Enotno proti azbestu in drugim poklicnim boleznim Licej Franceta Prešerna iz Trsta v mreži za promocijo znanstvenih predmetov /i 5 Slovenska smučarka Tina Maze prvič letos na stopničkah tudi v smuku >/20 Primorski Za večino internet, za manjšine papir Ivan Zerjal Jutri se bo na šolah vseh stopenj v Italiji in posledično tudi na slovenskih šolah začelo vpisovanje za prihodnje šolsko leto 2013/2014, ki bo trajalo vse do 28. februarja. Največja novost letošnjega vpisovanja je, da bi moralo le-to potekati izključno preko spleta, zaradi česar je na spletni strani ministrstva za šolstvo že prisotno posebno okence, ki bo družinam od jutri dalje služilo za spletno vpisovanje. Vendar se tistega okenca ne bodo mogli posluževati vsi: iz sistema spletnega vpisovanja je namreč ministrstvo za šolstvo izključilo slovenske šole, ki so se pri tem znašle v družbi z otroškimi vrtci, tečaji za izobraževanje odraslih tudi v zaporih ter šolami v pokrajinah Aosta, Trento in Bocen, se pravi tudi z ostalimi manjšinskimi šolami. Kaj je botrovalo tej odločitvi, nam ni znano, saj se ministrstvo sklicuje na nekakšne »specifične značilnosti telematskega načina«; morda bo slika jasnejša, ko bo odgovorilo na vprašanje, ki ga je s tem v zvezi vložila senatorka Tamara Blažina. Tako bodo na naših šolah letos še vedno prišli v poštev papirnati obrazci. Vendar, naj bo preko spleta ali papirja, pomembno je, da do vpisa pride, za kar si šole prizadevajo tudi s prirejanjem številnih informativnih srečanj in dni odprtih vrat, ki potekaj o v tem času. Rezultat, ki ga bomo dobili po 28. februarju, bo namreč eden od pomembnih kazalcev »zdravja« ene od najpomembnejših stvarnosti naše narodne skupnosti, hkrati pa tudi eden od kazalcev stanja omenjene skupnosti in širše vzeto družbe na našem območju. SRBSKE SPECI AL1TETE IN TIPIČNE KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040 - 229168 URNIK: torek - nedelja od 8.00 do 23.00 Ob ponedeljkih zaprto. dnevnik NEDELJA, 20. JANUARJA 2013 Št. 16(20.644) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € novoletno srečanje v kobaridu - Slovenski premier Janša: Manjšina most, ki povezuje Msgr. Qualizza opozoril na nove oblike asimilacije KOBARID - Premier Janez Janša je na včerajšnjem 43. novoletnem srečanju Slovencev videmske pokrajine in Posočja v Kobaridu poudaril, da je ohranjanje stikov s Slovenci v zamejstvu in po svetu ena prednostnih nalog slovenske vlade. Izpostavi je, da je bilo velikokrat ponovljeno in dokazano, kako je manjšina lahko most, ki povezuje. V imenu Slovencev videmske pokrajine je udeležence srečanja nagovoril msgr. Marino Qualizza. Janša je pred tradicionalnim novoletnim srečanjem sprejel skupno predstavništvo Slovencev v Italiji, kot postaja tradicija, pa so se ob tej priložnosti se-šli tudi krajevni obmejni upravitelji. Na 3. strani tržič - Smetar odkril truplo na cesti Umor v Pancanu 39-letnemu uslužbencu pristaniške družbe Riccardu Degrassiju razbili glavo z glinasto vazo V Ulici Marco Polo v Tržiču so včeraj ponoči odkrili truplo 39-letnega moškega, ki je bil žrtev umora. Tržičan Riccardo Degrassi, uslužbenec pristaniške družbe, je nedaleč od svojega doma podlegel hudi poškodbi glave, ki so mu jo povzročili s težko glinasto vazo. Preiskavo vodijo karabinjer-ji, ki so včeraj zjutraj zavarovali ulico, kjer je ležalo truplo. Preiskovalci, ob katerih sta v Pancan prišla tudi tožilka Valentina Bos-si in sodni zdravnik, so območje dodobra prečesali, da bi našli katerikoli indic, ki bi jim lahko pomagal izslediti odgovornega ali odgovorne, v zvezi z dosedanjimi ugotovitvami pa včeraj niso dajali izjav. Možno je, da je do umora vodil prepir, morda pa je na De-grassija morilec počakal in ga udaril z vazo zato, da bi z njim obračunal. Na 14. strani COUNT S uatERASS ,C}fcAM> Poštenost in transparentnost PR0M0CIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. CA0/ vzmeti € 476,00 - dvop. ' ® €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. ffflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. 70 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. CflO/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in €98,00 eno/ memory foam preobleka proti pršicam ' 0 € 49,00 €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto pon. 15.45 . 1 g.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama > Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 boj z islamisti Drama v Alžiriji končana, Francija krepi položaje v Maliju ALŽIR - Alžirske varnostne sile so včeraj dopoldne izvedle sklepni napad na plinsko polje na jugu Sahare, kjer so islamisti v sredo zajeli več sto talcev. Ubitih je bilo enajst islamističnih ugrabiteljev, ki so pred tem ubili sedem talcev, so sporočile alžirske varnostne sile. Drama z ugrabitvijo naj bi bila tako končana. Da je stvar končana, je potrdil tudi britanski obrambni minister Philip Hammond na skupni novinarski konferenci z ameriškim kolegom Leonom Panetto, ki je na obisku v Londonu. Dejal je, da so alžirsko stran že pozvali, naj jim posreduje več podrobnosti. V boju z islamisti v Maliju pa je Francija dodatno povečala število svojih vojakov. Tako jih je na ma-lijskih tleh trenutno 2000, skupaj z vojaki, ki se nahajajo v sosednjih državah Malija, pa jih je 2900, je včeraj povedal francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian. Na 2. strani Na parkirišču v Trstu so ušli tragediji Na 4. strani Na tržaškem filmskem festivalu danes tudi Cvitkovičev film Na 6. strani V središču Ronk »počilo« v kuhinji Na 14. strani Sovodenjski pust bodo poživile Karnivaline Na 15. strani Camber na prepihu TRST - Tržaški senator Giulio Camber, ki sedi v italijanskem parlamentu vse od leta 1987, morda tokrat resnično tvega, da bo ostal doma. Silvio Berlusconi ga je namreč uvrstil na drugo in ne na prvo mesto kandidatne liste Ljudstva svobode za senat v Furlaniji-Julijski krajini, na vrhu katere se je znašel znani podjetnik iz Veneta Bepi Stefanel. Massimo Blasoni, deželni svetnik iz Vidma, je nosilec kandidatne liste Ljudstva svovode za poslansko zbornico, na drugem mestu je bivša uveljavljena smučarka, poslanka iz Karnije Manuela Di Centa, šele na tretjem mestu pa deželni koordinator stranke Isidoro Got-tardo. Berlusconi razmišlja, da bi se na eno od deželnih kndidatnih list vključil še sam. 2 Nedelja, 20. januarja 2013 ITALIJA, SVET / alžirija - Varnostne sile naj bi premagale islamistične ugrabitelje V sklepnem napadu umrlo sedem talcev ALŽIR - Alžirske varnostne sile so včeraj dopoldne izvedle sklepni napad na plinsko polje na jugu Sahare, kjer so isla-misti v sredo zajeli več sto talcev. Ubitih je bilo enajst islamističnih ugrabiteljev, ki so pred tem ubili sedem talcev, so sporočile alžirske varnostne sile. Drama z ugrabitvijo naj bi bila tako končana. Da je stvar končana, je potrdil tudi britanski obrambni minister Philip Hammond na skupni novinarski konferenci z ameriškim kolegom Leonom Pa-netto, ki je na obisku v Londonu. Dejal je, da so alžirsko stran že pozvali, naj jim posreduje več podrobnosti. "Napad se je zgodil dopoldne. Ubitih je bilo enajst teroristov in sedem talcev. Mislimo, da so slednji umrli zaradi maščevanja," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal neimenovani vir. Islamisti naj bi talce začeli streljati dopoldne, pred napadom alžirskih posebnih enot. Ubili naj bi tri Belgijce, dva Američana, Britanca in Japonca, poročajo alžirski mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa. Ugrabitelji naj bi v petek skušali podtakniti tudi požar na plinskem polju, kar pa je alžirska vojska preprečila. Od srede naj bi bilo po oceni alžirskih varnostnih sil ubitih med 25 in 27 talcev, ki so delali na plinskem polju, vendar številka še ni dokončno potrjena. Islamisti so v sredo zajeli več sto ljudi, v četrtek pa so alžirske varnostne sile izvedle prvi napad, v katerem je bilo osvobojenih okoli 600 ljudi, večinoma Alžircev. Osvobojenih naj bi bilo tudi okoli 130 tujih talcev. Je pa ta napad terjal tudi 12 žrtev med talci, tako Al-žirci kot tujci. Alžirija je bila zaradi posredovanja, o katerem se ni posvetovala z nikomer, deležna tudi kritik več držav, katerih državljani so bili zajeti. Kot je sporočila alžirska vojska, je bil napad odgovor na odločitev teroristov, da izvedejo pravi pokol. Ameriški obrambni minister Panetta pa je v Londonu dejal, da Alžirci poznajo teroristične grožnje, zato je po njegovem mnenju nujno sodelovati z njimi v smeri razvijanja regionalnega pristopa do problema. Islamistični ugrabitelji so v sredo zjutraj na plinskem črpališču In Amenas družbe BP, domnevno v znak protesta zaradi francoskega posredovanja v sosednjem Maliju, zajeli več sto talcev. Med njimi je bilo tudi več deset tujcev, med drugim iz Francije, Norveške, ZDA, Velike Britanije, Japonske, Avstrije, Romunije in Filipinov. (STA) Osvobojeni talci se veselijo konca dramatične ugrabitve ansa mali Francija povečala število vojakov PARIZ - V boju z islamisti v Ma-liju je Francija dodatno povečala število svojih vojakov. Tako jih je na ma-lijskih tleh trenutno 2000, skupaj z vojaki, ki se nahajajo v sosednjih državah Malija, pa jih je 2900, je za francosko televizijo včeraj povedal francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian. Izključena ni niti možnost napotitve dodatnih 2500 vojakov v Mali, je še dodal Le Drian. Medtem so se včeraj na izrednem vrhu, posvečenem položaju v Ma-liju, v Abidjanu v Slonokoščeni zbrali voditelji Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (Ecowas). V ospredju pogovorov je pospešitev nameščanja sil zahodnoafriške podporne misije (Afi-sma) za vojaško posredovanje proti islamistom na severu Malija. 15 članic Ecowasa naj bi v Mali poslalo skupno več kot 3500 vojakov, Čad, ki ni članica Ecowasa, pa dodatnih 2000. Po besedah francoskega zunanjega ministra Laurenta Fabiusa, ki se je prav tako udeležil vrha v Abidjanu, je bila Francija prisiljena hitro posredovati, saj v nasprotnem primeru danes Malija ne bi bilo več. Fabius je še poudaril, da so zdaj afriški vojaki tisti, ki morajo prevzeti krmilo v Maliju. (STA) italija - Priprave na volitve Predložitev list še jutri Giannino za predsednika FJK? italija Neugoden razplet za FJK Ustavno sodišče proti deželni upravi RIM, TRST - V Italiji se izteka čas za predložitev kandidatnih list (rok zapade jutri). Za nekatere je že znano, da na bližnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. in 25. februarja, ne bodo nastopile: gre za tiste, katerih simboli so bili preveč podobni simbolom nekaterih drugih strank in so naleteli na odklonilno stališče ustavnega sodišča. Obenem, kot je napovedala notranja ministrica Annamaria Cancellie-ri, na volitvah ne bodo mogli glasovati študentje, ki se nahajajo na študiju v tujini v okviru programa Erasmus. Če se z vsedržavne preselimo na bližjo deželno raven, včeraj še vedno ni bilo znano, kdo bo za Ljudstvo svobode in Severno ligo kandidiral za izvolitev v poslansko zbornico in senat. Medtem pa je znani italijanski ekonomist in novinar Oscar Giannino izrazil pripravljenost kandidirati za predsednika Furlanije Julijske krajine, če se bo civilna družba v tej deželi s tem strinjala. To je Giannino, ki bo na bližnjih volitvah nastopil s svojo listo Ustavimo propad (Fermare il declino), izjavil v okviru včerajšnjega obiska v Trstu in Vidmu, kjer so v okviru volilne kampanje predstavili krajevne kandidate. Za Giannina lahko FJK postane preizkusni kamen glede oblikovanja drugačnega federalizma in privabljanja tujih investicij. Našo deželo je samo pred šestimi leti ugledni britanski gospodarski časopis Financial Times označil za italijansko deželo z največ možnostmi, da privabi tuje investicije, vendar se to ni zgodilo in možnost, da bi postala makroregija na območju med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško, v teh letih ni bila dobro izkoriščena, meni Giannino, ki se zavzema za inovativne predloge. Pri tem je poskrbel tudi za dokaj neobičajen predlog, saj se je zavzel za možnost sklepanja drugačnih pogodb za mednarodne terminaliste, ki bi želeli delati v Trstu in Tržiču: »Mednarodne družbe ne zaupajo italijanskemu civilnemu pravu in imajo prav. Italijanski strani je treba dati možnost sklepanja pogodb npr. na podlagi britanske ureditve,« je prepričan ekonomist, ki meni, da bi marsikatera taka rešitev omogočila FJK, da stvari izpelje sama, ne da bi morala čakati na to, kaj reče Rim. RIM, TRST - Deželna uprava Furlanije Julijske krajine je včeraj doživela hladno prho. Italijansko ustavno sodišče je namreč sprejelo pri-ziv državne vlade proti določilu deželnega finančnega zakona za leto 2012, ki pogojuje prenos 370 milijonov evrov iz deželne v državno blagajno v korist t.i. vsedržavnega solidarnostnega sklada s polnim izvajanjem ustavnih določil o davčnem federalizmu. Deželna uprava FJK je omenjeno vsoto »zamrznila« na podlagi dogovora med bivšim gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem in predsednikom FJK Renzom Tondom iz leta 2010. Tondo je včerajšnjo odločitev ustavnega sodišča komentiral z ugotovitvijo, da je bila FJK lojalna in konstruktivna, medtem ko se država ni držala dogovorov: sama je v zadnjih štirih letih povečala javni dolg za skoraj štiristo milijard evrov, medtem ko je deželna uprava v ena- kem obdobju svoj javni dolg znižala za osemsto milijonov evrov. Vsekakor odločitev ustavnega sodišča po Ton-dovih besedah ne bo imela posledic za deželni proračun, saj so omenjenih »zamrznjenih« 370 milijonov evrov dali na stran prav v pričakovanju odločitve ustavnega sodišča. Tega mnenja je tudi odbornica za proračun Sandra Savino, ki je opozorila, da je deželna uprava vedno delala tako, kot da s tem denarjem ne razpolaga. Popolnoma drugače pa ocenjujejo dogajanje v opozicijski Demokratski stranki: deželna tajnica in kandidatka za predsednico Dežele Debora Serracchiani in načelnik svetniške skupine v deželnem svetu Gianfranco Moretton pripisujeta odgovornost za tak razplet ravno dogovoru med Tremontijem in Tondom, FJK pa bo za to drago plačala, saj bo izplačevanje vsote v višini 370 milijonov evrov močno bremenilo deželni proračun. zda - Barack Obama uradno začenja svoj drugi predsedniški mandat Danes in jutri dvojna prisega WASHINGTON - Barack Obama bo za svoj drugi štiriletni predsedniški mandat prisegel dvakrat. Danes bo v Beli hiši uradna zaprisega pred predsednikom ameriškega vrhovnega sodišča, nato pa bo prisegel še jutri pred kongresom na prireditvi na prostem, na kateri pričakujejo okrog 800.000 ljudi. Obama se je vpisal v zgodovino že 20. januarja 2009, ko je prisegel kot prvi temnopolti predsednik ZDA in 44. po vrsti. Tudi pred štirimi leti je prisegel dvakrat. Zaradi manjše napake predsednika vrhovnega sodišča Johna Robertsa na javnem dogodku pred kongresom sta namreč Obama in Roberts zaprisego ponovila še isti večer v Beli hiši. Ameriška ustava določa, da je prisega 20. januarja, ker pa je letos to nedelja, ko javni uradi in sodišča niso odprti, je slovesnost z govori in parado ter dvema inavguracijskima plesoma preložena na jutri, ki je v ZDA prav tako praznik - dan borca za državljanske pravice Martina Luthra Kinga mlajšega. Od potrditve ustave do leta 1933 je bil kot datum prisege določen 4. marec, a so ga premaknili na 20. januar, ker je bilo čakanje od volitev novembra prejšnjega leta predolgo. Obama je leta 2009 prisegel na bibliji pokojnega predsednika Abrahama Lincolna pred množico okrog 1,8 milijona ljudi. Letos bo na skupno že 57. predsedniški inavguraciji nekaj manj ljudi, čeprav bo prestolnica polna in razgibana. Inavguracijske slovesnosti, za katere skrbita poseben predsednikov in kongresni odbor, so se sicer začele že včeraj, ko je potekal nacionalni dan služenja javnosti, ki ga je prvič uvedel prav Obama leta 2009. Zvečer je bil še inav-guracijski koncert za otroke, ki sta ga gostili prva dama Michelle Obama in soproga podpredsednika ZDA Jill Biden. Danes zjutraj bo prvi položil roko na sveto pismo podpredsednik Joseph Biden, in sicer v svoji uradni rezidenci pred vrhovno sodnico Sonio Soto-mayor. Obama pa bo prisegel na sveto pismo Martina Luthra Kinga mlajšega Barack Obama ansa predvidoma pet minut pred 18. uro po srednjeevropskem času v Modri sobi Bele hiše. Prisego bo spet vodil Roberts, za katerim bo moral Obama ponoviti besede: »Svečano prisegam, da bom zvesto opravljal naloge predsednika ZDA in po najboljših močeh ohranil, ščitil in branil ustavo ZDA.« Prisege predsednikov z redkimi izjemami vodijo predsedniki vrhovnih sodišč. Predsednik Calvin Coolidge je leta 1923 po smrti Warrena Hardinga na hitro prisegel doma v Vermontu pred očetom, ki je bil javni notar. Lyndon Johnson pa je po atentatu na Johna Ken-nedyja leta 1963 prisegel na letališču v Dallasu pred zvezno sodnico Sarah Hughes. Ta je še vedno edina ženska, ki je doslej zaprisegla predsednika ZDA. Javna prisega za množico na travniku National Mall med kongresom in Belo hišo ter povabljene goste pred zahodnim stopniščem kongresne palače pa se bo začela jutri ob 17.30 po srednjeevropskem času. Ob 20.35 je predviden začetek tradicionalne parade s pohodom oziroma vožnjo predsednika od kongresa do Bele hiše po aveniji Pensilvanija. Neuradno parado je imel že prvi predsednik ZDA George Washington, ko se je s svojega doma v Mount Ver-nonu odpravil v prvo prestolnico ZDA New York. Najprej ga je spremljala lokalna milica, potem so ga prevzele enote zvezne vojske in ugledni Američani ter ga pospremili do Federal Halla blizu današnje borze, kjer je prisegel 30. aprila 1789. Prelomno leto za parade je bilo 1865, ko so se je lahko prvič ude- ležili temnopolti Američani, pa tudi leto 1917, ko so bile v njej prvič ženske. Obama je imel leta 2009 prvič v zgodovini pripadnike skupine za pravice homoseksualcev. Obama si bo lahko malce odpočil do polnoči po srednjeevropskem času, ko se začne inavguracijski ples vrhovnega poveljnika ZDA. Namenjen je vojakom, veteranom in njihovim družinam ter drugim povabljenim. Pol ure kasneje pa bo prav tako v Konvencijskem centru inavguracijski ples, ki se ga bo lahko udeležilo tudi nekaj srečnikov, ki so uspeli priti do omejenega števila vstopnic po ceni 60 dolarjev. Bill Clinton je imel ob drugi inav-guraciji leta 1997 kar 14 inavguracijskih plesov, Obama pa leta 2009 deset. Plesa sta letos le dva, ker ima proračun velik primanjkljaj, gospodarstvo pa še ni povsem okrevalo od zadnje krize. Slovesnosti, ki se večinoma financirajo s prostovoljno zbranimi sredstvi, se bodo sklenile v torek z jutranjo mašo v Nacionalni katedrali. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 20. januarja 2013 3 novoletno srečanje v kobaridu - Predsednik slovenske vlade Janša: Živ stik prioriteta Slovencev z obeh strani meje Msgr. Qualizza opozoril na problem financiranja in na nove oblike asimilacije KOBARID - »Že od vsega začetka so prioriteta te slovenske vlade odnosi s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ohranjanje živega stika z njimi je vitalni interes za nas v domovini in za vas, ki živite v zamejstvu.« Tako je povedal presednik slovenske vlade Janez Janša, slavnostni govornik na 43. novoletnem srečanju Slovencev z videmske pokrajine in Posočja, prireditvi, ki je že več kot štirideset let priložnost za tkanje prijateljskih vezi in krepitev sodelovanja med Slovenci z obeh strani meje. Janša je omenil naprezanja slovenske vlade v korist Slovencev v zamejstvu in po svetu. Glede Slovencev v Italiji je poudaril potrebo po sistemskem financiranju njihovih dejavnosti in njihovem zajamčenem zastopstvu v parlamentu in deželnem svetu, o čemer se je že pogovarjal tudi s kolegom Montijem. Izrazil pa je tudi pričakovanje, da se bodo v okviru vladnega omizja za slovensko manjšino težave vsekakor hitreje reševale. »Manjšine so most med državami. In prav zato se je Slovenija odločila, da v proračunu za naslednje leto ne bo zmanjšala sredstev zanje,« je še dejal slovenski premier, ki je tudi pohvalil vse oblike čezmejnega sodelovanja. V imenu Slovencev videmske pokrajine je letos spregovoril odgovorni urednik štirinajstdnevnika Dom monsinjor Marino Qualizza, ki se je uvodoma zahvalil Sloveniji za njeno dragoceno in stalno finančno in politično pomoč, medtem ko je bil kritičen do Italije in Dežele FJK. Obregnil se je ob krčenje sredstev za dejavnosti slovenske narodne skupnosti, saj »se jezik in kultura ohranita le, če so ljudje na teritoriju«. Odgovorni urednik Doma je opozoril, da se na Videmskem razvija nova asimilacijska politika, ki skuša (in to z denarjem, ki je namenjen manjšini) Slovence s tega območja ločiti od ostalih rojakov. Qualizza se je zavzel tudi za razvoj oziroma nadgradnjo dvo-ali večjezičnega šolstva v videmski pokrajini. Omenil je tudi čezmejne jasli v Podbo-nescu, ki bodo otrokom z obeh strani meje omogočile, da bodo rasli brez jezikovnih, kulturnih in teritorialnih pregrad. Na 43. novoletnem srečanju so v spomin na msgr. Gujona podelili tudi priznanji za opravljeno delo v korist slovenske jezikovne skupnosti na Videmskem. Letošnja dobitnika sta bila Davide Clodig (Glasbena Matica), župnik iz Barda Renzo Calligaro in župan Tipane Elio Berra. (T.G.) kobarid - Pred tradicionalnim novoletnim srečanjem Premier Janša se je sešel s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji KOBARID - Pred tradicionalnim novoletnim srečanjem v Kobaridu se je predsednik slovenske vlade Janez Janša srečal s skupnim predstavništvom Slovencev v Italiji. S slovenskim premierom so se pogovarjali predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka, deželni tajnik Ssk Damijan Terpin, senatorka in kandidatka za mesto v poslanski zbornici Demokratske stranke Tamara Blažina in predstavnik Slovencev z Videmskega Michele Coren. Srečanje je bilo priložnost za analizo zadnjih dogodkov, ki so zaznamovali slovensko skupnost v Italiji, in za predstavitev njenih pričakovanj tudi z vidika bližajočih se parlamentarnih in deželnih volitev. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je zagotovil podporo Slovenije pri vseh vprašanjih, ki neposredno zadevajo slovensko skupnost v Italiji. Pričakovanja Slovencev v zamejstvu bodo zato predmet pogovorov še posebno na bilateralnih srečanjih. Na dan pa je prišla tudi potreba po okrepitvi stikov med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo. (T.G.) Zgoraj z leve Janez Janša, msgr. Marino Qualizza in podeljevanje Gujonovih priznanj; desno srečanje Janeza Janše s predstavniki Slovencev v Italiji; spodaj del udeležencev srečanja obmejnih krajevnih upraviteljev tg kobarid - Srečanja obmejnih upraviteljev se je udeležil tudi deželni odbornik FJK Molinaro »Čezmejno sodelovanje naj postane del vsakdana na vseh upravnih področjih« KOBARID - Analiza primerov dobrih praks v okviru čezmejnega sodelovanja, načrtovanje novih projektov, postavitev temeljev za obdobje 2014-2020 so bili v ospredju zelo dobro obiskanega srečanja upraviteljev iz Posočja in sosednjih občin v Italiji včeraj v Kobaridu in ki je postalo v zadnjih letih že tradicionalno. Včerajšnje pa je bilo s političnega vidika še bolj pomembno, saj se ga je prvič udeležil tudi predstavnik deželne vlade, in sicer odbornik Roberto Molinaro. Po predstavitvi zadnjih uspešnih evropskih projektov na tem teritoriju (Icon za mala in srednje velika podjetja, Study Circles za čezmejno izobraževanje oziroma povezovanje pri vseživljenskem učenju, Inter Bike in Bimobis za kolesarke poti oziroma mobilnost med Slovenijo in Italijo, ZborZ-birk za valorizacijo kulturne dediščine, Pot miru Alpe Jadran in Climaparks) se je razvila živahna debata. Do izraza je prišla potreba po vse večjem povezovanju na področju gospodarstva in še zlasti turizma in po izboljšanju cestnih infrastruktur (udeleženci so sicer omenili nekaj primerov uspehov na tem področju). Na dan pa je prišla tudi želja, da bi čezmejno sodelova- EDILEGNO SANTACROCE SPI KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373 M D R VAU Al KU RJ AVOHtu d il n al pa I et i B iRELETIfZW IS 0 K Ol K A LO RIC N OlV R E D N OST J 01 BRIKETI, VŽIGALNE KOCKE GLP JEKLENKA AGIP, PROPAN JEKLENKA AGIP URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 nje postalo del vsakdana na vseh področjih in da ne bi do njega prihajalo samo v okviru projektov, za to pa bi bilo potrebno, da se tudi same občinske uprave za to zavzamejo v okviru svojega proračuna. Udeleženci srečanja so spet poudarili tudi potrebo, da bi bilo v prihodnje območje izvajanja evropskih projektov Interreg omejeno le na obmejne kraje. Dodali pa so, da je sodelovanje med sosedi tako na italijanski strani kot na slovenski strani pomembno tudi zato, ker zagotavlja večjo kritično maso in torej večjo moč v odnosu do in-štitucij. Čezmejno sodelovanje pa podpira tudi Slovenija, ki bo npr. v okviru razpisa za dejavnosti Slovencev v zamejstvu dala prednost tistim projektom, ki imajo kot cilj povezovanje ljudi z obeh strani meje, zlasti mladih. Čeprav je bilo srečanje namenjeno načrtovanju čezmejnega sodelovanja, pa so na njem stopili v ospredje tudi vprašanje identite Slovencev na Videmskem oziroma uporabe slovenskega jezika in zadnje polemike glede nasprotovanja dvojezičnemu imenu nastajajočega združenja gorskih občin s strani nekaterih upraviteljev. (T.G.) Mesečna tv oddaja mikser na Rai 3 bis tokrat o jeziku TRST - Drevi bo po deželnem TV dnevniku ob 21.uri na sporedu mesečna oddaja MIKSER, ki bo tokrat posvečena jeziku. To januarsko studijsko oddajo bo vodila Matej-ka Grgič, sicer znanstvena direktorica SLOV.I.K.-a. Pogovarjala se bo z Veroniko Brecelj, profesorico filozofije in zgodovine na znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu ter prevajalko, Antonello Bucovaz, učiteljico na dvojezični šoli v Špe-tru in pesnico, ter Hotimirjem Ti-vadarjem, docentom slovenistike na Univerzi v Ljubljani. Okroglo mizo bodo dopolnili prispevki o pogovornem jeziku med mladimi, ki so nastali na OŠ P. Voranc v Doberdobu in na DTTZG Ž. Zois v Trstu, ter o slovenskem jeziku v javnih upravah, pa še o skrbi za jezik v sredstvih javnega obveščanja z izjavami Marija Čuka, glavnega urednika slovenskih informativnih sporedov Rai za FJK, in Ezia Gosgnacha, glavnega urednika kul-turno-verskega lista Dom. Oddaja Mikser bo na kanalu RAI 3 BIS v ponovitvi na sporedu še v četrtek, 24. januarja, ob 20.50, v nekoliko skrajšani obliki pa še na TV SLO 1 14. februarja ob 14.25 ter na TVSLO 2 16. februarja ob 16. uri. / TRST Nedelja, 20. januarja 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu pomorska postaja - Tožilec Guariniello predlagal vsedržavno tožilstvo za varnost pri delu Tudi SKP proti V boj zoper poklicne bolezni V Italiji potrebujemo vsedržavno tožilstvo, ki bi se sistematično ukvarjalo z varnostjo pri delu. »S tem bi lahko dosegli tista področja, ki so za sodstvo še nedostopna, preiskovalne tehnike pa trenutno še niso dovolj dodelane,« meni Raffaele Guariniello, znani državni tožilec iz Turina, ki je bil včeraj glavni govornik na posvetu o azbestu in z njim povezanih sodnih postopkih na Pomorski postaji v Trstu. Posvet je organiziralo združenje EARA (European Asbestos Risk Association) onlus. Raffaele Guariniello je tožilec, čigar ime je predvsem povezano z dvema svetovoma - varnostjo pri delu in nogometom. Vodil je že preiskave o dopingu in amio-trofični lateralni sklerozi (ALS), ki je prizadela številne nogometaše, v zadnjih letih pa je zadal hude udarce velikim družbam, ki so odgovorne za smrti svojih delavcev. Vodstvo turinske jeklarne skupine ThyssenKrupp je bilo obsojeno na težke zaporne kazni zaradi požara, v katerem je leta 2007 umrlo sedem delavcev. 