NO. 154 Ameriška Domovi ima AM6RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 13, 1962 SLOVGNIAN MORNING N€W6PAP€R STEV. LX — VOL. LX tancija odgovarja na dogodke v Alžiriji Neodvisni Alžiriji je voljna Pomagati šele, ko ho v njej vsaj za silo red. Doma se Pripravlja na rešitev vpra-sanja alžirskih beguncev. PARIZ, Fr. — Zadnje mese-se je iz Alžirije izselilo v rancijo tudi veliko število 'ancoskih uradnikov, ki so de-ali v alžirski javni upravi. Teh -edaj primanjkuje in je zato r^ncoska vlada sklenila, da po-Vlsa za 53% prejemke vsake-11111 Uradniku, ki bi se hotel vr-N*1 v službo v Alžiriji. Uradni-J bodo poleg tega dobili še raz-nc °brobne koristi. Francoska vlada je tudi skle-^ a> da postavi 50,000 malih hi-c za tiste alžirske begunce, ki ^ Ue bodo hoteli vrniti v Alži-'1°' Vlada je posvarila vodstvo Zllskih upornikov, da Francija ‘e bo mogla dajati nobenih po-Alžiriji, dokler sedanji u-Porniški režim ne bo tam ustva-^ in miru in dokler ne bo Ce a nova uprava res redno Povijati svojih nalog, v, ® tistega trenutka je najbr- zir'Se V notranjosti Al- le ni danes nobene redne ^Prave. Sedaj so začeli vojaki "Vobodilne armade kar na svo-roke uvajati nov red. oliko bodo ti ubogali svoje Paveljnike in koliko Ben Bello, . le v znanem političnem bi-‘ Za notranjega ministra, je j^, 0c^Prto vprašanje. V notra--°sti dežele vlada mir, začelo ^ Pa primanjkovati hrane, kaj-v , 0v°z hrane iz pristanišč se rg2^eraj nahaja v popolnem ^Kar je v notranjosti dežele še pevncosFih priseljencev, ki se C° Z PolJedelstvom, čakajo dai °’ PosPravij° in razpro-ho(v°- leto^nje pridelke, potem Jo iti ^žiriji doč Oosti. vsi v Francijo, ker v ne vidijo nobene bo- J^iocifev o znižanju avKov 5janes objavljena s^mk fN,GT0N’ D-C' “ Pred-radi • ^ennedy bo nocoj preko ° 9 televizije govoril deželi javi]SP°darskem Položaju in obje 2n.!v°jo odločitev o tem, ali lzanje davkov v sedanjem za poživitev narodne- tre inutku ^gosp0cjars|.va nujno a2j ne P^nih8^0^0 Prevladuje v P°-b0 v. kr°Sih prepričanje, da se ŽamPredsednik izjavil proti zni-obli1]K.davkov sedaj, da pa bo Seba 1 akbeati Kongres na po-2alo ° ,Zasedanje, če bi se poka-Pien'o 9 znlžanje davkov res-P0živ tPOt-e^n° za gospodarsko totp 1 GV ae Pred prihodnjim le- P°ročilQ bju v . a 0 gospodarskem štaba jn so na splošno ugod-Žeje . ažejo, gospodarstvo de-SebbinV^renU^n0 V n°beni po-borraaj^^b arnPak sredi skoraj rasti. Vremenski prerok pravi: b°st ln hladnejše. Verjet-tUra 75Vi^' Najvišja tempera- Novi grobovi Anton Kastelic Po 7 tednih bolezni je preminul v Women’s bolnici Anton Kastelic, star 68 let, stanujoč n a 15303 Lucknow Ave. Zapušča soprogo Jennie, roj. Železnik, doma iz Košane pri št. Petru, otroke; Ray-monda, Daniela in Constance Pierce, 4 vnuke, I vnukinjo, sestro Ivano Pugel v Eveleth. Minn., in druge sorodnike. Rojen je bil v vasi Oselca pri Krki, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bil 48 let. Bil je član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Po poklicu je bil krojač. Prej je bil zaposlen pri Brazis Tailoring Co; zadnja 4 leta pa pri D&D Tailors. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. čas ne še določen. Charles Hlabse Na počitnicah v Niagara Falls v Kanadi je nepričakovano umrl Charles Hlabse z 7116 Hecker Ave. Pogreb bo iz Zakrajškove-ga pogreb, zavoda v četrtek. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Josephine Podboy Po osmih mesecih bolezni je umrla na svojem domu na 15250 Lake Shore Blvd. 64 let stara Josephine Podboy, doma na Dolenjskem, od koder je prišla sem pred 60 leti. Naselila se je v Newburghu in se leta 1922 poročila z Michaelom M. Podboy. Z njim sta odprla gostilno Arrow Inn, kasneje Sylvia Cafe in Tip Toe Inn na Woodland Ave., lani v oktobru pa je s sinovi odprla še Podboy’s Lounge Bar na Lake Shore Blvd. Obe zadnji gostilni je vodila s sinovi do smrti. Mož ji je umrl pred 12 leti. Pokojna je bila članica Kluba Ljubljana, Progresivnih Slovenk, Woodmen’s Circle, Oltarnega društva pri Sv. Hieronimu in Bratovščine sv. rožnega venca ter delničarka Slov. del. doma. Zapustila je sinove Alwina, Michaela, Richarda, 11 vnukov in vnukinj, sestro Loeve in braka Franka in Antona Gorišek (Huron, Ohio). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob devetih dop. v cerkev sv. Hieronima (St. Jerom’s) ob 9:30, nato na Kalvarijo pod vodstvom L. Ferfolia pogreb, zavoda. Železničarji začasno preprečili spremembo obsioječega reda dela str UVedub0 n.®r«*»:rc biti v redu. že od 1. 1958 p*. ® < r, V’ r b- zunanja trgovina med komu- sochsce izreki« svoje otllo- „„ citve. Zunanja trgovina med komunističnimi deželami je v stalnem padanju CLEVELAND, O. — Statistični podatki o zunanji trgogvini r Rusije in satelitskih držav tudi Rusi so poslali v soboto na pot okoli Zemlje tretje- RUSKA KOZMONAVTA STA SE SREČALA V VSEM1RJU CHICAGO, 111. — Železničarske unije skušajo potom sodnije preprečiti uvedbo novega delovnega reda na železnicah, v o-kviru katerega bi izgubilo službe preko 40,000 železničarjev v prvi dobi, kasneje pa morda še toliko in več. Zvezni sodnik nističnimi državami vsaj po vrednosti. Najhujš© pada rned Rusijo in rdečo Kitajsko. Še do nedavnega je bil trgovski promet med Rusijo in Kitajsko največji, danes ima Rusi-Ija že večji promet, z Vzhodno Nemčijo, ČehoslovaŠko in verjetno tudi Poljsko. Pada tudi ki- ... VI .. itajska trgovina s posameznimi njihovo pritožbo zavrnil pa °d-,satelitskimi državamij najbolj z ločil, da morajo železniške druz- Vzhodno Nemčijo in čehoslova_ be z uvedbo novega reda poca-'ško Kitajska je imx;Ia na ri. kati, dokler zvezno prizivno so- mer j 1&59 z Rusijo -e nad 2 bi_ disce ne resi pritožbe zelezm- lijona dolarjev .promfeta> 1960 carskih unij proti njegovi od- še ^^ooo.OOO, lani pa samo železniške družbo so vložile j Tako kot komunistična 2Una. priziv proti odločit'’! zveznega pJa t ina zastaja ga kozmonavta, včeraj pa četrtega, [zgleda, da je bilo določeno, da se bosta sestala v vesolju. Obe vesoljski ladji sta se približali na 75 milj, pa se nato začeli oddaljevati.. Vostok IV. s kozmonavtom Popovičem se pripravlja na povratek na Zemljo. MOSKVA, ZSSR. — Rusi so za konec tedna pokazali, da so v pogledu prodiranja v vesolje še vedno precej pred Ameriko. V soboto zgodaj zjutraj s0 poslali na pot v vesolje kozmonavta Nikolajeva v vesoljski ladji Vostok III., za njim pa včeraj kozmonavta Popoviča v vesoljski ladji Vostok IV. Obe vesoljski vozili sta se približali na 75 milj in napovedovali so, da se bosta v vesolju srečali in preskusili tehniko skupnega potovanja in srečavanja vesoljsk-h vozil, ki bi bila potrebna za uspešen polet na Luno. Po zadnjih podatkih sta se vozili začeli oddaljevati in sta bili danes zjutraj drugo od drugega že okoli 385 milj. To naj bi bil vzrok, da so vesoljski ladji Vostok IV. po poročilu iz Japonske in Švedske naročili, naj se vrne na Zemljo. Kozmonavt Nikolajev je oble- tel Zemljo še pred polnočjo 24- sodnika, ker so še vedno odlo- ^'vSm'TSoS/TdiiS'“ "Tt J ^ T*? Posebna predsednikova komi- fzdelkoV) postajajo pa vse in- J° sija je v februarju predložila |dustrijske panoge; ki izva_ kompromisno rešitev, na teme-L^ potrošno b]a Jju katere bi izgubilo trenutno | ______„ delo le okoli 13,000 kurjačev. Ko so železničarske unije ta predlog zavrnile, so se odločile železniške družbe za uvedbo svojega prvotnega delovnega Zahodna Nemčija naj da NATO 750,000 vojakov? BONN, Nem. — Nemški voj- ni minister Strauss trdi, da želi reda ki so ga predložile 2. no-lAmerikai da bi Nernčija počasi vembra 1959. Deset novih astronavtov W A S H I N GTON, D. C. — Združene države bodo še tekom tega meseca izbrale 10 novih astronavtov iz skupine 32, ki so se javili v ta namen iz vrst pilotov naših oboroženih sil. Nova skupina bo sodelovala z dosedanjimi astronavti pri poletih v vesolje z vesoljsko ladjo “Gemini” (Dvojčki). V tem vo- povečala število svojih divizij in dala NA^O 750,000 vojakov, tiočim je sedaj obvezana samo na 500,000. Strauss je odločno proti temu Ko je Nikolajev včeraj zjutraj po sedmih urah spanja zajtrkoval, je priletel v njegovo bližino v Vostoku IV. kozmonavt