Politicen list za slovenski národ. P» poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en' mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. i (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., ivakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Naznanila I če se tiska dvak Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob Vs6. uri popoludne. ^tev. 161. 7 Ljubljani, v soboto 18. julija 1885. I^etniU XIII. Itrmisviško vprašanje še enkrat. Res je, da smo daleč od Brunsvika, toraj bi tudi lahko rekli, kaj nas briga, saj imamo z domačimi razmerami dovelj opraviti. Res je tako, a ker gré za načela dveh ali več sosednih držav, ni napačno, če vse dobro poznamo. „Justitia regnorum fundamentunr' (pravica je podlaga kraljestvom), je napis na cesarski palači v Beču ter tudi vodilo naši cesarski hiši. Zatoraj nam nikdo, tudi sovražnik ne more očitati, da bi si bila Avstrija po krivici kako deželo prisvojila, ali sosede zavratno napadala. In naša prijatljica Prusija? Dela in narašča ravno po nasprotnem. Salus rei publicae suprema lex esto (Korist države bodi najviša postava — načelo). Res potem se tudi ravna. Skoraj da bi smeli ravno nasprotno prašati : Ktero deželo si je Prusija po pravici prisvojila: Šlezijo, Hanover, Brunsvik? Koliko ima Prusija pač sosedov, da bi ne bili krivično od nje napadeni? Že zarad teh nasprotnih načel Avstrija in Prusija ne morete biti resnični, prisrčni prijatlici. Kar se posebno zasedanja brunsviškega prestola tiče, nam je naš dopisovalec reč v splošnem in posebnem dobro pojasnil, naj danes dostavljamo le še to, kar naznanuje „Germania", katoliško-političen list v Berolinu, pruskem prestolnem mestu. To po-jasnenje kaže, da se Bismarku vendar ni posrečilo s svojim predlogom popolno zmagati, ampak Brunsvik le na pol v prusko vrečo spraviti. „Germania" pravi: „Prusija je v vprašanji na-sledovanja v Brunsviku propala, kar se na pol-uradno tudi priznava. Prizadevala si je hišo Vellov za vselej izključiti od nasledovanja, ker je hotla stranko Vell'ov kot „zapreko ali oviro kraljestva" po zveznem svetovalstva svetu javljati. Potem takem bi princ iz Velfove hiše nikdar ne mogel tega prestola zasesti. Tega vednega na-potljeja ali zapreke pa zvezni svèt ni pripoznal, ampak navodil je vse druge vzroke zakaj vojvoda Cumberlandski sedaj še n e m o re vladanja Brunsvika prevzeti. Povdarjamo: „Sedaj še ne more", ker vzroki, ki ovirajo nasletlovanje, navodeni po zveznem svetovalstvu, so taki, da se dajo po pogajanji in sporazumljenji odstraniti, potem bi pa vojvoda Cumberlandski lahko nasledoval ali pa saj njegovi otroci. Tako je to vprašanje le začasno rešeno, ne pa konečno za vselej, kakor je Prusija nameravala. Časopisu „Dresdner Nachrichten" se javlja, da je predlog od zveznega državnega sveta sprejet (namesto pruskega) stavljen bil po saški (saksonski) vladi. Takoj se je pokazalo, da je ta nasvet mnogo bolj dopadal zveznemu svetovalstvu, kakor prvotni pruski, ali pozneje bavarski in da je bilo skoraj upanje, da bode enoglasno sprejet. In res pri glasovanji bil je sprejet z 49 glasovi proti dvema, trije drugi so ga le pogojno sprejeli, To so „facta", dejanski dogodki, kakor so se izvrševali." Do tii Berolinska „Germania". „Vaterland" zraven pristavlja: Važniše kakor to je dobro podprt poziv „Germanije" na ministra brunsviškega Gorz-Vrisberg-a. Zadeva pa pismo vojvode Cumberland-skega na angleško kraljico. In tu pravi „Germania": Objavili bomo vsa pisma, bomo videli, če res niso druzega, kakor zvijačne spletke, kakor jih minister Vrisberg imenuje. V nekem teh pisem pravi vojvode Cumberlandski po smrti svojega očeta, kralja hanoveranskega Jurija v pismu-protestu na prusko vlado: „Vse pravice, prednosti in naslovi, ktere so šle mojemu ranjkemu očetn, oziroma kralju ha-noveranskemu, preidejo sedaj na-me (gredo sedaj meni) po dednih pravicah naše hiše, ktere tudi cele in popolnoma zahtevam." Mnogokrat smo že omenili, da to ne pomeni sovražnega namena, ampak se le pravna stran dedne pravice zavaruje. Vojvoda Cumberlandski je pa pozneje v pismu do pruske vlade sedajno posestvo Prusije pripoznal ter se odpovedal kot vladar Brunsviški vsakemu dejanskemu motenji pruskega posestva. V pismu do kraljice Viktorije je povdarjal, kar je pisal v prvem protestu 11. julija 1878. Zarad tega mu je očital minister Gorz-Vrisberg kovarske spletke. Kako neki, če piše kraljici angleški to, kar pisal je v protestu? Saj le, če bil bi drugače pisal, imenovali bi ga bili lahko hinavca, zvijačnega spletkarja. Poštenjak pa lahko svoje pravice zavaruje ter zoper krivico prote-stuje in vendar ne bo nepoštene spletke, ustaje in kar tacega delal. Zato „Germanija" kliče: „Na dan s celim pismom na angleško kraljico, ne pa z izstr-ganimi stavki." Tudi nek drugi list, „Hessische Blätter," naravnost pravi, da je poročilo grofa Görz-Vrisberg-a (t. j. iztrgan stavek iz pisma na angleško kraljico) zvijačno in goljufivo. Toraj pravijo vsi pošteni listi: Vojvoda Cumberlandski je delal pošteno, a grof Vrisberg je bil dvojezičnik, ki delal je zvijačno in