Podtalna plačana c gotovini»
Leto XVm., št. 193
Ljubljana, petelc 20. avgusta 1937
Cena t Din
opravamo ujuoijana, tuiatljeva anca 6 — Telefon «t. 8122, 8123, 3124, 8125, 8120.
Inseratnt oddelek: Ljubljana, Selen» burgova ul 0 — TeL 3392, 8482.
Podružnica Maribor: Gosposka allea St. 11 — Telefon it. 2455.
Podružnica Celje: K oc enova aL ftt. i Telefon 6L 190.
Računi prt pošt. ček. zavodih: Ljub-Ijana št. 11-842, Praga čislo 78.180, Wien St 105 24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—
Za Inozemstvo Din 40-—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva allea B, telefon 8122, 8123, 8124, 8125, 8128. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon SL 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica fitev. 1, telefon 61. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Ob kitajsko-japon-skem spopadu
Pred nekako tremi, štirimi desetletji se je v Evropi jako mnogo govorilo o rumeni nevarnosti. Bilo je to v dobi, ko se je Daljni vzhod probujal, ko je' prihajal pod vpliv evropske civilizacije ter kazal pri tem jako mnogo spretnosti, prilagoditi se ji v nekem posebnem obsegu ter smislu, česar najlepši primer nam kaže Japonska. Hkrati se je v tej dobi vedelo, kako naglo se množijo vzhodnoazijski narodi, obenem pa, kako so z malim zadovoljni ter spričo tega sposobni ogromne konkurence z evropskimi gospodarskimi enotami, z evropskimi narodi. In tako so se oglasili svarilni glasovi, ki so Evropo opozarjali na rumeno nevarnost in jo pozivali, naj se strne v obrambo pred njo, dokler še ni prepozno. Pa ne le v Evropi, tudi drugod, zlasti v x\meriki in tam še prav posebno, so svareče opozarjali na mongolsko nevarnost, ki se je tamkaj kazala v obliki konkurence doseljujočih se vzhodnih Azijatov; saj je to sprožilo celo prav posebne ukrepe zoper japonsko ter kitajsko doseljevanje.
Pri tem se je vedno vzhodna Azija smatrala kot enota, to se pravi, da so se Kitajci ter Japonci računali skupaj Svet je gledal vzhodnoazijske razmere pač od daleč ter je smatral, da so raziike med obema giavnima narodoma razmeroma majhne, zlasti pa manj pomembne v primeri z ostalimi, v civilizaciji vodilnimi narodi Ako se Japonci in Kitajci naslonijo drug na drugega in se medsebojno podpro v afrontu zoper Evropo, tedaj nastane ono, kar se je v glavnem gledalo pod rumeno nevarnostjo.
Odtlej so se razmere že zelo spre« menile in situacija se je pokazala v tnčnejši luči. Topovi, ki grmijo okrog Pekinga ter Tiencina, bombe, ki treskajo nad modernimi zgradbami milijonskega velemesta Šanghaja. vse to nam zgovorno pripoveduje, da je bila nekdanja predstava o vzhodnoazijskih razmerah jako netočna. Dejansko je ostal mongolski svet vzhodne Azije razklan in razprt, podobno kot ie razprta Evropa. Med Mongoli nikakor ni one edinosti, ki so se je tako silno bali oni svarilni oznanievalci rumene ne-arnosti pred nedavnimi desetletji. Med Kitajci ter Japonci so večja nasprotja nego med enim ali drugim od njih ter med izvenazijskim svetom. Namesto napovedanega edinstva se je uveljavila najhujša tekma, se pripravlja najsrditejša borba, ki ne pozna ozi-rov, in se je prav sedaj razvnela krvava vojna, dasi ni bilo še nikake napovedi.
Toda s tem, da se pričakovana sloga med vzhodnimi Azijati ni pokazala v oni obliki, kakor so jo napovedali evropski črnogledi, pa vendarle ni izostalo popolnoma ono, kar so pred desetletji imenovali rumeno nevarnost. Nasprotno; prav sedaj Govorijo o njej, dasi v drugačni obliki. Rumena nevarnost je sedaj in ie že nekaj let tu v bolj konkretni obüki, nego se je domnevalo nekdaj. Prinaša jo Japonska sama in sicer kot veliki nastaiaioči imperi i aziiskega vzhoda, ki sistematično dovršuje ogromno zgradbo silnih osvoiitev na zaoadnih obalah Pacifika. Ne v soglasju in v edinstvu s Kitajci, marveč na temelju osvajanja kitajskih dežel. In danes je ta proces prav na kritični točki, ki pomeni morda odločilni preokret: ali bo Japonska ekspanzija z usnehom posegla tudi na jedro Kine, tudi na matične kitajske dežele, ali pa se bo ustavila. S te per» spektive je krvava vojna, ki se je sprožila pred našimi očnv okrog Pejpinga ter okrog Tiencina in Šanghaia. naravnost zgodovinskega pomena Janonska ekspanzija posega namreč sedal po pravih starih kitaiskih provincah, ki so bile od nekdai jedro države, dočim je bila Mandžurija vedno nekaj od zunaj dodanega ali izhodišče za osvoii-tve. Tokio hoče odcepiti od Kitajske province, ki ležijo na rodovitni severni kitajski nižini, province, katerih obseg je ogromen in katerih prebivalstvo se šteie na mnoge desetmili ionske enote. Tu gre torej za velike stvari, zato ni čudno, da se celo previdni in preudarni Čangkajšek, ki je vedno nagibal k popuščanju, smatrajoč, da država še ni dovolj jaka za resen obračun z Japonsko, ni mogel odločiti za umik. Pač znamenje, da gre sedaj za odločitve temeljne važnosti.
Kitajska preživlja po težavah velike in dolgotrajne revolucije, ki se je začela že leta 1911. dobo reorganizacije. Vsa poročila soglašajo s tem, da se je kuomintangu končno vendarle Posrečilo. preiti na konstruktivno delo in uvesti obnavlianje kitajske enotne uprave in sploh državnih skupnih funkcij. More se reči, da Japonska razmeroma dolgo kitaiskega nereda ni izrabljala kakor bi ga bila nač taJiko. Zato pa je od invazije v Mandžurijo dalje na delu, da čim bolj in čim hi-treie nadomesti zamujeno ter da oslabi Kino v toliki meri. da bi bila obnova toliko ko nemogoča. Okupirati kitajske province in jih izrabiti za go-
PORTUGALSKA PREKINILA
0DN0ŠAJE S ČEŠKOSLOVAŠKO
Nepričakovan odpoklic portugalskega poslanika v Pragi — Portugalska navaja kot vzrok, da ji ČSR ni hotela dobaviti naročenega
orožja
Lizbona, 19. avgusta. Portugalsko zunanje ministrstvo je snoči objavilo, da je Portugalska pretrgala vse diplomatske od-nošaje s češkoslovaško. Portugalski poslanik v Pragi je včeraj odpotoval iz češkoslovaške prestolnice na Dunaj, češkoslovaškemu poslaniku Friederju v Lizboni pa so sporočili, da sme iz razlogov mednarodne uljudnosti še nadalje uživati diplomatsko nedotakljivost, dokler ne uredi vsega za odhod.
Portugalsko poročilo, Id navaja razloge za korak portugalske vlade, je zelo obširno in obsega več tiskanih strani. Portugalska vlada je za izvedbo svojega oboroževalnega programa naročila večjo količino strojnic pri tovarni »českosloven-ska Zbrojovka«, Id se sme smatrati za državno podjetje. Ko je bila kupna pogodba takorekoč že sklenjena, je praška vlada sporočila, da glede na dogovor o nevmešavanju v špansko državljansko vojno noročila ne more izvršiti. Portugal-
ska vlada je bila zaradi tega postopka silno presenečena in je izjavila, da tega vzroka nikakor ne more vzeti na znanje, ker je tudi Portugalska sama članica londonskega odbora za nevmešavanje. Za češkoslovaškim izgovorom da se opaža vpliv in pritisk drugih držav, ki jim Je do tega, da onemogočijo oborožitev Portugalske.
Nadalje trdi portugalska vlada, da se je češkoslovaška poslužila zavlačevalne taktike in da je prišlo do protislovnih izjav zunanjega ministra dr. Krofte in pre-zidenta češkoslovaške republike. Obe izjavi da sta se strinjali le v tem, da gre za splošno prepoved izvoza orožja. Naposled so na češkoslovaški strani izjavili, da je iskati vzrokov te prepovedi v potrebi po oborožitvi češkoslovaške same, toda Portugalska nima volje, da bi preurejala svoj oboroževalni program zaradi pritiska drugih držav. Portugalska je vse storila, " kar je bilo v njenih močeh, da ohrani prijateljsko razmerje s češkoslo-
Miaja pripravlja
novo veliko ofenzivo
Nacionalisti se vedno bolj približujejo Santandru, republikanci pa zbirajo svoje sile za novo veliko bitko
London, 19. avgusta o. Povratek generala Mia je v Madrid smatrajo dobro poučeni krogi za pričetek priprav za novo veliko republikansko ofenzivo na madridski fronti, ki naj bi paralizzala vtis, ki so ga napravili vsi dosedanji Francovi uspehi na severnem bojišču. Na madridski fronti bo koncentriranih okrog 300.000 borcev in okrog 200.000 motoriziranih rezervnih bojevnikov, tako da bo republikanska vojska tam štela skupno pol nrlijona vojakov. Vojska bo razdeljena na 120 brigad. Poleg tega ji bo dodeljenih 13 brigad mednarodnih prostovoljcev, katerih število se je v zadnjem času povzpelo na 30.000.
35 km od Santandra
Pariz, 19. avgusta, p. Nacionalistične čete še nadalje prodirajo proti Santandru. Po informacijah angencije Radio se prve kolone španskih nacionalistov nahajajo le še 35 km daleč od tega mesta. Včeraj popoldne so nacionalisti zavzeli vasi Ilero-co, Lasceboras, Barcena, Laguarda, Corona, Los Llanos, Sena, Orgula ter vrhova Ragandas in Haro. Poveljstvo nacionalistične severne vojske se nadeja, da bo že koncem avgusta zavzelo Santander.
Nacionalistično vojno poročilo
Salamanca, 19. avgusta. AA. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi med drugim, da so nacionalistični oddelki zavrnili na asturskem bojišču dva sovražna napada v odseku Ovieda. Na santandrskem bojišču so nacionalisti še nadalje prodrli ter zavzeli več važnih postojank Preteklo noč so zajeli 1700 ujetnikov. V nacionalističnem taborišču je doslej več ko 10.000 sovražnih ujetnikov. Tujska legija je zaplenila tri tope.
Z aragonske fronte
Saragossa, 19 avgusta. AA- Z aragon-skega bojišča poročajo, da pripravljajo maiksisti novo ofenzivo na aragonskem bojišču, da ustavijo prodiranje nacionalistov na santandrskj fronti. Na aragonskem bojišču se opaža precejšnje gibanje marksističnih čet
Bombardiranje Barcelone
Saint Jean de Luz, 19. avgsta. br. Iz Barcelone poročajo, da se je včeraj popoldne pred tamkajšnjo luko pojavilo več nacionalističnih vojnih ladij. Hkratu so nacionalistična letala z vso intenzivnostjo bombardirala mesto. Granate z vojnih ladJj so razdejale več objektov v pristanišču. Le-
talske bombe so padale tudi na ulice. Med prebivalstvom je nastala panika in se je razbežalo proti periferiji mesta. Po prvh vesteh je bilo ubitih 30 ljudi, preko 60 pa ranjenih.
2e druga ladja torpedirana v Dardanelski ožini
Carigrad, 19. avgusta, o. Pri otoku Te-nedos na vhodu v Dardanelske ožine je neka neznana podmornica snoči torpedirala že drugo tovorno ladjo španskih republikancev. Napad je bil izvršen na istem kraju, kjer je bil pred dvema dnevoma tor-ped;ran parnik »Ciudad de Cadiz«. Snoči je bil potopljen 2.700 tonski španski parnik »Armuro«, ki je z večjim tovorom žita plul iz Odese proti Španiji. K sreči je bila tam v bližini neka turška ladja, ki je rešila vso posadko s potapljajoče se ladje. Tudi snoči ni bilo mogoče dognati, kateri državi je pripadala tajinstvena podmornica.
Sovjetska ladja
z angleško zastavo
London, 19. avgusta. AA. (DNB) Današnji »Daily Mail« poroča iz Alžira, da so snoči na morju pred mestom videli razne vojne ladje neznane narodnosti. V bližini teh križark in rušilcev je plula neka tuja ladja pod angleško zastavo z vso paro proti Matafu. Ko je ladja prispela v ta kraj, je odstranila angleško zastavo in razobesila špansko (valencijsko). Ta ladja je »Al de Coa«, ki prevaža vojni material iz Sovjetske unije.
Zadnji Kolumbov potomec ustreljen v Madridu
Berlin, 19. avgusta, o. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča, da je bil zadnji potomec Krištofa Kolumba, Kristofos Coloin y Carvayal, perugijski vojvoda, te dni v Madridu obsojen na smrt in tudi že ustreljen zaradi vohunstva. Južnoameriške države so sicer intervenirale pri valencijski vladi za vojvodo, vendar brez uspeha.
Manevri angleškega sredozemskega brodovja
London, 19. avgusta. AA. AnglešKo sredozemsko brodovje je včeraj od plul o na manevre v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Del brodovja ibo obiskal Benetke, Spliit, Ciper, Haifo, Bevnut in Aleksandrijo. Manevrov ee bodo udeleževali tudi motorni čolni.
spodarsko izkoriščanje, hkrati pa si v njih zagotoviti trg za oddajo trgovinskega blaga, to je neposreden namen teh osvojitev, katerih politično jedro tiči v težnji po onemogočenju kitajske državne regeneracije in po razširjenju japonske premoči na kitajski račun. Ako zmagajo ta prizadevanja, bo pod vodstvom Japonske organizirana vzhodna Azija, bodo kitajske province predstavljale japonske vazale, od to* kijske vlade zavisne »nezavisne« državice, kakor že eno takih poznamo v Mandžuriji. In tak japonski imperij bi pomenil zares rumeno nevarnost, mnogo večjo ter opasnejšo nego so si jo predstavljali nekdaj v stari obliki.
Ko se je te dni sprožila vojna na kitajskih tleh, moremo reči, da je stopilo v aktualen stadij vprašanje, ali se bo Kitajska mogla ubraniti tej usodi. V Nankingu se zdi, da so zares odločeni na obrambo. To bi kazalo, da se zdi celo Čangkajšeku tvegano, uda-ti se v usodo izgube severnih provinc, v bojazni, da bi v tem primeru ne bilo več mogoče reorganizirati preostalo (držayo x onem obsegu, ki je potreben
za ohranitev popolne državne neodvisnosti in moči. Vzemimo v račun vse pomisleke, ki jih je treba priznati, kar se tiče kitajske sposobnosti za učinkovito obrambo v sedanjem trenutku. Ako se Kitajski posreči, da zadrži ja* ponsko invazijo in očuva vsaj v bistvu sedanji obseg, pa s tem ohrani možnost po nadaljnji regeneraciji, bi bil s tem dosežen uspeh, da bi se v bodoče mogla upreti Japonski v celoti ter prevzeti borbo za tekmo v prvenstvu v poznejši dobi. V tem primeru bi ostal mongolski svet v vzhodni Aziji razklan na dvoje in na zunaj temu primerno manj močan, vsaj za dolgo dobo. Ali z drugimi besedami: kitajski uspeh v sedanjem konfliktu bi pomenil zmanjšanje rumene nevarnosti za bližnjo bodočnost.
Krvave borbe v kitajskih severnih provincah potemtakem po pooravici obračajo nase pozornost sveta. Saj gre v njih za zadeve, ki se ne tičejo samo Kitajcev ter Japoncev, marveč tudi vseh njihovih sosedov ter vse vzhodne in osrednje Azije, pa posredno vsega sveta.
vaško, njen narodni ponos pa J! ne dovoljuje, da bi še dalje gledala zavlačeval-no taktiko, ki bije v obraz vsem mednarodnim običajem, in je zato v svoje največje obžalovanje prisiljena izvajati posledice iz takšnega zadržanja.
Portugalska vlada je že prosila italijanskega zastopnika, da prevzame zaščito portugalskih interesov na češkoslovaškem zaradi prekinitve diplomatskih odnosov. Zastopnik Italije je že prejel pooblastilo svoje vlade, da prevzame to poslanstvo.
Praga mirna
^i-aga, 19. avgusta. AA. Prekinitev diplomatskega razmerja med Portugalsko in češkoslovaško je praško vlado sicer zelo presenetila, vendar je vlada ohranila svoj običajni mir. češkoslovaški poslanik v Lizboni je dobil naročilo, naj ostane na svojem mestu vse dotlej, dokler mu ne bo
portugalska vlada t.....i gtllii neprijetnosti.
Uradno poročilo pravi, da se je portugalska vlada zadnje čase pogajala % neko tovarno za dobavo orožja. Zelo preobložena tovarna ni mogla dobaviti zaželenega tipa in je ponudila neki drugi tip, toda portugalska vlada je trdovratno vztrajala pri tipu, ki ga je prvotno zahtevala in je 18. avgusta odpoklicala svojega praškega poslanika. Poročilo ugotarlja, da ni bilo niti v preteklosti niti v sedanjosti nikakega političnega ali diplomatskega nesoglasja med češkoslovaško in Portugalsko.
V političnih krogih odločno zavračajo zlasti nemške trditve, da so bila pogajanja za dobavo orožja Portugalski prekinjena zaradi tega, ker se v Pragi boje, da bi s tem kršili dogovor o nevmešava-nju v španske zadeve. Tudi zatrjujejo, da je nastal spor zaradi strojnic, ki jih tovarna ni mpgla dobaviti Portugalski, ker je preobložena z izdelovanjem orožja za češkoslovaško in za nekatere druge države. Trditev portugalskih listov, da Je Rusija vplivala na postopek tovarne, v Pragi najodločneje zavračajo.
Nemčija solidarna s Portugalsko
Berlin, 19. avgusta. o. Prekinitev dtplo-matskih odnošajev med Portugalsko in Češkoslovaško je izzvala v vseh berlinskih krogih veliko pozornost. Nemčija se v tem primeru solitlariz-ra s Portugalsko, k| po nemškem mnenju na pravilen način brani svoje interese.
šanghaj — trd oreh
Boji za posest mesta se nadaljujejo z vedno večjo srditostjo — Na obeh straneh prihajajo nova ojačenja
Šanghaj. 19 avgusta, br. Boji za šanghaj so se danes nadaljevali. Do hudih bitk j; prišlo okrog Futunga, Capeja in Honkeva. Kakor zatrjujejo na japonski strani, so Japonci danes zopet v napadu zavzeli park Honkev.
V	Honkevu je prišlo ponovno tudi do spopadov na nož. Kitajci so bili v premoči in so se Japonci morali umakniti vse do Wardove ulice.
Japonska letala in vojne ladje so davi močno obstreljevale razne objekte okrog Putunga. Razdejanih je bilo mnogo kitajskih hiš pa tudi nekaj angleških objektov.
V	Putungu je nastala zaradi silnih borb panika msd tamkajšnjim prebivalstvom. Okrog 10.000 ljudi je zbrežalo v angleški del mednarodne koncesije, drugih 16.000 pa v italijansko naselbino.
Opoldne se je zvedelo, da so Japonci nenadoma pričeli izkrcevati svoje čete v bliži ni Jaua na Jangcegjangu, odkoder nameravajo prodreti ssverozapadno od železniške proge Vusung—šanghaj do severne šanghaj-ßke železnice in tako obkoliti kitajske kontingente v Capeju. Hongkiu ter ob dirkališču v Kiangvanu. Kitajska letala in arti-ljerija so si zaman prizadevala, da bi preprečila izkrcavanje japonske vojske na desni obali Jangcegjanga. Letalski napadi na japonske transportne ladje so le delno uspeli. Zadnji oddelki japonske vojskä se niso mogli izkrcati.
V	prvih popoldanskih urah sta dve japonski diviziji takoj pričeli prodirati po pia noti proti Šanghaju, vendar pa sta že v razdalji enega kilometra od obrežja naleteli na močan kitajski odpor in so se tam razvili novi baji.
Pred odločilnim spopadom
Po informacijah, ki so jih zbrali poročevalci Hearstovega tiska, ja v bližnjih dneh pričakovati odločilne borbe za Šanghaj. Kitajska centralna vlada je odredila, da se morajo okrog Šanghaja zbrati vse razpoložljive vojne sile. V resnici prihajajo v Šanghaj vedno nova ojačenja kitajska vojske. Vojaštvo prevažajo po večini z tovornimi avtomobili, ker je železniška proga Nan-kang—Šanghaj na več krajih razdejana. Okrog Šanghaja se bo do nedelje zbralo skupno 300.000 kitajskih vojakov. Na drugi strani prihajajo s Koreje tudi vsdno nova ojačenja japonske vojske.
Japonski vpad v mednarodno koncesijo
Tokio, 19. avgusta, br. Po informacijah agencije Domej so japonski oddelki davi zavzeli nekaj ozemlja severno od šanghaj-ske univerje. Deset japonskih oklopnih avtomobilov je skušalo vdreti v mednarodno koncesijo v bližini ameriške naselbine, da bi preprečili izgrede kitajskih beguncev proti japonskim civilistom, ameriški strelci pa so Japonce ustavili in jih pregnali nazaj z ozemlja mednarodne koncesije.
Nova japonska ofenziva proti Nankovu
Peking, 19. avgusta, o. Iz Pekinga je tudi danes odrinilo več oddelkov japonske vojske proti severu. Kakor znano, se japonska vojska pripravlja za novo ofenzivo proti nankovškemu prelazu. Tu se potrjujejo vesti, da so pričeli večji oddelki Japoncev prodirati tudi po Notranji Mongoliji proti Nankovu in nankovškemu prelazu, ki je za izvedbo nadaljnjih japonskih načrtov izrednega strateškega pomena.
Letalski napad na Nanking
Tokio. 19. avgusta, br. Japonska letala so davi bombardirala Nanking. Več bomb je padlo v sredo mesta in porušilo nekaj hiš število žrtev še ni znano.
Preko Džekola proti jugu
Tokio, 19. avgusta, br. Po informacijah nekaterih listov bodo Japonci skušali sedaj prodreti v Džehol in od tam na Kitajsko. Namen te nove ofenzive je osvojitev nankovskega prelaza, ki je izredno
velikega strateškega pomena. Kakor s« je izkazalo, je prelaz od Juga akoro nedostopen.
Japonci groze z uničenjem kitajske mornarice
Tokio, 19. avgusta, d. Admiral princ Fušimi je bil včeraj ob 16. v avdijenci pri mikadu. V krogih admiralitete prisojajo poizkušenemu torpediranju japonske admiralske ladje v šanghaju izreden pomen. Pri tem poudarjajo, da predstavlja ta ponesrečeni napad prvi nastop kitajske mornarice v nastalih sovražnostih, zaradi česar je japonska mornarica odločena uničiti jo, če bo še nadalje nastopala proti njej. Podčrtavaj?, da kitajsko vojno brodovje doslej siloh še ni poseglo v boje, niti 1. 1932. Strokovnjaki mornariškega ministrstva menijo, da šteje kitajsko vojno brodovje 111 enot.
Skupna akcija Anglije in Francije
London, 19, avgusta, br. Londonski listi se danes obširno bavijo z angleškimi predlogi, po katerih naj bi se Japonci in Kitajci umaknili iz šanghaja in prepustili začasno oblast nad šanghajskim področjem tujim silam, ki jim pogodba devetih sil jamči njihove interese v šanghaju. »Times« ugotavljajo, da se angleški interesi na Kitajskem sedaj lahko cenijo na 250 milijonov funtov šterlingov na leto. Pri tem ni vračunano 50-milijonsko posojilo kitajski vladi. Samo na šanghaj odpade od omenjene vsote nič manj nego 180 milijonov funtov šterlingov.
Francoska vlada je danes obvestila angleškega odpravnika poslov v Parizu, da Je pripravljena sodelovati pri angleški akciji na Daljnem vzhodu. Po informacijah iz Was hingt ona je ameriška vlada angleške predloge baje odklonila, češ, da so se dogodki v šanghaju že toliko razvili, da bi bilo zaman sleherno posredovanje. Niti Kitajci niti Japonci se ne bodo umaknili s svojih dosedanjih postojank v šanghaju in tudi ne iz bližine mednarodne koncesije, kar so Kitajske oblasti v šanghaju tudi že odločno izjavile tamkajšnjemu ameriškemu konzulu.
Tokio proti angleškim predlogom
Toldo, 19. avgusta, o. Tukajšnji diplomatski krogi priznavajo Veliki Britaniji sicer dobro voljo, da na miren način reši šanghajski problem, naglašajo pa, da bo japonska vlada le težko sprejela angleške predloge. Po japonskem mnenju bi bilo mogoče proglasiti nevtralnost v šanghaju samo, če Kitajci brezpogojno izpolnijo obveznosti, ki so jih sprejeli na osnovi pogodbe iz 1. 1932.
Finančna pomoč Evrope Kitajski
Rim, 19. avgusta. AA. Preden se je kitajski finančni minister dr. Kun? vkrcal ▼ Genovi na parnik, je podal uredniku lista »Piccolo« zanimvo Ì7.javo o svojem potovanju po Ameriki in Evropi. Mei drugim je potrdil, da je sklenil g češkoslovaško Skoči o vo tovarno dogovor o trgovinskem kreditu 10 milijonov funtov za nakiup češkoslovaških izdelkov. Govoril je tudi o dogovoru s skupino tujih bank o posojilu za povečanje deviznih rezerv na Kitajskem in o posojilu, ki sra je dobil v Veliki Britaniji v višini 25 milijonov funtov za gradnjo^ železniških prog in konsolidacijo notranjega, dolca. Glede razgovorov, ki jih je imel v Berlinu z ministrom za gospodarstvo dr. Pchachtom. vojnim ministrom Blpmbergom in drž. tajnikom Ma^kensenom. ki je nadomeščal o'šotnega Neuratha. je bil dr. Kun* zelo molčeč. Omejil se je le na izjnvo, da je zadovoljen s svoiwn obis/kom v Berlin«. Omenil je tudi kredite, ki so mu jih dale Zedinjene države po njegovem obisk« v Washingtonu. ki mu je dal med droeim priložnost. da je zamenjal večje kolitfne srebra za zlato, namenjeno za stabilizacijo kitajske valut* ,
Po skupščini CMD v Kočevju
', J MoravSke volitve pred sodiščem
Priobčujemo nekaj misli enega izmed udeležencev skupščine CMD o vprašanjih, ki so se na njej obravnavala.
Dejstvo, da se je vršila letos skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Kočevju, je naložilo zborovalčem razumljivo dolžnost, da zavzamejo poleg jasnega stališča do vseh naših narodnoobrambnih problemov, zlasti tudi stališče do vseh vprašanj, ki jih združuje v sebi kočevski manjšinski otok. Razpravljati o teh vprašanjih je bila skupščina dolžna po svojem programu. To je od nje pričakovala tudi vsa naša nacionalna javnost in zlasti naši ljudje na Kočevskem.
Naša država vodi do vseh manjšin najli-beralnejšo politiko, zahteva pa obratno, da so tudi manjšine absolutno lojalne do našega naroda in države. Po tem načelu naj •ravnava naša država svoje odnose tudi do ■emške kočevske manjšine, v kateri vidi-•to otok sredi jugoslovenskega nacionalnega morja. Mi zahtevamo, da raste ta manjšin« iz svoje lastne moči. Nikakor ne moremo dovoliti, da bi se obala tega manjšinskega otoka umetno z zunanjimi sredstvi utrjsvala, se manj pa, da bi ta otok služil kot baza nemškim ekspanzijskim in imperialističnim težnjam. Kočevska nemška manj sina se mora nujno sprijazniti s svojim naravnim položajem, po katerem bo odločal o njeni bodoči usodi naravni organski razvoj in lojalno sožitje z večinskim jugoslo-venskim narodom. Kočevski Nemci morajo brezpogojno pozabiti svoj nekdanji privilegirani položaj in se odreči vsaki absurdni ambiciji, da bi še danes z materi jalnimi in moralnimi podporami inozemstva širili in utrjevali svojo moč na škodo doslej tlačenega jugoslovenskega življa na Kočevskem.
