NARODA List slovenskih delarce? y Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da več ne pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg .naslova na Ustu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEFON: GHftiMft 8-1242 Intend u Second Oltsa Matur September 21, 1903, at the Post Oflioe it Mew York, M. Y„ uder Act of Congress of March 3, 1879. TELSEON: OHelsea »-124J No. 261. — Stev. 261. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 8, 1937—PONEDELJEK, 8. NOVEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, NEMČIJA. ITALIJA IN JAPONSKA PROTI KOMUNIZMU Obletnica uspešne obrambe Madrida SOVJETSKA VLADA SE NE BOJI PROTI-KOMUNISTICNE FRONTE, • KER JE DOBRO OBOROŽENA SOVRAŽNIK DELAVSTVA Značilna izjava delavskega voditelja Myersa. — Zahteve pristani ski K delavcev. — Šesturni delovnik. V imenu Nemčije je" podpisal pogodbo Ribben-\ trop. — Pogodba ni naperjena proti nobeni dr- j GREEN BAJE žavi, niti proti Rusiji, ki ima lahko komunizem, i toda imeti ga mora doma.' — Praznovanje 20. j obletnice boljše viške revolucije je izzvalo pro-tikomunistično fronto. RIM, Italij a, 7. novembra. — Italija se je pridružila Nemčiji in Japonski v zvezi proti komunizmu, ko je bila tozadevna podgodba podpisana v Chigi palači v Rimu. Pogodbo so podpisali italijanski vnanji minister fjrof Galeazzo Ciano za Italijo, Joahim von Rib-bentrop za Nemčijo in poslanik Masaaki Hotta za Japonsko. Italijansko časopisje je sinoči posvarilo svet, da so vojaške sile Italije, Nemčije in Japonske pripravljene podpirati pogodbo treh držav proti komunistom. Časopisje povdarja, da pogodba, po kateri je Italija stopila v proti-boljševiško fronto z Nemčijo in Italijo, veže vse tri države za "sodelovanje' ki seže še preko vojne proti komunizmu. Uradno je bilo naznanjeno, da pogodba ni obrnjena proti nobeni državi, celo ne proti Rusiji," ki more imeti ves komunizem, kar ga hoče imeti, dokler ga drži doma." Vodilni italijanski časnikar Virginio Gayda pravi v svojem listu, da ima Frederick Myers, predsednik newyorskega okrajnega odbo jra National Maritine unije, ki je priključena C. I. O., je v soboto izjavil, da je Wm. Green, predsednik Ameriške delavske federacije bolj sovražen delavcem kot so jim sovražni delodajalci. — Vsakokrat, — je rejal, — ko se hočejo lasttiiki ladij z nami pogajati ter priznati našo organizacijo, nam gospod Green brzojavi: — Počakajte še malo. Počakajte, da pridemo mi z rezerva- Kompanije so že podra-drazile mleko.—V New Yorku je po 17 centov kvart. — Nove odredbe zdravstvenega urada. V gornjem delu države New Yorku, kjer štrajkajo farmerji v devetnajstih okrajih ter zahtevajo višje cene za mleko, so se zopet završili resni nemiri. V New Yorku se je kvart mleka podražil za en cent, pol pin-ta smetane pa za dva centa. — Šestdeset odstotkv tega denarja dobe baje farmerji. Farmerska unija pa s tem ni zadovoljna in n&daljuje štrajk. Strajkujoči farmerji zahtevajo višje cene in priznanje linije. V Clinton county je bilo-aretiranih šest štrajkarjev. Pet OBLETNICA BOLJŠEVIŠKE ___REVOLUCIJE Nazijski list ostro napada boljše vike. —Izšla je posebna števila lista ob prviki 20-letnice sovje-tav. Ijili je bilo obtoženih, da so razlit vali rile National Manufacturers' Association, United States Chamber of Commerce in Liberty League. Industrial Union of Marine and Shipbuilding Workers, ki je istotako članica C. I. O., zahteva, naj v mrzlem vremenu delajo njeni člani samo po šest ur, plačani naj bodo pa za osem ur. V splošnem naj bo pa veljaven osemurni delovnik in dvojna plača za čezurno delo, Unija je poslala svoje zalite-1 ve Grace Line, International Mercantile Marine in Acme Scaling Co. ROOSEVELT BO ODPOTOVAL NA JUG Oddelki državne policije so vsepovsod pripravljeni, ker se je bati večjih izgredov. V Heuveltonu se je završii vroč spopad, ko so hoteli nekateri farmerji spraviti mleko skozi vrste piketov. Zavrnilo jih je dvesto piketov. Dva far-merja sta bila resno poškodo-,vana. Borden in Sheffield Farms Co. sta v soboto naznanili, dsi bo od ponedeljka naprej1 v New Yorku kvart mleka 17 centov. Dr. John C. Rice, newyorski zdravstveni komisar, je rekel, da bodo s 1. januarjem uveljavljene nove določbe gledo prodaje in točenja mleka. Prodajalci na drobno bodo morali prodajati mleko v zapečatenih posodah. mi. — V zadnjih dveh mesecih I Hvali mleko, dočim so šestega viigiiuu ;je Ameriška delavska federaci-' zalotili, ko je pobijal šipe pr proti komunistična j ja vprizorila več napadov na neki mlekarni, fronta na razpolago 2,000,000 ton bojnih ladij in .delavce, kot so jih pa vprizo-200,000,000 ljudi. List i posebno popisujejo japonsko mornariško silo. Pogodba ne vsebuje vojaških določb, toda obvezuje vse tri države, da se medsebojno obveščajo o razširjevanju komunizma in o sredstvih, s katerimi bi ga bilo mogoče pobijati. Fašistični uredniški članki pravijo, da je Japonska zapletena "v veliko azijsko borbo proti komunizmu.