PETEK, 25. NOVEMBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 273 (20404) • CENA 1,20 EUR (12 HRK)

Franci Pivec, filozof: "Klicanje bankirjev na pomoč pri skrbi za socialno državo je podobno OBLAČNO
prepuščanju kokošnjaka v varstvo lisjakom." Stran 8

V ŽARIŠČU
Ko v politiko
vstopi ideologija
	...4
V ŽARIŠČU
Za stranke dvig
DDV prevroč
kostanj
	...5
GOSPODARSTVO
Gospodarstvo
Rast v stečaj
	...9
ŠPORT
Odbojkarji ugnali
še Ukrajino

ČRNA KRONIKA
Pompe prisiljen
v samoobrambo
	E...4

Ugotovitev uprave Mercatorja, da
naj ne bi obstajal konzorcij štirih
kupcev pod vodstvom Agrokorja,
ampak samo njihov največji
konkurent iz Hrvaške, kateremu
pa niso pripravljeni omogočiti
(delnega) skrbnega pregleda, na
prodajni postopek večinskega
deleža v "najboljšem sosedu" meče
drugačno luč. Uprava družbe se je
tako z bolj ali manj upravičenimi
argumenti postavila kot prepreka
prodaji največjega slovenskega
trgovca, pa naj to želi javno
priznati ali ne. Pri tem deluje ob
zavezi svojim nadzornikom, da bo-
sta do 2. decembra podpisana
dogovora tako s prodajalci kot z
(ekskluzivnimi) morebitnimi
kupci ter Mercatorjevo upravo.
Lastniki, največje slovenske banke
in družbe Pivovarne Laško, pa so v
težki finančni situaciji ter rešujejo
sebe in želijo na vsak način čim
prej in po čim višji ceni prodati
večinski delež Mercatorja, pri tem
pa se zdi, da pri Mercatorjevih
nadzornikih niti nimajo zadostne
podpore.

Drži ugotovitev Mercatorjeve
uprave, da sama ne more ne
ustaviti prodajnega postopka niti
nima te pravice, drugo vprašanje
pa je, ali tako dejansko deluje.
Slovenija naj ne bi imela samou-
pravljanja in lastninska pravica naj
bi bila neodtujljiva. O "šibkih"
lastnikih Mercatorja, (državnih)
bankah in Pivovarni Laško, ki jo je
v ta položaj spravil nekdanji
direktor Boško Šrot, si lahko
mislimo marsikaj, a jim nihče (ne
nadzorniki in ne uprava Mercator-
ja) ne bi smel niti skušati odvzeti
pravice, da s svojo lastnino
ravnajo, kakor jim je volja oziroma
kakor mislijo, da je zanje najboljše.
Banke, ki so vsake toliko časa pred
dokapitalizacijami in v likvidno-
stnih težavah, podobno velja tudi
za družbe Pivovarne Laško,
skušajo svoje določene naložbe,
Mercator je le ena večjih med
njimi, že dlje časa prodati, a
neuspešno. Ravno včeraj so se
oglasili še zaposleni Heliosa in
celjske Cinkarne, ki banke prav
tako rotijo, naj ne prodajo podjetij,
v katerih so zaposleni. In če bi
banke, ki bodo lahko vse manj
računale na davkoplačevalski
denar, dejansko vse te prošnje
uslišale, ali ne bi s tem ogrozile
svojega obstoja in premoženja
svojih lastnikov.

S t. i. nacionalnim interesom in
hotenjem, da vse bolj (obubožana)
slovenska država obvladuje
lastništvo pretežnega dela
finančnega in gospodarskega
sektorja, smo prišli tja, kjer smo
zdaj. Vsaka država ščiti svoje
vitalne gospodarske interese, a v
prvi vrsti mora imeti izdelano
strategijo, kaj sploh želi doseči, za
konkurenčnost recimo dobavite-
ljev in zaščito zaposlenih pa
obstajajo drug(ačn)i vzvodi ...

Zaradi varčevanja bo v resta-
vraciji parlamenta slabša
hrana, poslanci bodo tudi
ob več drugih ugodnosti. Ne
veselite se - to velja za Italijo!

V Ljubljani včeraj
protestna shoda. Delavci
podjetij Cinkarna Celje
in Helios opozarjajo,
naj NLB sredstva za
dokapitalizacijo išče
drugje. Strah pred
izselitvijo delavce Vegrada
in aktiviste prisilil v protest

Zaskrbljeni nad mačehovskim odno-
som države do slovenske industrije in
njenih zaposlenih, ki se odraža v tem,
da država nima nikakršne strategi-
je pri ravnanju z lastniškimi deleži v
podjetjih, so se včeraj na protestnem
shodu v Ljubljani zbrali zaposleni v
Cinkarni Celje in Heliosu, solidarno-
stno pa so se jim pridružili še delav-
ci Steklarne Rogaška. V primerjavi
z mnogimi drugimi protesti, ki smo
jim bili priča v zadnjih mesecih, ra-
zlogi tokrat niso bila odpuščanja ali
krčenje pravic delavcev, saj je več kot
petstoglava množica ljudi z glasnim
skandiranjem in številnimi transpa-
renti pred pročelje Nove Ljubljanske
banke prikorakala, da bi izrazila ogor-
čenje nad prodajo zdravih in uspešnih
slovenskih podjetij. Čez nekaj časa pa
je pot nadaljevala proti sedežu Banke
Slovenije. "Sebi nagrade, davkoplače-
valcem dokapitalizacija" in "NLB grob
slovenskega gospodarstva" so se gla-
sile parole. "Lopovi so lastniki, ki so
nas s svojo grabežljivostjo pripeljali
tako daleč. Danes se prodaja naš delež,
ker je propadel Zvon Ena. Dejansko se
dogaja nekaj takšnega, kot se je pri
prevzemih, ki sta jih storila gospoda
Bavčar in Šrot. Uspešno podjetje danes
ne ve, kaj bo jutri. Delavci se bojimo za
svojo prihodnost, saj nas lahko kupijo
tudi kakšni špekulanti," nam je pove-
dal eden od protestnikov, zaposlen v
Cinkarni Celje. "Skupaj smo dali zah-
teve na NLB in Banko Slovenije, da ne
dovolimo in da se ne strinjamo s pro-
dajo slovenskega premoženja na način,
kot je začrtan do sedaj. Ker banka ne
more dobiti sredstev za svojo dokapi-
talizacijo, se je enostavno odločila, da
je edina rešitev, da razproda slovenske
firme. Podjetja, o katerih danes govo-
rimo, so uspešna. Ta so premagala go-
spodarsko krizo, se bojujejo z njo in so
še kako zanimiva za velike vlagatelje.
Mi vse te poznamo, vemo, kdo priha-
ja, in se ne strinjamo s tem. Rešitve naj
banka išče znotraj teh kreditov, ki jih
je dajala, in naj tam išče poplačila za te
luknje," je dejal predsednik sindikata
KNG Tomaž Kumer, ki o konkretnih
imenih potencialnih kupcev ni želel
govoriti: "To ni naša naloga, so uprave,
ki se s tem ukvarjajo. Je NLB, ki zdru-
žuje sile in želi to prodati. Oni imajo
vse te informacije."

Kljub protestom
zaposlenih Heliosa,
Cinkarne Celje in Steklarne
Rogaška so v NLB trdno
odločeni prodati delnice
teh podjetij, ki so jih
zasegli kot zavarovanje
za dane kredite

Nadzorni svet NLB je imel na včeraj-
šnji seji sicer osrednjo točko o izvaja-
nju ukrepov za doseganje strateških
želeli zaposleni z včerajšnjim shodom
pokazati svoje nestrinjanje s tem, kaj
se dogaja s podjetji, ki hranijo sloven-
sko državo: "Vprašanje ni, ali bo preži-
vel Helios, vprašanje je, ali bo preživelo
vse, kar je povezano z njim. Ali je tukaj
široka družbena odgovornost ali je ni?
Moralna in etična odgovornost la-
stnika je, da bi moral za to poskrbeti."
Slišali pa smo lahko tudi, da krivca tre-
nutno ne vidijo zgolj v bankah, temveč
so one tiste, ki imajo moč, da premislijo
in poiščejo rešitve. Protestniki so včeraj
mnenja in predloge v pisni obliki pre-
dali vodstvu NLB in Banki Slovenije,
predstavniki sindikatov pa so se včeraj
odpravili na pogovore s predsednikom
državnega sveta Blažem Kavčičem ter
predstavniki vlade.

Na drugem koncu Ljubljane, pred Ve-
gradovim samskim domom, pa so
skupaj z nevladnimi aktivisti Social-
nega centra Rog, Gibanja 15. oktober
in Nevidnih delavcev sveta protestira-
li delavci, ki tudi leto po stečaju Vegra-
da še vedno čakajo na to, da bi vsaj iz
stečajne mase dobili to, kar jim dolguje
podjetje. Pa čeprav je bil namen njiho-
vega tokratnega protesta povsem drug.
Po tem, ko jim je stečajna upravitelji-
ca Alenka Gril v avgustovskem dopisu
zagotavljala, da ne bodo izselili niko-
gar - "kdor zmore, plačuje, kdor ne,
pač ne, nikogar nismo in tudi sedaj ne
mečemo na cesto", je zapisala tedaj -,
jim zdaj grozi izselitev. Tako so namreč
delavci razumeli obvestilo, ki ga je Gri-
lova pred dnevi obesila na oglasno
desno doma v Ulici Vide Pregarčeve,
v katerem piše, da bodo "zaradi nepla-
čevanja najemnin postopoma začeli
aktivnosti zapiranja samskega doma
oziroma zmanjševanje ležišč ter po
preteku začasnih dovoljenj za biva-
nje neplačnikom najemnin dovoljenj
ne bomo podaljšali". Grilova, ki so jo
sicer povabili na omenjeno protestno
zborovanje, a je ni bilo, je pa zapisala,
da je reakcija gibanja Nevidni delavci
sveta pretirana in da "nikoli nismo in

ciljev NLB Skupine, toda zaradi prote-
stov okoli 500 delavcev Heliosa, Cin-
karne Celje in Steklarne Rogaška so
nadzorniki pod točko razno obrav-
navali prodajo delnic teh podjetij.
Nadzorni svet se je seznanil s prote-
stnim pismom in zahtevami delavcev
Heliosa, Cinkarne Celje in Steklarne
Rogaška, ki so ga predali predsedni-
ku nadzornega sveta dr. Marku Simo-
netiju in predsedniku uprave banke
Božu Jašoviču.

V sporočilu za javnost so nadzor-
niki zapisali, da mora banka v skladu
s sprejeto strategijo delnice, ki jih je
pridobila iz naslova unovčevanja ne-
plačanih terjatev (namesto posojil, ki
tudi ne bomo nikogar nasilno metali
na cesto". Zapisala je še, da trenutno v
domu od 71 delavcev, Vegrad v stečaju
dolguje denar 61 delavcem, pri čemer
jih ima od tistih, ki od avgusta ne pla-
čujejo najemnine, začasno dovoljenje
za bivanje trinajst delavcev. Pri sle-
dnjih bodo pred podaljšanjem zača-
snega dovoljenja za bivanje za vsakega
preverili, ali mu Vegrad še kaj dolgu-
je. V primeru, da je znesek dolga višji

jih prvotni dolžniki niso mogli več
odplačevati in so bile zastavljene za
zavarovanje teh posojil), odprodati za
ustrezno ceno.

Gre namreč za premoženje, ki ga
bo banka z unovčitvijo namenila za
novo kreditiranje. Proteste zaposle-
nih so podprli tudi sindikati Heliosa
in Cinkarne Celje, ki so skupaj s pred-
stavniki Sindikata kemične, nekovin-
ske in gumarske industrije Slovenije
in predstavniki zaposlenih v Steklar-
ni Rogaška direktorici sekretariata
Banke Slovenije Vidi Šeme Hočevar
izročili svoja stališča do problema
upravljanja državnega premoženja in
do morebitne prodaje lastniških de-
od terjatev delavca do Vegrada, mu,
po besedah Grilove, bivanja v domu
ne bodo več omogočali, če ne bo pla-
čeval najemnine. "Enako velja za tiste
neplačnike, ki jim Vegrad v stečaju
ne dolguje nič," je zapisala Grilova in
napovedala prodajo samskega doma.
Sicer pa je dodala, da je reševanje pro-
blematike neplačil plač in drugih vrst
izkoriščanja pristojnost drugih služb in
organov, ne stečajnih upraviteljev.

ležev v teh gospodarskih družbah, ki
sicer uspešno poslujejo. Poudarili so,
da je sektor predelovalnih dejavno-
sti v vsakem gospodarstvu velikega
pomena, saj sta pomembna notra-
nji integralni vir gospodarske rasti
in spodbujanja izvozne dejavnosti.
Ohranitev, spodbuda in razvoj teh so
za Slovenijo strateškega pomena.

Vida Šeme Hočevar je povedala,
da se Banka Slovenije zavzema za od-
govorno lastništvo podjetij in bank,
ne glede na to, ali je kapital domačega
ali tujega izvora, in da Banka Sloveni-
je tekoče spremlja dogajanja v doma-
čem in mednarodnem (predvsem v
evroobmočju) gospodarskem okolju.

"Ne moreš kar počez
kaznovati tudi poštenih
podjetnikov, prav to pa bi
se zgodilo, če bi v torek
sporni zakon začeli
izvajati," je dejal
minister Aleš Zalar

Vlada je naložila ministrstvoma za
gospodarstvo in pravosodje ter službi
vlade za zakonodajo, naj nemudoma
pripravijo zahtevo za oceno ustavno-
sti spornih določb novele zakona o
gospodarskih družbah (ZGD) skupaj
s predlogom za začasno zadržanje iz-
vajanja teh določb, je dejal minister
za pravosodje Aleš Zalar in dodal, da
bo vlada zahtevo za oceno ustavno-
sti na ustavno sodišče vložila priho-
dnji teden.

Gre za novelo, ki jo je državni zbor
na predlog poslancev (s prvopodpi-
sanim Radovanom Žerjavom iz SLS)
znova sprejel 2. novembra (po vetu
državnega sveta) in ki med drugim
prepoveduje ustanavljanje, vodenje
ali nadziranje družb osebam, članom
poslovodstev in nadzornikom družb,
nad katerimi je bil začet postopek
zaradi insolventnosti ali prisilnega
prenehanja.

Zalar je dejal, da se je vlada se-
znanila z informacijo pravosodne-
ga ministrstva o velikih težavah, ki
se napovedujejo v zvezi z izvajanjem
novele, ki bo začela veljati prihodnji
teden. Na težave so vlado opozorila
sodišča, ki vodijo registrske postopke,
in Ajpes, ki je vlado izrecno pozval,
naj vloži zahtevo za oceno ustavno-
sti, jo obvestil, da zakona ne more
izvajati, ter opozoril na številne ne-
gativne posledice za celotno podje-
tništvo v Sloveniji, ker bi se postopki
registracije močno upočasnili. Posto-
pek zdaj traja (zaradi enotne vstopne
točke) en dan, po novem pa naj bi več
mesecev. Vrhovno sodišče pa je opo-
zorilo, da nekaterih določb ne more
izvajati, ker zakon zahteva pridobiva-
nje določenih podatkov iz evidenc, ki
ne obstajajo.

"Gre za tako nekonsistenten
zakon, da bi povzročil velikansko
škodo nacionalnemu gospodarstvu.
Njegov osnovni problem je, da šteje
vsak podjetniški neuspeh za proti-
pravno dejanje," je poudaril minister
in dodal, da je skregan ne le z zdravo
logiko, ampak tudi z vsemi spoznanji
v mednarodnem poslovnem in prav-
nem okolju. Zalar je opozoril tudi na
nesorazmerno sankcijo - desetletno
prepoved opravljanja poslovodnih ali
nadzornih vlog - saj je v kazenski za-
konodaji ta sankcija dvakrat manjša
in še to na osnovi pravnomočne ka-
zenske obsodbe. Izvajanje zakona ne
bi prizadelo le kriznih menedžer-
jev, ampak tudi delavske direktorje.
Vlada je dolžna zaščititi interese na-

S prodajo Mercatorja
hrvaškemu Agrokorju bi bil
ogrožen velik del slovenske
živilske industrije. Krivec
za položaj pa je Janez Janša,
kije leta 2005 v svoji pisarni
Mercator »prodal« Pivovarni
Laško in Istrabenzu.

"Pogajanja o dokapitalizaciji NLB gredo že kar proti zaključni fazi," je včeraj
povedala Dagmar Komar, prva dama Agencije za upravljanje kapitalskih
naložb države (AUKN). "Strateški partnerji izražajo velik interes za sodelo-
vanje. Seveda so postopki dolgotrajni, končna odločitev o višini in ceni še ni
znana." AUKN tako pripravlja dokument, v katerem bodo opisani naslednji
možni koraki v NLB, odločitev pa bo sprejela naslednja vlada. Ta bo morala
predvsem določiti skrajni rok za dokapitalizacijo. Kljub napovedim večine
političnih strank, da bi agencijo najraje ukinili, pa Komarjeva ni zaskrbljena.
Na novinarsko vprašanje je namreč odgovorila, da je samostojna agencija "v
naši državi najbolj optimalna oblika" upravljanja državnega premoženja in
da novo vlado tako ali tako čaka "kar nekaj drugih, bolj perečih vprašanj".
Komarjeva si predvsem želi, da bo nova vlada čim prej pripravila strategijo
lastniške politike države.

Komarjeva se je včeraj udeležila seje vlade in ji predstavila vmesno poro-
čilo o dosedanjem delu AUKN. V agenciji so sami s sabo zelo zadovoljni, saj
naj bi s svojim dosedanjim delom prispevali k uspešnejšemu in boljšemu vo-
denju družb v državni lasti ter preprečevali nepravilnosti in protipravnosti.
Delovali naj bi namreč povsem transparentno, pa tudi pokazali, da je lahko
država zelo dober gospodar. "Ko družbam postaviš pravila igre in cilje, te
vzamejo resno in začenjajo zaznavati, da država je lastnica in ima svoja pri-
čakovanja," je poudarila Komarjeva in omenila, da bo morala agencija nasle-
dnjega marca izčrpno poročati OECD. Da se je lahko Slovenija lani včlanila v
to mednarodno organizacijo, je namreč morala izboljšati svoje upravljanje
državnega premoženja, in sicer z ustanovitvijo AUKN. (jst)

Mag. Darka Krašovca je vlada včeraj razrešila z mesta generalnega sekretarja
na ministrstvu za šolstvo in šport. Krašovec je konec oktobra podal odsto-
pno izjavo, saj odhaja na mesto sodnika okrožnega sodišča na delovnem in
socialnem sodišču v Ljubljani.

Odstopil je tudi Tomo Borovničar, in sicer s položaja direktorja uprave
za pomorstvo. Vlada ga je razrešila in za vršilca dolžnosti direktorja imeno-
vala Davorina Fantulina. (ic)

cionalnega gospodarstva, kar pa ne
pomeni, da želi zaščititi tudi tiste,
ki so z nepoštenim delovanjem zlo-
rabljali nekatere institute, puščali

Zoisovi nagradi za vrhunske do-
sežke na področju znanstveno raz-
iskovalne in razvojne dejavnosti so
prejeli prof. dr. Matjaž Klemenčič in
prof. dr. Vladimir Klemenčič za knjigo
o položaju koroških Slovencev v drugi
avstrijski republiki ter prof. ddr. Boris
Turk za dosežke na področju prenosa
signalov s proteazami. Zoisova prizna-
nja za pomembne dosežke na področju
znanstvenoraziskovalne in razvojne
dejavnosti so prejeli prof. dr. Stani-
slav Gobec za dosežke v farmacevt-
ski kemiji, akademik prof. dr. Andrej
Inkret za knjigo In stoletje bo zarde-
lo. Kocbek, življenje in delo, dr. Ingrid
Milošev za dosežke v elektrokemiji, dr.
Albin Pintar za dosežke v kemijskem
inženirstvu in dr. Valerij Romano-
vskij za dosežke v matematiki.

Priznanje Ambasador znanosti je
prejel prof. dr. Jože Straus, ki je od leta
1973 raziskovalec na Inštitutu Maxa
Plancka za pravo intelektualnih dobrin
in konkurenčno pravo, na katerem je
bil tudi direktor. Puhovo priznanje
za izume, razvojne dosežke in upora-
bo znanstvenih izsledkov pri uvajanju
novosti v gospodarsko prakso pa so si
razdelili prof. dr. Miran Mozetič, dr.
Uroš Cvelbar in Ludvik Kumar. Dose-
gli so izjemne raziskovalne, razvojne,
ekonomske in okoljske učinke pri po-
stavitvi novega suhega postopka proi-
zvodnje grafitnih komutatorjev.

Poročilo o stanju v slovenskem ban-
čnem sistemu v novembru, ki ga je
pripravilo ministrstvo za finance, raz-
kriva, da je bilančna vsota bank sep-
tembra znašala 49.431 milijonov evrov
in se je glede na avgust zmanjšala za
568 milijonov evrov ali 1,1 odstotka.

Krediti nebančnemu sektorju so
septembra znašali 33.789 milijonov
evrov, 277 milijonov manj kot avgusta,
krediti NFD pa 19.219 milijonov evrov,
212 milijonov manj kot avgusta. Kre-
diti gospodinjstvom so zajemali 8838
milijonov evrov ali 20 milijonov evrov
manj kot avgusta, a so bili za 2,4 od-
stotka višji kot decembra lani.

Obveznosti bank so septembra
znašale 13.919 milijonov evrov, v pri-
merjavi z avgustom so se zmanjšale za
132 milijonov evrov ali 0,9 odstotka.
Obveznosti do nebančnega sektorja
(vloge) je bilo 24.331 milijonov evrov,
glede na avgust so se povečale za 77
milijonov evrov, na letni ravni so po-
rasle za 3,4 odstotka. Stroški oslabitev
in rezervacij so se septembra drugič
zapored močno povečali, s čimer je
izguba bančnega sistema v prvih de-
vetih mesecih presegla izgubo v lan-
skem koledarskem letu. (ic)

Stanislav Kovač, ekonomist in pu-
blicist, v Financah: "Ker je Sloveni-
ja bankrotirana država in živimo
v izrednih ekonomskih razmerah,
od katerih je odvisna prihodnost
številnih generacij, bi se morala
nova vlada na sindikalne proteste
odzvati z železno roko po zgledu
Margaret Thatcher in Gerharda
Schroderja. Oba, prva v osemde-
setih letih prejšnjega stoletja v
Veliki Britaniji, drugi pa v začetku
tega stoletja v Nemčiji, sta zlomi-
la sindikate, ko jim nista popustila
niti za milimeter. V obeh državah
so sindikati stavkali mesece in
mesece, dokler se javno mnenje ni
obrnilo proti njim. Sledil je zlom
sindikatov, britansko in nemško
gospodarstvo pa sta po tem doži-
vela dolgoletni gospodarski raz-
cvet." (va)

"Jankovičeva kandidatura je zanimi-
va za Slovenijo, saj ima posluh za go-
spodarstvo," pravi prvi mož Gorenja
Franjo Bobinac. Dva gospodarstveni-
ka, nekdanji in aktivni, sta se srečala
včeraj, ko je predvolilna turneja nek-
danjega mercatorjevca Zorana Jan-
koviča zanesla v Gorenje. Prvemu
gorenjevcu je predlagal, naj Velenjča-
ni prevzamejo padli Vegrad, da "dobi
pravo mamo, ki bo skrbela za ljudi".

Neuradno bomo vedeli že 4. decem-
bra pozno zvečer, uradne izide prvih
predčasnih parlamentarnih volitev v
Sloveniji pa bodo pri Državni volilni
komisiji objavili predvidoma 16. de-
cembra, so sporočili. Novi poslanci
bodo morali na ustanovno sejo držav-
nega zbora v novi sestavi sesti najpo-
zneje do predbožičnega 24. decembra.
(va, sta)

Viler: Ali bi podprli predlog za ob-
davčitev pridobitne dejavnosti ver-
skih skupnosti in s tem njihovo
izenačitev z vsemi ostalimi pravni-
mi subjekti?

Tonin: Verske skupnosti v Sloveni-
ji za opravljanje pridobitne dejavno-
sti ustanavljajo gospodarske družbe
(podjetja), za katere velja enaka za-
konodaja kot za vse ostale gospodar-
ske subjekte. Spoštovana poslanka bi
morala vedeti, da na primer gospodar-
ske družbe (podjetja), ki jih je ustano-
vila Katoliška cerkev, plačujejo enake
davke in prispevke kot vse gospodar-
ske družbe, ki jih ustanovi katerikoli
državljan.

VEČER SPRAŠUJE:
Podpirate skrajšani
delovni čas, da bi bilo več
dela za vse, starši pa bi se
posvetili vzgoji otrok?
Ali pa je bolje delati uro
več na teden, kot predlaga
nova danska vlada?

Analitiki poudarjajo, da bi lahko s
krajšanjem delovnega časa zagotovi-
li več delovnih mest. Izračunali so, da
bi bilo s skrajšanjem delovnega časa
okoli 800.000 zaposlenih, ki delajo 40
ur na teden, na 36 ur, na voljo doda-
tnih 3,200.000 delovnih ur. To pa je
novih 88.888 zaposlitev. Hipotetično
bi s tem omogočili več kot 115 tisoč
ljudem nekaj več kot 27 ur dela na
teden. V prid skrajševanju delovnega
časa je tudi raziskava Evropske fun-
dacije za boljše delovne in življenjske
razmere, ki je pokazala, da je skrajša-
nje vsekakor eden najboljših ukrepov
za zmanjševanje brezposelnosti ter
povečevanje storilnosti in zadovolj-
stva ljudi. Pred časom se je na primer
nemški sindikat kovinarjev v koncer-
nu Volkswagen dogovoril za skrajša-
nje delovnega tedna na 28,8 ure, da bi
preprečil izgubo dela za 30.000 zapo-
slenih; delavci pa so privolili v 11- do
13-odstotno znižanje plač.

spodarstva oziroma za izboljšanje
gospodarskega okolja v Sloveniji?
Viler: Gospodarska prihodnost mora
biti zgrajena predvsem na lastnem
znanju in delu, vstopanje tujega ka-
pitala mora biti odprto in olajšano,
vendar kontrolirano in urejeno s slo-
venskim pravnim redom. Prednostno
bomo podprli tista področja gospo-
darske rasti, ki bodo ustvarila več
trajnih delovnih mest in višjo dodano
vrednost, ter sprejeli ukrepe za spod-
bujanje inovativnosti. Davek od do-
hodka pravnih oseb bomo znižali na
15 odstotkov, DDV bomo znižali na
15 odstotkov, za uspešne domače iz-
voznike bomo uvedli dodatne držav-
ne vzpodbude, uvedli bomo pavšalni
davek za mala podjetja in obrtnike in
olajšave za investicije v podjetniške
zamisli ter vzpostavili nov pravni red
na področju prevzemne zakonodaje.

V Pozitivni Sloveniji odgovarja-
jo kratko, da skrajšani delovni čas ne
prispeva h konkurenčnosti. V stranki
Zares so prepričani, da "ni pričakova-
ti, da bi delali manj, saj se bodo prakse
delovne intenzivnosti v različnih de-
lovnih okoljih in po različnih delovnih
kategorijah med seboj razlikovale". V
SD so naklonjeni razpravi o skrajšanju
delovnega časa: "Zaradi uvajanja novih
tehnologij in posledično večje produk-
tivnosti je skrajšanje delovnega časa v
prihodnosti realnost." V Desusu zami-
sel o skrajšanju delovnega časa podpi-
rajo, enako tudi v SNS. Slednji so za le
v primeru, če krajši delovni čas ne bi
bistveno posegel v ekonomsko stanje
Slovencev. "Nikakor ne smemo za-
nemariti dejstva, da že danes veliko
Slovencev opravlja več zaposlitev, da
lahko normalno preživijo, kaj bi šele
povzročilo predlagano skrajšanje de-
lovnega časa."

V stranki LDS so prepričani, da
morajo biti "tovrstne spremembe zelo
dobro premišljene in del celovite refor-
me trga dela". V SDS pravijo, da je ilu-
zorno pričakovati, da bi delali nekaj ur
mesečno manj in hkrati dobivali enako
visoko ali celo višjo plačo, kot jo sedaj
za polni delovni čas. Realno bi v da-
našnjih gospodarskih razmerah skraj-
šanje delovnega časa pomenilo tudi
znižanje plače. V TRS so prepričani,
da podaljšanje delovnega časa ni reši-

Viler: Ali se vam zdi pravično do
udeležencev v narodno osvobo-
dilnem boju - partizanov, ki so to
državo osvobodili izpod okupatorja,
da v Sloveniji postavljajo spomenike
tudi tistim, ki so na ozemlju Repu-
blike Slovenije sodelovali z okupa-
torjem?

Tonin: Tovrstna vprašanja ne bodo
prispevala h gospodarskemu okreva-
nju Slovenije in ne k njenemu razvo-
ju. V tem trenutku jih razumem kot
preusmerjanje pozornosti od ključ-
nih problemov naše družbe. Vse-
kakor pa je civilizacijska norma, da
imajo vsi mrtvi pravico do spome-
nika, ne glede na to, kakšna je bila
njihova barva kože, nacionalna pri-
padnost, verska pripadnost ali ideo-
loška opredelitev.

tev, saj je že sedaj preveč ljudi brezpo-
selnih. Skrajšanje delovnega tedna se
jim zdi v tem trenutku boljša rešitev,
saj je treba omogočiti večjo fleksibil-
nost delovnih mest in posameznikovo
izbiro, ko gre za delovni urnik in plači-
lo. SMS - Zeleni pa pravijo: "Potrebno je
prilagajanje delovanja v gospodarstvu
spremenjenemu družbenemu stanju in
vrednotam. Skrajšani delovni čas kot
krizna metoda za obstoj se uporablja
v mnogih delovno intenzivnih pano-
gah." Da s spreminjanjem delovnega
časa ne moremo doseči nobenih po-
membnih sprememb, pa pravijo v Dr-
žavljanski listi Gregorja Viranta. "Če
bi skrajšali delovni čas, bi ljudje verje-
tno še vedno pričakovali enako plačo
kot danes, torej s tem ne bi sprosti-
li sredstev za nova delovna mesta. V
stranki SLS pojasnjujejo: "Ljudem, ki
želijo delati več, tega ni smiselno pre-
prečevati, hkrati pa seveda nikakor
ne zmanjšujemo pomena skrajšanih
oblik delovnega časa, ki so posledica
različnih življenjskih situacij, kot sta
na primer rojstvo otroka, invalidnost
in podobno." V NSi pa poudarjajo, da
sta delo in zaposlitev posebni vredno-
ti, ne samo ekonomski, tudi socialni
in psihološki. "S skrajšanjem delovne-
ga časa bi lahko ob veliki nezaposleno-
sti dali priložnost nekaj več ljudem in
verjamemo, da bi bilo skupno zadovolj-
stvo večje," pravijo.

Tonin: Če SNS pride v parlament, ali
nameravate prekiniti skoraj dvaj-
setletno tradicijo delovanja v opo-
ziciji; se boste vključili v prihodnjo
vladno koalicijo?

Viler: SNS je že večkrat jasno in glasno
izrazila stališče, da je pripravljena so-
delovati s katerokoli parlamentarno
stranko, ki bo delovala izključno v
korist države in vseh državljank in dr-
žavljanov ter ne le za svoje lastne ko-
risti. Tudi v preteklih mandatih SNS
nikoli ni izjavila, da ne želi delovati
v koaliciji, temveč nas ostale stranke
tam niso želele videti in niso želele so-
delovati z nami, ker so se očitno bale,
da bi SNS preveč opozarjala na njihove
napake in ne bi dovolila, da bi nepra-
vilnosti, tako kot so delale vse doseda-
nje vlade, pometali pod preprogo.

Nevladne okoljske
organizacije so najvišje
uvrstile Zares, na dnu
Desus, Lista Virant
in Humana Slovenija

Nevladne okoljske organizacije,
zbrane v mrežo Plan B za Slovenijo -
Pobuda za trajnostni razvoj, so oceni-
le, koliko je v strankah, ki gredo na
volitve (pod lupo so jih dali trinajst),
skrbi za trajnostni razvoj.

Najvišje so uvrstile Zares, pred
strankama TRS in LDS. Zadnji so
Desus, Humana Slovenija in Lista
Virant. SMS - Zeleni so šesti. TRS
in SMS - Zeleni imajo sicer trajno-
stni razvoj in prehod v nizkoogljič-
no družbo umeščena v osrednjo
vizijo, obema strankama pa zmanj-
ka pri ukrepih, pravijo nevladniki.
Predsednika SMS - Zelenih Darka
Krajnca nizka uvrstitev preseneča:
"Povzeli smo evropske zelene vre-
dnote, evropski zeleni so preverili
naš program, evropski zeleni so naš
merilec. Ne napišemo pa vsake mini-
malne stvari, recimo, da smo pošte-
ni, v program." O morebitni politični
manipulaciji pri teh razvrstitvah je
dejal, da si misli svoje. Nekatere
stranke, pravi, bi se rade premaknile
med evropske zelene, a se ne morejo.
Niti zastavljenih zelenih ciljev naza-
dnje ne izvajajo. (kat)

Dviga stopenj DDV
stranke, ki so v tekmi
najbolj opazne,
ne napovedujejo. Razen
Liste Zorana Jankovica
Pozitivna Slovenija, pa še
ta bi dvignila le splošno
stopnjo DDV z 20
na 21 odstotkov

Davka na dodano vrednost - dobili
smo ga poleti 1999 - se na javnomnenj-
skih lestvicah visokouvrščene stran-
ke po morebitni zmagi ne bi dotikale.
To pa ne velja za Zorana Jankovica in
njegovo Pozitivno Slovenijo. Ta bi splo-
šno stopnjo DDV s sedanjih 20 odstot-
kov dvignila na 21 odstotkov, znižane
8,5-odstotne stopnje, s katero je obdav-
čena predvsem hrana, pa ne bi spremi-
njala. Jankoviceva lista je torej edina,
ki ostaja visoko na javnomnenjskih
lestvicah, četudi volivci vedo, da jih
lahko čaka pod njeno morebitno vla-
davino dražje nakupovanje izdelkov
in storitev.

DDV je pri nas davščina, ki vseh mi-
nulih dvanajst let najbolj izdatno polni
državni proračun, s krizo pa se ga je
v erar začelo natekati manj kot pred
njo. Konjunkturno leto 2007 je navr-
glo državi 2,9 milijarde evrov DDV,
leta 2008 pa je proračun z DDV po po-
datkih finančnega ministrstva pobral
3,1 milijarde evrov. Naslednje leto, ko
se je kriza močno oglasila tudi v Slo-
veniji, so pobrali vsega 2,8 milijarde
evrov DDV, lani pa spet več, 2,9 mili-
jarde. Letos naj bi se nateklo za 3 mi-
lijarde evrov tega davka, prihodnje
leto pa po veljavnem, a že davno spi-
sanem proračunu, ki ga gotovo čakajo
popravki, 3,2 milijarde evrov.

Kaj pomeni, če država pobere za
300 milijonov evrov manj DDV, kar se
je v 2009 zgodilo, smo videli, ko smo
lani in letos poslušali argumente jav-
nega sektorja proti interventnim ukre-
pom. Zato je bil v tem času pogosto v
zraku tudi pogovor o dvigu stopenj
DDV, a do česa takega ni prišlo. Ekono-
misti pa so izračunali, da bi z dvigom
obeh stopenj DDV za eno odstotno
točko letno pobrali približno doda-
tnih 150 milijonov evrov.

A dvig stopenj DDV čutimo vsi.
Zato so bili zmeraj, kadar so vlade po-
mislile, da bi na ta način na hitrico
pobrale manjkajoči denar, pomembni
odgovori, za koliko bi to zvišalo infla-
cijo in za koliko napihnilo inflacijska
pričakovanja, pa tudi, kaj bi to pome-
nilo za manj premožne sloje prebival-
cev. S tem pa za državo, ki si je v ustavo
zapisala, da je tudi socialna.

Stopnje DDV v državah članicah EU na dan 1. 7. 2011; v oklepaju so stopnje na dan 1. 1. 2009

Ko smo 1. julija 1999 prometne davke zamenjali z davkom na dodano vre-
dnost (DDV), so bili poznavalci naklonjeni le eni, splošni stopnji. A dobili smo
dve, 19-odstotno splošno in 8-odstotno znižano davčno stopnjo, zavezancev
za DDV pa je bilo takrat 52 tisoč.

Ali ne bi bilo bolje, da bi ohranili le eno, splošno stopnjo DDV, saj bi bil
davčni izplen mnogo večji, če bi nižjo stopnjo preprosto odpravili, pa se je
spraševal tudi Velimir Bole, ko smo za vladanja finančnega ministra Toneta
Ropa začeli 1. januarja 2002 plačevati na hrano 8,5-odstotni, na ostalo pa
20-odstotni DDV. Bole je sicer že pred uvedbo DDV zagovarjal enotno, 20-od-
stotno davčno stopnjo.

Davčni stopnji 8,5 in 20 odstotkov sta na Slovenskem vzdržali skoraj deset
let, četudi so bile skušnjave, da bi ju dvignili, v igri kar nekajkrat. A so se jima
odrekli tako v času ministrovanja pokojnega finančnega ministra Andreja
Bajuka kot v sedanji vladi, v kateri je finance vodil Franc Križanič.

Letos je v svojem poročilu fiskalni svet Slovencem ponovil, da je med recesijo
davčna reforma nujno potrebna in bi zato morala biti že izvedena. Za protiu-
tež znižanja davkov za gospodarstvo in svojih drugih predlogov za znižanja
davščin pa predlagal: "Ker bodo zaradi predlaganih znižanj davčnih prihod-
kov v začetnem obdobju ti lahko nižji, bi bilo smiselno razmisliti o poveča-
nju splošne davčne stopnje DDV za dve odstotni točki, z 20 na 22 odstotkov.
Nižja davčna stopnja naj ostane nespremenjena."

glednice, ki jo objavljamo, je razvi-
dno tudi, da vlada v državah EU pri
stopnjah DDV velika raznolikost.
Zlasti stare članice EU imajo tudi po
dve znižani stopnji, nižjo in super zni-
žano, s katero večinoma obdavčujejo
hrano, zdravila, nove nepremičnine
in gradbena dela na nepremičninah.
Posebno stopnjo, tako imenovano
"parking rate", uporablja pet držav.
Denimo za obdavčitev energentov,
vina, nekaterih finančnih in turistič-
nih storitev. Eno samo stopnjo DDV
pozna le Danska. Po letu 2009 je dva-
najst držav dvignilo splošno stopnjo
DDV, znižala jo je le Irska. Mnoge so
spremenile tudi nižjo stopnjo, Polj-
ska in Grčija sta odpravili super zni-
žano stopnjo. Raziskovalci poročajo,
da je povprečna stopnja DDV, ki je še
leta 2009 znašala v EU 19,8 odstotka,
letos ob polletju znašala 20,7 odstotka.
In sporočajo, da spada Slovenija v tisto
manjšino držav, ki v zadnjih letih niso
dvignile stopenj DDV.

Včerajšnji podpis aneksa h kolektiv-
ni pogodbi za zaposlene v zdravstve-
ni negi, ki v vsej državi zadeva le okoli
tristo zaposlenih v dializi, intenzivni
negi, anesteziji, pri citostatiki in na
še nekaterih drugih področjih, kljub
vsemu ni nepomemben. Odpravlja
namreč dolgoletno pravno praznino
pri nagrajevanju tega kadra in s tem
preprečuje vzroke za morebitne nove
bele stavke, za kakršno so se nedavno
odločile srednje medicinske sestre v
UKC Ljubljana. Po besedah ministra
za zdravje Dorijana Marušiča, ki opra-
vlja tekoče posle, je doseženo soglasje
s sindikati v zdravstveni negi "pot do
dokončne rešitve problema".

Aneks so, čeprav po enotedenskem
zamiku zaradi pomislekov sindikata
Pergam, poleg predstavnikov sindi-
katov v zdravstveni negi in resornega
ministra podpisali še ministra Franc
Križanič in Ivan Svetlik ter v imenu
ministrstva za javno upravo predse-
dnik vlade Borut Pahor. Vsebina do-
govora - ta predvideva kombinirane
pogodbe za tiste medicinske sestre s
srednješolsko izobrazbo, ki opravlja-
jo delo diplomiranih - je celo presegla
prvotna pričakovanja. Če je bilo sprva
ponujeno razmerje 70:30, je obveljalo,
da bo priznani delež plačila 80 odstot-
kov za delo diplomirane sestre in 20
odstotkov za delo glede na srednješol-
sko izobrazbo.

Kombinirane pogodbe bodo lahko
uveljavljale srednje medicinske sestre,
ki so na delovnem mestu že deset let
in so izobraževanje končale do leta
1985, sodelavkam, ki teh pogojev ne
izpolnjujejo, pa bodo, če bodo želele,
stroške izobraževanja v celoti plača-
li delodajalci. V tem primeru bodo
morale šolanje dokončati v šestih
letih.

Na zahtevo Pergama bo podpisani
aneks veljal tudi za patronažne sestre,
tiste, ki so v enakem položaju. Da bi se
izognili morebitnemu podcenjevanju
oziroma da nadrejeni srednjim me-
dicinskim sestram ne bi povzročali
težav pri opravljanju njihovega dela,
pa bodo po besedah Matije Cevca iz
sindikata Pergam vzpostavili kontro-
lo morebitnega mobinga. (mag)

PETRA VIDALI

Na 27. knjižnem sejmu ni gneče. In je, kljub prostemu vstopu, nihče niti ni
pričakoval. Prvič po več kot desetletju permanentne rasti je v zadnjem letu
izšlo malo manj knjig kot leto prej. Prodalo pa se jih je veliko manj, kljub
tudi prvič opaznemu nižanju cen. Programskemu, načrtovanemu in
podprtemu dumpingu tako imenovanih knjig za vsakogar po 3 evre sledijo
vsi tako dobesedne razprodaje zalog, v kakršno so zdaj prisiljene založbe, še
nismo imeli.

Različne interesne skupine ponujajo različne odgovore na stanje. Vsakokra-
tnih tehnoloških debat na sejmu ne manjka, ponudba elektronskih knjig in
podpore zanje na sejmu pa ni nič večja, kot je bila kdaj prej. Nereflektirano
mahanje s podatkom, da je prodaja e-knjig knjig na Amazonu lani prvič
presegla prodajo tiskanih knjig, je na tako majhnem knjižnem trgu, kot je
slovenski, pač prepoceni gesta, ker tukaj tudi elektronske knjige ne morejo
biti zares poceni, vsaj tiste, ki so kaj vredne, ne. Tudi kako drugo e-pravilo
za tak trg ne velja, recimo tisto, da najmočnejši akterji na takem trgu niso
založniki, ampak iznajdljivi prodajalci tujega blaga. Ne, v zadnjem času so
se založbe zganile in napovedale konkretne premike. Zanimivo je, da se, v
nasprotju z vsakokratnim teoretiziranjem naših tehnologov, a v skladu z
najnovejšimi trendi v elektronsko razvitih okoljih, hipotetični prodor
e-knjig ne obeta na strokovnih področjih, temveč v leposlovju.

Ne zaradi knjižnega sejma, pač pa seveda zaradi volitev, pa smo dobili tudi
nekaj političnih namigov o bodoči usodi knjig. Najbrž ni treba poudarjati,
da se kandidatom sejemsko prizorišče, ki je sijajen pokazatelj gospodarske-
ga stanja in kupne moči večine države in državljanov, ne zdi dovolj
pomembno, da bi se hodili nanj kazat. Res pa je, da vsaj za tiste, ki so kot
enega od prioritetnih ukrepov po volitvah napovedali ukinitev agencije za
knjigo, sejem morda ni najbolj varen kraj. Argumentov, ne logističnih ne
finančnih in ne ideoloških, niso upali predstaviti, zato je mogoče o njih
samo spekulirati. Da bi ukinitev agencije - seveda se ve, da bi se nekatere
njene pristojnosti pač nekam prenesle, ve pa se tudi, da se ob takih transak-
cijah pripetijo finančne in druge izgube, ki trajajo veliko dlje kot sam
postopek prenosa v tem trenutku slovenske knjigotržke realnosti povzroči-
la kolaps, pa ni spekulacija, temveč dejstvo.

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura
Aljoša STOJIČ: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
Sašo BIZJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 42.000 izvodov. Cena izvoda od ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za november
2011 znaša 28,88 EUR, za upokojence in študente 25,84 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Na vzhodu Nemčije so prijeli še enega domnevnega neonacističnega terorista, ki
naj bi sodeloval v zloglasni skupini Nacionalsocialistično podzemlje. Gre za 32-le-
tnega Andreja E., je včeraj sporočilo nemško tožilstvo v Karlsruheju. Andre E. je
obtožen podpihovanja rasne nestrpnosti in pomoči pri kaznivih dejanjih, ki jih
je zagrešila omenjena skupina. Glede na navedbe generalnega zveznega tožilstva
je Andre E. leta 2007 sodeloval pri pripravi "sovražnega propagandnega filma", s
katerim je omenjena skupina prevzela odgovornost za umore devetih malih pod-
jetnikov turškega in grškega izvora ter nemške policistke. Na filmu so tudi izseki
iz poročil o dveh bombnih napadih v Kolnu, "ki govorijo o avtorstvu" skupine
Nacionalsocialstično podzemlje. Po navedbah tožilstva je bil Andre E. že vse od
leta 2003 v tesnem stiku s trojico neonacistov, ki so leta 1998 osnovali omenjeno
neonacistično skupino. Poleg tega naj bi bil Andre E. tudi član nemške desničar-
ske Nacionalne demokratske stranke (NPD), za katero se nemška politika zdaj po
odkritju vrste umorov s strani neonacistov družno zavzema, da bi jo prepovedali.

Nacionalsocialistično podzemlje je med letoma 2000 in 2007 zagrešilo naj-
manj omenjenih deset umorov ter več napadov na tujce v Nemčiji. Odkrili so jih
v začetku meseca, razkritje njihovih dejanj pa je povzročilo pravcato ogorčenje
v Nemčiji, predvsem kako je možno, da jih niso odkrili že prej. (dpa)

Sodišče v Belorusiji je Aleša Beliackija, borca za človekove pravice in naspro-
tnika režima predsednika Aleksandra Lukašenka, obsodilo na štiri leta in pol
zapora zaradi davčnih utaj. Zasegli so tudi vso lastnino njegove organizacije
Vjasna (Pomlad). Beliacki je zatrdil, da njegova organizacija zaradi tega ne bo
prenehala delovati, napovedal pa je tudi, da se bo zoper razsodbo pritožil. Areti-
rali so ga 4. avgusta, potem ko so beloruske oblasti dobile informacije iz Poljske
in Litve o tem, da ima v teh dveh državah bančne račune, po katerih financi-
ra delovanje svoje organizacije. Poljska in Litva sta kasneje izrazili ogorčenje
nad tem, da so bili podatki uporabljeni proti Beliackiju. Obe sta se tudi uradno
opravičili zaradi sodelovanja z Lukašenkovim režimom. Organizacija Vjasna je
sicer v Belorusiji prepovedana od leta 2003, zato ima svojo pisarno in bančne
račune zunaj države. (sta)

V prihodnjih dneh bosta Nemčija
in Francija predlagali strožje sankcije
za države, ki kršijo proračunsko
disciplino

Nemčija in Francija bosta do začetka decembra pripravi-
li predloge za spremembo evropske pogodbe, je povedal
francoski predsednik Nicolas Sarkozy v Strasbourgu po
mini vrhu z nemško kanclerko Angelo Merkel in pred-
sednikom italijanske vlade Mariem Montijem. Predlogi
se bodo nanašali na boljšo integracijo držav z evrom in
na izboljšanje sistema odločanja o sankcijah za države, ki
ne bodo spoštovale pravil o proračunski disciplini in za-
dolževanju.

Angela Merkel je dodala, da bodo morale države člani-
ce, ki bodo kršile pravila, v prihodnje računati na avto-
matske sankcije, ker je treba "narediti korak proti fiskalni
uniji". Do zdaj so države članice po njenih besedah določ-
be pakta za stabilnost in rast kršile več kot 60-krat, a brez
kakršnih koli posledic. Poostreni sistem nadzora prora-
čunske discipline in sankcije za kršiteljice sicer predpisuje
že sveženj šestih predpisov, ki bo začel veljati decembra
in o katerih so se države članice ter evropski parlament
pogajali leto dni. Na vrhu EU decembra namerava svoje
predloge za reševanje krize, vključno z možnostmi za mo-
rebitno spremembo pogodbe, predložiti tudi predsednik
evropskega sveta Herman van Rompuy.

Spremembe pogodbe, ki jih napovedujeta Merklova in
Sarkozy, ne bodo vključevale Evropske centralne banke
(ECB), ta mora ostati neodvisna, je zatrdila nemška kan-
clerka. Pred srečanjem so Francozi še vztrajali, da bi morala
ECB odločneje poseči v reševanje krize, in sicer tako, da bi
lahko kupovala še več obveznic problematičnih držav in s
tem pomirila trge. ECB obveznice držav, ki jih nihče drug
noče, sicer od bank odkupuje že od maja lani, a Francozi bi
te nakupe še precej razširili. Nemci to možnost odločno za-
vračajo in vztrajajo, da mora naloga ECB ostati skrb za sta-
bilnost cen oziroma ohranitev inflacije v evroobmočju pod
dvema odstotkoma.

Angela Merkel je vnovič izrazila odločno nasprotovanje
uvedbi evropskih obveznic, ki jih predlaga evropska komi-
sija. "To bi bil napačen znak," je dejala. Te obveznice bi iz-
enačile obrestne mere za zadolževanje držav članic, "ki pa
povedo, kje je treba še kaj narediti in kje je treba delo nada-
ljevati". Merklova se torej boji, da bi države, ki so se preza-
dolžile, evropske obveznice izkoristile kot izgovor, da jim
ni treba izvesti varčevalnih ukrepov in reform. Nemška
kanclerka je v Strasbourgu še zatrdila, da ne namerava dati
soglasja za izdajo evropskih obveznic v zameno za spre-
jetje ostrejših pravil za kaznovanje kršiteljic proračunske
discipline. Nemški mediji kljub temu poročajo, da vlada v
Berlinu že preučuje, pod katerimi pogoji bi bile evropske
obveznice za Nemčijo vendarle sprejemljive.

Mario Monti je voditeljema Francije in Nemčije predsta-
vil gospodarski program vlade in jima enako kot v Bruslju
zagotovil, da bo Italija leta 2013 v skladu z zahtevo evrop-
ske komisije predložila uravnotežen proračun. Trojica se bo
kmalu spet sestala v Rimu. Monti podpira uvedbo evrop-
skih obveznic, saj je Italija ena od držav, ki so pod udarom
trgov, nižje obresti bi mu zato pri zniževanju zadolženosti
nadvse koristile.

Pri mejnem prehodu
Jarinje so kosovski Srbi
na vojake metali kamenje
in vrgli tudi ročno bombo

V incidentu na severu Kosova med
mednarodnimi silami Kforja in srb-
skimi protestniki na barikadah je bilo
v noči na četrtek huje ranjen en pri-
padnik Kforja, več pa lažje, je za STA
povedal poveljnik slovenskega kon-
tingenta v silah Kforja, podpolkov-
nik Franc Kalič. Slovenski vojaki v
incidentu niso bili udeleženi, je zatr-
dil. Razen manjše skupine za poveza-
ve na severu Kosova trenutno niti ne
delujejo. Ena četa varuje poveljstvo
Kforja v Prištini, ena četa pa opra-
vlja naloge v okolici Peci na zahodu
Kosova, je povedal podpolkovnik.

V incidentu na območju kraja
Zvečan severno od Kosovske Mitro-
vice, na cesti, ki vodi proti mejnemu
prehodu Jarinje na meji s Srbijo, so
protestniki na Kforjeve vojake metali
kamenje in vrgli ročno granato. Kfor
se je odzval s solzivcem in tudi streli
v zrak, je pojasnil Kalič. "Kar trenu-
tno vem, je, da je bilo nekaj pripa-
dnikov Kforja ranjenih, eden huje,
trije pa lažje. Nimamo pa podatkov,
koliko je bilo ranjenih na strani pro-
testnikov," je povedal Kalič. Pouda-
ril je še, da namen Kforjeve nočne
operacije na severu Kosova ni bil od-
stranjevanje blokad, ker pa v tistem
času ni bilo na blokadi nobenih pro-
testnikov, se je Kfor odločil, da jo bo
odmaknil. A že v kratkem času se je
nabrala množica ljudi, srbskih civi-
listov, nakar je izbruhnilo nasilje.
"Kfor ni imel namena uporabiti sile,
ampak se je zgolj branil pred nasiljem
z druge strani. Kfor se je nato uma-

knil, ko so se razmere začele stopnje-
vati do te mere, da jih ne bi bilo več
mogoče nadzorovati," je še pojasnil
podpolkovnik Kalič. Kasneje se je iz-
kazalo, da je bilo ranjenih kar 21 vo-
jakov kforja.

Srbski notranji minister in vodja
koalicijskih socialistov Ivica Dačic
pa je po včerajšnjem incidentu vzbu-
dil pozornost z izjavo, da ne more
nihče v Srbiji trditi, da zaradi Kosova
niso pripravljeni začeti tudi vojne.
Kot je menil Dačic, je z vidika re-
gionalne varnosti potrebno "rav-
notežje strahu". Kosovski premier
Hashim Thaci mora po njegovih be-
sedah vedeti, da bi se Beograd ob
morebitnem napadu na kosovske
Srbe odzval s povračilnim napadom.
"Srbija ga (napada) ne bi mogla le
mirno gledati," je poudaril za srbski
dnevnik Press.

Kot dodaja APA, je Dačic, nekdanji
dolgoletni sodelavec pokojnega srb-
skega predsednika Slobodana Milo-
ševica, s svojimi izjavami o Kosovu
v minulih mesecih večkrat vzbudil
pozornost. Nedavno se je tako zavzel
za "določitev ločnice" na Kosovu, kar
so v srbski javnosti razumeli kot zah-
tevo po delitvi te najmlajše evropske
države. Demokratska stranka pred-
sednika Borisa Tadica, ki že leta po-
udarja, da si Beograd na Kosovu ne
želi vojne, teh izjav ponavadi ne ko-
mentira. Kosovski zunanji minister
Enver Hoxha je medtem včeraj pono-
vil stališče Prištine, da ne privolijo v
kakršno koli etnično delitev Kosova,
tovrstne predloge pa je označil kot
ideje iz Miloševicevih časov. V pogo-
voru za avstrijski dnevnik Die Presse
je še zatrdil, da na severu Kosova ne
bo uporabljena sila, a dodal, da je to
seveda odvisno tudi od Beograda.
(sta)

Policijska posredovanja
proti protestom gibanja
Occupy so opozorila na
vse bolj vojaško delovanje
ameriških varuhov reda

Poročnik John Pike je te dni najbolj
razvpit ameriški policist, potem ko so
spletni mediji ovekovečili njegovo le-
žerno škropljenje solzivca po študen-
tih kalifornijske univerze. Dogodek je
sprožil ostre odzive v ZDA, predvsem
pa znova opozoril na vse bolj militan-
ten pristop ameriške policije do dela.
Ta naj bi se začel po terorističnih na-
padih 11. septembra 2001, ko se je v
domači boj proti terorizmu vključi-
la tudi vojska in v policijo prinesla
opremo in metode dela. Vseameriški
obračun z gibanjem Occupy (Zasedi-
mo) je prinesel vrsto agresivnih po-
sredovanj, od množične aretacije na
Brooklyinskem mostu do pretepanja
študentov v Berkeleyju. Največ zgra-
žanja je povzročila širokosrčna upo-
raba solzivca, od newyorškega napada
na štiri obkrožene ženske prek trpeče-

Nova mjanmarska vlada
se je začela pogajati z
uporniki iz več etničnih
skupin

Mjanmarska vlada je začela mirovna
pogajanja s predstavniki več uporni-
ških oboroženih etničnih skupin. "To
je zelo dober signal," je ocenil James
Lum Dau iz narodnostne manjšine
Katchin, ki sodeluje pri pogajanjih.
"Prizadevamo si vzpostaviti zaupanje
z etničnimi skupinami," pa je sporočil
mjanmarski predsednik Thein Sein,
ki je še dodal, da v zameno od manj-
šin pričakuje obljubo, da se ne bodo
poskušale odcepiti od države. Časnik
Myanmar Times navaja, da so vodilni
funkcionarji države, v kateri živi več
kot sto etničnih manjšin, odločeni
uresničiti mnoge projekte za izboljša-
nje življenjskega standarda narodnih
manjšin. Predsednik Sein je očitno
zelo resno vzel izjave ameriške dr-
žavne sekretarke Hillary Clinton, ki
je med intervjujem za televizijo Fox
News mjanmarsko vodstvo pozvala,
naj konča spore z upornimi etnični-
mi skupinami. Ker bo Clintonova 1.
decembra obiskala Mjanmar, česar
ga solznega obraza 84-letne protestni-
ce Dorli Rainey v Seattlu do "zatiranja
študentskega plevela" na univerzi v
Davisu. Težava ni samo uporaba solziv-
ca, pač pa splošen odnos policije, tudi
do novinarjev kot njihovih posrednih
nadzornikov. Tako so ob zadnjih pro-
testih gibanja v New Yorku aretira-
li kar 26 poročevalcev in fotografov.
Še veliko več so jih nasilno porinili v
barikade, podrli na tla ali celo udarili,
čeprav so imeli novinarske izkaznice
in so se predstavili kot novinarji. Zato
so v ponedeljek uredništva New York
Timesa in ducata drugih medijskih
hiš vodstvu policije poslala protestno
pismo, v katerem so opozorili, da "ne
pomnijo tako sovražnih policijskih
dejanj do tiska, ko smo jim bili priča v
zadnjih tednih".

Ameriška policija ima za zdaj na
svoji strani statistiko, saj so zadnja
leta prinesla precejšen upad krimina-
la, pri čemer je prav New York v vrhu
teh sprememb. Lani se je v mestu zgo-
dilo 532 umorov, še leta 1990 jih je bilo
kar 2245. Podoben upad nasilnih zlo-
činov se je zgodil po vseh Združenih
državah Amerike, pri čemer še vedno
poteka razprava, kaj je vzrok ta uspeh.
Pravni analitik Jeffrey Toobin meni,
da gre del zaslug metodi "razbitega
okna", po kateri agresiven pristop do

v zadnjih 50 letih ni storil noben
predstavnik ameriške diplomacije,
si Sein z začetkom mirovnih poga-
janj z etničnimi skupinami prizade-
va Mjanmar predstaviti v novi luči.

Nov, prijaznejši obraz te jugo-
vzhodnoazijske države, ki ji je od leta
1962 vladala vojaška hunta, je prva
mjanmarska civilna vlada predstavi-
la že z izpustitvijo 230 političnih za-
pornikov, odpravo hišnega pripora za
znano prodemokratično aktivistko
Aung San Suu Kyi ter z delno ukinitvi-
jo cenzure za medije. Hkrati je začela
bolj upoštevati voljo ljudstva, izrazila je
pripravljenost za izvedbo nadomestnih
parlamentarnih volitev in reform v
gospodarstvu. S tem je pokazala, da
si močno želi, da bi država izstopila iz
dolgoletne mednarodne osame.

Države Aseana so na nedavnem
vrhu na indonezijskem otoku Baliju
sprejele odločitev, da vrh leta 2014
gosti Mjanmar, kar pomeni za to
državo veliko priznanje. Enako velja
za odločitev ameriškega predsedni-
ka Baracka Obame, da v to državo
napoti zunanjo ministrico Hilla-
ry Clinton. Vse to bi moralo biti za
Seina spodbuda na poti demokrati-
zacije. Zato je povsem normalno, da
si sedanja vlada prizadeva s pogajanji
končati spore z uporniki iz etničnih
drobnih kriminalnih dejanj prine-
se tudi upad hujših kaznivih dejanj.
Hkrati opozarja, da so po napadih 11.
septembra nastale spremembe takti-
ke, saj so preiskovalci namesto iskanja
storilcev po zločinu začeli vse pogoste-
je uporabljati preventivne metode, da
bi preprečili podobne dogodke. Spod-
budil jih je tudi tako imenovani do-
moljubni zakon, ki je močno razširil
pristojnosti preiskovalcev. "Razbito
okno in spremembe po 11. septembru
so policijo potisnili v smer hitrega čim
hitrejše gadelovanja. Teorija obeh pri-
stopov je, da je nevarnost prehitrih
akcij manjša kot posledice prepoča-
snega delovanja," meni Toobin.

Pravnika Arthur Rizer in Joseph
Hartman hkrati izpostavljata še en
vidik policijskega dela po 11. septem-
bru, saj je vojska prevzela pomemben
del boja proti terorizmu. To je hkrati
pomenilo širjenje vojaške opreme in
metod dela v policijske enote, še po-
sebej specialne sile S.W.A.T. Čeprav
to včasih pomaga pri učinkovitosti,
strokovnjaki opozarjajo, da zameglju-
je razliko med vojaki in policisti. "Ko
je policist oblečen kot vojak, oborožen
kot vojak in izurjen kot vojak, se začne
obnašati kot vojak. Glavna naloga
vojaka pa je ubiti nasprotnika," ugota-
vljata Rizer in Hartman.

skupin, ki se borijo za večjo avtono-
mijo in proti kršitvam človekovih
pravic. Pri razgovorih s predstavni-
ki vlade za zdaj sodelujejo predstav-
niki etničnih skupin Kachin, Karen
in Shan, vendar pričakujejo, da se jim
bodo po uvodnih razpravah pridruži-
li tudi delegati drugih manjšin, kot so
Chin, Mou, Kayah, Bamar in Rakhi-
ne. Khu Oo Reh, predstavnik skupine
Karenni, pravi, da je še prezgodaj, da
bi lahko ocenili pravi prispevek nove
vlade, in opozarja, da so bile temelj-
ne človekove pravice in svoboščine
kršene dolgo časa. Mnogi z grenkim
priokusom potrjujejo, da se vlada
nekdanjega premiera Khin Nyunta ni
zmenila za razumne zahteve in potre-
be pripadnikov etničnih skupin.

Iluzorno bi bilo pričakovati, da
bodo začetni razgovori s predstav-
niki uprtih etničnih skupin, prvi po
razglasitvi neodvisnosti Mjanmara
leta 1948, čez noč pripeljali do idilič-
nih odnosov. Toda prav ti razgovori bi
lahko privedli do konca sporov med
vlado in manjšinami ter s tem pri-
spevali k hitrejšemu izhodu Mjanma-
ra iz večdesetletne teme, v katero so
ga spravili generali, in ga usmerili na
pot demokracije, o kateri je med 15-
letnim hišnim priporom nenehno sa-
njala Suu Kyi.

"Espana unida, jamas sera vencida!" Enotna Španija ne bo nikoli premaga-
na! Z besedami, ki so si jih izposodili iz znane pesmi skupine Inti Illimani,
ki je v kampanji proti čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu pela "El
pueblo unido, jamas sera vencido (Enotno ljudstvo ne bo nikoli premaga-
no)", so privrženci španske ljudske stranke v Madridu slavili zgodovinsko
zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah. Brezno, v katero je Španijo
pripeljala Zapaterova socialistična stranka, je bilo tolikšno, da ni bilo
nikakršnega dvoma, kdo bo zmagovalec teh volitev. Mariano Rajoy bo
lahko mirno vladal, saj ima prvič v zgodovini španske demokracije
absolutno večino v obeh vejah parlamenta, kar naj bi Španiji zagotavljalo
miren štiriletni mandat. Pogojnik je nujen, kajti huda gospodarska kriza, ki
je zajela to državo, kjer brezposelnost dosega 20 odstotkov, največ v Evropi,
ne bo lahko rešljiva. Prvi kazalci bodo vsekakor vidni čez nekaj dni, ko bo
Rajoy sestavil vlado in predstavil program za sanacijo gospodarstva in
premostitev krize, verjetno pa še malo kasneje, ko bo nova vlada začela
sprejemati operativne ukrepe. Veliki poraženec teh volitev je seveda
socialistična stranka, ki je vodila Španijo sedem let in pol, vse od tistega
krvavega marca 2004, ko je takratni desničarski premier Jose Maria Aznar
naprtil odgovornost baskovski organizaciji ETA, medtem ko se je še isti dan
izkazalo, da je za atentati Al Kaida. To je prevesilo volilno tehtnico v korist
socialistov.

Ampak gre samo za zgodovino. Ob nedeljski zmagi Mariana Rajoya in
njegove Ljudske stranke pa je treba opozoriti na neko značilnost: močno so
se namreč okrepili baskovski in katalonski zagovorniki neodvisnosti
oziroma indipendentisti. V Kataloniji so tri krajevne stranke izvolile
skupno 22 poslancev; prej so jih imele samo 14. Glasove so seveda izgubili
socialisti. Vsekakor pa je pomembno, da je katalonska zmerna sredinska
stranka Convergencia i Unio prvič v zgodovini največja stranka tudi na
parlamentarnih volitvah; doslej se je namreč na volitvah poslanske
zbornice največ Kataloncev odločalo za socialiste. Res je sicer, da imajo
socialisti in ljudska stranka skupno 25 poslancev, ampak zastopstvo
Katalonije v Madridu se je močno nagnilo v smer avtonomistov. V basko-
vski deželi je rezultat za Rajoya še bolj neugoden. Nova baskovska stranka,
ki ne prikriva politične težnje po odcepitvi, je prejela šest poslanskih mest,
tem je treba dodati še pet mest tradicionalne baskovske nacionalistične
stranke, medtem ko jih imajo socialisti štiri, ljudska stranka pa samo tri.

Ti rezultati so pomembni tudi zato, ker sta Katalonija in Baskija znotraj
Španije nadpovprečno razviti in v obeh avtonomnih regijah narašča
nezadovoljstvo, češ da morajo plačevati zaradi nesposobnosti Madrida in
nedelavnosti juga države. Ni torej izključeno, da bi te sredobežne sile
povečale konfliktnost v državi; v obeh regijah že odkrito govorijo o
odcepitvi na osnovi načela pravice narodov do samoodločbe in Rajoy bo
moral zelo paziti, da mu razmere ne uidejo iz rok.

Tako tudi razumemo geslo Espana unida, ki bi bilo sicer nesmiselno. Prav
dejstvo, da se to geslo tako glasno pojavlja že na dan volitev, bi lahko
pomenilo, da so razmere veliko resnejše, kot bi si lahko predstavljali. Ne, ne
bom napovedoval razpada Španije, vsaj ne še, velika napaka pa bi bila, da bi
nova vlada te razmere podcenjevala.

Vrhovni vojaški svet, ki je po februarskem strmoglavljenju Hosnija Mubaraka
prevzel oblast v Egiptu, se je včeraj opravičil za ravnanje policije, ki je v minu-
lih dneh terjalo življenja najmanj 38 protestnikov, več kot 2000 ljudi pa je bilo
ranjenih. Demonstracije, katerih cilj je vzpostavitev civilnih oblasti, se sicer na-
daljujejo, vendar je bilo včeraj na kairskem trgu Tahrir in v drugih egiptovskih
mestih sorazmerno mirno. "Vrhovni vojaški svet izraža svoje obžalovanje in glo-
boko opravičilo za smrti mučencev iz vrst lojalnih sinov Egipta med nedavnimi
dogodki na trgu Tahrir," je v izjavi, objavljeni med drugim na facebooku, zapisal
svet. Obenem je izrazil sožalje svojcem ubitih po vsej državi, napovedal preiska-
vo nasilja in kazenski pregon odgovornih ter obljubil pomoč družinam ubitih in
ranjenim, tudi s postavitvijo poljskih bolnišnic na Tahrirju. Opravičilo je sledilo
torkovemu nagovoru vodje vrhovnega vojaškega sveta, maršala Huseina Tanta-
vija, ki je med drugim obljubil, da bodo predsedniške volitve izvedli do sredine
prihodnjega leta. A demonstrantov, ki opozarjajo, da se razmere od Mubarako-
vega padca niso spremenile, in zahtevajo takojšnjo vzpostavitev civilnih obla-
sti, s tem ni zadovoljil. Vojaški svet je včeraj na tiskovni konferenci v Kairu, ki jo
je sklical skupaj z državno volilno komisijo, znova izključil možnost preložitve
volitev, ki naj bi se začele v ponedeljek. Kot so poudarili člani sveta, želijo odgo-
vornost čim prej predati izvoljeni civilni vladi, zato so se odločeni držati zasta-
vljenega urnika in kljub nemirom v zadnjih dneh čim prej izvesti volitve. (zur)

Palestinski predsednik in vodja gibanja Fatah Mahmud Abas ter vodja rivalske-
ga Hamasa Haled Mašal sta po včerajšnjih pogovorih o uresničitvi dogovora o
spravi v Kairu poudarila, da sta vzpostavila novo partnerstvo med organiza-
cijama. Njegov cilj je konec delitve med Gazo in Zahodnim bregom. Po večur-
nih pogovorih sta palestinska voditelja novinarjem povedala, da sta zgladila
nesporazume in začela novo poglavje odnosov med Fatahom in Hamasom.
"Arabskemu in muslimanskemu svetu zagotavljamo, da smo obrnili nov list v
partnerstvu v zvezi z vsem, kar se tiče palestinskega ljudstva," je novinarjem
dejal Mašal. Predstavnik Fataha Azam Al Ahmed je povedal, da se je pogovor
med voditeljema osredotočal na pogoje, pod katerimi bi lahko uresničili dogo-
vor o spravi. "Vse strani, ki so maja podpisale dogovor o spravi, bodo povablje-
ne, da prispevajo še zadnji razmislek ter ga začnejo udejanjati in se premikati v
smeri konca razdelitve ter k novim volitvam," je dejal Ahmed. V pogovoru sta
se voditelja dotaknila tudi vprašanja premirja na Zahodnem bregu in v Gazi z
Izraelom, ustanovitve začasne vlade, reforme Palestinske osvobodilne organi-
zacije (PLO) ter možnega datuma volitev, so povedali predstavniki obeh orga-
nizacij. (zur)

Zahvaljujoč politični paniki zadnjih
tednov se je v javnost prikradla
novica, da se stran od oči medijev
sestaja Frankfurtska skupina, ki jo
tvorijo Angela Merkel, Christine
Lagarde, Nicolas Sarkozy, Mario
Draghi, Jose Manuel Barroso,
Jean-Claude Juncker, Herman van
Rompuy in Olli Rehn. Dejansko so se
sestavili v frankfurtski stari operi ob
slovesu od direktorja ECB Jean-Clau-
da Tricheta, 19. oktobra, a so odtlej
zasedali že najmanj štirikrat. Je to
začetek "kozmopolitanske demokra-
cije", kot jo je propagirala Daniele
Archibugi, in zametek "svetovne
vlade" ali pa le nekakšen "politbiro" s
čisto določenimi interesi, ki jih skuša
izpeljati na senčni strani politike?

Nekaj dni pred srečanjem vrha G20 v
Cannesu je kardinal Peter Turkson v
imenu papeškega sveta Iustitia et Pax
predstavil javnosti 40-stranski
dokument z naslovom Reforma
mednarodnega finančnega in
monetarnega sistema z ozirom na
javno avtoriteto z univerzalno
pristojnostjo. Pisanje spominja na
socialno encikliko Benedikta XVI.
Caritas in veritate iz leta 2009.,
deloma tudi na encikliko Janeza
Pavla II. Centesimus annus iz leta
1991. Se pa od njih jasno razlikuje po
konkretnem zavzemanju za ustano-
vitev "svetovne centralne banke".
Profesor krščanske socialne teorije iz
Triera Wolfgang Ockenfels, ki je
pravkar objavil odmevno knjigo
Konec kapitalizma, je seveda takoj

opozoril, da svetovno banko že
imamo, ki pa deluje mimo etičnih
kriterijev, kot jih zagovarja papež.
Ampak kdo jamči, da ne bo enako z
novo banko? Bankirji po celem svetu
so se pač "amerikanizirali" in niti v
Evropi nimajo več nobenega posluha
za "renski kapitalizem", temelječ na
socialnem tržnem gospodarstvu.
Njihov pohlep je neozdravljiv, in kdor
misli, da bo preko bank spet uravno-
težil profit in socialo, je v hudi zmoti.
Vse pa kaže, da vatikanska korporaci-
ja skupaj s Frankfurtskim politbiro-
jem stavi prav na bankirje. Dovolj pa
bi se bilo vprašati, zakaj nekatere
države niso zapadle v krizo? Ker jih
nebrzdane bančne špekulacije (še)
niso dosegle in je njihova ekonomija
ostala na realnih tleh! Potemtakem je
klicanje bankirjev na pomoč pri skrbi
za socialno državo podobno prepu-
ščanju kokošnjaka v varstvo lisja-
kom.

Se je pa ob tem odprlo vprašanje,
kako upravljati svet ali, malo bolj
omejeno, Evropo. Razprave o tem so
že potekale, najbolj intenzivno po
padcu komunizma. Nastajali so že
resni načrti za reformiranje OZN,
Mednarodnega monetarnega fonda,
Svetovne banke, Evropskega sveta,
OSCE in drugih multilateralnih
organizacij, vendar je kmalu vse
potihnilo in namesto formalnih
struktur so se izcimili neformalni
forumi, kot so G7, G8, G20, Davos in
podobni. K temu lahko sedaj očitno
prištejemo še Frankfurtsko skupino,
ki zna biti celo nekaj več, ker so jo
tako prikrivali.

Nikogar ni treba več prepričevati, da
so se mnoge dejavnosti globalizirale,
še posebno tiste, ki imajo za cilj
pridobivanje profita. Če so bile za ta
namen potrebne mednarodne
regulacije, so glavni igralci poskrbeli
tudi zanje: trgovanje, promet,
komunikacije, intelektualna
lastnina, statistike ... delujejo na
podlagi mednarodnih pogodb. Preko
teh struktur se odloča, koga sploh
spustijo na igrišče. Ne morejo pa se
uveljaviti mehanizmi demokratične-
ga nadzora, zato prihaja do izbruhov
protiglobalističnih protestov,
milijoni ljudi na ulicah demonstrira-
jo proti vojnam, za učinkovitejše
varstvo okolja in od 15. oktobra dalje
proti borznim špekulantom, ki so
zakockali bodočnost prihajajočih
generacij. Odmeven je glas Amnesty
International, Svetovnega socialnega
foruma, Rotaryja in številnih
podobnih globalnih organizacij, ki so
vest človeštva.

Šele z nastopom novega tisočletja je
svetovni razvoj dosegel točko, ko si
lahko več kot polovica človeštva
(natančneje 58 odstotkov) izbere
svoje državno vodstvo na regularnih
volitvah, kar za mnoge še ne pomeni,
da živijo v resnično demokratičnih
razmerah. Spomnimo se samo
gibanja neuvrščenih, v katerem se je
slikalo na desetine dokazanih
tiranov, ki so se na svetovni sceni šli
demokracijo. Vseeno pa bi lahko bili
ambicioznejši pri vzpostavljanju
svetovne uprave, ki bi delovala po
demokratičnih načelih. Res so bila
ustanovljena mednarodna sodišča,
doživeli smo nekaj intervencij
mednarodnih sil v imenu pravično-
sti, vendar je pri tem pogosto
prisotna tudi pristranskost. Zagovor-
nike demokratične svetovne vlade
imajo povsod še vedno za kozmopo-
litske naivneže, ki jih je treba utišati,
saj bi takoj zavozili svet. Še naprej
mora vladati "realpolitika" nacional-
nih držav, kot da v preteklem stoletju
ni prav ona zakrivila 200 milijonov
mrtvih in pustila nerešena vsa
temeljna eksistenčna vprašanja
človeštva od stanovanj, hrane in
pitne vode do nepismenosti, epidemij
in uničenega življenjskega okolja.

Kozmopolitska načela je treba
uveljaviti v lastnem okolju in mnoge
države se lahko pohvalijo s svojo
odprtostjo pri vprašanjih kulture,
vere, jezika, manjšin, priseljevanja,
strpnosti do drugačnih ... Žal pa glede
tega obstajajo med državami
velikanske razlike in v takih
razmerah svetovno povezovanje ne
more biti uspešno. Če malo pomisli-
mo, tudi EU ob takih razlikah ne
more uspeti. Za Grke je bilaEU
Alajbegova slama in še marsikje
imajo v glavi podoben vzorec
poniglavega odnosa do evropskih
vrednot. Evro ni zgolj plačilno
sredstvo, ampak je kodeks moralnega

Klicanje bankirjev
na pomoč pri skrbi
za socialno državo
je podobno
prepuščanju
kokošnjaka
v varstvo lisjakom

obnašanja v evropski ekonomiji. Ko
so očetje združene Evrope zasnovali
skupnost za premog in jeklo, se je
zdelo, da gre zgolj za reševanje
propadlih plavžev, v resnici pa so
nastopili proti topovom in za etični
smoter "Nikoli več vojne med nami!"
Počasi, a vztrajno izginjajo državne
meje, ki so nekaterim še vedno alfa
in omega politike. Inkaj smo odkrili
onkraj nekdanjih krvavih okopov?
Odgovor imamo v naši himni: "Ne
vrag, le sosed bo mejak." To so veliki
dosežki EU, ki so podlaga zaupanja v
projekt povezovanja. Točno je, da
mednarodna skupnost ne more biti
zgolj preslikava nacionalne države,
vendar se zaupanje med narodi začne
na domačem pragu in zagovornik
kozmopolitizma Archebugi zato
predlaga, da bi posodobili vsem
znano geslo iz preteklosti, ki je
odločilno prispevalo k socialni
Evropi in bi se sedaj glasilo "Kozmo-
politi vseh dežel, združite se!"

Ali torej Evropa potrebuje skrivno-
stni Frankfurtski politbiro? Čudim
se, da ne reagira evropski parlament,
izvoljen za pristojnosti, ki jih
prevzema nekdo drug. Politbiro nima
odgovornosti pred volivci, bo pa
očitno pošiljal cele narode v pekel.
Njegove odločitve so majave in iz
dneva v dan ubirajo različne smeri.
Državljani EU smo z njim dobili
nekakšno oblast znotraj oblasti in
tisti, ki imamo izkušnjo z nekdanjo
Jugoslavijo, vemo, kam lahko to
pripelje. Helmuth Schmidt je
Frankfurtsko skupino opisal kot
posledico nezrelosti evropskih
institucij za spoprijem z ekonomsko
krizo, predvsem pa nam mora dati
misliti njegova kritična sodba, da
"sedanja generacija politikov veliko
huje ogroža prihodnost Evrope kot
proračunski primanjkljaji nekaterih
držav". Prav zato raje delujejo v senci
in prav zato jim tega ne bi smeli
pustiti.

AL-ANON: Spočijmo si od alkoholika
PROTESTI: Na Wall Streetu bežali, na Slovenskem praznovali
MEDICINA: Kako pomembni so človekovi možgani
KUHAJMO SKUPAJ: Vroče jedi za zimske dni

Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki
je v Italiji proučila nevtrine, za katere
njihovi kolegi pravijo, da potujejo
hitreje od svetlobe, je te trditve na
podlagi svojih testov zavrnila.
Ugotovitev, o kateri so znanstveniki
poročali septembra in jo pretekli
teden po novih testih potrdili, je
povzročila razburjenje v svetu
znanosti, saj nakazuje na to, da
teorija relativnosti Alberta Einsteina
in večina sodobne fizike morda
temeljita na napačnih predpostav-
kah.

Prva skupina znanstvenikov, ki
sodeluje pri eksperimentu Opera, je
povedala, da so zaznali nevtrine, ki
so k njim iz 730 kilometrov oddalje-
nega pospeševalnika v švicarskem
znanstvenem inštitutu Cern prispeli
60 nanosekund prej, kot bi prispela
svetloba. V okviru eksperimenta
Opera, ki ga izvajajo v laboratoriju
italijanskega inštituta za fiziko Gran
Sasso, zgrajenem globoko pod
planinami v osrednji Italiji, merijo
oscilacije nevtrinov v žarku, ki ga k
njim napotijo iz pospeševalnika v
Cernu. Drugi znanstveniki pa so v
laboratoriju Gran Sasso neredili
eksperiment ICARUS in ugotovili, da
te trditve na podlagi meritev
energije nevtrinov ob njihovem
prihodu v laboratorij ne morejo
držati. Raziskovalci, ki so sodelovali
pri eksperimentu ICARUS, so svoje
ugotovitve objavili na isti spletni
strani, na kateri so bili objavljeni
tudi rezultati eksperimenta Opera.
Zapisali so, da "njihove ugotovitve
izpodbijajo razlago rezultatov ekspe-
rimenta Opera, da so nevtrini
hitrejši od svetlobe". Na podlagi
nedavno objavljenih študij dveh
vodilnih ameriških fizikov trdijo, da
bi morali nevtrini na poti iz Cerna
izgubiti večino svoje energije, če bi
potovali samo malo hitreje kot
svetloba. Znanstveniki, ki so
sodelovali pri eksperimentu
ICARUS, pravijo, da so pri nevtrin-
skem žarku s svojo opremo zaznali
energijski spekter, ki povsem
ustreza tistemu, ki naj bi ga imeli
delci, ki so potovali s hitrostjo
svetlobe in nič hitreje.

Fizik Tomasso Dorigo, ki dela za
Cern, evropsko organizacijo za
jedrske raziskave, in ameriški
laboratorij Fermilab blizu Čikaga, je
na znanstveni blogerski spletni
strani zapisal, da je poročilo o
eksperimentu ICARUS "zelo prepro-
sto in dokončno". V njem piše, da
razlika med hitrostjo nevtrinov in
hitrostjo svetlobe ne more biti tako
velika, kot so jo zaznali pri eksperi-
mentu Opera, in je nedvomno
manjša, praktično enaka nič.

V skladu z Einsteinovo posebno
teorijo relativnosti iz leta 1905 nič ne
more potovati hitreje od svetlobe. Ta
ideja je jedro celotne današnje
znanosti o vesolju in o obnašanju
velike množice delcev, ki ga sestavlja-
jo.

Fiziki so bili glede rezultatov
eksperimenta Opera po njihovi prvi
objavi precej skeptični in celo vodje
eksperimenta so opozorili, da ne
objavljajo nobenega odkritja, marveč
le rezultate meritev, ki so jih
zabeležili in skrbno preverili.
Pretekli petek so naredili nov poskus
s krajšimi nevtrinskimi žarki iz
Cerna in veliko večjimi presledki
med njimi ter dobili enak rezultat.
Neodvisni znanstveniki so kljub
vsemu trdili, da te ugotovitve niso
dokončne. Rezultate Opere bodo s
svojimi testi poskušali preveriti tudi
v ameriškem Fermilabu in japon-
skem laboratoriju KEK. Če jih bo
kateri od njiju potrdil, bo s tem dal
zeleno luč za razglasitev novega
znanstvenega odkritja.

Nobeden od upnikov se kljub podaljšanemu roku ni odločil za konverzijo
svojih terjatev v cerkveni družbi Gospodarstvo Rast, zato je prisilna upravi-
teljica Alenka Gril ta poskus uprave družbe razglasila za neuspešen. Maribor-
skemu sodišču po tem, ko je uprava umaknila predlog za prisilno poravnavo,
ni preostalo drugega, kot da razglasi stečaj. Za stečajno upraviteljico je sodišče
imenovalo Grilovo, ki bo tako tudi v stečaju nadaljevala upraviteljsko delo v
propadlem podjetju, preko katerega je mariborska nadškofija obvladovala cer-
kveno gospodarstvo. Upnike je pozvalo, da v treh mesecih prijavijo svoje terja-
tve ter ločitvene in izločitvene pravice, pri čemer se terjatve, ki so jih prijavili v
postopku prisilne poravnave, štejejo kot prijavljene tudi v stečajnem postopku.

S tem se je končala zgodba vrha finančne piramide v mariborski nadškofiji,
ki je javnost v začetku letošnjega leta šokirala z dejstvom, da so z njo povezane
gospodarske družbe, poleg Gospodarstva Rast še holdinga Zvon Ena in Zvon
Dva, skupaj zadolžene za skoraj 800 milijonov evrov. Kakšna bo usoda obeh
Zvonov, bo prav tako znano po odločitvah mariborskega sodišča, ki je sredi
odločanja o zahtevi največjega upnika NLB za njun stečaj.

Vodstvo Gospodarstva Rast, ki je od maja v prisilni poravnavi, se je nedav-
no sodišču odločilo predlagati umik predloga za začetek prisilne poravnave, saj
naj bi po njihovem tako pri bankah upnicah kot pri lastnikih družbe obstajala
realna možnost uspešne izvensodne poravnave. Kot kaže, se to ni zgodilo, ne-
uspešni pa so bili tudi dogovori za vstop tujega vlagatelja.

Še pred tem je sodišče upravi družbe dovolilo spremembo načrta finanč-
nega prestrukturiranja, ki je upnikom ponujal konverzijo terjatev v osnovni
kapital družbe, najmanj v višini 79,5 milijona evrov, ter 55-odstotno poplači-
lo navadnih upnikov v štirih letih, kar je več kot po prvotnem načrtu. Upniki
tega niso sprejeli.

