PRIMORSKI DNEVNIK VSSfVJSSr - Cena 35 lir — Leto XVIII. - St. 183 (5267) Nevarno zaostrovanje položaja v Berlinu s protisovjetskimi demonstracijami {Qraj so demonstranti znova napadli sovjetski avtobus z vojaki, v nedeljo pa so TRST, torek 21. avgusta 1962 J ettlonstrirali tudi proti ameriškim vojakom - Sovjetski vojaški poveljnik zavrnil Vhodno protestno noto - V vzhodnem Berlinu aretirali skupino «zahodnih tero-l*tov», o katerih napovedujejo «senzacionalne podrobnosti^ - Moskovski komentar 20. — Včeraj in danes so bili v zahodnem Berlinu t^cij cidenti med protisovjetskimi demonstracijami. Demon-<^S0 se začele, ko je večja množica napadla s kamenjem avtobus, s katerim so se peljali sovjetski vojaki, da PJakn aJ° častno stražo pred spomenikom padlim sovjetskim •o »-v1?- ki je v angleškem sektorju Berlina. Demonstranti šipe avtobusa. iW., včerajšnjimi demonstra •b j,* v raznih delih mesta in lnskem zidu so demon-(etn. * Pred občinsko paiačo f‘cari!w rirali tudi proti Arne-kosti, ' katere obtožujejo «šib K* Proti SZ in Vzh. Nemci «taftrtT zahodnoberlinski župan ' os?;: kl je govoril po radiu, j® jn o napadal Sovjetsko zve- N DaV^oc^no NRtnčijo. Pri ^ “ je pozval demonstranti' ^et« j se pomirijo, ker «ne I demonstrirati proti Ame-); Nat. '’ ker na ta način po-N(lt,® našim nasprotnikom*. *.i.c,lo i a.ac>stične organizacija vti«u v*°žile ovadbo proti pokalu .ameriškega sektorja ge (j11, ^ats°nu, češ da je odgo- aiso pomagali mladeni-ob demarkacij- t..‘i ln... ln ki je pozneje umrl. se incidenti v zahod- It k^ica ■ nu ponovili. Se večja |S* lius z , ■ n8padla sovjetski av-K* EN nl°,j.aki' ki so prišli v za-(i |1° tU(j:erkn. Nekaj vojakov je «.’ bolif.-fanjenih. Zahodnoberlin-ijjkvilj Ja je že zgodaj zjutraj u"* Son^ečno stražo pred zid, i,;letSj.;erlinčani včeraj napadli » Sej Vfvtobus. Avtobus je pri-ipiSk Dl°k, ki ga nadzoruje a-l «a I.vojaška policija, ob 17.50, J y Prišlo do incidentov, To-jiktbr iS*° metrov bolj daleč I je 2a- a druga večja skupina, Wa|bnn^B'a obmetavati avtobus ti .flinliem- Prihitela je zahodih j s*a policija, toda množi-vHu, , aalje metala kamenje v ®Jile ln tudi v policijske avto- h>0(*r>iOtl*enjen*m blokom so na CStiuStrani že zgodaj zjutraj <;w 1 ohi, v®čje število vojaških tpih “°r°ženih agentov in poii-! hekrP.V' Razen tega so posta-ne barikade. jp Zgj.TASS je obtožila da-/ V vOer°a!:noberlinsko policijo, da / i/h v “j namenoma nastopila ' ake naglice«, da bi pre- V ki j Pad na sovjetski avto-ijj &J® prevažal vojake. Agen-k! delri’’ da so demonstracije Bn| ,'tepistov fašistične mi-k . 1 uživajo popolno svo- je, Ji6*, ter dodaja: »Značil-•i * nj06*- 2ahodnoberlinska p >-liv,t)feri...1.1inela nobene sile, da L Nhi. t r\ eieaennntliitfn IV. ( ' IV jjicocuvujivu 1 u- >i?v sovjetskim voja- fit^vlinsk- * dodaja, da je zaliod-’ župan Brandt povzro-)J'ti1 napetost s svojimi obrekovalnih na-t)i 'kii> nemški demokratični kh,1*®s •' V 6tanje. zahodnoberlinski žu- v , skupno s senatorjem s VPo*jvJe zadeve Albertzom iz-‘ HI? n. na Prebivalstvo, v ka-*Jts9i avi. da se incidenti, JU, k0 ®a se dogodili preteKlo f, ot)'a se demonstranti zaga-JlJklird a"odno policijo in pro-2avezniškim vojakom, V, Vort*6'' ponoviti, «ker na-!v S , na n;lin nasprotni-^li'feli*ziv„5tro6o nastopi »proti *Ne sme se da-- i Veio j.,- oblasem možnost, da i)*11 \ Na,In med prebivalstvo in bi«« ’ dodaja Brandtov po- “Ali H) , '■"‘i iidiugd * v' h“i Sj".i'a«T*S JtjiJia zJe vzhodnoberlinska a-S, ®kuni sporočila, da so : SVjJttov ,n° »zahodnoberlinskih “ »zanoanoDeiiinsiMii VjM k!,terih naloga jt- bila, ... da bi incident«, k Skupina je pripadala agetnom informacijske službe Zahodne Nemčije in ZDA. Aretirani so imeli nalogo uporabljati avtomatično o-rožje, da bi izzvali oborožene spopade in s tem povečali mednarodno napetost. Teroriste so vežbali na posebnem taborišču • Oberursel« v govorju Taunus. Agencija dodaja, da bodo v kratkem objavili senzacionalne podrobnosti. Razen tega je vzhodnoberlinsko ministrstvo za obrambo sporočilo, da so v soboto sestrelili nad Vzhodno Nemčijo zahodnonemško vojaško letalo, Zahodnonemško o fcrambno ministrstvo pa to zanikuje in pravi, da je omenjeno letalo zašlo »pomotoma« nad c-zemljem Vzhodne Nemčije, kjer ga je vzhodnonemško lovsko letalo zadelo, vendar pa mu je u-spelo vrniti se. Ameriški vojaški poveljnik v zahod. Berlinu gen. Watson je poslal danes noto sovjetskemu vojaškemu poveljniku v Berlinu, v kateri pravi, da imajo »štirje vojaški poveljniki v Berlinu dolžnost storiti vse, kar morejo za vzdrževanje miru in reda in za preprečitev poslabšanja položaja, kar bi lahko imelo hude posledice tudi izven samega Berlina«. Nota omenja incidente na demarkacijski črti in dodaja: »Zaradi velike odgovornosti, ki jo vsak od nas ima kot poveljnik, vas toplo vabim na sestanek z menoj v mojem glavnem štabu 20. avgusta ob 16. uri ali ob drugem času, ki bi bil za vas primeren. Upam, da bomo skupno z britanskim in francoskim poveljnikom proučili položaj in iskali u-krepe, ki lahko pripeljejo do omilitve napetosti in zagotovijo vzdrževanje miru in reda. V ta namen in da se omogoči slehern sestanek štirih poveljnikov, ki bi omogočil zadovoljivo rešitev vpra-šanj, ki nas zaskrbljajo, preklicujem prepoved, ki sem jo bil vsiljen odrediti nasproti sovjetskemu poveljniku in njegovim političnim svetovalcem, da pridejo v ameriški sektor Berlina.« Sovjetski poveljnik v vzhodnem Berlinu pa je zavrnil protestno noto zahodnih poveljnikov ;n jo vrnil ameriškemu poveljniku. Poudaril je, da ne želi diskutirati o vsebini note. Zahodni predstavnik je zatem izjavil, da «tri zavezniški poveljniki obžalujejo, ker je sovjetski poveljnik odklonil sodelovanje z njimi«, da bi iskali zmanjšanje napetosti, ki izhaja iz obstoja zidu« Dodal je, da so zahodr i poveljniki »vedno pripravljeni razpravljati s sovjetskim poveljnikom o ukrepih za zmanjšanje napetosti ter vzpostavitev miru in reda v vsem Beninu#. V Bonnu pa je predstavnik za-•hodnonemške vlade von Hase na tiskovni konferenci izjavil, da bonska vlada »najstrože obsoja nedavne dogodke v Berlinu i:i bo storila vse, kar more, da prepreči ponovitev takih brutalnosti«. Von Hase je dalje izjavil, da bo za-hodnonemška vlada postavila pred sodišče «vsakogar, ki bo sokrivec režima na sovjetskem področju v primeru umora, ranitve ali odvzema svobode«. Dokument, ki ga je prebral von Hase, poziva Berlinčane vzhoda in zahoda, «naj iščejo movilze mladega Berlinčana Petra Fechterja, ki je bil ubit v petek, ko je skušal zbežati v zahodni Berlin. «Krivci, dodaja izjava, bodo podvrženi vsej strogosti zakona.« V Bonnu je bila danes izredna seja parlamentarcev Adenauerje- da »odnosi zaupanja z državami sovjetski vladi. veleposlanika CavaUettija, naj se sklene med atomskimi silami vsaj delen sporazum za prekinitev jedrskih poskusov v zraku in pod vodo, so postali danes bolj živahni, še bolj pa zanimivi, potem ko je predsednik zunanjepolitične komisije senata ZDA senator Fulbright izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci, da bi »morali resno vzeti v pretres predlog i-talijanskega delegata CavaUettija, naj se sklene sporazum o prepovedi atmosferskih in podvodnih poizkusov in trenutnd pusti ob strani vprašanje podzemeljskih poizkusov«. Spričo te izjave kaže, da nikakor ni bilo preveč preudarno, ca je Cavalletti svoj predlog umakni! takoj po hudem napadu v «New York Timesu«, Hkrati pa se je pokazalo, kako je desničarski tisk, ki je takoj nato tako ostro napadel Cavallettijev predlog, postal bolj ameriški od A- ...............................................................................umi,um Sklenjena prekinitev dela v Ženevi od L septembra do 12. novembra Indijski delegat je poudaril, da je treba spomenico osmih sprejeti brez tolmačenja, ker je dovolj jasna ve demokristjanske stranke in bavarskih krščanskih socialcev. Sklenili so, da bodo predlrž,.i komisiji za človeške pravic" v OZN resolucijo proti incidentom v Berlinu. Hkrati bodo predložili tudi obtožbo proti »Ulbricht ivemu režimu : Še ves popoldan in pozno v noč je bilo v bližini zidu več tisoč demonstrantov. Zupan Wil-ly Brandt je znova govoril po radiu in opozoril demonstrante, da bo policija nastopila proti njim »z največjo strogostjo«. Ponovil je, da demonstracije koristijo »komunistom, katerim dajejo oporo za njihove trditve, da je zahodni Berlin ognjišče neredov«. Predvsem pa je obsodil včerajšnje pro-tiameriške demonstracije in dodal, zaščitnicami se ne smejo uničiti«. Kancler Adenauer se ie danes razgovarjal z ameriškim poslanikom Dowlingom. Uradno sporočilo o razgovoru pravi, da je ta bil »zanimiv in spodbuden«. V poučenih krogih pravijo, da sta kancler in Dovvling govorila »o vsem, ki zadeva politične interese obeh držav«, predvsem pa o sklenitvi ločenega miru med SZ in Vzhodno Nemčijo. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja govoril o incidentu z vzhodnonemškim beguncem, in je dogodek označil za »barbarsko dejanje«. Glede protestne note trelj zahodnih vojaških poveljnikov ni hotel predstavnik povedati, ali mislijo zahodne države poslati noto neposredno Pozneje je predstavnik trdil, da imajo zahodne čete v Beriinu pravico iti v vzhodni Berlin. Dal je tudi razumeti, da bodo eventualno odredili, da bi Rdeči križ pomagal beguncem, ki bi bežali v zahodni Berlin. Komentator moskovskega radia je izjavil, da vse, kar so »zahod-nonemški revanšisfi storili v zadnjih dneh, so storili s posebnim namenom spremeniti mesto v vojaško oporišče NATO«. Zato je sovjetska vlada mnenja, da je treba položaj v zahodnem Berlinu brez odlašanja normalizirati ter podpisati nemško mirovno pogodbo, na podlagi katere bodo vojaška oporišča NATO v zahodnem Berlinu likvidirana, zahodne čete pa se bodo umaknile iz mesta«. PO FULBRIEHT0VI IZJAVI 0 PREKINITVI POSKUSOV Cavallettijev predlog zopet aktualen Nenni se jutri vrne v Rim Italijanski desničarji so postali bolj ameriški od Američanov ■ 30. junija letos je znašal delicit trgovinske bilance 396,7 milijarde Ur ŽENEVA, 20. — Na plenarnem odboru razorožitvene konference so danes, po štirih dneh diskusije o prekinitvi jedrskih poizkusov, sklenili poveriti predsednikoma konference nalogo, da na podlagi izjav in predlogov v teh dneh iščeta kompromis ali zbližanje. To so sklenili na zahtevo--------------------- predstavnikov Indije in ZAR. Pa ie ponovil, da sprejema razgp Predlog sta sprejela tudi oba " predsednika, ki pa sta vendar ponovila vsak svojo dosedanjo tezo. Zato je malo verjetnosti, da se bosta mogla sporazumeti. Razen tega je konferenca sprejela predlog obeh predsednikov, naj bi delo konference prekinili od i. septembra do 12. novembra, zato da se številni delegati lahko pripravijo na zasedanje skupščine OZN, ki se bo začelo 18. septembra. Uradno sporočilo o prekinit vi bodo objavili, ko bosta oba predsednika končala proučevati predloge današnje seje. Prihodnja seja bo v sredo 22. avgusta, ko bodo nadaljevali pogajanja o ukinitvi sredstev za prevažanje je-drskega orožja. Ameriški delegat Dean je med današnjo diskusijo ponovil, da je za sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov potrebno upoštevati, da nekatere podzemeljske eksplozije lahko ubežijo nadzorstvu; zato je potreben sistem obveznih inšpekcij. Sovjetski delegat Kuznjecov voi z ameriškim tovarišem na d 1,1 Ulil,lini,nuni,nun,mm,,,im,||||||||I||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII,I,IIIIIIIIH Malta zahteva J'kojšnjo neodvisnost ki bi odklonil zahtevo za inšpekcije, bi se izpostavil obsodbi vsega sveta in bi priznal, da je prekinil jedrsko premirje. Za inšpekcije torej zadostuje vabilo, kakor predvideva spomenica. Na drugi strani pa so razgovori v preteklih dneh jasno pokazali, da so razlike med obema stranema manjše, kakor se zdi.^ Ce ZDA trdijo, da sistem domačega nadzorstva ne zadostuje za ugotovitev «vseh poizkusov«, trdijo na sovjetski strani, da domača sredstva zadostujejo, da se lahko nadzorujejo «prakt.ično skoraj vse eksplozije«. Zato je potreben nov napor, da se še nadalje zbližata obe tezi. Angleški delegat Wright je tudi izjavil, da se je razlika med obema tezama zmanjšala «zaradi novih ameriških predlogov«. Trdil je, da so zahodne države napravile «številne koncesije«, da se odpravi sovjetska bojazen pred vohunstvom, in da sedaj ta bojazen skoraj ne obstaja. Tako ne bi imele skupine inšpektorjev nobene možnosti, da bi po mili volji potovale. Na kraj inšpekcije bi jih pripeljala letala države, v kateri bi bila inšpekcija, vodilo bi jih osebje te države, število inšpekcij pa bi bilo skrčeno na najmanjše število. Wright je pozval Sovjetsko zvezo, naj predloži materialne in praktične dokaze, da res IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIimiHIMIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillMIIIIIIIIIlIllliiiiiifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Rakoši in Geroe sta bila izključena iz madžarske komunistične stranke Karoiv Kiss izključen iz politbiroja - Obtožujejo jih, da so krivi za številne nezakonite procese v dobi kulta osebnosti BUDIMPEŠTA, 20. Mathias nja v dobi kulta osebnosti« in podlagi spomenice nevtralnih, in je dodal, da bi bil na tej podlagi pripravljen začeti proučevanje sporazuma o prekinitvi vseh poizkusov. Ameriški delegat Dean ni na seji sploh omenil .možnosti, da bi ZDA bile pripravljene sprejeti delen sporazum o ukinitvi samo jedrskih poizkusov v zraku. V pou-čenih krogih pa trdijo, da ni izključen tak ameriški predlog, ' • da grč že za star predlog ZDA in Velike Britanije, ki ga je bila SZ zavrnila. Znano pa je, da so nekaj podobnega predlagale tudi delegacije osmih izvenblokovskih držav. Vzhodne delegacije pa sploh ne komentirajo takega morebitnega predloga. Indijski delegat je danes vztrajal na spomenici osmih in poudaril, da se ta dokument ne sme tolmačiti, temveč ga je treba v celoti sprejeti, ker že določa bistvene direktive tako glede nadzorstva, kakor glede inšpekcij. Delegat Lall je izjavil, da vsakdo, /f KiijSlijl’ ,a, .ie Malta zahtevala jl/j) zatak°3šnjo neodvisnost. »!’< jj -m kolonije uuncami j V nujn POS1.1 nujno zahtevo, tjJo določi datum progla* i OVh^icn’8"0811- BorS Olivier il* iuO1’ kr? .spor°čil na današnji " l%il> t? ferenci- Povedal je. i' Pogodilo po zaključku aalanj finančnega zna- liNi^nik sM»i, novi "Viteške vlade je V.lt9 »°Vlnarjem, da hoče bi- v okviru Oom Duncanu 4 4 m M / Vi!, mL20- - Predsednik vla-I stvo na Malti, naj krije eno tret 3 * Jkvii *. Borg Olivier je da- I jino izdatkov za zdravstvo in eno • - - - tretjino izdatkov za socialno skrb- stvo, kar znaša vsega skupaj 2,1 milijona funtov šterlingov. Angleži pa so s svoje strani izjavili, da ima malteška vlada na razpolago še 12 milijonov funtov šterlingov in da je to povsem dovolj za kritje večjih izdatkov. Malteška vlada pa odgovarja, da je med temi 12 milijoni pet milijonov šterlingov posojil, ki si jih malteška vlada ne more nakopati na glavo. Razen tega je malteška vlada zahtevala od Anglije dovoljenje za sodelovanje v evropskem skupnem tržišču in ga je tudi dobua ter bo sodelovala na isti način kot Grčija. . Hkrati so predstavniki Malte izjavili, da se ne bodo posluževali nasilja, če bodo v Londonu nji-hovo zahtevo po neodvisnosti zavrnili. Predsednik Borg Olivier je poudaril, da je bila Malta vedno odvisna od britanskih obrambnih potreb in da je preureditev obrambe povzročila v gospodarstvu otoka veliko zmedo. Na neko vprašanje je Borg Olivier odgovoril, da bi Malta lahko zahtevala finančno pomoč od Zahodne Nemčije, Britanije, ZDA, Italije in Francije. Rakoši in Enroe Geroe sta bila izključena iz madžarske socialistične stranke. Že leta 1956 sta bila izključena iz vodilnih organizmov stranke. Sklep o izključitvi so javili z objavo resolucije centralnega komiteja stranke. Resolucija javlja, da so izključili iz stranke če drugih sedemnajst osebnosti, ki so enako kakor Geroe in Rakoši odgovorne za politične procese proti aktivnim članom stranke in ki so imeli vodilna mesta v sodstvu in v organih za državno varnost. Resolucija pravi med drugim: »Centralni komite madžarske delavske socialistične stranke, ki se pripravlja na kongres, ima za nujno potrebno upoštevati nauke iz dobe kulta osebnosti, tako da se napake v tedanji dobi ne bodo mogle več ponoviti«. Resolucija nosi naslov »Zbrisa-nje nezakonitih procesov proti aktivnim članom delavskega giba- he '?ariem, da hoče bi-i 1, S^odvjsna v ok r iNS. Za ln je dal razumen, I, V‘'h »: nePosredno posledico il Uš je ^.jjegrama, na podlag: “'1 Borg Olivier izvo- SkNiu ianii z Londonom je »:)'>i :Jie v^htevala dejansko so-j?U ,,°ka' „ lke Britanije pri raz-1, Lijstroia 0 Preureditvi obramb-(, %Je6el„' °toka. Gre predvsem 8 in 2a dviS števi’ ,aih. ki jih je sedaj že ali 6 odstotkov / v* / / (il* otDole.bivalstva. kar 3e i_ V1«?1 ,ledi?u naravnost drama-vj«He' Praktično zahteva Polr, -: nai angleška vla-. v‘co izdatkov za šol- Matnias Rakoši pravi, da je posebna komisija, ki so jo ustanovili leta 1961, pregledala dokumente o političnih procesih na Madžarskem od leta 1949 do 1953. »Čeprav so bile politične zadeve revidirane več ko enkrat od leta 1953 dalje, so do leta 1956 izvajale odločilen vpliv osebe, ki niso imele namena ugotoviti resnice, in to, ker so bile one same odgovorne za te procese«. *Bak°šijeva klika se je trudila, da prevzame in obdrži vodstvo stranke. V ta namen je sam Rakoši pripravil veliko število lažnih obtožb, katerim so sledili politični procesi. Razen tega je izrekal neutemeljene sume nad člani in voditelji drugih bratskih strank ter je s tem povzročil neizmerno škodo v mednarodnem merilu«. Glede Geroeja, ki je leta 1953 postal notranji minister, je rečeno, da je njegova dejavnost ‘°-nemogočila rehabilitacijo na stotine nedolžnih oseb«. »Ta rehabilitacija je sedaj izvršena,« dodaja resolucija, in poudarja, da »kriv?i ne bodo mogli v prihodnje sodelovati pri javnosti notranjega ministrstva«. Budimpeštanski radio je javil, da je bil Karoly Kiss izključen iz politbiroja stranke, »ker ni Pri' znaval svoje odgovornosti za zgrešeno stališče pred letom 1956». Vendar pa je še vedno ostal član centralnega komiteja. Centralni komite je sprejel tu di vec direktiv za delo kongr.e’ sa’ kl , bo jeseni. Med drugim Je v direktivah rečeno, da bo dria-Va rr pribodnji fazi socialistič1}® graditve postopoma prenehala stajati kot oblast, medtem ko bodo množične in javne organizac'le Prevzele vedno večje število funk-c>i. ki jih sedaj izvršuje država V treh letih po zadnjem k°J|' gresu se je stranka še dalje ‘<;1' stila škodljivih učinkov sektah in dogmatizma«. »Vendar P8 * lišča, ki jih navdihujeta sekta-tvo in dogmatizem, še vedno 21 ' jo v stranki. Stranka se je U!L,. zgrešenim mnenjem,, da mof* ° RIM, 20. — Odmevi predloga | meričanov, t. j, bolj papeški od italijanskega delegata v Ženevi papeža. Ta tisk je seveda takoj ----- izkoristil priložnost, da je očital Fanfaniju, Saragatu in Realeju, da vedno bolj popuščajo zunanjepolitični nevtralistični usmeritvi Nennija in da se ne ve, kje bo — če bo šlo tako naprej — levi center končal. Te obtožbe so postale po Fulbrightovi izjavi popolnoma brezpredmetne. Medtem pa še vedno vlada veliko zanimanje za Nennijevo zdravstveno stanje. Danes zjutraj so zdravniki objavili uradno si:->-ročilo, da se je zdravje socali-stičnega voditelja še nadalje izboljšalo. i' (Temperatura 37,7. pulz 70, dihanje 24, pritisk 135/70). Nenni je preživel noč mirno, prav tako tudi današnje dopoldne, o-krog 13. ure pa je užil še kar precej hrane, predvsem sadja, zlasti grozdja, pokusil je tudi malo rdečega vina, nato je nekaj časa čital časopise, nakar ga je obiskal poslanec. Sanji. Po nekaj urah spanja ga je |obiskala nie-gova soproga. Zdravniki so ponovno ugotovili nadaljnje izb lj-šapje,. tako. da se predpostavlja, da bo jutri zvečer Nenni ž«T lahko v posebnem spalnem vagonu odpotoval v Rim'; Včeraj je Nenni sprejel v svoji sobi oba mladeniča, ki sta ga dvignila nezavestnega iz mrzle potočpe vode in mu tako dejansko rešila življenje. Obiskal ga je tudi bivši predsednik republike Gronchi, danes pa je Nenni prejel med tisočimi brzojavov tudi brzojave liberalnega voditelja Malagodija ter predsednika ENI ing. Enrica Matteia. Z jutrišnjim dnem se bo ponovno začelo delno parlamentarno delo, in sicer samo v prostorih senatne komisije za finance in za zaklad, ki se bo sestala ob 10. uri ter na zakonodajni stopnji ratificirala zakonski načrt, ki spreminja predpise o kolkovanju dokumentov za prevoz; ta načrt, je 7. t. m. že odobrila finančna komisija poslanske zbornice. Seveda se bo pravo delo parlamenta ponovno začelo šele v prvih dneh septembra, ko bo konec poletnih počitnic. Mogoče e bodo že konec tega tedna vrnili v Rim ministri in govori se, da bo Fan-fani sklical sejo vlade najpozneje prihodnji teden. Pravijo, da bo vlada razpravljala predvsem o Cavallettijevem predlogu v Ženevi. Minister za zunanjo trgovino Luigi Preti je danes govoril o re- ima take inštrumente, s katerimi lahko ugotovi vsak potresni sunek in da ga more razlikovati od sunkov, ki jih povzročajo podzemeljske atomske eksplozije. Sledila je razprava o prekinitvi dela konference, nakar je bila seja odložena na sredo. Medtem poročajo iz Uppsale, da je tamkajšnji seizmološki zavod registriral nov sovjetski jedrski poizkus. Zadevno poročilo pravi, da je bomba eksplodirala na področju Nove Zemlje in je imela jakost 12 megaton. Kandidatne liste v Alžiriji ALZIR, 20. - Preteklo noč je politični urad FLN predložil kandidatne liste za volitve za alžirsko ustavodajno skupščino. Predloženi kandidati bodo gotovo izvoljeni, ker je bil v vsakem volilnem okrožju predložen samo en kandidat. Druge stranke pa niso predložile kandidatnih list. Med kandidati so Ben Bela, predsednik vlade Ben Heda, bivši predsednik vlade Ferhat Abas, poveljnik četrte vilaje polkovnik Jusef, predsednik izvršilne oblasti Abderahman Fares in drugi trije francoski člani te oblasti: Jean Mannoni, Roger Roth in Charles Koenig. Drugi vidnejši alžirski kandidati so: Budiaf, Busuf, Ben Jahia, Krim Belkasem, bivši finančni minister Ahmed Francis, Mohamed Jazid, bivši poveljnik tretje vilaje Amar Uarmane, predstavnik političnega urada Bumendžel, poveljnika Mendžili in Slimane. Med kandidati je 13 žensk, od katerih sta dve Francozinji. Med Alžirtcami sta tudi Džamila Buhi in žena Rabaha Bitata Zohra Drif. Kakor je znano, bo v skupščini 180 Alžircev in 16 Francozov. Od 180 alžirskih kandidatov je 72 članov vojske. Med temi pa ni poveljnika glavnega štaba, ki ga je bila vlada odstavila. Verjetno bo ta prevzel vrhovno oblast nad obnovljeno vojsko, 'ker morajo izvoljeni vojaki zapustiti vojaško službo. Mohamed Budiaf je danes ob. javil izjavo, v kateri poudarja, da ni sodeloval pri sestavi kandidatnih list. Ta izjava kaže, da nesoglasja med alžirskimi voditelji še trajajo. zultatih zunanje trgovine v prvi polovici letošnjega leta. Navedel je sledeče številke: Uvoz je zna. šal 1813.2 milijarde lir, kar pomeni okrog 177 milijard ali 10.8 odstotka več kot v prvem polletju lani. Izvoz pa se je še bolj povečal in je znašal v letošnjih prvih šestih mesecih 1415.5 milijarde lir ali 196.13 milijarde več kot lam (16.1 odst.). Primanjkljaj v trgovinski bilanci je torej znašal na dan 30. junija letos 396.7 milijarde lir in je bil za 18.8 milijarde (4.5 odst.) manjši kot po lanskih šestih mesecih. V Tantovo poročilo o Kongu NEW YORK, 20. — Tajnik OZN U Tant je poslal Varnostnemu svetu poročilo, v katerem pravi, »da je tieba rešitev kongoškega vprašanja iskati z vsemi mogočimi sredstvi z medsebojnim razumevanjem in s pogajanji«. »V ta namen sem imel za svojo dolžnost izjaviti, da so odlaganja in zavlačevalne taktike, ki jih s tolikšno spretnostjo izvaja Com-be, nevarne, in niti OZN niti o-srednja kongoška vlada jih ne moreta dopuščati v nedogled » Poročilo opozarja, da v pomanjkanju naglega napredovanja za odpravo secesije bo OZN prisiljena odrediti umik vojaških sil i* Konga, ali pa »iti v drugi ekstrem«, to je iskati »z vsemi potrebnimi sredstvi konec secesiom-stičnih poizkusov Katange«. U Tant javlja, da je pozval svojega predstavnika Gardinerja, naj predloži načrt ministrskemu predsedniku Aduli in z njegovo odobritvijo tudi Combeju. U Tant predlaga dalje ustanovitev komisije treh oseb, ki bi zastopale osrednjo vlado, OZN in Katango in ki naj bi v tridesetih dneh pripravile načrt o integraciji vse kongoške vojske. Gardi-ner bo določil rok za sprejem načrta. Po poteku roka bo U Tant pozval vse države, naj zagotovijo, da bodo njihovi odnosi s Kongom #v skladu z zakonodajo o-srednje vlade«. V pomanjkanju sporazuma med Adulo in Combe-jem bi U Tant pozval vse države članice OZN, naj prekinejo gospodarske in finančne odnose s Combejem, predvsem glede bakra in kobalta iz Katange. Kje je Soustelle? Enroe Geroe razredna borba vedno ostrejša, sproti ko napreduje graditev so; cializma. Poziva tudi tiste plasti prebivalstva, ki v preteklosti niso simpatizirale s stranko, ali so ji nasprotovale, naj podprejo graditev socializma«. Število članov stranke je sedaj znatno manjše, kakršno je bilo pred letom 1956, »toda stranka je močnejša zaradi svoje mar-ksistično-leninistične trdne enotnosti«. Na koncu se poudarja, da se ne teži za tem, da se znatno Poveča število članov stranke, temveč da se poveča število nevpisanih oseb, ki podpirajo politiko. stranke. < Britanska nacista obsojena LONDON, 20. — Britanska nacistična voditelja Colin Jordan in tajnik gibanja Richard Tyndal sta bila danes obsojena: prvi na 2 meseca zapora, drugi pa na 6 tednov zapora. Obsojena sta zaradi ustanovitve polvojaških formacij in zaradi hujskanja na nasilje. Oba sta sporočila, da bosta vložila priziv. Izpuščena sta bila na začasno svobodo proti kavciji 100 šterlingov. Prizivna razprava bo 27. avgusta. Parlamentarci FLRJ na Norveškem OSLO, 20. — Jugoslovanska par. lamentarna delegacija pod vodstvom predsednika Petra Stambo-nča je prispela sinoči na sedem dnevni uradni obisk na Norveško. Na letališču v Oslu so jugoslovansko delegacijo pozdravili pred-sednik parlamenta Langele s člani parlamenta. Takoj po prihodu je norveška skupina Interparla-mentarne unije priredila večerjo na čast jugoslovanski delegaciji, na kateri sta si predsednik unije in predsednik jugoslovanskega parlamenta izmenjala zdravici. V zdravicah se je poudarila možnost razširitve tradicionalnega norvesko-jugoslovanskega sodelovanja. Jstcques Soustelle RIM, 20. — Zvedelo se je, da je oasovski voditelj Soustelle zapustil Italijo v soboto zvečer in odpotoval v Avstrijo. Avstrijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da Soustelle ni do sedaj skušal priti v Avstrijo. Vse obmejne postaje so dobile navodila, naj takoj javijo njegov morebitni prihod, ker bi njegovo morebitno zahtevo za prihod v Avstrijo zavrnili v pričakovanju odločitve notranjega ministra. Domneva se, da je Soustelle naglo prepotoval avstrijsko ozemlje in odšel v Nemčijo. Toda v bonskem notranjem ministrstvu trdijo, da nič ne vedo o prihodu Soustella. Ce bi odkrili njegovo bivanje na nemškem o-zemlju, bi ga izgnali. Prav tako javljajo iz Švice in iz Španije, da nič ne vedo o morebitnem prihodu Soustella na tamkajšnje ozemlje. Tudi v Barceloni je eksplodirala bomba pred sedežem lista «La Vanguardia«. Ena oseba je bila laže ranjena. Okoli polnoči je eksplodirala bomba v poslopju katoliških listov «Editorial Catolica« v Madridu, Zaradi današnjih atentatov so postavili pred sedeže sedmih .i-stov v Madridu oboroženo stražo. Včeraj je eksplodirala bomba , pred poletnim sedežem Franca v San Sebastianu. Qd 1. junija je bilo 11 bombnih atentatov v raznih krajih Španije. Poročajo tudi, da so v Asturiji zaprli štiri rudnike premoga zaradi protestov rudarjev proti odpustitvi nekaterih njihovih tovarišev in zaradi stavke rudarjev, ki zahtevajo sobotni počitek. DANES Bombni atentati v Španiji MADRID, 20. — Nekaj po 3. uri danes zjutraj je v Madridu eksplodirala pred sedežem lista »Pue-blo« bomba. Čuvaj je bil laže ranjen. Tri ure prej je eksplodirala bomba pred sedežem katoliškega lista «Ya», Včeraj se Je nabralo kar precej važnih novic. Predvsem se s protisovjetskimi demonstracijami v zahodnem Berlinu — množica je: metala kamenje na sovjetski avtobus z vojaki, pri čemer zahodnoberlinska policija ni intervenirala — u. stvarja v tej tako zelo občutljivi meji med obema blokoma nadvse nevarno stanje. Prišlo je do protestne note ameriškega poveljnika v Berlinu ki jo je sovjetski poveljnik zavrnil, v vzhodnem Berlinu so aretirali skupino zahodnoberlinskih teroristov in provokatorjev, predstavnik ameriškega državnega departmaja pa .le v Washinghtonu zagrozil, da imajo zahodne čete v Berlinu pravico iti tudi v vzhodni Berlin. Upati je, da iskra ne bo povzročila požarai. Začasni tajnik OZN U Tant je prvič, odkar je prevzel svojo visoko funkcijo, včeraj odločno obsodil Combeja Predsednik vlade na Malti pa je zahteval naj britanska vlada čimprej določi datum proglasitve neodvisnosti Malte. Zadeva S Cavallettijevim predlogom o vsaj delnem sporazumu glede prekinitve jedrskih poskusov se je nepričakovano razvila tako kot italijanski predstavnik v Ženevi niti sam ni pričakoval. Po izjavi predsednika ameriške, ga senatnega odbora kaže namreč, da bo morda vlada ZDA na ta predlog pristala. Tako se je izkazalo da so nasprotniki levega centra, ki so Cavallettijev predlog napadali, postali bolj ameriški kot Američani sami. Vodstvo madžarske KP pa je izključilo 19 zagrizenih Stalini, stov z Rakosijem in Goerejem na čelu. Kriza v Berlinu po enem letu V letu dni od 13. avgusta 1961, nja javnost najbolj zaskrbljena ko so zaprli mejo in zgradili zid in ko je izbruhnila ostra kriza, je ostal Berlin prizorišče hladne vojne. Dogodki v tem burnem berlinskem letu so se menjavali med napetostjo in kratkotrajnim zatišjem, med grozečimi demonstracijami s silo in med sondiranjem sovjetsko-ameriških pogajanj, da bi našli miren izhod. Berlinska kriza je prišla do polnega izraza v prvih treh mesecih, ko so zaprli meje. Potem je prešla v fazo negotovosti m pričakovanja od začetka sovjetsko-ameriških stikov — v obdobje pomiritve. Glavni dogodki mednarodnega pomena so se v obdobju od izbruha lanske krize odvijali takole: Prva jaza: izredni ukrepi in demonstracije sile z zbiranjem čet na obeh straneh berlinskega zidu od 13. avgusta do 27, oktobra lani. Napetost je dosegla višek, ko so se pojavili na Fried-richstrasse v razdalji 200 metrov sovjetski in ameriški tanki. V tem obdobju živčne vojne so Američani poslali vojaške okrepitve, podpredsednika Johnsona in generala Claya v zahodni Berlin, Sovjetska zveza pa je imenovala maršala Konjeva za vrhovnega poveljnika svojih oboroženih sil v vzhodni Nemčiji. Izjava premiera Hruščova na XXII. kongresu KP Sovjetske zveze 17. oktobra, da ni nujno, da bi morala biti mirovna pogodba brezpogojno podpisana do leta 1962, je pomirila položaj in prispevala k občutnemu popuščanju napetosti. Novembrski sestanek Hruščova in zahodnonemške-ga veleposlanika Krolla, 9. novembra, razgovori ameriškega predsednika Kennedyja s kanclerjem Adenauerjem v Washing-tonu 19. novembra in Kenne-dyjev intervju Adžubeju 28. novembra, nadalje sestanek Kenne-dyja in Mac Millana na Bermudih 20. decembra ter sovjetska spomenica o nemškem vprašanju dne 27. decembra, so nudili širšo diplomatsko osnovo za neposredno sovjetsko-ameriško sondiranje berlinskih razgovorov. Faza sondiranja se je začela letos 2. januarja s sestankom Gro-mika in ameriškega veleposlanika Thompsona. Dva tedna pozneje — 16. januarja, so Američani in Sovjeti docela umaknili svoje tanke celo s prednjih položajev na berlinskih ulicah. V DR Nemčiji pa so 24, januarji uvedli splošno vojaško obveznost. Predsednik Kennedy Je 11. a-prila odpoklical svojega posebnega pooblaščenca v zahodnim Berlinu generala Claya, sovjetska vlada pa je osem dni kasneje odpoklicala maršala Konjeva iz vzhodne Nemčije v Moskvo. S tem je bila končana vojaško-stra-teška manifestacija sile, ki je celih osem mesecev spremljala berlinsko krizo. Na razgovorih Gromika in Ruska 27. marca v Ženevi so se dogovorili o nadaljevanju stikov in razprav o Berlinu. Temu je sledila vrsta sestankov Ruska in Dobrinina v Washingtonu. Med DR Nemčijo in Zvezno republiko so se začela 13. februarja u-vodna pogajanja o dodelitvi dolgoročnega kredita vzhodnonemškemu gospodarstvu. Kancler A-denauer je 7. maja drugič po izbruhu krize obiskal zahodni Berlin in izjavil, da ne verjame v uspešen izid ameriško-sovjetskih pogajanj o Berlinu, spričo številnih incidentov ob zidu, na mestni železnici, na med-nemški meji, o čemer imajo vzhodni in zahodni Nemci pri' roki najbolj različne verzije. Vzhodni Nemci obtožujejo zahodni Berlin, da je od 1. januarja do 20. junija organiziral 1822 provokacij proti državni meji DR Nemčije in da so z zahodne strani v 59 primerih streljali s puškami. Zahodnoberlinski senat pa pravi, da je v zadnjem letu 37 ljudi z-gubilo življenje v incidentih na meji ali pri poskusih, da bi pobegnili iz vzhodnega v zahodni Berlin. Vzhodni Berlin pa odgovarja, da je vzhodnonemško gospodarstvo zaradi prej odprte meje imelo 30 milijard mark izgube, zahodni Berlin pa, da je z zaporo meje ostal brez 60 tisoč delavcev. Od začetka berlinske krize, ki je izbruhnila lani 13. avgusta, so prenehali normalni stiki med obema nemškima aržavam-i na političnem, kulturnem in športnem torišču. Potovanja z enega v drugi del Nemčije pa so se "krčila na najmanjšo mero. Kljub vsemu pa se mednemška trgovinska menjava nadaljuje, za zdaj v nekoliko spremenjenih vendar, pa v dokaj normalnih okvirih. KAKO SO UJELI DRAŽO MIHAILOVIČA V ostri bitki pri Tuzli so četnikort partizani zadali nepričakovan por at OZNA je bila kot «major Čosič» že v stalni zvezi z Mihailovičem in ga zadrževala od namere, da bi šel v Slovenijo in jo popihal čez mejo 6 Na zborovanju četniških komandantov v Ivanjici se je Dragoslav Račič zavzemal za odhod v Črno goro, Dragiša Vasič, po- litik, pa je bil za Bosno, kamor jih je poklical Draža. Obveljalo je za Bosno. Ta pot pa je bila polna težav. Nasilno mobilizirani četniki so uhajali, če so le mogli. Mnogo pa jih je pobral tifus. Glavnino vojske so spremljale tudi zloglasne četniške trojke, ki so tri leta strahovale Srbijo; to so bili roparji in najbolj okrutni morilci, ki jim ni bilo nič postreliti družino z otroki vred. — Pomozt Bog, junaki! — je pozdravil četniške enote pred Sje-nico general Miroslav Trifunovič-Dronja, komandant Srbije. — Od danes, dokler ne pridemo pod neposredno poveljstvo Čiče, sem vaš komandant jaz, ne pa Dragoslav Račič. Moram vam povedati, da se prav po tej poti, čez Sandžak v Bosno, umika tudi nemška voj- ska iz Grčije. Bodite prepričani, da na vas ne bo sprožen noben nemški strel, mislim pa, da vam viteški duh in vojaška poštenost ne bosta dopustila, da bi Nemcem vračali dobro s slabim. V Bosni nas čaka Čiča. Zdaj je precej daleč od nas, toda mi ga bomo obveščali o svojem gibanju in njegove misli, ki so bile vselej z njegovo vojsko, bodo spremljale vsak naš korak. To bo dalo nam, borcem jugoslovanske vojske v domovini, moči, da bomo vzdržali in premagali vse težave, ki nas čakajo na tej težavni poti. Kadarkoli boste začeli klecati od utru- niso prišli «v sedanji sestavi«. 