*' Medtem ko časopisje posebno kaže na veliko silo Japonske, obenem tudi priznava, da se je Italija odločila, da se pridruži nemško-japonski zvezi zato, kčr je ameriško mišljenje nasprotno fašistom, nazijem in Japoncem. Fašistični voditelji pravijo, da podpis te pogodbe kaze, da Mussolini noče biti nepripravljen za slučaj, da Združene države. Anglija in Francija s pomočjo Rusije osamijo nazijsko - fašistični - japonski blok. MOSKVA, Rusija, 7. novembra. — Sovjetska Rusija, ki obhaja svojo 20. obletnico boljševiške revolucije, se je trdno in izzivalno postavila proti italijansko - nemško - japonski protikomunistični fronti, ki je bila danes postavljena v Rimu. Voj ni komisar maršal Klementi Vorošilov je posvaril sovražnike Rusije, da je rdeča armada, ki je največja na svetu, pripravljena na vojno. V svojemu oklicu, ki ga Vorošilov objavi ob vsaki obletnici revolucije, izjavlja: Pomnite svarilnih Stalinovih besed, da sovražnik čaka na primerni čas, da napade sovjetsko Rusijo. "Fašisti pogosto grozijo boljseviski 'rdeči Moskvi. Povzročiteljem vojne odgovarjamo, da ne maramo vojne, toda na vojno smo pripravi jeni/* PARIZ, Francija, 7. nov. — Aleksanler Keren-ski, je med svetovno vojno strmoglavil carsko vlado v Rusiji in je bil prvi predsednik ruske republike, katerega pa sta strmoglavila 7. novembra 1917 Ljenin in Trocki, pravi, da Josip Stalin s svojim preganjanjem vohunov in trockistov sa-~ * hoče prikriti popolni razpad ruskega gospo- BERLIN, Nemčija, 5. nov.— List " Nat iona Isozi'a 1 istische Parteikorrespondenz" je za 20. obletnico boljševiške revolucije izsl>a v ipcxsebni izdaji, ki obravnava o "tboljšetviškeim napadu na civilizirano človeštvo." V tej številki pravi Alfred Roseriberg med dragim: : "Boljševizem je ddkazal, da se mora tudi na jmočnejši protest mnogih miljonov zdrobiti pod bombami in strojnicami, ako se posreči polastiti se glavnih industrijskih središč dežele in se posluževati vojaških sredstev novejšega čtisa. Za nas je boljševizem strašen znak razpada celega sveta. Za vse nairode bo ostal preizkusni kamen, kako močne in žiive so še odporne sile, ki bi mogle z JAPONCI SO BILI USTAVLJENI PRI ŠANGHAJU Japonci so izkrcali močno armado južno od Sanghaja. — Japonci se bližajo Tajuanu. — Japonska zbira armado ob sibirski meji. SANGHAJ, Kitajska, 7. novembra. —Velika nevarnost za Mstvarljivhni dejanji odvrniti preteči pogin." Nek drug članek pravi, da je bila največja naipaika zapad-nill držav, da so izločile Nemčijo h Lige narodov in so mesto nje sprejele sovjetsko Rusijo. VODfTEU VSTAJE VJET ha ju je bila odvrnjena, ko st-j bili poslani dve najboljši kitajski diviziji v Sungijin. da varujete važno Sanghaj-Nanking železnico. Kitajci zadržujejo japonsko armado, ki skuša prodirati od Hangčova, južno od Šanghaja __v notranjost dežele. ASUNCION, Paragvaj, 6.1 Neki japonski častnik je prl-nov. - Vojaške oblasti nazna- |zn»,:/,» Jonska armada, h ujajo, da se jim je posrečilo u> bl,a izkrfana f* HangcOVU, jeti voditelja zadnje vojaške jbori za vsako M vstaje kapitana Vianzia Lope-j Kitajski viri pravijo, da je za. Ž njim vred je bilo vjetih od Hangčova vdrlo v notra- tudi deset častnikov. Čaka jih smrtna kazen. 1 WASHINGTON, D. C., 6.1----- nov - Predsednik Roosevelt PONAREJEVALEC DENARJA bo dne 24. novembra odpotoval v Warm Springs, Ga., ter bo ostal v tamkajšnjem kopališču teden dni. "ČEDNA" DRUŠČINA BELLVILLE, HL, 6. nov. — Tukajšnje okrajno sodišče je obsodilo danes na smrt Mrs. Marie Porter in 22 letnega Ralpha Giancola. 20 letni Ral-phov .brat je Ibil obsojen na 99 let. Ralphu je obljubila Mrs. Porter osemsto dolarjev, če u-smrti njenega brata Williama Kappena. Ralph je najel svojega brata, nakar sta izvršila naročilo. Mrs. Porter se je hotela polastiti zavarovalnine v znesku $3300. Obtoženka je odločno tajila vsako krivdo. CLEVELAND, O, 6. nov. — Zvezni agent je so sinoči aretirali 45 letnega Petra Janusa iz Warren, Ohio, ter ga obtožili ponarejanja denarja. Sodišče ga je postavilo pod 25,000 varščine. FRANCIJA PROTESTIRA PARIZ, Francija, 6. nov. — Francoska vlada je danes protestirala proti nadlegovanju francoskih konzulov na Kanarskem otočju. Protestno noto je poslal francoski konzul v San Sebastianu oblastim v Sala-manci. CENA GAZ0UNU SE JE ZNIŽALA Z današnjim dnem se bo znižala v New Yorku cena gazo-lina in sicer za pol centa pri galoni. 'Pet galon gazolina bo mogoče dobiti za 95 centov. TRI LETA JEČE 14 UBOJ LOCK HAVEN, Pa., 6. nov. — Sodnik Charles Greer je obsodil danes Earla Kneppa na tri leta ječe in na $250 globe. Knepp je nedavno ubil v prepiru svojega prijatelja Daniele Embiga. Embig je prišel h Kneppu in prinesel s seboj štiri zaklane kokoši, ki sta jili spekla. Ko sta jih jedla in okusno jed z vinom zalivala, je obtožil Knepp Embiga, da je vzel kokoši iz njegovega kokošnja-ka. V prepiru, ki je temu sledil, je Knepp zaklal Embiga a kuhinjskim nožem. NIC VEČ POLJSKIH REKRU-TOVZAŠPANSKO VILNA, Poljska, 6. nov. — Tukajšnje oblasti so razpustile organizacijo; ki je nabirala re-krute za špansko vladno armado. Organizaciji je načelovala neka ženska. Njo in deset njenih pomagačev so aretirali. ADVERTISE IN •GLAS NARODA' GOV. LA F0LLETTE JE OZDRAVEL COLON, Canal Zone, 6. nov. — Governer države Wisconsin, LaFollette, ki je zbolel za in-fluenco" in je bil prepeljan v nek"o tukajšnjo bolnišnico, bo prihodnji teden odpotoval proti domu. Po zatrdilu zdravnikov je popolnoma okreval. GLAVNO MESTO SE ŽE LETO DNI USTAVLJA FAŠISTIČ«. NAPADOM —— i > • i MADRID, Španska, 7. novembra. —■ Madrid je slovesno obhajal prvo obletnico uspešne obrambe in 20. obletnico ruske boljševiške revolucije. Rdeče in španske zastave vise s Kis in vozov poulične železnice. Prebivalstvo ne kaže nikake skrbi zaradi dejstva, da si v predmestjih stoji nasproti skoro 200,000 vojakov, ki so med seboj oddaljeni komaj nekaj jardov. HENDAYE, Francija, 7. novembra. — Španski fašisti naznanjajo, da so na madridski fronti na predvečer prve obletnice obleganja Madrida odbili republikanski napad. Poročila, ki prihajajo čez mejo, pravijo, da je skušal repub • likanski poveljnik general Josc Miaja prebiti fašistično črto proti Avaraki. Fašisti so s strojnicami pokosili republikansko infanterijo in jo prisilili, da se je umaknila v svoje zakope. Druge fronte so bile mirne. Poročila iz Madrida nazna-njajo, da so po dveh tednih v teku vroči boji na severni ara-gonski fronti. Fašisti so dve uri obstreljevali Las Cuscullas, nakar je infanterija prešla k napadu. Republikanci pa so napad odbili s strojnicami in ročnimi granatami. Ko je zopet nastopilo lepo vreme, so se na severu pričeli obsežni zračni napadi. Fašistični letalci so bombardirali vh»-dna municijska skladišča v Barbarstru, republikanski letalci pa so metali bombe na fašistična vojaška skladišča v Saragossi. IA)ND0N, Anglija, 7. nov.