Upniki so, potem ko je bila na dopolnjeni seznam uvrščena tudi terjatev
NLB, skupaj prijavili za 132 milijonov evrov terjatev. Prav največja državna
banka je s skoraj 92 milijoni evrov terjatev tudi največji od desetih upnikov
mariborske cerkvene družbe.

Za Nadškofijo Maribor stečaj pomeni izgubo pomembne finančne nalož-
be, hkrati s tem pa dodatne odpise in slabitve. Gospodarstvo Rast je namreč v
preteklih letih od nadškofije prejelo skoraj štiri milijone evrov neposredne fi-
nančne pomoči, skupaj z denarnimi sredstvi za nekatere povezane družbe pa
bo mariborska cerkvena ustanova izgubila skoraj osem milijonov evrov. Hkrati
s tem bi lahko ostala tudi brez nekaterih nepremičnin, samostana Studenice,
orglarske delavnice v Hočah ter poslovne zgradbe v Barvarski ulici v Maribo-
ru. (sta)

Prihodnji mesec se bo s
prodajo in nakupom elek-
trične energije ukvarjala
nova družba Energija Plus
družbe Elektro Maribor,
potem ko so se elektrodi-
stribucijska podjetja ločila
na omrežninski in prodajni
del, česar odjemalci
ne bodo občutili

Prihodnji mesec začne delati na novo
ustanovljena hčerinska družba Elektra
Maribor, ki so jo poimenovali Energija
Plus in se bo ukvarjala s prodajo in na-
kupom električne energije. Okrog 200
tisoč odjemalcev električne energije
ne bo zaznalo organizacijskih spre-
memb, le pozornejši bodo opazili, da
bo na položnicah, ki jih bodo prejeli
prihodnji mesec, poleg imena družbe
Elektro Maribor še ime nove družbe
Energija Plus.

V novi družbi, ki bo še ostala na
sedežu matične družbe v središču
mesta, prihodnjo pomlad pa se bo
preselila na drugo stran Drave, bo
sprva nekaj manj kot 50 zaposlenih,
ki so že doslej bolj ali manj delali na
tem delovnem področju. Vseh pet
elektrodistribucijskih podjetij je na
temelju evropske direktive iz svojih
matičnih družb izčlenilo prodajni
ali tržni del, tako da matični družbi
ostaja tako imenovani omrežninski
del. V Elektru Maribor bo v omre-
žninskem delu ostalo okrog 780 za-
poslenih, ki bodo ustvarili okrog
tretjino vseh dosedanjih prihodkov,
medtem ko bosta preostali dve tretji-
ni odpadli na novo hčerinsko družbo,
ki je v popolni lasti matere s hčerin-
skima družbama.

Direktor Energije Plus Elektra Ma-
ribor Bojan Horvat je na včerajšnji ti-
skovni konferenci napovedal, da bodo
prihodnje leto zvišali tržni delež na 25
odstotkov in prodali okrog 500 giga-

Glavna podatka z včerajšnje predstavi-
tve letošnjih devetmesečnih poslovnih
rezultatov skupine Telekom Slovenije
sta, da so poslovni prihodki (621,44 mi-
lijona evrov) na medletni ravni upadli
za dva odstotka, čisti dobiček (37,7 mi-
lijona evrov) pa je glede na lanskega
višji za 498 odstotkov in tudi višji od
28,1 milijona evrov, kolikor je bil načrt
za celotno letošnje leto. Spodbuden je
tudi podatek, da je Telekomu neto fi-
nančni dolg v letu dni upadel za 23 od-
stotkov na bolj znosnih 388,2 milijona
evrov, tako da zdaj vrednost kapitala
v sredstvih (50,9 odstotka) spet prese-
ga polovico teh. K razmeroma dobrim
rezultatom pa je prispevalo tudi dej-
stvo, da so obseg investicij s približno
50 milijonov evrov na medletni ravni
skrčili za 29 odstotkov, s 4969 na 4790
pa se je tudi znižalo število Telekomo-
vih zaposlenih.

V Telekomu se lahko pohvalijo,
da jim je uspelo prihodke povečati na
Kosovu za enajst odstotkov in v Make-
vatnih ur električne energije. Zdaj je
njihov tržni delež 17 odstotkov. Od
200 tisoč odjemalcev je 180 tisoč go-
spodinjstev in 20 tisoč poslovnih od-
jemalcev, sicer pa od celotne prodaje
električne energije polovica odpade
na gospodinjstva, druga polovica pa
na poslovne odjemalce. Od leta 2009
je okrog tri odstotke odjemalcev (pri-
bližno šest tisoč) odšlo od Elektra
Maribor in izbralo druge ponudni-
ke električne energije, saj gospodinj-
stvom ponuja prodajo električne
energije okrog sedem prodajalcev, po-
slovni uporabniki pa imajo še večjo
izbiro, kje bodo kupovali električno
energijo.

"Tako kot sedaj bomo tudi v pri-
hodnje pod okriljem novega podjetja
razvijali cenovno učinkovito in celo-
vito prodajno politiko, ki bo skladna z
zahtevami trga in potrebami kupcev,"
je poudaril Bojan Horvat in pojasnil,
"da lahko kupci v prihodnje pričaku-
jejo še več dinamike pri oblikovanju
svežnjev oskrbe in vsebine, ki bo pri-
lagojena njihovim potrebam". Povedal
je, da širijo izbor svežnjev (paketov) in
storitev in da bo vsak lahko našel zase
primerno ponudbo. Zagotavljajo, je za-
trdil, kakovosten servis informiranja,
svetovanja in pomoči kupcem, kjer je
cilj iskanje celostne rešitve za njihove
potrebe.

doniji za sedem odstotkov, na drugih
trgih (tudi v Sloveniji) pa so jim prihod-
ki upadali. Poslovanje skupine bi bilo
še boljše, če ne bi bilo v Makedoniji
za dobrih 17 milijonov evrov izgube
iz poslovanja (lani v enakem obdobju
13,5 milijona evrov izgube), so pa v tej
državi najbolj, in sicer za 10 odstot-
kov, znižali število svojih zaposlenih.
Na področju fiksnega širokopasovnega
dostopa je Telekomu tržni delež s 44,6
upadel na 42,1 odstotka, pri mobilni
telefoniji pa recimo s 56,1 na 53,4 od-
stotka, na 1,142.900 uporabnikov.

Devetmesečni poslovni rezulta-
ti kažejo tudi prve rezultate združi-
tev Telekoma Slovenije in Mobitela (1.
julija) ter Planeta 9 in portala Najdi (1.
aprila), je pojasnila uprava Telekoma,
ki jo vodi Ivica Kranjčevič, ter dodala,
da je bilo združevanje nujno zaradi
dolgoročnih tržnih ciljev in izkoristka
vseh sinergij na področju elektronskih
komunikacij, informatike in medijev.
Kranjčevič je še omenil, da so razen Te-
lecoma Italia in Portugal Telecoma, ki
sta prisotna na afriškem in južnoame-

Tiskovne konference se je udeležil
tudi zastopnik družbe Elektro Ma-
ribor Silvo Ropoša, ki je odgovarjal
na vprašanja o aktualnih zadevah v
družbi. Zdaj že bivši direktor družbe
mag. Andrej Kosmačin je prejel izre-
dno odpoved pogodbe o zaposlitvi
in od 17. novembra ni več zaposlen v
družbi. Njegov odvetnik se je že prito-
žil na izredno odpoved. Nihče drug ni
prejel izredne odpovedi pogodbe po
policijski preiskavi v začetku junija
letos, ampak je že bivši direktor opra-
vil nekatere premestitve zaposlenih.

Razpis za novega direktorja Elek-
tra Maribor bo nadzorni svet objavil
konec decembra ali v začetku januar-
ja prihodnje leto, je povedal zastopnik
Silvo Ropoša, ki je bil član nadzornega
sveta s strani zaposlenih in podpredse-
dnik sveta delavcev družbe. Nadzorni
svet, ki ga je prejšnji mesec imenoval
za zastopnika največ za leto dni, mu
je članstvo v nadzornem svetu za-
mrznil, kar je edinstven primer. Svet
delavcev Elektra Maribor pa se že pri-
pravlja, potem ko si je pridobil pravna
mnenja, za izvolitev novega podpred-
sednika sveta delavcev in njihovega
zastopnika v nadzornem svetu, potem
ko so predstavniki kapitala Ropošo iz-
brali za svojega zastopnika in direk-
torja družbe.

riškem območju, vsem drugim evrop-
skim telekomunikacijskim podjetjem
letos prihodki bolj ali manj upadali.
Ker pa še niso najboljši pri kazalnikih
poslovni prihodki na zaposlenega in
EBITDA na zaposlenega, imajo po nje-
govem rezerve v zvišanju prihodkov
ali pa v znižanju števila zaposlenih.
V Telekomu so nedavno zaposlenim
podali ponudbo za predčasen prosto-
voljni odhod (v zameno za določeno
odškodnino in odpravnino); koliko za-
poslenih se bo odločilo za ta korak, ne
morejo oceniti, ker se prijave še zbira-
jo. Zavedajo pa se, da bo tudi prihodnje
leto krizno in posledično poslovno
zahtevno tudi za Telekom.

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. =
najboljša ponudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov;
PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč eUr; PL =
promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Abančna DZU DELNIŠKI SVET

Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ASIA

ALTA INDIA
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PRIMUS
ALTA TURKEY
ALTA USA
ALTA WATER
SENIOR

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
KD Balkan
KD Bond

Probanka Alfa
Probanka Beta
Probanka Biotech
Probanka Gama obvezniški
Probanka Globalni sklad
Probanka Novi Trgi
Probanka Sigma
Probanka Uranium
Triglav Azija
Triglav Balkan
Triglav EM Bond
Triglav EM Potrošne dobrine
Triglav Enegija
Triglav Evropa

Triglav Hitro rastoča podjetja
Triglav Obvezniški
Triglav Rastoči trgi
Triglav Renta
Triglav Steber I
Triglav Surovine in materiali
Triglav Svetovni
Triglav Top sektorji
Triglav Zdravje in farmacija

POD

v %
-0,08

-0,73

-0,02

-0,19

-0,09

-0,60

0,00

-0,15

-1,01

-0,14

-0,20

-0,28

-0,49

-0,32

-0,43

-0,32

-0,10

-0,34

0,43

-0,01

-0,79

-0,86

-1,14

-1,12

-0,19

2,04

-0,02

0,39

0,31

0,25

0,21

-0,76

-0,20

-0,69

-0,49

-0,68

-1,04

-0,33

-0,76

0,01

0,00

-1,40

-0,55

0,06

-0,78

-0,40

-0,95

-1,60

-1,58

v %
-2,26

24,06

0,80

-6,36

-5,72

14,99

-8,09

-5,32

-7,82

-8,65

-2,72

-2,65

-9,10

-9,38

-6,84

11,64

3,23

18,17

19,27

19,72

22.84

22,15

19,44

22.85

17,15

14,20

-4,89

12,69

22,01

11,53

17,76

21,83

2,13

-7,07

-5,07

-3,80

21,04

-0,80

-9,42

0,88

0,21

17,44

-6,01

27,38

-5,17

2,96

-0,93

21,83

13,43

v %

12.76

87,37

4,93

85,62

70,12

4,44

23,90

5,17

56,98

7,42

24.77

6,59

75,56

2,78

19,21

24,02

38,02

72,86

103,07

97,98

35,95

14,25

34.24

136,98

138,16

73,45

80,31

-7,53

-0,31

133,65

76.25

93,97

60.25

57.78

14.26

2,67

0,42

97.27

11,37

29,34

31,86

65,86

22,75

48,06

45,53

12,11

70,32

106,29

115,05

87,12

52,91

5,34

99,29

79,43

93,17

15,01

99.06

14,08

118,57

134.78

21,48

100,59

81,27

25,81

84,26

75,00

53,15

109,41

100,22

79,14

94,00

87,94

78,14

425.79

8,85

5,17

572,41

96,46

84,36

90,14

87,43

77.07

108,66

125,74

100,36

100,09

77,90

101,39

65,69

139,38

157,65

146,53

89,40

94,58

3,0

5,0

0,0

5,0

4,0

5,0

4,5

4,5
4,5
4,5
4,5
4,5
4,5
4,5

4,5

3,8

3,5

4,0

5,0

POD

v %
-0,92

-0,84

-0,99

-1,04

0,19

-1,41

-0,85

-0,90

0,00

-0,82

-0,30

-0,62

-0,73

-0,60

-0,58

-1,68

-1,81

-1,45

-1,07

-2,23

-0,73

-1,10

-1,70

0,00

-0,77

-1,46

-0,82

-1,95

-1,37

-0,48

-0,41

-0,95

-0,61

-0,05

-0,60

-1,15

-0,21

-1,23

-0,81

-0,75

-2,15

-0,96

-0,67

-0,52

-0,81

-0,64

-0,62

-1,31

-1,28

-1,03

-1,49

-1,01

-0,48

-0,44

-0,74

-0,38

-1,41

-0,67

-1,17

-1,26

-0,50

-0,41

-0,68

-1,10

-0,58

-0,74

-1,35

-1,69

-0,99

-1,52

-1,92

0,01

-1,06

-1,60

-0,86

-0,96

-1,24

-1,55

-0,61

-0,36

-0,76

-0,89

-0,96

-1,53

-1,18

-2,53

-1,10

-1,47

-0,36

-0,40

-1,47

-1,48

-1,43

-0,56

-1,36

-0,98

-0,94

-1,72

-0,62

-0,61

-1,45

-1,36

-1,33

-1,30

-0,79

-0,77

-0,92

-0,19

-0,88

0,17

-0,43

-0,53

-0,84

-0,94

-0,41

-1,41

-1,55

-0,67

-1,02

-1,05

-0,50

-0,56

-1,57

-0,01

-1,03

-0,61

-0,83

-0,19

-1,07

-1,92

-1,02

-1,21

-0,76

-1,23

-0,85

-2,12

-0,95

-1,13

-1,00

-0,27

v %
17,35

16,83

21,12

15.60

33.43

16,00

11,47

-8,46

1,51

12,29

0,40

-7,16

20,95

28,15

-2,51

25.61

11,27

15.38

-9,82

14.46

35,95

19.47

19.08

-7,95

18,95

35,34

-7,91

11,19

13.52

-5,04

-6,83

-6,25

12.79

19,13

14,27

34,83

-7,81

18,12

15.97

24.76

-5,28

25.53

-1,91

21,22

17,22

21.42

-8,53

19.29

18.80

13.70

-1,31

-9,86

14,58

17,51

17,60

-1,43

17.48

21,26

-2,42

15,40

25.39

20.39

29,00

17,11

2,12

39.09

22.63

15.80

23,55

-9,05

11.44

0,21

13,65

19.77

17.43

12,55

-7,76

33,04

-3,06

19,83

13.54

-3,46

19,72

11.44

15,02

-3,99

13.30

25.68

-5,60

12.40

13.81

0,32

32,24

10.54

-7,64

20.10

18.69

28.49

25,83

21.64

14,76

14,46

11.82

22.31

13.55

11,55

-5,79

17,48

17.98

-4,04

-6,49

-8,38

-1,35

14,68

17.51

-9,78

35,86

17,74

27,89

12.52

-4,96

-2,95

16,67

10.71

21,81

-9,36

-6,18

v %

-11,94

16,45

4,90

-7,41

56.88

4,88

5.69

4,34

4,43

8,04

2,39

37.70

-37,90

10,75

24.31

60.55

17.71

27.68

91.69

34,25

51.47

14,34

38.72

-13,52

88,51

11,98

17.89

22,38

67.89

54.73

16.90

7.90

-11,61

93,17

23,44

-5,15

10,06

4,04

56,90

1,67

-13,01

26,21

6,42

-16,29

4,71

22.74

27.48

18,17

57.13

15.89

8,00

-3,08

-24,20

8,96

51,23

6,83

-2,39

60,47

105,12

6,50

-29,91

76.14

35.38

-16,05

38,97

43,86

66,28

52.14

81.04

31,85

25.39

41,73

-2,72

55,83

51,81

0,55

8,29

49.77

22,68

26,39

31,38

14.32

16,69

39.33

16.49

16.50

-47,43

27.10

30.72

48,44

-19,97

-20,21

29.78

8.70

23.73

27,67

3.91

13.05

5,63

28,85

1,80

50.90

49,72

12.15

30,43

19.31

-1,52

-6,64

33.56

-10,78

30.32

27.11

-16,37

15,53

27,80

5,41

56.75

1,81

-9,15

19,64

17,42

VEP

3.54

3.11

10,50

9,09
32,52

31.58
0,28

2.72
44,66

3,40

7.31

3.91

4.79
0,60
0,57

0,92

4,51

4,33

4,67

48.59

0,93

34,84

1.40

1,01

0,85

0,88

1.43

30,77

1,02

28,82

8,29

117,55

9.32

6,18

6,20

4,24

4.92

2,53

4,78

4.70

8,50

8.55

2.75

0,48

9.45

5.04

12,26

17.16

1.77

3,65

11,33

3,17

11,59

8,08

27,33

12,03

9.41

5.96

16,18

21,18

12,45

22.17

53,26

1.83

13,11

5.22

1,11

0,58

6,81

1.12

1,26

51,31

0,39

4.44

4.46

14,21

3,12

3,99

4,98

0,97

1,03

0,68

3.57

2.80

3,95

1.42

3,64

3.97

4.24

2,81

9,28

4.05

3,44

3.58

12,14

2.78
4,55

4.25

19,02

5.24

1,97

3.90

3.76

4,60

1,19

8,00

8,53

5.71

7,14

4,37

2,36

6.57

1.25

3,67

23,25

12,70

0,91

51,57

5.58

1,09

4.23

0,62

4,11

8,92

0,48

3.21

2.47

9,67

9,88

4.22

3,67

4.73

4,09

9.84

14,14

9.91

3,31

3,09

9,78

Legenda: OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote premoženja; POD =
prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci; 36 = pred 36 meseci;
NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka
redakcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so
navedeni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena
VEP je manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Ljubljanska borza je včerajšnje trgovanje sklenila s padcem.
Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje končal
pri 607,63 točke, kar je 8,50 točke oz. 1,38 odstotka manj kot v
sredo. K padcu so najbolj pripomogle Mercatorjeve delnice, ki
so se pocenile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so
sklenili za 1,4 milijona evrov poslov.

Tečaj delnic Mercatorja se je ob 225.110 evrov prome-
ta znižal za 4,83 odstotka, na 167,50 evra. Uprava največjega
slovenskega trgovca je sicer v sredo sporočila, da ne podpi-
ra nadaljevanja postopka prodaje večine družbe pod pogoji,
da Agrokor kot celota prevzame Mercator, EBRD, IFC in One
Equity Partners pa niso člani konzorcija kupcev. Petrolove del-
nice, s katerimi so borzni posredniki sklenili za 35.890 evrov
poslov, so se pocenile za 1,05 odstotka, na 160,20 evra.

Tečaj delnic Telekoma Slovenije se je ob skromnem prome-
tu znižal za 0,56 odstotka, na 62 evrov. Telekom je sicer včeraj
predstavil poslovanje v prvih devetih mesecih leta; na ravni
skupine je ustvaril 37,7 milijona evrov čistega dobička, potem
ko je v enakem obdobju lani ta znašal 6,3 milijona evrov. Tako
so presegli načrte, saj so si za cilj zastavili, da bodo v celotnem
letošnjem letu dosegli 28,1 milijona evrov čistega dobička.

Delnice Gorenja so se ob 367.790 evrov prometa pocenile za
0,44 odstotka, na pet evrov, tečaj delnic Nove Kreditne banke
Maribor (NKBM) pa se je ob skromnem prometu in 0,28-odsto-
tnem padcu oblikoval pri 3,50 evra. Z delnicami druge največje
slovenske banke na Varšavski borzi včeraj do zgodnjega popol-
dneva še ni bilo prometa. Med blue chipi so rast včeraj dosegle
le delnice Krke - njihov zaključni tečaj se je ob 315.420 evrov
in 1,84-odstotni rasti oblikoval pri 49,90 evra.

Preostali delnici v prvi kotaciji sta trgovanje ob sicer skro-
mnem prometu sklenili neenotno: tečaj Intereuropinih delnic
je ostal nespremenjen pri 0,73 evra, medtem ko se je tečaj
delnic Luke Koper zvišal za 0,13 odstotka, na 7,91 evra.

V standardni kotaciji so največjo rast dosegle delnice Aero-
droma Ljubljana - njihov tečaj se je ob skromnem prometu zvišal
za 6,86 odstotka, na 11,22 evra. Delnice Zavarovalnice Triglav so
se ob 15.270 evrov prometa podražile za 0,18 odstotka, na enajst
evrov. Ob skromnem prometu so nespremenjeni ostali tečaji
delnic Istrabenza (2,10 evra), Save (18,01 evra) in Žita (95 evrov).

Padec ob ravno tako skromnem prometu pa so utrpele del-
nice Pivovarne Laško (-5,48 odstotka, na 10,87 evra) in Pozava-
rovalnice Save (-0,94 odstotka, na 5,25 evra). (sta)

Nova Kreditna banka
Maribor je včeraj odrešila
Radečane, ki skoraj že niso
več videli izhoda iz stiske

"Če papirni stroj 5 stoji le 14 dni, ne
bomo izpolnili naročil, kar pomeni
unovčenje garancij in uvrstitev na
črno listo," je pred tednom dni za
Večer povedal direktor Radeče papir-
ja Janez Pelhan. Le štiri dni zatem so
stroj zaradi grožnje z izklopom elek-
trične energije zaustavili. "Medtem
smo se dogovorili, da izklopa ne bo,
vendar je bil stroj takrat že v fazi zau-
stavitve, zato smo zastoj izkoristili za
remontna dela," je pojasnil Pelhan, ki
včeraj dopoldne še ni imel spodbudnih
informacij o tem, kdaj bi lahko stroj
ponovno zagnali. "Nič še ne vemo.
Odbor banke (gre za NKBM, op. p.) se
včeraj ni odločil, ponovno naj bi o tem
odločali danes ali jutri," je pojasnil di-
rektor. Enako zaskrbljen je bil pred-
sednik podjetniškega sindikata Stane
Klanšek. "Nekaj ljudi je na čakanju,
nekaj jih opravlja vzdrževalna dela,
vsak dan je manj ljudi." Obiski doba-
viteljev, ki želijo vedeti, pri čem so in
kaj bo jutri, so se kar vrstili. "Z njimi
in z lastnikom iščemo, kaj bi še lahko
naredili, kje so še kakšne možnosti," je
dodal Pelhan.

Nekaj ur zatem je lastnik Peter
Tevž sporočil veselo novico, da je kre-
ditni odbor papirnici odobril 5,4 mi-
lijona evrov posojila, kar pomeni, da
bodo stroj 5, s katerim izdelujejo ban-
knotne in druge vrednostne papirje,
zagnali v najkrajšem možnem času,
papirni stroj 4, na katerem izdelu-
jejo običajen papir in ki so ga zaradi
pomanjkanja likvidnostnih sredstev
morali zaustaviti že septembra, pa pri-
hodnji teden.

Nadzorni svet NLB je na včerajšnji
seji pregledal izvajanje strategije
banke in Skupine NLB do leta 2015,
ki je bila sprejeta oktobra lani. V tem
času je banka intenzivno in sistema-
tično izvajala aktivnosti, ki so ključ-
ne za doseganje zastavljenih ciljev, to
pa so dezinvestiranje, zmanjševanje
tveganja v bančni aktivi in izboljša-
nje stroškovne učinkovitosti. Večina
ukrepov se izvaja v skladu z načrti,
nekaj je tudi že zaključenih, vendar se
njihovi učinki zaradi zelo zaostrenih
razmer v gospodarstvu in negotovo-
sti v okolju še ne odražajo v rezulta-
tih poslovanja, so sporočili iz banke

Spomnimo, papirnica, ki je zaradi na-
ložbe v novi stroj 5 že zadolžena, je od
aprila prosila banke za odobritev do-
datnega posojila. Pelhan, ki je na vrhu
papirnice šele zadnja dva meseca, je
povedal, da je prejšnja uprava takrat
verjela, da se s posojilom še ne mudi
tako zelo. Sam je bil po prvem pogo-
voru z bankami še optimist, "vsi so bili
zelo optimistični", je komentiral, vsak
naslednji sestanek pa je v njem pustil
manj upanja. Kaj je bilo bistveno, da si
je banka le premislila, ni znano. Koli-
kšna škoda je nastala zaradi zaustavi-
tve stroja, tudi še ni znano. Dejstvo pa
je, da je za podjetje največji strošek, če
stroj, ki je ravno oktobra začel delovati
pozitivno, stoji.

Scenarij bi bil, če banke ne bi odobri-
le posojila, katastrofalen. Pomenil bi
izbris s seznama dobaviteljev ban-
knotnih papirjev, kar za podjetje, ki
se je osredotočilo na izdelavo papir-
jev višje kakovosti, pomeni neizbežni
konec. Letos so namreč že opustili pro-

po končani seji nadzornega sveta. V
okviru programa dezinvestiranja so
do konca oktobra letos končali tri
projekte: likvidacijo NLB Nove pen-
zije (marec 2011) in NLB Factor Brati-
slava (oktober 2011) ter prodajo NLB
Banke Sofija (julij 2011). Pomemben
korak je bil narejen tudi na podro-
čju upravljanja tveganj s centraliza-
cijo upravljanja kreditnih tveganj, na
področju bančništva na drobno pa s
sprejetjem nove strategije in reorga-
nizacijo poslovne mreže. Tudi posto-
pno zniževanje tveganju prilagojene
aktive poteka v okviru planiranega,
so ugotovili nadzorniki, ki jih vodi dr.
Marko Simoneti. Pri zniževanju stro-
škov je najbolj viden tisti del, ko gre
gram izdelovanja kartic, stroj s pripa-
dajočo opremo pa so prodali celjskemu
Cetisu. Zaposleni v papirnici se s tem
niso mogli sprijazniti. Sploh ko so sli-
šali, da imajo Celjani dela čez glavo,
sami pa trepetajo za obstoj. Pelhan je
znova poudaril, da so se zaradi likvi-
dnostnih težav morali osredotočili le
na svojo osnovno dejavnost - to je iz-
delovanje papirja. "Cetis je bil v tistem
času naša konkurenca, čeprav z njim
pri drugih projektih zelo dobro sode-
lujemo. Tako smo se dogovorili, da mi
proizvodnjo kartic ukinemo," je poja-
snil in obenem poudaril, da oprema za
izdelovanje kartic ni primerljiva s stroji
za izdelovanje papirja. "V primerjavi s
papirnima strojema smo prodali obr-
tniški strojček. Obenem zaradi proda-
je nihče ni izgubil službe," je poudaril.
Če jim papirnega stroja 5 ne bi uspelo
ponovno pognati, bi Radeče izgubile
edinega velikega delodajalca. Brez dela
bi ostalo 375 ljudi (vključno z invalid-
skim podjetjem Muflon, ki je pretežno
vezano na matično podjetje), občina
Radeče pa bi poslej imela 30-odstotno
brezposelnost.

za zmanjševanje števila zaposlenih.
Banka je zaprla 307 delovnih mest in
zmanjšala število zaposlenih za 318.
Stroški banke so bili v treh četrtletjih
letošnjega leta tako nižji za več kot 10
milijonov evrov oziroma za štiri od-
stotke, vendar je imela banka v de-
vetih mesecih letos 113,9 milijona,
Skupina NLB pa 96,3 milijona evrov
izgube.

Kljub vsemu izvajanje strategije ne
poteka povsem po načrtih, čemur so
vzrok spremenjene okoliščine v go-
spodarskem okolju. Zato bo nadzor-
ni svet NLB o morebitni prilagoditvi
strategije razpravljal na decembrski
seji, ko bo sprejemal tudi načrt poslo-
vanja za leto 2012.

Predsednika države dr. Danila Turka so včeraj v Talumu - sprejel ga je Marko Drobnič -
seznanili s položajem na svetovnem trgu aluminija in željo, da bi se z dobavitelji do-
govorili o ceni električne energije, ki bi jim omogočala konkurenčnost. (Igor Napast)

Kidričevski Talum je z Gen Energijo in Holdingom Slovenske elektrarne (HSE)
še vedno sredi pogajanj o ceni električne energije v prihodnjem letu. Za zdaj se
jim o ceni, ki bi lahko bila tudi do 15 odstotkov višja od letošnje, še ni uspelo
uskladiti, predsednik uprave Taluma Marko Drobnič pa upa, da jim bo to uspelo
najpozneje do 10. decembra.

Problematika cene električne energije je sicer na dnevnem redu Taluma
skoraj vsako leto v tem obdobju. Kot je dejal Drobnič, pogajanja o oskrbi z elek-
trično energijo v prihodnjem letu še tečejo, ob tem pa spomnil, da so elektrolizo
letos znova zagnali v polni zmogljivosti, kar pomeni, da bo priključna moč za
naslednje leto spet 142 megavatov, to pa bo zahtevalo 1,2 milijona gigavatnih
ur električne energije. "Ponudbe imamo na mizi. Želimo si doseči konkurenč-
no ceno v primerjavi z drugimi evropskimi proizvajalci, ki imajo ta trenutek
nižjo, kot je tista, ki jo ponujajo nam," je dejal Drobnič, ki je prepričan, da jim
bo v pogajanjih vseeno uspelo doseči cilje.

Če jim to ne bo uspelo, jim ostane zelo malo rešitev, je bil včeraj odkrit prvi
mož Taluma. Po njegovih besedah bi potem zelo težko načrtovali poslovanje v
naslednjem letu, ker pa poraba aluminija v svetu raste, signali s trga pa so so-
lidni, je nujno, da si tudi sami uredijo osnove, ki jim bodo kratkoročno omo-
gočale preživetje, srednjeročno pa pomagale uresničiti zastavljeno strategijo.

Omenjena problematika je bila tudi ena od stvari, ki so jih v Talumu predsta-
vili ob včerajšnjem obisku predsednika republike Danila Turka, ki pa po sreča-
nju z vodstvom družbe tokrat ni želel dajati izjav. Talumu sicer po Drobničevih
besedah letos prav zaradi omenjenih težav, zaradi katerih so nekonkurenčni,
kaže na negativno sklenitev poslovnega leta, kar pomeni, da zastavljenega po-
slovnega načrta ne bodo dosegli. (sta)

Člani nadzornega sveta Pivovarne Laško so na včerajšnji seji obravnavali de-
vetmesečne poslovne rezultate; skupina je dosegla 253,3 milijona evrov čistih
prodajnih prihodkov, kar je 5,6 odstotka več kot v istem obdobju lani, a poldru-
gi odstotek manj kot predlani. Dobiček iz poslovanja je s 23,8 milijona evrov
lanskega presegel za skoraj osem odstotkov, EBITDA pa s 43,3 milijona evrov
lanski rezultat za dobre štiri odstotke. Nadzorniki so se seznanili še s postopki
prodaje Dela in ajdovskega Fructala, kjer manjka za prodajo srbskemu Nectarju
zgolj soglasje bosanskega varuha konkurence. Prav tako so obravnavali zaplete
okrog prodaje večinskega deleža Mercatorja. Robert Šega, predsednik nadzor-
nega sveta Mercatorja, ki naj bi tam zastopal ravno interese Pivovarne Laško,
včeraj za izjavo ponovno ni bil dosegljiv. (dt)

"Megatrendi predstavljajo globalne sile družbenega
razvoja, ki bodo z visoko stopnjo verjetnosti oblikovale našo
prihodnost v naslednjih desetletjih. Imele bodo močan vpliv
na vse regije, prebivalstvo in industrije. V našem vsakdanjem
življenju jih spremljamo kot globalizacijo, demografska
gibanja, skrb za zdravje, vpliv na okolje, urbanizacijo, inovacije
in tehnološki razvoj. Prav te smernice smo imeli v mislih pri
razvoju nove naložbene kombinacije Triglav Megatrendi."

Evropska komisija je včeraj v Bruslju
objavila vmesno poročilo o izvajanju
stresnih testov za evropske jedrske
elektrarne, tudi slovensko. Poročilo
pričakovano kaže, da v nobeni od 14
članic EU, ki imajo nuklearke, ni treba
uvesti takojšnjih ukrepov za ustavi-
tev dejavnosti, a da so področja, kjer
je mogoče izboljšati varnostne ukrepe.
Eno takih področij je čezmejna uskla-
jenost pripravljenosti na izredne do-
godke. Ob jedrski nesreči namreč
meje ne obstajajo, zato je pomemb-
no, da države med seboj bolje uskla-
dijo varnostne ukrepe, so pojasnili v
Bruslju.

Komisija sicer v poročilu ugotavlja,
da testi potekajo dobro. Vse države so
v roku predložile vmesna nacional-
na poročila, ki se precej razlikujejo
po obliki, vsebini in stopnji podrob-
nosti. Med dobrimi zgledi so včeraj v

Med dobrimi zgledi sta poleg
Finske tudi Slovenija in Švica, je po-
jasnil direktor Uprave RS za jedrsko
varnost Andrej Stritar. "Nuklearna
elektrarna Krško je vsekakor varna,
in kot kaže v primerjavi z drugimi po
Evropi, se nam ni treba ničesar bati," je
poudaril. Po njegovih besedah so bili
preverjani trije sklopi: vplivi zunanjih
dogodkov, predvsem potresa in poplav
ali drugih naravnih dogodkov, zmo-
žnost elektrarne zagotavljati električ-
no napajanje in odvod toplote v vseh
možnih razmerah ter pripravljenost
nuklearke za obvladovanje res hudih
nesreč, potem ko gre že vse narobe.

V testiranju sodeluje vseh 14 članic
unije z nuklearkami - Belgija, Bolgari-
ja, Češka, Finska, Francija, Nemčija,
Madžarska, Nizozemska, Romunija,

Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska
in Velika Britanija ter Litva, ki razgra-
juje svojo zadnjo proizvodno enoto je-
drske energije.

Za stresne teste 143 evropskih je-
drskih elektrarn se je EU odločila po
jedrski nesreči v japonski Fukušimi.
Namen testov je izboljšati jedrsko
varnost in preprečiti, da bi se kaj po-
dobnega kdaj zgodilo v Evropi. V med-
narodni organizaciji Greenpeace so do
testov kritični, češ da sploh ne prever-
jajo načrtov za evakuacijo mest v bli-
žini nukleark.

Evropska komisija je sicer včeraj
Litvi, Bolgariji in Slovaški namenila
500 milijonov evrov za dokončno opu-
stitev jedrskih reaktorjev iz sovjetskih
časov. Države so te reaktorje sicer že
zaprle, a komisija želi zagotoviti, da
jih ne bodo nikdar več ponovno akti-
virale. (sta)

Globalna rast potreb po energentih in
surovinah. Zagotavljajo jo tiste države, ki zaradi
stabilnih in močnih stopenj gospodarske rasti
trosijo vedno več energije in surovin. Osnova
za dolgoročno rast cen energentov in surovin
so poleg njihove omejene ponudbe in vedno
težje dostopnosti tudi negotove politične in
družbene razmere posameznih delov sveta, kjer
so pomembna nahajališča naravnih virov.

Rast povpraševanja po zdravilih zaradi
staranja prebivalstva in večanja kupne moči.
Število prebivalstva strmo narašča, podaljšuje
se pričakovana življenjska doba, v strukturi
prebivalstva pa narašča delež starejših ljudi.
Zaradi demografskih spremembtervecanja
kupne moči v razvijajočih državah se izdatki

za zdravstveno oskrbo povečujejo. Skrb
ljudi za lastno zdravje in počutje je vedno
večja, kar dodatno povečuje delež izdatkov
za zdravstveno oskrbo znotraj družinskega
proračuna.

Rast potrošnje na razvijajočih se trgih. Rastoča
gospodarstva bodo po vseh projekcijah
rasla hitreje kot razvita gospodarstva. S
tem potrošniki dobivajo večjo kupno moč,
ki jim omogoča večjo potrošnjo. To ima
stimulativen vpliv na domačo proizvodnjo,
s čimer je sklenjen krog povečevanja
kupne moči in proizvodnje. Ti dejavniki, v
kombinaciji z ugodnimi demografskimi
kazalniki, predstavljajo temelj za dolgoročno
gospodarsko rast rastočih držav.

Kakšno bo v prihodnosti
razmerje med številom
elektronskih in klasičnih
knjig? Kakšne so bralne
navade bralcev e-knjig?
Odgovore na to so posku-
šali najti udeleženci deba-
tne kavarne na prizorišču
27. knjižnega sejma

V Sloveniji je težko napovedati, kdaj
bodo elektronske knjige dosegle
omembe vreden tržni delež. Glavni
razlog za to naj bi bil v nas samih, saj
imamo enostavno odpor do novih teh-
nologij, za kar naj bi bila med drugim
kriva tudi slovenska "zaplankanost",
po drugi strani pa slovarje in leksiko-
ne že leta in leta beremo v elektron-
ski obliki. To so bila ključna izhodišča
debatne kavarne, posvečene elektron-
skim knjigam, ki nam s prisotnostjo
na napravah, kot so bralniki, tablič-
ni in prenosni računalniki, vedno bolj
krojijo vsakdanjik. Če je bilo pred leti
skorajda bogokletno govoriti o pojavu
elektronskih knjig, danes očitno temu
ni več tako. "Klasična knjiga zaradi
elektronskih knjig ne bo izginila. Elek-
tronska knjiga pač omogoča drugačen
način branja, prijaznejši na potovanjih
pa tudi doma, saj lahko več takšnih
knjig shranimo in zato ne potrebuje-
mo knjižnih polic, ki so lahko včasih
tudi nadležne v stanovanju," je zelo
pragmatično prednosti elektronskih
knjig orisala Helena Grandovec, ure-
dnica Večerove založbe elektronskih
knjig Ruslica. Jasno pa je, da je pojav
bralnikov in drugih naprav pozitivno
vplival na prodajo e-knjig. "Ne govo-
rimo več o posameznih, naključnih
kupcih, ampak vidimo, da nekateri
kupujejo cele serije knjig. Tukaj mislim
predvsem na knjige, ki so namenjene
za šolsko branje. Ko smo digitalizira-
li knjige iz starejše slovenske klasike,
smo mislili prav na šolarje, ki imajo
knjige za obvezno branje, pa jih ne
najdejo v knjižnicah, ker tam nimajo
dovolj velikih zalog. Ta naša usmeri-
tev se je izkazala kot pravilna. Nalože-
nih imamo 152 knjig, poleg slovenskih
klasikov tudi novejšo literaturo. Tudi
avtorji so postali elektronski knjigi
bolj naklonjeni, kot so bili na začetku.
Nekateri niso hoteli sodelovati, drugi,
kot recimo Feri Lainšček, pa so takoj
pristopili." Da obstaja vedno več se-
gmentov, kjer klasična knjiga ne more
več konkurirati tehnološkemu razvo-
ju in trendom po svetu, pa je opozoril
vodja digitalnih programov časopisne
hiše Večer Zvone Štor. "Neumno si je
zatiskati oči, da elektronskih knjig
ni in da jih ne bo več. Vedno pa bodo
ostali segmenti, kot je leposlovje, kjer
bo klasična knjiga še nekaj let prevla-
dovala." In katere knjige so trenutno
pri slovenskih e-bralcih najbolj prilju-
bljene? Zelo težko je vedeti, kaj je tisto,
kar bodo ljudje kupili, je poudarila
Grandovčeva. Trenutno je med bolj za-
želenimi literatura, ki jo berejo šolarji
za obvezno branje, med najbolj proda-
janimi knjigami je denimo zbirka hu-
moresk pisatelja Frana Miličinskega
Butalci, na seznamu priljubljenih knjig
pa so tudi dela Bogdana Novaka, zelo
slabo pa se prodaja poezija.

Beseda pa je tekla tudi o priho-
dnjem razvoju e-knjige in o tem,
kakšno bo čez nekaj let razmerje med
njimi in med klasičnimi papirnati-
mi knjigami. "Dve leti nazaj je bilo na
knjižnem sejmu kar nekaj zametkov
elektronskih knjig, pojavljali so se pro-
dajalci bralnikov, bilo je kar nekaj najav
založnikov. Letos pa ničesar od tega ne
vidim, kot da so knjižni sejem in teho-
logije dva različna svetova. Amazon je
že lani avgusta objavil podatek, da so
prodali več elektronskih knjig kot knjig
s črnilom. Letos se to razmerje samo še
stopnjuje," kritično odgovarja Štor. Pri
tem pa morajo založniki začeti razmi-
šljati tudi o novih poslovnih modelih
in misliti na mlade generacije, ki so jim
novodobne tehnologije že sedaj bližje.
"Ugotovili smo, da tri četrtine ljudi pre-
bere prvi dve poglavji, potem prebere
konec. Samo polovica teh ljudi prebe-
re celo knjigo. Na prvi pogled se zdi, da
smo v času nekega instant branja, kjer
nas zanimata samo zaplet in konec.
Tehnologija omogoča tak način branja,
omogoča bližnico mladim." Po njego-
vem so knjigotržci zaverovani v to, da
bo knjiga živela še petsto let in da bo
ta poslovni model živel do konca. "Na-
mesto tega jim na trg skačejo neknjižna
podjetja, tehnološka podjetja, kot sta
Amazon in Apple. Ravno zaradi tega,
ker so glavni založniki zaspali, ne sledi-
jo tehnološkemu razvoju, so ta podjetja
ugotovila, da je tukaj dober vir zasluž-
ka." Po besedah Štora bodo založniki v
prihodnje prisiljeni izdajati obe obliki
knjig: "Distribucija, hranjene, skladi-
ščenje vse te zadeve bodo v prihodno-
sti samo dražje, ne cenejše. To pomeni,
da bo knjiga za končnega kupca posta-
jala vedno bolj draga."

Zavodu Maribor 2012
Evropska prestolnica
kulture je od vseh
partnerskih občin največ
dolžna mariborska občina,
kjer za zdaj niti ne vedo,
ali bodo svoje obveznosti
za program in delovanje
zavoda, ki je v stoodstotni
občinski lasti, lahko
poravnali

Očitno se na Zavod Maribor 2012
Evropska prestolnica kulture (EPK),
ki ga je ustanovila Mestna občina Ma-
ribor (MOM), da bi bdel nad celotnim
programom EPK prihodnje leto, zgri-
njajo še temnejši oblaki, kot so jih v
Vetrinjskem dvoru pričakovali. Potem
ko v Mariboru niso zagotovili osre-
dnjega prizorišča v eni od hal bivšega
TVT-ja in je nekaj projektov zato ogro-
ženih (tudi zato, ker se vse bolj odmika
gradnja nove umetnostne galerije in
Maksa), občine, vključene v EPK, svo-
jemu zavodu še do danes niso zagoto-
vile denarja, ki bi ga po dogovoru letos
že morale, in sicer za stroške delovanja
zavoda in za program.

Izjema je le Mestna občina Ptuj,
kjer so nam potrdili, da so v skladu
s pogodbo poravnali vse dosedanje

Od začetka tega tedna do 17. decem-
bra bo v ljubljanskem Nuku odprta raz-
stava ob 50. obletnici tržaške založbe
Mladika. Maja 1961 je v Trstu izšla pe-
sniška zbirka tržaške pesnice Brune
Marije Pertot z naslovom Moja pomlad
in tako so bili postavljeni temelji zalo-
žniški dejavnosti majhne založbe, ki je
dotlej že štiri leta izdajala revijo Mla-
obveznosti (izstavljene račune, torej
terjatve zavoda), to pa nam je potr-
dila tudi direktorica Zavoda EPK dr.
Suzana Žilič Fišer. Po njenih besedah
je največ dolžna ustanoviteljica, mari-
borska občina, in sicer okoli milijon
in pol evrov, in če bo šlo tako dalje, se
bodo do konca leta po nekaterih izra-
čunih terjatve povečale še za pol mi-
lijona. Druge občine (Murska Sobota,
Slovenj Gradec, Velenje in Novo mesto)
so skupaj dolžne še 150 tisočakov za
splošne stroške zavoda, nadalje pa 130
tisoč evrov za splošne in mrežne pro-
grame. A za te, tako Fišerjeva, imajo
časa še nekaj dni, da jih nakažejo.

A pesimizem je očitno na mestu, kajti
denarja, ki ga bi v zavodu torej morali
imeti za lastno funkcioniranje in po-
ravnavo koproducentskih obveznosti,
nimajo. Kar imajo oziroma so imeli, je
skoraj v celoti zagotovilo zgolj mini-
strstvo za kulturo. Natančneje, iz mi-
nistrstva so na račun zavoda dobili
2,900.000 evrov, čakajo še na 350 tiso-
čakov. Iz mariborske občine naj bi po
podatkih zavoda EPK prišel dober mi-
lijon, čakajo pa še na poldrugi milijon
za stroške programa in svoje stroške.
"Občine obveščamo, jim predstavlja-
mo zadeve, koordiniramo vse projek-
te, a dobili nismo niti odgovora, kdaj
bomo dobili denar. Poslali smo že
toliko opominov," je zgrožena general-
na direktorica. Mariborski podžupan
Janez Ujčič je včeraj za Večer izjavil, da

dika. To je ustanovila skupina krščan-
sko usmerjenih intelektualcev, da bi po
puščobi, ki jo je pustil za sabo fašizem,
objavljala zamejske avtorje in spre-
mljala kulturno življenje v domovini,
zamejstvu in zdomstvu. To obletnico
in to prvo izdajo je založba letos obe-
ležila z ustanovitvijo literarne zbirke
Črnike, v katero je kot prvo knjigo uvr-
"osebno misli, da mora občina ta denar
zagotoviti do konca leta. Če ga ne bo,
bo padel EPK, s tem pa pade vse. V vod-
stvu občine smo že blizu dogovoru, da
bomo takoj, ko bodo prilivi na občin-
ski račun, plačali te obveznosti, upam,
da vsaj nekaj že konec novembra". In
kaj pravijo finančne službe omenje-
nih občin? Iz kabineta mariborskega
župana so nam odgovorili pravzaprav
z odgovorom, ki ne zavezuje: "Zaradi
splošnega upada prihodkov in nerea-
liziranih virov za investicije trenutno
zamujamo z izplačilom zavodu MARI-
BOR 2012 Evropska prestolnica kultu-
re v višini 1.500.386,63 evrov. Plačilo
bo izvedeno takoj, ko bo možno."

Od drugih občin neplačnic odgovo-
rov do konca redakcije nismo prejeli.
Res je, da gre v primerjavi z maribor-
skim za minimalen dolg, ampak dolg
vendarle.

Če taki odgovori zadovoljijo zaposle-
ne v zavodu EPK, ne vemo, je pa te,
kot smo izvedeli neuradno, direktori-
ca že obvestila, da je področje financi-
ranja precej nejasno, saj je dolgov vse
več. Zagato naj bi zaenkrat reševali iz
drugih virov, direktorica je zaposle-
nim tudi obljubila zavzemanje za to,
da bodo plače sodelavcev ključna prio-
riteta. Kaj pa, če denarja ne bo? Podpisi
koproducentskih pogodb so zaradi ob-
činske plačilne nediscipline pod vpra-
šajem. In s tem tudi cel projekt?

stila izbrane pesmi Brune Marije Pertot
Črnike dobre na nabrežju. Založba, ki
se je še zlasti razmahnila po slovenski
osamosvojitvi, ima danes pester knji-
žni program, izdaja leposlovna dela,
otroško literaturo, zgodovinske študije,
slovarje, priročnike, predvsem pa so ji
pri srcu domači, v zamejstvu živeči av-
torji, med najstarejšimi sta Boris Pahor
in Alojz Rebula. Slednjemu je Mladika,
ki nagovarja s prevodno literaturo tudi
italijansko govoreče bralce, pod naslo-
vom La vigna dell'imperatrice romana
(Vinograd rimske cesarice) prav pred
kratkim izdala izbor 12 novel, pre-
vedenih v italijanščino, s spremno
besedo Marije Pirjevec.

To pa je le delček novosti zadnje
sezone z 11 knjižnimi naslovi, ki jih
Mladika predstavlja tudi na 27. sloven-
skem knjižnem sejmu v Ljubljani.

Druga slovenska založba v Trstu,
Založništvo tržaškega tiska - ZTT, pa
je predstavila vodnik Kako lep je Trst -
prvi slovenski vodnik po Trstu in oko-
lici. (dzp)

Po Šentjurju vozi traktor. Prav
posebni traktor. V njem nava-
dno sedi 18-letni študent stroj-
ništva Jure Brečko. Iz kabine,
dvignjene visoko nad kolesi,
ima dober pregled nad okoli-
co. In nad nalepko na njego-
vi stvaritvi. Izumom. Z njim
je letos zasedel prvo mesto na
državnem tekmovanju mladih
raziskovalcev s področja tehni-
ke in tehnologije, prav tako pa
ga je predstavil na letošnjem se-
demnajstem mednarodnem fe-
stivalu znanosti v Cankarjevem
domu. Česa se je domislil? Vsem
nepoznavalcem kmečkega ži-
vljenja pojasni: "Ko na kmetiji
pokosimo velike travnate po-
vršine, se odločimo, ali jo bomo
zbirali v balah ali pa ovelo kon-
zervirali v silos. Tedaj, če se od-
ločimo za drugo možnost, po
košnji ovelo travno maso zvo-
zimo v silos." Ta je za oko laika
videti kot zidani kanal, podo-
ben tistemu, ki je denimo v Ma-
riboru speljan ob reki Dravi, le
nižji. In ožji, se razume. "Pripe-
ljano travno maso je treba ena-
komerno razgrniti po površini
in kasneje potlačiti." Pri tem mu
pomaga prav njegov izum: raz-
metovalnik silaže, "s pomočjo
katerega se trava enakomerno
razporedi po površini. Kar bi
šlo sicer tudi na roko, z vilami,
a ker travo pripeljemo zmeraj
znova, tudi po dvajset plasti, je
to delo skrajno zamudno. Tudi
utrujajoče. Sploh če pomislimo,
da bi to počeli tudi po šestkrat
na leto, preden bi bila kasneje
kravja krma nared." (Do kravjih
ust jo je treba pokriti s folijo, ob
robu obtežiti, tako da ni mogoč
pretok zraka in se lahko prične
proces kisanja, saj taka trava
vsebuje več hranilnih snovi.)

Četudi je skoraj nujna napra-
va, je razmetovalnik silaže v
trgovini zelo drag. Zato se je
tedaj dijak celjske srednje šole
za strojništvo odločil, da raz-
vije cenejšo različico. "V sklopu
maturitetnega predmeta v za-
ključnem letniku sem izdelal
raziskovalno nalogo o razme-
tovalniku silaže. Želeli smo si
ga tudi doma. In tako se mi je
ponudila priložnost in spon-
tano sem se domislil, da bi se
lahko razmetovalnik dalo nare-
diti tudi v lastni režiji - ceneje."

Najprej je želel že obstoječi iz-
delek na tržišču le kopirati. "A je
usoda hotela drugače. In prine-
sla popolnoma drugo 'zadevo'.
Izboljšano, prilagojeno lastnim
potrebam," karikira danes štu-
dent. Njegova izumiteljska
pot do uspeha novega prenosa
same moči na napravi, kot je ta
pri konkurenčnih proizvajal-
cih, je bila dolga. In je terjala
nemalo vztrajnosti. Spomni se:
"Pričel sem zbirati informacije,
si ogledovati podobne napra-
ve v trgovinah. Že tedaj sem se
odločil, da bom napravo neko-
liko spremenil. A mi je eden od
prodajalcev povedal, da jih je to
mislilo že veliko. Tudi poskusi-
li naj bi. Neuspešno. Na koncu,
kot je dejal prodajalec, so obu-
pali in vendarle kupili napravo
v trgovini." Sledil je prenos idej
na računalnik. Tri ure in nekaj
energijskih napitkov - vsako
noč, se danes z nasmeškom
spominja. "Računalniško-mo-
delirni del je trajal dva meseca.
Bile so noči, ko se je zataknilo.
Tedaj sem šel jezen spat. Veliko-
krat se mi je namreč zdelo, kot
da se problemi čedalje znova
vrstijo." A je vztrajal. Medtem
ko so njegovi sošolci ob popol-
dnevih in večerih opravljali
šolske obveznosti, se pripravlja-
li za maturo, je slonel za raču-
nalnikom in "tehtal" različne
možnosti. "Nekatere ideje so se
izkazale za tehnično neizvedlji-
ve, druge so bile konstrukcijsko
enostavno prešibke," se spomni.
Sicer se je uporabe modelirne-
ga programa naučil v šoli, a le
osnov, fines se je bil primoran
naučiti sam, saj je bil profesor,
ki poučuje uporabo tega pro-
grama, prav tedaj na bolniški.

Pri razvoju nove naprave so mu
z nasveti pomagali brat, stric in
tudi zaposleni v bližnjem pod-
jetju, kjer so mu kasneje suro-
vine lasersko razrezali. Četudi
je za tovrstno pomoč pripra-
vljeno podjetje le stežka našel.
"Nekatera so me zavrnila, češ
da imajo že svojega dela dovolj.
A imel sem srečo, po nekaj ne-
uspešnih klicih mi je uspelo
priklicati podjetje, ki mi je po-
magalo celo zastonj, plačal sem
le ceno materiala. Prav tako so
prisluhnili mojim idejam in mi
svetovali." Bližal se je oddaj-
ni rok raziskovalne naloge. Za
izdelavo mu je preostal le še
mesec dni, četudi seveda raz-
iskovalna naloga o določeni
temi ne zavezuje k izdelavi to-
vrstne naprave. "Ne glede na
maturitetna pravila sem si želel
napravo izdelati. Za domačo
uporabo. Ko sem torej naročil
laserske razreze, nekaj materi-
ala dobil od strica in imel vse
skupaj končno v prijateljevi
delavnici, sem začel sestavljati
komponente, variti. Delal sem
vsak konec tedna, od jutra do
zgodnjega jutra, pri čemer sem
potreboval pomoč več ljudi, ne-
katere komponente pa smo na-
redili v šolski delavnici, sploh
take, ki so zahtevale skrajno
natančnost in niso dovolile od-
stopanja in zaradi katerih sem
potreboval CNC-stroj." V šolski
delavnici je bil vsak ponede-
ljek in petek. Medtem so nje-
govi sošolci za šolskimi klopmi
pridno ponavljali snov za slo-
venščino na maturi. Se je to ka-
sneje poznalo na maturitetni
oceni? Morda. Malo. Na maturi
je bilo njegovo znanje ocenjeno
s sedem (od osem). Ne glede na
to pa mu je maturitetna komi-
sija podelila laskanja vredno lo-
voriko: postal je zlati maturant.

In kdaj je uspel? Kot pravim
avanturistom en dan pred
oddajo oziroma prvič, ko je
zadevo pognal. "Ko smo na-
pravo sestavili do konca in jo
prvič spravili v pogon, je delala,
kakor je bilo treba. Pričakova-
nje, radovednost in nervoza,
preden sem potegnil ročico, ki
naj bi, kot sem si v tistem tre-
nutku najmočneje, kar je bilo
mogoče, želel, pognala napravo,
je neopisljivo. Ko sem ugotovil,
da mi je uspelo, sem hkrati spo-
znal, kaj rek odvaliti se kamen
od srca dejansko pomeni. Bilo
je neverjetno. In vredno vsake-
ga trenutka truda, četudi smo
delali do jutra na dan oddaje."

Uspešni prenos ideje v
prakso je bilo seveda treba po-
kazati v šoli. Zato se je s traktor-
jem odpeljal proti Celju. V smeri
šole. Naravnost na šolsko dvo-
rišče. In prejel najvišjo oceno.
Kar pa še zdaleč ni bil edini
"izlet" njegovega izuma. S pri-
kolico ga je peljal tudi v Mursko
Soboto na raziskovalne dneve.
Ga kasneje predstavil tudi na
okoliškem traktorforumu, na
demonstraciji strojev. "Naprava,
ki se priključi na sprednji del
traktorja in za pogon uporablja
hidromotor, je postala pravi
hit. Njena prednost pa je, da je
lahko razmetovalnik trave pri-
klopljen tako na zadnjem kot
sprednjem delu traktorja, ne
da bi bilo za to treba obrniti re-
duktor - kot pri konkurenci, ali
drugače: za spreminjanje smeri
ne potrebuje reduktorja," poja-
sni, vendarle nekoliko ponosno
pristavi, da je za njegov izum
pokazalo interes kar nekaj po-
sameznikov in so ga naročili.
Izvorni izum, ki ga uporablja
doma, redno posoja tudi šen-
tjurskim sosedom.

Jure Brečko: "Delal sem vsak ko-
nec tedna, od jutra do zgodnjega
jutra." (Marko Vanovšek)

Ime Katarina izvira iz gršči-
ne, poznani obliki sta Aika-
terina in Katherine. Imeni
se povezujeta z grško besedo
kathara v pomenu čista.
REKLO ZA DANES:
Katarina nam ne laže: po
sebi januarja vreme kaže.
ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI
DAN:

1562 - Rodil se je španski
pesnik in dramatik Felix
Lope de Vega (umrl leta
1635). V špansko dramatiko
je uvedel idejo časti, združil
je komično in tragično, tra-
dicijo in metaforiko visoke
poezije. S tem je ustvaril vse
bistvene značilnosti špan-
ske dramatike 17. stoletja.
1814 - Rodil se je nemški
zdravnik in fizik Julius
Robert von Mayer (umrl
leta 1878), ki je postavil
zakon o ohranitvi energije
ter dokazal enakovrednost
toplote in mehanskega dela.
1844 - Rodil se je nemški in-
ženir Carl Friedrich Benz.
1878. je izdelal dvotaktni
plinski motor, 1885. je ne-
odvisno od Gootlieba Dai-
mlerja razvil enocilindrski
štiritaktni motor z notra-
njim zgorevanjem.
1894 - Rodil se je slovenski
umetnostni zgodovinar,
kritik in konservator France
Mesesnel (umrl leta 1945).

1909 - t Na Velikih Rojcah
pri Gorici je Edvard Rusjan
prvič poletel s svojim leta-
lom Eda I.

1915 - Rodil se je čilski po-
litik general Augusto Pi-
nochet Ugarte (umrl leta
2006).

1974 - Umrl je burmanski
politik Sithu U Thant, med
letoma 1961 in 1972 gene-
ralni sekretar Združenih
narodov.

Če hočete bolje voziti z
ljudmi, bo treba odvre-
či zadržanost in prestrogo
načelnost, kajti z njima bolj
odbijate kot privlačite.
BIK

S preteklostjo se ne ukvar-
jajte več, ohranite spomin
na nekaj lepega in ne obso-
jajte ničesar.
DVOJČKA

Ni še pokopano, kar vam
je nekoč pretresalo srce,
vendar se morate zavarovati.
RAK

Nihče ni povsem slab in
nihče tako krasen, kot se
dela, zato nikar ne po-
puščajte vsemu, kar vam
nekdo neprestano vsiljuje.
LEV

Niste tako trdni, kot se
delate, in pričakujete, da
bodo z vami ravnali v ro-
kavicah.
DEVICA

Postajate drugačni, zato
nekoga, ki se je že ohladil,
tudi oživlja zanimanje za
vas.

Prevečkrat ste naivni in mi-
slite, da so vsi ljudje takšni,
kot ste vi, in zaradi tega
nosite srce v rokah.
ŠKORPIJON

Vaša sebičnost bo postaja-
la vse bolj očitna, tako da se
lahko od vas odvrnejo tudi
tisti, ki vas imajo radi kljub
vašim napakam.
STRELEC

Pustolovščina, v katero se
boste spustili, ker ne boste
vedeli, kaj bi sami s seboj,
ne bo prinesla nič dobrega,
nasprotno.
KOZOROG

Namesto da sanjarite o tem,
kaj bi lahko bilo, če bi bilo,
se prepustite ustvarjalnemu
delu, ki ste ga vse preveč za-
nemarili.

Napovedani obisk bo uspel,
če od gostitelja ne boste
zahtevali preveč. Pokaži-
te, da znate biti zabavni in
dobre volje.

Kolesarska zveza Slovenije (KZS) je na tradicionalni prireditvi Večer zvezd v
Ljubljani razglasila najboljša kolesarja v sezoni 2011. To sta cestni kolesar Borut
Božič, sedmi na svetovnem prvenstvu, in gorska kolesarka Tanja Žakelj, tretja na
evropskem prvenstvu v olimpijskem krosu. Idrijčan Božič je priznanje po letu
2009 dobil drugič, njegova soseda iz Ledin pa tretjič in drugič zapored. Nagra-
do za življenjske dosežke je prejel Gorazd Štangelj, ki je po letošnji sezoni posta-
vil kolo v kot. "Seveda, da sem zadovoljen, vsaka lovorika mi veliko pomeni. Na
koncu sezone, s katero nisem bil najbolj zadovoljen, predvsem s prvim delom ne,
je to super stvar. Žal pa mi je, da nisem najboljši slovenski kolesar zaradi še boljše-
ga rezultata na svetovnem prvenstvu, kjer se mi je ponudila enkratna priložnost.
Cilj dirke sem naštudiral kot nobenega drugega doslej, ustrezal mi je maksimal-
no, a tega nisem najbolje izkoristil. Ne vem, če se mi bo še kdaj ponudila taka pri-
ložnost," se Borut Božič še vedno vrača k zamujeni priložnosti v Kobenhavnu.
Žakljeva, nekdanja mladinska svetovna prvakinja, je v izboru tokrat premagala
lansko zmagovalko Blažo Klemenčič, to pa predvsem zaradi dosežka na evrop-
skem prvenstvu v olimpijskem krosu, ko je osvojila bronasto kolajno."Nagrada je
potrditev, da delam dobro, da so moji rezultati dobri. V preteklost nočem veliko
gledati, bolj me zanima prihodnost. Želim si na olimpijske igre, želim tudi nasle-
dnjo sezono stati na tem mestu," je po prejetju priznanja dejala Tanja Žakelj. (sta)

Dvorana Gradski vrt, gledalcev 200,
sodnika Georgouleas (Grčija) in Isajlo-
vič (Avstrija).

Slovenija: Flajs 13 točk, Pajenk 8, Pla-
nine, Satler 2, Šket, Gasparini 23,
Čebron 3, Škorc-libero, Urnaut 6, Vidič,
Ropret, Čebulj 15.

Ukrajina: Žilinski 3, Gumenjuk 2, Sto-
rožilov 2, Kapajev 2, Djačkov 13,
Kapelus, Antonik, Tatarincev 10, Ter-
jomenko, Rudnicki 5, Fomin - libero,
Tomin 25.

Slovenska moška odbojkarska re-
prezentanca je na predkvalifikacij-
skem turnirju za nastop na olimpijskih
igrah v Londonu še drugič zmagala in
se uvrstila v današnji polfinale. Po
Portugalcih so naši odbojkarji včeraj
premagali še Ukrajince, vendar z igro
kljub zmagi s 3:1 (21:25, 26:24, 25:21,
25:18) niso navdušili. Za uvrstitev v
finale se bo naša izbrana vrsta danes
ob 17.20 pomerila z zmagovalci sinoč-
njega dvoboja Hrvaška - Nizozemska.

Tako kot predvčerajšnjim so od-
bojkarji selektorja Veselina Vukoviča
tudi včeraj tekmo začeli zelo slabo in
izgubili prvi niz. Nato so se kot stari
dizelski motorji le segreli in v nada-
ljevanju delali manj napak proti ekipi
povprečne kakovosti. Slovenska igra
je škripala tudi v drugem delu, ko pa

"Že pred dvobojem sem se poču-
til dobro. Mogoče je bila to najboljša
partija letos. Sedaj sem v polfinalu in
uživam v tem trenutku," so bile besede
Davida Ferrerja po drugi zmagi v sku-
pini A zaključnega turnirja v Lon-
donu med posamezniki. Ni jih bilo
veliko, ki so po dveh krogih na prvem
mestu videli Ferrerja. Specialist za pe-
ščena igrišča je pred začetkom ostajal
v senci letos nedotakljivega Novaka
Dokoviča in vzpenjajočega se Andyja
Murrayja. Pa je premagal kar oba. V
predsinočnjem dvoboju ga prvi igra-
lec letošnje sezone ni dohajal. Španec,
ki ga odlikujeta predvsem hitrost in
boj do zadnjega atoma moči, je nagra-
dil še njegov začetni udarec. Končnih
gladkih 6:3, 6:1 je bilo nepričakova-
nih. Bolj pričakovani so bili odzivi po
dvoboju, ko se je govorilo predvsem o
slabem dnevu Srba. Res ga je imel. "Z
vsem spoštovanjem do Davida, igral
je zares dobro, je bila to moja najslab-
ša predstava letos. Napravil sem ogro-
mno neizsiljenih napak, trenutno ne
igram dobrega tenisa. Na tem nivoju
moraš pokazati svoj najboljši tenis, jaz
sem bil daleč od tega," je izključno pri
sebi iskal vzroke za poraz Novak Do-
kovič. Ta ni bil usoden, a je sedaj nje-
gova pot do polfinala močno otežena.
Če Tomaš Berdych premaga Ferrerja
po dveh nizih, se bo napredovanja ve-
selil on. Če bo za zmago potreboval tri,
lahko napreduje "Nole", ki mora rojaka
Janka Tipsareviča premagati brez iz-
gubljenega niza.

Teh kalkulacij pred sinočnjim za-
dnjim krogom v skupini B ni bilo.
Roger Federer je v dvoboj z Mardyjem
Fishem vstopil neobremenjen, zago-
tovljeno je imel prvo mesto. Nasploh
dvoboj ni odločal o ničemer, Fish je bil
zaradi dveh porazov izločen iz boja za
napredovanje. Želja, da turnirja ne za-
ključi brez zmage, se mu ni uresničila,
Federer je brez rezultatskega bremena
še nevarnejši. Sproščeno je odigral prvi
niz in Fishu prepustil le eno dobljeno
igro. V drugem pa nerazumljivo padel,
kot se mu to pogosto dogaja, in ga izgu-
bil. Padec koncentracije ni bil usoden.
Pred seboj vendarle ni imel naspro-
tnika, ki bi bil sposoben nekaj slabših
minut Švicarja izkoristiti v popolnosti.
Slednji je odločilni niz odigral rutinsko
in z enim "breakom" zmagal. Končnih
6:1, 3:6, 6:3 je pomenilo, da odhaja na
dan počitka pred sobotnim polfina-
lom s tremi zmagami. Roger Federer,
ki naskakuje rekordno šesto zmago na
zaključnih turnirjih, je bil zadovoljen.
"Vesel sem te zmage, želel sem jo, da bi
zadržal zmagoviti niz. Presenečen sem,
da mi na tem turnirju gre zmeraj tako
dobro, saj so to verjetno najtežji dvobo-
ji v celotni sezoni."

Začenja se štirimesečno obdobje nepre-
kinjenih tekem v svetovnem pokalu
za alpske smučarje in zopet je čas za
ugibanja o tem, kaj vse so naši fantje
in dekleta sposobni. Žal so napove-
di o prihodnosti slovenske smučarije
iz leta v leto vse manj obetavne. Slo-
venski smučarski klubi v svoje vrste
že nekaj časa ne uspejo več privabiti
omembe vredne skupine otrok, med
katerimi bi z leti ustvarili nove Kri-
žaje, nove vražje Slovenke... In ker v
klubih ni prave selekcije, se to prenaša
na najvišji nivo, kjer komandirajo ura-
dniki Smučarske zveze Slovenije. Letos
so sicer še bili sposobni ustvariti zelo
spodobne letne proračune. A verjetno
niti sami ne upajo pomisliti, kaj bi sle-
dilo, če rezultati slovenskih športnikov
ne bodo prav vrhunski.

Slovenski smučarski trenerji že
nekaj let zapovrstjo niso uspeli do vr-
hunskosti pripeljati nobenega alpske-
ga smučarja. Nekaj vsekakor tudi na
račun borne selekcije tekmovalcev; a
del krivde gre tudi njim samim, njiho-
vi skromni strokovnosti in sistemu, po
katerem smučarske trenerje zamenju-
jemo skoraj vsako leto. Potem ni prav
presenetljiv podatek, da se je 20-letni
Ilki Štuhec kljub večletnemu premoru
med tekmovanji na vrhunskem nivoju
letos brez posebnih težav uspelo uvr-
stiti najprej v ekipo za hitre discipline,
potem pa še v ekipo za veleslalom. To
je predvsem potrdilo tega, da je Štuh-
čeva imela na izbirnih tekmah slabo
konkurenco. V teh okvirih realnosti
bo naša najboljša smučarka Tina Maze
tudi letos nastopala s svojo ekipo - in
z denarjem, ki bo v precejšnji meri
šel iz reprezentančnega smučarskega
proračuna (okoli 200.000 evrov). Spet
se ni uspela izogniti majhnim nespo-
razumom na relaciji ekipa Tine Ma-
ze-smučarska zveza. Ki so že prerasli v
izjemno velike, domala nepremostljive
zamere. Nekoliko je alarmanten tudi
uvodni spodrsljaj Tine Maze na vele-
slalomu konec oktobra v avstrijskem
Soldnu. A tudi slaba obdobja za Maze-
jevo niso nobena novost. Rezultatska
kriza in kriza odnosov v njeni ekipi
je bila zadnjič prisotna sredi lanske
sezone, a je potem na svetovnem pr-
venstvu postala svetovna velesla-
lomska prvakinja! Potem je do konca
lanske sezone dosegala same vrhunske
rezultate ter pristala na skupno tretjem
mestu v svetovnem pokalu. Za Mazeje-
vo bo naslednji nastop, sobotni velesla-
lom v ameriškem Aspnu, vsekakor zelo
pomemben. A zaradi njenih rezulta-
tov smo lahko še najmanj zaskrbljeni.
Čakamo predvsem preostala dekleta,
da potrdijo uvrstitve v slovensko re-
prezentanco v alpskem smučanju.

Moška ekipa prinaša nekaj zado-
voljstva predvsem zaradi ekipe za hitre
discipline. Šest fantov: Andrej Šporn,
Andrej Jerman, Rok Perko, Andrej
Križaj, Gašper Markič in Boštjan Kline
sestavlja spodobno moštvo, v katerem
se je vsak sposoben uvrstiti med naj-
boljših dvajset smukačev na svetu. Le-
tošnje poletje fantom resda ni prineslo
najbolj vzpodbudnih primerjav z naj-
boljšimi in tudi lani so nekoliko naza-
dovali (predvsem v superveleslalomu).
A Jerman in Šporn sta na čelu nedvo-
mno zelo perspektivne slovenske
ekipe. Če bo končno talent uspel unov-
čiti Rok Perko in če se bodo po najbolj-
ših zgledovali Križaj, Markič in Kline,
potem se ni bati, da Slovenci v para-
dnih disciplinah alpskega smučanja -
v smuku in superveleslalomu, ne bi še
naprej bili nevarni tekmeci najboljšim.

Morda sicer še ne v kanadskem Lake
Louisu, kjer se konec tedna obeta slabo
vreme in s tem odpoved kakšne tekme.
Severnoameriška turneja Slovencem
doslej ni prinašala prav velikega vese-
lja; njihove tekme se običajno začenjajo
po vrnitvi iz ZDA. Manj optimizma je v
naši ekipi za tehnični disciplini. Vele-
slalom ostaja naša najslabša panoga in
prava sramota je, da so naši veleslalo-
misti že lep čas na tekmah za svetovni
pokal povsem nekonkurenčni. A tudi v
slalomu gre slovenski voz že nekaj časa
strmo navzdol. Stara slalomska garda
se je že poslovila ali se bo poslovila po
naslednji zimski olimpijadi. Mladih ali
ni ali se ne znajo izkopati iz povprečja.
Nerodno je, ker imamo prav za te disci-
pline v domovini še najboljše pogoje.
Na naši strani je tudi tradicija. Ne naza-
dnje zato, ker je veleslalom mogoče tre-
nirati na številnih slovenskih hribih, je
še posebej pomembno, da ostane pri-
oriteta.

Koledar svetovnega pokala v alpskem smučanju 2011/12: - ženske: novem-
ber: 26. in 27. Aspen (ZDA) VS, SL; december: 2. do 4. Lake Louise (Kanada)
S, S, SV; 10. in 11. Val d'Isere (Francija) SV, SK; 17. in 18. Courchevel (Franci-
ja) VS, SL; 28. in 29. Lienz (Avstrija) VS, SL; januar: 1. Munchen (Nemčija) PT;
3. Zagreb (Hrvaška) SL, 7. in 8. Bad Kleinkirchheim (Avstrija) S, SV; 14. in 15.
Cortina d'Ampezzo (Italija) S, SV; 21. in 22. Maribor (Slovenija) VS, SL; 28. in
29. St. Moritz (Švica) S, SK; februar: 4. in 5. Garmisch (Nemčija) S, SV, 11. in 12.
Soldeu (Andora) VS, SL; 18. in 19. Soči (Rusija) S, SK; 21. Moskva (Rusija) PT; 25.
in 26. Bansko (Bolgarija) S, SV; marec: 3. in 4. Ofterschwang (Nemčija) VS, SL 9.
in 10. Aare (Švedska) VS, SL; 14. do 18. Schladming (Avstrija) S, SV, VS, SL, EKI.
Moški: november: 26. in 27. Lake Louise (Kanada) S, SV; december: 2. do 4.
Beaver Creek (ZDA) S, SV, VS; 10. in 11. Val d'Isere (Francija) VS, SL; 16. in 17.
Val Gardena (Italija) S, SV; 18. do 20. Alta Badia (Italija) VS, SL; 29. Bormio (Ita-
lija) S; januar: 1. Munchen (Nemčija) PT; 5. Zagreb (Hrvaška) SL; 7. in 8. Adel-
boden (Švica) VS, SL; 13. DO 15. Wengen (Švica) S, SL, SK; 20. do 22. Kitzbuhel
(Avstrija) S, SV, SL, K; 24. Schladming (Avstrija) SL; 28. in 29. Garmisch (Nem-
čija) S, SV; 4. in 5. Chamonix (Francija) S, SK; 11. in 12. Soči (Rusija) S, SK; 18. in
19. Bansko (Bolgarija) VS, SL; 21. Moskva (Rusija) PT; 25. in 26. Crans Monta-
na (Švica) SV, VS; marec: 3. in 4. Kvitfjell (Norveška) S, SV; 10. in 11. Kranjska
Gora (Slovenija) VS, SL; 14. do 18. Schladming (Avstrija) S, SV, VS, SL, EKI. (šr)

Če se zima pozna po poletju, bo znova
prvo ime smučarskih skokov Thomas
Morgenstern. Po prepričljivem slavju
v minuli sezoni svetovnega pokala je
Morgi kraljeval še na tekmah za veliko
poletno nagrado. Avstrijec iz Špitala
velja za prvega favorita tudi v tej zimi,
ki jo smučarski skakalci po tradiciji pri-
čenjajo na veliki skakalnici Rukka pri
Kuusamu na severu Finske. Tam sve-
tovna karavana orlov začenja dolgo in
utrujajočo pot z nocojšnjimi kvalifika-
cijami (ob 18.00) za nedeljsko (13.15)
prvo posamično merjenje moči, najprej
pa jih čaka jutri (15.00) ekipna preizku-
šnja. Kar 33 tekem je v programu to-
kratnega svetovnega pokala. Če k tem
dodamo še tri, najpomembnejše pre-
izkušnje sezone na svetovnem prven-
stvu v poletih februarja v Vikersundu,
je jasno, da čaka smučarske skakal-
ce izjemno naporna zima. Redkim jo
bo uspelo oddelati v celoti na visoki
ravni. Zato bodo na koncu marca v Pla-
nici junaki ti, ki jim bo to uspelo. V tej
zimi ne bo več zraven slovitih Adama
Malysza in Janneja Ahonena, smuči je
postavil v kot tudi Michael Uhrmann.
Poletje je ob Morgensternu postavilo v
ozek krog favoritov imena, ki so že prej
opozarjala nase. Poljaki verjamejo, da

je lahko uspešen Malyszev naslednik
Kamil Stoch. Norvežani stavijo v prvi
vrsti na Toma Hildeja. Nemci imajo po
dolgem času spet močnega aduta, Se-
verina Freunda. Najmanj še dveh ne
gre odpisati v bitki za veliki kristalni
globus. Zadnja leta izjemnega Švicar-
ja Simona Ammanna, ki je po pokru
zlatih kolajn na olimpijskih igrah do-
kazal, da zmore serijsko zmagova-
ti tudi na tekmah svetovnega pokala.
Pa avstrijskega čudežnega mladeniča
Gregorja Schlierenzauerja, ki mu je v
minuli sezoni malce spodrezala visoke
ambicije poškodba. Prav iz tabora se-
vernih sosedov lahko pričakujemo še
kakega zmagovalca, saj Avstrijci že
dolgo premorejo daleč najmočnejšo
reprezentanco.

V pričakovanih bitkah velikih
ekip imajo svojo računico tudi v slo-
venskem taboru. Naši fantje so na ka-
kšnih tekmah gotovo sposobni mešati
štrene. Če morda ne povsem na vrhu,
pa tik pod njim.

V Ruki pri Kuusamu na Finskem se bo
danes nadaljeval svetovni pokal v teku
na smučeh. Že desetič se bodo v tem
finskem središču na odprtju nordijske
sezone merili tudi tekači in tekači-
ce na smučeh. Tekaške proge so pri-
reditelji uredili s tehničnim snegom,
predsinoči pa je za lepšo kuliso padlo
tudi nekaj naravnega snega. Sloven-
ska reprezentanca je v Kuusamo pri-
spela včeraj s treninga v Sjusjonu na
Švedskem, na Finsko je pripotoval
tudi trener Vladimir Korolkevič, ki je
uvodne tekme svetovnega pokala iz-
pustil zaradi bolezni. Danes se bodo
tekači in tekačice merili v sprintu v
klasični tehniki. Predtekmovanja se
začnejo ob 9.45, finalni boji ob 11.30.
Nastopile bodo tudi Vesna Fabjan,
Katja Višnar in Barbara Jezeršek, od
tekme si največ obeta Višnarjeva, spe-
cialistka za klasični slog, ki je lani tam
za Bjorgnovo, Kowalczykovo in Majdi-
čevo osvojila četrto mesto.

Mini turneja, ki bo potekala po po-
dobnih pravilih kot Tour de Ski, se bo
v Kuusamu nadaljevala jutri. Dekleta
bodo v prosti tehniki tekla na pet kilo-

sičnem koraku, so naše tekmovalke
gotovo vesele Norvežana Halgeirrja
Lundema, bivšega serviserja iz ekipe
Petre Majdič, ki obvlada veliko skriv-
nosti priprave smuči za "klasiko". (vk)

Že danes bo v Kuusamu prvi spopad nordijskih kombinatorcev za točke sve-
tovnega pokala. Med 61 tekmovalci so na startni listi tudi trije Slovenci, Marjan
Jelenko, Gašper Berlot in Mitja Oranič. Naslov skupnega zmagovalca brani Fran-
coz Jason Chappuis Lamy. Uvodna tekma se prične s skoki na veliki skakalnici
ob 12.30, ob 15.15 sledi tek na 10 kilometrov. Druga tekma je jutri na sporedu ob
9.30 oziroma 14.15. (šr)

Plavalka Gorenjske banke Radov-
ljice Anja Klinar je na odprtem
državnem prvenstvu v Kranju še
enkrat izboljšala osebni rekord na
400 m prosto. Konec tedna v Zagre-
bu doseženi čas je s 4:06,68 popravila
še za desetinko sekunde, za še boljši
dosežek pa je tokrat pogrešala kakšno
še močnejšo tekmico. "Začela sem
hitreje kot v Zagrebu, kjer je bil začetek
prepočasen. Tudi Urša Bežan je tukaj
začela počasneje, saj sem pričakovala
bolj tesen obračun, in seveda mi je na
koncu manjkala močna tekmica, da
bi dosegla še kakšno sekundo boljši
izid. Glede na to, da sem res celotno
tekmo plavala sama, sem lahko zado-
voljna," je po tekmi svoj nastop ocenila
Anja Klinar. Med dekleti je domačemu
klubu zmago na 50 hrbtno priplavala
Anja Čarman, na 100 mešano, Klinar-
jeva je finalni nastop odpovedala, je
zmagala Olimpijina Nina Sovinek, na
100 prsno pa Zala Lota Gomezelj iz lju-
bljanske Ilirije.

V moški konkurenci je bil junak
prvega dne Radovljičan Robi Žbogar,
ki je najprej dobil tekmo na 100
mešano, kjer je bil blizu presenečenja
Velenjčan Žiga Cerkovnik, pozneje pa
še na 50 hrbtno in na 200 delfin. Posla-
stico v moški konkurenci - tekmo na
100 prsno - je zanesljivo dobil trigla-
van Emil Tahirovič pred klubskim ko-
legom Robijem Vovkom in Matjažem
Markičem. (sta)

Danes se bo v dvorani na Lopati začelo
tridnevno tekmovanje v olimpijski
športni disciplini, preskakovanju ovir.
Tekmovanje, ki bo veljalo za svetovni
pokal, bo priredil Center konjeniškega
športa Celje. Nastopilo bo blizu 300
konj s približno 170 jahači iz več kot
dvajsetih držav, med njimi tudi 37
slovenskih. Slovenija bo že drugič pri-
rediteljica tovrstnega tekmovanja v
dvorani.

Današnji dan je namenjen pred-
tekmovanju, ki se bo začelo ob 8. uri,
osrednja tekma, kvalifikacijska za
nastop v nedeljskem finalu na 140 cm
visokih ovirah, pa se bo začela ob 13.
uri. Podoben spored z drugo kvalifika-
cijsko tekmo - tudi ta se bo začela ob
13. uri - bo tudi jutri, v nedeljo pa bodo
finalne preizkušnje. Začele se bodo ob
8. uri, najzanimivejša pa se bo začela
ob 13. uri. (zg)

V polfinale 17. slovenskega po-
kalnega tekmovanja v futsalu so
se pričakovano uvrstili Dobovec,
Litija, Kobarid in Puntar, ki so tudi
na povratnih četrtfinalnih tekmah
potrdili zmage iz prvih dvobojev.
Rezultati: Dobovec Trgovine Jager -
Fragmat Extrem 7:2 (prva tekma 6:1),
Stripy - Predilnica Litija 0:5 (3:8), Kix
Ajdovščina - Oplast Kobarid 3:4 (1:3),
Puntar - Meteorplast Šic bar 6:1 (3:2).
(bp)

Nekoč prvi strelec slovenske
nogometne lige Jože Benko
ne ve, kam po vrnitvi iz
Kitajske. Naj ga Zlatko
Zahovič vzame za agenta za
kitajsko jezikovno območje,
če je že Mirana Pavlina vzel
zgolj za nemško. Pavlin
deluje le na tržiščih, kot
so Nemčija, Avstrija, del
Švice in Namibija z močno
nemško diasporo, Benko
mu bo pokril šestino sveta.

Kakšen je vaš pogled na poletne
tekme za veliko nagrado?
''Te izgubljajo pomembnost. Letos
smo z izjemo Simona Ammanna vsi
najboljši tekmovali na prvih tekmah,
potem pa izpustili tekme na Japon-
skem in v Kazahstanu. S tem se izgu-
blja čar. Mednarodna smučarska zveza
bo morala kaj storiti. Res je to priprav-
ljalno obdobje, a vendar gre za tekme
na najvišjem nivoju. Odgovorni bodo
morali premisliti, kako naprej.''

Vrhunec sezone bo svetovno prven-
stvo v poletih v Vikersundu. Norve-
žani so lani ukradli svetovni rekord
Planici.

''Prvi večji cilj je novoletna turne-
ja, vrhunec sezone bo v Vikersun-
du. Treninge bom načrtoval tako,
da bi bil takrat najboljši. Najbolj bi
bil vesel, če bi svetovni rekord vrnili
v Planico. To, da so primat prevzeli

Ni veliko takih, ki so stavili, da bosta
Bayer Leverkusen in Apoel krog pred
koncem skupinskega dela lige prva-
kov že v osmini finala. "Voditi v sku-
pini s Chelseajem in Valencio ni nekaj,
kar dosežeš, če le občasno igraš dobro.
Moštvo je pokazalo, kakšne mentalne
rezerve še ima," je po preobratu (2:1)
razlagal trener Robin Dutt. Bayer
Leverkusen je takšne priložnosti,
sploh finale leta 2002, običajno redno
zapravljal. Ne več. Zato si zdaj glavo
belijo pri Chelseaju. Pa še kje.

Če je po treh, štirih krogih kazalo,
da so skupine bolj ali manj odločene
in da liga prvakov ne pozna pravljic,
se je v petem krogu pošteno zapletlo.
Odločena je le skupina H, kjer je bilo
že prej jasno, da bosta napredovala
Barcelona in AC Milan. Prva bo spet
Barcelona, potem ko je slavila na San
Siru (2:3). "Saj občinstvo pride gledat
igralce gledat in tudi igralci dobivajo
tekme," je povedal Pep Guardiola po
gledljivem obračunu v Milanu. Ne ve,
ali bi ista ekipa z drugim trenerjem
dosegala enake rezultate. "Je pa jasno,
da jih jaz ne bi z drugimi igralci."

