Reduccidn 7 Adminietracičn C. RAMON USTA 5153 T. A. 50 - 5502 Ba. Aires ★ NAROČNINA: Za eno leto * 8— Za pol Uta * S— Za inozemstvo 2 Dolarja Poaamezna Jtev. 20 cta. mm 78 j 1 *> REGISTRO NACIONAL INTELBCTU AL DE LA PROPIEDAD No. 226027 (LA VOZ E S LOV EN A) PERIODIOO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAI) ESLOVENA (YTGOESLAVA) PARA TODA SUD AMERICA - ORGANO DE LA SOCIEDAD YUGOESLAVA "IIOGAIl POPULAR E8LOVENO” IJ5TO (AnO) III. HUENOS AIRES, 7 1)E E N ERO (JANUARJA) \, . FRANQUEO PAGADO Concesi6n N* 3159 TARIFA REDUCIDA CoooosI6n N* 1551 «*P Se deben permitir nuestros festivale s Todos nuestros compatriotas ya se han acostumbrado a que los festi-v&les que programan nuestras Sociedades en sus locales propios, sean prohi-bidos en una forma sistematica y sin ninguna clase de explicaciones. Es eate un fenomeno que sufren todas las sociedades de la Colectividad Eslava que se hallan adheridas a la “Union Eslava”. Asi pues, por el solo hecho de estar adheridos al organismo que agrupa a todos nuestros her-manos de raza, al organismo que nos representa y nos defiende. que man-tiene bien alta la bandera de la lucha por la Paz, que impulsa el conoci-miento de nuestras Patrias de origen, realizando una importante labor cul-tural apreciada por todos nuestros hermanos, se nos castiga con la supre-aion de una importante fuente de ingresos, que nuestras sociedades nece-sitan para su subsistencia. Como si esto no bastara, los grupos reaccionarios que acrecienta^ su num-aro con la inmigracion, tienen amplia libertad para organizarse v realizar toda clase de actos. Esto, indudablemente, atenta contra las buenas relaciones de la Rep. Argentina con nuestras Patrias de origen. Por el solo hecho de estar organizados, para asi defender mejor nuestra situacion economica, impulsar el mutualismo, difundir nuestra cultura entre nuestros compatriotas, haciendoles conocer mejor sus hombres de le tras, de arte y de ciencias’, se nos pone ante la disyuntiva de sufrir la situacion im-puesta o bien negar nuestro origen, desafiliandonos de la “Union Eslava’’, para obtener lo que tan insistentemente hemos soliictado: la realizacion de huestros actos culturales y artisticos a los cuales nuestros compatriotas son tan afectos. Esta presion es inadmisible, nadie puede NEGAR su origen o su raza, aunque lo qoiera; lo que se puede hacer es RENEGAR de el, de su idioma, de su familia, de sus ideas, de su raza. Seria interesante conocer la reaccion de los ciudadanos argentinos a quienes se les pusiera en la situacion en que se nos ha puesto a noostros. <,Q,ue dirian los ciudadanos moralmente sanos? Indudablemente, lo mismo que nosotros- Que no se puede cambiar el patrimonio moral por un plato de lentejas. Los Eslavos, en su casi totalidad (se calcula en mas de medio millon 'os fesidentes en la Republica Argentina) han hecho mucho por esta su segunda Patria, con su trabajo constante y diario en talleres, fabricas, plantaciones, hospitales y oficinas, etc. Han dado sus hijos a la Patria adoptiva y engrandeciendo con su robustez moral y fisica a' Pueblo Argentino, crisol de razas. Y aun continuan hacien-dolo y lo haran hasta terminar sus dias en el regazo de esta tierra generosa. Lo menos que se les debe otorgar, en reconocimiento de esta labor inne-g&ble, es la libertad de constituir sus sociedades y sostenerlas con los actos culturales y artisticos a cuyo fin ellas estan destinadas. Tenemos derecho a ello, puesto que nos lo otorga 'a Constitucion Nacional en su articulo 14. Que mediten aquellos que pueden solucionar esta situacion. expuesta francamente, ya que no se trata de exigir, sino de otorgar, en reconocimiento del desinteres con que nuestros compatriotas y hermanos laboran diaria-niente, en pro del conocimiento mutuo de nuestros Pueblos. A pesar de todo debemos nuestro reconocimiento a las autoridades na-cionales por las facilidades que nos han dado para las Campanas de Ayuda a nuestras Patrias de origen, hecho que no debemos ocultar. Si necesaria ha sido esta ajruda material y apoyo moral a nuestros Pue-blos, necesarias nos son a nosotros nuestras Sociedades para nuestra vida cultural y mutualista para cuyo fin han sido constituidas. Asi pues, falta la ultima palabra. MEDNARODNE VESTI GRČIJA Grški narod na poti k svobodi Vse kapitalistično časopisje se trudi na vse mogoče načine prikazati čita-teljem grške dogodke v nepravi luči. Tako n. pr.: Borba grškega naroda za osvoboditev in vpostavitev Svobodne demokratske Grčije, kakor tudi vse kar je v zvezi z isto je kratko malo označeno kot navadno tolovajsko delo, ki ga vodijo komunisti. Vsi' reakcionarni ukrepi, smrtne obsodbe, aretacije v masah, prepoved in zaplenitev opozicijonalnih časopisov in tiskaren, vse to je po mnenju reakcionarnega časopisja nekako upravičeno. Ne laži-propagarula, ne krvavi zakoni ne bodo zaustavili borbe junaškega naroda, kateri pod spretnim vodstvom generala Markota, polagoma in sigurno utira pot k svobodi. Proglasitev nove demokratične vlade na osvobojenem ozemlju in skoraj gotovo priznanje iste od sosednjih vlad povzroča Angležem in Amerikancem precejšnje skrbi, kar nam zopet dokazuje kakšne vrste demokracijo hočejo in branijo oni. * ROMUNIJA Proglasitev “Ljudske republike” V predzadnji št. “Slov. Glasa” smo poročali o reorganizaciji romunske vlade, danes z radostjo poročamo o rojstvu nove demokratične republike, kar znači nov korak na potu do popolnega zbližanja narodov na Balkanu, kakor tudi do Balkanske Federacije. Kralj Mihael je uvidel, da proti volji naroda ni mogoče vladati, zato pa je dne 30. decembra odstopil. Na koncu svojega govora je rekel: “Ljudstvu Romunije dajam popolno novega svobodo naj si izbere način vladanja kot si želi.” Churehil in Bevin sta nagovarjala kralja naj vztraja in obdrži kraljestvo, toda ta, uvidevši, da se mu maje pod nogami, je pravočasno odšel. * ITALIJA Odobrena Nova Ustava Po daljših pripravah dne 22. dec. lanskega leta je bila odobrena nova Ustava, v kateri je označena Italija kot demokratična republika. Za Ustavo je bilo oddanih 453 glasov, proti pa 62. Zadnji so monarhisti in fašisti in kot taki je razumljivo, da so glasovali proti. Italija ima danes novo Ustavo, kar je velikega pomena za nadaljni razvoj republike, vsekakor pa je važnejše kako bo ta ustava v praksi tolmačena. Začetni korak je bil napravljen in za vse ostalo bo pa znalo skrbeti italijansko delovno ljudstvo. * Levičarske stranke, ki niso zastopane v sedanji vladi so ustanovile “Ljudsko demokratično fronto, za mir in svobodo ter rešitev Italije pred neofašiz-mom.” * Bivši kralj Viktor Emanuel je umrl v starosti 78 let. dne 28. dee. v Aleksandriji (Egipt), kamor je odšel leta 1946. ko je oddal kraljestvo sinu. * RUSIJA. Dne 27. dee. je bila podpisana trgovska pogodba med Sov. Rusijo in Anglijo. Rusija bo dala do mesoca sept. 750.000 ton žita Angliji, za kar bo ta dala Rusiji raznovrstne stroje. ODPOTOVALO JE V JUŽNO AMERIKO 1.092 UBEŽNIKOV IZ RAZNIH EVROPSKIH DRŽAV ki so do danes čakali rešitve v raznih italijanskih taboriščih. Zatajili in izdali so svojo domovino in morajo po sve- Kakor poročajo se je dne 1. januarja v Neapelju vkrcalo na parnih “Santa 'Cruz” 1.092 ubežnikov iz raznih evropskih držav. Med njimi je tudi 300 Hrvatov, 280 Slovencev in 17 Srbov. Skoraj vsi so namenjeni v Argentino iri pripravljeni delati vsakovrstno ^elo; ki se jim bo nudilo. To so skupine ustašev in četnikov, tu, ker za te ni več kruha v domovini in strah pred zasluženo kaznijo jih žene po setu. Verske organizacije jim bodo tu nudile prvo pomoč ter jim poskrbele zaposlitev. VRNILA SE JE SKUPINA NAŠIH IZSELJENCEV IZ WESTFALUE i 23. avgusta je prispela z vlakom na Jesenice nova skupina naših izseljencev iz Westfalije. Razen westfalskih izseljencev se je z istim transportom vrnilo v domovino število jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Večina izseljencev je odšla v tujino že kmalu po prvi svetovni vojni. Živeli so v tujini zelo težko življenje in so tja morali oditi, ker jim je predvojna domovina dajala premalo zaslužka. Fašistični elementi so jih poskušali na vse načine odvrniti od odločitve, da se vrnejo domov. Posebno strupena je bila ta propaganda v taboriščih za vojne ujetnike. Vendar pa ni imela med našimi izseljenci nikakih posebnih uspehov. In sedaj se vračajo. Četudi so delali po raznih rudnikih in tovarnah, jih je vendarle družilo eno: skupno trpljenje, skupno garanje za interese tujih kapitalistov. Mnogi so se že vrnili domov, toda še vedno jih je veliko, ki si žele povratka. Domovina jih bo sprejela kot svoje sinove in tudi kot dragoceno pomoč pri izvedbi Petletnega plana. V GORICI PREGANJAJO ČLANE DEMOKRATIČNE FRONTE Italijanske policijsko oblasti v Gorici s« zadnji čas zelo zanimajo za člane Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki so jih pričeli pregan,jati. Pri tem se poslužujejo raznih razvpitih ter izdajalskih beguncev, ki so svoj čas hlapčevali fašizmu, in ki so se pred narodno svobodo zatekli v Gorico. Tako se je zgodilo, da je begunec Stanko Pelicon iz Rihemberga aretiral t neki gorlški trgovini 70 letnega upokojenega slovenskega učitelja Ivana Makaroviča, ki je prišel k trgovki Trampuš in jo povabil naj podpiše pristopno izjavo ta vpis v Demokratično fronto Slovencev t Italiji. Starčka so odpeljali na policijo in ga vrgli v celico, kjer je na golih tleh prebil vso noč. čuditi se je tem dogodkom, saj je Demokratična fronta Slovencev v Italiji priznana kot zakonita politična organizacija poštenega slovenskega demokratičnega delovnega ljudstva. pravil je ti' članstvo enoglasno sprejelo in odobrilo. Prešlo sc je na četrto točko dnevnega reda. t. j. volitev odbora SLOVENSKEGA DJPDSKEGA DOMA. Predstavljeni no bili kandidati, katere so posamezna društva predlagala. Čeprav je vsak imel pravico predlagati nove kandidate lahko potrdimo, da so bili predstavljeni skoraj enoglasno sprejeti. V širši reprezentativni odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: Viktor Černič, Vinko Batagelj, Metod Kralj, Ivan Pečenko (oče), Alojz Ušaj, Emil Semolič, Jože Vižintin, iMrko Ščurk, Hektor Jekše, Alojz Lukežič, Marij Medvešček, Franc Kovač, Slavko Turk, Štefan Lipičar, Albert Beltram, Ivan Makuc, Gašpar štabar, Friderik Vinkler, Andrej Božič, Karel Kaluža, Franc Vouk, Vilibald Stan ta, Henrik Šuligoj, Franc Juren in Mihael Križnič. Vršil«* so se nadalje tajne volitve predsednika, tajnika in blagajnika. Med časom, ko je volilna komisija venski narod zavedal, d« mora dali od sebe vaN, da si