Družba sv. Cirila in Metoda je po svojem programu in imenu narodno obrambna organizacija. To pa še ne pomeni^ nikake slabosti, kajti Družba je trdno odločena, da napravi, braneč upravičene naše nacionalne interese pred nerazumljivo drznostjo in oholostjo manjšine, tudi najodloonejše korake. Družba sv. Cirila in Metoda spoštuje manjšinske pravice pristnih kočevskih Nemcev — teh ne smejo pojmovati v smislu ^starih, dobrih časov« — pod pogojem lojalnosti do našega nacionalnega življa in do naše države. Nikdo nima n. pr. ničesar proti temu, da dobe kočevski Nemci zakonitim pogojem ustrezajoče število manjšinskih šol, odločno pa smo proti temu, da bi s pritiskom na naše ljudi zbirali zadostno število učencev za svoje šole ali da bi pod krinko krošnjarjenja obiskovali idejne tečaje v inozemstvu ter od tam krošnjarili med nemške manjšine v naši državi razne iredentistične ideje in podarjeni >izkupi-čekc, ki ima služiti le gospodarskemu za-sužnjevanju naših že itak revnih ljudi. 7. nelojalnostjo manjšine padajo vsi obziri in širokogrudnost večinskega naroda.
Eružba sv. Cirila in Metoda je zavzela že v resoluciji na 50 letni jubilejni skupščini 1. 1935 6voje načelno stališče do našega strankarsko-političnega življenja v nacionalno ogroženih ali mešanih predelih naše države. Pravilno je storila, da je poudarila to svoje stališče ponovno tudi v Kočevju, ker se ravno v zvezi s to manjšino in taktiko naših političnih strank do nje čevsto sliši kritika. Pozdravljamo ponovno zahtevo Družbe, da se mora v tem pogledu podrediti strankarsko-politični interes nacionalnemu interesu. To vprašanje pa ni enostavno. zato ga je treba osvetliti z več strani.
Po naši ustavi in drugih zakonitih določilih je izključeno, da bi se manjšine, živeče pri nas, avtonomno izživljale tudi v strankarsko-političnem smislu. One so prisiljene, da se po svojem svetovnem nazoru ali taktičnih vidikih opredelijo za 'eno ali drugo politično stranko večinskega naroda. Spričo tega je težko zagovarjati načelo, da se naj manjšine brezpogojno izločijo iz politike. V praksi vidimo, da se naše manjšine tudi v resnici ravnajo po gornjih momentih in da tudi ni nobene naše politične stranke, ki bi v načelu in praksi odklanjala sodelovanje z manjšinami. Če pa se že ne more zagovarjati iz načelnih razlogov izločitev manjšin od političnega sode-
Z gasilskega kongresa v Zagrebu je objavil »Slovenec« daljše poročilo, v katerem pravi, da so slovenski gasilci takoj po prečitanju znane resolucije g. Dolamskega videli, da hočejo hrvatski gasilci prekiniti z zakonitim stanjem in se postaviti na izvenzakonito stališče. Slovenski gasilci so pokazali svoje stališče do države in naroda s tem, da so položili venec na spomenik staroste hrvatskih gasilcev v državnih barvah in z narodno trobojnico. Na predposvetovanjih je bilo sklenjeno,' »naj vsak narod Jugoslavije tudi nadalje razvija svoje gasilstvo, kakor je njemu pač najbolj primerno. Ob priliki mimohoda slovenskih gasilcev pred Zagrebškim zborom je imel prvi starešina Gasilske zajednice za dravsko banovino daljši nagovor, v katerem je dejal, da se Slovenci s zagrebškimi resolucijami nikakor ne morejo strinjati, ker je njihovo stališče napram državi in narodu drugo, kakor pa v tej resoluciji- Slovensko gasilstvo bo hodilo pota, ki bodo v skladu tako z interesi države, kakor £udi z interesi slovenstva. Kar je slabega v gasilskem zakonu, je treba odstraniti, kar je dobrega, pa obdržati «
V »Slovenčevem« poročilu smo zaman iskali demanti informacij »Hrvatskega dnevnika«, da so se zastopniki slovenskega gasilstva oglasili pri gospodu Dolan-skem in mu čestitali k njegovemu nastopu ter se z njim solidarizirali, kakor tudi z resolucijo hrvatskih gasilcev. »Slovenec« ve samo to povedati, da so neresnične vesti zagrebških listov, da so se češki gasilci strinjali z resolucijo g. Do-lanskega in da so to Čehi s protestom zanikali. Našo javnost in gasilce, med katerimi je veliko število jugoslovenskih nacionalistov, veseli stališče Cehov, vendar jih vše bolj zanima, ali so informacije »Hrvatskega dnevnika« o stališču in čestitkah ter solidariziranju voditeljev slovenskih gasilcev grda kleveta, ali pa vsaj delno resnične. Odgovora na to vprašanje v »Slovencu« za sedaj še ni.
Zanimivo je, kaj piše o zagrebškem gasilskem kongresu centralni organ JRZ »Samouprava«, po katerem bi moral ubirati svoje strune tudi ljubljanski »Slovenec«. »Samouprava« vidi v zagrebških dogodkih vlačenje politike v gasilske vrste in podžiganje ognja razprtij med sinove jugoslovenskega naroda. Osrednje
lovanja z večinskim narodom, pa se lahko
najodločnejše zahteva, da ne sme biti to sodelovanje nikdar in nikjer na Škodo naših nacionalnih interesov. Ne more pa biti govora o političnem sodelovanju, kadar manjšina skuša s pomočjo večinskega naroda utrjevati svojo moč, ali kadar goji odkrite iredentistične težnje. Tako sodelovanje je odvisno od položaja, značaja in teženj manjšine. Tam, kjer je tako sodelovat nje povsem izključeno, in kjer je nujno potreben domači medstrankarski mir, pa se zahtevajo gotovi pogoji. Nemogoče je doseči med strankami večinskega naroda solidarnost, kadar ena izmed političnjh strank brezobzirno preganja — posebno še na takem ozemlju — svojega političnega nasprotnika radi odločno nacionalne orientacije, ali kadar ena izmed njih sprovaja politiko, ki predstavlja prav tako veliko opas-nost za naše nacionalne in državne interese.
Skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda
je bila dolžna, da je zavzela svoje jasno stališče tudi do nazora, da bi bilo treba iz nacionalnih interesov izseliti iz Kočevja vse važnejše državne ustanove. Pravilno je skupščina v svoji resoluciji zavrnila pogrešen nazor, ki ne upošteva, da ima vsaka palica dva konca. Likvidacija državnih ustanov, ki so bile za časa Avstrije postavljene v Kočevju, da priviligirajo kočevsko nemško manjšino in da služijo raznarodovanju našega ljudstva, bi pomenila v današnjih prilikah, ko iste ustanove lahko služijo prvotno popolnoma nasprotnim ciljem — po-pravljenju starih in preprečevanju novih krivic — denacionalizacijo Kočevja v našo škodo.
Prav tako važna je misel skupščinarja, da mora država v nacionalno mešanih ali ogroženih krajih uporabljati pri izvajnju svoje kulturne, socialne in gospodarske politike posebna merila. Samo birokratska država je sposobna, da uporablja na celokupnem teritoriju brezizjemna, splošna pravila. Pravilna je zahteva, da se naj omogoči državnim in samoupravnim organom voditi v nacionalno ogroženih krajih izjemno politiko, ker le tako bo mogoče zadostiti izjemnim potrebam takih krajev. Če bi država in druge javne ustanove postopale po tem načelu, bi razbremenile tudi privatno narodno obrambno delavnost, ki bi se lahko posvetila tistim vprašanjem, katerih država ne more reševati.
Spričo pisanja v »Slovencu« se vidi, da je ostala v »Cirilmetodariji«, članku iz istega časopisa ovekovečena pokvarjena miselnost ______neizpremeniena in da vzdržuje' i , do Družbe sv. Cirila in Metoda staro sovražno stališče. Spozabil se je še korak naprej, ko je prikazal zborovanje Družbe sv. Cirila in Metoda in Sokoi-stva v Kočevju kot skupno manifestacijo z Nemci pod geslom >Heil! — Zdravo!«. To si je upal trditi kljub temu, da govorijo za nadstrankarsko, idealno narodnoobrambno delo Družbe dejanja, a proti V*' vsi neuspehi in vse jalove nade, da bi on svojim političnim interesom podrejeno narodnoobrambno delo samostojno organiziral. Vsi tisti, ki želimo, da ti se v nacionalnem interesu zboljšali odnošaji med našimi političnimi strankami, spoznavamo, da je v tem glavni problem. Vse dotlej, dokler bo nestrpnost -t	preprečevala sodelovanje narodnoobrambnih organizacij, bodo nerealni vsi predlogi, da se naj v nacionalno ogroženih krajih razpuste stranke večinskega naroda, da se s tem vzpostavi nacionalna solidarnost. V tem oziru ne greši samo «t, ki je daleč od meje in Kočevja, temveč celo njegovi predstavniki na tem ogroženem ozemlju samem. Zvedeli smo, da se je ravno ob priliki zadnje nacionalne manifestacije v Kočevju poudarjalo, da nima ^Slovenska Straža« prav nobene skupnosti z Družbo sv. Cirila in Metoda, in grozilo, da ne bo dobil nihče, ki bi se udeležil njene skupščine, pasivnim krajem namenjene podpore.
Pred te probleme smo postavljeni vsi, ki iskreno zeÙmo, da bi se naše strankarsko politično življenje podredilo nacionalnim interesom.
glasilo, ki sicer svečano zatrjuje, da pišejo vsi listi JRZ eno in isto, naj so potem v Ljubljani, al'i v Beogradu, namreč ne ve, da v stolpcih njenih ljubljanskih po-bratimov ni mesta za »jugoslovenski narod«, nego samo za »narode Jugoslavije, o katerih govori tudi dosledno vodstvo slovenskih gasilcev, ki je, mimogrede bodi rečeno, položilo prisego zvestobe narodnemu edinstvu.
Sicer smatra »Samouprava«, da je bila zagrebška demonstracija grda sramotitev naše države pred inozemstvom. Začudeno se vprašuje, kako je mogoče spraviti v sklad trditev, da je za Hrvate Jugoslavija izven diskusije s sličnimi podvigi,
.. »Ali smo
prišli že tako daleč, da ne moremo sodelovati več skupaj niti v gasilskih, zdravniških in nogometnih združenjih? Kako naj potem sodelujemo pri drugih velikih in delikatnih vprašanjih?«
Na to sentimentalno vprašanje, ki ga bo morala »Samouprava«, kakor se stvari razvijajo, še velikokrat postaviti in celo pri vseh večjih vprašanjih, kakor pa je Gasilska zveza, odgovora ne daje, pač pa tarna, da so ljudje, ki nas namenoma sramote pred zunanjim svetom- '
Naši muslimani in razdelitev Palestine
Sarajevo, 19. avgusta, o. V Sarajevu se je danes vršila skupščina muslimanskih duhovnikov, organiziranih v društvu El Hida-je. Navzočih je bilo okrog '200 delegatov iz raznih krajev naše države. Ob zaključku so na zborovanju razpravljali tudi o angleških namerah glede razdelitve palestinske dežele. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da se 6veta zemlja Palestina ne sme par-celirati in ne naseliti s tujini elementi. Glavnemu islamskemu ocPboru v Kuduši je bila poslana posebna solidarnostna brzojavka, v kateri muslimanska duhovščina obsoja načrte za razdelitev Palestine, ki bi pomenila veliko krivico napram celokupnemu islamskemu svetu«
^ Beležke
Kdo bo reis nI ulema
V času, ko posvečajo katoličani in pravoslavni vso svojo pozornost konkonitatu, se vrši tudi v okviru verske organizacije jugoslovenskih muslimanov zanimiva in ostra borba. V ospredju je namreč volitev reis ul uleme, verskega poglavarja vseh muslimanov v Jugoslaviji. Voli ga poseben odbor, sestavljen iz 20 delegatov članov bosanskega in skopljanskega vakiufskega nabora. Predstavniki muslimanov iz Južne Srbije, ki so zbrani v verski organizaciji *E1 Hidaje«, zahtevajo, da bodi to pot vrhovni verski poglavar naših muslimanov izvoljen iz njihovih vrat., ne pa izmed pripadnikov bosanskega vakufskega sabora. Težava je v tem, da imata obe skupini po 10 glaeov in da ni izgleda, da bi do'>i"a ena ali druga večino za 6vojo trojico kandidatov, izmed katerih je potem postavljen reis ul ulema. Za sedaj še ni nobenega izgleda za rešitev tega težkega položaja, v katerem igrajo svojo vlogo tudi gotovi politični momenti.
„Luč v temi"
Med številnimi letaki, ki krožijo po Beogradu, je tudi eden z naslovom »Luč v temi«, kakor poroča sarajevski »Katolički tjednik«. Letak pravi, da je Beograd doživel v globoki boli ob smrti patriarha Varnave tudi nekaj svetlih trenutkov, ki so bili kakor žarek v globoki temi. Ti žarki so se utrnili med drugim v Kotoru, kjer so vsi katoliški duhovniki prisostvovali spominski svečanosti za patriarhom Varnavo v tamošnji pravoslavni cerkvi. Dalje v Beogradu, kjer sta katoliška duhovnika Anton in Leon Ašiku okrasila patriarhov grob z divnim vencem in kjer je beograjski katoliški župnik dr. Matija Pet-lič kot učenec velikega Strossmaverja sporočil svetemu sinodu svoje sožalje zaradi velike izgube, ki ga je zadela s smrtjo vrhovnega pastirja srbske pravoslavne cerkve.
Korajia velja
Na Veliko Gospojnico je bil v Ormožu tabor Kmetske zveze. Med drugim' se ga je udeležil njen načelnik Janez Brodar, ki ima, kakor je znano, zelo dobre zveze s Kupincem. Med raznimi govorniki je nastopil tudi predsednik Kmečke zveze pri Sv. Bolfenku, Peter Orešnik, in povedal začudenim zborovalcem, da so jih doma plašil:, nasprotniki, naj nikar za božjo voljo ne hodijo v Ormož, ker »bodo tam pokale bombe«. Toda naši kmetje se niso plašili slabega vremena in t reška vice pri svojem odhodu na tabor in se tem manj bojijo groženj z bombami nekaterih izkore-ninjencev, ki delajo sramoto poštenemu slovenskemu kmetu in vsemu narodu.
Tako vsaj pripoveduje »Slovenec«, ki je objavM to »bombo« z ormoškega tabora. Z njim vred si obetamo tudi mi lepšo bodočnost našega naroda in države, »če poj-ne delo in organiziranje v Kmetski zvezi tako naprej,« s takimi bombaškimi govori, kakor ga je spustil gospod predsednik Peter Orešnik od Sv. Bolfenka.
Delokrog bivše SDS
»Hrvatski dnevnik« dokazuje v svojem uvodniku, da je od leta 1928. sem edina predstavnica vseh hrvatskih narodnih teženj samo Hrvatska seljačka stranka. Zaradi tega je vsaka akcija proti tej stranki akcija proti hrvatskim narodnim zahtevam. Kdor se bori danes proti HSS, napada politične cilje hrvatskega naroda. Ker je HSS predstavnica vseh hrvatsk;h narodnih teženj, je mesto vsem Hrvatom samo v tej stranki. Bivša samostojna demokratska stranka je postala po letu 1928. izključno stranka prečanskih Srbov, ki so se pridružili v okviru Kmetsko-demokratske koalicije borbi Hrvatov za njihove pravice.
Misli dr. Mačkovega organa z velikim zadovoljstvom pozdravlja »Hrvatska Straža«, ker vidi v njih potrditev svoje stare tezè, da je SDS stranka prečanskih Srbov in da nimajo Hrvati v njenih vrstah ničesar iskati »Hrvati naj se organizirajo v HSS, Srbi pa v SDS, ker jc HSS hrvatska, SDS pa srbska stranka.«
Napeto pričakujemo, kaj bodo sedaj storili tisti Hrvati, ki so ostali še v vrstah SDS. Povelje je izdano in treba bo poslušati sicer bodo proglašeni za Hrvate, ki samo markirajo svoje hrvatstvo in pripadajo neki pasmi, ki jo je pokojni Starčevič nazi-val »slavosrbska pasma«. Vsaj tako pravi glasilo zagrebškega kapitola »Hrvatska Straža«.
Premestitve učiteljev
Beograd, 19. avgusta. AA. Na lastno prošnjo so premeščen« naslednji učitelji in učiteljice- Horvat Angela oi Sv. Antona v Slov. goricah k Sv Kungoti. Obran Marija iz Selnice v Tez.no. Horvat Janko iz Kapce v Bakovče, Peršič Alojzija h Petrovna v Bakovče, Nušič Angela h Fikšincev k Sv. Florijanu (Šmarje), Pagon Frančiška iz Gornje Lendave k Sv. Vidu J>ri Grobelnem. Jazbinšek Ljudmila od Sv. \ ida pri Planini k Sv. Jakobu ob Savi, Uršič Berta iz Metlike v Hrušico. Zibko Ana ml1 D. v M. P.v Ljubljano, Koporc Marija h Višnje Gore v Ljubljano, Kamenšek Valeria iz Šmarja pri Jelšah v Maribor, Čen Bran im ir iz Fra m a v Hoče. Kordiš Matilda iz Javorniškega rov-ta v Cerklje. Vindišman Terezija iz Sorice v Hajdino, Cerne Alojzij iz St. Jurija pri Grosuplju v Slivnico Kastelic Marija iz Sp. Slivnice k Št. Juriju pri Grosuplju. Zeleznik Vik iz Vrh pol ja v Višnjo goro. Vodišek .To-sipina z Rakeka v Šmarje, Ločniškar Fran iz Mavčič v Ljubljano, Petrič Ida h Dolge vasi v Dolnjo Lendavo, Kokalj Janko iz Poljan v Višnjo goro, Grom Frančiška iz Križ v Trži& Straue Berta iz Dobrne na Vransko, Pukmeister Gabrijela iz Blance k Sv. Juriju ob j* ž., fcttko Marija k Zg. Pir-nič v Domžale. David Roza iz Loč v Trbovlje—Vode. Čotar Olga iz Velenja v Trbovlje—Vode, Pečenko Dattilo Ì7. Stogovc v Planino, Prah Roža iz Črne v Muto, Voršič Henrika iz Hajdine v Velenje, Kralj Julija iz Mute v Livoje, Pokorn Danijela iz 01-ševka v Vodice. Janežič Franc iz Ljubljane na Polico, Janežič Tereznja iz Ljubljane na Polico, Prešern Vida iz Banjaloke k Sv. Lenartu (Laško). Lešnjak Marija iz Kostanjevice v Igo vas. Pavlovec Milan iz Cerkelj na Ig, Povlovec Ljudmila iiz Cerkelj na Ig.
Imenovana sta za rektorja glasbene akademije v Beogradu Ko-sta Manojlovič, redni profesor akademije in za rektorja umetniške akademije v Beogradu Toma Rosaudič, redni profesor te akatiemije,
Dne 38. oktobra lani ao Ul« obttufce
volitve med drugim tudi v Občini Moravče. Postavljeni sta bili dve kandidarnl listi; lista nacionalne opozicije s dotedanjim zaslužnim županom Ignacom Torn-cem ter lista JRZ. Obe skupini arta, razširili živahno agitacijo- Cela občina je bila preplavljena z raznimi volilnimi letaki obeh skupin. Med številnimi drugimi letaki se je pojavil tudi letak, naslovljen »Vsem poštenim Slovencem«, ki je vseboval sestavke, namenjene slovenskemu delavcu, zakaj on ne sme voliti JRZ. Letak Je obravnaval znane dogodke ob priliki štrajka v Kranju ter iznašal neke očitke na državno oblast. Teh letakov je bilo raztresenih zelo mnogo in nekaj jih je prišlo v roke tudi moravškemu kaplanu. Ta je po lastni izpovedi en letak poslal tajništvu JRZ v Ljubljano, drugega pa jp izročil orožniški postaji v Moravčah.
Orožniki so uvedli natančno preiskavo ter nato zadevo prijavili državnemu tožilstvu v Ljubljani, ki je dvignilo obtožbo proti Ignacu Tomcu Ln posestniku Janezu Lundru iz češnjice kot razširjevalcema teh letakov.
Tomca je državni tožilec poleg tega še obtožil, da je na nekem svojem volilnem sestanku iznašal neke obdolžitve proti ministru dr. Korošcu v zvezi z znanimi dogodki v Kranju. Državni tožilec je predlagal kaznovanje obeh obtožencev po čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Ljubljansko okrožno sodišče je razpisalo prvo razpravo v aprilu tega leta, ki pa je bila skupno štirikrat preložena ter se je poslednja vršila v soboto pred sodnikom poedincem g, Franom Gorečanom.
Državni tožilec dr. Pompe je namreč poleg v obtožbi navedenih prič predlagal od razprave do razprave nove priče, ki naj bi potrdile, da sta Tome in Lunder inkriminirane letake delila, oziroma, da je Tome inkriminirane besede na svojem volilnem sestanku res govoril. V teku procesa je bilo zaslišanih okrog 20 prič, deloma pristašev JNS in deloma pristašev JRZ. Zaslišana je bila tudi glavna priča kaplan Frkulj, ki pa se prvotno sploh ni mogel spominjati, kakšen napis je imel letak, ki ga je on izročil tajništvu JRZ odnosno orožnikom, šele kasneje se je spomnil, da je bil tisti letak identičen z inkriminiranim letakom. Tudi ostale
Kdor je doma izgubil ves ugled v očeh poštenih ljudi, si rad zatika za klobuk pohvalne izjave iz tujine, da bi na ta sra-čji način s pavovim perjem preslepil svoje rojake in kratkovidneže med njimi pridobil zase. Gospodje iz Kopitarjeve ulice, ki so glasniki onega tabora, čegar narodna zavednost in požrtvovalnost je bila od nekdaj enaka ničli, so pobrskali po nemških listih in na svojo srečo res odkrili dve nemški izjavi, ki naj bi dokazali slovensko narodno zavest omenjenega tabora. Eno legitimacijo je dal »Slovencu« nemški list »Nation und Staat«, drugo pa izrecno samo Kopitarjevi ulici mariborski Nemec dr. Falk s svojo disertacijo o ju-goslovenskem tisku. Novopečeni doktor iz Maribora je humorist in njegova disertacija, ki so ji na Nemškem verjeli zaradi neinformiranosti, ne bo nikomur škodovala, pač pa bi bili pri »Slovencu« lahko toliko pametni, da ne bi razglašali z velikim bobnom dr. Falkove zafrkljive trditve, da sta »Slovenec« in »Obzor« dva najodličnejša in najbolje urejevana jugo-slovenska lista. Za odlično druščino zagrebškega »Obzora« in ljubljanskega »Slovenca« se ne bo nihče pulil in marsikateri jugoslovenski list je lahko zadovoljen, da ga dr. Falk ni imenoval v Isti sapi z omenjeno dvojico.
Nič manj zanimiva ni trditev nemškega lista »Nation und Staat«, ki daje pristašem bivše SLS legitimacijo dobrih Slovencev in vrlih narodnjakov. Kopitarjeva ulica niti ne sluti, kako izpričevalo si daje, ko s ponosom mastno ponatisku-je smešno trditev nemškega lista. Slovenska javnost o narodnjaštvu »Sloven-čevcev« ni tako brezpogojno prepričana, pa je o tem ne bodo uverile niti smešne notice v nemških listih.
Vendar sta bili ti dve izjavi »Slovencu« dobrodošli, da se je oprt nanji, silovito zagnal v Ciril-Metodovo družbo in stresel nanjo toliko besne mržnje, kolikor je le premore napihnjena sveta jeza notoričnih pobožnjakov. Vestno je preštel udeležence skupščine v Kočevju in moral je ugotoviti, da jih je bilo brez malega več,
Medtem ko morajo »Slovenčevci« iskati priznanja za svoje narodnjaštvo v tujini, ima napredni tabor na razpolago letna izvestja CMD, ki pričajo o izredni požrtvovalnosti naprednih ljudi, obenem pa tudi o železni vztrajnosti »Slovenca« pri oviranju narodno-obrambnega dela in smešenju najboljših delavcev na tem polju.
Ali ve gospoda iz Kopitarjeve ulice, da so takoj po napadih na CMD na prvem Katoliškem shodu narasti! dohodki družbe? Da se je vsaka »Slovenčeva« infami ja spremenila v blagoslov za družbo? Da so se dohodki družbe od 1. 1907. t. j. od skupščine v Bohinjski Bistrici, podvojili? Da so takoj po izčiščenju nje dohodki prvič dosegli in presegli 100.000 kron? Da je družba samo od 1. 1910—1914 izdala za slovensko obmejno šolstvo v današnji vrednosti 28,250.000 din, dočim je za 22 let, od 1885 do 1907, ko je bil v njej še tudi »Slovenčev« tabor, lahko izdala komaj polovico tega zneska? Da je šele po izčiščenju družba dobila velike dobrotnike Polaka, Kotnika, Vilharjevo itd.? V istem razmerju je rastlo število šol in število učencev, ki so posečali družbine šole.
Iz navedenega so mora zaključiti: Vse narodno-obrambno delo zadnjih 30 let sloni na ramah naprednega tabora. Tako-zvani katoliški tabor je napravil družbi in s tem slovenskemu obrambnemu delu edino veliko uslugo, da je izzval na bohinjski skupščini 1. 1907. spor, katerega posledica je bila, da so bili pristaši SLS vrženi m odbora in iz družbe. Ta letnica pomeni leto preporoda iz začetek velikega razmaha in krasnih uspehov CMD, ki je dotlej hirala zaradi večnih »Slovenče-vih« napadov in zaradi znane narodne mlačnosti tega tabora.
Izločeni tabor je šele čez tri leta osno-yal svojo lastno obrajnbno dražbo »§lQ-
priče so bile dokaj nesigurne r Srojfc ia» povedih- Tako Tome kakor Lunder pasta odločno tajila, da bi bila delila inkriminirane letake, kakor je navajala obtožnica, oziroma Tome, da bi bil govoril inkriminirane besede V dokaz za resničnost svojega zagovora sta predlagala več prič, ki so zanju izpovedale razbremenilno.
Pri sobotni razpravi je bil zaslišan priča škrjanc, ki ga je predlagal državni tožilec. Svojčaa sta »Slovenec« ln »Slovenski dom« prinašala obširna poročila o tem procesu ter med drugim navajala, da bo baš priča škrjanc glavna obremenilna priča proti obema obtožencema. Izkazalo pa se je dokaj drugače, škrjanc je namreč izpovedal, da je ob priliki občinskih volitev dobil v roke več različnih letakov, enega pa tudi na nekem Tomčevem volilnem sestanku. Ni se pa vedel več spominjati niti kakšen je bil tisti letak, ki ga je dobil na Tomčevem sestanku, niti nI vedel njegove vsebine.
Ker državni tožilec pri razpravi nI sta-vil več nobenih nadaljnih dokaznih predlogov, je sodnik zaključil razpravo- Državni tožilec dr. Pompe je predlagal obsodbo v smislu obtožbe, branilec obeh obtožencev odvetnik dr. Marijan Zaje pa je v dajših izvajanjih dokazoval neute-meljenost obtožbe. Poudarjal je, da je prišlo do ovadbe zoper oba obtoženca zgolj iz političnih nagibov. Dasi je bik> na predlog državnega tožilca zaslišanih okrog 20 prič, so Si bile te z Izjemo ene-edine v tem, da niso mogle konkretno navesti ničesar obremenilnega za oba obtoženca, čeprav je bilo med njimi precej pristašev JRZ.
