Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/• leta 90 Din, za */« leta 45 Din, mesečno 15 Din; aa Inozemstvo: 210 Din. — Plata ln toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Številka 22. Uredništvo ln upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri V; m m m m « v . pošt. hranilnici v Ljubljani Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo .-t**.25-52. izhaja vsak torek’ee* trtek in soboto Llubliana, četrtek 20. februarja 1936 posamezni 4«C#I številki Din ■ Optimizem ugaša Na tem mestu smo večkrat naglasili, da so gospodarski ljudje vendarle še ostali optimisti, ker se zavedajo, da je v optimizmu konstruktivna sila. Bojimo pa se, da bo polagoma tudi med gospodarskimi ljudmi usahnila zadnja sled optimizma, ker se nič ne stori, da bi se sedanje obupno žalostne razmere zboljšale. Niti tega ne morejo gospodarski ljudje kon-statirati, da bi bila vidna vsaj dobra volja, da se sedanje zlo odpravi. Vse ostaja, kakor je bilo, le da se k starim težavam kopičijo vedno nove. V katerokoli gospodarsko stroko pogledamo, povsod moremo to konstatirati. 18. novembra so se začele izvajati sankcije proti Italiji in od takrat je ustavljen ves izvoz lesa v Francijo. Trije mesci so, od takrat minili, cela vrsta konferenc, zborovanj in tudi mogočnih zborovanj je med tem bilo, na katerih se je konkretno povedalo, kaj je treba storiti za dvig izvoza lesa. Ali pa se je kaj storilo? Ali se je kateri teh predlogov izvedel? Ali se zaračunava izvoznikom tečaj lire po 3'55? Ali je znižana prevoznina na železnici? Ali je znižana gozdna taksa? Ali je znižana doklada za cestni sklad? Ali je znižana zemljarina? Ali so uvedene izvozniške premije? Ali so nam zvišani lesni uvozni kontingenti? Ali smo dobili od Francije te preference, ki jih že ima Avstrija? Ali se je sploh kaj storilo? In na vsa ta vprašanja čaka gospodarski človek zaman pozitivnega odgovora, kljub temu pa naj bo optimist! Pa sevobrnimo na davčno polje! Vsi posli so nazadovali, povsod je padel zaslužek, ali pa se je tudi davčno breme znižalo? Ali je bil znižan kateri državni davek? Ali je bila znižana katera banovinska davščina? Ali so mar nižje občinske davščine, trošarine in uvoz-nine? Ali pa se je morda ublažila davčna praksa, da se bolj upoštevajo obupne razmere, v katerih živi večina davkoplačevalcev? Vedno je na vsa ta vprašanja eden in isti odgovor, da je ostalo vse, kakor je bilo, da se je torej davčno breme zaradi poslabšanja splošnih razmer še- povečalo! Pa da bi se vsaj to doseglo, da bi se šlo davkoplačevalcem na roko vsaj tam, kjer se ne zahteva od finančne uprave prav nobenih material-1 nih žrtev! Ali pa je morda jasnost v davčnih zadevah tudi samo za spoznanje večja? Ali se je poenostavil le en davčni predpis? Ali se pritožbe kaj bolj hitro rešujejo? Kje I)a je vendar tisti razlog, da bi ostal optimizem ljudi nezmanjšan. Leta in leta se nam obljublja decentralizacija in dekoncentracija. Leto za letom dejstva postavljajo to obljubo na laž. Mesto decentralizacije doživljamo sedaj po monopolizaeiji šolskih zvezkov še monopolizacijo šolskih knjig. Vsa Blovenija protestira proti tej mo-liopolizaciji z najbolj utemeljenimi razlogi. In efekt protesta? — Monopolizacija se izvaja dalje! In ce pogledamo v občine, tudi ne !"°renio konstatirati nič drugega, decentralizacija izgublja stalno na veljavi. Obljubljala so se nam javna dela in brali stno tudi številke, koliko bo izdano denarja za posamezna javna dela. A kje 'so ta javna dela? Ali nismo č-italj o razveljavljeni licitaciji za Medenski klanec? Ali se mar že zida univerzitetna knjižnica, za katero je bilo že toliko bojev? Ali se mar kdo zgane, da se neha škandal v prenatrpani bolnišnici? Ali se začenjajo vsaj druga najbolj nujna javna dela? Kmalu bomo praznovali tudi prvi jubilej, ko je prišla v Ljubljano posebna komisija, ki naj do-žene, kako bi se spravilo naše denarništvo zopet v red. Kakor vedno, tako so se tudi takrat napovedovali veliki ukrepi, ki pa so seveda zopet ostali le na papirju. Med tem pa je kriza naše denarništvo vedno bolj uničevala, da so danes naši denarni zavodi v stanju postopne likvidacije. Tako zelo se je stanje poslabšalo, da se danes izkušeni ljudje celo že boje, če se bo izdala še kakšna uredba v zaščito denarnih zavodov! In če še pogledamo na posebne težave, ki jih preživlja trgovec. Katera njegovih težav pa je bila odpravljena ali zmanjšana? Ali je mar ponehalo krošnjarstvo? Ali morda ne preplavljajo še nadalje deželo potniki, ki obiskujejo stranke po hišah? Ali je konec nelojalne konkurence, ki jo delajo prodajalne tvornic? Ali pa so se morda nehali skrajno krivični privilegiji nabavljalnih zadrug in kon-zumov? Kaj še! še povečani so bili ti privilegiji in konzumom ni treba več plačevati davka za čezmerno izkoriščanje cest! Na vse načine se ljudje trudijo in mučijo, da bi vzdržali v sedanji krizi, toda vsi njih napori so zaman, ker prihajajo vedno nova določila in vedno nove težkoče, ki uničujejo ves njihov napor. Pri takšnem stanju je le prenaravno, če izgubljajo ljudje zadnjo sled optimizma in če se jih polašča obup. Bil bi tudi v resnici že čudež, če vse te težke izkušnje in vsa ta moreča razočaranja ne bi ljudem vzela optimizma. Kadar pa je konec optimizma, takrat je tudi konec volje do dela, takrat tudi požrtvovalnost izgine, takrat se začenja konec vsega. Do te postaje smo danes prišli in oni, ki smo dosledno govorili, da treba ohraniti optimizem, vidimo pred seboj le temno sliko. Vendar pa priznamo, da je še nekaj malo možnosti, da se ta slik^- zlepša, če se seveda takoj začne „elati to, kar pričakuje vsa dežela in po čemer hrepeni vse prebivalstvo. Ali pa smemo biti tako optimistični, da bi upali, da se bo to tudi začelo? Nov udarec za vse naše g izvoz iaic in perutnine v Nemčijo ustavljen Pred štirinajstimi dnevi je Nemčija naenkrat ukinila uvoz zaklane perutnino in jajc iz Jugoslavije. Pred meseci je zastal uvoz perutnine v Italijo zaradi sankcij. Tako je štajersko perutninarstvo skoro na en mah izgubilo dva svoja najboljša odjemalca ter se znašlo v enaki krizi, kakor lesno-industrij-ska področja na Kranjskem. Na prvi pogled se zdi skoro smešno primerjati to novo krizo našega perutninarstva z lesno krizo. Stvar pa dobi drugo lice, če omenjamo, da izvaža samo največja mariborska tvrdka letno okrog 500 vagonov perutnine v Nemčijo in Italijo. Če računamo kilogram perutnine samo po 9 Din (v resnici se je še pred nekaj tedni lahko računalo skoro še enkrat toliko), bi znašal letni izpadek skoro 50 milijonov dinarjev. In ta bi se razdelil samo na mariborsko okolico, kajti v Ptuju imamo zopet drugo, skoro prav tako veliko tvrdko in v Čakovcu tretjo. Te tri izvozne firme so obvladale štajerski perutninarski trg ter izvozile letno skoro 1000 vagonov zaklane perutnine samo s področja severnega dela Štajerske, pred vsem Slovenskih goric, Haloz in Prekmurja. Šele pri tolikšnem prometu udari v oči, kaj pomeni naenkrat zabrana vsakega izvoza. Tembolj, ker je zlasti za Slovenske gorice pomenilo perutninarstvo v zadnjih letih glavni vir dohodkov kmečkih gospodarstev. Ko je nastopila kriza v prodaji vina ter je začelo vinogradništvo propadati, so se napredni slove-njegoriški kmetje z vso vnemo vrgli na perutninarstvo. Prednjači zlasti mariborska okolica. Pretežna večina gospodarstev goji danes že plemenito štajersko kokošjo pasmo ter se bavi strokovno s pitanjem perutnine. Velika zasluga gre tudi navedenim trem izvoznim tvrdkam, da so organizirale izvoz perutnine v inozemstvo ter našle dobra tržišča za naše blago Samo tvrdka Viljem Abt v Mariboru je v preteklem letu izvozila v Nemčijo 300 vagonov, v Italijo pa 197 vagonov perutnine. Zlasti 'nemški trg je bil hvaležen, ker so bili Nemci s prvovrstnim našim blagom zelo Zadovoljni in ni tvrd-Jta v celem letu dobijsf niti črio rc1 klamacije. Kljub težavam v kli- rinškem prometu se je izvoz tudi v začetku letošnjega leta zelo lepo razvijal in so naši izvozniki celo upali, da se bo tako dvignil, da se niti ne bo čutil izpadek zaradi prekinjenih trgovskih odnošajev z Italijo. Pa tudi nakupne cene so bile primerne. Tvrdka je plačevala kmetom kopune po 20 Din kg, pitano perjad (poulard) pa po 14 Din. Čim pa se je zaprl nemški trf?