321
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
IV.
Vse prazno satje se lahko za prihodnje potrebe prihrani , ker je na satnike ali pa v romčeke prilepljeno. To pa zopet čebelarju mnogokrat prav pride, če kaj prida lepega , se ve da ne prestarega ali črvivega s^tja prihranjenega ima. Kaj hitro ti, na priliko, prvi r°ji napredujejo, če jih namesti v prazne panjeve v patje vsadiš ali vgrebeš, in če že dzierzonizirane panjeve Hnaš in sam roje delaš, se boš sam čudil, kako hitro se to bodo plemenjaki, katerim si, bodi-si prve ali druge r?js vzel, opomogli, ako jim namesti tistih satov, katere 1 Jim za narejene roje s čebelami in zalego vred od-^2el> praznih, pa že dodelanih satov nazaj daš, naj so *e na satnike ali v romčeke delani! Kolikokrat čebelji? posebno če je v ajdovem cvetji dobra paša, praz-
'   nega satja iščejo,  in dobro plačujejo, da ga potem ali i    v panjeve nastavljajo ali pa v škatlje devljejo!
Res je sicer, da si tudi čebelar, kateri le navadne i panjave ima, več ali manj praznega satja lahko prihrani i in tudi lahko porabi; al še veliko lože stori to tisti čebelar , kateri nove Kranjske panjeve ima, ker mu ni druzega treba, kakor samo to, da takrat, kedar čebele trga, satnike ali romčeke s praznim, ali pa le malo z medom nasmetenim satovjem iz panjev pobere, čebele proč omete, in satove v prazne panjeve obesi, potem pa, kedar čas za to pride, ali v škatlje ali pa čebelam v panjeve p oklada.
Tako čebelam veliko truda in dela, sebi pa veliko medli prihrani, zakaj čebele ne nosijo voska naravnost iz rož ali cvetlic, ampak ga delajo iz povžitega medu. Najslavniši čebelarji sedanjega časa pa sploh trdijo, da morajo čebele 10 — 15 funtov medu povžiti, predno 1 funt voščine ali satine narede.
Ce je pa taka, potem vsak lahko spozna, kolikošno škodo tisti čebelarji sami sebi delajo, kateri še mlado in dobro ohranjeno satje prodajajo ali v vosek poku-hajo! Le zopet računajmo: Ce 1 funt voščine ali satine prodaš, dobiš za-njo 40—50 soldov, če pa 10 —15 funtov medu za pitanje kupiš in ga po 30 soldov plačaš (kar pa še ni posebno drago), boš dal zanj 3 gld. do 4 gld. 50 kraje. Ali nisi tedaj popolnoma sam svoj tat, če mlado in še dobro ohranjeno satje prodajaš ali pa v vosek pokuhaš? Umen čebelar bo le tisto satovje prodal ali v vosek pokuhal, ki je že prestaro ali črvivo ali sicer kaj omadeževano, mlado in lepo satje pa, bodi si čebelno ali trotovo, si bo za svoje panjeve in škatlje prihranil in v svojem času porabil. To bo pa veliko lože storil, če nove, ne pa, če le stare Kranjske panj ove ima.
V.
Kakor prazne, ravno tako si čebelar tudi z medom napolnjene satove lože prihrani, in tudi lože porabi, če nove Kranjske panjeve ima, ker mu ni treba druzega storiti, kakor to, da polne satove iz panjev vzdigne in jih potem, ko je že čebele od njih ometal, v prazne panjeve postavi in te panjeve dobro zamaši, da mu kak mrčes va-nje ne pride. Tako si med čez zimo, in če hoče, tudi še čez prihodnje poletje ohrani.
In to mu zopet v mnogih primerljejih kaj prav hodi. Na primer: V jeseni imaš nekatere lepe drujce, kateri imajo dobre mlade matice; rad bi jih za pleme obdržal, pa so prelahki, da bi zamogli čez zimo obstati. Daj vsakemu toliko medii v satovji, da ga bo imel čez zimo zadosti, to je, obesi v tak panj v jeseni enega, dva, ali še več z medom napolnjenih satov, katere si iz tistih panjev vzel, ki si jih podrl, ali pa iz tistih, kateri imajo v jeseni še več medli, kakor ga za zimo sami za-se potrebujejo.
Tukaj imam zopet lepo priložnost, memogrede povedati, kako svoje plemenjake oskrbljujem, da se mi ni treba bati, da bi jim čez zimo živeža primanjkovalo. Dam namreč najprej vsakemu pleme-njaku toliko z medom bolj ali manj napolnjenih satov, kolikor mislim, da bo eden ali drugi do spomladi živeža potreboval. Te satove pa obesim v panj tako-le: Koj za zadnjo končnico, katero navadno odpiram, kedar kaj čebele ogledujem, pustim kake 3 ali 4 zarezice prazne, da nič satov va nje ne položim (imam namreč sam za-se panjeve številke III. z romčeki, ki se v zarezice pokladajo), v 4. ali 5. zarezico pa obesim en poln sat,v in potem druge satove, kolikor jih je potreba. Čebele se na zimo bolj v sredo panjev skupaj stisnejo in ugnjezdijo, kjer je tudi najbolj toplo, in potem  se,  kakor jim je  treba,  od  sata  do  sata za
medom pomikajo. Kedarkoli se tedaj hočem pozimi prepričati: ali so čebele s potrebno hrano še preskrbljene ali ne, mi ni druzega potreba, kakor da zadnje končnice, eno za drugo, kolikor morem, tiho odpiram, da čebel ne begam, in tako koj vidim, ali je zadnji sat še z medom založen ali ne. Dokler je v tem satu še m6d, sem brez vse skrbi; kedar pa vidim, da so čebele že ta sat obsedle, in da tudi v tem satu ni več kaj prida medli, potem vzamem drug z medom napolnjeni sat, in ga v 3. ali 4. zarezieo potisnem, kar se lahko zgodi, če tudi panju nič ne premikam ali da bi ga cel6 iz ulnjaka jemal. Ako mi čebele tudi iz tega sata med pojed6, zime pa še le ni konec, no, zdaj dam panju še drugi sat v 2. ali 3. zarezieo, in tako delam tako dolgo, dokler čebel iz zime ne spravim; kajti pozimi je veliko bolje med v satovji čebelam pokladati, kakor pa čistega ali izcejenega. Oe se pozimi čebelam čisti med klade, to veliko manj izda, ker ga čebele že takrat, kedar ga v satje prenašajo, polovico povžijejo, zraven tega je pa izcejeni mćd pozimi za čebele še posebno, če se nič iz-leteti ne morejo, tudi škodljiv, ker jih tako razpenja, da celo popokajo ali pa vsaj panj navadno zelo oma-žejo in onesnažijo.                                      (Dal. prih.)
322