BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA, Gorenjska ^ Banka Banka .< poAuhom Eno ali drugo - eno z drugimi VARNOST KRANJ m •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE •PREVOZI DENARJA • SVETOVANJE [E-mail:varnost@vamost-kranj.si DEŽURNI CENTER Jhttp://www.varnost-krani.si (064)212-726 Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 89 - CENA 200 SIT (10 HRK) _ — _____ _ _ — — ag.. m ___ _ _ «_r AVTOHIŠA VRTAČ Kranj Delavska 4, Straiišče pri Kranju Email:avtohisa.vrtat@avtohisavrtat.si§\ #■ M / f f O.llAfl http://www.avtohisavrtac.si l/O1*/ J lO'viV Kranj, petek, 13. novembra 1998 Starejša od Štuklja Marija Jeram je dopolnila sto prvo leto V Sloveniji je 66 ljudi starejših od sto let, med njimi samo enajst moških. Mošnje - Javnost je včeraj z zanimanjem spremljala praznovanje stoletnice najstarejšega Mag. Štefan Kadoič za župana ___^f _____L^-»_P* stvari se lahko obrnejo na bolje olimpijca Leona Štuklja, v zaselku Graben v Mošnjah pa je sto prvo leto praznovala Marija Jeram, po domače Šutarjeva mama, ki se je rodila natanko leto dni pred Štukljem. Čeprav je letos spomladi padla in si poškodovala kolk, se je toliko Eozdravila, da še vedno lahko odi naokrog. Ob rojstnem dnevu so jo obiskali sorodniki, sosedje in znanci, včeraj pa ji je v gostišču Zvon na Brezjah voščil tudi radovljiški župan Vladimir Černe (na sliki). Marija, ki izhaja iz Kopačnice v Poljanski dolini, je v svojem življenju preživela dva kralja, dva cesarja, enega diktatorja, Tita, dve svetovni vojni, izsel-jenstvo v Nemčijo in še tretjo, osamosvojitveno vojno, na katero je posebej ponosna. V zakonu z možem Tonetom se jima je rodilo šest otrok, že štirideset let je vdova... • C.Z., slika: M. Golobic REKREACIJSKO DRSANJE na Gorenjskem sejmu v KRANJU SOBOTE NEDEUE IN PRAZNIKI 15.30 -17. ure 15.30 - 17. ure; 18. -19.30 ure STRAN 3 Olimpijci vseh generacij zbrani na Bledu - Stoletnica olimpionika Leona Štuklja in mednarodno znanstveno srečanje Šport - zdravje - starost sta bila spodbuda direktoriju Slovenske olimpijske akademije, da je minulo sredo na Bled povabil slovenske športnike, ki so sodelovali na olimpijskih igrah, da so ob tej priložnosti ustanovili Klub slovenskih olimpijcev. Več kot sto športnikov olimpijcev je svoje članstvo v klubu že prvi dan potrdilo z vpisom v klubsko knjigo, med njimi so bili tudi mnogi Gorenjci, na sliki pa so oče Alojz Kerštajn in sin Robi Kerštajn, oba nekdanja smučarja tekača iz Kranjske Gore ter nekdanji smučarski skakalec Jože Zidar in tekač Zdravko Hlebanja. • V. Stanovnik, foto: T. Doki R D I POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure Glavni trg 20, 4000 Kranj, tel./fax; 064 224 334 ■ pet oa 9 00 do 17.00, sob od 9.00 ao 13.30 Posledica česa so prometni zastoji pri obnovi Kidričeve ceste v Škof j i Loki? Ne vem , brez odgovora Vse je predvolilna 7 fl0/ poteza starega župana^ 27% Normalna posledica obnove 30,4% v* ko/ Posledica slabe organizacije dela STRAN 22 " stanovanjske stiske mladih družin i razvojni gospodarski koncept * varovanje naravnega okolja " oživitev mestnega jedra Kranja prometna problematika Utrip kraja je odraz počutja njegovih ljudi. Skupaj bomo oživili mesto Kranj. Rok Žibert, kandidat za kranjskega župana TUKAJ SEM DOMA! GLAS na Zalem Logu Jutri (v soboto), 14. novembra, bo ekipa Gorenjskega glasa na obisku na Zalem Logu. Med 10. in 12. uro vabimo na srečanje v Gostišču Pri Slavcu. * oddaja in nakupi rabljene opreme * bogata in ngodna ponudba nove opreme* * smučarske vozovnice s popusti * na GORENJSKEM SEJMU v V od 12. do IS. NOVEMBRA D A T R I S WJg€>&*& !S ~ a [N CD 13 9770352666025 Ustavno sodišče v novi sestavi Nedopustno zavračanje strokovnosti Tri leta bo predsednik Franc Tesaten, podpredsednik pa dr. Lojze Ude. Ljubljana, 13. novembra - Ustavno sodišče je v novi sestavi, kljub temu da manjka še en sodnik in da je izrekel določene pomisleke dosedanji sodnik dr. Peter Jambrek, začelo delovati. Zavrnili so Jambrekove pomisleke in se začudili, da je bilo pismo, naslovljeno upravni seji sodišča, tudi javno objavljeno. Sodišče lahko normalno deluje, problem lahko nastane le, če bo glasovanje v primeru osmih sodnikov neodločeno. Sicer pa se lahko vse odločitve zakonito sprejmejo. Predsednik Franc Testen je povedal, da so senati oblikovani in da manjka le en sodnik za kazenski senat, glede odločitev pa je dejal, da razsodba nujno povzroči nezadovoljstvo pri tej ali oni politični usmeritvi. Ustavni sodniki so v izjavi za javnost povedali svoj odnos do neizvolitve dveh predlaganih sodnikov v državnem zboru, ki mu sicer ne odrekajo pravice, da se odloči tako ali drugače. Grajali pa so način, ko se brez obrazložitve zavračajo predlogi najvišjih organov sodne oblasti, obenem pa so pozvali za ustavne sodnike primerne kandidate, naj kandidirajo. Tisti, ki pa teh kvalitet nimajo, pa naj se ne "spuščajo v avanture." Ustavno sodišče je imelo včeraj že prvo sejo. • J.K. Po negativni oceni Bruslja Zahtevana izredna seja parlamenta Ljubljana, 13. novembra - Po zadnji oceni Evropske komisije v Bruslju, ki je bila kritična do pripravljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo, so krščanski demokrati napovedali sklic izredne seje na to temo. Za izredno sejo morajo zbrati podpise četrtine poslancev ali vsaj 23. Kot je povedal predsednik Slovenskih krščanskih demokratov gre za nedopustne napake, za katere mora nekdo odgovarjati. Da moramo biti resnejši, nas je oipozoruil tudi Slovenec, poslanec v avstrijskem parlamentu dr. Karel Smolle. Zahtevo Slovenskih krščanskih demokratov po izredni seji bo podprla tudi Socialdemokratska stranka. • J.K. Izredna seja državnega zbora Varovanje kulturne i i • vv» dediščine Ljubljana, 13. novembra - Poslanci državnega zbora nadaljujejo izredno sejo. Sklepčnost je precejšen problem. Včeraj naj bi nadaljevali razpravo o zakonu o lastninskih pravicah tujcev na napremičninah, v torek in sredo pa so obravnavali še dva predloga zakona iz "zaščitnega paketa": predlog zakona o varstvu kulturne dediščine in predlog zakona o ohranjanju narave. Prvi predlog je prestal drugo obravnavo, drugi pa še prvo ne, saj sredino glasovanje zaradi nesklepčnosti ni bilo mogoče. Pri predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine je bilo največ razprave o predlogu vlade o ustanovitvi Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Mnogi poslanci so ocenjevali, da je to nov nepotreben poskus centralizacije in ukinjanja regionalnih zavodov. Minister za kulturo Jožef Školč je zo zavrnil. Ti zakoni so del paketa zaščitnih zakonov pred sprejemom v Evropsko unijo. • J.K. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Hilti je vodilni proizvajalec na področju tehnike pritrjevanja z več kot 12000 zaposlenimi po vsem svetu. Naše stranke so podjetja in obrtniki, ki so dejavni v naslednjih področjih: gradbeništvo, inštalacije, vzdrževanje v industriji in javnih institucijah. Naša organizacija, ki je stoodstotno hčerinsko podjetje Hilti AG iz Liechtensteina je odgovorna za prodajo, svetovanje in servisiranje našega proizvodnega programa. Proizvodnji program obsega stroje, naprave in potrošni material na naslednjih področjih: Direktno pritrjevanje, vrtalna, rušilna ter tehnika dletenja, diamantna vrtalna in rezalna tehnika, tehnika sidranja, instalacijska tehnika, vijačna tehnika, kemija v gradbeništvu, lasersko merilna tehnika. Za našo organizacijo v Sloveniji iščemo mlade, dinamične in samoiniciativne sodelavce, ki imajo željo po strokovnem in osebnem izpopolnjevanju v mladem delovnem kolektivu. Za prosta delovna mesta iščemo: t. KOMERCIALNEGA TEHNIKA za prodajo in vodenje Hilti centra v Kranju Prednost imajo kandidati z naslednjimi lastnostmi: - izobrazba najmanj V. stopnje ekonomske smeri / tehniške smeri z izpitom za poslovodjo - izkušnje pri prodaji tehničnega blaga - komunikativnost - poznavanje dela z računalnikom (Excel, Word,...) - natančnost in zanesljivost pri vodenju zalog in poslovne dokumentacije Za razpisana dela bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Če ste zainteresirani svoje delo nadaljevati v našem podjetju, pričakujemo od vas prijavo z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, fotografijo in vaš življenjepis. Prijave s priloženimi kopijami dokazil o dokončanem šolanju pošljite v desetih dneh od objave na naslov: Hilti Slovenija, d.o.o., Kadrovske zadeve, Koprska 106b, 1000 Ljubljana. Dr. Franc ZAGOŽEN, vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke Možnost predčasnih volitev je majhna Tako pravi dr. Franc Zagožen, vodja poslanske skupine vladne Slovenske ljudske stranke, politik, ki je omenjan tudi kot sprejemljiv kandidat za novega obrambnega ministra. Boljša od morebitne širitve koalicije, o kateri razmišlja premier, bi bila utrditev sedanje. Ali vas je stranka že predlagala za novega ministra za obrambo? Tako za Slovensko ljudsko stranko kot za Liberalno demokracijo naj bi bili sprejemljiv kandidat. "Na to vprašanje ne bi odgovarjal. Stranka mora še premisliti. Od odstopa ministra Krapeža naprej se pojavljajo razne špekulacije, ki jih ne bom komentiral." Negativna ocena Bruslja o pripravljenosti Slovenije za vstop v Evropsko unijo je bila za mnoge Slovence šokantna. Je bila tudi za vas ali pa ste bili morda med tistimi, ki so jo pričakovali? "Sam osebno, v naši poslanski skupini in stranki smo opozarjali, da se je treba priprav na vključevanje v Evropsko unijo lotiti resno. Če bi se vsi zavedali pomembnosti naloge, bi bila bruseljska ocena drugačna. Negativno mnenje sem pričakoval. Iz Bruslja so prihajala sporočila nam naklonjenih ljudi, da bo poročilo negativno. Opozarjajo nas celo na nevarnost izločitve iz skupine šestih najbolje pripravljenih držav kandidatk, če bomo še naprej tako neresni in neodgovorni. Sam sem že v kaoliciji večkrat opozarjal, da se ukvarjamo z napačnimi stvarmi na napačen način." Na katere stvari mislite? "Bruselj nam očita prepočasno prilagajanje zakonodaje z zakonodajo v državah, članicah Evropske unije in pomanjkljivosti v pravnem sistemu, v katerem ima najpomembnejšo vlogo sodstvo. Sodstvo je sicer samostojna veja oblasti, vendar je tudi odraz razmer v družbi. Evropa opozarja na zaostanke pri denacionalizaciji. Več deset tisoč zahtevkov Čaka že sedem let in le slaba tretjina jih je bilo rešenih. Državni zbor je poldrugo leto zgubil v bojih o noveli zakona o denacionalizaciji, za katero smo vedeli, da taka, kot je bila izglasovana, ne more vzdržati niti presoje na našem Ustavnem sodišču niti v bruseljski komisiji. Sporna novela zakona je bila vložene še pred volitvami leta 1996, prvopodpisani pa je bil sedanji minister za evropske zadeve. Menim, da je tudi on s svojim predlogom veliko prispeval k problemom v parlamentu na tem področju in ne le državni zbor, kot trdi." Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je za zastoje pri usklajevanju zakonodaje v državnem zboru okrivil opozicijo, ki zavlačuje in poskrbi, da se parlament cel teden ukvarja s primerom enega dijaka, ne pa z važnejšimi zadevami. "Očitek je deloma upravičen. Opozicija radikalno izkorišča nesoglasja v koaliciji in možnosti, ki ji jih daje poslovnik. Njen interes po razbitju koalicije je jasen. S tem povzroča tudi resne zastoje, za kar pa mora prevzeti odgovornost. Če bi koalicija delovala tako, kot je za neko koalicijo potrebno in normalno, potem bi bile možnosti opozicije bistveno manjše." Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v ponedeljek omenil možnost širitve vladne koalicije s še katero stranko. Tako bi zakonodajna in izvršilna oblast lahko učinkoviteje delovali. Opozicija je premierov predlog zavrnila in menila, da so edina rešitev predčasne volitve. "V možnost predčasnih volitev bolj malo verjamem. Ustava in zakoni zapovedujejo kompliciran in dolgotrajen postopek. Ker bi morali spremeniti še volilni zakon, bi zgubili najmanj eno leto. Morda predsednik vlade razmišlja o širitvi koalicije tudi zaradi lažjega reševanja težav z interpelacijami." Uradno se torej o premierovem predlogu v vladni koaliciji še niste pogovarjali? "Ne. Mislim, da bi moral premier iskati tem dogovoriti na racionalen način. Pri spremembah poslovnika predlagamo po vzoru parlamentov drugih držav več dela na sejah in odborih ter hitrejše in učinkovitejše delo z manj nepotrebnih razprav na plenarnih sejah. Upoštevati pa je treba, da je naš parlament majhen za naloge, ki jih je v tranzicijskem obdobju še več." Nobene trgovine za ministra in tožilca Pred časom se je govorilo o možnostih dogovora med Slovensko ljudsko stranko in Liberalno demokracijo, da bi vaša stranka glasovala proti interpelaciji zoper ministra Gabra, LDS pa bi pomagala izvoliti Barbaro Brezigar za generalno državno tožilko. Sedaj je vse postavljeno na glavo: LDS ni za Brezigarjevo. Položaj je zapleten. Se bo koalicija zaradi tega razšla? "Položaj je zapleten. Sklep glavnega odbora naše stranke, naj poslanska skupina glasuje za razrešitev ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra, še velja in ni bil vezan na imenovanje generalne državne tožilke ali tožilca, ampak zgolj na interpelacijo. Če ne bo bistvenih drugačnih argumentov, ni razlogov za spremembo sklepa. Interpelacije niso prijetne in morda premier z razmišlajanjem o Širitvi koalicije skuša omiliti njihov vpliv. Ker je opozicija povabilo za sodelovanje v vladi zavrnila, je edini način resen pogovor in dogovor treh vladnih strank o nadaljnjem delu. Odgovorne so za stanje v državi in za naš mednarodni položaj. V Bruslju lahko zelo hitro zgubimo še tisti ugled, ki ga imamo, in pademo med tiste države, ki se bodo o vključevanju vEvropsko unijo pogajale kasneje in z mnogo slabših pogajalskih izhodišč. Za to pa ni odgovorna samo vladajoča koalicija, ampak tudi opozicija-Vendar po letu 1992 prave koalicije sploh nismo imeli." Kje so razlogi za tako oceno? "Gradim na izkušnjah koalicije Demos, ki je bila zelo učinkovita, dokler je bila soglasna. Večkrat so se nam posmehovali in nas kritizirali, ker so naši sestanki, ponavadi v Poljčah, trajali po dva ali tri dni in na katerih smo obravnavali samo po eno temo-To je bilo potrebno, če smo hoteli delovati kot programska koalicija. Žal po letu 1992 nobena vladna koalicija ne deluje po tem načelu. Koalicijska pogodba se upošteva le do določene mere, do resne razprave o programu ne pride in v primerih, ko bi se morali uskladiti, prihaja do zaostrovanj ah celo nagajanj. So stvari, za katere si mora koalicija vzeti čas. Tak primer je gradnja Termoelektrarne Trbovlje 3, ki bi bila lahko za Slovenijo dolgoročno usodna m bi blokirala drugo naložbeno dejavnost Ker so bili naši pomisleki zavrnjeni in Je bil premier celo prepričan, da hočejo nasprotniki gradnje rušiti njega, smo bih prisiljeni zahtevati referendum. Zadevo smo ustavili, ne vemo pa, kako se bo razvijala naprej." Torej kar drži ugotovitev, da vlada nt izvršno telo kot celota, ampak predvsem seštevek posameznih ministrov. . "Vladni projekti so prevečkrat projekti tren politik. Zato imamo namesto vladne politik politiko vladnih strank. Da je mogoče obliki' vati vladno politiko, dokazuje uvajanje davK na dodano vrednost, ki ga zvajamo z zamud > vendar smo koalicijsko usklajeni. Trudimo s6' da bi se tudi pokojninske reforme lotili na ta način. Če bo pri koalicijskih partnerica^ pripravljenost za tak način dela, potem bo m še naprej resno sodelovali tudi mi. V naspr° nem primeru bi bilo neusklajeno delovanj koalicije že škodljivo za državo." ki • Jože Košnjek, foto; T. V<>** Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna"'^■jja Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Me Košnjek, Lea Mencinger, Urša Pctcrncl, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovm . ^ ^ Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, K« 'huj* i, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / E-maii- K plS rešitev v zagotavljanju boljšega dela koalicije in večjem angažiranju pri iskanju soglasja, ki bi ga seveda morali potem vsi spoštovati. Pri nekaterih projektih, ki bi jih morali že zdavnaj spraviti z mize, zgubljamo več let." Dejali ste, da opozicija radikalno izkorišča razpoke v vladni koaliciji. Razen interpelacij zahtevajo socialdemokrati tudi razrešitev predsednika državnega zbora Janeza Podobnika. Očitajo mu slabo vodenje državnega zbora. Boste predsednika ubranili? "Socialdemokrati so v napadih in v poskusih rušenja vladajoče koalicije ter v zahtevah po predčasnih volitvah najostrejši. Njihovi očitki predsedniku državnega zbora niso upravičeni. Državni zbor ima slab poslovnik in predsednik državnega zbora nima veliko možnosti za zagotovitev učinkovitejšega dela parlamenta. V državnem zboru pripravljamo nov poslovnik, ki naj bi ga uveljavili v novem državnozbors-kem mandatu. Pri zakonodajnem postopku je treba spremembe sprejeti že prej. Razprave je treba skrajšati in več dela prenesti na odbore in komisije državnega zbora." Tudi Bruselj nam očita zapletenost postopkov. Doma, zlasti v državnem zboru, pa slišimo, da je naš parlament po številu sprejetih zakonov med najučinkovitejšimi. Kaj je potem res? "V primerjavi s parlamenti držav, članic Evropske unije, je naš državni zbor po številu sprejetih odločitev učinkovitejši, kar je razumljiva posledica tranzicijskega obdobja. Sedaj smo zastali zaradi napetosti med opozicijo in vladajočo koalicijo. V drugih parlamentih je težišče dela na odborih in komisijah, kjer vlada resnično ustvarjalno vzdušje, celo brez prisotnosti novinarjev. Tudi pri nas bi kazalo uvesti to prakso: ne zaradi skrivanja informacij o delu parlamenta pred javnostjo, ampak zaradi celovitosti poročanja. Takoj po seji bi moral predsednik delovnega telesa novinarjem povedati, kaj se je dogajalo na seji, na voljo pa bi morali biti tudi stenogrami seje. Ker se seje tudi zavlečejo, bi bila javnost sicer obveščena dan kasneje, vendar bi bila lahko informacija popolnejša. Sedaj se dogaja, da morajo novinarji poročati še pred zaključkom seje in povedati le tisto, kar se je 'zgodilo do takrat. Državni zbor je zavezan k učinkovitejšemu delu in upam, da se bo mogoče o ........... ,,,.„,.. • •>.....■ • •....., ......... .....> • Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS glasbi /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure .,_ , izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po KRANJ zhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujii Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 200 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO Stoletnica olimpionika Leona Štuklja je navdušila ves svet Zakaj bi starost dočakali stari? Vprašanje, kdaj je človek v resnici star in kje je meja med tistim, ko še lahko rečeš, da nisi star, je zagotovo eno izmed vprašanj, ki smo si ga te dni, ob praznovanju 100-letnice najstarejšega olimpijskega zmagovalca Leona Štuklja, marsikdaj zastavili GORENJSKA OD TORKA DO PETKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si tako mladi kot malo starejši ded, 13. novembra - Kaj narediti, da klub letom ostaneš ndadosten, če ne mladosten pa vsaj zdrav in kakšna je vloga sporta pri tem, je tema simpozija, ki se. je pod naslovom Šport -zdravje - starost v sredo začel na Bledu in se bo s sklepnimi ugotovitvami končal danes. "Na svetu je vedno več starih ljudi, življenjska doba je vedno daljša, vendar pa ob tem ni Pomembno le, da ljudje živijo vedno dlje, ampak predvsem, da starost dočakajo fizično in mentalno zdravi. Takšni, kot je stoletni k Leon Štukelj," so bile tako rekoč ponavljajoče se besede, s katerimi so domači ln tuji strokovnjaki na čelu s Predsednikom OKS - ZŠZ Janezom Kocijančičem in Namestnikom generalnega sekretarja Sveta Evrope Hansom Christianom Krugerjem začenjali misli ob geslu ŠPORT -ZDRAVJE - STAROST, kot tema mnogih znanstvenikov in raziskovalcev, ob stoletnici najstarejšega olimpijskega zmagovalca pa je to postala tudi tema tistih, ki se ukvarjajo s športom in športniki. Največ se seveda naučimo iz izkušenj. Zato tudi danes že stoletnik Leon Štukelj, najpo-gostej v javnih nastopih in intervjujih dobiva vprašanje, kakšen je njegov recept. In vedno znova ponovi: "Če hočeš živeti dolgo, moraš živeti zmerno. Zmeren moraš biti pri vsem, zlasti pri hrani in pijači. Predvsem pa se moraš ukvarjati z različnimi oblikami rekrea- vprašal: Bom tudi jaz pri stotih še lahko tako prešerno poskočil? Pa čeprav le na domaČem pragu! Težko bi našteli kam vse so ga vabili, kdo vse so mu mu izkazali čas v zadnjih letih, eno zadnjih vabil, ki se ga zaradi zanj vendarle napornih priprav na praznovanje 100-letnice (čeprav je sam večkart dejal, da bi jo najraje praznoval v družinskem krogu) ni mogel udeležiti, pa je bilo povabilo v dvorano slavnih v New York Athletic Club - saj je bil tam končno že letos spomladi. Tudi na Bled, kamor so ga v sredo povabili (in do zadnjega pričakovali) organizatorji znanstvenega srečanja ob njegovi 100-letnici, ga v sredo ni bilo. Zbolel je in - ob počitku -je bilo vendarle upati, da se bo Leon Štukelj se je rodil 12. novembra 1898 v Novem mestu. Študiral je pravo na Dunaju, pripravniško sodno službo pa je začel pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Kot sodnik je delal 44 let. Kot je ob odprtju simpozija ob njegovi stoletnici povedal blejski župan Vinko Gole, pa je prvo službo nastopil pri družini Rus na Bledu. Že od leta 1927 živi v Mariboru. V zadnjih letih je Leon Štukelj po vsem svetu znan kot najstarejši olimpijski zmagovalec, saj je v Parizu leta 1924 osvojil zlati medalji v mnogobolju in na drogu. V Amsterdamu je štiri leta kasneje osvojil zlato na krogih in bron v mnogoboju, bil pa je tudi v bronasti gimnaStični vrsti. Tretjič je na olimpijskih igrah nastopil leta 1936 v Berlinu ter osvojil drugo mesto na krogih in 6. mesto z moško gimnastično vrsto. Želel je nastopiti tudi na olimpijskih igrah leta 1932 v Los Angelesu, vendar ni bilo denarja za potovanje. Ko so to izvedeli Slovenci v Ameriki so ga zbrali, vendar pa se olimpijski komite v Beogradu s tem ni strinjal in Leon Štukelj je ostal doma. Nastopal je tudi na številnih drugih največjih tekmovanjih in svetovnih prvenstvih. Najstarejši olimpionik Leon Štukelj v družbi z lani najboljšim športnikom Slovenije Zmagovalcem svetovnega pokala v smučarskih skokih Moravčanom Primožem Peterko. lahko udeležil praznovanja v Novem mestu, kjer se je rodil prav na včerajšnji dan pred sto leti. Zato pa je bilo zadnje dni prebrati veliko zanimivih pričevanj o njegovem življenju in delu, veliko misli je "švigalo" med ljudmi, ki ga poznajo že leta in leta, ali so ga imeli priložnost spoznati le za minut-ko ali dve. "Leon Štukelj je korenina, ki ji .zlepa ni para; Slovenec, od glave do pete, poštenjak brez primere, duhovit in hudomu- So organizatorji poimenovali Mednarodno znanstveno srednje ob 100-letnici olimpionika Leona Štuklja. Poiskati recept kako dolgo in zdravo živeti, je v zadnjem času To, da je mednarodno Znanstveno srečanje te dni Prav na Bledu vsekakor ni Naključje. Ne le, da so predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, želeli domačim in predvsem gostom iz tujine predstaviti naJ lepše, kar imamo, občina Bled je tudi ena izmed 'istih, v kateri živi veliko Vrhunskih športnikov, tudi °'impijcev. To pa ni Čudno, Saj je trenutno Bled na Pfvem mestu v državi Sjede na odstotek prora-cnnskega denarja, ki ga nameni športu - kar šest odstotkov. cije. Ne da bi se človek izčrpaval, ne da bi vadil do utrujenosti, toda telesnih aktivnosti ne smeš zanemariti niti v pozni starosti. Najpomembnejša je hoja, hoja v naravi, ko se človek tudi sprosti in nadiha svežega zraka. Prav tako pa je pomembo, da nikoli ne pozabiš na branje, na studi in izobraževanje." Njegove besede o življenju in starosti so pravzaprav zelo preproste, Razume jih vsak, razumemo ga tisti, ki govorimo v njegovem, slovenskem jeziku, razume ga tudi vsak tujec. Le kdo ga ni videl, ko je na olimpijskih igrah v Atlanti pred dobrima dvema letoma na častno tribuno prišel tako mladostno čil in nasmejan, da ga je bil vesel ves svet, ki se je zbral ob televizijskih sprejemnikih, in da mu je gromko zaploskala vsa zbrana množica na stadionu? Miljoni po svetu so takrat prvič slišali za Slovenijo in vsaj del njih se je r vse, kar ^« "Zlata" olimpijska rokometašica iz Tupalič Alenka Cuderman, kranjski plavalec Darjan Petrič in tržiški smučar Bojan Križaj, so že od srede med mnogimi člani novega Kluba slovenskih olimpijcev. Od minule srede imajo tudi slovenski olimpijci svoj klub V klubski knjigi že prvi dan prek sto podpisov Bled, 13. novembra - Praznovanje 100-letnice rojstva najstarejšega olimpionika je bila več kot prava priložnost, da so se minulo sredo na Bledu zbrali slovenski športniki -olimpijci iz vseh obdobij. Kot je povedal dr. Rajko Šugman, direktor Slovenske olimpijske akademije, so vabila za ustanovno srečanje poslali na več kot 450 naslovov naših olimpijcev doma in v tujini, več kot sto pa jih je tudi prišlo v blejski hotel Astorija, kjer so se večina tudi že vpisali v člansko knjigo Kluba slovenskih olimpijcev. Za predsednika so izbrali Miroslava Celarja, za podpredsednika Bojana Križajo, za sekretarja Pavla Kosa, za člana pa Alenko Cuderman in Janeza Kocmurja. Ideja o Klubu olimpijcev je pri nas živa že nekaj časa, ob mnogih akcijah, ki naj bi jih vodili tako na področju popularizacije športa kot izobraževanju in drulavnosti, pa je med najpomembnejšimi nalogami sodelovanje pri pomebnih športno - političnih vprašanjih. Klub olimpijcev je po besedah genaralnega sekretarja OKS - ZŠZ Toneta Jagodica "cvet vrhunskega športa v vsaki državi" in tudi pri nas naj bi bilo tako. • V. Stanovnik, foto: T. Doki šen. Takega kot stoletnika. polnega življenja, pozna ves svet. Ce danes športniki njegove vrednosti iščejo avanture in se tudi prek njih skušajo uveljaviti v poslovnem svetu, je Štukelj njihovo pravo nasprotje. Danes se sliši to njegovo življenje kot pravljica, pred več kot 80-letni pa to prav gotovo ni bila; bilo je eno samo delo, odrekanje in samodisciplina za osebno uveljavitev in dobro telovadbo, v kateri je predvsem užival ne glede na morebitne dosežke in še zlasti na materijalne koristi." To je le kratek odlomek iz misli dr. Rajka Šugmana, njegovega dolgoletnega prijatelja, ali kot pravi sam, njegovega sodobnika. ....saj smo njegovi sodobniki vsi, ki so živeli ob koncu prejšnjega, v tem in želimo si, da tudi v naslednjem stoletju. • V. Stanovnik, foto: T. Doki AMZS V kranjski bazi AMZS so te dni 3-krat nudili pomoč voznikom, 23-krat pa so morali vozila prepeljati z njihovimi vlečnimi vozili. GASILCI Kranjske gasilce so poklicali iz c. Staneta Žagarja, kjer je zaradi dotrajane vodovodne napeljave poplavilo stanovaje. Zagorela je notranja oprema v zaklonišču na Planini ob Liko-zarjevi cesti, gasilci so požar pogasili prostor pa so pre-pihali ter prezračili. Pri izkopavanju na Prešernovi ulici je zagorela plastična zaščitna ograja. Do požara je prišlo tudi v kurilnici v Lahovčah, zaradi napake na gorilcu. Jeseniški gaslici so posredovali v prometni nesreči na magistralni cesti Hrušica - Mojstrana, kjer je osebno vozilo povozilo košuto. Pomoč z hidravlično lestvijo so nudili pri menjavi žarnic v Hladni valjarni Železarne Jesa-nice. V železniški »«»<*mtwmn»inxi*&mi>M»# ******** Popravka Pri objavi liste kandidatov LDS občine Cerklje 10. novembra je bila pod zaporedno številko 9 izpuščena kandidatka Darin Vlasta Grmek, Pšenična Polica št. 17. e Ob srečanju v Valburgi minulo nedeljo v urejenem kriŽiŠču j govoril predsednik krajevne skupnosti Roman Gantar in Mirko Gantar. Domovi za stare niso proračunski porabniki Starostniki oskrbnino plačujejo s svojimi pokojninami Domovi starostnikov se financirajo pretežno iz oskrbnine, javna sredstva pri delovanju teh ustanov predstavljajo le manjši delež. Preddvor, 10. novembra - "Polovico dohodka domovi starostnikov pridobimo z oskrbnino, ki jo stanovalci plačajo iz svojih pokojnin, kakih 37 odstotkov je prispevek zdravstvenega zavarovanja in le 12 odstotkov je sredstev iz občinskih proračunov, pa še tu gre za doplačilo oskrbnine tistim starostnikom, ki si je iz socialnih razlogov sami ne bi mogli plačati," je strukturo financiranja domov za upokojence razložil Ernest Kemperle iz skupnosti slovenskih domov upokojencev. "Država nas zato po krivici gleda kot ostale proračunske porabnike in nam s svojo togo regulativo odvzema samostojnost, možnost stimulacije, s predpisanimi in enotnimi cenami storitev pa nas peha v odvisnost od proračuna na področju investicij," je dodal še Boris Koprivnikar, predsednik slovenskega združenja direktorjev teh domov na novinarski konferenci, ki sojo direktorji gorenjskih domov sklicali v Domu starejših občanov v Preddvoru z namenom, da javnost opozorijo na neprimeren odnos države do teh ustanov. V Sloveniji je 52 zavodov, v njih prebival okoli 13 tisoč starostnikov, zanje skrbi okoli šest tisoč zaposlenih. Obseg te dejavnosti se s star- V preddvorskem domu starejših občanov oskrbovanci za enoposteljno sobo plačujejo okoli 60 tisočakov oskrbnine, če so še aktivni in ne potrebujejo zdravstvene nege in druge pomoči, sicer je cena okoli 90 tisočakov. Oskrbnine plačujejo iz svojih pokojnin, kjer pa sami s pomočjo svojcev tega stroška ne zmorejo, jim razliko subvencionira država, pojasnjuje direktor Peter Stara anjem prebivalstva tudi v Sloveniji močno povečuje, v prihodnjih letih pa se bo demografska lestvica številčno še močneje prevesila v "korist" starih prebivalcev. Domovi ne bodo mogli več biti edini način, kako preživljati jesen življenja, država že sedaj načrtuje dodatne možnosti preživetja na starost, od dnevnega varstva, nege, laične pomoči in postrežbe na domu do varovanih stanovanj (prve začenjajo graditi v Posočju). V sedanjih domovih so tudi za izvajanje tovrstne dejavnosti najbolje strokovno podkovani, vendar pa bo morala država spremeniti odnos do njih, sprostiti zakonodajo in jim dopustiti možnost samostojnega menedž-menta. To najbrž pomeni, da bi se domovi starostnikov v prihodnje s ponudbo storitev (tudi nadstandardnih) pojavljali na tržišču, država pa bo morala pri tem določiti socialni prag, do katerega mora biti vsem v enaki meri zagotovljena varna starost. Vendar vse kaže, da država samotojnost domov prej omejuje kot spodbuja, so na novinarski konferenci poudarili direktorji gorenjskih domov, saj se pripravlja zakonodaja, ki bo tudi domovom tako kot ostalim javnim zavodom odvzela sredstva amortizacije. Ti so danes tako rekoč edini vir, s katerim zagotavljajo tekoče in investicijsko vzdrževanje. V zadnjem letu so iz amortizacije namenili dve milijardi sredstev za vzdrževanje: če jim ta sredstva odvzamejo, bodo objekti začeli propadati. Te dni so predstavniki domov za stare napovedani pri ministru Ropu, kjer bodo skušali izposlovati drugačen odnos države, uspeh pa je razen od Ropovega ministrstva odvisen tudi od ministrstva za finance. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je letos odobrilo dograditev petih domov za starostnike v Sloveniji za potrebe dnevnega varstva starih ljudi. Med njimi je tudi kranjski, je povedal njegov direktor Martin Habjan. D.Z.ŽIebir Fakulteta za organizacijske vede v Kranju bo še gradila Blizu sedanje stavbe bo zrasel še stolpič Občina Kranj je fakulteti odstopila 1500 kvadratnih metrov zemljišča za gradnjo stolpiča. Kranj, 13. novembra - Potem ko so letos na Zlatem polju zgradili parkirišče za 120 avtomobilov in začeli urejati park med njim in Fakulteto za organizacijske vede, se gradbena dela v tem študentskem kompleksu še niso končala. Občina je fakulteti dodelila 1500 kvadratnih metrov zemljišča za gradnjo stolpiča, v katerem bo prostor za študente "podiplomce", v kleti naj bi bile garaže, v pritličju Živilina restavracija z 200 sedeži, še dve učilnici s prek sto sedeži, več kabinetov za pedagoško delo ter nekaj apartmajev za gostujoče učitelje in študente. "S stolpičem bo pridobila tako fakulteta, kot tudi kranjska podjetja, ki jim manjka prostorov za funkcionalno izobraževanje," je povedal prof. dr. Jože Florjančič, dekan FOV, ki sicer sodi v sklop Univerze v Mariboru. "Ta čas pripravljamo projekte za izdajo lokacijskega dovoljenja. Denarna sredstva za izgradnjo stolpiča, ki bo po sedanjih ocenah veljal okoli 350 milijonov tolarjev, smo prispevali fakulteta v povezavi z gospodarstvom, Živila Kranj, ki bo financirala gostinski del, občina, ki je dala komunalno opremljeno zemljišče, pričakujemo pa tudi sredstva minis-rstva za znanost in tehnologijo ter ministrstva za šolstvo in šport. Prihodnji leti upamo, da bomo s projektom prodrli v proračun obeh ministrstev. Upamo, da bomo lahko načrt, ki je potrjen tudi v sklopu razvoja Univerze v Mariboru, uresničili do leta 2001." • D.Z.ŽIebir Jutri mednarodni dan sladkorne bolezni Kranj, 13. novembra - Letos mineva 77 let, odkar sta dr. Frideric Bantig in Charles Best odkrila inzulin. Odkritje je povsem spremenilo zdravljenje sladkorne bolezni in preprečilo [nnoge zaplete. Sladkorna °olczcn je namreč rastoč zdravstveni problem Evrope in sveta. Zaradi porasta te bolezni in okvar kot Posledic sladkorne bolezni sta evropska in svetovna zdravstvena organizacija ,cta 1989 začrtali strateški plan, kako se spoprijeti s to boleznijo. Od leta 1991 na la naraščajoči zdravstveni Problem opozarjajo ob Mednarodnem dnevu sladkorne bolezni, to je 14. novembru, rojstnem dnevu Pfej omenjenega kanadskega iznajditelja inzulina. Geslo letošnjega dne je sladkorna bolezen in človekove pravice". Ta dan je Pnložnost, da vsa družba *avzame resen odnos do »■adkorne bolezni, je pa j^di. opo/orilo sladkornim 00lnikom, kako naj živijo s 0 boleznijo: naj si urejajo sladkor, sodelujejo pri pravljenju, živijo zdravo f! VJ£nie P° nasvetih diabe- °'oške službe. S tem se ':°gnejo neprijetnim posledicam sladkorne bolezni in Uc» zmanjšajo stroške nravstvenih storitev. Stanovanjska zadruga Kranj bo gradila v Šenčurju Spomladi bodo gradili neprofitna stanovanja Občina Šenčur in Stanovanjska zadruga Gorenjske sta se sporazumeli o gradnji objekta v Sajovčevem naselju, v katerem bo vsaj 18 neprofitnih stanovanj. Šenčur, 12. novembra - Župan občine Šenčur Franc Kern in predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske Franc Teran sta slovesno podpisala pogodbo o prodaji dveh nenazidanih stavbnih zemljišč zadrugi v sklopu Sajovčevega naselja, kjer naj bi že spomladi prihodnje leto položili temelj za nov poslovno-stanovanjski objekt. Poleg poslovnih prostorov bo v njem 27 stanovanj, med katerimi jih bo vsaj 18 za neprofitne namene, je ob podpisu pogodbe dejal predsednik stanovanjske zadruge Franc Teran. Pričakuje, da bodo s tem projektom v začetku prihodnjega leta kandidirali za stanovanjsko posojilo z ugodno obrestno mero pri Stanovanjskem skladu Slovenije, spomladi pa začeli z gradnjo. Župan občine Šenčur Franc Kern pa je poudaril, da je občina doslej veliko vlagala v ceste, vrtec in druge objekte, ki so jih pogrešali pretekla leta, sedaj pa Franc Kern, župan občine Šenčur in Franc Teran, predsednik Stanovanjske zadruge Gorenjske, pri slovesnem podpisu pogodbe. je čas za novo kvaliteto v prid mladih družin. Gradnja nepro- Ta teden je še zadnjič v mandatu zasedal občinski svet Šenčur. Sprejel je več odlokov: o gospodarskih javnih službah občine, o koncesioniranih gospodarskih javnih službah, spreminjal odlok o občinskih upravnih taksah, sprejel pa tudi pravilnik o postopku javnega razpisa za izbiro koncesionarja in načinu izbire. Svetniki pa so sprejeli tudi sklep o prodaji dveh zemljišč Stanovanjski zadrugi Kranj, s katero se je občina Šenčur tudi dogovorila o obsegu gradnje in oddaje neprofitnih stanovanj. fitnih in najemnih stanovanj je namenjena ravno njim. V občini Šenčur že nekaj časa vedo, da je treba vlagati tudi v reševanje stanovanjskih potreb za domačine. Dokaz za to je tudi današnja svečana podelitev ključev za šest neprofitnih najemnih stanovanj v Sajovčevem naselju, ki jih je prav tako dogradila Stanovanjska zadruga Gorenjske. • D.Z.ŽIebir Foto: M. Golobic ZRCALCE, ZRCALCE Slastna krompirjeva embalaža 'Ta pravim', torej preudarnim, varčnim in ozaveščenim Gorenj kam in Gorenjcem, se vse tja od pojava "fast food" v naših krajih zdi škoda, ker odvržemo skoraj od vsakega obroka hitre hrane več neuporabne embalaže v smeti kakor pa gre slastnega iz škatle, vrečke, kozarca v želodec. In Gorenjci lopogledno nismo nobena izjema; rastoči kupi smeti zaradi zavržene embalaže, v kateri prodajajo fast food", so vsesvetovni problem. Zo te kupe smeti ima 'zasluge' tudi korporacija McDonuld's z verigo svojih restavracij po celem svetu. V njej sicer Še ni Gorenjske, čeprav bi ob bolj pametni oblasti v kranjski prestolnici že lahko Uživali ob big macu in drugih hitrih dobrotah. McDonald's namerava že naslednje leto, torej 1999, ponuditi burgerje, ocvrt krompirček , solate itd. v užitni embalaži, izdelani iz krompirjevega škroba. Škatle so v eni uri popolnoma biološko razgradljive in neškodljive za človekov želodec. In kaj ima to skupnega z Gorenjsko, deželo krompirja, v kateri je letos neslavno propadla tudi edina gorenjska tovarna čipsa? Optimisti bi ob novici o užitni embalaži iz McDonald'sa zavriskali o neomejenih tržnih možnostih za gorenjski krompir; pesimisti pa tarnali o problemih z odkupom, o prenizkih 'mc' odkupnih cenah. TaČas pa bo korporacija McDonald's v Sloveniji že prodala dnevno na tisoče burgerjev v uvoženih krompirjastih škatlah, par don - užitni embalaži iz krompirjevega Škroba... GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Delavnice o rastlinskih čistilnih vodah Gozd Martuljek, 12. novembra - Inštitut za ekološke alternative v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo v Ljubljani in OIKIA Murska Sobota v soboto, 14. novembra, pripravljajo v hotelu Špik delavnice o rastlinskih čistilnih vodah. Predstavili bodo tehnologije, načrtovanje in izgradnjo ter postopek in dokumentacijo za rastlinske čistilne sisteme za odpadne vode. Za čiščenje odpadnih voda obstaja več načinov čiščenja, med njimi so zanimivi tudi rastlinski sistemi, ki bi jih na delavnicah radi predstavili občanom in strokovnjakom, razen tega pa si bodo ogledali tudi lokacijo demonstracijskega objekta. • D.S. Priznanja za urejene domove Naklo, 13. novembra - Komisija Turističnega društva Naklo že vrsto let ocenjuje urejenost domov. Sprva jo je zanimal le izgled domačega kraja, sedaj pa obiskuje vsa večja naselja v nakelski občini. Tudi letos je ocenjevala urejenost domov, trgovin in drugih lokalov. Za številne lastnike teh stavb je pripravila priznanja, ki jih bodo podelili jutri, 14. novembra 1998, ob 19. uri v nakelskem domu kulture. Kot je že v navadi, bodo podelitev popestrili s kulturno prireditvijo, izžrebancem pa bodo razdelili darila donatorjev. • S. Saje Tudi na Cegelnici bodo gradili kanalizacijo Naklo, 11. novembra - Po uspešni uresničitvi letošnje največje naložbe v obnovo komunalnih napeljav v ulici Krakovo bo še pred koncem leta stekla izgradnja kanalizacije do naselja Cegelnica. O tej pomembni pridobitvi so se prebivalci pogovarjali že na dveh zborih krajanov, nazadnje začetek tega tedna. Prvotno je bilo predvideno, naj bi občina zgradila le glavni vod skozi naselje, priključke pa bi financirala vsaka hiša z nekaj manj kot 150 tisoč tolarji. Krajani so se že na začetku strinjali, da je izgradnja kanalizacije v naselju nujna, vendar so predlagali, naj občina poskrbi tudi za izgradnjo sekundarnega omrežja. Tako je bil dosežen dogovor, da bo občina financirala izgradnjo okrog 800 metrov glavnega kanala od Naklega in več kot 1600 metrov sekundarnih vodov, prebivalci Cegelnice pa bodo v dveh letih plačah okrog 220 tisoč tolarjev prispevka na hišni priključek, čeprav gre za precejšnje finančno breme, saj naj bi vsak interesent plačal Še okrog 200 tisočakov za izgradnjo plinovoda, si krajani le na tak način obetajo čimprejšnjo ureditev kanalizacije za celotno naselje. Z izgradnjo kanalizacije nameravajo začeti že letos, ko bodo napeljali okrog 400 metrov glavnega voda od središča Naklega do podvoza pod avtomobilsko cesto. Celotno naložbo naj bi dokončali v pnhodnjem letu. • S. Saje Ostrovrharjevo srečanje Medvode, 12. novembra - Pod naslovom Ostrovrharjevo srečanje '98 bodo v v občini Medvode od danes, 13., do petka, 20. novembra, Ostrovrharjevi dnevi '98. Dneve bo začelo danes gledališče Bohinjska Bistrica s predstavo Lepa čevljarka v OTH Pirniče. Jutri bo v Domu krajanov v Sori predstava Piknik s ''tvojo ženo. Predstavili jo bodo igralci slovenskega doma KPD Bazovica Reka, v nedeljo, 15. novembra, pa bo v osnovni šoli Topol farsa Kadar se ženski jezik ne suče. V torek, 17. novembra, bo v Knjižnici Medvode na Sotočju odprtje razstave grafik Božidarja Jakca z okroglo mizo na temo Slovensko pesništvo upora. V Domu krajanov v Pitrničah bo gledlaišče Ciciglej v sredo 18. novembra , ob 9. in 11. uri pripravilo predstavo Sonček sveti na deželo to. V Kulturnem domu Medvode bo danes teden, 20. novembra, ob 20. uri recital slovensko pesništvo upora. V četrtek, 26. novembra, ob 17. uri bodo v Knjižnici Medvode podelili turistična priznanja moja dežela - lepa urejena in čista. Ostrovrharjeva srečanja '98 pa bodo sklenili v Domu krajanov v Pirničah v petek, 27. novembra, ob 19.30 s koncertom kvarteta saksofonov pod naslovom Čar julijskih alp. • A. Ž. Devetnajst milijonov tolarjev za popravila Kranj, 13. novembra - Svet mestne občine Kranj je v sredo odobril devetnajst milijonov tolarjev iz stalne proračunske rezerve za odpravo posledic zadnjega neurja. Pet milijonov tolarjev bo Šlo za popravilo ceste Kranj-Podblica v Nemiljah, kjer je Nemiljščica na več mestih spodjedla cesto. Pred tovarno Oljarica v Britofu se je zaradi erozije zamašil odvod meteornih voda, tako da je propadlo dno kanala. Za ureditev kanalizacije je občinski svet namenil 4,5 milijona tolarjev. 9,5 milijona pa bo Šlo za pilotno steno ob cesti Čepulje-Strmica. Zaradi razširitve te ceste, zarezane v brežino, se je namreč 1994. letapojavil plaz, ki se je ob zadnjem velikem neurju še povečal. • H. J. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli stavbe Mestne občine Kranj je na ogled prodajna razstava Likovni umetniki za Prešernovo mesto. V Galeriji Prešernove hiše je ob osemdesetletnici na ogled razstava slik slikarja Marjana Belca. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o drogah. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Jeseniški plavži in 100 let železarne v Skednju pri Trstu. V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike Gabrijel Jensterle. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Svetovni grafični festival VPOGLED V GRAFIKO Škofja Loka - V Galeriji Loškega gradu so v sredo zvečer odprli prvo v seriji grafičnih razstav letošnjega prvega Svetovnega grafičnega festivala. Večletno sodelovanje Loškega muzeja z galerijo, Občine Škofja Loka in umetniške zadruge Agart se nadaljuje. V Galeriji Loškega gradu je te dni na ogled razstava grafičnih del -litografija in suha igla - prva od sedmih razstav, ki se bodo po različnih gorenjskih razstaviščih odprle v tem in v naslednjem tednu. Organizator umetniška zadruga Agart se je namreč že pred dvema letoma odločila, da povabi v Slovenijo grafične umetnike z vsega sveta. Na vabilo se je odzvalo okoli 250 grafikov iz 51 držav, ki so žiriji predložili 1500 likovnih del. Žirija je iz množice grafik odbrala posamezne izbore za sedem slovenskih razstavišč v Škofji Loki na Škofjeloškem gradu, v Umetnostni galeriji Maribor, v Galeriji Mozaik Celje, v Ganglovem razstavišču v Metliki, v Umetnostni galeriji v Slovenj Gradcu, v Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini in v Likovnem razstavišču Domžale. Na ogled je grafična ustvarjalnost za različnimi tehnikami - od litografije in suhe igle, jedkanice in akvatinte, monotopije, lesorezov in mešane tehnike do računalniških in drugih grafičnih tehnik. Na škofjeloški razstavi, odprl jo je škofjeloški župan Igor Draksler, je na ogled okoli 70 grafičnih del. Žirija bo izbrala tudi najboljše grafike na tej prireditvi, nagrade bodo slovesno podelili 18. decembra. Na sliki: Gore v daljavi, avtor Tajima Kavo, Japonska, litografija. SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA BLED vabi ob 40-letnici svojega delovanja vse bivše dijake na SREČANJE, ki bo v petek, 27. novembra 1998, ob 17. uri v novi stavbi gostinske šole v Radovljici, Kranjska c. 24. Dijaki bodo pod mentorstvom svojih učiteljev pripravili kulturni program, razstavo ob jubileju šole ter se predstavili s slovenskimi narodnimi jedrni iz petih regij. Ce se želite srečanja udeležiti, pokličite tel. št. (064) 7000-673 ali (064) 7000-622 v času od 8. do 12. ure, kjer boste dobili vse informacije. Vabljeni! SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA V RADOVLJICI Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Pavlihovo gledališče Globusi VRAZICEK V STEKLENICI sobota, 14. novembra 1998, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču > MESTNA I OBČINA. ''KRANJ TELE-TV Kranj GOROtlSKA TB£VCW GLAS ODPRTO PISMO KANDIDATOM ZA ŽUPANA MESTNE OBČINE KRANJ Zvezo kulturnih organizacij Kranj verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj je prisotna kot povezovalka ljubiteljskih kulturnih društev, organizatorka raznih revij in srečanj kulturnih skupin, drugih prireditev na občinskem, regijskem in državnem nivoju, odmevnih sobotnih matinej, izobraževalnih programov Centra kulturnih dejavnosti in ne nazadnje kot organizacija, ki nudi strokovno ter organizacijsko pomoč kulturnemu amaterizmu. V okviru Zveze deluje več kot šestdeset kulturnih društev z nekaj tisoč člani, več sto mladih v izobraževalnih programih in vrsta najmlajših, ki si s starši ogledujejo sobotne matineje. Za izvedbo programa skrbi šestčlanski kolektiv strokovne službe ZKO Kranj. Bogastvo opravljenega dela nam priznavajo tako v občini, kakor v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Mnenja so celo, da smo vzorčen primer za vso državo. Zelo lepo je slišati tako mnenje. Pa vendar vse bolj tonemo v problem, ki bo, v kolikor ne bo nemudoma prišlo do razrešitve, imel za posledico ukinitev omenjene strokovne službe. Za kaj gre. S J. januarjem 1996 je Ministrstvo za kulturo prevzelo financiranje plač zaposlenih Pismu ob rob KAJ HOČE (ALI NOČE) KRANJ? Ob javnem pismu, za katerega se je odločil Izvršni odbor Zveze kulturnih organizacij Kranj (Gorenjski glas ga objavlja v celoti) in ga naslovil na kandidate za župana Mestne občine Kranj, je potrebno dodati nekaj besed. V takšnem položaju, kot se je znašla organiziranost ljubiteljske kulture v Kranju, se ni nobena od organizacij, ki se po leta 1996 sprejetem zakonu o Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti morajo preoblikovati. Med zvezami kulturnih organizacij na Gorenjskem je imela nekaj večjih težav - predvsem zaradi neustreznega prostora - le ZKO Jesenice. Po vseh ostalih občinah so se tako kot predvideva zakon odločili za ustanovitev območnih izpostav sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, s tem pa sprožili potrebne postopke potrebne za vpis v sodni register ali pa postopke že izpeljali. Tem gorenjskim občinam bo tako kot večini slovenskih na ta način omogočeno, da bo delno program dejavnosti in novo ustanovljene strokovne službe financirala država. Kje so tu spremembe? Glede financiranja jih ni, lokalna skupnost na ta način nima novih finančnih obveznosti, pač pa le dosedanje - dotiranje osnovne dejavnosti, zagotavljanje prostora za dejavnost in materialne stroške. Za plače in del dejavnosti, ki sodi v nacionalni kulturni program, pa bi tako kot doslej denar pritekal iz proračuna ministrstva za kulturo oziroma sklada ljuditeljskih kulturnih dejavnosti. Brez ustanovitve območnih izpostav sklada v občini pa deleža iz državnega proračuna pač ni. Kaj pomenijo spremembe, ki jih prinaša zakon? V glavnem preoblikovanje ZKO v ZKD in ustanovitev območnega sklada, kar pa lahko prinese le nove ljudi v strokovne službe sedanjih ZKO, ne pa drugačnega delovanja in večjih sprememb financiranja. (V večini občin in tudi na republiškem nivoju so na razpisih uspeli dosedanji zaposleni.) Ne gleda na to, kako se bo Mestna občina Kranj oziroma njen sedanji ali kateri od na novo izvoljenih županov odločil danes ali jutri, je Kranj že zamudil vse zakonske roke. Zamudni postopki, med drugim tudi razpis za nove strokovne sodelavce, bo oblikovanje območne izpostave sklada zavlekel za nekaj mesecev. To pa ne pomeni le, da sedanji zaposleni v strokovni službi na ZKO Kranj ne bodo imeli plač (Sklad jih pač ne more pošiljati na neustanovljeno območno izpostavo sklada), niti ne bo imela strokovna služba možnost, da obstaja in izvaja dejavnost, o kateri tako v Kranju kot v Sloveniji govore same pohvalne besede. "Samoukinitev" sedanje organiziranosti, ki je na obzorju, bo izključno posledica sedanje nepripravljenosti Mestne občine Kranj in župana na sodelovanje s Skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, od koder direktor Vojko Stopar na kranjsko županstvo že mesece neuspešno pošilja dopise. Lokalna skupnost ima seveda tudi vso pravico, da nove organiziranosti, ki jo je z zakonom predpisala država, ne sprejme, in izbere svojo. Za sedaj je kranjska občina izbrala najslabšo možno rešitev - molk in nesodelovanje (in nasprotovanje državni upravi). Na ta način pa zagotovo sprejema tudi posledice za sestop kranjskega modela kulturnega ljubiteljstva iz družbe najbolje delujočih ljubiteljskih programov v Sloveniji in odpoved viziji razraščanja v gorenjski ljubiteljski kulturni center. • Lea Mencinger KONCERT APZ FRANCE PREŠEREN Kranj - V Šmartinski cerkvi v Stražišču bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Koncert bodo ponovili tudi v nedeljo, 15. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Domžalah. Pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela bo zbor predstavil zanimiv program sodobne glasbe skladateljev Jana Sandstroe-ma, Damijana Močnika, Johna Rutterja, Urmasa Sisaska, Thomasa Jcnnefelta. Skladbe zadnjih treh skladateljev bodo tokrat prvič izvajane v Sloveniji. Večino tega programa je APZ France Prešeren začel pripravljati na mednarodnem zborovskem tednu Alpe Adria Cantat v Lidu di Jesolo blizu Benetk septembra letos. V eni od treh glasbenih delavnic so del tega programa pripravljali z mednarodno uveljavljenim Garvjem Građenom, učencem velikega mojstra zborovskega dirigiranja Erica Ericsona. Atraktivni program te sodobne glasbe so zapeli tudi na zaključnem koncertu mednarodne delavnice, po dveh mesecih dopolnjevanja na vajah pa ga predstavljajo tudi slovenskemu glasbenemu občinstvu. V program so dodali tudi Rutterjevo skladbo Gloria, ki so jo že izvajali na jubilejnem koncertu pred tremi leti in pa skladbo Damijana Močnika Verbum supernum prodiens. Pevci bodo program izvajali ob spremljavi ansambla trobil, tolkal in orgel. • L.M. pri zvezah kulturnih organizacij. Mednje sodijo tudi zaposleni v strokovni službi Zveze kulturnih organizacij Kranj. S sprejetjem Zakona o Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Ur. L RS št. 1/96) pa je Republika Slovenija ustanovila javni sklad (SLKD) z namenom, da nanj prenese izvajanje nacionalnega kulturnega programa, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti. To pa pomeni, da bo država v prihodnje financirala predvidene programske stroške in novo ustanovljene strokovne službe izključno preko tega sklada. Na podlagi tega zakona ima SLKD v svoji sestavi območne izpostave. V Kranju izpolnjujemo vse pogoje za ustanovitev take izpostave, saj je dejavnost zares dobro razvita in organizirana. Konkretni postopki za ustanovitev območnih izpostav po Sloveniji so se začeli na začetku lanske jeseni. V večini primerov so v zaključni fazi, le v Kranju še ni prišlo niti do prve odločitve, če takšno izpostavo sploh želimo in potrebujemo. Posledice takega odnosa se kažejo v dopisu Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Županu Mestne občine Kranj, v katerem (SLKD) sporoča, da bo po 30.6.1998 zagotavljal plače le še ta tajnika, računo-vodjo in za administrator ko, prekinil pa financiranje strokovnih sodelavcev. Sledili so razgovori predsednika upravnega odbora in direktorja SLKD z županom. Z zadnjim dopisom pa SLKD ugotavlja, da kljub prizadevanjem ni prišlo do dogovora o ustanovitvi območne izpostave SLKD in sporoča županu, da bo z 31. decembra 1998 prisiljen ustaviti financiranje še preostalih delavcev strokovne službe ZKO Kranj, saj s tem datumom za to ne bo več nobenezakonske osnove. Enostavno povedano, če lokalna skupnost ne želi upoštevati Zakona o Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, se s tem odpoveduje ponujeni možnosti, da država financira plače zaposlenih v območni izpostavi SLKD. S tem pa so lokalni skupnosti v celoti prepuščene možne rešitve nadaljnjega organiziranja ljubiteljske kulturne dejavnosti. Izvršni odbor je reagiral primerno nastalemu stanju, vendar ni dobil nikakršnega uradnega odgovora in ne predloga rešitve. Prav ta pasivnost pa je najbolj zaskrbljujoča. Čas se neusmiljeno izteka in bojimo se, da bo novo leto prineslo nepopravljivo škodo kulturnemu ljubiteljstvu in kulturi v Kranju nasploh. Spoštovani kandidati za župana Mestne občine Kranj! Ni nam vseeno, če Mestna občina Kranj ne pristopi k dogovoru o ustanovitvi območne izpostave SLKD in ni nam vseeno, če preko noči izgubimo strokovno službo ZKO, ki je desetletja skrbela za izvedbo programa razvite in utečene dejavnosti na ljubiteljskem kulturnem področju. Prepričani smo, da tudi vam ni vseeno, kakšna bo prihodnost kranjske kulture. Veliko je odprtih vprašanj, katerim bi bilo potrebno prisluhniti, a za to bomo še imeli čas. Izteka pa se tisti, v katerem je še mogoče ohraniti nekaj, kar je raslo dolga leta in rodilo kvalitetne plodove. Prosimo Vas, da nam sporočite, kakšno rešitev boste predlagali, če boste izvoljeni za župana. Veseli bomo, če nam boste odgovorili še pred prvim krogom volitev. S spoštovanjem! Izvršni odbor ZKO Kranj V Kranju, 10.11.1998 Ob 40-letnici Komornega moškega pevskega zbora Davorina Jenka ŠEST VSEBINSKO ZAOKROŽENIH KONCERTOV Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka iz Cerkelj bo svoj jubilej proslavljal od novembra 1998 do novembra 1999, in sicer s serijo vsebinsko zaokroženih koncertov. Cerklje, 13. novembra - S prvim, koncertom slovenskih napitnic, bodo nastopili že to nedeljo, 14. novembra, ob 17. uri v domaČi dvorani. Koncert božičnih pesmi pripravljajo v prazničnih decembrskih dneh, prihodnje leto pa bodo sledili še koncert slovenskih ljudskih pesmi, koncert domovinskih in domoljubnih pesmi, koncert duhovne glasbe in koncert uspešnic. Slednji, ki bo sestavljen iz pesmi, s katerimi je zbor v minulih desetletjih dosegel največje uspehe in iz tistih, ki so bile najbolj priljubljene med poslušalci, bo novembra 1999 zaokrožil jubilejno leto. Za ta projekt je zbor več let sistematično zbiral gradivo. Nastalo je torej šest vsebinsko zaokroženih koncertov: prvega z napitnicarm bomo slišali že v nedeljo. Drugega, božičnega, pripravljajo v cerkljanski cerkvi ob živih jaslicah, z veznim besedilom iz svetega pisma pa bodo oblikovali božično zgodbo od adventa do treh kraljev. Vse ljudske in umetne pesmi, posvečene božiču, je priredil Janez Močnik, ki velja tudi za ustanovitelja tega pred štirimi desetletji nastalega zbora. Koncert domovinskih in domoljubnih pesmi v februarju bo nekakšna peta zgodovina, razvoj slovenske pisane besede in domovinske zavesti od Brižinskih spomenikov do danes. V prvem delu koncerta bomo slišali domovinske pesmi iz vs^n pomembnih obdobij slovenske državnosti od Karantanije d° samostojne države, v drugem pa pesmi, ki opevajo lepote naše domovine. Ob tej priložnosti bodo glasbeni sladokusci slišali tudi dvoje novitet, uglasbljeni besedili Brižinskih in Stiskih rokopisov. Večer slovenskih napitnic bo sicer na odru dvorane domačega kulturnega doma, scensko pa ga bodo preuredili v vaško gostilno pri Češnarju, kjer bodo točili žlahtno kapljivo Vina Vipava. VezftO besedilo na pivsko temo bosta v domaČem narečju govorm amaterska igralca Franc in Jože Štirn, v vlogi gostilničarja b° nastopil Igor Sire, v vlogi točajke. pa Beti Vreček. Z moškim zborom bo nastopila tudi solistka Marta Močnik. Zelo zahteven je koncer slovenske duhovne glasbe, ki bo k111?-^ po Veliki noči, vseboval pa bo skladbe treh velikih krščansK cerkva, katliške, pravoslavne in evangeličanske. Prvi del y°. sestavljale le liturgične pesmi, v drugem pa bo nabožne, ki ni strogo vezane na bogoslužje. Maja prihodnje leto pa bo z poslušalce razveselil s koncertom ljudskih pesmi, ki jih bo scen*ica postavil na kmečko dvorišče in uprizoril kot večer podoknic. PeV\-0 sezona se bo s tem koncertom iztekla, praznovanje pa še ne, pra J zborovodja cerkljanskega zbora Jožef Močnik, predsednik zo ^ Lojze Vidmar in blagajnik Janez Vreček. Poleti bodo zajeli sap ^ za slavnostni koncert na začetku prihodnje pevske sezone, novembru. • D.Z.ŽIebir GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Na Bledu so se končno sporazumeli glede Festivalne in Ledene dvorane, Blejskega gradu, Grajskega kopališča in smučišča Straža Za oživitev je Bledu manjkala samo še Sava Kranjska Sava namerava kupiti še hotel Toplice in vanj vložiti približno deset milijonov mark. Bled, 10. nov. - Pri naši odločitvi, da investiramo v turizem, se je Bled ponudil sam po sebi, mislim, da je za njegovo oživitev manjkala samo še Sava, morda bo našemu zgledu sledil še kdo, je na tiskovni konferenci dejal Janez Bohorič, predsednik uprave kranjske Save. Z drugimi besedami to seveda pomeni, da je Bledu manjkal denar, ki ga je Sava dobila od Goodveara. Z eno nogo je že na Bledu, saj je 40 odstotna lastnica turističnega podjetja Turizem in rekreacija (igrišče za golf, kamp Zaka), z drugo bo kot vse kaže kmalu, saj je Bohorič napovedal skorajšnji nakup hotela Toplice. Kranjska Sava je pred meseci z nakupom delnic postala 40-odstotna lastnica turističnega podjetja Turizem in rekreacija Bled, posel je bil izpeljan prek Slovenske razvojne družbe. Že tedaj so napovedali nove naložbe, tokrat je na tiskovni konferenci, ki je potekala v restavraciji na blejskem igrišču golfa, Janez Bohorič povedal, da bo kot vse kaže, kmalu postala solastnica blejskega hotela Toplice. V Toplice bodo vložili deset milijonov mark Sava je prav s hotelom Toplice najprej začela pogovore, vendar so stvari zaradi denacionalizacijskih upravičencev zapletene, saj so raztreseni po vsem svetu. Vendar so zdaj, kot vse kaže, le blizu dogovora. Sava ima s hotelom Toplice velike načrte, saj namerava vanj vložiti deset milijonov mark, ne samo v hotel, temveč celotno območje hotela. Širokopotezne načrte ima tudi v podjetju Turizem in rekreacija, saj je Bohorič napovedal, da bodo od Gorenjske banke odkupili Štiri hektare zemljšč, na katerih je igrišče za golf. Gorenjski bankirji so postali lastniki tega zemljišča na začetku devetdesetih let, ki so bila za blejski turizem najbolj sušna, saj so ga zaradi vojne zapustili tuji gostje. Gorenjska banka je tedaj preprečila stečaj Podjetja Turizem in rekreacija s tem, da je svoje terjatve spremenila v lastninski delež. Igrišče za golf se bo seveda na lastnih zemljiščih lažje razvijalo, zato namerava to zemljišče kupiti in ga vložiti v podjetje, s čimer bo verjetno postala njegova večinska lastnica. Vlagala bo tudi v kamp Zaka, saj nameravajo tam uredi drugo blejsko javno kopališče in s tem odpraviti divja kopališča na obali jezera. Bohorič je pri tem poudaril, da bodo načrti v soglasju z občino, saj je prav harmonija interesov bistvenega pomena. Končno so se sporazumeli ludi glede ostalih spremljajočih turističnih objektov Vse kaže, da je bil prihod Save na Bled odločilna spodbuda, da so se končno sporazumeli tudi glede Festivalne dvorane, Ledene dvorane, Blejskega gradu, Grajske-§a kopališča in smučišča Straža. Prav sPorazum glede teh objektov je bil povod 2a tiskovno konferenco. Prvotna lastnica teh objektov je bila bivša občina Radovljica, ki jih je decembra 1994 uročila v upravljanje turističnemu podjetju Urizem in rekreacija Bled za nedoločen čas. j^ova občina Bled se je odločila za razvezo *en pogodb in aprila 1997 začela sodni Postopek za njihovo odpoved. Letos so Potekali pogovori, vendar niso obrodili adov, zatikalo se je predvsem pri upravi-enju občine do zemljišča na območju Bledu se pojavljajo govorice, da se Mejski turizem prodaja tujcem in ugi-"anja, če je bila odločitev za Savo Poštena. Janez Bohorič je ponovno Pojasnil, da Sava ni prodala nobene h* ?e> saJ Je Goodyear solastnik obeh ^erinskih družb, ki so ju skupaj usta-ovili. Po njegovih besedah se Goodyear Za vlaganja v slovenski turizem sploh ne Zanima, saj se bori za prvo mesto v 0Vetov™ gumarski industriji in zategadelj ,Pu$ča druge programe. Marko Božič, lektor marketinga v blejskem podjetju s Urizem in rekreacija, pa je povedal, da o v komisiji natančno pregledali vseh va?Sti pomdb> vse pogoje sta izpolnjena le dva ponudnika. Slovenska raz-Dr^if družba je namreč zahtevala tak tev dokazila 0 zmožnosti plači-kupnine in dokaz sta na mizo položila e *ava in Nova Ljubljanska banka. Najbolj neprijetno je bilo seveda vprašanje, ali, je kaj novega glede Riklijeve vile, ki propada na obali Blejskega jezera in se bo podrla sama od sebe, Če se ne bo nič zgodilo. Župan Vinko Gole je dejal, da Nikolas Oman zdaj menda vilo prodaja. Zategadelj je težko napovedati, če bodo uspeli z zahtevo po odvzemu tega objekta, ki so jo vložili pred tremi meseci, saj objekt spada v kulturno dediščino. Vse kaže, da bo začela propadati tudi graščina Grimšče, saj sta se že izselila ruska restavratorja. Oman najavlja, da bo prišel, toda čaka ga slovenska tiralica, zato ga bodo verjetno takoj zaprli, je dejal Gole. kampa Zaka ter glede bodoče ureditve in uporabe tega dela jezerske obale. Podjetje Turizem in rekreacija je s 1. julijem odpovedalo pogodbe o upravljanju teh objektov. Nato so se le uspeli uskladiti in 3. novembra je bil sklenjen sporazum, s katerim jih je v posest dobila občina Bled, v upravljanje jih je prevzela Direkcija za turizem Bled, ki je prevzela tudi 17 zaposlenih. Sporazum pa ne zajema že omenjenega problema kampa Zaka, o čemer bodo pogovore nadaljevali po zaključku lastninskega preoblikovanja podjetja Turizem in rekreacija. Vendar pričakujem, da bo problem razrešen, če bo tam urejeno javno kopališče in jezerska obala zavarovana kot javno dobro, je povedal Vinko Gole, župan občine Bled. Občina Bled je vse objekte prevzela v posest skupaj z obstoječo opremo in inventarjem, prenesena so bila tudi vsa naša dosedanja materialna in finančna vlaganja v objekte, razen vlaganj v Blejski grad, o čemer se bomo pogovarjali z državo. S sklenitvijo sporazuma so bili obojestransko ustavljeni vsi medsebojni sodni postopki, je povedal Stanko Slivnik, direktor podjetja Turizem in rekreacija. Blejski grad, Festivalna dvorana in Grajsko kopališča se lahko prežive sami Direkcija za turizem je objekte prevzela v najbolj neugodnem času, ko je zaslužek najmanjši, zato direktor Matjaž Završnik na začetku pričakuje pomoč iz občinskega proračuna, prihodnje leto pa naj ne bi bila več potrebna. Po prvih ocenah naj bi se Blejski grad, Festivalna dvorana in Grajsko kopališče lahko preživeli sami, kar pomeni, da ne bo težko dobiti najemnikov. Glede Festivalne dvorane se že pogovarjajo s Turistično agencijo Albatros Bled, ki je vodilpa slovenska agencija na področju kongresnega turizma Sama pa se po Završnikovih besedah ne bosta mogla preživeti Ledena dvorana in smučišče Straža, zato bodo morali poiskati ustrezne rešitve, saj bo sicer obremenjen občinski proračun. • Marija Volčjak, foto: Miha Golobic Mednarodna špedicija Koli šped v Kranju Koli šped odprl carinsko skladišče Prvo javno carinsko skladišče po novi carinski zakonodaji odprli v Kranju. Kranj, 12. nov. - Mednarodno špeditersko podjetje Koli šped je kot prvo v Sloveniji uspelo odpreti javno carinsko skladišče po novi carinski zakonodaji iz leta 1995, kar je za osem let staro zasebno podjetje treh družabnikov velik uspeh. Skladišče so uredili v nekdanjih prostorih Ikosa, kjer imajo 1.700 kvadratnih metrov prostorov. Kranjsko špeditersko podjetje Koli šped so leta 1990 ustanovili trije družabniki: Boris Sladic (finančni direktor), Zoran Lukič (direktor) in Slavko Sladic (vodja transporta). Koli šped je bil tedaj eno prvih privatnih špediterskih podjetij pri nas. V osmih letih so dosegli hitro rast in danes njihovo podjetje sodi med srednje velika podjetja. Poslovalnice imajo v Kranju, na Jesenicah in na brniškem leta- slopje je staro devet let, to je bila zadnja stvar, ki jo je zgradil Ikos, nakar je šla njegova pot navzdol in se končala s stečajem. Ni še povsem zaključen, ostal je še en objekt, ki je v denacionalizacijskem postopku. Na območju nekdanjega Ikosa, ki ima približno 10 tisoč kvadratnih metrov površin, delujejo tri hitro rastoča privatna podjetja, poleg mednarodne špedicije Koli šped sta to še Eurocom in HIB, ki se ukvarja z izdelavo hidravličnih cevi. Ker so dala nekaj prostorov v najem, je zdaj tam prisotnih dvanajst podjetij. Koli šped je na Savski cesti poleg skladišča uredil tudi poslovne prostore. Izjemno pomembna pridobitev pa je status javnega carinskega skladišča, o čemer so odločbo Carinarnice Ljubljana dobili pred štirinajstimi dnevi. Gre Koli šped je slovesno odprl javno carinsko skladišče, ki je pomebna pridobitev zanj in za Kranj, saj strankam lahko nudijo celovito storitev, kar bo postalo še bolj pomembno z uvedbo davka na dodano vrednost. lišču, v najemu je le brniška poslovalnica, v Kranju in na Jesenicah imajo lastne prostore. Razpolagajo z dvanajsti-mi lastnimi, sodobno opremljenimi tovornimi vozili, pod njihovo blagovno znamko za mednarodne tovore prevaža 46 tovornih vozil. V podjetju je že 28 zaposlenih. Velika pridobitev je novo carinsko skladišče, ki so ga odprli 23. oktobra letos, kupili so objekt propadlega Ikosa v Kranju, na Savski cesti. Po- namreč za prvo javno carinsko skladišče tipa A, ki je nastalo po novi carinski zakonodaji iz leta 1995. Za Koli šped je to velika pridobitev, saj svojim strankam lahko nudi celovito storitev pri premeščanju blaga v izvozu in uvozu. Še bolj pomembna bo v bodoče, z uvedbo davka na dodano vrednost. Vsekakor je to pomembna pridobitev tudi za Kranj, saj je javno carinsko skladišče doslej imel le Merkur, zato je poslej konkurenca tudi na tem področju. • M.V. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Območna enota Kranj JP^ JJ JP^ Stara cesta 11, 4000 Kranj, telefon: 064/224-315, fax: 064/212-381 - Za delo v izvedenskem organu invalidske komisije I. stopnje na Izpostavi Jesenice objav I j a m o razpis za izvedenca medicinske stroke SPECIALISTA INTERNISTA Za izvedenca je lahko imenovan zdravnik specialist z ustreznimi delovnimi izkušnjami, ki omogočajo ocenjevanje invalidnosti in drugih dejstev za pridobitev pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in drugih predpisih s področja invalidskega varstva. Izbrani izvedenec bo imenovan za štiri leta. Delo se na podlagi določil posebnega pravilnika Zavoda opravlja po pogodbi in to praviloma v popoldanskem času. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh na naslov Območne enote. O imenovanju oz. neimenovanju bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu pristojnega organa. Ocenjevanje kampov Najboljša Šobec in Danica v Bohinju Kranj, 13. nov. - Turistična zveza Slovenije je tudi leto obiskala vse kampe po Sloveniji in izbrala najboljše, Gorenjci zmagali v prvih dveh kategorijah. Ocenjevanje urejenosti kampov poteka v okviru akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista. Posebna komisija Turistične zveze Slovenije je poleti obiskala vse kampe po Sloveniji iz izbrala najboljše, razvrščeni so v tri kategorije. V prvi kategoriji je zmagal kamp Šobec v Lescah, ki že dolgo velja za enega najboljših pri nas in se tradicionalno uvršča na prvo mesto. Na drugem mestu je kamp Čatež, na tretjem kamp Adria v Ankaranu. V drugi kategoriji je zmagal kamp Danica v Bohinju, na drugem mestu je kamp Zaka na Bledu in na tretjem kamp Atomske toplice. V tretji kategoriji je zmagala kamp Dolina v Preboldu, na drugem mestu je kamp Kamne v Mojstrani in na tretjem kamp Korem v Kobaridu. Kramar na čelu SID Kranj, 11. nov. - Nadzorni svet Slovenske izvozne družbe je zanovega predsednika uprave imenoval Marjana Kramarja. Dosedanji predsednik uprave Slovenske izvozne družbe dr. Zlatko Muršec namreč odhaja v diplomatsko službo, Marjan Kramar je bil doslej njegov pomočnik. Slovensko izvozno družbo so v torek, 10. novembra, obiskali predstavniki novo ustanovljene Investicijske banke Bosne in Hercegovine. Banka, ki je v lasti bosanske države, je specializirana za financiranje pretežno industrijskih projektov na območju federacije Bosne in Hercegovine. Pogovarjali so se o možnostih in pogojih za sodelovanje slovenskih izvoznikov pri konkretnih projektih. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Podjetniška posveta Kranj, nov. - Združenje podjetnikov Gorenjske pripravlja dva posveta in sicer o davkih in o vključevanju podjetnikov v olimpiado treh dežel. Upravni odbor Združenja podjetnikov Gorenjske se bo v ponedeljek, 16. novembra, sestal v Kranjski Gori, saj bodo obravnavali možnosti vključevanja podjetnikov v olimpiado treh dežel, kar je vsekakor zanimiva tema. Na dnevnem redu je tudi priprava na problemsko konferenco Združenja podjetnikov Slovenije, ko bo v središču pozornosti predlog spodbud za hitrejši razvoj malega gospodarstva, ki ga je pred časom pripravili ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. V Kranju pa bo v sredo, 18. novembra, regijski posvet o davkih, namenjen je gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom. Čeprav bodo morali zaključne račune oddati šele čez štiri mesece, je zdaj prav čas za razrešitev nekaterih vprašanj. Neverjetno toda resnično 3555 3> fTAMOVAHJSlU HUAD BH>UU I IZPIS ODPRTIH POSTAVK 3555-11/98 Na podlagi listin in plačil, razvidnih iz prilog (finančne kartice in obračuna zamudnih obresti) za obdobje od 10.10.95 do 02.11.98, ugotavljamo sledeče odprte postavko: POUANiKA CESTA 31 I001 UU61JANA p.p 20/4 »tffONMI 171G50I =A-.'3.;'i,f 041 171050 • zapadle obveznosti po 130. členu 0,70 SIT stanovanjskega zakona • zamudne obresti 28,60 SIT SKUPAJ 29,30 srr Prosimo za čimprejšnjo uskladitev stanja. Morebitni dolg TAKOJ poravnajte na žiro račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije št. 50100-627-7407 z oznako (sklic na Številko) 05 20035551-11-88. Direktor: Edvard Oven, dipl. oec., l.r. Potrjujemo pravilnost odprtih postavk: AS Na dopisu smo izbrisali le ime podjetja, ki res ni pomembno, osupljivo je, da Stanovanjski sklad Slovenije za 0,70 tolarja vodi evidenco polna tri leta in zaračunava zamudne obresti ter terja plačilo... Nemara bo celo tožil, če to ne bo plačano! Koliko vse to stane, si seveda lahko samo mislimo, vsekakor pa veliko, veliko več, kot znaša plačilo z zamudnimi obrestmi vred. Vse kaže, da so na Stanovanjskem skladu pri obračanju milijard povsem izgubili občutek za vrednost ali pa jim je varčevanje (pri stroških) španska vas. Mar tam res ni nobenega šefa, ki bi dejal, do tu se nam to splača, od tu naprej pa ne več. Najbrž bo držalo, da jim tega ni treba storiti, ker so pač državni sklad. Nekaj podobnega se je pred dnevi zgodilo moji prijateljici, ki je pred dnevi dobila priporočeno pismo, vsa prestrašena je pričakovala kaj hujšega, vendar je osupla ugotovila, da jo Nova ljubljanska banka (državna) kliče, ker je na ček namesto devet tisoč napisala davet tisoč, znesek je bil seveda 9.000. Tisti e je bil napisan tako, da si ga lahko prebral a ali pa e. Ko je klicala bančno uslužbenko, ji je ta odvrnila, da čeka ne more vnovčiti na podlagi telefonskega klica, naj ji pošlje faks ali pride kar osebno v banko. Ker faksa doma nima, ji seveda ne preostane drugega, kot da gre v banko in izgubi celo dopoldne. Če bi bil pri nas vsepovsod takšen red, bi to še razumeli, toda Ža ni tako, pri večjih zneskih kaj hitro splahni. 7,ato so takšni primeri pravzaprav odsev nereda. • M.V. MEŠETAR Slovenija uvaja DAVEK NA DODANO VREDNOST V okviru Projekta uvajanja davka na dodano vrednost v R Sloveniji (v nadaljevanju D D V) nadaljujemo z objavami informacijskih kotičkov. Za uvod v novo serijo kotičkov, ki smo jih začeli objavljati prejšnji petek, 6.11.1998, v 87 št. Gorenjskega glasa, bi želeli najprej na kratko povzeti vsebino prvih petih, objavljenih v mesecu juniju in juliju. Slovenija uvaja Davek na dodano vrednost Davek na dodano vrednost je sprejet kot obvezna davčna oblika v državah EU in tudi kot prevladujoča davčna oblika v državah OECD, uvedle so ga tudi številne države vzhodne in centralne Evrope (Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Romunija, Litva, Estonija itd..). DDV je tako uveljavljen v več kot stotih državah in v sredini prihodnjega leta naj bi jim pridružila rudi Republika Slovenija, v davčni praksi obstajajo trije bistveni razlogi za uvedbo davka na dodano vrednost, ki izhajajo iz njegovih temeljnih značilnosti in jih lahko povzamemo v naslednjih sklopih: nevtralnost obdavčevanja, učinkovitost pobiranja davka in njegova finančna učinkovitost. Predmet obdavčitve Predmet obdavčitve je obdavčitev končne potrošnje. DDV se plačuje od vsakega prometa oziroma nabave blaga in od vsakega prometa storitev, ki se opravi za plačilo. DDV pa se zaračunava tudi ob uvozu blaga. DDV se torej nanaša na vsakovrstno dejavnost, ki se opravlja v Sloveniji ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Dejavnost pa pomeni vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno s premogovniško, kmetijsko in poklicno dejavnostjo, kot tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, z namenom pridobivanja dohodkov. DDV pa se ne plačuje od tistega prometa blaga in storitev, za katerega je predpisana davčna oprostitev. Davčni zavezanci in davčna osnova Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki na samostojen način izvaja neko ekonomsko dejavnost oziroma promet blaga ali storitev, opravljen za plačilo in ne glede na pravni status in v visini, ki v zadnjih dvanajstih mesecih preseže 5.000.000,00 SIT. Davčni zavezanec je lahko tudi vsaka druga oseba, ki opravlja promet blaga ali storitev, ki pa v zadnjih dvanajstih mesecih ne preseže 5.000.000, 00 SIT, če se prostovoljno odloči, da bo vstopila v sistem DDV. Davčna osnova Za DDV je značilna široka davčna osnova. Načelno je obdavčen ves promet blaga in storitev. Osnovno načelo davčne osnove je, da je to vse, kar mora prejemnik blaga ali storitev ali druga oseba dati, storiti ali plačati za dobavljeno blago ali opravljene storitve. Vključuje rudi posredne stroške, kot so provizija in stroški pakiranja -embalaža ter stroške prevoza in zavarovanja. Če se davčna osnova naknadno spremeni zaradi vračila, popustov ali nezmožnosti poplačila, lahko davčni zavezanec, ki je opravil promet blaga oziroma storitev, popravi (zmanjša) znesek DDV. Davčne stopnje Na podlagi teoretičnih izhodišč za DDV je najprimernejša uporaba ene same davčne stopnje, saj se z eno samo stopnjo ohranja nevtralnost DDV kot rransakcijskega davka, ki zato ne vpliva na odločitve ekonomskih subjektov m na odločitve potrošnikov. Z eno samo davčno stopnjo so tudi stroški pobiranja davka zmanjšujejo in sicer tako pri nadzornih organih kot tudi pri zavezancih. Uporaba dveh stopenj (višje in nižje) izhaja iz argumentacije, da se z eno samo stopnjo povečujejo obremenitve prebivalstva v nižjih dohodkovnih razredih. Vendar je potrebno poudariti, da tudi nižja stopnja ne povečuje koristi prebivalstva v nižjih dohodkovnih razredih, saj zaradi večjega povečanja cen pri proizvodih, ki so obdavčeni z višjimi stopnjami, pride do navzkrižnega subvencioniranja porabe proizvodov, obdavčenih z nižjimi stopnjami. REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Predloga zakona predvideva dve davčni stopnji - splošna 19% in znižana 8% Predlagatelj zakona o DDV je v predlogu predvidel dva davčni stopnji. Splošna stopnja je v višini 19 odstotkov. Po tej stopnji se DDV obračunava in plačuje od vsakega prometa blaga in storitev in uvoza blaga, razen od prometa blaga in storitev, za katerega je v predlogu zakona določeno, da se ne obračunava in plačuje DDV ter od prometa blaga, storitev in uvoza blaga, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja. Ob določitvi prometa blaga in storitev, ki so obdavčeni po znižani - 8-odstotni davčni stopnji, je predlagatelj zakona izhajal iz dodatka k šesti smernici EU, ki določa, katero blago oziroma storitev se lahko obdavčuje z znižano davčno stopnjo. Pri tem je bilo osnovno izhodišče, da se z znižano davčno stopnjo obdavčujejo dobave blaga in storitev, ki se v načelu štejejo za življenjske potrebščine v širšem smislu. Oprostitve plačila DDV Oprostitve plačila DDV so določene v skladu s smernicami EU in se delijo na oprostitve predpisane znotraj Slovenije, na oprostitve pri uvozu blaga in na oprostitve pri izvozu blaga. Davčni zavezanec, ki bo opravljal promet blaga oziroma storitev, za katerega velja oprostitev, pri tem prometu ne bo obračunaval DDV, po drugi strani pa ne bo imel pravice do odbitka vstopnega davka, ki ga bo plačal v predhodnik fazah prometa. Oprostitev plačila DDV torej pomeni zmanjšanje davčne osnove le v eni fazi prometa, oziroma to, da se plačilo davka prenese v naslednjo fazo prometa. Vse česar davčni zavezanec ni plačal v prejšnji fazi, plača davčni zavezanec v naslednji fazi prometa. Zaradi tega so v predlogu zakona o DDV predvidene predvsem oprostitve za blago in storitve, ki se opravijo v zadnji fazi prometa - med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki. Opomba: ker je lista oprostitev predolga, da bi jo lahko v celoti objavili v tem članku, vas želimo obvestiti, da so vse predlagane oprostitve zajete v predlogu zakona o DDV in sicer v členih: 26, 27,28, 29, 30, 31, in 32) Uvoženo prašičje meso je cenejše Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotavljajo, da so odkupne cene prašičev po 20. oktobru spet začele padati in da se zniževanje nadaljuje tudi novembra. Povprečna odkupna cena se zdaj giblje okrog 180 tolarjev za kilogram žive teže, kar predstavlja le okrog 80 odstotkov rejskih stroškov, ki jih na podlagi modelne kalkulacije izračunavajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vzrok za takšen cenovni padec je zelo veliko ponudba poceni prašičjega mesa iz nakupov v tujini. Uvozne (subvencionirane) cene so tako nizke, da tudi posebne dajatve, ki v Sloveniji veljajo od junija dalje, ne zadoščajo več. Na kmetijskem ministrstvu že proučujejo možnosti za uveljavitev nekaterih dodatnih ukrepov, s katerimi bi spodbudili odkup domačih prašičev po primerno visoko ceni. Še predno bodo ukrepe predlagali vladi, jih bodo predstavili prašičerejcem na podobnem sestanku, kakršen je bil v ponedeljek v Murski Soboti. Večji odkup in boljša kakovost mleka Slovenske mlekarne so v prvih devetih mesecih letošnjega leta odkupile od kmetij in posestev 35,3 milijona litrov mleka, kar je 2,7 milijona litrov ali 8,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Mleko je vsebovalo povprečno 4,03 odstotka tolšče in 3,35 odstotka beljakovin. V ekstra bakteriološkem kakovostnem razredu (s 5-odstotnim dodatkom na osnovno ceno) je bilo dobrih 60 odstotkov mleka, v prvem razredu (brez odbitka in dodatka) nekaj več kot 19 odstotkov, v drugem razredu (5-odstotni odbitek) dobrih štirinajst odstotkov, le 5,65 odstotka vsega mleka pa je bilo v tretjem razredu ali celo zunaj kakovostnih razredov. Približno tri četrtine vsega mleka je vsebovalo do 400 tisoč somatskih celic, nekaj manj kot petina od 400 do 600 tisoč, le 4,6 odstotka mleka pa več kot 600 tisoč. Primerjava z lanskim letom kaže napredek pri vsebnosti beljakovin v mleku, bakteriološki kakovosti (več mleka v ekstra in prvem razredu) in pri somatskih celicah, kjer se vse več rejcev že približuje evropskim standardom. Cene sadja in vrtnin Po podatkih kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * jabolka * krompir * špinača * čebula * zeljnate glave * repa * solata kristalki * koleraba * ohrovt 50 - 80 * cvetača 100 - 150 35 - 40 * korenje * česen 80 - 90 200 - 350 200 - 280 5.5 - 80 * rdeča pesa 80 - 100 45 - 75 * kislo zelje 100 - 110 80 -100 * solata endivija 130 -220 i 250 * mehka solata 300 - 430 80 - 100 * radič 150 - 180 80 - 120 * peteršilj 200 - 350 I ■ ■ ■ ■ Dve liniji Kranj, nov. - Mobitel je oktobra kot eden prvih operaterjev v Evropi uvedel dodatno storitev, imenovano "Dve liniji". Naročniku na eni kartici SIM omogoča dve naročniški številki. Prek prve lahko še vedno opravlja pogovore, prenaša podatke, pošilja fakse in kratka sporočila, prek druge pa se lahko samo pogovarja. ELEKO, d.d., Blejska Dobrava, v stečaju, na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. 9/98 z dne 2. 11. 1998, objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo opreme in repromateriala stečajnega dolžnika 1. Obseg in vrsta opreme in repromateriala: 1.1. Oprema se prodaja po naslednjih zaključenih celotah: 1.1.1. delovna oprema po spisku (regali, delovne mize, vozički, toplotne in sušilne komore) po najnižji prodajni ceni 593.000 SIT 1.1.2. merilne aparature po spisku (usmerniki, osciloskopi, napajalniki, drsni upori, ohm metri) po najnižji prodajni ceni 267.500 SIT 1.1.3. oprema za menzo po spisku (mize, delovni pulti, stoli, štedilniki, hladilne skrinje, pribor) po najnižji prodajni ceni 1.217.000 SIT 1.1.4. pisarniška oprema po spisku (pisalne mize, stoli, omare, regali, računalniki, tiskalniki, fotokopirni stroj, namizni računalniki, pisalni stroji) po najnižji ceni 1.200.500 SIT 1.2. Repromaterial kot zaključena celota po spisku (upori, diode, kondenzatorji, tranzistorji, sestavni deli za PC, vijaki in matice, bakrena žica, vtičnice, kabli, tuljavniki, montažne plošče) po najnižji ceni 4.278.209 SIT. 2. Pogoji razpisa: 2.1. Razpisa se lahko udeležijo pravne ter fizične osebe, ki pošljejo pisno ponudbo v zaprti ovojnici na naslov Okrožno sodišče Kranj, Zoisova c. 2, 4000 Kranj, z oznako NE ODPIRAJ -PONUDBA ZA ELEKO St 9/98, v 15 dneh, šteto od dneva objave razpisa v Gorenjskem glasu. 2.2. Ponudbe morajo vsebovati navedbo opreme, na katero se nanašajo (1.1.1. do 1.1.4.) oziroma repromaterial (1.2.) ponujeno ceno in plačilne pogoje. 2.3. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini v višini 10 % od najnižje prodajne cene za posamezno zaključeno celoto opreme ali repromateriala, na žiro račun stečajnega dolžnika ELEKO, d.d., v stečaju, pri APP Kranj, štev. 51530-690-90917, s pripisom varščina. 2.4. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v 3 (treh) dneh od prejema obvestila o izbiri najugodnejšega ponudnika, celotno kupnino pa plačati v 8 (osmih) dneh od sklenitve pogodbe, pri čemer se že vplačana varščina všteje v kupnino. Če ponudnik v danem roku ne sklene pogodbe, od nje kasneje odstopi, ali ne vplača celotne kupnine, zapade varščina v korist prodajalca. 2.5. Morebitni prometni davek in ostale dajatve plača kupec. 2.6. Izročitev prodanih stvari bo opravljena po plačilu celotne kupnine. 2.7. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bo vplačana varana neobrestovano vrnjena v 5 (petih) dneh od dneva odpiraj ponudb.2.8. Odpicanje ponudb bo dne 4. 12. 1998 ob 13. uri n<* Okrožnem sodišču Kranj, soba 12, pritličje. 2.9. Interesenti si lahko po predhodnem dogovoru ogledajo °Pr®r^ dodatna pojasnila in informacije pa lahko dobijo pri stečajne upravitelju po tel. 041/633-410. POSLI IN FINANCE __UREJA: Marija Volčjak Posojila ekološkega sklada za čistejše okolje Podelili milijardo in pol ekoloških posojil Posojila so podelili predvsem za varstvo voda in zraka ter za gradnjo čistilnih naprav. Kranj, nov. - Ekološko razvojni sklad je podelil posojila, ki so namenjena za okolje naložbe gospodarskih družb, razdelili so 1,44 milijarde tolarjev posojil. Med gospodarskimi družbami je za okoljske naložbe vse več zanimanja. Ekološko razvojni sklad je konec septembra zaključil svoj trinajsti razpis, s katerim so razpisali posojila za okoljske naložbe gospodarskih družb, razpisali so 1, 5 milijarde tolarjev. Za posojila je bilo zelo veliko zanimanja, zanje se je s 41 projekti potegovalo 34 podjetij. Sklad je izbral 18 projetkov in jim dodelil posojila v skupni višini 1,44 milijarde tolarjev. Največji del posojil bo namenjen varstvu voda in zraka, izstopajo predvsem lakirnice, papirnice in obrati za izdelavo gradbenega materiala. Precej bo porabljenih tudi za gradnje čistilnih naprav za tehnološke odpadke in za nakup okolju prijaznejših vozil v mestnem in primestnem prometu. Sodišče sprejelo prisilno poravnavo v Almiri Radovljica - Kranjsko okrožno sodišče je v začetku tedna sprejelo sklep o začetku prisilne poravnave v radovljiški Almiri. Vodstvo podjetja je predlog o tem na sodišče vložilo v začetku oktobra, saj naj bi bil to edini način za rešitev podjetja. Podjetje je prezadolženo, vse terjatve upnikov znašajo okrog deset milijonov nemških mark. Največji upnik so delavci, ki jim podjetje iz naslova* premalo izplačanih plač dolguje okrog tri milijone nemških mark, velik upnik pa je tudi država, ki ji Almira dolguje dva milijona mark sredstev za neplačane prispevke. Vodstvo podjetja bo zdaj pripravilo načrt finančne reorganizacije, to mora storiti do 6. januarja, v katerem bo predlagalo pretvorbo delavskih terjatev in terjatev države v lastniški delež. Po zagotovilih direktorice Brede Bregar ob vložitvi predloga za uvedbo prisilne poravnave naj bi večina od 316 zaposlenih delo obdržala. Finančni reorganizaciji pa bo sledila tudi poslovna, s pomočjo katere naj bi podjetje pričelo pozitivno poslovati. • U. P. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si V industriji že dalj časa obstaja zanimanje za okoljske naložbe, v zadnjem času pa podjetja ugotavljajo, da so ugodna namenska posojila primeren finančni vir, saj večina naložb zahteva dolgoročne vire. Poleg tega so pri naših posojilih obrestne mere nižje, pravi Ljubo Žižek, direktor ekološko razvojnega sklada. Nov javnih razpis so po besedah direktorjevega pomočnika Darka Koporčiča objavili 6. novembra, kreditni pogoji bodo dobri, posojila bodo prav tako namenjena naložbam v tehnologije in naprave za varstvo okolja, okolju prijaznejše tehnologije in izdelke ter za uresničitev ekološke sanacije podjetij. Postopek zbiranja in obdelave vlog bodo čimbolj prilagodili stranka, dosegljivi so vsak delavnik od 8 do 16. ure na telofonskih številkah 061/125-51-96 in 061/125-51-78, povedali vam bodo, kakšrni so razpisni pogoji, kako dobite razpisno dokumentacijo in do kdaj morate oddati vloge. Proizvodnja in trgovina, d.o.o. Pod Šijo 14, 4290 TRŽIČ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - delavec brez poklica za delo v krojilnici, z dokončano osnovno šolo z možnostjo priučitve - šivilje: z dokončano poklicno šolo smer šivilja, dve leti delovnih izkušenj Vse informacije v zvezi z zaposlitvijo lahko dobite vsak dan od 8. do 12. ure po telefonu 526-040 ali osebno v podjetju v industrijski coni na Loki pri Tržiču. M-Šport TRŽIČ, Cankarjeva 1, tel. 561-252 pon. - pet: 8.-11. in 14. - 18. sobota: 7. -12. ercator POSEBNA UGODNA PONUDBA ROGOVIH KOLES IN MOTORJEV TOMOS redna cena akcijska cena KOLO RANGER 20" 6P 27.211,20 23.990,00 KOLORANGER24"18P 30.786,00 25.990,00 DAKOTA26"18P 32.457,60 27.990,00 DAKOTA26"21P 32.071,00 26.990,00 SAGARMATHA 26" 43.200,00 37.990,00 MOTORNO KOLO ATX 50 192.272,60 181.639,00 MOTORNO APN ALPINO 138.621,00 132.825,00 NOVO KOLO S POMOŽNIM MOTORJEM "FLEXER" 86.342,40 Predstavništvo Raiffeisen Zentralbank tudi v Ljubljani Ljubljana - V sredo so v Ljubljani tudi uradno odprli slovensko predstavništvo Avstrijske banke Raiffeisen Zentralbank. Svojim komitentom bo banka posredovala informacije in iskala nove partnerje na slovenskem tržišču ter nove oblike poslovnega sodelovanja. Banka Raiffeisen Zentralbank Oesterreich (RZB), ki sicer v Ljubljani deluje že od julija letos, je tretja največja univerzalna banka v Avstriji, njen kapital znaša 1.4 milijarde dolarjev, hkrati pa je krovna institucija avstrijske bančne skupine Raiffeisen, ki je največja zasebna bančna skupina v Avstriji. Bančna skupina ima 25-odstotni tržni delež, torej v njej varčuje vsak četrti Avstrijec. Predstavništvo v Ljubljani je skupni projekt RZB in deželnih bank s Koroške, Štajerske in Salzburga. Kot je na sredini novinarski konferenci poudaril namestnik generalnega direktorja RZB, Herbert Stepic, Slovenija sodi med najpomembnejše trge za avstrijsko izvozno gospodarstvo, zato bo osrednja naloga predstavništva posredovanje informacij, iskanje novih partnerjev ter podpora njihovim komitentom. Hkrati bo predstavništvo opravljalo tudi pomembno vlogo pri povezovanju slovenskih podjetij in bank s celotno bančno skupino RAiffeisen ter RZB, kjer so prepričani, da bodo tudi slovenski podjetniki v prihodnje še pogosteje uporabljali njihove storitve, predvsem pri sklepanju poslov v drugih tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope, kjer je RZB v devetih državah prisotna s hčerinskimi bankami. Za ustanovitev lastne banke v Sloveniji v RZB trenutno še ne vidjo potrebe. • I.K. Dan papirništva Slovenije Kranj, nov. - Združenje za celulozno, papirno in papirno predelovalno dejavnost bo v sredo, 18. novembra, pripravilo na Bledu "dan papirništva Slovenije". Papirniška industrija je na poti stabilnega razvoja, prehodila je najtežje stopničke in že zajema sapo za nove dosežke. Dan papirništva je namenjen sedanjosti in prihodnosti te panoge ter priložnostim in nevarnostih, ki jo čakajo na tej poti, je Združenje za celulozno, papirno in papirno predelovalno dejavnost pri Gospodarski zbornici Slovenije zapisalo v vabilu na srečanje, ki bo potekalo v bistroj u hotela Toplice na Bledu. V prvem delu bodo pozonost namenili slovenskemu papirništvu na poti v Evropo, pregledu letošnjih rezultatov, predstavniki Papirnice Vevče pa bodo povedali, kako so našli tržno nišo. V drugem delu bodo predstavili položaj in bodočnost Inštituta za celulozo in papir ter sožitje papirništva in okolja. Ob koncu bodo pripravili še pogovor o položaju slovenske papirne in papirno predelovalne industrije. Novi informatorji in stojnica KOLIKO IE VREDEN TO LAR KRANJ. 12.11.1998 nakupni/prodajnij naktpii/prodajni; nakupni/prodaini MENJALNICA 1 DEM i 1 ATS i 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 95,90 96,65 1 3,59 13 73 9,64 9,85 EROS (Stan Mavrj Kranj 9,66 9,78 GORENJSKA BANKA (vse enote) 9,2710,16 HRANILNICA LON, d.d Kranj 96,90 96^50 13,62 1 3,67 9,70 9,75 HIDA-tržnica Ljubljana 96,30 96,45 13,61 13,66 9,71 9,74 HRAM ROŽCE Mengeš 96,25 96,47 1 3,60 13,67 9,71 9,77 ILIRIKA Jesenice 96 00 96 50 13 57 1 3,68 9,68 9,78 ILIRIKA Kranj 13,68 9,69 9,73 ILIRIKA Medvode 13,68 9,68 9,78 INVEST Škofja Loka 13,75 9,75 9,80 KREKOVABANKApe.Šk. Loka 13,75 9,68 9,78 LEMA Kranj 13,68 9,70 9,79 VOLKS BANK-LJUD. BANKA,d d,Lj 96^00 9A60 XI,60 1 3,75 9,59 9,80 NEPOSfŠk. Loka, Trata) 96,20 96,60 13,60 13,67 9,70 9,79 NOVA LB KanM, K>afii. Medvode, Šfc loka 13,72 9,68 9,85 ROBSON Mengeš 9,68 9,85 PBSd.d h) : 94,30 96,401 2,72 13,72 9,10 9,78 PRIMUS Medvode 96,00 96,50 13,58 13,68 9,66 9,78 PUBLIKUM Lirična 96,30 96,59 13,60 13,66 9,70 9,77 PUBLIKUM Kamnik 96,30 96,65 13,67 1 3,67 9,68 9,82 SHP-Slov. hran. in pos. Kram 9610 96,60 1 3,60 9,70 9,78 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 95,95 96,95 1 3,59 SLOVENIJATURlSr Boli. '/r.., . ■ . 13,31 9,67 9,83 9,27 SLOVENIJATURiST Jesenice 96,10 96,60 13,58 13,67 9,67 9,77 SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj 95,50 96,45 1 3,30 13,70 362-600 9,3010,12 96,10 9o,50 13,59 9,72 9,82 TENTOUi povsem pozabim na Vaša leta, tak° polni življenja ste, toliko energije imate, v čem je skrivnost?" "Nobene skrivnosti ni. Samo delo, čisto nič ne smeš odnehati. Če preneham, začnem razmišljati' da sem čisto sama, da nimam nobenega sorodnika več ali veste, da je t0 grozno/ "Saj imate Loko?" "Res je, vse življenje, če mi narobe gre, mi Loka pomaga." Marija Volčjak Foto: Miha Golobic Zakaj razstava? "Z razstavo obujamo spomin na veličino in pomen plavžarstva na Jesenicah. Plavžarstvo na Slovenskem vsekakor ni nepomembna, še najmanj pa le lokalna jeseniška zadeva. Na slovenskem ozemlju je bil namreč prvi Plavž zapihan 20. oktobra leta 1937 prav na Jesenicah, tri leta kasneje so postavili še drugi plavž, ki pa med vojno ni delal; šele po vojni je svoj prvi plavž dobila železarna v Storah, no, danes tudi tam ne obratuje več. V strokovni recenziji je v razstavnem katalogu prof. dr. Jakob Lamut Zapisal, da so danes po vseh pravilih sodobnih tehnologij zgrajeni plavži osrednji del integralnih jeklarn? "V Nemčiji, Ameriki, v Braziliji in drugod seveda še uporabljajo plavže za Pridobivanje grodlja, predzlitine. Jeklo, tako piše tudi dr. Lamut, je bilo Pomemben razvojni material in ostaja tak tudi na prelomu tisočletja. Plavž Lea Mencinger Zgodovinska razstava Jeseniški plavži KO PLAVŽ ZA HIP ZASVETI... Odprtje razstave Slovensko plavžarstvo 20. stoletja v Kosovi graščini na Jesenicah bo vsekakor nekaj posebnega. Ne le zato, ker se bodo na njej zbrali nekdanji plavžarji, ki so po svojih močeh pripomogli k nastanku razstave; le-ta razmeroma zgodaj, komaj slabih deset let po rušenju plavžev, obuja tako dobre kot slabe plati nedavne železarske zgodovine sicer povsem podobne kot se dogajala tudi po drugih evropskih državah. Plavžarjem bo zaigrala tudi godba - Pihalni orkerster Jesenice-Kranjska Gora, vsaj simbolično bo na dan odprtja na "plavžu" znova zagorela sveča. Sploh ni naključje, da za odprtje razstave izbrali pomenljiv datum -Petek, 13. novembra, ob 13. uri. Razstava Slovensko plavžarstvo 20. stoletja (omogočila jo je tudi cela vrsta donatorjev navedenih v katalogu) je posebej namenjena obuditvi spomina na jeseniške plavže, ki so dolgo obdobje zaznamovali ne le podobo mesta, pač pa tudi njegov gospodarski razvoj in življenje ljudi. Zanje, za plavžarje, je bil dan, ko so na Jesenicah podrli plavž, tehniški spomenik svojega časa, vsekakor črn dan. Zato se razstava tudi odpira na "črni" petek. "Plavžev na Jesenicah ni več", je zapisal jeseniški Železar 6. aprila 1989. Dve leti prej sta ugasnila oba plavža, njun konec je dokumentiran -19. maja 1984, ob 5.54 je bil zadnji prebod na drugem plavžu; nekaj let starejši prvi plavž je ugasnil pol leta kasneje, 26. novembra 1987, ob 19.45. Avtorica razstave je zgodovinarka in višja arhivistka Muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič. Pred odprtjem razstave je povedala vrsto zanimivih podrobnosti o njenem celoletnem nastajanju. ■Na razstavi bo Muzej Jesenice plavžarjem in drugim z razstavo povezanim Jeseničanom podelil spominske znake. Vsega skupaj so ob tej priložnosti izdelali petdeset spominskih znakov, tolikšno je tudi število obratovalnih let prvega jeseniškega plavža. Znake bodo podelili vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku razstave -z dokumenti, fotografijami ali pa so sodelovali pri nastajanju polurne videokasete; pa tudi direktorjem nekdanje železarne, šefom topilnic, šefom obrata ter asistentom plavžev, številnim drugim pa tudi zahvale. Plavžar Foto: Slavko Smolej zatorej ni preživet način pridobivanja grodlja, preživel je le na Jesenicah, kjer so se že sredi šestdesetih let zaradi pogojev in razmer odločili za preusmeritev iz primarnega železarstva v kovinsko predelovalno industrijo. Vprašanja o tem, kaj bi bilo z Jesenicami in železarstvom brez preusmeritve, so prisotna še danes. Nekdanji plavžarji to vprašanje še vedno premlevajo, tudi na videokaseti je slišati vprašanja, ugovore, pritrditve in podobno. Stroka in gospodarstveniki pa imajo seveda spet drugačne odgovore." Razstava je nadaljevanje že pred petimi leti postavljene razstave Muzeja Jesenice z naslovom Stara Sava skozi čas; predstavljena je bila zgodovina nekoč najmogočnejše gorenjske fužine in fužinarskega naselja na Stari Savi, ki se je zaključila prav s podiranjem plavža na Stari Savi leta 1897. Istega teta je Kranjska industrijska družba zapihala prvi sodobno zasnovani plavž v Skednju pri Trstu, kasneje še drugega in tretjega, grodelj - surovo železo pa so iz Skednja vozili na Jesenice. Po drugi svetovni vojni se je seveda vse spremenilo, Trst je pripadel Italiji, skedenjska železarna, deluje še danes, pa je bila nacionalizirana in vključena v koncem lIva." je bil pomemben vsak posameznik. Pomembnost njihovega dela poudarjamo nasploh s celotnim projektom. Seveda pa se tudi zavedam, da marsikdo ni takšnega mnenja. Jeseniški plavži niso bili giganti, kot jih poznajo drugod; izjemnost jeseniškega plavžarstva je v tem, da so morali zaradi te majhnosti tudi vse druge naprave narediti sami. Čas je seveda naredil svoje; kar so nekdaj naredili jeseniški plavžarji, lahko naredijo danes v modernih železarnah v manjši zasedbi in z večjim efektom." Muzej Jesenice ima kot naslednik Tehniškega muzeja železarne Jesenice najbrž zelo veliko gradiva o razvoju železarstva. Ste ob razstavidobili tudi kaj novega? "Predvsem je bogata naša fototeka. Ko smo pred enim letom začeli pripravljati razstavo, so nam s svojimi osebnimi arhivi zelo pomagali nekdanji sodelavci železarne. Na primer konstruktor plavžev Drago Cerar je v muzejsko hrambo prinesel dokumente, različna priznanja in drugo. Pa ni bil edini. Pokazalo se je, da so nekdanji železarji shranili kot spomin na delo dovolj zanimivega gradiva, ki bo nadvse dobrodošlo tudi pri pripravi raznih raziskovalnih tem in podobno. Na razstavi je videti tudi delovno obleko plavžarja in njegovo delovno orodje. Žal je tega orodja v muzeju izredno malo. Še posebej pa me je razveselilo, da smo od družine Ivana Mecgarja, prvega slovenskega obrato-vodje plavža, prišel je v železarno malo pred drugo svetovno vojno, za razstavo dobili njegovo kobaltovo steklo, skozi katerega je skozi zračne šole lahko opazoval proces v plavžu." Zaposleni v obratih železarne so nekdaj (l. 1939) nosili značke. Na sliki je značka obrata Plavž - številka 1 pomeni visoka peč. podobe razstave - v obrnjenem časovnem zaporedju: z razstavo plavž spet 'obujamo'. Naj opozorim, da bomo videokaseto predvajali tudi ob pogovoru na to temo na muzejskem večeru v četrtek, 19. novembra, v Kosovi graščini." Kip Plavžarja, ki ga je ob odhodu iz Železarne prejel v dar direktor mag. Peter Kune, cela vrsta značk z likom plavžarja, red zaslug za delo z likom plavžarja - med drugimi ga je prejel tudi Franc Globočnik, zdaj najstarejši še živeči obrato-vodja - to je le del razstavnih eksponatov. Obiskovalcem pa bo najbrž v veselje tudi restavrirana starinska ura iz železarne, ki je nekdaj delavcem žigosala prisotnost na delu, tokrat pa bo v spomin natisnila datum obiska razstave." Zimski posnetek stolpnih plinskih čistilcev s plavžema Podiranje prvega jeseniškega plavža v začetku leta 1989 Zgodovinarji prisegate na časovno distanco, toda kljub temu ste pripravili razstavo o obdobju jeseniškega železarstva, ki se je z zgodovinskega stališča komajda zaključilo? "Res je, razstava je v tem pogledu zares zgodnja, celo prezgodnja. Namen razstave pa vsekakor ni bil predstaviti, kaj je bilo dobro in kaj ne, ali so bile odločitve prave, kdo in zakaj se je morda narobe ali prav odločil. Namen razstave je drugačen - poudariti želimo vlogo in mesto delavca - plavžarja. Delo pri plavžu je bilo zahtevno in med seboj izredno povezano. Če je kdo zatajil, je bilo lahko vse narobe. Naj spomnim, da so bili pri plavžu najpomembnejši izmenski ali dninski delovodja, prvi, drugi in tretji talilec, prvi, drugi delavec na livnem polju, vodovodni instalater itd. Med njimi je morala prevladovati tudi sloga, če naj bi delovni postopek potekal brezhibno. Prav na to, na slogo bi radi opozorili tudi z razstavo in spominom na delo ob plavžu, ki brez medsebojnega zaupanja in sloge ni moglo biti uspešno. Prav zaradi njihovih izkušenj in načina dela je ta jeseniška reariteta obstajala kar petdeset let. Pri tem delu Konstruktor prvega jeseniškega plavža, ki je bit zapihan 20. oktobra 1937, je bil švedski inženir Almquist. Izbran ni bil po naključju, saj so bili relativno majhni plavži, kot je bil jeseniški, značilni tudi za Švedsko. Zato tudi naročilo švedskemu konstruktorju. To je bil tudi razlog, da je Muzej Jesenice ob pripravi razstave navezal stike tudi z veleposlaništvom Kraljevine Švedske, ki se je odzvalo vabilu na odprtje razstave o železarstvu. Podobno vabilo so seveda poslali tudi italijanskemu veleposlaništvu v Ljubljani. Posebna zanimivost k razstavi je tudi polurna videokaseta. Kaj predstavljal "Na video smo posneli pogovore z nekdanjimi železarji. Imeli so priložnost povedati del svojih spominov na težko delo ob plavžu. Pri nastanku kasete smo bili kar srečne roke, da nam je arhivski filmski material ljubeznivo odstopil Arhiv Republike Slovenije, nekaj ga hrani tudi TV Slovenija, veliko slikovnega materiala pa je prispeval tudi Drago Fon z Blejske Dobrave, ki je pred desetimi leti sam posnel podiranje jeseniških plavžev. Njegovo podjetje je tudi producent videokasete. Zgodovinski trenutek podiranja plavža je uporabljen tudi pri oblikovanju celostne Lik plavžarja, ki je nekdaj simboliziral slovenskega industrijskega delavca, je na tej razstavi posebej prikazan. "V preteklosti pa tudi še danes lik plavžarja še vedno označuje nekatere jeseniške dejavnosti, društva, podjetja. Bil je v znaku železarne, fotografskega društva in podobno. Z likom plavžarja je bila povezana predstava o moči, energiji, vitalnosti, to je bil simbol splošnega uspeha industrije in Jesenic. Z razstavo, ki bo kasneje postala sestavni del prenovljene železarske zbirke v Muzeju Jesenice, imate velike načrte? "Ko smo začeli pripravljati razstavo, se je nabiralo vse več gradiva, podatkov, fotografij in dokumentov iz osebnih arhivov nekdanjih železarjev. Zato smo se odločili, da lahko razstava preraste v pravcati projekt, ki ga spremlja celotna podoba od vabila na razstavo, plakata, kataloga in ovitka videokasete. Tudi spominski znak je sestavni del celostne podobe. Obiskovalci bodo prav gotovo opazili tudi posebno rjasto rdečo barvo vabil in kataloga, to je značilno barvo limonitnega prahu, ki se je dolga leta vsipal po železarskih Jesenicah. Pri tem naj posebej opozorim na oblikovalski trud, ki so ga v te nepogrešljive spremljevalce razstave vložili Tina Pra-protnik, Borut Bezjak in Matej Zoreč. Razstava na Jesenicah bo na ogled do konca januarja prihodnjega leta, kasneje pa bo potovala tudi po Sloveniji. Videli jo bodo v Ravnah na Koroškem, v Kranju, v Ljubljani, pa tudi v Italiji v Škedenjskem etnografskem muzeju. Ta muzej istočasno ob jeseniški razstavi v zgornjih nadstropjih Kosove graščine predstavlja razstavo z naslovom 100 let železarne v Skednju pri Trstu (1897-1997) s tem pa se tudi že tretje leto nadaljuje sodelovanje s tem muzejem." Fotografije: Fototeka Muzeja Jesenice Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-ROM ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16 4000 Kranj Tel > 064/360-350 Fax > 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: Naslov: 1. NEED FOR SPEED 3 (Electronic Arts) 2. GRAND PRIX LEGENDS (Racing Simulations) 3. MORTAL KOMBAT 4 (Midway; 4. COMMANDOS (EIDOS) 5 NHL 99 (EASports) 6VVORLD CUP 98 (EA Sports) 7.STARCRAFT (Blizzard) 8. CREATURES 2 (Mindscape) 9. DUNE 2000 (Westwood) 10. OUAKE 2 (Eidos) NOVOSTI V OKTOBRU: Naslov: Ocena: GRAND PRIX LEGENDS (Racing Sim.) 92% LEGO Island (Mindscape) 82% COLIN MCREA RALLV (Codemaaters) 87% CREATURES 2 (Mindscape) 82% MORTAL KOMBAT 4 (Mie bomo v podjetju lotili S stoenko pred direktorja Revoza Mohor Bogataj je v času svojega direktorovanja na Alpetour Remontu doživel tudi marsikaj zanimivega. Ko je nastopil službo, je podjetje imelo samo en službeni avtomobil, golobje sivo stoenko (ki jo je v času vojne za samostojno Slovenijo Bogataj brez oklevanja prepustil v službo pri uredništvu Gorenjskega glasa). S tem avtomobilom sta se Bogataj in vodja prodaje vozil Renault leta 1992 tudi odpeljala na srečanje Renaultovih slovenskih koncesionarjev. Ko je to opazil takratni direktor Revoza Claude Tellier, je bil na Bogataja kar hud. Nato pa se je zadovoljil s pojasnilom, da v podjetju investirajo v izboljšanje kakovosti prodaje in servisa, ob otvoritvi novega salona pa je Alpetour Remontu celo zagotovil novega clia po polovični ceni. racionalizacije plač, saj nas k temu obvezujejo sklepi nadzornega sveta. Doslej smo največ naredili v servisu, saj smo iz nesolidne delavnice od leta 1995 po kakovosti storitev tudi po Renaultovih merilih v slovenskem vrhu. To dokazuje tudi povprečno 87 odstotkov zadovoljnih strank in le 4 odstotke reklamacij. Sicer pa je bilo tako sodelovanje s prejšnjim delavskim svetom kot s sedanjim nadzornim svetom in svetom delavcev vseskozi dobro, tudi sindikat je imel vse možnosti delovanja. Nikoli se tudi ni nihče obregnil ob mojo plačo, službeni avtomobil ali kaj podobnega. Sicer pa so vrata moje pisarne vsakemu delavcu odprta, najlažje sem dosegljiv med 7. in 8. uro zjutraj." Kako ste se odločili za kandidaturo za župana kranjske občine? "Čeprav nisem član nobene stranke, me je za župana predlagala LDS, katere politika mi je sicer najbližja. Zato sem se s kandidaturo strinjal, podpirajo pa me tudi številni drugi." Pol šaljivo, pol resno vprašanje: če boste postali župan, ali se bodo občinska uprava in druge službe > ožile v avtomobilih znamke Renault? "Zelo verjetno. Sicer je tudi za nakup službenih vozil potreben javni razpis, vendar sem prepričan, da bo Alpetour Remont poslal najugodnejšo ponudbo." Kako boste kot župan sodelovali z mediji? "Tako kot do sedaj, korektno, kar pomeni, da bodo novinarji imeli dostop do vseh informacij. Ob tem moram za dosedanje sodelovanje vsekakor pohvaliti tudi Gorenjski glas." Hvala za pogovor. • M. Gregorič, foto: Una Doki SEMPERIT DIRECTION - GRIP M 828 POT*** tio pwp |WSKAP' IZKORISTITE UGODNOSTI: *GARANGIJA PLUS: KAKOVOST+VARNOST+UGODNOST *DARIL0 ZA VSAKEGA KUPCA PNEVMATIK Motorno olje Repsol vam BREZPLAČNO ZAMENJAMO PR0DAJN0-SERVISNI IN VULKANIZERSKI CENTER Koroško 53d, 4000 Kranj http://www.panadria.si TEL:064/21 21 41 FAX:064/22 60 28 ©©»iS! GLAS in NAGRADNA IGRA z nagradami iz prodajnega programa pnevmatik KUPON Nagradno vprašanje: 2. Med katerimi znamkami pnevmatik lahko izbirate v Panadriinem centru v Kranju? Naštejte vsaj 3! 