Poštnina platana v gotovini Cena - Prano Lir OJkO Štev. 177 V Ljubljani, v ponedeljek, 4. avgusta 194t-XIX Leto TI. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. Uredništvo in uprava^ Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Concessionaria esclusiva per la pubbliciti 3i provenienza italiana ed estera: Unione PubblititA ItaJiana S. A-, Milano. Sedmi teden bitke za Rusijo Uničevalni boji okoli Smolenska in juino od Kijeva se nadaljujejo - Nemški vojaški voditelji so z dosedanjim potekom zadovoljni Berlin. 4. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Med uničevanjem sovražnikovih sil zahodno od Pejpuškega jezera je bilo zajetih okoli 10.000 vojakov ter veliko vojnega materiala, med njim številni oklopni vozovi in topovi. Na drugih delih vzhodnega bojišča se operacije razvijajo zmagovito. Preteklo noč so znatni oddelki bojnih letal z dobrim uspehom bombardirali vojaške cilje v Moskvi. Prectenočnje nemško uradno vojno poročilo pravi: V Ukrajini so nagli nemški oddelki vdrli globoko med sovjetske enote, ki izvajajo umikalne premike. V predelu 350 km južno od Kijeva je velika uničevalna bitka. Sovjetske divizije, obkoljene vzhodno od Smolenska, »o bile še bolj stisnjene v nemške klešče. Nemška bojna letala so preteklo noč z dobrim uspehom napadala preskrbovalne im vojaške naprave v Moskvi ter važne železniške vozle ob gornji Volgi in v južni Ukrajini. Stockholm, 4. avgusta, r. Ponoči je več nemških letalskih oddelkov močno bombardiralo sovjetsko prestolnico Moskvo. Zmetali so na važne objekte precejšnjo količino visoko eksplozivnih in zažigalnih bomb. Bombe so povzročile veliko škodo in zanetile veliko požarov. Kljub hudemu protiletalskemu ognju so nemška letala izpolnila svojo nalogo. Berlin, 4. avgusta, s. Severnoameriška propaganda širi po svetu popolnoma napačne razlage o vojaških dogodkih na ruskem bojišču in pozablja na nekatere bistvene točke. Navzlic mogočni sovjetski oborožitvi, so nemške čete z mečem v roki osvojile v štiridesetih dneh nepretrgane bitke ozemlje, ki je trikrat večje od Anglije. Na zahodnem bojišču je lani nemška vojska v 45 dneh zasedla manj ozemlja. Zato ameriška trditev, da nemške čete to pot dosti počasneje napredujejo, ne odgovarja dejstvom. V Berlinu so zadovoljni in ponosni nad uspehi, ki so jih nemške vojske dosegle. Te so napredovale nagleje kakor lani na zahodu, čeprav je ozemlje v Rusiji težavnejše, čeprav je sovjetska oborožitev ogromna in čeprav je sovjetski odpor prisilil Nemce, da so se morali nepretrgoma bojevati vseh štirideset dni. V vojni se uspehi ne merijo po zavzemanju ozemlja, ponavljajo v Berlinu, temveč po uničevanju sovražnikovega vojnega materi-jala. Prav zaradi tega so nemški vojaški voditelji zadovoljni. Vojna, ki poteka v Rusiji je zelo zapletena. Obračun v taki vojni se podaja, kadar se seštejejo topovi, letala, motorna vozila, orožje in ljudje, ki jih je nasprotnik izgubil. Berlin, 4. avgusta, s. Na osrednjem bojišču je spet propadel eden izmed neštetih sovjetskih protinapadov, ki so ga izvedle oklopne sile. Nasprotnik je bil odbit, številni oklopni vozovi so bili razdejani. Sovjetske izgube so znatne. Na severnem delu bojišča je neki nemški polk odbil napad, ki ga je nasprotnik izvedel z znatnimi silami proti nekemu mostišču. Po hudih izgubah so Sojeti bili prisiljeni k umiku in pustili so na bojišču orožje in strelivo. Na bojišču pri Smolensku so nemške čete dosegle nove sijajne uspehe. Čeprav je nasprotnik pri odporu uporabil svoje najboljše sile, se je moral umakniti v neredu na nove postojanke. Berlin, 4. avgusta, s. Kakor poroča DNB, so predvčerajšnjim Sovjeti izgubili 129 letal, od tega 77 v letalskih bojih. Nadaljevali so se uspešni napadi na sovjetske železnice in prevoze, zlasti na oklepne vlake. V štirih tednih boja je en sam nemški oklepni oddelek onesposobil 566 sovjetskih oklepnih Med boji na severnem delu vzhodnega bojišča je nemška oklepna divizija z drznim napadom zasedla 'važne postojanke. Vsi sovjetski poskusi za- zopetno osvojitev so bili odbiti. Mrtvih je bilo nad ‘2300 sovjetskih vojakov, na tisoče pa zajetih. Nemcem je padlo v roke tudi 71 in najtežjih oklepnih voz in dve letali. Helsinki, 4. avgusta s. Poročila, ki prihajajo z baltiškega bojišča potrjujejo, da so nemške armade ob Pejpuškem jezeru začele e veliko in silovito bitko, ki naj zlomi zagrizeni sovjetski odpor na poti od zahoda proti Leningradu. Po novicah, ki »o jih dobili finski listi, je 300.000 političnih kaznjencev noč in dan na delu, da bi popravili številne mostove na Stalinovem kanalu. Ruske politične oblasti so zapovedale z vso naglico ustanavljati ženske miličniške bataljone, ki voz, 233 poljskih topov, 151 protitankovskih topov I naj z vojskovanjem iz zasede ovirajo nasprotnikovo ter 21 protiletalskih topov. I napredovanje. Letalski napadi na Malto in na Tobruk Uradno poročilo štev. 425 pravi: Oddelki Kr. letalstva so bombardirali pomorsko oporišče Malto. V severni Afriki topniška delavnost na fronti pri Tobruku. Naši letalski oddelki so odvrgli razdiralne in zažigalne bombe na železniško postajo Marsa Matrnch, kjer so nastali požari. V vzhodni Afriki go hrabre tete posadke v Uolkefitu znova dokazale svoj vzvišeni duh in svojo občudovanja vredno vztrajnost. Močan oddelek teh čet, dobro podprt od nacionalnih oddelkov, je pod poveljstvom podpolkovnika Gonnelle izvršil drzno ofenzivno akcijo, pri kateri je prodrl globoko v vrste sovražnika, ki je imel hude izgube. V Sredozemlju je eno naših letal s torpedom zadelo veliko sovražnikovo enoto. Z bojišča, 4. avg. s. V severni Afriki je položaj ustaljen. Značilne so zanj stalne akcije pa-trol in topništva, ki se razvijajo v slavnem v ponočnih urah, ker tedaj poneha vročina, ki je podnevi nevzdržna. Angleži so v zadnjih dneh napadli s svojim letali italijanske postojanke v to-bruškem odseku, a vselej zaman, tako da so jih nazadnje opustili. Ob svitu lune je bilo mogoče italijanskim in nemškim topničarjem sistematsko obstreljevati angleške utrdbe, pristaniške napra- • ve, skladišča in rezervoarje, kakor tudi ladje v • tobruški luki. Nov ameriški urad za gospodarsko vojno Washington, 4. avgusta, s. Roosevelt je ustanovil nov urad za gospodarsko vojno. Imenuje se »Urad za gospodarsko obrambo«. Med drugimi so člani tega urada: namestnik zunanjega ministra Welles, vojni minister Stimson, zunanji minister Hull, mornariški minister Knox ter finančni minister Morgenthau. V njem je tudi zastopnik mi-lijarderske rodbine Rockefellerjev, kar dokazuje, da bo ojačena zlasti gospodarska vojna zoper Južno Ameriko. Pravi angleški in ameriški načrti glede Evrope in sveta Vso oblast v Evropi naj bi imela po vojni Sovjetska Rusija Rim, 4. avgusta, s. Vsa poglavitna glasila evropskega tiska, ki ni zasužnjen koristim demokratičnih držav, poudarjajo članek londonskega »Timesa« pod naslovom »Mir in sila«. Najvažnejši angleški list je enkrat snel običajno krinko in objavil naslednje tri načrte za bodoči mir: 1. Bodoči mir bo mogel temeljiti samo na sili, seveda na oboroženi sili. 2. Ta oborožena sila za stražo nad novo ureditvijo sveta po angleški in ameriški mirovni zamisli bosta Anglija in Združene države. 