Poštma plačana v gotovini LetO LIV. V Ljubljani, ¥ nedeljo dne 3. Januaria 1926 št. 2. Posamezna številka 3 Dir Naročnina Dinfna Izdaja za iržavo SHS MarCio 20 Din poletno 120 Din cec letno 240 Din z.e inozemstvo m^cCno 33 Din indef)ska Izdata ctlole novJugo-shvlll SO Din, za Iiozemslvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsia mnll oglasi po 1 50 ln2D,ve£|l oglasi nad 45 miri viilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri vcčicm o naročilu eopual Izide ob 4 zjal.aj razen pondellr.a In dneva po prazniku LreOnlštvo /e v Kopitarjevi ulici »1. 6 111 nthoplsl ae ne vratalo, ne/raniti rana pisma se ne aore/ema/o •* Uredništva telefon štev. SO, upravnlStva štev. 328 Političen list sza slovenski narod Uprava le vKopltar/evI ul.ši.e ^ tehovnl račun: C/ubl/ana štev. 10.650 In lO.349 sa Inseratc. Sara/evošl. 756.1, Zagreb št. 39.011, Prana In Dunal št. 24.797 Dr. Fran Kulovee: V borbo proti kusi! Belgrad, na novega leta dan. Dr. Žerjav je izlil v zadnjih dveh številkah »Jutra« svoja srčna čutila. Mož, ki ga je samo sovraštvo do katolicizma in do vsega, kar je s katolicizmom v zvezi, bi moral spremeniti svojo naravo, če bi hotel drugače pisati kakor piše. Psuje, kakor da hoče prekositi vse, kar ne je dozdaj proti katolicizmu napsovalo. To nas seveda ne moti, ker od takega moža, kakor .je dr. Žerjav, ne moremo ničesar drugega pričakovati. Sovraštvo, zagrizenost, strast so mu vzeli ves kriterij, da bi tehtal svoje besede, ocenjeval in meril dogodke in kulturne institucije po pravici in resnici. Njemu je pač vse, kar je katolicizem, Cerkev in kar izjavlja, da hoče veljati za katoliško in tudi velja, sam kle-rikalizem in radi tega »klerikalna garjeva kuga«, kakor se blagovoli izražati gospod kraljevi minister n. r. in načelnik stranke, g. dr. Žerjav. V drugem članku meče okrog sebe s slič-iiimi izrazi, ki so vredni te eksotične cvetke v slovenskem javnem življenju. Fanatik, prismojeno pretiravanje, zloba proti državnim institucijam, »katoliška« predstraža itd. itd., — vsi I i izrazi so pravi salonski epiteti, če jih primerjam z brezmejnim sovraštvom, ki veje iz celega člančiča. Tako se predstavlja dr. Žerjav slovenski javnosti ob novem letu. Odkrito povemo, da na te izbruhe brezmejnega omejenega fanatizma in — lahko mirne duše rečemo, tudi nič manjše zlobe — ne bi reagirali, če ne bi smatrali to drznost dr. Žerjava za simptom, ki se nam zdi preznačilen za naše javno življenje. Človek, kakršen je dr. Žerjav, naj pod zaščito Imunitete nekaznovano psuje časopisje, ki je ljubo, in drago veliki večini slovenskega naroda?! Dr. Žerjav naj nekaznovano žali veliko večino ljudstva, ki požrtvovalno to časopisje vzdržuje, naročuje in ga čita?! Naj žali ljudstvo, ki gleda v svojem časopisju dolgoletnega zaveznika v boju za svoje narodnostne, politične, gospodarske, politično - socialne in tudi verske pravice?! Dr. Žerjav bi smel žaliti časopisje, ki je ljudstvo vzgojilo za gigantski osvobodilni boj proti kmetskim oderuhom, ki so bili vsi pristaši dr. Žerjavove stranke? In ta dr. Žerjav si poleg vseh drugih predrznosti upa tudi natolcevati, da se trguje z vero, kakor se baranta za fižol in zelje? Ali res misli, da je vse na svetu barantija kakor v eri ^nacionalizacij«? Kdo pa je ta dr. žerjav, ki si prisvaja sodim nad slovenskim časopisjem in moralno kvaliteto večine slovenskega naroda? Dr. Žerjav nosi glavno odgovornost, četudi ne po zakonu, pač pa po svojem položaju, za ljubljansko časopisje SDS. Ali je pa že kedaj katerikoli slovenski dnevnik prinašal toliko umazanije, preračunjene na najnižje instinkte mase, kakor ljubljansko »Jutro«? Ali je treba morda to še dokazovati? Ali nimamo za to dovolj dokazov i v inseratnem delu i v priobčenih romanih »Jutra«? Ali je kateri slovenski list že zanesel več nemorale v široke plasti naroda? In kaj pravi k vsemu temu g. dr. Žerjav? Ali tega ne vidi? Ali ni evidentno, da ta bulvarski list vse to dela z odkritim blagoslovom g. Žerjava? Vse to dela, da bi se med lascivnosti željno maso zasidral, če bi jo s tem tudi do mozga korumpiral! Kugo in garje ima dr. Žerjav v lastni hiši in ta mož še hinavsko zavija oči! In gospod Žerjav si drzne govoriti o trgovanju z vero! Ali je sploh še kaka stvar, ki je kristjanu sveta, ob katero se ne bi obregnilo njegovo časopisje? Ali ne smeši in kleveta to časopisje vsak, še tako idealen pojav religi-jozne misli kot črn klerikalizem, ki ga je treba pobijati na celi črti? Ali ni vsako prizadevanje m poglobitev verskega in moralnega življenja temu časopisju le izrodek verske prenapetosti in nestrpnosti, ki nima mesta v moderni družbi? Ali je pustilo le eno institucijo katoliške Cerkve od papeštva, liturgije, hierarhije, do notranjega in zunanjega življenja Cerkve in vernikov neopljuvano? Kakor strupen veter veje skozi predale tega časopisja po vsem, kar katolik veruje, spoštuje, ceni. Nikdar niti ena dobrohotna beseda za katoliško verstvo in katoliško versko življenje! Kako pa bi bilo tudi drugače mogoče? Saj ni nobenega vodivnega moža v tej družbi, ki bi se mogel prištevati k živim, praktikujočim članom katoliške Cerkve, irt ki bi sam ne protestiral, ako bi ga k dejan-rkim katolikom prištevali. Ali ni tedaj višek piedrznosti, če ei ti ljudje domišljajo, da so poklicani, da režejo duševni kruh katoliškemu ljudstvu na VBek področjih Javnega in privat- nega življenja? Ali ni samo posebi umevno, da katoliški škof ne bi vršil svoje dolžnosti, če ne bi vernikov svaril pred časopisjem, ki zasleduje tendence k la »Jutro« in »Domovina«? Ali ni tudi samoposebi umevno, da se nihče, kdorkoli ima še trohico pozitivne vere v sebi, ne more zavzemati za časopisje te vrste? Ni izgovora, češ, da to časopisje tolče po politični strani«. V kolikor politična stranka dela napake in zastopa v javnosti napačna načela — to je seveda silno subjektivno — svobodno mu, naj bije! Toda ali ni temu časopisju glavna tarča proti kateri strelja, Cerkev, verstvo, katolicizem? Po politični stranki bije večinoma le v toliko, in le tedaj, če more s tem zadeti tudi Cerkev in verstvo! Boj proti Cerkvi mu je glavni cilj, vse drugo mu je drugotno. Pa bi naj dr. Žerjav čutil kaj možatosti v sebi! Zakaj ne pove odkrito in jasno, kaj hoče in kaj namerava? Zakaj ovinkari? Ali ne bi bilo lepše in dostojnejše moža, da pove naravnost. kaj je njegov eilj? V »Jutru« govori, da hoče »duševno samostojnost Slovencev«. To je brez dvoma lepa stvar. Toda kaj misli s tem? Ali ni to v žargonu g. Žerjava in »Jutra« istovetno z emancipacijo, to je z odcepitvijo Slovencev od katolicizma in Cerkve? To je tako jasno, da bi moral biti človek v veliki meri naiven, ki bi v svoji dobrodušnosti dajal takim in sličniin besedam drugi smisel. Drugikrat zatrjujejo ti ljudje, da so le zoper »klerikalizem«, Zakaj imenujejo zahtevo katoličanov po verski vzgoji mladine »klerikalizem« (vsa prizadevanja katoličanov po poglobljenju verskega življenja so tem modrijanom tudi »klerikalizem«), zakaj zahtevo Cerkve po svoji svobodi zopet »klerikalizem«? Klerikalizem je vse, kar je Cerkev, versko življenje in v zvezi s katolicizmom. Ali ni to znak velikega moralnega defekta, če človek noče s svojimi cilji odkrito na dan, ampak le ovinkari, ker špekulira, da si bo z ovinkarstvom hitrejše priboril pot do cilja? To pa mi ravno označujemo za nemoža-tost, mislim, da po pravici. Ako hoče naše svobodomiselstvo imeti časopisje, ki je v moralnem in verskem ozira prava kuga, mu tega veselja - kakor nam je to žal — pač nihče ne more jemati. Ali pa more kdo od nas pričakovati, da bomo mirno gledali, ko ta kuga skuša udirati v poštene krščanske domove? Poznamo nekaj časopisov po širnem svetu in z mimo vestjo lahko trdimo, da jih je malo, ki bi se tako Jr i volno in trdovratno vstrajno igrali s svetinjami ljudstva, kakor to dela časopisje, za katero lomi kopje dr. Žerjav. Mi smo bili dosedaj nasproti tej kugi preveč ravnodušni in prizanesljivi. Ali ni sramota, da si toliko ljudi, ki se prištevajo med dobre katolike, dan za dnevom s tem časopisjem maže svoje roke? Ali ni radi naše krivde ta kuga dobiia razmaha? Prizanesljivosti in malomarnosti mora biti enkrat konec. Temu časopisju boj na celi črti! složna »socialna" politika UU vlade. Minister za socialno politiko proti lastnemu ministrstvu. MINISTER ZA SOCIALNO POLITIKO IZJAVLJA V IMENU VLADE IN RADIK. STRANKE, DA JE MINISTRSTVO »A SOCIALNO POLITIKO SPLOH NEPOTREBNO! — VLADNA VEČINA ČRTALA BORZE DELA V MARIBORU, CE^O, MURSKI SOBOTI IN DRUGUl KRAJIH! - ISTOTAKO REDUCIRANI KREDITI ZA iNSPEKCIJE DELA, ZA ZAŠČITO DECE IN MLADINE, ZA RREZPOSELNE IN INVALIDE. NISO PA REDUCIRALI URADNIKOV IN URADNIC, KI SPLOH NE PRIHAJAJO V MINISTRSTVO, AMPAK SAMO VLEČEJO PLAČO! — STATISTIČNI URAD, KI NIČ NE DELA. Bolgrad, 2. jan. (Izv.) Včeraj na dan novega leta sta bili dopoldne in popoldne seji finančnega odbora, na katerih so pričeli s pre-tresanjein proračuna za 1. 1926/27. Najprej so vzeli v pretres budžet ministrstva za socialno poliiiko. Razprava se je pričela pod mučnim vtisom isjuvc ministra za socialno politiko Simonovima, ki jo rekel, da on kakor tudi radikalna stranka zagovarjata stališče, da io treba ministrstvo za socialno politiko odpraviti. V znamenju te Simonovičeve izjave se je tudi vladna večina obnašala pri razpravi tega, brez dvoma zelo važnega ministrstva. Seveda je tudi opozicija uredila svoje postopanje glede na izjavo ministrovo in najodločneje zavrnila namero vladne večine in v svojih izvajanjih pov-darila izredno važnost, ki jo ima prav ministrstvo za socialno politiko. Na obeh včerajšnjih in na današnji dopoldanski seji so pretresavali proračun ministrstva za socialno politiko. Vladna več na je sprejela predlog za znatno redukcijo proračunskih postavk. Kakor je razvidno iz poročila, je vladna večina pri tem znižanju posameznih postavk postopala skrajno nesocialno, strankarsko in negospodarsko. Večina je hotela doseči nek finančni efekt in se pri tem ni dala voditi od vprašanja, da-li ne ustvarja s tem znižanjem nereelnega proračuna ali pa odpravlja na tak način najpotrebnejše socialne ustanove. Kjer pa bi bilo reduciranje in znatno črtanje postavk mogoče in celo umestno, tam pa ni hotela črtati, ker so jo pač pri tem početju vodili zgolj strankarski ali pa drugi ne baš čedni nameni. Pri znižanju števila uradniških mest se je vladna večina skrbno izognila odpravi mest v vrhovni uradniški hierarhiji, pač pa je pokazala svojo moč nižjim državnim uslužbencem. Opozicija je med drugim predlagala, da so naj črtata m«!9Low« na posledicah operacije g. Ivan Knez, veletrgovec in predsednik Trgovske zbornice. Rajni Ivan Knez je bil v Trgovsko in obrtniško zbornico prvikrat izvoljen leta 1884. Pozneje je bil deželni poslanec narodnonapredne stranke in do leta 1921 član ljubljansega občinskega sveta. V trgovsko zbornico se je vrnil pri poznejših volitvah leta 1909 in ji je nato od leta 1911 skozi 15 let načeloval kot predsednik. Od leta 1908 do 1912 je bil obenem podpredsednik Kmetijske družbe. Kot predsednik zbornice je bil izvoljen v železniški svet na Dunaju in bil član uprave dolenjskih železnic. Po vojni je posvečal polno pažnjo konsolidaciji naših gospodarskih razmer, preureditvi zbornice, katere področje je bilo razširjeno od Narodne vlade na celo Slovenijo, v avtonomne sekcije, in razvoju našega gospodarstva. Pokojnik je sodeloval tudi v vseh važnejših strokovnih in stanovskih organizacijah ter interesnih zastopstvih. Ljubljanskemu gremiju trgovcev je načeloval kot prvi slovenski predsednik od 18. julija 1905, ko je prešla gremi-jalna uprava v popolnoma slovenske roke, do leta 1910. Bil je predsednik Ljubljanskega vzorčnega velesejma, od 1. 1919 podpredsednik Zveze industrijcev, od 1. 1893 dalje skozi 32 let predsednik Kmetske posojilnice in sodeloval pri Zvezi slovenskih zadrug od 1. 1907 in bil od 1. 1911 do 1920 njen predsednik. Leta 1920 je prevzel predsedstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, ob ustanovitvi Ljubljanske borze pa je bil izvoljen za njenega podpredsednika. Pokojnik je bil rojen 9. avgusta 1853 leta v Podgori pri Št. Vidu nad Ljubljano. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani in nato dovršil dva razreda realke s prav dobrim uspehom. Radi bolehnotfi očeta je stopil nato v Mahrovo trgovsko šolo in je po njeni dovršitvi prišel že s 15 letom domov v očetovo trgovino z deželnimi pridelki. Tedaj so tržili z žitom tudi v Kranju. Zgodaj je postal samostojen in sicer v Ljubljani. Svoje podjetje je tekom let znatno razvil in povečal in se je pričel posvečati tudi industriji TT-' vil je lastni valjčni mlin na Beričeve tovarno za opeko in zare- zane strešnike na Brdu ter preuredil tovarno za kis, ki jo je podedoval po svojem stricu. Pokojnik, ki je sicer politično stal v vrstah naših nasprotnikov, je bil kot človek čislan in si je pridobil mnogih zaslug za razvoj slovenskega gospodarstva. * • * *k >Slovenca* no ogled pošiljamo onim, ki si žele naročiti vsakdanjo izdajo, samo 8 do 10 krat, onim pa, ki žele imeti le nedeljsko izdajo z ilustr. prilogo, pa le dve nedeljski številki. V prvih številkah prejme vsak položnico. Kdor torej želi, da se mu list redno pošilja, naj nakaže vsaj del naročnine takoj po prejemu položnice. Pri denarnih pošilja-tvah naj se vselej tudi natančno označi: Dnevna ali nedeljska izdaja, ako ta označba že ni natisnjena s štambiljko. ■k Naročnikom nedeljske izdaje! Celoletna naročnina na nedeljsko številko >Slovenca« z ilustrirano prilogo vred znaša Din 80.— (za inozemstvo Din 100.—), za polovico leta pa Din 40.—. Kdor nakaže manjši znesek, se mu zaračuna isti seveda za krajšo dobo. ■k Katoliški božič v Belgradu. Belgrajski katoličani so jako lepo proslavili minule božične praznike. Že v adventu so bile zornice obilo obiskane, a na sv. noč sta se pri pol-nočnici cerkev in Katoliški dom v Krunski ulici kar trla vernega občinstva. Poinočnico je daroval župnik msgr. Wagner. Veličastna je bila služba božja na sv. dan, h kateri je prihitelo vse, kar katoliško čuti, da bilo je tudi mnogo takih, ki jih drugače ni videti v cerkvi. Med drugimi so prišli tudi poslaniki iii diplomati katoliških držav: Francije, Španije, Poljske, Avstrije itd. Sv. mašo je pel ob asistenci belgrajskega kapitlja in ostale duhovščine papežev nuncij dr. Pellegrinetti. Za tiste, ki niso našli prostora v cerkvi, se je brala tiha sv. maša v Kat. domu. Tudi ostale božične dneve so bila katoliška svetišča obilo obiskana. •k Obline, župni uradi, cestni in zdravstveni odbori, naročajte Občinsko upravo za leto 1926. Za župane, občinske svetovalce in odbornike ni v Sloveniji nobenega strokovnega glasila razen »Občinske uprave«. Občinska uprava izhaja mesečno in stane za občine in druge korporacije 100 Din na leto, za posameznike pa 25 Din letno. NaroČila pošiljajte na: Upravništvo Občinske uprave v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Stari naročniki, poravnajte naročnino! k Razkrinkane denunciacije. Dne 29. decembra m. 1. se je vršila v Radovljici obravnava proti Florijanu Resmanu, voditelju : skrajno levih marksistov-'. Bivšega župana Mat. Lazarja je bil s tovariši ovadil velikemu županu, da je prodal občinske smreke in denar sam spravil. Vse priče, tudi g. občinski revizor so pričale, da je bila tista ovadba popolna neresnična in izmišljena, ker dotičnih smrek Lazar ni nikoli prodal in zato tudi denarja ni mogel spraviti. Ker Florijan Resman, verigar v Lescah, ni imel denarja, mu je M. Lazar žaljenje odpustil, tako da je moral Florijan Resman pred pričami vse preklicati. Florijan Resman sme biti vesel, da je tako poceni opravi). Dobro pa je treba zapomniti izjavo priče I. V., kje da so se te ovadbe fabricirale. Si bomo dobro zapomnili! * Umrla je 31. dec. v Klečah pri Jezici Marijana Presetnik v starosti 70 let. Po svojem vernem, dobrem srcu je bila povsod priljubljena. •k Zdravniška služba. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje vnovič službo pogodbenega zdravnika za Gornjo Radgono. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. •k Razpisana službe. Komandant Ljubljanskega vojnega okrožja razpisuje službeno mesto dnevničarja z mesečnimi prejemki od 1200 do 1500 dinarjev. Reflektira se samo na upokojene častnike, ki so že delovali pri vojnem okrožju odnosno v drugih administrativnih pisarnah. Nastop službe takoj. Prejemki se računajo od dneva zaposlenja. Reflektauti naj se osebno ali pismeno javijo komandantu Ljubljanskega vojnega okrožja, vojašnica Vojvode Mišica, II. nadstropje, soba št. 69. ~k Inšpekcija dela v Ljubljani službeno objavlja: Vsi delodajavci, ki zaposlujejo inozemske osebe (ročne in duševne delavce), se v smislu ministrskega razpisa pozivajo, da nemudoma, najkasneje pa do 15. 1. 1926 pred-lože Inšpekciji dela točne sezname vseh ino-zemcev, ki so bili dne 1. januarja 1926 pri njih zaposleni. V teh seznamih treba posebej označiti one inozemske delavce, oziroma nameščence, ki so srbsko-hrvatske, ali slovenske narodnosti. Dalje je treba posebej navesti tudi ruske begunce, zaposlene dne 1. 1. 1926 v njihovi službi. Prijaviti treba vse inozemske delavce, gospodinjske in gospodarske uslužbence, vajence, uradnike, nameščence itd. brez ozira, dali so si že zanje poskrbeli uradno dovoljenje za zaposlenje ali ne. Neopravičena opustitev ali zakasnitev, oziroma predložitev nepravilnih in nepopolnih seznamov se bo kaznovala v smislu Zakona o Inšpekciji Dela z občutno denarno globo. •k Osebna vest. Gospod France Planina, absolvent ljubljanske filozofske fakultete, je imenovan za profesorja naravoslovja na gimnaziji v Otočcu na Hrvatskem •k Smtrna kosa. Poslednji torek je umrla v Št. Pavlu pri Preboldu ga. Marija Marine, ki je doživela 64. leto svoje starosti. Umrla je mati g. Ernesta Marinca, hišnega posestnika in lesnega trgovca. Našemu odličnemu somišljeniku izrekamo naše iskreno sožalje. Pogreb se je vršil v četrtek dopoldne v domačem kraju ter se ga je udeležilo poleg domačinov tudi veliko Celjanov, ki so blago gospo spremili do groba. •k Katere pošte dostavljajo pakete na dom. V naši kraljevini je razmeroma malo poštnih uradov, ki dostavljajo paketne pošiljke, pri vseh ostalih poštah se naslovniki samo obveste o prihodu paketov. Pošte, ki dostavljajo poštne pakete brez ozira na njih težo iii vrednost naslovnikom na dom, so: Banjaluka, Belgrad, Bihač, Bileča, Bjelina, Bos. Novi, Brčko, Bugojno, Celje, Dubrovnik, Gračanica, Knin, Kotor, Leskovac, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Mostar, Novi Sad, Osjek, Pančevo, Prijedor, Sarajevo, Senta, Sombor, Sin j, Split, Subotica, Travnik, Trebinje, Tuzla, Veliki Bečkerek, Zagreb, Zenica. Za pakete, naslovljene v te kraje, je treba pri oddaji plačati poleg vrednostne in težne pristojbine tudi dostavnino, ki znaša 5 Din. Za vse drugam namenjene pakete plača pošiljatelj namesto dostavnine obvestnino 50 par. * S Sv. Gore nad Litijo nam pišejo: Kakor večina dni, je bil tudi 1. januar izredno lep solnčni dan. Gosta megla dosega samo vrhove savskih bregov. Imamo že veliko cvetja, posebno teloha in trobentic. Zvečer 1. januarja ob sedmih smo čutili prav hud potres. •k Državna palača zgorela. Med postajama Čakovec in Središče je iskra iz lokomotive vnela velik ogenj, ki je uničil palačo, ki je last prosvetnega oddelka v Zagrebu. Škodo cenijo na 300.000 dinarjev. ■k Planinski Vestnik ne bo izšel, kakor nam poročajo, tako dolgo, dokler ne prenehajo s stavko tiskarji tiskarne Makso Hro-vatin, kjer se Planinski Vestnik tiska. k Železniška nesreča na Dolenjskem. Zadnje čase so tudi v Sloveniji železniške nesreče bolj pogoste. Iz Uršnih sel nam javljajo, da je trčil v nedeljo popoldne ob pol petih osebni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.20 proti Karlovcu v tovorni vlak, ki so ga premikali na kolodvoru Uršna sela—Toplice. Panika med potniki je bila velika. Poškodovana je lokomotiva in več voz je razbitih. Človeških žrtev ni. Materijalna škoda je znatna. Da je mogel osebni vlak Ljubljana—Karlovec nadaljevati vožnjo, so odposlali iz Novega mesta rezervno lokomotivo. Vsled te železniške nezgode je imel ta vlak večurno zamudo. Istotako je prispel v Ljubljano s poldrugourno zamudo tudi večerni osebni vlak. ■k Novoletne pozdrave iz daljnje Kanade pošiljajo svojcem v domovino Jožef Berkovec, Jožef Cestnik, Janez Malič, Matija Zaje, Jože Flajnik, Jože Trampus, Jože Prempus, Alojz Ostronič, Rudolf Rogina, Jože Papa, Matija Vrbanec. Sporočajo, da so zdravi in veseli v kanadskih šumah. Eden izmed njih, Janez Malič, se misli oženiti z indijanskim dekletom, bo z njo priženil 160 akrov gozda. Tudi drugi imajo take misli — neoženjeni seveda. ■k Dogodki v oroslavski tkalnici. Te dni so v tkalnici v Oroslavlju preizkusili zmožnost zaposlenega