Slev. 294.
Posamezna Številke stane 1 Din.
V Milani, v nedeljo ht 31 fleranira ua
Leto Ll
6=s=» Naročnina ta državo SflSi
do pr«aitca.
A) p« po«t) mMoAao Oti U
b, dostavi|ea^ m do«
ataaadno	, a tf
ea inozemstvo 3 M«»OM ......niu n
ss Sobotna Izdaja: s
» J«gu»ia«l{t.....Sta SO
t IfiuIJJMUl...... 4C
m Otoi laser atom i
Bojetoipaa oattuu *r»»a aull oflias smi Ola 1*50 t« (Ha t —» VallU *«1«U aad 49 mm *t> lina »o Oiau 2 SO, ooauu 'ML M 0 a »—.
M w6|«a oarodUo muk
Ltbato nak dan icmmiS ponedeljka tn aaava po uradnik« ik i, ad tjatta(.
®«*«««»o io « iapiurt«*i »»«" »tat. 6/in Bo.opisi m se vra£a|o; aalrnulrana ptamo sa aa apro|eioa|o. Oreda telet šiv 50. opravo ktv 318.
Političen list za slovenski narod.
Oprova 10 « Kopitortovi oi.». - Haeiu p«tta« aru. MoMtaaika M 460 u aarodaioa ta »L J4« aa <t«laao, a>grak39 t1l, etraiav. /5W praksa lo doooi U.IVI.
Perrign!. — M. O,
Pred Novim letom.
Ne vem, če ste opazili, toda stvar stoji, da se vračamo polagoma v zlato dobol...
Skozi zrak veje nekaj kakor topel dih vesoljne dobrohotnosti, kakor pravi široko, ki moči hodnike. Najdobrotljivejši nasmehi se svetlikajo na najosornejših obrazih in jasnč še tako oblačna čela.
Krošnjar, pri katerem kupujem, drži z levičarji; toda danes mi je tako nekako povedal, da mojs znano zmerno mišljenje odslej naprej ne bo nikaka ovira več za njegovo spoštovanje in prijateljstvo do mene in ona velika zverina, zelo nevarni anarhist, ki čisti čevlje v bližini na Gosposkem trgu, se je spozabil tako daleč, da se je odkril, ko je šel mimo gospod župan.
Moj hišnik že osem dni pomeat stopnice vsako jutro in mi sledi na sredo ceste a klobukom v roki in me sprašuje po ce-njenem zdravju. Pismonoša priteče trikrat ali štirikrat dnevno, gre lepo gori Čez vseh oeeniinštirideset stopnic (drugače pušča pisina kar pri hišniku), pozvoni in čaka z angelsko udanostjo, da dekla blagovoli odpreti vrata.
Pek mi nosi kruli, da ga je veselje vi-
| deti, in mi dovoli, da si ga izbiram v košari, svežega, belega, ravno prav zapečenega, s tisto zlato skorjo, ki mi tako ugaja. Mlekarica je opustila pri mericah dvojno dno in namesto da bi molzla samo vodnjak, molze tudi kravo sem in tja.
Kočijaži pritečejo na najmanjši poziv, stopijo s kozla, očistijo z rokami stopnico, obrizgano z blatom, pretresejo blazine, po-j tegnejo kvišku šipo in se vam zahvalijo, ko jim daste v roko osemdeset centezimov po | tarifi. Ko sem se pred mesecem upal zahtevati nazaj ostanek od lire, me je meslni Automedon poslan ponj v neko deželo, ki je ne pozna železniški vezni redi...
V restavraciji se marmornate plošče svetijo kot ogledala, kozarci se iskre kot dijamanti, natakarji vam bero v očeh, kako hočete imeti pečen befsteak, uganejo na najmanjši mig, kakšno pečenko inrte naj-rajše in komaj sedete, vam že prinesejo sol, poper, grenčico, kozarec vode, vžigalice, zobotrebce, časopis, brisačo in gledališki list
Brivec vas počesa, da izgledate kot vzorec v modnem Časniku, glavo vam iz-pere z dišečo vodo, obrije vas z novo britvijo, narahlo, da strmite, obriše vas s prtom, ki diši po sivki 111 mečku kilometer daleč: in potem vas naoudra. vas okrtači
Nevidna roka
Belgrad, 29. decembra, (Izv.) Minister dr. Jankovič j« definitivno padel i« vlade. Zveza med njegovo demisijo in padcem Laze Markoviča je ista. Njun odstop »o zahtevali izvenparlamentarai krogi, ki so
proti Pašlču.
sklonili borita »e proti Pašičevi korupej, Pašič, ki je proti vol;i večine radikalnega kluba trdno sklenil Jankoviča držati, je podlegel. Tako se počasi plete vrv, lu prej ali slej zadrgne vrat Pašiču.
Upravna razdelitev Slovenije.
Vldovdan9ka ustava določa razdelitev države na »oblasti« ali, slovensko rečeno, na okrožja. Ustava določa dalje, da ta okrožja ne smejo imeti več prebivalcev kakor 800 tisoč.
Teh dveh določb vidovdanske ustave belgrajska vlada glede Slovenije dolgo ni izvršila, čeprav bi ee bila morala po določilih ustave ta razdelitev že davno izvršiti. Vlada je le od časa do časa namignila, da hoče »pokrajinsko upravo za Slovenijo« likvidirati, izvršila pa tega svojega namiga-vanja doslej še ni. S svojo popustljivostjo v tem vprašanju je centralna vlada pokazala sicer bolj malo spoštovanja pred ustavo, dokazala pa je zato nekoliko več praktične pameti.
Sedanjo vlado pa je začela, kakor vse kaže, zapuščati tudi pamet. Sicer ne bi bila naročila novoimenovanemu ljubljanskemu velikemu županu, naj bo njegova prva nalaga »likvidacija pokrajinske uprave za Slovenijo«. To naročilo je sicer v skladu z določili ustave, je pa ob enem nerazumljiv udarec oa upravno prakso in na navadno pamet.
Ustava določa za samoupravna okrožja iako obsežen delokrog. Načrt dr. Voje Ma-rinkoviča določa še obsežnejšega.
Delovanje samoupravnih oblastij ta Gradov bo stalo sicer v enem in v drugem slučaju pod večjo oziroma po Marinkoviče-veco načrtu pod kvantitativno nmnj-5o kontrolo centralne vlade, ampak neko delo bodo samoupravne oblasti le imele.
Za izvrševanja vsakega dela pa je po-taebeu primeren prostor in so potrebni ljudje. Ključavničar potrebuje delavnico, če hoče izvrševati svojo obrt, in potrebuje pomočnike iii vajence. Tako potrebuje svoje prostore tudi samoupravna gosposka In potrebuje tudi svoje I j .di.
V Mariboru pa za enkrat ni prostora za samoupravno uradno delavnico in tudi ni stanovanjskih prostorov za uradništvo. Zato ne moremo prav razumeti, kako in kdaj in kje naj bi začela poslovati in uradovati samoupravna oblast za mariborsko okrožje.
Gospodje v Belgradu so si očividno predstavljali likvidacijo pokrajinske uprave za Slovenijo tako, da bo ukazal novi veliki župan iz aktov, ki danes leže na uradnih mizah v Ljubljani, izločiti vse one, ki se tičejo zadev novega mariborskega okrožja, v »ekshibitne« protokole se bo enostavno napisalo: »Odposlano dne tega in tega na veliko županstvo v Maribor« in likvidacija bo izvršena. Niso pa mislili gospodje v Belgradu oa to, kam bo velespoštovani g. dr. Ploj tiste zaboje spravil, in tudi ne na to,
in kje bo akte reševal. Ali mislijo v Belgradu, da so akti, ki prihajajo iz mariborskega okrožja v Ljubljano, samo take
narave, da lahko čakajo na rešitev cela desetletja?
Pa utegne kdo reci: Zakaj pa se ne bi reševali akti iz mariborskega okrožja še naprej v Ljubljani kot doslej, samo pod drugo firmo. Tudi uradništvo se teoretično lahko razdeli na dve skupini, na ljubljansko in na mariborsko, a obe skupini ura-dujeta v Ljubljani. Zakaj je pa 1 v o v s k a poštna direkcija za časa vojne lahko poslovala na D u n a j u ?
Vse to se da res narediti. Toda če ostane v p r a k s i vse pri starem — ali se ne bo potem vsak pameten človek vprašal: Čemu pa sta nam potem potrebna dva velika župana, če en sam lahko vse delo opravi? Čemu dve uradni poslopji, če zadostuje eno? Čemu? Ali samo zaradi centralističnih kapric?
Naj zadostujejo le-te opazke z ozirem na zunanjo, tehnično, stran te delitve.
Mnogo važnejša pa so druga vprašanja. Bivša vojvodina Kranjska in bivša vojvodi-na Štajerska sta zapustili novi državi SHS lepo deželno premoženje. Kje je to premoženje danes? To zadevo bo treba prej ali slej razčistiti in polagati račune 1
Kranjska deželna imovina ni imela samo aktiva, ampak tudi pasiva, ki jih je treba danes ali jutri poravnati in definitivna likvidacija utegne odkriti še marsikake nove obveznosti. Tudi iz mirovnih pogodb utegne še narasti kakšna obveznost — in sedaj nastane vprašanje: Ali je te že poravnano? Kdaj bo poravnano in kako?
Sličen siučaj imamo v bivšem Štajerskem- C-3utrala, ki je upravljala nekdanje štajersko deželno imetje, leži danes izven naše država Ali je t/: centrala že likvidirala? V slučaju likvidacije pa mora sloveaski del bhše Štajerske dobiti svoj primerni likvidacijski delež, ker je slovenski del Štajerske tudi plačeval redno svoje prispevke za deže.no gospodarstvo v Gradcu tako kakor nemški del. Vsa ta premoženja, premoženje bivše vojvodine Kranjske in premoženje slovenskega dela bivše vojvodine Štajerske pa je treba najprej ugotoviti in potem obračunati tudi z državo bHS, v kolikor je ta gospodarila s premoženjem obeh kronovin. Šole potem, ko bo ugotovljeno premoženjsko stanje obeh okrožij, je mogoče misliti na aktiviranje okrožij, ko bodo ta okrožja nekaj imela, ker okrožje brez denarja in brez premoženja ne bo moglo samostojno živeti, kakor ne more samostojnega gospodarstva začeti tisti, ki nič nima.
Proti nameravani razdelitvi Slovenije ne govore torej le idealni vzroki in tradici-jotielna želja Slovencev po skupnosti v ^ze-dinjeni Sloveniji«, ampak tudi jako tehtni pomisleki tehnične in gospodarska prirode in zato bi bilo mnogo pametneje od bel-grajske vlade, če M raje še nadalje grešila proti sanjarskim centralističnim določbam vidovdanske ustave, kakor pa da ne upošteva tega, kar velevata praksa in zdrav razum.
Rovanje ruskih monarhistov.
Belgrad, 29. decembra. (Izv.) General Wrangel napenja vse sile, da prepreči sporazum med Jugoslavijo in Rusijo, Izdal je dnevno povelje, da imajo vsi emigranti priznati za »gosudarja« Nikolaja Nikolaje-viča. Vršilo se je tudi predavanje, na ka-
terem je prišlo med Wranglovci In Bel* grajčani do pretepa- Nekateri Wranglovci' so se podali v Romunijo, da začno akcijo zoper zbližanje Jugoslavije in Rusije. Oblasti se vedejo pasivno.	„ .
Voja Marinkovič v Zagrebu.
Zagreb, 29. decembra. (Izv.) Danes je dospel semkaj dr, Voja Marinkovič, da na jutrišnjem shodu demokratske stranke govori o samoupravah, dočim bo Pribičevič govoril o političnem položaju. Opozicio-nalni krogi menijo, da bo na zboru prišlo med dr. Marinkovičem in Pribičevičem do konflikta.
Tlerry oproščen.
Zagreb, 29. decembra. (Izv.) Na današnji razpravi je bil Tierry, ki je bil sku-. paj s Paškievičem obtožen umora Kana-, jeta, oproščen, ker je dokazano, da ni so-Imv. Pravdorek proti Paskieviču bo naj-Wže še danes izrečen.	. .
Kamenarovič ostane ravnatelj Jadranske banke.
Belgrad, 29. dec. (Izv.) Včeraj smo poročali, da je glavni ravnatelj Jadr. banke lUmcnarovič odstopil in da je na nj Jovo mesto imenovan gospod L e v i č z nalogo, da uredi s finančnim ministrom prodajo palače Jadr. banke v Pslgradu, ki da je stala 70 miljonov dinarjev. Po dobljenih naknadnih točnih informacijah pa smo se prepričali, da smo bili z izvestne strani mistificirani. Resnica je, da g. Ka-rienarovič ni odstopil, ampak da ostane slej ko prej glavni ravnatelj Jadr. banke, nadaljs dt. je g. . evlč imenovan le za ravnatelja zavoda v Belgradu mesto tam umrlega g. A. Krstelja in da g. Levič nima ni-I-.ik naloge, da uredi prodajo nove palače Jadr. banke v Belgradu. Tudi ne odgov^r-j.i resnici, da bi bila ta palača stala 70 miljonov dinarjev, ampak je res, da je Ista st_la še irinj kot polovico tega zneska.
Država tožena.
Belgrad, 29. decembra. (Izv.) Ko je država prevzela južno železnico, je prevzela tudi vse aktive in pasive. K tem spada 10 milijonov dinarjev za pragove.
To menico je bil podpisal po naročjlu vlade dr, Vončina. Ker je menica zdaj zapadla, toži tvrdka državo.
OBRTNA BANKA ZA CELO DRŽAVO*
Belgrad, 29, dec. (Izv.) Minister za trgovino je izdelal načrt zakona o ustanovitvi obrtne banke za celo državo. Po tem načrtu naj bi imela banka 40 miljonov delniške glavnice, h kateri bi država prispevala 40 procentov.
Romunsko-jtsgoslovanska
od vrha klobuka do kapic na čevljih, vas spremlja do vrat in vam zagotavlja, da ste jpomlajeni, da imate lase, kot jih ni imela sama Jerenika, da bodete zanimivost dneva in bo ta in ta oseba vedno norela za vami.
Trafikant vam da na stran najbolj ule-žane cigare in vam jih prižge z voščeno vžigalico; vratar v kazini vam pomaga oblačili površnik, omota šal okoli vratu, vas svari pred prepihom in v»iu da slutiti, da bo obupal, on in njegova družina, če bi vas — pri tem zavratnem vremenu — jutri slišal kašljati.
Če imate sobarico, vam ne manjka noben gumb več ua srajci; in vaša obleka smrdi po bencinu, da vam jemlje sapo, ne-ovrgljiv dokaz o skrbeh, ki si jih dela pridno dekle, da ni madežev na vaši obleki. Če vzdržujete deklo, najdete svoje copate tik ob postelji, dežnik pripravljen, čevlje svetle, rokavice zašite in najslajše in naj-Ijubkeje: Dobro jutro, gospodi, ki je sploh kdaj prišlo iz ust posla.
Vse trgovine so čiste, vse izložbe polne, vse mere zvrhane, vse tehtnice merijo prav. Saj vam pravim, da se vrača zlata dobal...
Denimo roke na žep in pripravimo napitnine! .ta
BukareSta, 29. dec, (Izv.) Zbornica jjS £ 127 glasovi proti 15 ratificirala pr-lokot mid Romunijo in Srbijo (I) glede razmejitve Banata,
Italijani In Venizefos.
Rim, 29. dec. (Izv.) Italijansko časo« pisje zasleduje z veliko pokornostjo politiko, ki jo vodi Venizeios v Parizu. Posebno pozornost obrača italijanski tisk nameri Venizela, da spravi na grški prestol princa Pavla. Ta korak bi smatrala Italija kot poskus male antante za prodiranje na Sredozemsko morje, ki ga Italija ne bi luogla ravnodušno spiejoli.
CEŠKO-FRANCOSKA POGODBA IN ANGLIJA.
London, 29. dec, (Izv.) Pogodba med Francijo in Čehoslovaško ni napravila v, Londonu ugodnega vtisa. Listi obžalujejo, da se |e Češka postavila popolnoma na stran Francije.
DR. BENEŠ — POROČEVALEC O RAZOROŽEVANJU.
Praga, 29. dec. (Izv.) Na zadnji sej? sveta Draštva narodov so sklenili, najj prevzame dr. Beneš, ki postane s 1. januarjem član sveta, referat o razoroževanju.
