Slev. 49. v Ljubljani, v M, 2, marci k Leto XLIII. Velja po pošti: s ta celo lato naprej . , K 2B-— la en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ za oatalo Inozemstvo V LJubljani na Za eelo leto naprej . sa en meeeo „ . . „ V opravi preleman mesečno „ 1*70 s Sobotna izdaja: = ia oelo leto......„ 1'— ia Nemčijo celoletno . „ 9 — • oatalo Inozemstvo. „ M'— KS" Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi Stev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Iuserati: ' luociaui ■ i. Eaostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat . • • • „ 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popnat. Porecaa gznasilz. zalivale, osmrtnice IU.: enostolpna petltvrsta po 2Jvin. --Poslano: , — enostolpna peUtrrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red Uprannlštvo Jo v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštno branilaico avsUiJske št. 24.797, ogrska 26.5U, bosu.-bero. št. 7563. — Upravnlškoga teleiona št. 1B8. Važni posveti v deželnem dvorcu. Ta teden se vršijo v deželnem dvorcu na poziv deželnega glavarja vele-važni posveti radi našega kmečkega gospodarstva med vojno. Včeraj se. je vršil pod predsedstvom deželnega glavarja dr. Š u s t e r š i č a posvet radi uporabe v o j n i h u jetnikov za razna dela. Udeležili so se posveta zastopniki poljedelskega ministrstva, vojaške uprave, deželne vlade, kmetijske družbe in razni strokovnjaki. Šlo se je v prvi vrsti za to, izvršiti to poletje razna važna dela na 1 j u b-ljanskem barju po vojnih ujetnikih. V tem oziru se je dosegel sporazum v tem smislu, da vojaška uprava da za to delo na razpolago 3000 vojnih ujetnikov. Pričakovati je, da se dela začno žc sredi meseca aprila. Posvet se je pa sukal tudi o tem, kako izvršiti še druga dela liotom vojnih ujetnikov. V tem oziru se bo pred vsem skušalo pri vojni upravi izposlo-vati sprejemljive pogoje, da bo mogoče ujetnike tudi v manjših oddelkih uporabljati za cestne zgradbe in poljska dela. Premagati so pa tudi precejšnje težkoče, ker treba skrbeti za prevoz ujetnikov, za stanovanje, prehrano in stražo. Najmanjši oddelek, ki bi ga oddala vojna uprava enemu delodajalcu, mora znašati vsaj 30 mož. Upati je, da bo vsaj v nekaterih delih dežele mogoče, poslužiti se te udobnosti. » a Japonci, prebivalci -dežele vzhajajočega solnca , se napravljajo, da gredo zavzet »nebeško kraljestvo«, to je Kitajsko. Trojni sporazum jih je vabil na bojišča v Evropo, pa niso prišli, četudi jim Francoska in Angleška odpira vrata v Evropo; rajši bodo sami celemu svetu zaprli vrata v »kraljestvo srede«. Kakor hitro so pred 14 dnevi prišle v svet vesti o zahtevah, ki jih je stavila Japonska Kitajski, smo pripomnili, da tako obsežne zahteve ne po-menjajo nič manj kakor konec kitajske neodvisnosti. Našo sodbo so potrdili tudi prijatelji Japonske. Angleži, Rusi in Francozi in sicer z žalostjo in strahom v srcu, z nc-voljo nad zaveznikom in mrzličavim trepetom onega, ki čuti, da sc mu bo vzelo nekaj njegovega, Japonci so hodih v šolo v Evropi. Niso daleč časi, ko jc bilo leta in leta čitati o raznih japonskih poslaništvih, ki so prihajala v evropske države proučavat razna politična, kulturna in gospodarska vpra- U; 1. Najstarši del ljubljanskega mesta je okrožje Sv. Jakobu, in sicer od llra-deckega mostu (Čevljarskega, Pod Trančo) do konca ulice sv. Florijaua pod Samassovo zvonarno. Ta del je bil najprej z zidom obkoljen. Obsegal je torej Stari trg, ki je pa pred zidanjem cerkve sv. Florijaua obsegal tudi ulico, ki se seclaj po tej cerkvi imenuje. V cerkvenem oziru je spadala l?-daj Ljubljana, pod župnijo sv. Petra. Šeie 1. 1461., ko je ustanovil cesar Friderik 11 J. ljubljansko škofijo, je postala cerkev sv. Nikolaja škofijska, cerkev in obenem župna cerkev za ljubljansko stolno mesto med mestnim ozidjem, ki jc tedaj že segalo do konca bivšega frančiškanskega samostana (nekdanje gimnazije) na Vodnikovem trgu. Kaj pa, ali v prvotni i jubljani ni bilo nobene cerkve? Pač, bila je cerkev sv. Jakoba. Kdaj da so jo sezidali, ni znano. Ker so cerkve sv. Jakoba radi poslavljali v 12. veku, smemo sklepati, da jc tedaj tudi v Ljubljani nastala. šanja. Evropske države so kar tekmovale v ljubezni in naklonjenosti do malega naroda na skrajnem vzhodu. Pošiljale so mu inštruktorjev, profesorjev, inženerjev in kapitalistov. Nemčija je bila Japonski vzor pri organizaciji vojaštva, zato so imenovali Japonsko »Prusko na vzhodu«. Mali učen-ček je letos končal šolo in se je v kratkem času naučil toliko, da |e strah svojih učiteljev, ker se je nauči' tudi takih reči, ki učiteljem niso ljube. Kdo ga je naučil lokavosti, brezobzirnosti in nehvalež-nosti, kdo mu je vcepil golega sebičnega materializma, kdo pa ie razodel »rumeni rasi -, politična sredstva in olike, v katere oblečeš svoj interes, da ga proglasiš za svojo sveto pravico in zato smeš sosedu vse vzeti in ga s silo izgnati. Skrivnostna je ta dežela in še bolj čudno bo to »vzhajajoče solnce« za Evropo in ostali svet. Še enkrat spominjamo, da je Japonec hodil v šolo v Evropi. Sedaj prehaja od učenja do dejaja, in sicer v »nebeškem kraljestvu«-, ki jc večje kakor ccla Evropa. Japonski diplomati pravijo, da cc nočejo dotakniti kitajske neodvisnosti, ne, ampak samo gotove rudnike in pristanišča in železnice zahtevajo zase, Razne koncesije, ki jih jc imela dosedaj Nemčija, naj se ore-nesejo na Japonce. V bodoče smejo razne koncesije na Kitajskem pridobivati samo Japonci in če se drugim narodom že kaj da, tedai samo s privoljenjem Japonske. Samo gospodarskih interesov da išče Japonska na Kitajskem, pravijo 'japonski diplomati, ki so obenem zahtevali tudi, da dobi vsak kitajski minister japonske svetovalce, kitajska armada in mornarica japonske inštruktorje in kitajske šole japonščino kol. učni predmet Angleški Usti pravijo, da japonska vlada n:ti vseh svojih zahtev ni objavila in soglasno sodijo, da Japonska hoče ne samo rudnike, ampak celo Kitajsko in vso vlado v nji. Rusi so bili v tem vprašanju Ludi odkritosrčni in ker vedo, da se trojni sporazum sedaj ne more z vojaško silo postaviti proii japonskim nameram, zato udarijo po svojih zaveznikih Angležih in Ruske Vjedomosti« jim brusijo v obraz: »Japonci hočejo proLektorat nad Kitajsko, kakor so ga imeli Angleži nad Egiptom « Kaj so Angleži napravili pred kratkim z Egiptom? Polastili so se ga. Japonec je hodil v politično šolo v Evropi. Že priimek Kitajske nebeško kraljestvo ima nekaj silno vabljivega v sebi, Kaj čudnega, da bi posebno -.vzhajajoče solr.ee'. rado pogledalo v lo kraljestvo. Japonsko prebivalstvo se vsako leto pomnoži za 800.090 prebivalcev ir. v nekaj desetletjih bo imelo svojih 75 milijonov ljudi. Kaj pa je Kitajska vredna v gospodarskem oziru? Prava Kitajska ima površine okoli 4 milijone kvadratnih kilometrov in šteje 350 milijonov ljudi, tedaj sorazmerno 90 ljudi na kvadratni kilometer, v nekaterih pokrajinah pa več nego 200. Prebivalstvo je ločeno po treh verah: konfucijevi, Buhdo-vi in tavizmu. Kristjanov je kakih pet četrt milijona in na zapadu okoli 30 milijonov moharnedancev. Tujcev jc kakih 150 tisoč, med njimi 75.000 Japoncev, 50.000 Rusov, 10.000 Angležev, ' 4000 Nemcev, 3000 Amcrikancev in 2000 Francozov. Od Kitajske odvisne in vazalne pokrajine Mongolija, Mandžurija, Tibet in Turkestan imajo skoro še enkrat, večjo površino, 7' j. milijona kvadratnih kilometrov, pa samo 20 do 25 milijonov prebivalstva. Te dežele nimajo za Kitajsko niti v vojakem niti v gospodarskem oziru posebne važnosti lil bodo skoro plen zemljclačnih sosedov. Kitajska ie pretežno poljedelska država. V tem oziru je ločiti zelo rodovitno in zelo gosto naseljeno naplav ino na vzhodu, na katero se naslanja v sredi hribovit in redkejše obljuden svet, na zahodu pa so maloobljudene stepne planote. Vzhodni pas se zopet deli v južni del ob reki Hoor-ho. kjer raste čaj, bombaž, riž in cvete svi-loreja; v severnem delu pa uspevajo pridelki zmernega pasu. Najvažnejši je za Kitajsko riž; ob slabih letinah vlada grozna lakota. Na leto pridela 300 do 4G0" milijonov meterskih stotov, kajti kljub pri-prostemu orodju ie kitajski kmet bolj podoben vrtnarju, ki dobi na enem hektarju obilo riža. V dolini Js.ngtsegjanga je doma čaj, dobijo ga na leto 300 do 400 milijonov kilogramov. Kitajska je še vedno v prvi vrsti svilorejskih držav in da svetu največ surove svile in sicer S milijonov kilogramov finejše in 4 milijone kilogramov druge vrste. Zelo so sc razširili bombaževi nasadi, ki dajo 1 milijon bal, kar je 5 odstotkov svetovne bombaževe žetve. Gozdovi so precej izsekani, za živinorejo v pravi Kitajski ni prostora in potrebe, ker se polje lahko z roko obdela. Bogata, pa jc Kitajska rudnin, od katerih je le malenkostni del izrabljen. Kitajski premogovniki so naravnost neizčrpni, največji na svetu; pokrivajo cel milijon kvadratnih kilometrov; to ;e celo Nemčijo in Francijo. Premog je posebno razširjen v provincah Čili. Šantung, bansi, Sc-čuan. Huan in Junan. Bogate so zaloge jeklenih rud, železa, bakra, cina, zlata in srebra. Moderne železarske industrije jc na Kitajskem še