raziskave in razvoj
UDK: 630*832.282:630*847:630*824.86
pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Termi~no inaktiviranje lesne povr{ine
Thermal inactivation of wood surface
avtor dr. Milan [ERNEK, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro‘na dolina c. VIII/34, 1000 Ljubljana
izvleček/Abstract
Opisan je pojav neaktivne lesne povr-{ine, ki nastane zaradi izpostavitve lesa visokim temperaturam. Navedeni so dejavniki in njihov vpliv na povr{inske lastnosti lesa. Razlo‘eni so fizikalni in kemijski mehanizmi, ki so lahko vklju-~eni v inaktiviranje lesne povr{ine. Pojasnjen je vpliv termi~nega inakti-viranja lesne povr{ine na lepljenje z lepili na vodni osnovi.
The article describes a phenomenon of wood surface inactivation induced by exposure to high temperatures. The influence of relevant factors on surface properties of wood is explained. Possible physical and chemical mechanisms, which can be involved in the inactivation phenomenon, are discussed. The article elucidates the effect of the thermal inactivation of a wood surface on bonding with water-based adhesives.
Klju~ne besede: povr{ina lesa, su-{enje furnirja, ekstraktivi, kontaktni kot, adhezija
Keywords: wood surface, veneer drying, extractives, contact angle, adhesion
Uvod
Trdnost lepilnega spoja je odvisna od kohezije utrjenega lepila, kohezije lepljencev in predvsem od adhezije, ki nastane v procesu lepljenja med lepilom in lepljencem. Kohezija (cohesion) je privla~nost med osnovnimi gradniki snovi (atomi ali molekule) in jo imenujemo tudi mehanska trdnost materiala (USDA 1999). Med lepljenjem je mo‘nost za spreminjanje kohezijskih lastnosti lepilnega spoja majhna, saj je kohezija ve~ji del dolo~ena z izbiro lesa, lepila in parametrov lepljenja. Variiranje v trdnosti lepilnega spoja je zato predvsem posledica razli~ne adhezije med lepilom in lepljencem. Adhezija (adhesion) pomeni povr{inski fenomen in predstavlja privla~nost oziroma sprijemnost med povr{inami snovi. Definirana je kot stanje, v katerem sta dve povr{ini povezani med seboj zaradi delovanja povr{inskih sil (USDA 1999). Pri lepljenju lesa lahko te sile nastanejo na osnovi treh mehanizmov. To so (Gollob in Wel-lons 1990):
1. Mehanska povezava, ki je rezultat penetracije in sidranja lepila v lumne lesnih celic, v celi~ne stene lesa ter v razpoke v strukturi lesa.
2. Fizikalna privla~nost, ki je rezultat privla~nih sil na nivoju molekul. Te h sil je ve~ vrst (npr.
van der Waalsove sile in vodikova vez). Njihov nastanek in jakost je odvisna od omo~itve celi~nih sten lesa z lepilom in njegove absorpcije v les.
3. Kemijska vez (kovalentna) med molekulami lepila in lesa, ki lahko nastane med utrjevanjem lepila. Kovalentne vezi nastanejo pri lepljenju lesa z lepili, ki zamre‘ijo. ^eprav pojav te vrste adhezije med lepilom in lesom ni pogost, je z vidika trdnosti najbolj za‘elen. Energija kemijske vezi je namre~ deset in ve~-krat ve~ja od energije fizikalne vezi (Pizzi 1994).
Ker je adhezija povr{inski pojav, so lastnosti in stanje povr{ine lesa kriti~-nega pomena pri oblikovanju kvalitetne lepilne vezi. Sve‘e obdelana (odprta) povr{ina lesa navadno zagotovi zadostno adhezijo, ker taka po-vr{ina obdr‘i ve~ino molekulskih pri-vla~nih sil, ki so material prvotno dr-‘ale skupaj (Marra 1992). Zaradi {te-vilnih privla~nih sil se lahko molekule na povr{ini lesa v procesu lepljenja pove‘ejo z molekulami lepila in zagotovijo trden lepilni spoj. Lom takega lepilnega spoja obi~ajno poteka po lesu, saj je dose‘ena adhezija ve~ja, kot je kohezija lesa. Lom po lesu je za‘elen in je s prakti~nega vidika sinonim za kvalitetno lepljenje v lesarstvu.

