Štev. 2*2 (Posasiazna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v Četrtek 11. oktobra 1M7 Letnik. XIII lzhafa vtak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uieauištvo: Ulica Sv. Frančiška AsiŠkega 5L 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kon^rcij lista .Edinost". — Tlak tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSta Asiškega §t. 20. Telefon uredništva in uprave Ste v. 11-67. Narotnina znala: 2c celo leto...... . K 31 29 Za pol leta.................15 60 za tri mesece................7 80 za nedeljsko Izdajo za cek> leto....... 620 "P*' kt«.................3*60 Posamezne Številk* .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje*, zastarele Siavflfce po ro vinarjev. Oglasi se računajo na milimetra v ttrokostt ene kolona Cena! Oglasi troovcev In obrtalkor.....mm po 10 Vta. Osmrtnice, zahvale, poslanici, oglasi deitaralii aa- _ vodov...............mm po $0 via. Oglasi v teksta Usta do pet vrat........K 30.— vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa SO vinarjev. Oglase sprejema 1 ns era t nI oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se poHljaJo upravi Usta. Platuje se izključno le upravi .Edinosti- — Pisfia fo to« se t Trsta. UP«va "i inmztnl oddelek se nahajata v »lici Sv. Frančiška Aalikeca fc 20. — PoAnoltranilničnl račun Št. 841.052. Zvezna ormodno poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. oktobra 1917. Nikjer posebnih dogodkov. Načciulk generalnega štaba. NEMfeKO. BEROLIN. 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. oktobra 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Na bojišču v Flandriji so včeraj poleg li iaiglesU« divizij posegle zopet v boi tudi francoske č2-e Gigantsko napenjanje sil fbeh zveznih zapadnih držav se je tekom ves dan tra-jajoče bo-be nzt-lo ob vztramosti hrabrih borcev. Po zelo močn<>-" KoSr-^ če-m ognja zjutraj izvršeni napadi so tvorili lviii bitke. v se ;e najsrditejšem topovskem de!.,vanju vrs ia notri v pozno roč na skoro 20 km široki fronti na Iijascih poljih med Bixschcotoni in Ci bel u vel dom. Nasprotniki so pošiljali \edno nove sile v boj, ki so na posamez-iiin točkah do šesik.at naskočile naše črte. Južno gozda Hcuthrulsta je pridobil sovražnik pri .nrraibandu. M angela ere, VVefc'hceku in na k'Hodvoru v P<»elkapellu okoli 1500 m globoko na prostoru, dokler U a ni zadei proti sunek nariii rezerv in » mejil njegov začetni uspeh. Od Po2lka-peiia do južno Ghehivefoa imajo na^e !»ra-bre čete svoje bojne črte krepko v oblasti. Ponovni sovražni napadi na to II km ši-rr!;o fronto so se razbili vsi ob zelo tež-K iH izgubah sovražnika. — Pri d.ugih armadah ie bilo boj.-.o delovanje maj ha o; le ob Aisni je povišal topovski fcoj. fužno ceste I.aon—Soissons so bile napadajoče francoske stotnije odbite. Vzhodnobojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Macedonska fronta. — Jugozapadno Dojranikega jezera so Bolgari več angleških oddelkov, ki so napadli po daljni topovski pripravi, pognali nazaj. BEROLIN. 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. oktobra 1917, zvečer. V Flandriji menjajoče se močno topovsko delovanje. V gozdu Chaurne vzhodno Može za nas uspešni krajevni pehotni boji. — Na vzhoou nič važnega. Prvi generalni xvdi išr.noiittri ol. Ludendor^t. BOLGARSKO. SOFIJA, 9. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: lanadno Bitidja. v kolenu Černe in na Dobrem polja topovski ogenj večje sile. Južno Dojrana je bik> lepovsko dekrvaoje sovražnika precej živahno. — Romunska frenta: Južno Tuldže in fsaeeje zmeren motMni ogenj, ki ie b?l vzhodno Galaca nekoliko živahnejši. TURSKO. CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavhjška fronta: Na desnem krihuin oc«e?*:u za nas ugoditi patruljni boji. — Perzijska fronta: iz Nestorijan-cev in Armencev obstoječa tolpa je pod \odstvom ruskih oficirjev severno Re-vanduza p^eko? ač~!a našo meio in p!ei:ila v bližani ;neie po mirnih vs^eh. Naše čete so pregnale razbojnike. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. DOGODKI NA MORJU. berolin. 10. (Kor.) VVolffov urad p»>-roid: \ Rokavskein prelivu je {»otopil eden na->f?- pod vodnikov zopet Štiri globoko rt'r :;r;c u parntke, ki so bili vsi oboro- ženi. Ralhstag. 5r • nio nad let tu tudi smrtne obsodbe. \!u) bi bifo iz njnovega pojasni! \ razvidno, da s;- bile te Kazni pretirane in ne-pravijiu. potem bi bilo iij ravičeno o^or-čenje, IJ M) je i« kazali nekuieri C!ani zbor-nice. A jaz &cin vedel, da i>o nekateri naši mornarji, kar je bile iako obžalovanja zagrešili najtežje zločine in Ja so ti iiL^jc imeli listke, na katerih so se zaveza!'