Norvežani, mora prinesti nov razvo-
jni zagon Planici. Tam v zadnjih dva-
najstih letih praktično niso naredili
ničesar. Če spet želijo svetovni rekord,
bodo morali delati za to, tako kot so na
Norveškem. Verjamem, da se bo sve-
tovni rekord vrnil v Planico, saj je le-
talnica narejena tako, da se jo zlahka
poveča.''

Imate že olimpijsko kolajno, kolajno
s svetovnega prvenstva, zmagali ste
v posebnem seštevku poletov v sve-
tovnem pokalu. Kakšni so vaši cilji in
skrite želje pred zaključkom kariere?
''Želim osvojiti posamično medaljo
na velikih tekmovanjih. Tokrat bodo
priložnost za to poleti v Vikersun-
du. Moj cilj so tudi še olimpijske igre
v Sočiju. Marsičesa še nisem dosegel.
Po koncu kariere bom razkril, ali sem
izpolnil vse svoje tihe cilje. To sezono
želim dobro začeti. Nočem, da bi iskal
samega sebe po slabem začetku, kot se
je zgodilo v lanski sezoni. Upam, da bo
šlo vse po načrtih.''

višja plača je 600 tisoč evrov, najdražji
nakup Ailtona za milijon evrov, celo-
tni kader pa je 35-krat manj vreden
kot Barcelona. Iz Sankt Peterburga so
odnesli točno tisto, po kar so prišli.
Točko. Remi brez zadetkov je bil dovolj
za napredovanje, zaradi katerega se je
Ciprčanom zmešalo. Oglušujoči zvoki
avtomobilskih siren, kričanje in gneča
na letališču. "Morda smo majhni v
Evropi, toda imamo veliko srce. Za-
služeno smo med šestnajstimi naj-
boljšimi!" je poudaril arhitekt uspeha,
srbski strateg Ivan Jovanovic. Ciprski
časopisi so mu peli hvalo, predvsem
zato, ker lahko otočani vsaj za trenu-
tek pozabijo na (finančne) skrbi, ki jih
vežejo z Grčijo. "Pozabimo na izstop
iz EU!" je denimo napisal eden od ča-
snikov.

Kot je v zadnjih letih že navada, bo
tudi letošnji veseli december naja-
vljen s prižigom okrasnih lučk na ma-
riborskih ulicah prihodnjo soboto, 3.
decembra, ob 17. uri. Tema novoletne
okrasitve je že od leta 2009, ko je bil
Maribor prvič deležen tematske okra-
sitve, poimenovana po pohorski bajki
Vilinski klobčič, vrhunec pa naj bi
dosegla prav z vstopom v leto, ko bo
mesto prevzelo naziv evropske pre-
stolnice kulture.

Letošnja praznična razsvetljava
se sicer od tiste iz preteklih let ne bo
pretirano razlikovala. "Temeljila bo
na dosedanji, prisotne pa bodo neka-
tere manjše spremembe," so sporoči-
li z Mestne občine Maribor (MOM);
te načrtujejo na Trgu generala Mai-
stra. Po vrsti let, ko so bili kar neka-
kšen zaščitni znak parka pred Prvo
gimnazijo barvni lampijoni, jih bodo
letos zamenjali čarobni svinčniki.
"Projekt je nastal v sklopu prireditev
EPK, svinčnike pa bodo izdelali učenci
enajstih mariborskih osnovnih šol in
vrtcev," so načrte razkrili na občini in
dodali, da je razlog za menjavo okras-
ja predvsem dotrajanost lampijonov. V
sklopu krasitve mesta bo tako očitno
še naprej Trg revolucije na centralni
zelenici poskušal olepšati en stožec,
na Glavnem trgu pa še drugi, poševni.
Oba sta bila v preteklosti tarči kritik,
češ da naj ne bi sodila v staro meščan-
sko okolje, predvsem tisti na Glavnem
trgu naj bi bil po mnenju mnogih pri-
mernejši za kakšno modernejše okolje
s steklenimi stavbami. Na Trgu svo-
bode bo letos novoletno drevo, ki bo
v Maribor prispelo kot dar glavarja
avstrijske Koroške Gerharda Dorfler-
ja. Nekoliko skromneje bo okrašena
"dnevna soba mesta"; nedavno obno-
vljeni Trg Leona Štuklja bo polepšala le
osvetljava dreves, k dodatnemu ambi-
entu na trgu pa bodo pripomogle tudi
luči, ki spreminjajo barve, a te so tako
tukaj že nekaj tednov.

Okrasitev mesta bo torej v primerjavi s
prejšnjimi leti praktično enaka. Kljub
temu pa bo po besedah odgovornih na
občini praznični razsvetljavi namenje-
nih 180 tisoč evrov, približno 60 tisoč
več kot lani, a je v znesek zajet tudi
strošek demontaže po novem letu.

Na vseh večjih trgih bo od 15. de-
cembra živel božični sejem. Na stoj-
nicah bo poleg gostinske ponudbe
mogoče najti tudi razne izdelke do-
mačih obrti, pri Snagi, ki je objavila
razpis za najem sejemskih hišic, pa
pravijo, da so želeli poskrbeti prav za
raznovrstnost decembrske ponudbe.
"Prevelike razlike v primerjavi s prej-
šnjimi leti ne bo, le ponudba bo razšir-
jena še na Trg Leona Štuklja, kjer bomo
kmalu postavili tudi drsališče," je po-
vedal Ivan Hajnšek, direktor družbe,
in dodal, da letos na Glavnem trgu ne
bo zloglasnega kioska v obliki krofa,
ki je lani kazil novoletno podobo zgo-
dovinsko najpomembnejšega trga v
Mariboru.

Večjih presenečenj v krasitvi mesta
torej ni pričakovati, novost letos pa
je silvestrsko praznovanje, saj bo na
novem Trgu Leona Štuklja. Kot so po-
vedali na Zavodu za turizem Maribor,
je za letošnje dogodke ob koncu leta
sicer namenjenih za desetino manj fi-
nančnih sredstev, kljub temu pa so
želeli na zavodu za najbolj vesele dni
v letu pripraviti nekaj atraktivnega.
"Na velikem odru na Trgu Leona Štu-
klja bomo že 28. decembra pričeli kon-
certe, med nastopajočimi so Bilbi, Maja
Keuc, 6pack Čukur, Big Foot Mama in
še nekateri drugi izvajalci. Na silvestr-
ski večer bodo v dobro voljo obiskoval-
ce praznovanja spravljali Tanja Žagar,
Helena Blagne in Show Band Klobuk,"
je o načrtih za konec decembra pove-
dal Milan Razdevšek, direktor zavoda.
Seveda pa tudi letos silvestrovanje ne
bo minilo brez ognjemeta: tokrat bo za-
sijal s strehe nekdanjega hotela Slavija.

Praznovanje na tem trgu sicer ne bo
edino; letos bo razširjeno še na Slom-
škov trg. Ideji Univerze v Mariboru,
da mesto potrebuje več prizorišč za
različne okuse, so pritegnili tudi pri
Pošti Slovenije, v Slovenskem naro-
dnem gledališču Maribor in maribor-
ski nadškofiji, podporo pa je izrazila
še občina. Na trgu bo tako mogoče
zadnji dan v letu spremljati prenos sil-
vestrske predstave mariborske opere,
Traviate, na voljo bosta tudi jedača
in pijača. Po besedah organizatorjev
časa za organizacijo koncerta v živo na
samem trgu ne bo, saj so idejo izrazi-
li nekoliko prepozno, bodo pa iz zvoč-
nikov doneli posnetki klasične glasbe.
Novo leto bodo prisotni tukaj priča-
kali ob kozarcu šampanjca in dunaj-
skem valčku. "To je samo prvi korak
k oživitvi trga, ob primerni podpori
bomo idejo v prihodnjih leti razvija-
li in nadgrajevali," so, z željo, da bi do-
godek postal tradicionalen, sporočili z
mariborske univerze.

V soboto, 26. novembra, bo na grajskem dvorišču na kmečki tržnici Rače Medeni
dan. V sodelovanju s pridelovalci na tržnici, čebelarskim društvom Rače, občino
Rače in z Zadrugo za razvoj čebelarstva se bodo med 9. in 12. uro predstavili če-
belarji, ki pridelujejo kakovosten slovenski med z zaščiteno geografsko označbo.
Ta med je izpostavljen strogim kontrolam kakovosti in se odlikuje po okusu,
aromi in barvi, je sinonim tradicije in hkrati tudi kakovosti.

Obiskovalci bodo lahko degustirali različne vrste slovenskega medu z za-
ščiteno geografsko označbo in med z dodatki, med drugim s čokolado, lešniki,
borovnicami in s cimetom. Tudi drugi ponudniki na kmečki tržnici se bodo do-
gajanju pridružili s ponudbo medenega peciva in čaja z medom, poleg okušanja
slastnih jedi pa so organizatorji pripravili še pester dodatni program.

Predsednik čebelarskega društva Rače Franc Hergan bo obiskovalcem pred-
stavil med in čebelarske pridelke za zdravje in izboljšanje imunskega sistema,
predsednik Društva izdelovalcev medenih pijač Marko Cesar bo s seboj prine-
sel medene pijače in penečo medico, ki je izum slovenskih čebelarjev, na ogled
bo razstava čebelarskega orodja, medu in čebeljih pridelkov, najmlajši pa bodo
lahko pobarvali svojo panjsko končnico in se slikali z avtohtono slovensko
čebelo kranjsko sivko. (jaz)

Pri tej in takšni mestni oblasti je edina možnost, da
mariborsko živalsko zavetišče za upravitelja ne dobi
občinskega komunalnega podjetja, ampak - kot si želijo
zaposleni - zavod za pomoč živalim, če bi ta občini
nemudoma ponudil odkup azila po večkratniku ocenjene
vrednosti.

V občini Cerkvenjak v Slovenskih go-
ricah bodo svetniki prihodnji teden
odločali o nekaj zanimivih projektih.
Na mizi bo tudi za nekatere polemič-
ni sklep dolgoročnega zadolževanja za
dokončanje športnega parka in objek-
ta v njem. Kot smo poročali, so se že v
minulem mandatu v tej občini odločili
za razširitev in posodobitev športno-
rekreacijskega centra in gradnjo špor-
tnega objekta. Za dokončanje projekta
se bodo po predlogu župana Marjana
Žmavca zdaj morali zadolžiti v višini
483 tisoč evrov.

Ukvarjali se bodo tudi s predlogom
zložbe kmetijskih zemljišč na območju
Andrencev. Za to zložbo naj bi porabili
okoli 249 tisočakov, od tega bodo 208
tisoč evrov pridobili kot nepovratna
sredstva od države in EU. Javni razpis
za pridobitev denarja za namen izbolj-
šanja infrastrukture, povezane z ra-
zvojem in prilagoditvijo kmetijstva,
je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano. Kar 75 odstot-
kov teh sredstev zagotavlja EU, pre-
ostalo pa država. Občina Cerkvenjak
kot investitorka se je obvezala, da bo
plačala 20-odstotni DDV, kar pomeni
nekaj čez 41 tisoč evrov.

Z uvedbo komasacij se strinja kar
95 odstotkov vključenih lastnikov,
izdana pa je tudi že pravnomočna od-
ločba za njihov začetek. Območje je
zelo razgibano, velike njivske površine
so predvsem v vzhodnem delu občine,
drugod je njivskih in travniških po-
vršin manj in so razpršene, vmes so
tudi vinogradi. Vendar so se zaveza-
li, da bodo zložbo zasnovali na sona-
ravni osnovi, ki upošteva občutljivost
naravnega okolja. Zaradi združevanja
parcel se bo neto obdelovalna površi-
na povečala za 7 do 12 odstotkov na
hektar. Prihranki pri gorivu in času za
pot zaradi optimalnejših poti do po-
vršin pa naj bi bili kar do 50-odstotni.

Med zanimivejšimi projekti, s kate-
rimi se bodo tokrat ukvarjali cerkve-
njaški svetniki, bo investicijski projekt
za ureditev razglednega stolpa na gasil-
skem domu.

"Projekt razglednega stolpa je uvr-
ščen v načrt razvojnih programov za
leto 2012, v okviru katerega bomo
zagotovili finančna sredstva za sofi-
nanciranje te naložbe," v obrazložitvi
pravi župan Marjan Žmavc. Identifika-
cijo investicijskega projekta je izdelala
Razvojna agencija Slovenske gorice in
ocenila, da je primerno prikazan in iz-
vedljiv. "Namen projekta je prenova ga-
silskega stolpa v razgledni stolp. Neto
tlorisna površina nove ploščadi bo
18,64 kvadratnega metra. Nameščena
bo na stolp, ki je imel nekdaj funkci-
jo sušenja gasilskih cevi. Ta namen je
zaradi novih tipov cevi opuščen, stolp
pa trenutno nima nobene funkcije.
Zaradi izpostavljene lege zanimivega
okoliškega reliefa terena je predvidena
funkcija razglednega stolpa smiselna.
Izvedli bi ga kot novo jekleno stopnišče
in pokrito razgledno ploščad z zaščito
pred vremenskimi vplivi," še izvemo
iz županove obrazložitve.

Občina za stolp že ima projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja in
kot investitorka zdaj pričakuje, da ga
bo financiral evropski kmetijski sklad
za razvoj podeželja. Z njim naj bi se
predvidoma prijavili na razpis kmetij-
skega ministrstva v začetku leta 2012.
Zanj naj bi porabili dobrih 86 tisoč
evrov, končali pa bi ga do konca leta
2012, saj primopredajo del načrtujejo
že v oktobru 2012. Iz države in EU si
obetajo 85 odstotkov denarja, občina
pa bo primaknila preostalo.

Da je ureditev razglednega stolpa
smiselna, nakazuje tudi poročilo o
delovanju turistično-informacijske
pisarne, ki od marca letos deluje v vo-
galnem delu občinske stavbe. Ob nje-
govi obravnavi bodo izvedeli, da je v
času do 10. novembra to pisarno obi-
skalo 618 ljudi, ki so prihajali tudi iz
tujine in z izletniškimi skupinami. V
tem času so prodali za 390 evrov manj-
ših spominkov. Naloga pisarne ni samo
sprejemanje gostov in vodenje skupin
po kraju in okolici, temveč tudi pošilja-
nje turističnih ponudb v širši prostor,
usposabljanje turističnih vodnikov
in organizacija prireditev, kakršna so
bili nedavni dnevi kulturne dedišči-
ne v Arheološkem parku z ogledom
rimskih gomil, posebno kulinarično
ponudbo in otroškimi delavnicami.
Pripravljajo pa tudi skupne izletniške
pakete z bližnjimi biotermami in novo
zloženko o občini.

Kot ugotavlja predstavnica te pisar-
ne dr. Milojka Fekonja, se je v tem času
izkazalo, da manjkajo informacijski re-
klamni materiali in dobra turistična
karta Cerkvenjaka z okolico ter večje
količine promocijskega materiala,
saj so dosedanje že pošle. "Gre za zlo-
ženke o Cerkvenjaku in o Klopotčevi
učni in sprehajalni poti ter za vodnik
po Cerkvenjaku. Predvsem pa je treba
narediti nekaj za ponudbo, ki bo pri-
jazna za družine z otroki, kot so doži-
vljajski parki in igralni kotički, kar se
kaže kot resna potreba za mlade dru-
žine z otroki. Razvijati bi bilo treba te-
matske poti, namenjene pohodništvu,
kolesarjenju in animaciji, ter izdelati
replike rimske oljenke kot spominka,"
še omenja dr. Fekonjeva. In dodaja, da
imajo veliko pobud za sodelovanje pri
ogledih negovskega gradu, občine Sv.
Andraž, Puhovega muzeja v Sakušaku
in centra Pachamama v Kunovem.

Kako se lahko začne
sanacija Celjske kotline?
Mnenja poslanskih kandi-
datov so precej različna

Vsi kandidati za poslance s Celjske-
ga so dobro informirani o okoljski
problematiki Celja. Vsi bi zagrizli v
to kislo jabolko, le da nekateri še ne
vedo, kakšne so razsežnosti težave ter
kako bi se je lotili. Bolj ali manj so v
svoje programe pač vrinili še stavek o
tem, da bodo odpravljali bremena pre-
teklosti.

Nekaj pa jih je s problematiko ven-
darle bolje seznanjenih. Na primer
kandidat stranke LDS dr. Ivan Eržen,
ki je že pred leti v okviru Zavoda za
zdravstveno varstvo naredil prve
analize. Sprva je zagovarjal sprejetje
posebnega zakona o sanaciji Celjske
kotline, nato je ugotovil, da bi zado-
stoval že odlok. "V Celju poznamo pro-
blem, ko prideš čez Trojane, pa nihče
nič ne ve. Zato se mi zdi ključno, da
dosežemo spoznanje, da je to degra-
dirano območje, in zato vztrajam, da
moramo doseči odlok. To bo potem
podlaga za vse vire sredstev. Sam sem
na pobudo civilne iniciative stopil v
akcijo, da bi ministrstvo znižalo pri-
spevke, ki jih morajo kmetje plačati za
kmetijske površine. Pa niso o kakšnih
obremenitvah nič vedeli. Moramo
doseči neko formalno priznanje in to
bomo dosegli skozi odlok," je odločen.

Odlok ali zakon nič ne pomenita,
saj bi ta bila temelj le za nekaj "dro-
biža" iz Ljubljane, s katerim se resne
sanacije ne morejo lotiti, pa meni kan-
didat stranke SLS Roman Kramer. "Iz
uredbe, ki jo je vlada sprejela za Tr-
bovlje, se vidi, da država nima nobe-
nega namena dati denar za sanacijo.
V uredbi vse prenaša na lokalno sku-
pnost. Zato mislim, da bo najbolje, da
Celjani zlobiramo, da pridemo v ope-
rativni program za naslednjo finančno
perspektivo in da denar dobimo preko
Bruslja." Sam bi se sanacije sicer lotil
po poti "zdrave kmečke logike". "Ob-
močje stare Cinkarne bi ozelenil, saj
nič ne seva, stroka pa zahteva cement.
Mislim, da ni potrebno toliko sredstev.
Večkrat sem že vprašal, ali mi lahko
kdo pove, kako to preprosto naredi-
ti. Vedno dobim odgovor 'okroglo na
čošak', ki ga ne razumem."

S problematiko je zelo dobro se-
znanjena tudi kandidatka Zaresa
dr. Cvetka Ribarič Lasnik, saj je leto
dni pripravljala podlage za sprejetje
zakona, le da sama kandidira v ve-
lenjski volilni enoti. Še bolj, in sicer
že čisto osebno, se z njo ukvarja kan-
didatka Stranke za trajnostni razvoj

Marta Slakan, medijem dobro znana
borka za omejitev Cinkarne Celje in
med drugim ustanovna članica Civil-
nih iniciativ Celja. Obe se zavzemata
za vse ali nič (no, slednja sicer tudi ne
pride v poštev) - celotno sanacijo. In to
takoj. Glede na to, da kandidat Pozitiv-
ne Slovenije Stanko Stepišnik vsesko-
zi podpira pozidavo degradiranega
območja in na njem vidi zgolj nova
delovna mesta, bi mu tudi "nič" ustre-
zalo. "Sam znam ustvarjati dodano
vrednost. To Slovenija potrebuje," je
opredelil glavni cilj svoje kampanje.
Kandidat z Državljanske liste Gregor-
ja Viranta Denis Padjan pa je pouda-
ril, da je, sodeč po trenutnem stanju,
ki je v Celju, treba zagotoviti, da bodo
poslovni subjekti delovali v skladu
z evropskimi standardi, da ne bodo
ogrožali zdravja ljudi. Obenem pre-
dlaga spet nove raziskave, s katerimi
bi ugotovili trenutno dejansko stanje.

Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v dvorani Golovec v Celju tradicionalna dobro-
delna prireditev Klic dobrote, ki ga že vrsto let organizira Slovenska karitas.
Letos bo prireditev potekala v duhu gesla Srce, ki vidi. Izkupiček bo name-
njen družinam z otroki, v katerih so starši ostali brez zaposlitve ali ne dobijo
plačila za delo.

Med koncertom se bodo v darovanje lahko vključili tudi gledalci ob nepo-
srednem televizijskem prenosu prireditve na prvem programu nacionalne te-
levizije ali ob poslušalci Radia Ognjišče, ki bo prav tako neposredno prenašal
prireditev iz Celja.

Program bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, scenarij je pripravil
Tadej Sadar, režiser prireditve je Tomaž Švegelj. Na odru se bodo zvrstili sku-
pina iz Prage The Beatles Revival, Ylenia, Helena Blagne, dijaki konservatorija
za glasbo in balet iz Ljubljane, Tina Tiana, Miha Debevec, vokalni skupini Vo-
cabella in Cantilena, Manca Smolič, skupini Vihar in Petka, folklorna skupina
OŠ Sostro in pianist Gašper Konec. Koncert je tudi priložnost za druženje pro-
stovoljcev Slovenske karitas. Ti si kot plačilo za trud vsako leto ogledajo gene-
ralko Klica dobrote.

"Lani, po praznovanju 20. obletnice ponovne ustanovitve karitas v Slove-
niji, smo se odločili prostovoljce po maši na Ponikvi in pred ogledom general-
ke koncerta Klic dobrote povabiti na skupno kosilo. Padla je ideja, da kosilo
postane tradicionalno. Zato bomo tudi to soboto, pred generalko, pripravili
kosilo za okoli 2000 prostovoljcev. Skuhali bomo golaž v dveh vojaških kuhi-
njah. Kuhali ga bomo s prostovoljkami in prostovoljci. Ti bodo mešali golaž
v šestih kotlih, kuho bo nadzorovala glavna kuharica, nam je povedal Matej
Pirnat, generalni tajnik Škofijske karitas v Celju, ki pripravlja ta dogodek. (vve)

Svetovnega kadetskega prvaka v džiu-
džicu so dobili na I. gimnaziji v Celju.
Dijak drugega letnika športnega od-
delka Tim Toplak je namreč zmagal
na tekmovanju v Belgiji, v kategoriji
do 60 kilogramov. Poleg Tima sta se na
istem prvenstvu borila še dva njihova
dijaka, Žan Artelj in Tilen Hadolin, ki
sta si priborila 13. mesto.

Ob vrnitvi v domovino so Timu
domači pripravili zanimivo dobro-
došlico. "Mami in sestra sta mi spekli
pecivo, v šoli so mi čestitali sošolci in
profesorji, v svoji pisarni me je sprejel
ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Minuli
petek smo se vsi reprezentanti udele-
žili tudi sprejema, ki ga je v Globokem
organizirala Ju-jitsu zveza Slovenije,"
je povedal Tim. Borilne veščine ima
Tim v genih, saj je njegov oče Gorazd

V anketi, ki so jo opravili med sloven-
skimi šolskimi zdravniki - vprašalnik
je vrnila tretjina, to je 120 zdravnikov
-, jih je 70 odstotkov odgovorilo, da so
se v svoji praksi že srečali s primeri sa-
mopoškodbenega vedenja med mla-
dimi. Hkrati ocenjujejo, da se o tem
pojavu premalo govori. Kar polovica
vprašanih je izrazila željo po tem, da
bi o tem problemu izvedeli več. Sedaj
imajo na razpolago knjižico Samopo-
škodbeno vedenje, ki je v prvi vrsti
namenjeno zdravnikom, šolskim sve-
tovalnim delavcem, učiteljem in drugi
strokovni javnosti, ki ima kakršnoko-
li vlogo pri vzgoji, izobraževanju in
zdravljenju mladih. Knjižica je izšla v
okviru projekta, ki je usmerjen v raz-
iskovanje in preprečevanje samopo-
škodbenega vedenja med slovensko
mladino. Sofinancira ga evropska ko-
misija v okviru programa Daphne
III, v njem pa poleg Slovenije sodelu-
jejo še Danska, Italija in Velika Brita-
nija. V Sloveniji vodi projekt Inštitut
za raziskave in razvoj Utrip, ki si je za
partnerja izbral Zavod za zdravstveno
varstvo Celje. Matej Košir iz inštituta
je povedal, da so izbrali celjski zavod
zaradi izkušenj, ki jih imajo na tem
področju prek spletne svetovalnice
To sem jaz. "Glavni namen dvoletnega
projekta je razviti in preizkusiti neka-
tere dobre prakse na področju prepre-
čevanja samopoškodbenega vedenja
mladih, zlasti v obliki spletnih orodij
za samopomoč in svetovanje. Med
spletnimi orodji, ki jih bomo razvili v
Sloveniji, so zlasti forum s strokovno
vodeno tematsko razpravo, program
za klepet za neposredno komunika-
cijo ter nudenje svetovanja in pomoči,
spletni dnevnik, na katerem bi mla-
dostniki izražali svoje občutke, ki jih
sicer ne zmorejo zaupati nikomur,"
pravi Košir.

Prva naloga pa je ozaveščanje
strokovne in drugih javnosti o tej
problematiki, ki je vse bolj prisotna
tudi v Sloveniji. To govorijo tudi iz-
kušnjeHeliodorja Cvetka, psiholo-
ga in psihoterapevta ter direktorja
Svetovalnega centra za otroke, mla-
dostnike in starše v Mariboru. "Razu-
mevanje pojava samopoškodbenega
vedenja je odločilnega pomena za
učinkovito izvajanje pomoči. Ključni
pri odkrivanju tega problema niso,
kot bi si mislili, najbližji, temveč
drugi, sošolci, učitelji, znanci, prija-
telji. K mladostniku, ki se samopo-
škoduje, moramo pristopiti skrajno
spoštljivo in sočutno. Mladostnika v
tej situaciji ne obsojamo ali kritizi-
ramo. Lahko pa smo odločni v pod-
pori in prepričanju, da je možno
problem premostiti in poiskati stro-
kovno pomoč," pravi Cvetko, ki tudi
sam ugotavlja, da se o tem problemu
premalo govori in premalo ve o tem,
kako ravnati v teh situacijah.

Svojo izkušnjo je predstavila tudi
sodelavka v projektu in soavtorica
brošure Mateja Gaber, ki se je zaradi
stisk kar tri leta zatekala k samopo-
škodbenemu vedenju. "Odnos okolja
je do mladostnika, ki se samopo-
škodbeno vede, negativen. Celo med
učitelji ne naleti na razumevanje in
podporo. Učitelji, starši in okolica po-
stavljajo pred mladostnike previsoke
standarde in pričakovanja, kamor sa-
mopoškodbeno vedenje ne sodi. V prvi
vrsti jim je treba dati možnost, da ube-
sedijo svojo stisko. Če se to ne zgodi,
se začnejo, enako kot sem počela jaz,
zapirati vase in pred okoljem, padajo
v depresijo in vse je samo še slabše,"
pravi. Na srečo je pri iskanju pomoči
naletela na ljudi, ki so jo znali posluša-
ti, in na svetovalno delavko iz šolskega
svetovalnega centra, ki ji je pomagala
iz stiske.

Na ploščadi pred Muzejem usnjar-
stva na Slovenskem v Šoštanju bodo
v soboto pripravili Katarinin sejem,
deveti, odkar so znova obudili to pri-
reditev, po kateri je bil nekoč Šoštanj
znan daleč naokoli. To je bil nekoč
največji šoštanjski sejem, njegove ko-
renine segajo v drugo polovico 18.
stoletja.

Posvečen je bil sv. Katarini Ale-
ksandrijski, zavetnici poklicev, pri
katerih imajo delavci opravka z noži.
Tak pa je bil tudi poklic usnjarstva. In
prav po usnjarstvu je bil Šoštanj nekoč
dobro znan. Usnjarstvo je v tem kraju
sicer zamrlo, ljudje so izgubili delo, a
v Šoštanju so obudili vsaj Katarinin
sejem.

Čeprav si organizatorji prizadeva-
jo, da bi ponudba "dišala" predvsem po
usnju, vabijo tudi druge razstavljavce
in prodajalce. Sejem so obogatili še s
kulinariko, pokušino domačih dobrot
in predstavitvijo izdelkov domače in
umetnostne obrti. In ker je to čas pred
prazniki, bodo tudi letos na ogled in
na prodaj adventni venčki in prilo-
žnostna darila. Ves čas med 9. in 13.
uro, kolikor bo trajal sobotni sejem,
bo oglede in prodajo spremljal pester
kulturni program. (fk)

Zafrkancija mariborskih
somišljenikov iz Karnevala
alternativ razhudila
varnostnika Probanke

Mariborski alternativci so včeraj po-
poldan na Trgu Leona Štuklja v sre-
dišču Maribora pripravili svojevrsten
dogodek. Na trgu, kjer kraljujejo raz-
lične banke, se je s ciljem udariti po
bankah zbralo kakšnih 30 somišljeni-
kov iz združenja Karneval alternativ.
Njihov protest je bolj kot udarna akcija
sicer izzvenel kot ad hoc poteza pešči-
ce zafrkantov, a kaj več najbrž niti ni
bil namen. O tem ali o svojem gene-
ralnem angažmaju ni želel spregovo-
riti nobeden izmed njih, ne sicer znani
gostobesednež Borut Osonkar, eden
vodilnih v Karnevalu alternativ, ne
Gregor Kosi, so pa mimoidočim razde-
ljevali letake in jih nagovarjali z bese-
dami: "Vam gredo banke na živce?" V
elektronskem vabilu so v telegrafskem
stilu zapisali, da "banke denar 'rojeva-
jo' iz ničesar" oziroma iz obresti kre-
ditov, s čimer ustvarjajo zgolj "balon
vročega zraka" in generirajo dolg, ki ga
ni več mogoče odplačati. "Medtem ko
nam banke posojajo zrak, pa hkrati od

nas zahtevajo, da jim vrnemo z nečim,
kar dejansko nosi vrednost - z delom.
Se vam zdi ta menjava fer? Naše delo
ni odplačevanje dolga." Misleci v
letaku še izpostavljajo, da zagovarjajo
časovno banko oziroma menjavo sto-
ritev, znanj in spretnosti, ki deluje po
načelu, da se vse vrednoti enako - ena
ura dela je enaka eni uri dela. Potem
ko so na trgu postavili nekaj škatel z
baloni, na katerih so bila protikapita-
listična sporočila, in se ogreli z brca-
njem žoge, so se odpravili na polurni
pohod od banke do banke. Najprej so
s škatlami na glavah vstopili v Proban-
ko, a tam njihove provokacije niso bili
veseli, zato jih je razjarjeni varnostnik
napodil ven in zagrozil, da bo zaradi
motenja v varovanem prostoru po-
klical policijo. V poslovalnici Hypa so
bili nad obiskom presenečeni, podob-
no so ob podeljenih balonih reagirali v
Unicredit banki in NLB. Odziv v Novi
KBM pa je bil celo benevolenten.

Karneval alternativ združuje druž-
beno aktivne in angažirane posame-
znike, društva ter gibanja iz Maribora
in okolice, nezadovoljne s položajem v
družbi in politiki. Njihova prva akcija
je bila uperjena proti vrhu Mestne
občine Maribor, organizirali so jo pred
dvema tednoma, ko so pred občinsko
stavbo prižigali sveče. Kaj pripravljajo
v bodoče, za zdaj niso marali povedati.

"Super je! Sploh ni težko, razmigaš se in še ogreješ," člani Društva upokojen-
cev Maribor Tabor kar ne morejo prehvaliti gibalnih naprav pred Domom pod
gorco. Okoli 50 članov društva je včeraj v rekreacijskem parku izvajalo vadbeni
program, ki so ga organizirali v okviru evropskega projekta Q-Ageing in ga je
sofinancirala Evropska unija. "Rekreacijski park za starejše pred Domom pod
gorco sodi v projekt Kvalitetno staranje, v katerem sodeluje tudi Mestna občina
Maribor. Gibala so novost pri nas in v Evropi, saj so posebej prilagojena starej-
šim. Ne silijo in ne povzročajo težav tistim, ki morda niso več tako okretni. Ko-
likor sile vložiš v napravo, toliko ti je ta vrne," o desetih napravah, razporejenih
po navodilih Pedagoške fakultete v Mariboru, da koristijo razgibavanju celega
telesa, razlaga Liljana Zorko, vodja sektorja za zdravstvo in socialno varstvo na
mariborski občini. Vse leto so rekreacijski park že uporabljali stanovalci doma,
organizatorji projekta pa so se odločili h gibanju povabiti še druge občane, ki
želijo ostati aktivni. "Čeprav nisem od tod, bom zagotovo še prišla. Kar s ko-
lesom verjetno, potem pa bom delala razne vaje. Ta park je namreč krasen za
starejše. Če se po 50. letu ne giblješ več, mišice postanejo ohlapne, tukaj pa si
lahko aktiven po svojih zmožnostih. Eni zmorejo več, drugi manj," je navduše-
na Cvetka Polajner, še zelo aktivna in zagnana članica Društva upokojencev
Maribor Tabor, ki je niti mraz ne ovira. "S telovadbo se segrejemo, požene nam
kri po žilah," še pripomni. (jaz)

Ob tem, ko gradbena
jama za najdražji
investicijski projekt EPK
še zmeraj sameva,
se poraja vprašanje,
kako bosta ločena zasebni
in javni del gradnje

Ko so konec oktobra na Ruški cesti po-
ložili temeljni kamen za Mariborski
kulturni center (Maks) in novo Ume-
tnostno galerijo Maribor (UGM), je
javnost lahko slišala obljube o skoraj-
šnjem pričetku gradnje, ki bi se morala
pričeti v začetku novembra. Po naj-
bolj optimističnih napovedih naj bi
se gradnja končala pozno poleti ozi-
roma jeseni prihodnje leto - če bo vse
po sreči, kot je izjavil podžupan Janez
Ujčič. Glede na to, da gradbena jama
tik pred zimo še vedno sameva, stroji
pa počivajo, so možnosti, da bi dela
dokončali do septembra 2012, skoraj-
da nične. Kot je znano, je celotna vre-
dnost objekta 32 milijonov evrov, od tega
je Maks ocenjen na 17, nova UGM pa na
15 milijonov evrov.

"Nafta je preteklost. Obnovljivi viri
so prihodnost," je bil eden od sloga-
nov, ki so včeraj preplavili maribor-
ski Grajski trg. Po gostovanju v Kopru,
Novi Gorici in Celju se je namreč vse-
slovenska Greenpeaceova turneja Za
čisto energijo ustavila še v štajerski
prestolnici, Mariborčani pa so lahko v
podporo prizadevanjem te okoljevar-
stvene organizacije dali svoj podpis ali
fotopeticijo.

"Zbiramo podporo tistih, ki
menijo, da bi morala Slovenija po
drugačni energetski poti, kot gre tre-
nutno," je Nina Štros, vodja Greenpe-
acea Slovenija, pojasnila velik plakat
z imeni podpisnikov, na katerem sta
hkrati prikazani ustaljena politika, ki
se odraža v gradnji velikih centralizi-
ranih enot, kakršna je TEŠ 6, in smer,
kjer prevladujejo okolju in ljudem pri-
jazni obnovljivi viri energije.

"V današnjih časih, ko se soočamo
ne samo z gospodarsko, ampak tudi
s socialno in okoljsko krizo, moramo
imeti rešitve, ki naslavljajo vse vrste
kriz. Energetska politika v Sloveniji
lahko ponudi razvojni preboj - nova
trajna delovna mesta z dodano vre-
dnostjo," je še prepričana Štrosova.
Poleg zbiranja podpisov na plakatu,
ki bo predan novemu mandatarju, je

Ker je ministrstvo za kulturo oblju-
bilo le sofinanciranje UGM kot samo-
stojne investicije, ne pa tudi Maksa, se
postavlja vprašanje, kako bosta projek-
ta med seboj razmejena, saj sta financi-
rana iz različnih virov. Na mariborski
občini na to niso konkretno odgovo-
rili. V tem namreč ne vidijo težave,
poudarjajo, da gre za dva neločlji-
vo povezana projekta, ki sta odvisna
drug od drugega. Podjetje Meteorit bo
tako gradilo združeni center, torej tudi
UGM, ki je javna investicija, čeprav so
bili na razpisu za izvajalca gradbenih
del izbrani le za gradnjo Maksa, ki velja
za zasebno naložbo podjetja Zim. Kako
bodo torej ločili zasebni in javni del in-
vesticije, ni točneje pojasnila nobena
vpletena stran. "Predmet gradnje je
še vedno Maks, ki pa ima sedaj doda-
tno vsebino - UGM. Ker gre za enovit
objekt in je delež javnega sofinancer-
ja pod 50 odstotkov, se ne uporablja-
jo določila zakona o javnih naročilih,"
odgovarja Matjaž Knez, direktor Zima.
"Objekt se bo gradil kot celota in bo
kot celota tudi zaključen," pojasnjuje-
jo tudi v Meteoritu. Ob tem velja ome-
niti, da je bila želja Kristijana Gajška,
direktorja Meteorita, da bi pred zimo
gradnja napredovala do pritličja.

v okviru svoje kampanje v predvolil-
nem času Greenpeace Slovenija na vse
stranke naslovil tudi poziv za upošte-
vanje načel trajnostne energetike. Na
nacionalni ravni sta se na njihov tako
imenovani Plan B odzvali samo dve
neparlamentarni stranki. "Od drugih
za zdaj nismo še nič slišali, vendar to
ne pomeni, da iz njih ne bomo izvabili
odgovorov," je še neomajna vodja Gre-
enpeacea. Kampanja se bo sicer z zbi-
ranjem podpisov končala to soboto v
Ljubljani. (jmc)

Kot je znano, bo Maks financiran
s sredstvi podjetja Zim, mariborska
občina pa mu bo zanj 20 let plačeva-
la milijon in pol evrov letno. A na več-
krat postavljeno vprašanje, ali jim je
končno uspelo pridobiti kredit za gra-
dnjo, Knez še vedno ni podal konkre-
tnega odgovora. Tudi deset milijonov,
ki jih namerava za UGM prispevati
ministrstvo za kulturo, za zdaj visi v
zraku, saj je vloga za pridobitev evrop-
skih sredstev še vedno v usklajevanju
na ministrstvu in je še ni posredovalo
na Službo RS za lokalno samoupravo
in regionalno politiko, ki v končni fazi
izda odločbo o dodelitvi evropskih
sredstev za UGM. "Šele ko je odločba
izdana, je možno podpisati pogodbo
o sofinanciranju in pričeti izvajanje
projekta v celoti brez tveganja, zato
upamo, da bo ta izdana v kratkem,
kar pa vedo edino odgovorni v vladi,"
pravijo na mariborski občini. Datum
pričetka gradnje je očitno odvisen
od evropskega denarja, ki pa ga letos
zaradi zamujenih rokov ni več mogoče
črpati. Ali to pomeni, da bodo stroji na
Ruški cesti do naslednjega leta počiva-
li? Na to vprašanje nismo dobili odgo-
vora, v podjetju ZIM pa priznavajo, da
bi nov zamik pomenil veliko težavo.

Društvo gospodinj Draženci v soboto,
26. novembra, ob 16. uri vabi na enaj-
sti gospodinjski večer, ki ga prirejajo
v sodelovanju s kmetijsko-svetoval-
no službo ptujskega kmetijsko-goz-
darskega zavoda. V domu vaščanov v
Dražencih bo tekmovanje v ročni iz-
delavi rezancev, strokovna komisija
bo izbrala najboljši izdelek in razgla-
sila najboljšo ekipo. Gospodinje bodo
prireditev obogatile s kulturnim pro-
gramov, družabnim srečanjem po ve-
čerji ter razstavo zelišč, ki bo odprta
tudi v nedeljo. (ug)

Očitke Čistega mesta, da so jim Javne
službe februarja na sporen način pre-
vzele Center za ravnanje z odpadki
(Cero) Gajke in jih z izčrpavanjem pod-
jetja prisilile še k odpovedi zbiranja in
odvoza odpadkov v Mestni občini Ptuj,
so predstavniki lokalnih oblasti na
torkovi tiskovni konferenci zavrnili.
"Cero Gajke so nastajale z roko v roki,
a prišli smo do točke, ko imajo zaseb-
niki svoje interese, ki jih lahko imenu-
jemo dobiček, pri javnem sta primarno
pomembni kvaliteta in cena. Mestna
občina in gospodarski subjekti se
borimo vsak za svoj kos pogače. Ko
je bilo leta 2008 ustanovljeno občin-
sko podjetje Javne službe, je bilo že v
odloku naloženo izvajanje predvsem
obveznih gospodarskih javnih služb,
med katere v prvi vrsti sodi ravnanje
z odpadki," je v odsotnosti ptujskega
župana Štefana Čelana povedal bivši
direktor Javnih služb in sedanji direk-
tor občinske uprave Janko Širec.

"Nič se mi ne zdi spornega, vse je
bilo izvedeno korektno do zaposle-
nih in Čistega mesta, večina ljudi je
bila prevzeta od njih. Učinki so samo
pozitivni. Deponija se obvladuje, tudi
stališče bližnjih sosedov je pozitivno.
Imamo red, nihče se po mojih infor-
macijah več ne pritožuje, da smrdi. Na-
redili smo korak v pravo smer."

Štiri mesece po prevzemu deponije
so bili odnosi še dobri, je dejal direktor
Javnih služb Alen Hodnik. Negativni
izid razpisa je kljub nadaljnjim pogaja-
njem povzročal razkorak stališč. Vsak
mesec naj bi Čistemu mestu prinesel
dvajset tisoč evrov izgube. "Jasnih iz-
računov, kako so
nam niso nikoli podrobno predsta-
vili, zato tega ne moremo komenti-
rati. Večkrat smo jih poprosili zanje,
vendar niso bili nikoli pojasnjeni do te
mere, da bi jim lahko verodostojno za-
upali. Naši izračuni kažejo, da je po ob-
stoječem ceniku brez prestukturiranja
in povišanja cen zbiranje in odvoz od-
padkov možno izvajati na enak način,
kot so to sami počeli," je povedal
Hodnik. Razlogov, da bi jim povišanje
sredstev odobril, zato ne vidi. Pravi,
da nimajo zakonskih podlag, niti se
ne sklada z načeli dobrega gospodar-
jenja. Njihovo odločitev, da odpovedo
pogodbo, spoštuje in podobno priča-
kuje od njih. "Veljavno zakonodajo je
treba upoštevati. Ne morejo trditi, da
so bili izigrani. S konceptom ustana-
vljanja javnih služb so bili seznanjeni
od prvega akta naprej do vpisa v sodni
register. Nastavljen sistem teži k večji
transparentnosti, stroškovni učinko-
vitosti in, predvsem pri upravljanju v
Gajkah, k večjemu nadzoru. Vedeli so,
kakšni so bili nameni, ne gre za na-
merno izključevanje."

Eden od ključnih razlogov za na-
stajanje izgub Čistega mesta naj bi
bil lanski inšpektorski nadzor, po ka-
terem so povečali število ekoloških
otokov z 260 na 320, frekvence odvoza,
odprtine na določenih posodah in pri-
čeli opravljati še druga dela. Tako naj
bi spomladi investirali več kot 50 tisoč
evrov v nakup novih posod, nič od na-
štetega niso dobili plačanega. V Skupni
občinski upravi (SOU) so potrdili, da so
zaradi skrb zbujajočih rezultatov loče-
nega zbiranja (navkljub nadpovprečno
razvejani mreži ekoloških otokov) iz-
vedli skupni nadzor. Zraven pravilnega
odlaganja s strani občanov so prever-
jali celovito delovanje sistema, pra-
vilnost zbiranja na ekoloških otokih,
namestitev posod, higieno itn. Na pod-
lagi ugotovitev so izdali nabor ukre-
pov za izboljšanje stanje. "Izdali smo
priporočila, različne opcije, na katere
nismo želeli vplivati. Verjamem, da so
nastali stroški, njihovo višino bi bilo
treba definirati in se odločiti, kako jih
pokriti. Ustanovili smo mešano skupi-
no, tudi s predstavniki Čistega mesta,
ki je definirala več kot dvajset loka-
cij za nove otoke, vendar smo kasneje
sprejeli odločitev, da postavitev za eno
leto ne bi bila gospodarna. Z njo smo
seznanili vse pristojne. Zahtev za do-
datnih šestdeset otokov nikoli nismo
izdali. Ravno nasprotno, na občini
smo se odločili, da v postavitev novih
ne gremo," je povedala direktorica Sou
Alenka Korpar.

Učinkovito ločevanje odpadkov -
naraščajoča stopnja posamično zbra-
nih frakcij in padajoča odlaganja na
deponiji - je po besedah Korparjeve
eden od pogojev za pridobitev evrop-
skih sredstev. Lanskega maja so na
ministrstvo poslali vlogo za nadgra-
dnjo Cero Gajke. "V skladu s kohezij-
sko politiko je bilo treba določiti, kdo
bo upravljavec obrata. Tudi iz tega ra-
zloga so bile ustanovljene javne službe,
saj je to lahko le organizacija s stood-
stotnim javnim kapitalom." Da pa se
sami soočajo z izpadom v proračun-
skem skladu Cero Gajke, je še pove-
dala. V njega se letno nateče okrog 2,4
milijona evrov, Čisto mesto (položnice
pošiljajo sosednjim občinam, ki gravi-
tirajo k obratu) jim je dolžno 270 tisoč
evrov. Pod vprašajem je plačilo skle-
njenih del. Največ se je letos namenilo
za projekt energetske izrabe deponij-
skih plinov, ureditve kanalizacije ter
severne brežine deponije, manjše
nakupe strojne opreme in zemljišč.

Direktor javnih služb je zavrnil
tudi druge očitke Čistega mesta, da je
občina z neposredno podelitvijo vseh
štirih koncesij ravnala nezakonito.
Po besedah Hodnika je to možno, če
je pravni subjekt v stoodstotni javni
lasti. "Nikoli nismo niti novačili zapo-
slenih, sploh pa ne prikrito, kot nam
očitajo. Niti pri ptujski komunali, če
povem širše. Smo pa že od maja preje-
mali prošnje in ponudbe za delo. Zakaj
tam več niso želeli delati, ne vem."

njenih slikovitih vinogradih. Koba-
lova poglavitna misel, ki je podčrtala
večer, je bila, da se v svetu prideluje-
jo odlična vina, a da se lahko najboljša
vina, ki jih premoremo v našem delu
sveta, torej v Slovenskih goricah in Ha-
lozah, pa tudi Ljutomersko-ormoških
goricah, brez težav postavijo ob bok
svetovnim vinskim znamkam.

Da pa lahko slovenska in ptujska
vina na ogromnem svetovnem vinskem
trgu sploh najdejo svojo mesto in prepo-
znavnost, morajo odražati aromatiko ra-
stišča. Vino mora biti zato odtis narave.

Spomnil je, da je bila pred desetle-
tji v Halozah, pa tudi v srednjih Slo-
venskih goricah, zelo prisotna sorta
ranfol, avtohtona sorta haloškega ra-
stišča. Z njo je to vinorodno območje
pristno in izvirno. Zato je pomembno,
da jo ponovno nasadimo v vinogra-
dih in ponudimo kot posebnost Ptuja
in vinorodnih gričev, ki ga obdajajo. Še
posebno ker daje ranfol ob manjši obre-
menitvi zelo dobre rezultate v kvaliteti
vina. O tem priča tudi to, da je Angela
Moor, svetovno znana in zelo vplivna
mojstrica vina, na londonski degustaciji
vin za vinske pisce in vinske poznaval-
ce uvrstila ranfol iz Ptujske kleti med
najbolj značilna vina Slovenije. (slp)

Stanko Ivančič iz Hrastovca pri
Zavrču je najbolj zaslužen, da sta se
Nežka Mislovič in sin Rajko v nede-
ljo preselila v novo hiško. V dvesto let
stari haloški cimprači sta živela do le-
tošnjega poletja, v dobrodelni akciji,
ki so jo sprožili med lanskimi božič-
nimi prazniki, pa so propadajočo hišo
podrli in postavili povsem novo. Ivan-
čič je akcijo, ki je še ni konec, koordi-
niral. Jutri bo slovesna otvoritev, zato
je včeraj ogromno časa preživel ob te-
lefonu, se uredil za prihod televizijske
ekipe. Pa ne zato, ker se rad postavi
pred objektive, ampak, ker bi se rad
zahvalil vsem, ki so v teh težkih časih
prisluhnili klicu na pomoč. In opozo-
ril, da je z malo denarja in veliko volje
možno narediti marsikaj.

"Kdo ne bi bil zadovoljen. Sam
niti za sekundo nisem podvomil, da
nam bo uspelo. A v tako kratkem času
postaviti hišo - včasih se zdi, kot da
sanjam. Nastala je s pomočjo dobrih
ljudi. Ni mi bilo težko delati, saj sem
jih srečal povsod, kamor sem prišel,
poklical sem vse, ki jih poznam. Veliko
mi je pomagala Maja Haladea, veliko v
občinski organizaciji Rdečega križa pa
tudi drugod," je povedal Stanko Ivan-
čič. Da pa je "kriva" tudi žena Marija, je
dodal, ker mu je rekla: "Poskusi nekaj
narediti, poglej, v kakšnih razmerah
ljudje živijo."

Ivančič je upokojeni ključavničar, z
ženo imata tri otroke, Stanko, Slavka
in Sabino, ter štiri vnuke. Po šolanju v
Mariboru se je vrnil v Haloze, čeprav
časi niso bili rožnati. Z ženo sta si po-
stavila dom, sam pa se je z ljubeznijo
do domačih krajev aktivno vključe-
val povsod, kjer se je dalo kaj napra-
viti za razvoj. Tudi v lokalni politiki
je bil, a jo je opustil, se je pa tam mar-
sikaj naučil, pravi. Sodeloval je pri iz-
gradnji šole, ustanavljanju samostojne
občine, v različnih gradbenih odborih,
ko so se napeljevali vodovodi, telefon-
sko omrežje in druga infrastruktura.
Finančno so veliko prispevali krajani
sami. Dragoceno pa je njegovo delo na
humanitarnem področju, zadnja leta
je predsednik občinske organizaci-
je Rdečega križa. "Ljudje zaradi afer v
preteklosti še vedno ne zaupajo Rdeče-
mu križu. A v lokalnem okolju je lažje,
tu se vsi poznamo in gledamo druga-
če," pravi Ivančič. In pokaže obsežen
seznam vseh podjetij, ki so darovala
delo ali material pri gradnji novega
doma Mislovičevih. Denar je nakaza-
lo več kot tristo posameznikov.

V humanitarne vode ga je popelja-
la izkušnja iz otroštva, sedemčlanska
družina je živela na viničariji v Tur-
škem Vrhu. Že kot šestletnik je moral
iti "služit", bolečina se mu je vtisnila
v srce, saj je do zaposlitve zelo malo
časa preživel v zavetju varnega doma.
Obiskoval je različne osnovne šole,
prehodil tudi sedem kilometrov do
najbližjega avtobusa in si nato sam
še kot otrok uredil bivanje v interna-
tu. Tudi v Mariboru mu ni bilo lahko.
"Starši mi niso mogli dati niti dinarja,
zato sem konce tednov preživljal daleč
od doma. Odrastel sem ob mleku, le

redko ob sendviču. Življenje se mi je
obrnilo na boljše, ko sem v drugem le-
tniku srednje šole postal vodja vajen-
cev, tudi starejših. Takrat sem si lahko
kupil tudi žemljo. Zdaj sem najbolj
srečen, ko pomagam."

Ima vizijo, kako bi stvari obrnil na
bolje. Da se mu marsikdo smeji, se ne
zmeni, ker to ni prvič. Da mu še do-
datnega poleta. Kako bi dosegel, da bi
vsak Slovenec daroval pet evrov, še ne
ve, a bi s tem denarjem lahko postavi-
li več kot sto podobnih hiš, kot je Mi-
slovičeva. S tem bi pravo revščino, ne
lenobo, odpravili v petih letih, pravi.
Banke in pošte bi se pri humanitarnih
nakazilih morale odpovedati provizi-
jam, meni, oblikovati bi morali pose-
ben sklad ter skupino ljudi, ki jim dišita
delo in dostojnost človeka, ne pa denar.

So poti do kulturno
zgodovinskih in turističnih
zanimivosti v Celju
dobro označene?

Do konca prihodnjega tedna bo v Ga-
leriji sodobne umetnosti Celje na ogled
ustvarjalnost dijakov Gimnazije Celje
- Center. V sodelovanju s Centrom so-
dobnih umetnosti so dijaki likovne
smeri umetniške gimnazije ustvarjali
v šestih delavnicah, razstavljena dela
pa so naslovili Forever young. Ume-
tniki, mentorji delavnic so pri delu z
dijaki zadnjih treh letnikov omenje-
ne gimnazije izhajali iz dejstva, da je
umetnost tako specifično in subjek-
tivno pogojena panoga, da jo je skoraj
nemogoče učiti, saj ni univerzalnega
recepta, ki bi posameznika usposobil v
profesionalnega in uspešnega umetni-
ka. "Izhajali smo iz predpostavke, da
smo ustvarjalni takrat, ko smo sposob-
ni nam lastne ideje, misli, prepričanja
in odzive interpretirati v vizualno
podobo s sporočilno vrednostjo," je
povedala kustosinja iz Galerije sodob-
ne umetnosti Celje Maja Hodošček.

Na razstavi, ki si jo lahko ogleda-
mo brezplačno, je na ogled tudi vide-
oposnetek kolektivnega simultanega
branja, ki so ga dijaki izvedli v sredi-
šču Celja. (mpi)

"Pripravljamo vse, da
bomo do leta 2015 dose-
gli ceno premoga, kot je
predvidena za blok 6, 2,25
evra za gigadžul," pravi
Milan Medved, direktor
Premogovnika Velenje

Velika dvorana velenjske občine je
bila v sredo zvečer premajhna, da bi
sprejela vse, ki so želeli prisluhniti
predstavitvi razvojnih dosežkov Pre-
mogovnika Velenje (PV). "Z njimi smo
presenetili tuje strokovnjake na ne-
davnem mednarodnem kongresu v
Ljubljani, zdelo se nam je prav, da jih
predstavimo tudi domačinom v Ša-
leški dolini, s katerimi živimo," je o
odločitvi za to predstavitev dejal di-
rektor Premogovnika Milan Medved.
Kot vrhunski dosežek šteje velenjsko
odkopno metodo, ki ne pomeni le
pridobivanja premoga. "Pomeni ce-
loten ciklus od pridobivanja premo-
ga do tega, da naravi dajemo prvotno
podobo, ki je primerna za življenje."

PV zdaj na različnih področjih izvaja
29 ključnih razvojnih projektov, zadnji
čas so mnogi usmerjeni predvsem v to,
da bodo do leta 2015, ko bo začel delo-
vati blok 6 v šoštanjski termoelektrar-
ni, dosegli ceno premoga 2,25 evra za
gigadžul. Sicer pa že dve desetletji do-
segajo stalno rast kazalcev uspešnosti
poslovanja. To dosegajo tudi s širje-
njem odkopov tudi do 200 metrov. In
z zmanjševanjem števila odkopov,
saj imajo zdaj le dva. Za dosego nižje
cene premoga je izrednega pomena
tudi novi izvozni jašek, ki bo stal 35
milijonov evrov, pomenil pa bo veliko
racionalizacijo. Dušan Čižmek pravi,
da bodo skrajšali transportne poti,
dosegli večjo zanesljivost pozitivnih
učinkov te naložbe, "izziva naše ge-
neracije", bo še več. Pripravljalna dela
so začeli v začetku leta, zdaj so pri gra-
dnji jaška dosegli globino 25 metrov,
do sredine naslednjega leta bo vse
pripravljeno za "globljenje" do globi-
ne 500 metrov, celoten sistem naj bi
začel delovati leta 2015. "Ves ta projekt
je sad lastnega inženirskega in druge-
ga znanja - vse od idejne usmeritve v
prostor do sedanjega podrobnega pro-
jektiranja," pravi direktor. Tudi glavni
izvajalci so Premogovnikove hčerin-
ske družbe, RGP, HTZ in PV Invest.

Na sredini predstavitvi so opozorili,
da vse ni usmerjeno le v večjo ekono-
mičnost, ampak tudi v večjo varnost v
premogovniku, pri čemer je pomem-
ben ustrezen informacijski sistem.
"Pravočasna informacija rešuje življe-
nja," je poudaril Vinko Kotnik, ko je
predstavil alarmiranje izrivov in iz-
bruhov jamskih plinov. Temu so po-
svetili veliko pozornost še posebno
po letu 2003, po nesreči, ki je terja-
la dve življenji in povzročila veliko
škodo. Pavel Skornšek je ob predstavi-
tvi informacijskega sistema za podpo-

ro vzdrževanju IBM Maksimo, ki so ga
izvedli skupaj s podjetjem Kopa, dejal,
da so z njim vzbudili zanimanje tudi
pri družbi IBM, saj so jih povabili, da
ga kot primer dobre prakse predstavijo
na svetovnem forumu, saj česa takega
v premogovništvu ni.

Med več projekti, ki so jih predsta-
vili, je bila seveda tudi velenjska od-
kopna metoda, ki je v svetu vse bolj
znana, PV pa si z njo obeta tudi še več

Udeleženci sredine predstavitve
so z aplavzom pozdravili sporočilo
direktorja Milana Medveda, da sta
Premogovnik in njegova hčerinska
družba HTZ, ki sodelujeta pri prido-
bivanju premoga, prejela certifikat
ISO 50001 za upravljanje z energijo.
Prejeli so ga kot prvi premogovnik v
svetu in eno redkih podjetij nasploh.

dela na tujem. Navezali so že veliko
stikov po svetu, s tujimi partnerji
ustanovili skupno podjetje s sedežem
v Singapurju, kmalu se nadejajo kon-
kretnih del. "Vse kaže, da bomo no-
silec del za modernizacijo enega od
turških premogovnikov, ki želi v krat-
kem času vzpostaviti približno tako
proizvodnjo, kot jo imamo mi; več žal
še ne smem povedati," je v sredo napo-
vedal direktor Milan Medved.

Pred dnevi so na VI. osnovni šoli v
Celju končali dve dobrodelni akciji.
Z akcijo Da jim ne bo mrzlo, so za za-
puščene živali v zavetišču Zonzani v
Dramljah zbirali odeje, brisače, pre-
proge in hrano za živali. Zbrali so za-
jeten kup toplih tekstilnih izdelkov in
50 kilogramov hrane.

Druga akcija je potekala v sode-
lovanju z OŠ Lava pod geslom Kdor
hitro da, dvakrat da. Z njo so prisko-
čili na pomoč humanitarnemu dru-
štvu Vindol s Kozjanskega, ki zbira
rabljene šolske torbe, šolske pripo-
močke in obutev za mladostnike iz

Bosne in Hercegovine, Črne gore in
Indije. Zbrali so 25 šolskih torb in prav
toliko nahrbtnikov in še vrsto drugih
torb ter 35 peresnic, nekaj tudi polnih.
Zbrali so še 50 zvezkov, otroških knjig,
pobarvank, kolaž papirja, škarij, lepila,
različnih barvic, skratka vse, kar
učenci potrebujejo pri svojem delu v
šoli. Poleg tega so starši in otroci da-
rovali še sto parov obutve, od copat do
zimskih čevljev, pa tudi zimske bunde,
jakne, hlače in športno opremo. Sode-
lovali so vsi razredi te šole, ki je člani-
ca Unescovih šol Slovenije.

"Starši in učenci Unescovih šol
Slovenije spodbujajo ljudi k humano-
sti. Delavci šole želimo vzgojiti otroke
v pozitivne in odgovorne osebe, ki
bodo znale prisluhniti človeku, živa-
lim in naravi. To med drugim izraža-
mo tudi prek različnih zbiralnih akcij,"
pravi vodja akcije Ksenija Leskovšek
Korber. (vve)

Začnejo danes
s Slomškovim simpozijem,
nadaljujejo z jutrišnjim
srečanjem delavcev Kari-
tas. Skupaj bodo pripravili
več kot 20 prireditev

Skorajda ni kraja na Celjskem, ki ga ne
bi povezovali z Antonom Martinom
Slomškom, Slom pri Ponikvi pa je kraj,
ki je njega zaznamoval v njegovih naj-
nežnejših letih. Njegovi rojaki so nanj
zelo ponosni. Uredili so njegovo roj-
stno hišo, njegovemu življenju so pri-
redili turistične poti, prihodnje leto,
ko zaznamujemo 150. obletnico nje-
gove smrti, pa bodo še posebej posve-
tili prvemu slovenskemu kandidatu za
svetnika. "Slomšek je ob verskem delo-
val še na kulturnem, literarnem, peda-
goškem področju, osebno zelo cenim
tudi njegov prispevek k obujanju naro-
dne zavesti. Zato se je občina odločila,
da skupaj z župnijo, ljudsko univerzo,
Javnim skladom RS za kulturne dejav-
nosti in Osnovno šolo Blaža Kocena
pripravimo sklop prireditev ob oble-
tnici njegove smrti," je povedal šen-
tjurski župan Marko Diaci.

Delovna skupina, ki jo vodi tam-
kajšnji župnik Alojzij Kačičnik je
pripravila več kot 20 raznolikih prire-
ditev in dogodkov, ki so po eni strani

Mariborski župan pred-
stavnikom Mednarodne
univerzitetne športne
zveze, ki bodo v Bruslju
preverjali pripravljenost
projekta Univerzijada
2013, trdnejših garancij
od svojih obljub še ne bo
mogel dati

"Dali bomo zagotovilo, da univerzija-
da zagotovo bo," pravi župan mestne
občine Maribor (MOM) Franc Kangler
pred odhodom v Bruselj, kjer bo moral
ta konec tedna vodstvo Mednarodne
univerzitetne športne zveze (FISU)
prepričati, da bodo zimsko univerzija-
do 2013 izpeljali, kakor obljubljajo. Po-
ročali smo že, da je vrednost projekta
znova okleščena na račun zmanjšanja
števila športnih objektov, ki se bodo
gradili. Skupna vrednost je sedaj pri
okoli 28 milijonih evrov, od tega bi
za vložek v objekte potrebovali nekaj
čez polovico, preostalo pa za organi-
zacijske stroške. Četudi se s tem niža
trajna, razvojna komponenta projekta,
na katero se s to prireditvijo že vse od
začetka stavi, glavno nosilko projek-
ta Mestno občino Maribor v to sili po-
manjkanje mestnih financ, pa tudi čas,
ki ga prav tako že zmanjkuje.

Odgovorni v občini so tako ugo-
tovili, da je do univerzijade možno le
obnoviti in dograditi dodatno ledno
ploskev v Ledni dvorani Tabor, pod
Pohorjem vzpostaviti tekaški poligon,
za njegovo zasneževanje pa do tja "pri-
peljati" cevovod iz Limbuša, ki se bo
napajal iz Drave, ter ustrezno prilago-
diti še dvorano Lukna, da bo v njem
lahko umetnostno drsanje. Generalni
sekretar FISU Eric Saintrond je mari-
borskim organizatorjem pred dvema
dnevoma sicer sporočil, da sprejemajo
spremembe, ki jim jih je prejšnji teden
v Lozani predstavil direktor družbe
Univerziada 2013, d.o.o., Srečko
Vilar. In dodal, da jih bodo izvršne-
mu odboru dali v potrditev, hkrati pa
poudaril, da pričakujejo udeležbo no-
silcev projekta z "verodostojnimi ga-
rancijami".

A kot "garancija" bodo morale zadosto-
vati besede župana Maribora, predse-
dnika Slovenske univerzitetne športne
zveze (SUSA) Otmarja Kugovnika,
predsednika organizacijskega odbora
Toneta Vogrinca in Vilarja, ki odha-
jajo v Bruselj. Kangler namreč s seboj
drugega, razen nepotrjenih dokumen-
tov o investicijah, ne bo mogel nesti.
Seja mariborskega mestnega sveta, na
kateri se bodo ti dokumenti potrje-
vali, bo namreč šele v ponedeljek, ko
bo tudi dan D za univerzijado. V ne-
deljo je namreč predviden le sestanek
organizatorjev s tehnično komisijo,
dan zatem popoldne pa seja izvršne-
ga odbora FISU, na kateri bodo morali
naši predstavniki projekt zagovarjati.
Poleg tega ta čas v proračunu MOM za
investicije še ni potrebnega denarja.
Četudi je ta znesek letos "le" dobrih 38
tisoč evrov, bodo tudi tega na ustrezne
postavke pridobili šele z rebalansom
proračuna, ki pa bo pripravljen pred-
vidoma šele v začetku decembra. Pre-
ostalo, skupno kar čez devet milijonov
evrov, pa v letih 2012 in 2013. Ob tre-
nutnih finančnih težavah mesta, ko se
vse stavi na prodajo oziroma po naj-
novejših namenih občine na oddajo
plinovodnega omrežja, se zdi to sicer
precej iluzorno. "Od mestne občine
smo dobili zagotovilo, da se bo denar
našel. Županu moramo zaupati," pravi
Vogrinec. Ob tem so v občini zelo op-
timistični tudi pri sami gradnji objek-
tov. Kljub aktualnim težavam pri
pridobivanju dokumentov za objekte
EPK računajo, da bodo denimo grad-
beno dovoljenje za Ledno dvorano
imeli že marca prihodnje leto. Rok,
do katerega morajo biti športni objek-
ti za izvedbo univerzijade nared, je 5.
december. Pred samo univerzijado je
treba namreč izvesti še testna tekmo-
vanja, da se objekti preizkusijo.

"Vsi skupaj imamo težave, tako mi kot
FISU. Pri tem pa mi nismo brez rešitev.
Škoda le, da zraven ne bo predstavni-
kov vlade, čeprav je hkrati res, da so
jim dnevi šteti in najbrž ne bi bilo
prav, da v tem položaju še sprejemajo
določene obveze," o tem, ali bodo FISU
uspeli prepričati, pravi Vilar. "Župan
Kangler bo s svojo prisotnostjo poskr-
bel za našo verodostojnost. Verjamejo
nam že nekaj let, saj jim zmeraj znova
govorimo, da bo vse narejeno. Verja-
mem, da jih bomo z našim nastopom
prepričali," pa o sestanku v Bruslju
pravi Vogrinec, ki pa vendarle ostaja
zgolj "zmeren optimist". Pri novem
razrezu potrebnih financ računajo
namreč na več denarja od države, ne
zgolj 30 odstotkov skupne vrednosti.
Da pa je to račun brez krčmarja, trenu-
tno pravijo v ministrstvu za šolstvo in
šport. Saj da če MOM in občine partne-
rice v projektu ne zagotovijo svojega
dela potrebnih sredstev za investicije,
"predvsem pa ne pripravijo potrebne
projektne dokumentacije za predvide-
ne investicije, država ne more oziro-
ma ne bo mogla zagotoviti realizacije
sklepa o sofinanciranju projekta".

A Kangler že pogleduje v prihodnost
in stavi na to, da bo prihodnja vlada
temu bolj naklonjena in aktivna pri
tem nacionalnem projektu, univerzi-
jada pa s tem februarja 2013 "takšna,
kot si jo zaslužimo". Kangler namreč

S tem ko se niža
število objektov,
se višajo stroški
organizacije, saj je
treba poskrbeti
za več montažnih
prizorišč

želi, "da čim prej mine predvolilno ob-
dobje ter da dobimo pristojnega mini-
stra ter predsednika vlade, s katerima
se bomo lahko uskladili za še nekatere
proračunske postavke".

Tudi Vilar zagovarja višanje dr-
žavnega deleža pri projektu. Poja-
snjuje namreč, da se s tem, ko se niža
število objektov, višajo stroški orga-
nizacije: "Mi moramo namreč zago-
toviti potrebna prizorišča. S tem ko je
stalnih manj, je treba poskrbeti za več
montažnih." Ob Lukni bo tako treba,
zaradi zahtev FISU, zagotoviti še eno
ledno površino za ogrevanje drsalcev.
Ker v Radvanju (še) ne bo kulturnega
centra, se sedaj dogovarjajo s centrom
Draš, zainteresiranim, da adaptira
svojo dvorano za odbojko. Ker preo-
stali dve občini gostiteljici, partnerici
projekta, Ruše in Zreče ne bosta potre-
bovali skoraj nič denarja za investicije,
Vilar ocenjuje, da je "pošteno, da dr-
žavni predstavniki pristanejo na to, da
se vsaj del denarja, ki je bil prej predvi-
den za objekte, prelije v organizacijo".

Znano je, da v Rušah sicer ostajajo
pri projektu, a so že spoznali, da jim
do začetka univerzijade ne bo uspelo
najti tako dovolj financ kakor inve-
stitorja, ki bi smučarsko progo Pisker
z Areha speljal v dolino. In tako so se
po večnamenski dvorani, kjer bi bil
po prvotnih načrtih curling (balina-
nje na ledu), za nekaj časa odpovedali
še tej investiciji. V Zrečah, kjer bodo na
Rogli gostili tekaške discipline in de-
skanje na snegu, pa večji vložki prav
tako niso predvideni, saj je vse po-
trebno skorajda že zagotovljeno. Or-
ganizatorji nameravajo namreč tam
prizorišča prilagoditi le zahtevam za
organizacijo tekem na mednarodnem
nivoju, ne pa na ravni svetovnih poka-
lov, kar bi terjalo več denarja.

Rogerg: "Nič več. Tržnica ne sme imeti
takšnega videza kot ga ima sedaj. Nek
neugleden plato, na njem pa nekaj
prodajalcev vrtnin, ki jim je iz obraza
razbrati, da niso srečni. Enak izraz
imajo nakupovalci. Čar stare tržnice
še živi v Mariborčanih, sploh pa tistih,
ki so zrasli s tem nekdanjim prečudo-
vitim zbirališčem kupcev iz mesta in
okolice. Ljudje so prek leta odhaja-
li na dopust in prvo kar jim je prišlo
na misel ob vrnitvi je bil obisk tržnice.
Hoteli so se srečati z znanci, ugotovi-
ti kaj je novega na področju zelenja-
darstva ter cen domačih vrtnin. Zdaj
tega ni več in zakaj bi hodil tja in žalo-
val za nečim česar ni več. Marel pa se
tako lahko nagledam kolikor hočem
po vseh gostilnah."

jaka: "Ne hodim več na to tržnico
ker nima tistega pravega življenja
in še cene so nenormalno visoke.
Vse kupujem v trgovinah, ker je za
polovico ceneje, a kvaliteta je itak
ista."

Na Andragoškem zavodu Maribor
- Ljudski univerzi se bo v torek, 29.
novembra, ob 10. uri pričel študij-
ski krožek Naslikajmo tihožitje. Štu-
dijski krožki so oblika neformalnega
učenja, v kateri se zbirajo ljudje, ki se
želijo nečesa novega naučiti o določe-
ni temi, se družiti in narediti kaj kori-
stnega. Razširjeni so po vsej Sloveniji.
Udeležba je brezplačna, srečanja pa
bodo enkrat tedensko na Andrago-
škem zavodu.

Ob zaključku krožka bodo pri-
pravili razstavo izdelkov članic. In-
formacije na AZM - Ljudski univerzi,
Maistrova 5, po telefonu (02) 234 11
11 in elektronski pošti info@azm-lu.
si. (tv)

Društvo upokojencev Ruše vabi 6.
decembra na kopanje v zdravilišču
Radenci in 27. decembra na silvestro-
vanje. Dodatne informacije so na voljo
na sedežu društva na Mariborski cesti
13 v Rušah ali po telefonih 661 65 81
in 040 304 550. (gt)

Kmetijska zadruga (KZ) Rače, ki je letošnjo pomlad pričela graditi nov mesnopre-
delovalni obrat, bo jutri med 9. in 13. uro na ogled postavila moderen in energet-
sko varčen obrat za mesno predelavo, ki je povezan s klavnico in se zaključuje s
sodobno mesnico. Simona Sternad Vogrin iz KZ Rače razlaga, da je nova prido-
bitev z vso opremo na ogled širši javnosti zadnjič pred uradnim odprtjem, saj je
vstop v tovrstne obrate po zagonu, predvsem zaradi standarda HACCAP, nezapo-
slenim prepovedan. Za gradnjo objekta, v katerem bodo prodajali ekološko pride-
lano meso, je kmetijska zadruga pridobila tudi 50-odstotno financiranje Evrope.
Vrednost naložbe obrat, ki je ekskluziven v tem delu Slovenije, saj bo pot mesa iz
klavnice v mesnico oziroma do potrošnika brez nalaganja karseda hitra, pa znaša
okoli tri milijone evrov.Uradna otvoritev bo predvidoma v začetku decembra. (gt)

SOBOTA 26. NOVEMBRA 2011, OB 17. URI • UNIONSKA DVORANA, MARIBOR« MEDIJSKI POKROVITEU VEČER

Na festival je prispelo
154 filmov iz 24 držav.
Podelitev priznanj.
Prikaz 17 izbranih filmov

Zlati znak za kakovost
je Pomursko društvo za
kakovost letos podelilo
družbi Arcont

Osrednja tema letošnje sedemnajste
letne konference Pomurskega dru-
štva za kakovost (PDK), ki že 18 let v
Pomurju širi idejo o kakovosti in njeno
uresničevanje v praksi, je bila kako-
vost v zdravstvu, uvodni plenarni del
pa se je nanašal na sheme kakovo-
sti v kmetijstvu. Slovenija ni primer-
na za zelo intenzivno proizvodnjo
hrane, kar jo je, v nasprotju z nekate-
rimi državami z intenzivno proizvo-
dnjo hrane, ubranilo pred marsikatero
prehransko afero, prednosti manj in-
tenzivne prehranske proizvodnje pa
je najlaže izkazati preko shem kakovo-
sti, je povedal minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
Sheme kakovosti so tudi v pomoč pri
komunikaciji s potrošnikom, v Slove-
niji pa imamo naslednje: višja kako-
vost, ekološki proizvodi, integrirana
pridelava in dobrote naših kmetij,
vendar se slednja še ne izvaja. Podrob-
neje jih je opisal direktor direktorata
za varno hrano Matjaž Kočar.

Sheme kakovosti želijo približa-
ti tudi javnim zavodom in jih spod-
buditi k nabavi lokalno pridelane
hrane. Trenutno se z njo oskrbuje de-
setina slovenskih šol in vrtcev, je dejal
Židan, cilj pa je v prihodnjih dveh letih
ta delež povečati na 40 odstotkov ter
kasneje tako, da bi se vsi javni zavodi
oskrbovali pretežno z lokalno pridela-
no hrano. Tako bi zmanjšali transport,
ki je na področju oskrbe s hrano najve-
čji onesnaževalec, uporabnikom pa bi
zagotovili svežo hrano, je dodal Židan.
S tako imenovanimi zelenimi naročili
pa želijo v javnih zavodih povečati še
delež ekološko pridelane hrane.

Organizatorji so letošnjo kon-
ferenco naslovili Uspešni poslovni
modeli. Stalne spremembe v poslov-
nem okolju, gospodarska kriza, odpi-
ranje novih tržišč in drugi izzivi na
trgu pomembno vplivajo na poslova-
nje organizacij, te pa se nanje odzivajo
različno. Za mnoge je pri tem ključ-
no vprašanje, kateri je tisti poslov-
ni model, ki bo organizaciji prinašal
koristi v trenutnih razmerah in v pri-
hodnosti in ga bo možno prilagajati
in nadgrajevati glede na spremenje-
ne okoliščine, je povedala predsedni-
ca PDK Helena Kosi. V skladu s tem
so oblikovali strokovni program kon-
ference, ki je bil sestavljen iz 14 stro-
kovnih referatov, razdeljen pa je bil v
dva dela: gospodarstvo in zdravstvo.
V slednjem so posebno pozornost na-
menili nedavni akreditaciji v Splošni
bolnišnici Murska Sobota, ki čaka na
končne rezultate presojanja po stan-
dardu kakovosti NIAHO. Na konferen-
cah PDK je bilo doslej predstavljenih že
215 strokovnih referatov, društvo je iz-
vedlo sedem malih šol kakovosti ter 60
izobraževanj in seminarjev, na katerih
se je zbralo skupno okrog 700 udele-
žencev. Imetnikov veljavnih certifika-
tov kakovosti je v Pomurju že 114.

Priznanje PDK Zlati znak za ka-
kovost je letos prejela družba Arcont
iz Gornje Radgone, ki že preko 60 let
uspešno posluje v pomurskem pro-
storu, s svojimi izdelki pa je prisotna
po vsem svetu. Med prvimi v Pomur-
ju so si v Arcontu začeli prizadevati
za sistemsko obvladovanje kakovo-
sti in leta 1996 pridobili certifikat ka-
kovosti za sistem vodenja kakovosti v
skladu s standardom ISO 9001. Na kon-
ferenci so podelili še priznanja in na-
grade v okviru razpisa Študentskega
podjetniškega in inovacijsko-razisko-
valnega centra ŠPIC. V razpisu, name-
njenem otrokom v vrtcih, je priznanje
za najboljšo risbo na temo Kaj bomo
jedli čez 50 let prejela Zarja Lončar iz
Vrtca Murska Sobota, med osnovno-
šolci je najboljši spis na temo Energi-
ja leta 2066 napisal Rok Benko z OŠ II
Murska Sobota, med srednješolci pa
sta za najboljši poslovni načrt prizna-
nje prejeli Vesna Požarnik in Valenti-
na Rajnar z Ekonomske šole Murska
Sobota.

"Glede na skromen gospodarski razvoj v preteklosti je Ljutomer malo večja
vas, če pa bo ostal še brez mestnega hotela, bo le še vas," mi je pred kratkim
z nasmeškom na ustih dejal znanec z levega brega reke Mure. Šlo je za
zbadljivko, v kateri pa je kar precej resnice. O tem, kako se je prleška
prestolnica v preteklosti gospodarsko razvijala in koliko novih delovnih
mest je ponudila, bi lahko podrobneje razpredali ob pogledu na opravljene
analize in statistične podatke o brezposelnih, veliko lažje pa je danes
govoriti o trenutno najbolj vroči temi v Prlekiji - ljutomerskem hotelu
Jeruzalem, ki je bil zgrajen leta 1975. Hotel, ki je bil sinonim gostinstva in
turizma v prleški prestolnici v prejšnjem stoletju, je danes pred nejasno
prihodnostjo. Zdravilišče Radenci kot lastnik se želi hotela enostavno rešiti,
vendar kupca ni na spregled, sedanji najemnik pa je že novembra lani
lastniku sporočil, da po preteku enoletnega odpovednega roka zapušča
objekt.

Starejši Ljutomerčani in okoličani se verjetno še dobro spomnijo hotela iz
časov nekdanje Jugoslavije, ko je bil središče zbiranja Prlekov. Poleg odlične
gostinske ponudbe, nepozabni so bili predvsem dnevi srbske kuhinje, in
prenočišč je ponujal tudi kegljišče, kar je bila redkost v tem prostoru. Pa so
kegljišče, na katerem so se urili tudi poznejši asi svetovnega kova, zaprli. In
z zaprtjem kegljišča, tako je mogoče premlevati danes, se je praktično pričel
propad hotela. Pozneje so v prostorih kegljišča uredili nočni klub, ki pa
nikoli ni zaživel tako, kot so si najemniki želeli, pa še moteče je bilo za
stanovalce ožjega središča mesta, saj so jim zabave in ponočevanja željni
obiskovalci nočnega kluba kalili nočni mir. Leta 2006 so lastniki, ki spadajo
v poslovno skupino Sava, hotel prvič prenovili. Vložili so nekaj več kot 800
tisoč evrov, in to z namenom. Povečati vrednost zgradbe in jo nato prodati.
Takrat, ob odprtju prenovljenega hotela, je takratni direktor Panonskih
term Dušan Bencik sicer dejal, da so hotel prenovili, ker želijo v sklopu
Savinega turizma objektu povečati standarde kakovosti in gostom ponuditi
nekaj več. Po prenovi so si v ljutomerskem hotelu obetali celo povprečno
letno zasedenost nad 70 odstotki. Vendar so bile to očitno le iluzije. Bencika
ni več na tem delovnem mestu, njegovi nasledniki pa so ob pogledu v
računovodske knjige ugotovili, da hotel Jeruzalem ne prinaša dobička. Zato
je prihodnost ljutomerskega hotela od prihodnjega četrtka negotova. Poleg
tega da iz Zdravilišča Radenci še niso sporočili, kaj bodo naredili, da hotel
ne bo zaprt, se je sredi prejšnjega meseca pojavila še dodatna težava. Sistem
za ogrevanje zaradi okvare namreč ne deluje, zato prenočevanje v hotelu ni
možno. Zato bodo potrebna nova vlaganja, kar pa verjetno dodatno odbija
tako sedanje kot tudi morebitne nove lastnike oziroma najemnike.

Rokodelska sekcija Kulturno-turističnega društva Ady Endre iz Prosenjakov-
cev bo v tamkajšnjem gasilskem domu v soboto, 26. novembra, ob 14. uri odprla
razstavo ročnih del, predvsem vezenin, ki jo bodo popestrili s priložnostnim
kulturnim programom. Razstava bo jutri na ogled do 18. ure, v nedeljo pa med
10. in 18. uro. (se)

Župnija Lendava, Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava in Turizem
Lendava bodo danes v tem obmejnem mestu pripravili tradicionalni Katarinin
sejem. Na Katarinin dan, praznik lendavske župnije, že vrsto let poteka sejem,
na katerem prodajalci na stojnicah ponujajo suho robo, tekstil, izdelke iz lesa,
igrače, med in medene izdelke ter še marsikaj drugega, tudi adventne venčke
in druge izdelke, povezane z adventom. Sejem bo na Glavni ulici in na cerkve-
nem trgu med 8. in 17. uro. (se)

Prlekija je bogatejša za novo delo z
zgodovinsko vsebino. Profesor slo-
venskega jezika in filozofije na Gim-
naziji Franca Miklošiča v Ljutomeru
dr. Miran Puconja, stanujoč na Cvenu
pri Ljutomeru, je v sklopu tradicio-
nalnih Miklošičevih dnevov predsta-
vil 500 strani obsežno delo Slovenska
kmečka kultura - Na Cvenu od zemlji-
ške obveze do začetka tretjega tisočle-
tja. "Danes živijo v Sloveniji le še štirje
odstotki prebivalstva, kateremu je
kmetijstvo izključni vir preživljanja.
Vendar je ob tem še dovolj visok od-
stotek tistih, ki na kakršen koli način
ostajajo v stiku z zemljo in tako pred-
stavljajo tudi v deagrariziranem okolju
neke vrste kmečki kontinuum. Tako
prva kakor tudi druga ugotovitev nas
spodbujata, da si zastavimo vpraša-
nje, v čem je bistvo kmečke kulture,"
je v uvod knjige zapisal Puconja, ki je
imel gradivo za tisk pripravljeno že leta
2004, vendar se je šele letos, ob veliki
pomoči vodstva ljutomerske gimnazi-
je, odločil za izdajo za Prleke pomemb-
nega knjižnega dela. "Knjigo pričenjam
z najnovejšo dobo od osvoboditve leta
1945, nadaljujem z okupacijo, nato
odprem obdobje, ki je najobsežnejše -
med svetovnima vojnama, zaključu-
jem pa z zemljiško obvezo leta 1848,"
je na predstavitvi knjige, kjer sta števil-
nim obiskovalcem s prof. Cilko Jakelj
skozi pogovor spregovorila o vsebini
in nastanku knjige, povedal Puconja,
ki je sicer večino podatkov za knjigo
črpal z domačega Cvena, vendar se je
v svojem delu, katerega osnova je nje-
gova doktorska dizertacija, lotil tudi
širšega ljutomerskega okoliša. "Doba
je relativno dolga, ker je tudi časovna
problematika, ki jo knjiga zapopada,
obsežna," je dejal avtor. Težišče ana-
lize je namreč na življenju cvenskih
kmetij v zadnjih 150 letih. Poglaviten
raziskovalni smoter je bil predvsem
preučevanje kmetijstva, zato je avtorja
kompleksna zasnovanost tovrstne ana-
lize gnala v to, da je v obravnavo vklju-
čil tudi druge vaške sloje. "Kvaliteto
kmečke kulture cvenskega človeka,
zlasti njeno celostno kulturno podobo,
je bilo mogoče določiti le ob hkratnem
upoštevanju tistih socialnih struktur, s
katerimi se je ta komplementarno po-
vezovala. To pa so vaški želarji, kočar-
ji, dninarji in nasledki tistih družbenih
odnosov, ki jih je prinašala upravna
in politična vključenost Cvena v ma-
lomestni oziroma trški Ljutomer, z
njimi pa vključenost Murskega polja
v širšo štajersko in kasneje pomursko
regijo," je dejal Puconja ter dodal, da
je največ etnološkega gradiva, ki ga je
pridobival od še živečega prebivalstva
na Cvenu ter v številnih arhivih, dalo
obdobje med svetovnima vojnama.
"Tisto, kar je cvenske kmetije v času
med svetovnima vojnama postavlja-
lo v specifičen ekonomski položaj, je
bila zmožnost celotne samooskrbe in
povrh še ustvarjanje tržnih presežkov."

