osrednja knjižnica P , P * i 2.6 6600'i KOPER htSKI DNEVNIK JjfkUna plačana » gotovini /-» rA/\/\ ■ • A1*- postale i snippo Cena 4Uu lir Leto XXXVII. St. 207 (11.029) TRST, sreda, 2. septembra 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DVOMLJIV USPEH PRIZADEVANJ MINISTRA MARCORE Zgolj načelen* pristanek trgovcev glede brzdanja cen Njihovi zastopniki in Confindustria ne marajo nadzorstva ali kazni za kršitelje morebitnega dogovora RIM — Ministru Marcori je sinoči uspelo pridobiti zastopnike ži-!"sk* industrije, trgovcev in lastnikov trgovin na drobno za vsaj na-Lekn sporazum o omejevanju rasti cen v prihodnjih dveh mesecih, tako je sklepati iz uradnega sporočila ministrstva za industrijo in [Sovino po včerajšnjem ponovnem srečanju Marcore z zastopniki Con-mdustrie, Confcominercio in Contesercenti ter treh vsedržavnih zdru-zadružnih organizacij. Danes se bodo zastopniki industrijcev in , Sovcev pogajali v okviru 7 stro- komisij o seznamu najnuj-. j JR živil in o najvišji ceni, ki naj 1 |o zajamčili za posamezno blago “konca oktobra. Jutri ho Marcora ftoovno sprejel delegacije trgovat in industrijcev, da preveri nji-°Te predloge in se dogovori o po-®’°Pkih za njihovo uresničevanje, * kar je postavil rok do sobote. . Uradno sporočilo naglasa, da je •'arcora potrdil namen, da ne po-e*e po blokadi cen in ne prizadene •Sovcev, ampak se zavzema za nji-°vo sodelovanje, «kot tudi drugih Jj^benih sil* pri dogovoru o naj-r8 fi možni meri inflacije, »pod ka-,et° bodo morale ostati tako cene, lto ^ar^e Ut stroški za delovno sf-■, Ko bo dobil jamstva o medpro-“sionalnem sporazumu o brzdanju “n. bo mogel minister «sprožiti o-ffacijo o dogovorjenih cenah, ki bi rr deponirali pri trgovinskih zbor-,'cali, da se preprečijo špekulacije eeupravičene podražitve*. Zastopniki živilske industrije so si-“[ uvodoma oporekali, da je za trn 2*-^ev ••lflacije treba predvsem "•anjšati stroške, a so vendar iz-pripravljenost predložiti po-r"ke, ki dokazujejo, da so se le-5 cene pri proizvodnji povišale ®nj kot lani, in sicer «le» za 12,3 Jcistotka. Zastopniki trgovcev pa so Dri ~ se nadaljuje sporočilo — 'Spravljenost »sklepati avtonomno “Sovore v posameznih pokrajinah seboj in z industrijci)*. Posta-3 Pa so bistveni pogoj, da za br-aanje naraščanja cen vlada ne bo ?°Seg!a po zakonskih ukrepih. Predovniki zadružnega gibanja so pa Sadili že večkrat izraženo (in res-3' na ljubo tudi dokazano) pri-' Svljenost sodelovati pri omejeva-j*?. draginje, a so predvsem nagla-3 Potrebo po splošni preureditvi azdeljevalne mreže bi po stalnem “dzorovanju cen. ^ Storjen je bil torej korak naprej ,, Prizadevanjih ministra Marcore, * po izrecnem pooblastilu pred-f*dnika vlade Spadolinija trudi pri Nanju rešitev, ki naj bi odvrnile feyarnost bližnjega skokovitega naganja cen. Toda uspeh teh priza-^evarij je vse prej k0t gotov. Mimo ^čelnega pristanka njihovih zastop-3°v na včerajšnjem srečanju so . namreč tako Confindustria. kot tjd Confcommercio in Confesercen-^Pridržale pravico do dokončne o- f Y zameno je pa Marcora bil vče-3 Prisiljen stopiti nekaj prav »konceh* korakov nazaj od svojih /Votnih predlogov. Obvezati se je °ral, da glede cen vlada ne bo Prejela zakonskih ukrepov, odpove- dati se je moral možnosti kaznovanja tistih trgovcev, ki ne bi spoštovali dogovorjenih cen. moral je sprejeti močno skrčenje števila živil, ki bi jim »zajamčili* (toda brez nadzorstva in kazni) cene, kot tudi skrajšanje časa (od 5 na 2 meseca), v katerem bo sporazum veljal. Če ne ravno pesimizem, je vsaj skepsa torej povsem upravičena. Elektrika in goriva poganjajo draginjo RIM — V primerjavi z enakim razdobjem lani so se v letošnjem prvem polletju najbolj povišale ce- ne elektrike in goriv in sicer kar za 37,2 odstotka. Prav tako so podražitve storitev, bolj kot živila ali drugo blago, vplivale na rast inflacije, ki je v tem času dosegla 21 odstotkov. Pokazatelj življenjskih stroškov se je zvišal za 20,6 odstotka, pri čemer so se živila podražila za 19,4, oblačila za 17,3, storitve za 21,7 odstotka. V istem razdobju so se cene na debelo povišale za 17,5 odstotka, gradbeni stroški pa za 23,5 odstotka. Marcora o energiji RIM — Minister za industrijo Marcora je včeraj izjavil, da bo nori energetski načrt stekel od 15. oktobra. Predsednik ENEL Corbel-lini pa ugotavlja, da ni finančnega kritja ne le za gradnjo norih elektrarn na premog in jedrsko energijo, ampak' niti za vzdrževanje sedanjih. Južfiotirolski PSI proti dodatni izjavi o jezikovni pripadnosti BOČEN — Izvršni odbor PSI za Južno Tirolsko je v soglasnem dokumentu zahteval, naj vlada nujno ukrepa, tako da pri prihodnjem ljudskem štetju ne bo obvezna tudi dodatna izjava posameznikov o »jezikovni pripadnosti* nemški, ladinski in italijanski narodnosti. Po mnenju socialistov namreč ni dovolj časa, da bi zadevne norme tako popravili, da bi ne bili prizadeti interesi Ladincev, državljanov, ki obvladajo več jezikov in še zlasti mladoletnih otrok iz mešanih zakonov, za katere odločajo starši. Vprašanje je na Južnem Tirolskem namreč zelo sporno in več političnih sil predlaga popravke k tej normi, ljudsko štetje pa je napovedano za 25. in 26. oktobra. Po drugi strani pa je «jezikovna pripadnost* osnovnega pomena pri sorazmernem podeljevanju službenih mest, ljudskih stanovanj in javnih podpor. PSI zatrjuje, da bi (s popravljenimi normami) mogli jezikovni popis* izvesti pozneje, do tedaj pa naj bi veljala stara praksa, da zainteresiranci podajo izjavo o jezikovni pripadnosti v občinskih u-radih. RIM — Italijanski zunanji minister Colombo se bo sestal z ameriškim državnim tajnikom Haigom in s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom pred njunim srečanjem v New Yorku, ki bi moral obnoviti sovjetsko - ameriška pogajanja. V IRANU SE SPIRALA KRVAVEGA NASILJA NEZADRŽNO STOPNJUJE Po nedeljskem atentatu v Teheranu včeraj val maščevalnih usmrtitev V glavnem mestu in okolici številni atentati ■ Znano ime pete žrtve - Hodžatuieslam Kamenei novi sekretar islamske republikanske stranke • Banisadrovi pogovori s predstavnikom PLO TEHERAN — V Iranu se je dramatična napetost, ki je nastala v nedeljo po uboju predsednika Rad-žaia in premiera Bahcnarja, včeraj še stopnjevala. Homeinijev režim, ki tudi do sedaj ni bil milosten do svojih nasprotnikov, saj jih je v samih dveh mesecih usmrtil 600, je na nedeljski atentat odgovoril z divjo represijo. V ponedeljek in včeraj so namreč usmrtili — kot je sporočil teheranski radio — kar 55 političnih nasprotnikov, med katerimi je največ mudžahedinov. V Teheranu pa so si včeraj sledili krvavi atentati, v katerih je izgubilo življenje več islamskih predstavnikov, sedem pa je bilo ranjenih. Med mrtvimi sta tudi šiitska duhovnika, ki sta padla pod streli pred svojim domom, šest mrtvih in več ranjenih je bilo tudi v številnih atentatih v perifernih področjih Irana. Včeraj je radio Teheran tudi sporočil, da je število mrtvih v nedeljskem atentatu naraslo na pet, medtem ko je število ranjencev 11. O njih pa ni sporočil podrobnejših informacij. Peta žrtev je direktor za finančne zadeve pri uradu ministrskega predsednika Abdolhcsein Daftarian. Medtem si je včeraj vladna stranka islamskih skrajnežev skušala pomagati iz težkega položaja. Na mesto ubitega Radžaia so v Svoj-stvu glavnega tajnika islamske republikanske stranke izvolili 41-letne-ga uradnega razlagalca korana Alija Kameneija. Kamenei je član višjega obrambnega sveta Irana, kjer je predstavnik imama Homeinija. Preteklega 28. junija je bil med razstrelitvijo sedeža IRS ranjen in se je le pred kratkim vrnil v javno življenje. Začasni predsedniški svet, ki ga sedaj sestavljata le predsednik parlamenta Rafsandžani in ajatulah Ardebili, pa je včeraj zjutraj predložil parlamentu imenovanje aja-tulaha Mahdavija Kanija, ki je do sedaj bil notranji minister, za vladnega predsednika. Danes bo parlament med javnim zborovanjem razpravljal o tem predlogu. Ralsandža- SLAVNOSTNI GOVOR JE IMEL PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SFRJ SERGEJ KRAIGHER S SVEČANO AKADEMIJO SO V BEOGRADU PROSLAVILI 20 LETNICO USTANOVITVE GIBANJA NEUVRŠČENOSTI Izvirna načela neuvrščenosti so tudi sedaj zanesljiva in nezamenljiva opora, merilo in inštrument za spoznavanje in reševanje nasprotij sodobnega sveta, v boju za demokratizacijo mednarodnih odnosov Predsednik Sergej Kraigher '""mil................nuiiiitminiiim*'iiiiiiiiiniii.... tjjKTRARNA V KRŠKEM BO ZAČELA DELOVATI Najbrž še konec tedna prvi jedrski kilovati 0«/ leta 1985 bo Slovenija razpolagala z viškom energije .KRšKO — Konec tega ali prve ( l. Prihodnjega tedna bodo v reak-jj|Vu jedrske elektrarne Krško sproti Verižno reakcijo. To so sporo-t' °a tiskovni konferenci včeraj v SLSkem. S tem bo Jugoslavija no Jji(°raj sedmih letih od začetka gra-k','e vstopila v jedrsko obdobje. trai no Krško bodo priključili na ,{®r8etsko omrežje prihodnji me- 3<>nčna cena prve jedrske elek-C'ne v Jugoslaviji bo znašala več 1,2 21 milijard dinarjev, oziroma )0'rat več kot so načrtovali. Raz-L* Za to prekoračitev cene je po S|2ec'ah predstavnika krške jedr-Le elektrarne predvsem spremem-d-.^aja dinarja in inflacija. V je-h. .* elektrarni bodo prihodnje leto kil Vedli 3 milijard? 100 milijonov Ojatnil* ur električne energije, Di,atem ko bo povprečna proizvod-b® v prihodnjih letih okoli 4 milijo6 200 milijonov kilovatnih ur. d lav po zaslugi jedrske elektrar-,v Kraškem ter vključitve neka-v 'i manjših energetskih objektov iJkrilednjih letih bo Slovenija leta a »mela dovolj električne energi-gA priroma celo viške. To bo omo-nJ,0 izvoz električne energije in (r3.arjanje deviz za nakup tekočih $1 ‘V. V načrtu energetske bilance &HiVen^e jc ugotovljeno, da bo v riv Hjri letih republiki primanj-ve a>° zlasti naf.tnih derivatov. Slo-Je od nastanka talen imeno-ijS? naftne krize, to je od leta $3 Uspela zmanjšati porabo teko-u 8oriv kar za 23 odstotkov, med-01 ko to znižanje za celotno Jugo- slavijo znaša le 0,6 odstotka. Zato nadaljuje zmanjševanje porabe naftnih derivatov ne pride več v poštev, saj bi resno ogrozilo nemoteni proizvodni proces. JURE PENGOV Gidafi ponovno grozi TRIPOLIS — Libijska arabska džamahirija je včeraj z mogočno vojaško parado praznovala 12. obletnico svoje revolucije. Njen vodja, polkovnik Muamar Gedafi pa je »seznanil prebivalstvo Sicilije, Krete, Turčijein drugih sredozemskih držav, da bo Libijska arabska džamahirija napadla ameriška oporišča in skladišča jedrskega orožja v o-menjenih državah, če bodo ZDA nadaljevale z napadi v Sidrskem zalivu*. Gedafijevo napoved je množica na vojaški paradi v Tripolisu z enominutnim burnim ploskanjem pozdravila, kot je tudi pozdravila sklep, da bodo odslej tudi ženskam odprta vrata libijskih vojaških akademij, da se bodo tako »ramo ob rami z moškimi borile proti ameriškemu imperializmu*. LATINA — Namestnik državnega pravdnika v Latini De Paolis. je včeraj podpisal nalog o izpustitvi na začasno prostost za vsedržavnega tajnika radikalne stranke Rran-cesea Rutcllija, ki so •'ga v soboto aretirali, češ, da je razpečeval vojakom protimilitaristične letake in jih s tem podžigal k uporu in de-zertiranju. BEOGRAD — Jugoslavija je sinoči s svečano akademijo v zvezni skupščini, v kateri je bila prva vrhunska konferenca neuvrščenih držav proslavila dvajseto obletnico prve konference, na kateri sc je formalno rodilo gibanje neuvršcanja. Merila, temeljna načela in cilji politike in gibanja neuvrščenosti so bili jasno bi nedvoumno oblikovani že leta 1961 in so popolnoma potrdili svojo življenjsko moč, je včeraj rekel predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. V govoru ob 20. obletnici beograjske konference na slavnostni akademiji v dvorani skupščine Jugoslavije, v kateri je bila pred dvema desetletjema prva konferenca neuvrščenih, je Kraigher dejal: «S spoštovanjem se spominjamo pobudnika in gostitelja te konference, ki je odprla novo poglavje v sodobnih mednarodnih odnosih, državnika, katerega vizionarska misel je bila obrnjena v prihodnost človeštva — našega predsednika Tita.* Sergej Kraigher je nato obadi! spomine na Titove prijatelje in soborce Nehruja, Naserja, Nkrumaha, Sukarna in druge državnike, ki so bili od samega začetka pionirji gibanja neuvrščenosti. Izrazil je priznanje vsem državnikom in predstavnikom držav in organizacij, ki so sodelovale na beograjski konferenci ali so bile na njej opazovalke. Potem ko je spomnil na korenine in vire neuvrščanja je Kraigher o-pozoril na izvirna načela, ki so jih že takrat, v Beogradu leta 1961 jasno oblikovali in ocenil, da že njihovo naštevanje zadostuje za prepričanje, v kolikšni meri so ta načela politike neuvrščenosti aktualna prav zdaj. »Ta načela pomenijo tudi zdaj zanesljivo, nezamenljivo oporo, merilo in inštrument ,za spoznavanje in reševanje velikih nasprotij sodobnega sveta, v bo.iu za mir in demokratizacijo mednarodnih odnosov* je rekel Sergej Kraigher. V nadaljevanju je ooudaril, da so neuvrščene države že s samim svojim obstojem in delovanjem v OZN veliko prispevale k ublažitvi vojne nevarnosti, ki nenehno grozi svetu kot tudi k demokratizaciji sodobnih mednarodnih odnosov. Zatem je opozoril na dinamično rast in razvoj gibanja neuvrščenih, ki se je povečalo s 25 na blizu 100 članic in poudaril, neminljivost politike in gibanja neuvrščenosti Osvetlil je tudi temel.je in elemente boja neuvrščenih za novo gospodarsko ureditev v svetu v okviru napredka celotnega človeštva. »Vse to kaže. v kolikšni meri sta gibanje in politika neuvrščenosti zdaj realna materialna moč v svetu. sposobna, da uresniči svojo zgodovinsko nalogo*, ie nadaljeval Kraigher. Za spodbudno dejstvo pa ie označil to. da v sodobnem svetu naraščajo odpori proti politiki sile in nadvlade. Zatem .ie spregovoril tudi o nekaterih konkretnih problemih. Kraigher je opozoril na nezadovoljiv potek madridskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju in poudaril pozitivno vlogo neuvrščenih in nevtralnih držav. ki si prizadevajo za večje zaupanje in širše sodelovanje v korist Evrope in drugih delov sveta. Zatem je spregovoril o izjemno zaskrbljujočih razmerah na Bližnjem vzhodu in na Sredozemlju ter v zvezi s tem na nujnost zaustavitve oboroževalne tekme, za kar sta zlasti odgovorni veliki sili. Kraigher je poudaril tudi izjemen pomeli, kj ga Jugoslavija in vse neuvrščene države pripisujejo dokončni dekolonizaciji in uresničitvi pravic vseh narodov na Jugu Afri-I kc do svobode: pri tem je naj-I ostreje obsodil zadnji južnoafriški napad na neodvisno in neuvrščeno Angolo. Glede havanske pobude neuvrščenih za celovita pogajanja o mednarodnem gospodarskem sodelovanju za razvoj je Kraigher izrazil prepričanje, da so realne možnosti, da bo bližnji sestanek «Sever-Jug* v mehiškem Cancunu prispeval k odpravljanju razlik, ki jih bo treba zgladiti pred začetkom celovitih pogajanj. Potem ko je poudaril velik pomen, ki ga ima za neuvrščene vedno večja usmeritev na lastne moči in zmogljivosti, kot tudi združevanje sposobnosti, ki jih imajo razvite in dr- žave v razvoju, je Sergej Kraigher spregovoril še o odnosih v samem gibanju. Pri tem je predsednik predsedstva SFRJ opozoril na pomen potrebe, da neuvrščene države z medsebojnimi odnosi omogočijo uspešno izvajanje ciljev politike neuvrščenih. Poudaril pa je zaskrbljenost zaradi grobega odstopanja od prakse neuvrščenosti, ko posamezne neuvrščene države poskušajo medsebojne spore reševati s silo. Kraigher je poudaril, da uporaba sile in spopadi ogrožajo neodvisnost neuvrščenih držav in škodujejo ugledu gibanja. Sergej Kraigher je poudaril, da bo Jugoslavija nadaljevala prizadevanja za čim večjo enotnost gibanja in njegovo akcijsko sposobnost na podlagi izvirnih načel in ocenil, da i-majo ta načela trajno vrednost in so solidna podlaga za graditev novega in pravičnejšega sveta. Potem ko je opozoril na Titove besede na 6. konferenci, da so edino izvirna načela neuvrščenosti zanesljiv smerokaz gibanja v prihodnosti, je Sergej Kraigher dejal: «Globoko smo prepričani, da čas, v katerem živimo odpira vedno več- ji prostor za politiko neuvrščenosti, za ideale in cilje, za katere se bojuje. Svet mora kreniti po poti miru', sodelovanja in vsestranskega rozvoja v korist vseh narodov in vseh ljudi.