Dopisi. Iz Ormoža. (Novo slov. gasilno društvo.) Z veseljem se je napolnilo vsako rodoljubno srce, ko se je raznesla vest, da snujejo naši vrli okoličani gasilno društvo s slovenskiin poveljein. Kdo ne uvidi, kolikega pomena so gasilna društva za probujo narodne zavesti! Zasluga možev, koji so se trudili v tej stvari, ni torej majhna, posebno če pomislimo, da so nam celo politične oblasti delale težave. Pravila smo posneli po istih cvenskih gasilnih društev, koja je torej namestnija za pravilne spoznala. No, nam so la pravila dvakrat vrnili ter osnovanje društva prepovedali. V tretje komaj je izrekla namestnija, da osnovanja društva ne prepove. — Med temi boji na zunaj deloval je osnovalni odbor pod vodstvom g. dr. J. Omulca, poverjeniki iz občin Hardek, Pušenci, Litmerk in Hum so mu pa pri tem uspešno pomagali. Nabirali so se udi, kupila brizgalnica za 1300 gld., postavila utica za brizgalnico in društveno orodje tako, da je v trenutku, ko so prišla potrjena pravila, društvo imelo svoj dom. Ideja, koja se je vzbudila v srcu nekaterih rodoljubov, našla je brzo pot v srca naših zavednih okoličanov, pravo odkritosrčno veselje je zavladalo povsod. 0 tem smo se lahko najbolj prepričali dne 22. novembra, ko se je vršilo osnovanje »prostovoljne požarne brambe za ormoško okolico s sedežem v Hardeku«. Privrelo je od vseh stranij zavednega Ijudstva, da so bili prostori v gostilni g. Kalchbrennerja prenapolnjeni. Predsednik osnovalnega odbora, g. dr. .1. Omulec, je otvoril shod, pozdravil navzoče, da zakličejo presvetlemu cesarju trikratni »živio«, čemur so se vsi navdušeno odzvali; godba je zaigrala cesarsko himno, katero so vsi stoje poslušali. Zatem je razlagal g. predsednik idejo gasilnih društev, njih človekoljubni, narodni in socijalni pomen. Po prečitanju in tolmačenju pravil se je začela volitev odbora in sicer so bili izvoljeni sledeči gg.: Martin Stanič, načelnikom ; Andraž Žinko, njegovim namestnikom; Franc Hanželič, blagajnikom in Anton Porekar, tajnikom. Posamezni oddelki so pa volili za svoje vodje sledeče gg. in sicer: brizgalničarji Franca Staniča (namestnik Alojzij Mikl); plezalci Andraža Vrhovščaka (namestnik Matjaž Rajh); varuha Martina Školibra (namestnik Ivan Trstenjak); nadzornikom orodja bil je izvoljen g. Lovro Kirič. Vse volitve so se vršile jednoglasno. Po izvolitvi preda g. dr. J. Omulec predsedništvo novemu g. načelniku, kateri se osnovalnemu odboru in njegovemu predsedniku iskreno zahvali na trudu ter prosi tudi v naprej blagohotne podpore. Društvu je pristopilo takoj 40 udov, kateri so storili obljubo v roke načelnika; ta trenutek je bil pq izreku vseh veličasten in pretresljiv. — Kakor slišimo, oglašajo se dan za drrevom novi društveniki, da bo društvo jedno najmočnejših. K društvu je pristopila tudi litmerška godba, katera nain je že pri osnovanju svirala in nas zabavala pozno v noč. — Pohvalno moramo ludi omeniti, da so se udeležili ormoški Slovenci le redke slavnosti polnoštevilno. Tako smo zapazili čč. gg. župnika in kaplana, gg. dr. Geršaka in dr. Geigerja ter lepo število narodnih dam, katerim je g. dr. Omulec napil zdravico. — Pri porodu novega društva so prisostvovali od gasilnih društev le vrli trgoviški gasilci, kateri so pod vodstvom načelnika, g. Novaka, krepko primarširali v Ormož. Zabavni del je bil velezanimiv. Poleg g. dr. Omulca so si stekli za osnovanje novega društva ranogo zaslug tudi gg. dr. Geršak, F. Hanželič, Anton Porekar, nadučitelj na Humu, in Alojzij Mikl, ki pri svojih mnogobrojnih prijateljih pridno nabira za blagajno novega društva, ne omenjaje drugih vrlih narodnjakov, koji so širili misel narodnega gasilnega društva med Ijudstvom. — Novemu društvu pa kličemo: Pomozi Bog! - Iz brežiškega okraja. (Zalostni časi.) Dragi mi bralec! Vem, da si večkrat že čital v »Slov. Gosp.«, kako je bila opustošila že pred več leti naše lepe vinske gorice neusmiljena morilka, trtna uš, katera ni prizanesla nobenemu vinogradu v našem okraju. Nekateri kmetovalci so začeli zasajati svoje opustošene vinograde na amperikanski podlagi, katero početje se je, hvala Bogu, prav izvrstno obneslo. Nižji sloji, videvši ta napredek, poprijeli so se sicer z velikimi napori te za ta kraj najplodonosnejše stroke. Bodi mi dovoljeno omenili, kakšen je bil ta začetek. Večinoma so ti ubogi trpini morali pričeti z golimi rokami, niso se ustrašili težkega dela, niti zime, ne neugodnega vremena, da so prekopali svoje opustošene vinograde. Toda kaj bi bil ta ves napor, ako ne bi bila visoka vlada in slavna štajarska hranilnica priskočila z brezobrestnimi posojili na pomoč? Visoka vlada je pokazala zares svojo materino skrb za uboge podložne in štajarska hranilnica pa bratovsko ljubezen. S to požrtvovalnostjo