GrosuPlje (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM.| 2003 352 C 497 4 Brosup1 je) 120030163, 1 •/2 COB.: jt jmjt^Tii^iuji. juta •z£jmjwA ngodnl popustil PEUGEOT MARIN GRISLEY GOTZUSR SCHVVINN CVCLESŠURLJ Poti gozdom c. IV/20 ' '.•'01/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 78C Založba Mladinska knjiga Je letoš­ nji kulturni praznik zaznamovala z Izdajo romana Rudija Podržaja Iz Po­ nove vasi pri Grosupljem, Begave melodije dnevov, ki Je Izšel v zbirki Prvenci. Roman Je sodobna, mlada ljubezenska zgodba socialnega in čustvenega okolja, ki je poglobljena s filozofskim pristopom In nevsiljivimi realističnimi In mitičnimi napovedoval­ ci usod. Ob tej priliki sva se z avtorjem pogovarjala o razpoloženjskih In filo­ zofskih vsebinah Iz njegovega sedan­ jega In preteklega življenjskega pros­ tora, ki so del podlage romana. Kako se je začelo tvoje življenjsko potovanje? Lahko rečem, da sem imel srečno otroštvo. Obkrožen sem bil z| [ljudmi, ki jim smisel življenja ni bil nekaj literarno zamegljenega. [Zrasli so pač iz stoletij preprostih rodov, ki so se med trdim delomj I znali veseliti majhnih stvari. Največjo zabavo so videli v druženju in I [glede tega bi se naša sodobna odtujenost lahko marsičesa naučila | I od njih. Obup ni prihajal v poštev - to so videli kot nekaj izkrivljenega. |za kar je verjetno imela zasluge tudi spremljajoča religiozna podlaga. | Kaj pa potem, ko si prišel v Institucionalizirano okolje; šolo,.. Spomnim se svojega čudenja, ko sem se v šoli srečal s takratnol Idržavno sivino. Počutil sem se, kot da bi iz barvnega sveta preskočili Iv črnobelega. Učili smo se tiste domoljubne, tragične pesmice in več I [koje bilo brezupa v neki pesmi, bolj je bila kulturna. Seveda mi taka I [kultura ni preveč dišala, niti ni sošolcem, razen redkim, ki so znali I I recitirati v moderni, prazni recitatorski melodiji, od katere je šlo osta-! llim na smeh. Sam sem raje bral kaj pustolovskega ali pa s prijatelji! [igral nogomet. Spadam namreč še v tisto srečno generaciji/, ki je I [rajši zunaj zganjala neumnosti, kakor da bi se presedala med televi-j |zorjem in računalnikom. Kako te je zaneslo v literaturo, glede na to, da si se vpisal v lesarsko šolo? Izkazalo seje, da pri izbiri nisem imel najbolj srečne roke. In tiste I | okoliščine so me že takrat soočile z grenkim življenjskim vprašanjem: [ J "Kaj sploh šteje?" Hotel sem se iztrgati iz prevladujoče miselnosti, kil jje bila takrat pol krščanska, pol komunistična, zato sem začeli [posegati po duhovnosti, kiji danes rečemo novodobna, celo cenena. [Vseeno se je splačalo, saj sem tako spoznal veljavne spise vseh I [večjih verstev. Seveda sem odkril, da vsa govorijo približno o istem in I Ina tem dejstvu sem si lahko nekoliko odpočil. Po tej poti sem sel [srečal tudi z Nietzschejem in Zaratustro. Spomnim se, da ga niseml Ičisto razumel (smeh), me je pa zelo navdušil z "nadčlovekom", ki z| r'voljo do moči" koraka v "veliko poldne"... Po vojski me je mojej I uporništvo uvedlo v satiro, potem pa sem se preko družbenih! [romanov spustil v filozofsko črnjavo do Sartra, ki mi je bil spočetka| I kar všeč s svojo bivanjsko suhostjo in samozavestjo. Nekje Je torej moralo priti do preobrata, ker tvoj roman nI prikaz \brezlzhodnostl In obupa? Seveda ni, ker me je nadaljnji tok življenja začel vztrajno obračati| [k vrednoti smisla. Čedalje bolj sem izkušal, da se zgolj s cinizmom ne I [da polno živeti. Prišel sem do velike osebne razjasnitve glede umet-[ NADALJEVANJE NA STRANI 191 VINSKA KLET VIDMAR - TROŠUH OBRTNIŠKA 2 • GROSUPLJE KOŠA PRODAJA ODPRTIH VIN VIPAVSKEGA VINORODNE' Delovni čas: -y GROSUPELJSKI KAJ BO Z NASO KULTURO? Pogovor z igralcem Pavletom Ravnohribom - filmskim Prešernom "V temu človeku je nekaj domačega." Srečal sem ga že davno. Ne tako - fizično. Na ekranu samo. Ko je prišel na drugo adventno srečanje v galerijo pod Boštanjem v pravkar minulem decembru, sva se zares srečala. Najprej sem ga poslušal. Prijetno je klepetal s sogo­ vornico. Nad ljudi se je spet razlil tisti pravi vonj domačnosti. A ko govori o tako velikem človeku, kot je bil Prešeren, je zrak v trenutku izpolnjen z eno samo resnostjo: "Prvi med Slovenci je znal duhu poleg vsebine dati tudi obliko. - Prešeren izraža neko svetost, ne samo kot pesnik." Takšno vzdušje lahko napravi samo igralec. Govorimo o filmskem Prešernu, Pavletu Rav- nohrlbu, katerega Je z lahkoto njegova učiteljica za slovenščino prevedla v Ravnodolskega aH še kaj drugega, ampak samo zato, ker si ga Je bolj kot po pri­ imku zapomnila po tem, da Je pri slovenščini vse znal. Kaj vse? Požiral Jo Je. Najprej pa: Kdo Je Igralec Pavle Ravnohrlb? Kje In kdaj Je rojen, kje ŽM privatno...? Rojen sem bil 19. decembra 1956 in živim še vedno tam, kamor so me prinesli iz porodnišnice - v Zaklancu, v majhni vasici v horjulski dolini, ki je del Polhograjskih dolomitov. Naš rod pa naj bi izviral samo čez hrib na pol- hograjski strani. Tam je kmetija, kjer se še vedno po domače reče v Ravnem hrib' in se tako tudi pišejo. To povem tudi zato, ker mi tudi otroci radi ponagajajo, ko pravijo, da še niso nikjer videli ravnega hriba. O vas vemo tudi, da vam kmečko delo nI tuje. Še vedno živim na kmetih. Kmetijo je sicer prevzel zdaj moj brat. Poleti pa zelo rad pomagam in tudi delo v hlevu rad prevzamem. Na ta dom in kmetijo sem še posebej navezan in mislim, da je to tudi zelo bistveno zaznamovalo moje življenje. Govorim o vrednotah in tudi o tem, da sem se v zgodnji mladosti zaradi razmer, kakršne so pač bile, naučil življenje jemati zelo resno. Koliko časa ste že Igralec in kje vse ste se zaposlo­ vali oziroma biti zaposleni? Poklicni igralec sem že 23. leto. Od vsega začetka sem zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču. V tem času sem igral tudi v skoraj vseh slovenskih profe- Pavle kot voditelj televizijske otroške oddaje Male sive celice - foto Stane Sršen. sionalnih gledališčih kot gost. Do konca 90-ih let sem zelo veliko delal v alternativnih gledališčih. No, veliko sem delal tudi na radiu. Poleg Prešerna, ki je zagotovo največje filmsko delo, sem igral v številnih drugih filmih. Delam tudi na TV. Zelo rad potujem po Sloveniji in imam različne samostojne nastope. Velika večina Slovencev vas sprejema kot Igralca s telesom In dušo. Če se hoče Igralec dobro vživeti v vlogo, mora vstopiti v drugo osebo. Nedvomno pa to, da vstopate v drugo osebo, pušča na vas sledi. Kako Jih zdravite - morda z Malimi sivimi celicami? Koliko let Jih že vodite? Oddajo Male sive celice jemljem kot vsako drugo delo in se jih s tako energijo in voljo tudi lotevam. Moram priz­ nati, da takoj na začetku nisem vedel, da mi bodo pri­ nesle takšno veselje. Vodim jih že 9. leto in poleg dela z otroki mi je v veliko veselje sodelovati v tako odlični ekipi, ki to oddajo pripravlja. To so: avtorja vprašanj mag. Darko Hederich in Marjan Škvorc, režiser Njegoš Maravič in izjemni organizator Dule Zagore. Slnhronlzlrate tudi risanke za otroke. Delate radi z otroki In za otroke? Z otroki zelo rad delam. Na vse delo (tudi z otroki) gledam s popolnoma enako odgovornostjo, otroke pa imam tudi sicer zelo rad. Ko ste dobili vlogo v filmu o dr. Francetu Prešernu, ste se z veliko mero odgovornosti lotili njegovega lika. Skoraj polovico njegovih pesmi znate na pamet. Bolj kot pesnik vas Je zanimal kot človek. Hodili ste celo v njegovo rojstno hišo In v njej sedeli ure In ure, da bi se "nalezli" Prešernovega duha ali ga vsaj pobliže začu-France Prešeren - Pavle Ravnohrib (Vir: katalog RTV Slovenija, december 2000) tili. Prebirali ste različno literaturo o nJem. BI še kaj lahko dodali njegovemu oziroma vašemu liku? Se na katerih mestih lahko z nJim celo pois­ tovetite? Film o Prešernu je seveda zgodba o našem genial­ nem velikem pesniku, hkrati pa je tudi zgodba o meni. Nisem ne eno ne drugo. Pri filmu pa je vedno tako, da mora igralec posredovati svojo dušo. Napravil sem vse, da bi bila ta "daritev" absolutna in dokončna. Res je, da naj bi bile scene v filmu prizori iz Prešernovega življenja, konec koncev pa sem se kot igralec znašel jaz. Tako pač gre! Prebiral sem vse, razen strogo znanstvene literature. Na določenih mestih sem našel številne hipoteze, ki so težko dokazljive. Kot igralec sem pravzaprav iskal pred­ vsem človeške lastnosti, ki so jih zapisovali ljudje, ki so ga osebno poznali ali so bili z njim v tesnem stiku. Tega sem največ našel pri zapisih, ki sta jih naredili njegova sestra Lenka in hči Ernestina Jelovškova. Ugotovili ste tudi, da Je bil veseljak, a zelo občutljiv človek, ki se Je kar nekako bal žensk. Prešeren Je v rosnih letih prebival v naših krajih pri svojem pras- trlcu, župniku na Kopanju. Šole v Ribnici In menda tudi bivanja pri nas se nI spominjal rad. So bile temu morda vzrok vojne s Francozi ali kaj drugega? Anton Slodnjak v knjigi Nelztrohnjeno srce pravi, da Je moral prav tukaj doživeti nekaj takega, kar mu Je prebudilo pesniškega duha, saj mnogi strokovnjaki trdijo, da poleg podedovanih lastnosti na človekov značaj najbolj vpliva njegova vzgoja v rani mladosti. Morda je šlo za nam vsem neznan vzrok ali banalen dogodek, ki pa je na občutljivi otroški duši pustil zelo globoko sled. Kaj naj bi to bilo? Ne vem. Menda je Prešeren na smrtni postelji izdahnil: "Ko bi vsaj tistega ... ne bilo!" Pravite tudi, da niste popolnoma prepričani, če so velika mestna središča pravi kraj za pravo slovensko kulturo In da radi pridete tudi v manjše kraje, če vas povabijo. Upamo, da so vam osebno naši kraji In ljud­ je všeč. Kako smo se v vas zapisali? Ste se s kom spoz­ nali morda tudi globlje? Ste morda že snemali kdaj v naši krajih? Ja. V vaši krajih sem že snemal in sicer je bil to film režiserja Francija Slaka Pet majskih dni, snemali pa smo v žalski dolini. Takrat sem se prvič (kolikor sem se) spoz­ nal z ljudmi. Sicer pa sem kot igralec Mladinskega gledališča nastopil v Kulturnem domu Grosuplje in v avli Osnovne šole Louisa Adamiča. Glede na izkušnje sem prepričan, da se ljudje v mestih srečujejo s kulturo zaradi statusnega simbola, ker se pač spodobi enkrat na mesec oditi v gledališče ali na kakšno drugo kulturno prireditev. V manjših krajih ali na podeželju je ta stvar popolnoma drugačna. Ljudje me sprejmejo z veseljem in z odprtim srcem in taki nastopi so mi še posebej v veselje. Prav zadnje srečanje v Galeriji grad Boštanj pa se mi je zdelo izjemno prisrčno. Že obnova grajskega poslopja in preureditev v galerijo se mi zdi izjemen dogodek. Še posebej pa ljudje, kot so g. Krampelj in njegovi sodelav­ ci, mi dajejo upanje, da slovenska beseda in duh sloven­ stva ne bosta kmalu izumrla. Da bi bilo še veliko takih ljudi! 'Tam, kjer snemajo filmarji, tudi trava ne raste NADAUEVANJE NA STRANI 19 1 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVIII številka 1-2 januar-februar 2003 PsAVfONON, ^ • ,KI Kl/l INQ, »viA U A, K C AIU UNI I SAVI Ci IN C •mi Dior P^or> 27o sn * DO 380 SIT i Je pretirano pitje alkohola zdravju ikodl Mojstri iz pekarne RAČUNALNIKI PA OBČUTKA ZA TESTO VSEENO NIMAJO Koje mojster Tone Vencelj začel spoznavati pekovski poklic, je bila peka kruha pravo težaško delo. Ogromne peči so peki sami kurili na drva in jih po končanem delu očistili. Temperaturo so merili po občutku, testo so mesili ročno. Danes so številni procesi računalniško krmiljeni. A nekatere stvari se niso spremenile. "V sredici je zapisano, ali je kruh dober!" 'Včasu, kosem tekmoval, sem spoznal veliko zanimivih in prijaznih ljudi in navezal Številna prijateljstva." Tone Vencelj je resnično pravi mojster. Pohvali se lahko z izjemnim občutkom za sestavine in testo. Dobro moko danes določi laboratorij, Tone pa jo prepozna že po vonju. "Testo je v resnici živo! Dober pek je tisti, ki ima občutek za sestavine in za to, kako se testo spreminja", pravi. S peko se je pričel ukvarjati davnega leta 1960 in še danes je pri kruhu. Vse se je začelo kot naključna, a mikavna ponudba prijatelja, ki se ji 17-letni Tone ni upal odreči. Začel je kot vajenec v pekarski delavnici, kjer so vse delali ročno: od mesenja testa do kurjenja peči. Skupaj z mojstrom sta pekla le dve vrsti kruha, ki pa sta ga napekla tudi do tristo kilogramov. Razmere so se v Pekarni Grosuplje zelo spremenile. Danes je najsodobneje opremljena pekarna pri nas. Pekom lajšajo delo naprave za pregled surovin, za mešanje testa in sodobne peči. Prostori, kjer pečejo kruh, so prvi v Sloveniji tudi klimatizirani, s čimer so se pomembno izboljšali delovni pogoji. Računalniško krmiljeni procesi so bistveno olajšali pripravo testa in peko kruha, vendar Tone svoje mlade vajence še vedno uči ročnega dela. Z natančnostjo in občutkom za testo pridobijo izkušnje. Mojster jih navaja k potrpežljivemu delu, ker prave sestavine še niso zagotovilo za uspeh." Stroj se ne more prilagoditi tako kot roka", nam je razložil. Testo je zelo občutljivo na spremembe temperature, vlažnost v zraku in nenazadnje tudi na posebnost peči. Zato si izdelki, spečeni v dveh različnih pečeh, čeprav so iz enakega testa, lahko sploh niso podobni. Kljub vsem spremembam, dober kruh še vedno naredi predvsem ljubezen do peke in poklica. Čeprav se je velik del njegovega poklicnega življenja odvijal ponoči, je mojster Tone Vencelj našel čas za svoj konjiček, rekreativni šport. Še pred nekaj leti je zelo rad tekel in se udeleževal gorskih tekov po vsej Sloveniji, Avstriji in Italiji. Tekarna (jrosuplje ZGODE IN NEZGODE LANSKIH GROSUPELJSKIH ODMEVOV Nekaj o vsebinskem, organizacijskem in tehničnem delu, pa o stroških časopisa, in še o čem drugem... VSEBINSKI SKLOPI V prispevku Kaj smo pisali v ured­ ništvu Grosupeljskih odmevov (na strani 7) si lahko osvežite spomin z naslovi prispevkov, ki smo jih napisali člani uredništva in sodelavci. Že iz naslovov se da razbrati, da smo precej pozornosti namenili dogajanju na občini in njenih organih ter aktualnostim v širšem prostoru. Kar nekaj dela smo posvetili tudi društvom, klubom in za­ nimivosti iz naših krajih. Precej prostora smo dali različnim drugim zanimivostim, pogovorom z zanimivimi osebnostmi, socialnim temam in dobrodelnosti, pa nenazadnje nekaterim duhovnim te­ mam in dogodkom, ki so se zgodili po naših župnijah. Na novo smo odprli tudi rubriko ob pripravah na proslavo 500 - letnice šole v Šmarju. Poseben poudarek smo dali pros- torsko-infrastrukturnim temam. Med številčno in vsebinsko najbolj zastopani­ mi temami pa so bili prispevki s področ­ ja kulture, kar je nedvomno zasluga večine članov uredniškega odbora in ožjega kroga sodelavcev. Prepričan sem namreč, da bo poleg gospodarsko urav­ noteženega razvoja občina Grosuplje za prepoznavnost in samoobnavljajoč razvoj v bodoče (tudi v širšem evropskem prostoru) potrebovala močno kulturo. V drugem sklopu, ki smo ga namenili v časopisu, so bili poleg nujnih objav po zakonu brezplačno objavljeni tudi različni prispevki različnih avtorjev, pretežno občinskih in upravnih služb ter številnih drugih javnih ustanov, političnih strank, društev, klubov in posameznikov, nekaj celo od župana. SEJE, OBSEG IN NAKLADA ČASOPISA Seye: Uredniški odbor (UO) se je srečal na 9. rednih delovnih sejah po roku za oddajo gradiva in pred začetkom "postavljanja" časopisa. Vse seje so bile sklepčne, udeležba pa je bila povprečno 89 %. Obseg In naklada časopisa: V letu 2002 je UO pripravil 9 številk in eno predvolilno prilogo ali 260 A3 strani časopisa, kar je 38 strani več časopisa kot v predhodnem letu. Od prve do šeste številke je bilo natisnjenih 5.120 izvodov, od sedme naprej po 5.250 izvodov, (po novem letu 2003 pa jih bo treba natisniti 5.600). STROŠKI IN PRIHODKI Cenik novinarskih In ostalih del: V letu 2002 cen novinarskega in ostalega dela nismo spreminjali. Stroški časopisa so v letu 2002 v celoti znašali 14.3 mio sit bruto. Za tiskarske in grafične storitve je bilo porabljeno 7.1 mio sit. Neto stroški ured­ nika so znašali 1.5 mio sit. Neto stroški avtorske agencije so bili 0,1 mio sit. Neto provizija od trženja oglasov, ki ga je opravila sodelavka Alenka Adamič, so bili izplačani v višini 0,4 mio sit, neto provizija od trženja oglasov, ki jih je opravil Jože Miklič, pa so bili izplačani v višini 0,4 mio sit. Avtorski honorarji Zavod sa prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosupljo, d o o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: izdelavo posebnega dela projekta (brez soglasij in načrtov) lokacijska dokumentacij« po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov pridobivanje projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje Najdote nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 sodelavcev, ki so opravljali naročena novinarska, (delno tudi) fotografska dela ter stroški lektorice, so znašali skupaj 1.6 mio sit. Za raznos časopisa pa smo porabili 1.9 mio sit (brez upoštevanja raznosa časopisa v novembru, zaradi večjega roka za plačilo). Cenik oglasov je prav tako ostal nespremenjen od sklepa, ki je bil sprejet na seji občinskega sveta 29. septembra 1999. Trženje časopisa - oglaševanje: Precejšen kos časopisnega prostora • smo namenili oglasom, saj menimo, da je tudi oglaševanje v javnem interesu. Poleg zanimanja, ki ga kažejo posamez­ na podjetja in podjetniki, da so se lahko predstavili v našem časopisu, smo s pri­ hodkom od oglasov vse bruto stroške zmanjšali za 41%. Povprečno je bilo v vsakem časopisu namenjenega 5 strani za komercialne oglase in zahvale, kar je v proračun prispevalo bruto 5,9 mio sit. Približno 10 % (0,6 mio sit) na bruto prihodke se ta znesek zaradi vračila DDV-ja (samo!) davčnim zavezancem zmanjša. Dajatve: Pri obračunu so posebej izračunane dajatve, ki so ostale v javni blagajni - znašale so (ali pa še bodo z dokončnimi' plačili dohodnine) 1.4 mio sit ali 10 % vseh stroškov. Poslovanje In stroški urednika: Urednik je: - poleg odgovornega in tehničnega urejanja opravljal še oblikovalsko, večino fotografskega in novinarskega dela, pa tudi vnos lektorskih popravkov in korek­ cij, - skliceval seje UO po telefonu, neko­ liko manj pa tudi po e-pošti, - opravljal tajniške posle, (v delovod- nik je bilo v letu 2002 vpisanih skupaj 379 zadev, 183 več kot v predhodnem letu, kar dokazuje povečane aktivnosti tako s strani uredništva kot s strani zain­ teresiranih bralcev, predvsem pa raz­ ličnih gospodarskih in javnih ustanov. Gradivo je pripravljeno na vpogled.) - brezplačno oblikoval približno polovi­ co oglasov, -sodeloval in pripravljal odloke, pravil­ nike, navodila in poročila v zvezi s časopisom za občinski svet, - poleg navedenega je odpošiljal še vrsto drugih dopisov v zvezi z raznimi obrazložitvami, ponudbami, pobudami, vrnitvami dokumentov, fotografij in drugih materialov, - opravil veliko dodatnih stikov po tele­ fonu, elektronski pošti in osebno, kar ne vpisujemo v delovodnik. - ob zaključku "postavitve časopisa" v računalniški obliki izdelal predlog vseh obračunov za avtorske honorarje na podlagi izračuna znakov in veljavnega cenika, - pripravil obračun oglasov, spremljal obračun ter opravljal še druga računovodsko administrativna opravila, - za normalno poslovanje in pripravo časopisa moral poskrbeti za primerno vzdrževanje in nabavo močnejše raču­ nalniške opreme in potrošnega materi­ ala (dva računalnika, skener, printer, mreža, kartuše, CD zapisovalec...), fotografske opreme in materialov, papir­ ja in drugih materialov za arhiviranje, - poskrbel za pokritje stroškov kilo­ metrine, uporabe lastnih prostorov in še nekaterih drugih stroškov. Vse te stroške poslovanja je poravnal iz lastnih sredstev in so v preteklem letu znašali čez 0,6 mio sit. Za pripravo posamezne številke časopisa z vsemi organizacijskimi, tehničnimi in avtorski­ mi opravili pa je porabil povprečno več kot 200 ur raznovrstnega dela - med njimi tudi visokostrokovnih in special­ iziranih opravil. Ugotavljam tudi, da bo potrebno v dokončnem obračunu dohodnine za leto 2002 doplačati na račun prejetih zneskov iz naslova časopisa še precej nad 0,1 mio sit dohodnine. UGOTOVITVE Z upoštevanjem vseh vidikov poslo­ vanja, ki zajema dejansko opravljeno delo, povečanje števila strani in naklade, precejšnje podražitve poštnih stroškov, ter vsega ostalega adminis­ trativnega in računovodskega dela, še posebej pa trženja oglasov, skupaj z odštetimi dajatvami, ki se ponovno vrnejo v proračun, smo delo v letu 2002 opravili še celo z nekaj nižjo real­ no porabo občinskega denarja kot predhodno leto. Ali povedano še neko­ liko drugače: Neto strošek iz občinskega proračuna dejansko znaša 7,4 mlo sit, kar pomeni, da občina pri­ bližno pokrije natis časopisa. Vse ostale prihodke pa pokrijemo z delom in dajatvami člani uredništva s sodelavci. neposreden strošek občine trženje oglasov dajatve, ki se vrnejo v proračun 10% PROGRAMSKA ZASNOVA IN PRAVNE PODLAGE Če vse to nato "seštejete" in porazdelite na posamezne sodelujoče ljudi, ki smo opravili izpostavljeno delo v obliki mesečnika Grosupeljski odmevi, dejansko dobite celotno programsko zasnovo ter uredniško in poslovno poli­ tiko, po katerih smo pravzaprav delali vsa pretekla štiri leta. 30. 10. 2002 pa je npr. našo že vpeljano programsko zas­ novo pravzaprav uspel celo Občinski svet občine Grosuplje v prejšnji sestavi zapisati v Odlok o ustanovitvi in izdajan­ ju lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi. Čeprav menim, da bi odlok bilo treba sprejeti že zdavnaj in ne tik pred volitvami, ko so se nekateri bolj kot odloku posvetili predvolilni kampanji ter je v njem tudi nekaj nedorečenih določil, pa je med drugim v njem zapisano tudi, da v časopis lahko pišejo tudi politične stranke, kar je bilo po interpretaciji nekaterih še pred kakšnim dobrim letom nekaj nezaslišanega. S tem pa po mojem prepričanju nedvomno Grosu­ peljski odmevi še niso postali strankarsko glasilo. 0 samem zapletu okoli prepovedi izdajanja časopisa ste prav tako večino­ ma že bili seznanjeni, s podrobnejšimi razlagami pa dogodkov ne želim pogre­ vati. Vem tudi, da bi se nekaterim prispevkom dalo izogniti, a vseeno menim, da nismo zagrešili ničesar takega, da bi se morali komu posebej opravičevati. Če smo kaj zagrešili ali naredili nenamerno napako, ste se sproti odzvali v zakonitem roku in zakoniti vsebini. Dosledno smo upoštevali vse vaše pravilno in s polnim naslovom pod­ pisane odmeve oziroma odgovore in jih skladno z zakonom tudi objavili. Prispevke, ki pa so se nanašali na posamezne teme, za katere so pristojni v prvi vrsti razni občinski organi, smo posredovali njim v presojo in odločanje. 0 ČEMU NAJ BI (VEČ ali DRUGAČE) PISALI? Menim tudi, da je treba javnost celoviteje seznaniti čim prej tudi o po­ navljajočih se in neljubih dogodkih v Grosupljem, ki jih niti ni tako malo, čeprav novice in poročila na prvi pogled izgledajo morda nekoliko šokantne, pro­ vokativne ali morda še kaj več - pred­ vsem zato, da se bodo tisti, ki se bodo z njimi v javnem interesu srečevali v bodoče, lažje odločali, kako naprej. Mar ni tudi to vloga časopisa? Zato iz tega stališča vidim pri tem početju tudi nekaj dobrega, pa čeprav si nekateri želijo, da bi pisali samo "zgodbe o uspehu" ali pa "povesti o dobrih ljudeh". Življenje ima vendarle tisoče obrazov. Verjamem pa, da smo o brezobraznem življenju neka­ terih malo pisali. In prav je tako. MED RESNICO IN LAŽJO Želim, spoštovani bralci, opozoriti tudi na nekatere posebnosti, ki se mi pri nekaterih naših delih vendarle zdijo pre­ cej specifične celo za slovenski medijski prostor. Kar nekajkrat ste lahko poslušali gov­ orice, da ne objavljamo vsega (to tudi po zakonu nismo obvezni!), menda celo prispevkov z občine. Sam trdim popolno­ ma nasprotno. Objavljeno je bilo vse, še posebej pa tisto kar veljavna zakonoda­ ja opredeljuje kot obvezna objava. Le v situacijah, ki so bile očitno nespre­ jemljive (očitne laži, žalitve, diskriminaci­ je...) in pri katerih smo lahko upoštevali splošne, temeljne, zakonske in druge družbeno sprejete kriterije, smo zaus­ tavili objavo. Poslanih prispevkov s takšnimi vsebinami je bilo v lanskem letu kljub volitvam, hvala Bogu, zelo malo - in predvsem odgovorni urednik je dolžan spoštovati in odločati o takšnih vsebinah. Upošteval pa sem vse pripombe s predhodnim posvetovanjem v uredniškem odboru. Vsako drugačno neargumentirano interpretacijo sem zavračal in jo štel za poseganje v avtonomijo uredniškega dela. Za morebitne arbitraže pa bi se lahko dogovorili tudi prek nadzornega organa (občinskega sveta), vendar za takšen način razjašnjevanja dilem in vprašanj, ki so jih imeli nekateri, pravzaprav ni bilo nikoli poskrbljeno v skladu z normalnimi demokratičnimi in zakonitimi postopki. Bilo pa je tudi nekaj "telefonskih in šank komentarjev", ki niso bili vredni posebne pozornosti. Objavljeno ni bilo niti nekaj prispevkov, ki so bili izredno šibke kakovosti glede na predstvaljeno temo. Prav tako nismo objavili nepod­ pisanih in neavtoriziranih prispevkov, še manj pa tistih, ki so se na prispevke pod­ pisali z napačnim naslovom. 0 vseh drugih zgodah in nezgodah ter o zakulisju me pravzaprav ne bo pre­ senečalo, če se bodo širile govorice za "velikoupeljskimi šanki". Sam pri sebi se ukvarjam s popolnoma drugimi zadeva­ mi in me takšno bolno in včasih tudi obsedeno početje nekaterih že davno ne preseneča več (morda že od leta 1992, ko sem se prvič nekoliko resneje srečal z romsko problematiko - torej: že več kot deset let NIČ NOVEGA...). Je pa tako početje slabo za naše medsebojne odnose, saj (tudi ob takih dogodkih poleg nerešenih zadev na državni in lokalni ravni) triumfira vedno bolj le nasilje. IN VENDARLE... Ugotavljam pa, da so navidez manj prijetni dogodki in okoliščine kljub vsemu bili zame poleg ogromno pri­ dobljenih novih znanj in prijateljev (spet) le nekoliko resnejši preizkus karakterja. Kot že nekajkrat doslej bosta tudi po tem javnem delu na koncu vendarle ostala le DOBRO in RESNICA. In tega se resnično veselim z vami, spoštovani sodelavci, bralci in še posebej vsi tisti, ki ste me bodrili v kritičnih trenutkih. Na srečo je bilo tudi med politiki in birokrati veliko več takšnih, s katerimi smo dobro in celo odlično sodelovali. Vsi pa, ki ste se kdaj koli srečali s kakršnim koli javnim delom, boste tudi razumeli, s čim vse smo se srečavali v uredništvu. Z nekaj nepremišljenimi ali tudi zlonamernimi izjavami kogar koli se pač trdega in poštenega dela ne da uničiti, čeprav tudi v uredništvu morda nismo naredili vsega tako, kot smo hoteli in bi si tudi sami močno želeli. Še vedno: Za prijazno Grosuplje odgovorni urednik Jože Mlkllč P.S. Objavljeni prispevek Je hkrati tudi zaključno poročilo o delu ured­ niškega odbora In urednika za leto 2002, ki smo ga dolžni po statutu občine oddati na občinski svet. Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: |«em®gio|.ngt Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar. mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec. Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje. Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje. Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006- 611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na pod­ lagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA MARČEVSKO ŠTEVILKO JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 3. MARCA 2003. Nepodpisanih in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša nad 3000 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevki pravnih oseb se ne honori- rajo, morajo pa biti avtorizirani. pod­ pisani in požigosani. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpi­ som in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig- Nenaročenih besedil, fotografij, pisem bralcev in drugih gradiv za objavo ne honoriramo in ne vračamo. Vse ostale pravice in obveznosti ure­ janja in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEUSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. OGLASNO TRŽENJE: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št. 11/1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 %. Vse oglase, ki bodo izdelani v digital­ ni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izde­ lane oglase lahko pošljete tudi na elek tronski naslov amset@slol.net, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje tri dni po roku za oddajo gradiva. Za oglase, predstavitvene članke in zahvale je poleg polnega naslova potreb no navesti tudi davčno številko naročni­ ka. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. '1 KOMISIJA VSEH KOMISIJ SVETNIK IN ŽUPAN JE IZVOLJENA Na seji občinskega sveta je bila 18. decembra po daljšem merjenju moči izvoljena glavna in najpomembnejša komisija občinskega sveta: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za uvodno preigravanje je dr. M. Kranjc (LDS) kot vodja najštevilnejše svetniške skupine predlagal 5 članov sicer 7-članske komisije: B. Gabrijela in M. Kranjca (oba LDS). S. Žveglo (ZLSD), M. Novaka (SMS) in J. Širclja (neod.). Drugi strani je pustil dve mesti. Nasprotna stran mu ni ostala dolžna in dr. P. Verlič (SDS) je za komisijo vseh komisij in odborov predlagal M. Kadunca in dr. P. Hostnika (oba NSi), M. Trontlja (SLS), B. Predaliča. D. Hočevarja in J. Pintarja (vsi SDS) ter J. Širclja (neod.). Za nasprotno stran ni bilo predvidenega nobenega mesta. J. Šircelj (neodv.) je po tako nerealnem merjenju moči predlagal kompromisni pred­ log: z vsake volilne liste po enega predstavnika: S. Žveglo (ZLSD), dr. M. Kranjca (LDS), M. Novaka (SMS), dr. P. Verliča (SDS), M. Trontlja (SLS) in J. Širclja (neodv.). Po njegovem predlogu, ki je bil v skladu z razmerjem političnih moči v občinskem svetu, je dr. Kranjc omenil odsotnega dr. J. Merviča. za katerega da ni več jasno, ali še podpira SDS. Po krajši prekinitvi je B. Predalič (SDS) povedal, da sprejemajo kompromisni in obenem realistični predlog J. Širclja. Nato je bil za predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoljen dr. M. Kranjc (LDS), za podpredsednika pa B. Predalič (SDS). Jmuller NOVI ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi dr. M. Kranjc (LDS), je očitno sprejela tako usklajene predloge za člane novih teles občinskega sveta, da so bili vsi sprejeti brez glasu proti. V novi NADZORNI ODBOR OBČINE GROSUPUE so imenovani: Boris Legan, Ljubomir Andrejak, Jožef Polajžer, Marjan Jože Kralj ter Jožica Zupančič. Nadzorni odbor bo na prvi seji izvolil svojega predsednika in podpredsednika. V ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI so imenovani: dr. Peter Verlič, predsed­ nik, Jože Šircelj, podpredsednik, Božidar Gabrijel, mag. Breda Škrjanec, Lojze Verbajs, Janez Pintar, dr. Peter Hostnik, Matjaž Trontelj in Andrej Ambrožič. V ODBOR ZA PROSTOR, KOMUNALNO INFRASTRUKTURO in ekologijo so imeno­ vani: Franc Štibernik, predsednik, Anton Perme, podpredsednik. Dejan Vuga, Božo Predalič, Dušan Hočevar. Mitja Novak. Milan Vehovec. Marjan Ahlin in Janez Tomažin. V ODBOR ZA GOSPODARSTVO so imenovani: Lojze Verbajs, predsednik, Jože Intihar. podpredsednik, Dejan Vuga, Martin Tomažin, Mihael Kadunc, Branko Lampret, Pavle Štrubelj, Branko Lah in Gregor Kovačič. V ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE so imenovani: Dejan Vuga, predsednik, dr. Peter Hostnik. podpredsednik, Borut Hrovatin. dr. Peter Verlič in Avgust Gril. V STATUTARNO-PRAVNO KOMISIJO so imenovani: dr. Dušan Ivan Lavrič, predsed­ nik, Dušan Hočevar, podpredsednik, dr. Miroslav Kranjc. Aleš Medved, Božo Predalič. Andreja Rajh in Alja Gabrijel. V KOMISIJO ZA POIMENOVANJE ULIC IN NASELIJ so imenovani: Mihael Kadunc, predsednik, Aleš Medved, podpredsednik, Božidar Gabrijel, Lojze Verbajs, Martin Tomažin. Milan Hojč, Janez Javornik, Darko Stare in Milica Predalič. V KOMISIJO ZA VLOGE, PRITOŽBE, PETICIJE IN PORAVNAVE so imenovani: dr. Peter Verlič. predsednik, Franc Štibernik in Ana Gore. V SOSVET NAČELNICE UPRAVNE ENOTE GROSUPUE pa sta izvoljena Janez Lesjak kot župan in predstavnik občinske uprave ter Božo Predalič kot predstavnik občinskega sveta. J. Mu. NIKO MIHIČINAC K.D. EPREMIĆNINE KOLODVORSKA 3, 1290 GROSUPLJE -786 56 60, FAX: 01-786 56 65 GSM: 041-405 258 405258@LINLJlM0Bim.SI E-MAIL NIK0@MIHICINAC-NEPREMICN1NE.SI URL: WWW. MIHICINAC-NEPREMICNINE. SI SMS: PRODAMO: • zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici in Rakitni: stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi nadstandardno • kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča • manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 m2 ter 2.6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; • stanovanja. UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOUENJA. DRUGE STORITVE: • sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po telefonu); • pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; • pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej o tem POSVETUJETE PRI NAS! Janez Lesjak je bil na listi LDS 10. novembra izvoljen za občinskega svet­ nika, na istih volitvah pa je bil že v prvem krogu izvoljen tudi za župana občine Grosuplje. Na seji novoizvol­ jenega občinskega sveta 18. decem­ bra seje B. Predalič (SDS) skliceval na Statut Občine Grosuplje, ki predpisuje, da se mora župan svojemu svetniške­ mu mandatu odpovedati pisno, kar komisija za mandatna vprašanja nato posreduje občinskemu svetu, da potr­ di nadomestni mandat. Ker se je župan svojemu svetniškemu mandatu odpovedal samo ustno, mu je Predalič očital, da je formalno hkrati župan in svetnik. Če bi bil Predaličev ugovor sprejet, bi moral občinski svet najprej izvoliti svojo komisijo za mandatna vprašan­ ja, volitve in imenovanja, pri čemer bi bil glas svetnika in hkrati župana seve­ da neveljaven. Na tak pravni manever pa ldsovci seveda niso mogli pristati. Na volitvah so dobili največ glasov, skupaj s sorodnimi strankami pa imajo polovico vseh glasov občinskega sveta. Po kratkem premoru, ki ga je pred­ lagal M. Trontelj (SLS), je bil z 11 glaso­ vi potrjen nadomestni mandat Dejana Vuge (LDS), vsi ostali pa so se glaso­ vanja vzdržali. Jmuller ZUPANOVO PREDMEHCANJE PRORAČUNSKIH ZAHTEVNEŽEV Letos bo občinski svet prvič sprejemal proračun za dve leti: tekoče in naslednje. Župan pa je poskrbel še za eno novost: pred obravnavo prve obravnave občinskega proračuna je občinskemu svetu proračun "predstavil". Po besedah Jelke Kogovšek, ki vodi Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, naj bi letošnji občinski prihodki znašali 2338 milijonov tolarjev. Vendar je župan občinskemu svetu predstavil zelo temno bližnjo prihodnost: Pri gradnji šole Brinje je Ministrstvo za šolstvo pokrilo 40 % standardnih stroškov, odslej jih bo dajalo le še 10 % - zato se bodo gradnje predvidenih šol raztegnile na 20 let. Občini naj bi pripadel za 5 % manjši del dohodnine, najpomembnejšega občinskega prihodka. Infrastruktura v občini je po županovih besedah na psu. Občinski svet je zavrnil revaloriziranje komu­ nalne takse, občinskega davka na hiše in davka na nezazidana zazidljiva zemljišča - posledica bo izpad nekaj 100 milijonov občinskih prihodkov. Novi zdravstveni dom, novi vrtec za 100 že prijavljenih otrok, nova občinska knjižnica - ni govora! Kje so potrebe KS, kje je gradnja vodovoda, cest, odkup zemljišč! Občina v tako težkem položaju ni bila še nikoli. Pasove moramo stisniti za dve luknji. Dr. Dušan Ivan Lavrič (ZLSD) je županovo jadikovanje skorajda spregledal: Kdor tarna, temu je treba vzeti - in predlagal, naj občina pridobi denar iz evropskih skladov. In župan seje znova "razjokal": Evropa daje denar le državi in regijam, Grosuplje pa spada v ljubljansko, najbolj razvito regijo v Sloveniji. Podjetniki iz EU so pripravljeni v marsikaj investirati, toda za vse zahtevajo dolgoletne koncesije. Župana sta dobro razumela J. Intihar (LDS) in F. Štibernik (LDS): občina mora povečati prispevke za zemljišča, najemnino, davek na igralne avtomate, izterjati neplačane obveznosti, zvišati komunalne cene. Bolj umirjen je bil dr. P. Hostnik (NSi): Lanski občinski prihodki so znašali 1800 milijonov, računati letos z 2338 milijoni je močno pretirano. Tudi predvidene ekološke takse in cene urejanja stavbnih zemljišč so se mu zdele dokaj višje. Kritičen je bil tudi A. Perme (SLS): kmetijstvo v občini je obubožano. Sredstva, namenjena kmetom, se zmanjšujejo. Občina naj pospešuje zložbe zemljišč in zniža cene komunale: v Špaji dolini imamo moderno odlagališče odpadkov, ločeno zbrane odpadke pa odlagajo skupaj. Jmuller OPRA ROMA - KVIŠKU, ROMI Obči 30. maja 2002 je Državni zbor na zahtevo Ustavnega sodišča spremenil Zakon o lokalni samoupravi: namesto pravno nedefinirane avtohtonosti romske skupnosti je enostavno naštel 20 občin, v katerih ima romska skupnost pravico do svojega predstavnika v občinskem svetu. Med navedenimi je tudi občina Grosuplje. Za zakon so glasovali vsi prisotni poslanci LDS (27), ZLSD (7) in Desusa (4), poslanci SLS so glasovali 3 za in 1 proti, SDS 1 za in 1 proti, dve poslanski skupini sta bili v celoti proti: NSi (5) in SNS (2), poslancev SMS pa ob glasovan­ ju ni bilo. Za zakon je glasovala tudi poslanka madžarske skupnosti. Problemi Romov in z Romi so znani: velika nepismenost, velika nezapo­ slenost, visoka rodnost, slabe bivanjske razmere, slabo zdravstveno stanje, slaba integriranost v družbo ... Tudi država vse to pozna, vendar ni sprejela nič, da bi probleme zmanjšala: ni okrepila ne socialnih ne vzgojnovarstvenih ne izo-nski svet in romski svetnik braževalnih ne kulturnih ne drugih služb in organizacij - za to bi bilo treba dati več denarja - podelila pa je Romom privi­ legij, posebno pravico: poleg držav­ ljanske so dobili še manjšinsko volilno pravico. Zato morajo občinski sveti 20-ih občin vnesti v svoj statut, da pripada eno svet­ niško mesto predstavniku Romov, ter določiti posebno volilno komisijo in volilni imenik za pripadnike romske skupnosti. Grosupeljski občinski svet je o "romskem" členu zakona prvič razprav­ ljal tik pred volitvami, ki so bile 10. novembra, in uvrstitev občine Grosuplje med "romske" soglasno odklonil. Prvič in edinkrat v 4-letnem obdobju si bili složni vsi svetniki in svetnice, desni in levi, in župan se je z vsemi odločno strinjal: da je bil zakon sprejet brez soglasja občin, da zakon ne navaja kriterijev, po katerih je občina "romska", da naši Romi niso avtohtoni, t.j. zgodovinsko in tradicional­ no naseljena skupnost, da jih je izjemno malo, po nekaterih ocenah okoli 180, da niso organizirani... Volitve so bile pred vrati. Župan se je s podporo sveta obrnil na Ustavno sodišče, to pa je ugotovilo, da zakon ni v nasprotju z Ustavo. Na občinski seji 22. januarja je župan J. Lesjak povedal, da seje premislil: priz­ nava zakon, ki ga je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Ni pa razložil, da je malo pred tem Upravno sodišče razsodilo, daje bila njegova odločba o preselitvi romske skupnosti za Smrekec nezakonita. Spomnimo se: akcija je bila izpeljana ob močni zaščiti policije na tleh in v zraku, romske hiše takoj požgane in zemljišča izravnana. Da je postal legalist, spoštovalec "romskega" zakona, je na seji sveta povedal tudi dr. M. Kranjc (LDS). Vendar se vsi "njegovi" in "sorodni", ki imajo sicer polovico glasov, še niso spreobrnili: predlagani točki, s katerima bi omogočili naknadne volitve romskega svetnika, sta bili zavrnjeni z 9 proti, 8 za. Jmuller KDO GA JE VIDEL? B. Predalič, od občinskega sveta izvoljeni član nadzornega odbora razvojnega centra Gi- ga. je resno zaskrbljen: občina Grosuplje je v podjetje vložila toliko denarja, da ima v Centru večinski delež, o delu Gi-ga pa ne duha ne sluha. K A I NAM MAM IK A A. Perme je na seji občinskega sveta opozoril, da na Gasilski a.