DRUŽBENA SKRB ZA STAREJŠE OSEBE MORA BITI STALNA
Težišče dela je teren
PRAVICA IZ MINULEGA DELA
Skladno z družbenim razvo-jem in nadaljnjim utrjevanjem družbenega standarda kot jam-stva za socialno varnost mora-mo zagotoviti tudi vistrezen raz-voj in usmerjanje skrbi za sta-rejše ljudi, zlasti upokojence. V okviru socialne politike, ki postaja vse bolj aktivna polati-ka zavestnega spreminjanja družbe v samoupravni sociali-zem, spadajo prav vsa področ-ja, ki zadevajo človeka in op-redeljujejo njegov družbeni in življenjski položaj. Zagotoviti minimum življenjskega standar-da vsakemu človeku je ustavno dolodilo, ki ga mora uresniče-vati ustrezna socialna politika.
To pomeni, da moramo neneh-no skrbetd za izboljšanje gmot-nega položaja vseh kategorij prebivalstva, zlasti tistih z niz-kinii osebniml dohodki in po-sebej za starejše ljudi, zlasti upokojence. Posebna skrb ne-sporno pripada generaeiji sta-rejših  —  upokojencem.  Pravi-
ca, ki jim pripada iz njihovega minulega dela, nam nalaga po-sebno dolžnost, ne samo da jim zagotovimo primerne do-hodke za preživljanje, temveč vsestransko socialno in zdrav-stveno varnost.
Za uresničitev tak&ne politi-ke moramo zlasti v krajevnih skupnostih razvijati in utrje-vati razne oblike ustrezne in zadostne socialne in skrbstvene službe in organizirano pomoč, oskrbo in nego starejših ljudi na terenu. Na podlagi socialne-ga programa o diružbeni skrbi za starejše osebe moramo v na-slednjih letih načrtno pospeše-vati gradnjo domov za starejše osebe — upokojence in zagoto viti ustrezno število postelj (Ljubljana bo imela v letu 2000 okoli 42.000 prebivalcev, starih nad 65 let. V domovih bo takrat potrebno okoli 2500 do 3000 postel.j).
Z ustreznim sistemom finan-ciiranja moramo zbirati sred-stva iz različnih virov (ne sa-mo štiri odstotke iz sklada po-kojninsko-invalidskega   zavaro-
vanja) in zagotoviti potrebna finančna sredstva za gradnjo novih. domav ter izvajanje ce-lotnega programa družbene po-moči za starejše osebe. Pred-vsem moramo zagotoviti, da se nenehno strokovno usposab-Ijajo vsd profili socialnih, zdrav-stvenih in prostovoljnih delav-cev, kd delajo v domovih ali nuddjo ustrezno pomoč starej-šim občanom na terenu.
TEŽIŠČE NALOG V KRAJEV-NIH SKUPNOSTIH
Osnovne potrebe starejšdh ljudi so v glavnem iste kot ostalega prebivalstva. Proble-mi, s katerimi se le-fei srečuje-jo, največkTat ne nastajajo za-radi posebne narave njihovih potreb, ampak zaradi nespo-sobnosti, da bi te potrebe sami zadovoljevali. Torej moramo ustvardti razmere, da si bodo starejši ljudje lahko kar naj-dalj vsestransko samostojno urejali življenje dn da konkret-no pomagamo tistim, ki jo potrebujejo.
Nedvomno je vprašanje služb za pomoč v gospodinjstvu, pri oskrbi aM negi starejštih. Ijudl danes najbolj pereče. Tako pot-rebuje raznovrstno pomoč v gospodinjstvu veliko število normalno se starajočih držav-ljanov. Nego, zlasti strokovno, pofcrebuje sicer manjši odsto-tek ljudi (to so težje bolni), vendar pa potrebujejo tudi te osebe vse ostale gospodinjske usluge, zlasta če živijo same. Razen tega nastopa v vsakda-. n.jem življenju vrsta drobnah, a za starega človeka pomemb-nih stvari, ki naj bd jih urejali (če nimajo svojcev) drugi Ijud-je: sosedje, znanci, šolska mla-dina oziroma drugd. Staremu človeku so tudii omejene mož-nosti za družbeno in kulturno življenje pa razvedrilo. Muči ga občutek nepotrebnosti in ne-koristnosti.
Z dograditvijo programira-nih domov za upokojence bo dobila Ljubljana šest centrov, ki bodo postopoma prevzemali organizirano službo vsestran-ske pomoči pri oskrbi starej-ših oseb na njihovem domu. Nosilcd organiziranega socialne-ga varstva starejših občanov so na ta način (razen zdravst-venih domov in centrov za so-cialno delo) tudi domovi upo-koiencev za določeno področ.ie.
Osnovna   institucija   za   raz-
toj družbetne skrbi za starejšo populacijo pa je krajevna skup-nost, ki jo pojmujemo kot živ organizem, na katerem obmofi-ju deluje razen socialno-zdrav-stvene komisdje vrsta diružbe-nih organizaeij in društev, šole, organizacije združenega dela in dmgi. Usklajeno delo vseh na-vedenib bo pospešilo in utrdilo raznovrstne oblike sosedske po-mo6i ter hkrati z aktiviranjem širokega kroga občanov prispe-valo k utrjevanju raedčloveških odnosov. To pa ,je tudi del vžgo-je ln prosvetljevanja širšega družbenega okolja s formira-npem odnosa mladih do starej-šdh ljudi, vzgoje za sožatje med mlado dTužino in starši itd. Program družbene akcije za pomoč starejšim občanom mo-ra zrasti iz krajevnih skupnosti, k.jer težiščne naloge predstav-ljajo oziroma obsegajo nasled-nje dejavnosbi: evidenbiranje ostareMh, mobilizacija &iroke-ga kroga sodelavcev in usposab-ljanje oseb, ki se ukvarjajo s te-mi problemi, organizacija po svetovanj, usklajevanje priza-devanj vseh dejavnikov v kra-jevnih skupnostih in končno konkretne akci.ie solidarnostl in neposredno dajanje pomoči ostarelim ljudem, organizacija raznih oblik zaposlitve in raz-vedrila idr.
Boris Črne