CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! VSEBINA UVODNIK Zaključni račun: svetniki obračajo, župan obrne 4 Franc Kovač Tisel ante portas Javnomnenjska raziskava: Tisel zasenčil Malovrha 7 Dan državnosti po slivniško 9 Tajfun - zgodba o uspehu 11 Bazen je dobil Bohorč 15 Vse v znamenju malih maturantov 17 Naše kmetije: Zgončevi iz Razborja 23 Mesečnik Šentjurske novice Izdaja: Šentjurske novice, d.o.o., Šentjur, Dušana Kvedra 11 Glavni in odgovorni urednik Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Tisk: Grafika Gracer, Celje 8,5% DDV je vračunan v ceno. Naslova uredništva: Dušana Kvedra 11, 3230 Šentjur Telefon: 03 574 15 00, 041 759 816 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Spletna verzija www.sentjurskenovice.si Transakcijski račun:: Šentjurske novice 06000-0105036264 naslednja številka: ;y>reUT 23. julij 2002 Županska kandidatura zdravnika Štefana Tisla na listah LDS, SDS in NSi je presenečenje na kvadrat. Že, že, Tisel se je že prej nekajkrat pojavljal v občinski politiki, toda vedno je šlo za trenutne prebliske, ki so končali na obrobju in brez trajnejših posledic. Njegova politična pot je sicer vijugasta, toda ima svoje značilnosti. Ne vem, kaj je počel pred letom 1990, spomnim pa se, da je tega leta meteorsko zablestel na listi Socialistične zveze, ko se je menda kot edini kandidat v vsej Sloveniji uspel s pomočjo preferenčnih glasov povsem iz ozadja prebiti v občinsko skupščino. Ta njegov izjemen »preferenčni« podvig je bil resno znamenje, da med ljudmi velja za človeka s karizmo, da mu ljudje zaupajo. Vendar iz tega takrat ni bilo nič; lahko predvidevam, da se na listi »kontinuitete« ni najbolje počutil. Kasneje seje ogrel za krščanske socialiste, a je kmalu skupaj z njimi dobesedno izginil s političnega prizorišča. Nato se je skoraj celo desetletje gibal nekje v bližini krščanskih demokratov, na splošno seje pričakovalo, da ga tam čaka obetavna politična kariera, ki pa je ni bilo od nikoder. Menda se v SKD niti včlaniti ni uspel. Morda tudi zaradi preokupacije na svojem poklicnem zdravniškem področju, še bolj verjetno pa tudi zato, ker ob Malovrhu v SKD ni bilo prostora za »nevarnega« človeka, za katerim »stoji ljudstvo«. V tej povezavi je bil zelo zanimiv in poučen poskus, da se Tisla vrne v šentjursko politiko preko direktorovanja v Zdravstvenem domu. Zakaj seje ta sicer enostavna, toda očitno nespretno spolitizirana, akcija ponesrečila, lahko le domnevamo. Brez dvoma je šlo za načelne nesporazume na liniji Malovrh - Čoki - Tisel. Ki so posredno pripomogli, da se je zbližal s šentjursko opozicijo. Raznorodna koalicija, kot jo predstavljajo LDS, SDS in NSi, je pravzaprav idealno politično okolje za Šentjur - in za politično neopredeljenega, toda ambicioznega Štefana Tisla. Krščanska orientacija NSI, socialdemokratski okvir in močna liberalna povezava s centralo v Ljubljani predstavljajo zelo sprejemljivo politično sredino. Na desni ji dihajo za ovratnik dodobra izčrpani Čoki - Malovrhovi krščanski demokrati, na levi pa dezorientirani Erjavčevi bivši komunisti. Kot kažejo prve amaterske javnomnenjske raziskave, si ta koalicija lahko obeta poleg strankarskih in neopredeljenih volivcev tudi glasove z desne in z leve strani. Skratka, volilna zmaga ne bi smela biti vprašanje, ostaja le dilema, kaj Tisel in ta nova združena politična opcija lahko Šentjurju ponudita? Največ vprašanj se bo porajalo prav gotovo okrog vloge in osebnosti Štefana Tisla. Ne glede na to, da je Tisel nestrankarski kandidat in da očitno namerava svojo morebitno funkcijo opravljati neprofesionalno, mu velikanska županska pooblastila, kot jih ponuja naša zakonodaja o lokalni samoupravi, nedvomno zagotavljajo pomembno vlogo v šentjurskem javnem življenju. Tisti, ki ga bolje poznajo, pravijo, da je dovolj preudaren in hkrati dovolj zahteven, da svojega županstva nikakor ne bo jemal niti dekorativno in še manj izključujoče. Prav tako tudi ugibajo, da ni nevarnosti, da bi prekmalu zajadral v samozadovoljni županski absolutizem Malovrhovega tipa. Še posebej zato, ker stoji za njim vendarle pisana koalicija, ki ima v svojih vrstah več močnih osebnosti in se niti pod razno ne bo dala voditi žejna čez vodo. Tako, kot je to uspevalo Malovrhu s krščanskimi demokrati. Pričakovani novi odnos sil je seveda dvorezen in lahko kaj hitro pripelje do nesoglasij, nasprotij in podobno, kar pa je lahko samo pozitivno, ker ne more voditi k politični mrtvoudnosti, kot jo živimo sedaj, ko smo ostali brez tistih osnovnih tekmovalnih demokratičnih realitet, ki so pogoj sleherne dinamične in k razvoju nagnjene družbene skupnosti. Preseči to statičnost, ki je tako ali drugače posredna posledica egocentrične osebnosti Jurija Malovrha, je prav gotovo ena od prvih nalog Štefana Tisla in prihajajoče občinske politike. Nič manj ni pomembno, da seje s povezovanjem LDS, SDS in NSi v sicer skromnem šentjurskem strankarskem življenju zgodila pravzaprav velikanska revolucija. Če bo zadeva uspela, bomo v šentjurskem prostoru v kratkem dokončno podrli zid, ki je (v politiki) desetletja ločeval ljudi po odnosu do vere in cerkve. Ki gaje spretno, navzven sicer dovolj korektno, notranje pa brez dvoma konfliktogeno, dolga leta uspešno gradil Malovrh. Tudi v soglasju z dekanom Zemljičem. Kot vse kaže, je sedaj dokončno konec časov, ko so se verni lahko počutili kakorkoli zaznamovane oziroma ogrožene in se kriterij tovrstne pripadnosti ne bo več prakticiral pri občinskih kadrovskih in političnih odločitvah. Nova šentjurska politična opcija ima še eno nesporno praktično prednost: približuje se politični opciji na državni ravni. Kar v naši hudo centralizirani državi pomeni veliko. Upam, da moja pričakovanja niso hudo pretirana, toda res pričakujemo, da se bo takšna prenovljena šentjurska občina spet začela resneje spogledovati z večjimi državnimi investicijami na območju občine, kot se je to dogajalo v času Demosa oziroma naveze Zdolšek- Grdina- Peterle. Ko so dejansko bili spočeti domala vsi pomembnejši dosežki zadnjega šentjurskega desetletja. Ampak, treba bo najprej skočiti, nato pa reči hop. S seje občinskega sveta Junaki majskega ponedeljka Bil je ponedeljek. Zagotovo najbolj tečen dan v tednu. In to zadnji majski. Torej v mesecu, ko so dekleta, če je verjeti pesniku, kot oblaki: vihrave, kuštrave in visoke. Takšni šentjurski občinski svetniki prav gotovo niso. Bilje to tudi ponedeljek po tisti soboti, ko so nam v daljni Estoniji jasno pokazali, da so Evropejci veliki seksisti in da sploh ne marajo vrlih podalpskih v punce oblečenih fantinov. Šentjurski svetniki bi Sestram zagotovo podarili »douze points«. In navsezadnje, bilje to ponedeljek, ko je Slovenija še šla naprej. Ko si Srečko in Zlatko še nista omenjala mam in razmnoževalnih organov. Pa Šmarne gore. Na takem nizkem nivoju nikakor ne razpravljajo šentjurski občinski svetniki. Ker, hvala bogu boste rekli nekateri, niso fuzbalerji. Zamislite si, da bi kakšen svetnik (pa četudi je »igrač« velikega formata) našemu selektorju Malovrhu dejal, da je isti k... od župana kot je (bil), hm, poslanec. In da mu lahko kupi Občino, Ipavčevino ali celo Podgrad! Si predstavljate? Boljše da ne! Od zadnje seje sta minila že dobra dva meseca, zato seje na mizah zasedajočih znašel zvrhan pok papirnate solate, koncentriran v dvanajstih točkah. Udeležba je bila bolj pičla, nekaj svetnikov pa je bilo prisotnih le del seje. Ampak s sklepčnostjo kljub vsemu ni bilo problemov. Zaključni račun Sprejetje zapisnika minule seje ni povzročilo prevelikih preglavic, kljub nekaterim pripombam o nerealizaciji obljubljenih sklepov in kratki debati o zapletih okrog imenovanja ravnatelja v Slivnici. Za razpravljanje je bila bolj hvaležna tema zaključni račun proračuna za leto 