"NAŠ GLAS« Izide vsakega prvega, In petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. k= Oglasi po ceniku. = Cena posamezni številki Din 3*— V Ljubljani, dne 1. julija 1936. ______ _ Leto XVIII. Uredništvo« Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne; sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upakojence Fr. K.: Naše pravice Že zadnjič smo omenili, da je novi fin. zakon spremenil oz. dopolnil predpis § 94 u. z., ki govori o ugotavljanju • in izterja\anju državnih terjatev od uslužbencev, kolikor izvirajo iz službenega razmerja le-teh. Po predpisu lit. a) § 103 sedanjega fin. zakona nasproti uslužbencem zastarajo drž. terjatve iz službenega razmerja čez 10 let od dne, ko je bilo otvorjeno računsko leto, v katerem se je opravilo dotično izplačilo. S tem predpisom se je končno vendar le postavila zakonska meja jamstvu državnih uslužbencev za njihovo službeno poslovanje. Doslej take ome-jitve v naši uradniški upravni zakonodaji nismo poznali, tako da je v praksi drž. uslužbenec jamčil neomejeno za škodo, ki bi jo bil morebiti — zlonamerno ali nehote —1 povzročil s svojim službovanjem državi. Treba je zdaj samo še, da se pravično in smiselno opredeli pojem »državnih terjatev iz službenega razmerja«, kakor ga uporablja citirani § 94 u. z. Da to ne morejo biti samo take terjatve, ki so nastale zaradi osebne krivde dotičnega uradnika, je jasno. Treba je le določiti, do kam seže obseg tega pojma. Vsekakor je treba, da se predvsem pod ta pojem spravijo tudi vse terjat\e, ki so nastale zaradi krivde drugih upravnih organov, pa tudi take, ki so jih povzročile pomote, drugačno tolmačenje predpisov, kasneje spremenjena praksa itd. Poznamo mnogo primerov, kjer so se državne terjatve izterjavale po mnogih letih od uslužbencev, čeprav je bilo uradno ugotovljeno, da jih ni zadela prav nobena km da, niti malomarnost ali vsaj opustitev potrebne pazljivosti. V takih primerih bo novi predpis prizadetim prišel v korist. Seveda pa moramo zahtevati, da se rok zastaranja skrči in sicer vsaj na dobo petih let, t. j. na dobo, v kateri zastarajo tudi uslužbenčeve zahteve nasproti državi. Znani so nam primeri, kjer je državni uslužbenec, aktivni ali upokojeni, ki je brez sleherne lastne krivde od državne blagajne prejel prenizke prejemke, izgubil pravico' do njih po preteku petih let, odkar si je bil pridobi! pravico do njih. V prejšnjih časih je za državno upravo sploh veljalo načelo, da se od prejemkov ne izter-javajo pomotoma in brez krivde uslužbenca izplačani zneski. Če že ni mogoče sprejeti tega načela, ki bi bilo edino pravilno, je pa treba, kakor smo ome-niili, vsaj radikalno podaljšati rok zastaranja takih terjatev nasproti drža- Splošni seji drž. sveta je bilo predloženo vprašanje, kako je razumeti 3. točko § 135 zakona o splošnem upravnem postopku. Sprožil je to vprašanje primer nekega inženjerja kemije, katerega so oblastva pomotoma smatrala za stavbnega inženjerja in je dobil pooblastilo za izvrševanje del stavbnega inženjerja, kasneje pa za zasebno ge-ometersko prakso. Ko se je ugotovilo, da ni dovršil stavbnih, temveč kemijske študije, je gradbeni minister razveljavil pooblastitev za inženjersko prakso, finančni minister pa za geo-metersko. — Prizadeti je proti obema odločbama vložil dvoje ločenih tožb na državni svet, ki ju je le-ta po razdelitvi poslov rešaval v dveh oddelkih. Ta dva nista soglašala v tem, kako je tolma- in dolžnosti vi, to pa vsaj na 10 let, t. j. na enako dobo, kakor je določena za zastaranje državnih terjatev nasproti uslužbencu. Šele kadar se bo skrajšal ta rok, bi se mogla obenem skrajšati1 tudi doba zastaranja za terjatve uslužbencev. — Sem nekako spadajo tudi primeri, kjer se izpodbijajo drž. uslužbencem in upokojencem davno prej že ugotovljena individualna prava, na podlagi katerih 'so jim bile že zdavnaj izrečno priznane in potrjene razne ugodnosti ali prednosti. Mislimo pri tem n. pr. na vštet je vojaških, volonterskih, dnevničarskih let, na priznanje raznih položajev v službeni hierarhiji itd. Treba je, da državna uprava enkrat že priznana prava nepogojno spoštuje in jih naknadno ne omejuje ali celo odvzema prizadetim. Vsak posameznik mora vselej točno vedeti, kakšna prava mu gredo, vedeti pa tudi mora, da mu teh priznanih pravic nihče več — tudi ne država z novimi upravnimi odločbami —• ne more odvzeti ali preklicati. Kar se je pravnomočno v korist posameznih uslužbencev ugotovilo in priznalo, se v njihovo škodo ne more več premeniti. Saj ima državna uprava toliko možnosti nadzorstva in kontrole vsake vrste, da se onemogočijo pomote in napake pri priznavanju individualnih pravic uslužbencem. Kar je pa država enkrat izrekla in proti čemur ni bilo ugovora s strani vseh teh številnih kontrol, ki v škodo prizadetih tako silno Otežujejo in ovirajo ves upravni postopek, mora ostati trdno in nepreklicno. Splošno pravno načelo je, da se — dokler se ne ugotovi, da je bila določena odločba izdana na podlagi napačnih predpostavk — nobena pravnomočna upravna odločba ne more spremeniti v škodo prizadetega, zlasti ne za nazaj. Pri nas se je na žalost mnogokrat pozabilo na to vodilno načelo upravnega prava. Najvišja dobrina vsake urejene družbe je pravni red in pravna stalnost. Vsak član družbe mora biti vselej na jasnem glede obsega svojih pravic in dolžnosti, mora si pa biti tudi na jasnem, da so njegove pravice, ki so mu bile zakonito priznane in ki so postale neizpodbitne, tudi trajne. Morebiti je pravna varnost in stalnost na upravnem področju za premnoge državljane celo važnejša od pravilnega izvajanja pravosodja, gotovo pa ni nič manj važna. Zadovoljni državljani so najzanesljivejše jamstvo za ohranitev pravnega in družabnega reda. Za državne uslužbence, aktivne in upokojene, velja to prav tako. Niso zaman dejali stari, da je pravičnost temelj držav ... čiti navedeno določbo. Nato je splošna seja drž. sveta o tem odločila tako-le: »Uporablja se predpis toč. 3 § 135 zak. o sploš. upr. post., kadar se kaki osebi daje kaka pravica ali pooblastitev v prepričanju, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki se izrečno zahtevajo za pridobitev te pravice ali pooblastitve, pa se naknadno ugotovi, da teh z zakonom predpisanih pogojev ni. To pomanjkanje izrečno predpisanih pogojev je smatrati kot napako, ki povzroča ničnost v smislu te zakonske odredbe.