se je dosegla še-le splošna obnovitev po trtni uši opustošenih vinogradov in up na boljše čase za kmetovalea. Pa močno smo se varali, zadeli smo ob nepremagljivo oviro, pokazala se je v tej zadevi tajna konkurenca, katera preti zadnji košček kruha iztrgati tukajšnjemu kmetu. Kako to? Prejšnja leta, ko je še rodila stara vinska trta, izvažalo se je vino iz naših krajev v Ljubljano, Kamnik, Istro in vse mogoče kraje, če ludi je vsled kacega neugodnega leta slabo bilo. A sedaj se vozi ravno narobe, to je iz Ljubljane, Istre in Bog ve od kod, semkaj v naše vinske kraje in nosijo dotični sodi imena raznih tovarn in vinskih trgovcev, dasiravno imajo tukajšnji vinorejci naturalnega vina od novih nasadov na razpolago, pa se le malo proda, ker kupcem, oziroma krčmarjem ponarejeno vino bolj ugaja. Morebiti, da ga po nizki ceni dobijo in up. To je tudi udarec za našega vinorejca, ker s posojili od visoke vlade in slavne hranilnice nakupičil si je nove dolgove, vsled česar z obupom gleda v bodočnost, ako pojde še dolgo tako naprej, da bi ponarejena vina imela prednost. Že danes premišljuje, od kod vzeti, da povrne izposojeni znesek, katerega si je izposodil ravno za povzdigo vinoreje, potem plačeval tako veliko dačo, katera raste od leta do leta. Ali niso to zares žalostni časi, ako ne bode mogel naš vinorejec svojega naturnega in zdravega vina prodati? Vsega tega so krivi listi, ki vino ponarejajo in za naturno prodajajo. Ponarejeno vino sploh spodkopava prebivalstvu zdravje, vinorejcem pa prej ko slej pripravlja beraško palico. Prašamo gospode državne poslance in višjo oblast, kako dolgo se bode še gledalo skoz prste takemu početju? Ali ni že skrajni čas, da visoka vlada prepreči skoraj bi rekel take pogubljive čine? Ako bode visoka vlada v tej zadevi potrebno ukrenila, kar je upati, potem bode rešen naš vinorejec gotove pogube. Z Zdol pri Kozjem. (Občinske razmere.) Naj nekoliko načrtam pred občinskimi volitvami županove in sploh občinske razmere. Pred tremi leti smo z veselim srcem stopili na volišče ter volili za župana g. J. Preskerja. Nadejali smo se, da bode po očetovsko skrbel za občino in občane. A žalibog motili smo se. Že tisto leto, ko smrj ga na županov stolček posadili, je hudo celo občino toča obiskala. Deželna vlada je nekoliko podpore dala po toči poškodovanim posestnikom in sicer koruze. Župan, moder mož, jo \e znal prav izpeljati. Vložil je sicer prošnjo za po toči poškodovane občane, pa kako? Izbral je take, ki niso bili posebno podpore^potrebni. Najbolj ubogih in potrebnlh pa ni videl. Neka žena je celo rekla možu, ko je koruze domu pripeljal, ko bi bil dobil denarjev, koruze že imam dovolj. Ali je to pravo županovo gospodarstvo? Nikakor ne! Pa ludi letos je po naši občini toča hudo oklestila. Deželna vlada je dovolila dati nekoliko denarne podpore po toči poškodovanim posestnikom. Ali naš župan je tudi zdaj znal obrniti. Vložil je sicer prošnjo, pa le za en par svojih prijateljev; a drugih ubogih, ki so v resnici še bolj podpore potrebni, pa ni videl, čeravno je hodil točno škodo po občini pregledovat in cenit in jo je cenil za več tisoč goldinarjev. Ali je to prava skrb županova za občane? Ne. Še nekaj! Neki mladenič se ni letos pred vojaškim naborom oglasil županu; a naš župan, potrebujoč časti, je dal siromačka na c. kr. okr. glavarslvo, ki mu je tudi 24 ur zapora naložilo. Vsako nedeljo ga je župan gotovo videl in govoril ž njim, in zdaj ga je v kazen spravil. Kdo je bil tega kriv? Župan. — Občinska volitev bode prihodnjo nedeljo, dne 6. decembra pri županu g. Preskerju, ob 1. uri popoldne. Volilci, pridite v obilnem številu na volišče, ter ei volite prav značajnega moža za župana, moža, kateri bode po očetovsko skrbel za svojo občino. Volilci, volite takega moža! Kako bodo vulitve iztekle, bodem že naznanil. Izpred Maribora. (Ubožišče.) Za dan 21. novembra t. 1. je tudi slav. c. kr. okr. glavarstvo v Mariboru sklicalo zbor zaradi ubožišea ter povabilo vse dotične osebe. Med drugimi osebami smo videli štiri ukaželjne gospode župnike, kar nas aeveda ni iznenadilo. Nerazumljivo vendar je to, da smo v tem izvoljenem društvu videli tudi znanega apostola po sili Nemcev — iz Slivnice, brez povabila. Vse barve je »špilal«, zeleni kušarji so mu po licu lazili, ko je g. okr. glavarja slišal prav lopo slovensko govoriti. Le kar čudili smo se mu, da ni lakoj vzel svojega jezervoglatega klobuka ter šel naravnost v šolor »premile Mariboržanke«, g. c. kr. glavarja tožit zaradi slovenskega nagovora. Gotovo ga bo ta prizor polisnil na pravo misel, ako še kaj pameti ima, da Slovencev več preganjal ne bo in duhovnikov ne sovražil, ki se borijo za mili slovenski jezik, katercga tudi g. c. kr. okr. glavar tako visoko ceni.