^ Velja po pošti: ea u a celo leto naprej . K 26'— za pl leta » , » 13'— za četrt » » . » 6*50 i« en meseo » . » 2-20 ia Nemčijo oeloletno » 29-— za ostalo inozemstvo » 35'— i V upravništvo: s (a oelo leto naprej . K 22-40 ia pol leta » . » u-20 M četrt » » . » 5-60 sa en meseo » . » 1-90 ta pollljanje na dom 20 na aeicc. — Poiamejoe ttev.10 v. SLOVENEC i Inseratl: Enostolpna petltvrata (72 mm): aa enkrat . aa dvakrat . . . aa trikrat . . . aa več ko trikrat po IS V » 13 » » 10 > » 9 • T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratneu objavljenja primeren popnat vsik dan, lavaemšl nedelje la pr.aznlke, ob S. art popoldne. ■sr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlloah Stev. 6/OL Bokoplal aa aa vračajo; nefrankirana pisma aa u mm sprejemajo. — Uredniškega telefona Stev. 74. ■■ Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopltar/evlh nlloah Stev. fl. " sa 8prejema naročnino, inserate in reklamaolje. Upravnlškega telefona Stev. 188. ==» Današnja številka obsega 16 strani. Resen {as. Ljubljana, 13. nov. Tako rasnega položaja v avstro-ogr-skem cesarstvu, kakor je danes, še ni bilo. S skrbjo gledajo vsi domoljubi, kako se bodo stvari razpletle in se li bodo notranje in zunanje težave premagale, ne da bi tr-oela država in njena moč. Položaja, v katerega je prišla Avstro-Ogrska. so krivi Nemci in Mažari in osrednje vlade, ki so vsigdar v nemško-mažar-skem duhu delale. Nemci in Mažari so si državo med seboj razdelili; da bi pa Slovane lažje tlačili, so pridobivali zase Po-jake, dokler se ti niso še dobro zavedali svojega Slovanstva. Danes je to drugače. Nemška in mavrska moč se krha. Nemci ne dobivajo več toliko moči in podžiga iz Berolina, ker majo ondi z drugimi usodnejšimi stvarmi več kot preveč posla: ves svet se je uprl irevladju Nemčije in železni obroč, ki ga cuje okoli Nemčije Anglija, je čezdaije >žji. Moč avstrijskih Nemcev se vsled te-:a suši, saj satni nimajo nobene posebne culture in so v vsakem oziru pod Slovani. :e se gre za sposobnosti in žilavost na rseh poljih. Slovanska moč sega že do isrč-ja avstrijskega nemštva in edino, kar im je ostalo, da vzdrže svoje s krivico iridobljeno gospodstvo, je krivica, z zgo-lovino pridobljene predpravice, ki pa so mes pred ravno to zgodovino obsojene. Prav tako pa propada tudi nadmoč lažarstva. Nemažarski narodi čezdalje [lasneje trkajo na vrata ogrskega parla-ienta, takozvani nižji sloji stiskajo pesti i kopljejo mine pod trhlo stavbo mažar-jke plemiške in uradniške klikovlade. In v tem skupnem polomu si je nem-itvo in mažarstvo podalo roko proti Slo-anom. Poroko je izvršila vlada, ki jo vo-ita Bienerth in Bilinski. Porabili so pri-iko. ko ie Nemčija ob priliki spora s Srbijo Rusijo v lastnem interesu svoji zavez-lici pomoč ponudila, da so zopet umetno ivstrijsko nemštvo okrepili. In ta vlada, ji razglaša, da Slovanom ni sovražna, je lačela svoje delo s tem, da je Bosance pažarom prodala, končala pa ga je s tem, a je potrdila protičeške zakone takozva-ih nemških kronovin, v katerih se krši vstrijskim narodom po temeljnih posta-[ah zajamčena narodna enakopravnost in "oboda, kjerkoli bivajo v državi. Avstrijsko nemštvo pod zaščito sedale vlade ni še nikoli tako kruto in brez-bzirno nastopalo, kakor to dela danes, •aprlo je tisočim in tisočim Cehom šole na Dunaju, s pravo barbarsko nasilnostjo zatira koroške Slovence. Par ubogih slovenskih učiteljev, ki so prišli letos iz celovške pripravnice, so pognali v gore med same Nemce in morali so še reverz podpisati, da ne bodo politično delovali! Celovški župan Metnitz je v deželnem zboru javno dejal, da bo pustil vsakogar zapreti, kdor bo na celovškem kolodvoru v slovenščini zahteval vozni listek, deželni predsednik, zastopnik Njegovega Veličanstva, pa je na to molčal in ni branil onih Slovencev, ki tvorijo eno tretjino koroške vojvodine! Da — in res so se predrznih zapreti koroškega slovenskega župana, ki je v svojem jeziku zahteval, kar mu gre, in še danes je ta nečuveni čin ostal nekaznovan in oholo nemško uradništvo gazi postavo, ne da bi ga tista vlada, ki se s svojo nepristranostjo hvali, prisilila, da postavo spoštuje! Danes vladajo v Avstriji nemški Volksrati tako očito in neprikrito, kakor preje nikoli. Na Mažarskem pa uprizarjajo mogotci komedijo za komedijo. Zdaj sta se Košut in Justh zopet sprla in vsak od njiju je celo stvoril lastno stranko. Sam humbug in švindel! Mažarski magnati niso še nikoli bili tako edini kakor so danes; gre se jim vsem le za to. da se ohranijo na vladi in da bodo mažarsko in nemažarsko ljudstvo in zraven Avstrijo tako izžemali, kakor so dozdaj delali. Cesarja bi radi preslepili, da je Košut bolj zmeren, Justh pa da je radikalen in cesar naj bi bil potem tako »moder«, da bi Košutu izročil vlado, nakar bi se brez dvoma radikalni Justh s svojo stranko zopet pomiril in se s kakim ministrskim portfeljem »zadovoljil«, njegovi pristaši pa z mastnimi nadžupanskimi mesti. Dokler so Poljaki z ozirom na Galicijo voljno tukaj zraven vlekli, je za silo šlo in Nemci so svoje gospostvo obdržali, Mažarom pa so se leto za letom metali v žrelo kosi državne skupnosti, državnega ugleda, denarja in armade. Danes pa se je tudi v tem oziru skoro vse izpremenilo. Med Poljaki je zavladal demokraški duh, ogrela jih je misel slovanske vzajemnosti in nemška krutost ter mažarsko barbarstvo jih odbija. Danes jim steguje Bienerth nasproti roke, jih prosi in roti ter jih citira pred cesarja — a poljska duša se je uprla. Tudi Poljaki uvi-deva-jo zlo in gledajo s strahom v bodočnost, ako se bo še dalje teplo z bičem Slovane. Nemci in Mažari pa bodo s svojo krivičnostjo valili državni voz v brezno in pogubo. Kajti tudi PoFaki vidijo, kako je horizont okoli Avstrije teman in oblačen. Da- nes drago plačujemo svoje zavezništvo z Nemčijo. Lahi preže na ugoden trenotek, da se odpovedo trozvezi in Rusija jim ponuja roko. Nimamo nikjer prijateljev, najmanj med Slovani. Edino še to Avstrijo lahko reši, da se bo začelo v obeh polovicah pravično vladati in pustiti, da pride do veljave dejanska večina, Slovani. To ne vključuje nikake krivice do Nemcev, kajti Slovani se ne držimo morale Bis-marekove in Treitschkejeve, ki sta moč postavila nad pravičnost! Nekateri prete z absolutizmom. Kako neumno, slepo in otročje! Absolutizem Slovanom ni škodoval, ko še niso bili tako zavedni kot danes — in naj bi jih zdaj strašil! Danes, ko je ideja demokracije prodrla v vse sloje, danes ko imamo kmečke in delavske bataljone, bo kdo z absolutizmom vladal! Saj bi s tem poklical iz brezna vse moči upornosti, revolucije, razdiranja, izkopal bi grob vladi in državi! Tudi pametni Nemci si ne žele tega, čeprav bi bilo Nemcem dobro vsako sredstvo zoper Slovane, da bi nas le utopili. Slovani se nič ne bojimo in mi Slovenci tudi ne. Saj absolutistiško se itak vlada zoper naše brate na Koroškem, jim torej ni novega treba — pri nas pa bi s S 14 in z absolutizmom in z »ex-lex« in tako dalje prav nobenega nič ne vznemirili. Veliko nimamo, da bi se nam moglo vzeti, zavednosti pa ne bodo iz našega ljudstva mogli z nobenim sredstvom izpuliti in naj vzamejo na pomoč vse sile zemlje. Pač pa vemo, da bo prišel dan, ko bodo tudi Nemci in ko bo tudi osrednja vlada začutila, da ji je — pameti treba in morebiti bo še kmalu prišla do tega. Pravičnost, pravičnost in še enkrat pravičnost zahtevamo in nič več in nič manj. Slovani smo združeni v Slovanski Jednoti in Poljaki so se tudi že premislili, poljska ljudska stranka posebič pa je itak vsa in vseskozi z nami enih teženj in enih misli. Za vlado ni nobenega izhoda, kajti »Slovanska Jednota« se ne bori zoper osebe in tudi ne bo odnehala, ako se ji bodo dale same obljube ali ponudile osebne spremembe — »Slovanska Jednota« se bori zoper protislovanski sistem in bo le tedaj orožje iz rok položila, ko ta sistem pade in neha in se dejansko začne z novim iti pravičnim! Prej se ne bo prav nič razvoz-ljalo, kajti obljub, fraz in flavz smo že davnej siti. Mirno čakamo priliodnjosti. Jineksila Bosne — korak k Pansennanili? Znani nemški zgodovinar Wirth je v neki časniški polemiki radi pomena anek-sije Bosne in Hercegovine za Nemčijo in nemško politiko sploh govoril tako odkrito o pangermanskih ciljih, da je vzbudil pozornost v najmerodajnejših politiških krogih Evrope. Ne bo odveč, ako tudi naše ljudstvo kaj več izve o namenih Nemcev, da bo tem živeje čutilo in spoznalo potrebo naše narodne obrambe in postavilo v njeno službo vse svoje sile. Wirth se odkrito prizna za Vsenemca in istotako odkrito pove, da je ost Vse-nemštva obrnjena protj srcu Slovanstva. Kulturna in gospodarska moč Slovanstva na severu in jugu in zlasti politiško združenje teh moči na Balkanu — to je smrten sovražnik Velegermanstva, to neprenfag-Ijiva ovira za uresničenje vsenemških ciljev. Zato Wirth z naravnost barbarsko odkritostjo blagoslavlja mongolske navale na Vzhodu, ki so toliko časa zadržavali Rusijo v rasti moči in kulture! Zato tudi blagoslavlja osvojitev Balkana po Turkih, ki za Veleneinčijo pripravljajo ondi pot: da so le strte slovanske države, slovanska kultura; Turkov ne bo težko pognati v Azijo nazaj, od koder so prišli in kamor spadajo. Nemčija gravitira na Balkan — njena bodočnost leži na Egejskem morju! Vse. kar še danes leži med Nemčijo in tem ciljem, mora prej ali slej ukloniti svoj tilnik Velegermanstvu; kakor brezpravne sužnje in Helote bo vse te narode ukoval Nemec v svoj jarem in v svojo službo, po njih hrbtu bo stopal v svoje veličje! To je morala naroda, ki pravi, da se boji samo Boga. Wirth se odločno upira mnenju onih Nemcev, ki hočejo edinstveno nemško državo brez primesi drugih narodov; med te zlasti spada avstrijski Steinwender, ki je bil proti aneksiji Bosne in je rekel, da naj bi se bili milijoni, kj so se minole zime izdali za mobilizacijo, porabili raje za okrepljenje bosenskega kmeta. Take nemške politike Vsenemec Wirth kar ne more pojmiti. Tujerodne narodnosti morajo Nemci izrabiti v svoje namene kakor se izrabi n. pr. osla za ježo in prenašanje tovorov. Izrabljati in zatirati Slovane — da, a nikdar podpirati! Okrepiti bosenske kmete bi značilo okrepiti srbsko narodnost, a to bi bilo za Nemštvo samoubija-nje. Srbe treba na Balkanu najprvo razdeliti in uničiti, potem ne bo težko pokoriti ostalih južnih Slovanov. Zato deluje Avstrija popolnoma v smislu Vsenemštva toliko z aneksijo Bosne, s katero je pre- LISTEK. Pred sto leti. V »Novicah« 1. 1865. čitamo o bivanju [laneozov na Notranjskem zanimivo do-odbo, katero dobesedno ponatiskujemo: Kdo ne pozna prijaznega selišča pod ptranjskim velikanom — Nanosom! Prav kakor na bivaku slovenskem se hprostuje v podnanoški dolini Razdrto, ' eno roko podaja pivški, drugo vipavski Mini. In njegovi prebivavci? Ni se ču-|ti navdušenosti in kreposti sedanjcev, ?r že njihovi očetje so bili, kar so Razdr-Me še dandanes — korenjaki od nog do lave, Slovenci v pravem pomenu bese-f- navdušeni za vero, dom in cesarja. 1 Naj potomcem v spomin povem, kako [)e rajni Anton Kavčič, vsem popotnikom I severnih krajev do Adrije znani razdrli1 župan slavno zaslužil zlato svetinjo. Bilo je 1809. leto. Cesarska armada J Laškem, akoravno ne nesrečna, morala 1 ie umakniti in podati se na Mažarsko, I severni sestri, od korziškega velikana |Prenehoma stiskani, prinese pomoči. F^onožni Franaki, dobro vajeni pota, PPaio urno za našo armado, v grabljenih jonovlnah le majhne posadke za varstvo ffnega občevanja pustivši. i Podjarmljeni prcbivavci, novega žu- ljenja in ptujih odrtij ne vajeni, ne vdajo se kar na nos na vrat; marveč se, svojemu cesarju vdani, povlastujejo vsake priložnosti, ki bi protivniku škodovati, domačim krdelom pa hasniti utegnila. Zlasti na Kranjskem se ptujih transportov, bodisi z denarji, bodisi z vojaško opravo za armado pošiljanili, vsikdar kaj radi lotijo; marsikatera pravljica o zakopanih zakladih je več kakor Ie prazna domišljija. Posebno pogubno se pa obnašajo naši Kranjci, ko jim doide iz vojaške meje, četudi le majhna, vendar pa dobro zdatna pripomoč. Skozi vipavsko dolino se iz daljne Francoske ali Laške neprenehoma mnogo vojništva naprej pomika, da nadome-stuje zmanjšane moči glavne armade. — Na večer 20. julija prišel je v Vipavo francoski stotnik z veliko trumo konj, mnogo vojniškega blaga, smodnika itd. Leseni prisedši izve, da cesarski oddelek iz Hrvaškega bi vtegnil njegovemu vlaku v okom stopiti. Ne upa si dalje; zato pozove pomoči iz bližnjega Trsta. Pismo, katero njegove okoliščine in zahtevanja natanko razodeva, izroči županu razdrškemu, našemu Kavčiču, ter mu zaukaže, da ga nc iztoči nikomur drugemu kakor francoskemu majorju, kateri bo ponj prišel; ako tega zvesto ne stori, žuga mu najostrejša kazen — smrt. Isti večer se pomika tudi krdelo avstrijske armade pod poveljstvom c. kr. majorja grofa Orsiča, graničarskega po- veljnika. po tržaški cesti proti Razdrtemu. Dospevši blizu vasi pokliče major grof Orsič župana Antona Kavčiča k sebi, ter ga izprašuje o mnogih zadevah, a o stiskah bližnjega francoskega vojništva ničesar. — Ta prilika je dobro došla našemu županu, da ptujemu zatiravcu nakloni pogubo. Razodene tedaj majorju vse okoliščine in nevarnosti, v katerih je ptujec v Vipavi, ter mu nasvetuje, naj ga nemudoma napade in vniči. Da je resnica, kar mu je povedal, poda cesarskemu poveljniku pismo, ki mu ga je izročil francoski kapitan; naposled pa razodene majorju še popolni načrt, kako naj Francoza hipoma napade ter mu zvestih ljudi za vodje različnih čet ponudi. Grof Orsič brž spozna korist Kavčičevega sporočila; stori, kakor mu je bil svetoval, udari ko blisk iz jasnega neba še ono noč tiad skritega vraga, ter mu mnogo konj, smodnika, orožja in ljudi vpleni. Ko se zmagoslavna armada iz Vipave v Razdrto vrne, hvalijo vsi, zlasti oficirji, vdanost in prevdarnost župana Kavčiča, ter njemu pripisujejo izvirnost srčnega in srečnega napada. Razkačeni Francozi pa, izvedevši vzrok nesrečne bitke v Vipavi, se grozno maščujejo nad njim; vzamejo mu vso živino, vse pridelke in vse ostalo premakljivo blago; vrh tega ga v trdnjavo Palmo tirajo in izročijo ondašnji vojni-ški sodniji, katera ga slednjič k smrti obsodi. Pomoč nekaterih prijateljev, zlasti knežje rodovine Porcijeve, in lakomnost podkupljenih francoskih veljakov ga sicer reši smrti; ali domu prišedšemu ni mu ostalo drugega, kakor siromaštvo — vse so mu, zaznamovanemu protivniku francoskega carstva, divja krdela pobrala! Ko pa za nesrečno Ilirijo nova doba nastane, podarijo svetli cesar Franc I. zvestemu županu našemu Kavčiču zlato svetinjo. Boltatu Pepe. (Naprej.) „A sm te dubu vnder enkat u grif, ti salamihl-ska pukve-ka!" zarežu je unkat Štamflnu Luba nad mana tam na jar-marskm plač in me zgrabu za kumat, dc " ' sm mislu, zdejzdcj m uja čeva pr ustali vn pugledale. Jest, ke sm stavu glih neki zamišlen in gledu kc preke ta nou trženc. ke ja uja pustavl prec pu svetmo nekol, sm se tku prestrašil, de m ni ustou nubedii krajcer u Z37 trgala nevaren pas Srbstva med Donavo in Jadranskim morjem, kakor tudi z zatiranjem srbskega življa v svojih južnih pokrajinah. Bismark je zedinil Nemčijo z izključen em Avstrije, kar je bilo za tedanjo dobo pravilno, bodočnost pa Ima izvršiti nadaljno nalogo. »In kakor je leta 188fi. Bismark bolje kot Nemci sami vedel, kaj jim je potrebno, tako to vč sedaj bolje kot kdorkoli drug — nadvojvoda Fran Ferdinand!« • To so osodne besede, za katere prepuščamo odgovornost vsenemškemu zgodovinarju VVirthu. Toda toliko vemo: Ako bo naš narod tudi nadalje ostal na potu, na katerega je zavedno in možato stopil zadnja leta. ako bo tako rapidno rasel v svojem gospodarskem in kulturnem razvoju kakor zadnjo dobo ln ako se končno k enakemu razvoju dvigne tudi bratsko hrvaško ljudstvo in si stopimo z njim stran ob stran v brambo svo;ih narodnih svetinj _ potem bo oholi velegermanski meč naletel na pečino, ob kateri se bo razbil na tisoč koscev! V to Slovencem in Hrvatom kličemo: Kviško! Bog in sreča junaška! JesenlSke novice. j Še enkrat Pibroutz! Nič Pibrovcu ne bi zamerili, ako bi tudi kot učitelj pomagal reševati jeseniški liberalizem; naj pomaga, kolikor more, saj veliko itak ne bo mogel. Ce boljši možje, kakor je Pibrovc, niso mogli obdržati na nogah te pokveke, potem jo gotovo tudi Pibrovec ne bo. Ampak da to poskusi s šolskimi otroki, kakor je storil v gostilni »pri Jelenu«, no, ta je pa predebela. Da učitelj Pibrovec »igra« pri predstavi vlogo učitelja, je čisto prav, da pa v zvezi s svobodomiselnim Špicar-jem, ki je igral vlogo župnika, zabavljata čez »duhovne sobrate, da niso taki, kakršni bi po njunih mislih morali biti«, in to vpričo šolske dece. to je pa vzgojno sredstvo, ki kaže, da Pibrovc učitelja čudno »igra«. Po našem mnenju bi učitelj moral biti drugačen. j Turki na Jesenicah. Ta glas se je raznesel preteklo nedeljo po Jesenicah. Kakor je ta glas v starih časih pretresel prebivalstvo, da se je poskrilo po trdnjavah in rovih, tako je pa ravno ta glas v nedeljo zbral na stotine prebivalcev na jeseniškem kolodvoru, ki so prišli gledat Turke. In res se je zvečer pripeljalo s Koroškega okrog 200 mladoturkov, ki so imeli na jeseniškem kolodvoru večerjo. Celo iz Ljubljane so prišli natakarji, da postrežejo Turkom. Zanimivo so imeli okrašeno lokomotivo, na kateri se je izrazito kazal polumesec z zvezdo. Nekateri so željno pričakovali, da bodo s Turki večerjali enkrat pri isti mizi, pa se jim je vse »pofrtičilo«, zakaj Turki so dobili večerjo v vlak; izstopili so samo trije, ki pa so tudi kmalu izginili v kupejih. Z Jesenic so se odpeljali proti Trstu. j Hinavci. Tudi v tovarni na Savi nekateri oči obračajo prav farizejski, češ, kakšno pohujšanje je napravila »rdeča brošura«. Čudno, da so ravno taki postali naenkrat najbolj nežni, pred katerimi bi celo hudobec zatisnil svoj nos, ako bi po-duhal njih »nedolžnost«. Našim sodelavcem bi svetovali, naj se s temi »nedolžni-ki« o tem ne spuščajo v razgovor, da od njih »nedolžnosti« ne bo omadeževana naših sodelavcev sramežljivost! j Predstava bo jutri, v nedeljo, v »Delavskem Domu« na Savi ob polu osmih zvečer. Na sporedu je čarobna burka v petih slikah: Re pošte v, duh v Krko-noških gorah, ali Vsega je enkrat konec. Pred igro in med presledki svira društveni orkester. Vstopnina navadna. Pridite! Tržiške novice. varžet: »Kua sm t pa naredu, de me uš tlela mektou, ket kašnga šuštarskega ler-fanta, mene, ke sm vnder že udrašen gespud in prjatu samga gespuda dohtar Tau-čarja in še drugeh pubožneh in nadoužneh gespudu, ke kej nase držeja!