ODPOKLIC SOVJETSKEGA ZASTOP-NEKA IZ PARIZA-	<
Moskva, 29. dec, (Izv.) Sovjetska vlada je sklenila, da oJpokliče svojega trgov-sl.ega zastopnika iz Pariza..
ZVEZA DUŠEVNIH DELAVCEV.
Pariš, 29. dec. (Izv.) Kongres mednarodno zveze duševnih delavcev je imel svojo prvo sejo. Za predsednika je bil izvoljen dvorni svetnik z Dunaja Zifferer, za podpredsednika pa Belgijec Otlet. Sprejela sd se pravila zveze.
SLABO ZNAMENJE?
Pariz, 29. dec. (Izv.) Angleški posla«, nik pri francoski vladi lord Creve namerava odstopitL
Konec vstaje v Mehiki?
Newyork, 29. dec. (Izv.) Vstaši so bff! odločilno poraženi in je vsled tega vstajo ematrati za definitivno likvidirano.
ATENTAT NA JAPONSKEGA PRESTOL©-NASLEDNIKA.
Tokio, 29. dec. (Izv.) Dijak, ki je bi! izvršil atentat na prestolonaslednika, izjavlja, da nima nobenih pajdašev.
PLAZOVI V ŠVICL
Bera* 29 dec. (Izv.) V vseh švicarskih alpah so plazovi napravili veiiko škodo, porušili domove in uničili gozdove. Veliko oseb ie zasut^u
Strarei 2L
SLOVENEC, m» m. aeeembra IDA.
SSK^V. S8ML
EKSPLOZIJA V IT ALI J L
Palortno, 29. doc. (Izv.) Skladišče smodnika v Mondello je zletek v zrak. Več oseb je ubitih.
TRUPLO POVELJNIKA FRANCOSKEOA ZliPPKUNA »DI.VMUDB« POTEGNILI IZ 31O U J A.
Rim, 29. dec. Pri Sciacd ob slcillanskl obali so potegnili iz morja truplo poveljnika ponesrečenega francoskega zrakoplova »l>ixmude« — Plessis de Grenedana. VrSe «e priprave za najsvečanejši pogreb.
Politične vesti.
Sli od I SIA V nedeljo, dne 23.«. m. 8e Je vršil shod SLS na 3 u h o r u. Poročal Je g. poslanec Jožef N e m a n ! č, ki je v poldrugo uro trajajočem govoru obrazložil delo Jugoslovanskega kluba ter kazal na posledice pogubnegn centralizma. Udeležba ljudi je bila obilna, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem g. poslanca. Prišlo je bilo Hudi nekaj surovih, brezznačajuih samostoj-ttežev, ki se pa niso upali sami javno nasto-
Etti proti poslancu, ^ač pa ao bili najeli, na-ujskali in naj>ojili nekega mladeniča — grko-katolika — ki je nekoliko motil shod Slišalo se je tudi nekaj nesmiselnih medklice v, katere je poslanec temeljite zavrnil, pb zaključku shoda je še oni, ki je prej delal nemir, ploskal g. poslancu. Zborovalci BLS so hvaležni g. govorniku ter izražaj > laupnico Jugoslovanskemu kiubn in zali'©->vajo, da naj klub vstraja v boju za avtono-«iijo, ki je edina rešitev Slovenije! — Na Štefanovo se je vršii v F a r i pri Koetelu politični shod SLS. Navzlic slabemu vremenu in slabi poti je bila udeležba zelo dobra. Poslanec Š k u 1 j je v daljšem govoru obrazložil delo Jugoslovanskega kluba v narodni skupščini in podrobneje poročal o posameznih zakonih. Sklenile so se resolucije, v katerih se izraža čvrsto zaupanje Jugoslovanskemu klubu, zahvala domačemu poslancu g. Sktilju; zahteva, da se vpoetavi ito{>e£ obrtna šola v Kočevju in da se čim-prej prične z grad bo železnice Kočevje— »rod Moruvice. — Drugi dan se je vršil »©-•tanek deklet, na katerem je poslanec Skulj poročal o čipkarskem tečaju, ki se prične po zaslugi poslanca v občini Fara v novem letu, kar bo ljudem v naših krajih, ki so brez zaslužka vsled pomanjkanja dela in pomanjkanja prometnih sredstev, zelo ko-
ristilo ln odprlo vsaj en vir dohodkov. TI
kraji namreč vsled propadanja krošnjar-stva rapidno padajo v veliko revščino, zato je nujna potreba novih produktivnih virov. — isti dan se je vriil sestanek v U a -
a j a 1 o k i, kjer «e je sprožila misel vfbo> reje in pletnrstva. Poudarjala se Je tudi tu potreba po vpostavitvi obrtne Šole v Kočevju, odkoder naj bi se prirejali vzorni obrtni tečaji. V bližini teh krajev namreč v masah guije les, izvažati te ga ne da radi slabih cest in oddaljenosti od železniške postajo, zato treba dati ljudstvu drugih smernic v gospodarskem oziru, da se ga reši grozečega propada. — V sredo, na sv. Štefana dan, popoldne se Je vršil na Brezjah zaupni sestanek SLS, na katerem je poročal poslanec Gostinčar. Sestanek je bil zelo dobro obiskan in so zborovalci izrekli popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu.
-t- V Sloveniji hočemo slovenščino! Z ozlrom na našo, včeraj objavljeno notico, da se morajo uslužbenci finančne kontrole učiti cirilice in srbskega jezika, smo dobili še naknadno poročilo, da je bilo tozadevno povelje izdano po vsi verjetnosti zaradi boljega razumevanja trošariiiskega zakona, ki ao ga bile objavile »Službene Novine« v srbskem jeziku. »Službene Novine« izhajajo namreč enkrat v cirilici, enkrat v latinici. Zakaj obstoji ta navada, je za nas v danem slučaju jrelevantno; pameten človek pa bi mislil, da bo vlada izdajala za vso državo važne naredbe itd. v latinici in v cirilici, da pa, če ie hoče ostati pri sedanjem načinu izdajanja »Službenih No-vin«, naj ne sili po svojih organih samo Slovencev, da ae uče cirilice in srbščine, ampak vse uradni š t v o po celi državi naj zna latinico in cirilico in vsa državna narečja, katerim je v ustavi zajamčena enakopravnost. Na prvi pogled izgleda sicer, da je omenjena naredba oblastne finančne kontrole za Slovenijo le začasna, toda pri natančnejšem pregledovanju se vidi, da je le spretno sestavljena v tem smislu, v resnici pa zasleduje prvič cd nas včeraj označeni cilj, drugič pa menda cika nekoliko tudi na — redukcijo! Kdor namreč v doglednera času ne bo znal cirilice, bo skoro gotovo šel! Tako daleč pa naša zgodovmsko-znana slovenska ponižnost ne sme iti in tudi ne bo šla. Kdor hoče iz Slovenije denar, bo moral biti že tako prijazen, da naas bo v slovenščini povedal, koliko ga hoče imeti.
novice.
Pesnik Oton Zupančič je bil z vse-tal glasovi izvoljen za člana dopisnika angleške »School ol elavonic studies«, slavistične fakultete na loudcuKki uaiverzL — 'Iskreno čestitamo!
— Kdo bo noromeški Inpan? V nedeljo, dne 23. t. m. je doživela novomeška »demokracija« silen poraz, dasi se je zvezala z umirajočo »samostojno« obrtniško skupino, kateri je v svoji »jutrovaki« zagrizenosti sledilo še ubogo, ponovnokrat prevarano uradništvo ter pomagalo nekoliko omiliti ta usodepolni ;>otorn. Kakor znano, je dobila Gospodarska stranka, t. j. purgarija, 10, SLS 8, Zvesta del« .n reda 0 iu radikali dr. Greguričeve skupine 8 mandate. V našem uredništvu »e je oglasil ta preklicani mestni škrat, ki je slišal na lastna ušesa, da ho-rešiti »naprednega« župana neizprosni radikal dr. Gregorič na ta način, da pomagajo njegovi izvoljenci izvoliti novomeškega župana, to pa pod f*»gojeni, d« se morajo umakniti razni dr. Gregoriču neljubi pur-gurji, na čelu jim »vzornic in za svojo vzor-nost globovani bivši župan in osebni sovražnik dr. Gregoriča, Rosmann sum. Pogoji radikalov so sicer resnično kruti, ker zahtevajo kar na en mah tri glave, U<ko da bi prišel za župana v poštev »socialni demokrat« odvetnik dr. Kežek, ju»J očeta Steiuburja, L1 je menda tudi radikal. Na ta oačin bi vladala »žluhta« zopet Novo mesto, poti pokroviteljstvom »socialnega demokrata« ur. Kežka, ki je kot družabnik in odvetnik že po svoji zunanjosti »sila priljubljen« in bo kot odvetnik gotovo imel mnogo smisla socialne pravičnosti v doorobit našega »naprednega« mesta. Ne vemo sicer, kaj bo rekel k temu paktu »akcijski odbor NKS v Ljubljani«, ki napoveduje najostrej-ši boj demokratski stranki, medtem ko razvija radikal-sorodnik purgarjev dr. Gregorič politiko kontremega smisla, ko vsiljuje novomeški javnosti persono gsatissi-ino novomeških demokratov dr. Kežka za župana?! Na vsak način se bo v Novem mostu »utrdila« NKS, ker so v njej v pretežni večini sumo nameščenci in vpokojenci, ki z vso željo pričakujejo novega »osrečevalca« ubogih in zatiranih someščanov.
— *>E'lcn izmed teh ..»Jutro« piše dne 29. t. m. v poročilu o ponarejevalcih »kovačev« med drugim tudi, da je aretirani Gabrenju Franc mnogo občeval s hčerkami Miro, Justo in Jožico Lenassijevo in pripominja s prozornim namenom: »Ena izmed teh je uradnica v Ljubljanski kreditni banki in zagrizena klerikalna agitatorica.« Pri ljubljanski kreditni banki je uslužbena Justa Lenassi, ki pa nima z našo stranko nobenih stikov in je bila tudi izpuščena kot popolnoma neprizadeta pri tej aieri. Pač
pa je dejstvo, da je aretirani Franc Gabre-nja navdušen Sokol in vnet član »Orjune«. Tega no bi napisali, ako nas ne bi »Jutro« naravnost izzvalo.
— Obdavčeni gostilniški računi. Kakor že javljeno, »e imajo v zininiu tarifne postavke 84 pripomba 3 novega taksnega zakona z dae j 25 oktobra 1923 Uradni list z dne 19. dec. , 1923, šL 3li8 kos 113 vporabljati v krajih, ki imajo čez '2000 prebivalcev ter t pokopališčih in letoviščih izza dne 1. januarja 1924 mono-poliaani obrazci racuuov z vtisnjenim kolkora za 20 par v vseh hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijornk, bufejih itd. Ti mo-Bopolisani računi, Li ko vezani v bloke po 100 računskih liatuv, se doliivajo po ceni 22 Din ux en blok pri pooblaščenih prodajalcih kolkov in drugih kolkovuih vrednotni«; odnosno pri davčnih uradih izven Ljubljane, v Ljubljani pa pri finančni deželni blagajni. Ako pa v prvi dobi taki monopolisani računi niso na razpolago, se smejo uporabljati tudi drugi računski listki, a »e mora nanje prilepiti kolek za 20 par in ta kolek prepisati z besedo »račun«. Opozarja »e, da morajo lastniki lokalov objavo o plavanju taks« po 20 par za vsak račun izobesili v svojem lokalu na vidnem mestu in da imajo pravico zahtevati to takso od gostov, ki jim izdajo račun.
—	Jesenice. Dne 28. I m, dopoldne ob 9. ee je vršil občni zbor skupine Jugoslov. stro kovne rv®ze na Jeeeaicah, na katerem je govoril pc«ba<s£ OesJinSar. V ra/pravi o dnevnem redu je govorilo vse delavcev; iz vsjoh govorov Je izzvenela misel, da j® treba storiti VB&, da bo organizacija krepko delovala,
—	Zgr&dltaljj EiHlovega §4olpa h mri. V Parma je dne 27. decembra zvečer umrl v starueM 92 let graditelj Bdflovega stolp« inž. Aleksander Gustav Eillei
—	Zim«. Topol se je rima držala koledarja. S prazniku .rano dobili suh tur«2 ln sneg. Včeraj se je uebo zjasnile io skozi ra?> čtščeno ozračje se je neovirano razlivala šolnin« luč in toplota. Najlepše zimsko vreme, ki si ga more poželeli srce športnika in turista. Vsekakor bi prvi glasoval Se za več snega in mraza, za druge je pa obojega ravno pra-r. — lt zapadne Evrope prihajajo porot.«.a o silnih snežnih zametih in plazovih. Zimi ui nikoli zaupati.
—	Si, Vid pri StičnL Dne 27. decembra m kopali pet>ek pri Subračab v Župniji Št Vid pri Stični. Ker so rov naredili preveč da leč i hrib in »e niso nič_zavarovali, se je ud rta plast nad rovom in za*ula 3 kopače. Dva sta bila takoj mrtva, enega je pa močno poškodovalo. Mladi ljudje so navadno premalo previdni.
—	Cena žnsopisov v Nemčiji. Pred vojno so bih časniki v Nemčiji zelo poceni. Tudi po vojni je bila cena nemških listov zaradi znanih valutnih razmer smešno ni/ka. Odkar pa eu vpeljali, v Nemčiji zopet zlato veljavo,
Je cena listov silno poskočila. Tako "tane a.
pr. »Berliner Tageblatt«, ki je pred vojno veljal meoočno nekaj nad eno marko, dane« 8 ia pol zlate marke.
—	V Osijekn •« J« porodi aal rojak goep. Vladimir SUiucar, ilaa sagrebik« oper«, g fd«. Rutico Dubac. Bilo srečno!
—	bfrcdl r Kataniji. Prebivalstvo maltga mesta Biaocavilla v Kataaiji j« vsled sviia-nih občinskih pristojbia uprizoril« o bo ti ču velike izgrede. DenionstranU so ©pustošili vse faiistoveke organizacijske prostore, vdrli ▼ občinski urad iu grozili komisarju. Red je napravilo ielc orožniltvo s pomočjo vojaštva.
—	Volkovi v KalabrifL Po kalabredkih vaseb so se zadnji čas v velikem številu pojavili volkovi. Raztrgali so mnogo živine. Prebivalstvo J« uprizorilo velik lov na volkove, a brez uspeha.
—	Cigan — muzikaei Ivan Held Iz znane ciganske Heldove družine, ki so ž« desetletja znani potujoči muzikanti po Kranjski, Štajerski, Koroiki in tudi Hrvatski, je gosial v veseli družbi pri goslilničarki Ani Pogačnikov! v Za vrstniku pri Litiji. Ko sta se oba instrumenta polomila, jih je vzel s sabo, da jih popravi. Ugotovila pa je do eedaj gostil-ničarka, da zna cigan debro igrati, ne vrača pa v popravilo izročenih instrumentov, in ga je ovadila oblasti. Pravi, da Ima škode 5000 kron.
—	Pogreia se od 25. decembra 24letnl posestnikov sin Franc Kotnik u Mojstrane štev. 38. Fant je srednje postave, črno oblečen in božjasten.
—	Srofen pade« Hat viSine 120 na. Na ra-diotelegrafski pootnji v Hiimi je »plezal te dni tržaški mornar Angelo Slabile na 120 m visoko anteno, da izvrši neke poprave. M>iž je pa nenadoma izgubil ravnotežje in padel nh:-dol Njegovi tovariši »podaj bo od groze zakričali. Toda mož je imel srečo: ujel se je v okvirje 8 m pod vrhom, odkoder so ga potem sneli njegovi tovariši in spravili ca tla. Slabile je dobil precej poškodb, a op«jo, da smrtna ni nobena.
—	ftelcsuS&ke Catvtoe m t sadajem tema jako mnoie na raznih dispo/.icijskih postajah, pri nas posebno na ZManem mostu. V noči na 17. dec. je bilo ukradeno iz zaprtega telcznižkega tovornega vose, ki je stnl na stranskem tiru ob gosdu 282 kg raznega manulakturnega blaga. Večji del tega bia-ga so našli drugi dan v nekem grmovju oh železniški progi. Manjkalo ga je le okoli 28 kg. Isto noč Je bilo ukradeno h istega vlaka 1(8 kg električnih števcev, katerih pa do sedaj Se niso našli. —• Due 19. t m. po nu£i pa je zasačil neki železniški pre-■nikuS tri moške ravno, ko so skočili it voza sosednjega tovornega vlak«. Odnesli so 19 kg težak kovček, ki je bil odposlan.iz Grobelnega v Rajhea-burg na naslov Karla Pondcinka v Rnjhenburgtt. Ti ao tudi OMumljctil, <Ja ao ukradli mantifakturno blago ln pa električne ftteverff.
