številka 264 TRST, v sredo 23 septembra 1908 Tečaj XXXit« mm «t Mtfcijmk hi »rtniklk ti •» *««amiia« itev. prodajajo po 9 nvd. (S stol.) ▼ ■ Makarn&h v Trstu In okolici, Gorici, Kranju, Sk Petru, *artojni, Sežani, Nabreiini, Sr. L.ize$i, Tolmin«, Ajdtrr-•Hal, Dorabergn itd. ZuUreU itev. po 6 uri. (10 stok). . v Ljubljaui pa so čestitim členom tega visokega deželnega zbora, pokale puške in mon e nedolžne l]uđ% Ali iz : so se vršili v Ljubljani predsinočnjim veletra- prelite kr?i naj vstaja narod k novemu živ- j gični dog< dki. Povodom protuaemikih demon* ljenju in vstramemu dela za narodno in go stracii ▼ Ljubljani izzvanih po znanih dogod- spodareko osvobojo. kih v Ptuju, je vcjaStvo Bmatralo za potrebnoj Gabr§ček, Franko Gregorin. Kovač, Križ _ . _ _ _ v___ ______________ streljati na ljubljanske demonstrante in vspeh nič, Obljubek, Savnig, Š'rekelj -Josip, ^trekelj in sicer vsled spora s Turčijo radi afere di- je bil grozen* dva mrtva, sedem težko in ne-j Alojzij. plomatičnega agenta Gegova. broj lahno ranjenih oseb, od katerih se ne-: Vrenji v Bosni ? • Mednarodni kongrea tiska. ve^sfovenski ^tSSJ^^ada"Sfdi^i DUNAJ 22 „Neuas AV.ener Tagblatt« j BEROLIN 22. Danes je bil v parla-del gtT^bivS j Poroča iz Gorodke," da morajo, na n^pc mentu t ^ utiaom tega krvoprolića. A prepričan sem, | veljmka vojnega zbora v Sarajevem rodbine ,■Je^pozdravil državni .ajn k ^cnoen. da tudi vsi naobraženi človeško čuteči in po- fiastmkoT in podčastnikov pripadajočih posad-1 k-reDitek ruike miance. iteno mi ihti drugorodci sočutstvujeio z nami. i kam> zapustiti iste do 26. t. m. — Včeraj je; PETROGRAD 22. (Petr. brz. a^.) Gla-Ni moja naloga, da v tem žalostnem trenutku. skozi Gorodko mnogo častniških rodbin som prornču ia ze ieto 1909. z-ussjo redni ko se v L ubijani polagajo k rečnemu počitku dših iz Pxe?lja. Govori se, da je ta od- dohodki 2476 milijonov rubljev, redni stroški liesrečne žrtve, preiskujem, so li bile demon- redba v zvezi z eventuelno spremembo držav- 2473 milijonov ; prebitka je torej tri milHone. KARLOVCI 22. Na današnji seji cerkvenega kongresa je bil z 39 cd 68 oddanih ! glasov iavoljpn patrijart|om škof Lucijaa Bogianovicv P-ikraiki škof X:kolić je dobil 25 giasov. Sciri glasovnica so biie prazne. Bolgarska se oborožuje ? BEROLIN 22. „Berliner Tageblatt" poroča iz Carigrada, da je v* Bolgari i za dan 23. t. m. odred,ena splošna mobilizacija Čet stracije umestne ali ne, a tudi nimam pravice do tega. Narodna duša je govorila kakor je mislila, da mora govoriti in nam je le konstatirati dejstvo. Isiotako nečem pro;sko- > vati v tem trenotku in na tem mestu, je-li} blo vojaštvo opravičeno tako brezi bzirno; postopati, kakor je postopalo ali ne. O temj se bo govorilo v mirnejšem času m na kompe- j tentnejšem mestu. Samo nekaj moram konsta- < tirati in to je, da mi ni znan slučaj, v kate-j rem bi bilo naše vojaštvo z enako strogostjo Po ljubljanski tragediji. Ves slovenski narod združen ob grobu mučenikov. UTISI. , ste — vi! Kajti vulkanični izbruh v L;u- | bljani je bil le neizogibna, naravna pojledica našega posebnega poročevalca). ; va§e krivice in zaničevanja, ki sto jo delali V Ljubljani, 22. 9. predp. j ljudstvu, ki ni storilo vam do danej nič Vlak me je dovel v Lljub^jano ob 3/45 druzega, nego da vas — redi ia nasti.,.! - Mesto' je bilo zavito v gosto meglo, i S]edi tega vulkaničnega izbruha užalje- postooalo proti nemškim demonstrantom, kakor t " ™ 8" irpofl ;n narnda smr. p1.,Ji1 dajipa L „ «.« « ; Da-31 sem vedel, da ne dob m se v mestu i Deoa in ogorčenega naroaa s»em g^fia, uaues je postopalo sedaj v Ljubljani. Tako so c. {na vaših trgovinaht na vnših zavedih. na pr. Nemci demolirali večkrat na Češkem p.» . , , j * v«*™ k^r nonminia narod d« io do«iloi A o o« „i„i,a|n . ^ TI^K,, da bi osttd v restavraciji na kolodvoru: daša. vsem, aar cpom'Ujd naroa, aa t, i e aosiej Nemci metalT o^L na vo^e L^iste P^esena po vesteh o preliti slovenski krvi;; vaš stopal tiščal oh streljali iz revolverjev - a vojaštvo ni stre- }* ^ '.mesto, na kraj, k3or se je; * * * ' izvršila pretresljiva tragedija. Krenil sem torej Sprehod po ulicah takoj v mesto. Žgoča bol v srcu turobnost j Veleinteresanten ie pogled iirme trgo-ranega jutra, povitega v gosto megto, mnogo-' in . j memento Nemcem, da se morajo številne črne zastave, viseče kakor Btrahovi : j volji naroda. Nemški napisi, ki so so včeraj izginili* Ijalo ; v Gradcu so Nem?: dejan ko napadali bosfcnske voiake in zopot se ni streljalo ; ■ledniič so Nemci vandalsko takorekoč do tai demolirali v Iaomostu poslopje namenjeno za italijansko univerzo pa s* j« atrolittln v Ljubljani. Komentar naj ■ u uujiuuio uaujt.ii.cuu ^.a . < , , ... i ■ • I 1 > 'w«i» - - - a ni se streljalo. Pai "Lu je ^draievalo t shk,. k, e legala ; obatnjali -u0 let - si stori v ^ak sam. Nam:2e°člLbo1 slovenskim poslancem tega visokega deželnega dokler se j deputacij, k.ir sami z ki ao hodile po nemški i trgovinah Taval sem v temi po mestu, dokler »e: in *potem 3aaae izvršile to bre'. privoljela U • j __ An f<1(yA irr97imo mi niso odpria vrata kavarne. Tu šem nestrpno dotičnika. Nekoliko tacih tabel je ijuistvo no- zbora je danes ^ Jc» tega' ! pričakoval dneva. Cm se je udaniio, me je metalo kar v Ljubiianico. - "Ako ,o bile svoje sočutje radi ? do .krasti vznemirjena duša zopet gnala črke nemiUib nJapij0V pribite, so oltrgane demonstracijah^Mdej^«»ie, da »telMhJM na ulico> da vidi£n na svoje _ oči.je-li we to ako 50 bile ^Lkane, nifestaciji pridružijo tudi italijanski zastop zamazano tem t res, o Čemer so nam poročal v Trst vesti iz j bar70 aJi pft preprežeoe s črnino. Ljubljane in kar je prov2ročilo mei našim t Ouden crno uu- , -, - ■ .... . utis napravljajo izve§ene v^iike slo- lJ»d3tvom v Tr,tu toliko razburjenje in ogor- < ^ se .ezent^ajoJ kako, Telike črQe veVski poslanci in kakor so se pridruži mani- ^ ^M^tv' f plf6' ** ^ festaciji italijanskih mestnih svetnikov v Trstu vpliv na in zgovorna beseda z! 30 nađenih z nemškim pravo- radi krvoproiitja no tržaških ulicah tudi te-; » pisem - Mikusch, Regorschek itd. - črki :>a?ki slovenski mestni poslanci. \ctTmei bu^na čutstva tki so pla-! 