8664 60100200 PC OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER Ahunina Pečana v gotovini “• Postale I gruppo ZSKl DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 30 (9638) TRST, sreda, 9. februarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Dobardob» govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. vlada je predložila parlamentu zakonski odlok o znižanju «cene dela> Stavke in shodi delavcev v tovarnah proti napadu na sindikalno svobodo Na pobudo sindikalne federacije bodo v prihodnjih dneh priredili dveurne skup- ščine na delovnih mestih - Za sedaj ni predvidena vsedržavna splošna stavka ttlM, 8. . 1“ da\ P^laila v*d>iiii - !i0misii‘' za£'c*c Proučevati v prihodnjih dneh. Razprava o ». — Zakonski odlok o zadrževanju delovnih stroškov, povl-j, vj “avka na prov.vodnjo nekaterih naftnih derivatov in alikvot IVA, tristo' danes Predložila senatu v razpravo. Predvidevajo, da ga bodo v»ebi J-'C *i0mis'.ie začele proučevati v prihodnjih dneh. Razprava o kater”* .ZakonskeSa odloka ne bo lahka. Vlada je z njim sprejela ne- Kpj1^ ukrepe, ki jim sindikati tn lt‘\ e stranke odločno nasprotujejo. n. PSI slu r/p lUinnvprliili fl i hnutti nrprllnvili evnin nnnravlro riti d*" bnii*ran' pa so se danes poslanci krščanske demokracije dogovorili, , j v zbornici zagovarjali vse ukrepe, ki jih je vlada sprejela p^ji seji. Po umestitvi vlade, se bo znaS°l v parlamentu pred tkrim-i V0: Ali vztrajati na vladnih ki jim sindikati in leve bi„viKe nasprotujejo, računajoč v Sov;'sam„ na gotovo podporo nje-fe,, stranke in morda socialdemo-Hitj v *" liberalcev, ali pa spremc-I°gov • an,t' nkrepe na osnovi pred-c|ai|V„.In Priporočil komunistov in so-Uen; ,,v> ki so ga do sedaj v parla-Posredno podprli. iti ?K„ ern ko se pričakuje v senatu tih Posredno podprli. '‘totem ‘«n "?rtl’ci začetek razprave o vladin s«epih, je sindikalna federaci-tjih a s členila, da bodo v prihodih a n®k sklicali po pokrajinah dve-j(jk zoorovanja na delovnih me-difeJi n® katerih bodo voditelj: sin-ve obrazložili delavcem škodlji-(uPPsledce vladnega odloka. Ob-lejgp Je. danes tajništvo sindikalne 8tan ?c'Je sklenilo, da zaprosi za se-Ha ■ Z vsem' strankami ustavnega Hi§tv 111 za srečanje z vlado. Taj-ja „0 v zaključni resoluciji poudar-kje P°ioo nasprotovanje vladnim u. Pstro'^’ zblst' tistim, ki se tičejo de i® določanja draginjske dokla-ča 'tvi, ki dejansko onemogo-iti j' | °Panje pogodb med sindikati toel°dajalcl v podjetjih. defa ..Sej' tajništva sindikalne fe Se ;Clie .io prevladalo stališče, da Huh treba izogniti prenagljenim 0 d®ue.s nadaljevali s stavkami. dei(j °Sarneznih podjetjih so prekinili VatZi* a velika večina delavcev. V 5W Riat so delavci že včeraj be h , *n na shodih povedali, da Vttia-°de nikoli sprejeli vladhega %l»aVanj® v vprašanje draginjske ^ ■ še manj pa bodo dovolili, Površna oblast vmešava v ne-d«iM®aa pogajanja med delavci in lsyc; Nalci na delovnih mestih. De-hju Atestirajo tudi proti povišajo nuavka na dodatno vrednost, ki vplivalo na nadaljnje povi-z>vljenjskih stroškov. Milanska bapov,a federacija pa je danes °vPih a*a dveumo stavko vseh de-t>raVjj. str°K, ki jo bodo delavci o-Jbtfirf P° posameznih podjetjih od IW° SQbote- PodjJ. sindikat vodilnega osebja v *i i ?JU obsoja vladne ukrepe v zve-!otavi. rževanjem cene dela in u-bapgjl®’ da je zakonski odlok hud Sstiij. na avtonomijo sindikalnih or-»tvj acib ki jim hočejo z vsemi sred-se 0^'^eti njihove pristojnosti, da S? sindikalna svoboda. V tem Vljhg ®o poslali protest predsedniku sprga’ 'JJjuistru za delo in piredsedni-bbomice in senata. ^ tri Visoka podražitev potrošnega blaga v lanskem letu RIM. 8. — Po uradnih podatkih so se cene potrošnega blaga v lanskem letu povišale za IG,8 od sto. V primerjavi z letom 1975. V decembru pa so bile ce»e, potrošnega blaga za 1,3 od sto višje kot v novembru, medlem ko so bile kar za 21.8 višje od cen v decembru prejšnjega leta. Po ugotovitvah osrednjega statističnega zavoda so se tako v decembru kot v lanskem letu najbolj povišale cene industrijskega blaga, nato živil in javnih storitev. Isti zavod sporoča, da so se cene potrošnega blaga za družine delavcev in uradnikov povišale lani z! 16.5 od sto. To povišanje je prišlo v poštev pri določitvi draginjske doklade. Zaradi stavkovnega gibanja tiskarjev na pokrajinski ravni so današnje mednarodne in krajevne vesti morda pomanjkljive. Citatcljc prosimo za razumevanje. ...... jfcli Benvcnuto, Macario in Lamu na današnji seji tajništva sindikalne federacije (Telefoto ANSA) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiKiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiaiiiiii ATENTAT LE IZSILJEVANJE NEPRIDIPRAVOV? NEVERJETNA SMER PREISKA VE 0 BOMBI NA BRICU «701» Glasilo PSI «Avanti» poziva državno varnost, naj vendar pove imena resničnih atentatorjev in tistih, ki so pokol naročili RIM, 8. — Zadrega v okviru preiskave o neuspelem pokolu na vla ku Reggio Galabria - Brenner St. 701, Kakor v «petoveljskem primeru* se tudi tu preiskovalci izogibajo apolitičnih sledi* in raje sprejemajo neverjetno tezo. da so tako skrbno pripravljen atentat organizirali nepridipravi, prijatelji prostitutke Rite Moxedane. Kaj trdijo (čeprav neuradno) preiskovalci in torej posredno tudi državna varnostna služba SDS? Zamisel o atentatu naj bi nastala V krogu prijateljev lahkoživke iz Perugie, ki je istočasno znana konfi-dentka varnostne službe. Atentat naj bi pripravili z namenom, da bi pozneje izsilili od policije in sodstva izpustitev «zaročenca» lahkoživke Rite. S tem namenom naj bi ženska po telefonu sporočila varnostnim organom, da je na vlaku bila postavljena bomba. iiiiiMiiiiimiiiiiiMiiHiMiititiimiiiiiiiiitiiiiiiiiii/iniiiiiuliMmmiiinfiiiiiiiiHiitiiiniiimMiMiiimiiiiiiiiiiiu TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA ZDA Carter za omejitev jedrske oborožitve WASHINGTON, 8. - Predsednik ZDA Carter je imel danes prvo tiskovno konferenco po njegovi umestitvi v Beli hiši. Večji del konference je posvetil vprašanjem jedrske razorožitve, človekovim pravicam in notranjemu gospodarskemu položaju. Glede jedrskega orožja in splošne razorožitve je govoril o odnosih s Sovjetsko zvezo, s katero, je dejal Carter, so ZDA pripravljene na takojšen sporazum o omejitvi jedrskega orožja v okviru «SALT», ne glede, če pride ali ne do sporazuma med državama glede sovjetskega bombnika cbackfire* in nove ameriške rakete, se pravi dveh nasprotujočih si obrambno - napadalnih sistemov, ki so do sedaj ovirali pogajanja o omejitvi strateškega o-rožja. Predsednik Carter je izrazil tudi željo, da bi Sovjetska zveza prenehala s poskusi nove rakete «SS 20*, ki je. čeprav nima medcelinskega dometa, zelo nevarno orožje. Carter je pri tem poudaril, da če bo Sovjetska zveza nadaljevala s proizvodnjo tega orožja in se ne bo hotela dogovoriti za obojestransko prekinitev proizvodnje, bodo ZDA nadaljevale s svojim progra mom. Dodal je, da dve super sili lahko dosežeta sporazum v okviru «SALT» in zaustavita razvoj uničevalnih sredstev, ki grozijo svetu z jedrsko vojno. Ameriški predsednik je izrazil prepričanje, da bo moralo priti do skupnih pobud med ZDA in Sovjetsko zvezo in da se bo morala večina pogajanj odvijati na dvostranski ravni. V tej zvezi je dodal, da morata obe državi skrbeti za splošno ravnovesje in obojestransko zadržc- I^VilfVvskih krogih pa so te dni na-ftjjjli*1 obračun vladnih sklepov in »iC^aldječta, da bo povišanje ? *”A precej vplivalo zlasti na ftilito . sf‘la, oblek in obutve. Tek-■ lndustrija, ki je v lanskem Vozila mnogo blaga in bila v ®ot 3 s tujino aktivna za več ?o vj ““ fnilijard lir se boji, da bo-ukrePi zavrli zagon te ”Jske veje, ki ne more raču-na izvoz, (sl.) ^0vie(ska gospodarska Racija v Rimu . Him 0 bgovj ’ 8- — Minister za zunanjo vjetsi2° Ossola je danes sprejel so-hister ^Negacijo, ki jo vodi mi-s Za gradbeništvo Stefanovič. nku so med drugim proučili <1 »a ° Pobude v okviru programa, J.e sestavilo ministrstvo za zu- ----- „ trgovino, za večji prodor ita- vanje proizvodnje jedrskega orožja.^ Kmalu nato je Carter poudaril prednost ameriške jedrske moči. Glede odnosov s Sovjetsko zvezo na o-stalih področjih pa je na zadevna vprašanja časnikarjev obžaloval, da so v Moskvi aretirali Gingzburga in izgnali iz Sovjetske zveze dopisnika «Associatet Press*. V tej zvezi je dodal: cGotovo je, da ne morem vdreti v Rusijo z oboroženimi silami in skušati spremeniti notranji u-stroj sovjetske vlade*. Med konferenco je predsednik zagovarjal svoj gospodarski dveletni načrt in izjavil, da bo uporabil veto, če bi ga kongres skušal temeljito spremeniti in onemogočiti njegovo učinkovitost. Dodal pa je, da je prepričan, da bosta obe veji parlamenta načrt odobrili. Sporočil je tudi, da bo kmalu pripravil nov program e-nergetske politike in' da nasprotuje predlogu o nacionalizaciji energetske industrije, (sl.) MADRID, 8. — španska vlada je dejansko «legalizirala» obstoj političnih strank s tem, da je odpravila obveznost »vpisa* v posebne registre. Obenem pa je vrhovnemu sodišču podelila pristojnost, da «oceni, če kaka stranka služi koristim kake velesile*. Javnost se sprašuje, ali se bo vrhovno sodišče poslužilo te pristojnosti, da bi preprečila legalno dejavnost komunistične partije, čeprav je ta večkrat poudarila in tudi dokazala svojo neodvisnost in kritično stališče do SZ. radi prepričali nekateri. Bomba na vlaku bi eksplodirala, icakor so eksplodirale druge bombe v Rimu in Milanu. »To niso šale*, poudarja glasilo PSI in nadaljuje: «Gre za verigo atentatov, s katerimi skuša kdo obuditi k življenju strategijo napetosti. SDS (državna varnost) pozna svojega informatorja, ta pa pozna atentatorje. Vedo, kje so našli razstrelivo in letake. Se daj povejte imena! Takoj, in tudi imena tistih, ki so atentat naročili. Sedaj, ko smo priča propadu «po-tegavščine*. mora državna varnost spregovoriti. Naj se ne skriva za uradno tajnostjo.* Po domače obtožujejo socialisti preiskovalce, točneje državno varnost in notranje ministrstvo, da vedo za imena a-tentatorjev, a jih nočejo povedati. To je pa izredno huda obtožba. (st.s.) RIM, 8. — Na zahtevo ministra za notranje zadeve Cossiga je bil odložen predviden sestanek s federacijo CGIL-CISL-UIL o problemih demilitarizacije policije in ustanovitve sindikata policijskih agentov. Verjetno bo sestanek sklican v roku nekaj dni. Iz povedanega je predvsem raz gre za potegavščino, kakor nas bi vidno dvoje. Rita Mgsedana, kidpj " — •* " •—* • ~ je sodnik zaslišal v zaporu, je »informator*, ki ga je varnostna služba imela infiltriranega med zločinci, ki so se posluževali bomb. Drugič atentat naj bi ne imel nobenega političnega ozadja, pač pa naj bi le bil (recimo) «pretiran* poskus izsiljevanja policije. Verzija preiskovalcev očitno ne drži. Ni mogoče (kot ni bilo mogoče v petoveljskem primeru), da bi skupina nepridipravov in lahko-živk pripravila tako nevaren' in tehnično neoporečen atentat, pa še to v trenutku, ko so drugod po I-taliji pokale enake bombe in sta dva policista padla v zasedo na avtocesti za Milan. Tudi ni mogoče, da bi atentat pripravila Rita Moxedana in nato še sama telefonirala varnostnim organom, da je na vlaku bomba. Ni vedela, da jo bodo zaprli? Pa še ena stvar utemeljuje sum, da se preiskovalci skušajo izogniti nevarnejšim političnim zaključkom o okoliščinah, v katerih je dozorel atentat na vlak. Rita Mo-xedana je bila «informator» varnostne službe. Z njeno pomočjo so organi državne varnosti že odkrili nekaj skladišč orožja. Je torej mogoče, da je bila «i:ifiltrira na* samo v skupinici nepridipravov in pohajačev? Ni verjetneje, da je Rita Moxedana na tak ali drugačen način vedela za drugačne tajnosti, poznala ljudi prevratniške organizacije, ki je pripravila a-tentat z namenom, da bi bomba eksplodirala in povzročila pokol. Lahko kvečjemu odgovorimo na vprašanje, kako ,je Rita Moxedana padla v mrežo varnostne s.lužbe. Pred štirirpi leti so jo v rimskem hotelu «Bled» aretirali, ker je skupaj s prijateljem imela spravljeno večjo količino vojnega orožja in municije. Tedaj so jo zaprli. Ni izključeno, da je prav tedaj postala lahkoživka informator državne varnosti. To pa je bilo mogoče le, če je bila že prej vključena v »zanimive* kroge. Se pravi kroge, ki «zanimajo» državno varnost. Tudi Maria Grenga ne iščejo več. Javil se je karabinjerjem in jih prosil, naj ga pridejo iskat. Povedal je ,da je izvedel po radiu, da ga iščejo in se začudil, da ga nihče ni poiskal na službenem mestu, kjer je ostal do zadnjega. Gle de podeželske podrtije, v kateri se našli zalogo razstreliva, enakega onemu, ki so ga našli na brzcu «701*, je Grenga izjavil, da že dalj časa ni bil na x deželi in da je nameraval hišo prodati, ker je že i-mel kupca. Grengo so zaprii in ga bo sodnik dr. Destro v kratkem zaslišal. Govorice, da se preiskovalci u-smerjajo na »domačo tolpo* nepridipravov in lahkoživk brez vsakršnega političnega ali organizacijskega ozadja so vzbudile dokajšnje razburjenje med političnimi silami, ki sodijo, da gre za poskus prikrivanja resnice, kot se je to že večkrat dogajalo. Najostreje ko mentira dogajanje socialistično glasilo »Avanti*: Ne verjamemo,. da PIIED ODLOČITVIJO PARLAMENTA 0 ZADNJIH VLADNIH UKREPIH Splošno obsojanje brezbrižnosti KD do rahljanja političnega ravnotežja La Malfa: «Le čakajte, toda gori nam pod nogami» - Querci (PSI): «Ce bo KD nadaljevala po tej poti, bo razbitje odnosov neizbežno> RIM, 8. — Andreottijeva enobarvna, vlada ima dva meseca časa, da se lahko utrdi, ali pa izdihne. To-iiko časa namreč lahko čaka, da bo parlament odobril ali zavrnil nedavne gospodarske in davčne u-krepe. Razumljivo je, da bo tedaj parlament potrdil ali porušil ravnotežje vzdržanih glasov o zaupnici vladi. Sindikati so itak mnenja, da so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da odgovorno usmerjajo vladno politiko na osnovi sporazuma iz Vile Lubin. Socialisti in, nekoliko previdneje. komunist: pa so že povedali, da ne sprejemajo vladnih sklepov, ker so bili sprejeti enostransko na seji ministrskega sveta. Andreotti torej tvega veliko, če upoštevamo tudi dejstvo, da njegova stranka, KD, tnu ne pušča širokega manevrske ga prostora za morebitna pogajanja in raje računa, da bi v primeru neuspeh? v parlamentu ponovno zahtevala popolno zamrznitev «premične lestvice*. »Vlada čaka... Zakaj bi se prenaglili, saj še ni bilo uradnih stikov ali sporočil vodstev strank*, neuradno zatrjujejo v Palači Chigi. Medtem ko Andreotti potrpežljivo čaka pa La Malfa piše in piše. Ne mine dan, ko bi republikansko glasilo ne objavilo njegovega uvodnika o političnem položaju v Italiji. Gre za pravi dialog La Malfe z javnostjo, oziroma tajniki političnih strank, preko stolpcev republikanskega glasila. »Čakajmo, če že hočete, toda gori nam pod nogami.