2001. Tovrstna poročila so navadno več ali manj formalnost, ki sicer na lokalnem nivoju dvignejo prahec ali dva, predlagatelji pa imajo navadno pokrit hrbet. In tudi šentjurski primer ni bil nič drugačen. Najprej so podrobno zaključni račun predstavili: občinska finančnica Judita Methans-Šarlah, vodja Oddelka za okolje in prostor Marija Rataj in njen kolega z družbenih Zašiljene iz občinskega sveta Dobiš sliko mlade punce, ki bi rada imela 10 fantov, a hkrati ostala nedolžna,« svetnik Branko Oset o večnih dilemah občinskega sveta in »tistih rečeh«. dejavnosti Edi Peperko. »Številčnega« dela, reci in piši skoraj 200 stranskega dokumenta, nima smisla obnavljati, komentar pa si lahko preberete na drugem mestu. V imenu odsotnega predsednika Nadzornega odbora (NO) Mirjana Bevca je poročilo predstavil Peter Krč. Povedal je, da člani odbora niso odkrili nobene nezakonitosti. Skratka, da je vse OK. Seveda pa vsi svetniki niso bili za čisti OK. Branko Gorečan, predsednik Odbora za proračun, je kritiziral nekatera odstopanja, ki se vsako leto pojavljajo pri istih postavkah in očital NO, da ni preverjal posameznih postavk. Boris Zupanc (LDS) seje čudil, kako se je v poročilu znašel Dom starejših in dobil obrazložitev, češ da gre za napako. Cveto Erjavec (ZLSD) je opozoril na mnoge »počačkane« dokumente in prejel prijazno opravičilo. Marko Diaci (SMS) je Zašiljene iz občinskega sveta spraševal, zakaj NO ni pripravil pisnega poročila in kako je z notranjo revizijo, Franc Kovač (SDS) je menil, da bi morali nadzorniki narediti kakšno »Štih probo«, zanimalo pa ga je tudi, če je bil sklep sprejet soglasno. Jože Artnak (LDS) je med drugim izpostavil samoprispevek v Gorici pri Slivnici in bil ogorčen, da ponovno ni prišlo do profesionalizacije Športne zveze, na kar je Peperko odgovoril, da krivda leži na strani ŠZ, ki naj ne bi pripravila sistematizacije. Razprava se je vlekla še nekaj časa, a na koncu lahko rečemo, da seje tresla gora, rodila pa miš. Od 19 prisotnih svetnikov jih je zaključni račun podprlo 12, petjihje bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Podražitev vrtca Zagotovo sila neprijetna tema, ki so jo svetniki obravnavali že na prejšnji seji in sprejeli podražitev, ki pa se je izkazala za premajhno. Drugega kot ponovno višanje seveda ni ostalo. Svetniki (Maruša, Diaci, Škoberne...) so imeli veliko pripomb in so se spraševali, ali res ni mogoče z notranjo reorganizacijo in zmanjšanjem nekaterih stroškov, recimo organizacije prehrane, pridobiti kakšen tolar. Načeloma so se vsi strinjali, da je to mogoče, toda to trenutno nič Vrtec Cena |1-3 leta) Cena (3-7 leta) Vrtci Celje 64.884 50.096 Šmarje 66.562 58.104 Žalec 65.955 54.586 Laško 55.335 55.335 Povprečna cena sosednjih občin (11) 60.766 53.471 ŠENTJUR 64.500 (66.838) 54.200 (55.874) ne pomaga. So pa tudi zato imenovali komisijo za ugotovitev stanja, vrtec pa v obeh kategorijah podražili za dobre 3%. S L junijem mesečno varstvo na oddelku 1-3 leta znaša 66.838 SIT, na oddelku 3-7 leta pa 55.874 SIT. V tabeli lahko primerjate cene vrtcev v naši regiji, zbrane sredi marca. Dražja tudi voda Ker so bili svetniki ravno v formi, je župan predlagal še eno podražitev. In sicer natančneje soglasje k povišanju cen pitne vode. Direktor JKP Igor Gorjup je ocenil, da je povečanje stroškov nastalo zaradi slabe izkoriščenosti javnih vodovodov in velikih stroškov amortizacije. Svoje pa doda tudi vlada s Cena za kubični meter pitne vode po podražitvi znaša 149,82 SIT za gospodinjstva in 209,76 SIT za podjetja. pogostim višanjem »vodnih« taks. Podražitev je tako neizbežna. Problem naj bi bil tudi v vzdrževanju, nekateri svetniki pa so opozarjali na amortizacijo, ki jo JKP zaenkrat sploh še ne vračunava v ceno. Ponujeni sta bili dve različici; po prvi naj bi se cena vode povišala linearno tako za vodo v gospodinjstvu kot v gospodarstvu. Druga Zašiljene iz občinskega sveta Nisem glasoval, ker je to ena I večjih neumnosti,« svetnik Jože « Artnak o predlogu o podražitvi 48 vrtca.# različica pa je predvidevala podražitev, seveda krepkejšo, samo »gospodinjske« vode. Svetniki so sprejeli prvi ponujeni predlog, tako da občani in podjetja po novem plačujejo za Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je namesto Slavice Arzenšek, ki je podala odstopno izjavo, na predlog SLS v svet OŠ Franja Malgaja imenovala Ano Trunki. V Odbor za spremljanje in uresničevanje stanovanjske politike so imenovali Janeza Škobemeta (SLS), Marka Diacija (NL), Dubravko Turk (ZLSD), Slavka Špura (LDS) in Ludvika Žafrana (SDS). dobrih' 13% dražjo vodo. Čistilna naprava Sredi maja je v Šentjurju potekala idejna predstavitev čistilne naprave, na tokratni seji pa so gradivo v obravnavo dobili tudi občinski svetniki, ki naj bi se odločili ali naj občina podeli koncesijo ali se odloči za lastno investicijo. Občinska uprava je predlagala t.i. delno BOT koncesijo, po kateri na razpisu ZašiUene iz občinskega sveta Vesel sem, da sem tu, čeprav ne čisto po naključju,« predstavnik Nadzornega odbora Peter Krč o svojem nenaključnem veselju, da lahko ponedeljkovo popoldne deli z občinskimi svetniki.* čistilne naprave, na koncu pa podprli sklep, da se razpiše koncesija. Do septembra naj bi tako strokovne službe pripravile predlog Odloka o podelitvi koncesije, razpis naj bi se izvedel v začetku leta 2003, čez leto dni pa naj bi z izbranim koncesionarjem podpisali pogodbo. Bankrot KS Planina Že ničkolikokrat uradno in neuradno prežvečena tema bankrota KS Planina si je končno utrla pot tudi v občinski svet. Slišali smo, da podatki še niso dokončni, da računi še prihajajo, da gre celo za sum kriminala..., skratka občinske službe so zbrale nekaj podatkov, za katerimi pa nista stala niti izbrani koncesionar zgradi objekt in z njim obratuje, po poteku koncesije pa ga preda občini. Takšna rešitev je cenejša, celoten projekt pa bi bil tudi hitreje realiziran. Seveda ima koncesija tudi nekaj šibkih točk, še posebej, ker je pogodba sklenjena za daljši čas in je težko predvideti vse možne situacije in rešitve morebitnih sporov. Za podelitev koncesije so odločili v Mariboru, nekaterih občinah na Gorenjskem in Koroškem ter v Zašiljene iz občinskega sveta Vsaj Zorici bi stopili na prste, da se nam ne bi več hodila cmeriti,« svetnik Robert Maruša o pomanjkljivostih podražitve vrtca.* Zašiljene iz občinskega sveta To je tako kot pri ohceti: skupaj v dobrem in slabem. Zato naj tisti, ki so glasovali za proračun, zdaj podprejo tudi podražitev vrtca,« svetnik Marko Diaci o načelih poroke, proračuna in vrtca.* nam bližnjih Preboldu in Laškem. Svetniki so se v razpravi spraševali predvsem o stroških in želeli podrobnejše podatke o izkušnjah občin, ki že imajo podžupan Čoki in še manj Nadzorni odbor. V takšnih pogojih pač ni bilo mogoče reči kaj drugega, kot da naj se izpeljejo vsi postopki ugotavljanja dejanskega stanja in se preučijo pravne možnosti uvedbe »prisilne uprave«. Nobenega dvoma ni, da občina mora zagotoviti delovanje KS, KS Planina pa mora do zadnjega tolarja vrniti denar, ki ga je neupravičeno potrošila. E-šport Predstavitev problematike te nesrečne šentjurske firme in njenega rešitelja Jerneja Osoleta je kljub izjemni resnosti izpadla neresno. Upravičeno. Svetniki so se na koncu skoraj razjezili tako na Osoleta kot njegovega zaščitnika župana Malovrha. Osole je vztrajal na destletnem brezplačnem najemu vse mašinerije, ki jo je od Eleganta v stečaju odkupila občina, svetniki pa so kaj hitro zavohali, da je zadeva z dobesednim podarjanjem tega občinskega kapitala, seveda brez sleherne garancije (in možnosti?) za uspeh vsaj čudna, če že ne neresna, kar je župana Malovrha tako razjezilo, da je zapustil sejo. Ali je z Osoletom podpisal desetletno ali enoletno pogodbo, še ni znano. L. H. info