f Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca ter velja za celo leto 3 gld., za pol leta o 1 gld. 60 kr o >':t anonimne dopise se ne ozira, liokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. "I Popotnik List za šolo in dom. Spini in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (franki-rani) vretlnistvu (Reiserstrasse 8), naročnine, oznanita in reklamacije pa založništvu : tiskarju J. Leonu t Mariboru. -i Stev. 14. V Mariboru, 25. julija 1883. IV. tečaj. Ukaz ministerstva za lik in bogočastje dne 8. junija 1883. 1. št. 10618., da se izpel je postava od 2. maja 1883.1., drž. zak. št. 53., s kterim se preiiarejajo nektere določbe postave dne 14. maja 1869. I., drž. zak. št. 62. Pridrževaje si daljših še potrebnih uredeb zaukažera k izvršitvi postave dne 2. maja 1883. L, drž. zak. štev. 53., naslednje: I. (K §. 3. te postave.) Deželne šolske oblasti naj pregledajo učne črteže za razne vrste splošnih ljudskih šol natančno, glede na načela, določena v ministerskem ukazu dne 18. maja 1874. 1., št 6549 (za Galicijo ministerski razglas dne 22. septembra 1875. ]., št. 8337); posebno je gledati na to-le: 1) Prva tri šolska leta gre posebno vaditi učence v govorjenju, branju, pravo-pisju in ustinenem številjenju. 2) Za pouk v geometrijskem oblikoslovju ne gre določiti posebnih poučnih ur, marveč seznaniti gre učence z geometrijskimi črtami, ploskvi in telesi pri poučevanju v risanju na srednji učni stopnji; merjenje in izšteviljenje ploskev in teles naj se poučuje na višjih učnih stopnjah v zvezi s številjenjem. 3) Pri izberi učne tvarine iz rečnega pouka (realij) naj se gleda na vsehuiU.. nih stopnjah pred vsem na to, koliko da učenci navadno morejo razumeti in kfdcšne so razmere v njihovem življenju. 4) Po šolah, kjer se kaže potreba za to z ozirom na način preživenja pri prebivalstvu, more se v učni črtež vzprejeti poleg prostega risanja tudi risanje se šestilom. 5) Poučevanje v petju naj goji razen domorodne in narodne pesni tudi cerkveno petje. 6) Deklice se poučujejo v telovadbi, ako se njih stariši za to oglase oh začetku leta. Ker le moč, naj povsod, vzlasti pa po viših razredih, v telovaji poučujejo učiteljice. 7) Pri razvrstenju učne tvarine na posamezne oddelke, skupine ali razrede je posebno gledati na to, da dosežejo vsi zdravi otroci učni smoter in so zmožni prestopiti na višo poučno stopnjo. II. (K §. 7. v postavi.) Šolske oblasti imajo prevdarjati premembo obstoječih šolskih uravnav, kar se tiče celodnevnega ali poludnevnega pouka, le takrat, ako za to prosijo v dobro podprti prošnji všolane občine ali okrajni šolski sveti. Pri razsoji o taki prošnji gre se ozirati na obstoječe šolske vravnave v deželi in v okraju, na potrebščine pri pouku, na razsežnost, na razmere zemljišč in občil v šolskem okolišču in na gospodarsko stran prebivalstva. Nn podlagi takih razmotrovanj more deželna šolska oblast —• zaslišavši krajni in okrajni šolski svet -- dovoliti poludnevni pouk za gotovo dobo, ali stalno; posebno pa takrat, ako bi bili zdatno obeteženi davkoplačevalci, ker bi bilo zarad pomnoženja šolske mladeži razširiti ali pomnožiti šolske prostore; tak poldnevni pouk se more privoliti na jednorazrednih ali tudi v spodnjih razredih večrazrednih šol na selili. III. (K Z. 8. v postavi.) Deželna šolska oblast, ktera odbira učne knjige in berila, ima gledati na to, in potrebno ukazati, da se zanaprej ne bodo brez potrebe menjevale šolske knjige in da se odpravi vsaka neopravičena razlika pri knjigah v jednolikili šolah posameznih šolskih okrajev. IV. (K §§. 17., 18. in 19. te postave.) Kar se tiče uravnave meščanskih šol, se okazuje: 1) Iz vsake vže obstoječe osemrazredne meščanske šole se morate napraviti s začetkom 1. 1883/4. dve samostalni učilnici: splošna ljudska šola in trirazredna meščanska šola, ki ostane, kakor dosihmal, obvezana ljudska šola za všolane dečke ali deklice. Ob jednem se preosnuje odločena splošna ljudska šola, oziroma utesniti se ima po potrebi na tisto število razredov, da je somerna se številom učencev. Z vzdrževatelji šole se je porazumeti o tem, ali imate ostati splošna ljudska šola in meščanska šola kot „splošna ljudska in meščanska šola" pod jednim vodstvom meščanskega šolskega ravnatelja skupaj, ali se ima za splošno ljudsko šolo postaviti nadučitelj. Skupno vodstvo obeli šol so pa priporoča le tam, kjer ste v jednem prostorju. V večjih krajih, kjer je o več šol, priporoča se, da se splošne ljudske šole od meščanske tudi po prostoru ločijo. 2) V prvi razred meščanskih šol se vzprejmejo otroci, ki se s šolskimi naznanili ali s spričali skažejo, da so z zadostujocim vspehom obiskovali peto leto kake splošne ljudske šole; dalje otroci, ki. so dovršili naj manj deseto leto in se skažejo s vzprejemno skušnjo, da so zadosti poučeni. Za vzprejem v kak viši razred je potreba primerne starosti ali dokaz zadostujoče predizobražbe po vzprejemni preizkušnji. 3) Učni črtež gre tako urediti, da meščanska šola popolnoma izvrši zadevo ljudski šoli postavljeno in ob jednem učenca izobrazi toliko, da more prestopiti v učiteljsko izobraževališče in v take strokovno šole, pri kterih je pogoj za vzpreje-manje pripravljanje v meščanski šoli fakiVto tudi, da ga sposobi za praktično življenje po posebnih potrebah šolskega kraja in okraja. Za vsako meščansko šolo posebej bode treba učnega črteža, in nič ne dela napotja, da se v krajih, kjer je več meščanskih šol, ozirajo v učnih črtežih pri posameznih šolah na različne potrebe. Okrajne šolske oblasti naj za posvetovanje učnega črteža za vsako posamezno šolo skličejo posebne konference. K tem konferencam, ktere ima voditi okrajni šolski nadzornik, se povabijo razen učiteljev na meščanski šoli ravnatelji učilnic, ktere se nahajajo v okraju, za ktere ima pripravljati meščanska šola, isto tako strokovnjaki, ki zastopajo obrtne in gospodarske koristi v šolskem kraju in okraju. V krajih, kjer je več meščanskih šol, gre v ta namen po zaslišanju posameznih učiteljskih oseb obdrževati konference, pri