1.............................. 2................................ 3.................................. Kupone nalepite na dopisnico in ga skupaj s svojim naslovom pošljite ali odnesite v Prodajno-servisni in vulkanizerski center Panadria, Koroška 53d, 4000 Kranj. Pogoji sodelovanja: Nagrade bomo izžrebali v centru Panadria Kranj, v petek, 4.12.1998 ob 17. uri. Rezultati žrebanja bodo dokončni, pritožba ni možna. Objavljeni bodo v centru Panadria v Kranju, kjer bo tudi možno dvigniti nagrade. Dobitniki nagrad bodo obveščeni v sedmih dneh po žrebanju. Nagrad ni možno zamenjati. V žrebanju lahko sodeluje vsakdo le z eno kartico. O PODJETJU Podjetje d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1992 v Ljubljani. Vseskozi smo se želeli in trudili čim bolj približati našemu kupcu. Zato stalno izboljšujemo in dopolnjujemo naš prodajni program, ter načrtujemo in pripravljamo širitev prodajne mreže tudi drugje po Sloveniji. Z našim novim Prodajno-servisnim in vulkanizerskim centrom v Kranju smo korak bližje zastavljenim ciljem. PNEVMATIKE V našem centru so vam na voljo tudi pnevmatike vrhunske kakovosti: cooa/riMi sem pi:rit \ ttfoa* u**tm* in TCHBICA'. V vulkanizerski delavnici pa vam kupljene pnevmatike montiramo, uravnotežimo kolesa, optično pa vam nastavimo podvozje. Zakrpamo in popravimo vam tudi stare pnevmatike. DRUGO Široka paleta litih aluminijastih platišč 4^ in vrhunska olja dM£S%^ 23 vse t'P6 vozil dopolnjujejo našo pestro ponudbo centra. 1.426.000 SIT od 2.078.000 SIT + DARILO AVTORAD IO + DARILO 4 ZIMSKE GUME AVTOHISA KAVCIC d.o.o., milje 45, Visoko, tel.:064/431-142 ZA ČISTOČO TESTNIH AVTOMOBILOV SKRBI ROČNA AVTOPRALNICA 4. i. ml* PINTARJEVA 5, KOZINA k» DELOVNI ČAS: OD 8. DO 18. URE, SOBOTA 00 7. DO 13. URE. AWAfj0JM/J9 & AVTOHISA STRK0VIČ ILANOS 3 vratni DARILO: + 4 zimske pnevmatike cena: 1.449.999 SIT Koroško 53d, 4000 Kranj tel.:06*/S*3-626 http://www.panadria.si Pooblaščeni prodajalec in serviser MOTOR NAGRADNA IGRA MATIZ <@>HYUriDfll AVTO KADtVtC Šenčur, tel:064l418400 nova mmmmk vrhunska VARNOST IN UDOBJE ZA ______M^SKj^BNO V0ZNJ0_ nova" VAM NUDI VEC KOT STE SAMI PRIČAKOVALI UGODNO - VOZILA ■ UGODNO KREDIT T -+- 2 % MMKmmmmWmWmWSmmWm9Wm9Bi (8>HYUnDP» tel.:064 652 200 SA^ON VOZIL ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE POOBLAŠČENI SERVIS NOVA NOVA mmik% "VfeM mSšunm ŠPORTNA KREDIT OD TOM + 2% DALJE (Th/l 7 I R F PT mm I mm mm I HONDA. Servis - prodajo vozil, Britof 173, Tel.-064/242-167 * HONDA CRV JEEP * HONDA INTEGRA * HONDA PRELUDE * HONDA CIVIC 3 in 4 vrata •HONDA ACC0RDC0UPE 0B MENJAVI STARO ZA NOVO 110.000 SIT POPUSTA DARIlOtllMf KI PAKII KREDITI T+3% BOGATA SCRUSKA OPRČMA \tmm\ AUTOMOBILSKI TRG *mh. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN _____ IVIPii*Qm. t f\U jmm | Petek, 13. novembra 1998 Opel se vrača z lahkimi dostavniki Neprestano prilagajanje in prisotnost v čimveč segmentih sta glavni tržni vodili avtomobilskih proizvajalcev, ki se v Evropi štejejo v deseterico najmočnejših. Nemški Opel, ki je že nekaj let številka ena na področju osebnih avtomobilov, namerava v prihodnjih letih znatno povečati svoj delež tudi med lahkimi gospodarskimi vozili. osem osnovnih različic s tremi različnimi medosnimi razdaljami in višinami tovorne ali potniške različice. Ponudba je v resnici precej širša, saj je osnovo mogoče predelati v več kot 40 različic za komunalne in druge dejavnosti. Tako kot v mastru, tudi v movanu za pogon skrbita 2,5-litrski atmosferski dizel z 80 in 12-letnim protikorozijskim jamstvom. Opel je skupaj z novostmi vzpostavil tudi nova merila pri prodajno servisnih dejavnostih gospodarskih vozil. Po vsej Evropi so usposobili 650 servisnih mest, pri novem movanu zagotavljajo tudi triletno mobilno garancijo, kar naj bi bil po njihovem mnenju pomemben adut za pridobivanje kupcev. Opel se bo na prelomu tisočletja skupaj z Renaultom lotil razvoja novega dostavnika z nosilnostjo od 2,5 do 2,8 ton-Vozilo bo nadomestilo modela trafic in arena, Oplovi strokovnjaki bodo imeli več priložnosti za vključitev v razvojno delo. Vozilo bo nared leta 2001, izdelovali ga bodo v General Motorsovi tovarni v britanskem Lutonu. • M.G. j* ........ turbodizelski DTI s 115 konjskimi močmi. Vozilo bo od januarja naprodaj v sedmih evropskih državah, kasneje morda tudi drugod. Novost, ki bo v začetku prihodnjega leta na voljo tudi pri nas, pa je astra van, ki so jo zasnovali na osnovi nove kombi-jevske astre. Motornih možnosti je sicer nekaj manj kot pri potniški različici, vendar 1,6 litrski bencinski motor s 75, 1,7 litrski dizel z 68 in 2,0 litrski z 82 konjskimi močmi. Astra van lahko prepelje od 535 do 545 kilogramov tovora, je pa tudi prvi tovrstni avtomobil s popolnoma pocinkano karoserijo in UŠINAI $ SUZUKI ATT OH ISA tel.:064 652 200 ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8 SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS 4>!n> »ovo*. .» ^00 NOVO! SUZUKI JIMNY UGODNI KREDITNI POGOJI ZE OD TOM+4,5% DO PET LET Oplu so doslej manjkala predvsem nekoliko večja kombinirana vozila z nosilnostjo od 2,8 do 3,5 ton nosilnosti. Za segment najmanjših dostavnikov že nekaj let skrbijo sami z modeli corsa van, combo in campo, pred dvema letoma podpisana strateška pogodba z Renaultom pa jim je omogočila tudi licenčno prodajo njihovega kombiniranega vozila traific, ki se pri Oplu imenuje arena. Strateško pomembnost naveze z Renaultom pa odslej potrjuje tudi model movano, ki je Oplova verzija Renaultovega uspešnega dostavnika master. Movano se od mastra razlikuje le po maski hladilnika in napisih, vse ostalo je tehnično in oblikovno enako. Renaultova tovarna izdeluje SUZUKI !WIFT Bogatejša oprema in 100.000 SIT nižja cena Argumenti GAL: ■ 2X airbag - elek. pomik stekel - elek. nastavitev ogledal - centralno zaklepanje - imobilizator motorja - ATRAKTIVNA CENA - NIZKA PORABA Peugeotovi turbodiili za Suzuki Vgrajevanje Peugeotovih tur-bodizlov v Suzukijeve avtomobile je menda samo prvi korak, saj naj bi oba avtomobilska proizvajalca v prihodnje še poglobila sodelovanje. ZA ČISTOČO TESTNIH AVTOMOBILOV SKRBI ROČNA AVTOPRALNICA KOZINA PINTARJEVA 5, KRANJ, ČIRČE, TEL: 328-238 SUBARU Lesce titL064/7lB-585 BREZPLAČNI PREVENTIVNI IN TEHNIČNI PREGLEDI, PRODAJA PNEVMATIK Z IZREDNIMI CENAMI izjemno ugodni prodajni pogoji novih mm, 0D 16. DO 21.11 1998 TEDEN ODPRTIH VRAT Suzuki bo kot prvi japonski avtomobilski proizvajalec v svoje avtomobile začel vgrajevati tur-bodizelske motorje francoskega porekla. Konec lanskega leta so namreč podpisali pogodbo s koncernom PSA (Peugeot in Citroen). Prvi avtomobil, ki bo dobil znani 1,9-litrski turbodizelski pogonski agregat bo model nekoliko osveženi model baleno, naprodaj bo od januarja. Motorne zmogljivosti bodo zagotavljale varčno in udobno vožnjo. Strokovnjaki Peugeota in Suzukija so pri prilagoditvah sodelovali skupaj, motor pa bo razvil 75 konjskih moči pn 4600 vrtljajih in navor 135 Nm pri 2250 vrtljajih v minuti. < )dar UIŠINft OM 652 '200 SPREMEMBE SO EDINA STALNICA T RAZVOJU DRUŽBE ISCEMO NOVE SAVCANE. Priložnost želimo najprej ponuditi svojemu mestu in regiji. Za uresničitev svojih ambicioznih razvojnih načrtov, usmerjenih na zahtevna mednarodna tržišča, bomo v Savi v prihodnjem obdobju potrebovali večje število sposobnih in motiviranih novih sodelavcev. Gre za pomemben ter zahteven korak, povezan z obsežnimi kadrovskimi dopolnitvami v našem podjetju, in nanj želimo biti zares temeljito pripravljeni. Kakšne sodelavce iščemo? Izobrazba je res pomembna - končano morate imeti najmanj srednjo stopnjo - vendar je še pomembnejša vaša OSEBNOST. Pričakujemo INICIATIVNE posameznike, ljudi, ki imajo svojo osebno vizijo o tem, kaj želijo postati in kaj lahko dosežejo. VODJE, ki znajo izbrati pravo smer in si pri tem zagotoviti tudi podporo svojih sodelavcev. REŠEVALCE PROBLEMOV, & prepoznavajo težave in znajo opraviti z njimi. KOMUNIKATIVNE posameznike, ki se ne bojijo izraziti svojih zamisli in idej, zanje pa znajo navdušiti tudi svoje sodelavce. SKUPINSKE IGRALCE, ki spoštujejo druge člane v ekipi. RAZMIŠLJUJOČE in USTVARJALNE glave, ki enako premišljeno uporabljajo logiko in intuicijo. Sprejmite izziv! Ze danes razmislite o tem, kaj želite jutri, in napišite prošnjo za sodelovanje z delniško družbo Sava. V njej opišite najpomembnejše Podatke iz svojega življenja, (izobrazba, posebni talenti, dozdajšnje izkušnje, kakšni so vaši osebni cilji in kaj pričakujete od Save). Prošnjo pošljite na naslov: SAVA, d.d., Škofjeloška 6, 4502 Kranj, s pripisom: ZA NOVA DELOVNA MESTA. OGLASI SEVEDA, ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE POSTELJA Z BALDAHINOM DIMENZIJE: 120x63 cm m CENAJ>£^rSIT AKCIJSKA CENA 19.990 SIT Otroška trgovina ARIEL v Kranju, Koroška cesta 5, v pritličju hotela Creina, tel.: 064/224-550, int. 145. Vabljeni tudi v naše trgovine v Ljubljani, Litiji in Novem mestu. i^^l^K e *' <"P tj? ^^^Br altoma commerce \ / d.o.o. Kranj \r DELOVNI ČAS: 9.-19. ura, sobota: 9. -12. ura Cesta 1. maja 5, 4000 Kranj - SLOVENIJA Telefon: (064) 331 552, telefax: (064) 330 757 UGODEN NAKUP V NOVEMBRU IN DECEMBRU 98 UKALNIK oquagliss turbo pro 400 POMIVALNI STROJ INDESfT DG5100WI - število pogrinjkov (12) - lemp. pomivanja (65 stopinj C) - 6 programov pomivanja - poraba vode: 26 - priključno moč: 2250 W zunanje mere v cm: 85(82) x 60 x 60 - poraba električne energije: 1,8 Kw/h - GARANCIJA 2 LETI #indesil #indesil PRALNO SUŠILNI STROJ INDESfT WGDI236TMJ - število obratov centrifuge (600 1200 obr./min GARANCIJA 2 LETI mm^m * liil!HUIM 1 \ PRALNI STROJ WA SI 2 - število obratov centrifuge (550 obr./min) - 22 prog. pranja ZAMRZOVALNA OMARA KV 250 E - celotna kapaciteta: 2501 - 2 prostora za hitro zamrzovonje - 4 shronjevalne košare - čelni odtok odtajane vode - dimenzije: 143 x 60 x 60 cm GARANCIJA 2 LETI ITV Vavagar 55, barvni televizor - 90 programskih mest - prikaz funkcij na zaslonu 050 - prednastavitev izklopa: 0-120 min - samodejni izklop ob prenehanju oddajanja programa - daljinsko upravljanje - tonsko izhodna moč 10 W - teletekst - hvperband kabelski kanalnik • Euro AV izhod - SCART priključek za slušalke FRITEZA UNIVERZAL1000 posoda zo cvrtje, ki jo lahko vzamete ven BTV Mariner 51, barvni televizor - 60 programskih mest prikaz funkcij na zaslonu 0SD - prednastavitev izklopa: 0-120 min - samodejni izklop ob prenehanju oddajanja programa - daljinsko upravljanje - tonska izhodna moč 6 W - teletekst: - toptekst - hvperband kabelski kanalnik - Euro AV izhod - SCART - priključek za slušalke CENE VEUAJO ZA GOTOVINSKI NAKUP. MOŽEN TUDI NAKUP NA OBROKE •J PROBANKA POJASNILO Zaradi težav v tiskarni je v dveh torkovih številkah ... „1X1,*. ,1,« .1... I*, t** K2I ..-.-.1, t* . 1^.-. nm/tn, Znak Probanke je praviloma zelen z rumeno piko. V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ©064/415-000 bauf!1ax Akcija velja samo do 28.11.1998 _4ASr-*TS- NAPRAVA ZA POLNJENJE AKUMULATORJEV ABSAAR Polnilna moč 11 amperov, ampermeter, varovalka proti napačni povezavi, avtomatska prekinitev polnjenja, transformator s samostojnim vklopom, naprava ustreza kakovostnim predpisom (4.486 SIT nelo - 5.383 SIT bruto*) ABSAAR 7-DELNA ZIMSKA GARNITURA V ABS kovčku. Vsebina: I 1 tekočine za čiščenje vetrobranskih stekel, sprav proti zmrzovanju avtomobilskih ključavnic, kabel za pomoč pri zagonu motorja, primeren do 200 amperov, celotno izoliran, metlica/strgalo za sneg/led, rokavice in žepna svetilka z baterijami (2,79$ SIT neto - 3J59 SIT hrulo*) KABEL ZA POMOČ PRI ZAGONU MOTORJA ABSAAR 16 mm2, 3 m, ustreza kriteriju TUV, kabel iz bakra, čvrste izolirane klešče z bakrenim kontaktnim delom, držala iz trdnega plastičnega materiala (1.675 SIT neto - 2.010 SIT bruto* i ZIMSKE GUME, NALITE Ekonomične, najmodernejša tehnologija, stroga kakovostna merila, lamelna tehnika, nova tehnologija izdelave plašča, ki jamči za prvovrstne vozne lastnosti na snegu ali ledu, različne dimenzije: 155/80R13TL, 155/70R13TL, 175/70RI3TL (3.137 SIT neto - 3.764 SIT bruto*) (simbolična slika) AVSTRIJA BELJAK - VILLACH, Maria-Gailer Strafce 28, Tel. 0043 / 4242 - 32 5 38 u BEUAK - VILLACH, Behringstr. 24, Tel. 0043 / 4242 - 42 3 66 - VVOLFSBER6' Klagenfurter Str. 41, Tel. 0043 / 4352 - 30 2 16 - CELOVEC - KLAGENFURT, Gerbervveg 46, sQdri^L Tel. 0043 / 463 - 35 1 25 - VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, Tel. 0043 / 4232 - 45 06 (jgj PRILOGA G ORE NJSKE GA G L ASA O PRED VOLILNI K A M P A NJI V GORENJSKIH OBČINAH Čez dober teden bodo lokalne volitve Glasovali bomo na 3702 voliščih Volitve so razpisane v vseh 192 občinah, izvoljeni pa bodo tudi sveti krajevnih in vaških skupnosti, seveda tam, kjer so jih župani razpisali. Kandidatov za županske in svetniške funkcije pa je veliko. Kranj, 13. novembra - Lokalne volitve, druge v samostojni Sloveniji, bodo v nedeljo, 22. novembra. Po podatkih republiške volilne komisije, ki je tokrat zgolj usklajevalec, glavno izvajalsko vlogo pa imajo občinske volilne komisije, je v državi nekaj nad milijon 550.000 volivnih upravičencev. Kandidatov za občinske svetnike je blizu 20.000. Leta 1994 jih je bilo 16.000 v 147 občinah, sedaj pa je občin 192 in je temu primer- Rastislav Rastko Tepina Odločen in pošten - nestrankarski kandidat za kranjskega župana Tudi na internetu: http://rastko-tepina.turistka.net ŠPORTU (tekmovalnemu & rekreativnemu) ter KULTURNEMU USTVARJANJU (poklicnemu & ljubiteljskemu) - bosta Mestna občina Kranj £ j in njen župan vselej prizadeven [1A MECEN in DONATOR. sna %fsps Pomladno svežino v Selško dolino! Miha Prevc kandidat za župana občine Železniki no več tudi kandidatov. Za župane pa kandidira blizu 1000 kandidatov, povprečno pet na občino. Hkrati z volitvami županov in občinskih svetnikov bodo potekale tudi volitve članov svetov krajevnih in vaških skupnosti, seveda tam, kjer so jih župani razpisali skladno z zakonom o lokalni samoupravi. Volitve niso pomembne le za organizacijo krajevne samouprave, ampak bodo tam, kjer volitev ne bodo izvedli, konec decembra zgubili status pravne osebe. Posledice tega je težko predvideti. Prihodnji teden bo že predčasno glasovanje, izraziti pa bo treba tudi želje po glasovanju na domu. Volilni dan pa bo nedelja, 22. novembra, med 7. in 19. uro. V soboto bo volilni molk, ko se prepovedane vse volilne aktivnosti. Volilni molk naj bi bil priložnost, ko naj bi se volivci v miru odločili, kako bodo glasovali. Nedelja, 6. decembra, pa je predvidena za drugi krog županskih volitev. Takih primerov naj bi bilo kar precej, zlasti tam, kjer je več kandidatov za župana. Župane bomo volili po načelu absolutne večine, torej glasu več od polovice oddanih veljavnih glasov. Če v prvem krogu 22. novembra nihče od kandidatov ne bo dosegel te meje, bosta šla dva kandidata z največ glasovi v drugi krog. Zmagal bo tisti, ki bo dobil več glasov. V občinah, kjer bo le en kandidat, tak primer je Bohinj, bo za izvolitev zadostoval le en pozitivni glas. Izvolitev v takem primeru lahko prepreči le popolna neudeležba. Občinski sveti bodo izvoljeni na dva načina. V manjših občinah, kjer šteje občinski svet od 7 dO 11 svetnikov, bodo svetniki izvoljeni po večinskem sistemu, torej tisti, ki bodo dobili največ glasov, in toliko, kolikor šteje občinski svet. V občinah, kjer imajo sveti od 12 do 45 članov, pa bodo svetniki izvoljeni po proporcionalnem oziroma sorazmernem sistemu. Občine so lahko razdeljene na več volilnih enot. Volivec bo volil liste oziroma obkroževal številke pred listami, posamezniku z liste, za katerega je posebej zainteresiran, da bi bil izvoljen v svet, pa bo dal lahko na izbrani listi posebej svoj tako imenovani preferenčni glas. Tako kot vsake volitve bodo tudi tokratne precejšen strošek za državo. Bodo celo dražje od državnozborskih, saj se tokrat volijo župani in svetniki. Za en krog naj bi bilo potrebnih 5 milijonov mark ali 450 milijonov tolarjev. Država si je zagotovila nadzor nad trošenjem denarja za volilno kampanjo. Do srede je bilo treba v državni zbor oddati vmesno poročilo o finančni plati volilne kampanje. Predpisani obrazec je bil objavljen v Uradnem listu.Za kršitev je zagrožena kazen. • J. Košnjek Kranju zeleno podobo ! Zeleif' Kranja Na glasovnici pod številko (Ž) Odgovor: Najprej si bom prizadeval urediti oziroma vplivati na sprejem zakonodaje, ki bo opredelila in omogočila obstoj regij in s tem regijskih središč. S tem bo tudi vzpostavljeno ravnotežje au vsaj pravila igre do državnega centra. Vse navedeno bo odŠčipnilo del sredstev centru države, kar bo seveda pomenilo boljše možnosti razvoja Kranja kot regijskega središča tako v kulturnem, športnem, socialnem in seveda ne nazadnje gospodarskem smislu. Če bo ta pot zaprta, bomo v okviru sveta Mestne občine Kranj natančno izdelali vizijo razvoja v zaželeni smeri. Na volitvah 22. novembra bom oddal svoj glas za dr. Janeza Remškarja. Kot bodočemu županu Mestne občine Kranj mu postavljam naslednje vprašanje: Kaj bo kot novi župan Mestne občine Kranj naredil, da bo postal Kranj center gorenjske regije? SKD HELENA ZELIC Svoj glas bom oddala na volitvah dr. Janezu Remškarju, zato bi ga vprašala: Problematika neprofitnih stanovanj in socialnih stanovanj ter stanovanj za prodajo v Kranju zelo pereča. Kaj boste kot novi župan Mestne občine Kranj naredili na tem področju s poudarkom na mladih družinah? Odgovor: V zadnjem 4-letnem obdobju se na tem področju ni naredilo nič ali skoraj nič. Novogradenj ni. Seveda to ne pomeni, da se na tem področju ne da narediti nič, ker sredstva v proračunu so. V Kranju so možnosti adaptacij stanovanj in podstreh v starem mestnem jedru. Seveda bi bil ta poseg drag, vendar bi mestu na ta način vrnili življenje. Obstajajo tudi možnosti prerazporeditve stanovalcev z ustreznim obdavčevanjem - zamenjava večjih stanovanj za manjše. Seveda pa bi morala občina oziroma Mestni svet sprejeti dolgoročno politiko gradnje stanovanj za mlade družine, ki si ne morejo brez občinske pomoči zagotoviti ustreznega stanovanja. Volila bom dr. Janeza Remškarja. Zanima me, kaj bo kot župan naredil za mlade? Odgovor: Večkrat razmišljam, kaj bi bilo potrebno v Kranju storiti, da bi se mladi lahko uspešno predstavili oziroma poiskali možnosti različnega udejstvovanja. Veliko mladih je sicer vključenih v razne posvetne in cerkvene pevske zbore, folklorne skupine, dramske sekcije in športna društva. Pri tem ne smemo zanemariti poslanstva Zveze kulturnih organizacij Kranj. Mislim pa, da je premalo narejenega za njihovo predstavitev. Kot župan bi predlagal Mestnemu svetu, da bi pripravili z ustreznimi institucijami in posamezniki letne programe prireditev in jih tudi finančno podprli. Na teh prireditvah (lahko tudi širše v prostoru Alpe - Jadran) bi mladi predstavili svoje delo in morda s tem spodbudili še koga, da se jim pridruži. Seveda bi pri tem morali v pripravo vključiti vse mentorje v vrtcih, osemletkah in srednjih šolah, ki se iz osebnega zadovoljstva ukvarjajo z mladimi. Prim. dr. Janez RemŠkar, kandidat za kranjskega župana Na volitvah za župana mestne občine Kranj bo dr. Janez Remškar pod številko Lista slovenskih krščanskih demokratov za svetnike bo na glasovalnem listku ravno tako pod številko ® skih Kranj mora postati odprto mesto za vse projekte in zamisli, ki zagotavljajo celovit (V razvoj občine! ^Oc? Mohor Bogataj Q Liberalna demokracija Slovenije^ Volitve so pravica, lahko tudi ne gremo na volitve, vendar tako omogočimo, da drugi odločajo namesto nas. VOL1JVIO ŽUPANE IN SVETNIKE JOŽE PISKER1SIIK Kandidat za župana občine Jezersko Stvar naj bi bila torej naslednja: dobro, skupaj smo izbrali samostojno in demokratično Slovenijo, zdaj pa naj se znajde vsak sam, kot ve in zna. Če ni uspešen, če je brez dela, če živi slabo, se ne znajde - je pač sam kriv. Mi želimo spremeniti to stvar, pripeljati vanjo ustvarjalnost posameznika in solidarno družbo. Humano poskrbimo za našo najstarejšo generacijo, za našo srednjo populacijo in mladino ter naše otroke, s skupnim prizadevanjem za boljši in lepši jutrišnji dan. To pa ustvarja možnost in priložnost za boljše življenje -vsaj približno enako za vse. Mag. CIRIL SITAR Kandidat za župana občine Šenčur ZA GOSPODARSKO RAST, ZNANJE IN SOLIDARNOST v odprti za razvojne pobude, varni in za vse občane prijazni občini Šenčur ODPRIMO TA PROSTOR IN STOPIMO NAPREJ! ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov (Odjo/umo Aa/ Apostol ' Volilni shod območne organizacije ZLSD Škofja Loka Združena lista ponuja tretjo pot Območna organizacija ZLSD Škofja Loka si je za volilni shod izbrala Žiri, kjer ima poleg kandidatov za svetnike tudi kandidata za župana. Žiri, 12. novembra - V ponedeljek zvečer je območna organizacija Združene liste socialnih demokratov v Galeriji Svobode v Žireh priredila volilni shod, na katerem se je predstavil Janko Kosmač, ki kandidira za žirovs-kega župana, sodeloval pa je tudi predsednik stranke Borut Pahor. Stranka na tokratnih volitvah pričakuje umirjeno rast in krepitev zastopstva, Janko Kosmač pa poziva k združevanju vseh strokovnih sil za hitrejši napredek kraja. Za kandidaturo na volitvah za župana se je Janko Kosmač, kot je dejal, odločil, ker ima rad Žiri -najjužnejšo Gorenjsko občino na meji s Primorsko, in prepričan je, da bi zmogel kraj dostojno voditi in zastopati. Da je potrebno po Za prihodnost, delo in poštenje Mitja Ljubeljšek kandidat za župana občine Medvode njegovem mnenju v kraju več sodelovanja in združenih prizadevanj, nenavsezadnje govori tudi že njegov volilni moto: "Združeni in srečnejši v novo tisočletje", vendar je v svojem nastopu ter predstavitvi združevanje vseh ustvarjalnih sil še posebej poudaril. Ker je delal 16 let v proizvodnji in se več let ukvarjal z investicijami, ocenjuje da tudi priprava in vodenje občinskih investicij ne bo problem, večji napor bo potreben za to, da se v Žireh dopolni gospodarska struktura, v kateri mora dobiti svoje pomembno mesto tudi turizem. Kritičen je bil do zanemarjanja naravne in kulturne dediščine, pa tudi za komunalno urejenost kraja bi se dalo in moralo več storiti. Mladim je po njegovem mnenju potrebno odpreti možnosti v športu in kulturi, razvoj turizma pa bo ponudil tudi možnosti za nove zaposlitve. Občinska uprava se mora približati ljudem, jim postati prijaznejša, enako velja tudi za državno upravo, ki bi se morala opremiti tako, da bi na krajevnem uradu upravne enote ponudila več storitev, kot je to do sedaj. Nakup enega ali nekaj sodobnih računalnikov ustrezno povezanih v državno omrežje, bi marsikaterem Žirovcu po Kosmačevem mnenju prihranil marsikatero pot. V drugem delu shoda je predsednik območne organizacije ZLSD Škofja Loka mag. Srečko Beričič k besedi pozval predsednika te stranke Boruta Pahorja, ki je z izbranimi besedami razložil širše cilje stranke: ZLSD ponuja novo upanje, zbira nove energije za tretjo pot med preteklim totalitarizmom in surovim liberalizmom. Slovenija po njegovem mnenju nujno potrebuje novo politično večino, ki bo znala združiti ustvarjalnost posameznika in pravo mero solidarnosti družbe, ki bo znala preseči stanje vse večjih konfliktov in strankarskega egoizma. Namesto gromaštva in radikalizma, ZLSD ponuja kandidate, ki zmorejo zmernost, treznost in predvsem povezovalnost, ki bodo služili kraju, ki jim zaupa in ne stranki. Na sedanjih volitvah pričakujejo, da bodo rezultati potrdili umirjeno rast stranke, kar bo tudi dober obet za državnozborske volitve. Ob zaključku žirovskega shoda ZLSD je Janko Kosmač podrobneje predstavil še listo te stranka kandidatov za svetnike na kateri je med kandidati tudi polovica žensk, povprečna starost 45 let pa potrjuje, da so znali vključiti tudi mlade. • Š.Ž. Podpredsednik v Gorjah Gorje, 12. novembra - V okviru predvolilnih srečanj je bil v ponedeljek v Zgornjih Gorjah v občim Bled podpredsednik vlade R Slovenije in predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik. Na srečanju z domačini in kandidati za člane občinskega sveta, med njimi pa so bili tudi nekateri kandidati za župane, je bil z njimi tudi mag. Franc But, državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Pogovor v Gorjah je bil v okviru predstavitve nosilca na listi SLS za občinski svet občine Bled Jožeta Antoniča, ki podpira tudi kandidata LDS za župana občine Bled mag. Borisa Maleja. • A. Ž. VABILA Kandidat ZLSD za župana občine Šenčur na srečanje krajank in krajanov Milj Mag. Ciril Sitar v petek, 13. novembra 1998, ob 18.00 uri v prostoru Športnega parka na Miljah Prisluhniti želimo vašim pobudam in željam za uspešni nadaljnji razvoj občine Šenčur. Pridružite se nam v čim večjem številu. VABLJENI Kandidat ZLSD za župana občine Naklo ing. STANISLAV KOSELJ vabi skupaj s kandidatkami in kandidati za svetnice in svetnike občine Naklo na srečanje krajank in krajanov Strahinja v soboto, 14. novembra 1998, ob 19.00 uri v gostilni Bovavc v Strahinju Prisluhniti želimo vašim pobudam in željam za uspešni nadaljnji razvoj občine Naklo in krajevnih skupnosti VABLJENI Kandidat ZLSD za župana občine Naklo ing. STANISLAV KOSELJ vabi skupaj s kandidatkami in kandidati za svetnice in svetnike občine Naklo na srečanje krajank in krajanov Zgornjih in Spodnjih Dupelj ter Zadrage v petek, 13. novembra 1998, ob 19.00 uri na turistični kmetiji Trnovec Prisluhniti želimo vašim pobudam in željam za uspešni nadaljnji razvoj občine Naklo in krajevnih skupnosti VABLJENI Kandidat ZLSD za župana občine Cerklje STANISLAV BERNARD vabi skupaj s kandidatkami in kandidati za svetnice in svetnike občine Cerklje na srečanje krajank in krajanov Cerkelj, Adergasa, Češnjevka, Dvorij, Grada, Poženika, Praprotne Police, Pšate, Pšenične Police, Smart-nega, Štefanje Gore, Trate pri Vele- ZDRUZ1NA LISTA socialnih demokratov sovem, Vašce, Velesovega in Zgornjega Brnika v petek, 13. novembra 1998, ob 19.00 uri v gostilni Češnar v Cerkljah Prisluhniti želimo vašim pobudam in željam za uspešni nadaljnji razvoj občine Cerklje in krajevnih skupnosti VABLJENI Kandidat ZLSD za župana občine Kranj mag. ŠTEFAN KADOIC vabi skupaj s kandidatkami in kandidati za svetnice in svetnike občine Kranj Jakobom Piskernikom, Bojanom Pircem, Brankom Praprotnikom, Francem Žumrom, Dorotejo Osterman Žlindra in Branko Fajdigom na srečanje krajank in krajanov Huj, Bratov Smuk, Planine I, Planine II in Planine III v ponedeljek, 16. novembra 1998, ob 18.00 uri v okrepčevalnici Ham na Primskovem (stavba Komu* nale nasproti Plinarne) Prisluhniti želimo vašim pobudam in željam za uspešni nadaljnji razvoj občine Kranj in krajevnih skupnosti. VABLJENI »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»It S Koseljem tudi Kumer in Ribičič - Kandidat Združene liste socialnih demokratov za župana nakla inž. Stanislav Koselj se bo danes, 0-novembra, ob 19. uri na turistični kmetiji Trnove v Dupljah srečal s krajani Dupelj in Zadrage. Srečanja se bo udeležil tudi glavni tajnik Združene liste Dušan Kumer, na prireditvi pa bo kulturni program z nastopom dupljanskih pevk. Jutri, 14. novembra, ob 19. uri pa bo kandidat Koselj v gostilni Bovavc v Strahinju. Čez en teden bo srečanje v gostilni Marije Marinšek v Naklem, kjer bo sodeloval tudi držav-nozborski poslanec dr. Ciril Ribičič. Župan in županski kandidat na Bohinjski Beli in v Zgornjih Gorjah - Župan Bleda in županski kandidat dr. Borut Rus bosta v torek, 17. novembra, ob 19-uri obiskala Bohinjsko Belo in se pogovarjala o problemih in načrtih kraja in krajanov. V četrtek, 19. novembra, ob 18. uri pa bo pogovor v Gorjanskem domu v Zgornjih Gorjah. Spoštovani občani! Rad bi se zahvalil vsem, ki ste meni in mojim sodelavcem pomagali z nasveti, z jasno izraženo željo in delom. Za nov mandat je naš skupen cilj: - ohranitev delovnih mest - mladim izobrazbo in delo - tehnološki in ekološki razvoj naših podjetij - skladen razvoj naših vasi in naselij - nove primerne zazidalne površine - izgradnja obvoznice - stanovanja mladim družinam - zgraditev parkirne hiše - privlačen mladinski center in prijetno jesen življenja - ureditev mestnega prometa - zgraditev knjižnice, večnamenske dvorane in letnega bazena - prijazno mesto drugačnim - da nas ne bo strah visokih voda - da bodo turizem, kultur ain tradicija naša skupna skrb Ostati zmeren, trezen, širok in odprt toda jasen, pokončen in odločen je moje vodilo. Z vašo podporo bom začeto delo nadaljeval! Z VAMI SKD USPEŠNO NAPREJ SLS IGOR DRAKSLEB Volilna sporočila Kandidati SKD Cerklje na terenu Kandidat SKD za župana Cer-kelj Miha Zevnik in kandidati za svetnike bodo danes ob 19.30 v Domu krajanov Dvorje -Grad, jutri ob isti uri v Gasilskem domu na Štefanji Gori in v torek, 17. novembra, ob 19.30 v Kulturni dvorani v Cerkljah. Županski kandidati o kmetijstvu Kmetijska zadruga Cerklje vabi na pogovor o kmetijstvu na njenem območju kandidate za župane in nosilce list za občinske svete. Jutri, 14. novembra, °b 19. uri bo pogovor v Gostilni Pri Ančki v Šenčurju, v ponedeljek ob 19. uri pa v Gostišču Češnar v Cerkljah. Predstavitev kandidatov SDS Cerklje Kandidat za župana SDS Cerklje Franc Čebulj in kandidati za svetnike se bodo danes, 13. novembra, ob 19.30 predstavili v Gasilskem domu v Veleso-vem, v nedeljo, 15. novembra, °b 11. uri v Adergasu v dvorani KUD, v ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30 v Gasilskem domu na Štefanji Gori in 17. novembra ob 19.30 v gasilskem domu v Lahovčah. Mladen Mihalinec Neodvisni kandidat za župana kranjske občine Kranj hitreje naprej Bohinj odprt za prihodnost Nestrankarski kandidat za župana Bohinja Franc Kramar bo danes, 13. novembra, ob 20. uri v dvorani krajevne skupnosti Srednja vas predstavil svoj program Bohinj odprt za prihodnost, Lista za Bohinj pa bo predstavila svoje kandidate za svetnike v občinskem svetu. Razpravljali bodo tudi o aktualnih problemih Bohinja. Boris Tomašič se predstavlja Kandidat SDS za župana Škofje Loke Boris Tomašič se bo danes ob 17. uri predstavil v Kulturnem domu Sveti Duh in ob 19. uri v Zadružnem domu Bukovica, obakrat skupaj s poslancem lvom Hvalico. Jutri, 14. novembra, med 10. in 12. uro pa se bo predstavil pred trgovino Loka v Podlubniku. Prireditev za kandidatko Ivo Mohorič Kandidatka SKD za županjo Šenčurja Iva Mohorič in kandidati za svetnike Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke v občinskem svetu občine Šenčur se bodo predstavili danes ob 19. uri na prireditvi v Domu krajanov v Šenčurju. Sodelovali bodo še Olševski pevski zbor in mladi iz Glasbene šole Trboje. Izredno zanimanje za predstavitev SDS v Kranju V torek, 10. 11. 1998, je Socialdemokratska stranka Slovenije v povsem polnih prostorih gostilne Blažun predstavila svoj predvolilni program. Predstavitev je bila namenjena predvsem krajanom krajevnih skupnosti, ki so blizu mestnega jedra. Programa stranke, ki ga je predstavil državni svetnik in sedanji predsednik sveta MOK Branko Grims, je naletel na odobravanje prisotnih simpati-zerjev SDS. Nosilec liste Nikolaj Bevk, sicer generalni direktor ISKRAEMECA, je predstavil problematiko gospodarstva pri vključevanju v Evropsko skupnost in poglede na to problematiko predvsem z gospodarskih krogov. Svoj program je predstavil tudi kandidat za župana Mestne občine Kranj Rok Žibert. V izčrpni pojasnitvi svojih pogledov na celotno problematiko Mestne občine Kranj se je dotaknil tudi najbolj perečih problemov stanovalcev v blokovskih naseljih. Poudarjena je bila predvsem skrb za promet, parkirna mesta, urejanja okolja ter varnost, mladim pa je ponudil več možnosti za oživitev življenja v mestu. Z izčrpnimi odgovori na številna zastavljena vprašanja so predstavniki SDS vidno zadovoljili pričakovanja udeležencev na več kot tri ure dolgem srečanju. Mestni odbor SDS, KRANJ Predvolilna srečanja SDS Vabimo vas na gorenjsko predvolilno srečanje SDS, ki bo v sredo, 18. II. 1998 ob 19. uri v dvorani kina Center v Kranju. Gostje so JANEZ JANŠA, predsednik SDS, ter županski in svetniški kandidati SDS. Kranjski socialdemokrati pa vas vabimo na predvolilna srečanja, ki bodo danes, v petek, 13. 11. 1998, na Laborah v gostilni Labore, v torek, 17. 11. 1998, v Gasilskem domu v Bri-tofu ter v petek, 20. 11. 1998, v Zgornji Besnici v gostilni Pod Rovnikom, vsakič ob 19. uri. Na vaša vprašanja se bodo potrudili odgovoriti Nikolaj Bevk, Branko Grims in kandidat za župana mestne občine Kranj, Rok Žibert. Pridite! S Koseljem tudi Kumer in Ribičič Kandidat Združene liste socialnih demokratov za župana nakla inž. Stanislav Koselj se bo danes, 13. novembra, ob 19. uri na turistični kmetiji Trnove v Dupljah srečal s krajani Dupelj in Zadrage. Srečanja se bo udeležil tudi glavni tajnik Združene liste Dušan Kumer, na prireditvi pa bo kulturni program z nastopom du-pljanskih pevk. Jutri, 14. novembra, ob 19. uri pa bo kandidat Koselj v gostilni Bovavc v Strahinju. Čez en teden bo srečanje v gostilni Marije Marinšek v Naklem, kjer bo sodeloval tudi državnozborski poslanec dr. Ciril Ribičič. %#sps \ Socialdemokratska stranka Slovenije Slovenski krščanski demokrati Slovenska ljudska stranka Zeleni Slovenije Kandidat za župana mestne občine Kranj 7.) Rok Žibert TUKAJ SEM DOMA! Župan in županski kandidat na Bohinjski Beli in v Zgornjih Gorjah Župan Bleda in županski kandidat dr. Borut Rus bosta v torek, 17. novembra, ob 19. uri obiskala Bohinjsko Belo in se pogovarjala o problemih in načrtih kraja in krajanov. V četrtek, 19. novembra, ob 18. uri pa bo pogovor v Gorjan-skern domu v Zgornjih Gorjah. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Emil TAVČAR za župana občine Kranjska Gora DELAL BOM ZA SKUPNO DOBROBIT IN NE ZA LASTNE KORISTI! 2 V občini Jesenice se pomladne stranke nikoli niso razhajale v splošnih pogledih na družbene probleme. Ustvariti red, pravno državo, za vse enake možnosti, blagostanja Slovenije, delo in zaslužek za vse ljudi, omogočanje mladim ljudem ustvarjanje družine, urediti lažjo pot do stanovanj, na občinski ravni pa vzdrževati dobre, strpne in Prijateljske odnose z vsemi ljudmi, naj si bodo še tako različni med seboj. ^ občini Jesenice se je to uresničevalo že doslej, veliko zaslug pri tem ima tudi naš župan dr. Božidar Brudar. Prav zato ga Podpirajo tudi štiri pomladne stranke. Prvo obdobje štirih let lokalne samouprave je za nami, potegnili smo črto, analizirali uspehe in neuspehe. Kot župan sem si pridobil izkušnje in se vprašal, ali si upam in želim ob sedanjem poznavanju problematike in svojih sposobnosti po štirih letih nadaljevati. Rezultati mojega dela so javni in vsem na očeh. V vseh teh štirih letih sem v županovanje vlagal vso svojo energijo in znanje, voljo in spoštovanje, prizadevnost in izkušnje: Tako sem pripravljen delati še Izbire ni nobene, volil bom zelene. Zfeienf Kranja Na glasovnici pod sStevi/ko (Z) naprej in dokončati projekte, ki sem jih začel in ki obetajo jeseniškim občanom boljšo prihodnost. Od vas, spoštovane volivke in volivci, pa je zdaj odvisno, ali ste bili z menoj zadovoljni in se mi pripravljeni zaupati mesto župana še za nadaljnja štiri leta. Gre za spodbudo, za vaše cenjeno mnenje. Za vaše zaupanje, ki mi ga boste izkazali na volitvah in me podprli v mojih prizadevanjih, se pa vnaprej najlepše zahvaljujem. Dr. Božidar Brudar Stanislav Žagar Nestrankarski kandidat za župana občine Medvode Tone Smolnikar Neodvisni kandidat za župana občine Kamnik podpira ga SLS Za Slaven/Jo s Iji ŠIFRAH LOVI DRAKSLERJA Ne vem neodločen 32,7% Benedikt PANČUR 0,8% Boris TOMAŠIČ 8,8% Županska tekma v Škofji Loki postaja vse bolj zanimiva. Franc Šifrar se je neposredno približal Igorju Drakslerju in ga vse bolj ogroža na prvem mestu. Kot kaže, je Drakslerju škodilo slabo načrtovanjev predvolilnih gradenj. Kar dve tretjini občank in občanov Škofje Loke namreč za neznosno prometno gnečo pri obnovi Kidričeve krivi slabo organizacijo in preveliko predvolilno vnemo starega župana. Neopredeljenih je še tretjina volivcev. Ti so po svojih značilnostih nekoliko bliže Šifrarjevim kot Drakslerjevim volivcem. Staremu županu, ki je bil pred začetkom kampanje v veliki prednosti, se vse bolj majejo tla pod nogami. Z učinkovito kampanjo je začel še kandidat SDS, Boris Tomašič. In menda v Škofjo Loko naslednji teden prihaja Milan Kučan. Med strankami ima LDS kar nekaj prednosti pred SDS in SKD. Velja opozoriti, da je pri izbiri strank precej več neopredeljenih kot pri županski tekmi. jian _*b° 'S,_IUMASIL _;_____-J^^R Franc SIFRAR 27,5% Igor DRAKSLER 30,1% Katero stranko boste volili na volitvah za škofjeloški občinski svet? LDS 14,8% SDS 6,5% SKD 6,0% SLS 4,2% ZLSD 3,9% SNS 1,8% DS 1,0% Ostale stranke 1,3% Ne vem, neodločen 60,5% Telefonsko raziskavo, katere rezultate prikazujemo, je v času od 9. do 12. novembra opravil Zamore. Iz naključnega vzorca 670 telefonskih naročnikov v občini Šk. Loka je bilo realizirano 385 anket. Raziskavo je naročila Liberalna demokracija Slovenije. Tomaž Drolec Neodvisni kandidat za župana občine Komenda Le dejanja naj veljajo Stanislav Žagar Nestrankarski kandidat za župana občine Medvode Anton Kokalj Kandidat za župana občine Vodice SKD Ivan Petrovčič kandidat za župana občine Gorenja vas -Poljane "Volilci. Stopimo skupaj za boljši jutri naših otrok!" Zbor SLS v Radovljici Radovljica, 13. novembra - Podružnica Slovenske ljudske stranke za Radovljico vabi člane in simpatizerje na volilni zbor in na ustanovitev Upokojenske zveze pri SLS za občine Bled, Bohinj in Radovljica. Zbor bo v nedeljo, 15. novembra, ob 10. uri v Družbenem centru v Lescah. Predstavil se bo tudi kandidat SLS za radovljiškega župana. Bogataj na Planini Kranj, 13. novembra « Iz krajevne skupnosti Bratov Smuk na Planini v Kranju so sporočili, da so medse povabili kandidata LDS za župana mestne občine Kranj Mohorja Bogataja. Pogovor s kandidatom Bogatajem bo danes, 13. novembra, ob 18. uri v Gostišču Blažun. Franc Čebulj Kandidat za župana občine Cerklje na Gorenjskem %»SDS Lista obrtnikov in podjetnikov Franc Čebulj, kandidat Socialdemokratske stranke za župana občine Cerklje na Gorenjskem vabi skupaj s kandidati OO SDS in Liste obrtinkov in podjetnikov Cerklje za občinske svetnike na srečanja z občankami in občani občine Cerklje po naseljih: - v petek (danes), 13. novembra, ob 19.30 v Velesovem v Gasilskem domu skupaj s kandidatom za občinski svet Davidom Česnom - v nedeljo, 15. novembra, ob 11. urivAdergas v dvorani Kulturnega društva s kandidatom za občinski svet Francem Sircem in kandidatom Liste obrtnikov in podjetnikov Martinom Jenkom - v ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30 na Štefanji Gori v Gasilskem domu s kandidatom za občinski svet Hermanom Banovškom in kandidatom Liste obrtnikov in podjetnikov Jožefom Škerjancem - v torek, 17. novembra, ob 19.30 v Lahovčah v Gasilskem domu s kandidatom za občinski svet Liste obrtnikov in podjetnikov Pavlom Žvelcem SLOVENSKA NACIONALIMA STRANKA SMO OBČANI KK.I.U1. ZATO BOM VOLILI NAŠE IN \AŠE KANDIDATE NOSILEC LISTE SNS V KRANJU IGORDOLHAR osebni razvoj. Naloga MOK je omogočit1 in zagotavljati nove zaposlitvene možnosti tam, kjer so za delo sposobni ljudje doma. Podpiramo programe prekvalifika-cij, prerazporeditev in programe javni" del, na ta način bomo prispevali & zmanjševanju brezposelnosti. SNS pričakuje od novega župana MO& čimprejšno možnost proučitve gradnje neprofitnih stanovanj. Mladi v občini Kranj Vse prevečkrat se dogaja, da se mladim onemogoča njihovo lastno izražanje ti kulturnem in zabavnem področju. Za* podpiramo prireditve, kot so teden mladih ipd. Mladini moramo zagotovi ustrezne prostore, kjer bodo lahko sv bodno izražali svoje poglede in interese tako prispevali k bolj kvalitetnemu izk0 iščanju prostega časa ter osebnemu r& voju. Ne moremo se strinjati, da ^ mladina na voljo le gostinske lokale. "r tako podpiramo programe centra ^ socialno delo Kranj proti zasvojenosti mamili, škoda je le ta, da držav institucije temu problemu posvečajo p malo pozornosti. Ekonomsko močna občina SNS se zavzema za izgradnjo gospodarske in narodne infrastrukture, ki je pogoj za hitrejši napredek. Predvsem podpiramo programe, ki omogočajo ohranjanje zelene narave, razvoj turizma, drobnega gospodarstva in kmetijstva. Kulturno razvita občina Podpiramo umetniško ustvarjalna nagnjenja in hotenja občanov Kranja. Le tako bomo drugim pokazali, da se poleg ustvarjene nacionalne identitete ta identiteta širi, razvija in poglablja ter odpira nove perspektive. Znanost v občini Osnovna znanost in univerza morata biti v službi razvoja družbe in gospodarstva. Razvojni in študijski programi se morajo podrejati gospodarsko razvojnim usmeritvam. Zavzemamo se za ustanovitev Prešernovega sklada za štipendiranje v MOK tistim dijakom in študentom, ki so socialno ogroženi in nimajo možnosti pridobitve drugih štipendij. Zdravstvo v občini Zavzemamo se za večjo odgovornost v zdravstvu ter podpiramo programe za dodatno izpopolnjevanje ter razvoj zdravstva v MOK. Od ustanovitelja javnega zavoda za zdravstvo bomo zahtevali proučitev možnosti k izgradnji dia-liznega centra. SNS podpira programe za skrb invalidnih oseb ter pomoč starejšim občanom, ki so se začeli v okviru javnih del. Restavracija in ohranitev naravne kulturne dediščine Program stranke obsega absolutno ohranitev in renesanso kulturne in naravne dediščine v MOK. Restavracija in ohranitev dediščine morata biti vpeta v razvojne programe družbe, spodbujali bomo kulturne in zgodovinske težnje, naš poudarek bo tudi na ohranjanju zelenih površin, vode, zraka ter drugih bogastev. Socialno varna občina KRANJ Vsak dela voljan občan Kranja mora sebi z delom zagotoviti socialno varnost in ZA TISTE, KI IMAMO OBČINO KRANJ RADI M0 SNS KRANJ PODPIRA KRANJČANA ZA ŽUPANA MOK VOLIMO ŽUPANE IN SVETNIKE 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Tržiški županski kandidati v Poslovnem klubu Vila Bistrica Priseganje na sodelovanje, pogum in strpnost Tržiški županski kandidati Pavel Rupar, Borut Sajovic in Marko Lavrič soglašajo, da je celovitost, brez drobljenja, prednost tržiške občine. Tržič, 13. novembra - Voditelj Pogovora v Poslovnem klubu ;ila Bistrica, direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec, je uvodoma županske kandidate vprašal: ali je neokrnjena tržišta občina prednost in ali bodo kandidati, če bodo izvoljeni, župansko funkcijo opravljali poklicno. Pavel Rupar, sedanji župan in kandidat Socialdemokratske stranke, mag. Borut Sajovic, neodvisni kandidat s podporo volivcev in strank SKD, SLS, ZLSD in LDS, in dr. Marko Lavrič, kandidat Liberalne stranke so bili enotnega mnenja, da je neokrnjena tržiška občina prednost, ki se bo izrazila jfele čez leta, nihče od njih pa županske funkcije ne bi opravljal Poklicno, kar je povzročilo med občinstvom tudi nekaj dvomov o Uspešnosti takšnega županovan-la. Če bo v občinskem svetu Vzpostavljen dialog, potem bo lahko župan po novem korektno vodil seje občinskega sveta, sicer pa se utegnejo problemi iz |ega mandata ponavljati zaradi 'režiserjev afer in prepirov" (Rupar). Občina je lahko vode-na kot uspešno podjetje (Ru-Par), seveda po načelu dobrega gospodarja ob upoštevanju socialnih elementov (Sajovic), žu-Pan pa mora biti v takem Podjetju predvsem dober man-ager (Lavrič). Glede občinskega Proračuna (letošnji presega milijardo tolarjev) je Sajvic dejal, da Svetniki nimajo natančnega vpogleda in da slutijo deficit, zato Nekatere ceste niso dokončane. gradnjo, mora biti Tržiču vrnjena. Vsi so zagovarjali stanovanjsko gradnjo in ohranitev mesta pri življenju. Ruparjevo trditev, da se število rojstev v Tržiču dviguje, je Lavrič zavrnil: pred 10 leti se je v tržiški občini rodilo 232 otrok, lani pa 136. Padec je 42-odstotni in večji kot povprečno v državi. • J.košnjek Na sliki od leve predsednik kluba Ladislav Srečnik, Borut Sajovic, Pavel Rupar, Marko Lavrič in Marko Valjavec Janez Hrovat kandidat L za župana občine Gorenja vas - Poljane z zbranimi podpisi volivk in volivcev , Zaupajmo in Pustimo, da zapiha svež veter. Rupar je trdil, da očitki o izgubi ne držijo in so v funkciji volitev in da bo končna bilanca blizu ničle. Po mnenju Lavriča mora biti občinska uprava strokovna in nadstrankarska. Takšne ljudi bi lahko našli v Tržiču. Rupar je dejal, da ima dobro upravo. Žal je primerne ljudi doma težko najti. Sajovic je menil, da delo uprave ni dobro, da štiri urade od petih vodijo Netržičani in da je gospodarski urad brez načelnice. Člani občinske uprave so bili na sejah sveta redko prisotni, tudi zaradi bivanja zunaj Tržiča. Uprava je prevelika in politično zelo enobarvna. Stališča kandidatov glede pomena razvoja obrti in podjetništva se niso bistveno razlikovala, le Sajovic je opozarjal na napake iz preteklosti in na neizkoriščene prostore v mestu, Rupar pa ga je demantiral in dejal, da denar za subvencioniranje obresti ni bil porabljen. V mestu ni praznega lokala. Eno od 22 vprašanj, ki jih je zastavil voditelj pogovora, je zadevalo tudi turizem. Kandida- ti mu dajejo poseben pomen, seveda pa mora biti prilagojen tržiškim razmeram in tradiciji. Leta 94 je bilo v občini 6100 prenočitev, lani 9000, moralo pa bi jih biti vsaj 15.000. Vsak turist naj bi pustil v občini še enkrat toliko kolikor je plačal za prenočitev. Trgovina se mora razvijati. V Tržič mora konkurenca, da bodo cene nižje in primerne standardu Tržičanov. Da trgovina znova vlaga v Tržič je po Ruparjevem mnenju dokaz, da se občina "pobira" in je najhujša kriza mimo. Glede usode Vile Bistrice je Rupar menil, da bo položaj jasen po zaključku dena-cionalizacijskega postopka, Sajovic in Lavrič pa sta menila, da morajo takšni objekti služiti Tržiču ne glede na lastništvo. Takih objektov občina ne sme prodajati. Tudi od jelendolskih gozdov mora imeti občina korist, pa naj bodo vrnjeni Bornu ali ostanejo v lasti sklada. Žal se je v teh gozdovih veliko sekalo in uničevalo cesto na škodo Doline in Jelendola (Rupar). Tržiška zemlja, tudi za stanovanjsko Ing. Miha Zevnik Kandidat za župana občine Cerklje na Gorenjskem S spoštovanjem posameznika, v dobro skupnosti r - )£3 Skupaj bomo zmogli *lag. Boris Malej kandidat za župana občine Bled £3 Jože Antonič Nosilec liste SLS v občini Bled LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Kostja M0DEC za župana občine Mengeš za sodobno in urejeno občino Mengeš SLS Stara hiša ni novaaa STARO SLAVO IN VELJAVO C w C «*Š FLORJAN MLAKAR ZA ŽUPANA OBCINEKAMNIK Ministri in poslanci na Gorenjskem Kranj, 13. novembra - V ponedeljek je obiskal občino Cerklje poslanec LDS v državnem zboru in predsednik odbora za finance in monetarno politiko Janez Kopač. Sodeloval je na tribuni o financiranju občin in o učinkovitejšem nadzoru nad porabo občinskega denarja. Ključni problem so uzakonjene pravice, ki presegajo državne možnosti financiranja. Za zboljšanje položaja javnih financ bi morali spremeniti vrsto zakonov, česar pa državni zbor ni pripravljen speljati. Parlament se preveč ukvarja s strogo političnimi in ne gospodarskimi temami. Po novem zakonu o financiranju občin pa bo občina Cerklje na boljšem. Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je bil včeraj na Jesenicah in se je sešel s predstavniki LDS Zgornjesavske doline. Danes prihaja na Gorenjsko minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Obiskal bo Radovljico, nato pa Bled, kjer bo ob 17.30 v mali dvorani Festivalne dvorane pogovor o vplivih vključitve v EU na življenje državljanov Slovenije. • J.K. Liberalna demokracija Cerklje Prispevek Pediatrični bolnišnici Cerklje, 13. novembra - Liberalna demokracija v občini Cerklje ne načrtuje razkošne predvolilne kampanje. Pretirano razmetavanje denarja se ji zdi nesmiselno. Kot je povedal kandidat za župana Božo Janež, bodo del sredstev, namenjenih volilni kampanji, 100.000 tolarjev, podarili za gradnjo nove Pediatrične bolnišnice v Ljubljani. Zdravje, naravo, lepoto ponujamo kot vrednoto! Zelerff Kranja Na glasovnici pod številko (2) PRIZADEVAMO SI - da bomo pred zakonom vsi enaki - za kulturni napredek, zlasti ljubiteljski - da bi se za meščane s posebnimi potrebami ustanovile bivalne skupnosti JANEZ PORENTA Nosilec liste SLS v Kranju Slovenska ljudska stranka ZA KRANJ OBLIKOVALI BOMO - enakomerni razvoj mestne občine ZAŠČITILI BOMO - mladino pred negativnimi vplivi METKA ZEVNIK Profesorica kemije Siaitt' Krainer s patrom Cirilom Kandidat . a \upana občine Rndo\ l;n a je bil ia teden na obisku na Brezjah. Pred, spomenikom Družina te nastal tudi posnetek ■* patrom mag (.'irdorn A. Ho? i čem. Predstavitev blejskih županskih kandidatov Bled Blejska občina organizira v četrtek ob Festivalni dvorani na Bledu predstavitev vseh šestih kandidatov /a župana Predstavili St hudi. Rafael Pintut (Liberalna stranka) Branimir Dol/an fSl mag. Boris M alej (1 1)S in SI S; Bogomir Miro Ho/man (Demokrati Slovenije) ter dr. Boriti K tis n. Anton Poklukar, ki kandidirala s podpori! volivcev. • C.Z. Predvolilna srečanja SDS i.i gorenjsko predvolilno srečanji. SDS, KX oh !!) uri v dvorani km,s ( < ntei \ Vabimo vas n sredo, 18. 11 P> Gosljt so IAN1 / IANnA predsednik SOS iei /up; svetniški kandidati SDS. Kranjski ocialdernokraii pa vas vabimo na prei srečanja ki bodo danes, v petek, 13. 11, P-HJH, na ! al »»osnim !