—	Zahtevajte povsod na3o domafio Kollmifco cfltorljo, i/vrrlen pridatels ca ka«o.	8.VS9
—	Tečaji zk strojepisje in stenografijo. Dttc 3. februarja 1924 začeej> na drtavno koncesioniranem zasebnem učilišč« Legat » Mariboru zopet novi tečaji za strojepisje ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaji trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnil, v specialni trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska uiica 7, ali p« v šolski pisarni Vrazova ulica 4.	8119
— Do eadnj« ras j se lir? fjlas © izbora i kc-kovosti >MiruiK-čokolade,	8129
tov in predmetov, katere si lasti olepševalno društvo. Zadeva se ponovno Izroči odseku, da jo natančneje prouči. Nato je bila sprejetih v občinsko zvezo kakih 50 oaeb, nakar ae Je vršila tajna seja.
I DnbomlSka vest. župnijo BreHce oli Savi je dobil g. J u r h a r, douedaj apiri-tuai ua mariborski bogoslovnicl.
i Aljažev klub v Mariboru. V soboto, 29. t. n., »e vrii v Narodnem domu sestanek v avrho ustanovitve Aljaževega kluba, ki bo imel isto svrho, kakor ljubljanski, da bodo njegovi člani-duhovuiki opravljali ob nedeljah in praznikih v planinskih cerkvah Stajerak« službo božjo ier tako omogočili planincem Uh polnitev verske dolžnosti Na sestanku bo govoril vseučiliiiiii profeaoir g. dr. Kotiuaa te Ljubljane,
i Delavaki shod v Ljutomer« se Je wS9t na Štefanovo. Udeležilo sv ge j« mnogo viličarjev, poročal pa je g. poslanec Žebot.
b Poplava reke Mure v Apački kotlini j* povzročila ogromno škodo. Nar&stla voda w odplavila preko 10 oralov rodovitne »enilja, Glavni vzrok poplave je to, d« Avstrijci n« svoji strani obalo Mure pridno regulirajo ša odvračajo najbolj deroče toke reke na naše> stran. Regulacija jugoslovanskega brega bi bila nujno potrebna. Ogrskim Nemcem jo j« sicer poslanec Schauer pred volitvami obi ljubljal, sedaj p& je a.m svojo obljubo i« pozabil
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SV RTA.
V petek, dne 28. decembra se je vršila zadnja seja občinskega sveta v Mariboru v letu 1923. Uvodoma je župan omenjal delovanje občinskega sveta v t°m letu, ki je imel 29 javnih in 20 tajnih sej, nato pa je prešel na dnevni red. Izvolila se je na novo stanovanjska komisija za prihodnje leto. Za predsednike je izvoljen dosedanji vodja stanovanjskega urada g. Aleksander Hraševee, za odbornike pa 8 članov iz društva hišnih posestnikov in 8 članov iz društva stanovanjskih najemnikov, katere je predlagal odsek. —• Zupan*je prejel od g. Ivana Hribarja zagotovilo, da se delavnica bivše Južno železnice ne bo nikakor premestila v Niš, kakor se je pred kratkim po Mariboru že govorilo, pač pa se bo mariborska delavnica še povečala. — Mestna občina ima velike težave z dobrodelnimi ustanovami, kakor je državna zaščita dece iu Dečje dnevno zavetišče. Te je dosedaj oskrbovalo ministrstvo aa socialno politiko, oso-bje pa mu je dalo na razpolago prosvetno ministrstvo. Ker pa je država te ustanove ukinila, bo občina morala sama za nje skrbeti. Osebje bo občina plačevala, če poda ostavko na državno službo, pozneje, ko bo država to zadevo uredila, pa ponovno stopi v državno službo; razliko pri poeziji bo pa občina doplačevala. —- Pogrebni voz za samce, cenjen uu 60 tisoč Din bo občina prodala pogrebnemu društvu iz Varaždina za 200.000 K. — V odbor stavbene zadruge Mojmir imenuje občinski svet svetnika Oz-meca. •— 25 odstotno povišanje doklad mestnim uslužbencem ostane še nadalje v veljavi, dokler občinski svet ne izvrši razpre delitve vseh občinskih uslužbencev. — Med inuriborsko občino in olepševalnim društvom vlada že dulje časa '»olj napeto razmerje radi lastninske pravice raznih objek-
Ponarejevalska družba In 11 leni člani
Oblasti imajo seda] večino členov p©» uarejevalske družbe, ki je onkraj meje hs-delovala 10 dinarske novčanice in jih pts svojih zaupnikih v Julijski Benečiji in Jugoslaviji spravljala v promet, v svojih ro* kah, dasi vsekakor pravi glavni krivci Se vživajo svobodo in so doslej neznani. Osebe, ki so. bile aretirane na Rakeku — 10 po številu — so odpravili naravnost v Belgrad, ljubljanske člane družbe so pa izročili deželnemu sodišču.
LENASSLTEVZ
Ismed Lenassi jeve družine s $6 letne matere-vdove, hčerk Mire, Justino in Jožice ter sina Julija, ki imajo svoje stanovanje na Cesti na gorenjsko železnico št. 7, so nffl podlagi Gabresijevih in lastnih Izpovedb pridržali v zaporu mater, Miro in Julija, sestri Justino in Jožico pa so kot popolmj* ma neprizadeti izpustili ne svobodo.
Lenassi jeve je zapletel v ponurejeval-Ske posle Kraii Gabrenja. Bil je tna irgvv ski šola sošolec Julija Lenassija. Kasneje sta pohajala z Julijem po Ljubijani išči*; službe. Nekega dne je Gabrenja Juliju Le» nassiju pokazal ponarejene »kovače« 111 mu ponudil, da jih proti 40 odstotni proviziji pomaga spravljali v promet. Lenassi je nato Gabrenjo seznanil s sestro Miro, ki je prevzela kupčijo (Mira je bila uradnica na inšpekciji dela v Ljubljani). Prejela je od Gabrenje opetovano po več svežnjev ponarejenih novčanic proti pogoju, da plača z« vsakih 100 kosov 40 pravih, to pa šele tedaj, ko falsifikate vtiovči. llodila je po ljubljanskih trgovinah nakupovut ter je res oddala večje število falsilikatov. Mati, ki je vedeia za te posle svoje hčere, je nekaj časa branila, potem se pa udaia, češ naj si hči kaj zasluži. Ko sta pa bila pred 14 dnevi na Rakeku kot sumljiva aretirana dva člana ponarejevalske družbe — bivši železničar Jakob Oelešnik iz Simberjev pri Ljubljani, ki je bil znun z Ignacijem Zupančičem še iz zlatih vojnih in povojnih tihotapskih časov, in neki Logar (ki so ju sicer kasneje radi pomanjkanja dokazov izpustili — je postalo Miro strah ter je v pisarni, kjer je hranila falzifikate, zažgala več svežnje«' »kovačev«. Mirin strah jo rastel, ko ao listi poročali o aretaciji Zupančiča v Zidanem moutu in Gabrenje v Ljubijuni. Tedaj jo hitela iz pisarno domov in m z materjo dogovorila, da sežge v pisarni še oslulib 7000 Salzifikatov. Dne 29. t. m. zjutraj na vse zgodaj se fe pri Lenasšijevih oglasila policija m vse člane odvedla v zapor.
OABRENJA IN ZUFANCIC.
Hiša železniškega premikača Franci Gabrenja ua Rakeku je bila že dolgo časa na sumu kot zatočišče tihotapcev. Tu se je redno ustavljal in prenočeval glusoviti tihotapec 8 tobakom in kokainom Ignacij Zupančič iz Kraljeviče. Le ta se je vozil če« državno mojo na ta način, da je skočil na stopnice brzovlaka v trenutku, ko je ta odhajal s posluje. Ko so se kasneje Italijani umaknili z določenega dela ozemlja, je Zupančič izginil in ga ni bilo par let na spnr
Pred nekaj meseci se je pa Zupančič nenadoma zopet javil pri Gabrenjevih io jim povedal, da se drži sedaj največ v Trstu, kjer ima dva tovariša — enega Italijana in enega Francoza. Vsi trije pa da s« pečajo s ponarejunjem 10 dinarskih bankovcev »kovačev«. Zupančič je imel večjo množino falzifikalov s seboj ter jih je proti proviziji izročil Gubrenjevim. Poslej je bil Zupančič zopet čest gost pri Gubčenjovihj kamor so prihajali tudi Celešnik, Louaf.
Dolenc in drugi taki ljudje, ki so želeli na lahek način »zaslužiti«.
Zupančiča je izdal že Dobrijevič v Vin-kovcih, ki je povedal, da je dobil košaro s 60.000 ponarejenimi dinarji od njega, in sicer v Zagrebu. Zupančiča so zasačili na Zidanem mostu, ko se je vračal iz Trsta v Zagreb.
18 letnega Frana Gabrenjo je 27. t m. opoldne prijel v Ljubljani stražnik Ivan Abram na Miklošičevi cesti temeljem tiralice. Pri zaslišanju Gabrenja najprej o kakem ponarejenem denarju ni hotel ničesar slišati, kasneje je pa podal obsežno izpoved ter iz<lal tudi Lenassijeve.
Ponarejevalnica pri Postojni je bila v Žejah, ne v Retjah. Stara Gorjupovka, v kateri hiši je bila tovarna nameščena, trdi, da ni vedela, za kaj gre. — Druga ponarejevalnica je bila v hiši krčmarja Košute v Sv. Križu pri Trstu. Pravi izdelovatelji falzifikatov še niso znani ali vsaj ne še v rokah pravice.
Po dosedanjem pregledu so ponarejevalci spravili v promet približno 300.000 falzifikatov po 10 Din. Tržaška, ljubljanska, zagrebška in belgrajska policija nadaljujejo svoje delo z vso paro. Sodno postopanje proti celokupni ponarejevalski družbi se bo najbrže vršilo v Belgradu.
Primorska nm'^
p Poziv splitskega škofa izgnanim istrskim duhovnikom. »Istra« objavlja, da je splitski škof dr. Bonefačič pripravljen sprejeti v svojo škofijo večje število slovanskih duhovnikov, ki so morali zapustiti Istro, ker jim je Italija odrekla državljanstvo ali iz kakega drugega razloga.
p Resen opomin. Videmski list »11 Friuli« priobčuje nov članek o gonji proti knezonad-škofu dr. Sedeju. Članek je naslovljen na prebivalstvo Gorict in opozarja, kako velika krivica se s tem godi knezocudškofu, ki je vsi-kdar vestno vršil svoje poslanstvo tudi nasproti vernikom italijanske narodnosti. Ljudstvo is duhovščina obeh narodnosti se tudi do malih izjem z enako ljubeznijo oklepa aadšl.oia dr. Sedeja in je vsaka nasprotna trditev neresnična.. List dalje opozarja, da ttiiva dr. Sedej pri sv. olici brezpogojno zaupanje in da bi tisti, ki bi od Vatikana zahtevaj odstranitev sedanjega knezonadškofa, naletel na odločen »Non possumus«! Taka zahteva bi nedvomno skalila dobro razmerje med najvišjo cerkveno oblastjo in državo. — Končno opozarja list Goričane na nevarnost, da enkrat za vselej ali vsaj za dolgo dobo izgube nadškofijski sedež, ako bi razžalili sedanjega knezonadškofa. Zgodovina pozna dovolj takih primerov. — Ni gotovo, da bi te resne besede zalegle, kajti gonjo proti knezo-nadškotu dr. Sedeju netijo po vsej priliki še prav posebno osebne strasti, ki so slepe. Vendar je upati, da bo končno ie zmagala trsznost ogromne večine goriškega prebivalstva.
p Prenos tržaškega notarskega arhiva. —
f&otamki arhiv 'Irsta — z listinami notarjev tržaškega, kuperskega, podgrajskega, komen-skega, piranskega, sežanskega in vološčan-skega okraja — je bil v smislu kr. ukaza od 2. oktobra 1911, štev. 1163, kateri je bil raztegnjen na nove pokrajine, prenesen s civilnega in kazenskega sodišča v Trstu v tukajšnji kr. državni arhiv, kamor se bodo tedaj morale naslavljati prošnje za vpogled aktov in za Izdanje avtentičnih prepisov.
p Fašizem mej utiteljstvoin. Učiteljski sindikat >Eia« za sežanski okraj se je usta-sjoviL V odbor ao bili izvoljeni: Giovanni Pi-bernich (predsednik), Aurelio Vittorl (tajnik), Valmlino Lazzari, Giovanni Vlakovich, Franco Steinmeyer in učiteljici Ennlna Ur-bancich in E. Tursick.
p Uradniško vprašanje. Državni uradni-13 so poslali na znane žaljive obtožnice svoje
zagovore ln s strahom pričakujejo rešitve, ki bo odločila o njihovem obstanku. Sirijo se razne govorice; nekateri pravijo, da bo odpuščenih 50, drugi 30, a tretji samo 15 odstot kov uradnikov.
p Prvi seg v Trstu. 28. L m. je začelo v Trstu po hudi burji snežiti. Toda sneg se je kmalu izpremenil v dež. Pač pa so vrhovi okolu Trsta pobeljeni.
p Pod vlakom. Minoli petek popoldne se je pogovarjal čuvaj brzojavne žice Peter Nardin iz Vrtojbe v bližini Prvaeine s svojim tovarišem. Pri tem je stal sredi proge med tračnicama. Nardin v porrovoru ni on azil, da oribaia vlak. lokomotiva {e Na-dira norHa ter je zdivial čezenj celi vlak. A Nardin je os4al cel in živ, kaiti nadel ie nodoVem m-d tračnice. Pač mu je prizndel stroi. ko "a ie snn;l n-pcejšnje poškodbe, a ozdravel bo v 14 dneh.
SVETOVNA TRGOVINA IN KONJUNKTURA V NOVEMBRU.
Novemberske številke zunanje trgovine v važnejših državah kažejo na oslabitev po slov in na depresijo, ki se je pojavila na svetovnih tržiščih.
Poročila iz ameriških tržišč primerjajo sedaj vladajočo depresijo z ono v Jeseni leta 1920.ki je bila pred veliko gospodarsko krizo v letu 1921. Vendar pa goje vodilni krogi za prihodnje leto šo vedno optimizem. Produkcija surovega železa je padla od 3.1 milijona ton v oktobru na 2.8 milijona ton v novembru. Tudi ostale industrijske stroke tožijo, da je kupovanje v zadnjem času začelo v sumljivi meri pojemati. Tudi naročila za naprej niso več mnogoštevilna.
V Angl!ji se je sicer stanje nekoliko izboljšalo, vendar ne v zadovoljivi meri. Tekstilna Industrija si z največjim naporom prizadeva pridobiti nazaj izgubljene trge, toda njena prizadevanja ne izkazujejo preveč u. pe-hov. Stagnacija se odraža tudi v zunanji trgovini. Fvoz se je neznatno povečal od 100 v oktobru na 102 milijona funtov šterlingov v novembi a. Nasprotno pa izkazuje izvoz zmanjšanje od 82 in pol na 76 milijonov. Posebm prizadet je izvoz premoga, ki je padel od 7.4 na 6.7 milijona ton. Zaposlenost železne industrije se je nekoliko izboljšala. Francija preživlja zadnje dni že v novembru začeti pa-j dec franka, ki je zelo vznemirljiv. Zunanja 1 trgovina se sicer dobro razvija. Količina kakor vrednost uvoženega in izvoženega blaga sta sicer narasli, toda s padcem franka je onemogočeno kupovanje surovin v valutarno močnejših državah. Francosko gospodarstvo kaže sumljive znake — razprodaje. Zo zadnjič smo pisali, da je sedanjp stanje francoskega gospodarstva podobno položaju Nemčije v letih 1921 in 1922, ko se je Nemčija — razpro-dajala radi silnega padanja marke. Če se pa dec uspešno in trajno ne zavre, so posledice nepregledne. V novembru je znašala vrednost uvoza 3161 milijonov frankov, izvoza 2941 milijonov frankov.