Sodnik je nato objavil sodbo, s fcatero sta bila oba obtoženca v smislu S 280. k. p. oproščen vsake krivde in kazni, stroške procesa pa bo trpela državna blagajna- Sodbo je sodnik utemeljil v tem smislu, da sodišče kljub vsem predlaganim dokazom ni našlo prav za prav nobenih dokazov za krivdo obeh obtožencev. Obremenilni priči Roškarju, zagrizenemu političnemu nasprotniku obtožencev, pa ni dati vere z ozirom na verodostojnost izpovedi dragih prič, ki so skladno izpovedovale razbremenilno za obtoženca, še tiste priče, ki so sprva obremenjevale, so potem v teku procesa povedale, da jim ni znano nič obremenilnega. Več kot mogoče je torej, da so se priče same motile glede obremenilnih okolnosti.
venska Straža«, M bo 1. 1940 praznovala svoj tridesetletni jubilej nedelavnosti, nesposobnosti in spanja v gospodu. Ta družba ni rešila niti enega slovenskega otroka, njeni ustanovitelji so smatrali za svojo nalogo, tolči po CMD, na narodno obrambno delo pa se niso spomnili. Iz delovanja »Slovenske Straže« vemo le to, da je ustanovila otroški vrtec v Sv. Križu na Nabrežini, pa je ta vrtec kot nepotreben zanikrni že po prvem letu svojega obstoja. To je ves uspeh »Slovencevega« tabora na polju narodno obrambnega čela. Kakor javljajo iz Kopitarjeve ulice, bo »Slovenska Straža« obnov-.jena, bahato naglašajo, da že plodonosno deluje, dss\ nihče ne ve o njenem obstoju. Ker pa poznamo nesposobnost gospode za vsakršno narodno delo, lahko že v naprej napovemo, da bo nova »Straža« zaspala ln izginila, bržko bo izvršila svoj namen: nakupiti nekoliko ducetov znanih krojev, ali pa kje zaprošenih knjig. V narodno obrambnem delu pa »Straža« ne bo za-orala niti najmanjše brazde. »Slovenca«, ki pri takem stanju stvari mora hoditi po legitimacije srvojega narodnega dela v tujino, bomo ob svojem času spomnili na to našo napoved.
H koncu poudarjamo še enkrat: Vsi In-famni napadi »Slovenca« na CMD, ki se ponavljajo že polnih 45 let, so se izpre-vrgli družbi v blagoslov; zato smo prepričani, da bo tudi najnovejša infamnost s te strani poživila interes za narodno obrambno delo in prinesla družbi novih požrtvovalnih sodelavcev ter velikodušnih darovateljev. Trideset let že nI » SI oven-čevcev« v CMD in ta leta so najplodovi-tejša v nje delovanju. Zgodovina družbe je en sam nepretrgan niz borbe z zunanjim in domačim neprijateljem, je pa tudi dokaz, koliko je do slovenstva onim, kt svojo nesposobno politiko od e va jo v plašč ogroženega slovenstva.
Odškodnina
dvolastnikom
Beograd, 19. avgusta, p. Narodni poelane« g. Stanko Lenarčič, ki se te dni mudi v Beogradu, je na pristojnih mestih posredoval za izplačilo odškodnin dvolastnikom_ na jugoslovensko-italijanski meji. ki jim pripadajo že od leta 1918. DoMl je zagotovilo, da bodo te odškodnine sedaj izplačane.
Poslanec g. Lenarčič je posredoval tulili v finančnem .ministrstvu zaradi nevzdržnih razmer na carinarnici na Planini pri Rakeku.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Beograd, 19. avgusta. AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je dopoldne sprejel_ bol-gaiWke<ga poslanika Ivana Popova in bivšega argentinskega poslanika v Beogradu dr. Riccarda Olivero.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo : Nad vm>
evropsko celino se drži hladen zrak, ki se postopno segreva. Nov val hladnega zraka lega čez severno Rusijo proti srednji Evropi. Ta val je prodrl do Karpatov, kjer povzroča deževno vreme zaradi srečanja s toplim zrakom nad Poljsko. Jasno je samo nad Sredozemljem, delno oblačno pa v drugih predelih. V Jugoslaviji je jasno v južni polovici, delno oblačno pa v severni polovici. Nekoliko dežja je bilo tu pa tam v severnih krajih, a v okolici Maribora se je utrgal oblak. Najnižja toplota Plevi je 7, najvišja Montar 33 C.
Zpmnnska vremenska napoved: Precej lepo vreme. Nekoliko oblačno v severni polovici države, toplo v južni. Manjše nevihte utegnejo biti v severnih krajih in 6,redi države.
Zagrebška; Spremenljivo, ponekod deževno vreme.	, | Dunajska; V južnih Alpah precej jaeno^j
Kako je bilo na gasilskem kongresu
»Slovenec« rabi tujo legitimacijo
Zgodovinski stolp-žrteu požara
^ Poleg gmotne škode velika izguba zgodovinske zanimivosti
kxmljeno ključnico in se je tudi hudo pobil po glavi. K sreč?, pa poškodbe vendar niso usodne. Če ne nastanejo komplikacije, bo Muhič ozdravel.
Ko so ostali Arbeiterjevi delavci zvedeli, kaj se je Muhiču pripetilo, so takoj zapustili delo. Izjavili so, da se ne marajo podajati v smrtno nevarnost. Na stolpu je pritrjeni elektroni vod res ogražal življenje gasilcev in delavcev, zaposlenih pri Tazkopavanju. V dopoldanskih urah sicer v tej napeljavi ni bilo toka, toda opoldne so ga zopet priklopili, ker bi sicer večji del koroškega predmestja ostal brez elektrike.
Vzrok požara
Z razkopavanjem stolpa so takoj po nesreči ob 16.30 prenehal4, ter je ostala na kraju požara le gasilska straža s turbin-ko, da prepreči morebitno zopetno vzplam-
tenje. Zdaj pa zdaj se privali iz stolpa še vedno gost dim, kar kaže, da material v stolpu še vedno tli. Škoda je precejšnja in se trenutno ne more točno oceniti, neprecenljiva pa je zaradi zgodovinske vrednosti stolpa.
O vzrokih požara je izjavil inž. Večerje-vič vašemu dopisniku naslednje: Požar, katerega žrtev je postal staroslavni stolp ob Pristanu, ima enake vzroke, kakor ga je imel požar glasovitega Glaspalasta v Mo-nakovem. Cunje prepojene z raznimi rastlinskimi olji, predvsem s firnežem in ter-pentinom, se same po sebi razkrajajo. Zaradi tega nastane oksidacija ter se zaradi samorazkroja razvije toplota, ki zadošča, da se cunje pri 25 do 30 stopinjah Celzija vnamejo. Na ta način si je mogoče razlagati nastali požar, ki je zajel skladišče z raznovrstnimi cunjami in papirjem v bram-bnem stolpu na Pristanu.
Maribor, 19. avgusta.
Pasantje na državnem mostu so danes jejutraj kmalu po 7.15 opazili plamene, ki se dvigajo s Pristana. Ljudje so v množicah postajali na mostu in opazovali, kako obdajajo ognjeni zublji staroslavni obrambni stolp na Pristanu, ki je bil v par trenutkih ves v ognju. Po mariborskih ulicah se je zaslišal signal gasilskega roga in v naglem diru so brzeli proti Pristanu mariborski gasilci z vsem gasilskim orodjem, kmalu zatem pa so prihiteli tudi študentki, in železniški gasilci. Od vseh strani pa so se zgrinjale množice ljudi, ki pa jih je že zadržala policija, da se je lahko pričela uspešna borba proti ognjenemu elementu. V trenutku so bile položene neštete cevi, iz katerih so gasilci s pomočjo tu-bink in drugih črpalnih sredstev črpali voniz Drave, deloma pa iz mestnega vodovoda. Medtem pa je ogenj besneče uničeval staroslavni mestni stolp, ki je last vpokojenega mornariškega častnika g. Rei-IK-rja.
Prizori ob požaru
Gašenje je zadelo na posebne težave. Stolp je služil namreč kot skladišče za cunje in stari papiT. V najemu ga je imela tukajšnja tvrdka A. Arbeiter, ki je spravljala v njem odpadke raznih vrst od papirja in železja do starih cunj. Te odpadke sta dve ženski spravijaLi v posebne bale, ki čakajo na odpošiljatev. V tem ogromnem skladišču so bile nepregledne množine starih odpadkov. Kakor navadno, sta prišli tudi davi ob 7. navedeni ženski k stolpu. Podali sta se v drugo nadstropje in odprli vrata. V tem trenutku jima je udaril, nasproti gost dim. Opazili sta, da je tlela neka bala s starimi cunjami. Radi dotoka svežega zraka pa se je bala nenadoma vnela in v par trenutkih je bilo vse skladišče v ognju. V paničnem strahu sta ženski po-V:teli k Dabringerjevi gostilni in sporoči-
da je stolp v ognju. Takoj zatem so bili že alarmirani gasilci, ki se jim je ob na-- >rnem, požrtvovalnem gašenju posrečilo, ; a se ogenj ni razširil na sosednje stavbe,
so na vseh straneh v neposredni bližin'? ;:'olpa. Nevarnost je bila silno velika, zlasti zaradi tega, ker se nahaja na vzhodni strani stolpa lesno skladišče tvrdke Stra-schill & Felber, kjer je nagromadenega lesa za preko 100.000 dinarjev. Okoli 9. ure so morali ljudje izprazniti stanovanja ob južni strani stolpa. Gasilci so spravili iz stanovanj pohištvo in druge predmete. Ljudje, večinoma pripadajoči revnejšem slojem, so vsi obupani tekali sem in tja. Pri tem je utrpela precejšnjo škodo trgovka Bervarjeva, ki ima svojo trgovino na južni strani stolpa v bližini Dabringerjeve go-strine. Voda, s katero so gasili goreči stolp, je namreč vdrla skozi strop v trgovino in jo dobesedno preplavila, tako da so morali odstraniti razno špecerijsko blago.
Zgodovina stolpa
Brambni stolp (Puff ga imenuje »Der runde Reckturm«) je predstavljal nekdanja mestna vrata. Pozneje je dobil naz;v Tschelligejevega stolpa Šliči Dürerjevim stolpom v Nürnbergu. Stolp zaključuje za-padni del Pristana, je trinadstropen, iz-vzemši gornji vrsti, kjer je 12 malih oken. Puff domneva, da je najbrže to edini stolp iz rimske dobe. ker sliči po načinu gradnje nekdanjim rimskim strašilnim stolpom. Na zapadni strani je vzidana plošča nekega rmskega spomenika z glavo žene in moža. na vzhodni strani pa je vidna druga g ava med dvema levoma z dvema obrnjenima glavama. Ta del mesta je prvo in najstarejše predmestje Maribora iz 14. stoletja.
Domala smrtna žrtev
V teku popoldneva so se razširile govorice, da je v stolpu zgorel neki moški, ki je bil zaposlen kot delavec pri tvrdki A. Arbeiter. Domnevajo, da je omenjeni delavec v stolpu prenočil na kakšni bali, pa se po dimu omamljen ni zbudil ter je postal tako res žrtev požara.
Gas:lci so ogenj pogasili okoli poldneva, nakar so pričeli z razkopavanjem materi-jala, ki ni zgorel. Vsa notranjost stolpa je do prvega nadstropja natrpana z balami starega bombaža, papirja in cunj, ki še vedno tlijo.
Pri popoldanskem razkopavanju se je pripetila usodna nesreča, ki ie domala zahtevala človeško žrtev. Tvrdka A. Arbeiter je namreč dala na razpolago 6 delavcev, ki so pomagali gasilcem pri razkopavanju v stolpu. Med delavci je bil tudi 24-letni Alojzij Muhič, ki je vlekel tramovje iz okna tretjega nadstropja, na katerem je stal. Pri tem ga je bil najbrže dim omamil, ker se je točno videlo, kako se je nasloni! ob zid, v naslednjem trenutku pa že izgubil ravnotežje ter se nagnil na prosto. Instinktivno je prijel za žico električne napeljave, tedaj ga je streslo in je padel 12 m globoko. Sreča v nesreči je bila, da Muhič ni padel naravnost na cesto, marveč na streho sosednje stavbe, v kateri ima tvrdka Straschill & Felder lesno skladišče. Mušič je treščil z glavo na streho, od tod pa na cesto, kjer je obležal nezavesten. Gasilci so mu takoj priskočiP na pomoč, nato pa so ga reševalci prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je dobil notranje poškodbe, da ima na- I
Poljaki nam pokažejo telesno vzgojo
Priprave za sprejem gojencev varšavske šole
Ljubljana, 19. avgusta Varšavska visoka šola za telesno vzgojo je na pobudo direktorja instituta dr. Zigmunda Giljeviča sklenila prirediti velikopotezno propagando za telesno vzgojo v srednjeevropskih in balkanskih državah. V ta namen se je ves zavod z učitelj. in gojenci odpravil na dober mesec dni trajajoče potovanje. 63 članov ekspedicije je 5. t. m. zapustilo Varšavo, da prepotuje Rumunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo, Italijo in se preko Madžarske vrne v Varša-
ljanske se je sestavil poseben odbor za sprejem. Sporazumno z vodstvom varšavske visoke šole je ta odbor določil naslednji spored bivanja poljskih gostov: Dne 28. t. m. ob 13.18 sprejem na kolodvoru-Ob 17. na telovadišču Ljubljanskega Sokola javna prireditev gostov, Sokolske župe in morebiti hazenske družine kakega ljubljanskega sportaega kluba. Na Belle-vue skupna večerja gostom v pozdrav. Dne 29. t. m. izlet z avtobusi na Bled in v Bohinj, ob 20. na Taboru poljsko-jugo-
Centralni institut wychowania fizicznego (telesne vzgoje) v Varšavi
vo. V prestolnicah in v večjih kulturnih središčih se bo zavod ustavil, navezal stike s činitelji telesne vzgoje in priredil akademije s telovadnim, literarnim in pevskim programom, da prikaže pri tem svojo telovadno metodo. Kakor je znano, namerava institut sprejeti Tyrsev sokolski sistem. Gojenci imajo s seboj vse priprave za take prireditve in poljske narodne noše, ker bodo povsod nastopali z najlepšimi poljskimi narodnimi plesi.
Na pobudo g. Selimira Radovanoviča, Sokola-Jugoslovena, ki je zdaj gojenec tega zavoda, in privatnega docenta g. dr. Boža škerlja iz Ljubljane, kj je bil pred dvema letoma na posebnem študiju na zavodu, bo institut na svojem povratku obiskal tudi Ljubljano. Iz zastopnikov ljubljanske Sokolske župe, na katero se je obrnil, ter iz zastopnikov Jugosloven-sko-poljske lige in mestne občine ljub-
slovenski večer z bogatim sporedom telovadbe, pesmi, recitacij in narodnih kol. Po akademiji bo v vseh prostorih Sokolskega doma družabni večer. Dne 30. t. m. dopoldne si bodo gostje ogledali telesno-vzgojne naprave ljubljanskih sokolskih in športnih društev in ljubljanske zanimivosti, popoldne pa bodo odpotovali potem v Postojno.
Prihod dragih gostov bo vnovič zgovorno poudaril kulturno vrednost telovadbe, ki je pri nas že na dostojni višini kljub dejstvu, da se zanjo briga le zasebna pobuda brez zadosne državne podpore- Prihod bo dal nove prilike za poglobitev poljskih in jugoslovenskih stikov in podčrtal slovansko skupnost, ki ima v telovadbi svojo najmočnejšo vez. Opozarjamo sokolsko, športno in drugo javnost, da se sprejema redkih gostov in vseh prireditev udeleži
Vedno jasneje se kažejo obrisi razstave slovenskega novinarstva
Ljubljana, 19. avgusta Novinarska razstava, ki jo prireja ljubljanska sekcija JNU v proslavo 140-let-nice slovenskega novinstva in 30-letnico novinarske stanovske organizacije na Slovenskem, bo po vsej priliki ena največjih in najzanimivejših specialnih razstav, kar smo jih doslej videli na naših vele-sejmih. Zbrano gradivo bo napolnilo pet paviljonov, a v primeru s svetovnimi prireditvami te vrste bo to, če izvzamemo rimsko, ki je obsegala samo nabožni tisk, po vrsti četrta razstava tako velikega formata. Pred Slovenci so priredili podobno široko zasnovane revije tiskovne in
novinske kulture samo še Nemci, čehoslo-vaki in Poljaki.
Glavni del razstave bo zavzemal paviljon J, v katerem bo zbrano kulturnozgodovinsko gradivo. Vzporedno z biobli-graf i jo slovenskega dnevnega tiska, ki jo je sestavil direktor študijske knjižnice dr. Janko šlebinger in ki izide v jubilejnem almanahu, bodo tu zbrani časniki in časopisi, kar nam jih je ohranjenih od davnine do danes, okrog 800 po številu. Ta del dvorane bosta krasili dve ogromni freski, delo prof. Sternena, od katerih bo prva predstavljala zgodovinsko pomembni trenutek, ko tiskarnar Eger izroča pr-
vi odtis »Novic« Valentina Vodnika ki
baronu Zoisu. Poleg drugih zanlmlvtxrti bo tu razstavljena pisalna miza, za katero je Josip Jurčič v uredništvu »Slovenskega naroda« pisal svoje članke, in pa stari tiskarski stroj, na katerem so se tiskale »Novice«. Naslednji predel je namenjen stanovski reprezentanci in organizacijskemu delu Tu bo zbranih 9 kipov — 6 Pirnatovih, 3 Toneta Kralja — in slike najznamenitejših predhodnikov sodobnega novinstva ter rokopisi najvidnejših izmed njih. Hkratu bo prikazana socialna stran novinarskega poklica. Sejm-ski stražniki, ki bodo tu vršili svojo službo, bodo preoblečeni v glasnike iz Napoleonove dobe, ki so bili neke vrste predniki današnjih poročevalcev.
številne specialne razstave bodo prikazale naš tisk v inozemstvu in pa tuji tisk pri nas, nabožni, dobiovoljski, tujsko-pro-metni, kmetijski .delavski, ženski, dijaški in mladinski tisk- V posebnem oddelku bo Centralni presbiro namestil svojo radijsko oddajno postajo na kratke valove, ki bo organizirala tudi reportažno službo o priliki slovesne otvoritve za vso državo. Centralni presbiro bo zastopan še z razstavo fotoreportaže in s številnimi grafikoni z vseh področij novinarskega dela. Obsežen ciklus lepih, nazornih grafikonov nam bo prikazal organizacijo poročevalske službe z vsega sveta,
V zvezi z radijsko oddajno postajo bodo v obratu najmodernejši aparati za brezžično prenašanje slik, za brezžični daljnopis in za optično telegrafijo. Tu bo razstavljen tudi znameniti globus iz Del-kinove delavnice, na katerem bodo na-značene vse kabelske linije sveta. Velik model bo prikazal vse radijske oddajne postaje v Evropi, od katerih prejema poročila naš tisk. Vsi aparati bodo ves čas razstave v funkciji, da bo imel gledalec nazoren vtis, kakor da zre pred sabo v miniaturi živi obrat evropske novinske službe. Naznačene bodo vse telefonske zveze, ki jih ima Jugoslavija z ostalo Evropo v poročevalski službi. Temu oddelku bo priključen kotiček naše domače radijske oddajne postaje, ki bo ves čas novi-
r&isstav« kneBa na velesejmu odprt svoj studio in bo oddajala programe ne le na svoje poslušalce v državi, temveč tudi za naše rojake v tujini- Odlično bo zastopana tudi znanstveno obdelana statistika naše novinske proizvodnje in po-trošje. Posebne pozornosti bo brez dvoma deležna pestra slikanica novinskega razvoja, ki jo je izdelal akad. slikar Rajko Subic.
V	paviljonu N bo obratovala moderna tiskarnica z vsem, kar spada v delavnico sodobnega tiska. Tu bo pred očmi obiskovalcev nastajal sejmski dnevnik od tam, kjer se novica začne s prvim sporočilom v konceptu pa do natisnjenega lista. Tu bosta na delu uredništvo in uprava, okrog njiju pa se bo zbiralo vse, kar spada v področje novinstva. Velik oddelek bo posvečen oglasu, razstavljen bo model sodobne papirnice, ki bo nazorno prikazoval, kako se izdeluje časopisni papir, tu bo razstava tiskarskih barv in svinca. V uredništvu strnem pa bodo živo zastopane vse panoge novinarskega dela od politike, gospodarstva, lokalne kronike pa do kulture in sporta- Poseben kotiček bo namenjen reporter ju in njegovim vsakdanjim opravkom, naznačeni bodo odnosi novinarja do reševalne postaje, bolnišnice, policije in cenzure.
V	paviljonu M bomo videli moderno klišarno v obratu. Od blizu bomo lahko gledali, kako nastaja kliše Tu bo hkratu razstava naše domače fotoreportaže, fo-totvrdke pa bodo prikazale najboljše, kar premorejo aparatov in potrebščin. Poseben oddelek bo predstavljal umetnike in grafike pri delu. V zgodovinskem delu bo prikazan razvoj novin v slikah od končnic na panjih preko votivnih slik do sodobne grafike, ilustracije in karikature.
V	paviljonu K bodo imele streho ustme-ne in pete novine pa kino s filmskimi žur-nali, kulturni filmi, filmi Centralnega presbiroja in s filmom našega uredniškega tovariša Karla Kocjančiča, ki bo prikazal obrat tiskarne in delo v uredništvu. V celem obeta biti novinarska razstava kulturna atrakcija, kakršne Ljubljana še ni izlepa doživela.
Učitelji se zbirajo h kongresu v Skoplju
Osrednja uprava JUU je objavila obširen obračun dela
Skopije, 19. avgusta.
V soboto zjutraj se začne učiteljski kongres v Skoplju. Vsa Južna Srbija praznuje letos srebrni jubilej osvobojenja, uvod v slovesnosti so bile velike sokolske svečanosti o Vidovem, za njimi so bile najrazličnejše druge proslave, zdaj hočejo tudi jugoslovanski učitelji doprinesti svoj delež k znameniti obletnici.
Za kongres JUU vlada veliko zanimanje. Pravijo, da se bo skušala uveljaviti zlasti opozicija proti vodstvu JUU. Pristaši sedanjega režima bodo imeli v ponedeljek zvečer celo veliko zasebno zborovanje. Ideja, da bi se organizirali učitelji JNS, je bila sprožena na kongresu v Ljubljani. Pa so učiteljski predstavniki izjavili, da ni oportuno ustanavljati politične učiteljske klubove. Nepotrebnost posebnega političnega kluba — mimo stanovske organizacije JUU — so uvideli tudi takratni vodilni politični krogi. Svoje stališče glede klubov JRZ je podčrtalo vodstvo JUU tudi v sedanjem primeru, zato bo prav zanimivo vedeti, kakšno stališče zavzamejo učitelji JRZ na svojem sestanku.
Mnogi delegati se že javljajo v kongresni pisarni. Skopljanski kongres je že XVII. zaporedni, ki ga sklicuje najstarejše strokovno udruženje v naši državi. Kakor znano, so se učitelji kot prvi organizirali na jugoslovanskem programu.
Vodstvo JUU pa tudi članstvo je bilo deležno v teku leta mnogih nerazumevanj. Mnogi so odstopili zaradi smernic ,in zadržanja JUU. Kljub temu pa je število organiziranega članstva naraslo. Lani je bilo okrog 17.000 članov, letos jih izkazuje statistika že 18.213. Na prvem mestu je dunavska banovina takoj za njo smo Slovenci, ki štejemo 3213 članov. Med najmanjšimi je primorska banovina, ki šteje komaj 358 članov (lani 630). Preko 350 novih članov izkazuje bograjska sekcija, saj so se včlanili v JUU domala vsi uradniki in referenti ministrstva prosvete.
Beograjska centrala, ki jo že tri leta vodi g. Ivan Dimnik, izdaja stanovski tednik »Narodno prosveto« (slovenski učitelji imajo svojega »Učiteljskega tovariša«, ki je najstarejši slovenski časopis), pedagoška vprašanja pa rešuje »Učitelj« (naši učitelji izdajajo lastno glasilo »Popotnik«) V teku leta je centrala imela precej posla s tiskovnimi ovirami. »Narodna prosveta« je bila zadrževana po več dni, da je izgubljala na aktualnosti. Deputacija JUU je
Gb sttlačvi na Ptujskem polju
Ajda sili v vrhe. Zgodnja je že zenačena. Če je ne bo osmodilo, bo vrgla, kakor ni že 15 let. Zjutraj se napije megle, potem pritisne sonce. Takšno vreme jo medi. Le zadnja toča jo je ponekod podsekala in zmazala k tlom. Letos je povsod dosti ajde. Kamor pogledaš, sama ajda. Kmalu bo naše polje kakor mleko.
Na Ptujskem polju že tri tedne odmeva. Od Župečje vasi do Pragerskega. Sp; Jablane se najbolj čujejo. Ob pol štirih zjutraj začnejo, ob pol devetih zvečer končajo. Največ v dvoje in troje. Lepo pa se vkup zliva, kjer mlatijo štirje. Pri vsaki hiši zda i mlatijo. Najemnik Kmetec kar sam. Žena hodi na »lučko« delo. Drugim pomagajo otroci. Njegov najstarejši pa še ne vzdigne čepov. Dolgočasno odmeva po njegovem skednju: sam, sam... Tistim, ki imajo več zemlje posejane, mlatijo mlati-či iz Haloz. Ko je prišel čas mlačve, so neki večer kar sami prišli. Jim je že v krvi. Če jih vprašaš, odkod so doma, ti odgovorijo, da od Sv. Barbare. Le redkokateri je iz Makol ali Zavrča. Doma imajo le krpo vinograda in ogonček žita, zelnate glave pa kar z očmi prešteješ. Mlatijo za zrnje, ki ga v Halozah ni. Vsak deseti mecel je od mlatičev. Navadno mlarijo v dvoje. Dva zaslužita dnevno pol mecelna ali 28 do 30 kg zrnja, kakršno je pač žito. Za 16 ur trdega dela: od pol štirih zjutraj do pol devetih zvečer. Lani so se Haložani jokali, ob trgatvi Nekateri so nabrali le za dva klobuka grozdja. Zdaj pa jim je spet toča pobila. Napete so že bile jagode, tako pol-xie sladkega soka, da so se peške videle v njih. Če v Halozah ni vina, so tepeni. Krom-irja sploh nimajo. Drugega tudi ne. To, jian, bo dala mlat, s tem se bodo pre-
rili čez zimo do pomladi. Haloški otroci bodo v jeseni spet imeli zjutraj belo juho, opoldne belo juho, zvečer belo juho.
Vse dni že odmeva po naših vaseh. Nekateri so že končali. V mraku srečujem ha-loške mlatiče. Vedno po dva in s cepmi preko ramen. Značilni obrazi, razjedeni od misli na kruh. Redke sem videl obute v candrave čevlje. Po večini so bosi in zakrpani. Ne morem razpoznati, iz kakega blaga so pred davnim časom bile nove hlače. Tako jih je že življenje sleklo, da se jim kosri svetijo... Plaho hodijo skozi Mihovce. Cirkovce, Jablane. Kar preko lese vnrašujejo: »Že imate mlatiče?« Za vsako hišo vedno eno in isto vprašanje. V njem je tiha bojazen zaradi pol mecelna zrnja.