2e v Sjenici jih je bombardirala jata zavezniških letal. Bombe so bile namenjene Nemcem, ki so se umikali iz Grčije, padale pa so na četniško trumo. Zavezniki, ki so presekali poti skupnega umikanja četnikov in Nemcev, so tolkli iz zraka po Draževi vojski tudi v Plevljih, potem pa tudi v Goraždu. Kmetje med četniki so bežali pred hrumenjem bombnikov in čutili, da jih ne čaka nič dobrega. Toda letala so mnogim pomagala. da so se skrili v kakem grmičevju in potem niso nadaljevali jenosti, se spomnite, da nas na p0tt v Bosno, ampak so se vrnili koncu te naše poti čaka naš Čiča. Vrnil nam bo Srbijo, in to veliko prej, kakor pa mislimo. Pozdravljam vas v njegovem imenu, trdno prepričali, da bomo vsi skupaj, v tej sedanji sestavi, prišli do našega dragega Čiče in se znašli v njegovem naročju. Kot že omenjeno pa v Bosno v Srbijo. Dež, moker sneg in vetrovi ter partizanske oči in obveščanje so spremljali Draževo vojsko od Ivanjke do Knežine. Pot od srbijan-skega mesteca na Moravici do bosenske vasi na Bioštici je trajala slaba dva meseca. Sredi decembra je nekega hlad- nega jutra pred hišo Nikole Pi- lindaviča v Knežini odjeknil glas Draže Mihailoviča: — Pomozi Bog, junaki! Njegov govor je bil kratek in hladen kot jutro samo. Pozdravil je bataljon svojih vojakov, s tem pa tudi vse svoje enote, ki so druga za drugo prihajale v Kne-žino in bližnje vasi. V Bosni se bo vse lepo in dobro izteklo, je rekel komandant »jugoslovanske vojske v domovini«. Pozneje je imel pred cerkvijo zborovanje. Tu je govoril dlje in z malo večjo vnemo kot pred hišo Nikole Pi-lindaviča. Četniki bodo zmagali, o tem nihče • ne dvomi — to je bilo jedro njegovega govora na zborovanju pred cerkvijo. Cetniška Vojska, izčrpana in nevajena dolgih pohodov brez hrane, si je morala utešiti lakot in se odpočiti, ni pa se mogla hraniti z bogomilskimi nagrobniki, razmetanimi po Knežini in v bližnjih vaseh, niti si ni mogla SMRT ZNANEGA ZDRAVNIKA V MILANU Električni tok v kopalnici je ubil kirurga-primarija Več let je bil dr. Ciminata profesor na univerzi v Milanu MILAN, 20. — Prof. Antonia Ci-minato, primarija kirurškega oddelka bolnišnice v Monzi, je danes ubil električni tok. Zgodilo se je dopoldne kmalu Od konca maja so se čedalje pogosteje vrstile eksplozije in puškarjenje ob berlinskem zidu. Sovjetska zveza je spričo tega 7. junija poslala zahodnim silam protestno noto, ki so nanjo odgovorile 25. junija in predlagale četverni sestanek »o zidu«. Isti dan je govoril Kennedy s sovjetskim veleposlanikom v Washing-tonu Dobrininom. Ob podpisu sporazuma o Laosu v Ženevi je bilo med 20. in 25, julijem nekaj razgovorov zunanjih ministrov štirih velesil o berlinskem vprašanju brez konkretnih sklepov, toda ob pripravljenosti v pogledu nadaljnjih stikov. Predlog sovjetskega premiera Hruščova 10. julija o zamenjavi Čet zahodnih sil v zahodnem Berlinu s simboličnimi vojaškimi e-hotami manjših evropskih držav in ponovna sprožitev vprašanja separatne mirovne pogodbe z DR Nemčijo po sovjetski noti z dne 16 julija, s katero je bil zavrnjen predlog o četvernih razgovorih «o zidu«, kakor tudi Ul* brichtovo potovanje v Sovjetsko zvezo 1. avgusta, vse to je potisnilo v ospredje separatno mirovno pogodbo in status zahodnega Berlina. Erich Mende, vodja svobodne demokratske stranke Zahodne Nemčije, ki sodeluje v vladni koaliciji, je 3. avgusta predlagal, naj bi štiri velesile obnovile razgovore o nemški mirovni pogodbi na podlagi Herter-jevega ženevskega načrta iz leta 1959. . * po 8,30. Prof. Ciminata, ki je bil doma z ženo, se je nahajal v kopalnici ter reguliral temperaturo bojlerja, ko je iz aparata nenadoma skočila močna iskra ter primarija treščila ob tla mrtvega. Žena, ki je bila v sobi zraven, je prva opazila nesrečo ter poklicala pomoč. Pritekel je vratar, toda za Ciminato ni bilo več pomoči. Policija je izvedla preiskavo ter potrdila, da je kirurga ubil tok: na prsih je vidna rdeča lisa v višini srca, kjer ga je zadela iskra. Smrtno nesrečo je povzročil prenosni ogrevalnik, ki so ga agentje našli v kopalni kadi. Sodna oblast je odredila tehnični izvid ogre-valnika. Prof. Ciminata bi moral zapustiti poklic po nekaj mesecih. Komaj se je vrnil s počitnic in službo bi moral nastopiti šele jutri. Vendar je sklenil, da bi šel v Monzo že danes dopoldne zaradi nekaterih pregledov in zaradi stika s svojimi pomočniki, ki so ga nadomestovali v času njegove odsotnosti. To svojo namero je že včeraj zvečer sporočil po telefonu v bolnišnico. Danes so ga dolgo časa čakale sestre, bolničarji in zdravniki, dokler ni prišlo po telefonu sporočilo o njegovi smrti. Prof. Ciminata je imel 71 let. Doma s Sicilije je promoviral v Messini, bil je docent na univerzi v Rimu, 1. 1930 pa je prevzel mesto primarija v Monzi. L. 1939 je pustil to mesto ter na uni-verzi v Milanu zasedel stolico za tehniko operacij. Konec vojne pa je 1. 1946 pustil univerzo ter se vrnil na svoje staro mesto v bolnišnici v Monzi. RIM 20. — Neko 13-mesečno de klico je na nepojasnjen način ubil električni tok, ko se je igrala v spalnici staršev. Starši so jo prinesli v bolnišnico, a je bila že mrtva. Trupelce je bilo postavljeno na razpolago sodnim oblastem. ALBEROBELLO, 20. — Giuseppe Stanisci, 36-letni zidar, je postal žrtev nesreče na delu. Med svojim delom se je dotaknil žice s tokom za razsvetljavo. Tok ga je pri priči ubil. uspeha skušal napraviti samomor. Prvič je poskusil s plinom, pa je prišla žena in ga rešila. Drugič se je z avtomobilom zaletel v ne-ki suh hudournik, pa so ga nepoškodovanega izvlekli iz razbitin avtomobila. Včeraj pa se je hotel s telefonsko žico obesiti, pa se je tudi ta pretrgala in stari Benjamin se je moral sprijazniti z mislijo, da še nekaj časa živi ali pa, da najde kak četrti način, da si vzame življenje. Ušel je katastrofi «Ti(anica» in živel še 50 let CANNOBIO, 20. — V Cannero Riviera je umrl v starosti 91 let ZARADI PREHITRE VOŽNJE Pri cestni nesreči tri osebe mrtve Na ovinku se je «600» s štirimi potniki zaletel v tovornjak, naložen s peskom ALBENGA (Savona), 20. — Tri! so aretirali pod obtožbo, da so osebe so bile na mestu mrtve, če-^ se ustavljali na zasebni lastnini, trta pa hudo ranjena, ko je neki -600» trčil v tovornjak, naložen s peskom. Nesreča se je dogodila na nekem ovinku ceste med Albengo in Garessiom. Žrtve nesreče so bile namenjene proti Piemontu. Njih vozilo se je razletelo na dva kosa. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico v Albengo v brezupnem stanju; eden od treh ubitih je njegov 19-letni brat. Do nesreče je najbrž prišlo zaradi prevelike hitrosti, ko je avto zavozil v ovinek. V ZDA demonstracije proti rasnemu ločevanju STATESVILLE (Severna Kaio-lina), 20. — V štirih mestih Se- D. ____ : ,. „ . , | verne Karoline je kakih tisoč črn- ?,ro .. . , ’ l.. . J, pr^, cev demonstriralo pred vrsto re- petdesetimi let, rešil katastrofe gtavracij neke ve,Pe družbe jn sicer iz protesta proti rasnemu • Titanica«. Moral bi kot prvi natakar na pot z nesrečno ladjo, toda ladja »Olimpic«, kjer je bil Bottacchi v službi, je zaradi hude nevihte prispela z zamudo dveh dni v London, ko je »Tita-nic« že odplul. Bottacchi je tako ostal živ še 50 let in dosegel starost, ki je kar značilna za njegovo družino. Vendar pa je prav z njim ta družina izumrla. Njegovi dve sestri sta pred nekaj leti umrli v starosti 91 in 92 let, medtem ko je njih oče dočakal 99 let. ločevanju. Aretirali so 22 demonstrantov, drugih incidentov pa tu bilo. Kraji, kjer so bile demonstracije, so: Raleigh, Durham, Charlotte in Statesville. ALBANV (Georgia), 20. — Trije črnci so bili aretirani pri poskusu manifestacije s klečanjem v sed- Trije so pripadali skupinicam, ki jih je bilo kakih deset, in so nosili napise z zahtevami, naj predsednik pospeši odpravo rasne t’“‘k;^n'0 ‘silo “ima“‘ pa''j e" malo nabrati moči v gozdovih, skoz katere so žvižgali decembrski vetrovi. Zato je Draža sklenil, da se umakne z območja okrog Vla-senice. Vleklo ga je v dolino Spreče, najbolj pa v Tuzlo. Z zavzetjem Tuzle, ki so jo bili partizani že osvobodili, bi enote prišle do hrane, soli in streliva, imele pa bi tudi kje prezimiti. Mo- f jetje. rala vojske, hudo poklapane in zamorjene, bi se naglo dvignila, pa tudi ljudje bi drugače gledali na četnike. Napad na Tuzlo se je Draži vsiljeval tudi zato, ker se mu je zdelo, da partizani nimajo večjin sil za obrambo tega mesta. Njihova glavnina je bila tedaj namreč zapletena v velike boje v Sremu. Tako se je Draža znašel v položaju, ki je terjal od njega, da napade v trenutku, ko so se morali Nemci braniti. Medtem ko je plamtela bitka za mesto pod Majevico, je Draža sedel v Kladnju in trepetaje sprejemal vsako poročilo o bojih ter grizel cev svoje pipe, kot zmeraj, kadar je bil najbolj živčen. Desno četniško krilo je silovito jurišalo na branilce in se pretolklo do samih dohodov v mesto, levo pa je bilo zaustavljeno in strto južno od Zivinica. Zlom levega krila je omogoči! partizanskim brigadam, da so začele obkoljevati desni klin, zabit v obrambo mesta. Da Se ne bi znašli v obroču, so se četniki, ki so drago plačali svoj pohod, naglo in v neredu umaknili. Samu v šestih dneh najbolj srditih bojev, od 21. do 27 decembra, je o-stalo na bojišču kakih dva tisoč mrtvih četnikov. Velike izgube v dolini Spreče so bile za Dražo zgovoren opomin. Prepričan je bil, da bo zavzel Tuzlo in pokazal vsemu sve- i .nfll! ® lahko imeli v naših rokah' ^ t*, ka pa nam orožja, zlasti ^ Hj mitraljezov, pušk. bomb trt va pa tudi z obutvijo J« i> ( A h je možnost, da bi s'" ‘ biti kaj iz zraka? or * Javite nam, kdaj krenelJ pine, ki prihajajo na na~s. L d' v da bi jim poslali naše st'| ^ proti in pripravili n]iko»° .ji* jetje. To bi bilo treba štor ,jf prej. Za vse to obstajajo " jj( Stl. !e «1» ^ Ozna se je pri tem, ko J J* kt| la vlogo majorja Cosiča, ve jj Draže kot do svojega v0] \f ^ starešine, katerega u'c?zev-i!.i ^ 'is, ba v celoti izpolnjevati. N peša naslovljena na Dr* ' W glasi takole: akot. radi malostevilnosti in M :f[ r']( roiitve moje enote, tj. sem pa po vojaško in obU J, ‘ da bom napel vse sile P jj tev enote v vsakem pomKr^ f. N opomin je zame ukaz. M°. „i{tr n ved ati, da mi je po na |( smrti ostalo le 39 voiako • k sem zbiral na terenu dezerterje na terenu • ■ ,-h r; _____od rdečih. SvoP ^ mo na terenu, vendar s0 J i-šeni. V danem trenutka 'LM p mogoče dvigniti veliko štetij , jti jor Cosič. o^ Razen uradnih depeš F / J stalno dobila od Draže ,jVa!i’<, 1 govih komandantov tudi P depeše. Od generala ^jf .. Trifunoviča-Dronje, lt0lTl eis ^ ^ Srbije, je nekega dne PrlS ’ ^ le depeša: mMI.1 VO^U S Cosič, prosim vas, V'1 » kako diskretno javiti 11 jL. Kalenič, da je čika Marko .y t, ki zdravi n d a mu i« J J tako tudi Zika iz Re Uc?.(|0 ‘j govi. Tisti v samostanu " dt . ročih naprej Pošiljamo J „ ^ pozdrav in prosimo sVt\aA^U* n*. niz G1« 1. diskriminacije v hotelih in drugih m;njkai0> da ga ni’0 obkolili gostiščih. Usmrtitev v plinski celici SELM (Oregon), 20. — Danes so v plinski celici usmrtili Lee-roya Sanforda Macgahueya, ki je z udarci kladiva ubil nekega 23-mesečnega otroka. Zadnja usmrtitev v državi Oregon pred današ-njo je bila 1. 1953. Macgahuey, ki je bil videti miren in brezskrben pred usmrtitvijo, je priznal, da je s kladivom pobil otroka in tudi njegovo ma. ter, s katero je živel. Ker je poz. neje izjavljal, da je nedolžen, je bil sojen samo zaradi smrti otroka. Imel je 44 let. Odvzeto dovoljenje za delo in vožnjo pomendrali skupaj z njegovo vojsko. Zato je tiste dni, v mračnem razpoloženju, ki ga je ustvarjalo ječanje in vzdihovanje ranjencev, zasijal od sreče, ko so iz Srbije začele prihajati depeše s podpisom majorja Cosiča. Cetnlški poraz pri Tuzli je prišel Ozni kot naročen, da ujame Dražo v mrežo svojih depeš in začne po svoji volji usmerjati njegovo gibanje. Srbija, čeprav preplavljena s partizani, se mu js v luči teh depeš zdela kot dežela, ki jo je moral samo začasno zapustiti. Mislil je, da bodo majhni četniški odredi, ki so zaostali v Srbiji, naglo zrasli v silo, ki .tu bo na široko odprla vrata na Drini. V eni izmed prvih depeš, ki jih je poslal Ozni, misleč, da jih pošilja svojemu majorju Cosiču, je Draža zahteval: Gverilo v Srbiji je treba kar najbolj okrepiti. Bodite prepričani, da se bo naš narod pridružil, ker ne morp z njimi. V sredo vam pošljem tudi druge oddelke na teren gostova. Dr. Djušič iz 1 zdrav, oče Rapajič 1« , L .si ost“nvy s, vse sporočite v sam• in vsem vašim herojem ^ H pozdrav. General Trifnn ^ ,enerui x r u - jVI . » Poloma pri Tuzli niso * / Sj niti, ampak Srbska drza ofili Al ža in graničarji — so P° : L, \ bosumni oficirji med sejDn» jli tiki iz centralnega nac /; komiteja pa si niso^_y-- ^ vpraševati, kako je pr -niškega poraza in bežaW noju. nisaega puiaza in , »j! Aca Aksentijevič, delef»' ,01 teja v vrhovni komandi- tj >;| za svojo dolžnost, da mite o tem, kako se J* po j lo, da so četniki dožive v dolini Spreče, toda 0 pf9ii stvareh ni imel pojma. , “J, _ ni smel niti omeniti Tj12-- OA 'i' <* čal na ži ni bilo prav in ga je ^ Š shajat,,l)di! I' nfl 1 J - žilo. Draža ni mogel starega Aksentijeviča. Pp0yO^|r njim mu ni bilo lahko- nacnalacii] m nit niima SO h 1' iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiMiiiitimiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiu Veliko žrtev poplav v Kolombiji in Indiji Note Sovjetske zveze in DR Nemčije, ki sta jih zdaj poslali zahodnim silam, vsebujejo ostre proteste »proti zadnjim obmejnim provokacijam«, kakor tudi proti Liibkejevemu obisku v zahodnem Berlinu prav za obletnico 13, avgusta. Vzporedno s temi dogodki, ki »o lani spremljali berlinsko krizo, so zabeležili vrsto drugih oo-godkov na sami berlinski meji. Razen malone neštete vrste obiskov politikov, delegacij in mednarodnih zborov v enem in drugem delu mesta je bila tuk.viš- V tem času ko Je za volitve pre. vroče pa nekateri le ne morejo prestati brez volitev. In če že ne volijo senatorjev in poslancev ter pokrajinskih in občinskih svetovalcev pa volijo razne smisss. Tako so v Alassiu'izvolili «Lady Eu-ropas. Tu je za žirijo važna ljubkost, kultura, eleganca; če pa je še lepota, pa tudi ne škodi. Izvolili so 22-letno poročeno Nemko Birgit Bergen (zgoraj). V Limone Piemonte Je za letos postala «Miss Piemonlen 19-letna manekenka Giusi Melnardi (v sredi). V Ameriki pa so izvolili 2t-letno Tanjo Verstak predstavnico Avstralije, (sicer hčer ruskih enrgrantov, r<« jeno na Kita Iškem) za «Miss ,1 narodna tepe*-« (‘poiiaj)- BOGOTA’, 20, — Po še netočnih ugotovitvah je število žrtev poplave, ki je v noči od petka na soboto prizadela del mesta Flo-rencia, približno 500 km od Bogoti, baje naraslo na 150. Doslej so našli kakih 50 trupel v vodi ali pod razvalinami podrtih hiš. KALKUTA, 20. — Drugič v šestih mesecih so obširne pokrajine vzhodne Indije poplavljene V Biharu je porušenih 3000 hiš. Žetev je na 27.000 ha uničena. Na tisoče prebivalcev brez streh živi v šotorih. Dvoje mnenj o nevarnostih za kozmonavte PARIZ, 