goljufivo. Tako toraj je ta reč. Bismarku je „korist države prva, da edina dolžnost in postava", za pravico ne praša; enako je njemu vdanim duhovom, naj bodo tudi ministri, kakor n. pr. brunsviški grof Görz-Vrisberg, poštenost in pravica najmanjša in poslednja briga. Politični pregled. V Ljubljani, 18. julija. Xotrauje dežele. V najnovejšem času čujejo se zopet posamični glasovi in vidijo se znamenja, iz kterih se da z nekako gotovostjo na to sklepati, da se bo Licchten-steinov klub zopet s Hohenwartovim združil v jedno politično celoto. Vsi češki in poljski konservativni dnevniki so za zedinenje, ktero jako toplo priporočajo, ob enem pa obžalujejo, da sta bila kluba tako dolgo ločena in to po krivdi moža, ki je razpor provzročil, potem se je pa sam od Liechtensteinovega kluba odločil in je v marsičem proti njemu glasoval. Ta mož je bil dvorni sovetnik in Solnograški poslanec Lienbacher, ki je lansko leto ob priliki svojega govora za postavno vpeljavo nemščine za državni jezik svoje sovraštvo do Slovanov, pa tudi svojo nebrižnost za ostale konservativce pokazal. Proti obstoječemu razporu med Liechtenstein o-vim in Hohenwartovim klubom se tudi vsi tirolski konservativci razven L i e n b a ch er j e ve ga dvojčka tirolskega Z allinger j a britko pritožujejo in ničesar gorkeje ne žele, kakor zedinenje obeh strank pod skušeno vodstvo Hohenwartovo. Da bi bilo to združenje za nas neskončno koristno, doka- LISTEK. * % Z li m h e r k. Krajepisna in zgodovinska razprava. (Dalje.) Kakor so zapovedniki Varaždinske krajine in Petrinje ravnali, da se ti kraji odcepe od Hrvatske, tako so tudi vojaški poglavarji Žumberka zadrževali, da se ta kotar ni mogel popolnoma s Hrvatsko ze-diniti. Trditev vojaško uprave, da Žumberk spada pravno h Kranjski, osnovana je bila na praznem izgovoru in zmotnjavi, kajti ko so kranjski stališi leta 1747 zahtevali Žumberk, odbilo jih je bojno veče po napotku tadanjega krajiškega vrhovnega zapoved-nika princa Hildenburgshausena odločneje nego li Hrvate. Akoprem so se meje turške koncem 17. veka precej daleč odmaknili od Karlovca, a Žumberčanu je bilo težko stražiti in vojskovati na tako udaljeni krajini, vendar niso Karlovški generali na noben način dopustili, da se Žumberk razvojači, nego so vse žile napeli, da se tudi ostanek Žumberka, ki je bil urejen po gradjansko in podložen banu, spremeni v vojaško krajino. Posebno so se za to trudili Karlovški generali I. 1690 posle smrti velikega ka-petana grofa Paradeisera, pa 1. 1714, ko je bil umrl Žumberški zapovednik baron Kušljan, pa da se niso tej spojitbi močno in odločno opirali hrvatski stališi, zahtevaje pri mnogih diplomatičnih zgodah povrnitev Žumberka in urejenje mej proti Štajarski in Kranjski ter zagovarjajo pravične tožbe cerkvo Zagrebške radi odvzetih žup in desetine (Uravnave mej v Žumberka in Metliki se tiče zajednički sab. čl. 13. 1. 1554, potem čl. 41. 1 1559 in čl. 15. 1. 1568, nadalje čl. 119. 1. 1647 in čl. 69. 1. 1651), bili bi bržkone tudi južni kraji Žumberka že pred 200 leti predani vojaški upravi. Treba je pa priznati, da so vlastelini in plemiči v Žumberku vedno naglaševali in gojili državno zvezo Žumberka s Hrvatsko, očito-vaje pri vsaki priložnosti, da so pravi članovi in pripadnici Hrvatske (incolae et nobiles regni Croatiae) in da spadajo pod jurisdikcijo kraljevine, kar jim jo konečno tudi sama vojna oblast, če tudi ne rada priznala (Erdbeschreibung). S povdarkom pravita Peter Gačani, skrbnik malodobne Renate, hčeri „vi-težkega in poglavitega Ilraniloviča Jurja, kapitana Slunjskega", in knez Janko Hranilovič v pogodbi radi delitve posestva Sošičkega, pisani v Črnomlju 25. marca 1. 1700 pred baronom Iv. Apfaltrernom in več prič mestjanov in prebivalcev mesta Črnomlja, da so Sošice pod krono ogersko (sub corona Hun-gariae), pa da jih imajo soditi županijski sodniki, ko bi ugovor prelomili (Izvirnik v zbirki gosp. R. Lopašiča). Iz dobe medsebojnega prepira in pogajanja med vojaškimi oblastmi in stališi hrvatskimi radi Žumberka navajamo sledeče momente. Ko je zarad bune 1. 1701 prenehala v Liki in Krbavi mestjanska upravu , obečali so Dunajski prvaki zastopnikom Hrvatsko, da bodo v zameno za te starodavne žu-panije pod bansko vlast prišli kraji okoli Kapele in Žumberk.a Ker pa to ni nobenkrat izvedeno, poprosili so stališi Hrvatski 1. 1733, da se kotar Žumberški potem predeli Zvečaja, Dubovca, Svarče, ktere je držal general Karlovški, zamene s kraljevino za novo trdnjavo Orlovac pri Karlovcu, ki je imela obsegati 2000 oral šume, 102 oral njiv in travnikov, za 111 voz sena. (Acta confmaria v knjižnici akad. jugosl. — Saborski zapisnik za 1. 