* «Zato je neuvrščenost za nas in za mnoge druge, če še enkrat citiram misel tovariša Tita, ne samo vest, ampak tudi prihodnost človeštva*, je sklenil svoj govor predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher na slavnostni akademiji ob 20. obletnici beograjske konference neuvrščenih držav. (dd> Sanžiago Carrillo prispel v Beograd BEOGRAD — Na povabilo voditeljev Zveze komunistov Jugoslavije je včeraj prispel v Beograd glavni sekretar KP Španije Santia-go Carrillo. Z najvišjimi predstavniki ZKJ bo imel Carrillo v prihodnjih dneh politične pogovore. Na letališču ga je sprejel predsednik predsedstva ZKJ Lazar Mojsov. ni je včeraj v parlamentu obtožil francoske oblasti, da »nudijo zaščito* avtorjem hudega atentata, ki ;e terjal življenje dveh najvidnejših voditeljev islamsko - integralistič-nega režima. Predsednik parlamenta je izjavil, da so atentat izvedli mudžahedini oz’, pristaši bivšega šaha. »Vsi pa se skrivajo v Franciji, kar pomeni, da Francija zagovarja njihova dejanja*, je dodal Rafsandžani, ki je nato prešel na obravnavo ukrepov, s katerimi naj bi strli opozicijo. Vsi parlamentarni govor- «Mudžahedini» zasedli iranski konzulat v Rimu RIM — V okviru protihomei-nistične ofenzive je skupina i-ranskih študentov, ki nasprotuje sedanji ureditvi svoje države, včeraj napadla in razdejala prostore iranskega konzulata v Rimu. Kakih 20 mladeničev, pripadnikov skrajnolevičarske organizacije »Mudžahedinov*, ki so v Iranu tarča Homeinijevih islamskih straž, je okoli 12 ure zasedlo konzulat v Ul. Bruxel-les, v bližini iranskega diplomatskega predstavništva pri Vatikanu. »Mudžahedini* so se spravili nad pohištvo in zidovi in pretepli dva uslužbenca konzulata. Preden so ga zajeli pa je telefonistu uspelo poklicati policijo, ki je nemudoma obkolila stavbo v kateri se nahaja konzulat. Le uro in pol po vdoru so se mladeniči brezpogojno predali, pred tem pa so v im prorizirani tiskovni konferenci seznanili italijanske in tuje časnikarje z namenom njihovi) protestne akefje. Pojasnili s» tako? da so se za »podvig* o-dločtli, da bi protestirali zoper iranski integralistični režim in pozdravili nedeljski atentat v katerem sta izgubila življenje predsednik Radžaj in premier Bahonar. Glasnik iranskega veleposlaništva v Rimu Gadiri je ostro obsodil vdor »Mudžahedinov* v prostore konzulata. Dejal je, da gre zgolj za teroristično akcijo, kar bi dokazovalo tudi dejstvo, da so študentje pretepli, sicer slepega telefonista. Po mnenju uradnega iranskega predstavnika sami iranski študentje v Italiji nasprotujejo dejavnosti »Mudžahedinov*, ki naj bi bili povsem osamljeni. Sočasno z italijanskim, so »Mudžahedini* zasedli tudi diplomatska predstavništva v Stockholmu, Dunaju in Madridu. niki so se strinjali z njim, da je treba biti do «protirevolucionarjev» neusmiljeni. Višji pravosodni svet je v isti »osvetski* liniji zahteval od sodnikov, naj »takoj usmrtijo izdajalce islama in islamske domovine, dovolj je hitra obravnava njihovih primerov*. Vse kaže torej, da bo v orihod-njih dneli v Iranu še veliko prelivanja krvi. Sam ajatulah Homeini se je tega najbrž prestrašil, saj je včeraj po radiu pozval sodišča, naj ne zlorabljajo svoje moči in naj spoštujejo pravice obtožencev, ki čakajo na razsodbo. Iransko ljudstvo pa je Homeini pozval k enotnosti, da se bo tako lahko zoperstavilo «komplotcm supersil*. Da je napet položaj v Iranu povezan z rešitvijo vprašanja Bližnjega vzhoda, česar se mnogi zahodni politiki bojijo, dokazuje tudi včerajšnje srečanje Banisadra z visokim predstavnikom PI.O El Hasanom, do katerega je prišlo v Ba-nisadrovem pariškem bivališču. El Hasan je novinarjem dejal, da PLO »ne more pozabiti svoiih bratov mudžahedinov, ki so se borili skupaj s Palestinci*. Zato je i-ra-zil upanje, da bi se voditelj PI.O Arafat lahko v kratkem srečal z voditeljem mudžahedinov Radžavi-jem, s katerim naj bi »skušala zajeziti prelivanje krvi v Iranu*. Prav v času, ko so protihomein-ski študentje iz Irana zasedli iranski konzulat v Rimu, ie bila na iranski ambasadi — vedno v Rimu — tiskovna konferenca teheranskega glasnika v Italiji. Njegove besede pa so izzvenele precej nerealistično, saj je zanikal, da bi bil iranski režim v hudi stiski in da bi krvavi dogodki izpred nekaj dni dokazovali moč opozicije in krhkost vlade. »Dogodki v Teheranu so le začetek zmage nad terorizmom, katerega bomo ugonobil* le v nekaj mesecih*.-je trdil iranski glasnik. Res pa je. da mu je malokdo verjel. Mitlcrrand odprl konferenco o manj razvitih državah PARIZ — Včeraj se je v francoski prestolnici začela mednarodna konferenca OZN o manj razvitih državah. V svojem uvodnem govoru je predsednik Mitterrand poudaril, da namerava Francija do leta 1988 povišati svoj delež za podporo manj razvitim državam na 0,7 odst. letnega državnega proizvoda (sedaj le 0,08). Mitterrand je tudi izrazil upanje, da «bo duh odgovornosti zamenjal nezaupljivost in brezbrižnost v odnosih med Severom in Jugom*. Konference o manj razvitih državah se udeležuje skupno 155 predstavnikov držav članic OZN. DVE LETI PO STRMOGLA VUENJU CESARJA BOKASE Vojska prevzela vso oblast v Centralnoafriški republiki «Zamenjava» brez prelivanja krvi - Predsednik Dacko in njegovi ministri so na prostosti BANGUI — Oborožene sile Centralnoafriške republike so včeraj brez prelivanja krvi prevzele oblast v državi. Poveljnik generalštaba vojske general Andre Kolingba je v radijski poslanici central-noafriškemu ljudstvu izjavil, da je »zahteval in dosegel* odstop predsednika Davida Dacka in njegove vlade, zaradi »predsednikovega zdravstvenega stanja in politične napetosti, ki že šest mesecev vlada v državi*. General je preklical vse ustavne svoboščine, prepovedal politično dejavnost strankam, ni pa uvedel izrednega stanja in tudi ne policijske ure. Tudi odstavljeni predsednik in ministri so na svobodi, le »zaprosili so jih*, naj ostanejo na razpolago vojski. Neobičajni državni udar ni presenetil političnih opazovalcev v Franciji in v Afriki. Z izvolitvijo novega francoskega predsednika Mit-terranda je bila zamenjava predsednika Dacka le vprašanje časa. Dacka so Francozi po uspešnem državnem udaru, ki je zrušil cesarja Jeana Bedela Bokaso, z letalom iz Pariza neposredno pripeljali v predsedniško palačo. Tudi letošnje predsedniške volitve 15. marca mu niso kljub absolutni večini glasov izbrisale madeža, da je le »padalski predsednik*. Centralnoafriška opozicija mu je celo očitala, da je poneveril volilne rezultate. Bržkone pa je bila zanj usodna francoska predsedniška zamenjava, saj je še pred izvolitvijo Mitterranda večkrat poudaril, da je nedopustno zamenjati »kompromitirane politike s korumpiranimi*. Giscardov človek je torej včeraj prepustil oblast svojim vojakom, ki že napovedujejo, da bodo cvodili državo, dokler ne bodo vzpostavili pogojev za demokratično civilno oblast*. Resnici na ljubo je bil obračun dveletnega Dackovega vladanja precej boren, saj mu ni uspelo popraviti katastrofalnega gospodarskega stanja, ki ga je povzročila razsipniška politika cesarja Bokase. Vojska pa mu sedaj očita predvsem, da se je spuščal v «jalove politične polemike s svojimi nasprotniki*. Ob vsem tem pa se sedaj samo po sebi zastavlja vprašanje, kdo je za včerajšnjim državnim udarom. Sodeč po izjavah francoskega zunanjega ministra Charlesa Hernuja je to le «izključno notranje vprašanje Centralnoafriške republike*. Za francoskega ministra je v Ban-guiju le navadna «zamenjava oblasti*, francoski kontingent v tej afriški državi pa ostaja v vojašnicah in bo posegel samo, da bi ščitil francoske državljane v Centralnoafriški republiki. Nedvomno so izjave francoskega ministra iskrene, a nova francoska garnitura je lahko zadovoljna, da v Banguiju ni več »slamnatega Giscardovega člo vt-ka*. PRETEKLO JE 42 LET OD NACISTIČNEGA NAPADA NA DRŽAVO Na Poljskem številne svečanosti pa tudi zaskrbljenost za danes V prihodnjem triletju bo pol milijona ljudi menjalo zaposlitev Prekinjena pogajanja o poročanju RTV o kongresu Solidarnosti VARŠAVA - V vseh poljskih mestih so včeraj obhajali 42. obletnico začetka druge svetovne vojne. Povsod, kjer so nacisti zverinsko ubili poljske vojake in kjer so pod njihovimi streli klonili nedolžni civilisti, so včeraj Poljaki polagali vence in šope cvetja, pa tudi belo - rdeče zastave — simbol Poljske. V Varšavi so se svečani obredi začeli že zgodaj zjutraj na Trgu zmage. Varšavski pomožni škof pa je za padle daroval mašo v katedrali sv. Ivana. Številni bivši borci in sindikalni predstavniki Solidarnosti so pred spomenikom neznanega vojaka in na drugih obeležjih, med katerimi simbolični grob žrtvam pri Katynu, postajali v tišini in zbrano brez skandiranja gesel, ki bi spominjala na najtežjo gospodarsko jn družbeno krizo, ki jo po vojni Poljska v tem času preživlja. Toda čeprav je bila včeraj kriza v nekakem zatišju, je niso pozabili. Najbolj razširjeni varšavski dnevnik «Zycie Warsza\vy» je včeraj na prvi strani z velikim poudarkom pisal o vedno bolj perečem problemu brezposelnosti. Po podatkih komisije za načrtovanje bo namreč moralo na Poljskem v triletju 1981 - 83 pol milijona Poljakov menjati delo. Dnevnik objavlja tudi številke, ki jih je posredoval minister za delo Rajkievvicz, po katerem bedo morala industrijska podie-tja v kratkem odpustiti iz službe vsaj 180 tisoč delavcev, gradbena pa 150 tisoč. Zaradi pomanjkanja goriva in omejitve transporta pa bo brez dela okrog 60 tisoč voznikov. To pa še ni vse. Veliko zaskrbljenost povzroča tudi dejstvo, da se je od 390 tisoč univerzitetnikov, ki je letos končalo študij, zaposlilo 300 tisoč, medtem ko preostali ne najdejo ustrezne zaposlitve. »Mladinska brezposelnost ni samo velika gospodarska izguba — piše dnevnik — ampak prava družbena nesreča.* Včeraj se je sestala v Gdansku KKP Solidarnosti, ki je preučevala možnosti nadaljnjega razpleta pogajanj med vlado in sindikatom o poročanju RTV s kongresa Solidarnosti. Vlada je pod pogojem, da sindikat umakne grožnjo o stavki v radiodifuznem sistemu in da vsaj mesec dni preKine s protestnimi akcijami javnih občil, odobrila 3,5 ure poročanja na drugi televizijski mreži. Solidarnosti pa edajanje na tej mreži ne gre v račun in trdi, da je velika večina podeželja ne vidi, kar bi oškodovalo predvsem kmete. Lcch Waksa včeraj na poljski televiziji (VARŠAVA - Včeraj je poljska televizija prvič po ustanovitvi neod- visnega sindikata oddajala polurno oddajo, v kateri so štirje predstav* niki — med katerimi tudi Lech Wa-lesa — govorili o dejavnosti in zahtevah Solidarnosti. Oddajo je poljska vlada odobrila med pogajanji z vodstvom sindikata, ki bo imel 5. sepj tembra prvi vsedržavni kongres. «Le Monde» o srečanju Cheysson- Arafat PARIZ — Ugledni francoski dnevnik »Le Monde* je včeraj polemiziral s »pretiranimi reakcijami* izraelske vlade zaradi srečanja med voditeljem PLO Arafatom in francoskim zunanjim ministrom Cheys-sonom. Dnevnik trdi, da je bilo srečanje le »formalnega* značaja, kot toliko drugih v preteklosti in ne spreminja zadržanja nove francoske administracije. LIZBONA — Mandatar za sestavo nove portugalske vlade socialdemokrat Francisco Jose’ Pereira Pinto Balsemao je včeraj izročil seznam novih ministrov predsedniku republike Antoniu Ramalhu eanesu. BRUSELJ — Danes v Oberammer-gauu na Bavarskem in 16. septembra v Bruslju bo NATO pripravila svoje predloge za pogajanja o o-mejevanju jedrskih raket v Evropi. 