20. — Francoski »Jour-mih protestantskih cerkvah. Enj j nai Officiel« je z imeni navedel ; " v Srbiji za nas zdaj ni pogla-skupino so sestavljali beli in črni. | osem pariških industrijcev in tr-: piten boj, ampak ustvarjanje rve-LOS ANGELES, 20. — Tri de- govcev, ki jim je za nedoločen rile in izmikanje vsem njihouim monstrante, ki so se nahajali pred j čas prepovedana dejavnost; pe- napadom. ______________ hotelom Hillton, sedežem predsed- tim pa so tudi odvzeli avtomobil- ’ Primer v Grčiji je najboljši do-nika Kennedyja v Beverly Hillsu,1 sko vozno dovoljenje. To je kazen kaS-p“k°. lW> Annleiu zaradi nepopolnih ali lažnih davč-1 ^ postal major. Čestitam nih prijav. Za take prekrške pred- mn cičo. pisuje francoski zakon zelo velike Ozna je takoj poslala tale od globe in zapor do pet let. Po presaditvi ledvice LONDON, 20. — Stanje brilan-skih zdravnikov lana Clarka in Davida Spencerja, potem ko sc eno ledvico drugega presadili v prvega, je zadovoljivo. Tako je davi javila bolnišnica v Ham-mersmithu. Operacija, ki jg bila opravljena pred tednom dni, je eden izmed zelo redkih posegov take vrste, da prizadeti osebi nista v sorodstvenih vezeh. Trije brezuspešni poskusi samomora Risi MS, 20 Poland Benjamin oliii uče še.rh o*ruk. MOSKVA, 20. — Sovjetski astro, nom Mihajlov je izjavil, da so vesoljski poleti dokazali, da Kozmično sevanje in meteorji ne predstavljajo resne nevarnosti za kozmonavte. Mihajlov, ki je ravnatelj observatorija v Pulkovu, zatrjuje v nekem članku v «Prav-din, da je verjetnost, da bi kak meteor trčil vesoljsko ladjo, jo predrl ter poškodoval posadko, minimalna. «Sončno in kozmično se-vanje pa za kozmonavte ni nevarno, vsaj v normalnih razmerah, ko ni katastrofalnih povečanj,* je zaključil znanstvenik. Sovjetski znanstveniki so prišli do prepričanja, da je površina Lune skalovita in ne iz debele odeje drobnega peska. To je izjavil Viktor Teifel, astrofizik v nekem observatoriju v Kazaksta-nu. Po izjavi Teifla so skale na površju Lune podobne zemeljskemu bazaltu. Znanstvenik je še dostavil, da po njegovem mnenju ni nevarnosti za vesoljsko ladjo, ki bi hotela pristati na Luni, da bi se pogreznila v morje peska. BOULDER, 20. — Ameriški znanstvenik James Van Allen je potrdil, da je okrog Zemlje na. stal nov pas žarkov po ameriškem jedrskem poskusu v veliki višini, ki je bil pred kratkim napravljen na Pacifiku. Po mnenju Vjn Al-lena je novi pas povečal ((potencialno nevarnost bodočih avstro-navtov«. »Nočem v naprej govoriti o rezultatih poskusa,« je dostavil znanstvenik, «toda žarki, ki jih je povzročil, so vzrok za določeno zaskrbljenost in možna je domneva, da se bodo poleti načrta «Mer-cury» lahko zakasnili.* Van Allen je dejal, da je za sedaj ne. mogoče ugotoviti, aH sta sovjetska kozmonavta Niko‘aiev in Po- šla dovolj blizu pasu, da bi lahko bila izpostavljena škodljivim količinam žarkov. Prosijo za mater ki je zastrupila deformiranega otroka LIEGE, 20. — Prošnjo na kralja Baldovina, da bi vrnil svobodo mladi belgijski materi Su-zanni Vandeputte, ki je že dva meseca zaprta, ker je umorila svojega otroka, ki Se je zaradi talidomida rodil deformiran, je podpisalo več sto oseb. Pobudniki za prošnjo so bili prebivalci četrti, kjer živi družina Vandeput-te. Prošnjo bodo poslali v palačo Laeken, kjer prebiva Baldovin s kraljico Fabiolo. Tako je izjavil neki prijatelj družine Vandeputte, ki je dejal, da bodo podobne prošnje prispele še iz drugih krajev dežele. poleg matere je zaprta tudi tašča, ki je obtožena, da je snaho nagovarjala in ji pomagala otro-ka zastrupiti, nadalje dr. Casters, ki je °otožen, da je izdal recept za strup, čeprav je vedel za namen družine Vandeputte, da u-srnrti °tr°ka, ki se je rodil brez udov. Moža in sestro nesrečne mater« so začasno izpustili v soboto zvečer, vendar se bosta morala tudl nagovarjati na procesu, ki bo o tobra meseca pred porotnim sodiščem. Na tečaju v Meranu 800 zdravnikov MERAN, 20. — Tu se je pričel deseti tečaj za zdravniško izpopolnitev, ki ga organizira Zahodna Nemčija. Trajal bo 15 dni z glavno temo «2enska v ambula- govor: Stalno prihajajo k nam novi ljudje. Na vaš ukaz se ogibamo boju z močnejšimi komunističnimi silami in izvajamo samo manjše akcije. Pri Jarmenovcu smo dvakrat potrgali telefonske Žiče. V7 Krivi Reki smo razrušili progo. V Ljutovnici smo razorožili več miličnikov. Druga naša skupina je potrgala telefonske žice v Vračevš-nici in se več ur borila z milico. Imeli so dva mrtva in več ranje sti četniška ropanja po v voi ' ža, ki je bil zaposlen * jefy mi zadevami, ni hotel p0s|ly J nSlrAcJntroniU Ir m otntf 1H rfM i, * njihovih tožb in pritožb- ygl prijetno dolžnost je °Pr8:e s ___A*t>\re 1 V. ksentijevič. Cele dneve - ^ pežljivo poslušal tarna .«1 \ Z A»» -J — 1-1.. m • «n»forInlC i tov, dokler ni nazadnje Bj|: ’L konec z živci in rekel u .ff % Čiča, tako ni ve? # K .ijpMP Naša vojska vse križern^^ ^ ...... ......... . e v{l f I[* Namesto da bi pi'ez’rn'!,IiiO.,!jll t li, ki je imela dovolj Pr ? soli, so se morale četn'-^ ^ Vojska je pač odvrnil Draža pod pritiskom partizan ^ niti na zahod, proti re.e tu j-Potem ko so se umakn^r)gSef j > skega območja okrog i so jih spet podili in Pg . gore, v ozrenske t<*^P°Sa zadevo tak0J CESENA, 20. — Na nekem stav-bišču nedaleč od centra mesta je neki 47-letni delavec z nekim o-rodjem prišel v stik z električnim tokom. Tovariši so mu takoj pomagali, vendar je med prevozom v bolnišnico umrl. nega hujše in dva lažje ranjena Razen nas ni naših organiziranih skupin v takovskem in ka-(erskem okraju. Javite nam pravočasno nrihod napovedane skupine, da bi ji poslali naproti kurirje in zagotovili sprejetje. V nasvetih za politično delo, ki jih je Draža pošiljal iz Bosne svojemu majorju Cosiču oziroma Ozni, je vse križem udrihal po komunistih. Za te nasvete je bila Ozna hvaležna Draži: Vaša. obvestila o političnem stanju in navodila nam zelo koristijo za propagando med ljudmi. Zdaj bi nam bil dr. Djura zelo koristen. Kljub našemu prizadevanju se Se nismo povezali z njim Naša enota se vsak dan povečuje. Veliko vasi v tem kraju bi z njimi so se umikale ( divizije Srbske državo« g() 'j: ^ graničarjev, na kate/'?tko rj' ^ krivdo za izgubljeno b> • gtf / i zli. Četniki so oponaša' ^ j , jem in graničarjem, da ji^J * jem in graničarjem, -jaki, ampak žandarji. ifjp'fl lan Nedič ni naučil v in da se mnogim v idii Četniki ujeti pri Tuzli decembra 1944 i !, borci od leta 1941. i‘( i, Osramočena in uzau m i ^ Nedičeva vojska spua^J,^ ^ doviče, se javila NpjJkj, dobno, z nemškimi vlH” J jk vala v Avstrijo. pfy Četniški korpusi Pa J H na Trebavo, gričevnat it- s, Modrico in DoDojem. .-J 't| bregu Bosne. Ozna je že tedaj. y j fte[' J 1945, po radijski zvezi , P ,< meri zagospodovala J Draža .ie še naprej P0'2 0j,ndP (• J> ji vojski in je lahko » utif,L*l i* v’ ,b,T P n ločal o tem, kam flii- -j.■ toda depeše, ki ji*1 4oc ..i. } onkraj Drine, so mu. biie $ J $ polnile glavo in mu ' / Jt mi«pl nn to rta bi 5« . sp Q misel na to, da bi Srbije. Tu in tam nau JP-f| ^ venijo in jo popibal^^j,, ^ v pamet misel, da b fp'i J-. toda vsi njegovi P^jeji in namere so se okrog Srbije. M Krog aroije. <, k. Po prihodu na Tre”vS niso bili več |/ y ska v domovini«, anlka. V* k vojska, hrvatska v°Ja gi^ jj ska vojska in skupi11® vj)i r r skih korpusov. Gd .ei> ’ * » ti vov, čeprav niso o2!1, d11 /j J novega, so si obeta1 ^ rvsli H politično bolje vpl>v®j, >f J, bolj vabljivi za na ^ pa1J časa je Dražo mik«1^ ® m \ bi vpeljal v vojsko to ne komisarje, vendar opustil. (Nadaljevanje v s 3 21. avgusta 1962 erjevi sodniki nočejo v pokoj, pa če- ^ Hiti lim nudijo «zlat most» in «časten umik» inf 8o»v ki) *'> avgusta. — Zares edin-4|j B Pr'mer: država prosi in t* °Se^no kategorijo svojih u-S p.ncev. naj gredo v pokoj, ) j« n*kak°r nočejo zadovoljiti i'1' *iit)i:avne želje. Namesto da bi i Sdi- Polno pokojnino, ki jo Jf ^ . 1 Trtniki dobijo šele po-jg ' L°i S-° zaslužili, s tem da *>(t:° n|li predpisana ieta de-4j0 ‘a življenjskega staža, ti no-;,r 'ijj *prei*ti izredno redke fi-i* li(tj velikodušnosti države in % 0 i* najvišjih državnih cr-ij ji ,v°8taiajo v svojih pisarnah, 9 ^di.°i'mi delovnimi mizami. UL1', ki i« n,?°iemali in sle lili vsake-1 j 8 i(H^U svojih predstojnikov, in J I J**4 p0!tali gluhi n,- prcš-f l:,iiiov^OZ'Ve naiv-5.iiti državnih ^ITISKOM SVETOVNEGA MNENJA? Neučinkovit Adenauerjev detergent ivnim so pred razmeroma ha občudovanja vreden fji Š, ter odklamajo »zlati fž ^ Predčasen pokoj, češ da vi* *»žbn * Veclno opravljajo svojo i i» Vri L10,, ti? S WinUŽ!’wCi * ‘k"? d°Slej ji slovn' ln nlkJer zabeleženim jf Snis!m elanom* so oni zahodni, L, 1 sodniki in državni to-ijt1 V ,s° v dobi »Tretjega Rei-/ \ v *0Zali tako izredno «de->,!l1 ^ Ustnost*, da bi bilo mnogo I1*1 L^i s 'n'*.rno in tudi pošteno, / !>vr,.„niih°va sodno-tožiteljska \,st. zaključila davno pred ^'žinv^i delovnimi in živ-tp' meiam*. Gre namreč jjj 'tlerjeve sodnike in to* / ’ so krojili nekoč pravico Snio 8v°i'm sodelovanjem z L J in t.j. z izrekanjem »sporih ’ kmv.ne^*oveških obsodb* pre- > Oj Jteomitirall i' Stj'.h tako »vnetih* državnih ncev se je zahtevalo, naj at JHvn.pr°stovoljno umaknili iz ‘ "k (n službe v — pokoj. Da if I ,, _ ff 5 tna0i>erac'ja čiščenja* sodstva I S bjj .venih sodnikov in to- V » trt * *zvedena »s čim manjši r#0(l^a,n'> so zahodnonemški A J* ttvia izglasovali poseben J J*11, n- ev*n člen zakona o sod- V i**' h« 05fl0vi katerega je vsak .t(|i ? dol)j]Clst'fni sodnik ali toži- V • težnost, da se »častno Al“C,službe*- }\ j. Vl člena 116 tega .zako-državni sodni funkcio- Potrebna je bila >• t /'č ?, predložiti le prošnjo V X j0.J1‘ev. Nitj j,ava. ki je ni bilo treba pj k11* razložiti in ki »zajam- čit Xv Ij'.ogla izzvati nikakšnih 51* 1, 'š jjj ,l podobnih neprijetnost Lll^ že samo zadoščala, na dobo delovnega sta-/ »trosil * na življenjsko staji 1 l| \ ,].c* ter ne glede na sodil11 C*Ptovnt0iildevo Preteklost, da 9 7% Ua vsakomur, vsakemu fl<’ (JVji PoP°lno pokojnino. ,!•' tega prav gotovo edin- / k.So fa.*tona so pričakovali, /l; k,t7° na najlažji način \ •< ;redv«„ Va 'Problema* hkra-1 * ** > 111 so računali, da bo- f P»tt,ti?.nernžko sodstvo konč-tf, I J* h|,‘ °ni elementi, za ka- 18 K'i '.0 nemogoče trditi, da ji k* »«ci,e,.®Vno Področje niso /\Si ‘ tlčnega duha; iz dru-K" a9P* So zakonodajalci ra-/' t' Hkr 8e s lem tako »takt-hP°m ne bo kršilo na-\S pldo,tak>jivosti sodnega J i S po katerem te 'J avit,e» zajamčena sod- / > nar°8t do z zakonom do- J ar.°8‘ne dobe. i Vl’ * kat6 torei bila takšna redi* i, ?n0 ar° naj bi se svetov-J! nenie prepričalo, da .# Sk/alj "/‘“hemškem sodstvu jz-i S' tH»|r,*» nacizmu in da se sij lih s sodnikom niti tožil* 1% V1' 8lužub sv°jem oasu .0-j k’ rta u bo P° nacističnih za- kK ' 11 • , “o po nacističnih za- /I.H, “o napravila najmani-( ker da so tedaj »vr- 't JL itg|nPo tedanjih jaktiih*. if' IhVVs« *0vanju omenjenega '"b' aa tPre(^Ptsa 3e ’e nrtisli-1*11 sbiii ' da so mnogi »biv-8,|, 80 ..da svoji preteklost* 1 i,%arj{ Jl|n dal: enoletni rek Z*dJ, vestl, 1/ iSilo 1 Se. ni bil° dhjdv \ hlj sodnikov in tožilcev, .J S7v°ii dzvani, naj razmišlja- V u U*'hjhjfvetekl°sti >n o »čast-t u* svoje kariere, Ve ' r a7 80H ,°d približno 10.000 ■A Vali ' " kov >n 3000 tožil-VJ, jN^dvtea služila že v ■J. Vi,, do). 'Pravosodnem apara-V>"ntaoij, ki sta jih V’SNkahddna Nemčija, Ce-' V ?’iska in druge dr- ^ najmanj 1200 *J Ji ''»h«, ‘d sodnikov in to-"j \ 'dotal/edno sodelovalo v Jjl ^ ||V 'n nečloveških ob- - U i Cj^*vP^*^0^itev prošenj za >JNS i4,p°tekel 30. junija / IV* hi l bivših sodnikov / J'V0U »li čila* je izbralo »zla- Pr(d 'kastni izhod* Nepo-/ V‘^10 PPtfkom roka, ko , ^ jS vzniki* timajo bivšl 1 J. I.V k»žh k in tožilci pre se Hit-precej blla vendarle po-/, kdi,b'lo rSpa ‘grožnja*, v ka- V V% krosih6"0’ da bodo oni’ li d iNl *v, ki *a Prostovoljno 'VJ SNi Pa SO hkrati kom-« L1 dH0|,e,bšV Se k°mpromitirajo t’l'd u Vt^Shi P- a°dstvo, morali J Jl S^ iz službe in to s'(/i ;\k,ii ta*vic* do pokojnine. / k k . Hitu .°stra grožnja ril M i,*'), °6 ,irrjevi lunkcionarji, '. 'V.> £i5”vl“'' dB IC r°4tijp an'h oseb ni pred-Ja Upokojitev in da je sodstvo sedaj vendarle »prečiščeno od kompromitiranih elementov*. Toda v resničnost te trditve ne veruje nihče, niti sami njeni avtorji. Celo oni sami priznavajo, da »obremenjeni sodniki in tožilci, na žalost, niso izkoristili zakonske možnosti v pričakovanem številu*. Po najnovejših informacijah pripravlja zahodnonemško pravo sodno ministrstvo podaljšanje roka za prostoVolen odhol v pokoj, ki je potekel 30. junija. »Obremenjeni* sodniki bodo tako s tem podaljšanjem rosa dobili »popravni rok za razmišljanje*. Mnogi se sicer sprašujejo, ali ne namerava vlada spremeniti ves člen omenjenega zakona, zaradi »štirinajstih kompromitiranih*, ali pa je to podaljšanje roka, posredno vsaj, priznanje, da je »obremenjenih* sodnikov in tožilcev mnogo več in da se je »operacija čiščenja* zaključila brez vsakega uspeha. Naj bo kakorkoli, akcija »čiščenja*, ki se vrši s tako blagimi sredstvi, ne bo oprala zahodno-nemškega sodstva nacistične u-mazanije, pa čeprav bi se to pranje ponavljalo in nadaljevalo z nekoliko radikalnejšimi detergenti. I. G. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■fr* * * * * ••• j * Le on se upira, Motiv iz teh npasjih dni» na našem krasu, kjer se le bor upira suši in močnim sončnim žarkom. Njegova temnozelena barva se jasno loči od porjavelih čopov trave. (Foto M. Magajna) S koprskega mednarodnega mladinskega seminarja Jugoslovanska socialistična praksa pri reševanju problemov narodnih manjšin V nedeljo se je v Kopru zaključil mednarodni mladinski seminar o narodnih manjiinah. Seminar so organizirale m na njem sodelovale mladinske organizacije iz treh sosednih držav: Jugoslavije, Italije in Avstrije, o čemer na drugem mestu podrobneje poročamo. Ker je bil seminar pomemben dogodek in hkrati zelo zanimiv, objavljamo referat, ki ga je na njem imel eden od predstavnikov jugoslovanske mladine, Ernest Petrič, ki je prikazal, kako ravna z narodnostnimi manjšinami socialistična Jugoslavija. »Enotnost Jugoslavije je mogoča samo na podlagi svobodnega nacionalnega razvoja in popolne enakopravnosti Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedcncev in Črnogorcev, kakor tudi narodnih manjšin. Prav zaradi tega je socialistična Jugoslavija nastala in je tudi edino mogla nastati kot zvezna država enakopravnih in suverenih narodov*. (Program Z KJ, str. 182.) Jugoslavija je p. svoji narodnostni sestavi izredno pestra. V njej poleg Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev žive še številne narodnostne manjšine in sicer: Siptarji (754 tisoč 245), Madžari (502.175), Tui^ ki (259.535), Slovaki (84.999), Bolgari (61.708), Ukrajinci imenovani tudi Rusini (37.535), Romuni (60.364), Cehi (34.517), Italijani (35.874) — po podatkih štetja 1. 