1733 v zem. arhivu). Ker pa Orlovac radi povodenj ni bil sezidan, niso zujejo fakeijozui nemški listi, ki noč in dan pišejo, da se le združiti nikar! če je toraj tem listom toliko ležeče na tem, da Hohemvartov klub z Liechten-steinovim nezdružen ostane, nam mora, kar nas je konservativnih, vse na tem ležeče biti, da se prej ko prej zopet zberemo okoli enega in istega skušenega vrhovnega voditelja in ta naj bo za vso desnico grof H o h e n vv a r t. Hoj, v kterega je Avstrija dandanes že skoraj dva desetletja zapletena, je jako čuden politični boj, kteremu so dali ime: boj med liberalizmom in konservatizmom. To imenovanje je popolnoma napačno, še veliko bolj napačno, kakor izraz „kranjska «praha", namesto „slovenščina". Tukaj se ne bije liberalizem s konservatizmom, temveč neverstvo in politično pobalinstvo s konservatizmom ! Liberalizem, s kterim se v Evropi ponašamo, ni druzega, nego to, kar smo ravnokar o njem izgovorili. Pravi liberalizem, kteri se je v Ameriki razširil, je ravno nasprotje našega. Kdo je pri nas liberalen? Tisti, kdor vse zasmehuje in nad vsem nos više, kar ima le še količkaj katoliške vere ali le še količkaj katoliškega duhovna spoštuje. Odločno pa povdarjamo, da le katoliško našim liberalcem tako zelo smrdi, da vedno nad njim reže. Protestantje, pravoslavni, ¿idje in vsi drugi verniki so jim dobro došli. Le berimo njihove spise, kako nikdar ne pozabijo proslavljati pravoslavne vere, po eni strani, ko med tem katoliško po drugi z nogami in rokami obdelujejo. Zakaj tako? Ker so liberalni? Ne! Zato ker so neomikani, nestrpljivi, ker ne vedo, kaj je liberalno. Pravi liberalni človek vsem jednake, t. j. vsakemu svoje pravice privoši. Ce je temu res tako, potem smo pa konservativci v pravem pomenu besede liberalnega duha, kajti mi vedno povdarjamo, da naj se dii vsakemu svoje in se v tem smislu tudi za svoje pravice borimo. Kaj pa so potem oni, ki so si prisvojili ime liberalci? Nič druzega, nego neotesani zasramovalci vere in duhovnov, ker so katoliški, kajti pravoslavne vere iu popov teh ljudi nisi še nikdar slišal grditi in zasramovati jih. Kdo da bo toraj v tem boji zmagal in kdo ne, ni težko uganiti. Pravica je na naši strani in tudi zmaga nam ne more izostati. Konservatizem, če no bo zagazil na pot enostranosti, prevladal bo, ker mora, danes ali jutri po celi Avstriji. Poprej se mora pa Avstrija popolnoma Židom iz rok spuliti, kajti to so Vam prvi stariši današnjega humbuga, ki se liberalizem imenuje. Upor med delavci v Trebiči na Morav-skem, ki je bil minuli teden, provzročiia sta dva fantalina, ki še za ušesi nista do dobrega suha. Strojarski učenec Chlumsky in njegov tovariš Ho rak, sta bila v anarhistične spise vsa zaljubljena in sta si jih tudi naročila. Po 60 iztisov jih je vedno hodilo na Chlumskega in ta jih je širil med delavce, ter je tako sejal nezadovoljnost med nje, o kteri se do sedaj ondi ni prav nič slišalo. Saj pa tudi povoda ni bilo za njo, kajti delavci so si na teden po 12 do 20 gld. prislužili in niti jed-nemu ni na misel prišla kaka pritožba. Iz tega je pač razvidno, da je človek take spise razširjajoč hujši od vraga. Kar se temu ni posrečilo, Trebiške deiavce namreč nesrečne storiti, napravila sta poba-lina Chlumski in Horak s svojimi brošuricami. Zato bota pa tudi svoje plačilo dobila. Odgnali so ju že v Iglavo. Zločinca potegnila sta pa še tudi celo vrsto druzih za seboj, ki so se dvignili proti oboroženi oblasti, da bi bili oprostili zaprta tovariša in v roke dobili zaplenjene knjige. Najhuje jih bo pokopala sila, s ktero so se protivili razganjajočim jih orožnikom in c. kr. komisarjem, na ktere so kamenje metali iz tlaka poruvano. Metali so ga s tako silo, da so se v nasprotnem zidu luknje po palcu globoko poznale. Občudovanja vredna bila je mirnost in hladnokrvnost orožnikov, s ktero so 2000 rogoviležev razgnali. Da so nekaj posebno divjih hudo poškodovati morali braneči se, razume se samo po sebi, Vojaki prišli so jim še le drugo jutro ob 5. uri na pomoč. bila niti zemljišča zamenjena. Ko je trebalo 1. 1749 preustrojiti bansko krajino, ter so Hrvati za ta namen odstopili velik del provincijala, zahteval je sabor ua novo, da se Zumberk razvojači, ali temu ne samo da se ni zadovoljilo, nego je celo vojaški sastav Hildenburgshausenovim nalogom uveden v celem Žumberku, ta kotar zedinjen s Petazzijevim (Slunjskim) polkom, a v Žumberku popisano 900 vojakov pod zapovedjo majora. Mnogobrojne tožbe in prosvedi Zagrebške županije in hrvatskega zbora radi vmešavanja in nasilja vojaških oblasti bile so zastonj vse do 30. januvarja 1760, ko je na silne tožbe vlastelinov čolniča in Hraniloviča na generala Petazzia radi raznih nasilstev in radi tega, ker je bil 2") kmetov imenovanih vlastelinov uvrstil v bojne čete, dobil nalog bojnega veča general Karlovški, da ne vznemiruje vlasteline Zumberške, ki spadajo h kraljevini hrvatski, in da ne popisuje vojakov izmed njihovih kmetov. (Konec prih.) T iiuiije države. J o n ¡i š, novoimenovani amerikanski konzul za Prago, se je sam oglasil, ko je zvedel, zakaj da se ga Avstrija brani, in je rekel: „Ni res, da bi bil on zarad kakega hudodelstva iz Avstrije v Ameriko pobegnil, in tudi ni res, da bi bil on ondi kedaj poprej v kakem amerikauskem listu čez Avstrijo zabavljal. On je šel v Ameriko leta 1848, ker se v Pragi po svojih prostoljubnih idejah z ondaš-njim absolutizmom ni več strinjal, ko se mu je bilo zarad liberalnih nazorov krute roke bati. Ko se je čez nekaj let v Prago na obisk