— General Francisco Franco se je tako razjezil nad ostrim angleškim protestom, ker so fašisti 31. oktobra potopili angleški tovorni parnik Jean Weems, da je preklical svoje povelje, da je izpuščenih 5 angleških ladij, katere so fašisti zajeli v Biskajskem zalivu. ' Vsled Francovega preklica so bila tudi prekinjena pogajanja med angležko vlado in generalom Francom za trgovsko pogodbo in izmenjavo diplomatskih agentov. Angleški vlada pravi v svojem protestu, cla je bilo dokazano, da je fašistični aeroplan potopil parnik Jean Weems ter je prekinila pogajanja toliko časa, da general Franco po-voljno odgovori. njost dežele .'»000 Japoncev, po inozemski trditvi pa 8000. V zalivu pri Hangčovu je še vet japonskih transportnih ladij in bodo izkrcale ojačenja. Japonci hočejo zdrobiti kitajsko desno krilo in tako obkoliti Šanghaj. Zapadno od Sanghaja pa je v teku velika artilerijska bitka ob bregu Sučova na razdaljo 10 milj. TIENCIN, Kitajska, 7. nov. — Zadnja dva tedna vlaki neprestano vozijo japonsko vojaštvo skozi Tiencin proti Mančukuu. Po zanesljivih virih bodo Japonci postavili ob meji Sibirije in Vnanje Mongolije nad pol milijona vojakov. Japonsko vrhovno poveljstvo se boji, da bodo Rusi po segli v azijsko krizo, medtem ko so Japonci zelo zaposleni v svoji kampanji na Kitajskem. PEIPING, Kitajska, 7. nov. — Japonci se naglo bližajo Tajuanu, glavnemu mestu province Šansi. Japonsko poročilo pravi, da se nahaja glavna ja^ ponska armada le še nekaj milj od mesta in da prednje čete samo se čakajo na prihod glavne armade, da z naskokom zavzamejo mesto. _. , .i... . ... . . " i* . ... • .L . • i.- ZARADI DVOJČKOV SE JE OBESIL ANGOULBME, Francija, 7. novembra. — Za Juliena Cha-taina, ki je bil zelo reven in oče 11 otrok, je bilo preveč, ko so sporočili, da mu je žena porodila dvojčka. Obupno je vskli-lcnil, odšel in se obesil. NTAT?0^1TE SE NA -QLAS SLOVENSKI DNEVNA 7 V A RODA " NA.I STA RUSI \ M K K I K' I k- •• ..--v* . • a&U,: ^ A " New York, Monday, November 8, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32. Glas Naroda 99 tt O*aod ud slothnic nunami President mx J. Lnpsba, Bea. _Plaoo of m w*at iha tmotaoos ot tke carpocatta flfcooft, linogb of 1 s and sflilrsoom of obovo oCOoors: 1 1 M . Hov M GMr. H. X. •GLAS NARODA" (Veko aI Hm People) Advortlsemc »t on Agresment Ifrflrt brm i pedtl Jat* po 1 wdploa In mihanrti m no prioMnJeJo. Denar naj ee blafovoU lomu Order. Pri spremembi kraj« naroBnOcov, prosimo, da. m panJklJe MvallMs nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. jmpod 1i«j Day t Boadan ond BetMnte ■a eelo loto volja m Amodfco In Kanado •••••• n • H-® Ca pol leta ••• o •••••• n n »n •••• •• fM8 Ka Ittrt leta |1*®0 Bn New Iork sa eolo loto M.... «7j00 £s pol lota W.6C Za Inosomstvo sa oslo loto |7j00 Za pol leta.................... HJO "Glas Naroda" Uhaja rasti dan lavnem« nedelj in praznikov "8IAS NARODA", tli W. 1Mb Street. Nov Isefc. N. 1 Telephone: CHelsea 3—1242 TOM MOONEY 7* vnaprej je bilo vedeti, da ne bo Tom Mooney, ki je že ii.nl dvajset let zaprt zaradi domnevane soudeležbe pri a-uteutatu na udeležence prepar adness parade, ničesar dosegel pri ••alifornijskih sodiščih. Z njegovo zadevo se je vnovič bavilo najvišje sodišče države Californije. išest sodnikov je odločalo o Mooneyevi usodi. Edrnole edeu se je zavzel zanj, pet jih je bilo pa proti njemu. Končno besedo bo imelo sedaj najvišjo sodišče v Wasli-ingionu. čigar najnovejši in najmlajši član je Hugo L. Blaek. Blaek lahko prepriča vso deželo, da njegova kukluks-klan^ka preteklost res spada v preteklost in pozabljenje, ako svoje tovariše, posebno pa progreasivne sodnike prepriča, da Je treba izbrisati sramotni madež s pravosodja Združenih držav in popraviti kri\-ieo, ki se godi Tomu Mooneyu že enoit-dvajset let. POSVETOVANJA V BRUSLJU Diktatorji delajo in gredo dalje svojo pot, demokracije pa govore. V odsotnosti Nemčije in Japonske — Italija je navzoča kot "opazovalka" in "poročevalka" — je bila prejšnji teden' otvorjena v Bruselju konferenca devetih držav, čije s vrha je. napraviti mir na Daljnem iztoku. Sestanek je posebno pomemben, ker je navzoč tudi ameriški delegat Norman Davis. Angleški in francoski zas topnik Eden in Delbos sta na vdušeno pritrjevala Amerikaneu, ki je rekel, da je treba spor mirno rešiti. Kitajska je izjavila, da noče miru za vsako ceno. Bombe iz japonskih letal dežujejo na kitajsko civilno prebivalstvo, japonsko armadno poveljstvo pošilja na fronto divizijo za divizijo, evropski diplomati pa takorekoč na kolenih prosijo Japonsko, naj pošlje v Bruselj že vsaj enega delegata. Japonska se ne zmeni. V spominu so ji namreč pretnje. ki jih je Liga narodov pošiljala Italiji. Pretnje so zadela na gluha usesa, Italija je pa Abesini-jo zavzela in jo obdržala. Nekaj sličnega se bo zgodilo tudi na Daljnem iztoku. Denarne pošiljatve tnsnii'ninrrMTiiTnninin^tiiwiiUBMflRnistiyHiBiiiQiniiifflPWHi DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU TJCVOSLATIM ta $ tM ii.m_dta. I 7JM $11.65 IN m I21M _Dta. im m5.w-dia tm ▼ ITALIJO Za $ 6.35 .......... Ur 180 t HM_______lir m % 29.50 .......... Lir 500 t 87.60___Ur 1000 $11150_____Lir 2006 flfMf____Ur UN KER SB CENE SEDAJ HJTBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za lipUHlo vetjih zn«kov kot zfornj uveden«, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih ^ ZA 'vplaHJo $ 5.