*
Krompirju pravimo na Ptujskem polju bob. Že dolgo ni tako obetal. Ko pa je bil mesec v polnem in je potegnil jug. ga je osmodilo. To je bilo na četrtek in petek ponoči, v soboto zjutraj pa je bil že rjav. Kar so ga doslej izkopali, ni kaj prida. Pustiti bi ga še morali v zemlji. Treba je denarja pri hiši. Bob pa je prvi. Zanj so se že februarja in marca mnogi zadolžili, preden so ga spravili v zemljo, preden so vedeli, če bo kaj veljal. »Saj bom prinesel, ko bom prodal novi bob. Ta čas pa imejte potrpljenje!« Letos spet nima prave cene. Vsak najprej o tem potoži. »Kaj mislite, bo imel boljšo ceno?« Sicer so se zedinili, da ga ne bodo in ne bodo dali pod dinar. Te dni pa ga že tiščijo na Pragersko po 45 par. Mnogi so prisiljeni, drugi pa navajeni. Vse se zdaj na Ptujskem polju suče okrog njega. Ne vem, kaj bi le bilo, če ne bi imeli tega ljubega boba, Fantje potre-
bujejo tu in tam kovača za žegnanjsko nedeljo ali za na Ptujsko goro. Bob že tako stehtajo na Pragerskem, da je zanje tudi prav. Gospodinje skrivaj kakšno vrečo drobnega porinejo za kavo in sladkor. Dekleta pa tako imajo svojega kakšen ogon ali dva. O. ti ljubi bobi ik
Lenčka je brez desne noge. Prime pa za delo, kjer je le treba pridnih rok. Seka kločeke. Perje češe gospodinjam. Ima misli nad majhnimi otroki. Povsod jo vidiš. Po mejicah nabira zdravilne rože: babjo dušico proti krastom, pibrč za svinje, ki imajo »vojgjec«. škorocvet in preslico. Ko gre sonce za goro, se z berglami poganja po Žunkovem potecu z navrhano cenko. Pri tem pa skrbno išče z očmi po potu. Vsako črepinjo in kose stekla pobere, da si ne bi razrezali otroci nog. Lenčka si jih je v mladih letih. Lenčko smajo ljudje radi. Za vsako bolezen pozna rožo. Spati noče drugod kakor na tleh. Vsakemu na njivi že od daleč želi: »Bog daj srečo!« Jeroma-ne. kako imate vi lep bob- Pa le vašo tur-ščico sem tamle oni dan gledala. Take nihče nima. Saj pravim... Kako pa kaj dedec? Ujlele. ujlele... seveda, kar naenkrat ne more biti boljše. Bolezen se v bolezen pretaka.«
Oni dan je Lenčka iskala mojega brata.
»Dve jabolki sem mu prinesla. Kje ga fmate?«
»Ni ga še ;z Ptuja Kar meni jih dajte, mu jih bom že jaz dal!«
Pozneje mi je brat pravil: »Pozimi smo bučnice luščili pri Mesarekovih Takrat mi je napol hrbet kazala. Ne spominjam se več tega. Da bi pa zato ne bil jezen, mi je prinesla ti dve drobni jabolki.
Da je lahko prestregla brata, ga je čakala tri ure na cesti.
Andrej Debenak,
pojasnila predsedniku vlade g. Stojadino-viču težavni položaj in se je sklicevala na obstoječe predpise, da je treba liste cenzurirati v teku 4 ur po vložitvi krtačnih odtisov.
JUU je izdajalo še mladinski mesečnik »Jugoslovenče« (Slovenci izdajajo »Naš rod«). Solo in dom veže »Roditeljski list«. Kot novo ustanovo navajamo »Omladin-sko matico«, ki naj izdaja dobre in cenene knjige za jugoslovensko šolsko mladino po zgledu naše »Mladinske matice«.
Da bi vodstvo JUU uredilo razmerje z odločujočimi činitelji, je bil izvršni odbor prijavljen pri g. predsedniku vlade in je bil glavni odbor dvakrat pri prosvetnem ministru g. Stošoviču. JUU je bilo de ležno obilih priznanj s strani javnih ustanov in prijateljev šolstva. Pri Slovencih so dobrotvori in »utemeljači« neznatni. Srbi pa so radodarnih rok, kadar je treba podpreti šole in učiteljske ustanove. V teku leta je bilo JUU deležno okrog 80 priznanj iz darežljivih rok. Vprav dobrotvori so poleg presežkov iz centralne blagajne omogočili zidavo Jugoslovenskega učiteljskega doma, kjer najdejo krov iz-venbeograjske šole na izletu in učitelji, kadar dopotujejo v prestolnico. V preteklem letu je prenočevalo v domu nad 5000 učiteljev. Lani je JUU izdalo več knjig in brošur. Med najvažnejšimi so »Dokumenti o nacionalnom radu učiteljstva«. V tej knjigi so zabeležene izjave vodilnih oseb Jugoslavije in Evrope o pomembnem nacionalnem in izvenšolskem delu. Za te dni je še prav posebej značilna izjava nedavno umrlega patrijarha Varnave, ki je dejal med drugim, da so bili ravno učitelji njegovi najboljši sodelavci v Južni Srbiji, ko so pripravljali osvobojenje zasužnjenih krajev.
Poročilo o delu glavne uprave so dobili delegat j e že pred pričetkom kongresa v roke, obsega 150 strani.
Na uvodnem mestu so slike Nj. Vel. kralja Petra II. in vseh treh kraljevskih namestnikov. Topel nekrolog prinaša tudi Nj. Sv. patriarhu Varnavi. Med pokojnimi omenja Marto Mrakovo, učiteljico v Staremu trgu, ki je postala žrtev gonje proti učiteijstvu lani 12. oktobra. Dalje sliko Josipa Lapajneta, ki je bil svoj čas član glavnega odbora. Uvodni članek je posvečen smernicam učiteljske organizacije, ki povdarjajo patriotizem, nacionalizem, državljansko enakopravnost Za izboljšanje šolskega dela služijo Vrančevi učni načrti, ki jih je izdal beograjska centrala tudi v cirilici. Po prijavah, ki jih dobiva kongresna pisarna, je soditi, da tolikšnega šte vila delegatov in udeležencev ni bilo še na nobenem kongresu. Po kongresu bo organiziranih več izletov v najzanimivejše kra" je Južne Srbije. Dušanova prestolnica se polni z gosti. Poleg kongresa je tudi šahovski turnir za državno prvenstvo.
Smrt pod avtom
Ormož, 19. avgusta.
Posestnik Alojz Hebar iz Sodinec je vozil danes v torek ob 18.30 opeko mimo Kraljeve prodajalne v Ormož. Tu je najožje mesto, koder se razvija celotni promet Ptuj—Čakovec—Varaždin. Nek mimo idoči gospod ga vpraša po ceni opeke. Zaradi drdranja voza je vprašanje le slabo razumel in je zato skočil na odprto stran ceste, da bi vprašanje bolje razumel. Pri tem je pa prezrl in preslišal, da je pridrvel od Ptuja avto, last g. Geze Fajtija iz Dolnje Lendave. Avto je Hebarja tako nesrečno udaril, da je Hebar po saltu v zraku priletel z glavo na trotoar in si prebil lobanjo. Šofer in pasanti so nesrečneža naložili v avto, vendar je čez nekaj minut na poti v bolnišnico že izdihnil. Najbolj tragično pri vsem pa je, da sta bila v bližini voza sinova pokojnega Herbarja, od oni vsemu gospodarji. Lekovitost teh katerih šteje starejši šele 10 let.
Ravno na kraju nesreče se ulica zdaj razširja. Da je to skrajno potrebno je na žalost morala potrditi smrtna nesreča. Na katoliškem taboru so v nedeljo različni go vorniki pozivali zbrane člane kmečke zveze, naj se čutijo v bodoče neomejeni gospodarji v vsem in tudi na prometnih žilah naj se avtom ne izogibajo, češ, da so primerov bi bla res čudovita.
Krivda ne zadene šoferja, ker je vozil predpisano po desni stranL
* K I N [	1
'S MATICA	
Domače vesti
Pojasnilo gospodarskim podjetjem Slovenije
Nekatera gospodarska podjetja so razumela povabilo novinarjev, da inseri-rajo v njih razstavni knjigi, ki bo dogodek za slovensko javnost, kot nekako prošnjo za podporo ali celo miloščino.
To je zelo zmotno in napačno mnenje. Slovenski novinarji so naslovili svoj poziv na gospodarska podjetja na čisto realni trgovski bazi, da
za protiuslugo gospodarskih podjetij nudijo svojo uslugo kot tvorci javnega mnenja. Vsak uvideven gospodar, ki je na čelu pomembnejšega podjetja, ve, da je ta usluga novinarjev zelo dragocena 'n vsem gospodarskim ljudem neobhodno potrebna.
Prepričani smo tudi, da bodo vsa gospodarska podjetja to pravilno ocenila in se povabilu novinarjev, da Inserira-jo v njih razstavni knjigi, tudi v celoti odzvala.
Inserate z besedilom pošljite takoj na naslov: Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana.
*	Obisk angleških, rumunskih in turških vojnih ladij. V prvi polovici septembra bodo Split in druga naša pristanišča obiskale edinice angleškega, rumun-skega in turškega vojnega brodovja. Tako bo od 1. do 8. septembra stacionirana v Splitu angleška križarka »Hood«, ki bo potem obiskala tudi Šibenik, Dubrovnik, Kotor in še nekatera druga pristanišča. Iz Turčije pa je javljen obisk dveh rušil-cev, dveh podmornic in matične ladje »Er-skine«. Dan prihoda še n! znan, pričakujejo pa turške ladje že v prvi polovici septembra. Od 5. do 8. septembra bo v splitskem pristanišču rumunska torpedov-ka »Kapetan Dumitrescu«. Naše pomorske oblasti pripravljajo angleškim, rumun-skim in turškim vojnim ladjam slovesen sprejem.
+ II. vseslovanski mladinoslovni kongres v Ljubljani 26., 27. in 28. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza names'ni-ka Pavla. Kongres bo zanimiv in potreben za vsakogar, tako za znanstvenike, pedagoge, zdravnike in starše. Predavalo to 70 mladinoslovcev iz Češkoslovaške. Poljske, Bolgarije in Jugoslavije. Zelo poučne in zanimive razstave bodo v gluhonemnici v Ljubljani v 11 sobah. 50% popust na državnih železnicah. Prijavnina samo 20 din. Poslužite se izredne prilike, udeležite se kongresa in oglejte si razstave.
Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
JgL reg 8. br. 16. 486/36.
*	Teden Rdečega križa. Po razpisu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 27. julija 1937 morajo po členu 42 zakona o društvu »Rdečega križa kraljevine Jugoslavija v tednu »Rdečega križa«, letos od 19. do 25. septembra, vsa avtobusna podjetja ob izdajanju voznih listkov potnikom pobi-»Rdeči križ« in sicer po 0.50 Ein od vsakih rati kot dodatek k vozni ceni prispevek za začetih 100 din vozne cene. V ta namen je vozovnice (v primeru kombiniranja vozovnic, glasečih s3 na manjše zneske, zgolj eno) opremiti z zeleno portoznamko »Rde-čega križa«, ki jo je pri izdan ju potniku uničiti s tem, da se del odtrga. Te znam,-ke dobite pri poštnih uradih, ki tudi prevzamejo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ustreznem stanju v 7 dneh po koncu tedna »Rdečega križa«. Izpolnjevanje predpisa se bo nadzorovalo.
*	Davčna potrdila za odmero šolnine naj si preskrbe starši, katerih otroci bodo posečali v prihodnjem šolskem letu srednje šole, čim prej pri pristojnih davčnih upravah, da se izognejo neprijetnemu čakanju, ki bo zaradi navala zanje dni pred vpisovanjem. Taksa za potrdilo znaša 20 din, za vsak prepis potrdila 10 din, za prošnjo pa 10 din, kar naj prinese v kolkih vsakdo s seboj k davčni upravi-
*	Razpis nagrade. Na Bledu od hotela Toplice do Petrana se je izgubila včeraj dopoldne bela, mala pletena ženska torbica, v kateri je bila ogrlica. Najditelj dobi denar, ki je v torbici, in 1.000 Din. Razen tega dobi 1.000 Diru, ktfar pripomore do najdbe. Najditelj naj odda torbico pri di rekciji hotela Toplice, kjer se mu nagrada takoj izplača.
*	Nova pošta za novosadske letalce. Ker se Novi Sad močno širi, je poštna direkcija sklenila otvoriti nov poštni urad v bližini aerodroma. Urad bo imel naslov Pošta Novi Sad V. in bo uradoval samo za letališče in letalce.
*	Preureditev zagrebškega glavnega kolodvora. Na glavnem kolodvoru v Zagrebu so začeli z graditvijo podzemnih peronskih hodnikov. Sedanji pokriti peron na glavnem kolodvoru bo razširjen na 11 m, uredili pa bodo tudi nova pokrita perona, široka 6.25 m in dolga 220 m. Sedanji pokriti peron je bil širok samo 5 metrov.
+ Konjske in kolesarske dirke na Krškem polju. V nedeljo 22. t. m. bodo na zgodovinskem Krškem polju konjske dirke, pozneje pa velike kolesarske dirke po naslednjem sporedu: športna z dirkalnimi kolesi, kmetska s torpedo kolesi, polževa dirka.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
*	Češkoslovaški gasilci v slovenskih krajih. Na povratku iz Zagreba, kjer so se udeležili jugoslovenskega gasilskega kongresa, 60 si češkoslovaški gasilci ogledili tudi Slovenijo. Ena skupina se je podala na Gorenjsko, druga pa na Dolenjsko. Na Dolenjskem je vodil češkoslovaške gasilce podstarosla vseslovanske gasilske zvez« g. Antonin Weiss, ki je obiskal znanega gasilskega delavca g. Bulca na Mirni. Prisotni so bili tudi znani gasilci gg. Pristov-šek, Furlan in Kopač. Češkoslovaški gasilci so se zelo pohvalno izražali o naših lepih krajih. V domovino so se vrnili včeraj zjutraj.
+ Ženin in nevesta štejeta 134 let. V Zagrebu je bila v Vlaški ulici in še daleč na okoli prava senzacija poroka v župni cerkvi sv. Petra, ker sta »mlada« zakonca štela skupaj točno 134 let. Poročila sta se 08-letni gostilničar Albin Ivekovič in 66-let-na Terezija, rojena Brglez. Visoka starost novoporočencev je privabila toliko ljudi, da je bila cerkev polna do zadnjega kotička.
*	Ko je spal, mu je kača skozi usta zlezla v želodec. Pri Bosanski Kostajnici se je pripetila 13-letnemu pastirju Dragoti-nu Vukiču nenavadna nezgoda. Ko je na pašniku spal, mu je skozi odprta usta zlezla v želodec neka kača. šele, ko je prišel domov, je fant občutil v želodcu pritisk in bolečine. Zdravnik je ugotovil, da ima v želodcu kačo. Dal je sredstva, da bo kača spet prišla iz želodca, kar pa se bo zgodilo v nekaj dneh.
VAS DOM Vam postane zdravilišče, ako uživate domačo, povsem naravno in zdravilno
KOSTRIVNISKO
mineralno vodo!
* Tragičen zaključek stavke. Pred beograjskim okrožnim sodiščem je bilo zaradi uboja obtoženih 13 delavcev podjetja »Šumadije« iz Umke. Spomladi je bila v tem podjetju stavka in so delavci zastra-žili vse vhode v podjetje, da bi stavko-lomcem onemogočili delo. Med stavkujo-čimi in stavkokazi je .prišlo do pretepa. Več delavcev je bilo ranjenih in delavec Milutin Maksimovič je hudim ranam kmalu podlegel. Po dvodnevni razpravi je bilo 12 delavcev oproščenih, glavni krivec spopada pa je bil obsojen na 6 let robije.
™ KINO IDEAL ■■
HARRY P I E L
v filmu
90 minut postanka
Danes ob 16., 19. in 21.15 uri
*	Nevarna razbojniška tolpa pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Čačku se je začela razprava proti 16-članski razbojniški tolpi, ki je tri leta plenila po kačerskem in takovskem srezu. Zanimiv je začetek te razbojniške družbe. Organiziral jo je kmet Vitomir Komenovič iz vasi Bosute, v čigar hiši je bil pred kakimi 7 meseci ubit zloglasni hajduk Maričevič, njegov pajdaš Ignjatijevič pa ranjen in ujet. Komenovič je dajal hajduku Maričeviču zavetišče, zanj je razpečaval plen, naposled, ko se je od hajduka marsikaj naučil, pa je sam zahre-penel po hajduški slavi. Te 6lave prav za prav ni bil deležen, ker se sam osebno ni udeleževal razbojniških pohodov. Nevarna tolpa je bila razkrinkana po izpovedih hajduka Ignjatijeviča. Razprava bo trajala več dni, ker bo zaslišanih mnogo prič iz treh srezov.
*	Zaradi kršitve obrtnih predpisov kaznovana občina^ Lani je sresko načel-stvo v Subotici odkrilo, da subotiška občina nima obrtne pravice za dva svoja podjetja, za klavnico in plinarno. Ugotovilo se je, da občina ni imela obrtnega dovoljenja, čeprav vodi svoja podjetja že blizu 50 let. Občini je bila naložena najvišja kazen zaradi kršitve obrtnih predpisov v znesku 6.000 Din. Občinska uprava se je pritožila banski upravi in zdaj je bila kazen znižana na 200 Din- Z raznimi taksami vred pa je morala občina plačati nad 2 000 Din.
*	Kadar ljudstvo samo sodi. Okrožno sodišče v Požarevcu je zdaj razpravljalo o krvavem dogodku iz prevratnih dni ali o drastičnem primeru ljudske sodbe in maščevanja. Prebivalci vasi Rakina v mo-ravskem srezu so 16. oktobra 1918 tako pretepli vaškega bogataša in velikega sko puha Svetolika Radovanoviča, da je poškodbam podlegel. Pretepali so tudi njegovo ženo- Radovanoviča je sovražila zaradi oderuštva vsa vas. Med okupacijo se je ta bogatin in oderuh tujcem prilizoval, rojake pa je na najokrutnejše načine odiral in izkoriščal. Z oderuškimi obrestmi na posojila je mnoge spravil na beraško palico. Nekatere je tudi ovadil okupacijski oblasti in tako ni čuda, da se je v prvih dneh svobode izlila nad njim jeza ogorčenega ljudstva. Oderuh je to slutil in pripravljal se je na beg iz domače vasi. Ogorčeni vaščani pa so ga našli skritega v hlevu. Ko so ga izvlekli iz skrivališča, so ga hiudo pretepli, potem pa so ga s ženo vred gnali pred občinsko hišo. Tam so oba spet pretepali in nekateri so celo predlagali, naj bi oderuha sežgali na grmadi. Mirnejši so sicer to preprečili, a bogataš je bil od razjarjenih kmetov tako hudo poškodovan, da je naslednji dan umrl- O tem primeru okrutne a upravičene ljudske sodbe je sodišče že nekajkrat razpravljalo. Zdaj po 19 letih je bilo pred sodiščem 9 vaščanov, ki pa so bili opro-
Žrebanje Državne razredne loterije
Dne 17* avgusta 1937*
Din 5-000— št. 24.869,
Din 1.000.— št. 5.884, 10.871, 15.704, 15.706, 15.715, 15 733, 15.735, 15.777, 62.009, 62.052, 89.899, 95.718, 95.719, 95.757, 95.775.
Srečke za tekoče kolo so razprodane«
ZADRUŽNA HRANILNICA, Dalmatinova 6<
Ičeni, ker ao vse priče zatrjevale, da se je nad oderuhom maščevala vsa vas in da se ne da ugotoviti, kdo ga je nevarno poškodoval. Dejanje pa je tudi zastarelo.
♦ Ribe v velikih kosih toče. Med neurjem so v naselju Vrelih pri Derventi opazili nenavaden pojav, ki je neuko in praz-noverno ljudstvo zelo ostruii, čeprav se da lahko razložiti. Iz nizkega oblaka se je veula nenavadno debela toča in ljudje so v največijh kosih ledu pozneje opazili v svoje veliko presenečenje zmrznjene ribee. Ne kateri kosi toče so tehtali preko pol kilograma. V največjih kosih so bile zmrznjene ribice, cele in tudi presekane. Po vsej okolici se je razširil glas o čudežu, ki pa se da razložiti takole: Orkan je nekje dvigal valove kake reke in odnašal tudi rebice, ki so v velikih višinah zmrznile in potem, obdane od ledu, spet padle na zemljo. Eno srce — ena RADENSKA.
Iz Ljubljane
u— Bratje in sestre iz Nemčije se pripeljejo jutri popoldne. Proslava Jugoslo-venske centralne delavske zveze v Nemčiji je, kakor smo prejeli kratko poročilo, v nedeljo uspela izredno lepo. Svečanega razvitja novega prapora v Marin se je udeležilo mnogo rojakov iz Ves! fa Ii je in Pore-nja. Zdaj pa so bratje in sestre že na poti v domovino. Leios se pripeljejo s posebnim vlakom, ki bo prispel v Ljubljano jutri popoldne. Točni čas prihoda liomo objavili jutri. Vabimo vse, ki so jim bratje in sestre v tujini pri srcu, da pohitijo na kolodvor k sprejemu. — Sploh sta jutrišnja in nedelja dneva obiskov naših izseljencev. Pripeljejo se namreč tudi rojaki iz Belgije in Nizozemske v soboto zvečer z brzovla-kom čez Jesenice in bodo prenočili na Brezjah, drugi dve skupini pa pridela v nedeljo zjutraj takisto do Lesc, nakar se na avtobusih odpeljeta na Brezje. V ponedeljek se bo potem pričel izseljenski kongres v veliki dvorani hotela Union v Ljub-ijani.
u— Romarji iz Julijske Krajine. Pod
vodstvom goriškega nadškofa g. msgr. Margottila se je pripeljalo v sredo s posebnim vlakom čez Jesenice na Brezje okrog 600 romarjev iz Julijske Krajine. Poleg nadškofa se je seveda udeležilo romanja tudi večje število slovenskih župnikov izza meje in nekaj beneških Slovencev s petimi svojimi župniki. Romarji, ki so se pripeljali čez Podbrdo, najprej obiskali Bled in so potem z Jesenic nadaljevali pot na Otoče, kjer so jih pozdravili nekateri goriški rojaki, ki žive v Ljubljani. Lolga procesija je šla proti Brezjam. Včeraj zjutraj je nadškof Margotti opravil pontifikalno mašo, nato pa so se romarji odpeljali v Ljubljano, kamor so prispeli ob pol 10. Razgledali so si mesto in obiskali znance. Po glavnih ulicah se je živahno glasilo narečje Gori-čanov in Primorcev. Popoldne ob 10. so se romarji vrnili s svojim posebnim vlakom čez Jesenice in Podbrdo v Gorico. Vreme so imeli najlepše in so gotovo vsi odnesli dobre vtise in lepe spomine.
u— Na HI. drž. realni gimnaziji v ljub-ljani se prično popravni izpiti v torek 24. t. m. popoldne. Natančen razpored teh izpitov visi na oglasni deski v avli. Vpisovanje v I. razred bo v ravnateljevi pisarni 2. septembra dopoldne za začetne črke A — H, popoldne za črke I — L. 3. sept. dopoldne za začetne črke M — š, popoldne za črke T — ž. Vpisovanje lanskih učencev v II.—VTII. razred bo 2. sept. od 8.—11. po navodilu na oglasni deski. Vpisovanje učencev s tujih zavodov bo 4. sept. v ravnateljevi pisarni dopoldne za začetne črke A — L, popoldne za črke M — 2.
Senčnat, brez praha je samo gostilniški vrt pri ,j.evu"
u— Združenje gosilnifckih podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se pol-
noštevilno udeleži pogreba umrle članice, gostilničarke ge. Ane šket. Pogreb pokojne bo danes ob 4. uri popoldne iz Celovške ceste št. 72.
u— Zedinjena zavarovalnica d. <L, filS-jalna direkcija Ljubljana, ki je leta 1933. nastala po fuziji iz zavodov »Vardart, »Triglav« in »Herceg-Bosna«, se je preselila v svoje nove, okusno adaptirane uradne prostore v Cigaletovi ulici št. 1. Palačo ki Je bila prej last dr. Pirčevih dedičev, je Zedinjena zavarovalnica kupila letos spomladi. Sedaj je v celoti tako renovirana, da predstavlja na tem mestu lepo pridobitev za Ljubljano, zlasti še z modernim >/Neoiu svetlobnim napisom.
u— Avtobusni izlet Postojna (Trst). Ponedeljek, četrtek, sobota. Odhod hotel Metropol ob 9. uri. Skupni potni list.
u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
Iz Cella
e_ Strokovna obrtna nadaljevalna šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1937/38 bo v nedeljo 22. t. m. od 9. do 12. v šolski pisarni. Pri vpisu jc treba predložiti krstni (rojstni) list, izpričevalo o poslednjem šolanju. učno pogodbo in zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. V nedeljo 29. t. m. naj se zberejo vsi učenci in učenke ob 8. zjutraj v telovadnici zaradi dodelitve v razrede in določitve učnih ur. Gg. mojstre in mojstrice opozarjamo, da pošljejo ta dan vse šolo obvezne vajence in vajenke, ker po izvršeni dodelitvi v posamezne razrede ne bo mogoče upoštevati posebnih želj.
e— Radijska glasbena reportaža iz Celja. Pri radijskih koncertih, ki jih bo priredila te dni kratkovalovna oddajna postaja Centralnega presbiroja v Beogradu, bodo sodelovali tudi priznani celjski umetniki, ki bodo izpolnili glasbeni del reportaže za Dobrno 25. t. m. in za Rimske toplice 2K. t. m., obakrat od 21.45 do 22.30. Sodelovali bodo iz Celja koncertna pianistka ga. Mirra Sancinova s klavirskimi skladbami Chopina in Vladigerova, koncertna pevka ga. Helena Rajhova z izbranimi samospevi ter violinski virtuoz g. Karlo Sanrin, ravnatelj Glasbene Matice v Celju, z violinskimi koncertnimi skladbami in mladinskim ansamblom.
e— Na II. dr. deški narodni šoli v Celja (prej okoliški šoli) bo naknadno vpisovanje novincev v sredo 1. septembra od 8. do 12. Dne 1. septembra bo tudi vpisovanje otrok v otroški vrtec na Mariborski cesti. Starši naj pripeljejo otroke od 8. do 12.
e— Težka nesreča na Krekovi cesti. Včeraj okrog 11. dopoldne se je peljal trgovski zastopnik g. Gaspari iz Maribora s svojim osebnim avtomobilom, ki ga je sottrai šofer Edvard Baumann, po državni cesti iz Petrovč v Celje. Ko je avtomobil privozil v bližino križišča Krekove in Dečkove ceste pri Stigerjevi vili v Celju, je dohitel enovprežen voz posestnika Vrešni-ka iz Zibike, ki jc, prav tako kakor avto-
mobil, vozil pravilno po desni strani eeste.
Šofer je hotel prehiteti voz pravilno ob lavi strani voza. Ko je avtomobil ravno na
križišču vozil mimo voza, se je pripeljal 7>o Dečkovi cesti nepravilno po levi strani 27-Ietni Čevljar Jože Kropušck iz Bočne pri Gornjem gradu s kolesom z veliko brzino in zavil na Krekovo cesto v smeri proti Petrovčam. Šofer in kolesar sta opazila drug drugega šele v zadnjem hipu in nista več mogla preprečiti nesreče. Kropušek je zadel s kolesom z vso silo v sprednji del avtomobila. Kropuška je vrglo na hladilnik, odtod na streho avtomobila, r strehe pa je padel nazaj na hladilnik in obležal s počeno lobanjo nezavesten na cesti. Pri karam-bolu se je kolo popolnoma razbilo, na avtomobilu pa se je zdrobila sprednja šipa in močno poškodoval hladilnik. Gaspari ima okrog 1000 din škode. Na kraj nesreče je kmalu pribrze! reševalni avtomobil in prepeljal težko ponesrečenega Kropuška v bolnišnico. Kropuška so takoj operirali. Po operaciji se je njegovo stanje izboljšalo. Na kraj nesreče sta kmalu prispela m°stni fizik g. dr. Podpečan in vodja kriminalnega oddelka g. Zavec, ki sta pri uradnem ogledu ugotovila, da šoferja Baumanna ne zadene nobena krivda.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 skrajno napet in zanimiv film: »PRED BITKO« (Annabella).
Iz Maribora
a— Nov angažma pri gledališču. Za
gledališko sezono 1937/8 je gledališka uprava angažirala za sodelovanje pri operah in klasičnih operetah go. P. Zamejič-Kovičevo.
a— Lepi uspehi obmejnih strelcev. V ne-
tdeljo 15. t. m. je bila v obmejnem Št. Juriju ob Pesnici tradicionalna tekma obmejnih strelskih družin Sv. Križ, Sv. Jurij in Svečina. Tekmovanja so se udeležili tudi številni mariborski prijatelji strelskega sporta. Pri streljanju z vojaško puško si je pridobil prvo mesto prof. Pero Cestnik iz 'Maribora (111 krogov), drugo Stanko Terčelj iz Sv. Jurija (91 krogov), tretje Josip Mo-Tavec, h Maribora (80 krogov), četrto Ivan Lavrenčič iz Sv. Jurija (84). peto Ivan Gam-ser h Svečine (71). Pri streljanju % maloka-1 ilirsko puško si je priborila prvo mesto ga. Terčeljeva (87 krogov), sledijo Al. Paskolo (84), .T. Vračko (83) in gdč L. LebeTjeva 82). Po končanih strelskih tekmah je sledila izročitev lepili nagrad in je tajnik šentjurske strelske družine učitelj Hluipič spregovoril o pomenu strelskega sporta.
v nedeljo 22. avgusta
se ponovi v letnem gledališču Sokola Ruše
»DOME N«
ljudska igra v treh dejanjih.