Avtor knjige Slovenska kmečka kultura - Na Cvenu od zemljiške obveze do začetka
tretjega tisočletja dr. Miran Puconja na predstavitvi skupaj s prof. Cilko Jakelj

dela začutil, da sem, izraženo malo po-
hvalno, kapital za neko delo. Ker živim
na zemlji, ker zemljo tudi delam, ker
avtoksično doživljam usodo kmeč-
kega človeka, bi bil lahko pravšnji za
analizo kmečke kulture, ampak ne z
ideološkega stališča, temveč konkretna
struktura in populacija moje vasi, kjer
so trdni kmetje, ki bi lahko bili poka-
zatelj kmečke kulture," je še o povodu
za nastanek knjige dejal Puconja, ki je
z objavo poskrbel, da bodo podrobno-
sti iz preteklosti ostale poznane tudi
zanamcem.

Domala večna koroška predvolilna
tema je tretja razvojna os, vzpostavi-
tev sodobne cestne povezave z osre-
dnjo Slovenijo. Kandidati za poslance
v volilnih okrajih Slovenj Gradec in
Dravograd-Radlje ob Dravi so se opre-
deljevali do vprašanja, v kolikšni meri
naj država pri umeščanju tretje ra-
zvojne osi v prostor upošteva stališča
civilnih iniciativ in kako doseči kom-
promis, ki ne bo več zavlačeval ume-
stitve v prostor in posledične gradnje
ceste. Objavljamo stališča tistih kandi-
datov iz Mislinjske oziroma Dravske
doline, ki so jih za predstavitev stališč
na podlagi naše prošnje večinoma iz-
brali v posamezni stranki, objava sta-
lišča kandidata pa je odvisna tudi od
tega, katere stranke oziroma posame-
zniki so se sploh odzvali.

Matjaž Zanoškar, kandidat na Jan-
kovičevi listi v Slovenj Gradcu, meni,
da so mnenja lokalnih skupnosti pri
umeščanju trase v prostor pomemb-
na in jih je treba upoštevati, čeprav
ima pri razpravah prednost stroka,
ki pa mora pobudam civilnih inici-
ativ odgovoriti oziroma najti reši-
tve. Cesto nujno potrebujemo, a ne za
ceno nezadovoljstva med občani ali
škodljivih posegov v prostor, meni
Zanoškar. Za bolj korenite posege bi
se odločil Zmago Jelinčič Plemeniti,
prvak SNS, kandidat v Dravski in Mi-
slinjski dolini. Upoštevanje lokalnih
razmislekov je pomembno, a ne sme
biti podrejeno zasebnim interesom,
ki jim je v prvi vrsti zgolj do zaslužka,
meni Jelinčič. Je pa po njegovi oceni
v skrajnem primeru treba poseči tudi
po pravnih sredstvih, ki naj omogo-
čijo hitrejšo pridobitev zemljišč za
gradnjo, saj bo sicer koroški primer
podoben izsiljevanjem na dolenjski
avtocesti. Od civilnih iniciativ, ki jih
največkrat tvorijo "konkretno zainte-
resirani lastniki zemljišč ali objektov
in nemalokrat nastopajo čustveno in
zelo površno", je po mnenju kandi-
data Zares v Mislinjski dolini Borisa
Raja treba terjati konkretne predloge
za drugačne rešitve, te pa potem pre-
verjati in jih presojati. Iniciativam se
lahko po Rajevem mnenju izognemo
z doslednim, ažurnim in nezavajajo-
čim obveščanjem, pri čemer je ključ-
na tudi angažiranost lokalne politike.

Peter Cesar, kandidat SLS v okraju
Slovenj Gradec, bi se zavzel za izdela-
vo hidrološke študije vplivov ceste na
raven podtalnice. Predvideni posegi
bodo po Cesarjevi oceni močno vpli-
vali na vodni režim vodotokov in na
kvaliteto življenja v dolini. Verjame,
da je mogoče najti boljšo rešitev od
sedanje in v večji meri upoštevati
mnenja civilne iniciative, ob gradnji
tretje razvojne osi pa ne bi smeli za-
nemariti takojšnje posodobitve ob-
stoječe ceste. Na upoštevanje načela
nezasedanja kakovostnih kmetijskih
zemljišč, izogibanja bivalnim nase-
ljem in čim večjega sledenja trasam
obstoječih cest opozarja Barbarba
Rovere, kandidatka TRS v Dravski in
Mežiški dolini.

Načeloma ocenjuje, da "je konsenz
o nujnosti cestnih povezav v regiji to-
likšen, da bodo civilne iniciative na-
sprotovale le iz resnično utemeljenih
razlogov". Umestno bi se ji zdelo tudi
omejevanje tranzitnega prometa za
zmanjšanje onesnaženja okolja. Da se
zavzemajo za cesto, ki bo v najmanj-
ši možni meri prizadela kmetijska ze-
mljišča in kmete, ter s tem za zdravo
življenjsko okolje, poudarja kandidat
NSi v Dravski dolini Janez Lavre. Po
njegovem mnenju je nujno preučiti vse
možnosti poteka ceste, najprej pa po-
sodobiti obstoječe ceste, ker ne omo-
gočajo več varnosti.

Da se pri gradnji infrastrukturnih
projektov srečuje več interesov, ki
niso vedno skladni, in je zato treba
ločiti bolj pomembne od manj po-
membnih po kriterijih števila ljudi, ki
jih rešitve zadevajo, in glede na stro-
kovne presoje, ugotavlja kandidat za
poslanca na listi SD v Slovenj Gradcu
Ivan Svetlik. Tistim, ki bi morali žr-
tvovati zemljišča, bi morali dati ustre-
zne odškodnine, niso pa dopustna
izsiljevanja in blokiranja ter nerazu-
mne podražitve, poudarja Svetlik. Da
so lahko rešitve tudi primerne odško-
dnine, meni kandidatka SDS v Dra-
vski dolini Alenka Koren Gomboc,
ki ocenjuje, da mora država upošte-
vati mnenja lokalnih skupnosti, delno
tudi civilnih iniciativ, če so predlogi
slednjih realni. Meni, da bi morala
država ljudi bolj seznanjati s potekom
ceste in deli, za kar je načrtovalce
večkrat prosila tudi občina, a ti niso
imeli poguma, da bi načrte razgrni-
li pred ljudmi. Vsako odlašanje z gra-
dnjo hitre ceste je nedopustno, saj bi
morala cesta za konkurenčnost Koro-
ške biti že zgrajena, pa poudarja kan-
didatka LDS v Mislinjski dolini Adela
Korošec. Brez sodobne cestne poveza-
ve bo možnost kakovostnega življenja
na Koroškem močno okrnjena, ugota-
vlja Koroščeva. Po njeni oceni je treba
graditi na odsekih, kjer je konsenz do-
sežen, za ostale pa z dialogom in ar-
gumenti doseči kompromis, ki ne
bo zavlačeval gradnje. Da zavlačuje
država, ki nima resnega interesa in
je predlagala in vztrajala pri različi-
cah, ki so nesprejemljive zaradi eko-
nomske gradnje, pa ugotavlja Tanja
Klemenc Sekuti, kandidatka Desus v
okrajih Ravne in Slovenj Gradec. Po-
udarja, da je nujno upoštevati zahte-
ve civilne družbe, saj ta ne nasprotuje
tretji razvojni osi, temveč poudarja
nujnost izgradnje ceste kot temelj za
nadaljnji gospodarski razvoj Koroške
in zahteva umestitev ceste na obrobje
dolin. Da bodo poenostavili in pospe-
šili postopke na ravni države, pa zago-
tavlja kandidatka na Virantovi listi v
Slovenj Gradcu Mateja Rudolf, na lo-
kalnih skupnostih pa je, da najdejo
soglasja. Zaradi omejenih finančnih
virov bo po mnenju Rudolfove po-
trebno financiranje infrastrukturnih
projektov s koncesijami ali javno-za-
sebnimi partnerstvi, projekti za de-
centralizacijo Slovenije pa morajo biti
finančno zdravi in prinašati koristi za
povečanje blaginje državljanov.

Ravenski svetniki so na izredni seji
podali pozitivno mnenje k imenovanju
Ivanke Stopar za ravnateljico organi-
zacijske enote Srednje šole (SŠ) Ravne
na Koroškem za mandatno obdobje
petih let. Stoparjeva, sicer profesorica
slovenščine in angleščine, na podro-
čju šolstva dela že 32 let, ravnateljica je
štirinajsto leto. Za vodilno mesto se je
prijavila kot edina kandidatka in izpol-
njuje tudi vse pogoje. Kljub temu se na
občinskih sejah ob izrekanju mnenja
vsakih pet let kot zgodba o jari kači
vleče razprava o njenih (ne)kaznova-
nosti, domnevnih prekrških ter mo-
ralnih in drugih vrednotah.

Ima pozitivno mnenje sveta staršev
in dijakov ter učiteljskega zbora," je ra-
zložila Vodnjovova. Davorin Kragel-
nik je dejal, da je to isto problematiko
izpostavil pred petimi leti. "Verjetno
sva imela istega informatorja. Kasneje
sem preverjal nekatere informacije in
ugotovil, da vse povedano ne drži," je
svoj glas za obrazložil Kragelnik. Tudi
Milan Škafar podpira aktualno rav-
nateljico. "Ob vsakem razpisu se po-
navljajo isti indici, sumi, obtožbe ...
Verjamem, da se na SŠ dogajajo nepra-
vilnosti, kje se pa ne! Dejstvo pa je, da
na tej šoli ravnateljica kot taka ni pro-
blem. Problem so nekateri ljudje, ki se
z načinom njenega vodenja ne strinja-
jo. Vem, da dobro dela, je zelo učinko-
vita in ima veliko strokovnega znanja.
Na SŠ večkrat prihajajo dijaki s slabim
predznanjem in celotni kolektiv z njo
na čelu se trudi, da pridejo do poklica,"
je dejal Škafar. Tudi Peter Oder jo pod-
pira. Meni, da blatenje ravnateljice ni
dobro in koristno, "saj se na tak način
blati tudi naša šola".

Med osmimi skupinami so v Mežici nastopili tudi domačini, Orffova skupina CUDV
Črna. Instrument v rokah vsakega člana je igral drugačen ton, ob pravilnem zapored-
ju pa so s skupnimi močmi iz njih izvabljali prijetne melodije, med drugim tudi Odo
radosti. (Jurij Berložnik)

"Orffova glasbila so zelo primerna za populacijo otrok, mladostnikov in od-
raslih s posebnimi potrebami, saj lahko vsak član po svojih sposobnostih
prispeva h glasbi Orffovega orkestra," je povedala Katja Srebre, skupinska ha-
bilitatorka, zaposlena v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) v Črni
na Koroškem. Na tokratnem, šestem srečanju Orffovih skupin, ki ga CUDV
organizira vsako drugo leto, je nastopilo 107 glasbenikov iz osmih skupin,
pripeljali so se iz Vipave, Ajdovščine, Ljubljane, Litije, Lendave in Radovljice.
Nastopili so tudi domačini iz CUDV Črna, ki pa so se tokrat morali na nastop
peljati, kajti srečanje je bilo v Mežici, saj je Kulturni dom v Črni zaradi obnove
zaprt. Županja občine Črna Romana Lesjak je nastopajočim čestitala in jih iz-
postavila kot dokaz, da lahko vsakdo v življenju dosega uspehe, če se potrudi.
"Dejavnosti gojencev našega centra nas niti slučajno ne presenečajo, ampak so
postale del črnjanskega vsakdana, na njih smo ponosni, zaposlenim pa hvale-
žni," je povedala Lesjakova. Vršilka dolžnosti direktorja CUDV Vojka Lipovšek
je nastopajočim zaželela prijeten dan z veliko glasbe in plesa v družbi novih
in starih prijateljev. Po koncertu v Mežici so srečanje nadaljevali v Črni, kosilu
je sledila zabava s plesom. (jb)

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC
Maribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice
(kirurgija). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v
soboto od 7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob
praznikih je delovni čas enak kot v nedeljo.

• Dežurni zdravnik obiskuje na domu od ponedeljka do sobote med 16. in
23. uro, v nedeljo in med prazniki pa med 10. in 23. uro. Naročila za obisk
sprejemamo na telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do 22. ure.
Druge informacije o organizaciji in delovanju službe lahko uporabniki
dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobozdravstvenih ambulantah
v Ulici kneza Koclja 10 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7.
do 12. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovne-
ga časa so ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Ulici kneza
Koclja 10 zaprte. Telefonska številka je 02 23 56 633. Nočna dežurna zo-
bozdravstvena služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju
Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopol-
njenega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne
morejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od
15. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka je
02 22 86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19
let deluje vsak dan od 20. do 23. ure.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je Lekarna Tabor v Ljubljan-
ski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izda-
jajo zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Anja črnčec dečka (3810
g, 51 cm), Barbara Horvat dečka (3290 g, 49 cm), Miljana Dukic deklico
(3780 g, 48,5 cm), Mateja Jezovšek deklico (3090 g, 50,5 cm) Aleksandra
Strahija deklico (3950 g, 51 cm), Vesna Glavendekic deklico (3770 g, 53 cm),
Andreja Šabeder dečka (3470 g, 51 cm) in Željka Jevšenak deklico (3300 g,
51 cm). Čestitamo.

Izkupiček dobrodelne stojnice soroptimistk je namenjen izboljšanju rehabilitacije
pacientov po poškodbi glave. (Janko Rath)

Humanitarni klub Soroptimist klub Maribor, prostovoljno, nepridobitno zdru-
ženje žena, letos že četrto leto prireja v Europarku božično-novoletno stojnico,
pravzaprav srečelov s številnimi bogatimi darili. Letos se je klubu na stojni-
ci pridružil še Naprej, zavod za varstvo, rehabilitacijo in kvaliteto življenja po
poškodbi glave. Oba kluba sta združila moči, saj želita z izkupičkom od prodaje
daril na stojnici pomagati pri opremljanju novih prostorov, v katere se je zavod
pred kratkim preselil. Denar je namenjen nakupu dvigala za invalide, opremi
delavnic, v katerih poteka rehabilitacija oseb z možganskimi poškodbami, za
nakup pripomočkov za izvajanje rehabilitacije in dvig kvalitete življenja upo-
rabnikov. Del izkupička pa bo klub Soroptimist, kot vsako leto, namenil pomoči
mladim pri njihovem šolanju. Ponudba izdelkov na stojnici je še bolj pestra kot
pretekla leta. Članice kluba Soroptimist in pridne roke varovancev zavoda so
pripravile praktična darila, kot so drobni izdelki iz stekla, keramike in porce-
lana, pecivo, voščilnice, blazine, čaji, sirupi, domače marmelade, med in po-
dobno. Številni obiskovalci Europarka stojnico že dobro poznajo in jo vsa leta
obiskujejo. Stojnica je v prvem nadstropju nakupovalnega središča Europark;
tam lahko obiskovalci kupijo srečke (po tri evre) in kot običajno je vsaka dobi-
tna. Tako lahko obiskovalci ob tem, ko z nakupom napravijo dobro delo, dobijo
zase ali za bližnje lepo, praktično darilo. (mbk)

VETERINARSKA KLINIKA PESNICA (MZ Vet, d.o.o., Pesnica pri Mariboru 21a, 2211 Pesnica
pri Mariboru). Za delo na terenu so veterinarji dosegljivi 24 ur dnevno na telefonski št. (02) 654 91
30. Za male živali je veterinar dosegljiv na telefonski št. 031 606 627, ambulanta je odprta od 8.
do 12. ure in od 14. do 19. ure ob delavnikih, v soboto od 8. do 13. ure; nujni primeri izven del.
časa 031 606627.

VETERINARSKA BOLNICA MARIBOR, Šentiljska 109, 2000 Maribor, telefon (02) 228 37 00,
obratuje vse dni v letu. Dežurni veterinar za velike živali: 051 638 781, za male živali: 051 656
320. Ambulanta je odprta od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure in 15. do 19. ure, v nedeljo in
ob prazniku pa od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Ambulanta v Zg. Hočah (tel. 333 82 80) in v
Rušah (tel. 6300570).

KLINIKA ZA MALE ŽIVALI, d.o.o., Osojnikova 10, 2000 Maribor, je odprta od ponedeljka do
petka med 8. in 19. uro, v soboto med 8. in 13. uro. Veterinaiji so dosegljivi na telefonski št.
(02) 4801219 in 4801216. Za nujne primere izven delovnega Časa 031 268 251.
AMBULANTAZA MALE ŽIVALI POBREŽJE, d.o.o., Prečna ul. 9/b, 2000 Maribor
Cenjene stranke obveščamo, da imamo odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, v
soboto od 8.00 do 13.00.

VETERINARSKA AMBULANTA USAR, d.o.o., Korenska cesta 14, Spodnji Duplek,
obvešča, da je ambulanta za male živali odprta med 8. in 12. uro in med 15. in 18. uro ter v soboto
med 8. in 12. uro. V ambulanti so veterinarji dosegljivi na telefonski številki 02/684 00 25 ali na
info@usar-vet.net.

V Prežihovi in Smetanovi
ulici je za zdaj končana
le gradnja vročevoda,
ureditev pa zaradi manka
v občinskem proračunu
še čaka na izvedbo

Stanovalci Prežihove in Smetanove
ulice v Mariboru že eno leto zaman
čakajo, da bi se gradbena dela, ki se
po njihovi oceni vlečejo neskončno
dolgo, vendarle končala. Asfalt na ce-
stišču so pred kratkim sicer dobili, a
še vedno trepetajo, čeprav so grad-
beni stroji zapustili ulico, da se bo
nezadovoljstvo čez nekaj časa pono-
vilo in bodo spet imeli, kdo ve, kako
dolgo, cesto z luknjami, kamenjem
in prahom. Še posebej, pravijo, ker je
velika verjetnost, da bodo ob izvaja-
nju naslednjega projekta, ki je predvi-
den za naslednje leto, skoraj zagotovo
ugotovili še kakšno pomanjkljivost
iz letošnjega leta in bodo ulici spet
razkopali."Ne živim povsem ob teh
ulicah, ampak v bližini, vendar vem,

Vrtec v Lenartu je že od lanskega leta
vključen v projekt Kako zagotoviti
prehransko samooskrbo za naše naj-
mlajše, ki ga izvaja Društvo za razvoj
podeželja Ovtar Slovenskih goric. "V
vrtcu si prizadevamo, da bi otrokom
ponudili čim več kakovostnih doma-
čih prehranskih izdelkov. Naši kuharji
pripravljajo veliko domačih štajerskih
jedi, uporabljajo sezonsko hrano in
tudi ne kupujemo industrijskih poliz-
delkov. V okviru projekta Društva za
razvoj podeželja zdaj že organizirajo
mrežo domačih in lokalnih ponudni-
kov, ki bodo počasi začeli oskrbovati s
svojimi pridelki vrtce in šole v Lenar-
tu ter okolici. Ker vrtec oskrbuje z ja-
bolki domači sadjar iz Voličine Renato
Kocbek, je v pogovorih z njim nasta-
la zamisel, da bi ob našem vrtcu po-
sadili sadna drevesa. Priskrbel nam je
sadike in aktivno sodeloval pri zasa-
ditvi z nasveti. V akcijo sta se vključili
tudi Milojka Fekonja, agronominja, in
Vida Šavli, predsednica društva Ovtar,
ki vodi projekt," je povedala pomočni-
ca ravnatelja OŠ Lenart Kristina Trav-
nekar.

Skupaj z otroki in vzgojiteljicami iz
Zelenega vrtca so tako izdelali načrt,
kje in kaj bi posadili. Odločili so se za
jablane in češnje. K izvedbi delovne
kako neprijetno je bilo življenje tukaj
v zadnjem letu. Povsod je bilo prašno,
na cestah pa številne luknje. Kolikor
sem uspel govoriti s tukajšnjimi sta-
novalci, z opravljenim (asfaltiranjem
ceste, op. p.) niso povsem zadovolj-
ni in se bojijo naslednjega projekta,
ko bodo morda spet potrebna dolo-
čena izkopavanja. Zdi se mi, da na
občini ne vedo, kaj želijo. Brez de-
narja se lotijo investicije," je ogorčen
Alojz Štefek, stanovalec Gosposvet-
ske ceste, ki nekajkrat tedensko pre-
pešači Prežihovo, občasno pa tudi
Smetanovo ulico. Kot smo že več-
krat pisali, je Nigrad novembra lani
pričel sanacijo dela Koroške ceste ter
v Prežihovo in Smetanovo pripeljal
še gradbince in stroje zaradi gradnje
toplovoda, ureditve pločnikov in pri-
ključkov za fakulteti za elektroteh-
niko, računalništvo in informatiko
ter gradbeništvo in srednjo gradbe-
no šolo. Predvideno je bilo, da se dela
zaključijo avgusta letos, vendar se je
ta rok pričel odmikati, ko je izvajalec
del v času gradnje toplovoda opozo-
ril, da je v Prežihovi nujno treba za-
menjati tudi kanalizacijski vod, kar
pa je občina po predhodni izdelavi

akcije so povabili tudi starše in stare
starše. "Vreme nam je bilo naklonjeno
in akcija je bila uspešna, saj so otroci
zelo pomagali, nič jim ni bilo težko.
Za lačna usta vseh na delovni akciji so
poskrbeli naši kuharji iz vrtca, pripra-
vili so ocvirkovo pogačo, zeliščni čaj z
medom in jabolka. Zavedamo se, da so
to majhni koraki, a za naše otroke de-
idejne študije Centra za promet in
gradnje mariborske gradbene fakulte-
te v obeh ulicah želela izkoristiti še za
ureditev javne razsvetljave, prometa,
zasaditev dreves in zelenih površin.
Investicija se je podražila na nekaj več
kot 470 tisoč evrov, zaradi zmanjšanja
prihodkov v proračun Mestne občine
Maribor pa je ni bilo mogoče nadalje-
vati.

Iz občinske službe za odnose z jav-
nostmi so sporočili, da so med drugim
računali na prihodke od prodaje pli-
novodnega omrežja, v proračunu pa
je tudi dejansko manj prihodkov. Pro-
jekt Ureditev Smetanove in Prežihove
ulice, kot je navedeno v dokumentu
identifikacije investicijskega projekta,
načrtujejo vključiti v občinski prora-
čun za leto 2012, ko bodo ob zadostnih
sredstvih nadaljevali izvajanje projek-
ta. Poudarjajo še, da gre v teh ulicah
za povsem ločena projekta in ju ne
smemo mešati. Prvi je gradnja vroče-
voda, ta je že zaključen, zato so cesti-
šče v obeh ulicah asfaltirali, drugi pa
v Prežihovi in Smetanovi ulici predvi-
deva ureditev po študiji študentov ter
se zaradi primanjkljaja prihodkov še
niti ni pričel.

jansko veliki. Ko bodo drevesa obro-
dila, si bodo lahko med igro na igrišču
utrgali sadež," je dejala Travnekarjeva.
Med načrti za prihodnje leto je omeni-
la, da bodo spomladi ob vrtcu uredili
čutno pot za otroke, posadili še nekaj
grmovnic ter trto na brajdah, da se
bodo otroci tam počutili še bolj prije-
tno in domače. (dlž)

Do konca decembra bodo vsak petek
po 15. uri domači eko proizvajalci na
stojnicah v avli nakupovalnega centra
BTC CITY v Murski Soboti ponujali
ekološko pridelana živila. (se)

Po prenehanju delovanja zdomskega
društva Slovenija pred dvema letoma
v avstrijski zvezni deželi Vorarlberg
deluje le še slovensko kulturno dru-
štvo Mura, ki ima okoli 90 članov, vodi
pa ga Marjan Fujs. 15 let je pokrovitelj
društva občina Šalovci. Dvakrat na leto
se naši zdomci srečajo z znanci in pri-
jatelji iz domovine. Tako tradicionalno
jesensko srečanje bo v soboto, 26. no-
vembra, v Brederisu, kjer je sedež dru-
štva. Lačni in žejni zagotovo ne bodo,
saj bodo na krožniku domače koline z
bujto repo, retaši in goričko kapljico. Da
pa bo tudi veselo in razgibano, bo po-
skrbel ansambel Vikend bend. Pričaku-
jejo tudi goste iz Nemčije in Švice. (jk)

Na zadnji seji občinskega sveta Čren-
šovci so svetniki osrednjo pozornost
namenili osnutku občinskega razvoj-
nega programa za obdobje 2012 do
2017. Predstavnika podjetja BS podje-
tniško in finančno svetovanje Borut in
Damijan Slavič iz Križevcev pri Ljuto-
meru sta najprej predstavila obsežno
gradivo, ki na 126 straneh prinaša
tako analizo stanja kot nabor projek-
tov za naslednjih pet let. Svetniki so
prižgali zeleno luč, tako da je osnutek
temeljnega programskega dokumenta
zdaj že v javni razpravi, ki bo trajala do
15. decembra.

Občina Črenšovci, ustanovljena je
bila leta 1995, se razprostira na 34 kva-
dratnih kilometrih površine in vklju-
čuje naselja Črenšovci, Trnje, Žižki
ter Gornjo, Srednjo in Dolnjo Bistri-
co, v katerih skupno živi 4137 prebi-
valcev. Od leta 2007 so v občini veliko
pozornosti namenili izgradnji, pre-
novi ali dokončanju infrastrukture,
predvsem cest, komunalnega omrež-
ja in nekaterih objektov, nekaj pro-
jektov pa je bilo usmerjenih tudi na
področje človeških virov in sociale
ter izobraževanja. Skupno so za inve-
sticije v tem obdobju namenili 14 mi-
lijonov evrov, pri čemer je za razvoj
gospodarstva najpomembnejša ure-
ditev obrtne cone Ogradi, ki leži na
južni strani Črenšovcev in se razpro-
stira na površini 9,2 hektarja. V lasti
občine je trenutno 4,2 hektarja nepo-
zidanih stavbnih površin, preostale so
v zasebni lasti. V obrtni coni trenutno
delujejo trije poslovni subjekti, želja
občinskega vodstva in svetnikov pa je,
da bi jih v bližnji prihodnosti privabili
še več in s tem poskrbeli tudi za nova
delovna mesta. Konec letošnjega junija
je bilo namreč v občini 381 registrira-
nih brezposelnih oziroma 19,8 odstot-
ka delovno aktivnih prebivalcev.

Po besedah Boruta Slaviča bi bilo
treba v prihodnje še bolje izkoristiti
dobro infrastrukturno opremljenost
in gospodarsko lego na stičišču štirih
držav, ki je z izgradnjo pomurske av-
toceste lahko še bolj zanimiva za mo-
rebitne vlagatelje. "Med slabostmi je
pomembno omeniti, da prevladujejo
delovno intenzivne panoge, ki nimajo
tako visoke dodane vrednosti in tudi
ustvarijo manj prihodka na zaposlene-
ga," je dodal Borut Slavič in svetoval,
da naj bo rast podjetij v prihodnje bolj
kvalitativna kot kvantitativna.

Povezovanje med gospodarstvom
in občino ter institucijami znanja je
na nizki ravni. Sodelovanje ni ustre-
zno razvito in ga je treba izboljšati, pri
čemer mora svojo vlogo odigrati tudi
občina oziroma stremeti k povezova-
nju z drugimi občinami in instituci-
jami ter formirati na primer regijska
gospodarska središča, lokalni podje-
tniški center ali druge neformalne or-
ganizacije," je še izpostavil Slavič.

Jožef Horvat se je strinjal, da raz-
meroma nizka izobrazbena struktu-
ra pomeni eno od ovir pri razvoju,
opozoril pa je tudi na beg možganov.
"Menim, da bi morali v javni razpra-
vi doreči, katerim področjem bomo
dali prioriteto. Občina vsekakor nima
vzvodov, da bi gradila podjetja, ima pa
možnosti, da z nekaterimi aktivnost-
mi spodbuja podjetništvo," je pripo-
mnil Horvat. Anton Radman je menil,
da jih to, da se večina njihovega oze-
mlja nahaja na območju Nature 2000,
omejuje pri razvoju turizma. Vlado
Žalik je predlagal, da bi v občinskem
središču zgradili objekt, v katerem bi
uredili prostore turistično-informa-
tivnega centra, vinoteko ter omogoči-
li prodajo izdelkov domače obrti.

"Pozdravljam ta korak, s katerim
se je občina odločila, da celovito pri-
stopi k definiranju razvoja občine, ne
le za naslednjih pet let, ampak se po
mojem zdaj lahko postavijo temelji za
razvoj še za daljše časovno obdobje,"
je poudaril Drago Dervarič, ki meni,
da je treba ugotoviti, katere so njiho-

Med 46 projektnimi predlogi je v osnutku razvojnega programa v ospredju
izgradnja novega vodovodnega sistema in v okviru projekta pomurski vo-
dovod zagotovitev zdrave in neoporečne vode vsem prebivalcem občine
Črenšovci. Treba bo urediti tudi zbirni center za ločeno zbiranje komunal-
nih odpadkov. Velike rezerve so še v učinkoviti energetski oskrbi, pri čemer
bi bilo treba izkoristiti vse razpoložljive potenciale varne rabe energije in
najti možnosti povečanja energetske učinkovitosti ter izkoriščanje narav-
nih virov energije, kot so biomasa, sončna in geotermalna energija. Eden od
pomembnejših projektov je revitalizacija mrtvice Bobri, posodobiti bi bilo
treba tudi nasip na odseku Melinici-Gornja in Dolnja Bistrica. Na področju
šolstva se bo treba odločiti, ali zgraditi novi vrtec pri OŠ Črenšovci ali pa
obnoviti stavbo na obstoječi lokaciji. Tudi zgradba šole in vrtca OŠ Prežiho-
vega Voranca na Srednji Bistrici je potrebna obnove, enako pa tudi Kleklov
dom, leta 1923 zgrajen objekt, v katerem se nahaja sedež občinske uprave.

ve prednosti in priložnosti, ter najti
način in sredstva, da jih tudi izkori-
stijo. Poleg tega ocenjuje, da potrebu-
jejo organizacijo oziroma institucijo,
"ki bo gonilo razvoja in hkrati skrbnik
že zgrajenega". Štefan Gyurica je izpo-
stavil, da je prioritetna naloga napelja-
va vodovodnega omrežja, ne smejo pa
pozabiti na pospeševanje gospodar-
stva in turizma, pri čemer sam opaža
predvsem pomanjkanje interesa za
razvoj kmečkega turizma. "Opozar-
jam tudi, da nimamo določenih ob-

Zakonca Slavica in Rudi Knuplež iz Očeslavcev pri Radencih sta praznovala 50
let zakonskega življenja. Slavica se je rodila 1939. leta pri Sv. Ani v Slovenskih
goricah. Po osnovni šoli je pet let delala v Palomi. Po poroki je ostala doma in se
posvetila vzgoji štirih otrok, ki so jo obdarili z devetimi vnuki in pravnukoma.
Z možem Rudijem, ki se je rodil 1937. leta na Spodnji Velki, sta si dom najprej
ustvarila na Spodnji Velki, sedaj pa že 22 let živita v Očeslavcih. Rudi je nekaj
časa delal kot gradbenik v Ljubljani, nato pa vse do 1991. leta, ko se je upokojil,
v Palomi. Ob tem je pomagal ženi in otrokom pri vodenju kmetije, ki jo sedaj
vodi sin Janez. (Ik)

Kulturni dom v Križevcih pri Ljutomeru je bil prizorišče
dobrodelnega koncerta Z glasbo za glasbo, katerega pobu-
dnik je bil prleški pianist in pevec Marko Pascal Rožman,
ki je publiki predstavil vse svoje avtorske posnete in še ne-
posnete skladbe. Na koncertu, na katerem so zbrali 630

Oddelek za petje Glasbene šole Murska Sobota (GŠMS) pri-
reja danes, v petek, ob 18. uri v dvorani GŠMS Mozartov
večer. Predstavili bodo Mozartova dela, od preprostih
otroških pesmi do zahtevnejših samospevov, koncertnih
in opernih arij ter drugih komornih del. Pod mentorstvom
Gabriele Bratina bodo nastopili: Marija Zanjkovič, Matjaž
Zanjkovič, Julija Fajhtinger, Tanja Kološa, Tomaž Gre-
gorec, Felicita Heric Taškov, Klavdija Vrečič in Sandra
Ulen. Korepetitor bo Predrag Šantek. Kot gostje bodo
evrov za nakup prenosne klaviature za Osnovno šolo Kri-
ževci, sta ga spremljala Aljaž Vezonik s kitaro, Rožmanov
sošolec v četrtem letniku Škofijske gimnazije Maribor, in
dijakinja drugega letnika te gimnazije Tajda Voroš z violi-
no, gostja večera pa je bila pevka Maja Seršen. (mš)

na koncertu nastopili še: godalni kvartet učiteljev godal
pod mentorstvom Polone Žohar, učenci oddelka za kla-
rinet Živa Vigali, Timi Bencak in Aleš Horvat pod men-
torstvom Željka Ritlopa, Tomi Bušinoski (bas) in Damjan
Kuzma (tenor). Kvartet učiteljev godal sestavljajo Polona
Žohar (violina), Zora Vrečič (violina), Mihail Petrov (vio-
lina) in Samir Azzeh (violončelo), z njimi bo nastopila še
Edita Žalik (kitara). Z dogodkom zaznamujejo 220. oble-
tnico Mozartove smrti. (ng)

Koroško kulturno društvo vabi k
ogledu gledališke igre z naslovom
Kdor živi, znori, ki jo bodo igralci Vi-
oleta Tomič, Ranko Babič in Damir
Leventič v Kulturnem centru Ravne
na Koroškem uprizorili jutri, v soboto,
z začetkom ob 20. uri. Vstopnice so v
predprodaji v ravenskem Ticu in na
Petrolovih črpalkah. (ačk)

V dvorani v Vuhredu bo v soboto, 3.
decembra, z začetkom ob 18. uri kon-
cert moškega pevskega zbora Vuhred
pod vodstvom Martine Resnik. Nastop
bodo popestrili zamejski Sloven-
ci, moški pevski zbor Lisičjak iz Sv.
Štefana (Steben). Vabi KUD Lije Kovač
Vuhred. (ačk)

V članku z naslovom Zvonovi za
ene pretiho, za druge preglasno
sem namesto priimka sedanjega
nadžupnika v Šmartnu pri Slovenj
Gradcu Franca Linasija, zapisala pri-
imek prejšnjega, Rataja. Za neljubo in
nenamerno napako pri navedbi pri-
imka nadžupnika se opravičujem.
(krp)

V Mežiški dolini bodo
na obstoječi vodovodni
sistem vgradili elemente
za potrebe akumuliranja
izgubljene količine vode

V normalnih razmerah obstoječi
vodovodni sistem s svojimi vod-
nimi viri zadostuje oskrbi nanj
priključenih uporabnikov iz
občin Mežica, Pre-
valje in Ravne na
Koroškem. Težave
se pojavijo v sušnih
obdobjih, ko pri
manjkuje pitne vode
predvsem pri višje
ležečih uporabni-
kih. Zato so omenjene
občine pristopile k pro
jektu Uravnoteženje
vodovodnega sistema
v Mežiški dolini z na
menom zagotavljanja
zadostnih količin pitne
vode v vseh letnih ob-
dobjih, ne da bi bilo
treba aktivirati dodatne
vodne vire. Posamez-
ni investicijski vložki
predstavljajo vlaganja v
izgradnjo vodohranov in
povezovalne cevovode
do obstoječih vodovod-
nih cevi.

Kot je pojasnil Primož
Praper iz podjetje Eutrip,
ki je pripravilo potrebno in-
vesticijsko dokumentacijo,
je slaba uravnoteženost ce-
lotnega vodovodnega sistema
Mežiške doline njegova največja
hiba. Problem predstavljajo iz-
redna sušna obdobja spomladi in
jeseni pa tudi poleti, ko priman-
jkuje pitne vode pri višje ležečih
uporabnikih. Ob tem velja pouda-
riti, da na sistem priključeni upora-
bniki sicer pijejo kakovostno pitno
vodo. "Slaba uravnoteženost ce-
lotnega sistema poslabšuje stanja
na področju dobave vode pred-
vsem v občinah Ravne in Pre-
valje, medtem ko je Mežica glede
tega na boljšem, saj se napaja iz
vodnega vira Šumc iz nižje post-
avljenega vtoka v lastni sistem.
Je pa v Mežici problem, da se ta
napaja z vodo s prevelikim tlakom.
Sicer pa v celotnem sistemu pri-
manjkuje zbiralnikov, razbreme-
nilnikov, zmogljivejših črpališč in
vodne avtomatike. K zmanjšanju
količine vode v sušnih obdob-
jih dodatno prisp-
evajo znatne masne izgube
v sekundarnem omrežju.
Deli omrežja po starih mes-
tnih jedrih Raven, Prevalj
in Mežice so starejše iz-
vedbe, tudi izpred druge
svetovne vojne. Občine so
se skupaj z javnim komu-
nalnim podjetjem tru-
dile postopno sanirati
najbolj kritična mesta
v smislu prepustnosti,
novejših material-

Javno komunalno podjetje Log
upravlja s šestimi vodovodni-
mi sistemi na območju občin
Mežica, Prevalje in Ravne. Dolin-
ski vodovod je največji in napaja
tri občinske centre, Mežico, Pre-
valje in delno Ravne na Koroškem.
Po velikosti je drugi največji vodo-
vod Kotlje in napaja kraj Kotlje
ter zaselke Brdinje, Nadožnik,
Kefrov mlin, Šance, Javornik-Tol-
sti Vrh in Zelen Breg. Ostali štirje
vodovodni sistemi so po obsegu
manjši. Urbana naselja v vseh treh
občinah se oskrbujejo s pitno vodo
iz javnega vodovoda, svoje vodne
vire in vodovode imajo le nekatere
individualne hiše, ki se na javni
vodovod še niso priključile ali pa
obstajajo zakonski razlogi, da se to
sploh ne bo zgodilo.

ov in količin, a so kljub temu vodne
izgube v teh conah nad dopustnimi.
Povprečne izgube v sistemu so ocen-
jene nad 20 odstotkov, posamezni
segmenti presegajo 30 odstotkov," je
pojasnil Praper.

Z namenom lažje premostitve sušnih
obdobji bodo v sistem vgradili el-
emente, ki akumulirajo sicer izgu-
bljeno vodo. Slednje se trenutno
pretakajo preko prilivov posameznih
vodnih zajetij. Na območju občine
Ravne bodo zgradili dva vodohrana
(v Dobji vasi in Kotljah), na Prevaljah
bodo dodatno zgradili vodohran in
manjši vodovod ter povezali različne
veje vodovoda, v Mežici pa prav tako
vodohran in nekatere povezave vodo-
voda. Vsa zgrajena infrastruktura
se bo povezala na obstoječi vodo-
vodni sistem. Naložba je vredna
1,271.965,50 evra, od tega pričakujejo
869.825 evropskih sredstev, občina
Ravne bi zagotovila 217.551 evrov,
Prevalje, 135.737 evrov in Mežica
48.850 evrov. Na javni razpis službe
vlade za lokalno samoupravo se bodo
prijavili februarja prihodnje leto. Če
bo šlo vse po načrtu, bi gradbena
dela pričeli prihodnjo pomlad in jih
zaključili do jeseni.

Spretnost zagovarjanja
lastnih argumentov in
zavračanja argumentov
drugih so nedavno na
debatnem turnirju na
Ravnah na Koroškem
dokazovali srednješolci
iz vse Slovenije

Z udeleženci debatnega turnirja smo
poklepetali o motivih za udejstvovan-
je v debatnih krožkih in na turnir-
jih ter o koristnosti te dejavnosti za
mlade.

Martin Nahtigal, mentor debaterjev na
ljubljanski Škofijski klasični gimnaziji
Šentvid: "Pomembno je, da mladi sode-
lujejo na tovrstnih turnirjih in vadijo
retorične sposobnosti in dedukcijo.
Živimo namreč v svetu, kjer je vse
bolj pomembno, kako predstavimo
dejstva. Dijaki z debaterstvom pri-
dobijo za življenje, saj je vedno večji
poudarek na tem, kako sam sebe čim
bolj uspešno prodati. Brez retoričnih
sposobnosti bodo to težko uresničili.
Pomembno je tudi, da se pri tej deja-
vnosti med seboj povezujejo mladi,
ki bi radi nekaj prispevali k družbi.
Debaterja je 'mogoče narediti', zma-
govalci pa vedno prihajajo izmed
tistih petih odstotkov, ki so nara-
vni talenti. Pomembna je tudi ses-
tava ekip, člani se morajo 'čutiti', če
jih 'na silo' sestavimo iz najboljših, to
sicer prinese kratkoročne rezultate,
ne pa tudi dolgoročnih učinkov. Naša
pričakovanja gredo v smer, da se ekipe
sčasoma, iz tekmovanja v tekmovanje
izboljšujejo."

Samo Planine, debater, Škofijska klasična
gimnazija Šentvid Ljubljana: "Debater-
stvo je izziv, ni pa adrenalin. S tem
se ukvarjam, ker se mi zdi uporab-
no, naučili smo se osnov izražanja in
poslušanja ter iskanja argumentov,
da lahko vedno zagovarjamo svoja
stališča. Pridobimo tudi ogromno ne-
formalnega znanja, saj so teme debat
različne."

Eva Gider, debaterka, Gimnazija Ljuto-
mer: "Z debaterstvom se ukvarjam dve
leti, na šoli imamo krožek. Za to sem se
odločila, ker rada govorim in ker moraš
v današnjem svetu v množici mnenj
znati zagovarjati svoje argumente. De-
batni krožek mi je dal več samozavesti,
treme med debatami nimam. Z ekipo
se skupinsko pripravljamo, brskamo za
podatki, sestavljamo argumente, pri
neznanih temah pa se pokaže splošna
razgledanost. Na turnirju je pomem-
ben celostni nastop."
Jure Macuh, debater, Gimnazija Celje
- Center: "Debatiral sem že v osnov-
ni šoli, zdaj se uvajam v nov format,
ampak v tem zelo uživam. Debatiramo
o aktualnih temah in si s tem širimo
obzorja, hkrati pa se naučimo komu-
nicirati. To koristi pri predstavitvi in
v poklicu. Mladi dokazujemo, da ra-
zumemo tudi kompleksnejše teme. To
je tudi način zabave in produktivno
preživljanje prostega časa. Debatiram
v angleškem jeziku."
Peter Prhavc, mentor in sodnik, Gim-
nazija Ledina Ljubljana: "Na debat-
nem področju delujem že osem let.
Ne opažam, kot nekateri drugi, da bi
dijaki manj brali in zato poznali manj
podatkov. Res pa nekateri ob pripra-
vah na turnirje študirajo knjige, drugi
pa se jih udeležijo bolj za 'štos'. Sodni-
ki ocenjujemo vsebino debate, torej
argumente za in proti oziroma kako
uspešno ekipa podira argumente nas-
protne strani. Ocenjujemo tudi stil in
strategijo. Trije krogi in finale so na-
porni tako za sodnike kot za debater-
je."

Štiri mesece po prevzemu deponije
so bili odnosi še dobri, je dejal direktor
Javnih služb Alen Hodnik. Negativni
izid razpisa je kljub nadaljnjim pogaja-
njem povzročal razkorak stališč. Vsak
mesec naj bi Čistemu mestu prinesel
dvajset tisoč evrov izgube. "Jasnih iz-
računov, kako so do teh številk prišli,
nam niso nikoli podrobno predsta-
vili, zato tega ne moremo komenti-
rati. Večkrat smo jih poprosili zanje,
vendar niso bili nikoli pojasnjeni do te
mere, da bi jim lahko verodostojno za-
upali. Naši izračuni kažejo, da je po ob-
stoječem ceniku brez prestukturiranja
in povišanja cen zbiranje in odvoz od-
padkov možno izvajati na enak način,
kot so to sami počeli," je povedal
Hodnik. Razlogov, da bi jim povišanje
sredstev odobril, zato ne vidi. Pravi,
da nimajo zakonskih podlag, niti se
ne sklada z načeli dobrega gospodar-
jenja. Njihovo odločitev, da odpovedo
pogodbo, spoštuje in podobno priča-
kuje od njih. "Veljavno zakonodajo je
treba upoštevati. Ne morejo trditi, da
so bili izigrani. S konceptom ustana-
vljanja javnih služb so bili seznanjeni
od prvega akta naprej do vpisa v sodni
register. Nastavljen sistem teži k večji
transparentnosti, stroškovni učinko-
vitosti in, predvsem pri upravljanju v
Gajkah, k večjemu nadzoru. Vedeli so,
kakšni so bili nameni, ne gre za na-
merno izključevanje."

Otroštvo, ki ga je preživel daleč od doma, se je Stanku
Ivančiču vtisnilo v srce, da danes pomaga, če le lahko

gradnji šole, ustanavljanju samostojne
občine, v različnih gradbenih odborih,
ko so se napeljevali vodovodi, telefon-
sko omrežje in druga infrastruktura.
Finančno so veliko prispevali krajani
sami. Dragoceno pa je njegovo delo na
humanitarnem področju, zadnja leta
je predsednik občinske organizaci-
je Rdečega križa. "Ljudje zaradi afer v
preteklosti še vedno ne zaupajo Rdeče-
mu križu. A v lokalnem okolju je lažje,
tu se vsi poznamo in gledamo druga-
če," pravi Ivančič. In pokaže obsežen
seznam vseh podjetij, ki so darovala
delo ali material pri gradnji novega
doma Mislovičevih. Denar je nakaza-
lo več kot tristo posameznikov.

UROS GRAMC

Bojan Kobal (na desni) je ob koncu predavanja udeležence povabil k degustaciji vin
iz Ptujske kleti, ki jih je sam donegoval in ki spominjajo na tipična vina vinorodnih
dežel, o katerih je spregovoril. (Slavko Podbrežnik)

Na zadnjem potopisnem večeru ptujskega popotniškega društva Potuj je Bojan
Kobal, glavni enolog Ptujske kleti, spregovoril o svojih popotovanjih po vinskih
deželah sveta. Večer je s svojo prisotnostjo obogatila četrta ptujska vinska kra-
ljica Monika Rebernišek, z vinskimi napitnicami pa vokalna skupina Mladi ve-
seljaki iz Cirkulan.

Z enologom, ki s svojimi vini dosega uspehe na najpomembnejših svetov-
nih vinskih ocenjevanjih, smo obiskali severno Španijo od Samontana, Rioje
in vse do Barcelone, Italijo od Veneta, Toskane in do malce zapostavljene regije
Marche. Pomudili pa smo se tudi v eksotični Južni Afriki in njenih slikovitih
vinogradih. Kobalova poglavitna misel, ki je podčrtala večer, je bila, da se v
svetu pridelujejo odlična vina, a da se lahko najboljša vina, ki jih premoremo v
našem delu sveta, torej v Slovenskih goricah in Halozah, pa tudi Ljutomersko-
ormoških goricah, brez težav postavijo ob bok svetovnim vinskim znamkam.

Da pa lahko slovenska in ptujska vina na ogromnem svetovnem vinskem trgu
sploh najdejo svojo mesto in prepoznavnost, morajo odražati aromatiko rastišča.
Vino mora biti zato odtis narave.

Spomnil je, da je bila pred desetletji v Halozah, pa tudi v srednjih Slovenskih
goricah, zelo prisotna sorta ranfol, avtohtona sorta haloškega rastišča. Z njo je to
vinorodno območje pristno in izvirno. Zato je pomembno, da jo ponovno nasa-
dimo v vinogradih in ponudimo kot posebnost Ptuja in vinorodnih gričev, ki ga
obdajajo. Še posebno ker daje ranfol ob manjši obremenitvi zelo dobre rezultate
v kvaliteti vina. O tem priča tudi to, da je Angela Moor, svetovno znana in zelo
vplivna mojstrica vina, na londonski degustaciji vin za vinske pisce in vinske po-
znavalce uvrstila ranfol iz Ptujske kleti med najbolj značilna vina Slovenije. (slp)

S tem ko se niža
število objektov,
se višajo stroški
organizacije, saj je
treba poskrbeti
za več montažnih
prizorišč

želi, "da čim prej mine predvolilno ob-
dobje ter da dobimo pristojnega mini-
stra ter predsednika vlade, s katerima
se bomo lahko uskladili za še nekatere
proračunske postavke".

jaka: "Ne hodim več na to tržnico
ker nima tistega pravega življenja
in še cene so nenormalno visoke.
Vse kupujem v trgovinah, ker je za
polovico ceneje, a kvaliteta je itak
ista."

Ob zaključku krožka bodo pri-
pravili razstavo izdelkov članic. In-
formacije na AZM - Ljudski univerzi,
Maistrova 5, po telefonu (02) 234 11
11 in elektronski pošti info@azm-lu.
si. (tv)

Kmetijska zadruga (KZ) Rače, ki je letošnjo pomlad pričela graditi nov mesnopre-
delovalni obrat, bo jutri med 9. in 13. uro na ogled postavila moderen in energet-
sko varčen obrat za mesno predelavo, ki je povezan s klavnico in se zaključuje s
sodobno mesnico. Simona Sternad Vogrin iz KZ Rače razlaga, da je nova prido-
bitev z vso opremo na ogled širši javnosti zadnjič pred uradnim odprtjem, saj je
vstop v tovrstne obrate po zagonu, predvsem zaradi standarda HACCAP, nezapo-
slenim prepovedan. Za gradnjo objekta, v katerem bodo prodajali ekološko pride-
lano meso, je kmetijska zadruga pridobila tudi 50-odstotno financiranje Evrope.
Vrednost naložbe obrat, ki je ekskluziven v tem delu Slovenije, saj bo pot mesa iz
klavnice v mesnico oziroma do potrošnika brez nalaganja karseda hitra, pa znaša
okoli tri milijone evrov. Uradna otvoritev bo predvidoma v začetku decembra. (gt)

SOBOTA 26. NOVEMBRA 2011, OB 17. URI • UNIONSKA DVORANA, MARIBOR« MEDIJSKI POKROVITEU VEČER

Na festival je prispelo
154 filmov iz 24 držav.
Podelitev priznanj.
Prikaz 17 izbranih filmov

Zlati znak za kakovost
je Pomursko društvo za
kakovost letos podelilo
družbi Arcont

Dr. Miran Puconja je izdal
knjigo Slovenska kmečka
kultura - Na Cvenu od
zemljiške obveze do
začetka tretjega tisočletja

Prlekija je bogatejša za novo delo z
zgodovinsko vsebino. Profesor slo-
venskega jezika in filozofije na Gim-
naziji Franca Miklošiča v Ljutomeru
dr. Miran Puconja, stanujoč na Cvenu
pri Ljutomeru, je v sklopu tradicio-
nalnih Miklošičevih dnevov predsta-
vil 500 strani obsežno delo Slovenska
kmečka kultura - Na Cvenu od zemlji-
ške obveze do začetka tretjega tisočle-
tja. "Danes živijo v Sloveniji le še štirje
odstotki prebivalstva, kateremu je
kmetijstvo izključni vir preživljanja.
Vendar je ob tem še dovolj visok od-
stotek tistih, ki na kakršen koli način
ostajajo v stiku z zemljo in tako pred-
stavljajo tudi v deagrariziranem okolju
neke vrste kmečki kontinuum. Tako
prva kakor tudi druga ugotovitev nas
spodbujata, da si zastavimo vprašanje,
v čem je bistvo kmečke kulture," je v
uvod knjige zapisal Puconja, ki je imel
gradivo za tisk pripravljeno že leta
2004, vendar se je šele letos, ob veliki
pomoči vodstva ljutomerske gimnazi-
je, odločil za izdajo za Prleke pomemb-
nega knjižnega dela. "Knjigo pričenjam
z najnovejšo dobo od osvoboditve leta
1945, nadaljujem z okupacijo, nato
odprem obdobje, ki je najobsežnejše
- med svetovnima vojnama, zaključu-
jem pa z zemljiško obvezo leta 1848," je
na predstavitvi knjige, kjer sta števil-
nim obiskovalcem s prof. Cilko Jakelj
skozi pogovor spregovorila o vsebini
in nastanku knjige, povedal Puconja,
ki je sicer večino podatkov za knjigo
črpal z domačega Cvena, vendar se je
v svojem delu, katerega osnova je nje-
gova doktorska dizertacija, lotil tudi
širšega ljutomerskega okoliša. "Doba
je relativno dolga, ker je tudi časovna
problematika, ki jo knjiga zapopada,
obsežna," je dejal avtor. Težišče ana-
lize je namreč na življenju cvenskih
kmetij v zadnjih 150 letih. Poglaviten
raziskovalni smoter je bil predvsem
preučevanje kmetijstva, zato je avtor-
ja kompleksna zasnovanost tovrstne
analize gnala v to, da je v obravnavo
vključil tudi druge vaške sloje. "Kva-
liteto kmečke kulture cvenskega člo-
veka, zlasti njeno celostno kulturno
podobo, je bilo mogoče določiti le ob
hkratnem upoštevanju tistih social-
nih struktur, s katerimi se je ta kom-
plementarno povezovala. To pa so
vaški želarji, kočarji, dninarji in na-
sledki tistih družbenih odnosov, ki jih
je prinašala upravna in politična vklju-
čenost Cvena v malomestni oziroma
trški Ljutomer, z njimi pa vključenost
Murskega polja v širšo štajersko in ka-
sneje pomursko regijo," je dejal Puconja
ter dodal, da je največ etnološkega gra-
diva, ki ga je pridobival od še živečega
prebivalstva na Cvenu ter v številnih
arhivih, dalo obdobje med svetovnima
vojnama. "Tisto, kar je cvenske kmeti-
je v času med svetovnima vojnama
postavljalo v specifičen ekonomski
položaj, je bila zmožnost celotne samo-
oskrbe in povrh še ustvarjanje tržnih
presežkov."

Puconja ugotavlja, da je bil materi-
alni položaj večine tedanjih vaških so-
cialnih slojev na Slovenskem "ukrojen
v meje golega preživetja", pri cvenskih
kmetih pa opazil v tem pogledu prio-
riteto. "Do 20 hektarjev in več velike
cvenske kmetije so predstavljale prave
proizvodne obrate, na katerih je poleg
kmečke družine dobila delo tudi šte-
vilna kočarska in dninarska delovna
sila. Ta je na cvenske kmetije prihaja-
la tudi iz Prekmurja, Medžimurja in
bližnjih Slovenskih goric," navaja Pu-
conja, ki mogočne cvenske kmetije
umešča predvsem pred svetovni vojni
in med njiju kot pomembne za živelj,
vse do Dunaja. "Delno je kriv za nasta-
nek knjige prof. Slavko Kremenšek, ki
je ob zagovoru mojega magistrskega
dela začutil, da sem, izraženo malo po-
hvalno, kapital za neko delo. Ker živim
na zemlji, ker zemljo tudi delam, ker
avtoksično doživljam usodo kmeč-
kega človeka, bi bil lahko pravšnji za
analizo kmečke kulture, ampak ne z
ideološkega stališča, temveč konkre-
tna struktura in populacija moje vasi,
kjer so trdni kmetje, ki bi lahko bili
pokazatelj kmečke kulture," je še o
povodu za nastanek knjige dejal Puco-
nja, ki je z objavo poskrbel, da bodo po-
drobnosti iz preteklosti ostale poznane
tudi zanamcem.

Zafrkancija mariborskih
somišljenikov iz Karnevala
alternativ razhudila
varnostnika Probanke

D
nas zahtevajo, da jim vrnemo z nečim,
kar dejansko nosi vrednost - z delom.
Se vam zdi ta menjava fer? Naše delo
ni odplačevanje dolga." Misleci v
letaku še izpostavljajo, da zagovarjajo
časovno banko oziroma menjavo sto-
ritev, znanj in spretnosti, ki deluje po
načelu, da se vse vrednoti enako - ena
ura dela je enaka eni uri dela. Potem
ko so na trgu postavili nekaj škatel z
baloni, na katerih so bila protikapita-
listična sporočila, in se ogreli z brca-
njem žoge, so se odpravili na polurni
pohod od banke do banke. Najprej so
s škatlami na glavah vstopili v Proban-
ko, a tam njihove provokacije niso bili
veseli, zato jih je razjarjeni varnostnik
napodil ven in zagrozil, da bo zaradi
motenja v varovanem prostoru po-
klical policijo. V poslovalnici Hypa so
bili nad obiskom presenečeni, podob-
no so ob podeljenih balonih reagirali v
Unicredit banki in NLB. Odziv v Novi
KBM pa je bil celo benevolenten.

Ob tem, ko gradbena
jama za najdražji
investicijski projekt EPK
še zmeraj sameva,
se poraja vprašanje,
kako bosta ločena zasebni
in javni del gradnje

Štiri mesece po prevzemu deponije
so bili odnosi še dobri, je dejal direktor
Javnih služb Alen Hodnik. Negativni
izid razpisa je kljub nadaljnjim pogaja-
njem povzročal razkorak stališč. Vsak
mesec naj bi Čistemu mestu prinesel
dvajset tisoč evrov izgube. "Jasnih iz-
računov, kako so do teh številk prišli,
nam niso nikoli podrobno predsta-
vili, zato tega ne moremo komenti-
rati. Večkrat smo jih poprosili zanje,
vendar niso bili nikoli pojasnjeni do te
mere, da bi jim lahko verodostojno za-
upali. Naši izračuni kažejo, da je po ob-
stoječem ceniku brez prestukturiranja
in povišanja cen zbiranje in odvoz od-
padkov možno izvajati na enak način,
kot so to sami počeli," je povedal
Hodnik. Razlogov, da bi jim povišanje
sredstev odobril, zato ne vidi. Pravi,
da nimajo zakonskih podlag, niti se
ne sklada z načeli dobrega gospodar-
jenja. Njihovo odločitev, da odpovedo
pogodbo, spoštuje in podobno priča-
kuje od njih. "Veljavno zakonodajo je
treba upoštevati. Ne morejo trditi, da
so bili izigrani. S konceptom ustana-
vljanja javnih služb so bili seznanjeni
od prvega akta naprej do vpisa v sodni
register. Nastavljen sistem teži k večji
transparentnosti, stroškovni učinko-
vitosti in, predvsem pri upravljanju v
Gajkah, k večjemu nadzoru. Vedeli so,
kakšni so bili nameni, ne gre za na-
merno izključevanje."

Da pa lahko slovenska in ptujska vina na ogromnem svetovnem vinskem trgu
sploh najdejo svojo mesto in prepoznavnost, morajo odražati aromatiko rastišča.
Vino mora biti zato odtis narave.

V Mežiški dolini bodo
na obstoječi vodovodni
sistem vgradili elemente
za potrebe akumuliranja
izgubljene količine vode

V normalnih razmerah obstoječi
vodovodni sistem s svojimi vod-
nimi viri zadostuje oskrbi nanj
priključenih uporabnikov iz občin
Mežica, Prevalje in Ravne na
Koroškem. Težave se pojavijo v sušnih
obdobjih, ko primanjkuje pitne vode
predvsem pri višje ležečih upor-
abnikih. Zato so omenjene
občine pristopile k projektu
Uravnoteženje vodovodnega
sistema v Mežiški dolini z na-
menom zagotavljanja zadostnih
količin pitne vode v vseh letnih
obdobjih, ne da bi bilo treba
aktivirati dodatne vodne vire.
Posamezni investicijski vložki
predstavljajo vlaganja v izgrad-
njo vodohranov in povezovalne
cevovode do obstoječih vodovod-
nih cevi.

Kot je pojasnil Primož Praper iz
podjetje Eutrip, ki je pripravilo
potrebno investicijsko dokumen-
tacijo, je slaba uravnoteženost ce-
lotnega vodovodnega sistema
Mežiške doline njegova največja
hiba. Problem predstavljajo iz-
redna sušna obdobja spomladi in
jeseni pa tudi poleti, ko primanjku-
je pitne vode pri višje ležečih up-
orabnikih. Ob tem velja poudariti,
da na sistem priključeni uporab-
niki sicer pijejo kakovostno pitno
vodo. "Slaba uravnoteženost celot-
nega sistema poslabšuje stanja na
področju dobave vode predvsem v
občinah Ravne in Prevalje, medtem
ko je Mežica glede tega na boljšem,

Velika dvorana velenjske občine je
bila v sredo zvečer premajhna, da
bi sprejela vse, ki so želeli prisluhn-
iti predstavitvi razvojnih dosežkov
Premogovnika Velenje (PV). "Z njimi
smo presenetili tuje strokovnjake na
nedavnem mednarodnem kongresu
v Ljubljani, zdelo se nam je prav, da
jih predstavimo tudi domačinom v
Šaleški dolini, s katerimi živimo," je o
odločitvi za to predstavitev dejal di-
rektor Premogovnika Milan Medved.
Kot vrhunski dosežek šteje velenjs-
ko odkopno metodo, ki ne pomeni le
pridobivanja premoga. "Pomeni ce-
loten ciklus od pridobivanja premo-
ga do tega, da naravi dajemo prvotno
podobo, ki je primerna za življenje."

PV zdaj na različnih področjih izvaja
29 ključnih razvojnih projektov, zadnji
čas so mnogi usmerjeni predvsem v to,
da bodo do leta 2015, ko bo začel de-
saj se napaja iz vodnega vira Šumc
iz nižje postavljenega vtoka v lastni
sistem. Je pa v Mežici problem, da se
ta napaja z vodo s prevelikim tlakom.
Sicer pa v celotnem sistemu priman-
jkuje zbiralnikov, razbremenilnikov,
zmogljivejših črpališč in vodne avto-
matike. K zmanjšanju količine vode v
sušnih obdobjih dodatno prispevajo
znatne masne izgube v sekundarnem
omrežju. Deli omrežja po starih mes-
tnih jedrih Raven, Prevalj in Mežice
so starejše izvedbe, tudi izpred
druge svetovne vojne. Občine so se
skupaj z javnim komunalnim pod-
jetjem trudile postop-
no sanirati najbolj

lovati blok 6 v šoštanjski termoelek-
trarni, dosegli ceno premoga 2,25
evra za gigadžul. Sicer pa že dve de-
setletji dosegajo stalno rast kazalcev
uspešnosti poslovanja. To dosegajo
tudi s širjenjem odkopov tudi do 200
metrov. In z zmanjševanjem števila
odkopov, saj imajo zdaj le dva. Za
dosego nižje cene premoga je izred-
nega pomena tudi novi izvozni jašek,
ki bo stal 35 milijonov evrov, pomenil
pa bo veliko racionalizacijo. Dušan
Čižmek pravi, da bodo skrajšali trans-
portne poti, dosegli večjo zanesljivost
pozitivnih učinkov te naložbe, "izziva
naše generacije", bo še več. Pripravljal-
na dela so začeli v začetku leta, zdaj so
pri gradnji jaška dosegli globino 25
metrov, do sredine naslednjega leta
bo vse pripravljeno za "globljenje" do
globine 500 metrov, celoten sistem
naj bi začel delovati leta 2015. "Ves ta
projekt je sad lastnega inženirskega in
drugega znanja - vse od idejne usmer-
itve v prostor do sedanjega podrob-
nega projektiranja," pravi direktor.
Tudi glavni izvajalci so Premogov-
kritična mesta v smislu pre-
pustnosti, novejših ma-
terialov in količin, a so
kljub temu vodne izgube v
teh conah nad dopustni-
mi. Povprečne izgube v
sistemu so ocenjene nad
20 odstotkov, posamez-
ni segmenti presegajo 30
odstotkov," je pojasnil
Praper.

Na sredini predstavitvi so opozo-
rili, da vse ni usmerjeno le v večjo
ekonomičnost, ampak tudi v večjo
varnost v premogovniku, pri čemer
je pomemben ustrezen informacijski
sistem. "Pravočasna informacija rešuje
življenja," je poudaril Vinko Kotnik,
ko je predstavil alarmiranje izrivov in
izbruhov jamskih plinov. Temu so pos-
vetili veliko pozornost še posebno po
letu 2003, po nesreči, ki je terjala dve
življenji in povzročila veliko škodo.
Pavel Skornšek je ob predstavitvi in-
formacijskega sistema za podporo
vzdrževanju IBM Maksimo, ki so ga
izvedli skupaj s podjetjem Kopa, dejal,

dobji bodo v sistem vgradili elemente,
ki akumulirajo sicer izgubljeno vodo.
Slednje se trenutno pretakajo preko
prilivov posameznih vodnih za-
jetij. Na območju občine Ravne bodo
zgradili dva vodohrana (v Dobji vasi
in Kotljah), na Prevaljah bodo do-
datno zgradili vodohran in manjši
vodovod ter povezali različne veje
vodovoda, v Mežici pa prav tako
vodohran in nekatere povezave vodo-
voda.

Vsa zgrajena infrastruktura se
bo povezala na obstoječi vodovodni
sistem. Naložba je vredna 1,271.965,50
evra, od tega pričakujejo 869.825 ev-
ropskih sredstev, občina Ravne bi
zagotovila 217.551 evrov, Prevalje,
135.737 evrov in Mežica 48.850 evrov.
Na javni razpis službe vlade za lokal-
no samoupravo se bodo prijavili feb-
ruarja prihodnje leto. Če bo šlo vse po
načrtu, bi gradbena dela pričeli pri-
hodnjo pomlad in jih zaključili do
jeseni.

da so z njim vzbudili zanimanje tudi
pri družbi IBM, saj so jih povabili, da
ga kot primer dobre prakse predstavijo
na svetovnem forumu, saj česa takega
v premogovništvu ni.

Med več projekti, ki so jih predsta-
vili, je bila seveda tudi velenjska od-
kopna metoda, ki je v svetu vse bolj
znana, PV pa si z njo obeta tudi še več
dela na tujem. Navezali so že veliko
stikov po svetu, s tujimi partnerji
ustanovili skupno podjetje s sedežem
v Singapurju, kmalu se nadejajo kon-
kretnih del. "Vse kaže, da bomo no-
silec del za modernizacijo enega od
turških premogovnikov, ki želi v krat-
kem času vzpostaviti približno tako
proizvodnjo, kot jo imamo mi; več žal
še ne smem povedati," je v sredo napo-
vedal direktor Milan Medved.

Ravenski svetniki so na izredni seji
podali pozitivno mnenje k imenovan-
ju Ivanke Stopar za ravnateljico orga-
nizacijske enote Srednje šole (SŠ) Ravne
na Koroškem za mandatno obdobje
petih let. Stoparjeva, sicer profesorica
slovenščine in angleščine, na področju
šolstva dela že 32 let, ravnateljica je
štirinajsto leto. Za vodilno mesto se je
prijavila kot edina kandidatka in iz-
polnjuje tudi vse pogoje. Kljub temu
se na občinskih sejah ob izrekanju
mnenja vsakih pet let kot zgodba o
jari kači vleče razprava o njenih (ne)
kaznovanosti, domnevnih prekrških
ter moralnih in drugih vrednotah.

Tokrat je bil glavni razpravljavec
novinec v svetniških klopeh Aljaž
Verhovnik, ki je izpostavil govorice v
zvezi z ravnateljičino domnevno prav-
nomočno sodbo iz leta 2007. Opozoril
je na še nekatera negativna mnenja,
izrečena s strani učiteljskega zbora, in
uvedbo videonadzora. Zanimalo ga je
še, kje je bil objavljen razpis za delov-
no mesto ravnatelja, ali je bil javen, da
so se lahko prijavili še drugi kandidati.
"Na šoli so pogosto težave z drogami,
alkoholom, slabim učnim uspehom. To
zagotovo ne more biti ravnatelju šole
v ponos," je bil kritičen Verhovnik.
Predsednica Kviaza Suzana Vodnjov
je v odgovoru med drugim pojasnila,
da je bil razpis objavljen v Uradnem
listu najverjetneje zaradi nižje cene
oglasa, kot jo omogočajo druga sred-
stva javnega obveščanja. "V predpisa-
nem roku se je prijavila le Stoparjeva,
ki izpolnjuje vse pogoje, predložila je
tudi dve potrdili o nekaznovanosti.
Ima pozitivno mnenje sveta staršev in
dijakov ter učiteljskega zbora," je ra-
zložila Vodnjovova. Davorin Kragel-
nik je dejal, da je to isto problematiko
izpostavil pred petimi leti. "Verjetno
sva imela istega informatorja. Kasneje
sem preverjal nekatere informacije in
ugotovil, da vse povedano ne drži," je
svoj glas za obrazložil Kragelnik. Tudi
Milan Škafar podpira aktualno rav-
nateljico. "Ob vsakem razpisu se po-
navljajo isti indici, sumi, obtožbe ...
Verjamem, da se na SŠ dogajajo nepra-
vilnosti, kje se pa ne! Dejstvo pa je, da
na tej šoli ravnateljica kot taka ni pro-
blem. Problem so nekateri ljudje, ki
se z načinom njenega vodenja ne stri-
njajo. Na SŠ večkrat prihajajo dijaki s
slabim predznanjem in celotni kolek-
tiv z njo na čelu se trudi, da pridejo
do poklica," je dejal Škafar. Tudi Peter
Oder jo podpira. Meni, da blatenje rav-
nateljice ni dobro in koristno, "saj se na
tak način blati tudi naša šola".

Za komentar smo vprašali tudi
Ivanko Stopar, ki meni, da ima vsak
pravico vedeti za stvari, ki so se doga-
jale. So pa nekatere po njenih besedah
že izpete. "S svojim delom in s tem, da
ostajam na tem delovnem mestu, do-
kazujem svojo uspešnost. Omenjeni
gospod je malo premlad, da bi lahko
sodil o nekaterih stvareh. Ko bo imel
malo več 'kilometrine', bo nanje verje-
tno gledal drugače, z drugega zornega
kota. Prav bi bilo, da bi se pozanimal
obojestransko, ne da je prisluhnil le eni
strani," meni Stoparjeva. Ob tem pove,
da si je nekatere uradne dokumente -
zapisnike učiteljskega zbora - pridobil
po nepravi poti (ni vložil uradne zahte-
ve), pa so mu jih v izogib nejasnostim,
da karkoli skrivajo, kljub temu posre-
dovali. Kamere, ki glasov ne snemajo,
pa so na šoli uvedli zaradi tatvin in od
takrat primerov kraje šolskega in dru-
gega premoženja praktično ni več.

Zlati znak za kakovost
je Pomursko društvo za
kakovost letos podelilo
družbi Arcont

Dr. Miran Puconja je izdal
knjigo Slovenska kmečka
kultura - Na Cvenu od
zemljiške obveze do
začetka tretjega tisočletja

Prlekija je bogatejša za novo delo z
zgodovinsko vsebino. Profesor slo-
venskega jezika in filozofije na Gim-
naziji Franca Miklošiča v Ljutomeru
dr. Miran Puconja, stanujoč na Cvenu
pri Ljutomeru, je v sklopu tradicio-
nalnih Miklošičevih dnevov predsta-
vil 500 strani obsežno delo Slovenska
kmečka kultura - Na Cvenu od zemlji-
ške obveze do začetka tretjega tisočle-
tja. "Danes živijo v Sloveniji le še štirje
odstotki prebivalstva, kateremu je
kmetijstvo izključni vir preživljanja.
Vendar je ob tem še dovolj visok od-
stotek tistih, ki na kakršen koli način
ostajajo v stiku z zemljo in tako pred-
stavljajo tudi v deagrariziranem okolju
neke vrste kmečki kontinuum. Tako
prva kakor tudi druga ugotovitev nas
spodbujata, da si zastavimo vprašanje,
v čem je bistvo kmečke kulture," je v
uvod knjige zapisal Puconja, ki je imel
gradivo za tisk pripravljeno že leta
2004, vendar se je šele letos, ob veliki
pomoči vodstva ljutomerske gimnazi-
je, odločil za izdajo za Prleke pomemb-
nega knjižnega dela. "Knjigo pričenjam
z najnovejšo dobo od osvoboditve leta
1945, nadaljujem z okupacijo, nato
odprem obdobje, ki je najobsežnejše
- med svetovnima vojnama, zaključu-
jem pa z zemljiško obvezo leta 1848," je
na predstavitvi knjige, kjer sta števil-
nim obiskovalcem s prof. Cilko Jakelj
skozi pogovor spregovorila o vsebini
in nastanku knjige, povedal Puconja,
ki je sicer večino podatkov za knjigo
črpal z domačega Cvena, vendar se je
v svojem delu, katerega osnova je nje-
gova doktorska dizertacija, lotil tudi
širšega ljutomerskega okoliša. "Doba
je relativno dolga, ker je tudi časovna
problematika, ki jo knjiga zapopada,
obsežna," je dejal avtor. Težišče ana-
lize je namreč na življenju cvenskih
kmetij v zadnjih 150 letih. Poglaviten
raziskovalni smoter je bil predvsem
preučevanje kmetijstva, zato je avtor-
ja kompleksna zasnovanost tovrstne
analize gnala v to, da je v obravnavo
vključil tudi druge vaške sloje. "Kva-
liteto kmečke kulture cvenskega člo-
veka, zlasti njeno celostno kulturno
podobo, je bilo mogoče določiti le ob
hkratnem upoštevanju tistih social-
nih struktur, s katerimi se je ta kom-
plementarno povezovala. To pa so
vaški želarji, kočarji, dninarji in na-
sledki tistih družbenih odnosov, ki jih
je prinašala upravna in politična vklju-
čenost Cvena v malomestni oziroma
trški Ljutomer, z njimi pa vključenost
Murskega polja v širšo štajersko in ka-
sneje pomursko regijo," je dejal Puconja
ter dodal, da je največ etnološkega gra-
diva, ki ga je pridobival od še živečega
prebivalstva na Cvenu ter v številnih
arhivih, dalo obdobje med svetovnima
vojnama. "Tisto, kar je cvenske kmeti-
je v času med svetovnima vojnama
postavljalo v specifičen ekonomski
položaj, je bila zmožnost celotne samo-
oskrbe in povrh še ustvarjanje tržnih
presežkov."

Na avtocesti A5 so cariniki v madžarskem kombiju našli skoraj dva milijona
neprijavljenih cigaret. Delavci mobilnega oddelka Carinskega urada Murska
Sobota so 15. novembra 2011 zvečer opravljali carinsko in trošarinsko kontrolo
na počivališču Dolinsko na avtocesti A5. Zaustavili so kombinirano vozilo Fiat
Ducato z madžarsko registracijo. V vozilu je bil poleg voznika še sopotnik; oba
sta bila ukrajinska državljana. Glede na dokumente, ki sta jih predložila carin-
ski kontroli, naj bi bilo na tovorišču nekaj kartonov medicinskih izdelkov. Pri
pregledu vozila so cariniki namesto medicinskih izdelkov odkrili 167 karto-
nov, ovitih v črno folijo, v njih pa 1,901.400 cigaret (95.070 škatlic) znamk Clas-
sic in Fest. Cariniki so blago in vozilo zasegli, proti vozniku in sopotniku pa
uvedli postopek o prekršku. Zaradi velike vrednosti tihotapljenega blaga ju je
nato prevzela policija. Tržna vrednost zaseženega blaga je ocenjena na 260.000
evrov. Če bi blago prišlo do končnih uporabnikov mimo carine, bi bil proračun
prikrajšan za 204.630 evrov. (čk)

V Gradcu v Avstriji je v sredo zmrznil 40-letni brezdomec iz Slovenije, je včeraj
poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Kot poroča APA, je moškega že dan
prej na istem mestu opazil domačin in mu hotel pomagati, a je brezdomec,
čeprav je bil videti v slabem zdravstvenem stanju, pomoč zavrnil. Ko je nasle-
dnje jutro domačin opazil, da brezdomec negibno leži na kosu lesa, je poklical
zdravnika, a je ta lahko ugotovil samo smrt zaradi podhladitve. (sta)

Na avstrijski strani predora Karavanke, približno 800 metrov od vhoda v predor,
sta nekaj pred pol deseto dopoldan trčili tovorni vozili, ki sta bili namenjeni v
Slovenijo. V naletu ni bil nihče poškodovan, nastala je le manjša materialna
škoda. Avstrijski policisti so opravili ogled kraja nesreče, nato pa je avstrijska
vlečna služba poskrbela za odvoz poškodovanih tovornih vozil. Avstrijskim
kolegom so pomagali tudi slovenski gasilci. Delavci Darsa so predor do odstra-
nitve posledic nesreče zaprli za ves promet. Voznike osebnih avtomobilov so
preusmerili na prehoda Ljubelj in Rateče, tovornjakarjem pa so svetovali, naj
počakajo na odprtje predora. Okoli dvanajste ure je promet skozi Karavanke
spet stekel, vendar za nekaj časa le izmenično enosmerno. (gre)

V enem od podjetij v Bovcu se je včeraj zgodila delovna nesreča, v kateri se je
hudo poškodoval 52-letni viličarist iz okolice Bovca. Delavec ima hudo poškodo-
vano desno nogo in so ga z reševalnim vozilom odpeljali na nadaljnje zdravljenje
v ljubljanski klinični center, so sporočili iz Policijske uprave (PU) Nova Gorica.

Po dosedanjih ugotovitvah sta pri prevozu tovora trčila viličarja, ki sta ju
vozila viličarista, stara 31 in 52 let. Po nesreči so poškodovanemu na kraju
samem dali pomoč tudi zdravnik in reševalci ekipe nujne medicinske pomoči
iz Zdravstvenega doma Tolmin. O dogodku sta bila obveščena tudi preiskovalni
sodnik okrožnega sodišča in pristojno Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici
ter pristojna inšpekcijska služba za delo. Na podlagi zbranih obvestil in ugoto-
vljenih dejstev ter nadaljnjih usmeritev novogoriškega tožilstva bodo bovški
policisti podali ustrezen ukrep, so še sporočili iz PU Nova Gorica. (čk)

Včeraj nekaj pred tretjo uro zjutraj so policiste obvestili, da se je na pošti v Šmar-
jah pri Kopru sprožil alarm. Varnostnik je potrdil vlom v pošto in hkrati pove-
dal, da vozi za storilcem. Domnevnega vlomilca je tudi prijel pri Izoli. Policisti
in kriminalisti nadaljujejo zbiranje obvestil. (čk)

Policisti Policijske postaje Ljubljana Moste so odvzeli prostost 27-letnemu Lju-
bljančanu zaradi suma storitve kaznivega dejanja s področja prometa s pre-
povedanimi drogami. Policisti so mu drogo zasegli med opravljanjem nalog s
področja prometne varnosti, in sicer v ulici Ob Ljubljanici v Ljubljani. Med po-
stopkom je poskušal prepovedano drogo odvreči v Ljubljanico, vendar so mu
policisti to preprečili. Zasegli so mu okoli sto gramov heroina. Osumljeni je bil
s kazensko ovadbo priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj
odredil pripor. (čk)

Policiste so obvestili, da je doslej še ne znan storilec okradel lastnika vozila, ki se
je na avtocesti pri Ljubnem ustavil zaradi predrte pnevmatike. Iz vozila je ukra-
del torbico, v kateri je bilo nekaj zlatnine, mobilni telefon, gotovina in osebni
dokumenti v skupni vrednosti okoli 9000 evrov. Za storilcem poizvedujejo. (čk)

Dokler sodišče ne odloči
o njegovi prošnji
za brezplačno pravno
pomoč, se mora Dušan
Pompe v postopku,
kjer odvetnik ni obvezen,
braniti sam

Dušan Pompe, nekdanji direktor
družbe Pompe, ki je "zaslovela" z iz-
posojo denarja iz stečajnih mas pro-
padlih slovenskih podjetij, ima na
mariborskem sodišču odprta še dva
kazenska postopka. V enem proce-
su mu sodijo zaradi očitka, da je nek-
danjega stečajnega upravitelja Tama
Mirka Žagarja napeljal k zlorabi po-
ložaja in s tem dosegel, da mu je ta
nepooblaščeno posodil 9,18 milijona
evrov, druga obtožnica pa ga bremeni
kaznivih dejanj oškodovanja upnikov,
poskusa oškodovanja upnikov in po-
narejanja listin.

Slednje naj bi bil zagrešil v času
od avgusta 2002 do marca 2004, ko je
imelo podjetje že blokirane transak-
cijske račune in je po prepričanju to-
žilstva Pompe glavni plačilni promet
družbe organiziral tako, da je ta pote-
kal ali mimo njenih transakcijskih ra-
čunov ali preko računa družbe Itaka,
d.o.o., katere soustanovitelj je bil (leta
2001 jo je skupaj s partnerjema prodal
družbi Pompe, d.o.o.). Bistveni očitek
v obtožbi se nanaša na prednostno
poplačilo izbranih upnikov, s čimer
naj bi bilo v skupni višini okrog 4,3
milijona evrov oškodovanih skoraj
tisoč upnikov.

Z obtožbami zoper
Shabanija in Hrovata
se bo, kot kaže, še naprej
ukvarjalo tožilstvo v Celju

Na celjskem okrožnem sodišču bi se
bilo moralo včeraj nadaljevati sojenje
organizatorju kriminalne združbe
Selimu Shabaniju in enemu od njego-
vih pomočnikov Danijelu Hrovatu.
Čeprav je še letos pričakovati, da bosta
obtožena iz dobro organizirane mreže
preprodajalcev in posrednikov drog
po tako imenovani balkanski poti v
države Evropske unije obsojena na do
15 let zaporne kazni, se je na glavni
obravnavi zapletlo in senat je odločil,
da nadaljevanje sojenja preloži.

Omenjeni primer ima vse značil-
nosti zahtevne oblike organiziranega
kriminala, kar pomeni, da bi se bili z
njim lahko ukvarjali pristojni v spe-
cializiranem oddelku Skupine držav-
nih tožilcev. Zagovornika obtoženih
sta, sklicujoč se na pred tremi tedni
uveljavljeni Zakon o državnem tožil-
stvu, zato predlagala izločitev okrožne
državne tožilke Katje Kunej in prenos
pristojnosti na specializirano skupino
tožilcev. Senat o tem ni mogel odloča-
ti in si je dopustil pridobiti uradno raz-
lago, zato je njegov predsednik Marko
Brišnik glavno obravnavo preložil do
odločitve tožilstva.

Novomeški policisti so izsledili in pri-
jeli 27-letnega moškega iz Ljubljane, za
katerega je bilo v preteklih letih poda-
nih več kot sto kazenskih ovadb zaradi
tatvin. Osumljenec je v novembru letos
v Novem mestu iz dveh trgovin ukra-
del kozmetične in tehnične izdelke v
vrednosti okoli 1500 evrov. V sredo so
ga z novo kazensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku. (čk)

Dušan Pompe je zaradi vpletenosti v razvpito afero Pompe že moral za
zapahe. Mariborsko sodišče ga je obsodilo na sedem mesecev zapora, ker je
k zlorabi položaja napeljal nekdanjega stečajnega upravitelja prevaljskega
podjetja SGP Kograd Albina Puclina. Pompe je dosojeno kazen že prestal (na
prostost je smel dva meseca prej), Puclin, ki so mu prisodili tri mesece več,
pa je moral za rešetke septembra letos. (lev)

Pompe, ki očitke zanika, je na
včerajšnjo glavno obravnavo prišel
brez odvetnika. Kot je bilo razume-
ti v sodni dvorani, advokat ni prišel
zato, ker ga obtoženi ne (z)more pla-
čati. "Oddal sem vlogo za brezplačno
pravno pomoč, saj se brez odvetnika
nočem zagovarjati," je skušal zausta-
viti nadaljevanje sojenja, a zaman.
Predsednica senata Danila Dobčnik
šošterič je namreč, kot da ne bi sli-
šala njegove pripombe, pričela obrav-
navo. Torej se je bil obtoženi prisiljen
braniti sam. Sicer je res, da obram-
ba v konkretnem primeru ni obve-
zna, vendar v dvorani ni bilo slišati,
da bi bil včeraj s tem v zvezi sprejet
kak sklep oziroma da ga je kdo (če
je bil sprejet po tiho) narekoval za
zapisnik, kot je to običajno. Ob tem
je treba dodati, da s(m)o novinarji
morda kaj preslišali, saj je akustika v
dvorani številka 46 na mariborskem
sodišču izjemno slaba, da mikrofoni
včeraj niso bili vklopljeni in da zvoč-
nega posnetka obravnave ni, ker se
njen potek ni snemal.

Priči, ki sta bili včeraj povabljeni
na sojenje in jima je obtoženi vpraša-
nja postavljal sam, ga nista z ničimer
obremenili. Niti nekdanja finančna
referentka v podjetju Pompe Urška
Repolusk Dobrina, zaslišanje katere
je v obtožnici predlagalo tožilstvo. Iz

Iz skupine tožilcev so nam včeraj
sporočili, da določbe Zakona o držav-
nem tožilstvu veljajo od dneva nje-
gove veljavnosti (veljati je začel 6. 11.
2011, op. p.) za kazniva dejanja, ki so
bila storjena po tem datumu, izloči-
tev okrožne državne tožilke pa da ni
mogoče izpodbijati s sklicevanjem na
ta zakon.