3. V Evropi je potrebno, da Združene države in Anglija tam razpolagajo s prevladujočo kontinentalno silo, ki naj bo za Anglijo in za Ameriko orožnik na evropski celini. Ta sila ne more biti Francija, tudi ne more biti Os, torej more biti le Rusija. Z drugimi besedami si Anglija, Amerika in Rusija mislijo razdeliti svet v tri kose. Evropski kos bi bil v veliki meri izročen Rusiji, ki je po sodbi bogataških držav sposobna obvladovati ga s svojo oboroženo silo. Anglija in Amerika seveda računata tudi na uničujoči učinek boljševizma. Evropski narodi poznajo usodo, katero sta jim določila Roosevelt in Churchill. Vsaka evropska država mora poslušati glas usode. Tiste države, ki iz lenobe ali strankarstva ali vojaškega strahu ali iz sebične bojazni ne čutijo dolžnosti sedanjega časa, ne izdajajo samo Evrope, temveč sebe same. Vzajemnost Evrope ni zdaj več vprašanje dostojanstva in razumnosti, temveč zakonite obrambe. Evropa ima roparje zdaj pred vratmi in pred hišnimi okni. Vesti 4. avgusta Nameni ameriških obiskov v Moskvi Berlin, 4. avgusta s. Angleška in ameriška propaganda s silnim povdarkom razširjata novice, da je imel Hopkins v Moskvi ie več pogovorov s Stalinom in Molotovom. Med temi pogovori so obravnavali vsa vprašanja, ki jih je v svoji poslanici Stalinu načel Roosevelt, zlasti pa so govorili o dovažanju ameriškega vojnega gradiva v Rusijo. Po poročilih, ki jin imajo v Berlinu, je bil končno baje dosežen sporazum o načinu, kako se naj dovažajo ameriške potrebščine v Rusijo. Amerika bi se naj bila baja obvezala, da bo čez Vladivostok poslala v Rusijo približno 500 bombnikov in prav toliko najmodernejših lovcev. Istočasno bi s temi letali poslali v Rusijo tudi ameriške letalce, ki so zahtevali in prejeli dovoljenje, da se vojskujejo na sovjetskem bojišču. Hopkins je tudi sporočil Stalinu, da se je približno 1000 Amerikancv, ki žive v Rusiji, odločilo sestaviti lastno legijo in se 1 vojskovati na strani sovjetskih čet. V to legijo pa se mislijo prijaviti predvsem tisti Amerikanci, ki so se kot prostovoljci vojskovali v Španiji. Minister dr. Goebbels obišče Romunijo Bukarešta, 4. avgusta, s. Minister za pro-Gobbels bo obiskal Romunijo takoj po zmagovitem zaključku vojne na vzhodu. _ _ ske vlade, da bi uradno obiskal Romunijo. Dr. pagando dr. Gobbels je sprejel vabilo romun-slancu kapitanu Ramseyu, ki je javno govoril, da so to vojno sprožili in povzročili Židje. Sodišče je kapitana Ramseya oprostilo očitka, češ da sodeluje s sovražnikom. Vojni minister Margeason pa je sporočil parlamentu, da je prejel od kralja ukaz, da naj sporoči parlamentu, da je bil aretiran in zaprt angleški poslanec sir Herbert Paul Latham ter predan vojnemu sodišču, ker je kršil vojne zakone. To poročilo je izzvalo med poslanci izredno pozornost in »Times« piše, da se je po 1. 1815 prvič zgodilo, da je bil aretiran in zaprt poslanec, ki je bil v vojni službi. »SLOV. DOM« v vsako hišo! Umetniška razstava Dremelj-Oaspari-Smerdu odprta Danes ob 11 dopoldne je bila odprta v Jakopičevem paviljonu umetniška razstava trojice Dre-melj-Gaspari-Smerdu. Nekaj čez sto prijateljev umetnin je prišlo k otvoritvi. Med drugimi so bili navzočni tudi podprefekt dr. Bisia kot zastopnik Visokega Komisarja. Umetniško trojico je predstavil predsednik slovenskih likovnih umetnikov prof. Šantel, ki je v svojem govoru očrtal bistvene umetniške poteze vseh treh razstavljalcev. Po uvodnem govoru so si gostje ogledali okusno prirejeno umetniško razstavo. Smerdu ima na razstavi precejšnje število plastik, Gaspari pa prednjači spet s slovenskimi narodnimi motivi in portreti, ki so narejeni v oljih. Dremelj razstavlja precej okusno izdelanih medalj in plaket. Z ogledom so bili odlični gostje zelo zadovoljni. Razstava je odprta vsak dan dopoldne in popoldne in občinstvu toplo priporočamo, naj si jo ogleda. V Nemčiji so v soboto praznovali obletnico bivšega predsednika republike maršala Hindenburga. Na nieg ov grob v Tannenbergu je topniški general weyer v Hitlerjevem imenu položil venec. Sovjetski tisk prinaša razne vladne oklice na prebivalstvo. Ti oklici pravijo, da je nastopila za sovjetsko zvezo nevarna ura in da naj se vse ljudstvo bori proti izdajalcem, beguncem in razširjevalcem zmede. Ameriška vlada je sklenila razne slovite filmske igralce dodeliti svojim poslaništvom zaradi propagande. Tako je znani igralec Robert Montgomerry imenovan za mornariškega odposlanca v Londonu. Montgomerry je že v pretekli vojni služil na francoskem bojišču kot šofer. Ameriški listi poročajo, da je Stalin poslal Rooseveltu osebno pismo, v katerem zahteva od Združenih držay nujne pomoči, sicer se Rusija ne bo mogla dolgo upirati. Vojaško poveljstvo v holandski Indiji je izdalo odlok, po katerem je sleherni ladji prepovedano prihajati v ta mošnja pristanišča ter nalagati premog in gorivo, ce nima poprejšnjega dovoljenja holandskih vojaških oblasti. Glasilo nemških vojaških krogov »Bdrsen Zevtung* odločno zavrača propagandna poročila ameriškega tiska in ameriških radijskih postaj. Ta poročila govore o nekem zastoju vojaških operacij na Vzhodu in o nekih nemških porazih na vzhodnem bojišču. List poudarja, da operacije na Vzhodu potekajo v redu in normalno in se pripravljajo novi veliki uspehi na vzhodnem bojišču. Sovjetski poslanik pri Čangkajšekovi vladi je sporočil v imenu sovjetske vlade razne predloge za obnovitev odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Sedanji mednarodni položaj na Daljnem Vzhodu je tako napet, da je treba samo iskre, pa bo počilo. Mednarodni gospodarski položaj sili Japonsko, da izpopolni svojo obrambo, da ojači svojo industrijsko izdelavo in da vzdržuje življenjsko raven japonskega ljudstva tam, kjer to dovoljujejo lastni gospodarski viri. Nemški poslanik v Sofiji Weckerle je dnevnikoma »Utro« in »Zarja« dal izjavo, v kateri pravi, da je Bolgarija danes, dosegla svojo staro veličino in da nemška vojska ne bo nikdar pozabila sprejema v Bolgariji. Angleško poveljstvo na Daljnem Vzhodu je poslalo nove avstralske čete v pokrajino Burmo, ki meji na francosko Indokino. Holandska vojna ladja je ustavila francoski parnik »Dupeix« in ga s 6ilo odvedla v neko pristanišče na Javi. Švedska vlada je sprejela prošnjo finske vlade, da bi prevzela varstvo finskih koristi v Angliji. Rooseveltovega osebnega odposlanca v Londonu, Harimanna, so ameriški časnikarji vprašali, ali je Anglija zmožna dobiti sedanjo vojno, pa jim je dejal, da je to stvar, o kateri ne more govoriti. Napovedi lorda Hallfaza Newyork, 4. avgusta, s. Angleški poslanik v Združenih državah je imel govor po radiu, v katerem je m.ed drugim dejal: Čeprav se zdi, da utegnejo bližnji meseci biti morda usodni, vendar imamo zdaj več zaupanja, kakor v preteklosti, čeprav je pred nami še dolga pot, preden bomo mogli doseči sovražnikovo izdelavo in njegovo uspešnost. Poročilo o delu Fašistovske korporacijske zbornice v dveh letih Rim, 4. avg. s. Predsednik Fašistovske korporacijske zbornice je Duceju poročilo o delu te ustanove v prvih dveh letih njenega obstanka. Zbornica je bila v sedanji obliki ustanovljena ob dvajsetletnici Bojevniških fašijev in začela z delom nekaj mesecev pred začetkom vojne. Z ustanovitvijo nove zbornice je bil v Italiji potrjen sistem dveh zbornic. Po ustavnem zakonu se število poslancev lahko spreminja, toda spremembe so malenkostne. 