113. številka Trst, v četrtek 22. maja 1902. Tečaj XXVII „Sdtaoat" zh ijt »krst aa 4». runa ••dat) 1» pr irisiko*. nb 4. ori ivećer. Karolaiaa ictit : cn celo leto ........ M kroa m pol leta .........IS „ z \ Četrt let« ........ S „ za <« mesec • .......S kroa t -««ročnino je plačevati naprej. Bfa na- -Uoe brei priloiaur DRrnćnin« o« aptra rt oiirv __ Po tobikarnah v Trnu se prodajajo po-c&»?zne številke po 6 stotink (3 nvč.); Trtta pa po 8 atotick (4 i Telefoa itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. T edlaostl j« Mit Oflaai >• račaaajo po vrstah v petita. &a »e^-cratao aaročilo i primernim po pni, t o in Poslana, osmrtnice in javne zahvatu do-atfii oglasi itd. se računajo po pogodba Vsi dopisi naj se pošiljajo aradalStva Safrftakovani dopisi §e ne sprejemaio Rokopisi se ne vračajo. Saročnino. reklamacije in oglasa spre* ;ema apravnlltv«. Naročnino in opria^a je plačevati loco Trst. Ursdafitvo In tiskarna se nahajata v •lici Carintia Siv. 1 ti. t'pravnlltv«, ln £prejeaanje taseratov v ulici Molia plccalo a t v. 3, II. naOMir. adajatelj is odgovorni urednik F f a a Oo d n i k. Laatnik koaaorcij lista Kdinoat" Natisnila tiakarna konaorcija lista „Edinost,, ▼ Trst IV. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani. (Dalje.) Gostje bo začeli prihajati že v petek, 'ilavni vsprejem je bil pa v soboto popolurlne. In ta vsprejem je bil dostojen odličnih gostov. Na kolodvoru je bilo razvrščenih več društev z zastavami in društveno god'H), kolo go*pej in go«p;c, mestni zastopniki in mnogoštevilno občinstva. Po j»ozdravu od strani načelnika pripravljalnemu odboru, dra. Trii-ierja in odzdravu glavnega urednika poljskega »Czasa«, Chvlinskega, se je razvil ganljiv prizor: nov-narji prijatelji s> se pozdravljali najprisrčneje, a dame so jih obsipale cvetjem. Ko so gostje pos-dali v koolit čne moči in kulturne zavednosti. PODLISTEK 4 MELITA. Povest iz naše dobe. Spisal Josip Kvsrcn Tonil«'-: prevedel Kadi. Prvi del. I. Ko sta se mlada poročenca vrnila zobi čajnega svatbenega potovanja, sta se nastanila v Deli-dvora, ki je bil od pamtiveka selo Vojnice v. Grad delidvorski je stal v prekrasnej okolici, na nekem parobku gore Ivančice. BI je veČi in lepši od dvorov, se-zidanih na ostalem imetju, kateri so bili •bične plemiške kurije, kjer bi velikaška rodbina niti ne imela prostora, da bi stalno prebivala. Deli-dvor je ležal v sredini med mnogimi drugimi zagorskimi posestvi, v kraju, ki je bil ves posut z velikaskimi in plemiškimi dvori. Tak položaj je bil ugoden, ker so se posestniki mogli večkrat obiskovati med -el>oj in kratiti kmečko, enolično življenje. Grof Orfeo se ie veselil tega življenja, katero mu je zdelo brezskrbno in prijetno, dočim je vsak di*n bolj čutil, da mu vojaški stan j »ostaja breme, katerega se je želel rešiti čim Govornik je nazdravil tem pionirjem slovan-stva in pogumnim ženskim tovarišem, želč, oa bi bilo njih zborovanje plodonosno ter da da bi se spoznali tudi z našim narodom ter z našo zemljo. Spoznavanje rodi ljubezen, ijubezen pa rodi sad in moč! Go->p. dr. E. Lampe je v imenu pripravljalnega odbora povdarjal, da je prvi namen takih sestankov, povzdigniti slovansko časopisje. Poklic časnikarjev je eden najvažnejših in najodgovornejših. Bismarck je rekel nekoč : Časnikar je človek, ki je svoj poklic izgrešil. To naj velja za naše nasprotnike ! Slovanski časnikar pa ve, da ima svet, kulturen poklic. Kar je v ljudski duši dobrega, to mora gojiti »n razvijati. Začrtati mora narodu pot do plemenitih, vzv šenih ciljev in mu biti vesten vodnik. Govorili bomo vsak tako, kakor nas je mati učila, in u mevali se bomo, kakor smo se doslej še na j vseh sestankih. Pozabljane naj bodo ob tem zborovanju vse razlike in imejmo pred očmi le Bkupno idejo vzajemnosti slovanskega časopisja. Na to je g. dr. Oražen deklamiral Aškerčevo vzvišeno pesem »Pozdrav Slovencev«. Vsa ta izvajanja so izzivala burno in navdušeno pritrjevanje, ki se je potem do-slednjo stopnjevalo od govora do govora. Skromnost prostora v tem listu nam ne dovoljuje niti tega, da bi vsaj v ekscerptu priobčili vse te govore. Naglašeno bodi torej samo, da se je govorilo v raznih slovanskih jezikih, da so govorniki v živih barvah črtali nase preporajanje, naše borbe, naše muke, naše aspiracije, naše trpljenje, a vsi so proglašali geslo — vzajemnosti Slovanov. Vsi so povdarjali, da le po vzajemnosti, po borbi enega za vseh in vseh za enega moremo srečno dovršiti naš preporod: da ponehajo nase borbe, da se ublaži naše trpljenje in da se uresničijo naše aspiracije. Ne moremo si pa kaj, da ne bi posebno omenjali med slovenskimi govorniki gosp. kurata Finžgerja, ki je dvignil svojo čašo v prospeh kulturnega panslavizma. Na podlagi starega reka >Omne principium ab jove« (Početek vsake prosvete ima svojo podlago na verskem stališču) je govornik navdušeno za kl: cal >Ex oriente lux !