povrnil, se mu ni prav nič žalega storilo, ker je bil že drug duh na državnem površji v Avstriji. Redakter je on sedaj prvokrat in v Wisconsinu izdaja čeho-slovanski list. Avstrija toraj nima povoda, da bi se njegovega imenovanja za amerikanskega konzula v Pragi branila". Ravno tako vganili so tudi v Washingtonu, kjer so djali, da če bi Avstrija ne sprejela Kelley a za poslanca na Dunaji in Jonaša za konzula v Pragi, ne bodo druzih imenovali, temveč oboji mesti prazni pustili. To tirja sedanja v Ameriki na krmilu stoječa demokratska stranka, ktera je Clevelanda takorekoč prisilila, da je oba ta dva moža imenoval, ki imata velike zasluge za demokrate in pa vrlo priljubljena sta. Cleveland ju je moral imenovati, če ni hotel sam sebi škodovati in ravno tako bo moral sedaj pri njunem imenovanji ostati, če bo hotel svoji stranki vstreči. Kelley je zaslužen mož v državi Virginija in so vsi ondašnji poslanci odločno zahtevali, da naj se le on za poslanca na Dunaj imenuje; Jonaša pozna ves Wisconsin, kjer je posebno veliko Čehov. Cehi v Ameriki so pa od prvega do poslednjega demo-kratje in so Clevelandovo izvolitev na vso moč podpirali. Za protiplačo zahtevali so pa sedaj vsi ame-riko-česki listi in poslanci, da mora Jonaš v Prago za konzula. Pri tem bo tudi ostalo. Ali bodeta ta dva v Avstrijo prišla ali pa nobeden, — tretjega tukaj ni! Ko bi Cleveland hotel druga dva izvoliti, je sam zgubljen, kajti v tistem trenutku obrnila bi se vsa njegova stranka od njega, češ, da je „preslab v kolenih", opozicija bi pa nezaslišano glo-rijo zagnala. To vse pa Cleveland prav dobro ve in bo tudi rajši mož-beseda ostal, kakor pa da bi pred-sedništvo pustil. Francozje praznovali so letos obletnico, v spomin naskoka bastille v minulem stoletji. Republika je namreč v ta spomin praznik po celi državi okli-cala. Lansko leto je na ta praznik nekaj Nemcev in nekaj nemških zastav v Parizu velikansk škandal provzročilo, na kterem so potem diplomatje več tednov krpali. Letos je bilo vse mirno. Parade vršile so se z veliko slovesnostjo; govori so bili povsod navdušeno sprejeti in celo 10.000 dijakov v dijaške bata-lijone uvrstenih kretalo je pri deliliranji na občno zadovoljnost. Kakor vsako leto, vdeležilo se je te slavnosti v Parizu tudi več Alzacijanov in Lo-renov, kteri še vedno ne morejo pozabiti francoskega podaništva in se nemškega navaditi. Vse je bilo tako, kakor druga leta, le ljudi je bilo nekaj manj in pa nemški škandali so izostali. Nikogar ni bilo, ki bi bil zabavljal. Hotel „Continental", kterega je lansko leto tolikanj srbelo, da je moral nekaj nemških zastav venkaj obesiti in so mu potem za tiste Francozi okna zdrobili in vrata razbili, je ostal letos lepo pri domačih francoskih zastavah; nemške niti videti ni bilo. Povsod se človek kake nepriljubljene mu reči še obrani, le pri nas se na noben način ne odkrižamo zoprne nam nemške zastave Frankfurtarice iz leta 1848. Sicer bi se je tudi že odkrižali, če bi se njen drog ne naslanjal na podporo od zgoraj. Tako je pa vse delo zastonj, vsaj za sedaj. V kazenskem zakoniku je prepovedano drug druzega dražiti, in kakor nalašč za to dopušča se nemška zastava. Francoska državna policija je v tem oziru resneja in ima — mir! Na Bolgarskem imajo Rusi še vedno velik vpliv. Učiteljica Jirkov izdaja v Soiiji nek list, v kterem je Rusom marsikako trpko pod nos dala. Kaj ji je to pomagalo? Ob službo je prišla, bolgarski minister šel je pa k ruskemu diplomatičnemu agentu, da naj nikar ne zameri, kar je ženska roka pisala. Kljubu temu pa vendar Bolgari Rusov ne morejo nič kaj trpeti, tako po Bolgariji sami, kakor tudi po iztočni Rumeliji. Tudi ondi listi zabavljajo Rusom, kjerkoli jim morejo, in so s tem že celo generalnega guvernerja v zadrego spravili, da se je moral ruskemu diplomatičnemu zastopniku opravičevati, kajti posebno poslednjega so jako srdito napadali. Baski car letos ne bo šel obiskat našega in nemškega cesarja; časniki trdijo, da je to tako gotovo, kakor bi bilo z žebljem pribito. Sploh car letos ne bo nikamor po svetu šel. Njegova edina pot bo v Kodanj k ondašnji kraljevi družini, s ktero je v najbližjem sorodu. Kaj pa, ko bi to opuščenje potovanja bilo v kaki zvezi z Afganistanom? Afgansko vprašanje je kar čez noč takorekoč razbeljeno postalo. Tukaj se prvič čuti, da na angleškem drug mož sedi na prvem mestu, kakor je bil Gladstone. Le-ta je bil prijenljiv, Salisbury je odločen in trmoglav. Vsled tega nastalo je vprašanje: čegav bo Zulfikarski prelaz ob algan-sko-turkestanski meji. Časniki so prinesli novice, da so oboji jeli prodirati s svojimi krdeli. Telegraf je raznesel včeraj in predvčeranjem po celi Evropi, da so Rusi svojo vojsko v Mervu in Pulikhisti zdatno pomnožili, Angleži pa da se pomikajo od Kabula v Herat, kamor so štirji peš-polki že prišli, drugi so pa še na potu. Ta novica šinila je evro-pejskim borzam kakor strah po mozgu, akcije so padale po 2 do 3 gld., zlato in srebro dvignilo se je pa kviško, da bi človek tako v naglici tega ne pričakoval. Tega straha bi borza ne bila doživela, če bi bil