Kralj in kraljica zopet v Beogradu. Kralj in kraljica sta se vrnila 4. februarja po večdnevnem in navdušeno pozdravljenem bivanju v Zagrebu ter v okolicijzopet v Beograd. Odhajajoč iz Zagrebafsta Nj. Vel. kralj in kraljica naklonila"x sirotam onih dobrodelnih zavodov, ki sta jih posetila za svojega bivanja v Zagrebu 150.000 Din. Slovesna iuštalacija. V soboto dne 7. februarja je bil v mariborski stolici« slovesno inštaliran kot novi stolni dekan gospod dr. Maks Vraber. 601etnico je slavil te dni pisatelj in župnik F. S. Finžgar; Tudi »Slovenski Gospodar« mu kliče: Slava in v zdravju še na mnoga leta! Grob slovenskega duhovnika na Dn< naju. Dne* 28. januarja je v minoritskem samostanu na Dunaju v 76. letu v Gospodu zaspal č. g. p. Janez Šter« bak, naš rojak od Sv. Lovrenca na Dr. polju. Predlani je obhajal svoj redovni zlati jubilej. Dobro so ga poznali pre< mnogi Slovenci pred in med vojsko; kot navdušen Slovenec je rad vsakemu rojaku pomagal z nasvetom in dejanjem, pa je bil tudi cenjen in ljubljen pri neštetih ui.encih in znancih izmed Nemcev. Celo polstoletje je skoro preživel na Dunaju kot katehet, večkrat gvardijan, župnik itd., zato ni čuda, da je ob zlatem jubileju dobil toliko čestitk iz širne Evrope in še iz Amerike. Zelo je tudi ljubil svojo doma&ijo, Bla« gemu dubovniku bodi tuja zemlja lahka, njegovi lepi duši pa pokoj v Bogu! Sežgati bi se radi dali. Kajpada še le po smrti. Izvršitvi tega namena naj bi služilo društvo »Ogenj«, ki je bilo v četrtek, 5. februarja, ustanovljeno v Mariboru. Ustanovno zborovanje je bilo v hotelu »Pri Zamorcu«. Otvoril ga je g..urednik »Delavske politike« in »Volksstimme« Viktor Eržen. Predsednik zborovanja je bil advokat dr. Reisman. O namenu društva je poročal g. profesor dr. Zavrnik iz Zagreba. Namen društva je agitacija za razširjenje misli o sežiganju mrličev. Želja, ki lebdi pred očmi agitatorjem za to misel, je zgraditev krematorija = zgradbe za sežiganje mrličev. V tej zgradbi bi se po smrti dali spremeniti v pepel. Ko so se navzoči izjavili za ustanovitev podružnice tega društva, je bil izvoljen odbor te podružnice. Odbor je takole sestavljen: predsednik Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske šole v pok.; v odboru so: Adolf Jelen, upravnik »Delavske politike« in »Volksstimme«; urednik Eržen; Dvoršak Kristina, uradnica pri »Zlatorogu«: trgovec s premogom Tinauor; advokat dr. Reisman; Hubert Pelikan, knjigovodja v Ljudski tiskarni; gimnazijski profesor Tcply in dr. Černič, primarij v bolnici in posestnik sanatorija. Pripominjamo, da katoliška Cerkev sežiganje mrličev strogo obsoja ter prepoveduje za tiste, ki se po svoji volji po smrti dajo sežgati, cerkveni pogreb. Pripomniti je tudi treba, da je sežiganje zelo draga stvar. Ali se ne bi ta denar boljše porabil za rešitev bede delavcev, osobito brezposelnih?! Ljudsko štetje v naši državi. Kralj je podpisal zakon o ljudskem štetju, ki bo v prvih dneh meseca aprila po stanju v noči od dne 31. marca na 1. aprila. Ogenj v Mariboru. V noči 6. februarja je izbruhnil ogenj na podstrešju gospodarskega poslopja mesarja in goslil ničarja Ivana Wombeka v Krčevini pri Mariboru. Mariborski gaailci so ogenj pogasili. Težka svinja, Posestnik Jakob Rižner v Bresternici pri Mariboru je zredil 3 leta staro svinjo, ki tehta 450 kilogramov. Prijet tihotapec s saharinom. V Mnr ski Soboti v Jarčevi slaščičarni je bil od orožnikov