« (Iz Vstoka je prišla luč.) Čutili smo v njegovih besedah klic, ki je nam Slovencem kazal, kje imamo iskati odrešenje na cerkvenem polju in na polju prosvete. Govornik je izrekel, da pride svetloba le iz Vstoka, a da prej. Odločil se je čakati, dokler postane major, a tedaj pojde v pokoj. Za dve leti se mu je izpolnila ta želja. Mlada gospa je jedva čakala, da se vrne zopet na svojo de-dovino, na svoj lepi Deli-dvor. Silila je, da krenejo čim prej na Hrvatsko, a zato je ■ imela še drugih vzrokov. Grof je po svoji navadi živel potratno, ljubil je sport in imel svoje kavalirske kaprice, katerih se ni m ogel odreči. Karte in ljubimkovanje, vkljub lepoti in mladosti svoje žene, je požiralo grozno denarja, ter je grof zopet pal v dolgove. Sedaj je slo seveda vse to na račun grofiči-nega imetja. Da ae reši teh novih neprilik, je moral prodati ono manjše posestvo v zagrebški županiji. Grofica Ana je prebolela tudi to zgubo svojega posestva, ko jej je njen Orfeo, katerega je slepo ljubila, dal trdno besedo, da bo odslej živel popolnoma drugo življenje: samo za njo in za svojo rodbino. Melita je bila takrat že na svetu. Imela je eno leto, ko se je mlada rodbina vrnila v Deli-dvor. Grof je imel resno voljo, da bo živel drugo življenje. Probudil se je v njem rodbinski ponos. Bil je poslednji moški potomec slavnega rodu, katerega predniki so si ste tudi Slovan že prihaja na dan! Dnševna vez naj spaja vse Slovane v znamenju kulturnega dela — v kulturnem panslavizmu je naše odrešenje, naša bodočnost! Tud'' na komersu je pevalo pevsko društvo »Smetana« in je izzivalo orkane aplavza. Občevanje na komerzu je bilo priarčnu-ganljivo in utrjala so se stara prijateljstva in oklepala nova vsevprek. To je bil preludij častnim dnem sestanka slovanskih novinarjev, kakor smo si ga le mogli želeti. Preludij, ki nam je dajal jamstvo, za častno, harmonično izvršenje naloge, ki si jo je nadel kongres, in jamstvo za — popolen vspeh. To je bil pravi duh, to je bila prava dispozicija, to je bil millieu, v katerem smo želeli videti slovanske novinarje, to je bil duh bratske vzajemnosti naše, dispozicija — slovanska ! (Pride še.) V Trstu, dne 22. maja 1902. Neverjetno ! Iz Dekani nam prihaja naravnost neverjetna vestr da je dež. odbor zahteval od občinske uprave že zakl j učene volilne liste in so vsled tega občinske volitve prenesene od 26. maja na 2. junija. Italijanska istrska kamora hoče zopet nekaj mešati. Ali mi se čisto nič ne Čudimo, ako je pl. Schatfenhauer dovolil tudi to vnebovpijočo nezakonitost. Nezakonitost pravimo, kajti po obstoječem volilnem redu spada ves volilni čin jedino in izključno v preneseni delokrog in se ne eme deželni odbor absolutno in nikakor utikati v volitve, najmanje pa v volilne liste ! Jasno je torej, da vladni organi v Kopru nekaj snujejo. A ker ne morejo vzeti odgovornosti na-se, pošiljajo v ogenj avtonomni deželni odbor istrski. Ali smo siti take igre ; zato poživljamo njeg. ekecelenco, c. kr. namestnika v Trstu, naj napravi red v Dekanih. Za vse čine odgovarjajo jedino on in njegovi polit, organi v Kopru. Politični pregled. T Trstu, 22. maja 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) V nadaljevanju razprave o proračunu pravosodnega ministerstva je poslanec J a - b 1 o n s k i povdarjal ugodni upljiv novega civilnega pravdnega reda. Govornik je želel slične reforme tudi na ostalih poljih zakonodaje. Govornik se je bavil obširno s pravosodnimi razmerami v Galiciji ter je zaključil svoj govor z izjavo, da bo poljski klub glasoval za proračun. MaloruB dr. K o z o 1 se je pritoževal radi zapostavljanja maloruskega jezika. Posl. dr. B a e r n r e i t e r je prosil pravosodnega ministra, naj čim prej reši od vojnega ministerstva izročeni mu načrt vojaškega kazenskopravdnega reda in je urgiral tudi reformo zastarelega civilnega kazenskega zakona. Posl. dr. P 1 o j se je pritoževal radi zapostavljanja oziroma odrivanja slovenskih sodnih uradnikov na sodnijah v slovenskih pokrajinah ter je očital predsedniku višega deželnega sodišča v Gradcu, da dni uje za germanizacijo južnoštajerskih sodišč. Govornik je potem govoril o zapostavljanju slovenskega jezika na sodiščih na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem ter se je zavztl za ustanovitev posebnega višega dež. sodišča v Ljubljani. Posl. dr. E 1 1 e n b o g e n je govoril o nedostatkih obrtnih sodišč, zahteval odpravo policijske kazenske pravice ter spremembo določil o preiskovalnem zaporu, (iovorč o neodvisnosti sodnijskega stanu je opozarjal na visoke kazni, ki so se naložile onim, ki so se pregrešili o izgredih v Trstu, ter je zatrjeval, da so se naložile tako visoke kazni vsled pritiska od zgoraj. Omenjal je potem slučaj o županu Ognibene v Levicu na južnem Tiiolskem, kateri je bil obtožen velikanskih sleparij, zagrešenih na občinski upravi, a da se je p.»tem, vsled protekcije od zgoraj, kazenska preiskava proti njemu zaustavila. Dr. Ellenbogen je trdil, da se je tudi železniški minister dr. pl. \Vittek zavzel za župaua Ognibene. Železniški minister pl. W i 11 e k je potem v daljšem govoru odločno odbijal od sebe Ellenbogenovo obdolženje ter je zatrjeval, da se on nikoli ni umeševal v strankarske boje na južnem Tirolskem. Ko so govorili še poslanci dr. Ivčevič, Tschan in baron Jurij Vasilko, bila je seja zaključena. Iaoubef na Ruskem. Včeraj zjutraj je bila v Krasnem Selu Loubetu na Čast velika vcjaška parada. Ob 11. uri zjutraj sta se pripeljala na poljano, kjer je bila parada, car Nikolaj in Loubet; tja so došle tudi ča- kali slavo in glas že v križarskih vojnah, j Prevzela ga je žalost, ko je pomislil, da bi ta sijajni rod moral izumreti z njim, ali ma-| terijalno propasti. Imetje njegovega rodu je j že davno propalo, ali on se je sedaj bogato: ' oženil; v velikem bogastvu njegove žene ! more zopet veselo ozeleneti ataro deblo grofov Armano in z novo silo pognati močne mladike. Dve leti po poroki z Meli to se mu je porodil sin Artur. Sedaj je bil srečen in i pomirjen. Le da mu Bog vzdrži to dete živo in z njim vse nade v bodočnost! On bo delal in skrbel, da mu zavaruje materinstvo, ali mord i da je še poveča. Vse to je grof želel in hotel, ali volja je bila preslaba. Bilo ga je lahko pridobiti in ugreti za lepe in plemenite stvari, aii njegovo navdušenje je kmalu jenjalo in zmanjkalo. Tako