Ogrska zunanja trgovina izkazuje v novembru uvoz 58 milijono- blatih kron, izvoz 37
milijonov. Aktivnost manje trgovine je znak valutne konjunkture, ki ne stoji na t-dni realni podlagi.
Carinski dohodki v novembru so prinesM «<aši državi 156 milijonov dinarjev. V okto-Dru so dali samo 181 milijonov. Sezonski porast izvoza, ki pade v oktober, je v novembru že ponehal. Zadnji statistični podatek o zunanji trgovini je za mesec september, ko je zmašal izvoz 914 milijonov dinarjev.
ITALIJANSKI GOSPODARSKI NAČRTI.
Na zadnji italijanski gospodarski konferenci. ki se je vršila v Trstu, se je ugotovilo zboljšanje gospodarskega položaja v zadnjih dveh letih: delavstvo je mirno in ! redno, železniški in ladijski transport ter
nalaganje In prelaganje blaga točno. Zato | je konferenci že kar greben zrastel in so začeli govoriti o močnem razmahu italijanske zunanje trgovine; ni jim bilo treba delne pozornosti obračati na notranje razmere. V ospredju zanimanja je bila predelška železnica in se je kongres enodušno izjavil« naj vlada z oddajo del ne odlaša niti trenutek več.
Temeljito so razpravljali o telefonskih in brzojavnih zvezah Trst« s Prago, Mtin-ehenom in Dunajem. Izločiti hočejo jugoslovansko ozemlje in zveza riaj bi šla preko Trbiža in Beljaka. Seveda je prišel na vrsto tudi pogovor o radiotelefoniji, ki je danes takega pomena. Potem o tržaškem in reškem pristanišču, o carini, zgostitvi italijanskega ladijskega omrežja in o nadalj-nih rednih zvezah med Italijo in jugovzhodno Afriko. Zveza naj bi imela dve izhodišči, prihajajoči po vrsti v poštev: Genovo in Trst, od časa do časa pa tudi Benetke.
V povsem novih smereh naj se giblje sejmaretvo in izložništvo. Po nasvetu milanskega doktorja Angelo Maggionija naj bi se napravili plavajoči vzorčni sejmi na velikih rekah \ inozemstvu in naj bi propagirali italijansko industrijo. V poštev prideta Ren in Donava, pa celo Jangtse na Kitajskem, Ganges v Indiji in Misisipi v Ameriki. Od Donave si obetajo zelo bogato balkansko kupčijo, od Misisipi ja pa okrepitev eksporta v Ameriko, ki znaša že sedaj 700 milijonov lir na leto. To idejo plavajočih vzorčnih sejmov je kongres vladi še prav posebno priporočal v izvršitev. Italijanske banke v inozemstvu se bodo še zelo razširile, čeravno je že danes njih število prav veliko.
Za vse to jo pa treba seveda zelo močne časnikarske propagande v inozemstvu. Priporočali so ustanovitev velike italijanske poročevalniške agenture s podružnicami ui dopisniki po vsem svetu. Ta urad naj vso inozemstvo informira o italijanskem go-spodarstv u.
Kakor vidimo, so Italijani prav agilni in bo to njih delo imelo tudi uspeh. Vidimo tudi, kake nam spodmikajo tla na lastni naši zemlji. Njih deviza je: gospodarska
osvojitev Balkana. Tej sledi, politični vpliv. * * *
g ?,etev p Sloveniji. Po predhodnih uradnih podatkih je dal letošnja žetev v Sloveniji sledeči pridelek: ozimna pšenica 529.403 meterske stote, jarc 18.597 sto-tov, ozimni ječmen 144.659 stotov, jpri ječmen 28,604 stotov, ozimna rž 243.590 stotov, jara rž 19.347 stotov. oves 230.072 stotov, soržica 25.767 stotov, piva 6145 stotov.
g Vodne sile pri nas in drugod. Po zadnjih uradnih podatkih Ima Italija 481 električnih central, in sicer 357 hidravličnih in 124 termičnih. Skupna sila znaša približno 2,020.000 kon<skih s'l na vodno-električne centrale, ostanek >a na električne centrale, ki potrebujejo za svoj obrat premog. Še več vodne sile izrablja Francija, kjer je inštaliranih 2,100.000 konjskih sil. Tudi pri nas inn mo vodnih sil v izobilju, izrablja pa se samo 160.000 konjskih sil. Hidroelektriene centrale se nahajajo večinoma v Sloveniji (79.000 konjskih sil) in v Dalmaciji (66.000).
g Dobrovoljačka banka, d. d. v Zagrebu, je imela 23. L m. izredni občni zbor delničarjev, na katerem ss je soglasno sklenila sprememba nekate ih točk društvenih pravil ter se je apravni svet izpopolnil za štiri mesta na skupno 16. V upravni svet so bili izvoljeni sledeči gg.: podpredsednik Češke obce legio« nafske g. Kapar, namestnik generalnega ravnatelja Banke Čehoelov. legionarjev v Pragi g. Mrav, ravnatelj Centrokomise d. d. v Pragi g. Kopecky ter g. Jovanovič, valetrgovec v Krupi v Bosni. Vsled zaključkov tega občnega zbora je stopila Bauka čehoslov. legionarjev v Pragi, nazvana kratko Legiobanka, v inte-
resno skupnost t Dobro volja čko banko d, «L
v Zagrebu. Dobrovoljački banki, ki se je «1 času svojega kratkega obstoja lepo razvila« je dano z interesno skupnostjo s svojo brat« sko bančno institucijo v češkoslovaški repu« bliki jamstvo, da se razvije do višine naših najmočnejših denarnih zavodov. Pridobite*. Dobrovoljačka banke, ki Jc, kakor znano, te-meljna gospodarska institucija naših jugosla« ven.skih dobrovoljcev Iz vseh front svetovne vojne, najtopljeje pozdravljamo ter }i želima kot strogo narodni gospodarski instituciji najlepšega procvita.
g Direktni davki Generalna direkcij« državnega računovodstva je izdala pregled • dohodkih iz direktnih davkov in doklad. V, Sloveniji so dali dtrektni davki z dokladami vred v oktobru 9225.381 dinarjev. Od 1. januarja do 31. oktobra t. L »e je vplačalo r Sloveniji 74377046 dinarjev. Oktobenska št©> vilka znatno presega (za 5 milijonov) predvideni dohodek države.
g Dolg Jugoslavije Franciji. Po franco* kih podatkih je bila naša država dolžna 31, avgusta 1922. Franciji 1795 milijonov frankor. Črnogorski vojni dolg v znesku 13 milijonov frankov se mora prišteti našemu državnemu dolgu. Tudi Italiji dolguje naša država 10 milijonov lir. V letu 1923. je bil za našo državo dovoljen tudi kredit 300 milijonov frankov.
g Obnova dela v zasedeni Nemčiji Prt francoskih vesteh se je v rurskih rudnikih nakopalo v tednu od 10. do 15. decembra 966.000 ton premoga in 125.000 ton koksa, kar pomeni 56 odstot. normalne produkcije pri premogu, in pri koksu 30 odstot.
g Obtok bankovcev v Franciji. Po izkaztj francoske državne banke je bilo dne 27. I m. v obtoku za 37.905 milijonov frankov bankovcev.
g Romunski irvot V teku prvih 10 me«
secev t l. se je izvozilo Iz Romunije za 132, miljard lejev blaga. Romunska trgovska bilanca je kakor bolgarska aktivna.
g Sanacija Ogrske. Finančni odbo? »Društva narodov« je izdelal za Ogrsko načrt o posojilu v znesku 250 milijonov zla*r tih kron in ga predložil sve*u Društva narodov, ki je načrt odobril. Garancije naj bi bile najprvo dohodki iz carin in državni monopolu Posojilo je določeno, da krije de« ficit v državnem gospodarstvu do srede leta 1926.
g AmeriSka konjunktura. Vsi znaki' tf ameriškem gospodarstvu kažejo v zadnjih' dveh mesecih, da se bliža konec hiper-konjunkture. Položaj v zadnjih tednov se večkrat primerja z onim, ki je vladal y jeseni 1. 1920. Takrat je ravnotako oslab-Ijenje poslov bilo predhodnik veliki gospodarski krizi, ki je bila rezullat neurejene gospodarske ekspanzivnosti. Toda vodilni ameriški industrijski, trgovski in finančni krogi goje še vedno optimizem za prihodnje leto.
Tarifa za priobčevanje notic."
Enako drugim dnevnikom bo po novenl letu tudi naš list objavljal reklamna društvena in druga naznanila le proti pri<« merni odškodnini. Zaračunavali bo' mo objave tako-le:
1.	Društvene prireditve, občne zbore, seje, sestanke itd brez dohodkov za društvo do 30 besed — 3 Din, vsaka nadaljna beseda 50 par več.
2.	Prireditve z dohodkom vsaka beseda p<3 50 par.
3.	Vesti malih gospodarskih organizacij vsaka beseda po 1 Din.
4.	Poslana, izjave, koncerti in trgovska na-znanila, vsaka beseda po 2 Din.
5.	Objave bank, veletrgovino in veleindu-strije, vsaka beseda po 5 Din.
Odpadli znesek za manjše objave prilo-že društva lahko v znamkah kar pri naročilu, za večje objave pošlje uprava račun po objavi.
Ljubljanski listek,
Kari-Kira:
Palica.
(Razlaga in opombe.)
Ker sem osebno velik sovražnik palic, kajti moj prvi učitelj Bitežnik jih je zlomil mnogo na meni, sem oni dan 6 strahom čital oni članček o palici, ki je baje čudežna in čudodelna.
Po svojem značaj« pa sem Tomaž in ae verujem, da bi bila kaka reč palica, dokler mi dotična reč ne pada po hrbtu in plečih ter ne dobim občutnih klobas, ki so lepo modrovišnjeve in bolč.
Ta palica pa, o kateri bom danes podal nekaj razlage in opomb, je v resnici du^uJek, dogodek pa je nastal samo radi palice. Ne bom rabil besede »cepec«, kot je rekel gospod ravnatelj Padovani in tudi ne bom trdil, da je vredna samo enega kovača, kot se je blagovolil izraziti gospod profesor Poletnik in konservator gospod Starini. Jaz pravim in ponavljam sodbo gospoda višjega muzejskega tajnika Fičfiča iz Beograda, ki je rekel, da dogodek ki je palici enak, ni vreden niti enega kovača, in tudi ni cepec, ker za cepec je treba močnih korobačev, dogodek pa je
šibek in se iz strahu pred ljudmi zapira v omare.
Fičfičevo mnenje je Peter Klemen ie zabeležil. Ker sem se sta dogodek zanimal in ker sem samec, sem šel na SveH večer k Proštu na večerjo. Ravno isti večer pa se je sešel tudi komite in se posvetoval.
Dogodek je poslušal od daleč in se porogljivo smejal.
In rekel je Rado Nevihta: »Dogodek ni brez vrednosti, kajti o njem so začeli pisati časopisi in ti se nikoli ne pehajo za prazen nič!«
In pripomnil je nadsvetnik Bajkič: »Dogodek je tajinstvena reč, kot je tajinstven Sveti večer«. Pa je začel prepevati sredi seje:
»Sveta noč .., blažena noč ,..« Zinil jc gospod Megla, potegnil iz dolge pipe in poKazal na profesorja Hri-pavca, rekoč:
»Zdaj pa vidite, Hripavec, kdo ima prav, mi ali vi.«
»Tako je,« sta se odrezala Bajkič in Rado Nevihta. Pa so trčili s kozarci in napili dogodku.
»Če bi bil dogodek kar tako kakor drenov štor, bi vendar nihče ne pisal o njem,« je pripomnil trgovec čevljarček in dostavil tržaško:
»Le digo, sior profesor, che Lci no gha ragion.*
Dogodek pa je bil tiho in ni govoril, ker ni hotel motiti važnega posvetovanja.
Bili pa so med komitetarji tudi možje, ki so da'i Hripavcu prav, in so moževali:
»Nič ni vreden ta dogodek, niti enega raztrganega kovača ne. Dogodek ni r ili-jonar, dogodek je navadna grča, iz katere je zrastlo nekaj palici podobnega.«
Profesor Kolinčič je zavžlval ravno svojo večerjo in ker je nadvse ponižen in skromen, ga je komitž komaj pregovoril, da je izrazil svoje mnenje.
»Ja, ja,« je rekel Kolinčič, »jaz se na palice nič ne razumem, je lahko zelo stara, je pa tudi zaradi mene lahko zelo mlada. Če je stara, je za take ljudi, ki se za to zanimajo, kaj vredna, mogoče, ne vem, več sto dinarjev, zame pa nima nobene vrednosti, ker takih reči ne nabiram in jih tudi ne kupujem, ker ne morem, ker sem državni uradnik, ja! Ne morem!«
In dogodek je pokazal pismo ter rckol: »Tu imate črno na belem, berite, boste potem govorili!«
Gospod profesor Vinccntini je bral, da je ta palica mogoče prav dragoccna r~č, da pa je ona družba v Ameriki ne more in nc sme kupiti, ker je dogodek v posesti t-ijs države in bi "r|j jo^"--! lahko nastal mednarodni konflikt med Združenimi državami in Jugoslavijo. Konfliktov pa društvo ne mara povzročati, ne diplomatskih ne kanonskih; nakuo dogodka pa bi bil
za evropski in sploh svetovni mir isto kot olje za ogenj, Amerika bi šla na Jugoslavijo, Japonska bi mobilizirala, Ogrska bi vpadla v Banat, Italija bi anektirala Reka in Isa Boljetivac bi se zopet pojavil v Albaniji.«
Ljudje so se spogledali.
Prestrašen je Rado Nevihta pripomnil: »Fantje, vojska bo, bodimo pametni!«
Bajkič pa je zdihoval: »Moj Bog, radi ene same palice, pa vojska! Ubogi ljudje, nesrečne vdove in sirote, ubogi invalidi! Pa v tej zimi!«
In Hripavec je znova svetoval, naj sc da dogodek sožgati, da ne bo svetovni mir v nevarnosti. Rekel je, da da zanj, rcci in piši: pet dinarjev, ker več nima.
A drugi so ga provpili in v peklenskem vrišču rjoveli, češ, da imajo rajši vojsko, kakor da bi se dogodek sežgal.
Gospod Megla se je hudoval, češ, da mu hoče Hripavec odjesti provizijo, s katero bi lahko sezidal pet do deset hiš v Ljubljani, če bi se dogocl.k ugodno prodal in da se tudi bo brez dvoma.
Gospod Strgar je vihal štrleče, črne brke in grozil dogodku, da ga bo tožil, če se ne proda in mu ne izroči dogovorjen* provizije: Milijon dolarjev.
Gospod Pro.št je hil priSed domov ifl uho prepeval znan kuplet, ki se poje po narodni: Oblaki so rudeči itd,, in se začenja takolei
) i!«h!bn^e novice.
