Stev. 36. t mm»tsrel dne M. Mrnarla m LEIOL daroftnln« (ria«o 8H8> ga mu >«b uprsi 'Jia i' et» • •• • i«tr ata B >. a M OOI n mi «• iBBMmitrei jatoiotau.....gin. t50w Bttiiio .... « I2-3I •s Sobotna izdala: ss • ja«usiav i|l . . . 01». 10-— Vlaosamatva . . „ tO — PusdfflBn Slev 50 por. HT OraUUtvo |a v Kapltartati allol lin 6/111, Rak »piti m a* vračalo, ■•Ironklraoa pum« s« m spr«|um|» Uratn lalsi. ttt. 60, oprava, itt. JI8. 5 CtPi InsorBtom Emtoions patlina vrata mali oglasi po K 4'— In l fl —, veliki oglasi aad «5 «nm tlita« po K 8 —, poslana itd. po & 12 —. Prt vatlom naročila popust. Izba)R vsak lan isvMmil ponedeljka tn dnavs po pra» nlko ib 5. ari (Jutra). ■eserna prlloBB. irtstaft HCSL Političen list za slovenski narod. Kronanfe sd. Očeta Pila XI. Opravs 'a v Xopltsr|»vl al 6. — Račun poitne tiran. tlnBHau -.e St «50 sa aaročnlno tn it J4K e« igiasa, sagrtb jfl.ail, sustev. 7563, pražiš ta Sonat 24./U7 Rim, 13. febr. (Izv) Včeraj dopoldne M je v cerkvi sv. Petra vršilo slovesno kronanje papeža Pi,a XI. Slovesnosti je prisostvovalo 60 kardinalov, mnogo nadškofov in škofov, papeževi sorodniki, diplomatski zbor, razni drugi dostojanstveniki in rimska aristokracij. Velikanska cerkev in trg pred cerkvijo sta bila polna ljudstva. Svečanosti so se pričele ob 9 .uri dopoldne. Ko so prinesli papeža Pija XI. na zlatem prestolu, je množica priredila burne ovacije in vzkli- kala »Živiol«, kar sc ni zgodilo niti ob kronanju Leona XIII. Papež je najprej imel pontifikalno sv. mašo. Po sv. maši mu jc kardinal prvi diakon položil na glavo tiaro. Pij XI. jte podelil svoj blagoslov najprejc vernikom v cerkvi, nato pa je stopil v spremstvu kardinalov na zunanji balkon in podelil blagoslov množici, ki je bila zbrana na trgu pred cerkvijo sv. Petra. Bilo je najmanj 60 tisoč ljudi. Kronanje se jc izvršilo v na/večjem sijaju brez vsakega incidenta. Dr. Korošec o Radiču in Priblčeviču. MEM0RANDUM HRVATSKEGA BLOKA. Vrhnika, 13. febr. Na včerajšnjem shodu tukajšnjih pristašev SLS je govoril dr. Korošec tudi o memorandumu Hrvatskega bloka genovski konferenci ter izvajal: Nekateri trdijo, da se je spomenica poslala, drugi, da se ni in da je objavljena apokrifna. Recimo, da je objavljena spomenica avtentična in da se je v istini od-posala. Naše stališče v tej stvari je to-le: Ali je dopustno ali nedopustno pošiljati spomenice na meddržavne konference, v to vprašanje se nečemo spuščati. Nečemo biti ne obtožitelji, ne zagovorniki, še manj pa sodniki. Toda kar se tiče opisovanja žalostnih notranjih razmer vnaši državi, kakor so zadržane v spomenici in ki se nanašajo na izvrševanje nadvlasti enega plemena nad drugim, na davčno nasilje in carinsko pokvarjenost, na pomanjkanje pravnega reda z ozirom na osebno in imovinsko svobodo, na vohunski, nasilni in srankarski način notranje uprave, na nazadnjaške metode v vojni upravi, na škandalozno balinanje v vseh dosedanjih političnih procesih in na zapostavljanje vseh veroizpovedanj, ki niso pravoslavna — vse te obtožbe so žal v spomenici Hrvatskega bloka le p r e r e -s n i č n e. In ako čitamo, da vlada premišljuje, ali m kako bi kaznovala one, ki so sestavili in odposlali spomenico, potem bi bilo vladi pač priporočati, da predvsem proučuje očitane ji kričeče razmere v naši državi in stori vse, da se kar najhitreje popravijo. Potem bodo tudi mahoma izginili separatizem, nezadovoljnost in slične Bpomenice v naši državi. Umetnost vladanja obstoji v tem, da se v vsakem nastalem vprašanju zagrabi njegovo bistvo! PRIBIČEVIČ - HERCIG0NJA. Vrhnika, 13. febr. Dr. Korošec se je fajavil včeraj tukaj tudi o aferi Pribičevič — Hercigonja. V Protičevem >RadikaliK je bila te dni natisnjena strašna obdolžitev, da je imel minister Pribičevič zveze s povzročitelji umora bivšega ministra Drasko-viča in da je preko njih stregel po življenju tudi Radiču. Nisem strankarsko tako zaslepljen, da bi ne ostal hladen tudi vpričo take obdolžitve svojega političnega protiv-nika. Nasprotno moram izjaviti, da ne morem verjeti in no verjamem te strašne obdolžitve. A nekaj vendar moram zahtevati. Stvar se bo sedaj iznesla in rešila pred sodiščem. Korektno bi bilo, da se postavi Pribičevič s svojim obdolžiteljem na rav-nopravno stališče, da si pogleda v oko s svojim nasprotnikom kot navaden politik z navadnim politikom, ne pa kot vpliven minister z manj vplivnim urednikom. Za to bi bilo v interesu popolnoma objektivnega sodnega postopanja, kakor tudi v interesu ugleda naše države, kraljeve vlade in vladarja samega, da se Pribičevič t a -ko dolgo odstrani z ministrske s t o 1 i c e, dokler se — uverjen sem, da zanj povoljno — pred sodiščem ne reši ta zadeva. Vsak gentleman bi vsaj tako ravnal. Izjava Hrvatskega bloka o svoji spomenici. Zagreb, 13 .febr. (Izv.) Današnji popoldanski »Hrvat« objavlja oficielno izjavo predsedstva Hrvatskega bloka o vprašanju znane spomenice. Predsedstvo (podpisani so: Stjepan Radič, dr. Drinkovič in dr. seji zastopnikov Hrvatskega bloka dne 14. o neke Mirko Košutič) izjavlja, da se v'e na skupni |a b» januarja razpravljalo o nekem spisu o gospodarskih in finančnih razmerah, katere je ustvaril današnji belgrajski režim na Hr- vatskem. Nato je seja sklenila, da prepušča glavnemu odboru Hrvatskega bloka, da lahko ta spis objavi tako, kakor se jc o njem razpravljalo, ali pa ga lahko »popolni in prenaredi ter ga še enkrat predloži Srihodnji skupni seji vseh zastopnikov. — ledtem ko je ta odbor spis prenarejal, je nastal za Evropo nov gospodarski in politični položaj vsled skiepa v Cannesu, da se skliče mednarodna konferenca, na katero bodo pozvani vsi evropski narodi brez raz- like, če so zmagovalci, premaganci ali pa | ncvtralci. Za to mednarodno konferenco se je sprejela posebna točka, da se morajo na njef navesti vzroki vseh političnih sporov, ki bi mogli ogrožati evropski mir in da se morajo postaviti predpogoji za normalen gospodarski in kulturni razvoj v Evropi. Z ozirom na to nalogo evropske konference se je izrazila misel, da jc potrebno, da tudi hrvatski narod kol samostojen politični in gospodarski faktor na Jadranu in Podonav-ju ugotovi svoje stališče napram vprašanju genovske konference, ker jasno, da brez izpolnitve vseh upravičenih hrvatskih zahtev ne more priti do trajnega miru na tem delu srednje Evrope. V ta namen je Izgo-tovljen tudi poseben predlog, ki je načelno že sprejet, o katerem se pa v plenumu še ni moglo razpravljati. — En izvod tega načrta je dobil nek zunanji dopisnik v Belgradu z opozorilom, da ta stvar ni nobena tajnost, ker da Hrvtaski blok dela vse favno, vendar pa da se to ne more obelodaniti kot sklep skupne seje vseh zastopnikov. — Medtem se je na temelju omenjenega načrta nadalje izdelavala spomenica o naših razmerah ter je sedaj že gotova. Pred ple-num Hrvatskega bloka bo prišla takoj, ko bo belgrajska vlada imenovala svoje delegate za genovsko konferenco. Takrat se bo ta spomenica tudi obelodanila. Hrvatski blok soglaša z oficielnimi Ln neoficielnimi stališči velikih in malih narodnih manjšin in z vsako mednarodno konferenco, zlasti in posebno pa z ono, ki se pripravlja v Genovi. Hrvatski blok ne smatra te konference za kako tujo ali ne-prijateljsko silo, nego kot kompetenten organ in faktor za dosego novega pravnega reda ter razvoja in napredka Evrope in ostalega sveta. Pribičevič o svojem pismu. Belgrad, 13. febr. (Izv.) V današnji belgrajski »Politiki« objavlja minister Sveto-zar Pribičevič svojo izjavo glede znanega pisma Hcrcigonji, objavljenega v »Radikalu*. V tej izjavi Pribičevič ne odgovarja na posamezna fakta, marveč generalno izjavlja, da so navedbe v pismu lažnjive in da jc pismo prišlo v javnost z namenom, da opraviči spomenico Hrvatskega bloka. Ako državni minister naroča uboj Radiča, potem bo gotovo vse res, kar vsebuje spomenica. PAŠIČ PRI KRALJU. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Kralj Aleksander jc včeraj sprejel ministrskega predsednika Pašiča v daljši avdi)'enci. Predsednik vlade mu je poročal o političnem položaju, o kraljevem potovanju v Bukarešto, o delovanju parlamenta, o volivni reformi itd. MUSLIMANI SE VRNEJO V VLADO. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Muslimanski klub je imel včeraj sejo, na kateri je sklenil, da sprejme sporazum, ki ga je dr. Spa-ho dosegel v pogajanjih z vlado. Muslimani stopijo zopet v vlado. Kot nova kandidata za ministrski mesti se imenujeta poslanca dr. Hrasnica in dr. Kapetanovič. VLADA IN SPOMENICA HRVATSKEGA BLOKA. Belgrad, 13. febr. (Izv.) S kompetent-ne strani se doznava, da vlada ne namerava podvzeti nobenih odločilnih korakov v zadevi spomenice Hrvatskega bloka genovski konferenci, ampak da hoče počakati, da bo ta memorandum objaviicn tudi v inozemstvu. SPOMENICA ŽELEZNIČARJEV. Belgrad, 13. febr. (Izv.) Vrhovni odbor železničarjev je objavil spomenico, v kateri kritizira postopanje ministrskega sveta v vprašanju zahtev železničarjev po izboljšanju gmotnega položaja. Izjava veli, da železničarji nc bodo proglasili ne stavke in ne pasivne rezistence, ampak da pričakujejo, da bo vlada ugodila njihovim pravičnim zahtevam. KONFERENCA MALE ENTENTE V BELGRADU. Pariz, 13. febr. (Izv.) Kakor poroča »Matin«, se bo okoli 20. t. m. sestala v Belgradu konferenca zastopnikov male entente. da sc določi gospodarski in finančni program male entente za konferenco v Genovi. m m velikih pokrajin. (Govor poslanca dr. Hohnjeca v seji zakonodajnega pododbora 9. februarja.) Smatram vidovdansko ustavo za veliko nesrečo za našo državo. Trinajst je nesrečna številka, in ta številka znaša ono večino, s katero je bila izglašena ustava. Krfski pakt zahteva v to svrho kvalificirano večino. Vladne stranke, ki so za centralistično ustavo dobile velik del glasov s sredstvi, ki so po evropskih nazorih neskladna z načeli politične čistosti in morale, so vrgle na tehtnico 13 glasov večine — evo, po mišljenju vladnih strank ona kvalificirana večina, ki jo zahteva krfski pakt! Nesreča rodi nesrečo: iz ustave je potekel zakonski predlog za upravno razdelitev zemlje. Kako nesrečen plod je to, je dokazal za ta predlog specialno izbrani odbor, ki je nad tem detetom centralistične ustave izrekel smrlno obsodbo. Zakonodajni odbor, ki mu je famozna vidovdansku ustava dala pooblastilo, da vrši zakonifi-kacijO en gros brez najprimitivnejših predpisov parlamentarne procedure, sc je sedaj lotil naloge, da to mrtvo dete oživi. Kako bo zakonodajni odbor pri tem postopal? V sv. pismu se poroča o tem, kako jc prerok Elija k življen,u obudil mrtvo dete neke vdove. Sklonil se je nad njim ter mu vdihnil svojega duha in deček je oživel. Demokratsko-radikalska koalicija hoče sedaj nastopiti v ulogi Elije. Zakonskemu predlogu o administrativni razdelitvi države hoče vdihniti svojega centralističnega duha in ona računa na to, da bo to det« oživelo. Gospoda, povem vam, da bo to življenje samo umetno ter da bo to nebogljeno dete živelo le toliko in tako dolgo, kolikor in kakor dolgo bodo trajale in vplivale eter-ske ali kamferske injekcije demokratsko-radikalne koalicije. Ko bodo te prenehale, nastopi smrt brez pardona. Danes so sposobne za življenje samo take institucije in organizacije, ki so skladne z duhom prave in jake demokraci,e. Demokracija pa pomeni vlado ljudstva in to v občini, kotaru, okrožju, pokrajini in državi. Zato je pojem demokracije praktično istoveten z idejo samouprave in avtonomije. In kjer nt avtonomi.e in samouprave, tam ni demokracije in ako se demokracija povdarja, jc to ali moderno pobarvana firma, pod katero se skriva nesolidna trgovina z ljudskimi pravicami, ali pa sama fraza ali parada. Zares, demokratske države so organizirane na temelju jake in obsežne narodne samouprave. Takšna država je Anglija, ki je administrativno podeljena v teritorialno več ali manj razsežne pokrajine z manjšim, večjim in velikim številom prebivalstva in z obsežnim delokrogom, v katerega spada večina tistih stvari, ki drugod spadajo pod takoimenovano upravo notranjih del. Demokratična Švica je organizirana avtonoinistično in federativno, demokratična država Severna Amerika, zvana pod imenom Zedinjene države, je federacija samostojnih držav. Tudi v Franciji, ki našim ccntralistom tako rada služi za vzor, je mogočno, od dne do dne naraščajoče in vedno bolj zmagi se približajoče gibanje za velike samoupravne edinice s prebivalstvom do 2 milijona ljudi in preko. V naši državi pa se hočejo ustanoviti samoupravne edinice en miniature. Majhen okvir za malo vsebino. Gospodje cen-tralisti eo se uživili v ulogo jeroba nasproti narodu, ki mu jc treba dati samoupravo v porcijah, kakor sc prava delijo varovancem. Za te male samoupravne porcije je potreben mal teritorij. Zato sc naj naša država razdeli v 26 ali še več oblasti. Škoda za ogromne stroške, ki bodo združeni z vpo-stavo teh oblasti, v katerih bo ljudska samouprava samo kakor slovkanje nemočnega deteta, dočim bo po njih gromcl poveljujoči glas nasproti narodu vsemogočne birokracije, navzgoraj servilno služeče vsem ukazom iz centra. Torej pravcati el-dorado nesvetega Birokracija. Gospodje ccnlralisti niti ne mislijo na to, kaj bodo z administrativno razdelitvijo države in z uvedbo nove uprave dosegli v krajih onkraj Donave, Save in Drine. Od- Stran 2. SLOVENEC, 3ne TI. TeSruarfe T922. Rte*. pravili hočejo administrativno organizacijo in administracijo, katero ljudje poznajo, na katero so navajeni in katera ,e po veliki večini bila dobra. Torej to, kar se je že uži-velo med narodom, kar fe dobro funkcioniralo, jočejo odpraviti tako temeljito, da nastane tabula rasa. In mesto tega hočejo postaviti to, kar niti v Srbiji ni v čislihl Naj mi gospodje oprostijo, pa