kterih so navzoči ravnatelji meščanskih šol, potem dotičnih strokovnih šol in učiteljišč, isto tako tudi zastopniki obrtnikov. (Dalje prihodnjič.) -- Nekaj aforizem, učiteljem v prevdarek. (f''tiral in prevel A. Gradišnik.) (Dalje.) človek ni il, kojemu vzgojni k po svojem dodajanju more podeliti obliko, ampak rastlina je, ki vže ima svojo posebno natoro in podobo, in ktero more vzgojnik kot vrtnar gojiti, vzrejati ter jo dovesti do največje svoje popolnosti. Vzgojniku so ne bode nikdar posrečilo, da bi divja jablana rodila breskve, a to lahko doseže, da bodo jabolka tega drevesa postala sladka. G a r v e. Ucepite otroku navado, da mu bode resnica nad vse sveta, da bode spoštoval tujo lastnino ter vestno se izogibal vseh neprevidnih dejanj, ki bi ga utegnila uničiti in mislil bode tako malo na laž, goljufijo, tatvino ali na to, da bi delal dolgove, kakor na to, da bi se podal v kraj, kjer bi mu ne bilo možno dihati .... Jaz zaupam povsod navadi, onej navadi, na ktero so se zanašali vsak čas tako postavo-dajatelji ko šolniki in ki vsako stvar olehkoči. B r u g h a m. Kakor vir, tako potok; kakoršni stariši, takšni otroci. 0 a mp e. Kakoršni smo mi, taki so naši otroci. H e r d e r. O tem, kar otroci pri onih vidijo, ktere časte in ljubijo, prisvojijo si kmalu sod, da se tako delati mora, kakor so one delati videli. Vže bližina dobrega, ko slabega, ima svoj upljiv. Ideje se vzbude, ki bi sicer se no vzbudile nikoli; nagoni vzplamte, ki bi zmi-rom bili dremali; poželenja nastajajo, ki bi drugače nepoznana ostala. N i e m e y e r. Če Vaše lastno srce, Vaše lastne navade, vse Vaše živenje ne more biti v vzgled, potem bode vsak trud zaman, vsako početje zastonj. Campe. Ees je, voditi se morajo otroci - dokler so otroci — po avtoriteti; a tudi poučevati se morajo, da ne ostanejo večno otroci. W ielan d. Otrok, mlad človek, ki po lastnem potu napak hodi, mi je ljubši, nego marsi-koji, ki po tujem potu prav hodi. Goethe. Podstava vzgoji, nje duša in živenje je čuvstvo za pravo in pravično, ktero se jako zgodaj pojavlja po vesti. Velika umestnost je ta: otročjo dušo posvečevati po ljubezni, dobroti in rednosti ter ukreniti tako, da si je otrok zmirom bolj svest pravičnosti, ki je poskrita v dnu njegovega .srca. M i c h e 1 e t. (Dalje prihodnjič.) --se-- Tlakomer. Učni poskus za višji oddelek. Splošne opazke. — V ljudski šoli zamoremo le pičle kose iz zelo obširne na-ravoslovske vede razkladati. Le tolmačenje najvažnejših in najnavadniših naravnih prikazni zamore priti tu na vrsto. Učenec se ima tu seznaniti s prikaznimi, ktere ga večkrat obdajajo, ali so na drugi način za človeka zelo važne. Treba je toraj učitelju prevdariti o kterih bo v šoli govoril in kedaj. Da je pri tem sena mar-siktere okolščine ozirati, je samo ob sebi umevno. Deto mu ponuja te zima zopet druge; tu vidijo otroci kako se steklo dela, tam kako se oglije žge; zopet v drugem kraju, kako se iz apnenca apno dela ild. Na take in enake okolščine se je toraj učitelju pri vredovanju snovi ozirati. Ves pouk iz naravoslovja pa mora biti nazorni uk. Poskusi ga imajo podpirati, na kterih se učencem kaže naravna prikazen. Še toliko besedi "ne tolmači prikaz tako umevno, nego poskus, kteri jo kaže. V to svrho pa je treba učitelju pristrojev. Ti znajo biti celo prosti. Mnogo jih zna si učitelj sam napraviti. Na podlagi poskusov tedaj se naj fizikalični predmeti tolmačijo, pri čem bi svetoval se sledečega reda držati. 1. Se dobro pregleda in popiše pristroj. 2. Se prikaz opazuje in če'je treba in mogoče se prizor z narisanjem še bolj predoči. 8. Se vzrok prikazi spozna. 4. Se naravni zakon išče. 5. Se naštejejo še sorodne in enake prikazi. 6. Se ponovi vse o istem poskusu rečeno. 7. Se dotično berilo čita in stvarno obravnava. 8. Se da naloga, a) Popis poskusov, b) naštevanje naravnih zakonov. — Omeniti še je, da učitelj pri poskusih s primernimi vprašanji učence napeljuje, da mu prav odgovarjajo. Glavna reč ostane, da se v celih stavkih odgovarja. Preden se govori o tlakomeru, se naj učenci seznanijo z zračnim tlakom. I. poskus. Kaj imam tukaj? — kupico. Kaj sem storil zdaj? — Sedaj ste kupico z vodo napolnili. Kaj vidite tukaj ? — Kos papirja. Kam sem ta kos papirja položil? — Na kupico. Kaj sem storil zdaj? — Vi ste roko položili na papir, kupico obrnili in roko odtegnili. Se nekaj čudnega vidite! — Mi vidimo, da voda iz kupice ne teče. (To je prikaz.) Gledite sem! — Kaj si videl I? — Videl sem, da ste papir pri eni strani od kupičiniga roba odtegnili, in voda je iztekla. To se kratko ponovi: Če kupico napolnimo z vodo, na kupico papir položimo, na papir pa roko in če potem obrnemo kupico in roko odtegnemo, tako vidimo, da voda ne teče iz nje. II. P o s k u s. Kaj pa imam tu-le? — Stekleno cev. Kakšna je ta na obeh koncih? — Odprta. Kam sem jo djal zdaj? — V vodo. S čim se je tukaj napolnila? — Z vodo. V vodi bom s palcem zateknil en konec in cev iz vode vzdignil. Kaj sem storil sedaj? — Kaj vidite? — Vidimo, da voda vkljub odprtemu spodnjemu koncu ostane v cevi. Bodemo zopet ponovili! Ce vzememe ozko cev, ktera je zgoraj in spodaj odprta, ter jo denemo v vodo, in če v vodi en konec s prstom zateknemo in cev vzdignemo, tedaj vidimo, da ostane voda v cevi. Kako pride to? — (Vzrok.) Kaj obdaja našo zemljo okol in okol? — Zrak. Zapomnite si, zrak sega blizo 10 milj v višino. Je li zrak tudi težak? — Da, zrak je tudi težak, ker je telo. Vsa telesa so težka, toraj tudi zrak. kterega smo 'k plinastim telesom prišteli. (Sedaj narisa učitelj krog rekoč:) Ta krog naj nam predstavi zemljo; nad zemljo se vzdiguje zrak, recimo tako le visoko. (Učitelj narisa nekaj više drugi krog.) Ta zrak si pa znamo misliti razdeljen v več zračnih plasti n. pr. v štiri. (Da se te plasti predočijo, je treba, da se med že narisana kroga še tri krogi narisajo.) Mi imamo tukaj I. tukaj II. tukaj III. in IV. zračno plast. Ktera zračna plast je zemlji naj bližja? — I. — Ktera je od zemlje naj bolj oddaljena? — IV. — Kakšne so yse četiri