-sli. ki rutj bi povezovala Cesto na Krko in Adamičevo, manjka - most. •v X IDILIČNI ČASI Na seji občinskega sveta je župan J. Lesjak povedal, da kmetje toliko sredstev, kot so jih dobili v socializmu, niso dobili nikoli poprej. Čudno, neki Jože Pučnik pa je prav zaradi tega, ker kmečke idile ni opazil, dobil še dve leti samice. ZVIŠANJE KOMUNAL­ NEGA PRISPEVKA Izhodiščna cena za opremljanje stavbnih zemljišč je od 1. januarja 2001 znašala 1.657.195 sit. Župan J. Lesjak je na seji občinskega sveta 18. decembra 2002 zato predlagal, da se v skladu z uradno inflacijo revalorizira na 1.794.131 sit. Po krajši razpravi je svet županov predlog sprejel z 11 glasovi za, 10 proti. KOMUNALNA TAKSA OSTAJA ENAKA Župan J. Lesjak je tudi predlagal, naj se točka za izračun občinske komunalne takse, to je takse za plakatiranje, tržnico in prireditve, ki znaša 6,9 sit in je enaka že od leta 1999, poveča za 25,34 %, to je za toliko, kolikor so se v preteklih letih povečale drobnoprodajne cene. Ugovarjal mu je A. Perme (SLS), ki je povedal, da so odkupne cene mesa za rejce že deset let enake ter predlagal pocenitev komunale. Občinski svet je županov predlog za povišanje z 10 glasovi za in 11 glasovi proti zavrnil. DESNI PREPREČILI ZVIŠANJE HIŠNEGA DAVKA Župan J. Lesjak je občinskemu svetu 18. decembra 2002 predlagal, da se vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Grosuplje zviša za 7,74 %, in sicer za poslovne prostore z dosedanjih 0,358 sit/m-" na 0,386 sit/m2, za poslovne prostore pa z dosedanjih 0,493 sit/m' na 0,5312 sit/m-'. Županov predlog je podprl J. Intihar (LDS) s podatkom, daje z nadomestilom občina leta 2001 pridobila samo 100 milijonov, dve leti poprej pa 106 milijonov tolarjev, hkrati pa je opozoril, da nekatere prijavljene mere zazidanih površin niso resnične. Pridružil se mu je F. Štibernik, po besedah katerega je točkovanje zazidanih površin glede na oprem­ ljenost zemljišč s tv-kabli, neglede na njihovo dejansko uporabo nepravično. Navedeni argumenti pa svetnikov in svetnice strank SDS, NSi in SLS niso prepričali: vseh 11 je glasovalo proti, za-glasov LDS, ZLSD in SMS pa je bilo samo 10. Jmuller POROČILO O REALIZACIJI PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSUPUE ZA LETO 2002 PRIPRAVUALEC GRADIVA: URAD ZA SPLOŠNE ZADEVE I. POLLETJE 1. Program dela Občinskega sveta občine Grosuplje za leto 2002 - realizirano. 2. Program občinskih prireditev v letu 2002 - realizirano. 3. Sprememba Statuta Občine Grosuplje in Poslovnika občinskega sveta - real­ izirano. 4. Poročilo o delu občinskega sveta in nje­ govih organov v letu 2001 - realizirano. 5. Poročilo o delu župana in občinske uprave v letu 2001 - realizirano. 6. Poročilo o delu občinskih javnih zavodov in zvez v letu 2001 - realizirano. 7. Poročilo o delu državnih organov in inšpekcij, ki delujejo na območju občine Grosuplje za leto 2001 - realizirano. 8. Sprememba in dopolnitev Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine Grosuplje - real­ izirano. 9. Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra - realizirano. 10. Sklepi o odtujitvah, pridobitvah in menjavah nepremičnin - realizirano. 11. Sklep o podelitvi občinskih priznanj - realizirano. II. POLLETJE 1. Odlok o zastavi, grbu In celostni podobi občine Grosuplje - nerealizirano, saj se zahteva celosten pristop In kar nekaj priprav: točka Je uvrščena v pro­ gram dela občinskega sveta za leto 2003 2. Poimenovanje "novih" ulic - realizira­ no. 3. Morebitni "volilni" akti - realizirano. 4. Sklepi o pridobitvi, odprodaji in menjavi premoženja - realizirano. DARILO TRGOVSKE DRUŽBE VELE Vele, trgovska družba s sedežem v Domžalah, je Občini Grosuplje z darilno pogodbo ponudilo gostišče Taborska jama. Nekdaj cvetoče gostišče, ki že dolga leta sameva in propada, stoji na tujem zemljišču, pa tudi okoliška funkcionalna zemljišča mu nikoli niso pri­ padala. Zato je na sodišču v Ljubljani tekla pravda, ki je zdaj ustavljena. Obnova gostišča, pridobitev potrebnih zemljišč in izboljšanje turistične ponudbe ob Županovi jami, našem najlepšem in najbolj znanem naravnem spomeniku v neposredni bližini obnovljenega tabora Cerovo, bo seveda zahtevala nekaj denar­ ja, občinskega in podjetniškega, vendar upamo, da bo obnovitveni in razvojni pro­ gram dobil svojo postavko že v letošnjem občinskem proračunu. Jmuller ZEMLJIŠKE TRANSAKCIJE Občina Grosuplje bo: - z zamenjavo pridobila dve parceli pod Gradičkom ob Ljubljanski c. na Grosup­ ljem, kar bo omogočilo razširitev cestišča. - z Gradbenim podjetjem Grosuplje zamenjala 94 rriJ gradbeno parcelo s parcelo, na kateri bo mogoča gradnja ceste. - Vladimirju Omahnu v Hrastju prodala 403 nT velik mejni travnik, s čimer se strin­ jajo tudi vaščani Hrastja in KS Grosuplje. - zaradi ureditve novega križišča Kovina- stroj zamenjala 266 mJ zemljišča, ki je bilo do zdaj javno dobro, za zemljišče, na katerem bo urejeno novo cestišče. - na Veliki Novi Gori prodala Stanki in Janezu Hrovat nekdanjo pot v izmeri 1328 m', njuna parcela v izmeri 1570 mJ, kije v naravi asfaltna cesta, pa bo postala javno dobro. - na Malem Vrhu prodala 162 m4 opuščene javne poti Janezu Tomažinu, ta pa bo občini prodal zemljišče, potrebno za izgradnjo nove javne poti. - v neposredni bližini pokopališča in cerkve sv. Martina na Velikem Mlačevem od Sklada kmetijskih zemljišč kupila 2567 m-' za razširitev pokopališča. Predvidena cena: 1,5 milijona tolarjev. Jmuller 5. Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra - realizirano. 6. Poročilo o sprejetih (nesprejetih) splošnih in posamičnih aktov v letih od 1994 do 2002 - realizirano. PRIPRAVUALEC GRADIVA: URAD ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO I. POLLETJE 1. Sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejan­ ja in vrednosti stavbnih zemljišč na območju občine Grosuplje za leto 2002 - realizirano. 2. Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte - real­ izirano. 3. Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin - realizirano. 4. Odlok o priključnih taksah - nereal­ izirano, odlok Je lahko samo sestavni del odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč Izven zazidalnih načr­ tov. 5. Pravilnik o tehnični Izvedbi In uporabi objektov In naprav za odvajanje odpad­ nih In padavinskih voda - nerealizirano. V družbeni pogodbi o ustanovitvi JKP Je določeno, da pravilnik o tehnični Izved­ bi In uporabi objektov In naprav za odva­ janje odpadnih In padavinskih voda sprejme zaradi poenotenja v vseh treh občinah Nadzorni svet JKP. 6. Program opremljanja stavbnih zemljišč Izven prostorskih Izvedbenih načrtov (PIN) na območju Občine Grosuplje • nerealizirano (glej točko 4). 7. Odlok o spremembi odloka o komu­ nalnih taksah v občini Grosuplje - nere­ alizirano; sprememba odloka se pre­ nese v leto 2003 In bo realizirana v letu SEZNAM SPLOŠNIH AKTOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSUPLJE, OBJAVLJENIH V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE v mesecu sep­ tembru, oktobru, novembru In decembru 2002 Sklep o načinu plakatiranja in reklami­ ranja na območju občine Grosuplje za izvedbo rednih volitev predsednika Republike Slovenije in lokalnih volitev 2002 (Uradni list RS, št. 78, z dne 6. 9. 2002) Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v občini Grosuplje (Uradni list RS. št. 85, z dne 4. 10. 2002) Odlok o ustanovitvi in izdajanju lokalne­ ga časopisa Grosupeljski odmevi (Uradni list RS, št. 96, z dne 14. 11. 2002) Odlok o vračanju vlaganj v javno teleko­ munikacijsko omrežje na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 96. z dne 14. 11. 2002) Pravilnik o štipendiranju nadarjenih štu dentov v občini Grosuplje (Uradni list RS. št. 96, z dne 14. 11. 2002) Sklep o imenovanju nadomestnega člana Občinske volilne komisije (Uradni list RS, št. 96, z dne 14. 11. 2002) Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Grosuplje za leto 2001 (Uradni list RS, št. 98, z dne 20. 11. 2002) Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k. o. Žalna (Uradni list RS, št. 99, z dne 21. 11. 2002) Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in sred­ njeročnega plana občine Grosuplje za obdobje 1986-2000, sprememba 1999, 2002 (bencinski servis Cikava) (Uradni list RS, št. 100. z dne 22. 11. 2002) Odlok o spremembah in dopolnitvah ure­ ditvenega načrta "Pri Bambiču" Grosuplje (VELE) (Uradni list RS, št. 103. z dne 29.11. 2002) Odlok o ureditvenem načrtu Družbeni dom (Uradni list RS, št. 106, z dne 6. 12. 2002) Sklep o začasnem financiranju javne porabe občine Grosuplje za obdobje od 1. 1. 2003 do 31. 3. 2003 (Uradni list RS, št. 116, 27. 12. 2002) Sklep o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejan­ ja stavbnega zemljišča za občino Grosuplje (Uradni list RS, št. 118, z dne 30.12. 2002) 2003. 8. Poročilo o poslovanju Javnega komu­ nalnega podjetja v letu 2001 s poročilom o porabi amortizacije - realizirano. 9. Načrt poslovanja Javnega komunalne­ ga podjetja v letu 2002 z načrtom porabe amortizacije - realizirano. 10. Sklep o prometni ureditvi v naseljih občine Grosuplje (v skladu s 59. In 70. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa) - nerealizirano, ker prometna ureditev v naseljih občine Grosuplje nI bila posredovana, saj nI bilo dokončno Izdelane študije s predlogi; sklep se pre­ nese v leto 2003. 11. Poročilo o obračunanih in pri­ dobljenih nadomestilih za uporabo stavb­ nih zemljišč in prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč, ločeno za gospodinjst­ va in gospodarstvo, znotraj in izven območij ZN po krajevnih skupnostih za leto 2001 ter plan obračunov za leto 2002 - realizirano. 12. Poročilo o dejavnostih, povezanih z reševanjem prostorskih problemov Romov - realizirano. 13. Pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki - realizirano. 14. Odlok o tržnem In sejemskem redu • nerealizirano, ker nI osnov za Izdelavo odloka o tržnem In sejemskem redu, delo se bo nadaljevalo po Izdelavi tržnice. II. POLLETJE 1. Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte - real­ izirano 2. Odlok o pokopališki In pogrebni dejavnosti - nerealizirano, odlok se pre­ nese v leto 2003 3. Pravilnik o oddajanju občinskih stanovanj v najem • nerealizirano, uporablja se stanovanjski pravilnik, novih stanovanj pa nI bilo zgrajenih. 4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - nerealizirano, odlok se prenese v leto 2003. 5. Sprememba sklepa o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - realizirano. 6. Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin - realizirano. 7. Odlok o podelitvi koncesij za področ­ je gospodarskih Javnih služb kolektivne komunalne rabe (plin) — nerealizirano, saj za realizacijo nI bilo objektivno danih pogojev. 8. Sklep o izhodiščni ceni za izračun komunalnega prispevka za občino Grosuplje - realizirano. 9. Poročilo o reševanju vprašanja Romov - realizirano. PRIPRAVUALEC GRADIVA: URAD ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI I. POLLETJE 1. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Grosuplje za leto 2001 - realizira­ no. 2. Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 2002 - realizirano. 3. Problematika mladih in program pre­ ventive in preprečevanja uživanja drog v občini Grosuplje - realizirano. 4. Program razvoja družbenih dejavnosti za leto 2002 - realizirano . 5. Poročilo o delu družbenih dejavnosti za leto 2001 - realizirano. 6. Pravilnik o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov v občini - realizirano. 7. Poročilo o poslovanju Medobčinskega odbora za malo gospodarstvo - realizira­ no . 8. Spremembe Pravilnika o darilu za novorojence v občini Grosuplje - real­ izirano. 9. Sprememba odloka o ustanovitvi OŠ "Brinje" In OŠ "Louls Adamič - nereal­ izirano, saj odloka nI bilo potrebno spreminjati. 10. Sklep o določitvi cen programov v WZ Kekec Grosuplje - realizirano. 11. Odlok o spremembi odloka proraču­ na občine Grosuplje za teto 2002 - real­ izirano. 12. Načrt razvojnih nalog občine Grosuplje 2002 - 2006 - nerealizirano, saj ga občinski svet kljub večkratni uvrstitvi na dnevni red nI sprejel. 13. Imenovanje Komisije za pripravo prireditev ob 500 - letnici prve župnijske šole v Šmarju - realizirano. II. POLLETJE 1. Odlok o neprometnih znakih v občini Grosuplje - nerealizirano, odlok Je pre­ nesen v leto 2003. 2. Program prireditev ob 500 - letnici prve župnijske šole v Šmarju - realizirano. 3. Program zaščite in urejanja objektov kulturne in naravne dediščine - realizira­ no. 4. Informacije o realizaciji proračuna - realizirano. 5. Analiza stanja potreb po izvajanju storitev pomoči na domu - realizirano. 6. Osnutek Odloka o novi organizacijski shemi na področju družbenih dejavnos­ ti - nerealizirano, saj nI danih pogojev za realizacijo. 7. Poročilo o poslovanju Lokalnega pospeševalnega centra - nerealizirano, ker nam LPC nI podal poročila o poslo­ vanju. Povzeto Iz gradiva za sejo občinskega sveta JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 2002 Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2002 najkasneje do 31. marca 2003 na pred­ pisanem obrazcu. Napoved so dolžni vložiti vsi zavezanci, razen: • zavezancev, katerih (bruto) dohodki ne presegajo 11 % poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2002: • učencev in študentov, katerih (bruto) prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji, ne presegajo 51 % poprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2002; • zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 2002 v skladu z zakonom niso plačevali akontacije dohodnine in med letom niso uveljavljali olajšav za vzdrževane družinske člane. Napoved vložijo: • zavezanci za dohodnino s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni register v času vložitve napovedi; • zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega so vpisani v davčni regis­ ter v času vložitve napovedi, če niso vpisani, pa pri izpostavi davčnega urada, na območju katerega imajo začasno prebival­ išče v času vložitve napovedi. Pojasnilo: Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 2003 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dobička iz kapitala od prodaje vrednost­ nih papirjev in drugih deležev v kapitalu, ki so dolžni napoved za navedena davka vložiti do 28. februarja 2003 za preteklo leto. Zavezanci, ki sami obračunajo davek iz dejavnosti, vložijo obračun tega davka do 31. 3. 2003. V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohod­ nino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 2002 postali lastniki denacionaliziranega premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem za vse obdobje, koje v njihovem imenu kot zavezanec za davek od navedenih dohodkov nastopal skrbnik za posebne primere. Zavezanci, ki so oddali v letu 2002 fizičnim osebam v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodkov iz premoženja najkasneje do 15. januarja 2003 za preteklo leto pri davčnem uradu, kjer so vpisani v davčni register, če niso vpisani, pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec dohodkov. Zavezanec za dohodnino se kaznuje za prekršek, če nepravočasno vloži napoved za odmero dohodnine, če je ne vloži, ali vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, potrebnih za odmero dohodnine, ali v njej izkaže neresnične podatke. M/NiSTRSTVO ZA FINANCE Davčna uprava Republike Slovenije PRENOVLJENI PROSTORI Odprtje prenovljenih poslovnih prostorov izpostave Grosuplje ljubljanskega davčnega urada Davčna uprava na obisku pri grosupeljskem županu. Grosuplje, 17. decembra 2002 - Ob 12. url sta z rezan­ jem traku in odprtjem steklenih avtomatskih vrat direktor davčne uprave Stojan Grilj in vodja izpostave Grosuplje Anton Žitnik slavnostno odprla prenovljene prostore davčne izpostave v Grosupljem. Odprtja so se poleg neka­ terih zaposlenih na izpostavi udeležili tudi župana Janez Lesjak in Anton Jakopič, predstavniki Upravne enote Grosuplje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, direktor Komunalnega podjetja Grosuplje ter predstavniki lokalnih medijev in TV Slovenija, pozneje pa se jim je pridružil tudi ivanški župan Jernej Lampret. Po odprtju so si prisotni ogledali prenovljene prostore, nato pa so se zbrali v občinski sejni dvorani, kjer so v sproščenem prednovoletnem vzdušju poklepetali tudi o prihodnjih načrtih. Med pomembnejšimi temami je bila tudi nadaljnja preure­ ditev zgradbe na Kolodvorski 4, kjer prostore uporabljata davčna izpostava in Zavod za zdravstveno zavarovanje. Govorili so predvsem o možnosti izvedbe dostopnih ramp za invalide in njenem zunanjem izgledu. Spregovorili pa so tudi, kako čim bolje porazdeliti delo v upravi, saj je direktor davčne uprave izpostavil nekatere nenormalne obremenitve delavcev in evropsko neprimerljiva opravila, ki jih morajo zdaj opravljati (npr. izterjavo televizijske naročnine). V nadaljevanju so načeli tudi teme. kako pravično pobirati dajatve in kako onemogoči­ ti izkoriščanje predvsem tistih, ki precej hitro bogatijo, a hkrati prejemajo npr. dokaj visoke socialne pomoči, kot je dejal gro­ supeljski župan. Vseh odgovorov, predvsem na zadnji dve temi, nisem slišal. Morda pa bi nekdo od pristojnih le nekoliko zapisal o teh temah v prihodnji številki Grosupeljskih odmevov? Prepričan sem, da bi bila tema zelo zanimiva za marsikaterega grosu­ peljskega občana in davkoplačevalca. Jože Miklič ISKANJE SKUPNIH Takoj po SVETNIKI LDS, ZLSD IN N.Si Nova Slovenija . INTERESOV IN NE volitvah LOČEVANJE sledijo OBČINSKI SVETNIK DR. PETER HOSTNIK podražitve Funkcijo svetnika občine Grosuplje spreje- ^dBHjk mam z vso odgovornostjo do zaupanih glasov jjjidfii^Sfik volivcev in kot priložnost aktivnega soustvarjan- ^ 4 ja javnega življenja v lokalni skupnosti. Nekaj Wf >f ^ i izkušenj javnega delovanja, pogled v potrebe in • ^* • I utrip življenja kraja sem že pridobil, saj sem jih I nabiral najprej v funkciji predsednika Krajevne jjMM^fejf skupnosti Sp. Slivnica, podžupana občine j^^^šf I Grosuplje in zadnja štiri leta kot predsednik kra- I^^Br ^^^B jevne skupnosti Grosuplje. Na začetku mandata je prav, da si zastavim vprašanje, katera načela, katera stališča ter trend razvoja bom kot svetnik zagovarjal, in kateri program in načrt bom s svo­ jim glasom tudi podprl. Program stranke Nova Slovenija, krščansko ljudske stranke mi je blizu, zato tej stranki ostajam zvest in nameravam spoštovati spre­ jeta stališča stranke. Prva resnejša preizkušnja občinskega sveta bo postopek sprejemanja proračuna občine Grosuplje. Občina stoji pred pomembnimi odločit­ vami v zvezi z reševanjem problematike v osnovnem šolstvu, ki se bo pojavila z uvajanjem devetletke. Starši želimo, da bodo naši otroci obiskovali eno-izmenski pouk, to kvaliteto smo v preteklosti že dosegli. Vse podružnične šole so potrebne temeljite obnove, prizidkov ali novogradnje. Na podeželju šola ne predstavlja samo mesto izobraževanja, skrbi tudi za kulturno in družabno življenje kraja, zato se bom zavzemal za ohranjanje obstoječe šolske mreže. Zavedam se. da vseh želja po gradnjah šolskih objektov ne bo mogoče izpolniti v enem mandatu, za to bo potrebno daljše obdobje. Kakšen je moj odnos do urejanja prostora? Ali bomo na tem prostoru v bližini Ljubljane gradili megalomanska stanovanjska naselja ali objekte, ki bodo prinašali nova delovna mesta? Moj glas bo vedno za, ko se bomo odločali za industrijske, obrtne in storitvene cone, sem pa proti gradnji pre­ tiranega števila stanovanjskih naselji, ki se bodo razprodajala bogati ljubljanski gospodi. Ta način kolektivnih gradenj ne rešuje stanovanjskega problema prebi­ valcev občine Grosuplje, ampak v prvi vrsti nudi ugoden zaslužek lastnikom zemljišč, gradbenim investitorjem in trgovcem. S prihodom velikega števila premožnih priseljencev se prihodek občine res povečuje, vendar se večajo tudi izdatki, ker se bodo v kratkem času pojavile nove potrebe po javnih ustanovah kot so vrtci, šole, kulturni domovi... Glede na to, da živim v Grosupljem, je razumljivo, da se bom v prvi vrsti zavzemal za razvoj Grosupljega, zavedajoč se, da tudi periferiji pri delitvi proračunskega kolača pripada svoje mesto. V tem spopadu interesov bom poizkušal delovati umirjeno in z argumenti podpirati svoja stališča. Več let se že kaže potreba po ureditvi centra naselja Grosuplje in reševanje njegovega prometa z gradnjo obvoznice. Stanovanjske cone na obrob­ ju rastejo kot gobe po dežju, zanemarja pa se središče. Moteče in potrebno ure­ ditve je mesto tržnice pri starem gasilskem domu. Ureditev območja ob stavbi sodišča, področje za pošto, ureditev prostora za knjižnico. Veliko takšnih vrzeli je v Grosupljem, ki so potrebne posebno pozorne in strokovne obravnave zaradi smotrne uporabe prostora. Že kot predsednik KS Grosuplje sem si prizadeval za ureditev okolice pokopališča. Potrebno bo pričeti reševati problem mrliške vežice. Grosuplje potrebuje ustrezen poslovilni prostor (kapelo), da se bodo svoj­ ci, prijatelji in krajani na dostojen in krajevno običajen način mogli posloviti od svojih dragih. Moj odnos do Zdravstvenega doma: najprej je potrebno opraviti analizo varnosti in trdnosti gradnje obstoječega objekta in se odločiti o prizidku in adaptaciji, če pa stavba ne dopušča adaptacije, gradnjo novega zdravstvene­ ga doma. Zavzemal se bom za podporo kulturnim in športnim organizacijam ter društvom, vendar selektivno, merilo dodeljevanja sredstev naj bodo programi in rezultati dela. Poseben pomen velja tudi kmetijstvu, ki bije bitko prilagajanja novim razmeram. Občinski svet je lahko bojno polje različnih interesov zaznamovanih z različni­ mi zastavami, kjer zmaga močnejši, je pa lahko tudi mesto iskanja skupnih interesov, kjer zmagujejo argumenti. Poskušal bom prispevati, da bodo skupne potrebe dobile svoje mesto, da bo zmagoval razum, ne pa delitev na naše in vaše. na rdeče in črne. Stari - novi župan Janez Lesjak je na 2. redno sejo občinskega sveta, komaj dober mesec dni po lokalnih volitvah, uvrstil na dnevni red prve podražitve. Občinskemu svetu je predlagal povišan­ je izhodiščne cene za izračun sorazmernega dela stroškov oprem­ ljenega stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča, povečanje komunalnih taks ter višje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kot glavni vzrok podražitev je bila v obrazložitvi navedena inflacija. Svetniki SDS, Nove Slovenije in SLS, ki v občinskem svetu tvorimo pomladno koalicijo, smo podražitvam ostro naspro­ tovali. Zahtevali smo, da občinske strokovne službe, skladno s poslo­ vnikom, pripravijo k vsaki od predla­ ganih podražitev podrobne izračune finančnih učinkov, in sicer nas je pred­ vsem zanimalo, koliko več denarja bi s temi podražitvami priteklo v občinski proračun in kaj bomo s tem denarjem v občini sploh storili. Ker po našem prepričanju občani v naši občini plačuje­ jo visoke občinske dajatve, smo želeli pridobiti tudi informacijo o višini davkov v nam primerljivih občinah. Žal vsega tega v pisnih obrazložitvah nismo zasledili. Menimo, da si naši ljudje zaslužijo, da svetniki, preden glasujejo o podražitvah, dobijo od župana in občinskih stro­ kovnih služb vse informacije, potrebne za pretehtano odločanje. Namesto strokovno utemeljenih odgovorov smo bili svetniki pomladne koalicije deležni znanih potez, s katerimi se je župan Lesjak izogibal konkretnim odgovorom na zastavljena vprašanja in se je raje ukvarjal s strokovnostjo posameznih svetnikov pomladne koalicije v ob­ činskem svetu. Naše utemeljeno nasprotovanje pa je pripomoglo, da občinski svet sklepa o podražitvah komunalnih taks in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni sprejel. Župan pretiranega zadovoljstva ob tem seveda ni pokazal in svetnikom pom­ ladne koalicije takoj naprtil vso odgo­ vornost za razpad občinskih javnih financ v letošnjem letu. Meni osebno pa se ob tem zastavlja vprašanje, kako neki bi se odločili volilci pred enim mesecem, če bi jim tedaj še kandidat za župana Janez Lesjak obljubil, da bo že na prvi seji po izvolitvi svoje volilke in volilce udaril po žepu s podražitvami. dr. Peter Verllč, občinski svetnik DVORANA GASILSKEGA DOMA NA POLICI NE SLUŽI LE 50 LJUDEM V decembrski številki Grosupeljskih odmevov smo lahke pod naslovom Občinski svet 1998 - 2002 v očeh desetih občinskih svetnikov prebrali kar nekaj zanimivih odgovorov na tri zastav­ ljena vprašanja. Zmotila nas je le trditev g. Andreje Smolič. ki pravi: "Težko je, če občinski svet nameni denar za gasilski dom na Polici, ki bo služil 50 ljudem, ni pa poskrbljeno za 1000 mladih na Grosupljem." Bralec, ki ne pozna zgodovine gradnje gasilskega doma na Polici, je s prvim delom izjave grdo zave­ den, zato moramo stvar pojasniti. Poliški gasilci smo bili zaradi pros­ torske stiske prisiljeni gasilski dom razši­ riti. Dozidali smo garažo za gasilsko avto- cisterno in nekaj pomožnih prostorov. Nad temi prostori pa smo se zavestno odločili za izgradnjo prepotrebne večna­ menske dvorane. Občinski svet je v preteklem mandatu za dokončanje te dvorane namenil 6 milijonov tolarjev, ki smo jih bili zelo veseli, čeprav je znesek v primerjavi z ocenjeno vrednostjo dvorane razmeroma majhen. Tlorisna površina znaša nekaj čez 200 m- in z upoštevan­jem gradbenih cen za take objekte ugo­ tovimo, da se končna cena dvorane krep­ ko približa štiridesetim milijonom. Celotna gradnja je bila izvedena z izdatno finančno in materialno pomočjo krajanov ter z ogromno prostovoljnega dela. Gradili so tudi mladi. Prepričani smo, da iz istega razloga kot starejši. Zato, ker te prostore rabimo (tudi dvorano) in ker že dolgo vemo, da s čakanjem na druge in moledovanjem ne pridemo nikamor. Zanesti se ne moremo niti na predvolilne obljube nekaterih strank, ki so na vsa usta zagovarjale enakomeren razvoj vseh sredin, takoj po volitvah pa so na to pozabile in začele delati popolnoma dru­ gače. Krajevna skupnost Polica ima 1073 prebivalcev (podatek iz marca 2001) in njim je namenjena ta dvorana, ne pa pet­ desetim ljudem. Z veseljem ugotavljamo, da že služi namenu. Koristi jo šola za svojo dejavnost, krajani pa za razne ses­ tanke, zbore in tudi zabave. Pa še "par" besed o 1000 mladih v Grosupljem. Mladi so polni idej in energi­ je. Včasih so sposobni narediti nemogoče, treba jim je le dati možnost. To so dokazali že študenti, organizirani v klubu Groš. Dajte jim torej možnost. Vprašajte jih, kaj bi radi počeli, nato pa pobrskajte po umikih zasedenosti takih in drugačnih dvoran in ostalih javnih objektov, ki jih v Grosupljem ne manjka in problemi se bodo začeli reševati. V nove projekte je treba vključiti mlade, ki imajo zdrave ideje, ki so pripravljeni delati in s svojim pozitivnim zgledom potegniti za sabo tiste, ki jim je edina zabava šank, kjer zapravljajo svoje psihično in fizično zdravje in kritizirajo oblast, ki jim ni dala na razpolago vsega, kar so si zaželeli. Na koncu moramo povedati, da tako pisanje odraža nepoznavanje razmer na podeželju. Ljudem, ki tu živimo, investi­ ramo svojo energijo in ogromno prostega časa v napredek kraja, pa povzroča jezo in slabo voljo. Tistim, ki menijo, da je sredstev za tak namen škoda, pa želimo povedati, da tudi na podeželju živimo davkoplačevalci, ki prispevamo v skupno vrečo in smo zato upravičeni iz nje tudi kaj dobiti. Upravni odbor PGD Polica SMS PODPIRAJO ROMSKEGA SVETNIKA "Zupanova levica" (svetniki LDS, ZLSD In SMS) kljub drugačnim Izjavam v Javnos­ ti podpirajo vstop romskega svetnika v Občinski svet občine Grosuplje. Župan pa kljub temu, da njegov predlog spremembe statuta, ki predvideva romskega svetni­ ka, nI bil Izglasovan, točko vztrajno vrača na seje občinskega sveta. Zgodba z grosupeljskim romskim svetnikom se prične spomladi leta 2002, ko je Drnovškova vlada pripravila in v proceduro Državnega zbora vložila predlog spremem­ be Zakona o lokalni samoupravi. Predlog v svojem 14. členu predvideva dopolnitev sedanjega ZLS s lOl.a členom, ki določa občine, ki so bile do lokalnih volitev 2002 dolžne zagotoviti mesto v občinskem svetu tudi predstavniku avtohtone romske skup­ nosti. Med navedene občine je vlada uvrstila tudi Grosuplje. Na predlog zakona je poslanec v DZ Janez Janša vložil amandma, s katerim je predlagal izločitev občine Grosuplje iz paketa dvajsetih s strani vlade arbitrarno določenih občin. Žal je vladni glasovalni stroj ta Janšev amandma predvsem z glasovi LDS-a in ZLSD zavrnil. Zakon je bil sprejet in 11. 6. 2002 objavljen v Uradnem listu. V mesecu juliju 2002 smo občinski svetniki Socialdemokratske stranke: Božo Predalič, dr. Peter Verlič in Dušan Hočevar pripravili in avgusta na Ustavno sodišče vložili Pobudo za oceno ustavnosti omenjenega zakona. V pobudi smo izpostavili neskladnost nekaterih delov zakona z Ustavo in nekaterimi odločbami Ustavnega sodišča. Predvsem pa smo izpostavili, da je vlada določila "romske" občine brez kakršnih koli kriterijev za ugotav­ ljanje avtohtonosti romske skupnosti (vlada je celo zapisala, da bi bili kriteriji neprimerni in omejujoči), kar preprosto pomeni, da je Grosuplje na seznamu zgolj zato, ker seje nekaterim "pristojnim" tako zdelo prav. S tem so postavljene v neenakopraven položaj tako občine kot tudi Romi v posameznih občinah (obširneje je o pobudi pisalo v Grosupeljskih odmevih, št.8-9 v letu 2002). Tedaj, dobra dva meseca pred občinskimi volitvami, so župan in vsi občinski svetni­ ki našo pobudo v celoti podpirali ter celo soglasno sprejeli sklep, da se naša pobuda preoblikuje v zahtevo. Kaže pa, da so se takoj po volitvah stvari drastično spremenile. Župan je predlog za spremembo občinskega statuta in s tem vstop romskega svetnika v občinski svet že na drugi seji po volitvah ponovno uvrstil na dnevni red, svetniki LDS- a, ZLSD in SMS pa so tokrat predlog enoglasno podprli (za to točko je bilo to drugo glasovanje). Ker zaradi nasprotovanja pomladnih strank sprememba statuta ni bila izglasovana, je župan točko zopet uvrstil na naslednjo tj. tretjo sejo (tedaj se je o spre­ membi statuta glasovalo že tretjič). Na opozorilo, da smo o spremembi statuta že glaso­ vali in jo zavrnili ter da zato novo glasovanje ni potrebno, pa je župan odvrnil, da misli točko, če bo "padla", uvrščati na dnevni red tudi v bodoče (verjetno, dokler mu ne uspe). Takšno ravnanje je, blago rečeno, zanikanje legitimnih odločitev občinskega sveta in njegove pristojnosti ter ustavne in zakonske pravice občinskih svetnikov, da odločajo in glasujejo po lastni vesti in presoji. Odgovor, zakaj se župan skupaj z LDS, ZLSD in SMS zavzema za romskega svetnika v našem občinskem svetu, najverjetneje tiči v tem, da bi s pridobljenim "romskim glasom" pridobili tudi glasovalno večino. Njihova razlaga, da tako ravnajo zaradi sta­ lišča Ustavnega sodišča, je manj verjetna, kajti na državnem nivoju ravno "njihove" stranke, ki sestavljajo vladno koalicijo, ignorirajo več sodb US. Verjetno se še vsi spo­ minjamo, kako je vodja poslanske skupine LDS-a Tone Anderlič grmel na govornici, da ni ne predsednika, ne boga, ki bi njega prisilil, da spoštuje sodbo US. Ali pa, kako so pred­ stavniki LDS-a in ZLSD prepričevali javnost, da kot voljeni predstavniki niso dolžni spoš­ tovati sodb Ustavnega sodišča, temveč so dolžni glasovati izrecno po svoji vesti. Ker za takšno ravnanje vse do danes ni bilo nobenih sankcij, razumemo, da seje v Sloveniji ustalila sodna praksa, po kateri voljeni predstavniki niso vezani na odločbe US. Ob tej priliki bi tudi opozoril, da je občinski svet parlament v malem in da smo občinski svet­ niki voljeni na enak način kot poslanci ter da imamo tudi podobne pristojnosti. Kako se bo zadeva z romskim svetnikom v naši občini nadaljevala? Kako in na kakšni pravni podlagi bodo skušale vladne službe ali pa vlada kot celota prisiliti občin­ ski svet, kije najvišji predstavniški organ lokalne skupnosti, da spremeni svoj kar trikrat legitimno sprejet sklep, je danes težko napovedovati. Zanimivo pri vsej zadevi pa je to, da Romi v naši občini ne kažejo interesa za sodelovanje v občinskem svetu, da so med seboj sprti in da se celo bojijo, da bi jih romski svetnik neenakomerno zastopal. Očitno vlada grosupeljske Rome sili v nekaj, za kar sami nimajo nikakršne želje. Takšno stan­ je povzroča dodatne in nepotrebne napetosti tako med samimi Romi kot med romskim in neromskim prebivalstvom. Svetniki pomladnih strank smo mnenja, da romska skupnost v občini Grosuplje ne izpolnjuje pogojev avtohtonosti in organiziranosti, ki naj bi bila predpogoj za spremem­ bo občinskega statuta tako, da avtomatično zagotavlja eno mesto v občinskem svetu predstavniku romske skupnosti. Zaradi specifičnega načina romskega življenja pa smo prepričani, da bi bilo primerneje romsko problematiko reševati celostno na nivoju države. Socialdemokrati nameravamo preučiti vse zakonske možnosti za sprožitev postop­ ka, ki bi Grosuplje izločil iz paketa "romskih občin". Božo Predalič, občinski svetnik JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE vabi k sodelovanju zdrave, pridne in mlajše sodelavce za 1. voznike tovornih - smetarskih vozil In 2. več delavcev za zbiranje, odvažanje in ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma opravljanje raznih gradbenih del Pogoji: pod tč. 1: končana IV. stopnja strokovne Izobrazbe - zaželena avtomehanlčna smer In delovne izkušnje, pod tč. 2: dela ravnanja z odpadki in izvajanja gradbenih del spadajo med težka fizična dela ob vseh vremenskih razmerah, zato morajo biti kandidati mlajši, zdravi in v dobri fizični kondiciji. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s polnim delov­ nim časom, z možnostjo podaljšanja pogodbe. Vabimo vas, da pošljete svoje prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 8 dneh na naslov: Javno komunalno podjetje Grosuplje, Cesta na Krko 7,1290 Grosuplje. KAJ SMO PISALI V UREDNIŠTVU ODMEVOV? V tem prispevku navajam avtorske naslove prispevkov članov uredništva in zunanjih sodelavcev. Prispevke sem razdelil po posameznih rubrikah. Predstavitveni prispevki in sporočila, ki so jih napisali posamezni člani kot člani različnih političnih strank ali drugih ustanov niso vključeni v seznam. NASLOVNICA: Od kod občini denar?, Za kaj bodo letos porabljeni občinski milijoni?, Slapovi - 10 let glasbene pravljice, Svečana položitev in blagoslovitev temeljnega kamna v Št.Juriju, S.v. Mihael, NAMESTO UVODNIKA: O čem smo pisali in kako smo poslo­ vali v preteklem letu pri Grosupeljskih odmevih?, "Če ne bi bilo tako zvestih in prizadevnih ljudi, ne bi dosegel nič.", Začarani krog?, Kaj naredimo za naš kraj?, Zanimajo se za Grosupeljske odmeve, Nagrade in priznanja občine Grosuplje, Igrice tudi z Grosupeljskimi odmevi, Čistega vina za prijaznejše Grosuplje!, Se je vino izčistilo?, Politika in stranke. OBČINSKI SVET IN ODBORI: Letošnji proračun težak 2.244 mili­ jonov, Nova stavba upravne enote, Zahodni nakupovalni center, Kaj se bo v občini gradilo, Vrtec spet dražji, Nepravilnosti v poslovanju Občine Grosuplje, Rebalans občinskega pro­ računa, Grosuplje je dobilo tri nove ulice, Stare in nove plače občinskih delavcev, Ocvirčki iz občinskega sveta, Še tretjič: kako je (bilo) z zgibankami, Župan in svetniki / svetnice enotno proti pred­ stavniku Romov, Župan in skoraj dve mil­ ijardi tolarjev, Nenačelna preraču­ nljivost, Nastajajoče mesto in umetnost, V občini 626 brezposelnih, Neuspela obstrukcija v občinskem svetu, Občinske štipendije za nadarjene, Cene komunal­ nih podjetij se tepejo, Prekrškarji plačali 31 milijonov kazni, Oni in vsi drugi, Nova direktorica CSD - Vesna Širok, Novi občinski svet konstituiran. Preveč posekanih iglavcev, premalo listavcev, Ureditev ceste do Mercatorja še v oblak­ ih, Romi pred vrati občinskega sveta, Dejavnost prejšnjega občinskega sveta. IZ PISARN, OBVESTILA: Odstranitev gradnje na Polici, Del zgodbe o uspehu. STRAN ZA POLITIKO, ODMEVI: Terorista brez staniola, Bodo grosu­ peljski Romi imeli svojega predstavnika v občinskem svetu?, Ne gre rada mačka od sala, Takih prispevkov ne bi smeli..., Oče, odpusti jim! Odmevi in teroristi, OBVESTILO Občina Grosuplje vas obvešča, da Ima proste še naslednje termine za najem bungalova v Čatešklh Toplicah, In sicer: 2. 3. do 7. 3. 2003 9. 3. do 14. 3. 2003 16. 3. do 21. 3. 2003 6. 4. do 11. 4. 2003 13. 4. do 24. 4. 2003 Od 4. 5. 2003 dalje si lahko termin Izberete sami. Termin Je praviloma 7-dnevnl, lahko pa Je tudi krajši (npr. vikend). Cena Je 7.500,00 SIT na dan (najem bungalova In 5 kart za kopanje v termalnih bazenih). Plačilo Je možno v več obrokih, odvisno od višine obveznosti. Prijave sprejema Občina Grosuplje, Komisija z dodelitev terminov koriščenja počitniških objektov, Taborska 2, Grosuplje pisno ali po telefonu št. 01 78 88 750. Romi v občinskem svetu? AKTUALNO, UTRIP: Božično-novoletni utrip, Prednovo- letne prireditve v Šmarju-Sapu, Ob spre­ jemu Luči miru iz Betlehema, Minister za pravosodje Ivan Bizjak v Grosupljem, Popis stanovanj NE - veroizpoved DA, Svetovni slovenski kongres o svojem pro­ gramu, Sodni zaostanki v Republiki Sloveniji, Nekoliko širši pogled na razvoj, Sedeži za Rome v 20 občinskih svetih, Občinskega denarja za marsikaj ni dovolj, Ohranjanje in trženje radenskega bisera, Resolucija o odnosih s Slovenci po svetu, Minister Franci But na Grosupljem, Prihodnost in usoda sloven­ stva in Slovencev, IX. tabor Slovencev po svetu, V O.