1953. V Sloveniji živi približno 11.000 Madžarov (Prekmurje) in 3000 Italijanov (Okraj Koper). Obstojajo še vedno ogromne razlike v stopnji družbenega in gospodarskega razvoja med posameznimi področji, kar otežkoča enotno obravnavanje narodnostnih manjšin. Vlade predvojne buržoazije kraljevine Jugoslavije niso mogle niti znale urediti odnose med jugoslovanskimi narodi, še manj so bile zmožne in pripravljene odreči se asimilatorskih prizadevanj nasproti manjšinam. Čeprav vezana po določbah med narodnega prava, je zlasti v odnosu do madžarske manjšine stara buržoazna oblast brezobzirno postopala, šiptarski jezik pa n. pr. sploh ni bil priznan v šolstvu in upravi. (Siptarska manjšina ni bila zaščitena v okviru mednarodno-pravnih določb; leta 1941 je bilo okoli 90 odst. Sip-tarjev nepismenih). Odnos do drugih manjšin, zlasti nemške (pripadniki te manjšine so ob koncu vojne zapustili Jugoslavijo, delno pa bili izseljeni) je bil obzirnejši, predvsem kadar je to TEMELJI BODOČEGA BOGASTVA AFRIŠKIH NARODOV Začelo se je z naključjem: deček je v pesku našel sijoč kamenček Površinski kop stražijo alzaški volčjaki in strojnice - Geometrično mesto sredi afriške puščobe - De Beersovo cesarstvo - Gana in Gvineja sta izjemi MVADUI, (Tanganjika), avgusta. — Diamantsko mesto Mva-dui je staro komaj 20 let in se je razpotegnilo po stepi Sinjan-ga. Kot vsaka velika stvar ima tudi to mesto svojo zgodbo, mor-da celo zgodovino. Ta pravi, da je sem prišel nekoč kanadski geolog John Williamsom, ki je imel s sabo le svetilko ih nekaj najosnovnejšega orodja in s samimi temi sredstvi nakopal o-koli žrela ugaslega vulkana celo bogastvo diamantov. Diamanti, to je geslo in tudi kri tega kraja, pa tudi nekaterih afriških držav. Danes se iz odprtih kopov Mvaduija preko kilometer dolgega tekočega traku in cele mreže manjših prenosnikov sesipajo tisoč ton dia-miantske rude, ki jo nato v flo-tacijah drobijo ciklonski sunki vode. Obstaja torej posčbna naprava, ogromna naprava, ki tako rekoč zagotovo loči diamante od blata, rude in ostalih primesi. Z vibracijskega traku pa na koncu padajo le redki kamenčki. Rezultat te operacije je od 15 do 20 milijonov lir dia-mantov na dan. Drobne kamenčke nato mečejo v navadne steklenke, ki so podobne steklenkam za vkuha- no sadje To delo opravljajo Ev. ropejci. Nato te steklenke ob posebni straži odpremljajo v Amsterdam na brušenje. Dolga je pot, toda iz teh kamenčkov se rodijo.najbolj zaželeni in najbolj dragi dragulji na svetu. Mvadui je , staro , 20 let, kot smo že rekli. Je to mbderno mesto, ki leži tri vzporednike pod Ekvatorjem. Mesto je povsem geometričnb razvrščeno. Celo vile so razvrščene druga ob drugi in druga za drugo. Domačini, Afričani, pa stanujejo v dolgih pritličnih hišah — vojašnicah. Njihov delež v dia-mantskem poslu niti ni tako velik, kajti dve tretjini domačinov. Tnganjičanov, opravlja v Mvaduiju le službo slug, strežnikov, obrtnikov in druge podobne posle, ki torej niso ne. posredno povezani r rudnikom. Tehnično osebje v rudniku so Indijci, inženirji in upravno o-sebje pa so — Britanci. Okoli mamutskih naprav so razvrščeni reflektorji, radijske inštalacije in — stražarnice. Rudarji nosijo tute, ki so brez žepov. Tudi tehniki nimajo na delovnih oblekah žepov. Po o-pravljenem (Jfelu morajo vsi na rentgenski pregled, kajti kdo ve, če ni kdo kak dragocen «ka- i ben, je le delčeh ogromnega menček« skušal odnesti iz rudnika v želodcu. Rudnik varujejo alzaški volčjaki in — stroj, niče. Čeprav tudi v tem kraju prevladuje tujec s svojim kapita. lom, »je Tanganjiki —^ seveda v afriških razmerjih — vendarle uspelo veliko doseči. Od dedi. cev Johna Williamsona, ki se je zrušil z letalom nekje v stepi, je rudnik v kooperaciji s koncernom De Beers odkupila Tanganjika in sedaj je uprava sestavljena od po štiri direktorje za vsako stran, dobiček pa, ki znaša od 50 do 60 milijard lir na leto, se deli na dva enaka dela Mvadui je bogat rudnik. Poleg tega tu kopljejo najdražjo zvrst diamantov, to je diamante, ki jih izbrusijo za dragulje. Druga zvrst diamantov so industrijski diamanti, iz k,a. terih sestavljajo konice vrtalnih svedrov za vrtanje petrolejskih vrelcev. In tudi tretja zvrst «dragocenih kamenčkov« so in-dustrijski ‘diamanti, ki jim pravijo tudi »diamantski drobir« in ki ga uporabljajo v najrazličnejše industrijske namene. Toda čeprav je rudnik diaman-tov v Mvadui bogat in pomem- ★ ★★★★★ ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★*★★★★ | OSNOVNOŠOLSKI OTROCI IZ KOROŠKE f I NA POLETNIH POČITNICAH NA SAVUDRIJI l Kakor smo v naši nedeljski številki že poročali, je na Savudriji večja skupina šolarčkov iz Koroške, ki so prišlj sem, da bi se naužili močnega sonca in morja. Pestra druščina se je razpostavila fotografu (Foto L. Abram) preveč ste ljubosumni kar Škoduje družinskemu miru STRELEC (od 23.11. do 20.12) Kljub nervozi in nerazpoloženju se boste„ obnašati mirno in takt- Se boste, da vas neka oseba ljubi. ,Ji?Z?ROG (od 21.12. do 20.1.) Naleteli boste na težave, ki ne bod« majhne. Vztrajnosti je treba. Nespo-razu™ z osebo, ki jo ljubite, VODNAR (od 21.1. do 19.2 ) Motrtj' 'z Prejšnjih dni se bodo še pogl°' bile. Nckj sorodnik ali prijatelj vab) P° orišel na obisk. Zelo nervozni boste. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne P°' stavijajte gradov v oblakih, kajti marsikaj bo Slo drugače kot m !*• * * Prijatelji vas bodo skušali pobot*” z osebo, s katero ste se sprli. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Trenuten nesporazum s predstojnikom. Zavrl vam bo pot k nadaljrtim uspehom. Ljubljena oseba Ima razumevanje do vaših težav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne rinite preveč v ospredje, posebno ne v novi družbi. V družini nekaj narobe, posebno še z osebo, ki jo Imate posebno radi. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razčistiti! boste morali neko zamotano zadevo In prevzeti novo odgovornost. Odločno se postavite na stran resnice. RAK (od 23.6. do 22.7.) Odločati boste morali na naglo in to o precejšnjih finančnih zadevah. Dobro premislite, predno se odločite. Opravljali vas bodo. LEV (Od 23.7. do 22.8.) Več pre- vidnosti v poslovnih zadevah. nji posli se bodo dobro končali. Odlično vzdušje v družini In družbi. DEVICA (od 23.8. do 22 9.) Skl* šajte Izpeljati do konca delo, ki se ga prevzeli. Ne bo lahko, zato pa bo nujno, Ne presojajte, preveč ia nagl°. TEHTNICA (od 23 9 Prepir s sodelavcem, ki Jč 1 zadeve preveč na lahko. ... ’ skušajte vsako napetost , ŠKORPIJON Od 24.«. d" 2A11.) Držite se svojega vsakfa|Tj s ,d*la in navad in ne spreminjaJt* načrtov. diamantskega bogastva, ki ga krijejo afriška tla. Pravi pojem diamantskega bogastva se začenja z Južno Afriko. Gospoda iz mvaduiskega direktorja, ki zastopa podjetje De Beers, predstavlja diamantsko dinastijo, ki se je začela že pred sto in več letih na farmi dveh burskih bratov z istim i. menom. Toda brata De Beers sta dala podjetju le ime, kajti ustanovitelj družbe je bil neki Cecil Rhodes, Ta človek, ki so ga smatrali za posebneža, genialnega in hkrati velikega, je še pred svojim 30 letom starosti postal po angleško milijonar in je hodil po Oxfordu, kamor je odšel na študije, z žepi, polnimi diamantov. Cecil Rhodes je v Kimber-leyu prevzel izkoriščanje rudnika «Velika jama« na burski farmi, iz katere je začelo vreti bogastvo, tolikšno bogastvo, da so vse ostale rudnike diamantov smatrali tedaj kot siroma-ščino. Cecilu Rhodesu je na tej poti sledil sir Ernest Oppenheimer, znan pozneje po zlatih in diamantskih rudnikih. Sedaj pa družbi De Beers načeljuje Erne-stov sin Harry Oppenheimer, Ki pa ima svoj sedež v New Yorku. V Južni Afriki se sedaj nakoplje po dva in pol milijona karatov diamantov na leto. Največji proizvajalec diamantov na afriški celini pa je Kongo, ki jih da za 16 do 17 milijonov karatov na leto. (Ob tem se samo ob sebi razume, zakaj se določeni evropski krogi tako ((bratovsko« zanimajo za Ko.i. go.) Druga mesto v proizvodnji diamantov pa ima Gana, ki da na leto tri milijone karatov. Ce pa bi hoteli dati nadaljno sliko sedanje proizvodnje dia-mantov na afriški celini, bi bi-la slika sledeča; Slerra Leone da 1 milijon 100.000, Angola 1 milijon, Gvineja 825.000, Liberi-ja, 638.000, Tanganjika 536.0U0, Centralna Afrika pa 367.000 karatov. Diamante v Južni Afriki, od koder so se raziskovanja usmerila proti severu, je po naključju odkril nekj doseljeni nizozemski deček, katerega je oče poslal v bližnji gozd, naj mu nabere suhljadi. Deček je v peščeni žemlji našel bleščeč kamenček, ki so ga nato poslali v Pariz in tedaj se je nenadoma porodila tako imenovana diamantska mrzlica, ki je bila še tembolj visoka, ker so tedaj diamantska Polja v Indiji in Braziliji u-aahrila Podjetni ljudje in tudi pustolovci iz Evrope ter iskalci zla-*a iz Kalifornije so kar čez noč Preplavili reki Orame in Vaal in tu so čez noč nastala lesena dasetja, kot jih je v dobi »zlate mrzlice«, poznal ameriški Divji zahod. Samo ob sebi se razume, da je tudi tu v začetku vladal samokres in poleg znoja je Peščena tla Afrike namočila tudi marsikatera sraga krvi. Peščenjak, kateremu Afričani n'so posvečali nobene pozornosti, ker ni ničesar rodil, je postal 'ast belega človeka. Nad najbo. gatejšim afriškim ležiščem dia-fantov v Kongu, ki je ng pri. °ier leta 1957. dal 96 odstotkov i svetovne proizvodnje industrij, skega diamanta, gospodari belgijska družba »Societe Miniere du Buceka«. Pravi gospodar diamantov v svetu pa je vendarle že omenjeni De Beers, za katerega pravijo, da je «najčistejši in najtrdnejši monopol«, kar ga je kdaj koli svet poznal. In zares, De Beersovo podjetje «Central Sel-ling Organisation« kontrolira od 85 do 95 odstotkov Drometa diamantov v svetu, fa družba prodaja tudi ameriške in sovjetske diamante in vsi poizkusi pred tremi leti, da bi se ta monopol razbil, so padli v vodo. De Beers je ostal ono, kar je bil in sicer «ne družba, pač pa cesarstvo«. In vendar sta dve afriški dr-žavi ostali izven De Beersove mreže. Gana in Gvineja sami proizvajata in prodajata svoje blago na tržnicah v Akri in v Kankanu. To je dober znak. In še en znak bomo dodali: ker občutijo, da jim se afriška tla majejo pod nogami, velike družbe grade industrijo za proizvodnjo sintetičnih diamantov. Tudi v Kimberleyu ter v Pre-tori ji sta nastali dve takšni industrijski podjetji. Toda razlika med umetnim in prirodnim diamantom. posebno kar se dia. manta kot okrasnega kamna tiče, je tolikšna, da industrijski diamant prirodnemu ne bo mo. gel do živega. In Afrika vidi v tem svojem prirodnem diaman. tu temelje bodočega blagostanja in resnične neodvisnosti. I. B. ustrezalo zunanjepolitičnim ciljem vladajoče buržoazije. V splošnem je bil odnos do narodnostnih manjšin v bistvu tak, kot v večini takratnih evropskih držav (Poljska, CSR, Madžarska, Avstrija itd.) in le nekoliko boljši, kot v fašistični Italiji. Tako je staro Jugoslavijo v okviru nerešenega nacionalnega vprašanja, bremenilo tudi odprto manjšinsko vprašanje. Vedno bolj je postajalo tudi na primeru Jugoslavije jasno, da lahko »popolno osvoboditev vseh narodnosti prinese samo zmaga delavskega razreda*. (Lenin). Ne medsebojna obračunavanja srbske, hrvatske in slovenske buržoazije, ki so izrabljale nacionalna čustva jugoslovanskih narodov, temveč revolucionarna akcija delovnih množic za socialno in nacionalno osvoboditev, temelječa na doslednem priznanju pravice ao samoodločbe in enakopravnosti narodov, je mogla odpraviti nasprotja, ki so razjedala staro Jugoslavijo in sploh »znova vzpostaviti Jugoslavijo* (E. Kardelj, Put nove Jugoslavije, Bgd, Kultura 1946, str. 41). KPJ je svoj odr.os do nacionalnih manjšin oblikovala vzn> redno s svojim odnosom do nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji, Sprva je bila pod precej močnim vplivom avstro-marksiz-ma, čeprav je že leta 1923 na III. konferenci v Beogradu sprejela posebno resolucijo, ki temelji na pravici narodov do samoodločbe. Posebno pomembno je dejstvo, da je KPJ, zlasti po IV. kongresu 1. 1928, pri oblikovanju svoj« nacionalne politike, izhajala iz konkretnih domačih razmer. To postane posebno vidno po 1. 1935, ko pravico do samoodločbe jugoslovanskih narodov poveže z obstojem in ohranitvijo Jugoslavije, ki naj bo revolucionarno preobražena in v kateri bodo narodi uživali popolno enakopravnost. Lahko trdimo, da je KPJ tudi nasproti narodnostnim manjšinam že pred vojno imela izoblikovano stališče, katerega vsebina je bila borba, da bi se zagotovila enakopravnost tudi pripadnikom manjšin. Šiptarski jezik se je na primer pred vojno uporabljal le pri izdajanju lepakov in brošur KPJ. Stališča KPJ do manjšinske problematike so formalno izražena v resoluciji V. konference 1 1940. Poglavje resolucije, ki govori o manjšinah, med drugim pravi: »V teh usodnih dneh imperialističnih osvajanj, ko se s surovo silo uničujejo ostanki svobode in neodvisnosti malih narodov, in ko se izrablja izkoriščane narode posameznih držav za osvajalne cilje, se pred našo partijo postavlja v še o-strejši obliki ena od najbolj važnih in aktualnih nalog — boj za narodno enakopravnost zatiranih narodov in narodnostnih manjšin*. Med nalogami KPJ so naštete »borba za svobodo in enakopravnost šiptarskih manjšin na Kosovem, Metohiji in Sandžaku, borba za svobodo in enakopravnost madžarskih. romunskih, nemških in drugih narodnostnih manjšin v Vojvodini* in drugo. Razumljivo je, da je taka politika, v nasprotju z asimilator-skimi prizadevanji buržoaznih vlad, zagotavlja KPJ močan vpliv v vrstah narodnih m.anj-šin. Ta načelna izhodišča so o-stala tudi med NOB in po osvoboditvi, m jih najbolje označuje Program ZKJ, sprejet, na Vil kongresu 1. 1998, ki med drugim določa; »V skupnosti jugoslovanskih narodov imajo svoje mesto tudi nacionalne manjšine. V socialistični in demokratični državi uživajo pripadniki narodnih manjšin vse politične in ekonomske pravice, ki jih socialistična skupnost daje vsem državljanom. Na tej podlagi je zagotovljen svoboden razvoj njihove nacionalne kulture in nacionalnih posebnosti. Načelna politika KPJ do nacionalnega vprašanja in do nacii> r.alnih manjšin je pokazala svojo vrednost že v času NOB, ko niso bili le pripadniki jugoslovanskih narodov v vrstah osvobodilne vojske, temveč so se t* borbe, gigantske tako po žrtvah kot po ciljih, množično udeležili tudi pripadniki narodnostnih manjšin, razen nemške. 2e septembra 1942 je bila na Kosme-tu ustanovljena prva Siptar.sk* enota v NOV, ki je že januarja 1943 tako narastla, da se je razcepila v dve enot:. Aprila i«*^ ga leta je bil formiran Glavni štab NOVJ za Kosovo in Metohijo, katerega komandant >• bil Siptar. Potem je število oar^ tizanskih enot na Kosmetu zelo hitro naraščalo in štelo v drugi polovici 1944 devet brigad, ki so se udeležile končnih bojev za izgon okupatorjev. Že leta 1941 je bila ustanovljena prva vojaška enota v Rački, v kateri so bili pripadniki n.-i. džarske narodnostne manjšine. Avgusta je bil formi.an poseb-n madžarski bataljon, ki je kasneje (decembra 1944) prerastel v brigado. Podobno so v letu 19*3 in '944 bili formirani posebni češki, slovaški, bolgarski bataljoni in om-gade. Seveda pa se pripadniki manjšin niso borili le v teh ro. sebnih enotah. Tudi številni pripadniki današnje italijanske manjšine so s» borili v vrstah NOV, sprva skupno v združenih hrvatsko italijanskih enotah. L. 1944 (aprila) na je bil formiran pretežno itali) inski odred »Pino Budicin*. ki je kmalu prerastel v bataljon. Posebne italijanske enote so bile v sestavu IX. korpusa NOV Jugoslavije, zlasti pri operaciiah v Furlaniji pa so živo sodelovale jugoslovanske in italijanske partizanske enote. Julija 1944 je bila ustanovljena *L'Unione deuli Italiani de!l’Istria e di Fiume*, ki še sedaj obstoja kot kulturna organizacija. Že v času NOB je bila priznana uporaba jezikov narodnostnih manjšin. Bili so v jezikih manjšin tiskani številni pozivi, lepaki, brošure, časopisi, radijske poročila itd. Že 1. 1943 so n. pr. pričeli izhajati «11 nostro Gior-nale», »La donna Istrian«*, i‘d. V narodnoosvobodilne odbore in druge organe na mešanem področju so bili voljeni številni pripadniki narodnostnih manišin. Že decembra 1943 je bil izbran Oblastni narodnoosvobodilni odbor za Kosovo in Metohijo, katerega predsednik je bil Siptar, od 8 članov predsedstva pa je bilo 6 Siptarjev. V deklaraciji AVNOJ na II. zasedanju v Jajcu 29.11.1943 e bila svečano potrjena pravira narodov Jugoslavije do samoodločbe in postavljena so bila načela bodoče federativne ureditve Jugoslavije, na temelju enakopravnosti in bratstva. Za narodnostne manjšine pomenijo tl sklepi AVNOJ o federativni u-reditvi Jugoslavije temelj bo In-čega položaja, zlasti tč. 4, ki nravi; ‘Narodnostnim manjšinam v Jugoslaviji bodo zagotovljene vse narodnostne pravice*. ERNEST PETRIČ (Nadaljevanie sledi) Torek. 2|. |»»se Radio Trst A 7.00: Ko.edar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.43: Vrtiljak; 12.13- Za vsakogar ® Za^ete^r«, « na marimbo Glaonl Safred; 17.20: Sem In tja po lahki glasbi: 18.15: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos HL. Nacionalni program 6.30: Vrem« na nal iiiorj.h; 3.30 10.30: Svoboda m sijema 11.00: Nadaljevanje Otrmibus; 12.00: Pojo Arlgliano, Rossi i' Čičev «Ctcihan»; 8 25: Zabavni kalejdoskop: 8.?5: Počitniško popotovanje; 9.10; Med rarsodij-ml; 9.45 Od Splita (Jo Dubrovnika- ' 10.15 Od ted tn od ordod; II 00: Tri pes-ml Dojmira Kreka; 11.10: Pet glas benih utrinkov Vasilija Mirka. 11.25: Henrv Cecil: Obe plati po stave; 12.05: Veselo po domače; 12.15: Kmet’j>ki nasveti; 12.25; Me ledi je: 13.15. Obvestila; 13.30: spo red arij s slovitimi sopranistkami; lovščlne Toma SawveriaV radH Komorna glasba s plošč; 17.25: M-05: Glasbeni omnibus: 14.30; Pri- zgodba za mladino- 20 00-' Šport" simf<>n4čnl koncert; 19.10: Plesna redkve dneva; 14.33: Naši poslušal Umetnost, književnost In pr redkve '330: Nekd\n» 1455 18.30: Italijanski operm pevcb «LL yreme ,SV T°rJih; l5 '5: ! la cia Albanese«; 19 00: Flavtist C?m- i^on 8« pesrri,1 'n. ?!'*' pa, pri klavirju Sivk’ 19 13- «Pu 16,0°: Program za najmlajše; 16.30 ~ *ru Komorna glasba - /n, stol ska zgodba (.