delavstva; delavcem in delavkam, ki so v produkciji zaostajali za drugimi, je tovarniška uprava odpovedala delo. Med delavstvom je nato došlo do spopada, ker so nekateri hoteli, da se iz solidarnosti za odpuščene delavce vprizori štrajk. Oblast je nekaj delavcev zaprla. * Naš Chamonix. Naše lepo alpsko letovišče je postalo z lanskim letom središče zimskega športa. Okrog 200 častnikov in podčastnikov, izbranih iz celokupne armade, se uri v smuki že 1 mesec. Ko odidejo, se prične takoj drugi kurz za novi oddelek. Seveda nas posečajo tudi civilni športniki in Kr. gora je zlasti ob nedeljah in praznikih popoldne pravi jugoslovanski Ckamonix. Tudi domača mladina je začela resno gojiti smučarski šport pod vodstvom učitelja Prestora. Učenci 5. razreda imajo mesto telovadbe v šoli, vaje v smuki na prostem. Le vreme športnikom ni naklonjeno. Ko bi imelo, po pravilu tukajšnjega ljudstva da jug in stare babe ne lete zastonj«, začeti snežiti, pritisne naenkrat oster sever in zopet imamo najkrasnejše zimsko vreme brez oblakov. Vendar je dosedaj sneg še vedno ugoden za smuko in sanke. * Skrajšani (dogovorjeni) brzojavni naslovi. Poštna uprava je na osnovi čl. 33, točka 2, pravilnika za brzojavno službo upravičena zahtevati, da so v naslovu vsake brzojavke vsi potrebni podatki, ki omogočujejo redno dostavo brez posebnega iskanja in povpraševanja o naslovnem kraju. To velja za brzojavke z navadnim naslovom. Na osnovi čl. 54 tega pravilnika pa je naslov tudi lahko skrajšan ali dogovorjen. Razume se samo ob sebi, da mora naslovnik, kateri hoče dobivati brzojavke s takim nepopolnim (skrajšanim ali dogovorje-uim) naslovom, odškodovati upravo za potrebno pozornost in za posebno poslovanje s takimi brzojavkami in pa za besedne pristojbine, za katere je uprava pri takih brzojavkah prikrajšana. Zato mora skrajšani naslov, pod katerim želi dobivati brzojavke, dostavni pošti prijaviti in plačati predpisano pristojbino. k Nesreča na brodti čez Savo. Na novega leta dan se je pripetila pri prevozu čez Savo iz vasi Ribče na Kresničko stran nesreča, katera bi se skoraj usodno končala. Prevoz oskr- buje Marija Smrekar, katera je ta dan pustila v čoln okoli 40 oseb, med tem ko bi smelo notri kvečjemu le 16 oseb. Tako prenapolnjen čoln se je na sredi Save potopil, ker je bila teža za spodnje deske (tla v čolnu) prevelika, ter je tako teža čolnu izbila tla. Sreči je pripisati, da je Sava na mestu nesreče bolj plitva, tako da so se ponesrečenci lahko držali za roke in pa čolna, dokler niso prišli sosedje ljudi reševat z vrvmi ter drogovi. Pri reševanju so se najbolj odlikovali Bizjak Ivan, Jerina Alojz, Prosenc Alojz in Rovšek Franc, vsi iz Ribč, ki so pod lastno nevarnostjo ponesrečence spravili iz Save, tako da se imajo le srečnemu slučaju, da Sava ni narasla, zahvaliti, da so si rešili življenje. Premočene ponesrečence je potem brod na Verneku prepeljal nazaj čez Savo, tako da se je ta nesreča končala srečno samo s strahom in prehladom. Merodajne oblasti pa pozivamo, da izdajo strogo naredbo, koliko oseb se sme naenkrat s takimi lahk ini čolni prepeljati rez reko, da se za bodoče take nesreče preprečijo. k Poskusen vlom v davčnem uradu v Novem mestu. Neznani svedrovci so vlomili v davčni urad v Novem mestu. V uradu so štiri blagajne. Navrtali pa so samo eno in še pri tej so imeli smolo, da je bila prazna. Bili so bržkone prepodeni, ker so pustili druge blagajne pri miru, ali pa so se že preveč zakasneli s prvo. Kot vlomilca sumijo dva neznana moška, ki sta se prejšnji dan potikala okoli davkarije in popivala v sosednjih gostilnah. Sledovi kažejo, da je bilo več vlomilcev, ki so po neuspelem vlomu bržkone pobegnili preko Gorjancev. •k Nesreča na paši. Krave je pasla pri vasi Pikovee v bližini Koprivnice, zeblo jo je, pa si je zakurila ogenj. Kar naenkrat je potegnil veter, in plamen je bušknil naravnost v obraz mladi pastirici Milki Kovaček. Naenkrat je bila vsa v plamenu, hudo se je opekla in sedaj leži v bohiici v Koprivnici in se bori med življenjem in smrtjo. ir Šofer šoferja z revolverjem. Mirno so sedeli v mračni belgrajski čevabdžnici pri litru vina. Pri eni mizi šofer Milivoje s svojimi tremi tovariši, pri nasprotni mizi pa star nasprotnik Milivojev — šofer Čedomir Popovič s svojo družbo. Milivoje dvigne kozarec in prosi Čedomirja, da spijeta čašo na skupno zdravje in pomirjenje starih prepirov. Čedo pa trmast odkloni poravnavo, smeje se in poje. Sredi petja in pitja se zaleskeče v Milivojevi roki revolver in v trenutku — dva strela — dve krogli v Čedomirjevo glavo. Čedomir je še isti večer v bolnici umrl. Milivoja pa so zgrabili orožniki, ko je hotel pobegniti na svojem avtomobilu. Milivoje je na policiji znana osebnost, ki je že prejšnja leta bil na robiji in mu tudi tovariševa smrt ni pretresla srca. Smejal se je na policiji in se rotil, da ni mogoče, da bi bil koga ubil. Pač pa se je zagovoril, da je šel domov po revolver. ir Razglas. Dne 4. jan. 1926 ob 10. uri se bode na javni dražbi v skladišču Ljubljana, glavni kolodvor, prodalo 12 vagonov drv za kurjavo. Drva za kurjavo. Drva se lahko ogledajo med uradnimi urami na postaji Ljubljana, glavni kolodvor. — Sklad, vodstvo. ■k Plesne čevlje, najelegantnejše, samo pri r»Yoika«, nasproti : Mestnega doma«. k Pekalete je danes vsakdo! Ali hočeš ti delati izjemo? Pokusi različne, saj je velika izbera in dobe se v vseh trgovinah. k Bolečine v želodcu, iiščanje, bel jezik, slaba prebava sfe naglo odstranijo z rabo naravne »Franc-Josef-grenčice. Specialisti za bolezni na prebavilih izjavljajo, da se mora ••F ra n z-Jo s e f< - voda najtopleje priporočati kot zelo uporabno domače sredstvo. Dobite jo v lekarnah in drogerijah. k Katare v grlu ozdravlja Radenska voda. Pij zjutraj požirkoma čašo segrete! O Nameščence, somišljenike SLS, nujno vabimo na važen sestanek, ki se vrši danes ob desetih v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne. O Volivni imeniki za Delavsko zbornico za Ljubljano so na razpolago v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje od 8 do 12 dopoldne od od 2 do 6 popoldne. Ravno-tako naslednje dni. Kdor dvomi, ali je vpisan, naj si pride ogledat! Opozarjamo, da je možno reklamirati le še v pondeljek 4. t. m. O »Božična noč«, spevoigra v treh dejanjih, ki jo uprizori Ljudski oder v Ljubljani na praznik Sv. treh kraljev ob štirih popoldne, je prva prireditev te vrste na Ljudskem odru. Nastopi nad 50 oseb. Igra krasna in ima v sebi toliko svetonočne poezije in lepote, kakor nobena druga. Opozorimo ljubljanske in okoliške »Prosvete« in kongregacije ter občinstvo, da si ne zamudi ogledati to res bajno prireditev, ki se bo uprizorila samo enkrat v tej sezoni. Predprodaja vstopnic od pondeljka naprej v Ljudskem domu kakor običajno. 0 Ljudski oder v Ljubljani. V sredo na praznik ob osmih zjutraj skušnja za Božično noč«. Vsi točno! Režiser. O »Ljubljanalx> imela prvo pevsko vajo v ponedeljek po sv. treh kraljih, dne 11. t. m. O Družabni klub v Ljubljani vljudno vabi člane in po njih vpeljane goste k družabnim večerom, Iti sc bodo vršili v ' nre^nustu redno vsak torek in sc ?r v Akademskem domu (poleg h Po- sebna vabila se no bodo ra; 0 Porolil se je dne 2. januarja t. L g. inž. Milan Fakin z gospodično Nado Grudnova O Predavanje o obrtnem delavskem pravu. Jutri v pondeljek, 4. januarja t L bo predaval v dvorani Rokodelskega doma, Komen-skega uL 12, pravni izvedenec o obrtnem delavskem pravu. K zanimivemu predavanju vabimo zlasti obrtne kroge. Pričetek točno ob osmih zvečer. O Božična igra >Logarjeva sinova* ali * Mir ljudem na zemlji* na odru Rokodelskega doma. Danes zvečer bo uprizorilo Kat. društvo rokodelskih ponločnikov v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12, ljudsko igro »Logarjeva sinova«. Igra ima polno pretresljivih prizorov, skrivnost božičnega večera pa prinese vsem sodelujočim mir in spravo. Pričetek predstave je točno ob pol osmih zvečer. Ker se je nadejati obile udeležbe, priporočamo, da si udeleženci dobe vstopnice v pred-prodaji danes od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu. 0 Službeni jubilej. Gospod Kamilo Mikič, prokurist tukajšnje podružnice zavarovalnice ^Croatia« obhaja danes 25 letnico svojega službovanja pri zavarovalnici »Croatia« ter rnu ob tem redkem jubileju želimo še dolgo vrsto zdravih in srečnih let. O Vse služkinje bele Ljubljane naj pridejo na božičnico, ki jo priredi Poselska zveza danes ob štirih popoldne v dvorani Mestnega domal — Najvludneje vabimo tudi svoje cenjene gospodinje, da polože z nami svoje darove za »Poselski dom« božjemu Detetu v jaslice! © Nov dnevnik. 1. januarja je izšla »Delavska politika«, ki jo mislijo dnevno izdajati socialni demokrati. O Znano renomirano restavracijo in hotel »Lovački rog* je s prvim januarjem prevzel g. Anton T o n e j c, lastnik kavarne Evropa v Ljubljani in bivši večletni restavrater kolodvorske restavracije v Zidanem mostu. O Mesto v blatu. Dolgo smo molčali. Že od praznikov sem, ko se je tajal sneg, smo gazili blato kar na debelo. Mislili smo pač, da bo boljše. Nikdo od gerentov se ni zganil, da bi dal vsaj veliko blato postrgati raz ceste. Tako se je zgodilo zadnje dni, da so pasanti in konji z vozmi nanosili tudi na asfaltirane in tlakovane ulice ter na hodnike toliko blata, da že ni bilo prostorčka na cesti, kjer bi človek stopil na suho. Kakšen pomen imajo hodniki in asfaltirane ulice v takem stanju? Čudimo se brezbrižnosti gerentstva v tem oziru. Ravno za božične praznike, ko je vsak človek, ki le nekolikaj premore, praznično oblečen, pa ga puste mestni gerentje tavati po neskončnem ljubljanskem blatu. Ako imamo lepo tlakovane ulice, moramo tudi energično zahtevati, da se te snažiio. Istotako pa je treba vsaj deloma strgati blato od časa do časa po netlakovanih močno blatnih ulicah. O Razne tatvine. Iz skladišča trgovca Antona Merkuna v Kolodvorski ulici je bilo ukradenih enajst črnih kož v vrednosti 1300 dinarjev. Kdo jih je ukradel, še ne vedo. — V tovarni Ivana Čarmana v Zg. Šiški je vlomil neznan tat v podstrešje in je odnesel nekaj obleke in perila in pa knjigo >Weltgeschichte«. Mož ima okrog 500 Din škode. — Iz garderobe v Narodnem domu je bilo ukradeno na Silvestrov večer Milku Vilfanu par galoš in pa svileni šal v vrednosti 400 Din. — Čevljarskemu mojstru Josipu Steinmanu na Poljanski cesti je bilo ukradeno za 225 Din različnega usnja in pa en par skoraj novih čevljev. Tat je moral domače razmere dobro poznati in ni tujec. 0 Policijske vesti. Včeraj je bilo vloženih na policiji 25 različnih ovadb in sicer 14 radi kaijenja nočnega miru, 2 radi tatvine premoga in drv, 5 radi prestopka cestno-policijskega reda in pa po ena radi poneverbe, poškodbe tuje lastnine, prekoračenja policijske ure in t>a radi zapiranja trgovine. □ Novoletno voščilo svojemu nadpastirju, škofu dr. Andreju Karlinu, je izrekla mariborska duhovščina v svojem in v imenu ostale duhovščine in vseh vernikov po škofiji. Nadpa-stir se je za voščilo očetovsko zahvalil, poudarjal težaven položaj, v katerem se nahaja dandanes ljudstvo in z njim tesno združena duhovščina. Notranje moči si črpajmo vsi pri Bogu. Uporabile pa se bodo obenem vse prilike in vsa sredstva, da se neljube razmere omilijo. Bog bo v hudih težavah, v katerih se nahaja ljudstvo in duhovščina, videl dobro prestalo preizkušnjo in bo pomagal, bo blagoslovil vse naše delo. — Obenem pa je g. nadpastir razodel novoletno novico, ki bo gotovo razveselila vse verne Slovence: V kratkem se bo sestavila posebna komisija, ki bo takoj začela z delom za proglasitev Slomška blaženim. Slovenski narod bo delo to komisije podpiral s svojo molitvijo in v tej molitvi črpal moč nove dejavnosti in prerojenja. □ »Slovenec« pridobiva vsak dan nove naročnike. Od Božiča do danes se je oglasilo za »Slovenca« okoli 60 novih naročnikov. Posebno opažamo, da naročajo »Slovenca« obrtniki in železničarji. Ker se list vestno dostavlja na dom in ker ima »Slovenec« mnogo novic iz Maribora, je dobil v letu 1926. toliko naročnikov, da prekaša celo mariborske lokalne dnevnike. [~j Kov o loto v Mariboru! Novoletno jutro je bilo pomladno toplo, jasno in ostro čisto. Na testi so so arečavali ljudje, ki jim je to novoletno jutro odsevalo iz oči in pa ljudje, ki se jim je v obraz in v noge vsesala sjlvestrova noč. In še tretjo vrsto ljudi sem videl. Nosili so opeko, žagali les in opravljali druga dela pri stavbi pokojninskega zavoda. In ti so mrko gledali za enimi in za drugimi, za onimi, ki so opravili svojo praznično dolžnost in pa za onimi, ki so a pitjem menda hoteli ustaviti tok časa. In vendar bi novo leto moralo biti praznik načrtov, praznik trezne misli na bodočnost, praznik, ki bi nam dal moči za pot v novo razdobje. Morda pa bodo Mariborčani kdaj na ta način novo leto pričakali in opustili staromodno silvestrovanje, ki človeka duševno, telesno in gospodarsko izčrpa. Trenutno pa moramo danes še konstatirati: v novem letu Je samo letnica nova, ljudje pa smo lanski in predlanski. Nov rod pa izhaja iz onih, ki so praznovali novo leto kot praznik pri svojem Bogu, ki jim je vir sreče. □ Pred glavnim kolodvorom je dala pro-govna sekcija na debelo posipati dovozno cesto s kamenjem in prodcem. Kadar bo deževno vreme, bomo imeli pred kolodvorom blata na debelo, ker je med kamenjem in prodcem skoro več blata nego kaj drugega. Posipavanje s prodcem je bilo tu sicer nujno potrebno, a treba bi bilo boljšega prodca, ne odpadkov. — Upamo, da bo mestna sanitetna oblast ukre-nila vse potrebno, da se javno stranišče tik kolodvora ob dovozni cesti popravi. Zakaj se neki za to stranišče sanitetna oblast in stavbni urad ne brigata? Kanal pri stranišču je gotovo vsak teden zadelan in iz kanala teče straniščnica po dovozni cesti na Aleksandrovo cesto. □ Umrla je v Mariboru v bolnišnici 28. dec. 1. 1. po daljšem bolehanju Ant. Osterc, soproga nadspre vodnika državnih železnic. Rajna je bila vrla krščanska žena in mati. Pogreb se je vršil dne 31. decembra. □ Marijina družba stolne župnije je napravila na novo leto malo, a ljubko domače slavje, kjer je obdarila svoje članice. Doneske je namenila za okrašenje stolne cerkve, ki je o praznikh bila redno prav lepo obiskana. □ Pijanček in novi vozni red. Prav sil-vestrovsko navdahnjen je šel sam domov, preko ulice z desne na levo in narobe. Sam sebi se je opravičeval: »Če še ni polnoči, moram na levo, če je že polnoči, moram na desno.« Ko je začelo zvoniti polnoči, je obležal sredi ulice. Dosledno za predpust. Četrtek ob 8 zvečer v opatiji. Novi člani in članice se lahko priglasijo v pevski sobi ob priliki pevske vaje, ali pa pri društvenem tajniku gospodu Jeriču v Ljudski posojilnici, kjer bodo dobili natančnejša navodila. Ljudsko gibanje. V preteklem letu je bilo v celjski župniji rojenih 436, umrlo Jih je 363 in poročenih je bilo 157 parov. Driavna krajevna zaščita dece in mladine v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 7. t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Spored: 1. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih preglednikov, 2. volitev novega odbora, 3. slučajnosti. Prijatelje in dobrotnike naše uboge dece prav vljudno vabi odbor. Trbnvlfe Ljudsko gibanje. V letu 1925. Je bilo v trboveljski župniji rojenih 625, umrlih 250 in poročenih 118 parov. Križ na Klcčci. Uže od daleč vidni križ, stoječ na prijaznem, strmem hribčku Klečca nad trboveljsko šolo, se je podrl. Križ, Iti nosi letnico 1836, v katerem letu je bil tudi postavljen, je bil popravljen pred kakimi petimi leti od rajnega Albina Tratnika. Kdo ga sedaj znova postavi, ne vemo. Križ stoji na občinskem svetu in ob raznih svečanostih na Klečci tudi streljajo. Licitacija vožnje poŠte. Ker je g. Miloš Rozin pred meseci zlicitiral poštno vožnjo radi močne konkurence za nizko ceno osemtšsoč dinarjev, je vožnjo odpovedal in se je v soboto dopoldne vršila ponovna licitacija, katero je dobil za nekaj nad 23.000 Din Pavle Rozin. Spor radi te vožnje bo menda sedaj končan. Silvestrovo. Ta večer so se vršile veselice v vseh večjih lokalih, v Društvenem, Sokol-skem, Delavskem domu, pri Forteju, Počivav-šku in Pravdiču. Varnostni organi niso imeli nikakega posla, bilo je začuda sploh Jako mirno. Volitve v Delavsko zbornico. Naši Orli so nam priredili na Silvestrovo prav prijeten večer. Nimajo sicer kakor v drugih mestih in celo manjših krajih na razpolago lepih in prostranih prostorov, temveč ee morajo pod težo razmer skoro bi rekli skrivati v neke katakombe. A vse te pomanjkljivosti so bile v izdatni meri nadomeščene s prisrčnostjo, resnim umevanjem in ljubeznijo do dela, tako da je cel večer potekel v prav prijetnem razpoloženju. Šaljivi prizori so bili še precej srečno izbrani razun morda enega, v katerem je igral glavno vlogo avtomat Bolje bo, ako se drugič pijanci ne spravljajo na oder v taki obliki, da služi pijanec v zabavo. Zato tudi ni ta prizor imel toliko uspeha kot ravno drugi, ki so bili spremljani ves čas z bučnim smehom od strani občinstva. Nastopil je tudi pevski zbor celjskega odseka, ta dan menda prvič in rešil prav lepo svojo nalogo. Ne smemo tudi pozabiti na lep, kratek a tem bolj jedrnat pozdravni govor predsed. Pečnika, ki je s ponosom kazal na uspehe odseka, dosežene v prvi vrsti v vei^kem življenju. Na koncu ob polnoči je predsednik s krasno alegorično sliko v ozadju želel vsem udeležencem srečo v nastopajočem letu. Povabilu so se odzvali vsi krogi v polnem številu. Le žal, da je bila dvorana za take prireditve veliko premala, ker je moralo oditi radi pomanjkanja prostora skoro da polovica onih, Id so se hoteli prireditve udeležiti. Žalostna usoda znanega berača. Na hribu pri sv. Jožefu je stalno beračil Mihael Kolar, ki je stanoval v neki baraki nad Teppeyevo žago. V zadnjih dnevih pred prazniki ga pa ni bilo že kakih deset dni na pogled. Nikdo ni slutil ničesar hudega, dokler se ni na drugi božični praznili razkrila žalostna usoda tega nesrečnega berača. Otroci, ki so se imenovanega dne igrali v bližini beračevega stanovanja, so slučajno zapazili vrata do stanovanja odprta, šli so notri in zapazili z grozo mrtvega berača ležati na tleh brez obleke popolnoma nagega. Poleg njega je ležala prazna steklenica. Došli zdravnik je ugotovil, da je nesrečnež najmanj že deset dni mrtev in je smrt nastopila najbrže v pijanosti. Revež je namreč v pijanosti hotel iti spat, se pri tem popolnoma slekel in v hudi zimi, ki je tedaj vladala, zmrznil. Pevci! Gotovo je mnogo pevcev in pevk, ki imajo zmožnosti in veselje do petja, pa zanemarjajo ta dragoceni dar božji, ker ne vedo, da obstoja v Celju izboren pevski zbor Prosvetnega društva, kjer se jim nudi najlepša prilika gojiti lepo pevsko umetnost do najvišje stopnje. Pridite k nam, z veseljem Vas bomo sprejeli! Kdor želi vstopiti v naš krog, ld se vedno bolj veča, naj se prijavi vsaj v teku štirinajstih dni. Po preteku štirinajstih dni se za daljšo dobo ne morejo sprejemati novi člani, ker bodo takrat že zopet v polnem teku vaje in priprave za novo veliko prireditev, pri kateri more sodelovati le tisti, ki se je od začetka redno udeleževal pevskih vaj. Redne pevske vaje se začnejo v četrtek 7. t. m., na kar opozarjamo tudi stare pevce, in se vršijo vsak DEMOKRATIČNOST SOCIALNIH DEMOKRATOV. Novi list takozvanih soeialpatriotov »Delavska politika«, ki je začel izhajati pod pa-tronanco gospodu Kristanu blizu stoječih ljudi, se je tako upeljal s prvo številko, da je jasno dokazal, kako potrebno je, da krščansko delavstvo zastrupljanju delavskih množic napravi energično konec. V prvi številki smeši Cerkev in zlorablja besedo -»krščanska milost«, komaj začenja svoje, upamo, da kratko življenje, že se obreguje ob krščanski zakon, ki je temelj poštenemu življenju tudi med delavstvom. Ti ljudje, ki se trudijo, da bi delavstvo speljali na protiverska pota, se seveda tudi ne strašijo takoj v prvi številki laži. Ker prede kakor znano, socialnim demokratom slaba pri volitvah v Delavsko zbornico, začno z lažmi pri tej instituciji. Takole modruje njihovo glasilo: »Ko so socialistične stranke zahtevale upostavitev delavskih zbornic, so bali tem delavskim zbornicam klerikalci in liberalci najbolj nasprotni.« Res je, da so liberalci, stari in mladi, proti delavskim zbornicam, toda kdaj in kje so naši pristaši bili proti? Odkar je bila ustanovljena, so bili socialisti v njej gospodarji, pa je spala, dokler je vlada, v kateri so bili štirje naši ministri, ni oživela. 