0 m h p^preženi ah zamazani, da ostaja slo- ^tovlia.n fr.rp* r^toDni nuini predlog ♦ , ,, m- 5 . xl ' : venski oravopis. Siučaj, ki je naravnost zna- pezdrav ter da blagovolite me krepko podpi- j Zl^l i! z^orJj najdeni polaiav^ahnašcga tržaškega za vnanje J ^ nein§k^ trgovcev pred gospo- —• ^ naln„ Cnln5nft fen-1 govornik je ponovil z0or.j toh vsprejemljivega in po trikih kna- u bojkotom, nudi tirmu AltVed Frankel živahno cah' * f. fcoh »»"Jj.1; i v Stritarjevih ulicah, pospeševati L^^^^^^^r^ion^.^nahito oolne 1Jud?fcTa. ~ se 3® vmešavala na rahlo] Nemški Dapii je izglQol) šipc pobite; a proglas etvorjenim. — Slovensko je rekel: ..Veseli me. da zamorem klicati velespc-ćtovanim tovariiem slov. narodnosti: ..Dobre-cošli Prosim, da sorejmete moj prisrčni rau pri reševanju j nredloe) mti ki se od nas pričaka |ejo vsled mandata j P - B*e;3edam gOTOrmka je sledilo *J»Š!h vuhlcev. Vs!ed potrebe, nn^Bnpševati ! . . . & . . , ----- resnim zanimanjem odstranili in uničili vsako | B8^ oglasil za besedo italijanski * ^ Ofu-O. ki hi utegnila motiti složuoat med __ . „ „ * „ . - T i tuli- Ljubljane... tem, kar so nam poročale vesti iz o«u*o, ol^ma narodnostima. •e «ta p'-Htično isti usodi podvrženi. Na ekonr mičnom poiju je treba, da z »temi našsmi močmi d-lamo, da se vspešno cidaljuje akcija, katera se je v zadnjih letih tfeergično pričela in kaUro tudi ljudstvo od-iočno od nas zahteva. Po tej poti bodimo lahko pomnožili blagostanje naaegtt ljudstva in si bodemo piidobili sredstva, da zagotovimo na§i deželi popoln intelektualen napredek ter da z modrimi zakoni in primernimi naprava mi uspešno pospešimo postulate mo motiti sioznost meo M a r a n i, ki je v imenu itali ki živita ca isti zemlji P " , It-d« na ataiiSču na razbiti šipi je aranžirana i^. 1 slovenska tro bo; niča, preprežena ! znak žalosti. papirja — s črnino v Bočutiu na faloiti ki danes presinja Ljubijano. zaničevalci našega naroda grozna ijulska kakor se Dam je zagotovl.iab na sploh, so ' sledilo ploskanje od sodba... Preveč objestni so že postan naši ^emci temeljito varajo. Akcija za popolno — " -----1'' * njihova p03i0venienje iic3 Ljubljane, se bo nadalje- — Tem besedam strani slovenskih no.lancev in galerije. Vladni sovražniki n a naši zemlji, zastonnik Utems. priglasivši se k besedi, razbrzdanost in samosveatno.t je postavila po- je reagiral na oni del ^ora posl. dr. pSk^^tdeT- ki se je čase in na katero je O UUI UVI . .. r" -------T J • 1 J g o r 1 n a, v kateremu »e isti primerjal posto- oasega ijuastva _ panje vojaStva. ko ae gre proti Nemcem ali, AU tudi ta potrpežljivost, pa proti drugim narodnostim. Rekel je, da jej^ia neporušna za vse dereega duha". predlagatelj obdolževal vojaštvo pristranskega račuoalo tujmatvo, da ni po.na o nooene Nato je bled'Io zapnšeženje poslancev. . » čemur da mQra odločnQ mere več, da je vrglo od seb3 vsako obz.r- " ..... ^ galeriji). Deželni iQ vsako previdnost — ta eloven- Omeniti zahvalil mentarna Legs mnogo občinstva. Popoludanska seja. prijavil potrpežljivost je končno počila in ^'ov avar ni ki so ga teptali v prah njego us yy\ ure. N.-v dnevnem redu .ta b li dve točki : naznanila predsedništva in volitev odsekov Deželni glavar se je uvodom s^je v toplih besedah spominjal po5lan?a Ho!zer-ja. Med govorom so v^j poslanci ustali ter je dtrželni glavar koncem svojega govora izjavil, da ?e je enodu>aa m. liliestacija zabeleži v zapisniku. Xato je deželni glavar prijavil zbor->iici, da mu je izročil pred sejo poslanec dr. 'i 1 s t a v G r e g o r i d v svojem in v imenu tovarišev slovenskega kiuba sledeči predlog : ,Visoki deželni zeor okleni da te v zn&k ža-osti povodom žrtev padlih o prtdsinočn]Lh demonstraci ah v Ljubliani pod kroglami c. ia kr. vojaštva seja dvigne ter preloži z ietim dnevnim redom na jutršnji dan *. Ta predlog smatra deželni glavar samo-i-beebi aaaevno kakor nujen, kajti ne bi imelo se je nato deželni glavu. ... - - - . hotel dovoliti rekši, da ni dovoljeni debata o j} a a t n e s e m 11 e, se je vspel v izjavi vladnega zastopnika. Ko je pa posl. dr. in l*3 v ljenja...! vala ziste matic no, Izvzam3i nemške vihrajo z vseh h:S črne zastave. Posebno mestni trg. Stari trginacn-peterska ulica so kar povite v zneke žalovanja. — Impozantna manifestacija narodnega žalovanja je to. Turoben je utis, ki gd r;a?ravha;o ulico z mnogoštevilnimi žal bnimi /.ustavami. Na arce ti lega vea težina dogodi*še t«e tragedije in zdi se ti, da te obdaja >zJuh smrti. Že predooludne vidimo možk ^ z žuloval-nimi znaki, a mnogo gospa 11 sdi po ulicah r črnini. Na vsc>h licih, ždostno sprehajoče se so je iz- ove«:-v e ogorčenju vzrmtai v vehkaita, v sodnika, GORICA" aa. Popoludanska seja je bila Gr-gorin odločno insistiral, da ^e mu podeli, v m a & č e valcia nsd num?, ki niso icaca za 5. uro. a se je zakadila za cele b.seda, izjavivši, da noče polemizirati nego le poznah f do njega ne lubezm, no v.mi stvarno popravljati, mu je deželni glavar do- ^nia... . j množice so izraža čutitvovanje, ki volil besedo, prošeč ga. nai bo kratek. Ds-i Prišel je dan plačila... Neki pregovor J^ ža|08tni dogodk,-. želni poslanec dr. Gregorin je na to izjavil, pravi, da Bog ne plačuje vsake sobote, an, Na V3eh neaižkiIl prodajalnah so damu ni bilo nikakor na umu uapadati vc- kadar plačuje, plačuje — prsteno m strog .. ; iz!o2ine sipe^ ali celo - pe vnd vra,rnj. j&štvo kakor tako. kajti on predobro ve, da i Prišel je dan pUčila za ob.eitno, prezirno, j ^ deIfj .Q opravila mn(,}ACA na je vojaštvo le orodje v rokah vlade ; kritizirati razbrzdano v sro.-em sovražni do naroda, ; kazinu# Tu 30 __ na rftitavraciji je hotel le vladni zistem, ki izkoiilča vojaštvo [od katerega živi, cinično - brutalno v svoie namene. nemštvo! Tem besedam je sledilo zopet ploskanje Mera ie n& galeriji, a deželni glavar je zadovoljstvom vzel ca znanje to izjavo ter konstatiral, dn je bila ista v pravilniku opravičena, ker je bila v istini le de;anski popravek. NatM je bil vsprejet predlog enoglasno ob živahnem bila polna, je prekipela... Naj le Nemci atorHl.zajeio hinavski o vandalizmu, o divjaštvu... Saj ne tajimo tudi mi : kar je te dni izvršila v Ljubljani do skrajnosti razbite Tcmc-nemškom in kavarni razbite v=e debela zrcalna šipe : ni;ednn ostala cela. Kako je prišlo do krvoproiitja ? N* kratko lahka npiSemo: n i c d n e g u. raz- razloga ni biie, ai bi opravičil 111 ploskanju dv-goil. Prihodnja 1 bi jarjena narodaa uu*a: to so biii čini, ki tak krvav čin od s t r a r i vo j a i t v a. niso v soglasju z zakonom. Mi; Pred vsem stoji neoporečno aejstvo, da se ^sleriie ter 'ie deželn; clavar sejo pa odgovarjamo: Vi Nemci nimate pravice, i ljudi e v r.edelio zvečer m^o nikjer zbirat j galerije ,e g a P» ^ ^ ker Q g z & t Q mftsah ampa!: le v m a 11 h g r uč a n. uri klopi pred sodnim stolom p ri^T. Hjnala gruča je bila^ tudi na Marijinem pred^reT izgori omenjeirini redo«."