0 P0L02A JU NA TRŽAŠKI POKRAJINI IN OBČINI Kriza zaustavlja reševanje številnih važnih problemov Pogovor s pokrajinskim tajnikom in svetovalcem SSk Zorkom Harejem Dejstvo, da sta tako'tržaška po krajina kot občina v položaju, ko so nove volitve neizbežne, prav gotove vpliva na celotno politično klimo in tudi na določeno zatišje, v katero se je v počitniškem času •»zatekla* marsikatera stranka. Položaj na tržaški pokrajini in občini pa je kljub zatišju nenavaden, saj upravlja obe telesi Lista za Trst, ki ni hotela zapustiti od boemskih stolčkov, kljub nezaupnici, ki sta jo odbora prejela. Položaj pa je nenavaden tudi zato, ker prefekt ni imenoval svojega komisarja, ki naj vodi pokrajino in občino do razpusta obeh svetov. Prefekt pravi, da po zakonu ni dolžan imenovati komisarja, nekateri pa menijo, da bi to moral storiti (v tem smislu je jasno stališče K Pl). Včeraj smo se o političnem položaju na Tržaškem pogovarjali s pokrajinskim svetovalcem SSk Zorkom Harejem in tudi on nam je izjavil, da bi moral prefekt po običajni politični praksi imenovati komisarja, tako odbora LpT ne bi upravljala pokrajine in občine do razpusta obeh svetov. Harej je nato negativno ocenil splošno situacijo in dejal, da .je slabo, da sta pokrajina in občina brez resnične uprave in da sta oba sveta »vzdržala* komaj dve leti. Problemov, ki tarejo Trst in okolico je veliko, kriza pa zaustavlja rešitve. S krizo bo zamrznil tudi marsikateri sklep, marsikatera že pričeta dela pa se zaustavila, kar seveda ni dobro in vzbuja v ljudeh nezaupanje. Glede volitev je Harej dejal, da ni rečeno, da bodo privedle do dokončne razjasnitve, bati pa se je, da bo položaj tudi spomladi (po vsej verjetnosti bodo šli volivci na glasovanje takrat) ostal v bistvu nespremenjen. Pokrajinski svetovalec SSk je nadalje izrazil mnenje, da sedanja nejasnost ne koristi demokratičnim strankam in omenil, da LpT dokaj glasno prepričuje ljudi o svojih »uspehih* in si tako skuša najti nove pristaše. Glede možnosti, da bi pokrajin- ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na komemoracijo Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča ki bo v nedeljo, 6. septembra, ob 17. uri v Bazovici pred spomenikom. ski ali občinski odbor sklicala sveta. je Harej izrazil dvom, da bi se ostale stranke (razen MSI) udeležile seje. O datumu razpusta obeh svetov pa je omenil možnost, da. bo treba na predsedniški dekret čakati mogoče tudi več kot mesec dni Harej nam je tudi dejal, da bo SSk o teh problemih še nadalje razpravljala. ZA ŠOLO NA ROCOLU MELAR1 Podjetje - V kratkem volitve v družinskih posvetovalnicah V treli družinskih posvetovalnicah, ki delujejo v središču mesta, se je v ponedeljek zaključilo vpisovanje v volilne sezname, v katere se je do konca avgusta lahko vpisal vsak občan, ki je hotel voliti ali biti izvoljen v upravni odbor te pomembne zdravstveno socialne u-stanove. Kot je znano, so bile volitve v treh mestnih posvetovalnicah predvidene že za junij, rečeno pa je bilo, da bodo v upravne svete volili in kandidirali le dejanski uporabniki posvetovalnice, to se pravi tisti, ki so se njenih storitev že poslužili. To seveda ni šlo v račun tistim občinskim silam, ki že od samega začetka niso naklonjene delovanju posvetovalnic ter si ne želijo, da bi zdravstveno in socialno delo v njih steklo kot je treba. Volitve so bile tako prene- sene na drugo polovico septembra, v upravne odbore pa bodo lahko volili poleg uporabnikov samih še vsi tisti občani, ki se niso nikoli poslužili posvetovalnice, vendar so se v roku vpisali v volilne sezname, Večina zdravstvenih in socialnih operaterjev ter predstavnice ženskih gibanj, so se sicer izrekli proti taki odločitvi in zagovarjali zahtevo, da bi v upravne odbore volili samo uporabniki posvetovalnic. Izkazalo se je, da je bilo njihovo stališče tudi utemeljeno: posvetovalnicam nenaklonjene sile, med katerimi prednjači Gibanje za življenje ob podpori političnih krogov Liste za Trst in Krščanske demokracije, so sprožile močno kampanijo za vpisovanje v volilne sezname. Vse kaže, da bo 21. septembra oddalo svoj glas in celo kandidaturo veliko pri- stašev teh strank in organizacij, ki pa so se doslej izkazale vse prej kot naklonjene okrepitvi in delova nju posvetovalnic. Njihov cilj je delovanje zdravstveno socialnih ustanov in onemogočiti njihova prizadevanja za odprt razgovor o družini in njenih problemih, za žensko e-nakopravnost doma in na delu, za odpravo določenih predsodkov, ki zadevajo življenje v dvoje ter za svobodno načrtovanje družine. Ta ko so se minuli teden pred vrati posvetovalnic zbrale dolge vrste ljudi, predvsem starejših žensk, pa tudi moških, ki so čakali, da bi se vpisali v volilne liste. Že iz nekaterih razgovorov, ki smo jih tu in tam ujeli, smo lahko sklepali, da je marsikateri izmed njih prvič (in najbrž tudi zadnjič) prestopil prag te pomembne zdravstvene strukture. Tudi rok za vpisovanje v seznamu ni bil najugodnejši, saj je avgust tisti mesec, ko je večina družin na letovanju. Morda je to tudi razlog, da je bilo v vodilnih vrstah vpisanih izredno malo mladih, ki so se doslej zavestno zavzemali za delovanje posvetovalnic, pa tudi malo Slovencev, saj pod rojansko posvetovalnico spadajo nekateri mestni predeli, ki so izrazito slovenski ter vasi vzhod nega Krasa. Vsekakor bodo morale družinske posvetovalnice do 7. septembra predložiti skupen seznam uporabnikov in zunanjih volilnih upravičencev, ki bodo svoj glas za sestavo upravnega odbora predložili 21. septembra. Pred volitvami bo seveda napovedano enotno zborovanje, za predstavitev kandidatov. Vinjen gost ugriznil agenta V noči med nedeljo in ponedeljkom je leteči oddelek tržaške kvesture aretiral in prijavil sodnim o-blastem 29-letnega Franca Piselli-,ja zaradi žalitev, upiranja in nasilja agentu javne varnosti. Aretiranec je hotel stopiti v nočni lokal »Simons Club* v Ulici Costalunga. toda lastnik lokala in njegov prijatelj sta mu preprečila vstop, ker je bil očitno vin jen. Piselli ie vztrajal pri svoji zahtevi tako. da se je razvnel močan prepir Agent javne varnosti, ki je bil po naključju v lokalu, je skušal pomiriti prisotne, toda pri Piselli ju je dosegel na sprotni učinek, saj gp ie ta v zameno razžalil in mu ugriznil prst književnika vabijo, da se literarnega tekmovanja iDiego bri». V pismu, kateremu je bu v ložen tudi pravilnik tekmovanja' rečeno, da je pisatelja nrioof® Inštitut za italijansko dramo. koncu je izrečeno tudi vabilo ^ tiskovno konferenco, zasedame misli Diedd Fabbrija ter na bv’ zoritev drame Fabbrijeve «" rio», ki bo junija prihodnjega 1 v Rimu. -n Zaenkrat še ni uaotovljeno, ^ are za namerno napako ali P® *spodrsljaj» kakega nepazlP1 uradnika. Tržaška občina odpovedala prostore Inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja Tržaška občina je s pismom z‘jj’* 31. julija letos Inštitutu za zt&L vino osvobodilnega gibanja v Fur niji-Julijski krajini odpovedala uPl rabo prostorov v drugem nadstropij občinske palače na Trgu Verdi pozivom, da mora izprazniti pf08^ re pred začetkom operne sezone e dališča Verdi 1981-82. . Ker inštitut nima doslej noDe.^ možnosti za vselitev v druge pf08 ig re je vodstvo inštituta sklenilo« j bo z resnim položajem, ki je na„ju s sklepom tržaške občine, sezna ^ javnost na tiskovni konferenci.« bo v soboto. 5. t.m. ob 11- ^,... sedanjem sed°žu inštituta (Trg v.,g di 1) in na kateri bosta spregov™' predsednik in ravnatelj 'natlL;o prof. Giovanni Miccoli in SefK Zucca. Na proseški postaji včeraj vse normalno Na proseški železniški n°sta'itfjc včeraj vse potekalo normalno« povedanih zastojev v prometu 1 vino ni bilo, ker je živinozdrav dr. Antonio Galli preklical naP° dano «stavko». Živinozdravnic ^ je zadolžen, da izda ustrezna voljen.ja za prevoz živine, te 11 reč sklenil, da prekriža roke. ^ kier mu pristojno ministrstvo zagotovi kritja stroškov za^ od ki ga dnevno porabi za vn^ j enega mejnega prehoda do dr ^ ga. To zagotovilo na ie or'*1® včeraj in tako je dr. Gali' sPy /3-prijel za delo. Dospelo ie tu“Lvo« gotovilo na njegovo drugo ,a gja-da se prične z reševanjem vPr n.ja pomanjkanja osebja. • Zdravstvena enota za me**0 središče, ki ima svoj sedež v Farneto 3 sporoča strankam, okenca za rezervacijo zdraviti ^ pregledov in izvidov odprta dan od 8. do 13. uro. 2. 9. 1980 9. 1981 Ob prvi obletnici smrti predragega očeta in nonota VINCENCA VRTOVCA se ga z ljubeznijo spominjajo uruzine Bertini, Palmi in Maniero« Trst, Sydney, Melbourne, f. septembra 1981 Uspešno zaključen slovenski poletni šolski center na Proseku Z zadnjim tednom avgusta se je Poslovila tudi druga izmena otrok, *i so letos obiskovali slovenski poletni šolski center na Proseku. Poleg petih italijanskih je bil to edini slovenski center v tržaški občini, Četrto leto zapored. Potekal je v ®Veh izmenah, v juliju in avgustu, vsakokrat pa je trajal petnajst delovnih dni. Obiskovalo ga je okrog J30 slovenskih otrok iz mesta in oko-"C6, ki so jih v center vozili s šolskimi avtobusi. Za prvo izmeno je bilo prijavljenih veliko več otrok, k°t jih je center lahko sprejel, zato s° morali okrog sto prošenj odbiti, Medtem ko so bili v drugo izmeno ‘Prejeti skoraj vsi prijavljeni. Letos so morali starši prvič prispevati za oskrbovalo no, in sicer v ®>esku 25 tisoč lir, pri tem pa so bile izvzete socialno ogrožene dru-‘me. Na tak način pa so otroci obiskovali center dosti bolj redno in disciplinirano, kot prejšnja leta, ko *° s'arši prostovoljno prispevali do deset tisoč lir. Pri vpisu v center so tudi tokrat imeli prednost prizadeti otroci, bodisi fizično ali psihično, ti sti, ki nimajo urejenih družinskih razmer in končno še taki, ki imajo zaposlena oba starša. K uspehu letošnjih poletnih centrov nasploh je mnogo pripomogel organiziran pristop tržaške občine. Že spomladi je namreč organizirala desetdnevni tečaj za animatorje, ki so sicer v glavnem študentke ali učiteljice brez stalne zaposlitve. Izkušnjam iz prejšnjih let ko so tako-rekoč orale ledino, so torej letos dodale še strokovno pripravo in si vnaprej izdelale program dela z o-troki. Občina pa je poskrbela še za strokovno osebo, s pomočjo katere je proseški center dobil svojo vsebino: otroci so se namreč pobliže seznanili z naravo v tržaški okolici. Podali so se na več poučnih izletov in s pomočjo speleologa spoznali Medvedjo in Heraklejevo jamo, posebno pa jih je navdušil izlet po «srnjakovi stezi*, na katerem so se seznanili s kraškimi pojavi ter z rastlinskim in živalskim svetom, ki nas obdaja. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira za šolsko leto 1981/82 naslednje tečaje V tržaški pokrajini: 1. Tečaj za kvalifikacijo mizarjev. 2. Tečaj za kamnoseke - II. letnik. 3. Tečaj za naiakarje in barmane. I. Tečaj za prevajalce srbohrvaškega jezika. 5. Tečaj za kvalifikacijo monterjev elektronskih aparatov. 6. Tečaj iz uradniškega poslovanja. Navedeni tečaji so odprti vsem. ki so dopolnili 15. leto. 7. Tečaj za kvalifikacijo programerjev elektronskih centrov v jezikih RPG II in BASIC. Pogoj za vpis sta opravljena dva razreda višje srednje šole. 8. Tečaj za ažurniranje v zunanji trgovini. Pogoj za vpis je opravljena višja šola trgovske smeri ali večletna praksa v trgovskem podjetju. 9. Tečaj za specializacijo pri Organizaciji in vodenju malih trgovskih in obrtniških podjetij. Tečaj je namenjen podjetnikom, trgovcem in obrtnikom. V goriški pokrajini: Tečaj za specializacijo pri organizaciji in vodenju malih trgovskih in obrtniških podjetij. Tečaj je namenjen podjetnikom, trgovcem in obrtnikom. V videmski pokrajini: Tečaj za prevajalce slovenskega jezika. Tečaji so brezplačni, odvijajo se večinoma v večernih urah dvakrat tedensko. Ob zaključku enoletnih tečajev dobi kandidat potrdilo o obiskovanju, za večletne pa o kvalifikaciji, ki jih izda odborništvo za šolstvo, poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti pri deželni upravi. Vpisovanje in dodatne informacije do 15. septembra: — v Trstu na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/A — v Gorici na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Travnik 11/2 (Piazza della Vittoria) — v Čedadu na sejje$u Kulturnega društva «1. Trinko*. Ul. 9 Agosto 8 SLOVENSKI DIJAŠKI DOM .SREČKO KOSOVEL* vpisuje za šolsko leto 1981/82 vsak dan od 9. do 13. ure. Telefon 040 - 573-141/2. Včeraj-danes Danes, SREDA, 2. septembra ŠTEFAN Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob «U2 — Dolžina dneva 13.15 — Lu-vzide ob 10.12 in zatone ob 21 46 Jutri, ČETRTEK, 3. septembra DORA Sferne včeraj: najvišja temperatu- 22,5 stopinje, najnižja 17 stopinj, 18. uri 21.8 stopinje, zračni tlak i0l5,5 mb ustaljen, brezvetrje, vla-62-odstotna, nebo ob'ačno, mor-1* fnirno, temperatura morja 22 2 Popinje. ROJSTVA IN SMRTI .Rodili SO SE: Barbara Vremec, Y°nata Alberti, Giulia Straniero, •Innalisa Grama, Guido Maestro, L'sa Oio. UMRLI SO: 44-letni Mario Derin, kletna Anna Paulich por. Petro-n“>, 84-letna Giuseppina Cianciolo vjL de Gioia, 56-letna Maria Buse-Jnian por. Banco, 67-letni Giorgio ®?itolucci, 76-letni Pietro Maraspin, Spletna Pia Ianella por. Scheriani, i‘• letna Virginia Baviera, 83-letna **Ucia Rusgnach vd. Punis. 61-letni opeste Accatino, 87-letni Antonio Co-y?vci. 86 letni Nicolo Albanese, 89-J^tna Ernesta Pinzan vd. Tikal. 89-j^tni Mario Bogataj, 73-letni Vitto-Marzari, 82 letni Agostino Divic, ^-letna Irma Ravasi vd. dTppolito, ■"■letna Maria Poropat vd. Montani. 84 letna Luigia Chias, 70-letni JjHvanni Facchin, 57-letna Emilia plin, 76-letni Giovanni Lissiani, 72-**toi Vittorio Paoletti. dnevna služba lekarn „ (od 8.30 do ’ .30) Kavana 1. Trg Giotti (sv. *rsnčiška) 1, Trg Osopno 1, Ul. Zo Jutti 19. 8.30 do 13. In od 16. do 20 30) Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24. nočna SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24. „ LEKARNE V OKOMC1 , 8oljunec: tel, 223 124; Bazovica: g1 226 165 Opčine: tel 211 001: posek: tel' 225 HI: Božje polje repnik: tel 225 596: Nabrežina: tel. r?'21; Sesljati: tel 2(19 197; žavlje: *L 213 137; Milje: tel. 271 124. Nravstvena dežurna služba . Nočna služba od 21. do 8. ure 732 627. predpraznična od 14. do , ure in praznična od 8. do 20. Ur«, tel. 96-441. Kino Arlston 21.15 (na prostem) «Quando la moglie e in vacanza*. Billy Wilder. Marylin Monroe, Ton E-well, Evelyn Keyes. Ritz Danes zaprto. Eden 17.30 tl racconti di Canterbu-ry». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 - 22.15 «Fantozzi». Režija Luciano Salce. Paolo Vil laggio. Fenice 17.30 «La ragazza del vagone letto». S. Dionisio. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.15—21.00 «11 gattopardo*. Burt Lancaster, Claudia Cardi-nale. Aurora 17.15 «A qualcuno piace cal-do». M. Monroe. Capital 17.00- »Tutto quello che avre-ste vol uto sapere sul sasso e non a vete mai osato a chiedere*. Woo-d.v Allen. Moderno 16.30 «Vestito per uccide-re». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 15.00 «Hi - riders*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazlonale 16.00 »Porno market del piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrsmmatico 15.00 «H piacere fino al delirio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «A Venezia un dicembre rosso shocking*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio Danes zaprto. Lumiere 16.30 »Marion playlady su-perporno*. Prepovedan mladini pod 18 letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Jack Inndon story». Razna obvestila Vodstvo poletnega centra na Proseku obvešča starše otrok, ki so obiskovali center v avgustu, da si lahko ogledajo fotografije izletov od danes dalje pri fotografu Segu-lin. (Ul. Mazzini 51/b). »Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo, Italija - ZSSR* sporoča vsem vpisanim v tečaje ruskega jezika, in tudi tistim, ki želijo začeti tečaj, da sprejemamo prijave. Tajništvo je odprto vsak dan (razen v soboto) od 17. do 19. ure v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nad strop je, tel. 040/60158». NšK obvešča, da bo knjižnica za prta do 2. septembra 1981. Na srednjih šolah Simon Gregor Čič v Dolini, Igo Gruden v Nabrežini In Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu je v teku vpisovanje za eksperimentalni tečaj 150 ur za delavce v šolskem letu 1981/82. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so Že izpolnili 16. leto starosti in nimajo diplome nižje srednje šole /a vpis je potrebno napisati pros-njo naslovljeno na ravnateljstvo šole - obrazci so na razpolago v tajništvu, t*r predložit* rojstni Ust. Svoj prostor je poletni center našel v stavbi občinskega otroškega vrtca na Proseku, ki ga obdaja prostran in lepo urejen vrt. Kuhinjo in jedilnico so imeli v prostorih bližnje srednje šole, prav tako jim je bilo tam na voljo športno igrišče in telovadnica, kamor so se lahko zatekli ob neugodnem vremenu. Sicer pa je otroke vodilo sedem animatork, dve negovalki, kuharica in tri pomočnice, center pa je vodila občinska sanitarna delavka. Zaključna prireditev, na katero so se otroci vneto pripravljali in s pomočjo vzgojiteljic samostojno izdelali sceno in kostume za po svoje zamišljeno igrico o Janku in Metki, je nazorno potrdila, da je poletno bivanje otrok na Proseku zelo lepo uspelo. Otroci so bili navdušeni, težav ni bilo nikakršnih, animatorke pa so nadvse zadovoljne, da so otroci med seboj vseskozi govorili slovensko. Tisti, ki se je spozabil, je za boljši spomin moral poskrbeti, da na zeleni trati ni bilo prav nobenega zavrženega papirčka in če si izbiral med obema možnostima, si se pač kaj hitro odločil, da se boš potrudil in s svojimi vrstniki govoril slovensko, pa čeprav ti morda italijanščina bolje teče. Uspešni bilanci letošnjega edinega slovenskega poletnega centra v tržaški občini na. rob pa še to, da ne moremo mimo dejstva, da je bilo preveliko število takih staršev, ki so si morali poletno varstvo otrok drugače organizirati. Sto zavrnjenih prošenj ni majhno število in če upoštevamo. da v Italiji za počitnice zaprejo vrata tudi vrtci, si lahko predstavljamo, s kakšnimi težavami se poleti srečujejo zaposlene matere. V primeru poletnih centrov pa ne gre samo za »parkiranje* tistih o-trok, ki starši nimajo kam z njimi, ampak za zdravo poletno bivanje med vrstniki in pod strokovnim vodstvom, ki otroka obogati in mu prinese novih spoznanj. Nenazadnje pa si vendarle priznajmo, da vsi otroci ne morejo na zanimive počitnice izven domačega kraja, zato jim lahko poletni center omogoči prijetno in koristno preživeti del prostega časa, Če razmišljamo v tej smeri in upoštevamo, da zanimanje za vpis otrok iz leta v leto raste, kaže čim-prej poskrbeti za to. da v prihodnjem letu ne bo potrebno množično zavračati prošenj staršev, ki bi hoteli svoje otroke dati v oskrbo poletnih centrov, tako na Krasu kakor tudi v mestu. V. B. Šolske vesti Ravnateljstvo Glasbene matice i Trstu obvešča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1981/82 od danes do 8. septembra 1981 v tajništvu šole od 10. do 12. ure. Vpisovanje po podružnicah: Boljunec, petek, 4. 9., od 17. do 19. ure:Opčine, sobota, 5. 9,, od 17. do 19. ure; Prosek, sobota, 5. 9., od 15. do 17. ure; Nabrežina, torek, 8. 9., od 17. do 19. ure. KAJ MENIJO STROKOVNJAKI Razkorak med teorijo in prakso glede uporabe odpadnih surovin Vprašanje bo mogoče rešiti le s sodelovanjem občanov Prednosti pa tudi pomanjkljivosti upepeljevalnikov Izleti SPOT obvešča, da bo izlet v Rezijo v nedeljo, 20. septembra, ker je bila preložena otvoritev nove planinske poti na ta datum. Vpisovanje na ZSŠDI od 11. do 12. ure Zveza vojnih invalidov NOV prireja dne 19. septembra 1981 ob zaključku leta invalida, enodnevni izlet v Dolenjske Toplice. Program: on 6.30 odhod z avtobusom izpred sodne palače; ob 10.30 (it. čas) prihod v Dolenjske Toplice; ob 11. uri (it. čas) proslava s krajšim kulturnim programom in srečanje v plavanju, nato kosilo in ogled »Baze 20». Sledi prosta zabava. Vse informacije na sedežu Zveze. Ul. Mon-tecchi 6 • Trst, od 9. do 12. ure. Vpisovanje še danes. Odbor. Združenje Union Podlunjcr priredi enodnevni izlet na Gorenjsko s postankom v Ljubljani na mednarodni razstavi vin, in sicer v nedeljo, 6. septembra 1981. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Vaidirivo 30 od 17.30 do 19. ure Prejšnji teden smo načeli vprašanje ponovne uporabe odpadnih surovin, oziroma vprašanje ricikliranja surovin iz odpadkov. S teoretskega vidika je zadeva dokaj enostavna, v praksi pa se brž pojavijo težko premostljive težave. Tako recimo ni mogoče mimo ugotovitve, da je industrija zaenkrat slabo pripravljena in opremljena kar zadeva u-porabo odpadnih surovin. To ima kajpak negativne posledice, saj ne bi imelo smisla odbiranje, oziroma prebiranje uporabljivih sestavin iz odpadkov, če jih potem ni mogoče oddati, oziroma ni popraševanja po njih. Tako pride za zdaj ponovno v uporabo le papir, nekaj stekla in kovine, zlasti železo. Vse ostalo konča v peči (kjer seveda premorejo obrat za upepeljevanje smeti), ali pa se po krajšem ali daljšem postopku spremeni v kompost, ki naj bi ga s pridom in v vse večji meri uporabljali v kmetijstvu. Pa je za tovrstno gnojilo, kljub razmeroma nizki ceni — mimogrede, v sovodenjskem upepeljevalniku cene niso spremenile že kakih pet ali šest let — zelo malo zanimanja. In vendar bi v kompost lahko predelali okrog 50 odstotkov vseh odpadkov, ki jih sicer pokurijo, nam je te dni razlagal ravnatelj upepelje-valnika v Sovodnjah. Razkorak med teorijo in prakso. Sicer pa je nezaupanje in precejšnja opreznost kmetovalcev (izgleda, da so se za to gnojilo doslej zanimali predvsem vinogradniki, ob urejevanju novih nasadov) deloma utemeljena, saj vsebuje kompost poleg organskih snovi, tudi precej steklenih drobcev. Zanimivi so tudi podatki o sestavi kupov smeti, ki jih vsak dan odvržejo Goričani, oziroma prebivalci nekaterih drugih manjših občin. Teoretično bi torej 50 odstotkov gmote lahko predelali v gnojilo, preostala količina pa je takole sestavljena: okrog 64 odstotkov je papirja in papirnatih mas. 15 odstotkov plastike in drugih umetnih mas, 11 odstotkov je lesa in drugega materiala rastlinskega izvora, 6 odstotkov je cunj in tekstilnih vlaken, nekaj nad 3 odstotke železa in kovin, ostalo pa predstavljajo steklo, pesek, kamni in drugi anorganski materiali. Vsa ta gmota konča zdaj v peči. Vse, razen železa in drugih kovin, ki pa so prisotne v minimalni količini, se spremeni v droben pesek, ki bi ga bilo mogoče uporabiti v gradbeništvu ali druge namene. Zelo primeren bi bil za gradnjo nasipov ob rekah, ali za podobna dela. Zdaj prah, oziroma pesek odlagajo na občinsko odlagališče na Majni-cah. Iz primerjanja analiz o sestavinah smeti in odpadkov z goriškega območja izhaja, da ostaja nespremenjena količina organskih snovi, ki jih je mogoče predelati v gnojilo, medtem ko je v zadnjih letih skokovito narasla količina papirja, plastičnih mas, stekla in tudi železa. Sicer pa nismo Goričani glede tega izjema, saj je podoben pojav opaziti na splošno tudi v drugih krajih Mali oglasi teMon (040) 7946 72 IZGUBILA se je psička vrste nemški brak rjave barve z lisami na prsih v Briščikih. Najditelj prejme bogato nagrado. Telefonirati v uradnih urah na štev. 040/741298. INŠTRUIRAM latinščino in grščino. Telefonirati na št. 811645. PROSIM prijatelja, ki je bil pričujoč moji nesreči dne 22. 5. 81, naj se zglasi na naslov: Colja August - Sesijan 57/B. NUDIM pomoč bolniku na domu. Telefonirati na 003866/51173. V GORICI ali okolici iščem zazidljivo zemljišče. Interesenti naj telefonirajo na: 0481 - 84693. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl oosip Sancin (šar-nek) - Dolina 112. Toči belo in črno domače vino. SPREJMEM v oskrbo dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, obiskovala tečaj, se izučila ali zaposlila. Resne ponudbe poslati na raslov Kaplan, Galjevica 14 - Ljubljana. PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 040/811186. KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in elek-tričn* mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera, Telefonirati na št 0481/390569. NA PRODAJ bar trafika z dovoljenjem za točenje alkoholnih pijač, turistično področje, velik promet, takojšnji prevzem. Tel. 040/64 425. PRODAM irmtokullivator Pasquali II konjskih moči Franc Cibic, Ul. Brigata Cuneo št 20 Podgora. OSMICO ie odprl Rudi Košuta (Be-Ijan). Križ 44. Toči belo in črno domače vino. ŠPORTNO ZDRUŽENJE JAMLJE priredi 4., 5. in 6. septembra ŠPORTNI PRAZNIK V JAMLJAH Petek, 4. 9., ob 20. uri tekmovanje v briškoli Sobota, 5. 9., ob 16. uri odbojkarski turnir - polfinale Nedelja, 6. 9., ob 16. uri odbojkarski turnir - finale ob 19. uri kulturni program in tekmovanje v valčku. Vse tri dni bo ples ob zvokih znanih slovenskih ansamblov. Vabljeni! države, kjer družba Saspi upravlja obrate za sežiganje, oziroma predelavo odpadkov. Torej vedno večja prisotnost še uporabljivih surovin, ki pa za zdaj ostajajo neizkoriščene. Vprašanje ponovne uporabe bo mogoče rešiti (pri tem pa vsekakor ne smemo pozabiti, da s tem ne bomo rešili globalnega vprašanja predelave, oziroma uničevanja odpadkov) s sodelovanjem in večjo odgovornostjo občanov. Tu pa se stvari po navadi zataknejo, kajti opaziti je splošno pomanjkanje tovrstne vzgoje in zavesti. Zdi se skoraj neverjetno pa je le res, pravi ravnatelj upepeljeval-nika, kjer so že davno namestili ločena kontejnerja za steklo in za papir, pa ostajata v glavnem prazna. V letu dni so zbrali komaj 100 stotov steklenic in drugega stekla. Nepomembna količina, če jo primerjamo s podatkom, da vsak mesec upepelijo okrog pet tisoč stotov smeti.. . Pa bi se dalo marsikaj uporabiti. Tako recimo bi lahko z razmeroma majhno investicijo koristno izrabili odvečno toplotno energijo, ki nastaja ob izgorevanju. Obsstajajo menda že načrti, le da je za njih izvedbo v zadnjem času opaziti vse manj politične volje ... Ukinili bodo poletni progi Pokrajinsko avtobusno podjetje sporoča, da bodo v nedeljo, 6. septembra, prenehali voziti avtobusi na sledečih medkrajevnih progah: na progi Gorica - Gradišče - Gradež ne bo več vozil avtobus, ki je doslej odhajal iz Gradeža ob 21.15, na progi Gorica - Krmin - Gradež pa ne bo več avtobusa, ki je odhajal iz Gorice ob 7.45, oziroma iz Gradeža ob 19. uri. •iiiiiiiiiiiuniiiiiiiimilinHiiiiiiiimimMitMimiiniiifiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiHiiiiiHiiiiiiimimiii TEKMOVANJE KOVINARJEV SEVERNOPRIMORSKIH OBČIN Na manifestaciji dela in znanja je sodelovalo okrog 130 delavcev Letos so tekmovanje priredili že šestič - Gostje iz Tržiča in Zvezne republike Nemčije S podelitvijo priznanj in praktičnih nagrad, se je v soboto zvečer v hotelu Soča na Mostu na Soči zaključilo 6. delovno tekmovanje kovinarjev severnoprimorske regije. Tekmovanja se je letos udeležilo o-krog 130 kovinarjev iz tolminske, i-drijske, ajdovske in novogoriške občine, pripravil pa ga je medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije. Poleg množične udeležbe tekmovalcev pa velja omeniti še lepo število (okrog 80) delavcev, ki so bili neposredno angažirani pri izvedbi manifestacije. Naj kot posebnost navedemo, da se je tekmovanja letos udeležila tudi 10-članska delegacija delavcev-kovinarjev in funkcionarjev sindikata FLM iz Tržiča ter štiričlanska delegacija kovinarjev iz Zvezne republike Nemčije. Tekmovanje — manifestacija dela in znanja — kakor je prireditev ime- v dveh delili. V petek popoldne so tekmovalci preizkusili teoretsko znanje o samoupravljanju, varstvu pri delu ter o posameznih strokah, v soboto dopoldne pa so v posameznih industrijskih obratih potekale praktična preizkušnje. Tekmovalci so bili razdeljeni v osem skupin, od strugarjev in orodjarjev do mehanikov. V praktičnem delu tekmovanja, vendar izven konkurence, so sodelovali tudi gosti iz Tržiča, oziroma Zvezne republike Nemčije. Kovinostrugarji so praktični del tekmovanja opravili v Gostolovem obratu v Čiginju. Prvo mesto je dosegel Ivo Jesenko iz idrijskega Ko-lektorja. Med orodjarji in brusilci, ki so tekmovali v kobariškem TIKU s(a prvi mesti dosegla Danilo Berginc (TIK Kobarid) in Dušan Mozetič iz Iskre v Šempetru. Rezkalci so se pomerili v Cerknem. Največ točk je zbral Dominik Prezelj, delavec cerkniške ETE. Med strojnimi ključavničarji — tekmovali so v podjetju ISKRA v Tolminu — je največ točk zbral Novak Jevtič, delavec novogoriškega Gostola. Tudi med livarji so bili na prvem mestu Gosto-lovi delavci, medtem ko se je med kovači najbolje izkazal Vid Kodrič iz Tovarne poljedelskega orodja v Batujah. Med varilci, tekmovali so v treh različnih postopkih, so bili najboljši Milan Zalatei iz Vozil. Nova Gorica, Darko Likar iz podjetja Zidgrad iz Idrije, Marjan Černigoj iz šempetrskih Vozil. miiiiiiliiiMiiiinMiiiiitiMiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiMiiiiMfiniiiiiiiiiitiiiiiuitiiiiiiiiimmiiiiiiiHiiiiiuiinii* V MIRNU JE UMRL GOSTILNIČAR «PETRIČ» V starosti 78 let ie v Mirnu umrl Peter Uršič, daleč naokrog znani lastnik priljubljene gostilne »Pri Petriču» v spodnjem delu Mirna (pri Grabcu). Njegov lokat je zaslovel že v času, ko je tod mimo šla glavna cesta Gorica ■ Trst in je gostilno vodil še njegov oče, tudi Peter Uršič, ki je bil nekaj let tudi mirenski župan. V Mirnu je bilo tedai sicer za cel ducat gostiln, ki pa so se potem zapirale druga za drugo in ie prav »Petrič* ostal zadnji domači nosilec mirenskih gostilniških tradicij. Danes je v Mirnu le še eno gostišče, ki ga vodi (kot že ime lokala — ePri Bricu» — pove) briški gostinec. Peter Uršič ie bil prav gotovo primer klasičnega gostilničarja, ki ljubi svoi poklic in je, kot rečemo, prav rojen zanj. Zato je znal goste vedno prijazno sprejeti in iih spretno in hitro postreči z neko toplo domačnostjo, ki ie zvesto kra Ijevala v njegovi gostiln' ob reki Vipavi, pod mirenskim Gradom in kraško planoto. Naiboli domači o bi skovalci so najraje posedli v prijeten kotiček ob štedilniku, poleti pa je seveda glavno dogajanje steklo na prostornem dvorišču z baliniščem. Petriča tudi večja gneča ob praznikih ni spravila v zadrego, saj ga ni nikoli našla nepri- pravljenega — posebnega občudovanja ie bil deležen ob znani mirenski «kvatrnich, ko je v njegovo gostilno prihajalo največ je število gostov. Kajpak je odlično sodelavko imel v ženi Mili. dobri in prijazni gospodinji, ki je tudi krepko pripomogla k slovesu lokala. Niena zdrava, domača hrana, od najbolj klasične mineštre pa do