* se začenja njegov zadnji uvodnik. »Mi ne nasprotujemo zamisli o «zasilni vladi*, v kateri naj bi bili tudi komunisti. Tega noče KD, ne mi,» nadaljuje republikanski prvak, ki je razburjen tudi zato, kef se KD igračka in zavlačuje z odgovorom na njegov predlog o novih vrhunskih srečanjih političnih strank o gospodarski politiki. »Če se bo kriza zaostrila krivda v celoti pada na KD, ki bi rada o-hranila vlado na nitki.* Na drugi strani pa La Malfi »nedolžno* odgovarja, toda z izsilje-valnirn tpnom. član demokrščanske-ga vodstva Bodrato: «če se bo o-krnilo politično ravnotežje (pa čeprav zaradi predlogov tistih, ki bi ga radi utrdili) se bo poslabšala tudi gospodarska kriza in torej tudi politična kriza, ki je od nje odvisna.* Demokristjani skušajo potisniti na kolena druge stranke, meni član vodstva PSI Nevol Querci. «če misli nadaljevati po tej poti bo kaj kmalu privedla do razbitja odnosov in torej do krize.* Socialisti so že pred časom povedali, da bi najraje glasovali proti taki vladi, vzdržali pa so se samo zaradi odgovornosti pred ljudstvom. «KD to odgovornost razume kot dovoljenje, da lahko nadaljuje po starih poteh. Naj torej ve, da ne mislimo stati križem rok in naj se KD ne tolaži z utvaro, da ni drugih izbir, razen tega ravnotežja, ki samo slabša in poglablja probleme države.* Querei zato ponavlja predlog PSI o «programski večini*, sfe pravi resnični vladni koaliciji vseh ustavnih strank. KD sicer zavrača ta predlog, češ da se stranke ustavnega loka ne strinjajo med seboj glede kritik vladi. Querci zato ponavlja, da se morajo tudi druge stranke dogovoriti o skupnem zadržanju do demokristjanov. CANDIDA CURZI Japonska konkurenca v državah EGS TOKIO, 8. — Po sklepu Evropske gospodarske skupnosti, da obremeni uvoz ležajev iz Japonske z 20-odstot-no carino, so Japonci danes sklenili. da se bodo pritožili proti temu sklepu pri mednarodnem sodišču v Haagu. Proizvajalci ležajev so po posvetovanju z vlado sklenili, da predajo spor baškemu sodišča. V Parizu pa je v teku konferenca med Japonsko in gospodarsko skupnostjo o vprašanjih lova. kmetijstva in ladijskih gradenj. Konferenca je v okviru Mednarodne organizacije za gospodarsko kooperacijo in razvoj. Na današnjem zasedanju so Japonci pristali. da povišajo ceno za izvoz vseh ladij zgrajenih v njihovih ladjedelnicah. Poleg tega se japonska vlada obvezuje, da bo posredovala pri ladjedelnicah. naj sprejmejo primerne ukrepe za zmanjšanje izvoza v evropske države, v katerih je ladje-delska industrija v največji krizi. Japonska je tudi sporočila predstavnikom EGS, da je pripravljena zmanjšati proizvodnjo, če bi naročila presegla višino prejšnjih let. V tej zvezi so predstavniki iz Tokia poudarili, da nameravajo obdržati zase 50 odstotkov svetovnega ladjedelskega trga. Sedaj imajo japonske ladjedelnice 80 od sto vseh svetovnih naročil. tlHimiHIUIIItlllHtllltllHIIIIIlItllllllllllllllllHIIIIIIllllUIIIIHIMItllllllltltllllllillliliiliiiuiiitiiHiiiijuiiiniia SPOROČILO II ŠPANSKEGA GLAVNEGA MESTA v Se ta mesec v Madridu « vrh evrokomunizma med KPI, KPF in KPS Srečali se bodo Carrillo, Marcbais in Berlingver - Te dni bo no povabih KPi obiskal Italijo tajnik KPP Cunhal Enrico Bcrlinguer 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111) Odložena vključitev Portugalske v Evropsko gospodarsko skupnost 1'orlani (levo) z britanskim zunanjim ministrom Croslandom med zasedanjem Bruslju BRUSELJ, 8. — Zunanji ministri gospodarske skupnosti so se letos prvič sestali in začeli obravnavati vključitev Portugalske v EGS f.er vprašanje ribolova v zvezi s spori, ki nastajajo zaradi teritorialnih voda. Toda glavni predmet' današnjega zasedanja je bila Portugalska Po dolgi razpravi so prišli do zaključkov, ki gotovo ne bodo zadovoljili portugalske vlade. Zunanji ministri gosu-odarske skupnosti so odobrili resolucijo, v kateri prevladuje predvsem zaskrbljenost. da bi ne preveč prizadeli francoska nasprotovanja do vstopitve Portugalske v gospodarsko skupnost. Zato v resoluciji poudarjajo, da bo treba šele začeti pogajanja s Portugalsko, med ka terimi se bo morala Portugalska obvezati, da bo rešila svoja notranja gospodarska vprašanja in jih uskladila z gospodarstvi članic EGS. Britanski predstavniki, ki so podpirali čimprejšnjo vključitev Portugalske v skupnost, so o tej resoluciji izjavili, da »klub bogatih ne že li v svoji sredi revnih sorodnikov*. V Bruslju so danes podpisali med gospodarsko' skupnostjo in Izraelom zunanjih ministrov EGS v (Telefoto ANSA) protokol o gospodarski kooperaciji in denarni podpori Tel Avivu 30 milijonov obračunskih enot. Sporazum določa tudi, da bodo vse do sedaj podpisane trgovinske pogodbe veljale v nedogled, kot to velja za ostale države sredozemskega področja. Italijanski zunanji minister Forla-ni, ki se udeležuje zasedanja zunanjih ministrov EGS, se je danes v Bruslju dlje časa pogovarjal z izraelskim zunanjim ministrom Allo-nom. Forlani je izjavil, da sta govorila predvsem o položaju na Bližnjem vzhodu, (sl.) Alvaro Cunhal MADRID, 8. — V kratkem se bodo v španskem glavnem mestu sestali tajniki najpomembnejših zahodnoevropskih komunističnih partij: Santiago Carrillo (KPš), Enrico Berlinguer (KPI) in Georges Mar-chais (KPF). Datuma še niso določili, vendar domnevajo, da bo »vrh evrokomunizma* sredi meseca. Pred tem so se v Madridu zbrali načelniki zunanjepolitičnih delovnih sekcij KPI, KPF in KPš. Sestanka so se udeležili Manuel Azcarate in Leonora Bornau (KPš), Sergio Segre (KPI) ter Jean Kanapa in Jacques Denis za KPF. V skupnem sporočilu o srečanju je, med drugim rečeno, da bosta italijanska in francoska partija še dalje podpirali prizadevanje španske partije, kakor tudi drugih demokratičnih sil v Španiji v njihovem prizadevanju za povratek demokracije in svobode v tej deželi. Predstavniki KPI in KPF so seznanili vodstvo španske partije, da sta Enrico Berlinguer in Georges Marcbais sprejela vabilo Santiaga Carrilla za srečanje v Madridu. Datum sestanka bo naknadno sporočen. Razumljivo je iz zavitega besedila skupnega sporočila, da je organizator »vrha evrokomunizma* tajnik KPš Carrillo, datuma pa še niso določili, ker verjetno pričakujejo prej reakcijo španske vlade. Opazovalci menijo, da bo ta «vrh evrokomunizma* velikega pomen?, čeprav se bo na njem govorilo predvsem o Španiji. Dejansko pa gre za usklajevanje strategij največjih zahodnoevropskih komunističnih partij ter njihovega odnosa do socialističnih. socialdemokratskih in katoliških strank, stvarnosti vzhodne Evrope in odnosov na Sredozemlju. V tem okviru se že dalj časa giblje KPI, saj je njen tajnik Že obiskal Romunijo, nato pa sprejel japonske komuniste. Sedaj je vrsta na tajniku KP Portugalske Alvaru Cunhalu, ki prihaja na uradni obisk v Italijo, kjer se bo pogovarjal z Berlinguerjem. Kljub prvotnim nesporazumom in kritikam je namreč Giulianu Pajetti uspelo ugladiti spore, sam Cunhal pa je že v Berlinu, na evropski konferenci komuaistič-ni partij dokazal, da je delno spremenil svoja stališča, (st.s.) NAJPREJ BOSTA NA VRSTI KD IN PSDI Novoizvoljeni predsednik pokrajine bo danes začel pogajanja o odboru Ghersi že pripravil osnutek programa - Hipoteze o sestavi novega pokrajinskega odbora - Stališča posameznih strank Novoizvoljeni predsednik tržaške pokrajine, socialist Lucio Ghersi, bo danes začel posvetovanja, ki naj v kratkem roku petih dni privedejo do sestave novega pokrajinskega odbora. Ta odbor bodo morali izvoliti na prihodnji seji pokrajinskega sveta. ki je bila sklicana za ponedeljek, 14. februarja. Kot je sam Ghersi napovedal takoj po izvolitvi, bodo posvetovanja zajela predvsem tiste stranke, ki so z direktno podporo ali z vzdržanjem omogočile njegovo izvolitev. Zgovorno pa je dejstvo, da bo prvi sestanek, ki ga bo Ghersi v spremstvu delegacije svoje stranke imel danes popoldne na sedežu pokrajinske uprave, prav s predstavniki krščanske demokracije, torej tiste stranke, ki je na vse načine skušala doseči odložitev zadnje seje pokrajinskega sveča in s tem preprečitev Ghersijeve izvolitve. Drugo srečanje, danes zvečer ob 20.30, pa bo s socialdemokratsko stranko, katere predstavnik v pokrajinskem svetu je na zadnji seji najprej napovedal vzdržanje. nato pa v balotaži glasoval za Ghersija. Sledila bodo srečanja z ostalimi strankami: z liberalci, ki so s svojim vzdržanjem na zadnji seji pokrajinskega sveta bistveno prispevali k Gbersi-jevi izvolitvi, z republikanci in s Slovensko skupnostjo, seveda pa predvsem s komunisti, s katerimi so socialisti vzpostavili znatno akcijsko enotnost. Vsekakor je že včeraj novoizvoljeni predsednik pokrajine imel neformalne stike s predstavniki KPI. Posvetovanja bodo potekala na o-snovi osnutka programa, ki ga je Ghersi te pripravil. Ta program bo orisal raznim strankam, ki bodo morale sklepati o obliki podpore, oziroma udeležbe v novi večini ali v novem pokrajinskem odboru. Hipotezi, ki sta trenutno v ospredju, sta dve: ali levičarski odbor PSI - KPI, h kateremu naj bi pristopile direktno ali ga od zunaj podprle vsaj nekatere od vmesnih laičnih sil, ali pa koalicija «laičnih in socialističnih* sil, se pravi PSI, PSDI, PRI, IZLETNIKE ki so se prijavili za izlet s PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO JUGOSLAVIJI, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer: v petek, 11. in v soboto, 12. t.m. od 9. do 12.30 ter od 15. db lS. ure, v Ul. Montecchi 6, 2. nadstropje, soba št. 22. PLI in SSk z zunanjo podporo komunistov, ki bi pa morali tudi »posoditi* dva odbornika — suplenta, saj šteje pokrajinski odbor devet članov, »laične* stranke pa razpolagajo samo s sedmimi mesti v pokrajinskem svetu (tri svetovalce ima PSI. ostale stranke pa po enega). Na papirju obstaja še varianta te slednje hipoteze, po kateri naj bi zunanjp podioro in dva suplenta nudila krščanska demokracija: za socialiste pa bi ta hipoteza bila absolutno nesprejemljiva, saj bi KPI na ta način ostala v opoziciji. Naj omenimo, da je predlog liberalcev o »laični in socialistični* front’ ugodno ocenila tudi Slovenska skupnost na zadnji seji izvršnega od. bora, na kateri pa je poudarila, da bd optimalno rešitev predstavljal programski dogovor vseh sil ustavnega loka. Vmesne politične sile bi morale po mnenju SSk omogočiti takšno sestavo pokrajinskega odbora, ki bi zadovoljila tudi slovensko prebivalstvo. Če taka rešitev ne bo možna, se bo SSk — kot je rečeno v njenem tiskovnem poročilu — vzdržala glasovanja v pokrajinskem svetu. Tudi socialdemokrati in republikanci so po dolgem oklevanju podprli predlog liberalcev, ki ga ocenjujejo kot učinkovito sredstvo za preprečitev komisarske uprave, kot tudi frontalnih spopadov med krščansko demokracijo in levičarskima strankama. Dejansko pa je prav ta predlog sprožil zelo ostro polemiko med KD in liberalci, ki jih demokristjani obtožujejo, da peljejo vodo (Nadaljevanje na zadnji strani) PD VESNA KRIŽ priredi jutri, 10. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu okroglo mizo na temo . Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupnost v Italiji Sodelovali bodo predstavnik SKGZ Vito Svetina, predstavnik KPI Boris Iskra, predstavnik PSI Branko Pahor in predstavnik Slovenske skupnosti Antek Terčon. VABLJENI! VČERAJ V KULTURNEM DOMU Dijaki višjih srednjih šol v Trstu počastili visoko Prešernovo izročilo Kulturni program proslave so izvedli sami dijaki • Poudarek na glasbi in recitacijah Oton Berce prebrala imena najboljših dijakov obeh licejev oz. učiteljišča, ki jih bodo nagradili. S to proslavo so se dijaki znanstvenega in klasičnega liceja tFrance Prešeren», učiteljišča »A. M. Slomšek* in trgovske akademije «žiga Zois* dostojno oddolžili spominu in izročilu velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. SESTANEK ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Jutri, 10. t.m., bo ob 18. uH sestanek odbora v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu bodo neizčrpana vprašanja s prejšnje seje. SESTANEK UČITELJIC V OTROŠKIH VRTCIH Tajništvo Sindikata slovensko šole sklicuje jutri, 10. t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 sestanek učiteljic na slovenskih otroških vrtcih. Na dnevnem redu bo razgovor o najvažnejši problematiki slovenskih otroških vrtcev. Sestanka se lahko udeležijo vsi tisti, ki jih zanima problematika otroških vrtcev. «Ekvinokcij» v Trstu V soboto in v nedeljo bo v Trstu v Kulturnem domu gostovala Opera SNG iz Ljubljane s Rozinovo opero «Ekvinokcij». Opero bo dirigiral znani slovenski dirigent Ciril Cvetko (na sliki). Prosvetno društvo IVAN GRBEC vabi k PROSLAVI SLOVENSKE KULTURE (PREŠERNOV DAN) ki bo v petek, 11. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Na sporedu je govor Maria čuka, nastop otroškega pevskega zbora PD Lonjer—Katinara in tria Kjuder—Kalc ter predavanje filmske priredbe Prešernovega »Povodnega moža*. iiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMriiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiJiiiiiiiiAuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KONFERENCA 0 NAČRTOVANJU V TOVARNI CMI PREDVIDENI OBSEG DELOVANJA OGROŽA OBSTOJ TOVARNE CMI Nikakršnega odgovora s strani vodstva na zahtevo delavcev po preusmeritvi proizvodnje Tržaške tovarne so čedalje v hujših težavah: splošnim italijanskim se v naši deželi pridruži še večje pomanjkanje investicij. Industrije z državno soudeležbo dobijo namreč v obrobnem Trstu, kljub obljubam in dogovorom, še manj podpore kot drugod. To je bil širši okvir konference o gospodarskem načrtovanju, ki jo je priredil tovarniški svet CMI, bivši «ponti e gru», s sodelovanjem enotnega pokrajinskega tajništva FLM — sindikalne organizacije kovinarjev. Prisostvovali so predstavniki tovarniških svetov drugih tržaških poldržavnih podjetij, političnih strank ustavnega loka, javnih uprav in e notne sindikalne organizacije. Proizvodnja v CMI upada vse od leta 1974, še posebno negativne rezultate pa so dosegli v lanskem letu, ko skorajda niso več dobili novih CMmiHItMIIIMIMIIIIIIHimilllllllMIIIIIHIIHimMUllMHIIItlltIMIIIIIIIIMIHtMIIIIIIMIMHItllltlllMinilllltllllllM NARAŠČANJE NAPETOSTI TUDI V NAŠEM MESTU MOLOTOVKA PRED UREDNIŠTVO DNEVNIKA «IL PICC0L0» Ponoči molotovka tudi na avto komunističnega aktivista Mislili smo, da je Trst tako zaradi I predvidoma zbežali pobalini. Ko po-svoje zemljepisne lege kot tudi stra- j ročamo je preiskava še v teku. Po-teškega položaja izven političnega licija je ustavila nekaj mladeničev, terorističnega obroča, ki je v zad- jih ^legitimirala in izpustila, s pro-njih dneh zajel Italijo ter povzročil vokatorskim kriminalnim dejanjem mnogo zmešnjav.: in preplaha med niso imeli nobenega opravka. ljudmi. Vendar pa so nas dogodki prehiteli. Sinoči so približno ob 21.45 neznanci odvrgli molotovko pred sedež italijanskega dnevnika «11 Picco-lo», ki na srečo ni povzročila škode, predvsem po zaslugi vratarja, ki je s prisebnostjo pogasil žarečo baklo in preprečil razširitev požara. Pa začnimo od začetka. Ulica Silvio Pellico, kjer je sedež italijanskega dnevnika, je bila skoraj prazna. Bilo je samo nekaj ljudi, ki so hiteli na avtobus ali pa domov. To je izkoristka skupina pobalinov, po mnenju očividcev jih je bilo štiri ali pet, ki se je nenadoma pojavila na stopnišču nad predorom »Sandrinelli*. Fantje so bili zelo mladi, okoli 17 ali 18 let, oblečeni kot so pač vsi mladi v tem času. Nekateri so imeli kavbojke, večina je imela dolge lase. Skupina fantov je nekaj minut čakala na zadnji ploščadi tik nad predorom, nakar se je en sam fant, po mnenju očividcev je bil srednje postave ter i.nel kodraste lase, spusti- za nekaj stopnic nižje ter odvrgel molotovko, ki je padla pod stenčas na zidu. Očividci so videli gorečo parabolo v zraku, ki se je nato ob razbitju spremenila v 3 ali 4 metre visok plamen. Prav takrat sta prišla mimo financarja Pasquale Latino in Giuseppe Pirrotta, ki sta videla skupino fantov. Pognala sta se proti njim, vendar pa so ti urnih nog zbežali proti Sv. Justu, tako da sta oba financarja izgubila vsako sled za njimi. Ko je vratar dnevnika, 59-letni Giovanni Gortan, opazil plamen je segel po vedru vode, ki ga je nato zlil po že pojenjajočem plamenu. Ogenj je bil tako v trenutku po-gašen, na tleh pa so ostale črepinje razbite molotovke in razlito gorivo. Financarja sicer nista dohitela pobalinov, našla pa sta na stopnišču drugo molotovko, katere so se mladeniči iznebili med begom. Molotovka je bila sestavljena zelo enostavno: v zamašeni steklenici mineralne vode je bil liter roza-rdeče tekočine (po vsej verjetnosti bencin). Na vrat. pa so z lepilnim trakom zalepili več vžigalic. ' Na kraj je takoj prihitela izvidnica za hitre posege tržaške kvesture. ki jo je vodil maršal Ovidio Steffč. Takoj so opravili prve preglede in odredili so tudi preiskavo na področju Sv. Justa, kamor so Včeraj ponoči so neznanci odvrgli molotovko na sprednji del avta renault 4, ki je last 22-letnega univerzitetnega študenta Bruna Grega, ki je tudi aktivist v krajevni celici KPI. Avto, ki je bil parkiran pred Gregovim stanovanjem v Miramar-skem drevoredu 181, se je takoj vnel, vendar pa je bila škoda majhna. Lastnik avtomobila, ki je bil ob tisti uri še zbujen, je namreč slišal ropot razbitja steklenice ter je pogledal skozi okno, kjer je videl, da avto gori. Takoj je z vedrom vode in cunjami prihitel na cesto ter pogasil požar. Plameni so poškodovali desni del sprednjega blatnika ter sprednjo levo gumo. Grego je na policijski postaji izjavil, da je takoj po ropotu razbitja steklenice slišal motor avtomobila, ki se je hitro oddaljeval. Na kraj so takoj prihiteli predstavniki znanstvenega odseka po-1-cije, ki so opravili običajne preglede ter našli črepinje steklenice ter napol zažgano plastično torbo. Preiskava se nadaljuje, saj so kriminalci še vedno neznani. Uši v tržaški osnovni šoli Pojav uši v eni izmed tržaških osnovnih šol bi se marsikomu zdel danes kaj malo verjeten, vendar pa so včeraj, na pobudo tržaškega občinskega urada za deset dni zaprli osnovno šolo »Fornis* v Ul. Vasari ln istočasno prepovedali uporabo telovadnice. Prve znake trdovratnega parazita so pred približno dvema tednoma opazili v vrtcu, ki je v istem šolskem poslopju. Deset otrok so takoj poslali domov, toda v naslednjih dneh so zasledili uši tudi med osnovnošolci. Največ jih je bilo med petošolci, ki zato že včeraj niso prišli v šolo. Med starši je za vladalo najprej upravičeno začudenje, nakar pa preplah, saj ni bilo dobiti ne ustreznih razkuževalnih sredstev ne nikakršnih napotkov. Zato je tržaško občinsko odborni-štvo za zdravstvo zagotovilo, da bodo kmalu na razpolago razkužila. ZDRAVSTVENA DEŽURNA HI.UŽBA Nočna služba za zavarovanre INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627. vodstva FLM — enotne sindikalne organizacije kovinarjev Glauco Rigo naglasil, da zaradi odsotnosti vodilnih krogov ni prišlo do soočenja med zahtevami delavcev in neutemeljenimi odločitvami vodstva. Namen konference pa je bil predvsem ta, da bi nakazal^ možne rešitve za CMI, rešitve, ki bi jih moral vsebovati nujno potrebni deželni načrt. S SPREVODOM PO MESTU Stavka v obrambo tržaških obratov naročil. Tako sta v imenu tovarniškega sveta poročala Franceschetti in Dudine, ki sta tudi orisala razvoj tovarne, ki jo je leta 1967 načrt CI PE preimenoval in priključil genovskemu podjetju. Sedaj pa je Inter-sind, pod čigar okrilje spada CMI, predlagal, da bi ponovno postal samostojna enota, ki pa bi dejansko zmanjšala obseg. Tako predvideva pred kratkim izdelan načrt vodstva tovarne kot protiutež programu, ki ga je predstavila enotna sindikalna organizacija in ki predvideva delno preusmeritev proizvodnje. Najprej bi ta omogočila obstoj tovarne v sedanjem obsegu in bila nato porok za njen nadaljnji razvoj. Načrt genovskega Intersinda, ki odvzema tržaški tovarni pravico do proizvodnje žerjavov in ne odpira drugih poti delovanja, so negativno ocenili vsi govorniki. Tržaški občinski odbornik Abate je podčrtal, da dokument ne odpira nobenih možnosti, obenem pa je v nasprotju z dogovori iz leta 1967. Na kratko je orisal prizadevanja občinske uprave, ki pa niso rodile sadov. Komunistični poslanec Cuffaro je podprl Abatejev poziv na enoten nastop, hkrati pa je ostro obsodil odsotnost tržaškega ln osrednjega vodstva tovarne na konferenci, kjer se razpravlja o obstoju obrata. V tem duhu je tudi poslal pismeno vprašanje ministrstvu za državne soudeležbe. Načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu Zanfagnini je poudaril, da imajo dežele zelo malo besede pri državnem gospodarskem načrtovanju, kar se kaže tudi v tem primeru. Kot drugi govorniki je kritično ocenil zaključke konference o državni udeležbi, ki je bila decembra lani v Trstu in ki ni nakazala nikakršnih rešitev iz hude krize tovrstnih •podjetij. Za PDUP je Calcinari poudaril, da je primer CMI ponoven napad na tržaški delavski razred, celotni potek pa je treba uokviriti v težko državno stvarnost. Deželni svetovalec Štoka je v imenu SSk izrazil solidarnost in podporo delavcem CMI, medtem ko je Fonda v imenu sindikalne organizacije pristaniščnih delavcev poudaril potrebo po večji povezanosti med delavci obeh podjetij. Široko zasnovano in poglobljeno analizo o možnostih razvoja CMI je podal Poli, član pokrajinskega tajništva KPI. Nujnost enotnega gospodarskega načrtovanja so podčrtali tudi Masut-to, načelnik demokrščanske deželne svetovalske skupine, ter deželna svetovalca PSDI in PLI, Lonza in Trau-ner. Kritično so posegli, še delavca CMI Castelli in Suban, predstavnika delavskega sveta GM Valentich in Cattaruzzi ter Di Turo. ki je v imenu enotne pokrajinske sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL pozval vse sile, da izpolnijo lastne obveze. V zaključkih je predstavnik pokrajinskega Enotni pokrajinski sindikat CGIt* CISL-CCdL-UIL prireja danes zjutraj od dp 11. ure enourno stavko de-, davcev industrijske stroke iz solidarnosti s tržaškimi obrati, ki jim grozi stečaj. Te industrije so v prvi vrsti Calza Bloch, CMI, Gaslini, Dreher in Sirt (bivša Vetrobel). Kar se tiče Cal-ze Bloch bo jutri v Rimu na ministrstvu za industrijo srečanje predstavnikov te tovarne s predstavniki vlade, ki bodo skupno skušali rešiti problem vseh štirih obratov Calza Bloch v Italiji. Obrat CMI se trenutno nahaja v hudi krizi, saj se proizvodnja vedno manjša, pa tudi delavcev je dosti manj. V podjetju Gaslini so delavci v dopolnilni blagajni brez delovnih ur, preusmeritev proizvodnje tovarn Dreher in Sirt pa je še vedno problematična. Delavci industrijske stroke se bodo zbrali ob 9. uri na Trgu Goldoni, od koder bodo krenili v sporedu po mestnih ulicah, obenem pa bodo v nekaterih tržaških obratih priredili delavska zborovanja. Stavki delavcev industrijskega obrata se bo pridružil tudi enotni sindikat univerzitetnega učnega in neučnega osebja CGIL-CIŠL-UIL-CISAPUNI, ki bo stavkalo cel dan iz solidarnosti z industrijskimi delavci. Univerzitetni sindikat se nadalje bori za novo reformo univerze ter proti antidemokra-tični obnovi univerzitetnih struktur in proti Malfattijevemu odkritemu napadu na študentsko zaposlitev in pravico do študija. Stavke se bodo udeležile tudi nekatere tržaške višje šole. PD LONJER KATINARA priredi jutri. 10. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjer-ju razgovor na temo Osimski sporazum In slovenska narodnostna skupnost v Italiji Razgovor bo vodil predsednik SKGZ BORIS RACE Včeraj je bila v Kulturnem domu Prešernova proslava, ki so jo priredile slovenske višje srednje šole v Trstu. Proslavo so pripravili dijaki, ki so tudi izvedli kulturni program. Najprej je prisotne pozdravila dijakinja Serena Kozina, slavnostni govor je imela Marta Bogateč, ki je spregovorila o liku velikega slovenskega pesnika in o pomenu, ki ga imajo za nas Slovence Prešernove proslave. Prva kulturna točka na programu je bil glasbeni nastop, Xenia Brass je na klavirju zaigrala Chopinov «Nokturno», violinski duet, ki sta ga sestavljala Sandra Pertot in Marko Bitežnik, pa je izvedel skladbo Mlegeleov duet*. Skupina dijakov liceja tFrance Prešeren* je recitirala pesmi iz ciklusa aSoneti nesreče», druga skupina dijakov in dijakinj je zaigrala •Mandlov Ario-so», dijakinja Verenka Terčelj (klavir) pa cChopinov studio*. Dijaki učiteljišča so recitirali drugo dejanje zVisoke pesmi* like Vaštetove. Delo je drama o Prešernovem življenju. recitirano dejanje pa pripoveduje o zSonetnem vencu*, zato so dijaki vpletli v dejanje nekaj sonetov iz znamenitega venca. Recitatorje je pripravil Stane Raztresen. Kulturni spored je zaključil mešani zbor dijakov učiteljišča in liceja pod vodstvom Nade Žerjal - Zaghet. Ob zaključku proslave sta ravnateljica znanstvenega ~in: klasičnega liceja proj. Laura Abrami in prof. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Kulturni večer v počastitev velikega pesnika Prešerna Nastopili so Leli Nakrstova, Miroslav Košuta in Marko Kravos Slovenski klub se je oddolžil spominu velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna z dragocenim kulturnim večerom. Predsednik kluba dr. Vlado Turina je poslušalce pozdravil z ugotovitvijo, da je pomembno počastiti Prešernovo svetlo izročilo prav ? današnjim pesniškim ustvarjanjem. Prisotnost dveh mlajših slovenskih pe snikov zagotavlja nepretrgano nit v razvoju slovenske besedne umetnosti in kulture. Gledališka igralka Leli Nakrstova je po pozdravu dr. Turine recitirala dve Prešernovi pesmi, nato pa sta nastopila Marko Kravos in Miroslav Košuta. Kravos je spregovoril o vprašanjih slovenskega pesništva včeraj in danes, h bogatega izročila pesniške kulture pa do današnjega ustvarjanja je Kravos analiziral tri konstante naše poezije: osebno' izpoved, družbeno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiitiimiiiiiiiiiin.m iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiitif umi VČERAJ V VEČERNIH URAH PLAMENI ZAJELI ARHIV ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA Škode še niso ocenili - Preprečena nesreča v Ulici Marco Polo 35 Včeraj okoli 20. ure se je iz še nepojasnjenih razlogov vnel lesen pod arhiva šolskega skrbništva v drugem nadstropju stavbe v Ul. Du-ca d’Aosta 4. Na kraj so takoj prihiteli gasilci, kii so v kratkem času požar tudi pogasili. Gasilci so nato pregledali vso stavbo, ki je stara in ima vse pode lesene ter preprečili podoben požar v četrtem nadstropju iste stavbe. Požar j 3 izbruhnil morda zaradi okvare na cevi ogrevalne naprave ali pa zaradi kratkega stika. Huda nesreča bi se lahko tudi dogodila v Ul. Marco Polo 35. Neka gospodinja je v svojem stanovanju začutila močan vonj po plinu, ki je prihajal iz sosednjega stanovanja ter je takoj poklicala gasilce. Slednji so prišli v stanovanje, ki je bilo takrat prazno ter opazili, da se je dovodna plastična cev za metan ločila od štedilnika. Plin je tako uhajal v veliki količini. Gasilci so brez odlašanja zaprli plinsko pipo in tako preprečili nesrečo. Včeraj ponoči so neznanci vdrli v kinematograf »Fenice* ter zanetili ogenj pod stolom v dvorani. Plamen je na srečo sam ugasnil. Poskus požara je v jutranjih urah opazila čistilka, škode je za okoli 50.000 lir. • Na tržaški univerzi bo v soboto posebno Študijsko srečanje z naslovom »Avto ceste 1977». Srečanje organizira tukajšnji Institut za preučevanje prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki ga vodi prof. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Na zatožni klopi kršilci valutnih predpisov Znižane kazni izsiljevalcema ■ Tujca pred kazensko sodišče zaradi posesti mamil Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Visalli, tožilka Gridelli, zapisnikar Bernazza) se je pod obtožbo kršenja valutnih predpisov za. govarjalo 6 Tržačanov. 68-letni A-dolfo Samarin, 36-letni Mario Ver-ginella. 71-letni Carlo Fumi, 36 letni Lucio Fumi, 40-letni Francesco Prio-glio in 48-letn' Ennio Sinigo so obtoženi, da so oktobra 1976 pretihotapili v Šv co 233 milijonov lir, kar znese 154.000 švica-ških frankov. Na procesu, ki je v Trstu prvi, odkar so poostrili valutame zakonske predpise, je bil prisoten samo Sinigo, ki j« zavrnil vsako krivdo. Razprava se bo nadaljevala 21. t.m. Prizivno kazensko sodišče (predsednik Salis, namestnik državnega pravdnika Franzot, tajnik Lubiana) je včeraj znižalo kazn', ki jih je augu-sta lani tržaško kazensko sodišče prisodilo 30-letnemu Renatu Sanda-nu in 26-letnemu Silvanu De M:che-liju. Prvemu j< namesto 4 let zapora in 400 tisoč lir globe dosodilo 2 leti in 6 mesecev zapora in 250 tisoč lfr globe, drugi pa bo moral odsedeti 2 leti in 8 mesece1' in plačati 300 tisoč lir, namesto 4 leta in 6 mesecev ter 460.000 lir. Obsodili so ju, ker sta marca lani skošala izsiljevati Giorgia Loya in zažgati njegovo delavnico. 