<■ miia-umo’ oo- srv^rt* z------------ _ ------ r—W» > 20.30: Stare rneiodl'« 'v sodobni iz ea4ank,i 20-25: VVolf-Ferrarl: »II se- fi čestitajo: 15.20: Iz sončne Dalma-vedbi; 21.00: Rado Bednarik- »Nem- £reto dl s,IS!,nha»: Costantino Co- ‘lie: '3-30: V torek nasvidenje: el pred Stalingradom«; 21.15- Fred 5tantinl Fremo« Buscaglione In njegovi Asternovas; II 21.30: Klavirske sonate Ludvvlga program van Beethovna; 22.00: Bizantinska civilizacija; 22.15: Ples v blue- --------------- ------- m _ • ------- Jeansu; 23.00: Ansambel Lee Ko- razgovori; 10.33: Pojo Costello. Dal- S knJI,J?f£a trga: ,9n0: Obvestila. nltz. *ara itd; 11.00; Glasba za vas, kl * " ......... delate; 14.00: Nastopajo pevci; 14 45: 16.00: Vsak dan za vas; 17.03; Iz dei JuRos'ovansklh skladateljev: 18 00: Aktualnosti doma in v sve- 8.00: Jutranja g asba- a 33- Poje ,u: 18'°: P”ml 5 Po,,orJa; 18.23-Miranda MarLno; 9.33:' Imaginarni Ma'> klub Hublteljev popevk; 18.45: __ . . a .. _ * C l/nllšnuon I »nn • 1 A Aft- Ak__ki. 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Veliki zabavni orkestri; 20.30: Ra- 12.00: Plošče; 12 25: Tretja stran; 13.15: Kot Juke box; 14.00; Lutkovno gledališče Carlo Fiorello; 14.30: Uspeli motivi Koper 8-15: Jutranja giasba; 7.00: Prenos RL; 7.13: Glasba za dobro Ju-r°l Glasba po željah; 12.40; U®nga glasba; 12.43: Glasba po že-Lub’ iz ™*1 del: 13-40: Mali ansam- so* «* **«■ —>' s&* t&TArs r goslavlji; 22.13: Nekaj stare glasbe: Pisan popoldanski spored; 16 35: Cugat ln njegov orkes-er; 16.30: Ital. narodne pesmi; 17.35: Mala 23 05 Zad'>.M P>es ljudska enciklopedija; 17.45: Operni koncert; 19.50: «Potetna doba«; 20.35; Znanstvena oddaja; 21.00: Pesmi za Evropo; 21.33: Večerna glasba. Ital. televizija 18.30: program za najmlajše 20.30: Dnevnik; 2103: »Campanlle j^^i-OO Dnevnik0*0""* PriP°Ve<*U DRUGI KANAL IH. program - —, ,„.TO. __ 18.30: Mozartove skladbe; 18.40: fspsii Špani immm 16.00. Melodije Iz filmov; 16.30- Dve Poulencovi skladbi; 2120: Na programu skladbe Igora Stravtn- Tretja stran: 16.45: Operne arije; .... ....... 18 00 Pren**"* RLi.ib*rta Ketelb«ya: ske8a; 22.15: Literarna oddaja. cardo Rauchl; 19.30#00prfnOo' um 22.15: Orkester Gillesple; 22 M:’ Slovenija $.00: Dobro Jutrol 8.03-. Zupan- Jug. televizija EvrovUlja 16.30: Evropsko prven-stvo v plavanju — prenos iz Lelp- žiga. Vreme včeraj: najvišja temperatura 29.2, najnižja 21.1, ob 19. uri 25.2, zračni tlak 1013.4 pada, vlage 68 odst., veter 4 ktn severovzhodnik, nebo 7 desetin oblačno, morje mirno, temperatura morja 24.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 21. avgusta Ivana 5 Sonce vzide ob 5.12 in *a*on.eullj 19.04. Dolžina dneva 13.52. « „ vzide ob 22.34 in zatone 0» jutri, SREDA, 22. avgusta Timotej V KOPRU ZAKLJUČEN SEMINAR 0 PROBLEMIH NARODNIH MANJŠIN Narodne manjšine kol faktor miru prijaleljslva in sodeiovanja med narodi Seminarja so se udeležili odgovorni predstavniki naprednih mladinskih organizacij iz Italije, Avstrije in Jugoslavije - Skupna zaključna izjava V Kopru so predstavniki mladinskih organizacij tri dni razpravljali o vrsti zapletenih teoretičnih in praktičnih vprašanj, ki se nanašajo na narodnostne manjšine. To je bil prvi seminar take vrste, ki pa je imel svoj poseben pomen v dejstvu, da so se srečali mladinski predstavniki iz treh držav, da so bili prisotni Avstrijci, Slovenci, Italijani in Hrvati. O sklicanju takega seminarja se je razpravljalo že dalj časa, do njegove končne realizacije pa je prišlo v okviru vedno tesnejših stikov med mladino raznih naprednih organizacij na obmejnem področju. Ob zaključku seminarja je bilo izdano naslednje soglasno odobreno tiskovno poročilo: V dneh 17., IS. in 19. avgusta 1962 so se na vabilo CK Ljudske mladine Slovenije sestali v Kopru predstavniki Zveze slovenske mladine na Koroškem, Zveze komunistične mladine Italije, Federacije socialistične mladine Italije, Svobodne avstrijske mlhdine, Mladinske iniciative, Ljudske mladine Hrvaške ih Ljudske mladine Slovenije na seminarju o položaju in o vlogi narodnih manjših v prizadevanjih za sodelovanje med narodi. Po poročilih o problematiki narodnih manjšin v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji, se je razvila zelo resna in plodna razprava, ki je potekala v vzdušju medsebojnega sodelovanja. Predstavniki navzočih organizacij so ugotovili, da so takšna srečanja mladinskih organizacij koristna in potrebna. Poudarili so, da so dobrodošle in potrebne vse take pob ude. Udeleženci seminarja so prišli do zaključka, da je v danili pogojih nujna podpora naprednih mladinskih organizacij prizadevanjem narodnih manjšin za njihov obstoj in razvoj. Pri tem je nujno, da se enotno obravnavajo ose narodne manjšine v posameznih državah. Narodne manjšine morajo v odnosih med narodi in državami postati v še večji meri faktor miru, prijateljstva in sodelovanja. Ob zaključku seminarja so se predstavniki navzočih mladinskih organizacij dogovorili, na podlagi dosedanjih pozitivnih izkušenj, o nadaljnjih oblikah sodelovanja Prvi dan seminarja so navzoči predstavniki obrazložili poročila, ki so jih pripravile razne organizacije. Tako je obrazložil stališče jugoslovanske mladine glede narodnostnega vprašanja Ernest Petrič, ki dela v Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in 'Ki je član komisije za mednarodne stike OK Ljudske mladine Slovenije. Petrič je za seminar pripravil obsežen referat o jugoslovanski praksi glede reševanja manjšinskega vprašanja, ki ga bomo zaradi zanimivosti in tehtnosti objavili v našem listu v nadaljevanjih v celoti. Na seminarju samem pa je Petrič podrobneje obdelal nekatera zanimiva teoretična vprašanja in zlasti leninistična stališča. Tako je citiral šele pred 'Kratkim v SZ objavljena pisma, iz katerih izhaja Leninova brezkompromisnost do tega vprašanja, ko zahteva, da narod večine napravi vse, da odstrani nezaupanje manjšinskega naroda in zahteva za manjšinski — prej zatirani — narod celo u-veljavitev določenih privilegijev. Predstavnik KPI dr. Karel Si-škovič Pa je v svojem poročilu o-risal zgodovinski razvoj tega vprašanja v Italiji, ki je nastala kot enonacionalna država in ki se je s problemi narodnostnih manjšin srečala dokaj pozno in to takrat, ko jo je za el nacionalistično-faši-stični val. Zato so v Italiji ta vprašanja vedno zapostavljali in še sedaj italijanska vladajoča družba ne najde pravičnega odnosa in gleda na manjšine kot na potencialnega sovražnika. Tudi Si-škovič je v razpravi posegel na teoretično področje in podrobno obravnaval zlasti marksistične od. noše med strankami delavskega razreda in med manjšino. V tej zvezi je podčrtal, da delavski razjed ne sme gledati na manjšino «instrumentalistično», temveč mora podpirati vse napore manjšine za njen narodnostni obstoj ter je te napore ocenil kot objektivni prispevek k splošnemu demokratičnemu razvoju. Zato v sedanjih pogojih obstaja možnost, da se ne čakajo revolucije ali dokončna rešitev socialnih vprašanj temveč se sedaj pravično res vprašanje manjšin na temelji publikanske ustave Samo Pahor, ki je govoril v i-menu Mladinske iniciative, je orisal pravni položaj slovenske manjšine v Italiji. Ugotovil je, da se ife malo zakonov neposredno u- navzočih organizacij dogovorili o bodočem sodelovanju in predvide. li vrsto nadaljnjih posvetovanj, medsebojnih obiskov ter seminarjev. Za udeležence seminarja je priredil v soboto zvečer sprejem o-krajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva. Podpredsednik zveze Apolinio Abram je na sprejemu najprej v slovenščini nato pa v italijanščini pozdravil navzoče predstavnike mladinskih organizacij. šine v tesni povezanosti z njo samo in to na konkreten, učinkovit način. O stanju slovenske manjšine na Koroškem je govoril predsednik Zveze slovenske mladine dr. Pavle Apovnik, ki je najprej podrobno orisal juridični položaj koroških Slovencev. Ugotovil je, da se je stanje v zadnjem času celo poslabšalo in s podatki popisa prebivalcev dokumentiral prodiranje asimilacije ter raznarodovanja. Končno je na isto temo govoril še predstavnik Svobodne avstrijske mladine Perdaher, ki je govoril predvsem o stališču avstrijske komunistične partije. V naslednjih dveh dneh dela seminarja se je razvila živahna diskusija. v katero so posegli skoro vsi udeleženci, tako da je nemogoče tudi zelo na kratko povzeti vsa izvajanja in se moramo omejiti samo na nekatera. Zanimivo stališče je razvil Pernici član vsedržavnega vodstva in tajnik federacije socialistične mladine za Južno Tirolsko, ki je celotno vprašanje postavil v okvir naprednih sil in borbe za socializem. pri tem morajo najbolj zavestne sile delavskega razreda postavljati to vprašanje kot svoje notranje vprašanje, ne smejo se omejiti na abstraktna zagotovila, temveč voditi borbo za pravice narodnostnih manjšin kot nepo-siedno stvar vsakodnevne razredne borbe. . Tajnik deželne federacije komunistične mladine Perini je orisal stališče italijanske komunistične partije do vprašanja manjšin in enotno borbo slovenskih in^ italijanskih množic proti fašizmu. Podčrtal je, da 'se bore proti kakršni koli obliki asimilacije, pa naj bo ta izvedena z mirnimi ali nasilnimi sredstvi. Predstavnica italijanske mladine, ki živi na koprskem področju, članica CK Ljudske mladine Slovenije Ada Soldatich, je govorila o delu in položaju italijanske mla. dine v splošni mladinski organizaciji. Navedla je vrsto primerov, ko se je italijanska mladina uveljavila s svojim delom ter podrobneje orisala delovanje mladinskih aktivov. Italijanska mladina se zlasti udejstvuje pri kulturnem delu in aktivno prispeva k uspešnemu razvoju italijanskih kulturnih organizacij. Tajnik federacije socialistične mladine iz Vidma odv. Castiglio-ne je odločno zavrnil vsak poskus »instrumentalizma« pri reševanju narodnostnega vprašanja ter omenil važno vlogo, ki jo ima. jo organizacije manjšine v splošnih naporih za demokratični razvoj v državi ter še posebej v ustanavljajoči se deželi Furlanija-Julijska krajina. Delo seminarja je zaključil tajnik Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije Zdravko Krvina ki je podčrtal velik pomen tega mednarodnega srečanja za reševanje perečih vprašanj narodnostnih manjšin in s tem tudi za ustvarjanje in utrjevanje prijateljskih odnosov med tremi na tem področju živečimi narodi. Tako utrjevanje pa pomeni važen prispevek miru in mirnemu sožitju v svetu. Zadnji dan so se predstavniki kvarja z manjšino in da je velika večina teh zakonov fašistrčnega izvora in zato tudi uperjena pro-ti interesom manjšine. Y *eJ zve-zi je podrobno analiziral fašistične zakone o slovenskih priimkih, o toponomastiki, o slovenskih krstnih imenih in o prepovedi uporabe slovenščine na sodiscu. Edini pozitivni zakon je novi za * Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, kl ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje Za šolsko leto 1962-1963 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto Vecchlo 9-11. neprekinjeno do 25. septembra. Nazionale 16.00 »Potovanje #* ^ mi planet« (Viaggio al se"?-V- neta). Magicolor. _ Fenice 16.00 «Zadnja kara*«® (L'ultima carovana). Excelsior 16.00 «Bele sužnje« ve bianche). Rosa ona Sc'"' Prepovedano mladini. t,fi' Grattacielo 16.00 «Upor n tki .*« ja» (Gli ammutlnati dl Technicolor. George Mont' Arcobaleno 16.15 «Upor na . skem otoku« (La rivolta a1 deirinfemo). Supercinema 16.00 «Vohun v (La spia in nero) Policija, Alabarda 16.30 «Gordon Črni (Gordon il Pirata Nero). color Kiccardo Montalban. Aurora 16.30 «Jaz se izpove#" confesso). Cristalio 16.30 ((Poletna ned*', na domenica d’esta*te). Tecn Prepovedano mladini. Garibaldi 15.30 »Zadnja noč 7 ku» (IZultlma notte a vVa/! — Technicolor — Richard " Henry Fonda. Capitol 16.30 ((Prosim, ne „ se žogic« (Per favore non le pailine). Technicolor. Impero 16.30 «Aladinove ču°° Massimo 26.30 »Macist pr®" (Maciste contro io Scelcc®). nicolor. Ed Fury. ugpjC Moderno 18.00 ((Položaj B T- j J' (Area B 2- At-taccoi). Ho«* el, Tina Louise, Astoria Počitek. sy Astra 16.30 «Zlato sedme*1# kov« (L’oro dei 7 sartfi). .n if Vittorio Veneto 17.00 »Siniti 10 V C11V1U ll.vv -------- Čina» (Il sindacato del cr Lfvi ^ Abbazia 16.00 »Streljajte na \ ji* -i-j.. jt-______ - ..letal. Oktobra meseca se prične osmi tečaj za občinske tajnike, ki se zaključi julija 1963. Udeležijo se ga lahko italijanski državljani od 21 do 30 let starosti, ki nimajo vojaških obveznosti za časa tečaja in ki imajo doktorat iz prava ali podobnih ved. K tečaju bo prepuščenih prvih 50 interesentov, ki jih bo ocenila posebna komisija. Ves čas tečaja bodo uživali 40,000 lir mesečne štipendije. Razen tega dobe udeleženci, ki u-spešno zaključijo tečaj, še 30.000 lir nagrade. Prošnje je treba vložiti na kolkovanem papirju 200 lir na notranje ministrstvo najkasneje do 15. septembra. Pri ras pa se vlagajo prošnje na tržaško prefekturo, kjer se dobe v sobi 47 tudi vsa pojasnila. GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 8. septembra v šolski pisarni v Ul. R Manna 29/1, tel. 29779 od 10. do 12. ure. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali 01‘kestralni instrumenti. Pričetek pouka v ponedeljek 10. septembra 1962. Marconi 16.00 »Bobnenje - n, (Rullo di tamburi). Te® Ail a n Ladd. Ideale 16.30 «Bitka na 0Y-' plaži« (La battaglia . insangjuinata). [UK Skedenj 20.00 »Pesmi v ritmu (Canzoni a tempo di OBVESTILO ŽUPANSTVA Tržaško županstvo sporoča, da bodo mestno knjžnico na Trgu Hortis 4 zopet odprli, in sicer po letni reviziji in čiščenju prosto- Enotni skupščini gostinskih uslužbencev Danes ob 11. in ob 17. uri bosta na sindikalnem sedežu v Ul. Duca d’Aosta 12 enotni skupščini gostinskih uslužbencev. Na skupščinah bodo uslužbenci sklepali o obliki nadaljnje borbe v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe v o-kviru predlogov, ki so jih dale sindikalne organizacije. V sindikalnih krogih menijo, da se bo če ne bodo delodajalci pristali na pogajanja — stanje zaostrilo in da preti nova stavka za nedoločen čas. rov, lllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllll*ll*l,|ll*l!Ulllllllll'lllll'lllllipHUI|lll!!lllll*imilllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIHinillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIM,l,mi|i|,l VČERAJ POPOLDNE V DVORANI TRIASKE UNIVERZE Potujoča razšla v a: Italija in Nemčija v evropski skupnosti Ukradli so mu torbo s 385.000 lirami Giuseppe Gandolfo, star 59 let iz Ul. Palmanova 3, je predvčerajšnjim zjutraj položil torbo s 385.000 lirali na mizico za cvetlice pred barom «Mio» v Ul. Carduc-ci. Nato je stopil v bar, kjer je ostal približno eno uro. Ko je zapustil lokal, torbe ni bilo več. Tatvino je prijavil komisariatu javne varnosti na Trgu Dalmazia. tiAnnan Mudi te v nedelio in Včeraj obiskalo potujočo razstavo ulta-lija in Nemčija v evropski skupnosti*, ki Je bila na Trgu Unita. V " oh 1 ur> so slavnostni otvoritvi prisostvovali predstavniki ob Usti PootvorilvijeAipan priredil na županstvu zakusko za osebje, ki spremlja razstavo.