vseh drugih jedi, pripravljenih veselo in ljubeznivo, je žela pohvale tudi od najodličnejših gostov. Povedati ie treba, da so k «Petriču» prihajali tudi gostje različnih drugih narodnosti. ki so se mudili na poslovnih obiskih v Mirnu. V gostišču so dobili tudi mirno in prijetno prenočišče. Petriča so poznali tudi mnogi Furlani, ki so še v prejšnjih desetletjih pri njem prenočevali s konjskimi vpregami. Petrič sam m se ie rad spominjal tudi svniih pohodov z mlatilnico po Goriškem in Krasu tja do Senožeč. Gostilno ie Petrič vodil do leta 1970, ko je stopil v pokoj. Svoi lokal je potem dal v najem še dvema gostincema, ki pa nista znala nadaljevati Petričevih siiainih gostinskih tradicij. Od leta 1977 so v nekdanjih prostorih tokala skladi šča mirenskih tovarn. P. B. Med avtomehaniki sta prvo mesto dosegla Ivan Rutar iz tolminskega Avtoprevoza (sistem Otto) ter Damijan Ščuka iz novogoriškega Avto-prometa (sistem dizel). Največ tekmovalcev je bilo v skupini kovinostrugarjev (28), najmanj pa v skupini avtomehanikov (4) in livarjev (štiri). Zaključnega dela tradicionalne prireditve kovinarjev so se udeležili tudi ugledni gostje ir družbeno-poli-tični delavci, med njimi Srečko Mlinarič, predsednik republiškega odbora sindikatov, predsednik tolminske občinske skupščine Kovačič, predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Pahor in nekateri drugi. FOTOGRAFSKA KRONIKA D0BERD0BSKEGA PRAZNIKA Kot smo že včeraj poročali, se je v nedeljo v Doberdobu zaključil občinski praznik. Vlečenje vrvi je ponavadi (moška panoga*. Dober-dobske žene pa so dokazale, da so tudi one sposobne veščine in bi verjetno s svojo zagnanostjo podrle marsikaterega Doberdobca. Zmagovalno ekipo so sestavljale Milica, Nerina, Milka, Nada, Jole in Elda, ki so za nagrado prejele dve salami in dva litra vina Tudi v teku samokolnice so doberdobske punce dokazale, da so tudi najmlajše že (pri moči». Nastopilo je osem parov, najhitrejši pa sta bili Gergolet Emanuela - Pinčeva in Lavrenčič Rosana - Galoteva Ambulanta rdečega križa v Codel-lijevi ulici v Gorici je spet odprta tudi popoldne in sicer od 16.30 do 18.30. Odprta je ob delavtttkitCriizeiV sobote. POGREBI Danes, 2. septembra 1981, v Gorici ob 11. uri Pietro Centa iz bolnišnice usmiljenih bratov v cerkev na Rojcah. Na praznovanju so prišli tudi najmiajši na svoj račun. Vsi so namreč pojedli svoj kos lubenice, Dimitri Lakovič - Midlinov pa je bil najbitrejši in je v nagrado prejel otroško risanko ..................................im......................................................................................iiimiiniimiim VČERAJ DOPOLDNE PRI M0ŠČENICAH SILOVITO ČELNO TRČENJE MED A VTOM IN TOVORNJAKOM Hudo sta se ranila 28-letni P. Mantoan iz Vidma ter njego va žena Zdravniki videmske bolnišnice so si pridržali prognozo V silovitem trčenju med osebnim avtomobilom in tovornjakom, včeraj, nekaj minut pred 10. uro na državni cesti št. 14, sta bila hudo ranjena 28-letni zdravnik Paolo Mantoan iz Vidma ter njegova 28-letna žena Antonella Cerretti iz Štarancana. Oba so prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego bolnišnice v Vidmu, kjer so si zdravniki pridržali strogo prognozo. Posebno zaskrbljujoče je zdravstveno stanje Mantoana, ki je menda upravljal avtomobil. Ob nesreči je zadobil hud pretres možganov, številne rane na glavi ter zlom obeh nog. Avtomobil — a 112 ■— v katerem sta se peljala Mantoan in Cerretti-jeva je čelno trčil v nasprotni vozeči tovornjak — hladilnik, ki ga je upravljal 33-letni Renato Pasquon iz San Stina di Livenza. Nesreča se je pripetila na križišču pri Mo-ščenicah, nekaj minut pred 10. uro. Vzroki hude nesreče še niso povsem pojasnjeni, vendar se zdi, da je Mantoan, ki je pripeljal iz Tržiča, nameraval zaviti v levo, pri tem pa je prišlo do silovitega trčenja z nasproti vozečim tovornjakom. O-ba potnika sta po trčenju ostala uklenjena v razbitinah avtomobila. Rešili so ju šele gasilci, po skoraj tričetrturnem delu. Voznik tovornjaka je utrpel le nekaj lažjih poškodb. vrtu Soči Keramična razstava v Šempetru ob Soči V soboto zvečer bodo na osnovne šole v Šempetru ob odprli razstavo keramičnih izdelkov 34 umetnikov goriške pokrajine, članov vsedržavne federacije likovnih umetnikov CGIL Razstavo prirejajo občinska uprava, večnamensko javno kulturno središče, pokrajinska uprava in poprej omenjena sindikalna federacija S to razstavo, ki bo odprta do 20 septembra (vsak dan od 10. do 22. ure), se hočejo oddolžiti pokojnemu Germanu Masettiju, slikarju, predvsem pa keramičarju, ki k- pred desetimi leti ustanovil in dal materialno podlago še danes delujoči keramični šoli v Pieršu, v katero zahajajo osnovnošolski otroci, zvečer pa v njej prirejajo tečaje za mla-. dinč in odrasle. Po zaslugi Maset-tija se je v tem kraju razvilo keramično središče, ki je s svojimi izdelki zaslovelo po naši pokrajini in izven njenih, meja V tej šoli se pod vodstvom pokojnikove hčerke učijo izdelovati najrazličnejše keramične predmete, vaze. kasne pribore, figure itd., s katerimi se o-blijtu.ie umetniški okus njihovih ustvarjalcev in ljubezen do keramičnih izdelkov, ki se Kaže v trgovanju z njimi. Masetti je z ustanovitvijo keramične sole zagotovil nadaljevanje ene izmed naistare.i-ših' likovnih umetnosti, a hkrati je ustvaril pogoje, da si mladi z učenjem te umetnosti lahko zagotovijo tudi donosno zaposlitev Skratka, gre za osvežujočo popestritev v šolski izobrazbi in umetniški vzgoji. Ob tej priložnosti jc sindikat likovnih umetnikov povabil svoje člane, naj se pridružijo pobudi občinske uprave, da bi v počastitev Masettijeve prizadevnosti na tem področju prišlo do skupnih kreativnih naporov keramičarstva in umetniškega upodabljanja Iz te sinteze so nastali zanimivi izdelki. Naj dodamo, da ta razstava ni edina kulturno-umetniška pobuda občine s komaj 1.700 prebivalci. V tem kraju imajo tudi občinsko knjižnico z malo umetniško galerijo in slikarski atelje za otroke. Orgelski koncert drevi v stolnici V okviru praznovanj ob 20. natečaju v zborovskem petju, prirejata drevi goriška občina in zbor «Se-ghizzi* koncert mojstra Artura Sac-chettija, ki bo na orglah izvaial skladbe sodobnejših skladateljev iz prejšnjega in sedanjega stoletja. Koncert bo v goriški stolnici s pričetkom ob 20 30. Saechetti, ki je trenutno v Gorici kot član mednarodne žirije na zborovskem tekmovanju, poučuje orgelsko glasbo na rimskem konzervatorij’ «Santa Cecilia*, poleg tega pa tudi dirigira komorni zbor italijanske radiotelevizije. DEŽURNA LEKARNA V GORILI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alcsani, Ulica Carducci, tel. 84 2G3. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence delovne akcije pri Krnskih jezerih, da bo odhod v soboto ob 6. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Delovna akcij* ho v glavnem v soboto, medtem ko bo za udeležence v nedeljo, seveda če bo vreme ugodno, izlet na Bogatin, do koder je približno tri ure zmerne hoje. Tisti, ki se akcije ne morejo u-deležiti že v soboto zjutraj, lahko pridejo na gradbišče koče tudi popoldne ali zvečer, ali v nedeljo zjutraj. Vpisovanje v glasbeno šolo se bo vršilo do petka 11. septembra. Reden pouk se bo pričel 14. septembra. Prijave sprejemajo na sedežu glasbene šole, Ul. Della Croce 3 v Gorici od 10.30 do 12.30 ter od 16. do 18 ure. V Sovodnjah bodo sprejemali prijave v petek, 4. septembra, od 16. do 19. ure. Občinski šolski avtobus v Doberdobu, ki vozi otroke v otroški vrtec bo imel odslej v Jamljah dve postaji in sicer v Starih in Novih Jamljah. V ostalih krajih ostane vozni red, nespremenjen. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence štiridnevnega avtobusnega izleta, da bo avtobus 4. septembra pdpeijal po sledečem razporedu: s Travnika ob 5. uri, iz Štandreža ob 5.05 ter iz Sovodenj ob 5.10. Ustavljal se bo na ebičajnih postajališčih. Priporoča se točnost. Kino Gurfcu CORSO 18.00-22.00 «Dalla Cina con furore*. Bruce Lee. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 «1 superpor-no giochi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Due cuori, una capanna*. Barvni film, PRINCIPE Danes zaprto. /Vmivj Goriva in okolica SOČA 18.00-20.00 «Roža». Ameriški film. SVOBODA 18.00— 20.00 »Skrivnost y Neaplju». Italijanski film. DESKLE 19.30 «Peterica žigosanih*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. I A DANAŠNJI DAN PRED 60 leti fašisti zažgali narodni dom PRI SV. IVANU «no smo onega jutra gledali na pogorišče smo jokali, kot bi nam bil umrl nujdružji» Giunta je s svojo tolpo že nekaj dni prej prišel grozit ■ V noči na 2. september je prišel kamion škvadristov in opravil svojo «nalogo» - Ob zmagi nad nacisti in fašisti smo računali, da se vendar vračamo v svoj dom, pa so nas ponovno opeharili Na pogorišču svetoivanskega Narodnega doma dan po požigu. V bivši dvorani so (od leve proti desni) Josip Kovačič, Mario Jurkič, Karel Kovačič, Danilo Šmit in učitelj Čekada V Gati Ilidži (Bihač) vrelci termalne vode Kot je ugotovil francoski strokovnjak, je voda zelo zdravilna in pomaga proti celi vrsti bolezni in proti drugim težavam Od 2. septembra 1921 do 2. septembra 1981 je dolgih šestdeset tet od tiste tragične noči, ko so nam fašisti zažgali naš Narodni dom. V tako dolgi dobi se marsikaj pozabi — ljudje pomrejo in od tragedije ostane samo zgodovinski datum. Narodni dom — Svetoivančani so ga zgradili z lastnimi sredstvi. Leta 1896 so ustanovili «Svetoivansko konsumno društvo*. Zadružnik je plačal za delež 30 goldinarjev, nato so še s prostovoljnimi prispevki kupili na Vrdelski cesti štev. 25 parcelo, kjer so zgradili hišo, ki naj bi služila za gospodarske in kulturne potrebe domačinov. Otvoritev doma je bila leta 1903. Pozneje so menjali pravila in društvo preimenovali v ■s-Svetoivansko gospodarsko društvo Narodni dom«. Deleži so bili povišani na 1.000 K, a je posameznik imel pravico le do 20 deležev. Vseh teh zaslužnih mož, ki so se res trudili, da bi Svetoivanča-nom pomagali, ni več. Mnogi med njimi so pomrli v izgnanstvu, daleč od rodnega kraja. Ostali smo še otroci in vnuki tistih ljudi, ki so zgradili Narodni dom in naša naloga naj bi bila nadaljevali njihovo delo. Ko smo tisto jutro 2. sept. 1921 gledali pogorišče našega doma. smo jokali, kot da bi nim umrli najdražji. Tam smo imeli prireditve otroškega vrtca, tam prireditve osnovnošolski otroci. Telovadili smo. peli, se veselili na raznih otroških prireditvah in praznikih in sedaj so nam uničili vse. Tista leta je upravljal društveno gostilno Karlo Dekleva — po poklicu uradnik. Bival je z družino, z ženo in dvema hčerkama v drugem nadstropju zgradbe. Njega in žene tudi ni več. Ostali sta hčeri, naši vrstnici, ki nista pozabili tistih tragičnih dni. Že pred požigom se je nekega dne pojavil v domu sam Giunta s svojo tolpo. Začeli so razbijati vse, kar jim je prišlo pod roko v dvorani in v drugih prostorih. Raztrgali so časopise- in knjige. Vrgli mnogo tega na cesto in tam zažgali. Giunta je ves čas nadzoroval to početje z bombo v roki z namenom, da jo vrže v dvorano, ko se mu bo zdelo primerno. Gospa Dekleva, prestrašena in obupana, da se hčerkama kaj hudega ne zgodi, ga je jokaje prosila in moledovala, naj se usmili vsaj deklic. Ob joku in prošnjah mlade, lepe gospe se je Giunta toliko odtajal. da je opustil namero, da bi vrgel bombo in ji je rekel: «Di-ca ai soci che oggi non abbiamo terminato per pieta delle bambi-ne, ma che ritomeremo* - «Recite članom, da danes nismo dela dokončali iz usmiljenja do deklic, vendar da se bomo vrnili*. In 2. sept. 1921 ob 3. uri zjutraj se je pripeljal kamion poln .škvadristov. Začeli so razbijati po vratih in kričati, naj jim odprejo. De-klevova sta se posvetovala, nato sta stekla po stopnicah v pritličje. številna tolpa je vdrla v prostore. Vsi so bili zakrinkani z robci preko obraza, kar je pomenilo, da so bili med njimi tudi znani obrazi. V tem času je pritekla po stopnicah tudi starejša hčerka, ki sta jo hrup in kričanje prebudila, črnosrajčniki so kričaje začeli vse razbijati in polivati z bencinom. Z bencinom so polili tudi stopnice, vse do drugega nadstropja. Takrat se je g. Dekleva zavedel, da mlajše hčerke ni. Stekel je po stopnicah, ki jih je že lizal ogenj v drugo nadstropje, dvignil deklico, ki je še spala v naročje in jo v sami srajčki odnesel po stopnicah. Ko so skvadristi opazili, da je Dekleva prišel po stopnicah, so razjarjeni kričali nad njim, češ da je šel gasiti ogenj. Žugali so mu, da ga ustrelijo. Ob vsem njihovem norenju pa niso opazili, da je takrat smuknila služkinja v drugo nadstropje in pogasila ogenj, da ne bi dosegel stanovanja. Ko se je tolpi zdelo, da so delo opravili in da ogenj povsod plamti, so se pobrali in odpeljali Deklevovo družino s seboj. Izpustili so jih pred cerkvijo. Jutro je bilo mrzlo in oni so bili slabo oblečeni, da so prezebali, vendar niso. mogli domov. Zatekli so se v pekarno, kjer so ravno pekli kruli, da so bili vsaj na toplem. V tem času pa so Schmidtovi, ki so opazili, kaj se dogaja, telefonirali gasilcem, ki so prišli in začeli gasiti požar. Pritekli so še drugi domačini, ki so skušah rešiti, kar se je rešiti dalo. Iskali so tudi Deklevove v strahu, da se jim ni zgodilo najhujše. Deklevova družina je nato več mesecev stanovala pri dobrih ljudeh, dokler si niso toliko uredili stanovanja, da so se lahko vrnili. Vendar tudi pozneje niso imeli miru pred drhaljo, četudi je bilo vse razdejano. Še je morala družina bežati iz hiše kar preko vrta in se zateči k dobrim sosedom. Skoda po požigu je znašala preko tedanjih 107.000 Lir. Člani društva so pozneje v upanju, da je najhujše mimo najeli posojilo in leta 1924 obnovili dvorano in zgradbo. Društvo in Svetoivančani pa rušo imeli od tega nobene koristi. V obnovljene prostore so se vselili fašisti. Niso plačevali najemnine. In ne le to, društvo je moralo plačevati vse druge stroške, celo luč in vodo. Dolg je naraščal — u-preti pa se niso megli. Fašisti so zahtevali zgradbo zase in pod moralnim in gmotnim pritiskom, brez upanja na boljše čase, so jih prisilili, da so prodali Narodni dom. Ko so zadružniki poravnali dolg za škodo, ki so jo prizadejali fašisti, je ostalo od vsega imetja — ki je bilo takrat cenjeno na preko 500 000 lir — še 21 000 lir. Tako so prišli fašisti na lahek način do lepih prostorov. In, da bi si kdo ne delal utvar, so z velikimi črkami napisali na pročelje hiše njih geslo «Quis contra nos!