13. februarja lani pa je turinsko sodišče obsodilo na 16 let zapora nekdanjega predsednika in direktorja družbe Eternit, ki je s svojimi proizvodi sejala (in še seje) smrt po svetu. Turinski tožilec ne namerava posnemati vsedržavnega protimafijskega tožilstva, ki koordinira vsa italijanska tožilstva. Sam ima v mislih »organizacijski preskok, ki bi nam omogočil iskanje poklicnih bolezni, kjerkoli se pojavijo. Razni primeri se porazgubijo po arhivih bolnic in občin, sploh ne pridejo na dan. Postopki se v različnih deželah razlikujejo: ponekod prihaja do sojenja, drugod se postopek ustavi. Mrtve pa imamo povsod,« je razložil Guariniello. V Turinu so ustanovili opazovalnico rakastih obolenj, povezanih z delom. »Od 90. let smo obravnavali 27.057 primerov in odkrili 16.235 izpostavljenih. Pričakujemo procese za vsako posamezno podjetje,« je dejal tožilec, ki se je na kratko srečal s predstavniki združenj izpostavljenih azbestu. Združenje finančnih stražnikov mu je izročilo dosje s položajem v krajevnih vojašnicah. V tržaški in goriški pokrajini je število izpostavljenih azbestu zelo visoko, na deželnem seznamu je preko 9000 primerov. Tržaški glavni tožilec Michele Dalla Costa je povedal, da po novem razpolagajo tožilstva z računalniško bazo podatkov vseh dejavnikov, ki lahko privedejo do sodnega procesa zaradi poklicnih bolezni. »Doslej smo imeli več arhivov, ki niso komunicirali med seboj - arhivi podjetij, združenja izpostavljenih azbestu, seznam mezoteliomov, arhivi inštituta Livio Saranz, pristanišča in carinske uprave. Zdaj so združeni,« je razložil Dalla Costa. Pojasnil je tudi, da je preiskovalno delo na tem področju izredno zapleteno, saj se bolezen pojavi z več desetletno zamudo, posamezni primeri pa se med seboj zelo razlikujejo. Določiti odgovornosti je težko, težko pa je tudi soditi celim industrijskim politikam. Državni tožilec Raffaele Guariniello in divje odlagališče azbesta na Krasu kroma sodelovanju z Rosatom Tudi Stranka komunistične prenove od župana Roberta Cosoli-nija zahteva, da prekine sodelovanje s Francescom Rosatom. Kot piše v apelu, ki sta ga podpisala pokrajinski tajnik Saulle in občinski svetnik Andolina, je nekdanji direktor škedenjske železarne preiskovan zaradi domnevnih nedovoljenih odlagališč znotraj obrata. Za predstavnike SKP je nesprejemljivo, da mu je župan poveril tehnično ekspertizo - šestmesečni projekt, vreden 50.000 evrov, v sklopu katerega naj bi občinski upravi pomagal poiskati najboljšo rešitev za reorganizacijo škedenjske železarne. Občinski razpis za vodilnega funkcionarja Do 28. januarja se je mogoče prijaviti na razpis tržaške občine za mesto vodilnega funkcionarja, izvedenca v razvoju skupnosti (D kategorije). Besedilo razpisa je na voljo na spletni strani www.co-mune.trieste.it. ulica flavia - Zastrupitev z ogljikovim monoksidom v avtodomu Za las se nista zadušila Rešili so ju prijatelj in reševalci - Sezonski delavec s Sicilije in dekle iz Trsta sta spala v parkiranem vozilu, pokvarjena peč pa bi lahko bila usodna Do skorajšnje tragedije je prišlo pri vhodu na parkirišče ob Ulici Flavia kroma Mlad moški in dekle, ki sta včeraj pred zoro spala v parkiranem avtodomu na začetku Ulice Flavia, sta se skoraj zadušila. Prijatelj in reševalci, ki so ju pravočasno prepeljali v bolnišnico, pa so preprečili pravo tragedijo. Njuno zdravstveno stanje je bilo kritično, vendar nista v smrtni nevarnosti. Zdravijo ju na oddelku za intenzivno nego v katinarski bolnišnici. Mlajši moški je sezonski delavec, ki se je pripeljal iz Catanie. Njegov avtodom je bil ob vhodu parkirišča na prostem blizu športne palače Palatrieste in nogometnega stadiona Nereo Rocco - v Ulici Flavia št. 2. Sezonski delavci tam prodajajo pomaranče in druge agrume iz južne Italije. V avtodomu pa je spalo tudi precej mlajše polnoletno dekle iz Trsta. Prijatelj ju je ponoči večkrat poklical po telefonu, dvojica pa se ni odzivala. Tako se je prijatelj, ki je bil v skrbeh, odločil, da gre pogledat, kaj se dogaja. Odprl je vrata in v avtodomu ga je obšla groza: moški in dekle sta ležala na postelji, a sta bila videti kot mrtva. Odtipkal je številki 118 in 113 ter poklical na pomoč. Reševalci so preprečili tragedijo. Dvojico so zaradi delne zadušitve z ogljikovim monoksidom prepeljali v bolnišnico, kjer so oba pacienta zdravili s hi-perbarično komoro. Sinoči sta bila na oddelku za intenzivno nego. Njuno stanje naj bi se izboljšalo, nista v smrtni nevarnosti. Vzroke so skupaj preverjali gasilci in policisti. Najprej so pomislili na možnost poskusa samomora, ki pa ne drži. V avtodomu so opazili, da peč, s katero sta se mladeniča grela, ni na svojem mestu. Premaknili so jo, zaradi tega pa se je izpušna cev poškodovala in v vozilo je začel uhajati ogljikov monoksid, ki bi lahko bil za oba usoden. Prijatelj in reševalci pa so jima rešili življenje. Avtodom so zasegli in odpeljali. (af) trajanovo nabrežje - Dvojna aretacija Ukradena denarnica, kreganje in pretep Policisti so v noči na soboto aretirali kolumbijska državljana J. C. B. in C. G. G., stara 33 in 30 let. Dolžijo ju ropa v obteževalnih okoliščinah. Zgodilo se je na nočni zabavi v lokalu pri kopališču Ausonia na Trajanovem nabrežju. Okrog 3. ure sta Kolumbijca enemu od obiskovalcev ukradla denarnico, ki je bila v žepu njegovega plašča. Lastnik ju je takoj opazil in jima skupaj s prijatelji sledil do izhoda, pred lokalom so dvojico ustavili. Storilca pa se nista vdala, prišlo je do nasilnega kreganja in lastnik denarnice je po navedbah tržaške kvesture prejel nekaj udarcev v obraz. Kmalu je prispela patrulja policije, ki je pomirila duhove. Storilcema je nataknila lisice in ju odpeljala, noč se je zanju končala v koronejskem zaporu. Ovaden, ker je na ulici kupil ukraden telefon V petek okrog 14. ure se je 38-letni Tržačan odpravil na kvesturo, kjer je obvestil policijo, da je v dobri veri kupil ukraden pametni telefon. Povedal je, da mu je neznanec približno pred mesecem dni na eni izmed ulic tržaškega mestnega središča prodal pametni telefon s škatlo in vsemi pripomočki vred. Vse skupaj je kupil za borih petdeset evrov. V naslednjih dneh je kupec uporabljal telefon, dokler ga ni telefonska družba blokirala. Moški je poklical v klicni center te družbe in izvedel, da je bil telefon ukraden. Ko se je njegovo pripovedovanje končalo, pa ga je policija zaradi neprevidnega nakupa kazensko ovadila. Ulica Pauliana po tednu dni spet odprta za promet Ulica Pauliana, ki povezuje Ulico Commerciale in glavno tržaško železniško postajo, je od včeraj spet odprta za promet, sporoča tržaška občinska policija. Ulica je bila zaradi del na plinskem omrežju dober teden dni neprevozna. kras - Peti dan iskanja Josipa Legiše iz Štivana ni obrodil sadov Potapljači pregledali Doberdobsko in Prelostno jezero Tudi včeraj je približno 90 prostovoljcev iz raznih pokrajin Furlanije-Julijske krajine vneto iskalo pogrešanega Josipa Legišo iz Štivana. To je bil že peti dan iskalne akcije, ki pa ni obrodila sadov. Včeraj so od jutra do mraka iskali na štirih koncih, območje pa je med drugim spet preletaval helikopter. Vodja tržaške postaje državne gorske reševalne službe Stefano Perper je povedal, da so se dejavnosti osredotočile na Doberdobsko jezero, okolico Devina, izliv Timave in Prelostno jezero. V obe jezeri so se spustili člani potapljaške enote gasilcev, rezultatov pa žal ni bilo. »Tokrat smo prečesali dvajset con. V Doberdobskem jezeru preostajata še dve coni, nekaj drugih je v Pre-lostnem jezeru, vsega skupaj dvanajst con. To bo mogoče šele sredi tedna, ko bodo vremenske razmere primerne,« je dejal Perper. Iskanje se bo torej nadaljevalo šele v sredo ali četrtek. »Prostovoljci so po petih dneh tudi precej utrujeni, zato ne morejo biti stoodstotno učinkoviti,« je pojasnil Per-per. Reševalce čaka še približno en dan dela in če tudi takrat ne bo novosti, bodo akcijo verjetno zaključili. (af) Gorski reševalec s psom bloodhound pri Doberdobskem jezeru bonaventura / TRST Nedelja, 20. januarja 2013 5 šolstvo - Sodelovanje liceja Prešeren pri projektu Flash Forward If Vt •• V mreži za promocijo znanstvenih predmetov Licej Franceta Prešerna je, skupaj z italijanskima znanstvenima licejema Galileo Galilei in Guglielmo Oberdan, pristopil k posebnemu projektu Flash Forward: Delo novih raziskovalcev razkriva bodočnost razvoja, ki ga vodi Univerza v Trstu v sodelovanju z Društvom za elektrotehniko in Deželo Furlanijo Julijsko krajino, ki je pobudo finančno podprla s 25.000 evri. S tem se je preko radijskega mostu povezal z mrežo LightNet, ki povezuje vse znanstvene in akademske ustanove v tržaški pokrajini in bo sodelujočim šolam omogočila neomejen dostop do vsedržavnega omrežja Garr, ki povezuje organizacije s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture v Italiji ter omogoča njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini. Cilj projekta, ki so ga predstavili decembra lani na liceju Galilei, kjer je prišlo tudi do prve povezave, je spodbujanje višješolskih dijakov k zanimanju za znanstvene fakultete s pomočjo predavanj mladih raziskovalcev in podjetnikov, pri čemer mreži LightNet in Garr zagotavljata omrežne storitve s hitrimi in zanesljivimi informacijsko-komunikacijskimi povezavami, stabilnimi videokonferen-čnimi prenosi ter prenosi večje količine podatkov. Za to so licej Prešeren med božičnimi prazniki opremili s satelitsko anteno in vso potrebno dodatno računalniško opremo, v kratkem pa bodo namestili še ekran za video-konference. Mladi raziskovalci različnih znanstvenih in akademskih ustanov, ki delujejo v Trstu in okolici, so šoli posredovali seznam predlaganih tem, profesorji znanstvenih predmetov na tržaškem liceju pa so med temami izbrali tiste, ki se jim v tej začetni fazi zdijo najbolj ustrezne za posamezne razrede trienija, v kratkem pa bodo začeli z videokonferencami, so sporočili s šole, kjer poudarjajo, da gre za važen korak pri utrjevanju in širjenju povezave med šolo in znanstvenim raziskovanjem. Prav tako so s tržaške univerze li-ceju sporočili, da med mladimi raziskovalci vlada veliko zanimanje za omenjeno sodelovanje s tržaškimi li-ceji, medtem ko na liceju Prešeren upajo, da bodo preko tvornega sodelovanja s tržaško raziskovalno stvarnostjo v dijakih spodbudili in utrdili zanimanje za znanstvene predmete. Licej Prešeren so med božičnimi prazniki opremili s satelitsko anteno in drugo potrebno računalniško opremo arhiv kroma prosek Na podružnici NSŠ Kosovel Lepo božično darilo NLB: nov fotokopirni stroj za šolo Verjetno je ni ustanove, ki ne bi v zadnjih mesecih beležila krčenja finančnih sredstev. Med temi je žal tudi šola. Proti koncu šolskega leta 2011/2012 se je na proseškem oddelku Nižje srednje šole Srečka Kosovela (bivši NSŠ Frana Levstika) pokvaril fotokopirni stroj. Zaradi omenjenega krčenja ravnateljstvo ni imelo na razpolago potrebnih sredstev za nakup novega. Kljub napeti situaciji, v kateri se nahaja italijansko gospodarstvo, je šoli priskočila na pomoč Nova Ljubljanska banka, točneje podružnica na Opčinah. Namestnik direktorja, gospod Igor Kobal, je še pred božičnimi počitnicami sporočil, da bo banka šoli darovala fotokopirni stroj. Ta novica je bila še toliko bolj razveseljiva, ker gre za čisto nov stroj. Ob začetku pouka po novem letu so ga lahko že občudovali na šoli. Podružnici NLB na Opčinah gre iskrena hvala s strani učenk in učencev ter profesorskega zbora. Proseški nižješolci z novim fotokopirnim strojem 27. januar - Kinematografski krožek Charlie Chaplin Niz filmov ob Dnevu spomina ha holokavst Kinematografski krožek Charlie Chaplin bo tudi letos s serijo filmov obeležil 27. januar, vsakoletni mednarodni Dan spomina na žrtve holo-kavsta. Deveto izvedbo spominske prireditve, v sklopu katere organizator odpira tudi svoj bogat filmski arhiv, so podrobneje predstavili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je predsednik omenjenega krožka Marino Bergagna poudaril, da bodo tudi letos na sporedu filmske projekcije dolgometražnih filmov in dokumentarcev, ki bodo mlajšim generacijam predstavili polpreteklo zgodovino. Januarski cikel filmskih projekcij so prireditelji naslovili Shoah v filmih, na sporedu pa bo 24., 26., 29. in 31. januarja. V štirih dneh si bo mogoče ogledati 3 celovečerne filme in dva dokumentarca. Filme bodo projecirali na sedežu centra Multicultura Center v Ul. Valdirivo št. 30, filme pa si bo mogoče ogledati ob 20.30. Prireditelji bodo ponujali tudi jutranje projekcije (ob 9. uri), vendar pa bodo te namenjene dijakom različnih tržaških šol. Šolski aspekt filmske prireditve je predstavila Anna Mozzi iz Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, ki je poudarila vzgojno-izobraževalni pomen prireditve, v sklopu katere želijo mladim na avdiovizulani način približati vrednote, za katere so se borili naši predniki. Filmsko dogajanje se bo začelo 24. januarja, ko se bo zavrtel ameriški film Giulia, v katerem igrata Jane Fonda in Vanessa Redgrave. Dva dni kasneje bo na sporedu koprodukcija Evropa, Evropa, tragikomična odiseja židovskega dečka, ki se je rodil v nemškem mestecu in so ga starši nato poslali na Poljsko, da bi ušel protisemitskemu zatiranju. Zadnji dolgo-metražni film bo na spredu 31. januarja. Zavtreli bodo film Sedma soba, ki pripoveduje o težkem življenju in smrti židovske filozofinje Edith Stein. Prireditelji bodo postregli še z dvema dokumentarcema; FKL in Vijoličasti triokotnik. Ta dva filma, za katera so organizatorji do zdaj prejeli tudi največ rezervacij, bodo zavrteli 29. januarja. Na včerajšnji predstavitvi smo slišali, da bodo fil-mofili na svoj račun prišli tudi aprila, ko se bo začel drugi cikel filmskih projekcij. Rdeča nit pomladanskega cikla bo odporniško gibanje, je včeraj poudaril Luciano Ferluga iz odbora Danilo Dolci, ki je še dodal, da bodo zavrteli štiri avtorske filme, od katerih se bo en odvrtel v kinu Ariston. 29. aprila bodo namreč tu zavrteli film Carnia 1944. Unestate di liberta, srečanja pa se bo udeležil tudi režiser Marco Rossitti. Naj ob koncu povemo, da bo vse filme mogoče videti brezplačno, celotna prireditev pa se lahko pohvali s pokroviteljstvom Občine in Pokrajine Trst. (sč) dsi - Žgoče teme polpreteklosti Omerza bo predstavil svojo novo knjigo 88 stopnic do pekla »88 stopnic do pekla. Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todoroviča.« To je naslov nove, že tretje knjige, ki jo je podjetnik, publicist in nekdanji vidni politik Igor Omerza napisal na podlagi raziskovanja arhivov nekdanje jugoslovanske politične policije - Udbe. O knjigi bo govor jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kamor sta avtorja v sodelovanju z Mohorjevo iz Celovca, ki jo je založila, povabila Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Rdeča nit Omerzovega intenzivnega dela v arhivih je zbiranje gradiva o protagonistih »slovenske pomladi«, vendar je v tem »rudniku gradiva« naletel na toliko zanimivih »rovov«, da jih je obdelal v samostojnih knjigah, saj plastično osvetljujejo skriti del delovanja prejšnjega režima. Tako je leta 2010 objavil študijo »Edvard Kocbek. Osebni dosje št. 584«. Leta 2011 je v knjigi »Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo« predstavil udbov-ske atentate na Koroškem v 70. letih prejšnjega stoletja in usodo pozabljenega Jožeta Topliška. Nova knjiga, ki je izšla decembra, kot prava srhljivka podrobno opisuje, kako je slovenska Udba pod vodstvom poznejšega predsednika slovenske in podpredsednika jugoslovanske vlade Janeza Zemljariča 25. februarja 1975 v Italiji, na Brennerju, ugrabila srbskega podjetnika Bato Todoroviča. Avtor pa ne govori le o zanimivi in tragični usodi omenjenega podjetnika, ki je bil osumljen umišljenih zarotniških zvez z Rankovi-čem, temveč razkriva politične metode in policijske prijeme jugoslovanskega komunističnega režima, kot tudi sumničenja in afere v takratnih vrhovih jugoslovanske politike in varnostnih služb. Jutri podelitev « v* v v,t Toncicevih štipendij Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič je v novembru razpisal natečaj za štipendije in podpore za redne študente iz Furlanije Julijske krajine, ki se izobražujejo po dodi-plomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembni za slovensko skupnost v Italiji. Odbor je pregledal dokumentacije prosilcev in med tistimi, ki so izpolnjevali pogoje, izbral tri kandidate za štipendije in devet za podpore. Dobitnikom jih bodo izročili jutri ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul.Ginnastica 72. V stolnici danes koncert O magnum mysterium V katedrali sv. Justa bo danes na sporedu že petdeseti božični koncert ZCPZ, ki ga bodo tokrat izoblikovali goriški mešani zbor Lojze Bratuž, otroški zbor in dekliška skupina Vesela pomlad ter nekateri solisti. Pri-četek ob 16. uri. Strokovno vodenje po »tržaškem« Tiepolu Vsi morda ne vedo, ampak tržaški mestni muzeji hranijo eno največjih zbirk Tiepolovih risb v svetovne merilu. 42 risb je tačas na ogled v Vili Manin, kjer kot znano poteka velika razstava Giambattista Tiepola, preostalih 140 pa si je mogoče v teh dneh ogledati v Muzeju Sartorio. Tu je danes ob 11. uri predvideno strokovno vodstvo Anne Krekic. Božični koncert v Borštu Župnija sv. Antona iz Boršta vabi danes na koncert božičnih pesmi, ki ga bo izvajal Mešani pevski zbor Fran Venturini od Domja (dirigentka Cin-zia Sancin). Pričetek ob 17. uri. Aleš Debeljak v torek v Narodnem domu Sociolog, pesnik, prevajalec Aleš Debeljak bo v torek ob 17.30 gost Slovenskega kluba in združenja Salaam otroci oljke. Avtor številnih esejev in pesniških zbirk bo tokrat predstavil knjigo Knjiga, križ, polmesec, zbirko kolumn, ki jih je objavil v Sobotni prilogi dnevnika Delo. Z avtorjem se bo v Narodnem domu pogovarjal Miran Košuta. Paolo Palamiti o mednarodnih vidikih krize Ekonomist, politolog, univerzitetni docent in nekdanji funkcionar evropskega parlamenta Paolo Palamiti bo jutri gost študijskega centra Dialoghi europei, ki z njegovim predavanjem uvaja nov cikel, posvečen kriznemu obdobju, ki ga doživljamo. Ob 17.30 bo v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) predaval na temo Mednarodne dimenzije krize - odzivi Zahoda. Franco! Franco! V Kamnarski hiši v Nabrežini bodo jutri ob 20. uri predstavili biografijo Franca De Stefanija, knjigo Franco! Franco!, ki pripoveduje o njegovem življenju in delu, predvsem pa o njegovi neustrašni bitki z boleznijo. Knjigo je napisal Renato Prandini, predstavila jo bo Tatjana Rojc. Novi tečaji slovenščine Italijanska ustanova za promocijo slovenskega jezika in kulture sporoča, da vpisuje v nove začetniške in nadaljevalne tečaje slovenskega jezika. Vpisovanja na sedežu v Ul. Valdirivo 30, od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ali na številki 338 2118453. www.primorski.eu1 6 Nedelja, 20. januarja 2013 TRST / tržaški filmski festival - Nadaljuje se 24. izvedba Danes na sporedu tudi filmi, ki so jih posneli domači režiserji Ob 20. uri film o italijanskih pionirjih v Titovi Jugoslaviji - Ob 22. uri Cvitkovičev Arheo Utrinek iz Gergoletovega filma Making Archeo films tff »Zone di cinema« je ime programu, v katerega so organizatorji 24. tržaškega filmskega festivala vključili filme, ki so nastali na našem teritoriju ali so jih drugje posneli domači režiserji. Skoraj ves današnji spored v gledališču Miela bo posvečen tem filmom. Med 11. uro in polnočjo se bo zvrstilo enajst kratko ali dolgome-tražnih filmov, med katerimi velja omeniti vsaj nekatere. Ob 12. uri bo na primer na sporedu La treccia di Monfalcone (Tržiška kita), ki so ga posneli dijaki tržiškega liceja Buonarroti. Ob 20. uri bo premiera 50-mi-nutnega filma Vedo rosso (Vidim rdeče), ki ga je Sabrina Benussi posvetila svojemu odraščanju v italijanski skupnosti v Rovinju. Gre za film o otrocih in vnukih tistih Italijanov, ki se po drugi svetovni vojni niso izselili in so torej odraščali v Titovi Jugoslaviji, v vrstah njegovih pionirjev ... Današnji spored v gledališču Miela bo zaključil stari znanec tržaškega festivala. V goste prihaja namreč slovenski režiser Jan Cvitkovič, ki bo predstavil svoj tretji celovečerni film Arheo - nemo zgodbo o »nastanku neke dru- Še se je spominjam, kako sem se v rojstnem Školjetu spuščala po klancu po kruh in mleko. Čepela je v kotu tetine mlekarne, srkala kavico in se glasno pogovarjala. To je bil njen odmor, ko se je vračala z univerze, kjer je delala. O njej mi je svoj čas govorila tudi pokojna mama, saj je bil njen oče, Italijan, aktivist UAIS-SIAU. Veliko ljudi iz te ljudske četrti je Licia Chersovani poznala, najbrž iz vojnih časov, ko se je še mlada vključila v protifašistično gibanje. Tu se je navdušila za komunizem in pravi internacionalizem, ki je zanjo pomenil predvsem enakopravnost in bratstvo v boju med Italijani in Slovenci. Tako je verjela vanj, da se je uprla razkolu zaradi resolucije In-formbiroja, zaradi katere so se nekdanji tovariši v boju začeli med seboj sovražiti in obkladati z najhujšimi psovkami. Licia je tedaj odpotovala celo do Rima, da bi vodji KPI Palmiru Togliattiju razložila, da je razkol med Italijani in Slovenci leta 1948 povzročil veliko škodo celotnemu skupnemu boju za pravičnejši svet. Imeli so jo za zane-senjaško idealistko, v resnici pa je bila Licia, kljub svoji značajski togosti in mestoma celo robatosti, globoko čustvena in idejno dosledna, tudi za ceno osamljenosti. Spor z Vidalijevimi metodami je prive-del do njene izključitve iz komunistične partije. Podobno usodo in obtožbo »trockizma« je z njo delil tudi prof. Fausto Monfalcon. Vendar je to ni prizadelo, svojo dejavnost je Licia, kakor tudi Fausto, nadaljevala v drugih okoljih, od socialistične stranke proletarske enotnosti (PSIUP), spet v KPI, nato v skupini »Manifesta«, stranki PdUP in Proletarske demokracije. Veliko kratic in imen, vendar njene ideje in aktivnost so bile posvečene predvsem raziskovanju protifašizma v naših krajih, feminizmu, novim smerem marksističnega iskanja in analize. Veliko je pisala v glasilo Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, a tudi v druge časopise in revije. Lotila se je veliko tem, od zgodovine do problemov, ki so nastajali v odnosu med znanostjo in politiko. Dajala je drzne pobude, nor za srečanje med skupino italijanskih in slovenskih dijakov v kavarni San Marco, da bi se med seboj spoznali in podebatirali brez stereotipov. Bili so časi, ko je bilo to nekaj izjemnega. Licia Chersovani je imela iskren, a po svoje robat značaj. Ni imela rada laskanja in sprenevedanja, govorila je neposredno, brez dlak na jeziku, tudi za ceno zamere. Tudi sama se spominjam njene robatosti in iskrenosti. Zato ji nisem nikoli zamerila. Glavna je bila zanjo moralna doslednost. Umrla je pred dnevi, pri devetdesetih. žine«. Njegov film bodo zavrteli ob 22.30, ob 22. uri pa je predviden krat-kometražni film doberdobskega režiserja Ivana Gergoleta Making Archeo films, ki prikazuje snemanje Cvitkovi-čeva filma na Krasu. V tekmovalnem programu, ki poteka v dvorani Tripcovih, bodo ob 22. uri predvajali film o ruskih partizanih V tumane (V megli), ruskega režiserja Sergeja Loznice, s katerim je na can-skem festivalu osvojil nagrado FIPRE-SCI. V manjši dvorani gledališča Miela pa bo ob 14.30 brezplačna delavnica z grškim scenaristom in pisateljem Ni-cosom Panayotopoulosom. Ponedeljkov spored v gledališču Miela bo posvečen italijanskim filmom, v dvorani Tripcovich pa si bo med drugim možno ogledati dva srbska filma: ob 20. uri Ustanička ulica režiserja Miroslava Terzica o paramilitar-nih enotah v povojni Srbiji, ob 22. uri pa dokumentarec Dragan Wende -Zahodni Berlin, ki sta ga Lena Müller n Dragan von Petrovic posvetila jugoslovanskim izseljencem v Berlinu. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.triestefilmfestival.it. (pd) Licia Chersovani i-^—:-ll Zadnjih pet let je preživela v domu za ostarele. Prepričana sem, da ji osamljenost ni bila prijetna, saj je bila navajena na žar idejnih spopadov in političnih debat. Prav je, da jo tržaški levičarji, Italijani in Slovenci, ohranijo v svojem spominu in spoštujejo zgled pokončnosti in doslednosti brez vsakršnega podleganja dogmatizmu. Bila je svoboden in kritičen mislec in je zato veliko prispevala našemu skupnemu gibanju. Bruna Zorzini melanie klein Acquafitness v ritmu afriških bobnov Študijski center Melanie Klein je tečajnikom acquafitnessa pripravil presenečenje. Vsak mesec se bo ena lekcija odvijala v ritmu afriških bobnov. Bobnar bo kratkočasil tečajnike že v ponedeljek, 21. januarja. Acquafitness je vadba, primerna za vse starosti, njen cilj pa je krepitev zdravja, izboljšanje psihofizičnih sposobnosti in sploh kakovosti življenja. Vadba se odvija v bazenu hotela Pesek na Pesku ob ponedeljkih in četr-kih (od 19.30 do 20.10 ali od 20.15 do 20.55). Zainteresirani imajo na voljo izkaznice s petimi, desetimi ali petnajstimi vstopi. Za informacije se lahko obrnete na tel. 345-7733569 ali z mailom na info@melanieklein.org; vpisovanja v Ul. Cicerone, 8 (ponedeljek in četrtek 9.00 - 13.00 in sreda 12.30 - 15.00). sv. ivan - Danes Na Vrtiljaku troglavi zmaj in princeske Pred dobrim mesecem je na prošnjo Zadružne kraške banke na Gledališkem vrtiljaku otroke obiskal in obdaroval sveti Miklavž, obenem pa smo si lahko ogledali poučno igrico Vsi otroci sveta gledališča Ku-kuc iz Lendave. Potem pa je Vrtiljak miroval, saj so imeli otroci v razdobju od Miklavža do konca božičnih počitnic vse polno lepih doživetij in bolj malo časa za gledališče. Danes pa se začenja zadnji, morda najlepši del letošnje sezone: sestavljata ga dve lutkovni predstavi v izvedbi dveh izmed najboljših otroških gledališč v slovenskem prostoru, Mini teatra iz Ljubljane in Lutkovnega gledališča iz Maribora, zadnja na vrsti pa bo igrana predstava v izvedbi priljubljene domače odrske skupine, Slovenskega odra. Današnja predstava bo gotovo prevzela malčke, pa tudi njihove odrasle spremljevalce. Ti naj kar stisnejo k sebi svoje najmlajše, da se ne bi prestrašili, ko bo na oder prifrčal strašni zmaj s tremi glavami. Potolažijo naj se, da je to le lutka in da se bo gotovo vse srečno končalo, kot v vsaki pravljici. Kot se za zmaja iz pravljice spodobi, se hoče tudi ta poročiti s princesko. Nič lažjega kot to, saj izve za kralja, ki ima tri neporočene hčere. To so: princeska Jera, ki cele dneve kriči in tuli in se pritožuje; princeska Bistra, ki je odločna in pogumna, pa še tako pametna, da prekaša samega kralja; princeska Mila pa je res mila in dobra in prijazna. No, zmaj misli, da bo lahko poročil vsaj eno od teh in zato prosi kralja za njihovo roko. Kako se bo to izteklo, pa bodo otroci izvedeli na predstavi. Vezno besedilo jim bodo v živo pripovedovali Katja Povše, Saša Pavlin Stosič in Klemen Janežič, ki bodo seveda potem animirali lutke in jim posojali glas. Predstava je nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta »Puppet Nomad Academy 2«. Po motivih pravljice Milade Mašatove je igrico napisala Pe-tronela Dušova, ki predstavo tudi režira. Avtor glasbe je Peter Tarkay, likovno pa je predstavo zasnoval Miro Duša. Kot vedno bosta na sporedu dve predstavi: ob 16. uri je na vrsti abonma red Vila, ob 17,30 pa abonma Škrat, seveda v Marijinem domu pri Svetem Ivanu. Kot vedno, si igrico si lahko ogledajo tudi tisti, ki nimajo abonmaja, tako da kupijo listek pri blagajni, kjer bodo zbirali tudi risbice o predstavi Vsi otroci sveta, ki je v decembru spremljala Miklavžev prihod. Do začetka predstave bo otroke zaposlila animatorka ŠC Melanie Klein. Vabljeni v velikem številu, ker bo predstava zares lepa! Lučka Susič Včeraj danes Danes, NEDELJA, 20. januarja 2013 BOŠTJAN Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 9.16 - Luna vzide ob 11.46 in zatone ob 1.51 Jutri, PONEDELJEK, 21. januarja 2013 NEŽA VREME VČERAJ: temperatura zraka 3,5 stopinje C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. OKLICI: Christian Mariani in Sara Bo-nazza, Gianni Zoldan in Paula Inkeri Saihila, Franco Gherardi in Hetti Pun-tin, Andrea Movio in Stefania Varrel-la, Davide Garofalo in Roberta Co-senza, Stefano Marcucci in Debora Donno, Alessandro Fabjan in Debora Iacobini, Giorgio Cecchetti in Sabrina Colomban, Sergio Scopas Cantos Flores in Paola Bruni, Michele Covacevich in Lorella Palmisano, Diego Bolis in Elisa Corubolo, Paolo Lucarelli in Serena Pecar, Giorgio Catania in Pasqualina Di Gaeta, Giandomenico Ba-gatin in Federica Parri, Gerardo To-lentino in Selena Bolatti. Ü2 Lekarne Danes, 20. januarja 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16, - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 - 040 368647. Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. januarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 -/ Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan -040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. am Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.45, 21.40 »Cloud Atlas«. ARISTON - 16.30, 20.00, 21.30 »A Royal Weekend«; 18.15 »Voci nel buio«. CINECITY - 11.10, 14.50, 18.10, 21.30 »Cloud Atlas«; 13.35, 15.40, 17.55, 20.00, 22.15 »Quello che so sull'amo-re«; 10.45, 12.45, 14.50, 17.00 »Aste-rix e Obelix al servizio di Sua maesta«; 11.00, 16.00, 18.35, 21.10 »La migliore offerta«; 22.20 »Rec 3 - La genesi«; 13.00, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Ghost movie«; 10.55, 13.00, 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Frankenweenie«; 11.10, 15.10, 18.20, 19.15, 21.30 »Django Unc-hained«; 11.05, 14.50 »Le avventure di Fiocco di neve«; 11.00, 13.30 »Ralph spaccatutto«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Cercasi amore per la fine del mon-do«; 15.30 »Le avventure di Fiocco di neve«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Master«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 18.30, 21.30 »Django Unchained«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.00 »00:30 - Tajna operacija«; 12.00, 15.15, 20.25 »Ana Karenina«; 13.40, 16.05, 18.25, 20.50 »Brez nadzora staršev«; 17.00, 20.10 »Django brez okovov«; 12.10, 17.45 »Hobit - Nepričakovano potovanje 3D«; 17.50 »Jack Reac-her«; 12.50, 15.40 »Prelomnica«; 13.00, 15.00 »Samova pustolovščina 2«; 12.30, 14.30, 15.35, 16.50 »Sa-mova pustolovščina 2 - 3D«; 18.00, 20.20 »Sedem psihopatov in shih tzu« 18.50, 20.45 »Teksaški pokol z motorko 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Quello che so sull'amo-re«; 11.00 »Le avventure di Fiocco di neve«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Vita di Pi«; 20.30 »Django Unchained«; Dvorana 3: 11.00, 15.30, 18.50 »Frankenweenie«; 17.10 »Fran-kenweenie 3D«; 11.00 »Sammy 2«; Dvorana 4: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Ghost movie«; 11.00 »Ralph spaccatutto«. SUPER - 15.15 »Ralph spaccatutto«; 17.15, 21.00 »Asterix e Obelix al ser-vizio di Sua maesta«; 19.00 »La regola del silenzio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 18.00, 21.30 »Django Unc-hained«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Quello che so sull'amore«; 16.15 »Le avventure di Fiocco di ne-ve«; Dvorana 3: 18.00, 20.20 »La migliore offerta«; 16.00 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta«; Dvorana 4: 15.15, 17.00, 18.45 »Ghost movie«; 21.00 »Cloud Atlas«; Dvorana 5: 15.00, 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Frankenweenie«. in memoriam - Ob nedavni smrti Licia Chersovani zgled etičnosti in kritičnosti / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. januarja 2013 7 SLOVENSKI KLUB in Salaam otroci oljke prirejata v torek, 22. januarja 2013, ob 17.30 predstavitev knjige dr. Aleša Debeljaka KNJIGA, KRIŽ. POLMESEC Pogovor z avtorjem bo vodil prof. Miran Košuta Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, ulica Filzi 14 Vljudno vabljeni! «RSta BjBH IMP SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE zeleni abonmajski sklop V sodelovanju z Glasbeno matico Opera SNG Ljubljana, Cankarjev dom Richard Wagner LETEČI HOLANDEC i dirigent: Igor Švara - režija: Matjaž Berger v soboto, 26. Januarja ob 19.