zelo malo, pa dani so vsi predpogoji v obili meri. Kitajec ni indu-strijec, ampak priznan umetni obrtnik v domači industriji porcelana, laka, tušev, medenine, papirja, preprog, slamnikov, opija in razkošnih drobnjarij. V primeri z razsežnostjo je sna zunanja trgovina prav majhna, pa je vendar v zadnjih desetih letih poskočila od 1-4 na 2'5 milijardi mark. Uvoz pa je večji nego izvoz. Na trgovini so posebno udeleženi angleški Hongkong s 775 milijoni, Japonska s 375, Angleška 250, Rusija 175, Zjedinjcnc države 175, Francija in Nemčija po 100 milijonov. Kitajska izvaža za 225 milijonov surove sile, za 100 milijonov fižola, ravno toliko dobi za čaj, za bombaž 80. Zunanja trgovina gre vsa preko morja. Najvažnejša luka je Šanghaj. V notranjosti dežele so najvažnejša prometna sredstva reke, predvsem Jangb-egjang, na čegar bregovih so najvažnejša trgovska mesta, med njimi ludi omenjeni Šanghaj. Reke in morjc veže tudi več kanalov, cest v našem smislu pa ni, napeljanih pa je že 10.000 km železnic, kar je za tako deželo zelo malo. Japonske zahteve so tedaj za gospodarski razvoj na vzhodu in za evropejsko konkurenco največjega pomena. Naj sc uresničijo le delno: ustvariti vzhodno »ogromno industrijo« pod vodstvom Japonske in pomena v gospodarskem in političnem oziru se ne da pregledati in oceniti. Japoncka ne zahteva nič mani kakor skero vse premogo^e in jeklene rudnike v južnovzhodni in vzhodni Kitajski. Kakor tudi dovoljenje za velike in številne železnice. ki naj bi preprežile te kraje. V vzhodni Mongoliji zahteva tudi okraj rudnikov in z zemljiškimi koncesijami, hoče zaokrožiti svoje gospodarske namere, ki izhajajo iz Koreje. Ta japonski protektoral bi res zaprl vrata angleškim, ruskim in amerikanskim interesom. Čez ta japonski jez bi bilo priti le z orožjem. Kaj sili Japonsko v -.nebeško kraljestvo:. Gotovo v prvi vrsti splošna želja po gospodarski moči in zraven želja po neodvisnosti od tujih rud in pa uničenie kitajske konkurence v premogu. Kljub vsemu vladnemu prizadevanju se Japonski ni posrečilo dobili doma znatnih jeklenih virov. Tudi japonski premog ni posebno dober, Kitajska pa ima neizmerne zaklade najboljšega. Vsled tega Japonci niso mogli uresničiti svoje srčne želje, da bi doma izdelovali orožje. Svoje orožarne so zidali z angleškim denarjem, delajo po angleških patentih, a jeklene rude so morali prositi pri Kitajcih. Japonska hoče sedaj kitajske premogovnike in jeklo, da ustvari svojo jekleno industrijo za izdelovanje orožja, vojnih in trgovskih ladii. Izrabiti ugodno priliko! , ta politični svet jc Japonec dobil v Evropi, ki se huduje, da mali učenček sedaj vodi politiko golih in brutalno malerielnih ciljev. Japonec seclaj drugim ž.apira in sebi odpira vrata v Kitajsko. Ni čuda, da celemu svetu to ni prav. Kdo pa je tak, da nc bi hotel v :-nebeško kraliestvo«? Najslarja, listina, ki govori o cerkvi sv. Jakoba pa je šele iz I. 1383. To leto so namreč utemeljili Henrik Gall, Rud-lieb pl. Kozjak, njegova hči Margareta in Sigefrid de s. Petro kaplanijo sv. Jakoba. L. 1426. je. ustanovila Marjeta, vdova Andreja Abfaltrerna, rojena Gall, v cerkvi sv. Jakoba tri sv. maše na teclen, katere naj bi se brale za njeno rodov ino, posebno za Nežo pl. Kolenc (Colienz) in za njeno pokojno mater.1 Na praznik sv. Jakoba jo bila v Ljubljani od nekdaj volitev mestnega sveta.3 o L. 149i. so se k cerkvi sv. Jakoba priselili oo. avguštinci, ki so od 1. 1315(3. imeli svoj samostan pri cerkvi sv. Martina in sv., Janeza Krsnika. Stala je približno tam, kjer se nahaja sedaj frančiškanska cerkev. Radi turških vpadov pa so morali ta kraj zapustiti in oditi v utrjeno mesto. Namenili so jim cerkev sv. Jakoba. Njihovo cerkev pa so porušili, da ne bi služila Turkom za skrivališče in oporišče. Kmalu po svojem prihodu so avguštinci začeli misliti'na novo cerkev. Bržkone je tjilni potres l. 1511. porušil tudi cerkev sv. 1 Izvcstjft Muzej, društva ;:a Kranj-ko, 1808, !:!:>. . . . Letopis Slovenske Matice, r.-fj. »-'j. Jakoba, kakor se je tedaj na Kranjskem podrlo nebroj gradov in cerkva, sploh skoro vse, kar je bilo zidanega. Manj so trpela stavbe, bodi cerkve, bodi hiše, ki so bile lesene, in lakih jc bilo tedaj še mnogo. Novi cerkvi je položil temelj 1. 1513. ljubljanski škof Krištof Raubor. V temeljni kamen so shranili svetinjico z napisom: Anno nativitatis Domini 1513. Na tej strani je bila podoba sv. Avguština, patrona avguštinskega. reda. Na drugi strani je bilo zapisano: Christophorus Ha\v-ber Episcopus Labacensis et Secoovi-ensis Anno sui. Pontificatus 20. (Krištof Ravber, ljubljanski in sekovski škof v 20. letu svojega škofovanja.)1 Avguštinci so ostali pri sv. Jakobu do 1. 1555. To leto so prodali in prepustili cerkev in samostan kralju Ferdinandu (29. okt. 1555) in odšli na Reko, V zameno so dobili opatijo sv. Jakoba. pri Reki, ki se sedaj Opatija (Abazzia) imenuje. Kralj Ferdinand pa je ustanovil pri sv. Jakobu v l.iubljani hospital za ubožce, obojega spolu, zlasli za onemogle rudarje idrijske." Ker je i imela Ljubljano, leda i že drug stare jši j š pit al pri Sv. Elizabeti v Spiialski uli- ii.Mom murnu Cologii Sociotatis Jcsu. Ad a. JG13. IzveMju Muzoi, društva , a Krcumko, ' 1897, 01». ci (Stritarjevi ulici), ki ga jc ustanovila 1. 1345. ogrska kraljica Elizabeta, so imenovali ta novi spita! cesarski ali dvorni spita].1 Ta špilal so je moral po 41. letih umakniti drugemu namenu. Ljubljanski škof Janez Tavčar (1580—1597), ki je bil tudi nadvojvoda Ferdinanda namestnik v Gradcu, je deloval na to, da bi se na selili v Ljubljani jezuiti. Nadvojvoda Ferdinand je temu predlogu pritrdil in j>ri'"el obravnave z jezuitskim redom. V Ljubljani je bilo tedaj močno razširjeno luteranstvo in jezuiti naj bi pomagali ljudi zojiet spreobračati h katoličanslvu. Vadvojvoda jim je najprej določil za stanovanje nekdanji frančiškanski samostan (na Vodnikovem trgu). Ker pa kroj tik mestnega ozidja za jezuitske namene ni bil ]>ri-praven, jim je odnienil ubožnico pri Sv. Jakobu. Prišli so 21. januarja 1597. \ Ljubljano, kjer so bivali en teden pri škofu, jiolcm so se pa naselili pri Sv. Jakobu. Tu pa jc bila cerkev lesna iu mračna, stanovanje premajhno in ne-prilično. Zalo so jezuiti začeli delati načrte za nov samostan in novo cer- 1 Vrhove: 1 1001. lil). Kmetovalcem Z velikim trudom, z neumornim sodelovanjem starcev, žen in otrok so pospravili kmetovalci Avstrije žetev preteklega leta, premagovaje -velike težave so v jeseni obdelali polje. V lepi složnosti se je pomagalo tistim gospodarstvom, ki jim je odvzela vojna gospodarja in najkrepkej-še delavske sile. Po vsiljenem počivanju v zimi prinaša bližajoča se pomlad poljedelstvu običajne naloge; vsakega resno skrbi, je li mu bo mogoče zmagati te naloge. Žal ne smemo upati, da bo pomladansko solnce ogrevalo mirno Evropo; odgovornost, ki sloni na rediteljih prebivalstva, ukazuje, cla računamo z možnostjo, da bo tudi še za prihodnjo žetev preživljanje domovine za-visno od tega, kar bo rodila domača gruda. Radi tega je letošnje spomladansko delo važnejše, kakor v letih miru. Pripravljenost vojske, zaupanje meščanov ie odvisno od pridelka poljedelstva. Na stotisoče onih, ki so sicer spomladi obdelovali polje, je poklicanih pod orožje in nešteto jih počiva v tuji zemlji. Dvojna, da, večkrat še večja teža sloni na slabejših ramah tistih, ki so ostali doma. Pred vsem je treba, da ne ostane niti košček zemlje neporabljen. Ledina — ki so jo umni kmetovalci že davno opustili — mora letos popolnoma izginili. Vsak košček polja, vsak vrt, vsaka plodovita gozdna goljava se mora porabiti ter naj se da, ako je lastnik ne more sam obdelati, v zakup ali pa prepusti drugemu v obdela-nje proti deležu donosa. Vsade naj se pred vsem take rastline, ki neposredno služijo za človeški živež. Jara pšenica in jara rž, ki ne dajeti po-vsodi zanesljive žetve, zahtevati posebno ugodno zemljo, ugodno podnebje in zgodnjo setev. Kjer ni teh pogojev, naj se pred vsem seje ječmen in oves, ki ju je sedaj prištevati krušnim pridelkom. Posebno jc priporočati saditev fižola in graha, ki tudi v slabi zemlji dobro uspevata. Kjer dopuščajo podnebje in talne razmere pridelovanje zelenjave tudi na polju, naj se po možnosti nasadi zgodnji krompir in zgodnja zelenjava, cla bo na trgu še pred žetvijo zadosti poljskih pridelkov'. Posebno južni deli države naj se lotijo saditve zgodnjega krompirja in zgodnje zelenjave. Posebno važna je pravilna gojitev hišnih vrtov na deželi; v vrtovih dozori pri pravočasni saditvi in z uporabljanjem preprostih vrtnarskih sredstev, kakor gnojnih gred za gnojitev sadik, z namakanjem i. dr., raznovrstna zelenjava za domačo porabo v veliki množini in preje, kakor drugod, Spričo velikih tuzemskih zalog sladkorja, je znatna omejitev saditve sladkorne pese gospodarsko opravičena, pa radi ne-dostajanja dušikovih gnojil, ki utegne pridelek zelo zmanjšati, tudi potrebna. Zemlja, ki postane vsled tega prosta, naj sc predvsem porabi za žito in zelenjavo. Posebno pozornost pa je posvetiti saditvi krompirja, ki daje tudi v slabejši zemlji zanesljiv pridelek. Šiedite