zagotovi v tem usodnem času obstoj in rzvitek Slovencev kot narod. Iz tega občutja usodne povezanosti »o se našle v skupni borbi vse pozitivne sile našega naroda. Tako so se združili vsi dobronamerni Slovenci v močno fronto v borbi za obstoj slovenskega naroda — v Osvobodilno Fronto slovenskega naroda. Ta f»otreba skupnega boja je bila že od vsega začetka tako močna, da je bila stvorjena Osvobodilna Fronta komaj teden dni po sovražni okupaciji. S tem je slovenski narod mnogo doprinesel in se vključil v osvobodilni boj jugoslovanskih narodov pod vodstvom našega maršala Tita. Ta borbena združitev se je Izkazala pred zgodovino kot edino pravilna pot. Vedno večje množice Slovencev so se uključevale v organizirano borbo, sila Osvobodilne Fronte je naraščala kot lavina ter j« v kratkem zajela vse Slovence, tostran in onstran krivičnih meja. Tako j« započel organizirano borbo Slovenski narod kot celota, ustvaril si je k Občni zbor in združitev naših društev v enotno društvo SLOVENSKI LJUDSKI DOM sta dokazala, da je v našem organiziranem izseljenstvu zmagala zdrava misel SLOGE in pravega BRATSTVA četa Pirca. Rekel je: “Pozdravljam novo organizacijo SLOVENSKI LJUDSKI IX)M. Korak, katerega .ste napravili danes bo ostal zabeležen v zgodovini našega izseljeništva. V ponos bo naai vsem, ko bodo v naši domovini čitali, da so se združila naša slovenska društva v Argentini ter da se je ustanovil SIjOVENSKI LJUDSKr DOM. To je dokaz, da tudi vi posnemate delovanje tovarišev v naši novi domovini Jugoslaviji.” Nadalje je omenil o Prvi Jugoslovanski Konferenci in o Kongresu Udruže-nja Svobodne Jugoslavije, na katerih se je začrtalo delovanje naše naselbine. Dodal je pri tem: “Velik in zelo važen korak k temu so napravila slovenska društva, bi so na ta način izpolnila resolucije naših Kongresov in Konference.” Priporočal je, da se v naprej ojači naš“ delovanje na kulturnem polju, kakor tudi v smislu vzajemne pomoči. K^kel je tudi: “Do danes niste dosegli v vaših društvih uspehe, kater« ste si želeli, ker vaše moči so bile raztresene. Toda od danes naprej, z današnjo združitvijo bodete premagali vse ovire in težkoče ter tako visoko dvignili raven kulture našega izselje* ništva.” Omenil je tudi: “Zadnja leta ste tu-di naleteli na gotove finančne tejjkočc, ker priskočili ste na pomoč svojemu narodu v domovini. Ker se pa danes naša domovina F.L.R.J. ekonomsko dviga, danes ne potrebuje toč vaše finančne pomoči. Zato pa bodete v naprej delali in si pomagali, da dvignet« DOM°J’’Čite SmVEN>SKf LJUDSKT Zaključil je. “Želim vam največjega uspeha in napredka na kulturnem in gospodarskem polju.' ’ lov. Soldatic je bil med govorom večkrat pretrgan z burnimi aplavzi, hnako tudi vsi prejšnji govorniki so zeli veliko odobravanje od strani prisotnega članstva. Moramo tudi omeniti, da med občnim zborom je prihajalo vedno večje število članstva, tako da ob zaključku je bilo prisotno okrog 600 članov in članic. Zaključil je občni zbor novoizvoljeni predsednik tov. eSmolič, ki je rekeC Do danes smo mnogo delali in dosegli smo tisto, po čemur smo stremeli in o je, združitev Slovencev v Republiki Argentini.” Kar je tudi važno, da moramo časti-uiti nasemn zavednemu članstvu da je oben, zbor potekel v najlepšem redu. Nobeden m dvignil brezpomembnih po-. ’^S1 80 disciplinirano vedli in oTnbrili PmJ,°S m VHi enoglasno Zapustili smo prostore Slovenskega Ljudskega Doma v Sim bronu in na obrazu vseh se je opazila radost in zadovoljstvo, ker ta dan smo postali vsi pravi tovariši, ki ni je sile, da bi na« vec razcepila. Zmagala sta med našim članstvom zdrav razum in pravo bratstvo |n zato bomo delali skupno za dobrobit naše naselbine. Kakor je bilo javljeno v zadnji številki SLOVENSKEGA GLASA, vršil sije redni občni zbor, in sicer v nedeljo, dne 21. decembra v prostorih bivšega Gospodarskega Podpornega Društva Slovencev, ulica-Simbron f)148. Da bi pri tein ne naleteli na kateresibodi ovire, je ta občni zbor sklicalo prej omenjeno društvo in vabljeni so bili tudi vsi ostalih naših društev vključenih v Slovenskem Svetu. Med našim članstvom, posebno pa med voditelji je vladalo že prej veliko zanimanje za ta zgodovinski občni zbor. ter želja vseh je bila. da se ta dan, po sklepu Konvencije naših društev, združi vse naše sile v izseljeništvu, uniči pečate posameznih društev ter ustanovi novo in močno organizacijo SLOVENSKI LJUDSKI DOM. Naša in vseli zavednih Slovencev želja se je izpolnila in dosegli smo naše cilje. Ob napovedani uri so se pričeli zbirati v Simbronu člani in članice bivših naših društev in sicer Gosp. Podp. Dr. Slovencev, I). K. I). Ljudski Oder. Slovenskega Doma. Ivana Cankarja in I'druženje Svobodnim Jugoslavija -Slovenski odsek. Ob 16.30 uri je tov. Ivan Pečenko (oče), predsednik bivšega G.P.D.S. otvoril občni zbor v prisotnosti 280 članov in članic. Občnemu zboru so med drugimi prisostvovali tudi zastopniki INislaništva F.L.R.J. tov. Dalibor Soldat ič in tov. Karlo Žagar, tov. Mikuličič, predsednik Osrednjega Jugoslovanskega Sveta in tov. Peter Zanotič, tajnik istega ter tov. Poparela predsednik l’.S.J. in razni drugi zastopniki. Tov. Pečenko je pozdravil vse navzoče in zastopnike našega poslaništva, katere je tudi članstvo pozdravilo z burnimi ovacijami. Nadalje je omenil važen pomen občnega zbora in rekel: “Z današnjim občnim zborom je Slovenski Svet dokončal svojo nalogo, ter uresničil je željo naše slovenske naselbine, katera je: združitev vseh naših društev v eno samo in močno organizacijo SLOVENSKI LJUDSKI DOM.” (Veliko odobravanje z aplavzi). Nadaljeval je: “Smo preprosti delavci in hočemo gojiti kulturo med nami in našimi otroci, kulturo katero potrebujemo in si za dosego naših ciljev utrgamo potrebne ure spanja. S tem je tudi naša želja prispevati k napredku naše domovine F.L.R.J. in gostoljubne Argentine. Nadalje je tov. Pečenko predlagal volitev omizja, katero so na njegov predlog zasedli tovariši Slovenskega Sveta. Za predsdenika omizja je članstvo enoglasno sprejelo tov.. Semoliča. Enako tudi tov. F. Cotič in S. Komavli, kot zapisnikarja. Tov. Semolič se je zahvalil za dodeljeno mesto in povdaril, da je z današnjim občnim zborom Slovenski Svet le izpolnil svojo dolžnost, katero imu je članstvo poverilo na Konvenciji naših društev, dne 19. in ‘20. aprila t. 1. Nadalje je tov. Ščurk dal poročilo Slovenskega Sveta. (v'italo se je nadalje pripravljena pravila, katera so bila že prej izročena odborom posameznih društev v pretres. S posebnimi ovacijami je bil sprejet člen T, ki se glasi: Ime te enotne organizacije je: Jugoslovansko Društvo “SLOVENSKI LJUDSKI DOM”, Po čitanju 1 Navzoče članstvo ob pričetku občnega zbora. vršila štetje glasov, je tov. Peter Za-1 tem poboje zmage, ker narod ki se r.druie-netič v imenu Osrednjega Jugoslovan- i n° bori ui dosego pravičnih ciljev mora skega Sveta pozdravil navzoče elane in ’ *magatl — in je tudi /.mana!, članice. Med drugim je tudi rekel : i Ta enotnost Slovencev se je po zmagi Slovenci, ki tvorijo našo bratsko veli- s,‘ bolj utrdila, ta enotnost vodi Slovenski narod preko bori** /.a petletni plan, bolji bodočnosti nasproti. Tudi vi Slovenci, ki živite v gostoljubni Republiki Argentini ste si z dosego enotnosti zagotovili |M>Roje za činiboljfii napredek. Zato mi je drago, da vam moreni ob tej priliki čestitati ter izrazititi želje največjega napredka slovenske in jugoslovanske skupnosti v Argentini. V tem času je volilna komisija dovršila svjo nalogo in javila izzid glasovanja. Izvoljeni so bili sledeči tovariši: Predsednik Emil Semolič, tajnik Jože Vižintin in blagajnik Vinko Batagelj. Izvoljene tovariše so naši člani in članice pozdravili z burnimi aplavzi. Tov. E. Semolič se je zahvalil prisotnim, da mu s tako velikim zaupanjem poverijo tako častno mesto, t. j. predsednika nove organizacije. Proglasil je na to naše edino Slovensko društvo: SLOVENSKI IjJUDSKI DOM. Izpregovoril je na to tov. Dalibor Soldatic par besed in je najprvo pozdravil vse prisotne v imenu našega Ministra F.L.R.J, General Majorja Fran- ko skupino narodov, so danes ponovno dali vzgled naši jugoslovanski naselbini v Argentini s tem, da so združili do danes obstoječa društva in ustanovili SLOVENSKI LJUDSKI DOM. Ta nezrušljiva združitev mora biti vedno več ojačena. Je mnogo naših rojakov, ki niso še do danes organizirani. Posebno je teh mnogo v notranjosti, katere bo treba poiskati, da se priključijo novo ustanovljeni organizaciji." Končal je: “V imenu osrednjega Jugoslovanskega Sveta v Argentini želim Vam najboljši uspeh.” (Govornik je žel veliko odobravanje). Prosil je za besedo tov. Žagar Karlo, zastopnik Poslaništva F.L.R.J.. ki je najprvo pozdravil navzoče in nato rekel : dastltara ram ob priliki združitve vaših druSter v močno enotno organizacijo. Verjamem, rta vam je na tej poti mnogo pomagal vzgled aase ožje domovine Slovenije.1 Takoj po okupaciji Jugo* lav ij» m j« »lo- electrichjad y plomeria JOSK RABAJf BacaaMat 11M Ba«m Air«* Proglas Odbora Slovenskega Ljudskega Doma DRAGI SLOVENSKI IZSELJENCI V ARGENTINI! Obstoječa slovenska društva v Buenos Airesu: D.K.D. Ljudski Oder, Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev, Društvo Slovenski Dom, Društvo “Ivan Cankar” in Udruženje Svobodna Jugoslavija - Slovenski Odbor, učlanjena v Slovenskem Svetu, so na občnem zboru, dne 21. DECEMBRA 1947, ustanovila enotno društvo: SLOVENSKI LJUDSKI DOM. S tem zgodovinskim korakom je bila izpolnjena želja slovenskih izseljencev, ki so vedno in posebno še v zadnjem povojnem času hrepeneli po enotnosti. Da se je ta važen zgodovinski dogodek izvršil, gre naše iskreno priznanje in najtoplejša zahvala Slovenskemu Svetu in tehnični komisiji, ki so se Ustanovile dne 27. julija 1946 z namenom, da se razčisti vsako meddruštveno nesoglasje ter pripravi temelje za moralno in materialno združitev, ki je bila Proglašena na prvi Slovenski Konvenciji, sklicani potom Slovenskega Sveta, dne 19. in 20. aprila 1947. Tudi gre naše priznanje SLOVENSKEMU GLASU, ki je bil in je še vedno pravi tolmač problemov našega izseljeništva. V svojih stolpcih je vedno točno obveščal o vsakem društvenem gibanju, kakor tudi apeliral in zahteval enotnost jugoslovanskega, kakor tudi vsega slovanskega naroda. Delo, katero si je Slovenski Svet začrtal ni bilo lahko, a nezlomljiva yolja in trdno prepričanje, da vestno dovrši dano mu nalogo, je vplivalo na naše aktivne moči in jim vzbujalo pogum, da po vzgledu naših bratov Titove Jugoslavije z uspehom izvršijo začrtano delo. Dne 21. decembra je torej Slo-yenski Svet dovršil