> je padla cena kopunom na 8 in pol, pitani perutnini pa na 7 do 8 Din za kg. Pa še po tej ceni kmetje perutnine ne morejo več spraviti v denar. Izvozne tvrdke imajo že polne hladilnice ter so nakupovanje ustavile, na domačem trgu pa je naenkrat nastala taka ponudba, da se cene ne morejo več dvigniti. Škoda bo velikanska, če se ne najde načina, da se nam vsaj nemški trg zopet odpre. Pridružujemo se v celoti Monopolizacija šolskih kniig se ne sme izvesti »Slovenec« je objavil čez vso prvo stran protest proti nameravani monopolizaeiji šolskih knjig, ker bi ta pomenila odpravo slovenščine iz srednjih šol, kakor to določa člen 13. zakona o učbenikih. Po tem členu sc namreč slovenske knjige postavljajo v isto vrsto z učbeniki narodnih manjšin. Jasno je, da Slovenci takšne določbe ne moremo nikdar priznati, ker je za nas skrajno žaljiva in ker bi pomenila za nas narodno smrt. Poleg tega pa je ta določba tudi protiustavna in naravnost zločin proti jugoslovanski misli. Zato je tudi nad vse škodljiva za državo in zato bi se moral poklicati na kazensko odgovornost oni zaplotnik, ki je zagrešil ta zločin. Zato pravi »Slovenec« čisto pra- vilno, da pomeni za nas monopolizacija šolskih knjig eno glavnih vprašanj, glede katerega smo vsi Slovenci ene misli in ene volje. Ali — ali! Ali se dejansko priznava in upošteva naša enakopravnost — in sc monopolizacija in unifikacija šolskih knjig javno in formalno razveljavi, ali pa sc naj enako javno in brez rezerve pove, da sc smatrajo Slovenci za narodno manjšino. Čeprav je naš narod maloštevilen, vendar pa je vzdržal že marsikatere viharje in še je zdrav in močan, da vzdrži tudi nove, če bi jih zahtevala kratkovidnost nekaterih brezvestnih politikov! Bodi to povedano z vsem poudarkom! Podražitev potniških tarif »Saobračajni Vestnik« objavlja odlok prometnega ministra, s katerim se s 1. aprilom povišajo železniške potniške tarife za 10%. Ta ukrep železnic se je pripravljal že dolgo, ker so se samo v prvih 11 mesecih lanskega Leta znižali dohodki železnic od potniškega in prtljažnega prometa za 30 milijonov Din. Železniška uprava pravi, da j.e ta znatni izpadek dohodkov gamo posledica prevelikega znižanja, potniške tarife v lan-skepi letu. Ta napaka naj bi so popravila š; sedanjim odlokom, ki bi lidasko zttižanje'potniških' tarif reduciral na pravo mero. Dvomimo pa, če bodo železnice ta svoj namen tudi v resnici dosegle. Kajti po našem mnenju je kupna moč prebivalstva padla v tej meri, da niti močno znižane železniške tarife niso mogle doseči onega prometa, ki so ga naše železnice v letih konjunkture že dosegle. Zaradi znižanija potniških tarif se je sicer lani dvignil potniški promet na železnicah za 18 do 25%, (zaključne številke za vse leto 1935 še niso bile objavljene), vendar pa še dolgo ni dosegel prodreta v letih 1927—1930. Če bodo sedaj železniške tarife višje, je pričakovati, da bo se laj potniški promet ponovno nazado ..1 in bo s tem tudi izostal oni efekt povišanja železniških tarif, ki ga pričakuje železniška uprava. Samo na višini prometa, ne pa na višini tarif, bi morala graditi železniška uprava svoje ukrepe za povečanje železniških dohodkov. Da je to mnenje piavilno, dokazujejo naslednje številke o gibanju potniškega prometa. Železnice so v zadnjih desetih letih prevozile: 1. 1925 40,028.042 potnikov, 1. 1926 42,019.190 1. 1927 46,157.642 1. 1928 48,964.004 1. 1929 48,168.723 l. 1930 46,164.379 1. 1931 41,772.375 1. 1932 35,050.153 1. 1933 31,631.477 1. 1934 30,123.177 in 1. 1935 največ 37 milijonov potnikov. Te številke jasno dokazujejo, da je bila gospodarska stiska glavni in skoraj edini razlog za znižanje potniškega prometa. Padec tega prometa je tem občutnejši, če pomislimo, da je med tem prebivalstvo narastlo, da je tudi vedno bolj močno športno gibanje dvignilo potrebo po potovanju in da je bila v tem času otvorjena cela vrsta novih prog, kar vse bi moralo pri naravnem razvoju znatno dvigniti število potnikov neprestano. To jasno dokazuje, da ljudje nimajo več denarja za potovanja po železnici. To se je tudi opazilo sedaj, ko so bile v veljavi močno znižane potniške tarife. Kdor je le mogel, je uredil svoje potovanje tako, da je potoval v soboto in izkoristil polovično vožnjo, ki velja od sobote na nedeljo. Kdor tega ni mogel storiti, je raje potovanje opustil. Pripomniti p p je še neko drugo okoliščino. Potovanja na velike daljave »o pri nas zelo redka. Prevladujejo v ogromni meri potovanja na kratke daljave. Pri teh pa je vsako povišanje potniških pristojbin še zlasti občutno. Poleg tega baš tu konkurirajo avtobusi železnicam najbolj uspešno. Upoštevati pa je tre' i tudi to, da bodo kmetje pri količkaj občutljivem povišanju železniških pristojbin raje hodili v mesto peš ali z vozom, kakor pa da bi plačevali za vožnjo im želez p'ci par dinarjev več. Danes so pač takšni časi, da se ljudem izplača za par dinarjev iti peš. Pri veliki kupni moči dinarja in pri silnem ter splošnem pomanjka. n„' i denarja mora državna uprava gledati na to, če hoče ohraniti svojo deflacijsko politiko, da poceni življenje. Zato bi bilo edino pravdno, da bi železnica po znižanju potniške tarife znižala še tarifo /a blagovni prom- in s ' rn omogoči' veyto živahnost v poslovnem živ1, nju. Ta pa bi nujno povečala tudi potniški promet. T«,-o pa morejo višje potniške tarife le še povečati zastoj v poslovnem življenju in s tem povzročiti nov padec potniškega prometa. ' Predavanje o Bolgarski V ponedeljek, dne 24. februarja bo ob 8 zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma predavanje o Bolgarski. Predava predsednik Zbornice za TOI, g. Ivan Jelačin o potovanju gospodarskih zastopnikov po Bolgarski. Trgovci in gospodarski ljudje, udeležite se predavanja v čim več-jetn številu, da tudi z lepo udeležbo manifestirale za bolgarsko-ju-goslovansko bratstvo! % Združenje trgovcev za mesto Celje ima redno letno skupščino v četrtek 5. marca 1936 ob 18. uri (6. uri zvečer) v mali dvorani Narodnega doma v Celju. x Dnevni red: 1. Otvoritev redne skupščine, določitev dveh overovateljev zapisnika in poročilo predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnje skupščine. 3. Poročilo tajnika o delovanju in računskem zaključku za 1. 1935. 4. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica. 5. Proračun za leto 1936 in določitev članarine za leto 1936. 6. Samostojni predlogi uprave. 7. Samostojni predlogi članov, če so bili upravi pismeno prijavljeni tri dni pred skupščino. 