aretiran tujec, ki je hotcl utihotapiti 15 kg saharina. Za mesto Celje je od vlade dovoljena nemška osnovna šola, Z vodstvom šole je poverjen gospod učitelj Stanko Gradišnik. Neprevidno ravnanje z orožjem. — Radi iieprevidnega ravnanja z orožjem je zadel Franc Vrbnjak iz Ivanjšovskega vrha svojega prijatelja v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v avstrijsko Radgono. Ogenj. Na Svečnico kmalu po polnoči je nastal ogenj v hiši trgovca in krčmarja Zadela v Levcu pri Celju. Gasilci so požar omejili, da je pogorela le streha na hiši in nekaj pohištva. Z nožem v vrat. Na Svečnico sta se sprla v Arji vasi pri Petrovčah lilapec Janez Rejec in dninar Kostevc. Kostevc je zabodel Rejeca z nožem v vrat in so prepeljali težko poškodovanega v celjsko bolnico. * Otvoritev nove ceste. Slovesno je bila otvorjena novozgrajena banovinska cesta Velenje—Sv. Andraž—Polzela. Novo cesto je blagoslovil šentiljski g. župnik Schreiner z nagovorom in ob navzočnosti zastopnikov gospodarskih korporacij in šolske mladine. Vlom v dva šclska zavoda. V noči 5. februarja je bilo vlomljeno v ravnateljevo pisarno gimnazije v Celju. Vlom v ta zavod vlomilcu ni prinesel dostopa v blagajno. V isti noči je bilo vlomIjeno v pisarno upravitelja v okoliški osnovni šoli na Dolgem polju pri Celju. Tudi tukaj ni prišel zločinec na svoj račun. Že pred leti so se vršili vlomi v šolske zavode po mestih. Smrt radi zastrupljenja. Trboveljski rudar Ivan Suhodolčan se je udaril z železom po prstu leve roke. Za malenkostno rano se ni zmenil, a je bila zastrupljena in je plagal ubagi rudar zanemarjenje s smrtjo v bolnici v Trbovljab. Umrli zapušča ženo in otroke. Vola padla iz vlaka. Tovorni vlak je peljal živino za Italijo preko postaje Zagorje ob Savi. Eden vol je padel iz vlaka kmalu za zagorsko postajo in se ubil. Drugi vol je padel pri Kresnicah in ostal živ. Z bikom ni šale. Pri napajanju je ne nadoma razdraženi bik na Svečnico tako obdelal z rogi 781etnega užitkarja Martina Božiča iz Orehovice pri Št. Jerneju na Dolenjskem, da je revež vsled poškodb umrl. Velik vlom. Dne 3. februarja s-o odnesli neznani vlomilci iz trgovine Martina Pečariča v Metliki na Dolenjskem raznega blaga za 70.000 Din. Nad 50 tisoč Din škode je povzrcčil požar posestniku Antonu Gorencu pri Novem mestu. V torek dne 3. februarja zvečer mu je do tal pogorel 16 metrov dolgi skedenj in z njim vred veliko krme, poljsko orodje, trije vozi in sod vina. Rešilec italijanskega gencrala Nobila smrtno ponesrečil, Kakor znano, je ponesrečila italijanska ekspedicija z zrakoplovom »Italija« na povratku s severnega tečaja. Vodja ekspedicije je bil italijanski general Nabile, ki je bival nekaj tednov s par tovariši na plavajoči ledeni plošči. Prvi, ki je izsledil ponesrečene brodolomce, je bil švedski letalec Einar Lundborg, ki je rešil z ledu kot prvega Nobila. Te dni je padel Lundborg z letalom iz višine 45 m na letališču Malmstatt in se tako poškodoval, da je kmalu po nesreči izdihnil. Grozen potres je obiskal zadnje dni otok Nova Zelandija. Nesreča je popolnoma porušila dve mesti in zahtevala nad 1000 človeških žrtev. Koliko pošte dobiva Hindenburg? — Ako bi hotel nemški predsednik Hindenburg prebrati vso pošto, ki je naslovljena nanj, bi imel polne roke dela, Na leto prejme namreč nič manj kakor okrog 100.000 pisem. Vsa pošta pa gr:e skozi roke tajnikov, ki le najvažnejše stvari predlože