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani NA OPERO Z AVTOBUSOM! (odhod ob 16.00) VSTOPNICA + AVTOBUSNI PREVOZ = 30 € Za abonente zelenega programa je prevoz brezplačen rezervacija (obvezna) in nakup pri blagajni SSG (vsak delovnik od 10. do 15.ure) Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com PREDPRODAJA IN REZERVACIJE DO 22. JANUARJA!!! S Mri SPDT prireja v nedeljo, 27. januarja, tradicionalni izlet po tržaški okolici. Zbirališče ob 8.30 pri Kalu v Bazovici. Predvidene so približno 4 ure lagodne hoje. SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smucanje@spdt.org, mla-dinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! KRU.T vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Veroli, od 29. marca do 1. aprila. Dodatna pojasnila na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja od 16. do 23. aprila, 8-dnevno potovanje po Romuniji. Prijave in informacije na tel. št.: 335-8186940. Potujemo z letalom in po Romuniji z avtobusom. □ Obvestila POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 3409682129 (Tjaša). ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se nadaljuje sezona acquafitnessa: ponedeljek 19.30-20.10, 20.15-20.55; četrtek 19.30-20.10, 20.15-20.55. Vsak mesec bo ena lekcija potekala v ritmu afriških bobnov. Izkaznico lahko obnovite v uradu, Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in četrtek 9.00-13.00 in sreda 12.30-15.00), info@melanie-kliein.org, 345-7733569. FOTOVIDEO TRST80 vabi snemalce in fotografe na 13. Fotovideo natečaj ¿Pogteßno podjetje na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 Društvo slovenskih izobražencev, 1 Knjižnica Dušana Černeta 1 in Mohorjeva založba Celovec 1 m SKD TABOR PROSVETNI DOM vabijo jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, - na rasgovor - z raziskovalcem udbovskih arhivov mag. Igorjem Omerzo ob izidu njegove knjige »88 stopnic do pekla. Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todoroviča« DANES, 20. januarja 2013, ob 18.00 gledališka predstava Miro Gavran VSE 0 ŽENSKAH v izvedbi Gledališke skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč. Začetek ob 20.30 | 1 Vabljeni! Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst vabi na r- ^ 50. koncert božičnih pesmi o, MAGNUM M MYSTERIUM v stolnici sv. Justa v Trstu danes - v nedeljo, 20. januarja 2013, ob 16. uri Nastopili bodo: OPZ in MIVS Vesela pomlad z Opčin, solista Mojca Milic (sopran) in Coran Ruzzier (bas-bariton) ter MePZ Lojze Bratuž iz Gorice Ota Hrovatin, ki bo 22 marca. Dela treba oddati do 16. februarja, v Tržaško knjigarno Ul. S. Francesco 20 Trst. Pravilnik dobite na www.trst80.com ali tel. 329-4128363. AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se udeležijo smučarske tekme za »Pokal Nova«, ki šteje za prvo tekmo Primorskega smučarskega pokala, ki bo danes, 20. januarja, v Forni di Sopra. Prijavite se lahko na tel. št. 392-2303152, 347-0473606 ali na info@mladina.it KRU.T obvešča članstvo, da od januarja ponovno deluje Posvetovalno okence za dobro počutje - pogovor s psi-hoterapevtom, s sprejemom po najavi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča tiste, ki bi se radi pridružili na vozu, da lahko pridejo izbrat maske v društvene prostore v Šempolaj danes, 20. januarja, od 18.30 do 20.30 in v ponedeljek, 21. januarja, od 19.00 do 21.00. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za š.l. 2013/14. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel.: 040-2017370 (urad za šolstvo). SPDT obvešča, da bodo v mesecu januarju odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije s sledečim urnikom: v ponedeljek, 21. januarja, od 19.00 do 20.30 v društveni postojanki v Boljuncu, hišna številka 44; v sredo, 23. januarja, od 10.00 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20; v petek, 25. januarja, od 10.00 do 13.00 na društvenem sedežu, Ul. Sv. Frančiška 20. Ostale datume bomo javili naknadno. VAŽNO OBVESTILO za boljunske Pu-starje mlade in manj mlade: v ponedeljek, 21. januarja, ob 20.00 bo sestanek v kulturnem gledališču SKD F. Prešeren. Pustni odbor. Pozdravljeni! VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ obvešča, da bo podeljevanje štipendij in podpor za akademsko leto 2012-13 v ponedeljek, 21. januarja, ob 17. uri v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica, 72. RAJONSKI SVET za vzhodni Kras se bo sestal v torek, 22. januarja, ob 20.15 na svojem sedežu v Doberd-obski ulici 20/3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 22. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. Vabljeni tudi novi pevci. TEČAJ ŠIVANJA se bo začel v sredo, 23. januarja, ob 17. uri v društvu Valentin Vodnik v Dolini. Če te šivanje veseli, se pridruži. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras vabi občane na javno skupščino v četrtek, 24. januarja, ob 19. uri v dvorano bivšega Ljudskega doma v Križu. Na dnevnem redu je razprava o deželnem ukrepu: v sled ne dodeljenega dovoljenja za novo lekarno v Križu. JUS NABREŽINA vabi člane, domače trgovske operaterje, predstavnike domačih društev in vse ostale zainteresirane vaščane na informativno srečanje o preureditvi nabrežinskega »placa« in starega vaškega jedra, ki bo v petek, 25. januarja, ob 19.30 v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. Toplo vabljeni. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na predstavitev tečaja: »Menopavza, več modrosti«, ki se bo vršila v petek, 25. januarja, ob 17.30 v knjigarni »La Libreria del Centro« - Borsatti, Ul. Ponc-hielli 3 v Trstu. 4 mesečna srečanja (februar - maj) bodo posvečena ženskam v srednjih letih za prepoznati svoje telo, za razumeti tematike vezane na menopavzo s pomočjo yoge in zeliščnih ter naravnih sredstev. Informacije na tel. 334-7520208 ali 347-4437922. OPEN DAY na gostinski šoli Ad formanduma: 26. januarja (9.30-12.30) v Ul. Ginnastica 72; 25. januarja (14.00-18.00) v gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije na tajništvu šole, tel. 040-566360, ts@adformandum.org. SOCIALNA SLUŽBA občin Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor) v sodelovanju z zadrugo Cooperativa sociale La Quercia organizira 8 brezplačnih izobraževalnih tečajev na temi »Ohranjanje ugodja v tretjem življenjskem obdobju.« V soboto, 26. januarja, bo v društvu Dom Briščiki (Briščiki 77) od 10.00 do 12.00 ure potekalo srečanje z naslovom »Zvok in gibanje« z glasbenim terapevtom Chi-cayban Alberto. V ponedeljek, 28. januarja, v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 od 17.00 do 19.00 ure, bo potekalo srečanje na temo »Spomin in mnemo-tehnika« s psihologinjo dr. Marzia Ba-golin. Toplo vabljeni. Za informacije 040-368302 ali 327-7698531. KOLEDARJI AŠD VESNA 2013 so na razpolago v pub-u Benningan's pri Fa-biotu, v baru pri Bojani in v kiosku na športnem igrišču v Križu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra (sreda in petek od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure). Delavnice v januarju: »Igrajmo se z volno« in »Igrajmo se s soljo«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju s KD Lipa organizira čez celo leto 2013 fotografski natečaj »4 letni časi v Bazovici«. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali info na tel. 3294128363. V KD BARKOVLJE, v Ul. Bonafata 6, se nadaljuje tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Michael Bark. Vsak torek od 16.30 do 18.00 - začetniški in od 18.00 do 19.00 - nadaljevalni (conversation). Lahko se nam pridružite! ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst - Ul. Ginnastica 72 sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00 - 16.00, tel. 040-573141, www.dijaski.it). CEGEN - Center splošnega študija: dr. David Ferriz Olivares, dr. Guido Ma-rotto in Sergio Musuruana vabijo na konferenco »Spirulina: najstarejša hrana bodočnosti« v torek, 29. januarja, ob SKD Rarkovlje Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vljudno vabi DANES, 20. januarja, ob 18.00 na koncert Od opere do operete ^Pozdrav novemu letuj s solisti gledališča G. Verdi iz Tista: Miriam Spano sopran, Silvia Bonesso mezzo sopran, Francesco Córtese tenor, Damjan Locatelli bariton, ^¡ijdamjinmma^emi^c^^^ 17.30 v Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 3334236902, 040-2602395. ŠC MELANIE KLEIN obvešča da se bo v torek, 29. januarja, začel tečaj slovenščine za začetnike. Število mest je omejeno! Info in vpisovanja: info@mela-nieklein.org, 345-773356 (ponedeljek in četrtek 9.00 - 13.00, sreda 12.30 -15.00). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je sklican Deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, v sredo, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. ŠKD ŠKAMPERLE (Stadion 1. maj) vabi na predstavitev Qigong-a (čikung-a) za začetnike. Vadba poteka po programu Chinese Heatlh Qigong Association. Prvo srečanje v sredo 30. januarja, ob 16.30 do 17.30 in od 18.00 do 19.00. Zaželjena predhodna prijava. Info: Vesna Klemše: 348-8607684 ali vesna.k@libero.it ŠUM razpisuje natečaj z naslovom »S kulturo v srcu«. Kaj ti pomeni kultura? Mlade, od 15. do 25. leta vabimo, da nam v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do 30. januarja pošljete prispevke na Ul. Mon-tecchi 6. Najboljši bodo objavljeni v naši številki na dan slovenske kulture. Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti pa naj avtor pripiše še svoje podatke. Zapustila nas je Sabina Furlan Carpenter Žalostno vest sporočajo ganjeni svojci Wilmington, Trst, 20. januarja 2013 t Za vedno nas je zapustila naša draga mama in žena Silva Danev por. Bogatec Hvaležni smo ji za ves trud in požrtvovalnost. Hči Kristina in mož Boris ter ostali sorodniki Pogreb bo v torek, 22. januarja 2013. Od 10.00 do 10.30 bo pokojnica ležala v ulici Costalunga, ob 11.00 bo maša v cerkvi Beata Vergine del Rosario, ob 12.30 bo pokop na barkovljanskem pokopališču. Barkovlje, 20. januarja 2013 Pogrebno podjetje Zimolo Sočustvuje z družino Bogatec prijateljica Marica Mosetti Draga Kristina, v tem težkem trenutku sočustvujemo s tabo Katja, Nataša, Nadja, Xenia, Marija, Alenka, Romina in Elena Pustil si bridki tvoj spomin, pomoč je tvoja b'la neomajna. Premlad si odšel, pravice ni! Naj mirno ziblje te domača gmajna. (Olaf in Danijel) t Nepričakovano in prerano nas je zapustil naš predragi Paride Sossi (Biondo) Za njim žalujejo žena Loredana, sin Alex, hči Katia, mama Giuliana, sestra Morana z družino, teta Pepka, sestrična Lidija z Armandom in Andrejem, stric Vittorio z Nello, Nadia in Walter z družinama Od njega se bomo poslovili v torek, 22. januarja, od 11.00 do 13.00 v ulici Co-stalunga. Zarni pogreb bo v sredo, 30. januarja, ob 14.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Škedenj, Opčine, 20. januarja 2013 Ob boleči izgubi dragega Paride izrekamo mami Giuliani, sestri Morani in družini občuteno sožalje. Družina Goruppi Draga Morana, v tej težki življenjski preizkušnji smo ti ob strani učiteljice in sluginji OŠ A. Gradnika Ob boleči izgubi dragega brata izrekamo iskreno sožalje učiteljici Morani. Združenje staršev s Cola Ravnateljica, učno in neučno osebje večstopenjske šole Opčine izrekamo učiteljici Morani občuteno sožalje ob prerani izgubi brata. t Sporočamo žalostno vest, da nas je v Rimu 16. januarja zapustila mama in nona Dora Škerk Za njo žalujejo sin Robi, hči Renata z družinama in ostali sorodniki Rim, Prosek, Kontovel, 20. januarja 2013 Žalovanju se pridružujejo Danilo, Sonja in Borut Občuteno sožalje družini ob izgubi ljube mame in none Dore Škerk Marjetica, Danijela, Matej ZAHVALA Iolanda Zeriali Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin. Družina Pogrebno podjetje Alabarda 8 Nedelja, 20. januarja 2013 TRST / Čestitke Bari 51 65 36 2 38 Cagliari 14 46 62 76 83 Firence 35 82 72 39 64 Genova 88 87 39 17 3 Milan 31 52 49 50 26 Neapelj 39 56 26 40 80 Palermo 4 18 42 23 76 Rim 5 24 38 26 62 Turin 65 16 71 26 62 Benetke 26 51 21 57 45 Nazionale 7 16 62 4 80 Super Enalotto Št. 9 1 6 23 52 58 65 jolly84 Nagradni sklad 2.401.877,67€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 38.660.078,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 17 dobitnikov s 5 točkami 21.193,04 € 1.328 dobitnikov s 4 točkami 272,42€ 49.016 dobitnikov s 3 točkami 14,73 € Superstar 51 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 27.242,00 € 235 dobitnikov s 3 točkami 1.473,00 € 3.281 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.414 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 39.340 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA SREDNJEŠOLSKA SKUPINA Draga PIA, zdi se nam, da si kot peteršilj, saj si vsepovsod, kar se tiče kulture. Zasluženo si osebnost Primorske. Čestitamo, Vida in Marko. Pevovodkinji PII CAH ob prejetju Zlatega jabolka iskrene čestitke! Vaščani Prečnika. Naša PIA je postala »osebnost Primorske«. Iz srca ji čestitamo in želimo še veliko uspehov in zadoščenja Vaška skupnost Praprot. Janji in Deanu se je pridružil mali PETER. Staršema čestitamo, Petru pa... Srečno! Kraški kvintet RENATO, naj bo ta dan zaznamovan s čudovitimi darili, da se bomo s tabo na Orešju vsi veselili, veliko zdravja in sreče naj ti v življenju teče, 30 poljubov na vsako stran prej-mi od vseh nas za rojstni dan! Stric RENATO danes svoj 60. rojstni dan praznuje, da bi se z nami še dolgo igral, nas s traktorjem vozil ter zlagati drva in travo kosit učil, mu želimo Gaja, Bastian in Abel! Dragi bratranček DANJEL! Dobrodošel v bando Bandi! Alija in Jaran Jutripraznuje v Dolini MAURO okroglih 40 let. Vse najboljše mu želijo Luisa, Lino, Miranda, Viljam, Renzo, Patricija in prijatelji. V Prago je štorklja priletela in malemu SAŠI dobrodošlico zapela. Mami Vesni, očku Martinu in bratcu Ivotu naj naše iskrene želje pole-tijo, z nono Branko in nonotom Paolotom se vsi pri družbi Fukuler veselimo. Naša TATJANA okroglih 50 let slavi. Zato ji nazdravimo in ji želimo vse najboljše teta Sonja, Tiziana, David, Monika z Manuelom in Valentina. Loterija 19. januarja 2013 PRIMOŽ SUHODOLČAN ŽIVALSKE NOVICE Režija in priredba: VESNA HROVATIN KULTURNI DOM NA PROSEKU DANES, 20. januarja, ob l8. uri H Šolske vesti LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekalo srečanje s starši danes, 20. januarja, ob 10. uri in Dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni! VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis na osnovno šolo: COŠ Mara Samsa - Ivan Trinko - Zamejski pri Domju v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00; Fran Venturini v Bo-ljuncu v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30; Albin Bubnič v Miljah v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR-TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; v četrtek 24. januarja, pa prirejata vrtca v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in v Lonjerju (Lo-njerska cesta 240) dan odprtih vrat. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med jutranjim (od 10.00 do 12.00) ali med popoldanskim (od 13.00 do 15.00) urnikom vrtca. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo informativno srečanje za starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2013/14 obiskovali prvi letnik otroškega vrtca, prvi razred osnovne šole in prvi razred srednje srednje šole v ponedeljek, 21. januarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec, kot sledi: Kekec - Boljunec in Miškolin -Boršt v Boljuncu v torek, 22. januarja, ob 16.00; Palčica v Ricmanjih v sredo, 23. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah v torek, 29. januarja, ob 16.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR-TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v nižjo srednjo šolo pri Sv. Ivanu v torek, 22. januarja, ob 16. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio, 4. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI-NA sporoča, da bodo potekali dnevi odprtih vrat na posameznih šolah: OŠ J. Jurčič Devin v četrtek, 24. januarja, od 11.00 do 11.45; OŠ S. Gruden Šempolaj v sredo 23. januarja, od 14.30 do 15.30; OŠ 1. maj 1945 Zgo-nik v torek, 22. januarja, od 14.00 do 16.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA sporoča, da bodo srečanja s starši sledila na posameznih šolah: OV Gabrovec v torek, 22. januarja, od 15.30 do 16.30; OV Mavhinje v sredo, 23. januarja, od 15.45 do 16.45; OŠ J. Jurčič Devin v torek, 22. januarja, od 16.00 do 17.00; OŠ V. Šček Nabreži-na v torek, 22. januarja, od 17.30 do 18.30; OŠ S. Gruden Šempolaj v torek, 22. januarja, od 16.15 do 17.15; OŠ 1.maj 1945 v torek, 22. januarja, od 17.00 do 18.00; Srednja šola I. Gruden Nabrežina v četrtek, 24. januarja, od 17.00 do 18.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE, sporoča koledar informativnih srečanj: vrtec Čok - Opčine: 24. januarja, ob 16.30; vrtec Vrabec - Bazovica: 25. januarja, ob 16.00; vrtec Kralj -Trebče: 28. januarja, ob 10.00; vrtec Štoka - Prosek: 30. januarja, ob 16.00; vrtec Košuta - Križ: 23. januarja, ob 16.00; vrtec Fakin - Col 28. januarja, ob 16.00; O.Š. Bevk - Opčine: 22. januarja, ob 15.30; O.Š. Trubar - Bazovica: 28. januarja, ob 16.30; O.Š. To-mažič - Trebče: 28. januarja, ob 15.00; O.Š. Černigoj - Prosek 22. januarja, ob 15.00; O.Š. Sirk - Križ: 28. januarja, ob 16.30; O.Š. Gradnik - Col: 29. januarja, ob 15.00; srednja šola S. Kosovel-Opčine: 22. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BAR- vabi na koncert TRŽAŠKI PARTIZANSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ S TOVARIŠI v soboto, 26. januarja, ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah Vstopnice so na razpolago v uradih ZSKD in na sedežu DSMO v I 15. GLEDALIŠKI VRTILJAK Mini teater TROGLAVI ZMAJ IN PRINCESKE Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia, 27. DANES ob 16. uri (red Vila) in ob 17.30 (red Škrat) Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla ^^ Zadružna kraška banka. TOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v sredo, 23. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na OŠ F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marc-hesetti 16) v sredo, 30. januarja, ob 17. uri; na OŠ O. Župančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v ponedeljek, 28. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30. LICEJ A. M. SLOMŠKA vabi na Dan Odprtih vrat, ki bo v soboto, 26. januarja, od 10. do 13. ure. Vabljeni tretješolci s svojimi starši, ki se želijo seznaniti z delovnim vsakdanom na naši šoli. 0 Prireditve ŽIVALSKE NOVICE priljubljenega mladinskega avtorja Primoža Suhodolčana bodo danes, 20. januarja popoldne, ponovno zaživele na odru prose-ško-kontovelskega Kulturnega doma v izvedbi srednješolske skupine SDD Jaka Štoka. ŽUPNIJA SV. ANTONA IZ BORŠTA vabi danes, 20. januarja, ob 17. uri na koncert božičnih pesmi, ki ga bo izvajal MePZ F. Venturini od Domja, pod vodstvom dirigentke Cinzie Sancin. Vabljeni častilci sv. Antona in vsi, ki želite podoživeti lepoto božične noči. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 20. januarja, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Troglavi zmaj in princeske« v izvedbi skupine Mini teater iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Bran-desia 27. SDD JAKA ŠTOKA - Srednješolska skupina, vabi na ponovitev igre Primoža Suhodolčana »Živalske novice« (režija in priredba Vesna Hrovatin), ki bo v Kulturnem domu Prosek - Kon-tovel danes, 20. januarja, ob 18. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes, 20. januarja, ob 18.00 koncert »Od opere do operete - Pozdrav novemu letu« s solisti gledališča G. Verdi iz Trsta: Miriam Spa-no sopran, Silvia Bonesso mezzo sopran, Francesco Cortese tenor, Damjan Locatelli bariton, pri klavirju Tamara Ražem Locatelli. SKD TABOR - PROSVETNI DOM danes, 20. januarja, ob 18. uri gledališka predstava »Vse o ženskah«, v izvedbi Gledališke skupine Brce iz Gabrovi-ce pri Komnu. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč; v nedeljo, 27. januarja, ob 18. uri Openska glasbena srečanja -koncert kitarista Marka Ferija. Vabljeni! TRADICIONALNI KONCERT BOŽIČNIH PESMI v stolnici Sv. Justa - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na tradicionalni koncert božičnih pesmi »O, magnum misterium«, ki bo v stolnici Sv. Justa v Trstu danes, 20. januarja, ob 16. uri. Oblikovali ga bodo OPZ in MlVS Vesela pomlad iz Opčin, sopranistka Mojca Milič in bas-bariton Goran Ruzzier ter MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. VZPI-ANPI Anton Ukmar - Miro Pro-sek Kontovel vabi na komemoracijo padlega partizana Marjana Stoke, ki bo v Štorjah pri Sežani danes, 20. januarja, z začetkom ob 11.00. V primeru slabega vremena bo proslava v prostorih Kulturnega doma pri spomeniku v Štorjah. CAMINO DE SANTIAGO DEL NORTE - Planinsko društvo Sežana prireja v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri v Kosovelovemu domu v Sežani potopisno predavanje poti po čudoviti severni atlantski Španiji... od Baskovskih dežel iz mesta Irun, Kantabrije, Astu-rije do Santiago de Compostela v Ga-licij »Camino de santiago del norte«. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in Mohorjeva založba Celovec vabijo v ponedeljek, 21. januarja, v Peterli-novo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na razgovor z raziskovalcem udbovskih arhivov mag. Igorjem Omerzo ob izidu njegove knjige »88 stopnic do pekla. Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovica«. Začetek ob 20.30. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki je bilo preneseno na ponedeljek, 21. januarja, ob 17. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SLOVENSKI KLUB in Salaam otroci oljke prirejata v torek, 22. januarja, predstavitev zbirke kolumen dr. Aleša Debeljaka »Knjiga, križ, polmesec«. Pogovor z avtorjem bo vodil prof. Miran Košuta. Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, Ul. Fil-zi 14, s pričetkom ob 17.30. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 23. januarja, ob 10. uri. Gosta kave bosta predsednika krovnih organizacij SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka. VLJUDNO VABLJENI na ogled dokumentarnega filma o legendarnem slovenskem košarkarju Ivu Daneu. Film bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v sredo, 23. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu (Ul. Fil-zi 14). Vabljeni! OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: četrtek, 24. januarja: »Bi se gnetlji na tej metli?«; četrtek, 21. februarja: »Abrakadabra«; četrtek, 21. marca: »Hiša čarovnic«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 24. januarja, ob 20.30 predavanje »Gandhi, po poteh neoboroženega revolucionarja«. O Mahatmi Ghandiju, borcu za človekove pravice nam bo v sliki in besedi spregovorila Katja Kjuder. Vabljeni. OBČINA ZGONIK in krajevna sekcija VZPI-ANPI vabita ob Dnevu spomina v petek, 25. januarja, ob 18.00 na županstvo v Zgoniku na odprtje razstave »Ko je umrl moj oče - Risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 -1943)«. Predstavitev mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač, dr. Dario Mattiussi. Zapel bo zbor Rdeča zvezda. KONCERT Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič s tovariši bo v soboto, 26. januarja, ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah. Vstopnice so na razpolago v uradu ZSKD v Trstu (Ul. S. Francesco 20) od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in ob torkih in sredah od 14.00 do 17.00, ter na sedežu DSMO Ferluga v Miljah (Ul. Roma 22) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Za info: 040-635626 ali 347-5853166. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v soboto, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri - Stad-jon Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Bi Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON je odprl osmico v Rupi. Tel. 0481-882230. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 20. januarja. Tel.040-229439 S Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM je ponovno ODPRTA. Sprejemamo že rezervacije za pustne plese z večerjo. IŠČEM delo kot gospodinjska pomočnica ali negovalka starejših oseb 24/24. Imam veliko izkušenj. Tel. 00386-70426768 0 Mali oglasi 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok ali kot čistilka. Tel. 3420664365. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Ul. F. Severo, blizu univerze, primerno za tri študente. Tel. 3335627059. DAJEM V NAJEM trisobno stanovanje v Trstu, Ul. Settefontane, 70 kv.m., 6. nadstropje z dvigalom, kopalnica, shramba, centralna kurjava. Cena 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stanovanjskih stroškov. Tel. 339-5840600. DAJEM V NAJEM zavarovan parkirni prostor, opremljen z avtomatskim vhodom, v Ul. Pellegrini (Rocol). Tel. 349-4769480. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših ljudi, invalidov in prizadetih, išče delo. Tel. št.: 3356445419. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče delo, kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PSIČKE PASME SETTER podarimo ali prodamo. Zainteresirani naj si pridejo ogledat. Tel. št.: 040-229224. V DOLINI prodam hišico. Tel. št.: 3356322701. V NAJEM DAJEM zagrajen vinograd v dolini reke Osp. Tel. 040-231578. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614. ZIMSKE GUME 156-70R14 s platišči, v dobrem stanju, prodam. Tel. št.: 040200620 ali 348-0381142. / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 20. januarja 2013 9 Z DEMOKRATSKO STRANKO NA MEDIJSKEM OBROBJU Čeprav je zavozil državo, Berlusconi še vedno v igri Vojmir Tavčar PpuEL! i i:.', t s:■ «run hfttmui 1W n »rt itH CC!irBJS5£0H! PEEIEN1ATJ ¿iS i rl I. ¿Mi: 3: o nmM.vr tuMiJl ¡¡i umu nrriMir «JMmtM HU iOHin.liHnHl PEEIEMTHI ' 'ji}® t »■ — -i f) #1 q h - - • ■ i pmmin itnriu dri n™ fUnat- ■M^hrtltiiiUl Ub.. MI; iSHTUiilCmiBULHTlUl p ii" B i Predvolilna kampanja v Italiji je že na višku, čeprav se bo uradno obdobje predvolilne kampanje začelo šele prihodnji petek. Takrat bodo začela veljati strožja pravila, ki naj bi zagotovila večjo uravnoteženost v propagandni kampanji, ki je bila doslej povsem neuravnotežena. Odkar je malo pred božičem zaradi nezaupnice, ki mu jo je izreklo Ljudstvo svobode Silvia Berlusconija, premier Mario Monti napovedal nepreklicen odstop, je bila kampanja burna, potekala je brez vsakršnih pravil, levji delež medijskega prostora pa si je brezobzirno zagotovil prav vodja desničarske povezave, ki je bil po podatkih turin-skega dnevnika La Stampa od 24. decembra do 14. januarja kar 58 krat gost radijskih in televizijskih oddaj (v poprečju dva nastopa vsak dan). Predsednik vlade Mario Monti, ki se je po formalnem odstopu prav tako rad pojavil na televizijskih ekranih, je zaostal za nekaj ur, na tretjem mestu pa je z zelo velikim zaostankom sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani. Izvedenci družbe Geca Italia (preučuje in raziskuje medijsko sceno) so na osnovi podatkov Auditela preračunali, da je bil voditelj desničarske povezave med 24. decembrom in 13. januarjem na televizijskih zaslonih skupno 28 ur, 56 minut in 32 sekund. Monti je bil v istem obdobju na zaslonih 20 ur in 13 minut, medtem ko si je Bersani, ki je sicer dejal, da rad odstopi del svojega medijskega prostora novicam o mednarodnem dogajanju, »priboril« samo 12 ur in 20 minut. Pri tem je treba opozoriti, da so raziskovalci družbe Geca upoštevali sicer vse najpomembnejše televizijske in radijske postaje, nekaj krajevnih postaj, ki so voditelju desničarske povezave odmerile veliko prostora, pa so prezrli. Neuravnotežena medijska slika po svoje odraža dejstvo, da je italijanska predvolilna kampanja svojevrstna in da odmevi med ljudmi niso takšni kot v drugih evropskih državah. Marsikje drugje bi volivci sprejeli odločitev nekega politika, ki je prive-del svojo državo na rob bankrota, da pri skoraj 76 letih kandidira še šestič, s tako porogljivim krohotom in s ta- ko izrazitim odklonom, da bi bil prisiljen k umiku, medtem ko je italijansko javno mnenje to dejstvo sprejelo kot nekaj normalnega. Še več, mnogi so prisluhnili njegovim domislicam in zopet nasedli njegovim obljubam. Če naj verjamemo raziskovalcem javnega mnenja, naj bi v tem času podpora Berlusconiju narasla. Preden je napovedal svojo zopetno kandidaturo so ankete pripisovale Ljudstvu svobode 13 odstotkov glasov, sedaj pa naj bi se stranka približevala 18 odstokom. Ni jasno, ali je voditelj desne sredine pridobil nove glasove ali pa samo podporo dela svojih do pred nedavnim razočaranih somišljenikov. Pri tem je zanimivo, da Berlusconi svojih volivcev ni prepričal z argumenti. Njegovi televizijski in radijski nastopi niso namenjeni orisu programa, ampak so samo ponavljanje skečev, ki jih uprizarja od leta 1994. Ne manjkajo zopetne obljube o nižanju davkov, opozarjanje na komunistično nevarnost (pred nedavnim je članice sodnega senata, ki ga je obsodil na plačilo preživnine nekdanji soprogi Veronici Lario, označil za ko-munistke in feministke povrhu). Tu- di obtoževanje tekmecev, da ga napadajo iz sovraštva in gole zavisti je stalnica njegovih nastopov. Take uprizoritve mu ni znal preprečiti niti njegov medijski nasprotnik Michele Santoro med odmevno oddajo Servizio pub-blico. Svojemu repertoarju je vodja desničarsdke povezave v tistem primeru za nameček dodal še brisanje svojega stola, na katerem je nekaj minut sedel novinar Marco Travaglio. Vendar Berlusconiju očitno ne nasedajo samo preprosti volivci, ampak tudi mnogi novinarji. Značilen primer je bil pred nekaj dnevi predlog, naj bi za predsednika države kandidiral sedanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Čeprav je bilo očitno, da je šlo samo za »medijsko vabo« brez kakršne koli stvarne osnove, so mnogi novinarji zavestno ugriznili vabo in zagotovili Ber-lusconiju odmev, ki bi ga tak predlog v nobenem primeru ne zaslužil. Dodati je tudi treba, da ni nihče imel za potrebno, da bi voditelja desne sredine vprašal, ali je kandidaturo sploh uskladil z neposredno prizadetim. Pisatelj Roberto Saviano je za-skbrbljeno opozoril, da z medijsko pomočjo Italija sprejema kot nekaj novega Berlusconijevo sporočilo, medtem ko so bili še pred nekaj meseci mnogi prepričani, da bo javno mnenje njegovo zopetno kandidaturo zavrnilo z žvižganjem in odkritim neod-obravanjem. Zato je pozval vse, naj Berlusconija sploh ne jemljejo resno, ampak naj ravnajo z njim kot z mu-havim otrokom in naj ga ignorirajo, tako kot starši ignorirajo otrokovo muhavost ali grde besede, saj je to edini način, da se izniči paglavčev