« — Mnoga upravna oblastva so razlagala to odločbo zgolj po besedilu, neodvisno od razlage in konkretnega primera, ki jo je izzval, in so v nji našle oporo za naziranje, da morejo vsako svojo pravnoveljavno odločbo razvelja- viti, če smatrajo da je pravno zmotna. Ker pa gresta razlaganje in praksa popolnoma preko mej kategoričnih pred pisoV § 133 cit. zakona, je prišlo db novih upravnih sporov. Ker so tudi različni oddelki državnega 'sveta različno odločali, je to vprašanje obravnav ala splošna seja državnega sveta in odločila tako-le v seji od 27. in 28. novembra 1935, štev. 32.633/35: »V § 135 zak. o spl. upr. post. so navedeni trije primeri, kadar se odločba upravnega oblastva more razglasiti za nbveljavno: 1. če jo je izdalo materialno nepristojno oblastvo ali organ, ki za njeno izdanje ni mogel biti pooblaščen, 2. če s svojo izvršitvijo more povzročiti kak zločin ali prestopek in 3. kadar vsebuje napako, ki povzroča po kaki izrečni zakonski določbi ničnost. S prvima dvema točkama so na ne-posrednejši način opisane napake, ki povzročajo ničnost odločb upravnih oblastev, medtem ko 3. točka opozarja na posebne zakone, po katerih se mora preiskati ali se napaka katero vsebuje odločba, smatra po teh zakonih kot razlog za ničnost. Toda iz označb napak, navedenih v prvih dveh točkah jasno izhaja, da predpis 3. toč. § 135 niti sam po sebi, niti po razlagi, katero mu je dala prej navedena odločba splošne seje državnega sveta, nima v mislih nezakonitosti ali pravne zmotnosti v navadnem smislu, da bi dal upravnemu oblastvu tako obsežno pooblastilo, da more neomejeno po času, razveljavljati svoje pravnoveijavne odločbe kot nične z vsemi posledicami, katere tak ukrep sproži. Nasprotno, iz narave teh nepravilnosti, katere zakon izrečno navaja kot razloge ničnosti, ali tistih, ki niso izrečno predpisane, toda ni dvoma, da zakon misli nanje, opiraje se na splošna načela o podlagah ničnosti, dalje pa tudi iz posledic tega ukrepa se sklepa, da po zakonu more vprašanje ničnosti priti v poštev samo pri tistih odločbah, ki vsebujejo posebno huda oškodovanja pravnega reda, torej kvalificirane nezakonitosti. Razmotrivanje o tem pa, kakšne napake bi mogle biti razlog za ničnost, vodi do naštevanja elementov ničnosti same. Ker pa so vprašanja iz te materije sporna, bi bila za takšno naštevanje potrebna opora v zakonskem besedilu. Ker pa tega ni, se s takimi metodami ne bi moglo priti do praktično sprejemljive' razlage navedenega zakonskega predpisa. Zato se pokaže za pirimernejšo metoda izločitve primerov, v katerih 3. toč., § 135 ne more biti uporabljena. Če upoštevamo primere, ki so se doslej pojavili v praksi drž. sveta, pridejo v poštev predvsem odločbe upravnih oblastev, ki so bile izdane v izvrševanju razsodb državnega sveta. Po čl. 42 zak. o dr. svetu in uprav, sodiščih so razsodbe državnega sveta obvezne za upravna oblastva, kar pomeni, da so odločbe upravnega oblastva, ki so bile izdane v izvrševanju razsodb drž. sveta, izdane po zakonu. Morebitna nepravilnost v taki odločbi ne bi bila nepravilnost odločbe same, temveč razsodbe, zaradi katere je bila odločba v svrho izvršitve izdana. Ker pa morejo določene napake v razsodbah državnega sveta biti povod tožbi za obnovitev upravnega spora po čl. 44 zak. o drž. svetu in upravo Sodiščih, znači, da se te napake morejo odpraviti na ta način, posledica tega pa je, da se ne morejo uporabiti druga sredstva, zlasti ne razglasitev odločbe za nično. Mimo tega bi se nepravilnost na ta način odpravila tam, od koder izvira, in bi se kot posledica popravila tudi odločba. Sicer bi se z razglasitvijo odločbe za neveljavno prišlo do razveljavljenja razsodbe državnega Sveta samega, upravno oblastvo pa za to nima pooblastitve. Tiste napake pa, katerih zakon ne smatra za zadostne niti za obnovitev spora, morejo biti še toliko manj upoštevane kot razlog za ničnost, ker šo' njeni pogoji težji od pogojev za obnovitev spora. Končno odločba, ki je bila izdana točno po razsodbi drž. sveta tudi ne more vsebovati talce nepravilnosti, ki bi bila razlog za ničnost, ker državni svet neodvisno od tožbe, že po službeni dolžnosti ocenjuje dejstva in' razloge, ki bi mogli biti podlaga ničnosti. Druga vrsta primerov, kjer se uporablja točka 3. § 135 zak. o sploš. upr. post., so tisti primeri, kjer se je pri izdanju prve odločbe upravnega oblastva smatrala določena okolnost kot dokazana, pa se je pozneje smatralo, da ni dokazana. Tod sta mogoča dva primera: ali so dokazi ostali isti, ali so se preskrbeli tudi neki novi. Če so dokaži ostali isti kot pri izdanju prve odločbe, pomeni to, da se ti dokazi pri novi odločitvi samo drugače ocenjujejo. Napačna ocenitev dokazov pa more biti samo razlog pritožbe na višje upravno oblastvo ali tožbi na upravno sodišče, nikakor pa ne proglasitvi odločbe za nično. Kar se tiče novih dokazov, so v § 128 cit. zak. določeni kot razlog za obnovitev upravnega postopka, in jih že samo zaradi tega ni mogoče vzeti kot povod za ničnost. Kot tretja vrsta primerov, v katerih se uporablja 3. točka § 155 so tisti primeri, kjer je bila prva odločba izdana zaradi nepravilne razlage nekega predpisa, kjer se je torej vzela navadna pravna nepravilnost kot razlog za razglasitev ničnosti odločbe. Za odstranitev navadnih pravnih nepravilnosti so pa z zakonom določena redna pravna sredstva: pritožba in tožba. Kolikor se ta sredstva ne izkoristijo, dobi odločba pravno silo tudi navzlic tej nepravilnosti. Zaradi teh posledic, ki izhajajo iz zakona, je podana možnost, da mnoge odločbe z navadnimi pravnimi nepravilnostmi dobijo pravno moč. Toda ker se te' nepravilnosti v zakonu o splošnem upravnem postopku ne smatrajo kot zadosten razlog niti za obnovitev upravnega postopka, gotovo ne morejo služiti kot povod za ničnost, ki je popolnoma izjemen ukrep in se zaradi tega more uporabiti v popolnoma izjemnih primerih, kjer so pogoji tudi po zakonu težji od pogojev za obnovitev postopka. Sicer bi pooblastitev za razglašanje ničnosti tudi takih odločb, zaradi možnega velikega števila imela za posledico splošno zmedo v pravni varnosti, kar ne more v nobenem primeru biti rezultat uporabljanja zakonov. Oziraje se na spredaj navedene vrste primerov, ki so se pojavili v praksi državnega sveta in z ozirom na opisane razloge in upoštevajoč odločbo splošne seje državnega sveta od 30. septembra 1932 št. 30.253/32, je splošna seja državnega sveta (od 27. in 28. novembra 1935, št. 32.633/35), na podlagi čl. 4 zak. o drž. svetu in upr. sodiščih in § 13 zak. o posl. redu, izdala to-ie odločbo: c razumevanju 3. toč. § 135 zakona o splošnem upravnem postopku: »Odločbe upravnega oblastva, izdane v izvrševanju razsodb državmega sveta, se vne morejo razveljaviti po 3. toč. § 135 zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako razlogi, določeni za obnovitev postopka kakor tudi nepravilna razlaga zakonskih predpisov, ne morejo biti podlaga za uporabo 3. toč. § 135 istega zakona.