predsedniku. Pisma so vseh različnih vrst, od prošenj za podporo do projektov, »kako bi se dala rešiti država«. Kje je potovanje po železnici najbolj po ceni? Prometna statistika je ugoto-> vila, kako daleč se je mogoče v vsaki državi peljati po železnici za 1 dolar. Ta seznam zgleda tako-le: za 1 dolar se peljemo po Jugoslaviji v osebnera vlaku 168 km, 146 po Madžarskem, 143 po Belgiji, 138 po Franciji, 136 po Poljskem, 130 po Čeboslovaški, 112 po Avstriji, 105 po Nemčiji ter Rumuniji, 96 po Italiji, 92 po Holandiji, 70 po Svici, 60 po Švedskem. V brzovlaku se peljeS za 1 dolar v Belgiji 143 km, v Francijl 138, _na Poljskem 108, v Holandiji 82, na Čehoslovaškem in v Italiji 85, po Jugoslaviji ter Ogrski 82, po Nemčiji 75, po Avstriji ter Rumuniji 70, v Švici 62 in po Švedskem 40 km. Meteor ažgal skiadišče. V bližini nor veškega mesta Tromso se je užgalo pred kratkem skladišče, ki je bilo last paroplovne družbe. Požar bi ne bil vreden svetovne pozornosti, ako bi ga ne bil povzročil padec meteorja. Meteor od nekaj 100 kg težo je priletel z neba skozi streho stavbe v notrajnast in užgal tamkaj nakopičene predmete. Da priletijo meteorji na zemljo, ni-nič redkega. Da bi pa bil z neba padli kamen povzročil požar, pa je osamljeno dejstvo v zgodovini meteorjev*. Najboljše plačani Ijudjs v Španiji. Neki madridski list je prinesel zelo zanimiv članek o ljudeh, ki so v Spaniji najboljše plačani. Na čelu stoji poznati toreador Kogančo, koji prejema za vsako bikoborbo svoto 27.000 fran kov. Poedina borba traja recimo vsega dve uri, a Kogančo je v teku poslodnje sezone izvršil 17 takšnih borb. In i;ako njegov letni zaslužek doseže 1,900.000 fi-ankov za 140 ur dela. — Za torefdorom pride na vrsto velika gledališka igralka Hirgu z 185.000 frankov na leto Ministrski predsednik general Berenguer dobiva na leto plače 123.000 frankov. — Predsednik vrhovnega sodišča prejema na leto 85.000 frankov, zdravnik Ramon in Kahal dosežejo svoto 58 tisoč frankov, a nogometnik Ivezanda zasluži na leto okoli 55.000 frankov. Strahovito linčanje zamorca. Strahovite smrti je končal v Marvville v Severni Ameriki črnec Ravmond Gun, ki je bil obdolžen in je priznal, da je umoril 191e.no učiteljico Velmo Colter. Pobesnela množica je ugrabila morilca iz avtomobila, v katerem se je peljal v spremstvu orožnika, in ga odvlekla proti šolskemu poslopju. Tamkaj ga je prisilila, da je po lestvi zlezel na vrh strehe, kjer so odstranili nekaj opeke in priklenili žrtev z verigami na strešne tramove. Nato so oblili celo poslopje od znotraj in od zunaj z ga zolinom in ga zažgali. Nad 2000 oseb je bilo zbranih okrog poslopja in opazovalo prizor. Z divjimi kriki so dajali duška svojemu besnemu veselju, ko so plameni dosegli njih žrtev, in kričanje ni ponehalo, dokler niso videli, da je črnec mrtev. Šele ko je bilo celo poslopje kup žerjavice, se je pričela druhal razhajati. Med njimi je bilo več sto žensk. Kake korake bodo oblasti podvzele proti voditeljem dru hali, ni znano. Do zdaj niso še nikakih, dasiravno udeleženci pri linčanjij nič ne prikrivajo svojega čina. Ženski otok. Kapitan Wilson, ki se e vrnil z dolgega potovanja po Tihem )ceanu, pripoveduje, da je otok Rotuna v Fidžijsfci skupini menda edino iensko kraljestvo na svetu. Glavar je .enska in samo ženske smejo postati rtarešine. Na otoku vlada vzoren red. Alkohol je strogo prepovedan in so si (norali Wilsonovi