. tev.
 Ljubljani, v četrtek . aa 1881.
Letnik IX.
Inseratl se sprejemajo in Telja rit; opna vrsta:
i ti., če se tiska lkrat,
19
ti
ti
ti
ti 11 J,	!l 3 ||
?ri večkratnem (iskanji u ee primerno «manjša.
Rokopisi
<e ne vračajo, neirankovad»
>isma se ne sprejemajo.
'J ¿ročnino prejema opr»vni5tv. (aa-inisr,racija) in «kacedieija na Donajski cesti 5t. 16 v Medija-tovi hiši, II. r.adatropji.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti	prejem»n veli» :
Z» eeio itito	. . 10	g». — Kr
ta poiieta	i	., — ,.
tu četrt iet»	i JO.„
V scmlnistraciil veli»: '¿h ceio ieio . . * ?i. 40 kr
tu pni iota . . ., 20 „ I a 1 e U t -ta	M ;o ,,
" Lr.DljHi i	'.nrn Doäil'ati
vmüh ^11 hr. več na
Vredniätvo je Rečue ulice St. 5.
zhaja po trikrat na teden in <ieer v torek, četrtek in sonoto.
Velcčastifl mcščanje!
v
(Je tudi pri volitvah v mestni odbor 25., 2(1. in 27. dne u. m. nismo zmagali v vseh treh razredih z narodnimi našimi kandidati, smemo se vendar ponašati s častnim tem vspehom, da meščanstvo glavnega mesta stoji na naši strani. Dosti očitno je namreč bilo, da nasprotna nam stranka, ki voli po komandi konsti-tucijskega društva, zmogla je v 2. razredu le s svojim velikim zoper sedanjo vladno sistemo obrnjenim birokratiškim aparatom, ki je segel zopet tako daleč, da je tri c. kr. uradnike vsilila svojim privržencem.
Dragi meščanje! Radostno je gledal narodni volilni odbor, kako navdušeni za domačo reč ste vse tri dni vreli na volišče, kazaje svetu, da se popolnem zaveste velike važnosti volilne pravice. Čast in hvala Vam zato. in še posebe zahvala tudi onim rodoljubom, ki so z iskrenim svojim sodelovanjem pripomogli k tako živahni volitveni udeležbi, katera nam v vsakoršnih prihodnjih volitvah zagotovlja sijajno zmago. Slava vsem!
Narodni volilni odbor
v Ljubljani 1. maja 1881.
Budgetna obravnava.
ii.
Z Dunaja 29. aprila.
Od vseh za in zoper drživni proračun vpisanih govornikov, govorilo jih je. v soboto
Okrožnica o prvih slovanskih pro-svetiteljih.
(Dalje.)
Ko je še prebival sv. Metod po smrti -Cirilovi v Rimu, pridejo do papeža Hadrijaua JI. poslanci vrlega panonskega kneza Kocela, naj mu pošlje Metoda, da bi opravljal apostolski svoj poklic v Panoaiji. Ker se zaradi bojnih dogodkov Metod ni mogel vrniti na Moravsko, drage volje vkloni se nalogi papeževi vstreči želji kneza Kocela ter pride koncem 1. 869 kot, biskup v Panoaijo, da doseže pri slovanskem ljudstvu v slovanskem jeziku, česar tuji duhovniki niso mogli doseči. A po kratkem bivanji prepričala sta se on in knez Kocel, da se ne more doseči vzvišeni namen delovanja apostolskega, dokler Metod ostane v cerkvenem obziru pod vrhovno vlado bi kupov solnograjskih. Ztirudi tega bila je neobhodna potreba, du se vstanovi za Panonijo in Moravsko samostana metropola. Zato se poda leta 870 Metod zopet v Rim k svetemu očetu, da mu natanko razloži stvar in o i njega izprosi novo metropolo za narod slovanski. Ila-drijan drage volje temu pritrdi, dasi dobro
še šest, namreč z desnice Tonner, Lichtenstein Alojzij in Rieger, z levice pa Scharscbmid in Sturm. Tudi denarni minister Dunajevski je bil poprijel besedo,, ter je po svoji navadi dobro obdelal nasprotnike, zlasti pa rojenega denarnega ministra Plenerja, kteremu je kazal, kako si sam sebi zopergovarja. Ravno to je pa tudi levičarjem sploh očital ter z njihovimi lastnimi besedami dokazoval, da sami ne vedo, kako bi odpravili primanjkljej v državnem proračunu. Enkrat so priporočali varčnost, potem pa so zopet rekli, da varčnost ni mogoča; enkrat so zopet priporočali prestrojitev vseh davkov, potem pa samo neposrednih ali direktnih in enkrat zopet samo prihodninskih davkov. Storili pa niso ves čas svojega gospodarstva prav nič in hišni pa zemljišni davek bila sta vravnana še le od sedanje večine. Minister je pa tudi povedal, kako hoče polagoma vravnati državni proračun, On nasprotuje povlkšanju direktnih davkov, pričakuje od petrolejskega, hišnega, plinovega pa prihodninskega davka vtč prihodkov, ter naznani, da se vlada že dalje peča s premembami pri državni upravi, pri kteri se bode veliko prihranilo. Govoril je skora dve uri in desnica mu je pri raznih prilikah kakor tudi na koncu ploskala živo pohvalo.
Levičarski govorniki so tudi v soboto, kakor prejšnje dni, strastno napadali vlado. Scharschmid je celo prežvekoval trditev vojaške ,,Webr Ztg.", da preti edinosti naše armade velika nevarnost, ako obveljajo načela sedanje več'ne državnega zbora. Desnica je tem besedam burno oporekala in Scharschmid
menda sam ne verjame, kar je rekel, pa hotel je s tem vplivati na višje kroge in jih pripraviti , da bi slovo dali sedanji vladi in se /opet u milili liberalcev. Tudi je opravičeval Nemce, češ, da ne škilijo čez meje, ampak da se trdno oklepajo Dunaja, dalje je tarnal, da se nemški uradniki preganjajo (klici na desnici: Kje? Lohninger odgovori: na Kraujskeml), nemški kupci strahujejo, ter je konečno priporočal, naj vlada hitro vkrene na drugo pot, dokler ne bo prepozno.
