Ogled po šolskem svetu. Iz Černomlja. (Konec.) 0 diugi točki: ,,Kako uaj učilelj nčencc napeljujc, da budo reči v naravi prav in na korint ogledovali in preinišljevali", govori g. I\ Borštnik: Če hočeino deco napeljevali, da bo naravu in njene inoči na kiui.st preinišljevala in kasneje (udi to prav ccnila, moranio ji naravnke zaklade počasi in inlademu uinu in iniHljenju piimeino kazali in razlagati. Naj pervo je trcba otročje iu sploh človeške nagone poznati. 1'oglejmo dete v niaternein naročju — veudar že inalo večje — ko zagleda mnog-obarvano cvelko, Hvctlo kovino, ali rudeče sadje, precej bo ročice stegovalo po oinenjenih rečeh. Ako sc pa delelu da, kaj bode nčinilo, vidinio, da naj peivo v usta nese; ako je za jed, je nekoliko, ako pa ni, pa kinali zaveiže. Tukaj se vidi, da sta že v inladem eloveku dva nagona: pervi, da hoče v svoj piid oberniti, dru^i pa, kar zanj rii, popolnoma pokončati ali pa za malo vrednosl obcmiti. Ravno tako je kasneje. 1'o^lejino dečka, ki na pašo hodi in najde lepo mlado drevu, ktero bi bilo čez nekaj let lepih denarjev vredno, on ga pa —¦ tebi nič meni nič — z:i piščalko otnaji ali pa za palico poreže. I'o cesti pride kramar, najde lam knjig-e, morda kake zdravilne, ali z^odovinske, ali kake potopisne, ktere knji^e m v rokah oniikane^a moža pravi biser, kaj pa bi kramar, ki morda »e brati ne zna, /. njimi storil ? Morda bi jih pogledal, če so zanj, ali ne, ali jih bi pa kratko malo razlcrgal in za škerniceljne ali zavitke pnrabil. Zakaj bi dete cvetlico razčesalo in proe hitelo? zakaj bi dcček drevesce pokončal? zakaj bi kramar knjigo razterg-al? Zato, ker bi po njihovih mislih te reči ne bile kaj vredne. Učitelj inora pervi nugnn prav gojiti, ter detetu vrednosli narave prav in priinerno kazati, drn^i nagon pa zatirali; <la dete, akoravno ne ve nobene kniisti o tej ali unej stvari, je vendar maloinanio ne pokonča. Modiemu učilelju se prilika veliko pot •) V idrijski štirirazredni ljudski soli bodo ie letos rabile se te knjiiice. Pis. ponudi naravnke reči z vspehom razlagati, n. pr.: Učeuec je zatožeu, da je sadne cepiče pokončal; tukaj naj mu učitelj razjasni, koliku bi bila drevesca vredna, kedar bi bila zrastla, kako bi bilo krasno videti lepo zeleno lintje, belo-rudeče cvetje in jeseni lepo ruineno rudeče nadje, kako bi bilo sadje sladko, kako bi bilo prijetno v hladu pud drevjem počivati itd. (To inalim učeiicem; pri večjih gre pa ta reč 8e dalje, poslavim tako-le): Kdo dela, da dobi dievje zeleuo listje? lepo belo rudeče cvetje? Otroci bodo navadno odgovorili: ,,Bog". Zdaj bi marsikdo mislil, da se ne more več dalje. Učiteli lahko vprasa: Kdo nam dd kruha? kaj ne tudi Bog? Ali nam pa Hog meče kar pečen kruh z nebes? Ne, inora se pridelovati, mora se sejati, nileti, peči itd. Vidite, Bog sicer vse daje, toda po prirodu. Potein naj učitelj govoti o različnih gazih, persti, rudah, vodi i(d., lahko pove, kteri gaz dela, da sadje sladko, vino močno postane, ktero perst (o ali uno žito Ijubi, pripoveduje se jim o življenji rastlin, o človeškem življenji itd. Zmožnemu učitelju