« Razveljavljenje upravnih odločb Važna načelna odločba splošne seje državnega sveta Katera preplačila se ne bodo izterjala V številki od 1. maja smo natančneje pojasnili predpis IV. odst. § 104 fin. zak., po katerem se od 1. aprila 1936 dalje ustavlja izterjavanje preplačil, katera so nastala, ker so upokojenci neupravičeno, a brez lastne krivde prejeli do 1. aprila 1935 več, kakor jim je pa šlo. Kaj spada v obseg pojma »preplačilo«, zakon sam ne pove. Gotovo so tu mišljeni vsi zneski, katere so upokojenci prejeli preveč na dokladah (zaradi pomanjkljivih prijav, zaradi pomot, zaradi naknadno spremenjenega pravnega naziranja itd.). Pa tudi nepravilno in brez pravnega temelja izplačana pokojnina se po 1. aprilu 1936 vsekakor ne bo več iz-terjavala. Nastane vprašanje, ali spadajo v ta okvir tudi druga preplačila, kakor n. pr. vsote, katere so prejeli upokojenci, katerim se je naknadno za nazaj pokojnina iz kakršnegakoli razloga znižala. Tako so se šele v zadnjem času nekaterim upokojencem znižale pokojnine, ker so se v smislu § 341 u. z. naknadno spravile v sklad z določbami § 123 in 124 tega zakona. To bi se bilo moralo sicer zgoditi že najkasneje do 1. oktobra 1931, pa se zaradi napake dotičnega oblastva ni zgodilo. Gre namreč za tiste upokojence, katerim se je ob upokojitvi v letih 1929 do 1931 vzela za pokojninsko osnovo tudi »doklada na službo«, pa niso dovršili polnih efektivnih službenih let. Ali naj se tako nastali preužitek (ker se pokojnina od te doklade ni izraču- J nala v znižanem znesku) zdaj odpiše? Mislimo, da bi bilo na vsak način treba tudi v takih primerih ustaviti nadaljnje odtegovanje, ker vsi znaki tega preplačila kažejo na to, da zanje velja tudi cit. predpis IV. odst. § 104 fin. zakona. Prav tako je treba odgovoriti na vprašanje, kaj bo s preplačili, ki so nastala zaradi tega, ker so upokojenci prejemali dalj časa te svoje aktivitetne prejemke, nato so bili pa z veljavnostjo za več let nazaj upokojeni. Zaradi tega je nastala v mnogih takih primerih velika razlika med prejetimi akti-vitetnimi prejemki in kakor se je naknadno z upokojitvijo ugotovilo — pripadajočimi pokojninskimi prejemki. Za take primere, ki so najbolj pogosti v prosvetnem in prometnem resortu (največkrat gre za upokojitev učiteljev ali železničarjev) sicer cit. zakon, če ga doslovno razlagamo, prav za prav ne velja, ker pravi besedilo, da se ustavi izterjavanje »pokojninskih in invalidskih prejemkov«, prejetih v višjem znesku, kakor bi bilo po zakonu pripadalo. Vendar je navzlic temu po smislu zakona mogoče razlagati ta predpis enako, kakor za prej navedene primere, ker je preplačilo tudi tukaj nastalo na popolnoma isti način, namreč brez krivde prejemnika in državne uprave, pa tudi brez pravnega temelja. Bilo bi prav. da bi se tudi vsi taki primeri upoštevali in bi se preplačilo za čas po 1. aprilu 1936 izbrisalo. „Taks e“ Zbornik taksnih in pristojbinskih predpisov s tem naslovom sem. v rokopisu izročil tiskarni »Merkur«- v Ljubljani, ki prične takoj tiskati knjigo. O tem obveščam p. n. gg. subskri-bente s pristavkom, da bo knjiga radi svoje obsežnosti dotiskana v mesecu septembru t. L, nakar jim bo dostavljena brez nadaljnjega odloga. Po izredni naklonjenosti in uslužno-sti dravske finančne direkcije, ki mi je šla pri zbiranju gradiva, kakor tudi drugače vsestransko na roko, se mi je omogočilo, da sem v knjigi zbral popolen normativen material z vsemi potrebnimi ''poV?* jasnili. Vsled tega se je komentar k posameznim členom in tarifnim postavkam izdatno razširil in izpopolnil z razpisi finančnega ministrstva in razsodbami upravnega sodišča v Celju, ki so načelnega značaja, a doslej niso bile znane javnosti. Za izkazano naklonjenost in usluž-nost izrekam javno svojo globoko zahvalo dravski finančni direkciji, osobito finančnemu direktorju Avg. Sedlarju, višjim finančnim svetnikom gg. Iv. Ditzu, dr. Bog. Pavliču in Iv. Volčiču, fin. svetniku Iv. Predikaki in gg. glav. arhivarjema Fr. Še-tini in Ant. Lokarju. Prav tako se zahvaljujem predsedni-štvu apelacijskega sodišča v Ljubljani, ki je razumelo moje intencije in pripomoglo S svojo pomočjo do natiska knjige. Pa tudi vsi p. n. subskribenti, ki so uvideli potrebo te knjige in z naročili ustvarili možnost natiska, naj izvolijo sprejeti mojo zahvalo. Ostalo uslužbenstvo finančne in pravosodne stroke pa opozarjam, da je rok za subskripetjo knjige po ceni, izjemoma pri-znani ^uslužbencem teh dveh strok, pote-Ketj' da pa traja rok za naročbo po splošni subskripci jski ceni 200 Din še do konca meseca julija t. 1. Po tem zadnjem roku se ne bo priznala nobenemu uslužbencu subskripcijska cena, marveč se bo vsakemu naročniku brez izjeme zaračunala knji-garniška cena 260 Din za izvod. V Ljubljani, 20. junija 1936. Štefan Sušeč, načelnik fin. odd. banske uprave v pok. Selitveni račun (Nadaljevanje.) Računu selitvenih stroškov, ker se selim kot samec brez pohištva, moram priložiti: a) akt o premestitvi v izvirniku ali pa overjenem prepisu, b) prtljažni list, c) potrdilo železniške uprave o prtljažnim za 50 kg teže. Premestitveni akt je računu priložiti radi tega, ker izvira pravo na povračilo selitvenih stroškov samo iz tega akta. (Pošiljanje v začasno službovanje na osnovi čl. 80. uradniškega zakona, je smatrati za službeno potovanje, ne pa za selitev.) Svoje potovanje sem začel dne 29. III., končal pa 1. IV. Potovanje je bilo začeto v enem in končano v drugem budžetskem letu, obsega torej dve proračunski leti. Izdatki potovanja se smejo izplačati v breme kredita zadnjega proračunskega leta, v katerem je bilo potovanje končano. Če vzamem v roko vzorec (tiskovino), ki se navadno uporablja pri sestavi selitvenega računa, bo imel moj selitveni račun nekako tako-le podobo: Račun selitvenih stroškov Franceta Podbregarja, sreskega načelnika IV. skupine 2. stopnje v Kranju, ki je bil z dekretom min. za notranje zadeve štev. 53.865 z dne 15. marca 1936. premeščen po službeni potrebi iz Kranja v Dubrovnik. >M Zaraču- Odmer- Ji Dan Ura Tekst £ nje mo jeno Opomba E- Din p Din P 1 29. m. •745 Brzovlak štev. 3 Kranj — Ljubljana — Zagreb 2 17 45 Brzovlak štev. 306 Zagreb-Karlovac 3 30./III O58 „ „ 1002 Karlovac-Split 4 Polovična karta I. razreda 303 5 31./III. 5 00 P arnik Split — Metković—Dubrovnik V Dubrovnik 6 Polovična karta I. razreda 144 — prispel 1. aprila ob 1815 7 Osebni izdatki od stanovanja do kolodvora v Kranju in Dubrovniku 40 — 8 Prevoz prtljage 50 kg maksimalne teže Kranj — Dubrovnik 50 — 9 Dnevnica za 83 ur (3 dni in 11 ur) = = (3 X 126 Din + 63 Din) 441 — Skupaj . . . 978 — Račun predlagam samo za svoje Na račun sem prejel glasom na- potovanje. Rodbino in pohištvo kazila banske uprave dravske preselim banovine štev z dne 193... 700 — naknadno. Imam prejeti še 278 1 1 z besedami V Dubrovniku, 2. aprila 1936. Da se je selitev resnično izvršila, da je porabljeni čas primeren, da so podatki, navedbe in postavke v računu resnične in točne potrjuje: starešina urada France Podbregar sreski načelnik IV. skupine 2. stopnje (podpis) NB.: Na ta način se sestavlja tudi proračun selitvenih stroškov. Priloge: a) premestitveni akt, b) prtijažnica, c) potrdilo o prtljažnim za 50 kg teže, (železnice in parobrodne družbe) Določitev dohodka Od prijatelja našega lista smo prejeli dopis, v katerem razpravlja o novih predpisih glede določitve dohodka drž. upokojencev, njihovih žena in otrok v pogledu pravice do osebne oz. rodbinske doklade. Po dosedanji praksi se je določeval dohodek navedenih oseb na pod- za odmero doklad lagi prejšnje uredbe iz leta 1932., št. 11.330/1, tako da se je najprej določil čisti dohodek, nato so se pa odšteli zakonito priznani odbitki in bremena javnih davščin, pri hišah celo kosmato ocenjena najemnina za stanovanje lastnika oz. njegove družine. V. G. Calderon: Povabilo v samoto To nenavadno zgodbo mi je v Havreu pripovedoval Lazar Gutman, uradnik tvrdke Levy Freres, majhen, nosljajoč Žid, ki je prav dobro oponašal ihtenje in silni obup lepe ujetnice, ko je hotela skočiti v indijanski čoln, da ne bi ostala v pragozdu. Razne podrobnosti v njegovem pripovedovanju so se mi takrat zdele neverjetne. Ampak čemu neki naj bi me bil Lazar Gutman hotel zavesti v zmoto? Imel je dovolj