svojo zgodovinsko misijo z ustanovitvijo enotnega društva SLOVENSKI LJUDSKI DOM, ki bo pravi temelj za širše razvijanje kulturnih, socijalnih in fizkulturnih panog. SLOVENSKI LJUDSKI DOM bo kot federativna enota sestavni del Osrednjega Jugoslovanskega Sveta in bo vodil in izvrševal v pravi enakopravnosti širše avtonomije vsa važnejša vprašanja slovenske naselbine, za čimvišji podvig jugoslovanske skupnosti. Rojaki Slovenci! Naša upravičena želja po edinstvu je izpolnjena. Strnišo in ojačimo naše vrste ter z vsemi močmi podprimo novo ustanovljen SLOVENSKI LJUDSKI DOM. Vrata SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA so široko odprta vsakemu poštenemu Slovencu, da pristopi v novo društvo in da v tem ustvarimo pravo skupno družino, mirnega in naprednega sožitja slovenske naselbine v okvirju Jugoslovanske enote in bratske kolektivnosti v tej gostoljubni zemlji Republike Argentine. Delo, ki stoji pred nami bo zahtevalo velikega požrtvovanja, a smo trdno prepričani, da z zavestjo in dobro voljo dovršimo dano nam nalogo in na ta način povzdignemo našo kulturno raven, kakor tudi, da širimo in si zagotovimo med nami vzajemno pomoč. Skrbeti moramo, da naši rojaki Udobij o potrebno pomoč v kritičnih časih svojega obstoja. Slovenska žena! Ti, ki s tvojo materinsko dolžnostjo udano prenašaš s tvojim- prirojenim čutom družinsko življenje, te kličemo, da pristopiš v Vrste naprednih žena, ki danes z enakimi dolžnostmi in pravicami skrbijo in sodelujejo v vseh panogah za podvig in čimboljši dobrobit. Pristopi v kolektivno družino SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA, da s tvojo priznano Požrtvovalnostjo pripomoreš pri društvenem delovanju za naš dobrobit. Tvoje Sodelovanje bo najboljši vzgled za naš mladi rod za katerega smo upostavili enoten dom, kjer naj bi našel potrebno kulturno vzgojo v vseh ozirih javnega delovanja. Slovenska mladina! SLOVENSKI LJUDSKI DOM te iskreno pozdravlja ter ti odkrito prizna, da si s tvojim zdravim pojmovanjem doprinesla tvoj del k enotnosti. Vse kar smo skupnega do danes zgradili, ti poklanjamo, da si v SLOVENSKEM LJUDSKEM DOMU dogradiš še ono kar nujno potrebuješ. V tem oziru ti bomo na razpolago z vsemi našimi močmi, da dosežeš "oljše pogoje za tvoj kulturni, socijalni in fizkulturni razvoj. Da dosežeš tvoje cilje in da se uresničijo tvoje želje, je neobhodno potrebno, da se z iskreno ljubeznijo in zavestno disciplino poglobiš v društveno delovanje. Moraš si razviti tvoje kulturno obzorje do višine naprednega Ustvarjanja, ki ti bo v pravo podlago za širši zalet splošnega delovanja v sPlošni strukturi slovenskega ter jugoslovanskega kolektivnega napredka. t Slovenska mladina mora biti nezlomljiva udarna brigada našega SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA. Rojaki! Z združenimi močmi in v skupnem zaletu vseh naših aktivnih ^°či, spojenimi z nadebudno mladino, stopimo v dobo vsporednega ustvar-lanja za vsesplošen napredek Slovenske naselbine. Tovariši in tovarišice! Ponovno vas kličemo, da pristopite v naše vrste, ;° je kot člani SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA, da doprinesete z vašo ®-aPredno zavestjo vaš del, da dogradimo pravi SLOVENSKI LJUDSKI 9®®’ ki bo imel pod svojo streho cvet neprednih, poštenih in iskrenih sinov a®ega hrabrega slovenskega naroda. Odbor, izvoljen na ustanovnem občnem zboru se vsemu članstvu zahva-luje za zaupanje, katero ste mu izkazali. Slovesno se obveže, da bo dal vse ®v°je moči, da čimboljše in pravilno dovrši dano mu nalogo. Sprejel bo od clanstva vsako zdravo in konstruktivno kritiko in nasvete, katere bo rade-voljn0 in s priznanjem upošteval. Zavrnili bomo vsaka prazna natolcevanja, 1 bi škodovala društvenemu ugledu ter postopali bomo proti vsaki razdiralni gonji s katero bi hoteli škodovati ugledu ali napredku SLOVENSKEGA Ljudskega doma. V Buenos Airesu. 30. decembra 1947. SOLICITADA La Comision Directiva de la Sociedad Yugoslava “Slovenski Ljudski Dom” ha recibido- con fecha 22 de diciembre de 1947, la siguiente carta de la Sociedad Yuogoslava Eslovena de Socorros Mutuos, con sede en la calle Centenera N" 2249: Senores componentes del Consejo Esloveno: Les comunicamos que la Comision de la Sociedad Yugoslava Eslovena de Socorros Mutuos ha resuelto retirar la figuracion de su nombre en la subdi-reccion del periodico “Slovenski Glas” pues nuestros estatutos no nos per-miten militar en politica. Les saludan muy atte. Francisco Uršič Franc Petrovčič Secretario Presidente Ante In situacion planteada por la Comision Directiva de la aludida So-eiedad, la Comision Directiva del “Slovenski Ljudski Dom” publiea el siguiente : COMUNICADO DE LA COMISION DIRECTIVA DEL “SLOVENSKI LJUDSKI DOM” A todos nuestros compatriotas, a la opinion publiea en general: Ante la situacion planteada por el retiro de la Sociedad Yugoslava Eslovena de Socorros Mutuos, sita en Centenera 2249, de esta Capital, del periodico “Slovenski Glas”, dispuesto por su Comision Directiva y comunicado al Consejo Esloveno por carta certificada de fecha 22 de diciembre ppdo., la Comision Directiva del “Slovenski Ljudski Dom” se ve en la necesidad de ma-nifestar a todos los compatriotas y a la opinion publiea en general, lo siguiente : 1' La Sociedad Yugoslava “Slovenski Ljudski Dom”, como continuado-ra del Consejo Esloveno, es la propietaria del periodico “Slovenski Glas”. 2? Que en tal condicion imprime al periodico el caracter de organo infor-mativo y de educacion para cuya condicion ha sido creado. siendo su unica mision la de mantener despierta nuestra cultura nacional entre nuestros compatriotas residentes en esta tierra hospitalaria. 3? Que las Sociedades que integraban el Consejo Esloveno nunca han sido entidades de caracter politico, y por lo tanto el actual ‘ ‘ Slovenski Ljudski Dom”, entidad que surgio de la fusion moral y material de las mismas, es una sociedad apolitica, y su fin es el de impulsar la cultura. el mutualismo, el de-porte y todo lo que signifique actividad societaria sana entre nuestros compatriotas. POR TODAS LAS RAZONES PRECEDENTEMENTE EXPUESTAS, LA COMISION DIRECTIVA DEL “SLOVENSKI LJUDSKI DOM” RECHAZA ENERGICAMENTE LOS TERMINOS DE LA CARTA DE “SAMOPOMOČ SLOVENCEV” EN LA QUE SE NOS ACUSA DE MILITANCIA POLITICA. Buenos Aires, enero 5 de 1948. Jose Vižintin Emilio Semolič Secretario Presidente JOSIP VIŽINTIN t. č. tajnik EMIL SEMOLIČ t. č. predsednik LA SOCIEDAD YUGOSLAVA DE SOCORROS MUTUOS COLOCARA LA PIEDRA FUNDAMENTAL DE SU FUTURO GRAN EDIFICIO SOCIAL El domingo 11 de enero proximo a las 10 horas, se llevara a cabo un aeto trascendental, para la historia de nuestra colectividad y marcara a no ^ dudarlo, uno de los pasos mas importantes hacia la consolidacion de la unidad de los vugoslavos en esta generosa tierra. Las autoridades de la prestigiosa Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos, no han querido estar ajenas al esfuerzo que se realiza en nuestra colonia para colocarse en el nivel a que es aereedora, dentro de las actividades mu-tualistas, sociales y culturales. Por eso no han permanecido inaetivos los di-rigentes de dicha entidad, y tras de adquirir el terreno lindero a la actual sede social, trabajan activamente para llevar a buen exito la construccion del futuro Gran Edificio Social, que se proyecta levantar sobre el existente y el terreno comprado. Como primer medida, han resuelto colocar la Piedra Fundamental en el lugar en que se levantara el futuro local social. Este aeto que tendra lugar en la fecha ya senalada, cuenta desde ya con el auspicio de S. E. el Senor Enviado Extraordinario y Ministro Plenipotenciario de la Republica Federa-tiva Popular Yugoeslava, General Mayor FRANCE PIRC, quien ademas lo prestigiara con su presencia. No dudamos que el aeto contara con una numerosa afluencia de conna-cionales, que testimoniaran de esa manera su adhesion a las autoridades de la Sociedad Yugoslava de S. M., que han demostrado hallarse animadas del nue-vo espiritu de progreso, que se han impuesto todos aquellos que no han olvi-dado que sod hijos de la heroica Yugoslavia. G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA Med goTqmi v viSini 1000 m. ODPRT CELO LETO, Prevozno Podjetje "GORICA" M At j h Franc \ Villarroel 1476 U. T. 54-5172 Ferdinand Cotič Trgovina z železnino Lope de Vega 2989 U. T. 50-1383 Vesti iz Organizacij POSLOVITEV V D.K.D. LJUDSKI ODER Odbor in članstvo Ljudskega odra je pripravilo dne 20. dec. poslovilen večer v društvenih prostorih. Vršilo se je to dan pred občnim zborom in na ta način proslavili razpust društva, oziroma imena Ljudskega odra ob priliki združitve naših društev v Slovenski Ljudski Dom. Vršil se je v ta namen “lunch”, katerega se je udeležilo veliko število članov in članic. S tem dnevom je torej prenehalo ime D. K. D. Ljudski oder, katero ostane v bodoče le v zgodovini našega izseljeniškega delovanja. Ob tej priliki se je članstvo spomnilo tudi Slovenskega Glasa in tov. Karlo Mermolja je nabral za tiskovni sklad lista $ 68. IZ SREBRNICEVEGA ODBORA Dne 16. nov. 1947* na seji širšega odbora se Je formalno zaključilo delovanje omenjenega odbora, kjer se je med drugim sklenilo odposlati denar na pristojno mesto, kar se je že naslednje dni izvršilo. Istočasno se je pooblastilo tov. Valentina Černe, kateri se je vrnil v domovino, da nese na skupen grob Jožeta Srebrniča in drugih partizanov cvetje z rudečim trakom ,ki je nosil napis: Padlim partizanom — Zavedni Solkanci v Argentini. . .Po pregledu nabiralnih pol je bil sestavljen račun, ki znaša nabranega denarja: Argentinskih pesos........... 2.253.50 Brazilskih Cr................ 3.050.00 Omenjena vsota je bila odposlana v domovino. Ko prejmemo tozadevno potrdilo od tam, bomo v listu objavili in odbor se razpusti. Pregled zbirke St. nab. pole poverjenik nabrano ? 1. Jože Drašček TO.— 2. Franc Bordon 43.— 3. Danilo Jug 174.— 4. Albert Šuligoj 244.— 5. Valentin Černe 155,— 6. Rupert Lorenzutti 62.— 7. Vladimir Brezigar 136.— 8. Ivan čičigoj 97.— 9. Ferdinand Cotič 21.— 10. Stefan Golob 67.— 11. Jože Zajc (prazna) —.— 12. Anton Prijon 45.50 13. Josip Škodnik 304.— 14. Mirko ščurk 2.8,— 15. Avgust Jug 50.— 16. Friderik Škodnik 23.— 17. Ivan Černe 124.— 18. Rihard Bregant 82.— 19. 20. bivše G.P.D.S. (prazna] • •»» >> 81. 1» »» . 22. Josip Komel 46.50 23. Društvo “Samopomoč ’ 26.50 24. »» »» 11.50 25. Gabrijel Srebrnič 169.50 26. bivši Slov. dom (prazna) —.— 27. Josi Vever - Cfirdoba 114.— 28. Rudolf Mozetič 71.— 29. Andrej Mozetič 13.— 30. Anton Vuga 18.