Spremembe delovnih časov V Banki Celje bomo 1. julija 2002 spremenili delovne čase naših enot. Podrobnejše informacije so Vam na voljo v vseh enotah Banke Celje in na naših spletnih straneh: www.banka-celje.si ^ banka celje KOMSOMOLSKI INTERES ____Tako, pa bomo počasi le neznosnosti, ki kažejo na politično motivirane interese m oligopolnih sistemov, ki jim pripadajo. Nobena skrivnost ni, da se je v preteklih letih šentjurska občinska politika kar nekajkrat zlizala s političnimi botri v gospodarstvu. Dobro obveščeni vedo povedati, da je bilo v obdobju, ko je naš župan vedril pri krščanskih demokratih, bogokletno pripeljati v Šentjur kakšno drugo gradbeno podjetje kot Vegrad. Naveza s Hildo Tovšak, finančno zvezdo SKD, ki je bila v prostem času doma pri Vegradu, je dolgo delovala odlično. Po izgradnji doma upokojencev, tržnice, osnovne šole na Prevorju se je Velenjčanom zalomilo pri njihovem zadnjem poskusu, pri gradnji šentjurske avtobusne postaje. Pogodba, ki jo je občina sklenila z Vegradom, je predvidevala plačilo penalov, če izvajalec odstopi od gradnje. Odstopil je, toda o plačilu ni duha ne sluha. Verjetno ni spodobno dregati v političnega partnerja, ki je že sam po sebi v zosu, naj plača tistih par občinskih milijonov penalov? Bržčas pa je predlanski zasuk in priključitev našega občinskega vodstva k novi politični opciji v podobi Ljudske stranke pripeljal k nam gradbeništvo Božičnik. To nam bo za 80 milijonov nadzidalo »rdečo hišo«, poslovno upravni objekt na Mestnem trgu. Izvajalca je »izbiral« šentjurski stanovanjski sklad, ki je v tistem času posloval kot samostojna pravna oseba. V resnici je to klasični oblastniški trik, s katerim se izogneš transparentnosti razpisa, kjer ti lahko nekdo z nižjo ponudbo zminira favoriziranega gradbinca. Omenjeno podjetje se ne more znebiti političnega predznaka, ki so mu ga prinesle številne afere v Celju o domnevni povezanosti s celjskim občinskim vodstvom in SLS. Zadnji v nizu sivih lis je še dokaj sveži primer stečaja E- Športa. Po večletnem in ne preveč intenzivnem iskanju odrešenika je župan našel Jerneja Osoleta. Čeprav Osole prav gotovo ne spada v prvo ligo slovenskih podjetnikov, je vendar toliko spreten, da ne bo izpustil iz rok podarjenega podjetja. Ki ga želi čim prej spraviti v pravo stalo. Osole prihaja (nekateri pravijo, da pod marš!) iz podjetja Kili - Liboje, nekaterim je bližje staro ime Keramična industrija Liboje, katerega 25 odstotni lastnik je Bojan Šrot. Od kodje že poznano njegovo ime? Mož je prvak ljudske stranke in celo župan v Celju. Seveda, kar ni dobro za Šrota, je še vedno odlično za Malovrha. Ne jezite se, pojdite lepo na dopust, potem pa bo že nekako. Kot nekateri še vedno upajo, naj bi v jeseni šlo po istih kolotečnah naprej. L. Žafran Zaključni račun proračuna 2001 Le kdo pije in kdo plača? Igrice z občinskimi financami so kot igre brez meja z enim samim tekmovalcem: župan Malovrh je občinskim svetnikom ponudil takšen zaključni račun lanskega proračuna, ki bi moral vreči v zrak povprečno ponižno krščansko dušo. Toda ne šentjurskih občinskih svetnikov. Od devetnajstih navzočih jih je bilo kar 12 povsem navdušenih nad županovo lanskoletno proračunsko mineštro. Poleg »ljudskih« svetnikov kajpada tudi vsi njihovi tradicionalni sateliti, kot vse kaže, so jim tokrat pritegnili tudi nekateri opozicionalci in celo neodvisni Diaci. Ko svetniki v začetku leta v proračun zapišejo eno, župan pa preko leta naredi nekaj čisto drugega, je to za Šentjur že nekaj povsem običajnega. Ljudje obračamo, bog pa obrne, pravi ljudska modrost. Koliko je občina dejansko porabila? Tako od daleč in na prvi pogled je vse še dokaj lepo, ko pa začneš malo brskati po številkah, se zadeve začnejo zapletati in razpletati. Že takoj na začetku presenečata dva različna podatka tako o prihodkih kot o odhodkih proračuna. V proračun naj bi se nateklo 1707 milijonov SIT, porabilo pa le 1621 milijonov SIT. Tako piše v odloku. Torej kar 84 milijonov proračunskega presežka. Toda že na naslednji strani piše, da je bilo odhodkov 1648 milijonov. Katera številka je prava? Občinska uprava se kopa v denarju, župan brije norca iz svetnikov Za delovanje javne uprave je bilo načrtovanih 160,9 milijona SIT, pokurili pa so jih 201 milijon, indeks povečanja je 125. Za plače so imeli na razpolago 72 milijonOV, izplačali pa so jih 90,5 milijonov, indeks povečanja 125,7. Pri materialnih stroških je uprava pristala pri indeksu 135, pri funkcionalnih stroških pa celo pri indeksu 220. Ker so se mi številke zdele rahlo grozljive, sem povzdignil glas nezadovoljnega: kje je prepričljiva obrazložitev teh prekoračitev? In sem dobil odgovor župana Malovrha, da naj se potmdim in prečitam na tej in tej strani, kjer je vse lepo pisno obrazloženo. Za bralce ŠN bom dobesedno prepisal to tehtno pisno obrazložitev, da si boste lahko predstavljali, koliko resnosti je na šentjurski občini: »Osebni dohodki - sredstva smo namenili za osebne dohodke zaposlenih. Na začetku leta je bilo 28 zaposlenih, na koncu pa 26. Med letom je ena delavka šla v pokoj, ena pa na porodniško.« Konec obrazložitve. Priznam, še zdaj ne vem, je občinska uprava res tako »tupa«, ali se res dela norca iz svetnikov in vsega sveta. Poglejmo še obrazložitev famoznih funkcionalnih stroškov in njihovo prekoračitev z »astronomskim« indeksom 220. Takole so napisali: »Sredstva so bila namenjena za pisarniški material, strokovno literaturo, časopise, službene prevoze, registracije avtomobilov, vzdrževanje računalnikov...« Ker te številke in spremljajoča županova lahkotna aroganca prav nikogar od svetnikov niso toliko vznemirile, da bi skupaj z menoj popenil, sem pač tudi sam obrazložitvi sprejel na znanje in utihnil. Proračun eno, občinska uprava drugo Večina proračunskih postavk je res bila izpraznjena po sprejetem načrtu, toda zakaj ne vse? V starih časih je veljalo, da se spremembe proračuna uzakonijo z rebalansom, zdaj očitno to pravilo več ne velja. Res je bil pred koncem lanskega leta sprejet rebalans proračuna, toda sodeč po nekaterih številkah bodisi na pamet ali pa je župan občinski denar tik pred koncem leta razporedil po svojih merilih. Le nekaj najbolj štrlečih primerov: - Drugi odhodki v kmetijstvu: rebalans 500 000 SIT, realizacija 1 857 000 SIT (indeks 371) - Lokalno podjetniški center: rebalans 3 milijone, realizacija 5,04 milijona (indeks 168). - Stanovanjska dejavnost - izgradnja upravno poslovnega objekta (Mestni trg 5); rebalans 0, realizacija 14 milijonov. - Grad Planina: rebalans 7 milijonov, poraba 11,5 milijona (indeks 154). - Ognjemet za državni praznik: rebalans 120 000, poraba 300 000 (indeks 250). - Kulturni center Šentjur rebalans 7,5 milijona, poraba 0. - Knjižnica, projekti, načrti: 12 milijonov, rebalans 2 milijona, poraba 0,5 milijona. - Mladinski prostori: rebalans 4,5 milijona, poraba 2,3 milijona. Da je le birokracija na toplem! Indikativen in zelo pester je »globalni« pogled na občinski proračun. Pri javni upravi so uspeti prekoračiti porabo za 25%, večina drugih dejavnosti je ostala na indeksu 100, mnoge razvojno najpomembnejše pa so krepko potonile pod to mejo. Za gospodarske dejavnosti je bilo porabljenih 16% sredstev manj od načrtovanega (če ne upoštevamo državno pomoč za sušo), za ceste 8% manj, za sklad podjetništva in obrti 28% manj, stanovanjsko dejavnost 40% manj (če ne upoštevamo vložka v občinsko upravno zgradbo), zdravstvo 60% manj, kultura 12% manj, šport 27% manj itd. Nadzorni odbor: vse je prav in zakonito Peter Krč, član nadzornega odbora in eden vidnih članov vladajoče SLS, ki »je bil zelo vesel« (citat), daje lahko podal poročilo tega nadzornega organa, je povedal, daje NO soglasno sprejel sklep, da pri občinskih financah niso našli nobenih