Popovič, 31 let stari podpolkovnik. Astronavta sta stalno v medsebojni radijski zvezi in v radijski zvezi z Zemljo. Hruščev je obema k njunemu uspelemu poletu čestital in dejal, da se veseli trenutka, ko ju bo objel po uspelem povratku na Zemljo. Čestitke ruskemu uspehu in kozmonavtoma je poslal tudi in trdi, da bi bilo to preveliko'predsednik Zrruženih držav Ken breme za njegovo deželo, kajti nedy. poleg dodatnih 250,000 mož bi Nemčija morala vzdrževati skoraj ravno toliko pomožnega o-sobja. Naši vojaški krogi trdijo, da niso nikoli izrazili take “želje Včeraj so napovedovali, da bosta kozmonavta ostala v vesolju še “nekaj” dni, po vesteh iz Japonske in Švedske, pa so tam prestregli naročilo s tal Vostoku IV., naj se vrne na Zemljo. Iz zilu bosta poletela v vesolje dva Nekaj resnice bo že na nemški Moskve o tem ni še nobene ve-astronavta in bosta tam ostala trditvi. Koliko, bo prišlo počasi predvidoma eden do dva tedna, na dan. Pri tem bosta skušala svoje vo- zilo voditi tako, da se bosta srečala z drugim vesoljskim vozilom. Tudi New York Kalifornija je na splošno znana v vsej deželi kot država Ti poskusi bodo priprava za grozdja in južnega sadja. Manj polet na Luno v vesoljskem vo- je znano, da je država New York zilu Apollo, ki je določen za v pogledu gojenja vinske trte leto 1968. takoj za Kalifornijo. Ruska kozmonavta sta pokazala, da so Rusi v pogledu prodiranja v vesolje še vedno precej pred Ameriko in da bo ta le s posebno srečo in naporom uspela priti na Luno pred Rusi. Angleški strokovnjaki trdijo, da so Rusi pokazali, da utegnejo izvesti prvi poskus poleta na Luno Kakšne generale vzgajamo za deželo Latinske Amerike ? ! WASHINGTON, D. C. — To vprašanje je stavil državnemu tajniku D. Rusku znani senator Morse, predsednik senatnega pododbora za Latinsko Ameriko. Vprašanje je z ozirom na dogodke zadnjih dni v južni A-meriki popolnoma upravičeno. Zgodilo se je namreč to-le: V Kolumbiji je novi predsednik dr. Valencia nastavil za vojnega ministra generala Novoa, ki ni po činu najstarejši. Takoj so se začeli upirati temu imenovanju tisti kolumbijski generali, ki so starejši od novega vojnega ministra, češ, da bi eden med njimi moral priti na to mesto. Par generalov je v znak protesta odstopilo, ostali se kujajo. General Novoa ima menda sloves dobrega poveljnika, seveda ne med kolumbijskimi domačimi generali, zato je postal vojni minister. Postopek kolumbijskih generalov je vreden obsodbe, toda novemu predsedniku je napravil samo nepotrebno zadrego. Hujši je slučaj v Argentini. Tam je general Loža moral odstopiti kot vojni minister in poveljnik armade, ker se mu je uprl general Montero in proglasil kar sam sebe za vrhovnega vojaškega poveljnika. Kakšen bo konec tega upora, ta trenutek še ne vemo, ne moremo pa spregledati dejstva, da vlada dr. Guida ni toliko močna, da bi držala na svojem mestu ministra, ki ima vanj svoje zaupanje. Deželam, kot so Argentina in Kolumbija, so take vojaške revolucije najmanj potrebne. Tam javna uprava in gospodarstvo kar tekmujeta, kdo bo hitrejše prišel do dna. Tam bi vsaj generali morali podrediti svoje osebne spore, kdo bo kaj, narodnim koristim. Verjetno je ta misel vodila senatorja Morseja, da je vprašal vodstvo naše zunanje politike, ali ni morda tudi ona kaj kriva za take pojave. Kot smo namreč pisali pred kratkim, se veliko kadetov iz južne Amerike šola na naših vojnih akademijah, častniki pa obiskujejo višje vojaške zavode. Stroški za šolanje gredo na naš račun. Človek bi mislil, da bodo oficirji, vzgojeni v naših šolah, poznali nekaj več narodnega čuta in narodne discipline, saj vendar vidijo, kako se obnašajo naši generali in admirali do naših civilnih oblasti. Ali pa jim morda v naših akademijah vsega tega nič ne pripovedujejo in jim vcepljajo samo tehnične vojaške vede? Ali jim na primer med poukom ne pripovedujejo, kako naši predsedniki izbirajo med poveljniki svoje za. upnike? Ali morda niso slišali, da je bil Eisenhower kar 49. po činu, pa je postal poveljnik vse fronte proti Hitlerju. To se pravi: Roosevelt je preskočil 48 drugih generalov in admiralov, pa vendar ni padlo nikomur v glavo, da bi mu kdo kratil pravico do svobodne izbire. Morse bi tudi rad vedel, kaj počenja naše vojaško osobje v ameriških poslaništvih po Latinski Ameriki. Naši častniki imajo prijateljske zveze z domačimi vojaškimi poveljniki, saj v treh do štirih letih, med tem ko na prvi tak poskus Amerike ni računati pred pet do šest leti. ------o------ Rusi zavrnili načrt za nadziranje razorožitve Kot pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega orožja je tudi tu glavna ovira sovjetsko odklanjanje mednarodnega nadzora nad izvajanjem pogodbe. ŽENEVA, Šv. — Ameriški predstavnik je na seji razorožit-vene konference predložil nov načrt za mednarodno nadziranje postopnega razoroževanja. Sovjetski zastopnik je odgovoril, da je načrt Sovjetski zvezi nesprejemljiv. A. Dean, ameriški predstavnik, je v podrobnostih razložil, kako naj bi bile države razdeljene v posamezna področja, nad katerimi bi imela mednarodna komisija izvajati nadzorstvo v pogledu izvajanja dogovora o razorožitvi, da ne bi mogla nobena država dogovora zlorabiti in si tako zagotoviti vojaško prednost. Ko bi bila razorožitev v celoti izvedena, naj bi dobila komisija pravico do neomejenega nadziranja na področju katerekoli države. Nastop ameriškega kot tudi nastop sovjetskega predstavnika je bil strogo posloven, brez posebnih ostrin, ki so pri Rusih skoraj običajne. Nevtralne države, osem od sedemnajstih udeležencev konference, se k načrtu niso še izjavile. Čakajo na poročilo pododbora za končanje preskušanja atomskega orožja, v katerem so se navadno poznajo še iz šolskih let. Ali ti ne porabijo vsake prilike, da bi argentinskim, kolumbijskim, peruvanskim in drugim oficirjem skušali dopovedati, kako veliko antipatijo ima naša dežela do vsake vojaške l”1'? T*1 V TT"1 S° , , w. .zastopniki Amerike, Anglije in pustolovščine. I _ .. _ . ’ bv •’ c . .. .... , . i Rusije. Ta odbor no poročal ce- Senatorji mislijo, da ni zado- , . . , . . . j . . lotm konferenci o svojem delu sti, ako tujim kadetom samo do- . , . ... , , j . , , . jutri. Napovedujejo, da bodo povedujemo, kako nevaren je , I , ,. J nevtralci pritiskali se dalje za sklenitev dogovora o končanju preskušanja atomskega orožja, čeprav ti razgovori doslej niso rodili uspeha. ------o------ Novi španski notranji minister za omejitev cenzure MADRID, Šp. — Novi španski notranji minister Iribame je- začel krotiti vnemo vladnih censorjev. To je prvikrat po španski državljanski vojni, da je minister začel popuščati v cenzuri. Seveda velja še stari po juž-|Zakon, to je tisti, ki ga je Franki izvi- co objavil tekom državljanske kako nevaren komunizem in kakšno moč že ima in kako spretno zna pridobivati ljudi na svojo stran. Naše vojne akademije morajo tujim kadetom vliti tudi razumevanje za politično svobodo in spoštovanje do civilnih oblasti tudi takrat, kadar jim niso po volji. Na vse to bi sen. Morse imel rad odgovor od Deana Ruska. Ako ga ne bo dobil, bo Rusk imel sitnosti, ko bo prosil za denar za vojaško podpiranje Latinske Amerike. Senat je namreč že sit sedanjega načina podpiranja, ki preganja samo komunistično nevarnost ni Ameriki, nevarnosti, ra iz reakcij onarnih režimov, pa vojne. noče opaziti. | Ali dela minister to na svojo Iz Clevelanda in okolice Posebne volitve— Jutri, v torek, so posebne volitve o davčni nakladi za kritje stroškov mestne uprave in mestnih ustanov, ki skrbe za varnost, snago, ceste, cestno razsvetljavo in vse drugo. — Podrobnosti v uredniškem članku na 2. strani! — Volišča bodo odprta od 7:30 zjutraj do 7:30 zvečer. Nova umetnina— Akad. kipar France Gorše je te dni končal kipe (glave) štirih velikih slovenskih škofov: Ba- rage, Slomška Jegliča in Rožmana, za cerkveno dvorano v New Toronto v Kanadi. Razstavljene bodo v njegovem ate-jeju na 1135 Addison Rd. ves teden. Možno si jih je ogledati od 9. dopoldne do 8. zvečer. Kipe bodo prihodnji teden odpeljali v Kanado. V bolnišnici— Mrs. Ella Starin s 17814 Dille-wood Rd., tajnica Podr. št. 41 SŽZ, je v St. Alexis bolnišnici. Članice so prošene, da se v slučaju potrebe obrnejo na njeno namestnico Mrs. Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., tel. Ll 1-3172. Pozdravi iz Rima— Skupina Slovencev, ki je bila 5. avgusta v Rimu ob proslavi znane begunske enciklike sv. oč.eta, pošilja svojim rojakom v Ameriki pozdrave. V skupini je bilo skupno kakih 150 rojakov in rojakinj. Pri mednarodni pobožnosti v cerkvi sv. Pavla so zapeli pod vodstvom g. Mihelčiča “Marija skoz življenje”. Zadnje slovo— Članstvo Kluba Ljubljana je vabljeno nocoj ob osmih v Gr-dinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi od pok. Josephine Podboy. Obisk iz Kanade— V soboto so se pripeljali na kratek obisk iz Kanade g. Ludvik in ga. Danica Pahulje iz Lethbridge v Alberti in g. Jože in ga. Tončka Kastelic iz Toronta. Obiskali so svoje prijatelje, se oglasili tudi v uredništvu'AD in si ogledali Slovensko pristavo. -------------o------ Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Danes se bo oglasil pri državnem tajniku Rusku sovjetski poslanik Dobrinin na razgovor o Berlinu in drugih mednarodnih vprašanjih. BERLIN, Nem. — Danes je prva obletnica znanega “zidu” med Zahodnim in Vzhodnim Berlinom. Na obeh straneh zidu je poskrbljeno za slučaj izgredov ali demonstracij. WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy je imenoval Charlesa Bohlena za novega poslanika Združenih držav v Parizu. Sedanji poslanik gen. Gavin je odstopil iz osebnih razlogov. roko ali s privoljenjem samega diktatorja, še ni jasno. Zato vse čaka napeto, kaj bo k temu rekel general Franco. Popolne tiskovne svobode seveda Španci še ne morejo pričakovati. Ako bi jo dobili vsaj toliko, kolikor jo ima organ španskih ško. fov Ecclesia zagotovljene po konkordatu, bi bil že dosti lep napredek. Ameriška Domovina /1 VI ■ «/» <= V Vr-» » <"»/V« * 0117 St. Clalr Avc. f— HEndenon 1-002* — Cleveland 3, OUo It* um II' I * National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i £* Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.B0 za > mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i pnited State*: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for S month*. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 month*. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 154 Mon., Aug. 13, 1962 BESEDA IZ NARODA ii m i a i n 11111 i”H i »"1- ko zna skakati z zvezanimi nogami. To je bilo veselja pri tem merjenju, seveda na koncu pa največje, ko so zmagovalci odšli raznimi darili) katera je pripravila in podarila trgovina Shawnee Food Market. Hvala lepa! Vmes je igral poskočne Tonklijev orkester. Tako se res ni bilo treba nobenemu dolgočasiti. Tudi vam fantje, gre naša zahvala! Pevovodji v slovo Cleveland, O. — Veselje in žalost sta stalni družici življenja. Lahko je opevati prvo, a včasih zahteva izraz tudi druga. Brez davkov ne gre! Jutri, 14. avgusta, bomo imeli v Clevelandu posebne volitve. Mestna uprava in mestni svet pozivata volivce, naj gredo na volišče in oddajo svoj glas za davčno naklado 14.45 tisočink za prihodnja tri leta češ, da mesto brez nje ne more kriti svojih najnujnejših in najpotrebnejših izdatkov za javno varnost, zdravstvo in socialno skrbstvo. Volivci so ta predlog zavrnili pri volitvah v maju in mestni očetje z mestno upravo se boje, da se to utegne zgoditi znova. Zveza hišnih lastnikov se namreč bori kar trdno in vstrajno proti nakladi češ, da ta ni potrebna, da naj mestna uprava varčuje, ne pa razmetava denar. Župan R. Locher in člani mestnega sveta pozivajo volivce, naj gredo na volišče in naj volijo za naklado, če jim je blagor mesta pri srcu in če jim je mar njihova lastna korist. Poudarjajo, da je t0 v šestih letih prvo malo zvišanje davkov, čeprav so cene vsega blaga in vseh uslug očitno narasle, prav tako tudi plače delavstva in javnih uslužbencev- Opozarjajo na načrte za obnovo mesta kot so: Univers-ity-Euclid Circle, področje okoli bolnišnice St. Vincent Charitv, Erieview v sredi mesta, nova podzemna razstavna dvorana na Mali in drugo, kar naj vse prinese mestu novega življenja in možnosti nove rasti. Zvezna vlada bo v kratkem začela graditi ob E. 6. St. veliko stavbo, v kateri bodo zvezni uradi. Stala bo 40 milijonov dolarjev in bo mestu ne samo v korist, ampak tudi v okras. V sodelovanju z državo in zvezno vlado gradijo v mestu in njegovi neposredni okolici vrsto novih velecest, ki bodo olajšale in pospešile zveze mesta na vse strani. Prebivalci, ki jim je za napredek mesta, se zavzemajo zi izboljšanje in razširitev javnih parkov, za boljše pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov, za boljše naprave za razvedrilo in zdravje, za boljše socialno skrbstvo. Za vse to je potreben denar. Tega je mogoče dobiti samo z davki! Denar je potreben za plačevanje policije, ki naj bi skrbela za varnost v mestu podnevi in ponoči. Trdijo, da imajo premalo ljudi, da bi mogli vse predele mesta res varovati, kot bi bilo treba. Mesto, kot je Cleveland, potrebuje dovoljšnje število gasilcev in gasilnih naprav, če naj bodo ljudje varni pred požari. Vsi se bojimo za otroke, ko hodijo v šolo in domov. Stražarje, ki skrbe za njih varen prehod preko cest, je treba plačati. Treba je imeti varuhe v javnih kopališčih in prostorih za razvedrilo, saj se še kljub temu rade dogode hude nesreče! Kako se jezimo, če ne gore luči na cestah in če ne požirajo kanali vode ob posebno hudih nalivih. Vse to se da primerno urediti, če je na razpolago dovolj denarja! Mestna uprava se zaveda, da davkov nihče ne plačuje rad, da so ti že sedaj dovolj visoki, če ne naravnost previsoki. Zatrjuje nam, da so davki v našem mestu nižji kot v večini drugih podobnih mest in da je povišek, ki ga predlagajo tako majhen, da ga skoro ne bomo čutili. Dejansko bo treba plačati le $1.90 več od tisoč dolarjev davčne vrednosti na leto. Zagovorniki povišane davčne naklade opozarjajo na to, da plačajo lastniki privatnih domov le 15.3 cente k vsakemu dolarju, ki ga uporabi mesto za svojo redno upravo, industrija in trgovina pa za svoje nepremičnine kar 45.4 cente. Davčni denar uporabijo: 44 odstotkov za javno varnost, za čiščenje cest in pobiranje odpadkov 17.1 odstotkov, za razsvetljavo cest 3.2 odstotka, za parke, naprave za razvedrilo, drevje ob cestah, za Auditorium in Stadium 11.1 odstotka. V letu 1961 je mesto porabilo za redno vzdrževanje uprave in mestnih ustanov $55,439,700. Letošnji proračun predvideva zmanjšanje stroškov za $307,478. Morda je med volivci kaj takih, ki ne morejo razumeti, kako ne bi moglo mesto shajati s $40 od tisoč dolarjev davčne vrednosti. Tem odgovarja mestna uprava, da dobi ona od tega le $17.10, za šole gre $17.20, za okraj in državo pa preostalih $5.70. Če predložena davčna naklada ne bo sprejeta, trdijo, da bo imela mestna uprava na razpolago 17.5 milijona dolarjev manj dohodkov in bo morala potem za toliko tudi zmanjšati mestno osobje in postrežbo. Odpustiti bo treba večje število policajev, gasilcev in drugih mestnih uradnikov, ne bo več čuvarjev naših otrok na poti v šolo in iz nje, prav tako ne varuhov v javnih kopališčih in prostorih za razvedrilo. Tudi še marsikaj drugega bo moralo biti omejeno. Na kako zvišanje plač mestnih uslužbencev ne bo niti mogoče misliti in vendar je vsakemu jasno, da ti ne bodo dolgo ostali v službi mesta, če bodo mogli dobiti drugod boljše plačane službe. Zapomniti si moramo, da bomo s svojim NE pri jutraj-šnjih volitvah glasovali tudi proti sedanji davčni nakladi 12.55 in ne samo proti njenemu povišanju za 1.9! Predlog je tako sestavljen, da moramo glasovati za obnovno sedanje naklade in za njeno zvišanje ali pa proti obema! Premislimo torej dobro, kaj je v našo korist! ra vidimo na sliki tudi priljubljenega msgr. dr. Jagodica. Zdi se mi potrebno za ugled Slovencev po svetu, kadar smo zastopani po naših dobrih rojakih, zlasti duhovnikih, ki dokažejo tujcu, da smo Slovenci ne samo izobražen, ampak tudi miroljuben, olikan narod s pravo srčno kulturo in ljubeznijo do bljižnjega, kar nas lahko vsak smatra za praktične katoličane, iz tega članka povzeti nekaj podatkov o poteku