užitek v izzivanju. Še dlje je šel sicer resnobni nekdanji beneški župan Massimo Cacciari, po katerem sodi raziskovanje načina, kako se ljudje odzivajo na Berlusconijevo propagando, v delokrog antropologa ali pisatelja, ker mu politolog ni kos. Mario Monti, ki si je v tem času znal tudi priboriti dober del medijskega prostora, v svojih dosedanj-hih nastopih še zdaleč ni bil tako uspešen kot Berlusconi. Njegovi povezavi nekatere javnomnenjske raziskave pripisujejo 14 do 15 odstotkov glasov, nekatere druge pa še nekaj odstotkov manj. Montijeva državljanska izbira naj bi se držala dovolj dobro, medtem ko naj bi krepko zaostajala tako Casinijeva UDC kot Finijeva FLI. Montijev ugled v Evropi in svetu je še vedno velik, kot med drugim dokazuje dejstvo, da ga je pred nekaj dnevi podprl predsednik poslanske skupine Evropske ljudske stranke Joseph Daul, toda italijanskih volivcev v tem slabem mesecu predvolilne kampanje še ni prepričal. Predvsem pa ne kaže, da bi pridobil podporo med somišljeniki Ljudstva svobode, pa čeprav mediji njegovim nastopom zagotavljajo znaten odmev. Čeprav se je tudi Monti nekoliko prilagodil trendu in tudi on v volilni kampanji rad marsikaj obljublja, so njegovi nastopi veliko bolj stvarni od Berlusconijevih, toda prav ta del njegovega sporočila očitno ni »vžgal«. Morda tudi zato, ker so mediji namenili veliko več pozornosti polemikam, bodicam, ki jih je namenil včasih levi sredini, včasih pa Berlusco-niju, kot pa programskih delom njegovih nastopov. V dvajsetih letih Berlusconije-vega nastopanja so se tudi mediji privadili na senzacionalizem in so veliko bolj dovzetni za domislice, za prepire, v bistvu za ves tisti karnaval, ki je še zlasti v volilnih kampanjah značilen za italijansko politično sceno. Ob soočenjih je vselej glavno vprašanje, kdo je zmagal in kdo je izgubil, kdo je bil medijsko uspešnejši (tudi med ameriško volilno kampanjo so italijanski mediji pri soočenjih med Barackom Obamo in Mittom Rom-neyjem izpostavljali zlasti to plat) medtem ko je vsebinski del nastopov v ozadju. Intervjuji s politiki, še posebej radijski in telelvizijski, tudi odražajo tak pristop. Odgovornost medijev je nesporna in je tudi precejšnja, ob njih pa pa se mora tudi Demokratska stranka verjetno vprašati, zakaj je med volilno kampanjo tako neodmevna. Pier-luigi Bersani je večkrat povedal, da bo volivcem skušal prikazati resnične razmere in se je zato odpovedal sen-zacionalističnim in populističnim pri- stopom, vendar ni normalno, da stranka, ki ji vse javnomnenjske raziskave pripisujejo največ glasov, svojega stvarnega pristopa ne zna spremeniti v Novico (velika začetnica se ni zapisala, ampak je hotena). Lansko jesen je DS s primarnimi volitvami znala zopet pritegniti volivce, njene poteze so bile medijsko odmevne, priljubljenost med ljudmi je naraščala. Dovolj pa je bilo, da se je Berlusconi odločil za zopetno nastopanje, da je Monti prav tako sklenil kandidirati, da se je za nastop v politiki odločil pa-lermski sodnik Antonio Ingroia, da je Demokratska stranka izgubila dober del svoje medijske odmevnosti. Pierluigi Bersani je v teh dneh večkrat poudaril, da je bil med italijanskimi politiki edini, ki je bil izbran za kandidata za predsednika vlade na primarnih volitvah in da ga je podprlo kar nekaj milijonov volivcev. Kljub temu je tudi edini, ki v strankinem simbolu ni vsilil svojega imena, ker so po njegovem mnenju personalistične stranke, ki so zgrajene po meri tega ali onega bolj ali manj uspešnega voditelja, škodljive za demokracijo. Toda te treznosti, te svoje resnosti, tega umirjenega nastopanja Bersani doslej ni znal spremeniti v Novico, njegovi pogledi niso glavni predmet debate v volilni kampanji. Do volitev manjka še dober mesec in Demokratska stranka ima še čas, da zopet prevzame pobudo in tisto vodilno vlogo, ki bi jo morala imeti. V petek je bil s tega vidika pomemben korak preklic nekaterih spornih kandidatur na Siciliji in v Kampaniji. Odločitev jamstvene komisije, ki ji predseduje Luigi Berlinguer, je zelo pomembna, saj dokazuje, da načela o neoporečnih kandidatih niso prazne besede in predvolilna propaganda, ampak praksa, ki jo želi stranka uveljaviti. Komisiji lahko očitamo dejstvo, da je bila počasna in bi morala ukrepati še preden je omenjene kandidate prepustila na primarne volitve (na katerih so se glede na svoj vpliv tudi uveljavili), priznati pa ji je treba pogum, da je po dolgem premisleku vendarle preprečila kandidaturo ljudem, ki jih bremenijo konflikti interesov ali nekatera druga sporna dejanja. S tako odločitvijo se je Bersani najbrž zameril nekaterim krajevnim strankinim veljakom, nedvomno pa je utrdil svoj ugled med volivci in med člani. Dodaten pogum je treba vodstvu Demokratske stranke priznati, ker je umaknila kandidate v deželah, ki so lahko odločilne za razmerje sil v senatu. Sedanji volilni zakon, zloglasni »porcellum« zmagovalcu jamči trdno večino v poslanski zbornici, ker je predvidena nagrada, ki naj zmagoviti povezavi zagotovi v spodnjem domu najmanj 55 odstotkov sedežev, medtem ko je sestava senata v veliko večji meri odvisna od rezultatov po posameznih deželah, saj je »nagrada« dodeljena na deželni osnovi in največ glasov ima v zgodnjem domu tisti, ki se uveljavi v deželah kot so Lombardija, Veneto, Kampanija in Sicilija, ki imajo največje število prebivalcev in zato izvolijo največ senatorjev. Kaj pomeni imeti pičlo večino v zgornjem domu pa je v obdobju 2006-2008 zelo grenko občutil na lastni koži Romano Prodi. Po primarnih volitvah je petkov sklep jamstvene komisije pomemben korak, ki lahko znatno zoži razkorak med politiko in ljudmi in prikliče na volišča tudi tiste, ki so od Bersanija in njegovih zahtevali večje jasnosti. S tega vidika je zelo zgovorno sporočilo, ki nekdanjega šefa vsedržavnega proti-mafijskega tožilstva Piera Grassa, ki je po twitterju sporočil: »Omamen vonj nespornih kandidatur: kako lepo je biti v dobri družbi.« Javnomnenjske raziskave bolj ali manj verodostojno nakazujejo samo nek trend, kako pa se bodo zares odločili italijanski volivci, bo znano šele 26. februarja. Samo takrat bo jasno, ali je Demokratska stranka prepričala volivce ali je na volitvah zmagala in v kolikšni meri. Vendar tudi v primeru zmage bo lahko prevzela krmilo države samo, če bo dovolj kredibilna. Eden od pogojev za to pa so bile prav neoporečne kandidatne liste, v nadaljevanju pa bo treba spremeniti v Novico tudi konkretne predloge, kako se lotiti stvarnih gospodarskih težav, ki jih ne bo malo, kot je jasno pokazalo poročilo Banke Italije. 10 Nedelja, 20. januarja 2013 PRIČEVANJE Novinar Andrej Černic v Kabulu, Heratu in Farahu Slovenski vojaki zapuščajo Afganistan Aljoša Fonda Tudi slovenska vojska se počasi umika iz Afganistana, do konca leta 2014 naj bi mednarodne sile zapustile državo. »Kako bo potem, pa je še velika neznanka,« pravi mladi novinar Andrej Černic. Med sedmimi novinarji, ki so tik pred božičem spremljali slovenskega obrambnega ministra Aleša Hojsa na uradnem obisku pri slovenskih vojakih in silah ISAF v Afganistanu, je bil tudi Doberdobec, ki piše za slovenski tednik Reporter. Tridnevni obisk je minil hitro in je večinoma potekal po protokolu, mladi novinar pa si je vsekakor ustvaril neko sliko o tamkajšnjih razmerah. Pogovoril se je s slovenskimi in na kratko z afganistanskimi vojaki ter intervjuval slovensko civilno funkcionarko, ki dela v mestu Herat. Slednja mu je razložila, da lahko tudi v Afganistanu tu pa tam naletimo na kako spodbudno novico. Ministrova delegacija je bila na poti od 20. do 23. decembra, v njej je bilo vsega skupaj 26 ljudi. Med njimi je bilo tudi nekaj ameriških marincev, oficirjev iz Kolorada, ki so se delegaciji pridružili na letu iz Ljubljane v Kabul. V prestolnici so Slovenci nekaj ur prebili v vojaški bazi ob letališču, nato so jih s transportnim letalom C-130 prepeljali na slabe tri ure oddaljeno zahodno mejo. Slovenski vojaki so namreč nastanjeni v vojaških oporiščih v pokrajinah Farah in Herat - prva je na meji z Iranom, druga pa severneje meji tudi s Turkmenista-nom. Dejavnosti na tem koncu vodi italijanska vojska, navzoči so Američani, v ta sklop pa sodi tudi slovenski kontingent. »Srečanja so bila večinoma uradna. Iz varnih vojaških oporišč te načeloma ne spustijo, v resnici pa tudi sami vojaki ne hodijo ven, če ni nujno potrebno. Enkrat smo šli ven ob njihovem spremstvu,« pravi Černic. Obisk uradnih delegacij je za tamkajšnje varnostne sile izziv, saj morajo gostom zagotoviti stoodstotno varnost. Gostje pa se morajo seveda držati pravil. 79 slovenskih vojakov Trenutno je v Afganistanu 79 slovenskih vojakov, med njimi je tudi sedmerica specialcev, nastanjena v Kabulu. V zahodnih pokrajinah Afganistana koncentracija upornikov ni tako velika, vsekakor ni primerljiva s Kandaharjem na jugu ter z goratimi predeli na severu države. V Heratu je za afganistanske razmere manj napeto, napadi in spopadi niso na dnevnem redu. Slovenski vojaki se v oporiščih ukvarjajo z logističnimi dejavnostmi, povezanimi z urjenjem domačih policistov in vojakov, zato tudi nimajo potrebe, da bi se redno odpravljali na teren. Slovenske novinarje je med drugim zanimalo, kako vojaki doživljajo afganistansko izkušnjo. Povedali so jim, da dnevi niso vsi enaki, ritem in urniki so odvisni od funkcije in dnevnih zadolžitev. Mi- sija traja šest mesecev in vključuje 14-dnevni dopust, po koncu misije pa lahko vojak zaprosi za ponoven odhod v tujino (slovenska vojska je navzoča tudi v Libanonu in na Kosovu). Nekateri vojaki, ki so se pogovarjali s Černicem, so v Afganistanu že tretjič ali četrtič, v Azijo pa jih poleg pustolovskega duha gotovo žene tudi finančna plat. Slovenski vojak v Afganistanu (daleč od doma in na nevarnem območju) zasluži precej več kot doma - baje približno štirikrat toliko. Novinar je v oporiščih zaznal nekaj napetosti, ki jo je verjetno povzročila ravno skrb za varnost delegacije, vzdušje pa je po njegovem vtisu razmeroma dobro, saj so oboroženi spopadi redki. Kako bo po letu 2014? Aprila letos se bo slovenski kontingent v skladu z načrti zmanjšal z 79 na 60 vojakov, konec tega leta pa naj bi jih ostalo le še 30. Do konca leta 2014 se bodo vse tuje vojaške sile umaknile, sodelovanje z afganistanskimi organi pa se ne bo prekinilo. Izvedenci in morda tudi specialci bodo še na delu, države udeleženke mirovne misije pa so že zagotovile tudi denarno pomoč. Slovenija naj bi letno prispevala 500 tisoč dolarjev (375 tisoč evrov). Brez te pomoči se red in mir verjetno ne bi mogla ohraniti, državljanska vojna je stalno na preži. Prava uganka je, kako se bodo afganistanske oblasti znašle po 31. decembru 2014. Nihče ne more tega napovedati. »Nerealno je predvidevati, da bodo Afganistanci takoj prevzeli standarde, ki jih pričakujemo na zahodu,« pravi Černic, ki se je med obiskom pogovarjal z več ljudmi. Nekaj je izvedel tudi o življenju zunaj oporišč, v mestih in na podeželju. »Vsi opažajo razliko med našim pojmovanjem tega, kar bi moralo tam biti in mišljenjem domačinov. Afganistan deluje po plemenski logiki, s tega vidika pa je tudi pojav korupcije razumljiv. Zelo visoka stopnja korupcije je prvi očitek, ki leti na Afganistance. Mi pravimo temu korupcija, zanje je to dajatev,« opozarja. Ko pošlješ na pot konvoj s stotimi tovornjaki, dobro veš, da se jih bo vrnilo nekaj manj, recimo 95. »Pet se jih bo po poti porazgubilo, zaplenili jih bodo glavarji raznih plemen - za svoje potrebe in potrebe ljudstva.« Plemena gotovo zanima nafta, a tudi les: če prevažaš deset ton lesa, bo do cilja pač prispelo devet ton. Tudi domači prevozniki navadno spoštujejo ta pravila. Posebno poglavje predstavlja carinik, eno najbolj zaželenih delovnih mest. »Afganistanci so navadno kupovali delovna mesta in ta sistem morda še velja. Za mesto carinika so včasih odšteli zelo visoko vsoto - na tisoče dolarjev. Carinik pa ima na mejnih prehodih in med posameznimi regijami pravico zahtevati podkupnino oziroma cestnino.« V Afganistanu se trenutno srečujeta dve popolnoma različni mišljenji. Černicu so povedali, da imajo zahodnjaki na primer pogoste težave z domačini, ki vozijo njihova vozila. Šoferjev baje ne skrbi, kdaj se bo vozilo znašlo brez goriva: ko se to zgodi, se vrnejo nazaj peš. »Že trideset let so v vojni in nedvomno so veliki bojevniki, organizacija in načrtovanje pa pri njih pešata. Res je tudi, da je bilo vozil in tehnologije pod talibani zelo malo.« »Sodobna« zaostalost Večkrat slišimo, da so tuje sile intervenirale v Afganistanu, da bi vzpostavile demokracijo, a da domačini na to niso pripravljeni, ker je njihovo mišljenje različno. »Saj drži, a ni tako enostavno. Talibanski model ni bil vedno prevladujoč, ni večen. Okrepil se je sredi 80. let, ko so se domačini borili proti Sovjetski zvezi. Pred tem je bila afganistanska družba vsaj v mestih napredna,« razmišlja doberdobski novinar. Zgovoren primer prihaja iz mesta Herat, kjer si v 70. letih redno videval po ulicah dekleta v mini krilih. Oblačilo burka, ki žensko pokriva od glave do tal, pa je pod talibanskim režimom postalo obvezno. Herat je bil tudi zelo bogat s kulturo in zgodovino, po tridesetih letih vojn in pranja možganov pa so posledice več kot očitne. Afganistan včasih ni bil to, kar si danes predstavljamo. Opijske dileme V pokrajini Herat so tudi največja gojišča opija. Na podeželju je to glavni vir preživetja, saj druge rastline ne uspevajo. »Pri nas gojijo krompir, tam pa opij. To delajo navadni kmetje, ki s prodajo kilograma opija zaslužijo en dolar,« je izvedel naš sogovornik. Ni treba posebej poudariti, da ustvarjajo preprodajalci opija neprimerljivo večje dobičke, ki si jih kmetje morda niti ne predstavljajo. Ko bi uspelo povsem preprečiti gojenje opija, bi vse te ljudi spravili v obup, saj bi uničili njihov edini vir preživetja. Obup pa Z leve v smeri urinega kazalca: konvoj oklepnikov v bazi Sayar; pripadniki afganistanske vojske; burke v bazarju kabulske vojaške baze; pogled od znotraj na konvoj slovenske vojske; helikopter po pristanku v oporišču Fob Farah; ob naslovu Černic v vojaški preobleki je lahko dobra vzmet za samomorilske atentate. (Podobne dileme so značilne za številne države proizvajalke mamil. Pred leti se je podpisani mudil v Boliviji, ko je bil predsednik Evo Morales pravkar izvoljen. Tam je koka za domače poljedelce glavni vir prihodkov, iz nje pa poleg tradicionalnih zdravil in poživil pridobivamo kokain. Ko bi gojenje koke prepovedali, bi lep del tamkajšnjih že tako revnih prebivalcev popolnoma obubožal. Res je tudi, da so se plantaže koke svoj čas razširile po državi prav zaradi vse večjega svetovnega povpraševanja po kokainu.) Pa še kanček optimizma V Afganistanu pa se lahko zgodi tudi to, da naletiš na pozitivne novice. Andrej Černic v Reporterju objavil dve reportaži ter intervju z Melito Šinkovec, civilno funkcionarko ministrstva za obrambo, ki se v Heratu v sklopu sil ISAF ukvarja z obujanjem tamkajšnje univerze. Razložila mu je, kako to poteka in kakšni so odnosi med mladimi Afganistan-ci. Ženske so vsekakor v podrejenem položaju, Šinkovčeva pa v pogovorih z mladimi in izobraženimi domačini opaža spremembe. Odnos do žensk je pri mladih odprtejši: obstaja želja po uveljavljanju pravic žensk, dogovorjene poroke pa jim ne dišijo - raje bi se poročili z ljubljenim dekletom. Ženske so se po drugi strani začele organizirati. Tiho so nastala prva ženska ljubiteljska društva, Afganistanke so se začele družiti in občasno med seboj debatirati. Nasilje nad ženskami pa je na žalost še vedno del vsakdana, čeprav uradnih statistik o tem pojavu ni. Meli-ta Šinkovec je omenila, da veliko žensk zdravijo na oddelku za opekline, kjer si človek lahko ustvari mnenje o tem, kako moški ravnajo s svojimi ženami. a. cernic / MANJŠINE Nedelja, 20. januarja 2013 1 1 Katalonija naj bi prihodnje leto postala samostojna država v okviru Evropske unije Dogovor dveh največjih katalonskih strank o postopku za referendum o neodvisnosti Sporazum je podpisan: v letu 2014 se bodo Katalonci odločali o osamosvojitvi. Predsednik manjšinske katalonske vlade, líder nacionalistične stranke Convergencia i Unió Artur Mas in voditelj opozicijske levičarske radikalne katalonske stranke Esqerra republicana da Catalunya Oriol Junqueras. Slednji je s tem podpisom formalno priznal, da je vladna stranka v primerjavi s prejšnjim mandatom spremenila svojo socialno in davčno politiko, poleg tega pa je tako naredil odločilni korak na poti k samoodločbi Kataloncev Sporazum je kratek, tri strani, na katerih sta stranki zapisali, da soglašata, da omogočita katalonskemu narodu, naj se izreče o možnosti, da se Katalonija spremeni v samostojno državo v okviru Evrope, da bi ji tako zagotovila ustrezna in potrebna sredstva za premostitev sedanje gospodarske krize, da se omogočita rast in razvoj ter se zagotovita medsebojna povezanost in blagostanje katalonske družbe. Mas in Junqueras sta se zato odločila za dokument s pomenljivim naslovom »Deklaracija o suverenosti katalonskega naroda« ki predvideva postopek, najprej pogajanja in dialog z špansko državo, nato pa referendum o oblikovanju Katalonskega sveta za nacionalno tranzicijo, ki bi potekal v letu 2014, na njem pa bi se državljani odločali o samostojni državi v evropskem okviru. Dokument se začenja s kratkim zgodovinsko-političnim uvodom: po treh desetletjih je šel velik del kata-lonstva v pozabo, za kar je kriva španska država, ki je vključila Katalonijo ne da bi ji omogočila, da bi izrazila svoje nacionalne težnje, ni ji zagotovila pravice do samoupravljanja in niti di vrednotenja lastne nacije. Zaradi tega zadržanja španske države in zaradi njenih večkratnih negativnih odgovorov so danes potrebne spremembe. Zato CIU in SRC ocenjujeta, da mora Katalonija začeti novo pot, ki bo temeljila na pravici do odločanja za zagotovitev socialnega napredka, gospodarskega razvoja, krepitve demokracije ter vrednotenja kulture in lastnega jezika. Na teh temeljnih predpostavkah sloni dogovor med obema katalonskima strankama, ki tako soglašata o politični odločnosti, da pripravita posvet vsega katalonskega naroda, ki naj demokratično in svobodno odloča o svoji skupni prihodnosti. Po mnenju teh strank se Katalonija nahaja pred priložnosti, ki se vsakemu narodu pojavi samo enkrat vsakih več generacij: priložnost, da ustanovi novo državo, da tako postane protagonist lastne zgodovine: Gre za priložnost, da Katalonci postavijo politiko v središče svoje javne razprave, priložnost za oblikovanje boljše družbe, ki bo temeljila na socialni pravici in enakopravnosti, »priložnost, da potrdimo svojo zavzetost za demokracijo, za mir in za Evropo.« V dokumentu so nadalje zapisali, da mora Katalonija razpolagati s sredstvi države, ki bi državljanom zagotavljali uresničitev ideje o lastni državi. »Katalonija bi lahko živela veliko bolje kot živi sedaj,« so zapisali. To bi se lahko zgodilo, če bi Katalonija po eni strani razpolagala z vsemi sredstvi, ki jih ustvarjajo katalonski državljani in katalonska podjetja, po drugi strani pa z ustanovitvijo sveta o prihodnosti politike Katalonije, ki bi imel tu- Na slikah desno množična manifestacija za osamosvojite v Katalonije, spodaj Artur Mas in Oriol Junqueras di možnost odločanja, torej politično oblast glede vsega, kar zadeva Katalonijo, njen razvoj in njeno prihodnost. Odtod torej dogovor med obema katalonskima strankama, da bi se lahko katalonski narod izrekel z referendumom o možnosti, da bi Katalonija postala država v evropskem okviru, da bi lahko na ta način razpolagala z vsemi sredstvi, ki so potrebna za premostitev gospodarske krize, za omogočanje rasti in za zagotavljanje kohezije in dobrobita katalonske družbe. Dogovor šteje šest točk: 1. Sestava Deklaracijo o suverenosti katalonskega naroda na prvem rednem zasedanju katalonskega par- lamenta; deklaracija mora imeti za cilj potrditev dogovora v parlamentu o uveljavljanju pravice katalonskega ljudstva do samoodločbe. 2. Odobritev zakona o posvetovanju izhajajoč iz dela, ki je bilo opravljeno v prejšnji zakonodajni dobi, seveda z vključitvijo vseh določil,m o katerih bi prišlo fo konsenza v katalonskem parlamentu. Glede tega obstaja dogovor, da se razprava o teh vprašanjih začne najkasneje konec januarja 2013. 3. Odprtje pogajanj in dialoga s špansko državo za izvajanje pravice do samoodločbe, ki bi vključevala pravico do razpisa referenduma, ki ga že predvideva zakon 4/2010 katalonske- y ga parlamenta o javnem izrekanju preko referenduma.. Da del je treba dokončati v prvi polovici leta 2013. 4. Ustanovitev Katalonskega sveta za nacionalno tranzicijo, kot telo spodbujanja, koordinacije in participacije vlade katalonske Generalitat ob pripravi postopka za nacionalno tranzicijo z namenom, da se zagotovi njena uresničitev. To telo bodo integrirali z osebnosti priznanega prestiža, predstavnikov raznih teles, ki so vezana na proces nacionalne tranzicije, z namenom, da pripravi referendum. Svet bo moral omogočiti vključitev ekonomskih, socialnih in kulturnih ustanov, pa tudi političnih sil, ki soglašajo z odločitvijo o razpisu in izvedbi referenduma. 5. CIU in ERC se obvezujeta, da bosta delovali za sprejem vseh formalnih, pravnih in institucionalnih ukrepov pred 31. decembrom 2013, da se vzpostavijo pogoji, da se v tem roku napove referendum, ki naj se izvede v naslednjem letu, razen v primeru da bi ekonomsko in politično stanje terjala zakasnitev. Vsekakor bosta datum sporazumno določili obe stranki. 6. Izvedba referenduma, da bi se lahko katalonski narod izrekel o možnosti, da Katalonija postane samostojna država v evropskem okviru. Stranki se ob koncu dokumenta zavezujeta, da bosta naredili vse, da bo izid referenduma ugoden. Gagauzi, skoraj nepoznana manjšina Bolgari jo zatirajo, Turki jo želijo poturčiti Gagauzi so majhen narod, ki je v Evropi skoraj popolnoma nepoznan. Živijo v več državah, največ v Moldaviji in marsikdo njihovi identiteti ugovarja. V Bolgariji so Gagauza majhna manjšina, živijo pa na severovzhodu države. Njihov najvidnejši predstavnik je pop Vasilij Selemet, ki nsi že dolgo prizadeva, da bi ta majhna narodna skupnost preživela. Selemet je pop cerkve Marijinega vnebovzetja v Kavarni, mestecu ob črno-morski obali, nedaleč od meje z Romunijo. Če ga pogledaš od daleč, opaziš, da je nekoliko podoben Nikolaju Tolstoju. Doma je iz Besarabije, ozemlja, ki si ga danes delita Ukrajina in Moldavija, v Bolgarijo pa je prišel po padcu berlinskega zidu. Pred dvajsetimi leti bolfgar-ščine ni govoril, ker je njegov materni jezik gagauzščina, jeziki, ki je blizu bntur-ščini» Vendar Gagauzi niso muslimani, ampak so pravoslavni, ljudje, ki so skupaj z mnogimi Bolgari bežali pred oto-manskim cesarstvom v 19. stoletju. Gagauzi danes živijo v Romuniji, v Grlčiji, v Bolgariji, v Moldaviji in v Ukraji- ni ter verjetno še kje v bližini. Največ jih je, kot rečeno, v Moldaviji, kjer so jim oblasti leta 1994 priznale avtonomno pokrajino Gagauzijo (pravijo ji Gagauz eri, kjer eri pomeni zemlja), V tej pokrajini z glavnim mestom Comrat živi približno 150.000 Ga-gauzov, njihov jezik pa je skupaj z ruskim in moldavskim jezikom uradni jezik v pokrajini, Bolgarščina je priznana kot »lokalni jezik« in jom poučujejo tuzdi v šolah. V Bolgariji pa je ta skupnost dokaj majhna, čeprav o njihovi številčnosti ni statističnih podatkov. Živijio, kot rečeno, pretežno v Kavarni, poleg tega pa še v Baklgarevu, v regiji Yambol in v predmestju Varne Vinici. »Bolgarski politiki odhajajo pogosto v Besarabijo, v bolgardke vasice, vendaer jih pri Gagauzih ni na spregled,« pojasnjuje Vasilij Melemet in takoj dodaja, da med Ga-gauzi in Bolgari ni etničnih razlik. Glavni značilnosti te skupnosti sta pravoslavbna vera in jezik. Če želčiš biti priznan kot pripadnik te skupnosti, moraš nujno izpolnjevati oba pogoja. Pripadniki starejše generacije pa seveda vedo, da sio njihove korenine na območju sedanje Bolga- rije. Tam živi več etničnih skupin, nekatere so si med seboj zelo podobne, imajo sli-čno kulturo in slične običaje. Folklora Ga-gauzov pa je v Bolgariji odrinjena iz javnega življenja, pesmi v tem jeziku le redkokdaj slišiš po radiu ali televiziji, samo na vsakoletnem festivalu v Kavarni vsako leto predstavljajo svoj ples, »horo«, ki ga spremlja tradicionalna glasba. Sicert pqa Hahauzi nimajo lastnih kulturnih organizacij. Pop Vasilij se sprašuje, kdaj bo napočil trenutek, ko bo država v Sofiji odprla njihov kulturni center. Problem je, da se številni Gagauzi, ki živijo v Boklgariji, sramujejo svoje identitete in se raje izjavljajo za Bolgare. »So večji Bolgari od Bolgarov samih,« opozarja cerkveni dostojanstvenik, ki se ne zaveda, da s tem razkriva rak rano številnih manjšin. V Bolgariji je veliko predsodkov do Gagauzov in zato tudi ni njhovega kulturnega centra v prestolnici. Pop Vasilij pripoveduje, da se je v 90. letih, ko je študiral v Sofiji, po naključju uu-deležil večerje s skupino Gagauzov. Na tej večerji je profesor, ki je živel v Varni, ra- zlagal, da Gagauzi nimajo lastne folklore in da so njihove pesmi samo prevodi iz bolgarščine. V isti sapi pa je trdil, da govori v imenu vse skupnosti; Vasilij mu je svetoval, naj obišče Besarabijo ali Moldavijo, ali v Srednjo Azijo ali v Kazahstan, kjer imajo Gagauzi zelo razvite kulturne dejavnosti, a vse zaman. V Bolgariji pa je kultura tega naroda zelo skromna in veliko izročila je že šlo v pozabo. Celo nekatere narodne manifestacije zvenijo zelo izumetničeno. Mladi jezika ne govorijo več in asimilacija, ki se je nzačela v času socializma, se nadaljuje. V Bolgariji ni več medgenera-cijskega prenosa jezika. Drugače je v Besarabiji, kjer živi prebivalstvo strnjeno v vaseh. Tam se je jezik ohranil, govorijo ga v družinah in v otroških vrtcih, poučujejo ga v šolah. Veliko je otrok, ki govorijo samo materni jezik vse dokler ne prestopijo šolskega praga. V Bolgariji je kaj takega nemogoče; otroci nme-kako še razumejo jezik, ne znajo pa ga smotrno uporabljati. Vasilij je s svojim sinom govoril samo v svojem jeziku, ampak potem so se začeli drugi otroci iz fantka nor- čevati, tako ga je po sili razmer naučil tudi bolgarščine. Tudi odnosov z Moldavijo, kjer sta folklora in jezik še močno prisotna, je zelo malo. Meja ovira stike, kljub temu je izmenjav kar nekaj. Leta 2006 je bil v Co-mratu svetovbni kongres Gagauzov in bolgarski Gagauzi so bili za domačini najštevilnejši. Po drugi strani pa obstaja tudi turška nevarnost. Že leta 1993 so razpravljali o temn, da bi gagauzščino razglasili za nekakšno rturško narečje, a se to ni zgodilo. Jezika sta si med seboj dejansko različna, ne besedišče in nitin slovnica nista turška, vsaj ne do take mere, kot to velja nza sred-njeazijske jezika. Dejstvo pa je, da so po razpadu Sovjetske zveze prišli v te kraje profesorji iz Turčije, ki so začeli uveljavljati nekakšno panturško politiko. Vsiljevali so jezik, slovnico in učitelje. V Besarabiji so razlagali, da so bile te skupnosti islamske, preden so se pokristjanile in številni voditelji Gagauzov so se navezali na Ankaro in Istanbul; le duhovniki še vedno opozarjajo, da imajo Gagauzi krščanske korenine. 