Spijoči Jezušček.
Bila je zgodnja pomlad. Svetej družini v Nazaretu je primanjkovalo drv. Ko torej sv. Jožef necega jutra seže po sekiri, da bi Sel v gozd iskat drv za knrjavo, takiSj je pridni Jczuš&k tndi na nogah, poišče s?oj WSek, tev gre s svojim rednikom iz d«5ma. V gozdu obedva pridno delata: sv. Jožef z dobro nabrnSeno sekiro drevesa podira m veje sfika, a mali JezuSček jih nosi na zeleno trato ob kraji gozda, da bi jib. potem zvozila dom6v. V mali kiisek pa ho5e na vse zadnje JezuS^ek nabrati §e drobnih tresiik, da bi ljuba mati Marija imela tudi kaj te drobnine pri rokah za podkiirjavo. Od pridnega dela in tekanja sc mlademu JeziigiSkii plamtžlanedoIžnaliSocakakorrndeiiajutranja zdrija; ves truden in poteu se vsede na mehek mah pod neko smr&o, poleg fattere je rasla tudi prijazna breza. PtiSki so tako ljubeznjivo Sčebetali, da se Jeziiščku malo zadremlje, nasloni se v smrefijej senci na mehek mab. in kmalu sladko zaspi. Ko mah, smrečica in hreza Jezušeka spati vidijo, silno se raz-vesele. Želeč, da bi svojemu mladeinu stvarniku kolikor mogoče ustregli, požene mah prelepe evetice iz svojih koreniDic, da bi irael Jeznšček lepSo posteljico ; a smreSica iti breza nagnete svoje goste vejice k tlam, ter naredite okoli njega zelen, hladen išotortek. Ko se JezuSček prebudi in vidi, kako mu so mah, smrečiea in breza postregli, zel<5 je tega vesel, vzdigne svojo desno ročico ia jih blagoslovf. Zato še zdaj o svetem božiSnem času rabijo otroci mal za jasiice, in postarljajo na sv. Telesa dan Jjudj^ smrekore mlaje in brezore reje ob cestah, koder hodi procesija.                 Pmi. Rod. Podratitovski