Š. Louisa Adamiča je nastopil ameriški predavatelj, Zedinjena Slovenija v zedinjeni Evropi, 6. tabor slovenskih otrok po svetu, Uresničevanje nacionalnega interesa, Pogodba za grad­ njo šole v Št.Juriju podpisana, Obisk ameriškega veleposlanika. KOMENTIRAMO: Za projekte SAPARD in CRPOV (še) ni denarja, Poimenovanje novih ulic na Grosupljem, Velerazumevanje za Vele, Dan državnosti brez državnih zastav, Dajte nam vsaj iger, če že kruha ne bo! GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO: Hranilnica Lon d.d., Ali podjetniki izko­ riščate javno dostopne informacije, Vele d.d. - Vodilna družba trgovske verige v Sloveniji, Blagovnica Vele Grosuplje odprta, Tipro Kevboards d.o.o. - multi- nacionalka?, Grosupeljska podjetja in obrtniki na 35. celjskem mednarodnem obrtnem sejmu, Cona Sever bogatejša za Mercator center, Kmetijski center pod Boštanjem - Odprta trgovina s kme­ tijskim materialom in pokrita tržnica "Grajski vrt", Grandvid hotel, Odprtje nove lesne žage Woodtrade d.o.o., PROSTOR, CESTE, KOMUNALA, EKOLOGIJA, NARAVOVARSTVO, RAZVOJNI PROGRAMI: "Grosupeljski zakladi", Slovensko ekološko gibanje in na črno zgrajene antene operaterjev mobilne telefonije, Razširitev in asfaltiranje ceste mimo pokopališča, Skrivalnice z Radenskim poljem?, Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev prostorskega plana v Šmarju- Sapu, Križišče pri Vele, Na Grosupljem se gradi kitajski zid, Posodobitev eviden­ tiranja nepremičnin, Čista Krka se začne tudi v občini Grosuplje, Katera zemljišča bodo / ne bodo zazidljiva, Predvidene spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev kot perpetuum mobile..., Javna seja Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo, Nova smetarina - maček v žaklju, Javna predstavitev zazidalnega načrta obrtna cona v pentlji - Cikava, Avtobusne težave na Sp. Slivnici, Nova parkirišča nasproti Amazonke, Najnovejši varianti starih novosti, Zazidava pentlje na Cikavi, Otepanje s stroški za garažno hišo pod trikotnikom, Občina kupuje 3 ha zemljišč, Novo Brezje, Pozidava cikavske pentlje. POGOVORI: Med nami živi vražja ženska Vladislava Stipanič Gorišek, Naravo- varstvenik Stane Peterlin - dobitnik častnega znaka svobode, Marijan Tršar - Ob slikarjevem 80. rojstnem dnevu, Kjer je volja, je tudi pot, Glasbena šola - srce kraja (direktor Franc Korbar), Politika je odgovorno in častno delo (občinski svetnik Janez Dolinšek), Prometne zagate, da o smeteh niti ne govorimo (predsednik KS Grosuplje dr. Peter Hostnik), Odmevi čutenj Karoline Zakrajšek, Petnajst let pihalnega orkestra črno zaznamovanih (dirigent Vladimir Škrlec), Modni svet Renate Rudolf, LAS že dela s polno paro (sekre­ tar LASa Matej Košir), Obisk ministra za promet Jakoba Presečnika v občini Grosuplje, Prav je, da stvar priznaš (občinski svetnik dr. Peter Verlič), Na obisku pri misionarju Jožetu Adamiču, Marija Marinčič - gasilka z dušo in tele­ som, Zlatomašnik Stanko Kastelic, Občinski svet 1998 - 2002 v očeh desetih občinskih svetnikov (Drago Andročec - SDS, Danijel Čakš - SDS, Janez Dolinšek - SLS, Angelca Likovič - SDS, Milena Lunar - ZLSD, Rudolf Rome - SLS, Andreja Smolič - LDS. Vera Šparovec - SDS, Pavle Štrubelj - SLS, Matevž Vidic - SLS). DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE: Kaj sploh delajo skavti? Vzgajajo?, Blagoslovljeno malomlačevsko gasilsko zemljišče, Skavtskih 10 let, Trojno vesel­ je čušperskih gasilcev, Prireditev ob 90- letnici obstoja PGD Grosuplje, Blagoslov gasilskega praporja v Žalni, V turizmu so najpomemnejši znanje, ideje in pridnost, 100 let gasilstva v Št.Juriju, "Zmagali smo" - posodobljen gasilski dom na Polici, Prepričljiva zmaga gasilcev iz Račne, Delavni in iznajdljivi ponovski gasilci, 75-letnica PGD Gatina, Oktober - mesec požarne varnosti, Veteransko tekmovanje za pokal PGD Grosuplje, "Trije podtaknjeni požari", "Reševanje iz goreče šole", Srečanje gasilcev vetera­ nov na Polici, V službi ljudstvu, Državno srečanje skavtov. KRAJEVNE SKUPNOSTI, IZ NAŠIH KRAJEV: Finančni načrti KS, Svet KS Grosuplje sprejema odločitve soglasno, V KS Mlačevo ni problemov, Županov obisk v novi dvorani na Polici, Krajevne skup­ nosti v zadnjih štirih letih, Klepet z županom v Žalni, Vaško središče v Veliki Račni. MLADI UPI: Ko otrok zakliče po pomoč, Otroška igra in ples, Jaba-daba-du, maškarada je tu, Radensko polje. 500 LET ŠOLE V ŠMARJU: 500-letnica šole v Šmarju, Šmarje se prebuja, Odbora za 500-letnico šole v Šmarju, Šmarci v šolskem muzeju in pri uršulinkah, 500-letnica šolstva v Šmar­ ju-Sapu občinski projekt. Veliki šmaren na Magdalenski gori, Šola ne sme biti tabu, Blagoslov obnovljenih fresk, orgel in oltarjev, Iz nagovora predsednika odb­ ora za proslavo 500-letnice šole v Šmar­ ju Matjaža Trontlja, Dr. Tone Jamnik obiskal župnijo Šmarje-Sap. IZ ŽUPNIJ - ZA DUHOVNOST: Imam pravico biti Slovenec?, Ne šele jutri, hočem danes!, Križev pot na Magdalenski gori tudi v letošnjem post­ nem času. Predstavili so se Jaba-daba- du, Mlada srca in mladi pritrkovalci, Blagoslov križa v Šmarju-Sapu, Duhovni poklic v Šmarju, Umetnik svetovnega slovesa ustvarjal v grosupeljski cerkvi, Srečanje starejših v Žalni, V Brazilijo - v deželo sambe, pa tudi velike revščine, Mozaik v grosupeljski cerkvi dokončan in blagoslovljen, Skozi mozaik nam go­ vori Bog, Jože Trontelj - umetnik, ki go­ vori preko lesa, Anica Smrekar med prvi­ mi laičnimi misionarkami, Glas Brazilije. KULTURA, KULTURNA DEDIŠČINA, ZGODOVINA: Na odrskih deskah - kultura v KS Mlačevo od 1946 do 1991, Grosupeljski spomin na drugo tisočletje, Težave z moškimi (imeni), Kako razumemo kul­ turno dediščino?, Materinski dan prekosil 8. marec, Kultura iz Račne - po številu in izročilu najmočnejša v območni regiji, Tabor Cerovo ima vedno več obiskovalcev, 210. obletnica rojstva Janeza Ciglerja, V čast in dobro slovenščine, Dnevi slovenske knjige, Luna čiča, Ivo Ferbežar v Makedoniji, Mondenina tiskovna konferenca, Nova pesniška zbirka Slavka Zavirška, 15 let­ nica orkestra Glasbene šole Grosuplje, Najlepše zvenijo Šmarnice, Medob­ činsko srečanje odraslih folklornih skupin osrednje slovenske regije, Gradbeno podjetje Grosuplje - zlati pokrovitelj Narodne galerije za leto 2002, Knjige in članki o naših krajih in ljudeh, Družbena, gospodarska in kultur­ na zgodovina naših treh občin, "Stati inu obstati" v Škocjanu, Leopolda Severja pisani plamenčki, Sanktpeterburški dečki, Spominska slovesnost v Teharjah, Vsak grob naj nosi svojo zgodbo, Pretežno pesniška jesenska bera iz založbe Mondena, Zgodovina krščanst­ va na Slovenskem, 15. obletnica delo­ vanja zbora Svetega Mihaela, "Pojte, ljudje!". Popoldanski ritem za Gorana Gluviča, "Prižgimo skupaj svečo na adventnem vencu", Zdaj lahko varno izključite računalnik in vzamete knjigo. ZANIMIVOSTI: Z zvezdami na vrhu piramide, 8. pohod na Magdalensko goro. Gatinski pust je fant od fare, Mednarodno srečanje študentov geodezije, Kar dva kresova za 1. maj, Štorklje se vračajo, Soočenje z resničnostjo življenja, Življen­ je ponosnih, Jaka Seles znova državni prvak, Štrukljev rod se srečuje že 20 let, Izbrati pot? Smeh in viseča mreža?, Jaka Seles - stari evropski podprvak znova srebrn. ZDRAVSTVO: Ali se nam obeta stavka belih halj? Ekstazi nevaren. SOCIALA, DOBRODELNOST: 0 našem značaju in socialni podobi. Dobrodelnost je neprecenljiva, Želva pa Čukec in Panda pomagajo drugačnim, Zrasel je LAS na grosupeljski glavi. Droga na(š) vsakdanji kruh, Odprta Žel vina enota. Bogastvo različnosti, Tako so žejni... človeške ljubezni, Pop / ročk brez drog, Z roko v roki 2002, Delavno srečanje paraplegikov. ZA HEC: VGA (velikoupeljska gostilniška agen­ cija vas (DEZ)informira. Preddopustniško posoljene zgodbice, Čudni ptiči, Povolilno popopran golaž. ŠPORT IN REKREACIJA, ŠAH: Naj športnik leta 2001, Po kraškem grebenu, Nogometna ekipa GPG Grosuplje se je prebila v 2. ligo, Smučarski skoki skoraj sredi poletja. Kolesarski izlet "Po rimski cesti", Prva zmaga Janeza Dolinska, Uspehi grosu­ peljskih "žogobrcarjev" v jesenskem delu tekmovanj. Bilo je sicer še nekaj krajših prispevkov, pa morda sem tudi kakšne­ ga spregledal, vendarle pa že vsi zapisani naslovi dovolj zgovorno pričajo, kaj smo pisali v Grosupeljskih odmevih, koliko smo prispevali k uresničevanju programske zasnove in kakšno ured­ niško politiko smo se šli. odgovorni urednik Jože Mlkllč OBVESTILO OBČANOM O IZVAJANJU DIMNIKARSKIH STORITEV V OBČINI GROSUPLJE Spoštovane občanke in občani Občine Grosuplje! Obveščamo vas, da je Občina Grosuplje 19.11.2002 podpisala pogodbo o izvajan­ ju "dimnikarske službe" s podjetjem Energetski servis E. S. d.o.o., Roška cesta 2A, Ljubljana. S tem je Energetski servis E.S. d. o. o. postal edini pooblaščeni izva­ jalec dimnikarskih storitev na celotnem območju občine Grosuplje. Storitve smo že pričeli opravljati. Dimnikarske storitve bomo opravljali v skladu z državnimi in lokalnimi predpisi ter pogodbo na vseh kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah na naslednji način: 1. kurilne naprave do 50 kW s pripada­ jočimi dimovodnimi napravami, ki so prav­ iloma vgrajene v individualnih stanovan­ jskih hišah: • mehansko čiščenje: po razporedu in najavi uporabniku ali po naročilu uporab­ nika, • letni strokovni pregled; po razporedu in najavi uporabniku ali po naročilu uporabnika, • strokovni pregledi (prvi za nove ali rekonstruirane naprave in izredni za obstoječe naprave); po naročilu uporabni­ ka, ali na zahtevo pristojnega inšpektorja, • meritve emisij dimnih plinov; po pred­ hodni najavi uporabniku. - Kurilne naprave nad 50 kW, ki so prav­iloma v kotlovnicah gospodarskih, stanovanjskih in družbenih objektih: • vse storitve; v dogovorjenih terminih ali predhodni najavi uporabniku. 2. Večstanovanjski objekti, skupne naprave, kot so aktivni in rezervni dimniki, zračniki: • vse storitve; po razporedu ali pred­ hodni najavi upravniku ali predstavniku lastnikov stanovanj bomo izvajali v dogov­ orjenih terminih ali predhodni najavi uporabniku. Ostale storitve, kot so: izžiganje ali mehansko odstranjevanje katranskih oblog, kemično čiščenje kurilnih naprav od dimnih plinov, zaščita kuhalnih naprav proti rjavenju, svetovanje s področja izbire, vzdrževanja in posluževanja kuril­ nih in dimovodnih naprav, svetovanje s področja dimnikarskih storitev lahko uporabniki dobijo v našem podjetju ali pri naših delavcih na terenu. Vse obvezne in neobvezne storitve lahko uporabniki tudi dodatno naročijo po lastni presoji tako po številu in času izvajanja. Če na z naše strani predlagan ali dogo­ vorjen termin ne boste mogli biti prisotni pri izvajanju storitev, vas prosimo, da nam to sporočite in dogovorili se bomo za ter­ min, ki vam bo ustrezal. Storitve po potre­ bi izvajamo tudi v popoldanskem času in v soboto. Vse lastnike - uporabnike, ki imajo ali uporabljajo kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave na področju občine Grosuplje, prosimo, da naprave pri­ javijo našemu podjetju oziroma, da naše­ mu delavcu dovolijo opraviti popis naprav. Predlagamo, da opravimo popis naprav ob našem prvem prihodu. Za naročila storitev, pozitivne in nega­ tivne pripombe, morebitne pritožbe na storitve in ostale informacije vas prosimo, da se obračate na naš naslov: Energetski servis E.S. d.o.o., Roška cesta 2a, Ljubljana Te/; (01) 23 00 200, 23 00 210, Fax: (01) 23 00 230, E-mail: es@siol.net GSM: 041 525 966 vodja območja g. Tadej SEMLER ali GSM: 041 693 906 vodja dimnikarjev g. Enes HUJIĆ Delovni čas na sedežu podjetja je vsak delavnik od 7. (6.) -15. ure in v soboto v času kurilne sezone od 1. oktobra do 31. maja od 7. - 12. ure. Za posamezne dimnikarske storitve, ki jih opravljamo na sedežu podjetja, vas prosimo, da vaš pri­ hod najavite, da bomo rezervirali čas odgovorne osebe. Za naročila in sodelo­ vanje se priporočamo. Direktor Miran PLANINC (P.S.: Prejeto v januarju 2003 - GO) Mostiček pri šoli Brinje - Kdo je potrgal označevalne table? - foto Marjan Trobec Nekaj dilem in vprašanj v zvezi z Regionalnim razvojnim programom Ljubljanske urbane regije (Slike so kopirane z internetnih strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije). Predstavitev Ljubljanske urbane regije Občine, ki sestavljajo LUR: Borovnica Brezovica Dobrepolje Dobrova-Polhov Gradec Dol pri Ljubljani Domžale Grosuplje Horjul Ig Ivančna Gorica Kamnik Komenda Litija Logatec Lukovica Medvode AAengeŠ Mestna občina Ljubljana Moravče Škofljica Trzin Vodice Velike Lašče Vrhnika Predstavitev Ljubljanske urbane regije, v kateri je navedena tudi občina Grosuplje. Strateški načrt izdelan na podlagi analize regije, SWOT analize, strategij posameznih občin ter s pomočjo intervjujev in prispevkov udeležencev delavnic Vizija Ljubljanska urbana regija je somestje prepleteno z naravo. Regija bo s spodbujanjem ustvarjalnosti in sodelovanja dosegla visoko konkurenčnost v svetu in visoko kakovost življenja. Položaj Ljubljane kot »evropske prestolnice« se bo odražal v celotni regiji. Strateški cilji Delujoče somestje Ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja Regija s prestolnico z najvišjo kakovostjo življenja v Evropi Komentar Odmevi: Povprečna razvitost same Ljubljane je za 30 % višja od evropskega povprečja. Kdo iz Evrope bo dajal denar bogatim? Terminski plan izdelave Regionalnega razvojnega programa LUR (RRP LUR) Februar 2002 - PRIPRAVLJALNE AKTIVNOSTI (podpis pogodbe o financiranju in izdelavi RRP LUR, imenovanje Programskega odbora) Marec 2002 - NAČRT PRIPRAVE RRP LUR (poslovnik Programskega Odbora, načrt priprave RRP LUR izbira zunanjih strokovnih izvedencev in organizacij pri sodelovanju izdelave RRP) April2002 - ANALIZA REGIJE IN OBSTOJEČIH DOKUMENTOV (obiski institucij in ključnih oseb) Junij 2002 - STRATEŠKI DEL (skupni dokument - strateški načrt) Avgust 2002 - IZVEDBENI DEL (skupni dokument - izvedbeni del) Oktober 2002 - ZAKLJUČNO POROČILO (končni dokument RRP, odobritev 3 strani Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj) November, December 2002 - OBRAVNAVE NA OBČINSKIH SVETIH t«* Komentar G0: Terminski plan že zamuja na samem začetku. REGIONALNA RAZVOJNA ACENCIJA - LJUBLJANSKE URBANE REGIJE Ljubljana, 22. januarja 2003 - Koordinacija predstavnikov občin Ljubljanske urbane regije je danes v Veliki sejni dvorani Magistrata Mestne občine Ljubljana na svoji seji med drugim obravnavala postopek izvedbe zaključne faze, faze obravnave in sprejema Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 na občinskih svetih v času od februarja do maja 2003. Na seji so bili med drugim sprejeti naslednji pomembni sklepi: 1 Dokument za obravnavo na sejah občinskih svetov mora biti pripravljen s podrobno obrazložitvijo iz katere bo razviden pomen in interes občine za njegov sprejem. Pojasnjeno mora biti tudi, da je RRP LUR za obdobje 2002-2006 makro program, program razvoja LUR, ki je vsem nosilcem razvoja v regiji izhodišče za izdelavo lastnih mikro programov in da obveznost zagotovitve sredstev za posamezen projekt, za katerega se bo občina odločila, ne nastopi s sprejemom RRP LUR za obdobje 2002-2006, temveč s sprejemom sklepa o zagotovitvi sredstev v občinskem proračunu na podlagi odločitve, da pristopi k izvedbi posameznega projekta. 2 Predstavniki občin se glede na svoje specifike dogovarjajo z RRA LUR o načinu poteka predstavitve dokumenta občinskim svetnikom. 3 Člani koordinacije takoj obvestijo Oddelek za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, kakšen postopek sprejemanja RRP LUR za obdobje 2002- 2006 določa statut njihove občine. 4 RRA LUR v sodelovanju z Oddelkom za lokalno samoupravo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana pripravi osnutek pogodbe in jo posreduje članom koordinacije. ZGODBE BREZ KONCA ... Dne 26. decembra 2002 smo se s fotoaparatom sprehodili po Grosupljem, bralci pa naj sami ugotovijo, kaj manjka na prikazanih fotografijah. - Opomba: Besedili pod fotografijami nimata povezave z njimi, temveč sta objavljeni le za skico, kaj slovenski časopisi pišejo o nas. - P.S. 0 občinski proslavi v počastitev tega dneva pa ne moremo poročati, ker proslave ni bilo. NEZAKONITA ODLOČBA Občinska odločba o preselitvi Romov Iz naselja za železniško postajo v Grosupljem novembra 2000 nI v skladu z zakonom Ljubljana - Odločba komunalnega inšpektorja oziroma grosu­ peljskega župana, na podlagi katere so 22. novembra 2000 podrli romsko naselje za železniško postajo v središču Grosupljega, je neza­ konita. Upravno sodišče, ki je obravnavalo tožbo Nade Hudorovac, lastnice ene od enajstih barak, ki so jih odstranili, je namreč ugo­ tovilo, da ukrep komunalnega inšpektorja nima nikakršne podlage v zakonu, zato je odločbo odpravilo in občini Grosuplje naložilo ponovno odločanje. Veliko pozornosti je vzbudila odločitev vodstva grosupeljske občine o preselitvi Romov iz na črno postavljenega naselja za železniško postajo, kjer so živeli skoraj dve desetletji, v komunalno urejeno naselje Za smrekcami na obrobje mesta. Po izdaji odločbe komunal­ nega inšpektorja Grosupljega Jožeta Miklavčiča 13. oktobra 2000, da mora Nada Hudorovac v enem tednu oziroma do 3. novembra 2000 odstraniti leseno barako, ki jo je (tako kot drugi) postavila brez dovoljenja lastnikov, in se "z vsemi predmeti in osebami" preseliti, se je najprej pritožila grosupeljskemu županu Janezu Lesjaku. A ta je njeno pritožbo zavrnil in potrdil odločbo komunalnega inšpektorja. Občina Grosuplje se, kot je razvidno iz županove odločbe, dolgo otepa s perečo romsko problematiko, Nado Hudorovac pa je že prej n ______ ______ opozarjala na nelegalno naselitev in postavitev barake na tujem zemljišču, neprimerne pogoje bivanja, odlaganje železja in drugih okolju škodljivih odpadkov na elitni lokaciji ob vhodu v središče mesta. Da bi rešila ta problem - lastniki denacionaliziranih zemljišč, kjer so imeli Romi tabore, so pritiskali na občino in zahtevali umik romskega naselja -, je na obrobju mesta kupila nekaj zemljišč, jih komunalno uredila in postavila bivalnike. Projekt je podpiral tudi tamkajšnji Center za socialno delo, vendar so se nekateri Romi pre­ selitvi upirali. Romski tabor so 22. novembra pred tremi leti vendarle podrli, Nada Hudorovac, kije na vso moč nasprotovala preselitvi, pa se je obrnila na sodišče. Prek pooblaščenca, odvetniške družbe Ćeferin, je na upravno sodišče vložila tožbo zoper občino Grosuplje, v kateri pojasnjuje, da ji odločba nalaga preselitev na določeno lokaci­ jo, tako rekoč v rezervat, kjer že živijo njeni smrtni sovražniki, ne da bi lahko sama izbrala novo domovanje. Sporna odločba se po naved­ bah v tožbi opira na odlok, ki prepoveduje taborjenje oziroma določa, da je treba skrbeti za vzdrževanje zunanjega videza objektov, pri čemer Hudorovčeva trdi, da ne tabori, temveč v tej baraki že 18 let živi z desetčlansko družino, videz njenega doma pa je ves čas enak. Upravno sodišče je njeni tožbi ugodilo in odpravilo sporno odločbo, ker ukrep komunalnega inšpektorja nima podlage v zakonu. Pri določilih podzakonskih predpisov (odlok o javnem redu in miru, o občinskih cestah, urejanju javnih površin in zakon o javni samoupravi), na katere se občina sklicuje, gre namreč zgolj za opre- Komentar GO k levemu stolpcu: Zaključno poročilo, ki bi moralo biti končano oktobra (pred­ volilna kampanja!), še 22. 1. 2003 nI bilo končano. Kdaj pa bodo obravnave na občinskih svetih, je naslednje vprašanje. Ker se bo že ta mesec (In v naslednjih dveh) v večini občin spre­ jemal proračun, pomeni, da občine to leto ŠE NE MOREJO PRIČAKOVATI NIČESAR, tudi tramvaja ne, niti vzpenjače na Koščakov hrib. Kdaj pa bo projekt realiziran, pa sam Bog ve. Nekaj podobnega Je menda tudi z ostalimi razvojnimi pro­ grami (CRPOV, SAPARD, Čista reka Krka, ...), pa tudi z raz­ vojnimi firmami In lokalnimi pospeševalnimi centri v Grosupljem. Zdi se, kot da se spet nekdo z nekaterimi lepo poigrava.... Če Ima kdo kakšne boljše novice, naj jih sporoči na ured­ ništvo Grosupeljskih odmevov. Zelo mu bomo hvaležni. deljevanje obveznosti občanov oziroma prepovedanih ravnanj in režima na občinskih cestah, a nobeden od predpisov ne predvideva ukrepov komunalnega inšpektorja in torej ni zakonita podlaga zanje. Inšpekcijski ukrep posega v tožničino razpolaganje z lastninsko prav­ ico na določenih premičnih stvareh, poseg v določeno človekovo pravico pa je dopusten le na podlagi zakona. Ker pa te podlage v zakonu ni (ne v Zakonu o lokalni samoupravi ne v Zakonu o upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru pa je začel veljati po izdaji prvostopenjske odločbe), je sporna odločba nezakonita. Pri tem nič ne spremeni dejstvo, da je upravni organ z inšpekcijskim ukrepom varoval pravice drugih. Pomanjkljivost prvostopenjske odločbe je tudi v tem, da nima obrazložitve, zakaj pritožba ne zadrži njene izvršitve (v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku), te napake pa občina ni popravila, niti je ni obravnavala, čeprav je Hudorovčeva to uveljavljala. Občina mora tako po sodbi (ta še ni pravnomočna) izdati nov upravni akt v 30 dneh od njene pravnomočnosti, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča in njegova stališča. DELO/lva Ropac - 15.1.2003 SPORNI OBRAČUN ODPADKOV Plačaj smeti, ki Jih nI! Podjetnike, ki niso sklenili pogodbe za odvoz smeti, "osrečuje" komunala z zasoljenimi položnicami. - "Dolg bomo Izterjali." Grosuplje - Komunalno podjetje Grosuplje je v teh dneh poslalo zasoljene položnice vsem tistim podjetnikom in obrtnikom, ki v skladu z lani sprejetim občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki z njim še niso sklenili ustreznih pogodb za odvoz smeti. Komunalci so takim zaračunali kubični meter odpadkov, to pa je razburilo zlasti tiste samostojne podjetnike, ki za svojo dejavnost nimajo delavnice in niti pisarne. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki so lani sprejele ivanška, dobrepoljska In grosupeljska občina. Po njegovi uveljavitvi povzročitelji smeti nič več ne plačujejo smetarine glede na površino objektov, ampak so prešli na plačevanje odpadkov, obračunanih v litrih oziroma kubičnih metrih. Po zakonu o varstvu okolja občinska javna služba (komunala) ni več dolžna odvažati smeti tudi od pravnih oseb, zato komunalci že vse od septembra lani z njimi sklepajo posebne pogodbe. Doslej je tako pogodbo v teh treh občinah od 2300 pravnih oseb podpisalo 1300, preostali pa vsak mesec dobivajo za plačilo približno sedem tisoč tolarjev smetarine. Direktor grosupeljske komunale Janez Skarlovnik pravi, da bodo tistim, ki z njimi ne bodo sklenili ustreznih pogodb, še naprej pošiljali položnico s ceno za kubični meter smeti, poleg tega jih bodo naz­ nanili komunalnemu inšpektorju in izterjali dolg. Na takšno obraču­ navanje in plačevanje smetarine se je med drugimi že ostro odzval samostojni podjetnik Martin Tomažin. Čeprav nima stalnih delovnih prostorov, mu vztrajno pošiljajo položnice, on pa jih prav tako vztrajno noče plačevati. Trdi, da je krše­ na določba 2. člena občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, v katerem je jasno zapisano, da stroške nosi povzročitelj smeti. Svojo dejavnost opravlja na terenu, zato ni povzročitelj smeti na domačem naslovu, kjer ima sicer zgolj prijavljeno dejavnost. Predsednik Območne obrtne zbornice Grosuplje Jože Intihar nam je povedal, da se je kot občinski svetnik tudi on zavzemal za novi način obračunavanja odpadkov, ker se mu je zdel pravičnejši od starega. Potem pa se je pokazalo, da odlok, kakršen je, ni življenjski. Zatrdil je, da bodo vse pritožbe članov obrtne zbornice temeljito proučili. Če se bo pokazalo, da so upravičene, bodo tudi ustrezno ukrepali. Bojan Rajšek Komentar GO: Po toči zvoniti Je prepozno! (toča=volltve) ŠTEFAN PLAN KAR nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke: "Mi smo dobra ekipa." V petek, 31. januarja 2003, je Gospodarska zbornica Slovenije svečano podelila nagrade GZS za Izjemne gospodarske In podjetniške dosežke. To je gotovo najpomembnejša nagrada za uspehe v gospodarstvu v Sloveniji. Marta Kos, podpredsednica GZS, je med drugim zapisala: "... Ker so znali, ker znajo delati zelo dobro, ker to dokazujejo ekonomski kazalci, ki so bili upoštevani pri presoji, kot tudi okolica, Iz katere prihajajo. To so gospodarstveniki, poslovneži, ki so iz svojih podjetij naredili več. Ker so ver­ jeli, da Je možno, ker so verjeli v uspeh." V uspeh Je očitno verjel tudi g. Štefan Plankar, direktor podjetja Pekarna Grosuplje d. d. Podjetje uspešno vodi že vrsto let. Zato Je Gospodarska zbornica Slovenije g. Plankarja nagradila z najprestlžnejšo nagrado v Sloveniji na področju gospo­ darstva. Nagrade so letos podelili petintri- desetič. Doslej je bilo na eminentni se­ znam najuspešnejših uvrščenih 249 nagrajenk in nagrajencev, letos se jim je pridružilo devet novih. Tistih, ki so s svo­ jim trudom, iznajdljivostjo in sposobnos­ tjo "svoja" podjetja pripeljali v sam sve­ tovni vrh. Tistih, ki so bili v zadnjem času še posebej uspešni pri prodoru na tuje trge, vendar ne le z izvozom, temveč tudi z ustanavljanjem svojih podjetij v tujini. Nagrade je podelila posebna komisija, ki so jo sestavljali: g. Janez Deželak, g. Ernest Ebenšpanger, ga. Rika Germ Metlika, g. Mirko Kaluža, g. Marjan Krajne, g. Drago Lemut ter predsednik komisije, g. Edvard Svetlik. Nagrado so prejeli še: Vladimir Bahč, generalni direk­ tor družbe TPV, Milan Dolar, direktor družbe Juteks, Živko Kavs, direktor družbe AET Tolmin, Valentina Nastran, direktorica družbe Niko, Zdenko Pavček, direktor družbe Viator & Vektor, Ludvik Ivanetič, direktor podjetja Dvnacast Lož, Janez Kosec, direktor podjetja Roltek, in Branko Škafar, direktor podjetja Saubermacher & komunala. Krajevna pekarija Grosuplje je bila ustanovljena leta 1951 inje zaposlovala dva peka. V pripravo in peko dišečega kruha sta vložila vse svoje znanje. Obenem pa na moč uživala v svojem delu. Ljubezen do kruha in svojega pok­ lica se je grosupeljskim pekom bogato obrestovala vse do današjih dni. Skozi desetletja se je Pekarna Grosuplje razvila v najsodobneje oprem­ ljeno slovensko pekarno, kjer spečejo največ kruha na enem mestu v Sloveniji. Tudi pri peki na prodajnem mestu pred- njačijo pred vsemi pekarnami. Prvo polovico stoletja svojega obstoja so zaokrožili z osvojitvijo vseh treh zlatih medalj za kakovost, ki jim jih je podelila na prvem ocenjevanju kruha Žitna skup­ nost Slovenije v sodelovanju z Biotehniško fakulteto. Vrsto let pekarno vodi g. Štefan Plankar, ki se je rodil 7. oktobra 1947 v Šentvidu pri Stični. Diplomiral je iz uni­ verzitetnega študija živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Njegova poklicna kariera je šla kmalu zatem strmo navzgor, kot lahko vidite iz njegovih sledečih odgovorov. TJS: Vaša kariera se Je začela precej nenavadno? Zaradi spleta okoliščin ste bili že po nekaj mesecih primorani pripravništvo zamenjati s funkcijo vršil­ ca dolžnosti direktorja? Kaj Je to pome­ nilo za vaš kasnejši vzpon? PLANKAR: Res je, moja poklicna kari­ era se je začela dokaj nenavadno. Glede na to, da sem bil Krkin štipendist in so mi tam že določili dan za začetek pripravništva, še danes ne vem, kaj je prevladalo, da sem pristal v Pekarni Grosuplje. Morda družina, ki sem jo takrat že imel, morda bližina zaposlitve, domače okolje... Kakorkoli že, prišel sem v podjetje z diplomo v žepu in brez vsakršnih izkušenj. Zelo kmalu sem ugotovil, da je pekarna v izredno slabem stanju, z neprimernimi prostori, iztrošeno opre­ mo, brez pravega vodstva, v 27- članskem kolektivu je vladala anarhija, kruha je običajno zmanjkajo že zgodaj popoldne. Tik pred mojim prihodom so delavci prekinili štrajk, ker jim je grozilo, da jih bodo pripojili ljubljanskemu Žitu in ukinili proizvodnjo v Grosupljem. Mislim, da je bilo takrat ključnega pomena to, da mi je razmeroma hitro uspelo vzpostaviti pravi stik z zaposlenimi in razmere so se začele hitro spreminjati na bolje. Že zelo zgodaj sem spoznal, da so zaposleni lahko velik kapital, ki .ga je treba spoštovati in negovati, dobri med­ sebojni odnosi, vztrajnost in osebni zgled pa še kako nujni za doseganje dobrih rezultatov. Zelo vesel sem, da me kar precejšnje število delavcev iz tistega obdobja še danes spremlja, ko mi teče že 29. leto delovne dobe v Pekarni Grosuplje. TJS: Katere so bile poleg te, po vašem mnenju, bistvene prelomnice v vaši karieri? PLANKAR: Prva velika prelomnica v moji poklicni karieri je bila prav gotovo združitev v SOZD Mercator leta 1978 in še istega leta preselitev v nove proizvodne prostore na lokacijo, kjer smo še danes. Za zelo pomembno štejem tudi leto 1989, ko je Pekarna sodelovala pri ustanovitvi delniške družbe Poslovni sis­ tem Mercator in tako prispevala k ohran­ itvi že takrat velikega sistema, ki je danes eden največjih in uspešnih poslovnih sistemov v državi, s poudar­ jenim pomenom za celotno slovensko gospodarstvo. Za prelomnico štejem tudi leto 1995, ko smo ustanovili delniško družbo, ki je hkrati pomenila neke vrste vertikalne integracije in priložnost za hitro rast in razvoj podjetja, pa morda leto 2000, ko smo se odločili za širitev poslovanja izven naših meja. TJS: Nagrada, ki ste Jo prejeli. Je bila nagrada Vam, vašemu delu, vašim sposobnostim In vašemu uspehu pri vodenju podjetja? Pa vendar vseh svo­ jih Idej človek ne more uveljaviti brez dobre ekipe. Zdi se, da ste tudi pri tem uspeli In da znate svoje sodelavce sti­ mulirati za dobro delo? Kakšen Je vaš skrivnostni recept? PLANKAR: Že prej sem povedal, da sem zelo hitro spoznal, kako pomembni so ljudje, da človek lahko uresniči svoje ideje in zagotovi uspeh. Posameznik je lahko še tako dober, vendar za uspeh, za končno zmago je vedno potrebna dobra ekipa. Za vsakega vodjo je pomembno, da pozna svoje sodelavce, da jih ima rad in da jih spoštuje. Seznaniti jih mora z cilji in jim dati naloge, primerne njihovim sposobnostim in zmožnostim. Za boljše delo jih je potrebno motivirati z izboljše­ vanjem delovnih pogojev, jim omogočiti izobraževanje in napredovanje in jih za njihovo delo primerno nagrajevati. Ustvarjanje dobrih medsebojnih odno­ sov krepi pripadnost podjetju. Zaposleni morajo imeti svoje podjetje radi. Pravzaprav skrivnostnega recepta za to ni, vse je odvisno, koliko od nave­ denega uspete uresničiti v praksi. TJS: Ali svoje najožje sodelavce nagrajujete tudi preko lastništva v pod­ jetju? Kar 43,27 % podjetja Je v lasti fizičnih oseb, verjetno predvsem zaposlenih? PLANKAR: Svojih najožjih sodelavcev ne nagrajujem z delnicami podjetja, pač pa po kriterijih, ki smo jih sprejeli in vel­ jajo za celotno Skupino Mercator. Nagrade so odvisne od uresničevanja načrtovanih ciljev in so glede na dosežene rezultate primerne. Res je, kot pravite, kar 43,27 % pod­ jetja je v lasti fizičnih oseb, po stanju v delniški knjigi na dan 31. 12. 2002 je 377 delničarjev. Od teh je le slaba polovi­ ca zaposlenih v Pekarni. Ostali so svoj lastninski certifikat prinesli v Mercator in kasneje Mercatorjeve delnice zamenjali za delnice Pekarne Grosuplje. TJS: Ali nameravate svoje delnice uvrstiti na borzo In kdaj? PLANKAR: Glede na sedanjo lastniško strukturo in relativno majhno število del­ nic, delnic ne nameravamo uvrstiti na borzo. Načrtujemo celo zmanjšanje števila delničarjev do te mere, da bi lahko v skladu z ZGD spremenili organi­ zacijsko obliko iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, se tes­ neje povezali s strateškim partnerjem in pocenili poslovanje. TJS: V letu 2002 ste zaposlili 18 novih delavcev, tako da vas Je zdaj 218. Ustvarili ste čisti dobiček v višini 227,5 mlo SIT, kar je za skoraj 37,4 % več kot leto prej. Tudi prihodki Iz prodaje so skoraj za 31 % večji, dodano vrednost na zaposlenega ste povečali za 16,5,4 %. Prihodki v prvi polovici leta so bili za 28,3 % večji kot v prvem polletju leta 2001. Vse to so zelo dobri rezultati, ki kažejo na stabilno rast podjetja. PLANKAR: Da, to so zelo dobri rezul­ tati in presegajo načrtovane. So odraz vsega tistega, kar smo delali zadnja leta, so odraz prave strategije in hitre rasti. Samo lani smo povečali proizvodnjo za 19 %, leto prej pa za 16 %. Spekli smo preko 10.700 ton kruha in peciva in ust­ varili blizu 4 mrd prihodkov iz prodaje. Tudi produktivnost merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, je na zavidljivi višini, krepko presega sloven­ sko povprečje in povprečje v dejavnosti. Vedeti pa je treba, da gre za delovno intenzivno dejavnost. TJS: Na podelitvi Je bilo omenjeno, da ste po ključnih razvojnih kazalnikih sodobna evropska pekarna? Kateri kazalniki so to? PLANKAR: Vsekakor se po tehnološki opremljenosti in znanju, ki nam zago­ tavlja hitro rast in dobre poslovne rezul­ tate, že lahko primerjamo s podobnimi pekarnami po Evropi. Tudi po nekaterih ključnih kazalnikih uspešnosti, npr. dodani vrednosti na zaposlenega, donosnosti kapitala, dobičku na zaposlenega smo že povsem primerljivi z najboljšimi nacionalnimi podjetji v EU. Seveda pa se ne moremo primerjati z uspešnostjo multinacionalk, ki bodo huda konkurenca v nekaterih segmentih naše dejavnosti. TJS: Vsiljuje se mi še naslednje vprašanje: včasih so nas mediji redno obveščali o podražitvah kruha. Danes tega ne slišimo več. Ko pa gremo v trgovino, lahko opazimo, da moramo za kruh odšteti vedno več. Zdi se, da "nove" sorte kruha vedno dražje za­ računavate? PLANKAR: Res je, da je država še nekaj let nazaj administrativno določala cene nekaterim vrstam kruha, na kar so se odzivali tudi mediji. Zaradi vse večje konkurence in razmaha privatnega sek­ torja to že nekaj časa ni več potrebno. Je pa res, da je kruh še vedno predrag. Razlage za to lahko iščemo v visokih cenah domače surovine, za uvoženo, ki bi bila lahko cenejša, pa veljajo zaščite in carine. Visoki so tudi stroški dela in vse večji je kos, ki ga odreže trgovina. Nezanemarljivi niso tudi stroški nepro­ danih izdelkov, ki bremenijo proizvajalce. Na cene vpliva tudi še vedno velika raz­ drobljenost pekarstva, slabo izkoriščene kapacitete in dejstvo, da vsak dela vse. Vedno večja konkurenca med trgovci, nujna specializacija in povezovanja v branži ter racionalizacije v proizvodnji (prestrukturiranje) in distribuciji bodo zelo kmalu prispevali k zniževanju cen. Svoje bo naredil tudi prihod tuje konkurence, ki je že pred vrati. TJS: Kot svojo bistveno prednost omenjate ohranitev klasičnih tehno­ loških postopkov priprave In peke kruha tudi v časih Industrializacije pekarstva? Kako se to kaže v kvaliteti kruha, torej kako kupec to čuti? PLANKAR: Že vseskozi je naša strate­ gija temeljila na ohranjanju tradicional­ nih postopkov priprave in peke kruha, saj ni tako dolgo nazaj, koje prevladova­ lo ročno delo in peka v zidanih parnih pečeh. Vse te postopke smo v zadnjih letih uspešno združili z najsodobnejšo tehnologijo in opremo, ki zagotavlja stal­ no visoko kvaliteto izdelkov, večjo pro­ duktivnost, izdelki pa ohranjajo lastnosti ročno izdelanega kruha. Da smo pri tem uspešni, pričajo hitra rast prodaje in vse možne zlate medalje za ocenjevane kruhe v zadnjih dveh letih. TJS: V letu 1999 ste v posodobitev opreme vložili 431 milijonov tolarjev, v letu 2001360 milijonov ter v letu 2002 528 milijonov tolarjev. S 6. mesta ste se povzpeli na 2. mesto po tržnem deležu v Sloveniji. Imate tudi za letos nove razvojne načrte? PLANKAR: Investicije v posodabljanje proizvodnje so pri nas stalen proces. Brez tega ni rasti, ni napredka. Tudi za letošnje leto načrtujemo za 735 mio tolarjev investicij, od tega dobro polovico na lokaciji v Grosupljem. Razširili bomo proizvodne prostore, na novo zgradili sanitarno higienski sklop prostorov po principih, ki jih zahteva postavljen sis­ tem HACCP in avtomatizirali bomo nekatere dele tehnoloških linij (rezanje, pakiranje, odprema...). TJS. Širite se tudi na tuje. Na Hrvaškem že Imate svoje podjetje, letos želite menda zgraditi svojo pekarno tam. Zakaj Je hrvaški trg za vas zanimiv? PLANKAR: Res je, na Hrvaškem že imamo svoje podjetje. V manjšem obsegu smo že organizirali tudi proizvod­ njo, kupili smo zemljišče za novo pekarno, ki je v fazi projektiranja. Na Hrvaško bomo prenesli tehnologijo, kot jo imamo v Grosupljem, enaka bo tudi strategija. Glede na sedanjo ponudbo na hrvaškem trgu in stanje v pekarstvu vidi­ mo tudi na tem trgu svojo priložnost. Osnovni namen pa je spremljati širitev Mercatorjeve maloprodajne mreže na Hrvaškem in zagotavljati ponudbo po visokih Mercatorjevih standardih. TJS: Imate v načrtu širjenje tudi na druge trge? PLANKAR: 0 širitvi na druge trge za enkrat še ne bi govoril, čeprav smo podoben projekt kot v Zagrebu izvedli tudi v Beogradu, vendar samo s svojim KN0W H0W-om. TJS: Brala sem tudi, da ste si kot eno Izmed osrednjih nalog zadali tudi Izboljševanje delovnih razmer. Zmanj­ šali ste obseg nočnega dela, nabavljate najsodobnejšo opremo, prvi v Sloveniji Imate klimatizirano proizvodnjo. Zelo zanimive novosti. Po drugI strani pa si podjetja, ki delajo v manj dobičkonos­ nih panogah, npr. tekstllstvu, tega ver­ jetno ne morejo privoščiti? PLANKAR: Veste, pri tem ne gre samo za druge panoge, tudi v naši si večina podjetij tega ne more privoščiti. Recept je samo prava strategija, dobra ekipa in dobro delo. Naša strategija je usmerjena k zado­ voljevanju želja in potreb potrošnikov, upoštevamo njihov okus in nakupovalne navade in temu prilagajamo svojo ponudbo. Imamo tudi dobro ekipo, delamo veliko in dobro, zato tudi rezul­ tati ne morejo izostati. In če so rezultati, si lahko privoščite vse tisto, o čemer ste govorili. TJS; Aktualna tema Je tudi vpliv vstopa v EU na uspešnost podjetij. Pričakujete kakršnekoli vplive na vaše podjetje, bodisi pozitivne aH nega­ tivne? PLANKAR: Do vstopa Slovenije v EU, ki se naglo približuje, bo potrebno tudi v naši branži še marsikaj postoriti. Predvsem bo potrebno dvigniti konku­ renčno sposobnost na višjo raven, za kar bodo potrebne nadaljnje koncentracije, specializacija in tehnološka posodobitev v pretežnem delu pekarstva. Čeprav je Pekarna Grosuplje po vseh kazalnikih uspešnosti nadpovprečna v dejavnosti, pa vstop Slovenije v EU tudi za nas ne bo minil čisto brez posledic. Ocenjujem, da te ne bodo velike, saj se na to že dalj časa pripravljamo. Glede na proizvodni program in velikost se ne pripravljamo na to. da bomo konkurirali tujim podjetjem na njihovem tržišču, temveč da se bomo uspešno kosali z njimi na našem trgu. Tuji konkurenti so že prisotni in bodo še prihajali, če ne direktno, pa posredno preko trgovine, zato bo prav ohranitev tržnega deleža na domačem trgu za vse, tudi za nas. velik izziv. TJS: S prejetjem nagrade Gospo­ darske zbornice ste si še utrdili prvo mesto v občini Grosuplje? Kakšni so ob tem vaši občutki? PLANKAR: Seveda, občutki so dobri. Treba je vedeti, da gre šele za drugo tovrstno nagrado v Občini Grosuplje. Pred 17. leti jo je prejel g. Valentin Mendiževec. takratni direktor Livarja iz Ivančne Gorice. To nagrado jemljem kot veliko priznanje meni, mojim sode­ lavcem, podjetju in okolju, v katerem delamo in živimo. TJS: Po dobrih In uspešnih direktorjih Je vedno veliko povpraševanje. Bi Pekarno zapustili, če bi dobili zanimivo ponudbo? PLANKAR: Težko si zamišljam tako zanimivo ponudbo, da bi zapustil Pekarno. Ne, ne bi. Mag. Tatjana Skublc Jamnlk V ŠMARJU JE BILO LANI SPET VELIKO GRADBIŠČE Kanalizacija, vodovod, javna razsvetljava, kabelska