DELEGATSKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
33. seja zbora krajevnih skupnosti
KS KOMANDANTA STANETA:
Delegacija je opozorila na problem neustrezne oz. pomanjkljive označitve prometnega režima v naselju, zaradi česar se pogosto pojavljajo primeri nedovoljenega parkiranja tovornjakov in stano-vanjskih prikolic v soseski, prav tako pa prihaja do prometnih nez-god.
Odgovor:
Odlok o ureditvi prometa na območju Ijubljanskih občin (Ur. list SRS, št. 11/85) v 14. členu dovoljuje parkiranje tovomih motornih vozil le na javni parkirni površini, določeni za tovornjake (Ježica). Obvestilni znaki na mestnih vpadnicah opozarjajo voznike na javno parkirno površino, ki je določena za tovornjake.
V kazenskih določbah odloka je določena kazen v višini 500,00 din za voznika tovornega motornega vozila, ki parkira v nasprotju z določbo 1. odstavka 14. člena in kazen v višini od 1.000 do 20.000 din za organizacijo združenega dela ali drugo pravno osebo, če parkira tovorna motorna vozila izven za to dolo-čenih parkirnih površin.
Na javnih parkirnih površinah na območju KS Komandant Stane so obeleženi parkirni prostori za osebne avtomobile, iz česar je razvidno, da parkiranje tovornih motornih vozil ni mogoče.
Iz navedenih dejstev ugotavljamo, da so podani vsi pogoji za kaznovanje kršiteljev, za kar pa so pristojni delavci UNZ.
Obveščamo vas, da dogovor o temeljih plana za obdobje 1986—1990 vključuje tudi gradnjo parkirišča za tovornjake na Tržaški cesti pri Dolgem mostu. Parkirišče bo bistveno zmanjšalo problematiko parkiranja tovornih motomih vozil.
Odgovor pripravil
                                            Mestni komite za komunalno
gospodarstvo, promet in zveze
KSSMLEDNIK:
Delegacija je zahtevala v zvezi s požarom, ki je nastal meseca januarja 1985 na odlagališču odpadkov v Smledniku pojasnilo, zakaj se ni začelo pravočasno gasiti, kdo je za to odgovoren in kakšne sankcije so bile uporabljene proti kršiteljem.
Odgovor:
Odlagališče odpadkov v Smledniku je legalno odlagališče, za katero sta si podjetji Color in Termika (sedaj Donit) leta 1962 pri-dobili dovoljenje občinskega Ijudskega odbora Medvode.
Prepoved sežiganja odpadkov na tem odlagališču je bila odre-jena že z odločbo sanitarne inšpekcije št. 53-1692/71-3/15 z dne22. 4. 1974.
O požaru na odlagališču je bila sanitarna inšpekcija obveščena v petek 1.2.1985. Takoj po prejemu pritožbe, da na odlagališču gori že 3 tedne, je bil opravijen telefonski razgovor s predstav-nikom tovarne Donit, ki je pojasnil, da požar gasijo. Dne 4. 2. 1985 je sanitarni inšpektor opravil kontrolni pregled na odlagališču skupaj s predstavniki tovarne Donit Medvode in ugotovil, da čelo odlagališča tli na razdalji cca 25 m. Ob pregledu je bilo dogovor-jeno, da prične ekipa gasilcev tovarne Color isti dan s polivanjem čela odlagališča z vodo, nato pa se bo čelo zasulo z zemljo. Po tem dogovoru se je sanitarni inšpektor MUIS udeleži! še sestanka v zvezi s to problematiko dne 12. 2. 1985 v Domu KS Smlednik, opravil dne 22. 2. 1985 ponovni pregled in dne 25. 2. 1985 pod št. 53-292/85-3/21 izdal odločbo z ukrepi za preprečitev podobnih primerov.