nepravilnosti, kaj šele nezakonitosti. Pisnega poročila NO ni podal, ker pač ne vidi potrebe po takšnih formalnostih (Pripomba iz klopi: NO špara pri papirju). Vsaj žalostno je, če že ne tudi komično, da NO ni sam naredil nobene »štihprobe« in se je povsem zanesel na ustne obrazložitve občinske uprave. Ker NO v štirih letih svojega mandata ni uspel sprejeti niti svojega poslovnika, ki je prvi pogoj učinkovitosti tega organa, je kar logično, daje svojo trdno zaupanje v občinsko upravo pridobil na vsega dveh letnih »kofitajmih« pri županu. Naši nadzorniki še verjetno niso slišali za izrek, da je zaupanje vsekakor dobro, kontrola pa še boljša. Če gospod nadzornik Krč ne bi odšel takoj po svojem leporečnem nastopu, bi se ob razpravi o »stečaju« KS Planina (nekam naj bi poniknilo nekaj deset milijonov SIT preveč), ki se je očitno kuhal nekaj let, občinski gospodje pa so šele letos pozimi, ko je KS zaprla svojo »štacuno«, zaslutili probleme, lahko od sramu samokritično pogreznil sam vase. Kdo bo poklical Računsko sodišče? Občinske finance so zrele za temeljit zunanji pregled. Toda v Šentjurju ni nikogar, ni politične sile, ki bi si lahko privoščila tako odprt spopad z vsemogočno občinsko hierarhijo. Združena Usta je »zraven«, neodvisna (oziroma »mladinca«) Diaci in Mestinšek še ne vesta natančno, čigavi sta, SDS se že leto dni ubada več ali manj sama s seboj in posledicami Justinovega »cinkanja« v Ljubljani, LDS ima preveč svojih ljudi v občinski pisarnah. Da bi si akcijo »Čista roka« privoščili svetniki SLS, pa od njih tako nihče ne pričakuje. Računskega sodišča zagotovo ne bo, ukrepali bodo lahko le še volivci. Z obvezno menjavo vladajoče občinske garniture vsake štiri leta. F.K. V lovu na 570 milijonov Rekordno število milijonov je napravilo vrsto tudi pred šentjurskim kioskom sreče. Zadnji v vrsti je bil Vinko Tomše iz Bukovja: »Štiri kartice po devet bom vzel, 5000 SIT me bo stalo. Kajpada računam na milijone. Ne, prej nisem igral, tale velik kup denarja pa me je premamil.« Takoj za njim sta prišli še dve mlajši gospe, ki pa nista bili pripravljeni razpredati o pričakovani sreči. Tovrstnih zadržkov ni imela Anica Jamar iz Velenja: V Šmarju imam vikend, pa se mimogrede oglasim tu. Je manjša gneča. Samo en listek bom vzela, za 450 SIT. Sicer redno igram 3 X 3, enkrat sem že dobila 13 000 SIT. Človek pač mora biti optimist« Politični utrip junij 2002 - javnomnenjska raziskava <|a) župana TISEL 55,9 ODSTOTKOV, MALOVRH 32,3 ODSTOTKA Kot kaže tokratna raziskava javnega mnenja, se bi volitev udeležilo 76 odstotkov volivcev, le 33 odstotkov naših občanov pa ostaja strankarsko neopredeljenih. Zgodba zase so županske volitve: če bi se pomeril samo s sedaj edinim znanim protikandidatom Tislom, bi se Malovrh poslovil že v prvem krogu. Vse več NATO skeptikov tudi pri nas; proti vključitvi v to vojaško zvezo je 46 odstotkov občanov. Bolje kaže povezavi z EU, ki jo podpira 64 odstotkov prebivalcev. Podpora vladnim političnim strankam v Šentjurju strmo pada. 55,9% n 32-°% ' 1::. ■ .. j Tisel | Malovrh I T Županske volitve JUNIJ 2002 27,1 °/< ‘25,4% 15.2%11,8% 5,3% Čoki Lestvica politikov JUNIJ 2002 Novi veter z juga. Ker se v šentjurski politični kuhinji v zadnjem času najpogosteje in takorekoč že uradno omenja ime Štefana Tisla kot možnega županskega kandidata, smo ga tokrat postavili ob bok dosedanjemu županu Juriju Malovrhu in občane povprašali, komu bi dali prednost v morebitni županski tekmi. Že v februarski anketi je več kot 61 odstotkov vprašanih menilo, da potrebujemo novega župana, rezultati izpraševanja občanov pa so pokazali, da bi Štefan Tisel že v prvem krogu pobral več kot polovico glasov. Z 55,9 odstotno podporo bi Tisel postal prvi župan, ki prihaja z juga občine. Malovrhovo kandidaturo podpira 32,3 odstotka občanov, kar je blizu povprečja, ki ga je dosegel že v februarju, ko je 28 odstotkov vprašanih podprlo njegovo županovanje. Naslednje anketiranje »Politični predvolilni utrip« bo v avgustu z vsemi znanimi županskimi kandidati! Kdor ne skače, ni župan, hej, hej, hej! Nezadovoljni volivci. Zaradi velikega števila neopredeljenih je najbolj padla podpora LDS, SLS in SMS. V naši februarski raziskavi je liberalno demokracijo podpiralo 29,6 odstotka volivcev, tokrat je dobila samo še 22 odstotka, vendar pa še vedno predstavlja prvo politično silo v občini. Drugo uvrščena socialdemokratska stranka je pridobila eno mesto ter malenkostno povečala seštevek za l,6 odstotka in je v tem mesecu prehitela ljudsko stranko, ki se v javnomnenjskih raziskavah s slabšimi rezultati sooča že daljši čas. Ta mesec beleži padec za 5,8 odstotka. Četrtega mesta se tokrat oklepa združena lista, ki je glede na prejšnjo anketo (8,1 odstotka) pridobila eno mesto. V primerjavi z februarjem pa je prišlo do opaznega padca podpore še pri stranki mladih, za celih 3,3 odstotka. Na repu se tudi tokrat nahajata Desus in Nova Slovenija, obe z enakim seštevkom podpore kot v februarju. Značilnost junijske ankete je povečano število strankarsko neopredeljenih. Če jih je bilo Strankarsko prerivanje JUNIJ 2002 22% .16,9% LU»; --in 2% SDSr^*^ SLS 8’4% 6,7% ZLSD SMS NSi r DeSUS r torek, 26. junij 2002 februarja 16 odstotkov, je takih zdaj že 32,2 odstotka. In prav ti »novi« neopredeljena znajo jeseni zmešati zanimivo volilno polento. Sindrom »Tisel«. Kaj je večji dogodek: Kučanovi ledvični kamni ali spremembe na naši lestvici. Zanimivejše, pretresljivejše in očitno usodnejše zgodbe se napletajo okrog naših šentjurskih politikov. V februarju je ob lestvici politikov ostalo neopredeljenih 45 odstotkov vprašanih, sedaj le še 15,2 in večino teh glasov sta »pokasirala« prvi in drugi. Že premierni nastop na naši lestvici je »ilegalnega« neodvisnega županskega kandidata Štefana Tisla izstrelil v sam vrh šentjurske politične orbite. Postal je prvovrsten dogodek. S skupno oceno 27,1 odstotka je s prvega mesta zrinil Jurija Malovrha. Župan je za njim zaostal za 1,7 odstotka. Dobro se v očeh občanov drži tretje uvrščeni Marko Diaci s 15,2 odstotka. Dve mesti navzdol je tokrat zdrsnil predsednik šentjurske LDS Jože Artnak (ocena 11,8). Povsem enak rezultat kot pred tremi meseci, vendar pa mesto nižje, so anketiranci namenili podžupanu Janezu Čoklu, 5,3 odstotka. Za NATO samo 42 odstotkov. Čeprav slovenska politična elita v Slovenija v NATO 42% 46% 12% Ne vdm zadnjem času pospešeno zagovarja članstvo v NATU, je podpora včlanitvi v naši občini na trhlih nogah. Če smo imeli pred tremi meseci še 20 odstotkov neopredeljenih in neodločen rezultat (40 : 40) za in proti včlanitvi, se je ta mesec to opazno spremenilo. Naklonjenost občanov včlanitvi se je dvignila na 42 odstotkov, vendar pa se je tudi za 6 odstotkov povečalo nasprotovanje evroatlantskim povezavam. Prav gotovo bo zanimivo opazovati naša dva poslanca Malovrha in Diacija, kako se bosta v parlamentu obnašala pri tem slovenskem nacionalnem vprašanju, ali bosta sledila volji svojih volivcev ali navodilom svojih strank. EU da. V tej anketi smo občanom postavili še eno vprašanje, ki buri slovensko javnost. Šentjurski volivci so pokazali naklonjenost povezavi z evropsko unijo, kajti 64 odstotkov vprašanih soglaša s politiko Slovenija v EU 64% 29% M 7% Da Ne vem Ne vlade. Odklonilen odnos je izrazilo 29 odstotkov krajanov, predvsem ljudi, ki so povezani s kmetijstvom, kajti mnenja so, da je kmetijstvo najmanj pripravljeno na povezavo. Kar precej odgovorov kaže, da naj Slovenija svojo varnost poišče v EU. Junijske radosti. Boste odšli na volitve? NE VEM Šentjurčani očitno radi pretiravamo, kajti volitev se ta mesec ne bi udeležilo 17 odstotkov vprašanih, torej veliko več kot februarja, ko na volišča ni nameravalo priti le 2,7 odstotkov anketirancev. Bi pa svojo državljansko dolžnost izpolnilo 76 odstotkov občanov (niti ni malo) in le 7 odstotkov vprašanih ni vedelo, kaj bi počeli na lepo junijsko sončno nedeljo. Statistika. Telefonsko anketiranje je potekalo konec maja v popoldanskem času. Velikost vzorca naključno izbranih izprašancev je bila 100, opravljeno je bilo 59 anket z občani. Ostalih 41 ni bilo doma ali pa ni hotelo sodelovati. Anketiranih je bilo 56 odstotkov žensk in 44 odstotkov moških. Vzorec je bil teritorialno enakomerno razporejen po vsej občini. V anketi nismo upoštevali starostnega in izobrazbenega povprečja. Napake (+/-) od 0 do 4 odstotke. L Žafran Razum in modrost n: »Kdor vse obljublja, ničesar ne izpolni, kdor se vsem prilizuje, nikomer ni zvest.