« »Kua se uš tlela nadoužnga delu, kokr Lahu koš, kokr de b jest na vedu, kašna sramota s delu na lontuš nam iblanskem srajcam in kuk s ja pukidu.« Jest ga en čas pušlušam lepu prgmah in čakam, kdaj de u jejnu; on pa je kar naprej in naprej tulu ke u mens in se me-huru nad mana, kokr tista žaba. ke je na-zadne počla. »Ud ki s se pa ti ajgentlih ozeu in ki s se ti manere učiu, de s se šou na lontuž tku ubnašat, kokr kašna balamuta. A ima te mi za tu vulil, de se uja zde! Iblančani norca delal iz nas in nas mel use za Pep-čke? Kua s pa mislu, de uš dusegu, če se uš na lontuš prdušu in voda delu? Učas sm te še mal puštatu in še ageteru sm zate, če prou m nls še nkol dau tulk, kulkr je za nuhtam Čmga, zdej t pa kar narau-nast u ksiht puvem, de s skus in skus ud muh!« Zdej sm šele sprevidu, kam ps taca muli in sm se začeu na vs glas tku rcglat, kokr se reglaja pušlušauci dohtar Uražnc, kedr na kašnmo shode ud narudnast gu- t FerrerovcI na delu. Na isti večer, t. -j. na vseh svetnikov dan. ko je bil po-izkušen vlom na tržiški postaji, so vredni nasledniki Ferrera na Kunterovnici sneli raz križ Kristovo podobo ter izvrševali z njo divjaške org jc. Aretirani so bili neki ki učavničar iz predilnice. Sova, ki ne dela nečasti svojemu priimku, in neki Rozman ; (Grozov). Zlikovci so rabili kot dušno hra- i no list »Naprej«. Po njih sadovih jih boste spoznali ... t Prepozno kesanje. To so ti čudni oni stariši, ki puste, da se njih otroci udeležujejo različnih svobodotnise nih priredb. Ko pa spoznajo enkrat sadove, se pa izgovarjajo, da niso mislili, da bodo ravno njih otroci taki. Ce se mlado drevesce prav uravnava in skrbi zanj, vzraste čedno drevo. Ali ni isto pri mladini? Stariši, pazite nanjo! t Pravičnost nemško-slovenske šole čutijo najbolj otroci. Neki učenec ni znal nemške pesmi. Na nemško vprašanje učitelja Mikliča odgovori učenec slovenski. Učitelj ponovi vprašan e — zopet slovenski odgovor. To je bilo pa učitelju že preveč, da je skočil zato čez mejo s svojim Slovence zaničujočim odgovorom: Pojdi čez Ljubelj, pa že ne boš shšal nobene slovenske besede več. — Ko vsled tega razburjen dečko vrže učitelju v obraz, da on slovenske dečke izprašuje nemške pesmi, nemških otrok pa slovenskih ne, tedaj pa se je začela izpraševati tudi slovenska ne-sem. In čujte — zna! jo je samo en nemški otrok. Veste kaj, gospod učitelj, če se ne predrugačite. napravite prošnjo za kako učiteljsko mesto na zgornjem Koroškem, da nemški Mihelni tja ne bodo nastavljali slovenskih moči. V Tržiču pa opravimo tudi že brez vas. t Mohorjani, se kaj spominjate obmejnih Slovencev? Darujte vsaj male zneske, ker pride še čas. da bomo tudi tržiški Slovenci še potrkali na rodoljubna srca. NABIRANJE RABLJENIH POŠTNIH ZNAMK ZA NAŠO NARODNO OBRAMBO je prevzel gospod Leopold Puhar v Ljubljani. Vse naše som;šljenike, posebno gospode po uradih, prosimo, naj sedaj prično z nabiranjem rabl:enih znamk ter naj jih odpošiljajo na naslov: Leopold Puhar, Katoliška Tiskarna, Ljubljana. — Posebno one, ki imajo sorodnike po tujih kraj h, pros!mo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki pošiljatvi naj se napiše poleg nabi-rateljevega imena na listku tudi število in kakovost poslanih znamk. Rabljene znamke naj iz kuvert izstrižejo, da ostane znam-kin rob popolnoma nepoškodovan. Rabljeni koleki se ne sprejemajo, pač pa vse dop;snice tujih držav. Rabi ene znamke naj se pošiljajo kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna desetvinarska znamka. Dobrodošle so posebno zbirke raznih znamk, sprejema se pa tudi vsaka rabljena znamka. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani priporoča cerkvenim pevskim zborom sledeče »Božične pesmi«: 14 božičnih pesmi za mešani zbor. P. Angelik Hribar — P. Hugolin Sattner. Part. K 2-—, glasovi po K — 50. Zveličar nam je roien za ženske glasove in Offertorium in festo Fpi-phaniae Domini za mešani zbor. Fran Ki-movec. Part. K —40. Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo-:: vencev v Št. Ilju! :: Sokolski narodni škandal. Sovensko sokolstvo se !e proslavilo, ovenčalo je glavo junaku, ki je storil veliko narodno junaštvo, da je po gromenju 20. septembra za slovensko osamosvojitev —• prodal Nemcu svoje industrijsko pod-J^je in postal tako »vesela žrtev« 20. septembra. Nam seve, ki smo slovenstvo vedno drugače razumeli, je takrat bilo tako pri volji, kakor če bi kdo namestu »slovenskega Auroveg?. piva« nakrat natočil v kozarce, pri katerih se je zb;ral »Združeni narodni odbor« — podčepnico. Ko je »Slovenec« opozoril -javnost na ta odlični nasledek 20. septembra, je dr. Oražen postal nekoliko rdeč in ie čutil potrebo odložiti mesto sokolskega staroste. Ce bi v naših vrstah kdo tako zaključil »dogodke 20. septembra«, tedaj bi ga naši narodni Orli sami vrgli preko praga svo e organizacije ter takega 20. septeniberskega pro-fitarja ne bi hoteli imeti niti za navadnega člana! — tisto slovensko sokolstvo. ki se sicer drzne stati ob Vseh Svetih na grobu Adamiča in Lundra, pa se narodno ni dvignilo tako visoko, da bi dr. Oražna. katerega »narodna vzgoja« se je pričela takrat, ko je od nemških kuhane na Dunaju sprejemal denar in se zaključila z nemškim plačilom za prodano slovensko industrijsko podjetje, pozvalo, naj izstopi iz sokolskih vrst! Molča o je in tako preskrbelo, da bomo imeli odslej vse »sokolske straže« ob Adatnič-Lundrovem grobu za navadne maškarade! Molčati je sokolstvo — moralo, ker bi sicer celo vrsto »bratov« moralo pometati iz sokolske organizacije. Molčalo je slovensko sokolstvo do pretekle nedelje, ko je na občnem zboru »Slovenske sokolske zveze« po celjskem (!) sokolu Smertniku iz avilo, »da ni prav nikakega vzroka, da bi se volili novi odborniki...« Na tem občnem zboru »Slovenske sokolske zveze« je bilo prečitano naslednje dr. Oražnovo pismo podstarosti dr. Ry-baFu: »Dragi! Pros!m Te, da pri odborovi seji prečitaš bratom to moje pismo: Radj prodaje do vratu zadolžene pivovarne na padalo se me je od vseh strani. Klerikalci, kateri bi sami radi prodali svojo mengi-ško pivovarno, pobijali so s tem svojega političnega nasprotnika. Njih napade sem razumel, ker vem, da se pri nas vse porabi v boju proti političnemu nasprotniku. Ne razumem pa napadov iz vrst naše stranke. Mis'im namreč, da je za nas vendar bolje, ako stojim socialno trdno, kakor pa da veget;ram od danes do jutri in pričakujem, kdaj me bode zadolžena pivovarna popolnoma zadušila. Cul sem, da se me namerava napasti tudi na občnem zboru Zveze. Ker vem. da bi to sokolski stvari škodovalo in ker nikakor ne maram, da b^ bil temu razporu jaz vzrok, zato izjavljam, da odlagam čast staroste S. S. Z. Razume se pa, da bodem storil kot navaden član vse, kar !e v moji moči, da procvita sokolska ideja. Hvala vsem bratom, kateri so mi zaupali. Na zdar! Dr. Oražen.« Sedaj pa čujmo, kaj pravi nadalje zapisnik o občnem zboru te rad kalno narodne sokolske organizacije, ki tako rada povdarja, da čuva nad čistostjo slovenstva: »Tajnik brat Kajzelj predlaga, da se dr. Oražen zopet izvoli za starosto. Pod-starosta tržaški (!!) Sokol dr. Ry-b a r, izjavi, da bi vsakdo na dr. Oražnovem mestu tako storil kot je dr. Oražen, da se reši popolnega gmotnega in socialnega poloma. — Burno klicanje in klici »Živio dr. Oražen!« kar niso hoteli ponehati . . .« Tako so bratje Sokoli zaključili delo 20. septembra! Taka je sokolska — narodna podčep-nica! Občni zbor »Slovenske sokolske zve-ze« je pokazal, da s ovensko sokolstvo ce-lo Je mani narodno čuti, kot dr. Oražen, ki Je po proda i Aurove p.vovarne izrekel, da ni več mogoč na dosedanjem mestu, Nam je prav, da sc je soko.stvo pokazale v pravi luči, vendar pa moramo z ozironi na javnost ta dogodek še nekoliko osvetliti. Vsak posameznik dela s svojim imetjem, kakor hoče, ali kadar vstane kot mandatar ljudske volje, takrat mora trpeti tudi javno kontrolo, kritiko in obsodbo, Dr. Oražen je bil tisti, ki je 20. septembra nastopil z največjo vehemenco proti nemškemu živiju v Ljubljani, nastopil je proti nemškemu pivu. kakor bi popolnoma pozabil nemške dunajske kuharice in njene nemške jedi, bali smo se, da bo vse Nemce s kostmi in kožo pohrustal, a Čez nekoliko mesecev premamil ga Je nemški mamonl In kako je bil ta gospod hud, ko smo mu ob pravem času takoj od začetka poročali, da namerava pivovarno prodati — celo transakcijo je utajil! S prodajo slovenskega industrijskega podjetja Nemcem je dr. Oražen napravil tak narodnosten greh, da ga mu nihče ne izbriše in dr. Oražen od tega trenotka pri razsodnih in narodnih ljudeh nič več govoriti ne more in nima pravice sploh kaj o narodnosti ziniti. Zakaj se pa ni on žrtvoval za svojo narodnost, kakor je to 20. septembra od siromakov in reve-žev zahteval? Zaradi sile in v sili dr. Oražnu ni bilo treba dati tako važnega industriialnega podjetja iz rok — Nemcem, gotovo bi bil dobil še drugo pot iz te zagate, ako bi ne bil zanj meroda en — dobiček. S svojo prakso kot doktor — posebno odkar je »Narod« zabavljal — po dr. Oražnovi ini-cijativi ali ne — proti izvrstnemu zdravniku dr. Zajcu, katerega vsakdo hvali, in nekaterim drugim zdravnikom, ki niso hoteli trobiti v »Narodov« rog, je bilo socialno stališče dr. Oražnovo utrjeno in ni mu bilo treba še novih tisočakov, posebno ie premisli, da je svoje dni, in takrat je bil — pač čudno — socialni demokrat, tolke revščino. Torej tudi iz teh ozirov prodaja ni opravičena! Sedaj pa, ko smo pogledali, koliko velja dr. Rybarova trditev, da bi bil sicei dr. Oražen socialno uničen, poglejmo tudi kako -je z drugimi točkami dr. Oražnoveg: pisma in dr. Rybafevega opravičevanja Pred tremi leti so Auerjevi dedič sklenili zaradi dolgov pivovarne likvidi rati ne samo pivovarno, ampak tudi vsi druga posestva. Dr. Oražen je najprei na videzno privolil v to, a med tem Je ta na pel vse sile, da pride pivovarna v njegovi roke. G. Auru je onemogočil počakati m likvidacijo, na drugi Strani pa angažiral ši celo gospoda župana, češ, da mora ostal slovenska pivovarna v slovenskih rokah Dosegel je s tem svoj namen, da mu prišlo vse Auerjevo premoženje jako cen< v roke. Pivovarna ni bila takrat nič man zadolžena kot sedaj, torej mu konkurz n pretil. Vrhu tega pa ima razun pivovarn štiri hiše in jako veliko stavbenih zemljiši (Friškovec). G. Auru pa dr. Oražen niti zadnji krajcarjev ne privošči in mu je odtegnil pi Izplačilu razne zneske, za katere se mor sedaj g. Auer tožariti z njim! In blagi di Oražen, sedaj, ko je tako premožen, žem pravde, ker je izgubil v prvi instanci, š< do najvišje instance. Tako hoče ta čudr narodni Človek popolnoma un:čiti človek* kateri ga je kot dijaka in mladega dok torja podpiral in mu dajal hrano. Ali morda to proslav jeno dr. Oražnovo delo ali je to vredno staroste »Sokolsk zveze«? Tak človek pa našim odličnim politii nim narodnim borilcem ne bo po shod očital neznačajnost — on, kr je jedel nemških in klerikalnih koritov (mašn vari in Idi uči, kuku morja btjiaruden in kuku morja ta soja narudnast na zuni pu-kazat. »Pe na, Iole, kua se tlela nad mana usajaš in ježek bruseš, ta narpreh s Idi zamerki, pol pa guvor in enga nahrul! Kdu te je pa naplahtou, de sm jest Bolču Pepe, in de jest na lontuž ungavem? Jest sm ja Boltatu Pepe že ud nekdi biu in bom, in če b me ker tou nardet kerkat za Bolčuga Pepeta, tu raj prec iz kože skočem. Kua men gun mar, nej ga ugajna kokr ga če! Pejd gunga mrcvart in mu naprej metat, kar čš, mene pust pa pr gmah, šleva na-umna!« Štamflnu Luba se je skor zjoku, tku mu je blu hedu, de je mene pu nadoužnem tku nahrulu. 'Sej sm s prec mislu, de ti na morš IH tku čudn, de b Iblančane u taka sramota ipraulu;« je začeu beseda nazaj jemat in me prost za udpušajne. »Kar iz mana pejd kela h Kulouratari, um dau za en liter, de s uš mal jeza dol puplahnu.« »Prjatu, na jeza jest nek')l na pijem, zatu ke vem, de tu škodic. Le puglej Bolčuga Pepeta, kuku slab vn vid in kuku dol jemlc, udkar se ga je tekat, ke sa ga iz lonluža vn cefral, na jeza naeuku.« »No, sc ga uva pa enkat drukat, kedr uš gllli dobre vole, na ta rajtnga nacukala. Pa zdrou ustan in nekar nč na zamer, ke sm se tku zmotu u pršonah,« m je reku Štaraflnu Luba in m tku prjatelsk roka stisnu, de mam zdej še bi prste skrvlene, kokr jh ma Bolču Pepe, ke sa mu jh aufzegari skrivi.--- Tala pugovar iz Štamflnovem Luba-tam me je grozn puteftu. Kuku. hudimana, pridm jest du tega, de morm tlela še ud drugeh grehe prenašat. Ce Bolču Pepe kašna naumnast nardi, pa nej um jest uržah. Tu na nubena viža na gre, de b da-jau jest soj dobr ime leberalnemu puslance u štant. Na uš Jože kaše pihu, sm s mislu; tku se pa na grema! Usak zase, Buh pa za use! Zatu sm s mislu, de b blu še ta narbulš, če b tkula dau ena sebota, kedr ta narveč Idi bere »Sluvenca«, ena izjava notr, de b usi ldje zvedl, de sm jest ta prau jest, usi ta druh sa pa druh in ne jest in ta izjava nej b bla takala : »Jest, Boltatu Pepe, duma na Kude-lum bliz frpfleksgumazina, puvem tlela naraunast in brez ush ukulstau, de sm jest in prou čist sam jest Boltatu Pepe, ne pa Bolču Pepe, kokr se nahterm zdi. Midva nimama prou nč skupi; še u ž'aht s nisma, čeprou se Bolču Pepe učaseh rad iz tem pubaha, dc srna s u žlaht; in zatu Jest na morm in tud nečem bt prou nč udguvorn za negave naumnast, če jh gun nardi. Kratk in mal na greja men negave naun nast prou nč am. Jest ga še na pugledai zadne čase več na gas, če se prou u men zaleti. Bolču Pepe, potli pa leberalci s ena kampa, iz kere s jest še glihe na strir Jest mam soja pulitka, Bolču Pepe p soja, če ja kej ma, in ja h moj še prglili; na more. Kokr se pa men zdi in kokr men enkat Gustl puvedu, ke je pr nem ( čas za puhholtarja služu, pa Bolču Pei sploh nubene pulitke nima, ampak kar t tku ke u en dan, al pa tku. kokr ga druh pulitiš leberalci nakajfaja; pol pa misi, de je kašna pametna bleknu. Jest nism tku rmen, de b se pustu na ta fui nazaj pustaulat in ub dobr ime sprat Zatu prosm use častite brauke in brane iz ena beseda: usacga, kdur u kerkat k brau ud Boltatuga Pepeta al pa ud Bolč ga Pepeta, nej useli natank pugleda, k< je prouzaprou ud nai ta prau, al jest gun. Kdur u natank pugledu. u prec prst na tu, de sm jest Boltatu Pepe iz Kua luga tist, ke se sam lepe in pametne rči i nega bereia; čc u brau pa kašna naui nast, kašn bahajne in čelustejne, u vedu, de je tu ud Bolptttjn Pepeta in sam nernu am gre, nckol pa nc ustanove iz društva sv. Gregorija na Du-na:u). obenem igral socialnega demokrata in je sedaj zopet široko posegel v nemško korito! Ne — starosta »Sokolske zveze« je že s tem dovolj razkrinkan, razkrinkali ga bomo pa še bolj kot narodnjaka in kot človeka! Slovensko sokolstvo preganja res čudna usoda. Starosta Ivan Hribar se je zvezal z Nemci, temu starosti je sledil dr. Tavčar, ki se je celo z dvema pogodbama zvezal z Nemci, starosta dr. Oražen je Nemcem prodal slovensko posest in tako napravil profit, vse te može pa sokolstvo slavi in jim kliče: Na zdar! Taka je narodna morala slovenskih Sokolov! Tyrš bi se v grobu obrnil, ko bi vedel, kako se na slovenski zemlji izvaja čisto sokolstvo. Sokoli, pokažite nam Orla, ki bi kaj takega naredil in bi bil sposoben kaj takega odobravati! Slovensko sokolstvo se je na zadnjem občnem zboru polilo s počepnico dr. Oražnovega piva in oblito s to počepnico naj stoji pred slovenskim narodom, ne pa s trobo:nico na prsih! Po pojmih slovenskih Sokolov je prav, da je dr. Oražen prodal svojo pivovarno nemškemu pivovarniškemu podjetju, proti kateremu je prej uprizoril gonjo in je s to prodajo izročil, kakor se opravičeno rogajo »Deutsche Stlmmen« veliko število poštenih slovenskih gostilničarjev z njihovimi dolgovi na milost in nemilost nemškemu kapitalu! In kako ie dr. Rybaf zagovarjal to početje?! Dejal je, ko je tudi on predlagal dr. Oražna vnovič za starosto Sokolske zveze: »Sicer pa, kdor je brez narodnega greha, naj pobere prvi kamen, pa naj ga vrže vanj.« In noben So kol se ni upal pobrati kamna! Noben Sokol se ni čutil prostega narodnih grehov. Svojo vest so udušili s klici: »Živio Oražen!