Tonner je v svojem govoru dokazoval, kako levičarji podpihujejo razdor med vlado in zborniško večino, knez L i ech t en s t ei n pa je izvrstno opisoval denarno gospodarstvo vstavoverne stranke, ki je prejela dobro vrav-nane finance, pa je zapravljivo gospodarila in nam napravila žalostne razmere, ki danes tarejo in skrbe vsakega rodoljuba. Za Liecbten-steinom bil je sprejet konec splošnje obravnave in bila sta za generalna govornika izvoljena na levici dr. Sturm, na desnici pa dr. Rieger. Carneri je nasvetoval konec seje, pa večina je hotela dovršiti obravnavo ter je sklenila sejo nadaljevati, dasi je bila ura že štiri. Carneri, ki je mislil, da je desnica to sklenila samo zarad tega, da bi Sturm ne imei čez nedeljo časa se za govor pripraviti, da pa hoče dr. Riegerju to privoliti, je potem predlagal, naj tudi dr. Rieger govori danes. Desnica, in v prvi vrsti dr. Rieger, so se za ta predlog vzdignili ter zbudili s tem na desni strani veliko veselost, na levi pa kisle obraze.
Dr. Sturm je v svojem govoru nadaljeval
vedoč, da se bode upirala temu odloku z vsemi silami ne le cerkev nemška, marveč tudi posvetna oblast, ki je vža od davna spravila Panonijo pod svojo vrhovno oblast in v željah svojih posegla vže tudi po Moravski. Ako kedaj, pokazalo se je pri oni priliki: da se stolnica rimska ne vstraši nobenih ovir in težav, ako nij se kterakoli cerkev reši tujih okov ter dospe, kjer treba, do samostojnosti, brez ktere bi bilo vse delovanje apostolsko brez sadu; o čemur Jezus pravi: ecce ego mitto vos, ut eatis etfiuctum sfferatis et fructus vester maneat —■ pošljem vas, da idete in donašate sadu in da ostane vaš sad. Ktera je pač metropola, ki jo je vstanovil papež slovanskim apostolom in Slovanom? To je prastara metropola Sremska, kjer je vladal nekdaj sv. Andronik, jeden od 70 učencev Gospodovih, tako da v tem obziru smem reči, da so sremski biskupi nasledniki svetega MetoJa. Izginila je v šestem stoletji pri navalu divjih Obrov (Avarov), a vstanovi jo zopet Karol Veliki v devetem stoietji ter jo podvrže biskupu soluo-grajskemu; pri njem bila je 75 let, dokler je ni zopet povrnil Hadrijan II. Slovanom, Spadala je k tej metropoli Panonija zgornja in spodnja a tudi Moravska.
Sedaj vrne se Metod v Panoaijo ne samo kot pokrajinski biskup, marveč kot metropolit in glava cerkve, kteri se mora podvreči vsa-kedo, ki hoče ostati in delovati v Panoniji kot duhovnik. Prav zaradi tega vzdigne se proti Metodu mržnja in sovraštvo od Btrani duhovnov, kterim bi moralo po njih poklicu biti sovraštvo tuje. Tuji duhovni so se upirali Metodu s takim srdom in gojevom, s toliko okrutnostjo in brezobzirnostjo, da se je popolnoma spolnilo na njih, kar je rekel Jezus: Simon! Simon! satan vas je hotel imeti, da vas preseje, kakor preseje se žito. Zastonj stoji sveti Metod čvrst kot pečina, kadar se navali nanjo vihar, zastonj brani z umom in srcem pravo stolice rimske in temeljito odgovarja nasprotnikom: da je Panonija od prastar.h časov last sv. Petra, da proti papežu ne odloči zastarelost ker je njegovo soditi in odločiti, kaj, kako in kedaj to ali ono odgovarja namenu sv. cerkve in sreči ljudstva. Vse to bilo je zastonj; propadel je Metod v tej ljuti borbi, ker so doletele nove muke in skrbi v Ital ji papeža Hadrijana II., ki bi ga bil jedin mogel vspešno braniti; žal, da je prekmalu umrl. Tudi vrli Kocel, ki je ljubil iskreno Metoda, ui mu mogel nič pomagati,
od tovarišev svojih pričete napade na vlado, zlasti na denarnega ministra, ter je v svoj govor vplel mnogo neresničnih reči, povdarjal nalogo Nemcev, ki so poklicani bili voditelji drugim narodom in povzdignjenim glasom sklenil : mera je polna!