— Morate puliti t Prejemnik dobi t starem kraja Izplačilo t dolarjih. BVJNA NAKAZILA IIVBfiUJBlia po GABU UQR| ZA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glu Naroda" Moste — Ljubljana Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani je praznovala 10-letnico svojega obstoja. Predsednik tdružSbe .sv. Rafaela, znani nam Kazimir Za-krajšeik, je priredil proslave 10. letnice družbe sv. Rafaela. Pro-l (slava ee je vršila dne 22. avgu-J sta na Brezjah pri Mariji pomočnici. kamor so prišli naši izseljenci iz Francije, Belgije, Iiolandije in Nemčije, skupaj okoli 60() oseib. Poles: teli je bil navzoč iz Amerike Rev. P. Ciril z Pueiblo, Colo., in nekaj drogih romarjev. ' Sv. mašo je bral il)eograjski nadškof dr. Fjčič, cerkveni go-vor je imel ljfulbljamsfci šikof dr. Rozman. Pozdravni govor in tolmačenje delovanja družbe sv. Rafaela je držal P. Kazimir Zakraj-šek, pri katerem je hvalil svoje delovanje in jk> njemu za izseljence dosežene uspehe, katerih je p;i toliko, da jih razni i v nekaj »primerili ni mogel vse nadeti. Ijepo je imel v mislih (samo v mislih) ustanovitelje družbe sv. Rafaela, v duhu (pa samo v duhu) se jim je zatovalil za n jih začetno delo, iz venci o je pa talko, da jim je hvaležen, da so mu pred 8 leti izročili vodstvo družbo, da je iz istfe to napravil, kar je sam hotel. Spominjal se je v duhu (pa zopet samo v duhu) zaslužnih : umrlih članov posebno pa ustanovitelja, pokojnega profesorja dr. Rožiča. Daljše pozdravne govori je imel sr. notranji minister dr. Korošec, tki je glasom poročila z dne 23. avgusta 1937 poklonil v roke P. Zakrajska 10.000 din, za podporo izseljencev. Bog lrtu plati, da je vsaj on spominjal tudi naših siromakov! Predstdnik županske zveze Ferdinand Novak je časti tal driržibi v imenu županov banovine ter je obetal izdatno svojo pomoč. Delegat društva Se-dejeve družine je v daljšem smotrenem govoru apeliral na potrebo skupnega del« za izseljence in za priseljence iz Julijske Krajine. Tudi Rev. P. Zupan je čast i t al družbi in pozdravljal naT^oče izseljence. Govorili p. ured.) Frank Pink Kraljevska banska uprava v Ljubljani je postavila svojega tijaseljeniskega referenta, pri katerem m stekajo vse izseljenske zadeve dravsk banovine. Pri tem referatu se dobe vsa potrebna pojasnita o izseljenskih ziidevah. Tudi-jprivaitna inicijativa so je v zadnjih letih poprijela dela Za na^e izseljence. .V Ljubljani se udejstvujejo od kralj, baniske uprave ustanovi en i Sklari-Ijubljen pri svojih dijakih in j levi strani h Jugoslavije. Nosove so rezali. Iz Iva,Ilea na Hrvatskem p»»-roČajo: 18-letni Josip Lančič iz vasi Vuglovca je hodil vasovat v sostdnje Bedence. Zato so ondotni fantje sklenili, da mu posvetijo. Pričakali so ga na cesti in mu enostavno odrezali nos. Hudo ranjeni mladenič leži v bolnišnici, zločincev pa še niso našli. Med t< m je prišla že nova prijava o odrezanem nosu. 62-1 etni kmetovalec Stjepan Rmšec v občini Ma-rnševcu se je skregal s sosedi, ki so ga .popadli in mu v splošnem met. žil odrezali nos. Tudi on je v bolnišnici, hoterrtoh-ke rezalce nosu pa iščejo orožniki. Huda avtomobilska nesreča pri Cakovcu. Na državni cesti pri rasi Balkovcu blizu t'akovca je potniški avto zagrebške tvrdke Ijebovič treščil v tovorni avto Kralje v ičevtrga rudnika pri Bv. Martinu na Muri. Potniški avto seje v sprinlnjem tlelu ves zdrobil. Šofer 2f>-l«'tni Ivan Val'kaj je izgwbil oko in dobil j tudi sicer občutne poškodbe, enako je 54-letni trgovski potnik Emil Maričrk močno )>o-škodovan. V Cakovcu so oba operirali. Bila je gosta megla. ,vendar pa sodijo, da je nesreče kriv šofer tovornega avtomo-[bila, ki je vozil nepravilno po Peter • • • • • • • • Zgaga NEPREBAVA in SLAB TEK HITRO IZGINETA, CE PIJETE TRINERJEVO ANGELICO Najboljše zdravilo za jesen in zimo, pri vsek lekarnarjih. POPRAVILA V HIŠI... ZIMA SE BLIŽA . . . Vsakdo ima rad trdno zaprta okna In vrata . . . AKO 4E TREBA KAJ POPRAVITI pri hiši ali pohištvo, obrnite se na: FRANK HREN m seneca avenue, rumiewood, i, i. (Te!.: EVergreen 2-9171 NAPRODAJ JE Piti CABIN CITY, ELY, MINNESOTA, lETOVlŽCE obsegajoče 65 akrov in oddaljeno le štiH milje o«) Ely, Minn. Zidano poslopje z 12 soitami; vdik bar-room; vse v najlepšem redu. Tri opremljene log-kabi-ne; zidana garaža za dve kari; šest Čolnov; ledenica in pokrit prostor za felne; plesišče, t velikosti 40 x 60 čevljev, Za pojasnila vprašajte: ANTON PERME, Cabin City, ELY, MINN. Ameriški Slovenci >?e pač tako dobro organiiziraaii. da ne (potrebujejo nikakega nadzorstva. ali podpore, ker njih dične Jfirlnote sikribijo v jalko Obilni meri za svoje člane, pa najsi.bo za dušni ali telesni blagor. Tudi ameriške oblasti sfer. bi jo za svoje .