12. septembra 1925 pod Korošec-Davidovičevo vlado so prišle slovenska in druge delavske zbornice do veljave. To je dejstvo, ki ga ne spravi nihče s sveta. Noben socialist ni mignil s prstom, da bi začele te zbornice delati, sedaj pa mečejo kamenje na tiste, ki so oživeli to delavstvu tako potrebno napravo 1 O socialpatriotieni ljubezni do delavstva in o pojmomnju demokratizma pa sedanje volitve same najglasneje govore. Ne smemo pozabiti, da so bili sedanji voditelji Delavske zbornice, ki so pristni socialpatriotje, imenovani (ne izvoljeni) po milosti samostojnih demokratov. Tiho so delili gospodstvo: V De-lvaski zbornici naj bi se za zmeraj ugnezdili na toplem socialni demokraije, pri Okrožnem uradu za zavrovanje delavcev pa naj bi mirno sedeLi Žerjavovi demokratje. Da bi ta cilj dosegli, so sestavili za te volitve volivni red, ki kaže kakor rečeno posebno socialistično ljubezen do delavskih krogov in posebne vrste pojmovanje demokratične misli. Volivmi red v Delavsko zbornico naj bi ohra.mil za vedno to institucijo socialistom. Zato so skrbeli, da v glavni volivni odbor ne pride kot prisednik nihče, če nI patentiran socialni demokrat. Niti enega zastopniika nima krščansko delavstvo v glavnem volivnem odboru in krajevnih niti toliko kot je prstov na roki z namestniki vred. To je pTvi dokaz, kako so demokratični. Zato se tudi hvalijo, da je »aparat« v njihovih rokah in da torej gotovo zmagajo. Hvala Bogu. da je naše delavstvo toliko zavedno, da se tudi taki načrti sesujejo v prah. In spet! Samo, kdor je zavarovan na dan razpisa volitev, sme voliti. C e si brezposeln, nimaš pravice, če si po limi brc« dola, kot zidar, krovec, tesag itd., za te pri socialistih ni pravice. Nevaren si jim, ker se boje, da bi volil proti njim. — Toda dovolj bo drugih, gospodje sodrugi, da vam vse to ne bo nič pomagalo. Ali naj še naštevamo, kako sijajen je ta volivni red? Imeniki za vse delavstvo so na 26 krajih za vso Slovenijo. Delavec v Starem trgu pri Ložu mora iti pogledat v volivni imenik v Logatec, iz Bohinjsko Srednje vasi na Jesenice, prvi osem ur daleč, drugi malo manj. Taka je socialistična ljubezen do delavca, kadar pride do dejanja in kadar se gotovi gospodje sodrugi boje za svoja mesta. Pa bodo očitali reakcijonarnost vsem, med tem ko so sami najhujše nastopali s tem voli vitim redom proti delavstvu. Ne bomo naštevali danes dalje, kaka skrb za delavske pravice vlada med sedanjimi voditelji Delavske zbornice. Le na eno naj še opozorimo. Volivni odbori, v katere kakor 2e povedano, so poslali le svoje pristaše, določajo, kako se dostavljajo glasovnice. Niso upali reči nič določnega v volivnem redu, ker niso vedeli, kaj jim bo od slučaja do slučaja najbolj služilo. Sedaj, ko so razgledali bojno polje, so udarili po delavstvu. Izdali so tiranska določila. Po glasovnice naj bi prišli tisoči in tisoči, ki niso zaposleni v veleobratih in ki ne stanujejo preko pet kilometrov od kraja, kjer je krajevni volivni odbor, sami. Delavec, ki rabi vsako uro, da si služi ikruha, naj gre in se nastavi pred uradi, kjer gospodujejo gospodje socialisti in čaka na kuverto in glasovnico kot v vojnem času na aprowzaoijo. Kakor da ne bi bilo pošte. — Dovolj za danes o ljubezni do delavstva in o delavskih prijateljih med socialpatrioti! O ostalem se drugič pomenimo. Pametno slovensko delavstvo si ho zmalo napraviti pravo sodbo o teh gospodih. Volitve v Delavsko zbornico bodo pokazale, da jlim tudi vse zvijače nič ne pomagajo. Tudi o tem se bodo temeljito prepričali, da je doba teorori-ziranja enkrat za vselej minila. Sodbe o socialni demokraciji, ki si jo je delavstvo ustvarilo, tudii vpitje proti Cerkvi, kakor ga je začela »Delavska politika,« ne bo spremenilo. • • ♦ Mnogi železničarji še vedno niso vpisani v volivni imenik za delavsko zbornco. Socialistični voditelji ao za svoje pristaš;? med železničarji že vnaprej preskrbeli, da jih pravočasno vpišejo. Naši somišljeniki morajo poskrbeti, da ne bo izostal noben glas železničarjev, ki so naši pristaši. Vse železniške moči imajo volivno pravico. Za reklamacijo je potrebno samo potrdilo, da je lil dotičnik 5. 12.1925 res v železniški službi kot pomožna moč — delavec ali v pisarni. Reklamacije je mogoče vlagati samo še ves dan v pondeljek, dne 4. januarja 1926. Novo leto stoji v znamenju papeževe zahteve! po popolni svobodi in neodvisnosti cerkve od po* ' svetne države (enciklika o prazniku »Kristusa kr»-lja«); — Priprave za razovožitveno konferenco so dovršene ter se seslane konferenca dne 15. febru-arja t. 1. Udeleže se je tudi Združene države Severne Amerike. Jugoslovanski centralistični režim se s hitrimi koraki bliža svojemu koncu; tovariš pok. dr. Stojana Protiča — dr. M o m čil o Ivanie napoveduje v novoletni številki »Slovenca« skorajšnji preobrat v pravcu: koncentracijska vlada in nat> volitve pod geslom revizije ustave, ki naj prinese vsem delom države široko avtonomijo, a Sloven-?m posebej zedinjeno Slovenijo. Zaenkrat se je sedanja centralistična vlada >preosnovaIa<: prometni minister Ante Radojevič je pod bremenom korjpcije v Brodarskem sindikatu odstopil, a za naslednika mu je bfl imenovan Krsta Miletič, dosedanji poljedelski ' minister; za novega poljedelskega ministra pa je bil imenovan posl. dr. Vasa Jovanovic. — Ministrski svet je na svojih sejah 28. in 30. dec. razpravljal med drugim o zakonskem načrtu ta izenačenje neposrednih davkov; poštnemu ministrstvu so odobrili kredit v znesku 13 milijonov dinarjev za nakup brzojavnih drogov in drugega materiala, ki ca nabavijo deloma v Sloveniji. — Naša delegacija za Ameriko v svrho ureditve naših dolgov se je sestavila; načeluje ji finančni minister dr. Milan Stoja-dinovic, slovenska delegata sta dr. R. Steinmetz So-rodolski in dr. Ivan Šchvvegel. Delegacija je že odpotovala. — Finančni odbor bi moral pretresali proračun, a vlada sama delo zavlaču.e; zdi se da proračun sploh še ni sestavljen, a finančni minister je odpotoval v Ameriko. Odbor je imel več sej, v katerih je med drugim sklenil, da velja stari pra-vdnik o izrednih dokladah uradnikorB pri državnih rudarskih podjetjih še en mesec; dalje je sprejel predlog, v katerem se poziva vladt, da naj resi vprašanje komercializacije državnih posestev, ki pod državno upravo hitro nazadujejo; poštni minister Šuperina je predložil praviln i; o dokladah poštnim uslužbencem za nočno služb«, po katerem naj bi dobili visoke doklade načelnili in pomočniki na ministrstvu, uradniki in uslužbenci na poštah pa le neznatne drobtine. Posl. Pušcnjak in drugi člani fin. odbora so v sled tega ostro govorili proti pravilniku. — Konferenca jugoslovarakih vseučilišč se je te dni seMa v Zagrebu, da pretrese načrt za enotni vseučiliški zakon; predseduje prosvetni mi-nister Stjepan Radič. — Zagrebška trgovska irr obrtna akademija se je s kralj, ukaiom povišala v čin fakultete ln se imenuje Visoka tehnična šola v Zag-rebu. — Shod zaupnikov SLS za Ljubljano se je vršil dne 28 dec.. m. 1. v Ljubljani. Poročal i« strankin načelnik in ljubljanski poslanec dr. Anton Korošec. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri pozlvljejo posl dr. Korošca, da vloži na vseh mero-dajnih mestih odločen protest radi kršenja občinsko avtonomije v Ljubljani, radi protizakonitega stanja pod samovlado gerentskega ;veta in da zahteva takojšen razpis občinskih volitev v ljubljanski mestni zastoji, da se vrnejo ljubljanskim volivcem zakonito zajamčene pravice. — Umri jo * Ljubljani znanj zdravnik dr. Robert Prossinagg i visoki starosti 84 let. — Ob koncu žetega leta so * Rimu dne 24. dec. 1925 z velikim slovesnostih opravili zaključne obrede in zazidU} sveta vrata — Avstrijski škofje so izdali na vernike skupno pastirsko pismo, v katerem naglešajo predvsem dve misli: socialno in mirovno, iičajo kapitalizem, ki se je razrastel v plutokraci]», kakršne svet še ni poznal; bankarstvo obvladuj« svet. škofje opozarjajo premožne sloje, naj se končno zavede novzdriljlvosti sedanjih razmer in si omeje v pri' dobivanju bogastva. Obenem pa svare škofje pred marksističnim sorializmom, ki je naperjen proti krščanstvu in družini. Anton Sušnik, narodni poslanec. Prosveta. Prosvetna politika v naši državi ne hodi pravo pot. Ne odgovarja niti potrebam ljudstva, niti zahtevam našega časa. Tisočletna razdvojenost je ostavila med Jugoslovani globoke zareze tudi v kulturnem oziru. Razlike so očividne celo po pokrajinah, šolstvo se je razvijalo drugače med Srbi, kakor pa med Slovenci in Hrvati, drugače v Besni in Hercegovini, kakor pa v Sloveniji. To rano dobro pokaže statistika prosvetnega ministrstva. Po zadnjem štetju ima naša država 7463 osnovnih šol, 17.000 učiteljev in 817.000 učencev. Od teh pride v Sloveniji en učenec na 8 prebivalcev, v Hrvatski na 12, v Črni gori na 26 in v Bosni in Hercegovini celo na 27 prebivalcev. Analfabetov je največ v Makedoniji, kjer jih komaj 16% zna brati in pisati, potem v Bosni in Hercegovini 80%, v Črni gori 67%, v Srbiji 66%, v Dalmaciji 50%, v Hrvatski in Slavoniji 33%, v Vojvodini 22%, v Sloveniji 14%. — Od 1. 1910. pa se je na Hrvatskem in v Sloveniji nepismenost precej znižala, tako da imamo Slovenci danes nepismenih komaj 5—6%. Kako smo glede ljudskih šol v naši državi še zadaj, nam dokazuje primera s čehoslova-ško republiko. Čehoslovaška nima niti 2 milijona več prebivalcev, pa šteje 14.700 osnovnih šol s 44.450 učitelji in 2,125.000 učenci. Srednje šolstvo pa se je zlasti od prevrata sem nenavadno hitro razvilo. Od združenja je bilo otvorjenih nič manj nego 41 višjih in 31 nižjih gimnazij, tako da imamo v celi državi 112 višjih in 63 nižjih gimnazij, katere obiskuje 80.000 dijakov. Dočim pride ena gimnazija na 70.000 prebivalcev, odpade ena strokovna šola pa 150 tisoč ljudi. Te številke govore dovolj jasno, kakšna bi morala biti prosvetna politika v naši državi. Toda žalibogl Medtem ko se je analfa-betizmu, osnovnemu in strokovnemu šolstvu obračala premala skrb, so se ustanavljale gimnazije v krajih, ki ne nudijo nobene možnosti za obstoj in razvoj takih šol. Zato imamo danes po Srbiji gimnazije, na katerih so razmere naravnost katastrofalne. So gimnazije, kjer ni niti enega kvalificiranega učitelja. Po večini — pravi bivši prosvetni minister Vu-kičevič — so gimnazijski učitelji: absolvirani filozofi, Rusi, kontraktualni nastavljenci, učitelji osnovnih šo!, zdravniki, apotekarji, gozdarji in svečeniki. Kar tiče posebej nas Slovence, s prosvetno politiko ne moremo biti zadovoljni. Mi Slo-vepc.i smo si že davno zgradili Aljažev stolp vrh. Triglava. Perverzno je zato zahtevati od nas,srfla čakamo zdolej na brata Srba, da se skupaj učimo *hojo na Triglav«. In »Blaže in Nežica« sta se že pred 70 leti pri nas učila, za kar šele danes kujejo načrte prosvetni inšpektorji v Belgradu. Izvirni greh za tako prosvetno politiko je etatizem, ki ga prinaša s seboj že videvdan-ska ustava z določbo: šola je državna. Lahko je reči: če hočeš prižgali tobak, plačaj takso. To more biti samo koristno za državo. Vse kaj drugega pa je monopol na šolskem polju. Tak monopol le zavira napredek in ubija vsako privatno iniciativo, kar je v največjo Škodo državi. Potem pa centralizem in unifikacija! Lepo! Belgrad more biti veliko, more biti lepo mesto. Toda Belgrad ni Rim in ne Pariz. Belgrad nima tiste privlačne sile. Belgrad ne more biti kulturni center v naši državi in tudi nikdar ne bo. In dalje! Šola ne more biti kasarna. Uniformiranje pouka in vzgoje je največji greh centralističnega režima. Sava ne more teči nazaj in Triglav ne stati v Banatu. Prav tako srbska šola ni za slovensko deco in slovenska ne za srbsko. Centralizem v šolstvu jc za Slovence kakor prisilni jopič za zdravega. Nasilje je v narodnem, nasilje v verskem oziru. Centralistična prosvetna politika tudi nima nobenega smisla za pereča sodobna vprašanja. — Žalostno jc, da na nobeni univerzi nimamo stolice za sociologijo, AH še bolj žalostno je, da učenec v šoli ne sliši sko-ro ničesar o delu, da se ne uči ljubiti in spoštovati dela. Študent se še vedno sramuje očeta-delavca! Dobro jc pokazal na to slabo stran g. Radič, ko je zahteval, da se mora vsak dijak naučiti kake obrti. Opozoril je na temperamenten način na važnost socialnega vprašanja. — Slovenski kmetski fantje — »Orli« študirajo Ušeničnikovo Socialno vprašanje! Socialni študij mora v naše šole! Prav )e imvl v nekem oziru novi prosvetni mini"er s trditvijo, da v prosveti ni glavn- denar in kruh, ampak duh. Duh, ki preveva danes naše šolstvo, je materializem. Vc-» pouk je utilitarističen. Idealizem je vržen iz Sol. Kam plovemo?!--- Upajmo, da nam novo leto prinese pre-okret tudi v prosvetni politiki. Nov duh mora zavladati v našem šolstvu. Zmagati mora zahteva SLS po kulturni avtonomiji. III. vnl dmštvena priredite? jurlstor dne 30. ji»«. 1926. v velik dvorani hotela Union. Vstop le proti vabilu, ki jih dobite prvo polovico januarja. Veselim osrednjeg: društva niš. pošt. uslužbencev se vrši dne 0. januarja v vseh zgornjih pro-itorih Narodnega doma. Čisti dobiček je namenjen v prid bolnim In Mir m ogli m članom. Vstopnina 10 Dla. — Odbor. Narodni poslanec F r a n j o Žebot: Moje misli o naši bodočnosti. Slovenstvo! Ko smo bili mladi, se je domala v šali Slovenec navdflševal in ogreval za slovensko domovino, slovenski jezik, za slovenske običaje itd. Bili so to idealno lepi časi. Danes pa najdemo žalibog veliko število rojakov, ki slovenstva, slovenskega naioda, slovenskega jezika nočejo več pripoznati, ka-moli, da bi ga branili. Ne tajijo sicer, da so sinovi slovenske matere, ali delovanje njihovo je naperjeno proti slovenstvu. Pačijo naš čisti jezik, delajo politiko, ki ima namen Slovenijo s karte zbrisati, šolstvo hočejo urediti na način, da bi šole ne vzgajale več mladine v slovenskem duhu. Neka meglena jugoslo-venščina, srbščina ali hrvatstvo naj bi nadomestilo slovenščino. Proti naravnim zakonom se borijo ti klečeplazci, ti mali ljudje, ki so vedno naprodaj za skledico leče. Toda zastonj hlapčujejo. Ne! Slovenstvo ne sme propasti. In ne bo propadlo! Slovenstvo, slovenski narod je tisti element, ki bo igral še veliko zgo-dovinsko vlogo pri prehodu zapadno- in se-vernoevropske kulture na jugovzhod. Glede naše države: Kakor smo jo gradili s svetim navdušenjem, tako jo moramo braniti in ohraniti za vsako ceno! Za nas Slovence v nobeni drugi državni tvorbi ni mesta, ni bodočnosti, to ve vsak otrok danes. Res je, da je danes državno gospodarstvo, državna (vladna) politika naperjena proti Slovencem, proti Sloveniji, ali tudi to bo nehalo. Ko bodo izrezani v notranjosti naše države grdi tvori krivice, slabega gospodarstva, neenakosti in nasilja, se bo razvila naša država v eno najlepših, najbogatejših in najsrečnejših. Vsi pogoji za to so dani. Jaz vedno naglašam: Kakor ni krivo kmetsko posestvo (»grunt«), če ima slabega, brezvestnega gospodarja, kateri za- pravi očetovo dedovino, tako tudi naša država, naša domovina ni kriva, ako imamo slabo upravo, slabo vlado. Prepričan sem, da bodo tudi pošteni Srbi prav kmalu zavrgli one, ki vodijo državno ladjico v gotovo propast. Do-godki v radikalnem klubu svedočijo, da se bliža doba resnejšega in morda poštenejšega režima. Vsi pa moramo delovati na to — posebno mi Slovenci — da država ne bo dobila smrtonosnih ran zaradi svojih slabih upravnikov. Kaj bo z nami katoličani? Naša politična organizacija mora zanesti poštenost v javno življenje, v upravo, v zakonodajo naše države. V dno duše sem prepričan, da se korupcija ne bo prej omejila, dokler ne bo prepojena jugoslovanska javnost z idejami krščanskega socializma. Žal imamo sedaj na čelu uprave, posebno pri državnih financah ljudi, ki se ne dajo voditi od krščanskih načel. Verska misel, ideje naše stranke in naš program naj prekvasi vso našo javnost! Sedanje zapostavljanje katoličanov ni v interesu države. Po mojem mnenju bi bilo treba, če hočemo, da se bodo razmere v naši državi stalno uredile, delati na to, da se ustanovi enotna, močna katoliška ali vsaj enotna krščanska stranka za celo državo. V tej stranki naj bi se zbirali vsi pošteno čuteči državljani vseh narodov. Kar se tiče zboljšanja državnih financ, je poleg štedenja najnujnejša potreba in edini izhod iz finančne polomije: omejitev vojaštva. Militarizem, ki požene letno 4 do 5 milijard dinarjev, je za obstoj države nevaren. Mislim, da bi z eno milijardo lahko bila oDramba države ne samo boljša, ampak tudi taka, ki bi širila in pospeševala zadovoljstvo med državljani. Če so bo pri nas začelo z razdevanjem militarizma, bodo to posnemale tudi druge evropske države in še le tako je upati, da pri- ! demo do pravega, trajnega miru in zadovolj- j stva. To so moje misli za Novo leto. B. S.: Politični položaj na Češkoslovaškem. V prvih dneh po volitvah se je zdelo, da j se bodo začeli za čehoslovaško državo tisti 1 mrzli aprilski dnevi s sneženimi zameti in z burjo, ki navadno nastopijo po prvih lepih in toplih pomladanskih dneh. Nastala je neznosna politična tišina. Celo za mnoge najbolj bistroumne in hladnokrvne politike je bil politični položaj gordijski vozel. Zopet se je pokazalo, da volitve mnogokrat pokopljejo vse prejšnje načrte. Najprisrčnejga želja -svobodomiselnih strank' je bila. da se sestavi po volitvah vlada vseh 'svobodomiselnih socialističnih strank v zvezi s čs. kmetijsko (republikansko zernlje-delsko) stranko. Žrtev tega načrta naj bi bila predvsem čs. ljudska stranka. Ker pa nemški soc. demokrati ne bi mogli podpirati vlade, kjer bi bila zastopana kapitalistična narodno-demokratska stranka, zato jo bilo treba oslabiti tudi njo. Seveda boj proti njej kot svobodomiselni stranki ni mogel biti tako brezobziren in vroč kakor proti čs. L. S. Borba proti narodnim demokratom je bila v veliki večini zakulisna. Že nekaj mesecev pred razpisom volitev se je posrečilo krogom, ki so zamislili ta načrt, odcepiti od nar. demokratov enega izmed njihovih voditeljev, bivšega finančnega ministra, vseuč. prof. dr. Engliša, ki slovi kot najboljši češki finančnik. Baje se mu je zagotovil za plačilo že vnaprej ministrski stolec. Ko je dr. Engliš pridobil na svojo stran tudi odličnega nar. demokratskega poslanca dr. Stranskega, ki je lastnik uglednega dnevnika s>Lidove Noviny, je bilo jasno, da bo nar. demokratska stranka izšla iz boja poražena. Ta načrt je bil simpatičen tudi nemškim soc. demokratkom, ki so zavoljo njega onemogočili enotni nemški blok, da si ne bi zavezali rok. Toda volilni izid je vse le načrte prekrižal. Dr. Englišu in dr. Stranskemu se je sicer posrečilo odtrgati nar. demokratski stranki 100.000 glasov, toda oslabila je vendar nista tako, kakor se je želelo in tudi sama nista bila izvoljena. Čs. L. S. je napredovala za 50 odst. Kakor češki tako so tudi nemški soc. demokrati doživeli hud poraz. Kljub temu, da je napravila železnice za svojo strankarsko ustanovo in da je bila voditeljica v boju proti katolicizmu in čeravno ji pripada zelo sposobni in zaslužni zunanji minister dr. Beneš ter je imela velike volilne fonde in moralno pomoč v zelo vplivnih krogih, vendar je č. nar. socia-Iist;čna stranka priborila samo en novi mandat. Tudi republikanska agrarna stranka je le neznatno napredovala. V prvem hipu jp poslalo jasno na podlagi številk, da je vlada čs. soc. demokratov, čs. narodnih socialistov v zvezi z agrarci in nemškimi soc. demokrati nemogoča. Resno so je začelo nato misliti na komuniste. Vodilno časopisje nar. socialistov in čs. soc. demokratov se je začelo dobrikati komunistom in jih opozarjati, da je nastopila ugodna prilika, da se uveljavijo delavske zahteve in da se ubije klerikalni zmaj. Ako ne bodo hoteli izrabiti te ugodne prilike, bo na komunistih krivda, ako se ne bo zajezila niti klerikalna nevarnost, temveč še celo povečala. Da bi se dnla komunistom prilika, da se premislijo, ni bila dalje časa po objavljanju končnoveljavnih volilnih Praga, 29. dec. 1925. izidov nikomur poverjena naloga, da sestavi novo vlado. Socialisti so mislili z vstopom komunistov v vlado ujeti na mali dve muhi. Če bi stopili komunisti v vlado, bi s tem odobrili taktiko soc. demokratov. Korist bi imeli od tega soc. demokrati in čs. nar. socialisti, ker bi komunisti izgubili zaupanje pri delavstvu. Ta vlada pa bi tudi z lahkoto uresničila najbolj vročo željo vseh svobodomiselnih socialistov, namreč ločitev Cerkve od države v svobodomiselnem duhu in začela bi sistematično torbo proti katoličanstvu. Tako mirno, kakor da se ta zakulisni boj i ne bi njih prav nič tikal, je opozorilo časopisje i čs. L. S. na nevarnost, da bi po vstopu v vlado komunisti lahko izvršili revolucijo od zgoraj, 1 ki se jim 1. 