ijaLeS 54(2002) 9
raziskave in razvoj
V mnogih primerih pa ne lepimo sve‘e obdelanih povr{in lesa ampak povr{ine, ki so med tehnolo{kimi procesi utrpele najrazli~nej{e fizikalne, kemi~ne in mehanske spremembe. Zaradi tega se privla~ne sile na povr{ini lesa razpr{ijo in izginjajo. Tak{na povr{ina lesa se te‘ko lepi, lepilni spoji pa se odpirajo ‘e pri manj{ih obremenitvah, saj malo{te-vilne in {ibke povr{inske sile ne zagotavljajo razvoja mo~ne adhezije z molekulami lepila. V takih primerih govorimo o neaktivni lesni povr{ini (inactivated wood surface). Inakti-viranje je definirano kot fizikalno-kemi~na modifikacija lesne povr{ine, ki se odra‘a v slabi omo~itvi lesa z lepilom, v nezadostnem razlivanju lepila, v slabi penetraciji lepila v ce-li~ne stene lesa in v nepopolnem utrjevanju lepila (USDA 1999).
Nastanek neaktivne lesne povr{ine
Vir za nastanek neaktivne povr{ine je lahko zrak, toplota, svetloba, kemi~na obdelava, mehanska obdelava, ne-~isto~e in les sam (Marra 1992). Ti-pi~ni procesi, pri katerih pride do in-aktiviranja povr{ine, so staranje lesa, su{enje lesa ter mehanska in termi~na obdelava lesa. Izrazito neaktivna povr-{ina se pojavi, kadar je les izpostavljen visokim temperaturam. V lesni industriji se to lahko zgodi pri su{enju furnirja in iverja ter pri vro~em lepljenju lesnih tvoriv, kot so furnirne, iverne in vlaknene plo{~e. Ker pa po stiskanju lesna tvoriva obi~ajno brusimo (npr. kalibriranje) in s tem odstranimo neaktivno povr{ino, je nadaljnje lepljenje (npr. furniranje) u~in-kovito. Mehanska odstranitev neaktivne povr{ine pa zaradi oblike in dimenzij ni obi~ajna oziroma ni mogo~a pri su{enem lu{~enem furnirju. Zato ostaja povr{ina furnirja neaktivna in je vklju~ena v lepilni spoj pri proiz-
ijaLeS 54(2002) 9
Slika 1. Porast temperature na povr{ini furnirja med su{enjem ([ernek 2002)
vodnji furnirnih plo{~ (Sellers 1985). ^e je bilo inaktiviranje povr{ine izrazito, se lepilni spoji odpirajo kljub uporabi kvalitetnih lepil. Nizko trdnost, oziroma {ibko adhezijo, izkazujejo predvsem povr{ine furnirja, ki so bile presu{ene. Termi~no inaktiviranje lesne povr{ine je namre~ povezano s kon~no fazo su{enja, ko je vla‘nost lesa nizka, temperatura povr{ine lesa pa se pribli‘a temperaturi zraka v su{ilniku. Tak{no stanje je na sliki 1 ozna~eno s krogom.