316 Nedelja, 20. januarja 2013 TRST / Dijaki J. Stefana odkrivajo slovenski Trst Po sledovih Slovencev v Trst' V četrtek, 18. oktobra, smo se dijaki 2., 3. in 4. razreda kemijsko-biološkega oddelka in dijaki 5. razreda elektronskega in mehanskega oddelka podali na ekskurzijo po sledovih, ki so jih Slovenci zapustili v zgodovini in kulturi našega mesta. Palača Marenzi Grič sv. Justa Zaustavili smo se pred spomenikom padlim v prvi svetovni vojni in pred ostanki rimskega foruma, ki so nam že vsem znani. Ob forumu je nekoč stala rimska bazilika, katere ostanki so vidni še danes. Grič sv. Justa je od Rimljanov do srednjega veka ostal nespremenjen, nato so mu v 14. in 15. stoletju dodali cerkev in grad. (Vera S., 2. KB) Pred nami se je prikazala mogočna katedrala sv. Justa. Cerkev je rezultat združitve dveh predhodnih cerkva, ki so ju v 14. stoletju povezali s streho, kasneje pa dodali še zvonik. Ta je bil prvotno precej višji, ker pa je leta 1422 vanj udarila strela, so ga znižali na današnjo višino. Katedrala je zanimiva tako od zunaj kot od znotraj. Zvonik in pročelje imata vgrajenih veliko ostankov iz rimske dobe, vhodni portal pa je ostanek starodavnega nagrobnega spomenika. Cerkev dodatno krasi velika gotska rozeta iz kraškega kamna. Zgodovinarji menijo, da so nekateri talni mozaiki iz 6., drugi pa iz 13. stoletja. Originalnih fresk je zelo malo, najpomembnejši je ciklus o sv. Justu v stranski kapeli. Obe stranski apsidi krasijo čudoviti mozaiki, delo mojstrov iz Benetk in Konstantinopla iz 12. in 13. stoletja. Osrednjo apsido so ponovno obnovili šele v 20. stoletju . Freske so zamenjali z mozaikom, ki prikazuje kronanje Device Marije. Slovenske maše so pri sv. Justu potekale do leta 1901. Danes imajo slovenski verniki v njej samo hvaležnico in božični koncert, ki ga vsako leto v januarju prireja ZCPZ. Slovenski jezik le redkokdaj odmeva v tej tržaški stolnici, zato je Slovenci ne čutimo kot svojo. (Kristian C., 2. KB; Gaya B., 3. KB) Kapucinska cerkev na Montuci V spremstvu profesorjev Patrizie Pettirosso, Mare Zer-jal, Maksa Suarda, Silve Meulie in Borisa Artača smo se z Oberdankovega trga odpravili najprej na Grič sv. Justa, kjer nas je pred kapucinsko cerkvijo na Montuci čakal spremljevalec na naši učni poti ravnatelj NŠK in znani zgodovinar Milan Pahor. Cerkev na Montuci je bila dograjena leta 1859, pobudo za njeno izgradnjo pa je dal škof Ivan Glavina, doma iz Boršta. Cerkev je zanimiva zaradi umetnin priznanih slikarjev, med katerimi je tudi Augusto Tominz. Pred vhodom je na zidu plošča, na kateri je med dobrotniki, ki so prispevali veliko denarja za gradnjo, navedena tudi gospa Marija Bole Kalister, članica bogate slovenske meščanske družine, takrat ene najbogatejših v Trstu. (Luca A., 2. KB) 0\ OSD GL-T * kali st Ett kamju K DÍj rr Hi rnr> ■ H - w St t FAvi 55P ,,t4 si 'K 9 G. Milan Pahor nas je presenetil s podatkom, da Primož Trubar v resnici ni nikoli pridigal v stolnici, temveč v drugih mestnih cerkvah. Posebno presenečeni sta bili tudi naši profesorici slovenščine. Mi pa smo bili veseli, da smo zvedeli nekaj doslej popolnoma neznanega. Zanimivo za nas je bilo tudi odkritje, ki nam ga je posredoval prof. Maks Suard, da sta v Mestnem muzeju zgodovine in umetnosti nekoč bila škofijsko semenišče in zavod za slovenske in hrvaške fante, ki ga je ustanovil škof Ivan Glavina. Italijanski iredentisti pa so ga žal kmalu zaprli. V Grajski ulici stoji žal zapuščena Bonomova palača. Škof Bonomo je bil plemič in diplomat. Leta 1524 se je Primož Trubar v njegovem dvorcu učil latinskega in italijanskega jezika. V krožku, v katerem so govorili tudi slovensko in nemško, je naš Trubar spoznal Vergila, Erazma Rotterdamske-ga in Kalvina, bil pa je tudi član Bonomovega deškega zbora. Kasneje je bil v palači vojaški objekt, ki je danes zaprt. Leta 2008 so predstavniki slovenskih organizacij nameravali postaviti na pročelje stavbe Trubarjevo spominsko ploščo, vendar do tega žal še ni prišlo. (Alesandra B., 4. KBT) Z Griča sv. Justa smo se spustili v mestno središče do Ulice dei Rettori, kjer stoji palača Marenzi, v kateri je v 17. stoletju živela plem-kinja Maria Isabella Marenzi. Za slovensko kulturno in jezikovno zgodovino je zelo pomembno to, da sta si hči Maria Isabella in njena mati baronica Ester Maksimiliana Cora-duzzi, ki je živela na gradu v Koči vasi na Notranjskem, dopisovali v slovenskem jeziku. Zbirko njunih pisem iz konca 17. stoletja je leta 1980 pri ZTT objavil tržaški jezikoslovec in skladatelj prof. Pavle Merku v knjigi Slovenska plemiška pisma. Skupno je 31 pisem v slovenskem jeziku, ki ima veliko narečnih besed, ne samo slovenskih, temveč tudi nemških, ker je bila mati nemškega porekla. Dopisovali sta si o vsakdanjih stvareh, o bolezni, hrani in počutju. Pred palačo sem prebral odlomek iz hčerinega pisma, v katerem poroča materi o stričevem zdravju. Zame je bilo zanimivo odkritje, da so številni tržaški plemiči uporabljali slovenski pogovorni jezik ne glede na svoje poreklo. Dokaz za to trditev je tudi dejstvo, da je tržaški škof leta 1634 razdelil mnogim tržaškim plemičem slovenske knjige. (Niko M., 3. KB) Zoisova palača Za občinsko palačo stoji stavba ri je danes tržaški mestni arhiv. Na el ji pa smo izvedeli, da se je v njej leta 1 dil slovenski razsvetljenec, gospodar podjetnik in mecen baron Žiga Zois bil italijanskega, mati pa slovenskeg Zoisova rodbina izvira iz okolice B Zois se je najprej šolal zasebno, nato obraževal v raznih italijanskih krajih, ' potoval in sklepal pomembna poznan je najbogatejši Slovenec 18. stoletja, p ben pa je tudi za razvoj slovenskega ljenstva. V Ljubljani so se v njegovem zbirali Valentin Vodnik, Anton Tomaž Jurij Japelj in drugi. Zois se je navdu zoologijo, botaniko in predvsem za logijo. Ukvarjal se je tudi z ornitolog Zelo žalostno pa je to, da tudi na bi ni nobene spominske plošče, ki bi da je tu živela pomembna Zoisova d (Valentina P., 3. KB; Andrej Ž., 2. I 1 Vurnikova kapela Na poti v škofijsko palačo nas je prijetno presenetil slovenski elektronski napis LEKARNA na Trgu zedinjenja Italije, na katerega nas je opozoril Milan Pahor. Lepo bi bilo, ko bi bilo v središču mesta več takih napisov. (Chantal Z., 3. KB) Pred škofijsko palačo nas je pričakal vsem znani škedenjski kaplan g. Dušan Ja-komin, ki nas je popeljal v čudovito škofovo zasebno kapelo. Po naročilu zadnjega slovenskega tržaškega škofa Andreja Karlina jo je pred prvo svetovno vojno skupaj z ženo Heleno v secesijskem slogu uredil slovenski arhitekt Ivan Vurnik, ki je skupaj s Plečnikom in Fabianijem začetnik slovenske moderne arhitekture. V kapeli prevladujejo svetle barve, predvsem zlata in bela. Nas dijake 4. KBT je na ekskurziji očarala predvsem ta kapela. Pri pouku zgodovine smo dijaki predhodno izdelali raziskavo o tem, zamejskim Slovencem skoraj neznanem arhitektu: Ivan Vurnik se je leta 1884 rodil v Radovljici. Arhitekturo je študiral na Dunaju, v Rimu je spoznal predvsem antične in renesančne znamenitosti, veliko je delal na Dunaju, od 1919 pa v Ljubljani. Zaslužen je za ustanovitev oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Med leti 1925 in 1957 je na fakulteti vodil seminar, ki so mu pravili »Vurnikova šola«. Želel je ustvariti slovenski nacionalni slog, ki bi združeval uporabnost in lepoto. Na Miklošičevi ulici v Ljubljani stoji ena njegovih najbolj znanih stavb, nekdanja Zadružna gosp ska banka, ki nas še danes preseneča s s živobarvnim okrasom. (Martina B. in tina P., 4. KBT) Gospod Jakomin nam je še povec so klopi v kapeli iz prekooceanske ladje ki so jo zavezniki med drugo svetovno potopili v Tržaškem zalivu. V škofijski palači smo si še ogledal trete vseh dosedanjih tržaških škofov ii tovili, da je v 19. stoletju bila večina izme slovenskega in hrvaškega porekla. O nji! je že na Montuci podrobneje spregovori dovinar Milan Pahor. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. januarja 2013 13 u Od Velikega do Borznega trga Najprej smo se znašli pred palačo Ter-gesteo, v kateri je leta 1848 delovalo Slavjan-sko društvo, ki ga je vodil takratni znani slovenski pesnik Jovan Vesel Koseski. Društvo je imelo čitalnico in knjižnico in je izdajalo tudi časopis Slavjanski rodoljub. Izvedeli smo, da so Slavjansko narodno čitalnico za tržaške Slovence in druge Slovane ustanovili leta 1861 in sicer v nekdanjem hotelu Locanda Grande, kjer je tudi Casanova osvajal Tržačanke. Na sosednjem Borznem trgu se dviga ena najlepših tržaških palač, Casa Bartoli, ki jo je v secesijskem slogu zasnoval arhitekt Maks Fa-biani leta 1905. Palača ima značilne florealne in geometrijske motive, značilne za dunajsko secesijo. Na pročelju so velika okna in zaste-klena veranda, tipična za secesijski slog. Znani arhitekt Fabiani, doma iz Kobdi-lja pri Štanjelu na Krasu, je v Trstu ustvaril več stavb, med njimi Narodni dom, v Gorici pa Trgovski dom. Vsem sta znana tudi njegova preureditev Štanjela in njegov urbanistični načrt za Ljubljano, ki ga je izdelal po ljubljanskem potresu leta 1895. v P fi F ■ gP i ■pf 1 >' ¿i Ti ff t' r m Primanjkovalo nam je časa, zato nam je gospod Pahor z Borznega trga pokazal ulico Cassa di risparmio, v kateri je imela od leta 1906 svoj sedež Jadranska banka. V Narodnem domu Po napornem, a zanimivem sprehodu smo prispeli do zadnje točke naše ekskurzije: nekdanjega Fabianijevega Narodnega doma. V dvorani, ki jo upravlja NŠK, nam je Milan Pahor zelo nazorno spregovoril najprej o nastanku Narodnega doma. Po demografskem porastu Slovencev na prelomu stoletja so tržaški Slovenci želeli imeti neko stavbo, v kateri bi lahko družbeno in kulturno delovali. Ker so jih pri tem italijanske oblasti ovirale, so na pobudo političnega društva Edinost ustanovili Društvo Narodni dom, leta 1901 je Tržaška hranilnica in posojilnica kupila zemljišče, načrt za stavbo pa je izdelal arhitekt Maks Fabiani. Za gradnjo je bilo zadolženo znano slovensko gradbeno podjetje družine Martelanc iz Barkovelj, ki je stavbo dogradilo leta 1904. Od države ni bilo nobene finančne pomoči, zato je Dom deloval po konceptu sa-movzdrževanja (če si prišel na predavanje, si moral zanj plačati). (Kevin H., 3. KB) Stavba je bila večnamenska: desno od vhoda je bila restavracija in kavarna, v prvem nadstropju so domovali društvo, časopis in tiskarna Edinost, v drugem Dramatično društvo, katerega 110-letnico praznujemo letos, Glasbena matica, v tretjem so bile odvetniške pisarne, v četrtem pa stanovanja. V pritličju je bila še telovadnica Tržaškega Sokola, v drugih nadstropjih pa še uradi Tržaške hranilnice in posojilnice, Slavjanska čitalnica, Delavsko podporno društvo in gledališka dvorana, pa tudi hotel Balkan. Narodni dom je obstajal do tržaške »šent-jernejske noči«. Slovenci so se veliko trudili za njegovo pridobitev, ta trud pa so skupaj z drugimi slovenskimi zgradbami uničili fašisti. 13. julija 1920 so namreč fašistične in nacionalistične skupine poleg te stavbe razdejale še 21 stavb, odvetniških pisarn, uradov, stanovanj, trgovin, bank, tiskarn, skladišč in gostiln tako Slovencev kot Hrvatov in Srbov. Policija ni posegla, storilci niso bili nikoli kaznovani, saj do preiskave ni prišlo. (Ajlin V., 4. KBT) Požig in razdejanja so bila predhodno načrtovana, cilj je bil uničiti slovensko gospodarsko in kulturno uspešnost v središču mesta. Leta 1924 je Tržaška hranilnica in posojilnica pogorišče Narodnega doma prodala, da je lahko preživela. Ukinjena je bila leta 1941, njeno imovino je dobila Cassa di Risparmio di Trieste. Takoj po koncu druge svetovne vojne in po osvoboditvi so nekdanji člani te slovenske banke Tržaško hranilnico in posojilnico želeli obnoviti, vendar neuspešno. Enako je bilo z Narodnim domom. Končno je bila leta 1954 ustanovljena TKB in Slovenci so dobili koncesijo za gradnjo novega Kulturnega doma, ki je bil dograjen 6. decembra 1964. Italijanska država je prispevala 500 milijonov lir, kar je zadostovalo za gradnjo, ne pa za opremo. Za to je poskrbela Jugoslavija, in sicer tako, da je vsaka od njenih republik prispevala del opreme. Velikanski lestenci v gledaliških prostorih pa so dar slovenskih izseljencev v ZDA. Tržaška Univerza je sedanjo stavbo nekdanjega Narodnega doma prevzela od Dežele leta 1979. Kljub povpraševanju sta tržaškim Slovencem dodeljena le mala dvorana in prostor, v katerem ima sedež tudi Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm. Vendar nam je g. Pahor povedal, da je optimističen in da bi v bližnji prihodnosti lahko imeli v Narodnem domu celo knjižnico. (Mirko J., 4. KBT) Milan Pahor nam je še podrobno orisal preporod Slovencev in drugih Slovanov v Trstu od 1848 do 1918. V 60. letih 19. stoletja so Slovenci ustanovili Pogrebno društvo, ki je bilo podporno društvo za pokope revnih. Leta 1868 je nastala Ciril-Metodova družba, ki je skrbela za šolstvo (privatna vrtec in šola), leto kasneje pa je bilo ustanovljeno Delavsko podporno društvo. Obdobje od 80. let 19. stoletja do začetka 20. stoletja je zaznamovala gospodarska infrastruktura: ustanovitev Tržaške hranilnice in posojilnice in Jadranske banke, ki je imela podružnice v Dalmaciji, Ljubljani in na Dunaju in je predstavljala višek finančne moči Slovencev v Trstu. Slovenski preporod je pritegnil tudi druge slovanske skupnosti, Hrvate, Srbe in Čehe. Brez Čehov bi slovenski preporod v Trstu bil nemogoč. Čehi so tudi imeli dve banki: Živ-nostensko banko v ul. Roma in Češko hranilnico in posojilnico na trgu Ponterosso. Tedaj je slovanski kapital v Trstu predstavljal 44%-de-lež celotnega tržaškega kapitala. Položaj Slovencev se je korenito spremenil s koncem prve svetovne vojne in prihodom fašizma. Dijake in prisotne profesorje je predavatelj očaral z obsežnim in poglobljenim poznavanjem politične, družbene, kulturne in gospodarske zgodovine tržaških Slovencev. Novo je bilo zlasti področje bančništva, ki ga v šoli pri urah zgodovine bolj malo obravnavamo. Kalistrovi in Gorupovi Mimo Rusega mostu in srbsko-pravoslavne cerkve sv. Spiridiona smo se nato usmerili proti ulici Carducci, kjer nas je na vogalu z ulico Coroneo (ime izvira iz priimka ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, kije imel tu svoja posestva) pričakala Hiša Gorup - Casa de Gorup in prva hiša Kalister v Trstu. Rodbina Kalister je imela tudi mogočno palačo na Trgu Liberta, v kateri je danes podružnica Zadružne kraške banke. Ta palača je bila dokončana leta 1884, v njej so bili uradi in stanovanja. Franc Kalister je v njej ustvaril tudi umetniško galerijo. Iz te palače je bil nekoč prekrasen pogled na morje, danes pa so pred njo stavbe in park. (Aleksan-dar M., 2. KB) O slovenskih rodbinah Kalister in Gorup nam je Pahor spregovoril že pred kapucinsko cerkvijo na Mon-tuci, na ul. Carducci in Trgu Liberta je še poglobil svoje poročanje o omenjenih družinah, ki jih je tudi sam raziskoval. Janez Nepomuk Kalister, po rodu iz vasi Slavina na Notranjskem, je živel v prvi polovici 19. stoletja in je bil začetnik teh pomembnih predstavnikov gospodarskega in družbenega življenja v Trstu na prelomu stoletja. Umrl je v Trstu, po njegovi smrti sta podjetje prevzela nečaka Franc Ka- lister in Josip Gorup. Oba sta bila tudi podpornika slovenskih društev v Trstu. Družini Kalister in Gorup sta imeli tudi svoje ladje. Josip Gorup se je preselil na Reko, zaradi uspešnega podjetništva in bogastva mu je monarhija podelila plemiški naslov pl. Savinski. Ob slovenskem kapitalu je na prelomu stoletja v Trstu cvetel tudi širše slovanski, hrvaški, srbski in češki kapital. Nekaj utrinkov o »nezadoščenem mestu na dnu zaliva...« Povedano po pravici, nihče v razredu ni bil posebno navdušen nad tem projektom saj smo vedeli, da bomo potem morali pisati čkn-ke in pripraviti kako raziskavo. Vendar sem morala to mnenje spremeniti, saj smo spoznali veliko novega o našem skoraj slovenskem Trstu. V njem je živelo in delovalo mnogo pomembnih slovenskih osebnosti; ena najbogatejših družin v Trstu je bila slovenska in tudi narodno zavedna; Primož Trubar je po mestnih cerkvah pridigal v slovenščini; pogovorni jezik mnogih tržaških plemiških družin je bila slovenščina, o čemer priča tudi korespondenca Coraduzzi - Marenzi. Najvažnejši pa je Narodni dom, ki je bil zgrajen kot po-lifunkcionalni center za Slovence, danes pa je namenjen študiju, razstavam, koncertom... Ta sprehod po slovenskih sledovih je bil res zanimiv. Priznati moram, da ima Trst res veliko znamenitosti, njegova resnična prednost pa je ta, da ima dve različni kulturi, slovensko in italijansko, vsaka pa ima tudi lastno zgodovino, ki je zelo privlačna. (Vera S., 2. KB) Novost sta zame predstavljala ogled Vurnikove kapele in predavanje v Narodnem domu, na katerem sem slišala veliko novih stvari. (Alesandra B., 4. KBT) Sprehod po mestu je bil zanimiv. Prepričan sem bil, da je Primož Trubar nekoč pridigal v katedrali sv. Justa, toda izvedel sem, da ni bilo tako. Posebno zanimivo je bi- lo predavanje v Narodnem domu, saj smo izvedeli, da je bil požig te stavbe skrbno organiziran. Prizadelo me je tudi, da za to dejanje ni bil nihče obsojen. (Andrej Z., 2. KB) Milan Pahor nam je v Narodnem domu res veliko povedal o tržaških Slovencih. Čeprav je za to tematiko pravi strokovnjak^ je bilo njegovo podajanje nam dijakom zelo razumljivo. (Chantal Z., 3. KB) Ekskurzija se mi je zdela zanimiva, ker sem izvedel veliko novega o Slovencih v Trstu, o njihovem pomenu, posebno pa o fašizmu. Med drugim sem odkril, da so fašisti tistega 13. julija 1920 poleg Narodnega doma razdejali kar 21 drugih slovenskih in slovanskih ustanov, uradov in podjetij v mestnem središču. (Kristian C., 2. KB) Večina od nas je odšla domov z občutkom, da v resnici malo vemo o našem Trstu. Čeprav se je marsikatera beseda izgubila na hrupnih ulicah, je ostalo v nas nekaj zelo pomembnega: slovenska zavest (Aj- lin V., 4. KBT) Besedno gradivo so oblikovali dijaki 2. in 3. KB ter 4. KBT pod mentorstvom profesoric P. Pettirosso in M. Zerjal. Fotografsko gradivo so prispevali: Alesandra Bran-kovic, Niko Mavraidis in prof. Boris Artač. Profesorji in dijaki se zahvaljujem° Odseku za zgodovino pri NŠK, posebej ravnatelju Milanu Pahorju, za temeljito pripravo in učinkovito izpeljavo našega projekta o slovenskem Trstu. "Nikoli ne bom prišel do živega temu jeziku!« je rekel Enej Silvij, ko so se spuščali proti Mandriji. »Zdi se mi dosti bližje češčini kakor poljščini, kolikor sploh morem soditi«, je rekel Kajetan. »Sicer - ali se ti zdi, da se prvenstveno sporazumevamo z jezikom?« »Mislim, da se prvenstveno sporazumevamo s srcem,« /.../ Tam doli, na dnu zaliva, ga je čakal Ter-geste, v mnogokotniškem zarisu svojega obzidja. Čakal ga je zbran ob Riborških vratih /.../ Po prvem bivanju se mu je bilo mesto v spominu skrčilo v svojevrstno podobo. Tam okoli Portizze je bil videl ostanek rimskega stebra, /.../ na tisti žlahtni razvalini pa je kraljeval trop starih mačk. Odtlej se mu je prikazoval oni potapljajoči se steber z mačjo posadko, kadar je pomislil na Tergeste. /... / Protibeneško in protiavstrijsko razpoloženje /... / ga ni začudilo. Tako in tako je spadalo k stalnicam tega nezadoščenega mesta, kolikor ga je bil spoznal. Alojz Rebula: ZELENO IZGNANSTVO, SM, Lj. 1981, str. 35-37. 1 4 Nedelja, 20. januarja 2013 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu tržič - Okruten umor Riccarda Degrassija ovit v skrivnost Z razbito glavo je ležal v luži krvi ob robu ceste Le nekaj dni po zaključku sojenja zoper Massimiliana Ciarlonija, ki je marca lani smrtno ranil 21-letnega Eu-gena Melinteja, je bil Tržič ponovno prizorišče krvavega dogodka. V Ulici Marco Polo v mestni četrti Pancan so včeraj ponoči odkrili truplo 39-letnega moškega, ki je bil žrtev umora. Tržičan Ric-cardo Degrassi, uslužbenec pristaniške družbe, je nedaleč od svojega doma podlegel hudi poškodbi glave, ki so mu jo povzročili s težko glinasto vazo. Preiskavo vodijo karabinjerji, ki so včeraj zjutraj zavarovali ulico, kjer je ležalo truplo. Preiskovalci, ob katerih sta v Pan-can prišla tudi tožilka Valentina Bossi in sodni zdravnik, so območje dodobra prečesali, da bi našli katerikoli indic, ki bi jim lahko pomagal izslediti odgovornega ali odgovorne, v zvezi z dosedanjimi ugotovitvami pa včeraj niso dajali izjav. Možno je, da je do umora vodil prepir, morda pa je na Degrassija morilec počakal in ga udaril z vazo zato, da bi z njim obračunal. Truplo, ki je ležalo sredi dveh parkiranih avtomobilov tik ob pločniku, je odkril občinski smetar Lucio Morsolin, ki je okrog 5. ure nastopil jutranjo izmeno. Delavec ni videl krvi in je mislil, da je moškega obšla slabost, zato je tekel do bližnjega bara Sport v Ulici Co-sulich in pozval uslužbenko, naj pokliče reševalce. Ženska je v Ulico Marco Polo poslala mladeniča, ki se je približal in videl, da je moški ležal v luži krvi z razbito glavo. Poklical je rešilno službo 118 in sile javnega reda. Karabinjerji so bili nekaj minut kasneje že na prizorišču umora. Vhod iz Ulice Cosulich in iz Ulice Pisani so za- Iskanje razbitin glinaste vaze, s katero je bil Degrassi umorjen (levo); preiskovalci na prizorišču umora (desno) bonaventura prli, nato pa so forenziki začeli z delom, ki je trajalo več ur. Na pločniku so označili razbitine vaze, s katero je morilec udaril Degrassija, in odtise krvavih čevljev. Karabinjerji so zbirali informacije pri stanovalcih Ulice Marco Polo in bližnjih ulic, saj so hoteli preveriti, ali so opazili kaj sumljivega. Pregledali so tudi Degrassijevo stanovanje, ki se nahaja nekaj deset metrov od kraja odkritja trupla, našli pa niso ničesar, kar bi bilo povezano z umorom. Truplo so okrog poldne odpeljali v tržiško mrtvašnico, kjer bodo v torek opravili obdukcijo. Do umora je po vsej verjetnosti prišlo med 3. in 5. uro. Degrassija so namreč okrog 2.30 videli v baru v tržiškem mestnem središču, od koder se je peš odpravil proti domu v Pancanu. Ker je med mestnim središčem in Ulico Marco Polo približno pol ure hoje, je mogoče domnevati, da je življenje izgubil med 3. in 5. uro, ko ga je zagledal smetar Lucio Morsolin. Zgleda, da ni nihče izmed stanovalcev videl ali slišal ničesar. »Ponoči sem se slabo počutil in nisem mogel zaspati. Če bi kdo zakričal, bi ga slišal. Tudi moja žena, ki je ob 5. uri že likala, ni opazila ničesar,« je povedal moški, ki živi tik ob kraju umora. Vzrok nasilne Degrassijeve smrti je še ovit v skrivnost. Preiskovalci bodo skušali ugotoviti, če se je 39-letni uslužbenec tržiške pristaniške družbe v petek zvečer sprl z nekom, ki ga je spremljal na poti domov, ali pa če ga je njegov morilec čakal v Ulici Marco Polo. Vprašanje je tudi, ali je bil morilec sam oz. v družbi drugih ljudi: odtisi čevljev so namreč vodili v kar tri različne smeri. ločnik - Prometna nesreča Avto podrl bivšega predsednika Stabona Na prehodu za pešce med cerkvijo in slaščičarno Azzano v Ločniku je včeraj nekaj po 18. uri avto podrl bivšega predsednika ločniškega rajonskega sveta, 80-let-nega Giorgia Stabona, ki je takoj zatem padel na tla in si poškodoval glavo. Po padcu je ostal pri zavesti, vseeno pa so se zdravniki odločili, da ga je treba prepeljati na zdravljenje v katinarsko bolnišnico. Stabon je utrpel lažji pretres možganov, zato pa njegovo življenje naj ne bi bilo nikakor ogroženo. Za volanom avtomobila tipa Škoda fabia, ki je podrl Stabona, je sedel prileten moški. Očitno v temi ni opazil bivšega rajonskega predsednika, ki je prečkal cestišče, in ga je zato podrl. Na prizorišče nesreče so prišli tudi goriški karabinjerji. tržič - Sosedje in znanci o Degrassiju in njegovem značaju »Ko je popil kak kozarec odveč, je postal nasilen in prepirljiv« Riccardo Degrassi je bil dober človek in zgleden delavec. Sosedje in znanci s temi besedami opisujejo žrtev včerajšnjega nasilnega napada v Pancanu, takoj zatem pa vsi po vrsti opozarjajo, da je se po kakem kozarcu alkohola odveč njegov značaj popolnoma spremenil. Degrassi je postal nasilen in prepirljiv. Nasilni izpadi so zaznamovali celo njegovo življenje; skregal se je z najbližjimi sorodniki, dve partnerki sta ga zapustili. Včeraj so na prizorišče umora prišli številni krajani in De-grassijevi prijatelji. O njem so povedali, da mu je pitje pokvarilo življenje, saj se je pod vplivom alkohola z marsikom sprl. De-grassi je živel v hiši, v kateri je nekoč bivala njegova babica. Pred časom se je odločil, da bo stanovanje prenovil; pred hišo je bilo še včeraj mogoče opaziti delovni oder, ki ga je uporabljal za obnavljanje poslopja. Njegova starša, Claudio in Federica, sta ločena in živita v Štarancanu oz. Ronkah. Degrassi ni imel bratov ali sester; v zadnjih časih je živel sam, družbo mu je delal zvesti doberman, ki ga je skoraj vsak dan peljal na sprehod po soseski. Včasih je pri njem prespala njegova nova partnerica, ki pa včeraj ni želela o njem povedati ničesar. Degrassi je imel dva otroka, 17-letno hčer s prvo ženo Susy in 7-letnega sina z drugo partnerico, ki živi v Ogleju. »Bil je dober, toda pod vplivom alkohola je postal povsem druga oseba, popolnoma brez nadzora. Ravno zaradi tega je najina poroka splavala po vodi,« pravi Susy, prekomerno pitje alkohola pa je botrovalo tudi h koncu druge partnerske zveze. »Ko so me obvestili o dogodku, sem takoj skušala zavarovati svojo hčer in nisem vprašala, kaj se je pravzaprav zgodilo. Riccardo bi se verjetno znal braniti, tako da mislim, da za napad ni odgovorna le ena oseba,« še pravi Susy in pojasnjuje, da so De-grassija nazadnje videli okrog 2.30 ponoči, ko se je poslovil od prijatelja, s katerim je preživel večer v nekem baru. Domov se je nameraval vrniti peš. »Bil je nor, a vseeno sem ga imel rad. Žagal sem mu drva in mu jih peljal domov, da se je lahko grel s pečjo, saj ni imel centralne kurjave,« pojasnjuje njegov sodelavec in sosed. »Poznal sem ga 25 let, priskrbel sem mu celo zaposlitev. Bil sem krstni boter njegovega sina,« pristavlja in pojasnjuje, da je imel Degrassi slab odnos tudi z očetom, s katerim je prekinil vsak stik pred leti. »Včasih sem ga videl v baru v Pancanu. Ko je popil kak kozarec preveč, je postal nasilen. Letos poleti sem prisostvoval pretepu; zaradi svoje punce se je stepel z nekim fantom. Bil je zelo ljubosumen,« pravi Luigi, medtem ko se v pristaniški družbi spominjajo Degrassija kot zglednega delavca. »Imel je le eno hibo. Ko je pretiraval z alkoholom, je ostal doma«. ronke - Včeraj dopoldne v Ulici Roma Eksplozija v kuhinji Plin uhajal iz cevi, ki je povezovala jeklenko s štedilnikom - V bolnišnici ženska in moški Eksplozija plina, do katere je prišlo včeraj dopoldne v stanovanju v Ulici Roma v Ronkah, bi lahko imela strahovite posledice. Če bi jeklenki, ki sta ju stanovalca hranila na terasi, bili v kuhinji, bi bil verjetno obračun nesreče prava tragedija. V eksploziji pa sta bili ranjeni le dve osebi, 80- letna gospa Elide Chiesa in njen brat, ki so ju odpeljali v tržiško bolnišnico. Oba sta opečena, njuno zdravstveno stanje pa ni hudo. Nesreča se je zgodila včeraj okrog poldne v stanovanju, ki se nahaja v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka v Ulici Roma št. 29 v Ronkah. V kuhinji, kjer je 80-letna Elide Chiesa kuhala kosilo, je nenadoma počilo. Gasilci, ki so jih po eksploziji poklicali zaskrbljeni sosedje, so ocenili, da je plin uhajal iz cevi, ki je povezovala jeklenko s štedilnikom. Ko je gospa prižgala ogenj, je zaradi koncentracije plina prišlo do eksplozije, ki je raznesla vratca štedilnika in vhodna vrata kuhinje. Ženska je ob udarcu v noge dobila opekline po različnih delih telesa, opečen pa je bil tudi njen brat. Rešilna služba 118 je oba ranjenca odpeljala v tržiško bolnišnico San Polo, kjer so ju sprejeli na zdravljenje. Poleg zdravniškega osebja službe 118 so v Ulico Roma prišli tudi policisti tržiškega komisariata in gasilci, po mnenju katerih eksplozija ni povzročila škode v ostalih stanovanjih. Prizorišče nesreče bumbaca / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. januarja 2013 15 sovodnje - Čez tri tedne 16. pustna povorka Letošnji pust bodo poživile Karnivaline Najbolj razposajeni dnevi v letu se bližajo z naglimi koraki. Pri društvu Karnival se zato vneto pripravljajo na 16. sovodenj-ski pust, ki bo v vasi ob sotočju Soče in Vipave potekal med 8. in 10. februarjem. Organizatorji kot vsako leto napovedujejo obilo zabave, plesa in dobre družbe, tradicionalni program, ki se bo odvijal v šotoru ob Kulturnem domu ter na Prvomajski ulici, pa so tokat dodatno poživili z novostjo. Pustno vzdušje, pravi predsednik društva Karnival Luka Pisk, bo v Sovodnjah zavladalo v petek, 8. februarja, ob 21.30. Glasbo bo vrtel DJ Best Company, okrog 23. ure pa bodo na oder prvič stopile Karniva-line. »Gre za skupino domačink, ki bodo poskrbele za animacijo. S svojim nastopom bodo dodatno poživile ples v maskah,« je povedal Pisk in pristavil, da bodo Karnivaline sodelovale tudi na sobotnem večeru, ko bo igrala skupina Studio 80. »V soboto zvečer bo nastopila tudi plesna skupina Take dance, po glasbi v živo pa bo na vrsti DJ. Odločili smo se za domačina,« je povedal Pisk, po katerem bo vrhunec pustovanja v nedeljo, 10. februarja, ko se bo ob 14. uri začela povorka pustnih vozov in skupin. Po njenem zaključku bodo pod ogrevanim šotorom nagradili zmagovalce, nato pa bo ples s skupino Happy Day. Vpisovanje vozov se je že zaključilo, skupine pa imajo čas vse do 6. februarja, da se prijavijo in sodelujejo na sovodenjskem pustnem sprevodu. Vozov bo letos deset (lani jih je bilo enajst), prijavljenih skupin pa je zaenkrat sedem. »Tudi letos bomo skupno imeli nekaj čez tisoč udeležencev. Zadovoljni smo, da je zanimanja za sodelovanje na pustnem sprevodu še vedno veliko. Priznati moram, da sem pričakoval nižjo udeležbo, saj društva doživljajo težke čase. Prispevkov je vedno manj, kriza je občutna. Kljub temu se je večina naših vsakoletnih gostov odločila, da sodeluje z vozom ali skupino,« je poudaril Pisk, po katerem bo pustni sprevod v slučaju slabega vremena prenesen na nedeljo, 17. februarja. Povor-ke se bodo udeležili društvo Sovodnje, društvo Župančič iz Štandreža, društvo Skala iz Gabrij, društvo Sabotin iz Štmavra, pustna klapa iz Praprota ter, prvič, vozova iz Šempolaja in Cerovelj. S skupinami se bodo sprevoda udeležili društvo Briški grič iz Števerjana, Združenje staršev iz Romjana, klub Osmica pri mačku, pustna klapa Olga, Združenje staršev šole Šček iz Nabreži-ne, pustna klapa z Opatjega sela in skupina Prosek-Kontovel, sodelovala pa bo tudi godba Viktor Parma iz Trebč. Zmagovalce letošnje pustne loterije bodo izžrebali 21. februarja. Prva nagrada bo križarjenje po Grčiji za dve osebi. Lanska povorka v Sovodnjah bumbaca gorica - Obisk Tondo in Romoli na poveljstvu brigade Goriški župan Ettore Romoli in predsednik dežele Renzo Tondo sta včeraj obiskala poveljstvo brigade Pozzuolo del Friuli, kjer sta se srečala z njenim poveljnikom Vascom Angelettijem. Skupaj sta mu izrazila obžalovanje nad odločitvijo državne vlade, da ukine poveljstvo brigade Pozzuolo, ki se je po njunih besedah v zadnjih letih odlikovala pri vseh misijah v tujini. »Z ukinitvijo brigade italijanska država ne bo ničesar prihranila, zato pa se nama zdi odločitev vlade še toliko bolj nesprejemljiva,« sta poudarila Romoli in Tondo, ki se je v prejšnjih dneh postavil v stik tudi z obrambnim ministrom Gian-paolom Di Paolo. »Minister mi je zagotovil edino, da bodo vojaki ostali v deželi Furlaniji-Julijski krajini in da bodo iz Gorice premeščeni v druge kasarne. To pa nam ni nikakor dovolj, saj je ukinitev tako dobro usposobljene brigade nedopustna, na kar bomo po volitvah opozorili tudi novo vlado,« poudarja Tondo, medtem ko Romoli napoveduje, da se bo jutri sestal z župani ostalih občin iz goriške pokrajine in skupaj z njimi pozval kandidate za parlament, naj se obvežejo, da si bodo prizadevali za ohranitev poveljstva brigade Pozzuolo v Gorici. sovodnje Nazaj k naravi! V torek srečanje o tržaškem bregu V občinski knjižnici v Sovodnjah bo v torek, 22. januarja, ob 18. uri, novo srečanje s knjigo. Kneippov vzklik »Nazaj k naravi!