se taka pot saina kaže. Ko učenci to razumejo, naredili so že velik korak v naravo, zuali bodo streči rastlinarn, živalim in sami za svoje zdravje skerbeti. Razlaga se jim tudi lahko glas, luč, elektrika, gorkota itd. Gorkota, postavim, tako-Ie: Zakaj ste radi po zimi pri peči? Zato, ker je gorko. Kaj pa je gorkota ? ste jo že videli, slišali ali duhali? Ne. Pa čutili ste jo, kaj ne? Da. Pomnite si tedaj, gorkota je v naravi živelj, ki no ue vidi, ne sliši, ne okusi, ne duha, ampak le občuti. Gorkota se pa nag-Io poskrije, in to dela po letu velike preincnibe vrcmena, dež, točo, viharje, po zimi pa mraz in sneg. Gorkota je pa razvezana in nerazvezana, v le.su, zemlji, rastlinah je nerazvezana, v živalih je pa razvezana , to se čuti. Gorkota se da pa razvezati ali zbuditi. Putipaj desko, kaj ne, da je nierzla? Vzemi pa drug les, iu der^ni ob desko; kaj ne, denka postaja gorka, glcjte gurkota se zbuja. Bolj ko se dergne, bolj se gorkota zbuja, in na zadnje se les vname, tako si tudi divji ogenj delajo. Ako imaš merzle roke, tudi eno ob drujro dergneš, da se ogreješ. Solnčni žarki sc der/j;uejo ob zrak, in v zraku gorkoto zbude, zato je v dulinah gorkeje, kp po gorah, ki gredo žarki v doline ekozi gostejši zrak, tedaj se bolj dergnejo. Gorkota se lahko še bolj razlaga, postavim, ktere reči se popred ogrejejo, ktere delj časa gorkoto ohranijo, da se bodo vedeli primerna stanovanja omisljevati itd. Tako učirno deco in sebe naravo prav spoznavati, zakaj v nji 90 obilni nam in mladini koristni zakladi, kedar bode naša deca šoln /.apustila, da bo za djansko življenje kaj dobička s sabo prinesla. To bo tudi nam učiteljem dajalo čast, kajti ako je že lepo za-se znati, še lepše je drugemu dajati, t. j. drugeg-a učiti znati. Učitelj naj bo kaknr čebela, ktera hrane po cvedicah nabira, jo potem strupov v svojem zelodcu čisti in tako daje čisto, zdravj in sladko medico. Tudi učitelj naj si nankov nabira, jih v svoji pameti prekuha in tako mladini podaja pripravne, koristne; potem bodo morda zg-inile navadne misli vieokih in nižih gospodov, ki terdijo, da ačitelji znamo samo mali ,,abc" m še vedno godejo: 5JEi, was weiss eiu Dorfschullehier"! G. A. Jersinovic: Učitelj naj že v pervem razredu lahko učence vadi, reči v uaravi na korist ogledovati in jih premišljevati. To se naj boljše godi, ako učitelj pri priložnostih, ko otroci v wAbecedniku" bero in izrekujejo imena živali, rastlin in rud, jim reči, ako je niogoče, v natori pokaže, ako rie, pa saj v podobah in poprašuje in pripoveduje, kakošna je ta reč, kje živi, kje raste, kje se nahaja, čemu da je itd. Tako jih bo unino napeljeval, da bodo vsako reč dobro premišljevali in ogledovali, in ko si bodo otroci to zapomnili, naj jim učitelj daje priinerne naloge, ktere naj sanii pismeno izdelujejo, kar se ve da se Ie od bolj odrasčenih more tirjati. Z učenci tretjega posebno pa četertega razreda naj učitelj zopet druge nuravne rcči premišljuje in razlaga, kakor: solnce, ine.sec, zrak, blisk, grom, točo, dež, gorkoto itd., posebno kedar o teh stvareh v berilih berd. Otroci bodo o