— 31. Anton Milost 10.— 32. Okraj Villa Scaso 3.— 33. (izgubljena) —.— '34. Franc Gomišček 43.— Sknupaj $ '2.252.50 35. Brazilija 36. 87. „ Skupaj Cr. 3.050.— 38. ^Montevideo (prazna) 39. ■■ i» 40. Na nabiralni poli št. 23. je bilo nabranih ? 16.50 in $ 10.— je dodalo društvo. Skupaj $ 26.50. * Srebrničev odbor se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, kakor tudi onim, ki so na katerikoli način pripomogli pri zbirki. Posebna zahvala gre tudi odboru bivšega “Lj. odra” pod katerim pokroviteljstvom se je vršila zbirka. Enaka zahvala gre tudi “Slovenskemu glasu” katerega stolpci so nam bili vedno na razpolago. * Isti dan po zaključitvi seje smo šli v druge prostore, kjer so bili zbrani zastop-niik naših ustanov. Tov. ščurk je pojasnil navzočim, da Srebrinčev odbor bo podaril veliko sliko pok. borca J. Srebrniča Ljudskemu odru za celo naselbino. Tov. Srebrnič Peter je odkril sliko in pojasnil da je isto dal napraviti tov. Albert Šuligoj na lastne stroške ter da jo daruje v imenu Srebrničevega odbora. Navzoči so vstali in aplavdirali, nato je bila minuta tišine v počastitev spomina pok. delavskega učitelja - borca Jožeta Srebrniča. Srebrničev Odbor. SILVESTROV VEČER Vendar smo se po dolgem času spet skupno zbrali in to na prireditvi Silvestrovega večera. V minulem letu smo imeli zelo malo prireditev, manj kakor v nobenem drugem letu vsega našega delovanja v izseljeništvu. Občutili smo vsi, ker nismo mogli letos praznovati zadnji dan leta v ka-teremsibodi izmed naših društvenih prostorov, ker v našem dvajset in več letnem delovanju je vedno v naših obstoječih društvih vladalo na Silestrovo veselje in dobro razpoloženje. Letos- in to prvič v zgodovini je vladala v naših društvenih sedežih tema in tišina in morali smo se poslužiti tujih prostorov, ako smo hoteli praznovati naš tradicionalni Silvestrov večer. Pa ne samo to, temveč celo tudi vreme 'nam v zadnje čase zelo nasprotuje. Ves dan zadnjega leta je deževalo in že smo izgubili upanje, da se bo naša prireditev vršila. Komaj ob 8 uri zvečer se je vreme nekoliko popravilo in morali smo takoj na delo, da smo v zadnjem trenutku pripravili prepotrebno. Prireditev se je vršila v “Club Estu-diantes” , nasproti prostorov Slov. Ljudskega Doma. Vršila se je pod i-menom Slovenskega Ženskega Meddruštvenega odbora in lahko smatra-imo, da je bila ta prva prireditev Slovenskega Ljudskega Doma. Kljub slabemu vremenu, lahko trdimo, da se je te udeležilo veliko število naših zavednih rojakov. Za ta večer ni bil pripravljen obširen in umetniški spored, ker upoštevalo se je, da ta dan naše občinstvo dospe na prireditev zelo pozno in ostane na ta način prav malo časa za izvajanje sporeda, ker tudi ob nastopu novega leta se ljudstvo takoj razide. Otvorila je spored učiteljica Vida Gomišček in deklamirala “El desper-tar de un pueblo”. katero je sama sestavila ob priliki druge obletnice proglasitve F.L.R.J. Nastopil je nato mešan zbor Slovenskega Ljudskega Doma, ki je pod vodstvom Cirila Jekšeta prav dobro zapel štiri naše lepe slovenske pesmi. Naša pevka Zofka Sulič ni nastopala. Slišali smo še dva vijolinska dueta, katere sta izvajala mali goslar Nestor Škof in Elda Neu. Te težke skladbe so bile tudi dobro izvajane. Vsled slabega in nestalnega vremena ise tudi ni podala živa svva “Prihod novega leta”, katero bi naši malčki iz- . vajali. Mesto tega je pa tov. Vida Kju-der imela v imenu Ženskega meddruštvenega odbora sledeči govor: “Dragi rojaki in rojakinje! Ko se poslavljamo od starega in stopamo v novo leto 1948, se vsem v imenu Ženskega Meddruštvenega odbora zahvaljujem za vztrajnost in požrtvovalnost s katerimi ste nas v minulem letu zvesto podpirali in spremljali v našem človekoljubnem delovanju za pomoč. Skupno smo se trudili in delali za pomoč domovini in zahtevalo je od nas to mnogo požrtvovanja in napora, da smo tako pomagali naši revni deci v domovini. Veliko kulturnega delovanja: je za nami, a največji uspeh, katerega moramo danes s ponosom zabeležiti, je združitev naših društev v en sam SLOVENSKI LJUDSKI DOM v katerem mora najti mesto vsak naš zaveden rojak in rojakinja v gostoljubni Argentini. Lahko smo s tem korakom ponosni vsi rojaki, ki iskreno želimo napredka naše izseljenske skupnosti, ker z združitvijo je tudi med nami zavladala sloga in bratstvo. Res velik korak k napredku je na-| pravila naša slovenska organizirana I naselbina, a še večji bodo uspehi, ako bomo vsi složno, sporazumno in odločno delali za naš napredek, da bodo temu koraku sledili še drugi koraki na drugih poljih za dobrobit naše naselbine in v čast in ponos naši domovini, naši novi F.L.R.J. Še enkrat se vsem zahvaljujem za podporo in sodelovanje in vsem lelim srečno in veselo novo leto 1948.” Tudi predsednik našega Slovenskega Ljudskega Doma tov. Semolič je spregovoril par besed ter voščil v imenu našega društva vsem prisotnim srečno novo leto. V voščilu je tudi posebno povdaril, da je naša največja želja, da bi z novim letom zavladal trajen mir in složnost med narodi na svetu. Ob nastopu novega leta je bil zaključen spored in pričeli smo si stiskati roke in voščiti k novemu letu. Pričela je nato plesna zabava, kjer je vladalo veselje in dobro razpoloženje, posebno pa to med našo mladino, ker odrasli smo odšli nasproti v prostore Slov. Ljudskega Doma. V teh prostorih smo se čutili doma in med člani in prijatelji prejšnjih naših društev smo z veseljem skupno praznovali prvi dan novega leta. Komaj v poznih jutranjih urah smo se poslovili in odšli k počitku. NAŠ NEDELJSKI PIK-NIK. Komaj v nedeljo 4. januarja smo praznovali naš prvi spomladanski PIKNIK, ker vreme nam tega ni prej dovolilo. Že v zgodnjih urah so naši člani in prijatelji Slov. Ljudskega Doma prispeli v Olivos. Ob vhodu na zemljišče je bil napis: SLOVENSKO TABO- RIŠČE. Kdor ni bil v nedeljo na Pik-niku mu je lahko žal. Imeli smo krasno in senčnato zemljišče, lepo pripravljene mize s stoli, dobro založen društven bufet, okusen asado in klobase in tudi naša mladina lep pokrit prostor za plesno zabavo. Posebno kar moramo povdariti je, da je bilo prisotno večje število članstva naših bivših društev in da je med temi kot v krogu ene same družine vladalo veselje in najboljše razpoloženje. Dokazali smo na ta način, da smo res pravi bratje v krogu ene same družine, t. j. SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA. Ljubitelji kopanja niso pa imeli sreče v nedeljo, ker voda je zelo narasla, tako da sploh je bilo radi nevarnosti nemogoče se kopati. Mesto v reki smo se pa nekoliko zmočili radi dežja. Vedeli smo že v naprej, da je skoraj nemogoče, da bi imeli samo lepo vreme. V popoldanskih urah se je pooblačilo in pričelo degevati. Pa nič za to, ker CORDOBA PRIREDITEV ZA OBNOVO JUGOSLAVIJE Odbor prostovoljcev za obnovo domovine nam je priredil v nedeljo 2. decembra “lUnch” v prostorih S. D. P-društva “Edinost”, ki je dalo svoje prostore radovoljno na razpolago. I'1 res že dolgo ni bilo v prostorih društva “Edinost” zbranih toliko naših rojakov. kakor gori omenjenega dne. Ne bom se spuščal v oceno podrobnosti te prireditve, katera je izpadla z najboljšim uspehom. Naša vrla borka tov. Agata Gregorič je imela lep in primeren nagovor v katerem je vzpodbujala rojake vstopiti v akcijo za našo veliko jugoslovansko stvar in žela tudi za to buren aplavz. Tudi tov. Anton Stepan tajnik društva “Edinost” se je proti koncu oglasil k besedi in povedal svoje mnenje. Razumljivo je, da ne moremo kritizirati kar je govoril v prid društva ali malo več dobre volje bi pričakovali od njegovega vplivnega in vodilnega mesta in bivšega funkcionarja skupine S. Jugoslavija, da bi delal za skupnost Slovencev v Cordobi. Zastonj je, da povdarjamo, da je duh eden, ako pa še vedno životarita dve naši društvi. Želimo, hočemo in moramo doseči skupno sodelovanje teh organizacij, ki sta pretežno slovenski in je njihovo imetje izključno last slovenske naselbine v Cordobi. Zato je potrebno, da se odložijo tisti trmoglavi “jaz” in druge osebne ambicije, v obeh organizacijah, velikodušno na altar naše slovenske prave edinosti v Cordobi. Vodstvo društva “Edinost” se vedno pritožuje, da se člani Sv. Jugoslavije le malo udeležujejo prireditev tega društva, toda temu je glavni vzrok, da prireditve tega društva ne vsebujejo druzega programa kot sam ples in se menda ne more pričakovati od tistih, ki smo že skoraj osiveli, da nas bodo vedno srbele pete ali da nas še zvabi kaka lepotica, ki je ta za nas že redka prikazen . . . Kar si večina nas želi, je kaj vec kulturnega delovanja, da se nam nudi nekaj duševnega užitka. To je med nami tako zelo zanemarjeno in ako bi se delovalo več na kulturnem polju bi društvo “Edinost” mnogo pridobilo v materialnem in moralnem pogledu. Je tudi edino primerno in poklican0 za vršiti to velevažno kulturno misijo med Slovenci v Cordobi. Da to dosežemo je potrebno, da se sporazumeta obe omenjeni organizaciji v smislu kot je predlagal tovariš Dali-j bor Soldatič ob priliki njegovega obl-I ska v Cordobi. Društvo Edinost si mora šteti v veliko čast da bo štelo za svoje člane take požrtvovalne borce, kot so člani, ki tvorijo skupino S. J. in i ti pa je treba, da umaknejo svoj, Čeravno upravičen ponos, da se tako združimo in ustanovimo eno samo društvo. ker to terja od nas vseh korist naše naselbine in zahteva to ugled naše domovine F.L.R.J. Član obeh organizacij. IZ LOMA NEGRA Pomota. V zadnji številki Slovenskega Glas® smo poročali, da so v Lomi Negri pr°' slavili naš narodni praznik 29-ti November z vrtno veselico ter da je pripravila tov. Bogomira Komoluski-Bila je to pomota, ker veselico je orga' niziralo- Udruženje Svobodna JugoslS' j vija in vršila se je v prostorih to V- } Bogomira Komoluski. 1 Oprostite pomoti. ^ J imeli smo lepo streho, kamor so se vsi l zatekli in pričela je doneti naša slovenska pesem. Komaj zvečer in . c prav slabem vremenu smo se povrni*1 zadovoljni v mesto. SiomsKt Glas Propietario: Sociedad Vugoeslava “HOGAR POPULAR ESLOVENO” CORONEL RAMON LISTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: METOD KRALJ ZASTOPNIKI: J« C6rdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Za Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperlejr ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificacičn Laraiiaga 2235. Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Rarrrallo 4962. Za Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 58 — Mar del Plata. Buenos Aires, 7 de Enero de 1948 No. 1 V Novem Letu 1948 Spet novo leto, ob tem je star običaj, da si ob tej priliki voščimo vse Najboljše, mnogo sreče, itd. Nešteto novih let je že za nami in čeprav smo si 0G začetku teh voščili in želeli same dobrote, smo v nekaterih letih doživeli Nasprotno. Posebno v tem desetletju je bilo povzročenega mnogo gorja, kakršnega si ljudstvo več ne želi. Ni in ne bo nikoli pozabljeno gorje, katero Je povzročil nacifašizem z zadnjim' svetovnim klanjem. Ko smo spet stopil v novo leto smo vstopili z eno željo in ta je, da bi po fvetu zavladal trajen mir in složnost med narodi. Dovolj je bilo prelivanja *rvi, dovolj mučenja, požiganja in stradanja, ljudstvo še danes močno občuti Posledice, ki jih je povzročila zadnja svetovna vojna, ni se še oddahnilo in opomoglo in že se ponovno preti z novo svetovno vojno, nekateri narodi pa Ze vojujejo v lastnih državah. Smo v skrbi glede svetovnega miru, vznemirjeni opazujemo svetovno politiko, ki odkrito sili vedno bolj nasproti novemu prelivanju krvi. Vidimo, da So po svetovni vojni nastale v mednarodnem položaju bistvene spremembe, "sled vojne je kapitalistični sistem znatno oslabel. Sile demokracije so se okre-PUe, sile kapitalizma pa oslabile. Veliki uspehi demokratičnih držav vznemirjajo netilce vojne, ki pozabljajo na izkušnje zadnje vojne in ustvarjajo načrte 2a novo imperialistično vojno. Demokratično ludstvo si ne želi več vojne in se je po zmagi in razbitju fašističnih napadalcev lotilo obnove in dela za razvoj sojega gospodarstva, vidimo, da naši jugoslovanski narodi izpolnujejo z velikim navdušenjem petini plan, obnavljajo in razvijajo svojo industrijo, poljedelstvo, promet in Se borijo za nadaljni napredek znanosti in kulture ter korakajo z zaupanjem v. boljšo bodočnost. Ti narodi so tudi s svojo borbo najbolj dokazali, da ni Slte na svetu, ki bi premagala državo, katere ljudstvo je zgradilo svojo moč na podlagi enakopravnosti, bratstva in edinstva. To so tudi pokazali vsi °stali slovanski narodi v soji borbi proti nacifašizmu. Demokratično ljudsto celega sveta si torej želi miru in to je bilo voščilo tem novem letu. Hoče mirno delati in izpolnjevati svoje načrte, da si na ta način ustvari boljše življenje. . Nas, ki se nahajamo daleč od domovine, obvladuje še ena želja in ta je, a bi se v tem letu povrnili v našo novo P. L. R. Jugoslaijo, da bi tam skupno 2 našimi brati pomagali pri obnovi in izpolnjevanju petletnega načrta. * * * v Tudi mi v izseljeništvu smo pričeli z novim letom novo življenje v družnem delovanju. Stopili smo v novo leto združeni in delali bomo v naprej s«upno v SLOVENSKEM LJUDSKEM DOMU. Na našem zgodovinskem ol)cnem zboru smo postavili nerazrušljive temelje, ki so jamstvo za naš obstoj tujini. Zavednim slovenskim izseljencem se je izpolnila želja; imena naših ^uštev ostanejo v zgodovini, danes smo enota in velika udarna brigada ^OVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA. w Naj se zaveda vsak zaveden Slovenec in Slovenka kje je njihovo mesto. 1 več izgovora, da bi se komu prizamerili in vsi moramo postati člani našega potnega društva SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA. Gojili bomo v na- društvu tudi v bodoče kulturo ter, vpostavili medsebojno samopomoč, akor tudi gojili ljubezen do naše domovine, nove Jugoslavije. \ Naši zavedni in požrtvovalni voditelji imajo pred seboj ogromnega dela, JJ. njih dobra volja in zavednost bo premagala vse ovire, da zvesto izpol-. lJ° dano jim nalogo. Pri svojem delu pa potrebujejo brezdvomno zaslombo Pomoč vsega članstva. Moramo torej postati vsi disciplinirani in zvesti parniki, ker le tako se bomo lahko prištevali k pravim in zvestim članom ^OVENJSKEGA LJUDSKEGA DOMA. s. V kateresibodi prostore, ki so bili prej last posameznih društev, danes j?Pimo, se moramo tam smatrati doma in gospodarji. Nismo več ne v JUdskem odru, ne v Gospodarskem društvu, Slov. Domu, Cankarju ali U.S.J., gTcrPa zavedati se moramo, da se nahajamo v vseh teh prostorih samo v v 0VENSKEM LJUDSKEM DOMU. V katerokoli podružnico stopiš, tam si svojem domu in ni več mejnikov, ki bi nas ločili. ,, Moramo tudi vsi na delo za pridobivanje čim več novih članov. Naj nas zadržuje nobena grožnja in naj nas ne straši nobena pretnja, bojazen ali , aiodušnost. ker gre se za zaščito naših lastnih interesov, za katere se ne bo STr>r kče drugi, ako se zanje ne* bomo zavzeli sami. Naša naloga je dvigniti v°VENSKI LJUDSKI DOM, zgraditi solidarnost in edinstvo mad slo-nskimi izseljenci ter se trdno povezati z našo rojstno domovino. navdušenih vzklikih zbranega ljudstva Pre rezal svilen trak pred vhodom v postal® in s tem simbolično odprl novo železni^0 progo. Lokomotiva, ki je pripeljala PrV’ vlak, je bila okrašena z zastavami in sU' kami generalisima Stalina, maršala Tita in generalnega polkovnika Enverja Hod^ Dr. SANTIAGO DOMINGO ZARICH K ragični zdravnik Notranje bolezni za ženske in otroke ROŠARIO C6rdoba 6217 T. A. 94223 La Juventud y la Nueva Yugoslavia Informe presentado por Rato Dugonjič, Presidente del Consejo Central de la Juventud Popular Yugoslava, al Tercer Congreso de la organizacion, ocasion en la que fue elegido por unanimidad para el cargo que ocupa. E.vperiencias adquiridas por la« obligaciones— Con el interes de una mejor organizacij de IlutjStros trabajos y de las compe-ticiones futuras, es necesario hacer resal-tar clertas experiencias adquiridas por las ''bligaciones hasta ahora. Estas tiltimas **an aportado en nuestras organizaciones a'So que faltaba, es decir el plan y el s'stema en el trabajo. Se constata toda-v*a por aqui y por alla defectos impor-^ntes, el conocimiento imperefcto de las 'ondiciones de trabajo, de errores en el establecimiento de planeš, en la avalua-ci<>n de furzas, el desconocimiento de rea-'■dades, etc., etc. Mfis lo esencial ha sido °btenido. Nuestros dirigentes han comen-2ado a aplicar el sistema en el trabajo, ^Uestras organizaciones han comenzado a avanzar y a trabajar segun los planeš Preestablecidos. Toda obligacifin represen-*a Un plan mSs o menos bien concebido de •"lestras organizaciones elementales, que 'a juventud ejecuta en el curso de las c°tnpeticiones y sobrepasa en la mayorta los casos. El 6xito de nuestro Congre- So sera grande si se hace prevalecer la 'Diciativa de las organizaciones ciue han heoho entrar en el cuadro de obligaciones t(Nlos los trabajos que la juventud debe CumpUr que han avaluado de manera real las fuerzas y los medios, de suerte *lue las obligaciones les han mostrado lo lUe ellas deben hacer como ellas deben ^acerlo y con qud rapidez los trabajos de-^en ser ejecutados. Es de una importancia particular para ^Uestras organizaciones, que ellas hayan aPrendido, tomando obligaciones en las c°nipeticiones en el periodo anterior al ^ongreso, a hacer concordar sus planeš con '°s planeš generales establecidos por nuestros comit-s populares, las direcclones de ^as empresas, las esculeas, etc Hemos po-^*uenos Aires -r- Rihemberk, 5. januarja 1948. . Colocacičn de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 STAVBENI PLESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 NAZNANILO IN ZAHVALA Z veliko žalostjo in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta smrt nenadoma ugrabila našo nad vse priljubljeno in nepozabljeno soprogo in mater JULIJA DEVETAK poročena GORŠE ki je preminula dne 24. oktobra t. 1. v najlepši dobi svostaja v Dobrovem v Brdih. Razen tega pripravlja Zavod za socialno zavarovanje ustanovitev splošne in zobne ambulante v Solkanu in Anhovem. Naša ljudska oblast pa obnavlja tudi šolstvo z uvajanjem takoimenovanih sedemletk, kjer u-streza peti, šesti in sedmi razred prvemu, drugemu in tretjemu gimnazijskemu razredu. Prihodnje šolsko leto bomo imeli takšne sedemletke v Dornbergu, Mirnu, Vrtojbi, Kojskem, Medani, Kanalu in v Dobravljah. * SOCIALNA IIEI)A V GORICI V Gorici, ki je pripadla Italiji, se množi število brezposelnih. Oblastva si prizadevajo ublažiti nastale razmere z organizacijo izseljavanja brezposelnih v tujino in v prekomorske kraje. Dan na dan se vse bolj kaže, kako je nova, nemogoča in krivična državna razmejitev uničila vse pogoje za gospodarski razvoj Gorice. Industrija Gorice, kolikor še obstoja, je skrčila na minimum število delavcev in nameščencev. Goriška trgovina je izgubila vse svoje odjemalce z jugoslovanske strani, pa tudi mnoge potrošnike iz same Gorice in njene neposredne okolice, saj gredo ljudje nakupovat razno blago v Videm, ker je tam izbira večja in razen tega cene ugodnejše. Množica prebivalstva Gorice je ostala na pragu zime brez dela, kruha in kurjave. Množici brezposelnih in nezadoovljnih so se pridružili tudi istrski begunci, med katerimi narašča nezadovoljstvo. Italijanska oblastva so obljubovala vsem beguncem razne ugodnosti, danes pa živijo ti begunci v razočaranju brez zaposlitve in si želijo nazaj v Istro, ki je pripadla Jugoslaviji. Posebno občutno je v Gorici pomanjkanje kurjave, saj stane stot svežih drv MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 NOVO STAVBENO PODJETJE R. Strehar - J. Lisjak Calle RAMON LISTA 5552 T. A. 64 - 1509 Za kalkulacije, Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHA — Zasebno: Calle Virgilio 2941 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Hxtracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Previfii6n Social. SAN LORENZO 937 BOS A RIO (STA. FE) BANCO POLACO S. A. Unico Banco Eslavo de Sud America Seccitin YUGOESLA VA Alendida por experlo personal de esta nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayuda Familier a \ugoeslavia. • CA JA DE AHORROS y CUENTAS CO RRIENTES. Dos magmpcos Servicios a disposicion de la ColecUvidad Vugoes/ava. • SECC/ON DESCUENTOS. El Banco otenderi de inmedialo su Solicilud de Credito. CONSULTENOS P £ R S O N A t M E N T E O POR ESCR/TO TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C.CORREO 390 J 1.400 lir. Ni upati na kakšno izboljšanje življenjskih prilik v Gorici. * PROTIZAKONITO RAVNANJE ANOLO-AMEHIŠKE VOJAŠKE UPRAVE Prebivalc i Portoroža so protestirali proti ravnanju angloameriške vojaške uprave, ki uprizarja proces proti predsedniku koprskega okraja tov. Bruno IVEsteju. Sprejeli so resolucijo, s katero ostro obsojajo to protizakonito ravnanje angloameriške vojaške uprave, ki je dala po svojih organih aretirati tov. liruna IVEsteja. * TRŽAŠKO PREBIVALSTVO ŠE ZMEROM NARAŠČA Glede rojakov imamo v Trstu v oktobru presežek 21 ljudi nad umrlimi. Je pa še presežek S35 ljudi, kar gre na rovaš raznih političnih priseljencev, ki prihajajo na Svobodno tržaško ozemlje iz raznih strani. Mnogi med njimi so tudi poslani z namenom, da bi na tem področju rovarili in hujskali. Kljub hudi stanovanjski stiski in kljub siromaštvu je imel Trst konec oktobra 271.601 vpisanega prebivalstva. * ŽUPAN, KI (JA NOBEN OBČAN NE POZNA V Sovodnjah pri Gorici se je pripetil dogodek, ki vzbuja zanimanje in dobro voljo daleč naokoli. Italijanska pokrajinska oblast je postavila namreč za župana človeka, ki ga nobeden sovodenjski občan ne pozna, še zanimivejša postaja stvar 'zaradi tega, ker tudi župan ne pozna nobenega občana. Pokazalo se je, da ni novi župan niti Slovenec, niti Furlan, marveč od daleč i tam nekje z juga, kjer so za nas sami tujci. Seveda delo na občini zaradi tega zelo trpi. * F. HRADILAE FIAMBRERIA — Puesto No. 8 Mercacilo ‘‘Las Magdalenas” Fco. Beird 5276 — T. A. 50-0090 MESTNI KONGRES SIAU ZA TRST IN OKOLICO V krožku “S. Škamperle” pri sv. Ivanu je bil te dni Mestni kongres Slovansko-ita-lijanske protifašistične unije. 