« Upravičeno pravijo »Deutsche Stim-men« slovenskim Sokolom, da se takih Sokolov Nemcem ni treba bati in da imajo Sokoli takega starosto, kakršnega zaslužijo! Res — če bi se v vrstah Orla našel Jlan, ki bi, ne rečemo, tako naredil kakor je sokolski starosta Oražen, ampak, ki bi tako le mislil in se količkaj izdal s takim mišljenjem — ta bi letel iz naših vrst in kadili bi za njim! Sokoli, ponosni ste lahko na svojo narodnost in pa svoje staroste! Ampak, kakor je slovenski narod postal naroden brez vas in brez vas naroden ostal, se tudi brez vas narodno dviga višje in višje, vi pa z vašo narodnostjo, ki je utonila pod čepom Aurovih sodov, spite dalje in se hodite na grob — Adamiča in Lundra igrat narodne pajace! Idrijske novice. i Umrla je 12. novembra gospa Fani Lapa j ne, vdova po rajnem Vinkotu Lapajne. Pokojnica je bila sestra rajnega dekana Adoifa Harmel. Svoj čas je bila med najmarljive-jšimi člani čitalnice, ni je bilo gledališke predstave, da bi ne bila r.astopila. Svojim otrokom je bila najboljša mati. Ravnokar je dala prav primerno in lepo prezidati hišo, v kateri je imela zalogo tobaka in delikatesno trgovino z gostilno. Lahka ji žemljica! i Seja občinskega odbora. Dne 11. t. tri. ob 6. uri zvečer so se našli naši mestni očetje k seji. Bila je proračunska, torej izmed najzanimivejših v letu. Od župana predloženi proračun je kazal luknjo — nad 11.000 K primanjkljaja, da bi bili odborniki tembolj usmiljeni. Zato je pa šlo tudi kaj gladko, ker so bili liberalci nemi, razven notarja, soc. demokrati so izgubili sploh vsako besedo, le gospod dvorni svetnik, notar Pegan in naš Kavčič so posegali v razpravo, sempatja je bilo slišati tudi našega gosp. L. Lapajneta, ki je bil sicer na galeriji, besedo pa mu je župan notel vkljub temu dati. Imenitno je bilo, kako so pokrili deficit. Županstvo je kar odjenjalo pri točki »vzdrževanje občinskih poslopij« za 8000 K. za klavnico so sklenili naložiti le 2000 K. mesto 4000 K, in za nakup zemljišč so sklenili 1000 K manj. Kaj jii to imenitno? Poskrbeli bomo sedaj, da ™ še prebitek. Krasna je bila res kritika gospoda dvornega svetnika Billeka, ki je Povdarjal. da je idrijska posebnost prora-£un, ki izkazuje tako visoke izredne stroške proti rednim. i Novo poštno poslopje je bilo v soboto kolavdirano. Zastopnik poštne direk-C|ie je določil, da se radi vlažnosti še par mesecev poštni urad nc preseli v novo "'so, tudi treba še malenkostnih naprav, Preden se začne poslovati v novih prodorih. . i Rudarsko-politični nadkomisar Vin-llf) Strgar je celi teden nadzoroval naš rudnik. Bil je prej kot eleve tu v službi in radi tega so mu vse naprave popolnoma znane. v i »Narodov« dopisnik trdi, da beseda »cuk« ni žaljiva za katoliške telovadce, Ostalo jc že nekako ljudsko naziranje in "o treba s tem sprijazniti. Mi Soko'a nstno nikdar smešili, imenovali smo ga cuiio z imenom, katerega si je sam dal, "iegovih prireditev nismo nikoli ovi-VaH -to zahte.vamo tudi, da se naše telo-aacc imenuje z imenom, katerega so si sami nadejali. Znano nam je tudi odkod izvira vse psovanje naših iantov. Saj če že šolski otroci vpijejo: čukarija je sv . . ., vemo, kje so se naučili. Saj je v šoli večkrat treba krotiti otroke, ki zbadajo eden druzega, a začne se vselej le pri sokol-skem naraščaju. Zadnji čas se je postavljal s takimi psovkami fante, ki je na stanovanju prav blizu »Narodovega« dopisnika. Taka olika se pač sama obsoja in posledice ne bodo ravno prijetne za naše nasprotnike. — Mi srno mnenja, da naj se telesno urijo in krepe mladi Slovenci, pa naj bodo te ali one stranke. Pri telovadbi se lahko utrdijo, tudi lahko izobražujejo naprej, odkar so zapustili šolske prostore. A slaba izobrazba bode, ako se bodo samo psovk učili, s katerimi bi zbadali svoje tovariše, če tudi niso v istem taboru. To pač ni izobrazba in olika, pač pa surovost, s katero se Slovenci ne bomo proslavili pred svetom. Ravno v Idrijo prihaja veliko uradnikov drugih narodnosti, pač čudne nazore bodo odnesli pri kaki predstavi drugam o Idriji posebej in o Slovencih sploh, če bode taka razuzdanost se širila po našem mestu. Mi smo pokazali, kakor smo že omenili, da nam ni do tega črniti in psovati nasprotnike, saj nismo omenili dogodka, ki se je zgodil žc pred 14 meseci. Očetje dotičnih so nam bili prav hvaležni za tako postopanje, in tega se hočemo tudi držati naprej, ako bodo naši nasprotniki količkaj lojalni. Pustimo torej, naj se Sokol razvija po svoje. Orel se bode vežbal po pravilih pa po svoje. Tako tekmovanje bode obema društvoma na korist, psovanje in zabavljanje bode pa le tistemu škodovalo, kateri jih bode povzročil. Toliko v odgovor na naše napade v zadnjem času. i Godbeno društvo v Idriji priredi na predvečer sv. Cecilije, v nedeljo, dne 21. t. m., koncert v pivarni pri »Črnem orlu«. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 30 vinarjev za osebo. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, se vsi člani in prijatelji društva vabijo tem potom k najobil-nejši udeležbi. Volitve v obrtno sodišče. Vse volivce v obrtno sodišče opozarjamo, da se strogo in točno drže časa in kraja volitev, kar je oboje na vsaki izkaznici natančno določeno. Posebno volivce v okolici opozarjamo, da se bo volilo samo v tistem času, ki je na izkaznici določen. Kdor še ni prejel glasovnice in izkaznice, naj gre takoj na magistrat, kjer bo dobil glasovnico in izkaznico. Volivci v okolici dobe izkaznice in glasovnice pri svojih županih, če jim še niso bile dostavljene od županstva. XXX lj Volitev obrtnega sodišča v Ljubljani. Dodatno k razglasu o razpisu volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča, ki se ima ustanoviti v Ljubljani in prisednikov vzklicnega sodišča, se odreja volitev za volivni razred delavcev na nedeljo, dne 14. novembra 190D in za volivni razred podjetnikov na torek, dne 16. novembra 1909. Volilo se bode v sekcijah, sestavljenih po krajevnih skupinah, ki se na podlagi § 5., odstavek 2. ministrske na-redbe z dne 15. julija 1909, drž. zak. štev. 112, določajo tako-le: I. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič ter voli na Glincah (občina Vič). — II. sekcija obsega občine Črnuče, Devica Marija v Polju, Dobrunje, Ježica, Moste in Podgorica ter voli v Mostah. — III. sekcija obsega občine Medvode, Spodnja Šiška, Šmartno, Št. Vid in Zgornja Šiška ter voli v Št. Vidu. — IV. sekcija obsega občine Grosuplje, Lipljenje, Račna, Slivnica, Št. Jurij in Šmarje ter voli v Stranski vasi (občina Grosuplje). — V. sekcija obsega občine Iška Loka, Iška Vas, Pija-va Gorica, Studenec, Tomišelj, Vrbljenje in Želimlje ter voli na Studencu. — VI. sekcija obsega 1. (šolski okraj). 2. (Št. Jakobski okraj), 5. (predkraji) in 6. (Vod-mat) okraj mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — VII. sekcija obsega 3. (Dvorski okraj) in 4. (Kolodvorski okraj) mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — Skupni izid volitev, izvršenih v teh sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VI. sekciji v Ljubljani. — Ura pričetka in zaključka volitve ter volivni lokal se naznanijo •najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča in je lokal in čas naznanie tudi na volivnih izkaznicah. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volivni komisar, ki odloča o identiteti volivcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede na število dcšlih volivcev in se zaključi ob določeni uri. Voli se tia ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volivnem imeniku niso vpisane, ne morejo voliti. Volivci oddajajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Če se pri volitvi ne doseže absolutne večine, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki sq. dobile največ glasov. Pri morebitni ožji'volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volivno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamenovana. Proti volivnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v smislu § 12. min. odredbe z dne 23 aprila 1898, drž. zak. št. 56, ni dopustna p. ožba. XXX I. A. Volitve prisednikov iz skupine delojemalcev VI. sekcije v Ljubljani se vrše 14. novembra v sledečih lokalih: Volivci I. in II. skupine (veliki in mali obrati), volijo v veliki dvorani Mestnega Doma. V Mestnem Domu volijo torej volivci, ki so vposleni v obratih nahajajočih se v šolskem, št. jakobskem in vodmat-skem okraju. B. Volitve prisednikov iz skupine delojemalcev VII. sekcije v Ljubljani se vrše 14. novembra v sledečih lokalih: 1. Volivci I. skupine (veliki obrati) volijo v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici, št. 17. 2. Volivci II. skupine (malj obrati) volijo v telovadnici II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 5. V teh volivnih lokalih volijo volivci, ki so vposleni v obratih dvorskega in kolodvorskega okraja. II. A. Volitve prisednikov iz skupine delodajalcev VI. sekcije v Ljubljani se vrše 16. novembra v sledečih lokalih: Volivci I. in II. skupine (veliki in mali obrati) volijo v veliki dvorani Mestnega Doma. V Mestnem Domu volijo volivci, katerih obrati se nahajajo v šolskem, št. jakobskem in vodmatskem okraju ter v pred-krajih. B. Volitve prisednikov iz skupine delodajalcev VII. sekcije v Ljubljani 16. novembra se vrše v sledečih lokalih: Volivci I. in II. skupine (veliki in mali obrati) volijo v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici, št. 17. V telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici volijo volivci, katerih obrati se nahajajo v dvorskem in kolodvorskem okraju. Volivni čas za vse skupine je od 8. do 12. ure. Samo skupina delodajalcev (mojstrov), ki volijo v telovadnici I. mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici, voli od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne, (torej dve uri več). Na volivnih izkaznicah je določen volivni lokal ter čas volitve. Volitve se vrše določenega dne ob določeni uri brez ozira na število došlih volivcev. Ob določeni uri se tudi konča volitev; le oni, ki se tedaj nahajajo v volivnem lokalu, morejo oddati glasovnice. Glasovnice se oddajo volivnemu komisarju osebno, le samostojne ženske (one, ki majo kako obrt) smejo voliti po svojih zakonskih možeh ali po kaki tretji pooblaščeni osebi. Pri oddaji glasovnic naj se izkaznice v svrho zaznambe z uradno štampiljo predloži, kajti pri eventuelnih ožjih volitvah smejo voliti le oni, katerih izkaznice so na ta način zaznamovane, ki so torej volili pri prvi volitvi. Vsi volivci, ki bi tri dni pred začet' kom volitev, to je do 11. oziroma 13. novembra še ne dobili volivnih izkaznic, naj se zglase pri mestnem magistratu, kjer dobe glasovnice in izkaznice. DELAVCI! V nedeljo, dne 14. novembra t. I. so volitve v obrtno sodišče. Vsi delavci naj se prav gotovo udeleže teh volitev ter naj na glasovnice zapišejo razločno in natančno imena in stanovanje sledečih gg. kandidatov delavcev: I. Skupina velikih obratov. P r i s e d n i k i : 1. Karu Josip, usnjar, Ljubljana, Marti- nova cesta 5. 2. Premk Valentin, strojnik, Martinova cesta 3. Ljubljana. 3. Žnidaršič Anton, ključavničar. Prečna ulica 8, Ljubljana. 4. Zabukovec Vinko, delavec v predil- nici, Komenskega ulica 16. 5. Vrtačnik Franc, blagajnik, Ljubljana, Vič št. 48. 6. Bizjak Peter, mizar, Ljubljana, Tur- jaški trg 8. 7. Novinc Franc, papirniški delavec, Preska. 8. Čemažar Franc, papirniški delavec, Vevče. N a m c s t n i k i : 1. Novšak Ivan, livar, Ljubljana, Flori- janska ulica 27. 2. Križaj Martin, jermena r. Moste 74. 3. Melja Jakob, papirniški delavec, Vevče. 4. Pečan Jožef, usnjar pri Pollaku, Ljubljana, Sv. Petra cesta 72. Vzklicno sodišče: 1. Jeriha Anton, papirniški delavec, Vevče. 2. Medica Ivan. knjigovodja, Ljubljana, Levstikova ulica 15. Delavci! Vsi na volišče in volite enoglasno zgoraj imenovane kandidate! Pripravljavni odbor za volitve v obrtno sodišče. OBRTNIKI! V torek, dne 16. novembra t. 1. so volitve v obrtno sodišče. Vsi obrtniki naj se prav gotovo udeleže teh volitev ter naj na glasovnice zapišejo razločno in natančno imena in stanovanje sledečih gg. kandidatov obrtnikov: P r i s e d n i k i: 1. Pust Franc, tesar. Ljubljana. 2. Weibl Josip, ključavničar, Ljubljana. 3. Rojina Anton, mizar, Ljubljana. 4. Eberl Hugo, pleskar, Ljubljana. 5. Ogrin Ivan. zidar, Ljubljana. 6. Rojina Jožef, krojač, Ljubljana. 7. Rozman Ivan, čevljar, Ljubljana. 8. Dimnik Jakob, mesar. D. M. Polje. 9. Tršan Alojzij, Žagar, Tacen 44. 10. Bergant Ivan, načelnik mizarske zadruge v Št. Vidu pri Ljubljani. Namestniki: 1. Večaj Alojzij, pečar, Ljubljana. 2. Kočar Ivan. mesar, Ljubljana. 3. Jerin Luka, čevljar, Ljubljana. 4. Vrhovec Franc, kovač, Ljubljana. 5. Štrumbelj Ivan, gostilničar, Ig. 6. Medved Valentin, sodar in načelnik sodarske zadruge, Tacen. Vzklicno sodišče: 1. Belec Anton, klepar, Št. Vid nad Ljub«. Ijano. 2. Kregar Ivan, pasar, Ljubljana. Obrtniki! Vsi na volišče in volite enoglasno zgoraj imenovane kandidate! Pripravljavni odbor za volitve v obrtno sodišče. POMOČNIKI! V nedeljo, dne 14. novembra t. 1. so volitve v obrtno sodišče. Vsi pomočniki naj se prav gotovo udeleže teh volitev ter naj na glasovnice zapišejo razločno in natančno imena in stanovanje sledečih gor, kandidatov pomočnikov: II. Skupina malih obratov: P r i s e d n i k i: 1. Pobeško Ivan. čevljar, Francovo na* brežje 1, Ljubljana. 2. Urbar Jernej, pek, posestnik, Selo* Moste. 3. Jereb Valentin, kamnosek, Veliki štra- don 7, Ljubljana. 4. Štrus Ivan, krojač, Komenskega ulica 12. Ljubljana. 5. Lotrič Andrej, ključavničar, Hranil- nična ulica 8, Ljubljana. 6. Borštnar Franc, mizar, Hranilnična ulica 6, Ljubljana. 7. Uranič Ferdinand, podobar, Sv. Petra cesta 23. Ljubljana. 8. Šušteršič Franc, tesar pri g. Pustu v Ljubljani. 9. Ravnikar Ivan, pečar, Selo 19. 10. Kremžar Ivan, klepar, Št. Vid nad Ljubljano. Namestniki: 1. Rojšek Jožef, tesar pri A. Mačku, Slap (D. M. Polje). 2. Pančur Anton, krojač, Florijanska ulica 22, Ljubljana. 3. Metiard Franc, mizar, Poljane pri Št. Vidu. 4. Lampič Jožef, ključavničar, Spodnja Šiška 12. 5. Cedilnik Franc, tesar pri Lehnerju, Tacen. 6. Kavčič Andrej, pasar pri Kregarju, Cerkvena ulica 21, Ljubljana. Vzklicno sodišče: 1. Rupnik Franc, mizar, Židovska ulica 5./III., Ljubljana. 2. Ramovš Ivan, tesar, Stožice 51. Pomočniki! Vsi na volišče in volite enoglasno zgoraj imenovane kandidate! Pripravljavni odbor za volitve v obrtno sodišče. 1 17A3 Zaščitna znamka „S!dro" Llniment. Capslcl comp. 9 li'. i -t- Nadomestek Za SIdro-PalD'£xpeller je sploSno priznano kot izvrstno bol bla-žojoče ln odvodno mazilo pri prehlajentn itd.; cctia 80 v., K 1-40 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju teqa povsod priljubljenega domaČega sredstvo, naj se jemljejo le originalne steklenice v Skntljah z našo zaščitno znamko ,,Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek. Dr. mmm leharna mi ..zlatem leva" maji Elizabctna ccsta Stev. 5 nova. i Po svetu. Francozi Izumiralo. Pred kratkim je priobčil »Journal officiell« statistiko o gibanju prebivalstva na Francoskem za prvo polovico leta 1909. Po dolgoletnem zman Sevanju števila prebivalstva se je preteklo leto pokazal mal napredek v tem. da so se zmanjšali smrtni slučaji n zvišalo število porodov. Toda priobčene številke prve polovice letošnjega leta kažejo vedno močnejše nazadovanje števila ženitev in porodov. Število porok je v istem času kot lansko leto padlo od 162.495 na 145.294, ločitve zakonov pa so se zvišale od 5605 na 6148. Torej je bilo v prvi polovici leta 1909. 6201 poroka manj, kot v prvih šestih mesecih lanskega leta, a nasprotno so se ločitve zakonov pomnožile za 543. Število porodov je padlo od 411 tisoč 402 na 398.710, torej je bilo v letošnji prvi polovici leta 12.692 francoskih državljanov in državljank manj rojenih kot v istem času lanskega leta. Število umrlih se je v istem času pomnožilo od 401.894 na 426.913, torej se je zvečala za 25.019. Res žalostna statistika za Francosko. Kajti iz teh številk je razvidno, da se je prebivalstvo tako rodovitne in bogate dežele v prvih šestih mesecih tega leta znižalo za 28.203 ljudi. Nazadovalo je samo število mrtvorojenih, in sicer od 19.628 na 18.926. Zanimiva je razdelitev teh številk na posamezne departemente. Od 87 departe-mentov jih izkazuje 66 zelo občutno zmanjšanje števila prebivalstva. V depar-tementu Hdrault je bilo poleg 5517 Smrtnih slučajev samo 4096 porodov. V depar-tementu Isere so tozadevne številke 6501 proti 5004, v dep. Lot 2601 proti 1683, v dep. Houtč Garonne celo 5363 in 3508, de-partement Seine ima poleg 41.237 smrtnih slučajev samo 37.294 porodov. Naraščanje prebivalstva kaže Korzika z 2617 smrtnimi slučaji in 3250 porodi ter Finstčre z 8687 smrtnimi slučaji in 11.536 porodi. Seveda je v teh dveh okrajih kmečko prebivalstvo. Pa tudi departementi z industrijskim prebivalstvom, kot Meurthe-et-Mosele na Lotrinškem z 18.629 smrtnimi slučaji in 21.894 porodi ter okraj Pas de Calars z 935 smrtnimi slučaji in 10.062 porodi kažejo naraščanje prebivalstva. Statistika kaže, da se prebivalstvo močno manjša v onih okrajih, ki so obljudeni samo od čistega romanskega prebivalstva. To se kaže na južnem Francoskem, med tem, ko se more na severu in zahodu reči, da se prebivalstvo množi, ker se meša z zdravejšim plemenom germanskim. — Tako izumirajo Francozi. Demokratično ministrstvo ima sedaj Danska. Ministrski predsednik Thals je bivši časnikar, njegova žena pa je še danes stenografinja v državni zbornici, trgovinski minister je navaden trgovec, poljedelski minister priprost kmet, naučni minister župnik-radikalec, finančni minister pa pisatelj Edvard Brandes, brat znanega pesnika. Vsi ministri so odklonili naslov »prevzvišenost« ter ne nosijo ministrske uniforme. Največji tiskarski stroj na svetu. Neki pariški inženir je sestavil tiskarski stroj, ki je največji. To je rotacijski stroj, ki tiska na obeh koncih. Dolg je 14 metrov, širok 3 metre in visok 5 metrov. Na vsaki strani lahko tiska istočasno po en časopis, ki ima 32 strani. Težak je 100.000 kilogramov, ima 16 cilindrov, 300 valjev, ki prenašajo barvo, in rabi 120 konjskih sil. Izdelan je bil za neki veliki časopis, ki izhaja v Buenos-Airesu, in so ga prepeljali na posebnem parniku iz Francoske v Ameriko. Nov Perosijev oratorij. Iz Rima se poroča, da je Perosi dovršil nov oratorij »In patris memoriam«. Oratorij je zamislil pod vtisom očetove smrti in je tudi sam spisal zanj besedilo, za katero je predvsem uporabil sveto pismo, kjer Hiob govori o smrti. Španski anarhisti v Budimpešti. Bu- dimpeški policiji je došla vest, da je pred kratkim pobegnilo do 400 španskih anarhistov v inozemstvo. Največji del je šel v Švico, dočim je drugi del krenil v Avstrijo, Ogrsko in Francosko. V soboto, 30. m. m. je dospelo v Budimpešto okolu 40 španskih anarhistov ki so se nastanili po hotelih in zasebnih stanovanjih pod strogim in-kognitom. Policija bo zasledovala vsak njihov korak. Kopenlškl stotnik in njegovi učenci. Dostikrat so časniki že poročali o sleparijah. ki so se izvršile po znani metodi stotmka - čevljarja iz Kopenicka. Podoben s'učaj se je dogodil zadn e čase zopet v Berolinu. 