Zgodnja
i --.
* >
u <

Katollsk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poiti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za Četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskaruici nprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za cetert leta 1 gl; ako zadene na ta dau praznik, izide Dauica dan poprej.
V Ljubljani 26. velikega travna 1876.	List 2l7
Tečaj XXIX.
Pogovori.
XI
Edinost vlade in drnžbinstva v protesta n-štvu. Kak oš na je edinost v anglikanstvu.
Odpad Anglije po Henriku VIII.
(Konec tega oddelka.)
Vprašan je. Pojasnil si mi prav dobro, da v pro-testanški tako imenovani cerkvi ni znamnja edinosti, da je to nemogoče. Rad bi pa vedil, kako je bilo vender mogoče, da je tako posebno katoliška dežela, kakor je bila Anglija, zabredla v nesrečni odpad, v razkolnistvo, krivoverstvo V
Odgovor. Mesenost in prevzetnost ter sploh hudobna strast kralja Henrika VIII je dognala toliko nesrečo.
V. Slišal sem pa, da Henrik je bil v začetku pobožen, čudno se mi zdi, da je tako grozovito zašel s prave poti.
O. Henrik je imel sicer učeno, pa vender ska-ieno odrejo in bil je suženi svoje spremenljive volje, suženj strasti, ter je zabredel poslednjič v zmeraj gro-zovitiše pregrehe, hudodelstva in trinoštva, kar naj nas uči, kako skerbno „naj gleda, da ne pade, kdor meni, da stoji". Luteranstvu, ki je bilo jelo na Nemškem ro-goviliti in glave mešati, se je Henrik dolgo in še s veliko vnemo u-tavljal. Nemškemu cesarju je celo pismo pisal, da naj Lutrove zmote zatare, in ker se je za učenega štel, je spisal zoper Lutra tudi delo, v kterem se je potegoval za vsili sedem ss. zakramentov („Ad-sertio septem Sacramentorum adversus Lutherum" —■ v Londonu 1521). V tem delu je Lutra hudo šibal, mu je kazal, kako je nedosleden in sam sebe po zobeh bije; Luter je pa psoval in klel, kakor sploh sovražniki vere in sv. Cerkve, kadar so stiskani in dokazov nimajo. Kar pa niso mogle pri kralju doseči Lutrove zmote, to je doveršila kraljeva pregreha, zarad ktere je bil prišel s papežem v razpor. Ta razpor je bil bogoskrunskemu Lutru voda na njegov mlin: kakor je poprej kralja naj gerje zasramoval, tako se je zdaj pred njim plazil in 1. 1525 mu je pisal celo tudi priliznjeno pismo, t*r se ponudil, da je pripravljen vse preklicati; to je pa Luter počel še zlasti zato, ker se je bal za svojo kož>; kralj je namreč iskal po drugi, politiški peti zasramovavca ukrotiti.
V. Na to se je pač Henrik gotovo hitro z Lutrom spravil, kaj ne?
O. Tudi še ne. Poprej nezmerno razžaljeni in razdraženi Henrik je nevredno Lutrovo lizuustvu v svojo
korist obernil in je jel Lutra tako hudo oštevati in mu take debele soliti, da ga je bilo gotovo sram, ako je imel še kaj občutka za sramožljivost. ,,Zmeraj bolj ze čudim", je rekel Henrik med drugim, „da se sam pred seboj ne sramuješ, ko vender dobro veš, kdo da si; da si upaš še oči povzdigniti pred Bogom in pred ljudmi !u Z besedami, ki si jih ne upamo ponavljati, ga je pri-vijal, kako preostudno in bogoskrunsko je delal in si zaničevanje vsega naroda zaslužil, ko je redovnico is samostana izpeljal itd. potem nadaljuje: ,.AIi se more ie zanikarnisi človek misliti, kot si ti? Ne da bi se zarad svoje sramote in v nevolji zarad svojega kervoskrun-skega zakona čutil potertega — zanikarnež! — se ie bahaš — in ne da bi prosil odpušenja svoje prenesramne pregrehe, — kaj ai storil? Po pismih in bukvah kličeš druge laži-redovnike, da naj ravno tako store!" (Izvirnik tega pisma je ▼ kraljevi bukvarnici v Monakovem.)
Toda, kar Luter ni mogel doseči pri kralju, to je storila nečistost kraljeva. Ker papež ni hotel in ne mogel kraljevega veljavnega zakona s Katarino, hčerjo Ara-gonskega kralja, razrešiti, za kar je kralj papeža nadlega!, je bil razpor s Rimom čedalje veči. Že 17 l£t je kralj srečoo živel s svojo pošteuo ženo, imel z njo 3 sinove in 2 hčeri, potem pa se je ločil od nje in se dal poročiti z neko Ano Bolejnko (Boleyn). Papeža je s raznim žuganjem iskal pridobiti, da bi v to privolil. Ker je bilo vse prizadevanje pri papežu zastonj, je kralj vedno dalje segel s svojim krivičnim rogoviUtvom zoper Cerkev, se poslednjič razglasil sam za poglavarja cerkve svojih podložnikov in se je tako odtergal od edinosti prave Jezusove Cerkve. Njegovo orodje pri vsem tem bogoskrunskem djanji je bil Tomaž Kranmer, odpadnik nadškof Kanterburski, ki si je bil s krivo prisego, z lažmi in potuhnjenostjo pridobil dostojnost pervo-stolnika na Angleškem. Tudi ta, kakor Luter, je bil prelomil svojo obljubo in se bogoskrunsko poročil z neko nemško luteranko. Kralj se je bil polastil ne le naj viši papeževe, ampak tudi škofovske oblasti v deželi. Ljudstvo pa je ostalo verno; zato je začel kralj strahovito preganjati katoličane. Naj blagoserčniši moža škof Fišer in deržavni kancelar Tomaž Morus sta bila ob glavo djana, ker zakona z Ano Bolenjko nista hotla za veljavnega priznati in ne kralja spoznati za cerkvenega naj višega poglavarja. Razen teh je bilo tisuč ljudi iz vsih stanov v naj strašnejših mukah z mečem in ognjem pokončanih. Celo pod trinogom Dioklecijanom svoje dni je bilo komej huje za vernike kakor zdaj na Angleškem. Kdor koli ni hotel na to priseči, da j * kralj sam naj viši cerkveni poglavar, je veljal za izdaj&vca kraljevega veličanstva. Strašno so morili zve?te redovnike! Do 1. 1540 so bili odpravljeni vsi samostani, veliko naj imenitn'sih stavbenih spominkov je bi.o raz-
djanih, bukviš požganih; krivoverci pa so razširjali nove, lažojive verake nauke.
V. Ali je bil Henrik pa saj srečen z novo ženo, ktere dota so bile tolike hudodelstve, in toliko kervi, tako ostudne pregrehe, celo zatertje prave vere v deželi V .O. O kaj (e! Henriku Ana Bolejnka ni bila več všeč, obdolžena velike izdaje, prešeštva in kervoskrun-stva je dala glavo na morišu; ravno tisti Kranmer, ki je bil poprej njen zakon za veljaven izrekel, je zdaj terdil, da ni bil veljaven, in precej drugi dan, ko je Ani glava odletela, se je Henrik zaročil z Johano Sejmu-rovo (Seymour). Ta je i. 1537 umerla, in Henrik je vzel zopet drugo, ktero je pa že čez nekaj mescev spodil. Tudi peta žeoa je bila ob glavo djana, ter je poželjivi trinog vzel se šesto, Katarino Parrovo, ktera ga je preživela. Zgodovinarji z enim glasom terdijo, da ta kralj je bil eden naj večih trinogov, kar jih poznA zgodovina. Njegovo ostudno delo, odterganje angleškega naroda od edinosti Kristusove Cerkve, se je doverailo le počasi, s podobnimi nesramnostmi naslednjih vlad, namreč v kacih poldrugi sto letih. Posebno hči iz pre-sestnega zakona Henrika in Ane Bolejnke, naslednja kraljica Elizabeta, je veliko hudega storila. Le-ta je protestanštvo v deželi vterdila.