« je nekakšna rdeča nit dela, ki želi ovrednotiti naravno lepoto in bogastvo obmorskega pasu, ki ga avtorja Floriana Stefani in Danilo Sedmak poimenujeta »Jadranska oaza«, razteza pa se od Barkovelj, mimo Kontovela, Mira-mara, Križa, Sesljana, Devina vse do izliva Timave. Tu so se slovenski ljudje od naselitve pa vse do danes po trdem delu, trudu, v boju za obstanek in pod stalnim pritiskom nasilne asimilacije ohranili kot subjekt. Vabljeni k spoznavanju t.i. tržaškega brega, ki ga goriški Slovenci še vedno premalo poznamo. Knjiga je izšla kot del knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2013, predstavitev pa prireja občina Sovodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in s podporo Fundacije Goriške hranilnice. medana - Učenci osnovnih šol Alojz Gradnik in Ludvik Zorzut Skupaj spoznali briška pesnika, po katerih se šoli poimenujeta Članica iniciative za Waldorfski vrtec med zadnjo pravljično fotol.g. Jutri v Feiglovi knjižnici zvezdica Zaspanka Po zimskih počitnicah se vračajo pravljične urice v goriško knjižnico Damirja Feigla. Prvo pravljico v tem letu bo predstavila režiserka na radiu Ts A Katerina Citter. Pripovedovala bo zgodbo, ki jo je zapisal znani slovenski pisatelj Fran Milčinski-Ježek. Zvez- dica Zaspanka je nastala kot lutkovna igra oziroma radijska igra in je bila prvič uprizorjena leta 1955. Pravljica pripoveduje o zaspani zvezdici, ki z zamujanjem v službo na nebu povzroča veliko zmede. Boter Meseček jo za kazen pošlje na zemljo, kjer sreča razbojnika Ceferina. Pravljična urica o zvezdici Zaspanki bo jutri v mladinski sobi v Feiglovi knjižnici, začela se bo ob 18. uri. Učenci pred kipom Alojza Gradnika na Dobrovem foto s. g. Učitelji osnovnih šol Alojz Gradnik iz Števerjana in Ludvik Zorzut iz Bračana so odločili, da svojim učencem podrobneje predstavijo briška pesnika, po katerih se šoli poimenujeta. Učenci obeh šol so se takoj skupaj proti Medani. Po poti so se ustavili na Dobrovem, pri kipu pesnika Alojza Gradnika, ki se nahaja pred gradom. Prijazno jih je sprejel kustos gradu in jim na kratko orisal Gradnikovo življenje in delo. Za tem so obiskali domačijo, kjer sta bila rojena tako Gradnik kot Zorzut, ki je bila leta 2000 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zanimivo je namreč dejstvo, da pesnika povezuje ista rojstna hiša. V njej je postavljena zbirka, ki predstavlja predvsem Gradnikovo pesnikovo življenjsko pot. Na ogled so pesnikovi osebni predmeti, izdaje njegovih del in priznanja, ki jih je prejel. Po ogledu so odkorakali do pokopališča, se ustavili pri obeh grobovih in prižgali svečki. Vreme jim je bilo naklonjeno in zato so se lahko sprehodili tudi po Gradnikovi učni poti, ki vodi med vinogradi. Ob poti srečaš tipične briške rastline, kot so murva, vinska trta, češnja, sliva, oljka, figa in cipresa. Na vseh tablah, ki te rastline predstavljajo, pa so pesnikovi verzi iz pesniške zbirke Zlate lestve. Še posebno doživetje pa je razgledna točka, ki ponuja pogled na 24 zvonikov iz briških gričev in oddaljenih hribov. Po tej poti se je sprehajal in zadrževal tudi pesnik sam, iskal in dobil prave navdihe, poklepetal z domačini in posedal v senci briških dreves. (sg) vrh - V soboto Prešernova proslava z ljudskimi običaji V soboto, 26. januarja, bodo na Vrhu obeležili Prešernov dan. Tokrat so si pri društvu Danica Prešernovo proslavo zamislili nekoliko drugače. Ljudski običaji spadajo v samo osnovo kulture nekega naroda in Vrh je s svojim tradicionalnim pustom in starodavno koled-nico svetih treh kraljev na tem zelo bogat. Večer bo tako posvečen predvsem tradicionalnim vrhovskim šemam, o katerih bo spregovoril dr. Roberto Dapit, v goste pa bo prišla tudi dr. Inga Brezigar, ki že vrsto let raziskuje pustne običaje na Goriškem. Pogovor bodo bogatile fotografije, ki so bile v zadnjih letih posnete na pustni torek, ko cela vas zaživi z fantom in pupo, beračem, pepeljuharji in drugimi maskami, ki spadajo v vrhovski običaj, otroci pa bodo poskrbeli za pravi pustni defile, saj se bodo za to priložnost našemili v tradicionalne pustne like in tako pričarali vrhovski pust. Proslavo, ki se bo pričela ob 20. uri v središču Danica, bo uvedel pevski pozdrav domače vokalne skupine Danica pod vodstvom Jane Drassich. Ryanair leti v Alghero Nizkocenovna letalska družba Ryanair bo s prvim aprilom povezala Ronke s sardinskim letališčem Alghero. Vozovnice so že na prodaj na spletni strani družbe, ki opozarja, da je iz Ronk mogoče leteti tudi v Trapani, Bruselj in Bari. Cena enosmernih vozovnic se začenja pri 16 evrih. Deželna premiera V gledališču Verdi v Gorici bo jutri ob 20.45 deželna premiera komedije »La scuola delle mogli«, ki jo je napisal francoski komediograf Moliere. V glavni vlogi bo s skupino stalnega gledališča iz Genove nastopil Eros Pagni. Praznik mestne policije V Tržiču bo danes dopoldne praznik mestne policije iz vse dežele. Ob 9.30 bo maša v stolnici, ob 10.30 bo slovesnost na Trgu Republike, med katero bodo izročili priznanja redarjem, ki so se odlikovali pri svojem delu. Zaposlitev v Šlovrencu Na občini v Šlovrencu bodo za obdobje dveh mesecev zaposlili uslužbenca, ki bo delala v volilnem uradu. Prošnje za zaposlitev zbirajo v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Alfieri v Gorici. 16 Nedelja, 20. januarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / dol - Velike spremembe v staležu divjadi Jeleni že stalni gostje »Pred tridesetimi leti sem prvič lovil v Dolu. Takrat je bilo divjih živali zelo malo, zdaj je njihova populacija tako narasla, da jih je na pretek. Veliko je lisic, ogromno divjih prašičev, pri nas so naseljene divje mačke, sumimo, da se včasih pojavlja ris, da ne govorimo o jelenih, ki so že stalni gostje tega predela Krasa.« Tako pravi Gianfranco Sandrigo, direktor lovskega okraja iz Dola, ki meri približno 700 hektarjev in šteje 18 članov. Doljanski lovci bodo danes izvedli lov na lisico, ki ga morajo enkrat letno opraviti na podlagi deželnega lovskega načrta in v okviru preverjanja prisotnosti stekline; uplenjeni primerek bodo poslali v Pado-vo, kjer bodo opravili vse potrebne analize. Lovci bodo lisice lovili med Čukiš-čem in Devetaki, kjer so opazili, da imajo zveri nekaj svojih brlogov. Opoldne se bodo lovci zbrali na sedežu zadruge Kras na Palkišču, kjer bodo pripravili kosilo, na katerega vabijo tudi vse domačine. Populacija lisic je po Sandrigovih besedah v zadnjih letih v Dolu zelo narasla. »Vedno več je tudi divjih prašičev; tako razmnožili so se tudi zaradi hrane, ki jim jo številni ljudje neodgovorno prinašajo tako na Tržaškem kot v Gorici. Tudi doljanski lovci imamo svoja krmišča za divje prašiče, vendar se nahajajo na vrhu hriba, po katerem je speljana državna meja. Na ta način skušamo zadržati divje prašiče čim bolj daleč od nižinskega dela Dola in od državne ceste, ki je zelo prometna in nevarna,« pravi Sandrigo in pojasnjuje, da so pred leti divji prašiči iskali hrano na slovenski strani meje, kjer je bilo več obdelanih površin, in so prenočevali na italijanskem delu Krasa. »Zdaj so v Sloveniji povečali odstrel divjih prašičev, ki so se premaknili k nam čez mejo, kjer dobijo veliko hrane, ki jim jo prinašajo ljudje,« pojasnjuje Sandrigo in opozarja, da so samo v doljanskem lovskem okraju od 15. maja lanskega leta do 15. januarja letošnjega leta uplenili okrog sto divjih prašičev. Sandrigo pravi, da so k splošnemu povečanju populacije divjadi prispevali tudi lovci. »Že leta izvajamo selektivni lov, rezultat tega je, da je populacija divjih živali kakovostnejša, saj smo z uplenom posameznih primerkov preprečili širjenje bolezni,« pravi Sandrigo in pojasnjuje, da je ravno v četrtek nedaleč od svojega lovišča med Boneti in Novo vasjo zagledal dva jelena. »Zadovoljen sem, da imamo pri nas še eno vrsto divjadi, po drugi strani sem zaskrbljen. Dokazano je namreč, da jeleni izpodrivajo srne, kar v zadnjih letih tudi sami opažamo, saj se populacija srnjadi počasi niža,« pravi Sandrigo. Lov na jelene je na italijanski strani državne meje prepovedan v pričakovanju, da se bo njihova populacija še dodatno ustalila. V Sloveniji pa jelene lovijo že leta, saj gre za vrsto, ki na Krasu povzroča precej škode kmetijstvu. Samo na lovišču v Novi vasi pri Opatjem selu so doslej uplenili že devet jelenov. (dr) Vljudno vabljeni na odprtje razstave BOJ PROTI VERI IN CERKVI 1945 -1961 O razstavi bo spregovorila avtorica, zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar Kulturni center Lojze Bratuž Ponedeljek, 21. januarja 2013, ob 18. uri Na lovišču v Novi vasi pri Opatjem selu so v zadnjih letih uplenili že devet jelenov; vse pogosteje jelene in košute opažajo tudi v Dolu in v drugih krajih na goriškem Krasu foto p.d. gorica - Še zlasti priljubljen je bil med otroki V stotem letu starosti umrl sladoledar Romeo Sladoledar Romeo Canali ob spomeniku NOB v Pevmi na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja foto vip »Ni bilo prave nedelje, če v vas ni prišel sladoledar Romeo.« S podobnimi besedami se marsikdo spominja prodajalca sladoleda, ki je ob nedeljah s svojim motornim vozičkom obšel vse slovenske vasi na Goriškem. Vsak popoldan pa se je s svojo malo potujočo sladoledarno po več ur ustavil na goriški strani pevmske-ga mostu. Bil je prisoten tudi na vseh vaških šagrah. Njegovega belo-ru-menega Apeja s svetlomodrim senčnikom se bodo spominjali vsi, ki so starejši od 35 let, kajti prijazni Romeo je svojo dejavnost zaključil leta 1982, ko je bil star skoraj sedemdeset let. Delo potujočega sladoledarja je opravljal celih 45 let. Ljudje se ga bodo radi spominjali zaradi odličnega sladoleda, ki ga je vsak dan sproti pripravljal obrtniško, spominjali pa se ga bodo tudi zaradi prisrčnega odnosa, ki ga je imel s kupci, saj je z vsakim rad izmenjal nekaj besed. Vedno je znal najti pravi način pogovora, pa naj je šlo za otroka, najstnika, odraslega človeka ali za starejšo osebo. Romeo Canali ni dočakal 100 let. Zmanjkalo mu je nekaj več kot teden dni, da bi praznoval visok življenjski jubilej. Priljubljeni sladole-dar je po kratki bolezni umrl v goriški bolnišnici v četrtek zvečer. Ena od hčera nam je povedala, da se je že ves december vneto pripravljal na svoj stoti rojstni dan in sestavljal je sezname ljudi, ki jih je hotel povabiti na svoj praznik. Žal mu je nenadna bolezen vse to preprečila. Kljub italijanskemu priimku in imenu je bil Romeo Canali Slovenec, rojen v Aleksandriji v Egiptu 26. januarja leta 1913, kjer je njegova mama, Kraševka z Opatjega sela, delala kot hišna pomočnica pri premožnih družinah. Romeo je bil torej sin aleksandrinke in italijanskega priseljenca s priimkom Canali. Družina se je v Opatje selo vrnila tik pred izbruhom prve svetovne vojne. Po letih begunstva je Romeo odraščal najprej na Krasu, nato pa v Gorici, kamor se je družina preselila. S slado-ledarstvom se je Romeo pričel ukvarjati leta 1936, potem pa je bil leta 1940 vpoklican v vojsko. Vojna leta je preživel na Sardiniji, kjer je staknil malarijo, ki ga je pestila še nekaj let po vojni. Sladoledarsko obrt je nadaljeval tudi po vojni in kot rečeno jo je zaključil na začetku osemdesetih let. Romeo se je oženil še pred drugo svetovno vojno. Z ženo sta imela šest otrok, najstarejši med njimi je priznani gledališki igralec Riccardo. Pogreb priljubljenega Romea bo jutri ob 10.30 uri iz mrliške vežice goriške bolnišnice v cerkev sv. Justa in na goriško pokopališče. (vip) jamlje - Domačini naveličani džipov Deset minut hoje nikomur ne škoduje Razrita gozdna pot pri Jamljah Terenska vozila ne sodijo na Kras, še zlasti ne bi smela voziti po gozdnih poteh, ko so le ta premočena od dežja. V to so prepričani v Jamljah, kjer se marsikdo pritožuje nad nekaterimi lovci, ki niso domačini in ki se s svojimi džipi skoraj vsak dan peljejo do svojih lovskih postojank ob robu gozda. Z gumami ob vsakem prehodu pustijo za sabo globoke sledi v zemlji, včasih pa za-vozijo tudi na zasebne parcele in ra-zrijejo travnike, ki so v lasti krajanov. Tega seveda ne bi smeli početi, sploh pa bi se lahko do svojih postojank odpravili peš, saj so v nekaterih primerih od asfaltiranih cest oddaljene le kakih tristo do štiristo metrov. Deset minut hoje v naravnem okolju nikomur ne škoduje! (dr) Pogled na grad iz grajskega naselja pred rušenjem v prvi svetovni vojni (zgoraj); sedanji jugozahodni predel grajskega naselja Grajsko naselje Goriški grad je prvič omenjen v listini iz leta 1202. Naselje se je začelo razvijati po preselitvi plemiške družine iz Solkana. Poleg tlačanskih domačij zunaj obzidja - Kočevia je pofurlanje-no slovensko ledinsko ime - so začela rasti stanovanja nižjih fevdalcev, pomočnikov in služabnikov. Zunanje obzidje ima pet obrambnih stolpov in velika, Leopoldova vhodna vrata (1660), ki omogočajo dostop od Stolnega trga navzgor po Poti na grad (sedaj D'Annunziov drevored) in od Rdeče hiše po Klancu (Ulica del Colle). Mala ali Solkanska vrata omogočajo vstop v naselje z Rafuta in Kostanjevice. V Grajskem naselju - nekoč tudi imenovano Gornje mesto - so stavbe z zasebnimi stanovanji, prostori Pokrajinskih muzejev s predavalnico, ki se je poslužujejo tudi slovenske ustanove, cerkvica, posvečena Sv. Duhu (1398), in gostišče. Obnova po prvi svetovni vojni je žrtvovala precej stavb na grajskem griču zaradi izboljšanja dostopa na grad, ki je bil obnovljen leta 1937. Pod vzhodnim notranjim obzidjem je bil pred več kot dvema desetletjema postavljen velik šotor za poletne prireditve. Osrednje slovenske mestne ustanove so ga redno in uspešno uporabljale za večerne koncerte glasbenih skupin iz Slovenije. Na mogočni kamniti steni je vzidana plošča v spomin na med drugo svetovno vojno ustreljene partizane, aktiviste in talce. Aldo Rupel GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 20. januarja 2013 1 7 / Vej še niso odpeljali z ozkega pločnika Prejšnji ponedeljek se je pod težo snega nekaj vej odlomilo in padlo na cestišče Ulice Alviano v Gorici. Da bi zagotovili prehod avtomobilov, so jih premaknili na pločnik, kjer po skoraj enem tednu še vedno čakajo, da bi jih kdo odpeljal. Veje zdaj ovirajo prehod pešcev, ki morajo stopiti s pločnika in prečkati cesto na nevarnem ovinku, zaradi česar bi jih bilo treba nedvomno čim prej odstraniti (foto Bumbaca). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin ŠTANDREŽ 2012 PD Štandrež - dramski odsek Vinko Moderndorfer štirje letni časi komedija režija: Jože Hrovat premiera: sobota, 26. januarja 2013, ob 20. uri ponovitev abonmajska: nedelja, 27. januarja 2013, ob 17. uri župnijska dvorana Anton Gregorčič, Štandrež Informacije in rezervacija sedeža: Božidar Tabaj - tel. 048 1 20678 od 12.00 do 14.00 [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 18.00 -21.15 »Django unchained«. Dvorana 2: 16.00 »Le avventure di Fioc-co di neve«; 17.45 - 20.00 - 22.15 »La migliore offerta«. Dvorana 3: 17.50 »A royal weekend«; 16.00 - 19.50 - 21.30 »La bottega dei suicidi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 18.00 -21.30 »Django unchained«. Dvorana 2: 16.15 »Le avventure di Fioc-co di neve«; 17.50 - 20.00 - 22.00 »Quello che so sull'amore«. Dvorana 3: 16.00 »Asterix e Obelix al servizio di sua maesta«; 18.00 - 20.20 »La migliore offerta«. Dvorana 4: 15.15 - 17.00 - 18.45 »Gosth movie«; 21.00 »Cloud Atlas«. Dvorana 5: 15.00 - 16.45 - 18.30 - 20.20 - 22.15 »Frankenweenie«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.40 »Django unchained«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La mi-gliore offerta«. Dvorana 3: 17.50 »A royal weekend«; 19.50 - 21.30 »La bottega dei suicidi«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.40 »Django unchained«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Quel-lo che so sull'amore«. Dvorana 3: 17.30 »Asterix e Obelix al servizio di sua maesta«; 19.50 - 22.10 »La migliore offerta«. Dvorana 4: 17.30 - 19.10 »Gosth movie«; 21.00 »Cloud Atlas«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Fran-kenweenie«. Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v torek, 22. januarja, ob 21. uri »Se devi dire una bugia dilla ancora piu grossa« (Ray Cooney), nastopajo Antonio Catania, Gianlu-ca Ramazzotti, Miriam Mesturino, Raffaele Pisu, Nini Salerno, Licinia Lentini (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistiassociatigorizia.it. fl Razstave V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Boj proti veri in Cerkvi. 1945-1961«. O razstavi bo spregovorila avtorica, zgodovinarka Tamara Griesser Pečar; na ogled bo do 28. februarja od ponedeljka do petka 17.00-19.00, nato ob prireditvah ali po dogovoru. KAVARNA RUSJAN IN FOTOKLUB SKUPINA75 vabita na ogled fotografske razstave Marka Vogriča »Miška obišče Edo« v kavarni in vinote-ki Rusjan v Eda centru v Novi Gorici; do 5. februarja od ponedeljka do četrtka 7.00-23.00, ob petkih 7.0001.00, ob sobotah 8.00-01.00, ob nedeljah in praznikih 8.00-23.00. 4 Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 20.15 koncert Orkestra Slovenske filharmonije; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB prirejajo dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v vrtcu Čriček v Doberdobu v sredo, 30. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v sredo, 30. januarja, od 10.00 do 11.00; v vrtcu Barčica v Romjanu - Ul. Capi-tello v sredo, 23. januarja, od 10.00 do 11.00; v vrtcu Barčica v Ronkah - Ul. Bratov Cervi v ponedeljek, 21. januarja, od 10.00 do 11.00. NIŽJA SREDNJA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V DOBERDOBU vabi starše petošolcev na informativni sestanek: starši petošolcev iz Romjana so vabljeni v četrtek, 24. januarja, ob 18.00; starši petošolcev ostalih šol so vabljeni v sredo, 30. januarja, ob 18.00. Srečanji bosta potekali v prostorih nižje srednje šole v Doberdobu. AD FORMANDUM prireja »Tehnike promocije teritorija«: tečaj post diploma, namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK in z maturo višje srednje šole. 490 ur, od teh 2 meseca delovne prakse. Vsebine: upravljanje poslov in osnove prodajalnih tehnik, promocija teritorija z uporabo osnovnih marketinških oprijemov, delo s strankami, komunikacija in trženje storitev. Izbor: 28. januarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Kor-zo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org. AD FORMANDUM prireja »OPEN DAY« na gostinski šoli: v četrtek, 24. januarja, od 14. do 18. ure v KBcen-tru v Gorici; več na tajništvu šole, Kor-zo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adformandum.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da se bo vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole začelo v ponedeljek, 21. januarja, in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Vpisovanje bo potekalo v uradih Večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole bodo staršem na razpolago od ponedeljka, 21. januarja, dalje na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da se bo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo sred- njo šolo začelo v ponedeljek, 21. januarja, in zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu bo v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe: v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 22. januarja, ob 17.30; v otroškem vrtcu Živ Žav v Rupi (Vrh Sv. Mihaela) v ponedeljek, 21. januarja, ob 17.30; v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v četrtek, 31. januarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v ponedeljek, 21. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Abram v Pev-mi v torek, 29. januarja, ob 17.00; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v petek, 25. januarja, ob 17.00 in v osnovni šoli Zorzut v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: v otroškem vrtcu Rin-garaja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 23. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v četrtek, 24. januarja, ob 17.00; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 22. januarja, ob 17.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringaraja v Ul. Brolo v Gorici v četrtek, 24. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v petek, 25. januarja, 10.30-11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v sredo, 23. januarja, 10.30-11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v sredo, 23. januarja, 8.30-10.00; v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 30. januarja, 11.00-12.30; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 28. januarja, 8.30-10.00 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v torek, 29. januarja, 10.30-12.00. SLOVENSKA ŠOLA, VRTEC, JASLI: PREMIŠLJENA IZBIRA je naslov srečanja za starše, ki ga organizira Dijaški dom v ponedeljek, 28. januarja, ob 17.30 v Dijaškem domu, Svetogorska (Ul. Montesanto) 84. Srečanje, ki ga bosta vodili Susanna Pertot, strokovnjakinja na področju večjezičnosti in avtorica priročnika »Dvojezično otroštvo: navodila za uporabo« ter Ma-tejka Grgič, strokovnjakinja za slovenski jezik, znanstvena direktorica Slovika. Med srečanjem bo zagotovljeno varstvo otrok. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. KRUT vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Ve-roli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481533177 ali mohorjeva@gmail.com. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK organizira tečaj zumbe v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Brezplačni poskusni vaji bosta potekali v ponedeljek, 28. januarja in v sredo, 30. januarja, od 20. do 21. ure. Tečaj bo vodila inštruktorica Greta Lefons. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo od februarja dalje potekal tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila Alessandra Simonetti; informacije po tel. 389-7907657 ali in-fovikara@gmail.com. PD VRH SV. MIHAELA vabi člane in somišljenike na redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 21. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob Sovodnje v Sovodnjah. SPDG vabi člane, da poravnajo letno članarino in obvešča, da bo društveni sedež odprt v četrtek, 24. januarja, od 19. do 20. ure izključno za poravnavo članarine in zavarovalnine PZS. Lani plačana zavarovalnina PZS velja do konca januarja, po tem datumu pa zavarovalno kritje začne veljati dan po vplačilu. Člani, ki želijo obnoviti članstvo PZS (ki vključuje tudi nezgodno zavarovanje in zavarovanje za stroške reševanja) morajo v letu 2013 obvezno izpolniti pristopno izjavo, ki se posreduje PZS s ciljem vodenja centralne evidence članstva. Obrazec je na razpolago na društvenem sedežu. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.30 v Moč-nikovem domu v Gorici (ob cerkvi Sv. Ivana). SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v torek, 29. januarja, v komorni dvorani KC Lojze Bratuž ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Na dnevnem redu so volitve novega upravnega in nadzornega odbora. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je sklican deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici v sredo, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. IS Prireditve FOTOKLUB SKUPINA75 vabi v torek, 22. januarja, ob 20.30 na projekcijo »Foto ekspedicija Maroko 2012« v Galeriji75 na Bukovju v Števerjanu. Priznani fotografi Lado Pavliha, Mirko Bijuklič in Dušan Miška s Fo-tokluba Nova Gorica bodo prikazali posnetke s 16-dnevnega potovanja po Maroku lani spomladi. VZPI-ANPI GORICA IN AVL GORICA s pokroviteljstvom goriške pokrajine prirejata ob dnevu spomina v dvorani Europa višje šole ISIS Galilei v Ul. Puccini 22 v Gorici v ponedeljek, 28. februarja, med 10. in 12. uro predavanje Ferruccia Tassina z naslovom »La memoria dimenticata. I lager italiani sot-to il fascismo. Il caso Visco. (Pozabljeni spomini. Italijanska taborišča pod fašizmom. Primer Visco). Srečanje je namenjeno dijakom 4. in 5. razredov višjih šol in je odprto javnosti. Prispevki V spomin na Gianfranca Tuniza daruje Miroslav Devetak z družino 50 evrov za združenje prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Dominik Vrto-vec (iz splošne bolnišnice) v stolnici, sledila bo upepelitev. JUTRI V SOVODNJAH: 14.00, Claudio Terpin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V GRADIŠČU: 12.00, Ennio Bevilacqua (iz Trsta) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Rosa Roberto s pokopališča v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 11.20, Giovanni Luigi Boscarol iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. Za dragim bratom DINOTOM VRTOVCEM žaluje in izreka sožalje ženi Ireni, sinu Markotu in hčerki Maji brat Ičo z ženo Vesno in hčerkama Alenko in Marjetico z družinama Sožalju se pridružuje sestrična Uljana s Simono Dragi Dino, tvoj vedno prijazni pogled nam bo za vedno ostal v spominu. Tvojim najdražjim izražamo globoko sožalje. Vsi Rudolfovi ^ Prerano nas je zapustil naš dragi Claudio Terpin star 56 let Žalostno vest sporočajo hči Katja, sin Erik, mama, bratje in sestre ter ostali sorodniki Pogreb bo v ponedeljek, 21. januarja, ob 13.40 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v župnijsko cerkev v Sovodnjah ob Soči ob 14. uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njegov spomin. Sovodnje ob Soči, 20. januarja 2013 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob preranem slovesu svojega dolgoletnega odbornika Claudiota Terpina se AŠD Sovodnje klanja njegovemu spominu in izreka hčerki Katji, sinu Eriku in ostalim sorodnikom občuteno sožalje. Ob bridki izgubi Claudia Terpina izrekamo mami, bratom in sestram ter njihovim družinam občuteno sožalje. K.d. Briški grič ZAHVALA Ob boleči izgubi Rudolfa Devetaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste počastili njegov spomin. Družina 18 Nedelja, 20. januarja 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.25 Tv Kocka: Gremo skupaj 2. del 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.35 MixItalia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'arena 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosí e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nan.: L'isola 23.20 Dnevnik Rai Due 7.00 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 New Art Attack 10.10 Dok.: Ragazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventura 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nan.: Cops - Squadra Speciale 20.30 1.00 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS (i. Pauley Perette) 21.45 Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika ^ Rai Tre ZDA, '51) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Film: Comandante Florent -Un cuore perduto (krim., Fr., '01) 21.30 Film: Il curioso caso di Benjamin Button (dram., ZDA, '08, i. B. Pitt) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.00 Film: Papa, ho trovato un amico 11.55 Rubrika: Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 21.30 Nad.: Centovetrine 23.30 Nan.: Distretto di polizia O Italia 1 19.20 Film: Amore a prima svista 21.25 Le Iene Show La 7 7.10 Serija: La grande vallata 8.00 Film: Pec-cato d'amore (dram., '72) 9.50 Nan.: L'lspet-tore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Odd.: Prima del-la Prima 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Mini Ritratti 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.00 Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Presa diretta u Rete 4 6.30 Dnevnik 6.50 Mediashopping 7.20 Nan.: Vita da strega 8.15 Super Partes 9.20 Slow Tour - Italiani non per caso 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Odd.: Ricette di famiglia 12.45 Rubrika: Pianeta mare 13.45 Ieri e oggi in Tv 14.00 Dnevnik 14.40 Don-navventura 21.35 Film: Rob Roy 0.00 Omnibus not- te ^ Tele 4 18.40 Risanke 18.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Bob leta 2012 21.00 Intervju 21.20 Anim. serija: Na svoji žemlji 21.45 Dok. odd.: Gospa s harfo 22.35 Dok. serija: Lovci teme 23.10 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 8.00 Risanke 10.45 Film: Sabrina - Vacan-ze romane 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Paladin - Dawn of the dragon slayer (fant., ZDA, '11) 15.55 Film: Dragonheart 17.55 Nan.: La vita secondo Jim 18.15 Nan.: Life Bites- Pillole di vita 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Ti ci porto io... 11.15 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 11.35 Nan.: Josephine, ange gardien 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Irma la dolce 16.50 Nan.: The District 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Trieste in diretta |r Slovenija 1 POP Pop TV 15.20 Film: Attila flagello di Dio 17.10 Film: Tomahawk - Scure di guerra (vestern, 7.00 Risanke 10.15 Nan.: Polna hiša živali 10.40 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 14.45 Film: Eldorado 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Dekameron 17.50 Legende velikega in malega ekrana 18.20 Igralci tudi pojejo 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.55 Serija: Beverly Hills 90210 11.40 Serija: Na trdih tleh 12.35 Dok. serija: Skrivnostno življenje ameriške gospodinje 13.30 Dok. serija: Kuharski mojster 14.40 Film: Dedkova naloga (dram., ZDA, '95) 16.15 Nan: Detektiv na Floridi 17.10 Film: Ne-wyorška minuta (kom., ZDA, '04) 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Kako se znebiti fanta v 10 dneh (kom., ZDA, '03, i. K. Hudson, M. McConaughey) 22.10 Film: Verjemi lepotici (rom., ZDA, '91) A Kanal A 7.50 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 8.20 Film: Opičji pomočnik 10.00 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.25 Tuning manija svetovni show 2010 13.00 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.30 Film: Pričakovanje čudeža 15.05 Film: Odrešenjak 17.00 Dok. serija: Igrače Jamesa Maya 18.00 Nan.: Sanjska upokojitev 18.30 Pazi, kamera! 19.30 Skeči: Norci na delu 20.00 Film: Izbruh 22.10 Nad.: Montevideo, bog te je videl 23.40 Nad.: Sinovi anarhije (t* Slovenija 2 7.55 Skozi čas 8.05 Globus 8.40 Slovenski magazin 9.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal v smučarskih skokih, posnetek 10.10 Alpsko smučanje: svetovni pokal: slalom (M), 1. in 2. vožnja ob 13.10, prenos 11.00 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž in M ob 15.10), vključitev v prenos 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: supervele-slalom (Ž), prenos 14.10 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), prenos 15.10 Rokomet - svetovno prvenstvo (M): Slovenija : Srbija, posnetek 16.35 Športni izziv 17.15 Nogomet: FIFA magazin 17.40 Dok. film: Sfinga 18.50 Enkrat še zapoj ... Vrhunec in zaton zlatih let Slovenske popevke 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nan.: Povesti in novele 19. stoletja 21.00 Žrebanje Super Lota 21.05 Dok serija: City folk 21.35 Dok. odd.: Življenje na smetišču 23.15 Kratki igr. film: Skrbnik 23.35 Kratka Tv-igra: Kapljica v morju (t Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip (pon.) 11.15 15.55, 18.35 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 18.15 Satirično oko 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski izbor 21.00 Zrcalo tedna 21.15 Tedenski napovednik Koper 12.30 Dnevni program 12.45 AS SP: slalom (m) 1. vožnja, povzetek 13.15 AS SP: slalom (m) 2. vožnja, prenos 14.10 Vsedanes - Svet 14.25 Tv Transfrontaliera 15.35 Tednik 15.05 „Q" - Trendovska odd. 15.50 Sredozemlje 16.20 Ethnopolis 2008 17.00 Dok: City folk 17.30 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod-Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Berlino - La febbre per l'Africa 21.45 Avtomobilizem 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Slovenski magazin 23.00 Glasb. odd. 23.40 Tartini Festival 2009 Tv Primorka 16.0017.00 Tv prodajno okno 16.