338 delegatov je predstavljalo 80.000 članov iz Trsta in okolice. V zaključni resoluciji obsoja kongres politiko okupacijske vojaške uprave in njen poizkus, da spremeni v vojaško oporišče predvsem mesto Trst, kakor sta Aden ali Singapur. Resolucija vsebuje zahtevo po spoštovanju ljudske volje in mirovne pogodbe s strani okupacijske vojaške uprave. V mestni svet. SIAU je bilo izvoljenih '60 pripadnikov vseh slojev, med njimi je 40 Italijanov in 20 Slovencev. * LETOŠNJI TI«; KV. ANDREJA V GORICI Znana je tradicija vsakoletnega trga sv. Andreja na travniku v Gorici, Letos se je pokazalo, da je dobil trg smrtni udarec s francosko razmejitveno črto. Kupovali so ljudje prav malo. Tui1 v zabavnem delu ni bilo nobenega pravesa življenja. Videti je bilo, ko da gre za predzimsko pustno prireditev, saj se je težišče preneslo na zabav-j ni del, dočim je bil gospodarski, tržni del j popolnoma potisnjen v ozadje. MIZARSKA DELAVNIC Izdelava pohištva IGNAC K O Š E R j Guido Spano G55 Munro, F. C. F. Krojačniea *fGorica” Franc Leban VVARNES 2191 Buenos Airea Naproti postaje La Paternal T. A. 5» - 9357 P I Z Z E R I A EMIL LAVRENČIČ Avda. Fco. Beir6 5815 T. A. 50-3525 Krojačnica LEOPOLD UŠAJ Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-84 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO Kroj acnica Stanislav Mauric VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK TRELLES 2642 T. A. 59 - 1232 O SPREMEMBI PRIIMKOV Vojaška uprava anglo-ameriškega ,/jd-ročja je izdala odlok št. 75, ki določa, da je za ponovno pridobitev prvotnega priimka potrebna posebna prošnja. Prošnje je predložiti v roku 90 dni od uveljavljenja navedenega odloka. Tržaški Slovenci Čakajo že dve leti in pol na to, kdaj bo an-glo-amerlška vojaška uprava ukinila enega najbolj tipičnih fašističnih zakonov o obvezni spremembi priimkov, ki je bil naperjen proti tržaškim in primorskim Slovencem. Zahtevali so, da se navedeni zakon ukine, kakor je anglo-ameriška vojaška uprava ukinila protižidovske zakone že nekaj mesecev po prevzemu oblasti na področju bivše cone A. Po dveh in pol letih vojaške zmage nad fašizmom imajo Slovenci možnost, da smejo ponižno vložiti prošnjo za to, da bi se lahko podpisovali s svojimi pravimi, lastnimi priimki. Slej ko prej zahtevajo tržaški Slovenci ukinitev zloglasnega fašističnega zakona z dne 10. januarja 1926 in razširjenjega na Julijsko krajino dne 7. aprila 1927, na podlagi katerega so bili spremenjeni slovenski priimki. Ta protinaravni zakon je ljudska oblast v coni B in istrskem okrožju Tržaškega ozemlja že ukinila. Videti je, da se ameriški imperializem pri svojem vladanju ne poslužuje samo bivših fašistov, temveč tudi njihove miselnosti ter njihovih zakonov. * OKUPACIJSKA OBLAST SOVRAŽNA PROTIFAŠISTIČNI MLADINI Okupacijska vojaška uprava je prepovedala protifašistični mladini da bi 14. decembra ob ustanovnem kongresu zveze antifašistične mladine za Tržaško ozemlje or-iganizirala posebno manifestacijo za mir. Okupacijska oblast kaže s to prepovedjo namen, preprečiti sporočilo pozdravov tržaški antifašistični mladini s strani zastopnikov jugoslovanske ter italijanske mladine. * USPEHI OBNOVE NA GORIŠKEM Goriški okraj šteje danes 33 obnovitvenih zadrug. Za stanovanje je bilo usposobljenih okoli 000 poslopij, ki so vsa zgrajena po načelih sodobne hijene. Modernizirajo se tudi hlevi, kleti in druga gospodarska poslopja. Potrošen je bil celotni predvideni kredit v skupnem znesku 10.2 milijona din. Povprečno je bilo v letu 1947 izvedenih 50% vseli obnovitvenih del porušenih in požganih vasi. * AVSTRIJSKA TRGOVINA PREKO TRSTA Te dni je zapustil Trst grof Patsche predsednik avstrijske trgovinske zbornice, ki se je pogajal s tržaškimi trgovskimi krogi glede možnosti okrepitve avstrijske trgovine preko Trsta. Na Dunaju se pogajajo predstavniki avstrijske zunanje trgovine ter ameriške zasedbene oblasti glede prevoza tisoč vagonov raznega blaga po železnici Dunaj-Trst. Avstrija zelo čuti pomanjkanje vagonov v železniškem prometu. V tržaškem pristanišču je feadnji čas okoli 8.000 ton raznega blaga, ki čaka na prevozna sredstva, ki avstrijskemu transportu zelo primanjkujejo. * JUGOSLAVIJA NA PRVEM MESTU V ŽELEZNIŠKEM PROMETU Statistični ]>odatki kažejo, da je pri železniškem prometu s Trstom na prvem mestu Jugoslavija z uvozom, Avstrija pa z izvozom. Pri pomorskem prometu so na prvem mestu ZDA glede uvoza ter Italija glede izvoza. * VELIKO ZBOROVANJE PARTIZANOV V NABREŽINI V Nabrežini je bilo prvič po končani vojni veliko zborovanje partizanov iz Trsta in tržaške okolice. Kakor ob vsaki priliki, tako je civilna policija tudi sedaj pokazala svoje pravo lice. Med drugim je skušala preprečiti, da bi slavni bataljon “Aline Vivode” prikorakal na nabrežinski trg. Toda partizani in garibaldinci se niso dali motiti, ampak so disciplinirano postrojem prikorakali na trg ob navdušenih vzklikih prebivalcev in ostalih partizanov. Zl>orova-nje je bilo v kinogledališki dvorani, ki je bila mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vase množice zborovalcev. Po navdušenih govorih, ki so izzveneli v zahtevo, da se demokratičnim množicam Svobodnega tržaškega ozemlja priznajo demokratične pravice, so partizani zapeli “Na juriš”, nakar so se partizanske čete ob zvokih partizanskih koračnic podale proti Nabrežini, v spremstvu civilne policije, navdušeno pozdravljene po nabrežinskem ljudstvu. * ‘‘REORGANIZACIJA’’ PRI TRŽAŠKEM RADIU Ko se je razrastel protest proti prepovedi Cankarja in odpravi mladinske ter otroške ure in slovenščine za Slovence na radijski postaji Trst II. v splošno ljudsko ogorčenje, so pri omenjenem radiu takoj zopet uvrstili v spored Cankarja ter mladinsko uro in druge oddaje. Sledila je “reorganizacija-”, katere bistvo je v tem, da je treba izločiti vse one, ki ne spadajo v druščino brezdomovincev. Programe, ki so jih sestavljali izloženi sotrudniki, proglašajo sedaj kar na lepem za komunistične. Tako se je zgodilo, da se odstranjujejo od tržaškega radia znani protifašisti. Nedvomno, je, da se pretvarja tržaška radijska postaja v propagandno središče Truman-Marshallove reakcionarne politike. To je ozadje te čudovite “reorganizacije”. UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 GRADILI BODO CESTO SOLKAN—ŠEXT PETER Gradbeno podjetje za ceste na področju Ljudske republike Slovenije prične te dni graditi važno cesto Solkan—št. Peter, ki predstavlja prvi načrtni del gradenj Nove Gorice. Cesta bo dolga 5 km, končana pa bo prihodnje leto. Pri pripravljalnih delih je zaposlenih že sedaj 670 stalnih delavcev. K pripravljalnim delom spada med drugim gradnja obhodne ceste, ki veže Solkan preko okoliških naselij za št. Petrom. Ta obhodna cesta je že skoraj dograjena in je velike važnosti za prevažanje gradbenega materiala do nove ceste Solkan—št. Peter. Tudi so že prispele h gradnji cest prve mladinske delovne brigade. Prvo takšno brigado sestavljajo Srbi, Makedonci, Hrvati, Bosanci in Črnogorci. Vodstvo gradilišča je zgradilo za delavce v Rožni dolini pri Gorici že štiri udobne barake za približno 500 delavcev, ki imajo že lastno knjižnico in pevski zbor. . * ZA SLOVENSKE PREDSTAVE ŠE ZMEROM NI DVORANE že dve leti si Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje zaman prizadeva da bi izposlovalo pri zasedbeni oblasti dovoljenje, za primerno dvorano, kjer naj hi bile slovenske predstave. Kljub temu je skupina, ki upravlja dvorano “Excelsior”, že večkrat dala to dvorano na razpolago raznim šovinističnim in neofašističnim študentom za njiho-liove sramotne nekulturne prireditve. Ob neki priliki so celo vzklikali Duceju in se je njihova prireditev končala s splošnim pretepom. Vse takšne stvari kažejo, da je nekaterim odločilnim činiteljem zasedbene uprave zelo pri srcu fašistično ozračje, ki se zopet poraja v Trstu. “SLOVENSKI GLAS” IZŠEL Z ZAMUDO Pričujoča številka ‘Slovenskega Glasa je izšla s par dnevno zamudo, ker se * tiskarni ni delalo vsled praznikov 1. in 6' januarja. Zato prosimo naročnike in člta' telje, da nam oprostijo_ S Uredništvo. PISMA IMAJO V NAŠEM UREDNIŠTVU Pri našem uredništvu so bila izročena pisma za sledeče rojake: Ovniček Fran, calle Centenera 2249, ka tero mu pošilja Ovniček Franc iz ItaMe> Prov. Ancona. Zuccon Lidija, calle Adolfo Berro 3524. katero pošilja Hrastič Ana iz Kotarja Pr Pazinu. MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A- 35 - 6243 Buenos Aires ZA TISKOVNI SKLAD Tudi tov. Udruženja Svobodna ')*J' goslavija v Mar del Plati hočejo P"' spevati pri kampanji Slovenskega G**' sa in so v ta namen darovali za tiskovni sklad $ 47.—. Najlepša naša zalivala zavednim <°' varišem! U. S. J. v Mar del Plata David Grilj .................. Juan Vuga .................... Fr. Baraga ................ Maks Furlan .............. člani bivšega Ljudsk. odra Od prej ........................... 262.- 47.- 2.- 2- 2- 2,- 68.- Skupaj ........................ ? 285.