Radgonski policisti so na podlagi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri
49-letnem moškem, doma z območja Lenarta. Pri tem so našli nekaj orožja in
streliva. Zoper moškega bodo podali kazensko ovadbo. (čk)

Nna območju Žalca se je huje poškodoval 38-letni voznik kolesa z motorjem.
Vozil je neregistrirano kolo z motorjem po lokalni cesti iz Gotovelj proti Sv.
Jedrti. Zunaj naselja Gotovlje je zapeljal na levo stran ceste, trčil v odbojno ograjo
in padel. Voznik pri vožnji ni uporabljal zaščitne čelade in se je pri padcu hudo
poškodoval. (maj)

V ponovljenem prvem razre-
du je imel povprečno oceno tri,
Dedijerju pa je kasneje rekel, da
je bil tega leta "odličen učenec",
"najboljši v razredu", najmlaj-
šim jugoslovanskim učencem
pa je nekoč povedal, kako je
"skoraj vsako leto prejel prvo
nagrado za učenje".

V drugem razredu je imel
dve petki - iz moralne vzgoje
z vedenjem in dela na vrtu. V
tretjem, v katerem je imel 21
ur neopravičenih izostankov,
ni imel niti ene odlične ocene, v
četrtem pa je ob 23 opravičenih
in sedmih neopravičenih urah
izostankov ponovno dobil pet
iz moralne vzgoje.

Razen iz moralne vzgoje je
boljše ocene običajno prejemal
pri petju, telovadbi in verou-
ku. Njegovo ubogljivost in ver-
nost je med prvimi opazil vaški
župnik, ki ga je vzel za mini-
stranta. To je bila prva javna
dolžnost našega junaka. Od žu-
pnika je za ministriranje preje-
mal po tri ali štiri krajcarje.

Po končani nižji ljudski šoli
se od leta 1905 do 1907 za po-
rednim Josipom izgubi vsaka
sled. To je prva praznina v nje-
govem življenjepisu.

V avtobiografiji, ki jo je Tito
pisal v Moskvi leta 1935, je na-
vedel, da je po končani "osnov-
ni šoli" obiskoval "dva razreda
meščanske šole", vendar ka-
sneje ni nikoli več omenjal tega
podatka. Leta 1952 je za revijo
Life povedal in naslednje leto
še za jugoslovansko izdajo Pri-
spevkov za biografijo pono-
vil, da je po končani vaški šoli
"nekaj časa delal pri bratu svoje
matere, kjer je bil pastir".

Četrt stoletja kasneje je bilo
v monografiji, ki so jo izdali v
Zagrebu v Titovo čast, zapisa-
no, da je od leta 1905 do 1907
obiskoval "dva razreda gradbe-
ne šole", kar je bil verjetno ti-
skarski škrat, ker se ta podatek
ni pojavil nikoli in nikjer več.

Uganko o meščanski
(gradanski) oziroma gradbeni
(gradevinarski) šoli je poskušal
razvozlati tudi glavni in odgo-
vorni urednik Titovih Zbranih

del, ki je leta 1977 v neki beo-
grajski monografiji objavil, da
je mali Tito od leta l905 do l907
obiskoval "dva razreda podalj-
šane šole, t. i. ponavljalnice".

Kmalu se je pojavila tudi
prva knjiga Titovih Zbranih del,
v kateri ni bila omenjena nika-
kršna "podaljšana šola" več, pač
pa samo še tako imenovana
Ponavljalnica, ki je tukaj prvič
dobila tudi veliko začetnico.

Medtem so odkrili do-
kument, ki kaže, da je bilo v
šolskem letu 1901/1902 v ku-
mrovški šoli od 215 učencev
58 "ponavljavcev". Tako so po
vseh skrivalnicah končno na-
stale osnovne predpostavke za
razrešitev prve uganke Titove-
ga življenjepisa: tisti dve sporni
leti je mladi Broz obiskoval šolo
za ponavljalce, ker pa se takrat
o tem ni smelo odkrito govoriti,
so desetletja govorili o meščan-
ski, nekakšni gradbeni oziroma
o neki "podaljšani šoli". Tito pa
je v resnici hodil v šolo za slabe
učence, v kateri je pouk potekal
ob četrtkih in nedeljah, med
počitnicami pa je pasel živino
pri svojem stricu v Sloveniji.

Ta stric ga je nekoč tako
užalil, da ga Tito ni nikoli več
omenil. Vzrok so bili povsem
navadni čevlji. Stric mu je oblju-
bil, da mu bo konec leta kupil
nov par, obljube pa ni držal, pač
pa je Brozove čevlje, ki "so bili
okrašeni", popravil za svojega
sina, njemu pa dal par starih
čevljev.

Nečak mu tega ni nikoli od-
pustil. Niti po stričevi smrti ni
nikoli več stopil v njegovo hišo.

Šele tik pred smrtjo je Tito
ponovno vstopil v to hišo,
vendar bolj zaradi matere, ki je
bila v njej rojena, kot pa zaradi
strica, je pripovedovala ena od
Titovih sodelavk.

Ko je končal nižjo ljudsko šolo,
je Tito sanjal, da bo postal
krojač in si sešil lepo črno
obleko, toda načrt je padel v
vodo tistega dne, ko se je v
Kumrovcu pojavil njegov so-
rodnik, avstro-ogrski štabni
narednik. Običajna naredni-
kova uniforma, okrašena z du-
najskimi medaljami, je nanj
naredila tako močan vtis, da
se mu je narednik zdel kot ge-
neral. Sorodnik je malega Jožo
hitro nagovoril, naj gre v kan-
tino 27. domobranskega polka

avstro-ogrske vojske v okolici
Zagreba in naj se tam izuči za
natakarja. Nesojeni krojač pa
je bil v kantini zelo hitro raz-
očaran in je kmalu zapustil
natakarstvo. Jezilo ga je, da je
"navaden sluga" in da do pozne
noči postavlja keglje na tamkaj-
šnjem kegljišču. Potrkal je na
vrata ključavničarske delavni-
ce v Sisku in se prijavil za vajen-
ca. V delavnici je vsak dan delal
kot vajenec, dvakrat tedensko
pa je od 17. do 19. ure obiskoval
vajeniško šolo.

Prvo šolsko leto 1907/1908
je obiskoval nižji tečaj, v kate-
rem je ob koncu pouka dobil
naslednje ocene: vedenje odlič-
no, verouk dobro, branje prav
dobro, računstvo dobro, poslov-
ni spisi zadostno in strokovno
risanje zadostno. V tem šolskem
letu je imel 14 opravičenih in
dva neopravičena izostanka.
Naslednje šolsko leto je imel
opravičenih vseh 14 izostan-
kov, slabši sta bili oceni iz ve-
denja (pohvaljen) in računstva
(zadostno), vendar pa je napre-
doval pri risanju in je namesto
zadostne dosegel dobro oceno.
V šolskem letu 1909/1910 je
imel devet opravičenih in en
neopravičen izostanek in je
padel iz računstva, v zadnjem
šolskem letu, 1910/1911, v ka-
terem je imel osem opraviče-
nih izostankov, pa mu je komaj
uspelo dokončati razred. Pri
vseh šestih predmetih je do-
segel najnižjo, komaj zadostno
oceno, samo pri vedenju je bil
pohvaljen. Tako je Joža končal
svoje redno šolanje, njegovo ka-
riero pa je že na začetku zazna-
moval avanturizem.

Potem ko je postal ključav-
ničarski pomočnik, se ni mogel
nikjer ustaliti. V neki ključav-
ničarski delavnici v Zagre-
bu je delal dva meseca, nato je
štiri mesece in pol delal v me-
hanični delavnici prav tako v
Zagrebu, osem mesecev je bil
zaposlen v kovinarski tovar-
ni v Sloveniji, potem pa se je
začela njegova odisejada po
srednji Evropi. V Čenkovu v
bližini Prage se je zadrževal
sto, v češki tovarni Škoda pa
samo deset dni. Po nekaj dni je
delal v Munchnu, Manheimu in
Ruhru, dvajset dni v dunajski
tovarni mostov. Samo v avstrij-
skem Daimlerju mu je uspelo
ostati deset mesecev. V tej to-
varni je delal tudi pri preizku-
šanju novih avtomobilov, ki so
razvijali hitrost približno 25 ki-
lometrov na uro.

Na Dunaju, kjer mu je leta
1912 precej pomagal starejši
brat Martin, je privzel nekate-
re aristokratske navade, zaradi
katerih mu kasneje mnogi niso
nikoli verjeli, da je bil kakorko-
li povezan z blatnim Kumrov-
cem. Pri neki dunajski dami je
obiskoval pouk klavirja, neki
starejši učitelj pa ga je učil ple-
sati. Že takrat je bil rad lepo
urejen:

"Vedno se je lepo oblačil,"
je pripovedoval njegov brat
Martin, "in ko se je zvečer pri-
pravljal, da pojde ven, sem
vedel, da gre ali na kakšen tajni
politični sestanek ali pa je zme-
njen s kakšno lepo ločenko."

Konec leta 1912 so ga vpoklica-
li v tehnično službo dunajske-
ga arzenala, osrednjo armadno
skupino avstro-ogrske monar-
hije. Z marljivim izpolnjeva-
njem vojaških obveznosti je že
na začetku pritegnil pozornost
svojih starešin, ki so mu omo-
gočili, da je dokončal podofi-
cirsko šolo in postal najmlajši
izvidniški vodnik v 25. domo-
branskem polku, po neki nje-
govi zgodbi pa celo v vsej
avstro-ogrski vojski. Nadreje-
ni so mu izpolnili še eno željo:
omogočili so mu, da se uči in
izpopolnjuje v mečevanju, za
kar se je oddolžil tako, da je
osvojil naslov prvaka 25. do-
mobranskega polka v tej špor-
tni panogi, kmalu zatem pa še
z osvojitvijo drugega mesta na
tekmovanju najboljših meče-
valcev avstro-ogrske vojske.

Splošno vzdušje je bila mešanica potrtosti, zmede, negotovosti
in vedno bolj navzočega strahu. Govoric in ugibanj se je nabralo
toliko, da so v celoti izgubile na verodostojnosti. Nihče ni verjel
nikomur. Nihče ni bil prepričan, da je bila Sanja zadnja žrtev. Uči-
telji so se začenjali bati za svojo kožo. Kaj, če sem naslednji jaz?

Skupina značajsko šibkejših, ki ji je v zadnjih letih uspelo do-
končno opustili kajenje, je pred glavnim vhodom z mešanico
sramu in slabe vesti na vso moč kadila.

Policisti so prispeli ob šestnajsti uri in petintrideset minut.
Modro-beli policijski kombi so parkirali na parkirišču za šolo,
približno tam, kjer je bila ubita Tjaša Kocen. Drugi avtomobil so
zapeljali pred glavni vhod, približno tja, kjer je umrla Sanja Kle-
menčič. Dva uniformirana policista sta se postavila pred zadnji,
dva pred glavni vhod v šolo. Ostali so odšli v zgradbo. Napotili so
se proti zbornici.

Prihod policije je potekal mirno, brez siren in utripajočih luči.
Samo pripeljali so se in zavzeli svoja mesta. Mimoidoči sploh niso
opazili, da se dogaja kaj posebnega. Tudi zato ne, ker so se na pri-
sotnost policije okoli rumene šole v zadnjih tednih že kar nekako
navadili.

Višji kriminalistični inšpektor Martin Vrenko je vstopil brez
trkanja. Z njim so vstopili Ivana Premk, Marko Breznik in Oskar
Brajdič. Ta si je s pozornim poslušanjem, kaj o kolesu znamke
Scott govori Blaž Mizani, prislužil precejšen del zaslug pri razre-
šitvi primera Breza. Prisotnost pri aretaciji je bila nekakšna na-
grada.

Brajdič je zaprl vrata in se s hrbtom naslonil nanje. Tukaj ven
se do nadaljnjega ne more, je sporočala njegova gesta.

Prihod kriminalistov bi težko izzval več presenečenja in za-
nimanja. Ves učiteljski zbor se je zastrmel vanje. Obiskov krimi-
nalistov so bili na šoli sicer vajeni, a ne nenapovedanih in ne v
trenutkih, kot je bil tale.

S sejo še niso prišli daleč, že začela se je pozneje, kot je bilo na-
črtovano. Ravnokar je Magda Pintar brala tisto, kar je kot nekrolog
pripravila ob smrti, kot je zapisala, moje najdražje Sanje.

Učiteljev ni presenetil le nenapovedan vdor na sejo, ampak še
nekaj, zaradi česar so zaslutili, da obisk ne bo podoben prejšnjim.
To je bil izraz na obrazu Martina Vrenka.

Glede Vrenkovega izraza: Na obrazu se mu je videlo, da je z
mislimi pri stvari, da natanko ve, kje je in kaj hoče. Odločnost,
recimo, bi bil ustrezen izraz. Ker se je višji kriminalistični inšpek-
tor ponavadi zdel, kot da ne ve, kaj naj sam s seboj, in ni kazal
zanimanja za početje okrog sebe, je bila tokratna sprememba še
toliko bolj opazna.

Teatraličnost trenutka je pretrgala Magda Pintar. Med branjem
je stala, zato se je Vrenkov pogled najprej ustavil na njej.

"Dobrodošli na žalni seji v spomin na naše tragično premi-
nule kolegice. Dovolite mi, da dokončam misel, ki sem jo name-
nila Sanji."

Martin Vrenko je prikimal. Zdaj se res ne mudi več. Oseba, ki
jo iščejo, je tukaj.

"S Sanjino smrtjo je s te šole odšlo nekaj, česar se ne da nado-
mestiti. Izgubili smo del svoje duše. Sanja je bila nedolžna, iskre-
na in preprosta. Kot ravnateljica bi na tej šoli storila marsikaj. Da,
potrebovala bi pomoč, ampak tukaj nas je kar nekaj, ki bi ji po-
magali z vsemi močmi. Upam ... upam, da bomo mi, ki ostajamo,
nadaljevali v duhu, ki ga je zastavila. Vsem nam želim, da bi nam
uspelo šolo ponovno postaviti na noge in jo narediti takšno, kot
si jo je v mislih izgradila naša Sanja."

Magda Pintar je prepognila papir, s katerega je brala, in ga od-
ložila na mizo.

Pismo stanovalcev Fondovih blokov
Na MOL kažejo s prstom na druge (2),
ki je bilo objavljeno v vašem časopisu,
temelji na neresnicah in s tem zavaja
javnost.

Glede na to, da gre za pismo sta-
novalcev Fondovih blokov, se v od-
govoru dotikamo izključno tematike
zemljišča parc. št. 312 k. o. Bežigrad.
Iz dokumentacije, ki jo je MOL prido-
bila s strani UE Ljubljana, Izpostava
Bežigrad, je razvidno, da so stanoval-
ci Fondovih blokov v letih od 1998 do
2002 UE Ljubljana, Izpostava Ljublja-
na Bežigrad, zaprosili za določitev
funkcionalnega zemljišča k objek-
tom. V ta namen jim je UE Ljubljana
izdala štiri odločbe o določitvi funk-
cionalnega zemljišča k njihovim
objektom.

Nobena od odločb ne zajema ze-
mljišča parc. št. 312 k. o. Bežigrad, saj je
navedena parcela od objektov ločena
z javno potjo (Koroško ulico), ki je ob-
stajala že ob zaključeni gradnji Fondo-
vih blokov.

Po podatkih, s katerimi razpolaga-
mo, do junija 2004 (do katerega je bilo
po Zakonu o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor možno z odločbo
upravne enote določiti funkcionalno
zemljišče k večstanovanjskim stav-
bam) lastniki Fondovih blokov niso
vložili nobene vloge za določitev funk-
cionalnega zemljišča za parc. št. 312 k.
o. Bežigrad.

Očitno je torej, da je bilo lastni-
kom stanovanj v Fondovih blokih vse
do začetka izvedbe projekta Plečni-
kov stadion povsem jasno, da zemlji-
šče parc. št. 312 k. o. Bežigrad nikakor
nikoli ni predstavljalo pripadajoče-
ga "prej funkcionalnega" zemljišča k
objektom. To potrjujejo tudi številne
odplačne najemne pogodbe za vrtič-
ke na zgoraj navedeni parceli, ki so jih
imeli stanovalci Fondovih blokov (la-
stniki stanovanj) sklenjene že v 80-ih
in 90-ih letih prejšnjega stoletja s KS
Stadion (na podlagi sklepa IS Občine
Ljubljana Bežigrad), kasneje pa s prav-
nim naslednikom občine Bežigrad, tj.
MOL.

Glede na gornje navedbe je povsem
jasno, da je stališče MOL v zvezi z ze-
mljiščem parc. št. 312 k. o. Bežigrad

Simona Remih, načelnica Oddelka za
ravnanje z nepremičninami MU MOL,
in Tadeja Maček, vodja Odseka
za evidenco nepremičnin
in zemljiškoknjižno urejanje

V zvezi z zapisom gospoda Armina
Mulahusica, Profin Invest, ki je bil
objavljen v Večeru v rubriki Pisma
bralcev na temo projekta poslovnega
centra v Sarajevu, želimo še enkrat iz-
postaviti, da bo uprava NLB v primeru,
če bo ugotovila nezakonitosti, nemu-
doma ukrepala in o njih obvestila pri-
stojne organe oziroma institucije. Če
kdo drug razpolaga z indici, dokazi ali
informacijami, ki nakazujejo na neza-
konitosti v postopkih, pričakujemo,
da bo postopal enako in jih posredo-
val organom pregona. Izraženih mnenj
ne želimo komentirati preko medijev,
naj pa vseeno opozorimo, da je vrsta
navedb, povezanih z upravo banke, ne-
resničnih, očitki o njenem domnevno
nezakonitem ravnanju pa so neuteme-
ljeni. Samo kot primer navajamo, da je
bila interna revizija projekta sprože-
na pred nastopom mandata sedanje
uprave. Takrat je nastala tudi večina
pravno zavezujočih dokumentov.

Kljub temu da imamo v Mariboru
številne krajinske arhitekte, so neka-
tere novejše ureditve odprtega pro-
stora oblikovno neprimerne. Izbrane
rastlinske vrste ne ustrezajo, kar bo
zahtevalo zelo draga vzdrževalna dela,
predvsem ob cesti. Nekdaj je bivša Ko-
munalna direkcija vsaj povabila kra-
jinske arhitekte k sodelovanju in si
pridobila rešitve za manjše zelenice.
Tudi nasvete krajinskih arhitektov so
včasih želeli in jih tudi celo upoštevali.

Med take novejše sporne ureditve
spada ureditev ob Partizanski cesti v
povezavi z ureditvijo nekdanje Sveto-
zarevske ulice, kjer gre za nemogočo
združbo rastlin, celo za kombinacijo
trate in visokih grmovnic na majhni
površini. Na južni strani nekdanje
Svetozarevske ulice se je nekdo igral
s pušpanom in plazečo trdolesko na
zelo ozki površini, ne da bi pomi-
slil na preraščanje in pozimi na sol.
Ob Ulici kneza Koclja bo pušpan ob
cesti prej ali slej propadel zaradi suše
in soli. Z leti pa bo treba ob isti ulici
drevesa v sredinskem pasu rezati, ker
bodo veje silile v cestni profil, kot se
je nekdaj dogajalo ob Mladinski ulici,
kjer pa je bilo le več prostora. Na Trgu
Leona Štuklja so zasajene celo breze,
jelše, magnolija, mokovec (vrsta jere-
bike), okrasne hruške, ki se nikoli ne
sadijo na utrjenih površinah. Jesen-
ska barvitost bo v celotnem nasadu
rumena in ne v raznih barvah, kot
je napovedal projektant. Le mokovec
bo imel nekaj rdeče barve, če ga ne
bo napadel kapar. Ob zahodnem delu
Gregorčičeve ulice so tudi na novo
zasajene hruške, ki jih je že napadla
rdeča pegavost, in upam, da se ne bo
pojavil še hrušev ožig, čeprav so bolj
odporne proti tej bolezni. Pod težo
snega pa se veje hruškam v mladosti
rade lomijo.

V številnih urbanističnih doku-
mentih imamo register drevnin za
Maribor, ki je nastal na osnovi večle-
tnih izkušenj, vendar se ne upošteva,
raje mečemo denar skozi okno.

(vps 10.25)
10.35 Bine: Policist, pon. # (vps 10.35)
10.55 Tekmici, kratki igrani film (vps 10.55)
11.10 Glasbena šola (šala), 1. oddaja
11.25 Pasja patrulja: Srečkova skriv-
nost, nizozemska nanizanka, 12/13
12.00 Poročila # (vps 12.00)
12.05 Sveto in svet: Kar je v medijih, je

resnično?, pon. # (vps 12.05)
13.00 Prvi dnevnik, vreme, šport #
13.30 Volitve 2011: Soočenje, pon. #
15.00 Poročila # (vps 15.00)
15.10 Mostovi - Hidak (vps 15.10)
15.40 Kaj govoriš? = So vakeres?
16.00 Slovenci v Italiji (vps 15.55)
16.25 Babilon.tv: Noč, pon. # (vps 16.25)
17.00 Poročila ob petih, vreme, šport #

oddaja # (vps 17.20)
17.50 Razjarnikovi v prometu: Ondi -
Veliki šminker, TV nadaljevanka,
4/10 # (vps 17.50)
18.20 Timi gre: Hočem boben!, risanka

risanka # (vps 18.40)
18.45 Rjavi medvedek: Rjavi medvedek
se igra z muco, risanka # (vps 18.45)
18.55 Vreme # (vps 18.55)
19.00 Dnevnik #
19.30 Slovenska kronika #
19.45 Vreme #
19.50 Šport #

20.00 Na zdravje! (vps 20.00)
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05 Polnočni klub: Vedno je upanje

0.15 t Gandža (V.), ameriška nadalje-
vanka, 2009, 11/13 (vps 00.10)
0.45 Gandža (V.), ameriška nadaljevanka,

2009, 12/13 (vps 0.40)
1.10 Posebna ponudba, pon. # (vps 1.05)
1.40 Dnevnik, pon. # (vps 1.30)
2.05 Slovenska kronika, pon. # (vps 2.00)
2.25 Dnevnik Slovencev v Italiji

Nordijsko smučanje: svetovni
pokal, smučarski tek - sprint M in Ž,
prenos iz Kuusama (vps 11.25)
Videozid (vps 13.15)
Glasnik (vps 14.00)
Evropski magazin (vps 14.30)
Osmi dan # (vps 15.00)
Firma.tv (vps 15.35)
Oddaja TV Koper (vps 16.10)
Circom regional (vps 16.40)
Rad igram nogomet, pon. (vps
17.05)

Nordijsko smučanje: svetovni
pokal, smučarski tek - sprint M in Ž,
posnetek iz Kuusama (vps 17.35)
Črno-beli časi (vps 18.25)
Knjiga mene briga: H. Ibsen:
Stebri družbe # (vps 18.50)
Videozid (vps 19.05)
Zvezdniški menihi - Čudež s
stranskimi učinki, avstrijska
dokumentarna oddaja (vps 20.00)

nadaljevanka, 2008, 9/13 (vps 20.50)
21.45 Vampirska ljubezen, švedska
romantična srhljivka, 2008
(Kare Hedebrant) (vps 21.45)
23.35 Sence Casablance, francoska doku-
mentarna oddaja, pon. (vps 23.35)
1.00 Videozid, pon. (vps 1.00)
1.55 Zabavni infokanal.

Zadnji dve pesmi zime bosta
predstavila Ansambel Toneta Rusa
in Veseli Svatje. Oboji bodo imeli s
seboj zanimive podpornike, med
drugimi znanega napovedovalca in
poznavalca narodno-zabavne glasbe
Janeza Dolinarja. Tudi tokrat ne bo
manjkalo dobre zabavne glasbe za
katero bodo poskrbeli Rock Partyza-
ni, Navihanke z Boštjanom Konečni-
kom, Mladi Rusi in Yuhubanda. Tudi
skriti gost je pevec...

7.00 Ko se zaljubim, pon. 158. dela
7.55 Pola, 9. del kolumbijske nadaljevanke
8.50 TV prodaja
9.05 Preobrazba doma,

11.30 TV prodaja
12.00 Larina izbira, pon. 52. dela
13.00 24UR ob enih
14.00 Vzgoja po pasje, dokumentarna
serija

14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti
14.35 Moji dve ljubezni, 16. del mehiške

nadaljevanke
17.00 24UR popoldne
17.10 Ko se zaljubim, nadaljevanje
17.50 Larina izbira,

Tradicionalni Kevin, debelušni Car-
ter in pametni Morris so prijatelji in
dijaki 4. letnika, ki komaj čakajo, da
bodo prihodnje leto začeli obisko-
vati kolidž. Da bi preverili vzdušje
na bližnjih kolidžih, se odpravijo
na izlet po bližnjih univerzitetnih
naseljih, in se zapletejo v serijo
zabavnih in nadležnih pustolovščin.
Zagodejo jim jo namreč člani neke
bratovščine. A prijatelji se jim znajo
maščevati.

1. del ameriške nanizanke
8.00 Svet, pon
8.55 Tom in Jerry
9.15 Požeruh
9.40 Super Heroji
10.10 Iz Jimmyjeve glave
10.35 Vsi županovi možje, pon.
11.05 Na kraju zločina: New York, pon.
11.55 Faktor strahu VB, pon.
12.50 TV prodaja
13.20 Vsi županovi možje, 20. del

komedija, 1992 (Jack Nicholson)
15.40 Nove pustolovščine stare
Christine, 7. del ameriške
humoristične nanizanke

resničnostna serija
17.05 Na kraju zločina: New York,
6. del ameriške nanizanke

9.00 Dom po meri, resničnostni šov, 7. del
9.30 Dom po meri, resničnostni šov, 8. del
10.00 Melrose Place, nanizanka, 30. del
10.55 Najbolj smešne živali sveta, pon.,
23. del

pon.,17. del
13.00 Pod lupo pravice, pon., 20. del
14.00 Preiskovalci na delu: NCIS,

pon.,20. del
15.00 Razvajenci, serija, 49. del
16.00 Ameriški top model, resničnostni
šov, 10. del

19.00 Preiskovalci na delu: NCIS, 21. del
20.00 Riba na oko DJ Trick-C, resničnostni
kuharski šov, 55. del

21.00 t Havaji 5.0., akcijska serija, 12. del
22.00 Preiskovalci na delu: NCIS L.A.,

23.00 Pod lupo pravice, nanizanka, 21. del
23.55 24, akcijska nanizanka, 13. del
0.50 Wipeout, 16. del
1.50 Nikoli pozabljena, ameriška mini
serija, drama, 2004, 1. del

TV Maribor ■ 7.05 Dobro jutro; 10.00
Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS; 10.50 Skozi
čas; 11.00 Novice TV Maribor; 11.10 Hrana
in vino; 11.40 Video strani; 12.00 Novice
TV Maribor, pon; 12.10 Video strani; 13.00
Poročila TVS; 13.30 Palermo, pon; 14.00
Novice TV Maribor; 14.05 Bilo je..., 60. del,
glasbena oddaja; 15.05 Evropski magazin;
15.35 Univerza, oddaja TV Maribor; 16.00
Novice TV Maribor; 16.05 Program v madžar-
skem jeziku; 16.35 Na vrtu; 17.00 Davi; 18.00
Dnevnik TV Maribor; 18.30 Hrana in vino, pon;
19.00 Informativni program TVS; 20.00 Novi-
ce TV Maribor; 20.05 Komisar Rex, avstrijska
nanizanka, 4 /14; 20.50 Športni kompas;
21.15 Adrenalin kick spust po Osapski steni;
21.30 Dnevnik TV Maribor, pon; 21.55 Poseb-
na ponudba; 22.15 Spoznajmose.com; 23.05
Nordijsko smučanje, svetovni pokal, smučar-
ski tek, sprint M in Ž, posnetek; 23.55 Pro-
gram v madžarskem jeziku, pon; 0.25 Novice
TV Maribor, pon; 0.30 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Gozdni škrati; 8.30 TV prodajno okno; 9.00
Zelena bratovščina; 9.30 TV prodajno okno;
10.00 Kuhinjica; 10.30 Živa, magazinska
oddaja z Natalijo Bratkovič; 11.00 TV pro-
dajno okno; 11.30 Kronika; 11.45 RTS Por-
tal; 13.45 Nos za donos; 14.00 TV prodaj-
no okno; 14.30 Monitor, portretna oddaja;
15.00 Stand up: Brez dlake na jeziku - O
zdravju, humoristična oddaja; 16.00 TV pro-
dajno okno; 16.30 Kuhinjica; 17.00 Živa
plus; 18.00 Od besede do besede; 18.15
Bizarno aktualno; 18.30 Duhovna misel, ver-
ska oddaja; 18.45 Kronika; 19.00 Videomix;
19.45 Kronika; 20.00 Zakaj? Kaj? Kje?, 5. del
dokumentarne oddaje; 20.30 Visoka cena
slave, 12. del dokumentarne oddaje; 21.00
Monitor, portretna oddaja; 21.30 Od besede
do besede, kulturna oddaja; 21.45 Kronika;
22.00 Nevarne norčije, 24. del dokumentarne
oddaje; 22.30 Preparty, oddaja o elektronski
glasbi v Sloveniji; 23.00 Volitve 2011: Sooče-
nje predssednikov strank in list, informativna
oddaja; 0.30 Veliko platno; 1.30 Kronika;
1.45 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 7.30
Risanka; 8.30 Večer prihodnosti s Karin, pon;
10.00 Hrana in vino, pon; 10.30 Od šivan-
ke do slona, TV prodaja; 12.00 Punčka iz
cunj, venezuelska telenovela, pon. 35. dela;
12.45 Ljubezen ali blaznost, venezuelska
telenovela, pon. 42. dela; 13.35 Jesenske
melodije, poletna narodnozabavna oddaja
z Zlatega griča, pon; 15.20 Punčka iz cunj,
venezuelska telenovela, 36. del; 16.15 Ljube-
zen ali blaznost, venezuelska telenovela, 43.
del; 17.00 Od šivanke do slona, TV prodaja;
18.30 Hrana in vino, oddaja s kuharskimi
nasveti; 18.55 Net Tv Playout; 20.00 Bau Bau,
oddaja o največjih filmskih napakah; 20.45

Dekleta na potovanju, resničnostni šov, 10.
del; 21.15 Umazani posli, kriminalna drama,
2002; 22.55 Doku Tv - Princ William, doku-
mentarna oddaja; 23.50 Svetovna TV enciklo-
pedija, pon; 0.50 Bau predah.;

BK TV ■ 7.30 Glasbene minute; 9.00 Top
10; 10.00 Občinski informator 80; 10.30
Oblikuj z nami; 11.00 Hrana in vino; 11.30
Report; 12.30 10. Seja Vuzenica; 17.00 Videos-
trani; 17.30 Soočenje volitve 2011: Dravograd
VE5/11 okraj; 1 skupina / 2 soočenje; 18.00
Svetovni popotnik; 18.30 Občinski informator
80; 19.00 Zakladnica kulture; 19.30 Hrana
in vino; 20.00 Soočenje volitve 2011: Ruše
VE7/4 okraj; 1 skupina / 2 soočenje; 21.00
Naravno zdravilstvo; 21.30 Smeško; 22.00
Dravska dolina poje; 23.00 Občinski informa-
tor 80; 23.30 Nočni program.;

VTV ■ 9.00 Dobro jutro, informativna odd-
aja; 10.30 Vabimo k ogledu; 10.35 Naj viža;
11.50 Hrana in vino; 12.15 Videospot dneva;
12.20 Videostrani, obvestila; 17.55 Vabimo
k ogledu; 18.00 Miš maš, otroška oddaja;
18.40 Regionalne novice 2; 19.10 Vabimo k
ogledu; 19.15 Videostrani, obvestila; 19.55
Vabimo k ogledu; 20.00 Lokalni utrip, infor-
mativna oddaja; 21.00 Regionalne novice 3;
21.05 Vabimo k ogledu; 21.10 Še pomnite
prijatelji, glasbena oddaja 3. del; 22.20 Vide-
ospot dneva; 22.25 Iz oddaje Dobro jutro,
pon; 23.55 Vabimo k ogledu; 0.00 Videospot
dneva; 0.05 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Dobro jutro Pomurje pozdrav
Prekmurcem in Prlekom; 14.15 Pomurski
informativni kažipot; 18.00 Pomurski dnev-
nik, osrednja informativna oddaja; 18.15
Aktualno, informativna oddaja; 18.30 Hra-
na in vino, kuharska oddaja; 19.00 Stube:
domače; 20.00 Pomurski dnevnik, informativ-
na oddaja; 20.15 Mura-Luka Koper, posnetek
tekme Prve lige; 21.15 Aktualno, informativ-
na oddaja; 21.30 Pomurski dnevnik, pon. inf.
oddaje; 21.45 Stube: tuje; 22.45 Pomurski
informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.00 Glasbe-
na skrinja, glasbena oddaja; 10.30 POm-
info; 15.30 Gnes, informativna oddaja;
16.30 Glasbena skrinja, glasbena oddaja;
17.00 Pom-info; 18.00 Gnes, informativna
oddaja; 18.05 Dnevni dogodki; 18.30 Bepil-
lantvpogled, magazin Porabja, produkci-
ja Gotthard TV; 18.58 Vreme; 19.00 Asov
magazin; 20.00 Gnes, informativna oddaja;
20.30 Bepillantvpogled, magazin Porabja,
produkcija Gotthard TV; 21.00 Asov maga-
zin; 22.00 Gnes, informativna oddaja;
22.30 Bepillantvpogled, magazin Porabja,
produkcija Gotthard TV; 23.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
Mladi in nemirni, 133. del ameriške nadalje-
vanke; 10.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja;
11.35 Mame opremljajo, ameriška dokumen-
tarna serija; 12.00 Premagajte krizo!, ameriška
dokumentarna serija; 12.30 Isa, ljubim te,
pon., venezuelske nadaljevanke; 13.20 Ezel,
pon., turške nadaljevanke; 14.20 Na terapiji,
pon., slovenske serije; 14.50 Naša sodnica,
pon., ameriške nanizanke; 15.40 Isa, ljubim
te, 114. del venezuelske nadaljevanke; 16.30
One Tree Hill, 14. del ameriške nanizanke;
17.20 Dr. de Luxe, pon., ameriške nanizan-
ke; 18.10 Ezel, 114. del turške nadaljevanke;
19.05 Glasbeni mozaik; 20.00 Naša sodnica,
16. del ameriške nanizanke; 21.00 Na terapiji,
45. del slovenske serije; 21.30 Šola za heroje,
2. del ameriške nanizanke; 22.15 Rizzoli in
Isles, 3. del ameriške nanizanke; 23.05 Rosa-
munde Pilcher Nancherrow, angleško-nemška
romantična drama, 2/2 (Jooanna Lumley);
0.40 One Tree Hill, ameriška nanizanka; 1.25
Na terapiji, pon., slovenske serije; 1.55 Rizzoli
in Isles, ameriška nanizanka; 2.40 Ezel, turška
nadaljevanka; 3.35 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Viničarski kralj, serija; 10.00 Poročila; 10.10
Dežele-ljudje-pustolovščine, dok; 11.00 Pri
Ani; 11.10 Oprah show; 12.00 Poročila; 12.15
TV koledar; 12.30 Ko se zaljubim, serija; 13.20
Vse bo v redu, serija; 14.05 Poročila; 14.15
Drugo mnenje; 14.50 Alisa, serija; 15.35 Čas
veselega plesa, oddaja ljudske kulture; 16.05
Skica; 16.25 Hrvaška v živo; 17.15 Globalno
omizje; 17.45 Po poteh evropskih skladov;
18.00 Za ekranom; 18.30 Od Lark Risea
do Candleforda, serija; 19.30 Dnevnik; 20.20
Hrvaški kralji (7), dok; 21.10 Ženske, kome-
dija, 2008 (Meg Ryan); 23.10 Poročila; 23.35
Novice iz kulture; 23.45 Peti dan, pogovor;
0.35 Kaj žre Gilberta Grapea?, drama, 1993
(Johnny Depp); 2.35 Hudičeva brigada, vojni
film, 1968.

HTV 2 ■ 8.00 Program za otroke; 9.30
Štirje proti Z, serija; 10.00 Alisa, serija; 10.45
Bitka v Apaški soteski, vestern, 1952 (Jeff
Chandler); 12.10 Drugi format; 12.55 Mala TV;
13.30 Volitve 2011, predstavitve; 15.20 Šolski
program; 16.30 Volitve 2011, soočenja; 18.05
Kabare, dok; 18.35 Briljantina; 19.15 Risana
serija; 19.30 Pop glasba; 20.10 Ivo Gamulin
Gianni in Gloria Gaynor (2), posnetek koncerta;
21.05 Umazan seksi denar, serija; 21.55 Umo-
ri na podeželju, serija; 23.35 Na robu znanosti;
0.20 Čas je za jazz; 1.30 Zakon in red: enota
za posebne primere, serija; 2.15 Zelena trava,
serija; 2.45 Brez sledu, serija.

AVSTRIJA 1 ■ 9.35 Midve z mamo, serija;
10.20 Kako se izogniti božiču, komedija, 2004
(Tim Allen); 11.50 Anna in ljubezen, serija;
12.10 Družina za umret, serija; 12.35 Druži-
na za umret, serija; 13.00 Otroški program;

14.45 Smučanje, FIS, posnetek; 15.55 Glavca,
serija; 16.15 Čas v sliki; 16.20 Glavca, serija;
16.45 Simpsonovi, risanka; 17.10 Simpsonovi,
risanka; 17.30 Formula 1, VN Brazilije, prenos;
18.50 Anna in ljubezen, serija; 19.15 Dva
moža in pol, serija; 19.45 Čili, magazin; 20.00
Čas v sliki; 20.15 Pirati s Karibov: Na robu
sveta, pustolovski film, 2007 (Johnny Depp);
22.50 Čas v sliki; 23.00 Kaj bo novega?, serija;
23.45 KRATKY, pogovor; 0.20 Čas v sliki; 0.40
Nogometna arena.;

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05 Sveže
skuhano; 9.30 Trepetanje srca, serija; 10.15
Vihar ljubezni, serija; 11.05 Ljudje in moči,
magazin; 12.00 Svetovni žurnal, dok; 12.30
Eko, magazin; 13.00 Čas v sliki; 13.15 Sveže
skuhano; 13.45 Poti do sreče, serija; 14.30 Poti
do sreče, serija; 15.15 Trepetanje srca, serija;
16.00 Pogovor z Barbaro Karlich, show; 17.00
Čas v sliki; 17.05 Danes v Avstriji; 17.40 Poletni
čas; 18.30 Konkretno, magazin; 19.00 Zvezna
dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.05 Pogledi
s strani; 20.15 Primer za dva, serija; 21.20
Prizorišče, dok; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Umri
na podeželju: Gozd živih mrtvecev, kriminalka,
2008 (John Nettles); 0.05 Novinka, serija.

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Biseri Afrike,
port. nad; 9.55 Madžarska, ljubim te; 11.10
Promet; 11.30 Prehod; 12.01 Poročila. Vreme.
Šport; 12.30 Karpatski ekspres; 12.55 P'a-
mende; 13.25 Možnost; 14.00 Kamen, papir
in škarje; 14.35 Narava; 15.05 Dotik angela,
am. nad; 15.55 Posebno reševanje, avstral.
nad; 16.45 MM; 17.40 Polna hiša Rafterjev,
avsral. nad; 18.30 Ostani na tleh; 19.30 Dnev-
nik. Šport. Vreme; 20.15 Norišnica, zab. odd;

21.00 Unikat; 22.00 V petek zvečer; 22.35
Zlata sredina, am. nad; 23.00 Pisarna, ang.
nad; 23.35 Koncert skupine Queen v Budim-
pešti.;

preko Donave - Hamburg, madž. polj.-znan.
odd; 9.25 Zgodovina Madžarske železnice;
9.50 Zabavna glasba; 10.45 Narava; 11.10
Oglasna deska; 11.30 Kamen, papir, škarje;

12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.25 Karpat-
ski ekspres; 12.55 Hiše, hiše; 13.15 Slikarska
šola v Nagyb i; 13.40 Zakladnica znanj; 14.05
Narva; 14.30 Nograd, doku. nad; 15.00 Nekdo
- Attila Grandpierre; 15.25 Po sledeh madžar-
skih vojakov; 15.50 Ribolov; 16.15 Univerza
znanja 2.0; 17.10 Csongrad, madž. doku. film;
17.35 FamKft., madž. nad; 18.05 Dotik ange-
la, am. nad; 18.50 Risanke; 19.10 Posebno
reševanje, avstral. nad; 20.00 Poročila. Vre-
me. Šport; 20.35 McLeodove hčere, avstral.
nad; 21.20 Ostani na tleh; 22.15 24, am. nad;
22.55 Caterina in njene hčere, it. nad; 23.50
V petek zvečer.;

SPORTKLUB ■ 8.45 Tenis, Zaključni tur-
nir sezone ATP: London - 5. dan (posamezniki),
ponovitev; 10.45 Košarka, Evroliga: Barcelo-
na - Union Olimpija, ponovitev; 13.15 Tenis,
Zaključni turnir sezone ATP: London - 6. dan
(igra parov), v živo; 15.00 Tenis, Zaključni tur-
nir sezone ATP: London - 6. dan (posamezniki),
v živo; 17.00 Nogomet, Liga prvakov: Milan

- Barcelona, prvič; 18.45 Rokomet, Prva NLB
Leasing Liga: Maribor Branik - Cimos Koper, v
živo; 21.00 Tenis, Zaključni turnir sezone ATP:
London - 6. dan (posamezniki), v živo; 23.00
Košarka, Evroliga: Vrhunci kroga, prvič; 23.50
Nogomet, Magazinska oddaja: Premier League
World, prvič; 0.20 Tenis, Zaključni turnir sezo-
ne ATP: London - 6. dan (igra parov), v živo.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet, Premier
liga: Tottenham - Aston Villa; 9.45 Nogo-
met, nPower Championship: Southampton -
Brighton; 11.30 Telemarketing; 12.00 Košar-
ka, Evroliga: Unicaja - Panathinaikos; 13.45
Klubske televizije: Ajax TV; 14.00 Nogomet,
Liga prvakov: Napoli - Manchester City; 15.30
Nogomet, FA Cup: Bath City - Dag and Red;
17.30 Nogomet, Premier liga: Pregled kroga;
18.30 Nogometna oddaja: Premier League
World; 19.00 Nogomet, Liga prvakov: Milan

- Barcelona; 20.30 Nogomet, belgijska liga:
Standard - Mechelen; 22.30 Nogomet, Liga
prvakov: Leverkusen - Chelsea.

ŠPORT TV 1 ■ 8.30 Nogomet. Prime-
ra Division: Vrhunci 13. kroga, pon; 10.00
Nogomet. Prva liga: Maribor - Gorica, pon;
12.30 Motokros. EU pokal narodov: Sevlie-
vo 2011, pon; 13.00 Ameriški nogomet. NFL
Game Day: Vrhunci 11. dneva, pon; 13.30
Supermoto. S1: Pregled sezone, pon; 15.00
Košarka. ABA magazin: 6. oddaja, pon; 15.30
Košarka. NCAA: Finale, pon; 17.30 Formula
1. GP Racing: 127. oddaja; 18.00 Nogomet.
Rad igram nogomet: 2. oddaja; 18.30 Hokej
na ledu. EBEL: Vrhunci 24. kroga, pon; 19.05
Hokej na ledu. EBEL: Jesenice - Vienna, prenos;
21.30 Nogomet. AC Milan magazin: 14. odda-
ja; 22.00 Nogomet. Primera Division: Napoved
14. kroga; 22.30 Borilni športi. XFC: 8. del,
pon; 23.00 Poker. Poker Stars, EPT7: Berlin,
drugi del; 0.00 Forbidden TV; 2.00 Nogomet.
Prva liga: Maribor - Gorica, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.30 Tenis. ATP magazin:
68. oddaja, pon; 9.00 Košarka. FIBA Basket-
ball: 253. oddaja, pon; 9.30 Ekstremni športi.
World of Free Sports: 197. oddaja: Red Bull
X-Row in VANSDowntown Showdown, pon;
10.30 Košarka. Španska liga: Estudiantes -
Caja Laboral, pon; 12.00 Nogomet: Global
Football - 277. oddaja, pon; 13.00 Nogomet.
Campeonato Brasileiro: Corinthians - Atletico
MG, pon; 15.30 Košarka. ABA liga: Maccabi -
Olimpija, pon; 17.30 Ameriški nogomet: NFL

- Detroit - Green Bay, pon; 20.40 Nogomet.
Serie A: Udinese - Roma, prenos; 22.45 Hokej
na ledu. EBEL: Jesenice - Vienna, posnetek;
1.15 Košarka. ABA liga: Laško - Partizan, pon.

Milan Jesih: Cesarjeva nova oblačila. Gostovanje v
Narodnem domu Maribor. Nedelja, 27. 11., ob 17.00.
Erich Kastner: Pikica in Tonček (premiera). Izven
abonmaja. Petek, 2. 12., ob 18.00.

Martin McDonagh: Lepotna kraljica Leenana. Gostovanje HNK Varaždin. Ta veseli
dan kulture - VSTOPNINE NI! Sobota, 3. 12., ob 19.30.

Vstopnice lahko rezervirate vsak delavnik od 9.00 do 12.00 na (03) 42 64 208.
Spored najdete tudi na spletni strani www.slg-ce.si

Dean Anouilh: Orkester. Za izven in konto.
Danes, 25.11., ob 20.00.
Jean Anouilh: Orkester. Za izven in konto.

Vladimir Stojsavljevič: Ljubezen in država. Za petek novi, izven in konto.
Danes, 25. 11., ob 17.00.

William Shakespeare: Beneški trgovec. Za izven in konto. Sobota, 26. 11., ob 19.30.
William Shakespeare: Beneški trgovec. Za izven in konto. Ponedeljek, 28. 11., ob
18.00.

2. humanitarni koncert z dražbo likovnih del. Nastopajo: Štajerski fakini, Denis
Čuček, dramska skupina KTD Selce, folklorna skupina Mravlja Lenart. OŠ Lenart,
torek, 29. 11., ob 17.00.

Koncert skupine: Karavana iluzij. Dom kultUre MuziKafe, danes, 25. 11., ob 20.00.
Koncert skupine: OKO. CID Ptuj, sobota, 26. 11., ob 20.00.

Koncert meseca novembra: Katalena. MIKK Murska Sobota, danes, 25. 11., ob 21.30.

Adventni koncert: MePZ KUD SCT. Cerkev Dobrega pastirja Jezusa,
nedelja, 27. 11., ob 11.00.

27. Štajerski valček. Nastopajo: Modrijani, Ansambel Roka Zlindre, Ansambel Mira
Klinca, Vrt, Alfi Nipič in njegovi muzikantje, Navihanke, Donačka, Unikat, Hlapci,
Petka ... Večnamenska športna dvorana, danes, 25. 11., ob 19.00.

Drugi koncert iz niza LocalCoolTura: Chaos Star. Lokal LOCAL, danes, 25. 11.,
ob 21.00.

Koncert: Rade Šerbedžija in skupina Zapadni kolodvor. KUD Plesni forum, sobota,
26. 11., ob 21.00.

Dobrodelni koncert: Zivali nas potrebujejo. Nastopajo: Matjaž Jelen, Uroš Planinc
Group, Erik (gost Trkaj), All In, Cele Attack. Celjski mladinski center,
sobota, 26. 11., ob 21.00.

Koncert ob 15-letnici delovanja: Mešani planinski pevski zbor Zalec. Ekomuzej
hmeljarstva in pivovarstva, danes, 25. 11., ob 19.00.
Koncert: Orlek in Celjski godalni orkester. Dom II. slovenskega tabora,
danes, 25. 11., ob 20.00.

Koncert: Liferuiner (CAN), Buried in Verona (AUS), The Elijah (GB). Klub eMCe Plac,
danes, 25. 11., ob 21.00.

Pravljice za majhne in velike otroke: Simona Kopinšek, Nevidna vrata južne strani
neba. Sobota, 26. 11., ob 16.30.

Lutkovna predstava: Najboljši ciganski muzikant. Dom kulture, sobota, 26. 11., ob 11.00.

Pravljična ura z Ireno Verbič: Po pravljici diši. Medobčinska splošna knjižnica,
torek, 29. 11., ob 17.00.

7. sobotna matineja - Severni sij. S projektom Severni
sij bomo zapolnili mestne vrzeli in ustvarili literarni
zemljevid Draga Jančarja, ki bo povezoval ožje mestno
jedro. Maribor bo zaživel pod svetlobnimi napisi -
naslovi nekaterih pisateljevih literarnih del. Gostje: Drago Jančar, Andreja in Marko
Japelj. Vodni stolp, sobota, 26. 11., ob 10.00.

17. mednarodni festival računalniških umetnosti. Maribor, različna prizorišča, do 26. 11.

Odprtje sobe častne občanke občine Slovenske Bistrica, prof. dr. Zore Janžekovič.
Bistriški grad, torek, 29. 11., ob 11.00.

Adventna delavnica - izdelava venčkov. Pokrajinski muzej Murska Sobota, sobota,
26. 11., od 14.00 do 17.00.

Richard Harris: Enkrat na teden (komedija, PREMIERA). Režija: Karl Čretnik. Dom
kulture Velenje, sobota, 26. 11., ob 19.30.

Predavanje: Viki Grošelj, Na smučeh od 0 do 8000 metrov. Krstnikov dom pri
cerkvi v Vinski Gori, sobota, 26. 11., ob 18.00.

Potopisno predavanje: Saša Djura Jelenko in Vinko Jelenko, Portugalski Camino -
hoja za dušo in telo. Knjižnica Mislinja, danes, 25. 11., ob 19.00.

Stand-up: Lucija Cirovič, Martina Ipša. Kulturni dom, danes, 25. 11., ob 19.30.

Razstaviščni, turistično-informacijski, degustacijski in
prodajni center. Delovni čas: vsak dan od 10.00 do 20.00.
Informacije: www.maribor-pohorje.si, stara-trta@
maribor.si, Vojašniška 8, tel. 02 25 15 100.

Prireditev Mariborski teden v Mariboru, 1932-1961 razstava v razstavišču Per gradus.
Mariborski vodovod: 110 let, razstava v razstavišču Archivum.

Razstave prikazujejo življenje in delo uglednih posameznikov, grafike akademskega
slikarja Vasilija Jordana in fotografije Marije Braut. Na ogled do 12. 12.

Razstave so na ogled vsak dan med 8.00 in 21.00 ter ob sobotah med 9.00 in
13.00. Vstopnine ni.

Odpiralni čas: od ponedeljka do petka
med 8.00 in 17.00, v soboto med 9.00
in 12.00._

Razstava: Oprostite nam, oprostite
nam, o, vi mrtvi! Judovski vojaki avstro-
ogrske vojske na Soški fronti. Na ogled
do 3. 2. 2012.

Vabimo vas, da v nakupovalnih
ulicah obiščete tradicionalni
božično-novoletni sejem. V pestri
ponudbi letošnjega sejma boste
zagotovo našli kaj zase in svoje
najbližje.

Namen tokratne vzgojne
preventivne akcije SPV svetuje in
opozarja je opozoriti na tragične
posledice škodljivega pitja alkohola.
Obiskovalcem bodo na voljo
demonstracijske naprave AVP SPV
(alkoset, tehtnice, stopko ...),
preizkus alkoočal in vzgojno-
preventivno gradivo. Ob 18. uri bo v
sejni sobi Europarka (prvo
nadstropje, uprava) obnovitveno
predavanje cestnoprometnih
predpisov.

Vabljeni v ustvarjalnico pred
Cvetličarno Larisa, kjer si bodo lahko
otroci s pomočjo staršev izdelali svoj
adventni venček iz različnih
materialov in ga odnesli s seboj.

Pred prodajalno Art si boste lahko
izdelali voščilnice s posebno tehniko
pergamano.

Vseslovenski družbeno odgovorni
program Ne-odvisen.si bo
najmlajšim obiskovalcem predstavil
''Jaka išče nov dan'', interakcijo s
filmom: zdravje, igra, knjiga, ko bom
velik, in prijateljstvo - teme, ki jih
Jaka s pomočjo strokovnjakov
razkriva najmlajšemu občinstvu.
Dogodek je namenjen otrokom od 5.
do 9. leta. Vabljeni na osrednji
prireditveni prostor in sodelovanje v
nagradni igri.

Galerijaje odprta vsak delovni dan razen v ponedeljek od
10. do 18. ure. V sobotoje galerija odprta od 10. do 13. ure.

Pionirska knjižnica Rotovž
Razstava: "Komaj pa se je dotaknila vretena,
se je izpolnil čarovniški rek ..."
Knjižnica Kamnica
Razstava: Naša mala knjižnica
Knjižnica Duplek
Razstava ilustracij Maše Zmitek.

Razstava: Minerali in fosili Slovenije. Razstavlja: Dean Šauperl
Knjižnica Bistrica ob Dravi
Razstava: Iz Seninih butičnih delavnic
Knjižnica Šentilj

Prostorska instalacija Boruta Popenka, Red Line. Galerija 3X (Dravska ulica 7),
na ogled do 15. 12.

Slikarska razstava Dve poetiki - dva nagovora; Slovenija - Avstrija. Galerija Grad,
na ogled do 18. 12.

Razstava nagrajencev 12. likovnega ex-tempora 2010. Razstavljajo: Andreja
Štancer, Nika Arnuš, Jožica Ploj. Prostori občine Lenart, na ogled do 14. 12.

Razstava 13. likovnega ex-tempora: Sveti Jurij 2011. OŠ Jožeta Hudalesa,
na ogled do 12. 12.

Razstava: Tu Mo - slovanska poselitev Prekmurja. Razstavišče Pokrajinskega
muzeja v soboškem gradu. Na ogled do 31. 5. 2012.

Razstava: Peter Krivec, Od risbe in grafike do slike. Anina galerija, na ogled do 18. 12.

Razstave slovenskih likovnih ustvarjalcev - Prešernovih nagrajencev in nagrajencev
Prešernovega sklada. Muzej premogovništva Slovenije, na ogled do 20. 12.

Razstava: Sašo Sedlaček, Supertrash. KGLU Slovenj Gradec, na ogled do 10. 12.
Razstava del: Vinko in Marko Tušek, Srečanje s prostorom. KGLU Slovenj Gradec,
na ogled do 11. 12.

nedelja, 4. 12., 17.00 - za IZVEN
in red POPOLDANSKI 1
nedelja, 4. 12., 20.00 - za IZVEN i
n red NEDELJA

vsak delavnik od 10.00 do 17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro
pred vsako prireditvijo. Dvorana Union: uro pred vsako prireditvijo.
Tel.: (02) 229 40 11, 229 4050, 031 479 000, 040 744 122
vstopnice@nd-mb.si;

s čudovitim pogledom na Pohorje, 69 m²,
zastekljen balkon, l. 87, južna lega,
oprema: ostane kuhinja, 4. nad/4. Cena:
77.000 EUR.

KIA SORENTO 2.5 CRDi, 4X4, 1. reg.
2004, 1. lastnik, servisna knjiga,
možna menjava, obroki. Tel. 031/320-
336. (OJ53481/12/1)

sedežev, l. 2008, 1. lastnik, vsa oprema.
Možni menjava in obroki. Tel.
031/658-679. (OJ53482/12/1)

KARAMBOLIRANO ALI RABLJENO
VOZILO plačam takoj, uredim prepis,
odvoz. GSM 041/726-236. (OJ35104/12/2)

POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TO-
TALKA, pokvarjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prevoz. GSM 041/679-
029. (OJ35106/12/2)

POŠKODOVANO ALI RABLJENO
VOZILO, od l. 2000 naprej, kupim! Go-
tovina takoj. Tel. 041/761-971.

RABLJEN ALI KARAMBOLIRAN AVTO-
MOBIL kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.

TRAKTORSKO KIPERPRIKOLICO
BRANTNER, enoosno, nosilnosti 4 t,
staro 4 leta, kot nova, ugodno. Tel.
041/723-609. (OJ53403/16/1)

REZAN LES ZA OSTREŠJA - rušt
(ostrešje), late, deske, štafli (prečke),
fosne (mostnice) - prodam. Možna
dostava. Žaga Babič. Tel. 041/348-641.

KROMPIR, BELI IN RDEČI, za ozimnico
ter krmnega za živino in krmno peso
prodamo. Tel. 02/33-13-088.

Pošlji svojo dobro misel in s tem podari košček
praznične torte, ki bo nekomu polepšala dan.

Verjamemo, da ima množica dobrih misli veliko moč. Zato vas vabimo,
da praznujete z nami 60-letnico tednika 7 dni na poseben način.

Svojo misel za torto pošljite na naslov
ČZP Večer, 7 dni (za 60 let), 2504 Maribor
ali vpišite na spletno stran
www.7dni.com/60let.

Torte vaših dobrih misli bomo ob 60-letnici tednika 7 dni odnesli tistim, ki potrebujejo našo
pozornost. Brezdomcem, materam v stiski, ljudem s posebnimi potrebami. In predstavnikom
organizacij, ki skrbijo, da se svet vrti na bolje. S sodelovanjem v akciji boste v žrebu tudi za
svojo praznično torto.

Župan mestne občine Maribor na podlagi 50. člena zakona o
prostorskem načrtovanju (Ur. I. RS, št. 33/07, spremembe in
dopolnitve 7O/O8-ZVO-I B, 108/09 in 80/10-ZUPUDPP) s tem

občinskega podrobnega prostorskega načrta
za del območja
Pobrežje 5 S-Novi sončni dom na Pobrežju

Župan mestne občine Maribor naznanja javno razgrnitev
dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega
načrta zadel območja Pobrežje 5 S-Novi sončni dom na Pobrežju (v
nadaljevanju: OPPN), ki ga je pod številko projekta 2OO8/OPPN-
037 novembra 2011 izdelalo podjetje Urbis, d.o.o., iz Maribora.
Območje OPPN obsega 7645 m2 in zajema parcele št. 973/2,
973/3,1251/1,1251/2,1254/8,1256/2, vse k. o. Pobrežje.
Z OPPN se v prvi fazi načrtuje izgradnja doma za starejše občane
(Novi sončni dom, etažnosti 2K+P+4) v neposredni bližini
obstoječega Sončnega doma ob Železnikovi ulici na Pobrežju. V
drugi fazi je predvideno prestrukturiranje dijaškega doma, tako
arhitekturno-oblikovno kot tudi po dejavnosti, saj se objekt v
prihodnosti spreminja v stavbo z oskrbovanimi stanovanji.
Preoblikovanje tega objekta zaključuje funkcijo območja, ki ga bodo
koristili starejši občani.

Vhod za pešce in uvoz v podzemno garažo, ki bo služila vsem trem
objektom, bosta organizirana s severne strani, izželeznikove ulice.
Nepozidani del površin bodo predstavljale urejene tlakovane in
zelene površine. Prostor med Sončnim domom, Dijaškim domom
26. junija in predvidenim Novim sončnim domom pa bo namenjen
skupnemu parku.

Javna razgrnitev OPPN bo od vključno 2. decembra 2011 do
vključno 3. januarja 2012:

na spletni strani www.maribor.si, rubrika Aktualno.
Zainteresirana javnost lahko dobi informacije o razgrnjenem
gradivu v času uradnih ur na mestih, kjer je javna razgrnitev.

Javna obravnava OPPN bo v sredo, 14. decembra, ob 16. uri v
prostorih Mestne četrti Pobrežje.

V času javne razgrnitve lahko k navedenemu OPPN podajo
pripombe pravne in fizične osebe na naslednji način:

pisno: Mestna občina Maribor, Urad za komunalo, promet in
prostor, Sektor za urejanje prostora, Grajska 7,2000 Maribor,
na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si (zadeva:
javna razgrnitev Pobrežje),

O pripombah in predlogih, danih med javno razgrnitvijo in javno
obravnavo, odloči pripravljavec prostorskega akta po predhodnem
strokovnem mnenju načrtovalca.

Rok za oddajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve,
toje 3. januarja 2012.

- Spremljanje in implementacija standardov za potrebe
vzajemnega bibliografskega sistema in za potrebe
avtomatizacije lokalnega knjižničnega poslovanja.

- Izobrazba: univerzitetna izobrazba (VII/2) ali magisterij druge
bolonjske stopnje, računalniške, tehniške ali naravoslovne
smeri;

Vloge z življenjepisom in ustreznimi dokazili o izpolnjevanju
pogojev naj kandidati v petnajstih dneh po objavi pošljejo na naslov:
IZUM, Prešernova 17,2000 Maribor.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Vzgajali so nas tako, da mislimo, da sebe in druge najlažje motiviramo z zunanjimi
nagradami, kot sta denar ali slava, ali z grožnjo o kaznovanju - s pristopom korenčka in
palice. Daniel H. Pink v svoji novi knjigi preobrazbe pravi, daje to napaka. Visoka storilnost
in zado/oljstvo sta neločljivo povezana z notranjo motivacijo; z željo, da sledimo lastnim
interesom, inz razumevanjem koristi, ki nas pri tem čakajo.

za najmanj eno leto, od februarja 2012, pri čemer plačam naročnino
s 15% popustom, 19,40 € (namesto 22,80 €)

za najmanj tri leta, od februarja 2012, pri čemer plačam naročnino za dve
leti, tj. 45,60 € (namesto 68,40 €), tretje leto prejemam revijo brezplačno

Ob izgubi najbližjih smo t
v pomoč s prijazno
besedo tolažbe in celotnimi j
storitvami, opravljenimi
z največjo pieteto.
Vse o naši ponudbi na:
www.help.si

Žalostni, vendar ponosni, da smo bili njegovi, se poslavljamo
od nenadomestljivega moža, očeta in dedka

Od njega se bomo poslovili v soboto, 26. novembra 2011, ob 14. uri
na pokopališču v Ribnici na Pohorju.

Mirno in spokojno si zaspala,
v večni sen od nas odpotovala.
Naj bo srečno tvoje potovanje
in pogosto vračaj se nam v sanje.

Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na Ptuju, v Ljubljani, Kopru, Kranju, na
Jesenicah, v Murski Soboti in Velenju so na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan.
Če ste bili žrtev kakršnegakoli kaznivega dejanja, če nad vami izvajajo nasilje, če
ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, in ne glede na to, ali je
storilec znana, neznana oseba ali institucija, poiščite pomoč.
Prijazni svetovalci so vam na voljo osebno vsak delovni dan od 8. do 14. ure v
Obrtniški ul. 11, 2250 Ptuj, ali po telefonu 02/7711017, in sicer 24 ur na dan (tudi
ob sobotah, nedeljah in praznikih). Pomoč je zaupna in brezplačna.

ob 14. uri izpred mrliške vežice na Šmartnem na Pohorju.
Pokojnica bo v mrliško vežico pripeljana danes, v petek, ob 11. uri.

Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 26. novembra 2011,
ob 11. uri na pokopališču na Gorci pri Podlehniku.

Pokojnica bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 8.30.
Žalujoči: otroci Silva, Rudi, Ana in Vili z družinami

Trgovske verige v ZDA
so z vse bolj zgodnjim
odpiranjem največjo
razprodajo pomaknile
s petka na četrtek,
ko Američani praznujejo
dan zahvalnosti

Tradicionalni pečeni puran za ame-
riški praznik dan zahvalnosti še niti
ni bil v pečici, ko so najbolj zagre-
ti potrošniki že stali v vrstah zaradi
"črnega petka". Petkove razprodaje po
novembrskem prazniku so že nekaj
let zlata jama ameriških trgovcev, ki
so jim v tekmi za čim večji kup zele-
nih bankovcev letos dokončno popu-
stile zavore. Vrsta največjih trgovin je
vrata namesto ob petih ali štirih zju-
traj odprla že opolnoči, kar je celo v
ZDA sprožilo polemike o smiselnosti
trgovinske vojne. In o pravicah zapo-
slenih, ki so praktično ostali brez pra-
znika.

Prvi šotori, v katerih so kupci
čakali na odprtje največje letne raz-
prodaje, so se pojavili že v ponedeljek
zjutraj. V trgovski verigi z elektroni-
ko Best Buy so vabili z nekaj kosi iz-
delkov po nesramno nizkih cenah,
kot so denimo 42-inčni televizorji po
199 dolarjev. "Nameraval sem priti
v torek popoldne, toda ko sem videl
prve šotore, sem še sam skočil ponj in
po grelnik," je Kassem Elhelou pred
eno od trgovin v Detroitu, števil-
ka štiri v vrsti, pojasnil ponedeljkov
zgodnji prihod. "Slišal sem, da jih je
samo deset, zato sem raje prvi, kot da
ostanem praznih rok," je rekel Cody
Miller iz Nampe v Idahu na drugem
koncu ZDA, potem ko je v sredo do-
poldne osvojil prvo čakalno mesto.

Zadnja leta trgovci tekmujejo drug
z drugim, kdo bo na črni petek priva-
bil več kupcev, del tekme je vse bolj
zgodnje odpiranje trgovin. Kupci so
se na zgodnje ure navadili in jih spre-
jeli kot del potrošnike igre, trgovci
pa trdijo, da so vse bolj zgodnje ure
zahteva potrošnikov. "Skušamo se
prilagoditi željam naših kupcev, ti
trdijo, da želijo takrat nakupovati,"
je letošnjo odločitev, da vrata odprejo
opolnoči, utemeljil Mike Vitelli, pod-
predsednik družbe Best Buy. Precej
manj so srečni zaposleni, saj bodo
edini praznik, ki ga imajo res radi
prav vsi Američani, morali nameni-
ti delu. Eden od zaposlenih v verigi
Target je v zvezni državi Nebraska
oblikoval spletno peticijo, naj trgovi-
na začne razprodajo znova ob 5. uri
zjutraj. Podpisalo jo je 195.000 ljudi.
Pripadniki gibanja Occupy (Zasedi-
mo) so celo napovedali, da bodo pro-
testirali proti takšnemu potrošništvu
velikih verig in skušali kupce spod-
buditi, naj raje obiskujejo manjše lo-
kalne trgovine. Tekmovalnost se je
preselila tudi na splet, saj je spletni
velikan Amazon popuste za dan za-
hvalnosti ponudil ob 9. uri zvečer.
Črni petek bo pokazal, ali so meseci
črnogledih gospodarskih napovedi
prestrašili kupce. Državna zveza ame-
riških trgovcev pričakuje, da bo vrh
letošnje nakupovalne sezone v no-
vembru in decembru za 2,8 odstotka

boljši kot lanski. Razprodaje prihaja-
jo po oktobrski ohladitvi rasti proda-
je, saj so nekatere velike verige, kot
denimo Macy's in Saks, soočile s sla-
bimi izkupički.

Robert H. Frank, profesor eko-
nomije na poslovni šoli newyor-
ške univerze Cornell, trdi, da tekma
z zgodnjim odpiranjem ne prinaša
dodatnih zaslužkov, saj se že večina
verig zgodaj odpre, tako da nihče ni
v izraziti prednosti. "Zdi se, da tudi
kupce najbolj spodbuja strah, da
bodo zamudili ugodne nakupe. Če bi
vse trgovine odprle vrata kasneje, bi
bil končni obseg prodaje enako obse-
žen," trdi. Njegova rešitev, kako ome-
jiti trgovinsko tekmo, je načrt 6-6-6,
zvezni šestodstotni davek na promet
trgovin, ki bi veljal na dan zahval-
nosti od šestih popoldne do šestih
zjutraj. "Trgovci bi se tako še vedno
sami odločali, kdaj bodo odprli vrata,
država pa bi lahko z zasluženim de-
narjem znižala davke pri stvareh, ki
so dejansko koristne," meni profesor
Frank.

Svet je poln dobrih ljudi, ki
nikomur ne storijo nič zlega,
tisto dobro pa le sebi.

V sredo so na Dunaju po treh letih obnavljanja in tehničnega posodabljanja
ponovno odprli zahodno železniško postajo (Westbahnhof). Nova železniška
postaja Bahnhofcity West omogoča zdaj veliko več kot samo odpremljanje
vlakov. V njej so odprli motel One s 438 sobami, ki potnikom ponuja ugodno
prenočitev v samem središču mesta, ter novo nakupovalno središče z 90 tr-
govinami, restavracijami in raznimi storitvenimi podjetji. Zahodna železni-
ška postaja je poleg južne največja dunajska železniška postaja in izhodišče
za odhod vlakov proti Salzburgu, Munchnu in Zurichu pa tudi Budimpešti,
Bukarešti in Beogradu. Bahnhofcity West je hkrati postaja cestne in podze-
mne železnice. Največjo, južno postajo (Sudbahnhof) še vedno obnavljajo. (dr)

Napoved za Slovenijo: Danes bo po nižinah v
notranjosti Slovenije večinoma oblačno ali me-
gleno, drugod bo precej jasno. Burja bo oslabela.
Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do 0, na
Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od -1 do 5, na
Primorskem do 12 stopinj Celzija.
Vremenska slika: Ciklonsko območje nad Sredo-
zemljem se počasi polni. Nad srednjo Evropo se
krepi anticiklon. Od severovzhoda k nam priteka
razmeroma hladen in vlažen zrak.
V prihodnjih dneh: Jutri in v nedeljo bo po nižinah
v notranjosti Slovenije večinoma oblačno ali megle-
no, drugod bo precej jasno.
Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor 1,
Ptuj 0, Radenci 0, Murska Sobota 0, Celje 2, Slo-
venj Gradec 0, Velenje 2, Novo mesto 0, Ljubljana
1, Letališče Jožeta Pučnika 0, Portorož 14, Koper
12, Nova Gorica 12, Triglav Kredarica -2 stopinji
Celzija.

Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sonč-
nim vremenom vzpodbuden. V krajih z dol-
gotrajno meglo ali nizko oblačnostjo bodo
občutljivi ljudje imeli manjše vremensko pov-
zročene težave.

Zlovešče novice, da je krizni lok
vse bolj napet, nosi sleherno jutro.
Morda se jih v trušču predvolilne
kampanje, v kateri se je Slovenija
prvič po 20 letih znašla predčasno,
ne sliši, kot bi se jih moralo. Padli
italijanska in grška vlada sta se pri-
družili tistim, ki jih je s politične-
ga prestola pokosila kriza, Španci
so šli na volitve predčasno in volili
proti. Proti socialistom, ki so bili
na oblasti sedem let. In za
spremembe. Medtem so s kapitol-
skega griča v Washingtonu
sporočili, da posebni odbor
kongresa ni dosegel kompromisa
pri iskanju 1200 milijard dolarjev
proračunskih prihrankov v
naslednjih desetih letih. Tudi ZDA
so vse bližje "črnemu scenariju".
Madžarska je na IMF in Evropsko
komisijo že naslovila prošnjo za
finančno pomoč. Z aplavzi
pričakani novi grški premier
Papademos je na prvi obisk v
Bruselj prišel brez pisnega
zagotovila politične elite, ki ga EU
zahteva za novo tranšo pomoči.
Finančniki, reprezentanti
neoliberalizma, ki ga imajo za
avtorja hudičeve logike finančnih
špekulacij, ki so porušile finančne
sisteme, prevzemajo vajeti v
najbolj zadolženih državah. Svet še
leži na tleh, kažejo se nova in nova
recesijska dna.

Slovenija bo šla v ta težki čas z
novo vlado. Javni dolg je po
zadnjih podatkih pri 42,3 odstotka
BDP, kar je še daleč od kritičnih
ravni, tudi madžarske denimo. A
denar je bil, ko ga je morala
Slovenija iskati na trgu, veliko
cenejši, obrestne mere zanj so na
ravni problematičnih držav. Na
izvoznih trgih se situacija ne
izboljšuje; v Nemčiji, ki je največja
trgovinska partnerica Slovenije, je
centralna banka pravkar pozvala
vlado k ostremu varčevanju. Čas je
skrajno resen, vsaj o tem obstaja
soglasje. In zatorej zahteva
konkretne, resne odgovore, kako
bomo živeli in kje smo v enačbah
reševanja zelo zahtevnih gospo-
dar sko-finančnih dilem ljudje.
Odgovore od tistih, ki se predsta-
vljajo kot bodoči voditelji in
preroki boljšega dneva po
jutrišnjem. Večer, zavezan
javnosti, ves čas kampanje
postavlja vprašanja politiki,
predstavljl njene koncepte, rešitve,
vizije in jih kritično secira.
Odgovore smo objavljali vsak dan
v časopisu in jih še bomo do
sklepnega dne kampanje. Progra-
me smo dodatno izčrpno prečesali
še v tej prilogi, postavili globalni
kontekst in obenem dali besedo še
tistim, ki nimajo vsakodnevnega
dostopa do medijev. Kaj pričakuje-
jo, kaj želijo, kako vidijo priho-
dnost?

Ker smo prepričani, da je dobra
informiranost prvi korak do
tehtnega premisleka in odločitve,
komu zaupati vodenje države v
kriznih razmerah, ki se bodo še
zaostrovale. Odločitev je stvar
vsakogar od vas posebej. A eno je
gotovo: v vsakem primeru je
zadnje, kar Slovenija v tem
trenutku potrebuje, populizem.
Ali pa hrupno demagoško risanje
iluzij. Šele ob soočenju z resnico
brez olepševanja in suspenza bodo
tudi ljudje dojeli, da je nekega
obdobja neizpodbitno konec in da
se bo treba prebiti skozi težji čas.
Družbo je treba vrniti v okvir
pravičnosti. Ko bodo ljudje
spoznali, da ne obstajata vzpore-
dna svetova, ki delita zmagovalce
in množico poražencev, bodo
pripravljeni zategniti pas. Do
novega vzpona. Od politike lahko
in moramo zahtevati poleg
reševanja krize še resnost,
odgovornost in poštenost pri
upravljanju javnih zadev, skupne-
ga dobrega. Ali pa bo Slovenija
(ostala) zaklenjena v preteklost. In
jo bodo na ladjo v prihodnost
potegnili kot protektorat gospo-
darjev iz tujine.

Zmagovalec četrtodecembrske
volilne tekme ne bo imel veliko
časa za proslavljanje, rokave bo
moral zavihati praktično takoj po
razglasitvi rezultatov. Slovenija je
namreč na prelomnici v svojem
razvoju in prav vse težave, ki so
spodnesle vlado Boruta Pahorja,
čakajo tudi njegove naslednike.
Večina nujnih reform, v katere je
šla Pahorjeva vlada, je nasedla na
referendumskih glasovanjih.
Gospodarska kriza še zdaleč ni
končana, prav naša država pa je
med tistimi, v katerih je po mnenju
Mednarodne organizacije dela
(ILO) verjetnost socialnih nemirov
v prihajajočih letih največja.
Zatorej je jasno - novega mandatar-
ja in njegovo ekipo čakajo pred-
vsem - kri, znoj in solze.

Recesija, ki je izbruhnila leta 2008,
je zradirala naše gradbeništvo, ki je
v veliki meri poganjalo gospodar-
sko rast, banke so nehale kreditira-
ti malo gospodarstvo in državljane,
država pa se je morala zadolževati,
da je lahko sproti krpala vse luknje
in namenjala veliko denarja, tudi
izposojenega, za socialo. Tri leta
kasneje je stanje za spoznanje
boljše, a napovedi Evropske
komisije nakazujejo, da za vogalom
že preži nova kriza, ki naj bi bila
vse prej kot prizanesljiva do
Slovenije. Naše gospodarstvo naj bi
v naslednjih dveh letih sicer raslo s
stopnjo, višjo od evropskega
povprečja, vendar pa se bosta
povečevala slovenski javnofinanč-
ni primanjkljaj in zadolževanje
države. Naslednje leto naj bi imeli
tako že za polovico BDP dolga, kar
je še vedno precej nižje od
evropskega povprečja (90 odstot-
kov) in svetlobna leta daleč od
projekcij za Grčijo (200 odstotkov).

Toda težava je, da ni prave perspek-
tive: stanje v Sloveniji po teh
kazalcih res še ni tako alarmantno,
kot je bilo v državah, ki so se znašle
na robu evroobmočja, kljub temu
pa številke kažejo na začetek
trendov, ki bodo v bližnji perspek-
tivi bržkone močno poslabšali naš
položaj. Proračun je izčrpan in
komaj zadostuje za pokrivanje
tekočih izdatkov, kaj šele za
investicije, resno prestrukturiranje
industrije in sanacijo posledic
morebitne nove recesije; po
izračunih bo del ministrstev že
letos ostal brez denarja za plače
svojih uslužbencev, obenem pa naj
bi bil proračun za naslednje
obdobje še bolj varčen. Javno
blagajno je že pred izbruhom krize
pomembno načela vlada Janeza
Janše, ki je v obdobju debelih krav
pred premierjem Pahorjem z
obema rokama zajemala iz
državne malhe. "Povzročila je
ogromno zadolževanje Slovenije v
tujini, takrat se je ta zadolžitev
namreč povečala za 160 odstotkov.
Precej tako imenovanega kreditne-
ga krča je posledica te zadolžitve.
Poleg tega je izvedla pokojninsko
antireformo, v visoki konjunkturi
zniževala davke in hkrati hitro
večala javne izdatke, na primer za
plače v javnem sektorju," je med
drugim povedal ekonomist Dušan
Mramor. Rezerv torej ni in denar si
bomo morali sposojati. Na veliko.

A posojilodajalci iz tujine so zelo
skeptični do naše države in njene
sposobnosti, da bi jim vrnila
dolgove, kar zbuja črne slutnje o
prihodnosti. Konec prejšnjega
tedna so obresti na desetletno
slovensko državno obveznico
prestopile mejo sedmih odstotkov,
kar je svojevrstni rubikon: Grčija,
Irska in Portugalska, "problematič-
ni otroci" današnje Evrope, so
namreč morale pri tolikšni
obrestni meri zaprositi za pomoč
pri Mednarodnem finančnem
skladu (IMF) in Evropski komisiji.
Kreditodajalce in Evropsko
komisijo posebej skrbi tudi dejstvo,
da Sloveniji pod Pahorjem ni
uspelo izpeljati napovedanih
reform na čelu s pokojninsko, kar
je jasen signal o politični nestabil-
nosti, zaradi katere država nima
učinkovitega vodstva, ki bi jo
lahko popeljalo na pot okrevanja.

Tudi če bomo dobili potrebne
milijone, se bo morala nova vlada
odločiti, za kaj jih bo namenila. Za
prestrukturiranje nekonkurenčne-
ga gospodarstva? Za (novo)
dokapitalizacijo bank oziroma
predvsem največje državne banke
NLB? Za socialo oziroma ohranitev
socialne povezanosti? To bo njena
najpomembnejša odločitev; vseh
treh lukenj brez dna pač ne bo
mogla zapolniti, čeprav vse

Fotografija na naslovnici: Canstockphoto
Odgovorni urednik Večera: Tomaž Rane
Direktor ČZP Večer, d. d.: Uroš Skuhala

obremenjujejo nadaljnji razvoj
Slovenije. Nekaj denarja bodo
gotovo dobile banke na čelu z NLB,
ki se je pri vseevropskem stresnem
testu komajda prerinila skozi režo
v zapirajočih se vratih, ki ločujejo
zdrave banke od "živih mrličev".
Pri tem pa bilance slovenskih bank
skrivajo stanje, ki naj bi v resnici
vladalo v njihovih trezorjih; kot je
razkrilo zadnje poročilo Urada za
makroekonomske analize in razvoj
(Umar), slovenski bančniki na
veliko podaljšujejo roke za vračila
slabih posojil (predvsem tajku-
nom), ki se zato uradno ne štejejo v
njihov minus, čeprav bodo le
stežka kdaj tudi v praksi videle ta
denar (v prvih devetih mesecih
tekočega leta so tako reprogrami-
rale za 609 milijonov evrov
kreditov). Iz podobnih razlogov
ostajajo neživljenjsko visoke tudi
cene stanovanj, ki stiskajo
marsikatero slovensko družino:
banke so jih precenjene zasegle kot
jamstvo za kredite propadlih
gradbenikov, sedaj pa raje sedijo na
njih, kot da bi jih spustile na trg po
realnih zneskih in s tem izgubile
na stotine milijonov evrov. Ob
vsem tem pa kreditni krč še vedno
ni popustil in mala in srednje
velika podjetja, ki so v recesiji
plačala najvišjo ceno, še vedno ne

Čeprav se slovenski izvoz počasi
pobira, je to bolj posledica
(začasnega?) okrevanja naših
ključnih zunanjetrgovinskih
partneric kot pa naraščajoče
konkurenčnosti našega gospodar-
stva (Nemčija je lani zabeležila kar
3,6-odstotno rast BDP; kljub temu
se je v našo rast odtisnil premajhen
del njenega okrevanja). Gradbeni-
štvo, ki je bilo vlečni konj sloven-
skega razvoja, je po propadu
največjih firm še vedno v ledeni
dobi; avgusta se je promet v panogi
ponovno znižal, skupna aktivnost
je bila za 60 odstotkov nižja kot v
letu 2008. Ukrepi Pahorjeve vlade,
da bi povečala konkurenčnost naše
proizvodnje z blažitvijo admini-
strativnih bremen in s (prenizki-
mi) sredstvi za ponovni zagon
malega gospodarstva, so se izkazali
za povsem nezadostne: kot
ugotavlja Umar, investicije v
opremo in stroje, s katerimi bi
dvignili dodano vrednost naših
firm, še vedno padajo. Nova vlada
bo tako morala izpolniti nemogočo
nalogo: spet postaviti na noge
gospodarstvo in banke, ne da bi

Gospodarska
kriza še zdaleč
ni končana, prav
Slovenija paje
med državami,
kjer je po mnenju
Mednarodne
organizacije dela
(ILO) verjetnost
socialnih nemirov
v prihajajočih letih
največja
zanemarila socialno področje in
zapadla v začarani krog najemanja
posojil v tujini. Nekaj denarja bo
gotovo skušala nabrati z varčeva-
njem; udarila bo po plačah v
javnem sektorju, verjetno pa tudi
po pokojninah in socialnih
pomočeh.

Vse največje stranke napoveduje
tudi manjšanje števila zaposlenih v
javni upravi. Na drugi strani pa naj
bi ogromno denarja država tudi
potrošila, in sicer za velike
infrastrukturne in energetske
projekte, s katerimi želi spet
zagnati gradbeni sektor (Teš 6,
drugi tir, elektronsko cestninjenje);
da jih bo lahko izpeljala, bo morala
spremeniti določena pravila
projektiranja in javnega naročanja,
vsekakor pa se bo morala pred
metanjem denarja v te naložbe
vprašati, koliko koristi bodo imela
od njih domača podjetja (ki so ob
svojih referencah in tehnologiji na
javnih razpisih v velikem zaostan-
ku pred tujo konkurenco). V takšni
ali drugačni obliki bo treba
zagristi v pokojninsko in zdra-
vstveno reformo in tako poslati
signal tujini, da imamo delujočo
državo in da si zaslužimo znosno
bonitetno oceno ter zaupanje
mednarodnih finančnih institucij.

Na nasprotnem bregu pa s
transparenti že čakajo sindikati, ki
bodo zaustavili vsak ukrep, ki bi
po njihovem pomenil poseg v
delavske pravice. Po podatkih
Zavoda RS za zaposlovanje je bilo
konec oktobra registriranih
110.905 brezposelnih, to je 3,6
odstotka več kot septembra in
osem odstotkov več kot v istem
obdobju lani. Brezposelnost je
jeseni sicer običajna: povišuje se za-
radi prvih iskalcev zaposlitve po
končanem šolanju, vendar
napovedi niso optimistične.

V vsakem primeru se bo tisti, ki bo
slavil na letošnjih volitvah, moral
izkazati za nič manj kakor
čudodelca, če bo želel s svojo ekipo
izpeljati zaupani mandat do konca.
Za eno redkih dobrih novic v
zadnjem času, ko se je znižala tudi
bonitetna ocena in je padlo
zaupanje finančnih trgov, so
poskrbeli avtorji najnovejše
lestvice uspešnosti gospodarstev,
ki sta jo skupaj izdala bruseljski
raziskovalni inštitut Lizbonski svet
(The Lisbon Council) in nemška
banka Berenberg: Slovenijo so
ocenili kot "dinamično gospodar-
stvo, ki dohiteva razvite članice in
ima nekaj velikih prednosti in
slabosti".

V oči bode vaš predvolilni cilj
- ohranitev suverene države in
naroda. Ali je SLS postala evro-
skeptična stranka in kako name-
ravate ohraniti slovenski narod?
"Dovolj je, da se postaviš pred tele-
vizor in spremljaš, kaj se dogaja z
državo, katere politika se ni obna-
šala odgovorno, kjer niso pravoča-
sno ukrepali, kjer so tiščali glavo v
pesek. Najbrž je suverenost Grčije ta
trenutek močno okrnjena, glede na
to, da EU diktira politiko in ukrepe.

V prvi vrsti se moramo zavedati si-
tuacije, v kateri smo. Ne dramati-
ziram, ni še kritična. Gotovo pa je
takšna, da ni več prostora za obo-
tavljanje. Preprosto je čas, da se re-
snično spopademo z ukrepi, ki jih
moramo sprejeti, pa če so popu-
larni ali ne. Skratka, upam, da bo

v odgovorni politiki bistveno več
strank. Da se bomo s konsenzom in
konstruktivnim pristopom, tudi s
političnim dialogom na višji ravni,
poskušali soočati s temi izzivi."