23. marca 1939 je bilo n. pr. 682 poslancev, danes pa jih je 691. Zbornica je imela 29 sej in preučila 49 zakonskih načrtov. Zakonodajne komisije so imele 315 sej in razpravljale o 1237 zakonskih načrtih, izdale pa so jih 300. Vsi zakonski načrti so bili obravnavani v najkrajšem času po predložitvi, t. j. v petih do petnajstih dnevih, kar priča o izbornem delovnem redu te ustanove. Posebne pogoje za zakonodajno delo zbornice je prinesla vojna. Tu je treba zlasti omeniti zakone o organizaciji naroda v vojni in o disciplini državljanov v vojnem času, zakonske ukrepe o urejevanju gospodarstva v vojni, o ureditvi izdelave in porabe, o vojnih financah itd. Od 10. junija 1940 do 23. marca 1941 je zbornica obravnavala 230 zakonskih predlogov, ki spadajo neposredno v vojno zakonodajo. Pri vsem tem pa se je redno zakonodajno delo razvijalo neovirano. Vse to delo pa ni oviralo članov zbornice, narodnih svetnikov, da ne bi'zadostili svoji vojaški dolžnosti. Okoli 300 jih je bilo mobiliziranih in se udeležilo operacij na različnih bojiščih, povsod v prvih vrstah. Devet poslancev je našlo slavno smrt na bojišču. To so glavni podatki iz obsežnega poročila, ki ga je predsednik zbornice Grandi podal Duceju. Sprejemi prefektov pri Duceju Rim, 4. avgust s. Duce je nadaljeval s sprejemanjem letnih poročil prefektov in je v zvezi * tem sprejel prefekta iz Ternija, iz Viterba, iz Napolija iz Salerma in iz Rima. Knez Pijemontski pregleduje milico, namenjeno na rusko bojišči Mantova, 4. avgusta, s. Knez Pijemontski je po nekaterih krajih mantovske pokrajine pregledal oddelke Črnih srajc, namenjene na vzhodno bojišče. Legionarji so visokemu generalu nudili veličastno sliko ponosa, reda in discipline. Knezova navzočnost je povsod med ljudstvom vzbudila navdušene manifestacije. Nove možnosti za sodelovanje z Italijani Ljubljana, 4. avgusta s. Čeprav imajo ustanove Narodne fašistovske stranke v Ljubljanski pokrajini po zadnjem ukrepu glavnega tajnika popolnoma prostovoljni značaj, bo vendar možnost pristopa v nekatere značilne fašistovske ustanove, kakor v Zvezo poljedelskih delavk in gospodinjskih pomočnic, v Dapolavoroi v športne in mladinske organizacije nudila novo zelo obsežno področje za sode-delovanje med Italijani in med državljani nove pokrajine. Angleški nočni napad na Berlin In Potsdam Berlin, 4. avgusta s. V noči na 3. avgust so angleška letala bila nad zahodno in severno Nemčijo. Gre za akcije brez vojaških učinkov. Nekatera letala so dospela prav do Berlina. Metala so skoraj samo na rob mesta nekaj malega bomb. Med prebivalstvom je nekaj mrtvih in ranjenih. Angleški letalski napad na Berlin in Potedam ni prizadel škode ne na vojaških ciljih in ne napravah, ki so važne za vojno gospodarstvo. Žrtve so med civilnim prebivalstvom, škoda pa je bila povzročena na stavbah kulturnega značaja, zlasti v parku potsdamskega gradu. To enova dokazuje, da se Angleži drže nekulturnih načinov vojskovanja. Zahteve po izgonu nemških državljanov Kabul, 4. avgusta, s. Angleški poslanik pri afganski vladi je storil podoben korak, kakor angleški poslanik v Perziji in zahteval od afgaa-skih oblasti, naj zmanjšajo število nemških strokovnjakov, zaposlenih v Afganistanu, češ da ti predstavljajo nevarnost za Indijo. Afganska vlada je zahtevo odbila češ da živi v Afganistanu le prav malo nemških državljanov, ki se ne bavijo s politiko. Sovjetski poslanik v Perziji je v imenu svoje vlade zahteval, naj Perzija izžene vse nemške državljane. Ne žitno polje, pač pa kup plevela v ognju Ljubljana, 4. avgusta. Uprava policije je snoči obvestila Uubljansko gasilsko četo, da gori žitno polje ob Smartinski cesti. Gasilci so se seveda takoj podali z gasilskim avtomobilom in devetimi možmi na kraj požara. Tja so odšli od 21. Ko so prišli na kraj »požara«, so ugotovili, da gori le kup plevela, ne pa žitno polje, kakor so bili prvotno obveščeni. Plevel so kar pustili, da je pogoreL ker itak ni bilo nobene nevarnosti, da bi se kje kaj vnelo. Po ugotovitvi dejanskega stanja so se gasilci čez dobre pol ure spet vrtuU » Mestni dom. Prebivalstvo ljubljanske okolice pozdravlja Vis. Komisarja £ksc. Grazioli je včeraj nadaljeval z obiski v pokrajini in bil navdušeno sprejet na Dobrovi, v Horjulu, v Borovnici in v Preserju Ljubljana, 4. avgusta 1941. Visoki komisar Eksc. Grazioli je včeraj nadaljeval vpostavljanje stikov s prebivalstvom slovenske pokrajine. Včeraj mu je prebivalstvo še enkrat ponovilo izraze vdanosti in zvestobe do fašistovske Italije. Visokega dostojanstvenika je spremljal Gatti •dr. gr. uff. Franco glavni nadzornik ministrstva za. ljudsko kulturo, podpoveljnik fiSastovskih podpornih srediSč, karabinjerski major Cavollero, dodeljeni častnik, pokrajinski tajnik Dopolavora Liberati. Visoki Komisar je odpotoval iz pred vladne palače ob 8 in prižel ob 8.10 na Dobrovo. Velika vas, ki z okolico šteje 4500 ljudi, je bila vsa v zastavah in slavolokih, na katerih so se blesteli pozdravni na-piai . Pri vhodu v kraj je Visoki Komisar stopil prvi ▼ stik z ljudstvom, ki je živahno manifestiralo. Zanimal se je za življenje in delo prebivalcev. Pozdravni govor je imel župan, Eksc. Grazioli se je potem za pozdrav zahvalil, nato pa so mu predstavili občinske svetnike in zastopnike krajevnih oblasti ter učitelje. Ko je pregledal oddelek milice, ki ga je pozdravil z orožjem, je poslušal pozdravni nagovor župnika in belo oblečene deklice, ki mu je izročila šopek cvetja. Ljudstvo, ki se je gnetlo ob robu ceste, se je potem zbralo okoli Visokega Komisarja, ki mu je v govoru izrazil zahvalo za sprejem ter omenil, koliko je Duce naredil v kratkih treh mesecih zasedbe za slovensko pokrajino. Potem je dostavil, da je moralna naloga vsakogar, da z najpopolnejšo lojalnostjo odgovori na lojalnost fašistovske Italije, na katero vežejo pokrajino vezi skupne vere, ki je vera Rima. Tople ovacije so pozdravile besede Eksc. Visokega Komisarja, ki je pred odhodom obiskal še starodavno cerkev. Pri odhodu mu je bila izkazana vojaška čast ob zvokih državnih himen. Po vožnji med zenimi tratami in polji ter med gozdnatimi griči, je Visoki Komisar dospel v kmečko središče Horjul. Tudi tam se je zbralo vse ljudstvo ob glavni cesti, ki je bila vsa v zastavah. Zbrana je bila tudi šolska mladina in gasilci v uniformi. Krajevne oblasti in duhovščina so šle Visokemu Komisarju nasproti. Župan mu je izrekel dobrodošlico v imenu ljudstva, župnik pa mu je izrekel vdanostne izraze in lojalnost, ki navdihuje prebivalstvo horjulske občine do Duceja in do zastopnika fašistovske vlade.- Dekletce v narodni noši mu je izročilo šop pozlačenega klasja, povezanega s tribarvnico. Visoki Komisar se je pogovarjal z nekaterimi kmeti, se zanimal za žetev, se ustavil ob slikoviti skupini narodnih noš, nato je odšel na vaški trg, množica pa se je zbrala okoli slavnostnega odra, vsega v tribarvnicah. Eksc. Grazioli je potem imel nagovor, v katerim je pozdravil ljudstvo in mu povedal kakšna so čustva, ki jih je Duce izrazil z ozirom na prebivalstvo nove pokrajine: red, pravičnost in enakost za vse tiste, ki delajo in ki z vsakdanjim trudom pomagajo za napredek gospodarstva v pokrajini. Če bo prebivalstvo vztrajalo v lojalnosti, katero je 'Tet potrdilo, bo od tega imelo velike koristi. Nekaj ponosnih besedi je naslovil tudi oddelku Črnih srajc, ki mu je ob robu trga izkazal vojaške časti. . Po pozdravu Vladarja in Duceja, na katerega fe prebivalstvo odgovorilo z glasnim vzklikanjem \Živio», je v spremstvu župnika obiskal farno cerkev, od ondod pa je odšel na poveljstvo milice in se pogovarjal s častniki. Ljudstvo mu je med potjo vzklikalo »Živio Italija«. Nič manj topel ni bil sprejem v Borovnici, kamor je Visoki Komisar dospel skozi vrsto vasi, ki so bile vse v zastavah. Tudi Borovnica ob vznožju velikega viadukta, ki so ga v kratkih dveh mesecih obnovili italijanski vojaki, je bila vsa v zastavah. Vse prebivalstvo je pozdravilo Visokega Komisarja, ki je pregledal oddelek železniških pionirjev ter se razgovarjal s kmeti. Tudi tu ga je pozdravil župan f župnik Franc Zorko. Včeraj, dne 3. avgusta 194-1. je v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani umrl gospod Franc Zorko, župnik v Kamni gorici. Njegovo truplo loži v mrtvašnici Zavetišča, v torek dopoldne pa bo prepeljano na Žale v kapelico