mornarji tolažiti že|o samo s kokosovim mlekom. Moški tia Rotumi nimajo prav za prav nobeifiega posla in nobene skrbi razven za lastno lepoto, si mažejo usta z rdeči|.Oim in si izdelujejo vedno nov nakit j.z školjk ali perja. Za kos mila so poliujali mornarjem zvrhan voz kokosoi.ih orehov. flladnokrvcn mož. V praški kliniki profesorja Schlofferja je ležal neki seijak iz Poboranov. Imel je zastrupljelije krvi na nogi in bolezen se je znattto poslabšala. da so zdravniki začeli misliti na amputacijo. Hoteli so ga prij)raviti na težko operacijo in sam pro_';esor Schloffer je prišel k njegovi postelji ter mu prav previdno sporočil, da mu bodo niorali odrezati levo nogo. Profesor je ob enem vprašal, da li naj to sporoče njegovi rodbini. Na vsesplolino začudenje pa je kmet ostal popolnoma ravnodušen. in je mirno dejal: »Na, kar mora biti, mora biti. Le režite. Domov pa pišite, naj mi dado popraviti samo desni škorenj.« Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« gren iSlce, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, Iagodno, milo iztrebljenje črevesja. Zdravndki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnab. in drogerijah ter špecerijskih trgovinah. ¦ 9 liiliionar v džnngli. Dva amerikanska odvetnika sta opremila veliko ekspedicijo in jo odpoBlala v južno Ameriko v angleški Hon duras. Ekspedicija ima nalogo: Poiskati izginulega posestnika milijonskega premoženja, ki jc izginil pred 18 lcti neznano kam, vendar pa je znano, da nikakor ni mrtev. Gre za gotovega Josipa Martin, ki je zapustil v Memfisu ob Tennes jezeru velikansko premoženje, ki se pomiče po bankah in je znatno naraslo po obrestih. Premoženje je od strani postavnih dedičev nedotakljivo, dokler ne bo i.zstavljeno uradno potrdilo, da je milijo nar res mrtev. Zadnje poročilo o izginulem milijonarju izvira iz Londona leta 1913. Tam se je mudil omenjeni, da bi se pogajal z angleško vlado glede neke plantaže v Honduras. Podal se je nato resmčno v džunglo, a od tedaj ga ni videl nikdo več. V New-Orleansu so bili prepričani, da je v divjini smrtno ponesrečil. Pred kratkem so dognali, da so ga videli v Quinto Roo, v zelo zakotnem okraju Mehike. Postal je čudak, ki noče imeti nobenih stikov z belokožci in se rajši podi po džunglah, nego bi se vozil v avtomobilu po velemestih. Ako so resnična poročila o njem, ki so zbrana v glavnem mestu Mehike, vzdržuje pobegli milijonar v džungli majhen indijanski harem, kjer vlada v pragozdu kakor kak kralj. Beli kulturi se je odtujil toliko, da je popolnoma prevzel navade tamošnjih domačinov. Njegovi beli spremljevalci, ki so mu bili sledili v džunglo, so že vsi pomrli. r Ekspedicija bo sedaj poskusila, izslediti milijonarja in ga pregovoriti na povrnitev, ali pa ga pripraviti do odstopa premoženja v korist sorodnikom. Kak uspeh bo rodilo podjetje, bomo po vrnitvi ekspedicije poročali. tSIika z otoka Nova Zelandija, katerega je cbiskal zadnje dni grozen potres. Ka slikl vidimo kipeče vroče vrelce, katere občudujejo kot naravuo čudo. Največje nemško lctalo »Do X« na potn iz Evrope v Ameriko. Dne 31. januarja se je dvignil po požaru popravljeni aeroplan v Lisaboni v ziak in pristal pri poletu v Aiaeriko na otokn Madeira, kjei zcpet popravljajo poškod« be in nedcstatke. Upor proti angleški oblasti v Burmi v Indiji. Slika nam kaže angleSko koIO"; nijalno infanteriio. ki čaka v avtomobiln na jDOveUe Z& napA4,