20 let stari Lotar Liitge je bil nekoliko časa uslužben pri I. deželnem sodišču v Berolinu. Zaradi raznih nered-nosti pa so ga odpustili iz službe. Ker pa se je že precej spoznal v sodnijskem poslopju, je s pomočjo dveh tovarišev ukradel iz neke posvetovalnice talar in čepico nekemu sodniku. Oblekel je sodni talar, dal čepico na^glavo ter šel neoviran s svojima tovarišema po uradnih prostorih. V neki sobi so vlomili v omaro in vzeii iz nje neizpolnjene računske formularje. Te papirje so sami izpolnili, in šli k raznim strankam kot rubežniki. V 30 slučajih se jim je posrečilo prislepariti okoli 3000 mark. Tudi pri II. deželnem sodišču so poizkušali ukrasti sodtrjske papirje in ko-leke. Ko pa se Jim to ni posrečilo, se je eden izmed trojice predstavil za državnega pravdjjika ter si »izopsodil« od nekega sodniffa več denarja. Gledališče milijonarjev. Iz New Yor-ka se poroča: Veliko zanimanje je vzbudilo vNew Yorku novo dramatsko gledališče, ki ga je ljudstvo že krstiio za gledališče milijonarjev, ker so vsi znameniti amerikanski kap talisti prispevali za ustanovitev tega gledališča. Slovesna otvoritev se je vršila pred kratkim. Pierpont Morgan, ki je najbolj pospeševal ustanovitev novega gledališča, je predsedoval slavnosti, pri kateri sta govorila tud' senator Root in guverner Hughes. O edališče 'e opremljeno na najdragocenejši način. Samo stavba je veljala štiri milijone. Posebno pozornost vzbuja razkošna garderoba za igralce, ki je opremljena z vsem komfortom novejšega časa; vsaka posamezna garderoba ima krasno kopelj. Novo gledal;šče razpolaga z bogatimi denarnimi sredstvi in požrtvovalni amerikanski meceni so določili kot prvo točko programa vodstvu podjetja, da se trgovskega dobička s tem podjetjem ne išče. Glavni namen novega gledališča je, da podpira težnje amerikanskih dramat:kov ter da prireja klasična, tudi inozemska gleda iška dela umetniške vrednosti. Vprašanje glede stroškov je brezpomembno. Gledališču se bo priklonila visoka šola za gledališke igralce. To je pač častihlepje ustanovite-l;ev, ki hočejo z novim gledališčem ustvariti nekako amerikansko narodno gledališče. kar bi naj postalo novehiu svetu to, kot pomenja na primer za razvoj dramatične umetnosti na Francoskem »Comčdie Francaise«. Talmud v madžarščini. Na prigovarjanj duhovnikov in pisateljev sta sklenila urednika dveh mažarskih katoliških časopisov. da zdasta židovsko moralno teologijo, t. j. Talmud v madžarskem jeziku, in sicer kot orožje v antisemitskem boju, ki se je začel na Ogrskem zadnji čas vedno bolj koncentrirati. Sadovi Ferrerovlh prhtašev. Grozni prizori so se dogodili v Isoli del Liri v Kampanji na Laškem. Socialistični župan je pustil razdreti dva starodavna križa po nekih mladih socialističnih poballnih. Prebivalstvo je takoj zahtevalo demisijo socialističnega obč;nskega sveta ter je pustilo postaviti dva veliko večja železna križa. Zupan pa je ukazal zapreti one. ki so hoteli križa postaviti. Potrpežljivost prebivalstva se je nehala in množica je pregnala župana iz občinske hiše. Zupan pa s tem še ni bil zadovoljen; iz bližnjega Ar-pina je poklical na pomoč 150 socijalistov in korakal ž njimi v Isolo. Prebivalstvo pa se je tolpi postavi'o nasproti in ji branilo vhod v vas. Zupan je pozival svoje po-magače, naj bodo brezobzirni in naj rabijo orožje! Prišlo je do krvavega boja. Končno so dospeli orožniki in prijeli župana. Sedaj se ga toži, da je povzročil upor. Prebivalstvo, ki je doslej volilo soci aliste kot »osrečevalce ljudstva« in ne kot cerkvene sovražnike, jih je sedaj dovolj sito. Zgodovinski voz poljskega kmeta v Poznanju. Naši čitate ji se gotovo še spominjajo vesti, kako si je pomagal poljski kmet Drzimala v Poznanju, ko mu pruska vlada ni hotela dovoliti, da si sezida hišo na svojem zemljišču. Napravil si je namreč voz po načinu potujočih komedijantov in ga zapeljal na svo e zemljišče. Nastanil se je v njem z vso svojo družino in se veselil, da je tako imenitno nadmodril pru-sake in njih vlado. Kmalu je tudi našel posnemovalcev, a pruska vlada ni hotela razumeti te dobre poljske šale. Začela je preganjati stanovalce v vozovih z naraz-iičnejšimi sekaturami, n. pr. da v vozovih ne smejo kuhati in kuriti radi nevarnosti ognja itd. Drug za drugim so tem sekatu-ram podlegli posestniki v vozovih ter se preselili, le Drzimala je vstrajal do zadnjega. Sedaj pa je odnehal tudi on in stavil svoj zgodovinski voz na proda'. Poljaki so sklenili, da kupijo voz za narodni muzej v Krakovu in pooblastili za izvrš;lca nakupa poznanjskega odvetnika dr. Javor-skega. Drzimala bo dobil za svoj voz 2000 mark, narodni muzej v Krakovu pa znamenit spomenik tevtonskega barbarstva iz 20. stoletja. V vozu bodo Poljaki uredili poseben oddelek za vse ostale dokaze in spomine pruskega nasilja nasproti Poljakom n. pr. zakone, odredbe itd. Prusi si lahko čestitajo na tem muzeju, ki bo še poznim rodovom pričal njih visoko — kulturo v XX. stoletju. Gosli za 125.000 frankov. Francoski časopisi poročajo, da je znameniti umetnik na gosli Willy Burmester. kupil pred nekoliko dnevi neke gosli Stradivarijevega izdelka iz leta 1717. za 125.000 frankov. Kako dragocene morajo biti te gosli umetniku! To je njegovo edmo in največje imetje, a poleg tega tudi nova reklama za njegove koncerte, ki mu bodo v nekoliko priredbah dvakrat toliko prinesli, kot so ga gos i vel ale. Roparji v Galiciji. Iz Stanislava se poroča: V noči 4. t. m. je poskušalo vlomiti v tukajšnjo hranilnico osem roparo s pornografično reklamo: Samo za odrasle! Obenem so nebroj izvodov brošure razmetali na Hrvaško, pisali članke za »Pokret« in v zvezi s hrvaškimi liberalci, kojih čistost in neomadeževanost Je svetovnoznana, uprizorili pravi židovski kšeft s knjižicami, pripravljajo drugi ponatis ter so jo sami v hrvaščino prestavili. In v isti sapi v »Narodu« pišejo, da jih je sram, da se te reči prevajajo v hrvaški jezik! Te Iažnjivce in hinavce, ki so polni vsakovrstne grdo-bije in se drzneio kričati, da so pohujšani, bo slovensko ljudstvo za njihove pregrehe še hujše kaznovalo, kot jih je že! + Pohujšanje delajo zdaj liberalci prav v velikem stilu. Pornografičen kšeft z eksportom na Hrvaško jim nese lepe denarje, ima pa to še druge ugodne posledice. »Narod« bo namreč odslej lahko še bolj kričeče inseriral tiste židovsko-nemške reklame za različna protispočetna sredstva kakor jih že dozdaj.On se bo po-hujšal, obenem pa nadaljeval čedno propagando za popolno demoralizacijo ljudstva potom umazanih izdelkov judovskih tvrdk. Glejte, taki so ti farizeji, ki po svetopisemskih besedah ne zaslužijo nič drugega, kakor mlinski kamen za vrat. + Razkrinkani so liberalni pohujše-valci mladine do dna in kar po svojih listih danes še pišejo, je le pisano v svrho reklame za zeleno brošuro, s katero delajo liberalci velikanske profite. Liberalci so imeli s celo stvarjo tele namene: 1. Napraviti kšeft in ta se jim je posrečil, česar jim nihče ne zavida, kajti tisti denar, ki so ga zato skupili, smrdi in ne bo imel teka 2. Pokvariti mladino, kar se jim je -osrečilo deloma. 3. Izpodkopati ugled škofu ter na ta način omajati v ljudstvu ljubezen do svojega nadpastirja in ga tako pripraviti za liberalno brezboštvo. Ta namen se jim pa je korenito izjalovil. Zaleteli so se parkrat v izpovednice, pa so uvideli, da butajo v zid, ki je pretrd za njihove glave. V izpovednicah je naše ljudstvo vedno našlo tolažbe, miru in sreče, dočim so bili vsakemu, ki se ie dal tako daleč zapeljati, liberalni nauki in knjige v prokletstvo in nesrečo. Liberalci naj zato izpovednice puste pri miru in naj se le bavijo dalje z izvozom svoje pornogrnfične brošure na Hrvaško, v čemer so bolj izvežbani. Ce so brihtni, lahko dobe še druga dva zelo hvaležna trga za svojo robo — Carigrad in Budimpešto. + Kdo ie prvi pohujšal liberalce? Liberalce je prvi pohujšal sam Bog Oče, ko je dal šesto zapoved. Iz istega razloga, vsled katerega se liberalci nad to božo' postavo pohujšujejo, sc pohujšujejo tudi nad škofovo brošuro o svetem zakonu, ker jim je vzbudi a vest in zdaj kriče tako zato, da bi glas vesti prevpili! Vpijejo drugič tudi zato. da bi javnost ne videla, kako pohujšanje trosijo med mladino in pošiljajo celo med brate Hrvate. Vsak razsoden človek si zato kaj lahko ustvari pravo sodbo, kaj pomeni vpitje farizejev, ki se od onih starih le v tem razlikujejo, da so slednji Boga umorili, naši pa ubijajo otroke, zraven pa zoper nedolžnega kriče: On je narod pohujšal. smrt jc zaslužil! Toda liberalni pismarji naj si zapomnijo, da bo zločin, ki so ga te dni storili, prišel nadnje in nad njihove otroke, kojih kri so zastrupili! Otroci vas bodo tepli z b:či, katere ste jim vi spletli! -f- Zakaj se ne zgražate? Ko ie bilo pied leti na Laškem v Varazzu po nedolžnem osumljenih več Salezijancev zaradi nenravnih činov, katere si je pa, kakor je pozneje sodišče dokazalo, izmislil na prigovarjanje liberalcev izprijeni fant Bres-san, takrat so se tudi naši liberalci grozno pohujševali. Pohujšujejo se tudi zdaj nad škofovo brošuro, z zeleno pa delajo velikansko pronografično kupčijo. Prav nič pa se ne pohujšujejo ti velemoralni ljudje nad strahovitim škandalom, ki se zdaj v Parizu dogaja, nad procesom zoper svo-bodomiselco »madamo« Steinheil. eno največjih ničvrednic, kar jih pozna svet v zadnj;h stoletjih. Ta čedna »madama« ie bila središče in žarišče vseh francoskih svobodomiselcev, katere naši liberalci ravno zaradi njihove »svobodne morale« tako visoko povzdigujejo. Gnusna babni-ca je bržkone tudi predsednika renublike, Faureja zavratno umorila po naročilu svobodomiselcev, ki so se za umor poslužili nje, kakor so se Filistejci Dalile. Nad tem gno!em iz svobodomiselne FranH'e, vzor-države naših liberalcev, ki jo še včeraj hvali »Narodni Dnevnik« v uvodniku, se naši Fberalci prav nič ne pohujšujejo, ker je ta gnoj — liberalen. Značilno je, da liberalni listi Steinheilovko izgovarjajo in pereio. Svetohlinci! Zakaj se ne pohujšujete? -f Nekaznovano početje liberalcev ne sme ostati. 2e zdaj gre po vsem poštenem slovenskem ljudstvu en sam glas, da se mora farize'em zob za zob vrniti, kar so hudodelskega storili ves ta čas, ko vpijejo zoper škofa, moža, ki po svojem neoma-deževanem življenju stoji tako visoko, da zasluži občutno kazen, kdor se drzne ga blatiti. Nad škofom, kojega življenje znači eno samo molitev in žrtev za biagor slovenskega ljudstva, se ne bodo pohujševali oni liberalci, ki uče. da človek izhaja ne iz Boga, ampak iz živali, in da mora zato tako živeti, kakor ga silijo njegovi živalski nagoni! Ljudje, ki imajo sebe in druge le za višje razvite živali, ki hočejo zato tudi vso slovensko mladino poživiniti, kakor te dni očito kaželo, ne smejo delj iztegati svojih ust zoper moža, ki mu slovensko ljudstvo brezmejno zaupa in ga tako uda-no spoštuje ter ljubi, da si bodo razbili g avo tisti, ki se venomer vanj zaletavajo. Slovensko ljudstvo protestira proti takemu ostudnemu početju in bo še protestiralo, dokler ne bodo zagovorniki opičje teorije uvideli, da so vsi njihovi poizkusi zaman in da ima slovensko ljudstvo zanje le — zaničevanje! -f Kako sodijo Hrvati o liberalnem pohujšanju. »Hrvatstvo« prinaša o gnusnem početju kranjskih liberalcev glede škofove brošure značilen članek, iz katerega posnemamo sledeče: »Stvar pogra-biše liberalci. Oni se stadoše »zgražati«, stadoše udarati op biskupu, da kvari narod, a istodobno turali su tu knjžicu medju mladež, medju školsku djecu, turali je u ruke djevojkama i sluškinjama, dok su je starijim Ijudima prodavali i to ,za skupe novce. Eto farizejstva ljubljanskih libera-laca! No to nije bilo dosta. Tisuču primje-raka, što su ih liberalci nabavili iz kato-ličke knjižare, brzo je planulo. A šta uči-niše onda? Od biskupove brošure više ni-jesu mogli dobiti nijednoga primjeraka, jer čim se opazila pogrješka, knjigu povukoše iz knjižare, zato oni, da uzmognu mladeži dati u ruke najgadnijih, najnemoralnijih stvari, oni istrgoše iz biskupove brošure tekst, istrgnuše iz konteksta pojedine stvari, izvrnuše te svojim cviječem iski-tiše to pripovijedanje, pa onda otisnuše u posebnu brošuru. Ta je brošura, što je izdadoše liberalci, sada najbestidnije pornografsko djelo, a to djelo izdadoše kao brošuru b'skupa Jegliča, pa ju sada rastu-raju naročito mediu mladež oboga spola. To je inferalna zloba, koja je mogla nik-nuti samo u najpokvarenijem srcu djavola u ljudskoj podobi. Tako ljubljanski liberalci. Nijesmo se prevarili. Cim su ljubljanski farizeji digli toliku graju sa silnoga »ogorčenja« nad biskupa Jegliča, a pogo-tovo, kad su oni izdali gjnusnu onu brošuru i stali je raspačavati kao djelo bis-kupovo, mi smo odmah bili na čistu, da če naši majmuni oko »Pokreta« poči za njima. I naši se pokretaši »zgraža'u«. I oni, koji svoju zakonitu žetiu predadoše dru-gomu pokretašu »na uživanje«, i oni se »zgražaju« nad nemoralom Jegličeve brošure. I oni. kojima i danas još lica gore od vročih čušaka ogorčenoga oca i šogora, što se usudiše pristupiti, da zavedu kčer. odnosno bratovu ženu — 1 oni se »zgra. ža-ju« nad nemoralom Jegličeve brošure, I oni, koji napunjaju, te tlm uzdržavaju najbestldnije orfeje 1 nočna zabavišta. Ovako se pokretaši »zgražaju« nad Jeg^ čevom tobože brošurom, a dok se zgra-žaju, mjesto da uznastoje, da ova »škan-dalozna« brošura 3je ne dodje nikonm y ruke, zagrebački pokretaši prevedoše — ali ne Jegličevu brošuru, več brošuru, što su ;e izdali ljubljanski liberalci, koja doista jest škandalozna, gadna, nemoralna, a tu brošuru sada zagrebački pokretaši rastu. ruju medju hrvatsku mladež. Nije li to upravo poklena rabota. paklena zloba? Nije dosta, da pokretaši hrvatsku mladež truju nemoralom u raznim svoj m klubo-vima tobože za »jačanje tijela«, nije dosta, da pokretaši vode neiskusne mladiče u' najgadnije krčmetine, u razne nočne ka-vane, gdje ju onda opijaju i poput vragova guraju u bezdno nemoralnoga života, oni eto i blato kranjskih liberalaca prevažaju na hrvatsko tlo, pa da otruiu i one mladice. kojih dosele -još ne dobiše u svoje kolo, oni ovo blato kranjskih liberalaca u formi zelene gadne knjižice bavaju medju mladež, da f;loksera pokretaškoga nemorala zalivati što šire slojeve mladeži i što više mladeži uništi. A kukavci su pokretaši. kukavci i podle lije. Izdadoše kletu ovu nemoralnu brošuru, u koju izlijaše sve svoje osječaje, sva čuvstva pokvarenh srdaca, ali se ne usudiše označiti ni auton ni tiskare, gdje je brošura štampana. No slova izdavaju tiskaru. To je »Dionička tiskara«. a tiskana je brošura valjda na stro u, što ga farizeji prozvaše imenom Štrosmaierovim , , . A mi? A svečen-stvo? U Kratijskoj je ova brošura smri kranjskim liberale ma, Ondje če katolici zapodjeti takovu borbu protiv liberalaca po cijeloj zemlji, da osim blaz'rane inteli-gencije u Ljubljani ne če biti nijednoga liberalca. Zopodjet če borbu i več je za-podješe. A u nas?