je bilo tudi z njegovim sklepom o bodočem treznejšem življenju. Sprva je začel sam gospodariti na ; svojem posestvu. Imel je, kakor navadno umirovljeni oficirji, ki so se lotili gospodar-j stva, velike osnove, katere so mnogo stale, a ena za drugo propale. Kakor bivši kavale-rijski častnik se je smatral strokovnjakom v konjereji. Sklenil je ustanoviti kobilarno s konji arabske pasme na posestvu Hrastovac, kjer so že za časa Napoleona Vojniči imeli svojo kobilarno. Posestvo Hrastovac je imelo ugodno, zdravo lego, prostrane in zdrave livade, na katerih je rasla trava kakor »svila«, kakor so pravili kmetje. Zakaj da ne bi bila zopet kobilarna, kjer je bila nekoč tudi sedaj, ko se konji plemenite pasme tako drago plačujejo ? ! Grof je sestavil takoj račun o tej kobilarni, kjer je bilo dokazano s natanko izračunjenimi svotami, koliko ga bo stala samo naprava, koliko bo vzdrževanje na leto, a kolik zopet prihod. To svojo osnovo je natanko tolmačil grofici in svojim posestnikom-sosedom, kateri niso mogli, nevešči v teh stvareh, nič prigovarjati, a sami pri sebi so vendar dvomili, da bi to podjetje moglo toliko nositi, kolikor je izračunal grof. No, grof ni nič dvomil, on, optimist najčistejše vrste, je smatral svoj račun nezmotljivim in lotil se je takoj izvajanja svoje osnove. Od prijatelja, elavonskega velikaša, je dobil pod precej dobrimi pogoji materijal, potreben za kobilarno. Priskrbljeno glavnico je moral izplačati v desetih letih, tedaj v času, ko bi mu podjetje že nosilo dobiček. (Pride še.) riea Aleksandra, carica-mati Marija Feodo- Nakovali spremembe na vladi. Načelnik te vlade, Waldeck-Rousseau, pa je zmagal sijajno, si utrdil podlago in šel tja, ter — napovedal svoj odstop nekako tako, kakor se rovna in velika kneginja Elizabeta Feodo-rovna. Car je potem zaiahal konja, Loubet pa je pri sedel v kočijo k carici. Vojaške čete so pozdravile <*arja in Loubeta s »hura«-klici. Vrhovno poveljstvo nad četami je bilo poverjeno generalnemu inšpektorju konjice, velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. Defiliranja se je udeležilo batalijonov pešcev, 36 eskadron konjice, 12 stotnij kozakov in topov. Po defiliranju je bil v carskem šotoru zajuterk, na katerem je car Nisolaj izrekel sledečo napitnico : »Ćete, katerih defiliranju ste prisustvovali ravnokar, si štejejo v srečo, da so mogle izkazati vojaško čast glavarju prijateljske in za vezne države. Velike simpatije, katere goji napoveduje kaka gledališka predstava. Kakor vzrok pa navaja dejstvo, da vlada je izvršila svojo nalogo in da zato odhaja. Redkokdo bo verjel temu — izgovoru. Vlade navadno ne odhajajo tedaj, ko si utrjajo tla pod nogami, ampak tedaj, ko se jim tla majejo! Sedaj se nam zdi manje verjetno, kar so trdili po volitvah vladi nasprotni listi, da seje namreč vladna večina številno sicer ohranila, ali da je postala nezanesljiva. Bržkone bo to tud1 vzrok odstopu ministerstva Dreyfussardov. Vladi sovražni listi se iogajo kar naravnost in označajo ta odstop kakor kapitulacijo, kakor beg pred komoro. »Libre parole« pravi, ruska vojska do mogočne francozke vojske da, če bi bil njegov (ministerskega predsed- tu že drugo, slovansko lice mesta, do česar Slovanov, ki se borijo junaški proti germa 11-pač mora priti, ker je na naši strani pravica, na strani nasprotnikov pa krivica in sila. V to: na zdar in slava, ki pomenja zmago ! Na to je »SI. pev. društvo« zapelo Jenkovo »Buči morje adrijansko !« Poljak drž. posl. D a n i e 1 a k je slavil krasoto slovanskih zemlja, raztezajočih se od morja do molja ter je ogorčeno kazal na dejstvo, da v tej lepi domovini zlasti mi Slovani vkljub vsej konstituciji ne uživamo nobenih pravic. Še tukaj, ko se prijateljski shajamo, namje policija za petami, da ski invaziji, ter nam je obljubil seznaniti nas s krasotami češke Sumave. Sledila je zopet pesem. 0. g. Dos tal je izvajal, kako treba v praksi izvrševati slovansko vzajemnost, kako podpirati slovansko industrijo in trgovino. Govornik je slikal razmere na Slovenskem] v obče in izlasti na Primorskem ter dejal, da nam ni pomoči, dokler se ne utrdimo gospodarski. Angleži in Amerikanci so postali najprej bogati, potem še le gospodarji sveta. Govornik je zaključil slovenski, pozivaje, naj se so Vam. gospod predsednik, že znane. One utrjujejo pravo zvezo orožja, katere o b-stanek konstatiramo s timve- nika) vspeh na volitvah res tako velik, potem bi \Valdeck Rousseau počakal vsaj toliko, da ga zbornica proslavi. Nikdo da si ne more c i m zadovoljstvom, ko ta naša predstavljati tega, da bi kabinet odstopal ne- impozantna moč ni določena za podpirati posredno po svojem triumfu. agresivnih namenov. Ona ima marveč namen Tako je. In res konstatujejo poročila utrjevati in vzdrževati splošni mir ter Pariza, da je ta odstop prvi tak slučaj v zgodovini republike. — Vsa minister-1 stva so čakala dosedaj na sestanek kamore in so se umaknila potem, ko so v komori , .... 'I ostala v manjšini. V Srbiji- Torej Vu:c ostane in podpirati načela, na katerih temeljita blaginja in razvoj narodov. Napijam prospehu in slavi hrabre francozke vojske.