** 'viče," bVm a nI t Fn civil iz ac ijfe' teguT*!&mgo"dejstvo je, d a s o .e ljudje Stran II »EDINOST« štev. 264 V Trstu, dne 23 septembra 1908 umikali pred vojaštvom. Najbolji dokaz na to je, da so blizu vse žrtve streljanja in mahanja s sabljami zadete a 1 i o d zadej ali od strani. Laž je, da so vojake obmetavali s kamenjem, Se veča, da je vojaštvo najprej „ slepo ^ ustrelilo, a največe, da je množica izzivala vojaštvo ter da je bilo to poslednje siljeno streljati. Narobe js res : voja Itvo je bilo naravnost nečuveno izzivalno. Na vsaki pohlevni ,-živio"* so vojaki odgovaijali s kranjskimi svinjami"! Značilno za iuror vojaštva je dejstvo, da je četa dragon-cev nekje blizu sodne palače izvršila atako na tolpo — kričečih otročajev, ki so pa bili toli izborni strategi, da so poskakali čez neke planke, kamor jim konj ni mogel slediti. Na drugi strani pa je gola resnica, da Slovenci niso nobene osebe dejanski napadli^ da niso nobeni osebi nič zalega storili, da niso nobeno človeško življenje stavljali v nevernost. A notabene, to potem, ko so Nemci v Ptuju poprej dejanski pretepali celo tudi žen3ke. Da, to ie resnica: slovenski demonstranti so pokazali, da smo Slovenci na viši stopinji kulture, nego nemški — kulturonosci. Veletragičen je slučaj z ustreljenim strojnikom Narodne tiakarne" Lunderjem. Sirota je bil v družbi svoje zaročenke in je bil ustreljen pred njenimi očmi. Nesrečnež je bil na potu domov. Že te okolnosti govora prepričevalno, da mož ni ne metal kamenja, ne izzivat. Xq dejstvo je, da ie bil na potu doni o v ia je bil po nesrečnem slučaju žrtev poročnika Majerja, ki je poveljeval četi, ki je izvršila krvoproliće. Splošno se označa tega častnika kakor gl ivnega krivca, kajti dal je streljati svojevoljno in brez nika-iega dovoljenja političnega komisarja. Splošno ga označajo kakor strastnega Nemca, Govori se tudi, da £0 bili dragonci pijani, napili da so se v Kozlerjevi pivovarni, kjer so bili konsegnirani. Na vsak način je vojaštvo postopalo 6krajno iahkomišljeno, kajti o silobranu, o katerem -— lažejo nemški listi, kajti smešno je, da bi bilo vojaštvo s svojimi nabitimi puškami in bajoneti v kaki nevarnosti pred malo četo neoboroženib liudij. Zaključek vsemu : vojaštvo si je nadelo madež, ki ga ne bo moglo i zbrisati, Značilno za sedanjo ero Schvvarzove ie, da je neki politični uradnik iz njegovega obližia. ko se ie streljalo, ploskal. Včerajšnji dan je minul v popolnem miru. Ni so torej resnične vesti, ki so se širile včeraj po Trstu o novih krvavih dogodkih in novih žrtvah. tolažbe nesrečnim rodbinam ter v nado, da kar "divje mahali t sabljami po glavah. Tudi iz te nedolžno prelite krvi zaklije sloga med mene, ki sem hitel sam na kolodvor, je neki nami, ki jo tako nnjno potrebujemo, je pa dragonec hotel napasti, a sem se mogel Tavčarjev govor izzvenel v bojevit bojni klic rešiti le • tem, da sem skočil čez nek plot. proti sistemu, avstrijskemu birokratizmu, ki Slovenska gospodarska akcija. ima na vesti ti dve žrtvi. Ljudie vzdigujejo denar iz kranjske hra- kamen more imeti mesto srca, kogar m nilnicei Baje je v5eraj moraia izpeti 350 protreslo v tem hipu: na zemljo je ze legla tigofi temna noč., a na krao log* tirnotKa — on zvečer — jc ves dan miuui ob naivzornejšem redu. To pa ravno zato, ker so Slovenci sami skrbeli za red. Po mestu hodijo orožniške patru'je, a nimajo do sedaj nič opraviti. slovenski napis na poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, čeprav je isti prav pod postrešiem nad drugim nadstropjem. Velika, samonemška reklamna tabla, ki jo ima na kolodvorskem prostoru „Grand-Hotelje bila izzruvana s stebroma vred, vničena in vržena čez nasip, i" velikansko^pokopališčer ali j Na h si razvpitega nemčurja Jakšeta, po dc-udi veliko tolažbo : da* da-J mače ,.Honaau, sta bili s kamenjem ubiti dve .JmjAn » Milnn olnSnni Sin'. - OtOŽOlŠtVO poizveduje. Ogorčenost ia razburjenost se še ni polegla. Zaplemba (konti kaci j a) v 219 številki „Slov. Naroda" je izzvala nepopisno nejevoljo. Tra-dicijoneloi avstrijski patriotizem —je bil! Postojna 22. Ljudstvo kaže veliko narodno zavednost. Priprost kmet zahteva že, da se uvede slovenščina po vsem Slovenskem kot uradni jezik, da se napravijo le slovenski napisi in dobi mesto deželnega predsednika le — Slovan ! — Znamenje časa ! Komenti listov. Neglede na slovensko novinstvo, ki brez razlike strank odseva bol in ogorčenje vs-ga naroda in nado, da ^e konečno otresamo spon oholega tujinskoga zatiralca, izraža zlasti hrvatsko novinstvo ve3 guno nad ljubljanskim krvoprolitjem. ,.Obzor" piše: Krvava instalacija madžarskega župnika v Ružomberku in predvčerajšnji krvavi spopadi med Slovenci in vojaštvom na Marijinem trgu v Ljubljani niso prvi svoie vrste, ki se dogajajo vsako lato v obeh polovicah naše monarhi je. Pri vseh teb spopadih vidi se, da se odigravajo ti krvavi dogodki pod enakimi pogoji in iz istih razlogov. Ti pogoji pa so neznani in izhajajo il neosnovane in nepravične razdelitve Razne podrobnosti o divjanju soldateske. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je kon-fiskovalo pet dopisnic, na katerih se Belgijci bahajo, kako so streljali Slovence ! V ponedeljek so Belg'jci Bkozi okno psovali mimoidoče občinstvo : „Wiudieche Hunde':, „Lau3bubpn" itd. Nekdo izmed njih je celo slovensko zak'ical: „Smo streljali te proklete civiliste, pa jih bomo še !u Poročnik Maver imel je dopust. Tedaj je ta častnik, ki je provzročil, da je tekla kri, prostovoljno se podal v službo ter še celo izjavil: ^Ich mu3s die ^indi^cben Hunde totschlagen!" V Ljubljani se govori, da je še v Ljubljani in nosi pri sebi dva samokresa. Neki očividec, ki se je v soboto mudil v Ljubljani, je imel slučajno opravke v vojašnici Belgijcev in je tu videl, kako so se vojaki v četah pod vodstvom svojih častnikov vadili v napadih z bajoneti. Pripravljali so se temeljito na junaški boj proti neoborjženim Slovencem. Olen tržaške N. D. O., ki* je bil v mi-nolih kritičaih dneh v Ljubljani povodom sestanka v svrho ustanovitve tamošnje po- V žito, ker smo redno sočutje, dogodkov v l. Ijala je ona c. vsi ______ hegemonije med dva naroda: nemškega m madiarskega... . Ooj ie, da ae sluvensal poslanci zavejo, da so te žrtve za to, da se napravi nasilju nemške vlade konec. Kako se to more napraviti, to so že ti zastopniki lepo povedali v Pragi, naj to sedaj vresničijo v dunajskem parlamentu.. . . „Pokret" piše ; Ljubljana zaslužuje naše najtopleje sočutje v žalosti in našo moralno pomoč v borbi ne samo zato, ker je njen protivnik isti, ko naš protivnik, ampak tudi dolžni povrnit ji ono izvan-ki ga je pokazala za časa 1903 na HrvatŠkem .. . Stre-iti k, i'ojska, ktera ima braniti državo, (nasproti kateri so Slovenci tako lojalni), državo proti koje eelokupnosti je na • perjeno vse delo teh pangermanoc, ki izzivaio nerede, ki duše pod zaščit jem c. kr. vlade Slovane, ki prodirajo na jug. z misijo da zlomijo ue samo Slovane, ampak da i zasedejo vse glavne točke monarhije na katere razpad čakajo. To, da to je to tragično, to nelogično pri borbah v Avstriji, to pada v oči tudi pri ljubljanski tragediji. In vse to se dogaja v jubilejskem letu avstrijskega cesarja. Zdi se, da njegovi svetovalci baš napačno informirajo vladarja o pravih okolnostih in pragih vzrokih narod noatih demonstracij. . . . ..Hrvatska" piše : Jubilejno leto je iako žalostno za nas Slovane na jugu monarhije. „Antemurale christianitatis" je postalo pred-zidje. kjer se je ustavila pravica, „Sili davor pjesmu pjeva". Ali to je za nas objednem in opominom, da stisnemo naše družn.ce N. D. O. nam poreča : V soboto krstami umorjenih žrtev sta bila polaa ven- j zvečer ob 8. uri smo imeli sestanek v restav-:ev. Sokolov je bilo okolo 500 in telovadnega j raciji rPri Levu" na Marije Terezije česti. znameni*m odseka krščansko sociialne zveze 50 mož. j Okolu 10% je končal sestanek, potem; vrste J tQ tak0~r~ to — kot je nekdaj rekel Sovijalistov je bilo v sklenjenih vrstah do 600.; ko se je pozvaio zborovalce, nai nihče nej q .j __ da ni ,edoa taja mi5 nG bo(je za. Dimenzije sprevoda si moreta predstaviti j gre demonstrirat. Prišli smo mirno na ulico, j ^ preplaziti se ^^ naše vrste, potem, da je bilo čelo sprevoda blizu pri (a tu nai je napadel oddelek dragoncev brez, 8 Najnovejši oder nasilja je Ljubljana, novom pokopališču, zadnji del pa pri starem, najmanjšega pohoda, r.oemu zborovaicu je . r • torej kaki i i pet kilometrov poti. Na sprevodu j dragonec s sabljo presekal kožo na glavi. — Nemško novinstvo besni, pljuje ogenj »n io sodelovalo okolu 30,000 ljudi, a nekateri! Nekega Feldsteina je dragonec udaril s sabljo; žveplo nad Slovenci, ne ustavlja se niti pred •odijo. da jih je bilo še veliko več. j čez hrbet. Na to je dr. Gosak šel interve-; odprtim grobom padl h žrtev, sku i opraviče- Na pokopališču so Sokoli ustvariali dolg nirat k oficirju in se mu predstavil, a ta ga vati barbarsko krvoprohtje in ogreva se za špiuir, med katerimi se je pomikala množica, je s sabljo zagnal nazaj in zaupil: „Sehauns divjanje soldateske, kakor se je nekdaj nav- Po molitvah v pokopaliačni cerkvi ao nosili da3s sie weiter kommen !* Ko se je dr. duševaio za mesarsko klanje nad Eereri. Pokoli obe krsti do groba. Na pokopališču Gosak obrnil, pa ie neki dragonec planil „Neue Freie P res se", „G r u z e r se je razgrnila nepregledna množica tisočev nadenj in ga trikrat udaril s pločo sablje T a g e s p o s t" in vsa ta glasila naicUrlej- :n t'BOČev. Nepozaben nam ostane prizor, ko čez ramo. To vse se je zgodilo proti mirno še in najbrutanejše Potoke Da so drnštva z zastavami in venci obkrožila idočim ljudem. Omenjati moram, da so se naravnost grob, ob katerega so imeli položiti nesrečni domobranci (slišal sem med njimi govoriti ključek: irtvi. Ko je prošt Sajovic opravil molitev pri italijansko) vedeli jako dostojno, kar je bilo bere - .. . spregovoril župan Hribar in » lrrtfp."*™ nrntialnviu nroti divlanin nem&kih niSejo o „Pobei , ko govore o rtuju, ueiju in infamno. Manjka še pri njih za Nur weiter schieiaen , ki se ga pa vrstami. Ko govore o Ljubljani v kričečem protislovju proti divjanju nemških pišejo o w plandaknehtov". - V nedeljo sem bil precej Mariboru, pa vzvehčujejo ,das treue deutsche blizu, ko se je zgodila strašna tragedija. Volk". JTej . „ „ .. . Zatrditi moram,' da je občinstvo pred salvo Tudi tukajšnje nenuko ohcijozno glasilo le žvižgalo in kričalo. Se le po umoru je „Trie eter Z ei t u n g« si dovoljuje grobu, je prvi glas mu je objavil veliko ganotje. Za njim je govoril dr. Tavčar. Prizorov, ki so se dogajali med in fo obeh govorih ne more opisati naše pero. Tokaii so svečeniki, jokali tisoči neroda in jokala sta govornika sama Izlasti Hribarje moral radi ihtenjs za 4---------------j------ ------- w _ prekiniti svoj govor. Oba govora sta bila na kolodvor, «0111 videl v veži gostilne „pri dajamo dopast mojstersko delo retorike, globok oddušek do Bastjančiču atati gručo prestrašenih ljudij, ki ravnega, da je vojaštvo dna užaljene duše. A dočim je prvi govor niao mogli nikamor naprej. Stiskali so se v hatzte Masse izzvenel v akorde ljubavi do so le žvižgalo in kričalo. Se le po umoru je „Trie .ter Zeitung« si aovoijuje na. naravno zd-.vialo. Videl sem, da niso pri- mentirati ljubljanske dogodke na način, k flip pustili zdravnikov k ranjencem. Ko sem šel ga mi kratko malo od ohcijoznega glasila lil* na lmlndvnr »m vi«l«l r ^nstiln« nri daiamo dopasti. Slika, kakor nekaj Cisto ne na streljalo na „aulge-Nemce pa poživlja na odpor ! domovine in vežo, a pred njimi so stali dragonci, ki so C. kr. politika ! ; Edini pameten člas smo čitali v „A r-beiter-Zeitung*. Piše namreč : Vedno motnejša in žaloatnejša postaja poletna bilanca Beckovega sistema. Izgovor ua narodnostne ekeese", na neovrgl;i?a dolžnost, uvesti zoped mir in red, braniti lastnino in življenje meščanov, tukaj ne bo obveljal... . Vzemimo, da poročila o razdejanju nemških hiš niso pretirana, kaj je storila vlada, da je prepreči, ali kaj — 6e že v Avstriji vladati nepravi predvideti —, da zadrži ponovljenje ? Če je vlada mialiia, da se mora vmešati, zakaj ne z imponuiočim številom sredstvev, ki bi bila vsem nadaijširu ekcesom samo z moraličnim vtisem vojaške moči storila konec? .... Ne glavna krivda, marveč vsa krivda teh strašnih dogodkov je na strani predstavljenih usadov in, ker je imela vlada dosti časa, dati predpise in odrediti priprave, pade vsa na vlado .... Kain krivda krvi ne zadene na Slovence ne Neme o niti Čehe, ampak edino vlado in njen • organe. Zato si tukajšnji „Lavoratore^ pri-vošča še bolj izboren koment. On namreč, ki običajno in opravičeno se zgraža nad v.akj padlo žrtvijo militarizma kje v centralni Afriki, je o ltubljanski trsgediji imel v ponedeljek brzojavko petih vrst in v torek— niC- O „Piccolu" smo že svoje pisali. Včeraj zjutraj je bilo sicer poročilo objektivi« in malone nam simpatično. Za to se je pa večerni izdaji zopet epozabil. No, takim dem ni pomoči. Inte^e^anten je naš ljubi prijatelj r\ dipendenteu. O njem pa jutri! Ogrsko-hrvatski držav, zbor. BUDIMPEŠTA 22. Državni zbor s ie sestal danes po poletnih počitnicah na pvro sejo, Poslanci so priSli v velikem številu. — Navzočih je tudi mnogo Hrvatov. Predsednik Justh je z nagovorom otvoril sejo opoludne. Pozdravil je poslance, se spomnil umrlega poslanca Hilberta, umrlega predsednika kurije Oberschaila in dolgoletnega poslanca in pu blicieta Maksa Falka. Potem so bile prečitane došle uloge. Minister Košut in grof Appor.jr, ki sta med čitanjem prišla v zbornic », i*■-» bila pozdravljena s ploskanjem in eljen-kl ei Zatem je bilo prečitano najviše pismo, s k ter.m so sklicane delegacije. Na predlog pr-.d sedtiika je bila volitev delegatov postavljen* na dnevni red prihodnje seje. Povzel je n^ to besedo ministerski predsednik dr. \VeUei; ter podal svoj ekipoze o proračunu za Ion 1909. Izvajanja miniaterskega predsednika, Jci je gjvoril nad euo uro, ao bili vsprejeU pohvalo. — Državni proračun je bd i^ruC.n fiaančnemu odseku. Proračun za leto 1909 pokazuje skup 11 stroškov 1555 729,907 kron, skupnih dc hodkov pa 1555,777,976 kron, tako da je pr -bitku 48.069 krou. V skupnih stroških so uračunjene investicije v znesku 163.06 rnii kron, med temi 66 4 mil. za državne ž^lez niče. Stroški za uk so ss v rednih stroški!-, povišale za 8.1 mil.; razun tega je za šolske zgrade postavljenih v proračun 2 mil. kr Skupni stroški ao povišani za 21 mil. kr.^n Redni prihodki so akupno proračunjeni /.-. 110.08 mil. kron več nego lansko leto. Miniateraki predsednik dr. Wekerie j« predlagal, naj se zbornica po izvolitvi delegatov odgodi, da bo imol ii lančni odsek ča-i za pretresanie državnega proračuna ter naj 6e sestane ša le, ko bo gotovo poročilo £ nančnega odseka. Na to nai pride na vrsto več manjših že izgotovljenih zakonskih nu-črtov, zatem pa razprava o proračunu. Prihodnja seja jutri ob 10. uri pr< <; poludne. Na dnevnem redu ie volitev d^lt gatov. Nemški socijalisti proti poljski politiki Nemčije. Kongres nemških socijalnih deacokr^to^ v Norimherku je bil zaključen v soboto. M d drugimi resolucijami ki so bilo vsprejete, nahaja tudi resolucija, ki je naperjena pr t: poljski politiki Nemčijo in ki se rued drugii. glasi : Kongres energično protestira proti jemnim zakonom proti Poljakom, ki jih ^ višprejela večina državnega zbora, izlasti pr testira proti temu, da se je na javnih bhoJ -jprepovedalo rabiti materni jezik. Stremijo hakatičoe vlade, da Poljake sistematično g r Imanizira, ne more socijalna demokracija ni i kakor trpeti in mora isto pobijati z v^om: j sredstvi, ki so joj na razpolago. Hrvatska. Volitev župana v Kriievcib, Dne 28. t, m. se bo vršila v Križevcih volitev župana. V požtev pridejo tri)e kar. didatje, Bojkot reških Hrvatov. Ogrska vlada je t.h dni izdala odredbo, glasom katere se bo v bodoče vsprejemalo v reSko tobačno tvornico le na II ko pripada joče delavke. Ta odredba je plod primorskemu potovanja dr'avnega tajnika Siterenyi-ja ic naperjena proti hivatakemu prebivalstti-okolice, ki si je doslej slutilo kruh v tobaiui tvornici. Hrvatske delavke bodo torej v bodoče izključene in nadomeščane z reikiou MaJjarkami. Shod vseučiliščnih dijakov. Iz Zagrtba javljajo: V nedeljo se vršil tukaj fhod vaeučUiščnih dijakov, a^ katerem se je razpravljalo o načiH-.i borb*- V Trstu, dne "231 Beptembra 1908 »EDINOST« štv. 264 Stran II jo bo dijaštvo vodilo 5e dalje v obrambo iasti vseučilišča. Sklenilo se je, da se štrajk ustavi in da se dijaki upišejo na vseučilišče. Ta sklep so motivirali s tem, da se iz odloka. s katerim je bila odbita reaktivacija dr. Šurmina, — za kar nosi odgovornost baron Rauch — vidi, da ne bo Surmin pod Rauchovim režimom reaktiviran. Dijaki ostanejo v Zagrebu, ter bodo nadaljevali svojo oorbo dotlej, dokler Ee z vseučilišča ne izbere madež. Ogrska Secijaiistično gibanje za splošno volilno pravico. Socijalisti so v ponedeljek večer v cči-g«ed otvoritve ogrskc-brvatskega državnega rbora priredili v Budimpešti za splošno volilno pravico 25 shodov, ki so se izvršili pov»em mirno. Vkljub policijski prepovedi so socijalisti priredili po mestu obhod, katerega se je vdeležilo nad 20.000 liudi. Pred klubom aošutove stranke so bile ve'ike demonstracije. Od tamkaj je šla množica pred uredništvo .Nepszave" (socialističnega glasila), kjer so a balkona govorili socijalistični voditelji. Na nekaterih krajih so demonstrantje razbili okna. Policija in vojaštvo sta bila v velikem številu pripravljena, vendar ni bilo povoda, 5l bi bila nastopila. Drobne politične vesti. Za reservne častnike. Vojno ^jvnisterstvo namerava uvesti za reservne lastnike posebne tečaje pri vsakem zboru po štiri tedne, da se izurijo, ker enoletna služba (kobu opozarja vse, ki V znak žalosti je včeraj plaoolala tro-bojnica z okna, nad katerim razpolaga hotelska uprava. Nevgoden vtis je napravilo, da ni viseia z balkona Narodnega doma, ki ga ima v najemu Čitalnica. Prosimo pojasnila ! Tržaška mala kronika. Banda ulomilcev je bila včeraj aretirana in Bicer Viktorij Siinco. Jo3ip Tiem, Emil Pogačnik. Josip in .To-tipina Bin radi več uJomov v minolem letu in ropa, izvršenega i letos v ulici Vitelli. Nevarnost kuge je povsem minula, kajti preteklo je pet dni, tekom katerih se objavlja bolezen po infekciji. Okuženec v bolnišnici za nelezljive bolezni, bo bržkone okreval. V