ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA
St. 67
LJUBLJANA Poitnlna poračiinfena (C. C. eot la
Utt izhaU ▼»r/r ^^liutrmi r&zea poned«lik». Naročnina: m 1 bcmc L
L 38»—t calo *to L 75-—, ▼ inozemstvo iterilk« 30 ti. — Oglasnin« za t mm prortoes om): sa trgovske ia obrtne oglas« L 1-—, sa oaart* vabila L 1-50. ogla*« denarnih uvodov L 2^-% »giasi na prvi strani L X—
> Trstu, v nedello. 18. marca 1928. - Lato VI.
EDINOST
Posamezna Številka 30 mt
letnik Lili
Uredniitvo in upravoiltvo: Trst (3), »lica S. France»co d'Auiti 20. T®. VJoo i 1*57. Dopisi naj s« poiiljajo izključno nredniltvu, oglasi, rekla* nacije In denar pa apravniitvn. Rokopisi s« m vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarn« »Edinost*. P od uredniitvo t Gorici: ulica Giosui Carducci it 7, L n. — Telet it 323 Glavni u odgovorni urednik: prot Filip Peric«
Houocnferencn za razorožitev
V četrtek je bila v Ženevi io tvor j ena nova konferenca pripravljalne komisije za razorožitev. Poleg držav, ki so Članice Družbe narodov, so tudi letos eastopane države, ki niso Članice, in med temi poslednjimi se nahajata, kot znano, tudi Rusija in Severna Amerika. Letos pa je bila povabljena v Ženevo tudi Turška, ki se do sedaj ni udeleževala del te konference. Tako je- torej na zasedanju pripravljalne komisije za razorožitev res zastopan ves svet, kolikor prihaja v mednarodni politiki v pošte v.
Sedanja konferenca je nadaljevanje lanske, na kateri je prvič nastopila tudi Rusija, a na drugi strani je v najtesnejši zvezi z letošnjim zasedanjem posebnega odbora za arbitražo in varnost, katero se je vršilo pod^ predsedništvom čehoslovaškega ministra dr. Beneša v drugi polovici februarja. Kot smo že pisali na tem mestu, stoji večina držav na stališču, da je neobhodni predpogoj vsake uspešne akcije za razorožitev trdno osiguranje varnosti posameznih dr-/ iav zato je bil ustanovljen o-menjeni odbor za arbitražo in varnost z nalogo, da pripravi neobhodno potrebno podlago, na kaiero bi se naslanjali sklepi o rag^orožitvi, oziroma o skrčenju oborože vanja.
. Na svojih zadnj'h sejah je prišel odbor za arbitražo in varnost do nekaterih konkretnih sklepov, ki bodo predloženi v Beptembru občnemu zboru Družbe narodov, da jih odobri ter priporoči odgovornim vladam njih izvajanje. Gre za tipe delnih arbitražnih in varnostnih pogodb, takoimenovanih regionalnih pcfgodb, ki bi jih no sklenile vse države sploh, temveč le skupine posameznih dr-iav. katere imajo enak interes, da se sedanji položaj v tem ali onem predelu ohrani tak, kakršen je; n. pr. na vsem Balkanu, v srednji Evropi itd. Tak sistem pogodb, rdr-ižen z arbitražnimi pogodbami, bo — tako se upa — odvrnil vsaj neposredno nevarnost vojne v onih krajih, ki so pred novimi vojnami najmanj varni!
S tem, da se je odbor za arbitražo in varnost odločil za si-; stem takih regionalnih pogodb, je tudi formalno likvidiral znameniti, toda mrtvorojeni «že-nevski protokol« iz i. 1924., ki je predvideval splošno arbitražno pogodbo med vsemi državami in obenem tudi obvezno pomoč vseh oni državi, ki bi postala žrtev kakega napada. Ta «pro-tokoU je propadel, kot znano, radi odpora Anglije. Ta se je postavila na stališče, da z ozi-rom na svoje izvenevropske dežele ne more sprejeti obvez, po katerih bi se morala udeležiti vojaških akcij, ne da bi bili neposredno v igri interesi britanskega carstva.
Vprašanje, ki je za uspeh raz-orožitvene konference največje važnosti, je torej, ali bodo posamezne države smatrale regionalne pogodbe, podprte z delnimi arbitražnimi pogodbami in z določbami pakta o Družbi narodov, za dovoljno jamstvo svoje varnosti, tako da bi mogle privoliti v razorožitev oziroma skrčenje svojih oboroženih sil.
Če promatramo razpoloženja na konferrnci s toga vidika, vidimo, da so naziranja različna. Medtem ko sloji n. pr. Nemčija — in z njo vse poražene države iz zadnje vojne — na stališču, da je za varnost držav dovolj preskrbljeno, tako da se more vzeti vprašanje razorožitve temeljito v pretres, vidijo druge velike države zapadne Evrope, v prv i vrsti Francija, v sedanjem »varnostnem sistemu« le nezadostne jamstvo pred morebitnimi napadi v bodočrosti. To različno stališče narekujejo prizadetim državam njihovi različni vojaški interesi. Nemčija, ki je po mirovni pogodbi razorožena, ima pač ves interes, da pospešuje akcijo za čim obsežnejšo razorožitev, kajti ona more le pridobiti, če se oborožena sila drugih drž^v skrči. Franciji pa je zadnja vojna še preživo v spominu, da bi se ji moglo glede razorožitve posebno muditi.
Med ta različna stališča je padel kot strela ruski predlog o popolnem uničenju vseh oboroženih sil. Nič ne pomaga prepirati se o varnosti — pravi g. Litvinov — dokler imamo vsi o-rožje. Uničimo najprej popolnoma armade, tako da se ne bomo mogli vojskovati med seboj,
tudi če bi hoteli, potem bomo itak varni drugi pred drugimi 1 Ta tri stališča kažejo jasno, kako velike so težkoče, ki so na poti akciji za razorožitev. To je, kot smo že rekli, najkočljivejša in najtežja med vsemi akcijami, kar jih je do sedaj organizirala ženevska mednarodna ustanova.
FogSio d'Ordini odgovarja
na Giolittijevo izjavo
Mm Is Sila pra^&ae leta 4L, dases pa im leta 28"
RIM, 17. Današnji rimski listi prehajajo, Če izvzamemo «LTmpero» in deloma «Tribu-no», z največjim molkom preko izjave, katero je podal včeraj pred glasovanjem po načrtu reforme nacionalnega predstavništva on. Giolitti v poslanski zbornici. Toda «LTmpero», ki prinaša na uvodnem mestu Settimellijev članek pod naslovom: «Poslednji pozdrav starcu«, ne razpravlja morda o pomenu in upravičenosti izjave, ampak se omejuje na nekoliko ugotovitev in opazk na račun starega državnika. Mimogrede se dotika izjav bivšega ministr. predsednika Forges Davanzati, ki primerja v uvodnem Članku današnje «Tribune» fašistovsko reformo nacionalnega predstavništva z angleškim zakonskim načrtom, po katerem se razširja volilna pravica- tudi na ženske, r.lankar zaključuje namreč svoj članek z naslednjimi besedami:
«Po vsem tem je docela pravilno, da je včeraj staji Giolitti s svojo kleonastično izjavo podčrtal preživelo in neškodljivo nesoglasje demoiiberalizma. Vsako drugačno postopanje bi bilo absurdno in protifašistov-sko».
Zato pa posveča včerajšnji izjavi on. Giolittija svoj uvodni članek «Foglio d'Ordini*, ki je izšel danes zvečer in ki pravi:
«Fašistovska zbornica je na seji, dne 16. marca, še enkrat podala dovršen vzgled sloga, ko je brez razprave in z absolutno večino izglasovala novi volilni zakon oziroma, kar je bolj pravilno, novi sistem nacionalnega predstavništva.Zares, revolucionarne zbornice ne govorijo, če to ni neobhodno potrebno, ampak delajo, in včerajšnje glasovanje je odločilnega pomena za konsolidacijo režima- Po poročilu vlade in po poročilu parlamentarne komisije bi bil sleherni govor prav zares odveč.
«0 dovršenem fašistovskem slogu priča tudi grobna tišina, s katero je bila z redkimi medklici sprejeta izjava poslednjega predstavnika italijanskega liberalizma. Njegov glas je donel iz najoddaljenejših daljav. S preživelimi se ne razpravjja več.
«Predstavitelj starega liberalizma, ki je bil vedno pošteni liberalizem periodičnih streljanj in ponavljajočih se izjemnih stanj, je s svojo intervencijo podčrtal izredno dalekosežnost tega zakona, ki uvaja po vsem originalno, organično in skoz in skoz logično predstavništvo, ki ne pozna nobenega primera v politični zgodovini sveta.
«Sklicevati se na 39. člen ustave je naravnost otročje. Ustava je bila proglašena leta 48-, danes pa smo v letu 28.
« Preteklo je natančno 80 let, Ko je bila proglašena ustava, katero so liberalne vlade v ostalem vedno gazile, kadar so se strahopetno in bojazljivo klanjale nasprotnikom, ne samo u-stave, ampak tudi države, in ko je bila objavljena tozadevna listina, takrat je bil predstavitelj liberalizma že na svetu, toda na svetu ni še bila Italija Vittorija \ eneta, Italija črnih srajc, Italija — korporativna država in sploh Italija fašistovske revolucije. Ni zaman preteklo 80 let v zgodovini enega naroda. Mi vztrajamo in nadaljujemo.»
Ostali del uradnega glasila fašistovske stranke je posvečen drugemu fašistovskemu naboru, neapeljskemu zborovanju, on. Bianchiju kot novemu državnemu podtajniku, spominu pokojnega poslanca Galeazzija, italijanskim konzulom v inozemstvu, novemu sekcijskemu šefu v ministrstvu za notranje zadeve in predstoječi nogometni tekmi med Italijo in Madžarsko.
Seja poslanske zbornice
Porodilo novega drž. podtajnika notranjega ministrstva
RLM, 17. Na današnji seji poslanske zbornice, ko so se končale otvoritvene formalnosti, je kot prvi govoril poslanec Savel-li, ki je pojasnil, zakaj je včeraj glasoval za reformo nacionalnega predstavništva. Govornik je dejal, da je opazka, katero je napravil včeraj v svoji izjavi poslanec on. Giolitti, teoretično popolnoma pravilna, da pa Giolitti ni upošteval, da preživlja Italija dobo revolucije, ki jo on potemtakem zanika. Kdor pa priznava, je nadaljeval poslanec on. Savelli, važnost revolucije, mora priznati tudi potrebo izjemnih sredstev. Po njegovem mnenju je novi zakon le začasne narave in ima namen pokopati preteklost ter pripraviti izvedbo novega velikega poskusa. Glasovati za zakon pomeni tedaj ravno toliko, kot glasovati za zaupanje in polnomoč predsedniku vlade za dobo novih pet let.
Zbornica je nato uzakonila več zakonskih predlogov ter prešla k nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Kot poslednji govorniki so nastopili poslanci on. Crollalanza, on. Guazzero in on. Finzi.
On. Crollalanza je najprej polemiziral z on. Giolitti jem, ki je nastopil včeraj kot zaščitnik Volilne svobode proti fašistovski reformi nacionalnega predstavništva. Toda Italijani iz južnih pokrajin, je izvajal govornik, katerim so še v živem spominu Giolittijevi volilni sistemi, bodo z ogorčenjem protestirali proti slabotnemu poskusu, s katerim se je hotel upreti fašizmu poslednji ostanek liberalizma in demokratizma. V nadaljnjem je govornik odobraval ukrepe vlade proti oderuhom, predlagal pa je, naj bi se ravno tako energično postopalo tudi proti nekaterim manjšim bankam, ki so morda še bolj oderuške kot oderuhi sami.
On. Guazzero je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi, katere je dosegla vlada s svojimi odredbami za razširjanje higijene, ter priporoča, naj se še bolj pospeši akcija proti pijančevanju, jetiki in spolnim boleznim.
Poslanec on. Finzi, ki je razpravljal o cenzuri, je pripomnil, da se vse države branijo prevratnih gibanj s tem, da nadzorujejo brzojav in telefon. Izvajanje cenzure ni samo pravica, ampak je naravnost dolžnost države.
Sledil je ekspoze o proračunu notranjega ministrstva, ki ga je podal novi državni podtajnik on. Bianchi. Uvodoma je dejal, da se bo njegovemu govoru zbornica čudila in da se ji bo zdel nepričakovan, kot je bilo zanj nepričakovano njegovo imenovanje, za katero je izvedel šele iz listov. Govornik je izjavil, da ne bo povedal o splošnih smernicah notranje politike ničesar novega;kar je bilo namreč treba povedati, je povedal že za več let naprej predsednik vlade v svojem lanskem govoru. Odgovarjal je le na nekatere opazke predgovornikov glede pokrajig, katere je včeraj tako ostro napadel poslanec Geremicca; državni podtajnik je dejal, da ga je načelnik vlade pooblastil izjaviti, da bo vprašanje o pokrajinah kmalu rešeno.
Poslanec Geremicca: «Kdaj f»
On. Mussolini: «To bodete kmalu videli.»
Glede vprašanja odteruhov je državni podtajnik zatrdil, da bo vodil proti njim in proti sličnim izkoriščevalcem neizprosno in neusmiljeno borbo. Ob zaključku svojega govora je poslal v svojem in v imenu zbornice svojemu predniku grofu Suarilu
voSčilo, da bi čim prej okreval in se spet oprijel svojega dela.
Po kratkem pojasnilu poslanca De Martino je poslanska zbornica odobrila tudi posamezna poglavja proračuna. Seja se je zaključila ob 18.20; prihodnja se bo vršila v torek.