25-letni Francoz iz A-rasa Francis Janin Beno.t in 27-letni libanonski državljan Assan Mohamad Brai-che se bosta morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem. Tako je po obdelavi primera, obtožnica govori o tihotapljenju in posesti mamil, sklenil tržaški preiskovalni sodnik Fermo. Med postankom vlaka I-stanbul - Pariz na openski postaji so namreč novembra lani cariniki našli v kupeju, v katerem sta se peljala Benoit in Braiche, 8 kilogramov in pel indijske konoplje. Materrvni, v sodelovanju z deželnim odborništvom za promet in z vsedržavnim združenjem avto cestnih koncesionarjev. Nastopilo bo pet u-niverzitetnih docentov, nakar bo sle-dila razprava. Pričakovati je, da bo na srečanju razprava tudi o novih avto cestnih povezavah, ki jih potrebuje dežela Furlanija - Julijska krajina (Videm - Trbiž, Sesljan - mejni prehodi, itd.). Zveza trgovcev opozarja na zvišanje kvot IVA Zveza trgovcev tržaške pokrajine o-pozarja, da so včeraj stopile v veljavo nove kvote davka na dodatno vrednost — IVA, ki so jih povišali z zakonskim odlokom z dne 7. februarja 1977. Tako so kvoto 12 odst. povišali na 14 (razen za bencin, za" katerega je višina davka ostala nespremenjena), kvota 30 odst. je bila povišana na 35, kvota 6 odst. pa na 9 odst. za nekatere tekstilne izdelke. Tiskovno sporočilo sindikata CGIL Odločno nasprotovanje vladnemu odloku o krajevnih financah Sindikalno združenje uslužbencev javnih ustanov CGIL je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem izraža odločno kritiko vladnemu odloku o zamrznjenju dolgov občin in pokrajin, ki po eni strani 'ne rešuje vprašanja krajevnih proračunov, po drugi pa grozi ovirati vlogo teh ustanov pri zagotavljanju temeljnih javnih storitev prebivalstvu. Sindikat nasprotuje še posebej členu 9 odloka, ki prepoveduje krajevnim upravam najemanje novega osebja, kar bi pri strogem tolmačenju moglo pomeniti odpust iz službe nestalnega in začasno zaposlenega osebja, z dramatičnimi posledicami za temeljne javne storitve. Zato sindikat uslužbencev javnih u-stanov CGIL pričakuje, da se bo na sestanku 14. t.m. s predstavništvi združenj občin in pokrajin in deželnim odborništvom za krajevne u-prave doseglo soglasje o stvarnih enotnih pobudah, ki naj onemogočijo spremembo odloka v državni zakon, če ne bo prej bistveno popravljen ob upoštevanju dejanskih potreb občin in pokrajin. angažirano pesništvo in igro. V krajšem razmišljanju je skvšal pokazati vrednost vseh treh izkušenj, ki sežejo do današnjih dni. f Miroslav Košuta je pripovedoval o svojem pesniškem ustvarjanju in prebral nekaj pesmi iz zbiike Pričevanje. Večer je bil namenjen prav njegovi poeziji, saj je le ta pomembna stvarnost našega ustna rjalno - umetniškega delovanja. Košuta je d svojih pesmih pripone doval in bral verze. Občinstvo je besedam sledilo z zanimanjem: pesem lahko tudi v naši civilizaciji zaživi in prebije oklep vsakdanjosti. To je gotovo najboljša ugotovitev ob kulturnem prazniku. KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE »PINKO TOMAŽIČ* v TRSTU Danes, 9. februarja 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4, večer z naslovom: KAKOVOSTNI SKOK PSIHIATRIČNE OSKRBE V TRSTU Uvodno besedo bo imel psihiater dr. PAVEL FONDA Sledila bo razprava. Vljudno vabljeni! Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. februarja POLONA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.22. — Dolžina dneva 10.06. — Luna vzide ob 23.51 in zatone ob 9.43. Jutri, ČETRTEK, 10. februarja DUŠAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8.7 stopinje, najnižja 7, ob 19. uri 7.8 stopinje, zračni pritisk 1012,1 mb rahlo narašča, nebo pooblačeno. vlaga 87-odstotna, veter 13 km na uro jugozahodni, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. februarja se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 79-letna Antonia Klarič vd. Bruseghini, 80-letni Giordano Bruno Zipponi, 69-letna Giuseppi-na Bolzoni roj. Ludvik, 68-letni Ro-dolfo Valentini, 85-letna Anna Sirot-ti por. Silvi, 78-letni Giovanni Fiu-man, 79-letni Giuseppe Cerqueni, 83-letna Giuseppina Benvenuti, 56-let-na Ivanka Krivich vd. Fedele, 56-letna Irma Villanovich por. Terraz-zer, 69-letni Emilio Indrigo, 75-letni Angelo Stocca, 54-letna Femanda Blasutto, 88-letna Antonia Castro vd. Calegari, 85-letni Lorenzo Oblak. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska 'ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. Mali oglasi NA KRASU najamem hišico ali kmečko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. TeL 755926. Gledališča VERDI Drevi ob 20. uri peta ponov#** «Falstaffa ossia Le tre burle*. * . ostale vstopnice so na razpolago P gledališki blagajni (tel. 31948). ROSSETTI Danes ob 16. in ob 20.30 koč , »Le Orme», vstopnine po 2.500 hsF Osrednji blagajni v Pasaži Prot« Jutri, 10. t.m., ob 20.30, b° fj sporedu delo «Mahagonny» Bert* Brechta in Kurta WeiUa. Režija ^ ginio Puecher. Predstavo je pnPr*' zadruga «Atto». Predstava je '*v. abonmajska. Predprodaja vstopni? osrednji blagajni v Pasaži Protti-6^ dentje parter 2.000 lir, galerija lir za vse predstave. . STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANONIMO VENEZIANO BEN E Č A N K A (La Venexiana) Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij Cel Glasba Ivan Mignozo Kostumi Marija Vidau Režija MARIO URŠIČ Jutri, 10. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H V občinskem gledališču v Boljo®?* V soboto, 12. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 13. februarja, °* 16.* uri Prosveta PD Rdeča zvezda priredi J ^ 10. t.m., ob 20.30 v kleti gospe .* v Briščikih predvajanje celoveč*fBlr filma »Cvetje v jeseni*. Razna obvestila V soboto, 12. t.m., ob 20. f rejata ansambla Taims in Ga>eD^lf Finžgarjevem domu na Opčinah, ^ sel slovenski večer*. Prostovoljk ^ spevki so namenjeni za potno? ^ dograditvi doma handikapiran®1 Opčinah. Kino __21 * La Cappella Undcrground lD-OO"^-«La vergine di cera* Rogerj*,^ mana. Boris Karloff in Jack N* son. Barvni film. p Movie Club 77 Danes v Do®k $ denta A (Ul. Fabio Severo 53223). 16.00 De Santisov tragica*. p ArLton Dvorana rezervirana ** ,11 tish Club. Jutri ob 16.30— flauto magtčo*. Ingmarja Berg®1* Barvni film. ^ Mignou !5.3tf «La scarpetta c * sa». Barvni film. -s* Nazionale 16.00 »Piccoli gang81 Barvni film. -af Grattacielo 16.00—22.15 »SturmtrupPJ, It. Pozzetto, L. Toffolo. ®arvk«. Fenice 16.00-22.15 »Suspiria*. nia Caoini, Jessica Harper. "m film D. Argenta. Prepovedan dini pod 14. letom. (jr Extelsior 15.30 *Gli ultimi fu° Robert De Niro, Jeanne pt Jack Nicholson, Tony Curtis-povedan mladini pod 14 leto®1' ^ Eden 16.00 »France societe a®011^^. Michei Bounuet, Francis Bla. pl Barvni film. Prepovedan k pod 18. letom. m Ritz 16.30-22.15 «Febbre da cav“ftP, Enrico Montesano, Gigi P'° Barvni film za vse. ^• Aurora 16.30 «Cheyenne». M’ V..*d in V. Strode. Barvni film. Capitol 17.00 «L’innocente». d. ^ ni in L. Antonelli. Barvni Dopovedan mladini pod 14. letak’ Cristallo 15.30 «I.a professore*- ^ scienze naturah*. Barvni fiO: povedan mladini pod 14. letolJJl < Moderno 16 30 «Le deportate de zione speciale SS». Prepovedo!1 dini pod 18. letom. Barvni D. jei* Filodrammatlco 16.00 »Voglia o1 Prepovedan mladini pod !*• Barvni film. p Impero 16.30 »Morte a Veneri*’. zija Luchino Visconti. D. Bog* ^ Vittorio Veneto 16.30 »San Baylonne protettore delle (f Lando Buzzanca in Orchi®e* ^ Santis. Barvni film, PreP0 mladini ped 14. letom. ,, V Ideale 16.00 »Al soldo di tu“^ bandiere*. Charles Bronso®- ^ Curtis, Michele Mercier. ™ film. Radio 16.00 «11 fantasma del scenico*. ZnanstvenofantastiČk v barvah. ji? Astra 16.30 «L'erotomane*. t schin, I. Biagini. Barvni Dopovedan mladini pod 18. let°k' i Abbazia 16.00 «La rossa orrl“. jot Riata*. R. Harris in Rod ■ Barvni film . yt Volta Milje 16.00 «11 coraggio dl # sie*. Elisabeth Taylor, Barv®1 Izleti PD »Valentin Vodnik* iz D0*111 ^ ganizira v nedeljo, 13. februar!* jjf čarski izlet v Sappado. Vpi*° pri društvenih odbornikih. < Za enodnevni smučarski f Kranjsko goro v nedeljo, 13- ^.0rllilll„lniM|||||||||||||||||||||m||m|||||nnu|||||||||||||||||||m|||||||||a||)aa||||tm|||)m|||||||||||||||n|||| p° nekajletnem zastoju Promet z lesom čez Trst ponovno v znatnem porastu Tudi struktura prometa se spreminja: dovoz iz čezmorja pre-Sega promet iz zaledja - Več lesa tudi v tržiškem pristanišču tela na frg°v'na' Ki je nekdaj cve- DOKUMENT RAJONSKE KONZULTE ZA SV. JAKOB zdravstvena komisija proučuje Letošnji občinski proračun pozablja razmete m potre e o raja ^ prjza(|eYanja ŠtandreŽCeV Podrobno študijo o družbenih, higienskih in zdravstve-nih vprašanjih rajona bodo izdelali s sodelovanjem izvedencev in prebivalstva higienskimi in ambientalnimi razmerami. Uredijo naj se zdravstvena služba za vse šole in športne dejavnosti, družinska posvetovalnica, središče za umsko zdravje. Rajon ootrebuje tudi središča za družbene in kulturne dejavnosti ob prostem Konzulta opozarja na nevzdržne stanovanjske razmere v starem delu rajona, na področju ulic Mura-, glione, San Zenone, del Pozzo, Pon- benih, higienskih in zdravstvenih pr o- i zianino, kjer nimajo niti vsi tekoče blemih okraja. V njem predvsem j vode, ponekod imajo še skupna stra-zahtevajo, glede na veliko število ! nišča, bivajo v prostorih brez oken priletnih prebivalcev rajona, nujno j ;n podobno. ustanovitev pokrajinskega konzor- Pooblastili so zato komisijo za cija za družbene in zd-avstven'e storitve, ki naj usklaja vse posege in uvaja preventivno zdravljenje. V tem okviru je treba dati prednost umestitvi v rajonu zdravstvenega središča za bolezensko raziskovanje, , na našem področju in ki je v kak*''*1 nekai Prea'a v ne' ksno zatišje, se zopet polagoma '^Ca/ hkrati s tem pa je opaziti, da njena osnovna struktura občutno fo^ninjuv primeri s strukturo, ki j.e imela v letih '30. V preteklo-}' le namreč v tržaški luki prevla-2] V®|a trgovina z lesom iz zaledja — vasti iz Avstrije — medtem ko se I zadnjem času čedalje bolj uveljav-.a trgovina z lesom v dovozu po i riu, jn sicer v največji meri Oljskih držav. i. y letu 1938, na primer, je odvoz H® Po morju znašal 115.963 ton, jj tem ko je dovoz tega blaga St Sezrnorja dosegel le 5.375 ton. e "Pen promet je tedaj znašal 121 zn« ton. Leta 1953 je odvoz asal 299.79() ton in dovoz 8.163 ton (.‘‘UPaj 307.953 ton). Toda že deset .. Pozneje, se pravi leta 1963, je t^uz nazadoval na 124.484 ton, meden , ko se je dovoz povečal na 1974 ton Skupno 183.777 ton). Leta (.1 sta bili postavki skoraj izena-t-"1' 74.686 ton v dovozu in 77.870 y v odvozu (skupaj 152.556 ton). naslednjem letu, ko je v Italiji astala precejšnja kriza v pohištve-I 'n gradbeni industriji, je odvoz c-a znašal 53.132 ton, dovoz pa „'14° ton (skupaj 108.272 ton). La-v Pa je bil položaj naslednji: od-iJ >a je znašal 95.033. dovoz pa ^■425 (ali skupaj 201.458 ton). pr rP°rina z lesom iz zaledja je h„?v,adovala nad uvozom po morju do leta 1963, ko se je v j, ,"1 in še posebej v naši deželi d c®'a naelo razvijati pohištvena in- strjja. Po zanori Sueškega preko-(j, italijanski uvozniki začeli na-at' z'ast' afriški les. po nonov-d"* odprtju te pomembne vodne poti so se v znatnem delu preusmerili las. ki nrihaia iz azilskih dežel, j. ,sti iz Malezije, s Sarawaka in iz Rezije. ,r zadeva 106.425 ton lesa. ki so fa la ladje. odbornik za javna dela Rigutto, so člani komisije sprejeli vrsto popravkov in izboljšav k izvirnemu besedilu zakonskega osnutka, ki so jih predložili svetovalci PSI in KPI. • V Uradnem vestniku je bil objavljen razpis natečaja za zasedbo osem mest borznega agenta na tržaški borzi. Rok za vlaganje ustreznih prošenj zapade 12. februarja. Tržaška trgovinska zbornica bo dvema najboljšima kandidatoma priznala posebno štipendijo v višini 200.000 lir na mesec za dobo prvih dveh let delovanja na borzi. ZA POTRESENCE IZ FURLANIJE Deželno delavstvo zbralo 1 milijardo in 100 milijonov lir zdravstvo, da ;x>globi s podrobnejšimi analizami higiensko . zdravstvene razmere okraja tudi s sodelovanjem strokovnjakov, ki pa ne sme voditi v tehnicistično obravnavanje problema. Spodbujati je nasprotno treba udeležbo prebivalstva in o-vrednotiti skupinske vsakodnevne izkušnje manjših krajevnih skupnosti. Splošen program, ki ga bodo pripravili po teh smernicah in ga bodo odobrili po razpravi med vsemi, ki bodo konkretno prispevali k njegovi izdelavi, že podoirajo skupine izvedencev in operaterjev občinske službe za delovno medicino, otroške bolnice »Burlo Garofolo*, središča za umsko zdravje ln demokratičnih zdravnikov. Handikapiranc vključiti v šolsko stvarnost! Rajonska kozulta za Šv. Jakob je na svoji seji 31. januarja 1977 sprejela dokument o vključevanju handikapirancev 4 šolsko stvarnost, katerega so sestavili po razpravi, ki so jo imeli predstavniki konzulte in njenega koordinacijskega šolskega organa. V tej razpravi se je izkazala nujnost, da se ta problem ne sme osredotočiti samo na ozko šolsko stvarnost, ampak da se mora odpreti vsej rajonski družbeni vsakdanjosti. V tem okviru morajo vse socialne komconente mestne četrti sprejeti handikapiranca v svojo sredo brez odlašanja. Nujna je tu koordinacija že obstoječih socialnih struktur za bolj racionalno uporabo, pri čemer je treba obsoditi pomanjkanje takih in podobnih struktur. Rajonske konzulte so tista vez, ki povezujejo mestno stvarnost s krajevnimi u-pravami in deželo, te uprave pa se Včeraj dopoldne je bil na sedežu morajo obvezati, da se vsi ti pere-deželnega odbora sestanek o proble-! či problemi čimprej rešijo. Najvaž-mih v zvezi z obnovo opustošene! nejše pobude, ki jih morajo te u-Furlanije, katerega 4o se udeležili! stanove pripraviti so: 1. Združitev S SEJE KRAJEVNE SKUPŠČINE V ŠTANBSEŽU Predsednik Reščič predočil županu in odbornikom zahteve domačinov lani v tržaški luki vkrcali na ra -e' in nri katerem je šlo v za blago iz sosedne ,n striie so blago prevzele v pretežni B '11 države arabsko - muslimanske-y Področja, zlasti Saudova Arabija, Plen in Al Bahrein. lansko leto so zabeležili znaten v prometu z lesom tudi v ,,-is tj lubj^ v katero dovažajo med Pl tudi večje količine sovjetske zveze CGIL _ CISL . UIL Bravo, Calabria, Cavedon, Fabricci, Mari-nelo, Molinari, Moraš, Padovan, Pon-sele, Trebbi in Varin. Razprava je zajela praktično vsa vprašanja, ki zadevajo, potresence in obnovo socialno . gospodarskega življenja v prizadetih krajih, poleg tega pa so prisotni obravnavali tudi problem krize, ki je v zadnjem času zajela tekstilno industrijo v Furlaniji -Julijski krajini. Predstavniki sindikalne zveze so predsedniku Comel-liju sporočili, da je nabiralna akcija med deželnim delavstvom v korist potresencem vrgla skupno 1 milijardo 100 milijonov lir. Denar bodo te dni nakazali v deželni solidarnostni šklad. Govor o letošnjem občinskem proračunu je bil v ponedeljek zvečer na seji krajevne skupščine v Štandrežu, ki je bila v Domu Andrej Budal pod predsedstvom Wal terja Reščiča. Prisotni so bili tudi župan De Simone, odbornik za finance Ciuffarin in odbornik za javne storitve Moise. Odbornik Ciuf-fariri je obrazložil osnutek letošnjega proračuna, zatem pa so, na posamezna vprašanja in zahteve članov krajevne skupščine,” odgovarjali tako župan kot oba odbornika. Predsednik Walter Reščič je u-vodoma