televizija, nov in zakrpan asfalt, varovalna ograja krampe, Franci Strežek pa je brezplačno opravil strojni odkop in odvoz odpadne­ ga materiala. Tako smo prihranili tudi precej denarja. Potem pa prevelika vrsta čakajočih na asfalt na Cestnem podjetju v Ljubljani, poslabšanje vremena pa čez nekaj dni. Hvala občini, hvala vodji skupine asfalterjev gospodu Žvanu za hitro ukrepanje. Delo je opravljeno, ob deževju voda skupaj s peskom ne bo več drla vse počez. Čez nekaj dni so tudi električarji oprav­ ili svoje delo, sedem novih luči že razsvetljuje cesto. V hudem klancu od Ceglarjevih navz­ dol proti Špilarju so delavci iz Liboj postavili 150 metrov varovalne cestne ograje. Vožnja in hoja bosta odslej občut­ no varnejši, posebno pozimi. Krajani so sami pripravili cestišče za krpanje asfalta. Od avgusta do decembra 2002 je bilo na Malem vrhu v KS Šmarje Sap zelo pestro dogajanje. Širitev kanalizacijskega omrežja je potekala na treh krakih: od kapelice levo za Primca, od Strežka desno navzgor do vrha hriba in levo do Kitica. Zajete so vse hiše, kjer je možen prost odtok odpadnih voda proti črpališču v Ponikvah. Vključili se bodo tudi Šanjugovi, a s hišno črpalko, ker so za hribom. Na približno 200 metrih so dosedanje vodovodne cevi zamenjali z litoželeznimi. Vreme ni dosti nagajalo, tudi teren večinoma ni bil trd, tako da je delo potekalo dokaj hitro. Obnovo vodovodnih cevi so opravili delavci Komunalnega podjetja Grosuplje, zemeljska dela v zvezi s tem in kana­ lizacijo pa delavci Grograda, ki je v lasti Alojza Kastelica. Z njegovim dovoljenjem in v sodelo­ vanju s prijaznim delovodjo Martinom Kocmanom smo opravili še veliko dodat­ no delo, to je položitev cevi za omrežje bodoče kabelske televizije in javne razsvetljave. Organizacije tega zahtevne­ ga dela sem se spet amatersko lotila, ker še vedno ni prišlo do predhodnega dogovora med različnimi zainteresirani­ mi izvajalci zemeljskih del na pobudo občine. Komunalnega podjetja ali KS. Krajani od Ivanca do Kurenta so bili pripravljeni dati denar za javno razsvet­ ljavo in tudi veliko prostovoljno delati. Stroški so na hišo nanesli 55 000 SIT. Vgraditev zaščitnih cevi za kable. delavci Tegrad PAPa in prostovoljci z ulice: kopanje, položitev cevi za kabelsko televizijo in elektro kabel, postavitev betonskih cevi za drogove javne razsvet Ijave, zasipanje kanalov s peskom, utrditev. Hiteli smo, da se bo asfaltiralo istočasno s srednjim delom ceste na Malem vrhu. Vse je pripravljeno, denar za asfalt pa še ni odobren. Postopek je dolg in za hitre akcije prezapleten: komisijski ogled, popis del, razpis, dva predračuna... Nekajkrat na občino s prošnjo za hitro rešitev in uspelo je. A nov problem: Delavci Grograda razen rezanja poškodovanega asfalta niso imeli časa opraviti drugih zemeljskih del, zato smo se dela lotili kar sami. V roke lopate in Priprave na asfaltiranje in javno razsvetljavo. Da ne bo treba ljudem drugo leto še enkrat gledati razkopavanja, nikar pa, da bi jim rezali nov asfalt, so prišli tudi delavci Tegrad PAPa in vgradili cevi za bodočo kabelsko televizijo. Ker so bili že na Malem vrhu, so z lastnimi stroji in delavci večinoma položili cevi že do hiš in celo vzidali omarice. Omrežje je položeno pravilno, ne nad vodo, zraven kanaliza­ cijskih cevi. Prečkanj ni veliko, vse je vrisano v projektno dokumentacijo. Delo je opravljeno strokovno razen pri kapeli­ ci, ker je bil izrez asfalta preozek. To bomo popravili spomladi. Težavneje je bilo speljati obnovo poškodovanega asfalta in urediti odvod­ njavanje meteornih voda na delu ceste, ki je obrnjena proti Škofljici, to je od Tomažina do Cimperška. Najprej stroji in Kanalizacija še ne deluje. Konec decembra so delavci Komunalnih gradenj iz Grosupljega začeli delati povezavo od Malega vrha do Ljubljanske ceste, delo še ni končano. Potem bo treba napraviti ali dokončati še hišne priključke. Se pa dela le približujejo cilju. In moje velike želje v vsesplošno korist: Prosim občinski urad za komunalno infrastrukturo in Komunalno podjetje Grosuplje, da vsaj od sedaj naprej delo pri prekopavanju cest zaradi kanalizacije in vodovoda načrtujeta skupaj z drugimi zainteresiranimi. Najbolje bi bilo, da bi se pred vsako investicijo sestali v krajevni skupnosti in se o vsem domenili. To mi bo največje zadoščenje za ves trud, ki sem ga doslej sama vložila v takšno organiziranje v KS Šmarje Sap. In kako daleč smo do kabelske televiz­ ije v Šmarju: Več mesecev dela na terenu vsak dan, vse popoldneve, vse sobote. Mislili smo, da bo krajše, enostavneje, pa še zdaleč ni bilo, a zdržati je treba do konca. Za položitev glavnega kabla smo Stane Žvegla, Dušan Mazaj in jaz zbrali vse služnostne pogodbe, vse so overjene pri notarju. Mislim, da bo to eden prvih pro­ jektov s pri notarju overjenimi služnostni­ mi pogodbami. Hvala vsem krajanom za razumevanje in porabljen čas. Čez zimo bo urejeno gradbeno dovoljenje. Anka Fabjan NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA JE NAŠ PONOS V letu 2001 je bila na pobudo Turistične zveze Slovenije imenovana medobčinska komisija za ocenjevanje najlepših krajev v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, katere organizatorje bila Turistična zveza Ivančna Gorica. Komisija je v letu 2001 ocenjevala urejenost gručastih, strnjenih vasi. Priznanja za najbolj urejeno vas so prejeli vaščani Hočevja iz dobrepoljske občine, vaščani Velike Račne iz grosupeljske občine in vaščani Znojil iz ivanške občine. Leta 2002 si je komisija postavila za nalogo, da bo v okviru mednarodnega leta ohranjanja kulturne in naravne dediščine ocenila, kakšno je stanje na tem občutljivem področju. Komisija v sestavi: Marjana Peterlin za grosupeljsko, Zalka Jeršin za dobrepoljsko in Pavel Groznik za ivanško občino, ki je komisijo tudi vodil, se je odločila, da kot strokov­ njaka za naravno dediščino povabi k sodelovanju gospoda Staneta Peterlina, ki mu je bilo varstvo narave življenjski poklic. Pri kulturni dediščini smo dali poudarek ocenitvi stanja kozolcev, skednjev, kašč, kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji in čebelnjakov. V večini primerov so ti objekti lepo vzdrževani, se pa je njihova namembnost velikokrat povsem spremenila. Še nekaj desetletij nazaj so kozolci služili za sušenje snopov različnih žit, sena in otave, fižola in drugih pridelkov, na jesen pa so se kozolci porumenili s pravimi verigami obešene koruze. Danes zaradi spremenjenega načina kmetovanja tega skoraj ni več opaziti, okna kozolcev so prepogosto iz praktičnih potreb prekrita z raznimi vrstami polivinila in drugih ponjav. Začuda in na veselje komisije je teh zgradb nekdanjega ljudskega stavbarstva v naših treh občinah zelo veliko. Kot kaže bodo osnovne šole, nekaj jih je to že pričelo uresničevati, prihodnje leto uspele narediti popis vseh teh objektov, neke vrste register kulturne dediščine posameznih šolskih okolišev. Taki podatki bodo dobrodošla opora kasnejšim raziskavam te naše prelepe stavbarske dediščine. Komisija seje odločila, da bo v množici lepo vzdrževanih objektov z listino priznanja pohvalila po tri objekte kulturne dediščine iz vsake občine. Priznanja za ohranjanje kulturne dediščine za leto 2002 so na zelo uspešni turistično zabavni prireditvi, ki je bila v organizaciji domačega turističnega društva Dobrepolje na Vidmu zadnjo novembrsko soboto, prejeli naslednji: Občina Dobrepolje: družina Strnad s Ceste za ohranitev starih gospodarskih poslo­ pij, gospa Metoda Ferkulj, Rapljevo, prav tako za ohranitev starih gospodarskih poslop­ ij in družina Vidmar, Rapljevo, za ohranitev in obnovo zanimive stare kmečke hiše. Občina Grosuplje: družina Drobnic,Velika Stara vas, za lepo ohranjeno domačijo z vsemi gospodarskimi poslopji, družini Medved in Gioahin, Polica, za lepo ohranjeni stari gospodarski poslopji in Čebelarsko društvo Grosuplje, Sp. Blato, za obnovitev teriščne jame in ohranitev starega čebelnjaka. Občina Ivančna Gorica: družina Nosan, Zgornja Draga, za prestavitev in ohranitev imenitnega 31.000 kg težkega velikega kozolca z osmimi okni, družina Kepa, Praproče pri Temenici, za izvirno vključitev kozolca v gostinsko- turistično ponudbo gostišča pri Japu in družina Groznik, Kamno Brdo, za ohranitev dvesto let stare kašče, prekrite z rženo slamo. Za naravno dediščino komisija ni podeljevala priznanj, je pa opozorila na pomembno dediščino, ki jo te občine premorejo, pa se je, razen posameznih izjem, komajda zavedamo, oziroma gremo mimo, ne da bi vedeli zanjo. V dobrepoljski občini so to predvsem poznana Podpeška jama, ki jo je opisal že Valvasor, vendar danes ni ustrezno urejena, dalje Stara luža, ponorna jama v Ponikvah, staro sadno drevje in druge naravne posebnosti. V grosupeljski občini sta posebej zanimiva Županova jama in Radensko polje. Ta občina ima tudi najbolje urejen sta­ tus naravne dedi­ ščine. V ivanški občini pa izstopajo Virski stu­ denec kot klasično nahajališče človeške ribice, Krška jama, ki iz leta v leto privablja več obiskovalcev, in slap Kosca, ki je najlepši slap v Slo­ veniji na lehnjakovi podlagi. Komisija predlaga občinam, da sprej­ mejo ustrezne občin­ ske akte, s katerimi bi postavili obvezu­ joča pravila obna­ šanja predvsem do naravne pa tudi kul­ turne dediščine in da bi v svojih proračunih za ohranjanje teh znamenitosti name­ nili vsako leto tud nekaj sredstev. In končno, komisi­ ja je navdušena nad pripravljenostjo ljudi, da skrbijo za ohran­ janje kulturne in tudi naravne dediščine, ob prizadevanju šol­ nikov pa se pričaku­ je, da bo tem pri­ zadevanjem iz leta v leto bolj sledil tudi mladi rod. Veliko število obis­ kovalcev v prelepi dvorani Jakličevega doma je v razgovoru po prireditvi menilo, da bi bilo primerno, da bi podobne akci­ je, kot so bile dosedaj že dvakrat, imeli tudi v bodoče. Čebelnjak in teriščna jama - Čebelarski dom, Sp. Blato Gospodarska poslopja - Medved in Gioahim, Polica 31. "Nadzorni" pri postavitvi varovalne ograje - vse foto Anka Fabjan. Pavel Groznik Hiša - Drobnič - Velika Stara vas 16. Taborniki - 30 let / DRUGIH 10 let ...1988... Deset let je dolga doba za marsikoga. Tudi za tabornike rodu Louis Adamič. V 10 letih smo naredili mnogo. V nadalje­ vanju je opisan le delček tistega. Za druge pa 10 let mine hitro kakor blisk. Tudi med take spadamo taborniki. Kajti 10 let zabave, prijateljstva, dogo­ divščin, ljubezni, smeha in narave hitro mine... PISE SE LETO... ... 1983 ... Tudi pustovanja so v odredu Louis Adamič postajala že tradicionalna. Leta 1983 je ples v maskah pripravil vod Srne. "...Zbralo se je kar nekaj pustnih šem, še več pa je bilo navadnih "sem". Najprej je vsaka maska dobila svojo številko, zaradi nagrad pač. Potem se je morala vsaka maska predstaviti, potem pa smo se igrali razne igre. Ko smo si maske dobro ogledali, smo napisali številko maske, ki nam je bila najbolj všeč, in najboljša maska je dobila nagra­ do..." ... 1984... Poleg suhoparnih finančnih poročil in raznih dopisov z ZTS se je iz leta 1984 ohranila le še kronika z letnega taborjenja. Kje drugje, kot na Kolpi. "... Naše vodstvo je ugotovilo, da je naše znanje, kar se tiče postav­ ljanja pionirskih objektov, na psu. Zato so nas poslali na travnik, da bi tam poskušali spraviti kaj pametnega skupaj. Muhe so bile res hude, rezultatov pa ni bilo kaj velikih..." ... 1985... Tudi to leto so se taborniki poleti namakali v Kolpi, poleg tega pa so počeli še ogromno taborniških stvari. Ko so se vrnili domov, so v poroči­ lo s taborjenja zapisali: ".. .Življenje v ta boru je bilo ves čas razgi bano, vedno se je nekaj doga­ jalo. Ni nas zmotil niti kratkotrajni dež (tega letos res ni bilo veliko) niti "tropska" vročina..." ...1986... Taborniki imamo vsako leto tudi občni zbor, na katerem ocenimo delo v prejšnjem letu. Leta 1986 je občni zbor vodila takrat­ na starešina Anuša Vidmar. Takrat so tudi vod­ niki poročali o svojem delu čez leto in Nataša Vidmar je zapisala: "...Jeseni 1985 se je ekipa udeležila Milova- novičevega memoriala in dosegle so 2. mesto. Te akcije so se udeležile tudi letos...." Postavljanje tabora na Kolpi '86. ...1987... Razni taborniški tečaji, ki jih je organizirala ZTS v Gozdni šoli v Bohinju, nikoli niso bili mačji kašelj. In ko je na odredov naslov prišlo vabilo za tečaj za načelnike čet, je bilo v njem zapisano: "... Opozarjamo, da bodo tečajniki že prvi dan pisali teste, na katerih bo zahtevano poznavanje teoretičnih delov že omenjenih področij, zahtevanih za 2. zvezdo. Tečajniki, ki bodo neuspešno pisali teste, bodo razporejeni med udeležence tečaja vodnikov TT...." PROG RAK DELA Taborniškega odredu Louis Adamič iz Grosuplje v letu 1987 JANUAR V primeru, da zapade sneg se izvede izdelovanje figur v snegu. t Izvedli bomo tudi pripravo na zimovanje in pa samo zimovanje, ki bo od 25/1. do 1./2. 1987 na Ilovi gori. FEBRUAR V tem mesecu moramo primerno obeležiti kulturni praznik, 8/2 1987, organizirati pustovanje in ae udeležiti tradicionalnega pohoda na Stol* NJU—C j Za začetek bomo našim dekletom čeatitali ob dnevu žena, kasneje pa bomo pripravili odredov mnogoboj za ni in TT ter se udeležili nočnega orientacijskega tekmovanja. APRIL V prvi tretjini meaeea bomo organizirali"Ilegalca" , aprila bomo obeležili Dan tabornika ter se apomnili na dan OP. MAJ Ob prazniku dela se bomo zbrali na Polževem, kjer organizira praznovanje SZDL, 9. meja bomo 111 na POT v različnih kategorijah, aredi meseca bomo šli na izlet na izvir Krke in ob dnevu mladosti organizirali izlet v Rakov ..kocjan. JUNIJ Kot vsako leto se bomo udeležili pohoda po poteh 2. c;rupe odredov in spremljajočih manifeatacij. Pripravljali se bomo z'i področni mnogoboj in se ga tudi udeležili. JULIJ Je namenjen pripravam na taborjenje in samemu taborjenju. AVGUST -taborjenje in počitnice SEPTEMBER opet *se bomo zbrali na jesenskem zboru, starejši taborniki se bodo udeležili usposabljanja na Ilovi gori, obeležil pa bomo tudi odredov dan. Septembra 1988 je odred praznoval 15 let. Jubilej so taborniki počastili številki primerno. Anuša Vidmarje zapisala: "...Praznovanje 15-letnice je bila precej zahtevna akcija, saj smo se odločili za taborniško popoldne s prikazom taborniških veščin in za kul- turno-zabavni program ob tabornem ognju zvečer. Podelili smo tudi priz­ nanja vsem, ki z nami sodelujejo že veliko let in nam pomagajo pri našem delu...." ... 1989... To, kar je odredu Louisa Adamiča poleti pomenila Kolpa, to jim je po­ zimi pomenila Nova Gora. Tudi leta 1989 so se med zimskimi počitni­ cami tja odpravili na zimovanje. Le vreme jim je to leto malo ponagaja- lo in jim travnike namesto s snegom pobelilo s prvimi zvončki. V glasilu, ki so ga izdali na zimovanju, je Andrej Predalič zapisal: "Na zimovanju se imam zelo dobro. Vstanemo ob 8". Kasneje gremo k jutranji telovadbi. Tam delamo razne vaje. Po končani telovadbi pa malce delamo. Po umivanju komaj čakamo na zajtrk. Najbolj mije všeč spanje in počitek. Niso mi všeč pohodi. Rad tudi jem. Večeri so zelo zabavni. Ni mi všeč vstajanje, ker sem vsako jutro zaspan. Delamo kot črna živina. To je bil moj spis." ... 1990.. • Zimovanje '87, Ilova Gora - Star taborniški trik, ki ga uporabljajo še danes, ko s "krstom" sprejmejo medse novega tabornika. Odred se je poleg programskega dela soočal tudi z raznimi gospo­ darskimi izzivi, ki so bili za tabornike, ki so prostovoljna neprofitna orga­ nizacija, večkrat kar obsežni. Vendar pa je odredovim gospodarjem skozi vsa leta uspevalo uspešno pridobivati in skrbeti za opremo. Franci Vidmar je v svojem poročilu za leto 1990 zapisal: "... Imeli smo kar nekaj večjih investicij: veliki štabni šotor, ki na taborih služi kot jedilnica, 5 šotorov tipa Snežana, 2 kanuja dolžina 470 in 550 cm ter 2 vesli, 10 busol, priročniki in druga literatura, 2 loparja za badminton..." Leto 1991 in 1992 sta izginili iz našega arhiva. Le nekaj obvestil z ZTS in nekaj pisarniških obrazcev je še v mapi. So se pa zato ohranile fotografije. In še se najdejo tisti, ki na­ tančno vedo, od kod so fotografije in kdo vse je na njih... r •••1991... pl^iMHi^^ - Taborniška poroka ^ To leto so se taborniki udeležili le zimovanja. Ta­ borjenje je zaradi vojne v Sloveniji in nemirov po celem Balkanu odpadlo. Zimovanje '91 • Delavnica ... 1992... Leto 1992 pa se ni ohranilo niti v fotografiji. Jessie LEDENI KAPNIKI V LEDENICI V ŽUPANOVI JAMI Skoraj vsako leto, če je le dovolj hladno in če mraz traja dovolj dolgo, se po stopnicah proti vhodu v Županovo jamo in v Ledenici naredijo ledeni kapniki. Jama razkriva svoje lepote tudi pozimi. - foto Ingrid Kralj SKORAJ 50 LET JE VODIL PO ŽUPANOVI JAMI Sredi lanskega leta je prenehal z vodenjem po Županovi jami vodnik Franc Kanduč. Skoraj 50 let je vodil turiste po jami. Marsikaj je doživel. Razvoj turizma ob jami je spremljal skozi bolj in manj turizmu naklonjena obdobja. Njegovo delo je prevzel Stojan Jakopin. Franc Kanduč mu je na slovesnosti simbolično predal ključe, ki odpirajo vrata v jamo. Županova Jama - turistično In okoljsko društvo Grosuplje PRAZNIČNI DECEMBER V ST. JURIJU BAZAR V OS POLICA ZA GRADNJO NOVE SOLE KS Št.Jurij v sodelovanju s šolo Št.Jurij in cerkvenim mladinskim pevskim zborom je tudi v decembru 2002 organizirala miklavževanje. Otroci so se skupaj s starši zbrali v dvorani v Mali vasi in nestrpno pričakovali svojega dobrotnika. Najprej so poslušali pesem in recitacijo mladincev, nato pa so si ogledali zanimi­ vo igrico Žogica Nogica v izvedbi dramske skupine šole Št.Jurij. Končno so s pričakovanjem v očeh priklicali Miklavža, ki jih seveda ni razočaral. S svojim spremstvom jih je bogato obdaril in jim zaželel, da bi bili pridni in jim obljubil, da jih bo kmalu spet obiskal. Učiteljice pa smo skupaj z otroki pripravile tudi novoletno prireditev. Ves trud in vaje se obrestujejo, ko otroci z navdušenjem stopijo na oder, pred svojo najzvestejšo publiko — starše. Ples, petje, recitacije, novoletne želje, prizorček in petje v angleškem jeziku so se prepletali skozi enourni program, ki ga je zaokrožil folklorni nastop učencev 3. in 4. razreda v zanimivih nošah z ljudskim petjem in spremljavo harmonike. Ob tej priložnosti se zahvaljujem učiteljicam-mentoricam, g. Ludviku Grudnu, ki nas je spremljal s harmoniko in KS Št.Jurij za sodelovanje. V Imenu učiteljic In učencev šole Št.Jurij - Irena Rakar NOVOLETNO RAJANJE OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA ŠT.JURIJ Otroški pevski zbor Št. Jurij. - foto Simona Ahčin Razigrane pevke otroškega pevskega zbora Št.Jurij smo zadnji petek v letu 2002 organizirale čisto pravo novoletno zabavo. Že pred praznovanjem smo okrasile učilnico, v kateri imamo ponavadi pevske vaje. Vsaka izmed pevk je za zabavo spekla eno vrsto peciva, tako da nismo bile ne lačne ne žejne. Plesale in pele smo ob zvokih naših najljubših skupin in pevcev. Novemu letu smo naz­ dravile s pravim otroškim šampanjcem. Seveda pa tudi obdarovanje ni manjka­ lo. Vsak je na zabavo prinesel darilo, tam pa smo sijih z žrebanjem izmenjali ter si zaželeli srečno novo leto. Sicer pa naš zborček, ki ga vodi Saša Ahčin, obstaja že peto leto in šteje več kot 30 članov. Velikokrat smo se že udeležili raznih prireditev in revij. Nazadnje smo se udeležili revije otroških pevskih zborov v Grosupljem. Ob nedeljah poje­ mo pri maši v domači cerkvi, radi pa se odzovemo tudi povabilu na petje pri porokah. Ob koncu lanskega šolskega leta smo se odpravili na končni izlet na Obalo. Najprej smo imeli sveto mašo v Strunjanu, nato smo tam organizirali piknik v naravi, nazadnje pa smo vsi skupaj odšli na kopanje v Simonov zaliv. Ni kaj, vse to je zadosten razlog, da vsi člani otroškega zbora Št.Jurij radi obiskujemo pevske vaje ter se tako hkrati zabavamo in uživamo. Upamo le, da bomo še dolgo časa, tako kot do sedaj, uspešno korakali dalje. Petra Gobec in Andreja Trontelj Problematika šolskega prostora v občini Grosuplje je našim občankam in občanom dobro poznana. Z izgradnjo nove šole Brinje, še zdaleč nismo rešili kroničnega pomanjkanja prostora, saj tudi ta šola že poka po šivih. Prav tako je zelo pereč problem na brinjski podružnični šoli Polica, kjer pouk pote­ ka v dveh stavbah, ki pa imajo vrednost le kot zgodovinski eksponat, pa še to vprašljive vrednosti. OŠ Polica letos obiskuje 52 učencev od prvega do četrtega razreda osem­ letke. Prvič letos imajo tudi oddelek podaljšanega bivanja, ki ga obiskuje kar 24 otrok. V jeseni 2003 pa jih bo z uvedbo devetletke predvidoma 68. Obstoječi prostori seveda ne omogoča­ jo pogojev za takšno število učencev, zato že tečejo pogovori o tem, da bi pouk potekal tudi v zgradbi župnišča - torej kar na treh lokacijah. No, najbrž ni nikogar med nami, ki se ob takih pogojih delovanja ne bi zgrozil in bi se ob tem ne vprašal, kaj smo v občini Grosuplje naredili, da bi pravočasno rešili ta problem!? Odgovor je seveda preprost - naredili smo zelo malo, saj je pomanjkanje šolskega pros­ tora že prava rak rana našega področja, ki je nismo začeli zdraviti, ko je bil zato še čas, pač pa smo sprejemali in spre­ minjali zazidalne načrte z novogradnjami stanovanjskih območij. Ob tem pa seve­ da nikoli ni bilo denarja, da bi vzpored­ no reševali tudi problem družbenih dejavnosti, ki seveda niso kapitalsko donosne, pač pa so velik porabnik občinskega proračuna. - Kakšna ironi­ ja! Tako delujejo v nevzdržnih razmerah tudi ostale podružnične šole. Izjema je le Podružnična šola Šmarje Sap, ki je z novogradnjo pridobila zadovoljive pros­ tore. Seveda pa se je potrebno vprašati tudi to, kaj je naredila KS Polica? Žal lahko ugotavljam, da tudi krajani niso dovolj naredili, da bi na kakršen koli način pospešili nakup zemljišča in spodbudili začetek gradnje. V KS Polica so očitno učiteljice in otroci edini, ki poskušajo na svoj način opozoriti javnost na problematiko nji­ hove šole in prispevati svoj delež k pospešitvi postopka za izgradnjo nove šole. V ta namen so letos že drugič organizirali božično-novoletno prireditev z bazarjem, s prodajo izredno zanimivih in estetsko dovršenih izdelkov, ki so jih delavci šole, učenci in starši ustvarjali z namenom, da prispevajo svoj delež k novogradnji. Prireditev, ki je nastala s peščico zaposlenih, je gotovo odraz izredne zavzetosti in pripadnosti vseh, ki se na tej šoli ukvarjajo z vzgojo in izobraževan­ jem otrok. Božično- novoletno obarvan program, ki je trajal kar polno uro, je poleg bazar­ ja dokaz, kako so delavci, učenci, starši in kraj kot celota povezani med seboj. Šola diha s krajem in kraj z njo. V pro­ gramu, ki ga je spremljala prepolna dvo­ rana novega gasilskega doma, so sode­ lovali vsi učenci te šole. Predstavili so se s pesmijo, recitalom, dramatizacijo, plesnimi točkami in instrumentalnimi deli. Izjemna sproščenost in samostojnost učencev je zavedla obiskovalce, da bi skoraj pozabili, da so v ozadju vsega dogajanja vendarle učiteljice, njihove mentorice: Marija, Ksenija, Maja, Alenka, Almapa in tudi Emil, ki je skrbel za ozvočenje. Kot je v svojem nagovoru omenila pomočni­ ca ravnateljice, ga. Marija Podvršič, je vse to mogoče ustvariti le na šoli, kjer vla­ data razumevanje, toplina in medsebojno zaupanje. Moč in energijo pa jim daje­ jo otroci, zaradi katerih je vredno vztrajati. Zato tudi ni bilo škoda časa, ki so ga žrtvovali, ko so izdelovali voščilnice, modelirali iz gline in slane­ ga testa Z bogato izbiro izdelkov so pripravili novo­ letni bazar, kjer so zopet sodelovali učenci skupaj s svojimi starši. Pa to zagoto­ vo niso bili tisti starši in tudi ne tisti otroci, ki bi imeli upanje, da bodo kdaj obiskovali novo OŠ na Polici. Ne, to se jim gotovo ne more uresničiti. Pač pa so to tisti krajani in občani občine Grosuplje, ki se zavedajo, da nekdo mora storiti prvi korak, če želimo, da se bodo stvari premaknile. Temu mnenju se je ob zaključku prireditve pridružil tudi predsednik KS polica, g. Ferjan, ki je dejal, da bo v pri­ hodnje potrebno vložiti več energije za pridobitev zemljišča in pripravo projek­ tov za novogradnjo. - Ali lahko pričaku­ jemo, da bodo v prihodnje tudi vaški in občinski veljaki prešli od besed k dejan­ ju? - Upam! Saj si to zaslužijo tako otro­ ci, kot tudi učiteljice OŠ Polica. Vera Šparovec KAJ SE DOGAJA V ŠTUDENTSKEM KLUBU GROS? Lep pozdrav iz Študentskega kluba Groš. Upamo, da ste študentje že ven iz "ta hudega", vsaj kar se študijskih obveznosti tiče. Prihajajo lepši časi, ki jih bomo pomagali ustvarjati tudi Groševci!! Preden pa vam razkrijemo nove plane, naprej krajše poročilo o preteklosti. Z novim akademskim letom se je tudi v Grošu zgodila sprememba. Padla je stara vlada, nastopili so novi. sveži in ambi­ ciozni upravniki, ki bodo v naslednjem letu skušali voditi društvo po svojih najboljših močeh. No pa poglejmo njihov uspeh do sedaj. V klubskih prostorih se je odvilo veliko zanimivih in obiskanih dogodkov. Eden izmed njih je tudi javna tribuna, kjer sta se soočila županska kandidata in tudi študenski populaciji predstavila svoje argumente za in proti. S tem pa pripo­ mogla k "pravilni" odločitvi na županskih volitvah. V klubu je gostovalo veliko skupin iz različnih koncev Slovenije z raznoliko glasbo. Poslušali smo lahko od metala preko punkrock-a, ska, rockabillv- a do nežnih jazz ritmov in tako poskrbeli za različne okuse posameznikov. Za uvod v novo sezono so je predstavil lokalni bend Vvahoo, kije dodobra napolnil naše prostore in tako ponovno stopil v našo glasbeno sceno. Rock~a'billy band Bitchbovs je zadovoljil ljubitelje Elvisa Presleva in petkovi koncerti so bili uradno spet na sceni. Med jesenskimi počitnica­ mi je pravo vzdušje naredil band 7 X ali daljše 7. oktober. Žal pa jih nismo mogli uvrstiti ravno na ta dan, tako da so lovili konec meseca oktobra. Novembra je klub gostil skupini Caddies ter Kareem, ki sta igrali bolj udarne ritme. Druga lokalna skupina Off... je privabila študente tudi iz sosednje občine Ivančna Gorica ter nji­ hove fene. Da je glasba 70. let vedno bolj popularna, so nam znova dokazali The Luckv Cuppids in ročk and roll je prisoten tudi v našem klubu. Grošstars je bila pika na i vseh koncertov in dokaz, da tudi Groš ne zaostaja veliko za Popstars. Pravo poslastico so nam pripravili člani lokalnih bendov (VVahoo, Marv Jane, Dicky B. Hardy, D.D.V.) naključno pomešani med seboj in so le v enem dnevu spisali, uglas- bili ter aranžirali nove avtorske komade. Dogodek dokazuje, da se tudi v naši obči­ ni skrivajo dobri glasbeni talenti. Publika je z navdušenjem pozdravila nove skupine in njihove izdelke, predstavljene v treh različnih pogledih na glasbo. Člani skupin se sedaj sprašujejo, ali pripadajo pravemu stilu glasbe. Tudi na jazz nismo pozabili, saj smo gostili dve skupini. Ob prvem koncertu smo zraven lahko uživali še ob recitalih Gala Gjurina. Med novoletnimi prazniki pa je koroški Yazzoo napolnil prostore društva do zadnjega sedeža, vendar nam ob teh melodičnih ritmih ni uspelo dolgo sedeti. Etno naravnana sta bila zakonca iz Ukrajine s svojim izborom ruskih narod­ nih pesmi. Balalajka, harmonika in spremljava na orglicah so dokazali, daje Evropa majhen kontinent in Rusija nam je lahko zelo blizu. Ob vikendih so nas zabavali znani in tudi manj uveljavljeni DJ-i, ki so poskrbeli, da je vsak ljubitelj glasbe prišel na svoj račun ter si tako razmigal telo. Stalnica je že DJ Ulix, poznan na nacionalni ravni, ki mesečno zadovolji potrebo tudi subkul- turne techno glasbe. Malce počasnejši bit predstavljajo večeri hause glasbe z DJ Luke de Luxom v glavni vlogi. DJ Miha nas popelje nazaj v 80. leta za razliko od DJ Marca, ki rola sodobno komercialno glasbo. Impro skupina s svojim programom in skeči je prinesla nasmeh na usta obisko­ valcev. Z dodelano predstavo je na spon­ tan in humoren način predstavila pereče politične, družbene, zdravstvene in ostale tegobe. Poleg vseh naštetih naj omenimo še silvestrovanje in drugo obletnico Gro- ševih prostorov ter že prvi spoznavni večer s prostori na novi lokaciji v grobi obliki. V prihodnosti ne bomo pozabili na vas in zato še nekaj besed o projektih letoš­nje pomladi. V času smučarske sezone nudimo študentom in dijakom smučarske karte po nižjih cenah za Krvavec in Roglo. Skupaj z Dolenjsko regi­ jo po programu ZMT-ja se lahko marca odpravite na zimovanje v Francijo le za 42.900 sit. Več informacij dobite na spletni strani ter v klubu. Zimsko idilo pa smo si ustvarili tudi na pohodu na Magdalensko goro, v soboto, 15. februarja. Pripravljamo vam tudi bru- covanje, pustovanje, polet z balonom, košarkarski turnir, najbolj razgledani pa bodo svoje znanje dokazovali na kvizih. Vsega tega nam ne bo uspelo izpeljati brez vaše pomoči, saj so nujna potrdila o vpisu. Klub je organizacija, ki obstaja le ob določenem številu članov, ki to potrdijo ali s članarino ali s kakim drugim potrdilom, v našem primeru je to potrdilo o vpisu in vpisni list v društvo. Torej ste vsi lepo naprošeni, da v klub čim preje prinesete potrdilo in se ponovno vpišete na vpisni list! Upamo, da ste v članku našli kaj zase in da se v prihodnje vidimo. Še vedno pa imate možnost brezplačnega deskanja po internetu, pisanja seminarskih nalog, branja dnevnega časopisja ter revij in fotokopiranja po študentskih cenah. UO GROŠ VPIS OTROK V VRTEC VVZ Kekec Grosuplje spreje­ ma vloge za vpis otrok v vrtec do konca meseca aprila 2003 za naslednje šolsko leto 2003/2004. Vloge oz. prijave za sprejem otrok v VVZ Kekec dobijo starši v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15 - tajništ­ vo, vsak delovni dan od 6.30 do 14.30 ure. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v zavodu, ki bo starše o sprejemu otroka obvestila ob koncu meseca maja 2003. "Naj bo predšolsko obdobje v vrtcu čas, ki se ga bo otrok spominjal s prijetnimi občutki, kot čas naklonjenosti, prijetnega doživljanja in vznemirljivih trenutkov. Vrtec za srečno in igrivo otroštvo." Pomočnica ravnateljice: Majda Fajdlga NISMO OSTALI LE PRI ŽELJAH BOŽIČNO-NOVOLETNE AKTIVNOSTI ČUKCI IN D - OS Brinje Grosuplje zelo rada pomaga ljudem, ki so v stiski. Zato že tretje šolsko leto sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Slovenija in gospo Bukovnik, ki nam pomaga pri posredovanju družin, ki potrebujejo kakršno koli pomoč. Na prvem sestanku šolske skup­ nosti učenke in učence seznanim z to obliko pomoči. Mojo pobudo predstavijo na razredni uri svojim sošolcem in sošolkam in se kot razred prijavijo. V šolskem letu 2002 / 2003 smo v času božičnih in novoletnih praznikov pomagali z zbranimi darili (oblačila, obutev, igrače, šolske potrebščine, knjige, sladkarije,...) štirim družinam. Obiščemo jih s predstavniki učencev, razredničarko in socialno delavko. Vse, prav vse družine so zelo vesele naših obiskov. Prisrčno nas sprejmejo, skupaj poklepetamo, pogledamo kaj smo jim prinesli in otroci se med seboj poigrajo. Kako so naše učenke doživele obiske pri dveh od obiskanih družin so s svojimi besedami opisale v naslednjih dveh prispevkih. Pri Valeriji na Fužinah V prod novoletnem času vsakega izmed nas navdaja želja, da bi nekomu, ki je v stiski, polepšali božič in novo leto. Mi, učenci 8.c Osnovne šole Brinje Grosuplje, pa nismo ostali le pri željah. S pomočjo šolske socialne delavke smo se odločili, da pomagamo učenki sedmega razreda osnovne šole Nove Fužine, Valeriji. Izvedeli smo, da je Valerija zelo pametna in v šoli delavno dekle, ki pa ji je socialna stiska doma prevečkrat ovira. Toda za božič ji ne bo, smo se strinjali v razredu in pričeli zbirati stvari, ki jih Valerija potrebuje. V akcijo smo vključili vse sošolce, prijatelje, družinske člane in učitelje. Na razrednih urah smo nato pregledali nabrane predmete in ugotovili, da zbiramo stvari, za katere se nam zdi čisto samoumevno, da jih imamo: čevlji, spodnje perilo, oblačila. Šele sedaj smo jih začeli ceniti in se zavedati kakšno srečo imamo, da v tem zimskem času domov hodimo v toplih čevljih in zimski bundi, doma pa nas čaka topla soba in poln hladilnik. Medtem, ko si sami ne moremo zamisliti življenje brez televizije in ne razumemo naših mam, ko nam dopovedujejo, da nam ni potreben cel kup novih oblačil in igrač, samo zato, ker so stare iz mode, si nekateri sploh ne morejo privoščiti osnovnih stvari za preživetje. Še bolj zagnano smo začeli zbirati stvari. Da pa bi bilo presenečenje še bolj božično smo nato vsa darila še lepo zavili in dodali Mobitelov nahrbtnik poln šolskih potre- bščin(nahrbtnikje bil del srečelova na našem božičnem plesu, ki gaje sponzoriral Mobitel). Na zadnji dan šole so se naše sošolke Tina, Vanči, Irena in Blažka skupaj z našo razred­ ničarko Katjo Kmetec in učiteljico matematike Romano Roje odpravile v Ljubljano na osnovno šolo Nove Fužine. Tam so nas nato sprejeli in pogostili, ter nam predstavili Valerijo. Malce ji je bilo nerodno, a to je bilo tudi razumljivo, saj smo vsi z radovednostjo gledali, kako ji bodo dar­ ila všeč. Ko je odvijala darila, se ji je na obraz prikradel nasmeh, ki je z vsakim odprtim dar­ ilom postajal le še večji. Takrat smo se zavedli, kaj pomeni osrečiti nekoga in mu pomagati. Ko smo Valerijo seznanili z vsemi mukami (saj smo rekle tudi kaj pozitivnega), ki jih doživljamo osmarji, je napočil čas odhoda. Valeriji smo zaželeli čim več uspeha v šoli in da bi se ji vse njene želje izpolnile. Upamo, da smo ji katero izmed njih, izpolnili tudi mi. Učenci 8. c bi se radi zahvalili vsem, ki ste karkoli darovali in s tem pomagali Valeriji, social­ ni delavki za njeno pomoč in učiteljici Romani Roje, ki nas je rešila iz zagate s prevozom. Zavedamo se, da vsem ne moremo pomagati, prepričani pa smo, da se da z dobro voljo, lepo besedo in smislom za sočloveka narediti veliko. Še naprej se bomo trudili in pomagali po svojih močeh. Sllvana Zori In Andreja B.Suban, OŠ Brinje Grosuplje Pomoč družini V 4. a razredu smo zbirali stvari za revno družino. Zbirali smo približno 14 dni. Skoraj vsak v našem razredu je prinesel kakšno stvar. Zbirali smo igrače, oblačila, obutev in šolske potrebščine. Tričlanska družina živi v majhnem stanovanju v Borovnici. Mamica je vdova, saj ji je umrl mož. Ko smo prinesli vse stvari, ki smo jih namenili družini smo se z učiteljico in socialno delavko napotili na obisk k družini. Zelo so nas bili veseli. Veseli so bili daril, ki smo jim jih prinesli. Preden smo se poslovili, smo se skupaj še slikali. Slike nam bodo v lep spomin. Anja MarkelJ, 4. A, OŠ Brinje TRUBARJEVE KONJENICE Velike Lipljene, 26.12.2002 in 2.1.2003 - Trubarjeva konjenica se je odpra­ vila na tradicionalni novoletni pohod, teden prej pa je organizirala že peto tra­ dicionalno žegnanje konj v Škocjanu pri Turjaku. Navada je, da se 26.12. (na Štefanovo) blagoslavlja konje in se jih priporoči zavet­ niku sv. Štefanu. In tega se držijo tudi Trubarjevi konjeniki. Slavnostna povorka seje podala na pot iz Velikih Lipljen. Organizatorjem, članom konjenice so se pridružili nato še konjeniki iz Spodnje Slivnice, Št.Jurja, Pec, Lapor, Gradišča, Dobrepolja, Hočevja in Mlačevega. Jezdecem so sledile tudi konjske vprege. V Škocjanu pred cerkvijo jih je navdušeno z aplavzom pozdravila zbrana množica občanov. Sledil je svečan obred, katerega je vodil župnik Toni Prijatelj. Petletno uspešno prehojeno pot konjenice je zbranim predstavil krajan Jože Kranjc, sreče in zdravja ob prihajajočem letu sta jim zaželela tudi predsednik kra­ jevne skupnosti Škocjan Jože Krašovec in stotnik Trubarjeve konjenice Anton Kraljic. Konjeniki pa ne bi bili konjeniki, če ne bi lepega dne izkoristili za malo daljšo ježo. Pot jih je vodila mimo Lovskega doma Taborska jama, kjer so jih lovci prisrčno spre­ jeli in jim pripravili lovski golaž, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Zadovoljni in polni lepih vtisov so konjeniki prek Spodnje Slivnice, Cerovega in Št.Jurija zaključili štefanovanje v Velikih Lipljenih. Leto 2003 pa so začeli s tradicionalnim novoletnim celodnevnim pohodom. Zgodaj zjutraj 2.1. so odjezdili iz Velikih Lipljen preko Turjaka do Malega in Velikega Osolnika, mimo Kureščka na Zapotok. Na ranču jih je s harmoniko pričakal legen­ darni Zlatan Goršič. katerega lepe viže so jih spremljale vse do doma. Trubarjeva konjenica ima v letu 2003 veliko načrtov. Med drugimi dejavnostmi bodo organizirali dvodnevni prvomajski pohod, udeležili se bodo viteških iger, kon­ jenic in drugih prireditev po Sloveniji, radi bi organizirali tudi viteške igre v naših kra­ jih. V svojih vrstah imajo tudi inštruktorja jezdenja Milana Savanoviča, pri katerem lahko opravite izpit jahač 1, 2 in 3. Poskrbeli bodo tudi za strokovne ekskurzije, pre­ davanja in izpopolnjevanja o hrani in bolezni konj, o novih zakonih in še kaj. Od nastanka Trubarjeve konjenice je minilo pet let in z veseljem lahko zapišemo, da društvo dobro deluje, poznano je po celi Sloveniji, ima vedno več članov in pri­ jateljev, vse to pa je prav gotovo zasluga predsednika društva Toneta Kraljica. Vabijo vse dobromisleče in ljubitelje konj, ki jih življenje s konji sprošča, zdravi in bogati, da se jim pridružijo. Nina Kralj PANDE 14. decembra je Sožitje, društvo za pomoč osebam z motnjo v osebnem razvoju, v prostorih osnovne šole LA ob Adamičevi cesti organiziralo prisrčno srečanje in obdaritev svojih članov. V prvem delu programa je nastopila folklorna skupina želvakov iz Ljubljane, v drugem pa so se ob petju in plesu osebno predstavili čukci in pande. Vsi so povedali, da v klubu rišejo, oblikujejo, pojejo, pleše­ jo, se pogovarjajo in praznujejo in da se imajo super. Radi tudi gledajo televizijo, poslušajo radio, pomagajo. Sicer pa hodi­ jo na plavanje, kolesarijo, se vozijo s kanu­ ji, na piknikih, seminarjih in tečajih pa spoznavajo veliko prijateljev. Po nastopu se je z njimi poveselil tudi Božiček in vse obdaroval. Kluba Čukec (za mlajše) in Panda (za starejše otroke) sta odprta dvakrat teden­ sko, vodijo pa ju Katarina Drobnič, Mili Zidar in Lojzka Potrpin. Pred kratkim so dobili dva računalnika, da lahko igrajo računalniške igrice in rišejo, manjka pa jim barvni tiskalnik. Letos februarja bodo imeli smučarsko olimpiado v Črni na Koroškem, v Šentvidu pri Stični pa imajo privlačen plavalni tečaj. Društvo Sožitje Grosuplje ima 191 članov, od teh je 76 otrok z motnjo v oseb­ nem razvoju. Z 18. letom imajo pravico do invalidnine in pomoči za postrežbo, ven­ dar je dobro, da starši oz. skrbniki začne­ jo urejati njihov status kako leto poprej, ker morajo po 18. letu vsa spričevala plačati sami. Društvo Sožitje ima sedež v kletnih prostorih na Adamičevi 29 na Grosupljem. Jmuller USPEŠEN GLASBENO-IGRALSKI VIKEND V ŠKOCJANU Po več krajih v naši občini so nas s pesmijo obiskali tudi Trije Kralji. V zahvalo pa smo jim dali nekaj darov za misijone. Zakaj? Kako? To boste izvedeli, če ostanete z mano in do konca preberete članek. Prvi dan je sledil koncert, ki se je odvijal v soboto, 21. 