slovesnosti. Slovesnost se je pričela v soboto, na predvečer pravega slavij a. ’ Domači šolski upravitelj Girstmair je organiziral zastop- Dragi Metod! Veseli in ponosni smo nad Tvojim novim uspehom. Po marljivosti in vztrajnosti si dosegel cilj, ki je zavidanja vreden. Toda daleč je Syracuška univerza — daleč knjige in ljudje, med katerimi boš služboval. Predaleč, da bi mogel še voditi “Tvoj” zbor. Pogrešali Te bomo — tisti, ki smo pod Tvojim vodstvom prepevali že vse od ustanovitve zbora; tisti, katere je h Korotanu privabila njegova družabnost, delovanje in pa nič manj Tvoja osebnost; pa tudi tisti, kateri smo se pridružili že deset let staremu Korotanu. S ponosom se oziramo nazaj na vse uspehe zbora in iz srca smo Ti hvaležni za Tvoje delo. Odkar si leta 1951 ustanovil zbor, pa do sedaj, ko odhajaš v novi kraj na zasluženo mesto, si bil duša Korotana. Koncerti, gostovanja, plošče, prireditve, božičnice, zabave, izleti — luštne je bilo! Ni čuda, da so se bivši pevci udeležili pevskih vaj, kadar so se začasno pomudili v Clevelandu. Ni čuda, da sta bili veliki dvorani Slovenskega narodnega doma in pa Sv. Vida skoraj premajhni ob priliki naših koncertov. Upamo, da si ob pogledu na zadovoljno množico poslušalcev j ob priliki praznovanja desete obletnice čutil zahvalo vseh, ki so deset let Korotan zvesto podpirali. Mogočna je bila takrat pesem Korotana; slovesno kot tedaj nam bo še naprej donela slovenska pesem, katero smo prenekateri pod Tvojim vodstvom prav spoznali in vzljubili. Posebno radi pa bomo prisluhnili odmevom Tvoje “Iz dalje mi pesem doni. . .” Iskrena hvala, Metod, in — na svidenje! Pevski Zbor Korotan. Za vsako prireditev je treba reklame. Tudi za naš piknik smo jo potrebovali. Ameriška Domovina je objavila naš dopis in še vabilo na piknik, Radio WXEiN-FM pa je ves teden večer za večerom opazarjal na nedeljsko popoldne. Obema prav lepa hvala! Vsem še enkrat: Bog povrni! Matere. Zdaj pa še hvala vsem, ki stel prišli na piknik, tako staršem !™ke občinskega odbora z zupa- kot prijateljem iz našega konca nom na (-e^u> Ptvs 0 ^vczo 1Z in od Sv. Vida. glavnega okrajnega mesta Lien- za, šolsko mladino in strelsko družino, ki je večer proslavila celo z oddanimi salvami na čast slavljencu, šolska mladina in drugi pevci so povzdignili do viška slovesnost. Seveda so se vrstili slavljencu na čast razni govori, tako da je bil že predvečer sam za sebe posebno slavje. Iz govorov je razbrati, da so ibili govorniki zelo podrobni. O- _'pisali so slavljenčevo življenje Tirolci proslavili 4Q-!elni od kaplana do kanclerja ljubljanske škofije in do begunca ter papeškega delegata za begunske potrebe in da kljub težkemu begunskemu življenju ni pozabil, da mora duhovnik poprijeti za delo v korist svojih župlja-nov. Zato so govorniki naštevali vso skrb za obnovo župnije, v kolikor so dopuščala razpoložljiva denarna srdestva. Iz teh govorov je tudi vsak navzoči Tirolec mogel povzeti, kakšna nesreča za narod in njega duše sta komunizem in revolucija. V nedeljo zjutraj se je razvil sprevod iz župnišča v cerkev. Slavljenca so spremljali cerkveni odličniki, kakor domači jubilej ntašuišiva msgr. dr. Jagodica Cleveland, O. — Le s skromnim stavkom je msgr. dr. Jagodic ob zaključku zadnjega pisma omenil, da so njegovi žup-Ijani v Ainetu v Vzhodnih Ti-rolah najsvečaneje proslavili njegov 40-letni jubilej mašni-štva. Čudno naključje je bilo, da sem še isti dan prejel številko njihovega katoliško usmerjenega tednika “OSTTIROLER BOTE” od 12. julija, ki je posvetil celo stran temu pomembnemu slavju in je na sredini tega dolgega članka z zelo pohvalno'dekan msgr. Budmaier, opat iz pripombo prinesel tudi sliko Slo- Stamsa in drugi ter mnogi slovenski duhovni sobrati, ki so kot duhovniki nameščeni po Tirol- venskega pevskega cerkvenega zbora iz Bistrice — Pliberka. Med pevci tega slovenskega zbo-'skem in Koroškem. Tem so se Sestri sta se sestati po 40 letih v loraiuu Zahvala slovenske šola pri Mariji Vnebovzeti Cleveland, O. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti je prav lepo uspel. Sprva smo malo pisano gledali oblake, kateri so se čudno podili po nebu sem in tja, pa smo se počasi pomirili, ko so se razgrnili in je nastalo lepo popoldne. Bog nas mora že imeti rad, da nam je tako ustregel. Naši očetje se radi odzovejo V tovarni papirja na Količevem dobro gospodarijo Tako vsaj trdi ljubljansko “Delo,” ko poroča 6 nabavi novega stroja za proizvodnjo kro-movega nadomestka v tej tovar-r ni. Tedaj vodstvo podjetja ni mislilo n a izvoz, ker je bilo izredno povpraševanje po tem blagu doma. Toda že lani, ko je bil stroj dejansko še v poskusnem obratu, so izvozili okoli 600 ton kromovega nadomestka v vrednosti okoli $100,000. Letos je ta izvoz že v prvih treh mesecih znašal 500 ton in naj bi do konca leta narastel na 2,200 do 2,400 ton v skupni vrednosti nad $300,000. Šestčlanski delovni kolektiv Količevega daje sedaj let. ro bruto proizvodnjo v vrednosti 5 milijard dinarjev, pri čemer predstavlja proizvodnja kartona tako po obsegu kot po vrednosti še vedno 75 odstotkov celotne proizvodnje kolektiva.' Količevo izvaža izključno na zahod, v Anglijo, Zah. Nemčijo, Holandijo, Venezuelo itd. Da bi dosegli Tlim večjo proizvodnjo delajo v treh izmenah po šest dni, v nedeljah pa čistijo stroje, da bi naslednji dan lahko zopet delali s polno paro. Sklenili so celo, da bodo delali tudi 16 nedelj v letu. . . Taka slovenska vnema in požrtvovalnost se bo končno unesla, če bo Beograd pobral večji del čistega dohodka in ga vtakni! v izgradnjo Črne gore, Mace-donije in Hercegovine. Slovenska ljubezen za “bratski jug” po vesteh iz Ljubljane očitno pojema! Vsak korak naj bo plačan? Vlado Jarc obravnava v ljub- ---- ----- ---- ' ........~ ' ' ~ pridružili slovenski pevski cerkveni zbor iz Bistrice-Pliberk, in slovenski verniki iz Tirolske in Koroške. Seveda ni manjkalo celokupnega domačega občinskega odbora z županom na čelu. Vso slovesnost do cerkve in v cerkvi, pa izven cerkve po opravljeni pontifikalni maši, sta povzdignili domača godba in strelska družina. Slavnostni govornik pri pontifikalni maši je bil domači dekan msgr. Budmaier, ki je enako orisal slavljenca kot dobrega vzglednega duhovnika preizkušenega v težavah, ki so duhovniku danes prav pogosto naložene. Po opravljeni dopoldanski službi božji se je vršil pravi ljudski banket. Na banketu so prebrali brzojavne čestitke škofov Dr. Ruscha in Vovka in narodnega katoliškega borca državnega poslanca Kranebitterja. Po končanih govorih se je slavljenec vsem v ganljivem govoru zahvalil in dodal na koncu: “Dekan iz Lienza je kakor moj oče, opat pa moj dober prijatelj’.’ Med banketom so tudi slovenski pevci iz Bistrice ob živahnem aplavzu prepevali sloven- Ijanskem “DELU” postopanje delavskega sveta podjetja ELEK-TROPRENGS, ki je delilo iz rezervnega sklada nagrade vo-lidilnim uslužbencem, da bi se jim oddolžili, ker nimajo “plačanega nadurnega dela.” Nagradili so predsednika delavskega sveta, predsednika upravnega odbora, predsednika sindikalnega odbora, sekretarja Zveze komunistov v podjetju in še nekatere druge s po 30,000 dinarji. Za podelitve nagrad navajajo med drugim, da izgube ti ljudje pri političnem in družbenem delu mnogo prostega časa. V. Jarc postavlja načelno trditev, da iz družbeno političnega dela ni moč kovati osebnih koristi, ker temelji na prostovoljnosti in je po svoji naravi častno, torej brezplačno! Draga pot do potrošnika J. Petek se pritožuje v ljubljanskem časopisu, kako je mogoče, da zaračuna kmetijska zadruga v Ptuju pri jajcih, ki jih ji prinašajo kmetje naprodaj, pa jih ta nato proda dalje, kar po 20 do 25 odstotkov “marže.” Od kmeta jih odkupijo po 12 dinarjev, kupcu, ki pride ponje, pa jih prav za isto mizo zaračunajo po 15 dinarjev. Taki in podobni slučaji, boljše1 navade v trgovini, so pripravile vlado do tega, da je določila, koliko smejo v trgovinah dodati nakupni ceni, ko računajo prodajno. Ni še znano, v koliko so nove določbe uspešne. Obstoja nevarnost, da bo šlo olago na trg zopet “pod roko,” kot je bilo v navadi pred nekaj leti. Lorain, O. — Za 40-letnico