Zadnji je govoril dr. Ilieger, krepko in izvrstno kakor vselej. Zavračal je neresničnosti, ki jih je bil Sturm izrekel gledd naroda češkega, dokazoval je, kako si njegov narod prizadeva za vede in omike, da za drugimi nn-rodi ne bi zaostal, da ima tudi mnogo mož, ki se smejo meriti z drugimi, da je toraj jako surovo Čehom očitati, da se glede izobraženosti in vede ne morejo meriti z Nemci. Povdarjal je, da on in njegovi tovariši ne zaničujejo nemškega jezika, da se ga poslužujejo pri obravnavah državnega zbora, dasi nektere poslance jako težko stane nemški govoriti, da so ga pa vstavoverci Bami odpravili iz ne-nemških srednjih šol, ker bo določili, da se nihče ne sme siliti, učiti se druzega deželnega jezika. Dalje je opominjal na to, da so bili čehi zmerom pripravljeni in bo še zdaj, po-razumeti se s svojimi nemškimi sodeležani, naj jim le naznanijo može, s kterimi naj Be prično dogovori. R i e g e r je pa tudi zahteval za slovanske narode, ki bo večina prebivalcev, postavno jim zagotovljene pravice , rekši, da se narodno vprašanje ne sme iu ne more rešiti s Bilo, in da Avstrija ne sme biti nemška, sicer bi morala postati podložna veliki Nemčiji, kar bi bilo sramotno, ali pa bi med njo in Nemčijo postala vojska, ki bi bila zopet jako nevarna in velika nesreča za nas. Desnica je govorniku večkrat dajala živo pohvalo, zlasti ko je s krepko besedo zavračal natolcevanje Scharschmidovo glede naše vojne, rekši, da VBled modrega povelja Njih Veličanstva cesarja se pri armadi spoštujejo vsi jeziki, in da bi bilo c. kr. vradom priporočati, naj si glede ravnopravnosti naših jezikov c. kr. ar mado vzamejo v izgled. Seja, ki se je bila pričela ob 10. uri dopoldne trpela je nepretrgano do sedmih zvečer, toraj celih 9 url
Danes je govoril poročevalec grof Ilenrik Clam-Martinic. Njegov miren, premišljen in temeljit govor bil je eden najboljih, ki bo se kedaj slišali v avstrijski zbornici. Nobena be-Beda ni bila odveč in vsaki Btavek imel j
svoj pomen. Govor ima dva glavna dela. V prvem je obravnaval denarno stanje ter dokazoval, da se bodo državni dohodki le povikšali po preustroji direktnih in indirektnih davkov. Desnica si resno prizadeva vravnati državni proračun, ako pa tega dozdaj še ni mogla dovršiti, kriva je temu mnogo vojska, s ktero jo levičarji napadajo kratki čas njenega vladanja, in veliki grehi prejšnjih vlad, ki se ne dajo mahoma poravnati. Tudi je dokazoval, da je treba v to svrho prestrojiti državno upravo in zlasti odpraviti upravni dualizem. Velike važnosti za proračun je po njegovem mnenji tudi to, da se proračun reši o pravem času, tedaj ne še le v sredi leta, za ktero velja. V drugem delu je CI a m opisoval kratko pa jasno sedanje politično djanje, Zlasti pomenljivo je bilo, kar je govoril o narodni ravuopravuoBti. Kakor prej Rieger, tako je tudi on povdarjal, da desuica želi poštene sprave, da je ta sprava mogoča in za Avstrijo potrebna in koristna. Levičarji pa te sprave uečejo in se kujajo celo pri gospodarskih vprašanjih. Clam je povdarjal tudi edinoBt desnice, v kteri bo se složili vsi tiBti, kterim je liberalna doba delala krivico bodisi v narodnem, verskem ali kterem koli oziru. Konečno je levičarjem priporočal, naj se spa-metujo in Bložno delajo na korist skupne domovine I
Pri glasovanji je bilo z veliko večino sklenjeno pričeti posebuo obravnavo. Levičarji niso zahtevali ustmenega glasovanja, kakor so nekteri pričakovali. To najbolj priča, kako razdvojena je že ta stranka, ki se je bala, da bi ta needinost pri ustmenem glasovanji ne prišla na dan. Ker z desnico je za posebno obravnavo glasovalo tudi mnogo levičarjev, med njimi celo grof Mannsfeld, in le bolj za grizeni so obsedli. Dosledno bi Be ti ljudje ne smeli vdeleževati poBebne obravuave, a doslednosti nikdar poznali niso, in zato bo se začeli precej vtikati tudi v posebno obravnavo.
Posebna obravnava dospela je danes do 3 oddelka miuiBterstva notranjih zadev. Obširneje se je govorilo samo pri dispozicijskem zakladu 50.000 gld., pri kterem smo imeli priliko gledati čudno prikazen, da je c. k. dvorni svetovalec A 11 e r btrastno napadal vlado ter po dolgem govoru naznanil, da ne
bode glasoval za to svoto, ker sedanji vladi' prav nič ne zaupa. Govoril je pri tej reči še Menger potem pa minister Taaffe rekši, da dispozicijski zaklad ni zaupnica za vlado, ki ta denar potrebuje za odvrnitev napadov. Vlada Btoji nad Btrankami, pa Be opira na desnico in to tem bolj mirno, ker je po izjavi g. poročevalca program večine ravno tak, ka-koršnega je vlada zapisala na svojo zaBtavo. Pri glasovanji bil je ta zaklad z veliko večino sprejet. Menger je hotel vlado spraviti tudi s tem zadrego, da je vprašal ministerskega predsednika, ali dobiva minister, ki opravlja dvojno minister8tvo, tudi dvojno plačo? Pa Taaffe je odgovoril, da v proračunu pač stoji za vsako ministerstvo posebna plača, ker je cesarju prosto tudi med letom imenovati za to ali uno izpraznjeno ministerstvo novega ministra, da pa noben minister nima dvojne, ampak Bamo eno plačo. Druge točke so se obravnavale mirno in brez poBebnih ugovorov.
Iz govora kneza Alojzija Lichtensteina.