8. Slučajnosti. Za sklepčnost skupščine je potrebna navzočnost najmanj ene tretjine vsega članstva, sicer je skupščina eno uro pozneje in z istim dnevnim redom, otvori pa se najkasneje ob 19. uri (7. uri zvečer). — Članom, ki se brez predhodne tehtne opravičbe ne udeleže skupščine, more uprava po členu 8. pravil naložiti denarno kazen. Predsednik: Tajnik: Stermecki 1. r. Ttlažon 1. r. lijona Din, dočim je znašala v novembru 1935 še 323-33 milijona Din. Zaslužek delavstva je torej padel v decembru za skoraj 17 milijonov dinarjev. f Ivan Jalen V ponedeljek je umrl v Ratečah veleposestnik in trgovec Ivan Jalen v starosti 70 let. Pokojnik se je s svojim delom neizbrisno zapisal v zgodovino naših lepih Rateč. Bil je med prvimi, ki je v tem tako prikupnem kraju, začel orati ledino za razvoj tujskega prometa in turistike. — S svojim hotelom je pokazal praktično domačinom, kako se je treba pobrigati za tujce in kako jim postreči. Mnogo je tudi deloval za napredek Slovenskega planinskega društva in njegova ter dr. Tičarja zasluga je, da je bila zgrajena planinska koča na Vršiču. A tudi v gospodarskem življenju je bilo njegovo delo pomembno. S svojo dobro urejeno lesno trgovino je omogočil domačinom, da je postala lesna trgovina tudi njim vir lepega zaslužka. Ko je zadela Rateče nesreča, da je požar uničil skoraj vso vas, je pokojnik kot župan poskrbel, da je bila škoda kmalu popravljena. Takrat je tudi ustanovil prostovoljno gasilno društvo in bil njegov prvi načelnik. Celih 16 let je bil tudi župan Rateč, in sicer ves čas, dokler ni njegova lepa domačija prišla pod Italijo. Za časa svetovne vojne se je vedno vneto potegoval za koristi svoje občine. Sploh je bil po- kojnik na vseh narodnih poljih delaven in bil vedno zanesljiv narodni voditelj. Ivan Jalen je izhajal iz stare in ugledne kroparske rodbine Jale-nov. Poročil se je z domačinko Kristino Pirčev« ter z njo ustanovil svoj novi dom na Ratečah, kjer sta z zvestim sodelovanjem visoko dvignila svojo novo domačijo. — Hčerka pokojnika gospa Tinca je poročena z gozdarskim svetnikom inž. Krautom, sin Vinko pa skrbi, da se nadaljuje v domači hiši od pokojnika uvedena lepa tradicija. Pogreb pokojnika je bil v sredo ter je dokazal, kako veliko spoštovanje je užival pokojnik v vsem rateškem okraju. Slava spominu Ivana Jalena! —-Žalujočim pa naše iskreno sožalje! Hibe naše kartelne Po predavanju odvetnika dr. N. Pretneria In zakaj se pri nas 1 ne postopa tako? ) Pred kratkim je bil obsojen v Avstriji neki prodajalec drv, ki jih je prodajal brez obrtnega lista na globo 500 šilingov (skoraj 5000 Din) in na enomesečno zaporno kazen. Tako odločno so nastopile na Dunaju oblasti v zaščito legalne trgovine. Pri nas podobnega hvalevrednega nastopa oblasti v korist legalne trgovine nikjer ne vidimo. Drva prodaja danes po mestu že vsak in kmalu bomo prišli tako daleč, da bo mogel prodajati trgovec s kurivom drva samo še slabim plačnikom in tistim, ki plačujejo dudi najmanjše račune le proti dolgdmesečnim bbrbkom. Nevarnost pa je, da bodo še te odjemal-cfe izghbili' trgovci * na razne zadruge in društva, saj bomo kmalu tako daleč, da bo kupovanje kuriva za svoje člane že obligatna dolžnost vsakega društva. Kako pa naj plačuje potem trgovec s kurivom davke, je seveda drugo vprašanje. Sicer pa se mora trgovec tudi vprašati, če ima sploh smisla, da plačuje davke, ko pa kljub temu ne uživa one zaščite, ki mu po zakonu gre! Zavarovanje delavstva v decembru Decembra meseca je bilo zavarovanih pri vseh uradih SUZORa 'skupno 571.418 zavarovancev, od teh 407.770 moških in 163.648 ženskih, to je za 28.237 več ko v novembru 1935 in za 24.263 več ko v decembru 1934. V primeri z decembrom 1933 pa je naraslo število zavarovancev celo za 58 tisoč 374. Največji absolutni prirastek člhnstva izkazujejo v decembru okrožni uradi: v Nišu (za 4.269, med temi 1100 članov, prevzetih od beograjskega urada), v Osijeku (za 3.961), v Dubrovniku (za 3 tisoč 446) in v Zagrebu (za 3.365). Relativno pa so dosegli največji dvig okrožni uradi v Dubrovniku za 22*08%, Nišu za 18*01%, Osijeku za 8*37% in Zagrebu za 4-80%. Pri zasebnih bolniških blagajnah je poraslo število članstva pri vseh treh blagajnah, absolutno najbolj pri zagrebškem »Merkurju« (za 873), relativno pa Trgo-vačkii omladini v Beogradu (za 11*77%). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala Din 21*48 in se je v primeri z novembrom zopet znižala, in sicer za Din 0*33. Skupna zavarovana mezda vseh zavarovancev je znašala 306*9 mi- 0 kartelih imamo dve uredbi. Prva uredba je kartele prepovedala, dopuščala pa vendar, da jih minister v soglasju z min. svetom odobri, ako govore za to gospodarski ali javni razlogi. To je veljalo tudi za vse tuje kartele v državi. Vsi obstoječi karteli so morali po prvi uredbi prositi, da se jim šele odobri ustanovitev, in če je ne dobe, opustiti vse svoje organizacije, urade, centralne prodajalne, tuji pa tudi svoje zastopnike. Zbog grozeče škode se to ni izvedlo. Razen tega je bil § 1. v nasprotju z zakonom o obrtih, ki uvaja zadruge podjetij za skupno nabavo in prodajo, torej kartele. Prošnje kartelov sploh niso bile rešene, ker pač ni mogoče vnaprej ugotoviti vpliv kartelov, ki zavisi bolj od delovanja nego od same pogodbe, tako da državno koncesio-niranje brez posebnih strokovnjakov sploh ni možno. Tako smo dejansko imeli 16 mesecev same nedopustne kartele. Za drugo uredbo je odločilen pojem kartela. Ekonomisti so si edini, da je kartel prostovoljno sklenjen sporazum samostojnih gospodarskih podjetij iste veje za utesnitev ali izključitev -notranjo konkurence. Brentatio priznava le kartel producentov, Schonberger le kartel velikih podjetij. Bistven je namen, po nekaterih visoki dobički in koristi, po drugih obvladanje trga; vendar pa je največ sklenjenih proti izgubam in težavam. Zato velja splošno, da je bistvo ureditev proizvodnje in razpečave blaga članov samostojnih podjetij. Pri izgubi te samostojnosti nastane že trust. Definicija našega § 2. in čl. 2. pravilnika je širša od prvotne, obe pa sta preširoki. Če se dva trgovca ali kmeta-mlekarja (zadruge) dogovorita glede prodajne cene in pogojev, je to po uredbi že kartel! Ker je to nesmiselno, je češkoslovaški zakon omejil pojem na namen obvladati trg. Tudi je vprašanje, ali naj se določbe uporabljajo na dogovore bank glede obrestne mere, zavarovalnic itd. ter celo na sporazume delavcev o mezdah in pogojih, kar se v drugih državah ne smatra za kartele. Ne-vzdržljiva pa je definicija uredbe posebno še zaradi kazenskih določb, ki govore o pogodbah, ki »utegnejo« utesniti konkurenco. Škodljivo je razen tega, da pravilnik ne varuje izkoriščanja patentnih pravic. Pogodbam predpisuje uredba razen pismene oblike še predložitev ministru v registracijo, uporaba izprememb je brez registracije celo kazniva. Druge države za veljavnost kartela ne zahtevajo registracije, Češka določa samo globo za opustitev registracije. Preostre so tudi zahteve o navedbi potrebnih podatkov. Pravilnik zahteva celo prikaz o gibanju cen za zadnjih 10 let, dalje potrdila o davkih za vsa podjetja, čeprav to niti ni važno. Kartelni pravilnik in uredba si nasprotujeta glede vpogleda v re- gister. Vprav po nepotrebnem se določa kontrola tudi za zveze malih podjetij. Minister sme odrediti vsak čas pregled poslovanja tudi pri članih, kar bo zahtevalo zlasti preveč novega državnega uradni-štva. Važnejša je kontrola nad sklepi in dogovori. § 7. prepoveduje sklepe na škodo tretjih oseb, dokler niso vpisani v poseben zapisnik, ki se mora hraniti 10 let. Odločbe in določbe so veljavne samo, če se v 3 dneh prijavijo ministru, ki jih sme tudi prepovedati. Pritožba je dopustna na kartelno sodišče. Ta postopek je nepraktičen. Bolje bi bilo, da minister zadeve neopravičenih sklepov predloži temu sodišču, sicer bo sklep vedno že izvršen, preden bo končno prepovedan. Državna kontrola obsega tudi uspehe in posledice kartela, in sicer s preizkusnim postopkom (§§ 8.