Taki je tedaj izvir tako imenovane „reformacije" na Angleškem! Ni čudo, da berž ko so Angleži jeli le nekoliko malo prosto dihati, zlasti 1. 1829, so pričeli, bi djal, na trume^ povračati se nazaj v naročje svoje matere Cerkve. Se nikoli ni bil noben narod s toliko silo in ostudnostjo svoje vere oropan, kakor milovanja vredni Angleži. Kakor vsako razkolstvo in krivoverstvo, tako se je bilo jelo tudi angleško hitro cepiti v raznotere stebla, ki so pa ob enem tudi spodjedale kraljevo veljavo.
V. Kako pa more kraljica Viktorija biti papeževka za take čudno razdjane svoje verce?
O. Kes je to čudno; pa ravno v tem se poterjuje, kar sem že rekel: da pri drugovercih ni edinosti službe, vlade, ter duhovnega gospostva. Angleška kraljica je papeževka zlasti dveh tako imenovanih cerkev, ki se med seboj zavidate, kolnete v hudem nasprotji. To je 1. episkopalska cerkev, ktere podlaga je anglikansko skofijstvo, episkopalstvo; 2. škocij-*ka ali prezbiterijan-ska, ki to podlago zametuje. V Londonu je Viktorija papežka episkopalka, v Edinburgu pa papežka prezbi-terijanka. Taka vera, ki v ničemur nima zuamnja edinosti, pač ni prava vera.
Cerkveno premoženje*
(Dalje.)
V poprešnjih oddelkih smo vidili, da kakoršna koli tatvina, plen iu kratenje cerkvenega premoženja, posestva, pravic, prednost in prostost je krivica zoper samega Boga in zoper njegovo Cerkev. Upajmo, da pri nas ne bode do tega prišlo, akoravno so se nekteri poslanci in drugi velikaši dosti očitno kazali za brezvčrne, ki bi katoličane v kakem napadu slabo varovali. Ako bi pa kdaj prišli tako nesrečni časi, da bi se kaj tacega nasvetovalo, kar se n. pr. godi po Laškem, bi bilo treba in neopustljiva dolžnost vsim 27 milijonom avstrijskih katoličanov pogumno za svojega cesarja in Gospoda in za svoje duhovstvo se ustopiti in s 27 milijoni glasov zoper vsako zatiranje in obropanje svoje Cerkve glasno protestirati, oporekati pred B<»gom in vesoljnim svetom. Oporekati pa po zgledu sv. Očeta:
(i) na podlagi natornega prava, ki veleva vsakemu pustiti, dati in storiti, kar je njegovega;
b)	na podlagi narodovskega prava, ki tuje dežele, deržave in posestva napadati prepoveduje;
c)	na podlagi cerkvenega prava, ki poropanje cerkvenih posestev in r^či obsojuje;
d)	na podlagi samega Božjega prava, po kterem je grabijenje Bogu posvečenih reči — Božji rop.
Z ozirom in opominom na vse te prava, postave in pogodbe pravijo sv. Oče Pij IX v svoji okrožnici 1. novembra 1870 tako-le: „Ker so pa vse naše opo-minovanja, prošnje in eporeke bile zastonj: po oblasti vsegamogočnega Boga, svetih aposteljnov Petra in Pavla in Svoji, Vam, častitljivi bratje, in po Vas vesoljni Cerkvi naznanimo, da vsi tisti, kakoršne koli časti, tudi še prav posebnega spomina vredne, ki so ktere koli okra-jine Naše dežele in blazega stoljnega mesta, ali kaj od njih napadli, se polotili, posedli, ravno tako njih zapo-vedniki, pospešniki, pomagavci, svetovalci, pridružniki, in kteri koli drugi, ki so dopolnjenje imenovanih reči s kakoršno koli pretvezo in kakor koli oskerbovali ali sami doverševaii: so zapadli v veči izobčenje io v druge cerkvene prepovedi in kazni, ki jih zadenejo po določilih svetih cerkvenih postav, apostoljskih vstav in vesoljnih zborov, zlasti Trienškega (sej. 22. p. 11. o prenovi) po načinu in obsegu, ki je zaznamnjan v apostolj-skem pismu, danem 26. sušca 1860."
Sveti Oče pa tudi nič bolj serčno ne želijo, nič bolj ne vošijo, prosijo, molijo iu verne opominjajo, kakor da z njimi svoje molitve, prošnje in pobožnosti skle-pajmo, da nesrečni cerkveni sovražniki, kteri so dedino s v. Petra in sveto lastino več kot dve sto milijonov katolikov nezdušno poropali, svojo tako strašno krivica spoznajo, popravijo in se še do časa na pot pokore ia zvehčanja podajo, ter božjemu maševanju odidejo.
(Dalje nasl.)
Iskrice Mgnaeijanske
za drugi mesec.
(Dalje.)
17.	Tisti. ki može duhovnega reda rabijo za opravljanje Božje službe in poškodujejo njih redovniško pravilo, posekajo drevo, da ter gaj o njegov sad. (S. Ignat. apud Bart. I. III. §. 46.)
Kedovniško pravilo je duša duhovnika; kolikor od njega odjenja, toliko zgubi na duhu, in tako se zgodi, da, kot živ meriič vse drogo drugač dela, kakor bi imel, samemu sebi škodljivo, svojcem pretežno in drugim brez koristi.
V tem, kar je tvojega poklica, bo Božji blagoslov tvoj; ne pričakuj tega blagoslova v drugih, tvojemu poklicu tujih rečeh. Ko bi bil Bog hotel da bi se drugo godilo od tebe, bi te ne bil sem poklical. Od nastop-Ijenega poklica odstopiti se pravi prestopiti v naj večo vsih zmčt.
18.	Kdor želi svojemu delu srečen konec} ta se mora sam po opravilu vravnati, ne pa opravila po sebi. (S. Ignat. apud Kibaden 1. V. c. 11.)
Tisti, ki hočejo vse imeti vrejeno po svoji pameti in po svoji volji, kažejo veliko napihnjene ošabnosti iu tudi neumnosti; z ono škodujejo sebi, s to škodujejo drugim; zakaj ne le, da pogrešajo srečni vapeh pri svojem opravilu, temuč se po sramotnem slabem izidu tudi izpostavljajo sramoti.
Previden in moder zdravnik preiskuje najpred privodno žilo, opazuje in preiskuje naturo bolnika in tudi bolezni, in potem se posvetuje seboj, kakšne zdravila bo zapisal. Le-t6 sicer pomaga enemu, drugemu
pa večkrat škoduje, tudi če ta terpi za enako boleznijo. Kič manjši previdno8ti ne zahteva zveličanje duše.
Apoatelj je mogel vsim vse postati, ki se je hotel imenovati učenika narodov. Kakor mojster kopito po nogi vravn&, ne noge po kopitu; tako se tudi učenik vravna po ljudčb.
Pri sredstvih, ki ae morajo rabiti, ae ne sme na to gledati, kako drage, kako prijetoe so, temuč koliko ao pripravne za doaego namena; drugač bodo več ob-tezele, kakor pomagale.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Iz „Slov. čebele" št. 4. razvidimo, da je posebno veliko gg. učiteljev pri čebelarskem društvu in «e t<>rej gotovo pridno pečajo s čebelarstvom, kar je dobro znamnje.