Ustavoverna stranka je prevzela državno goBpodarsvo v slabem stanu, pa še v slabej-šem stanu ga je prepustila sedanji vladi. Ustavoverci se izgovarjajo deloma na vojske I. 1866 in v Bosni, deloma na našo stranko. Prvo jim pustimo veljati, odločno pa protestiramo , ako se krivda slabega gospodarstva zvrača na konservativne vlade. Naša btranka nikoli ni tako dolgo vladala, da bi bila mogla kaj vspešnega poboljšati pri gospodarstvu. Liberalci pa so imeli v 20 letih časa dovolj, finance urediti, ako bi bili hoteli ali zmožni, to storiti. Od I. 1868 do L 1877 je država zgubila 340 miljonov svojega premoženja, deloma da Be je denar porabil, deloma da so državne posestva prodali, deloma da imamo toliko več dolgov. Da pa naši državni stroški vedno bolj naraščajo, kriva je predraga uprava, to je, uradnikov je preveč. L. 1870 naB je stala uprava 66 miljonov, 1. 1871 pa že 97 miljonov. še veči je razloček, če pogledsmo stroške leta 1870 iu stroške leta 1880. Ako namreč odbijemo skupne zadeve, državne obresti in cesarsko hišo, kteri izdajki si ostanejo enaki, potrosili smo 1. 1870 še 133 miljonov, I. 1880 pa že 196 miljonov. Če odbijemo
ker tudi on bil je pod vrhovno vlado Karo-lingov. Stari spomenik „življenje sv. Metoda" priča nam, da so pri tej priliki tuji biskupi poklicali sv. Metoda proti vsakemu pravu in običaju pred sodbo, ga obsodili, in pregnali ter zaprli v ječo, kjer je prebil nekoliko let. Ta dogodek seveda ni bil ljub nekterim tujim učenjakom, zato so dvomili, da bi bil spis iBtinit ter rekli, da je „življenje sv. Metoda" le stara pravljica, ki pa nima podlage zgodovinske. Toia Bog, ki ne odkriva le na onem svetu tajnosti iu tmine, marveč čestokrat vže tukaj, hoče, da prejme vsak po zaslugah svojih večidel vže tudi na zemlji. Prav lani, ko smo slavili spomin prednosti jezika našega, našli bo neke stare rokopise v britanskem muzeji, kteri so oni dogodek iz nočne temote spravili na beli dan. S temi spisi borijo se Bedaj učenjaki in tudi naši vrli učeujaki omenili so teh spisov v letošnjih starinah svojih. Ti spisi jasno razsvetljujejo staro zgodovino našega naroda; posebuo znamenita so pisma papeža Ivana VIII, do solnograjskega iu pa-Bovskega nadbiskupa Alvina iu Ilermanrika ter frizinskega biskupa Hauona, posebno znamenita so naročila, ktere je dal Ivan VIII. Pavlu biBkupu jakinskemu (Ankona) v zadevi
panonske metropole in sv. Metoda, da jih porabi pred kraljem Ljudevitom, pred knezom Svatoplukom in pred biskupi nemškimi. V teh naročilih pravi Ivan VIII. svojemu poslancu, da naj brani z istimi razlogi izvor metropole panonske, s kterimi ga je zagovarjal Metod. Poslancu poklada skoro v usta besede, s kterimi naj obsodi postopanje biskupov nemških proti Metodu.
,,Vi Bte, tako govori papež, obsodili brez kanomčuega odloka biskupa, kterega je poslala stolica rimska, vi Bte ga zaprli v ječo ter bili z vdarci ; vi Bte ga odstranili cela tri leta od njegovega delovanja, dasi je skliceval se čestokrat po poslancih in pismih na utolico rimsko. Vi ste vse to prikrili in utajali in s tem zaslužite, da vas odstavim od Blužbe, kakor ste vi odstavili Metoda, tem bolj ker ste vi pozvali k sodbi nadbiskupa, kterega sme pred se pozvati le prednik njegov t. j. stolica runska. V pismu svojem do nadbiskupa Ilermanrika se poslužuje Ivan VIII. tako ojstrih besed, da jih uiti ne smem prepisati; dosti je, da ga je izobčil in pozval pred sodbo v Itim. Itavno i,ako zgodi Be 8 Ilanonom biskupom frizinskim. Solze so me oblile, ko Bem čital vse to in nehote vakliknil sem k mogočnemu zavetniku
Slovanov: o sv. Metod! tebi je podelil Bog vže na tem Bvetu obilne darove po tvoji vrednosti in po zaslugah; sedaj pa vidim, da te je posebno ljubil Jezus, ker te je pozval, da si mu na zemlji deležnik zaničevanja in terp-ljenja njegovega, da tako postaneš tudi deležen neumrle Blave njegove v nebesih. Sv. Metodi tebe izvolil je Bog, da si Slovanom vzor in vzgled ne le v besedi in v svetem nauku, ne le b čistim in pobožnim življenjem in z vsakovrstnim požrtovanjem, marveč da si nam vzor tudi v pregnanstvu in vječi, ktero Bi potrpežljivo prenašal zaradi vere in poklica svojega iu zaradi nepremaknjene vdanosti svoje do Btolice rimske. Lehko bi bil rešil 8e od vsega tega z jedno samo besedo: da popustiš in Be odrečeš nadbiskupiji, da greš nazaj v samoto olimpijsko, kamor te je že od davno vabilo Brce; ondi bi te bili rojaki sprejeli z veBeljem, ker bi mogli s tvojo veljavo, b slavo in Bvetostjo tvojo vsaj nekoliko zakriti grdo uejevero in razkol, ki se je tedaj ondi širil; ali raji si trpel vse, nego da bi le za las od-stopil od vere svoje in odrekel Be ljubezni in vdanosti do stolice rimske.
(Dalje prih.)
stroške za deželno brambo, kterih liberalci niso zakrivili, ostane vendar še 41 miljonov; za toliko so liberalci državne stroške v 10 Istih pomnožili.
Kaj bi mi storili, če bi mi prišli do vlade? Kajti ni res, da zdaj mi konservativci vladamo, saj je ta vlada nevtralna in ueče biti naša vlada imenovana, ona ne dela zmirom po naši volji; v sedajni vladi so pač nekteri naši možje, pa vendar ne izvršujejo naše volje. Rec mo toraj, čt bi mi vlado v rokah imeli, kaj bi morali storiti, da odstranimo primanj-kljej, da uredimo državno gospodarstvo? Ali hočemo narediti državni bankerot, kakor ga je naredil vaš minister Brestel, ko je državne obresti znižal ? Tega ne moremo storiti, da država vsega kredita ne zgubi. Zato nam ostanejo po mojih mislih le trije pripomočki, da finance uredimo, in ti so: 1. moramo stroške znižati, 2. moramo državne dohodke povišati, 8. moramo vzdigniti blagostanje ljudstva, da bo ložeje zmagovalo davke.