Rovlncl ieinlKa 1908
bodo vpoklicani pod orožje koncem aprila
RIM, 17. Vojaški uradni list objavlja okrožnico vojnega ministrstva glede vpoklica novincev, ki so se predstavili k naborom z letnikom 1908. Klicanje pod orožje se bo pričelo 23. apri-rla t. 1. Operacije dodeljevanja ^novincev k raznim zborom se bodo morale zaključiti tekom devetih dni.
TiiaSa podružnica Zinitis& lirfe
preide ▼ roko dražbe cBanca d'America e Italia*
RIM, 17. Današnja «Gazzetta Ufficiale* prinaša med drugim: 1) kraljevi ukaz z dne 19. januarja 1928-, s katerim se potrjuje pravilnik o šolah za babice; 2) ministrsko odredbo z dne 9. marca 1928-, glasom katere se pooblašča anonimna akcijska družba «Banca d'America e Ita-Iia» s sedežem v Rimu, da si priključi tržaško filijalko in opatijsko agencijo praške Zivno-stenske banke in da nadaljuje kot koncesionarka svoje obratovanje.
TttoulnsKa posejanja
ip+d Italijo in Madžarsko
BUDIMPEŠTA, 17. Madžarska delegacija za italijansko-mad-žarska trgovinska pogajanja se bo povrnila iz Rima šele potem, ko bo uredila večji del gradiva, ki je sedaj v razpravi. Nekatera vprašanja so ostala še sporna, glede teh bo padla odločitev s strani Madžarske šele po izmenjavi nazorov delegacije in vlade. Delegacija se bo skoro gotovo sredi aprila znova podala ▼ Rim, da nadaljuje pogajanja.
Zlnini držan Id tam^o vpiaf je
Ameriška nota Italiji, Španiji, AnfUJi in Franciji
WASHINGTON, 16. Na seji komisije za zunanjepolitične zadeve je imel državni tajnik Kellogg velik govor o delovanju narodov in držav za dosego trajnega miru. Priznal je velike napore Družbe narodov in poudaril zaključke vseameriske konference v Havani.
\VASHINGTON, 17. Državni tajnik Kellogg je podal vladam Italije, Španije, Anglije in Francije kolektivno noto, v katovi jim sporoča z ozirom na pred-stoječo konferenco za rešitev vprašanja o mednarodni upravi Tangerja stališče Združenih držav v tej zadevi in v kateri jih poziva, naj pri svojih tozadevnih zaključkih upoštevajo ameriške interese v Tangerju in Maroku.
V noti je očrtano zadržanje Združenih držav pred konferenco leta 1923-, ki se je zaključila s sklenitvijo tozadevne konvencije med Španijo, Anglijo in Francijo in na kateri so bile u-poštevane tudi Združene države. Združene države so namreč v svrho zaščite gospodarskih pravic svojih državljanov v Maroku skupno z drugimi podpisale algesiraško' pogodbo. To dejstvo jim daje sedaj, glasom omenjene note, pravico, &e nadalje braniti ameriške interese v Tangerju in Maroku. Nota se zaključuje s pozivom, naj se vlade, ki bodo poslale svoje zastopnike na predstoječo tanger-sko konferenco, ob tej priliki ne dotaknejo interesov Združenih držav v Tftngerju in Maroku in končno ne zavzamejo posebnega stališča glede ameriškega sodelovanj* pri ustvaritvi aove tan-gerske ustave.
Pred konferenca za razdelitev
pred rojnik avstrijskih dolgov
BEOGRAD, 17. Vlada je sprejela obvestilo, da se vrši 12. a-prila v Rimu konferenca za razdelitev predvojnih avstrijskih dolgov. Konference se bodo udeležili zastopniki Italije, Jugoslavije, Čehoslo vaške, Poljske, Romunije, Avstrije in Madžarske. Jugoslovenska delegacija bo sestavljena tekom prihodnjih dni. •
Na IbuCTPi proslavi v °slu bo zastopana Judi Jugoslavija
BEOGRAD, 17. Po sporazumu med ministroma prosvete in za zunanje zadeve, se bo udeležil proslave 100-letnice Ibsena, ki se praznuje jutri v Oslu, dramaturg beograjskega gledališča dr. Branko Gavella. Ta je opoldne odpotoval z brzovlakom preko Budimpešte v Berlin. Od tam bo nadaljeval svoje potovanje z letalom, ker bi sicer zamudil proslavo. Svečanosti v Oslu so se pričele že 14. t. m. Glavna svečanost pa bo v torek.
15 novih letal za jugoslovensko vojno avijaako
BEOGRAD, 17. Danes dopoldne so bila na svečan način izročena vojnemu ministru prva letala, izdelana v novi jugoslo-venski tovarni letal «Zmaj» v Zemunu. Podjetje je docela v domačih rokah in je udeležen pri njem izključno domači kapital. Od 30 letal, ki jih je naročilo vojno ministrstvo, je bilo doslej izgotovljenih 15, in ta so bila danes predana vojaški u-pravi. Poskusi, ki so vršili nad zemunskim letališčem, so izvrstno uspeli.
Nova egiptovska vlada
KAIRO, 17. Neas paša je danes sestavil novo vlado. Prevzel je predsedništvo in notranje zadeve.
Tedenski mM
Trst, 17. marca 1828.
ITALIJA
Zasedanje poslanske zbornice se je nadaljevalo v torek in je trajalo vse do konca te^a tedna. Na dnevnem redu teh sej so bili p'-oračuni ministrstev za vojno
^.•narico, korporacije in no-tiunje zadeve; seja, ki se je vršila včeraj, pa je bila posvečena razpravi o reformi nacionalnega predstavništva. Spočetka so listi pisali, da bo ta načrt predložen zbornici po veliki noči, šele v tem tednu so zvedeli, da pride na dnevni red tekočega zasedanja.
Razprava o proračunu ministrstva za vojno mornarico se je pričela in zaključila v torek. Govorili so trije poslanci, za njimi pa državni podtajnik admiral Sirianni. Iz njegovega ekspoze-ja, v kolikor se je nanašal na gradbeni program vlade, sledi, da bo koncem leta 1931. imela Italija 85 novih vojnih ladij, in sicer 4 križarke po 10 000 ton, 4 izvidne ladje po 5000 ton, 12 lahkih torpedolovcev po 2000 ton, 20 torpedolovcev po 1200 in 1400 ton, 25 podmornic po 5U0u do 1400 ton in 20 podmornic po 850 do 800 ton.
V sredo se je pričela razprava o proračunu ministrstva za korporacije. Razprava je izpolnila dve seji. Na prvi seji je govorilo pet poslancev, kot poslednji poslanec D'Ambrosio, ki je med drugim poudaril, da se morajo sedanje korporacije razlikovati od srednjeveških po tem, da bo imela država oblast nad njimi, ne pa obratno. V gospodarskem pogledu, je dejal, pa morajo značiti kompromis med liberalno in marksistično gospodarsko osnovo. Dan nato sta govorila še dva poslanca, za njima pa je podal obširen ekspoze državni podtajnik korporacijskega ministrstva on. Bottai. Med drugim je povedal, da štejejo sindikati delojemalcev 2,809-641, organizacije delodajalcev 885.968 članov, avtonomne organizacije mornarjev in letalcev pa 50.200 članov; v celoti je torej v faši-stovskih sindikatih 3,740.809 o-seb, organiziranih v 759 dru-štvil*. Sindikalni prispevki vseh članov so znašali v 1. 1927. 150,870.000 lir. On. Bottai je v svojem poročilu razpravljal o stikih med posameznimi sindikati, o sindikalnih voditeljih in drugem.
Listi so napovedali, da bo v petek o priliki razprave o načrtu reforme nacionalnega predstavništva govoril predsednik vlade odnosno pravosodni minister.To se ni zgodilo, tudi poročevalec poslanec on. Maravi^ v ni govoril. Razprava o tem pomembnem načrtu ni trajala dolgo. K splošni razpravi se sploh nihče ni oglasil, pri podrobni razpravi se je na predlog poslanca on. Baistrocchija sprejel majhen dodatek k 5- členu načrta. Pred glasovanjem je podal poslanec
l
F. SflMGKEC - Ž1SERHA
Trst, Via Ce:are Battisti 20, tel. 3841
pere in lika vsakovrstno perilo, čisti kemi Inoin barva obleke
on. Giolitti v svojem in v imenu svojih tovarišev izjavo, da za nacrt ne bodo glasovali, ker je v nasprotju z 39. členom ustave, ki govori o svobodnih volitvah v volilnih kolegijih. Poslanec je dejal, da onemogoča ta načrt vsako politično opozicijo v poslanski zbornici. Pri tajnem glasovanju je bilo oddanih 205 glasov za, 15 pa proti zakonskemu načrtu.
Sinoči je zbornica pričela še z razpravo o proračunu ministrstva. za notranje zadeve. Govoril je poslanec Geremicca o zaščiti plemena in nacionalnem zdravju, o odpravi pokrajin in o občinah.
Pričetkom tega tedna je podal on. Suardo iz zdravstvenih razlogov ostavko na mesto državnega podtajnika notranjega ministrstva. Na njegovo mesto je bil imenovan državni podtajnik ministrstva za javna dela on. Bianchi.
Posebni tribimal za zaščito države zasedi že nekaj dni. V t razpravi je obtožba proti komunistom iz Kalabrije in Sicilije; med njimi je tudi bivši posl. Lo Sardo. Včeraj je govoril državni nravdnik ter predlagal, naj se trije obtoženi odvetniki oprostijo.
INOZEMSTVO
V jugoslovenski narodni skupščini se je tekom tegn tedna zaključila razprava o državnem proračunu za poslovno leto 1928-29. PoslansKi kiub KDK se, sledeč svojemu sklopu glede ob-strukcije napram razpravi, ni udeležil sej, na katerih dnevnem redu so bili. proračuni poedinih ministrstev. Gdposlrdnje sobote pa do srede je vladna večina v narodni skupščini izglasovala proračune ministrstev za šume in rudnike, socialno politiko, trgovino, agrarno reformo in zunanje zadeve. Trgovinski minister dr. Spaho je v svojem eks-pozeju med drugim govoril o jugoslovensko-grški trgovinski pogodbi, ki je bila sklenjena pred kratkim, o pogajanj in za sklenitev sličnili pogodb, ki se ob tem času vodijo s Turčijo in Španijo.
Ekspoze o proračunu ministrstva za zunanje zadeve je podal minister dr. Šumenkovič, namestnik zunanjega ministra, ki se, kot znano, nahaja v inozemstvu na dopusta. Glasom izjav, ministra dr. Šumenkovića je jugoslovenska zunanja politika miroljubna, in sicer v zmislu mirovnih pogodb in pakta Družbe narodov. Nadalje je govoril o podaljšanju odpovednega roka italijansko - jugoslovensko prijateljske pogodbe, o mono-štrski aferi z orožjem, na katero je jugoslovenska vlada opozorila Družbo narodov v sporazumu z romunsko in čehoslovaško vlado z noto od 20. januarja t. 1. Končno je obrazložil poedine postavke proračuna.
Medtem se vršijo poslednje vjvrcmc^mbe in izpopolnitve finančnega zakona, ki bo bržkone v teh dneh predložen skupščini.
49. zasedanje Družbe narodov, ki se jc pričelo v ponedeljek, pred 13 dnevi, se je zaključilo preteklo soboto. Dan prej je svet glede vprašanja madžarskih optantov na Romunskem sklenil, da se reši to vprašanje na podlagi madžarskega predloga, to je pred petčlanskimi mednarodnim razsodiščem. Prizadeti stranki bosta imenovali vsaka svojega sodnika, svet Družbe narodov pa 2 nepristranska sodnika. Po seji v soboto jc Chamberlain, angleški zunanji minister, izjavil novinarjem, da je tekom tega zasedanja sveta Družba narodov mnogo pridobila na svojem u-gledu in da se odslej pač nobena njena članica ne bo mogla zoperstaviti njeni volji.
%
TL
tlUHUUCT
V Trstu, dne 18. marca 1928.
Na prilike v Romuniji in na njene predstavnike pa je sklep sveta Družbe narodov vplival skoroda porazno. Dasi zatrjujejo romunski oficiozni listi, da flomunija ne bo izstopila iz Družbe narodov, se vendar kaže »jen odpor napram volji ženevske ustanove precej jasno v o-kolnosti, da je romunski zuna^ nji minister Titulescu podal o-stavko na mesto romunskega delegata v svetu Družbe narodov. Po. Romuniji pa so se prijele znova širiti govorice o bližajoči se vladni krizi.
Tekom tega tedna je pričela v Ženevi na novo s svojim delom pripravljalna komisija za razorožitev. Omenimo naj, da se bo tega zasedanja udeležila poleg ruske in ameriške tudi turška delegacija pod vodstvom turškega zunanjega ministra Rušdi bega. Radi zakasnitve prilioda te poslednje delegacije pa se bo pričela razprava o važnejših razorožitvenih, arbitražnih in varnostnih vprašanjih šele s prihodnjim ponedeljkom.
Pričetkom tega tedna so se prijateljski odnošaji med Rusijo in Nemčijo naenkrat skalili. V donjeških rudnikih je prišla ruska policija na sled široko zasnovani zaroti. Aretiranih je bilo mnogo ljudi, med njimi tudi
več nemških inženirjev in kemikov. Nemška vlada je seveda potom svojega poslanika v Moskvi takoj zahtevala pojasnil. Ker jih pa sovjetski ljudski komisar za zunanjo politiko Čiče-rin ni hotel dati v zadostni meri, je posegel minister dr. Stre-semann po radikalnejšem sredstvu. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila v četrtek, je o tem incidentu poročal; na njegov predlog je vlada sklenila, da se trgovinska pogajanja z Rusijo prekinejo.