Odgovornost za nastanek požara moramo pripisati večim fak-torjem, ravno tako tudi dolgotrajnemu gašenju. Vzrok za nastanek požara in potek sanacrje stanja je razviden iz dopisa Donita z dne 25.2.1985, ki je bil posian tudi občini Ljubljana-šiška in KS Smlednik.
Ob problemu požara na odlagališču ponovno ugotavljamo, da s sedaj veljavnimi odloki v Ljubljani ni v celoti pokrito področje ravnanja z odpadki, kar je razvidno tudi \z obrazložitve osnutka odloka o ravnanju z odpadki na območju Ijubljanskih občin z dne 8. 5. 1985. Požarov in posledičnih problemov na odlagališču od-padkov v Smledniku v celoti ni možno odpraviti z ureditvenimi odločbami, saj se ob sočasnem odlaganju gorljivega materiala in še žarečega pepela, lahko kljub vsem prizadevanjem upravljalca odlagališča, požari ponovijo. Rešitev problema moramo iskati v celoviti obravnavi problematike ravnanja z odpadki na območju Medvod in sprejetju ustreznih programov o ravnanju z odpadki. To praktično pomeni, da je na tem območju potrebna uvedba rednega odvoza odpadkov ter ureditev ravnanja z industrijskimi in poseb-nimi odpadki na območju Ljubljane.
Odgovor pripravila
Mestna uprava
za inšpekcijske službe
34. seja zbora krajevnih skupnosti
KS SENICA:
Izvršni svet naj pisno pojasni, na podlagi katere določbe ustave ali zakona je pooblaščen, da odloča o oddaji družbene zemlje v uporabo z neposredno pogodbo posameznikom oziroma druž-benim pravnim osebam, in po kakšnih kriterijih?
Prav lako naj pisno pojasni, zakaj še do danes ni predložil skup-ščini Ljubljana-Siška v sprejem odloka o upravljanju in razpolaga-nju s stavbnim zemljiščem, ki bi ga skupščina morala sprejeti na podlagi zakona iz leta 1977 oziroma naj pojasni, kdaj bo predložil skupščini odlok v smislu novega zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, da bi s tem vzpostavil red in zakonitost pri razpolaganju s stavbnimi zemljišči.
Odgovor:
Odgovor na delegatsko vprašanje gtede oddaje zemljišča, ki je v družbeni lastnini v uporabo z neposredno pogodbo.
Na podlagi 51. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) se stavbno zemljišče odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa.
Brez javnega razpisa se odda stavbno zemljišče za graditev komunalnih objektov in naprav, objektov Ijudske obrambe, nado-mestnih objektov v zvezi s potresom ter drugimi naravnimi nesre-čami ali v zvezi z razlastitvijo, za družbeno usmerjeno stanovanj-sko gradnjo, graditev stanovanjskih hiš v stanovanjski zadrugi, graditev objektov na zemljišču, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom predvideno za določenega investitorja, zemljišče, ki je potrebno za smotrno izkoriščanje ali zaokrožitev stavbnega zemlji-šča (prizidava obstoječih objektov, poprava meje in podobno) ter zemljišče, ki je s prostorskim izvedbenim načrtom na podlagi druž-benega plana občine določeno za graditev infrastrukturnih ob-jektov in naprav ter objektov družbenega slandarda.
Ker po 2. členu statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) zastopa občino Ljubljana-šiška kot pravno osebo izvršni svet, odloča tudi v primerih, kadar gre za prenos pravice uporabe nepremičnine, ki je družbena lastnina v uporabi občine Ljubljana-Šiška.
Odgovor za delegatsko vprašanje glede odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
V 34. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRŠ 7/77) je bilo določeno, da način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča predpiše z odlo-kom občinske skupščine. Ljubljanske občine so razpolagale in upravljale s stavbnimi zemljišči različno in zato niso predlagale enotnega odloka, ki bi urejal to področje.
Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška je bila ustanov-Ijena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Komunalne skupnosti občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. 2/78). Samo-upravni sporazum v 11. členu vsebuje tudi upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč. Komunalna skupnost je te naloge opravljala do leta 1985, ko je bila ustanovljena Komunalna skupnost mesta Ljubljane, ki pa te dejavnosti ni prevzela.
Zakon o stavbnih zemljiščih (Ur. llst SRS, št. 18/84) v 30. členu določa, da sklad ustanovi občinska skupščina z odlokom. Občine v mestu Ljubljana so se odločile za ustanovitev sklada stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin, v ta namen je IS mesta dne 27. 12. 1984 imenoval iniciativni odbor za ustanovitev sklada stavbnih zemljišč in opredelil naloge tega odbora. Delegatska skupščina je na julijski seji že obravnavala in sprejela osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, ki bo dokončno
uredil to področje.                                             _.               ...
Odgovor pnpravil
izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška
35. seja zbora krajevnih skupnosti
KS KOMANDANTA STANETA III:
Vprašanje se nanaša na številne nerešene probleme v zvezi z objektom na Celovški cesti 185 in njegovo neposredno okolico. Na stavbi je bilo že ob končani gradnji ugotovljenih vrsto pomanj-kljivosti, ki še vedno niso odpravljene, pa tudi okolica stavbe še ni primerno urejena.
Odgovor:
Objekt B1 ŠS-6 na Celovški 185 je v sklopu GlPOSS-a gradila GIP OBNOVA. Objekt je bil zgrajen v letu 1976 in je za njega bilo pridobljeno uporabno dovoljenje 29.1.1976. SCT kot pravni naslednik bivše GIP OBNOVE je bila prvič obveščena o zahtevi po odpravi pomanjkljivosti na sestanku dne 6.2. 1985. Na tem sestanku smo si skupaj s predstavniki ZIL-a, GlPOSS-a, STAN-INVEST-a ter hišnega sveta ogledali objekt.
Pri ogledu smo ugotovili, da od vselitve objekta naprej niso bila na objektu opravljena niti najosnovnejša vzdrževalna dela. Posle-dica tega je, da so nekateri elementi, pri katerih bi moralo biti opravljeno le vzdrževanje opleska, skoraj uničeni.
Glede pomanjkljivosti za katere smo ugotovili, da so posledica slabe izvedbe, smo se dogovorili, da jih odpravimo, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Tega dogovora smo se tudi držali.
Kasneje smo imeli s predstavniki hišnega sveta še nekaj se-stankov, na katerih smo dogovorili podrobnosti izvajanja del. Na objektu je manjša skupina delavcev, ki opravljajo dela pod stro-kovnim vodstvom odgovorne osebe.
Prostori v pritličju objekta so prodani. Kupci pridobivajo potrebno dokumentacijo za dokončanje.
Odgovor pripravil SCT TOZD Inženiring
V akciji za odpravo pomanjkljivosti na objektu Celovška c. 185 so sodelovali:
—  ZIL TOZD Inženiring, kot koordinator akcije,
—  GIPOSS Inženiring, kot investitor,
—  SCT Obnova, kot izvajalec,
—  SL., .ovanjsko podjetje Ljubljana — enota Šiška,
—  predstavniki hišne samouprave.
Potek akcije je razviden iz poročil v zvezi z urgencami za od-pravo napak na objektu Celovška 185, kot zbir stališč akterjev, ki so se sestali 29.1.1985 in 30.1.1985; ter zapisnika o ogledu stanja na objektu z dne 6. 2. 1985 in sestanka v zvezi s sanacijo objekta Celovška 185 (15. 2. 1985).
Povzetek dogovorov:
—  Ugotovljene pomanjkljivosti so opredeljene pod vzdrževalna dela, dela, ki izvirajo iz napak pri gradnji in nedokončana investi-cijska vlaganja;
—  Določeni so termini za odpravo pomanjkljivosti;
— Nakazan je pristop k reševanju vprašanja realizacije zazidal-nega načrta.