Prihraniti se ne da veliko na enkrat, tako majhnih stroškov no bomo več imeli, kakor v starih časih, ker se je med tem časom vse podražilo. Vendar bi Be morda dalo 5 do 6 miljonov prihraniti. Pa še to bomo težko dosegli, ker nam boBte vi gospodje od leve strani gotovo zmirom nasprotovali in naše delovanje ovirali, kakor ste že navajeni, naj bodo potem naši predlogi dobri ali slabi. Saj ste se tudi zasedanju Bosne in okrepčanju naše vojne vedno ustavljali iz ničevih uzrokov, akoravno ste vedeli, da ne govorite dobro za moč in slavo Avstrije, in da vaša obveljati ne more. Bosenski stvari ste se samo zato upirali, ker vam je bilo žal za tisti denar, ki ga je Bosna pojedla, ker ste raji videli, da bi se bil ta denar vam na razpolaganje izročil. Pri zuuajni politiki ste hoteli štediti, ker ta ni bila v vaših rokah, za slavo Avstrije vam ni bilo uič. Pa Avstrija se je vas otresla, vzela vam vladno krmilo in marširala v Bosno, ker ni mogla drugače.
Kar se tiče povišanja davka, smo mi konservativci za to, da bi se gibljivi kapital za-davkal, mi hočemo borzni davek, iu obžalu-lujemo, da vlada ni naložila višega davka na borzo. Tudi smo mi v principu za dohodninski davek, vendar bi moral ta zadeti bolj gibljivi kapital, ne pa kmetije iu hiše, ki bo tako že preveč zadavkane.
V nanj c države.
Vse zanimanje se obrača na vojsko Francozov b Kumirci v Afriki. Tuniški vladar Be nič ne brani in le pri vladah protestira in pomoči prosi. Ustavljajo se Francozom le Kumirci. Nekaj manjših prask je že bilo, Francozi so divjake brez posebne težave nazaj potisnili. VBe drugo bi Kumirci še prenašali, samo artilerije se bojč, takih topov nimajo, ko civilizirane armade.
lllRmnrk. je zagrozil, da bo meBto Berlin kot glavno mesto Nemčije odstavil, ter da bo državni zbor in više urade v kako drugo mesto prenesel. On pravi, da poslanci niso neodvisni, ker jih strahuje en miljon Berlincev. V resnici pa je on le hud na „fortšritlerje", ki mu vedno nasprotujejo , iu ker je Berlin prvo gnjezdo „fortšritlerjev" hoče glavno mesto ostrašiti, da ne bo več fortšritlerjev v državni zbor volilo.
Politični pregled.
V Ljubljani 4. aprila.
Avstrijske deielc.
.Splošni razgovor o državnem proračunu je končal poročevalec grof Iilam-Mar-tinic z dobrim in pohvaljenim govorom. Po-vdarjal je potrebo decentralizacije, da bo mogoče, pri upravi kaj prihraniti. Potem je bilo glasovuuje, naj se preide v nadrobni razgovor. Levica je glasovala naproti, pa desuica je bila močnejši in sklenila daljšo obravnavo. Dr. Tonkli v splošnem razgovoru ni prišel do besede iu bo govoril v nadrobni obravnavi (spe-cijalui debati), ravno tako dr. Vošnjak.
Kakor smo že poročali, stavili so grof lIoltciiwni't in tovarši predlog , naj se voli poseben odsek , ki bo preiskava!, ali je imelo državno sodišče pravico, ali ne, soditi o volitvah v gorenji Avstriji. Brž ko ne bo ta odsek tako odločil, da ima o volitvah soditi le državai zbor, in da se državuo sodišče za-uaprej nima vtikati v te zadeve. Tako bo je tedaj med državnim zborom in državnim bo-diščem vnela cela vojska.
Izvirni dopisi.
% Diiiutja, 29. aprila. (Državni zbor. Slovanski obredi. Priprave za poroko ceBarjeviča Rudolfa) Državni zbor je včeraj dr. Smolka odprl z navdušenim nagovorom, v kterem Be je spominjal poroke cesarjeviča Rudolfa ter si od zbornice izprosil oblaBt, v imenu državnega zbora čestitati ceBarjeviču in njegovi nevesti. Kakor zvem, se bode to zdodilo 8. maja v Schiinbrunu, kjer bode neveBta do poroke bivala. Tudi je naznanil, da je pravni minister zbornici predložil osnovo novega civilno eodnijskega reda. D u-najevski je potem odgovoril na interpelacijo poslanca Biirnfeinda, da prošnje za opro-ščenje od šolstva niso prosto koleka, ako se vložč pismeno, ampak samo tedaj, ko se zgode ustmeno in se ne spiše posebeu protokol. Dalje je tudi odgovoril ua interpelacijo poslanca Granitscba, da so se v mapah zaznamovala tista zemljiša, ki so pri vceuitvi zemljiš služila kot izgledna za druge. Rešil je tudi še tretjo interpelacijo o polajševanji pri spremembah vknjiženih dolgov s tem, da je predložil zbornici posebno postavo o tej reči.
Potem se je pričela budgetna razprava, o kteri Vam poročam v posebnem članku.
Daues sem zvedel dve za Slovane veseli novici. V Rimu hočejo ¡Siovauom glede slovanskih obredov po vsej moči vatreči. Ravno te dni so dovolili usmiljenim sestram v Zagrebu, da se smejo v Bolgariji naseliti in vsta-noviti tam šole, pa le s to pogojo, da se p o-primejo slovanskih obredov. Druga novica pa jo ta, da je bil nadškof Sembra-tovič naprošen seboj v Rim pripeljati več mladih rusinskih duhovn.kov, da bodo tam dejansko pokazali slovansko obrede. Cas bi bil, da bi se tudi po Slovenskem ogiusili tisti, ki se hočejo z veliko deputacijo podati v Bi m, iu da bi se razglasilo tudi vse tisto, kar hočejo Slovenci pri tej priliki storiti, da bode državni tajnik vedel te reči sprejeti v program, po kterem Be bodo svečanosti vršile.