semena in uporabljajte pri sejanju po možnosti sejalni stroj. Noben komad lega stroja naj ne počiva v času setve. Priprava naj služi ne samo njenemu lastniku, temveč tudi sosedom. Uvažujte načelo: Dobro obdelaj zemljo, sejaj na redko in krepko pognoji! Rastlin, ki jih potrebuje živina za krmo, naj sc lc toliko naseje, oziroma nasadi, kolikor je treba po številu živine. Strnišča, deteljišča, ki so izčrpana, naj sc preorjejo in po možnosti porabijo za nasad takih sadežev, ki služijo za človeško hrano. Pa tudi za najnujnejšo potrebo siirovin za važna industrijska podjetja naj skrbi poljedelstvo. Kjer so za to pogoji, naj se letos obrača posebno pozornost oljnatiin in lanenim rastlinam. Kjer kaže, sejajte tudi jaro ogrščico in jaro repico. — Te rastline se ne rabijo samo za pridelovanje nepogrešljivega olja in jedilne masti, temveč tudi za izdelovanje najvažnejših krmil, n. pr. oljnatih tropin. Ker je dovoz inozemskega olja prekinjen, se bodo vsled večjega popraše-vanjn gotovo dosegle višje cene. , i Sejajte, kjer razmere dopuščajo, laa in konopljo, cia se pokrije potreba vlaknin za tuzemsko industrijo. Z nasejitvijo konoplje, ki se bo v tistih krajih, kjer ( je njena kultura še v spominu, zopet ,hitro oživela, se bo odpomoglo pomanjuanju vreč in preje. . , KMETOVALCI AVSTRIJE! . Uvažujte nasvete svojih deželnih kor-pcracij in zadrug, ki so poklicanc pomagati Vam s svetom in dejanjem, pokorile sc rade volje ukazilom žetvenih komisij in občin, ki jim je bila z Najvišjim pooblastilom poverjena posebna skrb za obdelovanje poija, izpolnjujte zvesto svojo častno dolžnost kot reditelji države, in Gospod Bog bo blagoslovil Vašo setev. Na Dunaju, dne 14. februarja 1915. C. kr. poljedelski minister: Zenker s. r. Graški listi poročajo: Dne 4. marca bo objavljen odiok, ki poziva k prebiranju črnovojnike od 37. do 42. lata. V pc-štev pridejo črnovojniki, rojeni od ieta 1873, do vštetega 1877. leta, ki niso bili potrjeni ali pa so bdi do 3i. julija 1914 vsled superarbitracije odpuščeni iz skupne vojske, mornarice, deželne brambe ali orož-ništva; nadalje tisti, ki so šeie pozneje pridobili avstrijsko, ogrsko ali bosansko-bercegovinsko državljanstvo in še niso bili na naboru. Označeni se bodo moraii cd časa razglasitve odloka pa do 20. marca zglasiti pri občinskem uradu svojega bivališča. Seboj morajo piinesii potrebne listine, n. pr. krstni list, domovinski list, delavsko ali službeno knjižico. Prebiranje se bo vršilo ocl 6. aprila do 6. maja. MelropolH šepiicE Večkrat smo že poročali o junaškem mučeniku, metropolitu Šepticke-mu. Preko Berna v Švici se še nekoliko podrobneje poroča o lvovskem metropolitu. Poročilo jc povzeto po dopisu dnevnika »Južnvj kraj« iz Kurska. Po prihodu mctropolita Šeptickega v Ivursk, mu jc kurski gubernator Mu- ralov dovolil, da sme obiskavati kur- ske pravoslavno cerkve. Metropolit se je tega dovoljenja posluževal. Proti temu je nastopil kurski nadškof Tihon, ogorčen, ker ni metropolit tudi njega prosil za dovoljenje. Na zahtevo Tihona je gubernator preklical svojo dovoljenje in še na druge načine omejil svobodo interniranega mctropolita. Po dveh mesecih je katoliški poljski župnik v Kursku, Ulin-ski, od gubernatorja dosegel nekoliko polajšanja za metropolita, med drugim to, da so metropolitu dovolili obiskovati rimsko-katoliško cerkev in v svojem stanovanju sprejemati obiske župnika Ulinskega. Stanovanje metropoli-tovo je v četrtem nadstropju in obsega dve nizki sobici. O Božiču je prišel iz Lvova ravnatelj tamošnjega rusinskega semenišča, dr. Bocjan, ter metropolitu prinesel denarja, knjig in obleke. Gubernator mu je dovolil obiskati metropolita, toda le v navzočnosti policijskega uradnika. Nekoliko tednov pozneje se je metropolit. obrnil do notranjega ministra Maklakova s prošnjo, da ga postavijo pred sodišče, čc se mu očita kak prestopek, ali naj mu zadajo več prostosti, ker sedanje omejevanje svobode zelo škoduje njegovemu zdravju. »Odpeljite me v najodclaljenejši kot Sibirije, samo dajte mi tam več prostosti«, tako je med drugim pisal metropolit Šop-tickij. Ruski cerkveni dnevnik »Kolokol« ta zanesljivo potrjena dejstva takole zavija: Metroplpti Šeptickij je hotel vstopiti v prijateljski stik s kursko pravoslavno duhovščino. Obiskal je nadškofa Tihona, a ta ga ni sprejel. Začel je hoditi v pravoslavne cerkve, a so ga izgnali. Ko so ga med službo božjo izgnali iz Znamenskega »sobora« (stolnica), je cerkev zapustil z izjavo, da je tudi on pravoslaven (pravoveren). Potem pa ni več obiskoval pravoslavnih cerkva, ampak »odložil jc krinko pravoslavja« ter začel obiskovati katoliško cerkev in sprejemati obiske katoliškega duhovnika. »Kolokol« pristavlja: Po našem mnenju se je treba nasproti metropolitu zelo previdno in dobro preudarje-no obnašati, ako ga hočemo »i z p r e -obrniti«, zlasti še, ker je poglavar gališke unije. Zdi se, da je treba v interesu pravoslavja vse poskusiti, da srce metropolitovo pridobimo za »resnico pravoslavja«; zgodovina unije nas uči, da bi tako pridobili izvrstno moč za »izpreobrnitev« uniatov. Pomisliti je tudi treba, cla je grof Šeptickij kljub političnim prestopkom, zaradi katerih je bil pregnan iz Galicije, velik rn o ž, ki zasluži, da se z njim postopa po splošno priznanih pravilih dostojnosti. Iz tega pisanja bi se dalo marsikaj sklepati. Fanatični zastopniki pravoslavja že priznavajo, da je metropolit Šeptickij velik, občudovanja vreden mož in da ruska vlada in cerkev nasproti njemu nedostojno postopa. Najbrž bo Rusom še žal, da so metropolita šeptickega pregnali iz Galicije, ker so s tem njegov vpliv nehote razširili na Rusijo. Nemogoče je namreč, da izredno odlična osebnost globoko pobožnega metropolita ne bi vplivala na vse poštene in dostojne Ruse. »Ukrainsclic Nachrichten« poročajo, da je bila v budgotni komisiji rusko dume vložena interpelacija zaradi postopanja proti lvovskeinu metropolitu. Zanimanje za usodo odličnega katoliškega mučenika je torej veliko. Vse to more katoliški stvari le koristiti. X X »Nowe Rreforma« (27. februarja) poroča, da se je metropolit šeptickij obrnil do ruskega zunanjega ministra, do papeža in do nekaterih vladarjev s pritožbo proti brezobzirnemu postopanju, ki ga mora žc šest mesecev prenašati v ruskem ujetništvu. Ukrumische Nachrichten« poroča-roča: V Filadelfiji je shod zastopnikov rusinskih severno-ameriških kolonij sklenil napraviti pri vladi Zveznih držav korake, da se metropolit Šeptickij prepelje na nevtralna tla in cla se pri ruski vladi protestira proti preganjanju grško-katol. cerkvenega kneza. Vojni žilno promefni iml Dunaj, 1. marca. Skupno ministrstvo je s posebno naredbo ustanovilo »Vojni žitno prometni zavod«, ki ima sedež na Dunaju in nalogo razdeljevali zaloge žita in mlinskih izdelkov. Poslovanje zavoda se mora vršili po trgovskih načelih in biti tako urejeno, da se poslovni stroški krijejo z lastnimi dohodki. Morebitno izgubo bo pokrila država. V istočasno objavljenih pravilih je rečeno, da ima vojni žitnoprometni zavod nalogo pridobivati zaloge žita in moke s prosto kupčijo in prevzemati le zaloge kakor tudi ene, ki ji bodo potom razdelitve oziroma vladne zaplenitve odkazane in skrbeti za pravilno hranitev in ravnanje in mleiev žitnih zalog Zavocl ima tudi skrbeti za odpošiljanje na gotove kraje konsump-cije in za oddajo proti denarju onega žita in moke, ki ga bodo odkazale državne oblasti. — Zavod sioji pod državnim nadzorstvom, načeljuje mu predsednik, kateremu je podeljena upravna komisija. Poslovno vodstvo ima v rokah ravnatelj s potrebnim osobljem po navodilih predsednika. Za izvrševanje svojih nalog dobiva zavod od slučaja do slučaja državne predujeme, katere je treba obrestovati po višini obresti meničnih ekskomptov pri avstroogrski banki. Meničnega kredita se sme zavod posluževati le tedaj, če so obresti in provizija nižja kot menična obrestna mera pri avstroogrski banki. 2'avodu bo pride-Ijen še poseben strokovnjaški svet, v katerem bodo osebe, ki razmere v posameznih deželah posebno dobro poznajo. Te osebe bo imenoval in po potrebi skliceval notranji minister. Koruzi m\m. Dunajski ponedeljkov list »Morgen« poroča, da se bo pri »Vojnem žitno prometnem zavodu« ustanovila posebna »Koruzna centrala«, katero bo vodil zbornični svetnik in znani izdelovalec »Anker«-kruha, Mendel, — Pri znanem obisku gosposko zborničnih članov pri ministrstvu, je poljedeljski minister rekel, da se bo ljudstvo moralo v obsežni meri navaditi na koruzni kruh in hrano. Kakor vse kaže, so tisti časi že blizu, ko bo koruza in pa kev. Že naslednje leto (1598) so poklicali v Ljubljano arhitekta Martina Va-losa, italijanskega fratra svojega reda, da bi nadziral gradbo novega kolegija (samostana).1 Pokupili so ki'og cerkve sv. Jakoba nad 30 hišic, jih podrli in pričeli z zgradbo kolegija, ki je stal na sedanjem trgu sv. Jakoba. Dvorazredno šolo za učence, ki so znali že brati, so otvorili žc 1. 1597. Temeljni kamen kolegiju so noložili dne 8. maja 1598. Nekoliko dni pozneje na binkoštni ponedeljek so na dvorišču starega špitala priredili igro: Izakovo daritev, ki jc meščanom silno ugajala. Ko je bil i. 1603. kolegij dozidan, je bilo treba pripravili potrebno gradivo za novo v iiko cerkev. Škof Tomaž Hren" j.j :1 1. maja IG j 3 temeijni kamen, v .