Nerešeno je ostalo vprašanje hišnega zaklonišča, ker vstop v zaklonišče ni bil komisiji omogočen. Komisijski ogled je bil oprav-Ijen 15. 5. 1985 v prisotnosti predstavnika ZIL TOZD Inžemring, izvajalcev del SCT Obnova, Stanovanjsko podjetje Ljubljana enota Šiška ter predsednika hišnega sveta in hišnika.
Pri tem ogledu je bilo ugotovljeno, da je zaklonišče dograjeno, v gradbeno dobrem stanju, delno tudi opremljeno. Ker pa so se v zadnjih letih predpisi v zvezi z gradnjo zaklonišča bistveno do-polnili in zaostrili, mora že zgrajeno zaklonišče ponovno pregledati posebna strokovna komisija. To nalogo (sklic strokovne komisije in odločitev o usposobljenosti zaklonišča) mora prevzeti GIPOSS, kot investitor.
Del aktivnosti po dogovorjenih terminih je že v teku.
Odgovor pripravil
Zavod za izgradnjo
Ljubljane
TOZD Inženiring
36. seja zbora krajevnih skupnosti
KS EDVARD KARDEU:
Neažurni in pomanjkljivi volilni imeniki.
Odgovor:
Mestni sekretariat za notranje zadeve je takoj po izvedbi zadnjih splošnih volitev, masovno pa v letu 1983 po sprejetju novega zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru stalnega prebi-valstva, pričel z razčiščevanjem podatkov registra stalnega pre-bivalstva, zlasti z vodenjem individualnih postopkov zoper občane, ki so opustili dolžnost prijave spremembe prebivališča ter s pri-merjavo podatkov registra stalnega prebivalstva z drugimi eviden-cami (rojstna matična knjiga, evidenca voznikov, evidenca vozil itd). Poleg tega se sprotno ažurirajo tudi vsa poimenovanja novih ulic oziroma podelitve hišnih števiik.
Za splošne volitve leta 1986 je Mestni sekretariat za notranje zadeve, v sodelovanju z zainteresiranimi dejavniki v občinah in mestu, že meseca marca letos pristopil k načrtovani akciji priprav za sestavo volilnih imenikov. Da se ponovno preveri skladnost evidenc registra slalnega prebivalstva z dejanskim stanjem prebi-valstva in da so podatki usklajeni tik pred volitvami, so bili v prvi fazi navedenih priprav izdelani seznami teritorialnih enot — ulic s pripadajočimi hišnimi številkami za posamezno krajevno skup-nost, kot osnova za oblikovanje volišč in uskladitev podatkov ter seznami vseh prijavljenih občanov na območju posamezne kra-jevne skupnosti. V slednje sezname niso bili vpisani le volilni upravičenci, temveč vsi prijavljeni občani v določeni krajevni skup-nosti. V prvi fazi preverjanja podatkov so vključeni tudi občani, za katere so krajevne skupnosti ob zadnjih splošnih volitvah sporočile tukajšnjemu sekretariatu, da na navedenih naslovih ne prebivajo in jih na podlagi teh obvestil in lastnih, v postopku zbranih podatkov vodimo v posebni evidenci odseljenih pa ne odjavljenih občanov.
Na podlagi do sedaj zbranih podatkov ter na podlagi konkretnih ugotovitev aktivistov v krajevnih skupnostih in hišnih svetov na terenu samem, bo Mestni sekretariat za notranje zadeve izvedel vse zakonite postopke za izvedbo sprememb v registru stalnega prebivalstva ter evidenci volilne pravice in na ta način zagotovil izdelavo točnih volilnih imenikov. Tako široko akcijo preverjanja dejanskega stanja je bilo nujno potrebno Kpeljati, ker je v času od zadnjih volitev pa do danes na terenu samem nastalo veliko spre-memb (odselitve, doselitve), občani pa vedno ne opravijo svoje dolžnosti, prijaviti vsako spremembo prebivališča.