Vseeno se zdi, da je tok dogod-
kov v slovenski politiki bistveno
drugačen od tega, kar pričakuje-
jo finančni trgi. Obrestna mera na
slovenskih državnih obveznicah
je krepko presegla magično mejo
sedem odstotkov na leto, propadel
je še zadnji poskus, da bi interven-
tni zakon le bil sprejet.
"Obžalujem, da interventni zakon
ni bil sprejet, čeprav se zavedam,
da smo v predvolilnem času. V SLS
smo rekli, da smo ga absolutno pri-
pravljeni podpreti, če seveda vlada
vloži napor in vendarle poskuša
najti dogovor s socialnimi partner-
ji. Dobil sem občutek, da se tudi so-
cialni partnerji zavedajo resnosti
zadeve in da so pripravljeni nare-
diti ta korak. Pred nami so številne
spremembe, ki so v minulem man-
datu žal padle v vodo. To nas bo po-
čakalo in si želim, da bo vendarle
več pripravljenosti za sodelovanje.
Mi smo jo pokazali ne le z beseda-
mi, tudi z dejanji, in povem vam, da
ni bilo enostavno. V situaciji, kjer
sta koalicija in opozicija vsaka na
svojem bregu, ko druga drugo ob-
streljujeta s težkimi topovi, mene
ne bo zraven."

Katere tri ukrepe boste sprejeli, če
boste v novi vladi, pred koncem
januarja 2012?

"Do konca januarja? V našem de-
lovnem načrtu smo si do konca
naslednjega leta zastavili nasle-
dnje ukrepe. Znižali bomo davek
od dohodka pravnih oseb na 15
odstotkov, uvedli pavšalne davke
za mikro in mala podjetja, ki bodo
odvisni od števila zaposlenih za
nedoločen čas. Ta podjetja so eden
največjih razvojnih potencialov Slo-
venije in treba jim je dati zagon. Da
bodo videla možnost, da normal-
no zaposlujejo ljudi. Pavšalna ob-
davčitev pa je tudi naš odgovor na
davčno blagajno, ki ji nasprotujemo.
Uvedli bomo tudi davčno olajšavo
za investicije. Hkrati pa bomo olaj-
šali pridobivanje gradbenih dovo-
ljenj. Kdor ima denar in projekt za
nova delovna mesta, mora gradbe-
no dovoljenje dobiti v najkrajšem
možnem času. Ne v treh letih kot

zdaj. Če ga čez mejo dobi v pol leta,
ga mora tudi v Sloveniji, drugače se
bo izselil."

Kaj pa obljubljate z dohodnino? Je
prav, da v mednarodnem merilu
slabo plačan inženir razvojnik pri
nas pade v najvišji dohodninski
razred?

"Največja katastrofa je, da doho-
dninska lestvica najbolj udari po
žepu prav univerzitetno izobražene,
ki bi morali biti naši vlečni konji. V
tem mandatu bo treba v skladu z
zmožnostjo javnih financ prema-
kniti prehode med dohodninski-
mi razredi, in to navzgor. Najbrž bo
treba dodati še kakšno davčno sto-
pnjo za tiste z res visokimi plačami.
Ker danes tako hitro prideš v naj-
višji dohodninski razred, da ti od te
plače tako rekoč nič ne ostane."

Podpirate dvig DDV?
"Ne. Za vzdržnost javnih financ bi
bilo pred dvigom DDV treba storiti
marsikaj drugega. Treba je dosledno
varčevati v javnem sektorju. In to
pri vseh proračunskih porabnikih.
Da se ne bi dogajalo, kot se sedaj, da
se čez leto enajst mesecev troši v ra-
zumni meri, decembra pa naenkrat
vse, kar je ostalo, namesto da bi se
ta denar v državni proračun prene-
sel v naslednje leto."

Kako prijazni ste do gospodar-
stva? Veliko podjetnikov je raz-
buril vaš zakon z obrnjenim
dokaznim bremenom za tiste, ki
so vodili ali nadzirali podjetja v
stečaju.

"Najmanjše zlo je, da nekdo dokaže,
da ni kriv za stečaj, če želi nastopi-
ti kot direktor v drugi firmi Zakon
smo vložili marca letos in sodelo-
vale so še druge poslanske skupi-
ne. Ocenili smo, da je problematika
tako boleča in kruta, da ne moremo
stati križem rok. Nekateri mene-
džerji so podjetja spravili v stečaj
iz golega pohlepa, niso plačevali
prispevkov, uničili so cel kup pod-
izvajalcev, hkrati pa so lahko brez
težav vzporedno ustanavljali nova
podjetja in nanje morda celo prene-
sli zdrava jedra propadajočih firm.
Slovenski menedžment se mora za-
vedati, da se pri teh nepravilnostih
ni dovolj odzval in da si mora znova
pridobiti zaupanje javnosti."

Gospa Hilda Tovšak je še zmeraj
članica vaše stranke?
"Ne. Članarine ni plačevala skoraj
od združitve SLS in SKD vse do
2010. Naš statut jasno določa, da če
ne plačaš članarine, nisi član. Lani
jo je poravnala, ne vem sicer, zakaj.
Zadevo smo takrat razčistili. Ne, ni
naša članica."

Zagovarjate državne investicije, s
tem bi zagnali gospodarsko rast.
Katere vzvode imate v mislih in
kako bi jih financirali?
"V vsakem proračunu je del, name-
njen za investicije, in slabo je, da
se je varčevalo tudi na tej postav-
ki. V prometnem resorju, ki sem ga
nekoč tudi sam pokrival, za prek
sto milijonov evrov. Vendarle ob-
staja nekaj manevrskega prostora
in dopuščamo zadolževanje, če gre
izključno za investicije. To je edina
rešitev, da pomagamo gradbenemu
sektorju, da se vsaj delno postavi na

Nismo za to,
da se v ihti proda
vse podolgem
in počez.
Dober gospodar
tega ne bi storil
noge. Ob cestah bi morali narediti
več tudi za hidroelektrarne."

"SLS je leta 2009, ko je bil še čas, s
poslanskim vprašanjem opozorila
vlado na neodgovorjena vprašanja v
zvezi s Teš 6. Tega premisleka v vladi
tedaj ni bilo in investicija se je odvi-
jala naprej. Zdaj je prišla v fazo, ko je
preprosto ni mogoče več ustaviti."

Revizija kaže, da je bil projekt od
samega začetka slabo voden, in
marsikdo s prstom kaže na Uroša
Rotnika, bivšega direktorja TEŠ, ki
zdaj kandidira na vaši listi.
"To boste morali vprašati gospoda
Rotnika. Je pa res, da ko je zapuščal
TEŠ, je bila investicija še vredna 1,2
milijarde. Človek bi pričakoval, da
bi novi ljudje to investicijo optimi-
zirali. Da bo nižja. Zdaj pa slišimo,
da cena projekta še dodatno raste,
zadnji znesek je že 1,5 milijarde. Ne
vem, kaj se tam dogaja, in se tudi ne
mislim s tem posebej ukvarjati. Če
je kakršenkoli dvom, naj pristojni
pregledajo. Ampak to ne sme biti
razlog, da se projekt ustavi. Ali da
se ponovi zgodba z zgradbo NPU
na Litostrojski, ki je bila namensko
zgrajena, ne pa vseljiva."

Kako vidite prihodnost držav-
ne lastnine v gospodarstvu? Pod
vašim vodstvom je SLS kar krepko
zamenjala svojo politiko glede
privatizacije. Sprva ste zagovarjali
tako imenovani nacionalni inte-
res, zdaj pa bi v podjetjih obdržali
samo 25 odstotkov in eno delnico.
Zakaj ta obrat?

"Ker smo realni in se zavedamo
situacije, v kateri smo se znašli.
Še vedno nismo za to, da se v ihti
proda vse podolgem in počez.
Dober gospodar tega ne bi storil.
Imeli smo dobre dirkalne konje,
ki so nam omogočili osamosvoji-
tev, v zadnjem času so morda res
izgubili kakšno tekmo, ampak to
ne pomeni, da bi jih zaklali in meso
prodali na razprodaji. Zamenjati je
treba jahača, zaradi mene je lahko
tudi iz tujine. Morda bi res potre-
bovali strokovnjake iz tujine, ki bi
za nas vodili kakšno državno pod-
jetje. Lastnine nismo dobili v našo
last, pač pa jo samo upravljamo. Gre
za dediščino naših očetov in bi bilo
preveč egoistično, če bi jo zapravi-
li za naše zanamce. Strinjam pa se s
preudarnimi prodajami v primerih,
kjer je šlo preveč narobe. Noben Slo-
venec in Slovenka ne moreta spreje-
ti novih dokapitalizacij NLB."

Ko je predlani prevzel vode-
nje SLS, je bila stranka že dolgo
v zatonu. Leta 1996, ko je bila
na vrhuncu svojega vpliva, so
ji volivci namenili 19 poslan-
cev. Leta 2004 le še 7, na zadnjih
volitvah so v parlament prišli
samo še po zaslugi zavezništva s
Stranko mladih. In čeprav je bil
Žerjav član SLS že od leta 1994,
je bil njegov vzpon v stran-
ki nenaden in nepričakovan.
Leta 2007 je postal minister za
promet v Janševi vladi, leto po-
zneje je bil izvoljen za poslanca.
Pred politično kariero je vodil
Nafto Biodizel, hčerinsko pod-
jetje Nafte Lendava, pristojno za
razvoj biogoriv. Z ženo in sinom
živi v Krogu pri Murski Soboti.

Že res, da ankete niso volitve, a
obstaja realna možnost, da Zares
ne bo prestopil parlamentarnega
praga. Kje ste najbolj grešili?
"Vprašanje, ali je problem v gre-
šenju. Zdi se mi, da smo bili glede
grehov, nenačelnosti, sklepanja
gnilih kompromisov kvečjemu
manj problematični kot drugi. Prej
se nam očita, da smo bili preveč
načelni, da nas tepe usoda prezgo-
dnjega petelina. Bili smo edina
nova stranka na volitvah leta 2008,
ko se je zaradi tveganja in vzduš-
ja strahu malo ljudi na novo upalo
v politiko. In orali smo ledino.
Brezkompromisno smo se soočili
z vsemi lobiji, od razvpitih tajku-
nov do TEŠ in AUKN. Reakcije so
bile strahovite. Kdor meni, da se
je mogoče boriti proti tem lobijem
in odnesti celo kožo, očitno ne ve,
kaj govori, saj bi to pomenilo, da je
boj proti tem omrežjem nepotre-
ben, če so tako šibka in neproble-
matična. Mi smo se zavedali tega,
a vseeno nepopustljivo in neprera-
čunljivo vztrajali. Prepričani smo,
da obstaja pomemben delež voliv-
cev, ki znajo ceniti borbenost in
ločijo med resno vsebino in igro
všečnosti."

Generator koalicijskih trenj ste
bili v največji meri vi, stranka
Zares. Zahtevali ste rekonstrukci-
jo vlade s predsednikom na čelu,
napadali ste projekt TEŠ 6, zruši-
li ste Draška Veselinoviča z vrha
NLB, zaradi vas in domnevno
zaradi prijav Ultre na diiavne raz-
pise je vlado zapustil vaš minister
Matej Lahovnik.
"Danes je vsakomur jasno, da so
bile navedbe takratnega mini-
stra Lahov nika prazne, neuteme-
ljene in očitno zlonamerne, kar je
razkrinkal takratni predsednik
protikorupcijske komisije Drago
Kos. Komisija je pozorno preveri-
la vsako Lahovnikovo lahkotno
trditev in jo spoznala za lažno. Ne
strinjam se, da je bila stranka Zares
generator trenja v koaliciji. Naspro-
tno: trenja so povzročali tisti, ki so
odstopali od tega, kar smo se dogo-
vorili v koalicijskem sporazumu in
kar smo obljubili volivkam in vo-
livcem - da bomo ravnali drugače
kot prejšnja vlada. Tudi nismo zru-
šili Draška Veselinoviča, odstopil
je sam. Je pa res, da se je izkazal za
nekompetentnega, saj mu je Banka
Slovenije medtem zavrnila licen-
co za vodenje banke. Naša edina
zahteva je bila, da banka, ki je bila
že drugič sanirana z davkoplače-
valskim denarjem, na ta račun ne
rešuje privatizacije Boška Šrota.
Očitno se je med temi mlinski-
mi kamni svojih botrov Veselino-
vič raje odločil za odstop. Spotoma
so se mediji, ki so bili takrat še v
Šrotovi lasti, znašali nad Zares in
menoj, podobno je z očitno zlora-
bo bančnih dokumentov reagiral
Veselinovič. Danes daje izjave nek-
danji direktor Termoelektrarne
Šoštanj (TEŠ) Uroš Rotnik, da šesti
blok ni koristen le za energetiko,
temveč tudi za politiko, saj naj bi
zaradi TEŠ 6 padla vlada, stranki

Zares pa naj bi grozil izpad iz par-
lamenta. Takšne izjave prostodu-
šno razkrivajo to netransparentno,
koruptivno in brezobzirno moč
lobijev, ki so državljanom ugrabi-
li državo. Takšna izjava razkriva,
kako veliko je bilo investiranega v
večji del politike in mnoge medije
za diskreditacijo stranke Zares.
Navsezadnje se je, tako kot v pri-
meru Patrie, začela s koruptivnim
ravnanjem Alstoma ukvarjati po-
licija v drugih evropskih državah,
na primer v Švici, kar bo moralo
zganiti tudi naše organe prego-
na. Zares na teh frontah vztraja in
počasi stvari pristajajo na svojem
mestu. Da bi presekali blokado in
ohranili koalicijo, smo predlaga-
li umik predsednikov iz vlade in
njeno rekonstrukcijo. Kasneje se
nam je pridružila v tej zahtevi tudi
LDS, a samo mi smo šli načelno
in brez lastne računice do konca,
v prid države, kar je rezultiralo v
predčasnih volitvah. Volivci to ve-
činsko pozdravljajo."

Zapisali ste, da nasprotujete splo-
šni floskuli, da morajo vsi za-
tegniti pas - nekateri ga več ne
morejo. Kaj mislite s tem?
"Dve navidez zdravorazumski flo-
skuli se pojavljata v tej kampanji.
Prva, da naj bi, tako kot gospo-
dinja, tudi država porabila zgolj
toliko, kolikor neposredno ima. To
ne drži. Razvoj se je vedno v zgo-
dovini dogajal na kredit. Praktič-
no nobeno podjetje ne financira
razvoja le iz tega, kar tisti hip ima.
Seveda pa mora investirati v pro-
jekte ali produkte, ki bodo vračali
dolg in omogočali novo rast. Pro-
blem Slovenije ni zadolževanje kot
tako, temveč dejstvo, da se je za-
dolževala za golo potrošnjo, ne pa
za produktivne naložbe. Janševa
vlada je znižala davke podjetjem,
vendar v mnogih primerih ta pri-
hranek ni šel za razvoj, temveč v
zasebne žepe za potrebe lastninje-
nja in finančnih špekulacij.

Druga takšna poenostavljena
izjava politikov te dni pa je, da
moramo v krizi vsi zategniti pas.
S tem se v stranki Zares - socialno
liberalni ne strinjamo. Naš sklep
je, da ne bomo podprli nobenega
ukrepa, ki bi breme krize kakor-
koli dodatno nalagal na najšibkej-
še in še poslabšal njihov položaj. V
Sloveniji imamo četrtino prebi-
valstva, ki se prebija pod pragom
revščine ali pa je že zelo blizu tega
roba. Linearne ukrepe v tej luči za-
vračamo, zato pride zategovanje
pasu v poštev le pri tistih skupi-
nah, ki krize še niso občutile. In-
strumente socialne države je treba
krepiti, zato tudi na diktat Evrope,
ki mu slovenska politika večinsko
sledi, da moramo javni dolg zniža-
ti pod tri odstotke BDP do 2013, ne
moremo več pristajati. To je zanka
okoli vratu. Slovenija si mora izbo-
riti, da se to obdobje javnofinanč-
nega urejanja podaljša, zato da bo
vmes lahko zagotovila socialno po-
vezanost družbe, zavarovala delov-
na mesta, okrepila svoje razvojne
potenciale in aktivno spodbudila
gospodarstvo."

Kdor meni, da se
je mogoče boriti
proti lobijem in
odnesti celo kožo
očitno ne ve, kaj
govori, saj bi to
pomenilo,
daje boj proti
omrežjem
nepotreben, če
so tako šibka in
neproblematična

Vlada je za ohranitev in razvoj
slovenskega gospodarstva na-
menila 1,6 milijarde evrov. Na
zadnjem vrhu gospodarstva so
gospodarstveniki svetovali vladi,
naj se zadolži za dodatno milijar-
do. jih podpirate?
"Da. Gospodarstvo je prezadolženo,
prezadolžila pa ga ni vlada, preza-
dolžilo se je samo v času konjunk-
ture z naložbami, ki očitno ne dajo
pravih rezultatov. Bančni krč je
posledica tega, da so se slovenske
banke za potrebe ne le tajkunskih,
pač pa tudi številnih drugih ne-
premišljenih projektov zadolžile v
tujini. In ta denar morajo zdaj vra-
čati. Prihodnje leto bo pet milijard
evrov odteklo iz Slovenije. Štiri
milijarde bodo vrnile banke, mi-
lijardo vlada. To bo pomenilo do-
daten kreditni krč. Kdor meni, da
se bo gospodarstvo, ki je kapital-
sko izrazito podhranjeno in preza-
dolženo, samo zmoglo pobrati, se
zelo moti. Potrebuje spodbude, ki
morajo biti usmerjene in nadzoro-
vane. Kdor meni, da bomo zlezli iz
krize le s krčenjem javnih izdatkov
in brez aktivne vloge države kot
investitorja in spodbujevalca ra-
zvoja, ki vpliva na odpiranje novih
delovnih mest, ta se igra z usodo te
nacije. Razumemo, o čem gospo-
darstvo govori. Neoliberalistične
mantre, ki vse podrejajo sanaciji fi-
nančnih ustanov, ponujajo recept,
ki je povzročil krizo. Žal ga pri nas
sprejema večina političnih strank,
s SDS na čelu, kar je zelo skrb vzbu-
jajoče in kaže, da se iz svetovne
krize nismo ničesar naučili."

Ali Zoran Jankovič z udeležbo na
volitvah uničuje levico? Konkre-
tno stranko Zares sili v iskanje
scenarijev za čas po volitvah.

"Do Pozitivne Slovenije Zorana Jan-
koviča imam enak načelen odnos
kot do Virantove liste. Menim, da
obe prispevata k razbitju starih
političnih struktur, k otesanju do-
minantnih političnih teženj SD in
SDS, ki se nista izkazali kot stranki

z zadostno mero inovativnosti, da
bi lahko ponudili v današnjem času
krvavo potrebne rešitve. Po drugi
strani v Zares nobene od teh dveh
novih list oziroma strank ne obču-
timo kot konkurenta. Ne nazadnje
je bil naš program na podlagi ne-
odvisne presoje kar 36 nevladnih
organizacij ponovno razglašen za
najboljšega s ključnega vidika -
trajnostnega razvoja. Z obema bi
lahko sodelovali, saj je - zanimivo
- Jankovič v ekonomskem progra-
mu povzel številna naša stališča
glede soupravljanja, delitve dobič-
ka ..., medtem ko je Virant, ki je na
področju ekonomije veliko bližji
neoliberalni agendi, prevzel naše
številne predloge za državno ure-
ditev - od referendumov do spre-
memb volilnega zakona. Ob vseh
starih in novih tekmecih je adut
stranke Zares, da je s svojimi pre-
teklimi dejanji dokazala, da se upa
in zmore odločno boriti proti kapi-
talskim omrežjem in da namerava
s programom odgovorne ekono-
mije spremeniti obstoječi sistem,
v katerem je edino merilo dobiček
na račun dostojanstva ljudi in uni-
čevanja okolja. Brez teh dimenzij
bi Slovenija hitro zdrsnila na pot
kratkoročnih in nevzdržnih odlo-
čitev."

Prvak stranke Zares Gregor Go-
lobič je sopotnik slovenske po-
litike iz zlate dobe LDS, ko je
državo vodil Janez Drnovšek.
Tedaj je bil generalni sekretar
stranke. V aktivno politiko se je
po izstopu iz LDS vrnil leta 2007,
ko je del slovenskih liberalnih
krogov, nezadovoljnih s stanjem
na levi sredini, ustanovil stran-
ko Zares; Golobič jo še danes
vodi. Po uspešnem nastopu na
prejšnjih volitvah in turbulen-
tnem mandatu v vladnih vrstah
pa pred tokratnimi volitvami
javnomnenjske raziskave stran-
ko Zares še komaj zaznavajo.

Nastanek gibanja in stranke za
trajnostni razvoj ste napovedali
septembra na predavanju Stepha-
na Hessela, ki ga je organiziral
Forum 21. Kako pomembna je
za vašo stranko podpora bivše-
ga predsednika države Milana
Kučana?

"Veseli smo vsake podpore, tudi
predsednika Kučana. Nismo ga po-
sebej prosili za podporo, ampak
je bila samoiniciativna in sem je
bil vesel. Prepričan sem, da dosti
pomeni. Gospod Kučan še ima
realen vpliv na javno mnenje, vsaj
pri določenih slojih, pri nekate-
rih močno pozitiven, pri drugih
močno negativen."

Koliko vas bo stala zavrnitev kan-
didatne liste v volilni enoti Lju-
bljana Center, zaradi česar vas ne
bo v soočenjih RTV Slovenija? Vas
lahko to stane uvrstitve v držav-
ni zbor?

"Marsikdo nam je že brez tega na-
povedoval, da ne bomo prišli v par-
lament. Zdaj bo seveda veliko težje.
Vseeno pa ostajamo na vseh ostalih
soočenjih, zato to ni takšen hen-
dikep. Večji je, da smo v omenjeni
enoti izgubili nekaj tisoč volivcev,
ki ne bodo mogli glasovati za nas.
Verjamemo, da nam bo uspelo."

Si Slovenija še lahko privošči za-
ustavitev najdražje javne investi-
cije v energetiki? Gotovo imate
alternative za Teš 6?
"Namesto Teš 6 bi morali prenovi-
ti ostala dva bloka. Druga alterna-
tiva je varčevanje z energijo, saj na
primer Avstrija z enako količino
energije ustvari dvakrat večji BDP.
To pomeni, da smo izjemno po-
tratni. Dodatna alternativa so še
lesni odpadki. Ker vse kaže, da in-
vesticija v Teš 6 ni čista, da se je za
dvakrat podražila, da je izsiljena
investicija, nas bo največ stalo, da
bomo legalizirali izsiljevanje in ne-
zakonito delovanje."

Vas skrbi rehabilitacija jedrske
energije v Evropi, sploh pa v diša-
vah tretjega sveta, ki zelo potre-
bujejo energijo?

"Porabo energije, ki jo ima Sloveni-
ja danes, moramo tako racionali-
zirati, da bomo imeli dvakrat večji
BDP. Do takrat bomo lahko tudi
bolje izkoriščali sončno in vodno
energijo."

Zakaj se kot nova stranka ne po-
vezujete s sicer razdrobljenimi
zelenimi strankami v Sloveniji, na
prvem mestu z SMS - Zelenimi?
"Določeni pogovori so bili, nismo
pa prišli skupaj. Mi nismo samo
zelena stranka, to je samo delček
našega programa. Ponujamo celo-
stni razvojni program. Trajnost v
socialnem, ekonomskem, prostor-
skem smislu. Morda se bodo po
volitvah povezovali naši mlajši na-
sledniki."

"Da današnja generacija ne sme
živeti na račun naših otrok in
vnukov. Iz okolja lahko vzamem

samo tisto, kar letno narava da.
Ekonomije ne smemo graditi na
kreditih, ki jih plačujejo naši vnuki,
kot se dogaja v zadnjih letih. Social-
na mreža se ne sme uničevati zaradi
želje po večjem in hitrejšem eko-
nomskem 'razvoju', kjer neolibe-
ralci pridigajo, da večja neenakost
pomeni večjo ekonomsko rast."

Kako boste prepričali "povpreč-
nega" državljana in tiste, ki živijo
od nizkih dohodkov, da je trajno-
stni razvoj za njih prava rešitev?
"Res je, da imamo veliko zagovor-
nikov med visoko izobraženimi
ljudmi, a tudi med manj izobraže-
nimi, kmeti, delavci, študenti in
brezposelnimi. Z zaposlitvenimi
projekti bomo prepričali ljudi, da
smo pravi. Ne zahtevamo zmanj-
ševanja socialnih pravic, zmanj-
šanja sredstev za zdravstvo in
šolstvo. Prav nasprotno! Mislimo,
da je tukaj priložnost za razvoj. Po
eni strani zahtevamo krajše ča-
kalne dobe, po drugi bi odpuščali
zdravnike. Po eni strani želimo biti
Silicijeva dolina, po drugi zmanjšu-
jemo sredstva za šolstvo. Prepriča-
ni smo, da moramo razvoj graditi
na zaposlovanju ljudi."

Katere so ključne reforme, da se
Slovenija izvije iz krča stagnaci-
je in malodušja, v katerem se je
znašla v zadnjih letih?
"Najprej je treba spremeniti odnos
med politiko, državljani in kapi-
talom. Politika mora skrbeti za
blaginjo ljudi, ne pa kapitala, ki
odteka drugam in nas dela vedno
siromašnejše. Politika ne sme biti
zaščitnik kapitala, ki ni razvoj-
no naravnan. Če tega ne naredi-
mo, potem je vse ostalo na trhlih
nogah. Predlagamo, da so funkci-
je v zakonodajni in izvršni oblasti
le za dva mandata. Potem se mora
vsakdo vrniti tja, od koder je prišel,
in dati prostor mlajšim ljudem in
nekoruptivnim idejam. Prereza-
ti moramo vpliv politike na javno
upravo, ki mora biti strokovna in
avtonomna. Zdaj se pojmuje kot
zaloga delovnih mest za plačeva-
nje uslug pripadnikom političnih
strank, ne pa kot servis državlja-
nom. Sledi resen umik države iz
gospodarstva. Zaradi tega naša
stranka ni sprejemala nobenih do-
nacij od podjetij. Naprej, država
mora skrbeti za zaposlitve s projek-
ti, ki jih podpira."

Zakaj ste se prav letos lotili poli-
tičnega projekta? Dolga leta ste
zavračali politični angažma.
"Ker je politika profesionalno delo
kot vsako drugo. S svojim zgledom
skušamo pokazati, da obstaja tudi
drugačna politika. Glavni moto
vTRS-u so spremembe, izpeljejo
jih lahko mladi in neobremenje-
ni ljudje. Edino oni lahko izidejo iz
korupcijskih povezav, v katerih je
velik del politike."

Kako si v primeru volilnega
uspeha predstavljate sodelovanje
z Janšo, Virantom in Jankovičem,
ki po ocenah večine komentator-
jev ponujajo neoliberalne rešitve
za gospodarsko okrevanje Slove-
nije?

Nenehno
zategovanje pasu
pri tistih, ki so že
na zadnji luknji,
lahko pelje samo
v upor

"Ne vidimo se neposredno v opo-
ziciji. Pripravljeni smo sodelova-
ti z vsakim, razen z nacionalisti,
na temelju našega programa. Če
ga je katera stranka pripravljena
sprejeti za svojega in kot program
države, nimamo zavore sodelo-
vati."

"V tem primeru bi morali spreme-
niti njihov koncept razvoja. Slej
ko prej ga bodo morali. Če bodo
šli tako naprej, bo država padla.
Ljudje se bodo uprli, ker nepresta-
no zategovanje pasu pri tistih, ki
so že sedaj na zadnji luknji, lahko
pelje samo v upor. Edina razvoj-
na rešitev je zaposlovanje. 20-od-
stotno krčenje javnega sektorja
pomeni štiri odstotke BDP manj
in 30 odstotkov več brezposel-
nih."

Presenetljivo je, da vaša stran-
ka ne podpira univerzalnega te-
meljnega dohodka (UTD), ki je
relativno napredna družbenoeko-
nomska ideja.

"S tem, da je napredna, se ne stri-
njam. Imam vrsto argumentov
za to. V osnovi je UTD neoliberal-
na izmišljotina, kjer daš ljudem
neko vsoto, da preživijo. Ukine pa
se ves javni sektor, zato so ljudje
prisiljeni te storitve kupovati na
trgu. UTD je uravnilovka na veliko
neenakost, saj dobita isti znesek
tako brezposelni kot tisti, ki ima
10 tisoč evrov dohodka. Davki,
prispevki in socialni transferji
niso samo računovodska zadeva,
ampak so izraz koncepta ideologije
oblasti. Če oblast reče, vsem damo
enako, briga nas, nima nobenega
razvojnega koncepta."

"Povejmo, da se več ne gremo.
Vsakdo, ki vstopi, ima pravico tudi
izstopiti. Nas bodo zasedli? V tem
primeru bi nas na silo, zdaj smo
prostovoljno zasedeni. Najprej je
treba demilitalizirati Slovenijo s
postopnim zmanjševanjem vojske
na znosne mere."

Sociolog Matjaž Hanžek je bil
varuh človekovih pravic med
letoma 2001 in 2007; poseb-
no pozornost je namenil izbri-
sanim. Pred tem je služboval
na Uradu za makroekonom-
ske analize in razvoj ter med
drugim skrbel za Poročilo o
človekovem razvoju za Slove-
nijo. Hanžek je napisal tri pe-
sniške zbirke, v mladih letih je
bil član avantgardnega umetni-
škega kolektiva OHO. Stranka
za trajnostni razvoj je nastala 1.
oktobra letos kot politično krilo
istoimenskega gibanja. Leta
2000 za izjavo "Pri nas je nekdo
bogat, ker je pripadnik neke po-
litične stranke, po drugi strani
pa ljudje cele dneve delajo za
drobiž." dobi Večerov bob leta.

"Slovenija je v slabši kondiciji kot v
začetku leta. Škoda, da predsednik
vlade, ko je pokojninska reforma
padla, ni odstopil, da bi prihrani-
li nekaj mesecev. Zdaj pa zmanjku-
je časa za interventni zakon, da bi
uravnotežili prihodke in odhodke
za proračun 2012."

Potem Desus podpira zamrznitev
plač, pokojnin, socialnih pomoči?
"V stranki Desus smo mnenja, da
pokojnine ne bi smele biti zajete v
interventnem zakonu, ker niso so-
cialni transfer, temveč pravica iz
minulega dela."

Če interventni zakon, kadarkoli
že, zamrzne pokojnine, podpore
Desusa torej ne bo imel?
"Rast pokojnin je vezana na rast
plač. Če plače ne bodo rasle, tudi
pokojnine ne bodo. In tudi če jih
vlada zamrzne, plače bodo vedno
rasle. V resnici bi se kot vedno
pokazalo, da so bile zamrznjene
samo pokojnine. S tem se v Desusu
ne strinjamo. Zavedamo se, da je
zaradi hude finančne krize nujno
varčevanje. Ne strinjamo pa se,
da se zateguje pri tistih, ki so v
največjih težavah. Upokojenci
imajo najnižje prejemke. Nepra-
vično bi bilo pri njih najbolj zate-
govati. Povprečna plača v javnem
sektorju je 870 evrov. Povpreč-
na pokojnina je pa 570 evrov. Pri
tem pa imamo ekscesne prime-
re v javnem sektorju, nekateri di-
rektorji zdravstvenih domov na
primer prejemajo tudi po 11 tisoč
evrov. Vlada bi red najprej morala
narediti v javnem sektorju. Ni
isto zamrzniti 11 tisoč ali pa 350
evrov, kolikor prejema 200 tisoč
upokojencev."

Polovica upokojencev dobi manj
kot 500 evrov na mesec. Pa je
Desus bil v vseh vladah po vrsti,
lep čas tudi v Pahorjevi?
"Socialna varnost je na zelo nizki
stopnji. Pokojnina po 30, 35,40
letih dela ne zagotavlja dostojnega
življenja. Res je bila stranka Desus
v vseh vladah, s svojim ministrom
pa šele po letu 2004. Desus nima
dovolj moči v parlamentu. Nismo
imeli toliko poslancev, da bi ra-
dikalno spremenili odnos države
do upokojencev. Zato si na teh vo-
litvah želimo, da se več kot pol
milijona upokojencev zave, da le
Desus zastopa njihove interese. Na
ta način jih bomo lažje branili. Saj
pred 21 leti je Desus v Mariboru
nastal na pobudo društev upoko-
jencev, stranka upokojencev je!"

Koalicije, v katerih ste bili, se zelo
za upokojence niso borile?
"Pred volitvami politične stran-
ke upokojencem obljubljajo vse
mogoče, potem pa na obljube po-
zabijo. V Janševi vladi smo dosegli
vsaj usklajevanje pokojnin z rastjo
plač, pokojnine so se takrat realno
povečale. V Pahorjevi vladi pa so
zaradi finančne krize žal stagni-
rale. Še več: stranka Desus je bila
ves čas pod pritiskom pokojninske
reforme, ki bi upokojencem dala
350 milijonov evrov manj. Toliko
bi z reformo privarčevali. A se v
Desusu nismo strinjali. Z drugimi
ukrepi moramo iz krize. Z novimi
delovnimi mesti. Motilo nas je, da
ni bilo nobenih težav najti denar-
ja za dokapitalizacijo NLB. Ali pa
za Grčijo v krizi. Pa so pokojnine
v Grčiji enkrat višje. Zato nismo
pristali na pokojninsko reformo.
Želeli so podaljšati delovno dobo,
da bi ljudje pozneje prejemali za-
služeno pokojnino in več časa vla-
gali v pokojninsko blagajno. Pa
verjetno krajši čas uživali pokoj-
nino. V Desusu se načeloma celo
strinjamo s podaljšanjem delov-
ne dobe. Generacije, ki prihajajo,
so bolj zdrave, bolj vitalne. Toda ta
ukrep ni učinkovit, ko pa imamo
17 tisoč diplomantov, mladih, iz-
obraženih ljudi, ki ne dobijo zapo-
slitve."

"Res je. Desus je želel doseči so-
glasje. Predsedniku vlade sem
predlagal polovično usklajevanje
pokojnin, da razmerje med pov-
prečnima plačo in pokojnino ne bi
še naprej padalo. Še v začetku leta
2000 je bila povprečna pokojni-
na 75 odstotkov povprečne plače.
Danes je samo še 59 odstotkov. Ko
je Pahorjeva vlada šla v četrtinsko
usklajevanje pokojnin s plačami,
je bil Desus z eno nogo že iz koa-
licije."

Pokojninska reforma je bila ključ-
na, da ste šli narazen?
"Tako je. Desus ni bil uspešen niti
z enim svojim predlogom in takrat
smo ugotovili, da v vladi nima več
smisla vztrajati. Tudi neprimerno
bi bilo, da bi ostali v vladi, ne bi pa
podprli njene pokojninske refor-
me. Desus je za pokojninsko refor-
mo, toda za pravično. Ne pa da bo
tistim, ki že najtežje živijo, še slabše.
Zaslužna pokojnina za umetnika ali
športnika nima kaj iskati v pokoj-
ninski blagajni. Če država pokojni-
no podari, naj jo da iz proračuna,
ne iz pokojninske blagajne. Mladi
morajo zaupati, da se splača vplače-
vati v pokojninsko blagajno. Kako
pa bomo preživeli brez solidarno-
stnega pokojninskega sistema?"

Politike imamo zdaj, ki kandidi-
rajo na volitvah, obenem so pa v
sodnem postopku.

"Ustava pravi, da si nedolžen,
dokler nisi pravnomočno obsojen.
Ne zaupam našemu pravosodju,
zlasti ne tožilstvu. Vidimo, da so
nekateri hitro predmet kazenskih
obravnav, pri drugih pa se zadržu-
je v predalih. Če bi v resnici imeli
pravno državo, če bi pravosodje
delovalo po najvišjih standardih,
ljudje ne bi podprli visokih politi-
kov v kazenskih postopkih. Zdaj
pa imajo te postopke pogosto za
način obračunavanja z nekaterimi
politiki."

"Določene kazenske ovadbe se ne
procesirajo ali pa se zelo počasi
kaj zgodi. Pravosodje očitno še ni
povsem neodvisno. Mali človek je
hitro kaznovan, tajkuni, ki so po-
gnali podjetja v stečaj in števil-
ne družine v nesrečo, pa se mirno
sprehajajo naprej. Ne verjamem,
da bo kdo za karkoli odgovarjal.
Postopki ne stečejo, ker ni politič-
ne volje."

Kaj naj minister kliče generalne-
ga tožilca? Ne sme! Ne v Sloveniji.
"Ne gre za to, nič mu ni treba kli-
cati. Politične volje ni, da bi pravna

Rojen je bil v Belgiji, v kampanji
pred 4. decembrom govori tudi
francosko, če je treba. V Janševi
in v Pahorjevi vladi je bil Kari
Erjavec (51) minister. Drugo
ministrovanje, okoljsko, je bilo
kratko, za prvo, obrambno, mu
je sodišče izstavilo "potrdilo",
da ni bil nevesten v službi, ko je
imel na mizi pogodbo za eksplo-
zivne finske oklepnike.

država zadihala s polnimi pljuči.
Ker je politika vmešana v nekate-
re afere."

Vam je žal, da po volitvah 2008
niste šli v opozicijo?
"Žal mi je, da Desus v tej koalici-
ji ni bil enakopraven partner. To je
dober nauk za prihodnje koalicije."

"Odvisno od volilnega rezultata. Če
bo dober in če v koalicijski pogod-
bi uveljavimo svoje programske
točke, bodo možnosti, da gremo v
vlado, večje. Položaj upokojencev
se ne sme bistveno poslabšati."

"Evropa je v zelo hudi krizi. Slove-
nija pa je majhno in zelo gibčno go-
spodarstvo. To bi nas lahko rešilo.
Trgujemo z globalnim svetom.
Manjkajo nam pa pravi programi.
In manj zapleteni postopki. S stra-
teškimi partnerji bomo morali v
državne investicije. In Slovenijo
odpreti za tuje investicije."

Ampak tujih naložb se država
boji? Leta in leta je bil opevan na-
cionalni interes. In je rodil taj-
kune?

"Nacionalni interes je bil zlora-
bljen, da so nekateri prišli do zelo
velikega premoženja. Res pa do-
ločen nacionalni interes v gospo-
darstvu, v infrastrukturi, država
mora imeti. Neprimerno bi bilo
zdaj prodajati kapitalske deleže
države v nekaterih dobrih podje-
tjih, na primer v Krki, Zavarovalni-
ci Triglav. Ne bi dosegli prave cene.
Država naj jih raje zastavi pri med-
narodnih finančnih ustanovah,
da bo dobila denar za spodbujanje
donosnih izvoznih gospodarskih
programov."

"NLB je točka prepletanja vseh lo-
bijev, vseh omrežij v državi, ki
imajo vpliv na vsako vlado, da ima
precej zvezane roke."

Ta omrežja imajo ime?
"Saj imena so znana! Vsi tisti, ki
so obogateli na račun tranzici-
je. Zaradi njih je poslovanje te dr-
žavne banke vedno pod vplivom
politike, zato ima NLB tako hude
težave. Na lepe oči je dajala tajkun-
ske kredite. Nujno bi jo bilo prodati
strateškemu partnerju, da jo razvi-
ja na območju Zahodnega Balka-
na. Zagovarjamo, da državi ostane
25 odstotkov plus ena delnica. Če
kupec korektno posluje, naj pa se
država popolnoma umakne. To bi
bil začetek konca lobijev in omre-
žij. Tuje banke pri nas nimajo težav
kot NLB, ker je njihova lastniška
struktura jasna."

Ni isto zamrzniti
11 tisoč ali pa
350 evrov, kolikor
prejema 200 tisoč
upokojencev

Ministrovali ste v Janševi in v Pa-
horjevi vladi. Je Janša, ko so bila
leta še ugodnejša, zamudil čas za
sistemske reforme?
"Zanesljivo je bil tisti čas ustreznej-
ši, a so delavci in sindikati šli takoj
na ceste in je vnema po reformah
usahnila."

Zdaj bo pa vse več reformskega
diktata iz Bruslja, iz evroobmo-
čja? Sloveniji padajo rejtingi...
"Rejtingi niso padli zaradi pokoj-
ninske reforme, ampak ker je pred-
sednik vlade zavlačeval s svojo
nezaupnico."

"To so tajkunske zgodbe. Vegrad se
je sesul pa SCT. Številna dobra pod-
jetja z dobrimi blagovnimi znam-
kami so menedžerji izčrpali, da bi
jih čim ceneje kupili. Privatizirali
so v konjunkturi, ko bi bili morali
vlagati v nova delovna mesta, nove
programe, višje plače. Če bi bila po-
litična volja, bi danes bil zaprt mar-
sikateri tajkun."

Kaj potrebujemo po volitvah?
"Močno vlado, močno koalicijo, da
bo sposobna izpeljati spremem-
be. Slovenija potrebuje načrt. Novo
vlado čaka veliko izzivov."

Je čas za uspešnega menedžerja
za krmilom vlade ali za poštene-
ga politika?

"Ne. Izboljšati želimo rezultat
iz leta 2008, ankete nam dobro
kažejo, računamo na 10,12 odstot-
kov. Čas je, da več kot pol milijo-
na upokojencev končno voli svojo
stranko. Desus se edini v vladi in
v parlamentu bori za upokojence.
Edina socialna stranka smo."

"Po delovanju v Pahorjevi vladi bi
težko sodil, da gre za pravo social-
nodemokratsko stranko."

Nova konkurenca se je pojavila
pred volitvami, nove stranke.
"To so stari obrazi, stara konkurenca."

Vizionarstvo pogrešam v naši po-
litiki, pravi predsednica LDS Kata-
rina Kresal. Vsak se zapiči v delček,
v en sam vijak, celote pa nihče več
ne vidi. Ker je prepričana, da raz-
metane hiše ne moreš spraviti v
red z eno samo metlo, se zavzema
za postopno, strpno in potrpežlji-
vo urejanje tiste hiše, ki ji pravimo
naša država. Sodi med tiste, ki oce-
njujejo, da so letošnje volitve prelo-
mne. Zakaj?

"Prvo je to, da se je nakopičilo
toliko apriornega sovraštva do po-
litike kot take. To je povezano tudi
s splošnim slabim stanjem in poču-
tjem zaradi krize. Ta negativizem
do politike je na široko odprl vrata
novemu, ki pa - kot zdaj vidimo -
temelji spet na močnih karakter-
jih predstavnikov strank in manj
na nečem novem. In ko pogleda-
mo, kdo si stoji nasproti - na desni
Janeza Janša s svojimi podporni-
ki, na levi Zoran Jankovič s svoji-
mi podporniki - vidimo samo dva
bloka, ne pa vse pestrosti, ki jo de-
jansko nudi politična ponudba. S
tako postavitvijo žal vsi izgublja-
mo. In glede na akterje, ki se poja-
vljajo na obeh straneh, je videti, kot
da gre za zadnji tranzicijski spopad
tega levo-desnega pola v najbolj ne-
prijetnem pomenu izključevanja,
sovraštva, apriornega zavračanja.

Drugo pa je, da bo - paradoksalno
- posledica velike izbire to, da bo v
parlamentu manj izbire. Zato je še
toliko bolj pomembno, kdo pride
v parlament, saj biti zmagovalec
volitev sploh še ne bo pomenilo
zmage, zmagal bo šele tisti, ki bo
sestavil koalicijo."

In kje je LDS v tem spopadu? Na
svojih začetkih je stranka prav
zaradi tega, ker se ni hotela vple-
tati v brezupne boje med komu-
nisti in antikomunisti, uspešno
ubirala svojo politično pot.
"Ko pride do take vrste spopada,
smo ostali igralci še trikrat bolj
zapostavljeni. To doživljamo vsak
dan, saj nas celo nacionalka meče
iz soočenj, ker se je kar vnaprej od-
ločila, kdo so zmagovalci volitev.
Ampak na koncu o tem vseeno od-
ločijo volivci. Naša zgodba na teh
volitvah je, da moramo preživeti
to bitko in priti v parlament kar se
da dobro zastopani. Mi se resnič-
no želimo ukvarjati s prihodnostjo.
Dovolj imam razprav o tem, kdo je
komu kaj naredil, kdo je kaj zavo-
zil. Kar je bilo, je bilo, vsi delamo
napake in vsakdo od nas je nare-
dil tudi kaj dobrega, zdaj pa je čas,
da povemo, s čim bomo potegnili
Slovenijo naprej. Te razprave pa ni.
Videti je veliko šopirjenja, medse-
bojnega kljuvanja, če pa se trudiš
biti pozitiven, te nihče ne posluša.
Zato ocenjujem, da to obdobje še ni
obdobje LDS."

No, to niso vaši boji. Vi ste v poli-
tiko vstopili leta 2007, leto kasne-
je ste postali notranja ministrica.
Za sabo imate buren mandat.
Kako bi opisali to izkušnjo?
"Dobra, čeprav ne vedno prijetna
izkušnja. Kot novinec nosiš s sabo
to svojo novost in je to določena
prednost: si neobremenjen, niko-
mur nisi nič dolžen, ne izhajaš iz
skupne politične zibelke, v kateri
so se rodili skoraj vsi naši politi-
ki. To sama štejem kot plus, ker mi
je omogočilo, da gledam na stvari
drugače, da delam drugače. Do do-
ločene mere pa je to tudi slabost,
saj ne poznaš pravil, po katerih po-
litika deluje.Tu so povsem drugač-
na razmerja kot v gospodarstvu ali
kjerkoli drugje zunaj politike. To je
čisto drugačna igra."

Na ministrskem položaju ste pre-
živeli dve interpelaciji: v središču
prve so bili izbrisani, v središču
druge pa bulmastifi. Kaj je najbolj
bolelo?

"Ali veste, da sta bili obe vloženi na
isti dan, samo z enim letom razli-
ke? Obe sta bili absurdni. Prva zato,
ker je zanikala obstoj pravnega
reda, človekovih pravic, ustavne-
ga sodišča. Druga je bila bistveno
bolj nizkotna, ker je zanikala člo-
veka kot takega. Usmerjena je bila
proti meni kot osebi, odpirala je
možnost diskreditacije na najbolj
osebnem in najbolj bolečem nivoju.
To, s kom živiš, s kom se družiš, je
naenkrat postalo orodje politične-
ga boja. Tega prej v takšni meri ni
bilo v slovenski politiki."

"Ženske v politiki smo posebna
zgodba. To lahko zdaj govorim iz
prve roke. Vsi na veliko govorijo,
kako jih potrebujemo, ampak če
samo ena naredi kak korak preveč,
da bi bila bolj zraven, jih dobi takoj
po nosu. Dokler nisem prišla v po-
litiko, nisem imela nikoli in nikjer
občutka, da ne bi imela enakih
možnosti, no, tu pa je vse drugače.
Veliko lepega je na nivoju besed,
vsi govorijo o enakopravnosti,
ampak tega, da politika dejansko
pripada moškim, se mi še zlepa ne
bomo znebili. Kar poglejte ponud-
bo novih strank in list, sami fantje!
Spomnite se tudi podcenjevalne-
ga tona, v katerem je bila nareje-
na druga interpelacija. Ob njej smo
imeli debato o tem, kaj so prave
ženske in kaj ne. Tega je v politi-
ki še zmeraj zelo veliko. Ampak
mislim, da pri meni ni bil glavni
problem v tem, da sem ženska.
Konec leta 2009 sem najprej po-
stala politični obraz leta, januar-
ja Slovenka leta in nato še prva
ženska govornica v Dražgošah.
Moje uspešno delo je torej začelo
kazati rezultate tudi v vedno večji
prepoznavnosti in naklonjenosti
ljudi. Takrat sem se zavedla, da to
ne more trajati nemoteno, da se to
ne more dobro končati. Zvezda LDS
je znova vzhajala in marsikdo se je
začel počutiti ogroženo. In se je res
zgodilo. Naravnost filmski obrat se
je zgodil 2. februarja 2010, ko se je
zgodila tragedija s smrtjo dr. Bari-
čeviča. Do tega datuma v mojem ži-
vljenju ni bilo spornih stvari, nihče
ni našel nič, kar bi bilo vredno
javnega odziva, kaj šele zgražanja.
Po tem datumu se je naenkrat vse
spremenilo, vse v mojem življe-

Vsaka država bi
morala zagotoviti
vsakemu človeku
tri osnovne
pravice za
članarino, ki ji jo
plača v davkih:
pravico do zdravja,
pravico do znanja
in pravico do dela
nju je postalo sporno. Čez noč sem
postala čisto drug človek, kot sem
bila prej 37 let, moje življenje je v
medijih dobilo čisto drugo inter-
pretacijo. Kot bi zbrisali obstoječi
računalniški program in naložili
novega. Takšne stvari se ne zgodi-
jo naključno in takšna obravna-
va je sistematično trajala celo leto.
Lahko rečem, da takšne izkušnje
ne privoščim nikomur."

Kljub temu ste na vaši programski
konferenci izrazili prepričanje,
da se da v Sloveniji dobro delati in
dobro živeti. O čem govorite, ko
govorite o dobrem življenju?
"Verjamem, da ima Slovenija per-
spektivo in da ima vse pogoje, da
je lahko uspešna država in družba.
Družba je uspešna, ko so ljudje, ki
v njej živijo, zadovoljni. Definicija
zadovoljstva je lahko široka, ampak
zame to pomeni, da se vsak čuti
enakopravnega, da ima vsak pogoje
za normalno življenje, za razvoj, da
lahko doseže tisto, kar si je zadal.
Vsaka država bi morala zagotovi-
ti vsakemu človeku tri osnovne
pravice za članarino, ki ji jo plača
v obliki davkov: pravico do zdrav-
ja, pravico do znanja in pravico do
dela. To so tri temeljne pravice, ki
naredijo osnovo, na kateri človek
lahko gradi zadovoljstvo. To so trije
osnovni sistemi, ki morajo v državi
dobro funkcionirati. Danes zdra-
vstveni sistem škripa na vseh voga-
lih. Enako je s pravico do dela. Če ni
možnosti zaposlitve, država ni po-
skrbela za pravico do dela. Znanje

pa je tisto, ki nas lahko izvleče iz
krize in na dolgi rok diferencira
od ostalih družb. Zato teh pravic
država ne sme izpustiti iz rok."

Ko ste pred dnevi razmišljali o
tem, kaj Slovenijo lahko potegne
naprej, ste rekli, da se je treba
vrniti h kmečki pameti. Kaj ste
imeli v mislih?

"Z zdravo kmečko pametjo smo
Slovenci obstali. Zdaj pa smo vse
tako neverjetno zapletli in zapa-
kirali v hude besede in v dolge
postopke, da se je bistvo očem
popolnoma skrilo. Stopimo ven
iz te godlje in se poglejmo od
daleč. Vprašajmo se, kaj smo in kaj
hočemo, v čem smo dobri in kje iz-
gubljamo priložnost, nato se odlo-
čimo, kam bomo korakali."

Letnik 1973. Po študiju na lju-
bljanski Pravni fakulteti se je
zaposlila na sodišču, leta 2000
je postala samostojna svetoval-
ka za pravne zadeve s področja
gospodarskega in korporacijske-
ga prava pri Kapitalski družbi,
d.d., Ljubljana, nato je delala pri
podjetju Western Wireless In-
ternational, od leta 2003 pa v
odvetniški pisarni Miro Senica
in odvetniki. Leta 2007 se je kot
NLP (nedolžna, lepa, pametna)
pojavila na čelu LDS, leto dni ka-
sneje je bila izvoljena za poslan-
ko in nato postala ministrica
za notranje zadeve v Pahorjevi
vladi.

Ali je SNS s sporazumom o arbitra-
ži s Hrvaško izgubila svojo iden-
titeto? Vprašanje meje in odnosi
z južno sosedo so bili vsebine, na
katerih ste gradili pomemben del
svoje priljubljenosti?
"Kot stranka smo v zvezi s tem
sporazumom povlekli genialno
potezo: z njim ima namreč Slove-
nija prvič možnost pridobiti nekaj,
česar drugače ne bi mogla. To je
bilo narejeno z blagoslovom Ame-
ričanov in brez vednosti Pahorja
in Kosorjeve; mi smo se držali ob
strani, da Hrvati ne bi ugotovili, za
kaj gre."

Kaj je potem danes ideološki
temelj stranke: ste konzervativci,
liberalci, klasični nacionalisti...?
"Težko bi rekel, ali sodimo na
levico ali desnico, kajti pri nas se
opciji delita le po odnosu do NOB,
ne pa do gospodarstva in sociale
kot na Zahodu. Po slovenski delitvi
smo tako levica, saj črpamo iz zapu-
ščine TIGR in narodnoosvobodilne-
ga boja; pri gospodarstvu in sociali
pa smo bolj na desnem spektru."

S kakšnim ciljem greste na voli-
tve, startate morda na določen od-
stotek glasov?

"Ne, vsekakor pa moramo priti v
državni zbor. Mi smo slaba vest slo-
venske politike, če ne bi bilo nas, bi
pokradli še veliko več."

Nihče ni brez madeža. Tudi SNS je
bila deležna očitkov ob aretaciji
vašega poslanca Srečka Prijatelja,
vi ste jih poslušali, ko ste kupili
zemljo na Obali za več kot pol mi-
lijona.

"Me veseli, da ste omenili te zadeve.
Prijatelj sedi v zaporu, ker je stopil
na žulj ljudem, ki so se želeli oko-
ristiti pri prodaji Splošne plovbe
Nemcem. V sporu s podjetnikom
Mikužem, zaradi katerega naj bi ga
nato zaprli, pa je zgolj šel po svoj
denar, za kar mi je pred tem pred-
stavil vsa potrebna dokazila; zato
ga tudi nisem vrgel iz stranke. Za-
nimivo pa je, da Prijatelj ni v zaporu
zaradi tega, temveč so mu obesi-
li trgovino z orožjem. Doma so mu
našli kalašnikovko in nekaj ročnih
bomb, kar ni čudno, saj je le veteran
osamosvojitvene vojne."

Kolikor vem, so Prijatelja zaprli
zaradi groženj in izsiljevanja.
"Ah, tisti esemesi... Kaj pa tajkuni,
kot je Bine Kordež, ki so res izsilje-
vali ljudi, in to za velike denarje? In
še glede nakupa parcele. Vse je po
zakonu. Pa se trudijo, močno tru-
dijo, da bi mi našli karkoli. Parcelo
sem kupil na javni dražbi, na kateri
je lahko sodeloval kdorkoli. Plačal
sem davek in vse pristojbine. Bi bil
pa res nesposoben, če pri svojih 63
letih ne bi imel ničesar in nobenih
prihrankov."

Dotakniva se stanja v Sloveniji. Kaj
je v tem trenutku največja težava
naše dišave in kaj je vzrok?
"Nimamo denarja, zadolženi smo
in gospodarsko na psu."

Po raziskavi Euro Plus Monitor
2011 imamo peto najbolj zdravo
gospodarstvo v evroobmočju.
"To je enako kot takrat, ko so raz-
glasili Lojzeta Peterleta za Evropej-
ca leta. To pišejo neke organizacije,
ki jim plačaš, da te uvrstijo čim
bolje."

Torej smo v škripcih. Vzroki?
"Popolna nesposobnost vodilnih
političnih struktur od 1992. dalje,
ki so ves čas prirejale zakone, da so
lahko nekaznovano kradle."

Proračun je torej prazen, tuji kre-
ditodajalci so do Slovenije vedno
bolj zadržani. Kje dobiti denar za
prestrukturiranje gospodarstva in
nujne reforme?

"Denarja je po svetu dovolj, žal pa
našo zunanjo politiko obvladuje-
jo salabajzerji'. Pred več kot letom
dni sem bil z odposlancem azerbaj-
džanskega predsednika pri premi-
erju. Takrat bi bih lahko dobili za
milijardo evrov izredno ugodnih
investicij, pa je Pahor zamočil."

Verjetno je bolj kot Azerbajdžan
za nas vendarle pomembna Nem-
čija, v katero izvozimo največ
svojih produktov.

"Ja, ker ne znamo odpirati trgov
in gledamo zviška na države, na
katere bi se lahko naslonili. Pa
imamo vrata na široko odprta
zaradi jezikovne bližine in zaradi
dobrih spominov na gibanje neu-
vrščenih."

"Tam se je dalo dobiti denar, a nika-
kor ne na način, kot so se ga lotili.
Tisto je bila komedija."

"Precej denarja bi lahko dobili
z znižanjem davka na dohodek
pravnih oseb, s čimer bi v Sloveni-
jo vrnili firme, ki so nas zapustile
zaradi prevelikih davščin. Pa z zni-
žanjem DDV na 15 odstotkov, kar
bi pospešilo potrošnjo. Ključna je
uvedba pavšalnih davkov za mala
in srednja podjetja, saj bi tako ljudje
delali zase in ne bi potrebovali izre-
dno dragih davčnih blagajn."

"Vse te gospode, ki niso naredi-
li ničesar, bi bilo treba poklicati na
odgovornost. Zahtevali bomo tudi
objavo spiska podjetij, ki so dobila
kredite na lepe oči; iz njih se lahko
nazaj potegne lepe denarje, med
milijardo in poldrugo milijardo
evrov."

Kako pa? Ta denar je porabljen, v
mnogih primerih je končal v davč-
nih oazah...

"Dalo bi se ga potegniti nazaj, a ne
tako, da nihče, ne obveščevalna
služba ne policija in ne sodstvo, ne
dela ničesar. Če človeku dopoveš,
kakšne so lahko sankcije, ga bo še
sam prinesel nazaj. Nekaj podobne-
ga je v Italiji naredil Berlusconi in
pripeljal v državo ogromne vsote
denarja."

Zmago Jelinčič in njegova SNS
sta stalnica v parlamentu od osa-
mosvojitve dalje. V tem času se je
63-letni diplomirani farmacevt
izoblikoval v eno najbolj kontro-
verznih osebnosti na našem poli-
tičnem prizorišču. A najsi je prah
dvigoval z radikalnimi izjavami
na račun Romov, ljubeznijo do
orožja ali z domnevnim lobira-
njem za letalski muzej, je Jelinčič
iz vsake afere izšel še močnejši.
Tudi med letošnjo volilno kam-
panjo je v polni formi.

Bi z njim dokapitalizirali te iste
banke, ki so v preteklosti že pri-
pomogle k izčrpavanju celotne
skupnosti?

"Na način, kot je sedaj zastavljen,
se to nikakor ne sme zgoditi. Treba
je dobiti strateške partnerje, in to
so lahko le subjekti iz čim bolj od-
daljenih držav, po možnosti zunaj
meja EU, saj jim lahko s prodajo po-
nudiš priložnost za vstop na evrop-
ski trg. Kitajci, Indijci, Kazahstanci,
Južni Korejci... Vendar naši vedo,
da bi morali v tem primeru polo-
žiti račune na mizo, tega pa razni
forumi 21 in podobne mreže ne
želijo."

In če še nekaj časa ne bodo našli
tujega partnerja? Izbire ni veliko,
NLB je komaj prestala stresne
teste.

"Medtem ko Slovenija zunaj najema
drage kredite, ima Banka Sloveni-
je še vedno rezervo za hude čase;
nekaj imamo menda za minimalne
obresti naloženega tudi v nemških
bankah. Hranilnih vlog v držav-
nih bankah, predvsem NLB, je za
okoli 15 milijard. Res, to je denar
državljanov in državljank, toda ob
ustreznem dogovoru in obrestih se
ga da pametno obračati."

"Ukiniti! Morala bi delovati na-
mesto Soda in Kada, a jo ves čas
spremljajo dvomi o strokovnosti
njenega vodstva in o smotrnosti
njihovega početja. Prepričan sem,
da so AUKN ustanovili le, da bi pri-
krili določene nepravilnosti, ki so
se dogajale v Kadu in Sodu."

In kako določiti prioritete pri stra-
teških naložbah države? Kaj pro-
dati, kaj obdržati?

"Ničesar se ne sme prodati v celoti
in na hitro. Nekateri želijo s tovr-
stnimi kupčijami le dobiti milijone,
da bi jih vrgli v luknje, ki se jih ne
da zapolniti. Vse, kar bi se zgodilo,
je, da bi denar spet izginil."

"To je svinjarija! Slovenija mora ob-
držati svojega distributerja doma-
čih izdelkov, Agrokor pa Mercator
kupuje s kapitalom dvomljivega
izvora; njegov cilj je, da po podpisu
pogodbe proda njegove nepremič-
nine in s tem poplača lastne dolgo-
ve. To je treba preprečiti."

Kakšno stališče imate do projek-
tov, s katerimi naj bi država prek
javnih naročil spet oživila gospo-
darstvo? Teš 6, obnova železnic,
gradnja tretje razvojne osi?
"Zadnjima dvema smo naklonjeni,

prvega je treba ustaviti. Pri Teš 6 je
bolje, da danes izgubimo 400 mili-
jonov kot čez nekaj let 3,5 milijarde
evrov; tu je bilo ogromno denarja
že pokradenega, za veliko je dogo-
vorjenega, kdo ga bo prejel. Da ne
govorim o onesnaževanju okolja, ki
bi ga povzročili. To je zadnja termo-
elektrarna na premog, ki se gradi v
tem delu sveta!"

Kje je ravnovesje med spodbuja-
njem gospodarstva in skrbjo za
socialo? Za slednjo smo pod Pa-
horjem namenjali na stotine mili-
jonov, za dvig konkurenčnosti pa
drobiž.

"Imamo načrt, kako zelo znižati
brezposelnost, vendar podrobno-
sti ne bi rad izdajal. Gre za to, da bi
podjetja začasno najemala delov-
no silo in zanjo plačevala v državni
sklad, ta pa bi denar nakazoval de-
lavcem. Vsekakor ne smemo prista-
jati, da eni ne bi delali, ker dobijo
od države več kot delavka, ki gara
po osem, deset ur dnevno."

Kako gledate na slovensko priho-
dnost v evroobmočju? Bi morali
sodelovati pri reševanju Grčije,
Italije in drugih bolnikov ali pa
izstopiti in znova uvesti svojo
valuto?

"Smotrno bi bilo ostati v evroob-
močju, bojim pa se, da smo v tako
hudih škripcih, da nas bodo za-
brisali ven. V vsakem primeru bi
morali Grčiji odločno reči: Dovolj!
Prihodnost Slovenije je v geopo-
litičnem smislu po mojem, da je
vezni člen med razvitim svetom in
nekdanjimi neuvrščenimi; pame-
tno bi bilo tudi, da bi prevzemali
pobudo na Zahodnem Balkanu, a
žal smo tukaj svojo priložnost za-
mudili že pred desetimi leti pod Dr-
novškom."

V Sloveniji mladim še nikoli ni
šlo tako slabo. Visoka brezposel-
nost, stanovanjski problemi, več
kot polovica tridesetletnikov živi
pri starših. In negotove oblike za-
poslovanja. Kako lahko mladim
konkretno pomagate?
"Res je, da mladim še nikoli ni
šlo tako slabo, po drugi strani pa
jim že zadnjih dvajset let gre zelo
slabo, ker se država do mladih
mačehovsko obnaša. SMS - Zeleni
imamo v jedru programa intere-
se mlade populacije. Slovenska
politika je mačehovska do mlade
populacije, ker so mladi volilni ab-
stinenti, ne pritiskajo na volitvah
in zato niso zanimivi. Kar 83 od-
stotkov mladih je bilo v zadnjih
dveh letih zaposlenih za določen
čas. Kot rešitev za stalne zaposlitve
predlagamo davčne počitnice - tri
leta neplačevanja davkov - za za-
poslitev mlade osebe za nedoločen
čas. Stanovanjska politika? Država
bi morala prisiliti propadle grad-
bene barone, da spustijo cene. Če
se gremo takšne fleksibilizacije de-
lovne sile, kot smo ji priča, bo treba
dostopnost kreditov vezati na de-
lovno razmerje za določen čas.
Država deponira mlade na trg izo-
braževanja namesto na trg delov-
ne sile, ker bi bili sicer brezposelni.
Borili se bomo proti podaljševa-
nju statusa študenta v nedogled, z
več ponovnimi vpisi. Zagovarjamo
enotni register vpisov."

Veliko socialnih in ekoloških
rešitev, ki zahtevajo močno, ne
vitke države, zagovarjate. Kje
boste našli sredstva spričo neu-
godne javnofinančne situacije, ko
bo morala država v naslednjem
obdobju varčevati, ne pa se za-
dolževati za socialno povezanost,
kot je to doslej počel še aktualni
predsednik vlade Borut Pahor?
"Zavajanje je, da smo se zadolževa-
li za socialno državo. Zadolževali
smo se za roparje. Dokler država
deluje kot luknjasta posoda, iz
katere neprestano odteka, saj je
vsak projekt na koncu predimen-
zioniran stoodstotno in še več,
nihče za nič ne odgovarja, ljudi ne
moremo prepričati v zategovanje
pasu. Lotevamo se ad hoc projek-
tov, kot je Teš 6, brez načrtovanja
in celo brez finančne slike do pred
tremi meseci. Ne morem pristati
na to, da se govori, da ni denarja za
socialne projekte. Če bi investira-
li v zelena delovna mesta, bi pri-
varčevali energijo in zmanjšali bi
javno porabo. Denarja je dovolj, le
vlagati ga je treba v prave projekte,
ki prinašajo zelena delovna mesta
in dodano vrednost.

Že energetika je močan potenci-
al za ustvarjanje sredstev. Ener-
getski stroški predstavljajo ljudem
največji delež stroškov. Tukaj je
velik potencial, zato mora država
na tem področju narediti več. To
pa se ne more zgodi, ker imamo
napačno postavljene ekonomske
gabarite, saj gospodarska rast in
BDP temeljita na hiperpotrošnji.
Tudi globalno potrebujemo spre-
membe."

Glavni akterji, ki jim volilne pro-
jekcije najbolje kažejo, SDS, Pozi-
tivna Slovenija in Lista Virant, po
mnenju strokovnjakov ponujajo
v glavnem neoliberalne rešitve,
da se Slovenija izkoplje iz krize.
Na katerih točkah vaš program ni
neoliberalen, a je uresničljiv?
"Naš program ni v nobeni točki
neoliberalen. Evropski Zeleni za-
govarjamo težnjo po enakopravni
in pravični družbi za vse. Preraz-
delitev bo potrebna. To zagovar-
jamo z ukinitvijo davčnih oaz na
evropskem nivoju in z davkom
na finančne transakcije. Dvigo-
vanje davkov za nas ne pride v
poštev, tudi nižanje ne. Le obstoje-
če davke bo treba preusmeriti od
dela na onesnaževanje. Dohodnin-
sko lestvico pa razširiti. Države ne
želimo razprodati, predvsem in-
frastruktura je strateško pomemb-
na. Država ni slab gospodar, sploh
ko stranke ne vsiljujejo svojih
kadro v in strankarske politike.
Potencial vidimo tudi v investici-
jah iz evropskih sredstev, prav v
zelenem sektorju. V SMS - Zelenih
zagovarjamo uvedbo univerzalne-
ga temeljnega dohodka, ki je lahko
motivacijski, drugače od sedanjih
socialnih transferjev."

Pogosto se pritožujete, da Slove-
nijo dušijo poosamosvojitveni
heroji, ki so ugrabili državo. Pra-
vite, da Slovenija danes potrebu-
je lustracijo, da se bo sprostila in
zadihala.

"Lustracija v Sloveniji se je zgodila,
ampak v napačno smer. Onemogo-
čilo se je nove ljudi, idealiste, ki so
želeli državo urediti in voditi nor-
malno. V smislu govora bivšega
predsednika Kučana, da so danes
dovoljene sanje, jutri pa je nov
dan. Danes ljudje ne vidijo sanj,
niti jutrišnjega dne ne. Tudi tisti,
ki so to govorili, so dejansko delo-
vali nasprotno."

Koga imate v mislih?
"Gospoda Milana Kučana, ki si
sedaj prizadeva, da v medijih pro-
movira stranke, ki jih on podpira.
Mi, ki se že leta borimo za enake
možnosti, tega ne doživimo, nekdo
drug pa z močjo iz ozadja svoje
kandidate zrine v medije. Tako
si ne predstavljamo prave demo-
kracije in naši kolegi iz Evropskih
Zelenih se zgražajo nad tem in ne
morejo verjeti, da se to v Sloveni-
ji dogaja. Politične elite iz osem-
desetih in devetdesetih let so čez
noč postale kapitalske in finanč-
ne elite. To je problem Slovenije.
Ti ljudje, ki so ta problem naredili,
Slovenije ne morejo rešiti."

"Samih sebe ti gospodje ne bodo
lustrirali. Nič nimam proti bivše-
mu sistemu, saj je bil v določenih
segmentih, na primer v socia-
li, celo boljši do ljudi. Vsi tisti, ki
imajo za seboj veliko afer in so
državo oškodovali, bi se morali
umakniti. Nimamo pa dovolj
vzvodov, da jih umaknemo, razen
demokratičnih volitev. A kaj, ko
imajo glavno vlogo v volilni kam-
panji prav ti sporni ljudje. Krivi so

Slovenska politika
se mačehovsko
obnaša do mladih,
ker so volilni
abstinenti.
Ne pritiskajo na
volitvah, zato
so nezanimivi
tudi, da imamo takšno politično
apatijo. Gre za namerno manjšanje
interesa za politiko pri kritičnih,
razočaranih ljudeh. V tem je moč
oblastnikov."

Potrebujemo nove ljudi, je vaš vo-
lilni slogan. Na vaši listi pa so v
ospredju Blaž Kavčič, Andrej Ma-
gajna, Miha Jazbinšek... Gre za
ljudi, ki že dolga leta tvorijo slo-
venski politični razred.
"Kar omenjeni prinašajo, je kilo-
metrina. Če bi domneval, da pri-
našajo škodljivo prtljago, jih ne bi
vzel. Blaž Kavčič, zadnjih deset let
v politiki, prej 25 let v gospodar-
stvu, se je jasno izrazil proti plenil-
skim elitam. Zame je eden najbolj
iskrenih politikov v Sloveniji in
ni oportunist. Če bi bil, ne bi šel v
našo stranko, z lahkoto bi našel za-
vetje v kapitalsko močnejši. Miho
Jazbinška poznam po stanovanj-
skem zakonu, je zelo intelektu-
alen in brezkompromisen, se ne
premakne, če misli, da ima prav,
in se res bori za javni interes, inte-
res ljudi in okolja. Z Andrejem Ma-
gajno sem se temeljito pogovoril.
Pojasnil mi je zgodbo okoli afere,
v kateri je policija izgubila njegove
računalnike in sporno sliko naj-
stniškega dekleta zgoraj brez. Vse
bolj očitno postaja, da gre za poli-
tični konstrukt, ker se je Magajna z
zagovarjanjem javnega zdravstva
in javnih zavodov postavil po robu
vladajoči koaliciji."

Ker ste programsko nekompati-
bilni z bolj liberalnimi stranka-
mi, ki se jim na volitvah obeta
uspeh, boste šli, če boste izvolje-
ni, v opozicijo?

"Ne razmišljamo o stagniranju v
opoziciji. Kar na pamet in za vsako
ceno, ker je to moderno, ne želimo
biti v opoziciji. Želimo soustvar-
jati in voditi to državo. Ključni za
sodelovanje v vladi bosta nedvo-
mno zagovor socialne države ter
odnos do Teš 6 in učinkovite rabe
obnovljivih virov energije. Seveda
pa tudi brez poudarka možnosti za
mlade ne bo šlo."

"Slovenske državljanke in drža-
vljani so bili zavedeni, da vstop
prinaša gospodarski razcvet in da
bodo Natove sile pomagale v pri-
meru naravnih nesreč. Se je kaj od
tega zgodilo? Nič. Zgolj stroški, pa
še visokemu deležu za obrambo
smo se zavezali, ki je nerealen in
škodljiv za Slovenijo."

Darko Krajnc, magister soci-
ologije in socialnega dela, je
za krmilo stranke SMS prijel
leta 2004. Predtem je opravljal
številne funkcije v študentski
politiki, magistriral je s temo
Študentsko delo in zaposlova-
nje mladih. Otroštvo je preživel
v rejništvu, danes pa je predse-
dnik Rejniškega društva Slove-
nije. V politični ring se je prvič
vidneje pognal leta 2007, ko
je kot kandidat na predsedni-
ških volitvah zbral 2,18 odstot-
ka glasov in končal na petem
mestu. Bližje uspehu, z 48,31
odstotka glasov, je bil lani na
županskih volitvah v občini
Šentilj.

Gospa Novakova, programi
strank na tokratnih volitvah se
razlikujejo le v odtenkih. Je vaš
adut v kampanji sklicevanje na
vrednote?

"Program temelji na treh točkah;
na prvem mestu je spoštovanje
temeljnih vrednot, na drugem so
ukrepi za izboljšanje gospodarske-
ga stanja in na tretjem družina, za
katero menimo, da je ogrožena in
potrebuje spodbudo države."

Je za vas vrednota tudi, da z na-
sprotovanjem družinskemu
zakoniku odrekate, da bi tudi
druge oblike družin na simbolni
ravni dobile ime družina?
"V NSi samo poudarjamo, da je
tradicionalna družina za nas tako
pomembna, da mora ohraniti po-
seben status, in da si mora država
prizadevati, da jo bo čim bolj spod-
bujala. S tem nikakor ne odreka-
mo pravic drugim tipom družine,
zavzemamo se za pravice otrok, ki
so nad pravicami odraslih."

Vendar bodo ob morebitnem
referendumu in padcu zakoni-
ka na njem največ izgubili prav
otroci, ki že živijo v istospolnih
družinah in bodo še naprej brez
enakih pravic kot drugi otroci.
"Glede tega se preveč dramatizira.
Če ima kdo otroka rad, mu lahko
ljubezen tudi v istospolni družini
izkazuje še naprej in ni nujno po-
trebno, da je posvojen."

Kako kot predsednica stranke, ki
se sklicuje na krščanske vredno-
te, gledate na pojav pedofilije v
Katoliški cerkvi in na dejstvo, da
storilce vodstvo Cerkve kaznuje
le s premestitvami, česar duhov-
niki včasih tudi ne spoštujejo.
"Pedofilija, kjerkoli in kdorkoli je
njen storilec, je obsojanja vredna.
To je kaznivo dejanje in prav je, da
so storilci kaznovani. RKC se tega
vse bolj zaveda in sprejema ukrepe
v tej smeri. Menim pa, da se v me-
dijih preveč izpostavlja pedofilija
v cerkvenih krogih, saj se pojavlja
tudi med drugimi poklici, zato bi
pričakovala enakovredno obrav-
navo."

Verjetno so mediji do pojava pe-
dofilije v cerkvenih krogih toliko
bolj kritični, ker se prav Cerkev
najbolj sklicuje na moralnost.

"Se strinjam, ampak tudi v Cerkvi
so grešni ljudje. A je problem ped-
ofilije zvezan le z manjšim dele-
žem duhovnikov."

V enem od intervjujev ste rekli,
da so konservativne stranke v
Evropi, med katere se uvrščate
tudi v NSi, med najnaprednejši-
mi. Kje se to kaže?
"Stranka Angele Merkel, CDU, ali
Krščansko socialna unija na Ba-
varskem sta tradicionalni stranki,
ki z vrednotami, ki si jih delimo,
rešujeta Evropo. Pri nas pa je kon-
servativnost razumljena kot nekaj
starokopitnega, nazadnjaškega."

Kako si potem razlagate, da
imajo v Nemčiji ministra, ki je
homoseksualec, pa tudi berlinski
župan, ki je že nekaj mandatov
na oblasti, je homoseksualec? Pri
nas imamo homoseksualce najra-
je med štirimi stenami.
"V NSi tega nikakor ne trdimo,
spoštujemo vse ljudi, tudi isto-
spolno usmerjene. V nemški CDU
imajo, podobno kot mi, žensko
zvezo, zvezo homoseksualno
usmerjenih ljudi. V Sloveniji pač
še nismo tako daleč. Spoštujem
spolno usmeritev vsakogar, ne
odobravam pa propagande, da se
človek sam odloča, kakšnega spola
bo, da se s tovrstno promocijo pre-
tirava v javnosti."

Bi bil v vaši stranki dobrodošel
nekdo, ki bi odkrito priznal, da je
istospolno usmerjen?
"Gotovo. Ljudi spoštujem glede na
njihovo delo in osebne kvalitete,
ne pa spolno usmerjenost."

Že večkrat ste dejali, da v NSi ci-
ljate na desetodstotno podporo
volivcev. Računate, da vas bodo
volili tudi zaradi vaših prizade-
vanj, da ena od ljubljanskih ulic
ne bi bila poimenovana po Titu?
"Predvsem smo zadovoljni zaradi
žrtev, ki so trpele v totalitarnem
režimu, katerega voditelj je bil
Tito, da je ustavno sodišče to po-
imenovanje razveljavilo. V de-
mokratični državi ni na mestu
poveličevanje tistih, ki so kršili
človekove pravice. Morda nam
bodo tudi zaradi tega uspeha ne-
kateri volivci dali svoj glas."

Koliko pa izgubljate, ker se Lojze
Peterle ni odločil za poslansko
kandidaturo? Tudi SDS-ova po-
slanca želita nadaljevati mandat
v evropskem parlamentu, a bosta
kljub temu kandidirala, le da v
volilnem okraju z majhno mo-
žnostjo izvolitve.
"To je dobra poteza, ki pa jo lahko
vidimo tudi kot določeno špeku-
lacijo. Gospodu Peterletu smo po-
nudili izbiro volilnega okraja, a se
je po premisleku odločil, da ostaja
evropski poslanec. Kljub temu
stranki aktivno pomaga v kampa-
nji. Zagotovo bi kot kandidat lahko
pridobil veliko glasov, vendar ne
želimo nikogar siliti v kandida-
turo."

V programu opozarjate na čez-
merno potrošništvo. Če boste v
vladi, kaj boste storili z nedelj-
skim delom?

"Žal nam je, da prejšnja vlada ni
spoštovala odločitve državljanov o
nedeljskem zaprtju trgovin. V NSi
smo bili takrat za zaprtje, ker pa
smo v vladi delovali konstruktiv-
no, nismo vztrajali pri svojem ali
grozili z izstopom iz koalicije. To je
bila napaka. Zato bi bilo zdaj smi-
selno razmisliti o zaprtju, še prej
pa preveriti, ali so ljudje še za to.
Bolj nujno od zaprtja se nam zdi,
da se pogovarjamo, kaj je potrebno
za zadovoljstvo in srečo."

Pravite, da je škandalozno, da
imamo 120.000 brezposelnih,
hkrati pa 75.000 delovnih dovo-
ljenj za tujce. Vendar tujci, ve-
činoma gradbeniki in sezonski
delavci, opravljajo delo, ki ga Slo-
venci nočemo.

Ljudmila Novak, profesorica slo-
venskega in nemškega jezika,
po rodu Štajerka, ki jo je življenj-
ska pot pripeljala v Moravško
dolino, je vajeti NSi prevzela leta
2008, po izpadu stranke iz par-
lamenta in odstopu dotedanje-
ga predsednika Andreja Bajuka.
Pred tem je bila podpredsednica
stranke, v mandatu 2004-2009
tudi evropska poslanka, poli-
tično pot pa je začela leta 2000
z vstopom v NSi. Leto kasneje je
postala županja Moravč. Konec
preteklega leta je bila ponovno
izvoljena za predsednico NSi,
ves čas njenega mandata pa so
bila v zraku nesoglasja stranke
z njenim vidnim članom Loj-
zetom Peterletom. Za NSi po
volitvah pride v poštev le de-
snosredinska vlada. Z Janko-
vičem se NSi ne vidi v koaliciji,
saj ne delijo istih vrednot.

"Delo se mora splačati. Dokler so
socialni prejemki tako visoki, da
se enim ne splača sprejeti ponuje-
nega dela, je stanje takšno, kot je.
Zato je treba pogledati, ali Slovenci
dejansko ne morejo najti dela ali
ga ne želijo sprejeti. Nujno je treba
skrajšati prejemanje nadomesti-
la za brezposelnost in zaostriti
pogoje v primeru odklonitve dela.
Zavod za zaposlovanje mora po-
skrbeti za takojšnje prekvalifikaci-
je za poklice, ki so iskani."

Kako pa lahko država pomaga
gospodarstvu k investicijam in
konkurenčnosti? Zgolj odprava
administrativnih ovir verjetno
ne zadostuje.

"Je pa prvi korak, kajti veliko po-
tencialnih investitorjev čaka leta,
da bodo sprejeti občinski prostor-
ski načrti. Z reorganizacijo javne
uprave je treba pospešiti sprejema-
nje teh načrtov, kar bo omogoči-
lo nove investicije, nova delovna
mesta in poživitev gospodarstva.
Izboljšati bi bilo treba plačilno di-
sciplino ter na sodiščih pospešiti
in poenostaviti izvršilne postop-
ke, kajti upniki predolgo čakajo na
svoj denar."

Bi znižali tudi kakšen davek?
"Prispevke za plače, ki so nadpov-
prečno visoki, bi znižali, ne bi pa
zviševali davkov. Dovolj bo, da
tiste, ki so že predpisani, država
dosledneje pobira in da prestre-
že vsaj del denarja iz sive ekono-
mije. Dodali bi še en dohodninski
razred in uvedli socialno kapico."

V katerih podjetjih naj država
obdrži svoj delež?
"V Luki Koper, Aerodromu Ljublja-
na, tudi železniško in avtocestno
infrastrukturo naj obdrži. V NLB
naj ohranil le 25 odstotkov plus
eno delnico, pri čemer bi ločili
slabo od dobre banke, da bi slednja
lahko kreditirala gospodarstvo in
posameznike."

Zavzemate se za investicije
države v železniško infrastruk-
turo ter izgradnjo 3. in 4. osi. Kje
naj država vzame, če pravite, da
je že dosežen limit javnega dolga,
45 odstotkov BDP?
"Država neki denar vendarle ima,
pomembno je, v katere investici-

je ga usmeri. Če bi ga usmerila v
omenjene, bi znova zagnala go-
spodarstvo in imela večje prilive
v davčno blagajno. Dosledno naj
pobira davke, naredi red pri so-
cialnih transferjih, gradbeništvo
pa lahko pospeši z vlaganjem v
energetsko sanacijo javnih zgradb.
Tudi v turizmu in samooskrbi s
hrano je še veliko potenciala."

"Nujno je, da najprej zategnejo
svoj pas politiki. Državljani bodo
sledili zgledu, čeprav tisti z naj-
nižjimi pokojninami in plačami
ne morejo več zategovati pasu.
Vsakdo lahko pripomore k izbolj-
šanju stanja, vendar smo še pre-
malo podjetni in samozavestni ter
premalo odločeni, da si moramo
v prvi vrsti pomagati sami. V dr-
žavni upravi, kjer imajo nekate-
ri nadpovprečno dobre plače, jih
je treba znižati, če ne bomo hoteli
dodatnega zadolževanja. Vendar
je nujen načrt, katere ukrepe in
v kakšnem času je treba sprejeti.
Nova vlada, želim, da je desnosre-
dinska, mora, kljub močni koalici-
ji, k sodelovanju pritegniti stranke
drugega pola in se dogovoriti o
ključnih reformah."

Se ne bojite, če boste sodelovali
v tej vladi, da se vam bo zgodilo
kot leta 2008, ko ste ob SDS izgu-
bili identiteto in izpadli iz parla-
menta?

"Verjamem, da se človek iz napak
kaj nauči. NSi ima resno namero
sodelovati v prihodnji vladi. Ne
bomo pa popuščali pri svojih te-
meljnih poudarkih."

"V tem trenutku težko rečem, od
česa ne bi odstopili, vendar želimo
biti enakovreden partner v koa-
liciji."

Gospod Žnidaršič, kako bo Demo-
kratična stranka dela (DSD) pošte-
nemu delu v Sloveniji vrnila čast
in oblast?

"Smo edina stranka v Sloveniji, ki
v ospredje postavlja delo, spošto-
vanje dela in zaposlenih z zahte-
vo po pravični delitvi. Zaposlenim
vseh kategorij odpiramo možnost,
da soodločajo o svoji prihodnosti
in da tudi pridejo na oblast, kajti
s piščalko pred parlamentom ni
mogoče veliko doseči, lahko se pa
mnogo zruši. DSD je prisluhnila za-
poslenim, ki morajo ustvariti novo
vrednost za vse prebivalce, zato je
nujno odpraviti administrativne in
druge ovire, ki zavirajo razvoj pod-
jetništva. Sprostiti je treba pogoje
za gospodarjenje, pritegniti tuje
investicije, da bi s svežim kapita-
lom ustvarjali nova delovna mesta.
Tudi zato mora država odprodati
svoj delež v NLB do 25 odstotkov
in eno delnico in dobljena sredstva
nameniti za spodbujanje razvoja v
vseh segmentih; v turizem, pred-
vsem pa v podjetništvo in malo go-
spodarstvo, ki je za nas prednostno.
Spodbujati je treba razvoj tistega
dela gospodarstva, ki bo ustvarjal
visoko dodano vrednost, kajti od
majhnih plač ni mogoče pričakova-
ti dovolj pobranih davkov, socialne
države in solidarnosti. V ospredju
naše stranke je podpora gospodar-
stvu, od tu naprej pa spoštovanje
zaposlenih in pravična delitev. Za
to bo treba doseči nov dogovor
med zaposlenimi in lastniki kapi-
tala, da se bo odvijalo odgovorno
gospodarstvo, tako da bodo de-
lavci imeli pravico soodločati pri
upravljanju podjetja, da bodo imeli
pravico do solastništva, kajti to
spodbuja produktivnost."