kontuiv.aciranem parniku so našli mnogo cerknenih podgan. Poskusen samomor, Včeraj popoludne se je pri hangarju bt. 12 v prosti luki vrgel v morje nek Ivan Burlini., 39-leten tež*k. v svrho samomora. Poteguili so ga na kopno in spravili v bolnišnico. Burlini je rekel, da je Šit ^življenja. Tržaška gledališča. FENIOE. — Sinoči so uprizorili Bellinijevo .,N o r m o'*, ki je prav dobro izpala. Najboij sta ugajali Micucci (Norma) in Dolores (Adalcisa). poleg ostalih solistov, kateri so tudi častno resili svojo nalogo. Vsled izvrstnega naštudiranja opere je občinstvo pozvalo tudi kapelnika aa oder. — I>anes repriza, jutri ljudska predstava Trubadurja. Društvene vesti. Glazbena šola. „Čitalnica' pri sv. Jase še mislijo upisati v ne zadostuje več, da bi reservntga častniku i to Šolo naj ae javijo tekom tega tedna ust-popolnoma vspoaobiia za vodstve stotnije. (meno ali pismeno v „Čitalnici" ali pri R. Besna — „Reichsland". Nedavno!Cotiču, ulica Molin picculo št. 8. (Zaloga temu je zagrebški „Pokret" priobčil zaupno [južnega sadja), kjer vdobe vsa pojasnila, informacijo, da namerava Avstro - Ogrska S „Rokovnjači". Sv. Jskobška „Čitalnica" uprizori v nedeljo dne 27. t. m. v dvorani anektirati Bosno in Hercegovino v obliki -^Reichslanda". Seda] potrjuje to vest tudi sarajevski r Hrvatski dnevnik*1, ki javlja, da dobro obveščeni dunajski politični krogi sodijo, da je vprašanje aneksije Bosne in Hercegovine gotova stvar. To vprsšanje da se reši v tem letu ter da se Bosna in Hercegovina pripojita Avstro-Ogrski v obliki ..Eeichr-lada,• kakor posebno telo. S tako rešitvijo vprašanja bi bi:o rešeno tudi vpra-»&n>e bosenske U9tave. Zborni poveljnik v Budim-p -j š t i FZM Utxkuil-Qii!lenbrand je prosil zt. pokojnino. — Njfg^va prošnja bo rešena i:oneem meseca oktobra. Nova ureditev hrvatske stranke prava v Dalmaciji. Snljetsko * Jedinstvo" piše, da se v Spljetu snuje centrala stranke pra?a v Dalmaciji, ki vodila stranko, a Hrvatska Rieč" da po-glavno glasilo stranke. Kralj Peter ne pojde v A v -o urijo. — iz Belegagrada poročajo, da se nikdar ni razpravljalo, o vprašanju, da bi Aralj Peter obiskal cesar a Frana Josipa na .Dunaja in da so vse tozudevne vesti iz-mišljene. Delegacije so sklicane za 8. ok-:obra v Budimpešto. Petstoletnica mesta Črnovic. V nedeljo so v Ćraovicah proslavili 500-.etnico obstanka mesta. Na slavnost so prišli odnosi arci mnogih avstrijskih me3t. Mladotur s k i program. Iz Soluna poročajo Mladoturfiki odbor je obelodanil Evoj program. V programu zahteva, da -7!ora biti ustava izraz ljudske volje. Žuto je treba, da se uvede za parlament splošna vo-iina pravica. Senat naj iina samo tretjino členov koiikor poslanska zbornica, a sultan n«; imenuje samo tretjino senatorjev, dve rrefcjini naj izvoli liudstvo. Program zahteva nadalje svobodo ti ka, sestajanja, združevanje, reorgenizacijo vojske, skrajšanje vojaške 't>žbe, šolsko obveznost in reformo davkov. Proračun pravosodnega mi-listcrst va bolgarskega. Sofi ski javljajo, da so proračun pravosoduega -ainisterstva za leto 1909 poveča za 200.000 -?vov. Vlada h,če s tem zneskom povišati :!<-. *e sodnikom. i Dnevne vesti. j imenovanje — Deželnoaodni svetnik v, *x«tu g. dr. Andrej S a n c i n je dobil naslov j n. -načai svetnika višje- a deželnega sodišča. : •:.stitam o ! I Ljubljanska tragedija je napravila na Laae občmst^o vaeh slojev najgloblji vti*. V ljudeh je kar vrvelo. Zvečer je bil v proste ih N. D. O. ogromno obiskan shod : vladalo j je med delavci tako ogorčenje, da je bilo j ireba nar.topati pomirjevalno. Tudi odbor pol. j irJBtva .Riinost" ae je sinoči sestal v pc-jvetovanie radi ljubljanskih dogodkov. Policija se je bala izgredov. Vsi javni: 0£2.ii nemške barve so bili zanrti : omenjamo I •da^'.i Hotel Europa. Caife Wien in druge;' ..Fintraeht" so pa s tražili kordoni re iarjev, j k: so zapirali ulice, čim so videli par Slo-; pri sv. Ivanu v 5 dejanjih. to krasno nar. „Čitalnica" in m vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo ter vogal nlioe iv. Katarina. it«. 13 AVTORIZOVANA PFUPRAVLJALNICA ZA SKUŠNJO ir enoletnega dobro volj st va ===== in zrelostnega izpita pod ravnateljstvom ===== Prof. FRANCESCO POSTET Trst - ulica Vincenzo Bellini št. 13 - TRST Pripravijo se tudi mladeniči za prejemne skušnje višjih razredov na realki. — Poučcvalni jezik Italijanski in nemški. — Vpiše »e lahko ob delavnikih od 10. do 12. in 4. do G. pop. PRIČNE Oglase treba naslovljat na „Ins. odd. Edinosti". Čaj tisočeri cvet ievrstno doniafe sredstTO, ti ne bi smolo Diiajkati " nobotii družini. Ta ć«j je sestavljen iz mnogih zelišč, k« renin ia cvetlic ki povspe^uiejo prebavljanje in t«k. - lati unićaje uhadan.i« in krče v želoilen, napihovani« preobilne ki.,llue itd. - ZavoiOek z navodilom po eno krono dobiva se r odlikovani lekarni FRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza G ran de - Mestna palača. - Tel. 377 Nova prodajali ioa G. 3[ehiayan TRST — Corso štev. 23 Ni potresno laroiaii na Dni]a URE uikelnat-e od K 4 naprej srebrne ., 9 zlate „ 26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ idilam, r. io „ BUDILKE garantirane od K 3 60 naprej Vrhu tega bogata ubera zlatih »n »rebrnih verižic, uhanov. Broohe« »M. Sj. uri popoludne. Drugi prostori fciki pod 19 letos r?ač5jo patenre. ao. — vojiii ? 11. ^(»t&rii W Novo pogrebno podjetje trst, Oia Vincenzo BeUinl St. 13. ^^ Telefon 1442. Na novo urejeno in bogato preskrbljeno z vso najlepšo opravo. Ima krasne voze različnih barv In za vsake vrste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete; vence, obleke, rakve itd. Bogata Izbera vodenih sve«. — PRODAJ A NA DEBELO IX DROBNO. ~mm Sprejema ia vrši naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v me^tn, aa deieli in ino/emstvo po zmernih cenah. "M- Stran IV »EDINOST« štev. 264 V Trstu, dne 23. septembra 190č CARICO OORTATC Zaloga olja - Irst - V. Santa Caterina 13. Prodaja na veliko in na drobno —— TELEFON 865. = «je vrli diletantje se vsestransko trudijo, da podajo si. občinstvu obilega vžitka ; zato se tndi nadejajo obilne vdeležbe. Po predstavi se bo vršil ples do polnoči. Na predstavi in plesu bo sviral druStvcni orkester. Začetek točno ob 5. uri pop. Vstopnina 50 stoi, sedeži I. vrste 60 stot. II. 30 stot. DaravL Za družbo