Ravno ta številka ima nekaj tako mičnih čertic iz življenja alavnega čebelarja Jurja Jonke-ta, da si ne moremo kaj tudi za Daoico po večem jih posneti. Evo vam jih:
Jurij Jonke je bil rojen 17. aprila 1777 v Kočevski župniji. Šolal ae je v revšini, nekoliko v Ljubljani, nekoliko v Gradcu. Tam je bil pri nekem odvetniku sa pisarja, da je zamogel se priživiti. Zmožnosti je imel velike, sato je tudi zamogel dvojno delo ob enem opravljati. Ko je isverael bogoslovje, je bil nekoliko let kaplan v stari Loki, potem vikar v Novem mestu, in znabiti še kje, ker slovenski je dobro znal, dasiravno ni bil rojen Slovenec. Postal je župnik v zel6 nemirnih časih francozke vojske leta 1808 v Čermošnjicah ter je bil tam do leta 1834. 18. aprila ae je kot župnik zadnjikrat v farne bukve podpiaal in atopil potem v pokojni atan, v kterem je vkljub bolehnosti živel še 30 let
Jonke je bil mož krepkega duha in terdne volje. — Enkrat že zelo v noč priženč Kočevarji nekaj vjetih Francozov, kterih nekteri so bili goioglavi, drugi bosi, tretji brez sukenj in naj potrebniše obleke. Župnik Jonke stopi pred nje ter pravi: Možje, kam peljete te ljudi? Odgovorijo: Tje proti Poljanici, proti Toplicam, se oglasijo drugi, proti Soteski, kričijo tretji. Jonke je precej sumil, da jih mislijo kje na skrivnem pomoriti. Veste kaj možje! ostanite pri meni; noč je že, jutri lahko vse boljše opravite. Kočevarje vzame v farovž, vjete Francoze pa je po hišah razpotaknil ter vaim preakerbel pijače, da ao bili zadovoljni. Razgovorjaje se z njimi izve, kar je sumil, da namreč mislijo Francoze pomoriti. Bil je tiho. Drugi dan o pervem svitu Jonke že pred Kočevarji stoji ter jim resno pravi: Vjetih Francozov mi ne bote morili in jih kratko malo ne smete. Ko vidi, da niso nič kaj zadovoljni, ter so marsikteri ©dmajevali, jim je rekel dalje: Ne vč se še, kdo zmaga, naš ali francoski cesar, in če bi poslednji, kaj potem? Zmaga naj pa, kdor hoče: kristjani ste ter vam ni pri-pušeno vjetih moriti. Razburjeni Kočevarji so se pomirili in vjeti so bili rešeni.
S tem se je Francozom in njih poglavarjem toliko prikupil, da je pozneje od njih dosegel, kar je hotel. Bil je takrat mer, župan, in kadar je kaj želel, so rekli: „Eh bien! ta monsieur je vjete Francoze smerti rešil, mu moramo tudi kaj storiti". Čermošnjiški farani so bili mnogo vojakinega zla po njem obvarovani. Pa tudi še dalje je njegova moč segala. Vojašine je skoraj vsakega oprostil, za kterega se je potegnil. Enkrat izve, da ima nekaj v sinert obsojenih Kočevarjev v malo urah ustreljenih biti. Berž pošlje nekega dečka z listom v Kočevsko mesto. Pritekel je v treh urah, ko je sicer
navadne poti iest ur hodA. Že so bili obsojeni Kočevarji k sidu postavljeni; dečko od daleč maha z ruto in listom. Poveljnik radovedno čaka, naglo list prebere, ter zakliče: „Pardon!" Obsojenci so bili rešeni. Enakih prigodb se ie več pripoveduje. Poslani dečko je neki, kakor nam prijatelj piše, še živ, se vč da — siv starček.
In kaj Je bila plača verlemu župniku za ljudomilo delovanje? Cujemo, da je službo bolj zarad drugih, sitnih razmer mogel pustiti, kakor zarad bolehnosti. Navadna plača sveta! Umeri je 12. maja 1864.
S Čebelarstvom se je Jonfce od mladosti pečal do starosti, kjer je mogel.
Kar je sam delal, je enako tudi ljudem povsod priporočal ter jim bil izgled in učenik v umnem čebelarstvu. Leta 1844 je izdal malo knjižico v nemškem jeziku: ,,Znanstveni in dejanski navod v čebelarstvu po devet in tridesetletni skušnji. Drugi zboljsan in pomnožen natis.
Kako pa je Jonke čebelaril, beri sam v „Slov. Čebeli", ki 8i jo lahko naročiš za 2 gld. na leto, in ti ne bo žal.
Iz Ljubljane. (Apostolski prefekt B. Bernard in misijon v Norvegiji in Laponiji) Te dni je bil v Ljubljani omenjeni misijonar, ki iše pomoči za svoj daljni katoliški misijon na merzlem severu in je v ta namen od mnozib avstrijanskih kakor tudi od ljubljanskega vis. čast. knezoškofijstva dobil priporočilo. Razun pomoči od pruske, francoske in druzih vlad je tudi avstri-janska apostolskega prefekta pooblastila, da ae sme do posameznih kronovin za pomoč oberniti, in avitli cesar aami so se blagodušno tega dobrega dela vdeležili.
Norveško kraljestvo je bilo s svojima kraljema Olafom Triggvasonom in Olafom Svetim med i. 995—1030 popolnoma pridobljeno za keršanatvo. V 16. stoletji pa, pod vlado dansko, se je čisto poprotestantilo. Bilo je, kakor druga Škandinavija, skoz tri sto let pod grozovitimi poatavami čisto zaperto katoliški Cerkvi. S časom pa ao se straati ohladile, zdrava misel se je povračevala in zopet pričenja vladati pravica. L. 1845 je bila dana verska svoboda; vendar občanske ravnopravnosti še ni, ker le samo avguatanski proteatantje imajo priatop k očitnim deržavnim službam. Cerkev ima toliko prostosti, da sme svoje raztresene otroke zbirati in v duhovnih potrebah jim pomoč akazovati. Bilo pa je pomočkov in delavcev le malo na obširnem prostoru od 58. stop. severne širjave do 70 stop. Pervi duhoven, kteri je smel leta 1845 stanovati v glavnem mestu Kristijaniji, je bil č. g. Mnetz; za njim sta prišla redemtorista oo. Šrot in Jenč iz avstrijanske okrajine, ki sta v Kristijaniji ia zbirk zidala cerkev na čast sv. Olafu, in vatanovljeno je bilo za Švedsko in Norveško apostolsko namestništvo (vikarija). L. 1855 ao Pij IX vatanovili apostolsko pre-fekturo izločno za severne okrajine ter je prefektura obsegala norveško in švedsko Laponijo, otoka Ialand, Feroe, Gronsko in novi Kumberland, več otokov Eati-makov za polarnim krogom v severni Ameriki, in na severu Škotskem grofovstvo Cajtneširsko in Orkade s Šetlanskimi otoci.
Štirnajst let potem je bila razdeljena prefektura ▼ 4 nove, med kterimi je Norveško-Laponska, o kteri je tukaj beseda. V 20 letih so misijonarji obnovili misijoniše cajtneširsko, ktero je bilo začasno opušeno; čisto novo ao vatanovili misijoniša: Feroevsko, Islandsko in Šet-landsko, 3 misijoniša na Norveško-Laponskem, in 3 drugod po Norvegiji; in sedaj zidajo cerkev v mestu Bergen-u. Vse to se godi s keršansko pomočjo iz tujih dežel, ker misijon nima nič in dobiva tako malo, da le s silo ohrani svoje duhovne, učitelje, učenice in študente.
Daleč sicer raztreseni katoličani imajo sedaj saj to srečo , da v življenji in v smerti morejo doseči versko tolažilo.