-ib'.r! v torek 17. I i lUl>8, v Gasilskem . Britolii ler v \ntvk. Hl II. IWH, v /gornji Besniei v Pod Kovmkom, vsakič ob 19, uri. Na vaša vpiasanja se'bodo potrudili odgovoriti Nikola Branko Grims in kandidat za župana mestne občine Bok Zibeii Pridite! ki bo v Kranju, mski in lomu v gostilni Bevk, Kranj, Škofjeloški županski kandidati se soočijo Škofja i .oka - Klub škofjeloških študentov \ torek, 17. novembra ob IS, uii poplavlja soočeni1- štirih kanduiaiov z.i to /upana občnu Skolja 1 oka Pogovoi I o oti-K.il na temo Mladi v Loki. Soočenje bo v prostorih Kluba škofjeloških "itiili nio\ na f\n iiz.:-, -ki I (bivša vojašnica). Po soočenju ho predavanje / diapozitivi o Kiimiand/.aru. • 11. P. Soočenje radovljiških županskih kandidatov Radovljica - Krajevna skupnost Radovljica v ponedeljek '■(■< novembra, ob 18 uri pripravlja javno srečanje vseh treh k imiidatov /a /upana občine Radovljica. Kandidati bodo spiej-ovonli o svojih programih in prizadevanjih za dobrobit kraj.1 o/uom.i občine. Srečanje bo potekalo v Sindikalnem izobraževalnem centru (Slandrovem domu) v Radovljici Pogovor bo vodila Suzana Adž.ie Na srečanju bodo predstavili tudi kandidate na listi krajevne skupnosti za člane sveta Krajevne skupnosti Radovljica, • U. P. Krajevna skupnost Kropa Za devetčlanski svet le dva kandidata Kropa - V radovljiški občini bodo hkrati z občinskimi volitvami tudi volitve: članov svetov krajevnih skupnosti V vseh so do roka predlagali z id istuo število kandidatov izjema jc bila le KS Kropa, idkudi < |i oivinska volilna komisija za devetčlanski ■■.•,<_( pieji la vsega dve kandidaturi. To je bil tudi razlog, da je občina že r izpisala v ikiiad.ie volitve, ki bodo v nedeljo n, decembra, ko je tudi datum /a inorebilm dtugs krog županskih volitev Rok za vložitev kandidatu! je potekel v sredo /v H.Uslopada j:- v dvorani Kulturnega doma v Predosljah imel bodoči kranjski župan, neodvisni kandidat J\n\!i\luv Rastko lepina wou> >oliln(> konvencijo Najprvo j<; gledališka ikupina Odru-, treh herojev iz Pirnit uprizorila aktualno in zabavno komedijo z naslovom Trije vaški svetniki (omenjeni županski kandidat je nastopil v nosilni vlogi župana Porente). Po predstavi so i ji h i v/ podporniki in simpatizera (številni med njimi so mu zaupali svoj overovljeni podpis in mu tako omogočili nestrankarsko kandidaturo) pogoščeni : ''Jugarskim golažem" ter odličnim mladim vinom Robija l'oroša (Medana v (ioriškili Hrdih). Sledila pa je imenitna orehova polička, ki so jo spekli v Pekariji Nulria na Orehku, Mittiiz < h< ,t,, SlftKriu pa je eljo "a gotovo zmago na volitvah, zapihat prekrasno melodijo v svoj lovski rog. Vsi -l uo.n \u > ak posamezno mo odhajali zadovoljni zaradi p i.',-s.s. .a l° tako le še teoretične možnosti na povratui teknu J0as!ednji tedne. Le malce bolje so zaigrali odbojkarjiELVO Bleda, ki £ izgubi tekmo Ljubljani proti Olimpiji S 3:1.(U, 8.£>'h ^zultat pa kljub temu daje Blejcem še vedno možnosti za polfmalm *°P, ki bi ga prinesla zmaga s 3:0. , .... T-t Jutn pa se v DlP obeta *jski derbi, kot ga še ni bilo. Vodilni Titan SSn?k Priča*uje ekipo ELVO Bleda, ki le malenkost zaostaja. Kljub 'godim uri. v soboto^ § tni dvorani v Kamniku ze ob 14. mri,:se bo gorani zagotovo le stežka našlo ugodno mesto zai spremljanje: tekmt. S1 tokrat pričakujejo organizatorji polno dvorano gledalcev, agovalca tekme, pa ie le stežka napovedati. uia v Vuzenico. Dom; se bodo že ob 13. uri pomerili v ŠD v 3. DOL Žirovnica - -«cq |j /k. . x"^r*r?""'*» io:uui, z.urni leam is.amniK II : ELVO 5esto IiVnčSx Kamnik ob 16:30) - ženske - Šenčur : TPV Novo *D Kamnit lei!UI?b 18:00)< ASICS Kamnik : ELVO Bled II (Stari ob 19:00). • B. M. VATERPOLO JUTRI POLFINALE, V NEDELJO FINALE Kranj, 13. novembra - Triglav, branilec lanskoletnega naslova, Koper, finalist lanskega finala, Kokra, ki je v četrtfinalu odpravila Probanko Leasing in Tivoli, ki je brez boja zmagal v četrtfinalu proti Mogoti Ljubljana so moštva, ki bodo nastopila v finalnem delu letošnjega pokalnega tekmovanja. Vsa dvodnevna srečanja finalnega dela, polfinala in finale, se bodo odigrala v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju. Tako bomo lahko že v soboto videli zanimiva srečanja med Koprom in Kokro ter Triglavom in Tivolijem. Prav zadnje tekme v državnem prvenstvu govore o tem, da bodo srečanja dokaj izenačena, seveda pa je prednost le na strani lanskih finalistov, ki imajo izkušenejše moštvo. Prvi bodo v soboto v vodo skočili vaterpolisti Kopra in Kokre. Če gledamo rezultate, ki sta jih ta dva polfinalista dosegla proti "bankirjem" iz Maribora v zadnjih srečanjih bi bil jeziček na tehtnici le nekoliko bolj proti Kokri. V Trstu je v drugem krogu slavil Koper (8:6), v Kranju pa je Kokra v četrtfinalu premagala istega nasprotnika s 5:2. Prav ta dva rezultata pa napovedujeta tudi dobro igro v tem prvem polfinalnem obračunu. Drugi bodo vodo penili vaterpolisti Triglava in Tivolija. V drugem krogu sta se ta dva nasprotnika srečala v istem bazenu, za dva zadetka pa so bili boljši Triglavani (3:1). Če bo Tivoli igral podobno kot v državnem prvenstvu, disciplinirano in borbeno, lahko ugodne rezultat tudi pričakuje. Razpored tekem v polfinalu in finalu (vse se igra na pokritem olimpijskem bazenu v Kranju): sobota, 14. november - polfinale: ob 19.00 Koper - Kokra, ob 20.30 Triglav - Tivoli; nedelja, 15. november -finale: ob 16.30 poraženca srečanj v soboto za tretje mesto, ob 18.00 zmagovalca srečanj v soboto za prvo mesto. • J. M. S TRIGLAVOM V FRANCIJO Kranj, 10. novembra - Vaterpolisti kranjskega Triglava se bodo od 20. do 22. novembra v Niči potegovali za uvrstitev v vaterpolsko ligo prvakov. Njihovi nasprotniki bodo domači Olvmpic Niča (Francija), branilec naslova evropskega prvaka neapeljski Themis Posillipo (Italija) in carigrajski Vuznie (Turčija). Da bi se Triglavani na Ažurni obali počutili čim bolj domače, bo organiziran tudi izlet za navijače. Cena štiridnevnega izleta je 18.000 SIT in vključuje avtobusni prevoz, nastanivte v hotelu ter vstopnico za celotni turnir (6 tekem). Vse informacije lahko dobite po telefonih 041/682-219 (Bojan Mertelj) ali 064/ 212-732 (Grega Košir) oziroma v bifeju Pokritega olimpijskega bazena v Kranju. • G. K. VABILA, PRIREDITVE Košarkarski spored - Ta konec tedna bo v Ligi Kolinska na sporedu 12. krog. Ekipa kranjskega Triglava bo jutri, v soboto, ob 20. uri, v dvorani na Planini gostila Union Olimpijo. Tekma bo tudi v Domžalah, kjer v Komunalnem centru jutri ob 19. uri ekipa Heliosa gosti Postojno. Igralci Loka kave jutri gostujejo pri Pivovarni Laško. V dvorani na Podnu bo ekipa košarkaric Odeje - Marmorja v tekmi 1. SKL jutri ob 20. uri gostila ekipo Pomurje Skiny, v 2. ženski ligi pa bodo košarkarice Jesenic gostovale pri Cometu. V l.B SKL ekipa Gradbinca Radovljice gostuje^pri Iliriji, ekipa Žirov v 2. ligi pa v nedeljo ob 17. uri v dvorani v Žireh gosti Snežnik iz Kočevske Reke. Rokometni spored -VI. državni ligi za moške ekipa Terma jutri gostuje pri AFP Dobova, igralke Jelovice v I. ženski ligi pa igrajo v Izoli. V l.B državni ligi za moške ekipa Chio Besnice jutri ob 17.30 uri gostim Sevnico, Preddvorčani pa. gostujejo v Ormožu. V II. A državni ligi - zahod Sava Kranj jutri ob 15.30 v dvorani na Planini gosti Ajdovščino, Alples Železniki gosti Črnomelj, Radovljica pa (jutri ob 18. uri) Novo Gorico. V II.B državni ligi - zahod ekipa Dupelj gostuje pri Hrvatinih, Jezersko v nedeljo ob 11. uri gosti Kras, Dom Žabnica pa jutri ob 18.30 uri ekipo Tržiča. V II. državni ligi za ženske ekipa Save Kranja gostuje pri Skocijanu. Kegljaški spored - V 6. krogu državnega prvenstva bo ekipa Iskraemeca jutri gostila Rudar iz Trbovelj. Tekma se bo začela ob 16. uri. Že ob 13. uri pa bo na kranjskem kegljišču dvoboj med žensko ekipo Triglava in Adrio Convent. • V.S. NOGOMET Spremembe v NK Živila Triglav ZUPANČIČA SO ODSLOVILI Kranj, 13. novembra - Vodstvo Nogometnega kluba Triglav Kranj je v ponedeljek sklenilo zamenjati trenerja prvega moštva Janeza Zupančiča zaradi neuspeha v dosedanjem tekmovanju v prvi ligi in odnosov v moštvu. Kot je povedal predsednik kluba inž. Jože Likozar je bila to težka, vendar nujna odločitev. Prvo moštvo je že v torek prevzel Rajko Korent, nogometni instruktor in profesor na Fakulteti za šport. Moštvo bo vodil do konca jesenskega dela tekmovanja. Zupančič ostaja v klubu. V začetku decembra bo odločeno, katere bodo njegove naloge. Odstop je ponudil tudi direktor kluba Miran Šubic. O odstopu bo odločala skupščina sredi decembra. Predsednik Likozar je povedal, da pri igralcih ne bo sprememb. Plevnik in Durakovič resno trenirata. Živila Triglav igrajo v nedeljo, 15. novembra, ob 13.30 doma s Korotanom s Prevalj. Le zmaga lahko Kranjčanom zmanjša razliko do moštev pred njimi, • J.K. H O K E Ji BREZ DENARJA NI IGRE! Jesenice, Bled, Kranj 13. novembra - Minuli konec tedna bi morali obe gorenjski moštvi v alpski ligi na gostovanje v Italijo, Jeseničani v Vipiteno in Blejci v Aosto. Vendar pa sta obe ekipi ostali doma, saj moštvi pestita tako poškodbe kot pomanjkanje denarja. V moštvu Acronija Jesenic je "zavrelo" že v ponedeljek, ko hokejisti niso dobili obljubljenih plač, dodatne poškodbe Juga (rama), Brodnika (mišica na stegnu) in Kunčiča (udarec v peto, ki sicer k sreči na zlomljena) pa so prispevali še k dodatni slabi volji v ekipi, tako 'da so se v torek odločili, da zaprosijo za preložitev tekme. Vsak posebej so igralci nato opravili pogovore z vodstvom kluba in pričakovati je, da se bodo do prihodnjega tedna razmere v klubu uredile. Težave z denarjem so tudi na Bledu, vendar pa so Blejci pravočasno zaposili za prestavitev tekme, zato zaenkrat še pri obeh ekipah upajo, da jim točk za odpovedani torkovi tekmi ne bodo kar odvzeli, oziroma jih celo dodatno kaznovali. Sicer pa se je marsikaj v tem tednu dogajalo tudi pri Olimpiji, kjer so dobili novega trenerja, Kanadčana Buda Stefanskega, ki bo ekipo vodil na polfinalu celinskega pokala ta konec v Švici. Včeraj je bil v alpski ligi na sporedu nov krog, vendar tekem do zaključka naše redakcije še ni bilo konec. Jutri, v soboto, pa obe gorenjski ekipi spet gostujeta: ekipa Mare I. Bled v Meranu, Acroni Jesenice pa v Canazeiu. V sredo so 6. krog odigrali hokejisti v jadranskem pokalu. Ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora je gostila Medveščak in iztržila izid 5:5 (1:0, 3:4, 1:1), hokejisti Cloette Triglava pa so doma gostili ekipo Maribora in izgubili 7:4 (2:1, 3:0, 2:3). Jadranska liga se bo nadaljevala prihodnjo soboto, 21. novembra. • V.S. ŠAH V VODSTVU MARIBORSKA PIRAMIDA Bled, Kranj, 12. novembra - V Hotelu Krim na Bledu se je med tednom nadaljevala državna šahovska liga. Po petih krogih najbolje kaže ekipi ŽŠD Maribor ŠK Piramida (10/19,5), ki vodi pred LŠK Ljubljana (8/19,5), najslabše pa zaenkrat kaže ekipi gostiteljev, ŠD Murki iz Lesc, ki je na zadnjem mestu (0/8). Jutri in v nedeljo pa bo v prostorih Šahovske sekcije Tomo Zupan v Kranju potekalo odprto mladinsko prvenstvu Gorenjske v pospešenem šahu. Prijave sprejema sodnik od 8.30 do 9. ure. Igralo se bo 9 krogov po švicarskem sistemu, po pospešenem temu 30 minut na igralca. Prvak in prvakinja bosta prejela pokala. • A.D., V.P. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ROG Rezultati žrebanja SS* kroga.....9.t.. lin. 1998. IZŽREBANE ŠTEVILKE 2, 3,5, 7,8f 1 1, 12,13,20,21,24,26,27,29,32, 38,39,42,45,46,49,50,58,59,60,61,70,71, 72,74,75. SONČKI: 9,34,44. Dobitki _št. dobitkov Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS 1.213.117,00 SIT 1 791.163,00 SIT PRENOS 509.637,00 SIT 217 6.076,00 SIT 9.169 255,00 SIT Dobitke za eno, dve pravilni vrstiti in tri sončke lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Poste Slovenije. Glavni in krog dobitek pa izplačuje Športna loterija, Cigoletova 15/1, vsak delovnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačilo je 10.1.1999. Sklad za 56. krog bo povečan za 500.000,00 Sil lnformocije:061 9736, www.sportna-loterija.si. PODARIM V igri 16.11.1998 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Branko Hrovatič, Vodnikova 14, Dob Katarina Miklavčič, Horjul n.h., Horjul Slavko Lukič, Vidonci 39, Grad JABOLKO NE PADE DALEČ OD DREVESA Andreja Kunčič, Bizoviška 3, Ljubljana PO KOSTANJ V ŽERJAVCO Dejan Krecenbaher, Gosposvetska 19/b, Maribor KAMEN NA KAMEN PALAČA Petra Likar, Selo 61, Žiri 0 vseh podrobnostih bodo izžrebana obveščeni po pošti. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN IZ BLEJSKE OBČINE Petek, 13. novembra 1998 Prostorsko urejanje Priprave na gradnjo obvoznice Za urejanje prostorsko ureditvenih planov, zazidalnih načrtov in dokumentacije za urejanje prostora so v štirih letih porabili 50 milijonov tolarjev. Do 1. maja 1995 je te naloge opravljal zavod za prostorsko načrtovanje bivše občine Radovljica, odtlej dalje pa občina samo s svojo službo. V tem času so nekajkrat spemenili in dopolnili prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, zaradi močnih pritiskov za poseganje na Bled so sprejeli odlok o začasni prepovedi izvajanja zazidalnega načrta za centralno turistično področje Bleda (njegovo veljavnost so nekajkrat podaljšali), dopolnili so zazidalni načrt za Zasip in prostorsko ureditvene pogoje za območje planske celote Bled, sprejeli so ureditveni načrt za Zgornje Gorje, zazidalni načrt za območje med Savsko cesto in Cesto Gorenjskeg odreda na Bledu ter programa priprave ureditvenega načrta za Stražo in Ribensko goro. Za potrebe blejske južne razbremenilne ceste so pridobili mnenje vlade o usklajenosti občinskih planskih dokumentov z republiškimi, s postopkom za sprejetje lokacijskega načrta pa bodo lahko nadaljevali šele potlej, ko bodo pridobili idejni projekt. V postopku sprejemanja je tudi odlok o prostorsko ureditvenih pogojih. (Če se le ni kaj zapletlo, so ga sprejeli na včerajšnji seji.) Velik blejski problem je promet. Občina je v prizadevanjih za izgradnjo južne razbremenilne ceste doslej storila vse, kar je bilo v njenih močeh. Odkar ima občina svojo službo za urejanje prostora in varstvo okolja, je bilo na območju občine izdanih 420 lokacijskih in 179 gradbenih dovoljenj ter 239 priglasitev del. V tem času so pripravili lokacijsko in gradbeno dokumentacijo za obnovo in posodobitev Grajskega kopališča in mrliških vežic na Bledu, ureditev minigolfa in postavitev novega servisno gostinskega objekta ob njem ter za ureditev knjižničnih in čitalniških prostorov v stavbi pošte in Emone, v izdelavi je dokumentacija za obnovo vrtca na Bledu, občina pa sodeluje tudi pri pridobivanju dokumentacije za novi Center Brdo. Postavka "ostale javne potrebe" Denar tudi za projekt termalne vode V občinskem proračunu je bila vsa štiri leta tudi postavka "ostale javne potrebe". Občina je v okviru te postavke med drugim namenila denar za javna dela na področju komunalne infrastrukture in sociale, za vzdrževanje pokopališč ter za projekte črpanja termalne vode. Požarno varstvo in civilna zaščita Pomoč gasilcem in reševalcem In za kaj so v občini porabili nekaj več kot 50 milijonov tolarjev, kolikor jih je bilo v štiriletnem obdobju na razpolago za požarno varstvo in civilno zaščito? Iz podatkov je razvidno, da so približno 30 milijonov namenili za različne naložbe, ostalo pa za dejavnost gasilskih društev in ostalih organizacij. Občina je gasilskim društvom, gorski reševalni službi in civilni zaščiti pomagala pri nakupu opreme in pri drugih naložbah, del sredstev pa je namenila tudi za vzdrževanje alarmnega sistema. Stanovanjsko gospodarstvo Reševanje stanovanjskih problemov Od 1. januarja 1995 do 7. maja 1996 je stanovanjsko področje za vse tri občine na podlagi sprejetih stanovanjskih programov urejal Stanovanjski sklad občine Radovljica, po odločitvi radovljiške in bohinjske občine o ukinitvi sklada pa je župan imenoval komisijo za stanovanjske zadeve in opravljanje strokovnih nalog zaupal družbi Alpdom d.d. iz Radovljice. V občini so v tem mandatu rešili osem stanovanjskih socialnih problemov, šestim dodelili posojila za nakup stanovanj in devetim za novogradnjo, izpolnili eno zakonsko obveznost in tri obveznosti, ki izhajajo iz 125. člena stanovanjskega zakona. V občini se zavedajo, da so roki za izpolnitev preostalih zakonskih obveznosti tudi že potekli, vendar pa glede na finančna sredstva hitrejše reševanje ni mogoče. Za reševanje socialnih stanovanjskih problemov je občina v štirih letih iz zagotovljene porabe dobila 23 milijonov tolarjev, iz najemnin in kupnin od prodanih stanovanj pa še nekaj manj kot 61 milijonov. Delo na področju stanovanjske dejavnosti je bilo oteženo, ker še vedno ni razdeljeno premoženje stanovanjskega sklada bivše radovljiške občine. Mandat se končuje, čas je za polaganje V blejski občini se jim doseženih v zadnjih štirih letih Občina je v prizadevanjih za izgradnjo južne razbremenilne ceste naredila vse, kar je lahko. Uvedla turističnih infrastrukturnih objektov, podprla ureditev Fundacije Ciuha in Centra Brdo, tudi vlagala v plinifikacijo in uvedbo devetletne osnovne šole. Bled je v tem mandatu dobil tudi višjo šolo za gostinstvo M Občina je v štirih letih imela skupno nekaj več kot 3,3 milijarde tolarjev prihodkov, od tega približno 54 odstotkov prihodkov zagotovljene porabe, med ostalimi finančnimi viri pa so bili pomembni zlasti nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, krajevna turistična taksa, ekološka taksa, obresti od depozitov in parkirnine. V vseh teh letih je za različne občinske potrebe porabila 3,1 milijarde tolarjev, od tega približno dve tretjini za redne dejavnosti, za naložbe dobrih 29 odstotkov, razliko pa predstavljajo rezerva, namenska sredstva in odplačilo dolga iz obvezničnega programa nekdanje radovljiške občine. Pregled porabe denarja po dejavnostih kaže, da je občina največ denarja namenila za komunalno gospodarstvo in varstvo okolja (17,7 odstotka), otroško varstvo (13,6), za delovanje občinskih organov in uprave (11,6), cestno gospodarstvo (7,6), izobraževanje (7,5), turizem (7,3), šport (6,3), poslovne prostore (5,6) kulturo (5,5) - in tako dalje. Pri naložbah je bila več kot polovica denarja porabljena za vlaganja v gospodarsko infrastrukturo. Priprave na devetletko, pomoč višji šoli Občina je v štirih letih za izobraževanje namenila nekaj manj kot 231 milijonov tolarjev. Kot ustanoviteljica obeh osnovnih šol je od 1. julija 1996 dalje financirala redno in investicijsko vzdrževanje šolskih prostorov in površin, dogovorjene dodatne dejavnosti na šoli, nadstandardni učni program v šoli na Bohinjski Beli, šolske prevoze, nakupe novih učnih pripomočkov in naložbe. Lani je obema šolama pomagala pri nakupu šolskih kombijev, med dodatne dejavnosti, ki jih je financirala, sodijo tudi fakultativni pouk nemškega jezika, program dela turističnega podmladka, vključitev blejske šole v projekt Zdrave šole, organizacija počitniških dejavnosti in praznovanje tedna otroka. Ker ministrstvo za šolstvo in šport ne zagotavlja denarja za pouk na Bohinjski Beli, ga iz proračuna namenja občina, ki že vse od 1995. leta dalje zaradi nevarnih poti v šolo prispeva denar tudi za nadstandardni program šolskih prevozov. V občini se pripravljajo tudi na uvedbo devetletne osnovne šole, občinski svet je že potrdil predlog naložb v osnovne šole do leta 2004, občina pa se je oktobra že prijavila na razpis za sofinanciranje športnih površin za osnovni šoli Gorje in Ribno. Ko je Bled z velikim prizadevanjem župana pridobil višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, se je občina tudi obvezala, da bo plačala petino stroškov obnove stavbe na Prešernovi cesti 32 na Bledu in zagotovila začasne prostore za izvedbo teoretičnega in praktičnega izobraževanja. Občina podpira preventivne programe Za socialno varstvo je občina v štirih letih zagotovila iz proračuna nekaj manj kot 94 milijonov tolarjev. Denar je večinoma porabila za izpolnjevanje zakonskih obveznosti: devetim občanom je subven- cionirala stanarino, socialno šibkim je zagotavljala enkratno denarno pomoč za nakup ozimnice in šolskih potrebščin, sedemnajstim občanom v splošnih in osmim v posebnih socialnih zavodih pa je doplačala razliko za oskrbne stroške. Podpirala je tudi preventivne programe, med katerimi omenjamo predavanja srednješolcem o odvisnosti, spolnem zorenju, raku in stresu, pomoč otrokom iz socialno ogroženih skupin, tabor za mlade s težavami v razvoju, posvetovalnico za mlade, brezplačni klic za mlade v stiski in telefon za starše, humanitarno prostovoljno delo mladih, akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi, predavanja o problemih dozorevanja za osmošolce, mladinske delavnice za sedmošolce ter program Pravice otrok -odkrivajmo in preprečujmo vse oblike zlorab otrok. Občina je vsako leto sofinancirala tudi letovanje približno 124 otrok z zdravstveno indikacijo, dejavnost humanitarnih društev, delo Centra za socialno delo v Radovljici in Območne organizacije RK Radovljica ter dodatne programe, po zakonu pa je morala plačevati tudi prevoze otrok in občanov s posebnimi potrebami, ki obiskujejo OŠ Antona Janša v Radovljici ali so v zavodskem varstvu. Nova knjižnica in kino dvorana, podpora Fundaciji Ciuha... In za kaj so v občini v štirih letih porabili 169 milijonov tolarjev, kolikor so jih namenili kulturi? Več kot polovico vsega denarja (skoraj 89 milijonov tolarjev) so namenili za naložbe. Ker je knjižnica na Bledu delovala v nemogočih razmerah, je občina najprej za to od ministrstva za obrambo kupila vilo Nelly, ki pa jo je potlej prodala Centru Brdo in se odločila, da pridobi prostore za knjižnico nad pošto in trgovino Emone in ju medsebojno poveže s posebnim mostom. Občina je sofinancirala tudi obnovitvena dela na Blejskem gradu, obnovo in ureditev kino dvorane v stavbi Gozdnega gospodarstva Bled, izgradnjo paviljona v parku na Bledu, različna dela v cerkvah v Zasipu, Mevkužu in v Ribnem, prispevala pa je tudi za Fondacijo Jože Ciuha, ki si je uredila prostore v nekdanji modni hiši Pristava. Občina je zagotavljala knjižnicam denar za nakupe knjižničnega gradiva in osnovnih sredstev ter jim krila vse materialne stroške. Za dejavnost kulturnih društev je namenila dobrih 17 milijonov, za nastope doma in v tujini tri milijone in še 5,5 milijona tolarjev za vzdrževanje kulturnih domov ter za nakupe narodnih noš, oblek in inštrumentov. V občini so z ustanovitvijo programskega sveta in s pomočjo različnih organizatorjev uspeli oživiti prireditve, ki so danes na Bledu že tradicionalne. To so novoletni in velikonočni koncert, praznovanje kulturnega praznika in Prešernovega rojstnega dne, pustovanje, prvomajske in poletne prireditve, vesela pomlad in praznični december, prireditve za mlade Spet ta šola, vsakoletno srečanje starejših občanov... Občina je za to porabila 16 milijonov tolarjev, še 6,6 milijona tolarjev pa so prispevali sponzorji. Velik prispevek občine za vrtce Za otroško varstvo so v občini v štiriletnem mandatu porabili 418 milijonov tolarjev, od tega skoraj 400 milijonov za plačilo vzgojnoizobraže-valnih programov otrok v vrtcih. Po podatkih o razporeditvi staršev otrok v plačilne razrede večina plačuje od 20 do 45 odstotkov cene programa, kar ob zdaj veljavni ceni programa za celodnevno varstvo otrok starosti od 3 do 7 let (39.549 tolarjev) predstavlja plačilo od 7.910 do 17.797 tolarjev, razliko pa mora kriti občinski proračun, ki sicer zagotavlja nekaj denarja tudi za dodatne programe (ure pravljic, avtobusne prevoze, predavanja, logopedske preglede, zobozdravstveno preventivo). Blejski vrtci so se lani osamosvojili, še vedno pa ni sprejeta delitev premoženja Vzgojnovarstvene-ga zavoda Radovljica. Občina izdatno podpira tudi šport Bled je tudi v državnem merilu ena najbolj športno razvitih občin. Na njenem območju deluje sedemnajst športnih kij1' bov, ki vključujejo 1.745 članov, od tega j1" kar 1.060 tudi tekmuje. Šport izdatno podpira tudi občina, ki je v minule*11 štiriletnem obdobju na podlagi sprejetega pravilnika o načinu vrednotenja športni" programov v občini namenila za dejavno«1 klubov 146 milijonov tolarjev, poleg tegap3 še 49 milijonov tolarjev za naložbe. V te zneske so zajeti tudi republiški prispevek za igrišče ob osnovni šoli na Bledu in za nakup teptalnega stroja, posojilo, ki ga je vrnil0 podjetje Turizem in rekreacija, in sponzorS' ka sredstva. Ker občina še posebej podpira šport otrok in mladine, je sofinancira'3 dejavnost šolskih športnih društev ,n vrtca, dejavnost predšolske in šolske rnla/ dine pri klubih, ki delajo z mladin11' smučarske, plavalne in drsalne tečaje ^ vrtce in osnovne šole, vstopnino za drsanj in kopanje ter tekmovanja šolskih športni1! društev. Vsako leto je namenila nekaj denarja tudi za investicijsko vzdrževan)6 športnih igrišč in za naložbe, med drugim J6 prispevala 8,4 milijona tolarjev za začete* urejanja športnega parka pri osnovni šol Bled, 4,5 milijona tolarjev športnern" društvu Gorje za nakup teptalnega str0|^ 1,2 milijona tolarjev smučarskemu kluD Bled za nakup kombija - in tako dalje. Bi?. je na podlagi dogovora z občinama Bohlflj in Radovljica prispeval nekaj manj *° tretjino sredstev tudi za delovanje Spori11 zveze Radovljica. Denar za dežurno službo in urejanje zdravstvenega doiH* Na področju zdravstva država zagotavjjjj občinam v okviru zagotovljene P°.ra!L denar le za izvajanje mrliške službe in * plačilo prispevkov za zdravstveno zavar vanje nezaposlenih, za dodatne dejavno« in investicijsko vzdrževanje pa ga rno^ občina zagotoviti sama iz lastnih v«-0 ■ Blejska občina je v minulih štirih le1 namenila za zdravstvo iz zaeotovolje Občina in njen župan Vinko Gole sta podprla ureditev Fundacije Ciuha v prostorih nekdanje modne hiše Pristava. porabe in iz lastnih virov nekaj man\h$ 37 milijonov tolarjev, od tega največ (W milijona) za dežurno zdravstveno sluz o ■ Osnovno zdravstvo Gorenjske je nattlTtn, ob zaključnem računu za leto 1995 ugo^ vilo, da k njegovi izgubi največ P^t^ dežurna služba, zato je občinam B£v Bohinj in Radovljica predlagalo poR vanje dela stroškov, ki jih zaV0£V,t,' zdravstveno zavarovanje ne priznava. • čina je v obdobju 1995-98 prispevala sKO osem milijonov tolarjev tudi za investicij ko vzdrževanje zdravstvenega ^orna Bledu in za nakup opreme, med o^jjjfj za ureditev kanalizacije, obnovo vhod izdelavo stopnic, posodobitev laborato ter za ureditev sanitarij. Občinska skrb za mlade Q Na Bledu so v tem mandatu de!2aCjj podpirali tudi delo mladinskih orSa£abor-in organizacij, ki delajo z mladino, t ^fla nikom Pokljuškega roda Gorje je 0 .fl prispevala denar za njihovo dejavn računov in ocenjevanje uspešnosti dela rezultatov ni treba sramovati, so veliko naredili |e poletni obalni in prometni red, ustanovila direkcijo za turizem, ki je začasno prevzela tudi upravljanje izgradnjo kanalizacij in obnovo cest, se lotila obnove mrliških vežic na Bledu in se začela pripravljati na turizem, novo kino dvorano in knjižnico, že tako bogat program prireditev so popestrili še s številnimi novimi. urejanje koče v Srednji Radovni, pomagala Pa je tudi športnemu in kulturnemu društvu Hwazarje, Internacionalni baletni šoli Bled, mladinskemu društvu Gleam art, novoustanovljenemu Društvu podeželske mladine y°rje, Društvu podeželske mladine Zgornjesavske doline (za tekmovanje na Straži), blejski enoti Mladinskega servisa Bled in Odbojkarskemu klubu Bled. Za kmetijstvo 51 milijonov tolarjev V blejski občini so v zadnjih štirih letih za kmetijstvo namenili nekaj več kot 51 bilijonov tolarjev, od tega 24,2 milijona za Podpore in razvoj kmetijstva, 17,7 milijona Za naložbe, 6,4 miljona za programe celostnega razvoja podeželja in obnove Vasi (Crpov) in 3,3 milijona tolarjev za urejanje kmetijskih zemljišč in poti. V občini so zagotovili denar za obnovo deset, kuornetrov poljskih traktorskih poti, sofinancirali so osemenjevanje krav in svinj, denarno spodbujali odkup kmetijskih pridelkov, regresirali obresti pri posojilih za naložbe v kmetijstvo in kmetijam, ki so Precej oddaljene od "mlečnih poti", delno Pokrivali stroške prevoza mleka do zbiralnice. Občina je sofinancirala tudi preglede škropilnic in servisiranje molznih krojev, analize vzorcev zemlje in krme, ^varovanje živine, preprečevanje vnetja Kravjega vimena in pripravo živine za pašo, Urejanje travnikov, zaokroževanje posesti m obdelavo opuščenih zemljišč, del denarja paje namenila tudi za izobraževanje in še ne*atere druge naloge. V program Crpov ?Ja v blejski občini vključene Gorje in Selo. Na Gorjanskem so program že začeli uresničevati in so doslej posadili 403 v,sokodebelna sadna drevesa, izdali prosit Pokljuške soteske in izletniško karto %a.GorJe, Pokljuko, Mežaklo in Radovno, ^delali ureditveni načrt za Zgornje Gorje n v tej vasi prenovili osrednji trg. Razvojni Pr°gram je izdelan tudi za vas Selo, letos so ?al1 Poudarek predvsem pridobivanju dokumentacije za ureditev ceste skozi vas do P'nreditvenega prostora, nadaljnjemu ure-janJU sprehajalnih poti, vaškega jedra in Prireditvenega prostora ter agromelioraciji kupnih pašnikov. Z dvema programoma so andidirali na razpis ministrstva za kme-^Jstv.o, gozdarstvo in prehrano, uspeli so le vaS101' in sicer s Pr°grarnom za urejanje dSKega jedra in sprehajalnih poti. Ustanovili Direkcijo za turizem v ^kčina je turizmu vsa štiri leta dajala . »k poudarek, kar je tudi razumljivo, saj ob? S statutom določila, da je turistična orpa' Ustanovila je lokalno turistično je^n.1Zacijo, Direkcijo za turizem Bled, ki Prcv*3 Vani uradno začela delati, letos pa je tičn • V zacasno upravljanje tudi turis-last-e mfrastrukturne objekte v občinski ko V st*Vamo in Ledeno dvorano, Grajski 0Pabšče, žičniške naprave na Straži ter ekcii • grad- Z začetkom poslovanja dir-°blik JC ^led naredil vellk korak naprek k ta in °VanJu skupnega turističnega produkcija r°mociJe občine po merilih, karkšna mest V razvitem turističnem svetu. Svoje arušt° So v tem času dobila tudi turistična skun Pstanovili so jih v vseh krajevnih bleK?°Stih' usklaJevanJe Pa Je prevzelo vklirr°i društvo- Občina in društva so se Slove-a lUdi v akciJ° Turistične zveze mJe "Moja dežela - lepa, urejena in Občina se je v tem mandatu veliko ukvarjala z vprašanjem, kdo bo lastnik in upravljalec Blejskega gradu. turistično takso skupno zbrali blizu 145 milijonov tolarjev, še 121 milijonov pa so pridobili iz drugih virov (sofinanciranja, sponzorji). Skupno so za turizem namenili 266 milijonov tolarjev. Podjetnikom subvencionirali obrestno mero Občina je zadnja tri leta subvencionirala obrestno mero pri posojilih za malo gospodarstvo in s tem približno 90 podjetnikom omogočila, da so najeli za 200 milijonov tolarjev posojil. Podpirala je tudi obrtni sejem v Festivalni dvorani na Bledu, ki je postal že tradicionalen in zelo zanimiv za obiskovalce in razstavljavce. Nekaj denarja je namenila tudi za izobraževanje, izdajo publikacij in drugo, kar je usklajevala in izvajala območna obrtna zbornica v Radovljici. V štirih letih je za malo gospodarstvo zagotovila dobrih 20 milijonov tolarjev, od tega 12,4 milijona tolarjev za subvecioniranje obrestne mere. čista", v kateri je Bled predlani med izrazito turističnimi kraji v Sloveniji osvojil prvo mesto, lani tretje, letos pa je bil spet prvi. Občina je prevzela glavno vlogo pri prireditvah in v okviru programskega sveta predlani in lani pripravila in izpeljala program prireditev v poletju (od sredine junija do konca septembra) in pred novim letom, letos pa je promocijo in izvedbo prrireditev prevzela direkcija. Po več kot enoletnem snovanju je občina letos sprejela razvojni program turizma Bled 2004, v okviru katerega bo treba izdelati več projektov. Letos so že pripravili program organiziranosti turistične infrastrukture, ki glede na materialne možnosti predvideva tri različice možnega razvoja posameznih objektov. Občina je v prvih štirih letih obstoja finančno sodelovala tudi pri urejanju hišniškega stanovanja in plinifikacije na Blejskem gradu, kabin in sanitarij v Grajskem kopališču in kanalizacije pri Ledeni dvorani, denarno pa je podprla tudi ureditev smerokazov, klopi in sprehajalnih poti. V občini so v obdobju 1995-98 s Skrb za lokalne in krajevne ceste gozdnih c° t" investiciJsko vzdrževanje krajevnih in lokalnih cest ter za vzdrževanje ttt8apašed 1& °bčina v obdobju 1995-98 zagotovila 226 milijonov tolarjev, poleg 0bsega v/d*61 m.mJonov za vzdrževanje gozdnih cest. Za redno vzdrževanje cest, ki K°šnjo ob fZevan^e makadamskih vozišč, urejanje bankin in meteornih kanalov, KrPanje asf T"1-*1 Povr^n' odstranjevanje grmovja in podrasti, vzdrževanje mostov, J^ranJ> Ko 3 - površin in montažo odbojnih ograj, so skrbeli Cestno podjetje Občinska uprava Obsežno štiriletno delo Občinska uprava je organizirana enovito, večina zaposlenih ima status višjega upravnega delavca in samostojno opravlja strokovno delo na področjih normativno, splošno pravnih in upravnih zadev, informatike, financ, razvojno gospodarskih vprašanj, turizma in gospodarjenja z občinskim premoženjem, urejanja prostora in varstva okolja, gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti. V štirih letih je opravila obsežno delo. Veliko njenih nalog je občanom dobro poznanih, nekatere so take, da o njih bolj malo vedo, ker so že po naravi dela bolj skrite očem javnosti. Na primer na normativnem področju je uprava sodelovala pri pripravi odlokov in drugih aktov za odločanje na občinskem svetu, pri sklepanju različnih pogodb, v postopkih pred ustavnim, upravnim in rednimi sodišči, v postopkih javnih naročil in pri volitvah v svete krajevnih skupnosti. V okviru referata za upravne zadeve je izvajala naloge, ki izhajajo iz različnih zakonov (o trgovini, gostinstvu, o turistični taksi, o komunalnih taksah itd.) in občinskih odlokov (o prometni ureditvi v naseljih, o urejanju zelenih površin, o neprometnih znakih itd.) Naj omenimo le nekatere! Trgovci na drobno (vseh je 114) morajo vsako leto do 15. decembra oz. 15 dni pred začetkom poslovanja prijaviti občini urnik obratovalnega časa za prihodnje leto, referent pa mora preveriti, ali je prijavljeni čas v skladu s pravilnikom. O podaljšanju obratovalnega časa gostinskih lokalov odločajo na upravni enoti, mnenje k temu pa mora dati občina. Občina izdaja tudi odločbe o odmerjeni komunalni taksi in dovoljenja za namestitev transparentov in postavitev neprometnih znakov, pomembna pa je tudi njena vloga pri pobiranju turistične takse. 'eno l Podjetje Grad Bled. Na območju krajevne skupnosti Gorje je obnavlja i^J^Spodnjih in Zgornjih Lazah, v Krnici in na Poljšici, v KS Zasip ceste Piškovc hi !ed pa Razgledno, Levstikovo, Savsko, Koritensko in Kajuhovo cesto - "puunjui in z.gornpn i^azan, v mn^i m • ~\>—. . *„ v>nr\^noh v K„ -"»ma, v KS Ribno cesti Selo - Dindol in Selo - Bodešče ter most v Bod^ah, v g Bohinjska Bela cesto Bohinjska Bela - Obrne in odbojno ograjo v Slamnikih, v ^ Blprl ~» T» . . „ rr__U--in 1f ailthoVO CCStO. Kanalizacije, vodovodi, javna razsvetljava, pokopališča... Približno šestino vseh proračunskih prihodkov (547 milijonov tolarjev) so v občini porabili za komunalno gospodarstvo in varstvo okolja, od tega 76 milijonov za letno in zimsko vzdrževanje parkov in ostalih površin, 55 milijonov za vzdrževanje javne razsvetljave in porabljeni električni tok, 35 milijonov za vzdrževanje komunalnih objektov, 152 milijonov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, 76 milijonov za zbiranje in odvoz odpadkov, 70 milijonov za varstvo okolja, 21 milijonov za plinifikacijo in 23 milijonov za urejanje pokopališč. Uredili so razsvetljavo pod blejskim gradom in namestili dodatne svetilke v Gorjah, na Bledu, Kupljeniku in Obrnah, uredili javno stranišče v parku na Bledu, zgradili paviljon v Riklijevem parku, postavili m os to vž v Zaki, vzdrževali in obnavljali table, stojnice, klopi in objekte v parkih. Skrbeli so za redno vzdrževanje vodovodov, še posebej pa so vlagali v vodovode Gorje -Zabošt, Gorje - Ovčje jame, Gorje -Grabče, Gorje - Zmrzlek, Bohinjska Bela -vaški vodovod, Bohinjska Bela - Mačkovec, Zasip in Kupljenik. Občina je v zadnjih štirih letih veliko vlagala tudi v odvajanje in čiščenje odpadnih voda: v VS kanal in M kanal, kanalizacije Dindol, Krim • Ledena dvorana, Zasip, Kazina in Zdravstveni dom Bled in v čistilno napravo v Lisicah, odplačevala pa je tudi najeto posojilo za M kanal. Lani je namenila denar za urejanje pokopališča v Ribnem, letos pa za obnovo mrliških vežic na Bledu. Denar, namenjen za varstvo okolja, je porabila za sanacijo divjih odlagališč, za vsakoletno akcijo Očistimo naš kraj, za urejanje hudournikov in ter za zagotavljanje prometnega in obalnega reda. Kupovali tudi zemljišča za zamenjavo Le kaj se "skriva" za proračunsko postavko "poslovni prostori", katere skupni znesek prvega štiriletnega delovanja nove občine znaša skoraj 172 milijonov tolarjev? Le 4,6 milijona so porabili za upravljanje in redno vzdrževanje občinskega premoženja, vse ostalo za investicijsko vzdrževanje in za naložbe. Kupili so vilo Nelly, nekaj kmetijskih zemljišč za zamenjave zemljišč na trasi načrtovane južne obvoznice, stavbno zemljišče v Spodnjih Gorjah za gradnjo stanovanjskega bloka in del stavbe na Bledu za potrebe Komunale Radovljica, vzdrževali in urejali občinske objekte ter urejali Grajsko kopališče, mini golf in Blejski grad. Občinski svet Štiriintrideset rednih in štiri izredne seje Občinski svet se je v tem mandatu sestal na 34 rednih in štirih izrednih sejah. Udeležba na sejah je bila skoraj 87-odstotna, kar na treh sejah je bilo navzočih vseh dvajset svetnikov, nobena pa ni bila nesklepčna. Svet je prvo leto sprejemal pretežno akte formalnega značaja, ki so bili nujno potrebni za nemoteno delovanje občinske uprave, kmalu pa seje lotil tudi pomembnih vsebinskih vpršanj. Na eni od prvih sej, še pred začetkom turistične sezone v letu 1995, je sprejel odlok o prometnem in obalnem režimu na območju Bleda, pomembna pa je tudi njegova odločitev o začasni prepovedi izvajanja zazidalnega načrta za Centralno turistično področje Bleda. Podprl je prizadevanja občine za soustanoviteljstvo višje šole za gostinstvo in turizem na Bledu, dal ustavnemu sodišču pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti podržavljenja Blejskega gradu, v pripravah na uvedbo devetletkc soglašal s sofinanciranjem naložb v osnovne šole in sprejel vse potrebno za izgradnjo južne razbremenilne ceste na Bledu in za ustanovitev Direkcije za Bled, ki je tudi po odločitvi sveta začasno prevzela upravljanje blejskih turističnih infrastrukturnih objektov. STIVALNA DVORANA BLED Upravljanje s turističnimi infrastrukturnim/ objekti je po sklepu občinskega sveta prevzela direkcija za turizem. Komunalno nadzorništvo Izdali 21.897 obvestil o prekršku Komunalno nadzorništvo, ki je v tem štiriletnem mandatu delovalo kot skupen organ za blejsko in radovljiško občino, je na podlagi odloka o prometnem in obalnem režimu, zakona o varnosti v cestnem prometu in odloka o prometni ureditvi naselij izdalo 21.897 obvestil o prekršku. Kršiteljem je poslalo 12.930 plačilnih nalogov, takoj na mestu prekrška izreklo 944 mandatnih kazni, poslalo 283 predlogov sodniku za prekrške in izdalo 57 odredb za namestitev lisic. Podanih je bilo 1.082 ugovorov in 2.852 zahtevkov za izterjavo kazni. Občina je z mandatnimi kazni v vseh teh letih zbrala nekaj manj kot 16,6 milijona tolarjev, ki so jih namenili urejanju kraja. Obiskovalci Bleda in tudi domačini so se na obalni in prometni red že dokaj dobro navadili, to se kaže tudi v vse manjšem številu kršitev pri parkiranju in kopanju. Redarji so nadzorovali tudi izvajanje občinskih odlokov o javnem redu in miru, o urejanju zelenih površin, o ravnanju s komunalnimi odpadki, o plovbi in poslovnem Času. Sodelovali so pri pripravi nekaterih odlokov in pri urejanju prometa, bili navzoči na vseh večjih prireditvah, pripravljali načrte za varovanje prireditev - in še bi lahko naštevali. Zaposleni so bili sezonsko, od začetka maja, do konca oktobra, le v sezoni 1997/98 je eden ostal tudi v zimskem obdobju. MNENJA, USODE Pohlevno pred Natom in Evropo Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Po objavi poročila o napredku kandidatk pri približevanju Evropski uniji je slovenska zunanja politika hipoma zamenjala vse notranje afere in pred občinskimi volitvami postala nov poligon merjenja političnih moči. V Bruslju so svoje ugotovitve objavili ravno tedaj, ko se je premier dr. Janez Drnovšek mudil na obisku v ZDA, kjer je moral poslušati še dodame kritike na račun slovenske diplomacije. Konec septembra sta se namreč zunanji minister dr. Boris Frlec. in veleposlanik pri OZN dr. Danilo Turk odločila za naš pristop k pobudi skupine držav za svet brez jedrskega orožja. Dr. Drnovšek pa je moral le malo za tem ameriškemu predsedniku Billu Clintonu pojasnjevati, kako še vedno dajemo prednost Natu pred svetom brez jedrskega orožja, po njegovi vrnitvi v Slovenijo pa smo se iz te akcije tudi dejansko umaknili. Žalostno pri tem je, da je v tem trenutku predvsem zunanji minister dr. Frlec tisti, ki mora javnost prepričevati, kako v bistvu sploh ni šlo za zunanjepolitično napako, kajti zavzemanje za mir v svetu je dejanje vredno vse podpore in ne obsojanja. Pa vendar je večina medijev ta pojasnila preslišala. Očitno je navdušenje nad Natom in ZDA tako močno in nekritično, da ljudje sploh ne razmišljajo več o kakršnikoli alternativi. Zato je smiselno vsaj našteti tiste nejedrske države na svetu, h katerim se je hotela priključiti Slovenija, potem pa se je žalostno umaknila. Skupino tvorijo Brazilija, Egipt, Irska, Mehika, Nova Zelandija, Južnoafriška republika in Švedska, njihova deklaracija pa ima zgovoren naslov - Proti svetu brez jedrskega orožja: potreba po novi agendi. Omenjene države so torej dovolj raznolike, tako po svoji geografski pripadnosti, kot tudi po razvitosti, da jih ni mogoče enostavno uvrstiti v kakšnega od že znanih predalčkov razdeljenega sveta. To ni le skupina najbolj razvitih svetovnih držav, pa tudi ne samo nerazvitih. Med njimi so velike države, kot sta Brazilija in Nova Zelandija, na drugi strani pa ji pripada dokaj majhna Irska. Slovenija je zdaj namesto sveta brez jedrskega orožja raje izbrala tistega z najsodobnejšo oborožitvijo, saj njeni vodilni politiki mislijo, da s takšnimi odločitvami približujejo naše članstvo v Natu. Toda v tej vojaški družbi, ki je z razpadom Varšavskega pakta in koncem hladne vojne že zdavnaj izgubila smisel svojega obstoja, se jim niti slučajno ne mudi s širitvijo. Nato ima danes povsem drugačno funkcijo, kot jo je imel pred leti. Zdaj gre pod krinko zaščite predvsem za širjenje določenega gospodarskega vpliva, kjer pa je Slovenija zaradi nekaterih svojih odločitev v preteklosti spet v neprijetnem položaju. Znano je, da smo svojo obrambo gradili s pomočjo oboroževanja v Izraelu, zaradi česar smo se Američanom še posebej zamerili. Zavlačevanje Nata z vključitvijo Slovenije je zato mogoče razumeti tudi kot čakanje na to, da znova zamenjamo oborožitev in jo prilagodimo Natovim standardom, ki so seveda narejeni po merah njihove vojaške industrije. Cena prihodnosti brez jedrskega orožja, ki nam jo je ponujala skupina prej omenjenih držav, je bila torej veliko nižja od tiste, ki nam jo ponujajo ZDA in Nato. Pa vendar smo se znova izkazali kot izredno poslušna država, ki popusti že pred najmanjšim karanjem, nato pa se še kesa zaradi odločitev, ki zaradi jasne vsebine nikakor ne morejo biti sporne. Dokler bo tako, nam bodo v ZDA ali Evropi lahko brez problemov postavljali nove in nove pogoje za vključevanje v njihove institucije. Ko jih bomo na koncu vendarle izpolnili, razlogov za obstoj Slovenije kot države res ne bo več. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Kandidati tečejo prvi krog Obleka naredi človeka Peter Čolnar, zunanji sodelavec Saj je res, da obleka ni vse, vendar se ne morem znebiti vtisa, da izredno veliko pove tudi pogled na človeka. Ne mislim na belo srajco in kravato, ampak na to, če ima na primer suknjič prekratke rokave, če hlače nevarno uhajajo pod pas ali pa čevlji že nekaj časa niso videli krtače. Ljudje bi morali pri odločanju za župana vsaj z enim očesom paziti tudi na podobne "malenkosti". Spoštovani županski kandidati! Bog ne daj, da bi vam kaj očital! Samo povem, da se človeka lahko presoja tudi po takšnih stvareh, da boste lažje pazili na splošni vtis. Če ima človek na primer zanemarjeno hišo ali pa njeno okolico, ne moremo od njega zahtevati ali pa pričakovati, da bo ravnal drugače, ko bo šlo za izgled mesta. To pa je lahko silno nerodno zaradi dveh stvari. Prvič čutijo neurejenost in "šlamparijo" vsi prebivalci, ko jih ob dežju iz lukenj na že neprehodnih cestah oblivajo z umazano vodo avtomobili. Ne verjamem, da je Oldhamska cesta v Kranju edini "živ primer", je pa naravnost vzorčen... Druga nerodnost je, ker lahko zato močno propada materialna osnova za kvalitetno življenje mesta. To je drago zato, ker prebivalci ne morejo koristiti dobrin in ker bo nekoč treba stvari na drag način sanirati. Naštel bom nekaj stvari, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. Poglejmo jih predvsem zato, ker v vaših predvolilnih programih nisem zasledil, da se jih zavedate. Seveda ni mogoče v kratkih besedah zajeti vsega, vendar bo v dobro mestne občine, če se jih boste učinkovito lotili, ko boste izvoljeni. Ne spuščam se v to ali gre za uradno lastnino občine. Župan bi pač moral skrbeti za vse življenje v mestu. Začel sem z Oldhanmsko cesto. Lahko bi tudi s kakšno drugo, vendar pravo sramoto predstavljajo nekatere stavbe, za katere se nihče ne zmeni. Ne bi škodovalo, če bi si županski kandidati (ali pa še bolje volilci) vzeli čas in si ogledali, kaj se je (oziroma se ni) v zadnjih letih dogajalo v Kranju. Oglejte si naprimer stavbo nekdanjega doma jugoslovanske armade. Neizkoriščena je postala na izredni lokaciji praktično v centru mesta prava hiša strahov. Pred leti smo poslušali zagotovila, da gre za občinsko lastnino, ker da je občina dala armadi zemljišče v zameno za stavbo prejšnjega doma v "stari pošti" ob Globusu, ki naj bi bila tudi občinska. Kasneje se je pokazalo, da sta bila tako stavba kot zemljišče za novi dom ukradena v času "diktature proletarijata" (opravičujem se proletarijatu, ker v resnici ni imel nič niti z diktaturo niti s krajo). * Primer, ki očitno tudi nikogar od oblastnikov ne moti, je gospodarsko poslopje za parkiriščem, oziroma igriščem v vrtcu na Cesti Staneta Žagarja. Sicer bi bilo treba opozoriti že na razpadanje stavbe ob avtobusni postaji, kjer je bil vrtec pred tem, vendar je gospodarsko poslopje v razsulu za sedanjim vrtcem nekaj posebnega tudi zato, ker kranjski študentje niso uspeli z načrti, da bi ga prevzeli in uredili. Da se ni bi kdo okoristil z občinsko lastnino? Se spomnite, da je dobil Kranj prvi med slovenskimi mesti 25-metrski zimski bazen? Pojdite pogledat na elitno lokacijo na savski otok, kaj se sedaj dogaja s stavbo! Lahko bi bila "zlata jama" za občino in posameznika. Prehodni avto kamp? Gostišče? Športna dvorana? Vse bi bilo bolje kot pa, da postaja še en muzej sodobne neumnosti. Najceneje in najmanj napora je potrebno, če ne naredimo ničesar. Da to vedno ne drži pa nas prepriča parkirišče pred gimnazijo V Kraju. V načrtu je bilo, da naj bi tam postavili veliko poslovno stavbo s parkirno hišo v kletnih etažah. Realnost je takšna, da bo očitno tam še dolga leta peščeno parkirišče, kjer bo praktično edino delo pobiranje parkirnine. Poceni investicija, lepo pa ni. Ko to vidimo in vidijo drugi, si pač lahko mislijo, da obleka resnično naredi človeka, oziroma človek sebi primerno obleko. Ne gre za iskanje krivca. Volitve so priložnost, da pokažemo, da je bolje iskati rešitve, kot pa grešnega kozla. PREJELI SMO Marjan Podobnik in dr. Marjan Senjur v kranjski Savi V Vašem časopisu ste dne 20. 10. 