plasti? — Težke. Ce položiš na roko kamen in na ta zopet drugega itd., tako te v roko tim bolj tišči, čim večkamenov jena onim, ki je roki naj bližji. Tako je tudi pri zračnih plas-tih. Tudi te tiščijo ena na drugo. Četrta plast tišči na tretjo. Ta je toraj bolj stisnjena nego četrta plast. Tretja tišči na drugo in druga na prvo. Ta je zategadelj naj bolj stisnjena, ker leži na njej druga, tretja in četrta plast. Stisnjeni zrak v plasti si prizadeva raztegniti in razširiti se navzgor, navzdol, na desno, na levo, skratka na vse strani z enako močjo, tedaj tudi na papir na kupico in na spodnji del cevi; njegov tisk pa je tolik, da se drži voda v posodi. Se ponovi! Kaj sem storil zdaj? — Zdaj ste zgornji konec cevi odprli. Kaj vidite? — Mi vidimo, da je voda iz cevi iztekla. Kako pride to? — Okoli in okoli cevi je zrak; ta je popred zamogel le na spodnji, odprti konec ceyi tišati, a sedaj, ko sem prst odtegnil, zamore tudi na zgornji konec. Ta tisk od zgoraj pa je enak tisku od spodaj; voda bi tudi zdaj morala ostati v c-evi, ko bi ne bila težka, ali vzbog svoje teže pade na tla, kakor vsako drugo telo. Zapomni si toraj: Okoki naše zemlje se nahaja zrak. Ta sega precej visoko v višino. Ker je pa zrak težek, zato tiščijo zgornje zračne plasti na spodnje. Zrak, v kterem mi živimo, je naj bolj stisnen. Ta tišči na vse strani enakomerno, tako tudi na papir na kupico in na spodnji del cevi. Zračji tisk pa je tolik, da drži vodo v cevi. Enako drži vino v sodu , če je sod zgoraj pri pilki dobro zabit. če pa odtegnemo prst od cevi, takoj izteče voda, kajti zdaj tlači zrak prav tako od zgoraj kakor od spodaj in voda izteče zaradi svoje teže. Kteri kruh je težji, gost ali redek? — Zapomnite si! Zračna gostost ni zmerej enaka. Je li po tem takem zračna teža zmiraj enaka? —- Ne, ta se izpre-minja. Učenjaki so izumili posebno orodje, s kterim se more teža, t. j. tisk, tlak zraka meriti. Ovo orodje se imenuje tlakorner ali barometer. Ogledimo si ga bolj natanko! Iz česa obstoji tlakorner? — Iz blizo 85 cm. (32") dolge steklene cevi. Kakšna je cev na zgornjem koncu? — Zalita. Kakšna na spodnjem? — Zakrivljena in v kroglico razširjena. Kakšna je še? — Tudi odprta. S čim je kroglica in veči del cevi nalito? — Z živim srebrom. Kaj vidite v cevi in kroglici? •— Je li vsa cev z živim srebrom napolnjena ? — Ne, nad živim srebrom v cevi je prostor brez živega srebra, pa tudi brez zraka, česa se lahko prepričamo, če tlakorner nekoliko nagnemo. Kaj vidimo takrat? — Da je živo srebro cev izpolnilo, kar bi se ne zgodilo, ko bi bil zrak v cevi. K čemu je cev pritrjena? — K podolgovati deskic-i. Kaj zapazite na deskici ? — Neko razdelitev. Kaj je tu zaznamovano? — Centimetri in milimetri, ali palci in črtice. O čem smo sedaj govorili ? — (Popis tlakomera.) Zapomnimo si: Tlakorner je steklena cev, navadno do 85 cm. (32") dolga. Na zgornjem koncu je zalita, na spodnjem pa ima odprto na kviško zakrivljeno kroglico. Kroglica in nekoliko cevi sta z živim srebrom nalita. Nad srebrom pa je prazen prostor brez zraka, česa se prepričamo, če tlakorner nagnemo. Steklena cev je pritrjena k deski, na kteri so zaznamovani cm. in mm. ali palci in črtice. Tlakorner nareja mehanikar. Treba mu je povsod enake široke cevi. Cev se potem z živim srebrom nalije, k deskici pritrdi in ta z razdelitvijo oskrbi. O čem smo zdaj govorili? — (Nareja tlakomera). Zrak, v kterem živimo, je zelo stisnen. Zakaj? — Kaj si prizadeva ta stisneni zrak ? — Na vse strani razširiti se. Kje pa pritiska na živo srebro ? — Na spodnjem koncu. Zakaj? — Ker je tu cev odprta, zgoraj pa ne. Kolik je ta tisk? — Da živo srebro povprek 28 palcev (76 cm,) visoko v cevi drži. Tisk zračji ni zmiraj tisti, včasi je večji, včasi je manjši. Kaj se zgodi z živim srebrom, če je tisk zraka manjši? — Takrat živo srebro pade do 27. palca, včasi še niže. Kaj pa se zgodi z živim srebrom, če zrak bolj močno pritiskuje? —• Se vzdiguje do 29. palca in včasi že višje. LJiaj v tedaj povzročuje vzdigovanje in padenje živega srebra v cevi ? — Zračni tisk. £_jče bi odprti konec cevi dobro zamašili, takrat bi se živo srebro ne vzdigovalo pa tudi ne padalo. Se ponovi in zapomni. Ker je steklena cev zgoraj zaprta, zrak le na spodnjem koncu tišči na živo srebro, ktero povprek 28 palcev visoko v cevi stoji. Kadar je zrak težji, pritiska bolj na živo srebro, in to se vzdiguje do 29. palca. čim ložji pa je zrak, tim manje pritiska na živo srebro, ktero zaradi tega pada, včasih do 27. palca. Zračji tisk povzročuje toraj vzdigovanje in padanje živega srebra. čemu nam je tlakorner? — Da merimo zračni tlak ali težo. Iz vzdigovanja in padanja živega srebra v cevi sklepamo, da zrak ni vselej enako težek. Kteri zrak je težji? — Mrzli, ki je tudi gostejši. Kteri je ležji? — Gorki, ki je tudi redkejši. Ce se na enem kraju zrak segreje, tako se zlajša, in kot takošen vzdigne ter se nad mrzlim razširi; na njegovo mesto pa stopi težji, mrzli zrak. To zračno gibanje se imenuje veter. Vetrovi zelo vpljivajo na tlakomer. V zraku je vselej nekoliko vodenega sopuha. Kaj je ležji, zrak ali vodeni lila p ? — Vodeni hlap. Zakaj? — Ker se ta vzdiguje navzgor. Kteri zrak je toraj težji, suh ali z vodenimi supuhi napolnjen? — Suh. V naših krajih sta posebno severovzhodnik in sever suha in mrzla vetrova; pišeta preko dežel in prinašata lepo vreme. Kaj kaže toraj še vzdigovanje živega srebra. — Da je zrak suh. Ako je pa zrak suh, smemo upati lepega vremena. Jug in zahodnik pa pišeta preko toplih krajev in morja; ona prinašata topel in z vodenimi sopuhi napoljen zrak, sta tedaj mokra vetrova in nosita dež. Moker zrak slabo tišči na živo srebro. Kaj se toraj zgodi ž njim? — Ono pada v eevi. Kaj tedaj kaže padanje živega srebra tudi? — Da je zrak napolnjen z vodenim sopuhom in če je to, rado nastopi deževno vreme. Zapomnite si toraj! Tlakomer se tudi rabi kot vremenik; a zanesljiv vremenski prerok vendar ni. Ce nesemo tlakomer od vznožja na vrh, tako živo srebro vedno pada. Zakaj li ? — Ker tukaj pritiska le tisti zrak, kteri je nad hribom. Če pa nesemo tlakomer z yišine v nižino, takrat pa se živo srebro vedno vzdiguje. Zakaj menda? — Ker tukaj pritiskajo tudi tiste zračne plasti, ktere so med vrhom in vznožjem, toraj je zračji tisk večji. Če vemo n. pr,. da je takrat, ko smo 100 m. više prišli, živo srebro eno črtico padlo, tako znamo tudi izračuniti, kako visoko smo, ko je živo srebro 2, 3, 4, .... črtice padlo. Zapomnimo si toraj: barometer se tudi rabi za merjenje višin. Ko se je vse to ponovilo, sledi čitanje dotičnega berila in njega, stvarna obravnava in konečna naloga: 1.) Opišite poskuse, na kterih se vam je tolmačil zračni tlak! 2.) Opišite tlakomer in povedite čemu je! Naloga se zna olajšati s primernimi vprašanji, ktera se ali narekujejo ali na tablo napišejo. J. Sabati. -•»!