1920. ni posrečila od spodaj, če bi i dobili v roke oblast ter vpogled v državno j upravo, vojsko in policijo. Na državne name-i ščence in delavstvo pa je naslovila vprašanje, ali je res najnujnejša potreba borba proti I Cerkvi in ali se jim bo zavoljo nje izboljšal ! položaj vsaj za eno krono na leto. Vznemirjeje j v vrstah agrarnih volilcev zavoljo glasov, da | stopijo komunisti v vlado, je prepričalo vod-S stvo agrarne stranke, da bi večina njihovih ! volilcev prestopila v čs. L. S., če bi oni sedli a komunisti za vladno mizo. Proti komunistom ; pa se jo izrekel tudi občni zbor framasonakih lož nekaj dni po volitvah v Pardubicah, ki se j ga je udeležilo nad 300 delegatov. Framasoni i pa imajo na čs. politiko zelo velik vpliv. Tako i je torej tudi ta načrt padel v vodo. Predsednik najmočnejše čs. republikanske agrarne stranke in bivši min. predsednik Svehla je dobil nalogo, da sestavi novo vlado, j Naletel pa je na velike težkoča. Poraženi soc. demokrati se niso mogli vživeti v tak položaj, ko niso več najmočnejša stranka. Zahtevali so, da obdrže vsa ministrstva, ki so jih imeli v prejšnji vladi. Vsled svojega narastka za en mandat in zavoljo svojih kumov v najvišjih krogih pa so bili posebno oholi nar. socialisti, ki so se trdovratno branili zamenjati ministrstva, ki so jih imeli v prejšnji vladi in jih napravili za več ali manj strankarsko domeno. Čs. L. S. bi milostno privoščili dva neznatna ministrstva, v nadi, da bo čs. L. S. zadovoljna, če sploh sme v vlado. Mislili so, da bi bila čs. L. S. ravnotako obsojena na propadanje, kakor njihova, če bi stopila v opozicijo. V prejšnji vladi pa so se že tudi celo nar. socialisti naučili toliko krščanskega nauka od ministra msg. Šramka, da vedo, da kršč. ponižnost ne zahteva od katoličana, da se odpove svojih pravic, zato na ponižnost sedaj niso apelirali. Čs. L. S. pa je obljubila Švehli podporo le tedaj, če se zmanjša število ministrstev in če stranke zamenjajo ministrstva, ki so jih imeli v prejšnji vladi. Le na ta način je mogoče zmanjšati davke in preprečiti nadaljno zlorabljanje drž. oblasti v strankarske svrhe. Ker vseh teh zahtev ni mogel spraviti v sklad, je Svehla vrnil mandat za sestavo vlade. Sedaj pa se je zgodilo za češko svobodo-miselstvo nekaj nezaslišanega. Predsednik republike, prof. dr. Mafcdryk, ki je v svoji znameniti Češki otazki (Č. problem) 1. 1896 dokazoval, da je zgodovinsko poslanstvo češkega naroda na tem, da gre po Husovih stop njah in se bori proti katoL Cerkvi, je poklical k sebi 100%na čista mast iz kokozovih orehov, zajamCeno izžiščena in hfgijenična, se zopet dobiva v vsih trgovinah, katoliškega duhovnika, predsednika druge najmočnejše državnotvorne stranke, msg. Šramka, da vzame v roke vodstvo i>Husove-ga« naroda. Navidez sicer msg. Šramek ni uspel, ker so narodni socialisti že v naprej izjavili, da nikakor ne vstopijo v vlado, ki bi jo sestavil Šramek, V resnici pa so vse stranke v glavnem sprejele njegove prejšnje zahteve. V času njegovih razgovorov so se socialisti odločno izjavili proti uradniški vladi, ki so jo želeli najvišji krogi, če bi Šramek ne sestavil vlade, imel je priliko, da ne samo natančno spozna stališče posameznih strank, temveč da tudi pouči predsednika republike o svoji politični koncepciji. V katoliških krogih je vzrast-la samozavest vsled njegovega mandata, pri treznih svobodomislecih pa se je rodila misel, da je treba s čs. L. S. računati in da bo čs. L. S. imela že pri prihodnjih volitvah min, predsednika, če bo napredovala tako naglo kakor doslej. Ko je po Šramkovem poskusu sestavil Švehla vlado šestih čeških slrank, ki razpolaga s 160 poslanci, torej z večino 10 glasov, je obveljala zahteva čs. L. S. Vsa ministrstva so se zamenjala. Narodni socialisti so morali prepustiti prometno ministrstvo soc. demokratom, soc. demokrati pa so prosvetno ministrstvo, kjer so dosedaj vodili odkrit boj proti Cerkvi, morali odsiopiti objektivnemu šolniku in strokovnjaku na šolskem polju, agrar-cu prof. dr. Srdinki. Dve ministrstvi sta zasedeni le začasno, dokler se ne ukineta. L. S. je dobila razen ministrstva pošt (msg. Šramek) in upravitelja ministrstva za prehrano (dr. Do-lanski) tudi notranje nrnistrstvo (dr. Nosek). Ta resor je tem važnejši, ker v prejšnji vladi notranji minister ni pokazal dovolj energije, da uvede na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji red v državno upravo. Nad 40 cerkev, ki so jih v Podkarpatski Rusiji vzeli pravoslavni nasilnim potem katolikom, bo gotovo sedaj v kratkem vrnjeno pravim lastnikom. Kakor dosedaj v vseh vladah je tudi tokrat minister za Slovaško uradnik. Uradnik je tudi finančni minister, ker predsednik republike ni hotel potrditi nobene vlade, v kateri ne bi bil prof. dr. Engliš. V prejšnji vladi so se vsa najtežavnejša vprašanja razmotrivala najprej v tzv. ; pjetkic, kjer je imela vsaka vladna stranka enega zastopnika. Ako pa tu ni prišlo do sporazuma, je vprašanja pretresala desetka. Na mesto : pet-ke« je stopila sedaj i-šestka«, prejšnjo deset-ko pa je zamenjala sdvanajstka«. Vsaka vladna stranica mora vse predloge in interpelacije, ki jih namerava staviti v zbornici, predložiti najprej šestki. Čehoslovaška država je spretno uredila zunanjepolitična vprašanja. Tudi Rusijo bi že davno priznala, če se ne bi temu upirala njena romunska in jugoslovanska tovarišica v Mali antanti. Toda pritisk gospodarskih krogov je tako močan, da jo bo ldjub temu morala priznati v najkrajšem času. Valuta je stabilizirana, v upravi in sodstvu vlada red vsaj v zgodovinskih pokraj;nah, kratko, država je v glavnem v normalnem stanju. Sedaj pa bo treba rešiti predvsem vprašanje avtonomije Slovaške in Podkarpatske Rusije. K is se c?o!ie srečke Dijaškega podpornega društva? V Ljubljani: po vseli trafikah in v Akad. 'lomu, Miklošičeva cesta 5; V Skofji Loki: g. Viktor Debeljak, glavna trafika; V Kranju: trgovina Logar; V Tržiču: Delavsko konzumno društvo; V Radovljici: g. Iv. Bulovec, hranilnica; na Bledu: Del. konzumno društvo; Na Vrhniki: Gospodar, društvo; V Borovnici: g. Ant. Leber, trafika; V Iiibnici: g. Ludv. Burger; V Litiji: g. Romik Vid. strojnik; V Črnomlju: g. Jožo Skubir, gostilna; V Metliki: Konzumno društvo; V Celju: Ljudska posojilnica; V Mariboru: Zadr. gospodarska banka. Tu in povsod drugod p(i Se pri preč. župnili uradih, naših društvih, trgovinah itd. Ker je žrebanje vseh 1041 dobitkov (vrednost 117.260 Din.) že Čez 14 dni, vljudne opozarjamo p n. občinstvo, da ne zamudi nakupiti si srečk. Žrebanje se vrši brezpogojno 15. ianuarja 1926 in no bo preloženo. Močan potres. Ljubljana, 2. januarja 1926 malo po 19 |e bilo čutiti v Ljubljani močan potresni tunele. Močno tresenje je trajalo nekaj sekund. Zavod za meteorologijo in geodinamiko objavlja o potresu sledeče: V noči od 1. na 2. tega meseca sta potre-somera v ljubljanskem zavodu za meteorologijo in geodinamiko zabeležila sedem potresnih sunkov, izmed katerih je bil prvi najmočnejši. Ta je bil zabeležen ob 19. u. 04 m. 28 s. Ostali sunki so bili zabeleženi ob 19. u. 21 m. 57 s., 19. u. 35 m. 47 s., 22. u. 01 m. 12 s., 22. u. 01 m. 36 s., 22. u. 17 m. 32 s. in 2 jan. ob 1. u. 42 m. 49 s. Prvi sunek je bil tako močan, da se je registrirajoča naprava pri enem apartu zlomila. Potres so čutili tudi v pisarni zavoda. Premikale so se police obložene s knjigami, nihale viseče svetilke in stene so se vidno zamajale. Prosimo vse cenjene poročevalce, da nam pošljejo izpolnjene potresne formularje, kakor tudi vse one, ki so potres čutili, predvsem na deželi, da javijo potek potresa omenjenemu zavodu. Dopisovanje je poštnine prosto. Centrum in smer potresa še ni ugotovljena, po vseh znakih pa je soditi, da je epicenter v Primorju. Potres je povzročil ponekod veliko razburjenje. V cerkvah se je množic polastil velik strah. Kina so se mahoma izpraznila. Zlasti ženske in otroci so hitele iz stanovanj na ulice in vrtove. Nekatere družine so še cele četrt ure po prvem sunku stale na planem in čakale, v prepričanju, da bodo v kratkem sledili še nadaljni, močnejši sunki. Gruče otrok in žensk so glasno jokale in trepetale iz strahu. V deželni bolnici je en rekonvalescent umrl zadet od srčne kapi, ki je nastopila vsled prevelikega strahu. Drugih težkih nesreč potres ni povzročil. Iz posameznih krajev Slovenije smo dobili sledeča poročila: Št. Vid nad Ljubljano. Tudi tukaj smo čutili na Novega leta'dan ob 7 zvečer močen potres. Zvonik se je kar vidno zamajal in zvonovi so nalahno udarili. Vendar hujšega ni bilo in se je orlovska novoletna prireditev v Ljudskem domu v najboljšem razpoloženju vršila naprej. Vodice nad Ljubljano. 1. januarja zvečer ob 7. uri 5 minut smo čutili tu potres. Drugi sunek, ki je trajal 1 minuto, je bil tako močan, da se je majalo pohištvo, ropotala posoda in so se zvonovi v zvoniku zmajali ter so kladiva za bitje ure udarjala na zvonove. Borovnica. Na novega leta dan ob 7 zvečer smo začutili precej močan potresni sunek, ki je trajal par sekund. Bil je tako močan, da je v sobah metalo omet s stropov, v zvoniku se je oglasil zvon. Paniko je povečal še kratek stik pri električni luči, tako da je bil ves kraj sredi najhujšega potresnega sunka v temi. Gorenji Logatec. Novega leta dan točno ob 7 zvečer smo čutili tu močan potres. Najprej je začelo j bobneti, nato pa se je začelo zibati, v začetku počasneje, nato vedno močneje. Prvi ! sunek je trajal z bobnenjem vred kakih 30 sekund. Par minut zatem je sledil še drugi krajši in slabejši sunek. Vrata so zahreščala, pohištvo se je zazibalo, posode v omarah in na policah so se majale, ura na steni se je ustavila, tudi posamezni odlomljeni kosci opeke so padali s streh. Ljudje so vsi prestrašeni pribežali iz hiš. Čutili so potres tudi tisti, ki so bili na planem. Dol. Logatec. Na novega leta dan je bil pri nas hud potres in sicer ob 7. uri 4 minute. Močno je za-bučalo, nato pa 2minutni močan potres. Ljudstvo je prestrašeno zbežalo na prosto. Preko noči na 2. t. m. se je parkrat ponovilo buča-nje in lahki potresni sunki. Planina pri Rakeku. Na Novo leto smo čutili 3 minute pred 7 zvečer 3—4 sekunde trajajoč zelo močan potres, tako da so okna .in vrata zaškripala. Smer potresa je bila od zahoda. Culo se je votlo bobnenje. Ljudje so prestrašeni prihiteli iz hiš ven na cesto. Unec. Na novega leta dan zvečer se je ob 7. uri 5 minut naenkrat začutil piš silnega vetra. Takoj nato je nastal močan potres, ki je trajal kakih 15 sekund. Vse se je zibalo sem in tja. Opeka na strehah je močno ropotala. Ker je bil sunek zelo močan, so se prikazale raz-pokline pri večjih poslopjih. Najbolj so trpeli cerkcv, župnišče in šola. V cerkvi je s stropa padlo precej ometa. Sv. Komijanu na glavnem oltarju je padel meč iz rok. Ljudje so se silno prestrašili in so bežali iz hil. Za tem so se vrstili drugi sunki. Prvi sunek je bil najmočnejši. Vseh sunkov je bilo skupaj 12. Od teh je bil šesti zvečer ob 10. Deveti ob 10. uri 48 minut, enajsti ob 11. Sploh je trajalo potresno valovanje do 5 zjutraj. Smer potresa je bila od severa proti jugu. Na Uncu s Mli sunki zelo občutljivi in njih učinki zelo močni. Cerknica. Dne 1. t. m. ob 18.58 smo čutili močan potresni sunek v smeri proti vzhodu. Sunek je bil tako močan, da je padala opeka s streh. Najhuje je bila prizadeta vas Jezero. V»e hiše so kolikor toliko poškodovane. Povsod se vidijo velike razpoke. Cerkev na Jezeru je zelo poškodovana. Potresni sunki so se ponavljali še ponoči. Dva precej močna smo čutili ob desetih (22). Loški potok Tukaj se je na novega leta zvečer čutil izredno močan valovit potres v smeri od severovzhoda proti jugu, ki je trajal 17 sekund. Višnja gora. Na novega leta zvečer ob 7 in 10 minut je prihrul od severa močan sunek. Hiše so se potresle in posode so se majale v omarah. Tako močnega sunka nismo še čutili. Kranjska gora. Na novega leta dan po 7 zvečer smo čutili zelo močan potres spremljan z podzemeljskim bobnenjem v smeri jugovzhod-severoza-hod. Treslo se je približno 10 sekund. žalna. 1. t. m. smo čutili ob 7. uri 4 minute zvečer potresni sunek, trajajoč do šest sekund. Litija. Na novega leta dan 3 minute po 7. uri zvečer se je začutil močan potresni sunek, ki je trajal 17 sekund. Starejši ljudje, ki pomnijo še potres iz 1. 1895., pravijo, da je ta sunek od takrat sem najmočnejši. Sunek je prišel od vzhodne strani. Razen malo strahu in pre-plašenja ni bilo nobene škode. Trbovlje. V petek zvečer okoli 7 smo čutili tu močan, valovit potres z bobnenjem, trajajočim več sekund. Potres je napravil paniko v kinu in so obiskovalci preplašeni leteli na prosto. Pri Volajcu je na neki stranski hišici padala opeka s strehe. Električna luč je na cestnem drogu pri Dimniku ugasnila. Rateče pri Zidanem mostu. Potresni sunek smo čutili ob 6. uri 55 minut. Razbor pri Zidanem mostu. Na novega leta zvečer ob 19. uri 7 minut je bil pri nas močan potresni sunek, ki je trajal par sekund; stenske podobe in \glaže-vina na omarah je glasno rožljala. Smer od juga proti severu. >r Laško. Ob 7. uri 14 min, zvečer je bil pri nas 4—6 sekund trajajoč močan potres, da so škripala okna, tramovje; ponekod je pokalo zidovje in so se premikale stvari. Moč potresa je bila enaka potresu iz 1. 1917. Maribor. Potresni sunek smo čutili pri nas na novega leta dan ob 19.8. Sunek je bil od zahoda proti vzhodu. Sunek je bil močan, pr-vokrat trikratni, drugič po 1 minuto dvakratni. Sunek je občutilo skoro vse prebivalstvo, posebno v stanovanjih. Ljudje so hiteli na cesto in zbegano pričakovali, če se potres ponovi. Tu in tam je bila poškodovana električna napeljava. Celje. Hud potresni sunek smo čutili na dan novega leta ob 7. uri 5 min. zvečer. Večina ljudi je tedaj sedela ravno pri večerji, ko so se začela tla majati. Prvotni šibkejši sunek je trajal nekako 20 sekund. Sledil je močnejši kratek tresljaj, tako, da so se začeli vsi predmeti močno majati. Iz nekaterih streh so padli posamezni kosi opeke. Tako je n. pr. iz mestne hiše padlo na tla nekaj komadov opeke. Ker je bil sunek precej močan, je seveda vzbudil med prebivalstvom precej si^jiu, tako da so posebno ljudje, ki stanujejo v višjih nadstropjih, tekli v hudem strahu na ulico in v bojazni pričakovali nadaljnih dogodkov. Zagreb, 2. jan. (Izv.) Sinoči ob 19.5 je bil v Zagrebu potres, ki je trajal skoro 10 sekund. V Zagrebu so bile v tem času cerkve precej polne vernikov, med katerimi je zavladalo veliko razburjenje. Vendar v Zagrebu potres ni napravil kake večje škode. Kakor javljajo iz hrvaškega Primorja, je" bil potres tam mnogo močnejši Nj> RekJ te zrušilo nekaj diijtinikov Geofizičmi zavod v Zagrebu je izdal tole službeno obvestilo: Sinoči ob 19.4.39 so zabeležil seizimografični aparati na Oriču pričetek potresa v daljavi 150 km. Premikanje tal je znašalo 88 mikranov, maksimum tresenja je bilo v Zagrebu ob 19.4.58. Drugli sunek je bil ob 19.11.41, tretji pa 19.17.56. Tresenje je nehalo ob 19.20. Zagreb, 2. jan. (Izv.) Zagrebško časopisje je prejelo o potresu sledečo novico iz observatorija dr. Belarja pod Triglavom: Sinoči so zabeležili tukajšnji aparati ob 9.12 močan potres. Prvemu sunku je sledilo več drugih v j oddaljenosti 75 km. Potres je dosegel moč i 8 do 9 stopinj. Dr. Belar je pisal zagrebškemu ' časopisju, da je že pred 10 dnevi slutil včerajšnji potres. Sušak, 2. jan. (Izv.) Sinoči ob 7.5 so se čutili tukaj močni potresni sunki, ki »o trajali 7 sekund. Na Reki je potres zrušil tovarniški dimnik neke tovarne. Z nekaterih hiš so padale opeke, V kinematografih je zavladala za časa predstave velika panika med navzočim občinstvom. Pri tej priliki je bilo ranjenih več oseb jako težko. Bakar, 2. jan. (Izv.) Ob 7.10 zvečer smo tukaj občutili hud potres, ki je trajal nekaj sekund. Škode ni bilo nobene. Trst, 2. jan. (Izv.) Sinoči ob 7.5 je bilo tukaj čutiti lahek val potresa, ki je trajal nekaj sekund. Med ljudstvom je zavladalo radi potresa precejšnje razburjenje, posebno ker se je potres po 4 minutah zopet ponovil. Škode ni bilo nobene. Benetke, 1. jan. (Izv.) Tukaj smo čutili okrog 7 zvečer močne potresne sunke. Berlin, 2. jan. (Izv.) Kakor poročajo časopisi iz Trsta, so čutili v Zg. Italiji močan potres, ki je trajal v Trstu kaki dve minuti. Na Beneškem se je podrlo več hiš. Naše ciifašžvo SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA. (K današnjemu »Ilustriranemu Slovencu«.) Živimo v času organizacij; vsa družba je danes deljena v najraznovrstnejša društva, tako politična in kulturna, verska in druga. Najjasnejše pride ta družabna delitev do izraza v stanovskih organizacijah, ki so nekako najznačilnejši znak naše dobe. Pač se pojavlja v najnovejšem času med mladino stremljenje po novih oblikah življenja, jtreti in zavreči vse staro zgodovinsko nastale komplicirane oblike družabnega življenja in se vrniti nazaj k naravi in preprostosti in to predvsem med dijaštvom, toda za danes je to še vprašanje bodočnosti, danes moramo računati z oblikami kakršne so. Kakor slednji stan, tako je organizirano na svoj način tudi dijaštvo. Svet pa je deljen v dva tabora, katerih znamenji sta Luč in Tema; zato je tudi danes slovensko katoliško dijaštvo organizirano v svojem znamenju v eno veliko samostojno organizacijo, Slovensko dijaško zvezo. V sedanji obliki je ta organizacija še mlada. Pred časor> je imela nekako funkcijo sedanje Počitniške zveze, ki ma predvsem na-! men, širiti kulturo med narod in spoznavati I domovino in tuji svet. Še do najnovejšega časa ! je bila SDZ včlanjena v Jugoslovanski katoli-! ški djački ligi, ki je imela svoj sedež v Za-: grebu ter je reprezentirala enotno kat. dija-_ štvo v Jugoslaviji. Pred kratkim se je pa SDZ osamosvojila ter postala s tem za slovensko kat. dijaštvo najvišja in samostojna organizacija v državi in pred svetom, enakopravna ostalim članicam mednarodne kat. dijaške "zveze Pax Romana. S tem hoče poleg katolicizma izrecno poudariti samostojnost slovenskega naroda pred svetom in ga z njim čim bolj seznanjati. SDZ je predstavnica vsega slovenskega kat. dijaštva, organiziranega kot tudi neorganiziranega, ki jo po večini priznava. Je nepolitičnega značaja, imajoč pred očmi edino dva cilja: Boga in narod! Je idejna voditeljica kat. pokreta med dijaštvom, zlasti še rodite-ljica novega mladinskega gibanja med Slovenci ter ima prav v tem času, ko je klic po družabni preosnovi vedno glasnejši, velike in težke naloge. Svoje ideje širi in pojasnjuje potom svojega lista »Križ na gori« in seznanja z njimi tudi ostali slovenski kulturni svet v leposlovni in resni besedi. Organlzatorično sestavljajo SDZ tri ozir. štiri večje organizacije: Akademska zveza, Srednješolski svet, Ženska zveza, Počitniška zveza in nekatera posamezna inozemska akad. društva. Počitniška zveza ni samostojna organizacija s svojim posebnim članstvom, temveč vsebuje dejansko vse organizacije SDZ, ki se ob počitnicah dejansko pretvorijo v Počitniško zvezo, ker ta čas ostale zveze in njih društva dejansko ne fungirajo. SDZ ima torej dve obliki, šolsko in počitniško, le da fua-gira v drugi obliki (Poč. zv.) kolikortoliko tudi med šolskim letom. Posamezne zveze se dele v društva. Akademska zveza vsebuje sledeče: Danica, Zarja, Borba, akad. dr. bogoslovcev Cirilsko društvo in akad. dr. frančiškanov Bonaventura. Na podoben način sestoje tudi ostale zveze. Počitniško zvezo karakterizirajo lokalna društva; kat. dijaštvo večjega kraja, brez ozira na to, kateremu društvu ali zvezi je pripadalo med šolskim letom, sestavlja ob počitnicah (in tudi sicer) skupno krajevno društvo »Poč. zveze; imenuje se navadno po svojem kraju, reki, gori etc. (n. pr. Kamniško počitniško društvo »Bistrica«; dokler je SDZ vršila funkcijo Poč. zveze, so se taka društva zvala podružnice SDZ, n. pr. Kamniška podružnica SDZ; sedaj velja prvi naslov; podružnic SDZ danes ni več). Slovenska kat. akad. društva izven Slovenije niso člani Akad. zvez, temveč so včlanjena naravnost v SDZ (n. pr. Danica v Zagrebu). Ta kratka analiza naših dijaških organizacij kaže, kako resno pojmuje naše kat. dijaštvo svoj dvojni poklic, stanovski in oni, ki ga mu je pokazal njegov veliki voditelj, po- | kojni dr. Ev. Krek, z Bogom za narod! »Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda ,. .« Motil bi se, kdor bi menil, da današnja dijaška mladina pozablja na to dvoje; prav zadnja doba kaže resnost naSega dijaštva v študiju in kulturnem delu. Ne kriči, n» frazira, temveč dela tiho in samo v sebi, išče, tipa, kje in kako bi našlo pot, ki bi prinesla revnemu narodu večje blagostanje, gmotno in duševno ter novih sil za obrambo proti vsemu, kar bi utegnilo škodovati njegovemu vsestranskemu napredku in najdražji svetinji njegovi, veri. Mladina je cvet naroda. Slovenska dijaška zveza je vrt najžlahlnejšega cvetja, ki naj rodi vreden sad bodoče inteligence. Vsi, katerim vam je možno, pomagajte idejno in gmotno k čim bujnejšemu razcvitu teh naj- žlahtnejših narodovih gredic! * * * Običajni mladinski sestanek v Akademskem domu se vrži jutri v pondeljek ob 20. uri. NAJBOGATEJŠI LJUDJE NA SVETU. Anglež James Burnley je sestavil listo oseb, ki so I. 1905. in nekaj let prej imele največ premoženja. On jih uvršča takole (premoženje izražežno v predvojnih markah): 1 J. Beit, Juž. Afrika 2.000,000.000 M 2.Li-Hung Čang, Kitaj 2.000,000.000 „ 3. J. B. Robinson, J. Afrika 1.600,000.000 „ . 