"Na področju zelenega gospodar-
stva je relativno hitro mogoče
ustvariti vsaj 10.000 delovnih mest
v gradbeništvu s tem, da bi izolirali
stavbe. Mnogi bi dobili delo, hkrati
pa bi ustvarili velike prihranke
energije. Država bi morala investi-
rati, četudi s krediti, v dograditev
železniške in cestne infrastruktu-
re, kajti to okolje je pogoj za hitrejši
gospodarski razvoj. Zato sta tretja
razvojna os in drugi tir Luke Koper
nuja."

Za te projekte je torej smiselno
nadaljnje zadolževanje države?
"Zadolževanje je nujno, vendar
ne sme biti za potrošnjo ali da se
denar, namenjen za investicije in
ustvarjanje delovnih mest, porabi
nenadzorovano, kot se je pogosto
dogajalo v preteklosti."

Dejali ste že, da nasprotujete
dokapitalizaciji NLB. Komu naj
država proda svoj delež?
"Najboljšemu ponudniku, ki bo ga-
rantiral razvoj v smeri kreditiranja
gospodarstva. Najprej je treba za-
ostriti odgovornost menedžmen-
ta te banke. V njem še vedno sedijo
ljudje, ki so bili tam, ko je banka
nekritično dajala tajkunske kredite.
Pri tem je odpovedal tudi nadzor-
ni svet, pa nobeden od njih še ni bil
kaznovan niti jim ni bilo zaplenje-
no premoženje, kar omogoča zako-
nodaja. In to ljudje težko razumejo.
Razumejo, da je prišla kriza, razu-
mejo težave, ki so njena posledica.
Ne razumejo pa, da, potem ko smo
si sami poslabšali položaj zaradi
neodgovornega ravnanja uprav go-
spodarskih družb v večinski držav-
ni lasti, ni ukrepov zoper njih. In
tega tudi niso dolžni razumeti, zato
terjamo sankcije in postopke proti
odgovornim; upravi in nadzorne-
mu svetu NLB."

Vendar so se vse te nepravilno-
sti dogajale, ko ste bili vi član
Desusa, vladne stranke, pa ste gle-
dali stran. Zakaj naj bi vam zdaj
verjeli, da ne boste dopuščali ne-
pravilnosti?

"Parlament za tajkunske kredi-
te ni izvedel, ko so bili dani. Vse se
je začelo v času prejšnje vlade in
potem je kot domine steklo v seda-
nji vladi. Vendar v vladi nisem sedel
jaz, temveč predsednik stranke."

"S tem, kar počne vlada, nisem bil
seznanjen. Tudi s tem, kaj počne
stranka v vladi, nismo bili sezna-
njeni. To je bila stvar predsednika
in poslanska skupina je dobila zelo
malo odgovorov."

Podpirate pokojninsko reformo s
kasnejšim upokojevanjem. Kako
pa bi rešili problem mladih, ki
ostajajo brez službe po končanem
šolanju?

"Študenti podaljšujejo šolanje, ker
se bojijo, da ne bo službe. Kako pa
naj jo dobijo, če nimajo diplome?
Zaradi predolgega študija zmanjku-
je denarja za štipendije in študent-
ske domove. Del denarja za študij
bi država lahko vložila v nova de-
lovna mesta za mlade. Po drugi
strani pa je zmotno prepričanje, da
bo, če bodo ljudje delali dlje, manj
dela za mlade. Če je pokojninska
blagajna v krizi, mora država ogro-
mna sredstva dajati v pokojnine,
namesto da bi jih namenjala za de-
lovna mesta. Bolje je, da se zmanjša
dotok upokojencev v pokojninsko
blagajno, tako da bo ta sama krila
stroške zanje."

Nujna je tudi zdravstvena refor-
ma, saj je blagajna vse bolj prazna.
Kje vidite možnost prihranka?

"Če bi v zdravstvu zagotovili pre-
gledno izvajanje investicij, če bi
pregledno nabavljali materiale in
zdravila in če bi bolje izkoristili de-
lovni čas - ne pravim, da zdravstve-
no osebje ne dela, ampak marsikje
ni dovolj delovne discipline -, bi
lahko veliko prihranili. Po drugi
strani pa je treba ustaviti nadaljnjo
privatizacijo zdravstva, kajti zaseb-
ništvo avtomatično pomeni tržno
obravnavo zdravstvenih storitev.
Vsak mora pravočasno dobiti kva-
litetno storitev, kar je danes mar-
sikdaj težava. Ker smo šli predaleč
v zasebništvu. Slednje naj bo samo
tam, kjer ne moremo zagotoviti
zdravnika v javnem servisu, torej v
odročnih krajih, ali pa je treba delo

Ljudje razumejo,
daje prišla kriza.
Niso pa dolžni
razumeti, da ni
ukrepov zoper
neodgovorno
ravnanje uprav
gospodarskih
družb v državni
lasti

v teh krajih finančno stimulirati.
Pri organizaciji dela in storitev je
mogoče najti še veliko prihrankov.
Zato, če pride na oblast del tistih, ki
so morali preživeti s 500 evri in so
izkusili, kako je, če si v kapitalizmu
le številka, se utegnejo stvari spre-
meniti tudi na tem področju."

Kot zdravnik veste, da je v zdra-
vstvu veliko lobijev. Menite, da so
stari obrazi sposobni presekati te
naveze?

"Več ko bo zvenečih imen v par-
lamentu, manj se bo spremenilo
na bolje. Zato menim, da ni uto-
pično, da poskusimo s preprosti-
mi zdravorazumskimi ljudmi, ki
bodo odločali bolje. Ne glede na to,
da nam ankete kažejo slabo, nekdo
mora začeti, in mi smo stopili na
to pot. Doslej so o pogojih dela in
temeljih razvoja odločali ljudje, ki
nikoli niso kaj konkretnega počeli
v svojem življenju, razen da so od
mladih nog sedeli v politiki. Takšni
ne razumejo, kaj je revščina in kako
težko je stati za tekočim trakom.
Zato so potrebne spremembe in
novi obrazi."

DSD je ena od strank, ki se za-
vzemajo za postopen dvig DDV,
kar bo najbolj prizadelo socialno
ogrožene. Kako boste to prepre-
čili?

"Ne bo jih prizadelo, ker bi tiste-
ga s 500 evri dohodka enoodstotni
dvig DDV mesečno prizadel za pet
evrov. Tisti, ki porabi več, in to so
bogati, pa bi plačal več. Sicer DDV
obremeni celo nacijo in se kriza
porazdeli na dva milijona, zato je
minimalen dvig eden od možnih
ukrepov za zdravljenje javnih
financ."

Kot poslanec Desusa ste sodelo-
vali tako v koaliciji z Janšo kot s
Pahorjem. Zakaj se vam zdi Janko-
vič v tem trenutku najprimernej-
ši kandidat? Kjerkoli je deloval, se
zdi, da je uspeval zgolj zaradi uve-
ljavljanja lastne volje.
"V prejšnji vladi smo imeli absolu-
tno avtoritarno vodenje. Tudi Pahor
se je obnašal avtokratsko, zato se ne
čudim, če ima še kdo takšne ape-
tite. Nasprotujem strankokraciji,
zato bomo v naši stranki dopušča-
li odločanje po lastni volji. Menim,
da je Jankovič manj avtoritaren od
omenjenih dveh. Pa tudi da je manj
obremenjen z zamerami in pomeni
neke vrste osvežitev. Je boljša izbira
od Janeza Janše, medtem ko se pri
Virantu ni mogoče znebiti občutka,
da je trojanski konj."

71-letni Franc Žnidaršič bo na
tokratnih parlamentarnih vo-
litvah preverjal voljo volivcev
že za četrti mandat v državnem
zboru. Poslanec, z izjemo skoka
na položaj državnega sekretar-
ja v ministrstvu za delo med
2001 in 2004, je od leta 1996. Le
da tokrat prvič z Demokratično
stranko dela, ki jo je ustanovil
pred dobrim letom, ko se je po
skoraj dveh desetletjih zaradi
nestrinjanja z načinom vode-
nja stranke poslovil od Desusa.
In zadnje leto preživel kot ne-
povezani poslanec. Kljub temu
da je, vidno razočaran kot eden
tistih, ki so pomagali gradi-
ti stranko, trmast, a kljub poli-
tični pragmatičnosti pokončen
človek, zapustil Desus, zdaj
pravi, da bi bil po volitvah, če bi
bila takšna volja stranke, pripra-
vljen sodelovati tudi v koaliciji,
katere člen bi bila njegova bivša
stranka. Žnidaršič je po poklicu
zdravnik.

Pogovarjava se v pisarni predse-
dnika stranke, prebeljena je, celo
slike Grace Kelly so snete. Se Borut
Pahor po volitvah vrača sem?
"Ni še konec tekme. SD in z njo
Pahor bosta po 4. decembru tam,
kamor nas bodo postavili volivci.
Sem optimist."

"Po načelih politične kulture drži.
Če bi bilo naše sodelovanje v vladi
nujno za dižavo, bi se pogovarjali
tudi o tem."

Kakšna bi bila za ta zahtevni čas
najboljša koalicija?
"Preprost odgovor: reformna koa-
licija, ki ne bo podlegala populiz-
mom in bo šla odločno, pogumno v
spremembe, ljudem pa ne bo sadila
rožic in jim lagala."

Vlada narodne enotnosti?
"Ne sprašujte me po barvi koalicije
ali njeni širini, pravim, da so ključ-
ne reforme."

Je bil trojček preveč le antijanše-
vska tvorba in premalo program-
sko povezan?

"Lahko bi se strinjal. Predvsem pa
koalicijski partnerji skupaj z Desu-
som niso zmogli videti dveh ali treh
korakov naprej."

Z grenkobo odhajate, ker ste pred-
časno končali mandat? Ali z olaj-
šanjem, ker je težkega dela konec?
"Na volitve grem z mešanimi ob-
čutki. Ljudje lahko vidijo, da nihče
ne ponuja zelo originalnih, izvirnih
rešitev. Ponujajo stvari, ki smo jih
delali tri leta. Zato mislim, da bodo
spoznali, da smo delali v dobro
države."

A vaš problem je, da ste pri tem
pogoreli, ljudje so večino velikih
projektov zavrnili.
"Zaupanje v Evropi izgubljajo tako
rekoč vse vlade, ki so se odločile
za nujne, a nepopularne reforme.
Ljudje bodo čez čas videli, da smo
imeli prav. Ne rečem, da ne nosimo
velikega dela odgovornosti, da več-
krat nismo bili dovolj prepričljivi,
delali smo tudi napake, a izkaza-
lo se bo, da bodo naši nasledniki
morali po isti poti in da smo delali
tisto, kar je bilo ključno za državo.
Naleteli smo še na razdiralno opo-
zicijo, ki je bila v imenu hipnih
strankarskih profitov pripravljena
ogroziti stabilnost države. S kritiko
nimam težav, težave pa imam z ne-
državniškimi ravnanji. V Sloveni-
ji se za večino politike, posebej za
SDS, odgovornost konča, ko greš z
oblasti."

SD gre na volitve s predsednikom,
ki so ga ljudje že kaznovali z zavr-
nitvijo reform na referendumih, s
padcem zaupanja.
"Borut Pahorje dobil mandat ljudi,
da vodi vlado. Vedno mi je bila tuja
ideja, da sredi mandata vskoči kot
mandatar kdo, ki ni dobil legiti-
mnosti na volitvah. Pošteno je, da
gre s stranka s Pahorjem, ki nas je
popeljal do zmage, še enkrat preve-
rit zaupanje. To je tudi načelna drža
stranke, ki je šla skozi težke čase in
je ostala složna. Pahor v soočenjih
kaže svoj pravi obraz: je odločen,
prepričljiv, iskren."

Veliko ljudi se sprašuje, zakaj
voliti stranko, ki se ni učinkovito
spopadla s krizo.
"Smo edina od strank, ki je v hudi
krizi, najhujši pod drugi svetovni
vojni, sploh že vodila vlado. In vidi
se temeljna razlika: nekateri situaci-
je, v kateri je država, in EU v celoti,
ne razumejo, nekateri pa ljudem še
naprej ne želijo ali ne znajo pove-
dati resnice. Padec pokojninske re-
forme je bil prelom, tam se je začela
obrestna mera za zadolževanje dvi-
govati, kmalu je padla tudi bonite-
tna ocena. In gre še bolj za simbolni
prelom kot za hudo poslabšanje fi-
nančne slike. Zdaj jih v mednarodni
politični in finančni javnosti manj
verjame, da bo Slovenija izpeljala
reforme."

Zakaj SD kot vladajoča stranka
oziroma njen šef nista znala prese-
kati afer, tudi lastnih? In je Borut
Pahor postal talec vseh škandalov,
ki jih je "posvojil"?
"Za stranko bi bilo boljše, če bi šli
na volitve takoj po padlih refe-
rendumih junija. A Borut je imel
ves čas pred očmi državo, stran-
karski interesi ga niso v niti enem
trenutku vodili, tega mu pa res ne
more nihče očitati. Oprostite, Borut
Pahor, ki ga imajo za neodločneža,
je šel v vse nujne reformne projek-
te. Reformo pokojninskega sistema,
študentskega dela in dela na črno,
pripravljeni sta bih tudi reformi
zdravstvenega sistema in trga dela.
In neodločnost mu očitajo tisti, ki
so se vsem reformam odpovedali
takoj, ko so v Ljubljano prvič prišli
protestirat sindikati."

"Dohodkovna enakost je v Sloveniji
najvišja na svetu, to kažejo raziska-
ve. Ohranitev socialne povezanosti
je pogoj, da smo lahko začeli spre-
jemati tudi ukrepe za povečanje
konkurenčnosti, a nas je predčasni
konec mandata prehitel. Mislim, da
ni škoda niti evra, ki je bil name-
njen za socialne transferje."

Zakaj niste izvedli davčne refor-
me, bolj obdavčili bogatih, luksu-
za, nepremičnin?
"Davek na nepremičnine je bil pri-
pravljen, a je bilo tudi v vladi zanj
premalo podpore. Zakon ne sme
biti napisan tako, da bo udaril po
tistih, ki so denimo veliko let gra-

Prometni minister Patrick
Vlačič je bil po volitvah 2008
neformalno "okronan" za Pa-
horjevega namestnika in na-
slednika v SD. V ospredje se je
v stranki prebil skupaj z mlado
linijo, ki je Boruta Pahorja
tudi pripravila do zmage 2008.
Vlačič doslej ni javno napove-
dal, da bi se lahko po volitvah
morebiti, če bi se zdajšnji šef SD
umaknil, potegoval za vodenje
stranke. SD je šla od 1997 naprej
s Pahorjem čez številne preo-
brazbe, čiščenja in turbulence,
da je 2008 prvič prevzela vode-
nje države.

dili hišo, ki je sicer velika, a se v njej
živi skromno. Potem nismo naredili
ničesar. Obdavčiti pa bi bilo druge
hiše, luksuz, nadstandard... V šte-
vilnih državah so obdavčena okna,
večja od standardnih, bazeni in po-
dobno, ne samo jahte in dragi avti.
Priprava protikriznih ukrepov je
pobrala veliko energije, zato se je
del napovedanih sprememb ustavil.
To ni izgovor, je pa dejstvo."

Gregor Golobič pravi, da je bil
Patria te vlade Teš.
"Gospodarsko ministrstvo je ves
čas vodil Zares. Borut Pahor je sledil
resornim ministrom. V dobrem
in tudi v slabem. Teš 6 je potrebno
speljati do konca, ga je pa treba stro-
škovno obvladati in preiskati, ali je
bilo vse po pravilih. Sume, očitke je
treba razčistiti. Gotovo pa je, da po-
trebujemo nove kapacitete za proi-
zvodnjo električne energije."

Je ena večjih napak Pahorjeve
vlade AUKN, ki so ga prevzeli in
obvladali lobiji okoli Zemljariča in
Isajloviča?

"Ne vem, kakšen vpliv sta imela,
če sta ga imela, gospoda, ki ju ome-
njate. Po mojem se jima pripisuje
prevelik pomen. Verjetno so mnogi
kaj poskušali doseči, vplivati in
tako dalje. AUKN je treba ohraniti,
a glede na nekatere slabe izkušnje
konceptualno spremeniti v dolo-
čenih točkah. Blizu nam je norve-
ški model: podobna enota, kot je
AUKN, upravlja portfeljske naložbe,
strateške pa le tiste, ki se jih da. Mi-
nistrstvo za promet bi po mojem
moralo imeti v svojih rokah korpo-
rativno upravljanje Darsa. Če sem
odgovoren za izvedbo nacionalnega
programa, potem moram imeti tudi
vzvode. Pri strateških naložbah
dižave, kot je Luka Koper, pa takšna
vloga ministrstva ni potrebna."

Slovenske železnice je Zoran Jan-
kovič postavil med prioritetne
naloge. Vi ste se z njimi veliko
ukvarjali, a velikega učinka ni
bilo.

"Se ne strinjam. Veliko dela je bilo
opravljenega. Vložek v železniško
infrastrukturo smo potrojili, re-
formirali smo jih v holding, zaradi
česar je bil 2004 referendum. Plaču-
jemo sanatorja AT Kearney, ki pri-
pravlja ukrepe, da bodo Slovenske
železnice lahko normalno živele od
poslovanja."

postavili, bi o strategiji odprodaje
strateškega državnega premoženja
na koncu odločal državni zbor."

Je treba dvigniti DDV, da bi dobili
v proračun več sredstev?
"Ne. Dvig DDV horizontalno pri-
zadene bistveno bolj tiste z manj
denarja. Tudi če bi dvignili le višjo
stopnjo. Takšen ukrep bi bil smiseln
le kot zadnji korak v kopici ukrepov
celotnega reformnega paketa, zago-
tovo ne za tekočo porabo."

luknjo. Škarje pri proračunskem
primanjkljaju je treba zapreti na
obeh straneh. Torej pri davkih, s
pravično porazdelitvijo med ljudi,
obenem pa je treba uvesti davke še
kje, kjer jih ne pobiramo. Pobrati je
treba denimo davek od spremembe
namembnosti zemljišč. In na drugi
strani je treba tudi varčevati"

Zakaj tej vladi ni uspelo prema-
kniti tretje razvojne osi?
"Prvi mesec naše vlade sem opozo-
ril na umeščanje v prostor in razla-
stitve. Dve leti se je pripravljal nov
zakon o umeščanju v prostor, spre-
menjena so bila javna naročila. To
je bilo zunaj mojega delokroga in
opozorila, da je treba stvari pospe-
šiti, niso zalegla. Zdaj so se razgrni-
tve začele. Povprečni čas umeščanja
v prostor je pri nas šest let, nato se
začnejo projektiranje in odkupi ze-
mljišč, to niso vzporedni procesi.
Če kdo obljublja, da bo hitro zapičil
lopato, zavaja."

Je treba ustaviti dokapitalizacijske
tokove v NLB, Adrio..?
"Narediti slabo banko je za dižavo
katastrofa. Imamo irski primer,
kjer se je deficit zaradi slabe banke
s štirih povzpel na 34 odstotkov.
Če slabe terjatve preneseš na slabo
banko, državo stane bistveno več,
kot če toksično aktivo reguliraš
skozi dokapitalizacije banke. Banke
bodo igrale v bodoče ključno vlogo,
ker je velika težava slovenskega go-
spodarstva prezadolženost. Sploh za
investicije, ki ne prinašajo želenih
donosov. Kar se tiče Adrie Airways:
biti brez letalskega prevoznika je za
državo katastrofa, saj ni več zani-
miva za tuje investitorje in poslov-
ni svet."

Kondicija javnih financ je slaba,
zadolženost države znaša dobrih
16 milijard evrov, stanje v Evropi
je nadvse skrb zbujajoče. Se v SDS
kaj bojite odgovornosti v prime-
ru, da vam bodo volivci zaupa-
li največ glasov in boste imeli
mandat za sestavo nove vlade?
"Nad resnostjo razmer smo zaskr-
bljeni. Seveda se pa ne bi potego-
vali za zmago na teh volitvah, če bi
nas bilo te situacije strah. Mislim,
da imamo kar dobro premišljene
rešitve, v katero smer je treba slo-
vensko gospodarstvo in slovensko
družbo peljati, zato da bi stvari sa-
nirali."

Vas je kaj strah, da vam bo - spet
ob predpostavki, da boste imeli
mandat za sestavo nove vlade -
prihodnja opozicija povzročala
takšne preglavice, kot jih je SDS
odhajajoči vladi z blokiranjem
odločitev, pozivanjem na referen-
dume?

"Razlika med opozicijo in pozici-
jo je v tem, da ima pozicija večino v
parlamentu. Če je složna in če ima
argumente, lahko v parlamentu iz-
glasuje to, kar misli, da je dobro. In
če vzpostavi tudi socialni dialog in
nekatere druge mehanizme, zaradi
katerih je kredibilna v družbi, se ji
ni treba bati referendumov. Tudi
Janez Drnovšek je imel opozicijo,
tudi tedaj je bila v opoziciji SDS, pa
se mu niso dogajali referendumi.
Tisto, kar smo se naučili na zadnjih
volitvah, je, da ni dovolj zmagati.
Pravo delo se začne šele po tem."

Kaj je po vašem Pahorjeva vlada
naredila narobe, da je bila sooče-
na s težavami pri uveljavljanju od-
ločitev?

"Že leta 2009 sem zapisal, da je po
mojem glavni problem vlade dej-
stvo, da ji gospodarska kriza ni bila
glavna skrb. Menim, da je bilo na tej
točki porušeno osnovno zaupanje
med ljudstvom in tistimi, ki mu vla-
dajo. Osnovno zaupanje torej, ki se
na vsakih volitvah vzpostavi in se
obnavlja skozi vsako potezo vlade
posebej. Tega obnavljanja ni bilo.
Zaupanje v vlado je šlo zelo hitro po
volitvah le še navzdol."

Se strinjate, da smo se znašli v ne-
navadnih okoliščinah? Spremem-
be so nujne, odrekanje prav tako,
vaša stranka pa je vsaki spremem-
bi nasprotovala? Menite, da je bila
blokada reformnih ukrepov upra-
vičena?

"Nikoli nisem videl blokade. Videl
sem iz SDS najprej zelo veliko izte-
gnjenih rok, ki so pozivale k obno-
vitvi partnerstva za razvoj. Da bi
torej naredili neko platformo med
opozicijo in pozicijo, da bi lažje do-
segali soglasje o ključnih, nepri-
jetnih ukrepih, ki jih mora vlada
sprejeti, in da bi z rešitvami složno
nastopih pred ljudmi. Videl sem
tudi na desetine predlogov proti-
kriznih ukrepov SDS. Nekaj slabih
predlogov vlade je bilo pa resnično
zavrnjenih, večinoma so za temi za-
vrnitvami stali socialni partnerji.
Po moji oceni je vlada precenila ide-
ološkost socialnih partnerjev. Izha-
jali so iz prepričanja, da so sindikati
bolj naklonjeni levici in da bodo
a priori podpirali njihove rešitve.
Zato so vzeli socialni dialog veliko
bolj lahko, kot ga je jemala Janševa
vlada, ki se je zavedala, da obstaja
tudi ideološki sentiment pri neka-
terih socialnih partnerjih. Zakaj bi
bilo v interesu SDS slabše življenje
Slovencev? SDS je centralna stranka
slovenske pomladi, ki je ustvarjala
to državo. Menda ne delaš nečesa,
da bi to potem rušil."

Pojasnite, prosim, naslednjo
logiko: v minulem mesecu dni
je SDS dvakrat preprečila spre-
jemanje interventnega zakona,
nakar je minuli teden preseneti-
la z lastnim predlogom, da se s 1.
januarjem plače funkcionarjev
znižajo, zamrcnejo za 10 odstot-
kov do sprejetja rebalansa.
"Stranka SDS se zaveda verjetnosti,
da bo morala po volitvah prevze-
ti odgovornost za vodenje države.
Zakaj bi bilo v interesu takšne
stranke, da prepreči sprejetje za-
konodaje, ki bi vendarle fiskalno
stvari naslednji vladi zelo olajša-
la? Edino pojasnilo za previdnost je
strah morebitnih članov naslednje
vlade, da bi si s predlogom inter-
ventnega zakona, ki ima možnost,
da pade, zvezali roke, da bi res prišli
do ustrezne rešitve. V našem pro-
gramu najdete ukrep, ki govori, da
bomo takoj po konstituiranju dr-
žavnega zbora vložili zakon, s ka-
terim bomo še pred imenovanjem
nove vlade zamrznili rast vseh pro-
računskih izdatkov za leto 2012.
Želimo si, da bi interventni ukrep
sprejele tiste stranke, ki bodo imele
legitimnost po novih volitvah,
ne pa nekdo, ki ga v novem sklicu
sploh ne bo. Te zaveze morajo biti
trdne. Zato mislim, da bi SDS bila
pripravljena podpreti podobno re-
šitev, kot je bila predlagana, če bi
bila resnično dogovorjena. To bi se
moralo zgoditi daleč od oči javno-
sti, tiho, z vsemi sindikati in politič-
nimi strankami."

Boste odpuščali v javnem sektor-
ju? Janez Janša je že napovedal, da
zamrznitev plač funkcionarjev ne
bo zadoščala.

"Pred nami je nekaj težkih let. V
tem času bo treba znižati stroške
javnega sektorja. To se lahko doseže
z odpuščanjem ali pa se poiščejo no-
tranje rezerve. To odločitev bi v čim
večji meri prepustil direktorjem
oziroma predstojnikom organizacij
v javnem sektorju. Oni vedo, katere
storitve morajo nuditi državljanom,
in odločiti se morajo, ali to lahko
izvedejo z več slabše plačanimi
ljudmi ali z manj bolje plačanimi.
Obnašati se morajo kot menedžerji
in nižati tudi druge stroške."

Pokojninski reformi je SDS na-
sprotovala. Kakšne spremembe
pokojninskega sistema napove-
dujete?

"Govoriti, da je SDS nasprotovala
pokojninski reformi, je zelo povr-
šno. SDS je nasprotovala nekate-
rim popravkom pokojninskega
zakona, čemur bi težko rekli refor-

Zakaj bi SDS imela
interes preprečiti
sprejetje
zakonodaje, ki bi
vendarle fiskalno
stvari naslednji
vladi zelo olajšala?

ma. V Sloveniji je potrebna reforma
celotnega sistema, ki se ukvarja s
tem, kdaj, kje in kako ljudje delajo.
Za državo je pomembno, da čim
večji delež ljudi, sposobnih za delo,
dela. Vključeni morajo biti mladi,
začeti morajo delati čim prej, stari,
da delajo čim dlje, in vsi srednjih
let, da niso brezposelni. Ta hip se v
gospodarski krizi kot najpomemb-
nejši element kažejo mladi. Če mla-
dega človeka razmeroma hitro ne
spraviš v organizirane oblike re-
dnega dela, si ne ustvari družine,
nima otrok, nima dostopa do kredi-
tov, da bi kupil stanovanje, ni vajen,
da se hodi v službo. Pri pokojninski
reformi pa je treba vedeti, da dalj-
šanje življenja za deset let ne more
iti le na račun daljšega pokoja. Slo-
venijo v prihodnosti čaka, kot vse
evropske države, podaljšanje de-
lovne dobe. Sistem je treba zastaviti
tako, da stimulira ljudi, da ostanejo
čim dlje zaposleni. Predlagali smo
individualni račun, da bi vsakdo
vedel, koliko ima na njem in koli-
kšno pokojnino bi dobil, ko bi se
pri določeni starosti upokojil. Želeli
smo vgraditi tudi zavedanje, da so
poklici, pri katerih delovne dobe ni
mogoče kar počez podaljševati."

Stranka obljublja obsodbo go-
spodarskih kriminalcev. Kako si
predstavljate to obljubo? Izvršil-
na oblast, če vam bo dodeljena,
namreč ni tista, ki v državi obsoja.
"Bodimo natančni. Nismo napisa-
li, da bomo obsodili gospodarski
kriminal. Napisali smo, da bodo
obsojeni. To pomeni, da bo to iz-
vedla sodna veja oblasti v polnem
okviru svoje avtonomije. Bomo pa
zagotovili zakonske, procesne in or-
ganizacijske pogoje, da bo to lahko
naredila. Specializirani policijski
oddelek, specializirana tožilska
skupina in specializirana sodi-
šča za gospodarski kriminal. Kako
se bodo ta sodišča določala, pa je
seveda popolnoma avtonomna
stvar sodstva. Le razmere za delo
jim je treba ustvariti."

V tem mandatu se je SDS proslavi-
la tudi s posebno trpkim odno-
som do predsednika republike,
vaši predstavniki celo ignorirajo
srečanja pri predsedniku. Če zma-
gate na volitvah, se vam zdi prav,
da se bo premier Janša pogovarjal
s predsednikom Turkom o podeli-
tvi mandata?

"Ne bi želel ne predsednika republi-
ke poučevati, kako biti predsednik
vseh Slovencev, niti Janeza Janše,
kako se vesti na eni strani do in-
stitucije predsednika države in na
drugi do politika Danila Turka."

Žiga Turk, predsednik odbora za
razvoj v SDS, je univerzitetni di-
plomirani inženir gradbeništva,
magister računalništva in in-
formatike ter doktor tehniških
znanosti. Predava gradbeno in-
formatiko in dokumentacijo na
Fakulteti za gradbeništvo in ge-
odezijo Univerze v Ljubljani. V
vladi Janeza Janše je vodil mini-
strstvo za razvoj.

Kaj je ideološki temelj Pozitivne
Slovenije, identiteta stranke?
"To je v prvi vrsti programska
stranka, zavezana je izpolnitvi svo-
jega programa. Ko smo se pojavili
v političnem prostoru, so nas takoj
začeli uvrščati v političnem spek-
tru; največkrat nas zaradi predse-
dnika Zorana Jankovica uvrščajo
skrajno levo. Predsednik se zato
rad pošali, da smo bolj levi od vseh
levih strank."

Dejal je tudi, da večino tistih, ki
kandidirajo na listi Pozitivne Slo-
venije, vidi prvič. Je to sporočilo,
da sta voditelj in program po-
membnejša od ljudi, ki so samo
izvrševalci ukazov?
"Vodja in program sta najbolj pre-
poznavna, stranko pa ustvarja-
jo ljudje. Torej tudi kandidati, ki v
politični areni uresničujejo njen
koncept. Vsi, ki smo sodelovali pri
njihovem izboru, smo pazili, da
smo našli ljudi, ki so sposobni iz-
polniti zadane naloge."

Na listi je veliko športnikov. So
dorasli zahtevnim ekonomski, fi-
nančnim in socialnim izzivom, ki
čakajo Slovenijo, imajo ustrezno
znanje?

Gotovo so primerni za športno
zadeve, kaj pa za reševanje težav
visoke ekonomije?
"Poznamo nekdanje olimpionike,
ki delajo na zelo strokovnih podro-
čjih in dosegajo odlične rezultate.
Ljudje, ki so se ukvarjali z vrhun-
skim športom, imajo vztrajnost in
delovne navade, da pripomorejo k
uresničevanju našega programa."

Kakšen volilni rezultat bi vas za-
dovoljil, imate kakšen cilj?
"Na volitve gremo, da dosežemo
čim boljši rezultat. Nisem preveč
uspešen pri napovedovanju, zato
tudi s sodelavci in sodelavkami
nikoli ne govorimo o ciljih, temveč
o pozitivnem rezultatu."

Če je stranka nastala zaradi ure-
sničevanja programa, verjetno
cilja le na položaj v vladi oziroma
na njeno vodenje?
"Vsi, ki sodelujemo na volitvah,
gremo na zmago."

Boste v primeru, da vam uspe in
Zoran Jankovic prevzame vodenje
vlade, kandidirali za njegovega
naslednika na županskem stolčku
v Ljubljani?

"Dokler imamo župana, se nače-
loma ne pogovarjamo o njegovem
nasledniku. Če bo postal poslanec
ali mandatar, bo vprašanje njego-
vega naslednika ena od prioritet v
stranki."

Se lahko zgodi, da ekipa Zorana
Jankovica ostane praznih rok v
državi in v Ljubljani: da na voli-
tvah ne dosežete večine, potreb-
ne za vodenje vlade, obenem pa
jasno dovolj, da bo gospod Janko-
vic zapustil županski položaj in
šel med poslance?
"Dejstvo je, da ima Lista Zorana

Jankovica večino v ljubljanskem
mestnem svetu. Kdorkoli bo torej
vodil občino, bo deloval v skladu
z vizijo, ki jo je zastavil Zoran Jan-
kovic."

S čim bo ljubljanski župan na vse-
slovenskih volitvah prepričal Šta-
jerce? Kaj so po mnenju Pozitivne
Slovenije ključne težave te regije
in še posebej Maribora?
"V prvi vrsti brezposelnost in
struktura gospodarstva. Treba je
povečati število delovnih mest s
spodbujanjem malih in srednje ve-
likih podjetij, kar lahko da zagon
vsej regiji in širše tudi vsej državi.
Za ta cilj pa je treba voditi ustrezno
davčno politiko."

Kot prioritetne ste med drugim
določili velike infrastrukturne
projekte na Železnicah in v Luki
Koper, povečevanje deleža ener-
gije iz obnovljivih virov, gra-
dnjo domov za starejše... Je torej
recept za izhod iz krize povečeva-
nje državne potrošnje skozi javne
projekte?

"Samo varčevanje je premalo, če ga
ne spremljajo državne spodbude v
obliki naročil, ki znova poženejo
investicijski ciklus. Za te projek-
te seveda potrebujemo denar; ne
nujno zgolj iz naslova dodatnega
zadolževanja, kot se bojijo neka-
teri, temveč predvsem iz računa
novih delovnih mest, ki prinaša-
jo državni blagajni prilive z doda-
tno vplačanimi davki in prispevki.
Če bi samo zategovali pas, bi hitro
prekinili ciklus investicij."

"Z novimi vlaganji. Imamo uničen
gradbeni sektor in večina podjetij,
ki je bila vezana nanj, stagnira ali
pa so propadla. S projekti na Žele-
znicah in na tretji razvojni osi pa
zaženeš ne le ta del gospodarstva,
temveč celotno industrijo."

"Treba je dvigniti DDV in preraz-
porediti ostale davke, ki dušijo slo-
vensko gospodarstvo. S tem bomo
dobili del prepotrebnih sredstev
za državno blagajno; ta je sedaj iz-
črpana do te mere, da ne more več
zagotavljati plačila niti najnujnej-
ših državnih dolgov. Vse ostalo
nato izhaja iz tega. Treba pa se je
zavedati, da bo tisti, ki bo po vo-
litvah prišel na oblast, šele takrat
videl, kakšne karte so mu zapustili
predhodniki."

Kaj storiti z državnimi bankami,
koliko denarja bi še morali vloži-
ti vanje?

"Ne drži, da je vsaka državna
banka tudi slaba. Lahko pa je slabo
vodstvo. Z dobrim vodenjem bi
lahko izboljšali zdravje državnih
bank do te mere, da bi sicer določe-
ne deleže prodali, kontrolni delež
pa bi še vedno obdržala država.
Teorija, da se mora prodati vse po
vrsti, da se bodo stvari izboljšale,

je iz trte zvita. Nekateri se spomni-
jo, ko je v Angliji oblast prevze-
la Margaret Thatcher in je pričela
prodajati državne banke - toda po-
stopoma."

A pod Thatcherjevo je Velika Bri-
tanija nato beležila rekorden
primanjkljaj, krizo in socialne
nemire.

"Ne govorim o nadaljevanju,
temveč le, da ni razprodala držav-
nega premoženja za majhne de-
narje."

Torej bo najprej treba opredeliti
konkretne prioritete glede držav-
nih naložb?

"Tako je, pri tem pa izhajamo iz
stališča, da tudi podjetja v javni
lasti lahko poslujejo uspešno, če
imajo sposobna vodstva in jasno
vizijo. Morajo poznati svoje poslan-
stvo - služenje državljanom, ne pa
pehanje za dobičkom, in zato ne
moremo enačiti javnega in zaseb-
nega sektorja."

"To številko je gotovo treba zmanj-
šati. V zadnjih letih je bilo zelo mo-
derno ustanavljati nove in nove
agencije, ki jih zna v celoti našte-
ti redkokdo. Vsakemu državlja-
nu mora biti jasno, kje lahko dobi
osnovne javne storitve; zadeve so
uspešne, kadar so postavljene pre-
prosto."

Je med temi agencijami tudi
AUKN? Bi jo ukinili ali reformirali
ali pa pustili nedotaknjeno?

"Če mi kot državljan lahko našte-
jete vsaj tri pozitivne reči, ki jih ta
nesrečni AUKN prinaša državi in
skupnosti."

"Bojim se, da marsikatere uvelja-
vljene pravice danes v Sloveniji
nočemo ukiniti, ker smo se je na-
vadili, vprašanje pa je, v kolikšni
meri je še koristna. Smiselno bi
bilo ponovno pretehtati upraviče-
nost posameznih socialnih pravic
in prilagoditi njihov nabor seda-
njemu položaju in zahtevam, dolo-
čenim že z ustavo. Ob tem je treba
razumeti, da se je spremenilo tudi
dojemanje: kar je bilo včasih samo-
umevno, danes ni več običajno."

V programu imate tudi ustano-
vitev državnega fonda najemnih
stanovanj, s katerimi bi iz tujine
nazaj privabili mlade izobražen-
ce. Zakaj česa podobnega ni pod
Zoranom Jankovičem vzpostavi-
la že ljubljanska občina, ki ima v
svoji lasti precej nepremičnin?
"Premalo kapitala ima. Takšen
projekt se lahko uresniči le, če se
mu dodeli nacionalni pomen, to
pomeni, da mora vanj s svojim sta-
novanjskim skladom in kapitalom
vstopiti država."

Pozitivna Slovenija je nasta-
la oktobra, ko se je ljubljanski
župan Zoran Jankovic odločil
za vstop v nacionalno volilno
tekmo. Ljubljanski podžupan
Jani Moderndorfer je eden ključ-
nih ljudi v stranki. S politiko
se je pričel ukvarjati leta 1998,
ko je bil kot član LDS izvoljen v
mestni svet ljubljanske občine; 9
let kasneje je izstopil iz stranke
in se priključil takratni Janko-
vičevi listi. Šestinštiridesetletni
Moderndorfer je javnosti znan
tudi kot predsednik košarkar-
skega kluba Union Olimpija, po
izobrazbi pa je tolmač sloven-
skega znakovnega jezika.

Kdaj je postala znana dokončna
odločitev za nastop na volitvah?
"Pogledam na koledar? (Pogleda na
mobilni telefon). Nedelja, 9. okto-
ber. So nas pa ljudje že ob pripravi
okrogle mize o resetiranju Slove-
nije in ob pripravi akcije Gremo na
volitve prepričevali, da moramo
ponuditi novo izbiro. Nastop na vo-
litvah je tako ves čas visel v zraku.
Zavedali smo se, da je politična pot
težka, nismo pa se zavedali, da bo
to tako neprijazno sprejela politič-
na konkurenca."

"Turk je ostal zvest svoji stranki,
kar spoštujem. O izrazu resetiraj-
mo Slovenijo pa: že pred našo okro-
glo mizo sem ga prvič prebral v
članku Tilna Majnardija v Dnev-
nikovem Objektivu. Zato bi se o
avtorstvu lahko dolgo prepirali.
Turkov odziv je bil, kakršen je bil,
tako je čutil in s tem nimam težav."

Zakaj se nekdo, ki ima udoben
profesorski položaj na fakulteti,
odloči, da tvega in gre v negoto-
vo bitko za neugleden politični
položaj?

"Ko ljudje podprejo tvoje ideje,
dobiš občutek, da lahko nekaj spre-
meniš. Namesto da samo pišeš in
govoriš, kaj morajo storiti drugi,
sam to narediš. Prepričan sem, da
bom tudi po koncu politične kari-
ere, če mi jo bo sploh uspelo začeti,
svoje znanje znal dobro unovčiti
na trgu."

"Če kandidiraš na volitvah in si iz-
voljen za poslanca ali si celo kandi-
dat za ministrsko funkcijo, potem
opravljaš poklic politika. S tem ni
nič narobe in tega se ne smemo
sramovati."

Ali ni ime stranke Diiavljanska
lista Gregorja Viranta zavajajo-
če? Ne gre namreč za listo, ampak
stranko.

"To je samo blagovna znamka.
Imamo pa nekaj lastnosti drža-
vljanske liste: kandidirajo ljudje,
ki se nikoli niso videli v politiki,
zbrali smo 8043 podpisov... Po vo-
litvah, če bomo uspešni, nas čakajo
kongres, sprememba imena stran-
ke, organizacija lokalnih odborov
... Ampak o tem po volitvah."

Po objavi podatkov, koliko je
vaš predsednik 2009 ob preje-
manju nadomestila plače zaslu-
žil s honorarnim delom, se vam
je podpora občutno znižala. Bi
se odpovedali nadomestilu po
izgubi funkcije poslanca ali mi-
nistra?

"Ko je Virant svojo ožjo ekipo
spraševal, kaj menimo, sem mu
odgovoril, da bi takoj po preneha-
nju funkcije nadomestilo sprejel,
ker bi to od mene pričakovali tudi
domači. Ne vem pa, kaj bi storil, ko
bi začel dobivati druge dohodke.
Virant se je odločil, da vrne razli-
ko, in zame je ta zgodba zaključe-
na. Presenetilo nas je predvsem,
da so bili že dolgo znani podatki

ponovno izpostavljeni prav na dan
prvega pomembnega soočenja. To
ni bilo naključje, to je del negativ-
ne kampanje. Imajo pa to novinar-
ji pravico spraševati, če stokrat, pa
stokrat."

"Ne bi želel javno ugibati. To nas
ne zanima, zgodbo smo zaprli in
želimo se posvetiti vsebini."

Pa pojdiva k vsebini. Predse-
dnik vlade Borut Pahor novim
akterjem očita preveč visokole-
tečih obljub, ljudi pa opozarja,
da preveč pričakujejo samo od
zamenjave ljudi na oblasti. Kaj
lahko volivci pričakujejo po vo-
litvah?

"Od naše vlade to, da bomo takoj
začeli trdo delati. Ker je Slovenija v
težki situaciji zaradi stvari, ki v za-
dnjem desetletju niso bile nareje-
ne, in zaradi napovedane ponovne
recesije hitrih rezultatov ne bo. V
prvem letu lahko obljubimo zni-
žanje javnih izdatkov, vrnitev ve-
rodostojnosti države v pogajanjih s
tujimi partnerji in s tem ohranitev
domačih investitorjev ter pridobi-
tev novih in spodbude za odpiranje
novih delovnih mest. Ljudje lahko
pričakujejo, da jim bo bolje šele na
koncu mandata in ne takoj."

Vse politične stranke se strinjajo
o potrebnosti reform. Ko so pri-
pravljene, padejo. Ni to nenava-
dna situacija?

"Pri reformah je Pahor prehitro iz-
gubil zaupanje ljudi in se zato ni
mogel več pogajati in doseči kom-
promisa. Sindikati in nasprotniki
reform so ga potem blokirali."

Se ne strinjate s tezo, da pri nas
prevladuje miselnost reforme da,
a ne na mojem vrtu?
"Do neke mere. Primer pokojnin-
ske reforme: ta je padla, ker vlada
ni imela podpore in ker je ljudje
niso ocenili kot pravične. Niso ji
nasprotovali, ker bodo na slabšem,
ampak ker jih vlada zaradi nizke-
ga zaupanja ni uspela prepričati,
da je ta paket dober. Če bomo ljudi
prepričali, da vlada deluje dobro in
pošteno, jih bomo prepričali tudi v
dobro pozitivnih reform."

Bo torej po volitvah bolj ugoden
čas za reforme, ker bo vlada imela
zaupanje ljudi?

"Glede na izkušnje iz preteklosti:
da. Ropova pokojninska pogod-
ba in dogovor o počasnejši rasti
plač pred vstopom v evroobmo-
čje sta dobila podporo sindikatov.
Ne smejo pa pri pogajanjih nastati
vnaprejšnji ultimati in neke že iz-
delane rešitve, ki samo čakajo na
podporo druge strani. Pokojninska
reforma je samo primer, ni prva
stvar, ki jo je treba narediti po vo-
litvah."

Ne? Katera pa je prva stvar?
"Znižanje izdatkov. Menimo, da je
mogoče s prevetritvijo programov,
ki se financirajo iz javnih sred-
stev, prihraniti vsaj pet odstotkov
javnih izdatkov. Mednarodne jav-
nosti namreč na zanima, kje bomo

Ekonomist dr. Janez Šušteršič
je podpredsednik novousta-
novljene stranke Državljanska
lista Gregorja Viranta. Nasta-
la je iz skupine posameznikov,
ki so pozvali k resetiranju Slo-
venije, a iz te skupine v stranki
nista želela sodelovati Žiga Turk
(član SDS) in Matej Lahovnik.
Čeprav ne kandidirajo, pa so
blizu stranke tudi podjetnik Ivo
Boscarol, lastnik medijske hiše
Infonet Leopold Oblak in eko-
nomist Rado Pezdir, znan pred-
vsem po akciji vračanja denarja
za preplačano elektriko. Kam-
panjo je stranka slabo začela.
Zaradi afere prejemanja nado-
mestila iz državnega proračuna
leta 2009, kljub predsednikovim
honorarjem, je stranka precej
izgubila.

privarčevali, ampak da bomo in da
se dolg ne bo več večal. Potem pa
sledijo ukrepi: ureditev financira-
nja gospodarstva, rešitev proble-
ma NLB, poenostavitev poslovnega
okolja in okolja za življenje."

Kako prepričati NLB, da bo poma-
gala gospodarstvu?
"Banka potrebuje svež denar, a do-
kapitalizacija iz proračuna ne pride
več v poštev. NLB lahko proda sta-
novanja, delnice, kreditna jamstva,
investicije v tujini... Zasebni par-
tnerji jo lahko tudi dokapitalizira-
jo in s tem dobijo popoln nadzor.
Strateški partnerji, ki so vstopali v
državna podjetja, so bili prevečkrat
žrtev političnih iger. Zagotovilo,
da se to ne bo več dogajalo, lahko
damo samo s popolnim umikom
države iz NLB."

"Te države rešujejo nasedle banke.
V teh primerih je prenos lastništva
kazen za lastnike, ki so slabo vodili
banke. Pri nas bi bil prenos lastni-
štva kazen za državo kot slabega
lastnika. V tako majhni državi, kot
je Slovenija, ne moremo pričakova-
ti, da bomo lahko tako pomemb-
no finančno institucijo, kot je NLB,
uspeli držati stran od politike. To
je pokazala tudi izkušnja z AUKN,
s katero smo dobili neko sivo cono,
kjer se lahko veliko lobira."

Vaše napovedi o individualizaci-
ji zavarovanj, krepitvi drugega in
tretjega pokojninskega stebra in
odprtje trga zdravstvenih zavaro-
vanj kažejo na krepitev trga. Se s
tem spodbuja še večja individuali-
zacija družbe?

"Ne nujno. Individualizacija zava-
rovanj se lahko uvede na različne
načine: prek navideznih raču-
nov ali prek zasebnih oblik zava-
rovanja. Ne glede na to, za kateri
sistem se odločimo, mora država
zagotoviti minimalne pokojni-
ne za preživetje. Kako naj bo vse
manj številčna generacija, ki težko
dobi zaposlitev, medgeneracijsko
solidarna z vse večjo generacijo
upokojencev? Glede zdravstvenih
zavarovanj menimo, da bi morali
imeti več ponudnikov zdravstve-
nih zavarovanj - kot v Avstriji, Bel-
giji, Nemčiji... S konkurenco ljudje
dobijo boljšo ponudbo, hkrati pa

gre za solidarnostni sistem. Gre za
to, da tisti, ki imajo interes, naredi-
jo boljšo ponudbo, če se spopadejo
na trgu. Država potem samo zago-
tavlja delovanje sistema, nadzor in
zagotavlja njegovo zakonitost."

Ali nima država več občutka za
socialo kot zasebni trg?
"Zadnjih 20 let se veliko govori o
družbeni odgovornosti in veliko
podjetij je že družbeno odgovor-
nih. Na drugi strani pa imamo
primer Steklarske nove, kjer se je
država obnašala kot najhujši kapi-
talist in delavcem ni plačevala so-
cialnih prispevkov."

Prav v času volilne kampanje se
je politika soočila z zgodbo o in-
terventnem zakonu. Država ga
potrebuje, sindikati pa napove-
dujejo referendum. Neprimeren
čas za to?

"Mi smo že večkrat rekli, če del sin-
dikatov ponudi roko za podporo
zakonu, ki za njih ni najboljši, je
to roko treba sprejeti. Mogoče to
ni najboljša rešitev, je pa najbolj-
ša možna. Ni pa vse izgubljeno,
ko nekdo napove referendum, saj
imamo tudi zakone, ki so bili na re-
ferendumu potrjeni. Večja težava
je, da zakon ne more začeti veljati,
če je vložena zahteva za referen-
dum."

Vi interventni zakon podpirate?
"Če ima podporo sindikatov, da. Mi
pa razmišljanje o zakonskih inter-
vencijah ni blizu. Bolje si je vzeti
nekaj mesecev časa in preučiti,
kateri programi niso enako nujni
kot drugi. Temu se reče inteligen-
tno varčevanje. Če se podjetja v
krizi vprašajo, kateri programi jim
prinašajo najmanj, se država v krizi
lahko vpraša, kateri programi naj-
manj prispevajo k blaginji ljudi."

Dr. Andrej Kurnik, politolog:
"Sedaj ko ljudje zasedajo trge in
gredo v konflikt, se začnejo procesi
drugačne demokracije, ki je
participativna, bazična in neposre-
dna. Priča smo demokraciji v boju.
V ozadju nastaja nov tip demokra-
cije."

Niko Grafenauer, pesnik: "Ljud-
stvo nalaga politiki, da ohrani našo
državo na trdnih etičnih postav-
kah, od gospodarstva, sociale in
zdravstva do kulture. Če tukaj ne
bo etičnih meril, ki bodo zavezujo-
ča do ljudi, potem se nam slabo
piše in bomo farsična šentflorjan-
ska provinca. Iz sovraštva in
medsebojnih blokad strankarskega
spopadanja se nikoli nič dobrega
ne izcimi."

Erica Johnson Debeljak, pisatelji-
ca: "V primeru Slovenije je manj
jasno, h kateremu izvirnemu jazu
se bo vrnila po koncu iluzije o
blaginji zadnjih nekaj let in med
spogledovanjem s kapitalizmom.
H kateri slovenski različici
skupnih sanj se bomo obrnili?
Slovenija res ni bila nekakšen
slovanski tiger, vendar smo lahko
razbrali to kot splošno smer, željo,
trend."

Dr. Tone Kregar, glasbenik in
zgodovinar: "Trend kaže, da bodo
prihodnje generacije živele strogi
individualizem, drug do drugega
pa se bodo obnašali kot morski
psi. Takšno obnašanje bo na rob
družbe odrinilo ljudi, ki niso
najuspešnejši, najbolj preračunlji-
vi in najbolj egoistični. Zlasti v
malih okoljih je pametni srednji
sloj garant znosnega sobivanja. Kaj
pa uravnava moč srednjega sloja?
Ravno socialni, solidarnostni
korektivi v družbi! Te pa je težko
uzakoniti, če se potrebe po njih ne
zavedamo."

Dr. Marta Gregorčič, sociologinja:
"Ne gre niti za Pahorja niti za Janšo
niti za nove preroke. Z njimi lahko
dobimo le rotacijo pri ozkem krogu
sodelavcev, ki že dvajset let rotirajo
iz univerze, politike ali gospodar-
stva, prehajajo med funkcijami, da
si zagotavljajo nove priložnosti.
Kraja državnega premoženja in jav-
nih sredstev ves čas teče v okvirih
vedno bolj nerazumne zakonodaje
in kamufliranja odgovornosti,
predvsem pa zaradi nekaznovalno-
sti, ki postaja slogan upravljanja
Slovenije."

Dr. Dragan Marušič, rektor
Univerze na Primorskem:
"Slovenija se ne more resetirati.
Slovenija živi od konflikta
levo-desno. Boj dveh nasprotij je
vgrajen v slovensko zgodbo. Šele
ko bo nekdo razgradil ta mehani-
zem, bo Slovenija pripravljena na
novi zagon. Celo plebiscit leta
1990, ki je imel en tak potencial-
ni nastavek za resetiranje, ni
uspel tega spremeniti. Mogoče je
učinek nacionalne evforije,
pripravljenosti dialoga zunaj
delitev levo-desno trajal leto ali
dve."

Dr. Lev Kreft, filozof: "Tujega
kapitala nočemo, bomo naredili
domačega iz nič, smo rekli, in zdaj
imamo nič. Naslednjih 20 let bo
potrebno, kolikor se lahko politika
sploh vmešava v te zadeve, da
bomo prišli do pravih lastnikov."

Dr. Spomenka Hribar, sociologinja
in publicistka: "Fantje so tako
zavozili politiko, da je resnično
edina možnost rešitve problema
ženska roka. Ženska občutljivost in
spravljivost pa znanje in odloč-
nost."

Petra Matos, okoljevarstvenica:
"Politična kriza v Sloveniji se bo
rešila, ko bomo namesto na leve in
desne pomembneže začeli ločevali
na poštene in nepoštene, sposobne
in nesposobne."

Dr. Alojz Križman, nekdanji rektor
Univerze v Mariboru: "Osnovni
problem je nastal leta 1991, ko je
nekdo prišel s filozofijo, da
Slovenija ne potrebuje industrije.
Slovenija bo po tej filozofiji imela
bančništvo, turizem, storitvene
dejavnosti in od tega bomo živeli
vsaj tako dobro kot Švica. Tisti, ki
so to govorili, tudi Švice niso
poznali, ker ima ta izjemno močno
industrijo."

Dr. Franc Rode, kardinal: "In
danes? Razočaranje. Tako je
povsod in vedno. V tem trenutku je
pri nas potrebna treznost, dobri
trdi realizem slovenskega človeka,
ki ve, kaj je mogoče in kaj ni.
Sprejeti resničnost takšno, kot je, in
vztrajno in s pridnim delom
izboljšati razmere. Odveč je torej
vsak pesimizem."

Dr. Rastko Močnik, sociolog:
"Potrebujemo javno šolstvo, javno
zdravstvo, dobro intelektualno in
telesno kondicijo prebivalstva.
Skratka: enakomerno distribucijo
bogastva in skupni napredek. To
pomeni tudi nekonfliktno družbo,
ki prinaša pametno uporabo
družbenih energij ne za medseboj-
na obračunavanja, ampak za
preživetje v svetovnem okolju, ki
ta čas ni prijazno."

Mag. Bernard Brščič, ekonomist:
"Po osamosvojitvi je prišlo do
onesnaženosti institucionalnega
ustroja in pojavnosti državnega
behemota. Ta trend je treba
preusmeriti in Slovenijo predržavi-
ti v vitko državo, ki bo omogočala
in ne onemogočala razvoj podje-
tništva. Politika rdečega flomastra
pa bi morala biti spremljana z
vrnitvijo konservativnih vrednot
odpovedovanja in varčevanja,
zlasti zaposlenih v javnem
sektorju. Raven plač in socialnih
transferjev trenutno žal znatno
presega ekonomske zmožnosti
slovenskega gospodarstva."

Vita Mavric, šansonjerka: "Čakamo
na odrešenika, princa na belem
konju, ki ga ne bo. Je to zdaj končno
vsem jasno? Ko prideš do dna,
začneš hlastati za zrakom, in takrat
se nekaj mora premakniti. Upam,
da smo ga dosegli, saj tako res ne
gre več naprej."

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimato-
loginja: "Varovanje okolja in boljše
gospodarstvo povezuje učinkovita
raba energije. Volivci bi si morali
želeti političnega programa, v
katerem bo jasno pisalo, kako
bomo z isto količino energije
naredili več ali pa za isto delo
porabili manj energije. Draga
energija že danes poglablja
gospodarsko stisko in vsi trendi
kažejo, da bodo vsi fosilni energen-
ti z leti le še dražji."

Dr. Igor Pribac, filozof: "Zamuditi
štiri leta v teh zares dinamičnih
časih je popolna katastrofa. Kdor
stoji na mestu v tem dinamičnem
svetu, v resnici nazaduje. Paraliza
pomeni, da bomo prihodnost
gledali v hrbet. Naša prihodnost bo
preteklost najrazvitejših držav tega
sveta."

2. odsotnost konstruktivnega razvojnega
dialoga in iskanja skupnih rešitev za
bodočnost

3. nepripravljenost na nujne spremembe
zaradi potreb trajnostnega razvoja in
procesa starajoče družbe

4. premajhna usposobljenost družbenih
elit za učinkovito uporabo vseh človeških in
naravnih potencialov za razvojni preobrat

5. neučinkoviti mehanizmi za večjo
družbeno in politično vključenost mladih

1. nagnjenost h kratkoročnim navideznim
rešitvam "kultura neuspeha", kjer se bolj
ceni tistega, ki ne naredi nič, kot pa tiste,
ki tvegajo neuspeh

2. nestrpnost (v obliki agresije ali
zavistnega onemogočanja) do drugačnih
in izstopajočih

3. zaprtost, ki izhaja iz prepričanosti, da so
drugi bodisi slabši bodisi nas ogrožajo

stanovanja v lasti bank bomo dali na trg
obvezna srednja ali poklicna šola
ukinitev sodniške imunitete

■ odprava stroškov delodajalca za
zdravniški pregled pred nastopom
dela brezposelnega delavca

■ javni uslužbenci bodo pod
dogovorjenimi pogoji imeli prosto
izbiro izvajalcev dodatnega
pokojninskega zavarovanja

3. pripravljenost prikloniti se kateremukoli
tujemu gospodarju in po možnosti ob tem
izdati sodržavljana

4. premajhna zastopanost žensk v politiki
in njihova neenakopravnost na različnih
področjih

5. težek položaj mlade generacije, ki se
najbolj kaže v pogledu zaposlovanja in
reševanja stanovanjske problematike

za vse s plačami do 12.000 evrov bruto
na letni ravni; zviševanje naj bo linearno
do polne cene programa, pri zaslužku
vsaj enega od staršev nad 50.000 evrov
bruto

■ postopna uvedba neposrednega
soodločanja ljudstva, a omejitev dragih
referendumov

■ varovati moramo vodne vire,
zmanjšati porabo pesticidov in
zaščititi čebele

Na začetku volilne kampanje se je govorilo, da bodo te volitve
odločili programi posameznih strank. Tudi stranke same so
v kampanji bolj izpostavljale svoje volilne programe. Zato smo
vam, volivci, pripravili izvleček iz teh programov. Najprej v obliki
tabele, kjer smo na 15 tem, o katerih se je veliko govorilo ali pa se
v prihodnjem mandatu še bo, zbrali odgovore 13 parlamentarnih
strank, ld jim javnomnenjske ankete kažejo najbolje. Poleg tega
smo pripravili tudi različne obljube parlamentarnih strank,
ki prinašajo korenito spremembo sistema in jih je zato vredno
poznati, ali pa take, ki kljub svoji zanimivosti v tej volilni kampanji
niso bile posebej izpostavljene. Prav tako vam na teh dveh straneh
ponujamo tudi odgovore političnih strank, kje so ključni problemi
naše družbe. Upamo, da boste s tem dobili dovolj široko predstavo,
kdo zagovarja kaj in kakšen je profil določene politične opcije.

2. nespoštvanje pravne države,
sprega politke in kapitala za
zadovoljevanje interesov
posameznih ozkih skupin

5. ohromelo gospodarstvo brez
jasne vizije in strategije razvoja
Slovenije v novih razmerah

■ prilagoditev javne zdravstvene
mreže prebivalcem in
racionalizacija izkoriščenosti
opreme

2. neučinkovitost pravne države kot
posledica namerno slabe zakonodaje in
klientelizma

5. nacionalna neenotnost, nevoščljivost,
sebičnost, partikularnost, nesposobnost
za strpno in argumentirano razpravo in
sprejemenje odločitev, nekaka nezrelost
za plodno demokracijo

■ evropska garancija za mlade
brezposelne: po 4 mesecih morajo
dobiti ponudbo za delo, usposabljanje,
poizkusno delo, izobraževanje ali
kombinacijo izobraževanja in dela

■ zaostriti odgovornost
inšpekcijskih služb pri kršenju
prepisov o rabi slovenščine

■ olajšave pri zdravstvenem
zavarovanju za ljudi, ki se
ukvarjajo s športno rekreacijo

Na pragu prvih predčasnih
parlamentarnih volitev, dvajset let
od slovenske osamosvojitve, v
prelomnem trenutku, ko se
gospodarska in socialna kriza ne
poslavlja, nasprotno: nova recesija
grozi, ljudje nimajo več velikih
pričakovanj od politične elite. Ni
več mogoče veliko storiti, pravijo,
med prežvečenimi obrazi ni več
dovolj soka. Si pa želijo, da bi
država storila marsikaj, predvsem
poskrbela za mlade, za nova
delovna mesta, poenostavila
birokratske postopke, odgovorila
na vprašanja o prihodnjih usmeri-
tvah. Da bo ravnala bolj modro,
odločno in bolje. Začeti bomo
morali pri sebi, ljudje pravijo pred
4. decembrom. Kako torej živijo
Slovenke in Slovenci in kakšne upe
polagajo v povolilni čas?

Matevž Straus, magistrski študent
strateškega tržnega komuniciranja
na Fakulteti za družbene vede v
Ljubljani, doma iz Idrije: "Od nove
vlade pričakujem predvsem skrb za
mlade. Razmišljati o mladih, z
mladimi in kot mladi pomeni
namreč razmišljati o prihodnosti
države, družbe in sveta. Skrb za
mlade pomeni temeljni premislek
o tem, kaj želimo, kam želimo in
kako želimo. Včasih se mi zdi, da
so politiki pozabili na temeljno
nalogo političnih procesov:
upravljanje s prihodnostjo družbe.
Vse prevečkrat se prepirajo o
minornih vprašanjih sedanjosti,
razhajanja iščejo v starih osebnih
zamerah in poveličujejo pretekle
čase, bodisi polpreteklo zgodovino
bodisi osamosvojitev. Zdi se, da se
je politika ugnezdila v preteklosti,
namesto da bi zrla v prihodnost in
razmišljala o prihodnjih izzivih.
Prevzela jih je postpolitičnost,
driblanje brez želje po doseganju
ciljev, kupčkanje z glasovi in
prilaščanje države, prilaščanje naše
prihodnosti. Žalosti me, da politika
o prihodnosti govori le kot o
krčenju izdatkov, vitki državi,
nižanju davkov. Sprašujem se, kako
nam nameravajo pomagati, ko pa
imajo usta polna zategovanja pasu.
Dejstvo je, da bo prihodnja vlada
morala, če bo želela svetlo
prihodnost, k temu pristopiti
ambiciozno, z obsežno strategijo,
novimi projekti in na podlagi
temeljitega premisleka o razlogih
krize. Politika, ki se raje odreka
lastnim nalogam in potencialom,
je neuspešna politika. Zato od nove
vlade pričakujem ambicioznost,
vlaganje v družbeni razvoj,
podporo dobrim mladinskim
projektom, razpravo o prihodnosti
mladih in družbe in progresiven
angažma za doseganje širših
družbenih ciljev. Najbolj me skrbi
vstop na trg delovne sile, čimprej-
šnja osamosvojitev. Bojim se, da je
danes delavnosti, dobrim ocenam
in referencam navkljub težko uspe-
ti v življenju, saj se je favoriziranje
prijateljev in družinskih članov
preveč razraslo, slovenske univerze
nam v primerjavi s tujimi dajo
premalo znanj, država pa namesto
podpiranja razvoja mladih raje
denar namenja oboroževanju in
finančnim mešetarjenjem."

Neža Maurer, pesnica in upokojen-
ka: "Kriza je splošna evropska in
naša država je samo kamenček v
tem mozaiku. Ne moremo samo
pri nas narediti čudeža, če ga tudi v
drugih, večjih državah ne morejo.
Moja pričakovanja od nove vlade
so majhna, ne glede na stranko, ne
glede na človeka. Če bo pošten,
bomo nekako preživeli. Če bo
podkupljiv in izkoriščevalski, bo še
slabše. Predvsem si želim, da ne bi
bilo toliko brezposelnih, ker je to
strašno za te ljudi. Morda se bo kaj
mednarodno odprlo, zelo smo
vezani na svetovni trg. Ta čas nima
tistega navdušenja, kot smo mu bili
priča po osamosvojitvi. Nad čim pa
naj bi bili danes navdušeni?
Nekateri prav izkoriščajo to
otopelost ljudi, takšne je namreč
lahko voditi kamorkoli. Kako bo
naprej, me zase ne skrbi, sem
prestara, vajena vsega dobrega in
hudega in nisem takšna oseba, da
bi me za naprej skrbelo. Zame je
bilo tudi že težje. Mi je pa hudo za
mlade, naše vnuke. Za vse, ki so
odrasli v blagostanju in niso vajeni
pomanjkanja, ne vedo, s kako
majhnimi sredstvi se lahko preživi.
Mladi razmišljajo, kam ven bi šli,
potem pa ugotavljajo, da raja ni
nikjer, in jih preveva brezup. V spo-
minu mi je ostalo srečanje na neki
srednji šoli, ko so mi dijaki dejali
'Vi ne morete trditi, da vam je bilo
hudo, ko vas je čakalo delo. Nas pa
nihče ne potrebuje.' Duhovno je to
najtežje, kar je doletelo mlado
generacijo."

Rajko Muršič, kulturni antropolog,
Filozofska fakulteta v Ljubljani:
"Od nove vlade ne pričakujem
ničesar, saj se bodo ljudje, ki jim bo
vladala, v vsakem primeru znašli
med kladivom nečesa, kar
imenujemo Evropa, in nakovalom
tistega, kar poznamo pod mistič-
nim imenom Kapital. Če pa
pogledam na to, kar nam ponujajo
televizijska soočanja, ki so
izpostavila iste stare obraze in
izbrisala kakršnekoli možnosti
sprememb, potem ne vem, kdo se
mi bolj smili: ljudstvo, ki mora
izbirati med temi prežvečenimi
ogrizki, ali ti ogrizki, iz katerih
soka ne bo; morda ostane vsaj
kakšna kaplja kisa. V kakšnih
drugih okoliščinah bi bil vesel, da
država propada. Sedaj je potrebuje-
mo več: pobrati mora več davkov
od bogatejših in sredstva preusme-
riti k revnim, kar vključuje tudi
potrebo po tem, da država prepreči
prakso, ko starši vzdržujejo svoje
odrasle otroke, ampak jim naj raje
neposredno pobere davke,
predvsem na luksuz in mrtvo
premoženje, kot so nepremičnine,
in jih vloži v delovna mesta za
mlade, še posebej na področju
kulture, znanosti in športa. Nujni
ukrep bi bil bistveno višja obdavči-
tev dela za določen čas in soraz-
merno, vsaj simbolno znižanje
obdavčitve dela za nedoločen čas,
najmanj za prvo zaposlitev. In še
marsikaj: pravzaprav bi morali
narediti skoraj vse prav v nasprotju
z blebetanjem zgoraj omenjenih
ogrizkov."

Peter Kraljič, poslovni svetovalec z
mednarodno kariero: "Naša
mizerija se je začela že 2008., ko
Janez Janša in vlada nista razume-
la, v kakšno krizo gre Slovenija. In
so govorili o svetilniku Evrope.
Zdaj pa se recesija lahko ponovi.
Strukturnih reform nismo
naredili. To je dolg vseh naših vlad.
Ko smo prišli v Evropsko unijo, se
je mislilo, da bo zdaj pa kar EU
delala za nas. Ko je premier Pahor
poskušal z reformami, je bila takoj
koalicija med desno opozicijo in
levimi sindikati. Tega nisem videl
nikjer na svetu. Slovenija ni
konkurenčna. Država se meša v
podjetja. Kadrovski cunamiji,
Janševi in Pahorjevi, so bili zelo
škodljivi. Upam, da se je Janša česa
naučil. V reforme bo treba. Vitko
vlado potrebujemo. Pa močno
ministrstvo za konkurenčnost in
rast. Pet, šest ministrstev Sloveniji
povsem zadošča. Izvoz k sreči še
imamo, zadolženost države še ni
popolnoma kritična. Ampak ne
zaupajo nam več, boniteta pada.
Tujina našim politikom ne zaupa.
Slovenija je na prelomnici. Toda če
bodo spet strankarski boji in
destruktivna opozicija, in to v
najbolj kritičnem času... Nehajo naj
s svojo malomeščansko butalsko
politiko! Svetovljani naj postanejo!

Pred relativnim zmagovalcem
volitev bo velika odgovornost.
Semoliča naj vzame za ministra. Pa
Pahorja bi bilo dobro poslušati,
izkušnje ima. Ne pa da Slovenijo
tožarijo tujim državnikom.
Potrebujemo dobro vlado. Novi naj
začnejo resno delati za Slovenijo.
Na žalost pa ne vidim nikogar
pravega formata."

Jernej Lorenci, gledališki režiser:
"Od nove vlade objektivno ne
pričakujem veliko, malo idealistič-
no pa bi si želel predvsem, da ne
pozabi na ljudi. Na položaju so
izključno zaradi ljudi, ne zaradi
sebe. Ne smejo dopustiti, da bo kdo
lačen, da bo kak otrok trpel zaradi
obupanih staršev. Osnovne
človekove pravice morajo biti
spoštovane - da lahko živiš,
zavarovanje in dostop do vseh
državnih inštitucij. Kar si želim, je
odločnost. Da se denimo na
področju kulture odločijo, ali je
pomembna za to državo. Da imajo
jasna stališča do zunanje politike.
Da država ne liže riti Kitajski, če ta
krši morje človekovih pravic. Poleg
tega naj nehajo prelagati odgovor-
nost na druge, ne mislim samo na
referendume, ker to vodi v
razosebljanje naše države. Če smo
že majhni, kot vsi govorijo, dajmo
videti prednosti te majhnosti in jih
izkoristiti. Ravnajmo pa tudi tako
kot v stari Grčiji, v demokraciji, ko
je nekdo predlagal zakon, je
prevzel odgovornost zanj. Če se je
izkazal za slabega, je predlagatelj
nosil posledice."

Bojana Jug, brezposelna mlada
mamica iz Maribora: "Nimam
nobenih pričakovanj, kvečjemu se
bo situacija še poslabšala - politič-

no, gospodarsko, socialno pa tako
ali tako. Ljudje, ki so na socialnem
dnu, se mi zelo smilijo, ker bo v
prihodnje zanje še težje. Stara sem
35 let, mamica dveh otrok, starih
štiri in eno leto, družboslovka,
iščem službo. Srečo imamo, da ima
oče lepo službo za nedoločen čas v
podjetju, ki skrbi za delavce. Če ne,
bi tudi mi verjetno morali biti pri
starših kot marsikatera druga
mlada družina. Vrtci so predragi,
premalo je mest, tudi mi smo
iz viseli v najbližjem vrtcu.
Stanovanjski problem smo rešili,
so pa najemnine predrage. Že tako
mizerno subvencijo za mlade
družine so znižali za 70 odstotkov.
Sedaj s subvencijo za štiri člane ne
moreš plačati niti dveh najemnin v
Mariboru, kaj šele, da bi rešil
bivanjski problem. Prej si je
družina s 1500 evri vsaj za en
teden lahko privoščila dopust, zdaj
si še tega ne more."

Stane Granda, strokovnjak za
narodno zgodovino: "Glede na
stanje, ko začenja prevladovati
prepričanje, da gre za najpomemb-
nejše vseljudsko glasovanje po
referendumu za slovensko
osamosvojitev 1990. leta, za
dokončni obračun med Kučanom
in Janšo, lahko govorimo o
izjemnih volitvah. Tragično je, da
nekateri ne zmorejo živeti brez
izjemnih razmer, tako značilnih za
vlade ljudske 'demokracije', ki vidi
v vseh, ki se ne strinjajo, sovražni-
ke, ne pa tekmece. Za Kučana in
njegove so volitve namesto
instrumenta demokracije še vedno
oblika ideološkega boja. Zdi se, da
nekateri dejansko vidijo v možni
in verjetni zmagi Janeza Janše
konec revolucije, tajkunstva,
nepravne države, ki jim omogoča
vsakovrstno samovoljo, zato so na
okope v njeno obrambo poklicali
vse, kar leze in gre. Nekdanji
predsednik države je očitno v
ozadju ponovne sprožitve kultur-
nega boja, tega najnizkotnejšega
sredstva politične zgodovine, ki je
v nasprotju z vsemi minimalnimi
političnimi standardi od deklaraci-
je o pravicah človeka in državljana
iz konca 18. stoletja dalje in so ga
promovirali na Jankovičevi
konvenciji v Ljubljani. Vprašanje
pa je, če so dokončno prišli na dan
krti, ki so jih podtaknili slovenski
demokraciji in se plazijo po
kolenih pred Jankovičem."

Filip Robar Dorin, filmski režiser:
"O nečem, kar naj bi bilo prelo-
mno, to pa je, kot vemo, glagolnik
od glagola prelomiti, obstaja poleg
običajnih pomenov tudi razlaga iz
športnega življenja. Skok s
prelomom, na primer, čeprav ni
kakšna bravurozna figura, poznajo
ljubitelji vodnih športov. Vendar pa
je prelom pač ena sama prvina
skoka, pri čemer ocenjevalci
navadno presodijo izvedbo
celotnega skoka, ne samo prelom.

Če govorimo o nečem, kar naj bi
imelo velik pomen za nadaljnji
potek in razvoj, bi morali po
analogiji s skokom v vodo upošte-
vati tudi odriv, držo telesa skozi
celotno izvedbo skoka. V svetu
družbenega in političnega
življenja, v odnosu do državljanov
in državljank (body politics), tedaj
tudi v primeru volitev ali kakšnih
drugih prelomnih zgodovinskih
dogodkov, pa je treba vsaj pomisli-
ti na to, kdo je tisti, ki izvaja takšno
prelomno dejanje, kot je skok s
prelomom, pa tudi to, kaj dejansko
ali anatomsko pomeni prelomnica.
Da pa ne bi obvisel zgolj na
besedah, poglejmo, zakaj predča-
sne volitve lahko so ali pa tudi ne
prelomnega pomena. Glede na to,
da je Slovenija po padcu pokojnin-
ske in drugih (ne)udejanjenih
reform, z dolgotrajno agonijo v
kreditnem krču, nekonkurenčnim
gospodarstvom in s skoraj
polletnim medvladjem, že na
obrobju Evrope, je samo želeti, da
bi se leto ali dve po volitvah
prenovljena in ozdravljena
domačega političnega prerivanja
spet vrnila v osrednje postavje
evroskupine. Da bi bile volitve
resnično prelomnega pomena, bi
morali vstopiti v predvolilni boj
ljudje, ki niso okuženi z bolestno
ambicijo po lastnem političnem
preživetju, ljudje, ki ne prodajajo
na debelo in drobno megle o svoji
uspešnosti in neumnosti vseh
drugih, ki zaradi svojih koristi in
koristi strank ter peščice navijačev
preračunljivo ne nasprotujejo
preudarnim potezam nasprotnika.
Na žalost so v vrstah politikov, ki
se nadejajo zmage na tokratnih
volitvah, prav takšni, ki so to
pogosto počeli in še zdaj počno in
ki očitno ne morejo iz svoje kože.
In če se zdaj vrnem k športnemu
skoku s prelomom, moram dodati,
da preloma v skoku iz kože pač ne
moremo narediti, ne da bi bila pri
tem koža in telo (body politics)
tako hudo poškodovana, da ne bi
bila za nobeno rabo več. Potemta-
kem jim ostane, kot je že videti,
samo še akrobatski podvig zaradi
podviga samega, prelomni skok
zaradi prelomnega skoka. Po
zakonu o težnosti pa nujno sledi
padec v globino, pa čeprav so
razmere za prelomna dejanja dokaj
ugodne."

Anže Rozman, skladatelj in
študent Akademije za glasbo v
Ljubljani: "Tokratne volitve so za
Slovenijo resnično prelomne. Srčno
upam, da se bo politični, ekonom-
ski in socialni položaj spremenil na
bolje, vendar se moremo zavedati,
da položaj Slovenije ni odvisen le
od politike, temveč tudi od
vsakega posameznika. Nova vlada
bi morala biti bolj koherentna in
enotna pri svojih odločitvah, na
čelu pa bi morala imeti osebo, ki bi
jo spoštovali tako koalicija kot
opozicija. Menim, da je bil to
glavni problem prejšnje vlade.
Ljudje se moramo zavedati, da bo

pot iz krize še dolga in da hitrih
rešitev ne bo. Pomemben bo dober
dialog politikov in med državljani.
Razne stavke in protesti ne rešijo
nobenega problema, jih le poveču-
jejo. Znebiti se moramo jeze in v
prihodnost gledati optimistično.
Pomembna je tudi investicija v
inovativna podjetja. In vlaganje v
mlado pamet. Velikokrat slišimo,
da študentje po končanem študiju
ne dobijo zaposlitve. Po eni strani
je naloga politikov, da zagotovijo
čim večje število delovnih mest,
vendar je tudi naloga vsakega
posameznika, da si trdno začrta
cilje in dobro skuje pot do cilja, in
to že med študijem. Veliko
študentov diplomira in potem ne
ve, kaj bi. To ni problem vlade,
temveč problem posameznika.
Politika ima velik vpliv na
državljane, vendar kriviti vlado za
vse nastale probleme ni prav.

Seveda mislim, da je vlaganje v
umetnost tudi zelo pomembno,
vendar ne sme biti prekomerno.
Umetniki ne pripomoremo k
boljšemu svetu neposredno, naše
delo pa posredno in pozitivno
vpliva na družbo in ljudi v njej.
Trenutno mislim, da nam mladim
glasbenikom v Sloveniji ni težko in
imamo zadovoljive pogoje za
razvoj in veliko priložnosti za
umetniško udejstvovanje na
mnogih festivalih in prireditvah v
Sloveniji in tujini. Upam, da bo šlo
le še na bolje. Politika ni vsemo-
gočna, vsemogočen je posameznik
ter njegovi želja in volja."

Emil Bohinc, zaposlen v nevladni
organizaciji, hendikepiran: "Želel
bi, da bi vlada oblikovala dober
zakon o neodvisnem življenju
hendikepiranih. Sedaj je to bilo
zgolj projektno financirano in bi si
res želel, da se to uredi. Prav tako je
pomembno, da bi vlada zajezila
razslojevanje, ki je zadnji čas zelo v
porastu. Velika so razhajanja v
dohodkih in včasih se človek
vpraša, kako nekateri ljudje s
takšnimi plačami in pokojninami
sploh preživijo, po drugi strani pa
imamo ljudi, ki imajo sredstev
znatno preveč. V primerjavi z
ostalimi hendikepiranimi meni
znese preživeti mesec, ker sem
zaposlen in zato stiske ne občutim
tako zelo. Poznam pa veliko ljudi,
ki jim je težko. Neodvisnost mi
omogoča živeti in delati, kot si
želim sam. Pomembna je tudi
pravna država. Na trenutek imam
občutek, kot da pravila za nekatere
veljajo, za druge pa ne. Ljudje tako
izgubimo zaupanje. Zadeve morajo
biti transparentne, enake za vse."

Janez Furman, župnik v Sv.
Andražu nad Polzelo: "Priporo-
čam, da gre bodoči mandatar po
volitvah za nekaj časa v tišino,
samoto, da se umakne. In da za
sodelavce v vladi izbere najboljše
ljudi, da ne izbira po strankarski
pripadnosti. Da izbere takšne, ki

bodo blizu ljudem, tudi revežem,
tistim, ki stojijo v vrstah v bankah
ali bolnišnicah. Da se ne ozrejo na
njih samo pred volitvami, ko jih
snubijo. Služiti morajo nesebično,
čeprav morda ne bodo pohvaljeni
ali dobili nagrade. Drugič, morajo
biti povezani, da bo v vladi
vladala sloga. Ne da takoj vidimo
razpoko med njimi, se ukvarjamo
samo s tem, delo pa je ohromlje-
no.

Volitve bodo v adventnem času, ko
pričakujemo nekaj novega, nekaj
pa moramo tudi spremeniti.
Institucije, ki so povezane z ljudmi,
tukaj ima svojo vlogo tudi Cerkev,
jim morajo razložiti, kaj pomeni
skromnost. Ne da mladi poznajo
samo prestiž, da morajo imeti
najboljši mobitel, računalnik,
potovanje. Namesto da trošimo za
nenujne stvari, si pomagajmo.
Vlada bo morala znati nagovoriti,
vzgajati celo državo. Nekaj
moramo spremeniti in sami lahko
največ pomagamo. Ni važno,
katera opcija bo zmagala, potrebu-
jemo zaupanje in človeški odnos.
Ne da takoj, ko nam karkoli ne
ustreza, tolčemo. Če ne bomo sami
ničesar storili, ne moremo
pričakovati, da bo vlada vse
naredila. Sploh pa, če takoj rinemo
na referendum, v stavke. Če smo
preživeli vojne, Turke, druge
preizkušnje in ostalo..."

Jasmina Pečoler, profesorica
geografije in sociologije s Koroške-
ga; živi v Ljubljani in dela v vrtcu:
"Od nove vlade ne pričakujem
popolnoma nič in kot že vse
življenje tudi tokrat ne bom šla na
volitve. Nova politična elita? Kje pa
je? Spomin mi govori, da je v
Sloveniji vedno ena in ista
politična elita. Kaj bodo morali
storiti? Kaj pa lahko storijo? Morali
bodo vsaj razmišljati o korenitih
spremembah na vseh ravneh.
Veliko vprašanje pa je, ali jih lahko
naredijo. Menim, da je celoten
sistem v temeljih zgrešen in naša
uboga politična elita lahko naredi
bore malo. Zanesljivo pa je s
pravilnimi odločitvami mogoče
marsikaj izboljšati. Upam, da bo
nova vlada ravnala pravilno in
učinkovito. Pravne države nam ne
ureja politika, ki žal v večini nima
ustreznega kadra za to, ampak
številni prebrisani pravniki, ki
zadeve uredijo tako, da si zakon
interpretirajo na zase najbolj
ustrezen način. Res ne pričakujem
nič drastično novega, ker so naši
politiki premajhne ribice. Rahlo se
mi dozdeva, da v Sloveniji niti
nismo preveč veseli sprememb.
Pokojninska reforma in zakon o
malem delu se mi nista zdela
popolnoma nesmiselna, treba bi
bilo vse skupaj še dodelati, toda v
zrak je šla vsa Slovenija. Premalo-
krat se zavedamo, da država niso
neki pajacki v kravatah, ki
večinoma mlatijo prazno slamo
brez konkretnih rešitev, ampak vsi
mi.

Trenutno živim kot podnajemnica
skupaj s fantom v stanovanju, ki
meri nekaj več kot 19 kvadratnih
metrov. Kot profesorica geografije
in sociologije sem po prvi grozni
službi zunaj svojega poklica na
svojo veliko željo in po velikem
trudu v okviru programa usposa-
bljanja na delovnem mestu začela
delati v vrtcu. Zaposlili so me za
eno leto in mi bodo podaljšali
pogodbo, če uspešno zaključim
prekvalifikacijo za predšolsko
vzgojo, dodatno šolanje si moram
plačati sama. Dejansko se mi zdi,
da mi v tem trenutku gre najbolje
do sedaj, ker nisem od nikogar
finančno odvisna. Nikakor se mi
ne zdi, da je mojim staršem ali
starim staršem šlo kaj bolje.
Odraščala sem na kmetiji, kjer smo
se petčlanska družina stiskali v eni
sami sobi. Mama in ata mi večkrat
pripovedujeta, kako sta varčevala z
bencinom, da sta se z avtom peljala
samo, ko je bilo nujno. Včeraj sem
prebrala, da zaradi lakote vsako
uro umre 30.000 otrok. Zato smo
lahko veseli, da imamo v resnici še
vsega polno. Rizik, da se s svojo
izobrazbo ne bom mogla zaposliti,
sem sprejela s vpisom na fakulteto,
saj sem vedela, da je s takšno
diplomo težko. Vseeno sem vesela,
da imam izobrazbo, na kateri
lahko gradim dalje. Mislim, da
nima smisla pričakovati, da ti bo
nekdo po končanem študiju
ponujal službo. Znajti se moraš po
svojih najboljših močeh. Zdi se mi,
da smo bili najbolj ogoljufani s
študentskim delom, ker smo delali
za majhen denar, danes pa nič ne
šteje v delovno dobo ali delovne
izkušnje."