#>- Kako je cepiti z očesom. Spisal Fr. Praprotnik. Cepiti na oko je eden tistih načinov žlahtnjenja dreves, ki se skoraj najložje izpelje in se po dosedajnih skušnjah najbolje obnese. Manjša ko ja namreč rana, tem hitreje in lepše se zaraste. Zato je pa tudi to cepljenje v sadjerejskih šolah najnavadnejše. Tudi se žlahtnjenje na oko že samo po sebi priporoča, ker se opravlja ob času, ko ni drugega nujnega dela v drevesnici. Z očesom se morejo cepiti vsa sadna drevesa; pri nekterih, kakor breskvah in aprikozah je pa to edini način jih požlahtniti. Divjaki v okuliranje priredijo se že v spomladi. Ako setev pešek ni bila pre-gosta, zrasto nekteri divjaki že prvo leto dokaj čvrsti. Vsi ti se od tanjših odbere ter se koj v drevesnice v grede ki so se ravno tako pripravile, kakor za druge cep-ljence, ter globoko rigolile in dobro pognojile, po 5—6 dm. ponarazen posade. Ob korenini porežejo se za a/3, debelce pa se pusti 1 — 1V2 de. visoko. Posebne imenitnosti je pospeševati rast debla, da do časa, ko se bo drevesce cepilo, kolikor toliko odebeli. To se doseže, ako se postranskim vejicam, ne tudi vodilni ali osrednji mladiki, priščipujejo vršički; to zabrani prenaglo izhlapenje vode, sok se v pretakanju zadržuje, ter zaostaja bolj v spodnjem in osrednjem delu, kteri se toraj tudi bolj rede. x\ko si 3—4 tedne pred cepljenjem drevesca 20—80 cm. visoko sesnažil, namreč mlado vejevje toliko izreza], da ti pri delu ni na potu in te ne moti, ter si še enkrat vse ostale vejice z osrednjo mladiko vred ob konceh porezal, tedaj so drevesca v cepljenje pripravna. Pa tudi ako si peške zelo gosto nasejal, kar se jako rado zgodi, je lahko pomagati, da dobiš že drugo leto dovolj v okuliranje sposobnih divjakov. Ko so mlada drevesca pognala kalice ter nad njima že tretji list dobila, idi in jih prepiplji. Izpi-panitn rastlincam priščipni korenino za % ter jih v gredico, pripravljeno v prav dobri vrtni zemlji po 5—10 cm. vsaksebi razsadi. Sade se pa drevesca se sadilnim kole-kom, kakeršnega se poslužujejo ženske, sadeče zelne sadike in drugo zelenjad. S ko-lekom naredi se luknja, v njo se de drevesce ter se rahlo pritrdi. Potem se vsa saditev dobro zamoči, da se prst drevesc bolj prime. Sploh je pomniti, da se zama-kanje nikdar ne sme opustiti, kadarkoli, in kakeršnakoli drevesa so se sadila. Da pa nežnim, še zeluatim rastlinam solnce in vetrovi ne bodo škodovali, po-krij jih nekoliko časa s slamo, smrekovimi ali jelkinimi vejami; isto tako jih čez leto prav pogosto okopavaj, in zamakaj, zadnje le po večerih , ko je solnce že zašlo in ne čez dan, ko pritiska vročina. Vse to njih rast jako pospešuje. Nektero teh drevesc vzraslo bodo toliko debelo, da jih lahko v spomladi že kopuliraš, druga slabejša pa si boš prihranil v okuliranje. Vsak takoj uvidi, da to nič drugega ni. nego pikiranje še zelnatih rastlik. Ko pride čas v okuliranje, oskrbeti ti bode žlahtnih cepičev. V cepiče pa se jemljejo le mladike, ki so že tisto leto vzrasle, in imajo dovolj čvrste popke. Ako jih nimaš še v svoji drevesnici, kar je seveda najbolje, dobi jih drugod.*) Jako pazljivo ti je pa ž njimi ravnati, kajti se sveže mladike le prerade osuše. Eavno iz tega vzroka je tudi svetovati, da se mladike že tisti, ali vsaj drugi dan porabijo. Jih čez 48 ur v shrambi imeti, je pa jako dvomljivo, so li še dovolj sveže ali ne. Očesa na mladikah morajo biti dovolj raz-vita, precej napeta in čvrsta. Krepkejša ko so očesa na mladikah, tem bolje. Nekoliko pa lahko sami rast očes pospešimo, ako 14 dni popred dotične mladike pinsiramo (vršičke priščipnemo). Tako se soku zapre nadaljna pot, očesa toraj dobe več redilnih snovi ter tako tudi bolj očvrste. Listne ploskve se odstranijo, peceljni pa se puste. Da se porezane mladike nekoliko varujejo pred sušenjem, vtaknejo se v krompir, repo, jabelko ali kupico z vodo; tudi pri cepljenju je svetovati, da imaš mladike z enim koncem vedno v vodi. Kakor pri drugih načinih cepljenja, tako je tudi pri okuliranju vspeh največ odvisen od tvoje spretnosti in izurjenosti. Bolj ko imaš vse to delo v roki, lepše in hitreje bodeš vse opravil, in rajše ti bode raslo. Le-ta izurjenost in spretnost posameznika ni nič drugega nego to, kar povdarja ljudstvo, ko o tem in unem, ki z vspehom ve cepiti, trdi, da ima „dobro roko". Kadar tedaj cepiš z očesom, izrezi iz žlahtne mladike prav varno in pazljivo oko, pa tako, da se skorje še malo lesa drži. Najložje se oko izreze, ako se mladika vzame v levo roko, ter se s palcem, kazalcem in sredincem tako prime, da leži v dnu palca, na vzpetem delu dlani, z očesi obrnjenimi proti tebi. Z nožem v desni roki podrežeš oko v podobi ščitka, kterega se pecelj drži, ter ga 3—4 m'm. nad okoin z rezom navpik popolnoma odrežeš. Tako se očesa prav lepo izrežejo, ne da bi jih bilo treba še po strani zarezavati, kakor nasvetujejo nekteri sadjerejci. Omenim še, da je način izrezati oko tako, da se ga drži malo lesa novejši in boljši, nego starejši, pri kterem so, je oko le z bližnjo skorjico izlupilo. Ako pa vendar oko od *) Kdor si drevesnico z novega naredi, tistemu jo svetovati, ako v njegovi bližini ni ravno /Jahtnega sadja, da prvo in drugo leto večidel kopulira, ter še le potem, ko si je v vrtu že dovolj žlahtnih dreves odgojil, začne tudi okulirati. Sedaj ima v svoji drevesnici dovolj mladik in ne bode mu jih treba drugod iskati. Pošiljatev svežih mladik je namreč v tem času jako težavna, kajti se mladike le prerade hitro in preveč osuše. Tudi se sadna plemena pri kopuli-ranju mnogo ložje zaznamovajo, nego pri okuliranju, zlasti ako je mladik iskati zunaj drevesnico. Da bi pa mladike, porezane iz mladih drevesc, ki še niso rodila, manj rodovitno bile, kakor trdi ljudstvo, je po sčglasnem trdenju sadjerejcev čisto neresnično. lesa odlupiš, tedaj vsako dobro preglej od spodnje strani. Če bi morebiti pod očesom zapazil vdrtino, tedaj je to znamenje, da nima cevnih povezkov, da toraj tudi ne more rasti.