« Predsednik Loubet je odgovoril : »Hvaležen sem Vašemu veličanstvu, da ste mi dali jako prijetno priliko, diviti se PašiV je pogorel. Mi smo že v prvih vesteh tem lepim četam, katerih ponosno nastopanje, povdarjali, da je Pasič, ko je bil obsojen marcijalno vedenje in precizne vaje dokazu- radi atentata na Milana, izprosil pomiloščenje jejo, da se ruska vojska — spopolnjevaje se g tem, da je zatajil svojo minolost in svojo neprenehoma — vedno vzdržuje na višini stranko, da torej ni igral posebno Častne svojih tradicij. Kakor sta oba naroda zve- uloge. Zatajil pa je s tem, da je nekako zana meti »eboj p<> obojestranskih simpatijah pripoznal, češ, da je vsaj del radikalne in po skupnosti interesov, tako sti tudi obe stranke nelojalen. A ta del pa je ravno ra- vojski tesno združeni po bratstvu orožja in dikalna inteligenca. Lahko je umeti, da je po mejsebojoem spoštovanju. bil ta del stranke silno ozlovoljen in da je Ta impozantna moč ne preti nikomur. Pašiću obrnil hrbet vzlic njegovim prejšnjim Rusija in Francija viditi v tej moči poroštvo zaslugam za stranko. Dosedanji minister- za ono legitimno varnost obema narodoma, predsednik Vuie pa je pridobil za se ravno ki obema narodoma omogočuje, da se moreta te elemente. Prizadevanja Paš;ceva, da bi posvečevati mirnemu in plodonosnemu delo- prišel na vlado, pa so bila tako nestrpna, da vanju, delovanju, katero povzdiguje tudi moč bo začeli sumiti o njem tudi oni radikalci, in ugled oLeh narodov pred inozemstvom. V ki so mu bili ohranili simpatije. Pa še nekaj imenu francozke vojske, ki ni pozabila na je prišlo umes. O Pašiću se je slutilo, da čast, ki jej jo je izkazalo Vaše veličanstvo je za posojilo, katero je radikalna stranka s prisostvovanjem na vojaških vajah, napijam skoro enoglasno odklonila, dočim je bilo prospehu in slavi hrabre ruBke vojske.« znano, da se ministerski predsednik V u>c Borba za enakopravnost. Tako- nimalo ne ogreva za načrt o posojilu. Tako rekoč ped za pedjo si morajo slovanski na- je torej prišlo, da se je velika večina izrekla rodi Avstrije s hudim naporom izsiliti svoje ^uića in proti Pašiću in ostanejo vsi mi- pravo. Za vsako mrvico pravice treha borbe; nistri, razun ministra za trgovino, Milano _____________• i. i . ti .. n;ah dr. Richter je napil našim pev-Slovani zlili v skupno veliko morje, združili kam in pevcem in Slovenec g. J. je prisrčno se v skupno veliko armado, v kateri bi po- priporočal, naj slovanski bratje nesejo naše samičnim slovanskim plemenom pripadale — pozdrave sestram in bratom v daljinah ter je ulog« kakor v vojski posamičnim vrstam! izrekel nado, da premagamo svoje sovražnike, orož>. Eni naj so artilerija, drugi konjenica, j se načela: v edinosti je moč! Nihalo tretji pehota, a vsi skupaj ena ve - bije od vzhoda k zahodu, Nemstvu solnce lika vojska proti skupnim sov-, zahaja, a nam Slovanom zašije lepši dan ! ragom ' Čeh Kusa k je napil naši diki, vladiki Kar se tiče naglašanega skromnega Strossmayerju. ve prejema,, spominja govornik na poljski pre- t Predsednik dr. Dula se je prisrčno zagovor : kolikor je hiša ubožnejša, tem dražja, hvalil na gostoljubju ter se spominjal svojih Slovenski časnikarji niso prišli iskat palač ; mladih let, ko je z mnogimi vrlimi Slovenci in Hrvati študiral na Dunaju prava. \ zadnjih 30 letih da smo dosegli marsikaj, česar prej nismo imeli. Govornik nam želi, da bi šla naša zastava vedno — naprej! Prof. Mandić je zaključil banket z izrazom simpatij dr.u D u 1 i in slovaškemu narodu, šegar usoda je toli podobna naši. Kakor gine na tisoče slovaške vrle mladine Narodni dom ter da v doglednem času v morju madjarstva, tako se potapljamo tudi prišl' so na vaša srca ! Govornik je čital v »Edinosti«, da je Ljubljana »srce in glava« slovenskega naroda. On bi želel, da bodi Ljubljana srce, glava pa — Trst. Zaključujč je zagotovljal Slovence, da smejo v svojih bojih vedno računati na pomoč Poljakov ter je izrazil Željo, da bomo najdalje v 2 letih v Trstu že imeli svoj dobimo pravice, ki nam tičejo. . Ceh dr. B a x a je risal hude boje češkega naroda, izlasti Čeških manjšin ; pozival je slovenske žurnaliste, da se po vzgledu nasprotnikov vselej in povsodi zavzemajo za mi v tujem morju. Mi smo jugu, kakor oni na severju. razil nado, da se Slovaki madjarskega jarma. S tem se je o polnoči najveći trpini na Govornik je iz-kmalu osvobode zaključil krasni ne- Blfiuiuiau' »TOltj i u , . . . - i ,• • j- u u„ sestanek, ki ostane vsem udeležencem v slovanske brate, kjer-Koli se istim godi kaka ~ a c ' _ . ... i*«lii>ianom snnminil (-rnatlP BO HP lini I krivica ter da iz vsake tudi manjše krivice napravijo n a j-v s e- slovansko afero. (Klic : Nemci pa Hilsnerjevo !) Napil je slovanski solidarnosti. Ćeh drž. posl. K 1 o f a č je v dolgfm govoru slikal, kako naj slovanska inteligenca vedno in povsodi išče zaslombe in moči v ljudstvu in kako bi morala biti pojma »slovansko« in »demokratično« nerazdružljiva. Rovnost narodu, rovnv st naroda!« to je izbrisnem spominu. Gostje so se podali deloma še v kavarno »Commercio«, izvečine pa v svoja stanovanja. Slovanski gostje so ostavili Trst. Večina njih se je že predminolo noč odpeljala v Benetke. Ostali — med njimi izlasti drž. posl. Klofač ter pisatelja Vergun in Radič — so se pa odpeljali sinoči z brzovlakom. Na peron je došlo poslovit se mnogo tržaških Slovencev. Še tikom pred odhodom so gostje zatrjali, da jim dnevi, preživljeni na slovenski za vsako mrvico treba pretrpeti cel križe v pot. Kar se drugim daje samo ob sebi, po zahtevi zakona, dobivamo mi še le po trdem naporu do najviše instance. Tako je moral — kakor se naši čitatelji gotovo še spominjajo — češki poslanec Herold nastopiti pot do najviše sodne instance, ker plačilni urad državnega zbora ni hotel izplačati dijet na jK)dlagi pobotnice v češkem jeziku. To po- vića, njega, ki je izdelal tisti odijozni načrt za najetje posojila. geslo, po katerega izvrševanju še le pride do oatanej° neizbrisno v najlepšem »po- prave veljave in moči tista slovanska vza- rainu- SPIoh da Je gostoljubnost in ljubeznji-jemnost, ki se dandanašnji nahaja še le v vost