—10.) in z odredbami za pobijanje škodljivih pogodb (§ 11.). Preizkus odredi ministrstvo in s tem sme tudi prepovedati rabo pogodb. Le v nekaterih primerih potrebuje soglasnosti še drugega ministra. Obenem zahteva od kartela poročila radi presoje stanja, preizkus pa prenese lahko banski upravi. Če se ugotovi, da kartel ograža narodno gospodarstvo, sme minister prepovedati tarife, pogoje, omejitve, predpise in sankcije ali zahtevati celo likvidacijo. Tudi preizkusno postopanje ni praktično, kajti kartel ima po dolgi preiskavi še pravico pritožbe proti ministrovi odločbi na kartelno sodišče, ki uvede nato še svojo preiskavo. Jasno je tudi, da ministrstvo nima dovolj strokovnih uradnikov za stvari, ki jih lahko presojajo le gospodarski strokovnjaki. To bi naj bil delokrog kartelnega sodišča. Za kritje velikih kontrolnih stroškov je uveden sklad, v katerega plačujejo vsi karteli letne prispevke (2 °/»o glavnice ali pa 8 % vseh drž. davkov) in se hrani pri Drž. hip. bauki. Prispevki dosežejo torej lahko neznosne vsote, •pridejo prav kmalu v roke birokraciji, gospodarstvu pa grozi od njih še povišanje cen vsemu trgovinskemu blagu, zlasti v razmerju s cenami kmetijskih pridelkov, iz česar itak izvira vsa sedanja kriza kmetijstva. § 6. naj se zato črta in drž. kontrola naj se izvaja na drž. stroške. Dvomljive vrednosti je določba § 2., da izvaja preizkus in izdaja odločbe ban, ki ima še manj strokovnega uradništva, ko doslej sploh še ni bil rojen človek, ki bi mogel pravično in prav urejevati cene ali tarife. Avstrija je znani »Preisschleudereigesetz« po enem letu ukinila. Škodljiva postane lahko še določba, da morajo vsa oblastva o vsakem sumu, da obstoji pri licitacijah dogovor, obvestiti ministrstvo radi nadaljnjega postopka. To lahko sploh onemogoči izvedbe javnih del, kjer navadno nastopa po več podjetij dogovorno. Zato naj se odst. 4. § 8. črta. Zasebno gospodarstvo ni mogoče normirati z zakonskimi ali državnimi predpisi, ki bi jih naj presojali sodniki; zato so mnoge države ustanovile posebno sodišče za kartele, kakor pri nas 2. uredba. Nanj je v 15 dneh dopustna tožba za vpis kartela, glede odredb ter zoper odločbe o cenah in tarifah ter pritožba zoper odmero prispevka. Druge pritožbe niso dopustne. V USA imajo ta sodišča širši delokrog in bi bilo umestno tudi pri nas razširiti pristojnost še za tožbe ostalih podjetij in tudi konsumen-tov, družb ter zadrug obrtnega zakona. K-rtelno sodišče ima poleg 3 uradnikov največ 20 strokovnjakov. Ni razumljivo, zakaj mora biti predsednik član državnega sveta in zakaj niso vsi ostali člani vzeti izmed gospodarskih strokovnjakov, dalje zakaj imenuje vse predsednik vlade, ne pa zbornice in druge organizacije. Tudi število 20 ne bo zadostovalo za vse stroke. Končno ima uredba vrsto kazenskih določb. Te določbe z visokimi globami so zelo nevarne za nejasne primere, posebno za trgovska združenja, družbe z o. z., d. d., reg. zadruge in tudi z-a komanditne in javne družbe. Brez teh družb si sodobne trgovine niti ne moremo predstavljati. Ker ni mogoče vselej natanko definirati kartel in ga ločiti od ostalih organizacij, so kazenske določbe povsod ostale brezuspešne. § 22. uredbe naj se zato črta! Posebno nevarna je kazen za prestopek oviranja organov pri preizkusu. Za vse denarne kazni jamči zastopana stranka. Veljati bi smelo jamstvo le za kazniva dejanja, ki so se izvršila po nalogu ali z vednostjo podjetja. Resume Zaradi njenega preširokega pojma se predpisi uredbe ne bodo mogli povsod uporabljati; vse kartele obravnava in ureja enako; kontrola sega predaleč ter prizadeva večinoma nepotrebno delo in stroške. Državna kontrola naj posega le kadar preti kaka škoda narodnemu gospodarstvu. Uvele naj se kakor drugod posebni pravdnik kartelov in stroške naj plačujejo le obsojeni karteli. Kartelno sodišče naj se sestavi, izvzemši sodnika, iz samih gospodarskih strokovnjakov po predlogih gospodarskih, zlasti industrijskih organizacij. Predsednik bodi neodvisen. Kartelne pogodbe so zasebnopravnega značaja in naj jih ureja trgovinski zakonik, ker je zanje nujno potrebna stalnost zakonodaje. Videli smo to že po izkustvih s kmetsko zaščito. Javnopravno stran kartelov je urediti s posebnim zakonom o nadzorstvu in sodstvu kartelov. To je potrebno, da se izognemo nezdravemu poseganju države in vplivu slabih kartelov v narodnem gospodarstvu. Politične vesti Romunski kralj Karol je iz Nice odpotoval v Bukarešto in se je na povratku ustavil v Beogradu, kjer je gost našega dvora. Grški parlament bo najbrže sklican še ta teden, da izvoli novo predsedstvo. Verjetno je, da bo kralj poveril mandat za sestavo vlade stranki, ki bo imela v parlamentu večino. Pogajanja med Caldarisom in voditeljem venize-listov Sofulisem še niso privedla do nobenega uspeha, a se še nadaljujejo. Španska vlada je zaradi jasne zmage levičarjev odstopila, enako tudi desno orientirani guvernerji. Več sto političnih beguncev se je na prve vesti o zmagi levičarjev vrnilo v Španijo. Angleški listi pišejo, da je zaradi zmage levičarjev postala v Španiji zopet aktualna komunistična nevarnost. Novo špansko vlado bo najbrže sestavil vodja levičarskega bloka, ki pa je bil sklenjen samo za volitve, Azana. Govori pa se tudi, da bodo zahtevali predsedstvo vlade za sebe socialni demokrati kot najmočnejša levičarska stranka. Predsedstvo parlamenta pa bi moralo po španski tradiciji pripasti Gil Roblesovi ljudski stranki, ker je ta najmočnejša stranka v parlamentu. Italijanski listi so prenapolnjeni z vestmi o velikanski zmagi v Etiopiji ter pišejo, da se bodo morali Etiopci umakniti iz vse pokrajine Tembien. Vojska rasa Mu-lugete, ki da je štela 80.000 mož, je baje čisto uničena. Italijani naglašajo, da je njih zmaga tem bolj pomembna, ker da so bili v vojski rasa Mulugete najboljši etiopski vojaki. Vsa bitka je trajala šest dni in je bila silno krvava. Bitko so končno odločila italijanska letala in silna premoč italijanske artiljerije. Etiopska vlada je objavila komunike, da so prodrli Italijani pri Makali samo 5 kilometrov daleč. Izgube Etiopcev so po tem vladnem komunikeju zelo neznatne, da pa so bile italijanske izgube mnogo večje. Komunike pravi dalje, da ras Mulugeta ni hotel sprejeti odkrite borbe in da so se samo zato umaknile njegove čete. Pač pa priznava etiopsko poročilo, da so Italijani zavzeli mesto Antala in da Je bila italijanska ofenziva z letal' in topništvom dobro pripravljena. Zanikajo pa, da bi se Italijanom posrečilo zabiti klin med armado rasa Mulugete in ostalo etiopsko vojsko. V ženevskih krogih so mnenja, da bo sedaj po italijanski zmagi na severnem bojišču kompromis med Italijo in Etiopijo mnogo laže dosegljiv. To je menda tudi vzrok, da pišejo italijanski listi o tej zmagi tako na široko, kakor da bi bilo sedaj že vojne v Afriki konec, kar pa je seveda le pobožna želja. Minister Eden je v angleškem parlamentu izjavil, da Anglija ne bo sama intervenirala v Washing-tonu zaradi prepovedi izvoza petroleja v Italijo, ker je to naloga Zveze narodov. Ali bo zahtevala Anglija v Ženevi poostritev sankcij, ni hotel dati Eden nikake izjave. Predsednik poljske republike je sprejel v avdienci ministra Gorin-ga. Nato pa se je Gorlng sestal z zun. ministrom - Beckom, s katerim sta se razgovarjala o dolgu Nemčije za železniške transporte skozi poljsko ozemlje ter o drugih aktualnih vprašanjih. V francoskem parlamentu se nadaljuje debata o rusko-francoskem paktu. Večina desničarskih poslancev napada novi pakt, ker da ni vojaška moč Rusije tako velika, kakor se misli.' Pakt bi Francijo silno obremenil, ne da bi ji dal pravega jamstva, da ji bo nudila sovjetska Rusija pravo pomoč. Nekateri poslanci Tardieujeve skupine so celo predlagali, da mora Francija doseči sporazum z Nemčijo in v ta namen kot prva ponuditi roko sprave. Avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg je odpotoval v Italijo, kjer se sestane z drž. podtajnikom Suvichem, kateremu bo poročal o zadnjem obisku koncelarja Sušnika v Pragi. Z Mussolinijem se Berger-Waldenegg najbrže ne bo sestal. Hitler je poklical v Berlin nemškega rimskega veleposlanika v. Hassela, da mu poroča o novih potih italijanske zunanje politike ter o vplivu tega preobrata za stališče Nemčije v srednji Evropi. V Paragvaju