Danes poslednjič! Vesela burka lz kmetskega življenja
ŽENSKE VLADAJO
Hell Finkenzeller — Oskar Sima Theo Danegger
LOGA
Grandijozna opereta KONCERT NA DVORU
Martha Eggert in Johannes Heesters
m	—i—	——■	■ » ———
Predstave danes ob 19.15 ln 21.13 urL
a— Koipunalne novice. Na prihodnji seji mestnega sveta 26. t. m. bodo med drugim razpravljali o regulaciji Glavnega trga, prodaji vojašnic in zgradbi zasilnih oz. delavskih stanovanj, podaljšanju Metelkove ulioe do Tržaške ceste, adaptaciji in p ri zidavi mestnega dnevnega zavetišča H. v magd. predmestju ter o zgradbi zasilnih stanovanj.
a— Nova cerkev v Mariboru. Tukaj s« je ustanovil odbor za postavitev cerkve Rešnjega telesa v Mariboru. Odbor se je obrnil na mestni svet s prošnjo za brezobrestno posojilo 50.000 din, s katero vsoto želi kupiti parcelo št. 470/4 v magda-lenskem okraju. O prošnji bo razpravljal mestni svet mariborske mestne občine na seji dne 26. t. m.
a— Vlom v profesorjevo stanovanje. Doslej še neznani in neizsledeni vlomilec je vdrl v stanovanje profesorja dr, A. Dolarja v Vildenreinerjevi ulici 13 ter iz ukradel ročno torbico, v kateri je bila hranilna knjižica tukajšnje Posojilnice s 400 dinarji gotovine ter več drugih predmetov. S plenom je storilec neopaženo izginil ter ga sedaj išče policija.
a— Sreča v nesreči. Pri železniškem križišču med železniškima postajama Oti-ški vrh — Dravograd je za vozil avto s evidenčno številko 2—587 pri km 73.067 v železniške zapornice ter jih prebil. V naslednjem trenutku je že privozil vlak in bi nedvomno nastala usodna nesreča, če ne bi avto obstal tik pred tračnicami.
a— Mrtvec pred Solo. Včeraj zjutraj so našli pred osnovno šolo na Reki 35 letnega viničarja Antona špureja iz Ra-d i zel a. Pri zdravniški preiskavi se je ugotovilo, da je špurej umrl radi srčne kapi. Domneva, da bi bil Spure j pestai žrtev zločina ni bila potrjena
Prijeta tolpa, ki je dolgo plenila
Tatovi so imeli razpečevalnico v Mariboru
Osluševci, 19. avgusta.
Pred kakim pol letom smo poročali o aretaciji tatinske družbe, ki je kradla pn občinah Osluševci, Gorišnica, Koračice in Velika Nedelja v ptujskem okraju. Ta družba — dasi je bilo med njimi nekaj prav mladih zločinskih tipov — je bila pred kratkim pri okrožnem sodišču v Mariboru obsojena na zaporno kazen od 5 mesecev do dveh let in na povrnitev ugotovljene škode, ki je znašala 8000 Din.
Ob aretaciji navedene skupine se je pričakovalo. da bodo pojasnjeni vsi vlomi in tatvine, ki so se zadnja leta v navedenih občinah primerili. Tako je bilo leta 1^34 vlomljeno v klet posestnika Jožefa Bezjaka iz Bresnice, po vlomu pa je bila kl"t zažgana. Kmalu nato se je enako -golilo ?i-herju Franju iz Zamušanov. ViomiUvm ni zadostovalo, da so ukradli vir,o s posodo vred, po vlomu so tudi to klet upepelili. Čemu so požigali po uspelih vlomih, se bo še pojasnilo.
Budnemu očesu izredno narljivjh orožnikov pod vodstvom komandirja Radoša in kaplarjev Dolenca in Križnika se je po dolgotrajni in vestni preiskavi posrečilo tudi to uganko razvozlati. Po naključju se je v lovil neki član te družbe in izdal tovariše. Točno je opisal vse vlome, kdaj m kje ter s katerimi osebami so sc izvršili; sledila je aretacija nadaljnih 6 vlomilcev, od katerih sta bila dva aretirana v Mariboru. So vsi prav težkega kalibra, sai ima eden izmed njih nič manj ko 37 večjih m manjših sodnih kazni za seboj, par drugih pa ima tudi prav pestro popisan kazenski li«t Po sedaj so aretirani: 501etni Janez Bežjak, delavec iz Starjancev. 361etni Jakob Prejac in njegova žena Marija, posestnika na Rre«nici, 42 letni Janez Kukovec, delavec istotam, 401etni Franc Korpar, vinicar na Hajdlnu, 32Wni Franc Marin iz Podgorcev in Janez Emeršič, ki je sicer tukajšnji rojak, a ja bil zadnji čas zaposlen v
Mariboru.	. , . „
Ta družba, ki pa najbrž ni popolna. Ker se upravičeno sumi na nadaljne ciane, je imela strogo zaobljubo, da bo oni ola.n usmrčen, ki bi karkoli o njihovih zločinih izdal. To bo tudi menda eden izmed vzrokov, da so toliko let nemoteno poslovali; saj se je zgodilo, da je bil kateri izmed zgoraj navedenih na podlagi močnih indi-cov aretiran, a zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen; očitno se je takrat bal priznati. ne toliko zaradi pričakovane kazni, kolikor posledic, ki bi mu na podlagi zaobljube pretile.
Z aretacijo zgoraj navedenih sta pojasnjena oba navedena vloma in požiga kleti. Nadalje je pojasnjena tatvina nif manj k« 21 svinj in okrog — čujte in strmite! — 2000. to j« dva tisoč komadov perutnine. Saj so na pr. v Cvetkovcih. ki štejejo R6 hišnih številk, samo 4 hiše take srečne, da pri njih niso vlomili in kradli.
Kolikor nakradenega plena niso razdelili, so pošiljali meso svinj in perutnine svojemu tovarišu v Maribor, da je tamkaj vnov-811. Nakradeni plen so prvotno prenesli k posestniku Jakobu Prejacu na Bresnico, kjer se je kolinilo. K Prejacu pa radi tega, ker je civilni invalid z leseno nogo ter je bil kot tak najmanj sumljiv. Vlomov pa niso izvrševali zapored v eni vasi, marveč enkrat tukaj drugič v drugem kraju, da so tako ustvarjali videz raznih vlomilskih družb. Kako so bili brezobzirni, najbolj dokazuje dejstvo, da so revni tašči svojega tatinskega tovariša ukradli jedino svinio. Zraven navedenega ima ta zločinska družba na vesti več vlomov v vinske kleti, ki se tudi sedaj razkrivajo. Saj se je marsikateremu posestniku primerilo, da je ob prihodu v vinograd našel odprto klet, v kateri ie manjkalo več ali manj vina in žgania in tudi šuiarnici ee niso odpovedali
Aretirani Korpar je bil za kratek čas Izročen v varstvo železniškemu uslužbencu na postaji v Osluševcih. Pod pretvezo, da gre na stranišče, je utekel. Toda sreča mu ni bila naklonjena, ker je par ur za tem padel v Pluju policiji v roke.
Ob aretaciji te izredno nevarne zločinske tolpe, si je ljudstvo v navedenih krajih globoko oddahnilo, v dobri veri, da bo zdaj nekaj časa mir. Vsi brez izjeme, prizadeti in neprizadeti, so marljivim orožnikom iskreno hvaležni. Želeti je le, da bodo po teh zaporednih uspehih, ki so povzročali precej truda in napora, to je aretacija prve in drug? vlomilske družbe, deležni vsai skromnega priznanja od svojih nadrejenih.
NAGRADA
»Tole dekle sem rešil, ko se fe potapljalo.«
»Za takšno delo bi te moral bog brezpogojno nagraditi.«
»Saj me tudi je. Moja iena je ie zahtevala ločitev zakona.«
POGUMNI KAV ALI R
Mladi kavalir spremlja si'ojo zaročenko ponoči s plesa.
Na nekem vogalu gospodična Iznenada obstane in reče preplašeno:
»Poglej, tamle se stiskata dve sumljivi senci!«
»Vidim,« šepne kavalir in se poiene v beg.
»Kam hitiš?« vzklikne preplašena rsrO" čenka.
»Domov po revolver!«
PO SMRTI
»Smith,« reče Brown svojemu prijatelju, ki je pravkar spet zaslužil lepe denarje s spretno špekulacijo, »ti moraš biti pa že zelo bogat...«
»To že«, je zastokal Smith, »toda kaj ml pomaga, saj zlata ne bom mogel vzeti a seboj na drugi svet.«
»Seveda,« je odvrnil Brown, »tam bi se stopilo!«
Vremenska poročila
Dozdevno mino v avgustu po stoletnem koledarjn
Dan je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 30 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut
P. 20. Bernard
S. 21. Ivana
N. 22. Timotej Sčip ob 1.47
P. 23. Zdenko
T. 24. Jernej
S. 25. Ludv. kr.
C. 26. Cefirin
P. 27. Jožef Kal.
S. 28. Avguštin
N. 29. Jan. ob gl. Zad. kr. ob 0.45 P. 30. Milka
T. 31. Rajko
do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod —av močni nalivi
hrup in kolektivna pogodila
(Malo odgovora „Slovencu")
Resnica v oči bode in kdor uganja demagogijo, jo seveda očita drugim. Gospodje se nikakor nočejo sprijazniti z objektivnim dejstvom. Lahko so prepričani, da bi se nihče ne obregnil vanje, če bi vsaj sedaj poročali objektivno in pravična Na taka netočna poročila pa je naša dolžnost, da povemo čisto resnico.
Poglejmo, kaj je pisal »Slovenec« o razmerah v Konjicah in kakšno je njegovo zadnje poročilo. Ce nato pogledamo poročilo v »Jutru« in končno odgovor v »Slovencu«, bo vsakomur jasno, kdo je potvar-jal poročilo in kdo je demagog.
Dobro se zavedamo, da so se stavke udeležili vsi delavci, ne pa samo oni, ki so organizirani v ZZD. Vsi delavci so enotno nastopili. Nastopala torej ni samo ZZD, temveč tudi skupina NSZ, ki je baš pri tej priliki spoznala potrebo organiziranja in se je le malo kasneje organizirala kot delavstvo ZZD. Vsi vemo, da ni tovarne, kjer bi bili delavci enotnega mišljenja in ni prav nič čudnega, če se je organiziranemu delavstvu v ZZD postavilo nasproti organizirano delavstvo v NSZ.
Neresnična je trditev »Slovenca«, da »Jutro« predpisuje vse zasluge le zastopniku NSZ, saj v poročilu ni niti govora o zastopniku NSZ. Iz trte je tudi izvito, da Jutro« trdi, da je bil le eden zasto^ ZZD. Iz tega sklepamo, da je članek bralca jako razburil, saj drugače ne bi mogel prezreti vrstic, kjer omenja zastopnike ZZD kot klavrne može. Zastopnik centrale je bil njen tajnik, o čegar sposobnosti ln spretnosti so si gospodje menda že na
jasnem. Saj se je celo neki član ZZD Izrazil, da je neobhodno potrebno, da se tajnik izmenja. Kar se tiče zastopnika NSZ, do sedaj radi njega še ni bilo pritožbe iz lastnih vrst in smo z njim popolnoma zadovoljni.
»Jutro« nadalje nikdar ni trdilo, da je bil osnutek ZZD »tako slab«, pač pa, da je osnutek površen. Sam zastopnik Delavske zbornice je rekel, da je bolje ,da se vzame za osnutek predlog podjetnika. Isto je ponovil zastopnik Delavske zbomlce tudi v Laurichovi pisarni, ko so se začela po-gajania. Dobili smo na vpogled dopis (opr. št. 1774-39-37), ki ga je poslala ZZD podjetju, v katerem sporoča, da je izprevide-la iz protiosnutka (to je osnutka tovarne), da ni bistvenih razlik in da je treba urediti le viseča vprašanja. Tu so celo mnenja, da ni potrebno sodelovanje državnih oblasti, preje pa so klicali na pomoč ves narod.
Ponovno poudarjamo, da nI govora o kakem splošnem zvišanju plač, kakor to poroča »Slovenec«. Obe organizaciji sta se že pred pogajanji domenili, da bosta zahtevali zvišanje plač in baš delavska zastopnika NSZ sta bila tista, ki sta stavila, da naj se zviša plača vsaj onim, ki so najslabše plačani.
Mislimo, da bo sedaj konec in da vsakdo točno razvidi, kako je. Mnenja smo, da se bodo vrste ZZD v Konjicah jako skrčile, delavstvo pa je lahko razvidelo iz vseh člankov, da jim ni šlo toliko za del»-ske interese in kolektivno pogodbo, v» v >.»» .-»----
Gospodarstvo
Električno gospodarstvo Slovenije
»Elektrotehniški vestnik« glasilo Združenja elektrotehniških obrti za dravsko banovino, objavlja v svoji zadnji številki zanimive podatke o elektrotehničnem go-5podarstvu v Sloveniji. Iz teh podatkov posnemamo naslednje:
Skupna proizvodnja električne energije je znašala lani v Sloveniji 239.6 milijona kilovatnih ur, od tega odpade 174.9 milijona kilovatnih ur na javne elektrarne in 6.4.7 milijona kilov. ur na tovarniške centrale, ki proizvajajo električni tok za lastno porabo. Javnih elektrarn smo imeli lani ob koncu leta 129 (od tega 99 vodnih central), tovarniških central pa 652 (od tega 498 vodnih central). Skupaj imamo v Sloveniji 781 elektrarn, od tega 597 vodnih, 114 kaloričnih, 22 vodnih s kaloričnimi rezervami in 48 na pogon z eksplozivnimi motorji. V primeri z letom 1935. se je proizvodnja električne energije v dravski banovini povečala za okrog 10 milijonov kv. ur ali za nekaj več nego 4"/«. Največje javne in industrijske elektrarne so lani proizvajale naslednjo množino električnega toka:
Elektrarna Fala 137.97 milij. kilov. ur papirnice Goričane-
Vevče	10.89 « « «
rudnik Velenje	9.70 « « «
KDE	^ 7.07 « « «
Česen v Tacnu	5.90 « « «
rudnik Mežica	5.77 « « «
Glanzman in Gassner,
Tržič	5.77 « « «
Majdič, Kranj	4.86 « « «
TPD, Trbovlje	2.36 «. « *
Bonač na Duplici 2.30 « « « Flutter in drug
Maribor	1.20 « « «
steklarna v Rogatcu 1.07 « « «
Proizvodnja gornjih 14 javnih industrijskih central je znašala 223.9 milijona kilovatnih ur, to je 93% celotne produkcije. K gornjim številkam je treba še pripomniti, da so Kranjske deželne elektrarne lani same proizvajale 7.07 milijona kilovatnih ur, dokupile pa so od \elenja in
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje nadaljnje povečanje zlatega zaklada za 2.1 na 1690 milijonov Din. Obenem pa so se povečale tudi devize izven podlage za 12.9 na 702.4 milijona Din. Prejšnji teden je ta postavka nazadovala za 23 milijonov, v zadnji četrtini julija pa za 34 milijonov. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je le nebistveno povečala za 2.3 na 384 milijonov, tako da je bilo v obtoku za 816 milijonov kovancev (lani za 812 milijonov). Menična in lombardna posojila so se povečala za 13.6 na 1571.3 milijona Din (lani 1615.8), znova pa je precej narasla postavka raznih aktiv za 34.2 na 1583.8 milijona Din, kar je očitno v zvezi z dajanjem novih posojil, ki ne spadajo v okvir čistih meničnih in lom-bardnih posojil (postavka raznih aktiv je lani v tem času znašala le 613 milijonov).
Kakor znano, se v prvi četrtini avgusta obtok bankovcev ni zmanjšal, kakor je to običajno v začetku meseca, temveč se je povečal za 55.8 na 5743 milijonov (potem ko je ob koncu julija narasel že za skoro 274 milijonov). Sele v drugi četrtini avgusta opažamo sedaj popuščanje obtoka. in sicer za 10 4 na 5732.6 milijona Din (lani 4991.2, pred 3 leti 4151.8). Obveznosti na pokaz pa so se povečale za 70.8 na 2176.9 milijona Din. predvsem zaradi tega. ker so vloge na žirovnih računih narasle za 51.6 na 1216.9.
Skupna vrednost zlate podlage z vračunano oficielno premijo je znašala 15. t. m 2132 milijonov Din. kar ustreza 27.45 odstotnemu kritju obtoka bankovcev m obveznosti na pokaz (prejšnji teden 27.63°/»).
Občni zbor Mariborskega tedna
V torek je bil v posebni sobi kavarne »Jadran« v Mariboru IV. redni občni zbor »Mariborskega tedna«. Načelnik g. dr. Lipoid je pozdravil zadrugarje in zastopnike obrti, industrije, trgovine ter drugih sodelujočih organizacij, nakar je podal poročilo o prireditvi lanskega .leta in o letošnjem VI. Mariborskem tednu. Z velikim zadovoljstvom je ugotovil, da je misel Mariborskega tedna prodrla v vse Kroge in da ves Maribor složno sodeluje pri tem. tako da si je danes težko predstavljati Maribor brez teh tradicionalnih prireditev, ki v svoji pestrosti podajajo živo
od drugih elektraren 6.93 milijona kilov. ur (od Velenja samega 6.56 milij. kilov. ur).
Še v večjem razmerju kakor proizvodnja se je povečala poraba električne energije. V Sloveniji sami je bilo lani porabljenih 198.2 milijona kilov. ur, v savsko banovino pa je bilo oddanih 8.26 milijona kilov. ur, torej je bilo skupaj koristno oddanih 206.5 milijona kilov. ur, to je za 13 milijonov kilov. ur več nego v prejšnjem letu. Od gornje potrošnje v Sloveniji je odpadlo lani na javno razsvetljavo 2.64 milijpna kilov. ur, na zasebno razsvetljavo 10.98 milijona kilov. ur, na pogon 107.12 milijona kilov. ur in na ostalo potrošnjo (elektrokemična industrija, zlasti Ruše) pa 77.47 milijona kilov. ur. Največji potroš-njiki električne energije so bila lani naslednja industrijska podjetja: Tvornica za dušik,
Ruge	56.75 milij. kilov. ur
KID, Jesenice	27.36 « « «
rudniki TPD	26.87 « « «
papirnice Goričane-
Vevče	8-72 « « «
rudnik Mežica	5.77 « « «
Glanzmann in Gassner,
Tržič	4.62 « « «
Hutter in drug,
Maribor	3.93 « « «
rudnik Velenje	3.14 « « «
tovarna Bonač,
Količevo	1.92 « « «
Jugobruna, Kranj 1.73 « « « Jugočeška, Kranj 1.62 « « « Skupna potrošnja navedenih 11 industrijskih podjetij je lani znašala 142.4 milijona kilov. ur, kar predstavlja 72% celokupne potrošnje. Važni konsumenti električne energije pa so tudi naša mesta. Potrošnja treh največjih mest v Sloveniji je znašala lani skupaj z industrijo: Maribor	17.92 milij. kilov. ur
Ljubljana	8.46 « « «
Celje	l-29 « « «
Gornja tri mesta so skupaj porabila 27.7 milijona kilov. ur ali 14% celotne potrošnje.
sliko gospodarskega, kulturnega in športnega udejstvovanja Maribora in njegovega zaledja.
V	tajniškem poročilu je ravnatelj »Putnika« Jos. I. Loos orisal organizatorično delo, blagajniško poročilo pa je podal g. Alfonz Gilly, pooblaščenec Ljubljanske kreditne banke. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da se je finančno stanje tudi v letu 1936. zboljšalo in to zahvaljujoč izredni požrtvovalnosti članov uprave. »Mariborski teden« je edina institucija v Jugoslaviji, ki prireja tako velike prireditve brez kakršnekoli javne subvencije ter je navezana v celoti na lastno delo, ki ga opravljajo člani zadruge brez stalnega uradniškega aparata. Ves doseženi prebitek je bil prenešen na rezervni fond, ki jamči za bodočnost te prepotrebne in največje kulturne in gospodarske institucije v bivši Mariborski oblasti.
V	imenu nadzorstva je podal poročilo Fran Novak, predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj. Na dnevnem redu so bile samo volitve načelstva, ker je bilo nadzorstvo lani na tri leta izvoljeno. Dosedanje načelstvo (dr. Fran Lipoid, načelnik, Rudolf Golouh, podnačelnik, Jos. I. Loos, tajnik, Alfonz Gilly, blagajnik, dr. Atojz Juvan, dr. Miroslav Ploj, Ferdo Pin-ter,' Dragotin Roglič, Josip Šerec, Henrik Saboty, Fran Reicher) je bilo izvoljeno za novo dobo dveh let.
Nadalje je bil na občnem zboru spremenjen § 7. zadružnih pravil, ki je do zdaj predvideval, da se na deleže sicer ne deli nobena dividenda, da se pa deleži lahko obrestujejo, toda obrestna mer» ne sme presegati eskontne mere Narodne banke. Zadrugarji se niso posluževali te ugodnosti ter ni »Mariborski teden« do zdaj še nikdar izplačal ne dividende in tudi ne obresti. V tem smislu se spremenijo sedaj tudi pravila, zadruga ne izplačuje na deleže ne dividende in jih tudi ne obrestuje.
Pri slučajnostih je apeliral načelnik dr. Lipoid na vse navzoče zastopnike naj, kakor do zdaj, složno sodelujejo pri stremljenju in naporih zadruge, pospeševati gospodarski in kulturni razvoj Maribora in njegovega zaledja ter skrbeti za uspešno propagando naših naravnih in kulturnih vrednot.
Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
Gospodarske vesti
- Industrijski razvoj Beograda. V avgustov! številki »Metalurgije« je objavil tajnik Industrijske zbornice v Beogradu dr. Stevan Popovič zanimiv pregled o razvoju industrije v naši prestolnici. Objavljene številke nam kažejo, kako naglo se je v povojni dobi razvila industrija v Beogradu. 2e ponovno smo na tem mestu omenili razloge za razvoj industrije v Beogradu. Beograd je navzlic visokim občinskim dajatvam (trošarini) privlačen za Industrijo predvsem zaradi tega, ker ima v davčnem pogledu izjemen položaj v naši državi. V Beogradu se namreč ne pobira nobena banovinska doklada na neposredne davke, občinska doklada pa znaša le 20%, medtem ko v drugih mestih, zlasti v Sloveniji, znatno presega 100%. Po številu podjetij je bil od prevrata razvoj Industrije v Beogradu naslednji:
1919. 1927. 1935. skupno Število 67 137 173 od tega:
kovinska Ind.	14 29 30
tekstilna Ind.	8 23 22
kemična ind.	7 10 17
lesna Ind.	7 10 12
keramična Ind. 13 13 12 usnjarska Ind.	0 8	9
papirna ind.	4 5 6
ostala ind.	14 39 65
V Beograjskih Industrijskih podjetjih je sedaj zaposljenih nad 15.000 oseb. S pri-klopitvijo Zemuna se je število industrijskih podjetij v Beogradu še povečalo za 40 podjetij.
= »Die Wirtsch8« Jugoslaviens«. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je pod gornjim naslovom pravkar izdal v nemškem jeziku zanimivo publikacijo, ki nam prikazuje razvoj vseh gospodarskih panog v naši državi, s posebnim oziram na našo zunanjo trgovino- Knjiga obsega 568 strani in ima v dodatku geografsko karto naše države. V uvodu podaja splošen pregled geografskega položaja naže države, ustavnega ln upravnega sistema, prosvete, socialnega skrbstva, prometa, javnih del, kreditne organizacije inza-družnišva. Posebno poglavje je posvečeno strukturi naže zunanje trgovine ln naši trgovinski politiki in Institucijam za pospeševanje izunanje itrgovine. Pretežni del knjige pa se nanaša na opis kmetijstva, ribarstva, gozdarstva, rudarstva ln metalurgije ter industrije- Knjiga vsebuje tudi mnogo zanimivega in poučnega statističnega gradiva, ki je objavljeno k posameznim poglavjem. Ta vzorna publikacija bo gotovo dobro služila onim inozemskim interesentom, ki že imajo ali pa hočejo šele navezati gospodarske stike z nažo državo.
Polovična voznlna za obisk velesejma. Jesenski ljubljanski velesejem bo letos 1, do 12. septei-nfbra. H en era Ina direkcija državnih železnic je odobrila polovično vozni-no za pot v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septem/bra, za povratek pa; od 1. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50"/n popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji aH pri Putnik u direktno celo vozno karto do Ljubljane in nuimeno železniško legitimacijo za 2 Din. Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne sinejo oddati, ker velja ta skupaj 7. železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk velesejma, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije^ za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajnah.
= Reja občutljivih domačih z'vall nI tako enostavna stvar. Kako je treba ravnati, da bo reja uspešna in da bo prinesla dobiček, bodo pokazali strokovnjaki na razstavi »Živalca« na ljubljanskem velesejunu od 1. do 12. septembra.
= Celo premoženje stane drugje talko r°-hištvo, kakršno dobite na pohištveni razstavi na ljubljanskem veleeejmu že po zmogljivi ceni. Od 1. do 12. septembra, ko bomo imeli jesenski velesejem v Ljubljani, ee sami lahko prepričate o tem. Najsolidnejši mizarji % vseh delov dravske banovine so si rezervirali ofcro^ 1-500 m2 prostora, kjer bodo razstavili svoje izdelke, ki predstavljajo višek stanovanjske kulture. Razen luksuznih oprav ibo na izbiro tudii ceneno, pa ventar praktično in moderno. Solidnost vseh mizarskih izdelkov, razstavljenih na vele-sejmu, je zajamčena.
= Dobave. Orarißen i oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. t. m. poniudbe za dobavo 2.000 brezovih metel, strojni oddelek pa do 30. t. m. za dobavo raznih azbestnih vrvic. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 25. t. m. ponudile za dobavo pločevine, železa, ša-motne opeke, krogličnih ležajev, vijakov t maticami, tračniikov, injektorjev, sljude, saxola, usnja in vodovodnega materiala., dp 1. septembra pa za dobavo jeklenih vrvi. Direkcija drž. rudnika Uglijeviik sprejema do 25. t. m. ponudbe 7-a dobavo raznejra prometnega materiala (pločevina, zakovice, vijaki i. dr.), do 27. t. m. pa za dobavo raznih cevi in žice. Direkcija drž. rudnika Vrdmik sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo telefonskih izolatorjev ter za napravo dveh kompletnih telefonskih postaj. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobav® jeklene vrvi ter 1 kolo-tumika. Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zermmu sprejema rfo 26. t. m. ponudbe za dobavo jadtrenca, razne vrvi in do 27. t. m. za dogavo raznega usnja. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Subo-tioi sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo 5.000 kg svinca.
= Licitacije. Dne 21. t. m. bo v pisarni
garnizijske uprave v Ljubljani licitacija za oddajo prodaje raznega peciva v zakup. Dne 21. t. m. ibo v intendaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za imbavo rajnih pisarniških potrebščin. Vršile se bodo ofertne licitacije za doibavo svežega mesa, in sicer: 23. i. m. v Slov. Bistrici, dne 24. t m. v Ljubljani, dne 25. t. m. v Mariboru in Bohinjski Beli in 27. t. m. v Ptuju, Novem mestiu in Mojstrani (za potrebe vojaštva ta čas od 1. oktobra t, 1. do 31. mairca 1938). Dne 21. t. m. se vrši v in-ženjerskem oddelku štaba dravske divizijske ofalasti v Ljubljani licitacija za popravilo vojaškega objekta v Ljubljani in 26. t. m. za popravilo vojnih objeiktov v Mariboru in zgradbe mariborskega vojnega okrožja. Dne 31. t. m. ho v intendaturi IV. armij-ske oblasti v Zagrebu licitacija za nabavo pšenice za potrebe vojaštva.