Za poroko cesarjeviča Rudolfa se delajo že zdaj velikanske priprave. Veči in ime-nitnejši hiše bodo razsvitljene s plinom, ceste pa bodo zopet zamašene z odri, s kterih bodo gostje in odličnejši pa bogatejši ljudje gledali priucesinjo, ko se bode peljala k poroki. Du-najčaui hočejo namreč pri vsaki priliki tudi kaj pridobiti iu zato že zdaj prodajajo sedeže na teh odrih po 10 gld. in še več.
Iz Jnln|»c v IVEckatkl. (Nadaljevanje važnejših ustavnih zakonov meksikauskih.) j
nima pravice do druzega monopola, ko ¡do kovanja denarja in do pošte. Samo novim iznajdbam se smejo dati začasne predpravice.
32. Meksikauci imajo prednost pred tujci v podeljevanji javnih služb, kjer ni brezizjemno potrebna narodnost meksikauska.
39.	Ljudstvo ima po svojih poslancih vaig-dar pravico, ustavo spremeniti,
40.	Osnova uprave je federativna ali zvezna.
43. Zvezna država meksikanska obstoji
iz sledečih avtonomnih državic : AquascalienteB, Bolima, Ciapas, Chihuahua, Durango, Coahnila, Oajaka, Puebla, Queretaro, San Luis, Potosi, Sinaloa, Sonora, Tabasco, Tamaulipas, Tlescala, Veracruz, Yucatan, Zacatecas, Campeche, California.
51.	Državni zbor se imenuje Congreso de la Union.
52.	Ta zbor obstoji iz poslancev in senatorjev, tfer je voljen za dva leta.
53.	Za vsakih 40.000 prebivalcev se izvoli en državni poslanec.
54.	Za vsacega poslanca se izvoli tudi namestnik.
56. Poslanec ne sme biti duhovnega stanu.
72. Med časom, ko državni zbor ni zbran; deluje odbor, v kterega voli vsaka dežela po enega poBlanca. (Ta državnozborski odbor ima podobne pravice in opravila, kakor v Avstriji deželni odbori.)
75. Na čelu vlade stoji predsednik združenih dežel meksikanskih.
7G. Predsednika volijo državni odborniki.
78. Predsednik je voljeu za 4 leta.
88.	Vsak predsednikov ukaz mora biti ob enem podpisan od dotičnega miniBtra, v čigar področje reč spada.
89.	Ministri so državnemu zboru odgovorni.
118. Nobena oseba ne more ob istem času
opravljati dveh služb, ki iz ljudske volitve izhajajo.
121. Uradniki morajo pri nastopu služb na ustavo priseči.
Ta ustava, ki obsega vsega 128 točk, je bila oklicana 5. februarija 1857. Na papirji so nektere besede te „svete" ustave res lepe za brati. V resnici pa se niti en sam član ni izvrševal, kakor bi se moral. Vsak predsednik je člene drugače obračal in tolmačil. Tudi sodniki in okrajni glavarji prelomijo ustavo, kedar se jim primerno zdi.
K tej ustavi so pozneje prišle še tako-zvane „reforme", ki jih je dajal iu oglašal Juarez zoper cerkev, katoliško vero, sveti zakon, zoper duhovščino itd.; tisti Juarez, ki je prodajal samostane in duhovno premoženje, ki ga jim je po sili vzel. S tem ravnanjem se je tako prikupil roparjem in našim blagim sosedom v severnih državah , da so mu prišli ua pomoč zoper cesarja Maksimiljana, princa avstrijskega. V zahvalo za to jim je Juarez, potem ko je Maksa v kraj spravil, skoraj zastonj prodal priplenjeno cerkveno premoženje, cerkvene dragoceuosti, mašno obleko , hiše, bolnišnice, škofij-ke in farovške hiše, zvonove, samostane, bukvam ce samostanov. Dragocene iu redke bukve so otroci trgali ali pa so se po štacunah za male krajcarje prodajale. Jaz sem kupi eno sveto pismo v asirskem, kal-dejskeui, perziškem , hebrejskem, grškem in latinskem jeziku; to lepo knjigo sem rešil iz rok nekega trgovca, ki jo je hotel raztrgati, da bi sir in Špeli vanjo zavijal. Liberalci bo toraj podobni tuičinom, ki so z bukvarnico v Alaksandriji ravno tako delali. Veliko dragocenih rokopisov in bukov je bilo takrat iz samostanov vzetih, razmetanih, raztrganih in uni-
28. Monopoli senc smejo trpeti, celo vlada | čeuih. VBi, ki niso hoteli priseči na ustavo,
zgubili bo službe, in na njih mesto so stopili nevedni sleparji, ker liberalci ne sovražijo nobene reči bolj ko učenost in poštenost, zato so odpravili vseučilišče in razglasili svobodo poduka, da sme vsak podučevati, komur se le kdo pusti. Po tem bote tudi lahko sodili, kake so pri nas šole; kajti boljši jezik ima kak slepar, več staršev premoti, da mu izročijo mladino v poduk, prej bo dobil kako učiteljsko službo. Po tem pa se ravna tudi naša liberal-ska omika. Liberalcem služi kot orožje bodalo, njih filozofija je Rosseau in Voltaire, njih moralist je Viktor Hugo, sin priležnice, njih junak očetomorivec Garibaldi, ki še ni nobene vojske ali bitke dobil, kjer mu je stal nasproti kak imena vredni sovražnik. (Dalje sledi.)
Telegram „Slovencu."
Z Dunaja, 4. maja. V budgetni debati je dr. Tonkli v teme Ijitem govoru potezal se za narodno ravno-pravnost po slovenskih srednjih ljudskih šolah.
Včeraj ie bil Kaltenegger odstavljen od deželnega glavarstva kranjskega.