dejal, da se letos ponavlja, kar se je zgodilo že pred letom dni. Občinska uprava je dala v pretres krajevnim skupščinam o-snutek proračuna potem ko je bil ta že do podrobnosti sestavljen, namesto da bi vprašala za mnenje krajevne skupščine jeseni, pred začetno obdelavo proračuna. Predlogov, ki so jih Štandrežci dali že večkrat, kar .je razvidno iz zapisnikov sej krajevne skupščine, niso v izdelavi proračuna niti upbšte vali. Predsednik Reščič je še omenil vprašanje osnovnošolske stavbe. Ta je v obupnem stanju. Streha pušča že nekaj mesecev in nihče je ni popravil, električne napeljave razpadajo, v zadnjem časti so se pojavile tudi miši (ena je pred dnevi ugriznila učenca). Prav tako je nujno popravilo vaških cest in Ul. Trivigiano še posebej. Po tej cesti vozijo tovornjaki in je zaradi tega na njej vse polno lukenj. Prav tako je Reščič zahteval še razširitev pokopališča (to naj se da tudi v revizijo splošnega regulacijskega načrta), hitro postavitev metanovodskega omrežja, usposobitev stavbe starega otroškega vrtca za potrebe krajevne skupščine in zdravstvene ambulante. Predsednik štandreške skupščine je še omenil ‘vprašanje nabave zemljišča za po- j stavitev spomenika padlim domačim partizanom. Župan in odborniki so dejali, da so s stvarmi seznanjeni, vendarle nimajo denarja, da bi vse to uredili. Kar se javnih del tiče. imajo sredstva že v normalnem proračunu. Prav tako nimajo na občini uslužbencev, ki bi urejali najnujnejše, kar Štandrežci zahtevajo. Vsekakor pa so obljubili, da bodo skušali nekaterim zahtevam ugoditi. Odbornik Moise je obljubil, da bodo v teku leta uredili metano-vodska omrežje v starem delu vasi. Končno pa so župan in odbornik: nekako spremenili mnenje in obljubili. da bodo nekatere postavite vnesli v proračun. Niso pa dali za- cialne asistentke z znanjem slovenskega jezika. Natečaj so izvedli v zadnjih dveh mesecih in, kot nam je znano, je rezultat pozitiven. Svetovalci pa bodo morali razpravljati še o celi vrsti vprašanj, ki so na dnevnem redu že več časa. Na prvem mestu je načrt za tehnološke naprave na obmejnem postajališču Štandrež. Poleg tega je za nas važno vprašanje poimenovanja slovenske osnovne šole v štandrežu po pisatelju Franu Erjavcu. Tozadevni predlog je dala štandreška šola, podprl ga je šolski svet didaktičnega okoliša, sedaj je na vrsti občinski svet. Zatem bo zadeva romala na prosvetno ministrstvo v Rim. S tem v zvezi naj omenimo, da je že več časa v Rimu podoben sklep pristojnih ustanov za poimenovanje slovenskega trgovskega zavoda v Gorici po Ivanu Cankarju. Poleg tega so na dnevnem redu še številna vprašanja o občinskem o-sebju, važen pa je proračun mestnega podjetja za vodo, luč, metan in avtobuse. Končno je na dnevnem redu še proračun občine za letošnje leto, vendarle o njem ne bo še razprave in je vključitev te točke na dnevni red le formalnega značaja. O proračunu razpravljajo v teh dneh krajevne skupščine. IZLETNIKE ki so se prijavili za izlet s PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO JUGOSLAVIJI, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer: v petek, 11. in v soboto. 12. t.m. od 9. do 12.30 ter od 15. do 18. ure, v Ul. XXTV. rraggio, 1. nadstropje. ZA DIJAKE IN UPOKOJENCE Dežela zahteva zvišanje ten abonmajskih avtobusnih vozovih % Goriški občinski svet bo o tem vprašanju spet razpravljal Na petkovi seji goriškega občinskega sveta, o kateri podrobneje no). Po zavrnitvi nadzornega odbora so v avtobusnem podjetju ne- poročamo na drugem mestu, bo v; hali izdajati abonmaje, kar je po- ospredju spet vprašanje cen avtobusnih prevozov. Lani konec oktobra je goriški občinski svet sprejel sklep o podražitvi avtobusnih vozovnic od 50 na 100 lir in istočasno so podražili tudi vse vrste abonmajev. Nove cene so pričele veljati s 1. novembrom lani, a že pred koncem leta je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil nekatere točke tega sklepa občinskega sveta. Šlo je za cene dijaških abonmajev in vozovrre za upokojence. Za dijake je občinski svet določil ceno abonmaja 2.500 lir za neomejeno število voženj na vseh progah (upravni svet avtobusnega podjetja pa je zahteval 2.500 lir za eno progo. 3.000 lir pa za vse proge), za upokojence pa enotni mesečni abonma 500 lir za vse proge (upravni svet avtobusnega podjetja pa je predlagal tak abonma samo za upokojence s socialno pokojni- iiniiKiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiniiifiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiin Prihodnji četrtek hode «ldealista» uprizorili za slovensko občinstvo vzročilo precejšnje negodovanje med upokojenci. O stvari so se pozanimali sindikati, o tem je bil tudi govor na zadnji seji občinskega sveta in župan je obljubil, da pride to vprašanje na petkovo sejo občinskega sveta. Kakšni so noyi predlogi mestne- _ ga avtobusnega podjetja? Za dijaške abonmaje predlagajo še enkrat dvojni abonma, t.j. 2.500 lir mesečno za neomejeno število voženj na eni progi, 3,000 lir mesečno za neomejeno število voženj na več progah. Za upokojence pa predlagalo mesečni abonma 500 lir za vse proge za tiste upokojence, ki imajo socialno pokojnino, 1.500 lir za tiste upokojence, ki imajo pokojnino do 150.000 lir. Ostali naj bi nabavili redni mesečni abonma v višini 4.500 Ur. V borih dveh mesecih, odkar so stopile v, veljavo nove tarife, si je nad 1.500 goriških upokojencev nabavilo mesečno abonmajsko izkaznico. V soboto so se predstavniki sindikalne federacije sestali s predsednikom upravnega sveta avtobusnega podjetja in občinskim odbornikom za javne storitve, katerima so prikazali stališče sindikatov Sindikati menijo, da se ne smejo sprejemati sklepi o tarifah, ki bi bile različne od tržiškega avtobusnega podjetja in pokrajinskega podietja. To ker se bodo skoro gotovo tri podjetja združila še pred koncem letošnjega leta in ne bi bilo prav takrat imeti razUčne tarife. Kar se tiče dijaškega abonmaja, menijo sindikati, da mora ostati pri eni sami tarifi, kar bi omogočilo dijakom uporabo vseh avtobusnih prog. Sindikati pa soglašajo s predlogom upjave o različnih cenah a-bonmkja za upokojence, menijo pa, da bi bilo moč uvesti še eno vmesno tarifo za tiste upokojence, ki imajo mesečno pokojnino med 150 tisoč in 200.000 lirami. predsednik deželne vlade Com< :li vseh pobud pedagoškega centra ter vnesi- v prc in predstavniki enotne sindikalne občinskih socialnih uslug v enotno gotoviia, da bodo te postavke spre- akcijo ter 2. Ojačenje osebja psiho-pedagoške in zdravstvene službe. Krajevne uprave se morajo naposled zavzeti za vključevanje handikapirancev v rajonsko stvarnost z odprtjem centrov šolskega zdravstva, družinskih posvetovalnic in športnih in rekreacijskih struktur. ŠK KRAS priredi v četrtek, 17. t.m., v gostilni Križman v Repnu PUSTNI PLES z ansamblom Lojzeta Furlana. Poskrbljeno za pijačo in jedačo. Vpisovanje pri vaških poverjenikih jete in finansirane. V diskusijo so posegU številni člani krajevne skupščine, posebno še Božidar Tabaj in Rihard Rejc. Govor je bil tudi o vprašanju tovornega postajališča in tu je prišlo do odkritega soočanja mnenj, štandrežci so dejali, da niso bili in niso proti temu tovornemu postajališču. so pa bili in so nasprotni lokaciji, ki jo je izbral občinski odbor in pred petnajstimi dnevi z večino glasov odobril go riški občinski svet. hiU?1'n ;6dovirie za potrebe štivanske pa-^ "lce: celoten promet z lesom v f.T1 Pristanišču ie namreč dosegel K°rdn0 višino 325.000 ton. Delovanje Vidnih komisij ^eta 5V stalna kpmisija deželnega U, ki ji načeluje svetovalec Ri-je na včerajšnji seji soglas-£ "Pobrila zakonski osnutek, ki do-stea vrsto izrednih finančnih pri-tjT-kov v korist oglejske občine, ^ji. ki ji je prisostvoval tudi Dl CREDITO Dl TRIESTE R*AšKA KREDITNA BANKA tEčAJI VALUT V MILANU DNE 8. 2.1977 Goriški dolar: debeli drobni S“£:k ^dski florint ona ^ski dolar dski flc 6v-«a kron; kror-“ br!yeška krona debeli “v- i2f drobni 882,75 845.— 15J3.— 350,50 177,40 23.60 365.— 51.35 845.-349,-146.— 205.— 164.— 20.-20.-43.-43,- Menjalnica vseh tujih valut Na avtobusu zgodaj zjutraj proti mestu: — No, kaj se držiš tako rmufasto»? — Pustime prosim ... — Kaj sem ti napravil, govori, povej? — Ti nič, vendar. Samo tišina, niti besede nikomur... Veš sinoči sva bila z ženo v mestu. Veš, te razprodaje ... In žena je imela tudi rojstni dan. Pa sva srečala svaka, brata od moje žene in njegovo ženo. Pa mi je padlo v glavo: kaj če bi proslavili rojstni dan moje žene? Predlog je bil sprejet in že smo sedeli v neki restavraciji ob morju. In če smo že tu, naj bodo ribe... Štiri tsfoie*, res dobre, štiri peresa radiča, liter, belega in dva tdolce» za ženski... — Da, in potem ...? — Da, in potem račun. Veš tako na fino, na krožničku, račun previhan pod prtičkom ... — Prav, in? — Proti ja — 32.000 lir ... — Kaj, toliko? Se vidi, da ne hodim po lokalih. Sicer pa revno prav. Kaj nisi včeraj nekaj godrnjal, da ne boš naročil tPrimorskega», ker da je predrag? Vidiš, štiri ribice 32.000 ... — Imaš prav. Davi sem že rekel ženi, naj raznašalki plača naročnino.., V petek seja občinskaga sveta V petek ob 18.30 se bo v sejni dvorani na županstvu spet sestal goriški občinski svet. številnim doslej še neodobrenim točkam starega dnevnega reda so dali te dni še vrsto novih točk. Novega imajo, poleg številnih ratifikacij odborovih sklepov še ponovno preučitev tarif mestnem avtobusnem podjetju (o tem poročamo podrobneje v drugem članku), popravek variante štev. 3 za zemljišča v štandrežu, odpravo postajališča za taksije na Verdijevem korzu, zvišanje tarif za odkup grobov na pokopališčih. Sklepali bodo tudi o pristopu goriške občine v svetovno zvezo pobratenih mest, o izvedbi študije za odnašanje smeti na občinskem področju. Končno bodo tudi sklepali o zaključkih javnega natečaja za službo so- Zares škoda, da številno občinstvo s te in one strani meje, ki je v ponedeljek zvečer do kraja napolnilo Verdijevo gledališče, ni videlo Cankarjevega - Tomizzovega *Idealista», ki ga je uprizorilo italijansko stalno gledališč^ v Trstu Zaradi nenadne slabosti nosilca glavne vloge Corrada Panija so predstavo prekinili ob polovici pr vega dejanja. Predstavniki tržaškega in novogoriškega gledališča, ki je pripravilo ponedeljkovo predstavo v okviru srečanja malih odrov, so se domenili za nov datum predstave. «Idealista» bo slovenska publika iz Gorice in Nove Gorice lahko videla v četrtek, 17. februarja, ko bo tr- žaško gledališče delo predstavilo ul Slabo vreme pa je najbrž botro-okviru italijanskega abonmaja. Vse valo sicer lažji prometni nesreči tiste, ki r.a ponedeljkovo predstavo niso dobili vstopnic, obveščamo, da v turistični, agenciji Appiani na Korzu prodajajo vstopnice za predstavi, ki bosta v torek. 15,, in sredo, 16 februarja. (Na sliki: številno občinstvo je do kraja napolnilo parter Verdijevega gledališča). SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v petek, 11. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu so priložnostni govor, podelitev priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem in nastop moškega zbora »Valentin Vodnik* iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. iiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiMMHiiiiiiiiiiiiiilmunniiiitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMHHHiiHiiiiiniiiiiiiimiiiiimiiii PODATKI OBMEJNE POLICIJE ZA JANUAR Izredno povečanje števila prehodov s prepustnicami Manj potnikov g potnimi listi - Krivo bo najbrž čakanje pred mednarodnim' prehodom v Rožni dolini Najbolj odprta meja v Evropi je v januarju postala še bolj propustna. V tem mesecu so na mejnih prehodih našteli kar 1.119.104 potnikov ali nad 100 tisoč več kakor decembra 1976. Nasploh se je zelo povečal osebni promet po maloobmejnem sporazumu. S prepustnico je v januarju prekoračilo mejo v obe smeri kar 806.767 ljudi. Prednjačijo seveda italijanski državljani, ki so jih našteli kar 501.346, Jugoslovanov pa je bilo 304.421. V decembru so našteli samo 669.321 prehodov s prepustnicami. Zanimiv je vsekakor podatek, da se je v prvem mesecu letos zmanjšalo število prehodov s potnimi listi. Našteli so jih skupaj 313 337, ali nad 24 tisoč manj, kakor mesec prej. Zanimiva je tuni ugotovi*ev. da se je zmanjšalo predvsem Število prehodov tujih državljanov. Če prav statistična služba ne razlikuje med jugoslovanskimi in tuj;mi državljani, lahko ugotovimo, da prevladujejo slednji. Vzroke za ta ke premike bo treba najbrž iskati v mučnem čakanju pred mejnim prehodom v Rožni dolini, kjer prihaja-, zelo pogosto, lahko bi rekli vsak dan, do dolgih vrst. Zaradi tega se avtomobilisti raje poslužujejo prepustnic in drugih mejnih prehodov, kjer zaenkrat še ni pre velike gneče Zanimiva je pa tudi ugotovitev da se je število italijanskih državljanov. ki so prekoračili mejo s prepustnicami v mesecu januarju povečalo kar za 25 odstotkov v pri merjavi z mesecem prej. Gre za tako imenovana »obvezna potovanja* v Jugoslavijo, zaradi preskr be z gorivom, mesom in drugimi potrebščmami. ki jih narekuje z me raj bolj pritiskajoča gospodarska stiska. Veter diapozitivov na pariškem gradu Na sedežu Pro Loco na goriškem gradu bo danes ob 20.30 večer diapozitivov, ki ga je pripravilo društvo goriških esperantov. Prikazali bodo šarijo barvnih diapozitivov, ki so bili posneti v kanadski pokrajini Kolumbija. Resolucija občinskega sveta v Sovodnjah V zvezi s sodnimi postopki proti nekaterim pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti je občinski svet v Sovodnjah na seji z dne 21. januarja izglasoval resolucijo, v kateri ugotavlja, da so se v zadnjem času pojavile nove metode zastraho-vanja pripadnikov slovenske narodnosti, zlasti v krajih, ki so priča okrepitvi dejavnosti slovenskih društev in organizacij. Občinski svet odločno protestira te, zahteva, da pristojne oblasti sprejmejo vse potrebne zakonske ukrepe za zagotovitev globalne zakonske zaščite. včeraj zjutraj, nekaj} po sedmi uri. na križišču Ulic Brigata Ca šale in Mantecucoo. Poškodoval se je 56-ietni Italo Bertossi iz Gorice, Ulica Rabatta. Po pregledu v bolnišnici, kjer so mu nudili prvo pomoč, so ga odslovili. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Marzia Toneatti, David Cotič. SMRTI: 80-letna upokojenka A-malia Deselich vd. Cargonia, 79-latni invalid Emilio Molena, 68-let-na upokojenka IVJarija Peršolja, 74-letna upokojenka Maria Tozzoli vd. Montanari, 78-letni trgovec Antonio Cicuta, 77-letni upokojenec Franc Župančič, 92-letna gospodinja Maria Messenio vd. Mezzano, 89-letna Maria Debeni. OKLICI: bolničarka Liviana Lon-go in šofer Claudio Guolo, gospodinja Manuela Carelli in profesor Sergio Mogorovich, učiteljica Ro-setta Culot in uradnik Alessandro Vecchiet, uradnica Loredana Bo-volenta in delavec Rolando Mgs-sarutti, novinarka Angelika von Schuckmann in geofizik Giovanni Cronberg-Coronini, delavka Lucia Ortolan , in karabinjer Giovanni Vecchio. POROKE: prodajalka Marina So-maglia in mehanik \Amelio Naida. uradnica Maria Grazia Corazza in delavec Giulio Čebula. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. Deželno vodstvo fISL o posegih v kmetijstvu V Vidmu se je sestalo deželno vodstvo sindikata CISL. da bi pregledalo če bodo sredstva, ki jih je Evropska gospodarska skupnost namenila za obnovo kmetijstva v Furlaniji, smotrno uporabljena ter da bi pregledali načrte posegov deželne ustanove za razvoj kmetijstva v tekočem letu. Sindikalni predstavniki so negativno ocenili načrt da bi ERSA kupila posestvo ENTV (Er.le Nazionale Tre Venezie) v Fossalonu, ki bi ga dejansko morala dobiti brezplačno. Za nakup naj bi dežela izdala 1.5 milijarde lir. Kino Socialdemokrati obsojajo nasilje Pokrajinsko tajništvo socialdemokratske stranke je v zvezi z valom nasilja zadnjih dni izdalo včeraj tiskovno poročilo v katerem se pridružuje obsodbi takih dejanj, kakor so jo že izrekle demokratične množice. V poročilu je nadalje navedeno, da so se socialdemokrati zmeraj trudili za uvedbo temeljitih družbenih sprememb, ki bi lahko odpravile vzroke negodovanja in upiranja. Za sedanje stanje napetosti je po mnenju socialdemokratov kriv tudi premik glasov na zadnjih parlamentarnih volitvah. Gre za takoimenova-no polarizacijo glasov, ki ni utrdia demokratičnega ravnovesja, ampak povzročila nevaren izbruh nestrpnosti v določenih krogih. Iz goriške bolnišnice Iz goriške bolnišnice so nam sporočili, da so v ponedeljek sprejeli na zdravljenje, 16-letnega dijaka A-lessandra Lettierija tz Gorice, ki se je poškodoval v prometni nesreči ha Tržaški cesti, blizu orožniške kasarne. Zdraviti se bo moral trideset dni. Pri delu v tovarni Safog pa se je poškodoval 53-letni Bogomil Cotič iz Sovodenj. Pri p-ekladanju težkega tovora mu je zmečkalo desno nogo. zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. (, urica VERDI 17.15-22.00 «11 maratoneta*. D. Hoffman in S. Oiivyer. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 Disneyeva risanka «11 libro delia giungla* in «11 ragaz- ~ zo e l’aquila». MODERNISSIMO 16.45—22.00 »Nuda dal fiume*. R. Markovič in M. Dravič. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «11 elan dei siciliani*. A. Delon in J. Gabin. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 , «La clinica deiramore*. M. Colli in P. De Simone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «EmanueUe. trionfo deirerotismo». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «HoUwood, Hol-lywood». Barvni film. Nom Coriru in okolica SOČA «Crni ščit Falvvortha*. ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Pomagajte šerifu*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE ition n. 2* s Sylvie Bourdon) posneli dve verziji, od katerih so v Italiji zaplenili celo omiljeno. Velike težavo s cenzuro imajo pri nas tudi japonski film Napise Oshime (Uimpero det sensi*. ki je verjetno prva avtorska mojstrovina v pornografiji, in epizo-dični film *Wet Dreams* leno od epizod je režiral Nicholas Ra?/), Porezali so pa menda tudi Sker lov film (Bestialjta* z Leonov o Fani, ki se nanaša na uspeh Bo-roivczpkovega (La bestia* in h nas spel privaja na zgornji odnos z dokumentarcem. Da ie pornografska proizvodnja v ameriškem filmu že «kulturnis pojav, nam pričajo lahko prizori oz. dialogi v filmih uradne proizvodnje vseh žanrov, kol Scor.se sejen «Ta.ri Driver*,- AUirichev «Un gioco estremamente perico-loso», Pakulov (Tutti gli uomi-ni del presidente», Guillerminov (King: Kong* itd. S. G. SREDA, 9. FEBRUARJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 13.00 13.30 14.10 17.00 18.00 18.15 18.45 19.20 19.45 20.00 20.40 Argumenti: Vzgojna TV v Veliki Britaniji Družinski pogovori DNEVNIK in Danes v parlamentu Tečaj francoskega jezika Program za najmlajše Celina Sicilija — dokumentarec Argumenti: Vzgojna TV v Veliki Britaniji Kronike Furia — Skavtova zgodba Almanah in Vremenska slika DNEVNIK La macchina della vita V času, ko je italijanski časnikar Piero Angela pripravljal prO' gram z naslovom «Nel bu:o degli anni luce», se je srečal z nekim drugim problemom, ki je prav tako zelo zanimiv in P0-memben in ki bi ga bilo treba obdelati, da bi se ljudje z njir° začeli ukvarjati. Ta program je pripravil pod naslovom »La mac-china della vita*. Oddaja bo obravnavala uporabo tehnologije v zdravstvu. Kdor se le malo spozna na sodobno zdravstvo, ve, kako pomembna je lahko ta tehnologija, oziroma ve tudi, da se more posebno kaka panoga zdravstva razvijati le, če se vzp« redno razvijajo določeni tehnološki pripomočki in sistemi. In v tej zvezi bo Piero Angela obravnaval vprašanje ali naj služi ta tehnologija le redkim izbrancem ali pa vsakomur, ki j° potrebuje Lahka atletika: Srečanje med Vel. Britanijo in Italijo Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu 12.30 13.00 13.30 15.00 17.00 17.25 18.00 18.25 18,45 19.10 19.45 20.40 21.30 Drugi kana! O tem je‘danes govor: Teden kulturnih aktualnosti DNEVNIK 2 - OB 13. URI Vzgoja in dežele: Poklicno izobraževanje ITALIJA - LUKSEMBURG UNDER 21 Nogometna tekma, prenos iz Coma Program za mladino Zaklad v gradu brez imena — film Pol ure za mladino: Teden aktualnosti Politehnika: Umetnost Vrbino, mesto humanizma in Piera della Francesca Rubrike dnevnika 2: Parlament in Šport Alfred Hitchcock predstavlja: POD POSEBNIM NADZORSTVOM — TV film Donna Paola fermoposta Pisma Paoli Borboni DNEVNIK 2 - Odprti studio DNEVNIK 2 - ODEON R.P.M. — RIVOLIJZIONI PER MINUTO Film je režiral St: ey Kramer, igrajo v njem Anthony Qu:nn. Ann Margret in drugi. Film obravnava spopad med «demokra tičnim* rektorjem ter ekstremističnimi študenti na univerzi Hudson. Rektor popušča in popušča, vendar le do neke meje. Študenti pa groz;jo, da bodo uničili univerzitetni računski stroj-Čeprav rektorju to ni po godu, je prisiljen poklicati na pomoč policijo. Nato pa zapusti univerzo in ves zagrenjen prepušča bojišče mladini, ki ga zmerja, nanj pljuva, pa čeprav je bil on tist:, ki je na univerzi pokazal največ razumevanja za njihove zahteve Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 14.10 17.10 16.55 18.30 18.45 TV ŠOLA Narodna pravljica: Pegam in Lombergar Košarka: RADNIČKI - SPARTAK (Leningrad) Spekter — mozaična oddaja Glasba, človekova spremljevalka 19.15 19.30 20.00 Oddaja. iz ciklusa (Pogovori o glasbi* TtKdhka 22.30 22.45 DNEVNIK , ; Film ledna: PLAČILO ZA STRAH Film je posnet po romanu Georgesa APflauda, ki smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu. Zgodba je postavljena v Južno j Ameriko in govori o štirih pustolovcih, ki tvegajo življenje zJ vožnjo dveh tovornjakov, ki sta naložena s čistim nitroglicerj-| nom, ki bi mogel ob vsakem močnejšem sunku eksplodirali-J Film je precej star. napravil ga'je Henri George Cloužot let« 1953, 'n v njem igrajo Ives Montand, Charles Vanel, Vera CloF zot, Folco Lulli in' drugi DNEVNIK Nogomet: VELIKA BRITANIJA — NIZOZEMSKA, posnetek j Koper — barvna 19.55 20.15 20.35 20.55 Otroški kotiček DNEVNIK Kulturni in zgodovinski spomeniki na Slovenskem — dokumen tarna oddaja Nogometna tekma: ANGLIJA — NIZOZEMSKA Zagreb 17.45 18.15 18.45 20.00 Med domom in šolo Zakon o združenem delu in praksa Madžarska narodna glasba PROSTA SREDA TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 12.45, 15.30, 17,00, 19.00, 19.15 Poročila 7 2(1 12.45 Dobro jutro, Glasba ln krmn-l ja nje, Liki iz naše preteki isti. Iz slovenske folklore, Ženski liki v romanu, Radio za šole, Glasba po željah; 13.00 - 15.30 Sestanek, Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu časa: 15.45 - 19.00 Klasični album,. Deželni solisti, »Krst pri Savici*, rad. drama. KOPER 7.30. 8.30, 21.30, 14.30. 17.30, 18.30 20.30 Poročila: 8.35 Glasbena galerija; 10.00 Z nami je...: 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Ansambel Libertas: 11.45 Moda; 12 05, Glasba po željah; 14.15 Pevski spored: 14.35 Pismo iz...; 15 00 Iz znanstvenega sveta; 16.10 Zbor «Rosalpina»; 16.45 Med rojaki v zamejstvu; 17.00 Po samoupravni poti: 17.10 Izložba bitov. 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.30 Lahko glasba; 20.00 Zborovsko petje: 21 (K) Literarna oddaja; 21.15 Orkester. RADiO 1 7.00 8.00, 13.00, 15.00 in 19.00 Poročila: 7.30 Kronike in glasba: 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 10 00 Radijska razprava; 11.00 Knjižne novosti ; 12 30 Vsak dan ena dežela: Piemont: 13,30 Italijanske in tuje plošče; 14.30 Nemogoča potov8, uja; 15.05 Slepo uho - srečanja-15.45 in 17.30 Prvi Nit’. 18" Glasbeno govorni spored- 19-8J; Radijski oder; 22.05 Poje Car10; Bergonzi. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 in' 19.00 Poročila; 5.15 Danes za v°s 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro ju11'0 otroci!; 7.20 Na dangšnn da'1-7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Gi#s bena matineja; 9.05 Za mlade n' dovedneže; 9.25 Otroški zbor °s Polhov Gradec; 9.40 Sam, upr0'" ljan.,e: 10.45 Turistični napori11, 11.03 Po svetu glasbe; 12.10 Lah1<0 glasba; 12.30 Kmetijski nasvet1' 12.40 Pihalne godbe; 13.30 PriP°' ročajo vam...; 14.05 Ob izvir1,1 glasbene kulture: 15 45 -Spom1'11' in pisma - J. Trdina: Iz moje^ življenja; 16.00 »Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 "Ji skočna deska; 18.30* Domače tuje zborovske izvedbe; 19 35 La*1. ha noč, otroci!; 19 45 Ausamh0 Jožeta Privška; 20,15 Konstvu v slalomu in je v * • ni resneje ogrožala nobena vo n^?iordanijeva ie zaneslji- j^unica, ko vseh 52 vrat in je ta- a , prva zmagovala tega obeh .v?'.ki se je začelo danes. V {ds _ Qžnjah je dosegla najboljši dn.'-**0 Pričakovanju pa se je na mesto uvrstila Wilma Gatta. '*nstofn^en-'e P^ga dne tega pr-rij na Je pripravila 16-letna Ma-W{ai a ^uario' ki j« povsem ne-kar :Qvano osvojila tretje mesto, ske Prineslo naslov italijan- jj^zavne mladinske prvakinje, kiti J. Hgjboljših tekmovalk 1 o „°mu se je uvrstilo takole: 2 Gordani j S- Gatta I 5 R. Quario 91”47 92”78 93”T5 93 "40 94”01 94"08 94"43 94 ”62 „ 95”59 j ■ p • datum invazije v južni Italiji, se zedinili glede pri-nvazije v Normandiji in načelno sklenili, da bo Llužnia y°jaška operacija svoje dopolnilo v desantni akciji Va ija ž p anciji- Med konferenco pa je prišla vest, da se 5llje v . Pogajati in skleniti premirje. Položaj za nadalje-. J>0v'°)aških operacij je nakazoval dobro perspektivo. % bistvo zavezniške vojske v Sredozemlju z Eisenho-čelu Je po konferenci v Quebeču v naj večji naglici izdelalo načrt za desant v Kalabriji in v Salem-skem zalivu. Armadi, ki naj bi ga izepljali, sta se ustrezno pregrupirali. Tedaj so začele v severni Afriki nastajati nove armade. Štab VII. ameriške armade se je po zaključnih operacijah na Siciliji preselil skupaj z nekaj divizijami v Alžir, namesto te armade pa je tedaj stopila V. ameriška armada generala Clarka. Divizije, ki so bile določene za desantne operacije v južni Italiji, so prihajale v konvojih iz Afrike ni s Sicilije in se na morju združevale v bojne formacije. Nejprej se je začelo izkrcanje VIII. britanske armade 3. septembra 1943 v bližini mesta Reggio Calabria, V. ameriške armade pa 9. septembra v Salernskem zalivu. V Kalabriji so se italijanski vojaki množično predajali. Ta velika desantna operacija je kmalu dobila svoje dopolnilo še v izkrcanju v Tarantu. Britanska vojska je zasedla to mesto brez boja. Teden dni zatem so se britanske enote izkrcale še v Bariju. Na velik odpor pa je naletela V. ameriška armada. Tokrat so bili Nemci na desant pripravljeni, širjenje mostišča je potekalo počasi in v krvavih bojih za vsako ped zemlje, šele po dvajsetih dneh trajajočih bojih so enote V. ameriške armade taliko napredovale, da so 1. oktobra lahko'zasedle Neapelj. Vendar pa je prišlo pred tem v mestu do ljudske vstaje proti nemškim okupatorjem. * V času invazije v Kalabriji, ko so bili konvoji V. ameriške ai;made na morju, je udarila v svet vest, da je Italija kapitulirala. Kot prvi jo je objavil general Eisenho\ver 8. septembra, toda še istega dne jo je potrdila tudi Badoglio-va vlada. Maršal Badoglio je zaukazal italijanski vojski, naj preneha z vsakim odporom proti Britancem in Amerikan-cem in naj odbije vsak napad z nemške strani. Nemci sicer niso verovali, da bo Italija nadaljevala vojno, kapitulacija pa jih je vendarle presenetila. Zdaj je stopila v Italiji z vso naglico «B» skupina nemških armad (pripravili so jo takoj po padcu fašizma), ki je imela nalogo, da razoroži in zajame enote italijanske vojske in se obenem polasti vseh važnih vojaških in gospodarskih objektov. Čeprav je bilo na dan objave kapitulacije v Rimu in okolici 6 italijanskih divizij in so biie med njimi nekatere dobro oborožene in motorizirane, so jih Nemci v dveh dneh razbili in zajeli. Kralj in maršal Badoglio sta v zadnjem trenutku zbežala iz Rima in se zatekla v Brindisi v južno Italijo. Interniranega Mussolinija v Apeninih na Gran Sassu so Nemci 12. septembra 1943 osvobodili. * Z njihovo pomočjo je v srednji in severni Italiji ponovno prigrabil oblast in proglasil socialno republiko. Po padcu fašizma je italijanski kralj sestavil «vlado tehnikov«. Bil je proti temu, da bi vanjo vključili tudi predstavnike protifašističnega gibanja. Začetka je izgledalo, da je bila to le taktična poteza, s katero naj bi nova vlada preprečila, da bi Nemci zasedli Italijo, toda kmalu se je pokazalo, da je začel kralj oživljati nekakšen savojski absolutizem, ki je bil že skoraj 80 let mrtev. Na svoji prvi seji je nova vlada sicer sprejela sklep o razpustitvi fašističnih organizacij in izpustitvi političnih obsojencev, toda Primorci in Istrani ter tisoči jugoslovanskih državljanov so ostali še nadalje v zaporih. Protifašistične organizacije so bile še naprej prepovedane in maršal Badoglio je javno razglasil, da bo vojska vsako politično manifestacijo zadušila s silo. Po- padcu' fašizma in vojaški kapitulaciji je bil proces demokratizacije v Italiji izredno počasen. Nič čudnega, saj je kralj prej dosledno podpiral Mussolinija in vse njegove vojne. Ko je bila leta 1941 Jugoslavija komaj zasedena, je 17. maja že hitel na Cetinje. Spotoma si je od daleč ogledal taborišče jugoslovanskih vojnih ujetnikov. Ker so ga v črnogorski prestolnici slabo sprejeli, je zapovedal, da Črnogorcev ne smejo'izpustiti iz ujetništva.