«tare in onemogle državljane. * * * Za bla«ror naših izseljencem* Skrbita Fedor Aranicki, višji evetnik ministrstva aocijadne poli-tike in narodnega zdravja, «ef državne izaeljeniske službe •v Jugoslaviji v Beogradu in Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, Je potrebno, rta Je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne akuinje Vam zaporen« dati najboljša pojasnila In todl tm potrebno preekrbeti, da Je potovanj« nnobno in Utrc. «»to ee. zaupne obrnite na nas za vn Mi preskrbimo tm, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje In sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in karkje {lavno, in najmanjše stroške. Nedriarljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predn« se dobi Iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en PttMe torej takoj za brraplsčna navodila In zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 We^Bt 18th Street New York, N, Y. ujijUM, a. mn Jan m»i u NENAVADEN SLIK AJ Rojak je sedel pri mizi. Mirno je sedel kot more sedeti le skesan človek. Rokč so se mu narahlo tresle. Včasi je po vsem telesu vztrepetal. Rad bi govoril, rad bi nekaj povedal, ob, kako rad bi govoril. Pa ni mogel in ni mogel. Ni šlo in ni šlo. Park rat je odprl usta, oslinil nstniee, povedati je hotel, kur mu je ležalo na srcu, pa nič in nič. V grlu ga je dušilo, preko ustnic pa ni mogel spraviti niti poNlišnega mrmranja. Strašno mu je bilo pri duši. Najraje bi vstal in odšel maga-, ri na konec sveta, sumo da bi laliko zatulil, pa ni tnogd in ni smel. V glavi mu je šumelo, po nogah in po hrbtu so mu gomaze-li mravljinei, lasje so mu stopali kvišku — Če ni bil plešast, seveda, toda nič in nič — ni mogel in ni mogel, za nobeno ceno ne. < >dkod ta sprememba ! (»dkod ta nenadna onemelost t Sa.i je zjutraj še povsem lahko govoril. Davi se je bil lepo poslovil od svoje žene, poljubil jo je prvič po desetih letih, ker prvič po desetih letih ni imela pripravljenega drobiža in mu je dala petdolarski bankovce za eaifare. Prav dobro se spominja, ka-ko jo je poljubil rekoč: — No, pa z Bogom, draga moja! Potem je na komarju z raz ločnim glasom kupil cigarete. Ker je bilo še malo prezgodaj za šop in ker v šopu sploh ni bilo dela, je obiskal svojega prijatelja, ki je bil bas s kuho zaposlen. Tedaj je še lahko govoril: In kako je govoril! Okrog poldne že nekoliko preveč na glas. Zvečer je bilo pa že deset prijateljev skupaj in so govorili, da se je kar hiša tresla. Peli so, šalili so se, zabavljali in se navduševali za prepovedano pijačo in izgubljeno mladost. Ves božji dan, ves fantovski večer ni izgubil niti za trenutek svojega močnega govora. Pa iiq, da bi samo govoril, celo drl se je na vse pretege. Sedaj pa kar naenkrat nič in nič. Ni mu šla in ni mu šla be seda preko ustnic. Čutil je, da mu postaja slabo, da se mu megli pred očmi. Z obema rokama je prijel za mizo, nebroj misli mu je brodilo po glavi, jezik njegov pa ni mogel udejstviti nobene besede. Zbral je skupaj vso svojo .mogočno voljo, da bi spregovoril, toda glej za zlodja, niti odkašljati se ni mogel. Začel se je potiti. Potne srn ■ ge so mu stopile na čelo, polzele so mu po licih, in mu curkoma tekle od brade. Krč ga je zgrabil v prsih in čeljustih, grlo mu je bilo brez sline, v ustih je pa čutil namesto jezika velikega pocukrane-ga polža. Niti premaknil se mu ni jezik, ki je 'bil vendar ves dan tako gibčen in zgovoren. Kaj pa je bilo, križ božji, da rojak govoriti ni mogel / I, kaj je bilo? Nič posebnega. Ob dveh zjutraj je prišel domov, k mizi je sedel ter hotel nekaj povedati. Pa je stopila ob dveh zjutraj njegova žena predenj in je oh sedmih zjutraj še vedno govorila. . . *'QL2 8 NARODA" - - ■ , —' . New York, Monday, November 8, 1937 ^sagy", 11 11 111 ■ i ggggagBg^ggggp^—i^^weaaage^agg^wjea TEE LARGEST SLOVENE DAILY 7F VJSH H. REIN BOLD: 2ENSKA S SAMN1 S PASJO VPREGO Prvikrat who vidrJi to liraih-ro A'lusko, ki smo jo na/i vali malo učiteljico iu ki nas je vsej osramotila, jmkI jako rudnimi «.kolLščin«imi. « Zpornj v Barentakeni morju nmo se hiti -zakasnili iu smo z velikimi težko«"ami in komaj komaj prt pluli v Hoiniinirsvag,! da si liarku mi<|>oliiimo s pre-! nnijurai. Na postajali-Vu pji >oj imeli prav malo premoga v za j Jogi wi so v| tem prirodm*m mo-ftn. Antrleži so bolje |K*znali to firkraiino kot mi in vendar Fino se čudili, da >o tako lah-komi-srJno metali demir za stave proč. Stavili so namreč proti nam, da lx» prva <*><4>a, ki l;o Š|a p«t-priro *iredi uoči vstali. N(«bo se je svetilo v izreilni jiis-ni ni. R'm*»ka eesta je bila ko lesketajoče se morje. Oknn: metle lune je ph sal «*renti sij. PisiMje šo^>e je zorneje pogledati tja. je tudi že izginilo. Sani s pa*jo vipivpo! *' Welcome, Miss! - Ne od nje — za to je bila učiteljica Hva navzlic fantovskemu viidtKu ve I ilko preskromna — pajč pa od Spele, gospo- \ dariee kvarne, smo zvedeli, kdo in kaj je bila Eva. *'<), Eva, moja prijateljica, to si pač lahko vzamete za so arlravljeni, gosjiovali nanje, saj je bilo jak ter iiua zmožno;«i z» to, naj mi javi, tla mu nuziianiiu ini^oje. rrii»oroča vam — ALOIS AUSENLK Andre Avenue TAPPAN, N. Y. 65.000 DUNAJČANK ISČE MOŽE. l;ri tovariši. Povabili so nas na, vati m»d pridnimi otroki juž-»'ijačo. česar seveda nismo cd-|uih pokrajin. Kar naglo se j<» klonili. V prvih jutranjih j odhtčihi za težami pouk uma-nnth — tam zgoraj ni bilo tako''.a nib lap<.nskih mulcev. Ho, natančno, ali si ijxnVnjal kaj ob *r^h zjutraj ali ob treh poi>ol-Ine, tema je bila itak vedno "naika — smo se \>i skupaj odpravili z ladjo iti korakali skozi mraz in sne«? proti edini kavarni. ki je bila ob t/Mn času š tli že rxlprta. Sani so stale pred kavarno. Pse, pač tolpo šestnajst rti glav mogočnim .psom-vodnikom, so "apregli, skolačkali so se v sneg in te I osreidnica med nji- ii bila prazna: razen gosjHKli-1 mi in velikim cvetom. Poleti je nje, rdeče lase Sih-Ic, je bila sc neka žeiaska oseba tu, vsa v Evi še prilio.no «lobro. A pozimi * Pr«'kl« mano, r«>ir«> se f^ama vozi na daljna potovanja, po mnogo, mnogo milj ilaleo po tej