*) Sedaj se poišče mesto na divjaku, kamor se bode oko vtaknilo. Najbolje je oko djati na kak ovinek ali pa tik pod vejico, ker je na teh mestih največ soka. Divjaku se prereže skorja do lesa v podobi stoječega J, ali pa narobe obrnjenega J_. Da je mogoče, oko lepo pod lub spraviti, se peruti z nožem ali pa nalašč" okuliranje pripravno kostjo, odlupijo, ter se potem oko tako vtakne pod kožo, da pride širji del očesa ravno na počezno rez divjaka. Divjak se sedaj poveže, pa ne pretrdo, ne prerahlo, in tako, da oko in pecelj, ki se ne sme odtrgati, prosta ostaneta. (Konec pri h.) -jti se ji neprestano odmikajo. Naenkrat zginejo drva, in žena stoji pred velikimi vratmi. Straži ta jih psa, kojima ogenj iz oči in gobcev šviga. Kmetica vsa prestrašena misli zbežati, a prepozno je — vrata se odpro in ona stoji, nevede kako, v sredi prekrasne sobe. Od tod stopa dalje iz sobe v sobo; povsod je bilo vse tako lepo in krasno, da je kar strmela. Bilo je tukaj tudi mnogo se zlatom napolnjenih kadi. Ko vse te veličastne prostore prehodi in ogleda, pride končno do zlatih vrat. Tudi te se odpro in oj čuda! pri zlati mizi sedi zakleta devica, zgoraj človek, bel ko sneg, spodaj pa ostudna kača. Ženo zapazivša ji prijazno reče: „Naberi si zlata, kolikor hočeš." Kmetica odloži otroka ter si nadeva zlata, kolikor ga je mogla nesti Sedaj se pa tudi vrata odpro in žena je v votlini. Spominivša se tukaj otroka, hiti nazaj, pa zastonj išče vrat, ni jih več najti. Vsa žalostna gre k župniku prašat, kaj ji je storiti, da dobi otroka zopet nazaj. Ko župnik vse zasliši, veli kmetici: „Idi čez leta dni, ravno tisti dan, uro, minuto in sekundo v tisti kraj; našla bodeš zopet votlino, pojdi v njo pa ne ozri se!" Ko obteče leto, gre kmetica ob določenem času na gradišče in takoj najde votlino. Ko pa po votlini dalje stopa, začne pokati, groineti in se bliskati, daje bilo groza, pa žena. pomneča župnikov svet, se ne ozre. Ko pride do vrat strašno zarjoveta nad njo psa čuvaja, pa ona se tudi sedaj ne splaši temveč odpre vrata in tukaj najde otroka, igrajočega si z raznimi dvago-tinami. Takoj ga vzame in odide. Zakleta devica to videvša milo zaplače in slišijo se besede: „Da bi bilo dete še le dva časa od polovice do zdaj tukaj ostalo, bila bi jaz rešena, a zdaj mi bo še dolgo, dolgo trpeti!" Ko pride kmetica, ki je dalj časa po votlini izhoda iskala, domov, jo nihče ni več poznal, pa tudi njej so bili vsi ljudje tuji in neznani. Le povedati so vedeli, da je pred davnim, davnim časom na gradišču zginila kmetica Adamka. Zopet preteče obilica let. Kmet Adam gre na travnik kosit. Kar zasliši glas: »Rosi rosi!" Ko se ozre ter začuden zagleda prezalo deklico v tri četrt belo, v četrt črno, se tako prestraši, da no ve kaj storiti. Deklica pa mu žalostna pravi: „Ti si bil rojen, da me rešiš, a nisi storil, kar sam ti velela; tvojega roda rod za rodom bode sadil drevesce in tega drevesca tretje bruno bode dalo zibelko in v njej bo spavalo dete, ki me bo rešilo." To izgovorivša zgine. V gradišču pa od te dobe večkrat čudno buči in bobni. M. Spende. --ss---- Dopisi. Iz Rogatca. Dne 7. junija t. 1. je zborovalo učit. društvo Šma rs k o-Rogač k o v Šmarju. Navzočih je bilo 14 društvenikov. Po pozdravu predsednikovem so je prebral zadnji zapisnik, ki je bil odobren. Zaradi posebne važnosti pride na vrsto 4. točka dnev. reda, glede 6001etnice in sprejema Njih Veli čas t va presv. cesarja, Sklenilo se je, da se Nj. Vel. predstavijo vsi učitelji celega okraja. 6001etnica se obhaja pa 5. julija. Za tem govori gospod Flis o zemljepisju in o črticah iz astronomije za srednjo stopnjo prav razširno in prilično. Začne se živahna debata, ktere se vdeleže gg. Večaj, Blenk in Kit. Ker se pa zaradi pomankanja časa ni mogla dovršiti, g. predsednik nadaljevanje za prihodno sejo predloži, kar se enoglasno odobruje in zborovanje se sklene. Pri skupnem obedu se še je veliko pogovarjalo o primernih dekoracijah itd. za Nj. Vel. prihod. Iz Kostrivnice v llog. okraju. Kakor povsod, tako smo se tudi mi učitelji Šmar-skega in Rogačkega okraja zbrali k slovesnosti v spomin 6001et.nega vladanja Habs-burgovc-ev na Štajerskem in to 5. jul. v Šmarju. Prišlo nas je 19 učiteljev skupaj. Najpred je bila pevska vaja. Ob 10. uri slovesna maša, h kteri je tudi mnogo občinstva došlo. Pri maši se je pela slov. maša. Med ulogami je omeniti posebno solo g. Kita „Ave Marija", ktero je izvrstno popeval. Po maši je bilo zborovanje. Pričelo se je s pesmijo: »Domovina mili kraj." Sedaj pozdravi g. predsednik ude in predstavi dva gosta, gg. nadučitelja Oberski-ja in učitelja Klajnščeka in na to začne slavnostni govor, v kterem posebno zasluge vseh Habsburgovcev omeni in naj bolj čisla našega sedajnega premilega vladarja Franca Josipa I., ter konča s 3kratno »Slavo" na našega presvitl. cesarja. Vsi navzoči zapojemo potem cesarsko hymno! Na dalje se je določilo, kje in kedaj se zbero učitelji 11. jul. za cesarjev sprejem. K koncu še pridejo- razni nasveti na vrsto. Zborovanje je bilo končano in šli smo k skupnemu obedu, ki je bil pri g. Pušniku v vrtu. Ker se je zbralo mnogo odličnih gostov — bilo nas je 32 — zapeli smo pred juho pesem: »Tvoj je ta dan gospod". O primernem času spregovori g. predsednik Jurkovič in nazdravi