so izvedli komunisti državni preobrat in pregnali vlado. Komunisti so zmagali, potem ko je večina polkov prestopila na njih stran. Iz Paragvaja se demantira vest, da bi državni preobrat izvedli ekstremni elementi. Nova vlada je že vpostavila red. Za predsednika republike bo najbrže izvoljen polkovnik Franko. * Denarstvo Kmetje proti črtanju dolgov V nedeljo, dne 16. t. m. je bil v Mariboru občni zbor Kmetijske Podružnice. Omenjena podružnica obsega ožjo mestno okolico, \ kateri je kmetijstvo zelo napredno in kjer tudi kmečko prebivalstvo z vso pozornostjo zasleduje naše pereče gospodarske probleme. Na občnem zboru se je razpravljalo o krizi, ki je zadela naše perutninarstvo, o novih možnostih za razpečavanje kmečkih produktov na domačem trgu, posebno živahna pa je bila razprava o vprašanju kmečkih dolgov. Kmetje so sami poudarili, da' je prav za prav čudno, da se zaslišuje danes o vprašanju kmečkih dolgov mnenje bankirjev, industrialcev in drugih gospodarstvenikov, le kmetov še nihče ni vprašal, kaj prav za prav mislijo o kmečki razdolžitvi. In zanimivo je, da so se na zborovanju vsi kmečki govorniki izrekli proti črtanju kmečkih dolgov. Naš kmet se zaveda, da bi bilo to mogoče izvršiti le ob istočasnem črtanju vseh hranilnih vlog, ki so jih skrbni gospodarji prihranili ter vložili v naše posojilnice. Ti Prihranki ki so v resnici skoro že fiktivni, pa tvorijo še edino hrbtenico, na kateri sloni danes zaupanje kmečkega stanu v boljše čase. Kmetje izjavljajo sami, da so pripravljeni plačati svoje dolgove, vendar pa bi se moralo poskrbeti, da dobe za svoje pridelke ene cene, ki so veljale takrat, ko so se zadolžili. Tolmačenje čl. 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov Minister za trgovino in industrijo je na podlagi čl. 71. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njiho-Vl 1 upnikov ter v soglasju s pravosodnim ministrom predpisal, kako je treba tolmačiti odstavek 2. c*. 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Ta predpis sp. glasi: »■Kot, novi dolgovi, na katere se nanaša odlog. plačil sp . smatrajo samo oni vdolgovi,, ki izhajajo iz časa, ko je bil zavodu že dovoljen odlog plačil na eden od načinov, ki so navedeni v 2. odst. člena 17. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Ne nanaša pa se ta odlog na dolgove, ki so novi ali nastali z novačijo, obnovo starega dolga kakor na primer z običajnim prolongiranjem menic in podobno.« Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. februarja navaja te izpremembe (vse številke v milijonih Din): Skupna zlata in devizna podloga se je znižala za 3,59 na 1.497,5. Zlato v blagajnah se je pomnožilo za 2,4 na 1.385,69, dočim je zlato v tujini ostalo neizpremenjeno, de- vize pa so se zmanjšale za 5,88 na 23,9. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 0,9 na 324,7. Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 13,9 na 388,3. Posojila so padla za 5,8 na 1.698,3, in sicer so padla eskontna za 4,8 na 1.443,3, lombardna pa za 0,9 na 256. Druge aktivne postavke so ostale skoraj neizpremenjene. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 6,4 na 4.861,0, obveze na pokaz pa so se dvignile za 27,9 na 1.542,5. Obveze z rokom so se zmanjšale za 22,5 na 162,8. Skupno zlato in devizno kritje se je znižalo na 30,05, samo zlato pa na 27‘80 %. * Po izkazu Češkoslovaške Narodne banke z dne 15. t. m. se je (vse v milijonih Kč) njena zlata podloga zmanjšala za 01 na 2690,2, devizna pa za 5-2 na 71,6. Lombardna posojila so padla za 130,8 na 516,7. Obtok bankovcev se Je znižal za 116,1 na 5197,4. Kritje se je povečalo od 44-4% na 45-5%. Dividenda Grške narodne banke je za 1. 1935 določena na 2750 drahem za delnico. Italijanska vlada je začela zdra-koničnimi kaznimi kaznovati devizne prestopke. Tako je bil kaznovan direktor Banke Commerciale v Rimu z globo 1,000.000 lir. Pokojninsko trgovstva Ji barva, plesira in Ze v 24 urah “'vrf obleke, klobuke >td. Škrobi in svetlolika srajce, ovrat-n*ke in manšete. Pero. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3. Telefon št. 22-72. Še mnogo bolj važno ko bolezensko je za trgovca zavarovanje za starost in v primeru, onemoglosti. Seveda pa je to zavarovanje še teže izvesti in le v primeru obveznega zavarovanja. Če ne bi bilo starostno in pokojninsko zavarovanje obvezno, potem pač ne bi moglo nuditi trgovstvu mnogo več, kakor mu nudi vsaka zavarovalnica. V svoji študiji o zavarovanju trgovstva v okviru obrtnega zakona poroča pomočnik gen. direktorja SUZORa g. Matjašič zelo obširno in na podlagi bogatih statističnih podatkov o tem zavarovanju. Presegalo bi okvir našega referata, če bi podrobno navajali vse, kar piše g. Matjašič o načinu, kako se more to zavarovanje izvesti. Omejiti se moramo zato le na glavne misli njegovega referata. Namen pokojninskega ali starostnega zavarovanja je, da nudi trgovcu in njegovi rodbini, če mora zaradi starosti ali onemoglosti opustiti trgovino, pokojnino, ki mu zadostuje za življenje. Ker ne more trgovec računati niti na večjo državno pomoč niti na prispevke tretjih oseb (delodajalcev, ko pri nameščenskem zavarovanje),■ mora sam zbrati toliko depgrja, 4a nw*r re vsak hip izplačevali .določeno pokojnine. Višina pokojnine je za-, to tudi odvisna edinole,od višine prispevkov zavarovancev. Pocenitev zavarovanja bi mogli trgovci doseči le z znižanjem upravnih stroškov, dobro naložbo nabranega denarja, čim bolj strogimi pogoji za uživanje pokojnine ter omejitvijo višine pokojnine. Seveda pa te omejitve ne bi smele iti tako daleč, da bi znižale vrednost in pomen zavarovanja. Vsekakor bi mogli trgovci upravne stroške pri svojem zava- rovanju znižati na minimum in bi že zaradi tega bilo njih zavarovanje uspešnejše. Prispevki v sedanji dobi krize seveda ne bi mogli biti tako visoki, kakor bi bili mogoči v dobi konjunkture. Zasebno zavarovanje navadno računa na 4 odstotno obrestovanje svojih naložb, naše socialno zavarovanje računa pa na 6%, kar je n. pr. Pokojninski zavod tudi dosegel. Vendar pa ni verjetno, da bo tako visoko obrestovanje tudi v bodočnosti mogoče, čeprav bi bilo nad vse zaželeno, ker znižuje vsak odstotek obresti, ki presega 4%, potrebne prispevke zavarovancev za 8—10%. Kako visoke prispevke bi bilo treba plačevati? Približno sliko o višini potrebnih prispevkov nam daje zasebno zavarovanje, ki bi tudi moglo popolnoma nadomestiti obvezno zavarovanje, če bi bil seveda vsakdo tako vesten, da bi vedno in brez tujega pritiska plačeval vsak mesec potrebne prispevke. Da bi kdo prejemal v zasebnem zavarovanju ali njegova rodbina v primeru njegove smrti mesečno Pento v višini 1000 Din ali na leto 12.000 Din, bi bilo po verjetnosti 'Umiranja ljudi treba zbrati kapital 113.400 Din za moškega in 116 tisoč 810 Din za žensko ali skupno z upravnimi stroški približno 120 tisoč Din. V tem primeru bi dobival zavarovanec v 60. letu starosti to rento. Pri plačevanju rente šele v 65. letu starosti pa bi zadostoval že kapital približno 100 tisoč Din pri 4% in kapital 90.000 Din pri 6% obrestovanju naloženega denarja. V tem primeru bi plačeval zavarovanec, če se zavaruje s 35. le- tom, mesečno 279 Din (pri izplačevanju rente s 65. lelom po 236 dinarjev), če se zavaruje s 40. letom Din 370— (Din 301'—), če s 45. letom Din 521'— (Din 396'—), če s 50. letom Din 819'— (Din 554) itd. Iz teh številk se vidi, da mesečni prispevek z vsakim letom kasnejšega pristopa k zavarovanju zelo raste in bi bilo zato treba gledati na to, da bi se že mlajši trgovci zavarovali za starost. Pri 20. letu znaša prispevek le 147— Din mesečno, pri 55. letu pa celih 1697'— Din. Bistveno se ta račun ne bi niti izpremenil, če bi se mesto kapitala zavarovala le dosmrtna renta. Pri rednem mesečnem plačilu