- Vsem najlepša hvala. KROJAČNIC Franc Melinc Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENKA V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Buiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 Restavracij a A. BENULIČ & KRESEVIČ ★ Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 596 RAZNE NOVICE —Tržaška policija je zaplenila pri raznih trgovskih podjetjih 24 ton marmelade, glede katere sumijo, da so jo vtihotapili iz Jugoslavije. —Med kamenjem so našli delavci v bližini tržaške tovarne testenin 3 ročne bombe. —Te dni je nastopilo službo 500 novih policajev, kar se bo nedvomno poznalo na žepih tržaških davkoplačevalcev. —Pred tržaškim sodiščem se mora zagovarjati gostilničar Leopold Delin z Bazoviške ceste, ki je obtožen, da je vrgel svojo ljubico živo v vodnjak. —66-letni delavec Jože Žerjal iz Boljun-ca je ponoči padel v strugo Glinščice, kjer je utonil. —čez cestni rob je zdrsnil kamion v bližini Bazovice in se zvrnil nad 50 m globoko. Ni izključeno, da je burja |>ognala kamion čez cestni rob. Kamion je razbit, šofer ima težke poškodbe. —Novinarji ne dobijo več nobenih podatkov glede nesreč pri policijskem komisariatu pri glavni bolnišnici teimveč bodo odslej navezani na poročila v sodni palači z enodnevno zamudo. —Kmetu Blažu Društkoviču iz Buj je povrgla krava tele, ki ima pet nog, pa je kljub temu močno razvito in zdravo. —Neki Alojz Pahor je težko ranil s strelom iz samokresa svojo ljubico 28 letno Alojzijo Verginela, nato pa je samega sebe ustrelil v svojem stanovanju v Barkovljah. —Pod vlak je šel neki Matija Brizio v bližini Nabrežine. Njegovo truplo je bil popolnoma zmrcvarjeno. * Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFIC©” Anton Bojanovič CHARCAS 769 — BUENOS AIRES PISALNE IN RAČUNSKE STROJE Prodajam, kujujem ter izvršujem vsakovrstno popravljanje v tej stroki. ANTON VOGRIČ Esmeralda 633 • III n. O. T. A* 31 - 1774 TEŽKA NESREČA Naš naročnik in oglaševatelj Vladl®^ Benko in sestra Olga iz Šmarij sta prej® la od sestre Dore in svaka Hermana Hd>® ljak sledeče poročilo: V sredo 8. oktobra se je pripeljal z avtom iz Ajdovščine, kjer stanuje, sva^ Franc k njim na poset. Ko se je zveč®r spet nameraval odpeljati, mu avto ni de loval. Popravljal je avto in je pri ta*11 rabil tudi bencin, ker je bilo že temno, nlU je svetil Danilo. Bencin v posodi se je slu čajno vnel in svak jo je v naglici vrgel od sebe. Nesreča pa je hotela, da je posodij z gorečim bencinom priletela naravnost ' dečka, pri čemur se mu je vžgala oblek® in bil je takoj ves v ognju. Prihiteli s<> mu sicer takoj na pomoč, toda fant je t>' vendar že ves opečen po hrbtu in trebuhi Prepeljali so ga nemudoma v bolnišnic0’ a ubogi Danilo je naslednji dan v strašn'*1 bolečinah izdihnil. Njegovo truplo je bilo prepeljano nat° nazaj v Šmarje, kjer se je vršil pogreb ob veliki množici ljudi. Pri odprtem grobu je govoril g. župnik, kjer je hvalil nadai" jenost, ki je imel iti letos študirat glazl>0. Nagovor je imela tudi šolska mladin*' Pevci so zapeli več žalostink. Nesrečni Danilo je bil star šele dobri11 11 let. * Ta dan se je v Šmarjah zgodila še dri1' ga nesreča. Sin Faberčeve Kristine iz Br»' nice je padel z motorja tako nesrečno, je kmalu nato izdihnil. * eda/letine sporočata, da je spravlje' eni^toda radi suše že dolgo let ni l>**a talto majhna kakor letos. Vodo še cel° sa hišno vporabo je treba uvažati, tak* suša je. * Pismo je bilo pisano 14. oktobra, prej*' njega leta, ker smo sedaj že v januarj'1, upamo, da je med tem časom že večkrat deževalo in posebno še, ker so sedaj ta'n že v zimi. SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 Oztmlje in prebivalstvo Slovenske Primorske in Istre, ki je po novi razmejitvi pripadlo k F. L. R. Jugoslaviji I. POVRŠINA 0<1 nekdanje Goriško-Gradiščanske povan, Dornberg, Gornja Tri-Grgar, Miren (brez Rupe in Jap-J'&ea), Opatje selo (brez Dola in Vrha Sv. Mihaela) Osek-Vitovlje, Ozeljan, Podgore Podsabotin in St. Maver, .fvačina. Renče, Solkan, Šmartno, od Steverjana G. in D. Cerovo. Št. Peter, Trnovo, Vogrsko in Vrtojba. c) Sodni okraj Ajdovščina, 13.4e9 prebivalcev, od teh 13.375 Slovencev, Italijanov in 2 druge narodnosti. V sodni okraj spadaj« sledeče občine: Ajdovščina, Črniče, Dol-Otlica, Gabri-, [ei Gojače, Kamnje, Lokavee, Rihem-Skrilje, Sv. Križ, Šmarje, Velike ^'•iblje in Vrtovin. . Zgoraj navedeni sodni okraji spadajo pod politični okraj Gorica in imajo *®Upaj 52.585 prebivalcev, od teh 51,731 ‘*kv»nc«v, 819 Italijanov in 15 drugih Narodnosti. d) Od občine Gorica: vzhodni del Pripade Jugoslaviji s približno 5000 prebivalcev, od teh je 4000 Slovencev ,n 1000 Italijanov. f) Od političnega okraja Gradišče pripadejo Jugoslaviji: sodni okraj Krmin s 3192 prebivalci, *** teh je 3073 Slovencev in 109 Italija-1}°V; sodni okraj Krmin obsega slede-j* občine: Biljana, od Dolenje vas tyc-Kožbana (brez Mirnika in Škrlje-H) in Medana. *) Od političnega okraja Sežana: Sodni okraj Komen z 8064 prebival-h’ 0<^- Slovencev, 13 Italija- °v in 4 druge narodnosti. Ta sodni ; raj obsega sledeče občine: Brestoma, Brje, Gabrovica, Gorjansko, Ko-"Mglava, Komen, Pliskovica, Sela, Škr- b«X(lr«TBlka lrc. Samoilmvtč •p. Felih» Fmlieo v *»t*lunta «4 1*—U la «4 II—N in DONATO ALVABEZ žiti j INDUSTRIJA PAPIRJA VIDES A«MWb Pmjrn SMS U. T. Il-M ^ ■ Alrw _______ *ELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDO UP KOMEL KA NAČRTE IN PRERAČUNI ***»**<■ 1«M U. T. «7-1411 bina. Štanjel, Temnica, Veliki dol in Vojsčica. t Sodni okraj Sežana z 11,192 prebivalci, od teh 8201 Slovencev, 20 Italijanov in 9 druge narodnosti. V ta sodni okraj spadajo občine: Avber, Dutovlje, Kopriva, Lokev, Naklo, Povir, Rodik. Segana, Skopo, Štjak, Štorje, Tomaj in od Velikega Repna Voglje in Vrhovje. Od političnega okraja Sežana pripade Jugoslaviji 19.256 prebivalcev, od teh 19,033 Slovencev, 210 Italijanov in 13 drugih narodnosti. g) Politični okraj Tolmin s 33.645 prebivalci, od tega 33.422 Slovencev, 202 Italijana in 25 drugih narodnosti. Ta politični okraj obsega sledeče sodne okraje: Sodni okraj Bovec s 4963 prebivalci, od teh 4899 Slovencev, 52 Italijanov in 12 druge narodnosti. Ta sodni okraj obsega občine: Bovec, Čezsoča, Log, Srpenica. Soča, Trenta in Žaga. Sodni okraj Kobarid z 8330 prebivalci, od teh 8201 Slovenec, 52 Italijanov in !) druge narodnosti. Ta sodni okraj obsega občine: Breginj, Brežni-ea, Isrsko, Kobarid, Kred, Libušnje, Livek, Sedlo in Trnovo. Sodni okraj Cerkno s 7601 prebivalcem, od teh je 7599 Slovencev in 2 Italijanu. Ta sodni okraj obsega občine: Cerkno, Šebrelje in št. Viško gore. Sodni okraj Tolmin z .12.753 prebivalci. od teh je 12.621 Slovencev, 128 Italijanov in 4 druge narodnosti. Ta sodni okraj obsega občine: Grahovo, [Ponikve, Sv. Lucija, Št. Viška gora II. Od Goriško-Gradiščanske dežele pripade torej Jugoslaviji 113,678 prebivalcev, od teh 111.285 Slovencev, 2340 Italijanov in 53 druge narodnosti. B. Od občine Trst Od občine Trst pripade Jugoslaviji Lipica s 54 prebivalci, od teh je 47 Slovencev in 7 Italijanov. G Od Kranjske dežele (Notranjske) Od Notranjske pripada Jugoslaviji Jkupaj 51.296 prebivalcev, od teh je 50.696 Slovencev in 600 Italijanov. Pred prvo svetovno vojno ni bilo na Notranjskem nobenega Italijana. PIVARNA — Kroglišč« in Ksglišče PODGORNIK FRANC 1111 u Pateraal rOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO BNCaIaDA IO U1 flLLA E8CAA0 U. T. «1-91SS SLOVENSKA BABICA FUommnu Bemei de BUelt LIMA 1117. U. T. 2S-S389. Baeno« Aires MERCBRIA ------------- Casa "LA F A M A ’ ARTICULOS RBGIONALES B A J Z E R Raeao* Aires 672 Co*Qofn — CORDOBA KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tlufiita SMS Notranjska obsega: Politični okraj Postojna z 39.928 prebivalci, od teh je 39,353 Slovencev in 575 Italijanov. V ta politični okraj spadajo sledeči sodni okraji: Sodni okraj Ilirska Bistrica z 11,788 prebivalci, od teh 11,676 Slovencev in 112 Italijanov. Ta sodni okraj obsega občine: Čel je, Ilirska Bistrica, Jabra-nica, Janeževo Brdo, Kilovče, Knežak, Prem, Ratečevo Brdo, Smerje, Trnovo in Zagorje. Sodni okraj Vipava z 11.308 prebivalci, od teh je 11.272 Slovencev in 36 Italijanov. V ta sodni okraj spadajo občine: Budanje, Col, Goče. Lože, Planina, Podkraj, Podraga, Slap, Štur-je, Št. Vid, Ustje, Vipava, Vrabče in Vrhpolje. Sodni okraj Senožeče s 4690 prebivalci ,od teh je 4652 Slovencev in 38 Italijanov. V ta sodni okraj spadajo obqine: Britof, Dolenja vas, Famlje, Gornje Vreme, Hrenovice, Laže, Senožeče in Sinadole. Sodni okraj Postojna z 12.142 prebivalci, od teh je 11.753 Slovencev in 389 Italijanov. V ta sodni okraj spadajo občine: Bukovje, Košana, Postojna. Slavina, Šmihel, Št. Peter. Nadalje pripada tudi sodni okraj Idrija z 11.368 prebivalci, od teh je 11.343 Slovencev in 25 Italijanov. Ta sodni okraj obsega občine: Čekovnik, Črni vrh, Dole, Godovič, Idrija, Spod. Idrija in Vojsko. Po ljudskem štetju iz leta 1945 znaša torej število prebivalstpa nekdanje Goriško-Gradiščanske, Kranjske dežele (Notranjske) in Tržaške občine, ki pripade FLRJ, skupno 165.028 prebivalcev. Pri tem štetju niso upoštevani takrat odsotni prebivalci, ki so bili še v zaporih, internaciji, italijanskem vojnem ujetništvu, na pirsilnem delu itd. Celotno znaša torej skupno število prebivalstva na Slovenskem Primorju, ki je ob priključitvi pripadlo FLRJ, okrog 200.000. D. Reka Po štetju iz leta 1910 okoli 50.000 prebivalcev, od teh najmanj 2/3 Jugoslovanov. Danes pa je razmerje neprimerno boljše za Jugoslovane, ker se je «nogo Italijanov izselilo. E. Zadar in otočje Lastovo Po štetju iz leta 1910 20.000 prebivalcev, od teh preko 7000 Jugoslovanov. Dejansko število Jugoslovanov je bilo tedaj nedvomno večje in je še Tečje danes, ker so se Italijani selili iz Zadra. F. Od Istre pripade Jugoslaviji po štetju: Cadastre National de Plstrie d’apres le Reeen-sement de ler Octobre 1945: Politični okraj Koper: 23,918 prebivalcev, od teh 14.672 Hrvatov, 8582 Slovencev, 5 druge narodnosti, 7 nedoločenih. Politični okraj Poreč: 38.286 prebivalcev, od teh 29.058 Hrvatov, 567 Slovencev, 2 Srba, 752 Italijanov, 28 druge narodnosti, 336 nedoločenih. Politični okraj Pula: 47,116 prebivalcev, odteh 28.380 Hrvatov, 29 Slovencev, 295 Srbov, 18.276 Italijanov, 21 druge narodnosti, 115 nedoločenih. Politični okraj Pazin: 55.345 prebivalcev. od teh 51.088 Hrvatov, 403 Slo- Queseria y Piambreria "LA IBEBICA d* Cuervo y Fernaadei Arda. Fce. Beiro 5199 — U. T. 50 - 856S M E R C A D O ”Las Magdalenas” CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. A vda. Fce. Beiro 5276 i venci, 11 Srbov, 3185 Italijanov, 477 i druge narodnosti, 181 nedoločenih, j Politični okraj Lošinj: 17.499 prebivalcev. od teh .11.924 Hrvatov, 32 Slovencev, 1 SrbJ 5502 Italijana, 31 druge narodnosti in 9 nedoločenih. Politični okraj Vol. Opatija: 37.916 prebivalcev, od teh 21, 480 Hrvatov, 13.136 Slovencev. 