^ Danes zjutraj odpotuje razstava Pes jo je ugriznil ko je zalivala rože Hudo smolo je imela predvčerajšnjim popoldne 72-letna Lucia Luigia Stibitz iz Ul. Pascoli 33. Neka znanka jo je pred nekaj dnevi prosila naj bi šla od časa do časa v njeno stanovanje v Ul Palestrina ter zalivala cvetlice. Znanka je namreč odšla nekam na počitnice. Stibitzeva je vsak dan vestno zalivala cvetlice. Tako je bilo tudi predvčerajšnjim popoldne. Odšla je v prijateljičino stanovanje, napolnila steklenico z vodo ter začela zalivati cvetlice. Ni pa opazila, da se je zelo približala ograji med prijateljičinim balkonom in balkonom nekega soseda. Skozi ograjo pa je molil Otvoritev 3. mednarodnega teiaja o prometu evropske skupnosti Tečaja se udeležuje okrog 70 znanstvenikov in strokovnjakov s področja prometa Predstavniki mestnih oblasti na otvoritveni svečanosti v univerzitetni dvorani V veliki dvorani tržaške univer. ze so včeraj dopoldne svečano otvorili tretji mednarodni tečaj o organizaciji prometa v okviru evropskega združevanja. Na otvoritveni svečanosti so bili prisotni predstavniki oblasti in med njimi: župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise, podpre-fekt dr, Pasino, predsednik trgo- •■iii«iiiiiiiS8iiiiiaaii0iiiaiiiiiiaiiiiiiiMir«iiiaiiiiitiiiMi>i«iii*lll>>ll,l,ll,lliiiiiiiii,*|i|aialMI>11 PO PODATKIH TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE Rahlo nazadovanje pristaniškega prometa Znižal se je tudi obseg železniškega prometa Po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice je dosegel celotni pomorski promet tržaškega pristanišča v juliju 364.381 ton, medtem ko je znašal junija 439.605 ton in julija lanskega leta 409.825 Železniški promet tržaškega pri. stanišča pa je julija dosegel 155 tisoč 136 ton, medtem ko je znašal julija lanskega leta 180.694 ton. .iz, Pomorski promet tržaškega pristanišča v prvih T mesecih letoš- njega leta je dosegel 2.971.352 ton, jpedtem ko je lani znašal v istem razdobj_u 2 952.153 ton. Promet pr-vih se ""h mesecev je letos ne-k®''j0 „?.0^ne)ši kot je bil lani, vendar,J^joiso izpolnila pričako-llija v'anJa _„im° zabeležili julija po-n0ven P uec, ta,ko da nj prišlo ,pr.e„;V «ine okrepitve prometa v druff P?'ovici letošnjega leta Železniški proniet prvih 7 me secev pa je dosegel 1.343.963 ton, medtem Je lani v jstem raz-dobju znašal 1.434.562 ton. vinske zbornice dr. Caidassi, poveljnik .vojaškega okrožja polk. Oliva, predsednik združenja indu-strijcev dr. Doria, generalni ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi in druge osebnosti. Pozdravni govor je imel rektor tržaške univerze dr. Origone, ki ^Ppdčrtal, da gre za tretji po-dobni tečaj, ki se vrši v okviru tržaške univerze in ki je s tem prešel iz razdobja začasnosti in postal stalna ustanova. Pomemb-n.9. j® tudi dejstvo, da so razširili območje tem, o katerih se razpravlja na tem tečaju in da sedaj govore o vseh vrstah kopenskega prometa od železnic, cest do naftovodov. V zaključku se je rektor zahvalil številnim vidnim znanstvenikom, ki so prišli na ta tečaj. Otvoritveni govor pa je imel veleposlanik Lambert Schaus, ki je član komisije evropske gospodarske skupnosti in predsednik delovne skupine za prometna vprašanja. Veleposlanik je podčrtal pomen tega tržaškega tečaja ki je postal tradicionalen in ki’ ga znanstveniki in strokovnjaki Evrope upoštevajo. V nadaljevanju Je orisal skupno evropsko prometno politiko, ki temelii na odstranjevanju razlik pH ravnanju z različnimi pro----z._:—: IstOČaSnO metnimi sredstvi. Istočasno je treba prav tako odstraniti vse diskriminacije, ki temelje na različnih pogojih raznih držav. Rimska pogodba o evropski go spodarski skupnosti predvideva da mora biti med 1. januarjem 1963 in 31. januarjem 1967 ustvarjena'popolna svoboda za delovanje železniških, cestnih in rečnih družb ter podjetij, ki bodo lahko delovale v katerikoli državi skupnosti. Istočasno morajo od straniti vse diskriminacije, ki so v veljavi za prevoze neke države v drugi državi. Govornik je nato orisal nekatera pereča prometna vprašanj ter izrazil željo, da bi vskladili prometne predpise v raznih deželah. Govoril je tudi o nujnosti sodelovanja z Avstrijo in Švico, s čimer bodo odstranili nekatere zapreke, ki nastajajo zaradi geografskega položaja obeh držav. Po svečani otvoritvi je udeležence mednarodnega tečaja sprejel na županstvu dr Franzil. Tečaj pa je pričel z delom ob 14 uri, ko je imel prvo predavanje dr. Jean Vrebos, generalni ravnatelj ministrstva za telekomunikacije v Bruslju, ki je govoril o temi: «Splošne poteze evropskih prometnih infrastruktur in gospodarske posledice organizacije prometa v različnih državah«. Na tem mednarodnem tečaju sodeluje okoli sedemdeset znanstvenikov in strokovnjakov iz držav, ki sodelujejo pri Skupnem evropskem tržišču, prisotni pa so tudi opazovalci iz Avstrije in Švice. (Le meraviglie di Aladlnob ,gled» (Sparate a vista)- son Policijski film. no Bramieri. Milva. 4' •kt r'‘ t'1 n/ l’'1 PD »Igo Gruden« Iz Natjr*"^ J S redi v nedeljo 26 t.m. lz.elvs)K il’ in Soško dolino. Vpisovanje 1 Ser od 20. do 21. ure. *** I’ Prosvetno društvo proseL,nn ,*r priredi v nedeljo 9. sePteIo«(ill|z« Ljubljano, na Bled, K Vr J mu jezeru ln k slapu ®aV*C,nlt> ” j!" vanje vsak večer v društ* štorih. * * * j. * j,1 SPDT organizira v nede'i° y tembra izlet na Mangart- Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN u1 L Dne 19. in 20. avgusta se £ f t. »fvHlIa ti. .»rvirlO ' 4 j stu rodilo 14 otrok, umrl® r . Ann» V ^ oseb. UMRILI SO: 62-letna V>5 \ vd. Soh Milani, 754 etn i G!'j0igKl 7 N l1’ marl-n, 55-letna Steila Svetina, 55-fletina Emma letni Antonio Pozanini, gela Parovel vd. Bussanj'^ f'i 'jt Natalia Može vd. Righi, ®9' V1*;) i cesco ______ lo, 42-letni Gaetano «i»"'lnl 'I letni Bgidio Parovel, 86>.nti,llyf % R-usso, 71-letnl Aiohille r I, letna Pia Ferreri vd. Ma1 ni Aurelio Lin. .7 NOČNA SLUŽBA Ali a Redenzione, Gariba L rihaK1' 5; Benussi, Ul. Cavana nerva, Trg sv. Frančič® Ji, ^ [Vi ni, Trg Liberti 6- Al - g ■ , Ctlino 3« (Sv. Ivan). U g SLOVENSKA družina I5*'. m očnico za vsak dan. Nas'®v IllUUIIltU HA VO«*lV Udu • ništvu lista ali tel. ' 4 PREPROGE za pokriva#** teuaci, zračne žimnice. p<( t morje ln Izlete, poletne predmeti, zavese prt*- T(J ^ 20 odst. Italplast pust le 6. tel. 9591«. ZAVESE calla venezU#?!., { kurenčnlh cenah. Tel- VESPAGENZ1A, Trst, cesco 44, tel. 28-940, taK tf)j1 -.......... ■41. & DEL 1962 skupilo * '-7*0 som ln VESPE 125 lI' ‘^K* 'jjf ? stornlm sedežem. Na °~.t3 eff f; predplačila. VePka J* I n MOTO ra hi lene Z l*r 41 Xf. za posodo, blazine, žl*#n0|jl«Jjl(/ In MOTO rabljene z JI plačevanja. »PLASTIKA* St. 4 (blizu Trga at. t \wn«rje, vreče za P*rl10 po vse Iz plastike In cenah. Obiščite rasi PRI MAGL1ABELLA s* nadaljuje prodaja; *#" v’ rila. kopalnih kostum® znamk za moške, ?e" /ap®'V “t po nepobitnlh ceriatr MAGLIABELLA. Trs- ,al(o' ba-ldl St. 11. nekaj k®r j tobusne postale. ^ HIŠNO POMOČNICO '^*| l'^ družina. Naslov na uP noJ1'/« TRŽAŠKA DRUŽINA v^go čiji Išče pridno gospoot )ft y nico staro od 30 do fl*. plača 40.000 lir. Pom«0 Usta. Ul. sv. Frančiška 4 ________-ip KINO «IRlS»j2^ predvaja danes, 2l-* fll***" četkom ob l®"* (VOHU!''1’, IKrajo: CURDV0^’ vera cifflSov y To je zgodba 0 vohunstvu. Predstava se zač°e najavljeni uri. ^Morski dnevnik — 5 — 21. avgusta 1962 NEPOPISNO DOŽIVETJE NA KOPRSKEM TRGU ^krajinske pesmi in plesi v izvedbi donskih kozakov Nastopil je slavni Državni ukrajinski ansambel «Verjovka» iz Kijeva S uk 7e kil v Kopru spet e-i« 'lol2abn'h večerov, ko smo jj. več kot tri ure traja- ch Jlanje Državnega ukrajin-S njra tVerjovkan iz Kijeva. .“ji, 1 po svojem umetniškem J* vla/ndrlem umetniku Grigo-!N skladatelju in diri- kti se z £Hce 7^'e/c Je najbolj 'zvedbo odnosno vtis Vi5«))in 2 japonsko pahljačo: A rj,° Prelivanje barv v kostumi*- in mplndiii v nihih I bomo o nastopu še j za danes pa naj se na bežne impresije. a j 'iii, SKtaaaietju in ain- Jj J lem trenutku se zdi. da e °pčutek še najbolj blizu a AerLf2 izvedbo odnosno vtis fr 5 Kirn,"1 z japonsko pahljačo: A Prelivanje barv v kostu-,L,'«lcei’nu in melodiji, v gibih k? !n razbrzdanih akrobat- *> ft*. nekaterih solistov. j “Serv. a vezne impres P v* zbor, ki šteje okrog tiO ■ ti0 HoU 'rna seveda močno sku-i,* -v. p09rešljiiu)i ruskih basi- 1-0 ^ 7 " ' (lH( n°niogena, zvočna, polno-at P H ye.neča masa. Plesalci so % j* in j£etka mojstri svoje stro-!j k >e Jar človeka najbolj čudi, 5 v itnn„aya.jen na strogo ločitev V ll' kriterijih — tudi " (.J- Recimo vokalno plesna j?>ij iParina», obredje ukrajin-L0vanja al* Pa s>jajna li1,1 JoreoBrajske poeme «Ple-V ta ,,n* kozakov iz Zaporož-p! nijf.j^^ljučna pompozna sce-d ti!jn*,c{»r€9a odbora Koper Franc j (jjjine Priredil za predstavnike D? „erjovkav in nekatere (rt v**i B°ste kratek prijateljski 'f Vr' izr'^ katerem so z obeh hit W,e rtarl~T‘ svoje i J h in u• cuJ l2acijo tega gostovanja l*;i k, ">blo edinstvenega plesnega 'Cl!' b *Bu*“Pest» iz Budimpe-t J t J. uastoptl na koprskem J i%VaZeli°. dne 20. t.m. — da U 'OfcNil opernih umetnikov W V°» i* 1- in 2- septembra s r i SV JI1 2 «Lucio dt Lnmmer-rt/ H,, losi ne govorimo, dokazal '10j9 m potrebnost svojega J. h Mi-Li *jii t 'V h , ^ pred sodiscem V b,|!'v v zadevi 'lC#"G#rtan V> Bn^0 Pred prizivnim so-*' NjK*eDa>HPVno obravnavali Nezgoda na morju Motorni čoln devinskega komisariata javne varnosti je imel predvčerajšnjim popoldne precej opravka. Malo po 17.30 je ravnatelj sesljanskega campinga sporočil, da je 18-letni Gerhard Schmidt iz Ragesburga, ki je gost v cam-pingu, našo1 na odprtem morju prevrnjen čoln. Z omenjenim čolnom je malo poprej odplul iz por-tiča 15-letni Willy Reinhard iz Muenchena Agenti so z motornim čolnom odšli na odprto morje ter križarili sem ter tja, toda o brodolomcu ni bilo sledu. Reinharda so našli nekoliko pozneje v njegovem šotoru, kjer je počival. Mladenič je povedal, da mu je veter prevrnil čoln, katerega je zapustil ter splaval na obrežje. Devinski agenti so rešili tudi dva zakonca, in sicer 33-letnega Sergia Signorinija in 25-letno Al-mo Parovei iz Gorice — Ul. Gozzi 3. Nekoliko čez 16 30 je močan sunek vetra pokvaril jambor njunega čolna, ki ga Signorini ni mogel več upravljati. Policijski a-genti so rešili njega in ženo, ko se je čoln že potapljal. (ioriiko-beneKhi dnevnik ŽE VEC KOT MESEC DNI NE DEŽUJE Sedanja suša povzroča kmetom hude skrbi Uničila je celoten pridelek koruze in krompirja ter napada drevje Vinska trta se za sedaj še upira Vremenoslovne postaje še nada- < manjkanje vode. Vinogradniki so | včeraj podpisala podjetja iz Pie- n — lnnA. 1T rnrv\ n _....._1 * _12. 1_.It _ I 1 L #] ■. Irn Minn IZ r, m m, «■ a D a J ■ m Jm.imIL lje napovedujejo «lepo» vreme. Lepo bo morda za ljudi na počitnicah, ki si ne želijo drugega kot sonca, da bi imeli čimveč od bivanja pri morju ali v hribih, ne pa za kmeta, ki mu zemlja daje kruh za življenje. Na Goriškem ne dežuje že od polovice julija. Nekaj kapljic dežja, ki so medtem padle, ni bilo dovolj niti za povrtnino, kaj šele za druge vrste pridelka. V avgustu je suša pritisnila s tolikšno silo,, da njenih posledic ne bo mogoče več odpraviti, tudi če bi pričelo padati danes. Vremenske napovedi pa niso prav nič spodbujajoče; še vedno napoveduje • lepo* vreme za kmetovalce in lepo vreme za dopustnike. Nižinski del Goriške je suša zajela že pred nekaj tedni. Marsikje so koruzo kar poželi, ker od nje nimajo več kaj pričakovati. Otave ne bo. ker so travniki popolnoma suhi in si trava ne. bo več opomogla, tudi če bi prav kmalu pričelo deževati. Morda bi dež omogočil samo to, da bi kmetje lahko še posejali repo. Tudi krompir je v celoti pobralo. Prizadete pa niso samo manjše kulture; tudi drevje postaja plen nezadržnega prodiranja suše. Vedno bolj se sušijo hrasti, tudi češnje zadobivajo jesensko barvo in izgubljajo listje, čeprav so ob nor* malnih letinah zadnje drevje, ki se osuje Drevoredi so nastlani z odpadlim listjem in nas vožnja po njih spominja jeseni. Vinska trta še najbolje trpi po- preorali zemljo okoli njih, da korenike bolje dihajo in da bi deževnica hitreje prodrla do njih, če bi deževalo. Trenutno za trto ni neposredne nevarnosti. Morda bo prestala še nekaj dni, morda tudi en teden, če pa proti koncu avgusta le ne bi hotelo deževati, tedaj tudi zanjo ne bo pomoči. Tako suhega poletja kot je letošnje že dolgo ne pomnijo. Morda ie bilo po vojni samo eno. Ko so vremenoslovci pozimi ugotavljali, da je izredno deževna (takšna je bila tudi pomlad) smo hkrati pripominjali, da bo poletje suho in toplo. Vsi vendar niso bili istega mnenja, toda tisti, ki so tako mislili, so jo *pogruntali». Zborovanje zidarjev na trgu v Gorici Tudi včeraj se je nadaljevala stavka gradbenih delavcev. V velikem številu so se zbrali na Trgu Cesare Battisti v Gorici, kjer je bila v Ul. Pitteri ob 16. uri skupščina stavbenikov. Stavkajoči so znova poudarili svojo odloče-rtost, da nadaljujejo z borbo, ki bo trajala, dokler ne bodo uveljavili svojih zahtev. Tudi včeraj so nekatera manjša gradbena podjetja pristala na zahteve delavcev, naj se jim izplača proizvodna nagrada in naj se jim prizna plačilo za tri dni odsotnosti na delovnem mestu. Sporazum so iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMimiiiiMiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiik ZARADI NEPAZLJIVOSTI PRI ODMETAVANJU CIGARETNIH OGORKOV Požar okoli uničil drevje spomenika v in nasade Redipugli Uničenih je okoli 50.000 borovcev ■ Škodo cenijo na okoli 20 milijonov lir Požar izrednega obsega je v so-, jetno hitrico širil po izsušenem in boto popoldne in zvečer uničil j hitro vnetljivem terenu pod dre-borov gozd in ciprese, ki so jih j vesi, Se je požar že tako razboho-zasadili okoli grobišča italijanskih; til, da ga skoraj ni bilo več vojakov, padlih v prvi svetovni: mogoče nadzorovati, vojni na Krasu. Uničil je okoli | Od samega spomenika se je raz-50 tisoč borovcev, ki so jih za- | širil tudi proti Doberdobu in Ver-sadili po goličavah okoli sporne-! meljanu, na drugi strani pa proti nika, ter povzročil 20 milijonov j Polazzu, ki šteje okoli 600 pre-lir škode. bivalcev. Ce se hočemo povrniti k šte-ur.ii.. -------- —1 vilkam, tedaj naj povemo, da je in drugem kraju ogromnega stopnišča, ki se od državne ceste vzpenja proti vrhu pobočja. Kdo ga je zanetil, tega do sedaj še niso u-gotovili in verjetno tudi ne bodo, ker je dovolj, da je nekdo v nepazljivosti odvrgel ogorek cigarete ali neugaslo vžigalico, da je povzročil pravcato katastrofo. Nekaj po 15. uri je bilo opaziti prve znake požara. Ko so potem karabinjerji poklicali na pomoč gasilce iz Gorice in Tržiča ter karabinjerje in vojake iz številnih vojašnic v naši pokrajini, da bi ukrotili požar, ki se je z never- iiiiiiimmiimiiiiiMimHHtiimiHnMiHiinnmtuiiiiiiiniiimmiimmiiiimmmimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimi POSLEDICE SUŠE IN NEMARNOSTI. ■. Požari uničujejo nasade in travnike V zadnjih dveh dneh je gorelo na več kot desetih mestih v tržaški okolici gasili okoli 6. ure zjutraj. Do hudega požara je priilo pred- colini, ena skupina iz Milj, kara- včerajšnjim ob 19.45 ob vodovod- binjerji iz Doline ter številni va- -:-*no obravnavali pri- nih filtrih pri Nabrežini. Zaradi ščani. V kratkem času so plameni ,1» l V^l, vr,i* s prodajanjem sta- ; vetra so zublji zajeli okrog 15.000 zajeli površino 8.000 kv. m ter l V, ClajL. »ta j0 zagrešila pred kv. m zemljišča, ki je pokrito z uničili ves pašnik. Požar so po-Sv", k ‘® Belullo in Guido grmičevjem in dračjem. Na kraj \fj taj« naši čitatelji go- požara je pohitela ena motorna v- oni-- brizgalna openskih gasilcev, ena iz Trga Nicolihi ter jeep z radio-oddajnim aparatom. Grozovit, a V S^Jki '“Očala 2L marca letos, veličastni prizor grmičevja v pla-Jt S Ddn*i so tedaj spfo- menih, je zadržal na obalni cesti v k % “Uou- -- .-V-!—! dolgo kolono avtomobilov. Požar so gasilci zadušili ob 22.45. bilo okoli spomenika povzročene 15 milijonov lir škode, okoli 5 milijonov pa na področju proti Doberdobu in Vermeljanu. Požar je segal v dolžino 8 km in je zajel največji obseg, kar jih kdaj pomni človek, ki biva v tem delu Krasa. ' ' ’ Prebivalci Polazza so se hudo prestrašili, ko so videli zublje, Ki so se vedno hitreje bližali njihovemu naselju. Nekateri so že hoteli zbežati, ker pa je večina sklenila braniti svoje imetje, so ostali na braniku in se z vso silo spoprijeli s podivjanim elementom. Pričeli so sekati drevje in grmičevje, kopati jarke, skratka, vsakdo je bil zaposlen z nečim, da bi obvaroval svoj dom in imetje pred uničenjem Pogled na pobočje okoli Spomenika je žalosten. Vse naokoli je črno, kot da nas hoče nesreča še enkrat spomniti na žalostne čase, ki so uničili kraško floro in pa ljudi, ki so se bojevali med temi skalami. Kras v tem predelu je postal spet takšno skalnato področje, kot je bil pred toliko leti, ko je utihnila zadnja puška. Dosti časa bo spet potrebno, da bo ozelenel in dajal hlad tistim, ki so stopili nanj. F it-61}1 Proti Belullovi in . Sala 21. marca letos. NlhHllovn^ 1° • tedaV SP’°- i) J j, V Prou .? za krivo mkrimi-■( V kHl kKrskov razen dveh, ter Jrl I k? ter °a 7 'et in 6 mesecev »i J na 100.000 lir globe. rtV \l^teiiB sPoznali tudi Gui-/ A|’*t» j’ katerega so obsodili f ” mesecev zapora. Ji JV* te bila lastnica neke S/ iu • Se ukvarjala s y J Hrt 9 Pri ponovnem pregledu terena, kjer je prišlo do požara, so ugotovili, da so plameni uničili kakih 50 trt, precej • sadnega drevja ter raznega grmičevja. Poleg omenjenega požara so i-meli gasilci opravka še z drugimi. Ob 2.30 predvčerajšnjim zjutraj so jih poklicali gasit požar na nekem pašniku pri Sv. Roku nad Dolino. Na kraj požara sta pohiteli dve skupini iz Trga Ni- t ' d»nes 21. f. m. z začetkom ob 1*. uri film VValta Di-""" Technicolor spermo v bojnem stanju tisoč milj v vesolju k Film Eastmancolor Pr°«ram film eSgode Stanlia in Olia Ur' s« predstava nadaljuje na prostem. Do požara je prišlo ob 14.30 tudi na nekem zemljišču ob cesti v Sesljanu Ob 16.15 je zagorelo na nekem travniku v Ul. Benussi, ob 16.45 pa v spodnjem Rocolu, kjer so zublji zajeli okoli 2.000 kv. m površine. Gorelo je tudi med Zgonikom in Malim Repnom. Na površini okojj 50.000 kv. m so plameni uničili pašnik in kakih 50 borovcev. Pa-žar so pogasili openski gasilci o-koli 14.50. Tudi včeraj so gasilci pohiteli na več krajev, kjer je prišlo do požara. Ob 13.15 so jih pozvgli v Milje, in sicer na neko zemljišče v bližini Sv Roka. Ob 13.45 pa so morali pohiteli na Reško cesto, kjer je gorelo dračje in grmičevje na površili 7.000 kv. m. Manjši požari so se zanetili tu di v Miljah in pri Domju. Ob 17.50 je gorelo v Roconu, in sicer na površini 300 kv. m. Ob 16.15 pa je začelo goreti na glavni cesti, ki pelje iz Trsta proti Opčinam, in sicer za kamnolomom Faccanoni. Požar je zajel okol 1.000 kv. m površine, poraščene z grmičevjem. niiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiHi11111 Antobusni izlet n a Višorje ,n