za- Sestri sta se imeli veliko pogo-kcna Mihaela in Mary Rutar, voriti o sorodnikih in življenju, znanih rojakov s 1764 E. 34. St.,'o spremembah skozi 40 let. je prišla na obisk iz Trsta Ma- Imata še dve sestri in tri brate, ryna sestra Justina Jurman — ki žive v Italiji, Jugoslaviji in prošnji za pomoč. Preskrbeli so Laharnar. Sestri sta se videli v Argentini. vse potrebno, da ni bilo prehude žeje. Prav lepa hvala! V kuhinji je bilo tudi vse prav. zadnjič pred 40 leti v domačem | Mrs. Rutar in Mrs. Labarnar kraju na Tolminskem. Mihael sta obiskala nedavno sorodnika in Mary Rutar sta se poročila Mr. in Mrs. Joseph Kenda iz Zu-Štant s pecivom je bil bogato za-deta 1922 v Volščah pri Tolminu,'richa v Ontariu. Tudi nju je ložen. Vam vsem, katere ste pa kmalu nato odšla v Ameriko, j zanimalo, kako živi njuna se-pomagale ali pa napekle — Bog Ko je prišla Justina Jurman'strična v Trstu, povrni! Labarnar v Lorain, jo je sestra j Mrs. Justina Labarnar bo že Da je bilo zabave dovolj, si komaj spoznala, saj jo je videla ,ta teden odpotovala nazaj v lahko mislite. Posebno, ko so^zadnjič, ko je bila stara komaj jTrst. življenje tu jo je v mar-začeli deliti darila, je postalo ži- jlO let. štirideset let je dolga do- sičem iznenadilo, posebno mno-vahno. Privlačna sta bila zlasti ba in človeku pusti svoje znake žica avtomobilov in precej druga-FM radio in bicikelj. Končno Povprečni dohodki Po uradnih podatkih so znašali v Sloveniji povprečni dohodki v letošnjem marcu 25,288 dinarjev. Nad 25,000 dinarjev je zaslužilo v Sloveniji ta mesec skupno 164,477 ljudi; od teh jih je imelo 2,398 nad 80,000 dinarjev mesečnega dohodka, nad 100,000 dinarjev dohodka 784, nad 120,000 pa 316. Številke navajamo za one, ki se radi navdušujejo za “proletarsko enakost” v Titovi Jugo* slaviji! SZ DL J — kaj je to? Lojzka šifrer z Laporja pri Mariboru pripoveduje v “Delu,” kako je šla v trgovsko podjetje “DOM” v Gosposki ulici v Ma-riboru kupovat zastavo. Ko je zahtevala za nakup potrdilo, je prodajalki dejala, naj napiše p°' trdilo za SZDLJ Laporje. Ta je vprašala: “Kaj je to? Kako naj napišem?” Kupovalka jo je vprašala: “Tovarišica, ali niste članica Socialistične zveze?” Dobila je odgovor: “Ne, kaj je to? Ali je mus?” ičie pomislimo, da pišejo o Socialistični zvezi v časopisih vsak dan cele kolone in imajo v vseh krajih redne sestanke te zveze, potem je res zanimivo, da pr°' ske pesmi. dajalka v sredi Maribora o tem Posebno povdarja poročilo, da ne ve nič. Zanimivo je, da o tem so se vršile slavnostne litanije |ni vedela nič tudi čistilka v trgo-prvič v tej cerkvi v slovenskem vini, ki je brez dvoma pripadni' jeziku in pele slovenske pesmi. jCa ‘delovnega ljudstva.’ Ta je Tirolci so napolnili cerkev in kupovalko prijela, čemu proda- sta tudi ta dva dobila svoja lastnika. Vsem trgovcem in St. Clair Savings iskrena hvala za naklonjenost. Imeli smo priložnost opazova- v vseh pogledih. Jčtn način življenja. Vrnila se bo Sestri sta si dopisovali, ven- z nešteto novimi vtisi v domači dar nista imeli piSložnosti, da bi >prst jn se nemara še dolgo spoje obiskali. Letos so sa Mrs. I ... . .. „ , . . , „ vi. minjala Amenke. Želimo ji Rutar m njena otroka odločili, I v da plačajo sestri, oziroma teti|Me™° Pot in naiodnesla s ti naš drobiž, kako je hitrih nog,'pot za obisk v Ameriko. Tako seb°j veliko lepih spominov! kako zna nositi vodo v žlici, ka-'je ta prišla v maju v Lorain.' L. B. občudovali lepo ubrano slovensko petje^ pravi poročilo. Tako sem v glavnem povzel vprašala, poročilo slavlja po nemškem listu in se moramo pri tem spomniti večkratnih izjav sen. Lau-scheta, ki pravi, kdor je dober Slovenec, je tudi dober Ameri-kanec in ga bo vsak visoko 'cenil. Tako kakor vidimo, so spoznali Tirolci msgr. dr. Jagodica kot dobrega Slovenca in ga ena- jalko sili v Socialistično zvezo, če tej ni do tega. Tudi ta jo je ali je to mus”? Cenzura alkoholizma Francoska cenzura, za katef6 strogost ali popustljivost je pri' stojen minister za kulturo A^' dre Malraux, je izrezala iz ma “Opica pozimi” več prizoru^, ko visoko cenijo kakor dobrega jker se glavna junaka Gabin domačega duhovnika. Z vese-j Belmondo pogosto vedeta kot p!' liem se pridružimo čestitkam'janca. Užaljeni režiser se je poja^|‘ na ulici z napisom na plošči- Tirolcev našemu dobremu msgr. dr. Jagodicu in mu želimo še i „ _ ____ ___ . mnogo let zdravja do zlate sv. “Minister, ali bi vam bilo všec> maše in da bo se nadalje dvigal če bi cenzura črtala alkoholih6 ugled preizkušenega slovenske- v vaših knjigah?” V Malrauo-ga naroda. vih romanih alkoholiki niso red- Rudolf Lukez. ki. Ivau Pregelj: Božji mejniki POVEST IZ ISTRE prejšnjo ‘Ne bojte se,” je dejal Nžmanič, a rahlo ga je le zadel očitek, da se grešno |gl'a z življenjem!. Za trenu-ek- Ko j je našel vedrost in vzkliknil: Krivo učite, gospod žup-Ali nisem v službi? Ali nisem duhovnik?” Giacomjni j e nejevoljno 2;rnjijal z glavo in se godrnjaje poslovil. Križmani-Ccl Pa je mučila le še nestrp-P^t, da bi prišlo pismo, odgo-V|)r na njegova tri poizvedo-Vanja. v takih trenutkih neučakanosti se je po ure bavil 2 ocetno molitevsko. knjigo, iz nje, pel polglasno Zl?ane pesmi, iskal za sledovi ocetne roke in še za znamenji, določno izplačale, bil pravi morilec, o nekaj dneh je vstal, dasi šibak, in začel opravljati Plovanski posel. Zo- )e Je odpiral krstne in mrt-vaske p ZJUpCL J C 11CVOV? 1 ^egoričeve spomine, ki jih je 1 ’ k° jih je prebral, položil dz je in VJe *n de^° za vse slepe Nesrečne, za Istro, za brate, 1 zapeljane in ° mora biti. Ta- dobrodu-kan)10 ^ep° rejen človek, ne-Pokl f°Sposki, a zanikaren. ^dališki;6 ^ iU d°jal Vidn° !^lar|jarn se, reverendissi-' az sem Braba Tonin.” tete °^ln tirada, kancelarij vedr0 ^re-Zije’” je P°mislil bin 2f] i,.rizmanič. “Zakaj so Vidin" G 1 to Brade ne s0.” ’ lIs^a Pač in kaj široka t da mu vidi dejai. °n*n Spe*; Puklonil misli, in Saj . razumete? Ime kot 1lme’ Glupo. Besede, be-bi dejal. Moje umetniško. Ko sem pralec, Vsako besede, bu'astno Sam sem glumil jze bradače...” °drskih *top*co igralskih in tako n- ‘men pred duhovnika eriega °’ da on^ n* umel ni kajated'te’ Tonin. Pri- je Toi«?^0 iz Ježnja- Ali , teta zdrava?” Se tiadpa Perezija je zdrava, Pin. je odvrnil To- Jaues u.iem pa, da nisem v ujeni službi. Prisodili Je uečesa pod svojini “Bog!” je vzkliknil nenadno veg prestrašen Tonin. Ali sem ga res izgubil? Ali mi ga je povodenj odplaknila? Ne bom; se čudil. Vse se je že zgodilo v Istri in tudi meni, nesrečniku.” Križmanič je prenehal nali-jati. Uganil je, da je prišel Tonin s pismom. Ni pa še imel duhovnik časa razmisliti, da ga je sel izgubil, ko se je bivši igralec prav vedro nasmejal, stegnil roko s pismom, se uklonil dvorljivo, vprašal uradno, če mu je čast biti z gospodom Simonom Križmani-čem, in dejal: “črni Tonin je storil svojo dolžnost in pojde.” Pa seveda ni šel. Ročno je segel po vinu in izpraznil posodo. Potem je zacmakal, ubral obraz v resne gube, razgibal jih spet v zadovoljnost in menil slovesno: “Plavinac.” “Pijte, kar pijte,” je rekel Križmanič in razgrnil pismo Ves se je zatopil v branje. Tonin si je sam točil. Ko je dopil, je dejal kakor sam zase: “čakam.” “Kar pijte,” je ponovil du hovnik, ne da bi se ozrl na poštnega sla v sili. “Bom pa po poti,” je segel Tonin po še zaprti drugi steklenici in jo spravil pod jopič Vstal je in ponovil; “Čakam.” “Seveda, seveda,” je vikni duhovnik. “Kaj ste zaslužili? Greste li v Ježenj?” Iskal je pri sebi denarja Tonin mu je položil roko na rame in menil dobrohotno kot kak stric v igri: “Pustite to. A v Ježenj grem res. Ali naj služim?” “Pa pozdravite teto Terezo,” je dejal duhovnik in našel denar. “Kakor sem rekel —,” je igral ponosnega človeka. Tonin in odšel vzravnan. Duhov nik pa se je zopet poglobil pismo. Bilo je Gregoričevo . Gregorič je natančno poročal, kako so bili osumili Mateja, da je ubil šimna, ga zaslišali in izpustili. Ko so potem našli njegovo palico balto in umorjenčevo listnico pri Mateju v drveh, so ga zopet prijeli. Potem so zasliševali priče. Izvedelo se je, da je bi usodnega dne Mate z rajnim Križmaničem n a živinskem sejmu. Ni kupoval, ker ni imel denarja. S Križmaničem so ju videli v dveh gostilnah. Križmanič je še posedel z znanci od Novakov, ko je Mate odšel. Mate je izpovedal, da j? vse to res. Zakaj je pustil AVGUST 19.