Domače novice.
V Ljubljani, 3. maja.
(Farni konkzirz) so te dni (3—5 maja) delali gospodje Kristofič Lorenc, oskrbnik v T. Ožbaldu, Lenasi Anton, duhovni pomočnik v Dobrniču, in Porenta Janez vikar in stolni kaplan v Ljubljani.
(Ljudska svečanost.) V proslavljenje poroke Nj. visok, cesarjeviča Rudolfa z Nj. kralj, vi sokostjo kraljično Štefanijo priredi ljubljanski „Sokol", s pomočjo druzih ljubljanskih društev in društev iz okolice v nedeljo dne 8. maja 1881 veliko ljudsko svečanost na sijajno de-koriranem vrtu Kozlarjeve pivovarne. Program: 1. Slavnostni sprevod. 2. Slavnostni govor. 3. Petje združenega možkega zbora pevcev
ljubljanske ter šišenske čitalnice. 4. Petje mešanega zbora šišenske čitalnice. 5. Plezanje na drevo za dobitke. 6. Loterija š šenske čitalnice. 7. Šaljiva tehtnica. 8. Umetalni ogenj in končni tableux. Pri svečanosti bode svirala cela vojaška godba pešpolka veliki knez Mihael štev. 26. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina za osobo 30 kr.; otroci plačajo polovico. — Slavnostnega sprevoda vdeležile se bodo naslednja društva : Prostovoljna požarna bramba ljubljanska, filharmonično društvo, veteransko društvo, Laibacher Turnverein, kat. društvo rokodelskih pomočnikov, čitalnice iz Ljubljane, Bizovika , Št. Vida ter Šiške in „Sokol". — Zbirajo se sč svojimi zastavami točno ob y22. uri popoludne na čitalničnem dvorišči in gredo potem od todi ob 2. uri skozi gospodske ulice, črez Št. Jakobski most, stari ter glavni trg, špitalske in slonove ulice po duuajski cesti preko Kozlarjevi pivovarni ; na čelu jim vojaška godba. — Pri odločno neugodnem vremenu preloži se svečanost na nedeljo 22. maja 1.1, (Ljubljanski škofijski list) 1. 1881 št. 4. določuje, da se poroka cesarjeviča praznuje prihodnji torek 10. t m. tako, da ae v vsaki farni in samostanski cerkvi obhaja slovesna služba božja z zahvalno pesmijo, in se k njej verniki nedeljo poprej s prižnice, posebej vrad-nije in solske oblastnije spodobno povabijo. — Škof sami se podajo v petek na Dunaj, kjer bosta nova ženin in nevesta v Schonbrunu v nedeljo dopoldne sprejela čestitenja avstrijskih viš h cerkvenih pastirjev. — Dalje je v listu i narodua čitalnica v škofijskem bolj ua tanko opisano „Izvanredno i v gosp. J. Tuječa
licae in Bosnia deque Herzegovina (Currend. consiBtor. acidioec. Strigon.) — Kanonična vizitacija in birmovanje bode letos v prvi polovici meseca julija v dekaniji Litijski in Moravski, in sicer v Šmartnu pri Litiji, v Hotiču, na Vačah, Savi in Sveti Gori, v Št. Lamprehtu, Zagorji, na Dobovcu in v Ratečah. Dnevi se prihodnjič naznanijo. Razpisana je fara sv. Jurija v dekaniji Šmarijski 26. aprila. — G. Janez Svetina, doktorand filozofije je postal prvi prefekt v Alojznici; g. Martin Končnik, kaplan v Starem Trgu pri Ložu, administrator v Javorji nad Šmartiuom pri Litiji, in g. Alojzij Rožič, kaplan v Kamniku postal kaplan v Cerkljah. — G. Jak. Sušnik prišel je iz reda Karmelitov vže nazaj v Ljubljano.
(„Sokolova" veselica.) Ljubljansko telo vadno društvo „Sokol" napravi v zvezi z dru gimi 1 jubljanskimi družtvi prihodnjo nedeljo veliko ljudsko veselico na Kozlerjevem vrtu v Šiški na čast poroke cesarjeviča Rudolfa Vstopnina je 30 kr. za osobo. Ako bo vreme neugodno preloži se veselica na drugo nedeljo.
(Iz občnega zbora Matice Slovenske) naj se iz zaseženega lista za zdaj pove, da se ga je vdeleževalo 60 do 70 gospodov iz raznih stanov, glasovalo pa jih je 269 Matičarjev, in izvoljeni so za odbornike gg. K. Klun, Fr Košar in dr Tonkli z 267, J. Tomšič 266, dr. Poklukar in dr. Sterbenec 264, K. Šavnik 263, prof. Fr. Wiestbaler 236 in dr. A. Jeglič z 234 glasovi.
(G. Josip Jurčič), mnogoletni vrednik „Slov. Narodu" in znani pisatelj slovenski je po dolgem in hudem bolehanji umrl 3. t. m. ob 10 uri zvečer previden z zakramenti za umirajoče v Ljubljani. Pogreb bode danes v četrtek ob '/a7 ur> zvečer. R. J. P.
(Knez Hugo Windisch-Griitz) je v ponedeljek na Dunaju pri cesarju kot novo imenovani tajnik prisegel.
(Zadnji semenj ljubljanski) v ponedeljek je bil dobro obiskan. Živina se je drago prodajala.