sv. Frančiška, odkoder bo v torek ob 3 popoldne pogreb k Sv. Križu. Naj v miru počiva! in župnik, ki ga je spremil v cerkev. Zatem se je Visoki Komisar seznanil z zastopniki krajevnih oblasti ter obiskal občinsko pisarno. Ob 10.30 je po cesti, ki se vzpenja vzdolž Krima, dospel v planinsko vas Preserje, ki mu je v pozdrav poslala nasproti svoje najmlajše prebivalce in ki je bila vsa v zastavah. Zupan je v družbi drugih krajevnih oblasti prebral vdanostno izjavo, nato pa ga je v imenu faranov pozdravil župnik. Visoki komisar je potem odšel na občino in pregledal načrt za ureditev cest, za vodovod in za novo šolo. Občini je dal podporo 10.000 lir. Pred odhodom je še obiskal cerkev. Po kratkem nagovoru, v katerem je pozdravil kmečko ljudstvo in se mu zahvalil za sprejem, hkratu pa povedal, kakšna velika dela je Duce določil, da se odpravi brezposelnost. Povsod je Eksc. Grazioli razdelil znatne vsote denarja med siromake. Med navdušenimi pozdravi je nato odpotoval v Ljubljano, spotoma si je pa še ogledal osuševalni načrt za razne kraje na Barju. Fašistične organizacije v Ljubljanski pokrajini Zvezni poveljnik Eksc. Emilio Grazioli Rim, 2. avgusta, lp. Strankin »Glasnik naredi)« objavlja: 1. Na podlagi Ducejevih določil je Tajnik Stranke določil, da naj se ▼ Ljubljanski pokrajini ustanove naslednje organizacije: a) pokrajinska zveza središč pomoči' v Ljubljani in slična središča v občinah in okrajih; ■ b) pokrajinska sekcija poljedelcev in občinske sekcije; c) pokrajinska sekcija poljedelskih delavk in delavcev na domu in občinske sekcije; d) zvezno poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani in odnosna občinska in okrajna poveljstva; e) vseučiliška organizacija v Ljubljani; f) pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani in odnosni Dopolavori v občinah in okrajih; g) pokrajinski Odbor C. 0. N. I. Vse organizacije imajo popolnoma prostovoljski značaj. V zvezno poveljstvo mladinskih organizacij v Ljubljani se bodo lahko vpisali mladina italijanskega državljanstva in mladi Slovenci. V vseučiliško organizacijo so bo lahko vpisala mladina z vseučilišča v Ljubljani. • Poleg tega pa se bodo ustanovili: a) bojevniški Fascio za vpisane v PNF. ki bivajo v Ljubljani ali pa v Pokrajini pred priključitvijo, v smislu No. 1 »Strankinega glasnika na-redb« štev. 145 z dne 30. junija XIX; b) ženski Fascio v Ljubljani za fašistične žene, ki bivajo tam in za žene italijanskega državljanstva, ki so bivale v pokrajini pred priključitvijo; 2. voditeljski okvir bo tako sestavljen: zvezni poveljnik zveznih središč za pomoč v Ljubljani, ki ga imenuje Duce na predlog Tajnika Stranke, ki bo tudi izvajal dolžnost zveznega poveljnika mladinskih organizacij; dva zvezna podpoveljnika (eden za zvezno središče za pomoč, drugi pa za mladinske organizacije). Zaupnica za ženski Fascio, ki ji bosta pomagali dve podzaupnici; Pokrajinska tajnica in sodelavka za sekcije poljedelskih delavk in delavk na domu; zaupnik za vseučiliško organizacijo; predsednik pokrajinskega Dopolavora; predsednik pokrajinskega odbora C. 0. N. I.; za Fascio v Ljubljani bodo voditelji isti, katere predvideva pravilnik P. N. F. Za okrajna središča in občinska središča za pomoč bodo imenovani poveljniki središč. 3. Duce je na predlog Tajnika Stranko začasno zaupal nalogo Zveznega poveljnika zveznih središč za pomoč in mladinskih organizacij Visokemu komisarju v Ljubljani, fašistu Emiliu Gra-zioliju. * Tajnik stranke je določil, da naj se pri vsakem Fasciu bojevnikov ustanovi občinski odbor za nadzorstvo cen. V odboru bodo zastopniki župana in strokovnih organizacij za poljedelstvo, industrijo, trgovino in zadružnih zvez, predsedoval pa mu bo predsednik Fascia. Fašist Maurizio Malaviglia le bil poklican za člana posvetovalne komisije, ustanovljene pri Zakonodajnem uradu Nacionalnega ravnateljstva C. N. F. Ilirija : Primorje 5:2 (3:0) Primorje II : Ilirija II 2:0 (1:0) Rappresentanie importanti assumonsi per vaata dientela Ita-iia Referenze di prirno ord:ne. Zastopstva važna, se sprejmejo za obširno klientelo v Italiji. Prvovrstna priporočila. Studio Teenico Commerciale Rag. Carone — Avr. Cerillo — Cimarosa, 84 — Napoli Včerajšnja nedelja Je bila prav lepa: sonce je prijetno sijalo, le lahek veter je pihal popoldne. Kako težko so čakali ljubljanski kibici včerajšnjega srečanja med starima ljubljanskima rivaloma Ilirijo in Primorjem pove že dejstvo, da so že mnogo pred začetkom »dejanja« prihajali na igrišče. Kaj jim je bilo mar včeraj kopanje, kaj izleti. Včeraj so ostali vsi lepo doma, ali so vsaj kmalu prišli z izletov domov, samo da bodo lahko gledali tekmo, ki jo že dolgo vrsto let 'ni bilo. 2e pri predtekmi se je nabralo čez 1500 navdušenih gledalcev, do začetka glavne tekme pa jih je prišlo na igrišče čez 2000, tako je bilo igrišče lepo zasedeno in je spominjalo na nekdanje najboljše čase ljubljanskega nogometa. Eno vsekakor drži: Ilirija in Primorje vlečeta. Stara kibiška kri se je spet enkrat vnela, pa tudi igralci enega in drugega moštva so se kar nekam vživeli v stare čase in igra je bila kot nekdanje čase: borbena, lepa, zagrizena in le uvidevnosti soigračev je bilo pripisati, da nekajkrat ni prestopila meje sportnosti. Pa kibice da ste videli, kakšni so bili, kakor osam zadek, tako je njim opletal jezik. Oni so pozabili na čase, v katerih sedaj žive naši klubi, pomladili so se za dobrih 8 let in navijali kakor nekdaj. Prijatelji belo zelenih so imeli svoj dan, uživali so spet enkrat po osmih letih, saj so njihovi ljubljenci »namlatili« večne »neprijatelje« Primorjaše, kar je bilo tudi nekoč redko. Danes, po osmih letih, pa jim je to uspelo. Zakaj, bomo že še povedali spodaj. Oni, belo-zelenim klubašem nasproti, Primorjaši, pa niso imeli prilike, da bi tako uživali. Sicer so gledali nekaj zelo lepih potez in zamislekov, toda vse to je bilo za zmago očitno premalo. Primorjaši so se pač ^potroštali«, da bodo njihovi že pri revanžu pokazali kaj znajo in da danes niso imeli dan. Včerajšnje srečanje je že spočetka Izgubilo svoj smoter, kajti videti je bilo, da Primorjaši jemljejo srečanje kot nekak spomin na stare čase, resno zadevo in so se v igro doslovnd zagrizli. Vse so dali iz sebe, samo da bi zmagali. In če povemo, da so imeli črno-beli samo štiri lahke treninge za seboj, Ilirijani pa skoro 2 meseca resnega treninga, bi se .nam utegnilo razjasniti, zakaj tudi včerajšnji tolikšni poraz. Primorje : Ilirija (rezervi) 2:0 (1:0). Tudi obe rezervi sta se pomerili med seboj in Cnnobeli so odločili bitko v svojo korist. Bili so boljši skoraj v vseh linijah. Oba gola, od katerih pa je bil drugi prav mojstrsko izveden, je zabil Ceglar, ki je igral srednjega napadalca. Že ta igra je bila sila zanimiva in polna lepih momentov. Kibici so se vedno bolj razvnemali in že komaj komaj pričakovali glavnega srečanja med črno-belimi in belozelenimi. Ob šestih sta nastopili obe glavni enajstorici v naslednjih postavah: Ilirija: Malič, Verovšek, Berglez, Bogme, Var-šek, Ice, Sandi, Unterreiter, Žitnik in Doberlet. Primorje: Stairec, Jug, Hassl, Piše,k M., Slamič, Makovec, Jug II* Slapar, Erman, Pepček in Uršič. Pred začetkom so se enajstorici slikali in bili deležni navdušenega ploskanja. Kibice je tresla mrzlica, vsi so pričakovali, kaj bo. Nekaj poteka igre: Ilirija je imela v obrambnem triu močno oporo, ki je onemogočila nasprotnikov napadalni kvintet ter mu ni pustila streljati. Malič v golu je imel dan, kakor se reče, in v rokah so mu ostale žoge, za katere je že sam mislil, da so izgubljene. Belo-zelena kriiska vrsta je bila lepo vigrana in je po-vezavala igro med