V  kolikor v posamezni krajevni skupnosti, zaradi pogostih pre-imenovanj ulic oziroma poimenovanja novih ulic, seznami niso točni, bo po dogovoru s sekretarji občinskih sekretariatov za občo upravo, Mestni sekretariat za notranje zadeve na terenu samem podatke uskladil.                                               Odgovor pripravil
Mestni sekretariat za notranje zadeve
KS NA JAMI:
Zakaj je sprejet v delovno razmerje svetovalec za KS pri uprav-nem organu skupščine občine Ljubljana-Šiška in v katerih Ijubljan-skih občinah je še zaposlen svetovalec za KS?
Odgovor:
V  pravilniku o sistemizaciji del in nalog sekretariata za občo upravo, izdanim dne 28. 11.1983 so sistemizirana dela in naloge svetovalca za krajevne skupnosti.
Pokrivanje del in nalog v zvezi s krajevnimi skupnostmi je po Ijubljanskih občinah različno:
—  občina Center in Vič-Rudnik — profesionalni član IS, dela krije sekretariat za občo upravo oz. sekretariat za finance ali drug pristojni organ,
—  v občini Bežigrad in Moste-Polje dela in naloge v zvezi s kra-jevnimi skupnostmi pokrivajo svetovalci za krajevne skupnosti.
Vodja delovne skupnosti KS se lahko zaposli skladno s 7. čle-nom statuta delovne skupnosti krajevnih skupnosti občine Ljub-Ijana-Šiška.
Odgovor pripravil
Sekretariat za občo upravo
SOb Ljubljana-Šiška
KS LITOSTROJ:
Delegacija je opozorila na pereč problem poslovanja Ljubljan-ske banke na Celovški c. 150 in Jugobanke na Celovški cesti 106.
Odgovor:
V zvezi z vašim vprašanjem smo vam dolžni poleg opravičila za nesolidno poslovanje naše bančne enote pojasniti še nekoliko več.
Banke so v preteklem razdobju zaradi znanih potreb gospodar-siva kot celote intenzivno pristopile k mobilizaciji prostih denarnih sredstev občanov. Pri tem so sočasno s planiranim porastom sredstev načrtovale tudi razvoj tehnologije dela, zaposlovanja in tehnične opremljenosti.
Zaradi znanih omejitev tako pri uvozu računalniške opreme, zaposlovanju kadrov kot pri ostalih investicijah pa na žalost banka ni mogla sočasno zagotoviti vseh potrebnih pogojev za kvaliteto dela.
Iz navedenih razlogov so tudi prostorske možnosti v nekaterih enotah banke tako slabe, da ne omogočajo več normalnega dela. Zato je bila s strani banke dana pobuda v okviru skupščine občine Ljubljana-Šiška, da se razrešijo problemi prostorske ureditve za bančno poslovanje za celotno območje. Tako smo končno uspeli v letu 1985 napraviti korak naprej s tem, da bomo na Celovški c. 89 v ekspozituri Šiška pridobili dodatne najemne prostore za povečanje šalterskih mest za dobo, ko bo predvidoma na lokaciji Emona centra Dravlje dograjena nova enota za bančno poslo-vanje. Prav tako bomo ustanovili tudi manjšo bančno enoto v Kosezah. S tem bomo razbremenili obstoječe bančne enote in vsaj delno ublažili oziroma skrajšali čakalni čas za bančnim okencem.
V  letu 1985 je predvideno tudi povečanje terminalnih postaj, tako da smo načrtovali v ekspozituri Celovška 150 razširitev banč-nega poslovanja za eno blagajniško mesto več, kar naj bi prispe-valo k odpravi vrst.
Upamo, da nam bo te stvari uspelo realizirati do konca leta 1985. Pri tem bomo seveda potrebovali podporo pristojnih skup-nosti za zaposlovanje, da bomo lahko povečali tudi število izvrše-valcev za delo na bančnih okencih.