(Srboritost Naroda.) V poroč lu o Slov. Matice občnem zboru pravi, da je bilo v njem prav malo odbornikov, in vendar je bilo izmed 19 ljubljanskih pričujočih 17 odbornikov. —
tura „Manons Zauber-Palast" od E. Trittlf godba. 2. Slavnostni govor. Slavnostna himna, poje moški zbor. 4. „Vse za vero, dom cesarja", besede Radoslav Silvesterja, deklamacija. 5. „Strunam" od Kam. Mašeka, poje moški zbor. 6. „Pri oknu sva molče slonela" od A. Haj-driha, poje moški zbor. 8. Potpourie „II. Tro-vatore" od Rozenkranca, godba. Berite „Novice" VeBela igra v enem dejanji. — Spisala J. K in J. J. Osebe: Kratki, njiži uradnik. Manica njegova hči. Marijana njegova sestra. Doktor Dragič, koncipijent. 10. Ples. Začetek ob 8 ur zvečer. Vstopnina za čitaluične ude 10 kr., za neude 20 kr. od osebe, kdor več da, se v imenu revežev hvaležno sprejme, čisti dohodek je namenjen idrijskim ubogim. Odbor.
(Vabilo) k slavnosti o priliki poroke ce-carjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo, ktero obhaja katoliško podporno društvo v nedeljo 8. majnika ob 3. uri popoldne v hiši gosp. R. Kožerja „pri belem volu". Spored: Slavnostni govor — petje in deklamacije. Opazka. Vstop je dovoljen samo p. n. udom našega društva in posebej povabljenim p. n. gostom. V Celji dne 5. majnika 1888. Odličnim spoštovanjem. Odbor katoliškega podpornega društva.
(Vesteneck.) jemlje v „Wochenblattu" slovo od prijateljev in izraža upanje, da pride kmalo na Kranjsko nazaj, med tem pa ostane v duhu in Brcu kot „Kranjec" na Kranjskem. Lep „Kranjec" tak, ki mu je Kranjski jezik, hunda-sprache", „sausprache" itd. kakor Be je izrazila njegova družba v kazini. Pa nemškutarji so že taki čudni „Kranjci", da zaničujejo vse kranjsko, kar ni nemško. Kdij bo te ljudi enkrat pamet srečala?
Za „kurijozum" je izluščil nekaj iz spisa „Umeteljnost in umeteljna obrtnost Slovencev" pa nazadnje porogljivo zaklical: „Da, Slov. Matica! ti jo pa še uganeš!" V Letopisu je pisalec naznanjen (P. pl. Radič) in pravedni kritik bi ae nanj obrnil; čeinu psovati sploh Matico vso?! V noveleti v Karlovci se na pr. zaničljivo opisuje učitelj Komolček. Naj bi kdo trdil, da v onej noveleti sramoti in psuie se vse ljudsko učiteljstvo, kaj bi rekel nato Emil Leon?! — V Cerkvenem glasbeniku (IV, 5) je v 5. prilogi himna o slavnej poroki cesarjevica Rudolfa s princesinjo Štefanijo, zložil L. Je ran, vglasbil Ant. Förster a Narod poroča srborito, da besede zložil je L. J ara n ! —
(Veterani v Trstu) V nedeljo so imeli v Trstu Blovesuo blagoslovljenje veteranake zastave. Tudi iz drugih krajev so šli veterani k tej svečanosti v Trst, tako mnogi veterani iz Ljubljane. Lahoaom le putriotične demonstracije ne bodo po volji, pa ravno zato se dela;o, da se lahoni malo podražijo, da ne bodo mislili, da so oni že neomejeni gospodarji Trsta in Primorja.
(Vabilo k slavnostni besedi), ki jo priredi Liriji dne 8. maja 1881 pivarni v spomin slavne
Hveto leto", dovoljeno od sv. Očeta papeža Leona; poroke preavitlega cesarjeviča Rudolfa z bel-XIII. za leto 1881. De statu ecclesiae catho-1 g jako princesinjo Štefanijo. Program :1.0uvr-
Razne reči.
—	Spremembe v lavantinski škofiji: V. č. g. Leropl je postal župnik v Ulimji, na njegovo mesto kot kaplan v Pišeče je prišel č. g. Hrasti. Prestavljeni so tudi sledeči ččgg. kaplani: Miloš Šmid k sv. Urbanu pri Ptuju ; Ivan Bohanec k sv. Mariji Snežni, dr. Anton Suhač za II. v Maribor; Martin Napast k Veliki Nedelji; Martin Jurkovič kot II. v Ljutomer in Ivan Nedeljko k sv. Martinu pod Vurbergom. Umeri je č. g. Gregor Piuc, župnik pri sv. Mihelu nad Mozirjem.
—	Na Dunaji samo 23 000 Čehov. Dunajski magistrat je dovršil številjenje ter oznanja, da je na Dunaji 692.295 Nemcev, 23.342 Čehov. 907 Poljakov, 76 Rusinov, 210 Slovencev , 57 Hrvatov , 486 Lahov , 28 Ru-tnuucev, iu 12 Madjarov. Na prvi pogled se vidi, da so te številke lažnjive. Dozdaj se je vedno slišalo, da je na Dunaji do 200 000 Slovanov, do 150.000 samih Čehov. Ko bi bili le takim pustili njih narodnost, ki niti dobro ali prav nič nemški ne znajo, morale bi zgornje številke Negermanov veče biti. Če so celo ministre Pražaka, Dunajevskega in Zinralkov-skega kar po sili za Nemce vpisali, kaj ao morali še le z drugimi delati! To je statistika!?
Tržne cene v ¡Ljubljani.
Pšenica hektoliter 9 gld. 26 kr.; — rež 6 gl. 50 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.; -- ajda 5 gl 53 kr.; — proso 4 gl. 87 kr.; — koruza 5 gld. 60 kr. , — krompir 100 kilogramov 3 gld. 57 kr.; — fižol hektoliter 1 gld. 10 kr. —
TeU'Krnlic.n»' <ien«rne ee.ii«> 4 maja.
Papirna r«nt» 78.65 — flreiieniH renla 79 3 5 Zlata rent« 96 55 — 1860tet.no itriiivno posojilo 132 75 Bniikin« nrcoije 845 — Kreditno alioiie 318.25 — Lonrior. 1' 7.60— — C«» kr. cokini 6.55 — 20-frankov 9.31
Idatelj i odgovorni urednik il nerla.
J. tlazikovi nasledniki v Ljubljani.