Borze
19. avgusta
Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringiu trgovali avstrijski šilingi po 8.48. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet, v avstrijskih Šilingih po 8.49, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 20.75. N omiki klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.00 in v Zagrebu pravtako 13.00, od-
GALERIJA
SLAVNIM OPTIMISTOV
Po dolgoletni krizi se je »Celo tudi ▼ našem gospodarskem življenju obračati na boljše. Pot navzgor zahteva gotovo mnogo truda in dela, zato pa je tem bolj potrebno, da vsak po svojih močeh pomaga ustvariti pogoje za nov gospodarski polet. Izginiti mara pesimizem, ki Se nikoli ni ustvarjal dobrin. Prav zdaj je odločilni trenutek, ki ga mora vsakdo izkoristiti, kajti le v atmosferi zdravega optimizma je naša bodočnost — Producenti in trgovci! Pojdite z novim pogumom na delo t Storite nekaj, da se poveča vai promet, da se bo govorilo o vašem podjetju, o vaših proizvodih, kajti konzument ne kupuje od onega, o katerem nič ne čuje — skratka: inserirajtel Izkoristite možnost za uspešno inse-riranje, ki vam jo v največji meri nudi naš list Kdor pa misli, da lahko živi od slave preteklosti, naj se zaveda, kako hitro mine vsaka slava.
Velika dela so r vseh časih ustvarjali možje, ld so v vsakem trenutku verjeli v to, da dosežejo postavljeni cilj, in so vedno gledali le naprej; možje, ki so šli s pogumom, vztrajnostjo in odločnostjo na delo. Zato vam bomo v prihodnjih dneh v posebni seriji pod naslovom »Galerija slavnih optimistov« pokazali, kaj so ustvarili podjetni možje, ki so verjeli v bodočnost in niso omahovali na težki poti do zaželenega cilja.
ZGLEDUJTE SE NA TEM PRIMERU
1KMBSTOF KOLUMB
Kako je Iskal zapadno pot v Indijo in odkril Ameriko.
Il II olgih sedem let se
tJM je Krištof Kolumb vztrajno boril na dvorih, pri učenjakih in v samostanih da uresniči svojo idejo. V onih časih, ko tisk še ni bil razvit, je moral vedno znova in znova razkladati in pojasnjevati kraljem, dvorjanom in učenjakom — svoje načrte In koristi, ki jih lahko prinese odkritja zapadne poti v Indijo. Njegovo življenje je prava slika vztrajnosti in podjetnosti. Ni mu upadel pogum, ko je bil že tik pred dljem in so omahovali njegovi mornarji in tudi najboljši prijatelji.
Po sedmih letih vztrajnega prizadevanja mu je na dolgo prigovarjanje končno španska kraljica Izabela omogočila gradnjo treh karavel .in tako so »Pinta, »Nina« in največja »Santa Maria« 3. avgusta 1492. zapustile luko Palos v smeri proti neznanemu zapadu. Ko je po 44 dneh vožnje dosegel Saragoško morje, je že misUl, da bo našel v bližini zemljo. Proti koncu septembra je postajalo moštvo vedno bolj nemirno, čim dalje je trajala vožnja, tem glasnejša je postajala skrb mornarjev, ki so pričeli obupavati in groziti svojemu kapitanu, češ da se bodo proti njegovi volji vrnili na vzhod. Krištof Kolumb je le s težavo vzpostavil red in pokorščino. Njegova samozavest je zmagala. Potolažil pa je svoje mornarje tudi z obljubo, da bodo vsi deležni bogatega plena. Onemu, ki bo prvi zagledal kopno zemljo, pa je obljubil 25 dukatov. Dné 7. oktobra so na ladji »Nina«, ki je vozila kot prva, ustrelili iz topa. To je bil znak, da vidijo zemljo. Toda znova se je izkazalo, da so se zmotili. Dne 11. oktobra so našli v morski vodi zeleno vejico z rdečimi jagodami, kar je dalo obupanim mornarjem novega poguma. Naslednji dan po 70 dneh vožnje, je mornar Rodrigo s »Pinte« javil, da se vidi v mesečini peščeno obrežje. V resnici je bila ladja oddaljena le še 2 milji od obrežja. Kmalu nato je strel iz topa naznanil ostalima ladjama, da se vidi obrežje in ko se je zdanilo, je ladja plula že proti zelenemu otoku Guanahaniju. Nepopisno je bilo navdušenje vsega moštva in s solznimi očmi je Krištof Kolumb stopil na kopno ter skupaj z moštvom zapel »Te deum lauda-mus«. Mornarji so obkolili svojega voditelja, ki ves čas ni izgubil poguma in vere, dvignili so ga na ramena in mu obljubili zvestobo in vdanost.
Z njegovim odkritjem pa se je pričela nova doJ>a v svetovni zgodovinL
Naj bi gornji primer pretehtanega in preračunanega optimizma v sedanjem odio- j čilnem trenutku spreobrnil malodušneže in | jih vzpodbudil k novemu delu za boljšo bodočnost.
	^^IflM	
	- É^Z&M	
HflK v'	'-V • '' Wt^À'w	
	« ' jBCr*^ tBkpi^ i Mm* • & v JM	
«KMračfe;, Sxß.	m ^ t-^m	
Hera-sL. £		
jfflflk * 'f	§ .*Mm	|1
mmt'- •	iMsM'-ßuwSm	
Wsk ^	Sigi ' is ; fšsSm	
		
nosno za, konec septembra 13.05 in za 15. oktober 13.03.
Na zagrebškem efektnem tržišču )a noti-rala Vojna Scoda pri mirni tendenci 403.50 do 407 (v Beogradu je promet po 406). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa, razen v obveznicah V. traroše srednjeročnega posojila za javna dela po 100 (za nominalnih 5 milijonov Din).
06VtZ6
Ljubljana. Amsterdam 2395.16 — 2409.76, Berlin 1745.03 — 1758.90, Bruselj 996.45 do 1003.52, London 216.29 - 218.34, Newyork 4307.25 — 4343.56, Praga 162.77 _ 164.21, Praga 151.43 - 152.34« Trst 227.44 - 230.52.
Curih. Beograd 10. Pariz 16.3450, London 21.7350. Newyomk 435.3750, Bruselj 73.40, Milan 22.90, Amsterdam 240.25, Berlin 175.25, Dunaj 81, Stockholm 112 0750. Oslo 109.2250, K «benha vn 97.0250. Praga 15.20, Varšava 82.55, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 406.50 — 407, 4% agrarne 53.25 — 53.50, 4% severne agrarne 52.25 den., 6% begiu-ške 76 den., 6®/« dalm. agrarne 74.5o den., 7% Blair 84 — 85, 8% Blair 93 — 93.50; delnice PAB 195 den.. Nar. banka 7150 <?en., Tifroveljaka 275 bi.. Outmann 48.50 bi., Se-čerana Osijek 190 — 200. Osiječfc« Ijeva-oaica 200 bi., Dubrovaòka 380 420, Ocea-
nia 275 den.. Jadranska 380 den.
Beograd. Vojna škoda 406 — 406.50 (406), 4°/» agra.m e 52.50 den., 4% severne agrarne 52.25 den.. 6°/o begluške 76.75 — 77 (76.75), 6"/« dalm. agTarne 75 — 75.25, (75). 7"'o Blair 83.50 — 84.25. 8% Blair 93.25 do 93.75, PAB 201 bi. (201), Nar. bamka 7250 den.
Blagovna trilSča
ŽITO
+ Chicago, 19. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 110.125, za dee- 112, za nuj 114; koruza; za sept. 99.75, za dee. 66.875.
+ Winnipeg, 19. avgiusita. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 126.50, za dee. 123.25, za maj 124.
+ Novosadska blagovna borza (19. t. m ). Zaradi pravoslavnega praznika boirea danes ni poslovala.
+ Budimpeštanska terminska borza (19. t.
m.) Tendenca stalna. Koruza: za sept. 11.66 do 11.68, za maj 11.75 — 11.77.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 18. avgusta. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za avg. 5.75 (prejšnji dan 5.74), za dee. 5.79 (5.78), za maj 5.89 (5.88).
4- Newyork, 18. avpusta. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za sept. 10.10 (in.2fl\ za dee. 10.10 (10.25), za mare 10.22 (10.38).
ghaju
wrm« ff T93	^ 6 1 "■	n Tmrfeht m T937.
Morilka in ljudožrka
Atenäki listi poročajo o uimoru s tako grozotnimi podrobnostmi, da ga ni mogoče doumeti.
V lena ju Keresu Je Izginil nekega dne brez sledu imovit trgovec po imenu Fan-topulos. Ko so orožniki preiskovali to stvar, so ugotovili, da sta ga umorila njegova lastna žena in nje ljubimec, žena, ki je mati Štirih otrok, je imela že dalj časa razmerje z nekim mladim Armencem, Stefanolom Pascalom. Ko so orožniki izvršili preiskavo v trgovčevi hiši, so našli v peči zogljenele ostanke človeških kosti. Žena je potem priznala, da je moža, ki ji je bil na poti, zadavila s pomočjo svojega ljubimca Truplo sta razkosala, posamezne kose sta v peči spekla po vseh pravilih in snedla. Kosti sta sežgala,
Ko so ljudje zvedeli za ta grozotni zločin, se jih je polastila takšna razburjenost, da je bilo treba morilko in njenega pajdaša zastražiti s pomnoženo stražo. Ljudje bi ju drugače linčali.
>Vi tam, kdo pa vam je dovolil vzeti >eko?«	(»Rio et Rac<)
Pred vhodom v francosko koncesijo v Sa
Namakanje Ogrske nižave
Vladna komisija, ki se bavi pred vsem s problemom namakanja ogrske nižave je imela te dni v Szolnoku svoj zbor, na katerem Je govoril tudi državni upravitelj Horthy. Povedal je med drugim, kako velikega pomena je za Madžarsko, da se problem tega namakanja reši. Vlada Je veliki načrt, ki ne bo v prid samo poljedelskemu prebivalstvu, temveč vsem slojem iin ki bo deželo obogatil, že začela izvajati.
Vsa potrebna dela nameravajo Izvršiti v 14 letih in bodo veljala 80 milijonov pengöv Pred vsem bodo zgradili velik jez na Tisi, od tu pa bodo napeljali 280 km dolg Sistem prekopov, ki bodo obsegali 220 milijonov ku trnih metrov vode. S to količino vode bo mogoče namakati 200 tisoč katastralnih juter zemlje.
Drugi del načrta obsega zgraditev dveh velikih črpalnih naprav ob Tisi, s katerima bo mogoče namakati 30 000 do 40.000 juter zemlje. Tretji del načrta predvideva spet vsa potrebna dela, da se spremeni reka Keres v plovno reko Na tej bodo zgradili spet velik jez, po katerem bo mogoče oskrbeti nadaljnjih 25.000 juter zemlje z vodo Ko bodo vsa dela končana, bo dobivalo vodo kakšnih 300.000 juter zemlje, ki je doslej trpela zavoljo suše_
Vojne homatije na Daljnem vzhodu so skoro zasenčile grozote španske državljanske vojne. Prebivalci iz okolice Santandra zapuščajo svoje domove s tem, kar so mogli
v naglici naložiti na glavo
Francosko vojaštvo na straži pred vhodom v francosko koncesijo v šanghaju
Slepci na pariški razstavi
Nankinška ulica je bila med vsemi cestami v šanghaju najbolj prizadeta pri nedavnem japonskem obmetavanju mesta z bombami
»Pravi obraz« Gabriela d'Annunzia
Ze nekaj časa ni imel Gabriele d' Annunzio ničesar povedati svetu, sedaj ea je spet oglasil. Italijanski listi poročajo, da je prejšnji laden, kakor že pred nekoliko meseci, napovedal svojo smrt. Svojamu prijatelju Marinettiju, voditelju italijanskih futuristov, je napisal pismo, v katerem mu pošilja »pozdrave, ki so bržkone zadnji, kajti videl me boš gotovo samo tri ure po moji smrti. In Ti sam bos potem lahko gledal moj >pravi obraz«.
D' Annunzio meni s tem, da mu bo Marin etti pač posnal posmrtno masko in ohranil tako njegov obraz bodočim rodovom. Ali se Marinettiju po teh turobnih besedah kaj zelo mudi pohiteti v d' Annunziov grad ob Gardskem jezeru, da bi videl zadnji obraz svojega prijatelja, listi ne poročajo.
ANEKDOTA
Znani slovaški domoljub in poslane« v budimpeštanskem državnem zboru Juriga je septembra meseca L 1918 vprašal bivšega ministrskega predsednika Wekerlaja, kaj da to s Slovaki po vojni. Wekerle mu je smeje odvrnil: >Damo vam dovolj papirja, da boste lahko tiskali molitvene knjižice«.
»To ni mnogo«, je odvrnil Juriga. »Če mi daš častno besedo, da se mi nič ne zgodi, bi te rad še nekaj vprašal«. Wekerle je dal besedo, Juriga pa je dejal: »Govoriva iskreno! Ali misliš, da bo Slovakom dovolj taka avtonomija, kakor jo imajo Hrvatje?«
Wekerle se ja zgrozil, toda ker je bil dal tesedo, ni izvajal posledic. Kasneje pa se je često spominjal Jurigovega vprašanja.
VSAK DAN ENA
Svetovna razstava v Pariza je tako ogromna ln mnogovrstna, da so dobili na nji tudi slepci svoj prostor, kjer razkazujejo svoje veščine
Najnovejša italijanska strojnica proti letalom, ki so jo preizkusili na manevrih italijanske vojske v Siciliji
Vojaška moč Kitajske
Številčna premoč nad Japonci, toda tehnična zaostalost
Obtožena, da je umorila pet mož
V Cincinnatiju v Žedinjenih državah so zaprli neko Annemarie Hahnovo. ki je obtožena, da je s strupom spravila s svata 67-letnega Georga Gsellmanna, da bi no njem podedovala. Obtožena je, da je naßli-čen način in iz istega razloga umorila že prej štiri druga može. Hahnova, ki je po rodu Dunajčanka, obtožbo odločno zavrača, čeprav so v Gsellmannovem truplu našli sledove kovinskega strupa. Izvedenci menijo, da gre za arzenik, policija pa je v njenem stanovanju baš odkrila stakleniro s tem strupom. Hahnova se menda ne bo mogla izmazati.
S sicilskih manevrov
Nezgoda mrtvaškega avta
Pri Malen;cah na Poljskem v krakovskem vojvodstvu se je ponesrečil mrtvaški avtomobil, ki je vozil truplo nekega inženirja, ki se je ubil pri svojem delu Vozilu se je zlomilo krmilo in je padlo 15 m globoko. Pet oseb je bilo pri tem hudo poškodovanih.
Obiskovalci Pariza si pač ne morejo mi sliti, da je v mestu kamenitega morja in svetlobe še v letu svetovne razstave nekoliko kmečkih posestev. Tudi premnogi Pa-rižani si bodo le težko predstavljali, da leži ob končni postaji neke podtalne želez niške proge posestvo s kravami, perutnino in z vsem, kar pač spada h kmetiji.
V predmestju Belleville leži ta kmetija in izvira še iz časa, ko so v Bellevillu stali pariški trdnjavski zidovi. Lastnik tega posestva, Terrisse, pripoveduje rad o starih časih- V Parizu je seveda le še štiri ali pet kmetij, ki so se držale dlje nego mlini, ki so se dvigali svo ječasno na Mont-martru in ki spadajo v drugi obliki še danes med značilnosti tega mestnega predela. (Moulin rouge in Moulin de la Gaiette spominjata n. pr. na te mline na veter )
Stari Terrisse, ki gospodari že štirideset let na pariški zemlji, pripoveduje, kako je v svoji mladosti vsak večer vozil z
Hitlerjevo letalo v Parizu
Na letališču v Le Bourgetu je pristalo letalo, ki ga je vodil pilot nemškega državnega kancelarskega urada Immelmami. Letalo je pripeljalo deset potnikov, o katerih pišejo listi, da pripadajo bližji okolici nemškega diktatorja in da so si prišli ogledat svetovno razstavo.
vprego v mesto, kjer je prodajal mleko na Opernem trgu. V ranem jutru je naga-njal tedaj živino na širne zelene pašnike, ki so se razprostirali okrog posestva njegovih očetov. Ta podeželska idila je seveda že davno izginila, stara posestva, vsaj nekatera, so se pa obdržala in njih lastniki se trdno drže svoje zemlje, kot pravi kmetje v svetovnem mestu.
Pozdravni streli z dinamitom
Britska vojna ladja »Swan« je obiska-la pred kratkim misijonsko postajo Alexis Harbour na Novi Gvineji- Na ladji je bil generalni guverner lord Gowrie in mi-sionarji so njegov prihod pozdravili na nenavaden način — namreč s tem, da so zažgali 19 dinamitnih nabojev. Z ladje je bilo mogoče dobro opazovati, kako je mi.-sionar, ki je »oddajal« te strele, vsakokrat previdno in hitro bežal v zaklon. V Madangu je generalnega guvernerja pozdravilo 700 o toč an ov, ki so bili v njegovi čast naštudirali neki zbor. Otočani so nosili svoje najlepše okrase iz peres rajčice, pasjih zob in merjaščevih čekanov. Vendar je bilo na znakih njihovih rodov spoznati, da je civilizacija še v drugem oziru prešla v njihove vrste Mnogo toteimov je predstavljalo zelo spretno izrezljana letala z vrtečimi se propelerji.
Nankinška ulica v Šanghaju
Kmetije sredi Pariza
Ostanek iz starih dobrih zlatih časov
Japonski-kitajski vojni zaplatljaji na Daljnem vzhodu z nezmanjšano napetostjo vežejo radovednost vsega sveta. Vsi se sprašujejo, ali pomenijo dosedanji dogodki začetek velike vojne brez prave vojne napovedi, ali pa če se bosta rumena brata na koncu le spravila — na škoio evropskih koristi v deželi rumene sredine.
Mnogi namreč smatrajo, da Kitajska vojska kljub dosedanjim uspehom ni dorasla vojaški organizaciji svojaga nasprotnika. Kitajcev je seveda številčno več, toda Ja-
ponci so boljše oboroženi. Poznavalci skih razmer cenijo vojaške sile dva milijona mož. Ta vojska sestoji iz 162 divizij. K temu številu pa je traba prišteli še dober četrt milijona komunističnih miličnikov iz severnih provinc. Ti oddelki izvrstno disciplinirani in sijajno oboroženi V primeru poostrega konflikta z Japonci bi prišli ti oddelki v poštev kot udarna sila prvega reda.
Ostala kitajske armade eo le malo znane. Najslavnejša izmed kitajskih vojska je bila vsekako 19. armada, ki se je izkazala 1. 1932. v bojih pri Šanghaju. Toda te formacije v prvotni obliki danes ni več. Udeleževala se je raznih akcij proti vstašem v notranjosti dežale in je v teh bojih skoro popolnoma izginila. Izimed ostalih armad bo menda še najboljša vojska maršala Čangkajška, ki nosi naslov »št. 1.« Ta armada staje kakšnih 120.000 mož in je najmodernejše opremljena. Armada spada nedvomno med najbolj borbene kitajske četa, ki so jih izšolali nemški inštruktorji. Pravijo, da njeni vojaki prav nič ne zaostajajo za japonsko vojsko.
Kitajske vojske so več ali manj orodje generalov, ki jim stojijo na čelu, zato so različne ne samo po kvaliteti, ampak tudi po štavilu moštva. Nekatere divizije štejejo komaj 7000, druge zopet do 15.000 mož. Njih izurjenost ni enaka. Med njimi je tudi mnogo takšnih oddelkov, ki se bijejo po stari kitajski navadi s krivo sabljo. Baje so se odigravali takšni boji v novejšem času celo pred Peipingom.
Ahilova peta kitajske vojska je pa mornarica. Na morju se ne morejo Kitajci niti oddaleč meriti z Japonci. Japonci po mili volji lahko blokirajo kitajsko obalo, kajti Kitajci imajo samo nekaj starih križark in le malo modernih ladij. Pač pa se je Kitajska v zadnjih letih reformirala v pogledu letalstva. Izvežbala je pracejšnje število letalcev in razpolaga danes približno s 400 letali. Kitajci so imeli v letalstvu ameriške in italijanske inštruktorje, aparati pa so ameriškega izvora, ker Kitajska ša ne razpolaga z lastno industrijo za izdelovanje letal. Tudi motorizacija kitajske vojske je še na zelo primitivni stopnji. Topništvo se ne more ponašati z modernimi pridobitvami, ker nadostaja topov. Tudi strojnic imajo v kitajski vojski premalo, te, kar jih je, pa so še različnih znamk. Slednjič povzroča kitajskim generalom nemalo skrb municija.
Po vsem tem lahko rečemo, da ima kitajski generalni štab v sadanjem trenutku dovolj skrbi in odgovornosti na svojih ramah. Najbrže pa mu manjkajo tudi potrebna izkustva za takšne velikopotezne operacije. Zanašajo pa se kitajski generali na bo-jevitost svojih mož in upajo, da bodo po številu čat, ki so jim na razpolago in zaradi odličnega duha, ki vlada zdaj v kitajski vojski, kos nasprotniku iz japonskega sosedstva.
Ustrelil je ženo namesto tatu
Kmetu Serantoniju iz Imola v Italiji 90 v zadnjih nočeh tatovi ponovno obiskali kurnik. Zato se je postavil s puško na stražo. Bas je bil tako na straži, ko je v temi opazil postavo, ki se je bližala. Meneč, da je tat, je sprožil. Smrtni vzkrik mu je razodel, da ja zadel žensko. Ko je pohitel tja, je v svojo grozo opazil, da je namesto tatu ustrelil svojo lastno ženo. Serantoni se je sam prijavil oblastem.
častilec belega sporta
Windsorski vojvoda na tenišču v Benetkah
Made in Germany
V »Manchester Guardiana« poroča neki bralec:
»Neka dama, ki se je pravkar vrnila iz Alžira, mi je pripovedovala, da je tam obiskala neke razvaline iz rimskega časa in je s svojo palico iz peska slučajno izkopala rimski kovanec, M je bil ves pokrit z zelenim volkom. Videti je bil res star. Pri nadaljnjem iskanju je našla še nekoliko kovancev. ysa vesela je odšla s svojo najdbo v Alžiru k nekemu starino-slovcu. Ta je samo zmajal z glavo in menil: »Draga gospa, arabski vodnik, ki je ta denar zakopal, bo na vse pretege klel, ko bo ugotovil, da kovancev ni več Neka nemška tovarna pošilja vsako leto na stotine teh kovancev sem. Sedaj, ko nas obiskuje toliko tujcev, pa naročajo vodniki že na tisoče kosov tega denarja.«
Upor v sladkornih nasadih
Na otoku Mavriciju so nastali v zvezi s stavko v sladkornih nasadih nemiri, zavoljo katerih je bilo treba mobilizirati številne policijske čete V raznih krajih je prišlo do pravega upora. Uporniki so zažgali mnogo nasadov, razdrli železniške proge in zaprli mnoge tovarne. Policija je morala v nekaterih primerih uporabiti orožje
»JUTRO« St. 193
T
PetcE '20. MIL mi.*
Kulturni pregled
Dva hrvatska pesnika
Iz novih hrvatskih pesniških zbirk sem iz ločil dve knjižici, dva avtorja, dva pogleda na poezijo: Vladislava Kušana »Po-nočne ispovijestk in Dragutina Ta-dijanoviča »Dani djetinstva«.
V sodobni liriki opažamo dva poglavitna tokova, dve »meri njenega stvarjalnega gibanja. Z ene strani 60 pesniki, ki nadaljujejo tam, kjer se je zaustavil simbolizem;; je to lirika težkega kova. polna notranje vse-bje, besedne simbolike, impresionistično muzikalna in imagimstiona; lirika zapletenih pesniških karakterjev. Z druge strani opažamo vrnitev pesnikov ne samo k preprostim formam, ki kajkrati prehajajo v ver zificirano prozo, marveč tudi k navidezno primitivnim pesniškim mislim in občutjem, ki zapeljujejo pesnika k nekakemu liričnemu objektivizmni, kar nasprotuje bistvenim znakom sodobnega pesniškega občutja. Ti poetje nas spominjajo s svojimi verzi modernih primitivistov v slikarstvu in pesnikov »iz ljudstva«, ki jih današnja kritika srečuje s presenetljivo pozornostjo, kakor da hoče na tej poti odkriti kaj novih vrelccv pesniške inspiracije.
Zgoraj navedeni zbirki sta vprav nazorni primer teh dveh struj- VI. Kušan je pesnik težkega kova, Dr. Tadijanovič je pa vsaj v zbirki »Dani djetinstva« pokazal zanimivo, smislu knjige prikladno stremljenje po pri-mitivistični objektivizaciji pesniškega izTa-za.
Vladislava Kušana zbirka »P o n o č n e
i s p o v i j e s t i (Zagreb 1937. str. 64, V. V. Vasič, Zagreb, Zrinski trg, cena 20 din) je druga pesniška knjiga avtorja, ki se je v teh nevšečnih časih omejil na liriko in 6e skuša skozi njeno krhko tkanje d otipati k lastnemu jazu in k obličju časa. Zbirko je razdelil na tri dcle; prvi 6e imenuje Po-nomica duše, drugi Poemi i balade, tretji Tragom nevidljivim. Splošna karakteristika pesnikovega tipa je bila dana že v uvodni klasifikaciji dveh pesniških struj. Kušan je pesnik globoke doglednosti, izredno subtil-r.ega izraza in nevsakdanje pesniške kultu-t Medtem ko pri mnogiii današnjih pesni-opažamo pomanjkanje večjega znanja, ir Kil šan, kakor kaže zbirka, pesniško moč-?i<> kultiviran. Zrii se. da so mu posebnežu francoski simbolisti; vsaj v pesmi »Les počtes maudits« je slikovito prikazal imaginarno skupino teh poetov in iz njihovega speva se oglašajo poleg baudalairskega demon izma Kimbaudove in Verlainove vizije. Kušanovj verzi pričajo, da lahko tudi dušo mladega povojnega pesnika muči podobna problematika kakor generacijo, ki se je izpovedovala ob fin de sieelu; njegova občutljivost za temne barve, večerne privide in nočne fantome je značilna občutljivost simbolista,^ ki se mu svet realnosti razblinja v neskončno vrsto simbolov, izrazljivih z mu-zikalno barvnimi metaforami. Kušanova poezija je po svoji idejni sestavini pesimistična, spominja nas de Régnierove fine poezija z njenim večnim akcentom smrti in melanholije. _ Pri Kušanu opažamo tudi izredno slikovit jezik, ki kaže, da je njegov pisec v iskanju svojega samostojnega pesniškega izraza prehodil vse poti svojih domačih prednikov od Nazora do Krleže. Med Poemi in Ita ladani; ima opev samomora slikarja Ka-
rasa vprav simfonično barvitost v slikanju človeške duše, ki obupava nad samo sebo, in prostovoljno odhaja »na graniau svih granica«. V teh pesnitvah, kakor tudi v nekaterih razpoloženjskih motivih in v doživljajih prirode razodeva Kušan nad elehern dvom jasno, da imamo v njem pesnika ne posebno originalne in personalne forme, ven dar pa obdarjenega z vso občutljivostjo resničnega lirika, enega samotnih popotnikov skozi naš čas, ki se ga ni dotaknila la grande mode socialne tematike in destruktivne ironije.