Din 100'— in pri 4% obrestovanju se more kupiti, če se začne plačevati s 40. letom starosti in se začne renta izplačevati s 60. letom, mesečna renta Din 417'—, s 65. letom pa Din 824'—, če se pa začne s 45. letom pa renta Din 266'—, odnosno Din 555'—. Za osebno pokojnino Din 1000 mesečno, ki se začenja izplačevati s 60. letom, treba torej plačevati, če se začne zavarovanje s 40. letom Din 263'9, če se začne s 45. letom Din 413'2, če se začne s 50. letom Din 731'— itd. Premija za povprečno starost 40 se torej poviša pri zavarovanju do 60. leta za 267.,% rente, pri zavarovanju do 65. leta pa za okoli 20%, če pa se naložbe obrestujejo po 6% pa le na 22, odnosno na 11 odstotkov. Rodbina pa pri tem ne bi bila zavarovana in bi bil za njo potreben prispevek 26% vdovske rente, če je žena za 5 let mlajša od njenega 40. letnega moža. Po francoskem in belgijskem sistemu bi se moglo urediti zavarovanje tudi na podlagi sistema v»r- ževanja, da M se renta plačevala po višini vplačanega denarja in brez ozira na to, ali zavarovanec vsak mesec plačuje svoje prispevke ali ne. Za vsak plačan dinar bi dobil zavarovanec, star 40 let, ko bi dosegel starost 60 let Din 2'84, če bi se začelo zavarovanje s 45. letom pa Din 2'20, pri 50. letu Din 1-67 itd. — Če bi se pa začela izplačevati renta Šele s 65. letom, potem bi se te številke zvišale na Din 5'08, 3'93, 2'99 itd. Je pa še cela vrsta drugih kombinacij pri starostnem zavarovanju. Tako si more zavarovanec pridržati pravico na vrnitev plačanih zneskov v primeru smrti; da s tem preskrbi svojo rodbino, sebi pa kupi starostno pokojnino le od obresti tega kapitala. V tem primeru bi znašala njegova mesečna renta od vsakega dinarja vloženega kapitala, ki bi se mu pa vrnila, če se je zavaroval s 40. letom pri starosti 60, odnosno 65 let Din 1'68, odn. Din 3'02, pri starosti 50 let Din 0'81, odn. Din 1'46. Renta za primer onemoglosti se more plačati tudi kot predčasno likvidirana starostna renta, ki bi se pa v' primerih zgodnje onemoglosti tako znižala, da ne bi zadostovala. Tako bi renta za onemoglost znašala za moža, ki bi se zavaroval s 40., odn. 45. letom, da se mu izplačuje renta s 65. letom, če bi nastopila onemoglost s 55. letom Din 286'—, odn. Din 263—. Vendar pa ni onemoglost pri trgovcu istega pomena ko pri obrtniku in delavcu, kajti trgovec, ki dela s pomožnimi močmi, more še zaslužiti, čeprav bi bil bolan ali drugače za delo nesposoben. To bi se seveda moralo pri trgovskem zavarovanju upoštevati tudi pri določanju pogojev zavarovanja, kar bi seveda tudi vplivalo tako na višino prispevkov ko na višino rente. Konkurzi • poravnave Konkurz o premoženju družbe Jadran v Ljubljani je odpravljen, ker je bila razdeljena vsa masa. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju zasebnika Viktorja Kocbeka v Kranju. Poravnalni sodnik starešina sodišča Gregorc, poravnalni upravnik odvetnik dr. Šilar. Narok za sklepanje poravnave dne 18. marca ob 9., rok za oglasitev do 13. marca. Nadalje ije bilo uvedeno poravnalno postopanje o premoženju krojača, gostilničarja in posestnika Franca Zaletela v Stožicah. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik gozdar Anton Krošelj v Stepanji vasi. Narok za sklepanje poravnave dne 18. marca ob 9. Rok za oglasitev do 13. marca. S. S.: Kako moraio biti jp/tane ponudbe za službo (Nadaljevanje.) Trgovski pomočniki z dežele so poglavje zase. Vsi imajo skupno stremljenje: priti v mesto. Tako prizadevanje je napredno. Samo žal, da ga ne znajo razložiti. ^,p?nudbe Jožeta Kosa sklepamo, da je njegov vSten vi6 n»nri^vskl trgovec> starokopitnež, nedo-še ttrirfn T? * novotariJe v trgovini. On posluje zanT * starih metodah, a njegov stari oče je sim™ t- Vev,n°4 vzor' V takih razmerah je Kos zares s ^sojen, ha ostane v hribovski vasi sam izlrv*W v?1 hrepenenjem po mestu, lepo razsvetljenih urejeiilh sviščih in trušču in hrušču, ki sta oamev mestne trgovine. To slutimo, ko čitamo njegovo ponudbo Te »a pa on, na svojo nesrečo, ni razločno in jasno napisal *fLrčakUje 0d delodaJalca> da se tako poglobi v Seveda °dkrije njegove prikrite misli. vmašaniP Tv V Delodajalec ne utegne. Je pa tudi prašanje, ali ima za to potrebno tenkočutnost. na,izraža hrepenenje po mestu, kjer bi se več naučil, takole v svoji ponudbi: •wr v . Moškanjci, 9. X. 1935 Vaše blagorodje! v *Tisku«> da iščete trgovske pomoč-leta S),Seok0t izučen trgovski pomočnik, tri leta učne dobe, 3 mesece kot pomočnik, star 21 let. T!sfPriŠel k Vam ker tukaJ ni za obstati. nrftŽUT ™ *STisk« 9. X. 1935. Moškanjci, 9. X. 1935. P. n. Rad bi z delom prišel naprej. Rad bi pokazal uspehe. Toda v sedanji službi tega ne morem doseči. Spoštujem svojega sedanjega delodajalca in vestno varujem njegove interese. Toda, žal, je starokopitnež. Nima zaupanja v mladino in njene ambicije. Ne razume mojega hotenja, dvomi v moje sposobnosti. Vidim, da pri njem ne morem napredovati. Poznam velika podjetja in deloma tudi njihove napredne poslovne metode. Mislim, da se ne motim: pri Vas bi mogel uveljaviti svojo sposobnost in pokazati uspehe svojega dela, ki bi koristili Vašemu podjetju in mojemu razvoju. Rad bi postal Vaš prodajalec. Sprejmite me in dajte mi možnost, da se z delom izkažem. Ne boste obžalovali svojega koraka. Moja ponudba zasluži Vašo pozornost. Prosim Vas, da jo ne zavrnete. Z nado na uspeh Vas spoštuje Kos Jožef, Prvenci 31, p. Moškanjci. Naša mestna trgovina živi v precejšnem delu od kmečkega prebivalstva. To je dejstvo, ki ga nihče ne more zanikati. Saj so v naših mestih trgovine, katerih odjemalci so pretežno kmetje. Prodajalci, ki prihajajo z dežele, so vajeni kmečkih strank. Zato jim tudi z naj večjim uspehom strežejo. Kos in drugi, ki žele priti v mesto, bi lahko prodrli tudi z naslednjo ponudbo: »Povejte, kaj znate« »Tisk«, 9. X. 1935. Imeno, 10. X. 1935. P. n. Ako streže kmetu prodajalec, ki je vajen mestne stranke, se ne bosta lahko zedinila. Kmetu se ni treba truditi, da prodajalca razume. On kot odjemalec si misli, saj so še, hvala-bogu, druge trgovine. Prodajalec, nedorasel svoji nalogi, se pa zastonj trudi, da. kmeta prepriča. Zgodi se, da odide kmet s praznimi rokami iz trgovine, a prodajalec zaman izgublja čas. Dvojna škoda za podjetje. Sem s kmetov doma in strežem kmečkim strankam že leta in leta. Poznam njih govorico, potrebe in argumente, s katerimi jih lahko prepričujem. Povsod, kjer sem stregel, sem si pridobil zaupanje kmetov-od jemalcev. Precejšnje število Vaših odjemalcev je kmetov, še več bi jih bilo, če bi imeli zanje prodajalca. Ta prodajalec sem jaz. Sprejmite me, poskusite z menoj. Ne boste razočarani! Veselim se dela in službe pri Vas. Prosim, da mi sporočite Vašo odločitev. Moje spoštovanje. Viktor Penič, Imeno, p. Podčetrtek Novi banov proračun V ponedeljek se je začelo zasedanje banovinskega sveta, ki naj bi predvsem razpravljal o novem proračunu. Ker pa se sestaja banovinski svet silno redko in le zaradi proračuna, uporabljajo banovinski svetniki naravno to priliko tudi v to, da razlože potrebe in zahteve svojih okrajev. Iz vseh govorov doni le ena temeljna tožba, da je beda na deželi silno velika in da zato potrebujejo vsi okraji izdatne podpore in velike pomoči. Prav tako pa se tudi splošno poudarja, da je davčno breme 'že doseglo višek znosnosti. Da bi še tem zahtevam naroda ustreglo, je samo ena možnost, da država že enkrat priskrbi banovinam (in tudi občinam) nove dohodke, ne pa da jim samo nalaga vedno nove dolžnosti. Zakon o samoupravnih financah bi že enkrat moral priti na dan, ker brez tega zakona so banovine le torzo in je samouprava ljudstva iluzorična. O zasedanju banovinskega sveta nam žal ni mogoče poročati tako podrobno, kakor bi želeli in se moramo omejiti le na najnujnejše. Obširneje