branilci in napadalci. Opravila je svoje delo zelo dobro. Najmočnejše orožje pa je imela Ilirija v napadalni petorici, v kateri so igrali na živo in mrtvo. Zelo uspešen je bil to pot Sandi, ki je od petih strelov poslal v vrata dva. V napadu je delovalo vse tako, kaikor je treba. Ilirija je predvajala za oko ne toliko lepo igro, kakor je bila po drugi strani koristna. Čisto enostavni prenosi, dolgi pasovi na krila, enostavni centri in udarec na gol. da se res prijateljsko pomerijo z belo-zelenimi | Dočim so nasprotniki predvajali bolj tehnično iz-in pokažejo, kaj še znajo iz starih dobrih časov, I glajeno igro, ki pa je bila neučinkovita, manjkalo dočim so belo-zeleni vzeli srečanje kot povsem ] je zadnjega koraka. Prvi gol za belozlene je do- Prvi obvezni dogoni goveje živine, namenjene za prehrano prebivalstva Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata sporoča, da se bo y torek, dne 5. t. m., ob 8.30 vršil v Grahovem za občini Bloke in Stari trg prvi dogon govejo živine za oskrbo civilnega prebivalstva v Pokrajini. Razen poljedelcev, pozvanih od tozadevnih zajednic za oddajo goveje živine na dogonih lahko prostovoljno priženejo svojo živino tudi oni ostali poljedelci, ki bi radi prodali živino seveda izven one, ki je podvržena obvezni oddaji in za katero morajo pričakovati, da dobe poziv od občinske zajednice, kateri pripadajo. Naslednjega dne, v sredo, 6. avgusta, bosta ob 8.30 dogona v Žužemberku in Logatcu. Novice iz Države Letna poročila prefektov posameznih mest. Duce je začel sprejemati posamezne mestne prefekte, ki mu bodo podali, kot je navada vsako leto, svoja poročila. Dozdaj je sprejel palermskega prefekta Mariana. prefekta iz Catanije, Ciampartija, mesinskega D Eufemija ter prefekta iz Agrigenta, Cabonija. Večja skupina stavbinskih delavcev na poti v Nemčijo. V soboto je odpotovala v Nemčijo velika skupina stavbinskih delavcev iz Catanije. Pri svojem odhodu je navdušeno vzklikala Duceju. Tajnik fašistovske stranke jim je izrekel topel pozdrav in najlepše želje za čas njihovega bivanja in dela v Nemčiji. Ribištvo v Dalmaciji mora doseči še večji razvoj. Te dni se je mudil na Komiži, ki je po lovu na sardele eden najbolj znanih dalmatinskih otokov, generalni komisar ?a ribolov iz Rima. S tem svojim obiskom v Komiži je končal svoje nadzorstveno potovanje, na katerem si je z največjim zanimanjem ogledal glavna dalmatinska ribiška pristanišča ter se tako podrobno seznanil z razmerami in sedanjim stanjem ribištva v Dalmaciji. Spremljali so ga pri tem ogledu strokovnjaki za ribištvo ter nekaj uradnikov. Generalni komisar se je povsod prepričal, da je sicer že zdaj ribolov v Dalmaciji dosegel visoko stopnjo, da pa se s primernimi ukrepi in z zboljšanjem ribiških naprav dajo in morajo doseči še lepši uspehi, dalmatinsko ribištvo pa bo tako lahko še mnogo več prispevalo k samopreskrbi na polju prehrane. Razstavne prostore v Napoliju bodo zasadili * zelišči. Zgledu Milana, kjer so_ prostore tamkajšnjega velesejma zasadili s koristnimi rastlinami, podobno kot v Rimu in drugih mestih vrtove in. razne parke, so zdaj sledili tudi v Napoliju. Tudi tu se je predsedništvo uprave velesejmskih prostorov, kjer so prejšnja leta razkazovali najrazno-vrstnejše zanimive stvari iz onstranmorskih dežela, odločilo, da velik del teh prostorov prekoplje in na njih posadi razno zelenjavo in poljske pridelke kot krompir, fižol in podobno. segel Žitnik, za njim pa je dvakrat potresel mrežo Sandi. Prvi gol pa je bil dosežen iz očitnega ofsaj-da (Unterreiter), ki pa ga sodnik ni videl. Primorje ni danes predvedlo igro, kakor nekdaj. Vse linije niso bile med seboj dovolj pov^pane in vsaka je igrala precej na svojo roko. Obrambni trio je bil dober, posebno Starec v golu je držal nekaj težkih žog v velikem stilu. Za dobljene gole ga ne zadene nobena krivda. Branilca sta pri sprejetih morda v toliko kriva, ker nista dovolj vestno pokrivala nevarnega Laha, tu zadene krivda tudi levega pomočnika. Pomočniška linija ni bila vigrana, igre ni povezala med napadom in obrambo in rekli bi, da je igrala preveč obrambeno. V napadu je šlo v polju vse v najlepšem redu, toda Čimbolj so se napadalci bližali nasprotnikovem golu, tem več je bilo cincanja in podajanja in marsikatera zrela situacija je šla tako po vodi. V napadu sta bila zelo dobra Slapar in Pepček, toda bila sta skrbno pokrivana. Da nekoliko opravičimo poraz beločmih, naj povemo, da sta drugi in četrti gol padla iz ofsajda, medtem ko je Slamič zastreljal prisojeno enajstmetrovko. V drugem polčasu je zabil prvi gol za črnobele Slapar, za belozelene pa Doberlet, ki je v drugem polčasu igral srednjega napadalca. Pa tudi sicer so pri Iliriji igrali »starine«, ki so še zdaj aktivni nogometaši, kot: Sandi, Žitnik, Bogme in še kateri, dočim je bilo pri črnobelih manj ak-tivcev. Če torej vzamemo, da sta padla dva ilirijan-ska gola iz čistega ofsajda in da je Slamič zastreljal enajstmetrovko, ki je bila tud.i zelo dvomljivo dosojena, potem si lahko vsakdo sam ustvari sodbo, kakšen rezultat bi moral biti, čeprav Iliriji ne odrekamo, da je igrala zelo dobro in je zmago, toda ne tako visoko, zares zaslužila. Sodnik g. Vodišek je vodil igro 7 ostalem, razen ofsajdov, ki so mu delali preglavice, še kar dobro. Bilo pa je videti, da je včasih pogledal malo »kozi prste, nekaterim, morda ravno pri nevarnih ofsajdov. ‘ 113 Ax«l Munthas »Spomini in utrinki« ■T VI. Zverinjak Zverinjak | Samo za nekaj dni!!! —o— BRUTUS, nubijski lev TIGRI, MEDVEDI, VOLKOVI SEVERNI MEDVED OPICE, HIJENE in druge živali * Krotilec levov »KRALJ LEVOV« bo stopil v levjo kletko ob 6. uri. —o— Samo za nekaj dni! Cestni pobalini so vztrajno čakali, čeprav je bil mrzel večer, zakaj »kralj levov« v jahalnih škornjih in z mnogimi leskečimi se odlikovanji na prsih 8e je že dvakrat pokazal na podi ju; vrh tega pa si razločno slišal tuljenje zverin v šotoru. Da, škoda bi bilo, če bi bil človek ob takole zabavo; torej vstopimo! žena samega »kralja levov« sedi ob vhodu pa prodaja vstopnice. Pogledamo jo s spoštovanjem, ki smo ga dolžni njeni veljavi. Okrog tolstih zapestij nosi zlate zapestnice in izpod njenega kožu- hovinastega plašča se zdaj pa zdaj zabliska pozlačena verižica. Toda opice, ki sedijo na obeh straneh na drogovih priklenjene z verigami in z usnjenimi pasovi, tesno zategnjenimi preko trebuhov — te uboge opice nimajo kožuhovinastih plaščev. Obrazi so jim sinji od mraza in kadar skačejo gor pa dol, da bi se ogrele, se jim frko-lini režijo in zijala se ustavljajo pa si ogledujejo te nezavedne pavlihe, ki naj vabijo gledalce, da bi videli muke njihovih pobitih tovarišev. Šotor je poln ljudi in mnoge plinske luči brlijo v pokvarjenem zraku. Predstava se je že začela in gledalci hodijo od kletke do kletke za zamorcem, ki s palico kaže na jetnika za železno pre-grajo in z enoličnim glasom oznanja njegovo starost, domovino in zločin, ki ga je zagrešil s tem, da je zapustil življenje, ki ga mu je priroda namenila. Bil sem večkrat tam in zamorčev opis znam na pamet. Naj vam pokažem živali: V tej kletki tu vidite najbolj ponosnega predstavnika ptičjega sveta — to je »kraljevi orel, star tri leta, ujet mlad«, ki mu je strašno dolgčas na drogu in skriva glavo pod svojim scefranim perjem. Gotovo ste ze kaj brali o tem ptiču silnih kril, ki v veličastnih krogih plava nad osamljenimi gorskimi vrhovi. Tam gori živi sam med oblaki, sam kakor človeška duša. Gnezdo si spleta na nedostopni skali in prepad varuje njegove mladiče pred roparskimi rokami. »Ujet mlad« pomeni, da je bilo gnezdo izropano, da je bila starka ustreljena, ko je s