sv. Cirila in Metodija je nabral Lovro Gradi ik v veseli dmžbi trgovskih pomočnikov v Koprivi K 4.80. — V spomin ljubljanskih žrtvev daroval aociki podružnici družbe sv. Ciril« in Metodija g. Limberčan 3 E. — Ciril-Metodijev dar isti podružnici poslal g. A. LenČek 4 K. Hvala I Za moško podružnico sv. Cirila in Metodija se je nabraio kakor smo žo poročali v kavarni „Balkan" predsinočnjim v znak protesta ljubljanskemu krvoprolitjn in sožalia z žrtvami K 117. Priobčujemo kakor smo obrabili listo darovalcev : Dr. Kvb^f 10 K, dr. Gregerin 10 K, dr. Vodušek 5 K, G. Stepančič 10 K. P. Hmelak 6 K. Bande 3 K, Franc Gabritelčič 2.32 K, Korenčan 2 40 K, KraSo^ec 3 K, Turina 1 K, Radolf Vičič 1 K, Anton Ga-bperšič 1 K. Bazni darovi nabral g. Fran Radešček 11.88 K, Rekišič 1 K, Fran Zelen 1 K. N. N. 2 K. S. Zake 1 K, Lusnen 1.40 K, Cvek 1 K, Bonan 1 K, Sckwmger 1 K, BratuS 2 K, Maurin 1 K, Muha 1 K, Dr. Vilfan 1 K, Goremec 10 E, Gartr 1 K, Pinter 3 K, Gerbič 2 K, StepanMč 1 K, P*ter Jeraj 2 K, B bme 1 E, Eng-»lman 1 K, Jureček 1 E, Vilfan 1 E, Steioer 2 E, Nečitljiv podpis 6 E, Nečitljiv podpis 1 E, Hochmuller 1 E, 4 Nečitljivi podpisi po I K. — Vesti iz Goriške. 6osgodinjska šola v Tomaju na Krasu t esar mi primotski S ovenci najbolj krvavo potrebujemo, to so šole in vedno šole. Ear ie v drugih kronovinah, pri drugih narodih že teko navadno, tako samo ob sebi umevno kakor vsakdanji kruh, zato se mi ae-le moramo leta in leta boriti. Primanjkuje nam šjudskih Sol, pri mat j kuje nam srednjih in višjih učilidč, primanjkuje nam 6trokovnib, ki to aa razvoi gospodarske moči vsakega naroda neobhodno potrebne. Veliko pomanjkanje obč-u-liano tudi pri v/goji nsš h deklet, bodočih gospodinj, bedinh mater, vzgojiteljic sloven ekega naroda. Gospodinjskih šol nimamo! Kmetu- posf etniku ob njegovem težavnem stališču ne zadostuje več dandanes, 5e je dobil le ženo in mater, ampbk on potrebuje družico, ki naj mu pomagh pri gozdarstvu, ki mu naj stoji tudi s svetom na strani, a cai ga tudi nadomestuje. kjer je potreba. Da pa kmetova žena mare to nalogo tudi dobro izvrševati, potrebuje primerae vzgoje, primerne izobrazbe. To so izprevidesi ia 1. 1883., ko so ustanovili prvo gospodinjsko šolo v Miateibachu na Gornjem Aestrij tkem. A od tistega časa jih ie v Avstriji ust novljonih žo pribl.-žno dvajset tikih zavodov, kjer dobiva kmetsku dekle vso izobrazbo Id je potrebna dobri gospodinji. Od v?eh teh dvajset gospodinjskih s< 1 imajo vse jožne de-2-jle le eno iu s cer v Ljubljani, ustanovljeno po kmetijski družbi kranjski, ki pa je v prvi vsti namenjena hčerara posestnikov iz Kre niske. Le v slučaju, da ni bil^ dovoli proailk iz te krcncmne; ozralo se je tudi na slovenska dekleta sosednih dežel: kar pa je sfdaj skoro izključeno, ker nimajo dovolj prostora n:ti za kranjske prosilke. Zb -g tega sedaj ni več možno, da bi kako dekle iz Primorske posečalo gospodinjsko šolo v Ljubljani« Letos pa napravimo primorski Slovenci v tem oziru korak naprej. S 1. novem-b r o m t. 1. o tvori se v Tomaju gc-spedinjskašola z enoletnim podukom. Vcdstvo iste prevzsmeio, kakor v I. ob ijsni šoiske sestre, ki so deloma v Haii-- or delcma v Ljub.j4.ni izvežbace v potrebuj* strokah. S; la se u»tano-i z izdatno državno j-odporo. Pouk bo popr>inoma Elovenski in b -.»zemal p°'eg vercDauka. vzgojeslovja, zdraho i?ot a. spisja in računstva, vee one predli jte, ki jih mora umeti vsaka dobra gospo diTiia. ^ Iziasti se pa bo poučevalo teoretično ii praktično o kukanju, Šivanju (rečnem in tirojnt m), pranju, likanju, živinoreji, ailek&i-tv. u. vrtnar tvu itd. Go:enke se bodo isto-tako vežbale v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živine. Tomaj ima za ustanovitev gospodinjske * n.arukatere ugodnosti. Prvič ima krasno zdravo lego v najrodovitejšem kraiu vsega Krasa, kjer bodo gnjcDke imele dovolj nrak-nino vežbati se v tem, kar se uče teoretično. DrngiČ lezi sredi Krasa nedaleč od postaj d,eb glavnih železniški prog: {državne ielez-tiiee Dutovlje—Skono in južne železnice Sežana. Tretjič ima Tomaj to udobnost, da že obstoje primerni prestfri za gospodinjsko Silo * »Jrcajerjevem zavodu, zbog česar ie dana m ^žno-t, da se prvi tečaj navedene Sele prične i- letos. Vse to je bilo odločilno za ustanovitev te šole v tem knru. V«bk zaveden slovenski posestnik, ki ima hčer godno za gospodinjsko šolo, nai jo vpiSe v ta zavod! Saj v teh dvanajstih mesecih se dekle nauči toliko dobrega, da jej bo na korist vse življenje. Natanč ih podatkov dobi vsak, če piše na naslov : Šolske sestre v Elizt.-betisču, Tomaj na Erasu. Razne vesti. Veliki nemiri v Savskem Marofu. — Iz Zagreba poročajo : V L ube&čici pri Savskem M&rofu je prišlo povodom neke pravde med graščakom grotom Berchtoldingen in vaščani do resnih kolfltktov. Orožništvo je rabilo orožje ter je streljalo. Mnogo oseb j« bilo ranjen-h Voditelji so bili aretirani. Nov ogrski Škof. Rimo katoliški m skotom v Velikem Varadinu je imenovan kanonik Josip Lany:. Gospa Toselli kupuje viio. Iz Eostnice javijaje, da je bivša sakson ka pr»stolona-slednica, a sedanja gospa Tostlli kupila ob bodenskem jezeru vilo, kier se namerava s 1. novembrom stalno nsstaniti. Kolera na Ogrskom. V Marmarcssigetu je v poi edeljek umrl jurist Ivan Meszaroiz. Kooefc&tovali so, da je umrl za azijat-ko kolero. V mestu vlada silno razburjenje iu pa mka. Oblastnija je izdala takoj najstrožje odredbe. Kongres poštnih in brzojavnih tehnikov. Včerai je bil v Budimpešti otvorjen kongres poštnih in brzojavnih tehnikov. Dela ob panamskem prekopu. Iz Wa- shlngtona poročajo, da napredujejo \sa dela ob prt kopu vrlo dobro in se vedno bolj bližajo svojemu cihu. Znani new-jorški bankir" Francesco Zotti je, khkor je sedaj sodno dokazano, pt-neveril okolu 3 mil. kron; sodišču je izjavil, da ne poseduje ničesar, ka;ti dve njegovi hiši sta tudi obremenjen:. Od poneverjene svote odp&da največ na breme raznih bank v Joiku. Vinogradarska kriza v Dalmaci i. V Dal 1 maciji je še mnogo lanskega vina. Lotina jej pa leto* še obilneiša nego iani. Posledice se že; čutijo. V Zagori, kjer ie že bila trgatev, pro-! daja se h-ktolitei* mošta po 8 kron. Dopisnica, ki je potovala 7 let. Dne 28. i avgusta 1901 je bila oddana ca pošti v Do-brhnu v Bosni dopisnica-razglednica, naslovljena na neko