Slovencev nadkrilila vsa njih pnčako- vanja. Najprisrčneje so si stiskali roke s tr- Tržaške vesti. Odličen vspeh Slovenke v Rusiji. Hčerka g. dr. Jenko ta in gospe Terezine Jenko gdč. Eleonora J e n k o je na pe - stopanje pisarne ni imelo seveda nobene pravne terburški medicinski fakulteti izvršila svoj podlage in je bilo naravnost nasproti ustav- prvi medicinski r goroz vseskozi z odliko, nemii zakonu. Ali radi tega je rečeni urad Cez par tednov se vrne v domovino na po-vendar trdovratno vztrajal na svojem stališču, čitnice. Naše najiskrenejše čestitke, oziroma se držal principa, da si Slovan mora Osebna vest- Vojaški kurat, veleč. g. še le izvojevati, kar mu gre, in n: hotel iz- Anton Jaklič garnizijske bolnišnice v Trstu plačati dijet, prisilivši s tem dr.a Herolda, je imenovan vojaškim kapelanom 1. vrste za da je nastopil borbo proti pisarni državnega vojaško svečenišok-pastirsko območje Zader-zbora. In — zmagal je; zmagala je pravica, sko. Mnogi znanci in prijatelji veleč, g- ka-Toda borbe je trebalo v to. Avstrijski Slo- pelana bodo obžalovali njegov odhod in mu van si mora sploh še le priboriti vsako mrvo \oščijo vse dobro na novem mestu nje-prava. Sedaj je dobro. Sedaj je dobil — ka- govem. kor Čitamo v listih — rečeni urad nalog, naj Slovanski gostje na tržaških tleh. izplačuje dijete tudi na podlagi nenemških po- (Zvšetek.) botnic in bodo odslej vsi slovanski poslanci j Urednik Ante Jaki« (La pensča Slave) pisal: pobotnice v svojem materinem jeziku. ; obžaluje, da se ni mogel udeležiti shoda v To pravo njihovo je bilo jasno in neoporečno ! Ljubljani. On prisrčno pozdravlja milegoste: tudi poprej, predsednik zbornice, in plačilni j Ruse, ki so v trepet vBem -lovanof »boca, Po-urad sta morala vedeti tudi poprej o tem | Ijake, aristokracijo slovansko, in Čehe, >slo-pravu, ali, ker že velja v naši Avstriji prin- vanske mtžgane«, kakor jih je nazval Victor cip, da S ovan more le po borbi priti do Hugo. Govornik govori obširno o nemškem svojega prava, tudi ona dva uista hotela po- »Drang nach Suden«, ki si hoče osvojiti žaškimi rodoljubi in še, ko se je že premikal na_ vlak, so klicali : Na svidenje na otvorjenju _ »Narodnega doma« ! Tudi mi kličemo iz srca : na srečno in embriju. Pevci so zapeli »U boj !« Dr. V e r g u n je pričel ruski ter daljeval hrvatski. Slavil je »Edinost« ta »prograranij or^an« Slovanov.« Izrazil je svoje veselje, da ga je v Trstu prvi Slo- veatl° videnje ! venec, ki ga je srečal, pozdravil ruski ; hvalil Mejpotoma Da primorskih tleli. Pre- delovanje »ruskega kružka« ter razpravljal o jeli smo: velikem pomenu ruščine kakor trgovinskega Ob vstopu na Primorsko .o Tslovanskim znati pravice poslancev za sestavljenje pobotnic v svojem jeziku, marveč sta prisilila dr.a Herolda v borbo. Sedaj pa je dobro, se-dai priznavajo pravo, kateremu ne bi bili smeli sploh nikdar oporekati, ako ne bi v Avstriji veljalo načelo, da Slovan si mora še le izvojevati tudi vse ono, kar mu je zajamčeno po zakonih. Kriza, v Franciji. Mmisterstvo Wal-deck Rousseau je izvojevalo na volitvah — tako so vsaj prisegala njega glasila — najsi-jajnejo zmago, ki je pomnožila vladna večino v zbornici. Ljudje z normalnimi možgani so morali torej sklepati, da so razmere stabilizirane za dogledne čase in da je pozicija vlade podkrepljena. Najmanje pa bi bili pri- Trsr, to točko, ob kateri se razvije, kakor je dejal neki francozki državnik, prihodnja evropska vojna. Govoril je o tem, kako je prav za prav Trst — staro Trž.šče — mesto s slovensko večino, ako odštejemo tuje podanike Italijane in dtugo tujo primes ter je izrazil nado, da morje adrijansko bo zopet slovansko. Ne bo pa, ako ne bo med Slovani sloge, katero naj bi propove-dovali slovanski novinarji ! Na žalost smo Slovani znani zbok svoje notorične nesloge. llog dal, da bi bilo v bodoče boljše, da se nam ne bodo smejali slavofobi, ko napadamo drug druzega. Govornik je izrazil željo, da, ko se enkrat slovanski novinarji zopet »nidejo na kongresu v Trstu, najdejo občila. Povedal je značilno dejstvo, da se primorski Slovani, nahajajoči se v daljnem Port Arturu, naročajo na njegov »Slovanski vek« ; tožil je o razkesanosti Slovanov po deželah in državah ter naglašal, da je edina rešitev Slovanstva v skupnem k n j i ž -nemjeziku in na morju. To slovansko morje naj nas vse »pokrsti«, da bomo edini v duhu in naporih. Hrvatski književnik K a t a 1 i n i c - J e-r e t o v je v vznešen h besedah slavil slo-vensko-hrvatsko Adrijo, po kateri naj vihra čedalje več naših zastav. V to ime je napil Trstu in slovenskim in hrvatskim Leonidam. Sledil je zopet pevski zbor. Gospa Karla Ponikvarjevaje v imenu tržaškega narodnega ženstva pozdravila nositelje luči in prosvete, boritelje za naše sveto pravo ter je pozivala brate Slovane, da nam pomagsjo tudi v bodoče, kakor so nam priskočili na pomoč o priliki debate o jugoslovanski univerzi in o gimnaziju v Celju. (Ta lepi govor gospe Ponikvarjeve prinesemo dobesedno. Op. ur.) Sledila je pesem. Gospa dr. Vergunovajev kratkem govoru povedala, kako je prišla z daljnjega severa med slovanske sestre in brate, da čuje in razume njih težave. Govornica je izrazila željo, da bi se našlo med slovanskimi ženami mnogo junakinj, s kakoršnjo se ponašajo Francozi, voditeljice, kakor je bila Jeane de Arce. Za pesmijo nas je povabil Čeh urednik Ž a 1 u d na V. kongres slovanskih časnikarjev v Plzen, na to skrajno točko zapadnih časnikarjem v pozdrav zavih rale slovenske zastave po hišah v bližini kolodvora v Divači. Lepo je bila odičena hiša g. Obersnela. Med gosii je navstalo živahno zanimanje. — Bližali smo