kriki priletela na po- moč mladiču, in da je bila napol odraslemu orlu zlomljena krilna kost s puškinim kopitom, ko se je boril za svobodo. Poslej sedi vedno tu; podnevi spi, a vso noč bedi in ko je vse mirno naokrog po šotoru, lahko slišiš iz njegove kletke čudno, skrivnostno stokanje. »Star tri leta«, to je najbolj žalostno, zakaj verjetno ne oo več dolgo živel — kraljevi orel umira, kadar je v kletki. Tu vidite medveda. Njegova kletka je tako tesna, da ne more hoditi sem pa tja; zato sedi tam skoraj pokonci, zibajoč svojo krotko in težko glavo z ene strani na drugo. Če mu ponudite kos kruha, pritisne nos na pregrajo in ljubeznivo pa skrbno vzame darilo iz vaših rok. Nos mu je raztrgan od železnega obročka, ki ga je moral nekoč nositi, oči podplute s krvjo in zasolzene zaradi močne plinske luči; toda pogled ni hudoben; ljubezniv in pameten je, kakor pogled starega psa. Zdaj pa zdaj zagrabi s svojimi mogočnimi šapami v pregrajo in kletko obupno stresa, da morski prašički, ki stanujejo pod njim, drvijo gor pa dol v strahotnem preplahu. Oh, le stresaj svojo kletko, stari kosmatin! Drogovi so iz jekla in sil-nejši od tvojih šap; ne boš več prišel ven — poginil boš v svoji ječi. Ti si nevarna roparska žival — saj se preživljaš z brusnicami in sadjem, tu pa tam se pa lotiš kake ovce, da ne pogineš od lakote. Toda to je zločin, samo človek ima pravico, da se nasiti. V tejle kletki pa živi hijena. Zamorec jo zdrami z bičem in boječa žival se splazi v najbolj oddaljeni kot, medtem pa vodnik gledalcem pripoveduje, da je hijena znana po svoji strahopetnosti. Hijena da ne ljubi odkritega boja, temveč hinavsko napada ujetnika, ki so ga divjaki vsega zvezali in prepustili usodi v divjini, ali pa zgarano tovorno žival, ki jo je karavana zapustila v puščavi, potem ko je njeno breme naložila drugi živali. Zamorec previdno podreza s palico v kot, kjer se strahopetna žival skuša skrivati in vsi gledalci soglašajo, da hijena z nasršenim hrbtom in nemirnimi očmi podaja resnično podobo izda-jalstva in strahopetnosti. Le malo j® gledalcev, ki so že kdaj poprej videli hijeno, a videli so nasršene hrbte in nemirne oči. Hijena ne daje miru niti mrličem, pravi zamorec, in z gnusom obrača človek hrbet tej živali. Tukaj vidite severnega medveda. Njegovo ime je z velikimi črkami zapisano na tablici. To spoštovanje pa mu gre po vsej pravici, kajti njegove muke nemara presegajo trpljenje vseh ostalih živali. Severni medved je nevarna roparska zver. Tam gori na severu lovi ribice zase, medtem ko je človek zaposlen z iztrebljenjem kitov z dinamitom. Ni, da bi morali posebej popisovati strašansko trpljenje te živali — pojdimo kar naprej. V kletki poleg sopihajočega severnega medveda živita majhna afriška opica in kunec. (Morda vam ni še znano, da imajo gospodarji zverinjakov navado, da spravljajo v opičje kletke kunce, ki naj opice grejejo.) Mala opica se je strahotno naveličala večnega plezanja po drogovih kletke in gugalnica, ki binglja nad njeno glavo, je ne zanima več. Žalostna sedi na tleh s slamo pokrite ječe, v eni šapici drži napol ovelo repo in jo obrača kar naprej, da bi videla, če je na vseh straneh enako zanič, z drugo pa v potrtosti čehlja kunca po hrbtu. Včasih pa oživi: repo zažene stran in z obema šapicama začne preiskovati neko sumljivo točko na umazanem tovariševem hrbtu, izpuli čopek kocin, pa jih pozorno pregleduje. A kmalu se tudi kunca naveliča in ne ve prav nič, kaj bi počela. Gleda po slami, a ne vidi drugega kakor repo; gleda po golih, opolzkih stenah kletke, a tudi tam ne more odkriti nič, kar bi budilo njeno zanimanje. Nazadnje ji ne preostane drugega kakor to, kar je napravila že najmanj stokrat v tej uri: požene se na gugalnico, a v naslednji minuti skoči spet na tla, sede in se nasloni na kunca. Začasni predpisi o ureditvi upravne službe v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, upoštevajoč, da v ustroju upravne službe v Ljubljanski pokrajini, ki je ostal skladen z zakoni bivše jugoslovanske države, poslujejo pokrajinski in državni organi, upoštevajoč, da so zdaj tako prvi kakor drugi brez razlike sestavni del Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, glede na potrebo, da se nadzorovanje teh organov osredotoči na enem mestu in po možnosti v skladu z upravnim ustrojem Kraljevine, na podlagi brzojavne odredbe ministrstva za finance št. 108.038 z dne 12. julija 1941-XIX in dokler se ne uredi stvar dokončno z zakonom, odreja: člen 1. Vse dohodke iz izdatke, za katere sta bili po ustroju bivše kraljevine Jugoslavije pristojni državna ali pokrajinska uprava, upravlja, če ni posebej odrejeno drugače, Visoki komisariat, ki v mejah in po pogojih iz naslednjih členov odloča o izdatkih za civilno in politično upravno ozemlje. Člen 2. Računovodstvena služba finančnega ravnateljstva in pokrajinskega finančnega oddelka se us redi pri enem samem računovodstvenem uradu, postavljenem pod neposredno vodstvo ravnatelja, ki ga imenuje finančno ministrstvo. Osebje bivše jugoslovanske glavne kontrole, dodeljeno raznim državnim in pokrajinskim upravam, se prideli temu računovodstvenemu uradu z istimi posli, ki jih je opravljalo doslej. Računovodstvenemu uradu je naloga, da spremlja z lastnimi spisi in knjigami upravne posle po njihovem razvoju, da ugotavlja in nadzoruje finančne in imovinske učinke teh poslov in da skrbi za redno voditev računskih knjig in listin. V ta namen morajo upravni uradi priobčevati računovodstvenemu uradu vso podatke in listine, kolikor so upoštevni za ugotovitev in likvidacijo dohodkov in izdatkov ali ki se kakor koli tičejo računovodstvo ne službe. Člen 3. Uradi, ki pobirajo dohodke, tako pokrajinske kakor tudi državne, odvajajo pobrane dohodke v celoti Hranilnici Ljubljanske pokrajine na posebni tekoči račun, glaseč 6e na Visokega komisarja. Člen 4. Za odrejanje izdatkov je pristojen Visoki komisar. Ta lahko prenese na podprefekta in druge podrejene poslovalce odrejanje izdatkov, ki posamez ne presegajo zneska 30.000 lir, oziroma 3000 lir. Pri poslih tehnične vrste se sme ta meja 3000 lir zv.išati do 15.000 lir. Člen 5. Pogodbe odobruje Visoki komisar z odlokom. Visoki komisar pa lahko prenese odobrovanje pogodb, če njih znesek ne presega 30.000 lir. Člen 6. Izvrševanje del in nabav v lastni re-' žiji mora predhodno odobriti Visoki komisar. Kadar zadevni izdatki ne presegajo zneskov, navedenih v členu 4., smejo odrediti ta dela in nabave podrejeni uradi. Člen. 7. Neposredna izplačila upnikom in nakazila podrejenim uradom odreja Visoki komisariat s plačilnimi nalogi v breme tekočega računa, omenjenega v gornjem členu 3. f Plačilni nalogi, podpisani po Visokem komi-' sarju ali po poslovalcih, katere ta pooblasti, se norajo predhodno predjožiti obenem z listinami, :i izpričujejo izdatek, ravnatelju računovodstve-nega urada: ta ugotovi zakonitost izdatka, pravilnost obremenitve in da li so na razpolago sredstva po proračunu in tekočem računu, in če nima pomislekov, pristavi svoj vizum na plačilni nalog in pošlje tega Hranilnici Ljubljanske pokrajine hkrati s kopijo naloga v uporabo za njeno denarno poslovanje. Hranilnica pošlje vsak mesec izvršene plačilne naloge računovodstvenemu uradu po seznamu v dveh primerkih; en primerek se vrne hranilnici kot potrdilo. člen 8. Za izplačevanje plač in pokojnin uporabljajo pristojni uradi še nadalje tekoče račune, ki jih imajo v ta namen pri Poštni hranilnici. V omenjene tekoče račune se ne stekajo dohodki finančnih uradov, ki se morajo po gornjem členu 3. v celoti odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine, temveč se jim mesečno nakazujejo