goapioo na Sušaku. Dopisnica je dne 14. t. m. srečno prispela na Sašak ter je bila izročena adresatinji, sedaj ne več gospiei. amoak poročeni ženi in materi več otrok. Od Dobrlina do Sušaka je potova-a dfpisnicn sed^m let. t Ruski veliki knez Ciril jo kupil za 3 mi-j lijone mark posestvo in g'ad Uuter-Wasbach pri Untertrankenu na Nemškem, kje ae misli stalno nastaniti s svojo rodbino. Jubilejno razstavo v Pragi je obiskalo j do sedaj 1,950,000 plačujočib oseb. Zadnje brzojavne vesti. Budimpešta 22. Danes predpoladnej je bil otvorjen mednarodni pravni krngre?. j San Sebaatian 22. — Eraljica*mati i Marija Eiistiua odpotuje v Avstrijo v če-: tftek. — Dunaj 22. Nadvoj.odinja Renata Marija. hči nad^oivode Earola S te lan a se *e-zaročila s knezom Radiivillom. Brno 21. Socijalni demokrati so piire-j diii včeraj v Brr-u in okolici več protestnih j shodov, na kateri je bila vsprejeta resolu cja, v katerih se protestira proti nameravanemu povišanju deželnih doklad. Shodi, ki so bili številno obiskani, ao se izvršili povsem mirno. Petrograd 22. — V Borgu v iinskih tjr>rdib, kjer navsduo križari carska jahta, je našel sin nekega delavca d?e din'imitni b( mbi. DeČt-k je vrgel eno bombo proti drevesu;; bomba se je razletela in hudo ranila dečka. K? 5c ^J* tiskane be: F j«. naimanjSa MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve?, pristojbina stane 40 Pla&3 se takoj. Na prodaj TSfi ;tno inkrat več. 10 stotink. ^ ] z* G00 gld. Prodajalnica jestvln na jako dobrem kraju z gotovim prometom v okolici sv. Jakoba. Naslov pove Inser. oddelek Edinosti. 14fi-i Proda t n co nh me8e^ne teaenskt- obroke ■ I U U d j U dC obleke, površniki, dežniki, posteljna pokrivala itd. >Jf.donnina 43, I. 1136 PrnflDia oblek, površnikov, paletots za mažke li UUaJa iu dečke. Plačilo na obroke. K o -s t o r i s, ulica «'?. Giovanni 16, I.o, nasproti kavarni „Diana\ 14«:"» Odprla se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrbljena zalogs NnpoUske In bolonjske zmes! s pridejano tvornico domače zmesi vsak dan Sveže. Podpisana se priporoča ?'av. občinstvu, golov* zadovolii vsaki potrebi, udana MELAN7 MINZl Nova prodajalnica ur in dragocenosti a. BUOIEE (ex drug Drag. Vekjeta) OO^SO štev. 36 — TEST SaspitiU prsišile no^lal. DKAG 7EKJET. Bogati izbor zlatanlne. srebrnlne, dragocenost in lepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato in srebro z novim! predmeti. — Sprejem* naročbe in popravlja vsakovrstno, srebrnino in žepne ure. Cene zrna:ne. Sodi za vino od 650 litrov ae prodajo v u>ici Valdirivo It. 33. 14^1 PfifiiJ cp v DaJeffi meblirana sodr za elo-UUUd venskega ali hrvaškega mladeniča ul. Ruggero Mana 10t pritlič.e._14.r>c Vrtnarstvo v Trstu vrr Pc vembra. Naslov: Inser. odd. Edinosti. 1457 V/al11#Q tovarna jader in čevljev išče za Dal-V Olind macijo. Istro in Kranjsko dobro izvež-banega, upeljanega in pridnega agenta, kateri govori popolnoma slovensko, italijansko in nemško. Letni dohodek K 5—lO.COO. Ponudbe naj se po£-liejo pod „Zukucft" na Ins. oddelek Edinosti. 1445 Nove posode g^Ta v ilig Sodi Dr. ARHOLS KOLB 1 zobozdravnik, svojčas azistent [I na dunajski polikliniki prej v ulici delia Zonta 7 sedaj Corso 14, I. sprejenui od 9.—1. in od 3.—<), popol iidirsnje zobov brez bolečin 1.1 piombovarie. Umetnt zobje po rtjmooerrtejih ilttomih. IL DE E3E od 6 do 12 hektolitrov se prodajo v ulici della Valle 1. 1439 M^rilfl 4® sedaj V UVci .17., kjer l»|j*I M» ima srostilno in toči najboljši teran po 96 >totink liter. 1435. Slovensko gledališče v Trstu ieče sta nega SLUGo (prednost ima. kdor se razume ; na mi/ar«ka dela) m več b i 1 j et e r j e v (pobiralcev j listkov). Ponudbe na ,.Dramatično društvo" — Na- ' rodni dom. Slovenska družina štev. 13, vrata 14. odda meblovauo Via Pailini 145S Prodajalnica jestvin Via deli' Istria št. 14 - Trst Prodaja kave, riža, testenin doma tA in tujih, sladkorja, moke, masla, ir.tf olja, otrobi itd. VSAKI DAK SVCŽi: BLAGO. Priporofa slavnemu občinstvu v me- * okolici uda ni IVAN GUSTiNGlC VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trst, via del le Ombrelle 5 TELEFON št. 18-49 GU1D0 e UG9 COEH 100 00U buteljk od šampanjca refošk. «-——■ za Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk. šampauje, bordeanx. rensko vino, konjak itd. Velika zalega buteljk od pol litra in l1/, litra. Damjane iz stekla opletene. Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vsake vrste. V prodajalnki jesttfin Domenico Noretti Tr«t, ul. Giuaeppe Gatteri £t. 20 vogal ulice Farneto prodaja se po m>Jzmernejšib oao&h sladko: kava, rlž, ziaosl, moka, naravno maslo aarorn in kuhano, vico, i>lvo in likerji v buteljkah iui Speoijaliteta praških in S. DanJ*>lsklh gTi.latl Pcitne voiiljati'e po zmernih oesah. 9 £> • • PRVA IK EDINA T Odprla se je na novo urejena trgovina z sestreljenimi oblekami i: .->,. gospa in otroke. jjl"^5^ BOHIN^O & Co. v ul. dede Torri 2 Palača Oiana (za cerkvijo sv. Ant. novega) f'as garažno solidno iu točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo za obilni obisk. U pisarna v vojaški stvari m knoceBijf>nir«a;i oole itd — Poobla:čena je zawto-pati straniie j»red upravr.iu:i oblantnijam'. Posreduje v unjtežsvnejih slučajih. - R"-Scvanje hitro .n točno U E A D N E URE: Ob delavnikih od 9.-1"^. predp. in 4.-7. pop. Ob ned-ljali in praznikih od 10-12. opol. m [čj m \n\ [H] m \u} ž NOVA MESNICA vampe in osoljeni jeziki. Vse po najzmeruej^ih cenah. Trst, ul. Belvedere 40 Prodaja goveje rneso prve vrste, kakor tudi gra^ko meso, uajiineje telečje in jančje, ko-* Udaiu C. Sovrano ■ n Učni zavoD za deklice, šolske sestre v £rsiu P. Besenghi štev. 6 Izvrstna lega, krasen razged na morje in okolico, čisti zrak, vrl, covo moderno opremljeno __poslopje, električna razsvetljava, kopališče telovadnica. - V s I 1908 09 ae otvori poleg ljudske šo:e lo trgovskega tečaja I. ia II. razr. dekliškega liceja z nemškim učnim jezikom In slovenskim In Italijanskim tecajom rn gospodinjska soia. }Crana in stanovanje mesečno 60 X. Za gojenke, ki so samo čez dan v zavodu 24 X. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 K, licej 16 K, gospodinjska šola 20 K ===== Pouk začne 1. oktobra 1908. ■ Hotel Balkan 70 sob, eiektr. razsvetljava, lift, kopetji Pnčkaj & k 6*1. sne smerne. Hotel Kal kan