Slika 1 prikazuje porast temperature na povr{ini furnirja ju‘nega bora (Pinus taeda) med njegovim su{enjem od za~etne vla‘nosti (uz = 98 %) do kon~ne vla‘nosti (uk = 4 %). Konvek-cijsko su{enje v su{ilniku je potekalo pri 200 °C. Temperatura zraka (tanj{a krivulja) je bila na za~etku su{enja sicer ni‘ja, vendar je hitro nara{~ala in je bila po nekaj minutah prakti~no konstantna. Temperatura povr{ine lu{~enega furnirja (debelej{a krivulja) je ves ~as nara{~ala, vendar je bila relativno nizka, dokler je bila vla‘nost lesa nad to~ko nasi~enja celi~nih sten (uTNCS). Pri tej vla‘nosti les vsebuje prosto in vezano vodo. Prosta voda se med su{enjem, kot masni tok ali kot parna difuzija, giblje s sredine na po-vr{ino lesa, kjer izpareva (Siau 1995). Hladilni efekt, ki je nastal zaradi porabe energije za izparevanje vode,
je zadr‘eval ~ezmerno nara{~anje temperature na povr{ini furnirja. Ko pa je vla‘nost furnirja padla pod TNCS (u<30 %), je les vseboval samo vezano vodo. Ta je med nadaljnjim su{enjem difundirala skozi celi~ne stene lesa na povr{ino furnirja in tam izparevala. Ker pa je difuzija vezane vode skozi les po~asnej{a kot masni tok vode, se je izparevanje s povr{ine lesa zmanj{alo, s tem pa se je zmanj{al tudi hladilni efekt. Povr{ina furnirja se je zato ~edalje bolj segrevala, tako da se je njena temperatura na koncu su{enja pribli‘ala temperaturi zraka v su{il-niku. V tej kon~ni fazi su{enja se pogosto zgodi, da temperatura povr-{ine dose‘e kriti~no vrednost, pri kateri se pojavijo bistvene fizikalno-kemi~ne spremembe, ki vodijo v neizogibno inaktiviranje lesne povr{ine. Kriti~na temperatura za inaktiviranje lesne povr{ine se spreminja glede na drevesno vrsto in je odvisna od {tevil-nih dejavnikov.
Vpliv drevesne vrste
Inaktiviranje lesne povr{ine je odvisno od drevesne vrste, od njenih anatomskih in fizikalnih lastnosti ter od kemi~ne sestave lesa. Iglavci so navadno bolj nagnjeni k nastanku neaktivne povr{ine kot listavci. Domneva se, da je to zaradi ve~je koli~ine nepolarnih ekstraktivnih snovi v iglavcih (Christiansen 1990). Nepo-larne snovi so hidrofobne (odbijajo vodo), zato negativno vplivajo na lepljenje z lepili na vodni osnovi. In-aktiviranje je pogostej{e pri furnirju, ki je lu{~en iz jedrovine. Vla‘nost jedrovine je obi~ajno ni‘ja kot vla`-nost beljave, zato se jedrovina med su{enjem hitreje presu{i, kar ustvari pogoje za inaktiviranje. Poleg tega pa jedrovina vsebuje ve~ ekstraktivnih snovi kot beljava in je zato potencialno bolj ob~utljiva.

raziskave in razvoj
Vpliv temperature in ~asa
Inaktiviranje lesne povr{ine je ~asov-no odvisen proces, katerega intenziteta nara{~a s temperaturo. Pojavi se lahko tudi pri sobni temperaturi, vendar je za to potreben bistveno dalj{i ~as. Za lepljenje je predvsem proble-mati~no inaktiviranje, ki nastane zaradi izpostavljenosti lesa visokim temperaturam. Pri su{enju furnirja ame-ri{kih iglavcev se kriti~ne spremembe na povr{ini lesa navadno za~nejo pri temperaturi nad 160 °C (Christiansen 1990). Izpostavljenost taki temperaturi lahko povzro~i delni razpad hemiceluloz (Fengel in Wegener 1989), zato se ne modificirajo samo povr{inske lastnosti lesa ampak se zmanj{ata tudi higroskopnost lesa in absorpcija vode oziroma lepila v les.
Vpliv tehnike su{enja
Tehnika su{enja vpliva na nastanek neaktivne lesne povr{ine, saj se parametri su{enja, kot so temperatura zraka, hitrost zraka in smer gibanja zraka, razlikujejo glede na vrsto su{enja (Carpenter 1999). Nara{~anje su{ilne hitrosti in vla‘nostnega gradienta pove~a mo‘nost za inaktiviranje lesne povr{ine. Na~in prenosa toplote (kon-dukcijski ali konvekcijski) s su{ilnega medija na les prav tako vpliva na pogostost inaktiviranja lesa. Pri kontaktnem su{enju, kjer je povr{ina furnirja v neposrednem stiku z vro~imi valji ali plo{~ami, lahko povr{ina lesa postane inaktivna zelo hitro. Pri konvekcij-skem na~inu pa se inaktiviranje pojavi {ele, ko je vla‘nost furnirja nizka, temperatura in hitrost zraka pa dovolj visoka.