1998 pod naslovom "Marjan Podobnik in dr. Marjan Senjur v kranjski Savi", v podnaslovu "Podobnik posrednik med Savo, Občino in kmeti" objavili članek, ki ga je pripravila novinarka Helena Jelovčan. Ker pa je v članku navedenih vrsta trditev, ki so dezinformacije, Vas pozivamo, da v Vašem časopisu objavite naslednje podatke. Leta 1974 je bil na osnovi Zakona o urbanističnem planiranju izdelan Zazidalni načrt Iskra - Sava, ki je bil leta 1975 tudi sprejet. Občinska skupščina Kranj po uveljavitvi nove zakonodaje za urejanje prostora z nobenim odlokom (sprejela jih je tri), ni podaljšala veljavnosti Zazidalnega načrta Iskra -Sava, zaradi česar zazidalni načrt za območje tovarne Save ni več veljaven. Leta 1992 je bila izdelana programska zasnova za zazidalni načrt Sava - Labore. Občinska skupščina Kranj teh programskih zasnov ni nikoli sprejela niti obravnavala. Leta 1995 je tovarna Sava kljub temu mestni občini Kranj predložila osnutek zazidalnega načrta, ki pa zaradi prej navedenega ni bil sposoben za obravnavanje. Leta 1996 je bilo s spremembami in dopolnitvami planske in prostorske dokumentacije Mestne občine Kranj območje "P-06/1 tovarna Sava" zmanjšano, česar od tovarne Save izdelani osnutek zazidalnega načrta prav tako ni upošteval. Nesporno je, da za območje "P-06/1 tovarna Sava" od uveljavitve planske dokumentacije Občine Kranj v letu 1986 (Uradni vestnik Gorenjske, 5/ 86 in 7/86), do danes ni sprejetega zazidalnega načrta. Ugotovljeno je, da so prostorski ureditveni pogoji za območje Kranja v delu, ki se nanašajo na območje "P-06/1 tovarna Sava" v nasprotju z določili Zakona o urejanju naselij in ostalih posegov v prostor. Upoštevanje navedeno, od leta 1986 ni podlage za kakršenkoli poseg v prostor na območju "P-06/1 tovarna Sava". Navedena neskladja družbenega plana občine Kranj 1986-1990 in prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje Kranja bodo opravljena s tekočimi spremembami in dopolnitvami planske in prostorske dokumentacije, s katerimi je predvideno, da se območje tovarne Sava ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji za ureditveno območje Kranja, kar je predlagal župan. Vsa zgoraj navedena dejstva so bila posredovana svetnikorn Mestne občine Kranj v oblik pisanega "Odgovora svetniku g. Andreju Babiču o zazidanem načrtu tovarne Sava" ter večkrat ustno predsedniku up-rave tovarne Sava g. Bohoriču s sodelavci. Župan Mestne občine Kranj je tako predsedniku upravi tovarne Sava, kot drugim predstavnikom Save, v zadnji" treh letih ničkolikokrat predlagal, naj vendar dajo Mestni občini Kranj pobudo za spremembo planske in prostorske dokumentacije na njihovih zemljiščih, da bodo mogli graditi. Tega predloga tovarna Sava doslej, razen v oblik1 pripomb, ni upoštevala. Upoštevanje veljavno zakonodajo zemljišča tovarne Sava ne bi mogla biti predmet lastninjenja. Za izdajo "Izjave ° namembnosti zemljišča tovarne Sava" z dne 18/8-1994 ni bilo, zakonitega temelja. Tako bi morala biti ta zemljišča prenesena na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter preiti v last Republike Slovenije. Zato je bila Mestna obČirf Kranj v letošnjem letu prisiljena vložiti pritožbo na Ministrstvo za ekonomske odnose if} razvoj zoper Odločbo Agencije Republike Slovenije za ptf; strukturiranje in privatizacij0 v zvezi z lasminjenjem tovarne Sava. Poleg tega je bila Mestna občina Kranj prisiljena izdat1 odločbo o ničnosti Izjave z dne 18. avgusta 1994 o namembnosti zemljišč tovarne Sava, če je hotela poslovati zakonita O tem smo seznanili pre' dsednika Komisije za prepre-čevanje oškodovanji družbenega in državnega pre' moženja ter zavarovanja javnega interesa g. Marjana Podobnika v okviru delovne^, razgovora na Mestni občin' Kranj dne 19/6-1998, kateregf je opravil kot podpredsednik Vlade in mu dne 29/6-199* posredovali zgoraj naveden0 Pritožbo in Odločbo. KW obljubljeni prednosti obravnavi, 'odgovora pa skoraj štinn mesecih nismo prejeli. Opozarjam še na nekorektn0 ravnanje Save, ki v okviru pn' pomb na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnite^ planske in prostorske dokumentacije, ki je bila v letošnjem grozi s postopkom pred Ustavnih sodiščem, vendar samo v primes neupoštevanja njenih pripomb-Nadaljevanje na 29. strani Bi mi hoteli prisluhniti? (Življenjska zgodba Stanislava Ovčaka z Luž pri Kranju) Najprej se moram Stanislavu opravičiti, ker sem ga nehote preselila v drug kraj, poleg tega pa sem mu ime malo skrajšala, s čimer se ni strinjal. Ker pa ve, da je že pol odpuščeno, če napako priznamo, upam, da mi, dobro duša, kot je, ne bo preveč zameril... "Moj namen, da se izpostavim, mi je pri tem rekel Stanislav, Dajem se le na razpolago, da pokažem smisle in načine, kako priti ven iz alkoholizma. Tisti, ki se je resnično rešil alkohola, nima več kaj skrivati...," je prepričan v svojo filozofijo Stanislav. Marsičesa, kar mi je pripovedoval, najbrž ne bom nikoli razumela. Tako bom, naprimer, še dolgo razmišljala o stavku, ko pravi, da se zahvljuje bogu, da je bil pijanec, ker se je lahko edinole skozi to res začel učiti življenja. Danes je prepričan, da je tudi to, če ti noga "stran pade", za nekaj dobro. Zanimiva je tudi njegova misel o tem, kaj je abstinenca. Po lastnih izkušnjah lahko trdi, da je to nekaj podobnega kot zemlja, na katero se postavi nova hiša. V minulih letih je abstiniral večkrat. Naokoli je sicer hodil trezen, vendar ni vedel čemu. Nekateri bivši alkoholiki, vsaj tako trdi Stanislav, se vse preveč ukvarjajo z alkoholom, ko si govorijo: ja, spet en dan več, ko nisem pil. Potem je nadaljeval: "Z vso odgovornostjo si upam reči, dati bivši alkoholiki, ki govorijo na televiziji skriti za neko zaveso, še zdaleč niso razčistili sami s seboj. Zakaj? Zato, ker jih je še zmeraj sram. Jaz sem se naučil, da danes NE RABIM alkohola, in ne, da ne smem piti... To, kar sem se naučil jaz, se lahko vsak." Stanislav je iz srca hvaležen materi svojega sina, da mu je rekla "čau bau", "dost te mam". Sin je tako pokasiral veliko manj "pijanskih vzorcev", kot bi jih Pi§e: Milena Miki v č i č sicer. Z zdravljenjem se je Stanislavu življenje bistveno spremenilo. Oči so se mu odprle v povsem nov in drugačen svet, kakršnega prej ni nikoli videl. Veliko si je pomagal tudi z reikijem za blaženje kriz, ki so prihajale. Doletelo ga je tudi to, da je bil disciplinsko odpuščen, naj se še tako čudno sliši, zato, ker je svoje zdravljenje vzel zares. Vmes je hodil še na fizioterapijo, saj je bil zaradi nesreče še ves polomljen. Pred seboj pa je vedno bolj videl cilj, ki ga mora na vsak način doseči. Mnenju, da dedec ni dedec, če vsak dan ne spije vsak tri pire, je za vedno dal slovo... Zelo všeč mi je bila njegova misel, da ko se človek uči ljubiti sebe, je sposoben bolj ljubiti tudi druge. "Ko sem bil s Poljanskega nasipa (tem, kjer se je zdravil) odpuščen, sem se skupaj s kolegom šel partnerstvo v poslu. To je teklo normalno le toliko časa, dokler mu nisem poravnal "pufov". Potem sva šla narazen... Vse, res vse, sem vložil v to, da bi mi posli stekli. V Intexu sem najel pisarno, jo opremil z računalnikom, mobitelom (ki je bil takrat še strašno drag!), dvema avtomobiloma, ogromno dal v reklamo... Toda ni in ni bilo. Začelo mi je zmanjkovati sredstev za življenje. Dve leti nazaj mi je bilo skozi astrološko karto povedano, da sem moral vse izgubiti, da sem v sebi dobival moč." Ženska (ves čas je bila brez imena!), zaradi katere se je pravzaprav odločil, da se bo spremenil, ga je postavila pred vrata. Prosim, pojdi iz mojega življenja, mu je rekla. Stanislav ji je tudi na ta način pokazal, da je njegova ljubezen do nje še vedno enako močna in trdna, da ji je ustregel in odšel... Po tistem je veliko jokal. To je priznal brez sramu. Solze so ga očiščevale in mu razbremenjevale dušo. Toda tega, da jo je še naprje ljubil, mu nimogle nihče vzeti. Prepričan pa je, da bo že kmalu prišla v njegovo življenje nova... Taka, ki ga bo razumela in s katero bosta imela marsikaj skupnega. Temu Stanislav močno verjame in s katero bosta imela marsikaj skupnega. Temu Stanislav močno verjame in prav želim si, da bi se mu ta vizija kmalu uresničila, kajti toliko dobrote, topline, ljubezni in prijaznosti ne bo mogel več dolgo nositi sam v svojem srcu... Njegova trnova pot je doživljala Kalvarija. Bil je brez sredstev, sam. "Za božič bo dve leti, kar sem ostal dobesedno na cesti. Petkrat sem imel na Radiu Kranj obvestilo, da nujno iščem streho nad glavo. Nihče se mi ni javil... Zunaj je bilo pravo božično vzdušje, praznično, jaz pa sem bil prepuščen mrazu in snegu, ki je naletaval. Okoli pete ure zjutrja slišim na Radiu Slovenija prošnjo, naj kdo pokliče, kako je preživel božično noč. Res to storim. Pa veš, kaj mi je napovedovalka rekla, ko sem omenil, da iščem streho nad glavo? Oprostite, tega pa vam ne smem dovoliti, da govorite v eter. In to naj bi bil praznik ljubezni..." Toda Stanislav je tudi to vzel za dobro. Odpusti ji Bog, si je govoril. Tudi lansko zimo, vsak ve, koliko je bilo snega in kakšen mraz je bil, je potrkal v skrajni stiski na vrata kranjskega župnišča. Nimam časa, mu je zavpil župnik, ne da bi sploh prišel gledat, kdo in zakaj ga želi. Tudi te besede je Stanislav v svoji neizmerni dobroti odpustil... Na zunaj je izgledal kot kakšen klošar. Hodil je po mestu, sem in tja, prosil, če bi kje dobil prostorček za prespal Niti en sam samcat trenutek ni obupal. Verjel je, še zmeraj, da nekej morajo živeti dobri ljudje. To mu je dajalo moč... Nekaj noči je potem prespal pri prijatelju v Tržiču, silvestroval pa je med samimi narkomani. "30. decembra sem v nekem časopisu prebral, da iščejo izgubljeno mucko. No, bom pa še zase "probal", sem si rekel, in poklical novinarko. Razgovor z menoj je objavila šele po novem letu, so bile pač druge stvari pomembnejše... Z vseh koncev, razen z. Gorenjskega, so se oglašali ljudje, da bi mi pomagali. V prav tedaj gre za obisk k nekemu prijatelju na Orehek, ki mu trdno obljubi, da ga do konca zime ne bo postavil pred vrata. Toda ni držal besede, potuhnil se je, in \e ponekaj dneh me ni več spustil v hišo..." Počasi je odšel proti železniški postaji, da bi prenočil v čakalnici. Toda imel je smolo. Zaprta bila. Tedaj se je spomnil, da so v bližini znanci, zbrani pri meditaciji. Tudi sam je večkrat zašel mednje-Mislite, da so mu pomagali? Niso. Nato je potrkal na vratih policije in prosil, naj poklličejo Ivana Demšarja, Da ga potrebuje. Na žalost ga niso mogli zapreti niti zaradi klateštva. Celo noč je bil zunaj, hodil sem ter tja in se smejal sam pri sebi. Le sem ter tja se je zavestno vdal bridkosti in obupa. Tedaj je začutil celo mraz, *l se mu je zagrizel med kosti. Toda tudi to je mnilo in nekoč, pozneje, kot po čudežu, je izvedel za staro hišo na Lužah, kjer je še danes. Stanislav ni pozabil omeniti niti glavne urednice Glasa, ki mu je dala priložnost, da so o njem zapjsa članek. In številnih drugih, ki so mu priskočili na pomoč. Tudi sam bi bil vesel, če bi lahko pomagal. Ali s pogovorom, nasvetom, lahko bi cel komu piopravil pralni storj. Kot sam pravi, vsakem zraven vsega podariše veliko dobre volje. . Tak je Stanislav. Vesela sem, da sem ga spoznal > ker v redkokaterem človeku tiči toliko veselja a življenja. In če se vam zdi, da bi radi z n)i poklepetali tudi vi, ga pokličite na telefonsko števil* 431 650. Resnično, ne bo vam žal! Nadaljevanje z 28. strani S tako prakso Sava nadaljuje, ko gospod Bohorič preti, da bo Goodvear v primeru nadaljevanja take občinske politike -to je spoštovanja zakonitosti in veljavne planske ter prostorske dokumentacije - svoje načrte uresničil v kaki drugi evropski državi. Taka grožnja je nesmiselna, ker Goodvear ni kupil prztežnega dela Save, da bi se umaknil iz Slovenije. V članku je omenjena tudi cena zemljišča. Verjetno je vsem jasno, da ceno določajo lastniki in je vsako posredovanje kršenje Pravic lastnikov, da se svobodno odločijo o svoji lastnini. Prepričan sem, da je renomirana tvrdka Goodvear pripravljeno spoštovati pravni red slovenske države. MATIJA KAVČIČ, dipl. inž. gr. načelnik Oddelka za okolje Mestne občine Kranj hjava za javnost V petek, dne 6. novembra 1998, smo v Gorenjskem glasu začudeni prebrali pismo domnevnih Leščanov, ki so g. Francu Ažmanu očitali izkoriščanje funkcij. G. Franci Ažman je z dolgoletnim požrtvovalnim de-l°m v dobro vasi primer človeku, kakršnih bi tako Lesce kot katerikoli drug kraj krvavo Potrebovali. Vestno in odgovorno je izpolnjeval številne zadolžitve, ne da bi mu bilo žal lastnih moči in sredstev. Vsi krajani, ki vsaj malo živijo s krajem, poznajo vse njegove Zasluge pri številnih delih, ki W je bilpo treba opraviti v družbenem centru in ki leškim društvom vsem po vrsti omogočajo boljše pogoje za delo. To in Se marsikaj bi lahko našteli. Zato verjamemo, da se bodo anonimni podpisniki objavljenega obrekovanja zmogli pošteno m odkrito opravičiti g. Ažmanu. Svet KS Lesce Odgovor na vsebino članka 0 usmerjanju kranjske Save v turizem v *' je bil objavljen v vašem ctsopisu dne 10. novembra V imenu ministra za gospo- darske dejavnosti Metoda Dragonje želimo zanikati ministrovo izjavo, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu 10. novembra 1998 ob njegovem obisku na Jesenicah, da je pri kranjski Savi problem v tem, da jim manjka idej in programov. Minister Dragonja ni govoril, da v Savi nimajo idej in programov, izrazil je predvsem skrb, da zdaj, ko vstopajo na področje turizma, ne bi preveč kapitala prelili iz industrije v druge dejavnosti, med drugimi tudi v turizem ne. V svetu je to sicer normalen pojav, da se delež industrije niža, vendar se določeno strukturno ravnovesje mora ohranjati. Po zagotovilih vodstva te delniške družbe je ministrova skrb odveč, da bi se denar v preveliki meri prelival iz industrije v turizem, saj so na področje turizma vstopili zelo premišljeno, vanj ne bodo investirali več kot okoli 10 odsot-kov razpoložljivega kapitala. Vera Vogrinčič Svetovalka za odnose z javnostmi Ministrstva za gospodarske dejavnosti CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA Č. 20« TEL: 064-242 221 TELEFAX:064 - 242 330 Vabi k sodelovanju delavne in zanesljive sodelavce s poklicem: - KV ZIDAR - KV TESAR za delo na gradbiščih Če je naša ponudba za vas izziv in vas veseli delo v gradbeni operativi, pošljite vaše ponudbe, z dokazilom o izobrazbi in z opisom dosedanjih delovnih izkušenj na naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj. .3% POPUST DO 15.12. fflK Sn\ jjfti iltll &i & liftfri ^ ^ ^ **^* ^ ^ ^ '■■^|) Božidar Jožef Janež Življenjepis: Rojen sem 27. aprila 1947 v Zagorju ob Savi. Po izobrazbi sem učitelj. Sem direktor podjetja, v katerem zaposlujem deset ljudi, ki varujejo objekte in naprave. V Cerkljah sem odprl papirnico Papirček. Zakaj kandidirate za župana? Za župana kandidiram, ker želim prispevati k razvoju turizma, gostinstva, kmetijstva, obrt in podjetništva v naši občini. Poskrbeti želim, da mladim ponudimo več možnosti za športno in kulturno udejstvo-vanje. Kaj lahko storite za svoj kraj? S skupnimi močmi in dogovarjanjem lahko uresničimo vizijo, ki jo je LDS predlagala že leta 1994. Zato bomo zagovarjali projekte, ki bodo pospeševali razvoj občine. Mladim moramo ponuditi boljšo izbiro, kot je gostilna, zato moramo poskrbeti za razvoj športa in kulture. Podjetnikom moramo pomagati pri ustvarjanju novih delovnih mest in izgradnji obrten cone. Pospešiti moramo izgradnjo socialnih ter neprofitnih stanovanj za mlade in socialno ogrožene cerkljanske družine. Poskrbel bom tudi za boljši, nadzor nad porabo občinskega denarja. Katere potrebe se še pojavljajo v vaši občini? Cerklje nujno potrebujejo večnamensko športno dvorano in vrtec pri osnovni šoli Davorina Jenka. Zgraditi moramo hotelske kapacitete po Krvavcem in pospešiti izgradnjo apartmajev za turiste. Za župana Milena Kovačlč, e.p. Ribno, Savska 70 4260 e>\ed, Slovenija Tel./fax: 064/742-703 Izdelava unikatnih vitražnih zasteklitev in izdelkov v Tiffanv ali klasični tehniki. Ljubljanska 4 TTC Bled 4260 BLED tel.:064/74L032 Za župana občine Cerklje na Gorenjskem JI "D Trgovina z žensko konfekcijo STELLA Bled (Pod hotelom PARK) - kostimi od 18.000,00 SIT dalje zimski plašči že za 33.200,00 SIT - velika izbira bluz, tel. 741-538 CENTER ZA KONTAKTNE LEČE, d.o.o. OPTIKA 4260 BLED, Ljubljanska c. 3, SLOVENIJA Tel./fax: 064/742 220, 742-614 GG 0GP GRAD BLED, d.d. URAU - VSA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA - PRODAJA GRAMOZA, PESKA IN MIVKE - STROJNE IN PREVOZNE STORITVE Grajska cesta 44, 4260 Bled Tel. (064) 741-166, fax: (064) 744-467 Odjtrto * JUirrje^ vsak dan <^^Tod & _ 24. ure 'A I TC Bled - Ljubljanska 4 - ALPINISTIKA POHODI PROSTI ČAS BLED, T C BLED, TEL.: 064/742 777 DELOVNI CAS: od ponedeljka do sobote od 9. -19. ure nedela ZAPRTO Maks Miklavčič, zgodovinar h Malenskega Vrha, ki ima res izbrano lego nted gorami", bi šli lahko na vse strani: gor Proti severu, na Goro, k znameniti Marijini erkvi, gor proti jugu, na Brda, dol proti vZnodu, v Volčo in Poljane, ali dol proti zunodu, nazaj v Sušo. Vendar se raje spustimo i D°žahodnih pobočjih Gore, proti Blegošu, da 1 ?2 v D°lenJo Ravan, k Martinovcu. Sem Dr0uZahaiali Že pred 20 leti, saj je bila to ena c.v'" kmetij, ki so svoja vrata odprle turistom. Kupaj s člani te gostoljubne družine smo Keziveli prav lepe ure. To pot prihajamo, ker celimo obudili i'm/ih-ii"m nn AoivU,r> dn ve ie nrnv V t0-j obuditi spomin na dejstvo, da se je prav v r J hlŠj 11. nktnhra 1000 mdil MAKS M1K- — vinarjev na Slovenskem, specialist za cerkveno I m$ I1' °ktobra 1900 rc t^C/C. Postal je duhovnik Slh zgodo ■ in eden najvidnej-cialist za na Teološki fnir ieno zgodovino, profesor Multeti in škofijski arhivar. darHtlk ;e postal 29■ JuniJa 1923' novo maš° Je da t v V PolJanah, svojo prvo. Usoda je hotela, v sv zadnJ°- En dan pred svojo smrtjo je imel MalJl fomačl fari mašo, potem je šel peš čez seV>1 Vrh' na SV°J dom v Dolenjo Ravan, in Pre lSiteg1 dne vrnil v Poljane, da bi pri sestri ie kPU 1 n Sel druS° jutro naprej. Toda ponoči ga v LiPhr*e-Umrl' 19■ iuiiJa 1971 PokoPaU so 8a soJkt 2ani- Tako se je sklenilo njegovo prav nič ustv ktrno' zato pa tembolj studioz.no in bi uriU iivlJenje. Glavni mejniki na tej poti OI".- diploma iz teologije 1924, 1929 še Piše: Mih Po ljudeh gor, Terenski ogledi za Goren diploma iz zgodovine in 1945 doktorat z disertacijo Predjožefinske župnije na Kranjskem. Poučeval je najprej na škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu (1929-45) in bil 1937-71 škofijski arhivar. Od 1947 je predaval zgodovino na Teološki fakulteti, 1970 je postal redni profesor in dekan. Življenje mu je bilo pretrgano sredi dela. Veliko je šteevilo njegovih objav, zlasti člankov in razprav, napisal je več skript za svoje študente in nekaj knjig (Marija mati naše vernosti, 1962; Zgodovina cerkve v Jugoslaviji, 1971). Njegovo življenjsko delo pa je monumentalno Leto svetnikov 1-TV, ki ga je zasnoval skupaj z Jožetom Dolencem in je izšlo 1969-73 v štirih debelih zvezkih. To je popis vseh svetnikov, ki se zvrstijo v enem letu, od dneva do dneva. Zanj je prispeval tudi celo vrsto življenjepisov svetnikov, pri čemer je upošteval nova spoznanja in jih tudi sicer posodobil. Če prav vem, se prav zdaj pripravlja ponatis. Preberimo za pokušino uvodni odstavek njegovega življenjepisa sv. Eme (Heme, 983-1045), "slovenske kneginje". Takole pravi: "Med božjimi izvoljenci - svetniki - ni nobenega, ki bi bil tako prisrčno povezan z našo slovensko zemljo in ki bi se bil tako globoko vtisnil preprostim ljudem v spomin kakor sveta Ema. Ko ji je kongregacija svetih obredov 4. januarja 1938 priznala čast svetništva, je pristala na živo prepričanje Slovencev, da je sveta Ema njihova mogočna priprošnjica pri Bogu, na enak način, a Naglic po ljudeh dol jski biografski leksikon kakor jim je bila materinska dobrotnica v življenju. Njeno svetniško češčenje je bilo že prvič po cerkveni oblasti uradno potrjeno, ko so 21. novembra 1287 s prenosom njenega trupla v njen končni grob v cerkvi v Krki v slovesni procesiji priznali njeno svetost, potrjeno z mnogimi čudeži. Na ta način je bil naši Emi dan uradni naslov blažena, ljudstvo pa jo je že prej, od njene smrti dalje, in pozneje prav do. naših dni vedno imenovalo sveto Emo. Vztrajno, devet stoletij dolgo češčenje svete Eme med Slovenci je bila glavna podlaga njene kanonizacije. Zato smemo reči, da je ona najbolj naša svetnica." Zdaj, ko smo pred tem, da dobimo "najbolj našega svetnika", Antona Martina Slomška, obudimo z besedami našega zgodovinarja spominski utrinek na sv. Pavlina II., "oglejskega patriarha in oznanjevalca vere med Slovenci". Maks Miklavčič trdi, da ga premalo poznamo in cenimo. "Sv. Pavlin je prezgodaj umrl, da bi bil videl končni uspeh veličastnega podjetja za krščansko vzgojo Slovencev južno od Karavank in na desnem bregu Drave. Brez dvoma pa smemo prav njegovemu načrtu in njegovi metodi, kar se da skladni z evangeljsko resnico in svobodo, pripisovati odločilno zaslugo, da se je krščanska vera brez odpora razširila po vsej slovenski zemlji. Oglejski patriarh je s tem raztegnil svoje meje daleč na Vzhod, sv. Pavlin pa si je res zaslužil naslov: apostol Slovencev." - Da vse to sploh vemo, pa je zaslužen tudi dr. Maks Miklavčič, rojak iz Dolenje Ravni pod Blegošem. DEŽURNI NOVINAR _ ureja: Renata Skrjane Ocena škode in dnikovKS Kamnik, 12. novembra - Katastrofalne poplave v občini Kamnik so največ škode povzročile v Tuhinjski dolini in še posebej v Špitaliču ter v Motniku na komunalni infrastrukturi in zemljiščih. V Kamniku Je voda zalila Dom upokojencev. Šolo Rudolfa Maistra, preplavila kopališče, razlilo se je tudi kurilno olje iz prevrnjene cisterne, poplavljenih pa je bilo tudi več stanovanjskih in drugih objektov. Po prvih in nepopolnih ocenah znaša škoda kar dve tretjini letnega občinskega proračuna. Čeprav se država počasi odziva na odpravljanje škode, so v občini že začeli z odpravljanjem škode, za ponedeljek pa je napovedana tudi izredna seja občinskega sveta občine Kamnik, je na srečanju s predsedniki krajevnih skupnosti v torek popodne povedal župan občine Kamnik Tone Smolnikar s sodelavci iz občinske uprave. Ob tej priložnosti sc je predsednikom in vodstvom krajevnih skupnosti ob izteku mandata tudi zahvalil /a delo in številne akcije, ki so potekale skupaj s sodelovajem občinskega proračuna v krajevnih skupnostih v občini. t Župan sprejel alpinista Tomaža Humarja Kamnik, 12. novembra - Na začetku tiskovne konference, ki jo župan občine Kamnik Tone Smolnikar sklical v torek zaradi posledic poplav in škode v občini Kamnik, je sprejel tudi alpinista Tomaža Humarja. Tomaž je bil od 8. septembra do 31. oktobra v znamenitem mednarodnem parku Yosemite v Kaliforniji, želel pa je preplezati najtežjo tehnično smer Reticent Wall v Et Capitanu. Smer je dolga 1.300 metrov. Prvi so jo leta 1995 preplezali Američani. Tomaž Humar se je stene zaradi pomanjkanja in formacij lotil s preveč opreme. Za napenjanje vrvi je tako porabil dva dneva, /a plezanje pa 12 efektivnih dni. Sicer pa so Humarjev vzpon spremljali tudi snemalca Stipe božič in .loško Bojič, alpinist Damjan Kočar in fotograf Matej Mejovšek. K uspehu mu je v torek čestital tudi župan Tone Smolnikar. • A. Žalar Tržiška veteranska organizacija pripadnikov TO Tržič, 13. novembra - Ob letošnjem praznovanju 30. obletnice ustanovitve Slovenske teritorialne obrambe (TO), ki je ob osamosvojitvi postala del Slovenske vojske, osrednja slovesnost pa je bila pred dobrim mesecem na Kurcščku, se bodo obletnice spomnili tudi v Tržiču, kjer bodo prihodnji teden v dvorani KS Brezje pri Tržiču pripravili srečanje, na katerem se bodo zbrali pripadniki nekdanje TO, veterani druge svetovne vojne in pripadniki Slovenske vojske. Ob tej priložnosti bodo ustanovili tudi veteransko organizacijo pripadnikov nekdanje TO tržiške občine, ki bo nekakšna podružnica kranjske in radovljiške. Po besedah upokojenega poveljnika tržiške TO Ivka Bergan-ta, naj bi v začetku štela okoli sto članov, svoj sedež pa bo imela v prostorih tržiške Občine. "Ta organizacija nam bo omogočala izmenjavo izkušenj in možnost strokovnih izletov. Poleg tega bo to tudi priložnost za obujanje spominov na čase, koje TO še delovala. V tržiški občini je imela 1500 . ki so bili odlično fizično pripravljeni za eje in posredovanje v sredogorju in visokogor-morali skrbeti za območje Kamniških Alp do iravnih nesrečah pa smo pomagali tudi civilni pnpadruko varovanje i ju, saj sme Stola, ob r zaščiti," je še pojasnil Bergani R. S. Ika Juren: "Ne vem, kaj sem slabega storila županu Grosu, da mi uničuje življenje in zdravje?" Zaradi pritiskov in groženj popustili živci Župan kranjske Mestne občine Vitomir Gros Jurnovi izdal odločbo o prenehanju delovnega razmerja - Razlog - ukinitev občinske fotokopirniee, ki v resnici še mesece ni nehala obratovati - Srčno bolnico in astmatičari«* poslal barvati ograjo, pozneje pa v kiosk na parkirišču - Župan se požvižga na odločitve sodišča - Jurnovo poslal še pred disciplinsko komisijo - Zaradi nenehnih psihičnih pritiskov je pristala v psihiatrični bolnišnici Kranj, 13. novembra - Sreda je bila. Povsem običajen dan sicer, za Iko Juren z Gradnikove ulice, pa še en dan morečih občutkov in zgubljenosti. Že dober teden se vsako jutro, malo pred osmo, z avtobusom odpelje v Begunje, od koder se vrne po 15. uri. Na žalost cilj vsakodnevnega potovanja ni služba, ampak se konča v tamkajšnji psihiatrični bolnišnici. Psihični pritiski v službi in vsakodnevni stresi so bili prehudi in "elastika" se je pretrgala. Znašla se je na psihiatriji. Jurnova si pred časom niti v delovno razmerje, tudi moje sanjah ne bi mogla zamisliti, da se dogodki, ki so se zgodili njej, v resnici sploh lahko zgodijo. Če že ne glasno, je pa zagotovo v mislih neštetokrat preklela dan, ko se je zaposlila na kranjski ' Občini. Dan za dnem se sprašuje, kje je storila napako in zakaj se je zamerila županu Grosu, da ji s svojimi odločitvami uničuje zdravje in življenje. Ko je pred štirinajstimi leti začela delati v občinski kuhinji, ji še na misel ni prišlo, da bo zbolela in se znašla na drugem delovnem mestu. Začele so se pojavljati težave s srcem in leta 1992 so ji na srčni zaklopki morali vstaviti plastični obroč, poleg tega pa je Jurnova tudi astmatičarka. Po mnenju internista ljubljanskega Kliničnega centra je bila zaradi omenjene operacije sposobna le za šti-riurni delavnik, kajti priznana ji je bila tretja kategorija invalidnosti. Ljubljanska invalidska komisija druge stopnje je za Jur-novo določila spremembo delovnega mesta, na kranjski občini so ji iz Sekretariata za občo upravo avgusta 1994 izdali odločbo o prerazporeditvi in sredi novembra je začela delati v občinski lotokopirnici. Težave, ki so ji uničile zdravje, so se začele lansko poletje, koji je kranjski župan Vitomir Gros izdal odločbo o prenehanju delovnega razmerja, kot razlog pa zapisal "nujne operativne razloge" oziroma zaprtje fotokopirniče, ki je v resnici delala še mesece po tem dogodku. "Ne vem, kje sem naredila napako in kaj sem delala narobe, da sem bila naenkrat odveč. Ko mi je župan Gros prekinil invalidnosti ni upošteval, saj mojega soglasja ni pridobil. Na to odločbo sem se seveda pritožila oziroma napisala ugovor, vendar mi Gros še do danes ni odgovoril, zato sem pravico iskala tudi na kranjskem Delovnem in socialnem sodišču, ki je razveljavilo županovo odločitev," je pripovedovala Jurnova. Omenjeni župan je odpustiti torej ni mogel, jo je pa poslal na kranjski olimpijski bazen, kjer naj bi Jurnova barvala ograje in pometala. Pol leta, do letošnjega junija, je tam tudi ostala. V tem času je bila večkrat na bolniški. "Gospod Lesar mi je potem predlagal, naj grem delat na parkirišče ob kranjski Gimnaziji. Seveda nisem upala odkloniti, saj bi izgubila delo, zato sem še istega meseca začela delati v "gajbi-ci", kjer sem pobirala parkirnino. Bila sem brez stranišča, uporabljati sem morala občinskega, "gajbica" pa se je segrela tudi do 40 stopinj, česar kot srčna bolnica nisem prenesla, je pojasnila Jurnova in dodala, da je, če je želela na stranišče, morala parkirišče zapreti oziroma najti zamenjavo, županov pomočnik Janez Lesar pa ji je med drugim celo predlagal, naj čim manj pije, da ji ne bo treba hoditi na strapišče. Ker so njene prošnje po premestitvi pri Grosu vselej naletele na gluha ušesa, jo je lepega dne moral z delovnega mesta odpeljati rešilec. Vročina je bila pač prehuda. Za nameček jo je župan Gros poslal še pred disciplinsko komisijo, kamor je Jurnova 20. julija letos prišla s svojim odvet- Ika Juren: "Strah me je službe in Grosovih pritiskov, zaradi katerih trpi vsa družina. " službo. V "gajbico" na parkirišču seveda. Strah jo je, saj se boji novih županovih pritiskov-Nenehno se sprašuje, zakaj se.1e spravil nanjo in ji uničil živce-jo nadiral in se je, po njenu1 besedah, želel na vsak način znebiti. Njeni deklici sta Pre" puščeni sami sebi. Pogreša13 mamo in si želita, da bi bilo vse spet tako, kot je nekoč že bil°-Se je Jurnova zamerila županu Grosu, ker ni brezpogojno ubp* gala in izpolnila vseh njegovih zahtev? Upornikov pa očitno ne mara. Tudi če ti iščejo le sv°J° pravico. Moč je seveda na nJe" govi strani. Je pa v želji po nje' nem dokazovanju tokrat očitn0 šel predaleč, saj je Jurnoy uničil zdravje in iz nje naredi psihiatričnega bolnika, nje*1 hčerki pa prikrajšal za družinsko srečo in brezskrbno otroštvo. To ni "igra" enakega 1 enakim. Vprašanje je, kako bise počutil župan Gros, če bi bil na "drugi" strani? Na strani Jurn0' ve, ki neneho izgublja sV0)° "bitko" in se sprašuje ZAKAJ-• Besedilo in foto: Renata Škrjanc nikom Vinkom Kastelicem. "Gros mi je očital, da sem neupravičeno zapustila delovno mesto(šla sem namreč na malico), da sem s časopisnimi izjavami blatila in sramotila Občino ter da sem izkoriščala bolniško. Mojemu odvetniku pa je dejal, da sem si vse izmislila in da lažem," je povedala Jurnova. Grosovi pritiski so bili očitno prehudi in Jurnovi so sredi septembra popustili živci. Odpeljali sojo v begunjsko psihiatrično bolnišnico, kjer je bila vse do minulega tedna, zdaj pa vsak dan obiskuje dnevno terapijo. "Vsak večer moram jemati zdravila za pomiritev, nenehno pa premišljujem kaj bo z mojima hčerkama dvanajstletno Lucijo in desetletno Ireno, ki ju otroci v šoli že sprašujejo, če se je njuni mami res zmešalo. Hudo je in ko sem bila v bolnišnici, sem večkrat pomislila, da bi kar vse skupaj končala in si vzela življenje. Zadržala me je le misel na hčerki," je svojo tragedijo opisala Jurnova. V kratkem naj bi šla spet v Je zaklonišče na Planini zbirališče mladih "tolp"? Vsak večer hrup, potem še požar Stanovalci Likozarjeve ulice so ogorčeni, saj si v podzemne etažne garaže zvečer sploh ne upajo - Zaklonišče spremenjeno v zbirališče mladih - Požar ogrozil parkirana vozila - Mestna občina prostore zaklonišča oddajala v najem Kranj, 13. november - Stanovalci Likozarjeve ulice in ulice Juleta Gabrovška so dalj časa opozarjali na vsakodnevno zbiranje mladih v tamkajšnji podzemni garaži in zaklonišču. Tolpa mladih, kakor so skupino poimenovali stanovalci, je z bližnjega zbirnega mesta kosovnih odpadkov pobrala odslužene jogije in kavč ter jih prinesla v in pred zaklonišče, ki je v omenjeni garaži. Vsak dan so popivali, stanovalci pa vedo povedati, da tudi droga ni manjkala. Njihovih opozoril ni doseči aj nihče vzel resno, dokler v ponedeljek ni zagorelo. Kranj, 13. november - Stanovalci Likozarjeve ulice in ulice Juleta Gabrovška so dalj časa opozarjali na vsakodnevno zbiranje mladih v tamkajšnji podzemni garaži in zaklonišču. Tolpa mladih, kakor so skupino poimenovali stanovalci, je z bližnjega zbirnega mesta kosovnih odpadkov pobrala odslužene jogije in kavč ter jih prinesla v in pred zaklonišče, ki je v omenjeni garaži. Vsak dan so popivali, stanovalci pa vedo povedati, da tudi droga ni manjkala. Njihovih opozoril ni dosedaj nihče vzel resno, dokler v ponedeljek ni zagorelo. Zvečer okoli 19. ure je v zaklo- ni bilo, potem pa seje v in pred nišču etažne garaže A zagorelo. Prihiteli so policisti, za njimi tudi kranjski gasilci. Iz zaklonišča so znosili goreče jogije in kavč. Ukrepali so hitro in preprečili še večjo škodo, do katere bi lahko prišlo, če bi se požar razširil na parkirane avtomobile. Ena od bližnjih stanovalk je povedala, da je bilo zaklonišče med zadnjo vojno lepo urejeno in so ga uporabljali, pred dobrima dvema letoma pa gaje kranjska Mestna občina oddala v najem. Nekaj časa večjih težav zakloniščem začela zbirati mladina. "Cele večere so popivali in razgrajali," so pojasnjevali stanovalci in dodali, da se je to moralo slabo končati, škoda je le, da jim prej ni nihče prisluhnil. Občina je v začetku letošnjega leta zaklonišče zapečatila, vendar so vanj vlomili in ga nasilno odprli. "Ko sem dan po požaru poklicala na Občino, me je gospod Janez Lesar zelo na hitro odslovil in dejal, naj v zaklonišče ne hodimo, ker lahko pride do eksplozije. Ne vem, ali je bilo to res, ali pa le ni želel, da bi zaklonišče kdo fotografiral," je povedala ena od stanovalk. Bližnji sosed pa je ob našem obisku ravno čistil svoje vozilo, ki je bilo umazano od omenjenega požara. "Na srečo seje dobro končalo, lahko pa bi požar poškodoval tudi parkirana vozila. Čudno je tudi to, da nam župan Gros ni dovolil oddajati skupnega prostora, za oddajanje zaklonišča nas pa ni nič vprašal," je dogodek komen- tiral bližnji stanovalec. Janez Lesar, županova roka", nam je pred nos ^ zaprl vrata zaklonišča ter desna ob tem dejal, da ne želi. da f°togtri .r- 1 ~ r>7 neK* f iramo mesto požara. ^L ^fat minut se je omenjeni še en ^ pripeljal do zaklonišča, s s pa pripeljal tudi ključavnica J. ki je verjetno poskrbel za nejšo in varnejšo kljućav 6j Če bi za to poskrbeli P ^ morda do požara sploh Prišlo. ^ ja„c • Besedilo in foto: R- £e$na &ot>ec Stilno pohištvo d.o.o. ZREDNA PRILOŽNOST ■ NAKUPA TKALNEGA POHIŠTVA Navodilo ra polnjenje tatu ' PokMite Uevi 1111 • stisnite 1 ra polnjenje rrrfuna. • Vtipkate 13-mestno številko In piriiisnite # (lo,lio) • Sistem bo vtipkano tteviltto ponovil. • 1'iitisniti' J, -V |ir U.'V.lVrt pi.iviln.v Ce je prtflo do napake, prihsnrte 1, ponovno vtipkajte (levitko in pritisnit* 1 Haton)« tedaj dopolnjen z vrednostjo v vrednostne kartice. Za preverjanje ftarvja in veijavnostl tvojega raćune poHtSte 121 in pritisnite 1 Za pomor" pn polnjenju račune m informacije poelltlte ttevtlko let. 24 ur na dan Klic na to itevilku It mtertsa MOSt je bmptacan m te moten tudi. će je račun pralen. Pn uporabi kartic vrisajo ipinsm Har1lca;l)1lM567«9 j Vetja do> 11/1 l/M Na Mobikartici je pod srebrno plastjo skrita številka, s pomočjo katere napolnite svoj račun mobi. Pokličite številko 123 in sledite zvočnim navodilom za polnjenje, ki so zapisana tudi na zadnji strani Mobikartice. Po vnosu 13-mestne številke (skrita je pod srebrno plastjo) v telefon se bo vašemu računu nova vrednost dodala avtomatsko. Za podrobnejše informacije in nasvet pokličite brezplačno številko 080 70 70, 24 ur na dan. ali obiščite našo domačo stran na Internetu: vwvv.mobitel.sl Tukaj prodajamo] 5<>o prodajnih mest v Sloveniji: j Mobitelovi centri Mobitelovi pooblaščeni posredniki prodajna mesta Petrola prodajna mesta Pošte Slovenija. 041 I ZA VSAK ŽEP mobitel SLOVENSKI OPEPATEP IMMT ti MM ZARADI PRIPRAV NA POPOTRESNO OBNOVO BO V TOVARNI V BOVCU OD 24. DO 28. 11. MED 11. IN 17. URO RAZPRODAJA ZALOG. REDNE CENE VSEH PROGRAMOV BODO ZNIŽANE OD 10% - 40%. VELIKA IZBIRA REGALOV, SPALNIC, JEDILNIC. LISNA f d.o.o«, te!.: 065/ STANOVANJA rvd.0v-iica, dvosobno stanovanje v nad ar'evi ulici v izmeri 48 m2' v IL JSWtropju, z balkonom, telefonom, nčifv.Prodamo za 8,0 mio SIT (86.000 ^^informacije MAKLER BLED ulfr?0vljica> "vila bloki" na Cankarjevi vicT^L prodamo trisobno stanovanje v s jCe,m Dritliciu v izmeri 65 m2, balkon urB°9|ed°m na Jelovico in Bled, mir, (TlnES okolica, cena 10,4 mio SIT BLED00 DEM) informaciJe MAKLER enon v''ica. dvosobno stanovanje v Stanrat %tropnin stolpičih na Cesti ma I? Za9arja v Radovljici, popolno-mirn°DnovlJeno, CK (zemeljski plin), balknr, 3a v '• nadstropju. Manjši rnio 5,,-dva kletna prostora. Cena 8,2 Makler bled00 DEM) informaciie Ure^er^ £r?d.arno garsonjero, lepo ma '° 'n takoj vseljivo v izmeri 23 bloka .nadstropju stanovanjskega qar<£' 2 Da|konom. Cena opremljene DEM?16/6 ie 4.3 m'o SIT - (45.000 .^J^M^acije MAKLER BLED sSllJSKA BISTRICA, dvosobno v m „anle v osrednjem delu naselja, telefon® str°Piu izmera 50, 42 m2, s cena n •• Dalkonom, takoj vseljivo, ciie MaklerblId000 DEM) inf°rma" pSSu?KA B|STRICA, garsonjera-PUNa ocPartma v nase|iu ZOISOVA enota ' ^5 m2 velika stanovanjska 0riorn' «5?lnoma opremljena, z balkona ' ^ °-dilcnem stanju, takoj vseljiva, informa;P .mi0 SIT (58.000 DEM), --^^MAKLER BLED n^o*J7RP'an'na 1 prodamo funkcio-vanje'u/i m2 veliko trisobno stano-z lepirn rona,dstr°Piu- ,m§ dva balkona ,ri LošLIa59!edom Proti Smarjetni gori tUQ,i vse lm-tlhnboviu- Stanovanje ima 11 mil «siT ,'lucke, njegova cena pa je ^!!!^(117.000 DEM). SVET KR/uTj Tj--- prodam'n * • n!na 11 83 m2, ugodno tern naHolnsobno stanovanje v četr-funkcionah,L°P,U- LeP° vzdrževano, 2 razaVoH 3 razPoreditev, južna lega Prikliu^0m/ velik balkon in vsi (l250°0DEMtsv^11'8 miL S,T ^ANj di na|no r? ^olna 111 Prodamo funkcio-VanjeV idvosobno stano-f'ogledn^ str°Piu visokega bloka, s Pr'kliučkm na V2nod ter z vsemi il^OODEM). SVET 10'4 mil' S,T *_**NJ KRANJ, Zlato polje blizu avtobusne postaje prodamo 39 m2 veliko eno-sobno stanovanje v drugem nadstropju, obnovljeno, s centralnim ogrevanjem, vseljivo aprila 99. Cena je 6,6 mil. SIT (71.000 DEM). SVET KRANJ, Šorlijeva ulica - prodamo 55 m2 veliko, obnovljeno dvosobno stanovanje s sončnim razgledom, v osmem nadstropju. Stanovanje je takoj vseljivo, stane pa 8,7 mil. SIT (92.000 DEM). SVET KRANJ, Mlakarjeva ulica - prodamo 74 m2 veliko, prenovljeno trisobno stanovanje v prvem nadstropju nizkega bloka, s pogledom na teniška igrišča, s centralnim ogrevanjem in KATV. Cena stanovanja je 12,8 mil. SIT (135.000 DEM). SVET KRANJ, na atraktivni lokaciji - prodamo 100 m2 veliko stanovanje v pritličju meščanske hiše. Stanovanje bo potrebno temeljito obnoviti. Poleg stanovanja boste dobili še garažo in vrt. Cena 9 mil. SIT (95.000 DEM). SVET KROPA prodamo 29 m2 veliko garsonjero. Stanovanje je lepo vzdrževano, nahaja pa se v 2. nadstropju nizkega bloka, z razgledom proti SV. Ima vse priključke, cena garsonjere pa je 4 mil. SIT (43.000 DEM). SVET MAKLER ■LIPd.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN I MAKLER BLED d.o.o. prodaja nepremičnin Ljubljanska cesta 3, 4260 Bled, tel.: 064/742-333, fax: 064/742-335 NEPREMIČNINE REAL ESTATE Enota Kranj, Huje 33, 4000 Kranj, tel.: 064/330-112 veliko, sončno teraso z izhodom na vrt. Vseljiva je takoj. Cena je tržna. SVET. sedaj DEM). 17.3 mio SIT (183.000 103. LESCE V Lescah prodajo polovico stanovanjske hiše - pritličje v izmeri okrog 65 m2 in prostore v kletnem delu v izmeri okrog 40 m2, zelo lep vrt v izmeri 300 m2, zidana garaža poleg hiše, vse skupaj za 13 mio SIT (137.000 DEM) inf. MAKLER BLED KRANJ, Visoko - 465 m2 uporabne površine, parcela 610 m2, nova stanovanjska hiša, izredno prostorna, z dvema bivalnima etažama in kletjo. Horis je 14 x11 m, zraven hiše je izdelana velika terasa, pokrita z leseno konstrukcijo. Cena: 43 mil. bir (460.000 DEM). SVET PREDDVOR, Bašelj prodamo 1550 m2 veliko zemljišče z gradbenim dovoljenjem. Na parceli stoji manjša brunarica, primerna za bivanje, tel, KATV, voda, elektrika. Cena je ugodna -12,35 mil. SIT (130.000 DEM). SVET y POSESTI JAVORNIK - Jesenice Na Javorniku prodamo polovico, le 23 let stare stanovanjske hiše - gre za pntlicno trisobno stanovanje s kletnim prostorom in polovico vrta v izmeri 300 m2. Dobra lega objekta, urejena okolica. Cena te zanimive ponudbe je 8 mio bi i - (85.000 DEM) inf. MAKLER BLED KRANJ - 50 m2 velika živilska trgovina v gosto naseljenem območju. Lokal je opremljen. „___ Mesečna najamnina 7S.000 SIT, odkup opreme 2,4 mil SIT. SVET KAMNA GORICA Stara fužinarska hiša v starem delu naselja ob potoku. Gre za zelo velik objekt, ki ga bo potrebno detajlno obnoviti. V objektu je preko 200 m2 koristne površine, stoji pa na 350 m2 zemljišča. Cena uzredno ugodna - 2.2 mio SIT (22.000 DEM). BOHINJ - počitniški apartmaji V zelo simpatičnem in kvalitetnem novem objektu v Bohinju prodamo še tri od šestih počitniških apartmajev: apartma v pritličju v izmeri 34,40 m2 in dva apartmaja v nadstropju s sobo v podstrešnem delu v izmerah 52,45 nr>2 in 60,68 m2. Vsakemu apartmaju pripada kletni prostor, urejeno parkirišče, v kletni etaži pa je skupni hobbv prostor. Ostali podatki pri MAKLER BLED d.o.o. Odlična ponudba za počitnice NAKLO, Duplje - 5 km od avtoceste prodamo novo, še nedokončano viso-kopritlično hišo. V pritličju je izdelano veliko petsobno stanovanje. Hiša ima preko 300 m2 uporabnih površin, leži pa na končni in mirni parceli, ob zelenem pasu s 550 m2 površine. Cena je 27,2 mil. SIT (290.000 DEM). SVET i0 , MiMji I SPODNJE GORJE Zanimiva starejša stanovanjska hiša na zelo lepi in sončni lokaciji, hiša z 210 m2 stanovanjske površine obsega kuhinjo, dnevno sobo, sobo in kopalnico v pritličju ter štiri spalnice v nadstropju, je tudi podkletena, stoji pa na veliki parceli v izmeri 1.000 m2. Dodatni gospodarski objekt, ODLIČNA PONUDBA za 15,1 mio SIT (160.000 DEM informacije MAKLER BLED) ^naJlS^s^ov* v pritličju HRUŠICA. Stanovanjska hiša (v T°nadsws""u sianovanje v prttHčju HRUSIC« s.Jia,----"iT;"" B**nr\ ?bnovnen°?nne9a bloka. Stanovanje je dvojčku), ki obsega 210 m2 stano- vs«,. Meno m ima -^.-.i-------skQ povTšjne m stoji na 500 m2 zemljišča. Hiša je takoj vseljiva del hiše je zidan, del montažna gradnja dobra lokacija in sončna lega, cena iS.6 PriKknJ-ma cer>tralno ogrevanje, 10>2 m« sit / ni6.tak°i VSQ|iivo- Cena ^J!15[ 007.000 DEM). SVET JESENICE - najem poslovnega prostora Na Jesenicah oddamo v najem preko 120 m2 velike starejše poslovne prostore - prej živilska trgovina, v pritličju večjega objekta na Prešernovi ulici. Dejavnosti so dopustne vse -razen živilske. Mesečna najemnina znaša 66.000,00 SIT (700 DEM) informacije MAKLER BLED KRANJ, Stražišče - 270 m2, na mirni lokaciji prodamo deset let staro, kvalitetno dvodružinsko hišo. Parcela je končna in dovolj velika - 544 m2. Hiša ima vse priključke, je prostorna, ima CERKLJE na Gor., okolica prodamo 20 let staro, enonadstropno hišo s 140 m2 stanovanjske površine. Zemljišče je veliko 2300 m2, od tega je blizu 900 m2 zazidljivega. Lega je sončna, primerna za stalno ali občasno bivanje. Cena je ugodnih 21,6 mil SIT (225.000 DEM). SVET BOHINJ, Jereka prodamo dvostano-vanjsko hišo, stanovanjske površine 86 m2, parcele 414 m2, staro 50 let, z lepim razgledom na Bohinjsko jezero, na sončni lokaciji, primerno za stalno bivanje ali kot vikend. Poleg hiše je še majhen hlevček ter dve drvarnici. Cena je 41,2 mil. SIT (150.000 DEM). SVET KRANJ - blizu železniške postaje in carine prodamo enonadstropno, v celoti podkleteno poslovno stavbo z 210 m2 uporabne površine in nekaj lastnih parkirišč. Cena je 33 mil SIT (350.000 DEM), plačilni pogoji pa so stvar dogovora. SVET RADOVLJICA, okolica 100 m2 uporabne površine, oddamo novo delavnico, registrirano za kovinsko galanterijo, možno tudi za drugo dejavnost, z lastnim dostopom. Delavnica se nahaja v kleti nove stanovanjske hiše ob Srometni cesti, ajemnina znaša mesečno 56.700,00 SIT (600 DEM) z enoletnim predplačilom. SVET ZAZIDLJIVE PARCELE Bled, Selo, manjša zazidljiva parcela -500 m2 z urejenim lokacijskim dovoljenjem na mirni in sončni legi na robu CeSnaa4,7 mio SIT (50.000 DEM) informacij MAKLER BLED 38382741 lip bled vazda anj O jD 3 2H MCIL^Oj ■Ml,!, 1 •31, do 50 % popust pri nakupu masivnega pohištva in vhodnih vrat ugodni kredit T + 0 % možnost brezplačnega prevoza in montaže razprodaja opuščenih programov masivnega pohištva in vhodnih vrat Obiščite nas v prodajnih salonih: KRANJ 064 340 090 Mirka Vadnova 14 BLED 064 795 230 Ljubljana, BTC 7* 061 185 26 42 GOSTIMA - PIZZCRIJfl - tople malice *W - divjačina - bogata izbira pizz - domače jedi -jedi po naročilu Rezervacije za novoletne zabave, tel.: 064/491 330 ZBUDIMO SE SPOČITI, V DOBREM RAZPOLOŽENJU S PERILO^^ \JL AN60RE IN MERINO VOLNE $¥**»đtw Kidričeva 47a CTCVJH d.o.o. tel/226-464 © brezplačen prevoz za nakup v vrednosti nad 100.000 SIT © organiziran servis in montaža j • posojilo do 36 mesecev © garancijski rok 2 leti @ strokovno svetovanje © izmere na objektu iS JELOVICA Lesna industrija d.d., 4220 Škofja Loka, tel.: 064/61 -30,fax: 064/634-261, E- mail: info@jelovica.si prodajna mesta: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.:064/61-30, fax:632-761 KRANJ, Partizanska c. 26, tel./fax:064/211-232 Murka LESCE, tel.:064/718-110 ŽIVILA V četrtek 19.1M998 bomo ob 14. uri /lore/no odprli er U I.1998 CH 7.990 Rezalni stroj BOSCH MAS 4300 -moč 100 W - dvostopenjsko varnostno stikalo - trenutni vklop Glasbeni stolp PHILIPS FW 730 - 2 x 100 W 3 CD - dvojni kasetofon z Dolov B in enim avtoreverse sistemom - 20 pomnilnlških mest, RDS - bujenje ob zvoku CD, kasete ali radia - tristopenjski dinamični bass refleks zvočniki Imetniki Kartice 4 - 5 % gotovinski nKavni avtomat BOSCH TKA 2708 j--za 8 skodelic kave, stekleni vrč s pokrovom moč 900 W frc, ■ KOVIN^VTEHNA Tiskoma agencija ##B*P*paracai ## Filip Bence je letos maja praznoval trideset let ukvarjanja z alpinizmom Najvišja gora na svetu ni Everest, ampak alpinizem "Alpinizem je moje življenje, alpinizem v vsej njegovi mogočnosti, od neizmerne lepote do udarcev usode in izgube najboljših prijateljev. To je tisto, kar me spremlja zadnjih trideset let." Dolina - "Moj največji alpinistični dosežek v tridesetih letih je, da sem po vseh teh zgodbah in doživljajih v gorah in pod njimi sploh še živ," napol v šali napol zares pravi F'lip Bence, nedvomno eden najboljših slovenskih alpinistov vseh časov. Kot bi me hotel odpraviti na način: raje plezam, kot govorim. To, da je Filip z gorami na "ti", bo kj»r držalo, o zgovornosti pa... Ko sem ga Jjhiskal na njegovem domu v Dolini nad »ržičem, so ure kar minevale, pridno sem »nenjaval kasete v snemalni napravi, sicer pa n,č čudnega, ob sebi sem imel prijetnega in zanimivega sogovornika. Pravzaprav Filipa Benceta skozi dokaj redno spremljanje dogodkov iz alpinističnega sveta posredno "poznam" že več kot desetletje. Kaj kmalu sem ga "vtaknil" med tiste slovenske alpiniste, ki svojih sPortnih dosežkov nikoli niso beležili z osvojenimi osemtisočaki v Himalaji, am-Pak so njegovi goli, koši in prva mesta zabeležena na drugačen način, v več kot 3200 vzponih, od tega skoraj 200 prvenstvenih smereh, konec koncev pa se je udeležil tudi 11 alpinističnih odprav. Janez je iz bivaka prinesel napolitanke, ki 50 ostale od 5. maja, ko je odlični tržiški alpinist Filip Bence skupaj s prijatelji P'aznoval 30-letnico ukvarjanja z alpinizmom. "Upam, da Ta črn ne bo zameril, če 51 malo postrežemo." Tako sem maja letos v Gorenjskem glasu zapisal ob moji Plezalni izkušnji, ko sem se z vodnikom Jai»ezom Primožičem, ki po rodu sicer ,2haja iz iste vasi kot Filip, po Kramarjevi ^eri podal na Storžič. Pred dnevi sem se k a Črnemu povabil kar na dom. v ^a črn torej. Kje si dobil ta vzdevek in v £em je pravzaprav štos? Mar črni lasje in -rki? Kolikor vem te vsi tržiški Filip*ima svojo lastno steno kar na vrtu. Ko si se začel resneje ukvarjati z alpinizmom, si že hodil v službo... "Zaposlil sem se po zaključku osnovne šole. Imel sem veselje za več poklicev, a ni bilo možnosti niti za šolo niti za kakšno obrt. Manjkalo je denarja, pa sem moral v službo. Zaposlil sem se v BPT, alpinističnemu odseku pa sem se priključil leta 1968, ko sem šel s fanti, bilo je 5. maja, po Kramarjevi smeri na Storžič." Po Kramarjevi mimo bivaka? "Ja, tam, kjer si šel ti z Janezom. Zato sem tridesetletnico alpinizma praznoval prav na bivaku. Z njim in s Storžičem sem bil vsa ta leta trdno povezan. Še več, Storžič je vsekakor največji simbol mojega alpinizma. Še isto leto sva s prijateljem Dušanom Srečnikom v Storžiču ponovila skoraj vse smeri, kar jih je bilo. Naslednje leto pa se je pokazala še ena stvar, ki bi lahko spremenila moje življenje. V družbi, v kateri sem bil, smo se odločili, da gremo v Lesce za padalce. In smo šli, vojska je plačala tečaje, kar je na neki način pomenilo, da kot padalec kasneje tudi odslužim vojaški rok. V letu 1969 sem tako bolj malo plezal, več pa sem bil v zraku. Ravno pred odhodom v vojsko pa se je zgodila prelomna stvar..."' Mi alpinisti Icejo kar po vzdevku. "Vzdevek so mi nadeli alpinisti, čeprav sem ta "prtikl" dobil tudi že pri vojakih. Je Pa res, da sem bil včasih še bolj črn, zdaj sem ze malo siv." Med alpiniste si prišel pred 30 leti, kar P°nieni leta 1968, ko si imel... , 18 let. Pravzaprav sem s hribi štartal, ko sem bil star komaj 14 dni. Sicer je že tukaj v Dolini bolj strmo, no, po pripovedovanju 5|are mame in mame so me prvič odnesli na orsnino še kot dojenčka. Tam je bila včasih P^nšarija, danes zanjo vedo le še gobarji, saj Je vse zaraščeno. Takrat se je v bistvu začela "J°ja planinska kariera. Stara mama in mama sta bili celo življenje planšarici, ^ama ima pri svojih sedemdese-[m letih za seboj več kot petdeset j* paše. Vsako leto je po tri, štiri n k606 Preživela po naših plani-z njo pa sem otroštvo kot pastir preživljal tudi jaz. Tako se LZaČela moja ljubezen do gora, takrat sem po eni strani rad, Po drugi pa sem moral skakati Pašnikih "P° bregovih in g°rskih Vaš rod izhaja prav iz Doline? rod -ajfm lz starega dolinskega ~a> iz Suštarjeve družine, stara kr!w-a in nekdanji gospodar Sice Je Sta bila brat in sestra-sredrif "Sm° tr^e bratie' Jaz sem Dla * otrok si t°reJ na živli nabiral delovne in J®nJske izkušnje. Izkušnje, VS?(^en|e?naJbrŽ Spremljaj° trehZag°tovo- Ogromno je bilo Don -delati tako Podnevi kot bila ' Sa^ živina lakrat še ni '? ograjena. Navadil sem se na Drav na strele' kl so mi Se n-K?rav zel° ko"stile. Takrat da c ° baterij, pa sem počakal, UstrSf P°bliskalo, krave so se ko7? ' jaz Pa sem tako vses-takr Pr° ZVoncin s,išal> kJe so. Ja, zahtev--bila paša Distveno skromnosti, kar mi še danes prav pride. Želel sem imeti tak način življenja, kot ga dandanes tudi imam. Vse gre za alpinizem, živim v mamini hiši, moja je stoenka, pred hišo, za zobe, ki jih ta čas popravljam, sem komaj skupaj spravil... Spomnim se, kako sem bil v šoli velikokrat zaničevan zaradi zašitih oblačil, danes pa jih otroci zaradi mode namerno trgajo. Lomlja-ni, Dolinci in Lešani smo bili vedno drugorazredni učenci, tudi če si znal celo knjigo na pamet, nisi dobil več kot tri. Tako že kot otrok dobiš manjvrednostni kompleks in le redkim se je kasneje uspelo iz tega "izkopat". Meni je pri tem veliko pomagal prav alpinizem." v.nejša, kot je danes, ko teir?