Nj. Ve-ličastvu. Sledilo je 3kratno »Živijo"! Cesarska pesem. G. Blenk napije potem oblastnijam, g. Jurkovič gostom, g. kaplan Pole učiteljem, g. Šetinec je deklamiral pesem »V pepelničnej noči" od Gregorčiča. — G. Vesiak nazdravi duhovščini, g. Po-rekar govori o Cirilu in Metodu, ter omenja posebne zasluge teh dveh mož za slovanski svet. Med pesnimi je omeniti posebno »Slovenec sem" od Dr. Gust. Ipavica, ktera seje na splošno željo morala 4krat peti. Dalje pesni: »Slovan", »Slavček", »Lipa", »naša domovina" in »Pobratimija". Zabava je bila tako prijetna, da nas je še le približajoča se noč ločiti zamogla. Bog daj, da bi vse naše želje se tako gladko vršile, kakor so se izprožile. To pa je gotovo, da nam ta dan ostane vsem nepozabljiv. V hvaležnem spominu nam ostane pa tudi tihi daritelj posebne kapljice. Živijo! B. Ii. N. Sv. Ana v Slov. goricah. Dan 2. jul. t. 1. v spomin 6001etnice pripada Štajerske k slavnej vladnej habsburškej rodovini je bil tudi za nas Slovence ob nem-škej meji prav slavnosten dan. Že ob 3/4 7. uri zjutraj se otroci zbero v dotičnih razredih skozi in skozi z različnim zelenjem in zastavami okinčauega šolskega poslopja, od kod učitelji nježno mladino v cerkev peljemo, kjer je č. g. Divjak .Jožef slovesno sv. mašo pel in dostavil „Tebe Bog mi hvalimo". Po končanej službi božji podamo se najprej v šolo, kjer g. nadučitelj Ornik v kratkih, jedrnatih besedah obriše zgodovino štajerske dežele, posebno povdarjaje zasluge Habsburgovcev, osobito sedajšnjega presvitlega vladarja Franca Josipa 1., kteremu smo vsi navzoči vskliknoli trikratni burni: „Zivijo!" Ker po duševni hrani, kakor znano — tudi telesna dobro tekne, podamo se z učenci in učenkami — gotovo jih je bilo nad B00 — po sklepu tukajšnjega kraj. šol. sveta, k načelniku tega šol. sveta, kjer smo se vsi okrepčali. Rajanja in razveseljevanja med učenci ni bilo ne konca ne kraja. Prekratek je mladini bil čas in prehitro dospel trenutek, ko mladež za skončatek slovesnosti pred hram g. načelnika pozovemo. Učitelj Kelc nastopi, ter v kratkem govoru obriše deci razumljiva blaga dejanja našega presvitlega vladarja. Da nam ga Vsega-mogočnik še mnogaja leta ohrani in vso habsburško rodovino, vskliknemo iz dna srca trikratni burni: ,,Živijo"! Prekrasna ščavniška dolina je še dolgo od vseh strani odmevala ponavljaje mnogo mnogokrat glasove, došle iz prs nedolžne mladine. Vsi zapojemo' pod milim nebom s krepkimi glasovi „Cesarsko pesem" in razšli srno se vsi veseli s trdnjim upanjem, da Bog še mnogo, mnogo let ohrani vsem svojim podložnim mu narodom blagodušnega vladarja Franja Josipa 1 . celo hišo habsburško. „Zivio" !!! Iz Crešnovca. Dne 5. jul. je imelo naše društvo svoje mesečno zborovanje v SI. Bistrici. Tudi te seje se je vdeležilo samo 9 udov; precej društvenikov je tedaj zopet izostalo. Ze večkrat se je poročalo, da obseva naše društvenike neka mlače-nost, ktere še se žalibože nekteri udi dandanes niso znebili, če tudi smo sklenoli, da hočemo v povzdigo našega društva vsak mesec zborovati. — Ob 11. uri otvori g. predsednik sejo, ter vabi zapisnikarja, da nam prečita zapisnik zadnje seje. Po odobrenju zapisnika nam prebere gospod predsednik dopis privatnega doslužninskega zavoda, z kterim se društvo poprosi za podporo, kajti v zadnjih letih so stroški dohodke prekosili. G. J. Lasbahar stavi v ta namen sledeči predlog: Pri vsakem zborovanju naj bi posamezni udi vložili po 10 novcev; znesek se naj potem shranjuje in vsak pol leta omenjenemu zavodu odpošlje. Predlog se sprejme. Gospod Gaber je potem obravnaval vprašanje: „Kako zamore učitelj šolsko obiskovanje vzboljšati, brez da bi se postavni pomočki porabljali. Govornik je svojo nalogo izvrstno izdelal in izrekla se je želja, da bi se dotične teze tudi v „Pedag. Zeitschrift" objavile. Konečno društvo sklene, da bode 2. avgusta zopet zborovalo. Josip Lasbahar. Iz Šmarije pri Jelšah. 12. jul. 1883. Spomenico združenja Štajerske in Kranjske pod žeslom Habsburgovcev smo učitelji šmarijskega in rogačkega okraja 5. t. m. slovesno obhajali. Navdušenost naša do preslavne hiše habsburške, osobito pa do preblagega vladarja Fran-Josipa I., od kterega smo učitelji prejeli neprecenljivi dar, novo šolsko postavo, je bila velika, ko smo se v teku dneva spominjali na štajersko zgodovino preteklih 600 let. A navdušenost naša do Fran Josipa dosegla je vrhunec ll. t. m., ko je presvitli cesar potovaje od Slatine proti Celju v Šmariju iz voza stopil. Gledali smo Ga od obličja do obličja — vladarja, na kterega se pozornost celega sveta obrača, cesarja, ki se sme šteti najsrečnejšim vladarjem, ako obstoji njegova sreča v ljubavi podložnih, videli smo vsmiljenega očeta revnih in nadložnih in zdravnika ran, ktere zaseka uima ljudstvu. — Da je presvitlemu cesarju na Ijud-skej omiki mnogo leževče in da zasluži učiteljski stan isto spoštljivost, kakor vsak drugi, to je cesar v Smariju pokazal in to je, kar nas neizrekljivo veseli in nam pogum povzdiguje. — K sprejemu cesarja v S m arij u smo se tudi učitelji domačega okraja s šolsko mladino zbrali; toda žalibog, da nas ni več skupaj prišlo, kakor 6! Seveda temu ni bilo skoraj drugače mogoče, ker so drugi učitelji svoje učence ob cesti koder se je cesar peljal, postavili in nadzorovali. Tn glejte, izmed teli 6 učiteljev so bili štirje od Nj. Veličanstva z nagovorom odlikovani in sicer: Jurkovič s 7, Flis s 6, Anderluh in Šetinc z dvema vprašanjema. — Nad tem tako važnim dogodkom je pri nas v učiteljskih krogih veselje neizrekljivo! — Da bi še nam dolgo vladal Fran Josip I.! Z Zidanega Mosta, dne 15. julija. Celjsko učiteljsko društvo imelo je dne 2. jul. t. 1. v Celjskej okoliškej šoli slovesno zborovanje povodom 6001etne Habsburške svečanosti. Udeležitev je bila mnogobrojna. Slavnost se je pričela z Nedvedovo pesnijo: „Mili kraj", ktero so gg. pevci jako izborilo peli. Na to je govoril predsednik g. J. Lopan slavnostni govor ter se je, oslanjajoč se na ravno kar odpevane besede: Domovina, mili kraj, z iskrenimi besedami spominjal naše mile domovine, ktera obhaja v teh dneh OOOletnico združenja svojega s preslavno hišo Habsburško. Naslikal je imenitno.