V	teh krajih se pa tudi od vere ločeni bratje začenjajo p »vračevati nazaj k svoji materi Cerkvi. Lansko leto »e jih je povernilo 20 v naročje sv. Cerkve. Nastaja zdaj posebn » potreba, da misijonarji poskerbe za ubožne, od šole in od cerkve oddaljene otroke, uboge in slepe staoovalce in sploh za bolnike. Tudi morajo gledati za napravo, v kteri bi misijonarji sami našli pribežališč, kadar ouemorejo. Zdaj zidajo napravo za ubožne otroke, in berž ko bo ta dodelana, bodo pričeli z napravo za bolne, stare in za misijonarje same. Vidi se teda), da preCast. g. B. Bernard je pomoči v tem mi-sijonu res potreben. Ker pa v posamezne fare ne more hoditi, kajti ne zna ne slovenskega ne nemškega jezika (govori francosko, norveško, latinsko), torej prosi, naj bi gospodje ozirali se na list, ki jim bode poslan od apost. prcfekta, ter poslali do v. č. knezoškofijstva, kar se more. Za dobrotnike se opravlja vsako soboto sv. maša na čast Jezusovega in Marijnega Serca, enkrat v mescu pa sv. maša za umerle dobrotnike, in v misijonu se vsak dan za nje moli. Razun tega je vsak pervi petek mesca sv. maša k najsv. Jezusovemu Sercu za tiste, ki pomagajo pri zbiranji milošnje. Kdor hoče naravnost do misijonarja pisati, naredi napis: „An den hoch\v. Herrn Monsig. B. Bernard, apostol. Prafecteu der kathol. Mission in Norwegen und Lappland, derzeit in \Yien, I. Bez., Franciskanerplatz Nr. 4. — Kdor pa želi z misijonom samim v zvezo stopiti, se pošlje pismo z napisom: „Christiania, Nonvegen, bei der S. OUfs Kirche'*.
li Šmartna pri Kranji. K dopisu i?. Šmartna v Danici list. od Iti. vel. travna je treba v zasluženo pohvalo slikarja gosp. Matija Koželja iz Kamnika to le dontaviii: Kn glas veliko ogledvalcev božjega groba v v Smartncm je, da ta slikarija je živa, t. j. iz vnanjega vsih naslikanih podob se lahko vgane oseb notranji dušni stan. Naslikan je Jezus s svojimi tremi aposieljni, ko gre v vert Getzemani, na zunanji steni, ravno ko jim je rekel: Moja duša je žalostna do smerti. Tu se vidi z obraza sv. Petra, kako je v skerbi zavoljo teh besed Zveiičanjevih, vidi se samišljenje sv. Jakoba in skerb učenca ljubezni, pa tudi resuoba m častitljivost Zveličarjeva.
V	božjem grobu znotraj je na eni strani naslikan Jems, ko moli, vidi se ruu strašna notranja bolečina na obrazu; notranji boj med terpljenjem in rešenjem od ter-pljenja. Spijoči učenci so tako živo naslikani, kakor da bi jih v >panje globoko zatopljene vidil. Kaj umetno je narejeno, ko luna skoz drevje sije. Na drugi steni je naslikano vjetje Jezusa, ko je Judež s trumo vojakov, hlapcev in bričev prišel po noči njega lovit Baklje razsvetljujejo tako živo ponočno temo, da bi skoraj mislil, če vse luči v cerkvi ugasniš , bo še svitlo. Vidi se, kako hlapci, briči in vojaki koračijo v ponoČni temi po ne ravno gladkem poti. Apostoljni so se že v beg cbernili; Peter že preplašen nazaj gleda, med tim ko mu stotnik s sulico pot preprega. Judež stopi pred trumo, Jezusa za roko prime in mu ponuja hinavski kušljej. Njegova hiiiavšina jc tako živo naslikana, da bi ga bila dva glcilavca od drugod, kterima sem Judeža pokazal, še preden je božji grob stal, skorej pretepla, rckši: To je pošast človeka. Samo to je neki ogledovalec po pameti grajal, da to ni prav, ker je rimskemu vojaku od-kazal to opravilo, da j- p režal z mačjimi očmi na Jezusa kakor tiger na &v>j rop, in gledal, če bo njega Judvž kušni!; ker znano je. da so rimski vojaki z Jezusom usmiljenje imeli, kakor pripoveduje pobožna Katarina Emerih;
kakemu judovskemu heriču bi bil mogel to tigersko dela odkazati. Jezus st ji miteo in veličasten med Judežem, in mu govori: Prijatel, čecu si prišel? ali s kuševanjem izdaješ Sinu človekovega? To je tudi spredej napis.
Znotranji božji grob predstavlja pokladanje Jezusovega mertvega trupla v grob. Resnobno opravljata to delo Jožef Anmatejic in Nikodem; žene prežalostne zraven gledajo. Veliko saboto be pa ta predstava nepre-vidoroa spremeni. Ko procesija Jezusovega vstajenja nazaj v cerkev pride, je predstava že spremenjena; vidijo se zdaj tri žene pri praznem grobu, jn angel v belem oblačilu, ki žnjimi prijazno govori. Žene so pa silno prestrašene. Se nikdar nisem vidil straha in pre-plašenja tako živo naslikanega kakor pri teh ženah, pa pri vsaki drugač. Kdor bo vidil, se bo tega sam prepričal. Napis pod grobom je: „Njegov grob bo častitljiv.'4
Na stropu božjega groba sa tri božje čednosti simbolično naslikane. Od zunei zgorej nad odpertijo v grob pet angelov, preČudno lepih, ki nesejo Kristusovo mu-čeniško orodje na zemljo; eden pa vendar tudi nese bandero ali zastavo z napisom :, Resurrexit'* (t. j. Vstal je.)
Sme se reči, da gospod Matija Koželj, dasiravno samouk, -dobro napredva v svoji umetnosti, in ako bo tako nadaljeval, utegne se tudi izšolanim umetnikom meriti. To delo njega vsim lepo priporoča.
S Krasa. Naš milostljivi škof so pretečeni teden (14., 15, 16. in 17. t. m.) svoj pervi kanoniški obhod imeli, ter tri fare na Krasu obiskali, namreč Občino, Tomaj in Sežano. Da so Krašovce naj popred obiskali, to kaže, da kakor dober pastir hočejo spoznati vse svoje ovčice, prišli so tedaj naj pervo k tistim, ktere naj manj poznaio.
V	soboto, 13. t. m., na večer so se pripeljali na Občino, in akoravno je bilo vreme prav nevgodno, je vendar vse selo svojega pastirja slovesno sprejelo, zvonovi so se veselo glasili in možnarji pokali. Slavolok z napisom: „Dobro došli!4' je pozdravili višjega pastirja, pot do cerkve in do duhovšnice je bila obsajena z zelenimi vejami, ktere je pa v nedeljo premočna burja skorej vse poderla. Vreme je bilo prav zimsko, dež ves dan z vetrom lil, tako da je bilo težko iz hiše priti; pa se je lepo okinčana cerkev vender le napolnila in je prišlo tudi obilno število otrčk k birmi, ki so pri izpraševanji tudi pokazali, da so v keršanskem nauku dobro podučeni.
Duhovno opravilo se je začelo ob desetih. Gospod župnik je v pripravnem govoru razlagal pomen škofovega obiskovanja in je pripravljal otroke na sprejem sv. Duha. Po govoru so milostljivi škof služili sv. mašo in po maši dali sv. blagoslov; potem je bilo spraševanje birmancev in za tim birma. Po birmi so sami škof rekli kratke pa prav ginljive besede; priporočali so starišein posebno, da naj otroke lepo keršansko izrejajo, otroke pa so živo opominjali, da naj starisem skerb in trud lajšajo ter jim skazujejo pokoršino in spoštovanje.
V	ponedeljek popoldne so se odpeljali čez Dutovlje v Tomaj. V Dutovljah so ]ih ljudje pred vasjo čakali ter s svečami (doplirji) v cerkev spremili. Ker je cerkev lepa in snažna, so škof ljudi pohvalili, da skerbijo za svoje cerkve in tako kažejo, da so pravi kristjanje. V Tomaju je bil zopet slovesen sprejem. Ker se je bilo vreme nekoliko zboljšalo in je burja pojenjala, je silo ljudstva skupaj privrelo vidit in počastit svojega novega pastirja. Tudi v Tomaju so Škot sami imeli sv. mašo in so pridigovali, spraševali otroke, kteri so tudi tukaj prav dobro podučeni.
Tomaj stoji na malem horacu, v daljnem okrožju so vasi in podružnice, ki se štejejo k tej glavni fari. Od cerkve je razgled vtlikansk, vidijo se od tod ne le
vse podružnice te farey ampak tudi mnogo drugih du-hovnij kraških teržaške in goriške škofije. Temu lepemu razgledu so se čudili škof, ter več časa hodili okoli cerkve in zdaj na eni zda] na drugi strani ogledovali res prelepo okolico. Proti večeru so se odpeljali v Sežano in so med potom obiskali dve podružnici, eno tomajsko, drugo sežansko. V Sežani je bil sprejem nepričakovan. Naproti je prišlo občinsko starasinstvo z županom, uradniki okrajnega glavarstva in brezštevilna množica ljudstva ; sprejela je škofa ta ogromna deputacija pod slavolokom , na kterem so vihrale slovenska m cesarska zastava. Pozdravil jih je v imenu občine župan, pozdravil jih tudi namestnik okrajnega glavarja. Potem so se vsi skupaj napotili v cerkev, med godbo, streljanjem in zvonenjem. Vidilo se je, da je tako slavni in serčni sprejem , kakoršnega so Sežanci pripravili, škofa prav ginil, in to še temveč, ker so jim zvečer napravili ba-klado ter so pod oknom odpeli nekaj prav lepih slovenskih čveterospevov, med tem ko so na bližnjih homcih goreli kresi in sežanski terg razsvitljevali.
Z ginjenim glasom so se Škof za to večernico zahvalili, med „živio-klici" je odšla množica, godci pa jo zopet urezali.
Kakor na Občini in v Tomaju so tudi v Sežani sami maševali in govor imeli. Naj opomnim, da jim slovenski jezik gladko teče, tako, da vsaki lahko umeva. Govori so bili povsod prav poljudni, to je, primerni za ljudstvo, v njih je Slomšekovega duha. — Da je na vsih štacijah tudi duhovsina bila številna, ni treba da še posebej omenjam, vojaki so spremljevali svojega vodja. Kakor s sprejemom, so bili škof v Sežani tudi posebno zadovoljni z mladino, ki je pri izpraševanji prav dobro odgovarjala. Vidi se, da gg. duhovni ne le posebej za sv. birmo, ampak tudi sploh otroke dobro podučujejo.
Popoldne so obiskali potem se Lipico in na večer so se odpeljali v Terst, in tako je bil izveršen pervi obhod njihov v tej Škofiji.
Upamo, da milostljivi škof so bili zadovoljni z nami Kraševci; pa jih tudi mi zagotovimo, da so si pridobili naša serca, sej se z njimi more govoriti prav po domače, duhovne in svetne, kmete in gospodo so radi sprejemali in se z njimi menili, kakor stari znanci.
Iz Gradca. *) Na Slovenskem tolikanj priljubljene „Šmarnice" se tudi tukaj v poglavitnem mestu Stajar-ske dežele obhajajo večidel po vseh cerkvah in ljudje jih tudi pridno obiskujejo. Kot posebnost je omeniti to, da tukaj — namesto sicer navadnega branja — saj po nekterih cerkvah, kier se to lahko zgodi, imajo proste govore (pridige). Tako imajo oo. frančiškani v svoji farni cerkvi Marijine govore skozi ves mesec vsaki dan o 1 zjutraj, in sicer bolj domače in lahko umevne govore, kterih se vdeležuje posebno priprosto ljudstvo s hvale vredno gorečnostjo. V stolnici pa govori vsaki dan o '/„6 zvečer sloveči dominikan o. Henrik Denifle, kteri vednostno in učeno, zraven pa vendar jasno in prepričevalno z občudovanja vredno zgovornostjo razklada poglavitne resnice keršanske. Posebno pa obdeluje skrivnosti sv. keršanske vere, kakor skrivnost presv. Trojice, nauk o podedovanem grehu, včlovečenje Sinu Božjega itd. — Jasno vselej pove, kaj je nauk sv. katoliške Cerkve, zavrača potem ugovore nasprotnikov, ter kaže, kako človeška pamet, če tudi ne more popolnoma doseči visokih skrivnosti naše sv. vere, vender v njih ne najde nikakega nasprotja, ampak ravno tukaj spoznava, kako veličastna, kako lepa, zares nebeška je od Boga razodeta vera, ter kako visoko stoji nad golim
*) Prav vstregli. Prosimo večkrat kaj.	Yr.
Človeškim modrovanjem. — Kako koristni in potrebni so pač posebno dandanes taki govori, kterih namen je vterjevati v sv. veri in razsvitljevati temo nevednosti v verskih rečeh ter odpravljati predsodke, kteri so po slabih knjigah, časnikih itd. tako zelo razširjeni med učenimi in neučenimi! — Le škoda, da se poduku in razsvitljenju veči del odtegujejo ravno oni, kterim bi bilo naj bolj potrebno ga poslušati. Boje se luči, ker l jubijo temo. — Vendar naj dostavim, da se o. Henriku poslušalcev nikakor ne manjka, marveč vsaki dan je napolnjena prostorna stolnica, in vidi se jih ne malo tudi izmed naj odličnejih stanov.
Iz Amerike. (Birma med Cipve Indijani. Buh. Tv mazinov misijon. KujavcL) (Konec.) Akoiavno pravi Indijani komat tu ali tam kaj malega umevajo anglešk« , je bila vender pridiga dobro došla. Sej poznam pol-Indijane, ki tako gladko po angleško obravnavajo svoje opravila, da jih v jeziku komaj ločiš od ,.j»nkijcau (Yankee, psovka za severo-amerikanca). Za te tedaj, kterih število ni majhno, kakor tudi za ameriksnee, ki 80 bili iz radovednosti prišli na shod, se ni mogla izvoliti pripravniši tvarina < d omenjene, ki je pa tudi po spretni izpeljavi očiten vtis napravila na vse, ki angleščino govori. Do 300 Indijancev je opravilo spoved in sv. Obhajilo, nekacih 80, odrašenih in otr6k, je bilo birmanih. Slovesne večernice popoldne so sklenile cerkveno opravilo.
G. Tomazin nas je v svoji priljudnosti osebno seznanil s posameznimi poglavarji in njih vojšaki. Med prijaznim smehljanjem, ki se je nekako posebno podalo na njih kuprastih, poznamnjanih obrazih, je njihova krepka roka segalo v našo in jo prav mojstersko potresla; berž potem so postali zopet prav resnobni v obrazu, kakor da bi bili potopljeni v globoke misli. Nato so ae vojšaki po kosilu zbirali krog svojega druzega poglavarja, ki mu je ime Manitoba. Pervi poglavar, glava vsega čipvanskega rodu, po imenu „Fair day" (lepi dan), je bil pred nekterimi dnevi odšel v Vašington zarad srenjskih zadev, v ktere se je pogosto škodljivo vtikal neki zavidin indijansk opravnik, priverženec angleških (krivovercev) episkopalcev. Manitoba je sedel na sredi, njegovi vojšaki okrog njega, puhajo* ,,dimke miru". Govoril je glasno in razločno; vsi so molče poslušali. Kakor sem pozneje zvedil, je bilo govorjenie o miru, ki je bil pred nekimi leti sklenjen s Siju-Indijani, zdaj pa obnovljen po posredovanji g. Tomazina, ker bili so vstali novi prepiri. Dva konja je bil Manitoba ko darilo seboj pripeljal od Sijutov.