4. J. D. Rockefeller, U, S. A. 1.000,000.000 „ 5. Waldorf Astor, Anglija 800,000.000 „ 6. Knez Demidov, Rusija 800,000.000 „ 7. Andrew Carnegie, U. S. A. 500,000.000 „ 8. W. K. Vanderbilt, U. S. A. 400,000.000 „ 9. W. Rockefeller, U. S. A. 400,000.000 „ 10. Jakob Astor, U. S. A. 300,000.000 „ 11. Lord Rotschild, Anglija 300,000.000 „ 12. Vojv. Westminst., Angl. 300,000.000 „ 13. W. C. Whitney, U. S. A. 300,000.000 „ 14. Pierpout Morgan, U. S. A. 300,000.000 „ V celem našteva 45 oseb, katerih vsaka da ima nad 100,000.000 mark (najrevnejši 120,000.000). V koiiko so njegovi podatki točni, ne vemo; omeniti treba vsekakor, da ne n jdemo tu n. pr. kakega indijskega ma-haradže (kralji in cesarji so itak izvzeti), pač pa olomuškega nadškofa Kohna s 160,000.000; toda Kohn je zapustil ob svoji smrti 1. 1915. le 3,000.000 K! • • • Mussolini častni inžener. Profesorski svet milanske politehnike je sprejel predlog, da se izroči ministrskemu predsedniku Mussoliniju diploma častnega inženerja pod geslom: Velikemu graditelju in obnovitelju iz gnilih in nevarnih razvalin. Radio-postaia na Novi Zemlji. Nova Zemlja tvori politično del Sovjetske Rusije, toda s svojim severnim delom se nahaja izven njenega gospodarskega vpliva. Tujci, ki imajo s temi kraji gospodarske zveze, v glavnem Norvežani, so večkrat načeli vprašanje, r ali pripada Rusiji severni del Nove Zemlje. Temu dvomu je naredila Rusija kmalu Mtonec s tem, da je sovjetska vlada postavila v severnem delu tega otoka radio-postajo. Ta ra-dio-postaja se je pričela graditi z ogromnimi težkočami, a je bila koncem leta 1923. uspešno dograjena. V tem letu so prepeljali na treh ladjah ves potrebni materijal. Iz Arhangelska so na Mauricijev rt pripeljali dve zložljivi hiši. In sicer eno za stanovanje osebja, drugo pa za radio-postajo. Pesek za temelje so morali navoziti iz zapadnega dela otoka, ker ga na kraju, določenem za gradbo postaje, ni bilo; z dinamitom so morali razstreljevati globoko zamrznjeno zemljo. Postajo so zgradili v najkrajšem času, kar se je dalo in sicer tekom enega meseca. Razventega je bila na tem kraju tudi postavljena moderna magnetna opazovalnica z meteorološko postajo. Poročila teh dveh postaj sporoča tamošnja radio-posta-ja dnevno Glavni fizikalični opazov. in Glavni hidrografski upravi v Leningradu ter Upravi pomorske službe v Arhangelsku. Obravnava štirih minut in smrtna obsodba. V Manchestru je bil 291etni Samuel Johnson že štiri minute po začetku obravnave obsojen na smrt. Na Angleškem je način obravnave drugačen kakor pri nas. Takoj po otvoritvi je sodnik obtoženca vprašal, če je res izvršil umor, če je kriv in če hoče kaj povedati v svojo obrambo. Obtoženec je rekel: »Kriv sem«. Sodnik ga je nato opozoril, da ga na podlagi te izjave lahko takoj in brez olajševalnih okolnosti obsodi na smrt in da naj pazi kaj govori. Obtoženec: »Vse to sem vedel in vztrajam na svoji izpovedi.« Sodnik: »Ali je res, da so vam ponudili zagovornika in da ste ga odklonili?« Obtoženec: »Res je. Odklonil sem ga.« Sodnik: »Ali nimate nič pripomniti, da ne boste obsojeni na smrt?« Obtoženec: »Nič.« Nato se je sodnik po predpisu pokril s sodnijsko čepico in je obsodil Johnsona na smrt. Ta ni niti trenil in je šel mirno iz dvorane; z roko je še pozdravil prijatelja, ki ga je videl med gledavci. Vojaški proračun v Švici. Švicarski vojaški proračun znaia 38 milijonov frankov. V parlamentu je bila velika debata o tem. Večje število poslancev je predlagalo, naj se proračunski znesek zniža. Vladni zastopnik je pa izjavil, da to ni mogoče, da je z dogovori v Locarno sicer veliko doseženega, da pa Švica z razorožitvijo ne more začeti in da mora misliti na brambo svojih mej. Prcdivo iz stročja, V Avstriji preizkušajo novo metodo, po kateri bi pridobivali vlakna za prejo iz fižolovega stročja. Ta vlakna dajo baje tkanino, ki je sicer robata in trda, pa zelo trpežna, prikladna za preproge, za tapetniške in sedlarske izdelke. jKulimrni pregled Ob soriških knjigah. Od prvih goriških tiskov — Staničevih kniij? — do publikacij Goriške matice in goriško Mohorjeve družbe — sto let Pred seboj imam ene in druge in sem vesel: požrtvovalna ljubezen sega iz prošlosti v sedanjost in daj« moč in budi vero v razvoj kulturnih sil našega naroda ob Soči, pa naj ga še tako pritiskajo k tlom. Pred stoletjem slovenščina pastorka v rodni zemlji — ob stoletju ludi. In vendar, če bi vstal Stanič, ki se je pehal in trudil, budil in dramil, navduševal in bridko tožil, bi ob stoletnici svojih »Premišljevanj« preklical svoje sklepne vrste: Pa huda je — to čutim sam — Več k' sto špendat — ak' smil se vam Za bukvice petico dat! — ' Toljk prežvečit' — in še zgubit'! Zavzel bi se in pohvalil svoje rojake, ki so tako navdušeni za bukvice, da se jim ne smili dati zanje pet in več lir, in čudil bi se številu okroglih tridesettisoč naročnikov obeh goriških književnih društev, ki sta poslali v naš svet letos 270.000 knjig... In listal bi po koledarjih, prebiral »Kri mučenikov«, smejal se ob »Nevesti s Korinja« — Jakliča bi razumel, Kralja ne —, ob »Socialni čitanki« bi mu vzžarele oči, ker videl bi, da je njegovo človekoljubje še živo, »Smrti pred pragom« ne bi odložil, dokler bi se do konca ne seznanil s svojimi znanei-gorjanci, »Otroci stepe« bi ga opozorili, da je v svojem življenju pri vseh turah bil navezan le na ozek prostor, »Evfemija« bi ga spomnila na Oglej, kjer j« bil tolikokrat in je še Slomška tja doli vodil, a ni sanjal, da vzraste iz slavnih tal, še slovenska povest, ob »Don Boscu« bi pa sklenil, da ga v nebesih opozori na brezsrčno ravnanje njegovih rojakov do slovenskega prebivalstva, ki mu preganjajo nujdražje — jezik... In ko bi se vrnil v nebesa, bi poiskal svojega učenca poliliistorja Štefana Kocjančiča in mu rekel, naj pusti nebeške folijiante ter naj stopi malo v Gorico. Nič bi mu ne povedal, zakaj, samo namuznil bi se. In Kocijančič bi šel in bi se ne brigal za drugo, nego za knjige. Tudi on bi se začudil in ponovil ob knjigah, kako je bilo v njegovih časih: »Že tačas, ko sem še v šolo hodil, sem bil za svoj materin jezik ves vnet. a nobenega ni bilo pri nas v Gorici, da bi bil ukaželjnim mladenčem roko podal in pot pokazal, po kateri bi mogel priti do popolnega znanja materinščine. Blagi gospod Stanič je bil takrat edini mož, kateremu je bilo v naših krajih za povzdigo naše mile materinščine kaj mar, toda kdo je k njemu zahajal? Po naključju sem kakšenkrat k njemu prišel in sčasom se bolj s njim seznanil, in reči moram, da me je nagovarjal, naj poskusim kaj slovenskega napisati; tedaj sem par pesmic po nekem nemškem originalu* spisal, in da bi me še bolj užgal za domačo reč in za delovanje na polju mile slovenščine, dal je blagi gospod moje omenjene pesmice med svojimi natisniti. Bil sem menda takrat v šesti ali sedmi šoli, ako se ne motim leta 1836. ali 1837.5 Marsikaj mi je govoril, kako treba slovensko pisati in sestavljati, in mnogokrat je v tem pravo zadel, toda mi je vselej pristavljal, da se nimam odveč zanašati na njegove nauke in svete glede na pravilnost jezika, ker se sam ni nikoli slovnice učil. Kar sem le mogel slovenskih knjig v roke dobiti, vse sem željno prebiral: katekizme, evangelije, Veritovo Življenje svetnikov, slovenske molitvenike itd., saj drugih slovenskih spisov nismo mogli v Gorici najti. Lahko si mislite, s kakim veseljem smo se vrgli nad Ahacljeve štajerske in koroške pesmi, ki so bile na svetlo dane! Kako smo jih z veseljem prebirali in prepevali! In ker so bili napevi pridejani in sem kaj malega muzikalne note poznal, nisem si dal mini, dokler nisem vseh napevov iz glave znal. In potem so prišle še Korytkove Pesmi kranjskega naroda. Učil sem se jih na pamet in jih v humanističnih razredih vpričo dobrega profesorja Milharčiča vsak teden deklamiral... Doma sem jih pa pel ob kitari...« Ko bi obujal tako spomine na svojo mladost in stanje slovenske knjige na Goriškem v predmarčni dobi ter se veselil svežega književnega življenja in se, mnogopisec, kesal, da mu ni dano živeti v teh dneh, bi prišli za njim iz nebeških višin smejoči se Matevž Hladnik in komi vikar Matej Pire, ki sta budila mladino v pičlih urah, ki so bile odmerjene po 48. letu slovenščini, in še Andrej Marušič bi prišel in po štandreško posegel v razgovor: »O, če bi imeli tedaj take knjige — drugače bi bilo na gimnaziju! Saj veste: vtisi, ki so mi ostali iz prvih let poučevanja slovenščine, so ti, da sem težko pogrešal pri odraslih dijakih jezikovne ln narodne zavesti; moral sesi ;o Šele buditi, ker brez nje ni zanimenja :a materin jezik in ne ugodnega vspeha. Zbujal in krepčal sem jezikovni čut ne samo z z. a j? a no in posladkano slovnico z ozirom na • Beoker: Mildheimieehea Llederbuch. * Stanič: Pesmi za kmete in mlade ljudi. — Druga i »laja. domače dialekte, temveč med drugim tudi s tem, da sem bral mladini višega gimnazija primerne, mikavne, aktualne spise iz »Novic«. Moj namen je bil, pripraviti več ali manj po-tujčene dijake do tega, da bi sami pri sebi rekli: »No, glejte, saj tudi naš materni jezik je še kaj vreden!« Ta namen sem tudi dosegel. Poprej popolnoma preziram Slovenci so postali sčasoma faktor, s katerim so morali računati. Vedel sem: Najtrdnejša vez narodnosti je jezik, zato nam je bila vsem skrb, da zadobi naš jezik v šoli, uradu in sploh .v vsakdanjem življenju spodobno in pravično veljavo. »Srce narodnega življenja, narodno ognjišče so šole, više in posebno srednje, zlasti gimnazije, ki so semenišča višje omike.« Tako smo učili, tako govorili in vzgojili smo rod. zaveden in trden, iz katerega so izšli glasniki slovenske besede in naše duše... Tridesettisoč naročnikov, dvestosedemde-settisoč knjig — gospodje, bodimo veseli. Naše delo zori in je sad življenja. Iz šol, iz uradov so pregnali naš jezik, izza ognjišč in iz izeb naših domov ga ne bodo! Vsaka naša hiša je danes šola, vsaka izba čitalnica, ki presega ono, ki sem jo pomagal meseca septembra 1862 ustanoviti v Gorici!« Tako bi govorili in bili veseli pionirji goriškega narodnega življenja ob letošnjih goriških knjigah. Luč, ki so jo v temi prižgali, gori in sveti: požrtvovalna ljubezen do tepta-nega naroda ji je ime in v njeni svetlobi cvete,jo čuda... L. V nedeljo dne 3. jan. vprizori Marionet, gledališče tri zabavne igre, katerih prva >Tri želje« je ie pri premijeri dobro uspela. Tej sledi izvirna slov. »Gašperček, čarovnik in zdravnik"-,' ki jo je spisal Miran Jarc. Snovno je tej igrici podlaga dvoboj med praznoverno množico, ki raje verjame laž-njivim pustolovcem kot pa resnim, čeprav suhoparnim prosvitljevavcem — in med zdravnikom, ki bi bil postal skoro žrtev, da ga ne reši bistroumni, vsevedni GaSper. Dodatno se igra še enodejanka »Gašper slikw (F. Pocci). — Začetek kot običajno ob 3 in ob 6. Predprodaja vstopnic na dan predstavo od 10 do 12 dop. pred malo dvorano Narodnega doma in pol ure pred predstavo. One od 10 do 3 Din. Glasba. Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer, j Nedelja 3. jan. ob 3 pop.: KRALJIČNE VIDKE 1 KRESNA NOČ'. Pravljična igra s petjem in godbo v štirih dejanjih. Otroška predstava no nizkih cenah. — Ob 8 zvečer: PEGICA MOJEGA SRCA. Ljudski! predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek 4. jan : VERONIKA. DESENIŠKA. Red E. Torek 5. jan.: Zaprto. Sreda 6. jan. ob 3 pop.: VERONIKA DESENIŠKA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: DRUGA MLADOST Ljud. predstav« po znižanih cenah.' Izven. Četrtek 7. jan.: KRPAN MLAJŠI. Red C Petek 8. jan.: DRUGA MLADOST. Red B. Sobota 9. jan. ob 3 pop;: PEGICA MOJEGA SRCA. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja 3. jan. ob 3 pop.: MANON. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 8 zvečer: SRCE IZ LECTA. POZIV NA PLES. CAPRICCIO ESPAGNOLE. PANTOMIMIČNI BALETI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek 4. jan.: Zaprto. Torek 5. jan.: POVRATEK, FAVNOVA NOG, SVA- TOVAC. Red A. Sreda 6. jan. ob 3 pop.: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE. Izven. Četrtek 7. jan.: Zaprto. Petek 8. jan.: ORFEJ V PODZEMLJU. Red F. Sobota 9 jan.: VIHAR. Simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbor. Koncert v veliki dvorani »Uničila*. Začetek ob 8 zvečer. « « « Nedelja v Narodnem gledališča. Danes v nedeljo dne 3. jan. sta tako v opernem kakor v dramskem gledališču po dve predstavi. Popoldne ob 8 se poje v operi priljubljena in melodijozna Masse-netova opera .Manone z go. Lovšetovo in g. Banov-cem v glavnih vlogah. Zvečer ob pol 8 pa se plešejo trije baleti in sicer: Baranovičevo »Srre iz lec-ta<, Webrov vPo-ziv na ples« in Riniski-Korsakov >Capricio espagnole«. V drami pa igrajo popoldne ob 3 otroci mestne osnovne šole in gojenke mestnega liceja ljubko otroško igro »Kraljice Vidke kresna noč*. Igra je prav srčkana in za naše malčke izredno zabavna. V njej nastopajo razni gozdui prebivalčki, poje in pleše se tudi. Zvečer ob 8 pa igra drama Mannersovo angleško veseloigro »Pegica mojega srca«. Vse štiri predstave so ljudske in veljajo zanje znižane cene. Starše opozarjamo na današnjo popoldansko dramsko predstavo, ki je v prvi vrsti namenjena našim malčkom. Igra se pravljična otroška igra -..Kraljice Vidke kresna noč'. Cene za to predstavo so znatno znižane. NAGRADE ZA IZVIRNO SLOVENSKO DRAMO IN OPERO. V smislu sklepa odborove seje Dramatičnega društva z dne 14. decembra 1925 razpisuje podpisani odbor troje nagrad, in sicer: 1. za izvirno slovensko dramatično delo 10.000 Din; 2. za izvirno slovensko operno besedilo 5000 Dim; 3. za izvirno slovensko opero 20.000 Din. Nagrade se izplačajo po vprizoritvah dramatičnih del (tragedije, drame ali komedije) in oper v sezonah 1926 in 1927 na odru slovenskega gledališča v Ljubljani, in sicer onim, ki jim odbor dramatičnega društva v Ljubljani prizna največjo umetniško ln gledališko ceno. V Ljubljani, dne 16. decembra 1925. Za odbor Dramatičnega društva: Fran Gorekar, Alojzij Lilleg, tajnik. predsednik. Ljudski oder v Ljubljani Sreda (praznik Sv. treh Kraljev) 6. jan. ob 4 pop: Spevoigra v treh dejanjih »BOŽIČNA NOč.c Pred Igro pevske točke (tenor in bariton solo) ter deklamaeija. Slov. marljonetno gledališče v Narodnem domu. Nedelja 8. jan.: • • • TRI 2ELTE. M. Jarc: GA-SPERČEK, ČAROVNIK IN ZDRAVNIK. GASPER - SLIKAR. Začetek predstav ob 3 in ob 6 Vitczslav Novak: Vihar-Boufe. To veliko in znamenito delo, katero je izvajal operni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani s solisti go. Lovšetovo, Banovcem in Beteltom ter celim pevskim zborom Glasbene Matice in z opernim zborom, se ponovi na splošno izraženo željo v soboto 9. t. in. ob 20. uri zvečer v dvorani hotela »Union:. Na ta koncert opozarjamo v prvi vrsti vse one, ki zadnjič dne 18. novembra niso imeli prilike čuti to ogromno delo, prepričani pa smo tudi, da si marsikdo, ki je bil že pri prvem koncertu, želi slišati njega ponovitev. To pa delo tudi zasluži, saj je eno najtežjih del posebno v orkestralnem partu, kar se jih je kdaj izvajalo na naših koncertih. Vstopnice liodn od torka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Svetovnoznana vijolinska virtnozinja Albcrti-na, Ferrari priredi pod okriljem Glasbene Matice koncert v četrtek dne 7. jan. 1926 v lvorani Filharmonične družbe ua Kongresnem trgu s sledečim sporedom: Vieu-temps: Koncert v e-dunt. Zandonai: Romantični koncert. Bizef-Hubay: Fantazija za gosli po motivih opere ?Carmen*. Strauss-llubay: Jutro. Čajkovski: Melanholična serenada. Zsold: Libelles. Paganini: Mozes, fantazija za gosli. Umetnico spremlja na klavirju prof. Evzebij Cu-rellich. Albertfra Ferarri je prvovrstna vijolinska umetnica ter uživa kot taka svetoven sloves. Kritike vsega evropskega časopisja hvalijo njeno igro. ki je v vsakem pogledu dovršena in virtuozna. Ob-i činstvo opozarjamo na ta koncert tudi posebn i j vsled tega, ker so vijolinski koncerti v Ljubljani zelo redki. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. to rsvžf List »Prerod« stopi z novim letom v V leto svojega obstoja. Pridobil si je simpatije vseh, ki jim je na srcu treznost in prerod naroda. V bodočem letu bo obsegala vsaka številka (mesečno) 24 strani. Svojemu sedaujemu programu bo ostal zvesi tudi v bodoče. Brez ozira na desno in levo bo šel svojo pot naprej, bo pohvalil, kar je hvalevredno in grajal, kar ni pravilno. Mnogo dlicnih sotrud-nikov je že izročilo svoje rokopise in mnogo jih je še obljubilo. S prvo številko bo pričel objavljati zopet vrsto člankov o brezalkoholni uporabi grozdja in sadja, kateri predmet je že letos vzbudil mnogo zanimanja za list preko naše ožje domovine. Tudi članki n higijeni, zdravju in domačem zdravljenju (posebno taki, ki so praktičnega pomena) ne bodo manjkali. Za lepoto narave bodo navduševale črtice in slike iz taborniškega gibanja. V rubriki »Iz kraja v kraj« bo prinašal zanimiva poročila potovalnih zastopnikov. V rubriki »Vprašanja in odgovori«- je uredništvo vsakemu naročniku brezplačno na razpolago za vse infor-; uiaeije in nasvete. Tudi slike bo list v bodoče redno prinašal. Uredništvo je stopilo <• stik z vsemi večjimi organizacijami v inozemstvu ter mu bo | omogočeno prinašati izvirna poročila o gibanju za j treznost in preporod iz drugih krajev. Ker bodo | s povečanjem lista združeni večji stroški, se mora > višina naklade določiti že pri prvi številki. Vabi-j mo vse, ki se zanimajo za treznostni pokret, da se : naroče na »Prerod-:. Naročnina znaša za celo leto , Din 25. Brez treznostr.sga pokreta ni prosvete. ni I kulture, ni nravnega preroda! — Uredništvo in | upravništvo >Preroda<, Ljubljana, Poljanski nasip ! st. io. jEa učMelfsivo Zborovanle „S!$ mlkove zveze" Letošnje božično zborovanje »SI. zveze« je bilo izredno lepo, tako po predavanju gospoda oblastnega šolskega nadzornika Ivana Tomažiča iz Zagreba, kakor tudi po udeležbi in izredno živahni debati, iz katere se ie videlo, kako globoko načelno je večina : Slomškove zveze« orijentirana, na drugi strani pa velika pripravljenost za vzajemno borbo stanovskih pravic. Predsednik Štrukelj je uvodoma v kratkem govoru ožigosal vsa zloglasna dejanja, ki so izhajala od konca leta 1924 dalje pod demokratskim režimom s tistega mesta, s katerega bi se morala deliti le pravica, ne pa — krivica! Omenjal je razruvanost na šolskem polju, kakoršne še ni bilo doslej. Minila je že tretjina šolskega leta, pa še sedaj je večje število učiteljstva na razpoloženju — šole pa brez učiteljev! Kot vesel pojav pa je omenil, da so persekucije rodile nekaj dobrega. V učiteljstvu so vzbudile novo gibanje, ki gre za tem, da ustvari tak položaj v učiteljskih vrstah, ki bo onemogočal taka dejanja, kakoršna so se vršila v letu 1924 in 1925 na škodo učiteljstva samega, ki pa tudi niso bila na korist državi. Končno je pozival vse člane, da bodi njih geslo v bodočem letu: Ven s politiko iz stanovskih organizacij; ven s politiko iz šol ter proč s krivicami! Živahno odobravanje. Oblastni šolski nadzornik g. Ivan Tomažič, predsednik »Zveze hrvatskih učiteljskih društev« pa je v dolgem govoru opisal učiteljske razmere in borbe hrvatskega učiteljstva s hrvatskimi Pribičevičijanci. Culi smo, kakšne strahovite nezaslišanosti je uganjal demokratski teror nad hrvatsko orijentiranim učitelj -stvom. Posamezne dobe tega terorja nam je opisal tako živo, da so marsikateremu prihajale solze v oči. Obratno pa so navzoči viharno odobravali njegova izvajanja, ko je razvil načrt, kako naj bi »SI. zveza« in »Savez« složno delala za stanovska prava. In ko sta si oba predsednika v to svrho podala roke, tedaj je navdušenje prikipelo do viška in ovacij« se kar niso mogle poleči. Dne 27. 12. 1925 se je tedaj oficijelno sklenil med hrvatskim in slovenskim liarodno-zavednim učiteljstvom tovariški sporazum, ki pa se bo raztegnil tudi na oni del srbskega učiteljstva, ki ne mara za Pribičevičijanstvo. Ko je tovariš Tomažič končal svoj govor, je žel burno pohvalo, ki jo more žeti le oni, ki zadene srčne stran- posluša) ev. In t< je gospod Tomažič sijajirt zadel, llvala mu 1 Po Tomažičevem govoru se je razvila izredno živahna debata, ko je konec je bil. da z vodstvom sedanjega U.JU ni mogoče nika-koršno skupno sodelovanje. Videlo se jc, da iz vseh navzočih src vre ena ogorčena misel: s sokrivci stanovske tragike nikakoršnih oji-cijelnih stikov! Tak sistem je treba totalno zrušiti in krivice popraviti. Tovariše iz UJU-ja, ki pa si prizadevajo, da bi očistili UJU, ki gredo za tem, da se storjene krivice popravijo, ki se odkrito borijo in prizadevajo, da se učiteljstvu vrne pokopani ugled z odpravo krajevne učiteljske stalnosti — te pa lojalna podpirati v sporazumu z osrednjim odborom Slomškove zveze . 