12. 2002, v gasilskem domu v Škocjanu, ob 21. uri. kjer se je skupina Crazy mama premierno predstavila za vse njihove starše, prijatelje in znance. Crazy mama je skupina, ki jo praktično sestavljajo sami domačini. Svoj vokal skupini prispeva edina punca Ana Gregorič. kitaro sta odigrala Tadej Koprivec in Primož Centa, bas kitaro je odigral Aleš Šmuc, na bobne pa je uspešno "pilotiral" Robert Čeh. Skupina obstaja slabih devet mesecev in v tem času so se dobivali vsak vikend in prid­ no vadili pesmi tujih avtorjev, od svojih "komadov" pa imajo le enega z naslovom Tema. No, toliko o predstavitvi. Zdaj pa odrinimo na "kraj zločina". Skupina je začela igrati točno, saj je bilo občinstvo, ki je napolnilo Dom, že kar malo nestrpno. V zraku je bil vonj velikih pričako­ vanj in nekaj strahu ali pa treme, pa je bilo vse to odveč, kar se je pokazalo že po prvi odpeti pesmi. Sledile so naslednje, ki so vedno bolj navduševale občinstvo. Mislim, da ga v dvorani ni bilo, ki mu koncert ne bi bil všeč. Fantje in dekle so nalogo opravili več kot odlično, lahko rečem fantastično. Občinstvo so pripravili do tega, da je z njimi prepevalo. Za počitek naši skupini pa je poskrbel njihov prijatelj Simon Kozinc, kije spretno prepletal prste po svoji harmoniki in odlično zapolnil nekajminutne odmore z narodne-zabavno glasbo. Po slabih treh urah pa se je koncert zaključil. Vsi so odhajali zadovoljni. Občinstvo navdušeno od koncerta, skupina pa je s tem prebila led, ter dokazala, da se da z veliko truda in vztrajnosti marsikaj doseči. Prepričana sem, da bomo o tej skupini čez nekaj let gotovo še kaj slišali. Drugi dan je bila ob 15. uri na sporedu še komedija z naslovom Časi se spreminjajo, ki je potekala v dveh prizorih pod okriljem Kulturnega društva Škocjan. Igro sta spisali Martina Stare in Nina Kralj, slednja pa je z Andrejem Adamičem prevzela vlogo režiserke in scenografke. Igra je bila zelo komična, polna smeha, postavljena v današnji čas. Govorila je o tem, kako trije možje, pomembni za naše otroke, razmišlja­ jo o upokojitvi, obenem pa smo tudi poslušali njihove prigode in nezgode, probleme... Igralska zasedba je bila več kot odlična. Vlogo Micke je odigrala Petra Sodja, Božička in Miklavža "stara mačka" Andrej Adamič in Jože Kranjc, Dedka Mraza pa Damjan Mihelčič. Tudi hudička. ki sta ju odlično odigrala Janez Sever in Sandi Mustar, sta dokazala, da se da marsikaj odigrati tudi z improvizacijo. Vse skupaj pa je nekako povezovala Romana Sever v vlogi Babice Mraz, ki je trdila, da se lahko kosa ? vsemi tremi možmi, kot so Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Dvorana Gasilskega doma je bila nabito polna do zadnjega kotička. To pa kaže. da bilo treba uprizoriti več takih iger in da ne bi bilo slabo, če bi tudi mi na našem koncu dobili malo večjo dvorano za tovrstne prireditve. Po igri je bilo veliko zadovoljnih obrazov, tudi tistih, ki so ostali na družabnem srečanju. Igralci so se oddah­ nili, saj je igra uspela, gledalci pa so bili zadovoljni z igro. vsi skupaj pa so si bili enotni, da je treba "prihodnje leto" spet nadaljevati. Mislim, da je to zadosten razlog, da razmislimo o tem, kako bi lahko večkrat spravili ljudi v smeh, pa čeprav samo za eno popoldne. "Ni važno, kaj se ljudem da. Važno je, da se jim to podari iz srca." Mrljana Šmuc SILVESTER NA MAGDALENSKI GORI BOŽIČNI KONCERT ŠMARSKIH ZBOROV Šmarje-Sap, 5. 1. 2003 - Na "tretji sveti večer" je pred skoraj polno cerkvijo Marijinega rojstva (šmarska cerkev ima kar tri ladje!) nastopilo šest pevskih zborov, katerih pevci večina izhajajo iz šmarske župnije: ADVENTNA SREČANJA POD BOSTANJEM Tina Stare se je pogovarjala z dr. Kuharjem predvsem o etnoloških vidikih prazno­ vanja božičnih praznikov. Noe ni bila nič kaj sINBUta Podoba. nio v romantičnih pričakovan- .i snega. Skr;p.ijočega mraza razsvetljena z,lunino sveča- dobe kiato,govoriti, bf.goto- nje vepT^zdu in nefcjpške ves božično novoletni cas poz­ vanjajo v noč. V resnici narava s snegom ni bila rado­ darna in ni pripravila niti božične niti nov­ oletne pravljice z razglednice. Čez ravnino med Šmarjem-Sapom in Grosupljem je pihalo, da že dolgo ne tako. Skupina ljudi, ki seje ob uri pred polnočjo odpravljala na Goro, seje trudila z ugasli­ mi baklami. Noč je bila peklensko temna in prižgani plameni bi olajšali tako hojo kot vidljivost skupine ljudi na cesti. Piš vetra pa je brleče plamenčke hipoma ugasnil in bakle je bilo potrebno venomer znova prižigati. Za otroke je bilo vse to dogajanje silno razburljivo. Že samo dejstvo, da so lahko ob tako pozni uri zunaj, je v očeh in srcih otrok vzbujalo izjemno pričakovanje. Magdalenska gora je bila v objemu visokih smrek in bukev prijaznejša. Bakle so se razgorele in jeziki so postali manj otrpli. Med skupino pohodnikov se je razvnel pogovor v pričakovanju lepega doživetja. Zaslišala pa seje tudi pesem. Gora jih je sprejela, odeta v skrivnost­ no tišino pričakovanja. Le svetloba iz line na zvoniku in skromna razsvetljava pred cerkvijo sta motili ta polnočni mir. Nekaj senc seje premikalo po okolici in priprav­ ljalo vse potrebno za sprejem nočnih obiskovalcev. Skupina se je vse počasneje prib­ liževala vrhu. Otroci so seveda hiteli naprej in noben klic staršev jih ni mogel več ustaviti. Kakšno doživetje! Štant s kuhanim vinom in čajem je bil že postav­ ljen. Dobre roke so napekle tudi nekaj peciva za priložnostni prigrizek, ki je šlo v slast vsem obiskovalcem. Minute do polnoči so vse prehitro tekle. Srečevanje s prijatelji in somišljeni­ ki, kurjenje kresa, priprava na ognjemet, odvijanje šampanjskih steklenic in ...5, ...4, ...3,...2,...l, SREČNO 2003! Si predstavljate ta skromen prehod v novo leto? Brez obložene mize, brez pre- objedanja z vsemi mogočimi dobrotami domače kuhinje? Asketsko pričakovanje, popestreno s pospešenim bitjem srca zaradi fizične aktivnosti! Izrečene želje so bile morda zato bolj srčne, glave pa pre­ vetrene in bolj trezne. Še malo reklame za pevce moškega pevskega zbora Corona, ki smo se v orga­ nizaciji Turističnega društva Magda­ lenska gora trudili za kulturno oblikovanje silvestrske noči: pesem je bila na ustih vseh ljudi, ki so prišli na Goro. Morda tudi zaradi pesmi smo se počutili nekako bolj povezani med seboj. Ob spremljavi har­ monike, kitare, klaviatur, se je dalo celo zaplesati, pa čeprav po travi! Pesem, božična pesem, pa se je razle­ gala tudi po odprti cerkvi sv. Magdalene. Intimno doživetje je bilo tako popolno. Brez ekstazija! Borut Usenik Cerkveni otroški zbor Marijino rojstvo, in cerkveni mešani zbor. Med zbori pa so izmenično nastopali trobilni kvartet Chorus in mladi pritrkovalci. Med skladbami pa je zadnja izzvenela Sveta noč, ki sojo zapeli vsi pevci skupaj. Na koncu se je vsem zahvalil župnik Jože Mrvar in poudaril, koliko dobrega (tudi za notranje bogastvo) lahko Šmarci naredijo, če stopijo skupaj. Vsi nastopajoči s povezovalko in ostali sodelujoči so se potrudili in pripravili večer Vokalna skupina Šmarnice in Moški pevski zbor Corona sta nastopila tudi skupaj. na vzorni višini, ki pa se bo vsem obiskovalcem in nastopajočim vtisnil v spomin tudi po idiličnem zimskem večeru. Ko smo se vračali, je namreč začelo lepo snežiti in nehote sem dobil občutek, kot da bi se Nekdo želel zahvaliti za tako lep sveti večer. Jože Mlkllč PREDSTAVITEV KNJIG DR. BORISA KUHARJA Šmarje-Sap, 30. januarja - V okviru praznovanj ob častitljivem jubileju šole v Šmarju je Knjižnica Grosuplje v sodelovanju z Odborom za pripravo praz­ novanj ob 500-letnici šole v Šmarju, z župnijo Šmarje-Sap ter Osnovno šolo Šmarje-Sap v Turnčku pripravila predstavitev knjig dr. Borisa Kuharja Dolenjska in belokranjska kuhinja ter Samostanska kuhinja. Dr. Boris Kuhar je predstavil dve svoji novi kuharski knjigi. Z njim se je pogovar­ jala Roža Kek,ravnateljica Knjižnice Grosuplje. Po glasbenem uvodu in pozdravu predsednika KS Smarje-Sap Antona Riglerja je rav­ nateljica Knjižnice Grosuplje Roža Kek na kratko predstavila življenje in delo dr. Borisa Kuharja. Po rodu sicer Štajercu seje Dolenjska tako priljubila, da seje semkaj celo pre­ selil. Med drugim je znano njegovo raziskovanje zgodovine škocjanskih hribov, ki jo je zajel v knjigi Umirajoči stari svet. Knjiga Dolenjska in belokranjska kuhinja ni tipična kuharska knjiga, saj so v njej popisane tudi šege in navade, naravne znamenitosti ter jedilne navade prebivalcev te vinorodne pokrajine. Med drugim v knjigi najdemo opise polšjega lova, kolin, šem in celo čarovništva. Bralec pa ima na voljo tudi več kot 150 receptov za tipične "starosvetne" jedi. Tako imajo pomembno mesto v knjigi enolončnice, brezmesne jedi, mesne jedi ter sladice in kruh, med katerimi izstopajo potice in poprtnik. Avtorje vse recepte preizkusil tudi sam - če že ne kot kuhar, pa vsaj kot jedec. Navodila za pripra­ vo hrane je posodobil, a ohranil jedem prvotni okus. Svoje mesto ima v knjigi tudi cviček in ostala vina ter običaji povezani s pridelavo žlahtne kapljice. V knjigi Samostanska kuhinja Boris Kuhar v soavtorstvu z Jožetom Mlinaričem pred­ stavlja življenje in delo žičke kartuzije in njeno sodelovanje z drugimi evropskimi samostani. Med bogat arhiv žičke kartuzije sodi tudi najdba žičkih jedilnikov, ki nas popeljejo v kartuzijansko kuhinjo prve polovice 18. stoletja. Očitno so žički kartuzijani imeli dobrega poklicnega kuharja, ki je vsakdanje jedilnike zapisoval in vse te jedi znal tudi skuhati. V knjigi je sto receptov, usklajenih z jedilniki žičke kartuzije, ki so povsem brez mesa štirinožnih živali z izjemo bobra in vidre. Prevladujejo jedi iz mesa rib, perut­ nine ter zelenjavne in močnate jedi, ki so vse pripravljene po kuharskih pravilih in po modi tedanjega časa, a prilagojene današnji kuhi. Samostanska kuhinja je dokaz, da se tudi s skromnimi sestavinami da pripraviti okusno, predvsem pa zdravo hrano. Po predstavitvi knjig je župnik Jože Mrvar številnim obiskovalcem razkazal bogato etnološko zbirko, ki nastaja v Turnčku, ter postregel s kozarčkom žlahtne kapljice. Pekarna Grosuplje pa je na ogled in pokušino ponudila svoje pekarske dobrote. Janez Plntar ZA MIR IN SREČO! Božično-novoletna prireditev v OŠ Šmarje-Sap Z besedo in igro, z glasbo in plesom, s svetlobnimi efekti in računalniško video projekcijo - foto utrinki Šmarje-Sap, 23. december 2002 - Z navedenimi šestimi elementi bi na grobo lahko označili skoraj dve uri trajajočo prireditev, ki so jo pripravi­ li v avli podružnične Osnovne šole Louisa Adamiča v Šmarju-Sapu. Poleg prizadevnih in številnih nasto­ pajočih je treba še posebej povedati, da je bila tudi tokrat avla šole kar pretesna za številne obiskovalce. Prireditev pa so pripravili tudi v okvi­ ru priprav na praznovanje 500 letni ce šole v Šmarju. Osnovna značilnost šmarske prire­ ditve je bila prav v tem, da so organiza­ torji uspeli zbrati na tej prireditvi tako veliko število različno sodelujočih (na hitro prešteto: bilo jih je kar nekaj čez 150). Hkrati so uspeli tudi napolniti avlo šole z obiskovalci. Dodati pa je treba, da je prireditev "v ozadju" organizirala prav tako zelo močna in številna skupina, ki je skrbela za pripravo prireditve, na koncu tudi za pogostitev vseh nastopa­ jočih in obiskovalcev. Idejno zasnovo "spektakla" je pripra­ vila Betka Jamnik, kije med posamezne šmarske zbore, Mešani pevski zbor VValdorfske šole, citrarja Dušana Mazaja, harmonikaša Janeza Berganta in še nekatere druge vpletla gledališke utrinke na temo Šola nekoč. Odigrali so jih člani in članice šolskih dramskih krožkov in gledališke skupine GUD ŠIBI - mladih in nadebudnih šmarskih igral­ cev. Nastopili so tudi mladi folkloristi, recitatorji, in celo (malo) "odštekani" reperji. Za luč (še posebej efektne so bile prave male goreče svečke) in ozvočenje (ki je sicer že nekoliko zar­ javelo in upajo, da bodo dobili čim prej novega), pa tudi za fotografijo so skrbeli sami mladi, za video projekcijo pa učiteljica Danica Mostar. G. Danica in g. Dušan pa sta bila tudi ustvarjalca scene. Prireditev sta pozdravila pomočnica ravnatelja Olga Meglen in predsednik odbora za proslavo 500 letnice šole v Šmarju Matjaž Trontelj. Na začetku prireditve so skavti prinesli Luč miru, na koncu prireditve pa so vsi zbori in z njimi tudi marsikateri obiskovalec zapeli zaključno božično pesem. Jože Mlklič OAZA MIRU ali SILVESTROVANJE MALO DRUGAČE Tako nekako nas je nagovoril g. Šuštar, naš župnik, zadnjo nedeljo v letu 2002. Pridite tako kot že leta preje. Novo leto bomo dočakali v miru in molitvi, varni pred poki in iskrami, ki letajo po zraku. Tu v naši skupni hiši, ki bo ta čas kot OAZA miru in tihote, debele stene bodo le malo hrupa prepuščale v notranjost. Tako da bomo lahko v miru in tišini zadnjo uro leta preživeli povezani z Bogom, saj je duhovnik izpostavil sv. rešnje telo. In bomo kot ena velika družina združeni v mislih tudi s tisti­mi, za katere bomo darovali svoje molitve. Molitve pa je g. dekan združil še s sveto mašo. "To mašo bom daroval za vse vas, ki ste prisotni, pa tudi za moje prijatelje, kijih ni malo, pa tudi za tiste, ki v veri omahuje­ jo in nenazadnje tudi za drugače verne ali neverne." Molitveni obred je potekal mirno, po času kar uro in pol, zato se ni mudilo, časa je bilo na pretek. Nekako ob največjem hrupu zunaj, saj je pokalo tako močno, da je stena božjega hrama kar precej glasu spustila noter. Duhovnik pa pripelje prav v tem trenutku mašo do tistega, ko pravi: "Mir med vami, da bi bil ta mir, (ki ga zunaj ni čutiti) vam dan prav v srce in ga prinesite na dom svojim najdražjim, res iz srca si v znak podajmo roko!" Podana desnica sočloveku te navdaja res z mirom. Ta mir se v hiši molitve še bolj obogati kot običa­ jen stisk roke na ulici. Duhovnik nadaljuje obred in ga zaključi z besedo: "Pripravimo srca za božji blagoslov." Po podelitvi blagoslova zaključimo obred sv. maše z besedo "amen", kar pomeni tako je - tako naj bo. Gospod župnik in dekan pa je nas pri­ sotne povabil v svoje prostore, da nazdra­ vimo sreči v novem letu. Tu pa je tudi v naši skupini počilo. Počila je odprta steklenica šampanjca. Pena seje hitro porazdelila po praznih kozarcih, nato seje še malo doliva­ lo in že smo nazdravili, na zdravje in srečo v novem letu 2003. Še malo smo poklepetali in se odpravili domov. Zunaj je bilo kar precej živahno. Eni smo šli domov, drugi pa še malo naokrog, saj je bilo tudi v Grosupljem praznovanje na prostem. Marjan Šlrcelj, st KATOLIČANI V JAVNI ŠOLI NADALJNJI KORAK V OKVIRU PRIPRAV NA PRAZNOVANJE Ji Šmarje-Sap, 12. januarja - 500-letnice šole v Šmarju je bilo predavanje urednika revije Vzgoja mag. Silva Šinkovca o vlogi katoličanov v javni šoli, ki mu je sledil pogovor na to temo. Na nedeljo Jezusovega krsta je pater Šinkovec izpostavil predvsem načelo enakih izhodiščnih možnosti, ki mu je odločilni pomen pripisoval že Komenskv pred 400 leti. Mag. Silvo Šinkovec seje v mašni pridigi ozrl na vlogo šole pred 500 leti ter jo primerjal z njeno vlogo v današnji družbi. Pred pol stoletja so otroci obiskovali šolo predvsem zato, da so se naučili spretnosti, ki se jih doma niso mogli, ter pridobili osnovna znanja. Danes, ko mnogi otroci že v 1. razredu osnovne šole poznajo črke, znajo pisati in brati ter uporabljati računalnik, pa UNESCO v svo­ jem dokumentu izpostavlja štiri cilje, ki naj bi jih dosegla šola. Ti cilji so: prido­ bitev osnovnih znanj, pridobitev veščin in spretnosti za svoj poklic, učiti se živeti skupaj ter učiti se biti človek. Prva dva cilja sta prisotna skozi celo zgodovino, druga dva pa sta postala aktualna predvsem v sodobni družbi. Vzgoja in izo­ braževanje naj bi bila torej usmerjena v zmanjševanje napetosti v ožjih in širših družbenih skupnostih (družina, vas, mesto, narod, svet) ter težila k razvoju oseb­ nosti v zdravega posameznika. Glede na spremenjeno vlogo šole nekoč in danes ima tudi učitelj drugačno vlogo, kot jo je imel npr. pred 500 leti. Včasih je učitelj dajal otrokom prve infor­ macije, sodobni (jutrišnji) učitelj pa, po izsledkih evropskega kongresa katoliš­ kih pedagogov, mora biti predvsem dober mentor, ki zna po svoji vesti presojati, kaj otrokom še manjka. Informacij, takih in drugačnih, imajo otroci preveč, zato mora dober učitelj presoditi, katere informacije so kvalitetne ter v balastu infor­ macij ločiti zrnje od plevela. Za dosego ciljev, ki jih opredeljuje UNESCO-v program, pa je odločilnega po­ mena sodelovanje med starši (družino) in šolo. Do nedavnega smo bili navajeni, da o šoli odloča država. Današnji starši, ki so bolj osveščeni in izobraženi, želijo sodelovati pri oblikovanju vsebin programov, želijo vedeti, kaj se bo dogajalo, se dogaja in se bo dogajalo v šolah v naravi, med odmori, na kulturnih dnevih, na športnih dnevih,... Na mnogih šolah se jim na srečo zdi to že samoumevno, saj se zavedajo, da so starši vzgojni partnerji in ne pikolovska opozicija. Za sodelo­ vanje med šolo in starši so tako zelo pomembne šole za starše, ki jih orga­ nizirajo vrtci, osnovne in srednje šole ter župnije, saj se v njih srečajo starši s podobnimi interesi, skrbmi in željami. Med strokovnjaki in starši bi moral preko združenja staršev potekati zdrav dialog, v katerem bi starši lahko izrazili mnen­ je o določenih programih in vsebinah. Zelo pomembno pa je tudi povezovanje šole z društvi in centri za socialno delo, ki omogoča skupno odkrivanje pasti, ki se pojavljajo v določenem okolju. "Šola ima učni načrt. A to ni dovolj. Šola in družina bi morali imeti tudi skup­ ni vzgojni načrt," je nedeljsko pridigo sklenil mag. Silvo Šinkovec in s tem podal smernice za nadaljnjo diskusijo, ki je po maši sledila v Turnčku. Na začetku razprave je Angelca Likovič izrazila svoje pomisleke ob uvajanju 9-letne osnovne šole, ki je tudi v grosupeljski občini tik pred vrati. Opozorila je zlasti na luknje v urniku, ki bodo nastale zaradi zunanje diferenciacije pri pouku nekaterih predmetov. Ob prostih urah se namreč učenci potikajo po šoli in njeni okolici ter počnejo in poskušajo marsikaj, domov pa bodo prihajali pozno. Število izbirnih predmetov (73) v 9-letni osnovni šoli seji zdi močno pretirano. Zavzela se je, da bi se obiskovanje glasbene šole in verouka (za vse vere) priz­ nalo kot eden izmed izbirnih predmetov. Pri tem pogreša aktivnejšo vlogo Društva katoliških pedagogov in staršev. Mag. Silvo Šinkovec je svojo predhodnico v razpravi dopolnil s trditvijo, da tolikšno število razpisanih izbirnih predmetov skuša ustvariti vtis demokratičnosti. Vseh teh predmetov pa šole tako ali tako ne morejo ponuditi. Pri tem je ironija tudi to. da vsebine o krščanski kulturi, družini in socialni državi, ki so jih predlagali katoliški pedagogi, sploh niso prišle na Strokovni svet. Poudaril je, da se katoliška cerkev v Sloveniji zavzema za pouk o verstvih, ki naj bi se izvajal v šoli, ter za verouk, ki pa naj bi se izvajal na župnijah in bi se lahko štel kot eden izmed izbirnih predmetov. Opozoril je tudi na dejstvo, da v poklic­ nih šolah že prihaja do reform, čeprav generacija s prenovljenim programom še niti ni prišla do konca izobraževanja. Izpostavil je, da ima vsak posameznik svoj glas, ki ga mora uporabiti za javni pritisk na roditeljskih sestankih, svetih staršev in šol ter ne nazadnje na volitvah. Omenil je nekatere konkretne primere, ko so starši po tej legalni in zakoniti poti dosegli spremembo pro­ gramov šole v naravi in zamenjavo knjig za domače branje. Sproščena izmenjava mnenj je izzvenela v želji, da se začnejo ustanavljati društva staršev, ki bi stalno opozarjala, da imajo starši pri vzgoji in izobraževan­ ju poleg dolžnosti tudi pravice. Ustanoviti bi bilo potrebno iniciativni odbor, ki bi pripravil nekaj programskih točk in s tem poskrbel, da bi se v društva včlanje- vali posamezniki s podobnimi interesi in željami. Društva bi se nato na državnem nivoju lahko povezala v zvezo. A nekje bi bilo potrebno ustanoviti prvo društvo. Kaj če bi ob častitljivem jubileju šmarske šole prav v Šmarju ustanovili tudi prvo društvo staršev, ki bi opozarjalo na svoje pravice pri vzgoji in izo­ braževanju? Janez Plntar 0 CERKVENEM PLENARNEM ZBORU, S POUDARKI NA VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU DR. IVAN ŠTUHEC OB PRAZNOVANJU 500-LETNICE ŠOLSTVA Šmarje-Sap, 10. febraurja 2003 - Na temelju treh odločitev za človeka, za sporazumevanje In za dejavno občestvo, ki Jih Je sprejel plenarni zbor pri rlmokatollškl cerkvi In razglasil na Brezjah, 18. maja 2002, Je Izzvenelo pre­ davanje v šmarskem turenčku z znanim teologom, Izvrstnim retorikom In mis­ lecem, dr. Ivanom Štuhecem, ki živi sicer v Mariboru. Predavanje pa Je pod­ krepil s konkretnimi primeri In z željo, da bi tudi enkratno priložnost ob 500- letnlcl šole v Šmarju praznovali In nadgradili z aktualnim delom za družbo današnjega časa. Uvodoma je dr. Štuhec pojasnil, da smo danes v precej drugačnih časih, kot smo bili še pred dobrim desetletjem. Poleg spremembe družbenega sistema je na odnose med ljudmi močno vplivala tudi pospešena urbanizacija (ali "selitev narodov"), ki se je že začela sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Pa tudi z realno preteklostjo se je treba soočiti in jo sprejeti za svojo ter se tako rešiti njenih bremen. Po njegovem so to ključni razlogi, ki so ob uveljavitvi potrošniške družbe spremenili tudi način razmišljanja ljudi - tudi do vere. Duhovnik danes praktično nima več neposrednega vpliva, zato močno zgub­ ljamo tudi stik z vero. Na drugi strani pa: Nihče nikomur več ne zaupa. Postajamo vedno bolj individuumi. Ne maramo institucionalnih organiziranosti: ne države, ne politike, niti Cerkve. "Tržišče potrošniške družbe" ponuja vse - tudi vero, še bolj pa razna gibanja in verske sekte. Hkrati so ljudje v vedno večjih osebnih stiskah. Družba se razslojuje in postaja vedno bolj nasilna. V Sloveniji je registriranih 170.000 pijancev, kar pomeni skoraj pol milijona ogroženih v njihovih družinah. Vsak tretji zakon se razdre. Več kot 100.000 je neza­ poslenih. Koliko je nesrečnih otrok. Koliko mamil... Prav v tej luči je treba poiskati nove rešitve. S problemi medsebojnih odnosov se ukvarja tudi katoliška Cerkev, ki je zaradi spre­ memb v družbi soočena z izzivi sodobnega časa, na katere je poskušal najti odgovore ple­ narni zbor. 18. maja 2002 je bil na Brezjah slovesno sprejet sklepni dokument z naslovom Izberi življenje. Poglejmo samo nekaj poglavij, ki jih ta dokument obravnava in iz katerega smo nekaj odlomkov objavili tudi v Odmevih: Človek na prelomu tisočletja, Cerkev v službi človekovega življenja, Cerkev - kraj skupnega življenja, Krščansko občes­ tvo pričuje, oznanja, slavi in služi, Življenje v cerkvi, Katoličani in njihova Cerkev v politični skupnosti. S tem dokumentom je zastavljeno delo za naslednjih pet let, ko naj bi se delo­ valo na različnih ravneh. V delo pa bo v začetku vključenih približno 1000 duhovnikov in še približno toliko redovnikov ter približno 145000 članov pastoralnih svetov. S tem dokumentom je tudi v slovenski katoliški cerkvi prevladalo mnenje, da je evan­ gelizacija (evangelij pomeni veselo oznanilo) mogoča le z osebnim zavzetim delom ter v odločitvah za človeka, dialog in občestvo: - Ko se je Cerkev odločila za človeka, je pri tem mislila predvsem na "terapevtski način delovanja". Ker sodobni človek ne mara skupin, se je treba človeku približati (k posamezniku, družinam, manjšim skupinam, z delom, z zgledi...). - Dialogi med ljudmi so lahko zelo različni: argumentirani, polemični, ponesrečeni ali celo podtaknjeni. Na vse seje treba pripraviti in tudi naučiti. - Za oblikovanje občestvene pripadnosti je za njeno delovanje treba vzpodbuditi laike, v začetku še posebej prostovoljce, ki bodo delovali na različnih področjih. Na vse to pa Cerkev še ni popolnoma pripravljena. Znotraj nje je možno še veliko po­ storiti z različnimi katehezami v manjših skupinah. Delo v preteklosti je bilo pretežno usmerjeno na mlade, med starejšimi pa ga praktično ni bilo. Veliko možnosti za delovanje je tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Predvsem je treba najprej vzpostaviti dialog z obstoječim šolskim sistemom. Le-tega pa bi morali vzpostaviti starši, ki se ne bodo bali "šolskih oblasti". V ta namen bi bilo potrebno orga­ nizirati neke vrste sindikat staršev, ki bi skrbel za stike z aktualno oblastjo. Veliko pa se da z argumenti narediti tudi na lokalni ravni. Z vprašanji in razpravo so sodelovali Jože Mehle, Angelca Likovič, Danica Mostar, škofljiški župan dr. Jože Jurkovič in šmarski župnik Jože Mrvar ter ugotavljali, da nekatere aktivnosti že potekajo. Rezultati so sicer še pičli, a ostaja upanje, da se bo s časom ven­ darle slišal glas, ki ga bo morala upoštevati ne samo naša oblast, temveč bo moral ta glas postati način življenja. Temeljno za delovanje sodobne in svobodne družbe pa bo tudi spoštovanje osnovnih družbenih dogovorov, saj je današnji kaos le voda na mlin tudi tis­ tim pristojnim, ki nimajo nobene želje izboljševati obstoječih slabih razmer. Še najlepše se ta odnos "popustljivosti" vidi npr. v "dveh šolah", ki domujeta pod isto streho: ena izva­ ja obstoječi red in je uspešna, druga pa ne. Med razpravo pa so bile ponovno izpostav­ ljene vrednote, ki jih naša površna družba zanemarja, pa tudi "biti tiho, da se ne bomo komu zamerili", ni rešitev. Prav tako je bilo izpostavljeno, da se v šoli pravzaprav začne izoblikovati nekoliko širši odnos vsakega posameznika in status v družbi. In če se že tukaj začne popuščati pri majhnih prestopkih in potuhah (pa naj si bo s strani staršev, kot tudi s strani učiteljev), se to običajno pri odraslem človeku v odrasli družbi samo še nadaljuje in stopnjuje v nasilje in korupcijo. Omenili so tudi odnos družbe do tistih, ki vendarle prevzamejo določene funkcije oziro­ ma so na izpostavljenih mestih na različnih ravneh, ki so pod vedno večjim pritiskom družbe. Prav ti nimajo nobene zaščite, množica pa se še vedno obnaša (tako kot pred slabimi dva tisoč leti) med "hozano" in "križaj ga". Torej: Na tem srečanju smo iskali poti do dostojanstva za vsakega človeka v občestvu, ki pa ga je treba graditi in izgrajevati pri vseh, še posebej pri mladih ljudeh. Pojem občest­ va pa pomeni mnogo več kot samo družba. Jože Mi klic Duhovnik, varuh narodnega bogastva Slovenci smo majhen narod, imamo pa globoke korenine v zgodovini in ust­ varjalnosti. Umetnost je ena od teh globokih korenin. Zato je nujno, da kot Slovenci poznamo bogastva tudi svoje preteklosti. Pretežni del te umetnostne zapuščine je zajet in shranjen v cerkveni umetnosti - v cerkvah na Slovenskem. Tudi mi duhovniki se moramo večkrat vprašati, iz katere dobe je spomenik, mimo katerega gremo neštetokrat? Kaj je zares lepega v cerkvi, ki jo obiskuje­ mo? Katere so najlepše cerkve v mojem okolju ali rojstnem kraju? Kateri arhitek­ turni slog je zanje značilen? Romanika, gotika, barok? Kdo je ustvaril to ali ono sliko, kip? Kdaj? To so samo nekatera vprašanja, na katera morda vedno ne znamo odgovoriti ne sebi ne drugim. Naši predniki so se oklenili Kristusa in njegovega veselega oznanila. To oznanilo jim je pomagalo, da so se zavedli svojega dostojanstva in svoje pomembnosti. Zgovorna znamenja te njihove vere so nam še danes vidna. To so predvsem naše cerkve po hribih in vaseh ter mestih in njihovo velikansko umetniško bogastvo, ki je v njih. Kako pusta bi bila naša Slovenija brez njih. V njih niso vzidani samo težki kamni, ampak tudi njihov znoj, trpljenje, prid­ nost, ljubezen, in pa zlasti njihova globo­ ka vera. Cerkev na težko dostopnih kra­ jih je lahko zidala samo močna vera. Pogled na te cerkve nas vedno pretrese. Ko vstopimo vanje, zaslišimo v duhu odmev vseh tistih ljudi, ki so jih te cerkve sprejele. Naši predniki so se radi zatekali vanje v raznih stiskah. Ne samo ob prošnjih procesijah, tudi drugikrat so se slišale prošnje: Gospod, kuge in vojske, reši nas! Lakote in bolezni, reši nas! Zahvaljujemo se Ti za sadove zemlje, za kruh in vino! Hvala Ti za otroke, za starše, za lepo vreme, za življenje! Iz cerkva so ljudje prinašali tudi čut za lepo. Kipi in freske so jih uvajali v svet likovne umetnosti. Bogoslužno petje je iz našega naroda naredilo narod pevcev. Boleti nas mora, če vidimo katero cerkev v žalostnem stanju, s preperelo streho in propadajočim zvonikom. Skušati jo moramo čim hitre­ je obnoviti, pri tem pa ne smemo po­ zabiti na vse, ki sami ne zmorejo poskr­ beti za obnovo, saj je tudi njihova cerkev naša cerkev. Danes lepo skrbimo za obnovo naših cerkva. Duša te obnove je vedno bil slovenski duhovnik. Ni bil samo organi­ zator, v velikih primerih je tudi aktivno sodeloval. Ni mu bila tuja zidarska žlica, ne žaga, niti plezanje po strehah in zvonikih. Nikoli si ni pisal delavnih ur in za svoje delo ni zahteval nobenega plačila. Če bi ljudje, ki kritizirajo duhovnike, poznali njihovo delo, njihova skromna sredstva, s katerimi razpolaga­ jo ob skromnih nedeljskih nabirkah, poznali ceno višinskih del, potem ne bi prelagali vsega dela samo na duhovni­ ka. Duhovnik mora ljubiti cerkev in njeno kulturno bogastvo. Pri njegovem trudu ga mora voditi ponos, da je oskrbnik tega neizmernega bogastva. Pri njego­ vem trudu naj ga še naprej spremlja goreča skrb za tako zgovorne spomenike vernosti. K obnovam naj vedno pristopa kot izobraženec. V vsej ponižnosti naj prisluhne strokovnjakom, spomeniškemu varstvu in predpisom škofije. Gre za globlji odnos do cerkva in kulture. S skupnim trudom pa poglab­ ljamo tudi svojo vero. Ponašamo se s tem, da smo turistična dežela. Od vse­ povsod vsako leto prihajajo turisti, ki bi radi občudovali naše lepote. Zanimajo jih lepote narave, spoznati in ogledati pa si hočejo tudi naše umetnine. Z njimi lahko dokažemo, da nismo od včeraj, da smo narod z bogato kulturo. Če naših umetniških zakladov ne bomo najprej poznali sami, jih ne bomo mogli pokaza­ ti našim obiskovalcem, bodisi našim pri­ jateljem ali turistom. Jože Mrvar, župnik ODKRITJE IN OBNOVA FRESK Stenski freski: Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje Stropne freske ob zaključku restavriranja - jilij 2002. Nekaj podatkov o odkrivanju in obnovi stropnih in stenskih fresk v župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Šmarju-Sapu. Župnijska cerkev v Šmarju-Sapu je bila leta 1945 bombardirana. Bombardiranje so menda izvajali Angleži. Bomba je padla na prezbiterij in ga na pol porušila. Leta 1954 je v župnijo prišel za župnika gospod Janez Sladic, ki je kmalu začel obnavljati cerkev. V prispevku Ivana Komelja v zborniku Varstvo spomenikov (6 / 1955-1957) piše, da so pri obnovi, ki jih je vodila aritektka Valentinčičeva, po rodu iz šmarske fare, našli freske, o katerih se prej skoraj ni vedelo. V to delo se je nato vključilo spomeniško varstvo. Zavodovi restavratorji so odstranili stari belež najprej na rebrih glavne ladje. Predvsem na delih, ki so pozidani z lehnjakom, so se stare freske slabše ohranile, saj se je tudi pod preciznimi skalpeli barva fresk luščila. Odkritih je bilo le dobrih 14 m2 fresk, vendar dovolj, da so ugotovili koncept poslikave, ki so ga nato primer­ jali z drugimi poslikavami. Presodili so, da poslikave spadajo na konec 16. oziroma v začetek 17. stoletja, torej v čas pregona protestantizma in začetek nove dobe, ki jo je zastopal škof Tomaž Hren. (Omenjeni škof se je osebno 12. maja 1598 podal v Škocjan in naletel na Vajkarda Auersperga - Turjaškega. Slednji se je v spremstvu več oboroženih oseb hotel udeležiti pridige luteranskega duhovnika. Škofovi komisarji so Auerspergu naročili, naj takoj odslovi pridigarja in naj na župni­ jo pride katoliški duhovnik. Vendar Vajkard o tem ni hotel ničesar slišati. Nakar je škof Tomaž Hren osebno odstranil iz cerkve predikanta, ki je prepeval luteranske pesmi, nato pa je sam maševal. Po maši je ljudstvu pred- • 4i- "77 ^ mm i, •*?1 ^IjJIJJJJJJB i •P; '% i 1 Baročne freske za stranskim oltarjem. Fotografirano med restavriranjem oltarja. stavil novega župnika, vendar jim Auersperg ni hotel izročiti cerkvenih ključev. Znesel se je nad podložniki, ki so bili naklonjeni komisarjem. Pod­ ložnika, ki se je postavil pred cerkvijo za škofa, je dal prijeti in ga vreči v graj­ sko ječo. Z zaplembo živine pa je kaznoval tiste, ki so komisarjem prodali nekaj mesa. - Toliko za oris takratnih časov.) V Šmarju so leta 1956 odkrili na se­ verni steni glavne ladje nad prvo arka­ do prizor Marijinega kronanja. Ob liku Marije so namreč odkrili sv. Trojico - Bog oče, Bog sin Jezus in Bog sveti Duh. Nad drugo arkado iste stene je bila odkrita le moška glava - starčev- ski obraz, ki je bil obrnjen kvišku. Komelj je zapisal, da je najbrž pod ome­ tom prizor Marijine smrti. Sonda na nasprotni strani glavne ladje pa je razkrila zanimiv detajl podobe zadnje večerje. Istega leta so odkrili tudi del stebra, ki je napovedoval obsežnejšo arhitekturno sceno, in tri slabo ohra­ njene človeške glave. Slikarije so bile izdelane na suh omet, zato je bilo tudi odkrivanje precej oteženo. Odkriti deli so bili predvsem obrisi posameznih postav. France Štele je v prispevku Slikarstvo v Sloveniji (ZUZ, n.v.VII, 1965) slikarijo postavil v čas okoli leta 1620. Jure Mikuž pa v Zborniku za umet­ nostno zgodovino (XI-XII / 1974-1976) in nato tudi v Zborniku občine Grosuplje (VI / 1974) nadaljuje s poročanjem. O poslikavi nad drugo arkado severne stene meni, da gre najbrž za prizor Marijinega vnebovzetja. S sistematičnim delom v letu 1984 je delo nadaljeval akademski slikar - konzervator Darko Tratar, ki v svojem poročilu piše, da je sondiral stare stene po vojni precej uničenega prezbiterija. Odkril je več faz stenske poslikave in dal predlog nadaljnje sanacije. Dela so se nato zaradi zelo velike zahtevnosti ustavila za več let. Med tem časom je g. Tratar postal samostojni kulturni delavec na področju slikarsko restavra­ torske umetnosti. Leta 1988 je po nasilni smrti župni­ ka Marka Levstika prišel za župnika v Šmarje-Sap gospod Jože Mrvar, kije z veliko vnemo nadaljeval že začeto delo, tako na obnovi cerkve, kakor tudi na obnovi turnčka. Leta 1994 je Darko Tratar pod odgovornim vodstvom konzervatorice Alenke Železnik iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani nadaljeval s svojim delom. Pri sondiranju prezbiterija je ugotovil celo štiri obdobja poslikav: 1. obdobje gotike v stenski poslikavi (14. stoletje - odkritih le nekaj frag­ mentov), 2. obdobje gotike ob prezidavi in stenski poslikavi (na južnem ostenju nad vratno odprtino v zakristijo je bila zazidana okenska niša in naknadno poslikana), 3. obdobje pozne gotike - renesanse na okenskih nišah (ohranjena je bila samo ena okenska niša, na kateri so našli ornamentalno poslikavo iz 15. stoletja, poslikavi, podobni v stiškem samostanu, stara prelatura, soba s tri- foro) in 4. obdobje baroka / Marijina zaroka (mlajša poslikava, ki je bila narejena z V Škocjanu se pripravljamo na upri­ zoritev Prekucništva Škocjan, februar 2003 - Člani in član­ ice Kulturnega društva Škocjan, ki s svo­ jimi prireditvami v dvorani Gasilskega doma znamo razvedriti gledalce, držimo obljubo, ki smo jo dali ob lanskem kul­ turnem prazniku. Igralci in igralke ponovno pridno vadimo že lani zaigrano, a letos nadgrajeno lahkotno komedijo, ki si jo je zamislil in "na papir spravil" domačin Jožef Marolt. Z dodatkom zgodbe iz pomladi narodov leta 1848, ko sta tudi v Škocjan "prhnili" takrat tako težko pričakovani zemljiška odveza in "frajost", je napravil uvod k dogodkom v revolucionarnih vojnih in povojnih dneh. Prizore, povezane z nasilnim prevzeman­ jem in okušanjem oblasti ter soočanjem malega človeka z revolucijo in močjo boljševistične oblasti, pa je dopolnil še z uvajanjem samoupravljanja in nacional­ izacijo v 50-letih ter tranzicijo in dena­ cionalizacijo v 90-letih minulega stoletja. Rdeča nit dogajanju je večna želja po spremembah, "prekucništvo" ter sprotno prilagajanje na nove družbene razmere. Vse, ki si želite zabave in prijetnega druženja med Škocjanci, vabimo v našo družbo v predpustnem času. Točen datum in čas premierne uprizoritve bomo objavili naknadno. Za KD Škocjan Martin Tomažln gradbenim posegom ob izdelavi pilas- trov in slavoločno steno). V glavni ladji pa je ugotovil tri večje adaptacije: pozno gotiko oziroma rene­ sanso na stropu in rebrih, prvo baročno poslikavo na gotski arhitekturi ter mlaj­ šo baročno Šubičevo poslikavo na slavoločni steni. Stenska poslikava je bila precej uničena. S soglasjem vodje konzerva­ torskih del Alenke Železnikove in s sodelovanjem Mojce Torkarjeve pa so se odločili za nadomestilo manjkajočih kompozicij, ki jih je bilo treba tudi barvno uskladiti. Stenska poslikava Poklon treh Kraljev je bila narejena popolnoma na novo ter v soglasju s pristojno komisijo. Obnova fresk je bila končana avgus­ ta 2002. Iz navedenega gradiva v besedilu In delno po predlogi prof. Prudlčeve zapisal Jože Mlkllč PESNIKOVA VRNITEV V ŠMARJE Ivo Frbežar, s srcem Šmarčan, sicer pa živeč v Grosupljem, je ob 20-letnici svojega literarnega opusa in ob izdaji enajste pesniške zbirke v rodnem Šmarju pripravil nepozaben literarni večer. Come back ali vrnitev v Šmarje tudi Iva Frbežarja ni pustila ravnodušne­ ga. "Že dolgo nisem bil tako razburjen, kot sem danes, ko se bi vam rad po tridesetih letih predstavil skozi svojo literaturo," je dejal kulturni delavec, ki je svojo mladost preživel med šmarskimi ljud­ mi. "Rad poudarjam, da sem šmarski pesnik, predvsem zaradi svoje otroške nostalgije na rosna leta." Preselitev v Grosuplje je bila zanj šok, saj ni oseba, ki bi iskala dom v mestnem okolju, zato ne čudi, da sije skozi življenjsko obdobje poiskal dušni mir na Mali Ilovi Gori, kjer ustvarja, pesnikuje, kuje zveneče rime in vije kolovrat proze, obenem pa si duha sprosti v naravnem okolju, sredi travniških cvetlic in zdravilnih rožic, ki jih semtertja tudi namoči v žganje. "V svojem štibeljcu se krasno počutim, pišem poezijo, še vedno na roko, včasih tudi s pravim peresnikom," je odkril literat. Pozdravila ga je tudi prof. Nada Rovšek in se v bese­ di ozrla na tista leta, koje Ivo še kot kratkohlačnik brusil šolske Jurij Hudolin, Ivo Frbežar, Kristijan Muck, Klemen Pisk in povezovalec literarnega večera Jean Frbežar. klopi in bil med prvimi absolventi šmarske podružnice. Na pred­ stavitveni večer sta prišli tudi dve učiteljici, ki sta Iva peljali in jezikovno kalili skozi osnovnošolsko obdobje. "Jezik je tisti aparat, orodje in material, s katerim pesnik dela, ga prepleta," meni književnik, tudi član mednarodnega združenja pisateljev PEN, ustanovitelj literarne revije RES in založnik. "V osmem razredu se je mama spraševala, kam bi me usmerila. Sam sem želel biti slikar in mama je šla na posvet k ravnatelju, prof. Mazaju. Pa ji je rekel: 'Kaj komplicirate, za malarja ga dajte!' Morda