Proti večeru, ko se je še naj bolj živo veršilo indijansko veselje, sem (dopisnik) z belimi pevci odrinil v Detroit. Kakor slišim, je bil preč. g. škof naslednji dan ravno tako slovesno spremi jen nekaj pota, kakor je bil sprejet
Pa zadosti. Bojim se, da bi utegnil utruditi spoštovane čitatelje, akoravno bi bilo tvarine ie za več strani. Konečno ne smem opustiti, da bi pohvalno ne omenil zaslug, ki si jih je pridobil g. Tomazin s svojim tihim djanjem za te uboge zapušene pogane, ktere je skoro s nadčloveškimi pritežnostmi iz t«iu«"»t nevere jo vraž pripeljal v naročje ^edinozveličavne Cerkve. J*e čaka precej&en kos dela. Čez 4U) dus imenovanega rodu je še poganskih; z pomočjo Božjo pa upa tudi te pridobiti za sv. Cerkev. S kolikimi pritežnostmi in pomanjkanjem pa se ima dobri gospod boriti, mor* le tisti previditi, ki zvesto njegove stopinje opazuje; in vender mu je življenje med Indijani tako čez vse na svetu, da bi z nobenim drugim duhovnom med belimi ne liotei menjati. Ilekel je: Indijan me ljubi ravnoserčeo, ]e od krit in prost, zvijač in potuhe ne pozni, to je le ž*-
lostna -prednost marši k te rib belib, kar je ie večkrat imel priloiaoet skusiti. Nobenega časnega denarnega povračila nima pričakovati od uboinih lndijanov, pač pa nasprotno, kar sem • kastnimi očmi vidil, uni vedno od njega kaj iiejo. Na njem se vresničoje pregovor: „Veliko jih je v dajanji srečnišib kakor pa v sprejemanji". Odkritoserčno misleči bodo njegove zasluge vselej priznavali, in Od, ki »ad sami gospoduje, ga bo tvoj dau plačal m večnimi, nesvenljivimi dobrotami. (A. H.)
Družba sv. Vincencija Pavijana v LJubljani.
(Dalje.)
Posebne vredbe.
J. Zborit konference in zborovanja.
Vsak zbor, konferenca, ima svojega predsednika, enega ali več podpredsednikov, tajnika in blagajnika. To je zborov odbor. Po potrebi si utegne izvoliti tudi knjižničarja, varha za obleke, ali se druzib opravnikov.
Zbor se zbira ali shaja o določenih časih in urah, kakor si to r»>č sam v javna. Predsednik vodi pogovor, •prejema nasvete, jih predlaga, sklicuje shode, nadzoruje, da se spolnujejo pravila in zverftujejo sklepi.
Ako je predsednik zaderžan, ga nadomestuje kteri podpredsednikov.
Tajnik v poseben zapisnik ob kratkem posnema in zapisuje obravnave v sejah. Oskerbuje tudi zapisnik, v kterem so imena druinikov, njih stan, stanovanje, čas, kdaj so bili sprejeti, in imena tistih, ki so jih za •prejem nasvetovali.
V drogi zapisnik natanko zaznamnujejo družine, ktere druiniki zarad pomoči obiskujejo. Pozveduje o tistih, ki so bili za pomoč priporočeni, da družba, kolikor je moč, le take družine obiskuje, ktere so njene skerbi.in pomoči vredne. Tudi zaznamnuje spremembe, ki so se dogodile v družinah ali njih udih, ktere obiskujejo.
Blagajnik shranuje denarnico in sporočuje v vsaki seji, koliko je sprejel in koliko izdal.
Knjižničar zbira podučnih knjig, kakoršne so primerne tistim, ktere družba podpira; zapisuje bukve, ki se podarijo ali pa posodijo.
11. Kako se obravnavajo seje.
Sejo prične predsednik z molitvijo, kakor bode pristavljeno ob koneu tega spisa.
Nasleduje nekoliko branja is spodbudnih bukev, kakor določi prediednik.
Tajnik bere zapisnik od poslednje seje; vsak ud sme opomniti, če ni kaj po njegovih mislih v zapisniku. — Predsednik naznani, če so kaki novi udje sprejeti, in kdor za kake nove ude pristopnike ve, jih nasvetu je. Predsednik jih nasvetu je za sprejemo, in če ima kdo kake opombe o njih, jih predsedniku naznani do prihodnje seje. »Se vč, da sleherni naj nasvetuje le za družbin namen koristnih in sposobnih udov.
Vpeljejo se novo sprejeti udje, ki začenjajo s po-preš njimi vred ubožne družine obiskovati. Želi se, da po dva uda skupaj hodita k družinam.
Blagajnik naznani denarni stan, koliko se je pri zadnji seji nabralo, da se ve zarad pomoči, ki se ima ubožnim deliti.
Vsak ud po versti sporočuje, česa in za koliko družin potrebuje v živežu, obleki itd. Darovi se morajo natanko oddajati družinam od seje do seje. Kdaj ravno, po kolikrat, in kako naj se obiskanje zgodi, to se pre-
puša previdnosti slehernega obiskovalca. Ravno tako tudi sam poiše poti, kako bi bolje ljubezen do sv. vere in do spolnovanja njenih dolžnost v družinsh budil in poživljal.
rritežnosti v vsih zadevah, v čemur kaki ud svita potrebuje, se pretresujejo, in svetuje, kdor kaj ve.
Ako se zahteva pomoč v denaru, obleki ali bukvah za kako družino itd., se morajo razodeti vzroki, in pa tem »bor razloči. Ako ni drugač, da se pomoč mora dati v denarib in ne v drusih rečeh, je ud, ki denar prejme, zavezan z naj veči natančnostjo porabo denara nadzorovati.
Nobena družina se ne sprejme, dokler tajnik zli drugi od predsednika opravičen ud potrebnih reči o njenih okolišinah ne zvč in ne poroči. Vsak ud ima pravico pred glasovanjem svoje opombe razodeti.
Ako kaki ud začasno kraj zapusti, to naznani predsedniku, da se njegove opravila drugemu izročč.
Pred sklepom seje blagajnik pobira darove od pričujočih, kar se ne sme nobenkrat opustiti. Oddajajo se darovi neopazovano, koliko da je kdo dal. Ti darovi so za potrebe ubožnih družin. Udje pa tudi vsako drugo dobro priliko porabijo v to, da se denarnica za uboi-nost pomnožuje.
Seja se sklepa z molitvijo k sv. Vincenciju, za dobrotnike, ali tudi (De profundis) za sobrate, ako so kteri med tem umerli.	(Konec nasl.)
Na svetih Višarjih 1854.
(Spomin dijaških let.)
I. Dar.
Romar tu na visočinah, O Marija, dobra Mati! V tihem hladu na pečinah, Kaj Ti hočem darovati?
Tebi v slavo serce bije; — Dete voljno, dete slabo Iše Tvoje tovaršije: Le potegni ga za sabo!
Tu ni venca, ni lepote; — Sam naj dar sem m pervina: Loči me od zle tamote, Sprejmi mene si za sina!
In prepeval bom veselo Tvojo slavo, Tvoje čine; Dokler serce bo kipelo, Mi spomin Tvoj ne izgine.