povoda, da je bil obziren do mene, ki sem bil tedaj peruanski konzul. Ni dvoma, da je notranjost tega majhnega, slaboglasnega bara v bližini luke dosti doprinesla k tragiki dogodivščine. Iz razlogov osebne varnosti sva — bilo je leta 1917 — odšla iz. velike havreske kavarne, kjer so, takole po deseti zvečer Avstralci in Vankeji, čedni, lepo raščeni fantje, ki še niso povohali smodnika, malo prezgodaj potegnili na dan revolverje in kakor v tarčo streljali v zrcala in v tri zvezde plemenitega šampanjca. Živčna oslabelost, nepotrpežljivost mladine ali lepe oči kake male plesalke, dospele iz Rouena? Od vsega pomalo, ni dvoma. Kavarno so za nekaj dni zaprli in šel sem na angleško pivo s Thai-Sungom, kapitanom čudne, belo pobarvane ladje, ki je s previsokimi palubami vzbujala začudenje vseh pomorščakov. ’ Nerazjasnjena, toda očitna naklonjenost veže že dobro; stoletje Kitajsko s Perujem, če že nC. upoštevamo, da je ta majhni kapitan, ki je nosil naočnike kakor kak mandarin, in imel trebuh priostreno zaokrožen kakor ladijski klun, znal dovršeno mešati obe vrsti angleškega piva, stout, težko in kakor katran smolnato pi- vo, z alejem, ki je bolj bledo kot lasje severnjaške lepotice. Gutman je občutil pred mojim kitajskim prijateljem nepopisno grozo, ker je ta spretni možak tako rekoč vsako leto s svojim tovorom odpeljal tudi mlado, objokano dekle. Celo med vojno ni bilo pretežko pripeljati v vozu do parobroda, privezanega ob obalo, na smrt pijano žensko, če ima človek zlate naočnike, pokojen smehljaj in belo kapitansko uniformo. Zaradi takih malenkosti se noben barski lastnik ne bo sprl z radodarnim in prikupnim Kitajcem. Zdi se, da je celo z njegovo pomočjo Thai-Sung uspaval kandidatke za svoj kitajski harem. Toda morebiti je Gutman malce pretiraval, ali je pa videl v tem vsakdanjem dogodljaju — izginotju mladega dekleta — podobnost s presunljivo prigodo, katero mi je tistega dne pripovedoval? »Ah, gospod konzul, ves svet je bil presenečen, ko se je ukrcala ta mlada, tako lepa, tako bogata dvojica za Iquitos. Mi in Ruth Line, mi navadno prevažamo, sami to veste, le preproste ljudi. Bogatini, lastniki kavčukovih nasadov se ob povratku iz Pariza poslužujejo velikih angleških parnikov prav do otoka Barbadosa, od tam se pa prepeljejo na kopno. Na primer, mi vozimo vsake vrste robe od bombaževine pa do najdragocenejših parfumov, če ne •upoštevamo sekiric in koničastih sabelj, zrcalc in steklenih - ovratnic, ki so misijonarjem najboljša sredstva za omejevanje Ijudožrstva. Ta primer je bil videti edinstven. Mladi mož, Gabrijel Lansade, ki se je ukrcat z brhko ljubico, katero je izdal za ženo, “je bil nedvomno eden tistih potnikov,: ki hočejo okusiti prav vse dražljaje, preden takole pri petdesetih letih postanejo slad-kosnedeži s škrlatnim nosom in predsedniki upravnih svetov. Vozil je s seboj, ka- kor da se misli za dolgo naseliti v pragozdu, popolen šotor, tako trden kakor kaka lesena hiša, cele zavoje kinina in puške zadnjih modelov. Nobenega služabnika, zakaj vsekakor jih je hotel najeti v Peruju. Tvrdka Levy Freres se je pogodila z njim, da prepelje njega, brhko plavolasko in vse priprave raziskovalca še tja preko Iquitosa, sredi v pragozd. Jaz sem dobil nalogo, da spremljam pod sijajnimi pogoji dvojico. Sicer pa človek nima razpravljati o nalogih tvrdke Lčvy Freres. Potovanje je bilo prijetno, malce dolgotrajno, skoro brez postankov. Z nami je bilo nekaj potnikov, ki jih ni bilo mogoče prav oceniti, in bosopeti misijonar, ki je kmalu postal trpin nas vseh »Ne, padre,« smo mu ponavljali, »niste več na višku. Zrcalca po dva groša za divjake! Zahtevali bodo od vas mehanične britve in gramofone.« Gospod Gabrijel Lansade se je ob takih pomenkih smehljal in z veliko spoštljivostjo občeval s patrom, hkrati ga je pa neprestano povpraševal po podrobnostih o življenju domačinov, o pragozdnih boleznih, kako se lovi z barbaskom (to je uspavalna ovijalka, ki omoti ribe in stori lov čudežen). Zlasti je hotel izvedeti, kako na naglo iztešeš indijanski čoln, pravi kanoa, ki je prav za prav z ognjem izžgana cedra. Prve dni potovanja se dvojica ni nikoli ločila. Ali naj vam pripovedujem, kako je, kakor zmeraj na dolgotrajnih vožnjah po morju, mlado dekle kar naenkrat postalo Ženska, Madona, božanski Sen. Bila je dražestna in čez vse mere zaljubljena. Temna paluba in naše noči so bile zaradi šuma valov in poljubov kakor obsedene. Toda s kakšno' bolestno naglico je g-. Gabrijel vsako jutro hodil gledat na majhno tablo, kamor zapisujejo število vozlov, katere je ladja prevozila. Postajal je nepotrpežljiv. Vse predolg mu je postajal prevoz. Kaj ne bomo nikoli dospeli v Para, v Brazilijo? Ker je zaradi morske bolezni njegova tovarišica pogostoma ostajala v kajuti, je do kasne ure pričakoval vzhod meseca nad valove. Ste že opazili, kako mesečne noči pospešujejo porajanje plehkih domislic? »Ej!« sem nekega večera dejal g. Gabrijelu, »to je pa vendar navzlic vsemu velika stvar za vas, da zapuščate staro Evropo! Treba je tudi priznati, da smo v pravem podivjanem delu sveta. Zakaj neki je treba hoteti raziskavati Ameriko ali pa zračna pota ali nebo? Zmeraj ta potreba, oblesti ves svet, kakor da bi ne bilo prijetno ob mlačnih aprilskih večerih na Elizejskih poljanah, ali pa takole oktobra, ko ni več komarjev, v Benetkah na toplem pesku, ko se velike jadrnice somračnih barv odpravljajo na široko morje na lov.« Gospod Gabrijel ni nič odgovoril. Senj ga mar slabo pogledal v oči? Zazdele so se mi plesnjive kakor zrcalo, ki je od starosti že motno. Ampak čemu neki, če ne za svojo zabavo in iz želje po prigodah in nevarnih poskusih, je zapustil mali d\‘orec v Parizu, katerega je sploh prodal? Drugi dan, kakor vsak večer po jedi, sva šla gledat,' naslonjena na ograjo, morske volkove, ki so se prijateljsko suvali v boke in se tepli za mastne grižljaje, ki jih s pomijami mečejo kuharji v morje. To je klasična zabava. Med tem ko so s krme metali tako pokvarjeno meso in gnilo sadje, je na drugi strani prav na obzorje mesec, odrezan kakor čaša, razlival mlečnato srnolo, kakor neke vrste pozlačen lak po ladiji. V tem, okviru se je zelo jasno videlo, kako so gnusne živali požirale in zapirale čeljusti, bi so pokale kakor mesarske sčkire. Dotaknila. ,sva se s komolci, g. Gabrijel in jaz,.ko je obrnil glavo in me z glasom brez zvoka vprašal: »Kaj mislite, da je hitro konec?