sredstva po veljajočih predpisih. Za samo izplačevanje plač poslujejo še nadalje dosedanje blagajne pri posameznih upravnih uradih. Člen 9. Če ravnatelj računovodstvenega urada ne bi priznal zakonitosti ali pravilnosti izdatka ali če bi mislil, da se ne sklada z načelom varčevanja, ki velja za izvrševanje proračuna, vrne zadevne spise v roke Visokemu komisarju s svojim pismenim poročilom. Če Visoki komisar misli, da je treba izdatek kljub temu opraviti, izda o tem ravnatelju računovodstvenega urada pismeni nalog, priobči pa ta nalog takoj glavnemu državnemu računovodstvu hkrati z listinami, ki naj dokažejo njegovo upravičenost. člen 10. Če ni razpoložljivih sredsrtev po proračunu ali če obremenitev ni pravilna, se pismeni nalog ne more izdati. člen 11._ Uradi iz člena 3. morajo predložiti računovodstvu Visokega komisariata vsako leto obrazloženi obračun o svojem poslovanju. člen 12. Visoki komisar predloži konec vsakega računskega leta finančnemu ministru računski zaključek o svojem poslovanju, opremljen s potrebnimi izpričevalnimi listinami in predpisno vidiran po računovodstvenem uradu. Člen 13. Visoki komisar predloži meseca septembra 1941-XIX finančnemu ministru proračun dohodkov in izdatkov za proračunsko leto od 1. januarja do 31. decembra 1942-XXI. Razen tega predloži meseca julija proračun dohodkov in izdatkov za dobo do 3i. decembra 1941-XX. Ljubljana dne 25. julija 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Novice iz Ribnice Osebna vest. V Ribnici je te dni nastopil novo službo kot komisionar Prevoda za odkup goveje živine g. inž. Rozman Ivan. Gosp. Rozmanu želimo na novem slubenem mestu mnogo uspehov! Dražba posestva v Gorenji vasi. Na prošnjo dedičev po pokojnem Maroltu Blažu, posestniku v Gorenji vasi št. 41, bo na podlagi sklepa okr. sodišča v Ribnici dne 6. avgusta ob 9 dopoldne prostovoljna javna dražba hiše s pripadajočimi zemljiščnimi parcelami z izklicno ceno 8000 lir. Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v roke javnega notarja kot sodnega poverjenika kavcijo v znesku 800 lir. Odkup goveje živine. Komisionar Prevoda za odkup goveje živine v Ribnici razglaša: Obve-zanci, ki morajo oddati 20°/o žive teže goveje živine po predpisih naredbe Visokega komisariata od 19. julija t. 1. in nameravajo v kratkem prodati živino za zakol, naj to prijavijo občini do srede, dne 6. avgusta, in sicer: koliko glav in približno težo živine. Ta živina bo odkupljena po ugodnih cenah, višje od dosedanjih, na prvem semnju, ki bo v Ribnici sredi meseca avgusta. Prodajalci bodo s tem za letos razrešeni obvezne oddaje goveje živine po omenjeni naredbi. U. J. M. A. pod sekvestrom, U. J. D. A. v likvidaciji Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za potrebno urediti na ozemlju pokrajine posredniško poslovanje glede avtorskih pravic, odreja: Člen. 1. Organizacije Udruženje Jugoslovanskih Muzičkih Autora »UJMA« (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev in Udruženje Jugoslovenskih Dramskih Autora »UJDA« (Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev) s sedežem v Beogradu, ki obstoje in delujejo v tej pokrajini kot posredništva za avtorske pravice ter imajo sedež v Ljubljani, in sicer na Resljevi cesti 13-1 in na Livadi 29, sc postavljajo v likvidacijo. Za likvidatorja se imenuje društvo cSocieta Italiana degli Autori ed Editori», pravna oseba s sedežem v Rimu. Člen 2. Likvidator imenuje sosvet 5 članov, izbranih izmed avtorjev, ki bivajo v Ljubljanski pokrajini, da po potrebi zasliši njihovo mnenje o vprašanjih, tičočih se koristi organizacij. Člen 3. Morebitni aktivni presežek iz likvidacije obeh društev pripade Glasbeni akademiji v Ljubljani, Gosposka ulica 8. Člen 4. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 1. avgusta 1941-XIX. »Sccieta Italiana degli Autori ed Editori« sme poslovati v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi svoje naredbe z dne 1. avgusta 1941-XIX, št. 76, s katero so bile postavljene v likvidacijo krajevne organizacije društev Udruženje Jugoslovenskih Muzičkih Autora »UJMA« (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev) in Udruženje Jugoslovenskih Dramskih Autora »UJDA« (Društvo jugoslovanskih dramskih avtorjev), smatrajoč za umestno, da se namesto njih poskrbi za varstvo avtorskih pravic na ozemlju pokrajine, odreja: Člen 1. Društvu o®kus, so dosegli .še never-jetnejše stvari. Deset minut so vztrajali ti ljudje pri celih 90 stopinjah Celzija! Pa to še vedno ni bil rekord, kajti pravijo, da je neki dr. Salander vzdržal šest minut pri temperaturi 100 stopinj, torej pri takšni, da pri njej celo voda zavre, dr. Banks pa ga je še za eno stopinjo prekosil. Pri teh poskusih se je tudi izkazalo, da človek prenese hujšo vročino, če je oblečen, kakor če je gol, kajti obleka ga v precejšnji meri zavaruje pred visoko segretim, pekočim ozračjem. Morda bi se s tem dala utemeljiti tudi navada tistih ljudi, ki poleti in pozimi nosijo dolge kožuhe in si na jbrž pri teni mislijo, da če kožuh lahko varuje človeka pred hudim mrazom, ga mora tudi pred neznosno vročino. S pečenko vred v peč in iz peči Potem pa poročajo še o hujših stvareh. Neki Charlet se je leta 1829 podal pod nadzorstvom nekega londonskega zdravnika v peč, ki je bila segreta na 110 stoimj Celzija. V njej je ostal celili osem minut in je držal med tem časom v roki kozico, v kateri sta bila dva kosa govejega mesa. Ko je prišel spet nazaj iz peči, je bilo to meso že lepo pečeno. Po rudnikih delajo rudarji dostikrat po celih dvanajst ur poti večjo temperaturo, kot pa jo ima človekovo telo, pa se jim kljub temu nič hujšega ne zgodi, vročini se privadijo in jo brez težav prenašajo. Fimci in Rusi, ti mrzli ljudje, si navadno pripravijo parne kopeli, ki je v njih tudi do 70 stopinj Vročine. Kadar čutijo, da jim je le preveč vroče, gredo ven in se valjajo po snegu goli, da bi se ohladili. In to tudi hitro dosežejo, saj je zunaj nekaj stopinj pod ničlo.. Pravijo, da to še nikomur ni rodilo usodnih posledic. Vlažni zrak dosti neznosnejši od suhega V tistih krajih, kjer je vročina posledica tamkajšnjega podnebja, se le po nekaterih krajih in še to le redkokdaj pripeti, da toplomer kaže do 60 stopinj, in to vročino ljudie nrav lahko prenesejo, zlasti če je ZTak suh. Vlažen zraik pa že pri 30 do 40 stopinjah postane neznosen. V Bagdadu na primer lažje renašajo vročino 44, kakor v Besri 32 stopinj, er je v Basru zrak dosti vlažnejši. V francoski afriški koloniji Gabon, južno od Kameruna je vročina 40 stopinj dosti ne-znosnejša, kaikor v jugozahodni Afriki temperatura 50 stoinj. Tu ljudje prenašajo tudi še višjo temperaturo — do 60 stopinj — kaikor pa vlada v Namilski puščavi, ali celo v Sahari ter v puščavah Arabije in Perzija Boj z žejo v puščavi Evropejci na svoji poti po teh' vročih krajih popijejo zelo mnogo vode. Burckhardt pripoveduje, da je v Sahari često ppil kar po več steklenic vode drugo za drugo. Če začne vode primanjkovati, tedaj se Evropejca poloti strahovita žeja. Koža se posuši,_ oči postanejo krvave in solzne, jezik in ustnice pokrije kot vosek trda plast, grlo in prepona pa se zdita kot bi bila sešita... Človek tedaj Jiitro oanaga, pade na tla, izgubi zavest in kmalu umre. Toda to velja samo za Evropejce, ki niso navajeni na tamkajšnje podnebje. Domačini so dosti odpornejši in neovirano delajo dalje v žgočem puščavskem pesku, ne da bi čutili kakšno posebno nadlogo. Njihovo telo je čisto drugače ustvarjeno kot pa naše. _ Nomadi, ki tod žive, niso preveč mišičasti ljudje in_ jim zato zadostuje dokaj pičla hrana. Zadovolj« se tudi z nekaj datlji na dan, če ni