—Piknik Baragovega doma na Slovenski pristavi. Zabava in razvedrilo za vse! 2G.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 9.—DSPB priredi piknik na Slovenski pristavi. 16.—Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi OBED v farni dvorani pri Sv. Vidu. Pečene piske bodo delili od opoldne do štirih popoldne. OKTOBER 6. —Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani “card party”. 7. —Pevski zbor Triglav priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. vinsko trgatev. — Igra Grabnarjev orkester. Začetek ob treh popoldne. 13.—DSPB priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 21.—Pevsko društvo Slavček priredi svoj letni koncert v veliki dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 3:30 popoldne. 28.—Pevski zbor LIRA priredi V Gani bodo v kratkem začeli graditi hidrocentralo na re- ob štirih popoldne CERKVENI KONCERT v cerkvi sv. Vida ob 50-letnici svojega obstoja. Po koncertu banket v novi dvorani. NOVEMBER —Glasbena Matica poda v SND na St. Clair Ave. opero. 10. —Štajerski klub priredi martinovanje. 11. —Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 35-letnico svojega obstoja z banketom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 11.—Cerkveni pevski zbor ILIRIJA pri Mariji Vnebovzeti priredi koncert v cerkveni dvorani. 25.—Prosveta Baragovega doma priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu festival slovanskih narodnih pesmi in plesov. Začetek ob 3:30 popoldne. DECEMBER 2.—Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 23.—Baragova prosveta priredi v dvorani pri Sv. Vidu Slovenski božič; Začetek ob 3:30 popoldne. trala, bo imela Gana dovolj elektrike tudi za široko potrošnjo. Skupna proizvodnja električne energije v Gani znaša zdaj 35 tisoč kWh; čez pet let, ko bodo začeli obratovati štirje agregati, bo proizvodnja dosegla 512,000, na drugi etapi graditve pa se bo povzpela na 768,000 kWh. Jez za hidrocentralo so že začeli graditi pri Akosombu, kjer bo nastalo doslej naj večje umetno jezero, dolgo 428 km, obale pa bodo merile v celoti 7650 kilometrov. Zaradi novega jezera bodo morali preseliti okoli 70 tisoč prebivalcev, ki živijo na površini 9000 kvadratnih kilometrov. Velika centrala na Volti prijatelja proti večeru, če je 3il ves dan ž njim? Mate je povedal odkrito, da se je bil rajnim sporekel. Na semenj je šel, da bi kupil junico, pa ga je Križmanič terjal in tudi za obresti sta si prišla navzkriž, Kamj Je šel potem Mate? Šel je še v eno gostilno. Sam? Sam. Videl je živino pred hišo, pa menil, da so v hiši še cupci. Potem? Potem ga je oil kakor vrag obsedel. Nekdo mu je zmaknil balto. Žalil je pivce, da so planili. Enega je pritisnil ob vrata, potem pa jih je pomirilo dekle, ki je točilo. Ali jo pozna? Znana mu je bila po obrazu, čigava in odkod pa je, ni vedel. Potem? šel je domov. Ali ni hotel biti prej z ono točajko še nekam bolj domač? (Dalje prihodniičl ki Volta. To bo doslej največji objekt na afriški celini in hkrati največja investicija Gane. Po desetih letih proučevanja načrtov in pogajanj o investicijah je zamisel toliko napredovala, da se bodo začela gradbena dela, ki bodo zahtevala v celoti okoli 200 mil. dolarjev. Polovico sredstev bo dala Gana, 49 milijonov Mednarodna banka za obnovo in razvoj, 37 milijonov dolarjev ZDA, 14 milijonov pa Velika Britanija- Že prej je Gana vložila 84 milijonov dolarjev v graditev Jurgena Eysencka, "Ponedeljska otožnost" Prvi dan v tednu so izostanki v britanski industriji dvakrat nad povprečjem. Neredkokdaj, še posebej pa takrat, kadar lahko postrežejo z razveseljivo novostjo, se angleški večerni listi naravnost prehitevajo v naslovih, ki se glasijo nekako takole: Kljub ponedeljku vesela novica—znižane občinske takse... Zares se zdi, da Angleži na splošno ne marajo ponedeljka, in sicer očitno zato ne, ker je prvi dan po sorazmerno dolgem koncu tedna, ki se začne za nekatere že v petek proti večeru. Najnovejše statistike povedo, da sta “ponedeljska otožnost” in tako imenovana “prostovoljna odsotnost” prvi dan v tednu zdaj že industrijski problem. Izostanki, upravičeni in samovoljni, se gibljejo v angleški industriji med delavnikom okoli povprečja 750.000 ob ponedeljkih pa jih je dvakrat več. V številkah izražena gospodarska škoda zaradi “pone-deljske otožnosti” znaša v britanski industriji skoraj toliko kot različne oblike stavk. Listi, ki so iskali razlago in ozadje ponedeljskih izostankov, so pritegnili tudi razne strokovnjake, med drugim profesorja spomini na najnovejša doživetja, pri katerih je užival”. Črtajte ponedeljek s prvega mesta delavnikov,” je zapisal značilno angleški humorist, “pa bo to dan najlepših doživetij i n spominov. I n i;orek? O tem kasneje... o------ Anglija se izjavila proti ojkotiranju Katange LONDON, Ang. — Angleška vlada je izjavila; da ne more pristati na sklepe, ki jih je napravila v državnem tajništvu Združenih držav posebna komisija, sestavljena iz delegatov Amerike, Anglije in Belgije. Ti predlagajo gospodarski in prometni bojkot Katange, ako bi ta pristala na tako federalno ustavo, kot si jo zamišlja kon-goška vlada. S tem je znova propadel predlog kongoškega ministrskega predsednika, da je treba pro-Katangi nastopiti s silo, ako nič drugega ne pomaga. Podobno stališče je zavzela tudi Belgija- Zastali so tudi razgovori, kako naj se delijo davki, ki jih plačuje naj večja kongoška kompa-nija Rudarska zveza. Davki dosegajo čedno vsoto $40—50,000,-000. Do sedaj jih je dobivala samo provinca Katanga. Velike države mislijo, da bi jih bilo treba deliti med centralno vlado in Katango, toda o ključu se ne morejo sporazumeti. Kompromis se bo najbrže sukal oko-50:50%. modernega pristanišča blizu A-kre, z ameriškim konzorcijem aluminija pa se je pogodila o graditvi velikega aluminijskega kombinata v pristanišču Temi. Kombinat je sestavni del načrta za hidrocentralo na Volti, ker bo ta tovarna poglavitna potroš-nica tam pridobljene električne energije. Ko bo dograjena ta hidrocen- psihologije na londonski univerzi, ki je dejal takole: “Večina delavcev pač ne ljubi dela, ki ga morajo opravljati. Profesor Broadbent, ki dela v inštitutu z a industrijsko psihologijo v Cambridgeu, je prepričan, da je ta pojav posledica dejstva, da delavec da več od sebe in dela prizadev-neje šele potem, ko “bledijo ka v označbi sledeča: & 85 50-mefti ameriiko mero J3VŽ, 36 J« 87 je 14^, 38 je 15, 89 je 1546 je 1B«4, 41 je 16,'42 je 1.6%, 43 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča — 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m. Votle mere: pint — 0.57 1; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) — 36.35 l; 1 barel (sod) — 181.74 1. Vteži: 1 funt — 453.59 g; 1 unča — 28.35 g. Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj ja enako 5 Celzijevim. O C — 32 F; O F — 17.78 C, 100 C — 212 F, 50 C — 122 ?. 