« Upoštevala se pa ni obremenitev dohodka z dolgovi (na pr. hipoteke). Po novi uredbi od 19. sept. 1935, št. 37.600/1, se pa v smislu predpisa čl. 27. smatra za dohodek tisti dohodek, ki tvori davčno podlago po zakonu o neposrednih davkih. Z drugimi besedami se pravi to, da se odslej mora pri presoji višine dohodka upoštevati tisti znesek kosmatega dohodka, od katerega se predpišejo neposredni davki. Pri dohodkih iz poslopij n. pr. velja po novem predpisu kot dohodek, ki preprečuje prejemanje doklade, kosmati dohodek, t. j. skupni znesek vseh prejetih (ali Samo ocenjenih) najemnin. Ne sme se pa odbiti niti zakonski odbitek za kritje stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo poslopja, prav tako Se ne sme odbiti vsota kosmato ocenjene najemnine lastnega stanovanja oz. stanovanja žene ali otrok, niti se ne sme odbiti vsota skupnih javnih davščin. Prav tako se ne upoštevajo zemljiškoknjižno zavarovani dolgovi. Razlika med prejšnjim in današnjim stanjem je seveda ogromna. Pako se n. pr. prej ni smatralo kot ovira Prihodnja številka lista bo zaradi tehničnih razlogov izšla šele okoli 20. julija. Prosimo cenj. naročnike, da to upoštevajo, da ne bo nepotrebnih reklamacij. P. n. naročnikom! Dovolimo si opozoriti vse cenj. naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da smo jim označili višino zaostanka z rdečilom poleg naslova. Prosimo jih, naj dolg kar najprej poravnajo, ker moramo tudi mi sproti kriti vse izdatke za izdajanje lista. — Uprava. Pisma zamudnikom. Naša uprava je razposlala hkrati s to številko vsem p. n. naročnikom, ki dolgujejo za list večje vsote (nekateri že za več let), pismene opomine oz. prošnje, naj zaostanke poravnajo. Prosimo vse, ki bodo prejeli taka pisma, da jih dobro prebero, zlasti še zadnji stavek. Uprava lista ima nalog, da mora skrbeti za nepogojno izterjanje vseh zaostankov, ker so le-ti že tako narasli, da predstavljajo resno nevarnost obstoju lista. — Zato smo prepričani, da zaradi teh opominov ne bo nobene zamere. Redukcija. Finančno ministrstvo je izdalo navodila za sestavo načrtov državnega proračuna za leto 1937/38. V navodilu poudarja fin. ministrstvo, da je že zdaj število uslužbencev v državnih uradih večje kakor pa zahteva dejanska potreba. Zato se mora stalež na vsak način znižati, tako da bo do 1. aprila 1937 za 10% nižji od sedanjega. Reducirati je treba v prvi vrsti nekvalificirano osebje. To je neob-hodna nujnost in se morajo osebni izdatki nepogojno znižati. Zato je treba že zdaj pričeti z znižanjem števila osebja, da bo zahtevano znižanje do novega proračuna že izvršeno. Seveda je izključeno, da bi se prejemanja doklad dejstvo, da je upokojenec imel hišico, v kateri je sam stanoval in od katere ni pirejemal nobene najemnine (isto velja, če je bila hiša last žene ali otroka). Po novem je tudi v takih primerih treba presoditi, za koliko je vrednost najemnine ocenjena po davčnih oblastvih, čeprav lastnik ne prejema nobene najemnine. N. pr. če ima žena majhno hišico, v kateri sama stanuje, je mesečni dohodek kmalu nad 200 Din, ker se v mestih vrednost lastnega stanovanja po večini ne oeenja niže, razen tega se pa tudi davki ne smejo odšteti. Ta določba je zelo hudo zadela vse upokojence, ki imajo kakršnekoli dohodke, zlasti tiste, ki imajo nepremičnine. Rodbinskih doklad v takem primeru skoro nikdar ne moTejo prejeti, glede osebnih je pa tudi mnogokrat enako. Bilo bi nujno potrebno, da se ta določba vsaj za staroupoko-jence in za lastnike majhnih enodružinskih hišic, ki nimajo najemnikov, odpravi. Saj taki upokojenci v resnici nimajo nobenega dohodka od svojih hišic. Bila bi naloga upokojenških organizacij, da se zavzamejo za stvar. dovoljevala nova službena mesta ali pa da bi se število uslužbencev kakorkoli povečalo. Osebni izdatki se sploh ne smejo zvišati, in je upoštevati pri tem tudi poviške, izvirajoče iz napredovanj v minilem letu. — Prav tako se morajo znižati materialni izdatki za najmanj 20% od dosedanjih. Ne bodo se več dovolili nobeni krediti za in-vensticije, zlasti tudi ne za zidavo drž. poslopij. Znižati se morajo tud krediti za vozne stroške. — Enako morajo znižati svoje proračune tudi banovine in mestne občine. Novi uradniški zakon? Iz somborske »Naše Reči« posnemamo naslednje: »V zadnjih dneh se je resno raznašala novica, da se izdeluje novi uradniški zakon. Ob tem povodu sta bratski društvi v Zagrebu in Ljubljani predložili našemu Združenju, naj bi se poslalo skupno odposlanstvo vseh banovinskih upokojenških združenj, ki bi nastopalo v našem interesu v Beogradu in posredovalo pri kr. vladi. — Naš odbor je zato zaprosil svojega beograjskega poverjenika, naj pri odločujočih poizve, kaj je z vprašanjem izdelave novega uradniškega zakona. Le-ta nam je dne 14. junija t. L, potem ko je v pravosodnem ministrstvu obiskal g. načelnika oddelka za izdelovanje zakonov, nato g. šefa pravnega odseka in g. šefa računovodstva, v finančnem mnistrstvu pa g. šefa splošnega oddelka, odgovoril tako-le: »Po prejetih obvestilih se vobče ne izdeluje načrt novega uradniškega zakona, niti sploh še ni odločeno, da bi se v doglednem času pričelo kaj delati v ti smeri. Manjše spremembe in dopolnitve se bodo vnesle v prihodnji fin. zakon in bi odposlanci ba- novinskih upokojenških združenj morali meseca novembra t. L, priti v Beograd s svojimi predlogi.« — Kakor je pa videti, se v novi fin. zakon ne bodo smeli vnašati nobeni amandmani, ki bi bistveno spreminjali veljavne zakone, tako da tudi na te spremembe uradn. zakona ni računati. Pred uveljavljenjem sodniškega zakona. Zastopniki Združenja sodnikov so nedavno obvestili pravosodnega ministra o željah članstva glede novega sodniškega zakona in z njim zvezanih premestitev. V razgovoru je minister izjavil, da se bliža sodniški zakon že dokončni formulaciji. Namen zakona je povzdiga sodniškega stanu in pravosodja sploh. Zato minister rad sprejme sodelovanje zastopnikov sodniške organizacije pri dokončni redakciji zakona. Zakon bo seveda zahteval večje število premestitev, da ga bo mogoče pričeti izvajati, vendar se bodo pa vse premestitve izvršile strogo objektivno. Gmotni položaj sodnikov se bo z novim zakonom precej izboljšal. Iz uradniškega tiska. Uredništvo »Mo-nopolskega glasnika«, beograjskega glasila Odtegovanje preplačil. Večkrat smo že pisali, da se bo po določbi fin. zakona ustavilo odtegovanje povračil za vsa tista preplačila na pokojninah, ki so bila izplačana upokojencem brez njihove krivde. Ker nas posamezniki sprašujejo, ali so že izdani odloki o ustavitvi odtegovanja, pojasnjujemo, da je fin. direkcija izdelala že mnogo takih odlokov, ki pa še niso pravnomočni. Potrditi jih mora namreč še fin. ministrstvo, kateremu jih je direkcija poslala v pregled. Dokler ministrstvo ne izda odobritve, se v posameznih primerih odtegovanje Ue more ustaviti. Zato naj prizadeti še nekaj časa potrpe, da bo fin. ministrstvo odločilo. Še o preplačilih. V tistih primerih, kjer smatra fin. uprava, da so preužitek na pokojnini zakrivili sami s tem, da so zamolčali važne okolnosti ali namenoma zavedli direkcijo v zmoto, se dotičnim upokojencem ne bodo izdali nobeni odloki. Po navodilih fin. ministrstva in predpisu fin. zakona se bodo namreč izdajali odloki o ustavitvi odtegovanja uradoma samo v pozitivnih primerih. Kjer se pa odtegovanje ne bo ustavilo, se izda odlok samo na izrečno izjavljeno zahtevo prizadetega upokojenca. O tem obveščamo naše bralce, ki so povpraševali, kdaj dobe odloke. Začasna preselitev upokojencev. Ker se je približal čas počitnic, objavljamo tole pojasnilo: V uredbi o dokladah je določeno, da se upokojencu, če se mudi začasno, toda delj kot dva meseca, izven svojega stalnega bivališča, prizna doklada po krajevnem razredu začasnega bivališča, če je to v nižjem razredu. Znižanje se izvrši šele s pričetkom tretjega meseca po preselitvi. Spremembe sredi meseca se torej ne upoštevajo. — Prednje vnovič objavljamo, ker smo prejeli glede tega' zadnji