^aukrog skačeJ° z mobi-in nr:odobnost je prinesla svoje n Prav ie takn P« V»u x J«, m nr . ----•* j" j^iiu^ia avvjjv^ v i,,n V Je tako- Po zaključku šole VrSU Sem odhaial v Punine, se iP Pxa sem se septembra, ko Je začelo novo šolsko leto. kos kS "T t prislužili edini boli ,i\ u Zaslužek je bil sicer J siab, tako da sem gor rasel v "Z režiserjem filma "Steber, Matjažem Fištravcem sem bil skupaj na dveh odpravah in ko je začel snovati film, me je povabil k sodelovanju kot svetovalca. Pomagal sem pri iskanju lokacij za snemanje, v filmu pa sem odigral tudi vlogo divjega lovca Berginca, ki naj bi prvi preplezal Triglavsko steno. Zelo ponosen sem, da sem sodeloval v filmu, saj mislim, da so naše gore, Triglav, Čopov steber tista prvobitnost, na katero ne smemo pozabiti. To so bili naši predniki, ki so pokazali prve steze, prve smeri po naših gorah in je lepo, da se jih spomnimo." Padalo ali klini? "Ja. Tri dni pred odhodom k vojakom, bilo je konec septembra, smo tržiški alpinisti za zaključek sezone šli na izlet v Vrata. Še danes se spomnim, da sva takrat z Rikom Salbergerjem, ki je takrat že imel nekaj let plezanja za seboj, imela tako poglobljeno duhovno debato o naravi, gorah in alpinizmu. Po tistem pogovoru sem se sam pri sebi zavestno odločil, da bom izbral alpinizem. Žal je usoda hotela, da se je fant naslednji dan smrtno ponesrečil. Ker sem moral v vojsko, tudi na pogreb nisem mogel." Ravnal si ravno nasprotno, namesto da bi se premislil... "Tudi pozneje, ko smo prihajali iz Himalaje, kjer smo doživeli mnoge nesreče, izgubil sem najbližje prijatelje, so me mnogi spraševali, češ zdaj je pa konec s tvojim navdihom za alpinizem. Pa sem rekel ne, sedaj ima alpinizem zame še večji pomen. Ti fantje so na neki način vedno z menoj, kjerkoli se nahajam, skušam uresničiti vsaj del njihovih idej. Nekateri so bili večji mojstri od mene, zato bodo njihove še neuresničene zamisli izpolnjevali drugi. Vedno je treba uresničevati njihovo delo in dokazati, da je bila njihova smrt stvar usode, zaključek vsega tega, kar so počeli, za kar so živeli. Znova in znova sem se v tistih prvih letih odločal za alpinizem. Veliko je pripomogla tudi družina Rožič, tako starša, kot bratje, vsi so bili zapisani goram. Pri njih sem imel vedno odprta vrata, posojali so mi opremo, marsikaj sem dobil tudi v trajno last. Začela so se potovanja v Paklenico, kamor smo običajno hodili plezat za prvomajske praznike, pa v Francijo, v Chamonix. Z bratom sva skupaj nabrala za fička, pa sem postal zanimiv za vse mogoče naveze, marsikdo je šel rad z menoj, ker smo se peljali. Tudi v Chamonix smo hodili s fičotom, pa ne le enkrat... Čeprav je bila literatura zelo slaba, smo začeli plezati prvenstvene smeri, najprej v domačih gorah, potem tudi v tujini. Veliko prostora je bilo v gorah, sicer pa ga je tudi danes dovolj... Prvi večji uspeh je bil, ko sem "zlezel" Walkerjev steber v Grandes Jorasses, enega izmed treh zadnjih problemov Alp. Že takrat so se nabirale točke za odpravo na Makalu. V tistem času sem s prijatelji preplezal še prvo ponovitev Belač - Zupanove smeri v Sitah, kar je bilo takrat izredno odmevno dejanje. Danes pokojni Marjan Perko, takrat pa oskrbnik v Tamarju, nam je dal dva litra vina, ker je bil tako ponosen, da nam je uspelo. Dobil sem pošto s planinske zveze od Francija Savenca, izredne čestitke, ampak za Makalu žal malo prepozno." ### "Spoštovani gospod Gros, v imenu tisočev navdušenih občank in občanov Kranja, najbogatejše in edine gorenjske mestne občine, Vam izražam vso neomajno podporo in zahvalo za osem let odličnega vodenja naše lokalne skupnosti v srcu Gorenjske. V teh letih smo dosegli neskončno število pomembnih delovnih zmag, ki jih Vaši grdi nasprotniki ne priznavajo in omalovažujejo. Po Vaši zaslugi sta Kranj in Gorenjska tudi v Ljubljani zelo spoštovana, zaradi Vaših ljubeznivih povabil celo ljubljeni vodja' dr. Drnovšek pride v Kranj odpirat nove tovarne in srečni smo, da ste kot šef Liberalne stranke zase pravočasno vložili kandidaturo ter boste še štiri leta naš predragi župan!" Priljubljenega kranjskega igralca Iva Godniča -Maršala smo vajeni v nizu odličnih vlog (in vrhunskih preoblek). Tokrat ga predstavljamo v varianti iz muzikalne komedije Limonada scenarista in režiserja Iztoka Lovriča v gledališču Glej & Grape-fruit. Ampak Iva Godniča tokrat v rubriki Agencija B.P. omenjamo zaradi njegove vloge' v komediji Seana O 'Caseyja KATASTROFE; poleg Godniča igrata še Janez Škof in Marinka Štern. Katastrofe so danes (13. novembra) in jutri (14. novembra) na sporedu v Caffe teatru v Ljubljani - Ivo Godnič posebej opozarja, da Katastrofe igrajo že od 10. junija in zato niso v nobeni direktni povezavi z rezultati lokalnih volitev, ki bodo naslednjo nedeljo! ##* Janez Per, zdajšnji mengeški župan in kandidat za nov mandat: "Torej, dragi moji, z zdravico sploh ne bomo čakali do dvaindvajsetega, torej naslednje nedelje, do volitev! Zelo narobe bo, če ne bomo zvrnili vsaj kozarčka na zdravje kar takoj, še danes. Najprej zato, ker je jutri Martinova sobota. Potem zato, ker je predvčerajšnjim godoval Sv. Martin. Enega bomo spili tudi zato, ker je v naši občini Mengeš sedež firme Vivat! Vrhunska vina, največjega gorenjskega specializiranega podjetja za trženje vina, ki ga zelo uspešno vodi Mengšan Milan Jenčič, občinski svetnik." Poleg župana Pera so za zdravico tudi šenčurski župan Franc Kern s soprogo Anico ter na-kelska 'mati županja' Slavka Štular. "Pri Američanih ni heca: tudi šefi moramo krepko zgrabiti pohištvo in se sami preseliti v pisarno, kjer so praktično ena vrata za vse." Jože Vunšek, direktor marketinga v delniški družbi Sava Tires Kranj, uspešen tudi kot igralec v Prešernovem gledališču Kranj, ter občasno tudi prenašalec omar; (služba je služba) Nadaljevanje na 34. strani * GORENJSKI GLAS • 34. STRAN ##To so naši* Kristus ni spremenil vina v vodo, \ marveč vodo v vino. Francoski Pretekli teden je vse skupaj potekalo v znamenju vina. Svetemu Martinu na čast. Bo pa vsaj še prihodnji teden temu tako. Tretji četrtek v mesecu listopadu francoski vinarji vselej pripravijo potešitev nestrpnega pričakovanja. Njihovo znamenito mlado vino Beaujoules pošljejo po vsem svetu na isti dan, v pokuŠino številnim vinskim sladokuscem. Že lepo število let za slovenske vinske ljubitelje poskrbi priznana družba Vivat iz Mengša (Milan Jenčič). Ob tej slovestnosti je vselej najbolj imenitno v Gostilni Krištof (Predoslje). Samo še do četrtka, tedaj se bodo tamkaj začeli Dnevi francoske kuhinje, lahko uživate v izredno okusni italijanski kuhinji. Mednarodni kuharski mojster Lojze Škrjanc je najbolj zaslužen za te kuharske mojstrovine. Prijazno vzdušje bo zasluga gostitelja Tomaža (sedaj, ko je njegov brat Krištof na Sejšelih). Medana: Med prijatelji Imamo pa tudi v Sloveniji tovrstno mlado vino. V Goriških Brdih ga pripravijo naši izjemni vinarji. Pod imenom MEDANA NOVO si ga lahko privoščite. Vam ga od srca priporočam. Je toliko truda ter znanja in ljubezni vanj vloženega, da bo zagotovo izjemno teknil vinskim poznavalcem. Kar nekaj let že zgoraj podpisani skupaj s svojo lajno gostuje pri svojih prijateljih Medancih. V prvi vrsti pri Jožici in Robiju Torošu (Vinarstvo Toroš). ljetos je bilo ponovno zelo prijetno, saj nam je vreme lepo služilo. Ni bilo nobene prave vročine (ja, a bo novembra vroče?). Vsaj močilo nas ni. Tako, kot lani. So prišli na to znamenito Martinovanje na prostem številni Gorenjci. Andrej Mali (Gorenjski glas) je pripeljal poln avtobus nev dušenih Glasovih popotnikov. Skupina prijateljev (Betonovi, Marekovi in Renkovi) - gorenjskih vinskih poznavalcev, ki imajo svoj domicil pri Belici, so se na ta imeniten dogodek dobro pripravili. Šele naslednji dan, po nedeljskem kosilu, so jo mahnili nazdj proti Kranju. Midva s soprogo Ksenijo sva jo kar sredi noči mahnila nazaj. Da ne bo nepotrebnega zgražanja, češ, poglej, županski kandidat in njegova soproga se pijana vozita po slovenskih cestah. V pojasnilo; zgoraj podpisani je abstinent. Gojim pa zato zelo spoštljiv odnos do te žlahtne kapljice. Užitek privoščim očem, vonjave me prevzamejo. Popijem ga pač ne. Se je potrebno pri tem poklicu (no, dajte gospod lajnar, maV ga pa boste!?) malo masat za te stvari. Pa še na cesti sem stalno, kot nekdaj konjske fige. Sva se torej zjutraj vrnila in s seboj pripeljala tri flaškone imenitnega mladega vina iz Toroševe kleti. Za večerno konvencijo, ki se je imela zgoditi v Predosljah. In je bilo zares imenitno. Najprvo smo se zabavali v predstavi Odra treh herojev iz Pimič (sam županski kandidat nastopam v nosilni vlogi župana Porente), zatem smo se podprli z imenitnim lovskim golažem (Zoran Likozar-Zoki in Dane Jagodic) in se posladkali z jako okusno orehovo potico, ki so jo spekli v Pekarstvu Orehek (Milan Markovič). Seveda je ob vseh teh dobrotah izredno teknil omenjeni Torošev vinček. To je bila moja skromna zahvala številnim mojim simpatizer jem in podpornikom za njihovo pomoč. Otvoritev kar dveh imenitnih razstav smo imeli, na isti dan, pretekli teden. Zmago Puhar je svoja dela na ogled postavil v Razstavišču ISKRATEL (Andrej Polenec). Barbara Koželj (Predoslje, tudi njen oče je zagnan in prizadeven ljubiteljski kulturnik) nas je izredno navdušila z njenim blagozvočnim, šolanim glasom. Komaj urico kasneje pa so (Gorenjski muzej-Damir Globočnik)v Razstavišču Prešernova hiša odprli pregledno razstavo Marjana Belca ob njegovi osemdesetletnici Zares lepo število obiskovalcev se nas je zbralo ob tem dogodku. Tako smo mu izkazali dolžno spoštovanje. Za vse, kar je v svojem ustvarjalnem življenju lepega ustvaril, si to nedvomno zasluži. Še na mnoga, zdrava leta, mu kličemu. ■III milllll III ^msaomra****, Nadaljevanje s 33. strani Na začetku, vsaj kar se odpravarstva tiče, torej nič kaj spodbudno, pa vendar, v karieri si poleg številnih vzponov tudi enajstkrat potoval z odpravami v tuja gorstva, šestkrat v Nepal, dvakrat v Pakistan in Rusijo ter enkrat v Južno Ameriko, na Aconcaguo. "Makalu leta 1975 je zame res odpadel. Zdi se mi, da je bil na zvezi nekdo alergičen name. Še isto leto sem šel, najbrž kot za nekakšno protiutež, z odpravo na Kavkaz, kjer smo osvojili Elbrus, še več, vsi od prvega do zadnjega smo stopili na vrh. Dve leti kasneje smo šli v Pakistan Hidden peak, kjer smo izgubili Draga Bregarja, s katerim sva bila dobra prijatelja. Odprava zato ni bila preveč uspešna, ob povratku sem se spet malo "zapel" z nekaterimi in si najbrž s tem pridobil negativne točke, ko se je leta 1979 formirala odprava za Everest. Spet sem odpadel. Kar je bilo v osebnem smislu mogoče celo koristno. Do Everesta sem razmišljal, da je to gora, zaradi katere se nekje splača ukvarjati z alpinizmom, da je to neki končni cilj. Na vso srečo sem potem pri sebi razrešil, da Everest zame ni "najvišja" gora, da je ukvarjanje z alpinizmom lahko še vse kaj drugega, kot preštevanje najvišjih... Upam si reči, da tisti, ki pleza zaradi Himalaje, naj raje takoj neha. Himalaja ni vredna vsega trpljenja in mazohizma, ko se dostikrat, ko ti je najhujše, vprašaš, zakaj vse to sploh počneš, ko bi takoj poletel domov, če bi le imel priložnost. Še posebej je "vprašljiva" zato, ker nikoli ne veš, ali boš sploh imel priložnost priti na vrsto za vrh... Everest je šel torej mimo brez mene, v tistem letu pa sem potem pišel v odpravo v Pamir. Tam nam je uspelo preplezati nekaj prvenstvenih smeri, po izredno težki in zahtevni smeri smo osvojili Pik revolucije, o čemer se, kljub velikemu dosežku, niti ni kaj dosti govorilo." Kot da se te držijo besede, ki si jih nekoč zapisal, ni vse naslov, vse je človek in njegova poštenost. "To je osnova, noben dosežek ne more odtehtati človeka. Za alpinizem bi moralo veljati, da je junaka mogoče narediti, človeka pa ne. Seveda pa po drugi strani v alpinizmu brez velikega tveganja ni velikih dosežkov." Za tabo so tudi vsi trije zadnji problemi Alp, če se ne motim, enega si že omenil. "V tistem obdobju sem preplezal tudi vse tri zadnje probleme Alp, poleg Walkerjeve-ga stebra še Eiger in Matterhorn. Po rezultatih sem bil takrat drugi v državi, za Borutom Bergantom. Bila sva prva izmed Jugoslovanov, ki sva preplezala vse tri probleme, kar je bil tudi evropsko odmeven dosežek. Moja prva zvezna odprava, na katero sem bil sprejet, je bila Lhotse 1981. Star sem bil 31 let. Odprava sicer ni imela vrha, mislim pa, da sem se takrat kar izkazal. Stotisočkrat hvala Pavlu Podgorni-ku, ki je naslednje leto žal tragično preminul v Mangartu, ki mi je pod Lhotsejem rešil življenje. Postavljala sva šotor in ko sem jaz šel ponj, bil je nekoliko stran od prostora, ki sva ga določila za tabor, je Pavle medtem še za 10 centimetrov poglobil prostor za šotor. Če tega ne bi naredil, bi naju čez pol ure vzel plaz. Odpravo je sicer vodil Aleš Kunaver, žal tudi on pokojni, po mojem mnenju naš najboljši strateg in vodja. Ko smo šli z gore, smo bili prepričani, da se v steno ne bomo ozrli. Bili smo na nek način jezni, ker nas je gora premagala. Po nekaj korakih hoje smo se že ozirali nazaj. Leta 1985 je sledil Jalung Kang. Na odpravo je šla odlična ekipa alpinistov, ne prej ne potem ni bilo take. Enostavno so zbrali po kvaliteti V Himalaji prvih petnajst, dvajset alpinistov, Toma Česna, Francka Kneza, Silva Kara, Petra Podgornika, že pokojna Janeza Jegliča, Slavca Svetičiča... Odlično smo delali na gori vse do nesreče, ampak usoda je hotela svoje in mi vzela še enega prijatelja,vBoruta Berganta, soplezalca in someščana. Čez dve leti sem s kamniškimi alpinisti šel na Lhotse Šar, naslednje leto na K2, goro, ki mi je od nekdaj veliko pomenila. Zanimivo, po enajstih letih sem bil spet v Pakistanu, v Karakorumu. Ob mojem prvem obisku Pakistana leta 1979 so z oblasti vrgli Ali Buta, ko smo enajst let zatem šli na K2, so sestrelili predsednika Zia Ul Haka. Drugo leto. bo zopet minilo enajst let, a niti približno ne grem v Pakistan, sicer bo spet padla kakšna oblast. Na K2 sva s Štremfljem prišla Čez 8000, a se je pokvarilo vreme. Sam pa mislim, da je za neuspeh krivo tudi pomanjkanje literature. Primer - z Andrejem sva ure in ure postavljala tabor, ko pa sva se sprehodila še 100 metrov višje, pa sva našla prostor, da bi lahko avtobus obračal. Moram reči, da sem bil takrat zelo razočaran. Potem je bila na vrsti Šiša Pangma, moj edini osvojeni osemtisočak, poleg tega pa smo prišli tudi na vrh Njana*g Ri - a, visokega 7071 metrov, ki je bil dotlej prvi zmajarstva, jadralnega padalstva, canvoninga... "Že, ampak če se do take mere, kot recimo jaz usmeriš v alpinizem, potem ti je ta osnovna dejavnost Mogoče greš le malo pogledat, kako recimo deluje canvoning." Počasi greš proti petdesetemu, se leta kaj poznajo? "Leta se poznajo pri treningu. Več je potrebno trenirati, da dosežeš osnovno pripravljenost. Sicer pa mora biti alpinist akitven 12 mesecev na leto in vsaka malenkost, kot je recimo štirinajstdnevna bolniška, ki sem si jo "privoščil", se mi bo poznala. Forma se najbolj pokaže pri dostopu in sestopu, v steni običajno ne, saj je tam pomembnejša izkušnja, ki jo človek pridobi z desetletji alpinističnega življenja, s 3000 in nekaj vzponi. Izkušnja prevlada nad močjo. Vesel sem, da serfl izbral alpinizem, saj je to šport, i katerem je človek lahko aktiven tudi v pozni jeseni svojega življenja. Sicer pa v alpinizmu ni dopustov, ves prosti čas gre za alpinizem." Kje po toliko letih, izkušnjah, preplezanih smereh..., še najdeš motiv. Eni se pehajo za čimveč osemtisočaki, drugim nekaj pomenijo prvenstvene smeri, tretjim mogoče hitrost pristopa... "Osnovni motiv je v tem, da v tem, kar počnem, uživam. To je moj način življenja, žal je veliko preveč tragičnih trenutkov, ko odhajajo prijatelji. Osnovna motivacija je v tem, da alpinizem človeku pride tako močno v kri, da v njem najde, ne le osnovni smisel življenja ampak tudi moč, da lahko sploh živi. Sam si drugače ne zamišljam svojega življenja." Alpinist je kot individualist in egoist najbrž precej zahtevna oseba za partnerja, za družino... Pravzaprav se ne prilagaja on, ampak se drugi njemu. "Mislim, da si mora partner že na začetku vzeti toliko časa, da se skuša prilagoditi takemu načinu življenja, kajti če mu to ne uspeva najboljše, vse skupaj nima smisla. Že to je veliko, da starši stalno skrbijo za nas. Celo življenje jih je strah telefona, policajev... To se nadaljuje tudi v alpinistovi družini. Prepričati nekoga, da ga imaš raje kot pa gore, v katere odhajaš vsak vikend, zanje izkoristiš vsak prosti čas, pa je verjetno tudi težko. Neodkritost pa tako ali tako ni nikoli bila moja vrlina." Ob 30-letnici pred bivakom pod Storžičem Leto '68: ta goli je Filip še neosvojeni sedemtisočak, na katerega smo prvi prišli prav Slovenci. Leta '92 sem spet prišel na odpravo za južno steno Anapurne. Odprava je bila polomija tako zame, kot za slovenski alpinizem. Spet sem doživel tragedijo, ko sta se ponesrečila Francoza, od katerih sva enega potem reševala skupaj s Tomazinom. Takrat so se dogajale čudne stvari. Ta odprava je bila, po vseh prejšnjih zgodbah v okviru zveznih odprav očitno pika na i. Kljub temu imam še veliko želja po osvajanju visokih gora vendar v čim bolj kolegialni sestavi. Tako sva pred nekaj leti z Janezom Primožičem Šla v Južno Ameriko na vrh Aconcague..." Se na odpravah poveča tekmovalnost za vsako ceno? "Tekmovalnost seveda je. To je dobro. V zavesti mora biti tisti osnovni tekmovalni duh, vendar ne, da boš nekomu stopil z derezami na glavo, da boš prišel na vrh. Čeprav je v alpinizmu tudi to prisotno. Mogoče je slovenski alpinizem celo malo v krizi. Ni nekega sožitja med starejšo in mlado generacijo. Trenutno imamo odličnega mladega alpinista Tomaža Humarja..." Mislil sem, da je alpinizem v krizi tudi zato, ker se je pred desetimi leti pojavilo kup ekstremnih športov, od Hmmm... to te moram še vprašati, kako je z novimi smermi, ko dobiš idejo...? Ali tak* ideje alpinisti skrivate, kot gobarji svoju gob j a najdišča? "Ideja za novo smer je kot dobra ženska in ko se ti zazdi, da kup tipov "leta okrog nje", jo boš skušal čimprej zagrabit. Tu j6 enako, ko vidim idejo, me je kar strah občutek imam, da jo vsi vidijo in da je vsefl1 všeč. Že velikokrat pa se je zgodilo, da ]? bila neka ideja omenjena, pa jo je izkoristi kdo drug, brez tebe... Ja, o idejah se ne govori preveč naokrog." Kaj pa o išijasu, ki te je "dajal" te dni-Da ne bo kdo rekel, gotov je. "Mogoče išijas in bolniška, v kateri se111 bil zadnjih 14 dni, spadata med priznanja z vse minulo delo. Išijas pride sam od sebe J sam od sebe tudi gre, take imam izkušnje; Čeprav sem bil v vsej karieri vsaj trikra "bolj tam kot tukaj", so mi te izkušnje dodatno dajale navdih za nadaljnje del ■ Seveda pa svoje pokaže tudi EMŠO. Narav nas je ustvarila in zavedati se moramo, da J ona močnejša od nas." Od leta 2000 naprej boš začel šteti nazaj' "Dobro bi bilo, ja. Sicer ne delam ne Q besednih vizij za naprej, včasih pač ne usP tako, kot sem si zamislil, a nič zato, mri0!L stvari je odvisno od različnih okoliščin. Ta j bom rekel, v alpinizmu ne moreš živeti velikih načrtov, zato bom najbolj vesel, bom to, kar počnem, počel še dolgo let- Igor K- Rotary club Bled podaril konja za hipoterapijo Varovanci Langusovega doma imajo sedaj čisto svojega konja Jahanje in uporaba konja v terapevtskem procesu je dejavnost, ki je zaradi pozitivnih vplivov na gibalne in psihosocialne funkcije razširjena po vsem svetu. Tako imenovana hipoterapija bo odslej dosegljiva tudi varovancem Doma Matevža Langusa v Radovljici. Radovljica, 13. novembra -Tamkajšnji varovanci so se na svojih sprehodih po okolici večkrat srečevali z jahači na konjih, saj je prav blizu njiho-Vega doma leski hipodrom. Ko s° mimoidoče gledali s spoštovanjem in strahom, pa je v mnogih tlela tudi želja, da bi tudi sami zlezli konju na hrbet, Pravi direktorica doma Zvonka Stefančič. Slišali so tudi o dobrih skušnjah strokovnjakov, ki se ukvarjajo s prizadetimi otroki in mladino in pri terapiji uporabljajo tudi konje, naposled pa so Se tudi sami odločili, da v svoj strokovni program in vsakdanje življenje v domu vključijo konje. Pri tem so jim kot že večkrat doslej pomagali prijatelji iz Rotarv cluba Bled. Njihov član Stane Krainer, radovljiški notar jn letos kandidat za župana, jim Je minulo soboto podaril konja. 0 dogodku, ki so ga strokovnjaki iz doma pospremili s prikazom hipoterapije, smo že Poročali, danes pa o tem nekaj Še en fotografski spomin s sobotnega srečanja na hipodromu v Lescah, ko so varovanci Doma Matevža Langusa iz Radovljice dobili v dar konja. V članih Rotarv cluba Bled imajo varovanci Doma Matevža Langusa iz Radovljice dobre prijatelje. Pomagali so jim pri ureditvi igrišča, ob praznikih pridejo z darili, v prihodnje jim obljubljajo pomoč pri izgradnji zimskega vrta. V rotarijanskem letu 1998/99 bo temu namenjenih več dobrodelnih prireditev. Oktobrski koncert v Grand Hotelu Toplice na Bledu je že lepo uspel. Februarja vabijo na ples v maskah v Cankarjevem domu v Ljubljani, piše letošnji predsednik Rotarv cluba Bled Janko Koren. več. S hipoterapijo imajo že večletne pozitivne izkušnje v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, saj je dokazano, da jahanje dobro vpliva na gibalne funkcije, zato je primerno za otroke in odrasle z motnjami gibanja. Med terapevstke učinke jahanja pa sodijo tudi psihološki učinki. Kot piše Zvonka Štefančič, direktorica Langusovega doma. je njihovim varovancem neposreden stik s konjem, njegov odziv, toplota, ki jo otrok zaznava, nenadomestljiv izkustveni dejavnik, kar ugodno vpliva na razvoj otrokove samopodobe. Strokovnjaki imajo nedvomno dobre argumente v prid hipoterapije. So pa tudi povsem vsakdanji cilji, namenjeni obogatitvi življenja varovancev v Langusovem domu, da bi ti svoji drugačnosti navkljub preživljajli srečno otroštvo in mladost. • D.Z.ŽIebir Ljudje odprtih rok že petič Ljubljana, 12. novembra - V Narodni galeriji v Ljubljani so včeraj podelili priznanja ljudem odprtih rok v istoimenski akciji, ki jo že peto leto zapored prireja revija Naša žena. Na Slovenskem premoremo izjemne ljudi, ki znajo stisniti roko, potolažiti strto srce, zbrati denar za revne ah potrkati na našo vest, da se v njej zganeta usmiljenje in ljubezen. Take ljudi, ki sicer običajno ostajajo v anonimnosti, vsako leto išče in najde revija Naša žena. Tudi letos je v akciji Ljudje odprtih rok izbrala 29 posameznic in posameznikov, ki so se izkazali z dobrimi dejanji. Na včerajšnji slovesnosti v Narodni galeriji v Ljubljani je trem med njimi podelila naslov darovalec, dobrotnik in izjemna osebnost leta 1998. Pokroviteljica akcije, soproga predsednika države Štefka Kučan jim je izročila zlate okrasne zaponke v obliki golobčka, ostalim pa zahvalne listine. Med Ljudmi odprtih rok najdemo tudi Gorenjce. Letos so ta Priznanja Naše žene dobili Jure Svoljšak iz Škofje Loke, sestra Antida (Ivana Tavčar) iz samostana v Predosljah, Zvonka Štefančič iz Radovljice ter družina Fabjan s Sela pri Žirovnici. Več o Ljudeh odprtih rok prihodnji teden. • D.Ž. Klic dobrote Celje, 13. novembra - Leto je naokrog in Slovenska Karitas v sodelovanju z nacionalnima radiom in televizijo ter Radiom Ognjišče pripravlja dobrodelni koncert Klic dobrote. Prisluhnili mu bomo lahko v sredo, 25. novembra, ob 20. uri. Nastopili bodo: Gianni & Vladimir Cadež, Jan Plestenjak &Lado Leskovar, Simona Wciss & Ivan Hudnik, Anika Horvat & Rok Ferengia, Vera Trafela & Iztok Pantner, Duo Kompare, sopranistka Zorica Fingušt & Alfi Nipič, Romana Krajnčan & plesna skupina Mojce Horvat, Edvin Fliser & Patricija Diklič &. Sanja Mlinar, Slovenski oktet, Štajerski rogisti, ansambel Nagelj, ansambel Grega Avsenika, Marta Zore & Vili Resnik, Irena Vrčkovnik & Damjana Golavšek, Karmen Stavec & Victorv, Jolanda Anžlovar & Oto Pestner, Nataša Mihelič & Mike Orešar, New Swing Ouartet, Aulos consort, Folklorna skupina Cirles Preddvor, ansambel Franca Miheliča, družina Galič, povezovalci Nataša Dolenc, Jure Sesek, Ida Baš, Janez Dolinar, Danica Godec in Marjan Šneberger. Izkupiček koncerta bo Karitas namenila pomoči potrebnim družinam in posameznikom. ■ww Odprte dlani v v v Nadvse uspešna solidarnostna akcija Svetinovi so s pomočjo solidarnosti domačinov dobili novo hišo Akcija za zbiranje pomoči za gradnjo Svetinove hiše na Koroški Beli je uradno zaključena. Koroška Bela, 12. novembra - Gradbeni odbor za solidarnostno izgradnjo Sveti-n°ve hiše na Koroški Beli je v treh mesecih zbral 4 milijone in 400 tisoč tolarjev. Hiša je pod streho, zgrajena do tretje faze, pomagali pa so številni Posamezniki in donatorji, ki se jim Sradbeni odbor javno zahvaljuje. K° je maja popolnoma zgorela Svetino-Vfl hiša na Sončni poti na Koroški Beli in je fužina z dvema majhnima otrokoma °s'tala brez vsega, so pri krajevni skupnosti petinova hiša med gradnjo Slovenski Javornik - Koroška Bela ustanovili gradbeni odbor za pomoč prizadetim. Gradbeni odbor je po dogovoru s prizadetimi obljubil, da bo v najkrajšem času s široko humanitarno akcijo pomagal Sveti-novim zgraditi novo hišo do tretje faze in obljubo je ob pomoči številnih Jeseničanov, okoličanov in prebivalcev sosednjih občin tudi izpolnil. "Danes je akcija končana, kajti na novi Svetinovi hiši je streha," je sporočil gradbeni odbor, ki ga je prizadevno vodil Stane Martinuč, najbolj pa mu je pomagal Valentin Markež, predsednik občinskega sveta in krajan Koroške Bele, ki je sleherni dan nadzoroval, kako potekajo dela. "Začeli smo iz nič," pravita sogovornika. "Vširoki akciji se je začelo zbiranje denarja in do danes so občani, podjetja, donatorji od vsepovsod nakazali na žiro račun Rdečega križa 4 milijone in 400 tisoč tolarjev, od tega je bilo več kot polovica sredstev občanov. 600 tisoč tolarjev je prispevala občina, okoli 300 tisoč tolarjev Komunalna direkcija, kije počistila pogorišče, pomagala je firma Norica, ki je prispevala kljuke, LIP Bled prispevek za vrata, priključke so omogočili Telecom, elektrikarji, Vodovod, firma Žaku gradbena dela, enako MAG, do.o., s Hrušice, Dominvest s strokovno pomočjo in dokumentacijo, podjetje Mejnik iz Ljubljane geodetske storitve, zidarska dela Gradbinec, največ pa Bogdan Savla, zidarski mojster, ki je nadzoroval dela. Ne smemo pozabiti sosedov Brusovih, ki so širokosrčno ponudili prostor, še posebej, ker je lokacija zelo problematična, saj je v hribu in tik ob cesti - samo izkop je bil 15 metrov visok. Čaka nas le še izgradnja dveh opornih zidov za hišo, ki je velika in lepa, ima tri nadstropja. Dosedanja dela so po oceni Dominvesta vredna približno 6 in pol milijona tolarjev. Ves denar se je zbiral pri Rdečem križu in kar bo še prispelo, bomo uporabili za dela, sicer pa je uradno akcija zaključena. Ob tej priložnosti se gradbeni odbor javno zahvaljujejo vsem, ki so pomagali Svetino-vim zgraditi hišo, tudi Radiu Triglav in Gorenjskemu glasu, ki sta medijsko prispevala svoj delež v tej humanitarni akciji. Na Jesenicah se je ponovno izkazalo, da imajo ljudje široko srce, ko je treba pomagati najbližjemu v stiski in nesreči." • D.Sedej flfirorcifi ste Kamnik, 13. novembra - V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku so minuli petek pripravili dan odprtih vrat, ob katerem so obiskovalcem prikazali, kako deluje ta ustanova. Slednja že sicer deluje zelo odprto, saj se v njihove izobraževalne programe poleg invalidnih otrok in mladostnikov vključujejo tudi zdravi učenci iz Kamnika in bližnje okolice. Pa tudi obratno: mnogo invalidnih otrok se integrira v šole v domačem kraju, v pomoč pri premagovanju invalidnosti jim je zavodska mobilna služba. Obiskovalci so bili lahko navzoči pri odprtih šolskih urah zavodske osnovne in srednje šole, se seznanili z dejavnostmi domske vzgoje in delovanjem zdravstvene enote, posebno zanimiv pa je bil prikaz športne vzgoje z jahanjem in sedeče odbojke. Na sliki: četrtošolci v zavodski osnovni šoli. • D.Ž. Kranj, 13. novembra - Minulo soboto je bila v Kranju prva delavnica v okviru projekta Pomoč in samopomoč kasneje oslepelim osebam, ki jo prireja Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Kranj in za katero je letos dobilo odobrena sredstva mednarodne fondacije Phare-line. V program rehabilitacije se je vključilo 16 ljudi z vseh koncev Gorenjske. Z Jesenic in Radovljice jim vozi mini bus, ki ga je slepim pred leti pomagal kupiti Lions klub Bled Na prvem srečanju so ljudje obeh spolov in vseh starosti, ki jim je skupna usoda izguba vida, prisluhnili najprej predsedniku gorenjske organizacije slepih Antonu Zaklju, voditeljici projekta Majdi Muri in ostalim, ki bodo sodelovali v izvedbi delavnic. Odslej se bodo srečevali vsaka dva tedna. - • D.Ž. Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,i^Radio GEOSS**^ Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Vaš prispevek rešuje življenja (Urok. V Sudanu več kot milijonu ljudi preti smrt zaradi lakote, zaradi stradanja vsak dan umre preko 100 otrok. Ne oklevajte, čas je pomemben, vsako življenje je dragoceno. • £ '»k Odzovite se klicu otrok in prispevajte po svojih močeh. UniCGl Svoi prispe >-']■ lahko nakaz« te na žiro račun: Xvc-n«kiodbo,M..S 50102-678-99015 za akcijo "Prisluhnite klicu KRIMINAL GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Peter Vogrinc osumljen goljufij "Kupoval" delnice in certifikate Škofja Loka - Policisti obravnavajo 21-letnega Petra Vogrinca iz Kočevja, ki začasno živi v Ljubljani. Sumijo ga več goljufij, saj naj bi predvsem od starejših ljudi kupoval lastninske certifikate oziroma delnice. Predstavljal se je kot zastopnik različnih borznih hiš, oškodovancem pa naj bi plačeval deset odstotkov nominalne vrednosti certifikatov oziroma delnic. Preostalo vsoto naj bi nakazoval na pošto ali banko, vendar naj bi ostal le pri obljubah. Peter Vogrinc je imel s seboj prenosni fotokopirni stroj, s katerim naj bi izdeloval kopije dokumentov, z oškodovanci naj bi sklepal tudi terminske pogodbe o nakupu delnic, ki pa jim jih ni izročal. Policisti domnevajo, da je na Gorenjskem zagrešil več goljufij te vrste, zato prosijo oškodovance, da se oglasijo po telefonu 113 ali telefon škofjeloške policijske postaje (064)631-192. Vandal brez političnega motiva Poljane - V noči s 1. na 2. avgust je tedaj še neznani vandal poškodoval spomenik zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne na pokopališču v Poljanah. Policisti so škodo na spomeniku, ki je tudi kulturno spomeniško zavarovan, ocenili na 700.000 tolarjev. 15. oktobra so izsledili vandala. Gre za 19-letnega Davorina K. iz Ljubljane, dijaka srednje šole, ki so ga ovadili državnemu tožilstvu. Po njihovih ugotovitvah za poškodovanje spomenika ni imel političnega motiva. Makedonski ilegalci Kranjska Gora - Mejni policisti so v noči s ponedeljka na torek prijeli šestnajst državljanov Makedonije, ki so sicer z veljavnimi potnimi listi, a brez potrebnih vizumov poskušali ilegalno prestopiti državno mejo z talijo. Skupina dvanajstih Makedoncev je pripotovala s kamionom, štiri pa je pripeljal jeseniški taksist. Policisti ozadje še preiskujejo. • H. J. NESREČE Kolesarki izsilil prednost Šenčur - Na Pipanovi cesti v Šenčurju se je v sredo, 11. novembra, ob pol štirih popoldne zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila, 22-letni domačin Milan G. je izsilil prednost 73-letni kolesarki Franci Š. V trku se je kolesarka huje ranila. Skočil pod vlak Jesenice - Na železniški progi Jesenice-Ljubijana na Koroški Beli je vlak v sredo povozil moškega. Zelo hudo ranjenega so gasilci in medicinski reševalci potegnili izpod vlaka in ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Ta teden je bilo na Gorenjskem sploh več samomorov, zlasti pretresljivo je, da so bili med samomorilci tudi otroci. Kako do boljše prometne varnosti na Gorenjskem Policisti ne bodo več mižali Kaj policija pravzaprav sploh lahko stori, da bi bilo prometnih nesreč, zlasti smrtnih, manj? Predvsem to, da so možje v modrem čim več na cestah in da pred očitnimi prekrški ne mižijo. Kranj, 13. novembra - Strožje obnašanje so napovedali po petkovem strokovnem posvetu pri načelniku UNZ Kranj Jaku Demšarju, ki so se ga udeležili tudi komandirji policijskih postaj in Ljubo Zaje, vodja sektorja za promet v notranjem ministrstvu. Povod zanj so s statistiko podprti dokazi, da je v zadnjih dveh mesecih leta praviloma več hudih prometnih nesreč, na Gorenjskem pa tudi to, da je že zdaj izenačeno lansko celoletno število mrtvih, saj je pred kratkim v pičlih osmih dneh v treh nesrečah umrlo kar deset ljudi. Policisti bodo nepopustljivi zlasti do prehitrih in pijanih voznikov. Načelnik UNZ Kranj Jaka Demšar je dejal, da prometna varnost na Gorenjskem sicer ni katastrofalna po številu nesreč, je pa po številu mrtvih. Nekaj statističnih podatkov je za prvih deset letošnjih mesecih, primerjalno z enakim časom lani, nanizal prometni inšpektor Leopold Pogačar. Letos je bilo 2173 prometnih nesreč ali štirinajst odstotkov manj kot lani, v njih je umrlo Do letošnjega novembra so gorenjski prometniki "porabili" 3151 alkotestov, od katerih je bilo 1729 pozitivnih, na strokovni pregled so napotili 154 voznikov (105 pozitivnih), na izredni tehnični pregled 37, 85 ljudi so pridržali, začasno odvzeli 1660 vozniških dovoljenji 412 registrskih tablic, zasegli 59 mopedov in motorjev ter izključili iz prometa 2456 vozil 37 ljudi, lani pa 29. Umirajo največ na avtomobilski cesti in na magistralkah. Upadajo vsi vzroki, razen neustrezna varnostna razdalja med vozili in nepravilna hoja pešcev. Med poglavitnimi vzroki so nepravilni premiki, nepravilna stran in smer vožnje in neprilagojena hitrost, alkohol kot vzporedni vzrok pa je povprečno prisoten v vsaki deseti prometni nesreči. Največ nesreč se zgodi v sobotah, najmanj v nedeljah, najkritičnejši čas je med 9. in 12. uro, najugodnejši med polnočjo in četrto zjutraj. Leopold Pogačar je posebej izpostavil tudi visoko stopnjo alkoholiziranosti. Povprečje pri 210 povzročiteljih znaša 1,46 grama, samo pri nesrečah s smrtnim izidom pa kar 2,47 grama alkohola na kilogram krvi. Mladi vozniki so povzročili 283 nesreč, tujci 221, otroci in mladoletniki 28. Četrtina voznikov in potnikov, udeleženih v prometnih nesrečah, ni uporabljala varnostnih pasov. Policisti so denarno kaznovali 15.779 kršiteljev, 6521 pa so jih predlagali v postopek sodnikom za prekrške, najpogosteje zaradi alkohola, vožnje brez vozniškega dovoljenja, zavrnitve preizkusa in hitrosti. Prometni policisti in inšpektorji zgledno sodelujejo z upravljala cest, ki upoštevajo njihova opozorila. Na gradnjo boljših cest pa seveda ne prvi, ne drugi nimajo neposrednega vpliva. Policisti tudi pravijo, da jih je premalo; glede na sistemizacijo v UNZ Kranj manjka okroglo sto ljudi, do konca leta pa se bodo vrste zaradi predčasnih upokojitev še bolj razredčile. • H. Jelovčan Tretji dan sojenja sedmim obtoženim prevoznikom heroina V Odvetnik dr. Ceferin zahteval izločitve treh sodnikov O zahtevi Hartmanovega zagovornika za izločitev predsednice okrožnega sodišča v Kranju bo odločalo višje sodišče, zato je bilo sojenje sedmerici obtoženih v ti. gorenjski heroinski navezi v sredo preloženo za nedoločen čas. Kranj, 13. novembra - Tretji dan sojenja Andreju Hartmanu, Ivanu Vodniku, Janezu Šimicu, Andreju Klemenčiču, Ivanu Sta-noniku, Darku Urhu in Gabru Guni se je v sredo dopoldne nadaljeval z odgovori njihovih zagovornikov na obtožbo. Vsi zagovorniki so odgovarjali podobno kot na prejšnjem obravnavnem dnevu Hartmanov zagovornik Aleksander Čeferin. Žiga Klun, ki zagovarja Ivana Vodnika, je v štirinajstih točkah obtožbi očital vrsto nezakonitosti in nedoločnosti, začenši z navedbami "približnih oziroma neugotovljenih količin in vrednosti mamil ter neugotovljenih ljudi", saj, kot je dejal, niti obstoj heroina, niti vpletenost Ivana Vodnika v domnevno organizirano združbo, niti sama združba niso dokazani. Zahteval je izločitev v tujini nezakonito pridobljenih dokaznih listin iz sodnega spisa (izjave, dane na tujih policijah), dokazov, pridobljenih s posebnimi ukrepi brez odredbe preiskovalnega sodnika, kot tudi celotne dokumentacije o prijetju Ivana Vodnika na Madžarskem. Senat je opozoril, da še ni rešena zahteva za varstvo zakonitosti, vlože-na na Vrhovno sodišče Slovenije. Zagovornik Janeza Šimica, odvetnik Franc Bucik je ponovil, da ni jasno, katera od vloženih obtožnic naj bi bila prava, o čemer naj bi senat odloČil pred nadaljevanjem postopka. Obtožba ne opiše očitka kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil Šimic, ne odgovori, kdaj naj bi organizirana združba nastala, kakšna naj bi bila vloga posameznih članov in Šimica v njej. V prikolici, ki jo je Šimic peljal iz Avstrije na Madžarsko, ni bilo heroina. Tudi Bucik je zahteval izločitev nezakonito pridobljenih dokazov, kot je bilo zaslišanje Šimica s strani nemškega kriminalista. Odvetnik Veljko Jan, ki skupaj z Dragom Demšarjem zagovarja Andreja Klemenčiča, je obtožbi med drugim očital, da Hartmanov zagovornik je v sredo dosegel prekinitev obravnave. - Foto: T. Doki dejanje ni opisano, kot zahteva zakon, čeprav je zagrožena kazen od treh do petnajstih let zapora. Očitki Klemenčiču, da naj bi sodeloval od decembra 1996, so pavšalni. Jan je senatu predlagal, naj o zahtevah za izločitev nezakonito pridobljenih dokazov odloči pred nadaljevanjem obravnave s sklepom, na katerega bo mogoča pritožba. Po trditvah Ladi Voršič, zagovornice Ivana Stanonika, je očitek, da je Stanonik sodeloval v organizirani združbi, neosnovan; samo enkrat se je peljal z Vodnikom, obstoj heroina v priklopniku ni dokazan, na podlagi take obtožbe se Stano-niku ne da sodidi. Janez Kovačič, zagovornik Darka Urha, je že na neuspelem začetku glavne obravnave 6. novembra senat opozoril, naj v sodni dvorani ne dovoli več nezakonitosti. Vendar jih po njegovem senat še naprej dopušča. Temeljna nezakonitost je zbiranje dokazov policij tujih držav brez ustrezne odredbe preiskovalnega sodnika; če jih senat ne bo izločil, bodo kršene ustavne pravice obdolžencev in zakon o kazenskem postopku. Nezakonita je modifikacija obeh obtožb, nejasen način kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil Urh, dejanje Urha je umetno inkriminirano. Tudi zagovornik Gabra Gune, odvetnik Aljoša Drobničje obtožbi očital, da organizirana združba ni dokazana in da ni dokazov, da bi Urh zavestno preskrbel avto za prevoz mamila. Guna je bil najprej zaslišan kot priča, nato postal obdolženec, kar je v istem postopku nedopustno. Dvom o nepristranosti sodnikov Po izčrpanih odgovorih zagovornikov na obtožbo in odmoru je predsednica velikega senata okrožnega sodišča v Kranju, sodnica Andreja Ravnikar nekaj pred poldnevom razglasila, da bo senat o odgovorih odločil po koncu dokaznega postopka. Obtožene je povabila k zagovorom. Odvetnik dr. Peter Čeferin, ki skupaj s sinom Aleksandrom zagovarja Andreja Hartmana, je predlagal izločitev obeh poklicnih sodnikov v senatu: predsednice Andreje Ravnikar in sosodnika Mihaela Kersnika. "Obramba je bila že doslej večkrat presenečena, da je senat njene predloge pospremil z ugotovitvijo, da jih vzame na znanje. Tako je ravnal tudi ob zahtevi zagovornikov za izločitev listin in spisov, pridobljenih in nastalih na nezakonit način. To je osnovno vprašanje, od katerega je odvisno, ali je neki kazenski postopek pravni postopek ali ne. Dokazi, pridobljeni s kršitvami človekovih pravic in določil zakona o kazenskem postopku, ne smejo priti niti v stik s sodečim senatom, najmanj, kar je, pa morajo biti izločeni. Senat bi moral danes izdati pisni sklep o prekinitvi postopka. Tega kljub jasni zakonski določbi ni storil. Ker ni dvoma, da oba poklicna sodnika pravo poznata, je razlog za nespoštovanje zakona lahko v kakšnem drugem razlogu njune nepristranosti. Gre torej za "sumljiva" sodnika, zaradi cesar zahtevam njuno razrešitev, je razložil odvetnik dr. Čeferin. Predsednica senata Andreja Ravnikar je nameravala obravnavo prekiniti predvidoma do pol dveh popoldne, ko naj bi o predlogu za izločitev odločila predsednica okrožnega sodišča v Kranju Terezija Zorko. Zaradi tega se je odvetnik dr. Čeferin ponovno oglasil: "I*1" stitut izločitve sodnika je resna zadeva. Obramba se ne odloči zlahka za tak predlog in Če predsednica senata napove, da bo predsednica okrožnega sodišča v Kranju že do 13.30 zavzela svoje stališče do tega vprašanja, je seveda podfl" močan dvom v nepristranost tudi predsednice sodišča. Zato kot zagovornik Andreja Hartmana zahtevam izločitev tudi predsednice okrožnega sodišča v Kranju." Na to je predsednica senata dejala: "Zdaj pa ne vem, kdaj bomo nadaljevali." Odvetnik dr. Čeferin pa: "Zdaj boste pa preložili." Ker o predlogu za izločitev predsednice okrožnega sodišča odloča višje sodišče v Ljubljani; je senat glavno obravnavo proti sedmim obtoženim kazniv1" dejanj neupravičene pro1?" vodnje in prometa z mami'1 preložil za nedoločen čas. • H. Jelovcan Prekinjeno sojenje prevoznikom marihuane iz Albanije V treh tovornjakih skoraj 3,5 tone mamila Zaradi nove porotnice velikega senata se je sojenjem trem albanskim avtoprevoznikom v torek začelo znova. Preloženo do 1. decembra, ko naj bi preiskovalni sodnik "utrdil" nekatere dokaze. Kranj, 13. novembra - 12. avgusta letos so cariniki na mejnem prehodu Karavanke v tovornjaku, ki ga je vozil 38-letni Luan Brahimi, odkrili 963,90 kilograma marihuane, 19. avgusta v tovornjaku s 40-letnim šoferjem Fadilom Mequajem 1113,20 kilograma tega mamila, le uro kasneje pa v tovornjaku s 36-letnim voznikom Zagollo Mucajem še 337,40 kilograma. Od tegaj so vsi trije avtoprevozniki, doma iz Fiera v Albaniji, v priporu. Kazenske postopke proti njim je petčlanski senat okrožnega sodišča v Kranju, ki mu predseduje sodnik Igor Mokorel, združil. Zaradi bolezni ene od porotnic je senat v spremenjeni sestavi v torek obravnavo začel znova. Tožilka Sanja Javor Pajenk iz skupine državnih tožilcev za posebne zadeve v obtožbi vsem trem Albancem očita storitev kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter kaznivo dejanje ponarejanja listin, saj naj bi vsi iz Albanije prek Slovenije v dežele zahodne Evrope potovali s ponarejenimi potnimi listi. Tudi na torkovi glavni obravnavi so, tako kot na prvi pred dvema tednoma, vsi trije obtoženci trdili, da za marihuano, skrito bodisi v dvojni steni tovornjaka ali na strehi, niso vedeli. Kot priče je senat zaslišal več carinikov, zaposlenih na Karavankah in v mobilni carinski enoti, ki so bili prisotni pri odkritju mamila, vodnika slednega psa in kriminalista UNZ Kranj. Kljub temu senatu ni uspelo razčistiti nekaterih dilem, povezanih z "izginotjem" domnevne plastenke z domnevno varikino, s katero je bila prepojena notranjost kesona-hladilnika Fadila Mequaja, živalskih iztrebkov v Mucajevem kesonu ter izvorom dišavne stekleničke in razpršilca med marihuano na strehi, kar vse naj bi zavedlo slednega psa. Prav tako je ostal nerazčiščen pojav 31 vijakov s strehe tovornjaka v torbi Zagolla Mucaja. Teh dokazov ni bilo videti niti na dveh video posnetkih z odkritja marihuane, zato bo senat 1. decembra, ko se bo obravnava nadaljevala, zaslišal tudi t.i. policijskega hišnika. Do tedaj naj bi preiskovalni sodnik utrdil še nekatere druge dokaze, ki obremenjujejo albanske šoferje; pridobil zapisnike s carinske izpostave na Jesenicah v zvezi z odkritjem marihuane, ugotovitev centra za kriminalistično tehnične preiskave o morebitni uporabljenosti 31 vijakoy iz Mucar-jeve torbe na strehi tovornjaka, morebitne prstne sledi šoferjev na inkriminiranih predmetih, zlasti "bunkerjih" in marihuani ipd. • H. Jelovčan --—1^--Js^^^^^^^jZ^jjl V dvojni steni kesona, ki ga je vozit r ^ Mequaj, je bilo skritih kar 111* gramov marihuane. - Foto: T. Doki AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Papler jem P| PONOVNO MED GLEGALCI V TOREK_^ PRESENETITE SVOJE BLIŽNJE SOOBLIKUJTE ATRAKTIVNE IN ZANIMIVE DOGODKE IN ODDAJE, KI SE JIH BOSTE, VI ALI8 VAŠI BLIŽNJI, VEDNO RADI SPOMINJALI - SREČANJA S POP GLASBENIKI IN NARODNOZABAVNIMI ANSAMBLI - OBELEŽITEV ŽIVLJENJSKIH JUBILEJEV - REPORTAŽNE VIDEO ZAPISEV OBIČAJEV - SREČANJE Z ZNANIMI OSEBNOSTMI, ZNANCI IN PRIJATELJI - IZLETE V NEZNANO IN OBISKE KRAJEV - POSEBNOSTI IN ZANIMIVOSTI - ATRAKCIJE IN NENAVADNOSTI »KE iN GORENJSKEGA GLASA Razveselite svoje bližnje KUPON: TV KRANJSKA PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:................Poštna št: .. Kraj: ....................Tel. številka: Predlagatelj: Ime in priimek:......................... Naslov: ................Poštna št.: ... Kraj:.....................Tel. številka: OPIS PRESENEČENJA:....................................... KUPON POŠLJITE NA NASLOV AVTORJA PROJEKTA: DRAGO PAPLER, Benedičičeva pot 8, 4000 KRANJ; TEL.&FAX: 064/246-782 TV KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti Zoran predin v Kinu Cente Seveda z Mar Django quar-tetom, na datum 5. decembra. Zavedajte se, da brez golobčka ni Benetk, zato bo boljše, če pridete na koncert. Več informacij seveda pri Aligatorjih, ki imajo na voljo tudi vstopnice, baje da bodo celo take lepe vstopnice... No, pust'mo stat, bomo že videli. Sicer pa, če ste opazili, prišel je čas, ko vsi ponujajo nekakšne The Best Of -spodaj poglejte kdo in kaj, med njimi tudi nekaj velikih imen. Kar je pravzaprav dobro. Pravi ljubitelji glasbe sicer ne dajo nič kaj dosti na take kompilacije, saj imajo vse njihove redne plošče, ampak tako za publiko, poslušalce na splošno, pa je zadeva čisto v redu. Moram reči, da ste na zadnjo vprašanje odgovarjali z velkiko zavzetostjo, dopisnic, kolikor, češ, kakšen odgovor pa tudi napačen. Kingstoni res niso iz Velenja in Zagorja, ampak iz Idrije, k'nede. Ce se odločimo kar za žrebanje, bomo pa rekli takole: Onič Dejan, Planinska 11, 4248 Lesce. N'č, čakat v štacuno k Aligatorju šibat... TOP 3 1. Best of - U2 2. Best Of - George Michael 3. Čakam - Andrej Šifrer NOVOSTI Tuje zadeve: George Michael - Ladies & Gentlemen - The best of (dvojni cd), U2 -Best Of 1980 - 1990 (dvojna & enojna), Mariah Carev -Best Of (+ duet z Whitney Houston), John Lennon -Once Upon A Time (selec-tions from Lennon Anthol-ogy - 4 CD - v prodjai bo naslednji teden), Cypress Hill - IV, Faith No More -Who cares a lot? (Greatest Hits); Slo: Kingston - Cela ulica nori; In končno kole(n)darji 1999: Glasba, Titanic, Bejbe, Hot - hot, Žvalce... KONCERTI inu VSTOPNICE Jasmin Stavros, Povver Dancers, Sound Attack, Agropop, 14. novembra, ŠN Kamnik (1500 sitov), No Means No, 15. novembra, Festivalna - Ljubljana (1700 sitov), Majke, 19. novembra, K4 Ljubljana (1850 sitov), Tereza Kesovija, 19. novembra, ŠD Planina v Kranju (1200 sitov), Davor Radolfi & Ritmo Loco, ŠD Zlato polje v Kranju (1800 sitov), Bala-ševič, 8. decembra, Hala Tivoli (2950), Shane MacGo-wan & The Popes ( + Lovšin, KUD Idijoti, Jani Kovačič) v Hali Tivoli v Ljubljani (2250 sitov). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 329: Ali ima najbolj priljubljena Agropopovka čez sto kil ali ne. Odgovora sta dva, da ali ne, trejti je teoretični - točno sto. Odgovore pričakujem do srede, 18. novembra, seveda na dopisnicah, jasno da v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Nagrada za izžrebanca, izžrebanko, je seveda fajn. čav... UR&KA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce ©064/415-000 Ste kdaj pomislili, da se v tem svojem kratkem življenju in na teh zemljepisnih širinah in dolžinah, kjer mi živimo, v zadnjem Času presnelo malo smejimo? Kar poglejte okoli sebe: sama tfka in frka okoli tega, kaj je včeraj kdo čivknil v parlamentu, ko ravno ni imel kaj početi pa lokalne volitve, ki niso mar nikomur, razen kandidatom in PfŠČici tistih, ki jim je politika hobi.. Karkoli se že komentira, se sesava. Sama destrukcija, negativno mišljenje, sama negativna Sergija, vse okoli nas se postna v vlogo - žrtve. Ne nazadnje se tudi v poročilih že P°)avljajo grozljivi podatki, ko-lliio ljudi je včeraj napravilo s<*rnomor. Ni malo dni ali noči, ^o Poročevalec reče: danes po-n°Či so v Sloveniji obravnavali pet (!) poskusov samomorov... A koga zanimajo resnične in tragične žrtve, ko je pa vsak po Sv°je tudi žrtev nečesa: ali Parhmenta, če ga gleda, ali si PM lase. ker nas v Evropski UniP ne marajo, ali nima zaposlitve in je na robu preživetja ali |a tare pokojninska reforma ali Ka) vem kaj še vse. Lepo je zadnjič povzdignil Mas in neposredno potrdil vse zSornje trditve tudi sam predsed-nik vlade, ko je dejal, da se nam v Bruslju odkrito čudijo, kako ~" se more naš državni parlament ves teden ukvarjati samo z e£im dijakom, ki je padel na zaturi, V Bruslju se nam smejijo, e Pa samo čudijo in v resnici Pravijo: kako naj kontaktiramo neko nacijo, če pa v nacionalom parlamentu na pragu novega tisočletja ves teden čivkajo o nem samem dijaku? Kot kure na Plac' ali kot Butale v novi izvedbi. Sami sebi smo v teh prepirljivih malenkostih strašno pomembni, a na zunaj je vse skupaj je en velik nič. Ne nazadnje so nam veličastno samopodobo, ki jo gojimo o vsega pa je bil, ko so na Sky news poročali, da je bil princ v Bukarešti namesto v Sloveniji. Ko so naši pisatelji protestirali pri vodstvu kanala, češ, da naj popravijo napako, saj princ ni bil v Bukarešti, ampak v Slove- Tema tedna Glosa Cinca marinca, ta pa ni taprav Predvolilni boj je tako vse pri nas krvavo resna zadeva. Nihče ne tvega kakšnega heca, le tehniki lokalnega radia so mi strašno polepšali dan, ko so napovedali kandidaturo nekega kandidata za župana, takoj za tem pa zavrteli Ježkovo »Cinca marinca, ta je zoper nas...« samemu sebi, nazorno in hudobno uničevali tudi angleški novinarji, ki so vsak po svoje in na njihov način sesuli protokol, ki je pripravil obisk princa Charle-sa v Sloveniji. Pisali so: prestolonaslednik Charles je hodil po kravjekih... Ponujali so mu žganico - še čudno, da niso napisali rusko vodko - podarili so mu čebelji panj brez čebel, kajti britansko ministrstvo za kmetijstvo ne dovoli uvoza slovenskih čebele, ker imajo ameriško kugo. Višek niji, je vodstvo televizije odgovorilo, da je opozorilo vzelo na znanje, in da jih veseli, da slovenski pisatelji gledajo njihov program in ga priporočajo v gledanje še naprej... Tako se to dela! Če se zmotiš, vljudno vzameš na znanje in se priporočaš za vnaprej. Mar so pisatelji pričakovali, da bodo napravili cel cirkus v programski direkciji Sky newsa in da se bo vodstvo javno opravičilo? Saj niso nori, da bi sami sebi jemali ugled in avtoriteto, ki jo imajo v javnosti. Če bi pisatelji zaradi kakršnekoli napake pisali naši televiziji, bi frčalo perje na vse strani in ves teden bi se parlament naslajal ob aferi, menjali bi se Uredniki in sploh in ah. Žrtve bi padale kot pokošene, ko bi se cela Slovenija trapila z eno napako, posamezniki bi bili v hudih duševnih stiskah in depresijah. Samouni-čevalno do konca. Ob obisku princa je ugled Slovenije zunaj njenih meja utrpel veliko škodo, tudi zaradi nerodnega protokola. Pa saj ugled trpi tudi zaradi drugih, bolj usodnih političnih in gospodarskih reči in zmedenih diplomatskih potez. Zdi se, da nenehno in neučakano butamo in butamo z glavo v evropski zid, ne da bi sploh vedeli, zakaj. Predstavljamo si, da nas svet nenehno gleda in ocenjuje, pri tem pa pozabljamo, da svet sploh ne ve, kje smo in če sploh smo, Takih razmer, ki so danes pri nas, je do grla sita predvsem naša mladina. Tako se zgodi, da se kljub vsemu tudi pri nas da nasmejati do solz. Ko so na nekem radiu v kratkem stavku predstavili, da bo v tej in tej občini kandidiral za župana tudi ta in ta gospod, so za tem sporočilom radijski tehniki zavrteli glasbeni komad. Ni bila Gor čez izaro in ne volilno priliznjena Ostanimo prijatelji, ampak Ježkov a »Cinca, ta je zoper nas, v črna ta skrinca vložil je svoj glas...« Kako so mi tehniki polepšali dan! Kakšen cirkus pa je bil zaradi Cince marince na tem radiu, pa niti vprašati ne upam... • D. Sedej 24 UR DOBRE GLfiSBE!!! LESTVICA NAJPOPASTIH 20 TA/PREJŠNJI TEDEN 171. RAPUBLIC-TI AMO 98 2. /3. GEORGE MICHAEL - OUTSIDE 3. /NEVV MADDONA - THE POVVER OF G00DBYE 4. /2. PM UNITED - OPROSTI Ml 5. /4. 24 FAMILX - STAY 6. /8. DADI D.A.Z. - KER NI VEČ TEBE 7.15. LUTRICIA MCNEAL - SOMEONE LOVES Y0U H0NEY 8. /NEVV KELLY FAMILLY -1 VVILL BE Y0UR BRIDE 9. /6. AEROSMITH - I DON* T WANT TO MISS ATHING 10. /7. JENNIFER PAIGE - CRUSH 11. /NEVV DOWN LOW - ONCE UPON A TIME 12. /NEVV VILI RESNIK - NAJ Ml KDO POVE 13. /12. FATB0Y SLIM - GANGSTAR TRIPPIN 14. /NEVV 911 - MORE THAN A VVOMAN 15. /NEVV GARBAGE - SPECIAL 16. /10. U2 - SVVEETEST THING 17. /15. BOYZONE - NO MATTER WHAT 18. /NEVV GOO GOO DOLLS - IRIS 19. /13. THE CARDIGANS - MY FAVORITE GAME 20711. FALCO-EGOIST LESTVCIA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 TA/PREJŠNJI TEDEN 171. CHER - BELIEVE 273. DEJA MUŠIČ - LUNA 98 372. FAITHLESS - GOOD IS A DJ 4./5. X TREME - LOVE SONG 574. E-BOX - BUTA 678. 2 ALIVE - MOJA MISEL 7710. VENGA BOYS - WE LIKE TO PARTY 876. DJ OUICKSILVER - ESCAPE TO PARADISE 9713. SCOOTER -1 VVAS MADE FOR LOVING YOU 10716. DJ SAKIN & FRIENDS - PROTECT YOUR MIND (BRAVEHEART) 11./7. ROBBIE TRONCO - NIGHT TRAIN 1279. MZ HEKTOR - POLETJA NE BO 98 13717. SASH FEAT. SHANNON - MOVE MANIA 14715. MARK VAN DALE WITH ENRICO - POVVER VVOMAN 157NEVV VESNICA - UTRINEK 16720. BRUCE WAQYNE - NO GOOD FOR ME 177NEVV FOUNDATION - GET UP 18719. TECHNOTRONIC - GET UP 98 197NEVV KRAYZEE FEAT. C.C. CATCH - SOUL SURVIVOR 98 20714. 2 BROTHERS - DA SE ODTRGAMO 217NEVV ANTIL00P - BELIEVE 22711. DR. GRABNAR FEAT. NATAŠA - POD ZVEZDAMI 237NEVV REGINA - UP ON TEH FLOOR 24712. DI AL M FOR MOGUAI - BEATBOX 257NEVV ABSOLOM - VVHERE 26722. NIELS VAN GOGH - PULVERTURM 277NEVV PHIL FULDNER - S-EXPRESS 28725. PINBALL - HANDS UP 297NEVV DJ WAG - MAN OKI TEH MOON 30721. 