k Belopeškim jezerom organizira SPD iz Gorice v nedeljo 26. t.m Odhod iz Gorice (izpred aa''"nf Bratuš) ob 5. uri, iz P<>rtSure ob 5.15. Cena za vožnjo je za člane po 1.000 lir, za nečlane po 1.100 lir. Vpisovanje v Kavarn. Bratuš do srede 22. t.m- Kosilo iz nahrbt-nika. Povratek v Gorico ob 22.30. Spet požari Goriški gasilci so morali včeraj trikrat odhiteti iz vojašnice, ker so jih obvestili, da so izbruhnili požari. Najprej so odšli v Ulicb Del Prato, kjer se je na vrtu stanovanjskega bloka INA-hiše vnela suha trava. Skoda je neznatna. Ob 14.30 so jih poklicali v VH-lesse, kjer je nastal požar na posestvu Giovannija Mattirolija in solastnika Alvena Tomasina. O-genj je zajel dva hektara površine in uničil dve vrsti trt in deteljišče. Škode še niso ocenili, vendar je precejšnja. V Gradiško pa so jih poklicali ob 16. uri, kjer se je vžgala suha trava na 100 kvadratnih metrih posestnika Francesca Furlana požar so pogasili v pol ure. Nesreča na križišču zaradi nepoznavanja predpisov Nekaj pred ll ur0 se je na križišču Korza ltalia in Ul. 24-maja pripetila lažja prometna nesreča. Pred rdečim semaforom na Korzu sta se ustavila 27-letm Gianpietro Morandini iz Vidm«. hi je vozil popolnoma nov fi*i 500 rdeče barve, na njegovi des"i strani, tik pločnika, pa se je usta' vil<> kolesarka 33-letna Luigia Da‘ cr<,> , 2. Per Ola Lindberg (Šved.) 55 5 (izen. švedski rekord) 3. Bonnie Kroon (Hol.) 55 5 (nov holandski rekord) 4. Bobert Mc Gregor (Angl.) 55 7 (nov angleški rekord) 5. Frank Wieg»nd (NDR) 56 1 (nov vzhodnonemški rekord) 6. Igor Burihin (SZ) 56 1 (nov sovjetski rekord) 7. Gyula Dobay (Madz.) 57”0 8. Horst Gregor (NDR) 57”0 400 M V 4 SLOGIH MOŠKI) 1. GENADY ANDROSOV (SZ) 5’01”3 2. Jan Jiskoot (Hol.) 5"05"5 3. Jurgen Bachmann (NDR) 5 in 05”9 4. Dieter Pfeifer (NDR) 5'08”4 5. Hannu Vahtoranta (Fin.) 5’ in II”6 6. Heimo Toivonen (Fin.) 5’il’’9 7. Boris Gavrilov (SZ) 5’12”1 8. Josel Katona (Madž.) 5’18"3 100 M PROSTO (ZENSKE) 1. HEIDI PECHSTEIN (NDR) 1’03"3 2. Diana Wilkinson (Angl.) 1’03”3 3. Ineke Tigelaar (Hol.) 1’03”3 4. Erika Terpstra (Hol.) 1’03”6 5. Maria Frank (Madž.) 1’04”3 6. Paola Saltti (It.) 1’04”8 7 Csilla Madarasz (Madž.) 1’05’’2 SKOKI S 3 METROV (ZENSKE) 1. INGRID KRAMER (NDR) 153,57 točk 2. Christiane Kuznetsova (SZ) Lanzke (NDR) 137.78 3. Natalie 133.78 4. Erlena Safronova (SZ) 128,73 5. Elizabeth Svoboda (Avstrija) 122,20 6. Ulrike Sindelar (Avstrija) 119,98, 7. Margaret Austen (Angl.) 110,38, 8. Therese Szabo (Madž.) 108,35, 9. Margareta Sehlin (Šved.) 97,41. 10. Kara Balla (Madž.) 83,60. Današnji spored Dopoldne 4x200 m prosto (moški) — izločilne baterije 400 m prosto (ženske) — izločitve 200 m hrbtno (moški) — izločitve Skoki z deske (moški) — izločitve Vaterpolo Popoldne Skoki z deske (moški) — kvalifikacije 4x100 m v 4 slogih (moški) — finale 200 m prsno (ženske) — finale 400 m prosto (ženske) — finale 400 m prosto (moški) — izlo- vrstile v zaključni del tekmovanja Van Velesen m V/inkel (Holandska), Holletz in Schmidt (N DR), Ludgrove in Leivis (Vel. Britanija), Michaelsen (Danska) in Piacentini (Francija). Današnje finalne tekme so bile izredno napete in razburljive. Najbolj zanimiva točka je bilo finalno tekmovanje moških na 100 m prosto, med katerim je padla cela vrsta rekordov. Zmagovalec Francoz Gottvalles je izenačil evropskega, Lindberg švedskega, Kroon je izboljšal holandskega, Mc Gregor angleškega, Wiegand vzhodnonemškega, Burihin pa sovjetskega. Zelo ostra je bila tudi borba za zlato evropsko kolajno v plavanju na 100 m prosto za ženske. Tri plavalke so skoraj istočasno prišle do cilja, toda zmago so prisodili Vzhodni Nemki Pechstein, ki se je za trenutek prej kot Wilkinsonova in Togelaarjeva dotaknila roba bazena. Italijanka Paola Saini se je s časom, ki je precej slabši od italijanskega rekorda, uvrstila šele na šesto mesto. Na 400 m v štirih slogih za moške je zlata kolajna pripadla sovjetskemu predstavniku Andro-sovu, ki je imel v Holandcu Ji-skootu najbolj nevarnega tekmeca. Holandec je v prsnem slogu vodil, kasneje pa ga je Rus prehitel, vendar je vseeno ohranil, kljub močni ofenzivi Nemca Pfeiferja, drugo mesto. V skokih v vodo s trimetrske deske je zmagala olimpijska prvakinja Ingrid Kramer pred rojakinjo Lanzkejevo m sovjetsko zastopnico Kuznetsovo. ■\r Zenski atletski dvoboj ITALIJA 59 FRANCIJA 56 Dva italijanska rekorda: Vettorazzo v daljini, Jannacone v teku na 800 m AOSTA, 20. — Ženski atletski dvoboj med Italijo in Francijo se je končal z zmago domačink, Ki so trdovratne gostinje odpravile '59:56. Sile so bile precej izenačene posebno zaradi smole Ber-tonijeve, ki je v teku na 80 m zapreke zasedla zaradi spodrsljaja šele četrto mesto. Do štafetnega teka je bilo stanje neodločeno. Sele v zadnji točki dvoboja so je zmaga pripadla prvi prav tako z zelo pičlim rezultatom. Najboljši izid je dosegel Hajduk, ki je gostom iz Veleža zadal 2 gola, medtem ko se domačemu vratarju ni bilo treba skloniti niti enkrat. si Italijanke zagotovile zmago v štafeti in s tem odločilne točke za osvojitev lovorike. Italijanke so dosegle dva no- iiiiimiiiiiiimmiiimtliiiiimiiimmMmmiimiiiiiil V SKOKU S PALICO Nov italijanski rekord Pietra Scaglie va državna rekorda. Jannacone-jeva je dosegla najboljši italijanski čas v teku na 800 m, medtem ko je Vettorazzo izboljšala rekord v skoku v daljino. GOTEBORG, 20. — Med mednarodnim atletskim mitingom v Go-teborgu, je Italijan Pietro Scaglia izboljšal s 4,40 m državni rekord v skoku s palico. Prejšnji rekord je pripadal s 3,38 m istemu atletu. ŽENSKO PLAVALNO PRVENSTVO AMERIKE Tudi v zadnjem dnevu nov svetovni rekord Carolyn House trikratna ameriška prvakinja CHICAGO, 20. — Tudi med zadnjim dnevom ženskega plavalnega prvenstva Amerike je padel svetovni rekord. Tega je dosegla Sharon Finneranova na 200 metrov metuljčka s časom 2’31”2. Tekma na tej progi je bila zelo ostra in razburljiva. Finneranova se je morala do zadnjega boriti za zmago s Kirn Workley in s 14-!et- no Šusan Pit. Vse te tri tekmovalke so preplavale progo s časom, ki je boljši od bivšega rekorda 2’32"8 Beehy Collinsove. Rekorderka na 1500 m Carolyn House je prišla do tretjega naslova prvakinje. V finalu na 200 m prosto je zmagala s časom 2’14”6, kar predstavlja nov ameriški rekord, ki je pripadal Von Saltzovi. Končno si je tudi Donna Devaro-na zagotovila naslov ameriške prvakinje na 100 m prosto. Med moškimi, ki so tekmovali v ' okviru mednarodnega plavalnega mitinga, je Avstralec Murray Rose izboljšal lastni osebni rekord, medtem ko je Američan Tom Stock zgrešil za štiri desetinjce sekunde izboljšanje lastnega svetovnega rekorda na 200 m hrbtno. Izidi posameznih tekem so sledeči : 200 m metuljčka: 1. SHARON FINNERAN 2’31”2 (nov svet. rekord) 2. Kirn Worley 2’31"3 3. Susan Pitt 2’31”3 100 m hrbtno: 1. DONNA DE VARONA 1T0”4 2. Girinie Bunkel 1T0”8 3. Nina Harmer 1’10”9 200 m prosto: 1. CAROLYN HOUSE 2’14”6 2. Rubyn Jonnson 275”7, 3. Susan Doerr 2’16”4 MOŠKI 200 m hrbtno. 1. TOM STOCK 271 ”5 2. Peter Hammer 276’’6 3. Shigeo Fukushima (Jap.) 278”8 4. Joachim Kueppers (Nemčija) 2’20’7 Štafeta 4x100 m prosto: 1. Nemčija (Jacobsen, Haver-kamp, Hetz, Klein) 3'46”1 2. Japonska (Ishihara, Yamana-ka. Kukui, Kyoshi Nakota). 3’46”5 A ekipa ZDA (Clark, Padovan. Jackman, Mecdonagh), ki je zma. gala s časom 3’37”2 je bila diskvalificirana, medtem ko je B ekipa dosegla izven konkurence čas 4'42”9. 1500 m prosto: 1. MURRAY ROSE (Avstralija) 1775"6 2. Geirhart Hetz (Nem.) 17’38”6 3. Alan Sommers (ZDA) 17’46”9 4. Roy Saari 18’01"4 5. Suaki Sasaki (Jap.) 1871”7 Izidi tekem so sledeči: 100 metrov: 1. GUENARD (F) 11”9; 2. Govori (I) 12”; 3. Davaze (F) 12”2; 4. Bertoni (I) 12”2. 200 metrov: 1. GOVONI (I) 24”1; 2. Actis (F) 24 '5; 3. Tacciaria (I) 24”9; 4. Davaze (F) 25”. 400 metrov: 1. SAVORELLI (I) 57”; 2. Lebret (F) 57”4; 3. La Barbera (I) 58”; 4. Baujard (F) 59”3. 800 metrov: 1. JANNACONE I) 2’9”5 (nov italijanski rekord); .2 Goulheux (F) 272”6; 3. Collo-do (I) 277”; 4. Yvonnet (F) 2’27”4. 80 metrov zapreke: 1. GUENARD (F) 11” (izenačen francoski rekord); 2. Genguio (F) 11”4; 3. Castellari (I) 11”9; 4. Bertoni (I) 12”1. Skok v višino: 1. GIARDI (I) 1,63 m; 2. Bortoluzzi (I) 1,61; 3. ex aequo: Parenty (F) in Windpassinger (F) 1,59 m. Skok v daljino: 1. VETTORAZZO (I) 6,01 m (nov italijanski rekord); 2. Thetu (F) 5,87; 3. Turba (I) 5,79; 4. Bouix (F) 5,65. Met krogle: 1. BURGER (F) 13,73 m; 2. Bordelier (F) 13,45; 3. Ricci (I) 12,58; 4. Biagioni (I) 12,38. Met diska: L RICCI (I) 47,16 m; 2. Boutin (F) 44.96; 3. Bretelle (F) 44,61; 4. Cogoi (I) 43,24. Met kopja: 1. DEMYS (F) 44,15; 2. Malsert (F) 40,78; 3. Borotti (I) 34,74 ; 4. Spagolla (I) 33,73. Štafeta 4x100 m: 1. ITALIJA (Govoni, Bertoni, Spampani, Mecocci) 46”5; 2. Francija (Genguio, Davaze, Actis, Guenard) 46”7. Naj še omenimo poraz Rijeke na igrišču v Sarajevu. Domačini so takoj po začetnem žvižgu napadli z vsemi silami in prevladovali na igrišču. V 7’ se jim je posrečilo priti do edinega gola, ki jim je prinesel prvi dve točki prvenstva. Rečani so sicer ostro protinapa-dali, a jim ni uspelo izenačiti. Največ golov pa je bilo v zanimivi in tudi razburljivi tekmi v Zagrebu med domačim Dinamom in lanskoletnim prvakom Partizanom. Začetek je bil v korist gostov, ki so imeli prvo priložnost za dosego gola. Do tega pa ni prišlo, kar se je kasneje Beograjčanom maščevalo, ker so morali prvi kloniti. Prvi polčas se je zaključil z 2:1 v korist domačinov. V drugem delu igre se je razvila ogorčena borba za zmago. Borba je bila zelo napeta in se je končala s 3:3, kar je pravičen izid te lepe in dinamične igre. DAVISOV POKAL Mehika 4 Jugoslavija 1 MEXICO CITY, 20. — Finalno srečanje ameriške cone za Davisov pokal med Mehiko in Jugoslavijo se je končal s 4:1 v korist domačinov. V zaidnjem dnevu tekmovanja je Pilič premagal Gontrerasa V slovenski conski ligi, kjer nastopata enajstorici Nove Gorice in Izole, Se je prvi prvenstveni za-vrtljaj začel za oba predstavnika primorskega nogometa le z neodločenim izidom. Goričanom, ki so bili ob koncu prvega polčasa, na pragu poraza, se je posrečilo v drugem delu igre izenačiti in s tem prisiliti gostujoči celjski Kla-divar na delitev točk. Delamaris iz Izole pa je prisilil ljubljansko Svobodo prav tako na delitev točk. Istrski igralci so tu pa tam odlično zaigrali in so imeli nekaj izrednih priložnosti, katere pa žal niso znali prisebno izrabiti. Zaradi tega se je igra končala brez gola. IZIDI I. ZVEZNA LIGA C. zvezda-Sloboda 2:1 2:0 (*:* 0:0 SCL Gorica.Kladivar Svoboda^Delamaris Slovan.Sobota Celje-Ilirija O.Krim-Rudar (V) 1:1 I*1” g (Ji Triglav-Zelezničar 3:1 I Rudar (T).Ljubljama 4:2 1 ZARADI NAGRADE ZA OBNOVITEV POGODB* ..' J Deset igralce^ Triestine v stavk1 Nogometaši trdijo, da je predlagani znesek pren^ V vrstah Triestine je nastala pravcata kriza. Deset i0ra c sgt namreč že v soboto opozorilo trenerja Radia, da bo začelo 5 ,n| kovnim gibanjem. V nedeljo, ko bi morala Triestina imeti > ^ Jli tekmo, se igralci, katerim še ni bil urejen finančni poloz0’^^ hoteli staviti na razpolago trenerja. Ti igralci so: Frigeri, V zahodnem delu nogometnega prvenstva druge zvezne lige igrata tudi dva slovenska predstavnika: Olimpija iz Ljubljane in Maribor. Ljubljančani so igrali na domačih tleh in so imeli v gosteh šibeniško enajstorico. Olimpija je po lepi igri odpravila goste z 2:0. Oba gola je dosegel Mladenovič in sicer prvega v 17’ prvega polčasa, drugega pa v 14’ drugega dela igre. Mariborčani pa so morali na gostovanje k Borcu v Banja Luko. Kljub igri na tujih tleh so se Mariborčani dobro držali in jim je uspelo vrniti se domov z neodločenim rezultatom in z dragoceno točko v žepu. Sadar, Merkuza, Szoke, Mantova-ni, Trevisan, Santelli, Secchi in Risos. Kot se vidi gre za skoraj celotno moštvo, ki je lani zmagalo na prvenstvu C lige. Izjemo tvori vratar Toros, ki je že dosegel sporazum z vodstvom Triestine. Prav tako so finančno plut vprašanja uredili tudi novi igralci Triestine Vitali, Dalio in Orlando. V zvezi s tem zelo kočljivim vprašanjem je Szoke v imenu o-stalih igralcev izjavil, da so vsi zelo navezani na Triestino, a vseeno ne morejo sprejeti predlaganih zneskov za obnovitev pogodbe, ker so še precej nižji od zahtevanih. Z druge strani pa mora Triestina gledati, da proračun ne bo preveč pasiven, zaradi česar je popolnoma razumljivo, da ne more sprejeti zahtev nekaterih igralcev, še posebno, ker zahtevane določila zveza za igrale e „ vsote presegajo norme, — g m ,c?iU t '1 Ce zadeve ne bodo res’ d1 JI, :l< »; dneh, bo morala Triestina (11„| v Neapelj, kjer ho J % nedeljo prvo prijateljsko F tovat vo pnjateijs--■ ™ venstveno tekmo, z rezerv 0pK "Hi šivom. In še to ne bo KjRfc ker si je srednji napai t S ti V i i*' javlja, da bo veljal sle ^ časni urnik vadb: Atf čl*1" Si OB TORKIH IN 20.30 ODBOJKA za članice 3o ^ OB ČETRTKIH ob , ., lovadba d»i"; ;■< OB PETKIH od 20. «re ODBOJKA za zaletnice^ 6» 1 ref Odbor vabi vse ljubite^1 >( bojke na sestanek, , «To je res pametno.... Domov skočim....* «Prav. Le pojdite, gospod Picken, vas bom izgovoril pri gospodu Burrovvsu, kc se vrne.* Čez nekaj minut je George zapuščal banko. Skraja je hodil počasi, bolj ko se je bližal domu, bolj je spešil korak. Ni se hotel ustavljati, da bi preštel denar, dokler ni prišel domov in se ni zaprl v sobo. Bilo je sedem tisoč pest sto dolarjev.... Bil je zadovoljen. potem mu je teta skuhala kamilce in je lahno zadremal kakor človek, ki je opravil težko delo. Drugo jutro je ostal v postelji malo dalj kot po navadi. Mislil si je, da ima kot roparska žrtev vendar pravico do nekega počitka. Ko se je prebudil, je povedala teta Fanny, da je bil pri njih nekdo iz banke in da je spraševal, kako je z ubogim blagajnikom. Dejaia da mu je, da se že bolje počuti, a da mora počivati in da ga morda ves dan ne bo v službo. «E, ne,* je dejal George in skočil s postelje. «Moram v urad.* če je hotel igrati vlogo pogumnega in zanesljivega blagajnika, se je moral vrniti na svoje mesto, brž ko je minil strah. »Imam toliko dela, teta,* je rekel. «Figc-,» se je jezila, «zdravje je prvo. Razen tega pa je danes banka tako zaprta. Mislim, da imajo komisijo.* «Potem še celo moram iti,* je rekel George. Oblekel se je in šel. Ko je prišel do banke, je ugotovil, da je imela teta prav: banka je bila za stranke zaprta in vsi uradniki so bili na svojih mestih. Najbolj ga je presenetila dobra volja, ki se je brala z obrazov vseh njegovih delovnih tovarišev. Gospodična Dykes se je za svojim okencem blaženo hihitala, gospod Bell mu je izza računskega stroja veselo pomignil v pozdrav, kakor da se je vrnil z lepega izleta. Gospod Aster je mirno hodil gor in dol z rokami na hrbtu in ni bil videti nič tako bojevit kot prejšnji dan. Georgeu so povedali, da želi z njim govoriti direktor, šel je k njemu v urad in je videl, da je prijazen in nasmejan. «želite, gospod Burrows?» «Da, George, vstopite,* je rekel direktor in se zasmejal, da se mu je pokazalo vse močno zobovje. t^orge je vstopil in zaprl vrata za seboj. či na§ Mari prijatelj, George,* je rekel gospod Burrows. i te<3aj je George opazil, da je v direktorjevi pisarni še neki drug gospod. Bil je Carruther, bivši predsednik banke in sedanji predstavnik upravnega odbora, naslov, ki ni imel drugega P°mena kakor tega, da mu je malo ublažila trpkost upokojitve. Carruther, imeniten človek blizu šestdesetih let, je pozdr n Georgea in se skrivnostno nasmehnil. , dan. gospod Picken. žal mi je, da ste včeraj doživeli tako grao preizkušnjo. Ste si že opomogli?* «Da, gospod Carruther, kar dobro se počutim.* „ 'Prav, me veseli,* je rekel gospod in se zopet *B:“°Je precej strahu, kaj? če ne drugemu, je to se dokaze, kako lahko je vdreti v našo malo banko, f cakovali, da je tako lahko, ne gospod Picken? «Res ne, gospod.* »i š«. Gospod Burrows se je smehljal: «Nikar ga ne } Ije Carruther. Ali se ni že včeraj naužil dovolj strah«' f N, veš ti ali naj mu jaz?* ‘ # h A «Mislim, da je to moja naloga,* je rekel Carnk gladil brado. «Glejte George, oprostite, da sem izbral t* pojf L a mislil sem, da le ne bi bilo slabo glede na vse te 1 kah v zadnjem času, pravim, da ne bi bilo slabo, do« u! Je tudi našo banko lahko oropati. Veste čeprav seru 'j(o, y mi 3? š.e zmeraj pri srcu usoda naše male banke^ pi veste, zakaj sem včeraj zaigral tisto malo komedije vsi budni in pozorni. Komu bi se to utegnilo zdeti a a zdi se mi, da se je iz tega marsikdo česa naučil, kM ji «Da, gospod,* je mehanično potrdil George, «a Pe , prav, za kaj gre... kakšna komedija, gospod?* nneCi Stari se je zasmejal. Izvlekel je iz žepa velik f privezal na obraz in s hripavim glasom; ‘Daj, prijatelj, izroči mi tisto steljo!* .. Gospod Burrows se je od srca nasmejal in tudi poskušal a zaman.