« — Enketa o socialnem zavarovanju na Dunaju. Odsek za socialno zavarovanje državnega zbora je sklenil v seji dne 9. t. m., da skliče enketo, ki naj razpravla o § 3., odst. 1.. načrta zakona o socialnem zavarovanju. Seja te enkete se vrši v torek, dne 17. t. m. K tej enketi je predsednik dr. Pattai povabil ravnatelja »Gospodarske zveze« S. ŠkerbinCa in deželnega poslanca dr. J. Zaje a. + »Slov. kršč. socialna zveza« v Gorici je začela s predavanji v sredo 10. t. m. Prvo predavanje o L u r d u je krasno uspelo. Velika dvorana v »Centralu« je bila polna, kakor že dolgo ni bila. Krasnim skioptiškim slikam se je občinstvo kar divilo. Slike je pojašnjeval č. g. Reščič, Ker je predavatelj vsled velike množine slik — bilo jih je 60 — moral hiteti, zato predavanje samo ni moglo priti do popolne veljave. Prihodnjo sredo priredi Zveza v istih prostorih javno predavanje o draginji živil. Predava dr. Dermastia. Nadalje je te dni Zveza razposlala vsem včlanjenim društvom okrožnice, o katerih naj se društva nemudoma posvetujejo ter uspeh posvetovanja takoj sporoče Zvezi. Prvo društvo, ki je sklepalo v zadevi okrožnic ter sklepe javilo Zvezi, je društvo v Kronbergu pri Gorici. Zadeve, ki so obravnavane v okrožnicah, so nujne, zato prosi Zveza, da se društva o njih nujno posvetujejo. + Nabiratelji rabljenih pisemskih znamk za narodno obrambo, se prosijo, da bi iste v kolikor mogoče velikem številu dopošiljali, ker ima to blago zelo nizko ceno. Dobrodošle so znamke in dopisnice vseh držav. Da bi bilo vsem nabirateljem delo olajšano, bi svetovali, da prevzame posel nabiratelja v vsakem kraju en član ali odbornik izobraževalnega ali delavskega društva in isti potem vse skupaj odpošlje na naslov: Leopold Puhar. »Katoliška tiskarna«, Ljubljana. — Imena da-rovateljev in število poslanih znamk objavi vsaki mesec »Slovenec«. — Predavanje o alkoholizmu je imel v četrtek, 11. nov. g. Jan. Kalan v semenišču v Zagrebu. Povzročil je to predavanje g. kanonik dr. Feliks Luk, ki se zelo zanima za protialkoholno gibanje in ga želi presaditi tudi na Hrvatsko. Rektor g. kanonik dr. Lang in vse častito vodstvo je pa našega predavatelja sprejelo z izredno ljubeznivostjo. Za celo razpravo v tem predmetu sta bili določeni dve uri in pol, toliko časa je tudi vsa stvar trajala. V veliki dvorani je bilo zbranih vsah 170 algmnov. Po dvcurnem predavanju je iz-pregovoril nekaj bodrilnih besedi do gojencev tudi g. kanonik dr. Suk, predsednik »zbora duhovne mladeži« g. IvŠič pa se je v krepkem nagovoru zahvalil predavatelju ter povdarjal vzajemnost Hrvatov in Slovencev, ki naj se kaže v vzajemnem delu za blagor naroda. R-^adnje so zapeli pevci pesem »Slovenac i Hrvat«-Navdušenje mladih gospodov je bilo veliko, z živio-klici so jako radodarni, te bodo tudi praktični uspehi po tem, tedaj bo veselje popolno. — Sploh se naraščal hrvaške katoliške inteligence, i kleriki ' Iajiki v »Domagoju«, zelo zanimajo za socialno - organizatorično delo, kar p^mer1 zarjo boljših dni za Hrvatsko. + Slovenska katol. izobraževalna 1 društva opozarja S. K. S. Z. v Ljubljani, naj se vendar potrudijo toliko, da izpolnijo vprašalno polo glede statistike, drugače bo ostalo društvo v koledarčku brez podatkov! Ce je katero društvo morda vprašalno po!o založilo, smo jim danes poslali znova pole. katere naj nam vrnejo z obratno pošto, pa gotovo. Društev, katera še niso poslala odgovor, je še krog 40. + Vabila na sestanek izobraževalnih društev, ki se vrši v Ljubljani v sredo, dne 17. t. m., ob 9. uri dopoldne v dvorani S. K. S. Z. hotela »Union« (vhod iz Frančiškanske ulice) so se odposlala vsem društvom. ki so priglasila udeležbo. Drugim se odpošljejo še v ponedeljek. Pri sestanku se bo obravnavalo o organizaciji izobraževalnih društev s posebnim ozirom na dekanijske pododbore, o časopisju in kolportaži, o ureditvi predavanj in o delovanju odsekov v društvih. Tvarina je zanimiva in važna, torej je pričakovati, da se društva v obilnem številu udeleže sestanka. -f Prijateljica »Edinost« pravi, da radi tega ne priobčuje naznanil slovenskih pridig v Trstu, ker nekateri naši somišljeniki v Trstu nočejo skozi drn in strn za vsako neprevidnost in netaktnost, katero zapiše »Edinost«, ki se proglaša za nezmotljivo. Priobčuje pa naznanila laških gledaliških prireditev! Ce velja za »Edinost« zgorajšnji princip, bi moralo to tembolj za glasilo slovenskega političnega društva veljati napram Lahom," kajti zdi se nam, da so Lahi še vse drugačni nasprotniki kot smo mi in da so za razvoj slovenstva v Trstu slovenske pridige nekoliko večjega pomena, kot pa laška gledališča. Kljub temu pravi »Edinost«, da ima prav, ako meri napram laškim gledališkim predstavam z drugo mero, kot napram slovenskim priredbam. Ker se tu ne sme iti za to. kaj kakemu »ultra-narodne-mu« uredniku »Edinosti« bolj prija ali ne, upamo, da bo v to zadevo posegel v odboru »Edinosti« kak nepristranski gospod. Toliko Časa hočemo čakati. Ta bi bila pa res dobra, da bi v samoslovenski politični organizaciji tržaški imela laška gledališča večjo prednost, kot pa slovenske pridige! -f Dr. Laginja pri cesarju. »Hrv. Ko-resp.« poroča o avdijenci pri cesarju namestnika istrskega deželnega glavarja dr. Laginje sledeče: Vladar je z namestnikom deželnega glavarja govoril o odnošajih v istrskem deželnem zboru, ki je bil. kakor znano, na zadnjem zasedanju odgoden, ne da bi začel delati. Cesar je izrekel nado, da bo istrski deželni zbor vendar pričel p/odonosno delovati in je izrazil svoje veselje glede stvari, ki se jih je med obema narodoma. — Slovani in Italijani — že doseglo potom kompromisa. Dr. Laginja je pripomnil, da potrebuje dežela v gospodarskem oziru še mnogo, in da bi bilo zelo želeti, da bi vlada priskočila na pomoč šolstvu, ker je na tisoče šoloobveznih otrok, ki ne morejo pohajati šole. ker ni šolskih poslopij in učiteljskih moči. — Cesar je odvrnivši naglašal. da je ta stvar tembolj obžalovanja vredna, ker gre ravno za siromašnejši del prebivalstva in zlasti za kmečko ljudstvo. + Dr. Posilovič — kardinal? Širijo se vesti o dogovorili za imenovanje enega avstro - ogrskih nadškofov za kardinala. V dunajskih katoliških krogih se čuje, da ima topot pasti kocka za zagrebškega nadškofa dr, Posiloviča. -fPodpore obrtnim zadrugam. Z Dunaja se nam poroča: Včeraj so zborovali Prisedniki urada za pospeševanje obrtov. Na dnevnem redu so bila za obrtno zadružništvo važna predavanja, o katerih nočemo obširneje poročati. Razdeljena so bila raznim zadrugam denarna posojila in stroji, in sicer so med drugim dobile zadruge: Mizarska zadruga v Gorici, parni stroj za 1200 kron, čevljarska zadruga v Merili potrebne stroje za 3000 kron proti odplačilu v desetih letih, ptujski okraini zastop 400 K podpore za pletarsko šolo. 1 rošnja mizarske zadruge v Solkanu za posojilo 50.000 K je bila odklonjena, ker je zadruga že dobila 10.000 K posojila in strojev za 17.000 kron. Nerešene so ostale, Ker za to sejo prepozno došle prošnje pu-skarjev v Borovljah, čevljarske zadruge v Šoštanju, mizarske zadruge v Ljubljani, oljarske zadruge v Seničici in sodarske zadruge v Cešniici. Nam se zdi. da se obrtni krogi v slovenskih pokrajinah premalo zanimajo za obrtno - pospeševalni urad in državne podpore s posojili iu stroji. + Konzul Švegel. Cesar je potrdil imenovanje konzula dr. Ivana Švegija za y«djo novoustanovljenega konzulata v v mipegu. -— Novo mašo bo pel jutri v Št. Vidu Jud Ljubljano č. g. novomašnik Anton Erjavec iz spoštovane Klajdrove hiše iz «i'oda. Instrumentalno sveto mašo bo prodajal orkester iz Jesenic. — Umrl je v Zagrebu 72 let stari Šte-'an Koren, doma iz Št. Petra na Kranjcem. Zapustil jc zagrebški cerkvi sv. Petra 30.000 K. , — Po prepiru z ženo snirt. Franc Jen-v \ PO domače Šink. star 36 let, kajžar v tjstru pri Škofji Loki, se je večkrat spo-lberlu« neznano žensko, okoli 60 let staro, mrtvo, z zarezanim vratom. Ali sc jc zgodil zločin, kje in kako, se nc more dognati. IJudje pravijo različne stvari, vendar na primanjkuje vsakega sledu. :: Kolehujte vsako phtno z obrnujiiim Kuikam!:: i Velika katastrofa na Jamajki. Poroča se nam: Iz New-Yorka se po* roča, da doslej še ni nobene vesti, kake vrste katastrofa je zadela pravzaprav otok Jamajka. 10. novembra se je na vseh potresnih opazovalnicah v Ameriki in v, Evropi zaznamenovalo velik potres, čegar ognjišče bi bila Zahodna Indija. Zanimivo je, da so znamenja, ki so jih začrtali seis-mografični stroji, podobna onim, ki so označili katastrofo svojedobno na St. Mar-tinique, ko je Mont Pelče začel bljuvati in je bilo cvetoče mesto v par sekundah veliko pokopališče. Poleg strašne erupcije Mont Peleeja so se dogodili tudi strašni podmorski vulkanski izbruhi, ki so razgreli morje v toliki meri, da je vrelo in so pokrivale morsko gladino milijarde po-končanili rib ter je bilo ladjam nemogoče približati se otoku. 7'udi takrat je bila podmorska brzojavna zveza s St. Martini-tiuom pretrgana in so dospela poročila o grozni katastrofi šele po nekoliko dneh med svet. Da se je bržkone zgodila tudi sedaj podobna velikanska nesreča, potn juje tudi dejstvo, da niti z otokov v bližini Jamajke niso do sedaj dospela nobena poročila o katastrofi. To dokazuje tudi to, da so sedaj tudi oni potresni opazovalni stroji zaznamenovali potres, ki pri zadnji veliki bližnji potresni katastrofi v Kalabriji in Siciliji niso spremenili čisto nič svojega položaja, med tem ko so izbruh Mont-Peleeja svojedobno zaznamenovali. Kake vrste katastrofa je zadela Jamajko, se danes še ne more reči, ker se v poročilih! govori o morskem preplavljenju mest. Ako je to resnično, se je zgodil velik podmorski potres ali pa silovit vulkanski izbruh na morskem dnu, vsled česar so se dvignile velikanske množine morja, ki so v obliki gigantskih valov preplavile obrežje Jamajke in ga razrušile ter daleč po deželi vse razdrle, kar se jim je stavilo na pot. Na Jamajki se sicer večkrat pojavlja takozvani tornados, ki je podoben vzhod-noindijskemu tajfunu, toda ti vrtinčasti viharji opustošijo primeroma samo male pokrajine, a nikdar se še ni pojavlilo, da bi bila podmorska zveza kabljev pretrgana. Ker so vsi štirje kablji, ki so zvezani z Jamajko, pretrgani, je gotovo, da se jc zgodila na Jamajki katastrofa vsled silne vulkanske erupcije in da je gotovo vsled tega zgubilo nešteto veliko ljudi življenje. Razne stvari. Napad na cerkev. Iz Buenos-Airesa sc poroča, da jc policija pravočasno preprečila nesrečo, ki bi imela grozne posledice. Nek individuum se je utihotapil v neko cerkev in položil na oltar peklenski stroj. Za nameravani čin so zvedeli v zadnjem treuotku policijski agenti, ki so zasledovali napadalca. Ko je hotel pobegniti iz cerkve, so ga detektivi prijeli in odvedli na policijski urad. kjer so ga zaslišali. Peklenski stroj, ki so ga pravočasno odstranili iz cerkve, je imel v sebi 17 di-namitnih nabojev in mnogo druge raz-strelivne snovi. Ako bi prišlo do eksplozije bi sc podrla cela cerkev. Napadalec je izjavil, da se piše Peter Karakin, ter je star 25 let. Rus in anarhist. Dejal je, da je hotel razstreliti cerkev zaradi usmrtitve Ferrerja. Zelo mu je žal, da se mu ni posrečilo. Mednarodna paroplovna zveza. Pod tem naslovom se je nedavno ustanovilo ogromno paroplovno društvo, ki so mu pristopili lastniki parobrodov iz. Anglije, Nemčije, Švedske. Danske in Holandske. Zveza razpolaga z ladjevjem, ki ima skupaj 16—i 7 milijonov ton. Pričakuje se, da zvezi pristopijo tudi Francozi in Norvežani. Ob štrajkih in drugih prilikah bo zveza za poedincc in splošnost velikega pomena. Korupcija v nemški mornarici. Nemški listi z največjo slastjo in škodoželjnostjo poročajo o vseh škandalih v javni upravi bodisi v Rusiji, Franciji ali kje na Balkanu. Pri tem se seveda postavijo v pozo ošabnega Tevtona, češ: pri nas jc kai takega nemogoče. No, sedaj pa imajo tudi ti bogaboječi« gospodje prav masten škandal v upravi mornarice; pri sodnijski preiskavi v Kielu se jc dognalo, da jc bilo tekom deset let v tamošnji cesarski ladjedelnici poneverjenih okoli devet milijonov Mark na raznem materijalu. Interparlainentama liga proti alkoho. Iu. Skupina poslancev v ruski dumi bo poslala vsem zbornicam predlog, da se osnuje svetovna interpariamentarna liga proti uživaniju alkoholnih pijač. Člani lige bi imeli dolžnost, porabiti vsako priliko za nastop proti alkoholu in opozarjati javnost na poguben vpliv alkohola na vesoljne razmere človeške družbe. Zlasti bi morali v zbornicah uveljaviti svoja proti-alkoholna načela. Pol milijarde ukradeno. V pokojninskem zakladu za častnike, ki ga jc imel v upravi umrli veliki knez Vladimir, manjka 150 milijonov rubljev. V Pcterburgu sc zelo trudijo, da prikrijejo škandal, a brez vspeha. Vlada se je izjavila pripravljeno, darovati 2 milijona rubljev, da sc hipno odpomore veliki potrebi, ki je nastala vsled sleparij. Kljub temu je škandal tu in to ic žalostno, Kakor so žalostne sploh ruske razmere. Grozen družinski dosodek. I/ Berolina norn^afn; ?enn tvnrn ikeen delavca Nlethe iz Rcinigendorfa je skočila včera-j popoldne v Tegelsko jezero s svojima obema otrokoma, stara 3inpol in linpol let. Vsi trije so utonili. Trupli otrok so že našli. Vzrok groznemu dejanju je bržkone neozdravljiva bolezen žene. »Moj brat Je umrl pred 150 leti«, ;e izjavila neka priča pred kratkim v Londonu pri sodnijski razpravi zaradi neke ded-ščine. »Imate Ii brate ali sestre?« je vprašal predsednik sodišča pričo. »Imel sem brata, pa je pred 150 leti umrl,« se je glasil odgovor. Sodni dvor je že mislil, da se priča iž njega norčuje. Priča pa je dokazala svojo trditev. Oče priče se je oženil z 19 leti in kmalu na to rojeni sin Ie še isto leto umrl. Pozneje se je, 75 let star. znova oženil in v tem zakonu se je rodil drugi sin, ki je sedaj stal pred sodiščem. Ta drugi sin pa je sedaj tudi že star 94 let. Če prištejemo tej starosti še leta, ki so pretekla med rojstvi obeh bratov, 75 manj 19. ali 56 let. potem dobimo število 150. Torej more mož le opravičeno reči, da mu ji brat umrl pred 150 leti. Samoumori vojakov. V vojašnici 11. topničarskega polka v Budimpešti so se minoll teden izvršili trije samoumori. Naj-preje se je obesil topničar Laszlo, kateremu je stotnik zapovedal izpiti vsebino pljuvalnika, ki ga je topničar v sobi pozabil; potem se je ustrelil novinec Wessely vsled mučenja in nazadnje se je iz revolverja ustrelil poročnik Pašinka, ki je bil pri mučenju sokriv. Delovanje ruskih dijakov. Iz Pariza poročajo: Policija je v soboto ponoči aretovala več ruskih dijakov, ko so izdelovali bombe. Mohorjani! Ko sprejmete letošnje knjige Družbe sv. Mohorja, darujte vsak po svojih premoženjskih razmerah za naš narodno-obrambni sklad! SHOD V CERKNICI. V Cerknici priredi S. L. S. v nedel-jo, dne 14. novembra, ob 3. uri popoldne v dvorani »Hranilnice in posojilnice« političen shod. na katerem bosta poročala o političnem položaju gospod državni poslanec Gostinčar in tajnik S. L. S. dr. Rožič. Shod bo zelo važen, zato se ga vsi udeležite! Telefonska in brzojavna poročila. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunaj. 13. novembra. V »Fremden-blattu« je vlada zopet grdo potvorila resnico. Komunike »Slovanske Jednote« je »Fremdenblatt« priobčil nepopoln, od vlade na nekaterih mestih popravljen in ten-dencijozno prirejen. Vlada hoče vladarju tudi v časopisih prkriti pravi položaj in ga tako napačno informirati. S tako vlado se mora korenito pomesti. Vlada bo zato še krepke slišala v prihodnji seji državnega zbora. Dunaj, 13. novembra. Med poslanci se vrši živahna agitacija, da bi državni zbor zopet imel plenarne seje. Predsednika Pattai-a bodo poslanci pozvali, naj skliče plenarno sejo. »Slovanska Jednota« se tej agitaciji pridružuje, ker želi plenarne seje, da uprizori politično debato. Dunaj, 13. novembra. Parlamentari-Čna pogajanja so se danes nekoliko ustavila, prično se zopet prihodnji torek. V torek se snide izvrševalni odbor nemških strank, da sklepa o nadaljni taktiki. Ministrski predsednik Bienerth bo imel v torek konferenco z voditelji nemških strank. OGRSKE ZMEŠNJAVE. Budimpešta, 13. novembra. Današnja seja je bila jako burna. Vse galerije so bile natlačeno polne. Predno je zbornica izvolila novo predsedstvo. Je bila živahna debata o kandidatu združenih strank Aleksandru Gallu, kateremu je govornik neodvisne levice, Hoffmann, očital razne stvari. Hoffmanna so opetovano prekinili z vpitjem pristaši ustavne stranke, ljudske stranke in Košutovci. Parlamentarni vihar je bil tako silen, da je starostni predsednik moral sejo prekiniti. Po preteku 10 minut je zopet otvoril sejo, nakar se je med burnimi prizori vršila volitev predsedstva. Zbornica je izvolila za predsednika Aleksandra Galla, pristaša Košuto-vega. Dobil je od 382 glasov 201 glas. Bivši predsednik, nasprotnik • Košutov, Justh, je dobil 157 glasov. Gall je bil torej z veliko večino izvoljen za predsednika ogrskega državnega zbora. 24 navzočih Hrvatov jc oddalo prazne listke, utemeljujoč to s tem, da Hrvaška glede banke zavzema samostojno sfališče in da že dve leti na Hrvaškem traja Ratichov režim. Za Justha ;e glasovala neodvisna levica, nekaj zastopnikov narodnosti in nekaj divjakov. Tudi ako bi Hrvatje elasovali za JiiSlIia, bi b i Justh ostal v veliki manjšini. Ko se je pričela volitev podpredsednikov, so bili v zbornici zopet veliki škandali. Budimpešta, 13. novembra Pri volitvi podpredsednikov, ki se je ob eni uri zaključila je dobil Ludovik Navoy od ustavne stranke 370 glasov, je torej izvoMen. Rakoscy od ljudske stranke je dobil 183, Battyany in Merev od Justhove pa vsak po 152. Od slednjih dveh, ki prideta med-seboj v žreb. bo izžreban prišel v ožjo volitev z Rakoscyjein. Budimpešta, 13. novembra. Ministrski predsednik Weckerle, Košut in Andrassy odpotujejo jutri na Dunai. kjer jih v ponedeljek sprejme cesar v avdijenci. KOLIKO JE STAL VELEIZDAJALSKI PROCES. Zagreb. 