čas spet več vprašanj. Podpore častnikov in pokojninski sklad. Finančno ministrstvo je pojasnilo, da častniki in vojaški uradniki, ki prejemajo na Združenja monopolskih uradnikov, je prevzel kot odgovorni urednik Stevan M. Filotič; Doslej je urejeval list odgovorni urednik Ljubomir H. Tihi. Sprememba v uredništvu je posledica spremembe v odboru navedene organizacije. Železniške legitimacije banovinskim uradnikom. Prometno ministrstvo je izdalo odlok, da se vsem banovinskim uradnikom in uslužbencem dovoli 50% popusta pri vozninah po železnicah in subvencioniranih parobrodih, in to za neomejeno število potovanj. Članom rodbin aktivnih in upokojenih banovinskih uradnikov je pa dovoljena ista ugodnost za tri vožnje na leto, enako kakor družinam državnih uslužbencev. P. n. dopisnikom! Ponovno prosimo vse p. n. naročnike, ki se obračajo na uredništvo po navodila, pojasnila in informacije, naj prilože vselej svojemu vprašanju pravilno frankiran pisemski ovoj za odgovor. Na ovoju naj bo že napisan točni naročnikov naslov. S tem nam prihranijo precejšnje izdatke in mnogo nepotrebnega dela. račun pokojnine po določbah 5. in 6. točke čl. 112. zak. o ustroju vojske in mornarice kot podporo polovico skupnega zneska svoje plače in položajne doklade brez pravice do osebne in rodbinske doklade, niso dolžni plačevati prispevke za uradniški pokojninski sklad. To zato, ker uživajo specijalno pomoč po določbah 1. odstavka čl. 322. cit. zak. Njihove družine imajo po čl. 346. navedenega zakona pravico do podpore, ki znaša polovico moževe oz. očetove podpore neglede na število družinskih članov, to pa le pod pogojem, če nimajo drugih sredstev za vzdrževanje. — Častniki, ki prejemajo podporo po 2, odst. čl. 322. zak. o ustroju vojske in mornarice tudi ne morejo biti vlagatelji v uradniški pokojninski sklad. To tem manj, . ker njihove družine po, čl. 346. nav. zak. sploh nimajo pravice do podpore, še manj , seveda do družinske pokojnine. Ne velja pa to za vojaške uradnike. Nova upokojenska organizacija. Som-borska »Naša Reč« objavlja, da se je v Sarajevu ustanovilo Združenje upokojencev za drinsko banovino. Prav tako je baje že v teku tudi organiziranje upokojencev za področje uprave mesta Beograda (Beograd, Zemun in Pančevo), Tako bo, če se ustanovi organizacija še v Beogradu, samo moravska banovina brez upokojenskega društva, ker se v Nišu doslej upokojenci še niso pobrigali za ustanovitev stanovskega zastopstva. Iz zagrebške upokojenške organizacije. Zdi se, da se novi odbor zagrebškega Društva državnih i samoupravnih penzionera savske banovine živahno giblje. Iz uvodnika v »Penzioneru« je videti, da namerava spremeniti stara pravila, ki izvirajo baje še iz Noetove barke. Odbor hoče z vsemi silami in v vsakem primeru izključiti iz društvenega dela politiko, ker v dobrodelnih društvih ni prostora za politične akcije. Želi tako spremeniti pravila, da bo vselej tudi opozicija mogla sodelovati z Vestnik Upokojenec Nisem dobro razumel. Vprašal je, kakor po najpreprostejši stvari sveta, če more morski som naglo požreti nesrečnika, ki bi padel v vodo. Poskusil sem se pošaliti: »Seveda, hitreje gre kot pod giljotino in tudi ceneje je.« Lunini žarki so se na njegovem bledem obrazu lomili poudarjeno prsteno. Prisegel bi bil, da ima oči krvave. Vetrič, ki je pihal z odprtega morja mu je mršil lase in pod kodri na čelu razkril čuden madež, liso, rožnato in rumenkasto. To je pa spet pravi nevrastenik, sem si mislil. Sicer pa — lahko je reči — more vsakogar za trenutek prevzeti tisto breme potrtosti, da začutiš potrebo, potopiti se za zmeraj, pa opaziš, da je morje' prehladno in da so te pošasti prestrašne ... Naslednje dni, prav dokler nismo prispeli v Para, nisva več govorila. Pristanek je bil praznik za vse. Nenavadno zelenje, prašne palme s krošnjami kakor omela, nebo čisto sveže, kakor pometeno in veletok brez primere, da mu ne vidiš obal. K temu pa neposredna,želja — ista, kakor jo je občutil Krištof Kolumb —- želja zbirati nage Indijance in metulje, žive palete, da bi jih mogel kazati pajdašem v stari Evropi. Nato Mahaos, Iquitos, peruanski pragozd, morda Eldorado, resnični dNjaki, opice. Da smo natovorili vso prtljago gospoda in gospe Lanzade, smo potrebovali tri velike čolne, dobro pokrite s palmovimi listi. Vlekla sta jih navzgor po reki dva kanoa, v vsakem po dva veslača. Vsega skupaj četica sedmih oseb, ki je odrinila na vse zgodaj ob zori, in ki naj bi se ustavila na kraju, katerega si bo izbral ta čudni raziskovalec. Jaz sem se moral vrniti v Evropo, moji veslači naj bi pa prihajali vsaka dva tedna in zalagali dvojico, z živežem. če je kaj na taborenju, je bilo to pravo taborenje! Zdelo se je, da se otožnost g. Gabrijela spreminja v razvneto ve- selost, kakor da ga skrbi samo to, da bi šlo vse kar najhitreje. Lepa spremljevalka je časih delila to navdušenje, toda kriki iz pragozda so že pričeli mučno učinkovati nanjo. »Stoj!« je vzkliknil kar naenkrat tako proti poldnevu pred nekakšnim majhnim zalivom, kjer smo morali postaviti hišico iz nepremočljivega platna. Imela je dve sobi in je bila na vso moč pripravna, vabljiva, dobro privezana na železne kolce in bližnja drevesa. Sijajno prebivališče za weekend, seveda pod pogojem, da bi bilo oddaljeno največ kako uro od Londona, z žlahtnim čajem in s kar najbolj popolno pečico za pražene kruhke. Medtem, ko smo se vsi trudili, da uredimo vse kakor treba, — spominjam se na zalogo konzerv, lepših od slehernega tihožitja! —- se je mlada dvojica, oblečena že kakor za v kolonije, oddaljila, držeč se pod pazduho: on je bil obut v škornje, zelo nepripravne za pragozd, oba pa s tistimi čeladami iž prekuhanega usnja, ki niso toliko vredne, kakor pošten slamnik. Bilo je že zvečer, nekako ob šestih: ura, .ko smo se morali vrniti s čolni, štirje veslači in jaz, če nismo hotel priti v Iquitos prepozno ponoči. Moskiti in majhni žejni vampirji bi nas lepo zdelali! Videl sem, kako sta se onadva tam daleč ustavila, kakor da razpravljata o nečem. Besed ni bilo slišati, toda iz njunih kretenj si mogel ugeniti, da se hudo prepirata. Čisto rdeča je bila v obraz in zdelo se je, da »mrzlično prosi za nekaj, česar g. Gabrijel ni mogel dovoliti. Odgovarjal je s skrajno milino in z izrazom človeka, ki šklepeta od mrzlice. Nazadnje se je obrnil k nji. Ena sama beseda in spremljevalka je rezko vzkliknila, kakor ranjena zver. Pričela je teči, teči proti korenini, ki nam je služila za priložnostno pristajali-šče. Tekel je za njo in videl sem, kako je, ne da bi se ustavil, potegnil iz platnenega toka revolver, ki ga je imel pritrjenega za pasom. Naša dva kanoja sta ležala nekaj metrov oddaljena v reki in veslači so čakali samo na znak za odhod. Neprestano je vzklikal »Oprosti, oprosti!« z nekakšnim ženskim, preostrim glasom, da ga je bilo težko poslušati, toda ko se ji je hotel približati, ga je sunila od sebe s kretnjo groze in mi kakor v napadu divjosti krik-nika: »Gospod, gospod, vzemite me seboj. Oditi hočem!