Ij Z a Silvestrov večer »Ljubljane« ▼ tlniouu vlada vsak dan večje zanimanje in ae vstopnice hitra razprodajajo. Pevske tod-ke tega večera so nad vse zanimive, posebno zanimanje pa je še za popolni salonski orkester železničarske godbe, ki to pot prvič nastopi. Za izborno kapljico in mrzla jedila je preskrbljeno. Začetek ob 8. uri,
f>redproda«a vstopnic pa je v Unionovi tra-iki, vstopnina ti Din.
lj ftužičuiea <10. decembra t dvorani hotela IJnion. Slovenska krščanska ženska zve zaza in Poselska zveza priredite v nt/deljo dne SO. decembra božičnico, a sledečim sporedom: Ob 3. uri pop. je cerkvena pobožnošt v frančiškanski cerkvi s primernim cerkvenim govorom. Ob 4. uri se začne prireditev v kurjeai dvorani hotela Unrnon. Nastopil bo najprej pevski zbor služkinj, potem sledijo trije kratki govori: Govorijo: podpredsednik 1'oselsko sveže, zastopnica Ženske zveze in zastopnica Poseiske zveze. Na tu bo srečolov. Pripravljenih je velliko lepih dobitkov, ki so jih darovali razni dobrotniki. Ve« dobiček je namenjen za pose-lski dom. ■— Vstopnina je 2 Din. K tej prireditvi so povabljeni vsi krogi, ki Želijo, da so posetsko vprašanje vsestransko egodno reši.
lj 40 letnica veleražnoga ljubljanskega podjetja, Mestna občina ljubljanska je prevzela v noči od 31. decembra 1888 ua 1. januar 1884 od takratnega finančnega erarja pobiranj« državne užitnine v zakup. Znadilon za čase pred 9. desetletji minulega stoletja je bila okolno^t, da sta juda Schvvarz in BiSren-Jeld bila zakupnika ljubljanske užitnine In »ta si tako na račun ljubljanskih konzumentov »ubirala srebrne goldinarčke, mestn« občina
i)a od tega ni imela ničesar. Prvi ravnatelj jubljanskega užitiunskega zakupa sedanjega dohodarstvenega urada je bil pokojni Ivan y i 1 h » r, ki je vodil zakup do 30. aprila 181)6. Takratni občinski svet pa je namreč Imenoval za ravnatelja užitninskega zakupa bivšega ljubljanskega župana Petru Gras-sellija, kateri se je umaknil županu j^a-»u Hribarju, istočasno .sla bila ravnatelju dodeljena kol blagajnik Josip Luvrenčič ip nadzornik Ignac ValentiinMč. Uue 1. decembra
je odredil finančni zakon, da ge v Ljubljani preuelia pobiranje državne užitniue. Ljubljanski občin; se je dovolilo pobiranje 81'inostajnih občinskih naklad v isti obliki m •e užilmuski zakup .d takrat Imenuje mestni riuhudarsheni urad. Dolgoletni bivši ljubljanski župan Peter Oiasselli in poznejši ravnatelj je bil na lastno prošnjo vpokojen dne 1. julija 192*2. S tem dnem so bili poverjeni rav-Jiateljski posli sedanjemu ravnatelju Ivanu Zupanu, kateri je izvršil /.elo težavno reorganizacijo doiiodarstvene službe in premestitev uradov lz središča na periferijo Ljubljane. Ob prvem županovanju dr. L. Periča se je pričel ljubljanski občinski svet pečati s pre-msnovo lis posebno ugodnih socijalnth in gmotnih razmer uslužbencev dohodarstvenega uradu. Kazpust svoječa»nega občinskega sveta je jcabraml, da takratna koalicija ni izvedla reorganizacije. Vladni komisar dr. Bogomil Se »ekovič jf meseca julija 1922 odobril po sedanjem rev na tel ju predloženo novo službe ao praginatiko dohoda rstveiiih uslužbencev. O lavni napredek te praguiatike je stalna namestitev uslužbencev, ker v užitninskem zakupu ni užival uslužbenec ugodnosti stalnega službeaeg-u razmerja ter niu ni bila urejena njegov a pokojnina. Ob 40 letnici tega najvažnejšega podjetja mestne občine ljubljanske pa so se razmere tako uredile, da prinaša mestni občini toliko >drobiža<, da krije to podjetje dve tretjini vseh mestnih potrebščin lepe prestolice Slovenije. Uslužbenci mestnega dohodarstvenega urada so v službi vestni in na-Sančni, dasi ne stavijo nanje velike dolžnosti.
Ravnateljstva mestnega dohodarstvenega urada m ne more očitati da lenari, ker vodita pasle — dnsi so se agende modno pomnožile — v najlepšem redu samo ravnatelj Zupan in rač. ofie. Fortič z oficijantinjo gdč. Kusanče-vo. Za zgled navajamo samo: pred organizacijo je poslovalo samo 8 linijskih uradov, sedaj pa jih posluje 22 in Kontrolni urad. V zboru uslužbencev dohodarstvenega urada jo ob 40 letnici 14 prejemnikov, 11 pregledn.kov, 81 nad paznikov In 20 paznikov ter vežbenikov. Uniformirani so uslužbenci dohodarstvenega urada dokaj čedno in lično. Notranji duh glede na vršitev službe In vestnost, se je po uve-ljavljenju službene pragmatike In zvišanju plač zelo dvignil. Služba se izvaja primeroma dobro in dela ter gleda se na to, da bodo uslužbenci dohodarstvenega urada dobili popolno strokovno kobraabo, ki jo tudi sami zahtevajo.
lj ls policijske službe je izstopil višji okrajni policijski nadzornik g. Josip H a b e in vstopil v službo Trboveljske premogokopne družbe kot stalni uradnik.
lj Bokodelski dom. Risarski Se čaj v Rokodelskem domu so bo po Novem letu fzpopol-Dr oni udeleženci, ki imajo potrebno predizobrafc-b<- bodo imeli poseben pouk. Tečaj se prične zopet v četrtek, dno 8. januarja, točno ob pol 8 zvečer. - Pevski zbor v Rokodelskem domu, ki ima tvoj" vaja vsak pondoljok in vsako sredo ob 7 zvečer, vabi mladeniče, ki imajo resno voljo priučiti f petja in nastopati pri raznih prireditvah, naj se c- navedenem času zglaso v dvorani Rokodelskega doma in naj se pridružijo pevcem. Ako imajo znW:tosti, dobe lahko tudi vlogo pri novi spevoigri, s katero bo zbor kmalu nastopil. Prihodnja vaja b- v oren o, 2. januarja, ob 7 zvečer.
lj Skriti biBer Je naaiov igri, ki jo bode upri-20-"' kato.iško druš.vo lokodelakili pomočnikov Novega leta dan, 1. januarja 1924, ob 7 zvečer na odru Rokodelskega doina. Igro je spisal Anglež Kiknl-; VVieseman ie kot visok cerkveni dostojan-stve*-:k. Snov igri je vzeta iz življenja prvih kristjanov in je zelo zanimiva. Priporočamo obisk uprl-soriive igre na Ncvpt« leta itan ob 7 avečer.
lj davni odbor Rdečega krtia v Belgradu je dal tukajšnjemu oblastnemu odboru Rdečega križa ua razpolago večjo vsoto za razdelitev podpor onim, ki so bili v večji meri prizadeti od zadnjih poplav. Podpore bo oblastni odbor razdelil v sporazumu s predsedstvom Pokrajinske uprave, ki zbira tozadevni materija!. Vpoštevali se bodo oni slučaji, ki z ozi-rom na namen Rdečega križa v poštev prihajajo. — Za oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani dr. Viljem KrejčL
Ij Stanovanjski urad mestnega magistrata v Ljubljani pozi vije vse one stranke, ki iščejo stanovanje v Ljubljani, da mu v statistične svrhe vpošljejo najkanunje do 15. januarja 1924 na dopisnici sledeče podatke. 1. Ime, 2. poklic. 3. število rodbinskih članov in starost otrok (žena, otroci itd), 4. kje in kako stanuje sedaj, 5. kakšno stanovanje želi (2 sobi, kuh., S sobe, kuh. itd), 6. opomba (bolezen v rodbini, vlažno stanovanje in druge važne in nupe okoliščine). Prijave naj vpošljejo le tiste stranke, ki ali sploh nimajo lastnega rodbinskega stanovanja ali pa lz zelo nujnih drugih vzrokov rabijo stanovanje. Prijave naj bodo izključno na dopisnicah.
Jj Prnmeta frančiškanske ftupnžje. V sredo, dne 2. januarja se vrši odborova sej«. Udeležile se je vsi odborniki, gre se za važno stvari
lj Silvestrov večer pevskega shora »Glasbene Matš*e« obeta biti vsestransko zanimiv, ua kar še enkrat opozarjamo. Na sporedu so raznovrsUie komične pevske točke in solonastopi. Kupleti. Nastopi slovanski kvartet, moJki ic mešani zbor Glasbene Matico.
lj DruStve i-Sofia* ? Ljubljani priredi 31. decembra 1V23 »Silvestrov večere v salonu pri Levu s prav zanimivim in raznovrstnim vsporedom. Prehod iz starega v novo leto bo spremljal času primeren nagovor. Začetek ob 20 zvečer. Na ta len
Oj, cepec, ti presneti,' naj Bog ti pamet dal četudi v moji kleti se vina več proda.
Orka la pipal
Prav kot Mohamedani
o Meki sanjajo, po celi se Ljubljani o cepcu meni;o.
Orka k pipa!
Smeh, ropot, vpitje, liter na mizo) »Vražji dogodek, zakaj si se rodil?« jis vzkliknil Hriprvec In odšel.
Zakrohota! se je komitč in dogodek »e je zasmejai in .nuzal, misleč, mi smo pa le mi...
In govoril je Strgar: »Dogodek, ko <te boš prodal, pomni dobro, kaj je rekel Hri-pavec, ki ga ie podkupil Fičfič. Ne dajaj mu provizije. Fičfiču je padel v roke. Jaz, P« ta. P« 'a, pa oni-le bomo deležni in s-čni. Zidali borno vile in petnadstropne biše, hodili bomo v kopališča in na morje, v Švico in Italijo, Hripavcu pa se bomo »mejali.«
»Da, tako je,« se je zakrohotalo
Oirizje.
Mimo pa je prišla gospa Prožtova in rekla:
»Lepo vas prosim, gospod dogodek, pojdite z mano v kuhinjo, da vas sež^em
i Ko 7nnp| mir v	Sn %i rlo4oli
- ---r - - ----- • •■-«« mmm »	">• «»W «V& MJA
da« ZA vas, dajte k MŽflati.«
bi smnha poln družal^oB voter »o vabljeni Sani in prijatelji društva,
lj Delavsko glasbaaa draitva priredi Silvestrov večer v gostilniških prostorih pri PavAkovl c. Martinovi cesti Začetek ob 8 avečer. K obilni vdeleibi vabi odbor.
lj »Cerele Fran f ali v Ljobljani« sečne zopet • predavanji v četrtek, dne 8. januarja 1U24 ob 6 avečer v gimnaziji v Tomanovi ulici. Ker je v posameznih tečajih zopet dovolj prostora, m vabijo novi člani, da pristopijo k društvu. Pristop je prijaviti pri šolskem slugi g. fiottu v imenovani gimnaziji od 8. januarja dalje vsak večer od pol 6 do 7 zvečer. Članarina znata mesečno le Din 5. V L teCaju predavata g. prol. dr. Novak in Južnič, v 11. tečaju g. prof. dr. Novak, v 111. tečaju pa ga Jeras (Francozinja) o zgodovini francoskega naroda in o francoski literaturi, g. baron Knorriug l'S vodi tečaj o francoski konverzaciji Učni red •« poizve pri šolskem slugi. — Odbor.
lj Prijatelji fiaha danes ob 10 dopoldne vljudno vabljeni v Mladinski dom b* Kodeljevem, kjer se bo vršila simultanskn igra
lj V šaljivem tonu je zavrnil neki ugleden gospod, ko se je vračal iz nekega nočnega lokala v Ljubljani, Btražuika z besedami: »Gospod mladenič, sedaj se pa u;otiie.< — Medtem pa jo stražnik pograbil enega njegovih prijateljev, dobro znanega šaljive« in nedolžnega veseljaka, ki je suan posebno v ' iSki kot pevec in družabnik in mu zagrozil s aretacijo. Obtoženec je priznal, da je v Šaljivem tonu morda malo več povedal, kar bi mogel razumeti stražnik še kot šaljivo, in se gotovo ni mogel zavedati, da bi s tem koga žalil, najmanj pa stražnika. Seuat je vpožleval zagovor in je obtoženca oprostil.
ij Kouciirt. Na Silvestrov večen1 se vriH koncert dravske godbe v kavarni Kvrupa. Začetek ob 9 zvečer. Vstop prost,	8226
lj Kopališče pri jSlona< bo jutri, v ponedeljek, dne 31. decembra celi dan odprto, ca Novega leta dan, dne 1. januarja 1924 pa celi dan zaprlo.	8251
ij Poskusite sladno kavo znamke »T r 3« glav« ter kavine mešanic« »Družinsko kavo« ter »Mešano kavo«.	8013 (3) .
K«zaau.ja se, ta se zopet toči: P e Šinkovec f.Vermut) kakor tudi druga najboljša vina: Halo-ian, siivanec, črno vino, ljutomerčun. Silvanca je večjo množico in se to vino čez ulico 4 krone ceneje toči »Pri Fridrihut, Mestni trg št 13 poieg ve"Uo kleti.	S202
Dr. Joža Glonar:
»Ne bo nič,« sc je razhudil Bajkič, češ, kc.j pa bc pi/.em s provizijo?
»Tu gori vam manjka provizije, gospa palica,« se je irezala gospa Proštova, kazaje na čelo, in je jezno odšla.
Dogodka ni še konec, kdaj ga bo, se še ne ve... Je kakor šišenski strah, klerikalni zmaj in črna žena. Zdaj se pojavi tu, zdaj tam; ker je čas drag, se vozi tudi s kolesom.
Proda! se dogodek ne bo, ker gi ne bo nihče kupil, in kupil ga ne bo nihče, ker ni vreden sto miljonov — nemških mark.
Dogodek, zapri se v omaro in ne pokaži se več, drugače bo res izbruhnila vojska med Združenimi državami in Jugoslavijo.
In tf, dogodek, boS vsega kriv!
Torej zapri se, dogodek, v debelo blagajno iz jekla in železa ter ne pokaži sc več!
Ako se ne Izgubiš, dogodek, ti povem, da te naznanim pristojni politični oblasti, ki te bo konfiscirala, da se Jugoslavija izogne grozni iugoslovansko-ameriškl vojski, ki bi imela take posledice, da bi tudi ti, dogodek, sam znorel, ker bi te pekla vest in bi prišel ne daleč na vzhod od Ljubljane.
Pozdravljen dogodek, skrij sc in tiho bodi!
{C« ne nO uiv pOmajJajiO, i)q Medilo nadaljevanje.}
in njihova književnost«.
Znak rastočega in globljega zanimanja za Slovence, ki se v zadnjem času pojavlja med Srbi so pregledni članki o Slovencih in njih literaturi, ki se pojavljajo v posameznih knjigah in po raznih revijah. Zunanji vzroki so pred vsem krivi, da prvi poskusi v tem pogledu niso ravno uspeli; nepremišljena naglica in pomanjkanje pravih virov In pomagal sta pisce večkrat silila, da so svoje gradivo jemali iz druge, tretje roke in tako ustvarili spise, ki se jim lahko po pravici očita, da so prava sčorbine čorbe čorba?:. Najhujši zgled je pač L j o t i č e v pregled slovenske književnosti za Srbe. Uniljivo je, da ga jo M. D ž o n i č — dober pozr.avateij našega slovstva — najprej v posebnem predavanju v društvu za srbski jezik in književnost v Beogradu, nato pa še v »Prosvetnem glasniku« obširno prerešetal.
Nov tak poskus z naslovom >Slovenci in njihova kniiževnosk je priobčil Jo-van J. Babic v 10. in 11. štev. letošnjega ^Prosvetnega glasnika«. V neki meri je res napredek, ker se piscu pozna, da je vsaj par slovenskih del, o katerih piše, res tudi čilal. V ostalem pa kaže tudi njegovo delce one tipične napake, kakor jih imajo vsi spisi, ki obravnavajo tvari-110, ki je piscu premalo znana. Kronologija je prevrnjena, ocena posunieznih pojavov včasih naravnost zgrešena, postranskim stvarem se pripisuje preveč važnosti, važni dogodki in važni pojavi pa se naravno6t zamolčijo. >Naiut, Srbima, slovenački deo našega naroda najmanje je poznate — ta uvodni stavek, 3 katerim začenja Babic svoj spis, se da ilustrirati s celini njegovim člankom. In če potem nadaljuje >Mi njima lakodje« —, indirektno pove isto, namreč, da ne ve, da je Intenzivno zanimanje za srbske stvari pri Slovencih staro že nad sto let. Ta napaka je za Srbe sploh značilna! To Je ob enem ludi dokaz, !a njegovo nadaljnje razlaganje, da izhaja to »medsebojno« nepoznanje iz geografskih in historičnih razlogov, nikaor no drži: to nepoznan je izhaja tudi iz psiholoških razlogov na a r b 3 k i strani I Podrobno razlaganje vsega tega bi nas zavedlo predaleč, pokažimo rajši, koliko je Babic res poučen o slovenski literarni preteklosti. Pur primerov bo zadoščalo.