13. novembra. Danes se je izvedelo, koliko je stal proces zoper Srbe. Stal je vsegaskup 342.719 K. Samo za ste-nografe -je š o 60.000 K. Nastič je dobil kot pričnino skupno 15.000 K. VELIKANSKI ŠKANDALI PRI PROCESU STEINHEIL. Pariz, 13. novembra. Pri procesu zoper nesramnico Steinheil je priš o danes do velikih škandalov. Svobodomiselno občinstvo, ki z nesramnico simpatizuje, e namreč prek;njalo državnega nadpravd-nika. Nato je predsednik poveljniku gardistov velel publiko razgnati. V dvorano je prihitelo 30 gardistov, ki so publiko pognali vun. Občinstvo se je oddaljilo in pri tem strahovito kričalo. VOJAK MORILEC. Puli, 13. novembra. V neki zlog asni hiši je vojak 87 pešoolka Zaveršn k zabodel 27 let starega sobnega slikarja Loger-ja z ba:onetom v trebuh. Zaveršnik je pobegnil, a so ga že prijeli. GOSTILNIČAR UMORJEN. Berolin, 13. novembra. Iz Ingolstadta se poroča, da je neki 17-letni vlomilec ustrelil gostilničarja Kiirzingerja, ko je zasledil mladega roparja pri delu. Nekega stražnika, ki je prihitel Kiirzingerju na pomoč, je ropar dvakrat ustrelil v spodnji del telesa. Služinčad, ki Se prihitela vsled strelov na lice mesta, je prijela morilca in izročila policiji. POTRES NA FRANCOSKEM. Pariz, 13. novembra. Potres na južnem Francoskem je bil precej močan, vendar so bili potresni sunki kratki. Zadnji potresni sunki so se dogodili predvčeraj-šnim zvečer ob 8. uri 52 minut. V mnogih krajih se je polastilo prebivalstva silno razburjenje. »SVOBODNA ŠOLA« NA ŠPANSKEM. Madrid, 13. novembra. Vse »svobodne šole«, ki jih je ustanovil Ferrer, se bodo otvorile še pred začetkom prihodnjega leta, kljub ugovoru nadškofa v Barceloni. ZAROTA PROTI EVROPSKIM VLADARJEM. Državna policija v Buenos Airesu je zasledila veliko mednarodno zaroto, ki je sklenila, da pomori vse evropske vladarje. Zarotniki so že vse pripravili in imeli sozarotnike po vseh evropskih glavnih mestih. POLITIČNE STRANKE V BOSNI. Politične stranke v Bosni so se začele konsolidirati in delovati. Te dni je imel sarajevski klub Starčevičeve hrvaške stranke prava svojo konferenco, na kateri je zavzel svoje stališče nasproti novo-osnovanemu sarajevskemu listu »Hrv. Zajednica«, ki je kakor znano glasi o dr. Mandičeve skupine. Kot vspeh konference je »Hrv. Dnevnik« priobčil klubov komunike, v katerem se obso a novi list kot nepotreben in njegov program za ohranitev č;ste hrvaške misli šKodljiv. — Tudi samostojna srbska stranka (agrarna) je te dni zborovala v Sarajevu, da določi svoj program za prihodnje volitve. V dr-žavnopravnem oziru se je konferenca izrekla, da ohrani tudi nadalje svoje stališče, da se Bosna in Hercegovina nimata priklopni ne eni ne drugi državni polovici, marveč se imata smatrati za regnum se-paratum, kakor je med vrsticami čitati tudi v cesarjevem proglasu. Stranka v vseh volivnih okrajih postavi svoje kandidate. POTOVANJE SRBSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA MILANOVIČA v Berolin, Rim in Pariz baje nikakor nima namena izposlovati sprejem kralja Petra na evropskih dvorih, marveč je njega cilj edinole važna zgradba železniške zveze med Donavo in Jadranskim morjem, s čimer da bi bil najbo'j nevtraliziran avstro-ogrski vpliv na Balkanu. Tembolj je vsled tega zanimiva okolnost, da sta Milovanoviča na kolodvoru v Rimu pred odpotovanjem v Pariz pozdravila avtro-ogrski in ruski poslanik. AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK V BEROLINU. Nemško časopisje obširno razpravlja o obisku avstrijskega prestolonaslednika v Bcrolinu. »Vossische Zeitung« naglaša, da je sicer obisk rodbinsk, a kaže lc trdno zvezo med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. List naglaša, da je zveza obeh držav tako nujno koristna, da če bi že r ^ <•••<• bi se morala zdaj sMenjtl. Ljubljanske imm. lj Veliko ljudsko predavan e v spomin stoletnice bitke pod Grun\vaidom, kjer so Poljaki premagali Nemce, bo prihodnji torek, 16. t. ni., točno ob pol 8. uri zvečer v vel ki dvorani »Uniona«. Razne prizore Iz bitke pri Grunwa!du bodo poja?nj:vale krasne skloptlčne slike, ki so te dni došle ; s Poljskega. Pri tej veliki ljudski prireditvi sodeluje s poljskimi narodmmi pesmimi moški zbor »Ljubljane«. Vstopnina j je 10 vinarjev za osebo. Opozarjamo občinstvo, da 'e na galeriji prostor za žen-j ske, v dvorani stojišča samo za moške, i Za one somišljen ke in somišljenice, ki i žele imeti boljše sedeže, bodo pred odrom j pripravljeni sedeži po 60 vinarjev. Te sedeže se dobi pri blagajni. Vhod k predavanju samo skozi Franči?kanrke ulice! Ij Opera na odru »Rokodelskega doma«. Jutri, 14. t. m., ob 6. uri zvečer bo »Katoliško društvo rokode skih pomočnikov« prvikrat pelo opero »Veseli lovci«. Naj pač vsi prijatelji društva poralrjo to ugodno priliko in naj se pridejo prepričat o napredku vrlih mladih društvenikov! lj Šentpetersko prosvetno društvo priredi *utri 14. t. m. v gostiln ških prostorih pri Flegarju. Za oška cesta št. 7. Martinov oziroma družinski večer. Vabijo se na ta družinski večer vsi člani, ker bo izvrstna zabava. Začetek ob sedmi uri. Vstopnina prosta. lj Liberalci nadaljujejo svoje blama-že. »Slovenski Narod« je poz:val na uvodnem mestu med novicami za številno ude ežbo na shodu, ki ga je včeraj zvečer priredila liberalna stranka v Turkovi gostilni v Streliških ulicah. No, kljub silni agitaciji sc je shoda udelžilo okoli 60 1 udi, kot so nam liberalci z veliko skrbnostjo sami prešteli. Od teh 60ih pa moramo še odšteti tri ženske, ki so stregle gostom in pa »Slovenčevega« poročevalca, da dobimo liberalce, ki protestujojo z veliko ogorčenostjo »proti klerikalnemu nasil-stvu«. To je še dobro, da ti gospodje, kot včeraj n. pr. niso bili samo iz poljanskega okraja, ampak so prišli tudi iz drugih koncev mesta na shod. ker jih k temu pač silijo njihovi »gospodarski« odnošaji z libe-ranimi prvaki. Na shodek so prišli dr. Triller, dr. Tavčar, župan Hribar in poslanec Turk. Shod je otvoril Il;ja Pred> vič. Prvi govornik dr. Triller je trdil, da edino in vodilno načelo klerikalne gospodarske politike je. da dajo klerikalnemu kmetu vse, liberalnemu meščanu pa nič. — Na to je dr. Triller pogreval že znane stvari o subvenciji viš-ji dekliški šoli, o odstopu svetnika Detele iz kuratorija. o Kregarju in Štefetu in pritožbi proti zgradbi »Kreditne banke«, o deželni banki, o Mestni hranilnici, o kateri je trdil, da b« bili liberalci sedaj še veseli, ako bi se oglasil kak dostojen klerikalec in bi hotel priti v upravni odbor »Mestne hranilnice«. Proti ustanovitvi deželne banke bo tudi ljubljanski občinski svet poslal spomenico na dunajsko osrednjo vlado! Drugi govornik dr. Tavčar je trdil, da se gre »v teh hudih časih« za žepe davkoplačevalcev, zlasti mestnih. Tudi na škofovo brošuro se je spravil. Ne odobruje, da se je škofova brošura ponatisnila v Kranju in Zagrebu. To brošuro bi bilo treba pokopati. (Tavčarjev »Narod« pa je popolnoma drugače de al in celo priporoča v Kranju tiskano želeno liberalno nesramnost! Ur.) Razburja se, ker po drugih kranjskih mestih izjavljajo liberalni pristaši, da ni potreba shodov, da ne postane nepotrebno razburjenje. Trdi, da bolj ko se volivci razburjajo, bolj to dokazuje, da se zavedajo. Klerikalci hočejo uničiti Ljubljano politično s tem, da so predložili nov občinski volivni red. Ljubl ana pa je avtonomno mesto. ki ima svoje »privilegije«. V Ljubljani hočejo uve javiti proporcionalen volivni zistem. Če bi videli, da ne morejo zmagati v tretjem volivnem razredu, pa bi Ljubljani priklopih Rudnik. Moste ali celo Št. Vid na Gorenjskem. S takim volivnim redom hočejo pridobiti manjšini vlado v ljubljanski občini. — Mesar in občinski svetnik Josip Kozak je tudi proti »pologra-mu«. ki so ga klerikalci naperili proti mestu Ljubljani. Pozivi a liberalne pos ance, da bodo ostali tudi vnaprej tako »krme-Ijiti« možje, kot so obtfubovali. Pozabil je poziv na klerikalce, naj še dalje tako pridno kot doslej pri njem kupujejo meso. — G. Kline prosi, da bi se kaj ukrenilo glede kamenja, ki so ga napeljali še pred osmimi dnevi pred domobransko vojašnico. da bi napravili obcestni t ak. To kamenje je nevarno za pasante in se lahko zgodi kaka nesreča, ko je tako neumno iz-loženo. — Zupan Hribar ie odgovoril, 9a bo takoj »ukrenil tozadevno potrebne korake«. — Mesar Č c r n e jc predlagal resolucijo, v kateri se protestira proti cestnemu zakonu, občinskemu voiivnemu redu za deželo in mesta ter »proti nasilnosti glavarja v zadnjem deželnozborskem zasedanju«. Pri glasovanju za resolucijo se je razkoračil Zalar, član »Narodovega« uredništva in konštatira!. da »S ovenčev( poročevalec ni glasoval za resolucijo. Fant je mislil, da je povedal veliko »briht. ! nost«. P ijasnil glede raznih »gospodar-skih« vprašanj ni bilo, ker je Predovič namignil svojim mesarjem, naj ne nad'egujej0 z vprašan i navzočega župana. Predovič je maloštevilni shod zaključil in »Narod« bo zopet pisal, da Ljubjana protestuje, na se samo liberalni generali izkašljujejo, Ljubljana se temu kašljanju smeje in komaj pričakuje da nastanejo na magistratu druge razmere. lj Ljubljansko mestno gospodarstvo, Iz občinstva se nam piše: Nekaj škandaloznega je, kako se ljubljanska mestna uprava briga za mestne ceste. Naj bi se enkrat potrudila ogledati si cesto »Hra-deckega vas« Hribar in dr. Tavčar, ki toliko govorita po shodih, kaj so vse sto. rili liberalci v mestnem občinskem svetu za svoje volivce. Cesta je tako ozka, da ni v stanu ogniti se voz vozu. In potem ta regulačni načrt! Sedaj se morajo zidati nove hiše v gotovi oddaljenosti od ceste ali pa čisto na cesto, za to pa se ne skrbi, da bi se cesta sproti uravnavala. Ne, ceste se ožijo, za pošteno cestno regulacijo se pa ne skrbi. Včasih je blato na cestah, da bi človek utonil, drugič pa nasujejo kamenje tako na debelo, da se vozovom tarejo kolesa. Mestna uprava se čisto nič nel briga za omen'eno cesto pod Golovcem, bržkone iz tega vzroka, ker stanujejo pod Golovcem večinoma delavci ali pa posestniki, ki se več ali manj pečajo s kmetijstvom. Tudi ljudje pod Golovcem so mestni davkoplačevalci, zato smejo upravičeno zahtevati od mestne uprave, da jim preskrbi vsaj dobre ceste. lj Čebelica v »Ljubljani«. Moški in ženski zbor »Ljubljane« upeljeta za izlet mešanega zbora v Benetke »Čebelico«. Ij K notici Iz deželne porodnišnice pripomnimo, da je posredovala pri dotičnem porodu, pri katerem je bil otroku zlomljen tilnik, babica, ker je bil porod izvenredno nagel, da ni bilo mogoče poklicati zdravnika. lj Neprostovoljna kopelj. Včeraj je iskal po Ljubljani liberalne volivce kiju-čarski mojster Ivan Pust. Bil je pri tem na kolesu tako zamišljen, da je s kolesom vred zavozil v Ljubljanico in s primerno mokroto pral svoje magistratovstvo, Usmiljeni ljudje pri Stružniku so mu dovolili, da se je ondi preoblekel. Pa ne da bi bilo to slabo znamenje za magistratno politično društvo poljanskega okraja? lj Umrl je v Rožni dolini vpokojeni magistratni sluga Mihael Jeločnik. Pogreb bode v nedeljo popoldne ob pol 4. uri. lj Na šampanjec se je vjel. Pred kratkim se je v neki gostilni pojavil neki dozdevni 23Ietni tovarniški delavec Mihael Kromar, ki je dejal, da je iz Zagreba. Fant se je kazal omizju res šarmantnega, si je privoščil dobro večerjo in pil je tudi šampanjec. O po'noči je bilo treba poravnati dolg za zavžitek v znesku 21 K 40 v. Ker pa kavalir tega ni imel, je prišel v poštev stražnik in je nepridiprava aretoval. Bil je na to oddan okrajnemu sodišču. Kakor ču-jemo, to ni bil Kromar, marveč Mihael Puš, rodom iz Šmarij pri Ljubljani, kateri je b;l tudi zas edovan zaradi poneverbe 10 kron, katere je bil odnesel nekemu gostilničarju na Dolenjski cesti. Puš e tudi suml-jiv, da je svoj čas izvršil na Notranjskem nek vlom in ukradel žepno uro in 320 kron denarja. Navedenec sedi sedaj v preiskovalnem zaporu pri c. kr. deželnem sodišču. lj Nazaj v hišo pokore so privedli prisiljenca Alojzija Jevščeka, ki je dne 12, avgusta pobegnil od dela pri zgradbi vojaškega oskrbovališča. lj Nesreča. Ko je šla sinoči cltrarica gdčna. Ivana Mariničeva v gostilni »pri fajmoštru« na dvorišče, ji je spodrsnilo, da je padla ter si zlomila v stopalu desno nogo. Prvo pomoč ji je dal g. dr. Robida ter je nato odredil, da so jo prepeljali i-rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Nezgoda. Ko sta včeraj zjutraj Kornova krovca vlekla pri podaljšanju »Marijanišča« na streho škrlice, je med tem ena padla na tla in zadela tam poslu-jočega prisiljenca Emila Vavtovaca na glavo ter ga k sreči le lahko telesno poškodovala. lj Pokopali so včeraj popoldne preglednika mestnega užitninskega zakupa Josipa L o t r i č a. Ij Zopet nesreča s puško. Ob zaključku lista smo dobili naslednje poročilo: > Št. Juriju pri Grosupljem so pili pri G?r' šiču lovci n drugi ljud-je. Ob 11. uri zvečer so se nekaj ljudje sporekli. Dva moža, po domače Pernte in Puščak iz Rogatca s'a š a Janežiča čakat. Janežič je že prej povedal, da bo streljal, ako se ga kateri loti. Ko je prišel k šoli sta zgoral omenjena moža lovca ga napadla in ga vrgla v jam" ter zagrabila za nabito puško. Puška se jc sprož:la in je Puščaka prvi strel Z3del v desno roko in v g avo, pri drugem strelu je puško razneslo in je bil Perme tezKf ranjen v desno nogo. Puščnkn so prepeljal 1 v deželno bolnico, kjer je danes umrl. lj Pojasnilo. V včerajšnji številki smo priobčili pod naslovom »tatvina« ves, ki bi utegnila v napačno luč staviti deželnega nadoficijala Frana Kristana. — V pojasnilo bodi na podlagi informacij povedano, da tista »tatvina« sploh še ni dognana, ampak je nasprotno celo jako sumljiva. Krivice komu delati — pa ni bil naš namen. — Zadeva se je izročila mestni policiji v preiskavo. Prosimo pa, naj se nam v bodoče ne poročajo kaka gola suniničenja, ampak le konkretne stvari. lj Modna trgovina P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte, uljudno naznanja slavnemu občinstvu, da bode v nedeljo, dne 14. t. m. v njegovih prodajal-niških prostorih razstava narodnih, orientalskih in idrijskih izdelkov ter da bodo samo sledeči teden, to je od 15. do 20. t. m., vsi ti izdelki za 25 odstotkov cenejši. Opozarjamo na glas najboljših paten-tovanih suhih klosetov od Valentina A u s t e r 1 i t z, Dunaj, I., O p e r n -rin g 11.___ LISTNICA UREDNIŠTVA. Novacerkev. Prosimo Vas, sporočite nam zaupno ime tvrdke in ime dotičnega agenta. dajte jim SCOTT-ovo emulzijo in z veseljem bodete zapazili takojšnjo spreobrnitev k boljšemu ter poznejši krepki razvoj in novo življenje. „ Ze mnrrslKateremu majhnemu ljubljenčku, glede katerega imajo stariši še malo upanja, je prinesla Scott-ova emulzija zaželjeno rešitev. 2615 Scott-ova emulzija Pristna I« s to je vzor-emulzija-vzorna glede či-znamko — ri- stosti svojih sestavin, lahke pre-gSranciJskim bave in posebne redilne moči. B^JiSr. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. ^ Bt u ■ nr -jm » iC^ o Domače slovenske tvrdke s tkat!—irmaac—nirrlSaaB »."'">BCi II jcJ Posojilnice. Kmetska posojilnica iKUS". lice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Ljudska posojilnica SjS"8la& " Uraioinnn podporno društvo, Kongresni trg 1Q lidJClilllU dej inserat. Razne tvrdke. Jgggr Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Kol i ID 3 lili zaloga Porc^ana ln steklenlne> !nincrp«' T, trgovina s špec. blagom In iTlCllV/lllgCl delikatesami.Sv.Petra cesta št. 37. in 42. Obrtno pomožno društvo £.Tsni trfr Prictnu FII'P> «Hkar za napise, črke ln grbe, ST 1151UU Prešernova ul. 50. Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. VflfPC ^ranc, trgovina z meSanim blagom LiVti jn moko, Sv. Petra cesta 21. 7f\fpr Franc- trgovina z meš. blagom, manufak-tv turo, potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23. jflhprt A> nal'večia zaloga čevljev domačega Iz-fcJUGIl delka, Prešernove ulice. V lepem kraju na Dolenjskem se odda dobro idoča 2988 3—1 gostilna z zalogo pive. Pismena vprašanja pod šifro „zaloga pive" 1000 na upravništvo tega lista. I I NajboljSi, patentovani suhi kloset brez izplakovanja z vodo, nikakega prepiha, popolno brez duha, največja snažnost, se lahko namesti v vsaki hiši tudi brez podstavka v vsakem 3179 klosetu. 10-1 Valentin J^usterlitz, Dunaj, I., Opcrnring 11, Tel. 2038. Največja Izbera umival banj, kopalnih banj, kletk, 1.1, d. Podstavek, Ilustr. ceniki brezplačno. Proda se lepa rdeča 3177 2-1 koleselj in oprema, zaradi hišnih razmer v Štefanji vasi 20. 3178 1-1 sprejme takoj OROSLiiV SLAPAR, Ravnikarjeva ulica 13. iz boljše niše sprejme takoj Ivan Levičnik, urar in zlatar v Kranju. 3087 3—1 trgovske akademije v Gradcu, z odličnimi spričevali, kateri je že služil v banki kot vo-lorrter, išče službe. Vstop lahko takoj. -Ponudbe pod „A. 6." na upravo. 3136 3—1 Zobozdraunika Schuieigerja Se zbolISana ustna uoda Tacitol povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadilcih, je nenadomestljivo sredstvo zoper zobobol, ker s tinkturo brez primesi vode napojena bata v bolni zob vložena takoj omili bolečino. Tacitol 2759 1 ne bi smela nobena hiša pogrešati! Podrobneja navodila daje popis, ki je vsaki steklenici pridejan. Cena steklenici je 1 K 60 vin. Dobi sc v lekarnah gospodov: Bohinc, Piccoli, Sušnik, Trnk6czg; pri drogistu g. Kancu in vseh večjih prodajalnah. Naročila od 4 steklenic dalje se razpošiljajo poštnine prosto. Inštrukcije želi dobiti marljiv višji realec, poštenega značaja. Honorar po dogovoru. Naslov pove upravništvo 3180 tega lista. 1-1 Odda se lepo meblovana esečna soba za enega ali dua gospoda s 7 posebnim vhodom, razgled na « cesto, na Eiizabetni cesli St. 8, *< : II. nadstropje leuo. : ~ 3181 1-1 sprejme takoj v trajno delo Hosip Mir, čevljarski molsfor, Dev. Mar. Polje 33. Konkurzni razpis. 3,71 4-1 V termalnem kopališču Toplice na Dolenjskem se razpisuje služba kopališkega upravitelja s 1. marcem 1910 v novo namestitev. Plača 1440 K, prosto stanovanje in de-putati. Na željo se prepusti oskrbniku zdraviliška restavracija na lasten račun. Prosilci s primerno strokovno naobrazbo naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s prepisom izpričeval do 1. januarja 1910 kneza Auersperga gozdnemu urada Soteska, p. Straža, Dolenjsko. Prednost imajo taki bivši hotelirji, ki so poleg nemščine zmožni tudi kakega jugoslovanskega jezika. N gorenjsko sukno Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da prodajam odslej svoje priznano izborno ===== vsako sredo na Vodnikovem trgu, vse druge dni pa na Poljanskem nasipu štev. 8 tik Katoliške tiskarne. 3173 3-1 JOSIP REICH, tovarnar v Ljubljani. 3" Preselitev! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo PODRUZI1ICO iz Sv. Petra ceste št. 26 premestil v ter se priporočam slav. občinstvu za dosedanje zaupanje in obilni obisk. Dobi se trikrat na dan svež kruh, raznovrstne slaščice, likerji itd. Na razpolago je lepa posebna soba. Z odličnim spoštovanjem Jakob Zalaznik, 3159 3-1 slaščičar. dJ i Službo gospodinje išče v vsakem oziru pridna in poštena kuharica srednjih let, ki se dobro razume na kuho. Najraje bi šla k enemu ali dvema gospodoma pa tudi kot pomočnica k gospodinji na gostilno ali v hotel. Službe si želi na deželi kje na Štajerskem ali pa tudi drugod na Slovenskem. Prijazne ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »Kuharica" 2-1 3142 Sprejme se izurjena 3-1 hlagajničarka za manufakturno trgovino katera je urna v računstvu in vajena občevati z občinstvom. Vstop lahko še ta mesec. Pismene ponudbe je poslati Poštni predal 69, Ljubljana. Na prodaj je v Reški dolini 15 minut od postaje lepo posestvo mlin, žaga z vodno silo, kmetija za rejo 24 goved. Več se izve pri županstvu na Premu in pri lastniku Euestu Peganu, trgovcu v Trstu. 3129 3-1 Išče se ne daleč od sredine mesta LOKAL obstoječ iz 1 večje in 1 manjše sobe, s posebnim vhodom, v pritličju ali v prvem nadstropju, ki bi bil pripraven za pisarno. Ponudbe se prosi z navedeno letno najemščino pod šifro npisarria" na upravništvo tega lista. 3153 (3—1) Gospodičina ki je vešča strojepisja in stenografije išča I primerne službe, i gre tudi kot blagajničarka. Prijazne ponudbe do 21. t. m. pod: „Takoj" na upravništvo „S!ovenca". 