-:;-<-;-;■-ga so vzidali srebrn in pozlačen novec z napisom: Ad laudcrn Dei Omnipoten-tis, B. M. V., S. Jacobi Aposoli Pa-troni et B. Ignatii Confess. !"■:/ :ir.-: .-dus et Maria Anna Archiduces Au-striac Conjuges posuerunt Anno L i 1613. i. Maji. (Na čast Vsernogo'.!.■<••, . ; Bogu, D. M., sv. apostolu in pa ronu Jakobu in blaženemu spoznavalcu Ignaciju sta postavila avstrijski nadvojvoda Ferdinand in njegova soproga Marija Ana v letu Gospodovem 1613. prvega maja. Iz te^a napisa se vidi, da sla nadvojvoda Ferdinand in nad- ' Hift. annua Goli. .T., p. 11. ' llistori« annua in Hrenov zapisnik. vojvodinja največ pripomogla, da se je cerkev mogla zidati. Delo se je hitro odserlalo in tretje leto je bilo dovršeno. Vesel in slovesen jc bil dan posvečeva-nja 15. novembra 1615. Obred se jc pričel ob šestih zjutraj in je trajal doištirih popoldne. Knezoškof Tomaž Hren je novabil vse župnije ljubljansko škofije k tej izredni slovesnosti. Prišli so verniki iz Koroške, Štajerske in Kranjske. Zbralo se je nad 70 župnikov.: Ko so svetinje pod baldaliinom prenašali v sprevodu od stolnice k Sv. Jakobu, so našteli 250 banderc in zastav. Magistrat je preskrbe! bobnenje topov in to-pičev. Najimenitnejši možje so se slovesnosti udeležili. Nadvojvoda Ferdinanda je zastopal vetrinjski opat, njegovega brata nadvojvoda Maksimilijana pa baron Markvart z Brda, bivši upravitelj nemškega reda. Po obedu SO dijaki uprizorili simbolično dra'mo. Škof Tomaž Hren v svojem clpev-; natančno objavlja napis posvetil-ne U tine in našteva svetinje, ki jih je vložil v veliki oltar sv. Jakoba starejša. Listino je posnel tucli Valvasor F.hrr- d. H. Kr., VIII., 706). Za staVbo <■ nnrovala dežela 3450 gold., Nikolaj Ci .'lik za veliki oltar 2400 goid. in 1000 gold. /.■■i organista; škof in zatiški ow sta darovala vsak po en lop oltar, Bernard Barbo in Adam Valvasor naj-! nižja oltarja; magistrat lesa in desk ' za 400 gold. Sliko cerkve z leta 1682. poj avllenim Marij inom spomenikom in s kolegiiern prinaša Valvasor (E d. ' H. Kr. XI. 689 . o. Nov okras je prejela cerkev s kapelo sv. Frančiška, ki so jo zidali in krasili ocl i. 1665.—1675. Leta 1667. j\ škof Jožef Rabatta 31. julija, na praznik sv. Ignacija, blagoslovil temeljni kamen (primus lapis), kapela pa jc zrastla tedaj do kupole. Dežela je darovala zanjo 3000 gold., deželni glavar pa srebrno svetilko, vredno 300 kron. L. 1669. je škof Rabatta kapelo posvetil. Novo oltarno mizo iz lepega marmorja je dobila kapela 1. 1709. Pod menzo je krasen marmornat kip sv. Frančiška Ksaverjana. L. 1720. je nastal še nastavek. Poglavitne kipe je izklesal Jakob Contieri iz Padove, ki se jo dvakrat ovekovečil z vklesanim imenom. Hud potres 19. in 27. febr. 1691.' je cerkvi sv. Jakoba močno škodoval. Strop je dobil nevarne razpoke. Vsled novega potresa 1. 1699. so morali cerkev korenito popraviti in tedaj je dobila bistveno sedanjo podobo. Čas popravila nam kaže napis nad glavnimi vrati: Magno Deo et sanCto IaCobo. Kronogram daje letnico 1701. V tem času'-' so cerkev povišali (templum al-tius tollebant) in gotovo tudi kapele tako pozidali, kakršne so sedaj. Treba Epltonie chronol. .Toannis Grogorii a Tbalberg. p. «7. — Izvestja Muzej, društvo zu Kranjsko, 1805, 08 id„ 2 Annalos G rep. Thalnitscheri: 1701. 11. April: Fast um rliese Zeit hat d. alhisige P. Rector von Lcwenbcr-Wkdo-mosci Polskie< imajo namen vzdrževati zvezo med legijami in med občinstvom, poročati o junaških činih poljskih legij; le-gioniste pa informirati o stanju poljskega vprašanja«. Posebno pozornost posvečujejo rusko-poljskemu razmerju ter dokazujejo, cla jc sprava nied Rusi in Poljaki nemogoča. V več dopisih iz Varšave poročajo, da so se vsi poizkusi za spravo z Rusi ponesrečili ter da je velika večina občinstva odločno proti Rusiji. Ponesrečili so se tudi poizkusi Angležev, ki so hoteli med Poljaki v Ameriki in Kanadi organizirati poljske legije ter jih prepeljati na evropsko bojišče. Dobro urejcvanc AViadomosti P.« so lep dokaz za živahno, spretno in neustrašeno delovaje, poljskih legionistov, Srbija odstopi Bilolj »i? Solun, 1. marca. List »Embros« po roča iz BUolja: Civilne in vojaške oblasti so dobile zaupno poročilo, da bo vsled sporazuma med bclgrajsko in atensko vlado Srbija odstopila Bitolj z okolico ! Grški. Oblasti naj pripravijo ljudstvo na I lo, da bo grško vojaštvo zasedla mesto. Oiislrelievanje Mrnfti Dunaj, I. marca. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana sc poroča: Nedavno objavljeni srbski komunike o obstreljevanju Melgrada obsega take trditve, cla ni vredno jih zavračovati. Nihče ne more verovati, da je zgradila Avstro-Ogrska svojo tvornice za izdelovanje krogel ob svojih mejah; nadalje nihče ne more dvomiti, da zadeva srbska artiljerija središče mosta Mitro-vice. če meri na kolodvor, ki leži zunaj mesta. Če tudi nc drži, kar trdd Srbi, je p« lo zanimivo, ker, odkar se jo zagrozilo, da se Belgrad zopet obstreljuje, Srbi vee ne nadlegujejo odprtih mest ob naši deželni meji. Opazilo sc JI Boj! 00 ZiM. Nemško uradno poročilo. Na Francoskem se razvijajo večji bojj. jj Berolin, 1. marca. Veliki glavni stan: Pri Wervicqu severno od Lilic smo z obstreljevanjem prisilili nek angleški zrakoplov, da se jc spustil na tla. Na nekem mestu naše fronte so Francozi zopet, kakor pred meseci uporabliali kroglje, ki ;. kadar razpočijo, razširjajo smrdeče in du-,:. šeče pline. Škode s tem niso napravili. |; _ Naše postojanke v Champagni so Francozi včeraj večkrat z najmanj dvema armadnima zboroma napadli. Vse napade !' smo po ljutih bojih odbili. V Argonih smo zaplenili dva metalca a min. Med vzhodnim pobočjem Argonov ln Vauquoisom so Francozi včeraj petkrat poskušali prodreti. Napadi so se ponesrečili z težkimi izgubami za sovražnika. Vzhodno od Badenv/illcrja smo tudi včeraj obdržali osvojene postojanke, kljub temu, da jih je sovražnik poskušal zopet osvojiti. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 27. marca. Uradno se poroča 27. februarja ob 3. uri popoldne. Med morjem in Aisno se položaj ni izpremenil. V Champagni se ni nič izpremenilo. V Argonih je naša artiljerija zažgala neko muni-cijsko skladišče pri St. Hubertu. V gozdu Malancourt jc polival sovražnik naše naj-sprednejše strelske jarke z neko gorečo tekočino; jarke smo morali zato zapustiti. Posadke jarkov so bile težko ožgane. Protinapad je takoi ustavil Nemce; zadali smo jim izgube in jih več ujeli. V ozemlju Verduna in na gričih ob Maasi jc streljala naša težka artiljerija na nemške topove, ki smo jih uničili; zažgali smo 20 municij-skih zabojev, uničili, smo oddelek in tabor. V Bois Brulec se boj za nas uspešno nadaljuje. Neko oemško zračno brodovje je vrglo nekaj bomb na belgijsko obrežje za Nieuportom. Ubita je bila neka ženska in neki starček. Naš ogenj je prepodil v Wo-luvreju neki nemški zrakoplov, ki je poizkušal preleteli naše črte. Poročilo ob 11. uri zvečer: Pri Lom-bartzyde je osvojila neka naša patrulja neki nemški strelski jarek, usmrtila posadko ie zaplenila eno strojno puško. V Champagni smo zasedli 500 metrov nemških strelskih jarkov; ujeli smo 100 Nemcev in zaplenili 2 strojni puški in en re-volverski top. Napad se jc izvedel sijajno z bajoneti. Močni nemški protinapad v petek ponoči je bil odbit. V soboto smo zopet napredovali zahodno od Perthesa in severno od Beausejoura. V Loreni smo pri Neuvevillu odbili nek nemški napad. Opustošenje Liila. — Armentieres med dvema ognjema. Berlin, 26. februarja. »Vossische Zei-[ tung poroča: List »Tijd'i priobčuje iz Sluisa: Mesto Lille je trpelo manj od obstreljevanja, nego vsled požara. Ulice »de la gare-, »de Bethune «, »de Pariš« in »du ] Plat « so večinoma opustošene; ravnotako ; tudi več prvovrstnih hotelov. Javna poslopja niso poškodovana. Mesto danes ni več v ognjeni črti, marveč pet kilometrov proč, vsled česar je postalo mirnejše. Ne slišijo se več tušem francoski topovi, ki so pričeli nadaljevati ofenzivo. Nad vse žalostno je stanje prebivalcev v Armen-tieru, ki je odrezan od vsakega občila, kajti mesto je med dvema ognjema ter ne-j prestano obstreljevano. ■ Ljuti boji pri Verdunu in Saint Michieiu. ) Rotterdam, 27. februarja. V nekem Uradnem poročilu -Agence Havas« s 26. j februarja navajajo podrobnosti o ljutih bo-, jih, ki so se bili od 17. do 21. februarja v okolici Verduna in Saint Michiela. Vojskovali so se za utrdbo Eparges, ki so jo za- | • vzeli Francozi in držali, dasi so Nemci J osemkrat ljuto napadli. Utrdba nadvlada 1 prednje utrdbe, ki branijo po Nemcih za-.. sedeni Saint Michiel. Francozi so uspeli, ker so načrtoma kopali strelske jarke naprej. Nepretrgani boji od Nieuporta do Ypresa. Frankobrod, 26. febr. »Frankfurter Zeitung« prinaša iz Haaga: Zdaj se vrše znova boji brez prestanka od Nieuporta do Ypresa. Že več mesecev so si postojanke nasprotnikov zelo blizu. Francozi niso mogli poslati na fronto toliko ojačenj, kakor bi bilo za