bomo poročali o proračunu, ko bo ta sprejet in objavljen. Za danes bi navedli nekatere ugotovitve iz ekspozojo bana dr. Natlačena. Novi banovinski proračun je bil sestavljen, kakor je dejal g. ban, v znaku največjega varčevanja. Potrebe pa so v Sloveniji tako velike, da se je moral zvišati za približno pet milijonov Din. A še tako je mogoče izvajati le minimalni gospodarski program in so morale vse večje investicije izpasti. Proračun banovinskih podjetij izkazuje 40,8 izdatkov in le 28,9 milijona Din lastnih dohodkov. Prispevek banovine znaša torej 11,9 milijona. Najbolj so se povečali izdatki za zdravstvene ustanove in na banovino pada že 60% vseh stroškov za vzdrževanje bolnikov. Država je dolžna za bolnišnice banovini 5,5 milijonov Din Prizadevanje banske uprave je, da morajo zavodi kriti sami svoje izdatke in poslovati po vzgledu zasebnih gospodarstev. Osebni izdatki so se znižali od 22 na 21% vseh izdatkov, povečalo pa se je število nameščencev za 38 na 373. Stvarni izdatki znašajo 16% vsega proračuna. Anuitete za posojila znašajo že 12,811.000 Din. (Dokaz, da postaja tudi za banovino konverzija dolgov nujna. Op. ured.) Za elektrifikacijo banovine bi bilo potrebnih še 75 milijonov dinarjev. Kranjske dež. elektrarne oskrbujejo danes z elektriko že ozemlje s 100.000 prebivalci. Lani je bilo zgrajenih 38 km daljnovoda, 9 transformatorskih postaj in 84 krajevnih omrežij. Za elektrifikacijo Dolenjske se bo najelo 7 mil. Din posojila pri Pok. zavodu. Proračun kmetijskega oddelka znaša 11,2 milijona. Znaten je izdatek za kmetijsko šolstvo. Za soc. politiko in zdravstvo je namenjenih 19,5% vsega proračuna. Potrebe na polju socialnega skrbstva so posebno velike, ker je danes že polovica vsega prebivalstva brez sredstev in nima drugega ko svojo delovno silo. liednostni sklad se je bolj uporabil za zaposlitev višije kvalificiranih sil, kakor pa za javna dela. Izdatki za šolstvo so zelo veliki. Vse šole so prenapolnjene in do- pustno število otrok v razredih se je zvišalo od 50 na 65 (a bi smelo znašati največ 40, op. ured.). Premalo je učiteljev in banovina mora na račun bednostnega fonda sama nastavljati učitelje. (A to bi bila dolžnost države. Op. ured.) Proračun tehničnega oddelka je naijvečji in tvori 38.2% vseh izdatkov. Glavni izdatki gredo za ceste. Banovina je poskrbela, da je bil pravočasno predelan elaborat za univerzitetno knjižnico, da že dovoljeni krediti ne zapadejo in da se je vse pripravilo za trasira-nje ceste Ljubljana—Sušak. Trgovina, obrt in industrija tudi v novem proračunu slabo odrežejo. Strokovno šolstvo nazaduje silno. Od 63 strokovnih šol jih je ostalo samo še 38, 21 se jih je pretvorilo v tečaje, 4 pa so bile odpravljene. Banovinski dohodki so ostali v glavnem isti. Državna dotacija ije povišana na 2.7 milijona. (Če bo tudi izplačana seveda ni gotovo, op. ured.) Doklade so ostale v glavnem neizpremenjene. Obrt in velesejem v Leipzigu Kdor je obiskal spomladanski velesejem v Leipzigu, ta bo takoj precenil njegov veliki pomen za gospodarsko življenje. Saj ni na svetu podobne prilike spoznati v takšnem obsegu najnovejši razvoj tehnike. Tu se vidi v razstavah ves velikanski napredek tehnike v zadnjem letu. Velesejem pa nudi tudi jasen pregled o stanju nemškega obrla. To je tudi vzrok, da obiskujejo v zadnjih letih tuji obrtniki v vedno večjem številu velesejem \ Leipzigu. In v resnici najde tudi sleherni obrtnik na velesejmu vse polno novih in koristnih pobud, pa naj pripada tej ali oni stroki. Tako vzbujajo njegovo pozornost v enem oddelku zboljšane tkanine, v drugem zopet nova orodja ali pogonska sredstva. Razstava novih strojev mu postavlja vprašanje, če naj postavi v svojo delavnico nove stroje in če niso njegovi stroji že zastareli. Zanimale ga pa bodo tudi razstave, ki kažejo, kako se morejo preprečiti nesreče, kako je mogoče zboljšati razsvetljavo in katera kurjava da največ toplote. Drugi oddelki velesejma mu zopet kažejo izdelke njegovih stanovskih tovarišev ali pa industrij, ki -nn najbolj nevarno konkurirajo. 10 ga sili, da primerja svoje izdelke s temi in da objek- Umrl nam je danes naš iskrenoljubljeni, srčno dobri soprog, oče, stari oče, tast, brat, svak in strie, gospod IVAN JALEN vele posestni Vc In lesni trgovec po dolgem, težkem trpljenju v starosti 70 let, previden s tolažili sv. vere. Nepozabnega pokojnika smo spremili k zasluženemu počitku v sredo 19. februarja 1936 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Ratečah. Nepozabnega pokojnika ohranimo v blagem spominu. It a t e č e - K r a n j , dne 17. februarja 1936. KRISTINA roj. PIRC, soproga; TINCA, VINKO, otroka; M. AGNES JALEN, sestra; SLAVICA roj. ŽERJAV, snaha; ING. IGO KRAUT, zet; JELKA, IVICA, MAJDA, JANEZ, vnukinje in vnuk. LIRSKI POMLADNI 1936. se začne 60°/o popusta na nemških državnih železnicah v Obvestila daje: Častni zastopnik Ing. G. Tonnies, Ljubljana Tyr$eva c. 33 Telefon 27-62 ali Zvanilni biro laJpciSkog sajma, Beograd. Knez Nihajlova 33 tivno presodi, ali vzdrže njegovi izdelki primerjavo. Na ve!esejmu pa ne vidi same tehničnih stvari. Propagandni velesejem v notranjem mestu ga opozarja tudi na to, kako se na sodoben način pridobivajo odjemalci in kako se poveča odjem. Pravilno reševanje trgovskih vprašanj je končno za obrtnika prav tako važno kakor reševanje čisto tehničnih. Obrtnik mora pač gledati tudi na to, da svoje proizvode ne samo dobro izdela, temveč da jih tudi dobro prodal V tem pogledu pa bo dobil na velesejmu v Leipzigu vsak obiskovalec prav dragocena navodila. Spomladanski velesejem v Leipzigu se začne 1. marca, vzorčni velesejem se zaključi 6., ve’tki tehnični in gradbeni velesejem pa 9. marca. Ker so nemške železnice za obisk velesejma dovolile znatne ugodnosti in ker so za časa velesejma znižani tudi-izdatki za stanovanje in prehrano, so potni stroški znatno nižji ko sicer. Za tuje obrtnike, zlasti iz nenemSkih dežel bo poskrbljeno tudi za stro-. kovno vodstvo po velesejmu, da bodo mogli videti vse, kar je za njih stroko važno. Na prostoru velikega tehničnega in gradbenega velesejma bo poseben oddelek, ki bo dajal obrtnikom vsa potrebne podatke o nabavi njemu potrebnih strojev. A tudi izven razstavnih oddelkov velesejma bosta imela tuji obrtnik in tuji obiskovalec dovolj prilike, da spoznata ne samo zanimivosti Leipziga, temveč tudi napredek nemškega obrta in rokodelstva. Dobave - licitacije Banska uprava Dravske banovine razpisuje za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, moke in mlevskih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega blaga in kolonialnega blaga, hišnih potrebščin ter kuriva za dobo od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937 pismeno ofertno licitacijo, in sicer za naslednje banovinske bolnišnice: v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Slovenjgradcu, Brežicah, žensko bolnišnico v Novem mestu, zdravilišče na Golniku, hiralnico v Vojniku, dečja doma v Ljubljani in Mariboru in zavod za slepo deco v Kočevju. Podrobni pogoji pri upravah teh zavodov. Za dobavo 1990 ton kock ter 3448 m robnikov za tlakovanje drž. ceste št. Vid—Jeperca razpisuje banska uprava I. javno ponudbeno pismeno licitacijo, ki bo 18. marca ob 11. v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj, Slomškova ulica št. 19. Ponudbe v obliki popusta na vsoto odobrenega proračuna 1,108.297 di narjev. Za gradnjo sodobnega cestišča na' drž. cesti št. Vid—Jeperca raz- pisuje banska uprava I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. marca ob 11. dopoldne v prostorih sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj. Ponudbe v obliki popusta a) za cestišče iz cementnega betona v višini proraču-nane vsote 6,080.047 Din in b) za cestišče iz asfaltnega betona v višini 6,337.347 Din. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 27. februarja ponudbe o dobavi napetostnih in strujnih transformatorjev, bakrenega kabla, ampermetra, stenskih in stropnih svetilk, raznega bakra, marmorne plošče, trofaznih avtomatov, rebraste pločevine, bombaža in krp za čiščenje, usnjenih jermenčkov za šivanje, navadne vrvice, merila za frekvenco trofazne električne struje, električne peči za premog, okovja za okna in vrata, kositra, železne pločevine, bodeče žice in žičnih sponk za tel. žico, tipkal za jamsko signalizacijo, raznih grabelj, vil, grabljic, mizarskega kleja, laka in krede. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do dne 27. februarja ponudbe o dobavi železne pločevine in 10.000 kg ovsa. Saobračajno komercijalno ode-lenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. februarja ponudbe o popravilu 8 žimnic in 9 divanov. LICITACIJE: V Intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 24. februarja ofertna licitacija za nabavo alkoholnega kvasa in dne 28. februarja za dobavo 17.600 m3 drv in 4.700 ton premoga. V pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 29. februarja ofertna licitacija za popravilo strehe jahalnice v Mariboru in dne 2. marca za preureditev stranišč vojašnice v Ljubljani. Eoma in po svetu Kralj Boris se je na povratku iz Pariza ustavil v Beogradu, kjer ga je na postaji sprejel knez Pavle. Popoldne je kralj Boris obiskal kraljico Marijo in ostal pri njej na večerji. Naslednji dan se je na Oplencu poklonil spominu blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Med največjim hrupom je narodna skupščina sprejela nujni predlog finančnega ministra, da začne skupščina razpravljati o proračunu neglede na to, če večina finančnega odbora predloži svoje poročilo ali ne. Seje skupščine so bile nato odgodene do torka. Bivša člana Jevtičevcga kluba narodna poslanca dr. Dragotin Jankovič in Voja Djordjevič sta ustanovila Narodni zemljoradniški klub, ki šteje 10 poslancev. Ustanovil se je klub poslancev JNS, v katerega bodo vstopili vsi člani Neodvisnega ■ kluba, večina slovenskih poslancev, ki niso člani kluba JRZ, ter nekateri poslanci, ki pripadajo Jevtičevemu klubu. Upravni odbor Narodne skupščine je sprejel sklep, da se povišajo poslancem dnevnice od 200 na 250 Din, in sicer tudi za nazaj od 1. julija dalje. Tako bo dobil vsak narodni poslanec 12.000 Din. Poleg tega pa dobi vsak poslanec še 5000 Din kot prispevek za zimo. Poštni minister Kaludžerčič je razpisal licitacijo za nabavo in gradnjo telefonskega kabla na progi Beograd —Vinkovci—Zagreb _— Sevnica — Sl. Bistrica — Maribor — državna meja. Kabel bo imel zvezo z evropskim kabelskim omrežjem. Med drugim bo novi kabel omogočil tudi 10 zvez na progi Beograd— Ljubljana, 10 zvez na progi Ljubljana—Maribor—tujina in 18 zvez za vmesne postaje. Licitacija je razpisana za 20. aprila. Nemško poslaništvo v Beogradu je demantiralo vesti, o prepovedi rabe srbščine v cerkvi, šolah in društvih. Nemška vlada ni izdala nikakih ukrepov za germanizacijo Lužiških Srbov. Polkovnik Perčevič, ki ga je sodišče v Aix en Provence obsodilo na smrt, je zapustil Avstrijo in odpotoval v Italijo. Avstrijska vlada je vendar spoznala, da je težko računati na dobrohotnost Male antante, če ščiti iniciatorja atentatov Perčeviča. Parnik »Kraljica Marija« je zopet prevzel redno potniško službo v Grčijo, Egipt in Palestino. Uredba za pospeševanje turizma je definitivno redigirana in bo sedaj predložena ministrskemu svetu v odobritev. Mesarji v Zagrebu so povišali cene mesa za 2 Din pri kg, ker so kmetje podražili živino in jo prodajali na zadnjem sejmu le za 20 do 30 draže, kakor je bila običajna tržna cena. Nemška vlada je pripravila že finančna sredstva za izgraditev silno močnega nemškega brodovja. Po tem načrtu naj bi se zgradili dve oklopnici po 26.000 ton, dve hitri križarki po 10.000 ton, 16 podmornic po 1525 ton ter cela vrsta manjših podmornic. Poleg tega pripravljajo Nemci še zgraditev dveh orjaških oklopnic po 35 tisoč ton in matične ladje za letala z nosilnostjo 20.000 ton. Ta načrt bi Nemci izvedli že v dveh letih. Angleško javnost so vesti o tem nemškem pomorskem oboroževanju zelo razburile. Po končnih podatkih so dobili pri španskih volitvah levičarji 473, desničarji 147 in vladna sredina 67 mandatov. Najbolj so napredovali republikanski levičarji bivšega min. predsednika Azane, ki so število svojih mandatov pode-setorili, socialni demokrati so dvignili število svojih mandatov od 50 na 100, komunisti pa od 1 na 12. Okrepila se je tudi republikanska unija ministra Barija. Zelo je oslabljena stranka Lerrouxa, ki je padla od 72 na 15 mandatov. Od desničarjev so agrarci in neodvisni desničarji popolnoma izginili, monarhisti so padli od 40 na 16, dočiin je ljudska stranka Gil Roblesa v glavnem ohranila svoje posestno stanje. Nekateri monarhistični generali so skušali izvesti v Španiji državni udar, ki se je pa ponesrečil. Socialisti so kot odgovor na ta ponesrečen poskus odredili še isto noč mobilizacijo svojih članov. Jasno je, da bo ta malo premišljeni poskus še bolj utrdil levičarske stranke. Volitve v Španiji vendar niso potekle tako mirno, kakor so poročala prva poročila. Tako je bilo samo v Kartageni, kjer so se uprli kaznenci, ubitih 30, ranjenih pa nad 100 ljudi. Nova palača Zveze narodov bo veljala skupno 45 milijonov švicarskih frankov. Braziljski »Narodni zavod za kavo« je sklenil, da se mora uničiti še 4 milijone vreč kave. V Nemčiji se opaža vedno večje pomanjkanje jajc in surovega masla. Zlato medaljo je podelila kinematografska sekcija Zveze narodov Chaplinu za njegov najnovejši film »Doba stroja«. Berlinska policija pa je ta film prepovedala, ker da ima komunistične tendence. Neko veliko italijansko letalo je strmoglavilo blizu jezera Maika na tla. Vseh pet mož posadke je bilo ubitih. Letalo je pred tem zmetalo vse svoje bombe na etiopske položaje. Precej močan vrelec nafte so odkrili na Madjarskem v bližini avstrijske meje. Vrelec bo izkoriščala neka ameriška družba; ki je že dobila potrebno koncesijo. V italijansko-čilskem kinogleda-lišču v Valparaisu je nastal požar, ki se je hipoma razširil na vse gledališče. 30 oseb je našlo pri tem smrt. Tržna poročila MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM Na svinjski sejem dne 14. febr. 1936 so bile pripeljane 103 svinje; cene so bile naslednje: mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 75 do 85 Din, 7—9 tednov 90 do 120 dinarjev, 3—4 mesece 140 do 200 dinarjev, 5—7 mesecev 230 do 310 dinarjev, 8—10 mesecev 360 do 480 dinarjev, 1 leto 530 do 800 Din. 1 kg žive teže 4-50 do 6, 1 kg mrtve teže 7 do 9 Din. Prodanih je bilo 45 svinj. Radio Ljubljana Petek, dne 21. febr. 11.00: šolska ura: Drobno kolesje velike narave (Arnošt—Adamič dvogovor) — 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Glasbene slike (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Vzgoja maloletnega otroka (ga. Maila Golob-Prijateljeva) — 18.20: Jacques Ibert: Pristajanja, suita v 3 delih, koncertni ork. (plošče) — 18.40: Pravno predavanje — 19.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.20: Prenos z Dunaja — 22.00: Cas, vremenska napoved, poročila — 22.30: Angleške plošče. Sobota, dne 22. febr. 12.00: Plošče — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, objava sporeda — 13.15: Plošče — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Zdrav in pomanjkljiv govor (Vilko Mazi) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Alojzij Kuhar) — 20.20: Prleško gostu-vanje (prenos reportaže iz Maribora) — 22.00: čas, poročila, objava sporeda — 22.15: Radijski jazz. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.