Po zgodovinskem uvodu, ki je v razmerju z ostalim tekstom mnogo predolg, začne govoriti o brižinskih spomenikih, ki jih spravlja v vzročno zvezo s Ciril in Metodom, ne da bi opazil nasprotje, ki tiči v tem, da jo ta prva j književnost«, napisana v narodnem jeziku in ne v starosloven-ščini, kar povdarja vendar sain. Da je začetnik reformacije >Jovan Luter«, je za lisi, ki je oficijeino glasilo ministrstva prosvete in ki mu je urednik nieca
Inšpektor, vendar prefatalna tiskovna po« greška. Čudna je InJitev, da se Bohoričeva slovnica (I) po Bvojem avtorju imeuuje »boharčijac! V celoti pa so prva tri stoletja slovenskega slovstva še deloma točno označena, kakor tudi pomen Cojzovega kroga. Proti ilirizmu — idealni zasnovi na nerealni bazi, kakor ga označuje — pt>-udarja pomen Prešerna, ki je bil »odkrit nasprotnik ilirizma, pred vsem pa Slovenca ki veruje v bodočnost svojega nar» da«. Ironijo njegove »Nebeške procesije« pa je popolnoma narobe razumeli
Novejša doba je opisana že mnoge slabše. Bleiweis je po njegovem Slovencem to, kar Hrvatom Gaj, Srbom Vuk: tvorec slovenskega jezika in slovenskega nacijonalizma«. Da je končal dolgo in brezplodno neslogo med Slovenci v jeziku in pravopisu, čistil jezik od provlncijalizmovj postavil najčistejšo gorenjščino za knjižni jezik, ta jezik približal jeziku Gaja in Vu« ka in & tem tudi književnost! Janežičev »Glasnik*-, pravi Babic, je začel izhajati, ko so Bleiv/eisove »Novice« prenehale, Stritar je bil urednik »Ljubljanskega Zvona«; obenem pa pokaže Babic tudi, da zamenjava našo »Družbo 8v. Mohorja« is »Družbo sv. Cirila in Metoda«! Čudno se bere pri Babiču, da je Tavčar v svojih >Mrtvik srcih« opisal razpoloženje generacije, iz katere so prišli —■ Jenko, Levstik in drugi. Da je »Martin Krpan« tip slovenskega kraljeviča Marka, lahko zapiše samo kdo, ki Krpana sploh ni bral, duši bi ga lahko celo v srbskem provoduS Trditev, da opeva Gregorčič v »Soči« lepoto svoje zasužnjene domovine, gre tudi na isti rovaš, kakor n. pr. Aškerčevi »epic z naslovi ^Sovenska legenda« in »Mučoui-kk. Za las boljše je govorjenje o naši moderni, dasi v nji omenja samo Cankarja in Zupančiča, ki mu je še vedno urednik »Ljubljanskega Zvona«. Vendar se tukaj zdi, da je vsaj eno ali drugo stvar res bral v izvirniku.
Rea je za Srbe težavna stvar plsaJi preglede slovenske književnosti, ker jim tudi ob najboljši volji manjka potrebnih pomagal. Da jih nimajo v večji meri, tega je krivo še danes med Srbi — v u j š h o« v o škodol —- vladajoče prepričanje, »Slo-venica sunt, non leguntur«! To prepričanje je precej neprikrito izrazi! ceI6 Cvi-j i č na slavnostnem zborovanju kr. srbske akademije! Vendar pa bi se bi! Babic lahko obvaroval raznih napak, Če bi mu bila prišla v roke srbsko natisnjena Prijateljeva »Istorija slovenačke književnosti«; res da — žalibog! — nima poglavja o naši novejši literaturi (sega samo kam do 1907), toda za starejžo dobo daje zanesljive podatke, umljive tudi za Srbe. In tudi sicer bi se dobilo še to in ono, če bi se Babič hotel potruditi. Na ta način pa se v bodoče med Srbi ne sme več pisati o slovenskem slovstvu: pisci se s takim pisanjem pred poučenimi Slovenci diskredi-tirajo, pred nepoučeno srbsko javnostjo pa diskreditirajo slovensko slovstvo ali pa g« vsaj stavijo v napnčno luč. In to vendar ni in ne more biti namen njihovega sicer vse hvale vrednoga truda!
Raznoterosti.
—	Moderni princ na potovanj«. Po Nemčiji je tc dxu potoval princ Han« llorsl Isen-burškl. Potoval je v tajnem poslanstvu. Sprem Ijal ga je lakaj v gali. Vozila sla se v razkošnem avtomobdu. Računov seveda nista sproi; poravnala in ako se je drznil kje kitk hoteli? čez nekaj dni omeniti lo reč, je lakaj užaljene dejal; »Visokost bo že plačal!« Kmalu pa sta princ in lakaj z vse prtljago brez sledu izginila. Ko je bila mera polna,je policija princa Iseuburškega v Koburgu aretirala. In tu se jc izkazalo, da je »Nj. Visokost« 241<elni zidar Aleksander Rogge iz Kasatla.
—	Sov »zceliiar«. flaš čas je poln najrazličnejših mističnih naukov, vraž, magizma i' t. To je znak velike duševne iu moralna krize 20. stoletja. Zadnje čase se širi po svetu nek tujui red, ki se imenuje >Zve/.da vzhoda« in kojega čliuii nosijo kot znak peterokrako zvezdo. Vodi ga Krishnaiuurti v Adya-ru v Indiji. Pristaši tega reda učijo, da se je med budisti rodil uovi »zveličal«, ki je sin Buddhe Amitabhe. Njegovo rojstvo je 1. 1818, novembra meseca uuzumijala |>osebua zvezdna konstelacija aa i.«ebu. Nastopil bo 1. 1928. Njegovo ime bo Kvauouseh. Tu bo razgua! »duševno letno« in prenovil propadajoči m-pad.
Dežela zračnega prometa.
Navadni razvoj prometa jc tale: N.ijprvo na« stanejo ceste, nato pridejo železnice, sledijo jim avtomobili in prav na koncu šele pridejo ustna letala. Zgodi se pa lahko slučaj, d« kakšna deieia vrsto preskoči in se oprime sredstva, ki ji najbolj ugaja. Tako je danes južnoameriška republiko Kolumbia (Columbia) dežela, v koje prometnem življenju igra »rakoplovttvo največjo vlugo. V strmih stopnjah se dviga od morja do visokih planot, z viSino dveh do treh tisoč metrov, vuiefl so pa globoke zareze. Zgradba železnic je težavnu in draga, tudi cest ni lahko graditi; zato »o sn oprijeli kar zračnega prometa. Republika Columbi« je tako velika kakor itiri Jugoslavije ali 66 Slo-venij, ljudi ima pa samo nekaj nad šest milijonov. Je pa zelo bogata, pridobiva in izvaža kavo, kav«
iuk, kak mi, rude, tobak, cuW itd. Glavno medte Bogula »»«I« toliko ljudi kakor tri Ljubljane. Po vsej dtttcli jr tazpeta danes mreža tovornih in pottnih tračnih «ve«i najdaljša je potniika zveza b«'*n<|uilla—Cali, 900 kilometrov; prevozijo je v sedmih urah, na uro torej 130 kilometrov, kar )e pri iraCucm prometu navadna hitrost. Ljubljana —Trat iina dolžino 13 km. Proga B«ranquilla—CtS-«ula v« te ic neraziskane kraje ob reki Orioko z Atlantskim oceanom. Slo let ie traja prepir u mejo med Colombio ia sosedno republiko Vene-tuelo, malo poseljeni in težko dostopni so oni kraji. Sedaj je pa to mejo določila nevtralna Švicarska komisija in sicer s pomočjo fotografij, ki no jih napravil) kolumbijski letalci To je prvi slučaj, da so uporabili zrakoplovstvo za določitev Spornih mej.
Novojorška tovarna misli.
Ameriško časopisje je zelo enolično. Ze-dlnjene države ameriške štejejo 110 milijonov prebivalcev, večinoma jih živi od ročnega dela. Mišljenje in produkcija idej sta omejena na ruzmeruo majhno število ljudi, ki morajo vlagati 110 milijonov vsak dan z lahko prebavljivo hrano. Glavni kraj producirauja misli je N'ewyork. Tu stanujejo najbolje plačani izdelovalci iu pisatelji nedetskih protestantskih pridig, uvodnih člankov najrazličnejših vrni, pesmi za uspavanje otrok, humomtičnih prispevkov, vzgojcslovnih in zgodovinskih člankov, modnih poročil, družabnih novosti, političnega prerokovanja, inozemskih pregledov, domače politične propagande, ljudske poozije, patriotskih slavoapevov itd., itd.
Po možnosti naročijo podeželski časopisi dol do uajmanjšega lističa vse, kar potrebujejo, v Newyorku. dovtipe, uvodne članke, karikature, slike, članke o prosti trgovini, o tariiah itd. In če (Hjtuješ z vlakom iz Ne\syorka na drugo slran Zediujonih držav v Sau Franci&eo, vidiš in slišiš povsod iste uvodne članke, iste duvti-pe in zasledujejo le isti narodni gospodarji, politiki in moralisti, ki si mislil, da ai jim z odhodom iz Newyorka ušeL Drugo posledica je U, da vsa Amerika tako joka, »e smeje, tuli, premišljuje, hvali iu zabuvlja kakor to predpisujejo uewyorški stvaritelji unsli. Zato tudi 8iu\ojorško narečje povsod izpodriva domačo govorico in se razpaša velikomestno brezver-slvo tudi po najbolj pobožnih In dobrih pude-ubčinuh.
Za majhne časnike t manjših mestifo is raseli je ta način preskrbe z duševno hrano seveda zelo prijeten in lahek. Newyorški sindikati jim pošljejo pol lista že kar oa dom, 'Včasih tudi nagativ stavka za naročene rubrike, in je treba plošče samo zlitL Ali pa pošlje sindikat že ves časopis aa osmih straneh; štiri s.o že natisnjene z novicami in in-serati sindikata, štiri so pa proste In jih vaški urednik lahko napolni s svojimi lastnimi poročili. Zato imajo pa tudi vsi manjši časopisi isti format in iste tiskalne stroje; aa ta način se na zunaj popolnoma prilagodijo new-yoržki možganski centrali. Delo vaikegs
urednika obstoji samo v tem, da napolni prazne strani s kričečimi naslovi in krajevnimi Inserati. Zaman boš iskal v takem listu individualnosti krajevnega značaja tn urednikove osebnosti. Tak list je čisto tak kakor njegov brat v New Yorku, samo malo bolj siromašen jo napravljen. Tako časopisje natančno omeji duševno obzorje milijonov in milijonov, isti inserat o gumijevih podplatih in sredstvih prebave, o klavirju in bombažu, o slikah In čokoladi bereš na tem in onem koncu Zedinjenih držav; pa so skoraj tako velike kakor vsa Evropa.
£c bi kakšna hipna nezgoda to newyorško možgansko centralo nenadoma uničila, bi vsa Amerika umrla duševne žeje. In pojavilo bi sc sčasoma zopet ono krajevno in provin-cialon mišljenje, prinešeno iz Evrope in pokrito s povlako kulture za pet centov, ki jo daje newyorSka tovarna. — Ilustrirani časopisi stanejo namreč povprečno pet centov, cent je stotinka dolarja. — Ta osrednja tovarna torej ni samo industrijska in trgovska organizacija, temveč tudi velevažen političen činitelj.
Narodno oSetlišče.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 80. decembra: ob S pop. PETERCKOVE SANJE; ljudska predstava. — Ob 8 zvečer NJU. — Izven. Ponedeljek, 31 decembra zaprto. Torek, 1. januarja: ob 8 pop. MOGOČNI PRSTAN.
Izven. — Ob 8 zvečer OSMA ŽENA. — Izv. Sreda, 2. jmuarja: NJU — Red A. Celrlek, 8. januarja: GOLOBČEK. — Izven. Petek, 4. januarja: MOOOCN1 PRSTAN. — Red D.
OPEKA.
Začetek ob pol B url zvečer. Nedelja, 30. decembra: CAHMEN. — Ljudska predstava.
Ponedeljek, 81. decembra zaprto. Torek, 1. januarja: NuTIlEDAMSKI ZVONAR. — Izven.
Sreda, 2. Januarja: TOSCA. — Red F. Četrtek, 3. Jan : GOSPOSVETSKI SEN. — Red E. Petek, 4. januarja: PSOOLAVC1. — Red C.
Sprememba v opernem repertoarju. Gorenjski alavček kol ljudska p redu;** a. Danes zvečer ob pol osmi uri se poje v operi opera ^Gorenjski slavček« kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Vlogo Minke poje gdčna Zikova, Franja g. Šimenc, Chansonetle g. Levar, ostale vloge so v ro-knh gdčen Sliligojeve, Lewandovsko in gospodov Zupana, Mohoriča itd. Napovedana opera Csrmen Diora za dnnea odpasti, kor je ga. Revuzceva obolela. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni.
Nedeljske predstave v drami. Popoldne ob 3. uri se vprizori zadnjikrat v sezoni mladinska igra .Peterčkove poslednje sanje« ia tokrat pri znižanih ljudskih cenah. Zvečer pa se vprizori ruska tragikomedija «NJU«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah velik uspeh in polne hiie.
V glavnih vlogah nastopijo ga. Šaričeva, g. Putjata in g. Rogoz. Začetek ob 8. uri zveter.
Slovensko marionetno gledišče.
Nedelja, 30. decembra ob 15. in 18. url: »MRTVEC
V RBECEM PLAŠČU«, Torek, 1. januarja ob 15. in 18. uri: »PRESKUS-
NJAi in »ROŽENOVE'i' IN L1L1JANA*.
Prosveta.
pr Bližnji konrerti tek')m januarja 1921 v Ljubljani ao: Dno 7. januarja 1924 priredi svoj drugI koncert operni Laritoniat g dr. Aleksander Rigo, na kutereui bode uiod drugim izvajal prvo-k—>t Janko Ravnikov ciklus samospevov pod naslovom »Se^uldillet. Ostali program je sestavljen ii nhjlepšib točk naše in svetovno literalure. — P<"*skl zbor Glasbene Malice v Ljubljani nastopi po daljšem presledku zopet z velikim in impozant-n'-" delem za soli, zbor in orkester. Izvaja se namreč 14. Januarja svetovnozuano Dvorakovo delo >9tabat Maler<. Zborov pari poje pevski zbor Glasbene Malice, 4 solistovske vloge prevzamejo ČUml tukajšnje oporo; gdč Zikova. ga Borova, g. Šimenc i' g. Botetto Orkestralno spreuiljevnnjo pa Mu-zika dravske Divizijske Oblasti. — Dno 21. janu-a ja pa priredi svoj 11. sinfonični koncert Muzika Dravske Div. Oblasti, pod vodstvom svojegn ku-pelnika dr. Josijia Ceriua. Na lem koncertu sode-luje Hrvat tijuro 'I kalčič, priznani čelist vsetovm>ga s! ivesa. Vsi trije koncerti obetajo velik muzlknbii užitek ter bodo vstopnice v predprodnji v Matični 1 irni. Podrobne sporede še javimo. Danes opozarjamo v prvi vrsli n« dr. Itlgov koncert, ki je s svojim prvim koncertom dosegel izredni uspeli.
Cerkveni vestnik.
C Kongrogarija gospa pri &». Jožefu ima v ponedeljek, 31. t. m ob 7 zjutraj s v. m a š o in s k u p u o sv. obhajilo.
V Križankah Imn Moška in Mladeniška Marijina družba v nedeljo popoldne ob 5 uri Iruž beno prireditev, h kaltiri naj p. n. člani privedejo tudi svoje prijatelje.
Dijaški vestnik.
d S D. Z. podružnica Celje ima izredni občni zbor v nedeljo, dne 15. januarja ot 9. uri dopoldne v vrtni dvorani boleli >l$eli volt. — Odbor opozarja vse tovuriše in tovarišiee, da je udeležba strogo obvezna. Iskreno vabljeni so vsi gg. starešine. — Predsednik.
letnik. Ista številka bo tudi začela prinašati prime...e vzorce za ženska ročna dela. Tudi runah praktičnih spisov ima uredništvu le na ruzpolago, deloma so mu obljubljeni. — UpaU je, da bo list v krutkem dosegel tisto višino popolnosti, ki si jo naša dekleta žele in jim bo ustrezala. Zato razširjalo med prijateljicami in znankami naš listi Naj sc*«.'- vse po domačem listu in naj popolnoma ln-gbiejo iz naših dekliških vrst razni nemški podob« i." listi, i>o katerih so naš« izobražena dekleta morala segati vsled pomanjkunja lastnega glasila. So« daj je tu, sezite po njeml Cena mu je nižja nego tuj'-" vsebina bo vsaj tako bogata in pisana, če bo le odjemalstva dovolj. — »Vlgred« se naroča pri upravništvu. Ljudski dom, Ljubljana. Stane za vse leto za posamezne naročnice 25 Din, pri ve6-jr ■■» naročilu manj.