31 Srbov, 2851 Italijanov, 405 druge narodnosti in 13 nedoločenih. Mesto (grad) Pula: 29.906 prebivalcev, od teh 10.469 Hrvatov, 145 Slovencev, 7 Srbov, 17.795 Italijanov, 1483 druge narodnosti in 7 nedoločenih. Celotno bi torej od Istre pripadlo Jugoslaviji 229.986 prebivalcev, od teh 177.071 Hrvatov, 32.984 Slovencev, 347 Srbov, 56 656 Italijanov, 2450 druge narodnosti in 66?5 nedoločenih. K temu pa je pripomniti da se je iz raznih mest. posebno še iz Pule medtem odselilo veliko Italijanov, tako da je sedanje število Itijlijanov za preko 20.000 manjše, kakor je prej navedeno. III. ŠTEVILO SLOVENSKEGA IN HRVATSKEGA PREBIVALSTVA, KI OSTANE V ITALIJI IN SVOB. TRŽAŠKEM OZEMLJU Po ljudskem štetja iz leta 1910 7a Goriško-Gradiščanski i In Kanalsko dolino ter iz leta 191 li »a Beneško Slovenijo pripade Italij 1 » Goriško-Gradiščanski 22.300, v Kanalski dolini 2.000 in v Beneški Sloveniji 33.933 Slovencev. Skupno torej 58.232 Slovencev. Ako pa upoštevamo Štetje v Beneški Sloveniji, ki ga navaja koledar italijanskega Touring Cluba za leto 1938, znaša število Slovencev v Beneški Sloveniji 60.000. Skupno število Slovencev, ki ostanejo pod Italijo, je tedaj 84.300. Na Svobodnem tržiikem ozemlju pa ostane (po štetju iz leta 1945 in 1946) 111.676 Slovencev im 13.058 Hrvatov. Skupno število jugoslovanskega prebivalstva na ozemlju STO-ja j# torej 125.734. Novo ustanovljena država STO šteje okrog 350.000 prebivalcev. (Po “Ljiulgki Pravici”) RESTAVRACIJA IVANČIČ HUBOLF Afiaseo 2S22 Recreo “Europa” Pripraven z« nedelji1» Ulet* r Tigre, Prevoz s postaje Tit«* FCCA. do Be-crea in SMMtfi Lastnik« BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — 1'. A. 749 - 589 Rio Cara; iachaY Heinaldo Wa*serman MEDI OD Nazca 2381 U. T. 50-2845 TRGOVINA JESTVIN "TRST" s. c. M»nu Charcas 3120_________V. T. 72-4957 TRGOVINA JESTVDl "PRI ČESUNICU" C. R*mon Lista 56511 - U. T. 64-1509 TRGOVINA JESTVIN Srečko Tu ret ★ TRELLES 1402______U. T. 59-4104 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. «7-6259 Buenos Aires LA VOZ ESLOVENA 10HITA 1)0 POR LA SOCIEUAI) YL'GOKSLAVA “H(KJAR I^OPULAR KSLOVENO" Cuales son los verdaderos propositos de la Union Eslava de la Argentina E s c r i b e : CHRISTO G0NEVSKY Kn los ultimos meses la opiničn pii-blica de la Argentina y, en parte la del continente sudamericano, ha svdo atralda por asuntos ventiladoa a traves de algu-nas declaraciones y publlcaciones acerca de las ‘‘activiclades enlava.s'' en este continente. Dado el hecho de que la ver-dad ha sido tergiversada hasta lo increi-ble, creo necesario dar una aclaracitin, por intermedio de estas lfneas, sobre los verdaderos propositos de la I nion Eslava de la Argentina, organizaei6n bue agrnpa mas de 200 organizaciones eslavas, dls-persas por todo el territorio nacional. La Unl6n Eslava es una organizaci6n que en este mes cumple « anois rte vida y de intensos trabajos. Es una organizacij completamente independiente y se dinge por una Comisi6n Ejecutiva, con re-presentantes de todas las colectividades eslavas, elegida por el Congreso Eslavo ()Ue se realizfi en el mes de noviembre de 3 94 6< guiandose 6sta por estatuto« rte principios amplia/nente democr&ticos, en-cuadrados en los marcos de la Oonstitu-cičn Nacional. Sus Tinalidades fundamentales estan claramente epuestas en el artfculo 2o de »us estatutos'que dice asi: “a) 'Unificar a todas las colectividades eslavas del pais y coordinar sus activl-dades; ‘‘b) Mantener v robustecer los vinculos culturales entre los eslavos: “c) Velar por el buen nombre de los eslavos, defender sus intereses comunes y desarrollar entre ellos la ayuda mutua; •‘d) Ayudar moral y materialmonte a los pueblos'eslavos en nuestros patses de o rigen; ‘‘e) Hacer conocer al puhlico argenti-no todo lo referente a la vida, cultura e intereses eslavos y estrechar los lazos de mutuo conocimiento y aprecio argentino-eslavo. “f) Bregar por el progreso constante de la Argentina, de esta segunda patria de los residentes eslavos, tanto en el cam-po cultural, como en el econftmico, inspi- i r&ndose en las tradiclones democrdticas del pueblo argentino". Estos y ninftunos otro.s son los verdade-ros propositos que la Uni6n Eslava per-sigue. Es decir. unir a la numerosa colec-tividad eslava para trabajar por la eleva-ci6n cultural de la mišma, teniendo como fuente la inilenaria cultura de los pueblos eslavos y sirviendose tanibK-n de las inago-tables fuentes de la cultura argentina. Este proptfsito de la Unifln Eslava lo lle-va la gente que la Integra, que estii con-vencida que s61o un hombre culto, una co-lectlvidad culta puede ser util para si y MIZARSKA DELAVNICA “LA PRIMERA” PETER JONKE Lastnik: S« izdeluj« vsa v to stroko spadajoča dala. PASOS LOS ANDES — RIO CEBALLOS C O B D O B A RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7163 para la sociedad en que vi ve; sOlo una colectividad culta puede aportar en forma eficaz al progreso cultural y econ6-mico del pais en que vive y trabaja. Estdn convencidos que la labor de la Uni6n Eslava es altamente imeritoria porque, tanto en el campo cultural, como en el econč-inico, se estAn haciendo todos los es-faerzos para que los residentes eslavos de čste gran pais, sean vordaderamente ciu-dadanos dignos, dedicados a la tarea del progreso y el engrandecimiento de 6sta nuestra se-gunda patria que es la patria de nuestros liijos. Los bombres responsables de la IJničn Eslava. tenemos plena conclencia de la importancia de la colectividad eslava en el orden econdmico Sus cerca de 800 mil componentes. son gente laboriosa, ocupa-da en las priucipales ramas de la pro-duccifin del pais: en la extracclon del pe-trdleo, en la producclčn algodonera, en la industria de la čarne, en las construccio-nes navales, etc. y sus trabajos cotidianos, quifrase reconocer o no, son un aporte valioso para el pais. No ea necesario ex-poner muchos argumentos para conven-cer sobre lo afirmado. S61o es necesario visitar los lugares principales donde los eslavos dedican sus esfuerzos: Comodoro Rivadavia, en Chaco, la fuente del oro blanco, la provincia de Santa Fe, Misio-nes, los frlgorificos, etc. y entonces todas las palabras estaran de m&s. Y, siendo asi, tenemos la absoluta conviccičn que podemos ser atin mas utiles aprendiendo mas y tambičn... ensenando nuestras experiencias a los que nos rodean. Interpretando nial los propositos de la Uni6n Eslava, hay quienes han afirmado que la unidad de los eslavos puede a la larga presentar un peligro de creacifin de minoras en el pais que irian contra la integridad de la Naci6n Argentina. 1’uedo afirmar que ta les suposiciones son diamet ralinent<‘ opuestas a los propositos de la Union Eslava. Los heclios mismos demuestran todo lo contrario. En primer termino la Uničn Eslava, en toda su tra-yectorla de vida y labor org&nica ha com-batido tales ideas, vengan de donde ven-gan. En segundo lugar los eslavoB jamas nos hemos considerado conno algo sepa-rado del pueblo argentino. Todo lo contrario: sienipre nos hemos considerado parte integrante de este noble y gran pueblo argentino. Los hechos mismos lo evi-dencian. Tčngase en cuenta que no se trata de emigrantes recien llegados sino de una colectividad bien arraigada en el pais, cuyos hijos son argentinos y una gran parte de las esposas tambi6n argentinas. Los anhelos del pueblo argentino son nuestros anhelos, sus asplraciones son tambičn nuestras aspiraciones. En lo que se refiere a la solidaridad con nuestras patrias de origen (a.vuda moral y material) creemos que uno de los deberes primordiales de čada hombre normal es el deber hacia su patria Este es un deber y un derecho sagrado, que no se le puede quitar a nadie y ni sLquiera puede haber lugar de reproche alguno. Hombre que olvida a su patria es un trai-tlor. Si las colecti vidades eslavas se orga-nlzan y apoyan a sus patrias de origen, ellas cumplen con un deber sagrado, m&s atin, cuando las madres patrias claiman por apoyo, encontrandose ellas en las necesidades, creadas por la cruel guerra de liberaci6n que han tenido que llevar durante los Oltimos aiios. Ayudar a su patria no es un crlmen. sino un honor y čada eslavo tiene derecho de cuidar este honor, como la nifia de sus oJob, al igual como lo hubiera hecho un ciudadano argentino, conclente de sus deberes, cuando su patria lo requiere. Estos son los nobles propositos que abriga la Uni6n Eslava de la Argentina y ningrunos otros. Todos los que le atrtbu-yen propčsitos. fuera de los arriba expues-tos, son rual informados o deliberadamen-te terg-iversan los liecbos, sirviendo a intereses extranos a nuestra colectividad, a nuestras patrias de origen y al poble pueblo argentino. ('h. Gonevsk}'. Jekše Ek tor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Bolaustegui 4466 U. T. 67-3821 PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškesa in ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Relr6 570» VILLA DEVOTO - IMJENOS AIRES Fot« - Arto MARCOS Najpopularnejša na Doek Sada Faeando Quiroica IS25 U. T. 22-8327 BAZAR “DANUBIO" D. UGLESSICH Avda. San Martin 2902 U. T. 19-9838 RESTAVRANT “ČAVEN” IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 Bs. Aires STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderdn 2779 U. T. 50-6455 JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Itazainiro 42S7 MUNRO Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientas del reumatismo j sala de Ciru^ia Atiened: Lunea - Miiroolea j Viernea Pedir hora por tel6fono Deiansa 1153 U. T. 34-5319 ‘‘ALMACEN’’ PBTBR ČUCIC Ezcelsier 150« - U. T. 757-101, Sim Pe«a Dr. Hinko Halperm Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 aro San Martin 955 - 1 nad. - d ep. C U. T. 32-0295 in 0829 Dr. A. Kirsckbaum Or«. Maria Kirackbaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DS VEGA 3382 U. T. 50-7387 Franc Može Tehnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VILLA A. GIARDINO Eat. Th®a HUERTA GRANDE — T. A. 43 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ Calderdn 3098 - Devoto* - Bueaoa Aires T. A. 50 - 0298 RADIČ Iidelaraoje novih aparatov ter vsakovrstna popravila isvrlufo JAKOB KREBEIJ CE3PEDES 3703 (vogal Avda. Forost Tol. Itov. 54 - 4050 Stavbiuka Kovača G. STAVA* &.K. KALUtA • Laprida 3443 Florida. FCCA FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Ven ta de materialee de construecldn Avda. Fco. Beiro 5071 U. T. 50-53*’ TISKARNA ttudmU tivmc SARMIENTO 40 Cassro* T. A. 757 (Santos Lugarea) 1101 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vaa po domače pestreie. Pridite, pa se bosta prepričali 1 Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenoa Aires LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA. GEC 25 de Mayo 2808 CORDOBA HERRERIA D b obrA HUMAR y MAKUC * Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-U*® Talleres Gr&ficos “CORDOJ1A" Gutenberg 3360 •— 7-1-1948