teh rečeh dobili popolni zapopadek, in ne bodo kot odraščeni — kar se še zmirom sliši — terdili, da točo copernice delajo, in da jim Iahko duhovni vbranijo, ker so černo šolo študirali i. t. d. G. Borslnik dostavlja, da bi bile take vaje v pervem razredu tudi takrat prav dobre, preden učcnci bukvice v roke dobe in bi bilo to izverstno za kazavni poduk. Po teh nasvelih in pogovorih o pervi in drugi točki pride na dnevni red tretje vprašanje, natnreč: ,,Koliko bi šolstvu in učiteljstvu koristilo, ako bi se učitelji večkrat obiskovali in k šolskitn spraševanjem hodili?'' G. J. Schiller pravi: Šolstvu bi koristilo veliko, ako bi se učitelji večkrat nied seboj obiiskovali. Marsikteri iz raed nas bi videl, po k(erih načinih ta ali uni učitelj svojiin učeucem podaja vednosti, kako sc trudi, da bi to, kar jim pripoveduje in razlaga, ali kar eami berejo, ludi razumeli in si napametovali. Posluša in gleda ga, ter si (o, kar je bolj inetodičnega in praktičnega zapomni in potem pri svojih učencih porabi, in bo tako uno metodo s svojo združeval. Pri vsakem tovaršu ali sodelavcu se vidi nekaj dobrega, in če se to sklene, pripomore k celoti in šolstvu veliko koristi. Pri tem vidi, kako lep red obderžuje v šoli, kako otroci pazljivo poslušajo, pri drugem zopet, kako je poterpežljiv, nevtrudljiv itd., pri vsakem se vidi, nlisi in nauči kaj nov7ega in kori.stnega. Tudi pri slabem učitelju se lahko človek kaj nauči, ker vidi napake, in potem se potrudi, da sani takih ne dela; kajti oči druzega vidijo bolj, ko tistega, ki jih nosi. In če kterega vidi, da se niu noče po sreči in z vspehoin iziti, lahko inu pokaže boljšo pot, ga opomni na napake in za to naj mu bo sobrate hvaležen, kar tudi pametnež stori, in to bo iolstvu veliko koristilo, sej nas je že tudi metodika v pripravnišuici opominjala iu učila, da naj se učitelji večkrat obiskujejo, ker se moro Ie z združeuimi inočini kaj VHpešnega doseči. Da se pa učilelji ne moremo pogostoma shajati, to nam pove nas žep, tedaj bi bilo jako potrebno, da bi se saj pri šolskih «piaševanjih — dokler »o še — shajali, ker takrat se vidi, kaj učiteij ve in zna, koliko in kako evoje šolarje med letom uči, eej pravijo, da 80 očitne ekušnje le za učitelja, ne pa za otroke, da pokaže svoje zmožnosti, svojo metodo in prizadevnost. Učiteljstvu bi pa koristili večkratni ehodi v tetn, da bi si vedno zvesti tovarši oatali, da bi v vsem eden druzega radi podpirali iu Bosebno v sedanjih časih učiteljske zadeve skupno zastnpovali. Dobro je, ako se učitelji v vsem spoznavajo in soznavajo, potem ro tudi veseljši in veliko lo/.e dolžnosti svojega stanii spolniijejo in lužnosti za nekoliko časa puzabijo. Pri vsakem učiteljskcm shodu se pmnenkova o solskih zadevah, poprašujejo eden diuzega o tej ali oni reči, kako ta ali uni avojo nalogo z inanjšim trudom doversuje itd., hc spodbajajo k stanovituosti in delavno.sii, in tako eden od drugega poinoči zadobe. Ko go pa važnejše reči doveišene in pretresene, podajo se tudi skupno telesno okrepeat, in tudi tukaj — v društvu — vhc bolj diši, kakor samotapcu. Iu ko si