Vse te težave vplivajo na delovno počutje bančnih delavcev, kar pa seveda ni opravičilo, če se ne obnašajo dovolj prijazno in po-slovno. Stvari poskušamo urejati tudi na tem področju z dopolnil-nim izobraževanjem s področja komuniciranja s strankami in pra-vilnega poslovnega odnosa. V primerih hujših kršitev delovne discipline pa tudi ustrezno ukrepamo.            odgovor pripravila
Ljubljanska banka GB Ljubljana
V  realizacijo družbenih usmeritev po čimprejšnji vključenosti prostih denarnih sredstev občanov v banke, se je Jugobanka TB Ljubljana intenzivno vključila. Ocenjujemo, da je ta akcija uspešno opravljena s strani naše banke.
Vzporedno s temi aktivnostmi je banka vlagala izjemne napore v zagotovitev ustreznih prostorov, tehnične opremljenosti in kad-rov Omejitve pri investicijah, uvozu računalniške opreme in ome-jitve pri zaposlovanju so močno zavrle prizadevanje banke po zagotovitvi potrebnih pogojev za kvalitetno delo, predvsem v od-nosu do varčevalcev.
Navedene težave so se odrazile tudi v naši ekspozituri v Šiški, ki ima za takšen obseg poslovanja odločno premajhne prostore. Ker ekspozitura nima tako rekoč nobenih dodatnih prostorov, razen prostora za šaltersko delo se vsa vzporedna dela, zaključek dela izrhene itd., opravljajo neposredno na šalterju ob delavcih, ki delajo neposredno z varčevalci. Glede na to, daje to delo vezano tudi na nujne tel. pogovore s temeljno banko (AOP, knjigovodstvo, itd.), OZD in druge komitente, se telefonskim pogovorom na šal-terju, ki lahko čakajočemu varčevalcu na šalterju zaradi medseboj-nega poznavanja delavcev, ki kontaktirata po telefonu, izzvenijo tudi kot osebnj pogovori, v danih razmerah ne moremo odrečL
Naša temeljna banka daje poseben poudarek odnosu delavcev na šalterju do varčevalcev, zato vsako leto organizira poseben seminar za komuniciranje s strankami (letos je bil v mesecu maju).
Kljub temu, da so možni primeri nekorektnega odnosa do varče-valcev smo bili vseeno presenečeni nad navedenimi ugotovitvami,
saj do sedaj na našo banko praktično ni bilo naslovljenih pisnih ali ustnih pritožb zaradi neprijaznosti, medsebojnega nesodelovanja ali privatnih tel. razgovorov delavcev na šalterju.
Banka zlasti v letošnjem letu pospešeno išče prostore za otvo-ritev nove ekspoziture v Siški, s črmer bi bila razbremenjena okenca v obstoječi ekspozituri. S tem bi dosegli izboljšanje kvali-tete poslovanja predvsem v vidu zmanjšanja čakalne dobe na okencih. Pri iskanju prostorov za novo ekspozituro pričakujemo pomoč tako krajevne skupnosti Litostroj, kot SO Ljubljana-Siška.
Jugobanka TB Ljubljana se bo tudi v bodoče trudila za stalno izboljšanje pogojev poslovanja na okencih namenjenih za naše varčevalce, vaši predlogi in pobude nam bodo pri tem v pomoč.
Odgovor pripravila Jugobanka Temeljna banka Ljubljana
KS KOMANDANTA STANETA I IN II:
Delegacija je opozorila na neustrezen prometni režim na ob-močju Mosteca.
Odgovor:
Opravljen je bil terenski ogled prometne signalizacije v Mostecu na katerem je bilo ugotovljeno, da ob doslednem upoštevanju pro-metnih znakov, ki prepovedujejo vožnjo znolraj območja rekreacij-skega centra Mostec, varnost pešcev ne bi bila ogrožena.
Odgovor pripravil
Mestni komite za
komunalno gospodarstvo,
promet in zveze