Iz sveta Kušanovih nočnih izpovedi in tihih jutranjih tuga«, izpod njegovih motnih zvezd in s temnih poljan, koder pihajo vetrovi, »skitnička brača kiša i ludih orkana«, prehajamo po nevidnih sledovih v drug svet pesniškega doživljanja: v T a d i-janovičeve »Däne djetinstva« (Zagreb, 1937, kvart-foimat z risbo Jerolima Mišeja). Pesnik se je tu polotil originalne zasnove: skuša prikazati posamezne doživljaje svojih otroških let v taki pesniški formi, ki bi ustrezala obzorju otroka. Ta poskus zahteva hkrati ogromno preprostosti in ne dosti manj rafinementa. Tadijanovič ima oboje. Njegovo detinstvo je potekalo na hrvatski vasi malo pred svetovno vojno in med vojno; prav vojna j? segla s svojimi pošastnimi kremplji v majhni svet oblikujo-čega se zavestnega življenja. Tadijanovice-ve slike iz otroškega življenja imajo polne hotene naivnosti. Ce spremenimo njihove be se line podobe v likovne imamo pred seboj risbe zelo nadarjenih otrok.
Baka se moli Bogu, a sveti Hija
Juri preko neba u kolima od zlata,
I	grani ili puoa. Ima li on pušku
II	top? Ko je mogao da preplaši konje
Svetoga Ilija? — Gle Gjura Perina
Kako po kiži trči, uz brdo, k Svetome
Vidu.
Znam ja več što če on. On če se uvuči,
polako,
U toranj, gdje su golubi
Od grmijavine preplašeni, u mraku
ščučureni.
D jura Perin se došulja i natrpa puna
njedra
Golubova. Možda čak deset.
Onda ili nosi doma, i kolje.
To je odlomek iz pesmi »Kiša u predve-čerje«. Je to čista podoba otroškega doživljanja in čitatelj si mora sam ustvariti okoli nje estetski charme, ki ga otrok ne pozna. Na videz je to poezija brez poelične noie. To la v nji je notranja lepota skladnosti z otroško dušo. Okrog njenih verzov trepeče toplo ozračje otroških let. Tadijanovič (znan tudi kot prevajalec češkega surrealista Nezvala) ima mnogo čuta za pesniški primitivizem, ki vodi k elementarnim vrelcem sleherne poezije. Je pravo nasprotje Ku-šanovemu kompliciranemu diuhu. Da pa ume Tadijanovič ubrati mnogo bolj rahločutna strune, priča njegov pesniški epilog »Danom detinstva« z naslovom »Danes trideset pete«, v katerega je zajel vso melanholijo spominov na otroška leta: tu se otroški doživljaj vojne sprošča v protest zoper one, »koji brez prestanka oštre noževe za klanje«:
—o.
Zapiski
ČEŠKI PRIJATELJ ANTONA AŠKERCA
V najnovejšem (4.) zvezku praške »Če-skoslov.-jihoslov, revue« je objavil profesor praškega konservatorija Josef Prochäz-ka prispevek »Iz mojih spominov na Antona Aškerca.« Pisec je bil v letih 1898— 1908 učitelj za klavir na šoli Glasbene matice v Ljubljani. Z Aškercem se je bil seznanil okrog 1. 1900. O tem pripoveduje: Stikala sva se vsak dan pri obedu *n večerji v hotelu »Lloyd« ali v restavraciji »pri Štruklju« blizu frančiškanskega samostana. Za mizo smo po navadi sedeli trije: Aškerc, jaz in dr. Gojmir Krek, sedaj vseučiliščni profesor v Ljubljani.
Aškerc je b:l človek zlatega srca, ki pa ni bilo vsakomur odprto. Nekoč sva sedela sama tik pred božičem za mizo in tedaj mi je nenadno jel pripovedovati o svojem žalostnem življenju. Posvetil se je študiju bogoslovja nc prostovoljno, marveč zaradi ljubljene matere, ki je hotela imeti sina duhovnika... Izza časa kaplanovanja mu je ostal neozdravljiv odpor do hoje navkreber :n vsakršna pot navzgor ga je razburjala. Pripovedoval je, kakšni napori so bili, ko je bil kot hribovski kaplan pozimi in ponoči klican k bolniku zaradi zadnjega tolažila in je bil moral včasi 1000 m v'soko v gore z laterno v roki... V Ljubljani ni hodil na sprehod nikamor, koder se je pot nekoliko dvigala. »Najraj grem po Dunajski cesti, tam je popolna ravnina« (citirano v slovenščini).
Nato pripoveduje prof. Prochäzka o Aškerčevih prerekanjih s škofom. Škof mu je nekoč dejal: »Čemu pa sploh pišete, ko nimate nič od tega?« Aškerc mu je odvrn'1: »Tega vi, gospod škof, ne razumete. Pišem zato, ker moram pisati; k temu me neodoljivo sili notranji nagon.« Škof na to: »Ali to pisanje docela opustite, ali pa morate resignirati na svojo službo.« Aškerc: »Da, resigniram.«
Pisec pripoveduje o Aškerčevem službovanju v ljubljanskem mestnem arhivu: »Bil sem nekajkrat pri Aškercu v pisarni na Starem trgu. Imel je sobo v zadnjem traktu stare hiše: temno, skrajno neprijazno. Pravil mi ie: »Glej, prijatelj, tu naj pišem pesmi! Tu mi je tako hudo, da ti tega ne morem povedati.«
»Ko sva včasi sedela v restavraciji pri obedu in so je li zvoniti v frančiškanski cerkvi, se je skoraj vedno olajšal z besedami: »Prokleto zvonenje.« Ali: »Zoprno življenje.« Vendar ni bil vedno otožen. Bili so trenutki, ko se je umel veselo smejati :n najbolj ga je zabavalo, ko sem mu pripovedoval o dekletih in o tem, kakšno srečo imam pri njih. Tedaj je vedno rekel: »Oh, kako te zavidam! To je bil vedno moj ideal: zaljubiti se in se oženiti.« Ko sem šel včasi z njim na sprehod in sva srečala lepo dekle, se je rad za njo ozrl in rekel: »krasno dekle.« In dekleta, ki so ga poznala kot slavnega moža, so mu rada privoščila kakšen sladak smehljaj.«
Nato pripoveduje pisec o Aškerčevem rusofilstvu in kako si je bil prinesel iz Rusije recept za boršč, ki ga je dal pripraviti pri »Lloydu.« »Bil je pesimist. Kar se tiče njegovih nazorov glede bodočnosti nas Čehov in Slovencev, je pravil: »Ti Nemci nas vse požro.« »Živel je samotarsko in zelo yzdržno,
zlasti v pijači. Nikdar ni pil več kakor četrt vina, kvečjemu si je dal prinesti, če je bil dobre volje, še osminko. Samo tedaj, ko sem dob:l nagrado za svoje skladbe, se je tolikanj razveselil mojih uspehov, da me je povabil na steklenico »tega boljšega.« Vendar nisva nikdar šla čez mero. Tudi tedaj je izpil samo dve četr-tinki, nič več. In ko je odbilo deset zvečer, je šel urno domov v posteljo.«
Nov zvezek »českoslov.-jihoslovanske revue«, ki jo izdaja. Českoslov.-jihoslov. liga« v Pragi, se zopet odlikuje po vsebinski pestrosti. Tako je izšel v tem zvezku članek »Vas in kmet v sodobni hrvatski literarni tvorbi«, v katerem nepodpisan avtor (čemu anonimnost?) poroča o nekaterih novih knjigah iz kmečkega življenja, predvsem pa o novelistični zbirki Ivana Gora-na Kovačiča »Dani gnjeva«. Profesor državnega konservatorija v Pragi Josef Pro-chäzka, ki je bil intimen prijatelj pesnika A Aškerca, je prispeval članek »Iz mojih spominov na Antona Aškerca«, čigar vsebino navajamo zgoraj v obširnem izvlečku. Josef Pavliček obravnava v članku »Kaj pomeni Bat'a za Jugoslavijo?« vprašanje, ki je dvignilo pri nas že mnogo prahu. Ostali del številke zavzemajo številna poročila o dogodkih in novih pojavih: je to pestra kronika naših stikov, naše vzlic vsem oviram napredujoče duhovne vzajemnosti. Naj izmed teh poročil, beležik in ocen omenimo samo slovenjca; Dr. Oton Benkopec je. prisipeval nekrologa dr. Ivanu Prijatelju in A. B. Jegliču, J. K. Strakaty piše o slovenskem prevodu Zemanovega »Polkovnika Sveca«, prof. Jos. Pata o novih Harsä-lcovih prevodih Ksaverja Meška, J. K. Strakaty o dveh Mérkovih brošurah o dr. Ivanu Lahu. doc. dr. Julius Heidenreich poroča z obširnim citatom o razpravi B. Borka »Zemlja in kmet v jugoslovanski literaturi« v češkem zborniku »Tvafi k vesniei«. Zabeležena so tudi nekatera bohemica v »Jutru«, R. Hrovatin poroča o novicah v slovenskem glasbenem življenju, dr. Berkopec pa ocenjuje sledeče slovenske publikacije; Emi! Schaub—Koch, »Miha Males«, Katarina Zupanič. »šopek cvetlic«, Tone Seliškar, »Pesmi pričakovanja«, A. S. Puškin—Klop-čič, »Pesmi« in France Jaklič, »Izbrani spisi«. Številno društvene vesti in priloge »Slovansky Jadran« zaključujejo številko, ki je vredna ipozorno&ti slehernega prijatelja Češkoslovaške.
Bolgarski študentje naši gostje
Ljubljana, 19. avgusta.
Z jutrnjim karlovškim vlakom je bil davi najavljen prihod skupine 42 bolgarskih visokošolcev, ki so prebili poletje na našem Jadranu in si žele pred slovesom ogledati tudi lepote Slovenije. Jugoslovensko-bolgarska liga jim je pripravila lep sprejem in na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, a šele pred prihodom vlaka je prispelo brzojavno sporočilo, da se pripeljejo mladi Bolgari šele z popoldanskim vlakom.
Zaradi te pomote je bil sprejem ob 15., ko so gostje prispeli v udobnem pulmanu, manj slovesen na zunaj, zato pa nič manj prisrčen. Poleg številnih naših visokošol-gev, ki so bili y zadnjih letih na obisku v
Bolgariji, sta na postaji pozdravila goste ludi predsednik Jugoslovensko-bolgarske lige ravnatelj Pustoslemšek in direktor Narodnega etnografskega muzeja, bivši minister dr. Niko Zupanič. S postaje so bolgarski visokošolci v spremstvu svojih ljubljanskih tovarišev in prijateljev odšli najprej v Delavsko zbornico, kjer jim je bil pripravljen obed. Predsednik JBL jim je med kosilom izreke! prisrčno dobrodošlico. Do večera so si mladi gostje ogledali Ljubljano.
Bolgarski visokošolci prenočujejo v Akademskem kolegiju, njihove koleginje pa v Domu visokošolk. Jutri odpotujejo na Bled.
S P~0~R T
Sušaška Viktorija v Italiji
Kljub prepovedi JPS so Sušačan!
v močnem troboju dosegli lep uspeh
Kakor smo na tem mestu že pisali, je sušaška Viktorija te dni kljub prepovedi JPS odšla v Pesaro v Italijo, kjer je nastopila, ojačena s plavačem ljubljanske Ilirije Cererjem ter članom zagrebškega ZPK Defilipisom, na troboju s III. okrajem iz Budimpešte ter italijansko plavalno reprezentanco. Medtem ko je Viktorija po prvem dnevu tekmovanja bila celo v vodstvu, so jo drugi dan vendarle prehiteli italijanski plavači in se je morala zadovoljiti z drugim mestom pred Madžari Naši plavači so bili v Italiji zelo lepo sprejeti in italijanski savez ni niti najmanj pokazal, da je prejel od našega plavalnega saveza »priporočilo«, naj Viktorijo kar pošlje domov.
Glavni rezultati tega dvodnegnega tro-boja so bili naslednji:
100 m hrbtno: 1. Erdely (HI. okraj) 1:14.4, 2. Marčeta (Viktorija) 1:14.5, 3. Constantino (Italija), 4. Negovetič (V).
200 m prosto: 1. Defilipis (V) 2:18.7, 2. Zsolyomy (III. okraj) 2:19.9, 3. Gambetta (I), 4. Verhazy (III.) okraj).
1500 m prosto: 1. Costoli (I) 20:55, 2. Leclar (III. okraj) 22:27.
Štafeta 3X100 m: 1. Viktorija 3:33, 2. ni. okraj 3:33.9, 3. Italija 3:39.
400 m prosto — 1. Costoli (1) 5:06, ...5. štrukelj (V) 5:28.
200 m prsno: 1. Cerer (V) 2:57.4, 2. Grkinič (V) 2:58.8, 3. Bertetti (I) 2:59.9.
100 m prosto: 1. Zsolyomy (III. okraj) 1:00.4, 3. Defilipis (V) 1:02.
Štafeta 4x200 m: 1. Italija 9:37, 2. m. okraj, 3. Viktorija (Bizjak, Stocker, Defilipis, Kurtini) 9:46.
Po zaključnem stanju točk je Italija na prvem, Viktorija na drugem, m. okraj pa na tretjem mestu.
Akcija z bloki za SK Ljubljano
Akcija z bloki, ki jo je začelo vodstvo SK Ljubljane, da bi slednjič popravilo ono nemogoče igrišče ob Tjrrševi cesti, se razvija še dovolj zadovoljivo. Zanimivo je, da so se za sodelovanje pri tej akciji prijavili večinoma mladi intelektualci, ki jim je seveda še poseko težko, -če zadenejo kjerkoli vendarle na gluha ušesa- še bolj zanimivo pa je to, da so najbolj pripravljeni žrtvovati za SK Ljubljano in rešitev edinega slovenskega predstavnika v ligi pred razsulom v glavnem sami majhni ljudje, ona večina Ljubljančanov, ki živi takorekoč iz dneva v dan. Ti so bili prvi, ki so pristopili SK Ljubljani na pomoč!
Te vrstice naj jim bodo v zahvalo, vsem onim pa, ki gledajo še od strani, pa za vzgled, da bodo morda le tudi prispevali nekaj. Treba je vendarle še precej, če hočemo rešiti SK Ljubljano, in zato prosimo in še enkrat prosimo. .
(Iz finančnega odbora SK Ljubljane.)
SK Kranj v Ljubljani
V prijateljski tekmi z Marsom v nedeljo popoldne
Na igrišču Slovana priredi novopečeni prvorazredni SK Mars v nedeljo popoldne prijateljsko tekmo, v kateri hoče še enkrat pregledati svoje vrste za prvenstveni nastop v svojem novem razredu. Ker je njegov nasprotnik znan kot dober in nevaren, v katerem igra nekaj znanih igrače v prejšnjega P ri m or ja in Ilirije, Mars pa tudi razpolaga s tehnično dobro enajstorico, se nam obeta lepa in zanimiva borba.
Cenjeno občinstvo se naproša, da si tekmo ogleda v čim večjem številu in klub podpre v njegovem stremljenju. Pred glavno tekmo bo preditekma med Slovanom in Mladiko. Vstopnina bo propagandno nizka.
Hermes : Atletik. V nedeljo 22. t. m-
ob 17. se bo pričela na igršču pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska nogometna tekma med ŽSK Hermesom iz Ljubljane in celjskimi Atletiki. Ker sta obe moštvi sedaj v dobri formi, bo tekma gotovo zelo živahna in zanimiva. Ob 15.30 se bo pričela predtekma med kombiniranima moštvoma Atletikov in Olimpa.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov, 'službeno). Opozarjajo se vsi klubi na ob-vcst'lo JLat, da so za tekmovalce, ki bodo nastopili na drž. prvenstvu v Zagrebu od 20. — 22. t. m., na razpolago prenočišča, in sicer: v Jadranski Straži, Gajeva ul., okoli 55 postelj za dnevno odškodnino 5 din in v Dijaškem domu, Runjaninova ul. proti dnevni odškodnini 10 din za osebo.
Kolesarska podzveza Ljubljana sklicuje za drevi ob 19. nujno sejo zaradi obračuna tolesarskega izleta v Postojno. Lokal restavracije »Novi svet«, Gosposvetska c. Pozivajo se vsi odborniki, da se seje udeležijo polnoštevilno. Tajnik.
jviotoklub Ilirija, V soboto ob 20. sestanek vsega članstva pri g. Fritzu (gostilna Cebav) v St. Vidu. Na dnevnem redu so zelo važne klubske zadeve. Udeležba strogo obvezna! — Odbor.
SK Ljubljana. Finančni odbor. — Seja finančnega odbora bo drevi ob pol 21. v gostilni »Lovšin«. — Gradišče 13. Tajnik.
Dirke »Tour de Roumanie« letos ne bo. Kolesarska zveza Jugoslavije obvešča vse podsaveze in klube, da je rumunska kolesarska zveza poslala obvestilo, po katerem letos dirke »Tour de Roumanie« zaradi tehničnih težkoč sploh ne bo in se bo izvedla šele prihodnje leto.
SK Slovan. Redna odborova seja bo drevi ob 20. v gostilni Mencinger na Šmartin-ski cesti.
STK Moste — Drevi Oh 19.30. seja: ob ?0. sestanek igralcev I. moštva. [Važno zaradi nedeljskega gostovanja.
SK Mars: Zaradi nedeljske tekme flanes
ob 17. strogo obvezen trening L in rezervnega moštva, drevj oib 90. sestanek t važnim dnevnim reiocn. Zupane, Vahen in Ska-
za sigurno.
Vestnik ZKD
Društveni gospodar
običajno ni med najvidnejšimi funkcijami v odboru. Vendar je njegov delokrog precej obsežen in zvezan navadno z veliko materijalno odgovornostjo. Društveni gospodar naj bo ugledna, praktična osebnost, najbolje bi bil tak, ki ima tudi sam svoje gospodarstvo; tak bo najbolje vedel, kje, kdaj in kako mu je prijeti, da obogati in obvarje društveno premoženje.
Zdajle poleti je treba pregledati domove. Morebiti so potrebna ponekod popravila. V dežju naj stopi na podstrešje in opazuje, če kje streha pušča. Nemudoma bo dal nalog, da se pokvarjeno mesto prekrije ali popravi.
Zdaj v poletju, ko v dvorani in drugih društvenih sobah ni preveč dela, je priporočljivo, da jih damo preslikati. Barva se hitro suši in bodo sobe v jeseni, ko se društveniki naselijo v njih, spet prijazne in vabljive za nadaljnje delo.
Morda je od lani društveno premoženje naraslo. V dnevni naglici gospodar lahko spregleda in pozabi na primerno zvišanje zavarovalnine. Naj to stori nemudoma, sicer bo v primeru nesreče vsako obžalovanje zaman.
Vso pozornost pa je potreba posvetiti tudi društvenemu inventarju. V pomladi, ko smo končali z gledališko sezono, smo shranili kulise, garderobo in ostale rekvizite v klet, na podstrešje, ali kjerkoli že imamo za to primerne prostore.
Zlasti je treba zdaj v toplih dneh pregledati kletne prostore. Priporočamo, da pregledate ves inventar komad za komadom. Iznesite ga na zrak in na solnce. Gledališko garderobo (obleke In drugo) je potrebno pregledati, da se ne zarede v njih molji. Zdaj je še čas, da jo rešimo pred nadležnimi kvarljivci.
Sokolska društva Imajo precej lastne garderobe za deco, naraščaj pa tudi za članstvo. Društveni gospodarji dele sokolske kroje, ki jih oblečejo člani za slavnostne dni, običajno kak dan pred javnimi nastopi. Člani so odgovorni, da vrnejo kroje osna žen e in zlikane. Naj jih društveni gospodarji pregledajo, ko jih dobe vrnjene. Vodite točno evidenco o izposojenih in vrnjenih krojih. V nekaterih društvih pa izdajajo kroje posameznikom za vso sezono. Kmalu bodo javni nastopi zaključeni in tedaj naj gledajo gospodarji, da prejmejo vse v redu in točno nazaj.
J. G.
Telovadne igre
so kakor nalašč zdaj za poletje. Društva nastopajo na domačih in na sosednjih prireditvah, zaradi tega imajo telovadci vse proste vaje že v mezincu. Priporočljivo je, da zbere prednjak svojo vrsto pri vodi na kopanje. Telovadno uro naj spopolni z igrami.
Ni treba, da igramo v eni uri nešteto iger. Paziti moramo, da pride vsak telovadec na vrsto. Držati se je točno predpisov za posamezno igro. Če bo začel vaditelj menjavati pravila od Igre do Igre, bo skvaril pri telovadcih veselje za igro in njegova avtoriteta bo padla.
Nekaterih iger so se telovadci zelo veselili. To je znak, da so posrečene, zato prosijo, naj jih ponavljamo večkrat. Ugodimo jim, če nam dopuščata to dnevni red in čas. Temeljna zahteva naj bo: vadimo malo iger, te pa naj poznajo telovadci do dobra. Igra ni le za zabavo, temveč tudi za utrjevanje telesa.
V hudi vročini naj ne igrajo na žgočem solncu. Takrat izvajajte igre v senci. Ko postane telovadcem prevroče, naj igro prekinejo. V vodo jih ne spustite takoj, počakajte, da se jim telo ohladi, šele potem dajte znak za kopanje.
Telovadišče naj zapuste ohlajeni, nikakor pa ne razgreti in potni.
Spreten voditelj bo pred zaključkom telovadne ure ukazal zbor in vežbal nekaj minut lahke redovne in pohodne vaje, da se telovadci umirijo.
Prednjaki naj se zavedajo svoje odgovornosti, da skrbe tudi za zdravje zaupanih oddelkov.	J- G.
Sokolinadelu
Sokolsko društvo Ljubljana—Vi« sklicuje v 6redo 25. t. m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma izredno glavno skupščino z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo o
delni sanaciji sokolskega doma, 2. razgovor o izvedbi sklepa sokolske Petrove petletke z ozirom na našo udeležbo na X. vsesokol-skeni zletu v Pragi 1938. Uprava vabi svoje članstvo, da 6e z ozirom na važnost dnevnega reda izredne skupščine polnoštevilno udeleži.
Sokolski praznik na Javornikn je bil v
nedeljo učinkovito proslavljen. Zbral se je ves gornji del Savske doline, zlasti so prihiteli sosedje iz Žirovnice, Breznice, Dobrave in z Jesenic. Slednji so prikorakali v sprevodu, kateremu so se priključili domačini in gostje. Ob najkrasnejšem solncu je krenil sprevod skozi Javornik na Koroško Belo in nazaj na telovadišče. ^Godba, državni a trobojnica, prapori, dolge čete sokolskih pripadnikov in pripadnic, nad 700 sokolskih src! Na lepo okrašenem telovadišču je bil vzoren javni nastop. Tehnično delo, ki ga imata v rokah načelnik l3kra in načelnica Pibernikova, je pokazalo odlične uspehe. Narodna zabava, ki je pritegnila tu veliko število sokolskih prijateljev, je zaključila ta nepozabni praznik.
Med najmlajšimi sokolskimi društvi je Ponoviče-Sava. Odkar so prem sstili z bano-vinskega veleposestva na Ponovičah tano-vinsko vzgajališče, so se mu vrste razredčile. Tudi brata starosto, ustanovitelja, eo premestili. Kljub vsem oviram pa sokolska volja ni uplahnila. Članstvo je pretežno kmetskega stanu in društvo se zopet jači. To je posebno lepo pokazala letošnja prireditev, h kateri so prihiteli sokolski bratje in sestre iz raznih krajev Zasavja. Prostor pred Sokolskim domom je bil park najrazličnejših vozil. Naš Sokolski dom je •eden najbolj praktičnih v Zasavju. Mlado društvo je lahko ponosno nanj. Telovadni nastop sta vodila načelnik Bajde in načelnica Oblakova. Vse točke so bile lepo izvajane in nastop je bil zaključen ob sviranju državne himne in prepevanju pesmi: >Hej Slovani«. Razvila se je živahna sokolska zabava.	- ..
I Sokolska prireditev v Gornjem grada je
v nedeljo uspela nad pričakovanje. Udelez-I ba občinstva je bila tolikšna, kakor je če nismo doživeli v zadnjih 4 Istih. Nastopili so vsi telovadni oddelki, ki eo telovadni spored točno in v splošno zadovoljstvo izvedli pod vodstvom požrtvovalnega društvenega načelnika br. Alberta Kolenca in nove načelnice s. Jelene Tičeve. Vsi telovadni oddelki 6o po navdušujočem govoru br. starešine dr. Raka skupno z občinstvom zapeli pesem sokolskih legij, katera se je prvič razlegala v našem kraju. Prihiteli so k nastopu tudi brat j » in sestre iz Mozirja, Ljubnega in Rečice. Dopoldne je bilo vreme skrajno neugodno in se je že bilo bati, da bo moral nastop biti v telovadnici. Na splošno radost vseh sodelujočih pa se je vreme popoldne tako spremenilo, da je nastop lahko bil na letnem telovadišču. Po nastopu 6e je razvila izredno prijetna ljudska veselica. Pridno je sodelovala ves čas domača gasilska godba, ki je pod spretnim vodstvom kapelnika g. Franca Tratnika pokazala od lanskega leta prav razveseljiv napredek. Vsa sokolska prireditev je moralno kakor tudi gmotno uspela prav zadovoljivo. Tudi v Gornjem gradu se je pokazalo, da hujskanje in rovarjenje zoper sokolsko organizacijo ni naših vrst razredčilo, temveč so sedanja prilike le pripomogle, da so se naše vrste strnile in izredno pomnožile. >Le naprej, brez miru...!«
Prvo leto Petrove petletke se bo izpolnilo na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. dne 6. septembra. Pred letom dni 6o se vse sokolske edinice širom Jugoslavije zavezale, da bodo v teku petih let izvršile razna izredna dela v prid Sokolstvu in državi. Glavne skupščine društev in čet so izbral» in potrdile zamišljeni delovni razpored in danes je to izredno delo v polnem jeku. Kar cela vrsta društev in čet gradi ali pa zbira sredstva za gradnjo svojih domov, druga skupina urejuje svoja letna telovadi-šča, ponekod so si zapisali v delovni razpored razna druga dela, ki jih tudi še polagoma, z razpoložljivimi sredstvi, izvršujejo. Na dan prve obletnice sokolske Petrove petletke bo večina edinic lahko pogledala nazaj na svoje delo z zadovoljstvom in prepričanjem, da sokolska volja lahko ustvarja velika dela. Toda mi pojdemo naprej v drugo leto naše petletke z zaobljubo, da bomo skušali v njem storiti še več, kakor smo dolžni.
501etnica s. Milade Male. Bivša načelnica COS in poznana 6okolska delavka v slovanskem Sokolstvu, 6estra Milada Mala iz Prage je te dni praznovala svojo petdesetletnico. Sestra Mala je še danes izredno delavna v ženskem načelništvu češkoslovaške sokolske zveze.
Ob 151etnici ljubljanskega vSesokolskega zleta. Te dni je minilo 15 let od nepozal>-nega L jugoslovenskega vsesokolskega zleta, ki ga je priredilo jugoslovensko Sokolstvo leta 1922. sredi avgusta v Ljubljani, kjer je bil tedaj sedež. Zveze jugoslovenskega Sokolstva. Istočasno so bile tedaj tudi prvikrat v Jugoslaviji mednarodne tekme MTZ, kjer so dosegli slovanski Sokoli, Če-hoslovaki in Jugosloveni prvi mesti izmed šestero udeleženih vrst. Zlet v Ljubljani lahko smatramo kot izhodišče za ves na-daljni razvoj jugoslovenskega Sokolstva, ki se je v teki 15 let razvilo v organizacijo z nad 2400 edinkami in nad 300 tisoč pripadniki
Zvezna prosvetna Sola SKJ je bòia letos ot vor jena 8. avgusta in bo trajala do 22. t. m. Vodi jo novoizvoljeni zvezni prosvetar br. Miloš Stanojevič iz Petrovgrada. Solo obiskuje okoli 50 slušateljev, ki so vsi nastanjeni v Aleksandrovem akademskem kolegiju v Beogradu.
Iz Ptuja
j— Dva požara na Dravskem polja. Te
dni je v Stražgojncih, občina Cirkovce, nastal v gospodarskem poslopju posestnice Zumerjeve Ane ogenj in upepedil poslopje z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Gasilci iz Sikol so z velikim naporom požar lokalizirali in odstranili nevarnost za druge hiše. V sredo zjutraj pa je gorelo gospoliamsko poslopje posestnika Martina Mlakarja v Jiarovcih. Gasilci od Sv. Vida in domačini so požar kmalu pogasili.
j— Vlomi v Halozah. V noči na ponedeljek so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo posestnika Vidoviča Janeza v Podlehni-ku in odnesli razno perilo in obleko. Isto noč so vlomilci vdrli tudi v Stanitzovo vinogradniško poslopje in ukradli velik sod vina in razno perilo in obleko. Orožniki tatove zasledujejo.
j— Kino Ptuj predvaja jutri v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri film »Princeza Dagmar«.