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 21.30 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Jubilejni koncert Vinska Gora 2012 22.00 Glasbeni večer, Vi-deostrani 23.15 Film: Tortured RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Nedeljsko popoldne; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste;17.35 Na koncertu; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večnozelene melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik -Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violin-ček (pon.);18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Neobvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kro-nika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik iz- bira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Delo vam v prihodnjem tednu ne bo dišalo. Uživali pa boste v prostočasnih dejavnostih, povezanih z umetnostjo, izražanjem in komunikacijo. Vzemite si čas za stvari, ki vas veselijo. m^l BIK 21.4.-20.5.: Prihajate v bolj umirjeno in uravnoteženo obdobje. Pritiski na delovnem mestu se bodo umirili. Končno boste lahko ob kavi poklepetali s prijatelji, ne da bi venomer pogledovali na uro. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vsluž-bi boste s svežimi idejami podirali vse ustaljene tokove. Za domače vam bo zmanjkalo potrpljenja. Vse niti boste hoteli imeti v svojih rokah, zato si boste z njimi večkrat v laseh. RAK 22.6.-22.7.: Zvezde vam «« bodo v prihodnjem tednu zelo naklonjene. Zaživeli boste s polno močjo in svet okoli sebe doživljali zelo močno in hkrati pomirjajoče. Znali boste sprejeti druge ljudi take, kot so. LEV 23.7.-23.8.: Na delov-(^^r nem mestu se bodo razmere za delo občutno izboljšale. Trud preteklega obdobja se bo počasi obrestoval. Kljub obveznostim, ki jih imate ves čas v mislih, se boste znali sprostiti. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjem tednu si lahko malo odpočijete od dela. Prepustite se igrivosti. Ugodni vplivi zvezd vam bodo pomagali pozabiti na skrbi. V vas se bodo sprostile pozitivne energije. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovni mizi se vam je nabrala gora papirjev. Čeprav vas čakajo ne tako pomembni opravki, bo prihodnji teden za vas zelo deloven. V krogu domačih si boste zaželeli več miru. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Požvižgali se boste na pripombe nadrejenih in dali prednost zdravi kmečki pameti pred nerealnimi pričakovanji. V prostem času boste zelo aktivni. Posvetite se hobijem! Av STRELEC 23.11.-21.12.: Veliko časa boste preživeli doma. Zadovoljni boste, ker se lahko posvetite družinskemu življenju. Nekatere vzorce vedenja boste želeli spremeniti. Temu se bodo vaši najbližji uprli. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu vas čakajo nove zadolžitve, ki pa se jih boste tokrat razveselili. Ne bo vam zmanjkalo energije, da bi jih opravili do konca. Imeli boste veliko odličnih idej. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Veliko energije bo usmerjeno v izboljšanje materialnega stanja. Razmišljali boste o nakupih, prenavljanju stanovanja ali novem načinu služenja denarja. Marsikoga boste presenetili. RIBI 20.2.-20.3.: Vaša samozavest se bo izboljšala skladno z boljšim fizičnim počutjem. Prosti čas boste najraje preživljali v krogu prijateljev. V prihodnjem tednu se bo na vas spomnilo veliko ljudi. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 20. januarja 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik V^ Rai Due V" Rai Tre ■ .k A C O K (k 16.35 Nan: My life - Segreti e passioni 16.50 Film: Agata Christie - Delitto in 3 atti (krim.) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. Antonella Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Nan.: L'isola 23.05 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Odd.: Quinta Colonna 23.55 Terra! 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Show: Zelig Circus C/ Italia 1 6.40 Risanke 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insie-me 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.10 Dnevnik 21.05 Dok.: Voyager 23.25 Glasb. odd.: Emozioni 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Futurama 14.05 Simp-sonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Lupin 15.45 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.30 Nan: Chuck 17.25 Nan.: La vita secondo Jim 18.15 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Transporter 3 (akc., ZDA, '08) 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffè di Corradino Mineo 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 9.10 Aktualno: Agora - Brontolo 10.10 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buon-giorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktula-no: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nel-la prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'ita-liana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Che tempo che fa: G di Gaber u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 23.05 FiIm: Miami Vice La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il giorno dello sciacallo (krim.) 16.50 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Pic-cola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe del-lo sport 22.00 Triestina - San Luigi 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.35 Risanke in risane nanizanke 11.30 Dok. odd.: Megabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Pisave 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 Športel 18.30 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Firenze 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 „Me-ridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Osebnost Primorske 2012 23.40 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Aktualno 18.00 Brez panike 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska na- poved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 7.10 Risane serije 8.10 Nan.: Tv Dober dan 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.55 Nad.: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: Detektiv na Floridi 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Tv Dober dan 14.55 Nad: Ko listje pada 15.50 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Sanjsko zabijanje (kom., ZDA) 21.40 24 ur zvečer 22.10 Nan: Maščevanje 23.05 Nan.: Kaos Kanal A 7.10 Risanke 8.05 18.00, 19.45 Svet 8.35 Serija: Sanjska upokojitev 9.0013.50 Nan.: Frasier 9.3014.20 Nan.: Moja super sestra 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.50 Film: Božič v novembru 16.35 Nan.: Šola za pare 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Pravi zločin 22.15 Film: Faktor smrti 23.55 Film: Ameriški marinci 2 23.35 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura (pon.) 11.30 Dobro jutro (pon.) 14.2019.00, 22.50 Točka 15.05 Na lepše 15.35 Dok. odd.: Gospa s harfo 16.35 Dok. serija: Čudesa Osončja 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 21.15 Nan.: Vares Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.00 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Tartini Festival 2009 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Robi Šabec: Rdeča pošast - 2.nad; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 16.00 Popoldne z vami; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbeni trenutki. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.3512.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Botrstvo; 10.10 Teren; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |r| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Nedelja, 20. januarja 2013 APrimorski r dnevnik KAVČIČ PODLEGEL TSONGAJU MELBOURNE - Blaž Kavčič, edini preostali slovenski teniški igralec na odprtem prvenstvu Avstralije, je nastope v Melbournu končal v 3. krogu. Po uri in 19 minutah igre ga je s 6:2, 6:1 in 6:4 premagal sedmi nosilec, Francoz Jo-Wilfried Tsonga. Napredovali sta prva in tretja nosilka Belorusinja Azarenka in Američanka Serena Williams, večjih težav ni imel niti Roger Federer. Domačega upa Bernarda Tomiča. je po slabih dveh urah odpravil s 6:4, 7:6 (5) in 6:1. Tretji nosilec Andy Murray je s 6:3, 6:4 in 7:5 premagal partnerja za trening, Litovca Berankisa. JAKOV FAK DRUGI ANTHOLZ/ANTERSELVA - Jakov Fak je drugič v dveh dneh stopil na zmagovalni oder. Včeraj je bil drugi na zasledovalni tekmi biatlonskega svetovnega pokala na 12,5 km (zadnja posamična tekma pred SP) v Antholzu. Padec na spustu ga ni zmedel, saj je z izvrstno taktiko in natančnim streljanjem spet nadoknadil in se veselil stopničk. Drugič zapored je zmagal Rus Anton Šipu-lin. Med biatlonkami je bila Teja Gregorin osma, za zmagovalko Toro Berger je zaostala za 58,9 sekunde. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu DESPRES PETIČ OSVOJIL RELI DAKAR ä % ï -i SANTIAGO DE CHILE -Vzdržljivostni reli Dakar seje že končal za motocikliste. Končno zmago je dosegel Francoz Cyril Despres (KTM, na sliki), kije zadnjo etapo sicer končal na 14. mestu, a je v skupnem seštevku zlahka obdržal dovolj prednosti za skupni uspeh. Za Francoza je to peta zmaga na Dakarju po letih 2005, 2007, 2010 in 2012. Portugalec Faria (KTM) je bil na koncu drugi, tretji pa je bil Čilenec Lopez. Med avtomobilisti je zmagal Francoz Stephane Peterhansel (Mini) rokomet - Na SP v Španiji odpravili Srbijo, v osmini finala jih čaka Egipt Odprta pot do polfinala Marko Bezjak (levo) proti Srbiji odločilen v drugem polčasu ansa Slovenija - Srbija 33:31 (19:16) Slovenija: Škof, Prošt, Bilbija, Do-belšek, Kavtičnik 1, Bezjak 3, Dolenec 2, Skube 2, Bundalo, M. Žvižej, L. Žvižej 6, Gaber 1, Zorman 4, Marguč 2, Mačko-všek 6, Gajič 7 (4). Srbija: Stanič, Gajič, Dragaš, Šešum 2, Vujin 7 (2), Nikčevič 1, Toskič 4, M. Ilič 2, Radivojevič, Prodanovič 6, N. Ilič, Vučkovič, Mitrovič 2, Zelenovič 1, Stan-kovič, Nenadič 6, Marsenič. Sedemmetrovke: Slovenija 6 (4), Srbija 2 (2) Izključitve: Slovenija 12, Srbija 8 minut. ZARAGOZA - Slovenska izbrana vrsta nadaljuje zmagoviti ples na SP v Španiji. V aragonski prestolnici je premagala še Srbijo in osvojila prvo mesto v svoji skupini. V osmini finala se bo jutri v Barceloni ob 19. uri pomerila z Egiptom, ob morebitni zmagi pa jo v četrtfinalu čaka zmagovalka dvoboja Rusija - Brazilija. Na parketu v Zaragozi se je od prve minute odvijal ogorčen boj za vsak košček igrišča, nobena ekipa si ni priigrala več kot gola prednosti. Tehtnica se na eno ali drugo strani ni nagnila niti v trenutkih, ko sta ekipi imeli številčno premoč na igrišču. V tej šahovski partiji si je Slovenija prvo izdatnejšo prednost priigrala v 23. minuti, ko je Luka Žvižej iz polnasprotnega napada povišal na 13:11, srbska klop pa je z minuto odmora zaustavila slovenski delni izid 3:0. Le nekaj trenutkov zatem je Marko Bezjak zvito ukradel žogo in po bliskoviti akciji povišal na 14:11, po drugi dveminutni izključitvi Dolenca pa so se Srbi približali na gol zaostanka (14:13), vendar je Slovenija le šla na odmor odšli z lepo prednostjo treh golov (19:16). Na začetku drugega polčasa se razmerje moči ni spremenilo, Slovenija je v drugi minuti nadaljevanja po golu Gajiča povišala na +4 (20:16), po njegovi «ekshibici-ji» pa je šel napet dvoboj v nasprotno smer. Na igrišču so se povsem razmahnili srbski rokometaši, naredili delni izid 5:0 in Slovenci so zaostali z 21:22. Deničeva minuta odmora ni prinesla napredka v slovenski igri, tekmeci na nasprotni strani igrišča so jim v 45. minuti ušli na dva gola (22:24). Slovenska obramba je bila na zadovoljivo visoki ravni, najbolj razvpiti srbski rokometaš Momir Ilič je bil pod nadzorom, a škripalo je v slovenskem napadu. Slovenskim rokometašem je v končnici tekme le uspel poln preobrat. V izjemno razburljivi končnici je najprej na veliko sceno stopil Bezjak, po dveh njegovih golih je Slovenija v 57. izenačila na 30:30, le minuto zatem pa sta Luka Žvižej iz nasprotnega napada in Gašper Marguč povišala na 32:30 in veliko veselje se je začelo. Izidi SP Skupina C (Zaragoza): Belorusija -Savdska Arabija 33:15 (18:5), Poljska Južna Koreja 33:25 (18:11), Srbija -Slovenija 31:34. Končni vrstni red: Slovenija 10, Poljska 8, Srbija 6, Belorusija 4, Savdska Arabija 2, Južna Koreja 0. Skupina D (Madrid): Egipt - Avstralija 39:14 (25:8), Španija - Hrvaška 25:27 (13:15), Madžarska - Alžirija 29:26 (14:8). Končni vrstni red: Hrvaška 10, Španija 8, Madžarska 6, Egipt in Alžirija 3, Avstralija 0. Pari osmine finala Danes Nemčija - Makedonija (15.45) Brazilija - Rusija (17.30) Francija - Islandija (20.15) Danska - Tunizija (20.15) Jutri Slovenija - Egipt (19.00) Poljska - Madžarska Srbija - Španija Hrvaška - Belorusija smučanje Tina Maze na stopničkah tudi v smuku CORTINADAMPEZZO -Tina Maze je v Cortini D'Ampezzo prvič v tej sezoni stopila na stopničke tudi v smuku: Črnjan-ka je zaostala za 43 sekund le za Lindsey Vonn, ki je slavila petič v sezoni. Tretja je bila rojakinja Vonnove, Leonne Smith (+0,89). »Super izid, škoda za zadnji del, kjer sem naredila dve manjši napaki. Vedela sem, da potem ne bom imela dovolj hitrosti do cilja. To se je pokazalo tudi na koncu, ko je Vonnova smučala brez napak in dobro opravila svojo nalogo. Nanjo je potrebno računati. Na tekmi so bili valovi na progi drugačni kot na treningu, mogoče sem ravno zato naredila napake, ker sem preveč pritiskala na smuči ravno na valovih. Glede na to, da naj bi bil smuk moja najslabša disciplina, je drugo mesto nekaj enkratnega. Potrebno je bilo napadalno smučati in to mi je uspelo. Uživam, ker smučam tako dobro kot že dolgo ne,« je povedala Ma-zejeva, ki je še povečala naskok pred zasledovalko Hofl-Riesche-vo, ki je v Cortini odstopila. Ma-zejeva ima že 670 točk prednosti. Danes bo v Cortini še su-perveleslalom (11.45), potem pa se bodo naslednji konec tedna smučarke na mariborskem Pohorju merile na slalomu in veleslalomu za Zlato lisico. smučanje Innerhoffer najhitrejši v Wengnu WENGEN - Zmagovalec enega najzahtevnejših smukov na najdaljši smukaški progi na svetu v švicarskem Wengnu je Italijan Christof Innerhofer (2:29,82), ki je po Beaver Creaku slavil drugič v tej sezoni. »Bilo je noro, prikazal sem sanjsko vožnjo, dodatno motivacijo pa mi je dalo sijajno občinstvo. Ujel sem najbolj agresivno linijo ter smuk odpeljal brezhibno. V zadnjih dneh nisem čutil več bolečin v hrbtu, zato sem se lahko med smučanjem spet zabaval,« je povedal zadovoljen In-nerhofer, ki v skupnem seštevku smukq drugi po Svindalu. Ravno Norvežanu se včeraj ni izšlo, saj je odstopil in tako zapravil priložnost, da bi zmanjšal zaostanek v skupnem seštevku za Marcelom Hirscherjem. Drugo in tretje mesto sta zasedla Avstrijca Klaus Kröll (+0,30) in Hannes Reichelt (+0,76). Najboljši Slovenec je bil Andrej Šporn (+1,35) na sedmem mestu in je s tem dosegel najboljši izid sezone. V Wengnu je obenem padel tudi nov hitrostni mejnik. Francoz Johan Clarey je postavil novo rekordno znamko na smukih za svetovni pokal. Rekord Švicarja Carla Janke (158,77 km/h) s petkove su-perkombinacije je trajal natanko en dan, saj so včeraj merilci hitrosti Clareyju na enem do odsekov izmerili 161,9 km/h. Danes bo še slalom (10.15 in 13.15). armstrong Si je naredil medvedjo uslugo? CHICAGO - Nekdanji kolesarski zvezdnik Američan Lance Armstrong je v drugem delu televizijskega intervjuja z voditeljico Oprah Winfrey,razkril, da želi spet tekmovati, ker je tekmovalen in rad trenira, zato upa, da mu bodo preklicali dosmrtno kazen, ker so vsi kolegi iz ekipe US Postal v zameno za nižje kazni priznali zlorabo prepovedanih sredstev. «Oni so dobili šest mesecev, jaz pa smrtno kazen. Ne pravim, da ni pošteno, ampak ni isto,» je dejal. Na jok mu je šlo, ko je o priznanju jemanja prepovedanih sredstev govoril svojemu sinu.«Ko je moj sin zavračal obtožbe in trdil, da niso resnične, sem vedel, da mu moram povedati. Povedal sem mu, naj me neha zagovarjati,» je dejal 41-letni Armstrong. Z intervjujem si je morda naredil medvedjo uslugo. V prvem delu intervjuja, ki je bil posnet v ponedeljek v teksaškem Austinu, je namreč zatrdil, da se je nazadnje dopingiral leta 2005. Vendar naj bi ameriška protido-pinška agencija Usada na testiranju leta 2009 odkrila, da si je pomagal s transfuzijo krvi. Razlog za laganje je enostaven, saj naj bi prekršek iz leta 2005 že zastaral, za kasnejše grehe pa ga lahko morda čaka tudi kazenski pregon. Sporna je tudi njegova trditev, da ni skušal nikoli podkupiti članov Usade. Vodja agencije Travis Tygart je pred časom za televizijo CBS povedal, da so mu Armstrongovi predstavniki ponudili t. i. «donacijo». SMUČARSKI TEK - Kazahstanec Aleksej Poltoranin in norveška zvezdnica Marit Bjoergen, ki se je vrnila po enomesečni odsotnosti zradai zdravstvenih težav, sta zmagovalca tekem za svetovni pokal v klasičnem smučarskem koraku in skupinskim startom v francoskem La Clusazu. NORDIJSKA KOMBINACIJA -Nordijski kombinatorec iz Tolmeča Ales-sandro Pittin, ki je po poškodbi spet tekmoval, je na tekmi za svetoni pokal v See-feldu osvojil 25. mesto. nogomet - Vnaprej igrana tekma 21. kroga A-lige Juventus nadigral Udinese Juventus - Udinese 4:0 (1:0) Strelci: Pogba v 41 in 66., Vucčnič v 72. in Ma-tri v 80. min. Juventus (3-5-2): Buffon; Barzagli, Bonucci, Ca-ceres; Lichsteiner, Vidal (od 78. Padoin), Pogba, Giaccherini, De Ceglie (od 83. Isla); Vucinic, Giovinco (od 46. Matri). Udinese (3-5-2): Padelli; Heurtaux, Danilo, Domizzi; Basta, Pinzi, Allan, Lazzari, Pasquale (od 83. Gabriel Silva); Pereyra (od 50.Di Natale), Muriel (od 73. Maicosuel). TURIN - Juventus je na najboljši način prebrodil januarsko »krizo« in nadigral furlansko moštvo. Prava nočna mora za Udinese je bil 19-letni Francoz Pogba, ki ni le dosegel dva gola (prvega s strelom od daleč), temveč je bil tudi pravi jez na sredini igrišča, veliko je podajal in pri tem ni izgubil niti ene žoge, s čimer je zakril odsotnosti Pirla in Marc-hisia in slabo formo nekaterih drugih soigralcev, ki so v prvem polčasu igrali premalo učinkovito. Udinese je nekja več pokazal le po vstopu na igrišče Di Nataleja v začetku drugega polčasa, a je bil premalo. Vse dotlej je bil Murile preveč osamljen v napadu, drugi zadetek Pogbaja pa je dokončo zatrl vse upe gostov. »Pričakoval sem odličen nastop svojih, žal pa smo se osramotili,« je bil po tekmi jasen trener Udi-neseja Guidolin. Ostali izid: Palermo - Lazio 2:2 (0:1). Strelci: Floccari (L) v 10., Rios (P) v 70., Dybala (P) v 71. in Hernanes (11-m) v 84. min. Vrstni red: Juventus 48, Lazio 43, Napoli 42, Inter 38, Fiorentina 35, Roma 32, Milan 31, Udinese in Parma 30, Catania 29, Chievo 24, Torino 23, Atalanta 22, Bologna in Sampdoria 21, Pescara 20, Ca-gliari 19, Genoa 17, Palermo 16, Siena 11. Danes: ob 12.30 Fiorentina - Napoli, ob 15.00 Atalanta - Cagliari, Chievo - Parma, Genoa - Catania, Milan - Bologna, Pescara - Torino, Siena -Sampdoria, ob 20.45 Roma - Inter. LEGADUE - V vnaprej igrani tekmi košarkarske lige Legadue je tržaški AcegasAps v Imoli s 70:58 (22:19, 36:30, 52:43) izgubil proti pepelki prvenstva. Za goste je največ točk (14) dosegel Meščerjakov. Nastop je bil zelo slab in krepi tiste, ki v klubu želijo zaradi varčevanja prekiniti pogodbo z nekaterimi igralci, zlasti tujimi. RELI - Svetovni prvak Francoz Sebastien Loeb (Citroen). je že sedmič osvojil reli Monte Carlo. Prireditelji so zaradi varnostnih razlogov odpovedali zadnji dve hitrostni preizkušnji. AFRIŠKI POKAL - JAR - Zelenortski otoki 0:0, Angola - Maroko 0:0. DIRKA PO ITALIJI V FJK Posvečeno planšarjem in reševalcem PORDENON - Najtežja vzpona etap letošnje kolesarske dirke po Italiji, ki se bosta 14. in 15. maja odvijali v naši deželi, sta posvečeni planšarjem in pripadnikom gorskih reševalcev, so povedali na uradni predstavitvi v Por-denonu, na kateri so nastopili šef organizacije Enzo Cai-nero, podpredsednik deželnega sveta Luca Ciriani in odbornika za šport Elio de Anna in za kmetijstvo Claudio Violino. Prva etap s startom v Cordenonsu se bo končala na planoti Montaža, zato jo bodo posvetili tamkajšnjim planšarijam, dan zatem pa se bo kolesarska karavana iz Predila podala do Erta in Cassa v sosednjem Venetu, kar je povezano s 50. obletnico tragedije Vajonta, ko je voda pljusknila čez jez in poplavila dolino ter zahtevala 2.000 smrtnih žrtev. Opozorili so, da bodo pripadniki vojaške brigade Julia vzdolž vzpona na Montaž zagotovili največjo možno varnost, kljub temu, da se glavnina čet odpravlja na misijo v Afganistan, odbornik de Anna pa je opozoril na gospodarski pomen Gira, če vemo, da se bo v FJK tri dni mudilo 2.000 ljudi, kolikor jih šteje dirka z udeleženci in spremstvom. Večurno televizijsko kritje dogodka pa je tudi dobra promocija za turizem. / ŠPORT Nedelja, 20. januarja 2013 košarka - Na Opčinah padla tudi Montebelluna Jadran Franco utrdil položaj pod vrhom Jadran Franco - Montebelluna 67:62 (19:16, 29:31, 50:46) Jadran: M. Batich (-, 0:1), D. Batich 11 (1:2, 5:10, -), Ban 21 (12:14, 3:6, 1:5), Slavec 3 (-, 0:1, 1:3), Maru-sic 4 (-, 2:2, -), De Petris 6 (-, 3:4, 0:1), Franco 8 (2:3, -, 2:8), Spigaglia 2 (-, 1:3, 0:2), Malalan 12 (4:5, 4:4, -). Trener: Mura. Skoki: 34 (25 v obrambi in 9 v napadu), 14 pridobljenih in 15 izgubljenih žog. V dvoboju za začasno 3. mesto je zmagal Jadran Franco, ki bi v primeru današnjega poraza Pordenona napredoval še za eno mesto. Montebelluno se je hkrati oddolžil za poraz iz prvega dela, hkrati pa pokazal pravo reakcijo po porazu proti Caorlam. Prevladal je predvsem s pravim odnosom in skupinsko igro, ki jima je zadovoljen trener Mura po tekmi pripisal največ zaslug za zmago, ki pa je bila vse prej kot lahka. Začetek je bil morda nekoliko zavajajoč, saj je bila edina ekipa na igrišču Jadranova. Pod košem je Ban s podajami zalagal svoje soigralce, Malalan in Franco pa sta gospodarila pod obročem. Tako je Jadran pove-del na 6:0 in 11:2. Montebelluna je v tem prvem delu povsem zatajila v napadu, tako da je drugi koš iz igre dosegla šele v 6. minuti. Pred prvo daljšo prekinitvijo pa so gostje le pokazali svoje vrline: Lorenzetto je z 8 zaporednimi točkami v dveh minutah zmanjšal zaostanek na tri točke (19:16). Z izjemo prvih minut druge četrtine, ko sta obe ekipi igrali z zavoro, je učinkovitost Jadrana nekoliko padla, Montebelluna pa je nasprotno izkoristila spremembe v Jadranovi postavi, izenačila in prvič povedla v 17. minuti (25:27). Jadranov-ci so vsekakor ohranili stik z nasprotniki, ki so z dobro obrambo obdržali vodstvo vse do konca tretje četrtine (42:46). Takrat pa je Jadran vzpostavil začetno razmerje sil. S consko obrambo so Malalan in ostali zaustavili nasprotnikov napad ter z delnim izidom 8:0 povedli (5 točk Franca) s 50:46. S pravimi izbirami v napadu in pozorno obrambo (pod košem so spet prevladali) so v zadnji četrtini povedli s Slavčevo trojko na 13 točk (59:46) in Montebelluni dovolili prvi koš iz igre šele po petih minutah. Nekatj izgubljenih žog in netočnih podaj čisto pred koncem je sicer omogočilo Montebelluni, da se je s Fantinatom (20 točk) približala (59:55 in še 65:60), vendar je bilo na koncu jasno, kdo bo zmagal. Monte-belluna je iskala prehitre rešitve, predvsem s prekinitvami in prekrški, kar pa ni zmedlo jadranovcev, ki so se na koncu upravičeno veselili desete zmage. (V.S.) 21 smučanje Na prvi tekmi PP 211 vpisanih Na prvi tekmi Primorskega smučarskega pokala in 9. pokala Alternativa sport bo danes sodelovalo 211 smučarjev in smučark 12 klubov - že šesto leto zapored tekmujejo na Primorskem pokalu namreč skupaj člani slovenskih društev iz Italije (Brdina, Devin, Mladina in SPDG) in člani klubov iz Notranjsko-primorske regije iz Slovenije. Tekma v organizaciji SK Brdina za pokal Nova bo danes na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra. Predvideni start bo ob 9.45, nagrajevanje pa bo približno uro po razglasitvi uradnih rezultatov. Tekmovalci v petih mladinskih in devetih članskih kategorijah bodo že danes zbirali točke za končno razvrstitev. Sledile bodo namreč še tri tekme: na Zoncolanu, na Cerknem in spet v kraju Forni di Sopra. Vremenska napoved je za jutro dobra, saj bo najbrž le rahlo snežilo, v popoldanskih urah pa se bo vreme poslabšalo, temperatura pa dvignila, zato je napovedan tudi dež. 21 točk Boruta Bana kroma nogomet - Juventina v promocijski ligi Hladna prha 1. amaterska liga Sovodnje osvojile derbi in so zdaj druge! košarka - Deželna C-liga V Pordenonu zmagal le Breg Romans - Juventina 1:0 (1:0) Juventina: Sorci, Previti, Beltrame, Gulič (Gianotta), Morsut, Iansig, Zorzut, Visintin (Stabile), Predan, Trangoni, Satti. Trener: Murra. Juventina je proti ekipi, ki se bodi za obstanek, doživela hladno prho. Romans je namreč že v prvem polčasu povedel, prednost pa ohranil vse do 90. minute. »Igrali smo zelo nezbrano, predvsem odnos ni bil pravi. Na igrišče se nismo podali s tisto zagrizenostjo, ki je bila potrebna,« je bil po tekmi razočaran športni direktor Gino Vin-ti in še dodal, da bo šele analiza med tednom pokazala, kje tiči pravi razlog za poraz. Že res, da so bili nekateri odsotni, vendar to že ne more biti pravi razlog za poraz, je še dejal Vinti. Romans je edini zadetek dosegel po protinapadu, potem ko je Juventina izgubila žogo na sredini igrišča. Štandrežci so po zadetku skušali reorganizirati napad, vendar neuspešno. Igra nikakor ni stekla tako, kot so si želeli. Priložnosti za gol sta bili dve: prva že v prvem polčasu s Predanom, v drugem delu pa je Satti zadel vratnico. »Mislim, da je bila to naša najslabša predstava v letošnji sezoni,« je še zaključil Vinti. ELITNA LIGA - Triestina - San Lui- gi 1:0 DRŽAVNI MLADINCI Kras - Real Vicenza 3:0 (3:0) Strelca: Cinque v 2. min., Bovino v 17. in 34. min. Kras: DAgnolo, Krizman (Lazzazza-ra), Miniussi, Simeoni, Cinque, Bianco (Košuta), Petracci (Costa), Marocco, Ra-doševič, Vukovič, Bovino, trener Vitulič Kras je v 3. povratnem krogu državnih mladincev poskrbel za lep podvig, saj je kar s 3:0 premagal četrtouvrščeni Real iz Vicenze. Glede na to, da je igral v Trstu, pri Sv. Ivanu, ker je repensko igrišče še zasneženo, se je na tribunah svetovinaskega igrišča zbralo kar lepo število navijačev, ki so uživali predvsem ob igri svojih varovancev v prvem polčasu, ko so padli tudi vsi trije zadetki. Že po drugi uvodni akciji je Vituličevo moštvo povedlo s Cinquejem in skoraj na podoben način (po podaji z desne strani) podvojilo z Bovinom v 17. minuti, ki je dosegel še tretji zadetek z lepim diagonalnim udarcem v 34. minuti. V drugem polčasu je Kras zadel še vratnico, brez posebnih težav ohranil visoko vodstvo in povsem zasluženo zmagal. (lako) Sneg, sneg, sneg Zaradi težav z igriščem bodo današnjo tekmo 2. amaterske lige med Roianesejem in Zarjo, namesto na Opčinah, odigrali v Domju (17.00), tekmo 3. AL med Gajo in Sanrocchesejem pa pri sv.Sergiju ob 17.30. Isontina - Sovodnje 0:1 (0:1) Strelec: Trampus v 42. min. Sovodnje: Devetak, Kogoj, Tomsič, Vinci (od 46. Maurencig), Visintin, Para-van, Colella (od 85. Vanzo), Sterganc, Trampus, Bernardis, Flocco. »Igralec več za nas je bil Claudio Ter-pin. Z borbeno igro so hoteli počastiti njegov spomin,« je po lepi zmagi v tekmi kroga v Koprivnem (po njej so Isontino prehiteli na 2. mestu lestvice) povedal predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Sovo-denjci so počastili spomin na v četrtek pre-rano preminulega spremljevalca moštva Claudia Terpina z minuto molka, v znak žalovanja so nosili na dresu črn trak, predvsem pa so na blatnem igrišču dali dušo. Kljub težkim razmeram je bila igra dopadljiva, srčno je igrala tudi Isontina in tekma je bila napeta do zadnje sekunde, kar je še bolj zadovoljilo številne gledalce na tribuni. Tekma se je sicer začela s skoraj polurno zamudo, zamudil pa je sodnik! Sovodnje so s Trampusem in Paravanom v 6. in 9. minuti dvakrat prišle do strela, toda v 10. minuti so bili še bolj nevarni domači igralci, ko je bil ji-hov napadalec hitrejši od vratarja Deve-taka, njegov strel z glavo pa je pred črto preusmeril iz vrat branilec. Že v 12. minuti se je Devetak oddolžil z lepo obrambo. Naslednje minute so bile spet sovo-denjske. Colella je streljal mimo vrat (26.) Visintin je bil po prostem strelu za meter nenatančen (28.), po lepi kombinaciji pa je strel Bernardisa ubranil nasprotnikov vratar. Zadetek je visel v zraku, v 42. min. pa ga je dosegel Trampus z natančnim strelom zunaj kazenskega prostora, žoga pa se je v mrežo zakotalila iz vratnice. Isontina je odločno reagirala udarec z glavo od blizu pa je Devetak odbil. Začetek drugega dela je bil v rokah Sovodenj. Dvakrat je bil z glavo nevaren Bernardis. V naslednjih minutah je Ison-tina prevzela pobuda, a so se Sovodnje urejeno branile. Zadnjih 15 minut je bilo res razburljivih. v 75. min. so Sovodnje izgubile žoge, nasprotniki pa so pred praznimi vrati zadeli vratnico, Takoj zatem je enaka usoda doletela strel Colello, potem ko je igralec Sovodenj lepo preigral branilca. Zadnjo priložnost je imela Isonti-na v 90. minuti, ko je izvedla lepo akcijo po desni strani, udarec z glavo nasprotnika pa je zadel zgornji rob prečke! V SPOMIN Claudio Terpin pušča za sabo veliko vrzel V četrtek zvečer se je tiho in mnogo prerano poslovil Claudio Terpin, dolgoletni odbornik pri športnem društvu Sovodnje. Po rodu iz Števerjana, se je po poroki preselil v Sovodnje in ko se je njegov sin Erik začel poditi za žogo na sovodenjskem