še Gladstone v Londonu imel prvo besedo, kajti ž njim bi se bili Rusi že toliko pogovorili, da bi bil Zullikarski prelaz, če tudi v afganski oblasti, več v ruskih nego v afganskih rokah. Salisbury o tem noče nič vedeti; on za Ruse v tem oziru ne pozna druzega načela, nego koristi Angleške in se tega tudi držati misli, kajti Zulfikar se mu tega vreden zdi. Zulfikar je gorski prelaz tik afgansko-ruske meje ob reki Herirud in cesto v Herat popolnoma zapira. Jedna cesta v Herat ob reki Kušk namreč je že v ruskih rokah; sedaj naj jim pride še prva, če Zulfikar dobe in mi smo na hladnem, mislil si je Salisbury, in je Rusom Zulfikar naravnost odrekel. Rusom, to se zna, da bi bila trdna pozicija ob Zulfikaru ravno tako ljuba, kakor dobljena vojska, kajti brez skrbi maširali bi potem ruski batalijoni v Herat in od ondot po celem Afganistanu. Emir Abdurrhaman šel bi jih sam sprejemat, kajti Angleži so si o njem že stalno oceno napravili, da je njegova lojalnost — piškava! Dve ruski armadi stojite že na poti proti Heratu, če je res, kar je telegraf včeraj in predvčeranjem po svetu razuašal. Prva pod vodstvom generala Komarova pomika se polagoma ob reki Kušk proti Heratu, druga bliža se Zulfikarskemu prelazu. Merv in Pulikhisti prenočevala bota pa rezervo toliko časa, dokler je ne bodo pred Heratom potrebovali. Nekaj bo že resničnega, sicer bi ne bili 4 angleški polki Ilerata zasedli! Kakor sedaj med obema državama vojne akcije stoje, se pač sme trditi, da so Rusi pripravljeni za boj, Angleži pa prav nič. Med tem, ko so se v Petrogradu in v Londonu pogajali za Afganistan, marširale so ruske čete po Transkav-kaziji teden za tednom proti Afganistanu in jih je prej ko ne sedaj toliko ondi, da jih bo zadosti za prvi začetek. Kako pa je z Angleži? Malo četo, ki so jo imeli pri Ravulpindi zbrano, so zopet raz-tresli, parnike razorožili in tako sedaj nimajo prav ničesar v roke vzeti, ko bo menda pravi čas prišel. Ali bo sedaj vojska ? Ne vemo; Skoraj da, vsaj vse tako kaže, če tudi angleški listi trdijo, da iii še nevarnosti. Pomisliti je pa treba, da imajo sedaj na Angleškem Salisbury-ja in ne več Gladstona. Salisbury ne bo nikjer prijenjal, kjer ne bode moral. Izvirni dopisi. Iz Ljubljanske okolice, 16. julija. Ko sem bral novo postavo o zavarovalnih družbah, da morajo po 2°/0 dohodkov plačevati za gasilne družbe, se mi je precej zdelo, da se je s tem naložilo le zavarovanim novo breme davkov; ker dosti neumna družba bi bila, ko bi ne žnala tako skriti tega priklada med premijo, da bi se ne videl. „Slavija" je pa posebno priprosta; ta kar naravnost tirja od zavarovancev to priklado. Ne vem, kako da skušnja Tržaška ni izučila naših deželnih poslancev, ki so bili ravno vlani primorani dostaviti k podobni postavi, da se ne smejo ti odstotki pobirati od zavarovanih, temuč da jih mora družba sama nositi. Po mojih mislih „Slavija" te odstotke tirja proti duhu postave, zato naj si. deželni odbor skrbi pozvedeti, koliko teh odstotkov je bilo v resnici plačanih, da jih prišteje k dohodkom in od vse vsote naloži davek. Jaz se ve da ne bom plačal teh odstotkov in se dam raji tožiti, ali od zavarovanja odstopim. Zavarovanje zoper ogenj je v očeh postavodajalcev postal luksus, ker se je začel z davki obkladati; treba bo toraj opustiti zavarovanje. Sploh pa zakaj se ne napravi deželna zavarovalnica , da moramo iz dežele toliko davkov pošiljati. Jaz mislim, da bi visoka vlada rada naložila svojim davkarjem dolžnost, da naj še za deželne zavarovalnice premije pobirajo, če bi se prosilo za to. Zdaj pa smo na milost in nemilost zasebnim družbam izdani, ki z vsakimi ničevni izgovori hočejo enkrat določeno premijo povišati. Meni saj se je tako godilo. Dvakrat sem poslal naravnost k glavnemu za-stopu „Slavije" v Ljubljani plačat, da bi prihranil poštnino, a več sem moral plačati, kakor je bilo nakazano. Ravno tako ima imenovana družba, ali bolje g. Hribar navado, nekaj pred obrokom pisati, koliko se ima plačati, in vselej več tirja, kakor je prej pogojeno. Pa imam navado taka pisanja v kot vreči in pošljem sedaj vselej le po pošti, kolikor je bilo v začetku pogojeno. Iz Cirkniške dekanije, 15. julija. Iz vseli krajev, kjer so naš prevzvišeni gosp. vladika zakrament sv. birme delili, prejeli ste dopise, le iz Planine pričakovali smo ga zastonj. Sicer pišem nerad te vrstice, a kakor naj prejme dober delavec vredno plačilo, itak naj nemarneža in lenuha zadene zaslužena kazen. In tako je s Planino. Kaj tacega ne zgodi se kmalo kje, kakor se je ravno tukaj. Čast. gosp. župnik oznanil je z leče, kdaj se mil. knezo-škof pripeljejo iz Logatca, ter jim toplo priporočal, da naj jih sprejmejo kolikor je mogoče dostojno. Vsak pameten človek bi sklepal, da se to samo ob sebi razume da bodo vsi farani z vso silo na to delali, željo č. g. župnika spolniti, saj to je faranov lastna čast. A temu ni bilo tako. Naš občinski zastop, na čelu mu sicer obče spoštovani in pošteni župan, g. Kovšča, ta dan ni imel sam le druzega posla čez glavo, da celo konje in voz blagovolil je odploslati od doma. Preč. g. dekan