Mehanizmi inaktiviranja lesne povr{ine
Inaktiviranje lesne povr{ine je obi~aj-no posledica delovanja ve~ meha-

nizmov, pri čemer pa je vpliv enih bolj izrazit kot vpliv drugih. Mehanizmi inaktiviranja lesne površine so lahko fizikalne ali kemične narave. Mednje spadajo:
•  migracija ekstraktivnih snovi na površino lesa,
•  reorientacija molekul na površini lesa,
•  zaprtje mikropor lesa,
•  eliminacija hidroksilnih skupin s površine lesa,
•  oksidacija in piroliza lesne površine in
•  sprememba pH vrednosti.
Migracija ekstraktivnih snovi na površino lesa
Zmanjšanje omočitvenih sposobnosti lesne površine je velikokrat posledica migracije ekstraktivnih snovi na površino lesa (Christiansen 1990). Omočitev se pogosto ocenjuje z merjenjem kota Q ki nastane na stiku med kapljico tekočine in trdno površino. V angleščini se ta kot imenuje contact angle in ga različni avtorji prevajajo kot mejni kot (Strnad 1984), stični kot (Planinšek 1999), omakalni kot (Sovine 2002) in kontaktni kot (Šernek 2002). Kadar je kontaktni kot velik, je omočitev slaba in obratno. Velik kontaktni kot, ki je prikazan na sliki 2, je tipičen za neaktivno lesno površino.
Podgorski (2000) je s sodelavci
Slika 2. Kontaktni kot (() kapljice vode na neaktivni lesni povr{ini ([ernek 2002).
ugotovil, da se kontaktni kot ve~a z nara{~ajo~o temperaturo, ki ji je bil les izpostavljen (slika 3). Visoka temperatura namre~ pospe{i transport ekstraktivnih snovi iz notranjosti lesa na povr{ino. Koli~ina ekstraktivov, ki se koncentrirajo na povr{ini lesa, je odvisna od temperature su{enja in vla‘nostnega gradienta. Med su{e-njem lesa potujejo v vodi topne eks-traktivne snovi na povr{ino skupaj z vodo. Ko voda izpari, ostane nehlapen del ekstraktivnih snovi na povr{ini lesa. V vodi netopne ekstraktivne snovi pa migrirajo na povr{ino v plinasti obliki. Lahkohlapni del izpari, medtem ko snovi z vi{jo molekulsko maso kondenzirajo in se koncentrirajo na povr{ini lesa. Podgorski in sod. (2000) so menili, da ekstraktivi prekrijejo povr{ino v obliki tankega filma, ki zmanj{uje omo~itev in pre-pre~uje penetracijo lepila v celi~ne stene, kar zmanj{a trdnost lepilnega spoja.
Visoka koncentracija ekstraktivnih snovi na povr{ini lesa pa vpliva na trdnost lepilnega spoja {e na razne druge na~ine (Hse in Kuo 1988). Ekstraktivne snovi se lahko pome{a-jo z lepilom in zmanj{ajo njegove ko-hezijske lastnosti. Oksidacija eks-traktivnih snovi pove~a kislost, kar vpliva na hitrost utrjevanja lepila.
ijaLeS 54(2002) 9
Ekstraktivi lahko blokirajo funkcionalne skupine na povr{ini lesa in s tem zni‘ajo mo‘nost za nastanek privla~-nih sil med molekulami lepila in lesa.
Ekstraktivne snovi so lahko polarne in nepolarne (Fengel in Wegener 1989). Povr{ina lesa, ki vsebuje veliko nepolarnih ekstraktivnih snovi, postane odbijajo~a za lepila na vodni osnovi. Nguyen in Johns (1979) sta ugotovila, da je izlo~itev nepolarnih snovi iz lesa z ekstrakcijo izbolj{ala omo~itev duglazije. ^eprav so eks-traktivne snovi velikokrat vpletene v nastanek neaktivne lesne povr{ine, niso pogoj za njen nastanek (Suchsland in Stevens 1968). Troughton in Chow (1971) nista na{la neposredne povezave med inaktiviranjem lesne povr{ine in koli~ino ekstraktivnih snovi na povr{ini lesa ter sta vzroke za inaktiviranje pojasnila z drugimi mehanizmi.