igrišču, je tudi on pristopil k domačemu športnemu društvu. Skoraj dve desetletji je bil društveni odbornik in spremljevalec najprej mladinskih ekip, nato pa še članov. Vestno in odgovorno je opravljal svoje naloge in bil nezamenljiva opora vsem trenerjem, ki so se zvrstili na so-vodenjski klopi. Ob vsakem vremenu, tudi v najhujšem zimskem mrazu ali dežju, je bil na igrišču in skrbel, da so treningi potekali v najboljšem redu, ob nedeljah pa je na klopi skrbel za zdravstveno oskrbo. Vedno je imel lepo besedo za vsakogar, tako, da so ga vsi pri društvu, predvsem pa igralci, zelo vzljubili. Za seboj bo Claudio pustil trajno sled, a tudi veliko vrzel. (zk) DEŽELNI MLADINCI Ronchi - Vesna 1:0 (1:0) Vesna: Ghira, A. Vidoni, Butti (Pao-lucci), Brecevich, Purič, Patriarchi, Renar, Del Torre, Furlan, Bubnich (Rebula), Drio-li, trener Bertocchi. Razmočena igralna površina je zelo otežila igralce obeh ekip, vendar so se fantje trudili. Poraz je nezaslužen, neodločen izid bi bil bolj pravičen, saj sta si bili ekipi enakovredni. Ronchi je zadel že v 10. minuti. Prosti strel je vratar Vesne Ghira kratko odbil v polje, nasprotnik pa je žogo potisnil v mrežo. Najboljšo priložnost za Vesno je sam pred vratarjem zapravil Bub-nich s strelom mimo vrat. Zadetek bi lahko dosegla tudi Furlan in Rebula. Collinare Fagagna - Breg 68:83 (21:12, 38:29, 51:57) Breg: Schillani 2 (-, 1:4, -), M. Grimaldi 18 (2:2, 5:10, 2:4), Zobec 2 (-, 1:1, -), Gelle-ni n.v., Sternad (-, 0:1, -), Semec 4 (4:4, -, -), Nadlišek (-, 0:1, 0:1), Cigliani 3 (1:1, 1:4, 0:1), Mattiassich 6 (3:4, -, 1:1), Kos 16 (4:7, 3:5, 2:12), Gori 15 (-, 3:8, 3:9), A. Grimaldi 16 (2:5, 7:10, 0:2), trener Kladnik. SON: 18. Brežani so v prvem polčasu igrali zelo slabo, celo porazno v prvi četrtini, saj so dali vsega 12 točk. V drugem polčasu so le začeli igrati, kot znajo in zmorejo, nadoknadili vso razliko in povedli za šest točk. V zadnji četrtini so se razigrali in zanesljivo zmagali. Za igro, toda le v drugem polčasu je treba pohvaliti vso ekipo, posebno pa Alberta Grimaldija, ki je poleg 16 točk imel še 14 skokov. (lako) Latisana - Bor Radenska 66:63 (24:22, 37:32, 53:46) Bor Radenska: Bole 12 (1:2, 4:7, 1:4), Madonia 3 (-, -, 1:2,), Crevatin 6 (1:1, 1:1, 1:5), Fumarola 14 (3:3, 4:7, 1:5), Favretto, Contento 2 (2:2, 0:2, -), Meden 17 (2:3, 6:8, 1:7), Sosič 7 (5:6, 1:2, 0:1), Babich 2 (2:3, 0:2, 0:3), Gersevich in Pertot n.v. Trener: Popovič. Skoki: 24 v obrambi in 6 v napadu. Srečanje proti zadnjeuvrščeni Latisa-ni se za borovce ni zaključilo tako, kot so želeli. V napeti končnici je namreč prevladala borbena Latisana, čeprav so imeli borovci več priložnosti za preobrat. Popovičevi varovanci so sicer nasprotnike zasledovali od uvodnih minut vse do konca: Latisana je z učinkovitejšo igro in preciznejšimi meti iz razdalje povedla tudi z 11 točkami prednosti. Manj kot pet minut do konca pa so borovci le reagirali: trojka Boleta in koš Medna sta zmanjšala prednost Latisane na točko (59:59), tako da so borovci spet začeli verjeti v preobrat. Prevečkrat pa prestreženih žog v obrambi niso znali vnovčiti v napadu - tako zaradi nepopustljive obrambe Latisane, pa tudi za- radi večkrat nepravih odločitev v napadu, tako da željenega prevzema vodstva nikoli ni bilo. V zadnjem napadu, ko so zaostajali 64:63, so izgubili žogo. V preostalih sekundah je Latisana po prostih metih spet povečala vodstvo 66:63, trojka Medna za izenačenje pa se je odbila od obroča. V taboru Bora so poudarili predvsem, da so bili tokrat premalo prodorni, zanašali pa so se na met iz razdalje, ki pa je bil tokrat njihova šibka točka (metali so 5:27). Jeziček na tehnici so bili po mnenju spremljvalca Edija Sosiča tudi sodniki, ki so vse preveč napak dosodili Boru Radenski, tako da je Latisana več kot četrtino točk dosegla po prostih metih. PROMOCIJSKA LIGA Dom v velikem slogu Dom Mark 900 - Pallacanestro Bisiaca 68:63 (16:8,33:28,52:48) Dom: Voncina 1, Fabrissin, Terčič nv, M. Zavadlav 7, Peteani nv, Zagorc 29, Abra-mi 10, Collenzini 3, Graziani 2, Kos 6, Za-vadlav G. 10, Sanzin nv. PON: Kos. 3T: Za-gorc 3. Trenerja: Zavrtanik in Dellisanti. Domovci so prestali zahtevni zrelostni izpit v najboljšem slogu: s pomembno zmago, kljub okrnjeni postavi. Domači so namreč nastopili brez kapetana Ceja in centra Susiča, tako da je imel trener Zavrtanik na razpolago zgolj tri visoke igralce. Po negotovem začetku (v prvih petih minutah je bil rezultat 3:0 za goste) so se rdeči zbrali in povedli 16:8. Sledila je reakcija nasprotnikov, ki so v tretji četrini izenačili. Za nameček sta sodnika piskala do tedaj odličnemu Abra-miju četrto osebno napako. Soigralci pa so se odlično odrezali in obdržali rahlo vodstvo. Zadnje minute so bile zelo napete in izenačene do odločilne trojke Zagorca (skupno 29 točk) 45 sekund pred koncem srečanja. Za pomembno zmago zaslužijo pohvalo prav vsi, omeniti pa je treba odličen doprinos Kosa in Gabrijela Zavadlava. (av) 22 Nedelja, 20. januarja 2013 ODBOJKA / moška b2-liga - Gost Sloge Tabor je močna Montebelluna Tekma kroga v Repnu Slogo Tabor čaka v današnjem zadnjem krogu prvega dela pomembna tekma. V Repnu bo njen gost Montebelluna, eden od članov »velike četverice«, ki kroji vrh lestvice B2-lige. Slogaše na 5. mestu od tega vrh ne loči brezno. Zmaga prejšnjega tedna v Trentu, ena doslej najlepših, je poleg zadnjega dobrega domačega nastopa proti Valsugani potrdila, da je forma dobra. Sezona se odvija po pri-čakovanijh, do zdaj pa je manjkala češnja na torti: velika zmaga proti enemu od vodilnih. Priložnost se danes vsekakor ponuja. Uspeh bi tudi še bolj »podaljšal« interes za prvenstvo našega moštva, obdržal motivacijo igralcev na višku, preprečil, da bi se stopnišča v repenski telovadnici do konca prvenstva postopno začela izpraznjevati in bi na njih ostali le najzvestejši navijači. Po drugi strani pa Sloga Tabor nima kaj izgubiti. Bo pa treba napeti vse sile, igrati na vso moč, kajti Montebellu-na je vsega spoštovanja vreden nasprotnik, kar so slogaši že okusili na svoji koži. Ekipa iz Veneta jih je namreč pred začetkom sezone na pokalni tekmi v Repnu popolnoma nadigrala. »Montebelluni se je lani uvrstitev v play-off ponesrečila za las, letošnja prenovljena ekipa pa zasleduje isti cilj. Korektor Maniero je igralec, ki nedvomno sodi v višjo ligo, več let je v B1-ligi preživel tudi podajalec Osellame. Premagati Montebel-luno bo zelo težko, vendar se vnaprej ne predajamo in smo se na tekmo pripravili, kot vedno, resno in z namenom, da zmagamo,« pravi trener Lucio Battisti in dodaja, da bo naloga njegovih igralcev, da skušajo čim več iztisniti iz svojega servisa, da si olajšajo delo v bloku in obrambi. »Vsaj delno zaustaviti Maniera, ki na vsaki tekmi dosega od 20 do 25 točk, je druga naloga,« dodaja trener. Mon-tebelluna je edina, ki ji je doslej uspelo premagati vodilno Prato, v gosteh pa je doživela dva (doslej edina) poraza in sicer proti Trebaselegheju in Tren-tu, pri katerem so slogaši slavili lepo zmago prejšnji teden. Položaj na vrhu lestvice in tik pod njem je zdaj tak: Prata in Trebaseleghe 30, Montebelluna 29, Cordenons 26, Sloga Tabor Televita 23. Kakorkoli že se bo razpletlo, lahko upamo, da bodo gledalci uživali ob lepi igri. (ak) deželne lige - Konec prve faze prvenstev Odslej (še bolj) zares Olympia - Fincantieri 1:3 (15:25; 14:25, 26:24, 21:25) Olympia: Komjanc 3, Vogrič 4, Terpin 20, Pavlovič 6, Hlede 1, Corsi 0 , Peršolja 13, Cobello 6, Š. Čavdek (L1), Princi , A. Čavdek (L2). Trener: Mar-kič V srečanju, ki ni odločal o ničemer, so upravičeno slavili vodilni na lestvici, gostje iz Tržiča. Glede na soliden igralski kader, s katerim razpolaga Fincantieri, je zmaga domačinov v četrtem nizu pravilna nagrada za trud, ki so ga vložili Markičevi varovanci v zadnjih dveh nizih. Poleg tega so tokrat nastopili nekoliko okrnjeni in po prvem nizu je igrišče zapustil še kapetan Matija Komjanc. Zamenjal ga je mlajši Sandi Peršolja, ki je igral kar solidno, četudi mu še primanjkuje določena kontinuiteta v igri. Glavno breme v napadu je tako nosil Jernej Terpin, kar pa ni bilo dovolj za presenečenje. V prvih dveh nizih so bili gostje v absolutni premoči, brez težav so obdržali vajeti igre v svojih rokah in domačinom onemogočili še najmanjšo reakcijo. V tretjem nizu je prišlo do delnega podcenjevanja nasprotnika s strani gostujočih, kar jih je stalo tudi drugi izgubljeni niz v dosedanjem prvenstvu. V četrtem nizu so bili gostje stalno v vodstvu, vendar so se jim Hlede in soigralci bili stalno za petami tako, da so se morali ob koncu le zbrati, da bi ne prišlo do presenečenja. (Pr) Sloga Tabor - Soča/Val ZBDS 1:3 (18:25, 18:25, 25:22, 14:25) Sloga Tabor: Antoni 4, Cettolo 2, Kante 17, Romano 15, Sosič 2, Zerjal 5, Rauber (libero), Fiorelli 0, Guštin 1, Milič 1, Trento 1. Trener Ivan Peterlin Soča Zadružna banka: Boschini 6, Brandolin 7, Ivan Černic 9, Marko Černic 14, Robert Devetak 8, Sfiligoi 16, Škerk (libero), Braini 3. Trener Mauro Kuštrin. Tudi povratni derbi v tej fazi prvenstva je osvojila Soča/Val ZBDS, Slogašem pa je tokrat uspelo osvojiti set. Tekma ni bila posebno privlačna, primerna pač položaju, ki ga naši dve ekipi zasedata na lestvici. Razlika med ekipama vsekakor ni tako velika, kot kaže končni izid: na mreži sta si Soča/Val in Sloga Tabor včeraj bila enakovredna, v bloku so bili celo uspešnejši Slogaši, ki pa so bili tokrat slabi sprejemu in obrambi, tako da so gostje veliko točk dosegli z uspešnim servisom ali z lahkimi napadi, ki pa jih Slogaši v polju niso ubranili. Prva dva seta sta bila precej enosmerna, Soča/Val je bila stalno v prednosti in je Sloga Tabor nikoli ni resneje ogrožala. Tretji je bili povsem izenačen, ekipi sta se nekaj časa izmenjavali v vodstvu, ki pa ni nikoli bilo višje od treh točk. Prvo večjo prednost si je Soči Val derbi v Repnu (desno), igralke Zaleta D (spodaj) dosegle drugo, spodbudno zmago kroma priigrala Sloga Tabor pri 23:20, Soča/Val se ji je sicer približala, a je ni mogla več dohiteti. V končnici se je lažje poškodoval Boschini, ki v zadnjem setu ni šel na igrišče, a to njegovih soigralcev ni zmedlo, takoj so visoko po-vedli in nato to prednost do konca tekme brez težav upravljali. Sinočnja tekma za lestvico ni bila pomembna, saj bosta v drugem delu ekipi v skupini, v kateri se bosta borili za obstanek, takrat pa bosta morali obe pokazati veliko več. Skupina D Real Casarsa - Val Soča Imsa 3:1 (20:25, 25:21, 25:17, 25:17) Val Soča Imsa: Faganel 12, M. Juren 7, Lavrenčič 13, Vidotto 6, Devetak 2, Stera 3, Plesničar (libero), Ma-gajne 8, Nanut 1, Loiaocno, E. Juren, Černic 0, trener Makuc. Val Soča je sklenil prvi del s porazom v Casarsi. tekma ni bila pomembna, saj si je združena ekipa že pred tem krogom zagotovila nastop v skupini za napredovanje, tudi gostitelji niso imeli pravega motiva. Srečanje je bilo zato dokaj nezanimivo, polno napak in na nizki ravni, teren Makuc pa z nastopom svojih igralcev ni bil zadovoljen. Val Soča je igrala s spremenjeno postavo, v katero se je vrnil Vi-dotto, ki pa zaradi službenih obveznosti zadnja dva tedna ni treniral, kar se mu je tudi poznalo. Manjkal je tokrat Mas zaradi manjšega kirurškega posega na nogi, a bo že jutri redno treniral, konec tedna pa lahko igral v finalu deželnega pokala. Val Soča je osvojil uvodni set, vendar po ne preveč dobri igri, njegova storilnost pa je bila v nadaljevanju še slabša. Posebno neučinkovit je bil sprejem servisa, veliko je bilo zgrešenih servisov (kar 17), obramba pa je bila statična. Napad je skoraj izključno slonel na krilnih tolkačih, v drugem in tretjem setu pa je za nameček odpovedal tudi Lavrenčič, tako da so nasprotniki le s pridom izkoristili slabosti nasprotnikov, da so prišli do konec koncev zaslužene zmage. ŽENSKA D-LIGA Govolley - ACLI Ronchi 2:3 (25:22, 17:25, 25:15, 23:25, 7:15) Govolley: Bressan 21, Cernic 14, Mania' 2, Princi 11, Valentinsig 5, Za-vadlav 6, Panozzo 3, Humar (libero), Paulin, Povsic, Devetak, Mosetti (libero 2), trener Vogrič. S porazom si je Govolley morda nekoliko pokvaril izhodišče pred dodatnimi tekmami za uvrstitev v napredovanje, vendar tega res ne gre jemati tragično. V vseh setih so Gori-čanke slabše začele, dvakrat jim je to uspelo nadoknaditi, v izgubljenih se-tih pa ne. Po prvem dobljenem setu je Ronchi pokazal več, zelo malo je grešil in to je bilo dovolj, da je stanje v se-tih izenačil. Najboljšo igro je Govol-ley pokazal v tretjem setu, v katerem je bil gospodar na igrišču. Četrti set je bil najbolj izenačen, v končnici pa je naše igralke izdal sprejem servisa, da niso mogle več učinkoviti graditi, kar je Ronchi izkoristili, da je izenačil na 2:2. V tie-breaku so bile motivirane nasprotnice že od vsega začetka boljše in so se tako lahko veselile zaslužene zmage. Govolley je vložil na zvetzo prošnjo, da bi bil gostitelj dodatnega troboja za skupino za napredovanje, ki bo konec prihodnjega tedna. Zalet D - Coselli 3:2 (25:27, 26:24, 21:25, 25:20, 15:9) Zalet D: Zavadlal 7, Cassanelli 16, Klobas 5, Ghezzo 15, Kralj 1, Cabrelli 5, Bembi (libero 1), De Walderstein (libero 2), Rudes 18, Kneipp 7, Škerl 0, Valič 2, trener Maver. Združena ekipa je v zadnjem krogu dosegla drugo, spodbudno zmago in se mladim tržaškim nasprotnicam oddolžila za poraz z enakim izidom s prve tekme. Prvi set je bil zelo izenačen, dokler ni Zalet D začel preveč grešiti v končnici in Co-selli je set vknjižil predvsem po krivdi naših igralk. Drugi set je bil podoben prvemu. Coselli je v končnici že bil na pragu 2:0, saj je vodil s 23:21, toda tokrat so se igralke Zaleta D pravočasno zbrale in jim je tako uspel preobrat. Tretji set je bil popolnoma v rokah nasprotnic, ki so visoko po-vedle tudi v četrtem setu (10:3). Kazalo je že, da bo Zalet D doživel poraz, ko je končno le reagiral. Z Ilenio Cassanelli je na servisu pridobil nekaj točk, ujel nasprotnice, rasla je tudi igra v polju in naša ekipa je tako izsilila tie-break, v katerem se je dobesedno razigrala in popolnoma onesposobila svoje nasprotnice. Posebno pohvalo za odlično igro na krilu zasluži tokrat Carol Ghezzo, na splošno pa je ekipa pokazala v zadnjih dveh krogih lep napredek, kar je zelo spodbudno pred začetkom odločilnih bojev v skupini za obstanek. Domači šport Danes Nedelja, 20. januarja 2013 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Quintu: Union Qunito - Kras PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Pro Fagagna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gradežu: Gradese - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Tržiču: Romana Monfalcone - Breg; 14.30 v Ogleju: Aquileia -Primorje; 17.00 pri Domju: Roianese - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Ločniku: Lucinico - Mladost; 17.30 v Trstu, S.Sergij: Gaja - Audax Sanrocchese ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Montebelluna ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Azzanu Decimu: Azzano Decimo - Zalet C UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli ZKB - Zalet oranžne UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Repnu: Sloga Tabor -Coselli; 15.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Olympia Hlede A.I. UNDER 16 ŽENSKE - 9.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Zalet ZKB UNDER 14 ŽENSKE - 10.30 na Opčinah: Sloga Barich - Virtus; 11.00 v Sovodnjah: Soča Terranova - ACLI Ronchi MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Gradežu, športna palača: Grado - Kontovel UNDER 17 ELITNI - 11.00 v Dolini: Breg - Jadran ZKB UNDER 15 DEŽELNI - 17.00 v Trstu, Suvich: Libertas TS - Jadran ZKB UNDER 14 DEŽELNI - 9.00 v Trstu, Ul.Veronese: Azzurra RDR B - Sokol; 18.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Kontovel TENIS ZIMSKO PRVENSTVO - 15.00 na Padričah: Gaja -TC Maniago ALPSKO SMUČANJE PRIMORSKI POKAL - 9.45 v Forni di Sopra: organizira SK Jutri Ponedeljek, 21. januarja 2013 KOŠARKA UNDER 19 ELITNI 18.45 v San Danieleju del Friuli: ACLI - Jadran ZKB ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 20.30 v Trstu, Ul. Veronese: OMA - Zalet ZKB □ Obvestila AŠD MLADINA organizira tečaj teka na smučeh z začetkom v nedeljo 27. januarja. Informacije in vpisovanje na info@mladina.it ali na 3474742793. ŠC MELANIE KLEIN obvešča da se nadaljuje sezona acquafitnessa z ustaljenim urnikom (ponedeljek: 19.30-20.10, 20.15-20.55; četrtek: 19.30-20.10, 20.15-20.55). Vsak mesec bo ena lekcija potekala v ritmu afriških bobnov. Vse tiste, ki bi radi obnovili izkaznico, spomnimo, da imajo na voljo izkaznico s petimi, desetimi ali petnajstimi vstopi in da je veljavna dva meseca. Izkaznico lahko obnovite v našem uradu, na Ul. Cicerone, 8 (ponedeljek in četrtek 9.00-13.00 in sreda 12.30-15.00). Info: info@melaniekliein.org, 345-7733569. SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca 2013. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7. Vpisovanje in dodatne informacije lahko dobite na smucanje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na 3487757442 (Laura). Toplo vabljeni! SO-SPDT organizira 25.,26. in 27. januarja 2013 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. ŠD KONTOVEL vabi člane na redni občni zbor, ki bo v dvorani na Kontovelu jutri ob 20.30 v drugem sklicanju. športel V studiu predstavniki SK Kras Na Športelu bodo jutri ob 18.00 pri Igorju Malalanu gostili predstavniki namiznoteniškega krožka Kras predsednik Igor Milič, tehnični direktor in predsednica Deželne namiznoteniške zveze Sonja Milič ter »zgodovinar društva« in odbornik Zvonimir Simoneta. Pred klepetom v studiu pa bodo na sporedu posnetki nogometne tekme Vesna - Pro Fagagna in odbojkarske tekme Sloge Tabor, ki bo pred domačim občinstvom igrala eno važnejših srečanj v prvenstvu B2-lige. PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 20 . januarja 2013 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 24. januarja, ob 20.30 / Georges Feydeau / Ne sprehajaj se no vendar čisto naga / režija Alen Jelen. V sredo, 23. januarja, ob 14.30 / Dušan Jelinčič / Kobarid '38 - kronika atentata / režija Jernej Kobal. V soboto, 26. januarja, ob 17.00 / H. C. Andersen / Kakor napravi stari, je zmerom prav / režija Sergej Verč. V nedeljo, 27. januarja, ob 17.00 / Oton Župančič / Ciciban / režija Primož Bebler. V četrtek, 31. januarja, ob 20.30 / Ve-drana Rudan / Kurba / režija Marko Bulc. Gledališče Rossetti Dvorana Generali V sredo, 23. januarja, ob 20.30 / Moliere / Šola za ženske / režija Marco Sciaccaluga. Ponovitve v četrtek, 24., petek, 25. in soboto, 26 januarja ob 20.30 ter v nedeljo 27. januarja ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Danes, 20. januarja, ob 16.30 / Ray Cooney: »Se devi dire una bugia...« / režija Gianluca Guidi. Ponovitve. V četrtek, 24. januarja, ob 20.30 / Sloan: »I Am Not A Penguin« / predstava izven abonmaja V petek, 25. januarja, ob 20.30 / Shakespeare: »Re Lear« / režija Placido-Manetti, igra Michele Placido. Ponovitve: sobota, 26. januarja ob 20.30; v nedeljo, 27. januarja ob 16.30 in v ponedeljek, 28. januarja ob 20.30. OPČINE Prosvetni dom Danes, v nedeljo, 20. januarja ob 18.00 bo SKD Tabor gostovalo gledališko skupino Brce iz Gabrovice pri Komnu z gledališko predstavo »Vse o ženskah«. Režija Minu Kjuder in Sergej Verč _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V nedeljo, 20. januarja, ob 10.00 / Svet-lana Makarovič / Skok v pravljico -Hrčkova hruška. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 20. januarja, ob 19.00 / koncert / Perpetuum jazzile - Vokalna ekstaza. Gledališče Rossetti Dvorana Generali V torek, 26. februarja, ob 20.30 / Swan Lake on Ice / režija: Tony Mercer. Oder gledališča se bo spremenil v veliko drsališče, kjer bodo plesalci na drsalkah pričarali mojstrovino P. I. Tchaikovskega. Ponovitve: 27. in 28.februarja ob 20.30; 1. marca ob 17.00 in 21.00; 2. marca ob 16.00 in 20.30 ter 3. marca ob 11.00. MILJE Gledališče Verdi V soboto, 26. januarja, ob 20.30 / Bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič s tovari-ši.Vstopnice so na razpolago v uradu ZSKD v Trstu (Ul. S. Francesco 20) od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in ob torkih in sredah od 14.00 do 17.00, ter na sedežu DSMO Ferluga v Miljah (Ul. Roma 22) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18. do 20. ure. Za info: 040-635626 ali 347-5853166. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 27. januarja, ob 18.00 / Bo v sklopu Openskih glasbenih srečanj na sporedu koncert kitarista Marka Ferija. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom - Gallusova dvorana V ponedeljek, 21. januarja ob 15.00 / Richard Wagner / Leteči Holandec - dirigent Aleksander Markovic, režija Matjaž Berger. Ponovitve: v torek, 22. in četrtek, 24. januarja ob 19.00; v petek, 25. januarja ob 17.00 ter v soboto, 26. in v ponedeljek, 28. ob 19.00. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST V tržaškem Skladišču idej - Il magaz- zino delle idee (Korzo Cavour): na ogled bo razstava »100 Gromovih umetnin«. Preko sto likovnih del Bogdana Groma, ki izpričujejo mojstrsko veščino v uporabi različnih likovnih sredstev, od klasične risbe, slike, grafike in kiparstva, vse do tapiserij in izvirnih izrezank, ter prodornost v razvijanju specifičnih vsebinskih iztočnic. Razstava bo odprta do 3. februarja 2013 s sledečim urnikom: torek in sreda od 10.00 do 13.00, četrtek od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00, sobota in nedelja od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, zaprto ob ponedeljkih. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Tržaška knjigarna - Galerija: V sklopu niza Na kavi s knjigo je letos prva razstava v Galeriji posvečena lesenim umetninam Franca Armanija. Ogled je možen do 31. januarja ob urnikih knjigarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - Italija) je na ogled razstava stripov Remigia Gabellinija »Tolminski punt 1713« ob 300-letnici velikega tolminskega kmečkega upora. Razstava je odprta po sledečem urniku: (od ponedeljka do petka) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami od torka, 22. januarja do nedelje, 10. februarja 2013. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ RAZDRTO Društvo prijateljev Nanos organizira v prostorih bara Nanos fotografsko razstavo »Sozvočje Krasa in morja« Dušana Pavlica. Razstava bo odprta do 31. januarja 2013. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028.. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO GORA NAD SOLKANOM PRI NOVI GORICI FRANCOSKI PISATELJ FRANCE PROSTOR ZA ZNANSTVENE POIZKUSE ČLOVEK LEPEGA VEDENJA ITALIJANSKA SOPRANIST-KA MASALA PORTUGAL. OTOČJE V ATLANTIKU DRUŽINA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK MAJHNA POVRHNJA POŠKODBA KOŽE ELEGANTEN ŽENSKI ČEVELJ Z VISOKO PETO RAZSTAVLJANJE SPOJIN; RAZCUENJE-VANJE STAVKA NEKDANJI ŠPANSKI KOLESAR (LUIS) TOTALITETA ODPRTA TELESNA POŠKODBA "ZMEDENI" PREBIVALCI SLAVNEGA STOLPA ČEŠKI KRALJ (DRUGI PREMYSL) ŠVEDSKA IGRALKA REKA V RUSIJI PRVI DEL BI-BLJESPETIMI MOJZESOVIMI KNJIGAMI OZKO V SREDI IZDELOVALEC ŠIVANK SMUČARSKO SREDIŠČE V ŠVICI RICHARD OWEN POMANJKANJE APETITA ŠVEDSKI NOG, AS IBRAHI-MOVIČ ZA PRIJATELJE / USPEŠNICA OTTA OHMA OLIVER CROMWELL VATIKANSKA BANKA ALBERT CAMUS IMMA3 POSNEMANJE KLASIČNIH PISCEV ZNAMENJE ZA MNOŽENJE PRISTAŠINJA ALEKSANDR. REFORMATOR ŽENA PERONA PRILJUBLJE NA GLASBENA POSTAJA PREDSEDNIK ODBOJK. DRUŠTVA BOR (PINO) ADA NEGRI GRIČ V JERUZALEMU BRIT. IGRALEC STATHAM BRITANSKI PEVEC STEWART FRANCOSKI FILOZOF IN PISATELJ (JEAN - PAUL) BERI PRIMORSKI DNEVNIK PAVLE MERKÙ KEM. ZNAK ZA ERBIJ TELO NA POL INTER NATIONAL BANK LOBI NA POL PROTITUBER-KOLOZNO CEPIVO MEDDRŽAVNI DOGOVORI, PRAVILNIKI S PREDPISI ODBOJKARSKI KLUBLORISA MANIAJA (CASA...) SREDIŠČE VRTENJA SPOMENICA, VRSTA DIPLOMATSKE NOTE IVAN CANKAR ITAL. IGRALKA ALTIERI ŽELEZARSKO MESTO V MEŽIŠKI DOLINI SVET, VESOLJE GRŠKI PESNIK IN PEVEC DEL SMUČARSKE OPREME KDOR JE PRIJET GL. MESTO JORDANIJE PESNIŠKI POLNI STIK NEKDANJI NIZOZEMSKI NOGOMETNI AS (RUUD) ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA JUTRANJA PADAVINA NAŠA NOVINARKA PERTOT POLŽ BREZ HIŠICE JUTRANJI SVIT CEZANNE PAUL PREBIVALEC EVR. NARODA MELODIJA, PESEM (FR.) SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA NAJBOLJŠA SLOVENSKA SMUČARKA CHUCK BERRY LJUBKOVAL. ŽENSKO IME IVAN JAN KEMIJSKI ZNAK ZA SELEN POROŠTVO, JAMŠČINA, VARŠČINA NEPODPISANO SPOROČILO PREBIVALKA NAJVEČJEGA POLOTOKA NA SVETU naroČi se na PRIMORSKI DNEVNIK REKA V ROMUNIJI, DESNI PRITOK REKE MURES ELDA NANUT MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB SLOVARČEK - ARION = grški pesnik • BCG = kratica za protituberkolozno cepivo • BRIANIGO (Radio) = glasbena postaja • EJA = reka v Rusiji • ILANZ = smučarsko središče v Švici • NILA = italijanska sopranistka Masala 24 Nedelja, 20. januarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika C V nedeljo bo deželo dosegla fronta, povezana z območjem nizkega zračnega pritiska nad Sredozemljem. V sledečih dneh se bo območje nizkega zračnega pritiska okrepilo s hladnimi r, vetrovi z Atlantika, kar bo nad ^Italijo ustvarilo ecSl, nove fronte. Ciklonsko območje se je pomaknilo nad vzhodni Balkan. Od zahoda bo nad naše kraje v višinah dotekal postopno toplejši in vse bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.54 Dolžina dneva 9.16 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.46 in zatone ob 1.51 BIOPROGNOZA Zjutraj vreme ne bo povzročalo opaznih težav, čez dan bo vremenska obremenitev naraščala. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.33 najvišje 29 cm, ob 13.28 najnižje -41 cm, ob 20.23 najvišje 14 cm. Jutri: ob 0.49 najvišje 3 cm, ob 6.36 najnižje 31 cm, ob 14.01 najvišje -47 cm, ob 20.47 najnižje 21 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .135 Vogel.................140 Kranjska Gora........105 Krvavec .............. 105 Cerkno ................ 85 Rogla..................95 Mariborsko Pohorje . .85 Civetta ............... 160 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............70 Trbiž..................150 Osojščica..............90 Mokrine..............160 Podklošter............70 Bad Kleinkirchheim . . 60 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona CELOVEC O -8/2 O -2/4 KRANJSKA G. O TRŽIČ -2/3 O KRANJ o GRADEC -6/1 O-2/5 S. GRADEC CELJE -3/3 O MARIBOR O-1/4 PTUJ O O N. GORICA 3/9 PORTOROŽ O 5/14 o — LJUBLJANA -1/3 POSTOJNA O 2/8 KOČEVJE r 'N0 ' N. MESTO 1/6 „ O ___i ZAGREB -3/2 O UMAG J S^OPATIJA PAZIN O REKA 4/9 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo zelo oblačno. Ponoči in v prvih jutranjih urah bi ponekod lahko rahlo deževalo, nad 500 m pa snežilo. Dopoldan bo še naprej deževalo. Meja sneženja se bo dvignila. Popoldan se bo vreme poslabšalo, pogosteje bo deževalo, padavine bodo obilne oz. močne, nad 15001700 metri bo močno snežilo. Danes bo oblačno z občasnimi padavinami, ki jih bo najmanj na vzhodu države. Meja sneženja se bo do večera dvignila na okoli 1500 m. Zjutraj bo po dolinah s temperaturo pod lediščem nevarnost poledice. Predvsem na vzhodu bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 0, najvišje dnevne 0 do 7 stopinj C. TOLMEČ O 1/6 TRBIŽ O 0/4 O 1/3 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O /~V7/9 6/10 _ O pORDENON GORICA O 7/9 8/10 CELOVEC O -1/2 O TRŽIČ 1/4 O N. GORICA 6/10 0 KRANJ o LJUBLJANA 2/3 POSTOJNA O 3/5 KOČEVJE 1 N° o GRADEC -1/3 o 1/3 S. GRADEC CELJE 1/3 O MARIBOR O-1/2 PTUJ O N. MESTO -1/3 O ____ ZAGREB 2/4 O _ o ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo zelo oblačno s posameznimi deževnimi padavinami, ki bodo na zahodu zmerne, na vzhodu pa obilnejše. V gorah bo meja sneženja na 1000-1200 metrih. Zvečer se bo meja spustila in bo v okolici Trbiža verjetno snežilo tudi v dolinah. Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo. izrael - Presuhe ženske ne bodo smele biti manekenke Z zakonom proti pretirani suhosti kot idealu lepote Francoska manekenka Isabelle Caro je zaradi anoreksije umrla leta 2010 oliviero toscani TEL AVIV - V Izraelu je z začetkom letošnjega leta v veljavo stopil zakon, ki presuhim ženskam prepoveduje opravljanje manekenskega poklica. S tem želijo preprečiti uveljavljanje pretirane suhosti kot ideala lepote, ki pri mnogih najstnicah vodi v motnje prehranjevanja, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Presuhe manekenke bodo tako ostale brez službe, odgovornost za izvajanje zakona pa bodo nosili tudi fotografi, modne agencije in modni časopisi. Izrael je tako postal prva država, ki je modni industriji zakonsko postavila tovrstne omejitve. V drugih državah so takšne odločitve še vedno v rokah modnih hiš, oblikovalcev in organizatorjev modnih dogodkov. V Izraelu po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje letno zaradi anoreksije umre okoli 35 ljudi, zdravniki pa letno pri okoli 1500 otrocih odkrijejo motnje prehranjevanja. S 30 odstotki najstnikov, ki so zaradi občutka, da so predebeli, na dieti, je Izrael nad svetovnim povprečjem. (STA) Ruski pravoslavci se s skokom v ledeno vodo želijo očistiti grehov MOSKVA - V številnih krajih po Rusiji se je včeraj na pravoslavni praznik svetih treh kraljev zbralo več sto tisoč ruskih pravoslavnih vernikov, ki se s kopeljo v ledeni vodi želijo očistiti grehov. Po navedbah ruskega notranjega ministrstva se je samo v Moskvi, pri temperaturah okoli minus 23 stopinj Celzija, včeraj zbralo okoli 165.000 ljudi. Verniki so skakali v reke, ribnike ali bazene, marsikje pa so morali najprej razbiti led, da so prišli do vode. Voda, ki so jo blagoslovili duhovniki, naj bi vernika očistila vseh grehov. Ruski patriarh Kiril pa je poudaril, da v ospredju takšnih množičnih dogodkov ne smejo biti verski motivi in da se je treba v sveto vodo potopiti s spoštovanjem. Ledene kopeli so sicer v zadnjem času postale priljubljene predvsem med mladimi Rusi, in sicer kot pro-stočasna zabava ali dokazovanje poguma. Samo v Moskvi je včeraj potekalo 56 tovrstnih dogodkov, ki jih je nadzorovalo 3500 policistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA)