Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din !•—.
fS:;!!!’
38-55
resami
za naročnino, za oglase
Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069
G LA$
Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček, račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust
NARODA

St. 73
Izhaja vsak dan


N	i ■■
Današnja številka vsebuje:
Oživljenje strank
Za uspešno delo učiteljev v šoli in med narodom
Tudi glasbena kritika na stran potih
Zlet bolgarskih Junakov
Gospodarske razmere koroških Slovencev
V Ljubilani V soboto, dne 13. julija 1935	Rokopisov ne vračamo Leto I
ofi.««i. si..nk |iy/atja /e ublažila pred-
V zadnjem času se v naši javnosti mnogo govri o ©življenju starih strank, pa tudi o fuzijah starih strank in o nastajanju novih strank in novih strankarskih blokov. Objektivno je treba tudi priznati, da je bilo doslej naše strankarsko življenje v resnici mnogo preveč siromašno, kar je nujno slabo vplivalo tudi na naše parlamentarno življenje. Saj dobiva parlament svoje glavne pobude le iz strank in njih medsebojnega boja, dočim mora mrtvilo v strankarskem življenju nujno privesti tudi do mrtvila v delu parlamenta. Prav tako pa se je tudi izkazalo, da ni bilo skoraj monopolno stališče, ki ga je zavzemala JNS, dobro za naše javno življenje, ker pač ni bila JNS. stranka, ki bi zrasla iz naroda in ki bi bila nositeljica novega ljudskega gibanja, temveč je nastala samo po milosti od zgoraj ter je zato tudi izginila, kakor hitro je bilo te milosti konec.
Izkazalo pa se je tudi, da so bivše stranke v glavnem ohranile svoje kadre in deloma tudi svoje organizacije, da ni obnova starih strank posebno težaven tehničen problem. Končno pa je tudi novi položaj, ki je privedel na odločujoča mesta tudi šefe nekdanjih strank, mnogo pripomogel, da se vedno bolj govori in tudi propagira obnova starih strank.
Kljub temu pa je obnova večine starih strank nemogoča, ker so v tem pogledu ustavni in zakonski predpisi tako jasni in nedvoumni, da jih more spregledati samo tisti, ki bi namenoma kršil ustavo in zakon. Ker pa je vlada v svoji deklaraciji odločno poudarila, da se more razvijati naše politično življenje, le na podlagi do-‘ ločil ustave ter pozitivnih zakonov, je že s tem dovolj poudarjeno, da ni povratka v prejšnje čase plemenskih in verskih strankarskih bojev, temveč da je mogoče samo strankarstvo, ki bo pozitivno služilo konsolidaciji države in utrditvi državnega in narodnega edinstva.
In drugače tudi ne sme bili, če nočemo, da bo kaos postal karakteristikon našega notranje-političnega življenja. Zaradi pritiska od zunaj, zaradi gospodarske osamosvojitve ter razvoja vseh naših sil, smo vsi Jugoslovani nujno navezani drug na drugega, pa naj pripadamo tej ali oni veri, tej alf drugi skupini in naj izhajamo iz te ali druge pokrajine. Mi moramo drug dru-gefnu pomagati, mi moramo živeti skupno, če nočemo, da podležemo tujim močem in zato je ta skupnost Slovencev, Srbov in Hrvatov naš prvi in.najvišji zakon, ki je osnovni pogoj našega obstanka. Če ta skupnost preneha, potem se neizogibno prične pot navzdol za nas vse, potem bo mesto močne in ponosne Jugoslavije zopet na druge države razdeljena nesvobodna jugoslovanska raja.
Gojitev te skupnosti pa je zato tudi naš prvi zakon, ki vrhu vsega ni le neka pobožna želja, temveč po globoki modrosti našega prvega ‘vodnika tudi napisani in veljavni zakon. Temu zakonu se mora pokoriti vsak državljan in temu zakonu se tudi rad in prostovoljno pokorava vsak državljan, ki hoče izpolniti zadnje volilo velikega kralja.
Zato so plemenske, verske in strogo pokrajinske stranke nemogče, pa naj se. politični položaj izpreminja še tako zelo. Zato pa je tudi vsaka obnova starih strank, ki imajo verski, plemenski ali strogo pokrajinski značaj, nemogoča in mora biti nemogoča. -Kdor zato hoče obnoviti stare stranke, ta mora zalo najprej poskrbeti, da te popolnoma izgube verski ali plemenski značaj ter da so popolnoma v skladu z jugoslovansko skupnostjo in jugoslovanskim edinstvom.
To je zahteva, ki je. in ostane neizpre-menljiva in ki jo mora spoštovati vsak, kdar hoče odločujoče vplivati na potek jugoslovanskega političnega življenja. Je sicer to ne le z zakonom sankcionirana zahteva, temveč tudi samoposehi umevna zahteva jugoslovanske politične nujnosti, vendar pa jo je treba tudi posebej naglasiti, ker pač nekateri nočejo razumeli, da ni osnovna linija jugoslovanske politike le od danes na jutri, temveč da je nepremakljiva, kakor so nepremakljivi temelji jugoslovanskega življenja.

--a	■,
log širokih pooblastil
Ha plenarni seii bo večina predlog sprejela — Volitev posebnih zakonodajnih odborov — Parlamentarne počitnice do oktobra — Nezadovohna
opoziciia
Beograd, 12. julija. AA. Proti koncu današnje dopoldanske seje finančnega odbora Narodne skupščine, je prišel na sejo predsednik kraljevske vlade dr. Milan Stojadi-novič in se zanimal za delo finančnega odbora.
V zvezi z nekimi poročili v javnosti o pooblastilih, ki jih kr. vlada zahteva v finančnem zakonu, da bo mogla namreč iz-preminjati in izpopolnjevati obstoječe zakone, je predsednik kraljevske vlade izjavil, da je kraljevska vlada s temi pooblastili dejansko mislila na posebne politične zakone, ki jih je v svoji deklaraciji v ‘ narodnem predstavništvu izrečno omenila. Gre torej za zakone o tisku, o združenjih, shodih in posvetih in o volitvah narodnih poslancev v Narodno skupščino. Radi tega je kraljevska vlada mnenja, da je mogoče to naglasiti tudi v samem besedilu finančnega zakona. Predsednik ministrskega sveta je na podlagi tega sporočil, da bo vlada predlagala za navedena pooblastila tole besedilo:
Ministrski svet se pooblašča, da na enak način lahko izda uredbe z zakonsko močjo o tisku, o združenjih, shodih in posvetih in o izvolitvi narodnih poslancev v Narodno skupščino v soglasju s posebnimi odbori narodnega predstavništva, ki se bodo sestavili na način, kakor to določa čl. 17. zakona o poslovnem redu v senatu, oziroma v Narodni skupščini.
Beograd, 12. julija, b. Danes opoldne se je v vseh političnih krogih živahno razpravljalo o izpremenjenem tekstu finančnega zakona. Sodi se, da ga bo večina sprejela tudi na plenarni seji Narodne skupščine. Misli se, da se bo po končni debati o proračunskih dvanajstinah, ki se bo predvidoma pričela v torek ali sredo, prešlo na takojšnjo izvolitev posebnih zakonodajnih odborov, ki bodo imeli nalogo, da načrt pregledajo in dajo svoj pristanek. Ti odbori bodo nekoliko širši in bodo imeli okrog 40 članov in
prav toliko namestnikov. Kakor hitro bodo izvoljeni ti odbori, bo skupščina nastopila svoj poletni odmor in bo predvidoma sklicana šele v okobru.
Opozicije tudi izpremenjeni tekst ni zadovoljil. V opozicijskih krogih se naglasa, da nima vlada prav nobenega povoda, da bi sploh zahtevala kaka pooblastila. V svoji deklaraciji, zatrjujejo opozicionalci, je vlada trdila, da hoče biti delovna vlada in se je kot taka tudi predstavila Narodni skupščini. S tem pooblastilom pa se vlada misli izogniti svoji prvotni izjavi. Opozicija ne želi nikakih počitnic, ampak hoče samo, da sedanja vlada predloži Narodni skupščini finančni zakon brez širših pooblastil.
Proračun ministrstva za šume in rude
Beograd, 12. julija, b. Danes dopoldne se je nadaljevala seja finančnega odbora. Po odobritvi proračuna ministrstva notranjih del je sledila razprava o proračunu ministrstva za šume in rudnike. Obširen ekspoze je dal minister Ignjat Stefanovič. V poročilu pravi, da ima naša država 7,720.000 ha gozdov. Produkcija lesa znaša letno IG in pol milijona kub. metrov. Glavni akcent pri naši gozdni upravi mora ležati v tem, da pogozdujemo nerodovitne kraje. V ta namen je v proračunu navedena velika vsota, ki omogoča pogozdovanje. Budžet tega ministrstva je sedaj manjši za 8,600.000 Din. Izmed slovenskih članov v odboru se je oglasil k besedi poslanec dr. Jure Koce, ki je v kratkem govoru orisal razmere v Dravski banovini in naglasil, da so naši gozdovi sicer dobro urejeni, vendar pa se povsod opaža pomanjkanje gozdarskih strokovnjakov, zato pledira, da bi vlada nastavila pri gozdnih upravah in zlasti pri šumski direkciji v Ljubljani večje število gozdarskih inženjerjev. Pri povečanju kreditov za rejo fazanov, bi vladna večina kmalu ostala v manjšini. Za. povečanje teh kreditov je glasovalo 16 članov, proti pa 14 članov finančnega odbora.
Obisk v Sinaii
Bukarešta, 12. julija. Radar poroöq, iz Zom-bolja: Dvorni vlak, s katerim je potoval v Romunijo Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle, je prispel v Zombol snoči ob 23.30. Nj. kr. Vis. kneza-namestnika je pozdravil pri prestopu na romunsko zemljo v imenu Nj. Vel. kralja Karola II. polkovnik Rosicami, kraljev pobočnik. V imenu romunske kraljevske vlade je Nj. kr. Visočanstvo pozdravil državni podtajnik notranjega ministrstva Evgen Titeanu. V Zombolju se je visokemu gostu predstavil tudi polkovnik Dambrovski, ki je prideljen Nj. kr. Vis. knezu-namestniku ves čas njegovega bivanja v Romuniji.
Bukarešta, 12. julija. Radar poroča iz Si-naje: Nj. kr. Vis. knez-namestnik je prispel z dvornim vlakom ob 11. Na železniški postaji sta visokega ‘ gosta pričakovala Nj. Vel. kralj Karol II. in Nj. kr. Vis. prestolonaslednik vojvoda Mihajlo. Na postaji so bili nadalje predsednik ministrskega sveta Tataresen, zunanji minister Titulescu in ostali člani vlade ki so davi prispeli s posebnim vlakom iz Bukarešte, da prisostvujejo sprejemu Nj. kr. Vis. kneza-namestnika.
Ko se je vlak ustavil, je Nj. Vel. kralj Karol II. pristopil k vozu Nj. kr. Vis, kneza-namestnika in pozdravil visokega gosta z izredno prisrčno dobrodošlico.
Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle in Nj. Vel. kralj Karol II. sta nato pregledala častno četo, ki je izvršila pozdrav, med tem ko je godba svirala jugoslovansko himno.
Nj. Vel. kralj Karol II. je zatem v dvornem salonu železniške postaje predstavil visokemu gostu č'ane romunske kraljevske vla-
Knez-namestnik v Pomuniii — Odmevi časopisja
de. Nato je Nj. Vel. kralj Karol II. s svojim visokim gostom sedel v avtomobil in se odpeljal v dvorec Peleš.
Ob 14. uri bo v dvorcu Pelešu na čast visokega gosta kosilo, na katero so povabljeni tudi člani romunske kraljevske vlade.
Bukarešta, 12. julija. AA. Ratlor je včeraj objavila to poročilo: Danes ob 11. je prispei z dvorskim vlakom v Sinajo Nj. kr. Vis. knez - namestnik Pavle v spremstvu prvega adjutanta generala Čolaka Antiča in dvornega ministra Milana Antiča. Nj. kr. Vis. kneza Pavla sta sprejela na postaji Nj. Vel. kralj Karol H. in Nj. kr. Vis. vojvoda Mihael s^svojim spremstvom. Sprejemu je prisostvoval tudi ministrski predsednik Tatareseu. Ko je Nj. Vis^ knez-namestnik Pavle pregledal častno četo, ki je bila razvrščena na postaji, se je odpeljal z Nj. Vel. kraljem Karolom Tl. in Nj. kr. Vis. prestolonaslednikom na dvor. S svojim spremstvom je ostal pri Nj. Vel. kralju na kosilu.
Prisrčen odmev v časopisju
Bukarešta, 12. julija. Rador poroča: Današnji romunski listi pišejo zelo obširno o obisku Nj. kr. Vis. kneza-Pavla. O visokem postu objavljajo obširne življenjepisne podatke. O osebi Nj. kr. Vis. kneza-namestnika se izražajo zelo prisrčno in naglašajo, da je ta obisk nov dokaz nerazrušljivega tradicionalnega prijateljstva in zavezništva med Jugoslavijo in Romunijo.
Posebno prisrčen je članek »TJniversula«, ki pri tej priliki izpodbija tendenčna poročila v
Vreme
v naši državi dne 12. 7. 1935.
Kraj	Baro- meter	Temperatura		Padavine v m/m
		najnižja i naj višja		
Ljubljana •	765.0	16	28	—
Maribor . .	764.2	13	27	—
Zagreb . .	7G4.7	IG	31	— #
Beograd . .	763.2	13	28	—
Sarajevo	763.8	8	28	—
Skoplje . .	762.1	10	29	—
Split . . .	762.2	23	32	—
Kotor . . .	760.9	22	—	—
Rab ....	—	—	—	—
Najvišje temperature veljajo, razen M" Ijane, za prejšnji dan.
Vremenska napoved
Dunaj: Pretežno jasno. Temperatura se bo zvišala. Lepo poletno vreme bo zopet trajalo nekaj dni.
tujih listih in naglasa, da bo Mala antanta tudi v bodoče delala neomajno za dva glavna cilja: 1. za obrambo nedotakljivosti in skupnosti držav Male antante in 2. za skupno konstruktivno delo na okrepitvi miru in varnosti. Podobno pišejo tudi drugi listi.
Bukarešta, 12. julija. AA. Listi posvečajo veliko pozornost obisku Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla v Sinaji.
List »Diminjaca« piše o tem obisku. Lahko kategorično izjavimo, da ne more biti govora o kakšni izpremembi naše zunanje politike. Sploh je o tem izključena vsaka resna razprava. Romunija vodi, kakor je v poslanski zbornici izjavil Titulesco, svojo lastno politiko, torej ne politiko Francije, marveč samo politiko lastnih, romunskih interesov. Vso diplomatsko delovanje Romunije po svetovni vojni, je praktično pokazalo, da bi slabitev stikov med Malo Antanto in Francijo ogražala mir. List nato naglasa, da veljajo isti razlogi za zunanjo politiko Jugoslavije.
»Kurentu!« smatra obisk Nj. kr. Vis kneza-namestnika Pavla za nov dokaz prijateljskih stikov in zaupanja, ki se je med obema državama še poglobilo. Prisrčni stiki med Beogradom in Bukarešto dokazujejo, da bodo razgovori v Sinaji rodili sklepe, ki bodo koristili ne le Jugoslaviji in Romuniji, temveč vsemu evropskemu miru.
»Adeverul« ugotavlja, da se vrši ta obisk v času, ko se zdi, da je mednarodni položaj resen. V Sinaji pa ni govora o kakšni izpremembi politične usmerjenosti..
»Lupta« priobčuje o Nj. kr. Vis. knezu-namestniku zelo toplo napisan članek.
Bukarešta, 12. julija. AA. Rador poroča, da je Nj. Vel. kralj Karol priredil v dvorcu Pelesu kosilo na čast Nj. kr. Vis. kneza Pavla. Kosilu so prisostvovali člani spremstva Nj. kr. Vis. kneza Pavla in člani romunske vlade.
Interparlamentarna
konferenca
Beograd, 12. julija. AA. Na interparlamentarni konferenci, ki bo letos v Bruslju od 26. do 31. julija, bodo jugoslovansko narodno predstavništvo zastopali tile senatorji in poslanci:
dr. Kosta Kumanudi, bivši predsednik narodne skupščine kot vodja delegacije, dr. Ljubomir Tomašič, predsednik senata, dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata, dr. Kosta Popovič, bivši podpredsednik narodne skupščine, Milan Popovič, senator, Svetozar Tomič, senator, dr. Vjekoslav Miletič, narodni poslanec, dr. Ivan Lovrenčič, narodni poslanec, Gavran beg Kapetovanovič, narodni poslanec in Miloje Sokič.
Razprava se bo pričela 26. t. m. s čitanjem poročila generalnega tajnika o lanskem zasedanju interparlamentarne konference. V soboto 27. in v ponedeljek 29. julija bo konferenca razpravljala o trgovini z orožjem in o pravnih vprašanjih. V torek 30. julija bo razprava posvečena gospodarskim in denarnim vprašanjem.
Air France
Beograd, 12. julija. A A. Generalni ta.i-nik družbe »Air France;:. Briand je danes prispel z letalom iz Pariza v Beograd. G. Briand bo v Beogradu napravil več uradnih obiskov.
Politiini utrinki
Po ekspozeiu angleškega zunanjega ministra
Zakaj ta gonja?
S posebno slastjo napada »Slovenec« dr. Marušiča. Menda le iz prevelike gorečnosti za vlado pomirjanja, kakor imenuje sedanjo vlado.
Seveda nočemo s tem reci, da pričakujemo od »Slovenca«, da bi odpuščal svojim nasprotnikom, še manj pa, da ne bi izkoriščal stvari, od katerih upa, da bi mu mogli prinesti politični kapital. Ne, tako naivni nismo, pa tudi ne tako slabotni, da bi potrebovali kakšno prizanesljivost.
Vseeno pa moramo vprašati: Če je pod kon-finacijski ukaz podpisan dr. V. Popovič, zakaj ne napada »Slovenec« tega v prvi vrsti? In zakaj »Slovenec« molči o onih, ki so bili dr. V. Popoviču stokrat bližji kakor pa dr. Marušič? Ali pa »Slovenec« tudi ne ve, kdo je bil v prejšnji vladi »ekspert za Slovenijo«? Zakaj torej vsa ta gonja edinole proti dr. Marušiču?
Pa še nekaj! Če je odgovoren za konfinacijski ukaz dr. Popoviča in če je moral zanj vedeti dr. Marušič, zakaj pa potem za ta ukaz ne bi bili odgovorni in bi morali zanj vedeti tudi vsi ministri Jevtičeve vlade in tudi oni, ki so v sedanji vladi dr. Stojadinovica? Zakaj pa ni »Slovenec« predno je začel svojo gonjo proti dr. Marušiču, vprašal te gospode, kako je s tem konfinacijskim ukazom in kaj ima z njim opraviti bivši minister za socialno politiko?
In zakaj »Slovenec« ne objavi takoj vsega, s* ar ve, da bi nakrat temeljito obračunal z vsemi, ki so hoteli s »Pofi« in internacijami preganjati svoje nasprotnike? Zakaj ta senzacionalna ogorčenja, ko bi sama dejstva učinkovala močnejše? Seveda le dejstva, ne pa modrovanja !
Samo par ugotovitev
bi navedli mesto odgovora na neresnosti »Slovenskega Naroda«. Jasna in precizna izjava dr. Marušiča seveda »Slovenskega Naroda« ni mogla prepričati. Pri nas pravi pregovor,' da vsak po sebi sodi. Nemec pa pravi: »Wie der Schelm ist, so denkt er.«
Slučaj Pozniča, seveda »Slovenskega Naroda« ne zanima, ker da ni v diskusiji. Smo res radovedni, kdaj naj bi bili dejanski napadi na politike v diskusiji, če niso niti takrat, kadar se razpravlja o nasiljih nad političnimi nasprotniki.
Samo do skrajnosti neinformiran list pa more tudi trditi, da bi imel šef državne uprave v katerikoli banovini to moč, da bi se vse godilo le po njegovi volji. Če nam ne veruje »Slovenski Narod«, pa naj vpraša g. pomočnika bana dr. Pirkmajerja in spoznal bo, kakšno izpričevalo si je napisal.
*
Opozicija zahteva ustanovitev zakonodajnega odbora
V	zvezi s posebnim pooblastilom, ki ga zahteva vlada v finančnem zakonu, zahtevajo nekateri opozicionalni poslanci, da se zopet ustanovi stalni skupščinski zakonodajni odbor, kakor je obstojal do leta 1928. Na ta način bi se preprečilo, da bi vlada obenem imela izvršno in zakonodajno oblast. Ta zokonodajni odbor naj bi štel najmanj toliko članov kakor finančni odbor ter bi bil v času, ko skupščina ne zaseda, nekaka eksekutiva skupščine, ki bi reševal vse nujne zakonske predloge. Poslanci, ki se zavzemajo za tak zakonodajni odbor, predlagajo, da bi se zaradi ustanovitve tega odbora čim prej izpremenil zakon o skupščinskem poslovniku. Pri tej priliki bi se mogle izpremeniti tudi nekatere druge določbe poslovnika. — Prav
malo verjetno pa je, da bi vlada na ta predlog pristala.
Obstrukcija opozicije
Na četrtkovi seji je finančni odbor razpravljal v proračunu prosvetnega ministrstva. Razprava pa je potekala zelo počasi, ker je k vsakemu členu govorilo po več opozicijskih poslancev. Bilo je očitno, da je začela opozicija zavirati delo finančnega odbora z obstrukcijo. Vladni poslanci so z ozirom na obstrukcijo opozicije sklenili, da sploh ne bodo govorili, da se s tem skrajšajo seje odbora. Nekateri opozicionalni poslanci so nastopili celo proti univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
Konferenca pristašev Daviđovića
V	stanovanju Ljube Trandafiioviea je bila v sredo zvečer konferenca pristašev g. Daviđovića. Konference so se udeležili tudi dr. Ivan Ribar, Milan Grol in nekateri drugi ugledni beograjski da vidovi če vci. Na konferenci so razpravljali o reorganizaciji stranke, o prirejanju shodov in sestankov ter o sodelovanju z Jovanovičevimi zemljo-i'ađniki. Ljuba Davidovič je v Svojem govoru naglasil, da je treba zlasti delati za politiko narodnega sporazuma. Nadalje je napovedal, da bo imenoval poseben izvršilni odbor, ki bo vodil začasno vse posle stranke, dokler ta ne bo začela redno delovati. Treba je organizirati vse napredne elemente, ki se strinjajo v osnovnih točkah demokratskega političnega in gospodarskega programa.
Končno se je govorilo na konferenci o pripravah za nedeljski shod opozicije v Banji Luki!
Preokret v angleškem zadržanju t
Odmevi govora v evropskih prestolnicah
Hoare je znova pridobil srca vseh Francozov...
Pariz, 12. julij. Havas porofa: Francoski tisk je objavil davi daljša poročila o včerajšnjem ekspozeju angleškega zunanjega ministra Hoa-rea v spodnji v spodnji zbornici ter v svojih
komentarjih izraža zadovoljstvo spričo pomirljivega stališča, ki ga je zavzela Anglija tako napram abesinski aferi kakor tudi v drugih aktualnih mednarodnih političnih vprašanjih.
»Petit Parisien« pravi med drugim: Sir Samuel Hoare je znal dati svojemu govoru realističen in plemenit ton. Ekspoze je tak, da prepričuje vso javnost o mirnem razvoju vseh mednarodnih odnošajev v prihodnjih mesecih. Govor je napravil vtis, da se Anglija vrača na linijo februarske resolucije in sklepov konference v Stresi. S svojo izjavo o angleško-franco-skem prijateljstvu je Hoare znova pridobil srca vseh Francozov.
»Matin« pravi: Jasni in nedvoumni poziv Nemčiji, naj ne okleva s podpisom vzhodnega in srednjeevropskega pakta, je v popolnem skladu s stališčem francoske vlade in zato je vsa francoska javnost dolžna priznati Angliji kljub vsem zadnjim dogodkom miroljubnost in doslednost.
Govor angleškega zunanjega ministra Hoarea
v spodnji zbornici pa je napravil najboljši vtis tudi na francoske diptomatske kroge. Zlasti vlada med njimi optimistično razpoloženje glede na nadaljna pogajanja o letalskem paktu. Pariški merodajni krogi zatrjujejo, da se bo ta pakt' kakor kažejo izjave sira Samuela Hoarea, sklenil med petimi državami v kolektivni obliki, ne pa kot dvostranska pogodba. Glede na to sodijo, da bo Anglija v bodoče opustila tudi v drugih vprašanjih svojo politično prakso ločenih pogajanj.
V Rimu se še ne zanesejo
Rim, 12. julija. A A. Ves italijanski tisk je z velikim zanimanjem pričakoval izjave angleškega zunanjega ministra v spodnji zbornici, ki so ga zanimale predvsem zaradi napovedi, da bo v svojem ekspozeju zavzel stališče na-pram italijansko-abesinskem sporu. Čeprav so bile izjave ministra Hoarea zelo pomirljive, se listi z njimi vendarle niso zadovoljili in ugotavljajo, da besede angleškega zunanjega ministra ne morejo prepričati italijanske vlade, da je Anglija zares pripravljena opustiti svoje znano stališče v abesinski aferi in pristati na realne koncesije v korist Italiji.
Ameriška pozornost
Washington, 12. julija. W. Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Huli je izjavil novi-
narjem, da vlada z vso pozornostjo motri mednarodno politično situacijo, ki je nastala spričo itaiijansko-abesinskega spora.
Listi so razšili vest, da se imajo v kratkem sestati zastopniki Italije, Francije in Anglije na konferenco, ki naj bi pripravila sporazum o mirni likvidaciji abesinske afere. Hull je izjavil, da o kaki taki konferenci ni dobil še ni-kakih informacij.
Pred skupno akcijo za mirno ureditev spora?
Washington, 12. julija. Renter poroča, da je imel državni tajnik za zunanje zadeve Hull včeraj popoldne dva važna razgovora s francoskim in angleškim poslanikom o italijansko-abesinskem sporu. Kratek komunike pravi, da sta bila oba sestanka čisto informativnega značaja, listi pa izražajo mnenje, da so se na njih posvetovali o skupni akciji za mirno likvidacijo abesinske afere.
Ugledni republikanski senator Pope je imel snoči v radiu govor, v katerem se je dotaknil tudi stališča, ki so ga zavzele Zedinjene države napram temu sporu. Poudaril je, da wasbing-tonska vlada ne more preko 'svojih obvez, ki jih je prevzela na osnovi Briand-Kelioggovega pakta.
Hoare o abe$in$kem vprašaniu
London, 12. julija. w. Včeraj smo v daljšem izvlečku prinesli oni del Hoarejevega ekspo-zeja, ki se je nanašal na splošna mednarodna vprašanja. Bilo bi pa odveč pripominjati, da je glavno zanimanje veljalo onemu delu njegovega govora, v katerem je razložil stališče angleške vlade do itaiijansko-abesinskega spora. Hoare je v glavnem poudaril, da bi morebitni spopad med Italijo in Abesinijo imel najhujše posledice, ne samo za obe sporni državi, marveč tudi za splošno evropsko politično situacijo. Anglija se je zato odločila, da bo z vsemi silami delala na tein, da prepreči tak spopad, bodisi s pomočjo dogovora med Francijo, Italijo in Anglijo iz leta 1906., bodisi s pomočjo intervencije DN. Hoare je posebno podčrtal, da Anglijo pri tem ne vodijo nikaki posebni kolonialni interesi, marveč samo želja, da po svojih močeh pomaga preprečiti zaostritev spora, ki bi bil za Evropo usoden.
Izmed njegovih tozadevnih izjav so vzbudile posebno pozornost naslednje:
Angleški realizem
Angleška vlada hoče izvajati realizem, ki edini odgovarja njeni dolžnosti napram kolektivnemu miru. Ta ugotovitev, je dejal Hoare, me vodi da ključa kolektivne varnosti, to je Društva narodov in do angleškega zadržanja napram njemu. Naša dolžnost je, da storimo vse, kar je v naši moči, da preprečimo krizo, ki bi utegnila oslabiti in porušiti načela, na katerih sloni DN in od katerih je odvisen njegov mirovni vpliv. To je bila naša vodilna misel, ko smo se odločili, da predlagamo rimski vladi konkretne predloge, da se prepreči vojna. Šlo nam je samo za pomirjenje in mirno ureditev in vse govorice o tem, da nam gre samo za naše kolonialne interese in da v ta namen zbiramo že svoje čete v naših kolonijah, ki meje na Abesinijo, so povsem brez podlage. Nadejam se, da bodo te moje izjave na vidnem mestu objavili vsi oni italijanski listi, ki so zagrešili te obdolžitve.
Edenovi predlogi v Rimu
Prehajam k bistvu vprašanja. Namenoma nočem ponoviti podrobnosti o razgovorih, ki sta jih imela g. Mussolini in naš minister Eden. Razgovor je bil zaupnega značaja. Do njega
je prišlo na našo izrecno željo in g. Eden je te razgovore vodil na podlagi mojih navodil. Menim, da pomenja nekaj pozitivnega že dejstvo, da je do teh razgovorov sploh prišlo. Opozoriti hočem samo na nekaj: Mussolini in Eden nista mogla biti bolj odkrita, kakor sta bila ob priliki teh razgovorov. Dodajani, da smo pokazali vedno dovolj razumevanja za italijanske težnje po ekspanziji preko morja. V preteklosti smo to našo uvidevnost dokazali tudi konkretno. (Lepo in odkrito priznanje! Op. ur.) Toda ali sta potreba italijanske ekspanzije in pritožbe proti postopanju abesinske vlade že zadosten vzrok za izvajanje vojne? V preteklosti smo bili navajeni reševati spore te vrste, ne da bi se zatekli k orožju in tudi sedaj nikakor nočemo opustiti nobene prilike, ki bi pripomogla do mirne rešitve spora, pa naj bo io pogodba iz leta 1906. ali mehanizem ženevske institucije, ali pa oboje skupaj. Mi smo enostavno samo za mir in zato ponavljamo, da bomo storili vse, da odvrnemo vojno nevarnost.
Uovd George in Chamberlain
o smernicah angl. zunanie politike
Lloyd George
London, 12. julija, W. Na včerajšnji seji spodnje zbornice se je oglasil k besedi tudi stari angleški državnik Lloyd George. Obravnaval je pred vsem versajsko mirovno pogodbo ter izzval v zbornici veliko pozornost. Poudarii je, da je bila ta pogodba sklenjena v zelo neugodnem času in je izzvala na eni strani nepopisno ogorčenje. Takrat so se v angleškem parlamentu oglasili proti tej pogodbi le konservativni poslanci, toda ne s pripomba, da je preostra, temveč baš nasprotno. Med njimi je bil tudi sedanji angleški zunanji minister Samuel
Hoare. Pozneje je tudi on postal v svoji sodbi bolj umerjen. Vsekakor je treba obžalovati, da so bile izvedene najtežje določbe te pogodbe, ne da hi se hkratu izvršile tudi one določbe, ki so bile dejansko pravične. Vsa pogodba je postala zaradi tega za premagane narode velika krivica. Nemčija je bila spričo nje še leta 1926. popolnoma razorožena. Clemenceau je sicer obetal v imenu vseh zaveznikov, da se bodo, če se Nemčija razoroži, razorožili tudi pni. Ko je bil Chamberlain angleški zunanji minister, je zares bilo že vse prepričano, da se bo razorožitev pričela dejansko izvajati, toda določbe versajske mirovne pogodbe, ki se nanašajo na razorožitev, so še vedno ostale na papirju.
Nasprotno so se na vseh straneh pričeli na novo oboroževati. Tudi Nemčija ni zaostajala. Danes so Nemci tako daleč, da bodo v najkrajšem času najjačja oborožena sila na svetu in da jim bosta morali celo Francija in Rusija prepustiti svoje prvenstvo.
Angleška vlada je v zadnjem času dejansko pričela pogajati se z Nemčijo o miru, a kakor kaže, bodo ostala ta pogajanja stvarno brez haska.
V debato je posegel tudi
Austin Chamberlain,
ki je zavzel nasprotno stališče. Poudaril je, da so se razveljavile baš najtežje določbe versajske pogodbe: Ukinile so se reparacije, zavezniške čete so se umaknile iz Porenja celili pet let pred potekom predvidenega roka in končno je Nemčija preko versajske pogodi)« uvedla vojaško obveznost in se pričela na novo oboroževati.
Zastopniki romunskega zadružništva v Ljubljani
Ljubljana, 12. julija. Danes je prispel v Ljubljano profesor na ko-mercialno-ekonomski visoki šoli v Buka všti dr. Gromoslav Mladenac, član ožjega odbora mednarodne zadružne zveze. — V njegovem spremstvu je tudi direktor za zadružništvo v romunskem poljedelskem ministrstvu I. Naum.
G. Mladenac potuje v Basel, kjer bo imel predavanje na mednarodni zadružni šoli.
Po svojem ogledu zadržne organizacije v Beogradu, Zagrebu, Mariboru in drugih mestih se je zelo pohvalno izrazi! o solidnem in naprednem jugoslovanskem zadružništvu. Zavzema se zlasti za čim tesnejše sodelovanje .ned romunskim, bolgarskim in jugoslovanskim zadružništvom, kar priča njegova izjava:
»Imamo skupne potrebe in moramo ustvariti fronto, tako da bodo naše države predstavljale eno gospodarsko celoto. Temu edin more siužjii bolj kakor vsaka druga organizacija zadružništvo. Srečen sem, da sem našel razumevanje z« to, kakor pri vas, lako tudi v Bolgariji«
Eno najlepši dol dr. Miadenaca, »Zgodovina ekonomskih doktrin«, jz prevedeno v razne jezike, med njimi tudi v sibohrvašfmo.
Velika vrtnarska razstava na IV. Mariborskem tednu
Maribor, 12. julija. Znano je, da je bilo vrtnarstvo v Mariboru že pred vojno zelo razvito, saj so bile naše vrtnarske specialitete svetovno priznane. Tako so mariborski vrtnarji s svojimi pridelki prišli tudi na takratne svetovne trge, kakor na Dunaj, Graz, Budimpešto in drugam. Pa tudi po vojni je ostalo vrtnarstvo v Mariboru na zelo visoki stopnji, kljub temu, da se je morala preorien-tirati, kar so pač posledice časovnega toka. že vsakoletne vrtnarske razstave na Mariborskem tednu so številne obiskovalce prepričale o visoki kvaliteti mariborskih vrtnarskih pridelkov, kar bomo mogli spoznati zlasti na letošnjem IV. Mariborskem tednu, ker bo vrtnarska razstava prirejena v mnogo večjem obsegu kot doslej. Poleg mnogih mariborskih agilnih zasebnih vrtnarskih podjetij, se bo na tej razstavi uveljavila tudi vrtnarija Mestnega olepševalnega društva, ki oskrbuje vse javne nasade v Mariboru.
Šahovski turnir
5. kolo
Iznenađenje 5. kola je bila partija dr. Asta-loša s Savo Vukovičem, ki se je končala s porazom dr. A sta loša. Partija Tota proti Kostiču se je končala z zmago K os tiča, ker je Tot v slabi poziciji prekoračil čas. Schreiber je proti Trifunoviču remiziral. Enako se je končala remis partija Brüder—Tomovič. Partija Petrovič —Pire je bila prekinjena v nekoliko boljši poziciji za Pirca. Zelo dramatična je bila partija Avirovič—Filipovič, ki pa je ostala nedofgrana. Najbrže pa bo remis. Zelo ostra je bila borba med Königom in Drezgo, ki tudi ni bila do-igrana.
I* 4. kola prekinjene partije so se končale s tem rezultatom: Nedeljkovič je remiziral z A staloženi, Avirovič s Tomovičem in König s JTifu-novičem. Partija Drczga—Kalabar je ostala ne-doigrana.
Stanje po 5. kolu: Kostič 'M4 (1), Trifunovič 3K>, Pirc 3 (1), Vukovič 3 (2), König, Schreiber in Nedeljkovič 2Vi (1), Astaloš 2Jž, Tomovič 2 (1), Brüder 2, Petrovič liž (1), Drezga 1 (2), Filipovič, Tot in Avirovič 1 (1), Kalabar V* (2).
Beograd, 12. julija, b. Danes se je nadaljevalo 6. kolo za šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Remizirala sta Vukovič in Nedeljkovič. Schreiber je premagal Drezgo, Tomovič pa mojstra Astaloša, kar je bila naravnost senzacija današnje dopoldanske tekme.
g» «g a ^ ga s
Društvo kmetskih fantov in deklet
v Sv. Pianini priredi 14. julija 1.1. prvo tekmo koscev;
v Vrnomiju priredi 14. julija prvo tekmo ža-njic in kolesarsko dirko pri gosp. Gorupiču v Loki;
v Dravljah pri Celju priredi 14. julija tekmo žanjic;
v Središču oh Dravi priredi 14. julija v Obrežu na njivi tovariša Šala tekmo žanjic; ob 44. je izpred občinske hiše v govorki odhod na tekmovališče v Obrež. Po tekmi se izvrši razdelitev nagrad, nato pa bo velika kmetska veselica na vrtu g. Marčeea;
v Mirni peči in šenkovem (urini priredi 14. julija tekmo žanjic;
v Notranjih Goricah priredi 14. julija kolesarsko dirko;
v Frankolovem vprizore člani društva 14. t. m. komedijo »Divji in nedeljski lovci; ;
v Velikem Obrežu priredi 14. julija 1.1. tekmo žanjic. ki bi morala prvotno biti minulo nedeljo, a je bila zaradi slabega vremena odpovedana. Zbirališče žanjic, koscev, grabljic, konjenikov, kolesarjev in ostalih skupin, je ob 2. popoldne premi gasilskim domom v Velikem Obrežu. Kakor je razvidno iz sporeda, bo ta tekma prvi reunični izraz mlade kmetske organizacije. Mladina se dobro zaveda, da je le v slogi in složnem delu dosegljiv uspeh slovenske vasi;
v Dobravi pri Kropi na Gorenjskem so prav tako morali zaradi slabega vremena za minulo nedeljo napovedano tekmo koscev preložili. --Društvo zato priredi tekmo 14. t. m. in vabi vne prijatelje slovenskega podeželja, da si ogledajo prizadevanje slovenske kmetske mladine.
Povsod so okoliška društva vljudno vabljena, da prireditve posameznih društev poselijo in ne prirejajo isti dan lastnih prireditev.
Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 14. julija ob it. uri popoldne Tekmo žanjic.:. združeno z veselico. Vse ljubitelje kmečke mladine iskreno vabimo, da na ta dan pobite v Dramlje,
Sobota, 13. julija.
Ljubljanu: 12.00 Šlager ji (plošče) — 12.4.1 poročila, vreme — 13.00 čas, obvestila — 13.15 vesel popevke (plošče) — 14.00 vreme, spored — 18.00 radijski orkester — 18.45 zunanje politični pregled (dr. Jug) — 19.10 čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.30 nacionalna ura: Umetnost našega največjega portretista Konstantina Danijela (Veljko Petrovič) — 20.00 pester večer, radijski orkester, plošče — 21.30 čas, poročila, spored — 22.00 Pojdimo za Savo (nadaljevanje).
Beograd: 20.00 Kvartet — 20.30 »Zbogom Mimi«, Benatzkega opereta.
Zagreb: 20.30 Zvočna igra — 21.00 Operetna glasba.
Tuje postaje
Berlin: 20.10 Koncert vojaške godbe, radijskega in plesnega orkestra. — Beromünster: 19.45 Pesmi — 20.10 Pester večer. — Bratislava: 20.55 Literarni kotiček — 21.10 Iz dunajskih operet, rad. orkester. — Breslau: 20.10 Pester večer na deželi.. — Deutschlandsender: Vesele fanfare. — Frankfurt: 20.10 Pester zabavni večer. — Hamburg-. 19.00 Orkestralni koncert — 20.15 «Fatinica», Suppe-jeva opereta. — Huizen: 21.00 Vojaška godba 21.20 Harmonika. — Lipsko: 20.10 Koncert treh orkestrov in solistov. — Luxemburg: 20.25 Orkestralni koncert. — Milan 20.40 Pester program po napovedi — 21.30 Simfonični koncert. — München 21.00 Narodne pesmi. — Paris: 20.15 Koncert Luštnem —• Praga: 20.10 Vojaška godba. —• Rim: 20.40 »Ave Maria«, Allegrova opera. — Strasbourg: 20.30 Petje in klavir. — Dunaj: 20.30 Orkestralni koncert.
Gustav Strniša:
Mriva točka
Kdor stoji in ne napreduje, ta pač nazaduje. Točka, na kateri je obstal, je mrtva točka ali mrtvišče, lahko bi jo pa tudi imenovali črno piko.
Zanimiva je laka pika, kajti najrajši si jo dajejo med seboj umetniki. I umetniki so prosvetljeni ljudje, ki vedo kaj delajo.
Sediš v krčmi, pa pride prijatelj, ki li je bil vedno najdražji drug. Danes se drži nekam hladno in prisiljeno.
■Vsi hudiči! Kaj je s teboj?, ae zadereš nad njim.
On te hladno pogleda in te vljudno opozori na dostojnost. Smeješ se mu in piješ. Tudi on pije. Ko ga ima že dobršno mero pod svojimi umetniškimi kodri, ti zaupno pove, da stojiš na mrtvi točki:
»Črno piko imaš, prijatelj! Drugi so ugotovili. Težko jo boš izbrisal, saj veš, da se tega madeža človek ne more odkvižati.::
Ti ga gledaš in se mu smeješ, a on je ves resen in žalosten:
»Smiliš se mi, lepo si ustvarjal, velik človek si bil. Zdaj pa stojiš na mrtvišču. E, redki so ki pridejo brez te nadloge do praga smrti!«
Ko še nekaj časa pijeta, ti zaupno prizna, da je ta ali ona družba prosvetljenih spoznala, da nič ne napreduješ in li zalo prisodila črno piko. In ko imaš črno piko, si nekak izobčenec med njimi, kajti za nižjega te smatrajo.
No, to ni hudo ljudem, ki imajo močne duše
Za uspešno delo uiiteliev v šoli in med narodom
Drugi dan zborovanja narodnih učiteljev — Važne
resolucije
Ljubljana, 12. julija.
Včeraj popoldne so zborovali razni odseki Jugoslovanskega učiteljskega udruženja in pripravili referate, ki zadevajo njihove odseke, danes dopoldne pa je zborovanje vsega učiteljstva v Delavski zbornici razpravljalo o dognanjih teh odsekov in je končno po nekaterih izpopolnitvah bila sklenjena resolucija, ki vsebuje vse, kar zadeva šole in pa učiteljski stan.
Učenci v prenatrpanih in nezdravih razredih
Resolucija pravi, da ima udruženje učiteljev predvsem namen skrbeti za narodno šolo, katera preživlja posebno v današnjih težkih časih kritično dobo. Izkazala se je potreba po zidanju mnogih ih zdravih šolskih poslopij, kar pa je bilo v današnji gospodarski krizi nemogoče. Jasno je, da otroci, ki iz dneva v dan posečajo šolo v prenatrpanih razredih, niso mogli pokazali tistih uspehov, ki bi si jih želela tako učitelj, kakor tudi starši. V' zdravstvenem oziru vplivajo slabi iu nezračni prostori škodljivo. Vsi učitelji opozarjajo odločilne kroge na težak položaj, v katerem se nahaja narodna šola in da se vsaj v neki meri od pomore z zidanjem novih šolskih zgradb. Zlasti v siromašnejših in hribovitih krajih je potreba izdatnejših podpor za samo vzdrževanje šol, pa naj se določijo primerna sredstva v šolskih proračunih. Samo če bodo šolski odbori imeli potrebna gmotna sredstva in bo število otrok v vsakem razredu primemo, bo šola lahko korakala s časom iu v polni meri ustrezala narodnim kulturnim potrebam.
Monopol na zvezke in knjige se ni obnesel
V' praksi se jp izkazalo za kvarno, da ima država monopol rut šolske zvezke in da je treba zvezke plačevati naprej, kar je zlasti pri si-romašnejšem sloju zvezano s težkočami, ker mu onemogoča pravilen pouk v smislu sodobne vzgoje. Zato naj se monopol na šolske zvezke ukine. Tudi monopol na učne knjige ne pomeni pocenitve, ampak je občutno zadel revne sloje, ki že danes komaj zmagujejo stroške za svoje otroke. Ministrstvo naj zato odloči razpis za nove učne knjige, dokler se zakon o učnih knjigah ne podredi potrebam narodne šole.
Šolstvo naj vodi le prosvetna oblast
Novi učni načrt in program za novo šolsko leto kaže svoje napake.
Potrebno bi jih bilo še pravočasno popraviti, obenem pa tudi rešiti vprašanje novih učnih knjig, Sola, ki je temelj in osnova narodnega napredka se more razvijati samo pod vodstvom strokovnjaka. Šolstvo ne sme imeti nobene zveze s politično upravo, ampak mora biti podrejeno samo banovinskemu prosvetnemu vodstvu.
Izobrazbo učiteljev je treba poglobiti
Glede na vedno večje zahteve učiteljskega dela v šoli in med narodom, naj se korenito reformira način učiteljske izobrazbe. Treba jo je poglobili, učitelj pa se mora vživeti v bistvo svojega poklica, v psihološka in pedagoška vprašanja tudi v znanstvenem pogledu. Učitelju
je potrebna tudi akademska izobrazba. Zato naj se učitelji začasno izobražujejo na dveletni pedagoških akademijah, pogoj za vstop pa hodi dovršena popolna srednja šola.
Stalnost — pogoj za uspešno delo
Veliko-je delo, a velikega pomena je delo učiteljstva izven šole.. To pa je učitelju prinašalo često samo razočaranje in žrtve.
Da se pa učitelj zasidra v svojem kraju in do dna spozna njegove razmere, pa mu je potreba stalnosti, tudi s čisto šolskega iu narodno prosvetnega vidika. Oboje je namreč v neraz-družili zvezi med seboj. Zato je treba, da odločilni krogi priznajo učiteljem stalnost v službi, kakor na službenem mestu. Veliko neprilik povzroča, da letos ni bito razpisanih službenih mest. Način oddajanja službenih mest je v praksi pokazal vse polno senčnih strani za šolo in šolsko delo. V bodoče naj se službena mesta razpisujejo mesečno in so. oddajajo sproti, premestitve pa naj se izvedejo ob velikili počitnicah. Brez razpisa naj se nobeno mesto ne odda. Vprašanje brezposelnih učiteljskih abiturientov je poskušala šolska obla#l rešiti tako, da je letos večje število abiturientov nastavila iu s tem zmanjšala brezposelnost med učiteljstvom, obenem pa so šole dobile novo učno moč. Zaradi premestitev in odpustov učiteljstva iz službe je bilo ob koncu šolskega leta šolsko delo še prav posebno prizadeto, zato se pa pričakuje, da bodo odpuščeni učitelji postavljeni na stara mesta kar zahteva interes šolskega in izveti-šolskega dela.
Ker so bili disciplinski predpisi zakona o narodnih šolah doslej neprimerni, je treba, da se za učiteljstvo uzakonijo moderni disciplinski predpisi uradniškega zakona, predvsem zato, da se učitelj čuti osebno varnega in zaščitenega pred neosnovanim obtožbam.
Znižanje draginjskih doklad je učiteljstvo hudo zadelo
Uredba o znižanju draginjskih doklad je tudi učitelje hudo zadela, ker se je izkazalo, da je 90°/o poročenih državnih uradnic prisiljenih, da s plačo pomagajo vzdrževati svoje družine, zato pa ta odredba odločno nasprotuje načelu, da sta mož in žena v službi enakopravna tako v dolžnosti, kakor v pravicah. Zato se naj vse take uredbe ukinejo.
Učiteljski stan je utrpel mnogo na svojem ugledu, ko so izgubile svojo stalnost poročene učiteljice, draginjske doklade in stanarino, čeprav jim je pripadala. Kajti izgubili so jo tudi učitelji pri banskih upravah, v prosvetnih, sre-skili pisarnah in oni. ki so dodeljeni meščanskim šolani:	Učitelji vojaki so izgubili vojna
leta in zaostali v napredovanju, učiteljem se osporavajo službena leta v službi bivših verskih avtonomij, občinskih narodnih šol in nacionalnih šol družbe C. M. Učiteljice ženskih ročnih del še danes nimajo ureejnega položaja. Šolski upravitelji so izgubili svoje znanje, kontrak-tualni učitelji iu učitelji dnevničarji pa izgubljajo leta kontraktualne oziroma dnevničarske službe, tako za napredovanje, kakor za penzijo. Tudi zn učiteljice matere je zakon predvideval posebne ugodnosti glede upokojitve. Zaradi vseh teh izgub trpe učitelji moralno in materijalno škodo, trpi pa tudi narodna šola. Zato je pri odločilnih mestih treba polne uvidevnosti in razumevanja za potrebe in pomembnost učiteljskega dela med narodom.
V „Kovini“ zopet delalo
Maribor, 12. julija. V četrtek je bil dosežen v »Kovini« sporazum med vodstvom in delavstvom. Delavstvo je sklenilo s podjetjem kolek livno pogodbo in ne je
danes zopet podalo na delo. Ob tej priliki popravljamo našo vest o stavki v toliko, da ni bilo tu v ospredju mezdno gibanje, temveč zgolj ureditev nekaterih internih zadev.
in globoko notranjost, saj niti ne poslušajo tistih učenjakov po krčmah in kavarnah, ki dete črne pike največkrat zato. ker se jih sami boje in čutijo v svoji notranjo.-)!], da bi bilo že treba tudi njim pike.
Ljudje z močno dušo niti ne verujejo v tisto mrtvo točko, saj komaj slutijo, da sploh obstoja. Sami se je ne boje, kajti sila, ki jo nosijo v sebi, jim ne da pokoja in se niii tedaj ne morejo oddehniti, ko bi se nami radi.
*
Pisatelj Bregar je prijadral do take mrtve točke.
No. po pravici rečeno, ni sam prijadral, kajti čutil je, da še vedno napreduje, da se mu moč in domišljija še vedno bolj razvijata, a obsodili so ga drugi in mu prilepili črno piko.
Bregar se jim je smehljal. Ko je pa zvedela njegova Milena, se je prestrašila:
»Ne bodo ga več tako spoštovali! Zaupanje bo izgubil. Tovariši ga bodo prezirali. Listi ne bodo branili njegovih mehkih in nežnih novel, kj so polne ustvarjajoče miline in tihega ognja.«
In sklenila je paziti na njegove nasprotnike. Ko je sedela med literati, jo je objel gospod Klemen in ji šepnil:
»Ti si že od večnosti obsojena, da postaneš moja izvoljenka. Bregar ni za te! Pusti ga!«
Otožno in zamišljeno je pogledala gospoda Klemena, se mu prijazno izvila in pričela hinavčiti:
»Rada bi vas imela, saj sem že večkrat mislila na vas. Nimam pa vzroka, da bi zapustila svojega ljubega. In — velik umetnik je!«
Tedaj se >■ gospod Klemen zarežal, da so se gouije začudeno ozrli;
»Vaš fant ni umetnik. Dat sem mu črno piko. No, morda bi bil umetnik, če bi bil imel slabši okus v ljubezni. Iz same ljubezni do vas, sem mu pritisnil tisti pečat oslabelosti iu ga postavil na. mrtvo točko. Z njene sence ne pride nikoli voč! Prikljenjen bo na mrtvišče, pa če uy;varja čudeže!
Lepa Milena se zasmejala:
»Njegova notranjost je močna in zdrava! Zmagal bo!
»Nikoli nek
»Pa tudi jaz sem močna in pomagala mu bom! Poglejte mojo silo!.:
Z e naslednji kip je skočila kvišku iu pritisnila gospodu Klemenu tako zaušnico, da .-e je skoraj prevrnil s stola.
Drugi dan je lokalni list pisal o nedolžnem skandalu, ki se je pripetil enemu največjih umetnikov v krčni! »Pri beli vranic.
Pravega vzroka ni navedel, le nekaj je na-: migaval o romantičnih pisateljih.
Bregar je kmalu nato izdal novo novelo. Mi-kna se ni prav nič začudila, ko je napisal gospod Klemen sijajno oceno polno priznanja in občudovanja.
In ko je bila spet v družbi umetnikov in se ji je gospod Klemen molče poklonil, ste mu je očarljivo nasmehnila:
»Vendar je Bregar preko mrtve točke!«
' A kaj če bi ne bil!«
»Škandalček bi se ponavljal!«
Gospod Klemen je zardel iu molčal.
Prvi dan zleta bolgarskih Junakov
30.000 Sokolov v sprevodu
Sofija, 12. julija.
Nj. Vel. kralj Boris je danes na svečan način otvori! Vlil. zlet bolgarskih Junakov. Že v zgodnjih jutranjih urah so korakali po; sofijskih ulicah v impozantnih kolonah in vzornem redu bolgarski Junaki, jugoslovanski, češkoslovaški, poljski in ruski Sokoli z mnogimi godbanii in prapori. Na trgu sv. Aleksandra Nevskega je bii stik. Vse ulice a» bile nabito polne občinstva, ki so navdušeno pozdravljale junaške in sokolske vrste.
Nj. Vel. kralju Borisu so bile prirejene navdušene ovacije, sprejeli so ga predstavniki bolgarskih Junakov in člani slovanskih sokolskih zvez. Navzoči so bili tudi člani vlade, diplomatskega zbora in druge odlične osebnosti. Po prihodu kralja ao fanfare zaigrale bolgarsko himno nakar se je v spremstvu predsednika generala br. Raška Atanasova prisrčno pozdravil z zastopniki jugoslovanskega, češkoslovaškega, poljskega in ruskega Sokolstva.	‘
Po svečani službi božji fe kralj Boris pozdravil Junake in izrekel dobrodošlico slovanskim Sokolom, nakar se je vrnil v dvor, med navdušenimi ovacijami Sokolstva in občinstva. Po odhodu kralja se je razvil impozanten sprevod, ki no mu na čelu korakali jugoslovanski Sokoli, češkoslovaški, poljski in ruski, nato pa dolge vrste bolgarskih Junakov. Vseh udeležencev sprevoda je bilo nad 30.000. Sprevod je krenil skozi dvorni vrt in strumno defilira! pred Nj. Vel. kraljem Borisom. Defile je trajal nad dve uri ter je kralj vsakemu oddelku prisrčno Odzdravlja!. Popoldne so bile na stadionu Junakov telovadne tekme. Tako sijajnega sprevoda5 "Sofija še ni doživela in še nikdar ni bilo slovansko Sokolstvo deležno lako iskrenih in bratskih pozdravov.	,
Obupno deianie
starca
Javor, 12. julija.
Naš mirni kraj je nedavno razburila novica, ki na kmetih ni vsakdanja. Posestnik Kamnikar Miha iz Javorja Štev. 10, se baje ni razumel s svojo družino. Kakor pripovedujejo, mu je nesoglasje v lastnem domu tako zagrenilo življe-nje, da si ga je sklenil končati sam. Reš se je kljub svojim 67. letom oberi 1 v svoji hiši v sobi nad posteljo. Lahko si mislimo, kako je strašen prizor razburil domače in vso vas. Tembolj žalostno je to zato, ker je ta samomor že drugi primer v teku poldrugega leta. Kakor so taki pojavi žalostni, smo vendar prepričani, da k» te osamljeni in da ni mogoče govoriti o življenjski potrtosti kmetskega življa. Vsi merodajni' činitelji pa naj bi skrbeli za slovensko vas na tak način in v taki meri, da bi slični žalostni slučaji sploh izostali.
Obsoien goljuf
Danes dopoldne se je pred okrožnim sodiščem zagovarjal 29 letni Alojzij M. iz-Dola pri Domžalah, po poklicu čevljarski prirezo-valec na Črnučah, ker je goljufal in vršil razne prevare kar obrtoma. Bil je tudi že večkrat kaznovan, na dolgu pa ima še veliko kazen za 1 leto in 3 mesece.
Svoje prevare s knjižicami je vršil tako, tia se je svojim žrtvam predstavljal z raznimi imeni, tako kot Majdelič Slavko iz Domžal, drugič kot Likar Viljem, ali kot modelir s Črnuč, ki hoče plačati kupnino za neko že kupljeno zemljišče. Nekoč je izvabil denar, češ da ga rabi za dvig neke pošiljke na kolodvoru. V Vinkovcih se je predstavljal kot nečak tovarnarja' kož in čevljev »Akrišt v Ljubljani, češ da rabi denarja za potovanje. Tako je izvabil nekemu Burkeljcu hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske štev. 175.298 z vlogo 10.066 dinarjev, poleg tega pa še 300 Din. Prevaral je celo nekega advokata za 50 dinarjev, od nekega doktorja pa si je pridobil hranilno knjižico na ime Ivanka Javoršek. Lansko leto je stanoval v Ljubljani pri neki stranki proti plačilu mesečnih 5Ö0 dinarjev, nenadoma pa je odpotoval, ne da! “bi ponrej poravnal svoje dolgove.
Sodišče ga je danes obsodilo zaradi lažnega predstavljanja in večkratne prevare, ker je lažne listine uporabljal kot prave, na 1 leto in 5 mesecev robije ter 120 dinarjev globe ali ob neizterljivosti še na 2 dni zapora. Poleg tega pa ima M. na grbi še 15 mesgcev zapora, ki mu jih je naložilo mariborsko sodišče, tako da bo moral zdaj odsedeti skupn» 2 leti in 8 mesecev za mrežo.
Prejeli smo
Včeraj je »Slovenec : ugotovil, da tudi »Slovenski Narod« pomaga intrigirati. Komu, s.icer ni povedal, vendar ima pa menda v mislih sebe, saj na isti sirani z debelimi črkami vija Tn svedra proti Šentjakobskemu odru in pevskemu društvu Ljubljanski Zvon ter se pri tein dela, kakor bi bilo tako govorjeno na Občinski seji. Čeprav se je na seji pojavila tudi ostra opozicija, vendar proti tema društvoma ni nikdo črhnil niti besedice. Saj Ljubljana in tudi vsa banovina, skoraj brez izjeme s spoštovanjem gleda na njuno delo, ki Je v največjo korist vsem našim diletantom in vsem povcem brez razlike, če so naročniki »Slovenca:, ali ne. Preizkušena goreča skrb za Ljubljano trna pa sedaj tudi najlepšo priliko za opozorilo svojih najbližjih, da li dve skrajno požrtvovalni društvi se nikdar nista dobili niti najmanjše državne podpore. Prosimo prav lej>o. da ju naučite, kako bi mogli priti do nje. S tem boste vsaj malo umirili svojo odkritosrčno skrb za Ljubljano!
HinevTti cio0O€iScI
X Xa banovinski kmetijski šoli na Ormu pri Xovem mestu bo 22. julija od 8. do 12. in od 14. do 18. sadjarski tečaj. Na tečaju bodo razpravljali: O pravilnem obiranju in shranjevanju sadja, o sadni trgovini, o sadnih boleznih in škodljivcih ter o letnem škropljenju. Vljudno vabljeni vsi sadjarji.
X Zagrebška gledališka alera. Zagrebški ■igralci sp poslali zagrebškim dnevnikom poročilo, v katerem pojasnjujejo svoje razmerje do sedanjega upravnika zagrebškega narodnega gledališča g. Petra Konjovića. V poročilu poudarjajo, da je Peter Konjovič imel nalogo, da sanira zagrebško gledališče. Izakazalo se pa je, da je vse le obljubljal in da svoje besede ni nikoli držal, kajti financijelne zadeve svojega gledališča ni uredil, razen tega je pa še umetniški nivo gledališča pod njegovim vodstvom padal. Igralci so prepričani, da bo minister za prosveto rešil povoljno spor med igralci in sedanjim upravnikom, kajti odposlal je v Zagreb posebno uradno komisijo, ki bo ugotovila stvarno stanje. Glede na časopisne, vesti, da je udruženje gledaliških igralcev na kongresu v Sarajevu določilo 200.000 Din zagrebškim igralcem za borbo proti sedanjemu upravniku, pojasnjujejo, da ta denar ni namenjen za to borbo, temveč za pomoč elanom zagrebškega gledališča za zdravljenje in oddih med počitnicami.
Volitve za jesen ......................LUTZ
X Angleški dijaki na Ohridskem jezeru. Filip Illiot, asistent za zoologijo v Cambridgeu, je odpotoval s skupino dijakov iz Londona na Ohridsko jezero, kjer bo proučeval ribe v jezeru. V Ohridu se bodo dijaki zadržali več tednov.
X Vsem naročnikom in čitateljem »Grude«, mesečnika za kmetsko prosveto, sporočamo, da se nahaja uredništvo »Grude« sedaj v Ljubljani, Pražaltova ul. 11.111. uprava pa v Kolodvorski ul. 7.
Prima lister suknjiče v vseh barvah dobite zelo poceni pri
PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14
X Direktor beograjske opere premeščen v Zagreb. Beograjski časopisi poročajo, da je direktor tamošnje opere g. Stevan Hristič premeščen v Zagreb. Sam je prosil, naj ga upokojo, ker ne'želi več ostati v dosedanjem položaju. Njegova ostavka pa ni bila sprejeta, pač pa so mu ponudili vodatvo zagrebške opere, katero je Hristič sprejel. Za direktorja beograjske opere pa bo imenovan dosedanji direktor zagrebške opere Krčšimir Baranovič. Časopisi poročajo še, da zahteva beograjska publika nazaj dirigenta Lovra Malačič, ki je doslej dirigiral v Zagrebu.
X Kreftovi »Malomeščani« v Osijeku. Po repertoarju, Ki ga je le dni objavil upravnik osiješkega gledališča, so uvrščeni med dela za pri-hodnjo šežoiio tudi »Malomeščani .; našega pi v,-telja in režiserja Bratka. Krefta. Osiješko gledališče je za prihodnjo sezono angažiralo gdč. Nives Novi. ki je letos absolvirala dramatske šolo na Dunaju.
X Kupovala sta si poročno obleko. Pred sodiščem v Ljubljani je bil obtožen neki Miha K. iz Zaloga, ker je svojim tovarišem po medsebojnem dogovoru IG. novembra lani prerisal brez vednosti Gerlanca Ivana, štampiljko, glasečo se na ime: Ivan Čertanc, krojač, Černuče 71 pri Ljubljani, s katero sta opremila potem več naročilnic za razne ljubljanske tvvrdke in jih prevarila, češ da naročata za imenovanega krojača raznega manufakturnega blaga. Nadebudna tovariša sta hotela na ta način dospeti do poročne obleke, toda pri neki tvrdki so bili bolj bojazljivi in tako sta ‘*e oba ujela v zanko. Miha K. je bil za zdaj obsojen, ker je bil glavni delež prevare na njegovem tovarišu, proti kateremu bo razprava posebej, samo na 1 mesec in 10 dni strogega zapora ter 300 Din globe pogojno za 3 leta.
X Nacionalna ura. Ob 19.30 predava gosp. Veljko Petrovič o umetnosti našega največjega portretista Kostantina Danijela.
X Gre. vlačilo dolžne najemnine. Glede na trditve, da je bil Stadion odpovedan SK Iliriji, ker nameravajo zopet oživeti organizacijo »Orel«, smo se obrnili na predsednika SK Ilirije g. dr. Stanka Lapajneta, ki nam je izjavil naslednje: SK Ilirija nima seveda nobene zveze z vestmi ljubljanskega popol-dnevnika, ki so tudi netočne. Nismo želeli, da bi se ta zadeva obravnavala javno, ker je to popolnoma interna zadeva med SK Ilirijo in upravo Stadiona. Gre samo za plačilo dolžne najemnine zadrugi, kateri naj uprava SK Ilirije plača pogojeno najemnino. Vsako drugačno tolmačenje te najemninske zadeve je seveda samovoljno in brez podlage.
X Vtihotapljene starine. Iz Siska poročajo, da so prišli na sled tihotapcem, ki so iz mesta prodajali starinske slike in predmete v Italijo. Ugotovili so, da tihotapci pošiljajo starine v Italijo preko Romunije.
X Karlovac zahteva novo gimnazijo. Letos se je vpisalo na karlovški gimnaziji 263 novih učencev, od teh jih izpita ni naredilo 27. Vsega dijaštva bo na gimnaziji okoli 1000. Zaradi tega bo karlovška gimnazija najmočnejša v državi, če upoštevamo, da je imela ta gimnazija pred vojno le okoli 350 dijakov, in so gimnazijski prostori ostali taki, kakor so bili nekdaj, se nam zdi upravičena zahteva Karlovca r.a novo gimnazijo.
X 20 milijonov dinarjev za opij. Te dni so začeli v Južni Srbiji odkupovati opij. Odkupna cena znaša 20 Din za jednoto morfina. Za letošnjo žetev opija je vlada odobrila 20 milijonov dinarjev.
X Proslava iOletnice Orožnove koče. Lani je nameravalo Slovensko planinsko društvo proslaviti 401etnico Orožnove koče, najstarejše planinske postojanke našega društva, kar pa je preprečilo slabo vreme. Zato proslavi ta jubilej letos. Proslava 401etnice bo v nedeljo 14. julija t. 1. v Orožnovi koči na Črni Prsti. Odhod prve skupine je v soboto 13. julija opoldne z vlakom iz Ljubljane gl. kolodvor ob 12. uri. Prihod v Boh. Bistrico ob 15.11 uri. Ob 16. uri pohod na Črno prst do Orožnove koče, kjer bo ta skupina prenočila. Druga skupina se odpelje v nedeljo 14. julija zjutraj z izletiškim vlakom ob 5-02 z gl. kol. v Ljubljani. Prihod v Boh. Bistrico ob 8.02 uri; takoj nato vzpon na Črno prst do Orožove koče, kjer prične slavnost ob 11. uri. Povratek iz Boh. Bistrice z večernim izletniškim vlakom ob 19-09 uri.
X Dvojni številki »Grude«, mesečnika za kmetsko prosveto, ki izide 20. avgusta t. L, bo priložena nova priloga vzorcev za naše žene in dekleta, na kar že danes opozarjamo. Naročajte »Grudo«, poravnajte naročnino!
Liubliana
DNEVNA PRATIKA.
Sobola, 13. julija. Katoličani: Marjeta,.pravoslavni: 30. junija, Sabor 12 apostolov.
DEŽURNE LEKARNE:
Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komatar, Vič-Glince, Tržaška cesta 12.
*	Šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 14. julija t. 1. ob IG. uri na letnem telovadišču Sokola »Ljubljana IV« ob Dolenjski cesti vrtno veselico. Vabimo vse dobrotnike, prijatelje in članstvo društva. Sodeluje godba Sloge.
*	Darilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani. Mestna hranilnica v Ljubljani je nagradila koncem letošnjega šolskega leta najboljšega učenca(ko) vsakega razreda ljubljanskih šol s posebno lično opremljeno; hranilno knjižico, glasečo se na vlogo Din 50-—. Radi nepopolnosti izkaza šol ni bila upoštevana Drž. dvor. trgovska šola. Na intervencijo ravnateljstva imenovane šole je Mestna hranilnica zadevo lakoj uredila in poslala, darilne knjižice naslednjim nagrajencem: Ivan Mihelič, Viljem Podboršek, Stanislava Krušio in Sonja Dintinjana. Ravnat feljštvo šole še Mestni hranilnici najlepše, .-zahvaljuje.
*	Umetnostna razstava Dalmatika Inkioštrija v Jakopičevem paviljonu. Dne 14. julija t. 1. ob 11. dopoldne otvori D. jnkiostri svojo retrospektivno razstavo, ’ki bo odprta do 28. t. m. Ker razstavlja' gospod Inki ostri prvič večje število svojih slik iz raznih časov, se opozarjajo prijatelji umetnosti in vabijo na ogled. Pri tej pri-
liki razstavi tudi kipar g. Ivan Zajc nekaj svojih najnovejših del.
*	Poljski častni konzulat v Ljubljani. Ministrstvo za zunanje zadeve republike Poljske je imenovalo dne G. maja t. 1. spomeniškega konservatorja dr. Franceta Steleta za častnega konzula republike Poljske v Ljubljani z delokrogom za Dravsko banovino. S tem se ustanavlja v Ljubljani poljski konzulat in njegova prva naloga 1)0, kakor se vidi iz lega imenovanja, poglabljanje kulturnih in turističnih stikov z bratsko republiko Poljsko. Konzulat začne poslovati, kakor hitro dobi novi konzul exequatur vlade kraljevine Jugoslavije.
*	Tri godbe v nedeljo v Šmartnem ob Savi. »Škrjanček«, pevsko društvo v Šmartnem ob Savi praznuje v nedeljo 14. julija nov praznik svojega dela. V okvirju društva letos osnovana godba priredi svojo prvo javno glasbeno prireditev, ki bo ob 3. popoldne na vrtu pri gostilni g. Keber Frana v Šmartnem ob Savi. Sodelujeta tudi godbi iz Device Marije v Polju in Poštarska iz Ljubljane. Nastopi tudi več pevskih društev. Vabimo Ljubljančane in okoličane na to prireditev naših kmečkih delavnih mož in fantov. Sprejem društev in gostov bo ob 3. popoldne v Hrastju. V prometu bo tudi avtobus, ki vozi v Št, Jakob ob Savi.
*	Sladkor je kradel. Pred sodiščem je dajal včeraj dopoldne račun neki brezposelni V-, ka-
terega so slabe gmotne razmere prisilile, da »i je skušal pridobiti tujo lastnino na nepošten način, ko na pošten način ni mogel več najti poštenega zaslužka. Bil je sicer že večkrat kaznovan, krivo pa je bilo, ker ni imel dela. Zagovarjati se je moral včeraj, ker je ukradel letos maja tvrdki »Sladkor« v Ljubljani enkrat 7 zabojev sladkorja za 2458 dinarjev, drugič pa 4 zaboje sladkorja za 1420 Din, v noči 30. maja pa je spet poskušal vzeli nekaj zabojev, bil pa je zasačen. Sodišče ga je obsodilo na 9 mesecev strogega zapora in 3 leta izgube častnih državljanskih pravic.
Sokol Vič ima jutri ob 16. javen nastop na letnem telovadišču, na' katerega vljudno vabi sokolsko članstvo in cenjeno občinstvo. Zdravo!
*	Oko si je iztaknila. Pri rezanju kruha je 7 letni hčerki kočarja Šolarja Nežiki iz Besnice pri Kranju spodletel nož tako nesrečno, da je ostala brez levega očesa. — Delavcu Mihaelu Razdevšku je padla pri delu deska na glavo. Poškodba je lažjega značaja. Oba so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
*	Napad iz zasede. V četrtek se je vračal zvečer proti domu 27 letni delavec Stane Kalšek, stanujoč v Devici Mariji v Polju. Na Vodnikovi cesti ga je nenadoma iz zasede napade! neznanec ter ga sruhil z nožem v hrbet. Kalška so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, za neznancem pa poizveduje policija.
*	Z odra je padel. Včeraj zjutraj ob sedmih se je težko ponesrečil 39 letni Mihael Stanca-, zidarski delavec pri stavbni tvrdki Tönnies, pristojen v Ribnico na Pohorju. Padel je pri gradbi nove hiše na Mirju s šest metrov višine z odra, pri tem padcu pa mu je priletela na glavo deska.
*	Sončne strehe in zasloni. Mestno poglavarstvo in Uprava policije v Ljubljani opažata, da so zasloni in strehe, ki čuvajo izložbe pred solncem, marsikje nameščeni prenizko, tako da ovirajo promet na hodnikih po mestu. Pogosto segajo viseča krila teh solnč-nih streh tako nizko, da se pasanti zadevajo oh nje, ali se jim morajo izogibati na cestišče. Zgoraj imenovani oblastvi opozarjata lastnike trgovin in izložb na določila § 47 mestnega cestnega reda, ki določa: »Solnčni zasloni in strehe se morajo napraviti tako, da so najmanj 2.50 m visoko nad hodnikom. Pri že obstoječih (to se pravi pred 14. junijem 1933 nameščenih solnčnih strehah) se dopušča višina najmanj 2.20 m nad hodnikom. Ne smejo imeti visečih kril izpod te višine, niti biti z nobeno stvarjo pritrjeni na tla. V nobenem primeru ne sinejo segati čez rob hodnika ali pešpota.« — Mestno poglavarstvo in Uprava policije pozivata prizadete lastnike izložb, da najkasneje do 15. avgusta t. 1. prilagode svoje solnčne strehe pravkar citiranim zakonitim določilom. Onim, ki tega ne bi storili do navedenega roka, bo morala Uprava policije v Ljubljani naložiti globe, poleg- tega pa to dala urediti solnčne strehe v smislu zakonitih predpisov na stroške zamudnikov.
Maribor
A Nočna lekarniška služba. V soboto imata nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Si rakova lekarna na Aleksandrovi cesti.
A Promenadni koncert bo nocoj ob pol 21. uri v mestnem parku. Igrala bo godba Drave;.
A Sport. Jutri v nedeljo bo ob pol 18. uri na igrišču Rapida prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Rapidom. — Dopoldne ol) 10. mi pa bo na igrišču Želemičarja prijateljska tekma SK Atletik (Celje) : SK železničar.
A Odbor Mariborske požarne hrambe je odstopil. Na sinočnji seji odbora mariborske požarne hrambe jo podal odstavko celokupni odbor.. Za 22. !. m. je sklican izredni občni zbor.
A Ribji trg. V petek so se prodajale sardele po 12 Din, postrvi po 34 Din, makrele 24 Din, in raki po 20 Din za kg.
A Borza dela nudi zaposlenje dvema kolarjema, vulkanizerju, podkovskemu kovaču in dvema kuharicama za restavracijo.
A Važno za avtoturiste! Jugoslovanski Tou-ring-klub v Mariboru nam sporoča, da so švicarske oblasti določile, da dajo inozemskim av-toturistom, ki se zadrže v Švici najmanj 3 dni, bencin po znižani ceni. Znižanje znaša 6 centimov pri litru. Ta popust velja od 10. julija do 31. oktobra in se ne nanaša na društveni promet z avtobusi.
A Požar. V Muretincih pri Ptuju Je zgorelo do tal poslopje tamkajšnje hiralnice, škoda znaša 50.000 Din in jo krita z zavarovalnino.
A V Muri je utonil v sredo popoldne 24 letni orožnik Nikola Bezbradiea, rodom iz Dalmacije.
A Potepuška nadloga. V našem merim je zadnje dneve polno potepuhov in delomržnežev z dežele, ki nadlegujejo oblasti in privatnike za podpore. Policija opozarja meščanstvo, naj tem ljudem ne daje podpor!
A Maša zadušnica za padle koroške Slovence bo jutri pri Sv. Urbanu nad Mariborom ob 10. uri s sodelovanjem pevskega društva »Poštni rog«. Klub koroških Slovencev in pevsko društvo /Poštni rog« vabita k udeležbi vse svoje člane in prijatelje in ljubitelje Koroške sploh. Zbirališče od G. do pol 7. ure na Glavnem trgu in na križišču Koroščeve in Vrbanove ulice pred gostilno Kosič. Mariborčani, v nedeljo k Sv. Urbanu!
Rakek
Sokolsko društvo Unec-Rakek priredi v nedeljo 14. t. m. ob 10-letnici zgraditve Sokolskega doma javen telovadni nastop. Po tragični smrti blagopokojnoga Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je to naša prva prireditev, ki je združena z veselico. Sledeč proroškim besedam velikega pokojnika, je posvetila društvena uprava vso dobo žalovanja notranjemu sokolskemu delu, predvsem vzgoji članstva v telovadnici. Članstvo pozivamo, da s polnoštevilno udeležbo manifestira svojo sokolsko zavednost, vsa bratska društva in prijatelje sokolske misli pa bratsko vabimo k posetu. Začetek javne telovadbe ob 17. popoldne. Zdravol
Celie
■	Nezgode. Krenker Olgo, 71et riaro hčerko posestnika v Paki pri Velenju, je zgrabil stroj za rezanje krme in ji levo roko močno poškodoval. — Šante Jožef, 42 let stari sreski cestar v Jurkloštru je pri delu na cesti padel in si zlomil levo zapestje. — Mandelca Ivana, 9 let starega rina zidarja iz Gavč pri Šmartnem ob Paki je ugriznil velik pes močno v levo roko. — Vse tri so spravili v celjsko bolnico.
■	Nezaposlenost. Javna borza dela je izkazovala 10. t. m. 290 nezaposlenih in to 265 moških in 25 žensk. Dne 30. t. m. je pa bilo 356 nezaposlenih- med njimi 55 ženah.
Tatvine. Na podstrešju Majdičeve trgovine so našli nekega Antona Bosaka iz Varaždina, ki je imel pri sebi bronastega konjiča, vrednega 250 dinarjev. Mož je priznal, da je ukradel konjiča v trgovini, skril pa se je nazbrže, da bi ponoči kako spustil v trgovino svojega pomagača. — V Aškerčevi ulici pa je neki človek ukradel zavarovalnemu zastopniku Filipu Kolencu lep plavkast suknjič za 720 dinarjev in nalivno pero. Po opisu bi znal biti tat oni Bo-sakov komplic, ki so mu že na sledu.
■	Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »pri Orlu« (mag. Tončič) na Glavnem trgu.
■	Za želczničarje-upokojence. Upokojeni železničarji, ki stanujejo v območju postaje Celje in želijo imeti novih dvanajst prostih voženj, naj se takoj prijavijo postajni blagajni v Celju. Vložek stane 1 dinar.
■	Sport. Jutri ob 6 popoldne bo na igrišču »Jugoslavije« na Sp. Lanovžu prijateljska nogometna tekma med SK Svobodo iz Maribora in SK Jugoslavijo.
Poljčane
Pretep z vilami. S senenimi vilami so se spoprijeli v torek popoldne kosci in grabljice na Sp. Brežnici pri Poljčanah. Na Koroščevem travniku so sušili seno. Prišel je mednje tudi že priletni Grosek. Med njim in neko žensko se je kmalu vnel prepir, ki je imel zle posledice. Ženska je šla nad moža, s katerim sta že od prej imela navskrižje, s senenimi vilami. Gro-seka so tako zdelali, da je obležal nezavesten. Morali so ga prepeljati v bolnišnico.
Pevski koncert je priredil pred kratkim ustanovljeni mešan mladinski zbor iz Loč v Studenicah pri Poljčanah. 35 mladih pevcev je pelo pod vodstvom učiteljice gdč. Brede Šček najprej v tamošnjem starem samostanu pri maši, popoldne pa v napolnjeni dvorani v šoli. Mladi pevci so bili deležni obilega priznanja.
Sokolski nastop. Sokol Poljčane priredi letni telovadni nastop, Id bo v nedeljo, 14. t. m. ob vsakem vremenu ob pol 16. uri na letnem telovadišču. Nastopijo vsi oddelki. Skušnje predpoldne. Bratsko vabimo vsa sosednja društva in prijatelje, da nas poselijo v čini večiem številu. Zdravo!
Trbovlje
Odpoved privatne prakse. Zdravnika dr. Jensterle in dr. Cizelj sla se odpovedala privatni praksi. Do tega koraka ju je dovedla ogromna odmera davka, ki nikakor ni v skladu s skromnimi dohodki, ki jih donaša izvrševanje privatne prakfe v Trbovljah. Vsekakor pa je en sam zdravnik s privatno prakso v občini z nad 13.000 prebivalci premalo.
Izlet na Brezje in Bled. Avtobusno podjetje Dolanc-Arzenšek priredi v nedeljo avtobusni izlet čez Domžale* na Brezje in Bled. Cena 60 dinarjev za osebo. Prijave sprejema podjetje.
Hiralnica je pretesna. Bivša izolirnica, ki služi sedaj za hiralnico in nudi streho 35 onemoglim, je postala že pretesna. V kratkem bodo začeli hiralnico širiti in prenavljati.
Izleti in koncerti naših Slavčkov. V prihodnjih dneh bodo naši Slavčki večkrat izleteli, da priredijo koncerte na našem podeželju. V nedeljo 14. t. m. priredijo izlet v Šentjur pod Kninom. Pomembnejša pa boria izleta v nedeljo 21. t. m. v Laško in 28. t. m. v Rimske Toplice, kjer se bosta ob tej priliki vršila koncerta pred izbrano letoviško publiko. Murska Sobota bo slišala naše pevčke 3. avgusta; naslednji dan pa bo koncert v Ljutomeru.
Tekma koscev na Sv. Planini. V našem okolišu še nismo imeli take prireditve; zato bodo gotovo vsi trboveljski planinci v nedeljo izleteli na Sv. Planino. Mlado Društvo kmečkih fantov in deklet na Sv. Planini priredi ob 13. uri tekmo koscev. Za najboljše kosce so razpisane nagrade. Po !• «i zanimivi tekmi se vrši ljudska veselica s pestrim sporedom. Posebnost bo visok mlaj za tekmo v plezanju. Prvaki« si bodo kar sami izbrali nagrade na vrini mlaja. Planinci, pridružite sie kmečki mladini, da z njo manifestirate za kmečko misel!
Ribnica na Pohoriu
Pred dnevi nas je zapustil priljubljeni banovinski zdravnik g. dr. Pavel Voušek. Preselil se je v Polzelo, kjer mu še živi mama. Izpolnila se mu je srčna želja, da je prišel v domači kraj. Pred 10 leti je prišel k nam in takoj se je oprijel narodnega dela. Bil je starosta Sokola, predsednik Streljačke družine in Tujsko prometnega društva. Kot odbornik je deloval v občinskem odboru, v krajevnem šolskem odboru, pri Ciril-Metodovi podružnici in v gasilski četi. Sokolu, Tujskoprometnemu društvu in Streljački družini je bil soustanovitelj. Prav agilna je bila tudi njegova gospa Tinica, ki se je predvsem v Sokolu in v Ciril-Metodovi podružnici udejstvovala. Prav iz srca jima želimo na novem službenem mestu prav veliko uspeha in sreče.
Zadeva časti vseh Jugoslo-vanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru!
	Nozn&iijoin da sem preselil svojo drogerijo v novi Poštni dom — nasproti Sv. Krištofa ter se cenj. občinstvu vljudno priporoča drogerija GUŠTIN MILAN
INSERIRAJTE V „GLASU NARODA“!	
	
Tudi glasbena kritika na stranpotih
Ljubljana, 12. julija.
K »Dopisu iz krogov naših likovnih umetnikov«, objavljenem v številki od 4. t. m., smo prejeli od nekoga znanega glasbenika naslednje pismo:
Dopis iz krogov naših likovnih umetnikov, ki ste ga pred dnevi priobčili, in dodatek uredništva k temu dopisu sta velikega pomena ne samo za likovne umetnosti, temveč veljata od besede do bosede tudi za glasbo. Tudi o njej slišimo praviloma le »eno stran javnega mnenja, druga pa ostane javnosti skrita. Kritikom, ki slučajno ne spadajo v monopolni trust trenutnega umetnostnega režima, ni dana »svobodna beseda«, z drugimi besedami: kritika sama je monopolizirana ali v rokah recenzentov, ki pišejo pod silnim pritiskom klike, ker so od nje več ali manj odvisni kot ustvarjajoči ali izvršujoči umetniki. Ta »monopolni trust« razpolaga z vsemi sredstvi, pripravnimi za utajevanje javnega mnenja in onemogočevanje uveljavljenja onih umetnikov in kritikov, ki niso kartelirani. To dosoza ne samo z negativnim ocenjevanjem del izven njega stoječih glasbenikov, marveč mu služi za dosego njegove zavržne svrhe mnogo učinkovitejše in nevarnejše orožje: na eni strani molk, na drugi strani neomejeno hvalisanje. O delih umetnikov, ki ne pripadajo trustu, se prosto ne poroča, zlasti tedaj ne, če kritiku niti z njegovega pristanega vidika ne dajo dovolj opore za slabo oceno. Nasprotno pa poveličujejo kritiki svoje pristaše ali pa povzdigujejo, če se bavijo z glasbo tudi produktivno ali reproduktivno, drug drugega vzajemno, kolikor jim nevšečna konkurenca ne narekuje ravno nasprotnega. So celo skladatelji, ki delajo osebno za se prav prozorno in zato naravnost ogabno reklamo. Na ta način poročila in ocene v naših listih ne morejo biti odsev resničnega javnega mnenja,'temveč so hote ali nehote falzifikati tega mnenja.
Doživeli smo, da je neki glasbeni kritik v zelo ugledni reviji Savinovo življenjsko delo označil kot »precej germansko« in temu požrtvovalnemu in odličnemu skladatelju poleg etga očital, da je pod močnim vplivom češke, ruske, francoske, italijanske glasbe, z drugo, bolj odkrito besedo rečeno: da je neizviren, nesamostojen posnemač tuje umetnosti, Lajovcu pa poje v isti sapi slavospev navzlic temu, da ugotavlja tudi pri njem odvisnost od Wagnerja in Wolfa. To je ona metoda, ki jo je Škerjanc v nekem izvrstnem članku v «Sodobnosti« pred kratkim tako točno ožigosal pišoč:	»Osebno
manj priljubljenega skladatelja z zmagoslavjem osumijo plagijatstva in ga s tem uvrate v nižjo kasto.« Uvrščanje skladateljev v kategorije In iskanje reminiscenc ä .tont prix sta poleg nerazumljivega besedičenja značilni za te vrste kritiko. Toda ali se zavoda mladi eatet, kaj pomeni komponiranje in instrumentiranje samo ene velike opere? Ali se mu sanja, kaj to pomeni zlasti za nas liliputance? Ali je kaj razmišljal o tem, da se skladatelji, ki imajo za razvoj naše revne umetnosti priznane zasluge, s takim neobjektivnim, omalovažujočim pisarjenjem zagrenijo in za vedno odvračajo od dela, v očitno škodo naše glasbe?
Na drugo plat pa ne mine mesec, morda teden, da ne bi čitali o nekem vodečem novostru-jarju, ki ima doberšen del našega kompozitor-skega naraščaja na svoji vesti, orgiastične himne v vseh tonskih in četrttonskih načinih, poročila o zmagovenčanih uspehih iz vseh vetrov, tako da se le čudimo, da živi ia genij še zmerom med nami in da njegovih umetnin ne srečaš stalno na programih Toscaninija, Furtwänglerja ali Walterja.
Oni, ki se jih tiče, naj poslušajo samo enkrat mnenje tistih, ki so si ohranili navzlic pretečim mukam še toliko idealizma in poguma, da prisostvujejo produkcijam najekstrenmejše moderne! Toda tega ne store, ker dobro vedo, da javnost te vrste umetnine soglasno odklanja, pa tudi zato, ker so tako samozavestni, da smatrajo edino le sebe za kompetentne sodnike. Ce pa vprašaš tega ali onega naših izvršujočih glasbenikov za njegovo sodbo, kadar ga člani vsemogočnega trusta ne morejo slišati, tedaj ti tudi on zaupa, da niti najmanj ne soglaša z reklamnimi članki, ki jih kolportirajo naši dnevniki. Čisto naravno je, da tj ekstremisti, ki zaničujejo prav vse od klasikov pa do impresionizma in ekspresionizma, ne refloklirajo na razumevanje »tope mase«, t. j. občinstva. Toda ati so res tudi strokovno izobraženi glasbeniki, ki izvajajo tvorbe te namišljene «glasbene« umetnosti in ki imajo vsled tega priliko seznaniti so z njimi temeljito, tako zaslepljeni, da se jim genialnost ne razodeva? Bolj vejetno je pač, da je povzdigovanje rezultat spretnega delovanja neke koterije, ki nima niti v narodu, niti v pretežni večini glasbenikov nobone• zaslombe.
Nedavno s'o Gojmiru Kreku, ki je dolgo let kritikoval, s smotrenim programom zlasti v svojih «Novih Akordih«, očitali naravnost kot greh, da se kot neodvisen glasbeni pisatelj redkokdaj javno oglasi, češ njegova beseda bi morda vendar zalegla. Toda mi ga razumemo. Bržkone si on ‘■•mn ne obeta uspeha in se zalo upravičeno ne izpostavlja napadom klike, ki je tudi njega pokopala, kakor odreka brezizjemno yseni onim umetniško kvalifikacijo, ki se jim imamo v prvi vrsti zahvaliti za to, kar ima naša umetnost pokazati pozitivnih stečevin. Saj je po ujonem mnenju sploh vsa glasba pred njimi In
brez njih obsojena na smrt, ker ne ustreza »duhu« naše dobe (čitaj in uživaj samo inega-lomanična razodetja nekega v Pragi učečega se habaista v «Jutru ). »La musique e'est nioi« je njeno geslo. Spričo take voledomišljivosti je vprašanje utemeljeno: Kje pa so tiste svet preobračajoče mojstrovine, ki opravičujejo zaničevalne geste svojih duševnih očetov? V dobi dobrih petnajst let kar jo vodstvo v glasbi v rokah teh gospodov, niso ustvarjali preveč, ali tudi to so po pretežni večini umetnine enodnevnice, z vprav židovsko reklamo umetno napihnjene, ki gredo navadno po prvem izvajanju in polomu v arhive naših prav tako pod pritiskom te kliko delujočih soltetov, glasbenih zavodov in pevskih društev. Primerjajte to s tem, kar so storili Akordovci tiho in skromno v krajši dobi in v času, ko še ni bilo slovenskega konservatorija, niti slovenskega orkestra in ko so delali takorekoč brez honorarjev, brez vpitja in reklame, spričo razmeroma malega števiU kvalificiranih izvršujočih umetnikov in glasbenih društev. Njih je vodil idealizem, njim je bil res pri srcu napredek glasbe, ne pa razširitev osebnega kulta. Urednik ni odbijal nikogar, nego zbiral k složnemu delu vse naše ustvarjajoče file bilo kateregakoli svetovnega, političnega ali umetniškega prepričanja — začetnike, zrele umetnike in izkušene staroste. Temu jo ustrezal tudi uspeh. Res da so bili levičarji včasi nezadovoljni, ker se jim je zdela ta ali ona skladba reakcionarna ali, presojena z umetniškim merilom, manj ali celo nič vredna. Gotovo je bil na drugi strani marsikateri naročnik nejevoljen, ko je ta ali oni komponist s svojim modernizmom po njegovem mnenju prekoračil meje lepote ali je bila kompozicija za njega neizvedljiva. Celo objektivno lahko rečemo, da so tudi "Novi Akordi« prav mnogo prinesli, kar je zapadlo pozabljenosti. Toda to je bila naravna posledica tega, ker so hoteli združili pod skupno streho ne samo vse skladatelje, marveč po možnosti tudi vso glasbeno več ali manj izobražene ljudi iu ker je to šlo samo tako, da so vsakemu naročniku nekaj dali, kar se je prilegalo njegovemu okusu in stopnji njegove muzikalne sposobnosti. — Kažoč na obžalovanja vredni neuspeh »Nove Muzike«, je Krek v uoki svoji izpovedi, izišli pred par leti v »Življenju in Svetu«, sam dokazoval, da se da napredek, ki se ne drži samo površja, temveč pronica narod, doseči edino le s sosnotljivostjo na vse strani; sicer tudi ne v par letih, vendar polagoma in, kakor smo videli pri »Novih Akordih«, v doglednem času.
O taki ali slični glasbeni politiki ni duha ni sluha niti pri produktivni umetnosti, niti pri kritiki, odkar si arogira poveljništvo ozek krog avtoritativnih glasbenih papežev. Namesto da bi združevali umetnike, jih odbijajo s svojo pr«> oblastnostjo, avojim cinizmom in zaničevanjem drugih glasbenikov: namesto da br publiko polagoma pripravljali in vzgojevali za razumevanje najmodernejših umetniških teženj, jo zasmehujejo in ji brutalno oktroirajo svojo umetniško konfesijo in s tem samo dosezajo, da ostanejo vsi glaabeni konsumenti, ki niti poštenim in dobrini delom naših novotonarjev ne morejo slediti, rajši zvesti svoji stari veri, pa bila ta še tako zastarela.
To so ^ nezdrave razmere, ki jih eden ali dingi pošteni in objektivni kritik ne more sanirati, zlasti tedaj ne, kadar ima več ali manj vezane roke ali če ga celo vznemirja bojazen, da bi ga pol stoletja pozneje osmešili kot umetniškega ignoranta kakor n. pr. sedaj Hanslicka zaradi njegovega odklonilnega stališča proti Wagnorju. Mizerije v našem glasbenem življenju ne bo konca, dokler se uredništva listov, zlasti dnevnikov, ne zavedajo, kako veliko odgovornost imajo za svobodni razvoj umetnosti, in dokler ne poskrbe za popolno neodvisnost javne-sodbe. Če S'e to ne da doseči, ne preostane drugo, kakor da se ojunači muzikalno občinstvo in samo prevzame posle javne kritike ter monopolistom na nedvoumen način pove, da vidi v sedanjem stanju produkcije in kritike največje zlo. Le na ta ali prej omenjeni način se bo posrečilo pritegniti zopet široki krog, sedaj večinoma na strani stoječih skladateljev k skupnemu, pozitivnemu delu in dati naši glasbi zopet značaj tople ljudskosti in narodnosti na-meslo hladno računajočega, našemu pojmovanju in čuvstvovanju tujega kozmopolitizma, od katerega edino si obetajo naši glasbeni nihilisti aktivno bilanco našega produktivnega eksporta. Ko pa bi bili naši kartelirani konjunkturisti ocenjeni z enakim, kar se da objektivnim, zgolj umetniškim merilom, kakor ostali skladatelji, ne dvomimo, da bi zdravi okus s prvimi dokončno obračunal in s tem odvrnil zastrupljen]«; javnega mnenja in zadrževanje naravnega razvoja narodne umetnosti.
Zato pozdravljamo z največjim zadoščenjem Vašo obljubo, da boste pomagali vzpostaviti poštenje in pravičnost v kritiki« in da boste «poročali na vs'ah umetnostnih področjih o storitvah, ki so pozitivne, ki dado sluliti, da so plod pristne ustvarjalno sile in ne plod slabičev, ničenmrnih stremuhov in kulturnih zajedavcev«. Hvala Vam za te moške besede! Ako se Vam s tem posreči ozdraviti naše nevzdrž-Ijive razmere, f'ie storili ne samo mnogo, temveč vse, kar se trenutno storiti da v interesu svobodnega mnenja in svobodnega udejstvovanja v umetnostnih stvareh.
Umetnine, ki tih Zagrebčani odkrivalo v naših krajih
Zagrebški listi poročajo, da je neki zagrebški starinar izvohal v Gradcu za hrvatsko zgodovino in tudi morda za njih umetnostno zgodovino prav važno sliko. Gre namreč za velik portret zagrebškega škofa Šimna Bratuliča, ki je na Hrvatsko pripeljal jezuite, a leta 1598 je bil škof sremski, 1603. je pa postal zagrebški škof. Članek trdi, da je to edini Bartuličev portret, ki je dosedaj znan, morda ga je pa slikal tudi kak hrvatski slikar — ali pa slovenski. Slika je prav dobra in poročila o njej tudi hvalijo starinarja, koliko drugih znamenitih slik je že odkril.
Največ umetnostnih znamenitosti odkrijejo zagrebški in hrvatski starinarji v naših krajih, saj je tudi ta srečni starinar izvedel za Bartuli-ćev portret v okolici Maribora. Ta iznajdljivi starinar je zlasti mnogo spravil iz Slovenije zadnje leto življenja viteza Strahla. S ponosom poročilo navaja, da se mu je iz Strahlove zbirke posrečilo dobiti za zagrebški obrtni muzej sv. Jožefa, znamenito delo našega mojstra Mencingerja. Tudi »Original« Bassana so dobili iz Strahlove zbirke, vendar nam pa za take originale ni mnogo, ker so pač slavna imena in slavni originali le v očeh tudi na tem polju prav iznajdljivih starinarjev.
Zadnja leta gredo skoraj vse naše dragocenejše starine proti Zagrebu in Beogradu, med temi pa tudi mnogo takih stvari, ki so kot dela slovenskih mojstrov pomenljiva edino za naše muzeje.
Ob najlepšem sodelovanju notranjskega gasilstva, domačinov in oblasti smo obhajali svoj deseti rojstni dan. že v soboto, dne 6. julija 1935 zvečer smo otvorili slovesnost z baklado. V nedeljo 7. t. m. dopoldne so zavihrale v Cerknici državne trobojnice. Okna so bila okrašena s slovenskimi nageljni. Ves trg se je veselil praznika svoje priljubljene kmetske mladine.

13. 7. 1920. — 13. 7. 1935.
Hotel Regina Elena v Trstu, kjer je pred petnajstimi leti stala ponosna stavba tržaškega Narodnega doma s hotelom »Balkan«. Novo poslopje močno spo-. minja na nekdanjo stavbo, kjer so se ob veselih in žalostnih prilikah zbirali tržaški Slovenci.
velikega kralja Zedinitelja s trikratnim: Slava! Istotako so se poklonili gasilci svojemu mlademu kralju Petru II s trikratnim: Živijo! Spomnili so se umrlega tovariša Petrovčiča, ki je komaj 23-leten legel v prezgoden grob. K besedi sta se oglasila tovariš predsednik čete Mele Tone in zastopnik v< jske g. Kesić Niko, ki sta čestitala.
Popoldne ob 14. uri so začeli prihajati
Ob 10. uri so se zbrali vsi gasilci, aktivni in starešine s častitljivim Korčetom na čelu ter dekleta v narodnih nošah ter so šli k službi božji. Skozi okna je padalo na gasilce cvetje. Po službi božji je bil slavnostni občni zbor. Godbena soba, kjer se je zbor vršil, je bila polna zborovalcev. Zbor je vodil predsednik godbe dr. Kraševec Ciril. Opisal je zgodovino godbenega odseka od prvega nastopa. Poudaril je, da potrebuje naša vas poleg gospodarskega tudi intenzivno kulturno delo. Pozival je godbenike, same kmetske fante, da vztrajajo tudi v bodoče pri delu in požrtvovalnosti za dobro stvar. Predsednik se je zahvalil vsem posameznikom in korporacijam, ki so doslej radevolje godbo podpirali, posebno ministru dr. Marušiču za naklonjeno podporo, občini Cerknica, Posojilnici v Cerknici in Hranilnici in posojilnici v Cerknici. Prečita! je čestitke bana dr. Puca, župana g. Werlija itd. Zborovalci so počastili spomin
Jubilej pevskega zbora JUU
Ljubljana, 12. julija.
V	protekiem tednu se je vršila zborova skupščina Učiteljskega pevskega zbora JUU v Ljubljani, katere se je udeležilo od 85 vpisanih članov okoli 60.
Skupščino je vodil, ker je bil predsednik g. Ivan Dimnik odsoten, njegov namestnik g. Drago Supančič. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je bilo v ravnokar minulem upravnem letu delo v zboru osredotočeno na turnejo po Bolgariji. Turneja je odlično uspela, kar je velika zasluga vzorne discipline članstva, ki je redno obiskovalo pevske tečaje. Ti tečaji so bili izključno, ob. počitnicah ali. ob prostih dnevih. Za volike us'pehe gre zahvala zlasti dirigentu g, Milanu Pertotu. Vodstvo turneje je bilo v skrbnih rokah gg. Draga Župančiča in prof. Emila Adamiča.
V	novem upravnem fetu pa praznuje pevski zbor svoj 10 letni jubilej. To daje zboru prili-
gostje, predvsem mestna godba iz Loža s kapelnikom g. Mercinom. Prihajale so nato posamezne čete in polnoštevilno gasilska četa iz Hotederšice s tovarišem Brusom na čelu. Prišla je župno načelstvo iz Logatca s tovarišema Husom in Gučkom. Pozdravljali smo čete Dolenjavas, Pianina, Dol. Jezero, Begunje, Nova vas-Bloke itd. Ob 15. uri je bil sprevod z godbo Lož na čelu, kateremu so sledile narodne noše, nato Cerkniški gasilci veterani, cerkniška godba in množica gasilcev v kroju. Na lepo urejenem Jagenškem vrtu je pričelo narodno slavje. Ob 16. uri je začel slavnostni koncert ter je godba pod taktirko g. dr. Krašovca Cirila odlično odigrala slavnostni program. Posebno je navdušil poslušalce venec južnih narodnih pesmi. Po koncertu se je razvila zabava. Želimo, da bi ostala cerkniška godba tudi v bodoče složna ih enotna postojanka za prizadevnost in napredek naše kmetske mladine.
ko, da bo priredil turnejo po južnem delu naše države in koncert v Ljubljani. Članov, ki sodelujejo v zboru od njegove ustanovitve, je komaj 10. Ti člani so obenem častni člani LTZ. Zborovanje pa je izvolilo za svoje častne člane še tri odlične glasbenike izven vrst svojega članstva. Zbor nima svojih lokalov in je uživa’ gostoljubje Glasbene Matice in pevskega zbo Ljubljanskega Zvona v Ljubljani, katerima «■ zahvaljuje za naklonjenost. Pevski zbor se i-. popolnjuje s svežimi glasovi vsakoletnih abitu-rientov naših učiteljskih šol. Letos je umrlr vzorna članica Vilka Nepužlaiiova. ki jo bo pev ski zbor obranil v najlepšem spominu.
Za bodoče lelo je izvoljen novi odbor; pred sodnik prof. Emil Adamič, podpredsednica 1. Štefka Schubertova, podpredsednik II. Drago Supančič, tajnik in arhivar Silvester Cerut, gospodarica Josipina .Miheličeva in odborniki: Anton Kobentar, Ljudevit Tavčar. Mara Petrovčič. Ivan Primožič, Andreja Grmu, Lovro Korenčau in Miro Vidmar.
Proslava desetletnice
cerkniške godbe
Sport
Octmevi
Pod naslovom »Nerazumljiv misterij« je za »Prager Presse« napisal Anglež George Glasgow uvodnik, v katerem se dotika angleške zunanje politike in njenih nerazumljivih poti po angleško-nemškem pomorskem sporazumu, v katerem pravi med drugim: »Naj bo pot, po kateri bi angleška vlada skušala najti povratek v Streso, kakršnakoli, bo velika napaka, angleško nemškega pomorskega sporazuma imala zelo daljnosežne posle dice. Argumenti onih, ki se zavzemajo za sporazum, so čedalje bolj šibkejši, čim bolj poteka čas. Na eni strani izjavljajo, da je peto poglavje versajske pogodbe v svojem učinku že popolnoma mrtvo, tako da je povsem odveč pravni ugovor, da se je Velika Britanija z Nemčijo sporazumela za novo kršitev pogodbe. Na drugi strani pa pravijo, da bi se v primeru, da bi britanska vlada ne bila sprejela nemške ponudbe za stabilizacijo na bazi 35"/n in bi Nemčija v vsakem primeru gradila naprej. Oba argumenta pa sta celo za britanski narod težko razumljiva. Ni namreč lahko uvideti, kakšne prednosti naj bi prinesla kršitev pogodbe po Veliki Britaniji, samo zato, ker je bila ta pogodba že popreje kršena: in če bi Nemčija res v vsakem primeru gradila naprej, zakaj naj bi se ji potem napra-'ila še ta usluga, da sme to delati z bri-' •‘m privoljenjem?«
—0—
Madjarski poslanec Eckhardt je na nekem volilnem zborovanju v Decsu imel govor o aktualnih notranje političnih problemih Madjarske in je pri tej priliki ostro nastopil proti karšnikoli obliki diktature. »Naj se gospodje,« je dejal Eckhart, »le nikar ne sklicujejo na tuje vzore, kajti madjarski narod ne bo nikdar priznal nobene diktature.«
—o—
O položaju v Londonu sporoča dopisnik »Lidovih Novin«: »V Londonu so začeli Soditi, da se ni posrečil sistem, ki ga je upeljal Baldwin s tem, da je imenoval dva ministra za zunanje zadeve v raznih sekcijah. Toda tudi to bi navsezadnje šlo, če bi bil Baldwin postal vrhovni šef zunanje politike. Tako pa ne more stalno intervenirati v potek bežnih zadev. Baldwin gleda na položaj bolj s ptičje perspektive in posega vmes samo v odločilnih momentih. Tako se dogaja, da Sir Samuel Hoare in g. Eden nastopata praktično kot popolnoma enakopravna na terenu, ki ga je težko deliti. In zato je spet razumljivo, če prihajata oba ministra nehote navzkriž. Ede-nov neuspeh v Rimu in Parizu je mnogo škodil prestižu tega državnika v spodnji zbornici. Ljudje pozabljajo namreč, da ne more biti popolnoma odgovoren za situacijo, ki je ni sam povzročil in tudi ne za dogodke, ki jim ni dal povoda. Naj je njegov uspeh še tako škodil njegovi reputaciji, je vendar treba upoštevati zunanje okolnosti. Pa tudi je g. Eden še mlad. Njegov talent je nesporen in ima pred seboj nedvomno še veliko bodočnost. Trenutno bi pa bilo za njega samega še najboljše, če bi se odpovedal svoji sedanji eksponirani ooziciji, da bi ljudje imeli dovolj časa, da •'"»»bij© njegovo nezgodo.«
—o—
Argument, da bi obnovitev habsburške monarhije pomenila najboljšo zajezitev nacionalno-socialistične propagande v Avstriji in s tem odstranitev vsake nevarnosti »anšlusa«, je te dni v avstrijskem časopisju posebno priljubljen. Tako čitamo v »Neuigkeitsweltblattu« v tej zvezi tudi te-le nasvete na naš račun: »Bilo bi želeti, da bi nadaljnji dogodki še bolj utrdili to stališče, kajti restavracija ni zadeva, ki bi zahtevala hitro, pač pa integralno rešitev. Posebno bi bilo želeti, da bi ti dogodki dokazali češkoslovaški in Jugoslaviji, da je vztrajanje pri odporu proti restavraciji Habsburžanov v podonavskem basenu — zmota. Kajti, če je bilo mogoče vztrajati pri tem stališču ob koncu svetovne vojne, ni več mogoče sklicevati se nanje danes, ko smo priče razpadov mirovnih pogodb. In končno, tudi obljuba, ki jo je Francija leta 1921. dala državam Male antante, da jim bo namreč v primeru habsburške restavracije nudila vojaško in politično pomoč, je bila razumljiva v tedanjem položaju in spričo nakan restavracije na Madjarskem. Te obljube pa ni mogoče smatrati za zavezo neomejenega trajanja, če že ne zaradi drugega, zato, ker je brez recipročnosti.«
—o—
Na Sokolskem zletu v Taboru je govoril med drugimi tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Bencš, ki je poudaril: »Ali ni značilno, da je naša država, ki je okoli in okoli obdana od diktatur, pred dobrim tednom dni mirno in častno doživljala v Pragi katoliški kongres... in tako na najlepši način pokazala smisel nravstvenega razvoja modernega človeka, smisel zrele, kultivirane in disciplinirane demokracije, ki časti in spoštuje svobodo vesti, cerkve in veroizpovedovanja in hoče, zahteva in k temu tudi po svoje pomaga, da damo cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega, državi pa, kar je državnega in cerkvi, kar je njenega.«
Narod, ki pozablja brate v sužnosti, tepta svojo čast! — Branibor se briga zanje. — Pristopajte!
Plavalni miting
V	četrtek zvečer so plavači Ilirije pred številnim občinstvom preizkusili svoje moči. ki se pridno pripravljajo na drž. prvenstvo v Mariboru. Posamezni plavači so bili v prav dobri formi. Tako je Wilfan dosegel na 100 m hrbtno in 100 m prosto, Hribar pa na 200 m prsno čas, ki je boljši od jugoslovanskega rekorda.
Prav prijetno pa so tudi presenetili juniorski waterpolisti, ki so zmagali nad rezervo z 2 : 1 in seniorji s 4 : 3.
Organizacija prireditve ni bila baš dobra, že sam pričetek se je zavlekel za dobre pol ure. Nato pa še starter z robcem in piščalko mesto predpisane pištole, kar je naredila na prisotne slab vtis.
Tekmovanje je pričelo s progo 100 m hrbtno moški:
1.	Wilfan sigurno zmaga v času, ki je boljši od jugoslovanskega rekorda 1.15.
2.	Grčič 1.18.5. 3. Schell 1.18.8.
50 m prosto junior ji:
1. Sernec 29.6. 2. De Monte 30.2. 3. Banko.
50 m hrbtno dame:
1 Bradač 44.5. 2. Zalokar 46.5. 3. Vidmar.
200 m prsno handikap. Boljši plavači so dali slabšim nekaj sekund prednosti. To je sicer za traininge dobro, vendar se pa pred občinstvom ne obnese.
1.	Hribar 3.06 boljše od jug. rek.
2.	Pance diskv. 3. Kramar 3.18.9.
100 m prosto moški:
1.	Wilfan 1.03 boljše od jug. rek.
2.	Zicherl 1.07.7.	3. Schei. 4. Scarpa.
5. žiža.
50 m prsno dame:
1. Binder 46.2. 2. Jurjevčič. 3. Avčin.
200 m prosto handicap:
1. Mihalek 2.36. 2. Fuchs 2.36.1. 3. De Monte 2.55.1. 4, Tauzes. Trda borba med prvima dvema na celi progi.
50 m prosto dame:
1. Bradač 38.4. 2č Kržan 38.6. 3. Knez.
Tej zadnji plavalni točki je sledila produkcija prve letošnje mladinske plavalne šole pod vodstvom M. Fuchsa. Gojenci so pokazali najprej gibe na suhem, delo posameznih udov v vodi in končno prosto plavanje. šola je pokazala prav lep uspeh.
Sledila je demonstracija ameriškega prsnega plavanja »buterfly« ali po naše metuljčkov način imenovanega.
Kot zaključek so odigrala moštva seniorjev, rezerve in juniorjev waterpolo turnir. Prvi so nastopili
Juniorji : Rezerva 2 : 1.
Moštvo juniorjev se je pokazalo kot boljše in odločnejše. Streljalo je iz vsake pozicije. Zlasti žiža je bil nevaren.
Seniorji : Rezerva 4:0.
Rezerva očividno utrujena od tekme z juniorji ni nudila pričakovanega odpora. Napad Seniorjev z lahkoto preigrava nasprotno obrambo ter obdelava vrata po mili volji.
Rezervni napad si je sicer tudi ustvaril več zrelih situacij pred nasprotnim golom, toda v svoji vrsti ni imel uspešnega strelca.
Junijorji—Seniorji 4 : 3.
Bila je to najtežje pričakovana borba na mitingu. Moštvi sta nastopili v svojih najjači ih postavah.
Juniorji: Linhart, Watzke, De Monte, Le-nard, žiža, Škapin, Scarpa.
Seniorji: Ilovar, Močnik I, Otruba, Mihalek, Fux. Jesih, Lavrič.
Obe moštvi pritisneta že v početku z vso silo in hočeta doseči uspeh. Najprej se to posreči Juniorjem, ki dosežejo vodstvo po svojem strelcu žiži. Za tem je sledila lepa kombinacija J. žogo dobi prosti žiža, ki iz daljave poviša na 2 : 0. Po drugem golu se tudi Seniorji znajdejo. Kmalu izenačijo in dosežejo celo vodstvo; toda Juniorji se ne dajo. Kmalu izenačijo in končno zabije Scapih odločilni gol.
Najboljši ameriški lahki atleti
V	Lincolnu so bila v soboto in nedeljo ameriška lahko-atletska prvenstva. Kljub slabemu vremenu, so bili uspehi izvrstni. Znani črnec Peacock je dosegel na 100 m
M mil to.** «as
Masaryk o Husu, bojevniku za resnico in pravico
Pred petsto dvajsetimi leti, kakor je dognala zgodovina, je bil v Konstanci sežgan magister Jan Hus, neustrašen bojevnik za resnico in pravico. Pred dvajsetimi leti pa je o njem G. julija govoril v Ženevi tedanji profesor in sedanji češkoslovaški predsednik Masaryk važne besede:
Husovo ime odmeva danes po vsem svetu. Velik je pomen Husov za uas in naš narod. Hus je študiral na praškem vseučilišču, preštudiral je vse, kar je bilo potreba, postal je duhovnik, kmalu dekan in nazadnje rektor vseučilišča. Najbolj pa se je izkazal Hus kot pro-povednik. V začetku petnajstega stoletja se ni mnogo prepovedovalo. Cerkev je bila latinska in ni mnogo skrbela za narod. Propoved je bila tedaj poučevanje, poročanje, izpodbujanje, bila je glasilo javnosti. Vsebina Rusovih govorov je postala mahoma vsepovsod znana. Ugajala pa ni duhovščini, ker je Hus napadal nemoralnost v cerkvi. Bil je pa Hus sploh verski reformator, narodni prosvetitelj. Papež je sklical cerkveni zbor v Konstanco, da izvede reformo cerkve. Poklican je bil tudi Hus, da da odgovor za svoje delo.
Hus je šel na pot, ilverjen, da ni njegov nauk v ničemer nasproten Svetemu pismu. Hus pa se je zaman trudil, da bi dokazal pred papežem svojo nedolžnost, posvetna oblast ga je 6. julija 1415 sežgala na grmadi.
s 10.2 sek. celo novi svetovni rekord, ki pa zaradi močnega vetra ne bo priznan. Posamezni prvaki so ti-le:
100 m: Peacock — 10.2; 200 m: Metcalfe:
—	21 sek.: 400 m: O’Brien — 46.7; 800 m: Robinson — 1:51.1; 1500 m: Cunningham
—	3:52.1; 5000 m: Mac Clusky — 15:14.1; 3000 m (hoja): Hinkel — 13:43.8; 110 m (zapreke): Beard — 14.2; 200 m (zapreke): Showfield — 23.2; 400 m (zapreke): Moore
—	53.5; 4X100 m: Jowa-Univerza — 41.2; skok v višino: Johnson — 2 m; skok v daljino: Peacock — 7.995 m; skok ob palici: Meadows in Sefton — 4.215 m; troskok: Romero — 15.36 m; krogle: Torrance — 15.7 m; kopje: Odeli — 66,18 m; kladivo: Dryer — 51.43; disk: Carpenter — 48.45 m.
Državno prvenstvo v kajaku
V nedeljo bo na Savi med postajama Sava in Hrastnik, kjer je cilj, velika tekma v kajaku, za katero vlada med občinstvom, posebno med Zagrebčani, veliko zanimanje. Pokroviteljstvo nad tekmo je izvolil prevzeti ban g. dr. D. Puc. Tekmi pa bosta prisostvovala skoraj gotovo tudi gg. ministra g. dr. Auer in novi- minister za telesno vzgojo dr. Komnenovič.
Prometno ministrstvo je dovolilo vsem obiskovalcem polovično vožnjo nakar občinstvo opozarjamo. Pri odhodu naj kupi vsak cel vozni listek in obrazec št. 10 nakar se more brezplačno vrniti.
Tekmovalo se bo v enojkah in dvojkah. Od Ljubljančanov nastopijo predvidoma: V enojki Deutschmann in Istenič, v dvojki pa pari: Ing. Gabršek in Savnig, Tinta in Mahnič, ter škrabar in žorga.
Sofija 11. julija.
Bolgarska prestolnica še ni doživela tako krasnih slovanskih manifestacij, kakor danes, ko je sprejemala slovanske sokolske goste. Že v zgodnjih jutranjih urah so se valile množice naroda proti kolodvoru, ki je ves v zelenju in v jugoslovanskih in bolgarskih zastavah, da sprejmejo jugoslovanske Sokole in Sokoliće. Na peronu kolodvora sta bili vojaška in junaška godba ter četa Junakov z zastavo.
Ko je ob 7.45 pripeljal na postajo prvi jugoslovanski sokolski vlak, so pričele množice navdušeno vzklikati in pozdravljati jugoslovanske Sokole. S tem vlakom je prišla Sokolska župa Beograd, nad 600 oseb ter 250 ruskih Sokolov iz Jugoslavije. Po kratkih pozdravnih govorih so odšli jugoslovanski Sokoli v sprevodu po sofijskih ulicah, burno pozdravljeni in obsuti s cvetjem. Ob 8.25 je pripeljal drugi sokolski vlak članstvo žup Bjelovar, Tuzla in Osijek. Pri sprejemu tega vlaka je bil navzoč tudi notranji minister in predsednik Junakov general br. Raško Atanasov, ki je burno pozdravljen od bolgarskih Junakov prišel k vlaku naših Sokolov ter se bratsko pozdravil z predstavniki našega Sokolstva, nakar sta obe godbi zaigrali jugoslovansko in bolgarsko himno. V presledku pol ure so prihajali potem jugoslovanski sokolski vlaki v bolgarsko prestolnico; tako so prispeli ob 9.50 Sokoli iz žup Novi Sad in Pe-trovgrad, ob 10.20 iz žup Kragujevac, Sa, rajevo, Mostar, Užice in Cetinje, nato pa jugoslovanski sokolski vlaki z župami Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Celje, Maribor, Sušak-Rijeka, Skoplje, Split, Karlovac, Zagreb in Niš. Kakor pri prvem vlaku, tako so bili tudi pri vseh ostalih prirejeni na-
Zakaj je moral poginiti Hus? Priznaval je resnico in se boril za njo do smrti. Zato ima Hus naravnost evropski pomen in ne samo za Cehe. Njegova smrt je povzročila verske boje in vsa Evropa je bila tedaj proti razkolniškim Čehom. Žižka pa se je uprl vsej Evropi in zmagal. Husitske vojne so pretresle vso Evropo. Hus je umrl, njegova misel pa je živela dalje.
Kaj je hotel Hus? Zakaj je umrl? Hus je zaideva! samo poboljšanje v cerkvi in nič novega. Hus je trdil, da je glava cerkve Kristus in ne papež. Sveto pismo uči drugače kakor cerkev, ki je postavila ta nauk na glavo. Hus je bil na strani Kristusa in je učil, da slab svečenik preneha biti svečenik. Cerkev zahteva v prvi vrsii, pokorščino, Hus pa se je vprašal, ali ustreza pokorščina njegovi duši in njegovi zavesti ter je videl, da je proti papeštvu potrebna revolucija.
Izvirek resnice je pismo in prvotna cerkev. Farizeji so Kristusa razpeli, imeli so večino, ali to je bilo brez pomena zanje, kajti na njihovi strani ni bila resnica. Hus je vstal proti bogatinom in rekel, da je treba cerkvi odvzeti imetje. S tem se da tudi razložiti, zakaj je izzval proti sebi cerkev in zakaj so ga sežgali. Husovo geslo je namreč bilo zavestno priznavati resnico vse do smrti.	-ž.
Češki pisatelj + Ignat Hermann
Besnik malih ljudi
V svoji vili v Revnicah pri Pragi je pred dnevi umrl češki pisatelj Ignat Hermann v 81. lehi starosti. Bil je poznan po svojih drobnih
Občinstvu priporočamo, da prisostvuje tekmi na Prusniku, izstopna postaja Zagorje, kjer ima najlepši vpogled na 1 km dolgo progo in kjer je voda najbolj divja.
Izletnikom, ki nameravajo napraviti pred tekmo izlet v Zasavje, priporočamo jutranji vlak ob 5.20. Za ostale pa ob 7.20.
Kratke športne vesti
Zagrebška Concordia, ki je sodelovala na nogometnem turnirju v Njitri, je prvi dve tekmi izgubila, zmagala pa je nad zmagovalcem turnirja močnim Prostejevom z 2:0.
Reprezentančna nog. tekma Jugoslavija: Poljska bo 18. avgusta v Katovicah.
V	Wolandskem Tourist Trophy za motorna kolesa je zmagal v kat. 250 ccm Winkler (Nemčija) na DKW. — 311.4 km v 2:3:17. Srednja hitrost 121.8 km. V kategoriji 350 ccm Rusk (Irska) na Nortonu; v kat. 500 ccm pa Guthrie (Irska), ki je prevozil na Nortonu 415 km v 2:59:22, torej z rekordno brzino 139 km na uro.
V	Buenos-Airesu je igrala kombinacija Bilbao—Barcelona z reprezentanco Argen-tinije 2:2. Gledalcev 50.000.
Na nacionalnem mitingu v Helsingforsu je vrgel Matti Jarvinen kopje 73.30 m, Kuntsi pa kroglo 14,98 m.
Letošnji portugalski nogometni prvak je postal Sp. C. Bemfica, z zmago (2:1) nad Sp. C. Portugal.
Reprezentanca Leningrada je podlegla norveškemu nogometnemu teamu z 2 : 1. Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev.
Pred 48.000 gledalci so si stali nasproti v newyorskem Yankee-Stadionu najboljši amaterski boksači Anglije in Amerike. Angleži so demonstrirali tehnično sijajen sport in so zmagali v 8 od 11 bojev. Tri ameriške zmage so dosegli črnci. Za sodnika je bil bivši svetovni mojster Gene Tunney.
šim Sokolom navdušeni sprejemi Posebno svečan sprejem je bil prirejen Sokolom iz Dravske banovine, ki so prispeli v Sofijo ob 12. Na kolodvoru jih je pričakoval predsednik Junakov general br. Raško Atanasov z celokupnim saveznim vodstvom. Pri odhodu s kolodvora z godbo Sokola I Tabor, je navdušena množica burno vzklikala in obsula naše Sokole s cvetjem. Popoldne se je vlila nad Sofijo strahovita ploha, ki je trajala do večera, zato je moralo vodstvo zleta spored nekoliko izpremeniti.
Jutri bo svečano otvorjen VIII. zlet Junakov v navzočnosti Nj. Vel. kralja Borisa, ki je prevzel pokroviteljstvo zleta. Na ulicah vlada izredno živahno in pestro življenje. Tekom včerajšnjega dneva je prispelo v Sofijo nad 7.000 jugoslovanskih Sokolov, 500 češkoslovaških, 400 ruskih in 200 poljskih Sokolov.
Danes je bila v dvorani Akademije nauka slavnostna seja Slovanske Sokolske Zveze pod predsedništvom staroste Saveza br. dr. Stanislava Bakovskega. Seji so prisostvovali predsednik bolgarskih Junakov general br. Raško Atanasov, predstavniki Saveza SKJ bratje Gangl, Paunkovič in dr. Pichler, češkoslovaškega Sokolstva br. Truhlar in br. dr. Klinger in poljskega starosta br. Adam Zamejski. Starosta br. dr. Bukovskiy je izrazil posebno veselje, da se po 25 letih vrši zopet seja SSS v Sofiji, kakor ob zletu leta 1910. Zahvalil se je br. dr. Bukovskemu general br. Raško Atanasov, nakar je v imenu Saveza SKJ prečita! manifest slovanskim Sokolom I. nam. staroste Saveza SKJ br. Gangl, ki je bil soglasno sprejet. Po zaključku slavnostne seje, se je pričela redna seja o delu slovanskega Sokolstva.
staropraških žanrskih slikah, v katerih je risal izumirajoče nekdanje praško življenje iti je ustvaril ne samo realistično sliko praškega družabnega življenja, ki izginja in menja zgradbo družbenega življenja, ampak je prikazal tudi folkloro v književni obliki, tako da bo svojo vrednost ohranilo prav to, kar je resnično praško domačega. To domačnost je Hermann dobro poznal, tako da je znal najbolje narisati njene nosilce, malega praškega človeka. Ta družabni sloj je mojstrsko poznal, vendar pa njegova popularnost ni bila v škodo umetniškemu okusu. Malim ljudem je odkrival njihovo lastno življenje in pod psevdonimom »Ypsilons je v svojem listu znal čudovito pripovedovati do-godbice iz praške malomeščanske okolice. Mnogo njegovih del je prevedenih na francoski, nemški in holandski jezik.
Hermann se je rodil 1854. v Chotjeboru. Dovršil je štiri razrede osnovne sole in en razred realke, zaradi gmotnih razmer pa je šolanje opustil in vstopil kot vajenec v neko praško trgovino. Pozneje je bil pomočnik, trgovski potnik z galanterijo, nazadnje pa je dobil službo pri praški izdajateljski knjigarni OTTo, sprva kot trgovski agent in akviziter, pozneje kot urednik humorističnega lista »Paleček Izdajal je tudi humoristični zbornik Švanda gajdaš<-Un njega pa so posebno znani feljtoni iz »Narodnih Listov :	Oče Kondelik in mladoporoče-
nec Vej vara,' 'Iz beležnice Pavia Čamerrde,* »Poroka Naninke Kulichove. in črtice »Izbele-dele slike. >0 živili in mrtvih« ter »Pred pek desetimi leti.«	-ž.
Solcolstvo
Zlet bolgarskih Junakov v Solili
Prisrčen sprejem jugoslovanskih Sokolov — Seja Slovanske
Sokolske Zveze
€&$podsr$ke razmere
koroških Slovencev
Koroški Slovenci so skoraj izključno kmetovalci. Izrecnih industrijskih krajev v koroški Sloveniji ni. Sploh se nahaja industrija na Koroškem v glavnem samo v Celovcu in v Beljaku.
Precejšnje število koroških Slovencev je zaposlenih pri sekanju, tesanju, žaganju in spravljanju domačega lesa, ki je znan na svetovnem lesnem trgu pod znamko »Carintbia« in ima kot tak najboljši sloves.
Razen v Celovcu in v Beljaku, ki se nahajata dandanes že na jezikovni meji, so po slovenski Koroški samo še sledeče tovarne: pivovarna v Drveši vasi (nemško imenovana: Sorgendorf) pri Pliberku; tovarna za celulozo pri Železni Kapli in tovarna železnih izdelkov v Borovljah. Enaka tovarna v Bistrici v Rožu je ustavila obrat popolnoma ter je vrgla vse slovenske delavce na cesto. V Borovljah in okolici je razvito puškarstvo kot industrija in kot domača obrt. Pred vojno je dobro uspevalo, po vojni pa propada. To pa zaradi tega. ker je Avstrija sama majhna državica, druge države pa se uvoza branijo.
Koroški Slovenci so. kot smo že dejali, skoraj izključno kmetovalci. Pa tudi oni, ki imajo kak zaslužek izven kmetijstva, se ukva'-’Vo kot člani kmetijskih rodbin ali kot bajtani večinoma s kmetijstvom. Kdor pa nima sam kmetijskega dela, pomaga, navadno iz navezanosti do grude, ob nujnem delu svojini znancem in sosedom pri kmet. delih.
Koroški Slovenci prebivajo sicer po najlepših dolinah in ravninah, vendar niso naseljeni pregosto. Rodovitno zemlje ne manjka. Zaradi tega je bila na slovenskem Koroškem pred vojno zemlja približno za polovico cenejša kot v ostali Sloveniji. Naselilo se je več izvenkoroških slovenskih rodbin, ki gospodarijo skoraj vseskozi prav dobro. Posebno Podjuna in -Iunska dolina je redko naseljena. Tukaj se nahaja sredi doline, v popolni ravnini takozvana Dobrova, ki meri 45 kvadratnih kilometrov ali 4.500 ha in je neobdelana in porasla le z gozdom, večinoma z borovjem. V okolišu srezkega sodišča Doberla ves v Podjuni pride 70 arov njiv na vsakega prebivalca.
Nekoliko gosteje prebivajo naši bratje, samo v bližini Celovca in Beljaka, kjer se nahaja poleg velikih posestev tudi več manjših.
Koroška kmetija obsega navadno kakih 40 oralov, ali približno ‘23 ha zemlje. Od te je v ravnini približno 15 oralov njiv, 5 oralov travnikov in 20 oralov gozda. Po hribih in obronkih gora, ki obdajajo ravnine, pa imajo kmetje manj njiv, zato pa več travnikov in pašnikov. Tudi imajo hribovci več sveta, in sicer 100, 150 pa tudi do 200 oralov, ki pa obstoja v pretežni ve-vini iz gozdov in pašnikov.
Da so na slovenskem Koroškem kmetije raz-meramr velike in da je prav malo bajtarjev, je posledica tradicije, nepisanega zakona, ki prehaja od roda na rod in ki ne dopušča da bi se kmetije razkosavale. Gospodar mora oddati posestvo svojemu dediču najmanj tolikšno, kot ga je dobil sam. Zboljšati in povečati ga sme, zmanjšati in poslabšati pa ne.
Domačijo podeduje navadno najstarejši sin. D- - otroci dobijo vsi enake deleže (»tale«, kakor pravijo) v denarju. Višina teh se ravna po velikosti in kakovosti kmetije ter po številu otrok. Nikdar pa ne sinejo biti deleži tako veliki, da bi mladi gospodar ne mogel gospodariti.
Les, v kolikor ga more kmetija pogrešati, se $me posekati in prodati. Zemlja pa mora ostati pri hiši. Sinovi in hčere tudi ne zahtevajo delitve kmetije, ker vedo, da bi ne uspeli s svojimi zahtevami.
Koroškemu kmetu je domačija nekaj svetega. Za noben denar ga ne pripravite do tega, da bi odprodal kaj sveta. Le v prav izjemnih slučajih se to zgodi. Kmet pa, ki odprodaja od svoje kmetije zemljo, izgubi pri sosedih ves ugled. Korošec tudi nikdar ne trguje z zemljo. Ta mu je za to preveč sveta. Ako že mora kmetijo prodati, tedaj jo proda celo, nikakor pa je noče razkosavati in oni redki prekupčevalci kmetij, ki so prišli pred vojno posebno iz naše Gorenjske ter so s slovenskimi kmetijami na Koroškem trgovali in jih razkosavali, so škodili v očeh slovenskih Korošcev mnogo ugledu slovenstva, kar je morda vplivalo tudi kvarno na izid plebiscita.
Od žitaric sejejo na Koroškem največ rž. To pa zaradi tega, ker pravijo, da uspeva na Koroškem najbolje rž. Korošci pa ludi najraje jedo rženi kruh, in rž izžame zemljo morda manj kot pšenica. Poleg tega pa rž dozori najhitreje, tako da še lahko sejejo za njo ajdo, ki menda po rži tudi najbolje uspeva. Razen rži sejejo povsod tudi pšenico. Pšenično moko rabijo za kuho in za beli kruh, ki ga nazivajo na Koroškem: pogača. Pšenica uspeva prav dobro tudi po hribih do 1.000 in več metrov morske višine. Šele više gori jo nadomešča ječmen. Oves uspeva povsod. Bolje kot v ravnini pa uspeva v hribih, odkoder ga dobivajo za izmeno tudi Poljanci. Tudi koruza, imenovana na slovenskem Koroškem ponekod turščica, drugod pasirk, uspeva po koroških ravninah dobro. Vendar je sejejo navadno za živino. Izjemo pa tvori v tem oziru Zilska dolina. Tu je sejejo več, ker uspeva dobro, in jim pri pomanjkanju druge moke služi tudi za hrano.
Koroški kmet redi v ravnini navadno po 4 krave in nekaj glav mlade živine; poleg tega ima še 10 do 20 prašičev in včasih še kakih 30 ovac V hribih se kmetje s poljem ne ukvarjajo mnogo. Redijo pa tem več goveje živine, katere imajo po 20 in več repov. Razen tega pa redijo splošno tudi ovce.
Hribovci uporabljajo za delo največ vole in imajo večinoma le po enega konja. Poljanci pa imajo za delo skoro izključno konje, katerih imajo po 2 do 3. Korošee-poljanec volov nima rad za delo. So mu preokorni in prepočasni. Ampak ne mislite, da morajo pri njem konji dirjati! Nasprotno! Kdor bi podil delovne konje, tisti bi povzročil splošno zgledovanje. Vozi se, pa koroški kmet tudi ne veliko, kajti tamošnji pregovor pravi: »Kdor se mlad vozi, tisti bo moral star hoditi.«
Sadje, predvsem hruške in jabolka, uspeva najbolje v rutah, to je po obronkih gora. Tam rodi tudi najbogateje in daje najlepše sadove. Delajo iz njega sadjevec, ki ga imenujejo splošno »mošt« in jim služi predvsem kot domača pijača ter nadomešča obenem vino in pivo. Za žganjekuho sadja ne uporabljajo in žganja skoro ne poznajo.
V koroški Sloveniji je razširjeno precej močno tudi čebelarstvo. Čebelarjenje se pa vrši še večinoma po starem načinu, v kranjičih.
Koroški Slovenci v splošnem ne živijo slabo in morda med vsemi Slovenci najbolje. Kruha, ki je ‘zvanredno okusen in tečen, ne sme manj-
kati v nobeni hiši. Ako ni dovolj rži, primešajo nekoliko ječmenove, ovsene, koruzne ali slabše pšenične moke. Za kuho rabijo pšenično moko; za žgance, ki jih poznajo Korošci več vrst, pa rabijo običajno ajdovo moko, ki jo mešajo v slučaju slabe ajdove letine s pšenično moko.
Ker imajo Korošci dovolj krav, imajo tudi dovolj dobrega mleka.
Kaša z mlekom je na slovenskem Koroškem takorekoč narodna jed, in jo jedo zjutraj ali zvečer, včasih pa, zlasti ob postnih dneh, tudi obakrat. Druga narodna jed je Korošcu gosta mlečna juha, napravljena iz kislega mleka in kumar. Ampak Korošcu ne recite, da je to juha! Bil bi užaljen, ker je ne je kot juho in jo ceni previsoko, da bi jo imenoval »juho«. Pa kakšna je la jed? — Navesti hočem besede nekega gostilničarja iz Brežic, ki je služil svoječasno kot orožnik na Koroškem in ki jo je opisal takole: »Pa kakšne jedi jedo Korošci! Narežejo kumare, jih nasolijo in dajo v kislo mleko. Nato dajo v mleko še paprike ali popra, kumine in nekoliko drobnjaka ali česna. In to jedo!« — Korošci jedo to navadno s kruhom za malico.
Krompir jedo večinoma le prašiči. Navada pa je, da ga jedo ob prostnein času s kruhom ali
z mlekom po enkrat ali tudi dvakrat na dan tudi ljudje.
Koroški Slovenci so marljivi in delajo poleti navadno od zore do noži; če pa je potrebno, pa še v noč. Dandanes trpijo kmetje s svojimi rodbinami vred posebno zaradi tega, ker stanejo posli v Avstriji radi visokih mezd, osobito pa zaradi visokih socijalnih dajatev, toliko, da kmetije izdatkov ne zmorejo. Na kmetih mora delati vse: od otroka pa do starčka in starke, ne samo iz gospodarskih, temveč tudi vzgojnih razlogov. Človek, ki pohajkuje, nič ne velja. Da na slovenskem Koroškem sodniki nimajo mnogo posla, zato ima gotovo največ zaslug rodbinska in ljudska vzgoja.
Koroški Slovenci so tudi priznano dobri gospodarji. Glavno gospodarsko pravilo je: Prilagodi izdatke svojim dohodkom! Ako imaš majhne dohodke, pač ne smeš veliko izdati. Že pred vojno je bilo v navadi, da je imel kmet v naprej žita in denarja vsaj za leto dni.
Koroški kmet je varčen in malobeseden. čvekač pri njem ne opravi ničesar, posebno ne tisti, ki si sam ni znal zagotoviti svoje bodočnosti. Korošec ga sicer posluša, ne reče nič, misli si pa svoje. Kdor ne zna pomagati samemu sebi, tudi drugim ne bo pomagal.
Borzna poročila
DEVIZE
Ljubljana, 12. julija. (S primo Narodne banke.) Amsterdam 2061-01 do 2975-61, Berlin 1749-20 do 1763-08, Bruselj 732-75 do 737-82, Curih 1424-22 do 1431’29, London 214-98 do 217-03, Newyork 4308-24 do 4344-55, Pariz 287-82 do 289-26, Praga 181-62 do 182-72, Trst 356-81 do 359’90.
Curih, 12. julija. Beograd 7-—, Pariz 20-2075, London 15'14, Newyork 305-375, Brüssel) 51-50, Milan 25-125, Madrid 41-90, Amsterdam 208-05, Berlin 122’95, Stockholm 78-05, Oslo 76-05, Kopenhagen 67-60, Praga 12'76, Varšava 57-80, Atene 2-92, Carigrad 2'46, Bukarešta 2‘50, Hel-singfors 6"68, Buenos-Air.es 0"81.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana, 12. julija. Inv. pos. 1921 80 do 82, 7% Bler. 77 do 78, 8% Bler. 67 do 68, Agr. obv. 1921 45 do 47, beglučke obv. 63 do 65, Obv. štab. pos. 1931 78 do 80.