2 UNLIMITED - NEVER SURRENDER 317NEVV CAP-MUZIK 32724. GG DAG - CUBA LIBRE 337NEVV SLEEPLESS MAN - OH THANK U 34726. DJ OLANDER - BACK IN TIME 357NEVV HART & HELT- ROCKIN' MYSELF 36737 PAFFENDORF - RUF (MICH AN) 37729. MEPHISTO - VVAITIN' FOR LOVE 38731. HOLLIS P. MONROE - l'M LONELY 39718. SOUND ATTACK - VRNI Ml LJUBEZEN 407NEVV SE0UENTIAL ONE - INSPIRATION VIBES Fantje izpod Rogle Zvonovi nas vabijo Novo kaseto so Fantje izpod Rogle predstavili v oktobru na domačem terenu v Zre-č a h . Po peripetijah z nekdanjimi člani skupine so se Fantje izpod Rogle, v ime bi lahko dodali tudi z dekletom, saj imajo po nedavnih kadrovskih spre-m e m b a h v ansamblu tudi kitaristko in pevko Andrejo Kotnik. Sicer ansambel že vsa leta neutrudno vodi harmonikar, klarinetist in vok-alist Branko Flis s Planine nad Z.re-čami. Kaseto je posnela dobro uigrana multiinstrumentalna zasedba, ki je pedlani v Skomarju nad Zrečami pela in godla tudi predsedniku Milanu Kučanu. "Zvonovi vas vabijo" je sicer četrta kaseta skupine, prihodnje leto, bo ansambel praznoval desetletnico, ki jo bodo pospremili z jubilajno ploščo in delovnim potovanjem v Kanado. Skladbe na kaseti so prispevali različni avtorji, dva med njimi tudi dve besedili Jurija Vodovnika, ljudskega pesnika s Pohorja. Fantje in punca seveda izpod Rogle pravijo, da je kaseti nekaj pravih uspešnic, kot Zreški šmirarji, K staršem se vračam in Parček pod smreko. • I.K. Lepotice Naj Sexsy bejba Slovenije je iz Radovljice Maribor - V nedeljski oddaji Super Pop, pri Stojanu Auerju torej, ste lahko spremljali finalni izbor "Naj sexsy bejbe Slovenije". Pravzaprav so naslednje vrstice namenjene tistim, ki ste oddajo zamudili in tistim, ki bi radi dobili potrditev o naj... Vsi, ki se in ste se potepali po plažah, diskotekah in klubih, ste zagotovo prisostvovali enemu izmed dvajsetih predizborov za "Naj sexsy bejbo Slovenije" ki so pod budnim očesom organizatorja M.K. Michaela potekali po različnih krajih Slovenije od poletja sem. Izbor, ki je letos potekal drugič, je drugačen od klasičnih lepotnih tekmovanj, saj je poudarek tako na lepoti dekleta kot na stilu oblačenja. "Samozavest je sexsy," pravi M. K. Michael, ki je v nedeljo razglasil zmagovalko Metko Škufca, sedemnajstletno Radovljičanko, simpatično rjavolasko, ki sicer obiskuje srednjo trgovsko šolo v Kranju. Sledili sta ji Eva iz Dravograda in Anja iz Maribora. Metka si je s prvim mestom prislužila 10 dni letovanja v Grčiji. • I.K. Koncerti so, koncerti bojo Majke v K4 Ljubljana - Hrvaška skupina Majke, bazo ima v Vinkov-cih, je nedvomno ena vodilnih rokovskih skupin na področju bivše države v zadnjih desetih letih. Majke, zbrane okrog liderja Gorana Bareta, sicer obstajajo še kakih pet let dlje, seveda s svetlimi in temnimi dnevi. Njihova pot navzgor se je začela leta 1990 z izdajo albuma Razum i bezumlje, kateremu so sledili Še štirje studijski albumi, lani pa tudi živi album "Život u živo". Kot kaže je Bare v bližnjih srečanjih s kemijo našel pravi izhod in zadnja plošča "Put do srca sunca" je samo Še nadaljevanje neizprosnega boja njegove čustven« joče poetike z realnostjo življenja edini razume tudi tokrat avtor gla; odstopa od agresivne rockovske kit paj z ritem sekcijo (tokrat na plošč sekcijo) samo še dopolnjujejo celotno sliko Majk. Nedvomno mnogih favorit nove plošče je komad Snaga istine, snaga ljubavi, če pa sprašujete o koncertu Majk, ki bo v četrtek, 19. novembra, v ljubljanskem klubu K4, pa si zapomnite le tisto "... visoko, visoko..." Še to, predskupina bodo Avstralci Dirty Three.. • LK. in hkrati dušo raztrga-Očitno Barelov blues >e, Zoran Čalič, ki ne re, grobih riibv. ki sku-srečamo tudi pihalno Nova plošča Majk: Put do srca sunca Blisk v Gleam Artu Bled - V okviru prireditev na temo projekta "Blisk", ki bo potekal tja do konca letošnjega leta, bo jutri v soboto, 14. novembra, ob 21. uri v klubu Gleam Art (ex Partizan) na Bledu, koncert in predpromocija druge plošče funk skupine Planet Groove (Ljubljana). Nedelja, 15. novembra, bo gledališko ubrana, saj bo na sporedu farsa za dva klovna, sicer uspešna predstava Gledališča Bohinjska Bistrica, z naslovom Jest idiot. Članske vstopnice 300 sit. • I.K. Orto fešta v Kamniku Kamnik - Jutri v soboto, 14. novembra, se v Športni dvorani v Kamniku obeta velika "Orto fešta", na kateri bodo nastopili Jasmin Stavros, Power Dancers, Sound Attack in Agropop. Rajanje se bo začelo ob 21. uri in bo trajalo, tra jalo... • LK. V ecstasyu s Pando HOTEL TRANSTIIRIST ŠKOFJA LOKA p V SOBOTO, 14. NOVEMBRA eni na MARTINOVANJE z ansamblom Bon-bon. " Ecstasv je zgodba o... Ljubljanska skupina Panda je ena izmed tistih, ki že več kot desetletje ostaja zvesta svojemu glasbenemu izrazu in nikdar ne podlega trenutnim glasbenim trendom. Prav zato mnogi prisegajo nanjo, z njihovo novo ploščo, ki nosi pomenljiv naslov "Ecstasy" pa še toliko bolj. Vaš projekt izpred dveh let "Vse najboljše" je pravzaprav zbirek Pandinih najboljših, kako je z najboljšimi, hiti torej, na novi plošči? "Naša plošča, ki je izšla pred dvema letoma je the best of oziroma izbor komadov s prvih treh plošč. Dva, trije so se na vsaki plošči izločili izmed ostalih..., mi nikoli o komadih ne razmišljamo v stilu, ta bo pa hit. Trenutno se največ vrti prvi s plošče, Ti & jaz." Všeč mi je, da tudi s to ploščo v bistvu ne odstopate od na začetku zastavljene poti. Vaša glasba je glasba Pande in nič drugega. Nič trendov, nič prilagajanja trenutnemu okusu..., skratka edino Panda... "To je kompliment, hkrati pa bom rekel, če je glasba edinstvena, značilna le za Pando, kaj bi pa drugega moralo biti, če ne prav Panda. Če si pravi glasbeni ustvarjalec, poskušaj imeti svoj obraz. Mi tako razmišljamo in tako tudi delujemo." Hmmm... številka 6., skladba Odrešitev pa je malce glasbenim trendom podložna, tisti ruski uvod, pa nadaljevanje v Iatino ritmu... Mar ni tako? "Mogoče res deluje tako. Ja, gre za latino ritem, ki je v kritičnem trenutku najbolj šel v koncept. Zanimivo, saj je tekst sicer zelo črn, govori o uboju, kije hkrati očiščenje. Plošča je sicer konceptualna, vseh dvanajst skladb povezuje rdeča nit... V skladbah je več razmišljanja o sebi, o nas, ki smo glasbo ustvarjali. Ecstasy je pravzaprav osebno izpovedna plošča. Nekoč smo snemali komad po komad, tokrat pa smo si vzeli leto dni časa, izbrali dvanajst komadov za ploščo, šli v studio in vse posneli." To, da ne živite od glasbe, je vsekakor pozitivna okoliščina. Muzika je lahko bolj neodvisna... "Mi živimo za in z glasbo ne pa od glasbe. No, nekaj že moramo zaslužiti, da si plačamo videospote in te zadeve... Če bi bilo naše vodilo denar, bi najbrž igrali čisto nekaj drugega. Duke Elington je rekel, če bi glasbo narekovali poslušalci, bi bila kaj hitro v krizi. Želel bi, da je glasba Pande za poslušalce kot dobra slika, ki vedno ostane na steni, ne pa plakat, katerega zgodba je krajšega diha." Panda je sicer stara že... "12 let že trajamo. Doslej smo posneli pet plošč: Ugrizni me, če upaš, V vročici noči, V poznih nočnih urah, Vse najboljše in nova Ecstasy, kar pomeni, da smo vse bolj odvisni od glasbe. Vseskozi so bili padci in vzponi, ta plošča pa mislim, da nas je spet spravila skupaj. Sicer smo v bandu med seboj dobri prijatelji, tudi z našimi družinami se včasih drušimo skupaj, na piknikih, na morju, gremo na pivo. Sicer pa se redno dvakrat tedensko dobivamo na vaji. Kar se tiče glasbe smo kar pravi uživači." Ecstasy je kar "ostra" zadeva... "Ecstasy je zgodba med dvema, ki se ljubita. Med njima nastane tisti značilni fluid, ekstaza, odmik od realnosti, sanjanje z odprtimi očmi... Mogoče gre za čisti Advertising, čisto simboliko. V ospredju je stanje izven realnosti med dvema zaljubljencema, v ozadju pa komad govori o naši odvisnosti od muzike. In v splošnem smislu, smo proti drogi." Točno oglaševanje, plošča v celoti me spominja tudi na odličen oglaševalski izdelek, že sam ovitek plošče, zgodba na notranji strani ovitka, ecstasyje zgodba o ljubezni, poželenju.-Se vidi, da ste nekateri v tem poslu. "Ovitek je mogoče še najbolj v duhu časa, oblikovne zadeve morajo iti s časom, morajo biti odraz okolja. Sicer pa je ovitek delo Kranjčana Dušana Gro-bovška. Kar nekaj Kranjčanov Je tokrat sodelovalo s Pando. Izidor Farič je posnel videospot, material za ploščo ste snemali v studiu Pan... "Tako je. Video za skladbo Ti & jaz je Suzanina ideja. On in ona hodita po ulicah... in se na koncu srečata. Zgodba se miJe zdela krasna. Mislim pa tudi. da je prav, da tokrat na ovitek nismo pisali besedil, ampak sem naslove vpletel v zgodbo na notranji strani ovitka. P°s' lušalcem prepuščamo, da besedila poslušajo v kombinaciji 1 glasbo in si tako ustvarijo svoj vtis." Plošča je torej namenjena..- "Vsekakor vsem Pandovcem-Tokrat smo jim dali še več, kot jim običajno dajemo. Seveda pa vsem, ki med različnim1 muzikami znajo izbirati." • Igor K. Škuc ropot - anje Letošnji vrhunec - Shane Macgovvan (ex Pogues) Še letos: Majke, Shane Macgovvan & The Popes + Kud Idijoti in Pero Lovšin. Za naslednje leto smeli načrti: Alanis Morissette, Rage Against The Machine, Radiohead, Massive Attack, PJ Harvey... Boter mlademu vinu bo "bodoči župan" gospod Franc Sifrer. Rezervacije po tel.: 064/624-026_ Ljubljana - Jo, v znamenju napovedi pestrega koncertnega zaključka leta in nekaj konkretnih idej za prihodnje leto, je ne dolgo tega nagovarjal šef Škuc Ropot-a in največji "uvoznik" ročk, punk, alter... bandov v Slovenijo, Igor Vidmar. Najprej bližnja prihodnost. V četrtek, 19. novembra, v Klubu K 4 sledijo vinkovške Majke, prvaki ostrega rokenbluesa devetdesetih. Začetek decembra bo v znamenju nemške techno - noise - punk scene..., koncertni dogodek leta pa bo nedvomno decemberski koncert nekdanjega pevca nekdanjih kultnih irskih etnopunker-jev The Pogues, Shanea Mac-Govvana. V malem Tivoliju bo skupaj s skupino The Popes (papeži torej) nastopil v ponedeljek, 21. decembra, (pred-skupini Pero Lovšin s Križarji, Kud idijoti in Jani Kovačič.) Kaj se ima dogajati v naslednjem letu? Škuc bo ropotal v smeri festivala z delovnim naslovom Alter 2000. Čas: julij - avgust, v Križankah, trajanje dva dni, nastopalo pa naj bi šest do osem skupin, polovica naših, polovica tujih. To pomeni, najboljše domače rockovske skupine v tem (tistem) trenutku in "in" imena iz tujine tipa Massive Attack, Radiohead, PJ Harvey... Prihajajoče leto pa bo bojda bogato tudi s turnejami "znanih". Tako naj bi se bržkone v Sloveniji ustavili tudi glasbeniki kalibra Alanis Morissette in Rage Against The Machine. Kot pa je ob koncertnem napovedovanju dodal Igor Vidmar, se v Škucu trenutno ukvarjajo tudi z iskanjem manjše dvorane za cca 1000 ljudi. Kaže se bivša tovarniška hala tovarne Zmaj (pri Orto baru). Prostor naj bi bil fenomenalen oziroma to good to be true. O posameznih koncertih pa več sproti. • LK. Nova plošča Orlekov je kar Salamurca Zasavski folkrokerji spet letijo- Mar naj vam kaj povem o Oriekih? Saj jih poznate, osemčlansko ekipo odbitih glasbenikov, ki bazirajo v Zagorju in so do sedaj izdali že cel kup plošč (cel kup pomeni, da so prsti ene roke premalo), njihova zadnja, ki je izšla p" založbi Nika, pa se imenuje "Salamurca". Neke vrste salama ali kaj? Kakorkoli že s to ploščo so Orleki končali knapovsko trilogijo in začeli svojo glasbo graditi na novih temeljih. Prav" tja, da je njihova glasba postala bolj ostra in po aranžmaja*1 plati še bogatejša kot doslej (kar pri osmih glasbenikih ni n»e čudnega, a ne). In ker je ekipa tako široka, v njej so poleg velikega šefa Vlada Poredoša še Jure Tori, Bojan Bergant. Mitja Tori, Jože Pečnik, Miran Mars, Janez Tori, in Ec° Matko, fantje niti niso imeli problema s širitvijo instrumentarija, na plošči namreč slišimo tudi banjo, ukulele, klarinete, violine, dobro, kazoo. Salamurca sicer še vedno diši po zasavju, tako v splošnem pa bi glasbi na njej lahko rekli mešanica ročka z etno folk vložki. Teksti na temo družbe, soiale in človeškega okolja, single "Na Kum" je že od poletja uspešnica, trenutno pa se rola "Porno Polka"... Ops. • PETEK, 13. NOVEMBRA 1998 SOBOTA. 14. NOVEMBRA 1998 TVS 1 8.03 Vremenska panorama 9.00 TV Prodaja 9.30 Glejte, kako rastejo: Tarantela, angleška dokumentarna oddaja 9.45 Tedi, oddaja za mularijo 10.15 Zenit, oddaja o znanosti 10.45 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11-15 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11-35 Leon Štukelj in njegovo stoletje, dokumentarni film 12.05 Ave Triumphator: 100 let Leona Štuklja, posnetek iz Novega mesta 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.55 Opus, ponovitev 14.25 A. Hieng: Izgubljeni sin, posnetek Predstave MGL 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.25 Lahkih nog naokrog 18.20 Dober večer 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.50 Polnočni klub 0- 00 Solo, pleše VVilliam Forsvthe °-10 VVilliam Forsvthe - Preprosto plesati? 1- 00 Dober večer, ponovitev TVS 2 9;00 Vremenska panorama 9.30 Mladost-n'ške izpovedi, ponovitev brazilske nanizanke 10.00 Matineja: Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 10.30 Pacific ^rive, avstralska nanizanka 10.55 spremljevalke, amer. nanizanka 11.15 i-ahko noč, ljubica, angleška nanizanka 11-40 Budimpeštanske zgodbe, madžarski film 13.15 Euronews 16.20 Besna ma-rria. ponovitev francoskega filma 18.05 'Pdaba, francoska nanizanka 18.30 Čudežni otrok, ameriška nanizanka 19.00 K°lo sreče, TV igrica 19.30 Videoring 2°00 Nell, ameriški film 21.45 Velike romance 20. stoletja, angleška dokumentarna serija 22.15 Pred ežjem, makedonsko angleško francoski film 0.05 Klient, amer- iška nanizanka 0.50 Nočni pridih: Mla- dostniške izpovedi, brazuilska nanizanka '•15 A.S., nemška nanizanka KANALA 7.00 Videostrani 7.30 Čuden par, risanka 8-00 Mork in Mindy, nanizanka 8.30 Su-Per samuraj, risanka 9.00 Bradvjevi, humoristična nanizanka 9.30 Laverne in ^hirley, humoristična nanizanka 10.00 ^annix, nadaljevanka 11.00 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 11.30 Maria Mer-Cedes, nadaljevanka 12.30 Zmenkarije, Ponovitev 13.30 TV prodaja 14.00 Oprah snow, ponovitev 15.00 Bogato dekle, nadaljevanka 17.00 Maria Mercedes, nadaljevanka 17.00 Nora hiša, humoristič-na nanizanka 17.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 18.00 Princ z Bel ^lra. humoristična nanizanka 18.20 Bra-!?• maestro, kuharska oddaja 18.30 ^Prah show: Dr. John Gray - Osebni us-J.eh 3 19.30 Skrita kamera 20.00 Ob 20. -."a Kanalu A priglejte: Zmenkarije 20.30 '"kotnik prevar, film 22.00 Dan domin, osebna dokumentarna oddaja 23.00 Q^'ia: Nemogoče, akcijska nanizanka •00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, Ponovitev f*OP TV gra Dobro iutro' Slovenija, jutranji prolog Bogati in nesrečni, ponovitev natv Top sn°P 11 00 Kassandra, ""Banka 12.00 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 13.00 Radijska postaja, ameriška humoristična nanizanka 13.30 Skrivnosti, ameriški film 15.30 Bogati in neresnični, mehiška nadaljevanka 16.30 Dinastija Colby, ameriška nadaljevanka 17.30 Marimar, mehiška nadaljevanka 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, venezuelska nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Film 2: Umri pokončno, ameriški akcijski film 22.15 Geronimo, ameriški film 0.30 Skrivnostni klub, erotični film 2.00 24 ur, ponovitev TV 3 8.00 Tv prodaja 8.15 TV shop 10.30 TV Prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev 14.30 TV shop 16.40 Risanke 17.20 Salon Mogy, ponovitev oddaje o kozmetiki in princeskah 18.30 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30Risanke 20.10 Zgodovina avtomobilizma, dokumentarna nanizanka 20.45 TV razglednica 22.00 Nocoj, kontaktna razvedrilna oddaja 24.00 TV shop GAJBA 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev 16.00 Sedma sila, kanadska nanizanka 17.00 Trio na kolesih, nemška nanizanka 18.00 Gasilska brigada, ameriška nanizanka 18.45 Kvizkofon, tel.: 090-91-15 19.00 Živa 19.15 Skrite strasti, mehiška nadaljevanka 20.00 Še te lujubim, mehiška nadaljevanka 21.00 Kamaleon, ameriška nanizanka 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Otroška igra, ameriški film HTV 1 7.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 11.00 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.35 NewYork, serija 13.10 Esmeralda, serija13.55 Poročila 15.55 Otroški program 16.30 S knjigo v glavo 17.00 Hrvaška danes 17.50 Govorimo o zdravju 18.35 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.05 Zločini in kazni, dokumentarna oddaja 20.55 Lepa naša 22.15 Pogledi 23.35 Talk show 23.40 Oddelek za umore, serija 0.25 PSI faktor 1.10 Prepovedan vstop, ameriški film 2.50 Sedma noč HTV 2 14.55 TV koledar 15.00 Dober dan 17.15 Sunset Beach, serija 18.05 Hugo 18.25 Televizija o televiziji 18.55 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.05 Vprašaj, kviz 20.30 Zakon v L.A., serija 21.20 Poročila 21.30 Kako sem prišel na colledge, ameriški film 23.15 Fatamorgana 23.45 Čuvaji časa 0.15 TV razpored AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program 8.50 Vsi pod eno streho 9.10 Korak za kortakom 9.35 Obalna straža, ponovitev 10.05 S puncami so same težave, ameriški film 11.45 Otroški program 14.50 Na jug! 15.40 Sliders 16.25 Obalna straža 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Roseanne 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.02 Butec in butec, ameriški film 22.00 Johnny Mnemonic, amer-iškif ilm 23.30 Znamenje, ameriški film 1.15 Šport: Ameriški nogomet 2.15 Končno poslanstvo 3.40 Očividec, 3. del filma 5.00 Faust AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Cas v sliki 9.05 Tveganje ljubezni, angleški film 10.40 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Vera 13.00 Čas v sliki 13.10 Na domačem igrišču 13.40 Dvorec ob Vrbskem jezeru TRŽIŠKI HIT £Sak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz smo ta ponedeljek poslušali najnovejšo glasbo, potem se bomo naslednji ^nedeljek, 16. novembra, okoli pol šeste ure zvečer prepustili samo stari glasbi. Pri mellrnamo navado, pobrišemo tudi prah. Tako en teden v oddaji Tržiški hit vrtimo iše -e' ^' se nanaiaJ° na naJstareiši že prašni polici, naslednji teden pa z najnove-. Police, kjer se nahajajo samo najnovejši posnetki. Za tokratno oddajo smo vam njih3-'' San?° naJt>oljše skladbe 60-tih in 70-tih let in prepričana sva, da boste ob p UziVali- čaka vas še marsikaj zanimivega. Kaj vse vas čaka, pa boste zvedeli v rnon '-ek ob P°slušaniu Tržiškega hita. Na koncu pa pozdravljava Sanela in Si- a. ki prejmeta lepi nagradi pokrovitelja oddaje: trgovine MIKADO z Bleda in trgovine ELEKTRODOM iz Tržiča. J- pnewaywind-4 Voule 3. J^ookin out my back door-CCR ■THECATS «ez vous - ABBA '' nand my way - BRIAN 6. Everyone-DES 0'CONOR 7. Don't be cruel - ELVIS PRESLEY 8. Kavrasaki - UUPKA DIMITROVSKA 9. Ich bin wie du - MARIANNE ROSENBERG 10. Romantico blues - BOBBY SOLO 'Burnbabybum-ANGELS Izpol^ °d Vesne in Dušana. Tr?iA d0 sp°dnji kupon, na katerem boste obkrožili svoj odgovor, pošljite na Radio 00 TJ jB CO cd C »co . il TJ ffl oŠ -22^ »5 Q 52 o OJ TJ o KO *"9 1 *. iS > tO ffl — N O 11 OJ O-"D TJ O 2 I* > E i> 2 55. 3 > c I N O OJ TJ TJ O c m ffl CD g M §■•»■§ _g.ro tj 5 7? ■c .2 5 c -52 ro O ffl 7= N °~ffl ^■E « ° mW m ro ,g aro %B% Ti w~ S ro o O N TJ h- 00 O Z 2 m o a. ro ± m a h- oo O Z ffl cr co c o. — tj o cd -Q Q >N u" ll O 9> C P g TJ I:! ro c tj£ Nra O N $ i ro oo -j _gj to O > >W CD CD OJ C o ro ro ll - to "O .2 ro -p ro TJ tO O o _a> oo o ■c »oo o-ro *> o iS > o tO TJ •Ml ro •S o ro o C CL 5-5 CD D. ro « tO o o £ °-o to CD TJ C O ffl N C0 >o CD CD ro E 5 ° >T) ro m cr c tli i! 9 v > CD — c^ o "aro 2 2 ro S £ tO o-— - TJ S2 7= >o j? ro E 5 S F '** — >o s» se 2 2 E > o) ŠT0 ■il p z § —. —1 n "S 2 "° E ro N*5 «" °> " ZS r ffl N C3)g ._ J3 CO O +3 o ° n ^ ro n tj _q ro za — O C ^ ^. w W .ro a) 5 o o o « .i "iifil o ti i- ro r - - = je" t 55 F o E c « -J TJ t C O. N 5» >to CD CD 'SE n ro _ o ro °- ~ TJ.cp ro .£ C C D) ._ . ro tj E 03 m to 53 « S.® >o roN . C3J— C\J CD (D CM C>0 .ro_j)" gj>io N CL > ro > E o >(0 a.S.£ § Tjj CD § O ;n ro jD co n % ro o — CD O E cp__.y,~ ČO 2ro|> c> "STro" t ro c c ■š o. ro ro ro n >~ >~ > ° o o .9i o E E S -° ■- ■-Q "c "S 'S n-S E E — ro — — 9-i .Ci! E _2 CD^ to "to ■j=< ro B DJ ro o c to tO 7wi m '(- f° "Jn CO ro .i O roE o.2, E c: ^ ro c > CD O 11 CD CD « -i ^ ro o,S ro 7s "o 9 ro S§« o. o o DJ c C N > O CD ■ ■S= > CD P_ tO .E c o = > ro ._ ro N ro Q.'c > o CD o-- >o i Q-§ >._ o C TJ O CD "ro _ ll CD VB — tO to o._ o ^ E c cd 'čT.£S, TJN^ g>8 cd Tj£i C O 00 __,'n ro ro .o c c cd o" o ro iz o E ro.55. iS E « S tj 55 °ro as5 i i 11 "i5 i? la o O>C0 5 ro Q_.E 0J CD »S Ž « c0 .59,-^ © 3 ro^o c o o° ■~7 ffl c 1 S g CD >- -D ^ 7Š° . "5 CD 'roE cS-S § 5 E S TJ 3 CD ffl O- CD « W II >o QJ 3 O m ' m "O ! C "O "S g-o > 7= CD CO E tO _ TJ S-.2 n E* - ro Se O o. O z < ca < tr m O CM CD ro ^ c ro g f oP CD to .= ro ffl cd C CI r CD J?D .E <5 >o *-> _ CD ffl ffl > 9 S o i "I m ffl- tO C TJ CD o-to ^ nI« N •- N č* " ro= cd .3, C X! c S ;E.5P,E i Š8§> c ro cd 0 I S £ -D K C 1 g-g| »O CD c S 3 'O TJ 2 n E ro JQ O CD DJ O « d O "tO "> ffl o. o UJ o > LU O ! Ui G UJ -> Z < >co lil > m O co — »o > =5 S C kT CD ffl O+i oo "o_ TJ CD CD C .P, o 7>i ro is. o -E "S 0^71 o > >to ro > o C ro D) £ ro o C 00 _c !2 O. CD "c -Q ro 05 PJTS 2^: to u o o o o ro .o'S P TJ N i s >O0 CD > O O DJ ro^ £?2. o c -E 2 il oro 2- j*: c t= E E'|-p o CD CD CD ^ ■"^2 N £ >U TJ m += 3 O 2 t/J 0 C 1 a O- o .E o OjE O D ffl ro XJ o TJ ci ro S TJ O cn o 5. ro c; > s CD o .m ro >o o len do! >o £ LO ČO i* I ro > k) o TJ O TJ CO > CD 8WS ffl ° DJ O ro cd o. II* >to t i5 ffl E XI 00 CD a_I aS| CD S ^ E-o o _ CD N TJ tO _ O TJ ^ ._ CD m & ffl O. 0) cl 33 ffl o O ffl 51 0) ffl "F- CE E .CD CD > ca d ffl ffl ffl u tj x: m E >o ro o >oo >o -Q CD »00 N > ffl o « ^ = >O0 ž o to ffl XI O > o > OJ u ffl c "o ^'52 - tj c ca =s °-2to ° ~ w a) ro w "S ^ P > E ffl " tu ro F to o ro >o O o TJ p .Si, w O ffl t c ,00 > > B co ca ffl ffl co'd p~ oo ro ro oo S ro w n ffl 2 2 c .g,-g ^ o ffl J?. 75 ™ o o +i ■> y > o tj ■E J5 g ffl .ffl c ffl "^ ros C ;č3 y v ro > c-h W >" ->O0 {D m p oj ffl b m o 3 >2 ^ -2 "O c ca <= « £ K cz^ffliS^Iro n > 33 co ffl _ > "č «o £ o o E ffl CO CD > CD O OJ._ = > > Ui _J O >W i— < >o = . o CD >00 CO > ffl ffl "S .52 > a tO TJ •5. £ ffl O- £č 2 ffl5 E m. 5, I ll S> oj i5 ffl N ^ ffl N O ° -K >W^ffl -i-E oj > > OJ ffl ffl j3 O- O. "O ffl s O) XI o ffl o E o ffl,w E 55 a) ja Q.ffl O .55, ca += -5E .ffl w a S o II :«2 e F o E S w ffl ~= TJ V to co ffl .e E ^o TJ > ~ B o >to t o JI ffl C CD ffl ^ 00 ffl 9- ro ffl c n ro TJ >0 e5 .e I s c 2 o-; s ffl d)"c >o o = > C o ffl >w >o ta c ro "oo 5 cd i5 E >CJ ro ro o TJ ,8 ffl >N šili O ro ,.E č Q>.ra ca "č" §1 ta > CE >n E-5 ffl o CO — C o O- ro a. co tj UJ _J O i oo o UJ CE 00 ca r— UJ o C ca ffl o "co OLO . člen 3sta u O co X] UJ w z O >o C N ON bve o z ffl UJ o ■> z co o ci o 0) X C d' XI UJ IX a) 0. to TJ >< ffl 2> = ro ro >o c^C o > > o 2 iS P mM o o 13 xi ro o>« ffl 2.N 5 §".55, oo E aj C >N o" 12 X) ca E >o j«; aj ^ co £ Ef ffl Oni ■M Ec > ffl ffl o °-> ffl ro ffl Sg>ro E c N ^ E -P • 55 £^'dj J tli v _ _ o 5 -* 2lil 5 E £ c oj ro ro >o g oj-j >o ^ 2 I ro « o W XI O 5? "D 3 O »to 2 O O ffl E5 ffl o ffl ffl O "ffl OJTJ ro n E > o ffl f: "S5 ro £8> -a ^ co co 3 E"° •Si 2 «5 £ > o. - N — O ^T>co iS ro co čF 3 TJ E o E co ? o. co o TJ ffl j*: co >B >2 Si ffl to>o TJ o 03 "g o ..v. ca N ffl >o O O TJ ffl O >00 ffl - _ o £ S5 r- ffl IS 9 E c o 2§ ffl'S > lil __D. TJ "D co "r il > ^ iS w o > OJ i_ ffl ffl N i=p ffl ro O ■g »a O ffl s? .ffl, CD Čl S > F c 0.3 O E ffl ffl N OJ ca o S*1 tj ro £ E tO O J5'S S o ro cd ll 55.^ ~> TJ tO O CL C O g ta *" N to ro.E Ie TJ O £ E 00 ° -9 n ro__ o E 2-č ^ aj e'9 C c £ o -E c iS > >o ro "»n ro -J, 3^ Ž3 a! o. >co o. xj x> • y dj o O -g-D O O S§3 v O S "o > u -co > c n ro o >rof a °EČ5:i; O ffl ffl Q-.55.WF o S ffl E»S 10.9, a2Sro O-, X CD > - S *" »S a> xi .y = 't; >o O »o TJ ffl 5 C O N CL e-ffl-8 o S cla-ti ffl 'ID N 3 '5 3 >o 00 j_ > "O ^, ro to ffl — E 5 ffl Q-.ffl to > co^ 7 £ 7rj TJ >-| O > CO O > x: ro o ^ 9 TJ " o 9-> 6. ^, ° ffl -fc ^ TiT to X 3 > X X v_ uj 9 S ral -55 ^ ffl 3-c OJ TJ crv. cd o o roTJ +i to f.. 00 _ C H - O >0 :- x 3 O 5f .X 8 S Si« III O.ON O ffl c :=f o ^ X - ffl ffl CO 1_ _ ro ^ §'ffl n E •j— ro 1 o 2 o 52 oj ro o 2-6 >OT»oo F Sen ro n x > to E E E ffl _ 55 2?5 ■K O TJ 42 J=; co TJ CL-rp £ rolo 3 ffl C O C ro,7j-S qj ro E =• ffl uj j;; -~ i... to £ ro cltj n£5 9-«g CL CO O N CL .ro co ^. 55 ffl ^ ■cr- r=" P E CT « J O co 0_ TJ 5 S HALO • HALO GORENJSKI GLAS Q 064/223 111 GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Narožiio z« objave sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222 917 ali - do ponedeljka do 12.30 in do ietrtka do 12.30 vre! Cena oglasov in 3bno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti nudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE A, B, C, D, E, H http:Wwww.bb-kranj.si ROZMAN BUS VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP SE ZAČNEJO B&B KRANJ, tel. 22-55-22,16. novembra ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 16. novembra ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 16. novembra ob 18.00 Madžarska - Lenti 19.11., 21.11,28.11., Trst 1.12., silvestrovanje v Madžarskih toplicah od 30.12.! do 3.1.99, tovarna čokolade - Palmanova 24.11, Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Ing. HUMAR TEL.: 311-035 NAJUSPEŠNEJŠA AVTOŠOLA Izpit tudi za motorno kolo in moped. Tečaj CPP vsak ponedeljek ob 9. uri in 18. uri. NOVO-NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13 22-178 e-mail: borza. znanja@spika unistar-si AVTOBUSNI PREVOZI BRINOVEC Nakupi: Madžarska - torek, četrtek, petek in sobota v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Nakupi: Muenchen - vsak torek in petek, Palmanova, Portuguaro - vsako sredo. Naročila sprejemamo vsak dan od 8. do 22. ure na telefon 451-542, GSM 041/670-673 Čeprav lahko v Borzi znanja ponudite ali poiščete najrazličnejša znanja in informacije, so nekatera področja še posebej iskana. Tako so najbolj iskana naslednja znanja: - barvanje in impregnacija blaga - izdelovanje Eifflovega stolpa - znanje igranja na orglice - izdelovanje viteških oklepov - znanje rezbarstva - striženje psov in - vse o strojenju kož V Sloveniji je že pet Borz znanja. Ljubljansko Borzo znanja lahko obiščete vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Obiščete pa nas lahko v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani ali pokličete na telefonsko številko (061) 13 22 178. Nakupovanje: 21.11. v Lenti, 28.11. Alpe Adria Udine, 3.12. Trst Tel.: 731-050, 041/744-160 AKUMULATORJI REZ. DELI in POPRAVILA TRAKTORJEV in KARDANOV HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 STORITE NEKAJ ZASE GOSTIŠČE BLEGAŠ BLED, tel.:742-353 METEOR Cerklje Remic, tel: 422-781 Cilka, tel.: 411-510 DERMATOLOG - VARIKOLOG ALEKS1Č dr. PREDRAG BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ AVTOSTEKLA JELOVČAN Pevno 16, Škofja Loka tel.: 622-022, GSM: 041/756-188 RUDOLF Rent a CAR KROJ ŠKOFJA LOKA Trgovina Trata AVTOŠOLA MISTER X, Šk. Loka KLASJE, C. na Klanec 9, Kranj Vam nudi veliko izbiro vseh tipov akumulatorjev (45 AH - 5300, 55 AH -6300), rezervne dele za vse tipe traktorjev in kardanov, antifriz.olja, gume... Poleg tega Vam nudimo popravilo kmetijske mehanizacije na vašem domu. Tel.: 064/331-375 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Kreativne delavnice: slikanje na svilo in steklo, izdelava modnega nakita, izdelava domačih zdravilnih pripravkov, vezenje, ročno pletenje, klekljanje, zavijanje daril, slikarska šola. Izobraževalni center Freising, tel.: 064/654 220. Vsako soboto ples ob živi glasbi. Pri kosilu ali večerji sladoledna kupa gratis. Točimo odprta vina: chardonnav in merlot. - nakupovalni izlet Lenti - 26.11., 28.11. - nakupovalni izlet Palmanova - torek 1.12. - Češka - Brno od 19. do 21.11. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil in kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj, kapilar na obrazu in drugih kožnih izrastkov. Tel.: 061/140-15-55 ULTRAZVOČNA PREISKAVA GOSTOTE KOSTI Naročite se lahko vsak dan od 7. do 8. ure po tel. 282-805. Gostoto kostne mase merimo vsak dan od 13. do 16. ure. - popravila pik od kamnov - osebna, tovorna vozila, avtobusi, traktorji, viličarji, grad. stroji - v zalogi več kot 5000 stekel... - pogodbena dela z vsemi zavarovalnicami Izposoja vozil VW in AUDI, tudi KOMBI. Posebna ponudba VOZIL ZA POROKE. Tel.: 064/451-017, mob.: 0609/624-521 Nudimo nove modele plaščev, kostimov in jaken za jesen in zimo. Vabimo vas vsak dan od 9.00 do 19.00 ure, v soboto od 8.00 do 12.00 ure. Vožnja preko celega tedna. Čas in kraj vožnje po dogovoru. Tel.: 620-211, 041/744-873, 632-394, 041/748-838 MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Petek, 13. 11., ob 19.30: MOŽ, KI SI NE UPA, IZVEN IN KONTO Sobota, 14. 11., ob 20.00: ŠTAJERC V LJUBLJANI, IZVEN IN KONTO Ponedeljek, 16. 11., ob 19.30: TARTUFFE, IZVEN IN KONTO Torek, 17.11., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Abonma MLADINSKI 3 MALA SCENA Petek, 13. 11., ob 22.00: MURLIN MURLO, IZVEN IN KONTO Ljubezensko pismo o svetovni kataklizmi. NAPOVEDUJEMO: Četrtek, 19.11., ob 20.00: Evgen Car POREDUŠOV JANOŠ, IZVEN IN KONTO Petek, 20. 11., ob 22.00: BALERINA, BALERINA (Gostovanje SSG Trst), IZVEN IN KONTO Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 od 20. ure in uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. s? Glavni trg 6 4000 KRANJ Blagajna je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, tel.: 064/222681 F. Arrabal: ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR petek, 13.11., ob 19.30 uri za abonma PETEK 1./A skupina PETEK 1 ./A je namenjena abonentom od prve (1.) do desete (10.) vrste sedež 7. v parterju in abonentom, ki imajo sedeže na balkonu (opozorilo: abonenti do desete (10.) vrste sedež 8. do dvanajste (12.) vrste sedež 19. boste imeli predstavo na sporedu decembra za abonma PETEK 1.2.3.,/B in vas bomo o predstavi pismeno obvestili) torek, 17.11, ob 19.30 uri, za abonma RDEČI, IZVEN in konto T. McNallv: ŠKRTANJE Ponedeljek, 16. 11., ob 19.00 uri, za abonma DIJAŠKI, IZVEN in konto GLASOV KAŽIPOT Gledališče 3 Žur z Martinom Krpanom Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v ponedeljek, 16. novembra, ob 20. uri na sporedu kabare Gledališča Kulturni dom Španski borci iz Ljubljane z naslovom ŽUR Z MARTINOM KRPANOM. V predstavi, ki jo je po Levstiku za oder priredil Bogomir Veras, režiral Jaša Jamnik, nastopajo: Gojmir Lešnjak-Gojc, Iztok Valič, Vojko Zidar, Bogomir Veras, Milena Grm in Barbara Vidovič. Glasba Gregor Strniša, koreografija Branko Završan. Vstopnice po 2000 tolarjev pri TD Radovljica in uro pred predstavo pri blagajni dvorane. Past za ščurke Dovje, Bohinjska Bistrica - Danes, v petek, bo ob 19.30 uri v Kulturnem domu na Dovjem ponovitev psihološkega trilerja domačega avtorja Franceta Voge Past za ščurke v izvedbi domače igralske skupine Dovški oder. Izkupiček bo namenjen kritju stroškov ob prenovi dvorane. Ista predstavo bodo jutri, v soboto, ob 19. uri odigrali v domu Joža Ažmana. Glumac je... glumac Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika bo danes, v petek, 13. novembra, ob 19.30 uri predstava Zijaha Sokolovića Glumac je... glumac. Lutkovna matineja Hrušica - V nedeljo, 15. novembra, bo ob 10. uri v kulturnem domu na Hrušici v lutkovni dvorani na sporedu nova lutkovna matineja. Ogledali si boste lutkovno igrico Janko, Metka in Pavlina. Obiskala vas bosta tudi dedek in Miri in seboj prinesla obilo dobre volje. Trije vaški svetniki Sveti Duh - Krajevna skupnost Sveti Duh vabi v nedeljo, 15. novembra, ob 19. uri v Kulturni dom v Svetem duhu na ogled predstave z naslovom Trije vaški svetniki v izvedbi gledališča Oder treh herojev iz Pirnič in v rečiji Petra Militarova. Prireditve Čajanka Kokrica - Jutri (v soboto), 14. novembra, ob 17. uri bo v osnovni šoli na Kokrici čajanka z naslovom Vizija uspeha. Predavatelj Franjo Trojnar, ki je napisal tudi knjigo z istim naslovom, bo govoril o kreiranju ciljev, aspektiki, zdravilnih energijah in o pomenu podatkov iz prejšnjih življenj za naše počutje. Postregli bodo s čajem in pecivom. Klic dobrote Celje - V sredo, 25. novembra, bo ob 19.45 uri v dvorani Celjskega sejma 8. dobrodelna glasbena prireditev Klic Dobrote. Izkupiček bo namenjen Slovenski Karitas. Otvoritev razstave in koncert Bohinjska Bistrica - Občina Bohinj, Organizacijski odbod pohoda na Krn, Goriški muzej in Pihalni orkester Lesce, vabijo na otvoritev razstave Vojno zaledje v Brdih 1914 -1917 in koncert pihalnega orkestra ob 80-letnici konca I. svetovne vojne, ki bo v petek, 13. novembra, ob 19. uri v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Planinski ples Radovljica - Člani odseka za planinsko hojo in vodništvo pri Planinskem društvu Radovljica prirejajo jutri, v soboto, 14. novembra, z začetkom ob 19. uri v Kulturnem domu v Lancovem že tradicionalni Planinski ples. Na družabni prireditvi vas bo zabaval ansambel Vrtnica. Srečanje ob modulni maketi Jesenice - Društvo ljubiteljev železnic Železna cesta vabi jutri, v soboto, od 13. do 18. ure na srečanje ob modulni maketi, ki bo pri maketi v Cetralni postavljalnici železniške postaje. Moja dežela, lepa, urejena in čista Železniki - TD Železniki prireja ob zaključku akcije Moja dežela, lepa, urejena in čista družabni večer s podelitvijo priznanj za najlepše urejene hiše z okolico in bodeče neže. Prireditev bo jutri, v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Železnikih. V kulturnem delu programa bo nastopil ansambel Ljubljanske korenine. 50 let DU Tržič Tržič - Danes, v petek, 13. novembra, se bo ob 17. uri v Osnovni šoli Bistrica začela prireditev ob 50-letnici Društva upokojencev Tržič z naslovom Tečejo, tečejo nitke. Lavtižarjevi dnevi Kranjska Gora - Kulturno-prosvetno društvo Josip Lavtižar Kranjska Gora vabi na Lavtižarjeve dneve, ki bodo potekali od 12. do 15. novembra. Danes, v petek, bo ob 19. uri v dvorani Krajevne skupnosti v ratečah predstavitev knjige Kronika Josiopa Lavtičarja s kulturnim programom. Knjigo bosta predstavila g. Marko Benedik in g. Klavdio Peterca, v kulturnem programu bo nastopil Kvintet Bratov Zupan. Jutri, v soboto, bo predstavitev iste knjige ob 19. uri v Ljudskem domu v Kranjski Gori, v nedeljo, 15. novembra, pa bo ob 9. uri v cerkvi v Kranjski Gori maša, posvečena Josipu Lavtižarju s predstavitvijo lika Jožeta Lavtižarja in koncertom Komornega zbora Jubilante. 75 let SK Tržič Tržič - V Osnovni šoli Bistrica se bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri začela prireditev ob 75-letnici Smučarskega kluba Tržič. V Paviljonu NOB bo prav tako jutri ob 18. uri otvoritev razstave ob isti priložnosti. Smo kar smo Jelendol - V Domu krajanov v Jelendolu bo v nedeljo, 15. novembra, z začetkom ob 17. uri zabavno-glasbena prireditev z naslovom Smo kar smo. Nastopil bo ansambel Zarja in humoristična skupina Smeh. Koncerti Koncert v Puštalskem gradu Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bo danes, v petek, ob 19. uri koncert, na katerem bosta nastopili Nataša Paklar-Markovič, flavta in Jasna Jan, klavir. Glasbenici sta pripravili program z glasbo Bacha (Sonata v h-molu), Mozarta (sonata v c-duru), Schuberta (Variacije v e-molu) in Poulenca (Sonata). Tone Janša Ouintet Domžale - Jutri, v soboto, 14. novembra, ob 10. uri (za šole) in ob 19.30 - za izven bo v Kulturnem domu Franca Bernika koncert Tone Janša Ouinteta. Glasbeniki bodo nastopili v sestavi: Tone Janša, Dominik Krajnčan, Dejan Pečenko, Lado Rebrek in Aleš Rendla. Vstopnice po 1000 tolarjev. V bližini Osnovne šole Staneta Žagarja je bila v sredo, 11. novembra, izgubljena denarnica z doku- meti in večjo količino denarja. Poštenega najditelja prosimo, da jo proti nagradi vrne. Tel.: 330-195 Koncert slovenskih napitnic Cerklje - Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom Jožefa Močnika organizira v nedeljo, 15-novembra, ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma v Crekljah koncert slovenskih napitnic. Nastop učencev glasbene šole Škofja Loka - V kapeli Puštalskega gradu bo v ponedeljek, 16. novembra, ob 18. uri nastop učencev Glasbene šole Škofja Loka. Obvestila E3 Mladostniki na pragu življenja Škofja Loka - V ponedeljek, 16. novembra, bo ob 17. uri na OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki okrogla miza na temo Mladostniki na pragu življenja ob podpor Lokalne akcije skupine za preprečevanje zasvojenosti Škofja Loka. Muzejska delavnica za otroke Škofja Loka - V Loškem muzeju se bo jutri, v soboto, ob 10. uri začela muzejska delavnica za otroke. REIKI srečanja Radovljica - Vsi Reikaši in vsi, ki jih Beiki zanima, vabljeni na Reiki srečanja, ki so vsak drugi ponedeljek med 17. in 19. uri v radovljiški knjižnici. Prvo naslednje srečanje bo v ponedeljek, 16. novembra. Upokojenci s certifikati v PIDu Crona - Senior! Kranj - Društvo upokojencev Kranj vapi upokojenke in upokojence, ki so vlozik certifikate v PID Crona - Senior, da se zglasijo v pisarni Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, in podpišejo izjavo, s katero soglašajo, da jih tudi v prihodnje v PID Crona zastopajo predstavniki Zpu^'. a, ki zagotavljajo, da se bodo trudili tuoi vnaprej za njihovo zaupanje v druzpo Crona, katere nosilca sta Društvo upokojencev in Zveza borcev NOV Slovenije. Hotel CREINA Kranj vabi decembra večje in manjše skupine na prednovoletne zabave. Živa glasba vsak dan, razen nedelje in ponedeljka. Rezervacije po tel. 224 550. GOSTILNA Bleivveisova 6/1 nebotičnik, 2.26-503, 226-172 20A85 KRANJ PLANINA 1, prodamo 3 ss, ?• nadstr., CK, vsi priključki,možnost obročnega odplačevanja. PIA NEPR&' MIČNINE, 622-318, 623-117 20^ ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prodamo 2 ss s kabinetom, 56 m2, 3. nadstr CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNI^ 622-318, 623-117_ 20498 Nova stanovanja v Kranju, prodamo popolnoma nove garsonjere v nizkern bloku, v izmeri do 34,50 m2 stanovanja bodo vseljiva v jeseni 1998, cena za rr)2 je 198.000 SIT (2100 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365 PIA nepremičnin^ podružnica Škofja Loka-poslovna hiša. Kapucinski trg 7. tel. :064/623-117 064/622-318 Kranj Planina II, kupimo garsonjero * balkonom, ločeno kuhinjo, do 4. nadstropja, z lepim razgledom, za e znan stranko. AGENT Kranj (064) 365-360 8» (064) 365__ Kranj Planina II prodamo enosobn° stanovanje 39,10 m 2, v 1. nadstropij stanovanje obrnjeno na SZ stran, balkonom, vseljivo takoj, cf?,-r 7.560.000 SIT (80.000 DEM) AGE"? Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361^ Kranj, nebotičnik, v 16. nadstropij prodamo enosobno stanovanje 37, m2 brez balkona, vseljivo novembri cena 6.600.000 SIT (70.000 Dtw AGENT Kranj (064) 365-360 ali P' 365-361______ Kranj, Planina III prodamo enosobno stanovanje 42 m2 v 5. nadstropju, v priključ. Vseljivost in cena dogoyo Ć AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064)j^. Tržič center, prodamo dvosobno vanje 52,80 m2, stanovanje lepo vzdrževano, i£^f 7.000.000 SIT (75.000 DEM) AQP Kranj (064) 365-360 ali (064) 365___^ Nova stanovanja v Kranju, P^j^v dvosobna stanovanja v nizkem DJOjV v izmeri do 66,45 m2 vseljiva boa h i jeseni 1998, cena za m2 je 179.0UL> je (1900 DEM), za vse nadaljne into^ggg-in oglede nas pokliče na tel. (064) 360 ali (064) 365-361 AGENT KraTU^ 10. nadstropij Kranj, Planina I, prodamo dv0Sfnern stanovanje 54 m2 v 3. mansarar nadstropju, blok star cca 10 let. rs P a niča in WC loča. Vseljivo takoj, %f 9.100.000 SIT (97.000 DEM) A^ Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-^° NEPREMIČNIN^ 1T7I.>-1H. BLED IMiKSKHMi^ CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.t064/222-055 188027^00098 Stružnikova 19 4208 ŠENČUR mobitel pooblaščen servis za prodajo in montažo GSM: 4 g| NOKIA TjeL. Pax: 064/41 8Q 8Q ® MOTOROLA O C o (0 C CO a. škofja Loka Frankovo naselje, prodamo dvosobno stanovanje 54,00 m2 v 3. nadstropju. Stanovanje je kompletno Prenovljeno, vsi priključ, takoj vseljivo, cena 10.400.000 SIT (110.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj Planina I, prodamo dvosobno stanovanje 63,30 m2 v 7. nadstropju, stanovanje celotno adaptirano, stanovanje je vseljivo takoj, cena po dogo- ISjaSSi Krani (064) 365"360 aN ^NEPREMIČNINE posing ■ POSLOVNI V/ INŽENIRING d.o.o. 5££SJ, Poštna 3, teI.:S>24 210 slanina III, prodamo dvosobno stanovanje 62,00 m2 v 1. nadstropju, kuhinja °premljena, mo na tudi menjava za več trisobno stanovanje. AGENT Kranj (064) Jo5-360 ali (064) 365 "~ a Kranj, Šorlijevo naselje, prodamo trisobno stanovanje 72,00 m2, SZ lega, kopalnica in WC prenovljena, vsi prikl-E*pj vseljivo po dogovoru, cena 13.000.000 SIT (138.000 DEM) AGENT ^[gnj (064) 365-360 ali (064) 365-361 jjjšnj, Planina III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 76 m2 v 4. nadstropju. Stanovanje je celotno prenovljeno, Kopalnica in WC loča, vsi Priključ, vseljivo po dogovoru, cena 13.230.000 SIT (140.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 NEPREMIČNINE Idomplan kranj, d.d. f^QB kranj,bleiweisova 14 p.p.139, lletBtel.064/268-700, [ Predelano v dvoin-10no^no' vsi priključki, velik balkon, za 064 oL500 SIT (105.000 DEM). POSING ^1£22 076 fcjfrr^P^ " dvoinpolsobno stanovanje, pRfSR: atrija 15 m2, z vsemi priključki ^UAMO! POSING 064 224 210 KRANJ ZLATO POLJE - prodamo obnovljeno trosobno stanovanje, 62,5 m2, nizek blok, dva balkona, vsi priključki, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA I. trosobno stanovanje 77 m2, vsi priključki, sončna lega, prodamo! POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO prodamo novejše, zelo lepo, trosobno stanovanje 62 m2, vsi priključki, takoj vseljivo, kuhinja v ceni, za 10.505.000 SIT (110.000 DEM). POSING 064 222 076KRANJ PLANINA I. prodamo trisobno stanovanje 87 m2, vsi priključki, dva balkona, takoj vseljivo, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 KRANJ KIDRIČEVA prodamo trosobno stanovanje 76 m2, I. nadstr., nizek blok, za 9.550.000 SIT (100.000 DEM). POSING 064 222 076 MEDVODE, §KOFJA LOKA, KRANJ, TRŽIČ TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL.: 064 22 72 02 KRANJ-Planina I: Prodamo popolnoma renovirano garsonjero, 31 m2, popolnoma opremljena z zelo funkcionalno razporeditvijo, II. nad. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 TRŽIČ-DETELJICA: Prodamo zelo lepo, opremljeno enosobno stanovanje, 44,5 m2, II. nad., vsi priključki. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 LESCE-ALPSKI BLOKI: Prodamo zelo lepo - renovirano enosobno stanovanje, 38 m2, III. nad., velik balkon z lepim razgledom, možnost izgradnje man-sardnega prostora. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/ 366-670, 064/366-677, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA-PODLUBNIK: Prodamo zelo lepo ohranjeno enosobno stanovanje v izmeri 38,22 m2, v III. nadstropju,- vsi priključki, velik sončen balkon. Cena: 67.000 DEM. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 TRŽIČ-CENTER: Prodamo zelo lepo, popolnoma renovirano, sončno dvosobno stanovanje predelano v tro, 53 m2, X. nad., vsi priključki, zastekljen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 NEPRJ MK NINI HI Al I SIAII RADOVLJICA-PREŠERNOVA: Prodamo dvosobno stanovanje v bloku, I. nadstropje, v izmeri 55,19 m2, zastekljen balkon, KTV, CK, telefon. Cena:dogovor ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 KRANJ-Planina L: Prodamo več dvosobnih stanovanj, II. nadstropje, 61,4 m2' VL nadstra«e. 65 m2, vsi priključki, balkon, Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 JESENICE: Prodamo novejše trosobno stanovanje, 75 m2, visoko pritličje z atrijem, vsi priključki, cena : 8.075.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 KRANJ-Vodovodni stolp: Prodamo lepo mansardno trosobno stanovanje, III: nadstropje, 64,90 m2, brez balkona, vsi priključki ali vzamemo v menjavo v nižjem nadstropju-lahko tudi dvosobno. Cena: 10.340.000,00 sit. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 AGLNCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Trg Svobode 6 tel.:564-550, 0609,/041/646*902 voa„ PROGRAM; oCDANOD 19 00 DO 23.00 '^tiDELJAH OD 9.00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM ■-AHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! videospot, videostran, tv telop, efJiamo, predstavitveno oddajo, *v reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj.... ^J^ODNE CENE OBJAVE! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p 181 4001 Kranj E-pošta: tele-tv-kr@ siol.net Internet: http://wwwtele-tv.si Telefon: 064/331-155 Telefax: 064/327-313 Kontaktni tel.-TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 KRANJ: Prodamo trisobno stanovanje v nizkem bloku, III. nadstropje - mansar-da, v izmeri 82 m2, KTV, CK, telefon po dogovoru. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 KRANJ-ZLATO POLJE: Prodamo trisobno stanovanje v bloku, I. nadstropje, v izmeri 65 m2, vsi priključki, balkon. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296_ BLED-DOBE: Prodamo trisobno stanovanje, visoko pritličje, v izmeri 66,52 m2, balkon, CK, telefon. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel; 064/366-670, 064/366-677, 041/755-296 KRANJ Planina I, 1 ss, 53,6 m2/VIII., možnost preureditve v 2 ss, vsi priključ., 8 mio SIT, KRANJ Zlato polje novo garson. 33 m2/l., balkon, CK za 6,8 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss/pr., 38,30 m2, balkon, vsi priključki 6,8 mio SIT, LESCE 1 ss/ll, 52,65 + 8 m2, vsi priključ., opremljeno, garaž, nadstrešek za 8,9 mio SIT, BLED 1 ss/PR, 32,5 m2, CK, alp. bi., 7,08 mio SIT, ŠKOFJA LOKA 2 ss predelano v 2,5 ss, obnovljeno, vsi priključ., 58 mm2, 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123,221-673 20583 KRANJ Struževo 2 ss v hiši, 58 m2/pr, CK, tel., garaža, vrt, 8 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss/ll, 48 m2, CK, telet, lep razgled na Triglav, Stol, sončno za 8,08 mio SIT, KRANJ Planina I novi bloki, 2 ss/pr., 56 m2, vsi priključ., zastekl. balkon, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina III, 75 m2/ll., vsi priključ., balk., lepo, sončno, 12,7 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss, 50 m2/IV, CK, zas. balko. opremljeno, 8,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0605/650-123, 221-673 20584 Wm Ci Bratov Praprotnik I 0, NAKLO ■k«—I Tel./fax:064/471-03 5 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^ /fe^ AVTOMOBILSKIH «^ BLAŽILCEV VMONROE ŠKOFJA LOKA Trata 3 ss 90 m2, 1,5 ss 45 m2 med seboj povlezano v celoto, CK, 2x balkon, obvnoljeno za 19,8 mio SIT, KRANJ Šorl. nas., 3 ss, 72 m2/lll, CK, balk., telefo, obnovljeno, 13,06 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 20585 KRANJ Valjavčeva 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, 11,3 mio SIT, LESCE UGODNO 3 ss mansardno v hiši, 62 m2, brez CK, telef., opremljeno, vrta 140 m2, 8,5 mio SIT ali po dogovoru, 7,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221673 20586 Prodamo KRANJ prenovljeno 3 ss 89 m2 v 3. nadst. za 14,2 mio SIT (150.000 DEM), KRANJ Šorlijevo nas., 2 ss 54 m2 v 8. nads. za 8,97 mio SIT (95.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221- 78 5 20935 Prodamo KRANJ mansardno stanovanje v hiši 94 m2 in vrtom 45 m2, s CK na olje za 11,3 mio SIT (120.000 DEM). K3 KERN d.o.o., 221-353, 222-566 in fax 221-785 20938 KRANJ Zlato polje , 3 ss, 62,5 m2/lll., CK plin, sončno, 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22-16-73_21239 STANOVANJA PRODAMO ŠKOFJA LOKA Mestni trg 3 ss, 76 m2/l., klasično ogrevanje, tel., 10,5 mio SIT ali po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21935 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina II 1 ss, 50 m27IV, CK., tel., 43000 SIT/mes, poll.predpl, KRANJ Drulovka 3 ss (brez lastnika), CK olje, tel., 57.000 SIT/mes, oddamo trem ženskam, KRANJ Šorlijevo naselje 2 ss, 55 m2/ II., opremljeno, CK, tel., 52.000 SIT/mes, poslovnežem, november 98. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 Prodamo Kranj GARSONJERO 22 m2/ V, 29.10 m2 m2/XIII. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) 12226-503, 226-172 22262 Prodamo Kranj: 2 ss, 63.10 m2A/, 2.5 ss, 54.60 m2/IX, 2 ss, 66 m2/lll. Mike & Co., d.o.o., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) «3226-503, 226-172 22263 ŠKOFJA LOKA - Groharjevo nas. prodamo 2 ss STANOVANJE, 3. nadstr., 57.2 m2, obnovljeno, vsi priključki, možnost menjave za manjšo enoto z doplačilom. PIA NEPREMIČ-NINE, 622-318, 623-117_22306 Šk. Loka - Frankovo n., prodamo 3 ss stanovanje, 9. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE «2622-318, 623- 117 22736 Šk. Loka - Podlubnik, prodamo 3 ss stanovanje, 75 m2, 9. nadstr., CK, vsi priključki prodamo ali menjamo z en-osobnim z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE «2622-318, 623-117 22733 *GS5* * ★ ★ . ★ CS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax:71 5-009, 736-325 mob.:0609/653-790 Škofja Loka Podlubnik, prodamo dvosobno stanovanje 60 m2, 7. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 23128 LESCE - prodamo enosobno stanovanje 45 m2, 3. nadstr., CK, vsi priključki, opremljeno. «2041/674-083 23129 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II, 2 ss, 68 m2/VII, vsi priklj., obnovljeno, 10,4 mio SIT. KRANJ PLANINA III, 2,5 ss/i., cca 70 m2, vsi priključki. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73 23189 STANOVANJA ODDAMO KRANJ in okolica oddamo več različnih stanovanj, KRANJ okolica oddamo samostojno obnovljeno hišo, CK, tel., vrt, garaža, opremljena kuhinja, 66.500 SIT/mes, varščina, KRANJ CENTER oddamo neizdelano mansardo v hiši za daljše obdobje, vložena sredstva se kompenzirajo z najemnino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73 23190 NEPREMIČNINE MIKE & CO., Bleivveisova 6/I (nebotičnik) - prodaja, nakup, najem vseh vrst nepremičnin, cenitve, izdelava pogodb, vpisi v zemljiško knjigo. «2226-172, 226-503 23198 Prodamo ŠK. LOKA - 2 ss 46.5 m2, v pritličju z vrtom, brez CK, cena 6.7 mio SIT (70 000 DEM), 1 ss 41 m2 v 7. nadstr., v Frankovem naselju, za 7.4 mio SIT (78 000 DEM). K3 KERN d.o.o., «2221-353, 222-566 in fax 221-785 23299 7 .........i " PROIZVODNJA TRGOVINA ZALOŽNIŠTVO d.o.o., KRANJ ra M/m 474, m/m m FAKS 064/212140 IZDELAVA IN PRODAJA NAMIZNIH KOLEDARJEV, ROKOVNIKOV, STENSKIH KOLEDARJEV. Prodamo Kranj - Zlato polje, 2 ss, 47 m2, v 4. nadstr., za 7.6 mio SIT, možnost nakupa garaže. K3 KERN d.o.o., «2221-353, 222-566 in fax 221-785 23300 KRANJ - Planina III, 2.5 ss/l, 85 m2/lll, vsi priključki, 2 x balkon, 13 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE «222-33-00, 0609/650-123 23351 Prodamo Zlato polje, 1 ss, 39 m2 in 2 ss, 50 m2. Mike & Comp., Bleivveisova 6/I, nebotičnik, 226-172 23626 2 ss, 50 m2, komfortno, balkon, delno opremljeno, IV. zadnje nadstropje, nadstrešek za avto, cena 7,5 mio SIT. «2715-368 23732 RAVNE pri Tržiču prodamo dvosobno STANOVANJE 56 m2, pritličje, CK, vsi priključki, staro 9 let. Cena 7.100.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE 041/753-128 23800 KRANJSKA GORA - prodamo 4 GARSONJERE velikost 2x30 m2, 2x40 m2 drugo nadstropje v večstanovanjski hiši. PIA 622-318, 041/674-083 23801 Iščem 1 sobno stanovanje ali garsonjero. «2211-281 23826 BOH.BISTRICA prodamo 2 sobno stanovanje, cena in plačilni pogoji po dogovoru. ALPDOM 715-662 23843 RADOVLJICA prodamo 21/2 sobno obnovljeno opremljeno stanovanje v I. nadstropju z balkonom in nadstrešnico za garažo. ALPDOM 715-662 23844 KOPER v novem stanovanjsko poslovnem objektu prodajamo enosobna, dvosobna, trisobna stanovanja ter poslovne prostore. ALPDOM «2 715-662 Prodamo več 2 ss v Radovljici, 2 ss v Lescah, 1 ss v Lescah, 3 ss na Bledu, enodružinsko HIŠO v B. Bistrici, oddamo pol hiše v Zg. Gorjah, kupujemo 1 ss v Radovljici, 2 ss na Jesenicah in v okolici, kupujemo stan. hiše, stanovanja in parcele na Gorenjskem. Najamemo več 1 ss v Radovljici. J & T NEPREMIČNINE, Radovljica, «2714-424, 041/ 738-454 23908 3 ss v bližini Vodovodnega stolpa, takoj vseljivo, delno opremljeno, prodamo. J & T NEPREMIČNINE «2714-424, 041/ 738-454 23909 Občinski svet RADOVLJICA FRANCI AŽMAN odlično m Podjetniške valilnice in nova delovna mesta. Lesce - 5 ss v 3. nadstr., in mansarda, prodamo. Vseljivo v 4 mesecih. J & T NEPREMIČNINE «2714-424, 041/738- 454 23910 JESENICE - 2 ss, Titova, zelo lepo, 52 m2, vseljivo v 1. mesecu, prodamo. J & T NEPREMIČNINE «2714-424 23911 GORENJA VAS - prodam stanovanje 36 m2, cena po dogovoru. «2624-35124063 Blizu centra LJUBLJANE prodam ali oddam 1 sobno stanovanje. «2061/553- 89 6 24065 ŠKOFJA LOKA - Kamnitnik oddam takoj novo 2 ss 50 m2. «2685-379, od 16-20. ure ' 24069 KRANJ-ZLATO POLJE 2 prodamo novo GARSONJERO 34,41 m2 z balkonom, nizek blok v mansardi. Cena 6.600.000 SIT. «2241-159 Obrtno podjetje Kranj.d.o.o._ 2*126 Oddam STANOVANJE v najem, popolnoma opremljeno in kupim VVartburga 353. «2325-816_' 24132 Oddam opremljeno GARSONJERO, ogled možen po 16. uri. Orlovič, Sp. Gorje 8 (Kozomara) 24134 TRGOVINA KRANJ d.o.o. V NASI TRGOVINI VAM NUDIMO: * NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, sfropne, fafne) ZAKLJUČNE LETVE * STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX IZREDNO UGODNE CENE DODATNA PONUDBA V KERAMIKI • KERAMIK in G RAN I TOG REZ Delovni čas od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 Najamem GARSONJERO ali 1 ss za daljše obdobje. «2041/724-076 24147 Škofja Loka 2 ss, 62 m2, novejše, v nizkem bloku, 2 balkona, zelo lepo, takoj vseljivo, prodam za samo 8.93 mio SIT oz. 95000 DEM. «2061/133-50-50, 041/757-790_24152 ODDAMO GARSONJERO (30m2)Planina I, cena 33.600 SIT, in I, 5 sobno stanovanje (47 m2) Planina II, cena 45.000 SIT, prazno. 315-600 PIANOVA NEPREMIČNINE 24207 V Kranju pri AP oddam dvo ali tročlanski družini opremljeno 2 sobno stanovanje. «2423-094 24212 ODDAM delno opremljeno stanovanje (po Novem letu). «2715-371 po 20. uri 24268 ODDAMO 3 ss v stolpnici za gimnazijo na Jesenicah. «2800-002 24293 JESENICE - ugodno oddamo 4 ss, takoj najamemo 1 ss in 2 ss. T.I.G. nepremičnine, 864/777, GSM 041/722- 63 2 24295 JESENICE prodamo 3 ss prodamo 2,5 sobno STANOVANJE. 65 m2. T.I.G. nepremičnine, 864-777, GSM 041/722- 63 2 24300 TRŽIČ na Cankarjevi prodamo 2 ss, 52,8 m2. T.I.G. nepremičnine, 362-990, 041/759-003 24302 PODNART apartma 50 m2 damo v najem. T.I.G. nepremičnine, 362-990, 041/759-003 24304 RADOVLJICA prodamo2,5 ss. T.I.G nepremičnine 362-990, 041/759-003 GORENJSKA - hiše, stanovanja, poslovne prostore, parcele kupimo. T.I.G. nepremičnine, 362-990 24307 STANOVANJA KRANJ Planina 1 ss, 39,80 m2A/ll., vsi priklj. 