« Tako je zapisal največji slovenski pisatelj Ivan Cankar in to prav gotovo velja tudi za politiko. Jeseni bodo volitve, ko bodo posebej odgovorno vlogo igrale prav politične stranke in znotraj njih še posebej strankarska vodstva, ki bodo ponujala svoje programe in ljudi Take in drugačne cilje lahko uresničijo le konkretni ljudje, zato ni vseeno, ne le koga se voli, temveč tudi koga se ponuja na volitvah. Politika ni in ne sme postati sama sebi namen, ne sme biti mesto, kjer se vegetira in morda celo čaka na penzijo. Če jo razumemo v starogrškem pomenu besede, je to skrb za skupnost, upravljanje z javnimi zadevami v imenu državljanov, javnosti, volivk in volivcev. Pri politiki gre za stvari, ki tako in drugače zadevajo vsakega izmed nas in se nanašajo tudi na upravljanje z znatnimi sredstvi, zato je pomembno, da izvoljeni ljudje, kot so župani, člani občinskega sveta, člani in predsedniki svetov KS, ne le zasedajo svoje funkcije, temveč celovito prevzamejo odgovornost za svoje delo in uresničevanje programov, projektov in strategij, ki so v kratkoročnem in dolgoročnem skupnem interesu. To lahko storijo le neobremenjene in zrele osebnosti. Višja kot je funkcija, večja je odgovornost. Najpomembnejši so položaji, ki narekujejo in zahtevajo globalno vodenje. Na nivoju občine je to nedvomno župan. Naloga in odgovornost politike je, da volivkam in volivcem ponudi osebnost z vizijo, svežimi zamislimi in elanom, dovolj karizmatično, da se okrog nje zberejo politični, intelektualni in strokovni potenciali, ter pridobi množična podpora zastavljenim ciljem, skratka, oseba, v katero bomo verjeli, ki bo združevala in povezovala. Končati je potrebno obdobje mencanja, sektašenja, konfliktov in delitev, ter začeti politiko povezovanja, novih projektov, v katere bomo najprej sami verjeli, nato pa bomo zanje družno prepričevali tudi tiste v Ljubljani ali Bruslju. Naznanitev o skupni podpori treh političnih strank (LDS, SDS in N Si) kandidaturi za župana Štefana Tisla ima v sebi zasnovo tovrstnega poslanstva. Gre za napoved novega časa tudi v naši občini. Gotovo je v omenjenih strankah dovolj kadrovskih potencialov, interesa in enotnosti, da bi lahko vsaka zase ponudila svojega kandidata za župana, toda so se odločile, da za cilje in koristi občine postavljajo ob stran ozke strankarske in osebne interese. Zavedajo se, da je prava moč le v slogi, da vsak posameznik ali stranka sama ne bo mogla uresničiti skupne programske vizije. To je kvaliteta, kije doslej vsaj v naši občini še nismo poznali in ki vzbuja zaupanje. Za najavljenim sodelovanjem gotovo ne stojijo nobene direktive ljudi iz ozadja, strankarskih central iz Ljubljane, lobistični interesi, ampak samo pomembno spoznanje, konkretni skupni cilji in iskrene želje za njihovo realizacijo v korist občine in ljudi. To je garancija, da gre za poštene namene. Ali v politični stvarnosti naše občine razum in modrost dokončno zmagujeta nad egoizmom in osebnimi interesi? Jože Artnak j'.vr.'Vi/V 1 IS Tokrat pa Kaj bomo jedli na brezmesni dan? Saj ne bo težko. Ker je poletje in se najde na vrtu ali pa v trgovini kar precej zelenjave, naj bo ta dan zelenjavni dan. V kleti imamo prav gotovo še nekaj starega krompirja. Ker se dobi že novi, marsikomu stari ne diši več. Da nam ga ne bo treba metati vstran, lahko iz njega pripravimo testo, katerega uporabimo v različnih oblikah. Pa še to - tako pripravljeno hrano lahko hranimo tudi v hladilni skrinji. Kako pripravimo testo? Skuhamo 1 kg krompirja, ga olupimo in pretlačimo. Krompirju dodamo 2-3 žlici masla, 3 jajca in približno 40 dag moke ter malo soh. Iz naštetih sestavin zgnetemo testo, katerega lahko uporabimo za pripravo sadnih cmokov, krompirjevih svaljkov in zrezkov. Sadni cmoki Testo razvaljamo poljubno debelo in ga narežemo na manjše kvadrate. Na vsak kvadrat položimo kos sadja in oblikujemo cmok. Cmoke kuhamo v slanem kropu približno 10 minut, jih odcedimo in povaljamo v raztopljenem maslu, kateremu smo dodali drobtine, po želji pa še zmlete orehe ah lešnike ter cimet. Nazadnje jih še sladkamo. brez mesa Za sadje lahko izberemo jagode, poleg tega pa so zelo okusni tudi cmoki s češnjami, marelicami ah slivami. Krompirjevi svaljki Iz enakega testa lahko oblikujemo svaljke, katere lahko skuhamo ah ocvremo. Skuhamo jih enako kot cmoke, če pa jih ocvremo, jih predhodno paniramo v moki, jajcu in drobtinah. Poleg svaljkov lahko iz enakega testa oblikujemo tudi razne hlebčke, polmesece ipd. Lahko jih ocvremo ah pa spečemo v pečici. Krompirjevi zrezki Približno pol kilograma krompirja skuhamo, olupimo in pretlačimo. Na maščobi prepražimo žhco sesekljane čebule in jo dodamo krompirju. Dodamo še 2 žhci kisle smetane, 3 žlice drobtin in 1 jajce. Vse sestavine dobro premešamo. Iz dobljene mase oblikujemo za prst debele zrezke, jih povaljamo v drobtinah in mmeno zapečemo. Ponudimo jih s solato. Cmoke ponavadi ponudimo kot desert. Svaljke, hlebčke in krompirjeve zrezke pa ponudimo s solato. Uporabljamo pa jih tudi kot priloge k mesu - seveda ne na brezmesni dan. (se nadaljuje) C.H. i.j i; "lir Hepatitis B Ne bodi cepec, cepi se! Hepatitis B je eno izmed virusnih vnetij jeter, z vimsom, ki ga povzroča, je okuženih okrog 5% prebivalcev. Posledica okužbe je lahko akutni ah kronični hepatitis s cirozo jeter in karcinomom jeter. Virus je prisoten v krvi, v večjih količinah pa tudi v semenski tekočini, vaginalni sluzi in shni tako pri ljudeh z akutno okužbo kot pri nosilcih virusa. Večina okuženih za okužbo sploh ne ve, dokler ni prepozno. Vimsje dokaj trdoživ in preživi na prostem en teden. Prenaša se s spolnimi odnosi in preko ostrih predmetov (igle, britvice), na katerih je okužena kri. Okužena mati lahko okuži pred in med porodom ah po njem tudi otroka. Po okužbi lahko zbolimo z gripi podobno boleznijo, lahko se jX)javijo tudi znamenja zlatenice, bolečine pod desnim rebrnim lokom, največkrat pa po okužbi bolezenskih znakov ni, kar pa ne pomeni, da ne bo tudi posledic. Od leta 1998 je v Sloveniji proti hepatitisu B uvedeno sistematično obvezno cepljenje otrok (trije odmerki) v prvih razredih osnovnih šol, priporoča pa tudi se vsem rizičnim skupinam. OBVESTILO Obveščamo starše, da po navodilu Inštituta za varovanje zdravja RS prekinjamo že naročeno cepljenje otrok proti hepatitisu B. Do prekinitve je prišlo zaradi napake pri pakiranju cepiva ENG 5103D9, ki ga uporabljamo tudi pri nas, zaradi česar republiški inšpektor do nadaljnjega ne dovoh cepljenje z njim. S cepljenjem bomo nadaljevah takoj po preklicu oziroma najverjetneje ob začetku novega šolskega leta. ZD Šentjur : H iUSfr-uvi ~ - "Nemški strokovnjaki izmerili Ratajevo GSM bazno postajo" S tem dopisom bi “želeli razjasniti nekatere nejasnosti, ki ste jih po vsej verjetnosti pomotoma objavili v Vašem časopisu v članku Nemški strokovnjaki izmetih Ratajevo GSM bazno postajo. Kolikor smo lahko razbrah, članek temelji na rezultatih meritev neodvisnih nemških strokovnjakov in vsi argumenti ob komentiranju vrednosti slonijo na predpostavki, da za gostoto -pretoka moči v danem frekvenčnem