polein k slnvesu roke podajajo, gre vsak vesel proti svojemu domu s terdnim sklepom, da bo omcnjene pedagogične skušnje sebi in svojiin učencem v prid obračal, in da si bo vedno prizadeval šoli in učiteljstvu koristiti. G. M. Stanonik: Moj predgovornik je rekel, da so spraševanja za nčitelja, da tit pokaže, kaj ve in zna, a jaz terdim, da to ni res, npraševanja so za učence, učcnci naj poka/.ejo, koliko ro se naučili. Boiio le vsako leto spraševanja za učitelja? Učitelj je svoje spraševanje v pripravnišnici dostal. Dobro je pa, ako se učitelji obinkujeju, kajti tudi slepa čiba včasili zerno najde, in (udi še tako slab učitelj ima kaj dobrega in posnemavreduega na scbi, in tmli v VHakem kraju se vidi kaj posebnega. Ako bi se učitelji obiskovali, spodbadalo bi to (udi bolj nemarne učitelje k pridnosti in k redu; učitelji pa o Holstvu tndi več umejo, kakor mai'8ikteri učeni guspod; lc škmla, da smo vedno s fiiiančiiiin niinistroin v sovraštvu, da nc moremo ludi bolj pogostoma k učitelJMkim zborom hoditi. G. J. Kolbezen: Da so učiteljski shodi na vse strani knristni, ni dvomiti, kajti večkrat ko ee učitelji snidejo, bolj spoznavajo eden druzega po osebnosti, po mnenju in vedenju, učen ni nihče iz nebes padel. Ako ee učitelji večkrat sbajajo, uče se eden od druzega korieli, in potem tudi lahko mladež na korist podučujejo. To potrebo je »poznalo tudi ministerstvo, zato je postavilo okrajne šolake oglednike, in poduk, ki ga je razglasil miniater bogočastja in uka 18. maja 1869, s št. 140; lii zapazirn (udi med drugini, da mora solski oglednik okrajne šolske zbore sklicovati, in tudi Me vse to pri Aolalt 8toriti, kar mu o tcm se posebej naroči pog-lavar okrajue ali deželne Holske goHpoHke. Kar pervo točko zadeva, sem prepičan, da je nas dosedanji g. oglednik malo storil, še tam, kjer je več učiteljev pri eni šoli, ni se z njimi v ekupnem zbnru pngovarjal, kakor je imel dolžnosl. To eem zapazil, ko je našo domačo žolo inšpiciral, kajti njegova inšpekcija vseh štirih razredov je pervikrat pol ure in drugo pot komaj eno uro trajala. Akoravno stoji v njegovi instrukciji, naj javne in zaaebne šole obisknjc in ogleduje, kolikorkrat je mngoče, on pride pa v naš kraj veako leto samo enkrat ogledovat. Res je tn, da je predeleč od nan, torej naj bi tudi deželni šolaki hvc( nasvetoval sl. ministerstvu sposobne inože našega okraja. Ako se mora že plačevati, niora se vedili, zakaj se plačuje. Toliko bolj je pa potrebno, da je v okraju oglednik. ker on bolj navade in šege okraja pozna, kajti Belo krajno mejijo Gorjanci in Kolpa in tii prebiva čez 30.000 duš. Nadalje sem tudi v ^poduku" čital: ,,Oglednik ima pravico in tudi dolžnost, da učiteljem svetuje v didaktično-pedagogičnih rečeh in da vse, kar na tej strani slabega zapazi, precej na mestu ustmeno odpravi", in tudi te dolžnost ni storil, ker to priča njegova okrožnica, ki zdaj vandra po Beli krajni. Kar zadeva drugo točko, tudi vem, da je ni dopolnil. Hoče morda on zdaj s svojo okrožnico vse dobro storiti, ktera le samo graja? Da pa končam in morda preveč ktcrcga ne razžalim, dostavljam le še to: ,,Ako hočeš, da se resnica spozna, moraš čuti oba zvona". S tem se končajo pogovori o teh treh točkah. Učitelj Juvan nasvetuje potem, da bi se §. 