pe ponosni Sežani. Ob potu po hišah, drevesih, vinskih trtah, povsod je bilo vse polno slovenskih zastav in zastavic. Na kolodvoru v Sežani pa so bila zbrana vsa narodna društva, občinski zbor z županom g. Mahorčičem na čelu in mnogo drugega naroda. Navdušeni živio-klici so doneli milim gostom v pozdrav, a ti so tudi krepko odzdravljali. Ko se je vlak ustavil so naši slovanski bratje, večinoma izstopili, a njim v pozdrav je na to sežanski župan, g. Mahorčie izrekel nekaj presrčnih besed. Predsednik časnikarjev, g. Dula, se mu je na bratskem pozdravu zahvalil vsprejemu, a vsi časnikarji so bili na silno iznenadjen. in soglasno hvalili ponosni in rodoljubni nastop vrlih sežanskih Slovencev. Na postaji Prosek so pričakovali z zastavami prihod vlaka mnogi ondotni vrli rodoljubi, njim na č*lu pevsko društvo ,Hajdi\h' s zastavo. Tudi *»b potu, ki vodi s Prošeka, je bilo lepih pozdravov. V Nabrežini so bile odičene vse bližnje hiše s zastavami. Ob železnici so stali maogi rodoljubi in so klicali v pozdrav navdušeno : Živio ! Prosimo pojasnila in zadoščenja. Pišejo nam : Ko sem Šel dne 20. t. m. na južni kolodvor, da Be pridružim onim, ki so vsprejemali slovanske časnikarje, sem imel priliko ogledati si na kolodvorskem atriju sledečo predrznost: Xa zidu je prilepljeno, mej drugimi, tudi neko nemško naznanilo o novi istrski železnici. Na tem naznanilu so vse postaje imenovane v laškem jeziku, iz-vzemši Dekani, Koper, Škofije in Milje. Te štiri postaje so zaznamovane na prvem mestu v laškem in (a le v oklepajih) tudi v slovenskem pravopisu. Že to je sramotno, da se čisto slovenski kraji pišejo na prvem mestu v laškem in se le v oklepajih v slovenskem jeziku. To pa ni najhuje na teh s a m o n e m-š k i h naznanilih ! Nesramno je, da so vsa štiri slovenska imena v oklepajih prečrtana z ravnimi črtami in s črnilom ! ! Mi ne vemo, kedo je zakrivil to brez-obrazno-t ; ali to moramo že reči, da se nam po dejstvu, da bo bila slovenska imena na naznanilu prečrtana lepo ravno in s črnilom, zdi izključeno, da bi bil to brezobraznost zagrešil kakov pobalin iz občinstva; marveč se nam usiljuje misel, da se je to zgodilo v kaki pisarni državne železni-- k e uprave! Kajti, zdi se nam izključeno, la bi b:ia kaj takega storila tržaška uprava južne železnice. Tudi tako daleč nočemo segati, da bi dolžili upravo samo, ali to jedno zahtevamo: pojasnila! In potem na vsaki način : zadoščenja ! Poročevalec. Avita col t ura na »stari cesti« l Pišejo nam : Ko smo minulega ponedeljka šli po -stari cest'« proti Op'inam, smo opazili na novi '-esti, po kateri l»o tekel električni tramvaj, neko tablico z nekim nadpisom. Ker pa nismo umeli pisave, smo šii mirno naprej. Naenkrat pa smo začuli neko vpitje za seboj in ozrši se, smo videli nekega moža, ki je dajal znamenje, da se tam ne sme hoditi. — Da-si pa smo moža ogovorili slovenski, je on nadaljeval v laščini, v kateri nam je kazal na imenovani nadpis. Ko smo povedali, da ne umemo tega nadpisa in ko smo še dostavili, da bi moral biti tam tudi slovenski nadpis, nam je ta slavni mož rekel, da za one ljudi, ki hodijo tam mimo, ne pomaga niti turški nadpis — ker da tako ne znajo čitati! Mi se nismo pričkali dalje, ker je omenjen' paznik premalenkostna oseba, da bi se prepirali žnjimi, ali molčati ne moremo, ker je dot čnik žalil večino našega ljudstva, prihajajočega v Trst. Slavna uprava nove tramvajske proge demonstrira, torej predno teče novi tramvaj proti nijemu ljudstvu, s J te m, da razobeša samolaške nadpise in s tem, da postavlja paznike, ki niso, ali ki nočejo biti vešči našemu jeziku ! Gospodi bodi povedano in sicer na uho: da bomo izvajali posledice in hodili še nadalje na Opčine, kakor tudi nazaj ! Hočemo videti, kdo bo trpel škodo ! Popotnik. Občni zbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu. (Dalje ) Društvene račune sti pogledali g.i Me-tika Pegan in Slava Godina. Iz poročila voditeljice notranje uprave posnemljemo : > eprijetnosti, spojene z notranjo upravo, so velike, ali prepričanj**, da je zavod potreben, ;e še močaeje. To prepiicanje pre maga konečno vse predsodke in pripoznano bo od \seh strani *o zavetišče, ki vsprejem-lje v svojo obrambi one sloje ženstva, na katere je pozabljal dosedaj ves svet. Tudi služkinja naj ne bo mrtev stroj, brez glave in srca. Atnpak tudi ona naj bo čuteče bitje. Ljubi naj svoje gospodarje in vdana naj jim bo, zahtevati pa sme tudi ona, da gospodarji vidijo v njej — človeka. Če je služkinja zvesta, sme pa za svojo zvestobo zahtevati ijubezni. Tudi služkinja naj se zaveda svoje ženske časti : tudi njo boli. Če se žali nje sramožlji v« st. Sedaj pa ima mesto, kjer se more pritožiti, nekdo je tu, ki jo čuva ; to je naš zavod sv. Nikolaja. Da to ni pretirano, dokazuje dejstvo, da je v teku 4 let zglašanje v zavodu tako narastlo, da so prostori postali pretesni. A ne silijo dekleta v zavod le zato, ker vedo, da dobe tu hrano in -treho, ampak v veliki meri jih vabi tudi zavest, da dobe tu varstva, zaščite. Od ustanovitve zavoda, t. j. oktobra 1898, pa do zvršetka leta 1901 je bilo vspre-ietih v zavod 1783 deklet. In sicer leta 1*98 od oktobra pa do zvršetka decembra 761, leta 1890 401, leta 1900 «507 in leta 1901 699. Te številke so v jasen dokaz, da zavod napreduje, da Be dekleta sama zavedajo djbrotnosti istega. Nadaljnji dokaz je okolnost, da se gospodinje brez razlike narod- nosti rade zatekajo v zavod, kadar potrebujejo služkinje. To je tem pomembneje, ker je tu več posredovalnic, za katere neprestano deluje hrupna reklama. Reči smemo vorej, da je zavod na dobrem glasu. Velika ovira nadaljnjemu