^ tega dejanja za našo domovino in označil občno radost, ktera nas navdaja ob preveselem prihodu Nj. Veličastva na Štajersko. Tudi naše učiteljsko društvo kot zastopništvo prečejšnega števila učiteljstva ne zaostaja za drugimi korporacijami v izraževanju svoje najglobokejše udanosti in najsrčnejše vernosti do slavnoznanega roda Habsburškega. Pred vsem pa mora učiteljstvo našemu premodremu in za duševni blagor syojih državljanov vedno vnetemu gospodarju in cesarju iz dna srca hvaležno biti za povzdigo ljudskega šolstva in za vzboljšanje svojega stanja. Zato zakliče g. govornik presvetlemu daritelju šolskih postav, našemu premilemu cesarju Francu Josipu I. trikratni „Zivio"! čemur se ves zbor navdušeno ozove. Zdaj nastopi g. Fr. Gabršek ter govori o notranjih razmerah na Štajerskem za časa prvih Habsburžanov. V uvodu omenja žalostnega stanja na Štajerskem v dobi mej v ladja od 1. 1246. do leta 1283., potem razloži nastop vladarjev Habsburških in imenitnost tega dejanja za ves poznejši razvoj naše domovine; na to pa razvije natančno sliko kulturnega življenja na Štajerskem v prvej dobi vladanja Habsburških knezov t. j. od 1. 1283. do nastopa Friderika IV. 1. 1424. G. govornik opisuje v črez eno uro trajajočem govoru 1) takrat vže dovršeno razdelitev stanovalcev v dve narodnosti, 2) ustavno življenje in deželno upravo, 3) cerkev, duhovščino, samostane itd., kot najbolj uplivne činitelje one dobe, 4) plemstvo, s skoro neomejeno oblastjo, 5) viteštvo in njega pojemanje ter propadanje nravnov in nravstvenosti mej njim, 6) vojno opravo, 7) meščanstvo, 8) kmetski stan, 9) nošo raznih stanov sosebno Slovencev, 10) zabavo, šege in običaje, sosebno mej Slovenci, 11) trgovino in obrt, 12) rudarstvo, 13) omiko, 14) umetnost, 15) znanstvo, sosebno pesništvo, 16) rabo slovenščine v besedi in pisavi. Iz te razprave se je razvidelo , kako žalostne so bile notranje razmere na Štajerskem pri nastopu prvih Habsburžanov in kako zamotano je bilo javno in družabno življenje v prvih letih njih vladanja. „Vendar", pravi g. govornik, „videlo se je tudi, kako so se Habsburški knezi na vso moč trudili, da vzboljšajo občno stanje svojih podložnikov, da vpeljejo red in pravico v deželo in da podele narodu ona sredstva , ktera ga dovedejo do boljše prihodnjosti. In niso se varali! Seme, ktero so sejali, je vzkalilo. vzrastlo, cvetelo in obrodilo toliko raznolikega plodu, da morejo čez 600 let vsi različni narodi mogočne Avstrije pod ravno tistim rodom Habsburškim popolnem zadostiti svojim potrebam. Zato izpolnijo le dolžnost otroške hvaležnosti, ako kličejo v teh slavnostnih dneh prevzvišenej hiši Habsburškej navdušeno: Slava!" Na to zadoni po dvorani trikratno: Slava! in iz vnetih, domoljubnih src zapoje se: cesarska pesen. Tej patrijotičnej slavnosti sledi opravilni del mesečnega zbora. Najprej se prečita in odobri zapisnik zadnjega zbora. Potem se naznanijo naslednji dopisi: 1) Ptujsko učiteljsko društvo prosi podpore za Slomšekov spomenik. Po nasvetu g. Gabršeka vsliši se prošnja s tem, da posamezni društveniki darujejo različne zneske v imenovani namen. Nabere se znesek 6 fl. 10 kr., kteri se odpošlje imenovanemu društvu 2) Manzeva knjigarna na Dunaju pošilja na ogled: (Piidag. Jahrbuch). 3) Katoliško podporno društvo v Celju pošilja program za slavnost dne 8. t. m. 4) Deželni šolski svet v Gradcu naznanja, da je vslišal piošnjo našega društva, da se bodete namreč „Prva nemška slovnica" in „Slovensko-nernška Začetnica Miklošičeva" v soglasju mej seboj predelali. Potem se je dalje časa posvetovalo o letošnjih konferenčnih vprašanjih; sosebno mnogo se je govorilo o šolskih vrtih in njih uporabi za šolski pouk, česar so se razven g. predsednika vdeleževali še gg. Kupnik, Jurko, Zupan, Vrečar in Gabršek. A ker se bode o tem še le pri uradnej konferenci definitivno sklepalo, stavil se ni nobeden nasvet. Konečno predstavi g. predsednik še g. Prosenca, zastopnika občnega uradniškega društva za avstro-ogersko državo, kteri razloži pomen tega društva in vabi gg. društvenike k pristopu in zavarovanju življenja. Nasvetuje tudi, naj bi društvo po vzgledu nekterih drugih učiteljskih društev osnovalo poseben posojilnicen oddelek v zvezi s tem društvom in z vlastnim vodstvom. Ker pa bi moral tak oddelek za učitelje naj manj 30 udov šteti, ne more se za zdaj še o njem sklepati ter se prepusti poznejšemu razsojevanju. Po zboru bil je skupen obed, kjer se je nadaljevala domovinska slavnost. Fr. Gabršek. Od Save, dne 18. julija. Povsod, koder se je vozilo Njega Veličastvo, pozdravljalo in vzprejemalo Ga je poleg mnogobrojnega občinstva iz raznih stanov in razven deputacij tudi šolska mladina s svojim učiteljstvom. Ta prilika je bila najvgodnejša, v sprejemljiva otroška srca vsajati ljubezen do našega presvetlega cesarja, v njih buditi zvestobo in udanost do dednega nam roda Habsburškega in krepiti domovinski čut. Tako se je tudi na Zidanem Mostu zbrala dne II. t. m. ob 1ji2 popoludne šolska mladina iz Zidanega Mosta, iz Loke in iz Razbora s svojimi učitelji ter na kolodvoru pozdravila Njega Veličastvo. Ves Zidani Most, sosebno kolodvor bil je krasuo okinčan, občinstva pa je bilo na tisoče navzočega, ktero je klicalo presvetlemu cesarju navdušeno: „Zivio"! Pri prihodu in odhodu dvornega vlaka, kteri je stal tu četrt ure, pela je šolska mladina cesarsko pesem; ves čas pa so grmeli topovi na nasprotnej kranjskej strani, kjer je bil postavljen velikansk slavolek. Po vzprejemu raznih deputacij počastilo je Nj. Veličastvo tudi oba učitelja iz Zidanega Mosta s Svojim nagovorom. Po odhodu Nj. Veličanstva pa se je obhajala prelepa šolska slavnost v spomin 6001etnice, odkar nas veže jednaka osoda v slavno hišo Habsburško. V ta namen podala se je šolska mladina vseh treh zgoraj imenovanih šol na slavnostni prostor pred šolo na Zidanem Mostu, kjer je najprej g. Gabršek razložil mladini in