dolžnost mi ,e, da govorim odkritosrčno. Ljudje v naših krajih ali, kakor jih vi imenujete, v novih krajih, se bojijo, da se bo s tem tudi pri nas uprava balkanizirala. Ni treba še posebno omeniti, da bi to bilo zlo za naše kraje, pa tudi za vso državo. S tem bi se že zdaj v veliki meri nagromadena nezadovoljnost povečala do višine, ki bi pomenjala nevarnost za državo. In radi česa vse to? Vse v imenu državne edinstvenosti. Gospodje cenlralizatorji smatrajo edinstveno državo po vzorcu kasarne, kjtr nosiio vsi isto uniformo. Njih vodilno geslo je: vse razlike nasilno nivelirati, vse pokrajine po istem vzorcu uniformirati. Ti gospodje ccntraliza-tor,i, ki smatrajo svojo nalogo po zgledu krojačev za uniforme, naj ne pozabijo, da lepo, dobro in zadovoljno ni toA kar je nasilno uniformirano, marveč to, kar z različnimi deli tvori enoto. Zato filozoii definirajo lepoto kot unilas in varietate (enota v različnosti). Razlike med tremi plemeni jugoslovanskega naroda obstojijo in noben zakon jih z dekretom nasilne centralizacije ne more odpraviti. Tako se ne bodo ukinile, marveč se bodo povečale in dobile odporno obliko druga proti drugi. Tako bo razdelitev države dosegla ravno nasprotno od tega, kar morda namerava. Meslo unifikacic bo nastopila še večja odtujenost. In la bo rasla tem bolj, čim bol/ bo hrvatsko in slovensko pleme vsled centralizacije zakonodaje in »Drave čutilo nad seboj premoč srbskega plemena. To hoče preprečiti načrt Jugoslovanskega kluba o zakonodajni avtonomiji in istiniti ljudski samoupravi in razdelitvi države na 6 pokrajin (Srbi a, Hrvatska in Slavonija z Medjimur/em Bosna in Hercegovina z Dalmacijo, Črna gora, Vojvodina in Slovenija s Prekmuriem). Naš načrt — in poudariti moram edino naš načrt — v isti-ni upošteva, kakor to veleva vidovdanska ustava, prirodne, gospodarske in socialne ozire, ker se opira na zgodovino, na tradicijo, na posebnosti poedinih plemen, na običaje in navade. Ta načrt onemegočuje gospodarsko izkoriščan e enega plemena ali dveh plemen po tretjem plemenu Ta načrt daje državi, kar je državnega pa tudi narodu, kar je narodovega. Zato smatram ta načrt za najbolj sposobni lemelj za organizacijo naše države. FASISTOVSKI NEMIRI NA REKL Reka, 13. febr. (Izv.) Ko so italijanske čete zapustile Reko, je ostal lam le oddelek italijanskih karabittijerjev, ki so imeli • alogo vzdrževati red in mir na Reki. dokler nova vlada ne organizira svoje lastne varnostne čete. Zancilova vlada je sedaj začela to četo formirati. Proti temu pa so 6e uprli fašisti, ker smatrajo, da bodo v tej novi reški četi elementi, ki jim nasprotujejo. Da bi to preprečili, so fašisti v soboto in v nedeljo priredili demonstracije, ki pa to se razvile v boj z Zanellovimi pristaši. Pri teh spopadih so bili prijeti triie fašisti. To pa je fašiste tako vznemirilo, da so aranžirali še hujše demonstracije, tekom kalerih so obkolili kvesturo in zahtevali, da se prijeti tovariši izpuste. Ker vlada ni hotela ugoditi tej zahtevi, so fašisti co^-a-bili šest novih redarjev in jih odpeli« * v svoj klub in jih tam zaprli. Fašisti izzivajo nove nemire prav gotovo zaradi tega, da pridejo na Reko italijanski karabinijerji, ki so jim zelo naklonjeni in jim gredo vedno j na roko. Poleg tega računajo, da se bo ! s prihodom italijanskih čet preprečila ustanovitev varnostne čete na Reki, ki bo gotovo nasprotovala fašistovskim nasiljem. V mestu je ta najnovejši nastop fašistov naravno zbudil veliko nevoljo in razburjenje. Po zadnjih vesteh so sinoči izbruhnili novi nemiri. NOVI IZGREDI NA IRSKEM. Pariz, 13. febr.(Izv.) »Journal« poroča iz Londona: Oddelek orožništva iz Belfa-sla, ki je potoval v Enniskillis, da ojači ta-mošnjo krajevno policijo, so na kolodvoru v Clonesu v grofiji Monaghar napadli vojaki republikanske armade. Pet orožnikov jc bilo s streli smrtno ranjenih. London, 13. febr. (Izv.) Radi dogodka v Clonesu so odšle v Ulster angleške čete, močne štiri bataljone, PROMET MED RUSIJO IN ITALIJO. Rim, 13 febr. Med Italijo in Rusijo je otvorjen poštni promet, s 15. februarjem pa se vzpostavi brzojavni promet. DR. BENEŠ PRI POINCAREJU. Pariz, 13. febr. Danes je sprejel ministrski predsednik Poincare češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Bencša, s katerim ie razpravljal o programu genovske konference. KRIZA V NEMŠKI VLADI ODGODENA. Berlin, 13. febr. Tekom sobotne seje parlamenta bi imela pasti nemška vlada, toda s posredovanjem voditelja centruma Marxa se je debata preložila na sredo. S tem je vlada zaenkrat rešena. Da se obdrži kabinet Wirth na krmilu, mora žrtvovati ministra za promet in za zunanje zadeve. Krogi vladne večine žele preprečiti odstop Wirthovega kabineta, ki bi imel težke posledice v odnošjih do en-tente. Belgrajska »Politika« je obavila besedilo spomcnice, ki jo je redigiral poseben odbor Hrvatskega bloka in je namenjena za genovsko konferenco. Vsebina objavljene spomenice je v bistvu sledeča: Spomenico je podpisalo 63 poslancev Hrvatskega bloka na 14. seji hrvatske republikan. večine in istočasno na 3. se.i Hrvatskega bloka 14. januarja 1922 v Zagrebu, prestolnici Hrvatske. Hrvatje so vstopili v evropsko zgodovino kot že organiziran civiliziran narod; tako da so si že v drugi polovici 9. veka osnovali neodvisno državo. Svojo politično in književno izobrazbo so prejeli od zapadne Evrope, od Italije in Francije, gospodarsko in socialno organizacijo pa od centralne Evrope. Politična neodvisnost Hrvatske prav-n o nindar ni bila prekinjena. Med svetovno vojno je bil hrvatski sabor z« solidarnost civiliziranega sveta in hrvatski vo.aki so se na ruski fronti hitro pobunili, na italijanski fronti pa so bili odporni v zavesti, da brani/o najzapadnejšo mejo hrvatskega naroda in njegove države. Bili so za pacificizcm. Zato so se udeležili čeških manifestacij 13. aprila 1918 v Pragi, zato je hrvatska parlamentarna opozicija 22. septembra 1918 zahtevala hrvatske delegate za mirovno konferenco, zato je Narodno veče, osnovano v začetku oktobra 1918, začelo zbirali okoli neodvisne Hrvatske vse jugoslovanske zeml e bivše Avstro-Ogrske v federacijo po ameriškem zgledu, rušeče vse okove, toda čuvajoče vse dobrote upravne, gospodarske in finančne organizacije iz politične in nacionalne preteklosti. Dne 29. oktobra 1918 je hrvatski sabor proglasil popolno neodvisnost Hrvatske kot posledico več kot tisočletnega razvoja hrvatske politike in kulture in izrazil željo po skupni državi s kraljevino Srbijo in Črno goro s pogojem, da o obliki in ustavi te nove države odločajo nacionalno skupine, ne pa poedino glasovane. Srbski politiki pa so 1. dccembra 1918 proglasili kraljestvo SHS, ne da bi bili iskali privolitve ne od hrvatskega parlamenta, kaj šele od hrvatskega na ruda. Nadalje navaja spomenica sklepe Hrvatske sel/ačke stranke od 25. novembra 1918 