razvoju zavoda je bila tesnost prostorov. Sedaj bo odpoma-gano tudi temu, ko se zavod preseli v lastno hišo v ulici Sette Fontane št. 34, kamor se zavod preseli v mesecu avgustu. Na tem napredku pa se imamo zahvaliti »Tržaški posojilnici in hranilnici«. Tej moramo biti hvaležni in je želeti, da bi nase služkinje reče-nemu denarnemu zavodu kazale tudi svojo hvaležnost s tem, da bodo vse v to hranilnico ulagale prihranke svoje, dočim jih je bilo do sedaj mnogo, ki so svoj prihranjeni novčič nalagale v ptujih, neprijateljskih nam zavodih. (Pride še.) Poziv z otoka Brioni. Klor želi dobro naši družbi sv. Cirila in Metodija, naj izvoli — proti odškodnini 2 K — izdati odpoai-ljatelja neke golobičje razglednice, pisane dne 19./5. Drobne vesti. S strehe je padla včeraj 50 letna Marija Merlak, stanujoča v ulici Rena. Podala se je bila namreč na streho, ki je od tal S m visoka, da bi tam z* lila cvetice ; poprijela pa jo je omotica, vsled česar je zgubila ravnotežje in padla na dvorišče. Zadobila je več nevarnih ran po vsem telesu ; prenesli so jo v bolnišnico. Nagla smrt. Na cesti pod Skednjem (blizu bivše tovarne olja) umrla je nagloma 50 letna Katarina Briosi iz Trsta, Corso št. 7. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Uzoren soprog. V hiši štev. 5 ulice Rivo so včeraj aretirali 49-letnega Petra Padovan, ker je hotel svojo ženo, 46 -letno Marijo z nožem zabosti. Prišel je namreč pijan domov ter zahteval od žene denarja, da bi šel zopet v gostilno. Žena pa mu ni mogla dati denarja, ker ga ni imela in vsled tega se je mož razkačil. Dražbe premičnin. V petek, dne 23. maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled uaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ubfi Economo št. 2, hišna oprava; Kja-din št. 86, becikl; v ulici Fontana štev. 1, hišna oprava; v ulici deli' Istituto št. 3, hišna oprava ; na Borsnem trgu št. 1, uhod ulica Malcanton, železna blagajna in ure. Vremenski rntnlt Včeraj . topi .mer >b 7. uri zjutraj 12.2 ob 2 ur popoludne 12.5— C.* — Th komer ob 7. uri zjutraj 762.3 — Danes plim* ob 12 12 predp. in ob 8 35 pop.; osek:. oK 2 54 predpoludne in ob —.— popoludne. Gregorčič: »Deklamacija«, deklamuje g.Čna Marija Godina. 6. Brajša : »Himna pev. društva Velesila«, možki zbor. 7. Sommer: »Amalia«, valjček orkester. 8. Fr. Grbič: »Slovanski brod«, možki zbor. 9. Parma: »Intermezzo iz opere Ksenia«, orkester. 10. Hr. Volarič: »Zvečer«, peterospev bariton solo. 11. Kling: »Dva vesela ptiča«, koncertna polka, orkester. 12. Hr. Volarič: »Vesela družba«, mešan zbor. 13. Strobl : «Jugoslovanski potpourri«, orkester. 14. Jenko: »Nek dudman vidi«, možki zbor. 15. Tittl : »Serenada«, orkester. 16. V. Vanda : Ove-terospev. 17. Zaje: »Hrvatski potpourri*, orkester. 18. F. S. Vilhar: »Domovini«, mešan zbor. 19. AValdteufel: »Na drsališču«, valjček, orkester. 20. Leban: »Venček«, možki zbor. 21. Schneider: »Polka«, orkester. 22. Hr. Volarič: » Po morju«, čveterospev. 23. Schrei-ner: »Vsakemu nekaj«, potpourri orkester. 24. F. S. Vilhar :,»Slovenec in Hrvat«, možki zbor. 25. Schneider: »Gallop«, orkester. Pri koncertu sodeluje vojaški orkester c. kr. pešp. Freiherr von Wa dsiatten št. 97. -Vstopiina za osebo 50 st. (25 nvč.) Začetek točno ob 6. uri zvečer in trajal bo v zabavo vdeležencev do polnoči. V slučaju neugodnega vremena prenese se za v nedeljo dne 8. junija. Mnogoštevilnega obiska nadeja se od bor. Vesti iz ostale Primorske. X Volilni shod v Dekanih. Podpisani sklicuje v dan 25. t. m. ob 4. uri popoludne javen sho l volilcev v prostore konsumnega društva — eventuelno v prostore Margarite Grižon. Dnevni red: 1. O v litvah. 2. Razni nasveti. Shod se bo obdrževal edino iz tega namena, ker se hoče v to narodno občino ume-šavati naš najhujši sovražnik, t. j. italijansko politično društvo Istre se svojim načelnikom! Slišim, da je po srenjah več strančic. Jaz ne pripadam nobeni lokalni stranki ! — Jaz nočem podpirati in delovati za nijedno kasto, proti nijedni kasti ! Jaz nisem ni za kako osebo, ni proti kaki- osebi! Jaz želim iskreno, da občinsko vladar-stvo pride v roke narodno, gospodarsko in moralno značajnim možem ! To mi je edini smoter ! Josip K o m p a r e, dež. poslanec. Društvene vesti. Odbor političnega drnštva »Edinost« bo imel svojo sejo v soboto ob 7. uri in pol zvečer. Telovadno društro »Tržaški Sokol < priredi drugo javno telovadbo na nedeljo dne 29. junija t. I. na vrtu »Konsumnega društva« pri sv. Ivanu s popolnoma novim vsporedom. »Slovansko peisko društvo« v Trstu vabi svoje pevke in pevce za jutri, v petek dne 23. t. m. na redno skupno vajo ob 8. in pol uri v »Slovanski čitalnici«. Akoravno smo bili posebno to zimo izredno okupirani z rednimi in še več izrednimi vajami za dva velika koncerta, katera je društvo priredilo, se vendar podpisani nadeja od požrtvovalnosti pevcev, da ostanejo zvesti našemu društvu ter da se odzovejo njega pozivu. Ob jednem naznanja podpisani, da se sprejemajo sedaj nove moči, ker hočemo pričeti z učenjem novih komadov. Mnogoštevilnega odziva nadeja se ODBOR. Plesni odsek »Trgovskega izobraževalnega društva« vabi na zaključek plesnih zabav, ki bo v prostorih ^Slovanske čital-n'ce« (ulica S. Francesco št. 2.) v nedeljo dne 25. maja 1902. r. mnogovrstnim programom : sviranjem malega orkestra, predavanjem, dvema igrama. — Začetek točno ob uri in pol popoludne. — Cist »pnina za nečlene 1 K, dame proste. Pevsko društvo »Velesila« v Skednju vabi na veliki jubilejni koncert, kateri se bo vršil v nedeljo dne 1. junija 1902. v nov" veliki dvorani gospe Marije Sancin p. d. Oraš v proslavo 50-let niče