zaveznike potrebno, in sicer iz raznih razlogov. Pred meseci je bila njihova armada baje v večih ozirih pomanjkljiva, kar se pa da opravičiti z dejstvom, da vojaki niso poznali ozemlja, na ; katerem so se operacije razvijale, niti I pravih sredstev za napad na tako moč-i nega sovražnika; Belgijci so svoje franco-, ske zaveznike daleč prekašali. Sedaj je nedoslatek glede izkušenosti poravnan in ; pritožba gre samo za to, da se preveč ak- tivnih čet rabi kot posadke za majhne utrdbe in v upravni službi. Tem okolnostim je pripisa.i, če ofenziva ni imela pričakovanih uspehov. Napredovanje pri Nieu-portu, in sicer na cesti iz Lombartzydea v Westende, bi bilo baje mnogo večje, če bi se bilo zaposlilo več vojaštva. Vseeno so se Francozi borili ljuto in z dobrimi uspehi. Za velik del tega rezultata se pa imajo zahvaliti izbornemu topništvu in alžirski konjcnici. Angleži, ki ne napadajo tako živahno, pa 7.najo dosežene koristi boljše izrabiti. Medlem se izkrcavanje an-gleškeh čet nadaljuje. Torpedolovci spremljajo prevozne parnike, pred njimi pa sc vozijo druge ladje, ki jim jft naloga, da uničijo mine. Prevozni parniki pa jim sledijo neoosredno, tako, da je izključeno, da bi se kak prevoz potopil. i Kako učinkujejo Zeppelinove bombe. Amsterdam, 1. marca. »Eclair« poroča iz Havra, da so Nemci z bombami, ki so jih metali iz Zeppelinovih zrakoplovov na Calais, uničili 18 hiš in ubili 30 oseb. V Bruselju dostavljajo pisma belgijski pismonoši. Bruselj, 1. marca. (Kor. u.) Belgijski pismonoše, ki na povelje belgijskega poštnega ministra niso hoteli dostavljati pisem, so pričeli danes zopet dostavljati pisma. V mestu Bruslju se zdaj dostavljajo pisma dvakrat dnevno. Pegasti legar na Angleškem. Iz Londona se poroča, da se je na Angleškem precej razširil pegasti legar, in sicer najbolj v pokrajinah v Essexu. Doslej je bilo vsega nad 100 slučajev. Olsireljevije Oorinel. Haag, 1. marca. »Central News« poročajo, da pričakuje angleško brodovje ladjo, ki je prirejena za polete letal, da morejo dognati uspehe obstreljevanja. Kodanj, 1. marca. Iz Chiosa se poroča, da je prenehala grška trgovska mornarica voziti. Chios je odrezan od ostalega sveta, Chiosčani, 30,000 jih je, se boje lakote. Curih, 1. marca. »Idea nalionale« poroča, da preplavljajo Carigrad nekaj tednov francoski, ruski in angleški odposlanci, ki delajo na to, da se ojači miroljubna stranka in da strmoglavijo mlado-turško vlado. TURŠKO POROČILO O OBSTRELJEVANJU DARDANEL. Carigrad. 2. marca. (Kor. u.) Veliki glavni stan poroča: Sovražno brodovje je včeraj nadaljevalo s počasnim ognjem proti baterijam Sedil Balu. Poskusi sovražnika, da bi na gotovih točkih izkrcal čete, so se izjalovili. Končno so naše baterije zadele pet sovražnih oklopnic, ki so streljale proti drugim našim baterijam in jih prisilile, da so se umaknile. FRANCOSKO URADNO POROČILO O OBSTRELJEVANJU DARDANEL. Gen!, 1. marca. Pariški listi prinašajo sledeče uradno poročilo z dne 26. februarja o obstreljevanju Dardanel: Bombardiranje fortov pri vhodu v Dardanele se je pričelo včeraj zjutraj ob 8. uri na zelo veliko razdaljo. Nato je sledilo obstreljevanje na srednjo razdaljo. Štiri forti so popolnoma porušeni, eden teh je bil oborožen od Nemcev. Pod varstvom oklopnic in kri-žaric združenega brodovja smo pričeli v morski ožini loviti mine, PRI DARDANELIH POŠKODOVANA VELIKA ANGLEŠKA BOJNA LADJA. Berlin, 1. marca. Zdi se, da so bile angleške bojne ladje med obstreljevanjem Dardanel 19. februarja resno poškodovane. Potniki, ki so došli iz Lemnosa, v Smyrno, poročajo, da so srečali neko resno poškodovano veliko angleško bojno ladjo, ki se je peljala z velikim številom ranjencev proti Pireju. FRANCOSKE OPERACIJE PROTI GALLIPOLIJU. Rim, 1. marca. »Tribuna« poroča: Pred enim tednom je odrinil neki francoski armadni zbor proti polotoku Galli-poli. Tudi indijske čete so pridelili francoskemu armadnemu zboru. Italijanske skrili. M''! an, 27. februarja. »Corriere della Sera-' je napel novo struno, da bi spravil Ital ljo v vojno na strani trosporazuma. Piše namreč, da se trojni sporazum že posvetuje o razdelitvi Male Azije. Če se Italija ne udeleži vojske, se nihče ne bo oziral na tamošnje italijanske interese. Angleška namerava Dardanele internaciona-lizirati, kar bi zadovoljilo tudi Rumunijo. V Mali Aziji pa Angleška ne išče nove zemlje, ampak si heče samo ob perzijskem zalivu zagotoviti košček zemlje, da zapre pot Nemčiji, pač pa upošteva francoske zahteve po Siriji in grške interese v vila-jetu Smirna. Vendar de! angleškega časopisja zahteva Palestino, če se hoče zavarovati posest Egipta. — Frankfurter Zei- tung«, ki prinaša to poročilo, dostavlja, da bi ravno te namere morale Italijo pridružiti trozvezi. Trozveza, oziroma dvozveza sodelovanja Italije pri gospodarski osvojitvi Male Azije ni samo pozdravljala, ampak tudi vneto podpirala. Ildjjanska zbornica in prepovedani shodi. Podmorski boji proli Angliji. POTOPLJENA ANGLEŠKA KRI-ŽARICA, Pariz, 1. marca. (Kor. urad,) »Temps* poroča iz Havre: Angleška križarica »Har-palion«, katero so videli včeraj pri Atnie-ru, se je potopila, predno so jo mogli pripeljati v Havre. Rim, 27. februarja, (Kor. urad.) Poslanec Turatti je predlagal v imenu socijalistov, naj se razpravlja v torek mesto proračuna poštnega in brzojavnega ministrstva razprava o proračunu notranjega ministrstva, da more razpravljati zbornica o ukrepih vlade glede na prepoved shodov in priredb, ki lahko ogrožajo javen red. Min. predsednik in minister notranjih zadev Sta-landra nastopi proti predlogu in zahteva zaupnico. Nataša, da vlada ni iz-premenila svoje notranje politike, ki jo je zbornica že večkrat odobrila. Tu-rattijev predlog se odkloni v poimenskem glasovanju s 314 proti 44 glasovom. Vse ustavne stranke, tudi racti-kalci, glasujejo za vlado, proti vladi so glasovali le socijalisti in republikanci. Trojni spomin in sredozemsko vprašaje. Milan, 27. februarja. »Idea Nazionale« razširja vest, da je Italija angleško ponudbo glede sodelovanja pri napadu na Dardanele odklonila. List »Italia« pa proglaša to trditev kot netočno. Dosedaj se s trojnim sporazumom še ni prav nič razpravljalo o bodoči temeljni ureditvi sredozemskega vprašanja. Sicer pa se trojni sporazum brsni pogajati, ker zahteva Italija francoski Tunis. Trojni sporazum je pripravljen priznati samo razšli jenje italijanskega pomorskega gospodstva v Adriji. Mm ba konskib držav. Milan, 1. marca. »Corr. della Sera« izjavlja: Pričakuje se, da pristopi Grška kmalu trojnemu sporazumu. Minister Sonnino je baje obvestil bolgarskega ministra Genadijeva, da lahko Bolgarija upa na izpolnitev svojih narodnih zahtev, če ne napade svojih sosedov in če ostane nevtralna. misija poz vije Oralo. Budimpešta, 1. marca. Neki ogrski list poroča iz Sofije: Rusija je zopet opozorila Grško na zvezo s Srbijo in pozvala grško vlado, naj pošlje v 12 dneh 20.000 mož Srbom na pomoč. Grško časopisje izjavlja, da Grška že zato nc more priskočiti Srbiji na pomoč, ker hoče Srbija osvojiti Albanijo, kjer mora Grška čuvati svoje lastne koristi. Francozi na Mij. Benetke, 28. febr. Na Malti je proglašeno oblegovalno stanje. Nihče ne more zapustiti otoka ali pa se tam izkrcati. Sedaj je Malta francosko opirališče v Sredozemskem morju. Okoli 20 francoskih bojnih ladij je sedaj tam, poleg teh pa še več angleških. Mnogo angleških in francoskih ladij pa je bilo poškodovanih in jih sedaj na Malti popravljajo. V koncentracijskem taboru je skoro 4000 ujetnikov in sicer Nemcev, Avstrijcev, Turkov in Egipčanov. Cene živil so zelo rastle, dokler ni vlada vsa živila zaplenila in jih sedaj sama prodaja. Japonsko-Kilajska vojska konca svelovno vojsko. Kodanj, 1. marca. Iz New-Yorka se poroča, da bi vojska med Kitajsko in Japonsko končala svetovno vojsko. Anglija in Rusija se namreč ne moreta istočasno vojskovati v Evropi in zastopati na Kitajskem svojih koristi. Amerikanci so prepričanj o skrajni potrebi, da se ohladi Japoncem veselje do osvojitev. Japonska izzivalna politika vvashingtonske kroge resno skrbi. Japonska vlada zanikava, da bi bila mobilizirala celo armado. Pod orožje so vpoklicali le nekaj vojakov, da nadomeste čete, ki stoje v Mandžuriji. Mir nuj bi se skiepai v Slockbolmo. Berlin, 1. marca, Dopisnik »Berliner Tageblatta« objavlja vsebino daljšega razgovora z nekim uglednim švedskim diplomatom v Stockholmu. Diplomat je izjavil: Naša sreča je, ker je ostala Švedska nevtralna. Vlada in vse politične stranke so se izjavile proti vojski. Prezgodaj je šc, da bi govorili o miru, ker sila strasti narodov še ni izkipela. Prej ali slej sc mora pa le skleniti mir. Stockholm, ki tvori središče na veliki cesti narodov z vzhoda na zahod, z severa na jug, jc poklican, da se v njem lahko sklene mir. TRIJE ANGLEŠKI PARNIKI POTOPLJENI. Amsterdum, 1. marca. Reuter poroči, o torpecliranju parnika »Oakley«; Eksplozija je bila silna. Ladjo so 13 ur daleč vlekli, nakar se je potopila. Posadka se je rešila. Parnik »Deptford« se je potopil v sredo pri Scarboroughu. Ladja je bila torpe-dirana. Moštvo se je rešilo. Moštvo potopljenega parnika »Western