* Svetoivančani smo ostali na cesti, četudi smo v tem času ustanovili številno in aktivno mladinsko društvo, ki je imelo nato povsod le začasni sedež, dokler ni- «Kaiči», kanuji in Italijanska pomorska pravila predvidevajo med varnostnimi napravami za športna plovila tudi vesla. Motorji namreč kaj radi odpovejo, na morju jih bomo le s težavo popravili, da se lahko na kopno vrnemo le z močjo svojih t-ck,- -sevena če je čoln primeren za veslanje. Z jahto, večjim gliserjem, si lahko kaj takega kar izbijemo- iz glave. Navadno se zgodi, da imamo na krovu vesla samo. da zadostimo zakonskim potrebam. Prav zato so taka vesla premajhna, po navadi zložljiva, da nam v.podkrovju vzamejo najmanj prostora. Ko pa jih krvavo rabimo z zaprepadenostjo lahko ugotovimo, da se lahko z njimi le tolčemo po glavi, saj ne bomo prišli nikamor. Nekoč pa je bilo vse drugače. V zatišju je ribič spustil jadro, prijel za vesla in se počasi, a zanesljivo vrnil v pristan. Kaj takega lahko dosežemo tudi danes. Kdor ima bolj tanjko denarnico, ali pa je športne narave, si lahko med raznimi plovili izbere tako, ki je izrecno grajeno za «pogon» naših rok. Že pri pomožnih napihljivih čolnih si lahko izvrstno pomagamo z vesli, če pa je čoln istih razsežnosti grajep iz lesa, ojačenih po-liešterskih smol ali pa iz aluminija, bo plovba še lažja. Takim eomom; ki so nekoč rabili kot »službena plovila* za manjše ladje pravimo na vzhodnem Jadranu «kaiči». Navadno niso daljši od štirih metrov, običajno so krajši, da jih dve osebi z lahkoto zvlečejo na breg. Seveda se s takimi čolni ne bomo podali na vzvalovano morje. A v mirnih zalivih bomo z užitkom spoznali prednosti take rekreacije. Prvič nas bodo roke bolele, tudi žuljem se ne bomo izognili, a navsezadnje nam večkrat čoln rabi, da se le za nekaj sto metrov oddaljimo od prenatrpane plaže. Za tako rabo je tudi so fašistične oblasti razpustile vsa naša društva, tako tudi naše «Mla-dinsko društvo*. Mladina pa je ostala borbena kljub ustrahovanju, ječam in streljanju in je podtalno delovala naprej, dokler ni nastopil čas zaključnega boja. Nato smo ob zmagi nad nacifa-šizmom L maja 1945, po tolikih letih zopet stopili v naš Narodni dom vsi srečni in prepričani, da smo se borili proti fašizmu, da si priborimo to, kar je bilo naše. V spomin na našega fanta, mladinca in borca za naše pravice, ki je tragično končal v ječi, smo poimenovali društvo in dom «Slav-ko Škamperle* in to ime napisali na pročelje hiše. Društvo je tudi — da se oddolži spominu domačinov padlih za svobodo — postavilo na pročelje doma marmornato ploščo z njihovimi imeni. Zopet smo podlegli iluzijam. .Nova demokracija nas je pognala iz hiše, ker da ni naša. Zbrisali so tudi s pročelja zgradbe da nismo znali ne kdaj, ne kako, ime «Slav-ko Škamperle*. 60 let je preteklo od požiga in 36 let od zmage nad fašizmom — -ki .je bila tudi naša zmaga! Na pročelju našega doma se zdi. da piuorjsisej zi sideu egnz o upov as časov «Quis contra nos!* A. K. «kaič» izvrsten čoln. Približne razsežnosti sem že navedel, dodati moram še, da imajo zaobljeno dno in gredelj, ki nam pomaga, da med veslanjem obdržimo zaželjeno smer. Manj primerni so čolni s ploščatim dnom, ali pa zaobljeni brez gredlja. Na žalost je prav tel) na tržišču največ. Nič zato, če je morje mimo nad gladino pa veje le lahko sapica, ne bo več težav. Ploščake pa bomo izvrstno uporabili na lagunah, kjer so taki čolni nenadomestljivi, saj se lahko podajo tudi izven začrtanih kanalov. Po vsem tem naj spregovorimo še nekaj o cenah. Navadno niso taki čolni dražji od enega Balkanski polotok je močno potresno področje, hkrati pa značilno tudi po izrednih termalnih bogastvih. Zato ni nič čudnega, če neprestano odkrivajo razne termalne vrelce in med temi je najnovejše odkritje v Gati Ilidži blizu Bihača. Pravzaprav je to le ponovno odkritje, saj so v vodah teh vrelcev iskali zdravja že stari Rimljani, od lanskega leta pa prihajajo sem na zdravljenje ljudje iz vseh predelov Jugoslavije, pa tudi iz tujine. In po rezultatih najnovejših analiz je voda iz vrelcev v Gati Ilidži zares učinkovita. Dr. Nihard Bernard, strokovnjak iz pariškega vsedržavnega laboratorija De la Sante, je ugotovil, da je termalna voda iz Gati Ilidže radioaktivna, da nima plinov in da zdravi travmatska obolenja, bolezni dihalnih organov, da koristi ženskam, ki ne morejo zanositi, da pospešuje krvni obtok, zdravi vnetja sklepov in mišičja, pomaga pa tudi proti težavam v sečnih kanalih, končno pomaga celo proti gnitju zob. Francoski strokovnjak, ki je bil nekaj časa v Gati Ilidži, in analiziral vodo iz teh vrelcev ter preizkušal njeno zdravilnost, je svetoval, naj bi začeli to vedo u-stekleničevati, ker da je prav gotovo enakovredna, če ne še boljša od številnih francoskih termalnih voda, ki slovijo v svetu kot izredno zdravilne. Vodo so pred nedavnim odkrili na globini 95 metrov in ustrezna analiza je povedala, da voda vsebuje precejšnje količine magnezija, hkrati pa da vsebuje le mak) milijona lir. K temu strošku moramo skoraj obvezno dodati ceno novih vesel, saj si bomo le malo pomagali s 'tistimi, ki jih kupimo skupaj s čolnom. Za dobra vesla pa bomo morali skoraj gotovo odšteti dobrih 100 tisoč lir, saj nam jih mora po meri papraviti,izkušen. obrtnik.1 Seveda bo večina dodala rajši še kak stotisočak in si bo namesto takih vesel priskrbela majhen krmni motor. Taki rešitvi ne nasprotujem, vseeno, pa pripominjam, da bi lahko poskusili tudi z vesli. Prav lagodnost današnjega človeka je botrovala hibridnim rešitvam sodobnih kanujov. Vsi verjet- mineralov. Pravzaprav so odkrili več vrelcev, kot je rekel direktor nahajališča Selam Sehič, ki je dodal, da so vrelci razmeroma močni, da izvira voda s temperaturo 38 stopinj C, da so izdelali že idejne načrte, po katerih bodo zgradili turistično rekreacijski center, seveda z ustreznimi bazeni in ostalimi napravami. Vest, da so odkrili poleg zdravilne vode tudi pitno vodo. ki je je bilo v teh krajih vedno premalo, so v delovnih organizacijah sprejeli z velikim zanimanjem in zadovoljstvom, ker jim to dejstvo o-mogoča resnejše načrtovanje gradnje rekreacijskih objektov ter objektov za upokojence in invalide, za kar so posebno zainteresirani ra socialnem zavodu v Bihaču, od boder so morali svoje zavarovance pošiljati daleč na zdravlejnje. Sicer pa je bilo že letos tu na tisoče gostov. CITTA’ Dl CASTELLO - Poljska je čedalje bolj aktualna in zato ni nič čudnega, če se zanimanje zanjo iz dneva v dan veča. Te dni so v Citta di Castello organizirali v okviru mednarodnega festivala komorne glasbe tudi razpravo o poljskem sodobnem filmu. O tem je govoril prof. Mario Verdone, ki je v svojem uvodnem nagovoru podal nekakšno zgodovino poljske kinematografije od konca druge svetovne vpj-ne do današnjih dni. Podčrtal je dejstvo, kako je poljska kinematografija ažumirana glede na družbeno politična dogajanja v deželi. fizičnega napora no poznate take čolne, če drugega ne, ker ste jih videli v filmih o »divjem zahodu*. Taki indijanski čolni so do nedavnega imeli enako oblikovan premer kot krmo, u-pravljali so jih s kratkimi prostimi vesli, tako imenovanimi lopaticami, danes pa so se že pojaviliv taki kanuji, ki imajo ravno krmo, da lahko nanjo namestimo krmni motor. S «kaičev* smo torej prešli na še bolj izrazite veslaške čolne. Kanu pa bomo lahko lc s težavo svetovali našim bralcem, če niso rosno mladi in športniki. Prav tako ni kanu primerno plovilo za morsko plovbo, saj je to predvsem rečni in jezerski čoln. Izvrstno pa se bo obnašal na lagunah, kjer bo lahko prodrl v prava močvirja. Indijanci so take čolne gradili iz lubja in kož, pred leti je bilo v čislih napeto platno, danes pa je večina takih čolnov iz ojačene poliesterske smole. V zadnjem času si utira not tudi aluminij, ki je za turistične potrebe primernejši od plastičnih mas. še manj primerni za nedeljske potrebe so kanuji iz žlahtnih furnirjev. Po vsem tem še en nasvet. V nobenem primeru ne smete kupiti kanuje, če ga niste prej poskusili, saj zahteva precejšnje ravnotežne sposobnosti, da vam bo kaj kmalu žal 600 tisoč lir, ki ste jih dali za tak čoln. Isti nasvet velja tudi za drugi »veslaški čoln*, za kajak. Če je kanu indijanski čoln, je kajak eskimski. Že samo poreklo nam po ve, da se bo izvrstno obnašal tudi v razburkanem morju, saj ga rabijo tudi na brzicah. Seveda zahteva upravljanje celega športnika, izkušenega veslača, to pa ne po stane nihče preko noči. Povsem razumljivo je to športni čoln, a nam lahko vseeno služi za krajše izlete. Ni namreč redkost, da se skupinica kajakov poda tudi na daljše izlete po rekah, jezerih ali pa ob obali. Elanov kanu «C-404» je prirejen za turistično vožnjo po jezerih, morju In mirnejših rekah. Izdelan je iz izredno odpornega ABS materiala, vzgonski elementi pa zagotavljajo nepotopljtvost. Dolžina 487 centimetrov, širina 92 centimetrov, teža 38 kilogramov, nosilnost pa 2 osebi ■itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiniiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiHiniiifvfiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii Vesla naj ne gredo popolnoma v pozabo kajaki za vse tiste, ki se ne plašijo 1 Pi" Začetki NOB na Suhorju | makszadm i in prve žrtve L———»»J fašističnega terorja 4. V drugi polovici aprila in v začetku maja pa so se težave in nevarnosti vedno bolj množile. Tedaj je dezertiral iz brkinske čete pod Vremščico partizan Stanko, imenovan «Štajerc», (njegova prava identiteta pisem še ni znana), ki je pozneje izdajal fašistom partizanske sodelavce. Medtem pa so bili fašisti zaradi partizanske nevarnosti poslali iz pokrajine Emilie - Bomagne v Neverke 2. škvadristični bataljon pod poveljstvom majorja Erco-leja de Santuccia imenovan «Emiliano». Ta je konec aprila ali v začetku maja 1942 vzpostavil, da bi zatrl partizansko gibanje v Brkinih, škvadristično postojanko s približno 50 teroristi tudi na Ostrožno brdo, v šolo. Dne 10. maja 1942 je zadel Suhorje eden najhujših udarcev v zgodovini razvoja vaškega NOG. Fašisti iz škvadrističnega bataljona so na strahovit način pobili tri sodelavce NOB iz Suhorja. Kako se je to zgodilo? Najprej so pripeljali v vas partizanskega izdajalca Stanka »Štajerca* in nasilno zbrali vaščane sredi vasi, potem pa zahtevali, da jim izdajalec pokaže tiste, ki so podpirali partizane in z njimi sodelovali. Tedaj je »Šta- jerc« s prstom pokazal na Ivana in Franca Vovka - Stanetova in Janeza Vovka - Kulčevega. Vsi trije so bili med prvimi sodelavci NOB v Brkini. Razen Franca Vovka, ki je bil najbolj aktiven, je njegov brat Ivan popravljal partizanske čevlje, Janez Vovk - Kulčev pa je bil prvi partizanski orožar v Brkinih. (Po spominu Franca Vovka - Jagodnikovega). Skvadristi so vse tri odpeljali skupaj z izdajalcem v Šmagorje in jih med potjo zverinsko pretepali. Izdajalec^ jim je potem pokazal v gozdu grob 31. marca 1942 ustreljenega davkarja Enrica Me-cozzija, ki je bil ujet, ko je vohunil za partizani. Suhor-ci se še spominjajo, da je tedaj, gledajoč na davkarjevo gomilo, Franc Vovk - Stanetov tiho rekel: «To je naša smrt!« In ni se motih Še isti dan so vse tri umorili in nato pa šo fašisti 20. maja požgali Še njihove domove. To je bil drugi zverinski pokol, ki so ga zagrešili fašisti nad brkinskim ljudstvom med NOB. Kako grozovito so škvadri-sti ravnali z ujetniki, ki jim krivda niti ni bila dokazana, saj jim nobeno sodišče ni sodilo, bo razvidno iz nadaljnjega opisa. Toda fašistična vladavina je dvignila nasilje nad zakonitost že tedaj, ko se je 1922. leta povzpela na krmilo države in tudi prej. Pivski zi,oe na .Suhorju, ki Je v č»3u med obema \oJunma pel v cerkvi, pa tudi narodne pesmi. Slika izhaja iz dobe okoli leta 1931) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Zmajček 17.15 Orzovvei - TV film 17.40 Risanke 18.05 Mike Andros - TV film 18.55 človek in morje - dok. oddaja 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Sam in Sally - TV film 21.40 Posebna oddaja Quarka Oddaja Quark Speciale bo nocoj prikazala zanimiv dokumentarec, ki govori o migraciji velikanske črede posebne vrste goved, ki jih po znamo pod imenom gnu. Ti bivoli živijo na zelo obsežnem področju osrednje Afrike, vendar pa v glavnem o-koli jezera Viktorija. Znanstveniki pravijo, da čreda gnujev že dva milijona let sledi enemu in istemu ciklusu migracije, seveda v zvezi s pašo in seveda z letnimi časi. Ob vsakem ciklusu, torej med vsako migracijo čreda opravi kakih 2500 km poti, na kateri pogine zaradi starosti, bolezni ali tudi nesreč četrt milijona govedi. In vendar se čreda, ogromna čreda ne zmanjša, kajti izgube se nadomestijo z novimi mladiči, notami teleti, ki jih samice povržejo med tem 22.25 športna sreda Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi Kanai 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Zvezda Robot - Kontakt Ypsilon 17.00 Thriller - TV7 film Program za mladino 18.05 Le fiabe incatenate 18.30 DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti 18.50 Ujetnik - TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 DNEVNIK 2 Sikstant Smo v letu 1968. Na vsakem vogalu, povsod se čuje ena in ista pesem in sicer Ce-lentanova popevka «Azzur-ro». S to pesmijo je Adriano Celentano prodrl. Dolgo let pozneje pa se je začelo govoriti tudi o avtorju te pesmi. ki jo je Adriano Celentano vrgel v svet. Začelo se je govoriti o nekem odvetniku iz Astija. ki da je podedoval tudi notarsko pisarno. Je to Paolo Conte, eden izmed protagonistov letošnje ga poletja. In današnji Sikstant se ukvarja prav s Paolom Conteiem. z njegovo glasbo in sicer s tisto, ki je že osvojila publiko, in' tisto, ki še r'. prišla v svet 21.30 »La bella di Mosca» - film Režija Rouben Mamoulian. igrajo: Fred Astair«, Cyd Charisse, Peter Lore in drugi Ob koncu DNEVNIK 2 • Zadnje 'esti Treni Kanai 19.00 DNEVNIK 3 19 20 Dve dolini, ena nedelja 20.10 šolska vzgoja: Sredozemska ljudstva 20.40 Mednarodni festival kinema tografije 1931 21.15 DNEVNIK 3 23.15 Mednarodna razstava kinematografije 1981 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.45 Poročila 18.50 Rdeča zora, otroška nadalj, 19.20 Okrogli svet 19.30 Obzornik 19.45 Trije zlati Celjski mladinski pevski festival ima tekmovalni zna' čaj, vendar to ni tekmovanje za prvo, drugo in tretje mesto, pač pa vsak zbor, k] mu žirija dodeli najmanj 9a od ICO točk, osvoji zlato pri' znanje. Meja za srebrno je 90 točk, za bronasto pa 85. To pa velja le za medna rodni d»l nastopov, ki je seveda zelo kvaliteten, saj je razumljivo, da prihajajo k tujine le najboljši zbori. Hkrati pa je ta del tudi izredno zanimiv. Ljubiteljem zborovske glasbe festival