drugače. Enako odporni proti vročini so tudi črnoi. Imel sem priliko videti bušmana — končuje Werner svoje zanimivo poročilo — ki j« vzdržal sedem dni naporne noje po vročini 50 stopinj Celzija, pa ni umrl od žeje, čeprav ni imel s seboj nobene pijače. I Prijava žita na Madžarskem Iz Budimpešte poročajo, da morajo madžarski kmetje po novi odredbi vlade prijaviti do 15. avgusta tretjino žita, ki ga imajo , v zalogi. Sklep madžarske vlade je nekaj posebnega, originalnega, ker je po njem treba prijaviti le tretjino žita, nič več. De Gaulejeva posestva zasežena V smislu odredbe civilnega sodišča t Chau-montu je bilo vse premoženje, ki ga je imel v tem kraju francoski uporniški general De Gaulle, zaplenjeno. Poročilo iz Pariza pravi, da je imel ta general-izdajalec ogromna zemljišča ter veličastno hišo v Colombe-les-deux-eglises. Namesto nogavic — pobarvane noge Pariz je bil nekoč glede mode menda res najbolj iznajdljiv med vsemi mesti na svetu. Pa je tudi še zdaj. To dokazuje naslednji primer: Zadnje čase se čuti v Parizu pomanjkanje nogavic, zlasti svilenih ženskih. Neki slikar e Montmartra pa je brž iznašel takšno modo, s katero se je tudi tej nevšečnosti mogoče izogniti. Pravijo, da je z njo dosegel že velike uspehe. No, in kakšna je? Čisto preprosta. Zdaj namreč lahko vidiš po pariški promenadi in seveda tudi drugod po mestu ženske s pobarvanimi nogami in sicer tako pobarvanimi, da se prav nič ne pozna, da so brez nogavic. Te vrste »nogavice« so izredno trpežne, kajti pariški poročevalec pravi, da je barva takšna, da se ne da kar tako naglo izbrisati. Tatovi ukradli krokodila Ko so se zadnjič neko jutro uslužbenci majh nega živalskega vrta v BucaTamangi v Kolumbiji podali na delo, da bi kakor običajno vsak dan počistili živalim njihove prostore in poskrbeli za hrano, so na svoje veliko presenečenje opazili, da enega mladih krokodilov ni več na svojem mestu, Iskali so vsepovsod, pa ga niso našli. Pozneje se je ugotovilo, da so krokodil« ponoči neznanci ukradli. Zdaj ugibajo, kaj je bilo na tem čisto navadnem krokodilu, kakršnih je v bližini Buca-ramange na stotine, tako mikavnega, da so ga tatovi izmaknili k L’ alluminlo nelIMndustrea (iiimiia L/alluminio, puro o con le sue leghe, ha trovato gia, per la sua alta resistenza all'azione corrosiva di molti aggressivi chimici e per la non tossicita dei suoi prodotti di corrosi-one non poche applicazioni nel-1'industria chimica. Dai serba-toi per la conservazione del-1’acido nitrico alle tubazioni per il convogliamento dei gas, dai mescolatori ai refrigeranti, dai recipienti per la conservazione de la birra alle auto-botti per il trasporto del latte, alle cisterne per il trasporto del petrolio. Le applicazioni in atto sono numerosissime mentre sono allo studio altre vastissime possibilita. Aluminij v kemični industriji Aluminij, čistega ali v njegovih spojinah, so radi njegove velike odpornosti proti raz-jedalnemu delovanju številnih kemičnih snovi in radi nestrupenosti njegovih raztopin že nekdaj uporabljali v kemični industriji v ne malih količinah. Od rezervoarjev za hranjenje solitrne kisline do raznih cevi za napeljavo plina, od mešalnikov do hladilnikov, od posod za hranjenje piva do avtobusov za prevoz mleka in do cistern za prevoz petroleja. Načini današnje uporabe aluminija so že skoro neštevilni, proučujejo pa se še neizmerne možnosti. DOHINIO G. L. Bonelli: t Crni križar Zgodovinski riman »Pridi! Videl boš, kako se zna Ken maščevati in kako se mn bo posrečilo vreči onega ničvredneža z njegove navidezne slave v sramoto.« ............... Oba bojevnika sta se tiho splazila mimo šotorov m se kmaln ustavila pred enim izmed njih, ki je bil ves zamazan in raztrgan. Vstopila sta. Star mož, čigar poteze je skoraj popolnoma pokrivala gosta siva brada, je v majhnem možnarju skrbno drobil neko belo tvarino. Ko sta možaka vstopila, ju je radovedno pogledal. »Pozdravljen, boter Ambrož!« je dejal Ken i!n zagrnil vhod v šotor za svojim hrbtom. »Vsemogočni naj čuva nad vami, plemeniti vitezi,« je zamrmral starec. »S čim vam morem biti na uslugo?« Ken se mu je približal. »Že več noči ne morem spati, boter Ambrož. Zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi hoteli dati kakšno sredstvo, da si b"m mogel odpočiti.« »Ali ga hoteče takoj?« »Zelo mi boste ustregli! Čez eno uro že moram odrinit?.« Starec je odložil možnar, katerega je še vedno držat v rokah in vzel z nekake police, ki je stala na drugi strani šotora, majhno škatlico. Odprl jo je in vzel iz nje dve majhni steklenici. V eni je bila neka rumenkasta tekočina, druga pa je bila napolnjena z neko temno tvarino. Postavil je predse majhno stekleno posodo, ki je bila pokrita z gostim cedilom. Na to cedilo je stresel temno tvarino in na njo vlil rumeno tekočino iz druge steklenice ter previdno mešal z drobno palčico. Steklena posodica se je polnila z brezbarvno tekočino. Ko je bila že skoraj polna, je starec vlil čudodelno tekočino v majhno stekleničico, katero je skrbno zamašil. »Tu je napoj, vitez,« je dejal starec in podal stekleničico Kenu, ki ga je ves čas pozorno opazoval. »Par kapljic zadošča, da se pogreznete v globoko spanje.« Ken je pograbil steklenico, dal starcu nekaj denarja in nemudoma odšel s tovarišem. »In sedaj?« je vprašal Fulke, ko sta se nekoliko oddaljila. »Sedaj bova sledila Hugu Ivrejskemu in se pomešala med njegove vojščake. Ob prvi ugodni priliki se bova zmuznila v njegov šotor in...« »Ah! šele sedaj te razumem, prijatelj! Toda kaj, če naju kdo zaloti?« Ken je zamahnil z roko in nato pomenljivo pobožal ročaj bodala, katerega je nosil za pasom. »Čemu imam neki tole, prijatelj?« • Nekaj ur pred sončnim zahodom je četa pod Hugovim vodstvom zapustila taborišče in se po triurnem pohodu utaborila v neki ozki dolinici!. Ken in Fulke sta se pomešala med ostale bojevnike in nista vzbujala nobene pozornosti. Ko se je četa ustavila in se utaborila, se jima je posrečilo, da sta neovirano postavila svoj šotor v neposredno bližino poveljnikovega Kmalu je nastopila noč in zavila vse taborišče v neprodirno temo. Poveljnikov ukaz, da ne sme nihče narediti ognja, da bi sovražnikovi ogleduhi ne odkrili njihove nakane, je bil obema zarotnikoma zelo dobrodošel. Oba sta tičala v svojem šotoru in čakala ugodnega trenutka, da izvedeta svoj peklenski načrt. Fulke si je naredil luknjico v šotorovo platno in skozi njo neprestano oprezoval proti poveljnikovemu šotoru. Nenadoma pa je pograbil tovariša za roko. »Pazi, Ken! Sedaj odhaja.« Ken je pograbil stekleničico. »Takoj grem. Ti pa, Fulke, pazi. Če bi se prekmalu vrnil...« »Bodi brez skrbi. Pravočasno te bom opozoril.« Ken je brez težav prižel v Hugov šotor in takoj zagledal njegov meh za vodo, ki je visel na nekem kolu. Odprl ga je in začel previdno vlivati vanj tekočino^ iz male stekleničice. »Par kapljic zadostuje za najbolj trdno spanje!« je dejal boter Ambrož. Toda v Hugov meh je padlo deset, dvajset kapljic. Ken kar ni mogel odstraniti stekleničice. Kar tresel se je od želje po maščevanju. Trenutek pozneje je v Hugovem šotoru le še smrt prežala na dnu kristalno čiste vode. Hugo je medtem dajal zadnja navodila zvestemu Andreju. »Dobro bi bilo, če postaviš stražo okoli taborišča. Sovražnik jc zelo blizu in zato moramo biti še bolj previdni. Določi, kako naj se straže vrstijo. Ne pozabi pa, da morajo jutri biti vsi že zgodaj pripravljeni na odhod in da nas čaka še dolg pohod.« »Ali gremo v boj?« »Da, prijatelj in še zelo težka naloga nas čaka. Zberi vse naše ljudi. Rad bi vas imel vse okoli sebe. Vsak meč bo v tem boju zelo dragocen. Tik pred zoro pa me pridi zbudit.«