Reorientacija molekul na povr{ini lesa
Inaktiviranje lesne povr{ine je lahko posledica reorientacije molekul na njej. Znano je, da amorfni polimeri niso v termodinami~nem ravnovesju (Gunnels et al. 1994). Kadar je mobilnost teh polimerov mogo~a, se molekule preuredijo tako, da imajo minimalno prosto povr{insko energijo. Z manj{anjem proste povr{inske energije materiala pa se manj{a tudi njegova omo~itvena sposobnost. Re-orientacija lahko vodi v nastanek hidrofobne povr{ine, ki odbija vodo in lepila na vodni osnovi. Poleg tega pa reorientacija molekul na povr{ini materiala zmanj{a {tevilo reaktivnih skupin, ki so na voljo za kemi~no ali fizikalno vez pri lepljenju.
Znaten del amorfnih snovi v lesu predstavljajo hemiceluloze in lignin. Njuna molekulska preureditev je mogo~a, kadar temperatura naraste
ijaLeS 54(2002) 9
nad to~ko steklastega prehoda (Tg). Le-ta je zelo odvisna od vla‘nosti lesa, in sicer z nara{~ajo~o va‘nostjo strmo pada. Hemiceluloze imajo Tg od -23 do 200 °C (Kelly et al. 1987), lignin iglavcev od 65 do 85 °C in lignin listavcev od 90 do 105 °C (Glasser 2000). Molekulska preureditev na povr{ini lesa je torej mogo~a v proizvodnji lesnih tvoriv, kjer uporabljamo obi~ano take in vi{je temperature.
Zaprtje mikropor
Vzrok za slabo penetracijo lepila in s tem na nizko trdnost lepilnega spoja je lahko tudi zaprtje mikropor lesa, ki nastane zaradi su{enja. Med su{e-njem se zmanj{uje {tevilo hidroksil-nih skupin v celi~ni steni lesa. Nekatere od teh sprememb so nepovratne, zato se zmanj{ata higroskopnost in omo~itvena sposobnost lesa. Wellons (1980) je ugotovil, da je te‘je omo-~iti les (visok kontaktni kot), ki ima nizko vla‘nost. Zaradi bolj{e in hi-trej{e penetracije teko~ine v les so ~asovne spremembe kontaktnega kota izrazitej{e pri vi{ji vla‘nosti lesa (slika 4).
Slika 4. Kontaktni kot, odvisen od ~asa in vla‘nosti lesa (risba po Wellons 1980)
raziskave in razvoj
Izlo~itev hidroksilnih skupin
Inaktiviranje lesne povr{ine so pred leti povezovali z izlo~itvijo vode in nastankom eterske vezi (Christiansen 1991). Med su{enjem se hidroksilne skupine, ki se nahajajo med pari celuloznih molekul, zdru‘ujejo v molekule vode, pri ~emer se oblikuje etr-ska vez. Ta vez ima manj{o sposobnost za tvorbo vodikove vezi s polarnimi lepili kot so jo imele izlo~ene hidro-ksilne skupine (Christiansen 1991), zato je adhezija pri lepljenju manj{a.
Oksidacija in piroliza lesne povr{ine
Oksidacija lesne povr{ine in njena termi~na razgradnja sta mehanizma inaktivacije lesne povr{ine, vendar {ele pri izrazito visokih temperaturah. Troughton in Chow (1971) sta ugotovila, da sta oksidacija in piroliza lesne povr{ine osnovna mehanizma pri nastanku neaktivne povr{ine pri smreki, ki je bila izpostavljena temperaturi 220 °C. Tudi Fengel in Wegener (1989) poro~ata, da se izrazitej{e spremembe v lesu zaradi oksidacije in pi-rolize navadno za~nejo nad 200 °C.
Sprememba pH vrednosti in njen vpliv na utrjevanje lepila
Kemi~ne spremembe na povr{ini lesa vplivajo tudi na njegovo pH vrednost. Kisla ali bazi~na povr{ina lahko pospe{i ali zavre proces utrjevanja lepila (Pizzi 1994). Povr{ina lesa drevesnih vrst zmernega pasu je navadno kisla s pH vrednostjo od 3,3 do 6,4 (Fengel in Wegener 1989). Kislost se obi~ajno {e pove~a, kadar je les izpostavljen visokim temperaturam. To je lahko posledica termi~ne razgradnje, ki vodi v nastanek kislin (Back 1991, Fengel in Wegener 1989) ali pa zaradi pospe{ene migracije obstoje~ih ma{~obnih in smolnih

raziskave in razvoj
kislin na povr{ino lesa (Hse in Kuo 1988).