27. december 1925 bo oslal mejnik nove učiteljske dobe. Na ta dan je podrta stena, ki nns je ločila od narodno-zavednih bnv.ov H^vatov. Pa naše težnje gredo še dalje: podreti hočemo tudi steno, ki nas loči še od bratov Srbov in to po vzgledu naših tovarišev na ozemlju bistre Soče. Prvo naše delo bodi doma v Sloveniji: dvigniti vse učiti ;-!vo duševno tako visoko, da se bode medsebojno spe-,t valo, se v osebno naziranje posameznikov no vtikalo, arovnlo vse pravice posameznikov te ali one politične stranke, čuvam nad enakopravnostjo vseh članov učiteljskega stanu ter delalo na to, da bode užival vsaic potrebno esebno svobodo ' - se neovirane gel udejstvovati po svoji vesti v službi Boga in domvine. Ko to dosežemo, bo podrta iudi med učitelj i-:-l o venci stena, ki ua- je ločila. Bog daj, da se zgodi to čimprej! Ml&fjfcrT > NOVE MISIJONSKE KNJIGE. V zbirki Misijonska knjižnica je pravkar iz-| Šel 3. zvezek: Misijonska prireditev Uredil Ante Kordin. Na 130 straneh nudi knjiga toli zanimivo misijonsko tvarino za uporabo našim društvom in odrom. Vsebuje navodilo za misijonske prireditve, 4 predavanja, izčrpen seznam predavanj iz drugega slovenskega slovstva, kopo pesmi za deklamaci-je, 4 igre (2 za otroke, 1 za moške, 1 za ženske vloge), seznam drugih misijonskih iger in nekaj misijonskih skladb. Cena 20. Din. Tekom prihodnjega tedna izide knjiga iz iste zbirke, Jezusova oporoka, spisal II. Fischer S. V. D., prevedli bogoslovci Misijonišča. Naročnikom »Misijonske knjižnice« (2. in 3 zvezka) sporočamo, da smo 3. zvezek pravkar dobili iz tiskarne. Tistim, ki so naročili samo ta (3.) zvezek, ga bomo takoj razposlali, tis.im pa, ki so naročili oba zvezka, pošljemo oba iekoin prihodnjega tedna, ko dobimo še 2 zvezek. Ker je bila tiskarna pred prazniki nenavadno preobložena z delom, nam ni mogla pravočasno izdelati že napovedanih knjig. Zato naj naročniki blagovolijo oprostiti neprijetno zakasnitev — Uprava »Katoliških misijonov«, Ljubljana, Tabor 12. Proti dav&iss obremenitvi IhS V>n Dne 27. decembra ob 10. uri se je \ ršil v veliki dvorani Kamniškega doma v Kamniku dobro obiskan protestni shod, proti neznosnim davčnim bremenom v Sloveniji. Shod je sklicalo društvo hišnih posestnikov z vsemi drugimi pridobitnimi organiz;. . t-jami kamniškega okraja. Zborovalce je pozdravil g. dvorni svetnik v p. dr. Ivo Šubelj, predsednik društva hišr.ei posestnikov, na kar se je izvolil predsednik !n zborovanja g. Ant. S t e r g a r , načelnik <_> • ■ ■ mija trgovcev za kamniški politični okraj, dal besedo g. F r e 1 i h u iz Ljubljane, teri je orisal neznosne krivice, ki se gode K -veniji z okrutnim davčnim sistemom. Z napeto pazljivostjo so poslušalci sleci: 1 i govornikovim izvajanjem. Saj je marsikdo <• -živel sam neverjeten slučaj napačnega ra?! ganja nesrečnih zakonov o davkih, taksah i pristojbinah. Vsi sloji davkoplačevalcev so ■ mogli prepričati, kako je res v interesu vse , da glede gospodarskih vprašanj vsi zastopn: i Slovencev v skupščini nastopajo v enotni fre1; ti, kadar se gre za spremembo današnje ; ! davčnega sistema, ki duši in davi, onemogoe.», da naravnost uničuje gospodarsko življenje v Sloveniji. Zborovalci so enoglasno sprejeli tozadevno resoluoijo v 12 točkah, ki se je odposlala na merodajna mesta. Sklenila se je nadalje resolucija glee" kamniškega cestnega odbora, kateremu dolguje država še na prispevkih iz pobranih doki; '! »bivših deželnih cestnih doklad« od 1. 19--dalje Din 404.433.—, katero svoto bodo morali davkoplačevalci kamniškega okraja plačati z 380 odstotnimi dokladami, če ne bo država plačala v najkrajšem času dolžne svob Resolucija poživlja cestni odbor, da naj nastopi s tožbo proti državi na izplačilo dolžn<-svote. K besedi se oglasi tudi g. poslanec Jane 5 tre in , kateri riše položaj v državi; kakn se iztiskajo iz Slovenije krvavi žulji, do*5m Pred kratkim so opazili v pragozdovih provinci je Ubon čredo 60 slonov. V tej čredi se je nahajal tudi slon, ki predstavlja skoraj izumrlo vrsto belih slonov. Zdi se, da je vsa čreda na meji ob pokrajini Kambodša, posamezni sloni pa zahajajo sem in tja tudi preko siamske meje. Župan mesta Bangkok je vse to javil prefektu, obenem pa je lovcem na slone priporočil, da si izprosijo pri vladi posebno lovsko dovoljenje. Lovci so to takoj napravili in dobili so dovoljenje, da smejo ujeti 15 slonov in z njimi tudi belega slona. Pre-fekt pa je o tem poučil ministrstvo za notranje zadeve, ki je ravno sedaj zaposlen s tem, da proučava tu nastajajoča kočljiva vprašanja.« —Pri tej priliki omenimo lahko, kaj poroča Arnaldo Cipolla, svetovni poročevalec, ki je bil v Siamu malo pred smrtjo kralja Rama, o razvedrilu tega vladarja. Ta je imel v svojih vrtovih miniaturno sliko celega mesta P.angkok. Posnetek je obstojal iz 1 m visokih hišic, ki so bile opremljene z vsemi udobnostmi novega časa, v teh hišicah je bil vodovod in električna napeljava. Kralj je imel glavno zabavo v tem, da je oddajal svojim dvorjanom te hišice v najem in sicer za mesečno ceno okoli Din 320. Ves dvor se je sprehajal cele dneve okoli teh hišic in se je razveseljeval s tem, da so hišice dalje oddajali v najem. Zgodilo se je celo, da se je kralj zapletel celo v tožbo z enim izmed teh najemojemalcev. Zato se je sestavilo posebno razsodišče, ki je to sporno zadevo 6 pravomočno sodbo odločilo. Tujski promet v Kanadi. V zadnjih letih se opaža v Kanadi veliko prizadevanje, kako bi pospešili tujski promet in bi prišlo v deželo kar največ potnikov in turistov. Še 1. 1914. ni bilo v Kanadi nobenega pravega tujskega prometa. Šele prva vojna leta so dala velike skupine turistov iz Unije, to pa radi tega, ker so bila potovanja v Evropo tedaj zelo otežkočena, oziroma sploh onemogočena. Od tedaj pa silno narašča število tujih obiskovalcev. Čeprav ni natančnih številk za amerikanski turistovski promet, nudi vendar število turistovskih avtomobilov, ki so pasirali kanadsko mejo in so bili od ca-.rnskil oblastev registrirani, zadostno možnost, da se orijentiramo. L. 1919. je bilo 237.953 takih avtomobilov, 1. 1924. pa jih je bilo že 1,899.210, skoraj neverjetno. Zmerno računano, je bilo 1. 1924. v Kanadi preko 7,500.000 potnikov in turistov iz Unije. Vsota pa, ki so jo ti obiskovalci pustili v Kanadi, znaša 143 milijonov dolarjev. V poštev pa moramo vzeti ako zlato, rude ca, modra, črno, rujova« vedno t>o febi prijateljica prava ! imm ročka zlata, visoko plemenita m najfinejša zdmuikščna mčsamca ] v najdooršenejši popolnosti, I edina obstoječa čajna mešanica J najfinejših cuetcoin nepre-j kjulfiva v izdatnosti d porah n t dražja kot srednje vrste. CAIM RO£KA ril (leča osabint potna, astmatična. Čista Ondo-Ceijlon čajna, meianica nafjinejith iziir, pri lahkem poparku urei. priyrrwčnem. g smetano pripore Cl/ioa. M |čA3fi\IA ROČKA modra čaj za dame I mita, eoatna, ne razburjajoča., J takoimenovana | Ruska čajna mešanica [ posebno primerna ss. pripra.se s 1 satmona.rju, ktr tudi pri daljšemu »tečenju ne postane grenka. pri tem to, da je tudi železnica pripeljala v deželo najmanj toliko obiskovalcev kot avtomobili In tako bi znašalo skupno število ame-rikanskih gostov približno 15 milijonov, kapici, ki so ga ti pustili v deželi, pa predstavlja vsoto 300 milijonov dolarjev. Vsled tega je tudi razumljivo res veliko teženje kanadske vlado za povečanjem števila tujih gostov. Vratolomni beg. Iz Berlina poročajo, da sta iz kaznilnice v Brandenburgu zbežala dva zločinca, ki jih do sedaj še niso dobili. Ta beg pa Je silno zanimiv, ker prekaša tudi največje filme po svoji drznosti. Podrobnosti o tem so sledeče: V tej kaznilnici sta bila zaposlena v krojaškem oddelku dva nevarna tatova, ki bi morala sedeti radi težkih ropov in tatvin do leta 1930, oziroma 1933. Eden izmen teh dveh, Dasny po imenu, jc zelo spreten cirkuški akrobat, ki so ga tovariši radi njegove drznosti imenovali »letalec«. — Dasny je že štirikrat ubežal lz raznih kaznihiic in to vedno z rizikom svojega življenja. Oba kaznjenca sta svoj pobeg že dolgo pripravljala. V krojačnici, kjer sta delala, sta ukradla najboljše pasove, ki sta jih potem trdno sešila skupaj in tako sta tekom časa napravila okoli 20 m dolgo, močno vrv. Nekega popoldne okoli četrt na pet sta se oba odstranila iz delavnice s pretvezo, da gres'a na stranišče. Krojaška delavnica se nahaja v III. nadstropju. Skozi ozko okr~ stranišča &la zlezla z velikim naporom, nato pa je Da., v a svojim jermenom ujel 2 m oddaljeno kljuko ir dobil na ta način dobro oporo. Sedaj se • zavihtel In je dosegel varno mesto na dobro pritrjeni žici neke obločnice, ki je visela 18 m visoko od tal. Na tej tenki žici se je spretno držal >letalec< in je še celo svojega bolj nerodnega tovariša spravil k sebi. Sedaj se je Dasny splazil po ozkem okrajniku glavne stene na neko streho in s pomočjo narejene vrvi je potegnil na streho tudi tovariša. Ta vratolomni beg, pri katerem sta oba kaznjenca bila v slednjem hipu v gotovi smrtni nevarnosti, se je izvršil v onem času, ko j? bil ključar dvorišča zaposlen z odpravo nekega voza in zato ni mogel paziti na zidove. Oba zločinca sta nato plezala po strehah dalje, počakala, da je straža z nevarnim psom pasirala njih mesto, nato pa sta se spustila v vrt ravnatelja kaznilnice in od tam z lahkoto ušla dalje. Po dosedanjih informacijah sta morala biti ta dva nevarna človeka v zvezi z zunanjim svetom, ker sta dobila takoj civilno obleko, da sta lahko neovirano dalje potovala. Zadružno življenje pri živalih. Ne samo pri človeku, temveč tudi pri živalih opažamo slične pojave. Najbolj znan primer so nam mravlje in termiti. Se lepše paJje razvito zadružno življenje pri nekaterih najnižjih živalih. Tako živijo raki samotaroi (Pa-gurus Prideauxi) in aktinije (Adamsia pallf* ata) vedno skupaj. Ker so raki. samotarei jako mehki, bivajo v praznih polževih hišicah, da so kolikor toliko zavarovani pred sovražnikom. Na te polževe hišice se potem takoi naselijo aktinije. Ker so te jako neokretne in počasne, se hranijo s tem, kar hitri rak nalovi, sicer bi same poginile od lakote. Rak sam ima pa od aktinije to korist, da ga tudi ona ščiti pred sovražnikom, ker ima tako zvatie izprožilne organe, s katerimi lahko ubije nasprotnika. Še lepši simbol- zadružnega življenja so sifonofore. Sifonofora predstavlja žival, ki je pravzaprav kolonija več individujev, ki bi samostojno ne mogli živeti. Kakor pri mravljah tako je tudi tukaj izražena delitev dela. Nekateri individuji služijo namreč samo za pridobivanje hrane, drugi so samo za obrambo, tretji zopet samo za oporo itd. Ako en in-dividuum pogine, strni takoj druj na njegovo n.isto, tako da celoten organizem ne trpi pri tem prav nič škode. IMA ROČKA črna ..■•■. ,/j čaj za gospode močan,ptememt, angleškemu okusu odqmijajoČL posebno primeren za uživanje i mlekom ali smetano /oot aajatrek. (mm ročka rajava priljubljena in prijetna, čajna mešanica za obitelj, tudi pri trajnemu uživanju nobena okusna utrujenost. Gospodarstvo Gospodarska obnova. V preteklem lotu se je v gospodarskem žlvljes/ju izvrSil velik preobrat. Mnoge je ta preobvat presenetil In spravil v težaven položaj zato, ker je priSci nepričakovano. Največ skrbi je prizadjal vsemu gospodarskemu življenju hitri dvig dinarja v prvi polovici minulega leta, ki pa se je v drugI polovici stabiliziral na sedanji viiini. Kvarne poslcdice prehitrega dviga dinarja v prvi polovici leta 1925. so takoj nastopile ter je pretila velika nevarnost, da sc temelji našega gospodarstva zruSijo ter pahne solidno gospodarstvo v propast. Kakor se je za časa padca dinarja vsak skuSal iz-nebiti denarja in sc je le-ta tudi nesmiselno zapravljal, ravno tako pa je nastopila zaradi prehitrega dviga dinarja prevelika skopost (ne varčnost) zato, ker so cene blagu vsled prevelike ponudbe padale in je zlasti naš kmet in trgovec moral svoje blago oddajati pod nabavno, oziroma produkcijsko ceno. Zvišana vrednost denarja in visoka obrestna mera so našemu gospodarstvu tako odtegnile skoro ves denar. Velike izgube pri kmetijskih pridelkih, v trgovini in industriji pa so imele za posledice zmanjšanje obratovanja in tudi zmanjšanje kmetijske produkcije. Posledica je bila velika brezposelnost in zastoj v blagovnem prometu. Zmanjšani zaslužki in prevelika davčna obremenitev kali vse gospodarsko življenje. Visoka obrestna mera naloženega denarja po denarnih zavodih je omamila marsikoga, da se je polakomnil visokih obresti in je vsled slabe trgovske konjunkture odtegnil denar trgovini in industriji, ker je kazalo radi visoke obrestne mere denar plodo-nosneje nalagati, nego v trgovini in kmetijskem proizvajanju. Po denarnih zavodih sc je nabralo preveč denarja, ki je čakal na odjemalce. Visoka obrestna mera pa je vsakogar odvračala od obnove gospodarstva, ker je uvi-del, da se ne da niti več za visoke obresti zaslužiti. Denarni zavodi so kaj previdno gledali na one, ki so ponujali visoke obrestno mere, uvidevši iz sedanje konjunkture, da je denar nesigurno izposojen. Nasprotno pa so solidni trgovini in dobremu gospodarstvu ponudile varno izposojen denar za jako zmanjšane obrestne mere. Tako smo prišli vsled sedanje delne stabilizacije dinarja do znižane obrestne mere od 25 na 14 do 10%, ki dovoljuje treznemu gospodarju skromno eksistenco. Obrestna mera pa je še mnogo bolj padla za ( vlagatelje nego za posojilojemalce in tako smemo upati pri sedanji stabilizaciji dinarja na obnovo vsega gospodarskega življenja. Znižata ' obrestna mera ne nudi samo trgovini skromne eksistence, temveč tudi našemu kmetijskemu gospodarstvu priliko gospodarske obnove. Kmetijsko gospodarstvo sploh ne prenese moke obrestne mere. Brez cenenega kredita pa ni modernega kmetovanja. Zanimanje za kmetijski napredek raste od dne do dne. Zahteva po kmetijskem pouku se povsod opazuje. Zlasti zahtevajo vsakovrstne kmetijske organizacije in razna društva vedno več gospodarskih predavanj in razgovorov, ki merijo na rentabilno obnovo gospodarstva. Podpisani, ki se poleg trgovine tudi delno privatno bavi z obnovitvijo gospodarstva, zlasti živinoreje in mlekarstva, ima prošlo leto beležiti znatne uspehe. Tako sem po naročilu in na pobudo različnih korporacij: Zadružne zveze, živinorejskih zadrug, mlekarskih zadrug, živinorejskih okrožij, kmetijskih društev, izobraževalnih društev, gospodinjskih tečajev orliSke podzveze, Kmet-ske zveze ter tudi posameznikov priredil 76 gospodarskih predavanj različne vsebine. Teme so bile: o ceneni izroji živine, o rentabili-teti molzne živine, o zavarovanju živine, o ceneni produkciji krme in poljskih pridelkov, o uporabi modernih strojev v kmetijstvu, o pe-rutninarstvu, o vnovčevanju mleka in mlečnih izdelkov, o organizaciji mlekarstva potom mlekarskih zadrug na podlagi samopomoči in mnoga druga predavanja gospodarske vsebino. Ostalo ni samo pri besedah, temveč so se nasveti v obili meri tudi uresničili. Ta pobuda jc zbudila šest novih mlekarskih zadrug in obratov k življenju, ki delujejo. Različna gospodarstva so svoje gospodarstvo usmerila čisto na drugo, in sicer rentabilno pot, tako da moramo biti s tem preokretom zadovoljni, če pomislimo, da se je ta obnova izvršila na privatno inicijativo. Koliko so storile v tem oziru za to poklicane korporacije, zlasti kmetijski ekonomi, ki se deloma pečajo le s podrobnejšo organizacijo, ter Kmetijska družba, ki pa je glasom njenih poročil s tem delom precej zaostala? Državna pomoč je sedaj nujno potrebna za obnovo gospodarstva. Zlasti je treba podpreti prizadevanje kmetijskih zadružnih organizacij, katerim naj država nudi cenen kredit in podpira s podeljevanjem subvencij, ki sc bodo plodonosno izkoristile. Sedaj, ko ima naš kmet veselje do obnove, jc nujno potreben državne podpore, da bo vedno z večjim veseljem državi vračal s točnim plačevanjem predpisanih davkov. F. KriStof. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. Četrtletju 1926. (Opožbrll6 zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani). I. Vložitev napovedi. a) za dohodnino, -r Rok za vložitev napovedi za 1. 1926 poteče koncem meseca januarja 1926. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. b) za rentnino. — Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. , Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ld že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom tekom 1. 1925 niso iz-premenili, ako se njihoyi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi so po tarifni postavki 231. zak. o taksah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved. Komur je nemogoče vložiti napovedi v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka. II. Davek na poslovni promet. 1. Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1925 ni dosegel zakonito določene meje 360 tisoč Din in ni bil manjši od 15.000, potem vse svobodne profesije ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni do z dne 31. januarja 1926 vložiti predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva. Napovedati je promet 1. 1925. 2. Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in vsi oni obrati in ona podjetja, katerih promet je j presedal v minulem letu 360.000 Din, morajo ] voditi kpjigo opravljanega ->rometa in pred- ! ložiti v 30 dneh po preteku vsakega četrt- i letja prijave ter hkratu plačati odpadajoči en odstotni davek na poslovni promet. 3. Davkoplačevalci, ld so bili že v 1. 1925 zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni predložiti prijavo in plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1925 do dne 30. januarja 1!)26. Prijave za davek na poslovni promet so zavezane taksi 5 Din, ld se nalepi na prijavo, i ; Davčni zavezane^ ki prijav sploh ne bi vložili ali jih ne bi vložili v določenem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, zapadejo kazni ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka. III. Darek na caslužek telesnih delavcev. 1. Telesni delavci, ki opravljajo delo sa-mostalno ali od delodajalca nezavisno (po. streščki, dninarji, Žagarji, čistilci čevljev in tem podobni poklici) morajo ne da bi čakali posebnega poziva od davčnega oblastva viožiti prijavo za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev (delavk) do 31. januarja 1928 in napovedati zaslužek, katerega bodo v 1. 1926 predvidoma dosegli. Delavcem, ki niso še dovršili 18. leta ali ki so prekoračili 65. leto starosti, prijav ni treba vlagati. 2. V istem roku morajo viožiti prijavo delodajalci, ki ne oddajajo davka z mesečnimi ali četrtletnimi seznami. V prijavah je treba za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca, ki je dovršil 18. leto, a ni prekoračil 65. leta starosti, navesti zaslužek, katerega bo v 1. 1926 predvidoma dosegel. 8. Delodajalci, ki odpr^mljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovska podjetja, slednja ako kupčujejo »na debelo« ali sna debelo in na drobno«) morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega mesca, delodajalci pa, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci) pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja. IV. Naznanilo o izplačanih služben, prejemkih. Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke na leto za eno osebo več nego 5000 Din, je dolžan, ako ta oseba ni zavezana davku na zaslužek telesnih delavcev, vložiti za odmero dohodnine naznanilo o izplačanih službenih prejemkih v 1. 1925 do konca meseca jan. 1926. Za to naznanilo ni plačati nobene takse. V. Rargrniter predpisnih izkaiov in prhivni roki. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1925 bodo predpieni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca jan. 1926, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni. Prizivni rok se pričenja « 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni. VI. Dospelost direktnih davkov. Due 1. februarja 1926 dospejo v plačilo neposredni davki za I. četrtletje 1926. Davčni uradi no upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaraCu-niti poleg 8 odstotnih zamudnih obresti šo za opomin 4 odstotke terjanega zaostanka. * * * Konkun. O imovini Alojzija Ginipeljna, neregistriran, trgovca na Toplicah pri Straži, je razglašen konkurz. (Prvi zbor upnikov 19. jan., oglas rok do 1. sebr., ugotov. narok 16. febr. 1926.) Karzi eksotičnih valut. Koncem decembra lani se je plačevalo za sledeče eksotične valute: danski goldinar Dtn 10, estonska marka Din 0.12, finska marka 1.20, letaki lat 10.10, litavskl lit 5, turška lira 28.60. argentinski pezo 20, kanadski dolar 54. brazilski milreis 6.20, egiptovski funt 260 Din. Plodonosno nalaganje preostajajoče imovine Pošne hranilnice. Na predlog zbornice za trgovino, obrt in industrijo glede plodonos-nega nalagania preostaja joče imovine Poštne hranilnice pri hranilnicah in kreditnih zadrugah v Sloveniji, je Poštna hranilnica obvestila zbornico, da se bo na to željo ozirala o'i> priliki izpremembe poslovnika poštne hranilnice. Avstrija in Rusija. Jeklarska industrija v Avstriji si obeta zaradi enonnne potrebe Rusije glede poljedelskega orodja dober posel. Dobila je že več naročil iz Rusije, ki kupuje v Avstriji kose. poljedelske stroje, žage itd. --Tvornire kvalitetnih kos v Sloveniji so pred vojno izvažale velike količine na Balkan in v Rusijo, ki pa je za nas izgubljena. Ta naša industrija ima gotovo interes za kupčijo z Rusijo. Srečno novo teto želi vsem Dne 2. januarja 1026. Denar. Zagreb. Vojna odškodnina je napram četrtkovi borzi popustila. V prostem prometu je bil za blago knrz 816. — V devizah so bili zabeleženi naslednji kurzi: Italija 228.50—228.625 (227.36-229.76). London 274.75 bi. (273.55-275.55). New-york 56.48-56.50 (56.20-56.80). Pariz 216 bi. (212 -216), Praga 167.75-167.85 (166.80-168 80), Cu-rih 10.95 bi. (10.915-10.995). Curih. Bel«™ d 9.15 (9.175), Budimpešta 72.55 (72.50), Berlin 123.15 (128.20), Italija 20 87 (20.87), Pariz 10.40 (19.20), Praga 15.325 (15.325), Dunaj 73 (73), Atene 6.65 (6.72). BulcareSt 2.40 (2.375). Sofija 3.75 (3.775), Carigrad 2.73 (2.75), Varšava 57— 61 (59.50). Amsterdam 208.20 (208.10), Bruselj 23.45 (23.43). Stockholm 138.85 (138.85), Kodanj 127.00 (127.875), Oslo 105.20 (104.875), Madrid 73.10 (73.20). okrajnega zastopa. Odkar je ob prevratu prevzel posle od bivšega nemškega odbora slovenski odbor, se je stanje okrajnega zastopa Ptuj znatno spremenilo. — Bivši načelnik Ornig je bil sicer priznan gospodar, toda na roko je šel samo svoijm pristašem in cesto je gradil samo tam, kjer je dosegel politično uspehe. Na ta način je dosegel, da je pred 20 leti pri volitvah v okrajne zastope propadla slovenska kandidatna lista in je prešel okrajni zastop v nemške roke, medtem ico je bil poprej dolga sloletja v slovenskih rokah. — šele sunek prevrata je pomete! z nemškim gospodarstvom. Nastopil je slovenski odbor, sestavljen iz 9 sosveta i kov z vladnim komisarjem Mih. Brenčičem na čelu. Slovenski odbor je prevzel zelo težko nalogo na svoje rame. Ceste se v celi vojni dobi niso dobro vzdrževale, mostovi pa, kolikor je bilo lesenih, so snrhneli, nastale so poškodbe na drugih objektih in škarpah. vse je bilo v žalostnem stanju. Započrie nove ceste so se prepustile občinam v vzdrževanje, te pa tudi niso storile ničesar, tnko da je pričeto delo propadlo. Ornig je obljubil, da bo preložil strmo okrajno cesto čez ptujskogorski klanec, delo je pričel, da je dobil glasove, nadaljeval pa ga ni. Borlski most čez Dravo, eden največjih lesenih mostov v mariborski oblasti, je bil komaj sposoben za promet. Dravinjska doliua ni imela ceste. Do Majšjerga je cesta za silo zgrajena, ni pa ti al;;; na in lezi v blatu. Pri izlivu Dravinje se je započela graditi ta cesta na novo, dogotovili so 8 km, 16 km pa je čakalo na po;ne;3o graditev. Slovenski odbor si je slavil nalogo, da takoj popravi moslove in škarpe. Borlski most čez Dravo je bil 1. 1910 in 1.920. skoraj na novo zgrajen. Zgradili so se v dobi od prevrata do danes novi betonski mostovi, v lanskem letu betonski most čez Dravinjo pri Majšpergu, lota 1923. pa leseni most čez Dravinjo v Stogovcih. Izvršile so se za-počete cestne zgradbe, kakor: okrajna cesta od Majšperga na Narapelj v rogaški okraj, okrajna cesta od Sikol-Pragerskega na Sosterže-Mostečno v slov. bistriški okraj. Od kolodvora v Moškanjcili nova okrajna cesta na Bori k Sv. Barbari v Halozah, zvezna okrajna cesta od Podvinc na Spulilio, zvezna cesta od Rogoznic skozi Brstje na ormoško cesto, zvezna okrajna cesta od Sv. Bolfenka k Sv. Andražu v Slovenskih goricah, kolodvorska dovozna cesta od Ptujske gore na postajo Št. Lovrenc na Dravskem polju, skupaj tedaj pet novih okrajnih cest v dolgosti 15 km. Poleg tega se je dokončala okrajna cesta Ptuj-Vičava-Vurborg, gradi se okraj, cesta v Dravinjski dolini ter je 0 km dovršenih. Dvajset let je Ornig prelagal okrajno cesto na Rogatec čez ptujskogorski hrib, pa ni prišel delj kakor 100 km, slovenski odbor je v dveh letih ;:gra-( d 11 krasno v velikih serpentinah izdelano okrajno | cesto do vrha, tako da je zgradba lep primer vztrajnega in požrtvovalnega dela. — Okrajni zastop , ptujski ima sedaj 89 okrajnih ccst I. vrste in 291 I kilometrov okrajnih cest II. vrste dograjenih in do-! bro vzdrževanih, ter je okraj s cestami za potrebni • promet dovolj preskrbljeno. — če pogledamo na ! cestni zemljevid okraja vidimo, da je takorekoč 7. okrajnimi cestami preprežen na vse strani. Poudarili pa moramo, da nima v ptujskem okraju država nobene ceste v oskrbi, ampak so vse okrajne in vso mora okraj sam vzdrževati. Vse ceste so od 5 do 7 m široko in obdane s kilometrskimi kamni. Na navedeni!! cestah ae vzdržuje 83 zidanih odnosno betonskih mostov, 48 lesenih mostov, 188 zidanih propustov in dva lesena propusta. Da je toliko mostov in propustov, sledi iz tega, ker se pretakajo po ptujskem okraju roke Drava, Dravinja in Pesnica. Poleg tega je več večjih potokov kakor Rogoznica, Grajena. Potiskava. Rogatica, Tajna, Črnec itd, ki ob nalivih narastejo v deroče hudournike. Reka Drava, ki jo v ptujskem okraju že zelo široka, 160 ni ?;> mostovi dolgi), deli okraj na dva dela in sicer na Gornje in Spodnje Dravsko polje. Na levem bregu bo Slov. gorice, na desnem bregu »o pa slikovite Haloze. V sredi lepih in rodovitnih Slov. goric lečo resnica, Dravinja pa tvrdka FRAN LUKlč LJUBLJANA, Pred škoitjo 19. ob vznožju Haloz, obe pa se stekate še v ptujskem okraju v Dravo. — Ker vodotoki niso regulirani, povzročajo povodnji in velike poplave. Skoda, ki nastane, je velika, zlasli na cestah in mostovih. Ko je bila 1. 1922. spomladi povodenj, jo samo na cestah v- ptujskem okraju povzročil« precenjene škode 750.000 Din. Letošnja povodenj je povzročila na prometnih zvezali 300.C00 Din škode. Minister financ je obljubil, da bo dal 700.000 Din prispevka, da-se »koda i>opravi, toda ostalo jo le pri obljubi. Koliko dobi okrajni zastop letos za popravo poškodb, še iii znano. Dobiti mora vsaj tii četrtine' Da je zamogel redno vzdrževati ceste in mostove ter izgraditi testno omrežje, je rabil velike vsote} posebno pa še za to, da je popravil poškodbe po poplavah. Za redno vzdrževanje je bilo pro-računjeno leta 1922. 015.847 K, izdano pa je bilo 1,794.397 K, 1. 1023 je bilo proračunjeno 589.908 dinarjev, izdano pa 702.113 Din, 1. 192-1 je bilo proračunjeno 650.000 Din, izdano pa 778.901 Din. Za leto 1925 je v proračunu za ceste 652.267 Din in bo izdatek spet višji. K tem izdatkom za vzdrževanje okrajnih cest bi morala prispevati država, ker pobira deželne doklade, in sicor najmanj eno tre-ljmo. Leta 192-!. pa je bilo plačanih iz državno blagajno kot prispevek samo 20.000 Din iu letos enaka vsota, mesto 220.000 Din; kpadek znaša samo v dveh letih na državnih subvencijah do pol milijona dinarjev. Novo cestne gradbe so stale tekom zadnjih let 050.000 Din, h katerim ni država ničesar prispevala, pač pa še dolguje za preložitev ptujsko-gorske ceste 50.000 Din, ker bi morala plačati polovico, dala pa je samo 40 odstot. k izdatkom. — Istotako je bil obljubljen 50 odstot. državni prispevek k popravilom velikih mostov, izdatek je znašat 250.000 Din, od drŽave pa okr. zastop ni preje! na la račun ničesor Iz tega je razvidno, kako velika bremena morajo nositi ekrnjni nastopi v mariborski oblasti, zlasti pa ptujski okraj, ki je v teh letih po prevratu več storil za cestue zveze, kakor nemški odbor poprej 15 let. Okrajni zaslopi na bivšem Štajerskem pa nimajo skrbeti samo za ceste, ampak imajo še dru-1 ge naloge, ki so jim zakonito naložene. Tako mo-; rajo skrbeti za regulacijo rek iu potokov. V ta na-j men je samo ptujski okrajni zastop izdal v zadnjih j letih 273.000 Din. Občine zahtevajo podporo okr. ; zastopa k svojim cestam in mostovom. Vsako leto j se'v ta namen izda na občine 20.000 Din, tako ! da znaša ta izdatek zadnjih let okoli 100.000 Din. Dravski most v Ptuju je imela poprej ptujska občina v svoji lasti. L. 1924. ga jo moral prevzeti okrajni zastop ter ga je skoraj docela popravil. Ti izdatki znašajo vsako leto 120.000 Din, ki pa se krijejo z mostnino, katero spet plača prebivalstvo ptujskega okraja. Za šolstvo znašajo letni izdatki okrajnega zastopa po proračunu za leto 1925 51.000 Din, za socialno skrbstvo znefajo izdatki vsako leto okoli 58.000 Din, za kmetijstvo in kmetijski pouk 40.000 dinarjev, za živinorejo 35.000 Din, za sadno drevje 4000 Din itd. Ako se vti ti okrajni izdatki vsako leto seštejejo. dajejo do 2 milijona dinarjev, ki jih morajo večinoma plečati davkoplačevalci ptujskega okraja, ker se za kritje teh izdatkov pobirajo okraj, doklade. To so visoka bremena za ptujski okraj, ki bo moral vsled proobdavčenia na vsak način svoje izdatke zmanjšati. Sicer je res, da so ves denar porabi samo v prid prebivalstva ptujskega okraja, vendar so bremena za davkoplačevalce previsoka, da bi jih še nadalje zmogli. Če ne bo država prispevala k cestnim izdatkom, kakor je po zakonu dolžna, tedaj bodo okrajni 7?stopi morali zanemarjati svoje dolžnosti, ker ne bodr> imeli, sredstev. Samo iz ptujskega okraja prejme državna blagajna na deželnih dokiadah vsako leto 500.000 dinarjev. Ako bi ta dohodek, ki ne spada v državno blagajno, dala zopet nazaj okrajnim zastopom, bi breme davkoplačevalcev bilo veliko nižja, zlasti pa bi se znižale okrajne doklade. Okrajne doklade so znašale v tekočem letu 1925: 100 odstot. na hišno najmarino in 500 odstot. na vse druge dokladam podvržene davke kakor: pridobninski davek po II. pogl., obča pridobnina, hišnorazredni davek, pridobnina od krošnarjev, rentnina in zemljiški davek. Sledeči davki so prosti okrajnih doklad: d-ohodarina, plačarina, invalidni davek davek na poslovni promet in davek na ročno delo. Od teh se avtonomno doklade ne pobirajo in ne dovoljujejo Okrajni zastopi tudi ne smejo pobirati doklade od vžitnine na vino, na piv«, žganje in nif-o. ampak smejo na te vrste davkov naložiti samo običajne samostojne doklade. Torej le od indirektnih davkov smejo dobivati okrajni zastopi dohodke iz doklad. Podlaga za to svrho pa je jaiko nizka in znaša v ptujskem okraju za leto 1925. komaj 322.920 Din, to pa radi tega, ker je pri zemljiškem davku podlaga samo dinar, ne pa za 600 odstot. z raznimi pribitki povišani davek, ki ga morajo plačevati davkoplačevalci. Okrajni zastop ptujski ima svoj proračun za leto 1926. na vpogled razpoložen. Iz tega si ialvko zabeležimo sledeče podatke: Lastnih dohodkov ima okroglo 400.000 Din. Izdatkov pa bo imel: za šolstvo 55 tisoč Din, za zdravstvo in sirotinsko oskrbo 57 tisoč, za kmetijstvo in kulturo 24.000 Din, za živinorejo 34.000 dinarjev, za regulacije 24.000 Din, za nove cestne zgradbe 40.000 Din, za vzdrževanje obstoječih cest in mostov (vštete so tudi prodne jame) nad 900.000 dinarjev, tako da so skupni izdatki proračunjeni na 1,608.887 Din, med temi se nahaja še izredna postavka za poškodbe po poplavah v iznosu 103.000 dinarjev in za dravski most v Ptuju 140.000 Din. Ker nima drugih virov za dohodke, mora naložiti visoke doklade. Pri sklepanju in nalaganju okrajnih doklad pa najdemo, da ima sedanji odbor razumevanje za današnji položaj najrevnejših davkoplačevalcev ter je sklenil doklade diferenci-| rati. Tako znašajo krajne doklade na hišno najma-i lino samo 100 odstot, in na pridobnino po II. po-glavju samo 200 odstot. (prej 500 odstot.), ter na I druge davko (zemljarino, razrednino, rentnino, itd.) i 400 odstot., prej 500 ogospa suprogac, je dejala Lenglenova. Večkrat že so go-vo-ili, da se bo poroiila, a ona niti ne misli na to. •Ljvbim tenis nad vse«, to je njeino geslo. — Polog Helne VVills bodo poni ali Amerikanri na turnir v \Vimbledonn prvake Tildenn, Johnstona, in Ri-charda. — Mednarodna zveza tenisa je določila, kakšna mora biti žoga: premer ji sme biti od 8.35 do 6.60 cm teža sme kolebati med 56.5 in 58.5 gra. mi. Pri 20° C iz višine 2.5 m na tla spuščena krogla Mtie odskočiti 1.27 do 1.52 m visoko. Doslej niso imeli nič enotnega in so bile večne pritožbe. Sedaj pridejo na vrsto še določbe gl^de raketa. Zadnjič nam je tiskarski škrat utrrabll Finca Mattilainena, ki je pretekel 500 m v 14 :57. — Kako so zanimajo drugje za šport, kaže tale slučaj: Avstralci se na vso moč trudijo, da bi dobili Nur- j mija dol, in se je obrnil predsednik avstralske Zvezne državo v London, naj posreduje angleška vlada pri londonskem finskem poslaništvu, naj pusti finska vlada Nurmija v Avstralijo. — Od zadnjič omenjenih lahkoatlctskih rekordov Mednarod. zveza nekaterih nt priznala; priznan je rekord Scholza 100 vardov v 9. 5, Brookinsn 220 vardov *taje 23, 2000 metrov Wide 5 : 25.9, 3000 Wide 8:27.5, skok v daljavo Hubbard 7 :80.6 (torej ne 7.92), skok ob palica Hoff 4 : 252. diskos Har-trantf 47.89; ni pa priznan met kopja Myrrhae 6855. Schielberg je terno dvignil 120.6 kg, torej za 0.6 kg več kot je Alzinov svetovni rekord; sedaj ima spet Alzin besedo. Nasprotno je pa v ločenih ročkah tezno dvignil Alzin 116 kg (z desnioo 61.b, z levico 54.5 kg), tudi rekord. VVeds&muelier in Borg sta potovala po Zjedi-njenili državah in sta postavljala rekorde kur za stavo, zapišemo one, ki jih je Mednarodna plavalna zveza priznala: \Veissmueller 100 yardov 51.1, 150 yardov 1 :25, 220 j-ardov 2 :10, 250 vardov 2:37.5; Borg 400 yardov 4 : 26, 500 vardov 5 : 27 in 880 yardov 9 : 57. Italijanska avlomobilna industrija, predstavlja kapital 500 miljouov lir in zaposluje 20. 000 delavcev. Danski avtjatiki - rojaki hočejo letos v pomladi leteti na Japonsko, z dvema dvokrovnikoma tipa Fokker; motorji imajo 400 HP, tip Lorraine-Ditrich, hitrost na uro 180—200. Proga Varšava— Indija—Kitajska. — Iz Londona v Bruselj je letel angleški pilot Robinson v 85 minutah, srednja hitrost na uro 227 kilometrov. — Mednarodna avi-aitična zveza je priznala nekaj novih rekordov; 100 kilometrov Berttis (Amerika) s hitrostjo, ki bi dala na uro 401 km 207 m; 200 km Bettis s 400 kilometrov 687 metrov itd. Ta dva in tudi drugo rekorde smo zapisali že zadnjič, a takrat še niso bili uradno registrirani. Športni klub Jffrija"* SK Ilirija je imel nedavno svoj redni letni občni zbor, s katerim stopa v petnajsto leto svojega obstoja in delovanja za prorvit našega narodnega športa. Jubilejno loto namerava proslaviti Ilirija z velikimi športnimi prireditvami v v*eh panogah športa, ki se goje v ldubuv to so nogomet, lahka atletika, hazema. tenis, plavanje, drsanje in smučanje. Danes, ko je postal šport že svojina širše javnosti, je gotovo na mostu, da podamo kratko sliko o lanskem delovanju SK Ilirije, ki po svojih uspehih in po svoji vsestranosti ni le prvi klub Slovenije, temveč tudi eden prvih v državi. Dirija šteje koncem lota nad 850 članov, med njimi približno polovico rodnih, M so porazdeljen? med sedem klubovih športnih sekcij. Nogometna sekcija je ohranila tudi lani svojo agilnost. Absolvirala je 65 tekem, od katerih jih odpade 34 na I. moštvo, ostale pa ua rezervo in juniorje. Med 34 tekmami I. moštva je 12 medna- mo bodočnosti prodreti nam ni usojeno, ali to je gotovo, da bo- rodnih z razmeriem golov 25:19, c^totaj seore I. moštva se glasi 128 : 46. Sekcija je priborila klubu nogometno prvenstvo Slovenijo za leto 1924-26. ter zavzema prvo mesta tudi v jeeonski sezoni lota 1925-36. Juniorji so ohranili klubu nadalje prehodni juniorski pokaL Od uajvaSnejSili lanskih tekem I. moštva naj navedemo: Ollmpia, Reka 8 :0, 0 : 2, Ostmark, Reka 5:1, 3:1, Sturm, Graz 3 :1, 1 :2, Venezia 1:2, 3:1, Gloria, Roka 5:1, 8:1, Gradjanski, Zagreb 4 : 2, Concordia, Zagreb 2 : 2. Najstarejši igrač I. moštva je H. Beltram, ki ima za seboj 196 tekem za barvo Ilirijo, najnevarnejša napadalca sta bila lani Oman in Doberlet, ld ata prizadela nasprotnim moštvom 30 oz. 29 golov. Ilirija je ustvarila tako LJubljani zanimivo spomladansko in poletno nogometno sezono, dočim je bila jesenska sezona vsled noprilifinega razporeda lokalnega prvenstvenega tekmovanja po pod-savezu docela enolična, ter je forma I. mofctva vsled pomanjkanja primerne lokalne konkurenco v tem času brez dvoma nekoliko nazadovala. V re-prozentaciji podzveze za kraljev pokal proti Zagrebu je igralo 8 Ilirijanov. — V splošnem jo bilo spojeno lani prirejanje mednarodnih tekom, lri so pa za napredek našega nogometa odločilne važnosti, z največjimi težkočami. V naših malih razmerah je postalo skoro neizvedljivo povabiti v Ljubljano dobra moštva z Dunaja ali Prage, ker znašajo njihove odškodninsko zahteve vedno preko 30.000 Din. Tudi deževno leto je škodovalo marsikateri prireditvi. Zato financijelni uspeh sekcije niti zdaleka ne odgovarja športnemu uspehu. V manjšem obsegu volja to tudi za vso ostale športne sekcije. Lahkoatletska sekcija jo spomladi vzorno {speljala medklubsko tekmovanje, katerega so so v velikem številu udoleZtli zlasti tekmovalci iz Zagreba, ter je razen tega nastopila na coli vrsti save//-nih, podsaveznih in drugih meetingih. Moška sekcija je priborila klubu prvenstva Slovenije v oross-rountrvju, v petoboju in akademskem petoboju, četrto mesto v drž. prvenstvu v Vel. Befckereku, proti fuzioniranemu Primorju in LASKu pa je izgubila prvenstvo Slovenije v lahki atletiki. Zato pa Je damska sekcija odvzela Primorju žensko lahko-atletsko prvenstvo. Razen tega je ženska sekcija , dosegla zavidljive uspehe na* raznih medldubekih i meetingih v Zagrebu in Ljubljani. Člani in čla- I niče Ilirije nosijo več jugoslovanskih rekordov, tako Deržaj na 5000 m in Omanova na 100 m. Hairna Ilirije je absolvirala lani 17 tekem ter dosegla v njih skupni seore 124 : 52. 3 tekme je izgubila, vse ostale dobija. Gostovala je v Zagrebu. Trstu, Mariboru, Čakoveu in Murski Soboti. Hazensko prvenstvo Slovertije je ostalo klubu tudi za leto 1926. V reprezemtanfnih teamdh podzveze so bile zastopane pretežno članice Ilirije. Hazena Ilirije jo odigrala doslej skupno 49 tekem, rekord nastopov za Ilirijo ima Omanova s 33 tekmami. Sekcija za tenis je priredila laui 1 mednarodni turnir, prvenstveni turnir podzveze, med-klubski turnir Ilirija : :HA8K, Zagreb in Ilirija: Atena, nadalje interni klubski turnir. Sekcija je dalje nastopila v Zagrebu, v Mariboru in na Bledu. Priborila js klubu darr.sko prvenstvo Slovenije v tenisu (Talka Šepetavčeva) in prvenstvo gospo-gov (Miron Blrivreis). Plavalna sekcija zaznamuje letos manjše uspehe, ker se klubu m posrečilo pridobiti lastnega plavalnega prostora in ker je bilo lansko poletje za plavalni šport posebno neugodno, širše članstvo sekcije je nastopilo v raznih medklubskih tekmah in doseglo razmeroma dobre rezultate. IzrMne uspehe, vmes državno prvenstvo v umetnih vodnih skokih, pa je priboril Iliriji Sr. Kordelič; nastopil je z jako laskavimi uspehi tudi v plavalnih tekmah v Trstu in Ftrenzi. Smiiška sekcija je priredila lansko zimo 22 izletov, dala večino inštruktorjev v vojaške smučarske tečaje ter priborila klubu damško prvenstvo Jugoslavije (Milfi Bloudkova) in prvenstvo v smuških skokih (J. Pogacar). Štej« 95 članov (71 Manov in 24 člani«) ter je poleg nogometne sekcije in sekcije za tenis najmočnejša klubova sekcija. Drsalna sekcija je izgradila lastno drsališče ob Celovški cesti, ki je dalo lani 80 d realnih dni. dočnost nervoznih, nespečih in lahko razdražljivih ne more biti prijetna, ako pravočasno nc mislijo-na jačenje in pomirjenie svojih živcev. Umivanje in drgnenje z že 27 let priljubljenim domačim sredstvom Fellerievim blagodišečim »Elsalluidom« umi-ruje, daje zdravo spanje, krepi živce in mišičevje, Z nje je Ilirija edini klub v Jugoslaviji, hi gefi smotrono umetno drsasje. Imdk J« rane takme za aesriorjo, dame in naraBčaj. Vodil jo je tudi lani bivši svetovni mojster dr. Gflbort Fuehs. Njegovo prehodno darilo si je za leto 1926. priboril ing. St Bloudek, damako prehodno darilo SK Ilirije pa je deMnitivno dofoila A. Sorgovn. Klub je imel lani skoro milijon dinarjev denarnega prometa, gospodarski polofej kluba je soliden, proračun za 1. 