Coast« so~iz-krcali v Porttsmouthu. Parnik je plul s polnim parom, ko je nastopila eksplozija. Gotovo še ni, je li bila ladja torpedirana ali pa če je zadela na mino. PODMORSKI ČOLNI PRI GILBAO. Lion, 1. marca. (Kor. urad.) »Progres« poroča: Vlada potrjuje navzočnost nekega podmorskega čolna v vedovju pri Gilbao. Gre najbrže za francoski podmorski čoln-ki izvaja poizkušnje vožnje. NAJDENO TRUPLO NEMŠKEGA MOR* NARJA. Kodanj, 1. marca. (Kor. ur.) Iz Tiči-stida se poroča: V Limoorku pri Kriku so našli danes truplo nekega nemškega mornarja, ki je bil opremljen z dvema rešilnima pasovoma. Na obrežju pri Lyngbyju je morje naplavilo eno mino. STROGI PREDPISI V FRANCOSKIH PRISTANIŠČIH. Basel, 1. marca. »Nationalzeitung« poroča, da so bili v pristaniščih Folkestone, Cailas, Boulogne in Havre izdani strogi predpisi, ki prepovedujejo potovanje vojaških oseb na osebnih ladjah med Francosko in Angleško. Te odredbe naj bi varovale ladje, da ne bodo potopljene kot prevozne ladje za čete. ZDRUŽENE DRŽAVE IN ANGLIJA. London, 28. februarja. »Central News* poroča: Natančno besedilo WiIsonove note o uvozu živil v Nemčijo še vedno ni objavljenjo. Ainerikanski poslanik in Grey sta predvčerajšnjim o tej zadevi razpravljala. Noto so predložili pozneje Asquithu. Včeraj je razpravljal o noti angleški ministrski svet in se je pečal tudi "z obrambo proti nemškim podmorskim čolnom. ANGLEŠKI GLASOVI O AMER7ŠKI AKCIJI. Rotterdam, 1. marca. Listu »Times« poročajo iz Washingtona: Upanje, da bo imelo amerikansko posredovanje kaj uspeha, se je izjalovilo. Angleška bo namreč odklonila vsak poizkus, ki bi meril na posredno spravo z Nemčijo, četudi bi to druge države nujno želele. »Associatcv Press« piše: Vlada v V/a* shingtonu namerava vpeljati neobvezna posredovalna pogajanja, da bi nevtralcem v bodoče prihranila nadaljnje zadoščeval-ne odredbe. Pariško časopisje izjavlja, da Angleška ne bo sprejela Wilsonovega predloga. Wilson pač ni drugega pričakoval, kakor da bocio morali zavezniki poostriti blokado Nemčije, da tako pospešijo konec vojske. NOV TORPEDO ZA UNIČEVANJE POD-MORSKIH ČOLNOV. London, 26. februarja. Iz Kodanja br-zojavljajo listu »Daily Express«: Skupina svedskih poslancev se je udeležila poizku-šenj z novim torpedom, ki ga je izumil Sved Kund Nostroem in je namenjen za uničevanje podmorskih čolnov. Torpedu je ime hidroaeroplan ter se sproži iz velike daljave z aeroplana, ki sc premika izredno hitro. Mislijo, da bo švedska vlada sprejela ponujeno ii iznajdbo, ki od nje pričakujejo nenavadnih uepehov. NEMŠKI ZRAKOPLOVI NA ANGLEŽ« EEM. Haag, l. marca. »X. Rott. Courant« poroča iz Londona, da sta dva nemška zrakoplova, ki sta najbrže imela namen poizvedovati, v petek zjutraj letela nad trdnjavo Shecrness. Pozneje so ju videli tudi nad reko Themse. Vsled goste megle ni bilo mogoče nadalje opazovati zrakoplova. (Sheernes je angleško utrjeno pristanišče blizu izliva reke Themse.) Razna poročili. n NENADNA SMRT ITALIJANSKEGA POSLANCA. Milan, 1. marca. Poslancu radikalne stranke v Ferrari, Mostiju, je med govorom na nekem tukajšnjem shodu nenadoma postalo močno slabo. Poklicali so zdravnika in poslanca prenesli v sanatorij, kjer je pa kmalu podlegel angini peetoris. GENERALNI KONZUL PAUMGARTNER SE VRNIL IZ RUSIJE. Gradec, 1. marca. Nekdanji avstro-ogrski generalni konzul v Odesi, Paum- je, da so srbski topničarji, ko so obstre-Ijavali naše postojanke nasproti Bel-gradu, skrbno pazili, da niso poškodovali mesta Zornim, gartner, s katerim so ruske oblasti neču-veno grdo postopale, se je vrnil čez Švedsko in Nemčijo v Avstrijo in je došel včeraj k svoji rodbini v Gradec. OBSOJENA VOHUNA. Lipsko, 1. marca. (Kor. u.) V vohunski lazpravi Berna je proglasilo državno sodišče danes popoldne razsodbo. Luka Berna je bil obsojen v šestletni zapor, ker je trajno izdajal vojaške tajnosti; Leo Berna je bil radi enakega zločina in ker jc dvakrat pomagal poizkusu izdajstva, obsojen v osemletni zapor. Luka Berna je v Baselu več let obveščal francoski vohunski urad v Belfortu; Leo Berna je pa vohunil. Vohuna je izsledil neki orožniški stražmojster. Torki od sueškem prekopu. Rim, 27. februarja. »Corriere della Sera« brzojavlja iz Kaire: Vse vesti o turškem umikanju od kanala so izmišljene. Pač pa Turki ravnokar dovažajo mnogo težkih topov, katerih prevoz skozi pustinjo se je zdel prej nemogoč. Angleški letalci so po-izvedeli, da so težki topovi že dospeti med E1 Ariš in E1 Kantaro. Z isto naglico gradijo Turki železniške tire. Vslaški M0 v Tripolisii eni. Rim, L marca. Glasom vesti iz Tripo-lisa so vstaši v noči na 24. februarja napadli naselbino Guarscia. Napad je bil odbit in vstaši so pobegnili, pustivši na bojišču enega mrtvega. Boli na PoriuoolsKeiD. Pariz, 1. marca. (Kor. ur.) »Temns« poroča iz Lizbone: Ministrski predsednik general Castro je izjavil častnikom, da hoče vlada stati nad strankami. Diktaturo je sprejel samo zato, da oprosti Portugalsko demagogičnih pojavov. Civilisti so napravili demonstracije. Republikanska garda jih je raz-tjnala. Več oseb je bilo ranjenih in aretiranih. Volitve, ki bi se. morale vršiti 7. t. m., so odgodene na 6. junija. Neurje v Mliji. Riva. Na gorah in v okolici Gard-skega jezera je zapadel silen sneg in povzročil velike prometne ovire. Na ponalski ccsti jc sneg ponekod 5 m visok. Veliko hiš je clo strehe zasneženih. Genova. Škoda, ki jo je zadnje neurje povzročilo na rivieri, znaša več milijonov lir. Zaganjajoči se morski valovi so se zajoclali ponekod po 30 m daleč v obal in odnesli zemljo. Na črtah Voghera. Piacenza, Parma in Spcz-zia sc jc moral promet radi poškodovane pro^e večkrat prekiniti. Neapelj. Vsled povodnji v ozemlju Sore so poplavljene tudi barake, ki so jih postavili za potresne žrtve. Voda stoji v barakah, v katerih je nastanjenih na stotine oseb, meter visoko. Ponekod v potresnem ozemlju stoji voda 3 m visoko; veliko kvadratnih kilometrov zemlje je poplavljene. Florenca. Iz Boscolunga se poroča, da je v tamošnjih krajih 6 m visok sneg. Teža snega je podrla veliko hiš; koliko oseb jc pokopanih pod razvalinami, še ni dognano. Na pomoč so se odposlale rešilne ekspe-dicije, ki so našle vse hiše ob državni ccsti podrte. Večina brzojavnih zvez je pretr-ganih. Poštno poslopje v Boscolungo se je podrlo. Župan sosednje občine Cuti-gliano je brzojavil prefektu, naj pošlje brzo in izdatno pomoč, ker je veliko človeških življenj v nevarnosti. Marsikje manjka tudi živil. Neapelj, 1. marca. Neurje traja dalje; pomorski vihar je povzročil mnogo nesreč, Tudi več človeških žrtev jc že zaznamovati. Jadrnica »Maria C« se je razbila ob čereh, od posadke sedmih mož so rešili le enega. novice. lj Kon "rt združenih godb c. in kr. peh. polkov štev. 17 in 97 v prid »Rdečemu križu« v Tonhalle se je v nedeljo na vse strani jako častno izvršil. Glasbeno-umetniški uspeh jc bil naravnot nepričakovan, Treba jc najprej že rutiniranih dirigentov, da orkestru, ad hoc združenemu, dajo enoten značaj. To se je gg, dirigentoma, kapelnikoma obeh imenovanih godb, dobro posrečilo. Potem je pa treba tudi velikega truda in napornega študija, da se enako obvladajo glasbeno-stilistično tako različni proizvodi od silovitega Beethovna do dramatičnega Dvoraka, od mehkega romantika Webra, — ki ima eno uho še polno muzikc klasične trojice: Haydna, Mozarta, Beethovna — pa do glasbeno-psihološko silno poglobljenega, zamišljenega nordiškega fcarda Griega, treba je inteligence, da vzbudi pri pocdincih v orkestru umevanje za na tako različen način se pojavljajočo lepoto. Obema kapelnikoma smemo v tem oziru čestitati k izvrstnemu uspehu, oba sta znala vsebino do zadnjega izčrpati, vsaka misel, vsaka tema je izrazito nastopala. Eden (97.) se jc držal klasične glasbe, starejše in moderne (Beethoven in Dvorak), drugi (17.) nam jc predstavil izrazite romantike zopet starejšega in novejšega (Webra in Griega). — Pravzaprav je bil cel večer v znamenju romantike, saj je ravno siloviti Beethoven razbil, ali bolje rečeno nezaslišano razširil klasično formo in jo podredil romantičnemu čuvstvovanju, ne le po vsebini, temveč tudi po obliki; saj je Dvorak v svojih simfoničnih delih čistokrven romantik po svojem notranjem bistvu; seveda forma, recimo način čuvstvovanja je docela različen. Prav zaradi tega romantičnega razpoloženja je koncert tako dobro uspel, saj je bil samo odmev sedanjih težkih, divje romantičnih časov. Morebiti je bilo ravno to težko, na globine umerjeno razpoloženje občinstva, to, tragičnih dogodkov zadnjih časov prenasičeno ozračje vzrok, da jc globoki mislec, rekel bi preroški sanjavec Grieg, težkočene najgloblje vtiske zaoral v naša srca. Po »Ascjevi smrti«, v nje s skrajno preprosto mislijo prebogati vsebini, je i.akor vzdih leglo po dvorani, da si jih veliko ni upalo s ploskom priznanja clati, in je bil velik vtis te tečke brez dvoma s krepkim ploskanjem bolj moten kot pripoznan. Prečudno željo sem imel po tej lepi točki po toliko izobraženem in toliko samostojno ravnajočem občinstvu, ki bi se dalo svojemu čuvstvu voditi, ne pa konvcncionalnemu, včasih sila banalnemu predpisu o načinu priznavanja .,. Orkester se je zdel posebno v lesu in pihalih voljan, poln, mogočen, tako da je Dvorakova »Dramatična uvertura«, kljub temu, da je bilo žc doslej toliko napora treba, z neodoljivo silo učinkovala. Pri koncertu smo poleg najvišjih vojaških dostojanstvenikov opazili deželnega predsednika, ljubljanskega župana i. dr. Naj bi bil tucli materialni uspeh enak umetniškemu! K- lj Konferenca Vincencijeva za župnijo Marijinega Oznanjenja ima v postnem času svoje tedenske seje vsak četrtek ob 6 uri zvečer. P- Marijofil. lj Umrli so v Ljubljani; Vovnik Ana, hči delavke, 6 dni, — Marija Samotorčan, prosjakinja, 62 let, — Marijana Zarnik, bivša branjevka, 69 let. — Alojzija Gradi-šek, zasebnica, 54 let. — Franc Sedlar, sin poljske dninarice, 11 let. — Marolt Jožef, zasebnik, 76 let. — Marija Juvan, kuharica, 60 let. — Ivan Marn, užitkar. 