. u .i bi Jo nastopati za načela necd-»i.Mc ilistične stra ike. Razvijali so s temi liriki tudi obsežno pr(^iagando na nemških voinih ladjah. Sedaj pravi i>osl. It:' inann, da sem rekel, da hočem biti r*>-j>t '.loma objektiven napram vsem straa-K v sm^ri, jj zamore vsak uraduik ne- irano nastopati tako za eno kakor drugo stranko. Na to mu tnlgovarjam. da bi bil mora! pri tej priliki pripomniti, da inoraio biti lotein stranke talve. Katerih agiia^ija je ^i" -jljiva z obstojem države in Pruske. \ t jih smislu, sem rekel, ie biia ncodvisiut ^ »c-.»'»'»stična stranka izven črte. Moja prave t e in moja uolžm>si, da pomagam vzdr/ ^i red v smislu, kakor zahtevam armad o in mornariško vodstvo Sn kakor je to v stdanjem času še posebno j>otreh-no. PosJ. Haase. je nadaljeval državni k.uiCLiar, je izjavil, Ja je iz predloženega dokaznega materijala razvidno, da nihče ne more trditi, da visi na neodvisnih socialistih kaka seiica. Na to odgovarjam, da sta bila oba mornarja, o katerib je govoril obsojena od sodišča, ki mora po določilih vojnega prava samostojno odločati in sicer prvi ra ii upora na bojišču, drugi radi izvršene vojne izdaje. So dišče oJloča po lastnem preudarku, kdo naj se zasliši. Protestirali moram rroti temu. da pravi Haase, da ni bilo t> občevanju med njim in dotič-nimi ljudmi nič dokazanega. Kar bi metalo le kako senco krivde nanj in njegovo stu-'ko. Državni tajnik Capelle je drugič prestal svojo izpovedbo. v kateri je rekel, da jc bil mož v času, ko je prišel semkaj, kolovodja agitacije, ki je delovala proti pokorščini, lo je priznal mož sam. Po njegovih lastnih izpovedbah je dobil agita-jijski materijal članov neodvisne so-eijafistične stranke. Posl. Dit-maun je označeval postopanje proti mornarju kot ju stični umor. Posl. grof VVestarp je na-gldšal. da ie s tem nad neodvisno socija-lističiio stranko izrečena razradba, da ix>-veličuje ljudi, ki so hoteli razorožiti bro-dovie. Pri glašovaiiju je bil nato predlog netrdvisnih socijalistov, da obravnavanje predmeta interpelacije ne odgovarja na-ziranju zbornice, kakor že javljeno, od-klonjen. Zbornica j2 pričela nato posvetovanje o noročiiu odseka za vnanjo politiko. L>r-žavni tajnik za vnpnie stvari, pl. Kiibl-mann je izvajal: Naš trud, da bi dosegli izmenjavo misli s sovražmmi državniki, ni imel izza odgovora na p^p^ževo noto, niti n?iman«šega uspeha. V trenutku se tudi ne more reči z gotovostjo, ali bodo naši nasprotniki sploh odgovorili na papeževo noto. Le to je mogoče reči že sedaj, da, ^ndeč po govorih večalimanj odgovornih Iržavnikov rn po pisanju st>vTažnega ča--(vpisja. ne obstojajo ravno ugodni izgledi •:a to, da je bila z odgovorom na papeževo joto velikodušna inicijativa Sv. očeta na kak način pospešena. Cenra-v je še v zad-jih dneh v Budimpešti moi čestiti politič-'i prijatelj grof Czernin v svojem velikem programnem govoru ne samo vnovič na-glašal pripravljenost osrednjih vlasti za Časten mir in v velikopoteznih temeljih risal način, kako naj bi se zgradila nova Evropa, se vendar kljub temu nismo čisto mč približali miru. V Londonu je prod kratkim izjavi! bivši mornariški minister Churchill, da računa Anglija z notranjim polomom Nemčije. V svojem zadnjem govoru je Asquith naglašal ekvivalentno vrednost francoske zahteve po povrnitvi AJzacije in Lorene z zahtevo vzpostavitve Belgije (Čujte, čujte!) Anglija se je po zanesljivih poročilih zavezala, da bo diplo-nratično in z orožjem v roki toliko časa zahtevala izročitev Alzaciie in Lorene, dokler bo Francija sama vztrajala pri tej zahtevi. In zdi se mi potrebna, da opišem stališče Nemčije napram temu vprašanju mirno, jasno, toda krepko. Na vprašanje, ali zamore trni Nemčrja Franciji glede Al-zac:;e hi Lo.ene kake koncepte, imamo san*o en odgovor: Ne, ne, nikdar! (Viharno pit>sk:i•!»€.) Dokler bo zamogel še kak ncjtiški vojak držati puško v rokah, toliko časa nedotakljivost državnega ozemlja, kakor s;no je prevzeli kot dedščiuo naših prednikov, nc more biti nikdar predmet kakih pogajam ali koncesij. Alzaciia in Lorena ste ščit Nemčije, simbol nemške enotnosti. (Odobravanje). Ne spadam med one. ki menijo, da bi javno razpravam je o kaki stvari za moglo škodovati naprej« . a:*ju odkritosrčne volje po miru. 7ato smatram za pokretno, da krenko In u sno naglasim: To, za kar se bojujemo in se bomo borili do zadr.ie kaplje krvi. «:isc nikake fantastične osvojitve, ampak • edotakltivo-t nemške države. (Odobravanje.) Popolnoma lapačno je naziranje (t rjmški politiki, da Mno po izpadu kake vojaške akcije dražji ali cenejši, popustljiv ejši al? trdovratneiši. To ie velika zmota. Razveii francoske želje po Alzaciji in Ltiiaringiji ni nrbenc absolutne ovire za mir, nobenega vprašanja, ki je ne bi bilo mogoče s pogajanjem in iK/botaniem rešiti tako, Ja bi bilo mogoče pred narodi in zg. do v ino opravičiti prelitje toliko kr\i in porabo tako ogromnih sredstev. Nadaljna napaka v naziranjih naših nasprotnikov, ki se pojavlja dostikrat tihii v domovini, obstoja v tem. kakor da bi se še v sedanjem stadiju ogromnega boja z javnimi izjavami s tiibune zamoglo bistveno prispevati k i-ospešenju mirne poravnave. Javna izjava veže en i: stransko tega, ki jo p.oda, d očim ima nasprotnik pri tem popolno svobodo postopanja. Naši nasprotniki še niti enkrat niso pokazali svoje ljubezni do miru na način, ki odgovarja vsaj približno obstoiečun dejstvom. Kar so sporočili >\'v:u. je popolnoma utopistioen. maksimalen in osvoje v aleu program. NL»ša politika je realna in rešita in računa z dejstvi, kakor so. Naš odgovor na uoto Sv. očeta ir» izjava o tem, podana v parlamentu v popolnem soglasju z Vami, ne moreta v nikomer, ki lioee poslušati in razumeti, ostaviti kakih dvomov o bistvenih temeljih nemškega poliiič. mirovnega programa Naj bodo notranje-politična nasprotja v mnenjih še tako velika, v tem resnem in ugodnem času je vsak posameznik po-kTeaii, d:t podeli naši vnanji politiki ono silnost in odločnost, ki jo potrebuje za prebitje in vztrajanje do zmage in miru. (Vi-| harno, dolgotrajno odobravanje.) Posl. Dradnauer (soc.) je naglašal, da, ako sovražniki odklanjajo ponudbo osrednjih vlasti potem ni drugega izhoda, kakor vztrajati. Socijalisti stavijo popolne nade v nadaljno delovanje državnega tajnika. Nato je bilo nadaljno posvetovanje odgodeno na jutrk BEROLIN, 10. (Kor.) Zbornica je danes nadaljevala razpravo o vnanji politiki. Posl. Hausmann (nap. ljud. str.) ie z veseljem pozdravljal dejstvo, da ste orednji vlasti ofctobra zidru-eni krepkejše kakor kdaj prej. Da se grof Czernin trudi, da spravi v politiko idealne misli, je za nas velikega pomena. Vlada naj se ne da vplivati od pritiska vsenemcev, ampak naj poda jasen odgovor. Posl. Stresemann (nar. !ib.) je obžaloval, da je šla Nemčija v vcj'io, ne da bi bila diplomatrčno pripravljena. Govornik je nato podrobno utemeljeval odklanjajoče stališče narodnih naprednjakov napram mirovni resoluciji, ki je zgrešila svoj učinek hi ie odobraval odgovor na papeževo noto. Posl. grof VVes-arp (kons.) je rzjavH ^'ede papeževe noic, tudi mi priznavamo, da so voiliii papeža najboljši nameni. Vemo pa tudi, da nota papeške kurije ne odgovarja življenjskim interesom in potrebam Nemčiie. Isto velja tudi za izvajanja grofa Czeroina. — Govornik želi, da naj vprašanje razorože-nja ne pride na predsloječo mirovno konferenco. __ Vesti iz Rusije. NOVI RUSKI KABINET. PETROGRAD, 9. (Kor.) Po strankarskem pripadništvu je sestavljen novi ruski kabinet sledeče: 3 ministri, namreč ministrski predsednik, prometni tn kmetijski minister so revolucijarn» - ^cijalisti, 4 ministri, namreč notranji in justični minister in nrnistra za javna deda- m prehrano so socijalni demokrati. 3 so neodvisni socijalisti, namreč vojni, mornariški in naučni minister, finančni minister je radikalni demokrat, 4 so kadeti in sicer ministri za trgovino in industrijo, za javno oskrbo in bogočastje in državni kontrolor, 2 nc pripadata nobeni stranki hi to sta vnanji minister in predsednik gospodarskega sveta PETROGRAD, 9. (Kor.) Trgovinski minister Konovaiov je bi! imenovan za podpredsednika ministrskega sveta. PE i ROORAD, 9. (Kor.) Večerni listi poročajo, da se je Teresčenko s tem, da je obdržal vnanji portfelj, odpovedal mestu podpredsednika ministrskega sveta, da se poda. kakor se govori, na čelu posebnega odposlanstva na konferenco zaveznikov v Pariz. Baje bo spremljal deputacijo kot zastopnik demokracije Cereteli. Kerenskij, VerhovskU In Verderevskij v slavnem stanu. PETROGRAD, 9. (Kor.) Kerenskij, general Verhovsklj in admiral Verderevskij so odpotovali ob 2 popoldne v glavni stan, kjer bodo imeli celo vrsto posvetovanj, med drugimi tudi posvetovanje z inozemskimi vojaškimi atašeji. Volitve na Finskem. HELSINGFORS, 9. (Kor.) Po končnih rezultatih deželnozborskih volitev so si priborili socijalisti 95 mandatov, bo meščanski blok, Irt švedska stranka in 22 stranka kmetovalcev. Skupno je bilo od-i danih za socijaliste 316.922 glasov in za meščanske stranke 213.502 glasova. Volitve za ustavodajno skupščino in vojaštvo. PETROGRAD. 9. (Kor.) Državni zakonik objavlja volilni red za armado in bro-dovjo za volitve v ustavodajno skupščino, ki določa za fronte 5 volilnih okrajev, namreč zapadno, jugozapadno, romunsko, kav-kaško in severno fronto, vštevši čete na Finskem, dalje dva volilna okraja za ruske čete v Franciji m na balkanskem polotoku. Mornarica bo razdeljena v dva volilna okraja, Vzhodno in Crno morje. V ostali Rusiji se vojaki istotako udeleže volitev, kakor drugi državljani. BRAMBNI MINISTER O VPOKLICU NEPOTRJENIH. DUNAJ, 10. (Kor.) Na današnji seji brambnega odseka se je brambni minister Czapp obširno bavil z inicijativami in željami brambnega odseka. Tekom razpravljanja o najnovejših objavah glede pred-itoječe pritegnitve nepotrjenih čmovojni-kov v irnovojniško službovanje brez orožja, je minister konstatiral, da ne gre pri tej akciji za nobeno novost Dočim so bili izvršeni dosedaj le posamični vpoklici k službovanju brez orožja, je nastala tekom izmenjalne akcije večja potreba takih vpoklicev v svrho nadomestitve sposobnih za orožje. Le zato in ne, ker gre za kako novost, je bilo priporočljivo, da se javnost opozori na to potom časopisja. Vojaška uprava smatra namreč za svojo dolžnost, da pripravi prebivalstvo na kake predstojeće odredbe važnega značaja, da se zamore isto potem temu primerno urediti. Zaenkrat gre le za relativno jako skromno število. Seveda ne smejo igrati pri vpoklicevanlu teh oseb socijalni oziri nobene uloge. Minister je prečital dotična »mesta v navodilih, poslanih političnim oblastim. Vpoklicanci se bodo uporabljali pri vojaških poveljstvih, zavodih in četah za vojaške pomožne službe. Predstoječi vpoklic se izvrši na podlagi črnovojniške-ga zakona in ne na podlagi zakona o vojnih dajatvah. __ t julij Justh. BUDIMPEŠTA, 10. (Kor.) Državni poslanec Julij Justh je danes v starosti 67 let umrl. Govor poslanca dr. Otoharla Ryfiafa v seji zbornice poslancev dne 2. okt. 1917. (Konte) To je stališče, ki je zavzemamo danes in ki je bodo končno razumeli tudi Nemci. Zamislite se, gospoda moja, v naš položaj, postavite se na naše mesto — kaj bi rekli k temu, ako bi v Kremsu, St. Poltenu itd. sedeli slovenski ali češki uradniki, če bi bili vaši sodniki, vaši učitelji Slovenci in Cehi, če bi v vaših šolah ne učili po neni-šk«, ampak slovenski ali češki, če bi na Dunaiu, v katero-koli ministrstvo bi prišli, povsod naleta li na tujce, na pripadnike druge narodnosti, -ki morejo biti morda do neke mere objektivni, ki pa nikdar ne morejo čutiti z vami, ki enostavno niso sinovi vašega naroda in zato ne morejo čutiti in razumeti psihologije in potreb vašega naroda?! Nu, gospoda moja, vpraševali boste: .Ali, kaj ima to opraviti s proračunskim provizorijem? Proračunski provizorij je, kakor pravi to že ime, nekaj provizoričnega, to je, v političnem življenju se glasovanju proračunskega provizorija ne pripisuje tiste pomembnosti, ki jo ima glasovanje o rednem proračunu. Ni to nikako vprašanje zaupanja. Dalje nam govorite: Kako morete le — omenjal sem tega že v uvodu svojega govora — v tem trenotku vojsko, ki se za vas bori, ki vas ravno danes tam doli ob Soči ščiti pred vpadom Italijanov, kaikor morete tej armadi odrekati, česar potrebuje za nadaljevanje vojne? Kako morete biti gluhi in Slepi napram lepemu gospodarskemu in socijalne-mu programu, ki ga je tu predložil gosp. ministrski predsednik v torkovi seji? Kako, da ne morete razumeti, da je to vse v interesu države, v interesu splošnosti? Nu, gospoda moja, takoj vam odgovorim na ta očitek, na to vprašanje, z neko prispodobo. Najemniku kake hiše je čisto vseeno, ima-li hišni gospodar veliko ali rnalo dolgov, ali so na njegovi hiši hipoteke ali ne. Solastmk, soupraviftelj hiše ima pač svoj interes na tem, da se ti dolgovi poplačajo, da izginejo, najemni-ku pa je to, vseeno. Se drugo prispodobo bi navel. (Poslanec Kuranda: »najemnik«, rabljen v tej zve»zi v tej dvorani, je nevarna beseda!) Ml se ne smatramo na svojih tleh kot najemnike, toda postopa se z nanil kot s takimi. (Živahno odobravanje.) in zato se branimo proti temu. Iz te prispodobe morete, gospoda moja, posneti, v kakem duševnem razpoloženju se nahajamo. Ce se nam ne dopušča, da bi soupravljaii in sovladali, če se postopa z nami kot z zatiranci, kot takimi, nad katerimi se gospoduje, potem nimamo seveda i/Tteresa na vsem tem. Kaj nas briga elek-tricitetni zakon, kaj nas briga zakon o rudarstvu itd., če se moramo boriti za svojo nago ekzistenco, če moremo še le zago-tovljari svojo bodočnost! Vi, gospoda moja. ne morete razumeti tega, kajti nikdar se niste nahajali v takem položaju. Kdor pa, kakor mi, skozi toliko let tu brezvspešno trka, in vedno vidi, da sme ravno le trkati, le prositi in prosjačiti, da pa ne sme nikdar soodločati, ker drugi odločajo o tem, in sicer samo eno pleme v tej državi, ta mora priti do takega prepričanja. Sicer pa to ni samo naš nazor. Ce ste č»ta!i »Arbeiter-Zeitung« od minole sobote, najdete tudi tam odgovora. (Predsednik je dal znamenje z zvoncem). Vidim, da moram hiteti k zaključku in moram svoja nadaljnja izvajanja odložiti za drug moment. Ali na nekaj bi še opozoril. Naša jugoslovanska deklaracija je razglasila jasno in razločno pred vsem svetom, kaka je naša zahteva. To deklaracijo odklanja gospod ministrski predsednik, predstavlja io kot nezdružljivo z avstrijsko državno mislijo, proglaša jo, četudi ne expressis verbis, ali vendar precej jasno kot — veleizdajo. Sedaj pa mi dovolite. gospoda moja olgo je bil dr. Krek markantna pojava v našem javnem življenju, neumoren delavec na vseh poljih. Posebno sijajen izgled pa nam je bil dr. Krek — politik! — Dolgo vrsto let je bil pokojnik v vrtincu političnega in parlamentarnega življenja; v parlamentarni areni se je s svojim umom, s svojimi vrlinami preril v prve vrste, visoko čislan pri prijateljih in nasprotnikih. Ali, nikdar ni mislil na-se, nikdar mu ni bilo niti do najmanje osebne udobnosti; ob vsem svojem umstvenem bogatstvu je živel Ln umrl kot — siromak. Se posebno zato ostane njegova poja-va jasno obžarjena v hvaležnem, neminljivem spominu naroda. Tudi v tem pogledu je pokojni naš boritelj rojakom, posebno pa vsem, ki jim narod poverja svoje zaupanje, ostavil izgled: kako treba ljubiti svoj narod in delati zanj! Zeničke ostanke njegove povrnejo zopet zemlji: duh njegov, pa naj živi dalje, Strm TL EDINOST- Itev. 182. Trstu, dne 11. oktobra 1917. naj ožh'fja ki vodi naše /Kijenje, da bomo vsi pošteni sinovi svoje ara nnrodn! Btejro-stovljen. neminljiv bodi med nami spomin dra. Janeza Evangelista Kreka! Razns poliaiii*© vesti. Parlamentarne stvari. Zastopnika ht^o-sJ( '. :vnskc^a kluba. Ur. Korošec in dr. La- gi ja sta v torek, 9. t. m., konfcrrrala z ministrskim predsednikom dr. p!. Seidlcrjcm o sedanjem političnem polo/.ajn. Pogovor j s pest m?. Zbr:;!a s t i je trajal celo uro. Danes, v četrtek, bosta je b;!a zdo razhurjei o tem razgovoru poročala v skem klubu, nakar se bo vr~ ■ R-renca z ministrskim prcd>e Resnica o dogodkih v begunskem taboru v \Vagni. V begunskem oJseku državnega zbora je poslanec Degasperi, ki je bi! Član komisije, katera je preiskala dogodke v begunskem taboru v Wagni, poročat, da je 24. oktobra t. !. nastal pri vratni straži 1. prepir med tepničarjem j Jos^oni Guressichem (Gurešič?), ki je bil na dopustu pri svojcih v Wa'Sn\, in stražo,' nakar so stražniki in orožniki vrgli Gu-ressicba na tla, ga hecnp z nogami m tofkfi je velika množica, ki na zaradi tega ravna-, nia. Nadzorujoči zdravnik dr. Laurinsich.! ki je prišel ravno mimo. ic opazil, da ie mi, katere se smejo prodajati samo v ribji ( 75 let star, rojen in pristojen v Červinianu, tržnici. Miloščine iz ustanove ceserja Frana J1-sipa L. namenjene ubožnim delavskiin vdovam z nedoijtnimi otroki, pristojnim v tržaško občino, se bodo za leto 19'-podeljevale dne 2. deccmbra t. I. Te milo občinski zdravnik istotam; .Mercedes Ma-!2crea. let stara, rojena v Ćervinjauu. ;>tojna v Ajelfo: Luiza Dreossi. soprogi inženirja Julija Ureossija: Tereza Pon-. soproga Jerneja Pontona, trgovca z icstvinain: v Červinianu; Sidonija Lejiass», ščine ne smejo znašati manj kot 72 K in ne hči Gustava Lcnassija. .31) do 3r> let stara več kot 144 K in iih ho izplačevala mestna • nena v Červinianu. pristojna v Gorico, blagajna v enakih mesečnih obrokih vsa- *\aša narodna pocijepanog«. Pod tem parlamentarnih Krogili nemško-radikalna zveza skega National ver banda. •sinvan-druv;a kon- ilkom. — VjOuresšich krvavel, a da so ga orožniki oktobra t. 1. • » . r . - "J. l.i____T : _ A ~ O.r I*'-.:- kega prvega v mesecu in sicer od 1. januarja I. 1918. dalje. Vdove, ki nameravajo]vatske Njive prositi za to miloščino, dobe potrebne obrazce na mestnem magistratu, v \ lli. oddelku. Prošnje ie treba vložiti do 31. jicLsiovom objavlja zadnja številka brez pre\ oda — in >Hr-to je i eJ;no prav, kajti Slovenci in Hrvatje pač ne potrebujemo prevodov iz slovenščine j v hrvaščino in narobe, da bi se razumeli JADRANSKA BARKA Trs?, Via Cassa di Rispsrmlo 5 (Lastno pesioaj«) Kapital fo rezerva K 13,200,000.- FILIJALTiE; Dunaj Tegethofstia*se 7-9, Dubrovnik, Kotor. Uubljana, Metković, Opatija SpHt, Šf bertfk, Zad«'. VLOGE KA KNJIŽICE 31 O - 2 O == od dneva vloge do dneva vzdiha. !fentn! davek p'ačuje banka svojega. Obrestovan je vlog sc govori, i.a i/stopi iz nem-Radikalci baie _ ___________ , . . . Ucl našega članka »Več medsebojnih vendarle klofutali še dalje. Zahteval je, da Iz Sv. Križa. Dopisnik iz naše vasi je) stiuov«. objavljenega v 267. št. »Edinosti naj privedejo Guressicha v v ;!tbulanco., potrosil kadila na žrjavico. ki tli pod noga-1(26. sept. t. i.), v katerem smo kratko očr-j Orožniki pa niso hoteli storili tega in so |mi vodiieiia naše aprovizacije. g.^ Frana j tali razmere, ki so vladale pred vojno med Slovenci, Hrvati in Srbi v Trstu. Hrvat- tekoPem in žiroračuna po dogovoru - Akraieci vi. čeki in nakaznice na v,a tu-in inozemska triiioa. papirje. Iti si jroče ta klep \ današnji predsedništve- i Guressicha odpeljali v zapor. L)el množice, | Košuta. '1 o je umevno, ker je dopisnik njeni seji Nati nalvcrbanda. Z nen.škoradi- ki je spremljal eskorto, se je razšel, drusri; g ova desna roka. Res je. da sc je večina luivcrbanda. Z nemškoradi- ki je spremljal eskorto, se kjlne strani se izjavlja, da radlkalci izsto- Uel pa ie šel za dr. Lanrinsichem, ki je šel J družin iz Sv. Križa 20. avgusta in nasledke nndzdravniku, da bi mu poročal o do- nje di.i zateKlo pred nevarnostjo v bližnje ?odku. Ko je ta sknpina odšla odtamkaj,: vasi in ostalo je v vasi le kakih 200 moš- ji:io za o, ker ie bi! v zadnji seji Nationai-verbanda odklonjen njihov predlog, da bi Člani Natiorratverbanda odforili v odsekih vsa mesta načelnikov, načelnikih nauicst m kov m provizorna. Nemški glasovi pra\ ijo. da proti sprejetju proračunskega provizorija ni vee posebnih težav. Onozrciia da namerava glavni bo« šeie pri razpravi rednega proračuna. Najbrž pa da se veljavnost začasnega proračuna skrajša od šestih na Štiri mesece. Miro ves govor za — vnuke? lako oznaka v ilag — l?st, ki se vendar :C-no razlikuje od splošnega tipa inadjarskih je srečala eskorto. v kateri se je nahajal begunec Golessich, katerega so orožn'ki Ministrski' bili s pestmi «n bečali z negami, ker se je upravni pisarni, ko je nožice se je polastila \el.ka razburjenost in prišio je do demonstracij proti orožnikom, pri čemer je bilo poročevalčev. predsednik je nadaljeval pogajanja s stran-1 nci ristojuo vedel v i Kanti v svrho zagotovitve proračunskega J prosil za obleko. M: glasovi pra\ ijo kih. večinoma starčkov, da opravljajo delo na [.olju in vinogradih. Res je tudi. da je g. Fran Košuta prenesel tedaj prodajalno aprovizacije na Kontoveij, ali ne sporazumno z odborniki, ampak samovoljno in ne da bi dal to ljudstvu pravočasno Lažna niti. Vsled te prenagljene preselitve vrženih tu
  • 6 m se mi g. Frana Košute: -bi prišli pa poprej!« Ako ie g. Fran Košuta tvegal življenje in nogami. — Orožnik Klauninger je psoval j imetje ob obstreljevanju vasi. je isti) tve-množico. ki se ie gnetla okoli njega, kakihjgalo tudi mnogo drugih in ne le tvegalo, ;n /lt->M-/v\- in nol-ai v^tick ki tp Lm:iln nm.vnv turi i rp« TJ libili Živlienie in illie- ska Njiva pra\ i, da ie to tipičen primer, j kako bi ne ^melo biti med Jugoslovani! Ko je ? Hrv. Nj. še navedla naš zaključek, da je treba medsebojnih stikov in medsebojne spoznaje med Jugoslovani in podrobnega, organiziranega dela za zgradbo našega skupnega jugoslovanskega doma, je zaključila s pritrdilom: »Upravo je tako!« Da, res, ravno tako je; samo da naj ne ostane na samih besedah, temveč da borno tudi vsi delali tako! Mestna zastavljalnica. Danes, v četrtek, se bodo od 91 L> dop. do 1 pop. in od 3M? do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila I. 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od štev. 220.201 do št. 224.800. — Jutri v petek, se bodo od 9/2 dop. do 1 pop. in od 3Vj do 6 pop. prodajale dragocenosti, zastavljene meseca majnika leta 1916. na rumene listke seriie 139 in sicer od št. 224.801 do št. 229.400. Iz ruskega ujetništva se je vrnil Trža- sver. ki so mu pravni red: bobneči ogenj, bodalu, bombe; ki so mu evangelij: smrt. kri, beda in trpljenje. Uspeh je to pač, vendar ni sedaj govoriti o s jajni človeški bodočnosti, marveč o strašni krvavi sedanjosti. Za sedanjost pa nima grof Czernm . , - , itikakega recepta. Mlačni pacifistični cijah. Klauninger je ponovno zakričal na i trde besede. Navdu- begunce: »Vertlucnte Italie.ier! (Prokleti je hiti o razkropila. Proti orožniku je bilo vrženo kamenje, ki ga pa ni zadelo. Kakih 50 korakov od barake 50 je orožnik ustrelil in zadel enajstletnega Antona Puciija, ki je ravno pritekel iz barake, kjer je bil pri materi, in sploh ni bil pri deuionstra kancelar« pa ima tudi šeni minister za vnanje stvari ic le pogojno prijatelj pacifizma, le pacifist na — termin. Svitla točka v Czernmovem govoru je pasus, po katerem bi bil — v nem slučaju teritorijalnih pridob porabljeno, pomenjalo, da Nemčija ne po trebuje teritorijalnih pridobitev v Belgiji in Franciji. Ali Czernin ni navedel tega izgleda in tudi nemški državni kancelar ni ornenus! tega. A vendar bi bila navedba takega izglela koristna, potrebna in mir pospešuioča. In vendar ni zastarana le „ . i lacija. ki ie rabila be-1 skodb. ki so mu ,uh zadah orožniki. Qa- sedo. da je prikrivala m»sli. marveč je za-jre5sich in Golessich sta bila oba na bojišta rana varja lx bi dan«' Italijani!)« Ko so ustreljenega dečka na siainnici nesli v mrtvašnico, ie dejal neki orožnik na vprašanje, kaj se je zgodilo: I »Nič se ni zgodilo, neki otrok je mrtev!« sklep"miru možen tudi brez i Isti orožnik je baje tudi dejal: »Prav seje idohitev. To bi. konkretno zs^Ho, vse Italijane bi biio treba postre- _ liti!«: — Guressicha so imeli vso noč na nogah in rokah zvezanega v zaporu; da-siravno je ponovno prosil za zdravnika, niso poklicali zdravnika rn so ga izpustili šele drugi dan zvečer. Guressich, ki bi bil moral zopet odriniti k svojemu krdelu, je moral (»stati v \Vagni, bolan vsled po- tiidi moderneja, ki sploh ne izgo- seu. pa sta sedaj supera rim r i rana. Gures- !l- Ja ne bi ovadila misli. Ce j d'nlotnacija četam na frontah »m la krv.; sich je epileptik (božjasten), Golessich pa duševno bolan. Dan po onem žalostnem mirje le enega tedna če bi da-i dogodku se >e zbralo okoli 200 oseb pred de/Jam le teden dnii svobo- mrtvašnico in klicalo: »Doli s tujci!« Mislili so uradnike in orožnike, ki niso zmožni italijanskega jezika. Orožnik Klauninger, ki jc ustrelil onega dečka, opravlja še vedno službo v taboru. — Tako poročilo. Potem naj pa še pišejo graški nemškona-ciionalni listi o gostoljubnosti, ki jo baje uživajo begunci z juga med Nemci v štajerskih begunskih taborih, kjer so bili doslej izročeni na milost in nemilost takim zagrizenim nemškim zverinam v človeški podobi! Razpis štipendij. Za šolsko leto 1917—18 se razpisuje za vojne sirote iz Trsta 50 štipendij, vsaka po 200 kron. Pri podelitvi se bo oziralo v prvi vrsti na vojne sirote, praktičnega izvajania pa- j «*i*kuj< če meščanske, strokovne ali sred-octpravijal i ni£ šole v 'I rstu. Prošnje za podelitev se morajo opremiti z zadnjim šolskim spri- jjm do ti: r i. rborovanja in govora. b:! bi mir že tu. Kajti vsakdo, vsak državljan brez r:J7!ii:e naroda in jezika, je vsak tak paci-i;st. kot ;e Czernin. Tega Czerninu ne treba pra\ rti, kaiti minister za vnanje stvari ve to natasi«2iiejc, ntgo vemo mi. Te resn:-ee naj bi sc todi nc poudarjale v Budimpe-j šti in pa Durcafn in ne po na^em ministru n manje stvari, kajti Czernin nima mož-1 posi. da bi obračun:*! s — Tirpitzem in j T^ei-entlov/orn!! fn dokler gleda Micbaelisl za njegovhn lirbtom in se Kiihlmann, ogorčeno zavaruje proti temu, da bi imel ^ vprašanju Belgije zvezane roke: dotlei; b >mo zastv r:? teoretični racitisti! Svet ivrtrebuje se<1 cifizma — pacifizma, ki ne bo samo motnosti bodoče vojne, ampak, kj ampak so tudi res zgubili življenje in ime tje. Ako se g. Fr. Košuta z vso vztrajnostjo trudi za kar naiboljše uspevanje I ča^Anton "prosenTbivši ,mmcščenec'naše uprave in z drugimi Slovenci vred. ki se nahajajo sedaj tudi v »Vereins-Reserve-na DiTnaju 11., Grosse Moh-pošilja pozdrave domačim, prijateljem in znancem. V njegovem imenu nam je sporočil to Josip Šarka. pešec-in-valid 97. pešpolka. Slovenci nismo imeli do danes moderne domače slike. \ naših domovih viseli so le mrzli — tuji barvotiski. V svesti si, da ugodi mnogim, tihim željam zavednega občinstva, je založila Umetniška propaganda v Ljubljani veliko stensko sliko rSloven- vizaeije, vrši s tem le svojo dolžnost in nič druzega. Ako ima g. Fran Košuta priznanje višjih činiteljev, je to zanj sicer častno; j ali še bolj častilo bi bilo zanj, ako bi imel r' asse 9 tudi priznanje vseli svojih sovaščanov. Da ot je ljudi, ki so uverjeni, da bi opravljali aprovizacHske posle, če ne bolje, pa vsaj ravno tako ka-kor g. Košuta, ni dvoma; da bi pa ti ljudje vživali več splošnega zaupanja kakor on, je gotovo! Ako mu delajo posebno veselje veliki inkasi v dobrodelne svrhe, niso ti inkasi njegova zasluga. Kai pomaga cela pest kadila enega ali drugega posameznega pristaša! Ako bi g. Mndnfn nn nri.T vn-metra umetnika Fran Košuta bolje odprl oči, bi ga tako k a- Matoia« po ong J "ane^ u me trnka napravi konec sedanii voini. — Ta izvaja-, čevalom. izkazilom o družinskih in pre-ii i a niadiars1 -ga lista so zanmiiva. ker ^e niožentskih razmerah prositelja in urad- po i nim potrdilom o očetovi smrti v vojni ter vprašanje i predložiti na kasneje do 31. oktobra tek. leta potom pristojnega ravnateljstva kura- ----— toriju ustanov za vojne sirote v Trstu (c. kr. namestništva) Na prepozno vložene orosnje se ne bo oziralo. Hrvatje iu Slovencu Pi*J zaglavjem Mi in Sh venci- piše splitsko Jedinstvo« med drugim: Preko Slovenije, in samo preko se more spustiti germanstvo na jadi anske obali. Slovenci, odsekani od nas. bi končno podlegli učinkovanju Nemcev, preko njih bi poslednji postali narodnogospodarski gospodarji Trsta in Istre in bi preplavili vso obal. Kakor je slovenska zemiia danes branik naših slovanskih obal pr< : tiranom, mora postati kasneje za \ ;mik vsega, kar ie našega na ju- ^ uem«ki kulturi, kapitalu — etapni iuv -nloh. A Slovenci se ne morejo vzdržati sami brez nas, niti bi se mi ne mogli vzdržati potem, ko bi oni podlegli. Pada v oči, kako so se ravno Slovenci iiajja.ee razgreli za načela deklaracije Jugoslovanskega kluba in deklaracija sama je njihovo delo. in zakaj sia šla slovenska voditelja Korošec in Krek v Prago, v Sarajevo. v Spliet. Razumevajo razmere, predvidevajo, razumejo, kaj treba storiti, a vedo, na fcre oaoes naibofi za njifcovo usodo. Trebalo bi. da bi tudi ves naš narod. vsi njegovi politiki tudi razumeli, da gre za usodo vseh nas...! Po tej vojni — ali bomo svobodni i« srečni skupno s Slovenci. ali nam bo vsem hudo. Slovenska ^ ... - - .stvar je temelj splošni naši stvari za ves ':.!! .! .E3S?0,« Jan/a slovanski Mi ne smemo imeti druge politike raz u ii ene edine: da bomo skupno bistveno odmrkajo f)J splošne šablone, kateri presojajo onkraj Litve miru! Prodala oglja. 10 l*g na Izkaznico. I>arr.*ern nu'iva: Rdeče izkaznice št-_\. 2-H5- 2244 (obrobna štev. 2) dne 12. 10.. P» ; Sre. a ta Ncmencu. ul. Acque 20. (cena ru vin. kg>. štev. 2245—2444 (obrobna št. di.c 13. 10., pri SreČkotu Neiueneu. ul. Aeg.ie 2o. (cena 5*» vin. kg). Bar! iera vecchia: Rdeče izkaznice št. 4820 ; (t brobna štev. 1) dne 12. 10.. pr Hutus Petru, ul. Soli ta rio 10. (cena 50 vili. kg). ProJaja preoio>;a (koks) Id k« na izkaznico. |>2rriera nao\a: Mtxlre izkaznice štev. 7-i.i 7e7 (obrobna štev. 2) in štev. 1—740 h.brobna štev. dne 13. 10., pri Ivanu £klembi. ul. M«hin gratiue Štev. 2o, (cena 45 vin. kg).______ Domače vesti. Povodom smrti drž, poslanca dr. Janeza Ev. Kreka »e izvešena na poslopju »Edinosti črna žalna zastava. — Vest o smrti odli .nega jugoslovanskega prvoboritelja je lupr.i. !a v vsej tr/aški slovajiski javnosti naravnost porazen \tis, tembolj, ker je prišla ves: popolnoma nepričakovano. — Trupi« tm Dolenjskem v Ljubljano, kjer bo polo dilo gotovo zaskelelo. Njegovi desni roki pa svetujemo, da tudi bolj odpre oči, ker se zna zgoditi, da s zaprtimi lahko v zid prileti. jubilej slovanskega žurnalista. Glavni urednik praških »Narodnih Listov«, dr. Servac Helter, je stopil v pokoj z dnem 1. oktobra, dovršivši 50. leto svojega sodelovanja pri tem listu. Upravni svet »Praške delniške tiskarne«, ki je lastnica »Narodnih Listov«, je naslovila na jubilanta pt elaskavo pismo, kjer naglaša ined drugim da je bil Heller temeljni steber, na katerega se je duševna zgradba »Narodnih Listov« opirala v dobrih in hudih časih. Ne-venljive so zasluge, ki si jih je pridobil za list kot odličen sotrudnik in pozneje kot glavni urednik. Upravni odbor mu jc — poleg primerne pokojnine — poklonil tudi časten dar. Servac Heller je sedaj v 7,*. leui svojega življenja in stopa v pokoj svež na duhu in telesu. Odličnemu jubilantu želimo iskreno tudi mi. da bi vrsto let užival v zadovoljstvu počitek po napornem žur-nalističnem delovanju v dobi polstoletjaJ ki je prineslo narodu, in s tem tudi njega j glasilom, toliko viharnih in težkih časov, j spojenih z velikimi mukami in zahtevajo-! čili od javnih delavcev tudi osebnih žrtev. Tudi za časopisje slovanskih narodov v > tej državi je znamenito poglavje, ki je je | razvil dr. Rvbar v svojem zadnjem govoru v dunajskem parlamentu. Pevsko društvo »Kolo«. V soboto zvečer bo prva pevska \aia v prostorih »Glasbene Matice«, v »Narodnem domu«,| vhod v ulici Galatti. Pevci naj pridejo to-1 čno ob N uri. Le kdor je zadržan in res ne j more priti točno, more priti nekoliko ka-, sneje, ali vsaj do V29. Iz Istre. Prejeli smo: Včeraj sem moral po nujnih opravilih v Kopen Na javni cesii koncem vasi Spodnje Škofije proti Kopru so se tamošnji pobalini hoteli obesiti i»a moj tnali vo/rček, česar jim nisem mogel dovoliti. Zato so pograbili za kamenje in kainnjali mene in mojega prijatelja. dokler se nisva skrila za ovinkom. Kamen, kateri bi me bil kmalu zadel, je tehtal blizu 3 kg. Kar ne morejo doseči matere v teh težkih ča>i!i, naj bi pač se potrudili drugi v to poklicani činitelji in posvarili otroke, da bi se v prihodnje ne dogajali več taki žalostni slučaji, da ljudstvo. katero mirno gre svojo pot, ni varno svojega življenja. Kam pridemo, če Slovenec že med Slovenci ne bo več varen? Sliši se. da bodo delili v Sp. Škofijah vzdrževalni no za već bližnjih vasi; ali kdo pa se bo upal tia. če se ti brezposelni po-balhii ne poboljšajo? V Milje hodijo uaše ženske po vzdrževalnino in po izkaznice za živila, a se jim nc dogaja kaj enakega. Med Italijani smo torej bolj varni, kot med svojci! in moj slučaj ni edin! Nekdo. Zaplemba imetja. Tržaško deželno sodišče, namesto v Trstu še vedno v Opatiji, je odredilo zaplembo imetja naslednjih oseb, ker na podlagi po c. in kr. etapnem postajnem poveljništvu Ljubljana 11. ugotovljenih dejstev obstoji utemeljen sum. Fr. Klemenčiča. Kot prva iz domače moderne umetnosti izvirajoča slika te vrste, naj bi krasila vsako slovensko hišo Umetniška propaganda jo v svesti, da ie izpolnila z izdajo te slike eno svojih dolžnosti, priporoča vsem. :: MALI OGUlš! KUPUJE IN PRODAJA: vrednoame reute. obligacije, zastavna pismu, prijorltete, delnic«), »reške, val»to devi/« prom«4<4 itd Daje PREDUJME na vrednostno papirje in blago lr*efe v javnih skla Iiš4ih. SAFE DEP09ITS PR0MESE.--Produ j a sreftk razreda« lote rije. Zavarovanje raakovrstnih papiriov proti kiirzni izgubi, reviaya žrebanja srofik i. t. d brezplačno. Stavbni kredit, rembonrs krediti. Borzna naročila. — lokajo. MENJALNICA.---ESKOMT MENIO. Telefoni; 14AS. 17U3 In 2676 Uratfn« urti od O 1 popoldn«. Brzojavi: JADRANSKA Do 15, oktobra se Bfe izurjene sozdane za imvo u gozdu nad Barkovllaml (Bouedo). Vpraša naj se pri: ALBERTU FABER Trst, ulica Tesa!?. TL. Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8'2 zvečer naprej Vstopnina K Z □□ □□ •e raiuuajo po 4 »toL. be-aio. Malta« tiskan« k«« s de ■« računajo enkrat t«4. — Kaj manj Ja : pristojbina xk*4« 40 stotlak. . Zlatarnico v Trsta se Je prese!"a na Corso St 13 v hJvSo zlatarnico G. Zcrcowiht A Ftfllo. VeHka Izbera srebrnih ?n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Cene zmerne. Cene zinerue. Iimtftlift rojansko vino nc toči dnevi-o v Hotelu IZVrSIflO B»lk^n. Vojaški trg. Vino se d* tudi na dom po zmernih cenab. 15'2t"> P, Hcdlsto išče deklico učenko. Ulica S. Seba-sti&no št. 6. I. 1522 Hn nM||f(ff| j® 7(H) klaftrov vrllko zemljišče lili PrOUUj nasejeco h trtami. NssIot pove Ins odd. tdnosti. 1525 Soi 1 male in velik« od olja. petroleja in zelja S kupuje Kure t, Settefoutane 1. l.V.' naslove v ruskem jeziku, delam <* popoln > go tovostjo. K>1<\ pove Ins. od>l. 152i Izvežbai 1 gostilničar » kavcijo, vešč sloven M^ega, nemškega in italijanskega libe kot vodja gostilae, eventuelno ta. Naslov pove ln^-ir. odd. 1224 jezika, iš^e alt tudi izren Tr?1 IMnnF'fiM kmetovalcem naznanjam, da VllilUljCIll imam na prodaj tadi letos T«liko množino sadik b«ie in rudeć« čebul®. — Ante Aljinovič, bv. Ivan ulica Brandežija is. i 92 GAffBRlMU Z 10 >» ' { vsaki večer ob »V, A vsriM pilit Vstopnina K V— Hote! fn restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinfa prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- 20B0ZDRAVNIK Dr. J. Cervndk v Trstu, ul. Post« vecchle 12, vosal ulice dali« Poste. Izdiranje zobov brez boiežine. s-s Plombiranje, m UMETNI ZOBJE .j •■••ui usrs: stost — Cene zmerne. miMiiMtiuiHnu ——■ »i uHi ■ •*« UIMMIUI 55- S ••MHn«»»m»»^»um«HMI»»MW»M»|«»M»m«««MM«WM!ll!!?;i!!gt;;W V kratkem izide v založbi „Umetniške propagande" v Ljubljani stenska slika Slovenska Madona po orig. znanega umetnika Fr. Klemenčiča. Umetniško v barvah na karton izvršena reprodukcija meri brez okvirja 65X78 cm. in velja za naročnike, ki sc pri-glasijo do m ••• ... » *rnm ■ ■ • mmm Bi Hi K 20-— 20. 50__ Od konca tega meseca v bogato pozlačenem okvirju...... 1. nov. t. I. dalje oziroma po izidu slike bo znašala cena brez okvirja ..........K z okvirjem.............. zaboj in ovojnmo za pošfljatev po poŠti (železnici) se zaračuna ali pa se vzame oaza}. Zahtevajte prospekte in bližja pojasnila v salonu wUmet. prop. v ljani" Sodna ulica 5. po lastni ceni Ljub- :n sv. :s ... S M« B Ženo na nu rvaiki oder. Pogreb sc bo gla-|s Slovenci, da ne padejo oni, ker bi sicer da so zagrešile zlocki proti vojni moči dr-soin namovcise brzojavke, ki smo jo pre-. proi)uii tudi mi! Samo preko njih moreta j žave: Jaki>b AiUoneili, 82 let star. bivši inženir in občinski svetovalec v Červinja-a. čim 1 i ne bili mi narodno zavarovani t».» nu; Julij Dreossi._ 70 let sUir, inženir, ro-na morju — koliko bi nam bila vredna nje- * : dinjena Hrvatska brez morja?! Prepoved prodaje ostrig. Mestni niatfi- jeli danes ponoči iz Ljubljane vršil v so- nemška kultura in gospodarski voz na jug, boto popoldne in ne v petek, kakor je bilo prvotno rečeno. L'rad za spravne posle v najemninski* fn hipotekarnih stvareh ima od danes dalje ura-Jue ure od 12 opoldne do VA popoldne Ss.ik dan. izvzemsi nedelje in praznike. jen in pripojen v Cervinjćuiu; Viktor Toni-ua^ ni let btar, poslovodja cementiu tovarne v Cervinjanu: Žiga Brandolm, 74 strat razglaša: Iz zdravstvenih ozirov je let star, rojen in pristojen v Cervinjanu, letos prepovedano krošnjarjenje z oštrisa- zasebni nairteščcnec: dr. Josip Ouarj'nali, Novo pogrebno podjetje Trst. Corso št- 47. (pri Trgu Piazza delfa legaa) Talefon 1402. Vrši vsakorazredne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje države, zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krste iz kovine in vsako vrstnega lesa v raznih oblikah, vence, sveče L t d. po primerni ceni. — Skladišča v lastnih prostorih via de?la Tesa št. 31. _ ro jjETic — TRST. =====