bi mi bilo vsaj v finančnem smislu bolje," se je pohecal poet, katerega tri pesmi si je sposodil tudi skladatelj Pavle Šivic za podstat glasbene sim­ fonije, njegova besedila pa je uporabil tudi za nekaj samospevov. Njegov opus je sila slikovit, žanrsko razdrobljen, v svojem pes­ niškem spletu je skozi obdobja ustvarjal mladostno, družbeno angažirano, epsko in izčiščeno lirsko poezijo. "Slovenski jezik je čudovit za poezijo, z njim se da ustvarjati čudovite pesmi. Ko potu­ jem po svetu, našo poezijo sprejemajo izredno lepo." Vaginalni manevri, kot je naslov zadnje Frbežarjeve edicije, so pisani v prvoosebni ženski obliki, kot bi vsako pesem prispevala druga ženska. "Zanimalo me je, kako bi se lahko kot moški potopil v žensko psiho, kajti ženske ne da so izredno lepe, vsaka zase je posebej zanimiva," razmišlja pesnik. "Naslov tudi nima vulgarne­ ga prizvoka, kot so ga razumeli nekateri, ki knjige sploh odprli niso, a sojo vrnili nazaj. Vaginalni manevri ali vzgoja človeškega rodu ali aritmija hipofize je terminološki, medicinski izraz, ki se mije zazdel čudovita metafora. V glavi imamo žlezo hipofizo, na katero vpliva­ mo z vaginalnim manevrom. Prav tako mora biti v človeku prisot­ na aritmija srca, sicer nismo več ljudje in ni več ljubezni." Ob Frbežarju so se predstavili tudi njegovi gostje, prijatelji Jurij Hudolin, prodorni pesnik mlajšega rodu brez dlake na jeziku, nominiranec Jenkove nagrade za poezijo, kije za zadnjo Frbežarje- vo pesniško zbirko prispeval tudi spremno besedilo, profesor, dra­ matik, pesnik, igralec in izvrstni interpret Kristjan Muck in kan- tavtor, pevec, recenzent, šansonjer, poet Klemen Pisk. Barbara Pance Pisatelj Damjan Perme, živeč in delujoč v Grosupljem, vas v četrtek, 13. marca 2003, vabi, da se udeležite predstavitve romana "Ne odhajaj stran jezna", ki bo potekala v grosupeljski knjižnici. Vljudno ste vabljeni vsi bralci Odmevov. Napiši mojo pesem Želim si napisati pesem, v kateri bi bila vsaka vrstica delček tebe, vsaka beseda kot tvoja, napisana z tvojimi rokami. Želim si napisati pesem, ki bi jo takoj vzela za svojo, pesem, ob kateri bi odkrila nedotakljivost, in silovitost moje ljubezni, vsaka vrstica bi oživela s tvojimi očmi, vsaka beseda s tvojim glasom in vsaka črka bi tvorila del mozaika, ki sestavljen oblikuje srce. D.Perme BETONSKI KIPI BODO PREJEMNIKI JURČIČEVIH PRIZNANJ STALI V GROSUPLJEM IZ OBČINE GROSUPLJE ANICA KASTELEC (ZKD Grosuplje, ZKD Ivančna Gorica, JSKD) Gospa Anica Kastelec je vztrajna, marljiva in vestna administrativno finančno računovodska delavka v ljubiteljski kulturi že tretje desetletje, z občutkom do sočloveka, do lepega in ustvarjalnega. JANEZ KASTELIC (KD France Prešeren Račna) Gospod Janez Kastelic je bil rojen leta 1934. Je dolgoletni član domačega pevskega zbor in v njem aktiven nad 40 let. Veseljak, vedno optimističen, razpoložen, zelo rad poje kjerkoli in kadarkoli. Je vodilni pri delovnih akcijah in organizator pri srečanjih. STANE BAHOVEC (KD France Prešeren Račna) Gospod Stane Bahovec se je rodil leta 1928. Dolgoletni pevec, vedno dobrovoljen, nikoli ne manjka na prireditvah, podpira kulturo na vseh smereh. Kadar je posebno dobre volje, zapoje pesem svoji ženi Tini. S i STANKA AH LIN (ZKD Grosuplje) Grosuplje, 19. decembra - Lučka Koščak. Grosupeljčanka, živeča v Ženevi, je v tujini priznana kiparka, umetnica, vedno bolj pa njeno umet­ niško sporočilo prodira tudi v Sloveniji. Njen zadnji spev je postavitev betonskih kipov gigantov, ki jih je izdelala ob pomoči betonarne KIPKOP v Gro­ supljem. "Cement se mi zdi dober material, izgubila sem predsodek o njem, da ni dovolj naraven. Res je koroziven in dela luknje v rokah, a sem vseeno srečna," pravi kiparka 1,5 tone težkih in 2,5 metra visokih betonskih skulptur. Razstavo Reminiscence, katere del je prikazala tudi na umetniškem večeru v Grosupljem, je poklonila svojemu očetu, ki je bil velik človek, z njo pa išče tudi mir, ki ni mir izvenčasja, ki ga izžarevajo strukture, temveč mirnost tega trenutka, ki ga živimo mi. Pred­ stavnica Slovenije v St. Peterburgu, umetnica, ki je razstavljala v Hannovru, opremila mednarodni center za komu­ nikacije v Ženevi, si želi, da bi njeni kipi stali v Grosupljem. V načrtu pa ima tudi udeležbo na 50. mednarodnem likov­ nem bienalu v Benetkah. "Lučka Koščak je naša domačinka, o kateri, žal, sem slišal le nekaj malega, nikoli pa v smislu umetniškega izra­ žanja in njenih dosežkov. Naj bo ta nagovor tudi kritika, ker se v domačih krajih še ni predstavila," je pomanjkan­ je prisotnosti njenega umetelnega duha v rodnem kraju okrcal župan Janez Lesjak. "V Grosupljem smo lani začeli razmišljati, da bi občini dodali nekaj več. V kraju je potrebno razmišljati tudi o duhovnem, estetskem nivoju, da ust­ varimo novo dimenzijo prepoznavnosti. Zato je zadnji čas, da se je umetniška zidarka Lučka Koščak predstavila v teh krajih, in ji kraj tudi podeli priznanje, ki ji ob tej priložnosti pripada - s postavitvi­ jo njenih kipov v Grosupljem." K umetnici je pristopil tudi direktor najuspešnejše slovenske pekarne Šte­ fan Plankar, ki je tudi podprl projekt umetničinega koledarja. "Ideja o kipih v Grosupljem se mi zdi dobra. Z vesel­ jem bi jih postavil pred našo "fabriko", če bi bilo pred njo količkaj prostora. Z veseljem pa bomo pomagali, samo župan mora zagotoviti prostor. V pekarni delamo izdelke, ki pripadajo vsem in tudi kultura je namenjena vsem ljudem, zato je prav, da sodeluje­ mo!" Barbara Pance Je prizadevna literatinja in dolgoletna članica Društva podeželskih žena. Že s šestimi leti je začela igrati na har­ moniko. Izdala je dve zbirki pesmi, ki so sporočilo preproste kmečke ženske. Leta 2000 je prejela nagrado občine Grosuplje z zlatim znakom za življenjsko delo na družabnem in kulturnem področju. KAROLINA ZAKRAJŠEK (ZKD Grosuplje) Je začela pesniti že kot študentka. Svoje pesmi objavlja v različnih glasilih, štiri knjige zbranih del pa so izšle pri mariborski založbi Drumac, pri kateri sodeluje že deset let. Redno se udeležuje različnih literarnih srečanj, tudi na republiški ravni in v organizaciji JSKD. JERNEJ KRALJ (PD Šentvid pri Stični, KD Šmarje-Sap) Je zborovodja treh odraslih pevskih zborov: MPZ Šmarje-Sap, MPZ Šentvid pri Stični, MPZ Corona KD Pesem Grosuplje, hkrati uspešno vodi žensko vokalno skupino Šmarnice iz Šmarja-Sapa. Z vsemi zbori uspešno nastopa na območnih revijah in si s kvalitetnim delom zagotavlja redne nastope na medobmočnih in državnih revijah. Je tudi predsednik in vodja trobilne skupine Chorus iz Grosupljega. FRANC VIDIC ml. (KD Šmarje-Sap) Franc Vidic ml. nadaljuje ljubezen do petja po svojem očetu. Najprej je pel pri otroškem in mešanem mladinskem zboru, že pri sedemnajstih letih pa se je priključil šmarskemu moškemu zboru in je še sedaj po mnogih letih odličen drugi tenorist. Nekaj časa je prepeval tudi v Šentjurskem oktetu. V 27 letih delovanja na kulturnem področju je bil tudi recitator in igralec. JAKOB IVAN (KD Šentjurski oktet) Jakob Ivan je umetniški vodja Šentjurskega okteta že od leta 1991. Izkazal se je tako na umetniškem področju kot na organizacijski ravni. Kot aktiven član slovenske filharmonije ter po končanem študiju kontrabasa na glasbeni akademiji v Ljubljani je s številni izkušnjami ter znanjem pripeljal oktet do kvalitetnih nastopov in uspehov. Barbara Rigler NA ODRSKIH DESKAH - KULTURA V KRAJEVNI SKUPNOSTI MLACEVO OD 1946 DO 1991 ANSAMBEL GRAD, KRAJEVNO GLASILO IN DVA SPOMENIKA V kulturnih dejavnostih, ki so bile povezane pretežno z gledališčem, se jih je v naših krajih nekaj razvilo tudi na drugih kulturnih področjih. ANSAMBEL GRAD Na začetku sedemdesetih let je kot pevec in instrumentalist na diatonični harmoniki v gledaliških projektih sodelo­ val Drago Zakrajšek z Velikega Mlačevega. Skoraj sočasno sem tudi sam kot srednješolec že kakšno zabrenkal na akustično kitaro, na vrat pa sem si obesil tudi orglice. Z orglicami sem nastopal na odru v igri Divji lovec, s kitaro pa pri zaključni pesmi v Po­ hujšanju v dolini šentflorjanski. Na silvestrovo 1973 smo z Dragom, Janezom Miklavčičem in Jožetom Hrenom ugotovili, da bi lahko zaigrali skupaj. Tako je iz naključnega sil- vestrskega srečanja nastal ansambel Grad. ki je uspešno nastopal več let v bližnji in daljni okolici po Dolenjski, Notranjski, Ljubljanskem in Gorenjskem. Nastopili smo tudi na prireditvah, kjer se je zbralo prek tisoč ljudi, npr, na vikendaških nočeh na Zaplani ali pa ob otvoritvi ogromnih industrijskih hal tovarne Pletenina v ljubljanskih Mostah. Vloge v ansamblu smo si v začetku razdelili takole: Drago Zakrajšek - petje, diatonična harmonika in orgle, Jože Hren ml. - petje, Janez Miklavčič - ritem kitara (vsi z Velikega Mlačevega) in jaz - bas kitara. Janeza Miklavčiča sem nato na ritem kitari zamenjal jaz, brat Stane (iz Zagradca) pa se je naučil nekaj osnovnih figur na bas kitari. Nekaj časa je v ansamblu sodeloval tudi Lado Matjažič (z Malega Mlačevega) z bobni. Pozneje je v tem ansamblu prišlo zaradi objektivnih in subjektivnih okoliščin še do nekaterih zamenjav s člani, ki pa niso bili iz naših krajev. Ime ansambla, predvsem pa narodna in zabavna glasba, ki smo jo igrali, sta bila med ljudmi dobro sprejeta. Še toliko bolj po zaslugi dokaj rednih vaj, ki smo jih kar nekaj časa imeli na malem odru gasilskega doma na Velikem Mlačevem, za kar smo z gasilci sklenili dogovor, da smo brezplačno igrali na njihovih vese­ licah in jim posojali ozvočenje za druge prireditve. GLAS KRAJEVNE SKUPNOSTI MLAČEVO Sredi leta 1980, ali skoraj neposred­ no po Titovi smrti, je na sestanku Krajevne skupnosti Mlačevo prišlo do ideje, da bi bilo dobro, če bi krajane obveščali o delu KS in drugih ustanov in društev v njej prek krajevnega glasila z naslovom Glas krajevne skupnosti Mlačevo. V uredniški odbor so bili imen­ovani: Franc Hotko, Alojz Klančar, Zorica Guštin (v letu 1981 por. Miklič) in Vinko Žafran, mene pa so imenovali za odgo­ vornega urednika. Tehnična opravila sva opravljala sku­ paj z ženo - ona strojepisje in nekoliko tudi lektoriranje, sam pa sem poleg vse­ binskega dela skrbel še za oblikovalsko- risarski del. Prva tri leta smo ga delali na ciklostilnem stroju, na katerem nam je precej pomagal tudi Brane Zorenč, zad­ nja leta pa smo uporabljali že čmobelo fotokopirno tehniko. Prvo številko smo izdali pred krajevnim praznikom leta 1980. Glasilo je dokaj redno izhajalo štirikrat letno do leta 1985. Med mojo odsotnostjo zaradi polletnega odhoda na delo v Irak v letu 1983 je večino dela opravila žena Zorica, nekaj pa Simon Bučar. Poleg obvestil organov in društev v krajevni skupnosti pa sem sem ter tja kot urednik napisal tudi kakšen kritičen prispevek, s katerim sem želel nekoliko uravnotežiti možnosti za doslednejše uresničevanje dogovorjenih ciljev po vaseh. Ker večkrat ni bilo tako, sem v enem od prispevkov dokaj trdo napisal, "da hudič ljuljko seje po naših vaseh". Na prvem naslednjem sestanku so me nato iz političnih krogov spraševali, kaj sem mislil. Neposredno jim nisem tega povedal, menim pa, da so prisotni že vedeli, čemu in komu je bilo namenjeno. Proti koncu osemdesetih let je volja za izdajanje časopisa verjetno tudi s strani vodstva KS uplahnila. Ob nastopu mesta predsednika sveta KS v osamosvojitve­ nem času pa smo izdajanje glasila ponovno oživili do leta 1992. DVA SPOMENIKA TREM PADLIM KURIRJEM 28. 6. 1981 smo z uradnim odkritjem spomenika trem partizanskim kurirjem, ki so padli med drugo svetovno vojno pod vasjo Zagradec 30. 11 1943, po večkratnih razgovorih z vodstvom občine, "partijo", borci in krajevno skup­ nostjo dobili dva spomenika. Odkritje spomenika je opravil uniformirani gene- ralpolkovnik (če se ne motim glede nazi­ va) Petrič, rojen na Sp. Slivnici. Od začetka so nameravali spominsko ploščo pritrditi na pročelje gasilskega doma na Velikem Mlačevem (ki naj bi se poslej imenoval družbeni dom), v Reticah pod Zagradcem, neposredno ob kraju poboja kurirjev, pa naj bi bilo še eno obeležje. Na končuje bilo s pomočjo Jožeta Ahlina odločeno, da je bil spomenik postavljen v Grahovcu (križišče glavne ceste Mlačevo-Krka s krajevnima cestama za Zagradec in na boštanjski grad), spominsko obeležje pa v že prej omenjenih Reticah. Zemeljska in zidarsko-betonerska dela smo opravili mlajši Zagradčani pod vodstvom Bra­ neta Zorenča, starejši sovaščani pa pri postavitvi niso sodelovali. Odkritja so se udeležili poleg svojcev padlih tudi večina takratnega politične­ ga vodstva krajevne skupnosti, občine in še nekaterih iz republiške ravni. Med povabljenimi gosti je bil tudi častni občan nekdanje občine Grosuplje, zlo­ glasni Ivan Maček - Matija, katerega sem si na proslavi zapomnil predvsem po "delavski čepici". Zapomnil pa sem si ga še po nečem: Ko smo po proslavi organizirali "tovariško srečanje" v gasilskem domu v Zagradcu, se ni hotel pridružiti tovarišiji, temveč sva mu s Tonetom Ferjanom (takrat predsed­ nikom zagraških gasilcev) morala na nje­ govo željo (beri: ukaz) postaviti mizo v senco pod Mežnarjevo češpljo. Glede na to, kar je počel med drugo svetovno vojno in po njej (in na kar me je še pred svojo smrtjo leta 1978 opozarjal moj oče, večino njegovih trditev pa so poznejše ugotovitve ob osamosvojitvi Slovenije potrdili), si drugega tudi zaslužil ni. Ko je "tovarišija" odšla, smo imeli zagraški gasilci ob 35-letnici obstoja društva še vrtno veselico, na kateri je igral ansambel Grad. Jože Mlkllč PREŠERNOV Kulturni večer, ki smo ga v sredo, 5. 2. 2003, pripravili v Kulturnem društvu Vokal, je bil posvečen Prešernu in nje­ govi poeziji. Delo našega največjega pesnika so nastopajoči predstavili na svež in nekoliko nenavaden način. Prešernovo mladost smo spoznali skozi zgodbe, ki jih je doživljal mladi Ribičev fant. Izvedeli smo, kako je živel na začetku svoje pesniške poti, kako so nastale njegove prve pesmi in kako se je soočal s prvimi ljubezenskimi izkuš­ njami. Izbor in priredbo zgodb je pripravi­ la gospa Marjeta Zoreč, prešerno in mla­ dostno pa so jih prebrali člani gledališke skupine GGNeNi pod vodstvom gospe Simone Zore Ramovš. Uglasbene Prešernove pesmi sta zapela Otroški pevski zbor OŠ Brinje in Ženski pevski GLASBA NAS BOGATI IN ZDRUŽUJE zbor Magdalena iz KD Vokal pod vod­ stvom Emila Kovačca. Kultura oblikuje človekovega duha, širi obzorja in odpira pogled onkraj snovnega. Zato je prav, da vsaj en dan v letu - na Prešernov dan - poskušamo spoznati velik pomen kulture. Žal pa si je na dan proslave bolj malo Grosupeljčanov in staršev nastopajočih otrok utegnilo vzeli urico časa in pris­ luhnili pesmim in nadvse zanimivemu spremljajočemu besedilu. Videti je bilo, kot da še danes velja bridko spoznanje našega pesnika, s katerim je v svojem času ošvrknil nehvaležne Kranjce v pesmi Glosa. Ob govoru o kulturi vedno pomislimo na različne predstave (gledališke igre, recitacije pesmi, nastope zborov, raz­ stave ...). To vse je naša kultura, ki se je rodila tu, kjer smo se mi - na našem slovenskem ozemlju. Kulturno življenje pa ni samo interpretacija literarnih del, petje, nastopi... Je tudi podpora vsem ustvarjalcem, ki se po svojih močeh trudijo na tem področju. Za večino je dovolj že, če v dvorani ozrejo obraz svo­ jih staršev, sorodnikov in sokrajanov. Hvala vsem nastopajočim in njihovim mentorjem. Darja Zoreč Pred približno 35000 leti je pračlovek v kost jamskega medveda vdolbel dve odpr­ tinici. Nastalo je prvo glasbilo. Nean- dertalec po razvitosti nikoli ni dosegel sodobnega človeka, pa vendar je zmogel ustvariti predmet, iz katerega je izvabljal preproste melodije. Melodije, ki so nasta­ jale v njem samem in s katerimi je lahko izrazil tisto, česar ni mogel povedati z besedami. Skozi zgodovino je glasba prevzemala vedno večje naloge. Postala je ne samo mistični element, temveč tudi nosilka kul­ ture in narodne zavesti. V tem pogledu je prav gotovo najpomembnejša ljudska glas­ ba. Čar ljudske glasbe je v njenem dolgem življenju. Razvija se skupaj z narodom, zato v sebi nosi bolečino, radosti, želje in upe ljudi, ki so jo ustvarili. Dolga stoletja je ljud­ stvo iz roda v rod prenašalo pripovedi o davnih zgodovinskih dogodkih, slavilo dejanja zgodovinskih oseb... Glasba je ljudi povezovala in združevala, vzpodbujala, navdihovala in bogatila. In ravno zato smo bogastvo, ki se skriva v naših pesmih in glasbi, dolžni spoštovati in ohranjati. Kot sama ljudska pesem ima tudi vokalno instrumentalna skupina Žvrglje svojo "zgodovino". Skupino sestavljamo vzgojiteljice iz vrtca "Kekec". Ideja o nas­ tanku skupine se je porajala več let, družila nas je misel o skupnem prepevanju in želja, da bi ljudska pesem našla pot v naše domove in se ohranjala v srcih najmlajših. Prvič smo se javno predstavile na proslavi ob materinskem dnevu leta 1999. Zmogle smo! Presenečenje in pozitiven odziv občinstva sta nam vlila pogum, da smo nadaljevale z našim delom. In uspelo nam je - poleg našega rednega dela v vrtcu. S predstavitvami ljudskih pesmi smo razveseljevale še Rremnoge matere na proslavah ob dnevih žena v več krajevnih skupnostih. Nismo pozabile na starejše v Domu starejših občanov Grosuplje. S prepevanjem in igranjem smo popestrile dneve otrokom v vrtcih, toplo in hvaležno so nas sprejeli otroci društva Sožitje Grosuplje ter otroci v Domu Štefke Boštjančič na Igu. Kulturni večer z gospodom Tonetom Partljičem v Knjižnici Grosuplje je bilo nepozabno doživetje. Novih izkušenj smo si nabirale na javnih prireditvah v sodelovan­ ju s kulturnim društvom Vokal Grosuplje in še bi lahko naštevala. Vsekakor smo največjo potrditev za naš trud dobile na VII. državnem srečanju Orffovih skupin v Cankarjevem domu. Sama sestava skupine se je od začetka do danes nekoliko spremenila, a vendar je vezna nit ostala ista, negovati ljudsko glas bo. Ime skupine se je porodilo spontano. Žvrglja je preprosta lesena piščal. Tako kot je samo glasbilo preprosto, želimo tudi me posredovati preprosto, vsem razumljivo pesem, ki naj nas spremlja še nadaljnje rodove. Kajti glasba je kot nekoč še vedno pomemben dejavnik v življenju vsakega človeka. Lea Huško Gale, Vrtec Kekec Grosuplje «o nosti. Naj je šlo za film, glasbo, knjigo ali sliko; če •§ stvaritev poleg vizije ni ponujala tudi odrešitve, mi ^ je pomenila zgolj estetsko stokanje v temo, ki močnega človeka morda spodbuja za boj, zato pa .22, šibkega prepušča samomorilnosti. Začel sem ce­ ra niti umetnike, ki se upajo spustiti naravnost v ,1^ pekel, ampak samo zato, da bi potem z milino in ^ bojevniškim duhom nakazali pot ven. Skupaj smo uprizorili Igro, vem pa, da si tudi • pisal, slikal In počel še marsikaj drugega? No ja, s slikanjem sem samo začel iskati poti lastnemu izrazu, ker sem včasih dosti risal, vendar sem kmalu spoznal, da ne premorem potr­ pežljivosti, da bi pri eni sliki sedel dlje časa - moja domišljija je hotela več gibanja... Že nekaj časa sem tudi popisoval svoja razpoloženja, ki pa so bila zgolj neurejeni izlivi. Takrat me je prijatelj Jernej skoraj prisilil, da sem začel s tem bolj sistematično (smeh). Nekatera razmišljanja in pesmi sem potem uredil v zbirko, ki pa je bila odločno preostra in pre­ več intimna za objavo. Sem pa vsaj stopil na pot. Kako nam torej pripoveduješ zgodbo v tej knji­ gi? Na začetku sem imel samo občutje, ki sem ga poimenoval Begave melodije dnevov. To je bilo pravzaprav občutje človeške nemoči; zavest, da smo ljudje manjši od življenja. Življenje sem čutil kot neulovljivo melodijo, ki se neprestano spremin­ ja. Lahko jo poslušaš, lahko celo plešeš nanjo, ne moreš pa je zajeziti ali ujeti. In čeprav veš, da bi se moral sprijazniti z nenehno spremembo, ti nikoli dokončno ne uspe. Truditi se moraš vedno znova in vsem težavam navkljub v ozadju stalno iskati iskrice smisla... Prav o tem sem se hotel razpisati. In potem Je nastajal roman... Moram poudariti, da na začetku nisem imel nobene zamisli glede zgradbe romana. Preprosto sem sedel za mizo in ubesedil prvo sliko, ki mi je prišla na pot. Torej bi lahko rekel, da se je roman rodil iz svojega naslova, nadalje razvijal pa iz slik, ki sem jih na poti srečeval. Čeprav je jasno, da so bili ti vtisi lahko samo iz mojega lastnega življenja in okolice, se moji prijatelji v osebah in dogodkih ne bodo našli, jim bo pa gotovo domač okus opisanih dogajanj. Kaj nam torej za konec lahko poveš v popotni­ co k branju? Ideja romana je zahtevala, da ga postavim v sodobnost. Govori namreč o vrednotah, ki jih danes mnogi žal ne zmorejo začutiti, zato jih ne priznavajo, čeprav so trajne resnice. 0 tem se neizogibno prepriča vsak, ki je v življenju dovolj preizkušan, in meni je popolnoma jasno, da smo slej ko prej preizkušani vsi. Poskušal sem razburkati, kar je starega in okorelega, pa tudi kar je novega in lahkomiselnega, da bi se bolj zavedli otipljivosti večnih kvalitet, ki se sicer dušijo v spo­ nah površnosti in leporečja. Pogovarjala se Je Katja TrontelJ Kaj bo z našo kulturo? - Pogovor z igralcem Pavletom Ravnohribom - nadaljevanje s 1. strani Pavle Ravnohrib - foto Simon Stojko Falk več." S to Izjavo ste nekako nakazali, kako težka In dolgotrajna so filmska snemanja. FIlm o Prešernu ste začeli snemati 15.10.1999. V njem je sodelovalo 158 ljudi z Igralskimi vlogami In 1350 statistov. Snemanje Je trajalo 125 dni na 66 lokacijah po Sloveniji In na Češkem. Zraven pa Je bilo še 80 do 100 članov Izvedbene ekipe. Po zaključku snemanja filma, 13. Junija 2000, In nato po prvih predstavitvah pa pravzaprav strokovnih kritik o filmu skoraj nI bilo. AH pač? Bilo je nekaj zapisov v časopisju, ki pa jih ne morem jemati kot resne in strokovne kritike. Vsa "vojna" se je bila pravzaprav okoli scenarija, sce­ narij pa je samo del filma. O ostalih segmentih (režija, kamera, igra...) ni bilo ne duha ne sluha. Prav "hecno", da je naš izjemni arhitekt Boris Podrecca zadnjič omenil kot našo folkloro "kreganje po časopisih". V ta kontekst je bila položena tudi na­ daljevanka o Prešernu. Najbolje je, da po vsem tem človek le zamahne z roko. Dr. Matjaž Kmecl in Branko Šoemen (pisca sce­ narija) iz meni neznanih razlogov pri snemanju nista sodelovala. Naj pa ne zveni preveč nečimrno! Z mojim delom sta bila nadvse zadovoljna in priznala sta mi, da kaj takega nista pričakovala in priznanje avtorjev mi vedno veliko pomeni. Do njih čutim celo nekakšno strahospoštovanje. O položaju slovenske kulture v prihajajoči Evropi razmišljate nekako takole: "Nisem noben evroskeptlk In moja želja Je, da smo Slovenci del evropske družine narodov, saj brez dvoma sodimo skupaj. Ampak! Veliko Je bilo govora med našimi politiki o približevanju Slovenije Evropi. Nihče pa nI omenil kulture. Kultura nam Je večkrat nek nebodlgatreba, predvsem kar se tiče politike." Iz zgodovine približno tudi poznamo, kako Je bilo v Prešernovih časih. ZdravlJIco, Iz katere smo Slovenci privzeli besedilo za svojo himno, Je napisal pet let pred smrtjo. Torej že v času "Iskan­ ja resnice v vinu", ko je bilo že dobršen del nje­govih mladostnih sanj pokopanih, a tik pred letom 1848, ko se je vendarle začela "pomlad narodov" In Je njegov duh zasejal med Slovence nenadkrlljlvo oporoko. Do osamosvojitve Slo­ venije Je nato preteklo še več kot 150 let Mar niso Iz tega vidika Francetove besede danes še toliko bolj aktualne, da ne rečemo kar preroške, saj se ml zdi, da smo kljub osamosvo­ jitvi In vključevanju v evropske In globalne povezave doma med seboj vendarle ostali na pol poti? Poglejmo samo, kako praznujemo državne praznike, kako slabo Izobešamo zastave, kako malo Imamo domovinske vzgoje, kakšen Imamo odnos do kulturne dediščine, do zgodovine, kakš­ na Je politična kultura, kako urejamo naselja, kako skrbimo za naravo, kakšen posluh Imamo za sočloveka Ud. Vse to Je tudi kultura. Kljub temu da se ne ukvarjate s politiko, pa lahko skupaj ugoto­ viva, da smo tudi priča, ko na eni strani prlvlllgl- rana skupina ljudi zelo In tudi neupravičeno bogati (da posamezniki že ne vedo, kaj bi nase In vase dali), na drugI strani pa se mora veliko večja skupina boriti za osnovno preživetje. Kulturo pa vedno bolj Izpodriva popkultura na eni strani In subkultura (ki JI skoraj nI mogoče reči kultura) na drugI strani. Pomen slovenske kulture nasproti kulturam večjih narodov se tudi danes ni v ničemer spreme­ nil. Še posebej ne zdaj, ko gremo v veliko Evropo. Številčno smo pač majhni, zato pa mora biti naša duhovna moč toliko večja. V Evropo bi morali po tej plati vstopati popolnoma pripravljeni. Bojim pa se, da ni tako. V dobrih tisoč letih obstoja je naš narod izkazal neverjetno moč. Kot narod smo obstali in razvili kulturo, ki jo lahko primerjamo z vsemi veliki­ mi narodi. Očitno se bomo znašli v novih preizkuš­njah. Ko ste govorili o primerjavi med pisano besedo In Igralskim poklicem, ste navedli misel neke fran­ coske pisateljice, ki pravi, da je pisanje potapl­ janje vase, da bi se dotaknili drug/h In da bi se drugI potopili z nam/ tja, kamor se nikoli ne potopijo ali se ne upajo. Poglejva še, kaj pravi uvod Prešernove G/ose: Slep Je, kdor se s petjam ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže, pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja. Sam bi dodal, da nI slep samo tisti, ki se s "pet- Jam ukvarja ", pač pa tudi s pisan jam " In nasploh s kulturo. "Umetnost vedno govori resnico", pravite. Kako Je danes z resnico? G. Pavle! Kako Je z vašim preživetjem? Kako preživijo od kul­ turnega tolarja vaši sodelavci? Če bi hotel postati materialno bogat, potem bi se zagotovo ukvarjal s kakšnim drugim poklicem. Moja generacija ima še srečo, ker je redno zaposlena v gledališčih. Mlajše generacije pa so v izjemno težkem položaju. Zakoni, kijih ponuja nova kulturna oblast, so pač takšni, kot se sicer kaže svet. Veljata samo denar in dobiček za vsako ceno. Ali Slovenci vendarle ob demografskem umi­ ranju lahko najdemo kakšno ugodno rešitev za preživetje svoje kulture In (če še nekoliko širše rečemo) preživetje nasploh, ter si zagotovimo nek samoobnavljajoč In uravnotežen razvoj v povezavi z evropskimi narodi v naslednjih nekaj desetletjih, morda stoletju, In na kaj bi po vašem morali še posebej biti pozorni? Predvsem bomo morali najti odgovor, ki pa bo seveda odločujoč: Kaj bo z našo kulturo? To vprašanje je za obstoj slovenskega naroda temeljnega pomena in upam si trditi - pomembnejše od vseh ekonomskih, vojaških in drugih vprašanj. Strinjam se, da si bomo tudi na tem področju morali Slovenci v zelo kratkem času še močno razmlgatl svoje "sive celice". G. Pavle! Bilo ml Je v veliko veselje pogovoriti se s "samim Prešernom". Takoj po koncu snemanja filma o Francetu Prešernu. Na levi je režiser Franci Slak - Foto Stane Sršen. Jože Mlkllč IHAELA ZAJC-JARC KRANJSKA IN ZAMORC S KRONO, PA ŠE MEDVED Mihaela Zaje Jare pri 87-ih še vedno ustvar­ ja in pomaga pri zbiranju etnološkega gradi­ va tudi študentom in strokovnjakom. Foto: Barbara Pance. Pod vladavino Franca Jožefa II. rojena Ljubljančanka, ki je okusila tudi skrivnosti grajskega deklica z bivanjem v štajerski graščini Maverberg. je svoj bivanjski prostor našla v Višnji Gori, kamor se je s Prešernom, Pušnikom in najnujnejšim osebnim priborom napotila peš iz Ljubljane, sedaj pa živi v Domu starejših občanov v Grosupljem. Mihaela Zajc-Jarc. pesnica, zapisovalka in zbirateljica višnjanske folkloristike, v prvem in edinem poskusu nagrajenka tržaškega literarnega natečaja Mladika je velika prijateljica ljudske dediščine, ki svoje izčrpno poznavanje rada deii tudi s študenti in etnološkimi strokovnja­ ki. 87-letnica je še vedno pri vrhuncu svoje notranje moči, zdravoumna misel pa ji daje poleta za nadaljnje delo. Kako ste se navdušili za zbiranje ljudskega blaga In ohranjanje Izročila preteklosti svoje­ ga rodu In pokrajine? Spremljal me je rod in me tudi usmeril v zbi­ ranje ljudskega izročila. Najbolj je za to zaslužen stari oče, ki je nas, otroke, vzgajal s pregovori. Ste srž katerega ohranili tudi pozneje? Ko smo jedli češplje, je stari oče govoril: 'Ne samo les, treba je jesti tudi kruh. Les je les, če ni kruha vmes.' Les pomeni sadno drevje. Ta pregovor se me drži vse življenje. Oče je razpolovil sadje in med oba koščka položil kruh. Obišče vas veliko študentov, priznanih slovenskih etnologov, drugih raziskovalcev. SI je naš odnos do narodove dediščine že uspel Izboriti primerno mesto? Mlajši še nimajo v sebi občutka preteklosti, starejši pa se bolj zavedajo svojega rodu in prednikov. Vidim tudi po hčerki, starejša kot je, bolj se zanima. Zbirate zgodbe, pregovore In ljudske pesmi, obenem pa tudi sami poprimete za pero, ko se vam utrne rlmana beseda. Poezijo črpam iz zgodnjih otroških let, iz notranjega bogastva. Pravo nagnjenje v človeku se pokaže že zelo zgodaj. V šoli sem rada pisala spise, kot otrok sem si izmišljala zgodbe, so mi povedali starši. Imela sem bujno fantazijo. Kaj ste nazadnje potegnili Iz svojega bogatega literarnega koša? Ustvarjam krajše pesmi, pride pa tudi sila, da se moram izpovedati, ali kot olajšanje ali kot klic drugim, soljudem. Za zadnjo zbirko Luna čiča sem menila, da bo to slovo iz Višnje Gore, nisem imela načrta še kaj izdati. A še toliko leži, predali so še vedno polni. Po objavi v Trstu nagrajenega cikla Ne prodajte nas iz zbirke Sonce odhaja, ki je govorila o tragičnem občutju v dolini ob izgradnji avtoceste skozi Višnjo Goro, ko je bilo uničene toliko narave, toliko ljudi prizadetih, premišljujem, da bi zbirko teh žalostnih pesmi izdala tudi v knjižni izdaji. Vidim namreč, da so pesmi velikega eko­ loškega pomena. Objavljali ste v množici revij, sodelovali s priznanimi slovenskimi poeti, strokovnjaki s področja kulture narodopisja! Prve izdelke sem poslala v Mentor, urednik prof. Lovrenčič pa mi je dal korajžo. Urednik Mohorjeve družbe prof. Dolenc mi je dejal, da mi ne bi bilo potrebno drugače služiti kruha kot s pisanjem. A ni to lepo priznanje? Urednik Družinske pratike prof. Gregorič pa meje vsako leto osebno prosil za prispevke. Veliko sem sodelovala s posameznimi literati. Posebno skupni sva bili s pesnico Vido Taufer. ki bo letos praznovala 100-letnico rojst­ va in si želim pripraviti večer v njen spomin. Pa tudi z Lili Novy in Severinom Šalijem smo bili pri­ jatelji. Neumorna folklorna delavka, slovenistka dr. Marija Stanonik me je prosila, da izdam zbrano višnjansko izročilo v knjigi Duhan iz Višnje Gore. Sprva nisem hotela pristati, potem pa sem zagrabila in izpeljala. Všeč ji je bilo, ker je bila z mojim zapisom prvič popisana mestna folklora. Zgodbe pomagajo tudi študentom, ki me redno obiskujejo. Sodelovala pa sem tudi s prof. Kuretom in ga opozorila na posebni estet­ ski vidik ljudskega izročila, ki ga lahko še danes opazimo, čeprav smo ogroženi z brezdušnim današnjim časom. Poznala sem mnogo pre­ prostih žena, ki so imele izreden estetski čut pri krasitvi cerkva in grobov, verskih prireditvah po starem običaju. Kaj vam kljub teži let daje energijo, vitalno moč In ohranja blstrost duha? Že rodiš se tak, če si optimist in greš življen­ ju odprto naproti. Rekla bi samo, pojdi nasproti. Vsepovsod iskati in najti. Barbara Pance V Odmevih smo že pisali o primerjalni zgodovinski razstavi z osnovnim naslovom Zamor'c s krono, kije bila prvič postavljena leta 1997 na škofjeloškem gradu v spomin na prvo omembo Kranjske. Pripravilo jo je Slovensko rodoslovno društvo skupaj s Škofjeloškim muzejem in prizadevni Peter Havvlina. V razstavo je zajetih okoli šestdeset krajev na Bavarskem, v Avstriji in severni Italiji. Iz Slovenije pa v razstavi sodelujejo Dovje, Gorenja vas v Poljanski dolini, Klevevž, Kostel, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Občina Grosuplje se je v razstavo vključila naknadno, ko je ožja raziskoval­ na skupina za pripravo razstave ugotovila, da je med kraje, ki so bili nekoč tudi last freisinških škofov, spadalo tudi območje Mlačevega oziroma natančneje Boštanja. Na obvestilo takratnega župana Rudija Rometa sem se lotil dodatnih raziskav iz tega obdobja, ki so mi bila do takrat sorazmerno malo poznana. Že v manj kot dveh mesecih smo nato sodelovali s svojim panojem na razstavi na ljub­ ljanskem gradu leta 1998. Razstava je nato potovala po neketerih slovenskih kra­ jih: v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, v hotelu v Ankaranu in v prostorih Dolenjskega pokra­ jinskega muzeja v Novem mestu. Različica razstave v nemškem jeziku pa je bila postavljena po nemških (pred­ vsem bavarskih) in avstrijskih krajih. Kot soavtor sem se udeležil odprtja vseh razstav v Sloveniji. Na ljubljanskem gradu je otvoritev opravil ljub­ ljanski podžupan Bogdan Bradač, dokaj obširno in poglobljeno pa je spregovoril tudi grosupeljski župan Rome v prisotnosti še nekaterih povabljenih naših občanov, prireditev pa je snemala TV Grosuplje. Letos bodo ob 200-letnici sekularizacije v Freisingu različne slovesnosti. Ob tej priložnosti je v zaključno sceno postavljena tudi navedena razstava, ki jo lahko razumemo tudi kot eno od priložnosti za mednarodno promocijo naše občine. Za vse tiste, ki jim ni vseeno, kam segajo naše korenine in kako močne so, pa objavljam NEKAJ RAZISKOVALNEGA GRADIVA ZA ČAS NASTANKA FREISINŠKIH POSESTI V NAŠIH KRAJIH. Številne arheološke najdbe iz prazgodovinskega obdob­ ja na Boštanju in v bližnji okolici kažejo na zgodnjo poselitev. V rimskem času je Grosupeljsko kotlino prečkala glavna cesta od Aqvileje prek Emone do Siscie, pred tem obdobjem pa je tu pot vodila tudi proti Baltiku. S te poti je vodilo nato več sekundarnih poti proti Polici, Turjaku, Dobrepolju, Krki ... Pri Grosupljem je tekla italsko-panonska meja. Zanimivo pri tem je, da je bilo Gradišče med Mlačevem in Spodnjo Slivnico mejno območje že med ilirskimi plemeni. Ob raz­ padanju rimskega imperija je bil nato bližnji Limberk najbolj zahodna točka v verigi obrambnih zidov, kjer je bila postavljena prva cerkev v mlajši antični dobi, posvečena sv. Rupertu. Nekaj stoletij pozneje so se naselili Sloveni. Približno po tej črti je nato še vedno potekala tudi meja med Spodnjo in Srednjo Kranjsko, ki jo vrisal v svoje karte naš polihistor Valvasor leta 1689. Preselimo se nekoliko na sever, proti Bavarski, In ponovno nazaj v čas "selitve narodov"! Na dveh gričih nad Freisingom sta v tem času že stali Boštanjski grb z medvedom, ki nosi baklo. Nahaja se v levem stranskem oltarju cerkve sv. Martina pod Boštanjem. dve cerkvi, kjer je Korbinian ustanovil škofijo. Uradno je bila škofija ustanovljena nato šele leta 739, ko jo je razglasil škof Bonifacij. Korbinijana pa so razglasili za svetnika in je še danes zavetnik brižinske in munehenške nadškofije. Prlbllžajmo se naslovu! Freising ima v svojem grbu medveda, ki pa v legendi, poznani v škofjeloških krajih, nastopa v dvanajstih različicah - velikokrat tudi skupaj z zamorcem in škofom. Od tod "kriva palica". Medved običajno nastopa kot zverina, ki napada tudi svetega moža, zamorec pa kot rešitelj slednjega. Bolj ver­ jetna pa je trinajsta zgodba, ki je povezana s srebrno podobo sv. Korbinijana v oltarju freisinške cerkve. Le­ ta je namreč z leti močno potemnela. A poglejmo, kaj se je dogajalo v tem času v naših krajih! SELITEV NARODOV Po letu 500 so začeli na Balkan prihajati tudi Sloveni (oblika Slovani se uporablja šele od 19. stoletja). Postopno so osvojili balkanski polotok, del panonske nižave in vzhodne alpske dežele. Med najmočnejše naselitvene tokove je v 6. stoletju spadal dolenjsko-kraški tok, ki je zajel obsežno območje Dolenjske med Gorjanci, zgornjo Krko (kamor spada tudi Grosupeljska kotlina) in Savo. Iz Grosupljega je nato odšel močan naselitveni tok proti Dobrepolju. v okolico Velikih Lašč, Ribniško dolino in skoraj do Kočevja. Od tu seje nato poselitveni val širil proti Bloški planoti, Notranjski in Krasu. Živeli so v revnih raztresenih lesenih kočah. Ko so se jih naveličali, so se preselili. Delno so poznali že živinorejo. Ukvarjali so se z lovom in ribolovom, delno pa so že poznali poljedelstvo. Ukvarjali so se tudi z nekaterimi obrtmi. Izdelovali so platno, lončeno posodo, lesene predmete, strojili kože in podobno. Vsak član je z delom in življenjem lahko dosegel primeren status v družbenem sistemu. Po zaslugah so se nato začele pojavljati razlike v lastništvu. Sicer pa odnos sužnja ni bil popolnoma enak suženjstvu na primer v Grčiji ali drugih civilizacijah, ampak je bil suženj član družine - patrinominalno suženjstvo. Prvo obdobje naselitve se že da zaznati tudi pri nas v povezavi s krajevnimi imeni in dodanim "vas" ali "selo" (sela). V tem času so domnevno obstajale tudi že nekatere vasi v naši občini: Mala Stara vas, Gorenja vas, Dolenja vas, Sela pri Šmarju in Mala vas pri Št.Juriju. Poleg teh vasi pa še Mali Konec, Mali Vrh, Male Lipljonc, Mala Ilova Gora, Malo Mlačevo, Mala Loka In Mala Račna. Manj verjetno je, da so v tem času obstajale Spodnja Slivnica, Spodnje Blato, Spodnje Duplice, saj je možno, da se je v poznejši kolonizaciji glede na doseljevanje katera od "zgornjih vasi" pojavila prej kot "spodnjih", čeprav je veljalo, da so se poznejši naseljenci običajno naseljevali na zgornjih koncih vasi oziroma na robu površin, ki so jih imeli obdelane pred­ hodniki. 593 so Sloveni doživeli prvi spopad z germanskimi Bavarci. Bavarski vodja Tasila jih je premagal. Sloveni jim niso ostali dolžni. Napadli so jih skupaj z Obri, s katerimi so bili v zavezništvu. Obri so se bojevali, Slovenci pa so jim nudili varno zatočišče in nekaj malega prehrane. Na bavarski strani je obležalo 2000 mrtvih. 623 je kralj Samo zbral okrog sebe vse slovanske rodove, ki so živeli ob Labi, na Češkem, na Moravskem, v Posavju in ob Jadranu. Želel se je otresti nadležnih Obrov. KOŠIRJEV LENNON 2000 ALI VESOLJA DLAN Šmarčan Matej Košir je po dveh letih pridobivanja soglasij za avtorske pravice končno izdal zgoščenko s slovenskimi interpretacijami pesmi legendarnih Beatlesov. "V začetku leta 2000 me je prešini­ la ideja, da bi se lahko ponovno aktivno vključil v obeleževanje okroglih obletnic rojstva in smrti Johna Lennona, podobno kot pred desetimi leti, ko sem organiziral nekaj odmevnih koncertov. Za avtorsko glas­ bo v stilu Beatlovje bilo prepozno. Te stvari morajo vreti dlje časa, da se skuhajo, zato sem se odločil, da poskusim s priredbami pesmi Beatlov v slovenščini. Najprej se mi je zdela to dokaj nora in težko izvedljiva ideja, vendar se je sčasoma približala real­nosti. Ljudje okoli mene so bili nav­ dušeni. Naredil sem širši seznam pesmi, ki bi lahko prišle v poštev, in jih začel prevajati. Bil sem presenečen, kajti šlo mi je zelo hitro od rok, in kar naenkrat sem imel precej solidne pre­ vode približno desetih pesmi. Spisal sem tudi načrt projekta, ki sem ga poimenoval "Lennon 2000", in ga sku­ paj s spremnim dopisom začel pošiljati morebitnim sponzorjem po vsej Sloveniji. Vedel sem namreč, da sam ne bom zmogel takšnega finančnega bremena, sploh če hočem narediti stvar dobro. Stroške mi je večinoma uspelo pokriti, zaslužka s tem projek­ tom pa si tako ali tako ne obetam prav dosti oziroma nič. Ta projekt sem izpel­ jal izključno za svojo dušo in za tiste, ki imajo to glasbo radi. Tudi če bodo kri­ tike neugodne, me to ne bo preveč razžalostilo. Torej, nastal je projekt, ki smo ga delovno poimenovali "Lennon 2000". Kako pa se je njegova glasbena pot sploh približala liverpoolskim fenome­ nom? "Moja zgodba okoli Beatlov se je začela 1980. ko je pod streli psi- hopatskega morilca umrl John Lennon. Novico sem zasledil v reviji Stop, kmalu zatem pa je moja mama kupila še posmrtno kaseto z njegovo glasbo. Malo se mi dozdeva, da je bila mama skrita fenica Beatlov in Lennona. Takrat žal še nisem kazal posebnega zanimanja za to zvrst glas­ be, spomladi 1981 pa se mi je ob sil­ nem navdušenju za glasbo idolov porodila ideja, da bi se začel učiti kitaro." Mama mu je tudi prva preskrbela plošče netilcev nove glasbene dobe in Matej pravi, da je doživel pravi izven- zemeljski šok. "Kaj takšnega v življen­ ju še nisem slišal." Srednješolske dni si je krajšal s preigravanjem v svojem r'n'r bendu in organizacijo koncertov ob 10-letnici idolove smrti - eden je bil izveden tudi v Grosupljem. Na maturantskem plesu pa se ni mogel dolgo upirati prigovar­ janju sošolcev, naj vendarle nabrusi kitarske strune. "Po nekaj komadih so se mi na odru pridružili tudi člani Avia benda in brez odmora smo igrali tri ure in pol. Žur je bil popoln, saj meje organizator matu­ rantskega plesa povabil še na nekaj drugih plesov. Vse skupaj je bil res zadetek v polno, pa še dobro sem zaslužil." Kariero je prekinilo služenje vojaškega roka. Mladeniča je za glas­ benega gosta zasnubil tudi ga-gajevec Sašo Hribar, ki ga je na nastopih pred­ stavljal kot imitatorja Beatlov in slovenskega Johna Lennona. "Tako se meje čisto spontano prijel imidž, ki ga imam še danes." Med koncertiranjem je k njemu prikapljalo več ponudb, vabili so ga celo k narodnozabavni zasedbi Veseli planšarji, a je ostal zadrt individualist. "Nisem se več hotel podrejati različnim glasbenim okusom in intere­ som, zato sem glasbeno kariero nadal­ jeval kar sam. Konec leta,1993 me je na enem od nastopov opazil znani glasbeni menedžer Zdravko Toplek in me vzel pod svoje okrilje. Njemu se lahko zahvalim, da sem svoj imidž interpretatorja Beatlov še utrdil in počasi začel razmišljati tudi o lastnem projektu. Nastopal sem v živo kot gost na Karaokah Deje Mušič, gostoval na različnih radijskih postajah (tudi v živo) ter imel nešteto koncertov po vsej Sloveniji. Nastopal sem tudi s skupina­ mi Big Foot Mama, Babevvatch, Sausages ..." 0 priredbah Beatlov v slovenščino pa še ni resno razmišljal. "Moja kariera interpretatorja se je počasi bližala koncu. Vedel sem, da moram narediti nekaj konkretnega ali pa dokončno postaviti kitaro v kot." Pa se je dokončno odločil zapluti v glasbene vode svojega priljubljenega ansambla. "K projektu sem povabil kar nekaj prijateljev glasbenikov, posnel pa sem ga v studiu Martina Štibernika. Žal pa je ugledal luč sveta precej kas­ neje, kot je bil dokončan, kar je posle­ dica neurejenih razmer pri urejanju dovoljenj za uporabo avtorskih pravic. Čeprav naj bi se kar nekaj ustanov in družb v Sloveniji ukvarjalo s tem poslom, sem se moral na koncu obrni­ ti na neposredne lastnike avtorskih pravic oziroma njihove agencije." Matejeva skladba Vso ljubezen je že prodrla na slovenske glasbene lestvice, v kratkem času se je prebila celo na prvo mesto oddaje Video- spotnice. "Za singel Vso ljubezen je bil posnet tudi videospot, kije bil premierno pred­ stavljen na dan 22. obletnice smrti Johna Lennona v oddaji Video_spot- nice. Videospot je bil posnet na zna­ menitem prehodu za pešce na Abbey Roadu v Londonu (v neposredni bližini študijev, kjer so Beatli posnetli večino svojih pesmi)." Barbara Pance IN "KRIVA PALICA" NEKAJ NOVOSTI PRI OTROŠKEM DODATKU FREISING IfRF.1SIN6J^ANDKREIS Grb mesta Freising z medvedom in grb feisenškega okraja z zamorcem. Napad nanje jim je uspel. Tako so si za nekaj časa zagotovili samostojnost. 664 so Obri ponovno napadli ostanke Samovega kraljestva ter svoje napade čez slovensko ozemlje nadaljevali vse do Furlanije. Nadaljevanje prihodnjič. • Jože Mlkllč MAMA, TI SI PESEM ŽIVLJENJA Mama, ti si ljubezen, ki brez telefona v daljo slišiš klic srca... Mama, ti si ljubezen, ki ti lastna bol ne prežene misli na druge... Mama, ti si ljubezen, ki začuti vsako stisko otroškega srca. Mama, ti si ime, ki v srcu nikdar ne umre... Mama, ti si ime, ki ga ponavlja srce... Mama, ti si ime, ki večna zahvala mu gre... Mama, ti si topla, nežna dlan, mama, ti si nasmeh, ki polepša dan, mama, ti si pesem življenja. Mojca Kastelic Želimo vas opozorili na nekatere novosti na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01) in sicer: I. NOVA PRAVICA, KATERO LAHKO UVELJAVLJATE OD 1.1.2003 Na podlagi 121. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih pre­ jemkih (Uradni list RS, št. 97/01) se s 1. januarjem 2003 lahko uveljavlja pravica do izjemne višine otroškega dodatka za predšolske otroke, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, ki jo urejajo predpisi o vrtcih. Drugi odstavek 66. člena istega zakona določa, če predšolski otrok ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka za tega otroka iz 65. člena poveča za 20 %. Za predšolskega otroka se v skladu z Zakonom o vrtcih (Uradni list RS, št 12/96 in 44/00) šteje otrok od enega leta do vstopa v šolo (15. člen tega zakona). V Pravilniku o postopku za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (v nadalje­ vanju Pravilnika), ki je v pripravi, bo določeno, da se za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, upoštevajo 20 % ŽALOST IN VESELJE Žalost sežgi, naj se prah razprši. Manj naj se poseje, da spet se veselje prismeje, Z veseljem bom srečo pričakala, z dlanmi jo v posodo dala, da tu bo za zmeraj ostala. Karolina Zakrajšek PRAVLJICA ŽIVLJENJA TUDI NA VIDEU Tik pred Božičem je izšla prva uradna videokaseta skupine Slapovi z naslovom Pravljica življenja - v živo. Gre za uro dolg posnetek slavnostnega koncerta, ki so ga Slapovi imeli v studiu 14 RA SLO. Za bogato in zanimivo sceno ter oder je poskrbel g. Japelj (med drugim je zadnja leta skrbel za scene predstav Tomaža Pandurja), prava paša za oči je bilo ogrom­ no platno, na katerem so se izmenjavale fotografije iz bogatega arhiva skupine Slapovi in komentarji ljudi, s katerimi so se Slapovi na svoji poti srečevali. Razkošen je bil tudi svet­ lobni park. Kot gostje so sodelovali člani tamburaške zasedbe Vodomec iz Dragatuša, ki so s Slapovi izvedli tri skladbe. Na VHS kaseti so zbrane največje uspešnice Slapov: NE RECI NIKDAR, PRAVUICA ŽIVLJENJA, ROŽE Z DOMAČEGA VRTA, DA SPOČIJEM SE NA TVOJI RAMI in še 11 drugih - skupno torej 14 skladb, odigranih v živo, ki so nekakšen pre­ sek njihovega desetletnega glasbenega ustvarjanja. Snemanje samo je bilo pravi tehnični podvig, saj je sodelovalo natanko 52 tehnikov, scenaristov, stilistov, frizerjev, ozvočevalcev, mojstrov osvetlitve in vseh ostalih, ki so skrbeli, da sta bila ton in slika v redu. Zvočni zapis se je snemal po vsaki stezi posebej, kar je sicer v tujini stalnica, pri nas pa se tovrstnih zadev s tako dovršeno tehnologijo vsaj v zadnjih desetih letih niso lotili. V Studiu Štibernik je nato sledila avdio postprodukcija, zatem pa šele videomontaža. Piko na i dodajo komentarji in pogledi na prehojeno pot skupine Slapovi, ki so jih podali nekateri, ki so se z njimi v preteklem desetletju tako ali drugače srečevali: Smilja Baranja, Ivan Sivec, Ivan Hudnik, Slavko Avsenik ml„ Tomaž Tozon, Janez Dolinar, Alenka Skale, Franc Mihelič, Vinko Šimek ter Boris Kopitar, svoje pa so dodali tudi člani sami. povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred, ter da za čas, ko mati, oče ali druga oseba preiema za istega otroka nadomestilo za neeo in varstvo otroka, za čas koriščenja dobroimetia ali prenesenega dopusta. Vlagatelj nima pravice do iziemne višine otroškega dodatka za predšolskega otro­ ka, ki ni vključen v predšolsko vzgoio v skladu s predpisi, ki ureiaio vrtec. Center za socialno delo bo z novo odločbo odločil o izjemni višini otroškega dodatka za tega otroka na podlagi pod­ pisane izjave (ki jo upravičenci dobijo na Centru za socialno delo Grosuplje, Taborska 13, 1290 Grosuplje). Upravičenci bodo prejeli poračun otroškega dodatka za tega otroka od 1.1. 2003, če bodo v tem času zanj upravičeni in bodo podpisano iziavo predložili centru najkasneje do 31. 3. 2003. II. ODDAJA VLOG ZA NOVO ODMERO Ker po starem zakonu prihaja rok za oddajo vlog za uveljavitev otroškega dodat­ ka, naprošamo vse upravičence do otroškega dodatka, da pred oddajo vloge naprej pogledajo, do katerega meseca jim odločba velja in da oddajo vlogo o uveljav­ itvi otroškega dodatka šele v tistem mese­ cu, v katerem jim odločba iz leta 2002 poteče. Če vam odločba velia do 30.4.2003. z oddaio ne hitite, ker se predvidevajo novi obrazci. Oddajate jih lahko do 30. 04. 2003, da ne pride do prekinitev nakazil otroških dodatkov. 1. 1. 2002 je začel veljati nov Zakon o starševskem varstvu in družinskih pre­ jemkih (Uradni list RS, št. 97/01), v katerem piše, da se otroški dodatek dodeli za eno leto in sicer tudi v primerih, ko upravičenci do otroškega dodatka Centru za socialno delo sporočijo kakršnokoli spremembo, ki je nastala med letom, se jim od nastanka spremembe otroški dodatek dodeli zopet za eno leto. Za morebitne informacije lahko pok­ ličete na telefonsko številko (01) 781-80- 52 (Nina Rakar). Za Center za socialno delo Grosuplje, Nina Rakar ZDRAVJE - CEPLJENJE IN NALEZLJIVE BOLEZNI NAJBOUSI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! Poleg z zakonom predpisanega cepljenja proti steklini, ki je tudi človeku nevarna bolezen, pse cepimo enkrat letno tudi proti nalezljivim boleznim kot so pasja kuga, par- voviroza, kužno vnetje jeter, kužni kašelj in leptospiroza. Pri vestnem vzreditelju je bilo to prvo kombinirano cepljenje običajno opravljeno v leglu med 6. in 8. tednom starosti, ponoviti ga je nujno v presledku 1 meseca, sicer izgubi učinek in je potrebno serijo cepljenj pričeti znova. Kaj Je "člplranje" psov Uporaba mikročipa sega v Evropi v šest­ deseta leta, ko so prvi pričeli tako označevati v Nemčiji pse in konje, predvsem plemenska žrebeta in kobile, katerih cena na trgu je bila izredno visoka. V Sloveniji po dosegljivih podatkih uporablja mikročipe za svoje službene pse že dve leti Slovenska vojska, v državah - članicah NATO se označuje z mikročipi vse živali za vojaško uporabo, v civilni kinologiji se postopno uvaja čipiranje v skoraj vseh zahodnih državah, obvezno je npr. za Francijo in Belgijo. Nekatere države, npr. Švica, pa so že prepovedale mučno tetoviranje in predpisale kot obvezno označevanje le čipiranje. Kako In kdo lahko vstavi mlkročlp Vstavitev mikročipa v podkožje je zelo enostaven poseg brez komplikacij, mikročip ne ovira psa pri njegovem gibanju, za odči- tanje številke psa pa je potreben ročni elek- STAROST KUŽNE BOLEZNI STEKLINA 6 - 8. teden X 10-12 tadan X 4 meseci X nato vsako leto! 9 mesecev X (nI nujno, je pa priporočljivo') 1 15 mesecev X nato vsako leto1 Pred vsakim cepljenjem mora pes dobiti tableto kvalitetnega sredstva proti notran- llm zaledalcem. ki odpravlja tudi trakuljo (npr. Pratel - veterinar, lekarna), najbolje pet dni pred cepljenjem zvečer. Tableto je nabol­ je zaviti v slasten zalogaj ali položiti globoko na koren jezika. Preveriti je treba, če je kuža tableto pogoltnil. Blato, ki vsebuje jajčeca in kakšno glisto, je treba pobrati v vrečko in odvreči v smeti! Odpravljanje glist je zelo pomemebno, še posebej za mladička, ker notranji zajedalci lahko povzročijo resne poškodbe sluznice prebavil, zmanjšujejo apetit in izkoristek hrane, lahko pa celo zaprejo črevo in povzročijo pogin. Gliste in trakulje (prvih poznamo 10 vrst in drugih osem) izločajo strupe, ki napadajo živčni sis­ tem in povzročajo bolezni jeter. Glistavi mladiči zaostanejo v rasti in čutijo posledice zajedalcev vse življenje. Nenazadnje so notranji zajedalci tudi kaj lahko prenosljivi na človeka, posebej na otroke, ki si delijo več življenjskega prostora s psom. Sicer pri odraslih psih notranje zajedalce odpravl­ jamo 3x letno (spomladi, poleti in jeseni), obvezno pa pred vsakim cepljenjem. Bolhe pa prenašajo trakuljo, kar je dodaten razlog za pozornost. Hkrati s psi je priporočljivo razglistiti tudi mačke. Po 4. mesecu starosti (po cepljenju proti nalezljivim boleznim naj pretečejo 2 do 3 tedni) mladička cepimo proti steklini. Cepijo pooblaščene ustanove in zasebni veterinar­ ji, cepljenje je obvezno po zakonu. BREZ STRAHU PRED OZNAČEVANJEM PSOV Z MIKROČIPI Po lanskoletnem zatišju, ko naj bi vse pse, poležene po maju 2002, označili z mikročipi, a pravilnik ni zaživel zaradi težav pri nabavi čipov, seje Veterinarska uprava R Slovenije na letošnjo - upajmo, uspešno - uvedbo označevanja psov z mikročipi bolje pripravila. Na podlagi Pravilnika o spremem­ bi pravilnika označevanju živali, veteri­ narskem spričevalu in veterinarski napotnici (objavljen je bil v Uradnem listu št. 86 kon­ cem leta 2002) je označevanje psov z mlkročipom obvezno za mladiče, poležene od 1. Januarja 2003 dalje, ne glede na to, aH Je kuža čistopasemskl ali ne. tronski čitalec. ki ga bodo imele vse veteri­ narske ambulante, zavetišča in inšpektorji, kinološka društva in klubi, ipd. Mikročip, ki meri v dolžino približno 12 mm in ima 2,2 mm premera, vstavi v podkožje živali veteri­ nar. Mikročip se vstavi s pomočjo posebne injekcijske igle tako, da je vbod za psa kar najmanj boleč. Praviloma se ga vstavlja v podkožje na levi strani vratu in se ne premi­ ka. Po dosedanjih izkušnjah stranskih učinkov pri strokovni vstavitvi mikročipov ni, prisotnost čipa psa ne ovira. Čipiranje bodo izvajali veterinarji in sicer pri prvem cepljenju proti kugi (v sedmem tednu starosti) ali najpozneje pri obveznem cepljenju proti steklini pri starosti štirih mesecev. V Sloveniji čipiranje poizkusno že izvajajo nekatere zasebne veterinarske klinike. Čip bo za mladiče brezplačen, po zagotovilu veterinarske uprave bo treba plačati le vstavljanje, cena ne bo presegla 500 tolarjev. Z uvedbo novega označevanja mladih psov bo končno vzpostavljen tudi centralni register psov. Prvotni namen registra je bil uvesti pregled nad precepljenostjo pasje populacije proti steklini, vsak kuža brez kovinske značke je bil tako potencialni pre- našalec stekline. Vsako leto je skrbnik svoje­ ga psa pripeljal na obvezno cepljenje in zanj dobil tudi novo kovinsko značko. Od leta 1997, koje bila namesto občinskih odlokov izdana odredba Ministrstva za kmetijstvo o označevanju in registraciji psov, je pes dobil ob prvem cepljenju proti steklini pri starosti štirih mesecev trajno kovinsko značko, ki ga spremlja celo življenje, vpisan je bil v register psov, skrbnik psa pa je dobil tudi knjižico kot identifikacijski dokument. Knjižico je pri­ poročljivo imeti s seboj ob vsakem obisku veterinarske ambulante, služi pa tudi za prestop meje večine evropskih držav. Mag. Aleš Brecelj, dr. vet. med., pomočnik direktorja Veterinarske uprave R Slovenije (VURS) na Ministrstvu za kmetijstvo, goz­ darstvo in prehrano, pravi, da je centralni register pripravljen, vanj pa se bodo vnašali tudi podatki o vseh psih, ki so bili cepljeni proti steklini v zadnjih petih letih. Čistopasemski psi. ki so evidentirani pri Tudi Feliks uživa v snegu kinološki organizaciji, imajo tudi tetovirno številko, vtisnjeno v uho ali v kožno gubo v kolčnem pregibu. S tem je izpolnjen le pogoj za register pasemskih psov: za vsakega pasemskega psa ali psico je načeloma mogoče v kinološki organizaciji, ki vodi re gister, ugotoviti njegovo identiteto, pa tudi poiskati njegove skrbnike, če se pes izgubi. Večina izgubljenih psov pa nima predpisane kovinske značke, prav tako je velika večina izgubljenih psov nečistopasemskega po rekla, pravi mag Brecelj. zato je splošna identifikacija psov, označenih z značko, neučinkovita. Vestni skrbniki psov se bodo novega predpisa, ki ga naši državi nalagajo smer­ nice EU. prav gotovo razveselili, saj bo po nesreči izgubljenemu kužku kaj hitro mogoče pomagati in najti njegovega skrbni­ ka. Brez dvoma bodo s tem rešene mnoge zagate, odpadla bodo mukotrpna ugibanja, iskanje, oglaševanje in prepolna zavetišča. Hkrati bo mogoče tudi zelo hitro poiskati skrbnika povzročitelja prometne nesreče, ugriza ali čisto preprostega onesnaževanja javnih površin. V skrajnem primeru pa bo neupoštevanje zakonskih določb mogoče tudi sankcionirati. To zadnje velja tudi za vse skrbnike, ki radi "pozabijo" na redno letno obvezno cepljenje svojih psov proti steklini ali pa peljejo na cepljenje le enega od psov v družini, češ: saj je dovolj ena "pasja značka" pri hiši. Mag. Aleš Brecelj ocenjuje, da bo v petih do sedmih letih 80 odstotkov slovenske populacije psov že opremljene z mikročipi. Pri približno 150.000 registriranih psih v Sloveniji gre torej za cca. 120.000 mikročipov. S tem bo zadoščeno določilom Zakona o zaščiti živali, predpisom o varstvu pred kužnimi boleznimi, pri registraciji pa bodo izenačeni čistopasemski psi in mešan- ci. V primeru uvoza bo pes označen z mikročipom najpozneje v času trajanja obvezne karantene, vsi ostali neoznačeni psi pa se bodo obravnavali kot ilegalno uvoženi. Za novo označevanje se lahko odločijo tudi lastniki odraslih psov, za tiste, ki so izgubili staro identifikacijsko značko, pa bo ta strošek prav tako obvezen kot za skrbnike letošnjih mladičev. Mojca Sajovlc PREREZ LANSKEGA DELA LAS Lokalno akcijska skupina LAS v Grosupljem bo v prihodnjih mesecih zaokrožila prvo leto delovanja. Smelo je krenila na pot osveščanja in preprečevanja zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog, zaključila obilo perspektivnih projektov in temeljito izprašala grosupeljsko mladino. Poglede na minulo delo smo prečesali s pobud­ nikom vzorčnega modela LAS v Grosupljem in višjim svetovalcem na Uradu RS za droge Matejem Koširjem. AHJe po ustanovitvi v Grosupljem luč sveta ugledal še kakšen drugI LAS? Letos je bilo ustanovljenih kar nekaj novih LAS po Sloveniji, nekaj pa jih tudi stag­ nira ali ne deluje več. Po zgledu grosupeljskega LAS bosta verjetno v kratkem ustanovljena LAS v Dobrepolju in Cerknici. Z nami pa želijo konkretno sodelovati tudi v LAS Velenje, s katerim bomo v bližnji prihodnosti navezali tesnejše stike. Kako uspešno Je zaoral ledino LAS v Grosupljem? LAS je zaoral zelo globoko in več ledinah hkrati. Postali smo prepoznavni, in to ne samo v občini Grosuplje, temveč po vsej Sloveniji. Zanimanje za naše preventivne materiale in sodelovanje z nami narašča tudi izven naše občine. Letos smo izvedli veliko večino načrtovanih aktivnosti, kljub temu da je bil njihov obseg zelo velik. Očitno delamo dobro, vendar je to šele začetek. Temelje smo dobro postavili, zdaj moramo pa graditi naprej. Do strehe je še dolga pot. Zelo veliko dela nas čaka zlasti v naslednjih dveh do treh letih. Je pa naša velika prednost v tem, da nas podpirajo tudi vse politične stranke v občinskem svetu, kar je v naši občini redek slučaj. Tudi zaradi tega verjamem v naš uspeh. Kakšni pa so Izsledki raziskave, opravljene med grosupeljsko mladino? Obdelava več kot 1300 vprašalnikov žal še ni popolnoma zaključena. Pomanjkanje usposobljenih kadrov za delo pri raziskavi seje izkazalo za glavni prob­ lem. Lahko pa za osnovne šole v občini Grosuplje povem, da problemov s pre­ povedanimi drogami ni veliko, so pa zelo veliki problemi glede uporabe alkohola in tobaka. V to smer bomo verjetno letos usmerili več pozornosti. Analiza raziskave bo predvidoma zaključena do konca januarja. O rezultatih bomo podrobno obvestili tudi javnost. Uspelo vam Je pridobiti nekaj denarnih sredstev tujih vlagateljev, pa me zani­ ma, s čim ste Jih prepričali v zaupanje? Prepričali smo jih s programom, kar pa ne morem reči za domače ustanove, pred­ vsem ministrstva. Pri tem moram seveda izvzeti občino Grosuplje, ki nam je ves čas stala ob strani tudi finančno. Očitno tuja veleposlaništva v Sloveniji veliko več pozornosti posvečajo vsebini programov, kar bi morala početi tudi naša ministrstva. Verjetno smo imeli nekaj problemov pri ministrstvih tudi s prepoznavnostjo in zau­ panjem do našega dela, saj smo praktično šele začeti delati. Upam, da bo letos dru­ gače, saj smo že pokazali nekatere rezultate. Zadovoljstvo tujih vlagateljev (ame­ riške, britanske in nizozemske ambasade) pa se kaže tudi v tem, da skupaj z njimi že načrtujemo nadaljnje sodelovanje preko t. i. follow-up projektov, s katerimi bomo skušali nadgraditi in še izboljšati lanske aktivnosti, ki so jih ambasade sofinancirale. Kako pa se uresničuje načrtovano sodelovanje z uporabniki drog In njihovim usmerjanjem v delovanje skupine? Ja, to je pa ena večjih pomanjkljivosti lanskega dela LAS Grosuplje. Moja velika želja na začetku je bila, da bi k sodelovanju pritegnili tudi uporabnike drog (tako aktivne kot tudi ozdravljene). To nam žal ni uspelo, bomo pa v letu 2003 intenzivno delali na tem, zlasti preko terenskega dela. Pri posrednem stiku z uporabniki drog sta nam pomagala predvsem Janko Belin iz Društva Areal iz Ljubljane in Domen Novak iz Društva Up, tudi iz Ljubljane. Na tak način smo vsaj posredno vedeli, katere aktivnosti, pomembne za aktivne in ozdravljene uporabnike drog, moramo v pro­ gram našega dela v prihodnje še vključiti. Ali Je sodelovanje mladine obetajoče In Je prisotna njihova želja po osveščan- Ju? Kar nekaj mladih je sodelovalo pri posameznih aktivnostih LAS, zlasti pa so nam pomagali pri raziskavi, kot anketarji in anketiranci. Mladi, še posebej dijaki in štu­ denti, so kar dobro ozaveščeni o drogah (internet, preventivni materiali, tematske vsebine v šoli ipd.), tako da moramo svoje delo na preventivnem področju bolj usmeriti zlasti v osnovnošolsko mladino, njihove starše in učitelje. Tudi v vrtcih lahko marsikaj naredimo pri preprečevanju uporabe drog, predvsem alkohola in tobaka. Težko pa je ugotoviti, ali si mladi želijo biti ozaveščeni ali ne. Verjetno oni ne razmišl­ jajo o tem na takšen način, temveč bolj v smislu informiranja in pridobivanja znan­ ja. Na koncu si tako ali drugače sami ustvarijo svoje mnenje in so, recimo tako - oza­ veščeni vsak na svoj način in kakor sami želijo. Se Je z delovanjem LAS po slabem letu dni stanje v Grosupljem kaj premaknilo na bolje? Načrti za novo obdobje? Težko je reči, če se je stanje v tako kratkem času premaknilo na bolje. To bomo zanesljivo vedeli šele čez čas, ko bomo opravili ponovne raziskave. Morda že čez dve leti. So pa odzivi na ustanovitev in delo LAS izredno pozitivni v vseh pogledih in pri vseh ciljnih skupinah, tako da bodo rezultati prav gotovo prišli. Seveda, če bomo s svojim delom nadaljevali po zastavljeni poti. Barbara Pance BIL SI BLIZU... Dolgo, dolgo si me pustil, da koprena je zakrivala oči in drugačne v svojem srcu sem doživljala noči... Dolgo, dolgo si dovolil, da na stranskih sem poteh se zapletala v trnje, solze videl si v očeh... Bil si blizu, tu ob meni, a iskala sem Te vsepovsod; bil si v meni, v mojem srcu, a do tam bila je ozka pot... Ljubezen, končno sem Te našla, naj nikdar Te ne izgubim, čisto blizu, s srcem v Srcu, naj vekomaj s Teboj živim. Mojca Kastelic Informacija o spremembah v obveznem zdravstvenem zavarovanju s 1.1.2003 Ljubljana, 13.12. 2002 -SLI 2003 stopijo v veljavo določbe zakona o spre­ membah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavaro­ vanju (ZZVZZ-F; Ur. I. RS, št 60/02; v nadaljevanju: zakon), ki uvajajo korenite spremembe pri postopku uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavaro­ vanja ter nov Zakon o delovnih razmerjih (Ur. I. RS, št 42/02), ki uvaja spre­ membe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Ker se omenjene spremembe nanašajo na obvezno zdravstveno zavarovanje, katerega izvajalec je Zavod za zdravstveno zava­ rovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod), Zavod slovensko javnost podrobneje sez­ nanja o spremembah. SPREMEMBE V POSTOPKIH ODLOČANJA O PRAVICAH IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Spremembe pri postopku odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sledijo odločbi Ustavnega sodišča RS. ki zahteva prilagoditev postop­ ka odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja določbam Zakona o splošnem upravnem postopku ter prilagoditev postopkov odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja načelu racionalnosti in hitrosti. Temeljni cilji zakonskih sprememb naj bi izboljšali pravno varstvo zavarovanih oseb v postopkih odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, poenostavili postopke odločanja o pravic­ ah iz obveznega zdravstvenega zavarovan­ ja ter povečali pomen strokovno-medicin- skih indikacij pri odločanju o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša sprememba je ukinjan­ je zdravstvenih komisij kot izvedenskih organov Zavoda. To delo po novem oprav­ ljajo "imenovani zdravniki" in zdravstvene komisije Zavoda, ki imajo ustrezna pooblastila, da zavarovanim osebam in delodajalcem v splošnem upravnem postopku omogočajo učinkovito varstvo pravic. Skladno z zakonom bodo po novem na prvi stopnji v postopkih za uveljavitev pra­ vic iz obveznega zdravstvenega zavarova­ nja odločali imenovani zdravniki, ki jih imenuje upravni odbor Zavoda. Imenovani zdravnik tako: - odloča o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplače­ valec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik; - odloča o zahtevi zavarovanca ali delo­ dajalca za presojo ocene izbranega oseb­ nega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni; - odloča o napotitvi na zdraviliško zdrav­ ljenje; -odloča o upravičenosti zahteve po medicinsko-tehničnemu pripomočku pred iztekom trajnostne dobe in o pravici do zahtevnejših medicinsko-tehničnih pripo­ močkov; - odloča o upravičenosti zdravljenja v tujini. O svoji odločitvi imenovani zdravnik izda sklep. Pritožba zoper sklep ne zadrži nje­ gove izvršitve. Na sklep imenovanega zdravnika se lahko pritoži zavarovana oseba ali delodajalec. Pritožbo obravnava zdravstvena komisi­ ja, ki jo imenuje upravni odbor Zavoda, in ki jo sestavljata dva zdravnika in en pravnik. Komisija o svoji odločitvi izda sklep, ki je dokončen. Zoper sklep zdravstvene komisije je možna tožba na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Drugačen je postopek v primerih odločanja o pravici do nadomestila, pogrebnine, posmrtnine, povračila potnih stroškov, pridobitvi, spremembi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, pravici proste izbire zdravnika in drugih pravicah iz zakona ter drugih zahtevah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, saj o njih na prvi stopnji odloča območna enota Zavoda, na drugi stopnji pa Direkcija Zavoda. Osnovne informacije o postopku odločanja o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so zava­rovancem dostopne tudi preko avtomatskega telefonskega odzivnika Zavoda na telefonski številki 01/30-77- 300, in sicer v okviru poglavja 8 in 9. SPREMEMBE PRI PRAVICI DO NADOMESTILA PLAČE ZA ČAS ODSOTNOSTI OD DELA Spremembe pri pravici do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela sledijo novostim zgoraj navedenih zakonov in se kažejo zlasti v razširitvi pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, novi razmejitvi obveznosti med delodajalci in Zavodom, urejanju področja nadomestil za čas začasne zadržanosti od dela v smis­ lu izboljšanja evidenc o začasni zadržanos­ ti od dela, ki so podlaga za razmejitev obveznosti med delodajalcem in Za­ vodom, ter razširitev pravice do nado­ mestila plače tudi v primerih prostovoljne­ ga darovanja krvi. Tako novi Zakon o delovnih razmerjih v 3. odstavku 137. člena določa, da deloda­ jalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsot­ nost z dela, vendar po novem le največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. To pomeni, da se začasne nezmožnosti za delo do 30 dni seštevajo in ko dosežejo skupno število 120 delovnih dni v koledarskem letu, preide obveza plačila nadomestila plače na obvezno zdrav­ stveno zavarovanje že za 1. naslednji dan začasne nezmožnosti za delo, torej 121. delovni dan. Za ugotavljanje, kdaj preide breme izplačila nadomestila na Zavod, torej za pridobitev dokazil o izpolnitvi cen­ zusa 120 dni, se v postopek uvede nače­ lo, da je dokazno breme na strani deloda­ jalca, kar pomeni, da mora delodajalec obvestiti svojega delavca, da mu je že izplačal v svoje breme nadomestilo plače za 120 delovnih dni v koledarskem letu zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Le na ta način bo osebni zdravnik delavca seznanjen z datumom, ko preide nado­ mestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in ga pravočasno napotil k pristojnemu imenovanemu zdravniku zavoda. Zavod bo za te primere refundiral delodajalcu nadomestilo plače le tedaj, če bo imenovani zdravnik Zavoda ugotovil, da je začasna nezmožnost delavca za delo utemeljena. Nadalje 4. odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih določa, da če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom (recidiv), do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primem prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delo­ dajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. Prak­ tično to pomeni, da v primeru, ko je delavec spoznan na podlagi mnenja oseb­ nega zdravnika kot začasno nezmožen za delo na primer za obdobje 3 dni in mu je nato začasna nezmožnost za delo prekin­ jena, po 9 dneh pa je zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ponovno spoznan kot začasno nezmožen za delo, velja, da od 1. dneva nove začasne nezmožnosti za delo dalje nado­ mestilo plače že bremeni Zavod. Vendar pa bo v primeru recidiva osebni zdravnik moral zavarovanca takoj napotiti k imeno­ vanemu zdravniku Zavoda. Skladno z 8. odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih je sedaj določeno, da znaša višina nadomestila plače delavca zaradi bolezni oziroma poškodbe izven dela, ki bremeni delodajal­ ca, 80 % plače delavca v preteklem mese­ cu za polni delovni čas. To praktično pomeni različno višino in osnovo nado­ mestila plače v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni in poškodbe izven dela do 30 dni in nad 30 dni, kakor tudi v primerih opredeljenih v 3. in 4. odstavku 137. člena zakona, torej tudi znotraj 30 dni začasne nezmožnosti za delo. Pomembno novost uvaja tudi 2. odstavek 169. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da izplačilo nado­ mestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi, in sicer za dan, ko delavec prostovoljno daruje kri, bremeni obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer v višini 100 % osnove za nadomestilo plače. V primeru zadržanosti od dela na dan darovanja krvi zavarovanca ni potreb­ no napotiti k imenovanemu zdravniku Zavoda, niti izpolniti Potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, temveč bodo deloda­ jalci v ta namen Zavodu predložili Potrdilo o darovanju krvi, ki ga izda Zavod RS za transfuzijsko medicino in posebno Potrdilo, iz katerega je razvidna osnova za nadomestilo plače. Delodajalec obe potrdili predloži Zavodu ob vložitvi refun- dacijskega zahtevka. Ker Zakon o delovnih razmerjih ureja oziroma velja le za delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, se določbe 137. in 169. člena Zakona o delovnih razmerjih uporabljajo le zanje. Torej le-te ne veljajo za ti. samozaposlene, torej za kmete, samostojne podjetnike, samostoj­ ne kulturne delavce itd.. Osnovne informacije o pravici do nado­ mestila plače so zavarovancem dostopne tudi preko avtomatskega telefonskega odzivnika Zavoda na telefonski številki 01/30-77-300, in sicer v okviru poglavja 5 in 6. PRAVNI, ADMINISTRATIVNI IN FINANČNI VIDIKI IZVAJANJA SPREMEMB Na podlagi zakonodaje, ki stopi v veljavo 1. 1. 2003, je Zavod izvedel postopek dopolnjevanja in usklajevanja Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je 10.12.2002 obravnavala in sprejela skupščina Zavoda, nanje pa mora dati skladno z zakonom soglasje še minister za zdravje. Da bi zagotovili nemoteno uveljav­ ljanje pravic zavarovanih oseb, je Upravni odbor Zavoda dne 6.11. 2002 sprejel tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih in listinah za ures­ ničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, na podlagi česar je Zavod pripravil spremembe nekaterih listin in prečiščena besedila navodil za izpolnje­ vanje teh listin, ki jih je objavil v Zavodovem glasilu Občasnik - akti in navodila št. 4/2002. Omenjena navodila pričnejo veljati 1.1. 2003. Za uvajanje novih obrazcev in listin je določeno prehodno obdobje, tako da bo Zavod sprejemal dosedanje obrazce in lis­ tine do 31.1.2003. Zaradi nove organizacije in novih organov Zavoda ter vodenja postopkov ob upoštevanju določb zakona o splošnem upravnem postopku znašajo finančne posledice sprejete novele zakona (ZZVZZ- F) za Zavod po prvih ocenah letno najmanj 100 mio SIT. Zaradi zakonskih sprememb pri pravici do nadomestila plače med začasno nezmožnostjo za delo pa znašajo finančne posledice za Zavod po prvih oce­ nah letno najmanj 3,3 mlrd SIT. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENUE STATISTIKA IZ "CRNE KRONIKE" ZA JANUAR NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR Število: 17 Kraj: 12 v zasebnih prostorih, 5 na javnem kraju. Razlogi: družinski in sosedski prepiri, pijančevanje, preglasna glasba, preko- račevanje odpiralnega časa, točenje alko­ hola pijanim in mladoletnim osebam, onemoglost od pijanosti na javnem kraju. KAZNIVA DEJANJA Število: 27 Načini: tatvine, vlomi, poškodovanje tuje stvari. Kaj: nakit, denar, tehnični aparati, mobilni telefoni. Kraji: počitniške in zapuščene hiše, trgovine, delovni stroji. Čas: nočni in zgodnji jutranji čas. PROMETNE NESREČE Število: 24 Posledice: materialna škoda, telesne poškodbe, ena s smrtnim izidom na avto­ mobilski cesti. Vzroki: neprilagojena hitrost, stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neustrezna varnostna razdalja, vzvratna vožnja. Čas: prihod na delo in vračanje z dela, ob slabih vremenskih razmerah. Kraj: na avtomobilski cesti A/2 / Šmar- je-Sap - Višnja Gora in glavnih cestah R 646 / Šmarje-Sap - Grosuplje - Spodnje Blato in R 647 / Mlačevo - Čušperk, v naselju Grosuplje, ob parkiranju. NAVODILA IN OPOZORILA: VOZNIKI, OB SPREMEMBAH VREME­ NA POVEČAJTE PAZUIVOST! Avtomobili v zimskem času morajo biti primerno opremljeni. Posebno pozornost bodo policisti namenili nadzoru hitrosti vožnje. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini počitniških hišic ali parkiranih vozil ali so na kak drug način sumljivi, naj to nemudoma sporočijo na PP. Vse kršitve javnega reda in miru, kaznivih dejanj in prometnih nesreč pri­ javite na tel. 113. Iz poročila PP Grosuplje ZAHVALA Prireditev Z ROKO V ROKI 2002 so podprli: Alenka Klarič, Žalna, Občina Grosuplje, KS Žalna. Gasilsko društ­ vo Žalna, Pizzerija Žalna, OZ RK Grosuplje, Pekarna Grosuplje, Pekarna Pečjak, Ivan Duša in Francka, Luče, Jože Vovk, Velika Loka, Cirila, Ceglar Velika Loka, Helena Jarm, Velika Loka, Tinca Krečič, Žalna, Ivan, Štibernik Žalna, Ivanka linikar, Žalna, Anica Kregar, Žalna, Jožica Mustar, Velika Loka, Dragica Poreber, Mala Loka, Ivica Zakrajšek, Žalna, Viola Zavržen, Luče, Vera Menart, Velika Loka, Pavla Čebašek, Žalna , in številni neimenovani darovalci in sodelujoči... V božično-novoletnem času smo z vašo pomočjo obdarili in obiskali 83 varovancev. Želimo si, da bi bili vedno dar drug drugemu, da bi stiske utrdile pri­ jateljstvo, da bi ostali veseli kljub težkim preizkušnjam in se na prvo adventno nedeljo v letu 2003 zopet srečali Z ROKO V ROKI v naše skupno veselje in veselje naših preizkušanih prijateljev. Prijatelji RK Žalna In vsi ljudje dobre volje Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE MEHLE, po domače Tumčeve mame iz Čušperka št. 10, se zahvaljujemo vsem, ki soji stali ob strani in ji lajšali trenutke v bolezni. Iskrena zahvala vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti in bili v mislih z njo. Bog ji je naklonil posebno milost in jo poklical k sebi na božični dan, pose­ bej pa ji je naklonil veliko čast z lepim bogoslužjem gospod župnik Jože Glas, kateremu gre posebna zahvala. Velika zahvala gre pevcem za veličastno spremljanje pri sveti maši in ob grobu ter gasilcem za vso organizacijo pri pogrebu, in govorniku za lepe besede ob slovesu. Zahvala tudi vsem, ki so za mamo darovali svete maše, sveče in izrazili sožalje. Njeni darovi življenja bodo ostali nepozabni. Zahvalo Izražajo vsi domači In ostalo sorodstvo Zaman čakamo, da vrnil se boš med nas, ker mnogo prezgodaj zapustil si nas. Težko sprejeli smo bolečino, ki pustila rane v naših srcih je. A bolečina mine, ko spomin te vrne spet med nas. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica ANTONA GI0AHINA iz Peči pri Polici. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam stali ob strani, izrekali številna sožalja, darovali cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše in ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo župniku g. Pahuljetu za izjemno lep obred in pevskemu zboru za lepo petje. Zahvala velja tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Polica za skrbno pripravljen pogreb. Hvala vsem, ki ob njegovem grobu prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Njegovi: žena Milka, sinovi Mitja, Tomaž In Jani z družinami, hčerka Mojca z družino, vnuki In vnukinje In ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka FRANCA JAMBROVIČA iz Šmarja-Sapa se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala predstavnikom ZB Šmarje-Sap za lepo opravljen pogrebni obred in govor, pevcem za zapete pesmi in poslovilne besede ter trobentaču za zaigra­ no Tišino in ostale žalostinke. Hvala tudi vsem ostalim neimenovanim, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Vs; njegovi Dragi mož, ti si odšel, lepi spomini nate pa so nam ostali za vedno. ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragega moža, brata, svaka, strica In prijatelja MANETA VLAISAVLJEVIČA Kolodvorska 5, Grosuplje se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki ste s sočutjem poskušali olaj­ šati bridkost slovesa, osebno ali pismeno izrazili sožalja in ga v lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti svojega domovanja. Za vestno in nesebično zdravniško skrb in dolgoletno zdravljenje, izražam hvaležnost dr. Janezu Merviču in drugemu medicinskemu osebju. Zahvala velja g. Janezu Lesjaku starejšemu za organizacijo pogreba, Krajevni organizaciji ZB NOV Grosuplje, Društvu upokojencev Grosuplje, ge. Fani Kraljevi za delitev cvetja pri obredu. Posebna zahvala pa velja ge. Tilki Marinčič za vsestransko pomoč. Vedno se bomo spomnili tihih in plemenitih besed s pristnimi čustvi prežetega poslovilnega govora g. Vinka Petriča, petja moškega okteta Samorastniki pod vod­ stvom g. Draga Zakrajška in glasu trobente ob začetku obreda pesmi Počiva jezero v tihoti in ob zaključku zaigrane Tišine. Mane, rad si imel Grosuplje, tu si našel mir in bil srečen. Naj ti bo lahka zemlja in počivaj v miru. V imenu vseh, ki smo te imeli radi in te spoštovali. žena Fanl V SPOMIN V domu je ostala praznina, v srcu našem bolečina. Le srce ve, kako boli, ko te več med nami ni. 13. marca bo minilo leto neizmerne W" "F žalosti in bolečine, od kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in ata VINKO SKUBIC Gradišče 18. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Zahvaljujemo se vam iz srca. žena Cvetka, hčerka Tatjana In sinova Vinko In Danijel z družino. Edinole večni Bog je neugasljiva luč in ko prosimo: "Večna luč naj jim sveti", želimo pokojnim, da bi Boga gledali ter v njem našli cilj svojega umskega stremljenja in popolno uteho svojih src. /J. Ukmar/ ZAHVALA ob ponovni boleči Izgubi v krogu naše družine, ko se Je od nas poslovil mož, oče, tast In stari ata ALOJZIJ ŠPAROVEC, s Seliškarjeve c. 4 v Grosupljem. Od nas se je po daljši bolezni, v 76. letu starosti, poslovil v prvih dneh novega leta. Pridružil se je svojemu edinemu sinu, ki je od nas odšel pred dobrim letom. Znova so oživeli spomini, znova se je odprla rana, toda znova so bili z nami dragi prijatelji in sosedje, ki so nam tudi tokrat stali ob strani. Hvala Vam, dragi prijatelji! Hvala Vam, dragi sosedje! Vaša prizadevanja, sočutje in toplina so znova pokazali, da je lepo živeti v kraju in soseščini, kjer imaš prijatelje. Posebna zahvala Mariji Kavšek, ki je tudi tokrat poskrbela za vse potrebno. Lepa hvala tudi osebju Doma starejših občanov v Grosupljem, ki so z vso ljubeznijo, požrtvovalnostjo in izredno pozitivnim odnosom skrbeli za očeta, ko je bival med njimi. Hvala g. kaplanu Janezu Mraku za izredno skrb, podelitev zakramentov pokojniku in lepo opravljeno pogrebno mašo. Iskrena hvala tudi župnikoma g. Francu Šuštarju in g. Francu Novaku za pogrebno slovesnost. Najlepše pa se zahvaljujemo tudi članom pevskega zbora Danica in nji­ hovi zborovodkinji Danici Kutner za ganljivo petje. Iskrena hvala za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem In vsakemu posebej! Žena Jelka In snaha Vera s sinovoma. ZAHVALA Ob boleči In nenadomestljivi Izgubi drage mame, stare mame, sestre, tete In vsem dobre prijateljice FRANČIŠKE TRONTELJ s Partizanske 32 v Grosupljem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom Podgorice pri Šmarju, Društvu upokojencev Grosuplje in VVZ Kekec za podarjeno cvetje, sveče, darove za Cerkev in svete maše. Prav tako se zahvaljujemo gospodoma župnikoma dr. Francu Šuštarju in Antonu Pahuljetu za spodbudne besede tolažbe, molitve in za pogrebni obred. Lepa hvala Moškemu pevskemu zboru Samorastnik, ge. Fani Kralj in trobentaču. Posebej pa bi se radi zahvalili patronažnim sestram ZD Grosuplje, ki so ji ob težkih trenutkih stale ob strani. Še enkrat prisrčna zahvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali, se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vs; njeni V 92. letu se Je Iztekla življenjska pot očetu, dedu In pradedu LOJZETU HOČEVARJU iz Šmarja-Sapa, pekovskemu mojstru v pokoju. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen poslovilni obred, šmarskim pevcem za zapete pesmi, g. Mazaju za izbrane besede ob slovesu ter vodstvu Pekarne Grosuplje za izkazano pozornost. Radi bi se zahvalili tudi osebju Doma starejših občanov v Grosupljem, kjer je dragi pokojnik bival zadnje mesece svojega življenja. Vsi, ki smo ga imeli radi, ga bomo ohranili v lepem spominu. hčerke Anica, Jožica In Marija ter sinova Marjan In Slavko z družinami Grosuplje - petek, 31.1. 2003 / V avli Osnovne šole Loulsa Adamiča Je potekala slavnostna prireditev ŠPORTNIK LETA 2002, na kateri so podelili naslove Športnik/ca leta v kategoriji 1986 In 1985 letnik In Športnik občine Grosuplje. Ker pa predsedstvo Zveze športnih organizacij Grosuplje lahko podeli samo en naslov v posamezni kategoriji, so podelili tudi posebna priznanja za dobre športne dosežke. Priznanja so prejeli tudi nekateri, ki so se s športom bodisi tekmovalno bodisi organizacijsko ukvarjali že desetlvt ja. Pokale pa so podelili tudi prvakom občinskih In medobčinskih rekreativnih tekmovanj. Uvodoma Je predsednik Zveze športnih organizacij Grosuplje In ravnatelj šole Božidar Gabrijel med drugim omenil tudi podatek iz ankete, ki jo je pred tem napravila grosupeljska LAS, v kateri Je več kot polovica mladih ugotovilo, da Je šport najboljša preventi­ va proti drogam župan, Janez Lesjak Je še dodal, da se že kažejo nekateri rezultati v športnih uspehih, ki so tudi posledica zago­ tavljanja ustreznih pogojev za delovanje športnih kot tudi drugih organizacij, ki Jih Je v Grosupljem kar precej. Na tem področju pa občino čaka še veliko dela. Priznanja so podeljevali: župan občine Grosuplje Janez Lesjak, bivša vrhunska plavalka Nataša Kejžar, član Olimpijskega komite­ ta In nekdanji vrhunski telovadec Miro Cerar ter vodja strokovne službe ZŠO Andrej Cevc, prireditev pa Je vodil študent 4. letnika Akademije za gledališče, radio, film In televizijo AKIRA HASEGAVVA. V kulturno-razvedrilnem delu programa so nastopili učenec Glasbene šole Grosuplje, harmonikar Luka Žitnik ter plesalca R&R Tina KuhelJ In Anže Jakopin, člana Plesnega kluba M Grosuplje. ZA ŠPORTNIKE IN ŠPORTNICE OBČINE GROSU­ PLJE SO BILI RAZGLAŠENI V POSAMEZNIH KATEGORIJAH: • letnik 1986 in mlajše: MONIKA P0T0KAR (članica Športnega društva Flip Flop), ki se je športu zapisala v četrtem razredu OŠ, ko je s stare­ jšo sestro Barbaro prvič prišla na trening odbojke v ŠD Flip Flop. Njeno dobro igro v društvu je opazil tudi selektor državne reprezentance in povabljena je bila na izbor najboljših deklic do 14 let. Izbrana je bila v državno reprezentanco, kjer je bila ena izmed nosilk igre na mladinskih igrah Treh dežel v Italiji. Skupaj s sestro sta na mladinskem državnem tekmovanju v odbojki na mivki dosegli odlično peto mesto. - fantje in dekleta letnik 1986 in mlajši: BLAŽ HREN in MAŠA KRIŽMAN (člana plesnega kluba M Grosuplje), ki že sedmo leto sku­ paj tekmujeta na domačih in med­ narodnih tekmovanjih. Kot sloven­ ska državna reprezentanta sta trenutno najvišje uvrščeni sloven­ ski par na svetovni rang lestvici pri mlajših mladincih. V letu 2002 sta osvojila naslov državnega prvaka, prav tako sta zmagala na tekmovanju za slovenski pokal, z veseljem pa se tudi spominjata doseženega 13. mesta na evropskem prvenstvu v Tržiču. - mladinke letnik 1985 in starejše: ŠPELA TRAMPUŽ (članica Shotokan karate kluba Grosuplje). Karate je začela trenirati pri osmih letih in je poleti na poletni karate šoli v Pineti, ki jo je orga­ niziral Shotokan karate klub Grosuplje, položila mojstrski - črni pas. Njen najljubši uspeh je bil tretje mesto na mednarodni tekmi v Žalcu, na kateri so nastopali tekmovalci iz petih držav. Seveda pa je tu še veliko prvih, drugih in tretjih mest s pokalnih in državnih tekem. - mladinci letnik 1985 in starejši: ŽEUKO M0IČEVIČ (član Strelskega društva Grosuplje). Željko je dokazal, da lahko s talentom in veliko vloženega dela prideš v sam evropski in svetovni vrh, kamor se Željko vztrajno pre­ bija, navkljub slabšim pogojem za vadbo v naši občini. V letu 2002 ga je Strelska zveza Slovenije že drugo leto zapored proglasila za najboljšega strelca Slovenije v mladinski konkurenci. Osvojil je prvo mesto v državni ligi in 1. mesto na državnem mladinskem prvenstvu. Postavil je tudi 5 novih državnih rekordov, med katerimi izstopa zlasti rezultat 592 krogov od 600 možnih, kar je rezultat svetovne vrednosti v mladinski konkurenci. Kot stalni član Slovenske reprezentance je na evropskem prvenstvu dosegel 15. mesto, bil pa je tudi udeleženec svetovnega mladinskega prven­ stva, kjer je dosegel 50. mesto. - člani: MITJA GERZINA (član Šahovskega kluba Grosuplje). Mitja je aktivno začel igrati šah v Šahovskem klubu Grosuplje 'ORTNIK LET/ šele leta 1997. Je tipični pred­ stavnik sodobne generacije dopis­ nih šahistov, ki za prenos potez uporablja izključno elektronsko pošto. V letu 2002 je na državnem prvenstvu presenetljivo zasedel prvo do drugo mesto in s tem osvojil mojstrski naslov. Na osnovi dosežka na državnem prvenstvu je bil uvrščen v sloven­ sko reprezentanco, s katero je nastopil na finalnem turnirju za evropsko moštveno tekmovanje in dopisni olimpiadi. Za dosežene uspehe mu je bil na kongresu leta 2002 na Portugalskem podeljen naslov mednarodnega mojstra ICCF. - osnovnošolska tekmovanja: ATLETSKA EKIPA DEČKOV OŠ L.A. GROSUPLJE, PO^TNII^LE ki je v letu 2002 na področju šolskih tekmovanj dosegla nekaj izvrstnih rezultatov. Med njimi je zagotovo osvojitev 1. mesta na Ljubljanskem maratonu v kategoriji od 5. - 8. razreda. Velik dosežek je tudi uvrstitev v finale, na finalnem tekmovanju v Velenju pa je ekipa osvojila 5. mesto. - tekmovalni šport: EKIPA KADETOV KOŠAR. KLUBA GROSUPUE, ki je nastopila v I. državni ligi skupaj s klubi kot so Union Olimpija. Pivovarno Laško, Krka, Slovan ipd. V kategoriji kadetov je v Sloveniji nastopilo 70 ekip. V I. ligi pri kadetih nastopajo poleg KK Grosupljega samo še ekipe kate­ rih članske ekipe so uvrščene v I. košarkarsko ligo. Ekipa nastopa in trenira pod vodstvom trenerja Viktorja Jurečiča že četrto leto. V odločilni tekmi za vstop med najboljše štiri ekipe so izgubili za 6 točk s KK Pivovarno Laško in tako na koncu osvojili 5. mesto v državi. POSEBNA PRIZNANJA ZA IZREDNE ŠPORTNE DOSEŽKE so prejeli: GREGOR VERBAJS (član Smučarsko skakalnega kluba Čušperk). Na športnem področju ima verjetno največjo težo doseženo 5. mesto na ekip­ nem tekmovanju na svetovnem prvenstvu v nordijski kombinaciji. Med posamezniki je osvojil 16. mesto. Nastopil pa je tudi na tekmah za svetovni "B" pokal, kjer je na koncu sezone uspel zbrati 31 točk. ROK IVANC (član Strelskega društva Grosuplje). Rok je v zadnjih dveh letih prišel v sam vrh mladih ŠPORTNIK LETA 2002 slovenskih strelcev s piš­ tolo. Prebil se je tudi v slovensko reprezentanco, s katero je nastopil na Slovaškem na turnirju olimpijskih upov in dosegel odlično 9. mesto. Veliko je tudi prispeval k osvojitvi 2. mesta na državne ekipnem prven­ stvu. Med posamezniki je prav tako osvojil 2. mesto. TINA KUHEU in ANŽE JAKOPIN (člana Plesnega kluba M Grosuplje). Tina in Anže plešeta skupaj četrto leto. vendar je njun plesni staž še bistveno daljši. Re-zul- tati, ki sta jih dosegla, so presegli vsa pričakovanja, saj sta na letošnjem državnem prvenstvu članov nastopila najprej v C razredu in nato še v B razredu, kjer sta se povsod uvrstila na stopničke. Na evropskem pokalu v Tržiču sta se med 44 pari iz 14 držav uvrstila na 3. mesto. VIKTOR DOLINŠEK (član Konjeniškega klu­ ba Grosuplje). Viktor je član Konjeniškega kluba Grosuplje že vrsto let. Tekmuje pa z dvojno licen­ co, saj se ukvarja s kasaštvom, za katerega v Grosupljem ni pogojev, tako da mora vse treninge opraviti v Ljubljani. V letu 2002 je nastopil na 17 tekmah. Dosegel je eno 1. mesto, 6 tretjih mest in 4 uvrstitve na 4. mesto kljub poškodbi konja. Ob koncu leta se je uvrstil na lestvici med 298 sloven­ skimi tekmovalci v ka- saštvu na 35. mesto. ČLANI SHOTOKAN KARATE KLUBA GROSUPUE: Maja Kohler, Tadeja Petrovič, Urša Trampuž, Jure Tivadar, Admir Bogaljevič ŠPORTNIK I ET/ nnni Shotokan karate klub Grosuplje je na športnem področju karate- ja tako v občini Grosuplje kot Sloveniji dobesedno zablestel. Pod strokovnim vodstvom trenerja Esada Bogaljeviča so osvojili toliko naslovov državnih prvakov v različnih kategorijah, da se po številu osvojenih naslovov državnih prvakov ne more primerjati noben klub v občini. Vsi prisotni so osvojili naslov državnega prvaka v svoji kategoriji. Posebej pa izstopata z doseženimi rezultati Tadeja Petrovič in Admir Bogaljevič, ki sta tudi redna člana slovenske reprezentance. Admir je kar 12-kratni državni prvak v borbah in 8- kratni prvak v katah v različnih starostnih kategorijah. Na evropskem prvenstvu je Admir osvojil 5. mesto. ČLANI KICK B0XING KLUBA KOBRA GRO­ SUPLJE: Mario Ivkič, Luka Smrkolj, Senad Burzič Tudi Kick boxing klub Kobra je eden izmed najmlajših klubov po stažu delovanja v Grosupljem. V dobrih dveh letih delovanja so na letošnjem državnem tekmovanju v tej borilni veščini Mario, Luka in Senad dosegli izvrstne rezultate, saj so se vsi trije uvrstili med prve tri. MLADINCI STRELSKEGA DRUŠTVA GROSUPUE Da dosežki ekipe mla­ dincev Strelskega društva Grosuplje niso slučajni, pove že njihovo 2. mesto v državni ligi. Na državnem prvenstvu so to mesto potrdili in tudi posamične uvrstitve na državnem prvenstvu 3., 5., 6. mesto kažejo, da raste nov rod izvrstnih strelcev, ki bodo nadaljevali z uspehi. ČLANI NOGOMETNEGA KLUBA GPG GROSUPUE Malo je nogometnih klubov v Sloveniji (registriranih je 250), ki se lahko pohvalijo s tako uspešno potjo članskega moštva, ki je v šestih tekmovalnih sezonah preskočilo štiri nivoje tekmovanj - od 2. lige Medobčinske nogo­ metne zveze Ljubljana (5. državni rang) do 2. državne lige (2. sloven­ ska nogometna liga). Najbolj medijsko odmevni so vsekakor rezultati, doseženi v letu 2002. Prepričljiva zasedba 1. mesta v 3. slovenski nogometni ligi - center s 16. točkami pred­ nosti pred drugo uvrščeno ekipo in uvrstitev v 2. SLN junija 2002. Jesenski del tega nastopa pa je minil v senzacionalnih rezultatih za nepoznavalce nogometa, saj je ekipa končala na drugem mestu. POSEBNO PRIZNANJE ZA 30 LETNO DELO je prejelo STRELSKO DRUŠTVO GROSUPUE. 3RTNIK LETA2C Strelsko društvo Gro­ suplje je bilo ustanovljeno pred dobrimi 30 leti in je v tem času iz zelo skromnih začetkov postalo eno izmed najuspešnejših strelskih društev v Sloveniji. Društvo se je razvijalo na vseh pod­ ročjih, tako organizaci­ jskem (največji podvig je bila organizacija državne­ ga prvenstva Jugoslavije), strokovnem (6 članov društva je uspešno opravi­ lo trenerski tečaj na Fakulteti za šport) kot tudi športno-tekmovalnem področju. Kar s tremi ekipami nastopajo v I., II., in III. državni ligi in še s 14 posamezniki (4 ekipe) v državnih ligah za pionirje, mlajše mladince in mladince. V vseh kategorijah imamo strelce, ki sodijo med prvih 5 v državi. Vse to so plodovi strokovnega dela in predanih ljubiteljev športa, pa tudi podpora okolja (šole, občine, podjetij in ZŠO). ZLATO PRIZNANJE ZA 30 LETNO DELO je prejel tudi ALOJZ POTOČNIK - član Konjeniškega kluba Grosuplje. Gospod Alojz je bil eden izmed ustanoviteljev Konjeniškega kluba Grosuplje v letu 1957, v katerem je opravljal vrsto let tajniška in predsedniška opravila. Nastopal je tudi kot tekmovalec v kasaštvu in je med leti 1977 in 1984 zabeležil 7 zmag in skupaj preko 30 uvrstitev na prva štiri mesta. Tekmoval je tudi v Vojvodini in na osrednjem hipodromu v Beogra­ du. Na Jugoslovanskem maratonu je dosegel 3. mesto, na med­ narodni dirki Jugoslavije, Avstrije in Madžarske leta 1980 prav tako 3. mesto, na dirki maršala Tita, kjer je tekmovalo 14. najboljših konj Jugoslavije, pa je zasedel 6. mesto. Leta 1980 je opravil izpit za klubskega sodnika, že naslednje leto pa za republiškega in zveznega sodnika. Leta 1981 je na Fakulteti za šport pridobil izobrazbo "trener kasaških konj", tako da je svoje bogato praktično znanje, obogateno s teoretičnim znan­ jem, prenašal mladim članom pri strokovnem delu s konji. Kljub dolgoletnemu udejstvovanju g. Alojz ne miruje, saj je eden redkih v Sloveniji, ki se lahko pohvali z licenco za vožnjo dvovpreg. Po Sloveniji pa je Alojz Potočnik poznan tudi po svoji reji čistokrvnih lipicancev. BRONASTO PRIZNANJE ZA 10 LETNO DELO sta prejeli DANICA GABERŠČEK in MARIJA JESIH - članici Strelskega društva Grosuplje. Danica in Marija sta bili med ustanovitelji društva pred več kot 30 leti. Nekaj časa sta uspešno tekmovali in takratna ženska ekipa je sodila v sam slovenski vrh. Vsa leta sta kljub mnogim drugim obveznos­ tim vztrajali v strelskem športu, kjer nastopata še danes in še vedno zelo uspešno. Ženska ekipa upokojenk sodi med naj­ boljše tri v Sloveniji, kar je v veliki meri njuna zaslu­ ga. Dolga leta sta poma­ gali pri tajniških in blagaj­ niških opravilih v društvu. Gospa Danica pa je aktiv­ na tudi na sodniškem področju, saj kot izkušena strelska sodnica nastopa na različnih tekmovanjih po Sloveniji. To priznanje naj bo le simbolično nadomestilo za njuno več kot 30-letno aktivno delo v društvu, ko sta na strelišču pustili nešteto ur svojega prostega časa ter tako prispevali svoj delček v mozaiku uspešnosti društva. PRVAKI OBČINSKIH IN MEDOBČINSKIH REKREATIVNIH TEKMOVANJ - KOŠARKA TROJKE Na občinskem prvenstvu občine Grosuplje v košarki je sodelo­ valo 8 ekip. Odigranih je bilo 42 tekem v 14 kolih jesenskega in spomladanskega dela. 1. mesto je osvojila ekipa KAJA, 2. mesto ekipa MZG GROSU­ PUE, 3. mesto ekipa ŠTUDENTSKI KLUB GROŠ. - NAMIZNI TENIS Medobčinskega rekreativnega prvenstva v namiznem tenisu se je udeležilo 10 ekip. Sistem tekmovanja je bil ligaški, razdeljen v spomladanski in jesenski del prvenstva. 1. mesto je osvojila ekipa NTS RK DOBREPOUE, 2. mesto je osvojila ekipa ŠMARJE MLADI, 3. mesto je osvojila ekipa KGG KRKA. - BALINANJE Medobčinskega prvenstva v balinanju se je udeležilo 9 ekip. Odigranih je bilo 64 tekem v 16 kolih jesenskega in spom­ ladanskega dela: 1. mesto je osvojila ekipa PEKARNA GROSUPUE, 2. mesto ekipa MRAVUICA BALINĆEK GAJNIČE, 3. mesto ekipa BŠK MRAVUICA. - ODBOJKA Ženske: Po končanem spomladanskem in jesenskem ligaškem prvenstvu je naslov medobčinskega prvaka občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje osvojila ekipa: 1. mesto ŠPORTNO DRUŠTVO GRČA, 2. mesto ekipa LISICE, 3. mesto ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOUE. Moški: 1. mesto je osvojila ekipa OK GROSUPUE, 2. mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOUE, 3. mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA GROSUPUE. Povzeto po scenariju, ki ga Je pripravil Andrej Cevc, vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje, v sodelovanju s predstavniki športnih organizacij v občini Grosuplje. Jože Mlkllč PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPLJE Planinsko društvo Grosuplje organizira izlete tudi na zasnežene gorske vršace Izleti so namenjeni tako turnim smučarjem kot tudi "navadnim pohodnikom" Za spodaj navedene izete potrebujete ustrezno zimsko opremo, kamor spadajo cepin, dereze, gamaše, ustrezna nepremočljiva obutev, sončna očala, ustrezna zimska oblačila Turni smučarji pa seveda tudi opremo za smučanje 22. februar, 2003 VELIKI DRAŠKI VRH Rudno polje, Ki 8. marec, 2003 22. marec, 2003 29. marec, 2003 30. marec, 2003 12. april, 2003 :a, Draški vrh KLADIVO Jelendol, Kofce, Kladivo Vodi: Franc Štibernik, tel 041 696 940 DEBELA PEČ Rudno polje, Lipanska planina. Debela peč, Rudno polje Vodi: Iztok Smjur, tel 041 574 990 TRIGLAV Krma, Kredarica, Triglav, Krma VodiFranc Štibernik. 041 696 940 HOHER SONNBLICK Iz Heiligenbluta Vodi Franc Štibernik, 041 696 940 zahtevna, 8 ur zimska oprema turni smuk zahtevno. 7 ur zimska oprema turna smuka šola hoje po snegu, 6 ur cepin, dereze turna smuka avtobus zelo zahtevna 8 ur zimska oprema 6 ur turno smučanje zahtevna 7 ur zimska oprema turni smuk lahka 7 ur avtobus 26. april, 2003 BEGUNJŠČICA-BOHRNOVA POT Ljubelj-Preval-Roblekov dom- (Begunjščica 2060 )-Draga Vodi: Momčilovič Jože. 031 511 778 Vsi prijavljeni morajo obvezno predhodno poravnam članarino za leto 2003 V primeru da bo pravočasno dovolj prijav za posebni avtobusni prevoz (plačilo stroškov), bo vodnik organiziral prevoz z avtobusom, sicer udeleženci sami poskrbijo za prevoz Vodniki društva bodo organizirali tudi druge izlete po brezpotjih in turno smučarske izlete O tem se bomo dogovarjali na članskih sestankih, ki bodo tudi v letu 2003 vsak ponedeljek ob 20 uri na sedežu društva, Adamičeva 51. Grosuplje Člani društva se lahko sprostijo tudi na umetni plezalni steni v dvorani BRINJE, kjer je možno rekreativno plezanje vsaktorek od 21 00 do 22 30 vsako sredo od 19 30 do 21 00 vsak četrtek od 18 00 do 1930 in od 21.00 do 22.30 vsakpetek od 19 30 do 21.00 Za začetek rabite samo trenirko in ciste športne copate za vstop v dvorano Vabimo vas, da čimpreje poravnate svojo člansko obveznost za leto 2003, vsekakor pa pred nakupom nove opreme, saj vam lahko smo en nakup povrne stroške. ČLANARINA V LETU 2003 je naslednja A 12.000,00 SIT B 3.250,00 SIT C1 18 -27 let 2.000,00 SIT C2 15-18 let 1700,00 SIT C3 osnovna šola 1.000,00 SIT C4 predšolski 700,00 SIT Člani s plačano članarino imajo, ob predložitvi veljavne izkaznice, naslednje ugodnosti: zavarovanje za čas planinske aktivnosti, popuste pri prenočevanju v planinskih kočah, popuste na železnici, poletne popuste na žičnicah, popuste pri nabavi opreme. Trenutno lahko koristite popuste v naslednjih trgovinah: IGLU SPORT 10 % POHODNIK 10 % PROMONTANA 15 %, TO MAS sport 15 %, ANAPURNA Way 10 %, PLANIKA 15 % Sport Extreme 5 % Za informacije lahko pokličete na telefonsko številko 01 7863 173 ali 041 696 940. Upravni odbor PD GROSUPLJE VGA (Velikoupeljska gostilniška agencija) vas (DEZ) informira KOPRIVE NE POZEBEJO Na vellkoupeljskl komunali so ljudem ob zadnjem sneženju radodarno delili sol z upanjem, da Jo bodo občani pose­ jali na plodna tla. Kljub ogromnemu kupu soli pa so se nekateri šoferji avto­ busov In drugih šolskih prevozov močno Jezili, da ljudje te soli niso odnesli tja, kjer U Jo največ potrebovali. Namreč! Pred eno od velikoupeljskih šol Je še dva dni po sneženju bilo vse nepreorano, pa tudi sejalcev ni bilo veliko - le butalska mladež se je veselo prekoplcovala čez zasnežene poljane. Bo morda Iz tega zraslo kaj bolj vroče­ ga? BABJE ČENČE SE ŠIRIJO /z vaškega radia smo Izvedeli, da seje povpraševanje po (DEZ)lnformacljah Velikoupeljske gostilniške agencije po sprejetju prohlblcljskega zakona In nedavno sprejetega Odloka o regis­ traciji Eho cajtn'gov blazno razširilo. Baje jih bodo nekateri racmani, ki Imajo zelo hudo zlatenico, uporabili za argumente v svojih prispevkih v vellkodolgovašklh novicah In delavskem caffngu, pa morda tudi na kakšni televizijski bajti zadovoljnih Kranjcev. JOežek Zagraikl DELOVANJE PLESNEGA KLUBA M IZ GROSUPLJEGA Plesni klub M iz Grosupljega uradno deluje od prve polovice leta 2002 in je v sodelovanju s plesnim klubom M Ljubljana že dosegal vrhunske rezultate pred svojo ustanovitvijo. Ob pospešenem dodatnem izobraževanju in nadgrajevan­ ju plesnega znanja nudimo sedaj tudi sami kvalitetne programe in dosegamo dobre rezultate. V nadaljevanju bomo izo­ braževali vse plesne kadre v rekreativnih in tekmovalnih kategorijah tako na Pedagoški akademiji, kot na Fakulteti za šport, saj želimo delovati kot strokovno podkovan plesni klub. Imamo dve aktivni članici kluba: gospodično Mojco Šeme in gospodično Tino Kuhelj, ki obiskujeta Umetniško gim­ nazijo - smer sodobni ples in jima bo ples v nadaljnjem življenju tudi poklic. V svojih vrstah imamo tudi diplomirano pro­ fesorico telesne vzgoje s specializacijo vzgoje predšolskih otrok. Organiziramo tudi svoje plesne tečaje za odrasle in sicer so na voljo štiri stop­ nje. V začetni in nadaljevalni stopnji se tečajniki naučijo osnove vseh plesov sve­ tovnega plesnega programa, v izpopol- njevalnih stopnjah pa spoznavajo zahtevnejše plesne figure. Seveda pa na vseh stopnjah poleg železnega repertoar­ ja svetovnega plesnega programa spoz­ navajo tudi plesne novosti. Začetni tečaj: blues, foxtrot, jive, dunaj­ ski valček, angleški valček, disco fox - hustle, cha cha cha, polka. Nadaljevalni tečaj: tango, rumba, samba, marenge in nove slike k ostalim plesom. Največje dosežke dosegajo naši ple­ salci na področju rock&roll-a. To je šport- no-plesna zvrst, ki je zadnjih dvajset let zelo uveljavljena v Evropi in združuje plesne prvine popularne glasbe 50-ih let z vrhunskimi akrobatskimi elementi, zato smo se odločili, da prevzamemo izvedbo tudi večjih prestižnih tekmovanj. K sode­ lovanju smo povabili tudi lokalno TV Grosuplje in jim ponudili snemanje tek­ movanj kot TV oddajo, s tem pa približamo ples in plesno prireditev širše­ mu krogu gledalcev lokalne TV v občini Grosuplje. Prireditve snema tudi naci­onalna TV. Reportaže s prireditve objav­ ljajo vse večje radijske postaje, med njimi tudi radio Zeleni Val in vsi dnevni časopisi ter revije. Izkušnje za organizacijo tako velikih tekmovanj smo si nabrali v letu 2000 z organizacijo prireditve zaključnega Pokala Slovenije v akrobatskem rock- &rollu in z organizacijo mednarodne tekme Svetovnega pokala v letu 2001. Za dobro organizacijo obeh prireditev smo dobili veliko pohval tako od tek­ movalcev, kot tudi od Plesne zveze Slovenije, in ostalih plesnih klubov v Sloveniji. Organizacijskih izkušenj nam torej ne manjka. Ponašamo se tudi z udeležbo v akciji Veter v laseh, ki je bila namenjena boju proti drogam. Udeležili so seje vsi plesni pari in ostali plesalci, pa tudi starši in pri­ jatelji. V letu 2002 smo se udeleževali vseh tekmovanj v akrobatskem rock&rollu, tako doma kot v tujini. Sodelovali smo tudi pri vseh akcijah in prireditvah, ki jih je organiziral PKM Ljubljana in PKM Tržič. Meseca decembra leta 2002 smo organizirali božični ples plesnega kluba M Grosuplje, ki je bil namenjen predvsem našim najmlajšim, udeležili pa so se ga tudi vsi ostali ljubitelji plesa. Pripravljeni smo sodelovati tudi pri vseh prireditvah, ki bodo organizirana v občini Grosuplje. Za uresničitev vseh ciljev, ki smo si jih zadali in glede na naše dobre rezultate pa bomo potrebovali tudi finančna sredstva, zato upamo, da nam bodo priskočili na pomoč sponzorji. Naj vam predstavimo naše najboljše rock&roll plesalce malo podrobneje: Franci Pevc - Mojca Šeme Mojca in Franci plešeta skupaj že 6 let. V letošnjem letu sta skupaj s trenerji izde­ lala novo koreografijo, ki jo plešeta na skladbo, ki je pravzaprav nekakšen mix pevca BUDDY H0LLY-a. Koreografija je zelo atraktivna, tako da Franci in Mojca vedno navdušita gledalce. Evropsko prvenstvo in Finale pokala Slovenije sta bila zanju tudi zadnji dve tekmovanji v razredu starejših mladincev, saj sta z novim letom prestopila med članske plesne pare. Naj omenimo še njune pomembne tekmovalne rezultate; 9. mesto Svetovni pokal - Grosuplje 2001 2. mesto KVALIFIKACIJSKI TURNIR - Duplek 2002 25. mesto EVROPSKO PRVENSTVO TRŽIČ 2002 Anže Jakopin - Tina Kuhelj Tina in Anže plešeta skupaj šele četrto leto, vendar sta oba v plesnih vrstah od svojega 4 leta, ko sta spoznavala svoje plesne korake že med cicibani v vrtcu. Anže je blestel že v kategoriji mini in mlaj­ ši mladinci s svojo prejšnjo soplesalko in s Tino sta prve uspehe dosegla med člani C razreda. Njun največji cilj letošnje sezone je bil to, da sta na letošnjem Državnem prvenstvu v Grosupljem nastopila najprej v članskem C razredu in nato še v članskem B razredu. Sedaj pa sta se že posvetila novim cil­ jem, saj se želita čimprej zavihteti tudi med najboljše članske B pare tudi v sve­ tovnem merilu. Rezultati: 1. mesto MEDNARODNI TURNIR AVSTRIJA 1. mesto FINALE POKALA SLOVENIJE člani C razred 3. mesto EVROPSKO PRVENSTVO TRŽIČ - člani B Blaž Hren - Maša Križman Blaž in Maša sta najmlajši plesni par med grosupeljskimi plesalci in sedaj že sedmo leto skupaj tekmujeta na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Tako treni­ rata 4 do 5-krat tedensko, pred večjimi tekmovanji pa tudi dvakrat dnevno. Blaž in Maša sta trenutno najvišje uvrščeni slovenski par na svetovni rang lestvici. Od novega leta dalje pa se bosta pomerila v zanju novi kategoriji - starejši mladinci. Naj omenimo še nekaj njunih odličnih rezultatov; 1. mesto državno prvenstvo - Grosuplje 2002 1. mesto POKAL SLOVENIJE - 2002 13. mesto EVROPSKO PRVENSTVO TRŽIČ 2002 Vsi, ki vas ples zanima ali pa bi se nam priključili na naših plesnih tečajih oziroma včlanili v naš plesni klub, nas lahko pokličete na naš telefon št. 041 235-888. Veseli bomo vašega sodelo­ vanja saj je plesati zdravo, zabavno in nadvse družabno. Plesni pozdrav. Darja Križman In Jože Šeme KK KOBRA OBISKAL SVETOVNI PRVAK TOMAŽ BARADA ZIMSKO OSVAJANJE GORA V Kick boxing klubu Kobra iz Grosupljega smo načrtovali trening seminar z večkratnim svetovnim prvakom Tomažem Barado in ga tudi uspešno izpeljali v soboto, 11.1. 2003. 29-letni Mariborčan Tomaž Barada ima že veliko najprestižnejših svetovnih nagrad iz borilnih športov. V tae kwon do-jo ima 6 naslovov evropskega prvaka, 5 naslovov sve­ tovnega prvaka in kar 3 naslove kralja tae kwon doja. V kickboxingu pa si je priboril 4 nazive evropskega prvaka, 3 največje naslove svetovnega prvaka VVAKO PRO organizaci­ je, prav tako mu ne manjka priznanj najboljšega borca tekmovanj - Best Fighter of the Tournament Mailand. Florida in še bi lahko naštevali. Visoko je cenjen v azijskih državah, Južni Ameriki in Argentini, kjer si je ustvaril ime. Trening seminarje potekal v mali telovadnici Osnovne šole Louis Adamič v Grosupljem. Udeležba je bila omejena na 18 članov. Trening je potekal v parih, kjer smo imeli poudarek na borbenih kombinacijah, gibanju in vračanju udarcev nasprotniku. Imeli smo priložnost trenirati po sistemu treningov svetovnega merila in se za 1 uro postaviti v kožo svetovnega prvaka. Poudariti moramo, da je takšen trening izredno kondicijsko težaven in zahteva popolno zbranost in obvladovanje zahtevnih tehničnih kombinacij kick boxa. Že drugo leto je Barada tudi osebni trener Mateja Fischerja. Pred tekmovanji trenirata skupaj v Mariboru v telovadnici Barada sport tudi večkrat tedensko. Poudarek je na bor­ benih kombinacijah in tudi samih borbah, ki so sestavni del priprav na tekme. Za tek­ movalno sezono 2003 pa že potekajo intenzivne priprave Mateja Fischerja, ki bo stopil v ring tudi v tae kvvon do-ju, organizacije ITF. Za obisk in nepozaben trening se člani Kick boxing kluba Kobra iz Grosupljega najlepše zahvaljujemo svetovnemu prvaku Tomažu Baradi in mu želimo veliko novih uspehov. Matej Flscher - KICK BOXING KLUB KOBRA Moja ljubezen do gora se je pričela s poletnim osvajanjem Triglava iz Bohinja do Triglava in nazaj. To je bilo v časih, koje v naših gorah ležal sneg še v poznem poletju in ko so se na Triglavskem ledeniku poleti še smučali.Že takrat so se mi gore, odete s snežno odejo, zdele nekaj posebnega. Vedno raje sem iskal takšne ture, kjer se je bilo potrebno spoprijeti tudi s snežnimi strminami sredi poletja. Denarja za dobro planinsko opremo takrat ni bilo, hodili smo v gore le poleti, zato o kakšnem cepinu ali derezah še pomisliti nisem smel. Gojzarji, zbiti še z lesenimi žebljički in profilirano gumo, so bili pravo razkošje. Prvič sem izzival srečo s takšno opremo na snežiščih severne stene Kanjevca, na včasih markirani, zelo zahtevni poti od Doliča na Prehodavce. Snega je bilo toliko, da je bila steza na najbolj izpostavljenih mestih prekrita z ostanki plazov, ki so police , kjer je bila steza, spremenili v strmo snežišče, ki se je končalo na robu stene več sto metrskega prepada. Prehod med steno in snegom je bil nemogoč, vsak zdrs pa bi pomenil zanesljivo smrt nekaj sto metrov nižje. Za povratek je bilo brez opreme prepozno, zato sem s čevlji brcal v južni sneg, da sem naredil varno stopinjo še za svojega prijatelja in počasi napre­ doval naprej. V zadnjem snežišču so mi nekaj korakov pod vrhom tudi čevlji odrekli pokorščino. Podplat se je namreč odločil, da ima dovolj tepeža in mi je to jasno pokazal. Ko sem ga pokoril s koncem vrvi, sva srečno izplezala in na Prehodavcih preživela še hudo kritiko oskrbnika, ki ni mogel doumeti najine predrznosti. Danes se zaradi izpostavljenosti ta prehod ne uporablja več. Pravijo, da ima vsak človek svojo merico sreče, zato je dobro paziti, da je prehitro ne izkoristiš. Tudi mene je ta preizkušnja streznila. Spoznal sem, da si moram za takšne izzive najprej nabaviti opremo, se jo naučiti uporabljati in se v takšnih razmerah podajati v gore samo z izkušenimi planinci. Svoj potepanje po gorah sem z nabavo opreme čedalje bolj premikal tudi v zimski čas. Kmalu sem pričel jemati s seboj smuči in pričel uživati v turnem smučanju. V začetku so bile to klasične smuči, ki sem jih nosil na nahrbtniku, da sem potem lahko užival v smučanju do izhodišča, danes pa so to prave turne smuči, ki omogočajo varno hojo v največje strmine. Verjamem, da si tudi danes marsikateri ljubitelj gora želi osvojiti kakšen vrh tudi pozimi, vendar se boji zasnežene pokrajine, kjer so markacije največkrat skrite pod sne­ gom. Tudi opozorila o nevarnostih v gorah v medijih, poročila o snežnih plazovih in nesrečah v gorah dodatno vplivajo na to, da se začetniki ne podajajo v nepremišljene avanture. Vendar kljub temu v gorah večkrat srečam mlade, ki počnejo isto kot sem to opisal v začetku tega članka. Letos so se že dogodile nesreče (zdrsi, plaz), ki so zahte­ vale smrtne žrtve, zato je stalno opozarjanje na premišljen odhod v zimske gore še kako potrebno. V današnjem času je veliko možnosti, da uživaš v osva­ janju zasneženih vrhov, če se priključiš organiziranim izle­ tom, ki jih organizirajo planinska društva. Tudi Planinsko društvo Grosuplje ima v planu kar nekaj takšnih izletov, na katerih se lahko naučite, kako varno osvajati zimske vrhove in doživite vso lepoto in svobodo gibanja, ki jo lahko ponudijo le zasnežena pobočja . Za zimsko osvajanje gora je nujna osnovna zimska opre­ ma. Poleg toplih oblačil, rokavic, zaščite za glavo, rabite še nepremočljive čevlje, gamaše, dereze, cepin, zaščitna očala in čelado. Hoja v snegu je bolj zahtevna, zato je potrebno imeti tudi dobro fizično kondicijo. Če nimate izkušenj, raje sami ne izzivajte sreče in se pridružite organiziranim izletom v zasnežene gore, ki jih organizirajo izkušeni vodniki planinskih društev. Franc Štlbernlk trgovina s spodnjim perilom in nogavicami Kam na pomlad? specializirano trgovino s spodnjim perilom in nogavicami! V bogato založeni trgovini boste gotovo našli nekaj zase, za prijetne spomladanske dni! Velika izbira, za različne okuse in različne priložnosti! Lektos d.o.o., Adamičeva 3b, 1290 Grosuplje Tel./fax: (01) 786-46-49 d.o.o., CESTA IMA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA i Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani Izdelek. VGA (Velikoupeljska gostilniška agencija) vas (DEZ) informira KRANJSKI JANEZI - DA 0 TONETIH NE GOVORIMO... Nekoč, v davnih časih Je bil na Kranjskem zelo znan en Kranjski Janez. Potem se Je našel en Uporni Janez, nato Je prišel Predsednik Janez, zdaj pa Je Tone. - Država pa tone, tone... ZAMENJAVA PRIIMKOV Iz zelo zapoznelih virov smo dobili neavtorlzlrano novico, da Je velik- oupeljskl mayor na Vellkollovnatem hribu tik pred volitvami na glas razmišljal, kaj bo, če pridemo v NATO: "Najbrž mi bodo najprej zamenjali priimek!? Le kakšen bo? Ali bom VVOOUSIHONGER aH pa FOXNER." Nekateri poslušalci, ki so za trše odločitve, se odločajo za prvo možnost, a se drugI s humornlm navdihom ogrevajo za poslednjo, sam pa se bo verjetno odločil po 23. sudcu. jftežek Zagraški Beli/Med Infection Control BELIMED d.o.o. Kosovelova ulica 2 SLO - 1 290 Grosuplje Tel: 01/78 66 010 Fax: 01/78 66 011 E-mail: info@belimed.si www.belimed.com Belimed je eno vodilnih evropskih podjetij za proizvodnjo pomivalnih strojev in sistemov za področja farmacije, medicine in laboratorijev. Za smelo uresničitev naših ciljev vabimo v naš tim tehničnega sodelavca - konstrukterja Od vas pričakujemo: • univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo strojne smeri • 3 leta delovnih izkušeni na področju konstrukcije razvoja • dobro poznavanje dela z računalnikom (ACAD) • aktivno znanje enega tujega jezika, želeno nemškega • ustvarjalnost in inovativnost Če ste pripravljeni sprejeti izziv, se nam pridružite. Pričakuje vas kreativen in dinamičen tim, moderno delovno okolje ter stimulativen osebni dohodek. Zaposlitev je za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v osmih dneh po objavi na naslov: Belimed d.o.o., Kosovelova 2, 1290 Grosuplje KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA V našem centru smo že pričeli z učinkovitimi anticelulitnimi programi. 4 Prepričajte se o uspešnosti THALGO pomlajevalnih programov nege obraza. /47,1290 Grosuplje, tel.: U U i 1 Tradicionalno otroško pustno rajanje v soboto t marca Blagovnica Tabor Grosuplje ob 11.00 uri VELE prijeten nakup Bogata izbira pustnih oblačil v Blagovnici Tabor Grosuplje in Blagovnici Ivančna Gorica. IZJAVI DESETLETJA ZAUSTAVITE KOMEDIJO! (Zlatko Sugman) - ZAUSTAVITE TRAGEDIJO - SVET JE PONOREL! (j|(ežek Zagraški) velikoupeljski odmevi / eho cajtn'gi J^EŽKU ZAGRAŠKEMU NA SLEDI Iz strogo brezupnih virov so nam tudi prišepnili, da sledijo jfežku Zagraškemu • na gasilskem, krajevnem, občinskem, kulturnem, turističnem, v zadnjih štirih letih pa tudi na uredniškem področju. Bog daj, da bi še dolgo vztrajali! jtfezek Zagraški \mmm\Wr\ JH^TT^^lijV, J trgovine zi| HNIKA ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje m 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 pooblaščeni zastopnik družbe prodaja in servis prodaja in montaža prpai prodaja in izposoja ~ v ' TOHATSU outboards c Vimont TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:01/7864-068, tel/faks:01/7864-O67 tli l ALi IA >J5L\ '/ fj;WJUBmVJU STKOPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU kmUf ®mstrong te?-AVTOSERVIS BOJHj VULKANIZERSTVO FiTJAin PRODAJA IN MONTAŽA AVTOPLASCEV Matador, Sava, Fulda, Kormoran, Kleber, lh MflPI/KPFIlV/in V\hWh Good Year, Michelin, Continental. VTl/MUL lilLllflruiimfl PRODAJA LITIH PLATIŠČ. Brezplačno shranjevanje avtoplaščev. /VOl/0/ NOVO! NOVO! AVTOMEHANIKA Pi^^f^tma traktorje in tovorna vozila. 11 in iiiMii« za vozila Izven garancije HRANILNICA ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA P()Sl!(')VNA LON d.d., Kranj • RENTNO VARČEVANJE ZA VARNO IN NEODVISNO PRIHODNOST . ZLATI LON DOLGOROČNO VARČEVANJE ZA ZLATNIK ZAUPANJA . VARČEVANJE PLUS VARČEVANJE ZA VAŠ IZBRAN NAMEN . ZLATA REZERVA POLJUBNI POLOGI, LAHEK DOSTOP DO DENARJA TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA E-LON - ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI TEKOČI RAČUNI (limit, EUMC, bankomati) UGODNI MENJALNIŠKI TEČAJI IN PLAČILNI PROMET ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925 J; rosu pije Kolodvorska 3 S-Telefon: 01/78 V»2*925 »-/"Taks:*