postreže vsakokrat s programi. ki so vrhunskega značaja. Ker udeleženci festivala odstopijo partiture iz; vedenih skladb festivalski knjižnici, imajo slovenski zborovodje možnost programe svojih zborov razširiti z novimi deli. In to je prav gotovo najpomembnejši učinek festivala. Današnja oddaja bo prikfzala nastop treh z zlatem nagrajenih tekmujočih zborov. To so dekliški zbor i- Finske ter dva mešana zbora, eden iz Estonije (Sovjetska zveza) in e den iz Anglije 20.15 Risanka 20 24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Film tedna: Dirigent, poljski film Wajda je s filmi Pokolenje. Kanal ter Pepel in dinamit ustvaril velike mojstrovine, ki predstavljajo prave mejnike v razvoju poljske kinematografije. Naslednji njegov vrhunec pa so trije filmi: Brez omrtvičenja, Mar; morili človek in Dirigent. Vsi ti filmi so nastali pravzaprav v specifičnih razmerah, namreč v nekakšnih kriznih obdobjih poljske družbe, p svojimi deli se je torej Waj-da uvrstil med tiste avtorje. ki z vso svojo ustvarjalno močjo takoj reagirajo na probleme, ki se pojavlja-j.» v družbi. V tem kontekstu je treba tudi gledati film »Dirigent* 22.50 V znamenju Koper 16.00 Serijski film 17.00 Rezervirano za najmla.iše Dokumentarna oddaja iz serije: Tajne Jadrana Risanke 18.00 Ponovitev filma 19.30 Telestart - 1. oddaja glasbene oddaje 20.00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Smrt po želji - film 22.00 TV D - Danes 22.10 Naš rock koncert - glasbena oddaja TV D - Danes Zagreb 19.15 Dom in otroštvo 19.45 Trije zlati 21.00 Poletni koncert simfoničnega orkestra ŠVICA 18.35 Poletni programi za mladino 19.30 TV film 20.40 »Missione compiuta stop bacioni - Mat Helm» - fmn 22.20 Dokumentarna oddaja TRST A 7.00, 8 00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 19.00 Pereči la; 7.20 Dobro jutro: Radijski mozaik: 8.10 Danes bomo govorili o... - Literarni vložek -Glasbene spremljave - Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; Poldnevniški razgledi: 11.30 Pomisleki - Slovenska poezija skozi stoletja - Razgovor z zdravnikom: Poštni predal: 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; Popoldanski program: 14 10 V gosteh imamo Nat King Cola; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih; Edvard Moricke: »Mozart na potovanju v Prago*; 16.00 Orkester RTV Ljubljana; 16.15 Za ljubitelje vokalnega jazza; Razširjeni obzornik: 17.10 Klavirski album - Letošnja revija »Primorska poje* - Roža mogota - 2. serija; 18.25 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10 00 Z nami je...; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Glasbeni trenutek; 11.10 Otroški kotiček; il.32 Kini, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo: 15.36 Mala diskoteka; 16.00 Na svežem zraku; 16.15 Ansambel Smisao Mašte; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 19.10 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov; 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.37 Glasbeni notes: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba ix> željah; 17.00 Iz zborovskega arhiva; 17.30 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00. 12.00, 13 00. 14 00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbe- na kombinacija: 9.00 Radio tudi mi; 10.40 Iz Benetk, kino; Štiri četrtine: 12.03 Ljubezen P°' meni...; 13.15 Master; 14.2« Skrivnosti telesa; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.10 Rally; 17.03 Patch-vvork; 18.00 Cab - musical: 18.38 Radijska priredba; 1915 Zgodba jazza; 19.40 Sovražnik; 20.40 Nocoj z...; 21.00 Nagrada 33; 21.24 Ženske in glasba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9 30, 10.00, 11.30, 12.30' 13.30. 15.30. 16.30, 17.30, 18.30. 19-3U Poročila; 6.00 - 8.45 Poletni d«e' vi; 9 05 Radijska priredba; 9.32-10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Tl' soč pesmi; 12.45 L'aria che tira. 13.41 Glasba in kino; 15.00 Neto« goči intervjuji: 15.42 Poletni Pr°' gram; 18.15 I.a voce delTinferno- 19.00, 19.50 in 22.50 Stopimo korak nazaj; 20 35 Čas proze in glasbe. LJUBLJANA 6.C0, 7.00, 7.30. 9.00, 10.00. U-00' 12.00, 13.00. 15.00, 20 00 Poročila-7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 « glasbo v dober dan; 9.30 Pi®3' svet pravljic in zgodb: 9.45 Za plešiino in zrpojmo; 10.05 Z ra diorn na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za—• 12.15 Lokalne radijske postaje s vključujejo: 12.35 Znano in Prl ljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri: 13.30 Kmetijski nasveti. 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 14.30 Priporočajo vam--; 15 05 Razmišljamo, ugotavi jato® • 15.25 Naši poslušalci čestitajo > pozdravljalo: 16.00 Dogodki in °S mevi; 10.30 Zabavna glasba; lo.a. Radio danes, radio jutri!; d-L «Loto vrtiljak*: 18.00 Studio: 19 ' Zborovska glasba v prostoru času; 19.15 Naš gost: 19,30 Ra®* sko tekmovanje mladih pianistov-20.35 Lahko noč. otroci!: 20 45 M nute z ansamblom Dobri znane'-21.00 Madrigal 20. stoletja: 2L-S triom Lorenz - Nova posnet« Havdna in Schuberta; 22.05 Mih« Glinka; Odlomki iz opere Snsanim: 23.30 Revija slovenski n pevcev zabavne glasbe; 00.05 L rični utrinki; 00.10 Jazz pred P01 nočjo. kolesarstvo NA SVETOVNEM PRVENSTVU V BRNU Bidinost izpadel v polfinalu žaradi smole z zračnicami Izkazala se je tudi Galbiatijeva, Dazzan pa je razočaral - Danes tudi profesionalci BRNO — Kot smo že včeraj kratka poročali je prvo zlato kolajno “^Kališčnih disciplin osvojil vzhcd-1 Nemec Thoms, lestvica desetih ajboljših tekmovalcev v vožnji na J™ s startom z mesta pa je bila taka: J' Lothar Thoms (NDR) 1'05”05 *• ”edy Schmidtke (ZRN) 1'06"02 ”• Sergej Kopdlov (SZ) 1W'56 ;• Maic Malchow (NDR) 1'06"57 l' Kenrich Tucker (Av.) 1’07”09 ”• Yave Cahard (Fr.) 1’07"52 ■ R. M. Hansen (Nor.) 1’08”52 !• Miroslav Junev (ČSSR) 1’08”63 .!• Emery Brent (ZDA) 1’08”74 10' Octavio Dazzan (It.) r08”82 DIRKALIŠČNA TEKMOVANJA (Brno) DANES, 2. 9.: "■jo amaterska vožnja za motorji ,1'J® *Je*rin za profesionalce amaterska zasledovalna vož-, n.ia (posamezniki) 22uTRI’ 3' 9‘: “"is amaterska ekipna zasledoval-22 in "a vož"ia zasledovalna vožnja profesionalcev (posamezniki) . * vožnji na km s startom z mete je Italijan Dazzan računal na **®eej boljši uspeh, dosegel pa je ?*° slab čas, ki mu je komaj zadostoval za uvrstitev v prvo deseterico. , Italijane je predstavljal tak dirke majhno razočaranje, to P® tem bolj, ker se je ta del sve-®vnega prvenstva začel za Italijanke barve zelo uspešno. Od štirih tekmovalcev, ki so startali v raznih “tsciplinah, so namreč kar trije na-PredovaH v višje kolo. v ženski hitrostni vožnji je nam-v 1. kolu ameriška državna pr- 2ADNJA VEST Macha (NDR) osvojil zlato v zasledovalni vožnji Y finalu zasledovalne amaterske ch n^e vzhodni Nemec Detlef Ma-»®a Premagal Sovjeta Ljepjeneča s ®som 4’47”78, proti času Sovjeta ’55”19 . Bronasta kolajna je pripadla Ita-“te«u Bidinostu (4’49”40), ki je v rjelem finalu odnravil Poljaka Jan-^etvicza (4’52”01). vakinja v hitrostnem drsanju Sheila Young izločila Michaelo Tomasi, Ro-sella Galbiati pa je klonila Sovje-tinji Kručelnickaji vendar sta obe napredovali v repesažih. V drugem kolu je Galbiatijeva premagala nič manj kot svetovno prvakinjo Američanko Susan Novarra, Tomasijevo pa je izločila Sovjetin.ja Careva. Galbiatijeva bo v četrtfinalu imela za «kolegice* še Carevo, Lommat-schevo, Nancirovo, Kručenickajo, Youngovo, Vierstraetovo in Novarro-vo (ki je napredovala iz repesaža). V zasledovalni vožnji je dosegel lep uspeh Maurizio Bidinost, ki se je najprej uvrstil v četrtfinale, skupno z njim pa so se uvrstili še Jankievvicz Trček, Saetber, Ljepjeneča, Haveisen in Macha. V četrtfinalu je Bidinost premagal Čehoslovaka Aleša Trčka in se je nepričakovano uvrstil v »cono medalj*. Mladi italijanski kolesar je tako res triumfalno zaključil svoj prvi dan nastopanja. V drugem dnevu pa je imel Bidinost smolo. Kar dvakrat je moral prekiniti svojo vožnjo zaradi lukenj v zračnici in ko se je tretjič končno postavil na start brez težav z gumami, je njegova motiviranost padla in tako ga je Sovjet Ljepjeneč premagal. V drugem polfinalu je vzhodni Nemec Macha premagal Poljaka Jan-kiewicza in tako sta postala kandidata za bronasto kolajno Poljak in Italijan, za zlato pa Sovjet in vzhodni Nemec. Začela se je tudi hitrostna moška amaterska vožnja in od treh prijavljenih Italijanov je uspelo napredovati v drugo kolo le Florianu Fina-moreju, Marco Flamino in Patrizio Rampazo pa sta izpadla. KOŠARKA DANES IN JUTRI Tudi madridski Real na turnirju v Vidmu Z Madridčani tudi Delibašič * Nastopajo še domači Tropic, Jesus Jeans iz Mester ter Billy iz Milana Drevi in jutri bo v Vidmu veliki mednarodni košarkarski turnir, na katerem bodo poleg domačega Tro-pica nastopili še medcelinski prvak Real iz Madrida ter Billy iz Milana in Jesus Jeans iz Mester. Udeležba je torej izredno kakovostna, še posebej pa bo veljalo slediti nastopu madridskega moštva, ki bo v Vidmu igralo v najboljši postavi, to je tudi z novim (nakupom* Mirzo Delibašičem. Delibašič je že na medcelinskem pokalu v Braziliji igral sijajno in verjetno bo tudi v Vidmu ena o-srednjih osebnosti. Poleg Delibaši-ča pa ima madridsko moštvo še vr-stvo drugih < Uličnih igralcev kot Brabender.ja, Corbalana, novega A-meričana Chcrnelyja. Rullana itd. Milanski Billy sodi letos v ožji krog favoritov za osvojitev italijan- IHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHIIHHHIHHHNIHIHIllinnHHHIHimiHIIHHHHHHHHHIHHIHHHIHHHIHHtIHHHHHMHHHHHHHHHHHHHIIHHMIIIimilHinHIIHa NOGOMET 4. KOLO ITALIJANSKEGA POKALA Videmčani bodo v Reggio Emilii branili prvo mesto v 7 skupini V zadnjem kolu bo Udinese počival - Zanimiv derbi v Avellinu Danes bo na sporedu četrto kolo italijanskega nogometnega pokala. Udinese bo tokrat gostoval v Reggio Emilii, kjer se bo ob 20.45 spoprijel z domačo Reggiano. Za Vi-demčane bo to zadnja tekma izločilnega dela italijanskega pokala, saj bodo v zadnjem kolu počivali. Na začasni lestvici skupine 7 vodi Udinese z dvema točkama prednosti pred Reggiano, tremi pred Laziom in štirimi pred Bologno in Piso, To pomeni, da bi Udinese v primeru zmage osvojili končno prvo mesto že kolo pred koncem, v primeru neodločenega izida pa bi bilo potrebno počakati na izide zadnjega kola. Zelo zanimiv bo tudi derbi med Avellinom in Napolijem (skupina 5). Napoli ima na trenutni lestvici točko več od današnjih nasprotnikov. O končnih lestvicah v raznih skupinah bedo '[.d 'vsej' Vehjdtnosti ve- nogomet V SOBOTO V BAZOVICI V prijateljski tekmi Breg-SIoboda Tuzla Brežani se bodo ojačili z nekaterimi nogometaši Primorja, Gaje in Krasa - Začetek srečanja ob 17.30 Y soboto ob 17.30 bo v Bazovici rbjateljsko nogometno srečanje med ^Boslovanskim prvoligašem Slobo-l? Tuzle in Bregom. Za naše lju-klje nogometa bo seveda ta tek-U® izredna priložnost, da si pobliže gledajo jugoslovanskega prvoliga-j®’ hi je doslej v prvenstvu igral ^fedno zanesljivo, saj je skupno z tramom še edino neporaženo moš- , Tuzlanei so prav v nedeljo, v 6. jugoslovanskega prvenstva vi-h ®° premagali titograjsko Buduč-b°st s 3:0 z zadetki Mehinoviča, etroviča in Mujezinoviča. Sloboda * teia izrednih posameznikov, je pa Ze'o uigrano moštvo. h Rr°ti Budučnosti so Tuzlanci v rvjteljo igrali v naslednji postavi: rherovič, Memiševič, Djanič; Smaj-t®^>, Verlaševič, Mujezinovič, Pe-wvič (Mahmutovič), Mehinovič, > hjanovič, Zahirovič, Tomič, (Milo-i_Vly). Najboljši igrač Slobode pa datna štiri imena za srečanje proti Danski. Med le-temi je tudi član ljubljanske Olimpije Branko Bošnjak. Poleg njega pa so še En ver Marič (Velež), Zoran Marič (Vojvodina) in Zvezdan Cvetkovič (Dinamo). iČ*4' „2a Sarajlič, ki v nedeljo ni fiiiT s°botno srečanje v Bazovici t hrali so Bazovico, kjer je igrišče IjU^hato) bo gotovo zanimanje med /*®telji nogometa izredno in prikovati je vehko število gledalcev. t ^® to srečanje se bo Breg ojačil j. Nekaterimi nogometaši Primorja, as® in Gaje. 2A TEKMO PROTI DANSKI ludi B. Bošnjak v reprezentanci t^hgoslovanski nogometni reprezen-so se v ponedeljek zbrali v skupnih pripravah za a° se v 'zlnli 11 na S"“>”.. r-- -i----- - sltj 1 n° sre^anJe za SP proti Dan ponedeljek se je zbralo le 12 žiKometašev. in sicer: Zoran in rj?T° Vujovič, Gudelj in Sliškovič (jx?Jduk), Pasič (Sarajevo), Zajec tptejatoo), Krmpotič, Vladimir Peli-v*č in šestič (C. zvezda), Jero-V|,°v in Hrstič (Rijeka) ter Stojko-^Partizan). Danes bi morali pri-S|t, v Zagreb še »Francozi* šurjak, s0flv°, Pantelič in Halilhodžič, ki „:včeraj igrali prvenstvena sreča-v Franciji. Jutri pa bi moral ki ?PeM v Zagreb še vratar Svilar, ^'Kra v belgijskem moštvu Antwer-8a' »Švicar* Juriča Jerkovič pa k 1)0 pridružil reprezentantom še-«'r nedeljo zvečer, u,'adtem pa je jugoslovanski se-t°r Miljan Miljanič objavil ie do- POKAL PRVAKOV Saint Eticnne že izločen VZHODNI BERLIN - V povratnem srečanju predtekmovanja za pokal prvakov je vzhodnonemška enajsterica Dinama z 2:0 premagala in s tem tudi izločila francosko moštvo Saint Etienne. V prvi tekmi sta namreč ekipi igrali neodločeno 1:1. likega pomena izidi tekem Catanza-ro - Pistoiese, Cagliari - Sampdo-ria, Foggia - Genoa in Fiorentina -Varese. DANAŠNJI SPORED (4. kolo) SKUPINA 1 Perugia - Rimini (21.00) ; Torino -Cavese (20.30); počitek: Juventus. SKUPINA 2 Catanzan - Pistoiese (16.30); Ce-sena - Palermo (21.00); počitek: Catania. SKUPINA 3 . Milan - Spal (16.30); Verona - Pescara (21.00); počitek: Inter. SKUPINA 4 Cagliari - "ampdoria (20.30); Sam-benedettese - Lecce (20 45); noči-tek: Como. SKUPINA 5 Avellino - Napoli (16.30); Cremo-nese - Ascoli (20.30); počitek: Bari. SKUPINA 6 Fiorentina - Varese (20.45); Foggia - Genoa (17.30); počitek: Brescia. j oni SKUPINA 7 Bologna - Piša (21.00); Reggiana -Udinese (20.45); počitek: Lazio. Ita'i «Dragi Bevc, ... . . . cOdkcir so Leninova usta ne hala govoriti, v svetovnem komunizmu ni bilo tako kvalitetnega govora.