10 C — 60 F. Ploskovne mere: 1 aker — 10.46 arov, 1 kv. milja — 2.50 kv. km. MAU OGLASI Sobe oddajo Sobe oddajo pečlarjem na 5410 Stanard Ave. Kličite EN 1-5606. (13,15,17 avg.) Naprodaj Dvodružinska hiša in enodružinska naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V bližini cerkve Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-6204. (154) Stanovanje v najem Pet na novo dekoriranih sob oddamo na E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer. — (155) LEPOTA PRETEKLIH DNI — Slika kaze del dvorišča znanega Rila samostana v Bolgariji, ki je bil zgrajen v 9. stoletju. Slike svetnikov na desni so ob vhodu v cerkev Matere Božje. Britanija prenehala izdelovati rakete LONDON, Vel. Brit. — Vlada ustavila nadaljne izpopolnjevanje in produkcijo artelerijske rakete “Modra voda”, ki je sposobna ponesti atomsko bombo okoli 75 milj daleč. Rakete domačega izdelka bo nadomestila ameriškimi. Ta korak angleške vlade je naletel v parlamentu na precej ostro kritiko. Pričakujejo, da bo okoli 2,000 delavcev v letalski industriji izgubilo s tem svoje delo. -------O------- Sovjetija nadaljuje z atomskimi preskusi WASHINGTON, D. C. — A-tomska komisija je objavila, da je Sovjetska zveza pretekli petek razstrelila nad Novo Zemljo atomsko bombo z jačino izpod enega megatona. Prva objavljena eksplozija je bila močna okoli 30 megatonov, druga sredi preteklega tedna pa okoli 10 megatonov ali 10 milijonov ton običajnega smodnika. Vsi preskusi v sedanji vrsti so bili doslej izvedeni na področju Nove Zemlje v Severnem Ledenem morju. ------o----- Ajtneriika In evrop^fit« označba mer Pri čevljih je razlika v označbi aiere za približnih 32do Si* točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri mot kih ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 jfc to ameriške mere 61/0; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je li ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mei e. Tako bi'na primer št. 88 bila ameriške mere 8 8,1. bi bila 6 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je ra* lika v označbi mere vedno za f točk. Na primer, če vam sorod nik piše, da nosi obleko št. 40, j< to ameriške irA^re 32, št. 42 j? ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 j* 14. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 88 je ameriška 12. 40 je 14, 42 ie 16. 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače ajajo mei’e v Evropi s št, 42; kai i« enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 4R 'ie 36, 48 j> *8, 50 je 39, 52 je 41, 64 je 43 In 58 je 44. Pri moških-srajcah pa je razil IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V najem 4 na novo dekorirane sobe oddamo na 6311 St. Clair Ave. $38. Upoštevali bomo tudi samce. Kličite IV 1-8196 po 6.30. (156) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. Lastnik prodaja 6-sobna Colonial hiša naprodaj blizu E. 140 St., globok lot, več posebnosti. Kličite GL 1-7781. (154) Sobe oddajo V najem oddajo 4 sobe zgoraj, plinski furnez, porč spredaj, veliko podstrešje, vse lepo urejeno. Oddajo mirnim starejšim zakoncem; preproga v stanovanjski sobi, kuhinjska peč dobro ohranjena. Na 1134 E. 76 St. (10, 11 aug.) IZVRŠUJEMO VSAKOVRSTNA CEMENTNA DELA, NOVA IN POPRAVILA. JOHN ZUPANČIČ 18216 Marcella Rd. KE 1-4993 V najem 3-sobno in 5-sobno stanovanje oddajo blizu cerkve Sv. Vida. Kličite 361-4884 med 4. in 7. uro popoldne. (7, 11 avg.) PRENOVIMO IN POPRAVLJAMO kuhinje - kopalnice - Formica vrhna plošča Kličite 641-0422 JURKOVIČ MILLWORK _______6206 Broadway Prijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St., EN 1-4212 CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita se do nas JGS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 m m S RENE BAZIN: ■ ■ ■ ■ ■ : IZ VSE SVOJE DUŠE! m ■ ■ ■ r«i ROMAN Stopila sta nekaj korakov od koče in sedla v plitev čoln. Loutrel je dvignil konec droga, ki je nanj bil pritrjen kos platna. Veter, ki se je bil vzbudil, ju je nesel proti toku v noč, ki je prodiral vanjo bogzna odkoc prvi bledi svit zarje. Luna je bila videti prav na obzorju kakor stražnik, ki mu moči pojemajo. “Henrietta”, je šepetal stari zase, “Henrietta!” In to samo ime mu je bilo misel brez konca. Kriki ptic so klicali dan. Bila je ura lova, ko se svetloba še obotavlja, ko sloke, galebi, kozice in pribe privzdigujejo odrevenela krila, stečejo po produ, se spoznajo, ožive pred odhodom in vzlete v lahkotnih jatah. Loutrel in Madiot sta se vozila dokaj daleč navzgor, proti visoki skupini jagnedov. Pristala sta na koncu otoka in čoln se je do polovice pokazal iz vode ter se dotaknil zemeljske končine, ki jo je tok izpiral z obeh strani. Ribič je zažvižgal. Nekdo se je pokazal izza vrbinovega debla, ki je že začelo poganjati. Dvanajstero koncev vrbja mu je viselo za pasom. Bil je Etienne. CHICAGO. ILL HELP WANTED MALE ROLL FORMING MACHINE OPERATOR & SET-UP MAN Must read micrometer, sliding caliper to 64ths of an inch, to measure all dimensions, and radii of formed shapes. Ability to make exacting set-ups and adjustments on Yoder & Dahlstrom machines. — Top Wages Plus Incentive Liberal Benefits. ALTO MEG. CO. 1647 Wolfram St. Chicago 13 Or Call Miss Smith For App’t. WE 5-7080 (10, 13, 15 aug.) REAL ESTATE FOR SALE LA GRANGE — 3 Bdrm. Ranch. Att. gar. Excellent cond. Beautiful landscaped. Vz acre. Top location. Close to everything. Priced for immediate sale by owner. $22,000. — 246-5083. (155) EDISON PARK — By Owner. 7770 W. TALCOTT $23,750 or ? — Low taxes! 6 Room brick Cape Cod fully landscaped cor. lot. 3 Bedrooms, w-w carpeting throughout. Full basement. car gar. Nr. schools, transportation, shopping. Excellent condition. NE 1-4369. ' (155) MELROSE PARK — BY OWNER 12 rm. house, poss. inc. prop. 3 baths, good income, taxes $230. 2 car gar. on main street, good transp. 2 lots. 62”. $28,000. 1211 N. 19th. FI 4-4047. (155) LYONS — BY OWNER 6 Rm. Georgian, 2 car gar. Comb. Alum, storms and screens, draperies, Auto washer-dryer. New wall to wall crptg. Asking $18,500. HI 7-2024. (155) ALGONQUIN, — BY OWNER. — Yr. old brk, ranch, Att. gar. 3 Lge. bedrms. Lge. kitch. dining, area. Full bsmt. 2 fireplaces, plastered walls. Mohogany cab. and woodwork. Tile bath, kitchen. Gas ht. price includes crptg. drapes and water softener. 1 Blk. from Elementary school. 1% blks. Parochial. 2 Blks. from New Junior High. — $24.500. or terms. OL 6-7895. (155) BOATS FOR SALE 22’ CABIN CRUISER, FULLY EQPD. FLYING BRIDGES and galley, tandem axel, tilt bed trlr. Ready to go. Asking $1,500. Private. FO 6-1242. (155) Ko je zagledal starega Madiot-ja, je stisnil obrvi in stopil na golo obalo. Eloi je z dvema prstoma po-svaljkal brke. Glava mu je bila napol skrita v zavihanem ovratniku. Gledal je fanta, ki se mu je bližal in ki ga je tako ljubil. “Antoine je obsojen.” “Tako, gospod Madiot.” “Na smrt.” Mladi mož je del z glave svoj klobučinasti klobuk z zavihanimi krajci kot bi bil storil pred krsto Antoineovo. “Ne”, je dejal Madiot, “motiš se, Etienne. Zdi se celo, da ga bodo pomilostili. Ni več na nas, da bi mu usodo spreminjali. Ena pa je, ki joka.” Podolgasta, nežna in možata glava se je obrnila v jagnedji gozd, katerega gole veje so segale druga v drugo. Prvo bledo jutro se je porajalo med debli. “Joka tako, da je bolna od joka . ..” “Oh!” je dejal Etienne. In njegov glas je zvenel tako bolestno, da je Madiot nadaljeval: “A ne tako bolna, menim, da je ti ne bi mogel potolažiti, fant moj. Pridi z menoj. Prišel sem po tebe . ..” “Ni me klicala ona, kaj ne?” “Ona spi”, je mehko dejal Ma- CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE BROADVIEW — 3 Bdrms. liv. and din. rms. 2 baths, rec. rm. summer kit. 2 car gar. Scrn. patio. Alum. S. & '9. Schls. shops, trans. Owner. FI 3-8568. (154) PARK RIDGE — By owner — 4 bdrm. brick split-level. 2 ceramic tile baths., Cabinet kitch. Disposal, dishwasher, Den plus Ige. family rm. with floor to ceiling windows overlooking garden area. Fully cptd. Att. 2% car gar. Large cor. lot. Mid 30’s. 823-0298. (154) DOWNERS GROVE, Custom built. 69x29 ranch home, Face brick. Lnd-scaped lot 100x150. 2 large bedrms, Breezeway. 2 Fireplaces, 2 car gar. Gas heat. By owner transferred. $24.500. WO 8-6114, 4107 Washington St. . (154) OAK PARK — Large 4 bedroom stucco house. Mod. kitchen and bath. Low taxes. Vz Blk. to Congress L. Call EU 3-0081. (154) DEERFIELD — BY OWNER 8 Room White Colonial. 4 Bdrms. Rec. rm. with bar, 2 baths, on landscaped acre, two car gar. Storms, screens. Asking $27,000. Windsor 5-0685. (154) BUSINESS OPPORTUNITY WIDOW WOULD LIKE TO™ RETIRE — Will Sacrifice. Complete business. Est. 42 yrs. Catering, dining rm. Bake shop. All brk. bldg. Tile brk. inside walls, overhead sewers, Stm. ht. Stoker. 6 Rm. flat upstairs. 