pevanja g >spo XXXKKXKXXXXKXKKXXXXXXXXXXXXXXXXX ZALOtiA DALMATINSKIH TIK iz lastnih k leti j in ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčniar-jem in restavraterjem- Simeon Pavlinović. ul. Chiozza 11. O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kani pa kani ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulica Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-roebe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. V najem se odda Ima z dvemi stanovanji in vrtom v Roiann. Natančneje se poizve v našem uredništvu. X k x x x * x x x s x n n x * x x X X Paglianovo mazilo (sirup) o o 00 00 o 00 o°o o°o o°o za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano nečak pokojnega profesorja Hieronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtieni razstavi iS tj 4 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lncca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hierouima Pagliain> izključno pravico postopati proti vsakomur, ki l>i ra>p°6oval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vae sodne treske in odvetniške trošne provzr« cene do leta 1897. J>aš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš strie prof. Hieronini Paeliano ter Iranimo njegove izvirne reeepte, s koiimi se je dokazala resnica. Vri ti dokumenti ki so p sani z njegovo lastno roko, eo 1»i i i predloženi pristojnem'! sodišču Poživljamo vsak. gar, da pri kliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgotai označene listine zamere si vsakdo ogledati. Ogibajte s« vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koti nosijo na lončku in ovitkih n»So varstveno znamko. Tvrdka nima druž r. ' Napolj 4, Calata S. Marco X x X * X X X X X X X * X X X X X * * * lx X ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della PietA št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega tlela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega aii žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka narocba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Julij Redersen zdelovatelj zdravniških pasov in ortope dičnih aparatov. Trst. — Tla del Torrente št.858-3. — Trst. <>'asproti „Isolu Chiozza.1') Kirurgi čin instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-nični pasovi, elastični pasovi in nogoviee. Buspenzori, elektroteraj»evtiČui aparati, aparati za umetn'i dihanje ter predmeti za bolnike Zaloga predmetov za kirurgična zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepremočljivih snovi- XHXK*«*KXX*XXKXX Odlikovan z dvemi zlatimi in bro- nastimi kolajnami Frai Hlaiatf ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. uuxxxnxxxxx*xxxxxxxxxxxxnxxxxxxx Tomsig Ludvik xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxg jfCotel Central gombac v Sežani. v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNCA Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu zraven cerkve sv. Petra iPiiizza Rosario pod ljud *olo Bogata zalosra raznovrstnih obuval za gospode, grospe in otroke. Poštne naročl>e se izvrže takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter se izvršuje i največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zal&g&telj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada is c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr priv. avstr. Lloyda. Spoštovane slovenske gospodinje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]tietodijevo cikorijo. Podpisani dovoljuje si naznaniti slav. občinstvu, da je odprl dne 3. majat. I. novi H6tel, obstoječi iz 25 čednih sob. K H6telu spadajo kavarna, restavracija in krasen vrt. Toči se pristni teran iz najboljših kraških kletij, Dreherjevo in Pilzensko prve vrste. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Točna in poštena postrežba. Za obilen obisk se priporoča cenj. občinstvu udani Anton Gombač, lastnik. :x XX XXX)C10l0l0aCXXXXXX xxxxxx xxx> I * Odlifcovana 1894. Odlikovana f/M^f^ss ___ JU ARTLSTICA v1? W 1894. GORELI " 1894 1891. Odlikovana tovarna nii vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter ^ velika zaloga vsakovrstnega pohištva | \m Doljak t Mm pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovaipa razpolaga z mizaiji, cd najnaTadnejSib do najtinejiih del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugaiji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, talco. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tu ii mebliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. -----------------za mizarje. = Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarekih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zre za nega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka korkcrrnea izključena, ker ee dela samo iz lesa. posušenega to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Đoljak — Solkan. S|R||m||C vsen urugin a v nalašč z Jf iLkan. f? za lozlaCevaije in dekoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. Prodajalnica izgotovljenih oblek = illa citta fli Trieste" = tvrdke HBi EDVARD KAI.ASCH mm Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V p roda j a ln ic i ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in n a v a «1 n i h snovij. VELIK IZ BO K izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. 3van ^ngeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čopičev vseli vrst in ščetk, nahajajoč se 11a tržaškem trgu ter /amore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali koreni k tudi malih. Angleške scetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumo vanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.