Turistika in šport.
Jugoslovanski zimsko spoitui save« sporoča«
da se smuški kurz v Bohinju, napovedan za 30. t. m. do 0. januarja vsled premalo prijav ne vrši, puč |>a ob zadostnem številu prijav od 6. do 15. januarja. Prijave za istega se sprejemajo v trgovini J Goreč, Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke.
Športno drsališče SK Ilirije je sedaj popolnoma urejeno ter odprto do 8. zvečer. Opremljeno je z zadostno električno rn/.svetljavo ter priporočljivo posebno zaposlenim čez dan.
Poizvedovanja.
Orlovski vestnik.
»Vigrod«, št. 1. (januar) je Izšla in se je de-loron že ia praznike razposlala. Ta številka priča, -v list stulno tapcpolnuje in napreduje f,u7.nu se ji, da je računala z božičnim razpoloženjem svojih naročnic in bralk, zato jo skoraj od prve do zadnje strani preveva božična misel, tako v leposlovnih kot v poučnih ..estnvkih. — V prihodnji števMki, ki bo izšla za svečnlco, bo prišel prvi začetek lepe povesti, ki se bo nadaljevalu skozi ves
Izeuhil se je moplč kljuto* aa poti nd Jo«
goslovmiske tiskarne po sv. Petra cesti, Vldo\diin-ska cesla do Prisojne ulice. Pofiten najditelj se naproša, da jih prinese Zvonimiru Vugrln, Ju^o-slovunska tiskarna, I. uadalr.
Našla se je denarnica z srednjo svoto denarja. Poizve	nlicn št. 1, levo Lekan.
Naila se je drsalka. Dobi se v mitniškl ihivaj. nicl na glavnem kolo^lvoru lslotam se dobi najdena srehrnn ženska zapestna ura.
Nusla se je denaruica. Dobi se Gledališka ulica 10 pri g. Karu.
Lahko nagnjenje k prolilajenju? Prevelik«
občutljivost? Bolečine olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Felleijevim Elza-fluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in tmijši kn-kor francosko žganja. Kot kosnietikum ie *ir) let priljutiVien za nerovnnje zob. zobnega mesu, ust in keže na cliivi! S piikovaniem in poštnino 3 d\uj-tih nli 12 špecijalnih steklenic 214 Din; 30 dvi^iuv-tih ali 12 apeciiiilnih steklenic 214 Din in 10% doplidka razpošilia: lekarnar Fwien V. Fetlv. Slu-birn d on j a. Elzafluld št 134. Hrvatsko. 7655
Za božično In novoletno darilo pri|K>roča Jit-goslovunska knjigarna tudi lelos svoj 2epni koledarček 192-1, kateri jc radi svoje male žepne oblike (11 cm kral 6 cm) in solidno trpežne vezave ter nizke cene vsestransko priljubljen.
Kol posebno novost je iz.lala Jugoslovanska knjigarna lelos prvič Mali koledarček 1921 v pruv majhni obliki (7 krat 5 cm) i zrcalom in brez zrcala, v navadni ter usnjeni veravi Obudvs kole-dnrčka sta na razpolago po naslednjih cenah in ven zavah:
Žepni koledarček vezan v pegamoid platno t marmorna!' obrezo Din lo, vezan v pefamoid platno i zinit« obrezo Din 14.
Mali ki ledarček nntdrn« vi (liultarlja usnin) brez zrcala Din 7, papirna vez z zrcalom Din 12, usnjena ve/ brez zrcala Din 15, ustijeua vez t sr-caloui Diu 20.
Naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljard,
Kuharica! ! Srečno, veselo novo leto
Na večjem posestvu blizu Ljubljane sc SPREJME žensko do 40 let staro, ki ::na kuhali za družino in boljše, kruh peči in pospravljuti »obe itd., ki je tc bila v enaki službi na deželi. Biti mora poštena, pridna, Vestna, mirna. Nastop službe koncem januarja. — Dopise na upravo lista pod ftiiro: «POSI'ENA in PRIDNA 8255«.
*»assiaaiHawttKHaiAai<ji m
1 vsem »vojim odjemalcem ter se njim in ostalemu ccnj. občinstvu priporočam za prijazna naročila, zagotavljajoč točno, ce-—, no in solidno izvršitev.	~~
JOS. SEDLAR,
čevljar — Hrvatski trg štev. 4, poleg cerkve sv. Petra v Ljubljani.
potenc, podjetne, sprejmejo 3« visoko provizijo on zelo dobro uvedene strojne in lesne predmete. — Ponudbe pod «J. P.« poitri predal »t. 12, PTUJ. 8260 iS a m m n n v n n m m m n m n a »n a « ffi a a •« « «
prodajalka ! Kuharica.
starejša, močna z dežele, zanesljiva «n spretna moč, dobi takoj mesto v trgovini z mešanim blagom na deželi. Plača dobra. — Naslov pove uprava pod 8252.
Pošteno kmstsko dekle
staro nad 30 let, ki znn kuhati in opravljati druga hišna delu, sprejmejo prid: dobri plači takoj v trgovsko hišo na deželi. — Naslov pove uprava pod 8253.
nm P * dežele bi šla kot pomoč UL1VI.C gospodinji ali kuharici v boljšo lilij v mesto ali na deželo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 8245.
IŠČEMO pošteno, pridno, krepko, cirka
^ 16letno deklico ^
h dežele, v varslvo 1 letnega dečka in
7 letne deklice, kukor tudi za navadno lažje hišno delo; dalje starejše, poiteno,
pridno dekle
k| zna priprostu kuhali ter je vajena vsakega Gospodinjskega dela. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — Ponudbe na naslovi Vila VUKN1K, Liubliaaa, Mirfc,
Sprejmem služkinjo
srednjih let, pridno in pošteno, z dobrimi spričevali. — Predstaviti se je od 9—10. 5n od 2.—4 ure. Naslov se izve v upravi .Slovenca« pod Stev. 8240.
Dve pridni učenki
pošteni, sprejmemo takoj v trgovino z modnim in galanterijskim blagom. — Naslov v upravi »Slovencu« pod ttev. 3242.
Zanesljiva dekle, ki zna samostojno ku-haU ali kuharica, kj opravlja vsa hišna dela, dobi mesto v dobri hiSI na deželi. Plača po dogovoru. Nastop 15. januarja. Naslov pove uprava lista pod štev. 8234.
ČSvfllio st priporoča za livanje kra-vat,»moškega in tudi ženskega perila. Sprejme v popravilo tudi , staro perilo. Naslov v upravi štev. 8237, j
Modistinjo
kot prvo moč, z dobro plačo, IŠČEM. — | Naslov pove upr. lista pod »Spretna 8210«
ČEVLJARJA
ki ie zmožen samostojno izvrševati svojo obrt. SPREJME ZAVOD v Ljubljani. Naslov pov* uprava lista pod štev. 8220. Za odgovor naj se priloži znamka 1 Din
Ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo javija tužno vest, da je gospod
čSza
smin Kreditnega zasoda za trgovino in iadaiTi.o
Spretno veziljo
»a *lrnjBn veienfe SPREJMO v trgovini M A TEK & SCHE1N, Ljubljana, Dalmatinova »lica Stev. 13.	8243
dne 23. decembra 1923 po kratki bolezni na Dunaju preminul
Zasluge, ki si jih je stekel za zavod, mu
zagotavljajo trajen spomin!
V Ljubljani, 28. decembra 1923.
VEČ DOBRIH
MIZARJEV
6p h	»ecženienlh. spreb»e v ^ _ ^ ^ _ _ ..........
•talno službo Uaa« Indnstrlja JAVOR knjigarnah. papirnih trgovinah, trafikah v Lofotcn.	80*» invalidov in raložnJStvui Podpor, društva
Družabnike sprejme
Novo leto!
Ako hočete tn iolite debre aam NAJ-BEDNEJŠIM SLEPIM, kupujte naš koledar: «MI SLEPI« — ki fe najlepši dar za Vas in za nas. Dobi so v v«eb
slepih, Ljubljana, Wolfova ulica ti 12. Cena mu je 20 Din.
podjetie LESNE stroke. Nudi s« popolna varnost vloženega kapitala Ugodno obrestovani« za&igurano. — Vprašanj« pod »LESNA DRITŽBA« na upravništvo.
Za večjo restavracijo
tss deželi 1SCEM inteligentno GOSPO ((vdovo) bre« otrok ali gospodično od j ve|(lj0 izbiro raznega PERILA od pripro-35—40 let, katera bi Imela VODITI G0- st« do naifinetše izdelave koti moške SPODINJSTVO. Biti mora dobra kuha- sra|ce, navadne, za delavce, line bele in , , , . ,	,, , . i cefir v modnih barvsh ter različne spal-
rica, ker bode imela samo podkuhanco. | ne. moJke spodn,e h,ago pWna
Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Jl^ ;n triko; ženske dnevne in upal »o Nastop v januarju. — Ponudbo na upravo srajce, hlače, kombirtere, spodnja krila, •Slovenca« pod »Gospodinjstvo 8165). | modrčke, razne damske bluze, *enske la
____-—■----—	- ' otročje predpasnike, otročie oblekee za
1 dečke in deklice iz barbeota in volnene,
Icfpmn EKONOMA ! ^ ustni izdelek.
ld(,GHIU LhUnUlflH j dalje vsakovrstno manufakturno blago za U je vešč tudi v vrtnarstvu. - K1c, pove moške in ženske obleke in za perilo, tri-
oprava Wi.<Usch«r«et.. BOGEN- gj^	^ ££
SPERK, Šmartno pri Utiji. 8263
nike in druge modne predmete po zelo nizkih cenah.
Tvrdka F. in I. GORIČAR,
Ljubljana, Sv, Petra cesta St. 29,
nudi za
novoletna darila
Dobra zasebna HRANA
je ODDATI na Poljanski cesti ite*. 8/l
PREM00 (Trbo.Elishi) DfiVA
trda in meuka. žagana in cepljena, stalno v ralogi. Premog ln drva dovažamo tudi v viecah. Naročila spreiema
n. PCTDIC, UIIOUANA
Oosposvetsha cesta Mct. lfl.
Telefon 343.
POD lastno ceno razprodajam
vso damsko konfekcijo, dokler je Sc kaj zaloge. -o- FRAN LUKIC, Ljubljana, Pred Ikoiiio Štev. 19. 7928



TBSP V zalogi Imam večjo množino tfL
aradia za modroce.
» Naslov v upravi (Slovenca« pod šifro: «matrac - cradl 8244-.
Prodam ŠIVALNI STROJ.
PINTAR, Studenec, p. Der. Mar. Po!je.
'	"naprodaj -me ~~
2 novi dvojni okni
A 65 široki, 1.20 visoki z žsluzijaml, in NOVA VRATA 0.90 X 2.00 za skladišče. tr- Naslov pove uprava pod štev. 8230.
Oglejte si blago in cene, preden kupite dragje!
Dva pletilna stroja
Itev. 10 in 8, debro ohranjena, NAPRODAJ Zgornja Slika ttev. 97._8250
Dva lokala
W trgovino, oddam. - Naslov pove uprava lista pod Štev. 8248,
"Kratek klavir
črn, dobro ohranjen, ooeenf naprodaj. —
Naslov pove uprava lista pod štev, 8233.
Naročilo in priporočilo.
Po »nolatai poraM Vašega aparata ♦TOPLODAR«, ki se je Izborno obnesel, naročam, da mi postavite šc enega V fekladišču in nabavo tega aparata vsakemu toplo priporočam, — Ivo Mihorko, »aloge električnih števcev, Maribor, — Naroča se! «Jugometalija«, Ljubljana Kolodvorska ulica 18 ali R. Nipič in drog, Maribor.__7589
~ specialno izdelovanje
vezenin in perila.
uJW Predtiskarijal "^C
'Na drobno!	Na debelo!
Matek & Schein
LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13,
poleg hotela »Štmkelj«.
Priporoča veliko Izbiro novodošlih vzorcev VEZENIN. Priprosto ln fino PERILO za gospode ln dame. Velika izbira finih in priproslih KRAVAT, modno in -»alanteriusko BLAGO. — Znižana cene!
za žensko rofno delo najmocfenie!e ter vse potrebSčit e z*> pretisk^v nje kakor tud barva in Cistiln. po najnižjih cenah.
TEICHNER
Zagreb, Petrova ulloa br. 2.
J. Stiepošln
SlSfcts prlpo<oča .zborne
tamburce. strune
panltnre !n ln ostale potrebščine za vsa glasbila
cementne cevi — strešnik (falc) — vratne podboje — stopnice —-stebre — portL cement dobite pri
F. Banda & drug
LJUBLJANA, Karlovška cesta 8.
Dalii nDianalt'* Pabrikat Hauser & rCK! Sobot ka. Beč-Sta<ilau,2Metnri uaibolie pekarsko sredstvo predvojne kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu za Ju^invjjo
Eduard Uuzanec. <
Strossmayerova 1(1 - bi,«,,ava. naslov: Diamalt. Zagreb.
r»« o t. (Juru.ite s« potvoret) oodlsl v prahtull) tekočim. Zahtovaite samo on • anlni DlAtnait.
P. a
Slvllle gospodinje
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji
Gritzncr
v vseh opremah.
Pouk v vezenin ter krpanlu
perila m nOgaViC litolanjeJ brezplačno EDINO le pri:
I0SIP
PETELINC
U1J0S. J AN A s*, peiro n. Mehanično delavnica pod
vodstvom oriznanega strokovnjaka in mehanika Stanko Galeta na razpolago za šivalne stroje vseh sistemov m koles.
KUPIM ie rabljeno, pa I« dobro ohranjeno in dobro delujočo
ROČNO BRIZGALN0
s sesalko. — Ponudbe na upravo tista pod šifro "Ročna brizgalna Stev. 8079«.
TRGOVSKf LOKAL
iščem v najem v prometnem kraju, bo« dlsi na deželi ali v mestu. — Naslov se izve v upravi .Slovenca« pod it. 823L.
Lepo posestvo";isS
ugodno PRODA. Pripravno ludi za obrt Zemljišče ob glavni cesti. — Vprašanja pod: .POSESTVO IN STAVBlsčE« na upravo »Slovenca«.	8170

Najboljše je najceneje:
ODON KOUTNY — LJUBLJANA
Ribje olje zbXeenn00rvper'
ke. dospelo. Lekarna BAKARČIČ, Ljub- iz "snja,_ŠIVALNIH jermenčkov, tvorn.ee Ijana, Karlovška cesta št. 2. — Direktni j import iz Kristijanijcl	8043 I
Carl Bndischowsky & Sohne, Wicn.
Gospodinje!
Snažite Vaše parketc in linoleum samo •
KOMET
tekočim čistilo m!
Prihranite si mnogo denarja in truda, ker je veliko cenejše kot druga mazila, vendar pa iako izdatno in je čiščtnje s tem čistilom otroško lahko. — Dobi se v vseh boljših trgovinah ali direktno pri
KOMET tvorni ca v Celja.
Zahtevajte brošurol	8160
največja zaloga
bakrene žice v vsaki debelini. Bergman. novih cevii. ter vsakovrstnega instala ij-skega tnaterijala po najnižtih tovarniških cen.1 h. dobavliata takoi O. N MAZURAN in COMP, Ljubljana, Dunajska cesta 33, Tclclon Stev. 13. 223, 366. 534.


Gradbeno po$SfeIle f
Araiieki	|
VHRAINEftACe.
lesenlce. (Oorenlsho).
Stavbna vodstva: IIMiana. '©nižale.
Zagreb.
KzvrSute privatne ln inda-slritske stavbe, proračune, : naCrle. cenitve, posebni i oddeleh za arMfekturo,
ie.
Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je razpisala za dan
16. JANUARJA 1924
za
Ministrstva saobračaja v Beogradu.
Podrobni podatki se dobe med rednimi uradnimi urami pri Grad« benem oddelku Generalne direkcije državnih železnic v Beogredu.