do proklamacije 8. decembra 1920 »za nevtralno se-ljačko republiko Hrvatsko« in izjavo Hrvatskega bloka z dne 26. junija 1921, da ne prizna ustave, srbski politiki pa so odrekali hrvatsko individualnost, politično in nacionalno, kakor gospodarsko in kulturno. Nastala je balkanizaci a Hrvatske, nevarna za evropski mir. Odgovor Hrvatske s silo pa bi uničil temelje kulture in narodnega blagostanja. Dolžnost prosvetljenih demokracij je, da ne dopustijo, da ostane Hrvatska še nadalje v tej strašni dilemi, ki je prava mora za hrvatski narod, ki nc more s prekriža-nimi rokami gledati, kako postaja vse tež i režim ki ruši celo same temelje civilizacije. Srbski politiki so inaugurirali v Hrvatski narod ubi/ajočo politiko pod etiketo jugoslovanskega narodnega edinstva, politiko, katere glavni in očividni cilj jc, da uniči etični narod hrvatski. Pod tem režimom v Hrvatski je pravica podvržena orožni-štvu, a vsa uprava, politična, finančna in šolska — špijonaži. Srbski zakoni se uvaja o v Hrvatski, a vojni zakonik, zlasti kazenski, z barbarsko uporabo batinanja in mučenja izziva neprestano preziran/e in neskončno mržnjo proti nasilnemu srbskemu režimu, nc da bi bili k sreči dosedaj izzvali enake občutke tudi proti srbskemu narodu ki je cele veke bil mučenik in ki je da» nes v večini gotovo ravnotako tlačen. Davčno tiianstvo in carinska pokvarjenost so brez primere, ker tlačitelji ne spoštuje o nobenega načela finančne vede, nobenega svetovnega predpisa, ki se tiče proračunskega prava, in se ne ozirajo na nobeno izkustvo finančne uprave civiliziranih dežel. Hrvatska javnost se zaveda, da bi podaljšanje sedanjega koruptnega centralizma pomenilo neizogibno katastrofo Hrvatske. Ustvaritev suverene Hrvatske ali priznanje hrvatske države v skupnih mejah mednarodne zajednice Srbov, Hrvatov in Slovencev postaja na ta način evropska potreba, jasna za vse borilce reda. Hrvatski narod ne bo opustil nobenega sredstva izvzemši oboroženo vsta o — razen v slučaju obrambe narodne eksistence — za udejstvitev odločne volje hrvatskega naroda, v zavesti, da pridobi s tem simpatije in moralno podporo vseh zares prosvetljenih državnikov in civiliziranih narodov. + Shod SLS v Ribnici. V petek dne 10. t. m. se je vršilo v društveni dvorani v Ribnici zborovanje SLS, katerega je vodil g. dekan S k u b i c. 0 političnem položaju in o nalogah stranke je poročal posl. dr. Korošec. Shod je bil izborno obiskan in se je vršil v najlepšem redu. -f- Hrvatski blok na umiku. »Obzor« z dne 12. t. m. objavlja članek o spomenici Hrvatskega bloka, v katerem pravi med drugim: »Konštatiramo, ko smo se prej informirali pri vodstvu Hrvatskega bloka, da to ni nobena spomenica Hrvatskega bloka, da ni nihče razen avtorja članka podpisal, a večina poslancev po naravi stvari same niti znala ni za ta članek. Članek je namenjen za publikacijo internacionalne Kg« za pravice narodov, za: Revue pour la defense des droits des peuplea (revija za obrambo pravic narodov) v Ženevi. Članek iznaša poglede, ki gredo za tem, da se na mednarodno priznanem našem ozemlju organizira konfederacija med Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo in to v smeri programe Hrvatske seljačke stranke.« + Pij XI, Čim bolj bere človek, kar pišejo listi o novem papežu, tem bolj se uverja, da morn sveti oče biti pravi mož na pravem mestu. Naši liberalni listi pišejo nekaj o nekem nacionalističnem italijanskem govoru, ki da ga jc papež kot kardinal 1. 1921 govoril v Milanu. Senator italijanskega kraljestva dr. Cirmeni pa piše v »N. Fr. Pr.« od 12. t. m., da je tisti govor bil v celi Italiji sprejet kot protiitalijanska manifestacija, ker da je kardinal »ostenta-tivno« govoril o Rimu kot prestolici kato-iičanstva, neomenjajoč Italije. — Dalje hočejo nekateri, ki slišijo rasti travo, vedeti, da je papež kot velik frankofil nasprotnik Nemčiie. Cirmeni trdi nasprotno, da ima Nemce zelo rad. Zdi se, da vsi sku-kaj nič ne vedo, hočejo pa drug drugega premodriti. Cirmeni trdi tudi, da je Pij XI. veliko sodeloval pri sloviti mirovni noti pokojnega papeža Benedikta XV. od leta 1917 in da ga je pokojni papež veliko povpraševal za svet. Tudi meni Cirmeni, da papežev blagoslov iz zunanje lodže ne pomeni nič več, kakor da hoče sv. oče živeti z Italijo v prijateljskem razmerju kakor do vseh ostalih držav. + Vprašanje htiman?st:čne gimnazije. »Slovenski Narod« se nikoli ne more po-vzpeti nad svoje ozko strankarsko stališče in zato je seveda umljivo, če nam ob priliki debate o humanistični gimnaziji podtika nekakšne »klerikalne« namene. Zato je jako težko z njim resno debatirati. Mi imamo pristašev humanistične srednje šole tako med liberalci kakor med »klerikalci«, tako pri nas kakor v Ameriki, Angliji, Franciji in Nemčiji. Imamo pa tudi pristašev realistične sredtre šole tako med enimi kakor med drugimi. To je vprašanje smernic svetovne kulture sploh in ne vprašanje nasprotja med »latinsko za-padno kulturo« in med »srbsko jugoslovansko kulturo«, kakor meni »Narod«. Poznamo navdušene Jugoslovane — tudi med Srbi — ki so za klasično gimnazijo. Glavni razlog, ki ga mnogi naši kulturni delavci navajajo za humanistično izobrazbo, je ta, da je še edini jez proti materiali-zaciji življenja in vsebuje tako visoke nravstvene vrednote, kakršnih moderna realistična izobrazba ne more mladini dajati. Sicer pa se celo vprašanje ne suče samo okoli tega, ampak okoli tega, ali je pametno, če se ves naš šolski sistem črez noč prevrže samo zato, da se naše srednie šolstvo izenači s srbskim. In to je bil glavni argument g. nadzornika dr. Poljanca, ki ni za svoje mnenje navajal nobenih razlogov notranje narave. Če bi bil on podprl svoje mnenje z dokazi, da je realistična izobrazba sploh boljša od klasične, bi proti temu ničesar ne rekli, pač pa bi še vedno vztrajali na tem, da se je dosedanji tip pri nas izvrstno obnesel. vsled česar bi bilo pač treba daljšega in globljega preudarka, preden se z eno potezo peresa odpravi. Naj bi se otvorila anketa, naj bi se vprašali tudi vseučiliški profesorji, pisatelji itd., saj gre tu za veliko stvar, ne pa morda samo za to, aH naj na kulturnem polju sledimo vsaki kaprici g. Pribičeviča, ki hoče po sili izenačiti Slovence in Hrvate s Srbi, ne iz kulturnih, ampak iz strankarsko-pobtič-nih razlogov. Kar se pa g. učiteljev, članov višjega šolskega sveta, tiče, previsoko cenimo učiteljstvo, da bi omalovaževali njegove razloge pro in contra, trdimo pa, Iz življenja sv. očeta Fiji >'!. Demokratični ustroj katoliške ccrkvc Je znova dovedel na najvišje mesto ccrk-vene oblasti moža delavnih ljudskih slojev: Ahila Ratti. Oče Pija XI., Frančišek Ratti, je bil vodja v predilnici grofov di Pusiano v Desiju. V hiši ni bilo obilja, vendar spričo očetove pridnosti in materine skrbnosti tudi ne pomanikanja. Otrok je bilo petero: štirje bratje in ena sestra. Od teh živita poleg Ahila še brat Fermo in sestra Kamila. Bila je to vzorna krščanska družina ter je Ahil prejel prve nagibe do pobožnosti v domači hiši. Kasneje se je družina preselila iz Desia v Milan in Per-tusello, kjer je oče umrl. Mati Terezija, ki jo je Ahil prisrčno ljubil, je umrla pred dvema letoma, ko se je n;en sin kot pa-peški nuncij mudil na Poljskem. To je bila •na izmed velikih bridkosti papeževega življenja, da ni mogel ljubljeni materi v zadnjih urah biti ob slrani in ji zatis-niti oči. Prvi pouk je užival Ahil Ratti pri domačem duhovniku don Jos. Volonteriju. ki je zbiral okoli sebe nadarjene dečke in jih pripravljal za gimnazijo. Bil je to idealen duhovnik stare šole, ki je znal v otrocih vzbuditi ljubezen do znanja in poštenega življenia. Ahil Ratti mu ie ohranil vse živ- ljenje najhvaležnejši spomin; govoril mu je ob grobu in na njegov grob je poromal vselej, kadar ga je pot dovedla v Desio. Poleg Rattija živi še več drugih Volonterijevih učencev, ki se vsi z veseljem spominjajo živahnega, veselega sošolca Rattija, ki je bil vedno razpoložen za igre in drzna otroška podjetja, dasi je žc zgodaj kazal poklic za vzvišeno duhovniško zvanje. Komaj desetleten je bil Ahil Ratti sprejet v gimnazijsko semenišče v S. Pie-tro Martire, kjer se je takoj odlikoval po svojem velikem nagnjenju do učenja in po svojem bistrem umu. Dva višja gimnazijska razreda je dovršil v semenišču v Mon-zi, tretjega v kolegiju Sv. Karla v Milanu. Kot dijak je hodil na počitnice k svojemu stricu don Damijanu Rattiju, proštu v Assu, Ta je bil velik ljubitelj mladine in v njegovi gostoljubni hiši je imelo di-joštvo svoje zatočišče. Proit je ime' poseben dar, da je v mladih fantih že z daj spoznal pravi poklic za duhovnika; »prave« je potem bodril in vzpodbujal, nepravim pa odkrito povedal, da niso za duhov-ski poklic in naj si izbero kaj drugega. V svoji sodbi se je le redko zmolil. Tako sc je imel tudi Ahil Ratti pri izbiri stanu mnogo zahvaliti svoiemu stricu proSI«, V stričevi hiši je spoznal Ahila Rattija tudi tedanji nadškof Alojzii Mazari grof Calabia« ' na, ki je mladega moža vsled njegove vneme za znanost, njegovega dobrega srca in pobožnosti ter njegove resnosti v besedi in obnašanju visoko cenil. Ko je Ahil Ratti po dovršeni srednji šoli stopil v semenišče, ga je nadškof po tretjem tečaju poslal v lombardski kolegij v Rimu in nui tako odprl pot navzgor. • • * Eno strast — ako smemo tako reči — je poznal sedanji papež Pij XI., mož drugače skrajno umerjen in vajen trde samo-zataje, kar se izraža tudi v geslu, ki si ga je izbral kot papež: Raptim tr&nsit — hitro mine ... Ahil Ratti jc iz vse duše ljubil planine. Žc zgodaj se je vpisal v Italijansko planinsko društvo in bil eden najizkuše-nejših, najvztrajnejših in najdrznejših italijanskih planincev. Za vsako turo se je vestno in temeljito pripravil: študiral je geologijo in zemljevide ter se opnemil z vsem, karkoli potrebuje pravi planinec. Po naravi je bil obdarovan z lastnostmi, ki so potrebne planincu: vnemo, pogumom in hladnokrvnostjo. Na gore ga je običajno spremljal msgr. Graselli, rektor kolegija sv. Karla v Milanu. Prebi'a sta mnogo smrtnih nevarnosti, a se vselej •rečno rešila. Tako je Ratliju na ledeniku della Tribolnz;ona zdrknila iz rok vrv. da je takorekoč za las obvisel na robu straš- nega prepada. Vendar je imel dovolj preudarnosti, da je v naslednjem trenutku vrv zopet ujel. Znamenita je bila Rattijeva tura preko Monte Rose 1. 1889. Prenočiti so morali dve strašni noči na ledeniku, 4600 m visoko, na robu stene. Kljub temu je Ratti že dva dni po tej turi sam šel na Matterhorn, kjer ga je zopet prehitela noč in je moral zopet prenočiti na prostem. Prihodnje leto je šel Ratti na Mont Blanc in se vrnil čez ledcnk Ddme, kar do takra' pred njim še ni nihče poskušal. Svoje planinske poti in doživljate j* Ratti redno opisal v »Bollettinu« italijanskega planinskega kluba. Iz teh opisov seva globoko čustvo za veličastne lepote visokogorske prirode. Tudi tu Ratti ni iskal malenkostnega športnega zadoščenja, ampak bož e bližine ... Nikdar »tidi na teh potih ni pozabil svojega duhovske-ga poklica in ni noben dan opustil premi! ljevanja. S svojim 65. letom se je Ratti po volji božji vzpel na najvišjo stopn;o. ki jo more doseči človek: na papeški prestol. Misliti si moremo, kaka resnost, kaka globoka zavest o prevzeti nalogi ga preveva, njega, ki se je v samoti ledenikov učil snoznivali veličastvo božje in minljivost vsega zeffi skega. da v zr.devi humanistične gimnazije pač glas srednješolskih prolesorjev več velja in kaj ti mislijo, še danes avtentično ne vemo, ker sc celokupno o tem žalibog še do danes niso izjavili, sodeč pa po zad-n em občnem zboru, imajo pristaši humanistične gimnazije veliko večino. Pa naj bo kakorkoli, s političnimi argumenti reševati lo vpraSanje ic lahkomišljeno in se pravi igrali sc 7. eminentno kulturno zadevo. + S spomenico hrvatskega bloka se bavijo že mnogi inozemski listi; zazdaj še brez večjega komentarja. »Era Nuova« f>ravi, da je trditev nekaterih listov, da talija to akcijo podpira, zlobna insinua-cija. -f- Kaj jc Jugoslaviji najbolj potrebno? Piše se nam: O tem vprašanju objavlja »Jutro« dolgo vrsto odgovorov, ki so pravi odmev »Jutra«, namreč polni mržnje do katoliške vere in morale. Vrhunec sreče bi po mnenju teh »izkušenih« Jutrovcev Jugoslavija dosegla, ako bi se uvedla — tako stoji v »Jutru« z dne 11. t. m. — svobodna vzgoja mladine, da se ista ne ho potapljala po mlakužah samostanskih šol, ter z železno roko proti klerikalizmu. — V »Slovencu« z islega dneva pa poroča Triglavski iz Sarajeva, da jo na osrednjem Balkanu udomačena perverznost, o kateri se zdravemu slovenskemu ljudstvu niti ne sanja, in da je odstotek sifile na Balkanu naravnost strašen. Ker se tudi Slovencem po liberalcih priporoča balkanska kultura, tedaj bi bilo Jugoslaviji najbolj potrebno, da bi ji pripadla Idrija z velikimi zalogami živega srebra. + Vprašanje genovske konference. Kakor znano, je francoska vlada poslala vsem zavezniškim državam noto, v kateri predlaga, naj se genovska konferenca od-godi za tri mesece. Kdor prečita besedilo note (Journal des Debats, 11. februarja), mora priznati, da navaja francoska vlada nekatere prav tehtne argumente. Če sc namreč predhodno ne razjasni tako stališče Rusije in Nemeijč, kakor tudi onih na konferenco povabljenih držav, katere niso podpisale verzajskega miru, se lahko zgodi, da se bo v Genovi načela debata o tem miru, kar bi gotovo vedlo do jako nevarnih posledic. Čeprav je verzajski mir nedvomno potreben temeljite revizije, je treba prej nekega soglasja glede te točke, če ne, se utegnejo roditi novi še hujši mednarodni konflikti. Razjasniti se pa mora tudi, ali imajo zavezniške države sploh kak enoten načrt glede gospodarske obnove Rusije in tudi če bi ga imele, se ne ve, kakšno stališče misli zavzeti Rusija. Francija predlaga zato neke predrazgovore in pogajanja, seveda je n;ej v prvi vrsti za to, da se verzajski mir sploh ne tangira. Čeprav pa »Times« priznava deloma upravičenost francoskih pomislekov, je večina angleških listov proti odgoditvi konference in tudi Lloyd George vztraja na tem, da se na določeni rok skliče. To si ie mogoče iazladati samo tako, da je Angliji že znano stališče Rusije; vsaj Lloyd George se je nekako v tem zmislu izrazil v spodnji zbornici, ko ie odgovoril na interpelacijo Kenworthyja. Vendar se pa zdi, da se bo konferenca vsaj za dva tedna odgodila, ker tudi Italija vsled vladne krize ni za takojšnjo otvoritev, + O potovanja dr. Beaeša v Pariz in London trdijo francoski listi, da je češki zunanji minister prevzel nalogo, da posreduje med Francijo in Anglijo v zadevi genovske konference. Dr. Beneš je odločno za to konferenco, meni pa, da se morata Anglija in Francija prej zediniti. ako naj ima konferenca kak uspeh. Dromu* —- Volitev v okrajni šolski svet za sodni okraj Vrhnika. V vrhniškem sodnem okraju je bil izvoljen za člana v okrajni šolski svet dekan Fr. Kete> za njegovega namestnika Valentin Rihar. Lista SLS je dobila 29 glasov, liJa nasprotnikov pa 12 glasov. — Umrla je 10 t. ni. na Raki ga. Marija V a r š k o v a, soproga trgovca in gostilničar-)a in sestra g. dr. Ivana Tavčarja. Bila jc clobra goK->odinja in radi svojega dobrega srca znana po celi Do^njski. Pogreb blage pukojnice sc je vršil v nedelj« 12. t. m. ob zelo veliki udeležili. Maj p-čiva v miru! — Železniški promet. V podro-ju zagrebškega ravnateljstva državnih železnic ic jc promet na žc'eznicah malone popolnoma vzpostavil, ravnotako tudi v Vojvodini. V Srbiii je popravljen viadukt pri Halji. Tudi v Srbiji je vzpostavljen osebni promet, samo blago se zaenkrat še ne sprejema. Iz Srbije prihajajo poročila, da se je včeraj po večdnevnem huocm naporu posrečilo skoraj popolnoma vzpostaviti promet. Med drugim je prišlo tudi šest vagonov pošte, ki je zaostala radi obilnega snega. Tudi v Bosni je promet skoraj popolnoma normalen, izvzemši nekatere manjše proge. Računa se, da bo v par dneh t>o vsej državi promet prišel zopet v normalen tir. — Iz »Uradnega lista«. V 13. Številki »Ur. "•U« z da« 11. iebruaria so oriobčeni: »Zakoai o ustanovitvi ln ureditvi državne razredne lo-trije za podpiranje narodnega (fosDodurstvi. — Pravilnik za kmetijsko statistiko. — Navodila za zbiranje podatkov kmetijske statistike. — izpremembe in dopolnitve v pravilniku za iz-j vrševanje določil o taksah in začasneifa zako-1 na o trošarini, taksah in prist ;ibinah. — Razglas o izvozu cigaretnega papirja. — Razčlas o pobiranju davka na vstopnice in razni druifi razglasi in objave « — Poročil »c je g. Ivan O s e 1 j, posestnik in mesar v Smledniku, z gdč. M a n c o Rak, večletno cerkveno pevko v St. Valburgi. Obilo sreče I — Toplejši dnevi! Toplejše dni napoveduje magdeburška vremenska opazovalnica, ki se baje malokdaj moti. Bog dal, da bi se tudi sedaj ne varala. Zaloge premoga so sc znatno zmanjšale in ako pride človek z ulice domov ves premrl od mraza, se ne more niti več pošteno pogreti. Še vse huje ko ljudje, trpe živali, posebno ptiči, ki od mraza in stradanja trumoma ginejo. Strahopetni zajci prihajajo v same vasi, da bi našli kakšno bilko sena, pa jih večkrat doleti smrt iz smrtonosne cevi. Po poročilu zgoraj imenovane opazovalnice se bo vreme v bližnji bodočnosti prevrglo in bodo napjčili toplejši dnevi. — V kake svrho so porablja državni denar. V belgrajskih listih Si lamo, da je znani ohridski vla'!ika Nikolaj Velimirovič izjavil, da namerava v kratkem zapustiti svojo škofijo in odpotovati v Ameriko, da lam »uredi« nekalera pravoslavna cerkvena vprašanja. Za to svojo potovanja zahteva škof Velimirovič od naše vlade 10 000 dolarjev in pa 5000 dolarjev mesečne plaiie, dokler bo v Ameriki. — Kaloliška duhovščina pa So dnnes ptrada v pravem pomenu besedfl. — Licitacija veleorodaje tobaka v Stoveni- ii in sicer v Novem mestu s no_'zalo(Jatni v Črnomlju. Metliki in Knrtanievici se vrši 21. februarja t. 1. Več v »Ur. listu« r dne 11. t. m — Ininna porotnikov za I. letošnje ljubljansko norotno zasedanje, ki se prične 27. februarja. A. klavni porotniki: Bostič Ivnn, posestnik, l,ub-gojna (Vrhnika); Bohinc Ivan, posestnik in trgovec. Misačo (Radovljica); Kiauta Fran, trgovec, gostilničar in posestnik, Planina (Logatec); Mlinar Ivan, posestnik, Rateče (Kranjska gora); Bs-rgant Ivan, trgovec in posestnik. Stara Loka; Košir Aleš, posestnik, Hot°maže (Kranj); Potočnik Fran, posestnik in gostilničar, Belca (kranjska gora), Fin-žgar Ivan, posestnik, Zabreznica (Kranjska gora); Jcrala Fran, posestnik, Sp. Besnica (Kranj); Medved Miroslav, posestnik in gostilničar, Dolsko, Korče Ivan, posestnik Hotedcršica; Cerar Matej, posestnik in gostilničar, Sp. Domžale; Rus Ivan, posestnik iu gostilničar. Stranska vas (Ljubljana); Hodnik Fran, posestnik in gostilničar, Dol. Logatec; Pernuš Ivan, posestnik, Lesce; Kozamcrnik Malija. posestnik, Dobrova; Kukovica Fran, posestnik, Kresniški vrh; Potočnik Fran, urar in posestnik, Kamnik; Kunstelj Ivan, posestnik. Boh. Bela; Dolenc Edvard, trgovec in posestnik, Kranj; Slane Fran, -estnilc, Litija; Korbar Uragotin, poses'nik ln stilničar, Zagorje: Stroj Fran, posestnik. Dvor.,iJugoslovcnski Lioydt, fatalizmu, ki je objel vso javnost Naj gredo stvari kakor hočejo. Kam bo lo privedlo! — BORZA. Zagreb, 13. febr. (Izv ) Devize PeSta 4« do 49, Berlin 154—256. Italija 14.85—14 90, London 1339, Newyork 306, Pariz 26—26.15, Praga 583—584, Dunaj 4 SO—4.90, Curih 59.50 do 59.75. Valuta: dolar 302. Zfirich, 13. febr. (Izv.) Pcšta 0.80, Berlin 2.52, Italija 24.55, Lo.aJoo 22 20, Ncwyork 513, Pariz 43.70, Praga 9.70, Dunaj 0.18, n.-a. krona 0.08, Zagreb 1.60, Varšava 0.15, Holandska 190.75, Briisscl 41.55. Stockholm 133. Dunaj, 13. febr. (Izv.) Pešta 9.95, Berlin 31.75, Italija 310, Lundon 277.50, Ncwyork 6375, Pariz 535, Praga 121, Zfirich 1240, Buka-rešt 47, Zagreb 20.25, VarSava 195, Holandsko 2350. Belgrad, 13. febr. Valuto: Dolarji 75.25, marke 39, avstr. krono 1.35, lejl 5P, levi 50.50, napoleondori 280. Devize: London 338, Pariz 060, Ženeva 1490, Praga 145.50, Berlin 30, Dunaj 1.11, Milan 372, Budimpešta 12. Praga, 13. febr. (Izv.) Rim 255.50, avstrijsko krone 0.76, Zagreb —, Pariz 452, Lon ion £29.5, Newyork 52, Curih 102H. Berlin, 13 febr. (Izv.) Dunaj 6.03, Budimpešta 301, Milan 270.50, Praga 38i.fi0, 1'iriz 1733, London 881.60, Newyork 202.79, Curih 3900. g Neumestna določba. Vsled novega zakona o državni trošarini in taksah je predpisano, da se mora prositi na davčni urad pismeno, da se obli-cionirajo kolki, ki so nalepljeni na golico. Kon-štatirati je treba, da sploh ni uradnih golic za metke. ki smo lih imeli avoi fea. omuak ee morajo rabiti čisto druge, večinoma take, ki so za šolsko uporabo. 