s-trašni «loželi. A, sai bi ji ne bilo treba! V teh mrzlih tednih ima pravico za počitnic**. Toda o!Ki ostane pri 1 Japoncih. Zakaj K«-r je ]>r»'\-z< ta s svo-i«; nalogo. Tj«* enkrat na leto zdrsi za nekaj tetlnov dol v Tromso — malokdaj se odpelje domov — in dano« j«1 prišla semkaj, da nastopi te svoje počitnice. ki jih ji vsakdo privošči." m _ Približno čez loto nato smo se spet sešli z učiteljico, zdaj pa v Troms«>(ju. ^kjer smo se na sleln'rmmi p»»t«»vanju >fa neikaj (Nadaljevanje na 4. strani.) KD0B GA VNAPREJ NABOCl ML' POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV Na drugi utrnil remijevWlm ac Imena vneli ameriških mest Id koUko {»rebiralcev imajo. Nadalje: Koliko prebiralcev Je Imela raka ameriška drlava pri predsad nJem in j»ri ndnjem ljodskec* Štetja; (lavno mesto Taake dr iave in fttevilo prebivalstva. Zrataa ranlalja mad veCJlnd Zcodovinskl podatki posamemlh drfcv. Razdalja med ameri&lml mesti in mesti v Južni Ameriki, Itd. VELIK09T IT X 24 palcev Kdaj, fea to asMlJevU V PREDPRODAJ1 — Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 IZIDE NOVEMBRA MESECA 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPISUE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. .. S SLIKAMI LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je 50 centov. NAROČIT*] PRI: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York Na Dunaju pnide na KM) moš- j kili 121 žciusk, v drugih n^st-j lijakih mestih pa v tem jKxrlo-i du tiudi ni dosti boljše. Sej v«vje ptnnanjikanjo moških se-»•ti t i v pokol.ienju, godnem za' fiklopanije (zakortvkiJi Tuj pride na 512.000 žrnsk saono moških. To jxmieni, «la je na Dunaju G5,(HK) «le»klet, ki ne morejo najti ženinov. Vzrok tiči v nazadovan ju poi-odov. Če pad« štwilo porotiov, 2rro to na raeun moških, kajti v normalnih razmerah se rodi vee dečkov, ne«ro deklic. V Avstriji zaklnja bita število porodov ra-pidno pavi a. Leta 1910 je »odpadlo v Avstriji na 100 žensk še 17 otrok, leta 1934 pa samo Se 8, in tako . Deset miinut pozneje -so je zbudil iz reartkoze in je ^aeel ^"piti otl bolečin. Ko o-stoljo, v časni, ko so prinesli pacienta pa je imela služlu) v moral to-žitelj wporalbi/ti civilno pravno pot. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okrajn) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mn poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda ADVERTISE in "GLAS HARODA" S8E KNJIGARNA "GLAS NARODA" 2*6 WEST 1.8th STREET NEW YORK, N. Y. DOMINI - SPISI - POVESTI ■UHMKimiittJK^^ I 1 'I'lP III III1 Will lili I1IIIMIIMB ANDREJ TERN0VC, tura iz minnlagti (Rutor), reliefna karito- BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakava. — 164 strani. Cena ......................................- Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pe»Jakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem jtrej-gnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi raztxlevajo čutečo žensko dušo. ' BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Do-x slojevski. 152 strani. Cena -------------------------- M Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. DEKLE EIJZA, spisal EdmonA de Conconrt 112 strani. Cena -------------------------------------------- >4® Coneunrtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijiU nekateri so mojstrsko podani in ima Člov»k med branjem vtis, da posamezne osebe »eilljo ve čtrki enega naSib najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta molsteraao zavrSeni. kot Jib more zavrniti edinoie naš nežno-čuteči Meško. F1LOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jiraaek. 182 e Irani. Cena ...........J...L.--------------------------- M Kdor ue i»ozna dijaškima življenja, naj prečita ta roman. Ob Čitauju se mn bo mlprl povsem nov svet, poln n«^slutentb dogodkov. GLAD. Spisal Knut Uansun. 2-10 strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno veiezanimiv in odkriva čist«> nove strani Človeškega £i_Uenja. GOSPODARICA SVETA. lovice devetnajstega stoletja. — ^ Knjiga i« svetovno znauo dei». LISTKI. (Ks Me?ko», 144 strani .............70 MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................80 Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane (slljudnega čudaka. Deček je plod ameriSke vzgoje, ki ne i>ozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena M Štiri zanimive črti«.« našega prlzcaaega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena -........— .66 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 Do skrajnosti n:u>et roman iz mo«)ernega življenja. Oppenhefm je znani angMki ro-anopisee poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena....... .60 MIMO ŽIVLJENJA, Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. tL ^rek), 188 str;...... M MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal^S Zanimivo delo, ki b«i ugajalo vsakemu Pitate! ju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Ceife ......... iS Junaki teim romaua tiloilijo iu tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo Se kvišku, s sredi pota omagajo. KAŠA LETA. spisal Milan PugHJ. 125 strani. — Cena vez. ___________70 Broft.--------- JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu- glja, ki je itoznal dužo doieojskegi kmeta i kot le malokdo. £ NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4T Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francosl na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trda vezana. 115 stranL Cena ________________________ #71 Knjiga vsebuje "misli, ki so se vodile v člo >. veku v prvib letih svetovne vojne". PESMI V PROZI, spisat Chaa. Baodelaire. 