Kisla povr{ina lesa je problemati~na predvsem pri utrjevanju lepil, ki utrjujejo v bazi~nem mediju. Prenizka vrednost pH lesne povr{ine lahko namre~ zni‘a pH lepila na vrednost, kjer je kemi~na reakcija upo~asnjena ali celo zaustavljena. Utrjevanje lepila je zato nepopolno in lepilna vez ima nizko trdnost. Subramanian (1984) je ugotovil, da kisla povr{ina hrasta zmanj{uje trdnost resorcinol-nega lepilnega spoja. Potrebni ~as za utrjevanje fenolnega lepila se podalj-{uje z nara{~ajo~o koncentracijo kislih ekstraktivov na povr{ini hrastovega lesa (Hse in Kuo 1988). Po drugi strani pa je lahko utrjevanje urea-formaldehidnega lepila, ki za potek polikondenzacije zahteva kisli medij, pospe{eno zaradi nizke vrednosti pH na povr{ini lesa.
Preventivni ukrepi in odstranjevanje neaktivne lesne povr{ine
Nastanku neaktivne lesne povr{ine se najla‘je izognemo tako, da pri su{enju furnirja uporabljamo zmerne temperature, ki ne povzro~ajo bistvenih fizi-kalno-kemi~nih sprememb. Furnir lahko izpostavimo visoki su{ilni temperaturi samo na za~etku su{enja, dokler je vla‘nost lesa visoka. Ko se vla‘nost pribli‘uje TNCS, je potrebno temperaturo su{enja zni‘ati in skrbeti, da se furnir ne presu{i. Ker za~etna vla‘nost furnirja zelo variira, se na koncu su{enja lahko zgodi, da so nekateri furnirski listi vseeno pre-su{eni. Temu problemu se lahko izognemo z razvr{~anjem furnirja v skupine glede na za~etno vla‘nost in s prilagajanjem su{ilnih postopkov (re‘imov). Obstajajo tudi sredstva, ki jih nanesemo na povr{ino furnirja pred su{enjem in tako prepre~imo inten-
zivne kemi~ne spremembe. Zadovoljivi rezultati so bili dose‘eni s tris (polyoxyethylen) sorbitan monoole-atom (Christiansen 1991). Vodna raztopina te kemikalije, ki je bila nanesena na sve‘ furnir duglazije, je prepre~ila nastanek neaktivne povr-{ine, vendar se uporaba te snovi v industriji ni uveljavila zaradi visokih stro{kov za njeno proizvodnjo.
Velikokrat inaktiviranja lesne povr-{ine ne moremo prepre~iti. V tem primeru je najbolje, da neaktivno povr{ino lesa pred lepljenjem mehansko odstranimo. Ker je neaktivna le tanka plast lesa (nekaj mikronov), je za njeno uspe{no odstranitev dovolj,
da prizadete povr{ine skrta~imo, brusimo ali skobljamo. Ti postopki so sicer zelo u~inkoviti, vendar pomenijo dodatni stro{ek, poleg tega pa jih ni mogo~e vedno uporabiti (npr. pri ivereh, furnirju). Razviti so tudi razni postopki kemi~ne obdelave neaktivne povr{ine furnirja. Zadovoljivi rezultati so bili dose‘eni z vodno raztopino natrijeve baze, kalcijeve baze, du{iko-ve kisline, vodikovega peroksida (Christiansen 1991) in boraksa (Chow 1975). Omo~itev in adhezijo lahko iz-bolj{amo tudi z dodatkom povr{insko aktivnih snovi v lepilno me{anico ali z izbiro agresivnej{ega lepila.
literatura
1.   Back, E.L. 1991. Oxidative activation of wood surfaces for glue bonding. Forest Product Journal 41(2):30-36.
2.   Carpenter, M.W. 1999. Characterizing the chemistry of yellow-poplar surfaces exposed to different surface energy environments using DCA, DSC and XPS. Master’s thesis, Morgantown, West Virginia University, 25-40.