mnogoštevilnemu občinstvu pomen in imenitnost tega združenja ter srečo in čast, da je mogel vsakdo ravno kar gledati v milo lice preljubeznjivemu in predobremu našemu vladarju H koncu zakličejo vsi navzoči našemu presvetlemu cesarju Fran Josipu I. ter celej hiši Habsburškej navdušeno: Slava! Za tem sledilo je petje in deklamavanje šolske mladine , ktera se je vrhu tega večkrat pogostila z vinom in obilim jedilom. Mej godbo in raznimi igrami potekel je kaj hitro veseli dan. kteri ostane vsakemu v vednem spominu, sosebno otrokom kot izdatno bodrilo k pa-trijotičnemu duhu. F. G. -- Novice in razne stvari. [Imenovanje.] Profesor na izobraževališču za učiteljice v Gradcu gospod Peter Končnik, imenovan je ravnateljem gimnazije v Celju, dosedanji ravnatelj dr. Franc Svoboda pa je imenovan ravnateljem gimnazije v Celovcu.' [C. kr. zaloga šolskih knjig] na Dunaju izdala je tudi letos ter razposlala L dan t. m. novi katalog svojih šolskih bukev, na kojega - opozarjamo vse čast. bralce, ki se zanj zanimivajo, posebno pa vse šolske oblasti in šolska vodstva. [Učiteljska uradna konferenca) za sv. lenarški, mariborski in slov. bistriški šolski okraj bode se vršila letos 13. dne meseca sept. v Mariboru v poslopju višjo realke. Začetek ob 8. uri zjutraj Glavne naloge vzporeda so te-le: a) Dolžnosti šole glede telesne vzgoje. — Govori g. dr. Leonhard. b) Kako se spodbuja in odgaja deca k varčnosti?' — Ref. gg. Gabr. Majcen (Maribor) in Jan. Kristl (Slov. Bistrica), e) Spisne vaje v ljudski šoli. — Kef. gg. Jos. Gizelj (Lembah), J os. Sabati (Iločje) in Iv. Sorčan (Poličane). (Napredovalni tečaj] na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru bodo po narediti vis. dež. šolskega sveta dne 24. junija t. 1. št. 3329 obiskovali od 1. avg. do 7. sept. t. 1. sledeči štajerski učitelji: 1. Reick Janez, nadučitelj pri sv. Lenartu v si. g. 2. Robie Janez, „ „ „ Vidu bi. Ptuja. 3. Brenee Valent., „ v Velenju. 4. Leitgeb Paul, „ „ Ločab. 5. Vodušek Gustav, „ „ Globokem. 6. Valentinič Kari, „ „ Hrastniku. 7. Strenkl Simon, učitelj „ Središču. 4 8. Simonič Andrej, „ „ Gmureku. 9. Sclnveighofer Jože, nadučitelj pri sv. Rupertu na Rabi. 10. Proll Klemens, učitelj v Gleisdorfu. 11. Horvate k Albert, ,, „ Raču (Lipnica). 12. Drescber Alois, „ „ Ivnici. 13. Ivopf Kari, „ „ Hartbergu. 14. Maurer Franc, „ „ Kaindorfu. [Miklošič-eva svečanost.] 20. novembra t. 1. dopolni slavni profesor m dvorni svetovalec na Dunaju, vitez Miklošič svoje 70. leto. Prvi zastopniki vseh znanosti zjedinili so se, da napravijo učenjaku primerno čestitko. Dunajski profesorji mu bodo počastili zlato ■svetilnico, kinčano s podobo jubilarja; nekdanji učenci srel e.n lavorov venec, slavjanski dijaki krasen album. Tudi v Ljutomeru priredijo Slovenci v začetku septembra svojemu zasluženemu rojaku na čast lepo svečanost. [Poštne hranilnic e. ] VIII. skupnina, koja obsega Štajersko, _ Koroško in Kranjsko zaznamva od meseca januarja do maja 53.484 vlog, meseca junija 8075, skupaj toraj 61.559 vlog. Gotovo lep vspeh tega koristnega zavoda. [Ku 1 tu r n o - z g o "d o v i n s k a r a z s t a v a] v Gradcu je, kakor trdijo strokovnjaki, prav skrbno prirejena in povsem izvrstna in zanimiva. Radi tega je centralni odbor ukrenil, razstavo podaljšati do 15. septembra t. 1. [Učiteljske skupšine.] Dne 3. avgusta zborujejo v Lincu gornjo-avstnjski učitelji. 4. oktobra v Celovcu koroški učitelji, štajerska učiteljska zve^a pa priredi svoj letošnji glavni sbod dne 19. in 20. sept,. v Mariboru. Vabilo. Konjiško učiteljsko društvo bode" dne 2. avg. te 1. zborovalo v Konjicah. K prav ohilnej udeležbi vabi Odbor. Vabilo. Učiteljsko društvo mariborske okolice ima 2. dne meseca avgusta ob deseti uri dopoldan svoje redno zborovanje v poslopju leitersberške šole. Na dnevnem redu je mej drugim govor g. Fr. Pirkmajerja: „Pripovedka — pospeševalno sredstvo domovinoslovnega pouka." K obilnej vdeležbi prav vljudno vabi Odbor. Spremembe pri učitelj st v u. Na Štajerskem: Gosp. Karol Ribič, učitelj v Vuhredn postal je nadučitelj — g. Fran Pečar, poduč. pri sv. Benediktu pride za učitelja k sv. Marjeti pod Ptujem j — gosp. Alojzij Zaplata zač. učitelj v Zagorju postal je stalen. — Gosp. Aleks. Kun z postal je podučitelj na deški šoli v Radgoni — gosp. Ferdo Hirsch in nadučitelj v Jarenini, g. Kari Udi sta stopila v pokoj. Na K ranjsken: Gosp. Makso Ivanetič, učitelj v Hotedršici, pride v Blagovnico. Učiteljske službe. S početkom zimskega tečaja 1883/4 se razpisujejo v umeščenje sledeče učiteljske službe: a) Na od sedaj javni četirirazrednici Trebovlje-Vode: služba nad-učitelja, službe stalnega učitelja, stalnega p o (1 u či t e 1 j a ter začasna poclučiteljska služba po III. plač. razr. in s prostim stanovanjem. b) Začasna poclučiteljska služba v Vojniku po III. pl. razr. Znanje slovenskega jezika se zahteva. Prošnje se imajo poslati do 15. avgusta 1883 kraj nem u šolskemu svetu v T r e b o v 1 j a h oziroma v Vojniku. Celje, dne 18. julija 1883. Predsednik: Haas s. r. »Cerkvene pesmi za šolsko mladež" natisnil je J. Leon v Mariboru. Zbirka obsega 47 različnih pesmi za šolarsko sv. meso, praznike Gospodove in matere božje itd. Dobivajo se pri A.Novaku, bukvovezu v Mariboru; iztis vezan velja 8 kr. IVAN LEON v Mariboru priporoča slavnim uradom in p. n. občinstvu svojo izvrstno vredjeno tiskarno v izdelovanje vsakovrstnih tiskovin po najnižji ceni. Na dalje priporoča slavnim vodstvom ljudskih šol in krajnim šolskim svetom svojo veliko zalogo vsakovrstnih tiskovin za šolsko in administrativno potrebo v slovenskem in nemškem jeziku. Tudi se pri njem dobe razne pisalne in risalne priprave po najnižji ceni. mej drugim 500 pol sat. papirja po............fl. 2 60 500 pol po................fl. 1.80 Na dalje je pri meni izišel in se dobi (po 8 kr. pola) Službeni razkazek (Dienstes - Tabelle) po naredbi c. k. deželn. šolsk. sveta dne 31. marca 1881 št 1868 Z odličnim spoštovanjem I. Leon. Izdajatelj in vrednik M. Nerat. Tiskar in založnik Ivan Leon v Mariboru.