iz Cirknice želeli so, da bi vsaj jeden mož iz Planine prevzvišenemu vladiki se poklonil, a tudi to so ni zgodilo. Res, da je g. župan pol ure pozneje prišel, da bi se peljal naproti, a kje je bil že voz dekanov. Očitno toraj izrečem, da ¡e to neodpustljiva nemarnost občinskega zastopa; kaj tacega se menda še ni zgodilo, koderkoli so mil. knezo-škof birmovali. V drugi vrsti se je občina sploh ravno tako obnašala. Le par starih ženic in nekaj možakov, ki bi jih skoraj na prste soštel, so se prikazali pri cerkvi. Kje pa je šolska mladina ostala? Vsaj ta naj bi bila višjemu pastirju čast skazala, ki mu po vsi pravici gré. Da, ta pa je — šolska mladina namreč — ostala večinoma doma. Morebiti, da ni bila preveliki množici ljudstva v napotje?! To pa je največa sramota, ki si je človek misliti zamore. Prišli so res nekteri otroci ter se zbrali pri cerkvi, a ti so bili menda, kakor sem pozneje zvedel, večinoma le iz druzega razreda, ker le g. učitelj tega razreda jim je v šoli naročil, da naj pridejo. Vodja šole, g. B., pa je baje pri neki priložnosti ošabno besedo izustil, namreč: kaj gré meni škof mari? To je nad vse čudno. Tedaj voditelju šole, pa mu prihod škofov ne gré mar? Vprašam toraj, mar li se to pravi, mladino „religiössittlich" vzgojevati? Ne vem, kaj bi kompetentna oblast k takemu ravnanji pri taki priliki Vašemu obnašanji rekla!? Tako ravnanje je nezaslišano in želeti je, da višja šolska oblast to obnašanje po za-služenji pokara. Sam blag. deželni predsednik rekel je gg. nadzornikom, da naj na to delajo, da učitelji z duhovščino v slogi in miru živo, pri nas je, kakor vidite, s slogo pri kraji. Če je presvitli knez sam mil. vladiki dostojno čast skazoval, pač bi tudi vodja trirazredne ljudske šole Planinske moral vedeti, kaj je prav in spodobno. (No ta B. mora biti silno mogočen gospod ! Vredn.) Otrok birmancev je bilo mnogo, ker minulo je že (5 let, kar ni bilo birme tukaj. Da je bila tudi lepa cerkvica sv. Duha blagoslovljena, je itak že Cirkniški dopisnik povedal, a pozabil je opomniti, da je bil v spremstvu škofa proti Oirknici tudi čast. g. župnik in čast. g. kaplan, zadnji spremil jih je do Cirknice. Iz Kamniškega okraja, 16. julija. Dve okrožnice je razposlalo slavno c. kr. okrajno glavarstvo Kamniško pretekle dni ; prva zadeva praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov, druga pa zakopo-vanje mrhovine, da se namreč mora vselej taista konjaču oddati, če ne, zapade stranka ojstri kazni T denarjih ali zaporu. Poslednje se mora blezo štirikrat oklicati pri farni cerkvi. Za občine, ktere so daleč od konjača, jo ta postava zelo občutljiva, kmetu pogine živinče prase, jagnje itd., mora mrhovino konjaču naznaniti, da pride po njo na stroške gospodarja, kteremu je žival poginila, tedaj dvojna nesreča: zguba živali in draga potuina konjaču. To pa za revnega kmeta ni lahka stvar, praseta si je kupil, ko je na pr. veljal 4 gld. iu čez nekaj dni mu pogine. Konjaču se mora po postavi naznaniti, da ga pokoplje, toraj najpred dolga potuina je lahko mogoče dražja, kot kupna plača za prase ; kje bode vso to ubogi kmet vzel, ko je komaj toliko spravil skupaj, da je živinče plačal? Ta stvar bi se menda tudi drugače dala vkre-niti. Občine, ktere so daleč oddaljene od konjača, naj bi deželni zbor prosile, da bi postavo o tej stvari toliko spremenil, da bi one po zanesljivih možčh mrhovino spravljale v kraj, vsaj ima že tako vsaka občina svoje živalsko pokopališče, zakaj bi samo v korist občanov ne spravljale mrhovine. Toraj občine, potrkajte na vrata deželno zbornice, znabiti se Vam odprô. Saj postave morajo biti tako napravljene, da so v korist ljudem, podložnikom, ne pa na škodo. Domače novice. (Sklep sv. misijona \ Ljubljani) se bode iz- vršil po sledečem sporedu: Zjutraj ob 9. slovesna sv. maša, po maši bodo blagoslovljeni križeči, sve-tinice, moleki itd., zadnjič blagoslov papežev. Nekako ob 10. bode blagoslov sv. misijonskega križa, potem sklepčni govor premil. knezoškofa. Zadnjič bode sprevod z misijonskim križem po parnih ulicah do nove ceste potem za vrtmi po kravji dolini v cerkev nazaj in zahvaljena pesem „Te Deum." (Tatvina.) V St. Peterski kosami ^manjkalo je pred nekterimi dnevi iz avgmeiitaeijskega založišča c. kr. pešpolka nekaj usnja in podplatov, skupne vrednosti 15 gold. Tatu iščejo. (Jako nevarnega sleparja) spravila je Ljubljanska mestna policija pod ključ. Ljudovik Kržišnik, tako mu je ime, je bil v beli Ljubljani menda edini človek, ki je živel, kakor ptice pod nebom, ki ne sejejo in ne žanjejo in se je oblačil kakor lilije na polji, ne da bi bil kdaj za kako pošteno delo prijel. Živel je tako rekoč od danes do jutri od ponočevanja z vlačugami, od tatvine in sleparstva. Po Ljubljani je bil sploh znan pod imenom Bacin. Dolgo dolgo zasledovala ga je policija, ali Bacin je bil prekanjen lesjak, ki se je povsod zmuzati znal, kar pa ni čuda, kajti on je bil jeden tistih „kriminaldohtarjev", kojega ni pri nobeni porotni obravnavi manjkalo. Ondi se je učil, kako da se mora človek varovati zanjk, ki so med paragrafi