3.   Chow, S. 1975. Minimizing wood surface inacti-vation at high temperatures by boron compounds. Forest Products Journal 25(5):41-48.
4.   Christiansen, A.W. 1990. How overdrying wood reduces its bonding to phenolformaldehyde ad-hesives: A critical review of the literature. Part I. Physical responses. Wood and Fiber Science 22(4):441-459.
5.   Christiansen, A.W. 1991. How overdrying wood reduces its bonding to phenolformaldehyde ad-hesives: A critical review of the literature. Part II. Chemical reactions. Wood and Fiber Science 23(l):69-84.
6.   Fengel, D., Wegener, G. 1989. Wood chemistry, ultrastructure, reactions. Walter de Gruyter, Berlin, 613 s.
7.   Glasser, W.G. 2000. Classification of lignin according to chemical and molecular structure. In: Lignin: Historical, biological, and materials perspectives. ACS, Symposium Series 742, Washington, D.C., 216-238.
8.   Gollob, L., Wellons, J.D. 1990. Wood adhesion. In: Skeist, I., editor. Handbook of adhesives. Van Nostrand Reinhold, New York, 598-610.
9.   Gunnells, D.W., Gardner, D.J., Wolcott, M.P. 1994. Temperature dependence of wood surface energy. Wood and Fiber Science 26(4):447-455.
10. Hse, C.Y., Kuo, M. 1988. Influence of extractives on wood gluing and finishing-a review. Forest Product Journal 38(1):52-56.
11. Kelley, S.S., Rials, T.G., Glasser, W.G. 1987. Relaxation behavior of the amorphous components of wood. Chapman and Hall Ltd., 617-624.
12.  Marra, A.A. 1992. Technology of wood bonding: Principles in practice. Van Nostrand Reinhold. New York, 454 s.
13. Nguyen, T., Johns, W.E. 1979. The effect of aging and extraction on the surface free energy of Douglas-fir and redwood. Wood Science and
Technology 12:29-40.
14 . Pizzi, A. 1994. Advanced wood adhesives tech-
nology. Marcel Dekker, Inc. New York, 289 s.
15 . Planin{ek, O. 1999. Dolo~anje proste povr{inske
energije trdnim snovem z metodo mo~enja in z inverzno plinsko kromatografijo: doktorsko delo, Fakulteta za farmacijo, Ljubljana, 6-7.
16. Podgorski, L., Chevet, B., Onic, L., Merlin, A. 2000. Modification of wood wettability by plasma and corona treatments. International Journal of Adhesion and Adhesives 20:103-111.
17.  Sellers, T. 1985. Plywood and adhesive technology. Marcel Dekker, Inc., New York, 661 s.
18 . Siau, J.F. 1995. Wood: Influence of moisture on
physical properties. Virginia Polytechnic Institute and State University, 227 s.
19 . Sovinc, T. 2002. Vpliv viskoznosti MUF lepila na
kot omakanja na primeru bukovine. Diplomsko delo. Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 3-8.
20.  Strnad, J. 1984. Fizika. D. 1. Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, Ljubljana, 124-125.
21.  Subramanian, R.V. 1984. Chemistry of adhesion. In Rowell, R.M., editor. The chemistry of solid wood. ACS, Washington, D.C., 323-348.
22. Suchsland, O., Stevens, R.R. 1968. Gluability of southern pine veneer dried at high temperatures. Forest Products Journal 18(l):38-42.
23. [ernek, M. 2002. Comparative analysis of inactivated wood surfaces. Dissertation. Virginia Polytechnic Institute and State University, Blacksburg, Virginia, 179 s.
24. Troughton, G.E., Chow, S.Z. 1971. Migration of fatty acids to white spruce veneer surface during drying: Relevance to theories of inactivation. Wood Science 3(3):129-133.
25. USDA 1999. Wood Handbook. Wood as an engineering material. United States Department of Agriculture, Forest Products Laboratory, Madison, WI, USA, 463 s.
26. Wellons, J.D. 1980. Wettability and gluability of Douglas-fir veneer. Forest Product Journal 30(7):53-55.

ijaLeS 54(2002) 9