Francoska poslanska zbornica je imela včeraj svojo poslednjo sejo. Na tej seji je bila prečita-na naredba o njeni razpustitvi. Kot znano, se bodo v Franciji v kratkem vršile volitve. Spričo tega so socialistični in komunistični poslanci včeraj še enkrat skušali prisiliti vlado, naj izpusti zaprte komunistične poslance na svobodo in naj črta kazen onim obsojenim poslancem, ki so pobegnili. Notranji minister pa je med silnim hrupom izjavil, da vlada tega ne bo storila in da bo dala celo na dan volitev takoj prijeti. poslance, ki so se poskrili in zbežali v inozemstvo, če se le pirkažejo na francoskih tleh. Seja se Še ni zaključila in se ima danes nadaljevati.
Iz tržaškega življenja
DNEVNE VESTI
Zakon o dsjanlu Imen
Uradili list «Gazzetta Ufficiale» od 13. t. m. objavlja zakon od 8. marca 1928., Št. 3b3, ki vsebuje določi, e o dajanju imen novorojenčkom pri naznanitvah rojstev. Vsebino tega zakona smo objavili že v petek, a ker je zakon važe«, in je potrelmo, da so o njegovi v se trmi informirane vse naše družine, jo objavljamo danes ponovno.
Čl. 1. določa, da je v rojstnih listinah prepovedano dajati otrokom priimke kot osebna imena. Dalje je prepovedano dajati otrokom taka imena a otrokom neznanih staršev tudi take priimke, ki bi bili smešni in sramotni ali bi žalili javni red, nacionalna ali verska ■čustva, ali so zemljepisna imena krajev. Ravno tako je prepovedano dajati otrokom neznanih star-5ev taka imena ali priimke, katera bi cikala na neznan izvor doličnih otrok. Prepovedano je dalje dajati takim otrokom priimke slavnih družin ali družin, ki so kakorkoli poznane v kraju, kjer se sestavijo rojstne liste. Ce pred-lagra stranka kako ime, ki je po teh določbah prepovedano, izbere ime uradnik civilnega stanu. Prepovedano .je dajati priimke kot imena.	. «.
Prestopki proti tem določbam se kaznujejo po 404. čl. civihiega zakonika Rojstne listine, ki bodo sestavljene v nasprotju z gornjimi določbami, se popravijo uradno na zahtevo državnega pravdništva. Tozadevno postopanje dokfftata 845. in 846. ČL civ. proc. reda. Pri tem se zaslišijo tudi prizadete stranke in po možnosti se bo upoštevala njihova Želja glede novega imena, ki ima nadomestiti nedovoljeno ime.
Istotako «e uradno popravijo potom pravkar omenjenega postopanja rojstne listine še Živečih o-aeb, tudi čo so bile listine sestavljene pred tem zakonom in če vsebujejo imena, katera Žalijo javni red ali nacionalno ali vensko ču-Btvo.
Cl. 4. določa: Kr. vlada se pooblašča da lahko tudi preko ob-'Stoječih zakonov izda določbe za discipLinacijo izdajanja prepisov listin civilnega stanu in sestavljanja nanje nanašajočih se potrdil.
Novi zakon je stopil takoj v veljavo, t. j. 13. Lm. .
ZA SICILIJO TUDI KALABHIJA.
Kakor v Siciliji tako se čisti tudi Kalabrra in se zapirajo vsa "zločin-«ki mafijanci. Prefekt kađabreSke pokrajine De Vita zasleduje z nezmanjšano energij*), kakor njegov tovariš v Sicilij, hudodelce. Zadnje dneve je bilo zaprtih devet in o-aemde-set takih zločincev. Od lanskega pa da letošnjega marca se je pozaprlo v tej pokrajini 577 članov mafije.
kom; oni pa, ki s tem ne soglašajo, naj nam. spo roče svoje želje pismeno.«
Iz našega urada
Andrej Trbižan - Planina: Za
Vas smo žo odgovorili na tem mestu; akt je potslan radi kompetej>-ce v Gorico. Tam je treba, da posredujete ali neposredno adi pa po našem tajništvu v Gorici, via Car-ducei St. 7, 1.
S. B. pri D.: Fin. intendanca 7S namenom, da pospeši rešitev In kakor tudi prihrani strankam stroške za pot v Trst, pošilja konkordate s ponudbo vojnoodškod-nmskega zneska občinskim predstojnikom, kateri le ponrabatfo stranke na izjavo, ali sprejmejo ali ne sprejmejo ponujenega zneska, In da overovijo podpis stranke pod pritrdilno ali odklonilno lrjavo — in nič drugega! Potemtakem je strankam popolnoma svobodno sprejeti a>li ne. — Katerikoli pritisk v enem ali drugem smislu je poptilnoma isključen — po namenu fin. intendance.
F. Grli - Vipava: Za civilne poškodovance .je akcija zelo omejena. Za Vaš slučaj ni nobenega takega zavoda.
Andrej Dcvgan - Trst: Glasom mednarodnega dogovora pfla-čuje-" jo pokojnino bivšim uslužbencem južne železnice one države, kjer je dotičnik (do leta 1G£2.) služboval ne glede na njegovo državljansko pripadnost. Tako n. pr. plačuje pokojnino Italija tudi jugraloven-skim, avstrijskim, ogrskim itd. državljanom in j« slučajev tudi nsr rob«.
GOSPODARSKI VEST«Ig \
prinaša v svoji marčni Številki na platnicah objavo Zadružne zveze v Gorici s sledečim besedilom: •Naročnikom «Gos»podarskepa listaš. — V Gorini sta izhajali dve gospodarski glasili »Gospodarski tist» in mGo&podarski vestnika. Ker sta si bili ti dve glasiti po obliki in vsebini zelo podobni in ker se nam je od nekaterih strani zatrjevalo, da Je ^Gospodarski vestntfk« bolj ram-Šinjen. se je sedanja zvezina uprava odločala, da iz ekonomskih ozi-rov ukine nadaljno izdajanje »Gospodarskega Tista« in pošlje r zameno »Gospodarski vestnrik«. Tisti naročniki, ki so s to zameno zadc voljni, naj nam odgovorijo z mol-
Jos. Gregorčič . Lokav? Tržaška
zakladna delegacija je poslala celo zadevo na zakl. del. v Gorico, In sicer februarja t L prav gotovo na zahtevo nekoga. Treba bo« da županstvo izda spričevalo, da stalno bivate v občini (certificato di dimora) in na podlagnf tega zahtevati v Gorici, da vrnejo račun v Trst
M- - Berpeljor Ako Jo občinski tajnik odklonil svojo pomoč v stvari skrajšanja vojaške službo Vašemru sinu, je bil prav gotovo uverjen, da v Vašem slučaju ni potrebnih elementov, ki bi opravičevali Vašo zahtevo; vsekakor je potekel rok dne 15. i. m. Sicer pa, če mislite, da imate pravico, Vam je prosto rekurirati na vojno ministrstvo. Oglasite se v uradu.
Ana Gruden - Jelični vrh: Akt se nahaja že od 18. nov, 1927. v računovodstvu. Ker se nam ne zdi normalna tolika zamuda v tistem oddelku, smo podvzeli v slučaju primerne korake.
Anton Krpan - Trst: Pridite v
Vaši stvari v na5 urad.
Joslpina v d. TrMžan - Planina:
Kaj se ne odločite? Razprava se bo najbrže vršila brez Vašo udeležbe.
I- Ostrtraška - Godnfo: Zadeva
je že odposlana likvidacijskemu a. o. uradu na Dunaj.
6. Grmek • Tupalče: Smo pospešili, da pride do izpiačitvfe.
Joslpina Zurliai - Divača: Vsi
spisi bodo v najkrajdem Času odposlani likvidacijskemu ^a d u na Dunaj.
I— Jazbec - Rlhembok: Smo pospešili, da pride do izpla&tve.
K. žiberna . Jeriši: Samskemu davku so podvrženi vsi neoženjeni moški med 25. in 65. letom starosti. Izvzeti so le kat. duhovniki in redovniki, vojaki, ki imajo gotove obveznosti* in oni, katerim je poroka zabranjena po čl. 61. civ. zak. (umobolni). *— Takega slučaja, kakor ste nam ga opisali, pa zakon ne predvideva; zakon Vam enostavno ne zabranjuje poroke, zato ste podvrženi temu davku.
Poglavje o burji —
Tudi včeraj je burja tulila nad mestom svojo divjo pesem, pa d« več s tako silo kakor v prejšnih dneh. Le od časa do časa je jezno zabu-čala, kakor da je upehana od večdnevnega razsajanja.
Vendar pa je bilo tudi včeraj zaznamovati več nezgod, mod njimi eno prav hudo. Ta nezgoda, katere je pa burja le posredno kriva, se je dogodila včeraj popoldne v ulici Giulia. Okoli ure je delalo na tramvajski progi, ki teče mimo poslopja, kjer se nahaja tramvajsko ravnateljstvo, več delavcev, med njimi tudi 48-letni Valentin Fabris, stanujoč v uJici Pilone št. 2; delal je sredi tračnic. Malo minut pred 16. uro je pri vozil tam mimo tramvaj in delavci so se umaknili, razen Fabrisa, ki menda radi tuljenja burje ni slišal ropota in zvon en j a bližajočega se tramvaja. Šele v zadnjem hipu, ko je bil tramvaj že čisto blizu njega, se je zavedel nevarnosti in se naglo umaknil s tira. Toda vs hipni zmedenosti se je zasukal tako nesrečno, da ga je priklopni voz tramvaja zadel v glavo in ga podrl. Navzcčni so priskočili na pomoč siromaku, ki je obležal nezavesten, in ga prenesli v bližnji urad ravnateljstva, odkoder je bala po telefonu obveščena o nesreči rešilna postaja. Zdravnik, ki je krnski nato dospel na lice mesta, je dognal, da je Fabris zadobil široko rano na glavi ter si nevarno pretresel možgane. Siromak je bil takoj prepeljan v mestno bolnišnico, kje»r so ga sprejeli v kirur-grera oddelek. Njegovo stanje je nevarno.
— Nenavadno zabavo si je privolila včeraj zjutraj burja na trgu Obertian, ki je Telo izpostavljen njeni jezi. V odsotnosti Šoferja je namreč zgrabila neki avtomobil, ki je stal v bližini bera «Dalma-zia», ter ga začela tirati s seboj.
Bres dvoma bi ga bila zagnala proti kakemu zidu in ga razbila ali pa bi povzročila še kako hujšo nezgodo, da ni trgovec Viljem Hribar iz OpČin, ki se je tedaj mudil v bližnjem baru in zapazil nevar-igro burje, pbhitel za avtomobilom, skočil vanj in ga pravočasno ustavil.
—	V ulici Petrarca si jo včeraj zjutraj burja izbrala svojo žrtev v osebi 34-letne perice Marčele Vergaz, stanujoče {Mri Sv. Ivanu. Poigrala ee je z njo tako robato, da je ženska padla ter se pri tem pobila po levi rami. Vergazeva je dobila prvo pomoč v "bližnji lekarni, kamor so jo spremili mimoidoči.
—	Burji na rtrvaS gre končno 90 nezgoda, radi katere je prišel ob življenje 18-letni mehanik Marijan Ivašič, stanujoč na Katinari. Dne 28. decembra pret. leta, ko se je mladenič vračal zvečer domov, se je v bližini občinske šole pri Sv. Ivanu burja tako hudo zaletela vanj, da je padel ter se pri tem ranil na levem kolenu. Rana se sprva ni zdela nevarna, toda pozneje so nastopile komplikacije, tako da je kakih 10 dni pozneje mladenič moral v bolnišnico. Toda zdravniki so si zaman prizadevali, da bi ga ozdravili; včeraf zjutraj je nesrečni mladenič podlegel posledicam rane.
samomorilna kanđ£d a tinja
Z namenom, da konča z življenjem, je 26-letna Roža N., stanujoča v ulici Fabbrica, včeraj pred-poldne izpila neko raztopino kalijeve hipermaraganata. Toda čim je občutila prve posledice nespametnega dejanja - bolečine, se je premislila in začela vpiti na pomoč. Njeni domači so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je skesani samomorilni kandidati nji izpral želodec ter jo s to operacijo režil ta vsake nevarnosti. Nato je bila N.-ova prepuščena domači negi.
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
Ponedeljek — delavnik
Med raznimi goriškimi udruže-nji je prišla do soglasnega sklepa, da je smatrati jutr. dan, t.j. dan sv. Jožefa, za delavnik. Sicer pa Lahko praznujejo ta dan delodajalci kakor delavci v slučajih, katere nas vetu jej o določene okoličane in drugi razlogi. Istočasno je Lito sklenjeno, da bodi v soboto, dne 24. t. m., ko obiSŠe Gorico tajnik fašietovske stranke on. Turati, do poldne praznik, trgovine bodo zaprte in se odprejo popoldne.
Težka nesreča dveh
Predsmočnjim sta morala iskat v občinski bolnišnici zdravniške pomoči Franc Milavec, star 28 let, ina njegova žena Frančiška , stara 25 let, iz Solkana. Ko sta delala na svojem polju pod Sveto goro, jih je ranila v zemlji skrita bomba, ki se je razpočila Franc Milavec jo zadobil več ran po obrazu in očeh, zlasti je zelo težka rana na levem očeju, d očim jo njegovo Seno ranilo predvsem na levi roki. V bolnišnico jih je prepeljal Zel. križ. Franc Milavec bo ozdravel v 20 dneh, d očim jo stanje njegovo žena slabša	—^
Pada Jo.
Zeleni krfž je moral prepeljali v v goriško mestno bolnišnico Ma*-gerito Devetak, staro 32 le*»ta-nnjočo v ulici Trieste it. 50. Padla jo tn si zlomila desno nogo. Zdravi ti se bo morala 20 dni.