2 car gar. 947 W. 79th St. AB 4-4212. (154) DELICATESSEN AND GROCERY STORE COMBINATION Est. 18 yrs.. Good going business. Priced for immediate sale by owner. Leaving State. LO 1-0624. (154) HARDWARE-PAINT, quality Pk, Ridge Hwy. loc. Sales up, growing, profitable. $28,000 cash required. Beaut, aptmt. available. MO 4-7531. (156) GROCERY STORE Well Est. Steam heat with 4 room apt. in rear. Completely equipped. Good going business. Other interest. $3,500 cash for quick sale. — 1162 Diversey, LA 5-1381. (155) diet. “Mislim pa, če se zbudi in bi mogla vedeti, da te to, kar se je zgodilo z Antoinenom, ni spremenilo, da ti je še vedno za njo, mislim, da bi se potolažila hitreje nego z mano . .. Zakaj koncem koncev — saj te to ne bo motilo, ljubi moj Etienne, da je Antoine zašel s poti? Saj še vedno misliš nanjo?” Veselje je zasijalo v sinjih Etiennovih očeh. Odvezal je vrv, ki je na njo bil navezal vrbja, jo zagnal očetu k nogam. Nič drugega ni odgovoril, le roke je iztegnil prvemu žaru dneva nasproti in vzkliknil: “V čoln, stari Madiot, jaz veslam!” Upal je mnogo manj nego stari, a bila je v njem mladost, tista mladost, ki v njej vse poje, čeprav ni velikih nad v njej ... XXX. Pristala sta dve uri kasneje med zasidranimi jadrnicami prav tik ob robu skale, ki se je na njej dvigala hiša. Etienne ni bil slekel svoje volnene srajce in Madiot ni bil zavihnil nazaj ovratnika svojega kosmatega suknjiča. Molče sta šla po stopnicah. Nekaj jima je stiskalo grlo. Vsak izmed obeh se je boril s strahom pred neodgonetno usodo, ki je čakala do odrešilne besede samo na to: da prehodita še deset stopnic, eno stopnico. Na kraju življenja — Madiot, ki se je bližal koncu, Etienne, ki ga je šele začenjal — sta se oba tresla pred voljo dekleta, ki poreče: “Živi, ostani!” ali pa: “Trpi, odidi za vedno!” Zdelo se jima je, da sta že pred njo. Uganjala sta vljudnosti pred hišnimi vrati, ker sta se bala tistega, zaradi česar sta bila prišla. Henrietta ju je bila zaslišala in spoznala po glasu. Bila je oblečena, da odide. Oblekla je bila črno delavniško obleko. Ono bore krvi, ki jo je imela v licih, je izginilo. A tudi ona se ni zbala usode. Šla je naravnost do vrat, ki so vodila v drugo sobo, jih od- [ prla in rekla Etienneu: “Pridite!” Etienne je vstopil v sobo in stric Madiot se je drhteč umaknil, da ga je spustil mimo. Henrietta je bila stopila prav k peči. V zrcalu, ki je viselo nad njo, so se ji lasje, ki so ji vse naokrog silili izpod klobuka, blesteli kakor velika zlata roža. Bila je doumela, kaj je storil stric Eloi in kako ji je Etienne podal dokaz svoje ljubezni. Tu sta bila zdaj oba, Etienne in Henrietta. Etienne je stal dva koraka pred njo poleg male mizice. Z očmi, vajenimi vodnih globin, je izpraševal njene svetle oči. Stopala je iz njih njena duša prav tesno k njemu. Nikdar še ni bral tako razločno njenega prijateljstva, ki je bilo tako globoko, da je sličilo že ljubezni. In vendar to ni bila ljubezen, zakaj bilo je še nekaj v teh dragih očeh: nov sklep, ki je zmagal pred kratkim in ki je še drhtel od prestanega boja. Pravila mu je s tem vse, kar mu je hotela povedati, in to s tako prisrčnostjo, s tako bolestjo, s takim usmiljenjem, da bi tega nobena beseda ne mogla izraziti. In on je razumel vse, ker je ljubil. Stric Madiot je napenjal ušesa, a ker ni slišal ničesar, je mislil, da govorita po tihem. Ko je dolgi Etienne začutil, da ga silijo solze, ni umaknil pogleda od nje. A da bi jih zadržal, je hotel govoriti in je rekel: “Niti vaš brat in nič me ne bi bilo ustavilo, vidite.” Tenke njene ustnice, ki jim je bil dan dar tolažbe, so se zganile in so izpregovorile: “Etienne moj, ljubila vas bom vse življenje! Vse življenje vam bom hvaležna za to, kar ste storili. Nisem imela brata razen vas, ne prijatelja razen vas ...” In ko so pritekle solze po zagorelih Etiennovih licih, je še rekla: “Če bi moje srce bilo še moja last, bi vam ga dala. Bog ga je vzel za svoje reveže. Pozabite me!” Tedaj je, ne da bi vedel, kaj dela, dolgi Etienne iztegnil roke. Drznil si je v veliki svoji stiski priklicati k sebi njo, ki nikdar ne bo njegova. Razumela ga je. Henrietta je bila že nagnila glavo za poljub. Henrietta se je vrgla v objem, ki jo je čakal. Čutil je lepo plavolaso glavo, ki se mu je stisnila na ramo. Z vsemi svojimi silami jo je pritisnil k sebi in jo poljubil. Za trenutek sta njuni srci bili drugo ob drugem. In potem jo je prav nalahno odrinil od sebe ter odhitel. Sklonjena je obstala na kraju svojega prvega poljuba. Madiot, ki ju je oprezoval, se je bil že razveselil. Ko pa je videl, da gre Etienne mimo njega in da prijema za kljuko na stopnišče, je vzkliknil: “Zadrži ga, Henrietta, odhaja, odhaja!” Ostala je negibna, dokler dolgi Etienne ni izginil. In ko je padla kljuka na vratih za Etien-neom zopet v svojo lego, je stopila naprej k starcu v kuhinji. Prijela ga je za roke, odvedla ga v svojo lepo sobo, svoje kraljestvo, kjer je bila ona vladarica. Ne da bi izpustila obeh nemirnih rok, ki so se oklepale njenih, ga je posadila na stol. Ginjena ob lastni bolesti in še zaradi tiste, ki jo bo povzročila sedaj, je rekla: “Stric Madiot, jaz Etiennea nisem zadržala, ker imam skrivnost!” “Kaj pa takega, dete?” “Ne bom se možila.” Toliko zaporednih udarcev je, se zdi, zlomilo starčevo moč. Iztegnil je svoj bedni, trudni obraz, ki je bil postal samo skupek gub, kjer je živelo le dvoje žalostnih oči, in zdelo se je, da išče okrog sebe miru nekdanjih dni, lepo domačijo, kjer je bilo tako dobro, veselo živeti s Hen-rietto, iz preteklih časov: “Ali, dete, če je njemu prav?:’ “Ne bom se omožila.” “Tudi z drugim ne?” “Ne, stric Madiot.” “Kaj torej? Ah boš nuna?” “Mogoče.” Vstal je kakor mladec, stopil nazaj, jo premeril od glave do nog. “A, nesrečnica!” je vzkliknil. “Ni bila srečna!” Kar je bilo v njem še sile, srda, presenečenja, je plamtelo v njegovih slabotnih očeh. Stari godrnjač se je zbudil v njem. Začel je hoditi po sobi z dolgimi koraki od ene stene do nasprot- nega okna, ki je skozenj sijalo vedro jutro. (Dalje prihodnjič) IZPOD NEBA — Pri nedavnih vajah ameriških in danskih padalskih oddelkov v Jutlandiji je bilai posneta tale fotografija. Ne pozabite voliti dne 14. avgusta in obdržite nizki mestni davek DAVKI! DAVKI!! DAVKI!!! VOLITE "NO" NA POSEBNIH VOLITVAH DNE 14. AVGUSTA John Carney “PRAVI” (okrajni avditor) Frank Brennan “PRAVI” (okrajni blagajnik) “DAVKI NA NEPREMIČNINE SO PREVISOKI” Tudi mi pravimo! Volite NO v torek, 14. avgusta! če pozabite volit 14. avgusta, se bodo davki za kritje mestne uprave zvišali za 15%. Cleveland Association of Building Owners and Managers Apartment and Home Owners Association Forest City Park Civic Association, Inc. Drake Area Street Club Liga Ochrony Gospodarczej Tax Payers Protective League, Inc. Buckeye Mome Owners Improvement Association Harvard-Scott-Lee Association KARL DULDNER, Chairman, 691 The Arcade RAZPRODAJA 20% popusta pri vsem blagu Še večji popusti pri mnogih oblačilih. Ne smete zamuditi te izredne prilike za nakup oblačil za vso družino. To je najugodnejša prilika, da nakupite oblačila za šolske otroke za celo leto. Boste prihranili izredno veliko. Pri Anžlovarju ste vedno dobrodošli. Pridite in oglejte si našo zalogo in svobodno vprašajte po cenah, tudi če nimate namena, da bi kaj kupili. ANZLOVAR'S DEPT. STORE 6214 St. Clair Ave. WE GIVE and REDEEM EAGLE STAMPS . v - 1885 1981 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MAME IN STARE MAME Johanne Klopčič ki je umrla 13. avgusta 1961 Danes je dan nase velike žalosti, saj je na ta dan pred enim letom umrla naša ljubljena mama in stara mama, katere ljubezen do nas je bila tako predana in tako zvesta, da je znala samo dajati. Naša mama! Mama mila, mama ljubezniva, zakaj si nas zapustila? Tako smo Te ljubili, da Te ne moremo pozabiti. Zgubili smo ljubo mamo, ki je imela zlato srce, ki nam je pomenila več, kot vse bogastvo sveta. Pustila nam je lepe spomine. Mi smo Te zgubili, draga mama, Bog pa je pridobil najboljšo mamo, kar jih premore svet. Na Tvoj grob bomo položili rdečih vrtnic šopek lep. Naj bo dokaz naše ljubezni in spomina na Tebe, ljubljena mama! Tvoje tri žalostne hčerke: JENNIE STANONIK, MARY PEČEK, FRANCES KETCHAVER zeta: BEN STANONIK, ALBIN PEČEK Vnuki, vnukinje, pravnuk in pravnukinja. Cleveland, Ohio, 13. avgusta 1962. : A ‘c . '..y<. v:1:." , nh-. k.'/., ft' ■efetu;’':"' • • .• v •• v • • • F| ’ ........t I ~' MALA POMOČNICA — Dekletce pomaga svoji mami pri navijanju hmelja na prekle v Kentu na Angleškem.