85 let. — Elizabeta Bergant, mestna uboga, 75 1. lj Pobegel prisiljenje. V dež. bolnici se je zdravil prisiljenec Janez Kovačič, ki je danes ponoči ušel, V bolnico so pripeljali porioči nekega bolnika; njegovo obleko je vzel, se oblekel v njo m pobegnil, Kovačič je bil rojen leta 1896. v Trebelj-nem, je 157 cm visok, višnjevih oči, lasje so kostanjevo rjavi, — Danes dopoldne jc pobeglega policija prijela. done udarci kladiv, vidimo celo vrsto " kmetskih voz, ki jih vozijo konji. Korakamo dve uri po cesti v snegu v gozdu do neke lovske koče, kjer je nastanjeno poveljstvo polka. Mladi major pl, Medikus, ki je bil radi nekega junaškega čina povišan v službi, nas vodi v postojanke. Bilo je mirno, ker se tudi sovražnik ni ganil; niti topovi nc molijo miru. Ogledamo si bivališča; ko izgine megla, vidimo tudi ruske, z gostimi žičnimi ograjami omrežene postojanke, V lovski hiši zajtrkujemo kot gostje podpolkovnika Hoffnerja. Zajtrk mi kaže, da so vojaki s lnano dobro preskrbljeni in da tudi moštvo ne strada. Vojska je namreč častnike približala bolj moštvu, kakor se sodi in premostila nasprotstva, česar bi še ne bil nihče precl enim letom pričakoval. > — Junaštva slovenskih Štajercev. V nekem boju so naši hrabri slovenski štajerski junaki 47, pešpolka napadli Ruse, fci jih je bilo kakor listja in trave; a so jih 1 vrgli nazaj in ujeli 1 ruskega podpolkov-' riika, 2 višja častnika in 400 neranjenin ' mož. Padlo je približno toliko Rusov, kolikor so jih ujeli. Zaplenili so veliko pušk in j !jtreliva, — Zapora in popisovanje žita in j moke. Na Dunaju je imel stalni odsek industrijo, obrt in trgovino sejo, v kateri jc natančno razmotrival cesarsko nareclbo glede zapore in popisovanja moke in žita. Splošno se je izražalo mnenje, cla cesarska naredba ne bo mofrla zadovoljivo in enotno zagotoviti preskrbe kruha v Avstriji. Ker se ni istočasno uredilo tucli vprašanje glede .razdelitve, temveč bo lo vprašanje rečeno šele čez del j časa, jc upravičena bojazen, da sc do takrat konzum nc bo vršil s primerno Stcdljivostjo. Ne da bi se podrobno pečal s številnimi pomanjkljivostmi in neiasnostimi v tekstu cesarske naredbe, obžaluje stalni oclsek, da" se ni upoštevalo pravočasnih predlogov. Vsekakor je potrebna najhitreiša iz ur o, meniha naredbe. — Pošiljatve, ki niso mogle biti vojakom doslavljene. Poštno ravnateljstvo v Trstu nam piše: Pri poštnih uradih leže mnogobrojne pošiljke tiskovin (časnikov) in blagovnih vzorcev za vojake na bojnem polju, ki se niso mogle odposlali, ker so nefrankovane, ali pa so bile vrnjene kot neclostavlji-vc in sc ne morejo izročiti odpošiljatc-lju, ker ni navedeno njegovo ime in bi- novice. Jr Iz deželnega odbora. Na poziv deželnega glavarja je včeraj vstopil v deželni odbor poslanec baron Apfal-t r e r n kot namestnik v vojni odsotnega deželnega odbornika grofa Barbo. — Redek slučaj — oče in sin odlikovana z vojaško zaslužno svetinjo z vojno dekoracijo. Decembra meseca smo poročali, da je bil radi hrabrega zadržanja pred sovražnikom na severnem bojišču sin gospoda drž, in dež, poslanca viteza Pogačnika Branko vitez Pogačnik odlikovan z vojaško zaslužno svetinjo z vojno dekoracijo, sedaj se pa poroča, da je za hrabrost pred sovražnikom na južnem bojišču prejel drž, poslanec stotnik Josip vitez Pogačnik vojaško zaslužno svetinjo z vojno dekoracijo (signum laudis). — Tolažilr.o pismo ranjenim vojakom, ponatisnjeno iz »Bogoljuba«, po katerem se je že mnogo popraševalo, jc zdaj natisnjeno posebe. Tiskanega jc 5000 izvodov. Krasi ga sličica: Marija in ranjeni vojak, s pesmico; Marija je mimo šla, mil' ga pogledala .,, Dobiva sc v Ničmanovi prodajalni, izvod po 4 vinarje, Gotovo bo iz-borno duhovno dobro delo usmiljenja, tem ubogim revežem, — nekaterim brez roke ali noge! — clati v roke to lepo, prisrčno pisano tolažilno pismo, kPjim bo vsaj nekoliko olajšalo gorje. Naj bi bila skrb vseh človeko- in domoljubov, da bo dobil to pismo v roke vsak slovenski ranjenec. — »StreSileurs Militarblatt« v hrvatskem jeziku je pričel izhajati z dne 20. februarja. Imenovani list izhaja tudi v ma-žarskem, češkem, poljskem in rumunskem jeziku, — Za poveljnika 7. armadnega zbora je cesar imenoval generala kavalenje, nadvojvodo Jožefa. — Obisk pri slovenskih Štajercih v njih utrjenih postojankah. Piše se: Divizi-jonar podmaršal pl. Hinke nam jc dovolil, da smo obiskali utrjene postojanke nekega južnoštajerskega polka. Pripeljemo se s kmetskim vozom v neko slikovito karpat-sko vas, kjer vlada živahno življenje, iz vojnih kuhinj se kadi, iz vojnih kovačme vališ č< Pošiljke blagovnih vzorcev vsebujejo večinoma coiiolaclo, predmete zoper mraz, svalčice in podobno. Te pošiljke bi se morale v kolikor jih stranke ne zahtevajo nazaj, kar sc dogaja le v zelo redkih slučajih, po trimesečnem ležanju vposlati oddelku za nedostavljive pošiljatve in pozneje uničiti. Sedaj pa se je sprožila misel, naj so vsebina takih pošiljk ne uniči, temveč naj sc na primeren način uporabi, in sicer z ozirom na prvotni namen pošiljk, v vojaške podporne svrhe za obdaritev potrebnih, ranjenih in bolnih vojakov in slično. V tem pogledu dobe c. kr. poštni uradi nadaljna navodila: V sporazumu z vojnim ministrstvom se odredi, da v bodoče poljsko-poštni uradi ne vračajo več teh nevroč-ljivih pošiljk, marveč da jih primerno uporabijo na mestu samem. — Ostro streljanje goriške garnisije. Goriška garnizija bode dne 4. in 5. marca t. 1. ostro streljala na severno od Pod-sabotina in Poclsenice ležečem hribu Sa-botin. Strelna črta je od zahoda proti vzhodu v smeri proti vrhu Sabotina. Hoditi po Sabotinu med streljanjem bi bilo smrtno nevarno. Nevarni prostor bode zaznamovan: a) z rdečimi zastavami na razvalini sv. Valentina, pri hiši št. 34 v :Št. Mavru, na zvoniku v Podsaboiinu, na gorah vzhodno od Podsenice in Dola ler na vrhu Sabotina; b) vrhutega po vojaških stražah, katere bodo postavljene v črti od razvaline Sv, Valentina do Št. Mav-fa, potem na poti, katera pelje nad vinogradi od Št. Mavra v Podsabotin in sled- i njič povprek brega do Dola pri Podsenici. — To je takoj, in siccr v sledečih vaseh javno razglasiti: v Solkanu, Št. Mavru, Pevmi, Podsabotinu, Podsenici in Dolu. Prebivalce posameznih hiš na Sabotinu mora županstvo še posebej obvestiti ter jim priporočati, naj se v lastnem interesu ravnajo po navodilih vojaških straž. Razprava glede odškodnine vrši sc v ponedeljek dne 8. marca t. 1. na licu mesta, kjer naj se snidejo stranke, ki so vsled streljanja trpele mogoče kakšno škodo na svojih zemljiščih. — Za mrtvega proglašeni stotnik Štetin se je oglasil. Stotnik Matko Štefin iz Postojne, ki je bil že za mrtvega proglašen, se jc oglasil iz ruskega ujetništva. Hudo ranjenega so Rusi zajeli in oddali v bolnišnico, kjer sc še vedno nahaja: v Rjasanu, južnovzhodno od Moskve. — Povišanje cen mleku. Dunajski listi poročajo: Vsled pomanjkanja hranil za živino in ker je bilo zaklanih mnogo krav mlekaric in jc vsled tega nastalo pomanjkanje mleka, so se z današnjim dnem na Dunaju zopet povišale cene mleku in sicer za dva vinarja. Na koncu januarja se jc cena mleku tudi povišala za dva vinarja. Nakupovalno žitno društvo na Dunaju ustanovi lasten oddelek za živinska hranila, katera bo potem v velikih množinah oddajala kmetom za krmljenje molznih krav. — Iz Frankobroda poročajo, da se je tudi ondi mleko podražilo. — Najvišje cene moki v Budimpešti, Magistrat je določil ceno z otrobi mešane koruzne moke s 1. t. m. s 44 K 22 v. za 100 kg. Pšenična moka 0 stane 100 kg 68 K 68 vin., ječmenova moka 44 K 18 v., krompirjeva moka 42 K, riževa moka 52 K 100 kg. — Iz seznama izgub št. 133. Nadporočnik Kačič Bogumil, 6. dom, p., iz Šoštanja, mrtev (4. dec. 1914); praporščak Marglie-tich Marij, 21, lov, bat., 1. stot., iz Gorice, ujet; poročnik Šmarda Franc, 1./6. obmej, stražne stotnije, iz Gorice, ujet v Nišu, Srbija, — Popravki k seznamom izgub, Špcn-dija Franc, 87. pp., 6. stot., iz Haloz, ranjen in ujet; je bil označen pomotoma za mrtvega. — Iskra Ivan, 4. dom. p., 4, stot., iz Lesc na Gorenjskem? ujet; je bil označen za ranjenega. — Vsled pomanjkanja moke v Trstu je 60 pekov ustavilo svoje obrate. — Slovensko industrijsko podjetje v nemške roke? Kakor poročajo graški »Ta-gespošti« iz Ljubljane, se baje vrše pogajanja za nakup znane Mayerjeve pivovarne v Kranju na Gorenjskem. Za nakup se pogaja goška pivovarna, ki bi Mayerjevo pivovarno znalno razširila. — Umrl je v Novem mestu posestnik Florijan Skaberne. — Nesreča. Iz Preske se nam poroča! V soboto popoldne sta gospodar Alojzij Bukovšek in njegov hlapec podžagala na vrtu hrast. Pri tem pa je padel hrast na hlapca Aniona Šušleršiča ter ga je tako poškodoval, da je hlapec čez par ur umrl. Hlapec jc bil star 15 let. Bil je prav priden mladenič in vpisan v Marijino druž-< bo. Sosedje so ga prav radi imeli in gospodar ga je ljubil zaradi ubogljivosti in poslušnosti. Njegov brat jc vojak in je bil ranjen pri Grodeku. — Ogenj na železnici. V petek proti večeru sta se vnela dva vagona sena vrhniškega vlaka, ki so ga, — kakor pravijo, — zažgale iskre neke lokomotive južne železnice v bližini Viča. Pogasili se ni moglo ničesar, kljub temu da jc peljala posebna lokomotiva voz delavcev na pomoč. Gba vagona s senom sta zgorela na progi, Vsled ognja na progi ni mogel oditi tržaški brzovlak, ki gre iz Ljubljane ob 6. uri, ampak je imel zelo veliko zamudo, — Semenišče lavantinske škofije zaprte. V Mariboru so zaprli bogoslovje za 14 dni, ker jc izbruhnil legar. Z zaporo in drugimi zdravstvenimi ukrepi so zajezili razširjanje logarja v Mariboru in se ni v mariborski posadki in v bogoslovju pojavil noben nov slučaj legarja. Uši. Nikdar še niso bile uši lako salonski sposobne, kakor so sedaj. Žena vsakega vojaka dobiva epislole o tej nadlogi vojakov, ki ne kvari le njihove dobre volje, ampak tudi njihovo zdravje. Ne gre za la-zico na glavi, ki ima tudi pod čepico vojakov sedaj svoje zavetišče, nadloga je sedaj uš v obleki. Za pobijanje ta mučilke navaja dr, pl. Provazek nekaj dragocenih nasvetov. Način življenja uši v obleki zahteva posebno zanimanje, ker je ta parazit najnevarnejši prenaševalec najhuje vojne kuge, marogastega tifusa, ki so mu izpostavljene zlasti naše čele na severnem bojišču. Po dosedanjih izkušnjah mora do-raščena uš v 24 urah dvakrat srkati kri. Najraje jo srka na mestih kože v zatil-niku, na hrbtu in ob pasu, kjer se obleka tišči telesa; sicer se pa mudi najraje med nitmi grobo tkanega sukna. Jako občutljiva je za trajno učinkovanje visokih temperatur, pri 35 stopinjah Celzija poginja. Babica poklada zaporedoma 70 do 80 jajc, katerih razvoj potrebuje tri clo štiri dni. Po 15 c'.o IS dneh so tudi te živali sposobne za razploditev. Pomnoževanje je torej neznansko. Jajca imajo več odporne sile nego doraščenc uši. Odpravljajo sc najlažje s požvenljanjcin ali pa v parnih desin-fekcijskih aparatih; tudi se more obleko, perilo itd. položiti v sod, na čegar dnu je razlit bencin, kajti tudi bencinovc pare uničujejo zalego po nekoliko urah. Ali za vojake, boreče se ob težavnih okolnoslih, ta sredstva ne prihajajo v peštev; li potrebujejo sredstva, ki se tudi ob takih okolnostih lahko rabi, ne da sc obleka, perilo in koža mažejo ali onečiščajo. Taka sredstva so eterična olja, med tem olje eukaliptus, vijolično olje in posebno olje iz sladkega janeža in janeževo olje. Pri-liti je par kapljic v obleko, a život jc drgniti z zmesjo janeževega ali olja iz sladkega janeža 30 clo 40 delov in 70 do 80 dolov 96odstotnega alkohola. — Poziv slovenskim ianiom, da se cglasijo k vojni mornsrici Prejeli smo lo-lc pismo: Slovesnki fatje pri vojni mornarici v Pulju z velikim veseljem zasledujemo poročila Vašega lista o slavnih bojih naših fantov na raznih bojiščih. Tudi mi z mrzličnim hrepenenjem čakamo, da nam bo dana sreča, da moremo pokazati, kako ;c Slovenec povsodi prvi, ko je treba braniti našo slavno Avstrijo, ki nam je tako ljuba, da damo zadnjo kapljo krvi. Le to je nam slovenskim fantom pri mornarici žal, da ni še več Slovencev tukaj, da bi mogli tudi tu pokazati, kak junak je Slovenec. Isto vabimo in pozivamo slovenske mladeniče, da se v čim največjem številu priglašajo k c. in kr, vojni mornarici kot prostovoljci. Slovenski fatje, na krov! — Rudolf Križ, R. Štraj i. dr. Zemljevid evropskih bojišč v slovenskem jeziku je ravnokar izšel v zalogi Katoliške Bukvarne. Po lepi izvršitvi in natančnosti presega vsa pričakovanja. Jutri bo »Slovenec« natančnejše poročal. Cena zemljevidu je 7. K 40 vin., nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko 6 K, na platnu s palicami 6 K 50 vin. — Predpisi civilnim potnikom v Krakov. Vozni listki se smejo prodajati v okrožje trdnjave Krakov, in sicer do sledečih postaj, oziroma postajališč: Mydl-niki, Krakov, Podgorzo-Plaszovv, Pod-g6rzo-Bonarl:a, Podgorzo-Miasto, Swo-szowica in Krakov Grzegorzki le, če se izkaže popotnik s po politični oblasti prve instance potrjeno izkaznico ali s prehod-nico, ki ji je priložena fotografija, izstav-lejno po trdnjavskem poveljstvu v Krako-vu. Bivanje v Krakovu je dovoljeno le s pismenim dovoljenjem c. in kr. trdnjav-skega poveljništva v Krakovu. — Dijak z britvijo napadel profesorja. Palermo, 19. februarja. Ko je sinoči opolnoči tukajšnji vseučiliški profesor Errera v družbi več kolegov zapustil kavarno, je nenadoma skočil proti njemu mlad mož ter mu z britvijo zadal na obeh licih in nosu težke rane. Profesor se je hotel obraniti z roko, nakar je tudi na roki dobil težko poškodbo. Storilec je nato zbežal. Profesor je bil ves obli t. s krvjo; prenesli so ga v bolnišnico, kjer so takoj izvedli operacijo. Nos je najbrže izgubljen. Storilec je neki dijak in je napad izvršil najbrže iz maščevanja, ker je pri izpitu pri dotičnem profesorju propadel. Iz vojne. Pogumni slovsnski iantje pošiljajo pozdrave. Prejeli smo naslednje pismo: Vaše blagorodje! Vam m vsem čitateljern ^Slovenca« pošiljamo slovenski fantje iz snežnih Karpatov prisrčne pozdrave! Kot pravi slovenski fantje smo komaj čakali, da se pomerimo z Rusom, in 18, januarja se nam je želja izpolnila. Prav po slovenski navadi smo prijeli sovražnika in dobro prestali krvavi krst. Sedaj smo se ruskih krogel že tako privadili, da narn je prav dolgčas, če nam ne žvižgajo okrog ušes. Tudi Vam, dragi tovariši, ki še za nami pridete, kličemo: Le pogum! Ni vse res, kar o Rusih pripovedujejo; četudi jih je veliko, so pa bolj zajčjega plemena. Le nič strahu, le z veseljem v boj za domovino! Naše geslo je: Dol z Rusijo! — Pozdrav cele 5. stot-nije, 8. bat. trdnjavskega top. polka. Fran Kos, predstrelec; Jurij Batič, nrclognjar; L. Legat, četovodja; Jožef Prihavec, desetnik; Fran Mahkovec, desetnik; Fran Martinčič, Ivan Frebil, Banko Radikon, Jožef Malin, Alojzij Hribar, Rudolf Mo-har, topničarji; Fran Feigel, četovodja; Jožef Pelosa, predstrelec. Vse za vero, dom, cesarja! Jožef Obet star iz Brega pri Ribnici piše 21. jan.: »Kar nas je tukaj vojakov, smo dobre velje, vojaki zares in trdno držimo za vero in dom in cesarja. Hudo je, ali petrpimj vse. pred smrtjo se ne bo-jirro. Gledamo smrt, ali ne strašimo ce je. Hvala Bogu, še nas je precej ostalo do zdaj. Tudi jaz sc šc počutim čvrstega in zdravega. Z Bogom! Jožef Obrstar. ■>Bofi Je ico:« tolažba." Jožef Mohor iz Dan pri Ribnici piše lO. febr.: • Če bodete to karto kdaj dobili v roke, naj Vos merln mene naiiskrenejše pozdravi. Oh, ko bi Vi vedeli, v kakšnih okoliščinah Vam oišem, koliko velikega zatajevanja mi je treba tukaj v tem trpljenju. Beg je moj? tolažba ir> pomoč; k Njemu se zatekam in s sv. Devici. Kakor vidim se bomo udarili zdaj kmalu zopet. Med krogljami sem bil že tO minut, padel je ir.oj prijatelj I ven Balantič, doma nekje od Kamnika. Kako neskončno rad bi videl šc lepo Ribnico, pa slutim, da ... . Še en pozdrav! Jože? Mohor. Cerkveni veslnlK Vspored sv. misijona, ki se bo vršil v me?tal župai cerkvi sv. Jakoba v LJubljani v spomin tr:®to!etn«ce po~v£'"cnja cerkve od 7. do 14. marca l'3i5 pod vodstvom čč. gg. oče lov jezuitov. Nedelja, 7. mares: Ob 5 zjutraj: Zsčstck sv. rr.trijom, >tj,- ^vimisagmmmmiBMMB** Š t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod trgovec in gostilničar v Gradscu včeraj, dne 1. marca, previden s tolažili sv. vere mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega pokojnika se vrši jutri, dne 3. marca ob 4. uri popoldne. Gradac, 2. marca 1915. 453 Žalujoči ostali. 451 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš dobri oče, ozir. brat, stric, gospod posestnik in sediarski mojster, dne 1. marca ob 1. uri popoldne po dolgi in mučni boiezni, previden s sveiimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo, dne 5. marca iz hiše žalosti Celovška cesta 67. na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v žtipni cerkvi Marijinega Oznanenja. Blagega rajnika priporočamo v molitev in blag spomin! S p. Šiška, dne 2. marca 1915. Zaljroči ostali. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselila svojo podružnico z Resljeve ceste 7 Nanovo preurejena podružnica se otvori dne 2. marca 1.1. (nasproti kazine) kot im wtil iifisli ( 1'riporočam se nadaljni naklonjenosti slavnega občinstva ter beležim z naj-ouličnejšim spoštovanjem 439 Marija Tičar, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta št 26. Ljubljana. Šelenburgova ulica št. 1.