Odprte lekarneu
Danes, v nedeljo, dne IS. 1 m, bodo odprte v Gorici sledečo lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden fefearna Cootin, Gorso Verdi št. 17; do ene ure popoldne pa. lekarni Alesani, via Carducci št. 12 in Pontini, via Kašteli o št. 20.
Goriška porota
Tragedija Alojza Solina, ki fo streljal s samokresom na bogato teto In sorodnika.
Včeraj- dopoldne se je pričela na goriškem po rt nem sodiSČu obravnava proti Alojziju Molinu, Benečanu, staremu 41 let, rojeneoui v B uranu ter poročenem«. Obtožen je, da je dne 16. avgusta 1926. streljal s samokresom «browning» na svotfo sorodnico Terezijo Gnoato vdovo Pa vani ter na svojega sorodnika Ivana CoHettiJa ter da nI imel samokresa naznanjenega.
Kaf pravi obtožnica.
Glasom obtožnice so jo »ločin la-vršil na sledeči način in ga razodeva sledeče ozadje; Aprila meseca 1. 1924 se je odpravila Terezija Gnoato s svojim bolehnim zno&em Viktorjem Panranijem iz Benetk v Gradiška, kjer je tedaj stanoval s svojo družino Molki. Prišla sta t<j&, ker so zdravniki svetovali ie staremu Pavaniju, naj premen j a zrak. Tam sta ostala 25 dni. Ker pa se je Pavanajevo Trfravje poslabšalo, je ta s svojo Seno, na predlog Molina samega, ki je bil njihov sorodnik, odpotoval v Gorico in iskal zdravja v sanatoriju Sv. J usta. Toda ie 12. mar ja istega leta .je slednji svoji bolesni podlegel in umrl. Mod tem časom pa se je tudi Mol in naselil v
Gorici in vzel v najem neko gostilno. K njemu se je tedaj, v bridkih dnevih izgube svojega moža zatekla Gnoato, ki jo je on po domačo imenoval svojo «teto», čeprav mu je bila le daljna sorodnica. Tedaj se je zgodilo, da ji fe on predlagal, naj mu izroči v varstvo 2500 lir, ki jih je imela pri sebi, češ da so pri Ekjem bolj vame. Ona je to storila, ko ji je on obljubi^ da )■ bo denar vrnil, kadar bo zahteva ta. Kmalu nato jo dobil na podoben način od nje še 3345 lir ter se zavezal, da bo s tem denarjem tudi poravnal dolg, ki ga je ran j ki Pavani zapustil v sanatoriju Sv. Justa. On pa si je to svoto obdržal In dolga ni poravnal. In tako se je zgodilo, da se je «bogata teta«, ki ni mogla dobiti zlepa denarja več nazaj, kajti Molin ga je porabil, posebno ker so mu njegove kupčije 3!e jako slabo — obrnila na sodnijsko oblast m svojega sorodnika zatožila. Prišlo je 14. avgusta 1926. do obravnave, na kateri je bil Molin radi neopravičene prilastitve omenjenega denarja ter radi nekega drugega podobnega zločina, storjenega v škodo nekega Brunnellesca Zippotija, obsofjeu na 19 mesecev ter 21 dni ječo, na 1033 lir globe ter na povrnitev škode Tereziji Gnoati v znesku 5645 lir. Dva dni po raz-prarvi, in sicer v pondeljek — po bridkih arah, v katerih jo Molin nameraval izvršiti samomor, pa se jo premislil, zlasti, ker mu je bila kazen Io pogojno naložena od sodišča za pet let — je Molin srečal svojo «teto» ter njenega nečaka, Ivana Collettija v neki goriški gostilni in se hotel m nj-imi poravnati, ponudivši, da bo vse povrnil v obrokih in da bo dal takoj 1500 lir. Dolgo časa so barantali, ker «teta» s tem sprva ni bila zadovoljna. Nato so se odpravili po korzu Vitt. Em. III. proti pisarni odvetnika Vincija, ki je bil zastopnik begate «tete». Med potjo pa, ko so dospeli v bližino pisarne odv. Flega, ki je bil Molinov zagovornik, je Molin povabil svoja sorodnika, naj stepi ta z njim k njegovemu odvetniku, kjer bodo stvar poravnali in se pobotali. Šla sta za njim. Preden pa Je vstopil Molin v odvetnik ovo pisarno, jima je velel, naj počakata na stopnišču med prvim in drugim nadstropjem, d očim je stopil on v odvetni-kovo sobo. Odvetnik pa je bil ravno takrat zadržan z neko drugo stranko In zato jo rekel Molinu, naj pride k njemu pozneje. Ko pa je tedaj Molin stopil iz urada na stopnišče, jo brez vsake besede potegnil 19 žepa browning, ga nameril csa svojo «teto», sprožil, nato ga jo zopet nameril na Collettija In snova sprožil. Ko sta onadva jeknila in omahnila, je Molin vr^ gol proč orožje in zbežal naravnost k orožnikom, kjer se je javil, češ da je pred nekaj minutami streljal prati dvema osebama, o katerih ne ve, ali sta mrtvi ali le ranjeni. Ranjenca pa so nato spravili v bolnico usmdljenfti bratov. Gnoati jo dobila močno rano v prsa, tekom enega meseca pa je ozdravila, dočim je bil Collettl močno ranjen v trebuh in se je
moral adraviti več mesecev.
#
Molina oo nato aretirali ter ga oddali psihiatrom, ki so ugotovili, da jo mož napol duševno bolan.
žcJostoa povest obtoženca
Obtoženec, ki je visok in močan ter oblečen dostojno, izgleda na prvi pogled popolnoma miren. Toda, kdor ga pogleda natančneje ▼ obraz, zlasti pa v njegove svetle in blodeče oči, mora tak<\j uganiti, da je moral mnogo pretrpeti. In res, iz njegove žalostne povesti, ki jo pripoveduje s sicer močnim, toda tresočim se glasom in z nekim težkim zbiranjem misli, postanejo utemeljeni bolestni pogledi, ki jih meče med porotnike in na predsednika.
Predsednik: «MoHnl Veste, česa ste obtožen? Obtoženec prikima. *Pripoveduj-te gospodom porotnikom svojo povest!
In tedaj prične pripovedovati, kako sta prišla zakonca Pavani Ir njemu, čeprav on začetka s tem ni bdi zadovoljen. Pozneje sta odšla v Gorico, kamor je šel tudi on. Pavani je umrl. In tedaj je oo kril vse stroške, celo pogrebne. Njegova «teta» mu je res dala denar, da bi kril stroške in plačal bolnišnico. Vrh tega so se pričele spletke pokojnikovih sorodnikov za dediščino . Njemu pa je takrat pričelo iti slabo m oni denar, ki ga je prejel od rteten, je v stiski porabil, govoreč ji vedno, da ji ga vrne, ko si bo nekoliko opomogel iz dolgov. «Teta» je bila rada pri njem in je hotela celo še ostati. Ko je videl, da mu v Gorici ni več obstati, si je skušal pomagati drugače in odpravil se je v Jugoslavijo, v Split, nato je prišel v Za-der, kjer je dobil službo in mu je nekaj -časa šlo dobro. Takrat je mislil tudi svojo družino spraviti tja, in re-s jo je. Nadalje si je skušal zopet pomagati v Splitu, dokler ga niso v Zadru aretirali in ga pripeljali v Gorico v zapore, ker ga je «teta» ovadila, da si je prilastil njen denar. Končr o so ga spustili iz zapora in tedaj se je preselil z družino v Benetke, kjer je dobil precej dobro sluALo in jel polagoma plačevati svoje dolgove, ki jih je knel tudi drujrod. Na ifdi način se je hotel odkrižati tudi «tet£». Medtem pa mu je «teta» dala v Gorici zarubiti njegovo pohištvo in potom svojega odvetnika Flegtrta je zvedel, da se na podla>si že vložene ovadbe vleče tožba in da se bo vršila obravnava 14. avgusta. Vse to me je uničilo in sklenil sem, da napraviiis samomor.»
Obtoženec je nadaljeval. «Mis!i na to, da je z obsodbo uničena moja eksistenca, zlasti eksistenca trgovca, stan, ki je v tem oziru tako delikaten — vse te misli so me uničile. Pričel sem piti ver nego sem pil kdaj prej. In tako se je rodil v moji glavi več mesecev prod obravnavo načrt, ki se ga nisem mogel tznebiti, da se usmrtim da končam s tem te&kim živ ljenjem... Tem bolj pa sem pričel piti Tvekaf* dni pred obravnavo det«' sem malo, spal nič. Le malo sem* bil doma. Neki ve»o«ir	14. av-
gusta sem srečal nekega podporočnika zrakoplovcev. s katerim *va bila prijatelja, in sem kupi) od n>ega samokres. Sklenil sem. da končam enkrat za vselej, čeprav sem bil prepričan, da to, kar sem storil jaz, ni bil noben zločin Ali moja čast je bila uni-čena, vržena ob tla, kakor hitro me so-diSSe obsodi. Nato sem šel domov s samokresom. Odločil sem se. da se ustrelim v nedeljo, ker v soboto se je imela vršiti razprava v Gorici. Ko sem dospe! v Gorico, sen! hi) ves zmešan. Ni bila glavna mi-#el, s katero sem se takrat bavil — obravnava, to mi je bilo postransko, zato se tudi nisem pri obravnavi branil tako, kot bi se bil moral, ako bi zdravo mislil; glavna misel, ki mi je rila po možganih, je -bila: samomor. Nenadoma pa se mi je tedaj pristudila smrt s samokresom. In spomnil sem se na oglje ter se odločil, da se z ogljem zadušim. Kupil seni si ga in ga shranil v neki goriški gostilni. Pri obravnava sem bil obsojen, sicer pogojno, toda moja čast je bila umazana Ne vem, kako sem preživel tisto soboto, samo to vem, da sem v neki gostilni jedel ter nato napisal več pisem, v katerih sem se poslavljal za vedno od svojib staršev, žene in prijateljev. Le eno pismo nisem mogel napi sati v gostilni in sem ga prihranil za zvečer. Ko pa sem se zvečer v svoji sobi pripravljal, da tra napi šem, sem se spomnil svojih otrok in tedaj sem uvidel, da jdh ne smem oropati očeta. Pomislil seiii na toliko drupih, ki so se oblatili na tem svetu še bolj kot ja prestali kazen, toda potem A štenim življenjem zabrisali svi>j madež. In takrat je vstalo v meni nekaj in nisem veČL mislil na samomor. V pondeljek sem imel namen odpotovati v Benetke. Zadržal me je posestnik bara ftNerona*. In tako se je zgodilo, da sem se tisti dan sestal s «teto» in Collettijem v neki gostilni. Hotel sem se poravnati z njima In jima vračati denar na obroke. Za enkrat bi fi-ma, takoj ko bi pri Sel v Benetke, vrnil 1500 lir. «Teta» pa ni hotela tega sprejeti. Komaj smo se nekoliko domenili po zas>lugi Coiietu ja, ki je prigovarjal, in na moje povabilo smo Sli k mojemu odvetniku, da bi'zadevo uredili. Pustil sem lih čakati na stopnišču, sam sem »topil k odvetniku* ki je bil pa * neko stranko zaposlen ter mi je rekel, naj se vrnem pozneje. Ko sem tedaj zapustil pisarno in pri-ftel na stopnice, sem zaslišal spodaj «teto», ki je govorila Colletti-ju: »Nočem, da mi da le nekaj, jaz mu dala vse, on mi mora vse
vrniti. Je itak goljufj# Ko senv za* f slišal te besede, goepod predsednik, sem zgubil glaro. nekaj neznanega je zavrelo po meni in prav' nič se danes ne spominjam, kaj je> bilo. Ustrelil sem. Nato sem bežal, nisem videl nobenega več — zna* šel sem se nato med orožniki \
Nekaj vpra&anj
Obtoženec se je zekr razJmrfl. Med njegovim govorenjem je vlar dal v dvorani popoln mir. vse ga je napeto poslušale, dvorana je bila v ozadju pohia ljudi. Nato je predsednik stavil obtožencu več vprašanj, med drugimi tudi nar slednja:
«V kateri gostilni ste pisali poslovilna pisma?« Tam, kjer sta hranili premog?«
«Se mi sdi, da se nahaja v ulici Trie ste!»
«Cemu pa ste tekli javit naravnost na orožniško postajo?«
•Tega Še jaz ne morem razumeti. Mogoče sem Šel mimo orottii-ške postaje in sem zagledal ns vratih orožnika pa sem sc zavedel svojega zločina in sem vstopil ter se >avil.«
Pravite, da ko ste streljali iu pozneje, se niste ničesar zavedali Psihijatri pa pravijo, da takrat niste mogli popolnoma iz&ubitl zavesti f»
•Sodbe psihijatrov ne morem pobijati, gospod predsednik !>»
<cAli se vam je že kdaj prej pripetilo, da ste na podoben načia prišli ob zavest?«
Obtoženec, ki ni slikal natančno: «Po zločinu ne. Ker v zaporu, nfsem več pil. Prej pa setu zelo veliko pil!« «Pa preji«
«Prej? V Benetkah se ml fe krat pripetilo, da sem ne zavedajoč se zavil v čisto drugo ulico, v katero sem bil namenjen. Često sem zašel k čisto napačnemu klijentu, mesto da bi šel k drugemu. Včasih sem po ulicah eam s seboj govoril.«
«Pa vaSi starši, so zdravi?«1 »Fizično so zdravi. Toda oče je po one<m dogodku postal pravi o trok!«
Pisma, s katerimi se fe Molin po slavljal od svojcev.
Po pirečitanju nekaterih BapI^ kov orožnikov in preiskovalnt^rn sodnika je predsednik prečital več pisem, ki iih je obtoženec napisif po obsodbi, ko je imel še trdrn sklep, da si vzame življenje. Prvt nismo jo obtoženec pisal svojemu ^efu v Benetke, kjer *ra prosi opro-^čenja za to, kar- dela. Me«| Čitanjem pisem gleda obtožene*- v t1« in zardeva. Nato sl^de pi Jia, naslovljena na r^-zn« prMatMie. Svo-im stajrže-m je obtoženec napiorJ pismo, v katere-m pravi: «Vse s^ra storil, da bi vrgel blato raz sebe.« 2eni je med drugim napisal: njal sem, da ti hotn ustvaril tepSa življenje, kot sem ti ga.» Posebno pa jI še priporoča v of;krlM> svo e otročičke. Ob Čitanju tfvra pisma obtoženec joče in s! bri^e z rol>-em oči. O Colletti ju govori v pia-nnih kot o mučitelju oU^Tičeve družine. Tudi svojemu p-i^ateliu, lastniku goriSkeira bara «V^ronr», ;e napisal poslovilno pisrmo Konč-to prečita predsednik p'proo, naslovljeno na sodniško ob'n.st, V ■iaterem pravi obtoženec, da umira namenoma in s popolnoma •dravim razumom.
Na tem mestu se je korčnla ooldauska	ava. Ura Je b!'a
že ena in četrt. Predsednik je izjavil, da se rarprava nadaljuje po* ;H)ldne ob treh.
VIPAVA.
Občinska hiša - vojašnice so kro* 3aae - vinski davek in k da* ns,a ljo prinašal vodo vodovod ter odr dopitev poL fai tajnika dr. L. 1>«J-
pf^H,
Vipavska obč-ina, dasi ni bila lik d ar ena izmed revnih te-r ;e ime-a. hvala Bogu, vedno precej lei-rifh dohodkov — do sedaj sploh ni rnela svojega uradnega poiopja. Veflkaj Časa in sicer celo svet* vi«n vojno so se nahajali fcn.pmski «rali v ljudski So1p, s prihodom poteptata cav. TaceNinija pa so prenesli prrav na najviš o točko Vipave
—	v vipavsko župnišče, ki jo sicer orostomo in lepo poslopje, vem I ar e človek ob deževnem vrtinenu
'ahko trikrat utonil v btaJu, M je ležalo po poti. vi.oči se na^k^ber -•rav pod skalo strmega Nanosa, preden je prišel do njedra. Pred neka} časem pa so se prenesli županski uradi, ki so se zlasti sedaj prav ^bSimo povečali s svojfrn o cfrje«1 er s svojo razkošno mobilijo — to-t>et v dolino. In sicer, k«H, *mo že poročali — v hiSo, kf je bila last
-	Zaneta Sekana. Seda.j pa s* od -otovo strani čuje, da je obfcma omenjeno hifio kupila m sicer za vsoto 3b\000 lir. Tako je občina do-bHa evoj lastni dom. Vendar pa bo nora!a zabiti v popravilo omenjene hdSe gotovo §o kakih lO.Of-O lir, preden bo komodno kraljevala, V njej. Zadnje čase so se v Vipavo prenesli skoraj do mala vsi občinski uradi vseh občin, ki imajo za svojega občinskega načelnika •kupnega vipavskega potepta*a in sicer Vrhpol^e, Budanje, Slap, Lože in Goče. — Tudi VojaSnice, ki jih je zidala tvrdka Terčelj čc Comp so ie deloma končane in v kratkem se v njih naseli posadka voj»r kov. Bile so že od tozadevnih oblasti kolavdirane. — Z vinsko kup-Sijo ne gre prav dobro. Ljudje ftnar jO — zlasti po »obodnih vaseh Sis nekoliko vina ▼ svojih kleteh hi ga ne morejo razprodati. Cena se dr« od 1. 1.80 do 2.00 liter. Kaj pomaga,,
V Trsta, dne 18. marca 1928.
tETONOSTi
IIL
ko .je pa kupcev tako malo! — Svo-ječasno se je aa pobudo občine napravil načrt za napeljavo vodovoda v Vipavo in sicer iz studencev nad vasico Vrhpolje. Baje je načrt že tzgotovljen. Vendar pa Vipavci Se nimajo vodovoda. In e«ploh o stvari zadnje čase ni ne duha ne sluha. Vi pavci pa upajo, da bo g. poteštat fcadevo spravil zopet v tek. — Zadnje 6a«e se Sirijo po Vipavi vesti, da misli občina prodati vojašnice na «Vili», oziroma «S. Marco», ki »o njena last. Vendar pa se ne ve, v koliko so te vesti osnovane. — Kot či*an:ože v zadnji ««Vedetti del-risonzc», je tukajšnji fašistovska politični tajnik dr. Luigi Delpin odstopil in njegovo mesto faš. političnega tajnika je prevzel učitelj Bianchi.
Kulturni vestnik
Ruski film.
Rusi so znani, da producirajo najbolj umetniiSke in čisto saii.o-svoje fikne. Ti fiimi niso v nobenem oziru odvisni od Evrope. Ateljeje iniiijo po vseh večjih mestih in kmalu bodo mogli izdelali po sto filmov na leto. Posebno je razvit političen in propagand is tičeci film. Inscenacija ni pompozna, ampak naravnost siromašna v primeri z evropsko ali ameriško., le sncv in ustvarjanje je močnejše. Pravkar i3?gotavljajo več filuiov Tolstojevih del za oLIiajanje pisateljeve obletnice. ZTiano je, da imajo I-tusi že celo vrsto zelo dobro uspelih filmov. Zani-uivo je, kaj pravi Nemirov ič Dančenko, eden izmed ru-skih filmskih igralcev, ki se je povrnil iz ameriškeera filmskega mesta Hollywoorta. Ta pravi «Ho!lywood» je kraljestvo industrije, toda nikakor ne umetnosti, mesto petroleja m dvajsetih tisoč lepotic. Filmske zvezde delajo iz zelenih dolarskih bankovcev, umetnost pa se ravna po nekem dvanajstletnem dečku. Amerikanska filmska umetnost je s?ma teJinika. polna niaterijelnih peronov, toda hrez vsebine. Ravnatelji, režiserji in igralci so sami do-bičkaželjn^ži. Še Mary Pickford je nekoč dejala: «Mi smo v prvi vrsti bankirji in šele v drugi vrsti ucnet-niki...» Ni Čuda tedaj, da pusti a-merlkanski film človeka tako nezadovoljnega in prašnega.
Smrt D-ajitarejšega ruskega pisatelja.
V Leningradu je umrl Sergej Nikolaj evič Cliudekov. bivši izdajatelj dne-vnika aPetterburg-skaja Gazeta* in pisatelj zg^vdoviiie baleia v treh zvezkih, v 91. letu svoje starosti. Chudekov je -bil rojen 28. februarja ieta 1S37. kot sin ubogih staršev, učil se je na pe torb urški univerzi in se posvetil v šestdesetih leLii? preteklega stoletja časnikarstvu. S skromnimi. sredstvi je ustanovil «Pc>terburgskajo Gazeto»; ker pa se mu je posrečilo dati listu svojo osel/no E-oto je zelo dobro izhajal in je kmalu postal eden najbogatejših (mož v Perrogradu. Ta osebna nota je cbstojaTa v posebnem načinu po-počevsnja, kronika Škandalov, ka-k>ur tudi intimna kronika peterber-Škesra velikega sveta. Na ta način je Chudekov dosegel, da so list brali hlapci in dekJe, uradniki in ple-menita^i. Svoje ogromno premoženje je porabi I zato, da je -zibral cek> galerijo izbranih slik in vso literaturo o baletu kar jo je načel. Politični del lista je prepuščal svojim urednikom, literarni, ter umetnosti in gledališča se tikajoči del, je u-rejeval sam. V tem delu so za Če H svoje delovanje znani gledališki kritiki Plcžčejev rn KugeK Tudi Anton Cehov je priobčil svojje prve večie novele v lrs4u «Peterburska-ja (iazeta». Chudekov je bil znan kot. največja avtoriteta v področju baletske umetnosti in njegova S"pU>šua zgodovina baleta, ki je že dolgo razprodana, ie delo trajne vrednosti. Svoja zadnja leta pred smrt,;o se je bavil Chudekov s pisanjem narfaljnih treh zvezkov "zgodovine, ki so že dogotovljeni in Čakajo samo še tiska.
Rusi v nemškem ujetništvu.
Med svetovno vojno je bilo na stotisoče Rusov v nemškem ujetništvu ki so doživeli mnogo dobrega in slabega. Do zadnjega eas.a se v ruski literaturi, ki je sicer zelo mnoprovrstna in bogata, nihče ni spominjal niti z besedo na tiste dna. Sole se da i s« je osrlasil k besedi neki bivši ruski ujetnik Korsak, ki je opisal svoje in svojih to-
varišev doživljaje. Knjiga je izšla v založbi «Rodnik» in se imenuje «Plen», kar bi se reklo po naše ujetnik. Korsak je bil ujet že leta 1914. in se je nahajal do konca vojne v Nemčiji. Pisatelj se je izkazal kot vestni in nepristranski zapisovalec dogodkov, ki se strogo drža dejstev in da prijatelju ali sovražniku vsakemu svoje. Brez sovraštva opisuje trpljenje izi Šikane, katerim so bili izpostavljeni ruski ujetniki v nemžkem ujetni3kem taboru. Poleg tega pa tudi vestno zapisuje tudi vse tiste slučaje, ko so z njimi ravnali po človeško, dasa je bilo to le redko. Filozofski razgovori ujetnikov, n^ih prepiri, pesmi in hrepenenje po domovini so podani z velikim darom opazovanja.
Gospodarstvo
SESEENA IN KMETIJSKE
POTREBŠČINE
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi naslednje kmetijske potrebščine:
Semena: Vse vrste poljskih, vrtnih in cvetličnih semen.
Detelje in trave: domačo triletno deteljo ter lucerno ali sedemletno. Trave vseh vrst, sposobne za našo kraje. Deteijno in travne seme je preizkušeno in zajamčeno brez uredenice.
Umetna gnojila: mešanico pripravljeno za krompir ter posamezne vrste umetnih gnojil. Te dni smo prijeli tudi čilski soliter.
Superfcsfat, kateri nam je zadnje dni zmanjkal, amo rc-vnokar
prijeli.	_
KROMPIR «ONI3DA»
Prijeli smo iz Avstrije (Koroške) izbrano vrsto krcsnpirja «One-ida», katerega imamo v o?^eh na^-ših skladiščih v Trstu. Oni, kateri želijo naročiti cele vagone, naj čim prej prijavijo svoje naročilo, ker z lira nega krompirja «Oneida» primanjkuje.
MODRA GALICA
Opozarjamo vinogradnike, kateri se želijo preskrbeti z zajamčeno angleško modro galico* da j*e zadnji čas za prt-dznambo. Prednaročila tudi za maajže količine sprejemamo v pisarni, ulica Torre biaca 19. Ravnotako sprejemamo vagon&ka naroČila za dobavo koncem meseca aprila ali začetek maja.
Močoa krmila.
Iz Nemčije smo naročili ribjo meko, mesno moko, ribje Jeterao
salo (namočen zdrob) znamke »Noson.«, katero se priporoča posebno za. mlade prašiče, teleta, kokoši in ostalo perutnino, ker vsebuje razen redilnih snovi tudi zdravilna svojstva. O uporabi teh krmil dob: stranka kratka navodila. Dalje imamo v zalogi klajao apno, csršhova troRi&ue* laneno seme in razno ptičjo krmo. ČebelarsVo orodje in potrebščine.
V skiadižču ul. Torre bianca imamo vse vrste Čebelarskega orodja posamezne kovinske dele za A.-2. panje, izgotovljene panje, ter vse ostale čebelarske potrebščine.
Tržaška kmetijska dražba v Trstu
uL Torre bianca 19 in Raffineria 7 Telefon 44-39.
GcsposforsKe flroMlne
Zunanja trgovina Finlandija. —
V letu 1927. ie Finlandija izvozila blaga v vrednosti t).322 milijonov mark, (v L 1926 samo za 5.636 mil.
mark). Uvozila pa je za 6.367 milijonov mark (v letu 1926. za 5.6fi7 milj.). Glavni predmeti izvoza »o: les in njegovi izdelki (za 3.711 mi-Ijonov), papir in izdelki papirne industrije (za 1.676), maato in meso {ta. 565 milj.).
Trgovski o d noša ji Finlandije a Italijo so v glavnem na isti stopnji. Finlandija je iz Italije uvozila za 38 milijonov mark (v letu 1925. samo za 30 milj.) Izvozila pa je v Itali.jo za 21.1 milijona. Finlandija uvaža iz Italije v prvi vrsti sadje; nato tkanine, avtomobile. Izvaža pa v Italijo papir in les.
Zelo raste v finlandskem uvozu nabavljanje avtomobilov v inozemstvu. V letu 1925. jih ie uvozila o-krog 4.170, v letu 1927. pa okrog 5.820 avtomobilov.
Izvoz in uvoz zlata v Ameriki. — Po statističnih podatkih so tekom februarja 1927. leta izvozili iz Združenih držav za 2G.G70.000 dolarjev zlata. Od tega je bilo oddanega za
12 milijonov dolarjev v Argentini-, jo, za 7 in pol milijonov v Francijo ter -za 3 milijone v Uruguaj. Uvozilo pa se je za 13,218.000 dolarjev zlata. Od te vsote se je uvozilo iz Rusije za 5,260.000 dolarjev.
(Dalje
IV. strani)
Motiš se, ako misliš
da so Pekatete drage, ker 1« cena nekoliko višja — sel — Ako vpoštevaft redilnost Pokate*, znatno večjo od onih dragih, katero so tedaj cenejše? Zanesljivo prave so one v V2 kg zavojih z napisom PEKATETE. 240
POSLANO*)
ZAHVALA
Podpisani se tem potom zahvaljujem zavarovalni družbi «La Fcndiaria« ter njenemu glavnemu zastopniku g. Drago-tinn Starec iz Barkovelj za točno in pravilno izplačano mi požarno odškodnino, za pogorela poslopja in premičnine.
Priporočam jo vsakemu posestniku.	(303) PETER WINKI*ER Puštale št. 23.
dne 12- marca 1928.
•) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost.
ZAHVALA.
Za obiie dok-ze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta in deda
JASC03A VILHAR
se vsem najtopieje zahvaljujemo.
Posebna z-«hvaia pa bodi izražena g. dr. Ambfožiču za požrtvovalni trud in skrb, p reč. g- dekanu Fr. Krbnetu za tolažbo v boiezni. g. kaplanu, preljubezniviin ..zvonarjem* za darovani venec, gg. pevcem, vsem blagim srcem, ki so nam stala ob strani v neuto^ž j vib dneh in vsem, ki so spremili našega oragega na poslednji poti.
V POSTOJNI, dne 18. marca 1928. 294	ialujofl ostali.
mSkU OGLASI
V SEŽANI se prodaja izbran avstrijski
krompir, bele vrste, po L 45. izbirki za prešiče pa L 10 stot. Trgovina Jogan.
293
MLADENIč~30-leten, rokodelec, z nekaj gotovine, želi znanja v svrho žanitve K gospodično 20—28 lelno, nekoliko izobraženo in z nekaj premoženja. Prednost imajo šivilje. Ponudbe pod -Srečna bodočnost« na tržaško upravniŠtvo. 283
M02 sprejme kakršnosibodi delo proti tirani ni stanovanju. Paulo-Heiler, via
Altana 4. I._ 298
TRGOVSKA pomočnica, dobra moč, vešča v trgovini z mešanim blagom, i*če službe. Na-siov pri tržaškem upravrnitvu.
299
POROČNA soba, is parjenega bukovega lasa, zajamčena, 1600, mahagoni eva, jasenova 1700, t op olova 1800, posamezne postelje 150. — Turk. Cesare Battisti 12. Pazite na številko!	249
UČENCA za soboslikarsko in pleskarsko obrt sprejme takoj Miro Vičič, Postojna 7.	271
IŠČEM vrtnarja za takojSen nastop, namesto sebe, ker odhajam k vojakom. Plača po dogovoru stanovanje in hrana v hiši Stanko Tomišič, vrtnar pri gosp. Oblaku, Dir. Bistrica.	288
PRODA se posestvo, primerno za rejo dveh - treh krav, s hišo, gospodarskim poslopjem in nekaj njivami. Poizve se na Knezi No. 125, pofta Podmelec. 291
POROČNA soba, masivna in močna, se proda po nizki ceni. Via delflstria 79.
295
PRILIKA! Predsoba, steklena omara iz orehovega lesa, saloaček iz bambusa. Vila Forti, Opčine 17.	296
SMILAJOD - Casteilanovich je priznan kot najboljše sredstvo za čiščenje krvi; priporočljiv za pomladno zdravljenje, proti omotici, proti udarjanju krvi v glavo, proti motenju vida pri starih o-sebah, proti arteriosklerozi (poapnene-nju žil) in sploh proti vsem motenjem, ki izvirajo iz slabe cirkulacije krvi.
297
BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana. sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranan-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefoa 20-64. 308
ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Poloaio 5, Trst.	217
POZOR! Velika zaloga mrtvaških potrebščin I, II, III razreda, raznovrstne rakve i. t. d. 25% ceneje kot povsod drugod. J. Saksida, Dornberg X _213
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Bice Hladiš, Madonnina 10, II. 289
BABICA avtorizirana. sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29.
218
GRAMOFON (omarica) se proda, zamenjajo se posamezne plošče. S. Zeaone 3,
pritličje. Sv. Jakob.
300
KOLOf zavora s pedalom, zelo močno, se proda za polovično cen* Via Madon-nina 34» mlekarna._30*
KROMPIR, ogrski .zdrav po L 038. Benjamin Zerjai, Campo Belvedere X 302 &t>si.\, lepo meblirana, solnčna, mirna, električna razsvetljava, s« odda takoj aii z aprilom. Stuparich 14» vrata II* 303
AVTO, zaprt, z dovoljenjem, vo» no po ceni. Prenotirajtet Sv. Križ 01. 304
MOTOR na nafto, 25 HP, ijedna primka, drugi majhni, novi in rabljeni. mKai in industrijske napeljav«. Mehanična delavnica, Via Giulia 68._301
SOŠICO v bližini južnega kolodvora iščem..Ponudbe pod «Sobaca» na tržaško
upravništvo.	_306
V NEDELJO in pondeljek se bo vršila ▼
Dutovljah, blizu gostilne Živic, kino-predstava. Začetek ob_4. Ljudske cene. 292
BRIVCU" Brivski naslanjač, ogledala, po-
prodajo. Šalita
lice, table z napisi, se Gretta 11.
301
POSESTVO s hišo in nekaj zemljiščem vzamem v najem. Redil bi 1 ali 2 kravi in bi bil pozneje eventualno kupec tega posestva. Kak oš ar Franc, Koritnica 118, p. Grahovo.	294
ORKESTROM za gostilno se proda po ugodni ceni. Gorica, Riva Piazzutta 8.
309
SREČO pove grafolog, via Ferriera 31, zadnje nadstropje, vrata 12.	310
DelovsKo Ronsumno Urastao
pri Sv. Jakobu, Trst
vpisana zadruga z omejenim poroštvom vabi na
redni oitfni zbor
ki se bo vršil v društvenih prostorih dne 1. aprila 1928 ob 10. uri predp.
DNEVNI* RED : 0
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Odobritev letnih računov za leto 1927.
4.	Nadomestne volitve nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
ODBOR.
Ker občni zbor, sklican za dne 17. t. m., ni bil sklepčen, vabi
TiiMiPsimiMiiim
registrovaaa zadruga z omej. poroitvom
na
ki se bo vršil
28. marea 1928 ob 3. vrl popolđnA
hiši via Torre bianca it II, L nadstropje^ in ki bo po
§ 49 zadružnih pravil, sklepčen ob vsakem števila navzočih zadružnikov.
DNEVNI RED: 1. odobritev letnega poročila in računskega sklepa za I. 1927; 2.. razdelitev čistega dobička;
3.	poročilo o rezervnem zakladu;
4.	čitanje revizijskega poročila;
5.	razni predlogi*);
6.	volitev načelništva;
7.	volitev nadzorništva.
•) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti pt-edloge, kateri niso na dnevnem redn.
O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres ali če se morejo izročiti posebnemu odseka ali nad-zorništvu, ali pa načelniStvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. 284
POMNU II mu Bi! OPOMB
reg. zat.ru,a z neomejeno zavezo
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 25. marca 1C28 v prostorih konsumnega društva oh 1 uri popoldne
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelništva;
2.	Poročilo nadzorništva;
3.	Odobrenje letnih računov za leto 1927.
4.	Razdelitev čistega dobička;
5.	Revizijsko poročilo;
6.	Volitev nadzorništva.
K obilni udeležbi vabi (304)	NAČEUJIŠTVO.
V slučaju* nezadostne udeležbe vrši se drug občni sbor glasom § 35 zadružnih pravi! pol ure kasneje.
liSEBIKE&ElPflrBCS&PEfcCfcf s
i NA OBROKE! |
g Obleke, paletots, dežni plašči, g e tkanine, perila, platno, dežniki, g gilets, volneni pullover, blago g velour i. t. d. i. t. d. Znižane cene. Pogoji ugodni. Vfa Roma 3, III. nadstropje
žSUBiiTffgšif m esrs i e E-t-!-®
naročajte „Edinost"
p
K
Konsumno Kruitvo o Ban aH
reg. zadr. z om. z. vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 24. marca 192S ob 8. ur v lastnih prostorih
DNEVNI RED:
1.	Odobritev računskega zaključka 1927.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Volitev odbora.
4.	Slučajnosti.
BANE, 24. marca 1923. 302	ODBOR.
KURJA OČESA
z mazilom
FARMACIA SPONKA, Trst. V a Tor S Piero 13 Pazite na ponare-Jbe — Doliva se v vseh lekarnah po ztilž^ni ccni L 3 —.
Prijatelji in odjemalci!
Vsi, ki rabite kakršnokoli oblačilo, obiščite znana skladišča
„Alie Grandi Fabbriche"
Trst, Corso Garibaldi lO, tel. 3.-2;
Za pomladansko in poletno sezijo bodete našli stalno in popolno izbero
Izdelanih moSklh In deških o&tek
iz različnega blaga od L 110-— naprej.
Površniki in dežni plašči
(zadnji vzorci) od L 135-— naprej.
Športne obleke za Šolarje
od L 29- naprej. Jope, hlače, telovniki fantazija, vestje in jope za prodajalne, delavske hlače iz močne bombaževine. — Promenadne obleke iz platna panama, blago in podvlake za krojače.
Sprejemajo se naroči a za obleke po meri.--Delo se jamči.
Blago, ki ne ugaja, se zamenja, ali pa se vrnt denar.
Ubranite se
INFLUENCI
Vzemite
ZJUTRAJ
z vašim prvim zajterkem
ZVEČER
z gorko pijačo
D
SkvtMca z 1 Cachet L O'SO
FAIV
ki vsebuje OXYCHINOTHEIN
ki Vas obvaruje vsake bolezni boljše nego kinin.
SkaUd
L.
»12 Ca .ir |
ZAHTEVAJTE MA VSAJU ŠKATLI 0ZMAČB0: STABIL1MENT1 CHERC0T - MILAHP
PODLISTEK
V. J. KHIŽANOVSKA:
Pajčevina
Roman v Štirih delih
Iz ruščine prevedel I. V«
(41)
—	Da, maman. Tam je čutil dosti bolje, tako da sem upala, da bo popolnoma ozdravel; toda komaj se je vrnil semkaj, se mu je bolezen vnovič povrnila.
Baronesa je vzdihnila, potem pa je naglo dvigtnila glavo in vzkliknila:
—	Pomisli, koga sem videla v Nervi. Skoraj bi ti bila pozabila povedati. Kneginjo Rep j evo.
—	Hočeš reči gospo Milerjevo! — jo je za-ničljivo popravila generalka. — No, ali je srečno a svojim mladim možem?	f
—	Ne verjameml Hudo se je postarala, a v primeri s prejšnjim razkošjem, živi zelo skromno. Sprejema in obiskuje precej dvomljivo družbo in je ljubosumna na moža, ker mu je zmerom za petami. Moric Osvaldovič pa je postal pravi «go-
spod», bavi se s športom ,omalovažuje Ženo in javno dvori lepi Angležinji.
—	Temu se ne čudim. Kakšna nespame* od nje, da je vzela tega mladeniča, V Petrogradp Je nastala prava nevihta, ko so zvedeli za to ženitev, in vsa repjevska rodbina je besnela od jeze. Začelo se je s tem, da je stari »Bolhovski, oče njene pokojne neveste, vzel k sebi oba otroka vkljub njenemu upiranju; toda to je bil samo začetek in uboga Olimpija si pač ni predstavljala, kakšna kazen jo čaka od kneginje Ane. Ta čarovnica ima velike zveze z visokimi krogi in ona je dosegla, da so ji odvzeli varuštvo nad otrokoma, tako da razpolaga nesrečnica zgolj s svojim osebnim premoŽenjem, ki je precej razdrapano. Od obupa je prišla skoraj ob pamet. Pa tudi njeno samoljubje je bilo zadeto: pomisli, da ko je začela z možem delati posete, je ni nihče sprejel in nihče ji ni vrnil poseta; samo dve ali tri dame so poslale svoje posetnice.
—	Uboga kneginja! To Je kruto, da jo tako žalijo. Kaj pa je na tem slabega, če je vzela Miler-ja, ki je dostojen Človek in iz poštene rodbine T Če ga ljubi, ali je to zločin? — je nevoljno rekla baronesa. — Kaj bi se ta tatarska ari
tako nesla!
—	Tudi jaz mislim tako, toda tega jim v* smeš javno povedati. Jaz pa sem brez predsodkov in ostata sem v dobrih odnošajih z Olimpijado Arkadjevno. Svetovala sem ji, naj se preseli v inozemstvo. Spominjam se, kako je nekoč priSla k meni in je skoraj omedlela od jeze. Malo prej se je izprehajala s svojim Moricem in nekateri njeni stari znanci so šli mimo nje, kakor da je ne vidijo, samo da jim ni bilo potreba jo pozdravljati. Nato je poslušala moj svet in odpotovala v Inozemstvo. Od tedaj sem jo izgubila iz vidika in nisem vedela, da živi v Nervi.
—	Pripovedovala mi je, da preživi pol leta ▼ Parizu ali Berlinu, a drugo polovico v Italiji V Rusijo se nć mara vrniti.
—	Docela naravno. Miler bi hotel z njo poseliti svoje sorodnike, ker pa ne more več živeti v Znamenskem, bi se morala zadovoljiti z Vsesvjat-skim, toda jaz ne vem, če bi ji Mišelj dovolil priti v nado hišo z ozirom na njegovo sedanje razpoloženje; še vedno jo nazivlje «staro kravo*.
Njun pogovor je prekinila ena izmed mladih barones, ki je pritekla povedati, da je prišla sosedna grajska rodbina in da pelje sestra goste k uticL	»
Po očetovem pogrebu je Milica resno obolela;
udarec je bil prehud za nežno in o' šutljivo naravo otroka in več tednov je bilo njeno življenje v nevarnosti; rešila sta jo mladost in požrtvovalno negovanje stare Marte in francoske guvernante, ki se nista umaknili od njene postelje ne ponoči ne podnevi. Toda Miličino zdravje je bilo tako rahlo, da so jo zdravniki poslali v Italijo. Valerijam Petrovič je vse pustil in sam spremljal deklico, ki jo je ljubil kakor oče. Po triletnem bivanju v inozemstvu se je vrnil v Rusijo in se naselil z Milico v Turovu.
Milica se je sicer popolnoma opomogla in je ozdravela, toda v značaju se je silno Lipremenila. Prejšnjo veselost in razposajenost je nadomestila resna zamišljenost, a na očeta je vedno mislila z oboževanjem. Njeno izpraševanje o Jurijevi smitl je marsikdaj spravilo v i^idrego Valerijanci Petroviča. On ni hotel, da bi se v otroško duše dekletovo vsadila misel na umor. Toda skrivnostno Jurijevo smrt si je ona skušala razjasniti z nenavadno bistrovidnostjo, zato se je Valerijan Petrovič bal, da ne H začela pod vplivom nejasnih sumničenj misliti na maščevanje. Zato je strogo prepovedal Marti Sidorovni, govoriti deklici o očetovi smrti in z raznimi deli jo je skušal spraviti na druge misli
%
Pred sporazumom ameriike In langle&ke kemične industrij«. —
Predstavnik angleškega kemiCne-ga trusta Michel je Sel s Se Štirimi drugimi tovariši v New York z nar-menom, da zafne pogajanja z ameriške kemično industrijo ter sklene z njo sporazum. Novinarji so ga vprašali, če bo sporazum med anftirviko in ameriško industrijo naj jen proti sporazumu franco-sko-neoiško kemične industrije. Predstavnik trusta pa ni hotel dati nobenega pojasnila v tein pogledu.
Argentinska potiiica konkurira na trcih srortnje Evrope. — Listi poroko v svojih tržnih vesteh, da postaja dan za dnem opasnejše vprašanje konkurence argentinske in spk)h .južnoameriške pšenice na trgin srednje Evrope. Tako so n. pr. madfciirskemu irgm plenice ostale samo Se Slovaška, vzhodni deli Avstrije m v posJednjem času tudi nekateri kraji Jugoslavije. Pa celo z važnifi čehoelovaškili tržišč je
bila madžarska pšenica izpodrinje-n3*
Aupiesko-raska trgovina. — S
tem. da so se prekinili diplomatski odnošajj med AngJijo iri Rusijo, ni nastopilo zraven tega Se pretrga nje trgovinsk. odno^ajev. Seveda pa tudi ni bilo brez vseh posledic. Kusija |e bila pred pretrgan jem diplomatskih odnošajev kot nalašč trg za angleško -nadproducijo. Anglija je izvozila v Rusijo veliko množine poljedelskih strojev, tkanin, potrebščin za prohuja jočo se rusko industrijo itd. Obratno je pa Anglija dobila h. Rusije množine si-rovin za svojo bogato industrijo. Danes je Anglija obdržala še pre-ce iwi del trga; vendar so ga v veliki meri zav7,ele druge države, zlasti Nemčija in Amerika.
Statistični podatki v trgovini iz leta 1927. nam kažejo, kako se je mižala trgovina med Anglijo in Rusijo. Angleški izvoz v Rusijo v poslednjih treh mesecih proŠlega leta je dosegel skupno vrednost 1,782.729 funtov šterlingov. V zadnjih treh mesecih 1. 1923 pa je do-sprotno dosegel vrednost 3,303.000 funtov šterlingov. Ta dva podaitka nam že dosti jasno kažeta, kako o-gTomno je padla vrednost angleškega izvoza. Angleški finančni krosri ima k) priliko studirati uspehe svoje diplomati-Sne delavnosti v tem oziru.
^HiŠENA
So ljudje, ki jih ni v življenju nikoli glava bolela. Ti niti ne vedo, kakšna sreča jim je določena, vsaj ne v tej meri, kakor bi jo znali ceniti oni, ki trpijo pogostoma na glavobolu. Teh je pa nešteto. Ze silovito število najrazličnejših lekov, ki se producira jo po vsern svetu, dokazuje, kako razširjeno je to zlo. Vsaka dežela in skoraj bi rekli vsak človek pozna svoje posebno sredstvo za zdravljenje bolne glave. Frav toliko, kolikor je sredstev ali bolnikov, pa je tudi značajev te bolezni. Vse mrzlične bolezni povzročajo bolečine v glavi, isto tako vse ne-vrastenije, pokvarjeni želodci, prekrokane noči, telesna zaprtja, močna razburjanja itd. Te bolečine so najboljši ali če hočete najslabši znak, da z zdravjem nekaj ni v redu, da je telo zastrupljeno. Ena izmed najbolj značilnih pavrst glavobola pa je migrena, slovita migrena, ki straši posebno med ženskim spo'Dm in ki se ji moški rajši smejejo, ker menijo, da služi lepši polovici človeškega rodu bolj za pretvezo in kaprico nego za trpljenje. Toda ponarejenih slučajev migrene je v primeri s pravimi slučaji resnično malo in potvarjanili bolečin v primeri s tistimi, ki vodijo do obupa, v resnici manjše število.
Migrena se imenuje v zdravniški vedi tista vrsta glavobola, ki nastopa večinoma enostransko in z napadi v presledkih. Navadno je prirojena, slaba sestava živčne tvarine in nepravilno življenje ti jo pa lahko vsak čas naprti. Slučajna razburjenja, napačna dieta, močna draženja čutil (na pr. velik hrup, prejaka svetloba) in slabo ventilirani prostori (v kavarni, v gostilni) tudi povzročajo napade migrene. Dosti krat se javlja z glavobolom migljanje pred očmi, slabost in bruhanje.
O nastanku migrene, o njenem notranjem bistvu je mnogo naziranj. Najbolj razširjeno je mnenje, da predstavlja' bolezen takozvanega §impatskega živca. Drugi zdravniki spet mislijo, da je obolenje simpatika samo podrejen pojav. Bolečine bi nastajale po načinu kolike, po nekakšni koliki v žilju; nekateri pa pravijo, da so posledica motenj v krvnem obtoku.
Kakor smo že povedali, je le-čil in metod za migreno nepre-ceiijeno število. Vsak zdravnik ima svojo posebno metodo in za različne bOinike spet različnel Radi tega menijo mnogi, da zdravnikom ni zaupati, Češ: saj ne poznajo sredstva, ki bi veljalo za vse slučaje. Toda to nazi-ranje je popolnoma zgrešeno. Migrena ima lahko toliko vzro-
kov in njeni pojavi so tako mnogovrstni, da zahteva tudi v vsakem slučaju individualnega zdravljenja. Baš individualizi-ranje zdravljenja loči moderno izšolanega zdravnika od maza-ča, ki zdravi epileptične napade in kostolome z istim kami-ličnim čajem ali pa z naivnimi električnimi aparati. Univerzalnega lečila, to danes vemo, ni!
Naj navadne j ša lečila proti migreni so razni praški in njihove zmesi. Prodajajo jih pod tisoč imeni, a vsi vsebujejo an-tipirin ali kofein ali fenasetin ali aspirin itd. Sestavljeni praški so uspešnejši, nego nesestavljeni. Vedno pa velja, da ne u-činkuje posamezen prašek na bolnike enako, treba si je pravega izbrati. In tudi tega se je treba zavedati: Praški ne odpravljajo vzrokov bolezni, temveč samo trenutno lajšajo bolečine. Poleg tega so kot strupi nevarni, posebno pri daljši uporabi in bi jih iyhče ne smel jemati brez zdravniškega nasveta.
Druga metoda se poslužuje elektrike in je prišla nekoliko iz prakse, ker ni kazala pričakovanih uspehov. V zadnjih letih so začeli uporabljati takozvani električni tonizator, ki se obnaša baje naravnost sijajno.
Vodne procedure so tudi zelo priporočljive. Običajno bodo pomagali mokri obkladki in ovoji, ki jim sledi močno drgnjenje. Ta metoda vpliva dražilno na žilne centre in ~ izboljšuje krvni obtok.
V	zvezi s to metodo je treba preosnovati sestavo telesa s pretežno rastlinsko hrano, z bivanjem na čistem zraku, s telovadbo, z opustitvijo alkohola in drugih mamil itd. Solnčnih kopeli se moraš varovati, isto tako prenapornega telesnega in duševnega dela. Delati je treba mirno, z večkratnim odpočit-kom. Kjer je migrena v zvezi s kakšno drugo boleznijo (na o-čeh, v nosu, z ženskimi boleznimi), je treba seveda tudi takšno bolezen zdraviti na način, ki ga zahteva. Tam, kjer boleha simpatski živec, priporočajo v najnovejšem času Dopplerjevo metodo. Ta obstoji v tem, da razgrnejo z operacijo imenovani živec in ga pomočijo s fenolno raztopino.
V	mnogih slučajih so poskusili tudi s hipnozo in sicer z u-spchom.
Zdravilnih načinov torej ne manjka in lahko trdimo, da je tudi migrena ozdravljiva bolezen.
Ko S2 nM\ velikan
Pred nekaj tedni so poročali
Časopisi, da je po daljšem odmoru začel delovati ognjenik Krakatau. Po precej hudem izbruhu se je pa njegovo delovanje polagoma umirilo in zdi se, da mu je zopet usojen daljši počitek.
Domovina velikana
Oba velika otoka sundskega otočja južno od Indije tvorita ozemlje, ki je najbogatejše z ognjeniki na vsem svetu. Saj je na Javi sami nad sto ogromnih ognjenikov, od katerih deluje še dandanes šest in dvajset, na Sumatri se pa tako rekoč vrsti ognjenik za ognjenikom. Iz sedmih šviga še danes zemeljski ogenj.
V	sundski ožini, ki loči oba otoka drugega od drugega se nahaja na malem otoku ognjenik Krakatau ali Rakata, čigar
izbruh leta 1883. je radi silovitosti in dalekose-žnosti popolnoma osamljen v zgodovini, v kolikor so n$im ustna in pismena poročila na razpolago.
Kot nekak vulkanski stožec iz morja vzdigajoči se otok Krakatau je meril tedaj 35,5 štirja-ških kilometrov. Že pred več ko dvema stoletjema se je bilo vulkansko delovanje na tem otoku popolnoma umirilo. V začetku leta 1883. se je pa naznanjal s češče ponavljajočimi potresnimi sunki nov izbruh. Dne 20. maja je začelo žrelo tega otoškega ognjenika bruhati pepel, lavo in kamenje. Ker izbruh ognjenika še ni bil bogve kako silovit, se zanj niso mnogo zmenili. Toda 26. avgusta je nastala nenadoma tako silovita eksplozija celega žrela, kakršne najbrž Še nikdar ni videlo človeško oko.
Učinki eksplozije
Radi te eksplozije se je zrak tako stresel, da so te stresljaje občutili ne samo na Ceylonu, na Filipinskih otokih, ampak celo na zapadni obali Avstralije in to razločno kakor daljno topovsko grmenje. Premer okrožja, ki ga je napolnil ta vulkanski šum, merjen od vzhoda proti zapadu.
je znašal šestino vsega zemske-ga obsega. Zvočni valovi, slišni na tako daljavo, meje skoraj z neverjetnostjo. Kot posebnost nenavadne vrste so se bfsk bfsb vali tudi zračni tresljaji, izvirajoči iz Krakataua, kojih valovi so bili nepojmljivo dolgi, a so imeli tako malenkostno število tresajev v eni sekundi, da jih človeško uho ni spoznalo kot zvočne valove. In vendar so ti valovi razvili tako silo, da so se na poslopjih v daljavi, ki bi sličila oni med Parizom in Berlinom, pojavile precejšnje razpoke. Eden izmed teh ogromnih valov je moral biti po fizikalič-nem računu dolg nad en milijon metrov in je, kakor se je ugotovilo, tri in polkrat obkrožil našo zemljo.
Še veličastnejše se je javila o-gromna sila ognja podzemeljskih globin
dan pozneje
t. j. 27. avgusta 1883. 1. Ta dan se je pogreznil vulkanski otok v morje in ostala ga je le še ena tretjina nad morsko površin«*. Kar je ostalo otoka nad morjem, je merilo le še 10,5 štirijaških kilometrov.Pogreznitev otoka je pa izpodrinila ogromno količino vode in nastala je radi tega v o-ceanu taka plima, da se je opazoval ta nenavadni pojav do obal Ceylona, Mavricija, Afrike in celo do Francije. Po računih holandskega geologa Verbeeka, ki je izborno znanstveno opisal ta izbruh Krakatau-a, je imel ta plimski val v globljih plasteh odprtega morja hitrost več ko dveh tisoš kilometrov na uro. V sundski ožini je pa dosegel ta plimski val, ker se ni mogel razširiti, na gotovih mestih višino šest in trideset kilometrov.
Delovanje v številkah
Usodna je bila ta plima za nič manj ko 36 tisoč prebivalcev, bivaj očih na obalah otokov Jave in Sumatre, med katerima se nahaja sundska ožina. Deloma je te prebivalce odplavilo morje, da so utonili, deloma jih je pokopal vulkanski pepel. Saj je izbruhaj Krakatau v teku treh dni, na katere se je omejilo njegovo delovanje, po zelo zmerni cenitvi osemnajst milijard kubičnih metrov ali osemnajst kubičnih kilometrov pepela in kamenja. Ako pomislimo, da je bila istočasno iztisnjena še stotera množina vodne pare skozi razmeroma ozko žrelo, potem razumemo, s kakšno neznansko silo se je moralo to zgoditi. Steber pepela in pare, ki se je pri tej priliki razvijal, je dosegel, kakor so ugotovili na podlagi merjenja z indijskega oceana, od časa do časa višino več ko tridesetih kilometrov, pepelnat dež pa, ki je zagrnil vse okrožje o-krog vulkanskega otoka več milj daleč za tri dni v popolno temo, se je razširil na površino, veliko najmanj 150.000 Štir-jaških kilometrov, torej na o-zcmlje, ki bi bilo tako veliko kakor Nemčija, Belgija, Holand-ska, Danska in Švica skupaj. Fino razredčeni pepel tega izbruha se je dal pozneje z vso gotovostjo ugotoviti na snegu pirenejskega gorovja in v deževnici, ki je padla na holandskih tleh na zemljo. Izredno fini pepelni delci so prišli v taki količini v najvišje oblačne plasti, da so jih zračni toki tirali v najrazličnejše dele ozračja, kjer so povzročali posebne mrakovne pojave na nebu. Še mesece po izbruhu so se ti pojavi opazovali ne le po Aziji in Afriki, temveč tudi po Evropi in Ameriki in so vzbujali s svojo modro, zeleno in rdečo barvo splošno pozornost.