£) Od takega kralja niti italijansko ljudstvo ni imelo kaj pričakovati. Enakega kova pa je bil tudi Badoglio. Primorci in Istrani so se spominjali, da je bil Badoglio v drugi polovici leta 1919 guverner Julijske krajine in da je prav takrat vojaško sodišče v Trstu delalo s polno paro. Nad našimi ljudmi je izrekalo obsodbe tudi za prestopke, ki jih nikdar niso zagrešili. Naši ljudje so vedeli nadalje za «zasluge» Ba-doglia v Etiopiji, kjer je italijanska vojska uporabljala strupene pline. Maršal Badoglio, znan tudi pod iftienom «markiz Sabotinski« (marchese del Sabotino), je bil leta 1917 komandant 27. korpusa, na ozemlju katerega je prišlo do proboja soške fronte. Badoglio pa je vendar napredoval. Ob vstopu Italije v vojno je bil načelnik glavnega štaba italijanske vojske in imel vbdilno vlogo pri izdelavi načrtov za na Grčijo in Jugoslavijo. Zaradi neuspehov v Grčiji je ob koncu leta 1940 padel v nemilost pri Mussoliniju in podal ostavko na svoj visoki položaj v vojski. Zdaj, ko je bilo tu leto 1943, pa naj bi Badoglio kralju pomagal rešiti Italijo, seveda tisto Italijo, ki se je bala ljudske revolucije. Vdor zavezniške vojske v južno Italijo pa je za tisoče Primorcev in Istranov v posebnih delavskih bataljonih vendarle pomenil važno prelomnico. Po dolgih letih trpljenja se jim je zdaj pokazala priložnost, da se otresejo fašistične vojaške komande in si utro pot v domovino. Vsi pa niso imeli te sreče in zlasti ne tisoči naših pregnancev na Sardiniji. • V sklopu zavezniške vojske se je uspešno borila skupina komando sov. ki so jih sestavljali Primorci in Istrani. Britanci so jih zajeli i Afriki, tam pa so se vključili v njihovo vojsko. Za diverzantske akciji so se vežbaii v Angliji. (S. Vilhar - A. Klun: Prva in druga prekomor ska. brigada. Nova Gorca 1976, str. 173-174). * Mussolini se je Badogliu s pismom zahvalil, češ da z njim ko internirancem zelo humano postopajo, če bi Badogliova vlada ravnal« z Mussolinijem malce drugače, ga Nemci ne bi *ugrabili», tudi socialni republike ne bi bilo in odporniško gibanje proti nemškemu okupatorji bi se hitreje krepilo. 4) Djurica Labovič: U senci helebarde. Novi Sad 1976, str. 20. (Aladaljavanj* »ladij Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strdil 6 PRIMORSKI DNEVNIK 9. februarja 1977 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 .ADIT. • DZS . 61000 Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 , Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 min) “ lavnikih 13.000, ob praznikih 1S.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm vit'"* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaškOj goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drv0 pokrajin Italije pri SPI. l f član italijanske a ^Tr zveze časopis™;) a/^Trst založnikov Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I Karabinjerski podčastnik naj bi potrdil obtožbe proti nekdanjemu predstojniku TRENTO, 8. — Sodnik Antonio trea, ki vedi preiskavo o bombnih rtentatih leta 1971 v Trentu, je danes v, kaznilnici v Ul. Pilati socčil karabinjerskega podčastnika Luigija D'Andrea s polkovnikom Michelejem Santorom, ki je obtežen lažnega pri-č vanja in podpiranja teroristov. Skupno s Santorom je sodnik odredil aretacijo podkvestorja Saveria Motna, ki je do pved nekaj dnevi poveljeval pristaniškemu komisariatu v Trstu, in polkovnika obveščevalne službe Pignatellija, Oba sta p-av tako obtožena, da sta pomagala teroristoma Sergiu Zeniju in Ciau-diu Widmannu, ki naj bi pripravila bombe in izvedla atentate. Polkovnik Santoro, ki je bil pred nedavnim suspendiran, je leta 1971 poveljeval tridentinskim karabinjerjem, marešalo D'Andrea pa je bil eden od njegovih najožjih sodelavcev in je zato najbrž sodeloval v preiskavi o atentatih. Podčastnik, ki ga je sodnik zaslišal prejšnji teden, je dal povsem različno verzijo ko* njegov nekdanji poveljnik. Od tod dt nošnje soočenje, ki je trajalo šest ur in pol. Molčečnost preiskovalnega sodnika in namestnika državnega pravdnika, ki sta zapustla kaznilnico okrog 16. ure, je bila skorajda neprodirna. Zvedelo se je samo, da je bilo soočenje zelo napeto in da sta tako Santoro kot D’Andrea ,vztrajno gonila vsak svojo, če izvzamemo nekatere obrobne okoliščine. Kaže nadalje, da je bil osrednji predmet soočenja preiskava, ki so jo tridentinski karabinjerji vodili o terorističnih atentatih in zaradi pomanjkljivosti katere sedijo sedaj za zapahi Molino, Santoro in Pignatelli. Vsi trije so, vsaj tako trdijo, izčrpno obveščali nadrejene o dogajanju v Trentu — v tem pogleda naj bi bili pomemben, vendar pa vmesni člen v verigi črnega nasilja — niso pa č-hnili besedice s sodniki. Znano jc tudi, da je Santoro skušal spraviti sodnika Čreo na napačno pot in je zvrti'1 na polkovnika finančnih stražnikov Siraguso odgovornost za atentate. Svoje obtožbe, ki pa so bile povsem neosnovane kot dokazuje med drugim dejstvo, DRŽAVA PA TAKA! V bolnišnic i « Robert o Bina-ghh v Cagliariju so včeraj prodali na dražbi nekaj facu-nulnkov. varnostno blagajno in napravo za avtomatsko razvijanje filmov, čeprav je vrednost blaga na dražbi presegala deset milijonov lir, so iztržili komaj pol milijona lir. Zdravniki, in bolničarke so sicer s posegom na dražbi skušali preprečiti razprodajo in so rešiti računalnika, zaradi pomanjkanja gotovine (z nabiralno akcijo so zbrali 300.000 lir) pa ntso mogli onesposobiti nekega moškega, ki je prišel na dražbo 'skupaj s sodnim funkcionarjem in si je za malenkosten denar (83.000 lir) zagotovil reč milijonov lir vredno napravo za avtomatsko raz-vijanje. Dražbo omenjenega blaga je odredilo sodstvo, ker bolnišnica zaradi pomanjkanja sredstev (čeprav n država in razne bolniške blagajne dc.gujeio težke milijone) ni poravnala dolga z družbo r.Sardacarnh. V zvezi z včerajšnjo dražbo je upravnik bolnišnice Nino Mura poudaril, da jc u-krep naravnost absurden. «Z zakonom 386 iz leta 1674 't država sprejela obvezo, da bo poravnala vse dolgove. Sedaj ista država, ki ni spoštovala sprejetih obveznosti in ni ro-ravnala dolgov, prisilno prodaja na dražbi našo imovino.* Vsakršen komentar bi bil odveč (t>t) na. ki odreka vsakršno vlogo OZN pri iskanju rešitve za krizo, ki pretresa Bližnji vzhod, ne bodo imele nobenega vpliva na njegovo sedanjo misijo. V prihodnjih dneh bo \Valdheim v okviru svojega potovanja po državah Bližnjega vzhoda obiskal tudi Izrael. Dosedanji rezultati tega potovanja so bili spodbudni, je večkrat poudaril \Valdheim. BOČEN. 8. - V Tridentmski-Gor-njem Poadižju ter pri Bellunu je poginilo na stotine srnjakov zaradi velike količine snega, ki je zapadel zadnje čase. Živali ne morejo priti do hrane, kar občutijo predvsem šibkejši primerki, samiqe in mladiči. Da bi preprečili smrt še večjega števila srnjakov nosijo gozdni čuvaji, pa tudi prostovoljci, vsak dan večje količine sena v gozdove. Se zlasti koristni so pri teh akcijah helikopterji bodenskih karabinjerjev, ki so odpeljali seno na kraje, ki niso dostopni peš. GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE V OKVIRU PREISKAVE 0 ATENTATIH 1971. LETA Trento: polkovnik Santoro Popis zaposlenih-važna pridobitev soočen i bivšim sodelavcem y slovenskem informacijskem sistemu Istočasno se v SR Sloveniji izvaja tudi popis vseh zavarovancev in njihovih družinskih članov LJUBLJANA, 8. — Za kroženje informacij je diužbi potreben sistem, ki organizira, vodi in usmerja informacijske tokove. Povezovati je potrebno dajalce , informacij s tistimi subjekti, ki te informacije rab jo za boljše in usmerjeno delovanje. V eri računalnikov sta sklop in povezava informacij lažja kot je bilo pred to atomsko dobo, vendar je prejšnja doba pustila še sledove in napake se vlečejo še vnaprej. Ena izmed takšnih napak je dubliranje infor-macj. Različne informacije, ki jih zbira statistika, kakor tudi ostale ustanove, ki so ali niso zadolžene za zbiranje podatkov, zbirajo enake informacije večkrat. Kar spomnimo se, kolikokrat smo morali na tem ali onem uradu dati svoje genera-Iije o rojstvu, prednikih, stanovanju in podobno. V gospodarski sferi je to ponavljanje še bolj očitno. Prav ta nesmisel, ki pomeni v sedanji dobri breme, je bil povod za vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo sestavljen iz manjših podsistemov, ki HiiiiiitiiiiiumiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiitiiiiiiiimiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE V PAVII Rop v zastavljalnici: milijarda lir plena Banditi so se polastili vseh draguljev in zlatega nakita, ki je bil shranjen v varnostni blagajni da je Siragusa že na prostosti, je ponovil tudi med zasliševanjem prejšnjega tedna. Kaj je v tem pogledu izjavil sodnikom D'Andrea? Zaman je bilo siliti v dr. Creo, ki ni hotel črhniti o tem niti besedice, če pa naj verjamemo govoricam, da je potrdil svojo verzijo dogodkov, ki je v odločnem nasprotju s Santoro-vo, lahko sklepamo, da je tudi med današnjim pričevanjem potrdil obtožbe proti nekdanjemu predstojniku. (vt) VValdheim v Amanu AMAN, 8. — Po zaključku svojega obiska v Libanonu, je generalni tajnik OZN Kurt \Valdheim danes prispel v Jordanijo. Zvečer bo imel prve pogovore z jordanskimi voditelji, predvsem s predsednikim vlade Mudarom Badranom. Srečanje s kraljem Huseinom je predvideno za jutri. Preden je odpotoval iz Libanona je tajnik svetovne organizacije izrazil željo, da bi čim prej prišlo do rešitve bližnjevzhodne krize v vseh njenih aspektih ter dodal, da je od rešitve te krize v mnogočem odvisna tudi bodočnost Libanona. Ob prihodu v Aman je \Valdheim odgovoril na vrsto vprašanj, ki so rfiu jih postavili tamkajšnji arabski časnikarji ter dejal, da zadnje izjave Izraelskega zunanjega ministra Allo- PAVIA, 8. — Štirje banditi so danes popoldne vdrli v varnostno blagajno zastavljalnice v Pavii in nagrabili za okrog milijardo lir plena. V glavnem gre za zlat nakit in za dragulje, ki so jih prebi valci Pavie izročili v varstvo zastavljalnici. Po ropu so banditi nemoteno pobegnili z dragocenim plenom. Po pričevanju uradnikov zastav Ijalnice so ju banditi napadli okrog 14.30, ko sta se po stranskih vratih vrnila v urad, in ju z orožjem v roki prisilili, da sta jima odprla varnostno blagajno. Medtem ko ju je eden stražil s samokresom v roki. so ostali trije hlastno praznili predale varnostne blagajne in napolnili z nagrabljenimi dragocenostmi tri torbe. V slabi uri so »počistili* blagajno in mirno od šli. Pred odhodom so zaprli nesrečna uradnika v blagajno, kjer ju je pozneje našla policija na pol o-nesveščena. Može postave je obvestila neka ženska, ki stanuje nasproti zastavljalnice in ki je slišala klice pa pomoč nesrečnih uradnikov. Agenti so obkolili banko in se nato preji vidno prikradi) do varnostne bla j; gajne, toda opreznost je bila v tern I primeru odveč: banditi so jo žc zdavna jodkrili. Vrednost plena ni bila še dokončno ugotovljena, ker bodo moral' funkciinarji zastavljalnice narediti inventar, vsekakor pa račurajo. da gre za okrog milijardo lir. (vt) Lov za ukradenimi siolisoeaki SASSARI, 8. - Tudi v Sassariju so dobili enega od stotisočakov, ki so jih neznanci odnesli iz Bance d'Italia. Bankovec so preiskovalci takoj zaplenili in sedaj skušajo ugotoviti, kdo ga je prinesel v banko. Včeraj so v Perugii dobili kar 7 ukradenih bankovcev, ki jih je iranski študent, ki študira na tamkajšnji univerzi, baje prejel od svojih staršev iz Irana. Iz tega domnevajo ,da je večina stotisočakov mala v tujino. že odron RAPALLO, 8. - Vse kaže, da so karabinjerji našli ječo Sare Domini, 4-letne deklice iz Alassia, ki je bila ugrabljena 30. decembra in izpuščena 19. januarja proti odkupnini dveh milijard lir. Gre za skrito kolibo nedaleč od Zoaglija, majhnega turističnega središča med Rapallom in Chiavarijem. Preiskovalci so jo našli na osnovi izjav enega od domnevnih ugrabiteljev male Sare, ki je bil aretiran pred nekaj dnevi. Italijanska veleposlanika ustavljena na meji med Kenijo in Tanzanijo NAIROBl, 8. - Na meji med Tanzanijo in Kenijo, ki so io na tanzanijsko pobudo zaprli prejšnji teden, so ustavili italijanska veleposlanika v Keniji in v Zambiji ter ju poslali nazaj na kenijsko oze mlje. Oba diplomatska predstavnika Frank Macaferri (veleposlanik Italije v Nairobiju) in Alberto Ros si (italijanski veleposlanik v Lusa-ki) sta bila namenjena v glavno mesto Tanzanije, da bi se1 udeležila sestanka italijanskih veleposla nikov v srednjevzhodni Afriki, ki naj bi mu predsedoval podtajnik za zunanje zadeve Luciano Radi. Macaferri in Rossi sta potovala z uradnim avtom italijanskega veleposlaništva v Nairobiju. ko pa sta prispela do meje, sta sc morala vrniti nazaj. Prav včeraj je Italija podpisala sporazum p tehničnem sodelovanju s Tanzanijo. V Kenijo prihaja na stotine tujih turistov, ki ne morejo nadaljevati svojega potovanja v Tanzanijo. Vče raj je prišlo v Nairobi 22 italijanskih turistov. ATENE, 8. - Grški in turški zastopniki so zaključili včeraj v Londonu pogovore za rešitev spora o celinski platformi v Egejskem morju. Obe strani sta sklenili, da bosta sklicali prihodnji mesec tretji ožji sestanek o tem vprašanju. Medtem bodo ustanovili mešani odbor, ki naj prouči mednarodne protokole o omejitvi celinskih platform. bodo medsebojno povezani. Osnovne podatke o človeku, kakor tudi o pravnih oblikah subjektov, bi se tako pobiralo le enkrat, nato pa le dopolnjevalo in ažuriralo. V Sloveniji se je ta postopek pričel že pri zadnjem popisu prebivalstva 1971. leta. Vzpostavil se je enotni register prebivalstva, kjer je vsak prebivalec dobil svojo evidenčno številko. Na to evidenčno številko naj bi se v prihodnje vezale vse druge raziskave in pa podatki o tem človeku. Seveda je pri tem zajamčena tajnost podatkov, saj bi sicer lahko prišlo do izkoriščanja podatkov o posamezniku. Register prebivalstva sicer še tejjnično ni povsem zaživel, kar pa je jasno, saj predstavlja pri nas novost, zahteva velika finančna in tehnična sredstva in primerno izobražen kader. Že prej smo omenili, da se spremljanje podatkov ne zagotavlja samo za fizične osebe, ampak tudi za pravne osebe. Podobno kakor je postavljen register prebivalstva, mora biti organiziran tudi register organizacijskih enot. Konec lanskega leta so Zavodi za statistiko pri stopili tudi k reševanju tega problema. Vse organizacijske tvorbe, tako temeljne organizacije združenega dela, kot skupnosti in društva, so navajale temeljne podatke, ki bodo, spravljeni na magnetnih trakovih, služili za nadaljnjo obdelavo. S tem prinaša informacijski sistem posodobljenje, pa tudi razbremenitev gospodarstvu in negospodarstvu, saj v bodoče, ko bo register1 organizacijskih enot in skupnosti pričel delovati, ne bo treba stalno ponavljati v vsakem poročilu istih podatkov. Tretja velika akcija, ki pa že jemlje kot podlago registre organizacij, je popis vseh zaposlenih v družbenem sektorju, ki prav sedaj teče. Kako pomembna je ta raziskava, si lahko