1926. jo bil na občnem zboru .soglasno odobren. V novem odboru so glavne funkcije zasedene sledeče: predsednik dr. Janko Borce, načelniki sekcij: nogomet E. Betetto, atletika prof. Cop, ženska sekcija dr Erneet Majrer, plavanje dr. Kan-dare, tenis polk. Bleiwois, drsalna pn*. Jerman, smuSka V. Vrainčifc. Akademski SK Primorje : SK Jadran. Danes v nedeljo se odigra prva nogometna tekma v novem lotu. Ob tej priliki nastopita dva dobra ljubljanska kluba. Tekme med obema navedenima kluboma so bile vedno zanimive vsled predvedene dobre igre. V kolikor zaostaja Jadran tehnično za Primorjem, s tolike večjo energijo se bori njegovo moštvo. Mislimo tudi, da primeroma kratki zimski počitek po večini skoro vseh naših klubov, ne bo moštvi veliko oviral. Tekma se igra na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta ter prifcne ob 14.30. A team : B team. Za prij. tekmo, ki se po nalogu JNS odigra v sredo dne a t. m. med dvema izbranima moštvoma Ljubljane, je pods. kapetan določil sledeči moštvi: A team: Miklavftič, Peonik, Beltram, dr. Tavčar, Gfibe Zupančič, Lado Zupančič, Janez Zupančič, Doberlet, Oman, Martinjak, KreS. B team: Erman J., Bi ras, JaniSgaj, Zemljak, Kern, Pišelc, Camernik, Ennan AM BuljevM Z., Uršič, .lamnik Rezerve: Jesih, Pleš I in II, Klanč-miik, Slamlč, Strickberger, Rape, Habiclit in Zalo-kar, Volkar. Zimski nogometni pokalni turnir. LNP je prejel deloma darovan krasen pokal od tvrdke Kri-sper, za katerega bo razpisi nogometni turnir. Turnirja se bodo morali udeležiti vsi ljubljanski klubi. Igralo se bo po cup-sistemu to je kdor zGdi. Mirni in dekla Urša«. Med odmori igra tamburaški zbor. Cerlcveni ve&tnilc Krttar.ska Moška Marijina drniba ima danes zvečer ob 6. uri svoj redni mesečni shod v družbeni cerkvi II. Marijina kongregaeija pri Uršalinkah ima danes ob 2. uri pop. redni mesečni shod. Ncsznanila Narasčajniki R. K. na VL deški osnovni šoli v Ljubljani, VII., vabijo k prireditvi, ki bo v nedeljo dne 3. jan. 11. ob 17. uri v šolski telovadnici na Gasilski cesti, vse prijatelje šolske mladine, saj prirejajo za uboge sotrpinčke. — Spored: pozdravni govor, deklamatije, prizori, petje, telovadni nastop, igri. Damske plašfe "SI najmodernejše . . . . od Din 400'— do Din 1000-— zimske plaščne obleke „ „ 120"— „ „ 400 — domače flanel obleke . „ „ 100-— „ „ 160'— športne in žemper bluze „ „ 60-— „ , 160-— nudi F. in I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 Obeni zbor »Svete vojske« se vrši v nedeljo dne 10. januarja 1926 v Ljubljani, Rokodelski dom in sicer ob 9 uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav, 2. poročilo odbora, 3. samostojni predlogi, ki jih je treba štiri dni prod občnim zborom prijaviti, 4. volitev odbora, 5. slučajnosti. Popoldne se vrši v istih prostorih ob 16. uri brezalkoholna prireditev, h kateri vabimo vse prijatelje treznostnega pokreta. Vstopnine ni. — Odbor. Občni zbor osrednje zadruge »Brezalkoholna produkcija«, r. z z o. z. v Ljubljani se vrši dne 10. januarja 1920 ob 14. uri v poslovnih prostorih zadruge uo Poljanskem nasipu 10. — Načelstvo. Planinci! Odbor društva iSoče« objavlja, da se vrši predavanje dr. Oblaka o Siciliji in Etni v torek 5. jan. t 1. na predvečer praznika sv. Treh kraljev. Začetek predavanja, ki je velezanimivo in precej obširno, se vrši točno ob pol 9. zvečer v salonu pri >Levuc. Opozarjamo tedaj sSočane« prijatelje in posebno pa planince, da se udeležijo tega velezanimivega predavanja, ki sega daleč čee okvir navadnega potopisa Vstop je vsem prost. Klub trgovskih akademikov priredi v ponde-Ijek, 4. t. ni. na dvorazredni trgovski šoli (Kongresni trg) velezanimivo predavanje: Problem trgovskega šolstvu. Predava g. prof. Franjo Sič. Opozarjamo našo javnost na to važno predavanje s pozivom, da se ga udeleži v čim večjem številu. Začetek točno ob 8. uri. Bivši 7 lovski bataljon Bruck a. d. M. Da vidimo, koliko nas je še med živimi ob 30 letnici komisa, je na.s desetorica sklenila, da se sestanemo v februarju 1926 in napravimo družabni jubilejni dan. Vabimo vse lovce bivšega 7. lovskega bataljona, ne samo letuike, ki so bili že objavljeni, torej tudi letnike od 1892. do 1900., naj se čimprej gotovo oglasijo in pošljejo svoj naslov z dopisnico na Fran Lotrič Št Vid nad Ljubljano, ki poda nato posameznim natančnejša poročila. Vam skupaj želec veselo novo letol — Bivši lovec. knjige po znižanih cenah. Opozarjamo na oglas Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani v današnji številki »S!o-vcnca«, ki navaja razne najboljše slovenske knjige po znižanih prodajnih cenah. Kdor se zanima za lepo knjigo, naj ne zamudi prilike spopolniti svojo knjižnico s knjigami, ki si jih dosedaj vsled visokih cen ni nabavil. Prav posebno opozarjamo (poleg raznih leposlovnih knjig) na odlične gospodarske knjige, so ob izbrani vsebini bogato opremljene s slikami in tabelami in bodo prinesle blagostanje onemu, kdor hoče v svojem gospodarstvo upoštevati njih dragoccne in preizkušene nasvete. Znižanje je pri večini knjig zelo izdatno, da si jih bo prav lahko nabavila vsaka-,slovenska hiša. i 1* Izgubil je na Dunajski cesti ubog delavec v«9 svoj tedenski zaslužek. Pošten najditelj se prosi, naj bi oddal najdeno proti nagradi v upravi r.Slo venca<. Našla se je zlat« damska ura. Poizve se Krakovska ulica 6, v soboto do 10. ure dopoldne. Kanarček je nšel. Kdor bi ga vjel, naj ga blagovoli oddati proti nagradi na Starem trgu l-II. Kupi srečko D.P.D.! BSE^ll olajšuje bolečine v glavi, zobeh in licu, ter $e izkaže zmeraj kot izvrsten kosmetikum. Vedno zopet slišimo hvaliti Fellerjev »Elsafluid« kot zanesljivo dom. sredstvo zoper revmatične bolečine. Močnejši in boljšega učinka kot franc. žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki spec. steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 spec. steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spec. steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 134, Hrvatska. - Posamezne stcklenice »Elsalluida« po 10 dinarjev v lekarnah in sorodnih trgovinah. cene pri 99 i" F. Dvokolesa: najceucie in najvetja zaloga pri »Trihuna« F. B. Lt, Ljubljani, Kar-lovska cesla 4. Pneumatika Triciklji in mala dvokolesa Otroški vozički za dečke in deklice tia krogličnih ležiščih, t ! verigo, izdelana kol | normalna dvokolesa v ! raanjSi obliki pri ' Francem Batjeloveni v Ljubljani, Zvonar ska ulica Stev. 1 Mamic«, ne zamudile prilike si ogledati ve like izbire vsakovrst nih modelov po čudo vito nizkih cenah v tovarni »Tribana«, Karlovska cesta 51. -I n dvokolesa, motorje, olfolk« vozičke iz najboljših nemških, francoskih in angleških tovarn, na veliko in milo pri F. Batjelu. Ljnbljana, Karlovalca cesta Slev. 4. Ilolenderji 7» deči •• i.i deklice od 4 de 8 let — •e dr po prtv nizki ceei pri «Tribun,« v Ljubljani, K»rlov»ki e. 4 Mehanična delavnica. Potebni oddelek za popravo dvokole«, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje t ognjeni. Stara dvokolesa se popolnoma prenove in shranijo čez zimo. »Tribuna« F. B. L Ljnbljana. Kar-lovska cesta 4. Šivalni stroji ti domaČo rabo, šivilje, krojtče ia čevljarje - jo znižani ceni pri Batjelu, Ljubljana, Karlovska cesta 4 Motorji: ^Frcrs« in druge angleške znamke v zalogi; vtllka izbira po konkurenčnih ccnali. - Franc Batjel, Ljubljana, Karlovska cesla 4. Ceniki dvokole«, motorjev, otroških in igrač-nih vozičkov, šivalnih strojev in delov franko. Prodaja na obroke. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4. Igračni stolice vozički in za otroke, zložljive kot stolček in mizica z« učenje v heji. — Igračni vozički več vrst v poljubni velikosti - se dobijo po zniUni ceni v tovarn ^Tribuni«, F. B. L. l.jublj ana, Karlovska cesta 4. Skladišče suho in svetlo, s pisarniškimi prostori, na prometnem mestu, se ugod. odda. - Ponudbe pod: »SkladiSče« na Atoma Company — Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Išče se SLUŽKINJA sposobna vseh hihs. JeL Naslov v upravi ^Slovenca« pod: »PoJtona« 36. Sprsime se pridna, po-Atens. snsžna DEKLICA. :sfera ;e vajena hišnega -da, k majhni družini. - '.'a s) o v pove uprava lista pod številko 14. ŠIVILJA, izurjena, iSfte mesta v Ljubljani ali Mariboru. Vajena perila in ročnih del. Ponudbe na upravo pod Takoj št. 12. UČENEC s primer, iol. naobrazbo, w »prejme Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe na naslov: A. SUSNIK, žsleznlna, Ljubljana. SOBO IŠČE soliden gospod. Ponudbe na upravo pod: »Odvst-nUkl konciptent« It. 37. GOSPODIČNA trgov, naobražena, i I č e mest« v trdnvski hill k«t pomoč v trgovini, pisarni, gospodinjstvu etc. • Ponudbe pod Zanosil vo^. FRANCOSCINO in NEMŠČINO poučuje temeljito dipl. učiteljica. - Prijav« pod: »Bonvard« upravi. 5 pisarn. SOB lepih, v n.- nadstr., odda takoj skupno ali posamič Pokojninski zavod, Ljub-llsoa. GtoUUlh* ulica. Mesarski UČENEC močan, iz boljSe rodbine, se sprejme pri Karolu Kossar mesarju v PTUJU. Drž. konc,, zasebno UČILIŠČE za STROJEPISJE G. PETAČ, Ljubljana, Valvasorjev trg 6, priU. Prostor dve sobi za pisarno ali komisijsko trgovin obližju glav. kolodvo se takoj odda v naje; Ogleda se od 9. do 12. in od 3. do 6. ure pop. v Pražakovi ulici it. 3 — pritličje, desno. 33 Pohištvo obleko in perilo, čevlji in druge premičnine, se bodo razprodajte v ponedeljek 4. jan. od 9. ure naprej, Novi Udmat 166. POZOR! OSTANKI za oerilo po polovični ali zelo znižani ceni. Rsslfeva cesta št. 30, I. nadstr., done. Ne zamudite ugodne prilike I ŽREBANJE trgov, hiše in raznih dobitkov, ki je bilo določeno 2. januarja 1926, is ne vrSl, ker je bilo premalo zanimanja. — FRANJO BRINOVEC, trgovse b ooeertnik, Vagon lepih, namiznih JABOLK ima naprodaj KMETIJSKA ZADRUGA v Šmartnem p. Litiji. IKONSKI PAR 'SčE prazno sobo v mestu ali na d I«IL - Opravljal bi tu d službo hišnika ali vrtna-. i za slugo k rodbini. Dotičnemu posodim tudi nekaj kapitala. Ponudbe na upravo pod šifro: »Takoj« it. 23. KLAVIR zelo dobro ohranjen, dober glas, radi razmer poceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod it, 8685 Ooremlfena SOBA, prijazna, z elektr. razsvetljavo in posebn. vhodom, se takoj odda. — Naslov v uprsvi pod: IS. Priporočaš šmirtfloTe BRUSE cs bralen je £sg: 300 — 10X25 m«. 300 — 12X 35 mm. Neodgovarjsječe se sprejme nazaj. — L. No« lak, Botan. DnMcs. Srečno, vsaslo novo Iste ž s 11 csaj. odjemalcem Lorro MARINSEK - Naklo. FOTO-APARAT 9 X 13, automatični za-klopnik, pult za retnllra-njo plošč in kondenzator 23 cm premera, prodam hitremu kupcu za 1200 Din, — Naslov v upravi »Slovenca« pod itsv. 31. NAPRODAJ po zelo nizki ceni nova, zelo fina KOČIJA. Pojasnila daje: Fraae Glavač, kov. moj-stsr. Radeče, Zid. most. PRODA SE po nizki ceni jodllna in kahinjska omara, umivalnik, miza, omara zs obleko, tehtnica, moška obleka, dijsike gosli i. dr. Grsdilče 8/B-II, Vučina. Nsznsnjsm cenj. občinstvu, dt sem se PRESELIL iz Aleksandrove c. 9 ▼ Tavčarjevo al. 11, pritličje. STEVO GOMBOC, mod. krojsitro, L|abltus Zbirališče Slovencev j Belgrada in Zemuna je HOTELU BALKAN Zemun, Žitni trg št. ! Hotel, ki je sedaj v slo venskih rokah, je nanov preurejen in otvorjen n Silvestrovo 1925. - P. : gostom je na razpolag prvovrstna domača kuhi nja, izborna pijača in sle vensko časopisje. Nahaj se v centrumu mesta i neposredni bližini prista nišča. Postrežba točni cene solidne. . Posebni priložnost za družabn vočere zaključenih druži — po naročilu. 1 P reklama so oglasi v Naprodaj: 2 POSTELJI z mrežnimi rr.oclroci, 2 nočni OMARICI iz krasnega amer. oreha, polirano. Ogleda se 1. in 3. jan. ves dan v Strcliški ulici 18, priti., levo, prva vrata, Jerle. JHEMOG-CEBIN Wollova ulica l/II - Telfton r>i ZA KRMO nudim najceneje: koruzno moko, ječmen, liZol, lanene tropine, pienične otrobe. FRAN POGAČNIK. LJUBLJANA Dunajska cesta itev. 36. PLETILNI STROJI! Prodam radi pomanjkanja prostora 2 pletilna stroja it. 7—36 in 9—36. Cena vsakemu 2500 Din. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Itev. 8629. HIŠA z vrtom pripravna za trgovino x — o >> — o a .S c Q g 00 ni so o •._ M S o 3 -š ii « W £ M •T 3 _) <■> W i' © S ® S s * 5 s m g ~ a ° S o i .2 2 ~ o. 05 ^c . o .3 a a > » « s eo a „ o « "S ™ tfl O N > s • ca -o p— o ■S c u © — m o 111=111= 111=111= Trgovska banha d. d., Ljubljana Podratnlce: marlbor, Kamnik, NoDomesfo, Plnj, Rafteh, Konjice, Slooenjgradec Dunajska cesta Ste o. 4 (u lastni stssuM) Kapital in rezerue okrog mm 19,500.000- IzurSnfe ose bančne posle naifočneje in nalknlantneje Ekspozitura: Preoalje Brzo]aoke: Tiranska Telefoni: 139, 146, 458 Snserirajte v »Slovencu"! jdt* 3 prva sloveri. izdelovalnica perila priporoča Perilo za dame belo in barvasto. Kombinacije vseh vrst. Perilo za gospode po nizki ceni. Frak-smoking in športne srajce te po meri in naročilu. M. Alešovec, Ljubljana Cankartevo nabrežje l.u Razpis. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI oddaja dela iz umetnega kamna (stopnice in drugo) pri gradbi stanovanjskih hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu. Ta dela se oddajo za štiri hiše skupno ali za vsako hišo posebej. Interesentom (našim državljanom) so na razpolago pogoji, načrti in proračuni od 4, januarja 1926 naprej / uradnih urah v pisarni zavoda proti plačilu nabavnih stroškov. Ofcrtc z 5 % jamščino je treba vložiti do 12. januarja 192A do 12. ure. »BBBBBBBBBBBBSgBBBDBaSSRSeiE Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Znižan® cene t:! Naslov knjig skupaj vezani v platno 1. PESNITVE: Aškerc, Balade in romance . . ,...... Aškerc, Četrti zbornik poezij..... Baudelaire-Karlin, Pesmi v prozi ...».!!!.'* Boris-Miran, Strunam slovo.......... Funtek Anton, Godec, poleg nar. pravljic o Vrbskem jezeru Gregorčič Simon, Poezije I. (Iv. Dornik), žepna izdaja Levstik Franc, Poezije. Trije zvezki po . . Levstik Franc, Poezije. Trije zvezki skupaj Majster, Poezije...... Mole, Ko so cvele rože, pesmi........i !!"'»'! " Prešeren dr. Franc. Poezije, ljudska izdaja .....!! . i Rozman Ivan, Nova erotika, disonance in akordi, pes. 2. LEPOSLOVJE: De Amicis, Furij, novela......i..... Baar, Zadnja pravda, iornan......! 1 ! ! Bonsete-Levstik, Prigode Čebelice Maje...... Burnett. Mali lord, roman..........'.".'.!! Cankar Ivan, Mimo življenju.........!.'.'] Cankar Ivan, Moje življenje...... De Foe, Robinzon...........'_''** Dostojevski j, Bele noči — Mali junak, roman '....'.'. Dostojevskij-Levstik, Zločin in kazen, roman v dveh delih, b &pIU»'om oba dela..................\ * Dovle-Mihajlovič, Zgodbe Napoleonovega huzarj.i ....... Erjavec, Izbrani spisi, I. zvezek: Povesti . ...........[ ' Feigel, Pol litra vipavca. (Humoreske.) . . ....... Govekar Miška, Ruska moderna, novele in črtice ...!!!'" Jurčič Josip, Spisi. Uredil dr. J. Grnfenauer, zvezki: t. 0 3 } 5 i'i 7, 8, 9, 10 po ..............'...'.' Kellermann, Tunel. Roman (N. Velikan ju).....! Kellermann, Tunel. Elegantno vezano . . Korun dr. V., Spake. Satire, humoreske in drugo.....' Leblanc Maurice-Levstik VI., Arsene. Lupin, gentleninn-vlomilec Levstik Franc, Martin Krpan. S podobami . ....... Levstikovi zbrani spisi, uredil Fr. Leveč, 3 zvezkov, i.. :>. in g ž v. no Levstik VI., G.idje gnezdo. Roman............ ' Majar-Campe, Odkritje Amerike, I.-ITI............. Marryat, Morski razbojnik............«!!".. Meško, Ob tihili večerih, 11 ponesli........., Meško, Slike, Povesti ............. Pugelj, Mali ljudje............... \ Pugelj, Naša leta................! ! . ! Res dr. Al., Dante (ob Seststoletnici).........!!!..' Rodenbach-Gradnik, Mrtvo mesto............. Šarabon, Zgodovinske anekdote, 3 zvezki po........ . Šarabon, Zgodovinske anekdote, 3 zvezki vezani v eno lcnjigo . . ' . Sorli dr. Ivo, Novele in črtice............... Stritar, Zbrani spisi, VII. zvezek.............. Tagor«, Ptice selivke (posl. dr. Gradnik).......... . Tolstoj, Hadži Murat, roman, posl. Vlad. Levstik........ 3. IGROKAZI: Euripides-Bradač. dr. Fran, Medeja, tragedija v polih dejanjih . . Roječ, Tončkove sanje na Miklavžev večer, mladinska igra s petjem v treh dejanjih.................. Rostand-Zupančič, Cvreno de Bergerae, herojska komedija v 5 dejanjih 4. GOSPODARSTVO: Beg Ante, Nage gobe. navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob s 75 umetniškimi tabelami . . . , ......... liroširano Vezano prej j sedaj 1 prej i sednj Din' Din l! Din 1 Din 2C*~ 1 1 ! 10' — |j 30-- i ! 20- i.V- j 10*- io-— ts*— — ; 15*— 30'— 20"— 12"— I 16'— 10*— 15*— ! 7*50 2i'50 20*— ; ic-~ 32'— 20*- 10"— 6* 2'">~ 10'— _ 40"— 26*- 15*— I0-- 25"— 15*- I3-— I0-— j ' i— 20-— 12*- j 30'- 15 — 12'— ! 30*- 15'- 15"— 10'— 2(1*— 10-— 36- 2f.k- "S2-— 56'— ; <(!•_ 30-- 24*- 20*— ; 35'— 30-- 30'— 10'— !5"— 20'- 18'— ; 28'- 20" ~ — ■ _ 32"- Iti — 10'- 24"- lo — — 4(.'_ ! 10'— 60"— — 23'- j 65'- 32-50 - i - : 28' - J6-- 20"-1 10-— 1 30— 15"— 2C- S - 20-- 16-- ■ : 30'- : 20'— 3B*— 24'- 48 — j 30 — — — 54*— i 40*- — 15'— 40-- i 20*- — 15'— •f •- r>2~_ — 30— 20*- 30'— 15'— - j 10*- 30*— rs*- 2ČT- KV..... S.'- 20-- - 36*- 24*- - 15-— 40-1 20- 50"— ; 3ti-— 20"— 13' — - i 13*-i 10'- 28--; 15'— , — i 60*— gfl*— 18*— I0-— 24-- 15-- 16'— 12- — 1 — — — 60-j 45-— 30 — 1 iS*— —- j 1,-1 s--! 20-—i 10'— 1 15-— j 32-— I 20-- I (V— i I 1 t ■'■ 1 ... 'it j — 30*— 1 15-- ~ 1 25*— 63-— 32*30 J — 100:— 50-— s NasSov kniig Broširano prej ' sedaj Vezano prej | seda, Din : Din Ij Din | Din Humek Martin, Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. S slikami in tabelami . . . Humek Martin, Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov s slikami in tabelami........ Humek Martin, Sadje v gospodinjstvu. Z umetui5kimi'tabelan,'i ! .' Humek Martin. Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo ™ V ";|lm ravnnimo> d£> dobimo okusno in stanovitno pijačo. Okoli 130 strani s slikami...... Humek Martin, Breskev !n marelica. Navodilo, kako' iu vdajamo' in oskrbujemo. S slikami in tabelami . . . ' Kalinšek S. M. Felicita, Slovenska kuharica, velika izdaja.' Okoli 700 strani Mnogo slik v besedilu in 33 umetniških tabel v naravnih oarvnh. Elegantno vezano .... Maj,lic, NasVeti za hišo in dom .... ......... Pevec, Mlekarstvo s črticami o živinoreji ....'.'...... Slivnik, Perutninarslvo, kako vzgajamo, gojimo in negujemo' domkče »iice. z mnogimi slikami ........ Teptan,- Podlrovstvo. pouk kovačem in konjerejcem 5. SKLADBE: Jaki, Op. 41), Slovenski biseri za klavir . . . Jaki, Op. 24,-26, 36, 37. -ti, 47, 48 in 40............ Nedved, Početni nauk o petju .... Nedved, Vaje v petju ... . ......... Nedved, Slavček I. . . . . ............ Nedved, Slavfek II....... ......... koračnica, (moški ::bor * spre uijevenjem ictaVirta) Pavcic, Našim maicltom (za klavir) ... Vilfan Kari, Sarafan (za citre)..... Vilfan Kari, Slovenski citrar..........■'■...... 6. SLIKANICE ZA OTROKE: Otrok na prvem potovanju...... Deca raja vija vaja . . . . ...... K &B. Umetniške knjige s siiksmi. hI. •>. Pepelkn'. in. k TumiHcica' st. 4. iMieguljciea po . ......... 7. KS.TIGE tifeuern STROK: Badjura, Smučar ..... sestavljena saiensk« plesa: Cetvorka in b^eda ! ! Dolenc dr. Metod, fcadašnj, položaj kaznonog »konodavrtva kraljevina M na. Hrvata i Slovenaca .... Erjavec, Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski.' politični, 'kulhmii. ^o- darski in socialni pregled . , ° * »^-^tek. Zivotopisai obrazi k ah^,. obrta,' in Knnaver Pavel, Po gorah in dolinah. 1 dijaSkn leta. 40 Mik Literarna pratika za leto 1014 ... ' ' ' Marolt, Vojvodina Kranjska, šolska izdaja ' ' i Marolt. Vojvodina Kranjska, dijaška izdaja . ! !..... M^zzini-Gradnik, Dolžnosti človeka............ Napotnik, Hughesov brzojavni aparat ! ' ,...... Podkrajšek, Veliki slovenski spisovnik . ! ...... Požar, Latinske vadbo za Iti. gimn. razred . . Požar. Latinske vadbe za IV. ginm. razred ........ Sič Albert, Narodne vezenine na Kranjskem 1 del...... Sič Albert, Narodne vezenine na Kranjskem II., III. in IV. dei no ' I ominsek, Slovensko-nemSki slovar . . . . . . , UC1 • TorninSek, Nemško-slovenski slovar •■••■••-.. Veber dr. France, Analitična psihologija ! !........ \eher dr. France, Sistem filozofije .....!...... Wiestltaler, Latinske vadbe I. del . ...... Wiesthaler, Latinske \adbc II. del 48 - ; 33 - i 30-- 24-- 24--. 10--I2-— 10-— 32-— 40 — 60--20-- 40- 80-. ■- 160"- 20-— i 48— ! 3U--25-- ;i - - 44— 40 - ij 56-- 50'-40--: 20— — i — 20"— j 10-—; 6--| t (V- I 15'— i 40 — 6-— 12 — 20-- j 10*— ij - — fr—r _Jj 1 .V- - ; - - — 3r/— . 25 — 10'- - : 40-- 3 -' - 4-!: - 30*— — 60-— i 40'— - | j 15'- | 10'- - j 20-1! 50'— i 25'— - j - jj 80*— ; 20'— 22'50: 15*- — I - 8*- j 4'-1| - ! _ 24 -! 20'- ' — ■ — 20;-j io- 80'— 10'- - I - II 27'-35*— / 17'50 -40--| 20-- - - - 28-- 20*-— i — 90-— tO — 48--| 25--I! -60* - | 30'— | _ Katalo&i se pošiljajo nsa sGahlevo toreaspEsaCno.. Narodna sprejema: Jugoslovanska w rsr-mrm drm1***, ^ ____ „ Zadružna Br^a,. na,lov: Cosp,banka Ljubljana, MlkloSICeva cesta so '"r-Hta Ste, 57 rnl RaEun postno teh. uradn St. 11.043 --------- - " S/° Podružnice: C.l„, Dj.ko.., Ma,ib»r, Notl»ad, Sar,i«,„, S.mb.r, Split, šil,eaik. BJ,„„.,-.„„. n, „ Kapital .n ™ sfcupn„ natI D,n ».OOO.OOO-. v«„BC „„„ mTZl^ToZ ! | knjižice. - ^ ^ ^ "» ^ - ^ « ^ ra£un in vlož„« Imfat. vse bančne i. b.rZne (ransakcije poj naiuiodn.Wmi pogoji. - Po-MaMcri prodoi.,.c sr»ek r,ržlvns r„rcdl!c w Za Jujoslovuuko tiskarn« v Ljubljani: Karol C«£, .t ■ i izdajatelj: dz. fr. Kolov«*, Urednik; Frant Ierseglav,