2a zimsko sezono: fino izdelane suknje, kratki in dolgi fojuhi, moderne obleke od 24 tf naprej, angleške obleke lastnega izdelka, posamezne hlače, fini deški plašči in krasni kostumi dečke v velikanski izberi. .SVa/ne, na vsakem predmetu označene cene. — Velikanska zaloga ■ blaga naročila po meri. = Jfunc Ljubljana, Dvorni trg 3. Podružnica: jtesenice (Gorenjskoj. 3169 Izdelovanje umetnega kamenja: cevi za kanale in vodovode, stopnice, mozaične in hidravlične metallique-plošče za tlakove v raznih vzorcih, podboji, nagrobni spomeniki in okvirji, postamenti, balustrade, orna-menti, fasade; naprava železno-betonskih stropov, mostov in načrte zanje po inženirju-979 strokovnjaku. Betonsko podjetje Tvornica umetnena kamenja in marmorja LjubSiana, Dunajska cesta štev. 71 Fliljalka na Pešati, p. Doi pri hjubijani. Nikomur šc ni bilo žal, kdor jc poskusil prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralyt-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko stebrov in celih sten v cerkvah, vilah, prodajalnah itd.; najpopolnejše nadomestilo naravnega marmorja. Opozarjamo na pat. Ceolitne plošče, krasno, a ceno nadomestilo glazi-ranih porcelanskih plošč za obkladanje sten v kopalnih sobah, kuhinjah, za inizne plošče, podokuice (Fensterbanke), za zunanje dežju izpostavljene stene itd. Terrazzo-tlakovi; Ksilolith (kamenoles) je iztnej najmodernejših tlakov: tiha hoja, topel, brez špranj, liiai-jeničen, nezgorljiv, v raznih barvah, lepši in trpežnejši nego parket. I • i taška propaganda v državnih uradih. Pa n na dan sc bere v nemških časopisih o zbirkah za Rossegerjev sklad, ki so jih zbrali uradniki v državnih pisarnah, .le li to prav in če se strinja s službo državnega uradnika, mislimo, da nam ni treba šc posebej razmotrivati. A na tako škandalozen način, kot se vrši agitacija za denarno podporo v ponemčevanjc slovanskih, oziroma slovenskih krajev pri držav, železniški upravi, 'je nekaj nečuvenega. Znano je, da je na državnih železnicah nastavljenih skoro po vseh deželah tudi mnogo slovenskih uradnikov in delavcev. Zlasti veliko Slovencev - železničarjev jc na Tirolskem, mnogo tudi v Inomostu. In od teli naših slovenskih delavcev se zahteva. chr podpirajo nemški »Schulvereina Tako je preteklo soboto agitiral v lnomo-stu med delavci, med katerimi je bilo mnogo Slovencev, ko so čakali na progi na svoio plačo, nek železniški mojster za prispevke za nemške šole. In nagovarjal je ljudi tako prijazno, kakor že Nemci znajo, kadar hočejo kakega našega človeka preslepiti. Ali prišlo jc še neprijetneje. Ko je načelnik sekcije zapazil, da so pri tem obrazi nekaterih delavcev neprijetno skreniženi. stopil jc med nje tudi on in začel beračiti slovenske delavce za nemške šole! Ta je bil še mnogo spretneji v tej stroki, nego oni prvi. Tako beračenje je pa v resnici le grdo nasilje. Kajti delavec, ki ne bi hotel ustreči tej »prošnji«, riskira, cJa ga na mestu odslove od dela! Tako izkoriščanje žalostnega' položaja ubogega delavca v politične svrhe, naperjene proti istemu slovenskemu delavcu samemu, je naravnost nemoralno. — V rečeni sekciji ie tislužbcnih 500—600 delavcev. Recimo, da je vsaki od teh prisiljen darovati samo po deset krajcarjev, kolika svota se nabira tekom leta za nepotrebne nemške šole, ker za take šole v raznih krajih skrbi že država več nego dovolj. A gode se v Inomostu tudi še drugi lepi slučaji. — Tako na primer stopi v pisarno na državnem kolodvoru v Inomostu dobro rejen gospod. Bil je to višji uradnik državnih železnic. Ko se ie malo ogledal po pisarni, je izvlekel iz žepa veliko polo papirja. Uradna listina? Kaj še! Gospod .ie razpel do sedaj zganjeno polo in začel pojašnjevati nje — pomen in namen: »To je nabiralna pola za Rossegerjcvo ustanovo« — je rekel nemški gospod in je nadaljeval: »Mislim, da vam ni treba razlagati na dolgo, kako velikega pomena jc ta ustanova za nas Nemce v Avstriji. Radi tega sem uverjen, da vsakdo izmed vas — bilo tudi skromnim darom — podpre ustanovo našega slavnega Rossegerja.« — Navajamo to samo za to, da spoznajo ljudje, s kakimi sredstvi sc zbira denar za ponemčevanjc naše dece. S silo je ta nemški denar izžet. Višji uradniki pritiskajo na nižje, da plačujejo za Schulverein«; nižji pa zopet na delavce, ki so mnogokrat tuje narodnosti. To sc godi pri državnih podjetjih. In to je zone: nov dokaz protislovanskega vetra, ki veje iz Dunaja na vse strani. i Petindvajsetletnica škofovega posve-čenia sv. očeta Pija X. V torek, 16. novembra. bo 25 let. kar je bil — I. 1884. — Pij X. posvečen za škofa v Mantovi. Poprej je bii kanonik, kancelar in špiritual v Trevizu, škofovskem sedežu svoje rojstne škofije. Posvetil ga je v Rimu kardinal Parrochi. ki je bil rodom iz Mantovc. Z njim vred sta bila posvečena še dva druga škofa. Posvečevanje se je vršilo v cerkvi sv. Apolinara. Asistirala sta dva prednika na mantovski škofovski stolici, monsignora .Rota in Berengo. Neposredni prednik Berengo jc bil imenovan za nadškofa v Vidmu (Udine), kamor se je pa preselil šele meseca aprila prihodnjega leta. tako da jc Sarto zavzel škofovsko stolico 19. aprila 1885 s slovesnim introni-ziranjem. V Mantovi je škofoval do 24. novembra 1894, katerega dne sc jc preselil v Benetke. — Ker je bil pred kratkim 50-letui mašniški jubilej sv. očeta in ker Pij X. ni velik prijatelj šumnih slavnosti, zato kaže, da se ta jubilej ne bo obhajal s posebnimi slovesnostmi. Avstrijski Nemci vendar prirede pod zavetništvom tržaškega škofa Nagla tem povodom posebno romanje v Rim. Misijon. Povodom 700-letnice frančiškanskega reda bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani od 1. do 8. decembra misijon. Vodili ga bodo oo. jezuitje. Sklep misijona bo na praznik Brezmadežnega spočetja, 8. dccembra. Za slovensko glasbo. lj Novi podporniki »Ljubljane« se še oglašajo. In prav tako. Društvo ima v naši organizaciji visoko začrtane cilje, katere je mogoče le s krepko podporo doseči. Sedaj zopet razširi glasbeni pouk in razpisuje novo službo učitelja glasbe, ki bo požrtvovalnemu društvenemu pevovodju in učitelju g. Antonu Svetku v krepko pomoč. Tudi drugi glasbeno izobraženi gospodje so obljubili svojo pomoč. V kratkem dobe pevovodje naših društev navodila za skupno pevsko delo, »Ljubljana« hoče po svojih učiteljih iti na pomoč tudi našim zborom na deželi. Da cilji »Ljubljane« res zaslužijo splošno podporo, pričajo sami na sebi. Namen društva je pro-speh glasbe vobče. V dosego tega namena društvo: 1. prireja vsakovrstne glasbene in zabavne priredbe na Kranjskem in izven Kranjske z domačimi in tujimi močmi; 2. prireja poljudna predavanja o glasbi; 3. vzdržuje redno pevsko in glasbeno šolo in ustanavlja slovenske glasbene šole na Kranjskem, Štajerskem Koroškem' in Primorskem; 4. zalaga po možnosti izvirne slovanske skladbe in razpisuje od časa do časa nagrade za najboijše slovenske skladbe; 5. pospešuje nabiranje narodnih pesmi in jih izroča v harmoniziranje in proučevanje veščemu glasbeniku; 6. izvaja vsako drugo leto po en konkurenčni koncert izključno novejših slovenskih skladb: 7. izvaja vsako tretje leto po en slovanski koncert, ki naj obsega izključno slovanska glasbena dela, če Ic mogoče vseh slovanskih narodov; 8. izvaja vsako leto po enkrat eno cerkveno glasbeno delo. mašo, requiem ali kaj drugega: 9. prireja in goji kamorno glasbo; 10. vzdržuje knjižnico, ki ima obsegati glasbena dela sploh, brez razlike narodnosti, pa tudi poučne knjige o glasbi; 11. podpira po možnosti nadarjene slovenske glasbenike; 12. vzdržuje moški in ženski zbor. — Pri tem delu za višjo glasbeno povzdigo v naši organizaciji pozdravljeni novi podporniki »Ljubljane«! — Katol. slov. izobraževalno in podporno društvo v Mengšu vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 14. novembra 1909 v veliki dvorani Društvenega doma v Mengšu. Spored: 1. Govor. 2. Bog hoče! Dekiamacija. 3. Najdena hči. Igra v treh dejanjih. Spisal .1. Štrukelj. 4. Prepirljiva soseda ali Boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. Poslovenil Fr. Rihar. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste za ude 1 K, za neude 1K 20 v., II. vrste za ude 70 vin., za neude 90 vin.; stojišča za ude 30 vin., za neude 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Kdor hoče videti nekaj lepega in podučnega, naj pride gledat te dve igri! Ij Muslcn saera. Jutri sc bo pri veliki maši ob K), uri izvajalo v stolnici: Missa > Rosa mystica«, zl. P. Griesbacher, Gra-duale »Benedicta et venerabilis es«, zl. Anton Foerster, ofertorii >Ave Maria«, zl. St. Premrl. Marožajte „5l3V83ta lj Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer se vprizori prvič Edvard Eys-lerjeva opereta s predigro in dvemi dejanji »Umetniška kri« z gdč. fladrbolčevo, gdč. Thalcrjevo, g. Povhetom in g. Iliči-čem v glavnih vlogah. Predstava se vrši na nepar. — Jutri, v nedeljo, popoldne se igra pri znižanih cenah detektivska burka v treh dejanjih »Olimpijske igre« z g. Verovškom, g. Povhetom. g. Bohuslavom, g. Bukšekovo in gdč. Kandlerjevo v glavnih vlogah. Igrajo tudi gdč. Vintrova, g. iličič. g. Molek in g. Skrbinšek ter skoroda ves dramski ensemble. Predstava se vrši izven abonnementa; za lože par. Zvečer se poje drugič za par-abonente »Umetniška kri«. Besedilo je prevel k tej opereti g. Milan Ptigelj. — V torek se vrši predstava zopet za par, ter se na željo čč. abonen-tov s to predstavo vrsta predstav vsaj za dobo enega meseca izpremeni. Take iz-premembe se bodo vršile poslej redno vsak mesec, tako da ne bodo nedeljske predstave padale več na iste abonente. — Ravnateljstvo prav rado upošteva vse želje čč. abonentov, ki naj blagovolijo svoje zahteve in pritožbe sporočati naravnost v gledališko pisarno. Ravnateljstvo lc prosi, da se uvažuje težkoče, ki jih povzroča razvrščanje predstav z ozirom na razpoložljivost orkestra in na zdravje članov. V torek sc igra velika Avg. Strindber-gova tragedija v 3. dejanjih »Oče«, v kateri igra kot gost glavno vlogo ritmojstra g. Ignacij B o r š t n i k in ž njim ga. Sofija Borštnikova. SINGER SINGER „66" ^st^^T^^S s f roje najno»ei4i in . i^j^MiS^ (tobite le v najpopol- naš« t* trgo- nejši šivalni vinah. stroj. 402 24 2 Singer Co.akc. družba za šiv. stroje. Novomesto, Veliki trg 88, m $ $ i $ j®? $ & $ & Q/erravaIIo no železnato J{ina-Ymo Higijenična razstava na Dunaju 1000: Driavno odlikovanje ln častni diplom k (lati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni dobavitelj == TRST-BarkovlJe. m m i m m m m poslovodja za špecerijsko trgovino, izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, se išče za takoj ali ob novem letu. Ponudbe, ako mogoče s sliko, prevzame uprava tega lista pod napisom »Poslovodja v mestn.« 3151 1 — 1 Proda se iz proste roke v Hradeckega vasi HIŠA ŠT. 50 z gospodarskim poslopjem, obstoječa iz 3 sob, kuhinje, veže, 2 kletij, hleva ter poda z nekaj travnika - ležeča ob glavni cesti proti Štefani vasi. Natančneja pojasnila daje gosp. Bricelj, pleskar Dunajska c. St. 16 na dvorišču. 3170 2—t Revmatizem, protin, neuralgija m ozeblina povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo Besedni znak za (mentholo- saliciliziran kostanjev h _izvleček), U5J za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu- šica 1 krono. Pri naprej vpošiljatvi K 1'50 se pošlje l pušica franko n n n n 5'— „ „ 5 „ „ - . - . 9- „ „ 10 „ Izdelovalnica in glavna zaloga v lekarni B. FRilGNER-ja c. kr, dvornega dobavitelja, PRRGR III., St. 203. Pczor na ime izdelka in izdelovatelja! ZALOGE V LEKARNAH. 2961 Sprejme se takoj v trajno delo več dobrih čevljarskih pomočnikov. Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 3i65 3-t V neposredni bližini kolodvora na Jesenicah se odda s 1. decembrom 1909 z vso opravo v najem. Naslov pove upravništvo lista. 3154 1—l Proda se kakih 2000 kg lepih, odbranih Cena po dogovoru. Ivan Ferjan, Jesenice, Gorenjsko. 3155 1—t nižji ceni 2629 1 najnovejše nhl^n jesenske ln narejene UU^kU. zimske, za gospode, dame. dečke in deklice po naj- konfekcijska trgovina H. LOKIC, M šlolijs 19. GKORsnas&EmmcinEinisniKHi v- Beliva je oceniti samo s tako damo, ki naroči opremo od tvrdke bratov jfrejcar v Sobrufci. Naj si torej vsaka nemudoma naroči vzorce prekrasnega barhenta, flanel, kakor tudi lanenega in bombažastega blaga najboljše kakovosti, izjemna reklamna prodaja. 6 kosov obeljenih rjuh brez šiva izborite kakovosti v velikosti 150 200 cm K 13'50 j _ 1 i • sr _• f • 1-t 2887 dokler je še kaj v zalogi. H? naivišie povelje Hlegovsgja c. !n kr. Htiostol Veličanstva. XXVII. c. kr. državna loterija Za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 18.386 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 514.800 kron. bitelfznaša 200.000 kFO.fl. Srečanje nepreklicno 16. toemfora 1909. - - - Eaa srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vorderc Zollamtstr. 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, davčnih-, postnih-, brzojavnih- in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezpiačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od l kr. loterljsKsga ravnat .ijstva. (Oddelek za državne loterije.) BJ M h« M U Najcenejša vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesilonl-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 D ■ H B H B 3143 52-1 m ■ n T Najcenejša vožnja v Ameriko. ta * tu »-M H ta Družbe sv. Cirila in Metoda (CM za Istro Izvrstno sredstvo proti vsakemu katiruinkašlju Prsni bonboni Zavitek 20 vinarjev. Dobi se povsod, s Glavna zaloga: Pavel Eaar, Varaždin na Hrvaškem. r* uai teši L Trajen in dober zaslužek! Starejši, zanesljiv in dobro izurjen wkt brlvcc "^Bi kateri more ta obrt sam izvrševati, dobi v nekem večjem indu-strijalnem kraju takoj lokal proti zelo nizki najemščini. Več 3139 pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 3-1 «55 =11 II 'H ŠIB Ivan Jax in sin Dunajska cesta 17, Ljubljana. "I Kolesa Durkopp, S*yria (Puoh), Waffenrad, 3160 SJ-l iz prvih tovarn Avstrije: Šivalni stroji Izborna konstrukcija in elegantna uvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno. : AillerJerI 2 pisalni stroji« Ceniki zastonj in franko. V- * ■ ' Brzopari , R L F R1 so najbolji! Velika prihranitev na času, na kurivu 2994 12-1 :: in boljša kri to so ■ ■ SU Mil pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Jožefa ima namen dati starišem priliko, da poskrbe v vsakem oziru za bodočnost svojih doraslih dečkov in deklic. Z uvedbo zavarovanja na življenje je dana vsakomur prilika, da skrbi za svojo bodočnost ter za bodočnost ostalih svojcev. Najnižje premije! 3123 2-1 Najkulantneja postrežba! Prijazne ponudbe sprejema zastopstvo za Kranjsko Štefan Okovič, nadzornik, Ljubljana, Gradišče 7. lars Rugusta Hgnola, Ljubljana Dunajska cesta št. 13 poleg „Figouca" se priporoCa prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. - 3140 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. fir. Jf/avfa ij de lov a te I j f^irurgičnih in orto-pedienih predmetov in banda%, j JLjubljana, Prešernova ulica 5. Priporočala svojo velijo zalogo obvejil 30 zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamu^a, l^akor tudi nogavic za frčne Sile, k^rie pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk■ Use bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan!čni poniklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno. 3172 1 y 3168 1-1 Drazbeni oklic. Op.št.Nc.V208/9 1 Vsled sklepa z dne 2. novembra 1909, opravilna številka S 15 9 se prodado dne 17. novembra 1909 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani v župnišču pri Sv. Jakobu na javni dražbi hišna oprava, obleka, perilo, dragocenosti i. t. d. Reči se sme ogledati dne 17. novembra 1909 v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v župnišču pri Sv. Jakobu v Ljubljani. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek V., dne 12. novembra 1909. nisiii Naznanilo preselitve. Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sem svoj brivski In frizerski obrt preselil :: v hišo na Sv. Fetra cesti št. 32 :: poleg kavarne »Avstrija". Salon za dame s posebnim vhodom In se-parlranimi oddelki. Polog umivanja glav, vsakovrstno frlziranje in barvanje las, priporočam svoj gorkl in mrzli zdravniški priporočeni sušilni aparat. Izvršujejo sc vsa lasna dela. Vplctkc (kite) striženih In zmešanih las v veliki Izbiri. Z vsem spoštovanjem sc priporoča M. Podkrajšek frizer za gospoda in dama. Sv, Petra cesia 32. trna i i S KI iii IU IZPELJHVfl vseli poslcvtilh transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM is vsa clavna in stranska mesta tu- in inozemstva. MENJflLNICNH DELNIŠKH DRIJŽBH * M I^IDI^TTO / OSREDNJA MENJALNICA: ' luJDJEK^ U M t DUNAJ L, WOLLZEILE 1. Dndril 7tllC o ♦ Baden' "eSIcila. Izgotavljam natnnčno po men ter isto olir.inim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne I Postrežba točna I 3292 fiavnifiarstvo. Hidralicne vidre in sesalhe. • ■ ■ • I. Spreitzer-ja nasled. Ljubljana, Slomškove ulice 4. Priporoča se siavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. SpBGijaliteta: valjični zastori in solnčno plahte po najnovejšem sistemu s samodvigalnimi oporami brez vijakov. St. 16.405/09. Razpis 3146 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje službo ukražnef a zdraunlka u Idriji. S to službo je združena plača 1400 K in aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru in 1. decembra 1909 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 3. novembra 1909. 