kazenskega zakonika nastavljene; ondi se je tudi učil, kako da se je treba zagovarjati, da se človek „dobro izreže". Ce mu bo vse to na korist, Bog ve, kajti že pri mestnem redarstvu so že do sedaj konstatovali dvajset pregreškov in zlo-dejstev, ki se jih je Kržišnik iz dobičkarije vde-ležil. Obdolžen je jednega hudodelstva tatvine, dvakrat sodeleža pri tatvini, dvanajstkrat hudodelstva goljufije in dvakrat hudodelstva izneverjenja. Do sedaj znanih je 11 osob, ki jih je Kržišnik v v škodo spravil; če jih je več, pokazala bo bodočnost. Danes so ga izročili deželni sodniji (Založimo ktero usmiljenim sestram), si je menda mislil „Slov. Narod", ki je predvčeranjem poročal sicer resničen prigodek v blazniškem oddelku Ljubljanske bolnišnice, a poročal ga je tako, da si ne moremo druzega namena misliti. Prigodek je ta: Trgovec L. iz Trsta je bil večkrat jako nemiren; žugal in napadal je zdravnike in strežaje. Pred 4 dnevi postal je besen in napadel strežaja, kteri bi se bil smel le braniti, a ta pa je prijel besnega ter ga na tla treščil. To je ponavljal večkrat, dokler je blazni konečno obležal — ni se mogel več ganiti zlomil mu je bil namreč hrustanec in ga težko poškodoval. Pripoznati moramo, da smo mi „faktum" zelo enako pripovedovati šlišali, a za to usmiljene sestre krivičiti, nam ni na misel prišlo, ker nam je naprava znana. Stavek „Slov. Naroda": „vršil se je čin, kteri zadostno znači, kako da skrbi red usmiljenih sester za postrežbo bolnikov," znači tudi popolno „Slov. Narod," kakega duha je. Kako krivdo, prašamo, imajo usmiljene sestre pri tem? Ce se je vedelo (in vedelo se je), da blazen L. je nevaren, zakaj so ga tii pustili? Zakaj ni bil prestavljen na Studenec? Dalje sestre ne smejo nobenega strežaja vzeti, če ga dotični zdravnik ne potrdi. Tudi ta strežnik je bil zdravniku predstavljen, od njega potrjen ter potem v službo sprejet. Če je bil surov, kaj morejo sestre zato? Dalje smo pa že tudi pred leti čuli, da zavoljo gnječe spijo v hodniku strežaji in blazni. Toraj le čudo, da se večkrat kaj enacega, ali še kaj hujšega ne primeri. Zakaj se reč ne preišče in pravi red ne napravi? Ce je pa le primerljej, tak je pri-merljej in kaj morejo usiniljenke zato ? Mar li ni očiten hudovoljen namen v „Nar." opazki: Založimo eno usmiljenim sestram! (Tramvaj ali železnica?) Tako se vpraša „Soča" in pravi: Nekaj bo; govori se, da se napravi prava navadna železnica iz Sežane v Vipavo in od ondot v Logatec in Gorico; iz Sežane v Trst pa tramvaj. Ce bo res, si bo s tem promet na Goriškem silno pomogel. (Na Koprskem učiteljišči) vršili so se zrelotni izpiti od 16. junija do 11. julija; vdeležilo se jih je 15 kandidatov in jeden privatist. Med temi je bilo 10 Slovencev, 3 Hrvatje in 2 Laha. Štirje so dobili spričevalo prvega reda z odliko. 9 jih je pre-skušnjo dostalo, 2 jo bodeta ponavljala po počitnicah in 1 (privatist) je pa padel iz več predmetov. (Na Goriškem učiteljišči za učiteljice) delalo je 16 kandidatinj izpit zrelosti in sicer 6 Slovenk in 10 Lahinj. Vse so napravile skušnjo z dobrim vspehom, 3 so pa še odliko dobile in to 2 Slovenki in 1 Lahinja. (Na smrtni postelji) je Goriški tovarnar vitez Ritter. Mož, če tudi luterauec, se je vseskozi lepo vjemal s katoliško duhovščino in je za poduk svojih delavcev v krščanskem nauku vestno skrbel. Za Slovence pa nima nikakih zaslug. (Zrakoplov) z napisom „St. Peter" je dne 5. julija priplul v gore čez Banjšice ter je tam na Bregu prišel na tla. Napravil pa je mnogo strahu pri ljudeh, ki niso vedeli, kaj pomenil ta prišlec. Menili so nekteri, da vol plava po zraku; drugi, da sod pleše po višini pod obnebjem; tretji so sodili, da zlodej hodi po zraku. Bali so se možje rekoč: sodni dan bo. Ljudstvo se je zbiralo, strahu treslo in jokalo. Prikazen pade na tla, in našel se je srčen mladenič, ki si upa z velikim drogom iti nad to podnebno zverjad. Ali, o gorje! zrakoplov se pomakne za nagajivcem. V strahu in trepetu se spusti dečko v tek, in marsikterega oblije mrzel pot. Zdaj pride star možiček ter ljudi reši strahu in negotovosti rekš: to je „luftbalon", kakeršne po svetu pogosto spuščajo v zrak. Strah se je spremenil v jezo, ki nesrečno prikazen obsodi, — raztrga — sežge. Ljudje pa so rekli: to je vredno v „c-ajtenge" djati. („Soča".) Telegrami. Petrograd, 18. julija. Nasproti vznemir-jalnemu pisarenju zunanjih listov pravi „J o ur-nal de St. Petersburg", da pomnožitev ruskih čet ni zdatna in da bo ruska vlada vedno na to gledala, da se ne bo nič pod-vzelo, kar bi bilo v nasprotji z obstoječimi razpravami, ali bi njihov resultat eelo kompromitiralo. Javno mnenje naj se nikar ne plaši po ničevnib čenčali. London, 18. julija. Do sedaj se ni bati, da bi se diplomatična zveza med Londonom in Petrogradom pretrgala. Nadjati se pa tudi ni, da bi Salisbury dovolil, kar je Gladstone odrekel. „Times" in „Standard" se nadjata, da bodo sedaj Kusi odjenjali. Madrid, 17. julija. Od začetka pa do danes zbolelo je na Španjskem blizo 60.000, pomrlo pa 17.000 ljudi za kolero. Tuj c i. 16. julija. Pri Maliču: Vojteli