* Tako je med drugim zapisal v svojem pismu 10. oktobra 1949 Mo-ša Pijade Edvardu Kardelju, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na septembrskem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Sam Kardelj pa se tega govora v svojih »Spominih — Boj za priznanje in neodvisnost nove Jugoslavije 1944 - 1957* takole spominja: »Takrat sem direktno kritiziral sovjetski napad na Jugoslavijo. Kritiziral sem obstoj blokov in boi za razdelitev sveta na bloke in interesne sfere ter se zavzel za miroljubno koeksistenco, ki ne bo samo modus vivendi. ampak tudi aktivno sodelovanje med narodi. Zavzel sem se tudi za neodvisnost in ekonomsko in politično svobodo vseh narodov, da si sa mi izberejo družbeno ureaitev, in nastopil proti temu, da bi kakšna država vsiljevala družbeno ure ditev drugim narodom itd. Pravzaprav so bila to že osnovna načela politike neuvrščanja.» Ta Kardeljev govor so objavili uredniki »Spominov* (Bakarič. Do lane, Dorcnjski. Kraigher, Popit in dr ) v dodatku skoraj v celoti in hkrati opozorili «še na nekate ra dejstva in dogodke pred na-stanlzom in obdelavo koncepta ne odvisne zunanje politike Jugoslavije. Na primer sklepi 11. zasedanja AVNOJ . . . Titov govor na Visu I. dalmatinski brigadi 12. septembra 1944 («Tujega nočemo - svojega ne damo*): Titov 0" v DRN IN STRN, kjer avtor na str. 232 takole pripoveduje o Nehrujevem obnašanju med pripravo na beograjsko konferenco: «lndija dolgo ni uradno privoli la na udeležbo. Naš ambasador , Dušan Kveder je poročal, da vsi politiki dobro sodijo o konferenci, le da Nehru še ni rekel zad nje besede. Zato so me poslali v New Delhi, da bi se osebno po govoril z njim in njegovimi naj bližjimi sodelavci. Z Dtlšanom sva obiskala vse najpomembnejše osebnosti in u gotovila, da nihče ne bi imel po mislekov, če bi se le Nehru strinjal. Prijavila sva se na razgovor . . .» Skratka, med tem razgovorom sta ga prepričala — potem ko .je vmes malo zadremal — da je na udeležbo pristal. Glede sklepa, da naj bo konferenca v Beogradu, pa je Leo Ma tes povedal: «. . . Naser je že takoj med plov bo na Galebu predložil Titu. naj bo konferenca v Beogradu. Tito pa ni takoj pristal. Toda pozneje je bilo po posvetovanju z ostalimi sklicatelji sklenjeno, da bo me sto prve konference poglavarjev ali predstavnikov vlad neuvrščenih držav — Beograd. To je bilo tudi naravno, saj je Naserjev predlog izhajal iz tega. da naj bo gosti telj tisti, ki ja dal pobudo . . .* STANISLAV RENKO Prihodnjič: Tito — »Nimamo jedrske bombe! Imamo pa moralo, realne sile, predstavljamo velik del človeštva*. REAGANOVA ADMINISTRACIJA OPRAVIČUJE JUŽNOAFRIŠKO AGRESIJO Ameriški veto v varnostnem svetu vnaša nevarne posledice za Afriko Odpiranje poti za medbiokovsko konfrontacijo - Ogorčenje afriških držav (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) I gole prav ta, da prepreči takšne «načrte». V afriških prestolnicah so prav NAIROBI — Kot novo potrditev , tako z nezadovoljstvom sprejeli go-sumov. da zeli Reaganova admini-1 vor pomoČnika ameriškega držav-stracija gledati na žgoče afriške i nega sekretarja za afriške zadeve probleme predvsem skozi prizmo j Chesterja Crockerja v Honolulu ju. blokovskega rivalstva, so na Črni j v katerem ie razložil »novo ameri celini označili pravkaršnji ameri- I ško strategijo* do Afrike ter pri ški veto na resolucijo neuvrščenih ■ tera ornenU. da želi ostati Reaga-in afriških držav v varnostnem sve- | nova administracija navzoča «na tu OZN. ki obsoja južnoafriško a- j obeh straneh*, to je na strani ra-gresijo na jugu Angole. Organiza | sističnega režima v Pretorii ter cija afriške enotnosti je obsodila j ostale neodvisne Afrike. Tudi ta Reaganovo administracijo, da je «v j govor je odseval nov. blokovski pri-skrivnem dogovoru z južnoafriški- stop ameriške administracije do a-mi rasisti* in da jih posredno pod- j friških zadev, to pa je tisto, če-pihuje k agresivnim akcijam proti j mur so doslej na Črni celini naj-sosednjim državam. J odločneje nasprotovali. Na junij- Ameriški veto je prišel v času. j skem 18. vrhu OAE v Nairobeju je opozarjajo na Črni celini, ko na j vrsta držav opozorila, da mora jugu Angole še zmerom trajajo s po- Afrika okrepiti svojo dosledno ne-padi z. južnoafriškimi agresorji in uvrščenost in preprečiti to. da bi ko le ti še naprej okupirajo osem | jo potegnili v rivalstvo dveh super krajev okrog središča pokrajine I sil m blokov. Cunene, Ongive. Hkrati pa južno-1 Do ameriškega veta v varnost-afriški bombniki tolčejo globoko po j nem svetu OZN je prišlo tud’ v ča- angolskem ozemlju. Vrsta krajev na tem območju, med njimi Xin-congo, je docela razdejanih, neprecenljiva škoda pa je prizade ja na tudi kmetijskim površinam, število žrtev med civilnim prebivalstvom ter angolskimi vojaki sega najbrž nad 500. na desettisoče pa je brezdomih beguncev, ki bodo zdaj potrebovali mednarodno pomoč. Za agresorje pa je bil ameriški veto očitno nova potuha, saj so objavili, da se je umikanje njihovih invazijskih sil. ki so ga bili označili kot »defenzivni taktični premik*, zdaj nekoliko upočasnilo in sicer zavoljo «min na cestah ter angolskih napadov*, v bistvu pa gre najbrž za začetek daljše južnoafriške okupacije ozemlja na jugu Angole, na kar je vlada v Luandi že pred tem opozarjala Ne gre pozabiti tega. da je ob namibijsko-angolski meji še zmerom pripravljenih na vdor kakih 45 000 rasističnih vojakov ter belih tujih plačancev. Angola se seveda ne bo sprijaznila s stalno okupacijo ozemlja na jugu dežele ji), je, že takgj j>c ameriškem vetu opozorila na to. da bo primorana delovati v skladu s členom 51 ustanovne listine OZN. ki govori o pravici držav do »individualne in kolektivne obrambe pred tujo agresijo*, to ie. da se lahko obrnejo po tujo pomoč. To pomeni, da utegne vlada v Luandi povabiti kakih 15 do 20 tisoč kubanskih vojakov, ki so v deželi skupaj z 2.000 vojaškimi inštruktorji iz NDR ter neka. desetinami sovjetskimi, naj ii pomagajo izgnati agresorja iz dežele. Havana je že objavila da so ♦kubanski internacionalistični borci* pripravljeni na to. da »izpolnijo dolg solidarnosti s sestrsko republiko Angolo in posežejo v boj z vsemi razpoložljivimi sredstvi*. Krivdo za to. da bi vojaški spopad na jugu Angole v’ tem primeru kaj lahko prerasel v medbiokovsko konfrontacijo težko «predvidUivih razsežnosti*, bi po mnenju Afričanov morali pripisati Američanom, ki so se v varnostnem svetu OZN zatekli k vetu ravno zato. češ da resolucija »enostransko obsoja samo Južno Afriko*, ne omenja pa »kubanske in sovjetske navzočnosti v Angoli*. Kot opozarjajo v Afriki. je rasistični režim v Pretorii to blokovsko dimenzijo Reaganovega odnosa do Črne celine izdatno izrabljal v svoj prid ter se prikazoval za »zaščitnika svobodnega sveta*. Južnoafriški obrambni minister general Magnus Mallan ie pravkar spregovoril o »načrtih SZ, da zasužnji jug Afrike* ter rekel, da je bil cilj agresije na jugu An- su, ko je Afrika vložJa toliko naporov za uspeh izrednega zasedanja generalne skupščine o Namibiji. OAE ie poslala na pot po petih zahodnih državah članicah kontaktne skupine o Namibiji, misijo petih'zunanjih ministrov na čelu z vodjo kenijske diplomacije dr. Ou-kom. Ti naj bi zahodne države prepričali o potrebi učinkovitejšega pritiska na Južno Afriko, da bi se odpovedala svojemu nepopustljivemu stališču, ki je januarja letos že pripeljalo do neuspeha ženevske konference o Namibiji. Uporni Afganistan V vsakem primeru je ameriški veto zbudil na Črni celini tako ogorčenje kot tudi zaskrbljenost, j Kot opozarjajo, sovpada ta novi, popustljivejši odnos Reaganove administracije do rasističnega režima v Pretorii z očitnim stopnjevanjem južnoafriške agresivnosti proti sosednjim neodvisnim afriškim državam. To bi lahko pomenilo, kot menijo v Afriki, da gre za dogovorjeno skupno strategijo destabili zacije neodvisnih afriških držav iz očitnih blokovskih vzgibov. Toda. kot opozarjajo na Črni celini, gre pri tem za kratkovidno strategijo, saj utegne Reaganovo administracijo drago veljati povsod drugod na Črni celini, vključno s tistimi državami, ki so doslej veljale za ameriške zaveznice pa morajo zdaj prisluhniti splošnemu afriškemu razpoloženju. Mnoge med njimi kot denimo Kenija, so zadnji čas opazno zaostrile svoje stališče do problemov afriškega juga. TIT DOBERŠEK VVASHINGTON - Včeraj je iz vojaškega letališča v New Hampshi-ru odletela nova pošiljka štirih a-meriških letal F-16, ki so namenjena Izraelu. Gre za del pošiljke 14 letal istega modela, ki so jih ZDA prodale Beginovi vladi, ki pa jo je Reaganova uprava ustavila po izraelskem napadu na iraški jedrski reaktor. Prejšnji teden so v sredozemsko državo že odleteli trije F-15. Afga iski plemenski poglavar Malik Mohamed Husein je le eden izfflfd tolikih, ki te dni predvsem v ZDA iščejo podporo za svoje Islam**8 gverilce. Husein je na zemljevidu pokazal svojo rojstno vas in obrno«' je, kjer se njegovo pleme z zastarelimi puškami izpred prve svetovne vojne upira sovjetskim »okupatorjem in njihovim plačancem* (Ar) ..................................................................llllUlllllllll!IIIIIIIIIIHIIlllllHIIIUIIIHIIH!!IHUHHIIIIIIIIllHlHMHHmiHII!llllllHlllllllllinilllllllHlllll'',|,l‘*y OB POMEMBNI OKROGLI MIZI NA «PRAZNIKU PRIJATELJSTVA« V TRENTU TUDI KD PRIZNAVA, DAJE NASTOPIL ČAS ZA UREDITEV VPRAŠANJA ZAŠČITE MANJŠIN Odbornik Coloni za čimprejšnjo odobritev zgkgna o globalni zaščiti Slovencev v vseh treh pokrajinah Furlanije-Julijske krajine TRENTO - Italija je v veliki zamudi glede uresničevanja ustavnega načela o zaščiti manjšin. Sedaj pa je nastopil čas, da se la vrzel zapolni. Eden glavnih pogojev za to, je valorizacija deželne in sploh krajevnih avtonomij, ki lahko najbolje urejujejo tako zapleteno in raznoliko problematilco kot je manjšinska. Treba pa je pohiteti in se resno angažirati, kajti gre za ohranitev in ovrednotenje enega najbolj dragocenih kulturnih bogastev, s katerim Italija razpolaga. Tako bi lahko v nekaj mislih strnili zaključke okrogle mize o jezikovnih manjšinah, ki so jo priredili v Trentu v okviru vsedržavnega ^Praznika prijateljstva*, največje kulturno - politične manifestacije krščanske demokracije. V petih urah trajanja okrogle mize pa so se poročevalci in diskutanti dotaknili zelo številnih aspektov manjšinske problematike tako, da ni lahko na kratko strniti potek te zelo zanimive manifestacije. Že samo dejstvo, da je krščanska demokracija smatrala za potrebno, da je v program svojega jubilejnega praznika vključila tudi problem manjšin pa nedvomno pomeni, da je ta problem dovolj občuten tudi v sami stranki relativne večine in da se tudi v krščanski demokraciji nekaj premika, pa čeprav je tudi sama diskusija v Trentu pokazala, da nekateri pomisleki in dvomi v demokrščanskih vrstah še niso bili povsem odpravljeni. Kot pozitiven element okrbgle mize pa lahko navedemo tudi dejstvo, da je prišla dovolj močno do izraza problematika slovenske narodnostne skupnosti, predvsem v posegu deželnega odbornika Coloni-ja. ki se je tudi odločno zavzel za čimprejšnjo odobritev zakona o globalni zaščiti, češ da so dozoreli vsi pogoji, da se ta zaščita končno u-resniči. Okroglo mizo je ob navzočnosti zelo številne publike, ki je do zadnjega kotička napolnila sicer ne prav prostoren sedež kulturnega krožka tRosmini* v zgodovinskem središču Trenta, odprl predsednik deželnega odbora Tridentinske -Gornjega Poadižja Enrico Banche ri, ki je predstavil predavatelje in podčrtal aktualnost problema manjšin v trenutku, ko se vsepovsod porajajo nove težnje po afirmaciji etničnih in kulturnih posebnosti. Teoretsko poglobljeno poročilo o uresničevanju člena 6. ustave je i-mel profesor Alessandro Pizzorusso, ravnatelj inštituta za javno pravo na univerzi v Pizi in eden največjih italijanskih strokovnjakov za manjšinsko problematilco. Profesor Pizzorusso, ki je bil že med protagonisti tržaške mednarodne konference o manjšinah, se je zavzel za nekakšno novo tolmačenje člena šest o zaščiti jezikovnih manjšin. MORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE IZJEMNA RIBIŠKA TROFEJA ZA PORTOROŠKA RIBIČA Vili Petronio in Iztok Medvešček sla ulovila 20-kilski lici PORTOROŽ — Izjemna ribiška trofeja so tri ribe, ki sta jih nedavno ulovila portoroška športna ribiča Vili Petronio in Iztok Medvešček. Oba takoj z veliko mero skromnosti povesta, da se jima je pri lovu nasmehnilo tudi nekaj ribolovške sreče, saj so se te ribe, ki jim pravijo lica, po latinsko pa lichia amia iz družine carragindae (bližnje sorodnice gofa in šnjura), za severni Jadran, še bolj pa za Portoroški zaliv, prava redkost. Ulovila sta jih, tako sta trdila v Portoroškem zalivu. Kje natančno, pa nista hotela izdati, saj sta prepričana, da bosta katero od teh rib še kdaj ulovila In ta ko kot vsak gobar ljubosumno skriva, kje je največ najboljših gob, tudi ribiči ne izdajo radi, kje se zadržujejo ribe. Vili Petronio je imel pred nekaj leti že nekajkrat srečo, da mu je Uspelo pod morjem, na dan. seveda in s podvodno puško, uloviti po en primerek teh rib. Lica so roparski potepuhi in zato ribič težko pred vidi, kdaj in kje se bodo pojavili. Biologi temu pravijo, da živijo pela-gično. Hranijo se s ciplji, sardelami in iglami, imajo pa rade čisto in toplo morje. Zato se le redko zgodi, da zaidejo tako visoko v Jadranu. Če je poleti morje nekoliko čistejše in dovolj toplo (in avgusta je bilo tudi v Portoroškem zalivu tako), pridejo v celi jati. Trije primerki, ki sta jih uspela nabosti portoroška privrženca podvodnega ribolova, so teh tali 19.21 in 23 kilogramov, merili pa so 135, 139 in 149 centimetrov. Take ribe so pod morjem na pogled že prave pošasti, vendar niso nevarne saj nimajo ostrih zob. ♦Jati sem se lahko približal na tri metre*, je povedal Vili Petronio, ki ima z lieami že veliko izkušenj. «Ko streljam na ribo, hočem biti sto odstotno gotov. S treh metrov je zagotovo ne zgrešim, ost pa mora prebiti ribje telo. Le. tako jo uspem za držati. Seveda imam potem, ko jo zadenem, okoli 15 minut trdega dela Ro jo harpuna prebije, najprej povleče ona in jaz ji pustim, da gre dvajset ali trideset metrov stran. Ne sme predaleč. Potem se ustavi, ker omaga, jaz pa gor po zrak. Ponovno se spustim k njej in jo vlečem vse bližje k sebi ...» Po četrt ure boja, riba z veliko harpuno, ki ji je prebodla telo, omaga, ribič pa mora imeti precej izkušenj, da se mu ne iztrga, da ne gre pregloboko v morje in da se ne zagozdi med skale, da ima zmeraj dovolj zraka v pljučih in da končno zmore tro fejo vreči na čoln, ki ga čaka na površini. «Poleti 1979 in lani sem zaman opazoval in oprezal za njimi. Letos so prišle v veliki jati. Med njimi so bile nekatere "kapitalne”, vendar so se držale kar precej daleč, kar po meni, da so se že kdaj srečale v morju s podvodno puško. Letos lic prav gotovo ne bo več sem. Drugo leto julija ali avgusta, pa jih bom spet čakal...» je povedal Vili Petronio. Večerja je bila ondan slast na — za oba ribiča, družini, sorodnike, prijatelje in znance in še je ostalo slastnega nv^sa ... BORIS 6UL1GOJ Ne gre za to, je dejal, da bi uvedli neke izjeme oziroma neke odklone (ideroge») o