11. Prošnja.
Edina Ti Mati, preskerbno mi zvesta, V tamotni dolini mi varna si cesta. Edina v šumečih valovih življenja Razvijaš nad zemljo zastavo rešenja. O ni na bojišu ne zmage, ne slave Brez Tebe, Kraljica nebeške višave!
Zato, ko pomoči bom klical v sili, Marija, dobrotno le hitro se usmili, Da slabega mene do brezna obupa Ne ver že pusica namočena strupa. Dovoli, Kraljica, da dete preslabo Pod Tvojim zavetjem bo zmagalo s Tabo!
111. Izročilo.
Na plahi samoti pušave brezljudne, Kjer zveri divjajo, pošasti phstudoe, Gradiček Gospe ti v zavetje stoji: Popotnik, zateči upljivo se k nji! — Zateka se lačoi in žejni v nadlogi,
V	obupih in dvomih jo išejo mnogi, Njo Mater pozdravljajo vsi in časte: Marija Višarska je njeno ime.
Po noči tamotni strahov grozoviti, Ko stvar se na zemlji ne upa gaoiti, Rumena danica neb6 ozlati, Ter soince oživno v naročji rodi. In glej — iz tamnic se dviguje narava, Spreminja na trati se rosa migljava, In novo življenje iz zemlje puhti: Danica življenja Marija si Ti!
Ko jugi onebje ospo vodotočni, In čolnič svedrajo viharji mogočni; Ko v gnječih valovih že stene hruščč, In brezna odpira peneče morje; Zabliska se zvezda skoz čeme oboke,
V	trenutku razperši viharne natoke, In veslo se suče po mirni stezi; Ta zvezda rešitve, Marija, si Ti!
Oj milostna zvezda, priplavaj nasproti, In sveti v dolini solza mi siroti, Da v mračnem podnebji steže ne zgrešim; Marija, oh Tebi se ves izročim! O pusti otroka v svoj rajski vertiček, Da vterga si limbarja beli veršiček, Spominek Visarske Marije Gospe, — Ga hoče nositi do zadnjega dne.
Lavromir.
Cvet in sati »veste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Bog bodi hvaljen, češena Naša ljuba Gospa presv. Jezusovega Serca za naglo in nepričakovano pomoč v hudi očesni nevarnosti.	A. K.
Št. 2. Čast Bogu, preserčna zahvala N. lj. G. presv. Serca za zdravje, ki ga je zadobil g. M. J.!
Margareta, sestra.
Št. 4. Z Gorenjskega. Naj pred Bogu, potlej naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu naj serčnisi zahvala za ozdravljenje iz prehude, smertno nevarne bolezni po opravljeni devetdnevnici in storjeni obljubi, da hočem v Danici razglasiti.	F. <7.
Prošnje.
Št. 1. Že dolgo bolehav mož F. K. je živo priporočen v molitev Naši ljubi Gospej presv. Serca Jezusovega, da bi se ozdravil, če je Božja volja.
Št. 2. Enako se priporočuje miadeneč v Ljubljani, ki ga že veliko let prehuda božjast neusmiljeno zdeluje. On sam in njegovi domaČi imajo polno zaupanje do pomoči Naše ljube Goppč presv. Serca Jezusovega, in veliko v ta namen sami molijo; naj torej bolnika še bratovšina v svoje prošnje sprejeti blagovoli.
Št. 3. Z Gorenjskega se posebno goreče priporoča v bratovsko molitev oseba v prehudih dušnih britkostih
in skušnjavah. Kolikor hujši so taki napadi, toliko veči je dobrota, ako se takim prosi za dnšai mir.
Št. 4. Dušni pastir, kteri že od svojih mLidih Ičt boleha na želodcu, in ki je že vsa zdravila in zdravnike prebral, pa brez vspeha, se živo priporočuje udoai bratovšine Naše ljube Gospč presvetega Serca Jezusovega v verno molitev, ter zaupljivo pričakuje pomoči ie ia nebes, ako bi zdrav je bilo njemu v zveličanje in on svojemu ljudstvu potreben in koristen.
Iz Vipavske doliGe 18. maja 1876.
Št. 5. Tukaj na R. se je že veliko govorilo, da zgubimo č. g. župnika; in po nesreči smo jih res že na pol zgubili. Šv. Pongraca dan, 12. t. m., grede a kratkega pota v meglenem mraku dom«, zajdejo mala s pota na stermečo škarpo, na kteri je stal njib lastni kozolec, jim spodleti in padejo bliz poldrugi seženj globoko. Pri padcu zdihnejo k „Mariji, pomoči kristjanov", — in obvarovani so bili res k sreči smertne nevarnosti, zlomili pa so si sklepno kost pri rami. V nedeljo potem, ko nas je že sneg bil zlo ostrašil, smo bili toliko bol| prepadeni, ko vsi od kraja zvemo, da gospod ne morejo službe Božje opravljati. Urno poklicani gospod zdravnik jih najde v veliki nevarnosti tudi pred iegarjem i n pve-tuje, da bi se v Celje v bolnišnico peljali, kjer bi imeli boljši postrežbo. A ker je bilo slabo vreme si niso upali na pot, pa tudi naravnost ne svoje far* zapustiti.
V zaupanji na Marijino pomoč želijo se (loma ozdraviti; za tega del se priserčno priporočajo v molitve in priprošnje prelepi, dobrotni bratovšini naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca, da bi jim Marija, ki jih j« očitne smertne nevarnosti otela, tudi k hitremu in popolnemu zdravja s svojo mogočno priprošnjo pripomogla. K temu se pa posebno tudi več potrebnih faranov živo v to pobožno molitev priporoča.
Iz Štajarskega, 17. maia.	J. G.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Veliki traven. — Majalk.
28.	Nedelja V po veliki noči. Evangelij: „Kadar pride Učenik". (Jan. 15.) — Sv. German, spozn. in akot v Parizu, velik čudodelnik, je zaterl zadnje ostanke brezbožnega malikovanja. t 576. — Sv. Senator, spoz. in škof v Milanu, sloveč s čednostmi in a učenostjo.
29.	Ponedeljek. Ss. Konon in njegov 121etni sin, sprič. v lkoniji v mali Aziji, sta bila pod cesarjem Av-relijanom na mreži s podloženo žerjavico žgana, z oljen polita in opečena na kaveljne obešena* ko so bili njima rabeljni z lesenim kijem roke zdrobili, sta izdihnila duši Bogu v roke. — Sv. Teodozija, mati sv. Prokopija sprič., je bila v Cezareji na Jutrovem pod cesarjem Dioklecijanom z 12 gospemi vred obglavljena. — Sv. Ciril\ deček, serčen Kristusov junak v Cezareji na Kapado-škem, od svojega ajdovskega očeta zaveržen in pod cesarjem Decijem k smerti obsojen, je stal na morišu pred zažgano germado, ter je jokajočim gledalcem rekel r „Zakaj jokate? Mari se veselite! Saj veste, da grem v večno domovino".
30.	Torek. Najdenje nestrohnjene dc*ue roke sc. Štefana, ogerskega kralja, leta 1083. — Sv. Ferdinand III, kralj na Španjskem, je vstanovil več škotij, sozidal mnogo cerkvd, samostanov in bolnišnic, pregnal saracene (turke) iz svojega kraljestva, in je njih mošeje predelal v keršanske cerkve, t 1252.
Dane« je pervi krajec ob 6. uri 4^. m. zjutraj.
31. Sreda. Sv. Petronila, devica, duhovna hči sv. Petra, si je bila od imenitnega snubača tri dni odloga sa premislit sprosila; ves ta čas j« molila in se postila, tretji dan pa je po preierem sv. Obhajilu umerla 1. 69 po Kr. — Sv. Angela Meričija, devica, vstanovnica uriu-tfnskega reda. f 1540 v (Gl. Dan. predlanskega I. L'"st 22.) — Ss. Kancijan (Škocijan). Kanci j in Kancijanila, spiič. (Gl. Dan. Jansk. 1. List 22.)