Hitro se je Krakatau izdivjal. Po treh dneh se je bil že umiril, ke se le redkokdaj zgodi pri tako močnih izbruhih. Sedaj po pet in štiridesetih letih se je, kakor uvodoma omenjeno, velikan zopet vzbudil in po kratkem njegovem delovanju se je v njegovi največji bližini pojavil iz morja popolnoma nov otok. Par-turiunt montes, nascetur — majhen otočič.
Loteriiske Številke
Izžrebana dne 17. marca 1)21:
RAZNE ZANIMIVOSTI
BARI
FIRENZE
MILANO
NAPOLI
PALERMO
ROMA
TORINO
VENEZIA
83	87
2	79
77	34
83	18
53	50
60	-20
27	67
73	77
25	50	2
14	42	48
7	68	29
67	43	73
76	61	69
73	77	64
42	43	65
27	56	43
LISTNICA UREDNIŠTVA
T. P. Šentviška gora. Ne moremo priobčiti, ker bi znala priobči-tev prizadeti osebi Škodovati, razmere pa bi se itak ne zboljfiale. Zato govorite rajši osebno in skušajte na ta način vplivati, da se kaj podobnega ne fco več dogajalo.
Cbgad berači
Kakor v drugih mestih, tako polove oblasti od časa do časa tudi v Genovi javno nastopajoče berače, da se prepričajo o njihovi istovetnosti. Te dneve so zaprli petdeset cestnih beračev. Pri ugotavljanju njihove istovetnosti so dognali, da je bera-čica Marija Crostelli lastnica premoženja v vrednosti 130 tisoč lir.
Novo t ari) v švedskih šolah
V	švedskih šolah bosta odslej zavzemala gramofon in film važno mesto pri pouku in posebno še pri zgodovinskih, zemljepisnih, jezikovnih in glasbenih u-rah. Poskusi, uporabljati gramofon pri učenju kakega tujega jezika, so popolnoma uspeli posebno glede izgovorjave in pri vajah vsakdanje zabave. Najvažnejšo vlogo igra gramofon pri pevskih urah, kjer slišijo licenci preproste narodne pesmi in operne napeve. Film pa podpira v prvi vrsti pouk iz zemljepis j a.
Smrtna kazen odpravljena ▼ Švici
Švicarska zbornica je razpravljala o Členih kazenskega zakona, ki govore o smrtni kazni, in sklenila po daljši obravnavi, katere so se udeležili zastopniki vseh strank, in sicer s 144 proti 38 glasovom, da se smrtna kazen odpravi.
Vitamin št. 6
NI dolgo tega, ko smo poročali, da je odkril ameriški u-čenjak vitamin, ki ga je imenoval «E». Vitamini se imenujejo po črkah v abecedi. Sedaj prihaja iz Karifornije vest, da sta docenta dr. Evans in dr. Burr na državnem kalifornskem vseučilišču odkrila nov vitamin, šestega v vrstnem redu do sedaj znanih vitaminov, in ga imenovala «F». Ako bi ne bilo tega vitamina, bi bil človeški organizem zelo oškodovan. Solata in jetra so posebno bogata tega vitamina.
Ker sta jI bila neznosna
Dva osemnajstletna dijaka v Brombergu na Poljskem sta se bila zaljubila oba v sedemnajstletno dekle. Sklenila sta, da mora eden izmed obeh umreti, da pusti drugemu neokrnjeno srečo. Vsi trije, oba dijaka in dekle, so se domenili, da pripravi zadnji dve čaši kave in da vrže skrivaj v eno izmed ČaŠ strup. Dekle je pa vrglo v obe čaši strup in tako se je zgodilo, da sta bila oba dijaka pripeljana v bolnišnico že umirajoča. Ko so dekle zaprli, je izjavila, da sta ji oba postala neznosna, zato je pa uporabila priliko in odstranila oba hkratu.
Zgodovinski grad zgorel
V	bližini Madrida je zgorel grad Feriel, staro bivališče vojvod Parcett-skih in grofov Ro-manoneških. Pri tem so zgorele vse dragocene in starinske listine, ki so se hranile v gradu od prvih časov, in neprecenljiva zbirka slik, ki jih je b'l kupil sedanji lastnik, neki bivši poslanec, cd grofov Romanones in od drugih oseb. Grad Teruel, d i ven po svoji prekrasni arhitekturi, je bil sezidan v štirinajstem stoletju. Škoda se ceni na več milijonov peset.
Barvani nebotičniki.
Ameriški nebotičniki vplivajo s svojo enolično sivo 'barvo aelo neprijazno na gledalca. Da se da tem gradbam prijaznejše lice, so sklenili ameriški arhitekti, da se bodo vsi novi nebotičniki blesteli v najrazličnejših barvah. Misel pobarvati že obstoječe nebotičnike v New-Yorku in Chicagu z raznimi barvami, se je opustila, ker bi vlažni morski in jezerski zrak kmalu Lzpral te barve. Novi nebotičniki se pa ne bodo barvali, marveč se •bodo zidali z barvani«*! opekami Prvo tako poslopje se sezida v Chicagu. Načrti so že napravljeni. Pritličje in prve nadstropje bo temno-modi« barve, od druzega do četrtega nadstropja bo prevladovala zelena barva, do deeetega nadstropja se uporabijo temno rdeči kamni, pet zadnjih nadstropij bo pa zidanih iz kamnov najrazličnejših barv, da se bodo videla kakor kak pester mozaik. Končno bo pokrito poslopje -a medenim nastavkom, ki se ves prevleče z zelenim volkom, kar naj vzbuja domnevo o Uredno častitljivi starosti te stavbe.
Sovražnik vitaminov.
Stockholmski profesor Enler je ugotovil, da se v hrani lih, ki se hranijo v k osi treni h škatlah oziroma, ki se kuhajo v počinjenih posodah, uničijo vitamini, ti najvažnejši deli hranilne vrednote. Na vprašanje, katera kovine je najpriprav-nejša za hranila, je izjavil Enler, da je to: čisti aluminij. Ta aluminij prav nič ne škoduje vitaminom, a mora biti popolnoma prost železa. kajti železo vpliva tudi v naj-'
manjših količinah uničujoče na vitamine.	•
■Ljudje in HoreSkt prah okrog Leva Tolstega,*
Tako se imenuje knjiga, ki je izšla v Moskvi in jo je spisal Boris Dunajev. Pisatelj je sin znanega Dunajeva, ki je bil v osemdesetih letih zvest pripadnik Tolstojevih idej. Na ta način je prišel Punajev pogosto v stik s svojim mojstrom m njegovimi učenci; jasno je, da je imel tudi mladi Dunajev večkrat priliko videti Tolsitega in ga spoznati. Kot je razvidno že iz naslova, deli pisatelj Tolstojeve pripadnike v ljudi in v človeška prah. V prvo vrsto je priiUel "založnika Gor-bunova Posadova, slikarja Gaya, .Turista Rusanova, igralca Suleržic-kija, bio-Še revolucijonarje Buturli-na in Nikiforova. Človeški prah so po mnenju pisatelja francoski slikar Sinet, Angleža Berty in Thom, dalje Vergiin, Boulanger, AJpksftjev m drugi. Nadalje razvidimo iz knjige, da ti dve kategoriji Tolstojevih privržencev pisatelju še ne zadostu" jejo, zato je ustvaril dve nadaljni kategoriji: «kitajski zid okrog Tolstega* — in: «žene okrog Tolstega«.
BORZNO POHOČ5ILO
Amsterdam 759.50-7ti5.50, Belgija 2G2-2G6, Francija 74.35-74.65, London 92.28-92.48, New-York 18.18-18.94, Španija 315.50-321.50, Švica 363.50-315.50, Atene 24 85-25.35, Berlin 449.50-45550, Buka-rešt 11.50-11.90, Praga 55.97 J4-56.27J4, Ogrska 328.50-334.50, Dunaj 263.75-269.75, Zagreb 33.18-33.48.
Uradna cena zlata (16. 3.) L 365.51; vojnoodškodiiimske obveznice L 77.30.
DAROVI
V spomin svojih dragih starišev, kakor tudi starišev svoje drage soproge, daruje g. Pahor L 20 za Sod. društvo. Iskrena hvala!
ZLATARNA Al&eri Povit
Trst, Vin Maxziui 46
kupuje hr ne po 1*37 Popravlja in prodaja zlatenino.
V Trstu, one 18. marca ivzs.
Zofiozdrnunlskl umbutotorlj
Trst, Via Settefontane 6
Od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželanl dobijo popust za potne stroške.
Ljudske cene. m Ljudske cene. 13*2 Olajšano plačevanje. ^mmmmtasmmtBBaf
Dr. SADD0Č
ZOBOZDRAVNIK
'»TTTT7T?' ▼ V V V ▼ V V V
V V
T
V3A S. LAZZAKO 23, a
•"^□□□□□□□nnaciorraccDnoDcaa
NOVI
Pok&Mo Map m nalslžjTa cmU
AirEconomio fm:&\m
TRST, Piazza Ponterosso 5
Covercoat.....po L 22*—
Blago, volneno za Taii-
leur, visoko 140 cm . . , 22*— Alpagas. svilen, fanttziia . . 750 B ago fantazija za ženske
obleke......od
O >al, švicarski, za perilo po Zefir .... L 190 — Pope!in za srajce . . od
Čutil.........
Borgo Istria I. vrsta . . . 3 — . Satin, dvojna visokost . . • 3 90 .
Madapoian.......2 20
Platno Mad nna 80 cm . . 2 ^0 Pelle uovo 80 cm . . . . 3*90 • Madapolan lanen. .po. 380 Platno za rjuhe l ' 0 cm . 4 90 . . 150 . debelo . 6 20 . Madonna 16) . „ ,6 60 Velika izbera ženskih. moSMh in otročkih nogavic td L 1*50 naprej (26c)
Zahtevajte vedno originalno steklenico 1
UTL
vsebuje kinin,
Id Jc dobro sredstvo proti IZPADAK]U LAi> in Čisti kri
iehma [maune® - test
LASTNIK F. BOLAFFIO
vin Olcllanl 42 (Sv. Jeftob)
Goric« — Flegel, Via O. Carducd 9
CDINA ZALG3A »ITOONAKiJC NA UCdCiO
GORKA Piazza đellG Ylvtorla Stv. 24
Uitftnovljima 1. 1853 - Tal. i nt. 166
□
a a
a
□
□
a □
□
a
u □
o □
□	HoimrejJa tvrdHa v te] strehi. B
□	u
a Se loplo pii[>oročo trgovcem, P kramarjem In k roirjarjtm. ^
□	Cene zacrne. (191) Pot/elba totna. □
□	□ □ □ □ooooa do£31 jaooana □□ aoa
SfiiiTE BUSOLffll — MCA
Apnenico v Soik&ua. - Uprava v Gorici,
Via G. Caprin 2t, 5, iel. St. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega posku&evališča od 13. aprila 1926., št. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno ie prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Prodaja se tudi ostanek (spurgo), ki je dober za zidove in kot gnojilo. Pri cenah je konkurenca izključena.
ordinira V TRSTU
m S. IA/ZACO 23, n. n.
(zraven kavnroe Romu)
od 10. in pol predp. do IS
V N JkĐREŽINl ordinira semo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu)
TOVARN35&E CENE!
			K Y\	
mi	M	Mi	m	z
za hovače, mctianš^e ia oizerie sama pri				
PSilSR, KAHAN & C.
d. z o. z. Trst, Via S. Nicolo ž t. 12
Lastna skladišča v prosti l«*Ui'
TOVARMA REMSCHEID
KtKCiJA
E. PECENCO - TRST
Via Muda vecclaia 3 (za magistratom)
Stroji za Šivanje, vezenje in pletenje, za dom in vsako obrtnijo. - Potrebščine. - Napeljave z motornim pogonom. Vsakovrstna popravila. — brezplačen pouk v vezenju
FERRO CHINA PIGATTJ
OkrepČevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti
MALOKRVNOSTI. BLEDICI in za OKREVANJE	V
LEKARNA ZANETTI --TRST - Via Mazzfnl
Trgovsho-oDilna zadruga
v Trstu
TELTTON 10-04.
TriTTON 10-04.
rcdstrmiM mroH * mrmmdrmUm Jantftan
Via miano St 20, prtfllCJe tvofial XXX ottobre) __________
Oftresfafe Hranilne vloge po 5%
fezaae M atpafci, W «o*av®rn. - Trgovcem in obrtnikom otvarla raCiae. - Davek m ■ferali plat nje zavoa sam.
Uvršate nakazila pod ugodnimi pogoji za JugoslavUo ln ostale Inozemske trge.
vMtfe m leMI raCua v BINABIU ter jlti obrestuje najntfod-•sojlia m menično poratfva la zastavo vrednostni papirjev ali dragocenosti. - tskompUra trgovske efekte are o« O. do 12. ta pol dopoldne In od Z. la pol do 4. popoldne.
#