območju obstaja priporočena mejna vrednost 1 mikro watt/m2. Priporočene mejne vrednosti, ki jih lahko dosežejo visokofrekvenčni viri sevanja, so za posamezna frekvenčna območja natančno zajete v slovenski 'Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju', vrednosti pa so povzete po mednarodno priznanih priporočilih. Poudariti moramo, da mejne vrednosti niso postavljene kar na pamet, pač pa so rezultat dolgoletnih laboratorijskih raziskav in raziskav na živih organizmih vrhunskih strokovnjakov iz vsega sveta. Vrednost 1 mikro watt/m2, ki je omenjena v članku, je popolnoma neosnovana in je, z izjemo gospodov iz vašega članka, ne priporoča nihče. V frekvenčnem območju okrog 900 MHz so splošno privzete priporočene mejne vrednosti nekaj wattov na kvadratni meter. To so tudi vrednosti, kijih priporočajo po svetu ustrezni standardi, večina dovoljuje celo višje vrednosti. Glede na priporočene mejne vrednosti sta torej nemška neodvisna strokovnjaka izmerila sevalne vrednosti, ki so v vseh omenjenih primerih v okviru dovoljenih. Vse vrednosti gostote pretoka moči, ki jih navajate v članku, so torej s stahšča stroke neproblematične. S spoštovanjem, Aleš Berkopec, vodja laboratorija za neionizirna sevanja _ ______ zun 7a«nd za varstva pri delu, Ljubljana- torek, 26. junij 2002 Šepetanja ob šanku V župansko tekmo tudi Erjavec, Tiselj, Diaci in še drugi... Tinček: Dva deci daj, točajka! Točajka: A danes, kar sami? Se vam je Tonček izneveril? Pa tako vaju je bilo lepo poslušati. Še mi navadni ljudje smo izvedeli, kaj je novega v vaših strankah. Tinček Mogoče še pride. Je pa zadnje čase bolj tiho in se drži doma. Malo so ga po prstih po zadnjem »...tudi LDS bo imela župana«. Kot da bi dregnil v osje gnezdo. Točajka: A res? Me čudi, da se liberalci, in še demokrati povrhu, razbmjajo. Narobe svet. Bo že držalo, nehvaležno je pisati o ljudeh preveč direktno. Četudi humoristično, satirično in šaljivo. Kaj hočemo? Praksa je drugačna od načel. Tonček: Tako, kar brez mene. Sta me tudi že vidva odpisala. Tako se pa ne dam. Točajka, še meni dva deci, in to belega, za nalašč, čeprav imam rajši rdečega. Če ne, grem pa drugam, med drage ljudi. Tinček: Ne jezi se! Ni vredno. Smo v Šentjurju. Vsako pisanje razburja ljudi, razen če jih ne hvališ. Pa še ob hvali so nezaupljivi. Točajka: Izvolite. Tudi bel je dober. Nikar si tega ne jemljite k srcu. Pri nas, še posebej v »višjih« krogih, berejo po svoje; ni važno, kaj piše in kako piše, ampak kdo piše in zakaj piše! Tonček: Saj ni nič narobe. Jaz sem tega vajen. Samo naučim se nič. To me jezi, na sebe se jezim. Tinček Pusti to! Ali veš, da bo letos kandidiral za župana dr. Štefan Tisel? Močan kandidat. Tonček: Vem, vem. Tudi v moji stranki ga bomo podprli, razen seveda, če se v zadnjem trenutku ne premislimo. Tinček: Močan kandidat, s podporo vaše liberalne stranke, nove Slovenije, socialdemokratov, in še koga. Škoda, pa je bil že skoraj naš. Tonček: Ja, kaj hočeš. Zakaj ga pa niste ustoličili v zdravstvenem domu. -----—------! Če obljube ne izpolniš, ne moreš pričakovati zvestobe. Tinček Močan kandidat že, ampak bomo še videli. Zdaj bodo prišle na dan vse njegove »lepe« lastnosti. Mi že imamo pripravljen seznam njegovih zaslug za narod. Ni uspel v zdravstvenem domu, v bolnici, kjer je bil strokovni šef, so ga odstavili. Ni šlo. Rdeči križ, ki ga on v Šentjurju že dolga leta vodi, je na slabem glasu, Planinčani ga pa tudi raje vidijo v Šentjmju. In še in še. Vse bo prišlo na dan. Po potrebi bomo v ljudski stranki poiskali vse, če se dr. Tiselj ne bo pokesal in prišel nazaj k nam, kamor spada. Tonček: Pusti dohtarja. Bomo videli, kako močan kandidat je in kdo ga dejansko podpira. Kandidat je tudi Cveto Ezjavec. Še vedno je bil na listi in tudi tokrat bo zraven »mali župan« krajevne skupnosti Šentjur in predsednik vse bolj priljubljene združene liste. Nekaj v življenju je pač potrebno početi tudi zdaj, ko bodo ukinili »ljubiteljsko« vojsko. Gospod Cveto je junak prejšnjega časa, obdržal se je do danes s pomočjo župana Jurija, oziroma njegove »šefice«, zakaj ne bi bil tudi jutri.Če ne, pa njegov sin, ki se vedno bolj vzpenja po združeni lestvi. Ne bi me čudilo, če je niso naredili v Alposu. Tinček Eden od resnih kandidatov je tudi SMS-ovec Marko Diaci. V Šentjurju je sicer prišel na plan na neodvisni Pungartnikovi listi, v resnici pa v navezi s sedanjim županom. Nekateri so vedno na pravi strani. Za državnega poslanca je bil izvoljen na SMS listi, nanjo je pa prišel s pomočjo »čistih« računov pri delu mariborske študentske organizacije. Bog pomagaj! Upam, da je pravočasno pospravil za seboj, da na teh volitvah ne pride na dan kaj umazanega. Sicer je pa Marko mlad in čeden. Volivke so njegov velik adut. Tonček So tudi še dragi kandidati. Če bo našel kakšno stranko, v kateri še ni bil, bo kandidiral tudi Ivan Jager. Pa Damjan Grobelnik, ki ima prakso še s prejšnjih vobtev. Če se bo odločil za kandidaturo, bo zagotovo dobil dvakrat več glasov kot na zadnjih volitvah. Zanj bo glasovala tudi soseda. Tinček: Veš kaj, o kandidatih in vofitvah pa imam že vsega dovolj. Jih je kot listja in trave. Izvoljen bo samo eden in po izkušnjah, gotovo ne najboljši. Tonček Prav imaš. Dragič o čem dragem. Ljudi tudi zanima, kako je sosedova muca prečkala cesto in ostala živa. Točajka: Tako se govori. Na moj račun vsakemu dva deci, da ne bosta povedala, kako se pišem! Če bodo ljudje zvedeli, iz katerega bifeja sem, bodo kar drli k nam. Gneče ne maram. Moram več delat. Spoštovani gospod urednik! Zadnjič ste me okarali, da se preveč lahkotno spuščam v politično analitike, da sem bolj humorno navdihnjena pisunka kot politični komentator. Pa saj lahko pri sebi vidite, da to ni lahko, da kdor malo povoha politiko, ga takoj zasvoji, in da človek iz tega na lep način ne more več ven. Priznam, čedalje bolj me vleče v politiko. Če ne bom mogla v kakšno stranko, bom pa šla k Rdečemu križu, kar se baje še bolj splača. Vedno bolj razmišljam, da bi spet oživela »Stranko revežev«, ki je na Planini pred leti že delovala. Dokler si ni njen predsednik takratni šolski hišnik Roman zgradil v spodnji ulici veliko novo hišo, ter kupil nov avto. Zamislite si, kako močna bi bila naša stranka! Oba županska kandidata Tisel in Malovrh bi mi segla komaj kaj čez kolena. Imam pa še eno veselo novico: dolg KS Planina do občine je že prepolovljen. Po obisku predsednika Romana in našega prvega trgovca Rikota v Šentjurju so družno ugotovili, da so občinski financarji bodisi hudobni ali pa čez les, saj so nam nekatere postavke kar večkrat obračunali. Da pa bi KS iz rdečih številk sploh kdaj izplavala, je pa menda matematično nemogoče; za znamke in podobno delovanje baje dobimo od Občinarjev milijon in dvesto tisoč tolarjev, kar z osmimi milijoni pa naj bi prispevali za občinsko cesto proti Zagorju. Jaz sem pa že mislila, da podžupan resno misli, ko je grozif da bo nad našega Romana poslal ujevejevce, ki bi naj KS finance razvozlala. Mislim, da je resnično ta mandat zadnji, ko smo našli sedem bedakov za krajevni svet Iz enega kozarca natočiti liter vina, kot bi radi šentjurski Občinarji, ne bodo znali tudi najbolj izkušeni krajevni politiki. V velikih finančnih težavah se je znašlo tudi »združenje utrujenih veteranov za osamosvojitev Planine«, ki je planiral vse ljudsko zborovanje ob visoki obletnici boja za samostojno občino na letošnji dan državnosti. Šentjursko gospodarstvo za sponzoriranje te proslave seveda nima razloga, planinsko je pa tako tudi več ali manj zadušeno. Da le ni vse tako čmo in se na obzorju že malo svetlika, je dejstvo, da je v to našo vukojebino nekako zašel kontraverzni vesoljno znani šentjursko-mariborski podjetnik Roman Leljak, kupil planinsko graščino ter pol zgornjega trga