RÀDIO
Petek, 20. avgusta Ljubljana 12: Iz naše narodne zakladnice (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vsakemu nekaj (plošče). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Spmin na otok smrti. — Vido 1916. (prof. dr. Guič). — 19.50: Podoknice (plošče). — 20.10: Ženska ura: Gospodinja in vrt (ga. Ivanka Velikonja). — 20.30: Koncert godbe »Sloge«. — 22: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 22.15: Angleške plošče.
Sobota, 21. avgusta Ljubljana 12: Pe6ter program s plošč. —
12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 18: Za delo-pust igra Radio orkester. — 18.40: Freudovi učenci (prof. E. Hrovat). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: O sodobnem mestu (g. Ivo Zori-©ič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel pisan večer, ki ga priredita za radijske poslušalce Jožek in Ježek. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio orkestra.
Beograd 19.20: Plošče in komorne skladbe. — 20: Pester glasbeni program. — 22.20: Orkestralen koncert. — 23: Plošče.
—	Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Pevska ura. — 20.30: Klavirske skladbe. — 21: Pester program. — 22.20: Lahka glasba. — Praga 20: Pester glasbeni program.
—	22.20: Plošče. — 22,45: Plesna muzika. -j- Varšava 19: Vojaška godba. — 21.Q5: Lahka godba orkestra. — Dnnaj 12: Koncert orkestra. — 13.10: Plošče. — 15.15: Ci-traški "koncert. — 16.25: Plošče. — 19.4«: Zabavne slike iz športne skicirke. — 21: Koncert na Mozartovem klavirju. — 21.50: Arije in pesmi. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.30: Stare in nove skladbe za klavir. —. 19.50: Pesmi. — 20.10: Mali orkester. — 21.10: Nedeljski ples. — München 19: Zabaven program. — 21.10: Prenos iz Berlina. — Stuttgart 19: Melodije iz zvočnih filmov. — 20.10: Pester program. — 22.30; Prenos iz Berlina. — 24: Nočni koncert _
»JUTRO« ši 193
8
iPeteE 20. VIIL 1937.
Rafael Sabatini;
41
MORSKI KRAGULJ
Gusarski roman
»Bogme, kristjanov in krščanstva sein do grla sit Svoj posel pa znam, Sir Ol..., Sakr el Bahr. Bojev sem prebil že toliko, da jim skoraj ni števila. Ali me ne bi mogli porabiti?«
»Mar hočeš postati odpadnik, kakor jaz?« Glas sira Oliverja je bil grenak.
»Zdi se mi, da je »odpadnik« beseda, ki zveni na razne načine. Vse je na tem, kje kdo stoji. Skratka, rad bi se izpreobrnil k veri prerokov!«
»Reči hočeš: k veri gusarstva, plesnitve in morskega ropa!«
»Po vsem, kar sem bil prej, bi za to ne bilo treba izpreobmitve, « je prostodušno zatrdil kapitan Leigh. »A rad bi že plM pod kaiko drugo zastavo, ne več pod orno.«
»Tedaj se moraš odreči pijančevanja.«
>0, za to so nadomestila!«
Saikr el Bahr je nekoliko pomislil: nič nàpaJk ne bi bilo imeti blizu sebe človeka svojega plemena, pa naj bo tudi malopridnež, löalkirsen je Jasper Leigh.
»Dobro,« je reikdl nazadnje. »Prav za prav bi ee ti najbolj spodobila zanika, a pustiva to. Če po-
staneš moslem, boš služil kot moj častnik neposredno pod menoj, in dakäer boš zvest, Jasper, bo zate vse dobro. Ali pri najmanjšem znamenju za-
vratnositi, prijatelj, mi na konopou odptlešeš v pekel.«
Ganjen je zagrabil kapitani Saikr el Bahra za roko ter si jo ponesel k ustnicam: »Častna beseda, sir, izkazujete mi milost, ki je nisem zaslužil. Moje življenje je vaše, in naj se vam zdi še tako brez vrednosti — razpolagajte z njim kakor vam drago.«
Nehote, skoraj proti svoji volji, je Sakr el Bahr vrnil nepridipravu stisk roke, in Jasper Leigh, prvič v svojem divjem in brezbožnem življenju globoko presunjen, je oddrsal po stopnicah nizdol.
SEDEMNAJSTO POGLAVJE Marzak Ben Asad
Več ko štirideset velblodov je bilo treba, da so prenesli tovor holandske ladje s pomola v Kazbo. Še nikoli niso trilli videli ma tesnih alžirskih ulicah tako bogatega iz-preveda, zakaj Sakr el Bahr je vedel, kako gresta blišč in sijaj ljudstvu do živega, in je bil vse skrbno pripravil.
Na čelu procesije je korakalo sto njegovih morskih kraguljev, oblečenih v kričeče pisane barve in oboroženih z izbranim orožjem. Luskinasti oklepi so požvenketavaii, konice bojnih čelad so se bliskale. Za gusarji so stopali ujetniki, upognjeni od verig in priganjani z biči. Nato je prišel drug polk
gusarjev !n dolga vrsta veličastnih, porogljivo zročih velblodov, Id so jih s preudarnimi klici vodili temnopolti sinovi puščave. Nato spet gusarji, in kot zadnji je na sneenobelem arabskem konju ponosno jezdil Sakr el Bahr z boga/bo izvezenim turbanom na glavi.
Neštevilni gledalci so se plašno umikali pod vhode belo in rumeno pobeljenih hiš z gladkimi stenami, da jih ne bi pohodili velblodi, ki so s svojimi tovori zavzemali skoraj vso širino uličic. Na bolj odprtih krajih, ob pristanišču, na trgu ia v dovozih dO Asadavega gradu, se je prerivala pisana, hrumeča množica. Tod si videl stasite Mavre v ohlapnih haljah, poloage črnce iz Sudana in Sahare, mršave, žilave Arabce v brezmadežno belih bunnusih in Berberce iz ptamin v temnih plaščih iz velblodije dlake; med njimi eo pritiskali Turki iz Levanta in po evropsko oblečeni judovski pri-bežniki iz Španije, ki so jih tu trpeli, eaj jih je družilo z Mavri skupno pregnanstvo iz iste dežele.
Tako je množica prodajala zijala pod žarkim afriškim solncem in čakala Sakra el Bahra, junaka dne, da ga pozdravi. Odmev njenih radostnih vzklikov se je razlegel od pomtia pa gor do Kazbe in že od daleč naznanjal (njegovo bližanje.
Ko je Sakr él Bahr prijezdil do gradu, je bil iz-prevod že za več kakor polovico krajši. Pod Otma-nijevim vodsvom je oddelek gusarjev takoj spravil ujetnike v njihove ječe, med tem ko so teptali vel-biodi dalje navkreber. Veličastno so se prizibali
slkozl obokana vrata na dvorišče Kazfoe, kjer so jih gonjači razpostavili po obeh straneh ki jih s težavo spravili na kolena. Kot častna straža je spremljalo Sakr el Bahra zdaj še trideset gusarjev, ki so se globoko in slovesno priklonili Asadu ed Dinu in se nato postavili obakraj vrat. Paša je eboflovaJl na divaaiu v senci razpetega platna, okrog njega so pa stali vezir Tsamani, Marzak in pol tucatia janičarjev, ki so se A sadova zelena in zLaita, z dragim kamenjem okrašena oblačila krepko odražala od njihovih črnih ode!. Na paševem tuffhanu se je lesketal polmesec iz smaragdov.
V mračni zamišljenosti je Asad opazoval prihod obbovorjeoih velblodov. Se vedno so ga mučili dvomi, ki so jih bile zbudile v njem Fenzilejine zvite besede in njen še zvitejsi molk. Toda ob pogledu na gusarskega vodjo se mu je obraz zjasnil. Oči so mu zasijale, in vstal je, da bi mu pohitel naproti in ga pozdravil kakor oče sina, ki je srečno ušel nevarnosti
Že pred vhodem je bil skočil Safer el Bahr s konja in peš krenil na dvorišče. Z dvignjeno glavo je dostojanstveno stopal do znožja tdivana, spremljan od Alija in rdečebradega človeka v mavrski obleki, ki si ga moral šele bistro pogledati, da ed. spoznal v njem odpadnika Jasperja Leigha.
Sakr el Bahr se je spustil na eno koleno in se slovesno do tal priklonil vladarju. »Allahov blagoslov in mir naj bosta s teboj, o gospodar»« je iz-pregovoril.
CENE MALIM OGLASOM
Po so par za besedo, Din davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ah dajanje naslovov plačajo oni, td Iščejo služb. NajmanjSI znesek za enkratno objavo oglasa Din 12*—» Dopisi In Cenitve se zaračunajo po Din Z.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— sa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objav« oglasa Din 20.—« Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1>— ca besedo, Din S.— davka ■a vsak oglaa ln enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. NaJmaaJB znesek m enkratno objav» oglasa Dia
Ponudbam na «fra ne prilagajte znamki Oglasnega oddelka »Jutra« nSM m odgovor, priložite UM
zahtevata od
Vse pristojbine sa male oglase je plačati pri predaj naročila, odroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, ticoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Mrmrrvrarri
Beseda 1 Dta. 4a»ek I Din U Šifro lil lajanje oaalov» B Din. Najmanj« taeaeà 17 Dta.
Vzgojiteljico
ia Ljubljano iščem za takoj k 3 dečkom od 8 do 11 let. — Znanje slovenščine, francoščine, nemščine in klavirja, zdravo in ne pod 30 let staro. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica«.
20501-1
Knjigovodjo (kinjo)
perfektno sprejmemo. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodjam	20638-1
Služkinjo
pridno zanesljivo, vajeno nekoliko kuhe ter ljubi o-troke, sprejmem. Nastop takoj. Plača 250 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20665-1
Frizerko
mlajšo in vajenca sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jujtra.
30632-1
Upokojenega
poštarja
aa inkaso, mesečno po nekaj dni, proti primerni odškodnini sprejmemo. Javiti se Obnova, Vošnjakova 2iVTI.	206314
Pomočnico
verzirano v trgovini g kuhinjsko posodo, steklom in porcelanom sprejme Vicel, Maribor.	206554
Vsaka Besed» K pat. Aa vek S Dm. t» tOro iB tU Janj» naslov» S DUl; 1*> manjSt tnesek IS Din.
Pekovski
pomočnik
Išče stalne službe. Naslov «e izve v vseh poslovalnicah Jutra.
20613-2
Brivski
pomočnik
prvovrsten delavec tudi bu-bištucer, nekadilec, vojaščine prost, išče glužbe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Dober delavec».
20506-2
Mlad pekovski
pomočnik
močan, zdrav ter trezen fant, skupen delavec želi glužbe, nastop takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20616-2
Naslove malih oglasov pošiljamo
samo onim,
ki pošljejo znamke za 3 din.
Potniki
Beseda l Dm la vek S LKn za šifro ali dajanje n»»lova 5 Din. Najmaijšl sa tifi.
17 Dia.
Akviziterje
za prodajo strokovne f!-nancijske knjige, iščemo v vseh večjih krajih. Prednost imajo penzronirani u radniki finančne stroke odnosno finančne kontrole. — Ponudbt poslati na Interreklam. Zagreb, Masarykova 28, pod »P-4979«.
20509-5
Potnika
in lokalneg" zastopnika išče upeljana tvrdkt. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«.
20636-5
Najboljši trboveljski
PREMOG
bre2 prahu, koks. snha drva
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 6. felef. 20-59
Pridelki
Vajenci (he)
Seseda 1 Din. davek 3 Dta. ia šifro »Ii lajanje naslov» 5 Din. Najmanjši tnecek 17 Din.
Pekovskega
vajenca
sprejmem takoj. — Ferdo Stanič, pekovski mojster Črnomelj.	20551-44
Prodam
Beeeoa 1 Dia davek 8 Dia. ix Stiro »11 dajanje naslov» 5 Din. NajmanjSI tneaek 17 Dta.
Francoske franke
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20630-6
G. Th. Rothman:
VRTISMRČEK in ŠILONOSKA
Nove pustolovščine
86
Tedaj pa — jojmene! — ko hočem zgrabiti Šilonosko za roke, se okno sproži in lopne navznoter. Šilonoska pade prva dol, za njo pa jaz! Neverjetno, kako se zna ta ženska dreti!
Beseda 1 Din, davek 8 Dia. ta šifro »Ii lajanje oaalova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Vino
dobro, bel» belokranjsko, prodam 35 hI in 100 1 sli-vovice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vino«.
20555-33
Avto, moto
Beseda i Dui la vek 3 Ula, u Šifro aH dajanje o&slova 5 Din. Najm&njil tnesek 17 Din.
DKW motocikli
nova pošiljka Je prispela Motor-Import dr. z. o. z. Ljubljana, Tyrseva c. 35 20249 10
Avtopodjetje
Poljanšca
naznanja, da z 22. avgustom ukine vožnjo ob 16. iz Gorenjevasi, ter ob 20. iz škofjeloke, radi premale frekvence.	20617-30
Avtobus
dobro ohranjen, od 24 sedežev naprej, kupim. Prednost »Diesel Motor«. — Ponudbe z opisom avtobusa, cene in znamke na ogl. odd. Jutra pod »Jesen 777« 20680-10
Beseda 1 Din, davek 8 Dia, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Kosilni stroj
za vrtove in čoln »sando-lin«, oboje v najboljšem sta
nju, poceni naprodaj. _
Ogleda se lahko pri hišniku na lettijm telovadišču Ljublj. Sokola v Tivoliju.
20018-20
Kupim
Beseda 1 Din. davek S Din za šifro »U dajanje naslov» 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Rabljen umivalnik
za kopalnico, velikosti 60 cm, s sifonom, konsolami in pipo, kupim takoj proti ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20640-7
Med mestom in deželo
posreduje »Ju trova mali oglasnik
P.fTTfrTf
Beseda 1 Dta <a»ek 8 Din ta SHro »11 lajanje oa*l«vi S Din. Najmanjši tneaek 17 Dta.
Hranilne vloge
kupit« »11 proda f te potom moje pisarn« aajboljSe
RUDOLF ZORE
LJubljana, Gledališka 12 Telefon 98 10
20605-16
Kdor posodi
6000 Din
dobi stanovanje in zajtrk brezplačno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poseben vhod«.
20614-16
Stanovanje
Beseda t Dia <1avek 9 Din za šifro »ti lajanje oaslov» 5 Dia Najmanjši tn»sek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
pri bežigrajski gimnaziji, oddam s septembrom. Beograjska 8/1. nadstr.
20632-211
Stanovanja
Busoda l Dm davek 8 Din ia Šifro »1* lajanje naslov» 5 Dia, NajmanjSl taeeek 17 Din.
Enosob. stanovanje
g kabinetom, event. dvosobno, čisto, zračno, najraje v Trnovem, išče pla-6ila zmožna 3 članska družina za 1. november. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod šilro »Mirna družina«.	20608-21 a
Dijaške sobe
beae-la i Olli laket 3 u l
za šifro all lajanje naslova 5 Din. Najmanj&J tnesek 17 Din.
Dva dijaka
nlijeSoloa is boljše rodbine, sprejmem na dobro brano ter zračno ln soinčno stanovanje t centra mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Na slov t vseb poslovalnicab Jutra.	19542-22
Sobe išče *
Beeetfa 1 Diti Ja vek 3 Dm za šifro »li dajanje naslova fi Din. NajmanjSl tnesek 17 Din.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru, iščem parkrat tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesorica«.
2O104-33a
Gospodična
v stalni službi išče ne-opremljeno sobo, toda z vsn oskrbo pri boljši družini za takoj. Najraje za Bežigradom ali v Trnovem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«.
20572-23a
Sobo
strogo separirano, event. z vhodom iz stopnic z uporabo klavirja, iščem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši, stalen«.
20639-23a
Vsaka bes» da 3 LXn; davek 8 Din, ta dajanje naslova 6 Din; najmanjši tnesek 20 Din.
Vdovec
simpatičen in dobro ohranjen 53 let gtar z lepim podjetjem, želi ananja g čedno gospodično ali vdovo brez otrok z večjim kapitalom primernimi leti in katera ima tudi veselje do gostilniške obrti v svrho ženitve. Besne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Dobra gospodinja« (Zadeva častna).	20634-25
Izgubljeno
Bcne'ia . Dui la «e» o Ul» za šifro «I* lajanje naslov» 5 Din. NajmanjSl tnesek 17 Dta.
Rezervno kolo
od avtomobila sem izgubil 18. t. m. na cesti Tržič — Trstenik — Ze Bela — Kranj. Najdtelja prosim, naj se javi proti dobri nagradi H. Bon Bon, Ljubljana, Miklošičeva 30.
20627-28
Informacije
Dvignite dospele
ponudbe: 15 avgust
Brez otrok, Boljša natakarica, Belo perilo, Cist« in mirna, Dober zaslužek. Dobra vestna moč, Družabnik, Dobra družina, Drva kolobarji Dobra kuharica 300, Dobra prometna gostilna, Dolžniki, Dobra naložba denarja, Ford, Glasba, Har monija v j»seni, Jadran, Iskren, Izborna točka. Jesen, Izven Ljubljane. Klavir, Kolo Lepa lega. Loka, Ljubljana 31, Letovišče. M, M. M Modni _ salon 32, Mlada natatsnea. Marljiva, Moč. Majhna družina. Mirno in čist), Odličnjak, Oktobra ali septembra Pošten in zdrav. Poštena natakarica. Prvovrstna moč, Perfektn». Pomoč pri učenju, Pridna in pošten« va-
jenka. Perif-rja ali bližina. Poceni, Plačam, Pndem 282 Preprog». Pri Ljubljani, Rent», Rentabilno 99, Stalen in m''en, Sposobna, Sreč«, Stalna služba Snažno n suho. Samostojna in varčna. Srečne uree Srečno naključje. Strogo soliden, Spoznanje. Samostojen akademik, Sodelovalka, Takoj. Takoj ali 15. avgust, Takoj 38. Takoj in stalen, Vsled nujnosti. Ve sten gluga Vent:lator, Večletna praksa. Vestna in dobra, Zanesljiv« in dobra, Začasna namestitev. Zanesljiva gospodinja, 900, 475000
Razno
Besed» 1 Din davek S Dia ta Šifro »11 lajanj« oaslov» 5 Dia. NajmanjSl tnesek 17 Dia
Novosti
perila, obleke, pumparice Ltd. nudi ceneno
PRESKER,
Sv. Petra c. 24.
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
Krajevne zastopnike
za vsa srezka mesta v državi
sprejme angleška tovarna
za prodajo blaga (štofov), proti gotovini po tovarniških cenah. Gg. vpokojenci, ki imajo znanstva, pridejo istotako v poštev. Mesečni zaslužek 3—5.000 din, kasneje eventuelno tudi fiksna plača.
Nujne ponudbe s fotografijo poslati pod »Sigurna zarada« na »PUBLICITAS« — Beograd, poštni pretinac 60.
f
Umrl je naš oče, stari oče in tast, gospod
Franc Jurjevcic
žel. zvan. v pokoja
Pogreb bo v soboto ob 3. uri pop. iz domače hiše v Ljubljanski ul. 21, na pokopališče k Sv. Križu.
žalujoči družini: JURJEVCIČEVA—ZDEŠARJEVA
Pevski praznik v Radomljah
Radomlje, 17. avgusta.
Prijazne Radomlje v kamniškem okraju so v nedeljo doživele lepo pevsko slavje. Domače pevsko društvo »Ed:nost« je proslavilo obletnico svojega obstoja, ki bi delala čast tudi drugim večjim krajem. Na okusno okrašenem obsežnem dvorišču in vrtu znane gostilne pri Cerarju je priredilo popoldne ob štirih resen pevski koncert s sodelovanjem pevskih društev: Loški glas iz Lok pri Zagorju, delavsko pevsko društvo Zarja iz Trbovelj, p. H. Sittner iz Most pri Ljubljani, pevski zbor papirničar-jev iz Količevega, pevski zbor iz Sneberja-Zadobrave, svoje zastopnike so pa poslali »Lira« 4z Kamnika, Lipa iz Jarš, Hubado-vo župo JPS, koje član je »Edinost« sta zastopala pevovodji Zorko Prelovec in Mirko Premelč. —
Prvo je nastopilo domače društvo »Edinost«. ki ga od ustanovitve smotrno vodi vpok. učitelj Božič. Zbor je glasovno šibko zaseden (4 ženski, 10 moških glasov), zato je bila za tako maloštevilen zbor M. Rožančeva »Polonica« le malo pretežka, dočim je druga »Mihelčičev venček narodnih pesmi« bila v vsakem oziru skladnejše in lepše zapeta kot prva. V ženskem zboru je ljubek sopranček. ki je svoje partije hvalevredno odpel. »Edinost« kaže izredno veselje do petja. —
Loški glas iz Zagorja šteje 28 mladih, za petje navdušenih pevcev-delavcev, pa žal že dolgo nima stalnega pevovodje, ker so mu ga prestavili na Štajersko, pa ga vkljub številnim prošnjam in intervencijam ni mogoče nazaj dobiti. Ker pa zbor več pesmi zna odprej , je topot lahko nastopil in sicer pod vodstvom Mirka Pre-melča. Zapel je Mirkovo »Na trgu« z le-p^m, ubranim prednašanjem in Zajčevo »Slava delavstvu«, ritmično točno, v intonacai sigurno. Za obe pesmi je žel velik aplavz. —
Delavsko pevsko društvo »Zarja« je za »Zvonom« v Trbovljah najambicijoznejše in najpridnejše pevsko društvo, ki je isti dan že v ljubljanskem radiu uspešno prepevalo tričetrt ure. Po zaslugi svojega iz-
RAVNATELJA
sprejme hotel v Sloveniji. Reflektira se na prvovrstno moč z večletno prakso.
Ponudbe na ogl. odd. »JUTRA«.
Kuharico ali kuharja
treznega, prvovrstno moč, z dobrimi spričevali, za stalno mesto SPREJMEMO. — Plača od din 1.200.— do 1.500— mesečno.
Pismene ponudbe s referencami poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod br. 47134.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše preljube in srčno dobre gospe
KARLE LUZNAR roj. SAJOVIC
smo prejeli nebroj dokazov iskrenega sočutja, kar nam lajša našo neizmerno bol.
Vsem, ki so ob teh težkih dnevih sočustvovali z nami in izkazali preblagi pokojnici svojo ljubezen in spoštovanje s položitvijo prekrasnih vencev in šopkov na njeno smrtno posteljo, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo, prav posebno še preč. g. konzist. svetniku Ignaciju Zupancu za spremstvo, društvom Gasilski četi, Narodni čitalnici. Zadrugi Narodnega doma, Sokolski župi in Sokolskemu društvu v Kranju, Gasilski četi in soseskinemu odboru na Primskovem, Učiteljskemu društvu v Kranju in vsem ostalim društvom in vsem prijateljem in znancem, ki so predrago pokojnico spremili do njenega poslednjega doma.
Vsem, prav vsem, najiskrenejša hvala.
V KRANJU, dne 18. avgusta 1937.
POTRTI OSTALL
vrstnega pevovodje R. Dolničarja poje izbrane skladbe, ki jih tudi vestno naštudi-ra. V Radomljah je najprej zapelo učinkovito Adamičevo še netiskano Delavsko himno, v prednašanju Mirkovega »Kola« se je postavilo z umno agogiko, posebno navdušeno pa je predneslo Adamičevega prešerno fantovskega popularnega »Vasovalca«. Občinstvo je pevcem — sam;m delavcem in njihovemu pevovodji po vseh treh pesmih oduševljeno ploskalo. —
In kdo bi si mislil, da obstoja v Sne-berj:h oz. Zadobrovi, v bližini Ljubljane (ob cesti v Beričevo in Dol) 28-člansk': mešani zbor samih priprostih delavk in delavcev, ki je glasovno dober in čedno upet? Poučevat ga hodi od raznih zborov znani, rutinirani, po postavi mal', pevovodja Pavel Balog. Zapeli so najprej Vodopivčevo »Kadar zora se čez gore« (poljudno koračnico), Venturinijevo posrečeno harmonijo narodne »>Se davno mrači« z vpletenim solom ter Jerebovo veselo »Jutranjo«. Dekleta in fantje so za svoje pogumno petje prejeli obilo glasne pohvale. —
Tudi moški zbor pevskega društva p. H. Sattner ;z Most pri Ljubljani (20 pevcev) se je pod vodstvom P. Baloga prav dobro odrezal z Aljaževo »Na bregu«, Pregljevo »Venite rožice« in Jerebovo »O Kresu«, dodal je pa izven sporeda še znano Vogričevo »Lahko noč«. — Nato je nastopilo še domače društvo »Edinost« v moškem zboru z Zajčevo budnico »Zrinj-sko-frankopanko in Bučarjevim »Venčkom narodnih«, zbor pap^rničarjev iz Količevega pa je odpel Kocjančičevo »Slovo« in Sattnerjevo »Na planine«. — Končno so zaorili pevci vseh zborov (80) pod vodstvom pevovodje Mirka Premelča Hajdri-hovo »Jadransko morje.«
Množica poslušalcev je vsako pesem sprejela naravnost navdušeno, obstopila je pevski oder in zborom ploskala. Ker je bila menda to prva taka, večja pevska prireditev v Radomljah, pa med občinstvom nr. bilo prave discipline in pozornosti, kajti trušč, glasno govorjenje, otročje kričanje so dostikrat onemogočili verno poslušanje podanih skladb. Zatorej naj bi s« na prihodnjih takih prireditvah ne točilo pred koncem resnega koncerta. H koncertu in njegovemu sporedu je pa potrebno omeniti, da ga ne smemo meriti s kritičnim očesom tako kot mestne, izvežbane zbore. Tem več sta vredna trud in požrtvovalnost kmetskih in delavskih pevcev in pevk, ki se po težkem dnevnem delu še žrtvujejo za našo pesem. Vsa čast jim! —
Po koncertu je bil pogovor zastopnikov društev za ustanovitev kamniškega okrožja H uba do ve župe, na vrtu se je pa razvila živahna vesel'ca s petjem, godbo in plesom, vladalo je pravo prirodno veselje.
Z. P.
Okradeni diplomat
Holandski diplomatski zastopnik v Bruslju Pattyn se je vozil te dni z večernim vlakom iz Bruslja proti Haagu Ko se je pripeljal na mejo in so kontrolni organi zahtevali od njega izkazil, je ugotovil, da so mu neznani tatovi odnesli 800 frankov gotovine in še diplomatski potni list.
Avstralski črnci izumirajo
štetje prapraprebivalcev Avstralije priča, da se število črncev v teh krajih močno krči ter bo, če pojde tako naprej, avstralskih črncev v sto letih konec. Našteli so zdaj samo še 60 tisoč pripadnikov te rase. Med njimi je 24.000 delavcev in 36.000 nomadov.
Šest opic pobegnilo
Pred dnevi so pripeljali v Napoli iz italijanske kolonije Eritreje 130 šimpanzov za prof. Voronova. živali so v Napoliju prekrcali v kletke in so bile večinoma mirne ter so ubogale paznike. Samo šest šimpanzov, med njimi tudi posebno velik primerek, je kazalo znake očitne nervozno-sti. Veliki šimpanz, samec, je naposled usločil železno palico svoje kletke ter pobegnil. Za njim jo je ucvrlo še Šest tovarišev, ki so bili v istem prostoru. Vseh šest šimpanzov se je zateklo na svojem begu v kraljevi park Capodimonte, kjer so opice splezale na drevesa, visoka 40 m. Alarmirali so karabinijerje in gasilce, ki so živali pregnali in jih polovili. Toda z velikim šimpanzom je bilo težko delo. Dejansko se je lotil policaja in so ga morali ustreliti.
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi s Ljubljani,