112 strani. Cena __________________________________________ M Verna slika pestrega velikomestnega življenja ln spominov nanj. %. P1NGVINSKI OTOK. spisal Anatale France. 282 stranL Cena _________________________________ JO To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen ln brezobziren v svoji zabavijld. PLAT Z1 ONA, spisal Leaofd Andrejev. 1S1 str. Cena M Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, nafilač "Misel v megli" in "Breadno". POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) _______ POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 96 L26 V tej knjigi Je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset, črtic Iz nalsia domačega Hv-Uenja. POVESTI IN SLIKE, 79 strani. Cena ^ Ksaver Mdta — Knjiga vsebuje tri. povesti nafiega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog Je izrazit, njegove miril so globoke In mehke. Posebno lenska so vneta m va dela. SLOVENK PUBLISHING COMPANY v ^16 WEST 19th STREET NSWYOBK.N.Y. New York, Monday, November 8, 1937 Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ 2IVLJENJA O O ZA "6LAS NAROOA" PRIREDIL: I.H. IZ nni i o Hans Moran ji je na vsak način hotel polkciati spomin, pod kako težkim pritiskom živi na Altwiese, da je odrezana od vsakega občevanja z ljudmi in da mora prenašati trpko, neznosno življenje. Dokazoval ji je, da ne bo našla liriodar nobenega človeka, ki bi ji mogel nuditi kaj boljšega, in to mu je dalo pogum. Ln«l je desottboč mark in želi ž njo iti v Ameriko, Ikjer ima njegov stric lepo farmo in kjer misli tudi sam kupiti nekaj zemlje. Kekel ji je, da hoče storiti vse, ka je v njegovih močeh, da .bo imela brezskrbno in mano življenje; da jo bo nosil na rokah, da bo enkrat okusila, kako človeku de, ako jo obdaja 1 jubraen in dobrota. Druga««.' pač ne bo prišla z AKwiese, aiko je ne r«ši, kajti četudi njena eorodnuki govore o njej rJa.nio z zaničevanjem, gospa Basmi*^ Beuova vendar runtank-no ve, kako veliko jjorooč ima v njej v .svoji liit?i. Celo gospodinjstvo ima v Svojih rokah, m -vse teče tako gladko, kot po maslu. Za to pa ne dobi nobenega plačila, še hvaležna mora biti, a»ko od gospodične Dite dobi kako ponošeno cunjo. Od hiše mora iti samo s tujo pomočjo kajti sama se ne upa osvoboditi, čefcudi trpi mnogo pod poniževanji, kajti po svoji naravi je ponosna. Ker je pa sam ne more os\\*boditi, ker do tega nima ni vse slo popolnoma varno in da svoji nevesti ne bi pripravil nikaikih neprijetnosti, je prišel k meni. Prosil me je, da mu povem, ako bi kdo mogel njegovo ženitev s Hano preprečiti, kakor-hitro bo polnoletna. Rekel je, da bo njegova nevesten četrtega oktobra stara enoindvajset let, da bo prvega oktobra pustil svojo službo, da se »bo s Hano petega poročil na sodišču popolnoma tajno, da pa jo bo šestega oktobra' skrivaj odpeljal, da ne bi prišlo v hiši do kakega prepira, česar se je ona zelo , „ ?vetoval i' i*. posti pismo, v katerem naj vse razlozi in pojasni. Kadar jo erikrat odpelje kot svojo postavno ženo, ji tudi najstrožji moralni sodnik ne more ničesar več očitati. Zato je vse to tako ur d H. Ker pa je hotel biti 7.avarovan proti \^»eniu, me je hotel vprašati, ako je vse to prav po postavah, ako ga pri tem nikdo ne more ovirati ako svojo ženo odpelje z Altwiese. Odgovoril sem nra, da 'more vse brez vsake skrbi napraviti, kakor se je odločil. Njemu in Hani sem najboljšo srečo. Zadovoljen je odšel in prrhodnji dan o celi stvari nisem ničesar slišal. Petega oktobra sem mislil na to, da sta se poročila in radoveden ^em bil, kaj bodo k temu rekli njeni sorodniki. Da bo na Altwiese velik vihar, ko 1**1 o izvedeli, da je šla iz hiše ta/ko velika po- to sem vedel. ''Ze som mislil, da sta daleč za gorami, ko sctn sedmega oktobra dopoldne izvedel, da se je na cesti proti Altwiese dogodila velika avtomobilska nesreča. In prestirjšil <*m rip««ljftna na Altwiese V velikem sočutju sem takoj telefoniral Karlu Rasmussenu, sem mu povedal, kaj sem izvedel, ter sem ga vpnfeal, kako gre njegovi iMvalkmji. Nisem mu pa povedal, ako kaj vem o pomik. ,n da y*del o begu. Rasmussen mi je precej potrt TWa.l, da nečakinja ni preveč slaba, da je samo lahko poškodovana, da pa so ji bili pretreseni živci in da bo morala precej <-a*i ostat, v postelji. Rek« mi je, da naj prihodnji dan pridem k- nj«imu, "ker ima z menoj govoriti o več važnih zadevali. Kar se maslednjega dne izvedel od gospe Rasmusse-nove, si moreš vse predstavljati v najbolj črniii barvah. Tarnala je zaradi vnebovipijoče nebvaležnosti in o sramoti Rekla mi je, da se v njeni družini še nf nikdar kaj takega pripetilo in je pri tem zaničevalno pogledala svojega m»ža, ki je pod to nevihto stihml *ot pes. Rekla je, da je v hiši narobe, da nikdo ne more držati reda, da je \*e zmedeno in ta, koj sem u videl, kako trdno in spretno je toliko zaničevana liana imela vajeti gospodinjstva v svojih rokah. Da pa ii je se pole« tega, ko je bila enkrat tako "nehvaležna," tVdba *tree»^ ko ^ega velikega dela ni mogoče zmagovati, se je go-spoj Rasnn»s*-novi adelo n«*n<*no. Najbolj žalostno pri tem pa je bdo^da iz ufcoge mlade gospe, ki je bila še napol omc^ ** * bilo mpgoce opravi ti. nolbene b^ede. Ničesar drugega niso vedeli, ko* kar je napisala v pismu, ki ga je pustila m gospa Raflmussen je rekla, da bo prišlo fe innogo v™ motnega na dan. "Mlada gospa ee mi je smilila in som si takoj mislil, da bo mogoče potrebovala moje pomoči Toda tega nisem po-veual, temveč aem se samo ponudil, da bom gospo Moranovo enkrat zaslišal m mi bo mogoče vse zaupno -povedala, Y , «> m« tudi pedjali v ma jhno, zeio skromno sobo pod streho, v sofco nJade žene. Nahaja se med sobami za d* kis m tudi iu n« boljše opremljena. Gospa Morenova je le- NeJo^^ ^jfi'^ na njeni postelji i jesele pogledal«, ko sem jo poklical po imenV Za- t^L^^K^1^- «*** jo za ttfco ter sem jo vprašal, ako b: j! mogel na kak način pomagafti. Zago tovil sem ji, da o tem ne bom izdal nobene besede in sem ji obljubil, .da ae bom nikdar govoril o tem, kar mi bo povedali f smerno otožnimi očmi me pogleda in tiho odgovori, da k temu, kar ma je aanipal Hans Moran, nima ničesar dodati, kakor to^da je ibila z njim poročena in da jo je Hans Moran dan po poroki s svojim motornim kolesom počakal Ob robu go®da Na tem kolenu sta se peijala v mesto, da eta se, sama ni vedeta, V ^ P°®^je se je zavedla šele na 3T ^T^E? Rtra^° ^TOočih besedah svoje tete *v**iela, *«en — kako dobro bi mi bilo', ako M brfa Ob njegovi strani umrla. Zakaj saj nisva oba'umrla!" - r^rfnisi.) r TEB LARGEST SWVENE DAILY m UJSj!* PO NESREČI V ALABAMSKEM PREMOGOVNIKU V Mulgi, Alabama, čaka množica pred vhodom v premogovni:,-, v katerem je zija zahtevala triintrideset življenj.' -t rasna eksplo- STAREC IN MLADA ŽENSKA. 77-letni preužitkar Karl Roller se jf zaljubil v 27-letno služkinjo Marijo Auerjevo. ki je bila v služdii pri nekem klobasi-čarju. Hotel si .jo je pridobit' z darm i, to»la b.pa mlada ženska mu je dejala, da ima že Zaročenca. To je na Kollcrja tako učinkm-alo, da si je kupil na starini samokres, počakal služkinjo, da je prišla v prodajalno svojega gospodarja in je sprožil vanjo dva strela, enega pa sebi v glavo. Oba so pobrali težko ranjena. Dočim l*v do KolUrja morda rešili, pa ne verjamejo, da bi njegovo žrtev ostala živa. 2ENSKA S SAMNIS PASJO VPREGO (Nadaljevanje z 3. strani.) k r/da ka njem od zrnja. Nn, štorklja se ni dala meni nič, tebi nič odgnati. Vztrajal« j<* ju- ,';ls<'1 »>ta\"ili. In spet čez leto naško na dvorišču. Ko je stvar j nnto hiio jo dobili zopt-t v Hon-prišla Tromsoja pelje z našo barko. Piv.v rada je sprejela našo ponudbo, posebno še, ker ni bilo na poti proti jugu nobene aifirleške ladje. Ponosni smo bili. ko nam je tako pohvalila nršf» lad.jo. Varavn<>?f domišljali smo si njih sklenil, da vzame šotrkljo pri svojem prihodnjem }K)!etu s seboj v Afriko. Tako s<> je zgodilo. Ptieo-selivk o so s tem varovali poginiL, zaka j nobenega dvoma ni, da bi žival v mrazu, ki ga ni vajena, poginila. ŠTORKLJA Z LETALOM NA JUG. V Klaji>edi je do zadnjih dni ostala neka Štorklja kakor potnik. ki je zamudil zadnji vlak in se je v zadregi za hrano pridružila kurji družini na nekem kmečkem posestvu. Kure so štorkljo tmele, petelin, gozdar dvorišča, pa se ji je kmalu postavil po robu. Zdelo se mu je, da štorklja preveč i>oje. Za-Čel jo je napadati-. Kure so v ■začetilru mirno gledale, sle^lnjič pa so se tudi one opogumile, ter so odganjale vsiljivko s ko- SPREMEMBE V NEBŠKI DIPLOMACIJI. Nemška vlada l.o v na.»kraj- j T>«» na svojo slavo, ko ie našega šem času izvršila v« like spre-(starega pismeno prosila, če bi mem!l)e pri svojih pcslaništvili1 na povratiku. v Vardoju, prišli v Ijondonu, Rimu in na Dunaju. Posebni Hitlerjev poslanik von Ribbentrop Imi zaf«i-til London in bo prevzel vodstvo urada za kolonije v Berlinu. Naloga te ustanove l>o, pripraviti vse potrebno za po vrat ek bivših nentškrh kolonij. N Miški diplomatski zastopnik v Tjoixtonu postane von Hassel, spanji poslanik v Rimu, ki se zadnje čase vneto in uspešno islejstvuje pri Mussoliniju. Vmlstvo nemškega poslaništva v Rkrau naj bi r»re\-zel *^edanji nemški poslanik na Dtma.ra von Paprn« na Dunaj pa bo Nemčija podala kak-neira nian.i izvežbanega diplomata. ponjo. da bi >e z nami odioeljala v južne pokrajine. Dejala je, da ima oidi v januarju dosti o-l>ravka in bo na nas čafela. "To nizu me." ie zabrundal naš stari, "br y dvoma l>omo vaš' mali nrpravili to raslugo.M Ko - mo so vračali z bozatesra ribieg:' lova — v naši harki je ležalo kak'h tn;b rib, — smo pri. vnha'i v silnem snežnem mete-/u v najslabših vremensfkili ne-oriliakli v fiord Varanarer. S s'lnim naporom smo pristali v Vardoju in ila presneto resna. Morje je bilo do dna razburkano, voda je bila na vso moč nezanesljiva, snežilo je in burja je besnela. Trudili smo se, kar --mo se le megli, da bi se približali tovarišu, a bilo je kar lic-mcgoče. Videli smo barko — bila je nova in urna ladja — kako se je počasi potapljala in i mi vsi smo s - tresli ko trepetlika. Svoje ladje nismo nifca kor.mogli izpostaviti. Vili smo n ke in preklinjali svojo sla-«labost. "Fantje, nekaj se mora zgo-j »liti! Tovariši nam ne smejo utoniti!" je mahoma stopila Bva pred nas. Seveda, nekaj bi „se moralo ukreniti, a kaj? V Ali imate kako dolgo vrv?" Imeli smo. "Sem iz njo!" Hiteli smo po vtv. Zaslutili I smo, kaj se je Eva namenila storiti. A to je bila blaznost, da bi kdo kaj takega tvegal. Kdo bi se pač uipaJ v mrazu 30 stopinj pod -ničlo skočiti v vodo in celo plavati ? V takšnem morju ? Nismo ji mogli braniti. Še preden srmo se dobro zavedli, si je Eva že privezala vrv o-krog pasu in je s kratko, uika-zujočo prošnjo staremu, naj barko čim bolj približa "Morski zve»di", planila v morje. Nismo si upali dihati, misleč, da se bo zdaj 7.daj potopila. Strela božja, to ti je bila ženska! Plavala je in plavala in nas vse osran»otila. To vendar ne gre! Kar zmore ženska, bomo pa vendar zmogli tudi mi! Dva od nas sta skočila za njo. Kaj bi še dosti govoričili? Vsi trije so resnično priplavali do "Morske zv6zde". Vse moštvo smo rešili, dasi zares z nadčloveškimi močmi in v nevamost i «a la