6,9 mio SIT, KRANJ CENTER 2 ss, 46 m2 /I. termo peči, 7,1 mio SIT, KRANJ Zlato polje, 3 ss, 62,5 m2/lll„ CK plin, sončno, 10,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24312 KRANJ Planina II Juleta Gabrovška prodamo stanovanje 43 m2, CK, vsi priključki, cena 7.315.000 SIT PIA NEPREMIČNINE 622-318 24317 KRANJ Zlato polje, prodamo novejše trisobno stanovanje takoj vseljivo, ČK, vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318 24318 GORENJA VAS prodamo 3 SS 73 m2, kuhinja opremljena, balkon, vsi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318 24321 'kož! h 1 HOJ JEKOVEC PETER Senično 27 pri Golniku, tet./fax:064/558-88£ Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan:6-13.30 ure, sob.:9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure POLJANE nad Škofjo Loko, oddamo v najem dva 3 ss v večstanovanjski hiši. PIA NEPREMIČNINE, 622-318 24322 Kranj - Šorlijevo nas. prodamo 1 ss, 39 m2, vsi priključki, cena 73000 DEM oz. 6.935.000 SIT. «2041/734-198 24327 Kranj Šorlijevo nas. prodam GARSONJERO, 30 m2, balkon, vsi priključki, cena 63000 DEM oz. 5.985.000 SIT. «2340-460 24328 V Radovljici oddam lepo 2 ss, delno opremljeno stanovanje, prednost predplačilo. «2061/559-817, Marjeta 24334 Prodamo obnovljeno 1 ss, 39 m2, v 7. nadstr., na Planini za 7.2 mio SIT (76 000 DEM). K3 KERN d.o.o., «2221-353, 222-566 in fax 221-785 24359 RADOVLJICA - POSAVEC: V ALPSKEM BLOKU PRODAM 1 SS, CK, 41 M2, 1. NADSTR., VELIK BALKON IN PARKIRNO MESTO ZA 5.95 MIO SIT. «2327-881 ali 0609/646-902 24362 KRANJ - PLANINA II, V NIZKEM BLOKU PRODAM 2 SS S KABINETOM, 85 M2, III. NADSTROPJE OD TREH, DVA BALKONA, VSI PRIKLJUČKI ZA 12.96 MIO SIT. «2327-881 ali 0609/646-902 24363 VARSTVO Nudim skrbno VARSTVO otrok na svojem domu. «2712-190 23922 Nudim skrbno varstvo vašega malčka na mojem domu. «2330-385 24267 Na svoj dom sprejmem v varstvo otroke, lahko dva. Roblek, 211-532 24342 VOZILA DELI Lesen športni VOLAN za Golf, prtljažnik z nastavki za smuči na ključavnico. «2224-594, po 20. uri 24010 MAVVEK d.O.O. "H0M0L0GIZIRANE" AVTOMOBILSKE PRIKOLICE VELIKA IZBIRA SERIJSKIH IZVEDB - 750 - 2000 kg Tel.: 064/340-770,041/635-042 Poceni prodam leva zadnja vrata -OPEL ASTRA, maio poškodovana. «2331-897 24020 Prodam PRTLJAŽNIK za R 19. «2242- 442 24036 Prodam obnovljeno avtomobilsko prikolico (500 kg) za 24000 SIT, brez A testa. «2864-394 24054 VERIGE Praktis dim. 165-70-13, nove, nerabljene, prodam ali menjam za dimenzije 185-60-14. «256-35-56 24075 Prodam FIČKA 850, neregistriran, I. 82, vozen. «2471-414, popoldan 24077 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 TOVORNO AVTOMOBILSKO PRIKOLICO - sestavlujivo poceni prodam. «2864-535, 803-064_24128 Ugodno prodam PRIKOLICO za osebni avto. «2242-108 24310 Dele za Jugota in elektro motor 18 KvV, prodam. «2451-291 24326 Kupim R 5 I. 90-93 ali R CLIO I. 93-95, takojšnje plačilo. «2242-577 24336 VOZILO KUPIM Kupim R 5 ali JUGO 55 od I.90-94. Sem resen kupec. «2411-893 21798 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ na naše stroške. «2241-168, GSM 041/730-939 23271 Najugodnejši odkup karamboliranih ali slabše ohranjenih vozil od I. 88 dalje. «2061/1261-315, 061/344-929, 041/ 614-013 23529 R 4 GTL, 1.89-91, ohranjen, kupim za gotovino. «2561-072 24351 Kupim JUGO ali R 5 od I. 90 do 93. Sem resen kupec. «2411-893 24372 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNICA, SE BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz L. studio 161 31 30 marketing 161 30 60 3 z 2 V) O c SE (d > N O 0 "O C > MANDOLIO AMOUR 1. ABBA: WATERLOO 2. ADI SMOLAR: DALEČ JE ZA NAJU POMLAD 3. AD1 SMOLAR: JAZ BI TE 4. ADI SMOLAR: KO SEM BIL MLAD SEM BIL TRAPAST 5. AL BANO & ROMINA POWER: SHARAZAN 6. AL MARTINO: SPANISH KYES 7. ANA GABRIEL: MEXICO LINDO Y OUF.RIDO / CTELITO I.INDO 8. ANA GABRIEL: MIRALES, ESCUCHALES 9. ANDREJ ŠIFRER: ČAKAM 10. AMKA HORVAT: MINI&MAXI 11. ANIKA HORVAT: URA BREZ KAZALCEV 12. AQUA: MY OH MY 13. AVSF.NiK: TAM KJER MURKE CVETO 14. BARUNI: ČA 81 ČA IM ABC DABI 15. BEE GEF.S: MASSACHUSETI'S 16. Ml I V RANE: PKlšSF.NEČF.NJ A 17. BILLY IDOL: ROT IN THE CITY IX. BOB DYLAN: MR.TAMBOURINH MAN 10. BONEY M:NO WOMAN NO CRY 20 BORIS KOPITAR: ZAKADI LEPE ČRNOLASKE 21. BRANKA KRANER: VSE TE ČAKA 22. BRENDI: TI SI MI UKRADLA DUŠO 23. BRIAN HYLAN0; SEALED WITH A KISS 24. BRYAN FER»Y; GIRL OF MY BEST ERIENI) 25. COCK RUBIN: JUSI AROUND THE CORNER 26. CONNTE SMITH: JI'ST ONE TIME 27. DANILO KOCJANČIČ: POIŠČI ME 28. DANILO KOCJANČIČ: I INA 2(). DEAN MARTTN: THE MAN Vv'ITO PI.AVS THI 30. DELIAL1: ZVON LJUBEZNI 31. DEMIS RUSSOS: MOUKIR AUPRI S DE MOI* 32 DEMIS SKJSSOS: MY f RH NI) THE WIND 33 DIRE STRA1TS: TICKE1 TO tlEAVEN 34. DON MENTONY: ČE BOM PA 7.VEDU 35. DORIS DAY: A GUY IS A GUY 36. DORIS TROY: JUST ONE LOOK 37 DRI ŠI VO MRTVIH PESNIKOV: RABM 38. DUBROVAČKI TRUBADURI: PUK PALME NJIŠU GRANE 3'). I I VIS PRESLEV: IN THE GHETO 40. UVIS PRESLEV: THE GIRL OF MY BESI' FRIEND 41. ERIC CLAPTON: LAYl.A 42. FARAONI: KAKO SI LEPA NOCOJ 43. FARAONI: U SAN SIMONU 44. FRAJKINCLARI: SRČNA NAPAKA 45. FRANE IVtILIČINSKI-JEŽEK: GLAŽEK VINČKA 46. GABI NOVAK: PAMTIM SAMO SRETNE DANE 47. GEORGE BAKER: BF.LLA MARIA 48. GINO SOUND ORCHESTRA: Y VIVA F.SPANA 49. GU-GU: SAM PO PARKU 50. HARRY BELAFONTE: MATILDA 51. HELENA BLAGNE: NAJ NIHČE MF. NE ZBUDI / ZASNUBI ME 52. IRENA KOHONT: POVABI ME NA LUNO 53. IRENA VRČKOVNIK: PESEM O POMLADI 54. IVANKAKRAŠEVEC: BELE ROŽE IZ ATEN 55. IVANKA KRAŠEVEC: MOJA ZGODBA 56. IVICA ŠFJRFEZI: RUŽE SU CRVENE (MIX) 57. IVICA PERCL: STARI PJER 58. IZTOK MLAKAR: OD FRANCA FRANČEŠK1NA GOD 59. IZTOK MLAKAR: SOČA 60. JANIS JOPLIN: PIECE OF MY HEARI 61. JANKO ROPRET: IN OČI ZAPREŠ 62. JANKO ROPRET: ZIMZELEN63. JULIO IGLESIAS: MANUELA 64. JULIO IGLESIAS: MESSICO 65. KINGSTON: BINGO, BANGO, MANGO, TANGO 66. KORADO: GOSPA MOJ POKLON 67. KRUNOSLAV SLABINAC: TE TRI SLATKE RIJEČI 68. KRUNOSLAV SLABINAC: ZBOG JEDNE DIVNE CRNE ŽENE 69. LATINO: GDJE JE LJUBAV TU SI TI 70. LINDA RONSTADT: GIVE ME A REASON 71. LJUPKA DIMITROVSKA: GODINEiNISU VAŽNE 72. LOU1S ARMSTRONG: RAMBLIN' ROSE 73. M4M: SENOR1TA MARGERITA 74. magnifico: silvija 75. metulj: prišle so štorkle nazaj 76. middle of the road: soley soley 77. Miran rudan: ijubi nežno 78. modern talking: 79. moni kovačič: ognjemet 80. monroe: vedno čakal bom 81. nanci griffith: if i had a hamer 82. natalija verboten: naj angeli te čuvajo 83. nec a falk: dravski most 84. ne il diamond: red red wine 85. nicola dl bari: il cuore e' un zingaro 86. nude: kola 87. panda: soba 103 88. papi'a bear: chlkjsh H>>. PA'IRICK Il'Vl.l: SONIA 90. PA'IROL. CF-f'Il.IA 91. PiTER LOVŠIN: N AIBOIJŠ JE BIT ZADET 92. PETU 1 A CT ARK nilS IS MY SONO 93. POP Di .ION. /A1T 94. I'RO ARI I: 95. I'RO AH IV 96. PTUJSKIH 97. PUSSYCAT PLAČEM I U/NA SI /I I ENA POLJA 'Ei: NOCOJ SPE 1 MISLI MISSISSJPI 98. RAFKO IRGOUU MOJ ČRNI KONJ 99. RJTMO L.OCO: NA BAČVAMA VINA 100. ROD STEWARD: BABVjaNE 101. ROK'N'BAND: LJUBI ME PAZJ ME 102. ROK'N'BAND: SKOZI NOČ 103. ROLLINO STC 104. SARAGOSSA 105. SIIIRLEY BA* 106. SIMON LET'S SPEND THE NIGHT TOGETHER ': ZABADA K MLAV YORK MEDLEY,NEW YORK, NEW. JEL: THE JlDXER 107. SLOACTf i/H: LJUBEZEN MI GOVO 108. SMOKIE: MEXI("AN GIRL ?3> 0, O 109. SNOOPY: MAMA JUANI'JA 110. SOKOLI: KO SO ČEŠNE CVETELE: 111. ŠPICE (»IRLS. THE LADY IS A VAMP 112. STANE MANCINI: MANDOLINA 113. STANKA KOVAČIČ: PRINESI Ml ROŽE 114. SUPERNOVA: SPUSTI SE NA MOJA TLA 115. TAMMY WYNETTE: ŠTAND BY YOUR MAN 116. TEREZA KESOVIJA: NA STRADUNU 117. THE BEATLES: ALL YOU NEED IS LOVE 118. THE BEATLES: AND I LOVE HER 119. THE BEATLES: HEY JUDE. 120. THE DOORS: LIGHT MY FIRE 121. THE KELLY EAMILY: AN ANGEL 122. THE MANHATAN TRANSFER: JAVA JIVE 123. THE PLATERS: THE GREAT PRETENDER 124. THE SCAFFOLD: LILY THE PINK 125. TINA TURNER: RIVER DEEP 126. TOM JONES: DELILAHI27. TOM JONES: GREF.N GREEN GRASS OF HOME. 128. TOMAŽ PENGOV: RODOVNIK VINA 129. TOMISLAV IVČIČ: ANDREA 130. TOMISLAV 1VČ1Č: TORNERO 131. TRINI I.OPEZ: ADOLITA 132. UB 40: RED RED WINE 133. VICE VUKOV; DOBRO MI DOŠEL PRIJATEL 134. V1CKY LEANDROS: APRES TOI 135. VICTORY: HOČEŠ ME ALI NOČEŠME 136. VLADO KALEMBER: VINO NA USNAMA 137. VLADO KRESLIN: KAMA SAN JES ZAJ PRIŠEUV 138. ZASAVCI: LJUBIM TE MARIA 139. ZASAVCI: NIČ VEČ BOLERA 140. ZORAN PREDIN: SKUŠTRANA O i m h s ta N 55 ec m o o IU H >y Uji o Z mm I I < z O S CA !Z ui tt O iu H s o. O O N z • oo oo < Z LU I i < z Z IU 33 \ 2 to 5 hitro in poceni informacije: Tel.:06l/841-84 529-514: VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579 HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14 900 DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. 12061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14729 HYUNDAI LANTRA 1,6 G LSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 1.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. 12061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14730 HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. 12061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14731 HYUNDAI GALLOPER 2,5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38 490 DEM). Možna menjava staro za novo. Ugoden kredit! 12061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14732 MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena - 2.733.000 SIT (28 890 DEM). Možna menjava staro za novo. 12061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14733 ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. 12242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. 15775 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 80.000 km, servisna knjižica, reg. do 6/99, avtoradio, spojler, elek. stekla, bele barve, garažiran, ugodno prodam! 061/716-221 19930 Prodam AUDI A 4, I. 96, kupljen 97, servisna knjiga, v račun vzamem tudi cenejše vozilo. 12744-720, 041/674-672 20087 GAVALA, d.o.o. GOLF: odkup, prodaja in prepisi rabljenih vozil ter manjava staro za staro. 12041/673-726, 0609/ 331-542 21006 AKUMULATORJI vseh vrst za vsa vozila, dveletna garancija, brezplačna montaža, samo v AGROIZBIRI ĆIRČE. 12324-802 21275 Ugodno prodam PEUGEOT 405, I.90, red no servisiran. 12 421 -163 23467 GOLF CL 1.3, I. 91, reg. do 11/99, 86000 km, lepo ohranjen, cena 800.000 SIT, prodam. 12743-855 23923 Prodamo CITROEN AX, I. 93, PEUGEOT 106 XN, I. 95, R CLIO 1.2 Bebop I. 96, MAZDA 323 F 1.6 16 V I. 93, R LAGUNA brake 1.8 RT I. 95 in VW TRANSPORTER 1.9 TDI I. 95. Vsa vozila imajo servisno knjigo, možna menjava staro za staro in kredit. JOŠT MOBIL, Galetova 9 A Kokrica, ©245- 086 23942 Prodam R 5 CAMPUS, I. 92, 3 vrata, kovinske barve. 12461-280 23972 Prodam HONDO CMC 1.4, rdeče barve, I. 88, prevoženo 150.000 km, registr. do 9/99. 12365-881 24019 HITSHUBISHI LANCER GLX, star 10 let, prevoženo 100.000 km, brezhiben, avtomatik, prodam. 12069/26-434 24022 OPEL VECTRA 2.0 i CT, 5 v, kratka, letnik 1992, elek. strešno okno, elek. stekla, elek. ogrevana ogledala, ABS, športni sedež, radio, CZ, servo volan itd. Registriran celo leto, prodam. ©881- 320 24025 Prodam JUGO 45 vozen, registriran do 18.12.98.12411-495 24031 Prodam GOLF 1.6 CL, rdeče barve, star 4 leta, registriran do novembra 99. Pokopališka pot 16, Naklo 24034 Prodam ROVER 216 SLI, I. 94/95, 77000 km, klima, servo volan, elek. oprema. Služa dopol. 7000-128, popoldan 71 5-52 0 2.4035 NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741612 Prodam GOLF JXD, I. 89, rdeče barve. 12451-532, popoldan 24042 Prodam KOMBI VW TRANSPORTER, I. 96, z 9 sedeži. Možen prevzem leasinga. ©891-833, 0609/644-424 24045 Radovljica za desni breg. Prodam BMW, I. 79, dobro ohranjen, ugodno. 12491-493 24046 Prodam VW TRANSPORTER, I. 82 in ŠKODO PICK UR I. 93. ©362-75024060 Prodam GOLF LS AVTOMATIK, I.79, 51000 km, dobro ohranjen, reg. do maja 99, za 2000 DEM. ©744-200 24067 Prodam VW I. 77, prvi lastnik, cena po dogovoru. 12222-664 24090 RENAULT CLIO, I. 91, črn, prodam ali menjam. 12862-097 24101 Prodam UNO 1.0 i, I. 93. ©422-467 24103 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 88.©422- 174 24112 Prodam JUGO KORAL 55 AX, bež barve, prevoženo 102.000 km, reg. do julija. 12421-595 24120 Jeep NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj tel./fax:064/327-926 Prodam JUGO 45, letnik 1988/9, reg. do 10/99 in kupim JUGO 55, I. 91. ©326-880 24121 Prodam AUDI 80, I. 94 junij, lepo ohranjen, 62000 km, cena 1900.000 SIT. ©245-027 24123 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1.6 D, I. 89. ©801-115 24135 Prodam terensko VOZILO UAZ v voznem stanju. Primerno tudi za dele. ©730-732, po 17. uri 24136 FORD ESCRT 1.4, I. 94, garažiran, rdeče barve, dobro ohranjen, servisna knjižica, možnost kredita, cena 1.160.000 SIT, prodam. ©685-411, 041/750-755 24142 Prodam 750, I. 84, dobro ohranjen. Šenčur, Mlakarjeva 40 24144 Prodam HONDO CMC 1.4, I. 86, reg. do 10/99. ©326-328 24145 BMW 316 I. 87, ugodno prodam, cena po dogovoru. ©061/575-004, 061/168- 55-94 24149 Prodam OPEL KADETT SOLZA 1.91,5 vrat, metalne barve z dodatno opremo. ©312-494 24157 Z 750, letnik 1984, ohranjena, registrirana do septembra, dodatna oprema, prodam. ©324-708 24159 PRODAMO dostavno vozilo FORD FT 100 1.6 I. 81, PASSAT 1.8 CL KARAVAN, I. 89, GOLF III GTI 16 V I. 93, GOLF VR 6 I. 92. MARK MOBIL 242-600, 041/668- 283 24160 R CLIO 1.4 RT, I. 93, 63.000 km, ser.knjžica, radio, reg. celo leto, prodam za 893.000 SIT ©225-395 ali 461- 107 24161 NISSAN MICRA LXI 1.0 16 v, I. 95. ©242-600, 041/668-283 24162 GOLF III. GTD, I.92, prodam. ©242-600, 041/668-283 24163 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL. ©242-600, 041/668-283 24164 Prodam karamboliran JUGO 55, I. 91, registriran do 8/99. ©411-480 24170 Odkup, prodaja, prepis vozila! Možno takojšnje izplačilo. AVTO-AS, Polica pri Naklem, ©471-340, 312-255 24172 f vvii^nijni nn ŽIROVNICA POŠLJI NA DOPISNICI POSLOVNI VAL TRŽAŠKA 55 1000 LJUBLJANA IM K IN PRIIMEK: NASLOV: MOJA GLASBENA ZELJA JE POD ŠTEVILKO: Prodam JUGO 45, rdeče barve, letnik 1989. ©245-460 24174 AX TSE, I. 89, bele barve, prevoženi 103.000 km, registriran do 99/11. ©461-874 24175 Prodam AX 11 TG, letnik 1991, reg. do 19/8 99. ©326-908 24iso R 4 - GTL, december 91, bele barve, 1. lastnica, prodam za 300.000 SIT ©33- 11-73 24182 R MEGANE COUPE rumene barve, I. 96, celo leto registriran, prevoženo 10.000 km, prodam. Cena 1.800.000 SIT. ©710-090 ali GSM 041/623-556 24183 FIAT PUNTO 75 SX, I. 95, metalno bordo rdeč, servisna knjiga, prodam. ©736-745 24187 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1986, cena 120.000 SIT. ©725-904 24188 GOLF 1.9 TD KARAVAN, I. 95, ABS, klima, 2x AB, ALU, reg. 5/99, SV, el. oprema, servisna, kot nov, 1.810.000 SIT ali 18800 DEM. AVTO LESCE 719- 118 24189 VECTRA 1.6 I. 90, metalic modra, reg. 4/99, 99.000 km, ohranjena, 907.000 SIT ali 9.500 DEM. AVTO LESCE 719- 118 24190 VECTRA 2.0 I GT, I. 90, met. rdeča, 135.000 km, SV,CZ,ES,SS,AR, ohranjena, 934.000 SIT ali 9700 DEM. AVTO LESCE 719-118 24191 R 5 CAMPUS, I. 89, met. zelena, 5 v, 5 p, reg. 4/99, 423.000 SIT ali 4400 DEM. AVTO LESCE 719-118 24192 SAXO 1.1 i, I. 97, met zelen, 33.000 km, AIR BAG, CZ, ES, TS, AR, 1. last., servisna, 1.328.000 SIT ali 13.800 DEM. AVTO LESCE 719-118 24193 TIPO 1.4 IES, I. 93, met. siv, nov tip, 808.000 SIT ali 8400 DEM. AVTO LESCE 719-118 24194 UNO 1.0 IE, . 98/8, met moder, 4000 km, 5 v, reg. 8/99, kot nov, 1.084.000 SIT ali 11.300 DEM. AVTO LESCE 719- 118 24195 UNO 45 HOBBY, I. 93, rdeč, reg. 5/99, SS, AR, nove gume, katalizator, 595.000 SIT ali 6200 DEM. AVTO LESCE 719-118 24196 CLIO 1.4 RT, I. 93, rdeč, 5 v, reg. 5/99, DCZ, ES, AR, megl. , 83000 km, 915.000SIT ali 9500 DEM. AVTO LESCE 719-118_24197 ASTRA 2.0 i GT, I. 93, met črna, reg. 4/ 99, ALU, SV, CZ, s. streha, AR, ohranjena, 1.145.000 SIT ali 11.900 DEM. AVTO LESCE 719-118 24198 Prodamo: PUNTO 75 SX, I. 94, R 5 FIVE PLUS, I.96, POLO 1.0 I. 95, TVVINGO BASE, I. 98, KIA PRIDE 1.3 GLX, I.97, SWIFT 1.6 GLX, I. 94, PONY 1.3 LIM, I. 91, ASTRA 1.8 16 V, I. 94, MONDEO 1.8 GLX, I. 94,95, CORRADO G 60A, I. 91, R 19 1.8 I. 93. AVTO LESCE, 719-118 24199 NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, I.95, klima, ABS, AIR BAG. ©242-277 24200 SEAT CORDOBA 1.8 GLX,I.94, servo volan, elek. stekla, prodam. ©242-277 SKODA FORMAN 1.3 LX, lastnik, prodam. ©242-277 .95, 1. 24202 NISSAN MICRA 1.0, I.86, 3 vrata, prodam. ©242-277 24203 LIVADA.D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: AUDI A 4 1.9 TDI, I. 98, AUDI 80 2.0 E, I.92, VW PASSAT CL 1.8 i, I. 92, OPEL VECTRA I. 90, 95, FIAT PUNTO 90 SPORTING I. 95, LADA SAMARA I. 93, 95, R 4 GTL I. 90, JUGO 45 I. 88, 89, JUGO 55 I. 88, JUGO 65 I. 89, ŠKODA FORMAN 135 LS I. 91, LADA NIVA 1600 I. 88, KOMBI CITROEN C 25 D I. 90, ZASTAVA RIVAL 36.8 N I.90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 24206 Prodam R 4 GTL, I. 3/88, rdeč. 083 1421- 24211 Prodam RENAULT 4 GTL, I. 88, reg. do 7/99, 120.000 km, rdeče barve. ©061/ 714-982 24219 Prodam ŠKODO FORMAN I. 93, cena 520.000 SIT ©725-162, popoldan 24220 HONDA CMC 1.4 GL 16 V HB, dec/90, prva lastnica, 115.000 km, prodam. ©222-732 ali 041/714-755 24221 Prodam R5 CAMPUS, I.92,prevoženih 97.000 km, cena 520.000 SIT na tel.: 631-202 Prodam: HONDO CMC 1.6 i SEDAN limuzina, |. 91, HONDO CMC SEDAN 1.5 LSI, I. 94, HONDO CMC HB 1.6 ESI I. 95 in HONDO CMC HB 1.5 LSI, I. 96. HONDA SERVIS ŽIBERT, 242-167 24224 R 4 GTL, I.86, prodam. ©311-471 24225 URŠKA V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce RADIO SOM tel.:064/605-605 FIAT CROMA 1.6 I. 88/89, reg. do 4/99, zelo lepa za 370.000 SIT. Možna menjava. ©451-170, 041/714-778 24226 Prodam OPEL KADETT 1.6 i, l.90> 145.000 km, bele barve, šibedah, euro kljuka, katalizator, odlično ohranjen, cena po dogovoru. ©880-087, 041/ 700-31 9_ 24227 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, cena po dogovoru, 50.000 km. ©736-226 24228 ^ FIAT CHROMA 2.0 CHT veliko opreme, I. 87. RONDO TRAPE 634-889 24233 HYUNDAI LANTRA 1.8 i GLS VVAGON, klima centr. zakl., elek. paket, alarm itd. RONDO TRAPE 634-889_24234 JUGO KORAL 45, I. 89, odlično ohranjen, GOLF JXB 1.3 I. 91, odličen. RONPO TRAPE 634-889_24235 Prodam MB 2435 s karelo I. 89, nosilnost 14.5 t. ©741-655 2423« HONPA CMC 1.4 IS, I. 96, HONDA CMC 1.6 VTI I.97. RONPO TRAPE 634- 889 24239 FORP ESCORT 1.4 i CL KARAVAN, I-94, SEAT INCA 1.9 P I. 97, novo salonsko vozilo, zastekljen.RONDO TRAPE 634-889_24240 SUZUKI SWIFT 1.3 GL, I. 91, 70.000 km, servisna knjiga, prvi lastnik, možnost menjave. RONPO TRDE 634-889 24244 GOLF JXD 1.6 I. 87/88, dobro ohranjen VW PASSAT 1.8 GL I. 92/93. RONDO TRAPE 634-89_24245 pRODAM STAREJŠEGA golfa. ©331-671 242*6 Prodam P 205. GL, . 87, reg. marec 1999, rdeč. ©546-062_24249 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 I. 92. registriran do 170/99. ©881-752 aH 041/758-820_24257 Prodam LADO SAM ARO 1300 I. 89, reg. 5/99 in OPEL KADETT 1.3 I. 82, reg. 5/99. ©330-536_24265 Prodam FORD ESCORD 1.4 i, I. 93, p^i lastnik. ©325-032_24269 Prodam JUGO 45 po delih, motor dober. Medved, Staretova 32, Kranj Čirče 24273 V prijetnem okolju pod Karavankami blizu Begunj gradimo stanovanjsko SOSESKO ZAPUŽE UGODNE PLAČILNE MOŽNOSTI! Informacije o prodaji ALPDOM, d.d., Radovljica, Cankarjeva 1 Tel.: 064/715 662 Fax: 064/714 211 Prodam Z 128 SKALA 55, I. 89, vozen, neregistriran, cena po dogovoru. ©' A 277, 861-441 int. 3479 R 4 GTL, I.88, reg. 3/99, lepo oh&^f' cena 150.000 SIT ©041/677-553j4^. R 4 GTL I. 85, nereg. BMW 520 i, jj™ OPEL KADETT GTE I. 83, prodar""9 AVTOGARANT 634-231 ^24^ OPEL ASTRA 1.4 CLUB I. 92 SUZUKI SEIFT 1.6 GLX I.95, pf°°a,0«o AVTOGARANT 634-231 ZASTAVA 126 P, 650 G L 5 CAMPUS I. 91 ANT 634-231 87, RENAULT prodamo. AVTOGA^ 1 064/415-000 '4281 GOLF JXD I.90, RENAULT CLIO 1 I. 91, R 19 TR I.90, prodamo. AV' GARANT 634-231 __ GOLF JGLD, I. 83, HONDA CIVIC Glj 91, avtomatik prodamo. AVTOGA^ fi 634-231_|__ FIAT UNO 60 CS I. 89, R 5 CAMPuS^6; 92, R 4 GTL, I. 89, R 4 TLJ prodamo. AVTOGARANT 634-231 HALO - HALO! Izrežite 60 kuponov družinske pizze PIZZERUlRAi\\M, ki vam jo pripeljejo na dom, in z družino se boste z letališča Brnik popeljali na fantastičen panoramski let nad Gorenjsko. POKLIČITE HALO-HALO KAVALIR: 351-500 ln351-501 in si naročite DRUŽINSKO PIZZO! JUGO 55 KORAL 1.89, reg. do 11/99, Prodamo za 230.000 SIT. AVTOGARANT _24285 AVTOGARANT ŠKOFJA LOKA odkup, prodaja in prepis vozil, ugodni krediti, ^asing. ©634-231 24286 Prodam GOLF III diesel, I.93 in GOLF III 2431381' l96- staneta Žagarja 40, Kranj Prodam OPEL KADETTA L. 87/4 zelo =Po ohranjen, garažiran, po zelo ugodni ^Uii. ©557-874, 041/733-709 24316 Prodam GOLF 1.4, I. 95, vinsko rdeče oarve, 47000 km.reg. do 8.5.99, alarm, ^ntralno zaklepanje (daljinsko). ©334- ____ 24323 HONDA CMC 1.6, letnik 93/oktober, oeia barve, lepo ohranjen, dodatna nc?.ma' re9- do Cena 15.500 jpM- ©621-380 popoldan 24329 Prodam RENAULT 4 GTL, . 90, sive ^rve, reg. 10/99, cena 2300 DEM, 54335e2en takojšnji prepis. ©622-729 f[AT UNO I. 91, lepo ohranjen, prodam. «33-00-57 24343 VW HROŠČ 1200, I. 75, v celoti obnovljen, črne barve, prodam za 360.000 SIT. ©224-295 24347 Prodam dobro ohranjen GOLF 1.3 bencinar, I. 90, 5 v. ©561 -635 24348 Prodam Z 128, 1.87, reg. do aprila 99, cena po dogovoru. ©323-589 24353 SLATM ELEKTRONIK d.o.o. 1280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUF 5 5 Ttl./tAx:064/88l -910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, Prodam JUGO KORAL, 1.89/12, lepo ohranjen, 87 000 km. ©212-356 po 14. Uri 24361 Prodam LADO SAMARAO, I.94, reg. do 7/99, servisna knjižica, 25 000 km. ©311-257 24364 V SPOMIN FRANCU HOBIČU Kot listje rumeno pade z drevesa, tako odšel si brez slovesa. Petnajst let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Angelca in hčerka Janja z družino Kranj, 12. novembra 1998 Prodam JUGO 45, 1.89, reg. do 3/99, cena 180 000 SIT. ©323-763 24367 Prodam GOLF 1.6, 1.87, ugodno! ©647-117 24370 CITROEN AX, I.88, prodam. ©403-187 24374 HYUNDAI PONY 1,3 L, I.90, HYUNDAI SONATA 2.0 GLSI, I.92, PEUGEOT 405 GL karavan, I.90, ŠKODA FAVORIT 135 L, I.93, FIAT CROMA 2.0 CHT SX, I.90, FIATTIPO 1,4 DGT, I.88, HONDA CMC 1,4 GL, I.89, MAZDA 323 F 1.6 i, I.90, OPEL KADETT 1,4 I karavan, 1.91, OPEL OMEGA 2.0 I karavan, I.92, HYUNDAI ACCENT 1,5 GLSI, 1.94, HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSI, I.95, ŠKODA FELI-CIA LXI, I.96 SUZUKI BALENO WAGON (testno vozilo) 1,6 GLX, I.98 UGODNO PRODAMO ALI MENJAMO. Možen nakup na kredit, popusti za gotovino. AVTOHISA LUŠINA Škofja Loka ©652- 200 24378 UGODNO PRODAMO: CLIO 1,4 RT, 3 V, I.96 - tekmovalna izvedba za pokal Clio, R 19 1.7TSE, 4V, 1.91, R 19 1,8 RT, 5 V, I.93, R 19 1,4 RT, 4 V, I.93, R 19 1,4 RT, 5 V, I.93, LAGUNA 1,8 RT, 5 V, I.94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije po © 064/ 428-0011 ali 064/428-0012 RENAULT Preša Cerklje 24379 VW GOLF diesel in bencin od letnika 1987-1991, ugodno! AVTOHISA VRTAČ ©318-020 24380 VW PASSAT lim. in kar. od letnika 1988-1994. AVTOHISA VRTAČ ©318-020 VW VENTO letnik 1997, 16 100 km, 1,6 100 KM, 44 000 km, bel, ugodno! AVTOHISA VRTAČ © 318-020 24382 VW GOLF VR 6, letnik 1992 in 1994, oba s klimo. AVTOHISA VRTAČ ©318- 020 24383 AUDI A 4 1,8 T, 150 KM, letnik 1995, 73 000 km, rdeč, klima, ugodno! AVTOHI-ŠA VRTAČ ©318-020_24384 AUDI A 4 1,9 TDI OUATRO, letnik 1997, ugodno! AVTOHISA VRTAČ ©318-020 RENAULT LAGUNA 2.0 RT, vsa oprema, ugodno! AVTOHISA VRTAČ ©318- 020 24386 ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta MARICA ŠUBIC s Hotavelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in Prijateljem. Hvala gospodu župniku in pevcem za lep pogrebni obred, gospe Ančki za tolažilne besede, trobentaču in pogrebni službi. Vsem še enkrat - HVALA. VSI NJENI ZAHVALA V 66. letu starosti se je tiho poslovil od nas naš dobri oče, stari oče in brat JOŽE BRATKOVIC st. iz Zgornje Besnice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem, gospodu župniku za poslovilne besede, pevcem in podjetju Navček za pogrebne storitve. Še enkrat iskrena hvala vsem. Žalujoči: sin Jože in sin Milan z družinama, brat Tone in sestra Pepca z družinami in ostalo sorodstvo Zgornja Besnica, 8. novembra 1998 ZAHVALA Ob smrti našega dragega JOŽETA SINKO VIČA strojnega inženirja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivu Sava Kranj in gospodu župniku Brglezu za lepo opravljen pogreb. Še enkrat vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI Verjemite ali ne. -Ar RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina 1 SEAT TOLEDO 1,8 letnik 1995, 91 000 km, ugodno! AVTOHISA VRTAČ ©318- 020 24387 PASSAT 1,6 CL, rdeče barve, I.3/92, prodam. ©461-080 24390 ODKUP, PRODAJA, KREDITI RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. ©323-298, 0609/ 643-202 24391 ZAPOSLITVE Moški srednjih let, resen, išče delo šoferja B kategorije (razvoz s kombijem). ©332-706 21/95 . ^. ZAVAROVALNA ^LIP AGENCUA ADMIRAL POOBLAŠČENA AGENCIJA ZAVAROVALNICE TRIGLAV, D.D. RAZPIS Zaradi širitve agencije Iščemo svetovalce in svetovalke osebnih zavarovanj. Zahtevamo: - najmanj srednješolsko izobrazbo - starost do 50 let - vgrajeno miselnost, da je vsak sam arhitekt svojega življenja Ponujamo! - Uporabo GSM telefona - strokovno usposabljanje - najboljšim redno zaposlitev Kandidati pokličite po telefonu: 064/718-704 0609/639-380, 041/639-380 SKUPINA M vabi nove ZASTOPNIKE za prodajo Atlasa Slovenije na CD ROM-u. ©546-105, 041/620-524 23470 Honorarno zaposlimo oblikovalca kovin, IV. ali V. stopnja za delo na CNC STRUŽNICI. Vse informacije na © 557- 622 23506 KOZMETIČARKO, samostojno, z večletnimi izkušnjami, redno zaposlimo, v novem studiu v Kranju. Odlični delovni pogoji. Ponudbe pisno na naslov TAG TRADE, Hote maže 55, 4205 Preddvor. Tel.: 431-402 X < co >N _1 CO Z z 0C >N UJ O X LU CO > E 0. UJ o tr ca o u ca O a co o ui CO "~J Z UJ u: o o > X < LU g •z. Y~ CC S m O o 5 o OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 tel. POGREBNIK Dvorje 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963 041/648-963 041/686-808 o ro c_ s O O CD 2 33 O ffl r-m < o o 33 m z c_ co m 2 O co C D O CD O CD 33 O m "O < co m x a m N< c JO z X co r-c N< CD > X ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica ANGELA SESEK z Godešiča 67 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju doma oskrbovancev Stara Loka, za nego ob njeni bolezni. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostnike. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Godešič, Stara Loka, Žiri in Berlin SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz bivšega obrata Lovski material in embalaža JANKO KONC rojen 1938 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v ponedeljek, 9. novembra 1998, ob 15. uri na pokopališču v Goricah. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre MARIJE HUDOLIN iz Škofje Loke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Še posebej hvala njenemu zdravniku dr. Andreju Šubicu za zdravljenje in skrb. Hvala vsem, ki ste bili z mislimi z njo in z nami na njeni zadnji poti. VSI NJENI Škofja Loka, Ljubljana, Ajdovščina, 12. novembra 1998 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, tasta in botra JANEZA POTOČNIKA s Kokrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala gre sosedama Milki in Mariji, sodelavcem Pošte Kranj, pevcem iz Predoselj, domačemu cerkvenemu zboru, dr. Pavlinovi, osebju bolnišnice Golnik, podjetju Navček, sodelavcem Alpine, Creine in APP-ja. Lepa hvala g. župniku za tolažilne besede in lep obred. Hvala vsem za cvetje, sveče in izrečena sožalja. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, lepa hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 63. letu starosti je nepričakovano prenehalo biti dobro in plemenito srce našega ljubljenega moža, očeta, dedka in brata VINKA JERALE s Prezrenj pri Podnartu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali lajšati neizmerno bolečino, darovali cvetje in sveče in nam izrekli ustna ter pisna sožalja. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetja Elan in predstavnikom KS Podnart. Posebej se zahvaljujemo: Mariji Fister in Mariji Jelene za nesebično pomoč, nosačem, govornikoma za ganljivo izrečene besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred ter pevcem Zupan in trobentaču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marinka, hčerki Nada z družino in Anita z Mitjem ter brat Jože z družino Prezrenje, 8. novembra 1998 ZAHVALA V 72. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast JOŽE ŠINKOVEC z Visokega pri Kranju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, mu podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi Lovski družini Storžič, Zvezi borcev, praporščakom, Krajevni skupnosti Visoko, ZLSD, Gasilskemu društvu Visoko-Milje, Športnemu društvu Visoko, Polhovskemu društvu Krim, sodelavcem Intereurope Brnik, pevcem in govornikom za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Navček za opravljene pogrebne storitve. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Njegovi domači Visoko, 5. novembra 1998 ZAHVALA Življenju nisi sam Gospod; pospravi vse pripravi se: ne veš kdaj moral boš na pot. O. Župančič V 78. letu je tiho odšel od nas in se v večnosti pridružil svojima ljubljenima: hčeri Tatjani in vnukinji Mateji JOŽE RAJGELJ Frtunov ata z Orehka Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in spodbudne besede. Iskrena hvala sestram in zdravnikom bolnišnice Jesenice, gospodu Ivancu za prisrčne in tople besede slovesa; pevcem iz Naklega za lepo petje, Navčku in Komunalnemu podjetju Kranj za dostojanstveno slovo. Hvala vsem in vsakemu posebej, da ste se nam pridružili na njegovi zadnji poti. RAJGELJEVI in VRHOVNIKOVI ZAHVALA V 61. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, ata in brat jgfH! JANEZ KONC Ob tej nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega. Iskrena hvala tudi g. župniku, pevcem in nosačem. VSI NJEGOVI Zalog, Struževo, Sr. vas, Gorenja Sava, 9. novembra 1998 V SPOMIN 25. novembra minilo bo leto dni, odkar dragi MAKSI odšel si od nas, a spomin na te v naših srcih živi, kot da bi še vedno slišali tvoj glas, zadnji telefonski klic mu je življenje vzel. Zapustil si nas v globoki žalosti, za teboj ostala je praznina, povsod, kjer včasih hodil si, sedaj bridka je tišina. Vsem, ki se ga radi spominjate, prisrčna hvala, posebej pa g. Mihu Stojanu, njegovemu predstojniku in celotni izmeni carinikov na mejnem prehodu Karavanke. Njegova mama in sestra Lidija Krmelj, Radovljica ZAHVALA V 85. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stric, ded, praded, tast in svak FRANC AJDOVEC iz Šenčurja, Gasilska 20 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja. Lepa hvala dežurnemu zdravniku in ekipi v ZD Kranj ter zdravnikom in sodelavcem bolnišnice Golnik za nesebično pomoč. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, darovali cvetje in svečke in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodu Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pogrebni službi Navček, pevcem iz Naklega za lepo petje, izredna zahvala šenčurskim gasilcem in govorniku za poslovilne besede ter praporščakom za častno spremstvo. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena zahvala. VSI NJEGOVI Šenčur, 8. novembra 1998 ZAHVALA Bitko z boleznijo smo izgubili. V 62. letu starosti nas je tiho zapustil naš ljubljeni mož, ati, stari ata, brat in svak MIRKO FRELIH Radi bi se zahvalili vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, podjetju Loka, mesariji Kalan in RD Termo za podarjeno cvetje, sveče in mnoge izraze sožalja. Hvala vsem za pomoč in tolažilne besede v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi g. Pippu za poslovilni govor, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino ter Komunali iz Škof)e Loke. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Meta, sinova Boštjan in Primož s Sašo in malo Tjašo, sestra Pavla in snaha Jana z družinama Zminec, 3. novembra 1998 V SPOMIN Minilo je dolgo leto dni, odkar te dragi mož, oče, deda ni. V naših srcih boš ostal, saj si vedno nam ljubezen in dobroto dajal! Počivaj v miru! FRANC DOLENC iz Kranja Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate luči! Vsi, ki ga imamo v srcu in ga močno pogrešamo Kranj, 11. novembra 1998 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, strica in brata JANEZA PERICA poštnega uslužbenca Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani-Lepa hvala sorodnikom, sosedom ter vsem prijateljem in znancem-Še prav posebej se želimo zahvaliti dr. Primožičevi, vodstvu i sodelavcem Pošte Slovenije-PE Kranj, Šenčur, Cerklje, podjetj SAVA Kranj-VLP, šenčurskemu odboru Rdečega križa, Športnem" društvu Šenčur, AMD Šenčur, Ribiški družini KIT-Kranj, trge-v^ Pajer, šenčurskim godlarjem, sošolcem in razrednikom 6.a in '■ razreda OŠ Šenčur ter 3.e razreda SGŠ Radovljica. Posebna hva< duhovnikoma g. Cirilu Isteniču in Igorju Dolinšku, gasilcem P^ Šenčur, pevcem, trobentaču, županu g. Francu Kernu, govornik^ ter pogrebni službi Navček za lep in dostojanstven poslovilni °bre _ Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim za xzxy? sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako vehKp številu pospremili na njegovi zadnji poti. Misel, da je imel ton prijateljev, nam lajša bolečino. Žalujoči: žena Marinka, sinovi Jani, Miha, Aleš ter sestri z družinama Šenčur, 4. novembra 1998 AKRIS d.o.o, KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPl| 1V0I//1 OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, ilV/VU ORGANIZACIJA, IZVEDBA i^Lvas 17, 4240 Radovljica, Tel.:064/733-365 NON-STOP NORARNO ALI REDNO ZAPOSLIJO VEC ZASTOPNIKOV-SVETOVAL-^tV PISNE PRIJAVE POŠLJITE NA : -LOVEN I CA, D. D., AGENCIJA VEDAMI Trg svobode 9, Tržič_23666 zaposlimo žensko osebo za strežbo v ^Q|u. ©326-312_23710 MINI BAR pogodbeno zaposli dekle za 23&£ v strežbi. ©451-721, 041/735-873 ^XERENSK0 DELO IŠČEMO NOVE fnPELAVCE IZ KRANJA ALI ŠKOFJE Hn-c k M OSEBNI RAZGOVOR POKLICI A S064/634-064, 041/637-492 .Dobro plačano DELO na domu (poln-i^lg_kuvert). ©460-104 23994 .pelo v šanku dobi prijetno dekle iz 24oo2Je Loke ali okolice- ©041/738-209 Honorarno zapOS|irri žensko za delo v ^ezbi. ©041/754-956_24013 Delo na domu, polnjenje kuvert, ^asluzek do 80.000 SIT/mesečno. Kli-m ©041/768-137 ali pišite na naslov 24oiS5t,an' pp- 8- 1217 Vodice zaposlimo KUHARJA z željo po priuči-!^faščičarstva. ©311-291 24024 Zaposlim DELAVCA za delo v pekarni. ^3-105 od 17.-20. ure 24027 Zaposlim tri VESTNE DELAVKE v ^ektro montaži. Dober vid! ©718-046, !^J^-18. ure_24028 Zaposlim kuharsko pomočnico. ©221 - 24029 Delo dobi dekle za strežbo. Zaželjene štud 24032 entke. Obvezen lasten prevoz. -638 . —--1- želite dodaten zaslužek v vašem gostem času nas pokličite in vam jL°šljemo brezplačne informacije. *^63-892_24038 .NATAKARICO zaposlimo v dnevnem Radovljici. ©714-925 24039 PRODAJALKA z aktivnim znanjem (j ^skega jezika ter znanjem oprvljanja e'na računalniku išče redno zaposlitev •vranju. ©242-418 24040 Ste brezposelni, urejeni in komunikativni, pa ne dobite možnosti zaposlitve? Javite se na © 351-431 24041 Dekle za delo v strežbi nujno iščemo. ©0609/331-603 24072 Iščem delo v lokalu med Radovljico in Kranjem. Vikendi prosti. ©041/744-161 24138 Zaposlimo komunikativno PRODAJALKO in PRODAJALCA v živilski stroki. Nudffno stimulativen zaslužek. ©221-210 od 9.-12. ure 24158 Nujno iščem kakršnokoli redno ali honorarno zaposlitev v okolici Škofje Loke ali Železnikov. ©697-079 24168 Iščem PRODAJALKO za prodajo v tekstilni trgovini. Šifra: ZANESLJIVA 24181 Iščem žensko za strežbo zajtrka in pospravljanje 8-sob do 5 ur dnevno v Kranjski gori. ©064/881-221 int. 230 24184 Zaposlim DELAVCA za delo v ročni avtopralnici. ©241-543 24204 Zaposlim DELAVCA za določen čas, za krovsko-kleparska dela. ©061/823-925 24213 Iščem ŠOFERJA za razvoz mlečnih izdelkov. ©654-556, 041/655-556 24222 Iščem delo na domu, razpolagam z različno velikimi prostori. Lesna, kovinska stroka. ©561-014 24250 Iščem delo na domu sestava, montaža. ©564-338 24252 Redno zaposlitev dobi kovinar na stružnih avtomatih. ©041/753-47524270 Delo dobi KV KUHAR. ©312-501, dopoldan, 621-380 Sonja, popoldan Redna zaposlitev, pripravništvo, dinamično delo, stimulacija, kolektiv, znani naslovi, vas zanima? ©041/669-785 NINC, d.o.o. Kranj, zaposli PRODAJALKO V. OTROŠKI TRGOVINI. Pogoj: komercialna ali poslovodska izobrazba. Ponudbe: NINC,d.o.o., c. 1. maja 63, Kranj 24341 Zaposlimo DELAVCE v kamnoseštvu. Možnost priučitve in strojne ključavničarje. ©471-845 in 211-836 24344 Zaposlimo PRODAJALKO v cvetličarni. Prošnjo z dokazilom o izobrazbi in delu v cvetličarni, pošljite na naslov RESA STIL.d.o.o., Stara c. 37, Naklo 24345 V kolikor potrebujete redno ZAPOSLITEV, pa vas terensko delo ne moti, pokličite ©563-415, od 18. do 20. ure 24346 Gostinski lokal v Kranju zaposli atraktivno in komunikativno dekle z veseljem do dela v šanku. ©331-654, 225-690 24349 Z zaslužkom 10 000 SIT/dan se pridružite znani slovenski firmi. GSM ©041/734-045 24365 Več NATAKARIC honorarno zaposlimo v gostinskem lokalu Vaški Hram Voglje, nudim odličen zaslužek. ©491-050 po 16. Uri 24389 PODARIM MLADE ČRNE KO-KERŠPANJELKE, tel.: 431-140 SLOVENSKA ZALOŽBA ZASLUŽITE 30 % OD PRODANE KNJIGE (100.000,00 sit na teden) IN POSTANITE KOMERCIALIST ZA PRODAJO KNJIG - DVAJSET NASLOVOV POSLOVNIH USPEŠNIC DELO POTEKA PO VSEH SLOVENSKIH PODJETJIH, USTANOVAH IN INSTITUCIJAH ZAGOTAVLJAMO: - STALNE NOVE NASLOVE KNJIG - REDNA IZPLAČILA - NAJBOLJŠIM REDNO ZAPOSLITEV Kandidati pokličite vsak delavnik med 10. in 15. uro po telefonu št. 061/125 81 40, 061/125 80 43. ZAHVALE Javna zahvala Zavarovalnici TRIGLAV za hitro izplačane nezgodno odškodnino. OSTERMAN 24130 ŽIVALI KOKOŠI za zakol ali nadaljno' rejo ugodno prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka ©621-475 23319 Ljubiteljem živali oddamo KUŽKE mešančke, manjše rasti. ©641-211 23471 Prodam PRAŠIČE 20-120 kg. Kurirska pot 11, 242-672 23510 Prodam BIKA, starega eno leto. Kapus, Zagoriška 16, Bled 23795 Prodam PUJSKE 20 - 40 kg. ©620-582 23913 Prodam TELIČKO simentalko in kupim visokobrejo TELICO simentalko. ©421-872 24001 Prodam tri mlade KOZE, breje, stare 8 mesecev. Cena 15000 SIT. ©310-077 24009 Prodam TELIČKO simentalko, staro en mesec. ©743-448 24021 POLJSKI NIŽINSKI OVČAR - MINI BOBTAIL, rodovniški mladiči naprodaj. ©411-720 24044 Prodam visoko brejo TELICO simentalko. Virmaše 94, Škofja Loka 24049 Prodam 16 mesecev starega srnastega PLEMENSKEGA KOZLA. ©736-540 24052 Prodam PRAŠIČE za zakol. Strahinj 135 24057 Prodam 10 dni starega BIKCA črno-belega. ©061/824-104 24059 Prodam PRAŠIČA za zakol. ©491-541 24066 Prodam polovico mesa od KRAVE. ©622-639 24070 Prodam TELIČKO simentalko cca 140 kg, cena po dogovoru. ©061/823-208 24X171 Prodam OVCO za zakol. Cena 10.000 SIT. ©740-108 24076 GRAHASTE KOKOŠI v začetku nes-nosti in rjave JARKICE, prodajamo vsak dan 8-17. ure, sobota do 13. ure. PERUTNINARSTVO MOSTE 99 pri Komendi, ©061/841-471 24084 Prodam 140 kg težkega TELETA simentalca. ©557-824 24086 JAGNJETA za zakol ali rejo, prodam. ©688-112 24091 KOZLIČKA za pleme (18.000 SIT) in KANARČKE vrvivce, prodam. ©692- 006 24099 Prodam 2 leti staro TELICO simentalko za zakol. ©422-059 24102 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. ©421-371 24104 Prodam mladičke nemške OVČARJE prvi leglo. ©491-314 24105 Prodam 100 kg PRAŠIČA in REPO za kisanje. ©421-535 24109 Prodam TELIČKO simentalko, staro 4 mesece. ©403-172 24110 Prodam PRAŠIČE za zakol in enoletne KOKOŠI. Ažman, Suha 5, Kranj 24114 ŽREBICO staro 8 mesecev zamenjam za KRAVO s teletom ali visoko brejo. ©725-224 24119 Iz središča Slovenije v Vaše srce tf^Radio GEOSSftn0* Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-6^2-146 PRAŠIČE 80-130 kg ter BIKCA simentalca, 130 kg, prodam. ©242-638 24122 Prodam polovico TELETA. ©714-767 24131 Prodam šest mesecev brejo TELICO križanec. ©431-679 24137 Prodam dve breji simentalki ali menjam za bika. Strahinj 63, Naklo 24141 Oddam mladega PSIČKA mešanca. ©310-316 24146 Prodam OVNA JS pasme. ©800-382 24148 Prodam dva črnobela BIKCA, stara po en teden. Lahovče 32, Cerklje 24173 Podarim MLADE ČRNE KOKER-ŠPANJELKE. ©431-140_24178 Prodam 10 dnevno črnobelo TELIČKO. ©802-088 24179 Prodam dva PRAŠIČA po 200 kg, domača krma in jalovo TELICO menjam za brejo KRAVO. Jerič, Štefanja gora 1 T, 421-587 24185 Prodam MLADIČE nemške OVČARJE. ©460-024 24214 Prodam BIKCA simentalca, star 12 dni. ©721-337_ ■ 24217 Prodam očiščene domače krmljene PIŠĆANCE.B718-664_24230 Prodam čistokrvne mladiče SIBIRSKI HUSKY brez rodovnika. ©718-66424231 Dobrim ljudem oddam osem tednov starega NEMŠKEGA OVČARJA. ©549- 008 24253 Prodam ali zamenjam ZJACA nemški lisec. ©740-108 24258 KOZICE 6 mesecev za zakol ali rejo, prodam. ©714-418 po 20. uri 24263 Prodam 10 dni starega črnobelega BIKCA. Sr. Bitnje 18, 312-311 24271 Prodam telico simentalko, staro eno leto. ©720-027 24272 Prodam mladega plemenskega OVNA. ©549-041 24278 Prodam 7 dni starega BIKCA. Sr. vas 102, ©411-322_24288 Prodam teličko sim., staro en mesec. Češnjevek 9 24309 Prodam več črnobelih telet. ©731-310 Prodam PUJSKE težke od 20-60 kg, srnastega kozla, starega 6 mesecev. ©686-053 24325 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo. ©736-794 24332 Prodam PRAŠIČE 50 kom, težke 20-50 kg. ©062/708-044 24333 Mlade PURICE za Martinovanje, domača hrana, lahko očiščene, prodam. ©245-039 24350 Prodam leto dni staro TELICO simentalko ali menjam za bikca. Olševek 22 PURICE za Martina - domača hrana, očiščene, prodam. ©241-189 24368 Prodam KUŽKA nemčki ovčar, starega 1 leto in 5 mesecev. ©736-276 24375 JARKICE, rjave in grahaste pred nesnostjo, prodam. Hraše 5, Smlednik ©061/627-029 24376 ŽIVALI KUPIM Kupim TELIČKA simentalca. Jenko, Draga 1, ©631-943 24023 Kupim okrog 200 kg težkega BIKCA. ©730-011 24062 ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! 5ADSO «4lli mm STEREO PONEDELJEK, TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK - OB 9.20 h SOOČANJE KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČIN: CERKLJE, NAKLO, PREDDVOR, ŠENČUR, KRANJ UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290 913 STEREO IJ-30 Začetek programa, Uvodna na-Poved 550 EPP 6.50 EPP 7.00 Por-Radia Slovenije 7.20 Čestitka ^esenečenja 7.40 Pregled dnevnega "s*a 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 h«? ne znam domov 8.40 Pregled Tem o50 EPP 900 Godan 9-20 na il soočenje kandidatov za župa-Mir,°?c,ne Jezersko 9.50 EPP 10.20 ™™te za borzo - GBD 10.40 Informa-K!,VaP°slovaniu 1°-50 EPP 11.30 ™': Radia Kranj 11.40 Alpetour Re-nontov kotiček 11.50 EPP 12.30 S nice 12-5° EPP 13.00 Pesem «pna m Vrtiljakova naj pesmica 13.15 (W ne znam domov 13-50 EPP 14.00 Šio!!4-30 °g|ašanie z Bleda -7- Drflni j kremna rezina 1520 Tedenski S|3ed. d°godkov 15.30 Prenos Radia EPPflSl: D°9°dki in odmevi 16.05 EPP 4,-30 Lestvica Radia Kranj 16.50 Hov 50 Epp 18 00 Godan 18-15 PokaM Znam domov 18,20 Svetovni 20on ?ezanie " reportažno oglašanje Jur«T„ £erni Program: Z Natašo in dur<*>m 24.00 Zaključek programa SOBOTA 14.11.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Čestitka presenečenja 8.35 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.10 Na vrtiljaku z Romano 9.50 EPP 10.50 EPP 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + Vrtiljakova naj pesmica 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije -Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Kozarček rujnega 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 19.20 Predstavitev kmetije Prinčič 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja - Pot do luči 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet ob kavi - gost dr. Anton Tajnšek 9.50 EPP 10.00 Gremo na potem z radijem Kranj - Kranjska Gora 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Dobrodošli med praznovalci 13.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije -Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 19.45 Rep. oglašanje -športno plezanje 20.00 Večerni program - Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj PONEDELJEK 16.11.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP. 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Soočenje kandidatov za župana občine Cerklje 9.50 EPP 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Predstavitev županskega kandidata SDS v Kranju 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Točki, metri, sekunde 14.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 Lestvica Radia Jam 20.15 Pometamo doma 21.00 Večer evergreenov 24.00 Zaključek programa lUHlrlV 17,1.1.1990 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Soočenje kandidatov za župana občine Naklo 11.10 Informacije o zaposlovanju 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - Borzna hiša Ilirika 14.50 EPP 15.00 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.20 Minute proti nasilju - 3. oddaja 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 20.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa SREDA 18.11.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Soočenje kandidatov za župana občine Preddvor 9.50 EPP 10.20 Ponudba nepremičnin na Radiu Kranj 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi RS 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.50 EPP 20.00 Večerni program: Moda in... Med iskrenimi ljudmi 24.00 Zaključek programa ČETRTEK 19.11.1998 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP J.OO Poročila Radia Slovenije 7.25 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.20 Tema: Soočenje kandidatov za župana občine Šenčur 9.50 EPP 10.20 Prešernovo gledališče 10,45 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in Vrtiljakova naj pesmica 13.15 Hov, ne znam domov 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - borzna hiša Ilirika 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Prenos Radia Slovenije- Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.00 Čez pregrade do Merkurjev© nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Hov, ne znam domov 18.20 Music machine 20.00 Večerni program: Pamas 24.00 Zaključek programa Lestvica radia kranj št. 105 O M Do*ač!r.eja: IGOR ŠTEFANČIČ; PETEK, 13. ll 1998, ob 16.30 2- VlL?n!^KI ŠPORTNIKI: 100 3. MlRAN|S^IK: VR0CA NOČ 4- ZORak, VMDAN: NAJ VINO TVOJ POLJUB SLADI 5. SOliK2fDlN: BREZ GOLOBČKA NI BENETK 6 2 Al i\/c AJTACK & 2 BROTHERS: NE GOVORI Ml 7- SIX PAr^'AN: CAS ZA LJUBEZEN 8. UNiffiS £° SE ZBUDIM ulxl'MOGS BAND: DVIGNI JIH Tuja; 2 Šfv^j BELIEVE Lotf vSu : ' WAS MADE F0 R IUM BBIE VVILLIAMS: MILLEN- ■ GEortc F«? THING ■=URGE MICHAEL: OUTSIDE Kupon št los Domača št: Tuja št.: Moje ime in naslov: KUPONE POŠLJITE NA NASLOV: RADIO KRANJ, SLOVENSKI TRG 1 WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio - kranj .si SOBOTA: 9.20 - NA VRTILJAKU Z ROMANO - spoznali bomo skupino NEPRIDIPRAV in njihovo radovedno KATRO - nagrajeni spis NAROBE JESEN nam bo v rubriki kujemo - ustvarjamo prebrala Spela Deržič iz 4. c razreda OS Cvetko Golar - pripravite se na uganke, žrebanje in nagrade glasovali bomo za NEPRIDIPRAVOVO PESMICO SREDA: 17,00 GREMO V LIFE KUPON: V LIFU BI RAD VIDEL: Moj naslov: Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 4000 KRANJ "5TJ&filUl §m MŠ?%\iim?B bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/l I bomo pisali Ob nekdanjem Domu JLA poleg parkirišča tudi smetišče Kranj, 13. novembra - Z nekdanjim kranjskim Domom JLA so imeli že veliko načrtov. Po njegovi izpraznitvi, ki je prišla z osamosvojitvijo, se je po Kranju veselo govorilo, da bo Prešernovo mesto končno dobilo spodobne prostore za preselitev osrednje knjižnice, pa za kulturni center in morda koncertno dvorano, govorilo se je celo, da bodo poskrbeli za mlade in jim v tej stavbi namenili nekaj prostorov... Načrtov veliko, na žalost pa na njihovo uresničitev, že leta zapuščena, stavba še vedno čaka. Ob njej pa v zadnjem času ni le parkirišče, ampak tudi manjše smetišče, kjer ne manjkajo niti odslužene zračnice, steklenice ter ostali odpadki. Zaenkrat se še ni našel nihče, ki bi to nesnago počistil oziroma odstranil. Kranjski smetarji te mestne nesnage očitno še niso opazili. Ne gre za papirček ali dva, ampak za kup odpadkov, ki tja, kjer so, zagotovo ne spadajo. • Besedilo in foto: R. Š. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ! • SAMUiiPH 1 oblikovanje In izdelava vizualnih sporočil J Vlrmaše 204, Škofja Loka - Tel.: 084/632 709 OPftEMA S67J1 BARVNO PRINTA* Irk V r CD LDS ZA ŠKOFJO LOKO Trdna opora županu Francu Šifrarju. NAREDI SAM OBi!C AKCIJA - talni laminati v 15-ih vzorcih že od 2.299 SIT - bogat izbor stenskih oblog in zaključnih letev po ugodnih cenah AKCIJA VEUA DO 15.12.1998 MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 241 048, Fax: 064 241 476 0 lip bled LIP lesna industrija BLED d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 Tel.: 064/7950 PROIZVODNO-PRODAJNI PROGRAM - NOTRANJA IN VHODNA VRATA - POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA - OPAZNE PLOŠČE ZA GRADBENIŠTVO NOV PRODAJNI SALON V KRANJU NAD TRGOVINO OBL'Č TEL. :064/340-090 G.G. Kdo je odpeljal Prešerna Predvčerajšnjim so množično zvonili telefoni v našem uredništvu; zaskrbljene Kranjčanke in jezni Kranjčani so nas opozarjali, da je izpred Prešernovega gledališča izginil kip dr. Franceta Prešerna! "Pravijo, da gaje župan dal odstraniti, ker stoji na občinskem zemljišču, "je bila ena verzija dogodka. "Tisti Lesar iz Ljubljane, ki dela na kranjski občini, je Ljubljančanom požaga/ vse spomenike iz NOB, zdaj pa še nam Prešerna," je bila druga verzija. Z olajšanjem lahko napišemo prosio po Svejkii: 'brez panike'. lire za strokovno utemeljen poseg in pre-poprebno obnovo spomeniku največjemu slovenskemu pesniku. Seveda pa trdno upamo, da so pristojni imeli pred seboj koledar, ko so se lotevali dela; čez dobrih štirinajst dni bo namreč Prešernov rojstni dan in ničkaj prijetno ne bo priložnostno srečanje ob gradbeni jami namesto ob spomeniku ... ^MERKUR M SPORT Gregorčičeva 8, Kranj, tel.: 064 267 448 Delovni čas: od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure Za smuk na snežne poljane CELOVITA IN KAKOVOSTNA PONUDBA ZA SMUČARJE 5 Za alpske smučarje... ► bunde in hlače: COLMAR, ELLESSE ► smuči: FISCHER ► smuči in smučarske vezi: ATOMIC ► smučarski čevlji: TECNICA ► smučarske rokavice: REUSCH ► smučarske palice: GIPRON, COBER Za smučarje tekače... ► tekaške smuči: FISHER, ATOMIC Obiščite nas tudi na Kranjskem zimsko-športnem sejmu od 12. do 15. novembra! vezi: ROTTEFELLA ► palice: FISHER ► maže in pribor za pripravo alpskih in tekaških smuči: SWIX Servis smuči in bordov si g IODIVO SERVIS AVTOGUM ŠENČUR SAVA • G00DYEAR • SEMPERIT * MICHELIN • 0UNL0P • NO KI AN • FULDA • DEBICA • BAN DAG • VSE VRSTE AVTOPLAŠČEV M+S NA OBROČNO ODPLAČILO ALI S POPUSTOM ZA GOTOVINO • BREZPLAČNA MONTAŽA • HITRE IN STROKOVNE VULKANIZERSKE STORITVE ZA OSEBNA, TOVORNA, KMETIJSKA IN DRUGA VOZILA DEL. ČAS: OD 7. - 20., SOBOTA: OD 7. - 14. TEL.: (064) 411-952 KOŠARKA Sobota, 14.11.1998 ob 20. uri MALA POPEff ŠKOFJA LOKA VsLblJexi.il 5EZOM5KE VSTOPNICE V PRODAJI V BIFEJU ŠPORTNE DVORAME f Foi Forme 12 Žabnica tel.: 632-565 VSE ZA OTROKE • stalno razstavljenih najmanj 40 različnih otroških vozičkov • previjalne mize, stajice, avtosedeži, hojice, stoli za hranjenje, posteljice • vsa oblačila za starost do 10 let j» otroška kozmetika in igrače MOBI - za vsakega eden - telefon brez priključne takse, brez naročnine in brez mesečnih računov - takojšna in enostavna uporaba - telefonski aparati MOBI na vseh večjih poštah -že od 24.900,00 SIT dalje - pričakujemo vas na najbližji pošti Vaša Pošta www.posta.si najvišje odkupne cene delnic^ AERODROM B 2,300 SIT ISKRA. MEHANIZMI 750 SIT -NIK0 ŽELEZNIKI 10.500 SIT TELEKOM 31.000 SIT*-MAKSIMA 300 SIT- MERKUR 17.100 SIT ^ TERMO 3.100 SIT plačilo najkasneje v 2 dneh J: NAKBPtTB KOtZAK Z NAMI' ■<*■■- »•{.-. 064/380 I00, (m 064/ )80J®3 2uje vse Su*&cst Leve & vent»e »J tja/gane... Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Jlllll Danes bo zjutraj in del dopoldneva megla, čez dan pa bo delno jasno, občasno zmerno oblačnoj Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, najvišje dnevne od 2 do 6 stopinj C. V soboto se v° od zahoda postopno pooblačilo, popoldne bodo že manjše padavine. V nedeljo bo oblačno 5 padavinami, meja sneženja bo na 800 metrih nadmorske višine, lahko pa tudi nižje. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME vx j;Air/ ......i *»■ T min / T max -4/4 -2/6 3/4 Po daljših počitnicah smo zopet med Vami. Pričakujemo Vas od pon. - čet.: od 8. -22. ure, pet., sob.: od 8. - 23. ure. Vljudno vabljeni! BISTRO STARA POŠTA, Tel.: (064) 226-075 53