2o io je sramota, da državua uprava tokom tako doige^a ta.sa ni imela priliko in čuta dolžnosti, da izda uradno goiice, da se pa zahteva pismena prošnja, da smo rullosluo plačati kolke in dn moramo v to svriio specieluo prositi na davkariji, pii že presega vse meje. Menice se labijo večiuoua za lrb'ov.,ki promet in so ravno v to s\rho, la se promet in kredit hilreje razvija. Poprej v Avstriji so bile: 1. uradne golico in 2. ni bilo tmbnt leteli k davkariji, da nam prejiečoti nalepljene kolke. Sedaj |ia odredi pametni finančni minister, da se jtromet pospeši in kredit olajša, da ;ie smemo pojirej menico podpisati, da ne zapademo pod irošarin^.ko kazen, riokler ni*mo naplavili pismeno prošnje na davkarijo in v uradnih urah pri davkariji pustili prejiečatiti kolke. Dogaja se, da trgovec nujno podpiše akcept. Po novem predpisu je dolžan, da trati čas za nepotrebno p..mono prežnjo in čaka pri davkariji in da davčni uradniki za izvrševanje takih nespcrr.ctr.Ih odredb čas tratijo. Dostikrat se dogaja, dn hič« kdo podpisali menico, toda ker ni uradnili ur, mora čalcati na drugi dan in po fjepoirebuera /•ai Iralili, da popolnoma ujiodi pametnemu z;ur,na. Opozarjamo na ta n^3rnisel merodajno krago, nBobi to odvetniško zbornico in poslance v Belffndu, da čimprej izposluje ukinjenje to neumestne in nazadnjaško določbo.. g Siiniie?, kupuje Avstrijo. Kakor poroča dunajska *B8rse«, namerava Stinnes pokupiti avstrijska državna podjetja, predvsem tvorni-ce v Wollersderfu, ki izkazujejo vsako leto 10 miljard avstrijskih kron primanjkljaja. Stinnes jo hoče baje kupiti ya izvoz njenih izdelkov ter jo osnovati na novem finančnem teme!ju, čigar opora ima biti Osrednja banka nemških hranilnic na Dunaju, čije delnice to po veliki večini v Stinncscvih rokah. SC Postni čekovni urail v Ljubljani izkazuj« sledeče poslovne uspehe zn mesec december 1921. Število v logov 158.262 (v decembru 1020: 120.781) n prometom v iznosu K 736,782.T4348 (K 353,202.580 04); število izplačil 51.340 (53.642) s prometom v iznosu K 725,128.735-2? (K 3*3,559.043 26). Imovina na računih jo znašala dne 31. decembra 1921. leta K 200,442.31370 (K 80,816.410 66). g Češkoslovaška keramična industrija. Češkoslovaška keramična industrija jo bila v preteklem lelu zaposlena '8nio eno petino svoje zmožnosti. Od svoje produkcijo je prodala štiri desetino v inozemstvo, predvsem v Avstrijo, Poljsko. Jugoslavijo in sicer ponnjveč kamenino, opeko, kanuit za tlakovanje itd. lj Dekanijski roditelji kongregacij —» jutri, v sredo, konferenca v Ljubljani v Jugoslovanski tiskarni! Začetek ob 10. uri. Ij SodaLtas ss. Cordis za ljubljansko mesto bo imela svoj sestanek v sredo dne 15. februarja ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Glavni referat bo imel g. prof. dr. J a n e ž i č. Vsi duhovniki — člani Sodalitatis — naj se sestanka zanesljivo udeleže. Gostje dobrodošli! 1| Volitve v mestni šoliki svet. Ne pečali bi se s to zadevo, a z ozirom na notico v nodeij.ikem »Slovencu« ae to-le: Ob razmerah, ki so se udomačile v novejši dobi na našem šolskem polju, je So čuda, da je samo v Ljubljani še toliko trdnih ln značajaih članov (članic) Slomškove zveze. ."4 — prav častno število, dasi bi jih bilo čez 60, ko bi uprav na dan volitve no bila zadržala bolezen vel činnov doma. Da se je nekaj oseb odtegnilo volitvi, seveda ai v redu. Koliko svojega volivnega materiala so spravili liberalci v Ljubljano po razsulu, je razvidno iz volivnega rezullala: še pred par leli so imeli Siomškarji med definlti/nim učitelj-stvom zcalno večino. — Kolikor znano, so dosb. v mestni šolski svet volili samo definltivni učitolji in učiteljice. Dokler no stopi v veljavo novi šolski zakon, ki ga še ni. bi sc moralo še vedno vohti p: prejšnji namili i. Zdaj so pa eegnall k volitvi vse protežirane gospodično in gospodiče, ki bo ua-taknjoni po ljubljanskih šolah, da imajo le maturo. — 'jo v pojasnilo, da se >Jutro< in njegovi ne bodo prevzeli. lj »Ljubljana«! Drevi nujna pevska vaja ob 7. uri za ženske, ob 8. uri zn u:oa»<. ij Francoski konverzaeijskl tečaj vsak torefc od 7. do %9. uro; francoski začetni tečaj vsako sredo od 7. do % 9. uro; vpisovanje vsa k dan pri šolski slugi in pred podukom. — Italijanščina (konvorzarija) ob četrtkih, inčetniki ob petkih ob isti vri iste *«."• E4'J. lj č'esk.4 Obee v LjnbMani poršdš dne 14. t. m. o 8. hod. večer ve spolkovč mfstnosU Narod. Domu (reManraee) za spolnučinkovšni p. M. Koubka z Prnhv zajimavou experimen!41nl pTed-nftšku >0 hypnoti7.mu, telcpatiji a mnemotebnicoc Vstup volny. Zučsstnčte se hoinč. ij Umrli sn v Ljubllani: Fran Orožen, hirale«. 76 let. — I>lv?rd Josip Baloh, sin policijskega nadstmžnike, 1 leto. — Uršula Bučan, užitknrim, 67 let. — Alojzij Jeršln, delavec eleklr. cestne železnic1, 61 let. — Miroslav Petek, sin sobnega slikarja, 14 let. — Ivana Hafner, železničarjev® ž^np, 40 let. — Antonija Težar. žena strojevodje, 42 let. — Valentina šmajdek, profesorjeva ?ena, 37 lot. — Minn Prime, mesarjev sin, 3 mesece. — Pavlina Wolf pl. \Volfenberg, zasebnica, 76 let. — Janez GorŠič. poscslnik, 63 let. — Katarina Vidie, šivilji, 67 let. — Drago Bizovičar, sin žel. ključav-ničar a. pet m.-secev. Ii Nesrcc;«. Notica, ki je izšla v 34. številki -»Slovenca«, se mora pravilno rflasitl: Rav-3ev hlapec ie po Zvonarski ulici tako neprevidno vozi), da ie za^cl in razbil okno nri stanovanju Jos'oa Mamiloviča. lj Ker jo bila prestara, Je popravila neku služkinja v svoji posclski knjižici rojstno lelo tako, da so je kar za deset let na papirju pomladila — seveda samo na papirj«. Sitnosti bo lmoia zc:o tudi pred sodiščem, ker so ua policiji ugotovili njeno st.-rostno golj itijo. lj Trpinčenje iivnli. Ce.itn Frane, kf Je vozil sr.eg, .te tako neusmiljeno pretejal konja, tla je v. led zahteve ogorčenih gledalcev prišel stražnik, ki Je k-rtegn voznika zapisal. U Napad na TrinSk! res!!. Več Ljubljančanov se jc v nedeljo zvečer nekje ua Glin ah zabavalo, med njima slu bila tudi I rance FerjančiH in Anion Boc. Medtem ko s« jo družba z vozom peliala v Ljubljano, sta odkorakala Ferjančič la Boc peš proti Ljubljani. Pred Ur.Uenčkom na IriaiU cesli le pa napadle rač Glinčanov gospoda Bons kaia- rega so vrgli na tla, ga suvali z nogami In mu ves obraz razpraskali, Ferjančlču pa niso ničesar storili. Ker so napadalci znani, ne bodo ušli zasluženi kazni. Prnsv^t-i. pr Na nedeljskem koncertu »Ljubljane « v Kranju ste poslušalcem posebno ugajali hrvatska narodna Bajukova »Djevojka je ruže brala-c in prekmurska narodna dr. Kimovčeva »Teče mi voda«, td sta natisnjeni v >Pcv£cvi pesmarici«, katti o je založila Pevska zveza kot ponatis glasbene priloge Pevca« leta 1921. Pesmarica jc lično vezana in vsebuje 3(> pesmi zu moške, ženske in mešnne zbore. Pevski zbori in pevci, poslužite sc ugodne prilike in naročite si pesmarico, ki stane samo 8 Din. Dobi se v knjigarnah in pri Pevski zvezi v Ljubljani (Ljudski dom). pr Pridohninska napoved. Vsled ukaza delegacijo ministrstva financ mora vsak obrtnik, trgovec itd. prcdloJHi do konca meseca februarju napoved za odmoro občo pridobnino. Vzore«, kako so izpolni ta napoved, so ualiaja v knjigi ^Uradnih vlog., ki jo jo m loži! a .Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in velja Din —. V njej sc nahajajo tudi zelo praktični vzorci napoved dohodnin« in prllobn me. obsega r * tudi nujiazličnejše druge uradne vloge ua politične, vojaške, finančno, davčne in sodne urade. Knjiga bo slehernemu ob različnih prilikah kar naibolje služila. Turlstika In šport. Redni občni zbor Športnega kluba "Ilirija« sc vrši dane.^, dne 14. t, m, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Člani in članicc nc poživljajo k poinoStcvilni udeležbi. Trening v jahalnici danes odpade. (K) MaOBBsaffuid - to se zna 8 Lekarnar Felier-StubicaI Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BATERIJE ZA 2EPNE SVETII.KE: A. Stadler, Sv. Petra eesta štev. 28. F0T0GRASKI ATELIJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva eesta Si. & KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta štev. & Remigar & Smerkol, Florijanska ut. 13. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pls. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: lean Schreva nasl. Jakob Kavčiž, Gradišče štev. D. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Zoran Martin, Mestni trg štev. 12. IHP* Spedicijsko podjetje sprejme ' T P V A r A 16 do 17 let, ki ob-I LI\HuH enem praktieira. Vest-: ,iost in boljša predizobrazba predpogoj. : Ponudbe pod »Tekač« na upravo lista.; vajena trgovine, ven- j dar pa se želi še iz-: --"- por.olniti t trgovinski stroki. Cenjene : ppnfjJS Cp ponudbe pod »Praksa/iBS« na upravni štvo »Slovenca'. Gospodična H Din.) dPEDIClJSKA PODJETJA: »Orioni« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kuaovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Fcrcne & Fochs, Ljubljana, Mirje št 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLSCNIKI: Mikufi Ln Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlnti lopati«, Valvasorjev trg štev. 7. Šumnik Alojziji, Zaloška eesla štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in ločno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cililiu- Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra costa 17. POZO I V Vižmarjih blizu postaje se ugodno proda lepa hiša /. dvoma stanovanjema z električno lučjo, vodovodom, l njivo in sadnim vrtom, primernim za stavbišče. — Pojasnila daje ŠTEFAN ERMAN St. Vid n. Ljubljano 4. Q h 17hO iČPO knt Pisarniška mor, OSU/.MC tvA>C oventurlno kot skladiščnik, 33 let star gospod, vešč slovenskega in nemškegn jezika v govoru in pisavi, z dobrimi spričevali dosedanjega službovanja, lepo pisavo ter dober ra-čunar. Cenj. ponudbe na upravo tega lesta pod »Zanesljiva močf. 537 Mnriictms^ Starejša oseba, zmož-nSUuldUlIJOU na voditi samostojno trgovino, sc sprejme za takojšen nastop v Celju. Prednost imajo one, ki lahko poleže kavcijo. Tozadevno ponudbe s spričevali je poslati na FRANC CERAR, tovarna, Domžale. 480 j KGČ1JAŽBamee'mu je LiuWiana Jff- dva para ženskih čevljev in moiku kratka suknja. Vpraša se pri: Minka Sterle, Streliška ulica 32, I. nadslr. 538 dva in pol „ tirala njiv na ljubljanskem polju. Ponudbe pod: V. M./539 na upravo >Slovenca*. se v Oprava za modno trgovino se proda. Ogleda sc Dvor ni trs štev. 1. »lovana mesečna solia sc iščo za takoj. Cenjene ponudbe pod . »A. M./530« na upravo tega lista. dobro znana in je bil v kokošje in puransko se more dobiti taki službi že dalj časa zaposlen, »c sprejme pri tvrdki BOLAFFIO & SINOVA, LJUBLJANA. 474 dobi dobro plačano mesio. Naslov v upravi lista pod šlev. 526. Poln le aii m umite išče velika tovarna likerja, ruma, konjaka in ostalih špirituoz. Ponudbe t obvestilom, v katerem kraju pozna re>-flektant največ odjemalcev, poslati na naslov: Poštni predal 41. Zagreb, glavna pošta. 528 Vešč in aancsljiv obenem obratovodja strojevodja za lokomobile t večletno prakso v kaki večji tovarni mnlib icleznih predmetov, se takoj i p r e j m c pri »PRVI 2EBLJARSKI IN 2ELEZOOBRTN1 ZADRUGI V KROPI IN KAMNI GORICI«. — Ponudbe * navedbo dovršenih šol, službovanja in pla-fe na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, (Dunajska cesta) ali pa naravnost na tvrdko v Kropi. OGLAS. V Žirovnici na dorenjskem se bode vršila JAVNA DRAŽBA dne 19. februarja 1922 ob 3. uri popoldne na licu mesta. — Prodala ee bode HIŠA št. 28 z gospodarskim poslopjem, vrt za zelenjavo, sadni vrt in dve njivi. Prodajalec: KAR0L NEUMAN, klepar. 505 Naznanjamo pretužno vest, da je Vsemogočni danes poklical k Sebi našo predobro, iskreno ljubljeno mater, staro mater in taščo, gospo Marjeto Veseiovo pos. in trgovko na Oori PogTeb nepozabne rajnke bo v torek zjutraj 14. t m. iz hišo žalosti na farno pokopališče. — Sv. mašo zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Priporočamo jo v blag spomin. Loški potok —Gora, dno 12. februarja 1922. žalujoči rodbini: Gregorič — Vesel. laiaia fconsoMil kaloveooM. v vsaki množini po dnevnih cenah pri E. Vačfto veletrgovina perutnine, Čakovec, Mcdjimurje. 482 Kupim parcelo LS tSS ven mesta, toda v bližini. Ponudbe na upravništvo »Slovenca'! pod: »S0LNCNA LEGA 521«, smreka, hrast, bukev, vsako množino kupuje PARNA ZA GA V. Scagnetti. Ljubljana 406 za državnim kolodvorom. I. v rs e novo blago popolnoma gouno dojiva se povsod 1 Prva hrvatska tvor-nica salam, sušenega mesa in masti H. G vrilovi sinov. d. d. Petrlnja. Glavno zastopstvo) za Slovenijo R. Bunc In drug' Ljubljana Celje > Karibor M.G.S jO jmiiuA V globoki žalosti naznanjamo, da je na§a preljuba soproga, prisrčno ljubljena in nad vse dobra mati, stara mati, sestra, tašča in teta, gospa Marija Varšek k. Vehovcnj. Tavčar posestnica sinoči ob 7. uri po kratki mučni bolezni previden«, s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice so vrši v nedoljo dne 12. februarja 1922 ob 3. uri popoldne na Raki. Sv. maše zadušnice se bodo brale na Raki. Na Raki, 10. februarja 1922. Ivan Varšefc, soprog. Dr. Ivan Tavčar, bral. Alojzi) Veh ovc, prometni kontrolor jut. žel., sin. Katar na Tomažln, Agneza Vefeovc, sestra. stnaba. Alojzi), Vlado, Sonja, vnuki. iatietajnl oglas, Direkcija drž. željeznica Srha, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu razpisuje ovime javni natječaj (licitaciju) za liferaciju v ■ • v «1 g •• • IV d* t 1200 komada ■ar lokom. ser. 220, vanjski promjer 46 mm, nutranji promjer 405 mm, dulj. 4085 mm 1510 « « « c 226, C « 46 c « « 40-5 C 4285 < 375 c