16. drustvenih pravil prenaredil in glasil: ,,lVepravi ali podporni, dopisujoči in časlni udje imajo vse pravice pravih udov, le voljeni ne morejo biti", izpuati se tedaj ,,voliti ne smejo''. Nasvet (a se enoglasno sprejme. Iz Ljllbljane. Minister za bogočastje in nauk je na podlagi solske postave o nadzorstvu od 35. fcbr. 1870 imenoval za šolske nadzornike na Kranjskem : ' za okraj Ijubljanskega mesta gimnazijskega vodja v Ljubljani Jakoba Smoleja; za okraj Ijubljanske okolice poglavitnega učitelja c. k. izobraževalnice za učitelje v Ljubljani Leopolda viteza Gariboldita; za kamniški okraj ljudskega učitelja v Ljubljani Mat. Močnika; za litijski okraj fajmoštra v Šentvidu pri Sitičini Matija K u 1 a v i c a; za kerški okraj dekana v Leakovici Edvarda Polaka; za novomeški okraj korarja v j\ovem mestu Karola Legata; za černomeljski okraj dekana v Semiču Antona Aleša; za kočevski okraj dekana v Kočevskem mestu Josipa Novaka; za logaški okraj učitelja rudarske sole v Idriji Feliksa Stegn arj a; za postojnski okraj šolskega ravnatelja v Vipavi Luka Hitija; za kranjski okraj gimnazijskega učitelja v Kianji Franceta KraSana in za radoliški okraj gimnazijskega učitelja v Kranji Mihaela Žolga rja. — V okrajno šolsko svetovalstvo so izvoljeni ti-le zastopniki šole: V solskern okraju Novomesto 0. Sigismund Jeraj, vodja in katehet frančiškanske glavne šole v Novem mestu in g. Alojzi Jerše, učitelj v Šentlovrencu; v šolskcm okraju Kočevje g. Lovrenec Dovžan, učilelj glavne šole v Kočevji in g. Jožef Erker, učitelj pri Stari cerkvi na Kočevskem; v šolskem okraju Postojna g. Jožef Barle, učitelj glavne šole v VTipavi iu g. Karol Demšar, učitelj v Senožečah. — Odbor učiteljskega društva za Kranjsko je imel 10. t. m. (retjo sejo. Na versti je bilo: 1) predlog o prošnji za zboljšanje malerijalnih zadev ljudskib učiteljev na Kranjskem; 3) nasvet o razpošiljanju knjig iz druitvene knjižnice; 3) zapopadek novega imenika Ijudskib učiteljcv na Kraiijskem. 0 pervem predlogu se določi, da bodc odbor uč. društva preccj, ko se zopet ekliče deželni zbor, slavni odbor dcželnega zbora pronil, da naj konečno dožene pravne razmere Ijudskih učiteljev ua K ra nj s k em. 0 razpošiljanju društvenih knjig in časopiaov ne more drugače biti, da naj si udje sami pri knjižničarju izposojujejo in vračajo knjige in časopiae, ki jih potrebujejo. Zapopadek novega imenika bode ta-le: 1) kratek koledar ali pratika za učitelje; 3) šolske oblastnije, deželno, okrajno in krajno šolsko svetovalstvo; 3) vse Ijudske šole na Kranjskein; 4) abecedni imenik vseh učiteljev na Kiaiijskem s pri.slavkom, kje in kdaj je kilo rojen in kdaj je stopil v pervo službo; 5) šolske pontave: o šolskem nadzorstvu, učni red za Kiaiijsko, postava za deželne in okrajne uč. zbore i. t. d.; 6) učiteljsko in vdovsko driiKtvo; 7) posebni šolski dobrotniki in 8) društvena knjižnica. Naposled se določi, da naj se razpiše to-le