in pričel graditi predjamski grad z dvesto ležišči ekstra kategorije. Desna roka mu je naš le malo manj znani podjetnik Samo izpod Svetega Križa. Na občini so zelo navdušeni in so jim menda dokumentacijo obljubili takoj, to se pravi najkasneje v petih letih, če ne bo slučajno kakšnega nasprotovanja. Kot pri vsaki novotariji so se tudi tukaj takoj našli mencači, češ, da gre za še eno Leljakovo poslovno potegavščino in podobne oslarije. Vsem tem cinikom so akterji investicije stoletja že takoj na začetku zavezali jezike, ter pri priči zaposlili Pušnikovega Vikija, ki bo »tehnični«. Viki s pomočjo še enega najetega umetnika, ki ga jaz osebno ne poznam, že kleše prekrasen kip svetega Florjana, ki bo večno krasil Anikino Planino. Ciniki so pa spet našli svojo kost in se nasmihajo ter pravijo, da bo spomenik iz siporeksa razpadel še preden bo prišlo do uradnega odkritja. Pa naj bi spet šla v prah naša nova kulturna pridobitev, kakor je šlo domala že vse ostalo. Jaz sem nekje prečitala, da so tudi v Ljubljani imeli en star vodnjak, ki seje skoraj razpadel, pa so ga rešili s tem, da so ga dali pod stekleni zvon, in bom to rešitev predlagala tudi Vikiju. Na petintrideseto obletnico našega Tajfuna iz principa nisem šla, ker je moj že cel teden bluzil o Nataliji in njenih joških, kar je v dno duše prizadelo moje rahlo uvelo žensko bistvo. Normalno, da sva potem sporazumno oba ostala doma. Kar pa po malem že obžalujem, kajti na fešti, v katero je naš Jožko vložil krepko več kot občina celo leto v vso Planino (na dan pred praznovanjem je v Maršalovi maniri dal ob prometnicah posaditi tudi krasne frišne rožice) seje trlo ljudi, kot jih Planina še ni videla Lepo vas pozdravlja Pepca Planinci naša točajka Dimsi med zamorci .. Prvič po 40 letih, odkar živim v Šentjuiju, sem iz vašega časopisa in od vaših visoko razvitih novinaijev izvedel, da naše Šentjurčane primerjate z zamorci iz nerazvitih držav. Grega Bezenšek, predsednik DS Šentjur, v Pismih bralcev NT&RC, 18.6.1992 V znamenju 20 let Kmetijskega kombinata Šentjur ... Zanimanje za oddajo je bilo izredno, saj seje zgodilo celo to, da precej ljudi ni moglo v dvorano kulturnega doma, ki je bila nabito polna. Novi tednik, 17. 6. 1982 Radovljica na obisku v Šentjurju Pred dnevi so šentjursko občino obiskali nekateri družbenopolitični delavci iz radovljiške občine. Do takšnega sodelovanja med občinama je prišlo na osnovi pobratenja lovskih družin iz Begunj in Ponikve. Novi tednik, 2. 6.1977 Zakaj v Šentjurju ni mladinskega kluba? Tudi v Šentjuiju so imeli mladi svoj klub, ki je bil dobro organiziran in je navezoval na sebe precejšen krog mladih. Organizirali so mladinske plese in celo pripravili oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Žal se je klub zaradi odhoda najbolj aktivnih mladincev k vojakom kmalu razformiral. Zdaj, ko so se mladinci na Hudinji, v Škofji vasi in drugod organizirali, so se začeli tudi v Šentjuiju mladi ljudje spraševati, zakaj nimajo tudi oni mladinskega kluba. Branko Oset Novi tednik, 8. 6. 1972 Vodovod v Dobje Lepa nedelja je bila za Dobje pomemben dan, saj so odprli nov vodovod. Vaščani so zgradili dva rezervoarja, enega v dolini in drugega na hribu, vodje dolg en kilometer in teče po težkem in kamenitem terenu. Pri gradnji so pomagali vaščanom pripadniki JLA in učenci osnovne šole. Celjski tednik 29. 6. 1967 Občina Planina priključena k Šentjurju Planinska občina brez dvoma ni edina, ki v sedanjem razvoju in prilikah ne odgovarja obsegu nalog, ki jih bodo v kratkem času morale te teritorialno-politične enote sprejeti. Celjski tednik 14.6.1957 Zadel pol milijona din Pri zadnjem žrebanju državne loterije, ki je bilo 10. junija v Mariboru, je zadela glavni premijski dobitek srečka št. 512996, ki je bila prodana v celjskem okraju. Polovico te srečke je kupil upravnik kmetijske zadruge v Gorici tov. Ivan Krašek na tamkajšnji pošti. Srečen dobitnik je še mlad in neporočen, vendar je izjavil, da mu bo pol milijončka prav prišlo, ker ravno sedaj zida hišo. Celjski tednik, 14. 6. 1957 Op.: časopis je tedaj stal 15 din, novi frčo pa 800.000 Veliki šentjurčani Peter Hlastec Rojen 22. 6. 1922 na Ponikvi, kjer biva do smrti maja 1983. Kot partijski aktivist med vojno zaprt v Starem piskru. Preživel Mauthausen in Dachau. 1955 predsednik takratnega občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju (prvi župan občine v obliki kot jo poznamo danes). Kasneje do upokojitve direktor Kmetijskega kombinata. Prejemnik več državnih odlikovanj. Ernest Rečnik Rojen 4. 6. 1913 v Sankt Petersburbu (Rusija). Študiral pedagogiko in sociologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. 23 let ravnatelj OŠ v Šentjuiju. Več let šentjurski zborovodja. Publicistično ga zanima gospodarsko, jrolitično in kulturno življenje Šentjurja in okolice. Umrl je leta 1997. Junijski dan Letos je prav takšen kot lani, le barve so izrazitejše tam, kjer so bile izrazite že prej, in še bolj obledele tiste, ki zaradi prosojnosti nikoli niso metale senc. Vsako leto je obletnica slovenske osamosvojitve. Lani nisem bila na nobeni prireditvi, v časopisu sem preskočila vse naslove na to temo. Ker se tako malo ali pa skoraj nič ne zanimam za politiko (še ta teden mi je nekdo, ki ga sama občudujem, naravnost očital, da sem popolnoma nezainteresirana), ne istovetim političnih dogodkov, proslav,... z duhom, kot sem ga privzela v svoji družini. Od tod je slovenstvo zame čustveno nabit pojem, dan osamosvojitve pa zgodovinsko pomembna prelomnica, ki jo je spremljala vsesplošna evforija, povezanost, enotnost... Zdi se mi, da gre za dve popolnoma različni stvari (na eni strani politika, ki smo seje takrat idealistično nadejali, na drugi strani dejanska politika dandanašnja), saj slovenska politična elita povzroča slabosti, prav tako občinska. Praznovati »skupaj«, praznovati »z njimi« je poza. Vse preveč takšnih in podobnih poz. Vse preveč kalupov, ki izpodrivajo nove pretoke energije in originalnosti... Kakorkoli; Vuga pa zame v takšni obliki, kot sem jo zaznavala kot otrok - ljudje, ki sem jih srečevala npr. na morju, glasba, ki smo jo poslušali..., nikoli ni prenehala biti domača. In nič bolj se ne čutim ločena od nje, kot sem se prej počutila povezano... Večer bo padel name lahkotno, nežno in prehitro. Ko zapravljaš čas, ki si ga že zdavnaj zapravil, je vse skupaj lažje. Prepustiš se toku. Praznino premagaš tako, da jo sprejmeš. In z razumevanjem. Bežanje bi bilo iluzorno in privzelo bi oblike, ki postajajo vse manj prepoznavne in vse bolj zakrite ovire za premagovanje. Topi se sladoled. Topi se Sade. Oboje že leta in leta. Čisto zapravljanje energije je vsakršen poskus opisa stanja duha v tem trenutku. Nemogoče je pojasniti ali razumeti že sam delež, ki ga ima pri tem glasba... Ni me strah, vsaj ne v starem smislu. Mogoče kdaj malo, v afektu... Lažje bi ponazorila z bobni. Horoskop je imel prav - prenašam lahko samo najboljše prijatelje. Kar pa po občutku ne velja ekskluzivno za ta teden. Spet seje marsikaj spremenilo od zjutraj. Začelo seje s poglavjem o globalizaciji in nacionalnih državah in razmišljanjem o vstopu v EU (pravzaprav o pomislekih ob asociaciji na Iskanje ljubezni Tomota Križnarja in na Kurde)... Zgodnje zgodnje kosilo in tista potlačenost duha za tem, ki me nikoli prav ne izuči, sta sledila kot hitra smrt. In spanje, ki me je odprlo za srečanje z demoni in na koncu pripeljalo - pravzaprav skozi ponovno jutro - do rešilnih rok mojega angela. Vse je enkrat prvič, vsaj v starem smislu. Pravzaprav sem umrla kar trikrat. In to povsem mimogrede. Sploh ni bilo človeka, ki bi mu bilo vredno razlagati (niti, ki bi bil pripravljen poslušati). Sedela sem na balkonu; pogovarjali smo se in kadili, jaz sem bolj kot kaj drugega čakala na