Zagreb, 12. julija. 7% inv. pos. 80 do 81, vojna škoda kasa 369—370—368—373, julij 369 do 370, avgust 369—370—368—370, september 368—370, 4% agr. obv. 45 do 47, 7% Bler. 67’75 do 08-25 do 67-75 do 68, 8% Bler. 78 do 80, 6% beglučke obv. 63 do 64, Agr. priv. banka 227 n, Dunaj-Zagreb klir. 875—885—880, Dunaj-Beograd klir. 884-35-874-35, Grčija-Zagreb klir. 35 r, Grčija-Beograd klir. 34-75 pon.. Priv. klir. London,Zagreb 234.20—235.80—235, Priv. klir. London-Beograd 235-46 do 233-86, Priv. klir. Marid-Za-greb 600 r, Priv. klir. Madrid-Beograd 610 pon.
Beograd, 12. julija. 7% drž. inv. pos. 81-50 do 80-50, 4% agr. obv. 47 do 46-50, beglučke obv. 65-50 do 65 (65-50 do 65-40 [uit. sept. 65-50 do 65]), vojna škoda prompt 371-50 do 371 (371), okt., nov. zaklj. (371), 8% Bler., pon. 78, 7% Bler. 68’50 do '68 (68), 7% pos. Drž. hip. banke povpr. 74, Narodna banka 5900 do 5780 (5780).
BLAGO
Ljubljana, 12.julija. Koruza: franko vagon bačka postaja 78 do 80, franko vagon banatska postaja 76—78, činkvantin, franko vagon bačka postaja 110 do 112.50. Oves: franko vag. slavonska postaja 100 do 102. Pšenica: franko vagon bačka postaja 122-50 do 125, franko vagon banatska postaja 120 do 122-50. Moka: pšenična Og, banatska postaja 205 do 215, pšenična 0g,
bačka postaja 200 do 210, pšenična 2, bačka postaja 180 do 190, pšenična 5, bačka postaja 160 do 170. Otrobi: pšenični, franko vagon bačka postaja 100 do 105.
POVPRAŠEVANJA
Ljubljana, 12. julija. Smrekove foderine v različnih merah. la. parjene bukove frize, suhe in sveže, od 40 cm naprej, 27 mm, 8—12 cm. la. rezana lipovina. la. orehovi hlodi in oreh. boules. Javorjevi hlodi do 2‘40 m naprej s precejšnjim odstotkom od 4 m naprej, cilindrični, ravni, za furnir. Borov rezan les v različnih dimenzijah, bosanski in štajerski les, približno 310 m3, la., brez grč. Tesani trami 10/10, 10/13, 13/16, 4 do 10 m. Paralelno ostrorobo rezane deske Ill/IVa, 48 m/m od 17 cm naprej in 28 ni/m 16 cm širine, 4—8 m. 150 m3 testonov 20 m/m, 2.25 m, 10 cm naprej I/II/III monte. 1 vagon javorjevega rezanega lesa I/IIa. Lipov rezan les I/Ila, 50 do 100 m/m, ev. v debelejših dimenzijah. Orehovina la, 35 cm 0, l-40 m naprej. 3 vagon buk. friz la, 26 m/m, 6—7 cm, 35—50 cm. Brestovina I/IIa, 22 cm naprej, 40—100 m/m, 2—5 m. Lipovina ca 50 m3 I/IIa, od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2 do 5 m. I/IIa jesenovina, od 20 cm naprej, 50 do 100 m/m, 2—5 m. Beli javor I/Ila, od 25 cm naprej, 27—100 m/m, 2—4 m. I/IIa jesenovina (bou-les) 1—3 n. la. hrast, frize 27 m/m, 30—50 cm, 5, 6, 7 cm. I/IIa hrast, frize 8—12 cm. Jesenovi blodi s srednjim premerom 40 cm.
Budimpešta, 12. julija. Tendenca prijazna, promet srednji. — Koruza: julij 11-30-28-33-26 do 11-26-27, avgust 11-35-25-30 do 11-28-30, maj 11-30-50-40 do 11'40-41.
Chicago, 12. julija. Pšenica: julij 83-125, september 83-875, december 85"375. Koruza: julij 8P50, september 74-75, december 63-50.
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25. par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgov or 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročiln.
SPREJMEMO pridnega in poštenega akviziterja. Uprava »Glas Naroda«.
Emil Vacftefc;	12
Kri ne kliče po maščevanim...
Danijel je uprl pogled vanj. »Treba bi mi bilo samo vstati, prijeti Letza za ramo in vedel bi,« je odgovoril, pa se spet nasmehnil. »Tega nisem verjel in še danes ne verjamem,« je rekel. »Toda spomnil sem se na to prigodo pred nekoliko dnevi.«
Bernard je molčal, postal je brez vzroka zelo nevoljen, kakor da bi se moglo zgoditi nekaj strašnega. Danijel je govoril dalje: »Ker sem bil blizu svojega rojstnega kraja in ker sem bil prost, sem se peljal tja. Nekateri ljudje so mi pravili, da je nekoliko tednov prej potovalkam zanimiv tujec, ki*se je vedel tako skrivnostno, da je ostalo za njim mnogo govoric in povesti. Neka skupina Židov pridno razkopava v nekem gozdu, ker se je dal tisti človek peljati tja in je tam nekaj iskal. Iz tega, da se je odpeljal praznih rok, so sklepali, da ni našel, kar je iskal. In ljudje si domnevajo, da je iskal zakopano polkovo blagajno. Našli bi jo radi sami.«
Astenburgu je padala cigareta iz roke. Držal jo je, čeprav ni kadil tako dolgo, da mu je dogorela prav do prstov.
»Ali se vam je kaj prigodilo?« je vprašal Danijel, ki je opazil, kako se je zdrznil.
»Ne, samo cigareta me je spekla v prst,« je odgovoril Astenburg.
Danijel temu ni dajal pozornosti. »Nekateri teh blaznežev so si zapomnili, kakšen je bil zagonetni Popotnik, in opisali so mi ga. Drugi ljudje so ga tudi videli in nekateri so se celo razgovarjali z njim. Vsi ti so mi poročali. Bil je Nemec, bivši častnik, ki se je hekoč bojeval v tem kraju in imel je nele vašo po-
stavo, vaše oči in morda celo vaše telo, temveč celo vašo popotno obleko, v kateri sem vas videl, ko sem odhajal iz Bratislave na Dunaj'. Priznajte, da se je moral nad tem nekoliko spotikati človek, ki se mu je nekoč že nekaj podobnega pripetilo. Takrat je tista Letzova gospodinja tudi opisala njegovega obiskovalca tako, da sem do vseh podrobnosti videl v njem vas.« Nekoliko je umolknil, se odkašljal in pogledal na tla. »Najbrže imate dvojnika.«
Bernard je poslušal z grozo v srcu. Ali je to slučaj ali kaj, da je ravno Danijel izvedel o njegovem tajnem potovanju? šinila mu je blazna misel v glavo — da morda ve celo to, zakaj je tja potoval. Toda potem ne bi sedel zraven njega.
»Prav za prav me je ravno absurdnost misli, da bi vas mogel imeti za tistega skrivnostnega popotnika, naposled prepričala, da niste mogli biti to vi niti takrat, ko je bil posvarjen ta lopov Letz.«
V tem trenutku je orkester doigral in zadnje Danijelove besede so zazvenele v nastalo tišino. Letz, začuvši že vdrugič svoje ime, je dvignil glavo in se naglo obrnil. Astenburg ni več utegnil okreniti glave in srečal se je z Letzovim pogledom. Letz je dolgo zrl nanj. Potem se je obrnil k svojemu družabniku ter se začel spet pogovarjati z njim.
»Zdaj vas je pa videl,« je pripomnil Danijel. »Zakaj se nista pozdravila? Ali se ne stikata več?«
»Stik jc prekinil sam,« je s trudom odgovoril Bernard. »Menda si domišlja, da nisem storil zanj vsega, kar bi bil mogel. Toda hotel je od mene mnogo več, kot sem mu mogel nuditi.«
»Tega vam ni treba biti žal,« je odgovoril Danijel. »To je brezčasten človek, taka strigalica. Ni v vrsti vojnih malopridnežev na prvem mestu, toda tudi med najposlednejše se ne more uvrstiti. Lahko si časti ta te, da nimate z njim nič skupnega več.«
Ker je šel plačilni natakar ravno mimo, ga je poklical in plačal. Tudi Bernard se je pridružil in
zelo mu je odleglo. Vztrajati med tema dvema človekoma, to je presegalo njegove moči. Odšla sta v temo, v katero se je pogrezalo veliko število zaljubljencev. Danijel se je nenadno obrnil k Astenburgu ter mu podajal roko v slovo. Vedel je, da to ni vljudno, toda danes mu v Bernardovi družbi ni bilo tako prijetno kakor drugekrati. Nekaj se je v njem dvigalo proti njemu; vedel je, da bo to spet zadušil, toda za danes ga je ta boj utrudil. To ni bilo to, da bi morda verjel, da je bil res Astenburg, ki je slišal o njem pripovedovati, ko je potoval po Podkarpat-skem, bilo je nekaj drugega, nekaj tako nežnega in tako uhajajočega, da si ni vedel svetovati. Mislil je, da stori najbolje, ako se poslovi od prijatelja. Bernard ga ni zadrževal. Podal mu je roko in razšla sta se.
2.
Mož, ki je prišel Letz z njim na Letno, je bil doktor üaslavsky. Advokat ni nikakor izgubil nade, da od Letza še nekaj izve. Ta stvar, ki je tako nepričakovano izgubila pred njegovimi očmi svojo najgostejšo zaveso, je popolnoma prevzemala njegovo mišljenje. Neprestano se je je moral dotikati, moral je biti v njeni bližini, v njenem ozračju. Začel je celo spredati misli, ki so bile popolnoma fantastične. Premišljeval je, ali naj ne zvabi Letza na kako potovanje, kjer bi bil sam z njim. Kaj bi rekel Letz, ko bi mu ponudil, naj bo pri njem na stanovanju in na hrani? Morda govori iz spanja in bi nehote izdal, kar hoče obdržati zase. Trščica te misli je bil domislek, da bi se z Letzem spet sešel. Poslal mu je po brzem slu povabilo, naj ga obišče, in za sestanek je določil pozno večerno uro. Ko je prišel Letz k njemu, je bil Caslavsky v pisarni samo s solicitatorjem, ki je potem takoj odšel. Caslavsky si je vzel za pretvezo, češ, da je treba dopolniti prošnjo za pokojnino še z nekaterimi podrobnostmi, ki si jih je izmislil. Tako je bil z Letzem, dokler se ni stemnilo. Potem ga je spremil pred pisarno in ga vprašal, ali je že večerjal.
Italija in Abesinija
Kakor je našim čitateljem znano, se v splošnem domneva, da bodo vojne operacije v Vzhodni Afriki pričele takoj, ko preneha sedanje deževje. Italijanske vojne priprave se med tem nadaljujejo z nezmanjšano hitrostjo. Dnevno plovejo z orožjem, municijo in četami natovorjeni parniki proti vzhodu. Naša slika nam kaže tovorjenje italijanske brdske artiljerije.
Sadie koi hrana za bolnike
Že naš ponarodeli rek uči, da »jablane, hruške in druge čepe cepi v mladosti za stare zobe«. Sodobna znanost to navodilo v polnem obsegu potrjuje. Danes si polnovredne hrane sploh ne moremo misliti brez sadja.
Vitamini.
Da moremo prav razumeti veliko važnost sadja v prehrani, si moramo ogledati njega kemično sestavo. Sadje, je praktično skoraj brez beljakovin in maščob, ima pa 15—20% ogljikovih hidratov. Pri tem ne vsebuje skoraj nič kuhinjske soli, relativno pa dokaj apnenih soli in mnogo vitaminov, zlasti vitamina C. Glavna sestavina pa je voda. Po tem pregledu je jasno, da ima sadje poglavitno vrednost v prehrani zaradi znatne množine vitaminov. Seveda ga je treba uživati poleg običajne druge hrane.
To velja za zdrave ljudi. Pri bolniku pa zavzema sadje v dieti še vse važnejše mesto. Pomanjkanje kuhinjske »oli in beljakovin pa relativna obilica apnenih soli in vitaminov v sadju, vse to ga usposablja za najprimernejšo hrano bolnikov, ki trpe za raznimi vnetji. Zlasti je to pri vročinskih boleznih. Jako primerno je sadje tudi za vse kune, potom katerili se hoče bolnik znebiti preobilih maščobnih zalog, v organizmu. Ker ne vsebuje skoraj nič beljakovin, je sadje posebno priporočati bolnikom z boleznimi na ledicah.
S pomočjo sadja v primerni obliki in množini pridemo pri otrocih v okom raznim črevesnim katarjem, griži, paratilusu, koleri. Pa tudi pri odraslih je sadje v lakih obolenjih velika pomoč. Seveda pa nikakor ne gre, da bi laik določal takemu bolniku množino in obliko sadne prehrane. Kakor povsod, velja tudi tu pravilo, da je vsako delo samo takrat prav opravljeno in res kaj vredno, kadar ga opravi strokovnjak, torej v našem primeru zdravnik.
Vse, kar smo tu povedali o sadju, veljaj samo kot vzpodbuda. Napačno 'in v posameznih primerih celo življenjsko opasno bi pa lahko bilo ako bi kdo brez strokovne izvežbanosti in znanstvene usposobljenosti hotel na mazaški način delati s sadjem čudeže. Vsako zdravilo je lahko tudi mrtvilo in kar je kje lek, je lahko drugje strup. Kdor torej meni, da 'bi mu bilo treba zdravljenja s pomočjo sadja, naj se posvetuje prej z dobrim, izkušenim zdravnikom.
Čuvajmo naše prijatelje!
nam ptiči na vrtu koristni, 0 tem smo menda že vsi dovoij prepričani. Zato veljaj vsakemu prijatelju prirode kot ukaz: Ne preganjaj nobene koristne živali in zlasti tudi ne žabe in ježa!
Neprenehoma 653 ur v zračnih višavah
Brata Key, ki sta se 4. junija v Ameriki dvignila k vztrajnostnem poletu, sta ta teden v ponedeljek pristala na letališču v Meridianu. V zračnih višavah sta vztrajala 653 ur 33 minut, to se pravi — več nego 27 dni. Krožila sta torej skoraj mesec dni nad letališčem v Meridianu in sta znatno prekosila dosedanji svetovni rekord v vztrajnostnem poletu. Ta rekord sta uradno doslej imela brata Hunter, ki sta vztrajala v zraku 554 ur 41 minut. Neoficialno pa sta
si lastila rekord Američana Jackson in Obrin, ki sta vztrajala v poletu 647 ur 28 minut. Gorivo za motorje in hrano letalcema so ves čas donašali s pomožnim letalom.
Zdravilo proti morski bolezni
Nek švedski zdravnik je iznašel prav preprosto zdravilo proti morski bolezni. Gre baje za nek preparat iz beljakovin, s katerim so dosegli v bolnišnici Salgren v Gotenburgu odlične uspehe.
Ta preparat vbrizgnejo bolniku in uspeh je ta, da je potem dotičnik za morsko bolezen in vse slično bolezni spioh neobčutljiv. Kot značilen primer za resnično uspešnost novega zdravila navajajo slučaj neke danske gospe, ki jo je na vsaki morski vožnji, naj je bila še tako kratka in mirna, napadla morska bolezen. Po injekciji novega preparata se ni bolezen pojavila nikoli več.
Nov otok v Severnem morju
Ob skrajnem ustju reke Labe blizu Cuxhave-na, predhodnega hamburškega pristanišča, nastaja nov otok. Gre za peščeno plast, ki vedno više in v širšem obsegu začenja moleti iznad morske gladine.
Otok je dosegel višino cuxhavenskega nasipa in je varen tudi pred valovi, ki jih povzročajo viharji. Najnižja točka na otoku je namreč samo še pol metra pod višino, ki jo dosegajo najvišji valovi. Na otoku so zdaj začeli čisto snio-treno zasajati primerno rastlinje in upajo, da bo kraj v doglednem času uporaben za naseljevanje.
Italijanske premije za otroke
Skoraj vse evropske države zdaj skrbi padanje rojstev, ki se smatra za veliko nesrečo, čeprav je istočasno zelo težko najti dela in kruha tistim, ki so že na svetu. Posebno Nemčija in Italija zelo skrbita za obilen naraščaj. Ker pa je v sedanjih težkih časih težko posamezni rodbini, preživljati kopico otrok, so uvedle razne države tudi nagrade za matere večjega števila otrok. V Nemčiji so te nagrade predvsem kulturnega značaja — mati več otrok dobi zastonj vstopnice v gledališče ali radio i. pod. Italija pa je sedaj uvedla nagrade v denarju, in sicer samo za moške otro-
Vesela vožnja po morju V Ameriki in Angliji se čedalje bolj uveljavlja svojevrsten sport, ki mu pravijo »ježa na valovih«. Motornemu čolnu privežejo posebno desko, na katero se spravijo razigrani kopalci, ki jih na ta način stalno hladijo valovi in vodni curki drvečega motornega čolna.
ke (ne vemo, ali so mnenja, da dekletom ni treba jesti, ali da bodoča generacija ne bo potrebovala mater ali kaj?). Častnikov sin dobi ob porodu 5000 lir, sin višjega ali nižjega uradnika od 4000 do 2000 lir, dnevničarjev otrok pa 1500 lir. Človek bi sicer rekel, da oče z višjo plačo laže preživlja otroka, kakor oni z nižjo plačo, a italijanska vlada je očito drugega mnenja. Kaj je z otroci očetov, ki niso v državni službi, ne vemo.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Voditelj »Ognjenih križev« de la Ilocque.
Žal je le preveč razširjeno zmotno mnenje, da je žaba strupena žival. Človek da se naj je nikar ne dotika, ampak naj jo takoj ubije, kjer jo zagleda. Res je pri tem treba le želeti, da bi se človek te živali čim manj dotikal, pa ne zaradi njene strupenosti, ampak zato, ker je koristna. Žaba namreč uniči neznanske množine mrčesa. Ako bi hoteli te množice škodljivcev pokončati z umetnimi sredstvi, ki jih moramo drago plačevati, si lahko takoj izračunamo resnično vrednost posamezne žabe. Ona pa niti ne zahteva za svoje delo nobenega drugega plačila kakor to. da jo pustimo v miru. Za to edino uslugo nam dnevno uniči neverjetno velike množine gosenic, polžev in raznega škodljivega mrčesa na vrtu. Zato ponekod strokovnjaki celo priporočajo, naj bi vsak vrtnar v rastlinjaku imel tudi žabe. Te so najboljše stražnice, ki znajo temeljito pregnati cele čete škodljivcev. Kdor se torej žabe boji, naj jo torej vsaj pusti živeti. Nedolžna žival mu bo to pošteno poplačala.
Kakor žaba, je koristen na vrtu tudi jež. Njegova poglavitna hrana so miši. Koliko škode pa napravijo na vrlu in na polju miši, to ve vsakdo. Jež pa je boljši pokončevalec miši kakor n. pr. mačka. Poleg tega ima v primeri z mačko še to prednost, da ni nevaren ptičem. Da pa so
Priprave za olimpijado v Berlinu
Polovico glavnega dirkališča na olimpijskem stadionu v Berlinu so dogradili.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga t o. z., predstavnik I. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.