Bailliere, zasebnik, iz Pariza. — Miroslav Eppinger, trgovec, iz Stuttgarta. — Josip Kreiiu, trgovec, z Dunaja. — Anton Veleieh, zasebnik, iz Trsta. — Jurij Jovanovič, knjigovodja, iz Bosne. — Dr. Hofern, c. k. štabni zdravnik, iz Zadra. — Neža Kram, zasebnica, iz Kočevja. Pri Slonu: Alfred Oec-ola, zasebnik, iz Mailanda. — Henrik Lobner, ces. sovetnik; Rudolf Lokner, jurist, in J. Dolfus, zasebnik, z Dunaja. — Oton Miiller, trgovec, iz Goerlitza. — Henrik Horn, in Božidar Maiclil, c. k. poročnika, iz Sim-meringa. — Leopold Lipp, kr. ogr. finančni sovetnik, in Ana Ossoinach, zasebnica, iz Reke. — N. Donnemiiller, zasebnik, z družino, iz Rudolfovega. — Luk. Kunstek, c. k. profesor, s soprogo, iz Ptuja. — Dr. J. Menzinger, odvetnik, iz Krškega. Pri Južnem kolodvoru: P. Hrovat, kaplan mornarice, iz Pulja. — Janez Rozina, s soprogo, iz Črnomlja. Pri Avstrijskemu cam: Lucijan Pinc-i, trafikant, iz Trsta. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) IS. julija. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % ,, 100 „ (s 16 % davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ........ Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini . . . Nemške marke ...... Od 17. julija. Ogerska zlata renta 4% „ papirna renta 5% Akeije anglo-avstr. banke . . 200 gld. „ Liinderbanke..... „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Tranmav-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. ...... ., 1860 . 500 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 ,. „ „ „ 1864 . . 50 ,. Kreditne srečke . . . . 100 „ Ljubljanske srečke . . . 20 „ Rudolfove srečke . . 10 ,, Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . ,. Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . 82 gl- 35 kr. 83 20 109 _ 99 „ 80 869 n — 283 n 40 124 » 85 n 9 n n 89'/, n n 5 „ 88 „ 61 „ 30 n 98 gl. 92 „ 96 94 562 296 194 128 139 167 166 178 22 18 114 106 104 10 kr. 60 I 75 „ n 50 „ 25 „ n so „ 50 „ 50 „ o 25 „ 25 „ 75 „ 25 ( 'Iieviot-diagoiialiia roba za moško letno in jesensko obleko v vseli najnovejših modnih barvah, gladka in molirana iz tkane čisto volne najbolje vrste, siva, rnjava, modni, olivnozelena in črna. Za eelo obleko vsakemu zadosti veliko le :S gl. 75 kr. Uzorei so zbog pomanjkanja «asa olivnozelena in črna. Za eelo obleko vsakemu zadosti veliko le •! 0........ „ , nikamor no pošiljajo. Vsak naročnik, ki vsaj za 20 goldinarjev a. v. blaga najedenkrat naroči — dobi zastoji iz francoskega zlatnega brona z dolgo verižico. Za dobro hojo sem dve leti porok. Naroča se lo proti c. k. poštnemu povzetju ali pa predplači dotične svote pri prodajalcu J. H. Rabinowicz, Wien, IIX., Uintero y:<>llju»i< ««ttiismo i ustanovljeno leta 18:io in 17. januvarja leta 1874 v c. kr. avstrijski državi konce sijonirano. Usojamo se naznanjati, da sino izročili gospodu Jakobu I>ol>i,in-u v I^jvibljaiii naš glavni zastop za Kranjsko. Dunaj, 13. julija, 1885. Glavni zastop za Avstrijo: O. W. Kfilger, podravn Pisarna: Dunaj, IV., Karlsgasse 15. Zavarovalni stan koncem leta 1884 več kot vivio milijonov ajiio ijossotle, ter raznih druzih reči za luksus belih in pisanili. — Posebno velika je zaloga ogledal v zlatih okvirjih in brez okvirjev, blatili okvirjev samih, ¡svetilnic za petrolej, Itroiiasstili svetilnikov (lustrov,) j><>-sotle za pijačo in za namizje; vse po jako nizkih cenah. XXXt&tXMXHXHi ▼▼▼▼▼▼▼TVTTTtttttvtvttI Kdor hoče včasi kako uro smešno prebiti, naroči naj se na „Jmjev koledar", kterega bo izdalo vredništvo „Jurja s pušo" v Trstu. Cena mu je 55 kr. Izšel bode meseca oktobra t. 1. „Jurjev koledar" obsegel bo razun kole-darjaobilo šaljivih spisov, pripovedk, pravljic vse z ličnimi podobami okinčano. Prerokoval bode Juri, kot pravi prerok vse kar se ima zgoditi, celo vremena bo pogodil. Ugork izrekov, šaljivih pesnic ne bo manjkalo. Denar in pisma naj se pošiljajo upravništvu „Jurja s pušo" (2) 1 vn ,9fß JPUW ^ v Trstu• ^ OCXXXXXX9 Ivan liapajne v Krškem je izdal in ima v zalogi sledečo (25) knji«e in knjižice za ljudske šole in učitelje: a) Praktično metodiko . . . cona — gl. 80 kr. b) Prvi poduk....... „ — „ 00 „ c) Fiziko in kemijo .... „ — „00 „ č) Prirodopis..........— „ 56 „ d) Zemljepis....... „ — „ 2<-> „ e) (Jeometrijo....... „ — „ 24 „ f) Malo liziko.........— „ 23 „ g) Doinovlnoslovjo . . . . „ — „ 20 „ U) Pri povesti iz /.god. Štajerske „ — „ 0 „ i) Opis krškega okraj. glav. . „ — „ 30 „ j) Zgodovina Staj. Slovencev . „ 1 „ 20 „ Isti pisatelj ima v zalogi tudi razno pisankc in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nem-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in J zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. + trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg št. 10, priporočata stalno, dobro izbrano zalogo najltolj-šejj-tt kmetijskejra in j>oljeeči, ognja iu tatov varne knse itd.; — potom izvrstni kamniški cement in poljski mavec (f»"i|»!s); dalje žel<'ziiičiu) šine in kovanja ¡«1 stavbo, — vse to po najnižjih conah v zalogi in po unanjein naročilu, ki so 5iiko naglo in natančno izvršuje. (37)