odseve sonca in na sence hribov. Ne prav zelo prisotna tam, kjer prisotnost šteje. Prisotnost kot: žile, razkroj, nazadnje, nadalje... Pa spet naprej. Neskončno prestavljanje. In neskončno okalupljanje vsega. Bogdan je imel prav. Ni se več možno pogovarjati z nami, zdaj, ko smo že tako pošteno vpeti v spone načel, pričakovanj in dolžnosti. Želje so vse preveč dovoljeno blago, v prodaji na veliko, legitimirane v svoji lastni smrtni obsodbi, tolažilne nagrade za lačne. Kot slike na steni, takšne dnevniške; zgolj spomini na spomine. Ni energije več, ni več žive resnice. Malo se učiš, malo se družiš, greš kdaj kaj pogledat ali poslušat, pa kaj prebereš - ne malo za hec niti preveč zares in to res ni nikakršen način - popolnoma se strinjam z atijem, in njegove besede mi odzvanjajo v glavi, čeprav se sam morda niti ne spomni, da mi jih je izrekel - zdaj je čas, ko bi morali biti najbolj ustvarjalni, zagnani, prizadevni, polni energije. In ko se jih spomnim, me držijo neko obdobje pokonci, kdaj drugič me za neko obdobje potlačijo v obup. Brez nerazložljivega med Juretom in mano in med tistimi določenimi in mano bi mi bilo najbrž strašno. Sama soočena z nekaterimi stvarmi v svoji glavi (v odnosu do stvari zunaj, ki so v žalostnem stanju) bi bila obsojena na - gotovo kaj strašnega. Zaradi življenja v tem (ljubečem, polnem), za to mi kri teče po žilah in zato je dihanje prijetno. Kar je whitter shade of pale razlage ljubezni, prebleda, da bi se ujela v njeno življenje. Ne more se. Beseda ni stvar. Še enkrat in spet - stari stok, zakaj ne znam slikat, kiparit, delat glasbe ipd. Mogoče bi se tako dalo razložit. Pa ni važno. Važno, da je. Nekaj tako izgleda in je drugače, nekaj drugače izgleda in je tako. Vprašanje, kdaj bom spet jedla dobro hrano brez dobrega vina. Svojstvo takšnega okusa ne pride, da bi prešlo. Pri čemer gre za prispodobo celega spektra stvari. Vsega pa se ne da brez nečesa drugega. In to je strah, ki ga zdaj poskušam razumeti, zdaj, ko je prepoznan. In ne počutim se, kot da rastem. Le tu pa tam se počutim bolje kot prej, in čeprav se sočasno še vedno utapljam, me tok odnaša proti velikim in lepim vodam. Jure je pri tem moje sonce. On bo to najbrž za vedno, tako kot še kdo in pa moja družina. Tu ne more biti izgub, razen afektivnih in le na videz hudih. Večer spet na novo pada nalahno - spelje drugačen. Tanja je na poti, tukaj pa že diši po timijanu. Kaj najraje posluša BOŠTJAN KOČAR igralec Alpos-Kemoplasta 1. Dorde Balaševič 2. U2 3. Billy Idol y ’ ■ ! ‘ v JAN, ETNO IN SONČNA OČALA - .... ...............—- ........ text: Ludwig in Eva j ŠENTJUR, B-52. V soboto seje v Hruševcu v klubu B-52 zgodil Jan Plestenjak. Kar nekaj časa je preteklo do nastopa, toda v tistem trenutku je bil klub polno nabit z željnimi obiskovalci in predvsem obiskovalkami. Šentjurskih lepotic se je kar trlo in moramo priznati, da Jan in njegov simpatičen spremljevalni bend na nobeni ravni ni razočaral -izvedba je bila vokalno in glasbeno prvovrstna, prav tako stik z občinstvom in »poza«. Upam si reči, da so »skeptični« obiskovalci spremenili mnenje, »privrženci« pa so poglobili simpatije, j VELENJE, Folk festival. Okej, v atrij gradu, ki [je eden izmed boljših placov za muziciranje 1 kantrijaško pofarbane godbe, se je naphala zavidljiva količina mladine šaleško-koroškega porekla. Na odru zalotimo irsko zasedbo K-1 PASSO, skupina je . doslej posnela šest albumov, zadnjega leta 2001- (Bom again). I In težko si je predstavljati ob njih | ravnodušnega poslušalca, kajti delujejo neverjetno zavezujoče in celo pomirjujoče, | klub redkim kontroliranim harmonikarskim ^ izpadom. Baje so nastopali z: Duran Duran, Richard Thompsonom in Kristy Mc Coli. Zvezde večera, etno zasedba Kontrabant, zaradi razštelanega ozvočenja zaslužijo popravni izpit. CELJE, Urban Etno festival. V poplavi zombi glasbe ponuja festival razvajeni klienteli poglede na neznano-prijazne etno pokrajine. Tro-dnevni festival obiščemo v petek in naše slivniško omizje je priča inkarnaciji prijetnega večera, kjer ponikne marsikateri kozorog. Kaj najraje posluša TJAŠA BOSIO igralka ŽKK Šentjur LNirvana 2.Guns'n'roses S.Creed Kaj najraje posluša KARMEN VOGA igralka ŽKK Šentjur LNirvana 2-Blink 182 S.Siddharta LOJTRA 1 (0) Mi navijamo za Slovenijo KONPILACIJA 2 (2) Ko bil sm še mali pizdun MI2 BE POP KONTRABAND ZABLOJENA GENERACIJA MURAT & JOSE NUDE SESTRE SIDDHARTA SAUSAGES 3 (0) Ti si moje sonce 4 (0) Dobil bom pesem 5 (lO)Totalni debil 6 (6) Spredizadi 7 (9) Budalo 8 (1) Wahre liebe 9 (5) Klinik 10(6) Pištola Koncert prične intemational etno projekt »Trio Bolgarke«, kjer vzhodne melose neutrudno šprudla naš znani popotnik,! pisec....D. Kortez-bolgarsko! obzorje. Prekmurska zasedba j Kontrabant nas poteši z j predstavitvijo zadnjega etno ! produkta »Dal ti bom pesem«. Kljub temu, da jih je zapustil Vlado Strmčnik (klarinet, kitara, vokal...), delujejo potentno. Je to zrelost, je to starost? Popravca so uspešno opravili. Ob šepavemu oglaševanju MCC-ja obisk začuda ni bil obsojen na deficit obiskovalcev. 6.7.2002 ob 19:oo uri v vrtu Ipavčeve hiše etno skupina KV1NTON Keti&k lepega vedenja IM J D O Tonček Bontonček in France Telebanče Afe vem, kako naj tole potem. Franček je nad poroko obupal. Ali pa nad nevesto. Tega Tonček pri najboljši volji ni mogel izvohati. Malo ga je sicer skrbelo, da je s svojimi bontonološkimi pridigami pripomogel k hitri ohladitvi odnosov. Pa je prejšnji teden videl nesojeno nevesto, ki je z visoko privzdignjenim nosom odmarširala mimo nesojenega moža in pri sebi sklenil, da so po sredi vetjetno kake manj bistvene stvari, kot je bonton. Ampak junij je še vedno mesec porok in Tonček svetuje dalje. Med obredom svatje sedejo glede na to, ali poznajo nevesto ali ženina. Nevestina stran je leva polovica v smeri proti oltarju, ženinova pa desna. A to pravilo ni zelo sveto, saj so povabljenci lahko včasih prav hudo neprimerno porazdeljeni. Otroke se vzame s seboj le, če so povabljeni in običajno so dobrodošli, saj s svojim čebljanjem naznanjajo tisto, kar še ima priti. Dojenčki pa so le majhno pretiravanje. Razumljivo je, da nekateri dostavijo darila sami, a če jih prinesete v cerkev ali na svatbo, boste s tem zaposlili vsaj še koga poleg srečnega para in res je bolje, če jih prej dostavite na nevestin ali ženinov dom. Fotografiranje je seveda nujno, ampak nikar ne dopustite, da bo postalo bistvo obreda. Koliko romantike in svečanosti pa sploh še ostane, če okrog vas neprestano skače fotograf. Nekatere mladoporočence hudo skrbi, da ne bi pozabili besedila. Ne sekirajte se, tudi princ Charles in princesa Diana sta se oba zmotila. Morda je dobro, če prosite duhovnika, da besedilo razbije na manjše enote, ko boste ponavljali za njim. Če se odločite, da ga boste brali - spomnite se, da gre za tako pomembno obljubo, da je že lepo, če človeka gledate v oči, ne pa stran od njega v knjigo. (se nadaljuje) Saška LIGA MALEGA NOGOMETA 2002 VROČE TEKME Po zelo mokrem in mrzlem začetku lige v aprilu, se v končnici spomladaskega dela igralci dobesedno utapljajo v znoju in vročini.Seveda se to odraža tudi v igrah posameznih ekip, ki niso dobro kondicijsko pripravljene..Mesta nekaterih ekip, ki so v preteklih letih kraljevale na lestvicah šentjurskega nogometa, pričajo, da se na stari slavi in uspehih ne da živeti. Se pa v ospredje prebijajo ekipe, ki so se okrepile z novimi, mladimi, igralci in se na tekme resno pripravljajo. Do konca lige sta ostala še dva kola.. PREDSTAVLJAMO VAM EKIPO: tsia&Ssla Igralci: Pungaršek M., Planko S., Belej M., Mastnak B., Šešerko A., Iskrač G., Vojsk S., Leskovšek D., Mavrič D., Pungaršek B., Horvat R., Romih J., Leskovšek T. KDO BO SVETOVNI PRVAK? Boris Pungaršek (igralec Elektro Selič) BRAZILIJA , ? S; ■' , X