Rožnik. — Junij.
1.	CVtertek. Sv. Pamjil, mašnik sprič. v Cezareji na Juroveui, mož čudovite svetosti, učenosti in rado-darnosti, je pod cesarjem Maksimijanom po grozovitem terpinčenji dosegel mučeniško krono 1. 309. — Zvelič. Konrad (Kuno), nadškof Trevirski, je bil od divjega grofa Ditnba z visoke skale pahnjen v gtobočino leta 106<>, ker je bil zoper njegovo voljo izvoljen. Grof ves skesan se j* podal v Jeruzalem na božjo pot, pa je po razbiti ladiji na morji utouil.
2.	Petek. Sv. Erazem, sprič., škof v Neapolu, je bil pod cesarjem Dioklecijanom z obsvinjčenimi jermeoi bičan, s palicami grozovito raztepen, z raztopljenim svincem, z vrelo smolo, žveplom in oljem oblit, pa mu vse to ni škodovalo; po tem je bil pod cesarjem Maksi-raijanom zopet strahovito mučen, Bog pa ga je pri življenji ohranil, da je kristjane v veri poterjeval, pa tudi veliko maiikovavcev se ie bilo spreobernilo; poslednjič ga je Gospod k sebi poklical 1. 303. — Sv. Marcelin, rnašnik, in sv. Peter, eksorciet (izganjavec hudobnih duhov), je izgnal hudobnega duh& is hčere nekega nadzornika v ječah, ter je spreobernil njega in vso njegovo družino; Marcelin pa jih je kerstil. Dosegla sta muče-niško krono pod cesarjem Dioklecijanom 1. 304.
3.	Satnita pred binkostmi. Zapovedan post. — Sv. Klotilda, kraljica na Francoskem, f 3. rožnika ). 545. (Beri mikovno zgodbo v Danici predlanskega leta. List 22.) — Sv. Cecilij, mašnik, ki je bil spreobernil sv. škofa Ciprijana. t 211.
Pri obiskofanji milost. knesa in škofa v ljubljanski
okolici te dni se je vdeleževalo silo veliko ljudi ss. zakramentov za pridobljen je popolnoma odpustka, ki se deli pri pervem škofovem obiskanji.
ll Maribora, 19. maja. (Smarnice in vreme ) Po daljčasni navadi se obhajajo tudi letos prt nas Smarnice v stolni cerkvi, ob delavnikih ob 7 na večer, ob nede Ijah m praznikih pa ob štirih popoldne. Kakor že več let, imajo tudi sedaj šmarne pridige razni ▼ Mariboru služeči duhovniki, iu Bogu bodi hvala, poslušavcev se pri tej priliki ne manjka — slabi časi so tudi pri nas ljudi zopet Bo>;a izkati naučili.
Kakib 10 dni je nepronehoma pri nas deževalo — še pred par dnevi smo na podnožji Pohorja sneg imeli, in še danes zimska suknja in zakurjena peč kaj dobro deta, čeravno se že včasih solnce prikaže. Zares je potreba moliti in Boga iskati, naj nas mraza obvaruje — če ne, bo revšina, ktere imamo že itak zadosti, do ver-hunca prikipela.
— 22. maja. Cesar smo se se 19. t. m. bali, se nam je 2<>. in 21. t. m. zgodilo: mraz in sever sta nam ta dva dni dobro tretinjo letošnje tergatve vzela — Bog pomagaj!
Biroaoje V Smarski dekaniji v Lavantinski škofiji. Mil. g. knezo-škof bodo mesca juni|a v Smarski deka-
niji sledeče dni zakrament sv. birme delili: 17. na Ponikvi; 18. v Dramljih: llJ. v št-Jurju • 20. v Slivnici; 21. pri^sv. Štefanu; 22. v Zibiki; 26, na Sladki gori; 24. v Štnarji m 25. pri sv. Vidu poleg Ponikve.
„DaS Apostolat der Presse". v Freiburgu na Švicarskem je pričel izhajati vsak mesec enkrat prav velik in častitljiv list, ki ima na čelu napis: „Das Apustolat der Prease", to je: Apostolstvo tiska, ali misijon s pisanjem. Ta list bode po zgledu sv. Pavla 1. posamezne duše, 2. družine, 3. narode zavračal k Kristusu nazaj, kterega so zapustili. Primeren je posebno za bolj olikane družine, ktere so zmožne nemškega jezika. Naroči se nanj lahko pri vsaki pošti za 2 franka in 50 centezimov, kar je nekaj čez goldinar našega denara, in k temu še za vsak list 2 solda za pošto, t. j. 24 kr. na leto. Zato je pa vsak mesec toliko silo tehtnega in imenitnega branja, da ga je skorej dosti za c*li mesec. Lahko se pa tudi naročnina (2 franka 50 centez.) poUje naravnost z napisom: „An das Lobl. Bureau des Apo-stolates der Presse in Freiburg, Schvveiz." Ce se naroči na 10 iztisov, se pošlje samo 20 frankov ali 1 napoleon za celo leto. Naroči se pa tudi lahko po bukvarjih, kar je marsikomu še naj pripravnise. To smo zato bolj na tanko povedali, ker vsak poštenjak mora želeti, da bi se v katoliške družine razširil ta posebni časnik, ka-koršnega dozdaj še nismo imeli. Sovražniki prave vere pačijo vero, pačijo in zasmehujejo naj lepši življenje svetnikov itd., in nekteri nezdušni in izdajavski bukvarji judeževega blaga kakor toče trosijo med družine, da bi jih okužili, časno in večno umorili; pošteni kristjanje pa naj se potegujejo za dobro reč, naj poštene liste razširjajo v svoj lastni blagor in v blagor svojih družin.
MMuhovske spremembe.
Y	Ljubljanski škofiji: C. g. Lor. Bergant, kaplan v Radečah, gre za administratorja na Gobovec. — C. g. Jak. Vindišar, kaplan v Vremab, gre začasno v pokoj. — Razpisana je duhovnija Ljubno 18. maja. — Umerla sta čč. gg.: 2. maja Ant. Lumbar, vikar v pokoju is Goriške škofije, v st.-Vidu pri Vipavi; —20. maja Filip Cvek, kaplan v pokoju, v Idriji. R. 1. P.
Y	Lavantinski škofiji: C. g. Luka Jeriaa je postal župnik v Gomilski; — čč. gg. Fr. Nendl, kaplan pri sv. Tomažu in Valentin Krajuec, kaplan v Remšniku, ostaneta na sedan)ih mestih.
Y	Kerški Škofiji: Provizorji so izvoljeni ČČ. gg.: J. Jerman v št. Mihael; L AValder v Merče; J. Lamper-sberger v Innerteuchen. Prestavljeni čč. gg.: Fr. Rup za mestn. kapi. v Celovec; B. Primožič v Zabnice; H. Binder k sv. Emi. — Na sv. Višarjah bodeta ^zaporedoma pomagala čč. gg.: P. Vesijak in M. Stembal. Razpisane so fare: Breza, Temenica, št. Miklaž v Belaku, Štal, Merče, in benefic. v Celovški bolnišnici.
MMobroini darovi.
Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Prejel g. K. Heidrich: od čast. gosp. A. Krašovica v AdiešiČah 10 gld.
Za sv. Očeta: G. J. St. 2 gl. — Terezija Pire 1 gl. — M. V. 1 gl. z željo, da bi še vidili zmago.
Odgovorni vrednik: Laka Jcran. — Tiskarji in »aložniki: Joief iilaznikovi dediči v Ljubljani.