Andrej Podpečan, kmet iz Galicije:
"Tokratne volitve ne bodo nič
prelomne. Najboljša stvar pri
volitvah je, da ne glede na to, kdo
bo zmagovalec, naslednje jutro
vedno vzide sonce. V kmetijstvu
nam manjka resna strategija.
Koliko ljudi želimo nahraniti z
našo, doma pridelano hrano? Vse
pa je odvisno tudi od tega, ali
bomo dobili ministra politika ali
človeka iz stroke, ki se na stvari
spozna. Do zdaj so bili ministri
večinoma politiki, razen zadnjega,
nagrajeni za vdano služenje
stranki. Takšni pa, karkoli delajo,
počnejo le v kontekstu, da
pridobijo vsaj en glas za volitve.
Zadnji minister ni sadil rožic. Ni bil
idealen, bil je pa še najbolj pošten.
V kmetijstvu se bomo morali
prestrukturirati, če ne, bomo
lahko prenehali kmetovati, ker
nismo konkurenčni. Tega nam nih-
če ne zna ali ne upa povedati
pošteno. Pomembno je tudi, da nas
politika seznani, katere ukrepe
sprejema. Nekateri ukrepi, ki so za
Nizozemsko in Nemčijo samou-
mevni, za Slovenijo niso dobri,
denimo ozelenitev čez zimo. Vse je
torej odvisno od tega, ali nas bo
oblast pitala z oslarijami ali se
bodo znali prilagajati dejanskemu
stanju. Prevetriti bomo morali tudi

ministrstva. Nekateri v kmetij-
skem ministrstvu so na visokih
položajih že od Kristusovega
rojstva. Morali bi se navaditi, da če
je njihova opcija izgubila, pospra-
vijo kovčke, ne pa da so mogočni
in oholi.

Inšpektorji sedaj izvajajo prave
racije po kmetijah. Po štiri, pet ali
šest inšpektorjev naenkrat pride
na kmetijo, ker imamo dopolnilno
dejavnost, predelavo mleka.
Nadzor kot v mafijskem filmu. Saj
nismo lopovi! Modrosti včasih
manjka. Ukrepi so čisto zbirokrati-
zirani. Če bi delali vse tako, kot
država hoče, lahko kmetijo
zapremo. Tisti, ki bomo delali, da
preživimo, bomo. Nobeni oblasti
še ni uspelo kmetijstva uničiti in
tudi naslednji ga ne bo, saj je
kmetijstvo najpomembnejši člen
na svetu. Premalo smo samospo-
štljivi, zato pa včasih delajo z nami
tako slabo."

Robert Flerin, izdelovalec
puškinih kopit iz Kamnika:
"Mislim da, ne glede na to, kdo bo
zmagal, ne bodo ničesar naredili.
Pričakujem že ne. Če bo zmagala
desna opcija, bo navidezno veliko
narejenega, ker se bodo določene
stvari skrivale. Če bo leva, bomo
spet priča nagajanju. Kdorkoli bo
prišel, bo torej težko kaj naredil. V
prvi vrsti pa moramo urediti
gospodarstvo. Če tega ne naredi-
mo, imamo zvezane roke. Odpreti
je treba nova delovna mesta,
urediti socialo, zmanjšati razmerja
med plačami in nadomestili,
razlike so premajhne, morajo se
povečati."

Tadej Zajmi, dijak Srednje
gradbene šole in gimnazije
Maribor iz Frama: "Prav bi bilo, da
se menja celotna vlada, da bi prišli
na oblast bolj mladi. Ti živijo z
nami in bolje vedo, kakšna so naša
pričakovanja, kaj bi bilo dobro za
nas. Želim si novih obrazov.
Pričakujem pa boljše vodenje, tu je
ta vlada zašuštrala. Kolikor
spremljam, so nas tako daleč
spravili z velikimi posojili. Slišal
sem, da se je dijaška organizacija
veliko pogajala z ministrom
Svetlikom, a se ni dalo nič
dogovoriti, ker ni bil pripravljen na
kompromise. Kompromise bi
morali skleniti, ne pa da sprejema-
jo samo tisto, kar sami hočejo in
kar je dobro za njih. Treba je tudi
mlade in naše organizacije
vprašati, kaj si želimo, tudi naše
mnenje bi moralo šteti. Ne
pričakujem, da nam bi v vsem
odobrili, pričakujem pa, da bi se
dogovarjali.

Moj sošolec se vozi v šolo 50
kilometrov, avtobusna karta stane
sto evrov na mesec, štipendije pa
ima veliko manj. Prevoze bi bilo
treba urediti, draži se tudi mestni
avtobus v Ljubljani. Če hočemo
spodbujati bolj k ekološkemu, bi
morali avtobuse in javni prevoz

poceniti. Zelo me skrbi, kako bo s
službo. Če bodo ljudje delali
denimo do 70. leta, bomo pa mladi
doma do 30. ali 35.? Starejši bodo
delali, mi bomo pa doma sedeli in
nas bodo morali starši podpirati.
Seveda bi bilo bolje, če bi starejši šli
prej v penzijo in bi mlajši dobili
službo, ampak je sedaj tudi daljša
življenjska doba in bi predolgo
živeli na račun države. Najti bi
morali vmesno rešitev. Štipendije
tudi niso pravično razdeljene. Če
starša živita skupaj, pa je en
prijavljen na drugem naslovu,
lahko dobiš 160 evrov, drugi, ki
živi z mamo samohranilko, pa 36
evrov. V državi imamo sposobne
kadre, a se ne znajo sestaviti.
Morda pa nas bo sedaj kdo
presenetil iz ozadja."

Irena Lukič, lastnica gostinskega
lokala iz Šmartna pri Litiji:
"Problem malega podjetnika je, da
je sistem narejen za podjetje s sto
zaposlenimi, ki ima požarnega
referenta, referenta za higieno,
referenta za čiščenje. Vse to mora
delati tudi mali podjetnik, ob tem
pa opravljati svojo dejavnost, da
preživi, kar ni časovno izvedljivo.
Če bi delal po vseh bedastih
predpisih, se ne moreš več
ukvarjati s poslom, kar je pa
bistveno. Če ni posla, ni denarja,
lahko propadeš, imaš pa vse
krasno urejeno po pravilih.
Namesto da bi mi država šla na
roko, ker ustvarjam denar, mi
pomagala s predpisi, dela naspro-
tno. Kot mali podjetnik teoretično
ne moreš dobiti sredstev; to so
zakomplicirani obrazci. Kadar je
zadeva zakomplicirana, je to izraz
nesposobnosti. Pri nas je veliko
nelogičnosti.

Morali bi preiti na pavšalne davke.
Koliko računovodij na račun
države živi grofovsko? Zakaj ne
poenostavijo postopkov? Zakaj ne
opredelijo pričakovanega prihod-
ka? Če znajo izračunati vrednost
hiše v podrobnosti, ko me
obdavčijo, bi morali oceniti tudi to,
koliko prihodka bi morala imeti,
in me obdavčiti. Če bom prihodek
ustvarila, bo v redu, če ne, bom pač
propadla. Ampak naj mi dajo vmes
mir. Zakaj pa v sosednji Avstriji vse
deluje? Ker so stvari poenostavlje-
ne. Nova oblast lahko za podjetja,
ki imajo manj kot pet zaposlenih,
vsaj 20 pravilnikov ukine čez noč.
Država nima nobenega interesa
prisluhniti našim potrebam in
zahtevam. Volila ne bi nobenega,
ker me nihče ni prepričal. Vsi
prodajajo isto, kot je že bilo.
Verjetno je selitev kapitala
potrebovala nove struge. En mi
prodaja prijazno državo, drugi višji
standard, realno je vse to neizve-
dljivo. In kakšnega premierja bi
trenutno potrebovali? Tako kot v
nogometu uvoženega. Takšnega, ki
bi bil neobremenjen s preteklostjo
in bi že z veliko denarja prišel k
nam, z več, kot so ga imeli vsi do
sedaj."

Edvard Stanič je bil eden najbolj
talentiranih, inovativnih in
obetavnih slovenskih politikov. Po
prvih državnozborskih volitvah v
Sloveniji, novembra leta 1992, ko je
tedanji premier dr. Janez Drnovšek
sestavil koalicijo liberalne
demokracije (LDS), krščanskih
demokratov (SKD), združene liste
socialnih demokratov (ZLSD) in
socialdemokratske stranke (SDSS,
danes SDS), je bil Stanič glavni
tajnik SKD. Njegova vizija je bila
postopno utrditi SKD kot glavno,
zmerno in stalno stranko na
desnici po evropskem modelu.

A namesto tega dobro zamišljene-
ga načrta konstrukcije smo bili
lahko priča destrukciji, postopni
razgradnji nekoč najmočnejše
stranke Demosa leta 1990. Še huje:
pot do razgradnje krščanskih
demokratov je vodila prav preko
Staniča; natančneje, bil je največja
ovira na tej poti. Kaj je šlo narobe?

Oktobra leta 1994, ko se je mandat
tedanje koalicijske vlade začel
prevešati v drugo polovico in ko se
praviloma v vsaki koalicijski vladi
začnejo zaostrovati razmerja med
strankami, je bil še posebno
naporen čas za SKD. Stranka pod
vodstvom Lojzeta Peterleta se je

tedaj komaj še držala v koaliciji z
vladajočo LDS pod vodstvom
Drnovška in s tedanjo Združeno
listo socialnih demokratov (pod
vodstvom Janeza Kocijančiča).

SKD je bila tedaj dokaj ostro
razdeljena med t. i. Staničevo linijo,
ki je zagovarjala potrpežljiv
soobstoj v vladi z LDS, in množico
posameznikov in skupin (t. i.
strankinih kril), ki so SKD vlekli
stran od "leve" LDS in jo z nepre-
stanim ideološkim nasprotova-
njem "levici" tiščali v opozicijo
oziroma v bližino SDS. Saj je bilo
tudi v tedanji vladajoči LDS
podobno, a se v LDS vendarle
nikoli ni razvil tako močan
razgradni proces zaradi sodelova-
nja z SKD kot se je v SKD zaradi
sodelovanja z LDS. Nekaj zaradi
močnih avtoritet Drnovška in
tedanjega sekretarja LDS Gregorja
Golobiča, gotovo pa je bila takšna
politična nestrpnost v stranki manj
izrazita tudi zaradi tega, ker je bila
LDS tedaj vendarle veliko močnejša
kot SKD (LDS je imela 22 poslancev,
SKD pa 15).

Največja zagovornika politično
strateškega oziroma, kot so tedaj
temu rekli, "dolgoročnega sodelo-
vanja obeh strank v vladi", sta bila
namreč Golobič v LDS in Stanič v
SKD. "Osnovo" ali "jedro" koalicije
sta postavila po modelu, ki bi

lahko bil tudi model za razvoj
slovenske politike nasploh: v
centru dve zmerni, t. i. sredinski
stranki, ena z leve in druga z desne,
na robu pa dve radikalnejši, v
konkretnem primeru na eni strani
nekdanji komunisti, na drugi pa
tedanji socialdemokrati. Model se
je zdel razumen. A se ni obdržal.

20. marca 1994 so štirje pripadniki
Slovenske vojske v Depali vasi pri
Domžalah ustavili avto s tajnim
policijskim sodelavcem, mu zasegli
ponarejene dokumente in ga
pretepli. Začela se je afera Depala
vas. Predsednik vlade Drnovšek
sprva ni hotel popustiti pritiskom
zlasti v lastni stranki, češ da je to
"kaplja čez rob" kršitve človekovih
pravic in urejene, pravne države,
potem pa je vendarle predlagal
razrešitev tedanjega obrambnega
ministra in predsednika SDS
Janeza Janše.

V ponedeljek, 28. marca 1994, je
bilo na izredni seji državnega
zbora tako naelektreno vzdušje kot
malokdaj prej ali kasneje. Medtem
ko so v dvorani poslanci razreševa-
li Janšo - LDS in ZLSD sta bili za,
SKD in SLS pa proti -, je pred
parlamentom protestiralo na
tisoče ljudi. Na enem od številnih
transparentov v podporo Janši je
pisalo "Peterle, zbudi se!"

Kmalu po razrešitvi Janše je SDS
zapustila vladno koalicijo in SKD je
v njej ostala osamljena, v stranki
pa so se nasprotovanja do LDS
močno okrepila. Z različnimi
poskusi - denimo z neuresničeno
pobudo o novi koalicijski pogodbi
o samo dvostrankarski koaliciji

Peterle je ves čas
dajal vtis,
daje zadovoljen
s takimi rezultati -
mordaje celo res
verjel, da seje
izteklo v redu,
in zares ni vedel,
kaj seje pravkar
zgodilo s stranko,
ki ji je predsedoval
med LDS in SKD - jih je Stanič
poskušal umirjati, a neuspešno. Za
dodatni pospešek je poskrbel sam
predsednik SKD Peterle, ki se je
obrnil od Staniča in za nameček
jeseni 1994 odstopil kot minister za
zunanje zadeve, češ da si v koaliciji
LDS prilašča vedno več moči. Tako
načeta in že napol razbita SKD se je
pripravljala na svoj tretji kongres,
ki se je začel v soboto, 22. novem-
bra 1994, v ljubljanskem hotelu
Lev.

Ob petkih je Stanič pripravljal t. i.
klepete ob kavi z novinarji. To je
bilo nekaj novega za tisti čas.
Stanič je - vselej s kakšnim
predstavnikom stranke, ki je lahko
pojasnjeval aktualne zadeve - na
vprašanja novinarjev odgovarjal
jasno, prepričljivo, brez ovinkarje-
nja; povsem drugače, kot smo bili
novinarji vajeni s podobnih
srečevanj. Ta petkova srečanja so se
med novinarji dobro uveljavila. Nič
ni bilo skrito. Vsakdo od novinar-
jev je lahko dovolj dobro presodil,
kdaj so predstavniki stranke
poskusili tudi kaj zmanipulirati ali
vsiliti kakšno za njih pomembno
temo, lahko je preveril informacije,
ki jih je potreboval za kak tekst,
vprašal karkoli, kar se mu je zdelo
pomembno,... Seveda so imela ta
srečevanja še dodatne učinke: SKD
se je praviloma pojavila na
sobotnih, najbolj branih časopi-
snih straneh, poleg tega pa je
Stanič pripravljal te klepete ob kavi
z novinarji v piceriji Dvor v centru
Ljubljane, katere lastnik je bil eden
glavnih predstavnikov "hrvaških
Slovencev" in pomembna vez s
tedaj zelo močno HDZ na Hrva-

Prve večstrankarske volitve v tridomno
skupSCIno (družbenopolitični zbor, zbor
združenega dela, zbor občin; skupno 240
delegatov)

Volilna udeležba: 83,5%
Demokratična opozicija Slovenije Demos:
Slovenski krščanski demokrati (SKD),
Slovenska kmeCka zveza (SKZ), Slovenska
demokratična zveza (SDZ), Zeleni Slovenije,
Socialdemokratska zveza Slovenije (SDSS),
Slovenska obrtniška stranka, Sivi panterji
Predsednik vlade: Lojze Peterle
Koalicija: Demos
6. december 1992

Volilna udeležba: 85,6%
Liberalna demokracija Slovenije - LDS (22),
SKD (15), ZdruZena lista socialnih
demokratov (14), Slovenska nacionalna
stranka SNS (12), Slovenska ljudska
stranka SLS (10), Demokratska stranka (6),
Zeleni (5), Socialdemokratska stranka
Slovenije - SDSS (4), narodnostni
skupnosti (2)

Volilna udeležba: 73,7 %
LDS (25), SLS (19), Socialdemokrat-
ska stranka Slovenije - SDS (prej
SDSS) (16), SKD (10), ZLSD (9),
Demokratična stranka upokojencev
(Desus) (5), SNS (4), narodnostni
skupnosti (2)

Pat položaj med levimi in desnimi
(45:45) prekine poslanec Ciril Pucko,
ki da 46. glas za mandatarja In
kasnejšega predsednika vlade
Drnovška.

Volilna udeležba: 70,1 %
LDS (34), Slovenska demokn
stranka-SDS (14), ZLSD (11),
+ SKD (9), Nova Slovenija-N
(8), Desus (4), SNS (4), Strar
mladih Slovenije-SMS (4),
narodnostni skupnosti (2)
Predsednik vlade: dr. Janez
Drnovšek

iiiiiiiiiiii imunim mirnimi mmmm mirnimi mirnimi mirnimi milnimi umnimi mirnimi miiimm

21. april 1990
MIlan KuCan v drugem
krogu predsedniških
volitev dobi veC glasov
kot dr. Jože Pučnik.

20. marec 1994
ZaCetek afere Depala
vas. Zaradi nje
parlament razreši
tedanjega obrambnega
ministra Janeza Janšo
In zaradi tega iz
koalicije izstopi SDSS,
zaradi razrešitve
tedanjega gospodar-
skega ministra Maksa
Tajnikarja pa leta 1996
izstopi še ZLSD.

3. maj 2000
DrZavni zbor v tretjem
poskusu izvoli za
mandatarja dr. Andreja
Bajuka.

škem, v kateri je SKD - oziroma
natančneje rečeno Stanič - videla
svojo dolgoročno zunanjepolitično
partnersko stranko.

V petek, teden dni pred kongresom
v Levu, je Stanič napovedal, da ne
bo več kandidiral za glavnega
tajnika stranke, ker hoče s tem
prispevati k zmanjšanju notranjih
nasprotij v stranki. To definitivno
ni bila dobra novica za SKD. Peterle
ni stopil na Staničevo stran, čeprav
je Stanič zmeraj do takrat "pokri-
val" Peterleta. Na vprašanje, ali se
umika iz razočaranja nad stranko,
je Stanič odgovoril, da v politiki
pač ne sme biti razočaranja, vsaj
vidnega ne, zato pravi, da se torej
ne umika iz razočaranja.

Morda je bila to edina neresnica, ki
jo je Stanič kadarkoli izrekel v
pogovoru z novinarji, morda pa
niti ni bila prava neresnica in je
Stanič dejansko verjel, da bodo
tisti, ki so v SKD glasno vpili zoper
"pajdašenje" z LDS in levico
nasploh ter neprestano kritizirali
Staničev model strateško domišlje-
ne politike in načrt dolgoročnega
pozicioniranja SKD, bolje vodili
stranko, kot je to uspevalo njemu.
Danes praktično nikogar od teh ni
več v aktivni strankarski politiki.
Po Staničevem umiku z mesta
glavnega tajnika je šlo z SKD samo
še navzdol.

Kongres v Levu je bil bučen, dolg in
nervozen. Ponovna izvolitev
Peterleta za predsednika je
popolnoma zasenčila umik Staniča
z mesta glavnega tajnika. Na to
mesto je Staniču nekako še uspelo
spraviti Vido Čadonič Špelič,
vendar pritisk po izgonu "Staniče-
ve linije" iz SKD ni popustil niti za
hip. Ko je štiri mesece po kongresu
Čadonič Špeličeva odšla na
porodniško, jo je - za zmeraj - na
mestu glavne tajnice nadomestila
Hilda Tovšak. Peterle je ves čas
dajal vtis, da je zadovoljen s takimi
rezultati - morda je celo res verjel,
da se je izteklo v redu, in zares ni
vedel, kaj se je pravkar zgodilo s
stranko, ki ji je predsedoval.

Na naslednjih volitvah leta 1996 je
SKD dosegla slabši rezultat kot štiri
leta pred tem. V parlament je prišla
z desetimi poslanci. Ker je bil
parlament takrat razdeljen točno
po polovici - 45 poslancev so imele
leve stranke, 45 desne je Ciril
Pucko, ki je bil izvoljen na listi
SKD, dal manjkajoči glas za
izvolitev mandatarja Drnovška. Ta
je z mučnimi in nervoznimi
pogajanji sestavil koalicijo LDS, SLS
in Desus.

SLS je z 19 poslanci v koaliciji
prevzela podobno vlogo, kot jo je v
prejšnji Drnovškovi koaliciji po
Depali vasi igrala SKD: neprestano
je kontrirala vladajoči LDS in
bežala k opoziciji, kjer je bila poleg
SDS tudi SKD. Načrt za dokončanje
takšnega ravnanja je bil skrajno
preprost: če opoziciji uspe potegni-
ti iz vlade SLS, bo Drnovškova
vlada padla; če pa uspe še združi-
tev SLS in SKD, bo s tem nastala
največja stranka z 29 poslanci, ki
bo dobila priložnost dati manda-
tarja.

A čudno - združitveni kongres SLS
in SKD v Festivalni dvorani v
Ljubljani s 500 udeleženci v soboto,
15. aprila 2000, ni potekal niti v
najmanj optimističnem vzdušju.
Glavni motiv, pod katerim se je šlo
v združevanje, je namreč prevlado-
val tudi navznoter - in ta je bil
predvsem "kdo bo koga". Marjan
Podobnik in Lojze Peterle, predse-
dnika združujočih se strank, naj bi
se umaknila v korist nekoga
tretjega in ta tretji je bil pozno
ponoči izvoljen: predsednik SLS +
SKD je postal dr. Franc Zagožen,
eden najpomembnejših ustanovi-
teljev SLS. Podpredsedniki pa so
postali kar trije: poleg Podobnika
in Peterleta še dr. Andrej Bajuk, ki
je bil do tedaj praktično popolno-
ma neznano ime v slovenski
politiki.

Zagožen in Janša pa nikoli nista
bila prava politična zaveznika.
Zagožen, s političnimi izkušnjami
še iz časov Demosa in dejansko oče
ljudske stranke, ki jo je z Emilom
Erjavcem in Ivanom Omanom
razvil kot prvo slovensko politično
stranko po drugi svetovni vojni v
Sloveniji, je imel podobno vizijo
razvoja stranke in slovenske
politike kot Stanič - mesto svoje
stranke je videl na desnici, vedel je,
da na desnici poteka nepopustljiv
boj za prevlado, in nasprotoval je
večinskemu volilnemu sistemu,
ker bi se zlahka zgodilo, da bi
njegova stranka v takem sistemu
izginila. Nemara je v veliki,
združeni stranki videl rešitev za
vse troje in celo priložnost za SLS,
da s pripojitvijo SKD postane
dominantna stranka na desnici. A
se je, tako kot Stanič, uštel.

Janez Janša, ki je ves čas pozorno
spremljal celoten potek združitve-
nega kongresa, je takoj po koncu
sklical vodstvo združene stranke
in SDS na zaprti sestanek, s
katerega je tik pred polnočjo v
državni zbor odšel predlog za
izvolitev novega predsednika
vlade. Predlog je podpisalo 11
poslancev združene stranke in 14
poslancev SDS, za novega predse-
dnika vlade pa so predlagali dr.
Andreja Bajuka.

Naprej je šlo še hitreje. V tretjem,
javnem glasovanju v državnem
zboru 3. maja 2000 je Bajuk dobil
46 glasov, v njegovi vladi, ki je bila
v parlamentu potrjena 7. junija, pa
je Peterle spet postal zunanji
minister. Ena glavnih nalog nove
vlade je postala obuditev referen-
duma o volilnem sistemu, ki je bil
8. decembra 1996, oziroma, kot so
tedaj rekli, "uveljavitev večinske
volje volivcev", to je uvedba
večinskega volilnega sistema, da bi
torej na naslednjih rednih volitvah
konec leta 2000 že lahko volili po
takem sistemu. Tak načrt bi seveda
uresničil vse strahove - ali upe - o
prevladi samo ene stranke na
desnici (in levici).

uprli. Slab mesec po imenovanju
nove vlade so vsi poslanci te
stranke glasovali za ustavni zakon,
ki je ohranil proporcionalni volilni
sistem. Podpredsednika stranke
Bajuk in Peterle sta teden dni po
glasovanju izstopila iz SLS+SKD in
ustanovila Novo Slovenijo (NSi) -
krščansko ljudsko stranko. Njen
prvi predsednik je postal dr.
Andrej Bajuk.

Na naslednjih rednih volitvah 15.
oktobra 2000 je liberalna demo-
kracija zmagala tako močno kot še
nobena stranka doslej - dobila je
kar 34 poslanskih mest. Na drugem
mestu je bila SDS s 14 poslanci, SLS
in NSi pa sta pristali na četrtem
oziroma petem mestu z devetimi
in osmimi poslanci. Osem let
kasneje, ko je bila SDS že tretjič
zapored najmočnejša stranka na
desnici, je SLS skupaj s Stranko
mladih dobila 5 poslancev, NSi pa
se ni uspelo uvrstiti v parlament.

A večinski volilni sistem je še
vedno na razpolago. Nemara bo
kmalu bolj aktualen kot kadarkoli
doslej.

Volilna udeležba: 63,1%
Socialni demokrati -
SD (29), SDS (28), Zares
(9), Desus (7), LDS (5),
SLS + SMS (5), SNS (5),
narodnostni skupnosti
(2)

llllllllllll llllllllllll llllllllllll llllllllllll llllllllllll llllllllllll llllllllllll llllllllllll

9. februar 2004
Predsednik evropske
komisije Romano Prodi
potrdi seznam desetih
novih komisarjev Iz
bodočih ncvih članic
EU, med njimi je tudi
dr. Janez Potočnik.

13. junij 2004
Volitve v evropski
parlament: Lojze
Peterle, Ljudmila Novak
(NSI), Jelko Kacin,
Mojca Drčar Murko
(LDS + Desus), Miha
Brejc, Romana Jordan
Cizelj (SDS), Borut
Pahor (SD)

II. november 2007
Danilo TUrk v drugem
krogu predsedniških
volitev dobi več glasov
kot Lojze Peterle.

7. Junij 2009
Volitve v evropski
parlament: dr. Milan
Zver, dr. Romana
Jordan Cizelj (SDS),
Zoran Thaler (potem ko
mu novinarji Sunday
Tlmesa očitajo
podkupljivost, odstopi
in marca 2011 ga
zamenja Mojca Kleva),
Tanja Fajon (SD), Lojze
Peterle (NSi), Jelko
Kacin (LDS), Ivo Vajgl
(Zares)
16. avgust 2011
Umre dr. Andrej Bajuk.

21. oktober 2011
Predsednik republike
dr. Danilo TUrk razpusti
državni zbor In razpise
predčasne volitve za 4.
december 2011.

Evropa je obrnjena v desno. Slika,
kot se izrisuje v Evropi, za katero
Borut Pahor in Angela Merkel
družno ponavljata, da je v "najhuj-
šem času po drugi svetovni vojni",
trenutno kaže nesporno prevlado
politične desnice, konzervativnih
sil, ki veljajo za reprezentante ne-
oliberalne politično-ekonomske
paradigme. To je svet, v katerem je
prevladala pohlepna logika špeku-
lativnega finančnega inženiringa,
pahnila s tečajev, kar je kot zlo-
vešče sporočilo, da sledi depresi-
ven recesijski čas, napovedal zlom
banke Lehman Brothers. Tako
rekoč na predvečer slovenskih vo-
litev 2011.

Kriza je udarila tudi v politično
geografijo Evrope in močno zama-
jala stabilnost v mnogih državah.

Med premierje, ki jih je poleg spe-
cifičnih notranjepolitičnih in
znotrajkoalicijskih težav odneslo
tudi povsem porušeno zaupanje
domače (in tudi mednarodne) jav-
nosti v sposobnosti protikrizne-
ga delovanja, so poleg šefa devete
slovenske vlade Boruta Pahor-
ja vpisani še Brian Cowen (Irska),
Jose Socrates (Portugalska), George
Papandreu (Grčija) in Silvio Ber-
lusconi (Italija). Prav to nedeljo so
bili na predčasnih volitvah tudi
Španci, potem ko se je v Madridu
začela vstaja proti ostrim varče-
valnim ukrepom vlade Josea Luisa
Rodrigueza Zapatera in je njego-
va posadka izgubljala podporo.
Sedem let je bila v Španiji na obla-
sti socialistična levica; v nedeljo
je bila potolčena, hudo poražena,
in zdaj prihaja na čelo države šef
konzervativcev Marian Rajoy, nek-
danji minister v Aznarjevi vladi, ki
je na zadnjih dvojih volitvah izgu-
bil. In Bruslju je nemudoma oblju-
bil odločno sanacijo proračuna
- primanjkljaj naslednje leto ne bi
smel biti večji od 4,4 odstotka BDP.
Ni pa pojasnil, kje bo v teh zah-
tevnih časih privarčeval visokih
17 milijonov evrov. Tudi volivci
niso posebej spraševali - enostav-
no so zahtevali spremembe. "Nova
vlada ima zelo malo manevrskega
prostora. Rajoy ne bo imel druge
možnosti, kot da uvede sveženj
izjemno strogih reform ter tako
svetovne trge in evropske partner-
je prepriča, da je Španija drugač-
na od Grčije in Italije," pravi Jose
Antonio Sanahuja, profesor med-
narodnih odnosov na univerzi
Compultense v Madridu.

Predčasne volitve bodo tudi na
Slovaškem, a šele 10. marca pri-
hodnje leto. A tudi tam je vlada
Ivete Radičove že izgubila večino,
zato se je morala pri glasovanju
o krepitvi začasnega mehanizma

za stabilnost evra (EFSF) zateči po
pomoč k opozicijski stranki Smer.
V zameno za podporo je ta zahte-
vala in dobila predčasne volitve.
Na Portugalskem, v Grčiji in Slo-
veniji so sestopile ene zadnjih le-
vosredinskih vlad, ki so bile ta čas
še na oblasti v Evropi. Na Portu-
galskem so na volitvah že zmaga-
li desni socialdemokrati, Sloveniji
se prav tako obeta vrnitev desne
opozicije za vladno krmilo, Grčijo
in Italijo pa vodita tehnični vladi,
na čelu katerih sta ekonomista
oziroma bančnika - Mario Monti
in Lucas Papademos - z dobrimi
zvezami in celo kariernimi pove-
zavami z evropskimi in ameri-
škimi bankami. Torej največjimi
upnicami zadolženih držav.

Da postaja iskanje rešiteljev držav
v pogojih krize že psihološka fan-
tazmatska kategorija, kjer se ljudje
pustijo hitro prepričati in velike
upe polagajo v domala vse (stare)
nove obraze, kaže primer, da je
Monti Italijo v hipu iz depresije, v
katero je državo pahnila dobese-
dno in drugače razvratna "bunga
bunga" Berlusconijeva politika,
ko se je ljudstvo bolj kot s krizo
moralo ukvarjati s premierjevo
potenco in seksualno slo, popeljal

Evropa je obrnjena
v desno
v evforijo. Javnomnenjska raziska-
va, ki jo je objavil levosredinski
časnik La Repubblica, je pokazala,
da je novi vladi naklonjenih vr-
toglavih 80 odstotkov Italijanov.
Četudi ta sploh še ni začela prav
delati. Na lestvici od ena do deset
je Montijevi vladi 78,6 odstot-
ka Italijanov prisodilo oceno šest
ali več. Tudi Papademos je delo v
Grčiji, kjer bodo volitve februar-
ja, začel ob močni javni podpori, a
je Bruselj hitro doživel hladen tuš.
Evropska unija in Mednarodni de-
narni sklad (IMF) od treh strank v
novi grški vladi narodne enotno-
sti zahtevata pisno zagotovilo, da
bodo spoštovale dogovor vodite-
ljev članic evrskega območja, ki
predvideva drugo pomoč Grčiji
v zameno za dodatne varčeval-
ne ukrepe in strukturne reforme.
Zagotovilo je pogoj za izplačilo še-
stega obroka osmih milijard evrov
posojil Grčiji v okviru lani dogo-
vorjene pomoči, ki je 110 milijard
evrov. A Papademos je v Bruselj
prišel brez njega.

Desnosredinske politične sile tre-
nutno v Evropi res prevladujejo, saj
poleg številnih vlad držijo v rokah
tudi Evropski parlament, Evropski
svet in Evropsko komisijo, a poe-
nostavljeno in hkrati kratkovidno
bi bilo reči, da levica v EU povsem
izginja. Res pa še danes plačuje za
"mefistovsko" paktiranje z neoli-
beralizmom, h kateremu sta "po
tretji poti" levico peljala Gerhard
Schroder in Tony Blair. A večina
vlad, ki so trenutno na oblasti v
EU, ima težave, saj krizni valovi
kažejo na nepripravljenost na
njihovo lomilno moč, razgaljajo
odsotnost vizij in konceptov za so-
očenje z novo "globalno in lokalno
realnostjo", obenem pa je vse bolj
očitno tudi pomanjkanje odločnih
voditeljev in sposobnih predstav-
nikov političnih elit. Zato se lahko
razmerja sil pravzaprav razme-
roma hitro ponovno spremenijo,
saj se ponekod napoveduje tudi
padec desnih vladajočih struktur.
Kmalu bodo volitve v Franciji, kjer
je Nicolas Sarkozy že doživel serijo
porazov na lokalnih in regional-
nih volitvah, socialisti in zeleni pa
medtem že obvladujejo senat. So-
cialistom je zelo dobro kazalo tudi
v projekcijah za predsedniške vo-
litve, a jih je vmes stresel škandal
padlega prvega moža IMF Domi-
niqua Strass Kahna.

Še večji kazalnik možnosti poli-
tičnih zasukov v Evropi bi bila,
tako Guardianov kolumnist
John Palmer, "verjetna skorajšnja
implozija nemške koalicije krščan-
skih demokratov in liberalcev". V
Nemčiji prav tako pridobiva linija

novembra 2011, po 526 dneh brez vlade,
mandatar Elio Di Rupo, vodja frankofonskih
socialistov, ki seje o novi vladi pogajal s
šestimi strankami, belgijskemu kralju Albertu
II. ponudil odstop.
Vladajoča stranka/koalicija: -

Datum vstopa v EU: ustanovna članica
Datum zadnjih volitev: 7. junij 2009
Premier Jean-Claude Juncker
Vladajoča stranka/koalicija: Krščanskosocialna
stranka

Datum vstopa v EU: ustanovna članica
Datum zadnjih volitev: 10. junij 2007
Premier Francois Fillon

Schumanova deklara-
cija s predlogom o
Evropski skupnosti za
premog in jeklo, ki jo
Belgija, Zvezna
republika Nemčija,
Francija, Italija,
Luksemburg in
Nizozemska ustano-
vijo s Pariško pogod-
bo 18. aprila 1951

Datum vstopa v EU: 1. januar 1995
Datum zadnjih volitev: 19. september 2010
Premier: Fredrik Reinfeldt
Vladajoča stranka/koalicija: konservativna koalicija
Zavezništvo za Švedsko

Datum vstopa v EU: 1. januar 1995
Datum zadnjih volitev: 17. april 2011
Premier: Jyrki Kataien

Vladajoča stranka/koalicija: konservativna Stranka
nacionalne koalicije, socialdemokratska

Datum vstopa v EU: 1. maj 2004
Datum zadnjih volitev: 6. april 2011
Premier Andrus Ansip
Vladajoča stranka/koalicija: Estonska reformistična
stranka

Datum vstopa v EU: 1. maj 2004
Datum zadnjih volitev: 3. oktober 2010
Premier: Valdis Dombrovskis
Vladajoča stranka/koalicija: koalicija Enotnost

Datum vstopa v EU: 1. maj 2004
Datum zadnjih volitev: 8. marec 2008
Premier Lavvrence Gonzi
Vladajoča stranka/koalicija: Nacionalna stranka

Datum vstopa v EU: 1. januar 1981
Datum zadnjih volitev: 4. oktober 2009
Premier: Lukas Papademos (George Papandreu
je odstopil 6. novembra 2011)
Vladajoča stranka/koalicija: prehodna vlada
narodne enotnosti, v kateri so člani dveh
največjih strank, socialistične stranke Pasok
in konservativne Nove demokracije, ter
manjše desne stranke Laos.

Datum vstopa v EU: 1. maj 2004
Datum zadnjih volitev: 24. februar 2008
Premier: Dimitris Kristofias
Vladajoča stranka/koalicija: po izstopu desnosred-
inske demokratske stranke Diko iz koalicije z
vladajočimi komunisti (Akel) je predsednik
Kristofias v začetku avgusta letos preobliko-
val vlado in imenoval nove ministre za
zunanje zadeve, obrambo in finance.

socialdemokrati-zeleni, kar kažejo
številne zadnje lokalne in regio-
nalne volitve, nazadnje tudi v Ber-
linu, a Angelo Merkel na zvezni
ravni volitve čakajo šele 2013,
čeprav ni spregledati, da so tudi
koalicijska razmerja z liberalci
vedno bolj zaostrena in načeta. In
morebitne spremembe v Berlinu
in Parizu bi bile kazalnik večjih
premikov. Znamenje, da je možen
zasuk v levo po neuspešnem proti-
kriznem mandatu desne vlade, je
Danska. Tam se je po desetih letih
levica s premierko Helle-Thoring
Schmidt vrnila na oblast. Desnica
je čvrsto držala oblast in ob vplivu
skrajnih nacionalističnih popu-
listov celo uvedla eno najstrožjih
protimigracijskih politik. Poseb-
na zgodba je Belgija. Tam tehnična
vlada pod vodstvom Yvesa Leter-
ma, ki je vmes napovedal ponovo-
letni odhod v OVSE, deluje že od
junija 2010, saj odtlej ni dogovora
o novi vladi. Sprva so se v zadnji
tednih le kazali premiki, saj so se
predstavniki šestih strank, ki se
pogajajo, strinjali, da je vrag od-
nesel šalo in je treba pogajanja
zaključiti čim prej. K temu jih je
prejšnji teden pozval tudi kralj,
potem ko so finančni špekulanti
spet začeli špekulirati proti Belgiji,
kar pomeni, da je narasla cena za
državne obveznice. A se je vmes
spet zapletlo, saj je vodja franko-
fonskih socialistov Elio Di Rupo
kralju Albertu II. ponudil odstop
s položaja mandatarja za sestavo
nove vlade. Kralja je seznanil z za-
stojem pri pogajanjih o proračunu
ter socialno-gospodarskih vpraša-
njih, ki naj bi vodila do oblikova-
nja vlade. Flamska in frankofonska
desnosredinska stranka sta zavr-
nili načrt Di Rupa za zmanjšanje
proračunskega primanjkljaja, ker
po njihovi oceni preveč sloni na
davkih in premalo na zmanjšanju
izdatkov vlade.

V vsakem primeru so delitve le-
vo-desno tudi v politiki vse bolj
anahrone in tako leve kot desne
politične liderje pomembno ob-
vladujejo ali usmerjajo isti lobijski
in interesni centri, ki steguje-
jo svoje lovke iz korporacijskih
vrhov. Protikrizno (nejdelovanje
le znova brutalno potrjuje tezo, da
se politične sile razlikujejo pred-
vsem še po celofanu, po zunanjih
emblemih, po stilsko-marketin-
ških prijemih voditeljev in vod-
stev, vsebinsko pa izhajajo iz iste
paradigmatske osnove. Evropsko
unijo lahko ob tem še naprej zelo
realno skrbi vzpon političnih ra-
dikalcev, predvsem ultradesnih.
Izrazito populistične, nacionali-
stične, antipriseljenske in anti-
muslimanske stranke, ki deloma
prisegajo tudi na protievropske
ideje, so v vzponu in so se uvrsti-
le v parlamente na Finskem, Šved-

Tako kot v Sloveniji bodo 4. decembra parlamentarne volitve tudi na
Hrvaškem (a ne predčasne) in v Rusiji. Pri južnih sosedih se zmaga
obeta opoziciji, in to koaliciji levih strank, imenovani Kukuriku, na
čelu katere je predsednik SDP Zoran Milanovič. Analitiki so si edini,
da bi bil preobrat, po katerem bi oblast lahko ohranila HDZ z Jadranko
Kosor, na meji čudeža. HDZ so zelo obremenile korupcijske afere, ki se
vlečejo že iz Sanaderjevih časov, obenem pa je vlada zaupanje izgubila
tudi zaradi neučinkovitega soočanja s finančno-gospodarsko krizo.

V Rusiji naj bi bilo prav tako vse jasno: v dumi bo še naprej prevlado-
vala vladajoča Zedinjena Rusija. Za premierja se bo potegoval zdajšnji
predsednik države Dmitrij Medvedjev, ki bo predsedniški položaj spet
prepustil svojemu mentorju, avtokratskemu vladarju sodobne Rusije
Vladimiru Putinu. Putin se je na premierski položaj umaknil 2008.
zaradi ustavne določbe, ki onemogoča tri zaporedne mandate. Predse-
dniške volitve bodo v Rusiji 4. marca 2012. (mst)

skem, Nizozemskem, Danskem...
Ponekod so celo ključni zavezniki
vladajočih struktur. Evropa je po-
stala do tega celo apatična, gotovo
pa defenzivna, sredinske, zmerne
stranke so celo v zasledovanju
notranjepolitičnih profitov svojo
agendo in retoriko premaknile
proti njihovim okopom. Nekoč je
EU znorela zaradi Jorga Haider-
ja, Avstriji grozila celo z izolaci-
jo, če bi šel ta v vlado, danes pa je
denimo nizozemska vlada življenj-
sko odvisna od Gerta Wildersa in
njegovih svobodnjakov, ki bi pre-
povedali Koran.

Populizem In zgodovina
poraza

Danska ljudska stranka sodi v isto
kategorijo nestrpnih populistov
in je bila dolga leta ključni par-
tner vladajoče desne koalicije, pri
čemer je v tem času zahtevala celo
prepoved oddajanja Al Džazire v
tej državi. Pravi Finci so v državi,
ki je veljala za zgled strpnosti in
tolerance, dobili 19 odstotkov.
Uspeli so z ostrim nasprotovanjem
reševanju Grčije in Portugalske.
Marine Le Pen je Nacionalni fronti
v Franciji odvzela zatohlo, anti-
moderno, starikavo podobo, ki jo
je poosebljal njen oče. In radikal-
ni populizem je postal za nekatere
celo seksi, kdo pripomni cinično,
ko se govori o političarki, ki ima
po javnomnenjskih raziskavah še
vedno možnosti preboja v drugi
krog predsedniških volitev.

Zapeljivosti populizma ni težko
dojeti, toda redko uspe, je v New
York Timesu pisal David Brooks,
analitik političnih in kulturolo-
ških fenomenov, kolumnist. Zgo-
dovina populizma je dolga in je v
glavnem zgodovina poraza, trdi
Brooks, volivci dolgoročno niso
tako neumni in kratkovidni, kot
menijo populisti, spregledajo jih.
To je menda sicer res - kaj pa škoda
in tragedije, ki jih populizem pov-
zroči v vmesnem času? Vzpon
nasilnega, tudi smrtonosnega ek-
stremizma, se kaže tudi zunaj po-
litičnega polja. Norveško, z njo pa
Evropo in svet je poleti pretresel
morilski pohod Andersa Behringa
Breivika. V Nemčiji je bilo te dni
razkrito srhljivo spoznanje, da je
neonacistična skupina Nacional-
socialistično podzemlje umorila
devet priseljencev.

Da, tudi to so slike, ki jih izrisu-
je EU 2011. Kriza ne premika le
političnih vrhov. In če je Mario
Monti Italijane zvrnil v evforijo,
pa je obenem za EU signifikanten
njihov odnos oziroma zaupanje v
demokracijo: anketa časopisa La
Repubblica je pokazala, da več kot
22 odstotkov Italijanov ne vidi
razlike med avtoritarno in demo-
kratično vlado. Avtoritarni režim
je boljši in bolj učinkovit kot de-
mokratičen sistem že za 10 odstot-
kov Italijanov.

Kandidati in politični komentatorji
kar tekmujejo, kdo bo bolj drama-
tično poudaril aktualni družbeni
trenutek in prelomnost prihodnjih
volitev v samostojni Sloveniji. De-
jansko prvič odhajamo na voli-
šča predčasno, pa še sredi globoke
svetovne gospodarske krize. Bolj
kot sam zmagovalec pa je ključno
vprašanje, kdo bo sploh lahko se-
stavil vlado in kako široka bo njena
podpora v vseh segmentih družbe.

V prihodnjem mandatu bodo
gotovo najzanimivejši in najzah-
tevnejši odnosi vlade do socialnih
partnerjev in medijev. Če koga,
potem se vlade v času nujnih za-
tegovanj pasov in krčenja pravic
gotovo bojijo sindikatov, medi-
jev in razjarjenih množic. Dialog s
sindikati, ki so v državi s samo-
upravljalsko tradicijo zgodovin-
sko močni, bo gotovo ena najtežjih
preizkušenj. Vlada lahko uspe le z
razmerji, v katerih bodo prevlada-
li argumenti in pravičnost do vseh.
Če ne bo uspešna in bo arogantno
zalomastila po kateremkoli sektor-
ju, bomo kmalu spet na predčasnih
volitvah. Seveda pa bodo morali
tudi sindikati razumeti, v kakšnih
okoliščinah je svet in da zgolj z
golim vztrajanjem pri obrambi
pravic škodijo celotni družbi, ki
mora vselej najprej ustvariti tisto,
kar lahko potem deli.

Bržkone bi ob kriznih razmerah
učinkoviteje upravljala državo
vlada, izvoljena v večinskem volil-
nem sistemu, ker pa imamo pro-
porcionalnega, so nujne koalicije.
Poznavajoč tradicionalno (ne)kon-
struktivnost večjega dela sloven-
ske opozicije in njeno sebičnost,
na razumevanje težav trhle vlade
ne gre računati, zato čas kriči po
močni vladi z veliko parlamentar-
no večino. Odgovorno bi bilo, da bi
slovenska politika po 4. decembru
sedla skupaj in se povezala v naj-
širši možni meri. Vendar žal stran-
karska izključevanja in osebnostne
lastnosti slovenskih politikov temu
(še) ne govorijo v prid, niti jih v to
očitno razmere še ne silijo dovolj.
Kako dolgo še ne?

Ob vrsti politik, ki potrebujejo dru-
gačen pristop, je gotovo tudi me-
dijska. Mediji bodo tako kot doslej
slaba vest vsakršne nove vlade in
kot takšni potrebujejo primerno
okolje za delovanje. V prvi vrsti je
to pravni okvir, ki bo zaznal struk-
turne spremembe v medijski in-
dustriji in medijskim podjetjem
pomagal pri njihovi preobrazbi.
Ta hip je v informacijskem nasi-
lju, poplavi brezplačnih in cenenih
vsebin in novih kanalov sporoča-
nja, ki so hitri, ne pa tudi poglo-
bljeni, najbolj na udaru tisk. Ta je s
svojo analitičnostjo nujna dodana
vrednost pri uveljavljanju pravice
ljudi do obveščenosti. V tem razmi-
sleku ne gre za preživetveni refleks
odgovornega urednika nekega
medija, ampak za misel, da družba,
tako kot kvalitetno šolstvo, zdra-
vstvo in drugo, v času krize še bolj
potrebuje pozorne medije, ki bodo
težavne razmere v družbi spre-
mljali analitično, poglobljeno,
strokovno, strpno in avtonomno.
Tak korektiv si mora dobronamer-
na bodoča vlada naravnost želeti,
družba ga potrebuje. Mediji morajo
ostati psi čuvaji in ne poslušno pri-
vezani v ogradi. Bodoča vlada bi
s primerno regulativno pomočjo
tiskanim medijem še pridobila le-
gitimnost.

Odgovorno bi bilo,
da bi slovenska
politika po
4. decembru sedla
skupaj in se
povezala
v najširši možni
meri. Vendar žal
strankarska
izključevanja
in osebnostne
lastnosti
slovenskih
politikov temu
(še) ne govorijo
v prid

Slovenci smo to jesen izgubi-
li tri velikane slovenstva, Toneta
Pavčka, Janka Messnerja in Bruna
Hartmana. Gospodje bi o potrebni
enotnosti, demokratičnosti, skrbi
za našo identiteto in sodelovanju
Slovencev zlasti v težkih razmerah
zlahka pridodali tehtno misel. Smo
se od njih dovolj naučili? Njiho-
vi življenjski prispevki v kulturni
identiteti naroda in njihov pozitiv-
ni duh so prepomembni, da bi jih
kar tako "zagonih" nezreli politi-
ki. Obenem je ob demonstracijah
krize kapitalizma v obliki prote-
stov pred borzami pričakovati,
da se bodo v prihodnjem, težkem
obdobju znova izrazito odpirale
teme o človeškosti, solidarnosti,
sodelovanju in pravičnosti. Upra-
vljavci države imajo na vse to velik
vpliv in zato ni nepomembno, koga
bomo izvolili.

Kar so pustile za seboj sicer redke
in menda prelahko dane volilne
obljube o tem, da bo bolje, če bomo
vsi skupaj boljši, je posmeh, norče-
vanje, tudi resni premisleki o pa-
razitski naravi nacionalne elite, ki
je bolj kakor slovenskim zaupala
ciprskim bankam. Ker so časi trdi
in grdi, je trda poetika trdne tarife
edino, kar lahko funkcionira kot
resen politični govor.

Tudi zato se tokratni volilni boj
spreminja v boj za to, komu bodo
oblasti še bolj zagrenile življenje v
naslednji štiriletki. Če ni za mlade,
je jasno, da je treba prikrajšati
stare, razlagajo prvi. Če smo razhaj-
kali gospodarstvo, je logično, da je
zdaj na vrsti javni sektor, dokazuje-
jo drugi. Ker smo v krizi, je prav, da
njena bremena nosijo tudi socialni
podpiranci in bolni, pravijo tretji.
Čas je, da odrastemo in se nehamo
zanašati na državo, ki ni tu zato, da
bi skrbela za ljudi, ki na trgu niso
uspeli.

Kdor danes razmišlja o tem, kako
bi lahko vsi skupaj živeli bolje, velja
za političnega luzerja, demagoga,
lažnivca. Zdaj se na političnem trgu
najbolje prodajajo vizije slabega ži-
vljenja. Vsi drugačni, vsi napačni,
je zapel raper Zlatko. Ampak ta lu-
cidni povzetek zdajšnjih političnih
bojev za našo temno prihodnost še
ni zadosten razlog za to, da bi dali
prav tihi večini, ki pravi, da je čisto
vseeno, kdo bo zmagal na volitvah,
ker se v tej zavoženi državi tako ali
tako ne bo nič spremenilo. Celo v
primeru, ko nam je ta misel blizu,
ne gre spregledati njene lepotne
napake: da se namreč stvari zmeraj
lahko spremenijo na slabše.

Slabi časi so dobra priložnost za
vzpon slabih ljudi. Hohštapler-
ji, ki že dvajset let ne počnejo nič
drugega kot to, da gradijo odre za
svoje politične predstave, se dre-
njajo tudi na teh volitvah. Politične
zgodbe o odrešilnih sto in še nekaj
nočeh, ki da so po polomijah, ki
so jih nekoč nekje zagrešili drugi,
neizbežno pred nami, zaudarjajo
po vajah v nečloveških perspekti-
vah. Protikrizni program, s kate-
rim misli novi vladajoči buldožer
po volitvah prilagoditi sloven-
sko družbo "zahtevam finančnih
trgov", na najboljši možni način
zaokroža bojazen dozdajšnjega
predsednika vlade, da bo po de-
cembrskih volitvah "prva žrtev
nove vlade svoboda tiska". Če se
bo uresničila ta napoved, je čisto
mogoče, da se nam bo Pahorje-
va vlada, o kateri ne zna povedati
nihče nič pametnega, že drugo leto
prikazovala v lepši luči.

O blaginji tokrat nihče ne govori.
Ob koncu leta 2000 je iz politične
retorike izginila kvaliteta življenja,
na začetku tega tisočletja, ki se je
začelo z velikim pohodom v Evrop-
sko unijo, Nato in Irak, pa se je v
veleprepirih o vseh naših vojnah

Kdor danes
razmišlja, kako bi
lahko vsi skupaj
živeli bolje, velja za
političnega luzerja,
demagoga,
lažnivca. Zdaj se
na političnem
trgu najbolje
prodajajo vizije
slabega življenja
in naposled o krizi, ki so jo borci
za svobodo uspešno proizvedli, iz-
gubil tudi pojem blaginje. Še več.
Ekonomisti, ki so s svojimi progno-
zami očarali politike, ki nimajo
pojma o življenju, so nas zdaj, ko si
ni več mogoče zatiskati oči pred re-
sničnostjo, v katero so pahnile svet
te iste prognoze, poučili, da je re-
vščina normalen pojav.

Ko pristaneš na to, da je revščina
normalen pojav, postane govor o
blaginji odveč. Ampak če ne bomo
o tem govorili, bodo ideje o tem, da
je drugačen svet možen, odšle. Saj
blaginja ni to, da imaš mercedesa
pa jahto pa račun na Cipru, je rekel
pred dnevi igralec Peter Boštjančič.
Blaginja je to, da ima človek delo,
svoj ponos, svojo držo. Za nič veli-
kega ne gre, "le za nekaj razumno-
sti, razsodnosti, strpnosti in omike
v vseh razmerijih", nas je že pred
časom učila tudi dr. Neda Pagon.
Cena, ki jo bo treba zdaj plača-
ti za vse tiste nevelike in nevidne
reči, ki smo jih pohodili v naglici, s
katero smo po letu 1991 korakali iz
historičnega v histerični materiali-
zem, pa je strašno velika.

Primerjave s slavnimi zgodovinski-
mi dogodki vedno vžgejo, zato ni
čudno, če marsikdo v teh dneh išče
primerjave z našimi prvimi de-
mokratičnimi volitvami 1990. Kot
vedno in povsod je tudi tu mogoče
najti kakšno podobnost, a še več
razlik, tako kot so različni tudi ra-
zlogi za primerjave: nekdo hoče z
njimi mobilizirati čim več volivcev,
drugi gori v želji pokazati, kako
malo smo dozoreli v vsem tem
času. Jasno, da je bilo leto 1990 dru-
gačno - od vsebinskega preloma s
starim enopartijskim režimom do
tehničnega spopada glavne volilne
komisije z obsežno volilno papiro-
logijo na enem samem samcatem
računalniku. Bistveno drugač-
na, kot so različni letni časi, je bila
takrat tudi atmosfera. Ne, ne gre
za nostalgijo v duhu "še pomnite,
tovariši", a volilna pomlad 1990 je
pokala po šivih od pričakovanj, po-
zitivne energije, civilnodružbene-
ga naboja, čeprav je bilo kot vedno,
ko se rojeva kaj novega, tudi nekaj
negotovosti, strahu pred nezna-
nim. Toda količina črnogledosti
in bojazni, da o razočaranju ne go-
vorimo, je v tej volilni jeseni, ki se
preveša v zimo, bistveno večja, in
ne, še zdaleč ni vsega kriva pošast
recesije, ki se plazi po svetu. Po več
kot dvajsetih letih demokratič-
nih volitev tožimo nad ukradeno
državo in umazano politiko, od tod
silno hrepenenje po novih, neoma-
deževanih političnih obrazih, ki se
je, politično dirigiranje gor ali dol,
razvilo v pravo dogmo in boleče
trka ob spoznanje, da resničnost le
stežka sledi utopičnim željam.

Saj ne da tokratna volilna ponud-
ba ni postregla s čim novim, a dlje
ko kampanja traja, očitneje postaja,
da se vse skupaj odvija, pa če nam
je prav ali ne, po starih preskuše-
nih vzorcih. Afere zmagujejo, in to
krepko, nad strankarskimi progra-
mi, strankarski šefi nad stranka-
mi, "veliki", ki jim javnomnenjske
ankete namenjajo največ glasov,
plenijo vso medijsko pozornost,
žalujoči ostali, javnomnenjski lu-
zerji, pa tožijo in bentijo nad dis-
kriminacijo v demokratični državi.
Seveda je to, da sta dve v trojici
javnomnenjsko zmagovitih strank
rosno mladi, prava posebnost, a
prav tako drži, da bi Jankovič in
Virant, tudi če bi res vstopila v vo-
lilno tekmo kot čisto nova obraza,
do volitev že postala "stara", potem
ko se je na njiju, kajpada ne samo
od sebe, nalepilo blato premoženj-
sko* zaslužkarskih afer. Te so jima
odnesle nedolžnost in glasove;
zlasti velja to za Viranta, manj za
Jankoviča, kot da bi od prvega vo-
livci res pričakovali več poštenosti,
od drugega pa predvsem učinkovi-
tost. Kak sklep lahko potegnemo iz
njunega drsenja navzdol in selitve
teh volilnih glasov med neoprede-
ljene, medtem ko se je Janša kljub
zimzeleni patrijski aferi dokaj
trdno zasidral na vrhu? Da morajo
novi obrazi stopiti v politični boj
brezpogojno čisti, medtem ko je
starim dovoljeno marsikaj? Le to,
da so šefu SDS njegovi volivci brez-
pogojno vdani? Ali pa to, da imajo
afere učinek, dokler so sveže, če se
predolgo premlevajo in pogrevajo,
pa postanejo kontraproduktivne?
Vsekakor je posledica ta, da se po-
litični računarji že ukvarjajo s tem,
ali se morda na obzorju znova riše
možnost za nesojeno koalicijo SDS-
SD, slišati pa je tudi že pozive k boj-
kotu, če zmaga sedanji favorit.

Tožimo nad
ukradeno državo
in umazano
politiko, od tod
silno hrepenenje
po novih,
neomadeževanih
političnih obrazih,
ki pa boleče trka
ob spoznanje,
da resničnost le
stežka sledi
utopičnim željam

Še kakšna posebnost? Seveda, poli-
tične selitve. Le od kod bi mladen-
ki, Jankovičeva in Virantova, stari
manj kot mesec dni, dobili svoje
moštvo, če ne bi bilo prestopov z
manj varnih ali celo potapljajo-
čih se ladij na nove, še neutrujene
strankarske galeje. Po številu pre-
stopnikov so te volitve res prelo-
mne, ali bodo prelomne še po čem,
bomo videli, ko bodo za nami, ob
trku zmagovalcev s kruto realno-
stjo. Nekaj pa je menda že jasno:
tudi če zaradi razočaranja in neza-
dovoljstva 4. december za marsi-
koga ne bo praznik demokracije,
je boljše oddati svoj glas, kot pa ob
belem lističu tarnati, da so najbolj-
ši že padli, in čakati, da bodo nekoč
v daljni prihodnosti kot Afrodita
iz morske pene vstali mladi, spo-
sobni, pošteni, nekompromitirani
obrazi.

Najbrž bo takoj kdo rekel, glej ga,
patetičnega nostalgika. Še eden,
ki se mu zdi, da je bilo nekoč vse
lepše in boljše, kot je bilo v resnici.
Pač tvegam: prve večstrankarske
volitve so bile zame nekaj najlep-
šega, kar lahko človek v zvezi s
svojo državo doživi. Saj je prijetno,
ko kak športnik osvoji medaljo na
olimpijskih igrah ali ko se kje v
tujini pohvalno razpišejo o sloven-
skem umetniku ali znanstveniku,
ampak to pomaga le k malo večje-
mu ponosu na svojo državo, morda,
kot bi kdo rekel, 'krepi domoljubje'.
Ampak če kar nekaj časa preživiš
v političnem sistemu, v katerem -
če se pač nočeš iti tako imenovane
avantgarde - ogromnokrat začutiš,
da si državljan drugega reda in v
mnogih pogledih omejen človek,
vedno znova ugotavljaš, da ti še
marsikaj manjka. Tudi služba, sta-
novanje in potni list niso dovolj, če
ne smeš povedati, kar misliš, če so
prepovedane nekatere knjige, ča-
sopisi, če se oziraš, da te ne bi slišal
kak špicelj, ko se s prijatelji pogo-
varjaš o neumnostih, ki jih počne-
jo in govorijo lažnivi oblastniki, ki
koga samo zaradi drugačnega pre-
pričanja postavijo pred sodišče...

Ko se tak sistem ob krepki pomoči
'nezdravih sil' prične rušiti sam
vase (pa ne zato, ker je partija skle-
nila mirno oditi z oblasti), ko se ro-
jevajo stranke, ko se na zborovanju
v podporo Janši zberejo množice

in ko se na obzorju kaže samostoj-
na Slovenija, o kateri je malo prej le
redkokdo upal sanjati, se ti volitve,
prve prave po mnogih desetletjih,
ne morejo zdeti nič drugega kot
praznik. In celo če si novinar, kate-
rega specializacija je zadnjih nekaj
let spremljanje nastajajočih strank,
in torej veš, da ni vse ravno zlato,
kar bodo ponudile na volitvah, to
ne more pokvariti prazničnega ob-
čutka, da lahko prvič soodločaš, v
kakšni skupnosti boš živel. In po
dolgem razmisleku pač daš glas eni
od strank, za katero si prepričan,
da bo državo vodila na način, ki je
še najbližje tvojemu razumevanju
demokracije in okusu.

Dvajset let pozneje se sprašuješ,
ali bi sploh šel na volitve. Bilanca
tega obdobja je namreč takšna, da
kakšne praznične vznesenosti vo-
litve pač ne morejo več ustvariti.
Najbrž siv tem času nekajkrat volil
poražence, nekajkrat pa zmagoval-
ce, toda na koncu si bil z vladanjem
enih ali drugih vedno nezadovo-
ljen. Vedno bolj. Pa ne samo zato,
ker so pred tvojimi očmi pomaga-
li rušiti upanje (pravzaprav na za-
četku trdno, naivno prepričanje) o
maksimalno pravični, svobodni in
pošteni državi, v kateri da bomo
živeli. K treznjenju glede tega je
seveda veliko pripomogla tudi de-
mokratična tujina, ki jo danes pač
ocenjujemo bolj kritično in objek-
tivno kot pred četrt stoletja. S tem

Dvajset let
pozneje se
sprašuješ, ali bi
sploh šel na
volitve. Oblast,
oblast in še enkrat
oblast je vse,
kar jih zanima

bi se človek morda še sprijaznil, ga
pa lahko v skrajni obup ali silno
jezo, morda pa tudi popolno apa-
tičnost, spravi opazovanje naših
večnih in večine novih politikov
in strank.

Oblast, oblast in še enkrat oblast
je vse, kar jih zanima. Pa ne zavo-
ljo tega, ker bi potem z njo skuša-
li vladati pravično in pošteno ter
v skupno dobro, česar imajo sicer
ob vsaki priložnosti polna usta,
ampak da bi zadostili svojim stran-
karskim ali čisto osebnim, pogo-
sto pridobitniškim interesom, za
katere so po njihovem očitno dovo-
ljena vsa sredstva, česar se pridno
uči vse več ljudi. Če je mogoče ob
tem z lažjo, intrigo, manipulacijo
spraviti s poti kakega političnega
nasprotnika (pogosto očitno sovra-
žnika), toliko boljše. Ob vsem tem
pa neskončno podcenjevanje voliv-
cev, ki naj bi kar verjeli pravljicam,
v katerih se nam skušajo predsta-
vljati v najlepši podobi.

Pa bom kljub vsemu šel na volitve,
upoštevajoč nasvet Sonje Lokar, ki
je jokala ob razpadu Zveze komu-
nistov Jugoslavije: "Če ne gre dru-
gače, si zatisnite nos, a pojdite na
volitve." Bom volil kako stranko,
za katero pravijo, da se je ne splača
voliti, ker da nima šans, čeprav je
poštena in misli resno. Ali pa ravno
zato? Kaj pa če bi ji dali šanso?

Kje vse so v krizi že dvignili DDV?
	Super znižana	Nižja	Splošna	»Parking
	stopnja	stopnja	stopnja	stopnja«
Belgija	-	6/12 %	21 %	12 %
Bolgarija	-	(7 % 9 %	20 %	-
Češka republika	-	(9 % 10 %	(19 %) 20 %	-
Danska	-	-	25 %	-
Nemčija	-	7 %	19 %	-
Estonija	-	(5 %) 9 %	(18 %) 20 %	-
Irska	4,8 %	(13,5 % 9/13,5 %	(21/5 %) 21 %	13,5 %
Grčija	(4,5 % -	(9 %) 6,5/13 %	(19 %) 23 %	-
Španija	4 %	(7 %) 8 %	(16 % 18 %	-
Francija	2,1 %	5,5 %	19,6 %	-
Italija	4 %	10 %	20 %	-
Ciper	-	5/8 %	15 %	-
Latvija	-	(10 % 12 %	(21 %) 22 %	-
Litva	-	5/9 %	(19 %) 21 %	-
Luksemburg	3 %	6/12 %	15 %	12 %
Madžarska	-	(5 %) 5/18 %	(20 %) 25 %	-
Malta	-	(5 %) 5/7 %	18 %	-
Nizozemska	-	6 %	19 %	-
Avstrija	-	10 %	20 %	12 %
Poljska	(3 % -	(7 %) 5/8 %	(22 %) 23 %	-
Portugalska	-	(5/12 %) 6/13 %	(20 %) 23 %	(12 %) 13 %
Romunija	-	(9 %) 5/9 %	(19 %) 24 %	-
Slovenija	-	8,5 %	20 %	-
Slovaška	-	10 %	(19 %) 20 %	-
Finska	-	(8/17 % 9/13 %	(22 %) 23 %	-
Švedska	-	6/12 %	25 %	-

DOPISNIŠTVA:	TRŽENJE:
Ljubljana, Cankarjeva 1,	Oglasno trženje
telefon 01/2415 600	telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370
Celje, Razlagova 13 a,	oglasi@vecer.com Mali oglasi
03/425 36 48 (46)	telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357
Ptuj, Osojnikova 9,	Naročniški oddelek
02/749 21 71 (74)	telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365
Murska Sobota, Slovenska 25,	narocnina@vecer.com
02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20)	PREDSTAVNIŠTVA
	Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,	Celje, Razlagova 13 a,
dopisništvo 02/84310 03	naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,3373
Japonska	JPY	392	103,07
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	25,693
Danska	DKK	208	7,4370
Velika Britanija	GBP	826	0,86060
Madžarska	HUF	348	309,93
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,6987
Poljska	PLN	985	4,4905
Romunija	RON	946	4,3570
Švedska	SEK	752	9,2440
Švica	CHF	756	1,2268
Norveška	NOK	578	7,8310
Hrvaška	HRK	191	7,4950
Rusija	RUB	643	41,9912

1 Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v % 1
SBITOP	607,63	-1,38

VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
GRVG GORENJE	N 5,0000	-0,4400	5,0100	5,1000	5,0000 72151		27
IEKG INTEREUROPA	N 0,7300	0,0000	0,7300	0,7300	0,7300	1010	2
KBMR NOVA KBM	N 3,5000	-0,2800	3,6990	3,6990	3,4550	900	13
KRKG KRKA	N 49,9000	1,8400	48,9000	50,0000	48,5000	6396	101
LKPG LUKA KOPER	N 7,9100	0,1300	7,9100	7,9100	7,9000	37	3
MELR MERCATOR	N 167,5000	-4,8300	168,0000	168,0000	160,0000	1365	27
PETG PETROL	N 160,2000	-1,0500	160,1000	161,0000	160,0000	224	10
TLSG TELEKOM SLO.	N 62,0000	-0,5600	63,5000	63,5000	62,0000	142	10
Trg delnic - Standardna kotacija
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
ABKN ABANKA	N 15,5100	0,0000
AELG AERO. LJUBLJANA	N 11,2200	6,8600	10,5000	11,2200	10,5000	543	9
DPRG DELO PRODAJA	A 21,0000	0,0000
ETOG ETOL	A 65,1000	0,0000
IALG ISKRA AVTOE.	N 16,0000	0,0000
ITBG ISTRABENZ	A 2,1000	0,0000	2,1000	2,1000	2,1000	5	1
MAJG MLINOTEST	A 3,0000	0,0000
MTSG KOMPAS MTS	A 6,0000	0,0000
NIKN NIKA	A 16,5000	0,0000
PILR PIVOVARNA LAŠKO	N 10,8700	-5,4800	10,5100	10,8700	10,5100	140	4
POSR POZAVAROV. SAVA	N 5,2500	-0,9400	5,2500	5,2500	5,2500	361	2
PRBP PROBANKA	A 10,2250	0,0000
SALR SALUS	N 260,0000	0,0000
SAVA SAVA	N 18,0100	0,0000	18,0000	18,0100	18,0000	69	2
TCRG TERME ČATEŽ	A 179,0000	0,0000
UKIG UNIOR	N 11,0000	0,0000
ZTOG ŽITO	A 95,0000	0,0000	95,0000	95,0000	95,0000	53	2
ZVTG ZAVAROV. TRIGLAV	N 11,0000	0,1800	11,3800	11,3800	11,0000	1373	10
Trg delnic - Vstopna kotacija
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
AGOG AGROGORICA	A 5,9500	0,0000
APAG ALPE. POTOV. AGEN.	A 11,9000	-0,8300	11,9000	11,9000	11,9000	57	1
CETG CETIS	A 21,0000	0,0000
CICG CINKARNA CEL.	A 84,5000	-3,4300	84,5000	84,5000	84,5000	4424	3
DATR DATALAB TEHNOLOGIJE	A 2,0000	0,0000
GHUG GRAND HOTEL UNION	A 9,0000	0,0000
GSBG GEA	A 6,3500	0,0000
HDOG HELIOS	N 380,0000	0,0000
IELG ELMO	A 2,4000	0,0000
IHPG INLES	A 3,2600	0,0000
INRG INTERTRADE ITA	A 40,0000	0,0000
JPIG JAVOR PIVKA	A 0,8000	0,0000
JTKG JUTEKS	A 15,5000	0,0000	15,5000	15,5000	15,5000	180	1
KDHP KD GROUP	A 7,5600	0,8000	7,5600	7,5600	7,5600	110	5
KDHR KD GROUP	N 38,3000	-0,2600	38,3900	38,3900	38,3000	150	14
KSFR KS NALOŽBE	A 0,5710	0,0000
MAHR MAKSIMA HOLDING	A 0,0170	0,0000
MAPG MARINA PORTOROŽ	A 53,0000	0,0000
MKIR MAKSIMA INVEST	A 0,0150	0,0000
MKOG MELAMIN	A 14,5000	0,3100	14,5000	14,5000	14,5000	79	1
MLHR MODRA LINIJA HOLDING	A 7,5000	0,0000	7,5000	7,5000	7,5000	3	1
MPLR MP NALOŽBE	A 12,0000	0,0000
MR0R MERCATA	A 1,3000	0,0000
MR1R M1	A 1,5500	0,0000	1,5500	1,5500	1,5500	3	1
NALN NAMA	A 25,3100	0,0000
NF2R NFD HOLDING	A 0,2000	0,0000	0,2000	0,2000	0,2000	273	3
POPG PLAMA PUR	A 16,9950	0,0000
PPDP PRVA GROUP	A 30,0000	0,0000
SING SIVENT	A 0,4900	0,0000
SKDR KD	A 450,0000	0,0000
SLLG SLOVENIJALES	A 29,0000	0,0000
ST1R HRAM HOLDING	A 0,6600	0,0000
TEAG TEKSTINA	A 0,4500	0,0000
TR1R TRDNJAVA I HOLDING	A 0,1010	0,0000
TRSG TRIGLAV NALOŽBE	A 1,5800	0,0000
VHDR VIPA HOLDING	A 0,5500	0,0000
VLJG VELANA	A 2,0000	0,0000
ZDDG TERME DOBRNA	A 4,0000	0,0000
ZV2R ZVON DVA HOLDING	A 0,0110	0,0000
ZVHR ZVON ENA HOLDING	A 0,0200	0,0000
Trg obveznic - Obveznice
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
AGO1 AGROGORICA 1. IZD.	N 100,4000	0,0000
BCE10 BANKA CEL. 10. IZD.	N 95,0000	0,0000
BCE11 BANKA CEL. 11. IZD.	N 57,0000	0,0000
BCE12 BANKA CEL. 12. IZD.	N 101,0000	0,0000
BCE13 BANKA CEL. 13. IZD.	N 99,8000	0,0000
BCE15 BANKA CEL. 15. IZD.	N 99,0000	0,0000
BDM1 BANKA DOMŽALE 1. IZD.	N 100,0000	0,0000
DEO1 DEOS 1. IZD.	N 100,0200	0,0000
DPR1 DELO PRODAJA 1. IZD.	N 41,0000	0,0000
DRS1 DARS 1. IZD.	N 103,0000	0,0000
DRS3 DARS 3. IZD.	N 102,0000	0,0000
FB09 FACTOR BANKA 9. IZD.	N 92,9500	0,0000
FB11 FACTOR BANKA 11. IZD.	N 103,7000	0,0000
FB14 FACTOR BANKA 14. IZD.	N 98,0000	0,0000
FB15 FACTOR BANKA 15. IZD.	N 96,5000	0,0000
FB16 FACTOR BANKA 16. IZD.	N 102,0000	0,0000
FB20 FACTOR BANKA 20. IZD.	N 96,0000	0,0000
FB21 FACTOR BANKA 21. IZD.	N 95,5000	0,0000
KBG1 KB1909 1. IZD.	N 102,5000	0,0000
KBM9 NOVA KBM 9. IZD.	N 103,0000	0,0000
KDH1 KD HOLDING 1. IZD.	N 97,0000	0,0000
KDH2 KD HOLDING 2. IZD.	N 82,0000	0,0000
NLB13 NLB 13. IZD.	N 103,9000	0,0000
NLB15 NLB 15. IZD.	N 100,0000	0,0000
NLB18 NLB 18. IZD.	N 100,0000	0,0000
NLB19 NLB 19. IZD.	N 91,7000	0,0000
NLB26 NLB 26. IZD.	N 94,0000	0,0000
PBS7 POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N 100,0000	0,0000
PET1 PETROL 1. IZD.	N 105,9000	0,0000
PRB10 PROBANKA 10. IZD.	N 100,0000	0,0000
PRB11 PROBANKA 11. IZD.	N 97,0000	0,0000
PRB8 PROBANKA 8. IZD.	N 100,0000	0,0000
PRB9 PROBANKA 9. ZDAJA	N 60,0000	0,0000
RS21 R. SLOVENIJA 21. IZD.	N 94,5000	0,0000
RS29 R. SLOVENIJA 29. IZD.	N 100,0100	0,0000
RS32 R. SLOVENIJA 32. IZD.	N 100,0000	0,0000
RS33 R. SLOVENIJA 33. IZD.	N 140,0000	0,0000
RS38 R. SLOVENIJA 38. IZD.	N 100,0000	0,0000
RS44 R. SLOVENIJA 44. IZD.	N 105,0000	0,0000
RS48 R. SLOVENIJA 48. IZD.	N 100,5000	0,0000
RS49 R. SLOVENIJA 49. IZD.	N 98,0000	0,0000
RS50 R. SLOVENIJA 50. IZD.	N 99,1300	0,0000
RS53 R. SLOVENIJA 53. IZD.	N 100,3000	0,0000
RS54 R. SLOVENIJA 54. IZD.	N 102,0000	0,0000
RS57 R. SLOVENIJA 57. IZD.	N 99,0000	0,0000
RS59 R. SLOVENIJA 59. IZD.	N 95,5000	0,0000
RS62 R. SLOVENIJA 62. IZD.	N 92,0000	0,0000
RS63 R. SLOVENIJA 63. IZD.	N 104,2100	0,0000
RS65 R. SLOVENIJA 65. IZD.	N 102,3700	0,0000
RS66 R. SLOVENIJA 66. IZD.	N 112,7200	0,0000
RS67 R. SLOVENIJA 67. IZD.	N 84,9000	3,5600	84,9000	84,9000	84,9000	1	1
SA02 SAVA 2. IZD.	N 97,9900	0,0000
SI01 SID BANKA 1. IZD.	N 100,0000	0,0000
SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.	N 101,5000	2,2200	98,5100	101,5000	98,5100	168	4
ZT01 ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.	N 102,0000	0,0000
ZT02 ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.	N 101,0000	0,0000

Telekom (v milijonih evrov)
	Poslovni	Čisti
	prihodki	dobiček
2011	621,4	37,7
2010	633,3	6,3
2009	637,2	37,8
2008	643,6	71,8
2007	587,0	75,0

	2011 2012	2013	Skupaj
Prenova Ledne dvorane			9,410.763
- država	1,549.618	1,273.611	2,823.229
- mariborska občina	2,840.967	2,334.953	5,175.920

Tekaški poligon				2,139.974
- država	10.200	631.792		641.992
- mariborska občina	30.000	1,123.486	344.495	1,497.982

Dovodni cevovod				2,069.224
- država	3.601	502.234	114.932	620.767
- mariborska občina	8.403	1,171.879	268.174	1,448.457
Prenova dvorane Lukna				1,016.400

SKUPAJ	52.204	9,610.527	4,973.629	14,636.360
- država	13.801	2,683.644	1,388.543	4,085.988
- mariborska občina	38.403	6,152.732	2,947.622	9,138.757

KINO

Petek, 25. november
MARIBOR
^KOLOSEJ
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA	16.30, 19.00, 21.30, 0.00
OROPAJ BOGATAŠA	17.15, 19.30, 21.50, 0.10
VESELE NOGICE 2	16.40, 18.50, 21.00
LE KAKO JI TO USPE?!	17.20, 19.20, 21.20, 23.20
MEDVEDEKPU	16.10
POLNOČ V PARIZU	17.45, 19.45, 21.45, 23.45
SMRKCI	15.50
POLICIST	20.10
TRGOVCI S ČASOM	18.00, 22.05, 0.15
WINX CLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA	16.15
STANJE ŠOKA	18.05, 20.00
KUŽNA NEVARNOST	21.55, 0.05
FOOTLOOSE	19.10
NESMRTNI	17.00, 21.25, 23.35
JOHNNY ENGLISH 2	16.00, 18.10
KOŽA, V KATERI ŽIVIM	20.20
DVORANA XPAND
VESELE NOGICE 2, 3D	16.00, 18.10
NESMRTNI, 3D	20.20, 22.30
! Sc: z\ K' -1: .:•>)
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, sinhronizirano 16.55
FOOTLOOSE	16.30
TINTIN, 3D	18.20
OROPAJ BOGATAŠA	16.05, 18.25, 20.40, 23.05
TRGOVCI S ČASOM	19.00, 21.20, 23.40
STANJE ŠOKA	18.55, 21.00, 23.10
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA	15.30, 18.00, 20.30, 23.00
NESMRTNI, 3D	19.20, 21.05, 21.40, 23.25, 23.59
LE KAKO JI TO USPE?!	16.50, 18.50, 20.50, 22.50
VESELE NOGICE 2, 3D 1	5.00, 16.10, 17.10
VESELE NOGICE 2	16.00, 18.10, 20.20, 22.30
CELJE
fep^ £c: /\ ;■/- K' -1: .:•>)
WINX KLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA, sinhronizirano 16.55
FOOTLOOSE	16.15
OROPAJ BOGATAŠA	16.05, 18.20, 20.40, 23.05
TINTIN	18.45
TRGOVCI S ČASOM	21.20, 23.40
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA 15.30, 16.30, 18.00, 19.00, 20.30, 21.30,
23.00, 23.55
NESMRTNI, 3D	19.20, 21.40, 23.59
NESMRTNI	20.20, 22.40
STANJE ŠOKA	18.55, 21.00
LE KAKO JI TO USPE?!	16.50, 18.50, 20.50, 22.50
VESELE NOGICE 2, 3D	15.00, 17.10
VESELE NOGICE 2	16.00, 18.10
MESTNI KINO METROPOL CELJE
JANE EYRE	18.00
ZVOČNI STROJ	20.30
LJUBLJANA
^KOLOSEJ
VESELE NOGICE, 2	16.00, 18.20, 20.40, 23.00
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA	16.20, 19.00, 21.40, 23.10, 0.15
VESELE NOGICE 2, 3D	15.10, 17.20, 19.30
OROPAJ BOGATAŠA	16.15, 18.30, 20.45, 21.40, 23.15, 0.10
FOOTLOOSE	15.35
LE KAKO JI TO USPE?!	17.50, 19.50, 21.50, 23.50
NESMRTNI	16.25, 18.50, 21.20, 23.45
MEDVEDEKPU	15.30
POLNOČ V PARIZU	17.10, 19.15, 21.20, 23.30
WINX CLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA	15.20, 17.10
STANJE ŠOKA	19.00, 21.00
PARANORMALNO 3	23.05
JOHNNY ENGLISH 2	15.55, 18.00
TRGOVCI S ČASOM	20.05, 22.15, 0.25
TRIJE MUŠKETIRJI	17.00
KOŽA, V KATERI ŽIVIM	19.20, 21.50, 0.20
SMRKCI	16.00
POLICIST	18.10, 20.10
KUŽNA NEVARNOST	22.10
DVORANA XPAND
VESELE NOGICE 2, 3D	16.20, 18.30
NESMRTNI, 3D	20.40, 22.50
KINO KOMUNA
STANJE ŠOKA	15.00, 19.00
POLNOČ V PARIZU	17.00, 21.00
KOPER
^KOLOSEJ
VESELE NOGICE 2, 3D	17.00, 19.10
PARANORMALNO 3	21.20, 23.10
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA	16.20, 18.40, 21.00, 23.20
OROPAJ BOGATAŠA	16.10
LE KAKO JI TO USPE?!	18.10, 20.00
SANJSKA HIŠA	21.50, 23.40
KRANJ
^KOLOSEJ
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA	16.20, 18.50, 21.20
BREZ POVRATKA 5	23.50
EN DAN	16.00
LE KAKO JI TO USPE?!	18.10, 20.00
MORILSKA ELITA	21.50, 0.10
VESELE NOGICE 2	16.10, 18.20, 20.30
STVOR	22.40
NOVO MESTO
^^ Sc: z\ K' -1: .:•>)
OROPAJ BOGATAŠA	21.30, 23.50
TINTIN, 3D	18.30
STANJE ŠOKA	21.00, 23.10
NESMRTNI, 3D	19.20, 21.40, 23.59
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA	18.00, 20.30, 23.00
TRGOVCI S ČASOM	19.10
LE KAKO JI TO USPE?!	16.50, 18.50, 20.50, 22.50
VESELE NOGICE 2, 3D	15.00, 16.10, 17.10
VESELE NOGICE 2	17.00

Vecer.com
	n	m.Vecer.com
V		App Store
	O	Facebook.com/CasopisVecer
	Q	Twitter.com/Vecer
0 Pressdisplay.com
	ton 0®	Youtube.com/user/veceronline

Sprejemna mesta za
osmrtnice	_f zahvale
spomine
v Večeru
MARIBOR	OREHOVA VAS
• Večer, Svetozarevska 14	• ALZIS, Radizel,
• Pogrebno podjetje Maribor,	Mariborska 100
C. XIV. divizije 42	RAVNE NA KOROŠKEM
• Yamaco, Masarykova 16	RAVNE NA KOROŠKEM
	• Komunala Log,
CEUE	Dobja vas 187
• Večer, Razlagova 13 a	• Koratur, Koroška 5
• Večer, Razlagova 13 a	• PRIMOŽIČ,
DRAVOGRAD	pogrebne storitve,
• Javno komunalno podjetje,	NaŠancahlO
Meža 142
	SELNICA OB DRAVI
GORNJA RADGONA	• SLOVO, Igor Eferl, s.p.,
• Pogrebništvo Vrbnjak,	Sp. Boč 32 f
Lomanoše 12 a
	SLOVENJ GRADEC
LENART V SLOVENSKIH GORICAH	• Komunala,
• Almaja, pogrebna dejavnost,	Partizanska pot 12
Jurovska 23	• Koratur, Pohorska 15
LJUBLJANA	SLOVENSKA BISTRICA
• Večer, Cankarjeva 1	• Komunala,
• Koratur, Kolodvorska 16	Ul. Pohorskega bat. 12
• Žale, javno podjetje,	• NEGRA-GEO,
Med hmeljniki 2	Ob stadionu 33
MEŽICA	• PANEK, Ljubljanska 12
MEŽICA
• Komunala Mežica, Trg svobode 1	SLOVENSKE KONJICE
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU	• KPU Špes, s.p.,
MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU	Tattenbachova 14
• Solza, pogrebna dejavnost,	ŠENTILJ
Dravski dvor, Ul. Paherjevih 1 a	ŠENTILJ
	V SLOVENSKIH GORICAH
MURSKA SOBOTA	• HELP, Mariborska 24
• Večer, Slovenska 25
	VIDEM PRI PTUJ
MUTA	• MIR, pogrebno podjetje,
• POGREBNA SLUŽBA	Videm pri Ptuju 44
Jasmina Kamer, s.p.,
Gortinska c. 17	ZGORNJA POLSKAVA
	• PANEK, Cankarjeva 9
PREVALJE
• Koratur, Perzonali 48	ZGORNJA VELKA
	• METHANS, pogrebništvo,
PTUJ	Spodnja Velka 18
• Večer, Osojnikova 9	in vse POŠTE v Sloveniji
• Komunala, PuhovalO	in vse POŠTE v Sloveniji
www.vecer.com	VEČER

osmrtnic v prizidku Večerove stavbe v Svetozarevski 14 v Mariboru
ob delavnikih za objavo naslednji dan	od 8. do 15. ure
ob nedeljah za objavo v ponedeljek	med 15. in 16. uro
zadnji dan praznikov za objavo naslednji delovni dan www.vecer.com	me 1	VEČER

i	9. november 1989	7. julij 1991	31. december
	Padec Berlinskega	Slovenija se	1992
	zidu privede tudi do	osamosvoji od	Češkoslovaška
itvev	ponovne združitve	Jugoslavije (Brionska	razpade na Češko in
lentv	obeh Nemčij 3.	deklaracija)	Slovaško
žavah	oktobra 1990
B SO