468 52-1 g-jap. Izvolite pisati po vzorce! -tS^J I ra . J. ffavlek a bratr TFonamBMfaap aaaaaaaaaaa aa caaaa aaaara aaa aaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaoaaaaaaa izvozna tvrdha priporoča laneno^a i« modnega Hlada v različnih vrstan: 8 Samo pri nas pristni u a u aaaaoaaaaa^upaaaaaraaaaaaaaaaaaaoaaoaaauaaaaoaaaa a Modno sukneno blago g Jesenske 1909 10 zimske novosti § □anaaca aapuaaaaa aaaoaaaaaaaaaaaaa aaaaa | im i Ops za neveste § flanele § laaaaaaaauaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaoaaoa j3 Vzorci franko. — 1 zavoj 40 m pralnih ostan- 3 — fj kov okusno odbranih za K18.—franko po povz. g aoaaaaaa^DaaaDoaana^aDDnrjniraaaaarj laaau m v> ■■ P?' V m Najcenejša in najhitrejša vožnja v ilmeriko je s parniki „$everonemškega Llsvda" ---i.-..- r _ BRE1EMH NEW-Y0RK:: 3 cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helra der Grofie. :: :: :. Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. ■ Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-Ie pri 2886-58 SVČaHil, v Kolodvorskih ulicah It 35. nasproti občeznanc gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod lz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVushington, nudi naSe društvo posebno ugodno izvaniedno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivt jo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colonibo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. SEVCIK 2184 20-1 puškar v Ljubljani y Židovska ulica št. 8 priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk ln samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.--- Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago, Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročenestvari odpošiljam s povratno pošto. m -UJ, > KM -•Siri« r ujt/mv Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste. Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 1, finega K 6, na|bol|Sega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje »J^t gostega jako trpežnega rdeCega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanking-blnna, 1 pernica vel. 180X116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z |ako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 2<140cm velike K 15, 18, 20: vzglnvnica 90 . 70 ali 80X80 cm K 4'50, 5'-, 550. Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13' ,15- razpošilja proti povzetju poštii. prosto pri naroČilu od 10 K dalje. M. Berger v Dešenici št. 1010. Češki les. Za neugaja|oCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlekah iu vsem drugem F 716 posteljnem blagu zastonj in poŠt. prosto. 52 to S o Stoj prijatelj! 1068 Preden kupiš ali izposodiš klavir ali harmonij potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki ALFONZBREZNIK (mestna hiša) Prepričal se o blagoglasnosti in najtrpežnejSl konstrukciji mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic. a o B v ^ n a <0 xn oT n u H ca Z ca B < O o. A Ul rt> Kot strokovnjak in učitelj Glasbene Matice in zapriseženi izvedenec c kr. deželne sodnije jamčim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. - Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja Več vrst sodov ima naprodaj H. HEPIČ, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 Perie za postelje in puh 3C92 priporoča po najnižjih cenah 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Priporoča se: (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo sc tudi mesečne sobe po znižani ceni. «84 52-1 2048 1 najboljšega sistema, otorje mline in stiskalnice xa grozdje in sadje. telesne blagajne, ime drugo0 železnino :: ffr.Siupica dobavlja po najnižjih cenah slovenska veletrgovina z železnino v £jubljani, Jfiarij« Jerezija c°sta štev. I. (ni trg to. II in 23 3*iskana iti tkana bombaževina 53ela in rjava kotonina ^Domače in angleško sukno JJrancozUa svila JY[odno blago iz prvih tuornic Najboljše češko platno Popolne opreme za neveste Oprave za lioiele in stanovanja Največja zaloga preprog Darila za Božič izpod cene Ostanki po tvorniških cenah Solidna postrežba! Nizke cene I z hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 400— 600, 1200, litrov proda po nizki ceni Fratl Paepifl Ljubljana, Šelen-I S3!fl MdbiU burgove ulice 6. Sf. F05 Flofeeri Tescbta ..V/HRHUHD" kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni ]{,«»„ in krogljami, teža 1 s/4 kg 14 —• Pošilja se lc po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (1 Franc Stašek, orožarna. Oporno 89, Češko. vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, :: v Ljubljani. :: Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov cilindre in čepice v najnovejših faconah in velikih izberah 112 priporoča 52—1 ! ♦ ^ p- ' r . i - tg k U U u-2 "Vlitih -ij) K n na ogled razpošiljam svoja K O L E S JI po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. Ilust. ceniki franko. 2351 Fran Dušek tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem. LsnoaaW od K 26'-, Flobert-puSke od K 8 50, ptSiole on K 2'—, samokresi od K5'—, :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. :: F. D UŠ E K v Opočsso &«ew. 77 J 631 Češko. 32 srcesa^sra + M SjiHgMJgjlirM sklepom 1908 Uprauno nrenioženle sklepom 190« tez ^jezsjoirltiesefflsoč kron.-o ^ tri milijone ieststetlsoč kron~^ Zadružnikov čez 600. osojilnica reglstr. zadruga z neom. zavezo v LJubljani, pisarna na Konoresnem trou št. 15. nasproti nunska cerkve obrestuje hranilne vloge po 4 fJhrti,?'75 T vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo, n Ima domače hranilnike. Urate sire od 8. do 12 dopolte in od 3. do 6. popoldne. Tekoči račun v iivstro-ogrski banki v Ljubljani. M18 Račun poštne Siranllnice šfsv. 49088. Telefon štev. 135. —B— S is. I S5 55 '53 Sl JOLILJOrfl b os n "fn% Ustanovljena 1847. • v IS _ štev. 7. ajvečja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimrmti modroci, otroški vozički itd. i Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago. .M^ILjr^Tr ■ u.«flBun»JW*«mi~r-rnm»i»niMiiMi ■■■Tii £0ffl!BIRBHMara9Hfl«KKa tot B s »izjks I ® na Ljubljana, Sodnijske ulicc štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. — Vsa dela se izvršujejo tečno Mi v največji množini._ c. in kr. dvorna založnika Dunaj I. Franz-Iosels-Kaf 15 ia 17 454 34-1 priporočata m nnuzn v iRitoH na ima na prodaj mnogo ^ fissc hI napzbornefSega m va & Ia „8>8S05£KflR". - Ila željo se služi z vzorci. Domača elektrotehnična obrt elektrotehnik Gradišče štev. 17 priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt slav. občinstvu v mestu iu na deželi za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, kot hišnih zvoncev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in preskuSujetn strelovode na njihovo odvodno zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi inštalacijo jakih tokov za moč in luč. — Postregel bodem vestno in točno. Pokličite me, ako Je Vaš električni obrat moteni 2139 VelespoStovanjem (1) FR.SHX. domača elektrotehnična obrt Ljubljana Gradišče štev. 17. Jlaten telijo Aobru. po c*vu' in r Imu^tftsl/ivo-potorHi li na/ sv cbrruje tStmon^t/CmetežZo V Q'ubQan£ ttbločvorsk* kakor tudi pisarniške do-trebščine, pohištvo, n. pr. so izredno praktične za porabo. :: Telefon 177. V ■ V IZIC zaloga piva v Spodnji Šiški pri LJubljani. Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagretoaeko In = češko pivo = ZMU Najcenejše DEŽNIKE IH SOLNČNIKE 3436 52-< Prospekte zastonj in poslnine prosto. domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in « prečastiti duhovščini — JOS!P VIDMAR v Ljubljani PMoliiostJ. stari trs st. 4. Prešernove ulice SI. 4. - Popravita točno in ceno. - Osrednja banka čeških hranilnic Wippiiiiserstee 22. = (Ustredni banka českuh snnritPiotii -d««,. nmiAn, ______,_„___ Tciefcn st. I2fli7. (Ustredni banka českgh sporitelen) -POttMŽIliCa' DUHA31 W i DO I i fl 08 TS t raSSe 22 Vloge na knjižice in račun 4% in 1'/t"/0 Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: .Sporobanka'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : Eskont menjic samo : denarnih zavodov : Bankovne informacije : in svete brezplačno : priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki ..ELEKTRH" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkt1 _____ moderne kGmjje zato neprekosljivo blago.----------—-1 Največje in najstarejše slovensko podjetje! Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in „SUPERIOR". paro-tovarna za milo. surovi margarin, kristalno == sodo in stearinske svete IIIBIIIBII H H $ i^- ^m i Z odliCnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar ln trgoveo v Ljubljani. Pozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Puch-kolesa: ..Specijal" Pnch-kolesa.......K 150-— „Curier" kolesa........... 115-— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66* - naprej. (i) Za prekapovalce ista cena, kakor v tovarnil Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko ceneje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Podjetje betonskih stavb! Brata Seravalli & Pontello LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19. 3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1 RazliCna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi), stopnic, posta-meritov, balustrad, strešnih plošC, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke. Vsa dela so solidno In strokovnlaSko Izvedena. — Cena najnižja. — Jamstvo. - Zastop. svodov patent Jhrul". Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev. Km £jubljana, J^sjnUrgJl priporoča največjo zalogo krasnih in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - flvg. Drelse v Ljubljani Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana. Priporoča sc slavnemu občinstvu ln prcčastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, ^ samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago. o < 3 O ST C0_ 13 O < c 3 < 00 K) 00 -fcv O Ul A) SU nT Cu OO 00 K) registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnernlomu y Ljubljani na Dunajski cesti Stev. 18 je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.344*75 obrestuje hranilne vloge po 41 1 01 2 O brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema ti Hranilne vlofie na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in iili ttaluie ofl dne vlose ih dne Mil, Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,102.911.27 Upravno premoženje............K 17,519.983-93 Posojuje na zemljišča po 5'/«% z li/2% na amortizacijo ali pa po 51/4% brez amortizacije; na menice po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3.-4. izven nedelj 114 in praznikov. 52_i mmm vožnja -WE z modernimi, velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v NBw-York in čez 4ntwerpen v Boston. je proga j) « Na naših parnikili «Finlarid», *Krooniand>, »Vaderland*, «Zee!and», „Lapland", „Menomi~ na", „Maniton\ „Goth!and", „Marquette" in ♦Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. MM iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri ♦Starem tišlerju* 188 (52—1) V,-H*1 V*'-". '■■^■■V ■■;■•■ - lj VODOVODI 11 kanalizacije, kopališča JBB} ■......»e=n ;e=»:=a Hačrfi ln lzvršitey le pri domači specialni tvrdkl. Tehniške ocsne In načrti za tonj, ko se poveri delo. 6s3 J iba . Inženpr-hiflrntpkf - J ^^ Konrad LacW,Liu!iljana J f Becthovenove ul. 4. Brzojavi: Lachnlk, LJubljana, s SI J 1 1 Delniška družba združenih pivovareii Žalec in Laško M J ppBpopoea siTfije IzlMKrao jpjivo. & jjf Specialiteta: (črno pivo a !a monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). 3] W ——-__—- Poiillatve na dom »oreHema rcnfavr&ier ..Nsrodnesfa doma" a. Kržlšnik. {Telefon ki 82.\ ——- T M Ponudimo vsako poBjubno množinoi 480 Zarezane strešnike (prve vrste) JttVSStA. zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, šamotne plošče == _ za tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d. 1 F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana. Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekfe takoj brezplačno. r Vafsllo na slavnostno otvoritev taoracije v novi hiši pri kolodvora v Borovnici v nedeljo, dne 14. novembra 1909. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 vinarjev, za rodbino 1 K. Za prijazni obilni obisk se najvljudneje priporočata velespoštovanjem 3065 2-1 gerta J,, mm 0ra$leri Jfcg" Posebna vabila se ne bodo izdajala. VINSKE SODE 2 hrastovega lesa, nekoliko rabljene, zdrave, močne od litrov 56/65 ., 100/120 200/220 600/800 findalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vraticanii v obsegu hit. 36, 36, 39, 39, 40, 46, 12 in 50 ima naprodaj po primerno nizki ceni 295 119—1 tvrdka M. Hosner & Co, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. ZnsefenLH; i naj ne zamude ugodne prilike Trsovcl 7a n!,rn?h,> KroSnjcriil naravnost iz tkalnice! 1884 Posebna ponudba: 12-1 40 met oksforda za srajce, ceflra za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno baneno le K 15-40. 40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2'25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne naj se vsak na Julija Miillerja tkalnico, Mm. Mestec, Češko. ♦ ♦ 3138 3—1 opremljena z vso opravo se odda takoj v najem. Ista je na prav dobrem prostoru Več pove lastnik Jakob Kosec ali pa Anton Globočnik v Železnikih št. 39. Gor. ta bi tti e-»< Se priporoča za izdelovanje kolu hov vseh vrst kakor fudi damskth jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spa-dajočih predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. JllfVIIFIf LJubliana» . HflllLlI, Sv. Petra cesta štev. 21 2S85 Kdor želi kupiti 28 1 dobro slamoreznico ali kaki drugi poljedelski stroj, ter sploh železnino vse vrste za stavbe, orodje i. t. d. naj se obrne na tvrdko Karol Kavšeka nasl. Schneider&Verovšek trgovina z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani Dunajska cesta št. 16. = Točna postrežba, nizke cene Za večnosti New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moCi. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsako-mur siedeCe predmete le proti temu, da se mi povrne K 13-80 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; b kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; B kom. amer. pat.srebrnih (cavinih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico za juho; 1 kom. amer. pat. srebr. zajemalnlco za mleko; 6 kom.ang. Viktoria Cašic za podklado; 2 kom. elegantnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za Caj; 1 kom. najfinejša sipalnlca za sladkor. 42 komadov skupaj samo K 13*80. Vseh teh 12 predmetov je poprej stalo K 801— ter jih je mod sedaj dobiti po tej minimalni ceni K13-80. flmeriCansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-tfi inserat ne temelji na nikakrSnl slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeC, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, Ki je posebno prikladno kot prekrasno božično in novoletno darilo. kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v A. Hirschberg-a eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga na Dunaj] II.. Rembranflstrasse is S. L. Telefon i45n Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpošlje. — Čistilni praSek za nio 20 vin.—Pristno le z zraven natis- c a njeno varstveno znamko (zdrava kovina), - izvleCekizpohval.pl- V M ^ sem: Bil sem spošlljatvijo krasne • # garniture jako zadovoljen. Ljub- ^ Ijana. Oton Bartusch, c. kr. stotnik 4 liana, v 27. — S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo B6hm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael KovaCeviC, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904. 2929 5-3 J Prostovoljna prodaja!! Svoje na Dadibergu pri Mariji v Rojah blizu Št. Paula v lepi Lavantinski dolini na Ko- mncacllin obsto-roškem ležeče fJUAlSSI HOJ ječe iz njiv, gozdov, travnikov in lepega sadonos-nika v obsegu okoli 36 oralov, dalje močno zidane hiše, novo urejenega svinjaka, vse v dobrem stanju prodam Iz proste roke. Posestvo prodam z vsemi pripadki vred, ali pa samo posestvo, kakor si kupec želi, po nizki ceni. Kupci naj se oglasijo pri lastniku: Janezu Sternatn, posestnika na Dachbergn, pošta Marija Roje pri Št. Paula, Lavant. Koroško. 3132 3-1 Izdelane posielle ift^^^do^^^ofinis: ne Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm Široka K 10--. 12-, 15 - in 18'-, 2 metra dolga, 140 cm Široka K 13-, 15 -. 18 - 21-. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Slrok K 3 -, 3'50 in fl--; 90 cm dolg 70 cm Širok K 450 ln 5'50. Izdelujem tudi po kakorSnikoli drugi meri. Tridelni modroci Iz žime za eno posteljo K ^T~, boljši K 33-. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. Zamenja aH nazaj se vzame le proti povrnitvi postnih stroškov. 3033 6-1 Benedikt Sachsel, Lobes 910 pri Plznu ČeSko. Sl U PUI KONGRESNI TRG 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje .■ registrovana zadruga z omejenim poroštvom po 4VI KONGRESNI TRG 19 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7«/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice Dr. Fr. Dolšak 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Prelat A. Kalan 1. predsednik. Kanonik I. SuSnik 1. podpredsednik. HeHoabny-jev podfosfornokisli apneno- železni sirup. Ta je ?o 40 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev posebno pri slabotnih otrocih Cena steklenici K 2 50, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. IP*F Edino izdelovanje in glavna razpošiljatev: V zalogi |e nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brezah Zaloga skoro v vseh lekarnah. fe.JUi IUS HERBABNV WIEN ia Herbabny-jev okrepljeni Sarsaparilla-sirup. Je že 35 let uveden in najbolje preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. — Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in Cisti kri. Cena steklenici K 1-70, po pošti 40 vinarjev več za zavitek. 2935 10—1 -Ž521 Andrijeveču. Dr. Helmannoro lekarna (flsrbnbny]ev naslednik) „zur Barmherilgkeir, Dunaj, VII11, Kaiserstrcsse 33-75. :ah' Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu, Volšperku in And