« Bila je že čisto na kraju pristajališča in prosila s povzdignjenimi rokami. Še zmerom nisem razumel in ker me je ge-nilo preprosto usmiljenje, morda neko nežno sočuvstvovanje, sem storil z roko kretnjo, kakor da hočem prijeti za veslo v čolnu, medtem ko, se mestici, vsi preplašeni niso genili. Z istim milim in kakor brezupnim glasom je zaklical gospod Lan-žade, ki je nameril name revolver: »Hitro odrinite gospod Lazar! Izpolnil sem vse obveznosti nasproti tvrdki Levy Freres in vi nimate pravice, da še ostanete tod.« Z levico je segel v hlačni žep in zagnal v kanoa, kjer sem bil, belo vrečico, ki je padla na tla čolna s kovinskim zven-kom. Mislim, da me ni hotel ponižati tisti trenutek. Mogoče si je mislil na ta način zagotoviti naklonjenost veslačev. Sicer pa se ti nič radi ne mešajo v nerazumljive jim spore belcev. Tedajci, ko so se vsa štiri vesla dotaknila vode, je klečeča, ženska s sklenjenimi rokami (to je brez dvoma od pradedov podedovana oBlika prošnje), kriknila svojemu ljubimcu, ki jo je motril iz vsega srca, z neskončnim obupom to preprosto besedo studa: »Gobavec!« Nagonsko sem sklonil glavo, zakaj g. Gabrijel je ustrelil v zrak, da bi pospešil naš odhod. Ko je ta vrtajoči glas bruhnil ženski iz grla, so pričeli drugi glasovi uprizarjati divjaško opero. Kakor po navadi se je na večer prebujal pragozd z opicami, bolnimi od nespečnosti in z vztrajnimi tiči, ki s svojimi zvočnimi kljuni trkajo po deblih in s prebivalci najvišjih krošenj, ki z zlonosnim gostolenjem zledene srce človeku. Od sramu sem povešal glavo, ko sem se spominjal vseh podobnih primerov, o katerih govore na tihem, o ladjah, ki so izpostavljale bolnike, okužene z lepro, v zapuščenih krajih, kjer se nihče ničesar ne boji, kjer se ljudje, ki jih je okužila gnusna bolezen, morejo gibati in živeti kot vsi drugi in umreti v miru. Vse se mi je razjasnilo, medtem ko je ta zlokobni koncert prihajal z vrhov pragozdnih dreves in, še je mešal vanj že hripavi glas ene, edine ženske. Ob prvih, skoro še nevidnih pojavih bolezni — ah! kar naenkrat sem spet zagledal tisto čudno, rožnato in rumenkasto liso na čelu — je pričel, s kakšno okrutno potrpežljivostjo, s kakšno nesramno in dvolično nežnostjo pripravljati to potovanje m drugi konec sveta, da je mogel ljubico zvabiti semkaj. Zadnji trenutek, ko ga je morebiti zapekla vest, ji je priznal' resnico in sebičnost svoje ljubezni... >. Kaj je postalo iz njiju? Mu je odpustila? Ali se je pomirila z bridko usodo? Tvrdka Levy Freres ni nikdar nič več izvedela o zadevi in veslači se krepko upro v vesla, ko jih pogubonosne pragozdne sove prično vabiti kakor prepirljive pocestnice. In pri tem niti ne upoštevam bele platnene vrečice, dobro zašite na obeh koncih, v kateri je bilo dvesto funtov šterlingov za štiri hvaležne veslače.« Po svetu štvo davčnih uradov mora z davkoplačevalci, ki prihajajo v urad zaradi tega, da plačajo davke, ravnati z največjo pazljivostjo in prijaznostjo. Na vsa vprašanja morajo gospodje uradniki dajati jasne, smiselne in razumljive odgovore. Ministrstvo želi, da Bi se odpravila hiba, da se stranke pošiljajo Od poročevalca do poročevalca, tako da stranka končno odide iz davčnega urada, ne da bi bila opravila svoj posel. S starejšimi, bolehnimi in slabotnimi osebami je treba ravnati posebno vljudno, tako da davčni zavezanec, ko zapusti urad, ne bo nikdar odnesel vtisa, da je bil po državnih funkcionarjih poniževan. Plačevanje davkov je državljanska dolžnost, ni niti posebno prijetna dolžnost, državna oblast pa mora s pomočjo svojih predsta-viteljev ukreniti vse, da bo razmerje med davkoplačevalci in davčnimi oblastmi kar najugodnejše.« Učiteljstvo v Italiji. V Italiji je 90.738 osnovnošolskih učiteljev, na srednjih šolah poučuje 10.131 učnih moči, na obrtnih učiteljiščih pa 4302. Ženskih moči je od tega 80%. Število moških učiteljev v zadnjih letih stalno pada. v - * -v .. ;r , - - .. .s.j Zadružne vesti odborom, kar bo zaradi potrebne, zdrave in samostojne kontrole koristno za stalnost organizacije. Odbor hoče začeti tudi živahno delovanje, da se postavi društveni dom in še več drugih koristnih ustanov, tako n. pr. organiziranje turizma, skupnega letovanja itd. Zdravniške ugodnosti. Upokojeni sanitetni polkovnik dr. P. Topalovič, član somborskega društva upokojencev, se je ponudil, da zdravi društvene člane in njihove družine po izredno znižanih pristojbinah. Člane, ki imajo pod 500 Din pokojnine na mesec, zdravi popolnoma zastonj, in sicer v prostorih organizacije. Člani, ki prejemajo do 2000 Din na mesec, plačajo za vsak pregled po 10 Din, člani z višjo pokojnino pa po 20 Din. Za obisk na domu je plačati samo event. dovoz. — Bi bilo vredno posnemanja tudi pri nas! Upokojenci v savski banovini. V zagrebškem Društvu državnih i samoupravnih penzionera je doslej vpisanih 6000 članov, torej približno petina vseh državnih upokojencev v savski banovini. Za članarino 3 Din na mesec nudi društvo članom razne ugodnosti pri različnih podjetjih, trgovcih, zdravnikih, lekarnarjih itd. Naročnina na društveno glasilo »Penzioner«, ki izhaja Profesorsko zborovanje. V dneh 5. in 6. julija bo v Varaždinu redni kongres Jugoslov. profesorskega društva. Z zborovanjem bo združena proslava tristoletnice varaždinske gimnazije. Občni zbor učiteljstva. Ljubljanska sekcija Jugosl. učiteljskega združenja bo imela svojo VI. banovinsko skupščino dne 10. in 11. t. m. v Ljubljani, in sicer v Delavski zbornici. Zborovanje narodnih železničarjev. V dneh 10. do 12. julija bo v Ljubljani XVIII. splošni kongres Združenja jugosl. nacionalnih železničarjev in brodarjev. Kongres slovanskih železničarjev. Že zadnjič smo poročali, da bo dne 14. junija zborovanje Lige slovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Ta liga deluje že od L 1932. in so bila doslej dva kongresa in sicer v Pragi in v Varšavi. Letošnje zborovanje je tretje in se je vršilo po programu v Beogradu. Kongresa so se udeležili zastopniki iz Češkoslovaške, Poljske in Bolgarske. Zborovanje je bilo zelo svečano. Po volitvah odbora je novo izvoljeni predsednik Lige, g. Nikola Gjurič sporočil zborovalcem, da so zastopniki bolgarskega železničarskega združenja priglasili svoj pristop, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Zborovalci so tuje goste spremili v Avalo in na Oplenac, odkoder so se slovanski delegati odpeljali preko Sarajeva, Dubrovnika, Splita, Zagreba in Ljubljane domov. Zborovanje organov finančne kontrole. Dravska sekcija Združenja zvaničnikov finančne kontrole je imela začetek junija v Celju občni zbor. Zborovanja se je udeležilo veliko število zastopnikov in članov organizacije. Teh je v dravski sekciji nad 600. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik osrednjega odbora organizacije v Beogradu Marjan Klobučar. Med debato o poročilu odbora so zborovalci naglašali, da Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna J O S. REICH, dvakrat na mesec, znaša 3 Din na mesec, za posmrtni sklad se pa plača po 7 Din na mesec. Svojcem umrlega člana izplača sklad po 2000 Din posmrtnine. Doslej je izplačal že več kot 550.000 Din posmrtnin. Organizacija dalmatinskih upokojencev. Sredi aprila so zborovali v Splitu drž. upokojenci, organizirani v Udruženju državnih penzionera primorske banovine. Iz poročil je videti, da je organizacija zasledovala iste cilje, kakor ostala upokojenška društva v državi: izenačenje staroupokojen- cev, odprava kuluka, železniške in ladijske legitimacije, pravočasno in redno izplačevanje pokojnin itd. Zlasti je društvo skušalo svojemu članstvu preskrbeti razne ugodnosti. Ta akcija je v mnogih primerih uspela. Zaradi nerednega izplačevanja pokojnin je društvo v minulem letu odposlalo 11 brzojavk in 10 pismenih vlog, ena je bila celo osebno izročena finančnemu ministru. V splošnem je bilo zanimanje dalmatinskih upokojencev za svojo organizacijo malenkostno. Na občnem zboru so sklenili, da se ustanovi posmrtni sklad in bolniška blagajna za upokojence, zlasti je pa bil soglasno sprejet predlog, naj se ukrene vse, da se ustanovi zveza vseh upo-kojenških društev v državi. je članstvo silno obremenjeno s službo, kar je posledica ogromnega znižanja staleža. Posledice so izčrpanost in bolezni članov. Razpravljalo se je tudi o dotacijah za službene obleke, glede napredovanj se je pa slišala želja, naj bi se vršila enako kakor v vseh panogah upravne službe. — O okrevališkem domu organizacije v Goričah blizu Tržiča, ki jč bil lani odprt, smo svojčas že poročali. Celodnevna oskrba v tem domu znaša samo 17 Din, kar pomeni velik socialen uspeh organizacije. Tudi posmrtni sklad dobro deluje, prav tako se tudi strokovna knjižnica stalno spopolnju-je. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika vnovič g. Leopold Zabukovec, za podpredsednika g. Blaž Polegek, za tajnika g. Janez Šuštar, za blagajnika pa g. Janko Salmič. Združenje zvaničnikov fin. kontrole ima v vsi državi nad 5000 članov. Iz organizacije monopolskih uradnikov. Na občnem zboru Združenja monopolskih uradnikov kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil 31. maja, je bil izvoljen popolnoma nov odbor. Po proglasu, ki je bil objavljen v organizacijskem glasilu, so člani novega odbora večinoma v nižjih položajih, imajo pa mnogo volje in poguma za delo v korist' organizacije. Večinoma so to mlajši monopolski uradniki. Za predsednika je bil izvoljen Vladimir Guteša, za podpredsednika Milivoj Krstič, za tajnika pa Stanko Joksimovič. Predsednik nadzornega odbora je pa Vlada Dimitri-jevič. Po imenih sodeč so člani vsi Srbi, Slovenca v odboru ni nobenega. Organizacija poljskih železniških uradnikov. Odposlanstvo velike Organizacije železniških uradnikov na Poljskem je poselilo prometnega ministra in mu predložilo spomenico s svojimi težnjami in zahtevami. O tem smo že zadnjič poročali. O rezultatih tega sprejema so razpravljali na seji navedene organizacije, kjer so navajali razne stanovske težave: prepoved društvenih intervencij pri železniških direkcijah, vprašanje javnih natečajev za prosta mesta, težave z napredovanjem, znižanje prejemkov, amnestija kazni za službene prekršitve in vračunavanje predvojnih službenih let. Prometni minister je obljubil, da bo izvedel obširno amnestijo, omogočil napredovanje velikemu številu urad-ništva in da bo ugodil prošnjam za priznanje predvojnih let. Nato so zborovalci sklenili kupiti zemljišče, kjer zgradi organizacija počitniški dom, ki naj se prične takoj zidati. Vljudnost z davkoplačevalci. Češkoslo-slovaško fininčno ministrstvo je razposlalo fin. ravnateljstvom sledečo okrožnico, katero radi zanimivosti objavljamo: »Go- spodje šefi oddelkov in celokupno uradni- Življenjsko zavarovanje na zadružni podlagi. Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu je po čl. 59. zak. o nabavljalnih zadrugah drž. uslužbencev ustanovila življenjsko zavarovanje za člane zadrug, ki so združene v Zvezi. Zavarovanje se vrši za primer smrti in za doživetje, zavarujejo se pa tudi otroci za doto ali za studijsko rento. Zavarujejo se lahko vsi člani združenih zadrug, in sicer do najvišjega zneska 10.000 Din brez zdravniškega pregleda. Premije so nižje kot navadno pri zavarovalnicah. Čisti dobiček se razdeli med zavarovance. Pojasnila se dobi tudi pri tajniku naše Nabavljalne zadruge v Ljubljani, Vodnikov trg 5. Kreditiranje. Ljubljanska nabavljalna zadruga naznanja: »Ponovno opozarjamo vse člane, da mora biti račun špecerije ža pretekli mesec poravnan tekom prihodnjega meseca, kakor to zahteva pravilnik Zveze. Ker je upravni odbor odgovoren za točno izvrševanje teh predpisov tako disciplinsko kakor gmotno, bo brez izjeme ustavil dobavo špecerije vsem članom, ki niso poravnali mesečnega nakupa. O ustavitvi kredita ne bo razpošiljal posebnih obvestil, ampak izvejo to člani v pisarni. Vsak član se mora zavedati, da je njegova prva dolžnost po prejemu mesečnih prejemkov, da poravna račun za blago, s katerim so se on in njegovi svojci v minulem mesecu preskrbeli. Prav posebno pa opozarjamo na okolnost, da člani s tem, da ne poravnajo pravočasno svojih obvez- nosti napram zadrugi, onemogočajo isti, da bi mogla nabavljati blago proti takojšnjemu plačilu ter so sami krivi podražitve blaga, ki nastopi z odpadom blagajniškega skonta.« Zadružna predavanja. Na nedavnem občnem zboru Nabavljalne zadruge v Kranju so sklenili, da bo zadruga na pobudo naše Zveze nabavljalnih zadrug odslej prirejala večkrat sestanke s predavanji o zadružnih vprašanjih. S temi sestanki naj bi se dosegla tesnejša medsebojna povezanost članov-zadrugarjev, hkrati naj bi se pa poglobila in utrdila zadružna misel. Kreditna zadruga v Ptuju. Konec februarja je imela Kreditna zadruga drž. nameščencev v Ptuju občni zbor. Konec minulega leta je bilo vpisanih 209 deležev v znesku 20.660 Din. Dolžniki dolgujejo zadrugi nad 123.000 Din. V letu 1935. je višina posojil zrasla za 100% nasproti prejšnjemu letu, vlagateljev je pa 23, ki so vložili vsega skupaj nad 17.000 Din. Zanimivo • e dejstvo, da skoraj polovica vlagateljev ni iz vrst zadružnikov, kar dokazuje, da uživa zadruga zaupanje tudi med nečlani. To je razumljivo, ker ~sd vloge absolutno varne in jih tudi zadruga vsak trenutek brez odlašanja more izplačati. Čisti dobiček znaša 2571 Din. V minulem letu je zadruga dobila lasten poslovni prostor in ga opremila. V oba odbora so bili izvoljeni po večini vsi dosedanji odborniki, za predsednika upravnega odbora pa spet sodnik g: dr. L. Lipič. Priporočamo tvrdko M. Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. ?>{ >s\ n of 3 KNJIGARNA Ljubljana Učiteljske tiskarne Izdeluje diazo-amoniak-papir „JASNIT" za kopiranje načrtov, ki je edini 100 °/o domač izdelek te vrste v državi! ;<• O, Sl.cj „J 8-n or; O.-. -Si J - V ,il. Frančiškanska ulica 6 Telefon št. 3397 Račun poštne hranifnice št. 10.761 Maribor Palača Banovinske hranilnice Telefon št. 2623 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne ! Postrežba točna! Zahtevajte cenik! Manufakturna trgovina ABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica 9 — v lastni hiši Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413 Posojila do Din 10.000-—- vsem javnim nameščencem po 8 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu. Iz organizacij Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin r. z. z o. z. Lj ubijan a, Vodnikov trg štev. 5 / Telefon štev. Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, rje prosti jedilni pribor itd. Izdaja za konzorcij .Nai Glas” odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.