predočimo z nekaj številkami: v Sloveniji je v družbenem sektorju zaposlenih okoli 700 tisoč delavcev v preko 20 tisočih organizacijskih enotah. Za vsakega posameznega delavca, kakor tudi za vsako organizacijsko enoto, bo treba izpolniti vprašalnik, ki je poleg tega še izredno tehnično zahteven. Zakon o združenem delu, ki smo ga nedavno sprejeli, utrjuje ustavne spremembe in tako določa temeljni subjekt naše družbe, to je delavnega človeka. Da bi se delav cu res čimbolj približali, ga spoznali kot posameznika, ne pa maso, kar so nudili že sedanji podatki, planirali prepotrebno kadrovsko politiko, kakor tudi usmerjali izo braževanje in študij v deficitom*' poklice, je ta raziskava opravičila svoje mesto. Posebnega pomena je primerjava količine, pa tudi kvalitete vloženega dela (preko izobra zbene strukture), z osebnimi dohodki, ki do sedaj niso bili zadostni kiiciator k večji produktivnosti dela, pa tudi rentabilnosti dela. Analize, ki bodo slonele na zbranih podatkih, bodo z novega kota osvetlile te probleme. Istočasno s popisom zaposlenih se v naši republiki izvaja tudi popis vseh zavarovancev in njihovih družinskih članov. Stalne izgube v zdravstvu, prav tako pa še premalo ekspeditivno delovanje, nam na fekujejo, da se z vsakim potencialnim pacientom pobiiže seznanimo, to spoznanje pa mora pripeljati do uspešnejšega kreiranja zdravstvene politike. Denar, ki ga slovenska družba nalaga v Jti dve raziskavi, tako direktno. kakor tudi z vsem porabljenim časom, ki bo zato potreben v organizacijah in pri kasnejši obdelavi, mora • seveda dati tudi določene rezultate, zlasti v smislu poenostavitve in racionalnejšega zbiranja informacij. K. B. Ubežnika le nekaj ur na prostosti V zgodnjih jutranjih urah sta Claudio La Neve (desno) in Antonio Lcccesc, ki sta predvčerajšnjim pobegnil**1^ lunini po »egom iz y policija začela nadzorovati stanovanja njunih prijateljev in sorodnikov. Tako so nadzorovali tudi stanovanj® lil. Checchi v Rimu, kjer stanuje Mary Paolini, nekdanja Leccescjcva prijateljica In približno ob 4. nrl lovili, da se oba ubežnika res skriva ta pri njej. v (Telefoto AN® (1*1* PISMO ČEŠKOSLOVAŠKIM PARLAMENTARCEM Podpisniki «Listine 77»: Parlament naj odloča o ustavnosti naše pobude» Oster odgovor Vasila Bilaka - «Sovjetska ja kultura» o svobodni izmenjavi mnenj in informacij PRAGA, 8. — Glasnika podpisnikov «Listine 77» Jiri Hajek in Jan Patocka sta pred nedavnim poslala češkoslovaškemu parlamentu pismo. s katerim ga pozivata, naj razpravlja o dokumentu in naj razsodi o ustavnosti njihove pobude. Hajek in Patocka v svojem pismu poudarjata nadalje, da ju je pred nedavnim glavni državni pravdnik formalno opozoril, da ie njihova politična akcijo pretiustav na in protizakonita, podpisniki pa menijo, da glavni pravdnik ni pristojen za odločanje, kaj je protiustavno in kaj ne. O tem lahko odloča le ustavno sodišče, če pa tega ni, parlament. Glasnika podpism kov pomembnega dokumenta nada Ije obrazložujela vzroke svojega ra vnanja in naglasujeta, da je »Listina 77» povsem v skladu s češkoslovaško ustavo, helsinško Lstino in tudi z dokumentom, ki so ga komunistične partije odobrile lani po niiiMiiiMiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiH mili iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiimmiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiia V Bergamu pogreb umorjenih policistov leti na sestanku v Vzhodnem Berlinu. Ob koncu Hajek in Patocka opozarjata parlament, da je bila »Listina 77» javno objavljena z imeni vseh podpisnikov, v nasprotju z do kumentom, ki jc bil objavljen avgusta 1968. leta in na katerega se je Sovjetska zveza sklicevala kot opravičilo za svoj vojaški poseg na Češkoslovaškem. «Zr.ačilno je — poudarjata oporečnika *- da imena podpisnikov tistega dokumenta niso bila še nikoli objavljena, kot tu di ni bila nikoli objavljena ocen? njihove pobude tako z moralnega kot s pravnega vidika.» Podpisnikom dokumenta jo neposredno odgovoril Vasil Bilak, eden od najvplivnejših češkoslovaških voditeljev, Bilak je označil podpisnike »Listine 77» kot imperialistične provokatorje in jih obtožil, da hočejo vzburiti kaos v državi. Znova jim je ponudil možnost, d? zapustijo državo, kajti v nasprotnem primeru bodo morali strogo spoštovati določila češkoslovaškega zakona. Obenem je Bilak tudi odločno zanikal nasprotja med češkoslovaškimi voditelji glede odnosa do oporečnikov. Po nekaterih neuradnih vesteh naj bi podpisniki «L'stine 77» izkoristili ravno ta nasprotja, da so lahko objavili v tujini svoj dokument. Ob koncu gre v tem okviru na kratko'omeniti, še stališče, ki ga je do svobodne izmenjave mnenj in informacij, o čemer govori helsinška listina, zavzela revija »Sovje tskaja 'kultura*. List, trdi. da gre v bistvu le za imperialist <čnc ideološko orodje in poudarja, da ie izmenjava možna samo na vladni ravni, saj naj bi v nasprotrem primeru kršili načelo o drž.avni suve renosti, »Komunistična partija in socialistična država — poudarja list — ki sta izraz suverenosti nekega naroda. ' odločata, kaj sprejeti in kaj zavrniti V tuji kultur' v skladu z načeli socialistične ideologije in socialistične kulture.® (vt.1 BERGAMO, 8. — Ob navzočnosti ogromne množice ljudi so danes v Bergamu pokopali podčastnika Lu-igija D'Andrea in policijskega a-genta Renata Barborinija, ki sta v nedeljo zjutraj padla v oboroženem spopadu na avtocesti pri Dalmineju. Preiskovalci so mnenja, da je med banditi, ki so bili v avtu, ki sta ga oba policaja ustavila, bil tudi Renato Vallanzasca. To pa sklepajo iz tega. ker naj bi Antonio Furiato, ki je bil v tem spopadu ubit, bil eden glavnih sodelavcev Vallanzasce. Preiskovalci menijo, da je bil Vallanzasca namenjen v Bergamo, kjer naj hi se srečal z nekaterimi sorodniki. Preiskovalni sodnik je ukazal, naj nad truplom umorjenega bandita izvedejo obdukcijo, da bi ugotovili, ali je bil pod vplivom mamil. V vsej Italiji so policijski agenti počastili spomin obeh padlih tovarišev tako, da so prekinili delo za pet minut. Telefoto ANSA: krsto padlega podčastnika D'Andree so nosili njegovi tovariši. 1 : SAN BENEDETTO DEL TRON-TO. 8 — Ribiška ladja, «Turris», ki je ribarila pred obalami ati iška države Togo je sporočila, da ju ,ie tamkajšnji patruljni čoln- prisilil odpluti v pristanišče I-ome, kjer naj bi kapitana in štiri mornarje zadržali kot talce. Kapitanu baje niso sporočili, česa ga dolžijo, ker je ladja, tako se vsaj zdi, bila v mednarodnih vodah. «iiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM8MiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiriiiiiiii4iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiMiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiviiiiiiiiiiiiuiiiiiiin ČEDALJE BOLJ VZTRAJNE GOVORICE V KITAJSKEM GLAVNEM MESTU Pred rehabilitacijo Teng Hsiao-pinga? Medtem se je po daljšem času pojavil v javnosti njegov brat Teng Kan PEKING, 8. — Potem ko se ja njegov brat spet pojavil na javnem shodu v mestu Wuhan> postaja čedalje bolj jasno, da ni daleč dan, ko bodo Teng Hsigo pinga popolnoma rehabilitirali. Teng Ken, mlajši brat Teng Hsiao-pinga nekdanjega podpredsednika kitajske vlade in najožjega sodelavca Čuenlaja je imel uradni govor na proslavi ob obletni-i ci največje železniške staviie v ki tajski zgodovini. Njegovo ponovno udeležbo na neki uradni maniffcstaciji so sinologi (izvedenci za kitajska vprašanja) nestrpno pričakovali, saj se ni pojavil na takih prireditvah od dneva, ko so Teng Hsiao-pinga odstavili. Kdt znano so Teng Hsiao-pinga do pred letom dni imeli za logičnega naslednika predsednika vlade čuenlaja. Kampanja, ki so jo proti njemu uprizorili šanghajski radikalci, ga je nato prisilila k odstopu. Ko so aretirali tako imenovano «tolpo štiJ rih», ki jo je vodila Čang Čing, vdova po predsedniku Maocetungu, je Tengova zvezda zasijala, najprej z medlo lučjo, kaj kmalu pa bo verjetno prevzel pomembno funkcijo v okviru partije ali vlade. V tem smislu gre tudi razumeti zadnje tacebao, ki zahtevajo odločnejšo kritiko «tolpe štirih® ter rehabilitacijo Teng Hsiao-pinga. Po nekaterih neuradnih vesteh iz Pekinga kaže, da je,Centralni komite kitajske partije že sklenil rehabilitirati Teng Hsiao-pingaj vendar se še niso odločili, katere funkcije naj bi mu poverili ob povratku v politično življenje. Teng Hsiao-ping je ena najDolj spornih kitajskih osebnosti. Leta 1966, za časa kulturne revolucije, je moral tudi odstopiti, ker so mu očitali, da vodi desničarsko reakcionarno kampanjo. O-stal je v nemilosti do leta 1973, ko se je spet nenadoma pojavil na politični sceni in kmalu zatem bil imenovan za podpredsednika vlade. V preteklosti jo Teng Hsiao-ping bil celo sekretar- kitajske partije, (if) Slovenska manjših (Nadaljevanje s 4. strani) ske dobrine, nacionalno bit, zemljo in svobodo. Ob tem se je sprožil spontani obrambni mehanizem, ki sili kraškega človeka k preusmerjanju v višjo produkcijsko dejavnost, ki bi ji ne grozil tuj vpliv. Gre za opredeljevanje v o-brtniško dejavnost, ki mu zagotavlja gospodarsko in nacionalno avtonomijo ter v obdelovanje zemlje v smislu «part-time». Govor je nato o industrijski coni kot gospodarskem in kulturnem pojavu, ki bo nujno vplival na družbeno zavest, in končno je .govor še o političnem pojavu, kjer se avtorji poročila sprašujejo, kakšni bodo vplivi cone na družbeno življenje na tem prostoru zaradi priliva novih prebivalcev, zaradi soočenja z novim: ideologijami in novimi družbenimi stvarnostmi. V zvezi s tem v poročilu beremo: «Nas najbolj zanima, kakšne spremembe bo svobodna industrijska cona prinesla v strukturo slovenske narodne skupnosti. Kot je bilo že iz analize razvidno, ima prostor, kjer bo zrasla nova industrijska prosta cona, svoje specifičnosti, ki so v tem, da je to poslednje strnjeno naseljeno slovensko etnično območje v tržaški občini, da se na to območje že dolgo vrši močan pritisk urbanega centra za potrebe rekreacije in turizma in da je ta zemlja v veliki, pretežni večini last ali v uporabi pripadnikov manjšine®. Poročilo se zaključuje: «Lastništvo zemlje, ki med ostalim dovoljuje lažji pristop do kreditnih in drugih javnih in finančnih ugodnosti, je za prebivalstvo na Krasu z nizkim življenjskim standardom ne le dodatno »zavarovanje* za soc'alno varnost, morebitni odpust z delovnega mesta ali za mirnejšo starost, ampak tudi in predvsem garancija gospodarske neodvisnosti in s tem tudi nacionalne odoornosti. «Čepf’av neproduktivna predstavlja zemlja prednost za celotno skupnost, saj pomeni zgodovnsko povezavo te skupnosti s prostorom. Zaradi tega, ko se zahteva odškodnina za žrtvovano zemljo, to ne pomeni samo pravične odškodnine posamezniku, ki je opra vičljiva zaradi čisto ekonomskih vrednosti, temveč tud: odškodnino v obliki drugega gospodarskega nadomestila v prid slovenske na-ciorialhe skupnosti, ki ima svojo osnovo tudi v socialni pravičnosti. Kot smo videli v podani analizi, je lastništvo zemlje tesno povezano s socialno, nacionalno in rriiselno strukturo kraškega prebivalca. Zaradi tega bi bilo narobe predstavljati si. da nova industrijska cona z zmožnostjo kvalitetnejšega zaposlovanja ne bo i-mela negativnih posledic na današnjega prebivalca Krasa, oziroma istih učinkov kot dosedanja neuspela* integracija v industrijo, v mesto. Industrijska prosta cona, bi za kraškega prebivalca pomenila isto kot že obstoječa industrijska cona v Žavljah, če ne bi cona sama p< sebi zaradi svojih kvalitetnih elementov vnašala v pro-.stor tudi kvalitetnih sprememb, ki jih zagotavlja mednarodni značaj cone. Drug važen problem je ustanavljanje novega produkcijskega centra v deželi, in s tem alrakcij-skega pola sveže delovne sile. Trst sam ne razpolaga s petimi tisoči (kot se predvideva) kvalificiranih in sektorialno diversifi-ciranih delovnih moči, V primeru. da bi se pojavile nove naselitve na področje zgornjega Krasa bodo sociogospodarski in narodnostni konflikti neizbežni. Da ne pride do takih konfliktov in ne-uravnovesij in da obenem ohranimo Kras kot prostor za kmetijsko obdelavo ter kot prostor po treben za rekreacijo in prosti čas delovnih ljudi v coni in v mestu, je potrebno da onemogočim' v-kršno novo naselitev na tem pod roč ju. Svobodna industrijska c°na ^ Krasu bo imela za sabo Tri1-a upravni, poslovni center, r tako jo lahko mesto Trst im* ^e, di za prostorsko bivalno z* ^ Priča smo pojavu, kako i'1 # tra mesta odrivajo manj PP žni sloj in njegove dejavnos in kako center P%. terciarnim periferijo šča mesto nim dejavnostim, kar sprošča like prostornine bivalnega Pr 10t ra V ta prazen bivalni P^ja centra in starega mesta, se!j,ci-z določeno urbanistično a , Lrf jo in potrebnimi infrastruk1^, mi rešitvami, naj se naseli ^ delovna sila, potrebna la/'® c0' razvoju svobodne industrij j^. ne na Krasu kot ostalim nostim. Nakazana rešitev Pre. stavi ja najprikladnejši ra'-*'".(,rr a šem ubli|i!l banega prostora na našem,, (l). lahko toriju, obenem «.iuw — . . cialne in nacionalne konll|K omogoča učinkovito rešitev ^ blema in potreb po novih s vanjih in naseljih: ‘pr? Tak razvoj mestnega zaradi drugačnih socialnih >n lenem P' ^ megel k lažjemu ukljucrij^ < rednih struktur bi obenem pripadnikov slovenske maiVls družbeno življenje mesta- . i Končno pa smo prepričuj ct bo nova svobodna industrij, pfi' na na Krasu tudi manjš'm i,,,/-nesla novo rast ih nenvjtrc. jj|i voj. Množica 'sprememb, bodo bo razvoj prinesel, , pogojevale tudi odnose m®? čino in manjšino in privc®^ kvalitetnih sprememb zaja bil' bjektivne vloge, ki mofa ^ii manjšini kot subjektu posameznim pripadnikom -na v novi industrijski c°nl (Ji* obmejnem področju nasplo'1- |Ca za vlogo aktivnega soustv*1 novih ekonomskih, kulturam litičnih odnosov. novoizvoljeni predsednik (Nadaljevanje z 2. stro1 na komunistični mlin. lstočaSllvr:‘i skuša KD vnašati razdor v ^ laičnih strank s poudarjanjem' sj/ liberalne stranke o , te delu osimskih sporazumov- * ^ pa tudi sama KD izjavlja-pripravljena podpreti «iaičn,i5j{ji#' toda s pogojem, da bi bil v' neodvisen* od KP1. ^ r, Kaj pa pravijo o probi*m, krajinskega odoora koinunis1' r čelno so za najširše dog0^ naj omogočijo sestavo tl'44-: I.------------- i pristopiti k sporazumu o up1'1 avl/ gt'" pokrajine. MiSL V istem poročilu se je , ji s*!, KPI zavzelo tudi za takojšhJ ^ F canje tržaškega občinskega sV |J f bi tako preprečili paraliz®* 5# skuša vsiliti KD s svojim V'? pom o odložitvi petkove sel 0 kakor ni pričakovati, da h’ ‘r činski svet utegnil sestati se den. „ A sekcije KPI «Curiel», Dom šivih delavcev, razprava na te' ^ v. munisti sekcije Curiel in pri* . iona». Uvodno besedo bo im® t :V (.''('inske svetovalske skup10 prof. F. Monfalcon. • Drevi ob 20. uri bo n* jgl : v ^4