■BaHUMMBaaaBH8>BBBKBBBS!>BKi
Krgpa
M
ZAGREB
Ilica št. 69. Tel. 18
BEOGRAD
Balkanska ul.25 Tel. 30—05
llj„ _ izborno. staro, boteljčno, let-jflHU nika 1921. iz ljutomerskih in haložkih goric, kakor tudi VINO letnikov 1922 in 1°23 NUDI v. baebler in drug t Ptujn. Lastni vinogradi!	82S9
DfOl/iin LENKA MARKIČ ic Hotenj rrcKllC jn IVANKA MERLAK Iz
'Pristave obžalujeta, da ste razširjali neresnična govorice o načinu zdravljenja dr. Antona Vnčlne, zdravnika v Tržiču, ta se zahvaljujeta za odpuščanje.
Tržič, 20. decembra 1923.	8266
Tamtiur inštrumente
dobrn ohranjene, KUPIM. — Ponudbe s ceno pod šilro: .TAMBURAS«, S249
Naznanjam tZTj^^i SEDLARSKO DELAVNICO
V LESCAH NA GORENJSKEM v lastni hiši t»r bom izvrševal vsa v to ah>oko spadajoča dela: konjske opreme, razne vrste vozor In tapeclran|e vseh vrst po najugodnejši ceni in s točno postrežbo. - Ivan ČERNE, sedlar, Lesce 64.
riraiiB v
Najboljše |e najceneje!
ODON KOUTNT, Ljubljana, Alekeandro-va eesta 7 — zastopstva in tovarniška kaloga GONILNEGA JERMENA is vei-blodove dlake, hrernice Brfider Kind, Ustje IC. S. R4	3196
Brzojavi: »Stroj«
Zaloga: ARMATUR za paro, ▼odo ln plin v veliki množini. BBBBBBflBBflBKS3iB9iaflBBBBBBEB
kurja očesa
odstrani v IBrih dneh / tajamietio	/
burgit
j Tekom 16 let milijon-kral pte!xkuicn.
Dobite ae v lekarnah droierllah In zadeoii trgov.
BURGrT 0- m. h. H.. Fr»Uassl«9 (B»ya«».
Najboljše ioaielno milo
kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod.
Glavna zaloga:
.. LAMPRET
LJUBLJANA
Krekov trg 10
išče prvovrstnih uradnikov z dolgoletno nepolno prakso, verzirani.t v vseh bančnih poslih in sposobnih za vis/a uradniška mesta. — Ponudbe, vsebu/oče cur-niculumvitae, prepise izpričeval, referenc in zahtevke
na upravo »Jugoslav. LLOYDA " ZAGREB pod šifro „ Velebanka 18."
IL
Kolinsko vodn
koano KREMO - ŠMINKE - PUDER PARFUME -- PRASKE in vode za umivanje glavo — B' P VE in MASTILA za lase — PRAH ia PASTE za zobe, ustne vode — zobne KRTAčKE — ter najboljše brivsko in toalet. MILO priporoča
Parfumerija »Strmoli«
ljubljana — pod tranco Stev. 1.
Otvoritev novega modnega
Vljudno naznanjam, da otmirn dne 2, januarja 1924 v prejšnjih Oiirbimib McHft
na Kongresnem frgu 8
prvovrstni modni salon
ter se cenjenim damam vdano priporočam.
2 odličnim spoštovanjem
Mat ija gol$i, modni salon, Židovska ulica 8.

ABADIE
Glavna ta logi otgaratnega papirji In mh ns
ovojni papir
A.Lampret, L'ublians
Krakov trg 10
fistralian, pliš, sealskin in krimer
za plašče in jopice v veliki izbiri pri tvrdki
A. & E. SKABERNE
Ljubljana

wm
mrnimmmmmmmm
mmmmrnmmmmi
J
Ste«r. 294.
SLOVENEC, HM BOL decemB/a 1928
Stran 7.
m\ov 9iscj)ep
pmla
Fischer in Pollak, Zagreb
USca S.
Veletrgii^lna manufski blaga
prtporefca svojo bogato izbrano zalogo vsega v mamifakturo spadalaiega blaga, posebno m
Kretena: Cefriainkanafasa:
tnderlll«	i	fibeSes
6oi<Sbsrg«r	i	Ledttrer
W. B, Neumen« i	Badnsf
6. OeutMft	p	8oridy
fiarlau	i	Hernydl
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. V LJUBLJANI
ZVONARNA
ustanovljena leta 17fi7, dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih Klasov po k o n k u r en C u I h ,<; e n ah v kratkih rokih.
NAJLEPŠE DARILO
ZA NOVO LETO 1934 j«. 4, Irjua kupi lis podari »vo|i nvvaatj oljojk) vozitek, •tati kierki Šivalni »troj, ©i« pa sinu ®u»® dvokolo pri .TRIBUNA. F. B L, Uovaroa dvokulica tat ulroikiti »oiifkov, Ljubljana, Karlovtkji cola Štev. 4.
Z a ta l e v a J l e c e o 1K1
BMaaantramgimnasaimNNm«
HLarOo« taaprirve,
m postavitev kotlov sa visoki! pritisk,
Elektrotehnična aaprave vseh vrst
Stegu in drugi,
VIČ - CL1NCE 3*
FVfariiart Lfabftaaa,	Uabllanstss
kredita« bon*«. Danska cesU Ib UL.
iii=sin=:it>sa i^lr i1 »^"»—m
j titiUki cž. I
Zdraooifc DR. PECNIK »dravi b«tee aa f»i|m£tfe »aakl pclek v CELJU. — Vprašati « C t I ju v !ek»nof Mesija Pomaga}.
v NEW-YOM ie SuuUiaiapioua- Cberbourga Leviathan
» aprila	».aprila.	18. maja
le bremena ces Soutbauiptou >n Cberboarp; v New-YoUt
Cieorge Washlngton
tt. * ■ -oa, lt. aj?Ua	u. januarja v liiMio«.
America	16. ;an. ti. top,
rr«a. uooeivaH 4. labr. 8. uarea
Pra« Haruluj a. iml 91. fek*.
Odhod Is Soutbamptoua in Cherbourga 1 dan posneja Vse podrobnosti prt uasleiinjlh naslovih:
! m£IUEIIl=m~U!EIIIEIII=UIEIII=lll£m5IIISIIISI
III Sff«	■ •■ •• rn
rs
rn nj nj
m
yj
m fij
0
0
0 m
m
sej {Ti
rafinlrani 967 V«, naifinelS, brez wnja SIROVI	(i 0 R U I V I
: vedno v zalogi po najnižjih cenah. :
ul
z o. z.
Šivalne
1 14 letnim lamilioia
isaJJJncitl ia u«t2iC. liUCItlt ! f tO V O >«««
hup««« 8/6 O / Da)t«nc)c I B" /o pri (trditi popu»ta
J. Goret
Psiat* Ijd&lifirmfti Kidliai Rs«i&«
Beograd: PelaU Beograd-ke Zadruge, Prek« Botel Brtstoa, Zagieb, Siad<S«jjo Sove* Hrvatskih Sol|nčk. h Zadruga,
Mlhanovltevci ulica 2, t-reiko puta • olodvora. LJubtjitBa, Biodarslvo Zjod<U|euJh Ameriških Uiža». Da«
cesla <9
Saralevc, 8« ves Brva.p«lb Sui,svckib zadruga »a Bosnu 1 Meiceiiuvina, Aleksandrova nuca 52. buSab, Banka xa Foicora ».
U; Teteton 5-18. Glavno zastopstvo tovarn«
nAiko" Zagr^fe«	S
Šli	(II
Sil3HIII=SII=lll~lll=lll=lll=lll=l!l=l!l=!ll=m=lll3
Ako še niste, pošljite naročnino!
PRESELITEV!
Popo nom« varno nntožita aro{ denar ptl
e
v u
mm
X
N
•m
s,
Z,
Pozor!
Pozor!
Ne pozabite na ugoden nakup
Krasnn izbera volnenih površnih jopic, jumporjcv, rokuvic, nogavic itd. Trikotaža vseh vrst. Velika zaloga moškega, dam-skega in otroškega perila ter raznih-kravat, posebno samoveznic
pri lOi^MU MPGI,
Sv. Petro ctvt
t
ift ®
jemni posojilnici f
* L.jnbijaai, r, z. z o. a.
ki se i« PRfSHiie Iz h!lc UKulinskegs lamottana aa KangtHMai »rja
pcl9y nuiuU cerkve v lastno iuis<o ns MikiciKcvi testi pslej katala .UklOlT. Krinilne n-.ioe it nbfcstu^ia
po C>7.
hrti otfbltha rentntjs In Invafl&keg« cavk*. Vloge i tekočem reluno se obrastolejs
Jud i »o © V,

po & v, '/e, vez. sum po
i
In tlSie po •iiitiaiiopj. Varnosi /o tironlltls slog« ;a lelo <lobfa, koi posedula Uioiofflna eosoiuniia relstiniu- «e£ir>o dtmu vuvona delniške družb« hotela JJnion- i Liubljanl Vrruitcs« e mor,a lan nc«a .«pa nalaCa on Nlkloiitc<i lestt, vcc meitnih tiJi. stavbiit m »mMit • tu m motemsivu. Oeoar M dtloži lahka tudi po poštnih poiclniun.
Naznanilo.
Vljudno naznanim, da Uo preselitve v novi lokal v šelenfcnrg. aL t, aprejeui&iu vsa naročila zu Čevlje po meri in popravila vsako vrtite, ako ravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provtsoričnih prostorih -ia Poijiinskem nasfpu 4«, II. oadstr. (sluru cukrurnaj, kjer se nahajam z deluvnico in zalogo čevSjev.
P H FJ ^ 2

Lepe kanarčke
tiaicarjc, nsjOo!ji>j pasme iSclifcr'!«, 8 Upim tistim glasom, prodaji po
».UTicroi c«ni VALENTIN KOBAV, ŠKOF-JA LOKA >it«v. 47. — Na sahtevo do. Stavlja tudi ca dom.
f?^ Dane Sinpr in drog
ZAGREB, frenkopanska ulita 8 in Prllaz 31.
PAPiR In P1SAKNHKE POTREBŠČINE ea debelo. —
LASTNA TOVARNIŠKA IZVRŠITEV! TRGOV KNJIG, NOTESOV - PKEPISNIH KNJIG ZVEZKOV - RA. CUNSKIH KNJIG - RISALNIH BLOKOV - KORIAN-DOLI in SERPENTIN (zmajev) _ REGISTRATORJEV in FASC1KLJEV za uredita« »pisov. — BOŽIČNI NAKIT
Enkrat
i-t vacie) »» Va pript«o<» SAMO
vulvirguvin« K.
STHRMECKI «
Celtu aku tc res OOUKO 1« POCENI KUPITI
prvovrstna novo blago pov»«ni se dobi povsod
PHVA UKVhlllftA ITVOHNICA HALAMU, hlliiSA
■ si MASTI
M. torueviča
tinovl d. d.
PISTKINJA
Ueua^aijao anatopnVTO HhVVtl ■.Mot It. UUNV Sl
Poravnajte naročnino!
rotao, domače delo, fcabot todl Hm« tvuroifik«, obleke z« f.-ock«, atuAkn in otruk«, perilo, klobuka, pUUn« lop«, i«pkt- io Sate, kravat«, rokavic«. nogavic* in modno rob« u m* lin ((oapod«. Trgovci •»»"••-ctbs
' _	Tratnlco fcebljl	Dvojna kolesa
Vnllfca aalopa	spojnice Skretnlc« Vozit*!
m ikladtifin	V«i«ikl Okralnlc« Lohomoikr«
■	sa vsa Industr I;« s tirom tO, 60, 76 *m
	
fcv^N. i 1	
	%«**»* vr H I NTir^R*;^:
>.;:... ^ ,	' . |)T 1J i j* '' m . ■ m , -V' V •■■ -V. V
t^i&i^ - ■ ~ • •. • -i.,J* •	"•V".. V;;- * ' AJ? ii ■ ">.£ -••; '.-liiV;." riiff " j;
Oimbirtanfomoftili Torino
m i Elegantni SfUlscdclnl vozovi 10 HP promplno
ChlrlMrl flpa Ploma — G,a¥no IMIops,Id
10 do $0 IIP. nq|noYfj§l model 1924. brzino na uro 120 hm.
hrofftt dobavni rok.
American import Co.
nmibor
Koroška cesta 24.
.. . "••■■ '".Mf
Inseriraile ai „Slougficii"!
♦
t
♦
a.
5 K
♦ 'S

» 4
račdlcinal-lfontah
Zahteval te samo I M^dfclnal-Konjak x Jamaica - Rum	pr as
Konjak-Rum gf w z Cltrone-Rum gajr pf x Medicina 1-Pelinkovac as Nafftnefše krem likerje z Slivovko ln brlnjevec as
Zahtevajte samo!
modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem

ALKO" L]U
nčilclBal-Hontab
Za novo let
priporoča tvrdka
Bon<
trgovina s papirjem,
vse pisarniške potrebščine, blagajniške knjige, glavne knjige, aldakonti, straee, amerikanske journale, kont okoren te, pisarniški ln strojepisni papir, pivni paoir, pivne vage,
registratorfe. vložne mape.
ko ve rte vseh velikosti, kopirne knjige, prepisne knjige, Indigo in Karbonpapir,
Saplrograirole. hektogriillCne Usihc, Črnilo nafteoljSIHi fo inozcmsgflli ivrflh.
Originalna angleška peresa vseh vrst predvojne kakovosti Sprejme se ▼ tisk vse tiskovine in knjižice.
Poltežki in čisto težki konji ter kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najugodnejšimi pogoji pri
Wertheim -
za vzidanje, vloma- in ognjavarne, v vsakem stanovanju oziroma prosioru z majhnimi stroški nevidno namestljtve, v 6 različnih
velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja Ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18. Provizijski zastopniki saj se javijo!
Ravnokar dospeli bene-čanskl šalil — Crepp de Chlne po konkurenčnih
cenah 111 11® Oln
A. ŠINKOVIC nas!. K. SOSS
Ljubljana, Mestni trg
Slaven
A d.
Zagreb
lllca 52
knjigama, tiskana in veletrgovina papirja is pisalnih potreb »čin.
PRIPOROČA p. n. gg. odvetnikom, občinskim, državnim in zasebnim uradom svoje bogato skladišče; Vse PISALNE POTREBŠČINE -TRAKOVE za pisalne stroje — KARBON- in INDIGO-PAP1R — ŠAPIROGRAF-aparate in valjce — KONCEPTNI in KANCLIJSK3 papir — KUVERTE — PAPIR za pisalne stroje — PAPIR v mapah — PIVNIK — REGISTRA-TORJE — MAPE za shranjevanje spisov. —
Prevzema vseh vrst tiskovine v izvT?J<->v po najnižjih cenah.	6641 B
VA
Telefon
interurb. 59, 4, 5
veletrgovina s konji
Čakovec, Medjimurje, Jucjos^vra.
S
I
Kakor vsako leto, dospo tudi sedaj In sicer v mesecih Januar in februar prih. ieta Iz Belgi«o
prvovrstni izvirni beigi ski žrebd
v pteraenjevalne namene ter Jih postavimo na proda i po najnlijih mogočih cenah. Predprl^ave na te žrefice-plamenjake prosim doposlati Clmpreje. Enako so stalno na razpola ?o p. n. kupcem prvovrstni ME£>J1MURSKI KONJi za uprego. Za vsa eventualna pojasnila sem vedno na razpolago
E. VAJ DA, veletrgovina s
Čakovec, Nedjimurje, Jugoslavija.
J
I i
8 T
L__
konji
Intarurban tetc.on liavllka SO, 4, S
1 l
I
I 4 I 1 I
I
.j
divjačine
in sicer od LISIC, KUN, DEKORJEV, VIDER, ZAJCEV itd. KUPUJEM NEPOSREDNO za AMERIKO. — Plačam NAJVIŠJE DNEVNE CENE I
OD 1. JANUARJA 1924 ZBIRALIŠČE v vseh večjih mestih Jngoslavije, Italije in Bolgarske — te sicer: ZAGREB — GOSPIČ - LOVINAC - LJUBIJANA - SARAJEVO — BANJALUKA -BOS NOVI - KOTOR - BEOGRAD - Nlfc - SKOPUE - SOFIJA - TRST.
Mavro Fischer, Sisak
Telefona št. 66, 30 in 61
lsdaia konzorcij »Slovenca«*
Odflovorni urednik: Mihael MoŠkerc v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani