•1 PROBANKA PE Kranj - tel.: 04/280 16 00 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) menjalnice - exchange tel. 04 | 23 60 260 6BD Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 04; 280 10 40, Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev 2 SO 10 17, 280 10 30 faks: 04 / 280 10 12 www.gbd.si, infoffi gbd.si varnost ) strokovnost i donosnost ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE Gorenjska^ Banka Banka .' fio.ittthom USEGLAS Leto LIV - LSSN 0352 - 6666 - št. 37 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 15. maja 2001 Ob otvoritvi razstave o Gimnaziji Kranj Dijaki ne marajo popustljivih profesorjev Tako je ob otvoritvi razstave Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur zatrdil umetnostni zgodovinar prof. dr. Nace Šumi, tudi sam maturant kranjske gimnazije. Šenčur, 15. maja - Na Občini Šenčur so stitorja, Občine Šenčur, je pogodbo podpi- včeraj podpisali pogodbo o začetku gradbe- sal župan Franc Kern, gradbena dela bo nih del na povezovalnem kanalu fekalne ka- izvajalo podjetje Gradbena mehanizacija in nalizacije, ki bo povezoval Šenčur s čistilno predstavništvo Nataša Hafner - Boštjančič, napravo v Kranju in tako omogočil aktivira- podpisovanje pa je potekalo v navzočnosti nJe že zgrajenega omrežja kanalizacije v direktorja Javnega podjetja Komunala Šenčurju ter nadaljevanje gradnje kanaliza- Kranj Jožefa Stružnika. ^Uejudi v druge dele občine. V imenu inve- Foto: A. Korenčan j STRAN 5 Vaterpolisti Triglava Živil so brez poraza osvojili nov naslov državnih prvakov Doma brez konkurence Ze po treh tekmah končnice državnega prvenstva so Kranjčani v nedeljo popoldne dosegli tretjo zmago in zasluženo slavili ob že osmem naslovu državnih prvakov. Maj je mesec narcis v jeseniški občini Praznik ključavnic pod Golico Turistično društvo je pripravilo družabno prireditev Praznik ključavnic, domači gasilci so blagoslovili novo motorno brizgalno, na tisoče izletnikov se je podalo h koči na Golici. STRAN 11 STRAN 23 P I H-3 Videti in biti viden 71 J* 9770352666018 PO SLOVENIJI ureja: Jože Kožnjek_____ PO SLOVENIJI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Pred junijskim referendumom Pravica do svobodnega odločanja Podpisniki pisma slovenski javnosti bodo ustanovili odbor za svobodo odločanja. Ljubljana, 15. maja - "Sloveniji se na deseto obletnico državnosti obeta prvi resen preizkus spoštovanja človekovih pravic v novem stoletju. Referendum je oblika tega soočenja, neposreden povod zanj pa za večino svobodne Evrope nesporna pravica parov in samskih žensk do oploditve z biomedicinsko pomočjo. Resnična vsebina je osnovna civilizacijska pridobitev: Svoboda odločanja!" je zapisalo v pismo slovenskim medijem in javnosti 35 znanih posameznikov s prvo podpisano Spomenko Hribar. Gre za posameznike, kot so dejali zase, ki so pripravljeni zaščititi človekove pravice. Podpisani verjamejo, daje Slovenija dovolj pluralna in tolerantna, da seji zaradi posluha za pravice manjšine ni treba bati za skupne vrednote, državljani in državljanke pa dovolj zreli in solidarni, da v svobodi drugega ne vidijo grožnje svoji svobodi. Pismo je prvi korak. Drugi bo ustanovitev odbora za svobodno odločanje. Pred referendumom 17. junija, na katerem se bomo odločali, če imajo lahko tudi samske plodne ženske pravico do umetne oploditve, je posredovala izjavo za javnost tudi Mira Olup l mek, direktorica Urada vlade za žensko politiko. "Na naknadnem zakonodajnem referendumu se bomo v Sloveniji ukvarjali z vprašanjem, ki zadeva zelo majhen, čeprav enakovreden del ženske populacije. Celotna diskusija, kije potekala doslej, se je kljub obširni in kompleksni problematiki, ki jo vsebuje zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo, seje nazadnje zožila na en sam problem in ustvarila razmere, v katerih se o občutljivih etičnih in strokovnih vprašanjih medstrankarsko obračunava. Nič čudnega torej ni, da se določene skupine žensk čutijo prizadete in celo diskriminirane. Vsakršno razlikovanje pa je v nasprotju z načelom enakih možnosti in ustavno enakostjo pred zakonom," je zapisano v izjavi. Po mnenju Mire Olup Umek razvnemanje razprave poglablja predsodke do žensk in postavlja pod vprašaj njihovo integriteto in dostojanstvo. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Združena lista Bled Opozorilo pred polomom Bled, 15. maja - Občinski svetniki te stranke predlagajo razve-javitev vseh sklepov, ki so bili sprejeti na osnovi dogovora s "Šejkom". Svetniki Združene liste socialnih demokratov Bled so v pobudi občinskemu svetu zapisali, da priprave na Šahovsko olimpiado ne potekajo več v skladu s sprejetimi sklepi občinskega sveta, niti s postavljenimi termini. "Ugotavljamo, da je že nekaj časa jasno, da projekti, pogojeni z vložkom "šejka" niso več realni in je po mnenju svetnikov ZLSD vsako nadaljnje dogovarjanje samo zgubljanje časa, ki že ogroža pravočasno preureditev ledene dvorane v smislu prej sprejetih sklepov občinskega sveta in s tem tudi izvedbo olimpiade na Bledu," so zapisali in pojasnili, da zato na zadnji seji niso več glasovali za sklepe. Po njihovem mnenju nosijo odgovornost za tak potek dogodkov ne samo župan, ampak tudi svetniki iz vrst koalicije LDS, SLS + SKD, NSi, SDS in Liste za boljši Bled, ki še vedno podpirajo nerealne predloge župana, ki pomenijo stalno odlašanje z adaptacijo ledene dvorane. Svetniki ZLSD predlagajo razveljavitev vseh sklepov, ki so bili sprejeti na osnovi dogovora s šejkom. Župan naj predlaga nov realen predlog adaptacije ledene Predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije Vojaška nevarnost se manjša Možnost vojaškega ogrožanja še vedno obstaja, vendar so za Slovenijo nevarnejše druge oblike ogrožanja, zlasti v obliki kriminala. Poslanci so kritični do predloga resolucije. Ljubljana, 15. maja - Državno-zborska komisija za nadzor tajnih služb je med prvimi obravnavala predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki jo je na predlog ministrstva za obrambo sprejela vlada. Poslanci, člani komisije, so sestavljavcem predloga očitali preveliko splošnost, ponavljanje že znanih dejstev, mešanje obveščevalne in varnostne dejavnosti ter preslabo opredeljeno vJogo obveščevalnih služb v zunanji politiki Slovenije in zagotavljanju notranje varnosti. Resolucija je temeljni dokument na področju nacionalne varnosti, ki jo skuša zagotavljati tudi s članstvom v Evropski uniji in Natu. Po koncu hladne vojne so se varnostne razmere v Evropi in v svetu spremenile. Vojne med državami so redke, zato pa je več spopadov znotraj posameznih držav, več pa je mehanizmov mednarodne skupnosti za preprečevanje spopadov. Zaradi svoje lege je Republika Slovenija izpostavljena različnim tujim vplivom in interesom. Povečuje se število različnih nevojaških tveganj in virov ogrožanja, jugovzhodno od nas so vojna žarišča, vendar zaradi njih Slovenija ni neposredno ogrožena. V predlogu resolucije je zapisana ocena, da so viri ogrožanja subverzivna dejavnost, grožnja z agresijo, vojaški napad, množične migracije, terorizem, organiziran kriminal, uničevanje okolja, gospodarske blokade vključno z energetsko krizo, informacijske oziroma kibernetične blokade, zdravstvena in epidemiološka ogrožanja in druge nesreče. Kot posebna nevarnost za Slovenijo so organiziran kriminal, ilegalne migracije, trgovanje z belim blagom, ilegalne trgovine z orožjem in materiali, terorizem in pranje denarja. Notranja grožnja varnosti je gospodarski in drugi kriminal, kot razvita informacijska družba pa postajamo ranljivi na področju informativne dejavnosti. Stalna nevarnost so ekološke katastrofe in možnost naravnih in drugih nesreč. Nacionalna varnostna politika se bo izvajala preko zunanje politike, obrambne politike, politike zagotavljanja notranje varnosti, gospodarske politike in politike varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanja in ohranjanja okolja. Temelji sistema varnosti Sistem nacionalne varnosti ima več temeljev. Pravni temelj sistema nacionalne varnosti je ustava, zakoni in drugi predpisi, tudi mednarodni. Politični temelj so demokratično izvoljeni in oblikovani organi zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti. Gospodarski temelj je stopnja razvitosti gospodarstva in njegova učinkovitost. Delovanje sistema nacionalne varnosti je močno odvisno od gospodarske moči države. Socialno zdravstveni temelj je mreža socialnih in zdravstvenih zavodov ter drugih pravnih in fizičnih Varnost pred naravnimi nesrečami je del državne varnostne strategije. Foto: J. K. oseb, ki skrbijo za počutje in zdravje ljudi v vseh razmerah. Informacijski temelj varnosti so predvsem informacije, ki se predvsem nanašajo na identificiranje in analiziranje tveganj ter nevarnosti za nacionalno varnost. Te informacije se zagotavljajo vsem institucijam in službam, ki skrbijo za nacionalno varnost Republike Slovenije. Infrastrukturni temelj za razvoj sistema nacionalne varnosti je ključnega pomena, saj je ustrezna prometna, komunikacijska, energetska in preskrbovalna infrastruktura nasploh nujno potrebna za nemoteno in učinkovito delovanje nacionalno varnostnega sistema. Izobraževalni temelj so vsi izobraževalni, vzgojni, vrednostni in drugi elementi, s katerimi se zagotavlja pripravljenost in usposobljenost ljudi, organov, organizacij in služb za zagotavljanje lastne in skupne varnosti. Pomemben nacionalno varnostni temelj je| varnostna kultura državljanom zlasti še tistih na vodilnih i11 vodstvenih položajih. Sistem nacionalne varnosti Jet sestavljen iz treh podsistemov: obrambnega, ki ga sestavljaj vojaška in civilna obramba, si' stema notranje varnosti, katere ga jedro so policija, državno to; žilstvo, pravosodni, inšpekcijsk1 in nadzorni organi, in sistem^ varstva pred naravnimi in drugj' mi nesrečami. Najpomembn^' ši organi za vodenje sistema s° državni zbor kot vrhovni za^° nodajalec, predsednik repufr('' ke kot vrhovni povedni obrambnih sil, vlada kot izvršil' na oblast in svet za nacionalni) varnost pri vladi kot posvetoval' ni in usklajevalni organ. • J. Košnje* dvorane in finančni plan adaptacije, ki bi se morala začeti že maja. V nasprotnem primeru bo vladajoča koalicija pred slovensko javnostjo in občani občine Bled odgovorna za morebitne zaplete pri izvedbi olimpiade ali celo izgubo organizacije, je zapisano v pismu, ki ga je v imenu svetnikov podpisal Vladimir Silič. • J. K. Pojasnilo blejskega župana Bled, 15. maja - "Svetniki Združene liste socialnih demokratov so v nadaljevanju 22. seje občinskega sveta občine Bled dne 9. maja pod točko Razno hoteli vložiti pobudo v zvezi s pripravo na šahovsko olimpiado na Bledu. Vloga pobude ni bila vložena skladno s poslovnikom občinskega sveta, zato je bila sprejeta po do 21. mitja, v Kranju mi Koroški cesti 27, Lok. zaključku seje in bo posredovana na naslednjo sejo občinskega sveta," je zapisal blejski župan mag. Boris Malej. "Informacija0 skupnih naložbah za izvedbo Šahovske olimpijade je bila Ze obravnavana na sami 22. seji občinskega sveta 25. aprila in v tej zvezi so občinski svetniki potrdili (tudi posamezni člani ZLSD' dosedanje aktivnosti župana v zvezi z nameravano investicij" Shaikha Qadumija oziroma alternativne variante izvedbe S*' hovske olimpiade," je zapisal. • J.K. Poslanec Rupar odgovarja Tržič, 15. maja - "Glede na povsem neutemeljene ter skrajn°, neokusne napade g. Horvatiča, predsednika OO LDS Tržič v članku Neprimerne županOv£ : izjave, na račun mojih "faš'5' tičnih" izjav zahtevam, javnosti predstavi vsaj dve b#e di, ki sta ga vodili k te*11 obtožbam ali pa vsaj eno deJak nje, ki ga spominja na postopa v času, ko se je fašizem in na' cizem dejansko pojavljal Evropi. Če tega ne bo naše1, zahtevam javno opravičilo tak kot je storil g. Roman Jakič, V čigar izpadu v državnem zbor11 se je očitno obrnil nerazmišlj11! joči Tone Horvatič," je zapi^ poslanec Pavel Rupar. • J.K- Dr. Bajuk in Peterle na Gorenjskem Kranj, 15. maja - Vodilna moža Nove Slovenije bosta ta teden obiskala Gorenjsko-Predsednik stranke dr. An' drej Bajuk bo v petek, 18-maja, ob 19. uri v Tržiču v paviljonu ob Pošti sodeloval na javni tribuni. Podpred' sednik stranke Lojze Peteri* I pa bo v petek, 18. maja, v Škofji Loki. Srečanje z nji^ j bo ob 19. uri v restavracij1 Metuljček v trgovskem cent' ru Podlubnik. • J.K. Jitbf. (udi d®MiM(JJ©ISnGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o. KRANJ I 'redniška politika: neodvisni nestrankarski politično- informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Lcopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor K* Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Urša Petcrnel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografij"' Doki Priprava za tisk: Media Ar!, Kranj / Tisk: DELO ■ TCR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, teleta: 04/201-42-13 / E-mail: m glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-4247 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7, do 15. ure, sreda do 17, ure / Časopis izhaja oh torkih in petkih. Naročnine: tlW?L obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja, 1* no: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 "L v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK za prodajo na Hrvaškem). 3%ide i/sak to/tek in petek r AKTUALNO Letos je bilo v gorah že več kot 50 nesreč, med njimi šest smrtnih Gore kaznujejo neprevidnost - vzele so že šest življenj Slovenske gore letno obišče več kot milijon obiskovalcev, najbolj množično poleti, ko imajo tudi gorski reševalci največ dela. Letos opozarjajo na nevarnost snega, ki bo ležal tja v poletje. Lansko dežurstvo na Brniku se je dobro obneslo, reševalci dobili prvo tožbo na sodišču. Letos je bilo v slovenskih gorah že več kot 50 nesreč, kar nikakor ni spodbudno za prihajajočo poletno planinsko sezono, ko se po podatkih gorske reševalne službe zgodi kar polovica vseh nesreč. IVled ponesrečenci reševalci letos niso mogli več Pomagati šestim ljudem, ki so preminili zaradi zdrsa, padca ali nenadne srčne kapi. Dušan Polajnar, načelnik G RS Z načelnikom G RS Slovenije Dušanom Polajnarjem, ki že tretje leto uspešno vodi slovensko gorsko reševalno službo, smo se pogovarjali o planinski sezoni, vzrokih nesreč v gorah, opremljenosti in delu gorskih reševalcev, ki bodo ob prihajajočih poletnih vikendih očitno spet zelo zaposleni. Gore obišče milijon obiskovalcev "Turizem je postal ena najmočnejših gospodarskih dejavnosti. Med drugim ocenjujejo, da Alpe obišče okoli 100 milijonov turistov ali Povedano drugače: desetina cestnega svetovnega turizma po-^ka v Alpah," pravi dipl. inž. "Ušan Polajnar. "Če so planinske organizacije v Evropi na začetku svojega obstoja želele pripeljati v gore čimveč ljudi, se danes vse več ukvarjamo z negativnimi vplivi, ki jih je prinesel moderni način življenja. Tudi nam množičnost ni več glavni cilj, ampak želimo množice obiskovalcev navdušiti za planinstvo kot način življenja. Po grobih ocenah obišče slovenske gore letno več kot milijon obiskovalcev. Množični obisk gora je z leti prinesel s seboj tudi varljiv občutek varnosti, zato z večjim obiskom raste število nesreč. Gorska reševalna služba je pila ustanovljena pri Slovenskem planinskem društvu, za Pomoč in reševanje planincev in gornikov leta 1912 v Kranjski ^ori. Njene naloge so se od Ustanovitve do danes širile in 'ako zdaj deluje kot javna služba za reševanje, pomoč in zaščito v gorah in povsod tam, kjer 'ahko s svojim znanjem in teh-n'ko pomaga pri reševanju. Gorska reševalna služba deluje kot komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Operativni del sestavlja sedemnajst postaj, ki so terensko razporejene po vsem goratem predelu Slovenije. Članstvo v G RS je prostovoljno in prostočasno. V okviru službe se usposablja tudi več različnih skupin reševalcev: vodnik lavinskega psa, reševalec - letalec, zdravnik reševalec. Reševalci imajo za svoje akcije le povrnjene stroške in nimajo drugih dohodkov - reševalci so poklicni in plačani denimo, v Švici, kjer pa je v njihovih gorah ogromno obiskovalcev in veliko dnevnih nesreč, tako, da drugače ne gre. Stalno dežurstvo na Brniku Lani se je povečalo število gorskih nesreč kar za 30 odstotkov v primerjavi z letom prej! Število reševalnih, iskalnih in poizvedovalnih akcij je bilo 258. Pomagali smo 287 obiskovalcem gora in na drugih težko dostopnih krajih. Število mrtvih je bilo lani 24, medtem ko leto prej 29. Znatno se je povečalo tudi število akcij, v katerih je sodeloval Dobro usposobi/enim gorskim reševalcem tudi letos poleti žal ne bo zmanjkalo dela, še posebej zato ne, ker se bo sneg obdržal v gorah daleč v poletne dni. - Foto: D.S. Vodniške tarife Združenje gorskih vodnikov Slovenije ima cenik za posamezne garniške ture in vzpone. Tarifa za enodnevni najem vodnika za lažje ture, ki trajajo najmanj pet ur, je 24 tisoč tolarjev. Tarifa, za denimo, severni steber Skute je 39.900 tolarjev, za greben Macesno-vec - Luknja Peč - Rjavina je 56.300 tolarjev, za dolgo nemško smer v severni steni Triglava 70 tisoč tolarjev, za jugovzhodni raz Kukove špice 39.900 tolarjev. Za dva dni Grossglocknerja 48 tisoč tolarjev za dva vodenja, za štiri dni Matterhorna /06 tisoč tolarjev, za Motil lllanc, Monte Rosa, Ju ngfra u - za štiri dni za dva vodena 77.300 tolarjev. helikopter: leta 1999 je helikopter sodeloval v 63 primerih, lani pa v 111 primerih. Od junija do septembra se v gorah zgodi polovica vseh nesreč. Poleg tega je večina teh nesreč ob koncu tedna, ko pa je na Brniku uvedeno stalno dežurstvo. Lani je bila od 3. junija do 30. septembra ob sobotah, nedeljah in praznikih v prostorih Letalske policijske enote na Brniku ob helikopterju dežurna ekipa za helikoptersko reševanje v sestavi posadke helikopterja, gorski reševalec - letalec, zdravnik gorski reševalec letalec in policist gorski reševalec - letalec. V 36 dneh dežurstev so člani dežurne ekipe opravili 34 akcij s 37 poškodovanci in bolniki. Zdravniki ocenjujejo poškodbe po se-demstopenjski lestvici NACA. Več kot tretjina poškodovanih je imela indeks 4 ali več, kar pomeni nujnost takojšnje zdravniške oskrbe. Polovica med njimi je dobila indeks 5 ali več. Pri polovici akcij je bilo reševanje možno le z uporabo vitla. Poskusno dežurstvo na Brniku je upraviči- lo pričakovanja in to dežurstvo bo potekalo tudi letos. Sneg bo ležal vse do poletja Glavni vzroki za gorniške nesreče so iz leta v leto podobni. Lani je bil padec glavni vzrok, saj se je zaradi padca ponesrečilo 79 planincev, zaradi nepoznavanja terena smo morali posredovati 79-krat in zaradi telesne nepripravljenosti je bilo 54 primerov. Vsi ti dejavniki so med seboj tesno povezani. Padec je bil pogojen tudi s slabo telesno pripravljenostjo ali z nepoznavanjem terena. Poleg človeških slabosti je velikokrat vzrok slaba, neprimerna in poškodovana osebna oprema. Še posebej pa bi rad opozoril na razne bolezni, saj smo zaradi bolezni planincev posredovali dvajsetkrat. Predvsem zaradi srčnih bolnikov. V tem času, ko prihaja poletna sezona, pa moram opozoriti tudi na to, daje v gorah še zelo veliko snega. Na KAJ 26°D1 J*'K, Rešen prvi primer na sodišču Kdo povrne stroške helikopterskega reševanja? Po napotnici zdravnika stroške helikopterskega reševanja krije Zavod za zdravstveno zavarovanje, če pa reševalci ugotovijo, da je nesreča nastala zaradi vinjenosti ali objestnosti, potem tožijo oziroma dajo predlog Upravi za zaščito in reševanje, da posamezniku izstavi račun. Lani je bil na sodišču rešen en primer, da mora ponesrečenec plačati, ker je nesrečo povzročil iz malomarnosti, na sodišču pa je še nekaj primerov. Primer. Neki planinec, kije z družbo prišel na Kredarico, se je opil in tak odšel proti vrhu Triglava. Nekje na sredi poti je seveda omagal in ko so ga tovariši iz druščine želeli spraviti dol, je nanje metal kamenje. Okoli 10. ure zvečer je bil v popolni krizi • ni šlo ne naprej in ne nazaj in tedaj je bilo treba poklicati reševalce, da so ga spravili dol. Kredarici je snežna odeja debela šest metrov, zato je na višino več kot 2000 metrov res treba iti primerno opremljen. Sneg bo na tej višini obstal tudi dolgo v poletje. Treba je bil izredno pazljiv! Slišim, da je zdaj, ko je na Triglavu toliko snega, ob lepem vremenu v Krmi toliko avtomobilov, da še nikoli toliko! Se pravi, da planinci množično odhajajo na najvišjo goro, na Kredarico, saj se jim zdi Kredarica zanimiva, koje toliko snega. A še enkrat pravim: nad 2000 metri nadmorske višine prežijo na neizkušene številne pasti, tudi opasti - napihan sneg, ki visi in se ob odjugi trga. Planince opozarjamo, da je v takih razmerah najbolje, da se na pot odpravijo zelo zgodaj: na gori je treba ugledati vzhod sonca in se nikakor ne na pot podati dopoldne! Mobiteli rešujejo življenja Italijanski planinec, ki se je nedavno tega smrtno ponesrečil na Malem Triglavu, koje padel zelo globoko, je bil zelo izkušen alpinist. Ponesrečil se je zato, ker se mu je naredila "cokla" na derezah. Zdrsnilo mu je in ni mu bilo več pomoči. Eden od vzrokov za nesreče v gorah je tudi odtujenost obiskovalcev gora od narave. Danes se izleti, pohodi in ture praviloma končajo še isti dan. Cas, odmerjen za obisk gora postaja vse krajši. Cilji obiskovalcev so zahtevni in to jih sili v večje tveganje. Obiskovalci žal zelo redko opustijo pot, če je slabo vreme ali pa, če ne zmorejo več. Vse te navade današnjega življenja se odražajo tudi v gorah. Priporočamo, da nosijo s seboj mobilne telefone, saj so si planinci s klicem 112 že večkrat rešili življenje. Pokritost s signali je letos veliko boljša, tudi v najbolj obleganih dolinah Vrata, Kot in Krma. Če dvomijo vase ali ne poznajo poti, naj si vzamejo gorske vodnike, pred turo naj se pozanimajo o vremenu - tako bodo imeli veliko manj sitnosti, mi pa nobenega dela. Vse informacije o kočah in o drugem so tudi na spletu, na www.pzs.si." • D. Sedej AMZS Od petka do danes so delavci pomagali 26 gorenjskim voznikom oziroma njihovim jeklenim konjičkom. Od tega 23 vozilom ni bilo druge pomoči, kot da so jih naložili na vlečna vozita in odpeljali, 3-krat pa so zadoščala popravila mehanikov AMZS na krajih, kjer so se vozila pokvarila. Tokrat so imeli tudi nekoliko daljše vožnje, ko so se peljali na pomoč, in sicer v Žalec, v Senj na Hrvaškem, v Litijo in v Hrastnik. GASILCI Kranjski gasilci so morali v soboto ponoči dvakrat posredovati na Stari pošti. Do požara sicer ni prišlo, so pa objestni gostje aktivirali tipke ročnega javljalca požara. Peljali so se na C. na Klanec 20, ker so prejeli obvestilo, da se na omenjenem naslovu kadi skozi streho. Ko so prišli tja, so ugotovili, da sta brezdomca v nenaseljeni hiši kuhala kosilo, tako da sta zakurila na tleh, da bi spekla meso. Ogenj so pogasili, naprej pa so ukrepali policisti. Pohiteli so tudi v Merkur na Koroški I. kjer se je sprožil požarni alarm, vendar so ugotovili, da so ga le po pomoti sprožili delavci Elek-tra, ki so opravljali vzdrževalna dela. Zagorelo je v smetišni jami v Šenčurju, kjer so se vžgali odpadki in gume. Požar so začeli gasiti gasilci iz Podbrezij, ki so se naključno peljali mimo. Nato so delo nadaljevali gasilci iz Šenčurja, požar pa so dokončno pogasili kranjski gasilci. Pomagali so tudi po prometni nesreči, ki seje pripetila v Tenetišah, ko je voznik v vozilom zapeljal s cestišča in obstal v obcestnem jarku. Avtomobilu so odklopili akumulator, reševalcem pa pomagali pri iznosu lažje poškodovanega voznika iz vozila. Jeseniški gasilci so opravili 14 spremstev vozil, ki so skozi Karavanke vozila nevarne snovi, dvakrat so merili prisotnost CO plina v Jeklarni II, vršili gasilsko stražo v gledališču in v telovadnici gimnazije, kjer je potekal mednarodni turnir v odbojki. Pohiteli so v hladno valjamo Bela, kjer seje sprožil požarni alarm, vendar je bil lažen. Pohiteli so še pred Gledališče Toneta Čufarja, kjer je gorel zabojnik za smeti, ter ga pogasili. NOVOROJENČKI Gorenjci smo minuli konec tedna dobili 16 novih prebivalcev, od tega v Kranju 10, na Jesenicah pa 6. V Kranju se je rodilo 7 dečkov in 3 deklice. Najtežja in najlažja sta bili deklici, prva je tehtala 4.200, druga pa 3.180 gramov. Na Jesenicah so se rodile 3 deklice in 3 dečki. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.110 gramov, najlažja pa deklica, ki ji je tehtnica pokazala 2.930 gramov. URGENCA Kar se urgentnih primerov tiče, so imeli največ dela v Splošni bolnišnici Jesenice kirurgi, ki so pomagali 198 ljudem. Na internem oddelku so urgentno pomagali 44 ljudem, na pediatriji pa 25 otrokom. IZ GORENJSKIH OBČIN Štirinajsta lipa prijateljstva v Škofji Loki školja Loka, 14. maja - V petek dopoldan sta veleposlanica Češke republike v Sloveniji Jana Hvbaškova in župan Škofje Loke Igor Draksler v parku pred Osnovno šolo Škof ja Loka - mesto slovesno posadila lipo slovensko - češkega prijateljstva, ki potrjuje vse tesnejše vezi Škofje Loke z nekaterimi češkimi mesti, /lasti mestom labor. Sodelovanje so začeli člani škofjeloškega foto kluba "Anton Ažbe", razširilo pa se je tudi na izmenjavo kulturnih skupin v okviru "Venerine poti" v Škofji Loki ter "Taborskih srečanj" v Taboru, sodelovanju športnikov in izmenjav mladih. Veleposlanico Češke republike so ob tej priložnosti spremljali trije župani in ena podžupanja čeških mest s sodelavci, škofjeloškemu županu pa so stali ob strani tudi nekateri občinski svetniki. Učenci Osnovne sole Ivana Dolenca so pripravili prijeten kulturni program (delno tudi v češčini), veleposlanica Hvbaškova pa je ob tej priložnosti (v slovenščini) opozorila na veliko zanimanje Cehov za Slovenijo, saj so se ta konec tedna v Sloveniji mudile kar štiri češke delegacije in povabila, da tudi Slovenci pogosteje obiščejo Češko. Lipa slovensko - češkega prijateljstva v Škofji Loki je že štirinajsta, saj so ob priložnosti predstavljanja slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika na Češkem posadili žc dvanajst, prvo tako lipo v Sloveniji pa so lani posadili lani ob stoletnici Češke koče na Jezerskem. Omenimo se, da so v petek zvečer v Galeriji Fara v Škofji Loki odprli tudi razstavo češke slikarke Maruškv Šechtlove, za letos pa imajo v načrtu predstavitev izumitelja ladijskega vijaka Josefa Ressla ter krajev, kjer je živel in delal. • Š. Ž. Na komunalni olimpiadi zmagali Kranjskogorci Kranjska Gora, 14. maja - V začetku maja je bilo v Podkloštru v Avstriji drugo srečanje komunalcev treh občin - Kranjske Gore, Podkloštra in Trbiža. Na tako imenovani komunalni olimpiadi, ki so jo pripravili koroški komunalci, so se pomerili v spretnostni vožnji, žaganju z ročno žago in sestavljanjem figure človeka iz vodovodne cevi. Kranjskogorci so se tako dobro odrezali, da so postali skupni zmagovalci in osvojili prekrasen prehodni pokal treh občin. Naslednje srečanje bo leta 2002 na Trbižu. • D.S. Pri Eriki gradijo nov most - Cesta skozi Jasno v Kranjski Gori je lepo obnovljena in jo je v vsej njeni llični ureditvi res lepo pogledati. Obnavljali sojo z državnimi sredstvi, nemalo pa je prispevala tudi občina Kranjska Gora, saj je bila prej razdrapana in nujno potrebna obnove. Dolgo časa je bila prava sramota, zato so z obnovo pohiteli in jo odprli za lanski občinski praznik. Država pa očitno le ne drži križem rok in sicer počasi, a zanesljivo izpolnjuje obljube, da bo postopoma, v nekaj letih, obnovila tudi cesto na visokogorski prelaz Vršič. Pred nekaj leti so že napravili izmere zemljišč, saj zemljiške zadeve ob tej cesti niso urejene. Zdaj naj bi jih le uredili, kot prva investicija pa je prišel na vrsto dotrajani in ozki most pri hotelu Erika, ki ga obnavlja v širšega z oboki podjetje SCT. V naslednjih letih naj bi preplastili in na nekaterih mestih tudi razširili vrši-ško cesto, vsako leto po 4 kilometre. • Foto: D.S. Jutri seja mestnega sveta Kranj, 15. maja - Jutri, v sredo, ob štirih popoldne se bodo sestali člani sveta Mestne občine Kranj. Dokončali bodo marca prekinjeno 23. sejo, s katere so jim ostale nerešene predvsem kadrovske zadeve, nato pa nadaljevali z dnevnim redom 24. seje. Zanjo župan med drugim predlaga osnutek odloka o mestnem potniškem prometu, osnutek programske zasnove za ureditveno območje Gorenjskega sejma, osnutek sprememb odloka o ureditvenih pogojih za območje Kranja, osnutek odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, po hitrem postopku naj bi svetniki sprejeli odlok o oprostitvi plačila prispevka komunalne takse v mestnem jedru ter spremembe pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Obravnavali bodo tudi poročilo o delu lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorab drog v minulem letu. • H. J. Preoblikovanje zavoda za ribištvo Ali vlada zanika odločbo ustavnega sodišča? Vlada daje zavodu pooblastilo za upravljanje z bohinjskimi vodami na podlagi odredbe o izločitvi varstvenih voda iz ribiških okolišev, ki po ugotovitvah ustavnega sodišča ne velja že od sprejetja novega zakona o sladkovodnem ribištvu leta 1976. Bohinjska Bistrica - Vlada je na eni od aprilskih sej sprejela sklep o preoblikovanju Zavoda za ribištvo Ljubljana v Javni zavod za ribištvo Slovenije. Kot je razvidno iz sklepa, bo zavod vodil ribiški kataster, izdajal strokovna mnenja za projektiranje in gradnjo vodnih objektov in naprav in za urejanje strug, upravljal z izločenimi vodami in z ribogojnicami za vzrejo avtohtonih vrst ter strokovno nadziral upravljanje z ribiškimi okoliši, ukvarjal pa se bo tudi z raziskovanjem in strokovnimi nalogami na področju sladkovodnega ribištva, proučevanjem sprememb v vodah, ocenjevanjem onesnaženosti voda, vrednotenjem škode, svetovanjem pri reševanju problematike varstva voda, izobraževanjem, vzrejo in prodajo drugih vrst rib, rakov, žab, školjk in drugih vodnih živali, izdajanjem strokovne revije in še z nekaterimi drugimi nalogami. Kot piše v vladnem sklepu, naj bi na Gorenjskem na podlagi odredbe o izločitvi varstvenih voda iz ribiških okolišev iz 1959. leta ter sporazuma o dodelitvi varstvenih voda v upravljanje iz 1982. leta upravljal z Radovno od izvira do spodnjega jezu vodne elektrarne Vintgar, s Savo Bohinjko od izvira (Savica) do jezu v Soteski s pritoki, z Bohinjskim in Triglavskimi jezeri ter z ribogojnico v Bohinju. V bohinjski občini so ob takšnem vladnem sklepu presenečeni in ogorčeni. Župan Franc Kramar je pisno protestiral pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku in ga opozoril na odločbo ustavnega sodišča iz 1997. leta in na odredbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o določitvi Bohinjskega ribiškega okoliša. Kot je znano, je ustavno sodišče tedaj razveljavilo del odredbe o določitvi ribiških rajonov in okolišev, ministrstvo pa je leto kasneje določilo nov, Bohinjski ribiški okoliš, ki ni več "izločena voda". Še več: ko je tedaj občina Bohinj zahtevala tudi oceno ustavnosti in zakonitosti odredbe o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev, je sodišče zahtevo zavrglo, pri tem pa je navedlo, da je odredba prenehala veljati že z uveljavitvijo zakona o sladko- vodnem ribištvu 1976. leta in da "tako ni več podlaga za določitev varstvenih voda na območju Občine Bohinj in za upravljanje z njimi". Ob tem, ko sprejeti vladni sklep daje javnemu zavodu za ribištvo pooblastilo za upravljanje z izločenimi vodami na podlagi neveljavne odredbi o izločitvi posameznih vod iz ribiških okolišev, se župan sprašuje, ali ministri v sedanji vladi niso zavezani pravnemu redu in jim ni treba spoštovati veljavne zakonodaje. V Bohinju pričakujejo, da bo vlada popravila napako in spremenila nezakoniti del sklepa. Če tega ne bo storila, bo občina začela na ustavnem sodišču ustavni spor za isto zadevo, o kateri je sodišče enkrat že nedvoumno odločilo. • C. Zaplotnik Obravnava poročila o varnostnih razmerah v občini Gorenja vas - Poljane Na Trebiji postajajo problem droge Policisti Policijske postaje Škofja Loka opozarjajo na vedno bolj pereče stanje pojavljanja drog na Trebiji, svetniki pa zahtevajo ostrejši režim pri lokalih na Trebiji. Gorenja vas, 14. maja - Poročilo o varnostnih razmerah v občini Gorenja vas - Poljane za preteklo leto, je na zadnji seji občinskega sveta med svetniki vzbudilo predvsem zaskrbljenost v zvezi s pojavljanjem drog na Trebiji, ki je zaradi treh lokalov ob koncih tedna izredno dobro obiskana. Tudi razmere na površini ob šoli zahtevajo, da čimprej tam resnično začno urejevati športno igrišče. Da si na Policijski postaji v Škofji Loki želijo tesnejšega sodelovanja z lokalno skupnostjo, je zgovorno pokazal nastop komandirja te postaje Petra Jeraše na zadnji seji go-renjevaško - poljanskega občinskega sveta, saj je Poročilo o varnostnih razmerah v občini Gorenja vas - Poljane za lansko leto svetnikom skupaj z vodjem varnostnega okoliša osebno razložil ter na koncu predlagal oblikovanje posvetovalnega sveta za sprotno spremljanje in razreševanje varnostnih vprašanj. Čeprav seje število kaznivih dejanj na področju kriminalitete povečalo, glede na leto poprej, stanje ob 53 kaznivih dejanjih na tem področju niso ocenili za zaskrbljujoče in raziskali so jih približno dve tretjini. Tudi za prometno varnost ugotavljajo, da je stanje zadovoljivo, oz. se ni poslabšalo, obravnavali so 47 prometnih nesreč, od tega eno s smrtnim iz- idom. Ugotavljajo, da so se napori in preventivne dejavnosti zagotovo obrestovali, prav tako tudi dokaj pogoste kontrole prometa, zlasti merjenje hitrosti. Prav o tem smo na seji slišali zahvalo svetnika Franca Žagarja, ki je kot podpisnik peticije za povečan nadzor prometa v Srednji vasi ugotovil, da se je promet v določeni meri umiril, saj so bili prebivalci prav te vasice zaradi divjanja nekaterih resno ogroženi. Še vedno pa predstavljajo poseben problem hitri motoristi in prisotna policista sta morala priznati, da so proti njim, zaradi težav z merjenjem hitrosti še precej nemočni. Posebej pa je bil obravnavan pro- blem prepovedanih drog, zlasti na Trebiji, kjer se ob koncih tedna v kar treh lokalih zbira precejšnja množica mladih. Pa ne samo v lokalih: na površini ob šoli, kjer so v KS Trebija nameravali urediti športno igrišče, sedaj pa čakajo na dokumentacijo za porušitev povsem dotrajane šole, se ponoči dogajajo čudne stvari, o čemer pričajo tudi "sledovi" naslednje jutro. Policisti tudi ugotavljajo, da so v enem od lokalov posebej organizirani za primer policijske kontrole, dokaj nerazumljiva pa se je slišala tudi trditev, da za lokal društva (kluba) ne veljajo splošne sanitarne in druge zahteve oz. predpisi. • Š. Žargi Svet Triglavskega narodnega parka Bizjak še naprej direktor? Na javni razpis za direktorja zavoda so se prijavili trije kandidati. Bled - Svet javnega zavoda Triglavski narodni park predlaga vladi, da za direktorja parka v naslednjem štiriletnem mandatu ponovno imenuje Janeza Bizjaka. Na javni razpis za direktorja zavoda, ki gaje v uradnem listu objavila vlada, so se prijavili trije kandidati. Komisija za odpiranje prijav, ki jo je na četrtkovi seji imenoval svet, je ugotovila, da dva od treh kandidatov - dosedanji direktor parka Janez Bizjak in uslužbenka zavoda dr. Marija Markeš izpolnjujeta vse razpisne pogoje, prijavo še druge kandidatke pa je zavrnila, ker ni izpolnjevala enega od pogojev (petletnih vodilnih izkušenj na področju varstva narave in okolja). Člani sveta so se odločili za tajno glasovanje, pri tem pa je Bizjak dobil štirinajst glasov, dr. Markeševa pet, ena glasovnica pa ni bila veljavna. Še pred glasovanjem sta kandidata morala odgovarjati na vprašanja o spremembah zakona o Triglavskem narodnem parku ter ureditvi osrednjega in robnega območja parka, o financiranju zavoda, prometni ureditvi v parku, mednarodnem Bizjak sodelovanju parka in prilagajanju standardom Evropske unije ter o odnosu parka do ljudi, ki živijo na njegovem območju, in širše javnosti. Vlada bo o predlogu sveta odločala na eni od prihodnjih sej. Bizjak je direktor parka že od leta 1992 dalje. • C.Z. Hotel Stavec dobiva novo podobo - Hotel Slavec v Kranjski Gori, ki je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen nekdanjim lastnikom, je kupila investicijska družba Sam, ki ga obnavlja v hotelsko stanovanjski objekt. Hotel Slavec stoji ob slikoviti Borovški cesti v Kranjski Gori in je bil nekdaj zelo znan in priznan hotel, v katerega so se radi vračali domači in tuji turisti, saj je še ohranil nekdanjo pristno domačnost in dobro ponudbo. Novi lastniki ga bodo tudi poslej odprli turizmu, saj v spodnjih prostorih predvidevajo gostinsko oziroma hotelirsko ponudbo. • Foto: D.S. IZ GORENJSKIH OBČIN Mednarodno priznanje za kopališče Na Šobcu bo vihrala modra zastava Modra zastava je simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča. Lesce - Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji je kot stalni član Fundacije za okoljsko vzgojo v Evropi v četrtek kopališču Šobec kot prvemu naravnemu kopališču v notranjosti države Podelilo mednarodni ekološki znak Modra zastava. V kampu Šobec, ki je doslej ljavnih meril za urejeno in oko- kot eden najboljših avto kam-pov v Evropi prejel že več mednarodnih priznanj, bo letos vihala tudi modra zastava. Tovrstne znake podeljuje evropska žirija na predlog nacionalne komisije in predstavlja javno Priznanje o izpolnjevanju ve- lju prijazno naravno kopališče. Za pridobitev zastave morajo kandidati izpolnjevati 26 meril o kakovosti kopalne vode, okolj-ski vzgoji in obveščanju, okolju prijaznem upravljanju, varnosti in storitvah, za znak pa se je treba dokazovati za vsako ko- palno sezono posebej. Medtem ko so v kampu lani beležili 49.043 nočitev, kar je bilo domala dve petini več kot v turistično izjemnem slabem predlanskem letu (vojna v Jugoslaviji, zaprtje turškega predora), za letos načrtujejo 15.500 gostov in skupno 60 tisoč nočitev. "Kar zadeva razvoj kampa, je prišel čas, ko bo treba več investirati," je na nedavnem občnem zboru turističnega dru- štva Lesce dejal dolgoletni predsednik društva Zlatko Kavčič in poudaril, da je kljub skrbnemu vzdrževanju najšibkejša točka kampa postala restavracija. V bližnji prihodnosti naj bi predvidoma na lokaciji ob trgovini zgradili novo, pri tem pa je glavni problem, kako hkrati "ustreči" zunanjim obiskovalcem in gostom kampa ter ohraniti izgled občutljivega prostora. • C.Z. Ob otvoritvi razstave o Gimnaziji Kranj Nočejo popustljivih profesorjev Tako je ob otvoritvi razstave Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur zatrdil umetnostni zgodovinar prof. dr. Nace Šumi, tudi sam maturant kranjske gimnazije. Kranj, 15. maja - Ugledni gostje govoril o gimnaziji, njeni stavbi, šolskih programih, profesorjih, dijakih in spominih, ki jih goji na svoja gimnazijska leta. Ta šola je bila dobra, profesorji pa strogi in so se jih dijaki bali. O dolgoletni tradiciji kranjske gimnazije, ki je bila osnovana že leta 1810 v času Ilirskih provinc, postala leta 1870 prva gimnazija s slovenskim učnim jezikom, popolno gimnazijo pa so z odredbo cesarja Franca Jožefa I. ustanovili leta f894, je spregovoril njen sedanji ravnatelj mag. Franci Rozman. Podrobneje pa o njeni zgodovini poleg razstave, ki bo v avli Mestne občine Kranj odprta do 25. maja, govori tudi knjiga mag. Valentina Pivka Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur, ki so jo prvič predstavili ob otvoritvi razstave. Največ zaslug za nastanek pravljalnica na univerzo, na razstave imata profesorici Ljuba Brajnik in Erna Fajs, pomagala pa je tudi Rozalija Koren. Sicer pa so avtorji zbrali veliko gradiva o gimnaziji in razstavo pregledno razdelili na štiri časovna obdobja od avstro-ogrske države do samostojne Slovenije. Razstava prikazuje gimnazijsko stavbo skozi ta obdobja, spremembe na njej, profesorje, dijake, maturo, ki se je v stotih letih precej spremenila, razne zanimivosti, ki so spremljale šolanje. Že polno stoletje je gimnazija pri- kranjski pa so po ravnateljevih besedah to vzeli kot priložnost, da se šola pokaže javnosti, obenem pa se izkažejo tudi nekdanji gimnazijci, ki so v življenju dosegli pomembne uspehe. Nekaj teh je sodelovalo na gimnazijskih večerih, ki jih prirejajo od januarja, nekateri pa se s svojimi umetniškimi deli predstavljajo tudi na pravkar odprti razstavi. Njihova dela je predstavil Blaž Rotar, in sicer od likovnikov Ljuba Ravnikarja, ki je bil na gimnaziji likovni pedagog. Vinka Tuška, Henrika Mar-chela, Marka Pogačnika, Zmaga Puharja, Mateja Metli-koviča do kiparja Jožeta Vo-lariča, svoja dela pa razstavljajo tudi fotografi Boštjan Gun-čar. Marko in Gregor Aljančič. Jurij in Dragica Kurillo, Marjan Kukec in Božidar Šinkovec. Tudi omenjeni ustvar- jalci so dokaz, daje bila kranjska gimnazija vselej elitna, je menil Blaž Rotar in ji zaželel, naj takšna ostane tudi v prihodnje. Otvoritev razstave so poživili z glasbenim nastopom gimnazijskega pevskega zbora in violinistov Vere Belič in Jerneja Brenceta. • D. Z. Žlebir, foto: Tina Doki O izbiri kranjskega dimnikarja odločalo celo Vrhovno sodišče Dimnikarji so zanetili spor Koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev je dobilo podjetje Ecoteam, Dimnikarstvo Dovrtel pa se je na postopek pritožilo. 'izločeno" Vanj, 15. maja - Mestna občina je javni razpis za izbiro konce-sionarja objavila že januarja lani, maja pa sta bili za opravljanje rjninikarskih storitev izbrani dve kranjski podjetji, in sicer 1'ninikarstvo Dovrtel ter Ecoteam, ki naj bi si območje mestne 0|>čine delili. Ker pa v Dimnikarstvu sklep spodbijali na Upravnem u°vrtcl usklajene koncesijske sodišču Slovenije, ki pa je no-Dogodbe v določenem roku vembra tako tožbo kot predlog JI1 so podpisali, pač pa predlaga 1 se nekatere dopolnitve, ki naj bile v nasprotju z javnim raz-P'som, so na občini šteli, da so 9^ pogodbe odstopili. Edini koncesionar je tako postalo Podjetje Ecoteam. V Dimnikarstvu Dovrtel so ugotovitveni za izdajo začasne odredbe kot nepristojno za reševanje tovrstnih sporov zavrglo. Na ta sklep se je Dimnikarstvo pritožilo na Vrhovno sodišče, ki pa je februarja letos sklep Upravnega sodišča potrdilo in tako končalo spor med Mestno občino Kranj in Dimnikarstvom Dovrtel. Postopek izbire koncesionarja je bil tudi predmet vprašanj kranjskih mestnih svetnikov. Med njimi je posebno zanimivo vprašanje, kdo je pristojen za podelitev dimnikarske koncesije. Po občinskem statutu naj bi bil to mestni svet, po odloku o dimnikarski službi pa o izbiri koncesionarja odloči s sklepom župan na podlagi poročila komisije za izvedbo razpisa, medtem ko odločbo o izbiri izda direktor občinske uprave. Načelnica oddelka za gospodarske in premoženjske zadeve Tatjana Hudobivnik pojasnjuje, da je mestni svet s sprejetjem odloka o dimnikarski službi oktobra 1999. leta pristojnost podeljevanja koncesije za opravljanje dimnikarske službe zavestno prenesel na župana. Kot pa kaže, bodo dimnikarji Dimni-karstva Dovrtel kljub temu v Mestni občini Kranj še delali, verjetno kot podizvajalci podjetja Ecoteam. S tem bo spor okrog dimnikarske službe v Kranju dokončno rešen tudi po praktični plati. • H. Jelovčan Skojju Loka, 15. maja • Danes se končuje Teden Rdečega križa, ki so ga v posameznih okoljih obeležili na različne načine. Območno združenje Rdečega križa Školja Loka je ob tej Priložnosti pripravilo dan odprtih vrat, predsednik dr. Tone Košir In sekretarka Marjeta Žagar pa sta opravila tudi nekaj obiskov. V Vola k i sta obiskala mlado vdovo Polono Frlic, ki je januarja v nesreči izgubila moža, Rdeči križ pa ji ob pomoči mnogih dobrih (tudi pomaga pri gradnji hiše. Dobrodelna akcija zanjo seje ob tvdnu RK končala, zbranega pa je bilo 1,3 milijona tolarjev. Obiskala sta tudi hredzomea Marjana Burnika, ki mu je Rdeči križ pred zimo omogočil postavitev bivalnega kontejnerja, tako da ima tudi on sedaj skromen dom. Ustavila pa sta se tudi pri [VO-letnem Francu Demšarju na Krnicah v Poljanski dolini, ki h slavje oh visokem jubileju priredil že marca, obiske in vošči/a Pa se vedno sprejema. Na sliki: slavljenec s predsednikom RK Skojja Loka dr. Tonetom Koširjem. • D.Z. ZRCALCE, ZRCALCE... Narcise in številka enajst Minuli petek, na koledarju je pisalo II. maj, točno enajst minut čez enajsto uro, je iz našega telefaksa prilezel list. Pravzaprav iz tega stroja skoraj neprenehoma prihajajo sporočila, a tisto oh 11.11 uri II. maja je takšno, da si zasluži posebno pozornost. TIC, Turistično informacijski center Jesenice in Turistično društvo Golica sta namreč poslala sporočilo o Prazniku narcis 2001. Nič nenavadnega; praznik je tradicija Golice, nekdaj znan kot Miss narcis. In pravočasno obveščanje javnosti o tem, da turistična prireditev bo, je sestavni del takšnega osrednjega krajevnega praznika, Do sem še vse lepo in prav-a na sporočilu iz TIC Jesenice in TD Golica, prejetem 11. maja točno ob 11. 11 uri, je napišemo, da bo prireditev v soboto, 12. maja. Torej naslednji dan • in ko to berete, se temu dnevu te reče "minula sobota". V Planini pod Golico je bilo (tudi zato) v soboto popoldne več nastopajočih kot obiskovalcev. V petek sta bili v Gorenjskem glasu kar dve strani objav o prireditvah v rubriki "Kažipoti", a prav ni nič pisalo o narcisah, o prazniku v Planini pod Golico. Skoda,- ker je bilo vreme v soboto super, bi se marsikdo podal med narcise, če bi za praznik vedel vsaj en dan prej in če bi vedel, kdaj se kaj dogaja. Popolnoma isto velja tudi za TIC, Turistično informativni center Velenje, ki je obvestila o šestem cvetličnem sejmu v Velenju poslal minuli petek ob 15.10 uri. Velenjski sejem je prav tako bil minulo soboto. Križe, 12. maja - V soboto so odprli vrata za obiskovalce v osnovni šoli Križe. Učenci razredne stopnje so predstavili projekte o travniku, domačih živalih, čutilih in primerjavi kmetij ter športna programa Zlati sonček in Martin Krpan, otroci iz podaljšanega bivanja so prikazali uporabo odpadnih materialov in gradove iz njih, učenci predmetne stopnje pa so opisali kulturne, naravoslovne in športne dneve, ekskurzije ter šole v naravi. Ker imajo kar 16 različnih interesnih dejavnosti, so predstavitve trajale ves dopoldan. Šolski pevski zbor, ki ga vodi Anka Ahačič, je dvakrat zaigrat spevoigro Kresniček. Kot je ocenil nekdanji ravnatelj Janez Ribnikar, se v prikazanem skriva veliko prizadevanj učencev in učiteljev. Tudi nekdanja učiteljica Marija Košir si rada ogleda način današnjega pedagoškega dela, zato je pohvalila dneve odprtih vrut. * S. Saje Vojašnica odpira vrata za praznik Kranj, 15. maja - Na današnji dan pred desetimi leti sta učna centra TO na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru sprejela prvo generacijo slovenskih vojaških obveznikov. V spomin na ta dogodek praznujejo 15. maja dan slovenske vojske. Letošnji praznik bo še posebej slovesen. V vojašnici Kranj ga bodo združili z dnevom odprtih vrat. Od 11. do 14. ure bodo obiskovalcem predstavili na taktično-lehničnern /boru delo in življenje v enotah ter njihovo opremo in oborožitev. Tam bodo sodelovali pripadniki 15. brigade vojaškega letalstva, 9. raketne brigade zračne obrambe, 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, 212. čete zvez in 18. bataljona radiološke, kemične in biološke obrambe. Vodstvo l. operativnega poveljstva vojaškega letalstva in zračne obrambe je na prireditev povabilo tudi župane gorenjskih občin, predstavnike veteranskih in drugih organizacij, zunanje sodelavce, šolsko mladino in prebivalce iz okolice. • S. Saje Tekmovali so mladi gasilci in gasilke Skolja Loka, 14. maja - Mladinska komisija pri Gasilski zvezi Skofja Loka je v petek v Gorajtah pri Škofji Loki organizirala tekmovanja za gasilsko mladino. Na tekmovanju je sodelovalo 36 ekip v štirih kategorijah v poznavanju gasilskih veščin, opreme in v orientacijskem teku. Med pionirkami so bile najboljše iz Bukovice, druge iz Trebije; med pionirji: 1. Rudno. 2. Bukovica, 3. Lučine 1; mladinke: 1. Bukovica, 2. Sovodenj, 3. Poljane 2; in med mladinci: 1. Rudno, 2. Gosteče 1, 3. Trebija 2. Naštete ekipe so si z uspehom zagotovile nastop na regijskem tekmovanju, ki bo v soboto, 19. maja, na Jezerskem. • Š. Ž. MERIDIAN TURISTIČNA AGENCIJA tel.: 386 (04) 583 66 00, fax: 386 (04) 586 11 90 e-mail: meridian@g-kabel.si, Licenca: 210,211 POSEBNA POLETNA PONUDBA: - DRUŽINSKE POČITNICE NA RABU - SUHA PUNTA OD 23. - 30. JUNIJA - 36.900 SIT EN OTROK DO 12. LETA LETUJE BREZPLAČNO (ORGANIZIRAN PREVOZ - dopl.) 10 % POPUST ČE LETUJEJO SAMO ODRASLI ■ NAJEM HIŠE TIK OB OBALI IN OB LEPI PLAŽI NA OTOKU CRESU OD 89.900 SIT ■ NAJEM APARTMAJEV V DUGI UVALI PRI MEDULINU (PRODNATA PLAŽA) TRIPOSTELJNI APARTMA ŽE OD 49.900 SIT (ZA EN TEDEN) ŠTIRIPOSTEUNI APARTMA ŽE OD 59.600 SIT (ZA EN TEDEN) Likovna razstava PRI KRVTM SLOVENIJA _V MALEM_ Gorenja vas - V Galeriji Krvina v Gorenji vasi in v prostorih Kliničnega centra v Ljubljani so v počastitev svetovnega dneva medicinskih sester pripravili razstavo slik članic Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana ter Likovne sekcije KC. Ob tej priložnosti so v galeriji Krvina v Gorenji vasi pripravili kulturni program, ki je osvetlil humano, odgovorno, fizično naporno in čustveno zahtevno delo, ki ga opravljajo medicinske sestre in tehniki v sklopu zdravstvenih, bolnišničnih in drugih prepotrebnih ustanov. Na prireditvi z močnim čustvenim nabojem sta sodelovala citrar Marjan Beton in recitator ter povezovalec programa, dramski igralec Jože Logar, kije interpretiral pesmi Mare Hostnik in Severin Šali. Razstavo je odprla Ljubica Šavnik, članica Izvršnega odbora medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. O likovnih delih, ki so na ogled, pa je spregovoril slikar Jano Milkovič in predstavil njihovo likovno ustvarjalnost, občutenost, izraznost bolečine, moč očiščevanja, transformacijo, odprtost pri ustvarjanju, vsebinsko različnost ker razstavljene slike pravzaprav predstavljajo Slovenijo v malem. Med zbranimi gosti je bila tudi upokojena višja medicinska sestra, gospa Teodora Čič s Ptuja, ustvarjalka in avtorica zanimivega tihožitja, ki zase meni, da je za kreativnega človeka medicina omejena, zato kot izrazno sredstvo in izpolnitev same sebe uporablja platno, barve in čopič. • Iva Žigon Slikar Peter Marolt se predstavlja - Občina Kranjska Gora In Gornjesavski muzej Jesenice sta v galerijskem prostoru Liz-njekove domačije v Kranjski Gori odprla razstavo slik Petra Marolta, magistra arhitektonskih znanosti, ki je prejel že vrsto visokih priznanj in pripravil sedemnajst samostojnih slikarskih razstav. Predstavlja se s svojimi deli pod naslovom Ostanki preteklosti. Slikar Peter Marolt daje svojim delom lirične, mistične in nostalgične naslove, njegova dela so smiselno povezana na vsakokratni ambient, v katerem so slike na ogled in tako prostor postane integralni del razstave. Je slikar, ki se ves čas ukvarja z iskanjem svetega v umetnosti. Razstava bo v Liznjekovi hiši odprta do 1. julija, od torka do petka od JO. do 17. ure in ob sobotah in ob nedeljah od 10. do 16. ure. • D.S. Zadnja premiera sezone v Gledališču Bohinjska Bistrica Oimbem šoPb Krmi 4000 Kranj, Trubarjev trg 3, tel./fax: 04-20-21-565 Glasbena šola Kranj obvešča, da bodo SPREJEMNI PREIZKUSI ZA VPIS NOVIH UČENCEV za šolsko leto 2001/2002 v petek, dne 18. maja, od 16. do 18. ure in v soboto, dne 19. maja, od 9. do 11. ure v prostorih Glasbene šole Kranj, Trubarjev trg 3. Vpisovali bomo v naslednje oddelke: PIHALA IN TROBILA, GODALA, KLAVIR, ORGLE, PETJE, TOLKALA, HARMONIKA, KITARA in HARFA. V MALO GLASBENO ŠOLO iN PRIPRAVNICO BOMO VPISOVALI OTROKE ROJENE V LETIH 1994 IN 1995 V TAJNIŠTVU ŠOLE (POŠTNA ULICA 3, lil. NADSTROPJE) V ČASU SPREJEMNIH PREIZKUSOV. ŠTEVILO UČENCEV JE OMEJENO. Vabljeni! POETIKA DANETA ZAJCA Bohinjska Bistrica - V soboto, 19. maja, ob 21. uri bodo v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici igralci domačega igralskega ansambla premierno uprizorili poetično dramo Otroka reke, avtorja Daneta Zajca, ludi tokrat drugačni kot ostala amaterska gledališča. V Bohinjski Bistrici v zadnjih letih posegajo po tekstih, ki se po žanru, zahtevnosti in še mnogočem razlikujejo od tistih, ki jih sicer igrajo po gorenjskih amaterskih odrih. Zasluge za to ima tudi igralec in režiser Darko Čuden, ki je v zadnjih letih na bohinjskem odru adaptiral več dramskih besedil različnih žanrov, ki jih je večinoma tudi sam prevedel. "Vsako sezono smo igrali vsaj eno ali dve predstavi. Ponavadi smo pripravili igro, ki je v Sloveniji še nismo videli, tako je bilo kar nekaj krstnih uprizoritev. Naj omenim znanstveno fantastiko "Kuga Plastionska", avtorja Mihe Remca, pa Video k hib Gorana Gluvića, Jaz idiot, norveškega avtorja... Prevedel sem namreč V drami Otroka reke, ki jo je režirat, poskrbel pa je tudi za sceno, Niko Kranjc - Kus, igrajo: Katarina Košnik, Klemen Langus, Samo Garde-ner, Polona Strgar, Brane Ravnik, Lucija Grm, Milena Grm ter stražarji Adrijan Džudžar - Diuh, Peter Sodja -Pero, Sebastjan Rabič - Bek in Mitja Sodja - Mič. nekaj del iz skandinavskih jezikov, zadnji tekst, ki sem ga tu režiral, Sv. Genezij, pa sem prevedel iz mehiške španščine...," je povedal Darko Čuden, ki je doslej iz različnih jezikov prevedel že kakih 10 tekstov. "Tudi tokratna igra je poskus, ko gre amaterski oder preko okvir enih in istih besedil, stokrat prežvečenih iger, ki krožijo po celi Sloveniji." Poetično dramo Daneta Zajca z naslovom Otroka reke, je tokrat režiral Niko Kranjc Kus, ki v zadnjih letih prav tako intenzivneje sodeluje z bistriško gledališko skupino, sicer pa ima za seboj že več kot 15 režij v gledališčih na Ptuju, v Pirničah, na Jesenicah... "Tekst s seboj nosim že sedem, osem let, in vesel sem, da je tako zahteven tekst na vrsto prišel zdaj, ko sem v ustvarjalno zrelem obdobju," o Zajčevi drami razmišlja Niko Kranjc Kus. Dane Zaje jo je napisal leta 1962, ko je bila v režiji Tarasa Kermavnerja tudi prvič uprizorjena na takratnem Odru 57. Kasneje so jo večkrat izvajali kot radijsko igro (Sarajevo, Beograd), leta 1989 v gledališču na Ptuju, uprizoritev v Bohinjski Bistrici pa naj bi bila Klemen Langus tretja doslej. Po režiserjevih besedah predstava ni pretenciozna, scena je enostavna, prav tako kostumi, v ospredju je predvsem beseda Daneta Zajca. Za uprizoritev zelo zahteven tekst Daneta Zajca, ki govori o nezmožnosti neke ljubezni v določenem okolju, se prepletata Danov (igra ga Klemen Langus) moški in Rekin (Katarina Košnik) ženski princip, so Bohinjci strnili v uro in pol dolgo predstavo. Kot je povedal Klemen Langus, v zadnjih letih igralec z najbolj stalnim angaž- majem na odru Gledališča Bohinjska Bistrica, je tokratno vlogo težko primerjati s katerokoli drugo, ki jo je doslej uprizoril. Hkrati so bohinjski gledališč-niki predstavili tudi želje za naprej. Čuden trenutno prevaja dramo modernega irskega avtorja, Lucija Grm bo pripravila predstavo za otroke z naslovom Vili nček z lune, ki jo bo posvetila v spomin dolgoletnemu režiserju Lovru Strgarju, hkrati pa si bodo v gledališče prizadevali pridobiti tudi nove režiserje. • Igor K- Večer dramatiku in pravniku Antonu Leskovcu (1891 - 1930) LOCANI SPOZNAVAJO PREDNIKE Za občinski praznik konec junija bodo ponovno uprizorili eno od dram Antona Leskovca Dva bregova, ki je snov iz začetka 20. stoletja v precejšnji meri črpal iz tedanjega loškega življenja. Predstava bo zaživela na odru pod umetniškim vodjem, igralcem in režiserjem Igorjem Žužkom iz Škofje Loke. Ločanom premalo znani someščan Anton Leskovec se je rodil 4. januarja 1891 v Mestu 66, trgovcu Francetu in Kušarje-vi Marjanci iz Rateč. Od številnih otrok, ki so se jima rodili, so odrasli le trije, dva brata in sestra. Že leta 1898 so izgubili mater; oče je v času gospodarske krize propadel in leta 1900 odpotoval v Ameriko, kjer gaje deset let kasneje zasulo v jami. Za otroke so nekaj časa skrbeli sosedje, nato so se preselili k teti, materini sestri, s finančno podporo strica, materinega brata Franceta Kušarja, župnika v Mengšu. Kljub enoletni starostni razliki sta z bratom Janezom na očetovo željo istočasno obiskovala pouk na osnovni šoli v Škofji Loki in tudi kot srednješolca sta skupaj maturirala na kranjski Gimnaziji. Pri sorodnikih v Ratečah sta preživljala počitnice in se spoznala z mladim kaplanom Franom S. Finžgar-jem iz Sore. Z Antonovim študijem umetnostne zgodovine ni bilo nič, zato sta se brata odločila za študij prava, Janez se je vpisal v Gradec, Anton na Dunaj, vendar se je že po prvem semestru prepisal na Pravno fakulteto v Pragi. V študentskih letih sta se Janez in Anton izkazala tudi kot uspešna gledališka igralca. Prva svetovna vojna je 23-let-nemu Antonu grdo prekrižala pot. Poslan je bil na fronto, kjer je preživel vsa vojna grozodejstva in tri leta kasneje so se za njim zaprla vrata italijanskega taborišča. Vse to ni bilo dovolj: poldrugo leto je še služil kot jugoslovanski vojak. Nekaj let je preživel v Mariboru, kjer mu je okrajno finančno ravnateljstvo ponudilo mesto finančnega praktikanta, kasneje je opravil strokovni izpit in v službi napredoval v finančnega komisarja, se pri dvaintridesetih oženil z domačinko Miro in čez tri leta se je rodila hči Tajda. Kot finančni tajnik okrajnega urada je bil konec leta 1917 premeščen v Radovljico, kjer je leto kasneje prijokal na svet sin An-toša. 23. januarja 1930 je umrl, star komaj devetintrideset let za boleznijo, ki ga je spremljala zadnjih deset let, vse od prebolele pljučnice dalje. O njegovi smrti tedanji časniki skorajda niso pisali, v Ljubljanjskem zvonu ni bilo objavljene niti vrstice. Literarno je bil Anton Leskovec uspešen že od dijaških let dalje; njegovo prvo prozno delo Iz srca je bilo objavljeno že leta 1912. Posebno ustvarjalno obdobje je doživljal v času italijanskega ujetništva, tedaj je napisal roman Gospa Marija, dramo Oj, ta mlinar in Steber iz marmorja. Poleg tega je z nekaj Slovenci izdajal tudi slovenski mesečnik Savica. Kasneje je bil še bolj plodovit s pisanjem in na višku ustvarjalnih moči so natisnili naslednje drame: Volkodlak, Jurij Plevnar, Kraljična Haris, Vera in nevera, ki jim je - značilno zanj, pogosto spreminjal naslove. Najuspeš- nejša in kar nekajkrat uprizorjena na različnih odrih je neke vrste socialna drama Dva bregova, ki prikazuje življenje beračev in potepuhov na enem bregu in ostalih na drugem. Predstavitveni večer o veličini rojaka Antona Leskovca so pripravili v prosvetnem društvu Sotočje iz Škofje Loke: Vincencij Demšar, ki je opisal njegovo življenjsko pot in delo, dr. France Štukl je prikazal Škofjo Loko z okolico na prelomu iz 19. v 20. stoletje v drami Dva bregova, umetniški vodja Igor žužek pa je opisal dramo Dva bregova z evropsko - primerjalnega dramskega vidika. Dramatik in esejist Bojan Štih uvršča Antona Leskovca kot literata po umetniški in sporočilni kvaliteti z Ivanom Cankarjem. Prijetnega večera, na katerem si je marsikdo razširil vedenje o slovenskih dramatikih se je udeležila tudi Leskovčeva hči Tajda. • Iva Žigon SNG drama gostuje v Prešernovem gledališču ^ NA TEMO SHAKESPEARE Kranj - Jutri, v sredo, 16. maja, ob 20. uri v Prešernovem gledališču gostuje ljubljanska SNG drama s komedijo Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano). Izvrstna igralska zasedba se v uri in pol dolgi komediji predstavi v vlogah Romea in Julije, Hamleta, Macbetha..., tako da oder kaf poka od razposajenosti. VITRAZ S KVARTETOM ENZO FABIANI Škofja Loka - V sredo, 16. maja, ob 20. uri bo v okviru niza koncertov projekta "Grajski vitraž" v kapelici Loškega gradu koncert zasedbe Enzo Fabiani kvartet. Kvartet, ki izvaja resno glasbo na moderen način, sestavljajo Maja Naveršnik (violina), Srečko Meh (violina), Sonja Vukovič (viola) in Pavle Rakar (violončelo). • I.K. Komedija, ki je bila premierno predstavljena leta 1998 na odru Male drame, je na mah postala uspešnica. Kako ne bi? Režiser Boris Cavazza je z odlično ekipo igralcev, Gregorjem Bakovičem. Bojanom Emeršičem, Mašo Derganc in Markom Mandičem* okrajšanega Shakeva (podpisali so ga avtorji Jess Borgeson. Adam Long in Daniel Singer) uspel reducirati v uro in pol dolg0 komedijo. Plesne točke, pevski Uožki, igranje vsakega član* ansambla v več vlogah, nagovarjanje občinstva, improvizacije' besedne igre, posnemanje znanih filmskih likov..., vse to je tisto> s čimer igralci navdušujejo v predstavi, v katero je zlepljeno 3? zgodb, med njimi sta Romeo in Julija ter Hamlet podrobneje obdelani. Menda bi si sam William Shakespeare zadevo ogleda* večkrat. • I.K. GOSPODARSTVO ureja; Marija Volčjak _ Dodali še eno uspešno poslovno leto Trda, vendar varna Gorenjska banka Gorenjska banka je po kapitalski moči prva v Sloveniji, vse višje se uvršča na tujih bančnih lestvicah. Kranj - Delničarji Gorenjske banke so na četrtkovi skupščini soglasno in brez velikih besed potrdili poslovno poročilo za 'ansko leto, najbrž sami pri sebi dejali, dobro je imeti delnice v Gorenjski banki "i izračunali, koliko jim bo najkasnje v Mesecu dni kanilo v mošnjiček. Dividenda na delnico znaša 2.100 tolarjev, kar je desetino več kot lani. Za- Gorenjsko banko je bilo lansko poslovno leto zelo Uspešno, vendar se direktor Zlatko Kavčič nič kaj rad preveč ne hvali, kar naravnost pove, da jim je šla na roko sorazmerno visoka inflacija, ki bo na Poslovni rezultat vplivala tudi letos. "Delničarji Gorenjske banke so lahko zadovoljni, dividenda je iz leta v leto večja?" Če seštejem 18-odstotni kapitalski donos in 12-odstotni donos pri neto dobičku, Je bil učinek v korist delničarjev približno 30-odstotcn. Seveda je to namišljen uči-nek, delničar bi ga dosegel, če bi delnice Prodal in če bi v celoti razdelili lanski dobiček." Koliko je delnica vredna?" Lani je povprečna tržna vrednost delnice znašala 42.750 tolarjev, leto poprej ^6.177 tolarjev. Lastnike je zamenjalo le ~>3 odstotka delnic oziroma 11 tisoč od ^40 tisoč delnic, kar ni veliko. Leto poprej Je bil promet z njimi 22-odstoten. Lastniki "Stari in novi - so torej spoznali, da je do-bfo imeti delnice Gorenjske banke." Največji lastniki so?" .Savaje 21-odstotni, Merkur 17,5-odstot-sledi Slovenska razvojna družba, kar je P°s\edica sanacije Peka, Planike, Iskre r° itd. Nato pa sledijo zavarovalnica Tri-£' neto dobiček na delnico 12-odstoten, r?reJ se v banki bolj splača imeti kapital, ^•goročno seveda ne bo tako." Ker poslovni rezultati ne bodo več tako dobri?" , Lani smo dobro poslovali, vendar je tre-, a Priznati, da tudi zaradi inflacijskega do-,'°ka, saj je bila inflacija sorazmerno viso-a- Tudi letos si upam delničarjem obljubi-1 dober rezultat, saj so stvari že precej jas-ne- Dolgoročno pa nisem tako velik opti-^St. Verjetno se bomo znašli pred vprašajem: velika ali dobra banka? Prepričan ?ern, da se bomo raje odločili za dobro banko." Gorenjska banka se na bančnih lestvici uvršča vse višje?" Po kapitalski moči smo v Sloveniji gle-.e na različne kazalce na prvem do tret-ern mestu, na evropski lestvici angleške evije The Ban ker se uvrščamo že pod pet-eseto mesto. Po kapitalu na bilančno vso- 0 smo v Sloveniji na prvem mestu, na svetni lestvici na 1.144 mestu, po dobičku a bilančno vsoto smo v Sloveniji prav ako prvi, na svetu pa na 1.083 mestu. ^arno bilančna vsota namreč ni dovolj do- r° merilo, saj jo je moč napihniti; banka a banki posojilo in bilančna vsota zraste." Država ne jamči več za hranilne vloge, ^ vam to kaj pozna?" 1 Nič. Zadovoljen sem, da smo uspeli anko postaviti na trdne temelje in pri tem ^ržali, saj takšna politika vselej ni bila j^nJazna. Za Gorenjsko banko marsikdo ece> daje trda, nihče pa ne reče, da ni var- Zlatko Kavčič na. Vsak posel pa se začne z varnostjo." "Kako se obnese, da so največji lastniki banke največja gorenjska podjetja?" "Dobro se obnese. Zrelost gorenjskih gospodarstvenikov v zadnjih enajstih letih se kaže tudi v rezultatih banke. Uspeli smo ustvariti dolgoročno sodelovanje, odločilna so bila leta od 1990 do 1995, ko so se naši lastniki zavestno odločili, da dobičke namenjajo za samosanacijo in krepitev banke. V zadnjih letih jim bankirji to zaupanje vračamo." "Govori se o povezovanju Gorenjske banke, Zavarovalnice Triglav, Save in Merkurja?" "Govori se o povezovanju družb za upravljanje NFD in Triglava, vendar zaenkrat še nismo našli skupnega jezika. Še vedno mislimo, da bi bilo zduževanje obeh dzu-jev smiselno in poslovno uspešno, želimo pa se pogovarjati kot eden od treh enakopravnih partnerjev in sicer Abanka in Gorenjska banka na strani NFD in na drugi strani Triglav. Pri tem ne bi bilo nič narobe, če bi v to druščino povabili še koga, ki ima finančne interese. Sava jih ima, kupila je že velik delež pida NFD1. Morda bomo v prihodnje našli skupen jezik." "Če stvari v Planiki ne bodo šle, bomo odločno ukrepali, kar se zna zgoditi." "Kaj pa strateški partner, se kateri ozira po Gorenjski banki?" "Se. Gorenjska banka je nesporno zanimiva. Vendar že nekaj let ponavljam, da se ne dogovarjamo z nikomer, kar pa ne pomeni, da nimamo svoje vizije in strategije. Povezovali se bomo, ko bo čas za to, s tistim, ki nam bo omogočal izboljšati servis. Predvsem na področju informacijske tehnologije je pomembna racionalnost, saj so na tem področju bančna vlaganja največja." "Sedaj ste podpisali pogodbo z Novo Ljubljansko banko, kaj to pomeni?" "Da smo stabilizirali informacijsko podporo za poslovanje z občani. Več kot dvajset let jo imamo že skupaj, prihodnje leto bi se pogodba iztekla. Odločili smo se, da ostanemo z NLB, zgolj zato, ker je to racionalno. To so ogromna vlaganja, desetine milijonov mark, saj jih imamo in lahko bi to naredili sami. Toda dolgoročno se bomo morali udariti z mednarodno konkurenco, tedaj bo o uspešnosti odločala vsaka tisočinka odstotka stroškov. Seveda je bila tudi NLB zainteresirana za delitev stroškov." "Gorenjska banka se ponaša s sorazmerno najnižjimi stroški, že deset let zmanjšujete število zaposlenih, je banka že pospravljena?" "Upam, da nima kdo interesa, da bi se slabo poslovanje Peka formalno potrdilo na skupčini in s tem zaprla kakšna druga možnost za vpogled v preteklost." "Tudi letos si upam delničarjem obljubiti dober rezultat, saj so stvari že precej jasne." "V tem smislu je že več kot pospravljena. Lani smo zaradi prevzemanja plačilnega prometa prvič povečali število zaposlenih. Sicer pa smo lani operativne stroške na povprečno aktivo še znižali, z 2,7 na 2,5 odstotkov. Bilančna vsota na zaposlenega se je povečala za 25 odstotkov, znotraj je seveda inflacija, vendar smo s tem lahko zadovoljni." "Vaši uslužbenci imajo normo?" "Naša banka je ena redkih institucij, ki ima zelo razdelan sistem posamičnih zadolžitev. Normo imamo vsi, ki smo v neposrednem komercialnem stiku z okoljem, drugi so od tega odvisni. To je naporen sistem, ki ni vedno idealno pravičen, vendar je odnos med vodjem in delavcem veliko bolj argumentiran. Brez tega lahko vsak misli, da je uspešen. Vendar so stvari v bistvu zelo enostavne, kdor pristane na zahtevnejše delovne cilje, mu plača realno raste." "Kako poteka prenos plačilnega prometa?" "Prepočasi, ovira ga birokratski pristop. Banka Slovenije, finančno ministrstvo in Agencija za plačilni promet določajo seznam, kdo in kdaj bo prenesel račun, namesto, da bi določali le kvote. Tako se dogaja, da nam določijo seznam tristo podjetij, nakar je le petdeset med njimi pripravljenih, dvesto pa jih pravi, da bodo med zadnjimi. Zgodilo se je celo, da smo hoteli prenesti račune treh svojih podjetij, ki sploh ne delajo več, vendar nam tega niso dovolili, ker niso bila na seznamu, kar je smešno." "Kdaj bo plačilni promet dokončno prenesen?" "Mislim, da ne bo do konca letošnjega leta, kakor je bilo načrtovano, da bo veliko dela še sredi prihodnjega leta. Veliko se govori o številu ljudi, ki bodo na Agenciji za plačilni promet izgubili delo. Mislim, da jih ne bo toliko in daje materialna moč agencija tolikšna, da bo lahko pokrila morebitne odpravnine. Poleg tega bodo razpršeni po vsej Sloveniji. Niti približno ni nikogar tako skrbel Peko ali Planika, kjer bi bilo veliko več brezposelnih na enem mestu." "Pri Peku so se Vaše lanske napovedi uresničile?" "Žal. Izgubljenih dveh let ne bo moč nadoknaditi. Konkurenca je šla medtem naprej in razlika je sedaj štiri leta. Vprašanje je, ali ima Peko dovolj kadra in tržne moči, da to nadoknadi, mislim, daje nima več." "Pekovi čevlji niso slabi?" "Samo predragi so. Za spremembo tehnologije in nabavnih tokov je potreben čas, zato ne nasprotujem iskanju strateškega partnerja. Iz ekonomskih nagibov se zavzemam za lokalnega, saj naši ljudje znajo izdelovati in prodajati čevlje." "So se v Peku stvari že obrnile na bolje?" "Preglednejše so, vendar daleč od tega, da bi bile urejene. Za 13. junij je sklicana skupščina, na dnevnem redu je tudi sporno poročilo uprave za leto 1999, ki ga lani Lovšetu nismo potrdili, ker je prikazal napačni rezultat. Farsa je, da naj bi ga potrdili sedaj. Upam, da nima kdo interesa, da bi se slabo poslovanje formalno potrdilo na skupčini in s tem zaprla kakšna druga možnost za vpogled v preteklost." "Ste s poslovanjem Planike zadovoljni?" "Ni še tako daleč. Manj se sicer govori o prodaji cele tovarne, mislim, da ne bo prodana, ker kupcev ni. Vsekakor se bo Planika morala zmanjšati, vendar postopno, po naravni poti. To pa seveda ni samo strategija, temveč vsakodnevno skrbno in vestno delo. Trenutno Planiko podpiramo pri tekočem poslovanju, zelo na glas pa pravim, da ne bomo delali nobenih kompromisov. Ce stvari ne bodo šle, bomo odločno ukrepali. Zna se zgoditi, da bomo morali." * Marija Volčjak Prenovljen bencinski servis Petrol na Laborah Največji bencinski servis v Kranju Po dobrih štirih mesecih, kolikor je trajala njegova celovita prenova, Petrolov bencinski servis ponovno na Laborah obratuje. Na mestu sedanje črpalke je zrasel nov, sodoben bencinski servis, z veliko 1 lip-Hop prodajalno ter avtopralnico. Ob odprtju so se skozi nove prostore bencinskega servisa sprehodili župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj, generalni direktor Petrola Janez Lotrič in vodja Petrola na Laborah Robert Peric. Kranj, 15. maja - Bencinski servis Petrol na Laborah je po prenovi največji servis v kranjski občini. Razen ekipe zaposlenih, ki ostaja prav takšna kot prej, je bencinski servis Labore povsem prenovljen. Tudi tisti del, ki ostaja očem neviden. Investicija, vredna 400 milijonov tolarjev, predstavlja ekološko, tehnološko in varnostno vrhunsko dovršeno podzemlje bencinskega servisa. V Petrolu že od leta 1995 dalje namenjajo od šest do 10 milijard tolarjev za posodabljanje in širjenje svoje maloprodajne mreže. Samo v letu 2000 je družba na novo zgradila oziroma v celoti prenovila kar 14 bencinskih servisov. Dobra milijarda tolarjev je bila name- njena njihovi ekološki posodobitvi, s tem pa so po opremljenosti in kakovosti ponudbe povsem enakovredni vodilnim zahodnoevropskim naftnim družbam. V Petrolu zagotavljajo, da bodo uporabniki tega bencinskega servisa prijetno presenečeni nad 120 kvadratnih metrov veliko in polno založeno trgovino, odlikujejo pa se tudi z velikim parkirnim prostorom, lično urejeno okolico, točilno ploščadjo, na kateri se lahko oskrbi kar 10 avtomobilov naenkrat, ter novo avtopralnico z veliko zmogljivostjo. Tradicionalni "ček prijaznosti" ob odprtju, v vrednosti 200.000 tolarjev, so Petrolovci tokrat izročili kranjskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček. Certifikat kakovosti Savskim elektrarnam Medvode, 15. maja - Tržni pogoji poslovanja postajajo realnost tudi vse bolj v elektrogospodarstvu. Zato so se v vodstvu Savskih elektrarn že pred dobrim letom odločili za uvedbo sistema kakovosti poslovanja po zahtevah mednarodnega standarda ISO 9001. Sistem namreč poudarja preglednost poslovanja, racionalizacijo poslovnih in proizvodnih procesov, izboljšanje komunakcij na vseh ravneh, povečuje ugled družbe in zaupanje kupcev. Slovesnost ob podelitvi certifikata, izročil Certijikat ISO 9001 je direktorju Borutu Miklavčiču izročil minister dr. Pavel (Jantar. ga jim je minister dr. Pavel Gantarje bila hkrati proslavitev 90-letnice izgradje elektrarne na Završnici. Elektrarna Završnica še vedno obratuje, vendar pa je potrebna temeljite prenove. Na slovesnosti je direktor družbe Savske elektrarne, d.o.o., Borut Miklavčič izrekel sožalje kolektivu in družinam pokojnih rudarjev rudnika Trbovlje Hrastnik in sporočil, da Savske elektrarne Ljubljana štipendirajo sina pokojnega rudarja Viktorja Bezgov-ška za njegovo nadaljnje šolanje. • A. Žalar RAZMIŠLJAŠ O LASTNEM PODJETJU? Youngbusiness.net je evropska mreža uspešnih mladih podjetij. Ali se jim želiš pridružiti? KAKO se jim pridružiš, lahko ugotoviš, če se udeležiš BREZPLAČNE predstavitvene delavnice PODJETNIŠKEGA OZAVESĆA- NJA, na kateri boš ugotiviKa), ali si iz pravega testa za podjetnika(co). Ali imaš poslovno zamisel? Si starosti med 18 in 30 let in ne veš, kako jo realizirati? Younqbusiness.net In podtetie BSC Krani sta tu zato da ti pomagata. Prostor na delavnici v KRANJU 16. 5.. ob 14. uri si zagotoviš tako, da TAKOJ pokličeš do telefonu 04 20 15 410. BSC poslovno podporni center, d.o.o., Kranj Stritarjeva 5, 4000 Kranj, mali: info@bsc-kranj.si J IN FINANCE ureja: Marija Volčjak Moretovo družinsko podjetje na Sovodnju Certifikat kakovosti pridobili brez "pinkijev" Moretova obrtna delavnica je med prvimi pridobila mednarodni certifikat kakovosti ISO 9002. Gorenja Žetina - Minula sobota je bila za Moretovo družinsko podjetje praznična, na kmetiji pri Andrejonu v Gorenji Žetini na Javorjami so pripravili družabno srečanje ob podelitvi mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9002. V manj kot letu so ga uspeli pridobiti in to brez "pinkijev", kakor pravijo večjim neskladnostim pri presoji, kar je za obrtno delavnico poseben uspeh. "S tako zagnanostjo in zanimanjem se malokje lotijo uvajanja sistema kakovosti, Moretovi družini je certifikat uspelo pridobiti brez posebnih težav oziroma 'pinkijev', kakor pravimo večjim neskladnostim. Takšnih primerov je v Sloveniji zelo malo, le dva, tri poznam. Zato Moretova družina zasluži posebno pohvalo," je dejal Vojko Artač, strokovnjak za sisteme kakovosti, ki se ukvarja zlasti z malimi podjetji. Moretove je spodbudila Območna obrtna zbornica Škofja Loka, ki se je pred dvema letoma odločila za pospeševanje uvajanja mednarodnih sistemov kakovosti v obrtne delavnice in majhna podjetja. Lani so sestavili dve skupini, v vsaki so po štirje obrtniki oziroma podjetniki, skupaj so imeli predavanja, s čimer so vsaj nekoliko zmanjšali stroške. Moretovi so uspeli certifikat pridobiti prvi, kot vse kaže, ga bo kmalu pridobil še avtoprevoznik Sečnik z Loga pri Škofji Loki. Predsednik Območne obrtne zbornice Škofja Loka Franc Šifrar pravi, da je zanimanje premajhno, ker je pridobitev certifikata povezana z veliki stroški. Vendar se razmere zaostrujejo in obrtniki ter podjetniki, ki za velike tovarne izdelujejo sestavne dele, bodo v prihodnje morali imeti certifikate, saj bodo brez tega težko obdržali posle oziroma pridobivali nove. Zbornica se zato na vse štiri občini naslovila prijazno pismo, naj obrtnikom pokrije tisoč mark stroškov. Jože Bogataj, župan občine Gorenja vas - Poljane, ki se je prav tako udeležil srečanja, je dejal, da je Moretova družina kot tretja v njihovi občini uspela pridobiti certifikat kakovosti, kar je velik uspeh. Skušali bodo zagotoviti tisoč mark, kakor že namenjajo prispevek obrtnikom, ki v svoji obratovalnici zaposlijo novega delavca. Sredstva pa namenjejajo medobčinskemu skladu za razvoj obrti in podjetništva, ki obrtnikom in podjetnikov zagotavlja cenejša posojila. Moretovi so se za pridobitev certifikata kakovosti brez oklevanja odločili, ker izdelujejo navite tulke za idrijsko tovarno Kolektor, trdo in mehko spajka-jo za orodjarja Marjana Kuhar- Ivanka in Milan More sta ponosna na pridobljeni certijikat kakovosti. ja iz Škofje Loke, ki je dobavitelj Iskre Avtoelektrike iz Šempetra. "Za pridobitev certifikata kakovosti smo se odločili, ker sem pri kolegih in v Kolektorju slišal, da bo sčasoma to postala nujnost, da bomo le tako lahko ohranili posle in pridobili nove. Šilce korajže nam je dal Slavko Eržen iz Cerknega, ki je za svoje podjetje Erplast že pridobil certifikat. Seminar je pripravila Ivanka in Milan imata tri hčerke: Heleno, Andrejo in Anko. Vse tri so se v delavnici navadile na pridno delo, Andreja pa je od letošnjega februarja redno zaposlena. naša obrtna zbornica, zato je bila to dobra priložnost, ki smo jo izkoristili. Seminarje bil tako nekaj cenejši, kljub temu so stroški pridobitve certifikata veliki, vse skupaj nas je stalo 1,4 milijona tolarjev. Za nas je to zelo veliko, saj v delavnici delava skupaj z ženo Ivanko, od letošnjega februarja je zaposlena še hči Andreja. Pri pridobitvi certifikata sta nam pomagala še brat Jaka in zet Simon," je povedal Milan More. Pri Moretovih se je z obrtjo pred dobrimi dvajsetimi leti začela ukvarjati Ivanka, ki je ostala doma, ker za otroke na Sovodnju ni bilo otroškega varstva. Milan se ji je pridružil pred desetimi leti, nagovoril ga je pokojni Vinko Eržen s Planine nad Cerknim, ki je po poljanskih hribih zbiral staro železo, zato so mu pravili kar "ta rejav". Še danes mu je hvaležen, saj je Moretova delavnica uspešna, pridobiti so uspeli posle. "Srečo imamo, da sodelujejo s Kolek-torjem, ki redno plačuje, danes je to zelo pomembno," pravi Milan More. • M. Volčjak Prosto trgovanje z Bosno in Hercegovino? Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But seje prejšnji torek na Radgonskem sejmu v Gornji Radgoni sestal z Behijo Hadžihajdarevič, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in urejanje voda Federacije Bosne in Hercegovine. Minister in ministrica sta se pogovarjala o možnostih za pripravo sporazuma o prosto trgovinskem sodelovanju med državama in sporazumov na veterinarskem in fitosanitarnem področju, o možnostih za zmanjšanje ovir pri neposrednih vlaganjih slovenske živilsko predelovalne industrije v Bosni in Hercegovini, o krepitvi sodelovanja med kmetijskima ministrstvoma in o slovenski pomoči pri izvedbi konkretnih projektov v bosansko hercegovskem kmetijstvu. Sogovornika sta se dogovorila za oblikovanje skupine izvedencev, ki naj bi se v prvi polovici junija sestala v Sarajevu in pregledala možnosti za pripravo sporazuma o prosto trgovinskem sodelovanju med državama. Bosna in Hercegovina je namreč za Slovenijo najpomembnejši trg za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov živilsko predelovalne industrije. Razpis za demografsko ogrožene Ministrstvo za gospodarstvo je ob koncu aprila objavilo razpis za sofinanciranje projektov spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Po tem razpisu bo za naložbe v lokalno cestno omrežje in za izboljšanje oskrbe z vodo predvidoma na razpolago ena milijarda tolarjev denarja. Na razpis se lahko prijavijo občine za naložbe na območjih, ki po uredbi štejejo za demografsko ogrožena. Država bo za naložbe prispevala do 30 odstotkov predračunske vrednosti, za naložbe v desetkilometrskem mejnem pasu pa do 50 odstotkov. Rok za vložitev prijav je en mesec po objavi razpisa, prijave pa sprejema javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Posojila za zmanjšanje onesnaževanja Ekološki razvojni sklad je pred nedavnim objavil javni razpis, po katerem bo namenil pol milijarde tolarjev denarja za kreditiranje naložb, ki bodo prispevale k zmanjšanju onesnaženosti zraka. Po tem razpisu bo možno pridobiti posojilo za zamenjavo sistemov za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, ki uporabljajo okolju škodljiva goriva (premog, težja kurilna olja) in ekstra lahko kurilno olje, s sistemi, ki uporabljajo okolju prijaznejše vire energije (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin), za namestitev ogrevalnih sistemov, ki izkoriščajo obnovljive vre energije (in) ali zmanjšujejo emisije v ozračje, za namestitev ogrevalnih sistemov v novih objektih, pri katerih je izkoristek kotla višji od 90 odstotkov, ter za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje ali gradnjo malih (hišnih) čistilnih naprav za komunalne odpadne vode. Občani bodo lahko pridobili največ 1,5 milijona tolarjev posojila, samostojni podjetniki osem milijonov, podjetja in druge pravne osebe pa 80 milijonov tolarjev. OBČINA KRANJSKA GORA RAZPISUJE FINANČNE INTERVENCIJE V KMETIJSTVU ZA LETO 2001 Finančne intervencije se dodelijo za naslednje namene: 1. Sofinanciranje pridobivanja kvalitetne krme Namen: pridobivanje kvalitetne krme z ustreznim kolobarjem in setvijo kvalitetnih semen na degradirani travni ruši. POGOJI: Prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bivanje v občini in jim kmetijstvo predstavlja osnovno dejavnost. - prijave sprejema Občina Kranjska Gora, Komisija za kmetijstvo - upošteva se dosejavanje na melioriranih površinah, površinah prizadetih od suše ali pozebe - upošteva se ročno in strojno vsejavanje - kandidati za podporo morajo imeti obdelane vse lastne površine in površine v zakupu - najmanjša posejana površina je najmanj 0,2 ha - financira se do 70 % cene semena trav in detelj na podlagi računa - upravičenost do podpore odobri Komisija za kmetijstvo VLOGA: - podatki o prosilcu, davčna številka in številka žiro računa - mapna kopija z označeno lokacijo dosejava-nja, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - plačani račun travnega semena VIŠINA SREDSTEV: 200.000,00 SIT Rok za prijavo je 20. junij 2001. 2. Sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin Namen: sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin kot podpora za ohranjanje obdelovalnih površin oziroma izgleda kufturne krajine POGOJI: Prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bivanje v občini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Za težje pogoje se štejejo razmere ročne košnje, težjega dostopa, nagib terena oz. druge ugotovljene posebne okoliščine. - prijave sprejema Občina Kranjska Gora, Komisija za kmetijstvo - parcela, ki se ročno kosi, mora biti velika vsaj 0,2 ha - zemljišče mora biti pokošeno do 15. avgusta - kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne površine in površine v zakupu - upravičenost do podpore potrdi Komisija za kmetijstvo po predhodnem ogledu VLOGA: - podatki o prosilcu, davčna številka in številka žiro računa - mapna kopija z označeno lokacijo ročnega spravila, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - velikost in opis parcele VIŠINA SREDSTEV: 2.000.000,00 SIT Rok za prijavo je 15, avgust 2001. 3. Regresiranje ureditve in obnove sadovnjakov in naprava nasadov Namen: spodbujanje sadjarstva kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji POGOJI: Prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bivališče v občini in jim kmetijstvo predstavlja osnovno dejavnost. - prijave sprejema Občina Kranjska Gora, Komisija za kmetijstvo - sofinancira se nakup sadik za ureditev novega sadovnjaka ali obnovo že obstoječega - sofinancira se samo nakup nad 50 sadik - upravičenost do podpore odobri Komisija za kmetijstvo VLOGA: - podatki o prosilcu, davčna številka in številka žiro računa - mapna kopija z označeno lokacijo sadovnjaka, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - velikost in intenzivnost urejenega ali obnovljenega sadovnjaka - priporočilo specialistke za sadjarstvo alt Kmetijske svetovalne službe - na podlagi dokazila o nakupu sadik VIŠINA SREDSTEV: 250.000,00 SIT Rok za prijavo je 20. junij 2001. 4. Regresiranje analize krme in zemlje Namen: - analiza vzorcev krme kot pomoč pri izračunavanju krmnih obrokov - analiza vzorcev zemlje za zmanjšanje stroškov pridelovanja in zmanjšanje onesnaževanja okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil POGOJI: - prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo - financira se do 70 % analize na podlagi računa in številke vzorca - prijave sprejema in zahtevke vlaga kmetijska svetovalna služba - kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne obdelovalne površine in površine v zakupu VIŠINA SREDSTEV: 100.000,00 SIT Rok za prijavo je 03. november 2001. 5. Sofinanciranje nakupa prevoznih hladilnih naprav za mleko Namen: izboljšati kvaliteto mleka POGOJI: Prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bivanje v občini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. - vloge sprejema Občina Kranjska Gora, Komisija za kmetijstvo - sofinancira se do 30 % računa hladilne naprave za mleko - upravičenost do podpore odobri Komisija za kmetijstvo VLOGA: - podatki o prosilcu, davčna številka in številka žiro računa - dokazilo o staležu krav ali potrdilo o oddani količini mleka - izjava prosilca, da bo napravo uporabljal vsaj pet let oziroma je ne bo odtujil brez ustrezne zamenjave - mnenje kmetijske svetovalne službe VIŠINA SREDSTEV: 600.000,00 SIT Rok za prijavo je 20, junij 2001. 6. Podpora ekološkemu kmetovanju Namen: povečevanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznih dejavnosti POGOJI: Prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bivališče v občini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. - prijave sprejema Občina Kranjska Gora, Komisija za kmetijstvo - dokazilo o izvedeni ekološki kontroli - da upravičenec ni pridobil nobene druge podpore za ta namen - prvi pregled ekološke kontrole - sofinancira se do 50 % računa ekološke kontrole - upravičenost do podpore odobri Komisija za kmetijstvo VLOGA: - podatki o prosilcu, davčna številka in številka žiro računa - dokazilo o izvedeni ekološki kontroli in plačan račun VIŠINA SREDSTEV: 100.000,00 SIT Rok za prijavo je 20. junij 2001. 7. Varstvo kmetijskih zemljišč (melioracije): - sofinanciranje melioracij kot podpora za izboljšanje rodovitnosti tal in izboljšanje delo- vnih pogojev v širšem prostoru. Za melioracije se po zakonu štejejo: osuševanje, namakanje in agromelioracije. Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal. Agromelioracije se delijo na posege, ki. - pomenijo poseg v prostor (naprava teras, izboljšanje dostopa na kmetijsko zemljišče) - ne pomenijo posega v prostor (planiranje, krčenje drevesne zarasti) Če se z agromelioracijo izvajajo dela, ki pomenijo poseg v prostor po predpisih o urejanju prostora, je zanje v skladu s temi predpisi treba pridobiti ustrezno dovoljenje. POGOJI: Prijavijo se lahko občani Občine Kranjska Gora, ki imajo stalno bivališče v Občini in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. - prijave sprejema Občina Kranjska Gora - kandidat za melioracijo mora imeti obdelane vse lastne površine - lastnik zemljišča mora pridobiti vso potrebno dokumentacijo in soglasja v skladu z veljavno zakonodajo - upravičenost do podpore potrdi Komisija za kmetijstvo po predhodnem ogledu - 30 % lastna udeležba VLOGA: - podatki o prosilcu, davčna številka in številka žiro računa - mapna kopija z označeno lokacijo melioracije, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - velikost parcele, na kateri se izvaja melioracija - predvidena višina investicije - oceno pričakovanih učinkov melioracije, ki ga poda Komisija za kmetijstvo pri urejanju dostopov: število uporabnikov z osebnimi podatki, navedbo pare. št. in k.o. - izjava prosilca, da bo vsaj še 10 let obdeloval in vzdrževal zemljišče, na katerem je bila izvedena melioracija VIŠINA SREDSTEV: 1.700.000,00 SIT Rok za prijavo je 20. junij 2001. 8. Kozolci Namen: ohranjanje kulturne dediščine POGOJI: Na razpis se lahko prijavijo lastniki kozolcev, ki jih žele obnoviti oziroma kmetje, ki bi hoteli postaviti nov objekt (v velikosti 2 oken in več). - prijave sprejema Občina Kranjska Gora, Komisija za kmetijstvo - za novogradnjo je potrebna vloga in odločba o priglasitvi del, ki jo prosilci vložijo na Upravni enoti Jesenice - Oddelek za okolje in prostor ih objektov v enakem - za popravilo že ob obsegu zadostuje vloga, ki jo prosilci naslovijo na Občino Kranjska Gora, Komisija za kmetijstvo. - prednost bodo imeli tisti prosilci, ki kozolce uporabljajo za prvotni namen in sredstev iz tega naslova še niso koristili. Prav tako bodo uvrščeni v prioritetni vrstni red za leto 2001 objekti ob cesti in v neposredni bližini turističnih objektov in poti. - upravičenost do subvencije odobri Komisija za kmetijstvo po predhodnem ogledu VLOGA: - podatki o prosilcu, davčna številka in številka žiro računa - opis kozolca in velikost kozolca - mapna kopija z označeno lokacijo kozolca, razvidna mora biti parcelna številka in katastrska občina - predpisana dokumentacija v skladu z veljavno zakonodajo - mnenje Komisije za kmetijstvo - izjava, da bo prosilec obnavljal objekt po navodilih strokovne institucije - kandidat za podporo mora imeti obdelane vse lastne obdelovalne površine in površine v zakupu Za kozolce se namenja v leto 2001 naslednji obseg sredstev: a) lesena izvedba - za novogradnje 35.000,00 SIT / okno - zamenjava lat in strehe 18.000,00 SIT/okno - zamenjava lesene strehe 12.000,00 SIT / okno b) betonski stebri - za novogradnje z leseno streho 15.000,00 SIT/okno - zamenjava lat in strehe 18.000,00 SIT / okno - zamenjava lesene strehe 12.000,00 SIT/ okno VIŠINA SREDSTEV: 750.000,00 SIT Rok za prijavo je 20. junij 2001. Skupno določilo za vse točke: Sredstva se koristijo do porabe proračunskih sredstev, namenjenih za kmetijstvo po odloku o proračunu Občine Kranjska Gora za leto 2001. št: 320/10-1 /01 -VK Datum: 10. 5. 2001 Občina Kranjska Gora Župan Jože Kotnik POSLI IN FINANCE __________ ureja: Marija Volčjak TUDI NLB SE ZANIMA ZA NAKUP VEČINSKEGA DELEŽA KOPRSKE BANKE Gibanje tečajev na Ljubljanski borzi v preteklem tednu lahko razdelimo na dve obdobji. Za Prvo polovico tedna je značilno rahlo padanje vrednosti delnic, v četrtek in petek tečaji znova naraščajo. Indeks SBI20 po rahlem Padanju v začetku tedna v četrtek ln petek narašča in konča pri vrednosti 1727 točke, kar je 0,3 odstotka višje kot v ponedeljek, sodobno gibanje, samo z manjši-IM spremembami je značilno za indeks P1X, kije v preteklem ted-fiu izgubi/ dober odstotek vrednoti in zaključil pri 1373 točke. V tednu, ki je za nami, je naj-°°lj naraste! tečaj podjetjema Ko-'oniale veletrgovina (za 10 odstotkov) in Delo Prodaja (za 8 odstotkov). Pomembno zvišanje cene delnice smo opazili še pri Banki Koper, Leku, Krki, Pivovarni Laško, Aerodromu Ljubljana, Savi in Emoni obali Koper. Največje znižanje sta zabeležila tečaja delnic Radenske (10 odstotkov) in Kompasa MTS (43,72 odstotka). Pri slednjem je Padec tečaja posledica preseka za izplačilo dividend. Ob italijanski banki Banca An-tonveneta se tudi NLB zanima za nakup večinskega deleža Koprske banke. Trem največjim delničarjem: Intereuropi, Luki Koper m Istrabenzu so posredovali ponudbo v vrednosti več kot 90 SIT za delnico Banke Koper. Odločitev lastnikov s Primorske o prodaji delnic se pričakuje v obdobju e,1ega meseca. Na razpis za nakup 20-odstotnega deleža v podliju Intes, ki ga želita prodati kapitalska družba in Slovenska Odškodninska družba, je prispela ponudba družbe Žito, kije p0f'udila 1.701 tolar za delnico 'Vesa. Vodstvo PIDa Infonda člata namerava posredovati ponudbo za prevzem družbe DZS. Vodstvo PIDa je o tem že obvestilo upravo družbe DZS, Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Urad za varstvo konkurence. Po neuradnih informacijah naj bi Pivovarna Laško ponudila za 53,92-odstotni državni delež v Banjalučki pivovari največ med vsemi ponudniki. Podjetje za mednarodno špedicijo in transport Viator-Vektor je postalo večinski lastnik lendavskega podjetja za prevoz nevarnih snovi Integral Lendava, svoj delež pa nameravajo še povečati. Žito Sumi je v preteklem poslovnem letu doseglo 2,4 milijarde tolarjev čistih prodajnih prihodkov in 90 milijonov tolarjev dobička, kar je 14 odstotkov nad pričakovanim in 54 odstotkov več od dobička iz leta 1999. Družba Kolinska ima z gaziranimi pijačami: cocta, jupi in fresh velike načrte tako pri nas (povečanje tržnega deleža na 17 odsotkov) kot na trgih bivše Jugoslavije. V podjetju napovedujejo za devet odstotkov višje dividende kot lani, ko je znašala 87 tolarjev na delnico. Družba Gorenje je v letošnjih prvih štirih mesecih izdelala 782.460 velikih gospodinjskih aparatov, kar je šest odstotkov več kot v istem obdobju lani. Podjetje Lek namerava po neuradnih informacijah letos izplačati dividende v višini 950 SIT bruto, kar je za petino višje kot v preteklem letu. Delničarji Ju Ion a so na petkovi seji skupščine sprejeli vse predlagane sklepe. Cisti dobiček v višini 1,169 milijarde tolarjev bodo v celoti namenili za rezervni sklad. Gibanje tečajev na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v preteklem tednu tako kljub povišanju vrednosti v petek ne kaže želenega dolgoročnega pozitivnega trenda. Boštjan Pliberšek KOLIKO JE VREDEN TOLAR 125 let Sumijevih bonbonov Žito Šumi, ki je povezano podjetje znotraj Skupine Žito, letos praznuje pomemben jubilej - 125-letnico. V ta namen so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali Roman Tehov-nik, direktor Žita Šumi, Rudolf Kajtner, predsednik uprave Žita, d.d., ter Branko Mihelič, direktor proizvodno - tehničnega področja. Začetkov se spominjajo kot skromne obrtniške delavnice bonbonov, slaščic in melisnic leta 1876. Danes je v podjetju 294 zaposlenih, ki letno izdelajo 3750 ton bonbonov in 1650 ton žvečilnih gumijev. Poslovanje v letu 2000 je bilo uspešno. To dokazuje 80-odstotni delež izvoza v skupni proizvodnji, četrtinski tržni delež v Sloveniji ter novi izdelki v prodajnem programu, ki sledijo svetovnim trendom v konditorstvu. To pomeni za 720 milijonov tolarjev bonbonov in 36 milijonov žvečilnih gumijev. V Žito Šumi so posebej ponosni, da so kot prvi v Sloveniji junija lani pridobili certifikat HACCP, vzporedno z njim pa še ISO 9001. Predstavljata sistem vodenja proizvodnje, ki omogoča proizvodnjo varnih pre-hrambnih izdelkov. S pridobitvijo HACCP so iz proizvodnega procesa izločili vse možnosti za kakršnokoli fizikalno, kemično ali mikrobiološko okvaro izdelka. V letu 2001 bo Žito Šumi sledilo razvoju izdelkov, kjer so tržne možnosti največje. To so mehke žvečljive karamele, gumijevi izdelki in trdi bonboni brez sladkorja. Razen tega pa bodo posebno pozornost namenili razvoju sodobnih, brezsladkornih žvečilnih gumijev. • B.B., foto: T. Doki Elektronski telefonski imenik Kranj - Danes je izšel elektronski telefonski imenik Pomlad 2001, vanj so vključeni sveži podatki, zgoščenka stane 3.800 tolarjev oziroma za naročnike petsto tolarjev manj. Elektronski telefonski imenik je izšel v nakladi 20 tisoč izvodov, njegove cene so ostale nespremenjene. Mrežna različica do deset uporabnikov stane 24 tisoč tolarjev, za vsakega dodatnega uporabnika je potrebno doplačati štiristo tolarjev. Vključeni so sveži podatki, vključenih je 24 zemljevidov vseh slovenskih krajev, ki imajo več kot 20 tisoč prebivalcev. Z Gorenjskega je na novo vključen Kamnik. Naslednji imenik na zgoščenki bo izšel novembra, ko ga bo Telekom izdal tudi v knjižni obliki. KRANJ, 11.5. 2001 nakupni/prodajni Kras MENJALNICA A BANKA (Tržič, Kranj, GORENJSKA BANKA HRANILNICA L0N, d. HIDA - tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka KOVAČ (na Radovljiški tržnici) ŠUM Kranj VOLKSBANK-LJUD. BANKA tW,Kranj PBS D.D. (na vseh poštah) SZKB Blag. mesto Žiti TAL0N Škofja Loka VVILFAN Jesenice supet market Union VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajs« dvor VVILFAN Tržič 1 dem nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni ioo m NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 110,60 111,10 15,70 15,78 110,80 111,00 15,73 15,78 110,70 111,10 15,72 15,79 110,60 111,10 15,70 15,80 110,60 111,10 15,71 15,80 110,70 111,10 15,72 15,80 110,80 111,20 15,74 15,80 110,40 111.20 15,59 15,80 110,60 111,10 15,72 15,80 236 26 00 110,70 111,00 15,72 15,79 110,00 111,18 14,75 15,75 110.55 111,19 15,67 15.83 110,60 111,10 15,70 15.75 586 26 96 236 02 60 530 40 40 !8.h • 13 h, 13.45h 596 38 16 11,10 11,19 11,17 11,15 11,16 11,16 11,18 11,15 11,17 11,16 0,85 11.13 11.15 ia.w 11,20 11,23 11,22 11,23 11,23 11,23 11,24 11,23 11,23 11,23 11,21 11.25 11.26 povprečni tečaj 110,59 111,11 15,62 15.79 11.13 11.23 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. mi 'lenjainiških tečaj® i lahko dobite podr ca/j obavljamo njihovf; 7Wit)ulniSklh teča/ih. OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOVEGA VORANCA JESENICE C. TONETA TOMŠIČA 5, 4270 JESENICE objavlja prosti delovni mesti UČITELJA GLASBENE VZGOJE z 12-urno učno obveznostjo na teden, za nedoločen čas od 1. 9. 2001 dalje UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1. 9. 2001 dalje Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 10 dni na naš naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po zaključnem roku za prijavo. Gorenjska borzno posredniška družba a\a\ Koroška 33, Kranj, tel: 04 280 10 16 280 10 17, 280 10 30, 280 100 varnost strokovnost donosnost Udeležili smo se največjega evropskega izobraževalnega kongresa na področju nalaganja premoženja v investicijske sklade, imenovanega FONDS KONGRESS kije bil organizitan 24. in 25. aptila letos v Wotld fracfe Cenfru na Dunaju. Na kongtesu so se predstavile najpomembnejše svetovne investicijske hiše, ki upravljajo investicijske sklade. Zaradi velikega odziva razstavljavcev je organizator Fonds Professionell v sodelovanju z VAI(tm) (med drugim izdajatelj prestižnega časopisa o investiranju v investicijske sklade) nekatere od razstavljavcev, ki so se na sejmu želeli predstaviti, moral celo zavrniti. Investicijske družbe, ki so na kongresu predstavile svojo dejavnost, skupaj upravljajo preko 10.000 različnih investicijskih skladov in nudijo najrazličnejše možnosti za nalaganje premoženja. Udeleženci kongresa smo se lahko pogovorili z uPravljalci investicijskih skladov in tako iz prve roke izvedeli razloge za njihove posamezne investicijske odločitve. Med razstavljavci naj omenimo Morgan Stanlev, Union Invest, BNP PARIBAS, Banque de Luxem-bourg, UBS, Societe Generale, Templeton, JP Morgan Fleming, Pioneer, Credit Suisse, Merili ^nch, Invesco, Fidelity, Vontobel, VMR, Anglo Irish Bank, Epicon, Threadneedle, Gartmore, AMV, . Večino omenjenih investicijskih skladov lahko kupijo tudi domači vlagatelji, saj je ena od dejavnosti GBD Gorenjske borzno posredniške družbe d.d. svetovanje in posredovanje pri nakupu tujih vrednostnih papirjev, kamor spadajo tudi tuji investicijski skladi. Kongres je imel bogat spremljevalni program, kjer so udeleženci okroglih miz (predstavniki posameznih investicijskih skladov) razpravljali o različnih tematskih sklopih, kot so npr. ' ali je specializiranje na t.i. branžne sklade zgolj moda ali tudi potreba? ' katere so prednosti in slabosti krovnih skladov v t.i. "iondpolici" - ali so bonitete posameznih skladov le marketinški inštrument prodajalcev ali kaj več? - ali boniteta pomaga pri izbiri posameznega sklada? - ali sta Internet in On-line trgovanje konkurenca svetovalcem za naložbe v investicijske sklade? - kako pomembne so v resnici t.i. "alternativne naložbe"? - 'so svetovalci pri naložbah v krovne sklade sploh potrebni oz. ali je namesto naložiti premoženje v krovni sklad bolje le tega razpršiti? - ali je zaračunavanje vstopno/izstopne provizije pri naložbi v investicijski sklad nujno potrebno? Naši pogovori z vodilnimi svetovnimi upravljalci skladov so pokazali, da je najpomembnejši faktor vsake naložbe posameznik - tako svetovalec, upravljalec premoženja, kot tudi investiti-tor. Slednji mora svoje želje in pričakovanja glede varnosti naložbe in pričakovanih donosov kar se da pošteno in odkrito zaupati svetovalcu, ki izbere ustrezen produkt. Upravljalec premoženja pa poskrbi za to, da so pričakovanja investitorjev izpolnjena v kar največji meri. Vse, ki bi se radi pozanimali glede donosnih naložb v tuje investicijske sklade vabimo, da se oglasite na sedežu naše družbe vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob ponedeljkih in sredah med 10.00 in 18.00 uro, ali nas pokličete po telefonu 04/280 10 30. Z veseljem vam bomo odgovorili na vaša vprašanja. Simona Lebar, vodja trgovanja z vrednostnimi papirji v tujini simonažgbd.si GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. 0> 4> O O CD > 1-4 oz >o < z < o UJ Z w UJ ^ ~5 t N O, a w Ul CC -J < * Cl "3Ž C I- °o > a. .*=:>(/) c O) N co < cc O (3 2 CD 2! 00 Z UJ > O rr O a_ •co 03 -e •o c o S, '<-> CD • C -Ž o ^ o CD CNJ 5 cd J*. O O g CD 'O £ -3-en -32 3 l ta ^ UJ N UJ co 2oz = 1 §1 £ >C/) <3 »o ■ < z < o LU 9 rr "3 LU LU O _l UJ C/i 3 in co o UJ ■g >oo 2 ca ^ ca c en ca 2£ ■ž £ CD .O O o. O) ■n CD C O o o .a CD ■2 j« SI ca ca (D CO ca 0 :o ca _g 3 ° * 8 -S 1 > % 8 ca1 o > o ro cm i i w o. CD 1 * a .o .- E O) o E o. "° o. S o CD .g i > C O S, čF ET-co c o o. CD >0 'F =5 ■ CO ^ O CO o o o O |f « -£ CD XL lil 2 o CD Ol*-' c o o ca .ai * dE .8 * g > ćo a. ca C2 o Z g i o S co < Q£, ~5 0- "o <3 -g < w -£ O O -g co m -o O o o 2 10 co •—• II c\i co - 00 o o CD -Q ca 6i Z £■ < O o o. ^ ca .ca tx oo o co to O) 2.05 Ol CD CD gCM O- ^ ri= Ol OIOO JS 2 cc -o ■o — S c co O. «3 L.S, co cd ca J C *"D C — — rsj C .00 #2> o o? OB 9 ^ 2 t co _ s s 0 > 01 ro ca « k co a. S oi ca S, h; ca . g § o g -O o '^>-Lča 1 cb 'O y to ca . ca oo •o ~ p o _ a. -t > - ZD oi ca oi M CM C-) y- CO co" CD CD .£ \ >o o KMETIJSTVO GORENJSKI GLAS • 10. STRAN Torek, 15. maja 2001 Brdski gozdovi Gozdovi s posebnim namenom Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji med drugim obravnavala informacijo o odstranjevanju živalskih odpadkov, kar je bil ob pojavu bolezni BSE v nekaterih evropskih državah tudi eden od ukrepov za zaščito slovenske živinoreje in potrošnikov mesa. Kot je razvidno iz informacije, je doslej ravnanje z odpadki, ki vključuje toplotno obdelavo, skladiščenje moke, skladiščenje in sežig maščob ter nadzor nad skladiščenjem, stalo državo približno 719 milijonov tolarjev. Vlada je ob tem pooblastila ministrstvo za okolje in prostor, da uredi vse potrebno za sežig v moko predelanih živalskih beljakovin v sežigalnicah v tujini oz. v domačih kurilnih napravah. Na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je vlada izdala tudi uredbo o razglasitvi gozdov na območju protokolarnega objekta Brdo za gozdove s posebnim namenom, dopolnila pa je tudi uredbo o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg. • CZ. Slovenija v drugi skupini Ljubljana - V Sloveniji je malo možnosti za pojav bolezni norih krav (BSE), je ocenil Stalni znanstveni odbor Evropske unije in našo državo uvrstil v drugo od skupno štirih skupin verjetnosti za pojav te bolezni. V prvi skupini, kjer je bolezen BSE zelo malo verjetna, je od evropskih držav le Norveška, v drugi, kjer je bolezen malo verjetna, ni pa izključena, so poleg Slovenije le tri članice Evropske unije (Avstrija, Švedska in Finska) in nekatere prekomorske države, v tretji, kjer je pojav bolezni verjeten, je večina članic unije in kandidatk za članstvo v uniji, v četrti, kjer je velika verjetnost, pa sta le Velika Britanija in Portugalska. V osnutku poročila, ki so ga izvedenci Evropske unije pripravili aprila, je bila Slovenija še v tretji skupini, vendar je potlej poslala v Bruselj dodatne informacije o zaščitnih ukrepih. Na napredovanje iz tretje v drugo skupino pa je vplival tudi nedavni obisk evropskega komisarja za varstvo potrošnikov in varovanje zdravja Davida Bvrna v Sloveniji, ki se je sam prepričal o kakovosti ukrepov za zaščito pred boleznijo BSE; • CZ. Zadnjo majsko nedeljo Tekmovanje koscev in grabljic Poljane - Društvo podeželske mladine Škofja Loka bo tudi letos v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo priredilo že tradicionalno gorenjsko tekmovanje koscev in grabljic ter plezanje na mlaj. Tekmovanje bo zadnjo majsko nedeljo (z začetkom ob štirih popoldne) na travniku za tovarno Termo v Poljanah. Ekipe, ki lahko štejejo najmanj štiri in največ šest članov, se bodo pomerile v ročni košnji, grabljenju, plezanju na mlaj, vožnji deklet v samokolnici in v šaljivi igri - iskanju jajca, jabolka in polovice klobase v kupu sena. Pisne prijave sprejemata do srede, 23. maja, društvo in kmetijska svetovalna služba. Prijavnina za ekipo znaša 5.000 tolarjev. • CZ. Uveljavljanje državnih podpor za kmetijstvo Obrazci po pošti, kmetje na instrukcije Vsi, ki so lani zaprosili za državne podpore, bodo do 21. maja prejeli po pošti na dom že deloma izpolnjene obrazce, ostali jih bodo lahko dobili v kmetijski svetovalni službi. Agencija bo letos v sodelovanju s kmetijsko gozdarsko zbornico pripravila instrukcije za pravilno izpolnjevanje vlog. Kranj - Vlada je v četrtkovi številki uradnega lista že objavila "paket" predpisov, ki urejajo uveljavljanje letošnjih državnih podpor za kmetijstvo. "Paket" obsega uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike, o uvedbi izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, o Slovenskem kmetijskem okoljskem programu in uvedbi neposrednih plačil za ukrepe ter o ureditvi trga za govejo, ovčje in kozje meso, sladkor, sveže sadje, zelenjavo in oljčno olje, hmelj, semena kmetijskih rastlin, žita, vinsko grozdje, mošt in vino. Medtem ko nekatere uredbe že veljajo, drugo pa bodo proti koncu meseca, se v agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja že nekaj časa pripravljajo na izvedbo projekta Subvencija 2001. Kot so sporočili, so zbirne vloge za subvencije že v tisku in bodo predvidoma natisnjene do sredine maja. Vsi, ki so lani zaprosili za državne podpore, bodo do 21. maja prejeli po pošti na dom žc deloma izpolnjene obrazce. Na obrazcih bodo osnovni podatki, to je podatki o kmetiji, bivališču, družinskih članih in o parcelah, pri tem pa naj podatki o številkah parcel, ki so na posestnih listih, ne bi bili starejši od dveh let. Nove posestne liste izdaja geodetska uprava v osmih dneh od vložitve prošnje. Kmetje, ki lani niso zaprosili za državne podpore, bodo obrazce lahko dobili v kmetijski svetovalni službi. Agencija bo pri izvedbi projekta sodelovala s kmetijsko gozdarsko zbornico. Njeni svetovalci bodo od 21. do 30. maja pripravili na 1.250 mestih po Sloveniji instrukcije za pravilno izpolnjevanje vlog, v agenciji pa so se za tak način dela odločili zato, da bi se izognili številnim napakam, ki so "zaznamovale" lansko uveljavljanje državnih podpor. Vloga in priloge Zbirno vlogo sestavljajo mapa in obvezni obrazci s podatki o kmetijskem gospodarstvu, o staležu živine in o kmetijskih zemljiščih v uporabi, dopolniti pa jo bo treba še z obrazci, zahtevki in prilogami za neposredna plačila na površino (eko 0), za eko 2 in eko 3 ter z zahtevki za živalske premije. Kot obvezno prilogo bo treba dodati tudi izjavo o zakupu zemljišč s podpisom lastnika in zakupnika, pri zakupu državnih ali občinskih zemljišč kopijo zakupnih pogodb, v primeru, da so zemljišča na komasacijskem območju, pa tudi komasacijsko odločbo. Pri zahtevku za neposredna plačila za območja s težjimi pogoji za kmetijsko dejavnost (eko 1) bo treba navesti, v katerem območju se nahaja kmetija. Če bo zahtevek v imenu kmeta vlagala "njegova" kmetijska zadruga ali kdo drug, bo k vlogi moral priložiti tudi pooblastilo. Uredba o finančnih intervencijah, obrazci in navodila za njihovo izpolnjevanje bodo od jutri, srede, dalje tudi na spletni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pritožbe in nepravilnosti Čeprav se v agenciji pripravljajo na letošnji "ciklus" državnih podpor, tudi z lanskim še niso povsem končali. V prvih letošnjih mesecih so izdali 2.804 sklepe na pritožbe in na podlagi teh bodo do konca maja izplačali za okoli 330 tni/i-jonov tolarjev subvencij. Nedokončane postopke bodo rešili v tem ali v prihodnjem mesecu, še več časa pa bodo potrebovali za rešitev primerov, pri katerih je inšpektor pri pregledu na terenu ugotovil nepravilnosti <>z. neskladje med podatki v vlogi in dejanskim stanjem. Pri izplačilu premij za meso so v postopku ponovnega preverjanja obravnavali 351 zahtevkov in odobrili dodatnih 17 milijonov tolarjev, kijih bodo izplačali do konca maja. Pri premijah za bike in vole so vloge za zadnje lansko četrtletje sprejemali do letošnjega 25. februarja. Vseh je bilo okoli 1.500, njihovi vlagatelji pa bodo denar (skupno približno 50 milijonov tolarjev) prejeli do konca maja. (www.sigov.si/mkgp/mkgp.htm). Rok za oddajo vlog je od 1. do 30. junija, prosilci pa jih bodo lahko osebno prinesli na agencijo ali poslali po pošti na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska c. 160, 1000 Ljubljana. Na agenciji bodo julija, avgusta in septembra vnašali podatke v računalnik, z izplačevanjem denarja pa bodo začeli proti koncu leta. • C Zaplotnik Dobrodofemed pridelovala odličneg Na gozdarskem tečaju o varnem delu z motorno žago Če je ravnina le na peči... Medtem ko so v četrtek na ravnini že močno "ropotale" kosilnice, so v gozdu v bližini Zgornje Besnice "pele" motorne žage. Ne povsem naključno! Regent® in Tattoo ® Z uporabo pripravkov Regent in Tattoo boste zanesljivo pridelali odličen krompir. Z uporabo pripravka Regent boste svoj krompir učinkovito in zanesljivo zaščitili pred koloradskim hroščem, z uporabo pripravka Tattoo pa pred plesnijo. Zaščita krompirja s pripravkoma Regent in Tattoo bo učinkovita tudi po večletni uporabi pripravkov, brez rezistence. Regent* in Tattoo* sta zaščiteni imeni pripravkov družbe Aventis CrOpSciente, l.von, Francija. Uvoznik in zastopnik. Aventis CropScience d. o. o. Tržaška 132,-1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: (01) 242 74 70, Faks: (01) 242 74 80 Nove rešitve za boljše pridelke Zgornja Besnica - Kranjska območna enota zavoda za gozdove in njena krajevna enota v Železnikih sta namreč pripravili za lastnike gozdov tridnevni uvajalni tečaj varne sečnje. Kot je povedal vodja krajevne enote Boštjan Škr-lep, je bil to že četrti tovrstni tečaj na območju njihove enote, tokrat pase je štirinajstim tečajnikom iz Železnikov in okolice pridružila še šesterica s tr-žiškega območja. Medtem ko so starejši kmetje že bili na enem od prejšnjih tečajev, so tokrat prevladovali njihovi sinovi, ki bodo šele prevzeli gospodarske vajeti na kmetijah. Prvi dan so se na poligonu v Besnici učili brušenje in vzdrževanje motorne žage, drugi dan podiranje, prežagovanje in kleščenje drevja, v petek pa so to, kar so se naučili, preverili tudi v gozdu v bližini Sorice. Na tečaju so odpravljali napake pri delu, predvsem napačno držo telesa in motorne žage, ki so večinoma tudi glavni razlog za različne poškodbe ali nesreče. In kaj so povedali tečajniki? Miha Štular iz Cerkelj obiskuje gimnazijo v Kranju, a je vzel nekaj dni dopusta, da se je lahko udeležil tečaja. Za to se je odločil, ker ima veselje do dela v gozdu in da bi lahko pomagal staremu atu na kmetiji v Zadragi. Z motorno žago doslej še ni veliko delal, le klestil je veje, na tečaju je prvič tudi podiral in prežagoval drevje. Viljem Kejžar iz Davče je zaposlen v Domelu v Železnikih, ob službi pa pomaga pri gozdarskih delih na domači kmetiji ali sosedom. Dela v gozdu je že navajen, na leto pomaga posekati in spraviti iz Gorazd Benedičič gozda od tristo do petsto kubičnih metrov drevja, f znanja ni nikoli preveč-"Vedno se še učimo. C6 delamo pravilno, manj trpi hrbtenica in tudi delo je lažje," je dejal Viljem ifl dodal, da je s potrdilom 0 gozdarskem tečaju tud' lažje uveljaviti pri zavaro-valnici odškodnino ob morebitni nesreči pri delu V gozdu. Gorazd Benedičic iz Studena dela v Alplesu v Železnikih, ob službi Pa mizari in pomaga na domači kmetiji, na kateri se ukvarjajo predvsem z živinorejo in gozdarstvom-Gozda imajo okrog dvajset hektarjev. Ker je večinoma v strmini, je delo Še bolj nevarno. "Na tečaji sem slišal veliko koristnih nasvetov za varno in tud1 lažje delo z motorno žago," je dejal Gorazd in poudaril, da se bo napak, ki jih je doslej delal pri gozdarskem deln-kar težko odvaditi. Martin Močnik je prišel na tečaj iz cerkljanske vasi Gorje, s kmetije prl Jemcu, na kateri gospodari že od osemnajstega leta dalje. Kmetija je za slovenske razmere kaf velika, saj obsega šestnajst hektarjev kmetij; skih zemljišč in trideset hektarjev gozda. "Prl nas je ravnina le na peči v hiši, povsod drugod je strmina," je razlagal Martin in dodal, da nH> ob delu na kmetiji in pozimi tudi na smučišči1 Črni vrh zmanjkuje časa za delo v gozdu. Za tečaj so mu povedali prijatelji iz Davče in ko je vprašal tamkajšnjega gozdarja, če se ga lahko udeleži, ni bilo težav. "Na tečaju sem zvedel veliko koristnega za varno in tudi lažje delo," J6 dejal Martin in poudaril, da je doslej, na vso srečo, v gozdu delal varno, brez poškodb in nesreč. • C Zaplotnik Martin Močnik Maj je mesec narcis v jeseniški občini Praznik ključavnic pod Golico Turistično društvo Planina pod Golico je pripravilo družabno prireditev Praznik ključavnic, domači gasilci so blagoslovili novo motorno brizgalno, na tisoče izletnikov se je podalo h koči na Golici. Planina pod Golico, 14. maja - Minuli konec tedna je bil eden najbolj obiskanih vikendov na narcisnih poljanah Planine pod Golico in Javorniškega rovta. Narcise bo treba zaščititi. Kmete primerno spodbuditi, kajti v Jeseniških rovtih jih je opazno manj, medtem ko množično v Javorniških rovtih še cvetijo. Na tisoče izletnikov in pohodnikov, predvsem s Štajerskega in Primorskega, je minuli konec tedna obiskalo narcisne poljane v Jeseniških in Javorniških rovtih. Ljubitelji belih, opojnih cvetlic, ki nikjer v Sloveniji ne cvetijo tako obilno in prostrano kot prav pod Karavankami v Planini pod Golico in v Javorniških rovtih, se ne izneverijo svoji tradiciji, ko leta in leta prihajajo maja v te kraje na izlete in občudovat belo narcisno opojnost. Že Julius Kugy se v svoji knjigi Iz spominov gornika ni mogel načuditi pro-stranosti te bele cvetice, ko je dejal, da vsako leto maja prihaja pod Golico, kot bi hodil na božjo pot k belemu oltarju. Maja je že desetletja in desetletja praznik narcis v jeseniški občini. Včasih so dolga leta na zelo obiskani majski družabni prireditvi izbirali miss narcis ali najlepšo obiskovalko prireditve, letos pa so to opustili. Turistično društvo Planina pod Golico je minulo soboto pripravilo kulturno - družabno prireditev pod naslovom Praznik ključavnic ob gasilskem domu z nastopom godbe na pihala Jesenice - Kranjska Gora, folklorne skupine Juliana Hrušica, recitatorji, pevskim zborom Vintgar, gasilci pa so dobili težko pričakovana motorno brizgalno, ki so jo ob tej priložnosti blagoslovili. V Planini Narcise ali z lepo domačo besedo - ključavnice - zanesljivo izginjajo, saj jih je iz leta v leto manj. Bolj množično so se ohranile le v Javorniških rovtih, nad Pristavo. Minuli konec tedna je Golico obiskalo na tisoče obiskovalcev, domače turistično društvo pa je pripravilo prireditev praznik ključavnic. pod Golico pa so se ustavljali številni avtobusi, ki so izletnike pripeljali s Štajerskega, Primorskega in drugih krajev in ki so se podali do koče na Golici. Dolge kolone so se vile proti koči, med njimi silno vesele družbe Štajercev s harmoniko in petjem, tako da je po Karavankah odmevalo od petja in vriskanja. Kočo vzorno oskrbuje Planinsko društvo Jesenice, ki je lani v koči povsem obnovilo kuhinjo, pred leti pa namestilo sončne celice. Od koderkoli so se podali na 1835 metrov visoki vrh v Karavankah, so med potjo-lahko opazili - takega mnenja so tudi domačini - da je v Planini pod Golico na žalost narcis letos manj. Narcise ali z do- mačo besedo ključavnice - med domačini jim nihče ne reče drugače kot ključavnice in to poimenovanje naj bi poslej tudi ostalo oziroma se bolj uveljavilo - je s travnikov pregnala sodobna kmetijska proizvodnja, zato so v jeseniški občini vedno bolj glasni tisti, ki zahtevajo, da se cvetico zaščiti in ohrani. Golica je sploh brez njih, deloma cvetijo ob poti iz javorniškega Pustega rovta proti Golici, na travnikih pa so se v večjem številu ohranile veliko bolj v Javorniških kot Jeseniških rovtih. Občina naj bi spodbujala kmete, da bi se odločili za tak način pridelave, ki ne bi škodoval tej naravni in edinstveni lepoti pod Karavankami. • D. Sedej Ob mednarodnem dnevu sonca Čas je za sončno revolucijo Radovljica - Evropski del mednarodnega združenja za sončno energijo je pred osmimi leti "ustanovil" mednarodni dan sonca, ki ga odslej vsakič praznujejo 21. junija, na najdaljši dan v letu. V Sloveniji ga na pobudo Slovenskega društva za sončno energijo letos proslavljajo sedmič, osrednja, državna prireditev pa je bila v petek na Srednji gostinski šoli v Radovljici, kjer so na različne načine prikazali uporabo sončne energije. Letos je sodelovalo 54 osnovnih in srednjih šol, od tega je 28 šol prispevalo skupno 38 naravoslovno tehničnih projektov na temo Varčevanje z energijo ter izkoriščanje sončne energije in drugih alternativnih virov energije ter varstvo okolja. Prvo mesto sta si po oceni strokovne komisije razdelili osnovna šola Trebnje s projektoma Uporaba sončne energije v Trebnjem in Pridobivanje energije iz biomase v občini Trebnje ter osnovna šola Selnica ob Dravi za projekt Timski pouk energije, na drugo mesto pa se je uvrstila Srednja gostinska šola Radovljica z nalogo Sončna pečica in računalnik. Z Gorenjskega sta nagrado prejeli še osnovna šola Simona Jenka iz Kranja in Gimnazija Na vožnji s Strojevim vozičkom na sončne celice. Jesenice. Štirinajst šol je na temo sonce in energija sodelovalo z literarnimi prispevki, devetnajst z likovnimi stvaritvami in deset s kulinaričnimi izdelki. Prireditve se je udeležil tudi angleški novinar in solarni arhitekt Bili Holdsvvorth, kije udeležencem na kratko predstavil probleme onesnaženosti okolja v Evropi, pohvalil ohranjenost slovenskega okolja in poudaril: "Čas je za prijazno sončno revolucijo." • C.Z. 15. Alpski večer na Bledu Kot vedno uspela prireditev Vsako leto se ljubitelji glasbe pomalem jezijo zaradi Alpskega večera v tako imenovanem plavbacku, vendar venomer zapored je dvorana polna; letos še posebej po zaslugi obiskovalcev iz tujine. Bled, 15. maja - Petnajst prireditev pod naslo- vom Alpski večer na Bledu se je že zvrstilo in Alpski kvintet kot pobudnik in prireditelj je slavil na letošnji prireditvi v Športni dvorani 35-letni-co. Uradno bodo jubilej sicer predstavili jeseni, ^endar so bile napovedi o njihovem jubileju nedvomno tudi razlog, da so Alpski večer tokrat obokali tudi številni ljubitelji tc glasbe iz Avstrije, ^vice, Nemčije, Francije in Južne Tirolske. Kaj lahko rečemo o letošnji jubilejni 15. prireditvi. Bila je v okvirih, kot smo jih že vajeni. Bila Jev izvedbi, kot jo poznamo: parada ansamblov ^rodnozabavne glasbe. Vzbujala je zanimanje P^d ansambli in obiskovalci še pred začetkom, 'elevizija je pač medij, ki je za ansamble v da-n^šnjih razmerah in času vsekakor najcenejša rejama. Nekdo mi je celo prišepnil, da tako poce-ni in prepoznavno ansambli nikoli ne promovi-raJo sami sebe, kot na tovrstnih prireditvah. Če s° le-te medijsko podprte tako ali drugače, cena ?a njihov nastop sploh ni več pomembna. Važna Je reklama, važen je nastop, važna je kvečjemu kamera, zakaj ta ali oni ni bil uvrščen v spored treh enournih oddaj. Skoraj bi mu upal pritrditi Podlagi izkušenj, ki jih imamo tudi v naši hiši, *° gre za prireditveno katerih poročamo, pred-stavljamo ansamble ali se z njimi srečujemo po Uličnih krajih. Alpski večer pa je poznana prireditev tudi v tako imenovanih državnih sredinah. Čeprav ni Vsak trenutek tudi družabno-politični dogodek, •nia vendar svoj image tudi na tem področju. J>arnera, fotoaparat, objava so pomembni detaj- Tudi letos so bili na prireditvi ministri, poslan-Cl> znani poslovneži, župani. Izvirnosti je bilo v detajlih kar nekaj. Morda je potrebno omeniti posebej gorjanske godbenike, Kl so se sprehodili po odru, ali pa Čuke, ki so se ? niarketinškim nastopom predstavili in najbrž ?eleli odpreti vrata še kam dlje s Ferrari polko. Ob vseh posebnostih pa velja posebej poudari-*» da so Gregorji tudi po prireditvi potrdili, da s° ansambel, ki jim ni treba na odru nastopati v P'avbacku. V živo, kot Gašperji, Obzorje, °'janšek, Razpotnik, Jevšek, Svetlin Alfi... in še °o vžgejo in jim posnetki niso prav nič potreb-n' za reklamno promocijo. • A. Žalar Gorenjski glas je bil glavni medijski sponzor in sestavili smo tudi Slovensko mizo. Gašperji - brez njih, Alfija, Ota Pestnerja.. skorajda ni Alpskega večera. Vsi nastopajoči in tradicionalni zaključek: popestrili so ga godbeniki, zastave, da je "dirka ansamblov" končana. Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja v Tržiču Učenci so že zdavnaj prerasli učitelje Na pobudo Francozov so se tudi Tržičani odločili za organizacijo razstav, ki pa niso namenjene le menjavi in prodaji najdb iz narave. Bistrica pri Tržiču, 13. maja - V okviru 29. prireditve MIN-FOS je bila na ogled vrsta zanimivih razstav. Tržičan Bojan Žnidaršič je predstavljal zbirko fosilov iz Dovžanove soteske. Rezultate 13-letnega dela je prikazal Naravoslovni krožek OŠ Stražišče iz Kranja, ki ga vodi Franci Stare. Odprli so novo razstavišče v Dolini. Krožek iz OS Stražišče deluje že 13 let, v Tržiču pa je manjkal samo lani. Pred 35 leti se je Tržič pobratil s francoskim mestom Ste Marie aux Mineš, ki je kot rudarski kraj prirejal razstave mineralov in fosilov. Od tam je prišla zamisel, da bi imeli podobne prireditve tudi v Sloveniji. Letos je Turistično društvo Tržič organiziralo že 29. razstavo MINFOS, na kateri so se spomnili obletnice pobratenja. Kot ugotavlja predsednik društva Lado Sreč-nik, pa so učenci že zdavnaj prerasli učitelje. Posebnost njihove prireditve je, da namenja veliko pozornosti strokovnosti in izobraževanju. Od približno tisoč kvadratnih metrov površin v osnovni šoli Bistrica so le pol dali na razpolago okrog 50 domačim in tujim razstavljavcem mineralov, fosilov in nakita. V soboto in nedeljo je potekal sejem, med katerim je zamenjalo lastnike veliko primerkov. Čeprav se potiho govori, da so posamezniki pripravljeni odšteti za redke najdbe precej denarja, je na stojnicah vse manj zelo dragih mineralov. Najgloblje je treba seči v žep za brušene okrasne kamne, katerih cena tokrat ni presegla 500 tisočakov. Zbiralci fosilov so manj ogreti za prodajo. "Skoraj dve desetletji sem član Društva prijateljev mineralov in fosilov Tržič. Od začetka se ukvarjam izključno z raziskovanjem fosilov Dovža- nove soteske. V zbirki imam okrog sto različnih primerkov, ki sem jih sam našel in prepariral. Na razstavi že tretjič predstavljam del najdb, v kateri so tudi redki primerki. Moj cilj je, da bi sestavil celotno zbirko že najdenih fosilov v soteski, zato ni nič iz zbirke naprodaj," je povedal Bojan Žnidaršič iz Pristave pri Tržiču. Poleg številnih razstav so pripravili v šoli razna strokovna predavanja. Matija Križnar iz Godešiča je odgovoril na vprašanja, zakaj, kje in kako zbirati fosile. Kot je razkril, to ni le delo na terenu, ampak še prepariranje v laboratoriju in urejanje zbirke. Veliko o vsem tem že vedo člani Naravoslovnega krožka OŠ Stražišče v Kranju, ki ga vodi France Stare. On se je pohvalil, da sije v 13 letih pridobil že 380 prijateljev, s katerimi je odkril 31 lastnih nahajališč, organiziral 160 ekskurzij po Sloveniji in 40 po svetu ter pripravil 56 samostojnih razstav. Sedaj je v krožku 31 članov iz več gorenjskih šol, dobra polovica pa jih je prišla v Tržič. Tam je sodeloval še Geološki krožek OŠ Staneta Žagarja Lipnica, ki je raziskal uporabo železove rude na Jelovici. Marsikaj se je dogajalo tudi izven Tržiča. V soboto opoldan so slovesno odprli razstavno izobraževalno središče v nekdanji osnovni šoli Dolina. Veliko ljudi pa si je ogledalo predvsem znamenitosti Dovžanove soteske. • S. Saje KONZORCIJ CERO Za pozitivne okoljske rešitve problemov z odpadki Samo z regionalnim konceptom lahko zagotovimo učinkovit in sodoben sistem ravnanja z odpadki Strateške usmeritve na področju ravnanja z odpadki, ki so sestavni del Nacionalnega programa varstva okolja in jih je Vlada R Slovenije sprejela v letu 1996, vzpostavljajo temeljna izhodišča za doseganje naslednjih ciljev ravnanja z odpadki v R Sloveniji: zmanjševanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov na izvoru, povečanje snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki ter postopna odprava starih bremen okolja, ki so nastala zaradi neodgovornega ravnanja z odpadki. Strateške usmeritve in programski koncepti pa so orientirani na tri bistvena področja ravnanja z odpadki: zakonodajno, izvedbeno-operativno in na komuniciranje z javnostmi. 0 tem, kako uresničevati strateške usmeritve na področju ravnanja z odpadki v gorenjski regiji, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Radovanom Tavzesom. Občine na Gorenjskem so se že leta 1996 povezale v Konzorcij CERO z namenom regionalnega reševanja problema ravnanja z odpadki. Ne glede na vrsto aktivnosti Konzorcija CERO in izvedenih tehnoloških študij kaže, da bistvenih premikov k izgradnji bodočega regionalnega centra za ravnanje z odpadki nismo dosegli. Eden izmed razlogov je gotovo nestrinjanje lokalnega prebivalstva z izbrano lokacijo, sodeč po razpravi na zadnji seji Poslovnega odbora Konzorcija CERO pa tudi župani niso popolno enotnega mnenja ali še naprej vztrajati na regionalnem združevanju ali pa naj bi v prihodnosti reševali področje ravnanja z odpadki v vsaki občini posebej. Za uveljavitev temeljnih načel ravnanja z odpadki, ki zaobsega reševanje problematike odpadkov na izvoru, načelo preventive, ločen zajem snovnih tokov odpadkov, načelo vračanja naravi, racionalnost in postopno vzpostavitev mreže objektov in naprav za racionalno gospodarjenje z odpadki in prostorom ter saniranjem neurejenih odlagališč, je nujno potrebno združevanje občin na regionalni ravni. Na lokalnem nivoju ni mogoče vzpostaviti zadovoljive strokovnosti, ki je potrebna za soočanje z izzivi, ki jih prinašajo vedno nove tehnološke rešitve, hiter razvoj tehničnih postopkov in opreme ter nova dognanja na področju ravnanja z odpadki. V Sloveniji se srečujemo tudi s problemom ustreznih kadrov tako pri pripravi in izvedbi tovrstnih investicij, kakor tudi pri upravljanju z objekti in napravami v fazi obratovanja teh. Tem problemom so občine še posebej izpostavljene. Zaradi tega bomo na ministrstvu vztrajali in največ pozornosti posvečali vzpostavitvi racionalne mreže objektov in naprav za ravnanje z odpadki na regionalnem nivoju. Povedano drugače. Ministrstvo bo vztrajalo na združevanju občin v regionalne centre z namenom racionalnega ravnanja z odpadki in racionalne rabe prostora. Gorenjske občine bodo morale zato tudi v praksi realizirati projekt Konzorcija CERO. Vlada R Slovenije je v bližnji prihodnosti sprejela celo vrsto pravilnikov in uredb na področju ravnanja z odpadki, ki so pomembni tudi pri uveljavljanju regionalnega koncepta ravnanja z odpadki v gorenjski regiji. Zelo pomemben je Pravilnik o odlaganju odpadkov, ki opredeljuje, da bo po 31. decembru 2001 dovoljeno odlagati samo obdelane odpadke. Upravljavec odlagališča bo do istega datuma moral med drugim zagotoviti obratovalni monitoring, voditi obratovalni dnevnik, ograditi odlagališče z dva metra visoko ograjo, ugotavljati istovetnost odpadkov s kemično analizo, postaviti naprave za preprečevanje prenašanja prahu in blata na javne ceste itd... Upravljavec odlagališča, ki bo obratovalo še po 1. januarju 2004, bo moral do konca leta 2003 ministrstvu posredovati program in izvesti prilagoditve glede izcednih voda, pokrivanja površin zapolnjenih delov odlagališča, odlagališča plinov, da naštejem samo nekaj najpomembnejših obveznosti upravljavcev odlagališč. Pomembno pa je poudariti tudi zmanjševanje količin biorazgradljivih odpadkov, ki se lahko letno odložijo na odlagališčih. Postopoma jih bo potrebno vsa- Mag. Radovan Tavzes ko leto do leta 2007 zmanjšati za pet odstotkov. Tako bo dovoljeni delež biorazgradljivih odpadkov v količini letno odloženih odpadkov leta 2007 samo še 28-odstotni. Spremembe se obetajo tudi na področju ravnanja z embalažo. Na področju odpadne embalaže smo sprejeli Pravilnik o ravnanju z odpadno embalažo, ki določa prepovedi in omejitve ter druga pravila ravnanja v proizvodnji ter porabi embalaže ter obvezna ravnanja ter druge pogoje za zbiranje, ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Do leta 2007 bo potrebno zagotoviti predelavo najmanj petdeset odstotkov skupne mase odpadne embalaže in od te pre- KOLIČINSKI PRIKAZ PROIZVEDENIH IN LOČENO ZBRANIH ODPADKOV ZA OBDOBJE 2001 - 2008 ZA P0DB0ČJE GOBENJSKE REGIJE LETO PROIZVEDENE KOLIČINE LOČENO ZBRANE KOLIČINE m/ ton mJ ton 2001 560.000 175.000 8.000 2500 2002 530.000 165.600 30.000 9400 2003 500.000 156.000 60.000 18.70 0 2004 470.000 152.000 90.000 32.00 0 2005 440.000 137.000 120.000 37.50 0 2006 410.000 128.000 150.000 46.80 0 2007 380.000 119.00 180.000 56.20 0 2008 360.000 112.500 210.000 65.60 0 V tabeli so prikazane količine odpadkov, ki bodo predvidoma nastajale v naslednjih osmih letih in količine, ki se bodo morale zaradi sprejete zakonodaje ločeno zbirati na način, ki je opisan v ustreznih uredbah. delane embalaže bomo morali reciklirati najmanj petindvajset odstotkov skupne mase zbrane odpadne embalaže. Država namerava do leta 2003 ustanoviti Družbo za ravnanje z odpadno embalažo, ki bo morala zagotavljati redno prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, prek komunalnega sistema. Proizvajalci, uvozniki in embalerji pa bodo morali do začetka leta 2004 na svoje stroške zagotoviti reden odvzem odpadne embalaže od izvajalcev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Omeniti je potrebno še Odredbo o oskrbovalnem standardu ravnanja z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov, ki določa obvezna ravnanja povzročiteljev komunalnih odpadkov pri prepuščanju odpadkov javnim komunalnim službam ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe. klažnih dvorišč. V povezavi z medobčinskim konceptom lahko v lokalnih skupnostih poteka še sortiranje v so-rtirnicah ter preprosti postopki predelave odpadkov. V regionalnih centrih za ravnanje z odpadki pa naj bi se izvajalo naknadno sortiranje odpadkov, priprava in trženje sekundarnih surovin, oddaja drobne prodajne embalaže, začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, predelava odpadkov in odlaganje preostanka odpadkov. Krajani nasprotujejo izgradnji Centra za ravnanje z odpadki predvsem zaradi predvidene sežigalnice. Organizirali so se v civilno iniciativo in zbrali več kot 1000 podpisov proti izgradnji sežigalnice na področju predvidene lokacije Eksoterm. Ali regionalni center še vedno vključuje izgradnjo sežigalnice? Področje termične obdelave odpadkov sodi na področje državne pristoj- Kako bi razmejili vlogo države, lokalnih skupnosti in tako imenovanih od-padkovnih regij v smislu implementacije predstavljene zakonodaje in uresničevanja Strateških smernic ravnanja z odpadki? Država je pristojna za pripravo politike in zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. Neposredno je odgovorna tudi za radioaktivne in nevarne odpadke ter za področje termične obdelave odpadkov. Posredno pomaga uveljavljati sprejeto politiko na področju ravnanja z odpadki prek izvajanja subsidiarne odgovornosti, kar preprosto pomeni, da če občina ne bo hotela ali znala urediti odlagališča in sistema ravnanja z odpadki v skladu z obstoječo zakonodajo in v zakonsko določenih rokih, bo to zanjo uredila država, vendar na stroške občine. Država posredno pomaga občinam še preko nuđenja strokovne pomoči ter sofinanciranja in kreditiranja izgradnje objektov in naprav za ravnanje z odpadki. Naloga in pristojnosti lokalnih skupnosti je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, ločeno zbiranje s postavitvijo ekoloških otokov in zbirnih centrov - red- nosti in ne regionalne. Dejstvo je, da nekaterih vrst odpadkov, kot so kostna moka in nekatere vrste organskih odpadkov, kot so odpadna plastika, olja, gume, ne moremo obdelati drugače kot termično. Kar pa zadeva sežig komunalnih odpadkov, se bomo odločali do leta 2004, ko bodo na voljo prvi rezultati izvajanja predstavljenega koncepta ravnanja z odpadki. Takrat bomo videli, ali se je količina odpadkov, ki jo moramo odložiti, toliko zmanjšala, da ni potrebno razmišljati o njihovem sežigu, ali pa Slovenija vendarle potrebuje tudi objekt za termično obdelavo komunalnih odpadkov. Razlogi za zamik o razmišljanju o sežigalnicah komunalnih odpadkov je preverjanje racionalnosti tovrstnih postopkov v Sloveniji-saj sežig z vidika okoljevarstvenih standardov nikakor ni sporen. Po letu 2004 se bomo tudi odločali o njeni najprimernejši lokaciji. Postavitev go-renjskega regionalnega centra za ravnanje z odpadki ne predvideva več izgradnje sežigalnice in zatorej ne vidim več nobenega razloga, da bi lahko prebivalci še naprej zaradi nasprotovanja ovirali njegovo izgradnjo. KONZORCIJ CERO Za pozitivne okoljske rešitve problemov z odpadki Projekt ravnanja s komunalnimi odpadki na Gorenjskem se lahko uresniči zgolj skozi izgradnjo regionalnega centra Z namenom uresničevanja programa okolju prijaznega ravnanja In odlaganja odpadkov, usklajenega z zahtevami državnih zakonskih osnov in smernic Evropske unije, je 18 gorenjskih občin leta 1996 ustanovilo Konzorcij CERO, v katerega pa je danes vključenih že več kot 20 občin. Območje Konzorcija CERO zajema 2.755 km2 površine in približno 80 naselij. Projekt Centra za ravnanje z odpadki Je zastavljen tako, da regiji prinaša pozitivne okoljske rešitve problemov z odpadki. KAJ MORAJO NAREDITI OBČINE IN GOSPODARSTVO? • Reden odvoz odpadkov • Obvezno ločeno zbiranje frakcij po odredbi • Postavitev zbirnih mest (prej eko otokov, največ tri frakcije) • Postavitev Zbirnih centrov (vsaka občina, lahko tudi dve manjši skupaj, najmanj 13 frakcij: papir, lepenka, steklo, kovine, les, plastika, oblačila, tekstil, jedilno olje in maščobe, barve, lepila, baterije, akumulatorji, kosovni odpadki, električna in elektronska izrabljena oprema KAJ MORA STORITI REGIJA OZIROMA REGIONALNI CENTER - CERO? • Reciklirati, kar se reciklirati da • Sortirati in pripraviti za odprodajo ali ponovno uporabo • Demontirati in varno reciklirati kosovne odpad • Kompostirati zeleni odpadke • Varno odložiti inertne odpadke • Preostanek, ki se ne more odložiti ali kako drugače predelati? Center za ravnanje z odpadki CERO sestavljajo objekti za recikla-žo in ponovno uporabo odpadkov. Pogoj za recikliranje odpadkov in njihovo ponovno uporabo je -seveda obvezna uvedba ločenega zbiranja odpadkov na izvoru, torej po domovih na celotnem območju Konzorcija CERO. Nekatere občine v gorenjski regiji imajo že več let uvedeno ločeno zbiranje odpadkov na izvoru in so pri tem delu tudi zelo uspešne. Ločeno zbiranje bo obvezno za papir, karton, vse vrste stekla, kosovne odpadke, barve, lake, baterije itd. V centru se bodo posebej obdelali in pripravili za ponovno uporabo tudi gradbeni odpadki, ki nastajajo pri gradnjah, adaptacijah in podobno. Regijski center za ravnanje z odpadki bo opremljen s kontrolno postajo, kjer bo potekalo tehtanje vseh Prispelih odpadkov in njihova analiza. Z analizo se bo ugotavljalo poreklo odpadkov in tudi sama sestava odpadkov. Mešani komunalni odpadki se bodo v centru predhodno obdelali (proces predobdelave). V centru bo tudi kompostarna, kjer bo potekalo kompostiranje zelenih in biogenih odpadkov. Nastali kompost bo namenjen prodaji. V centru se bodo zbirali tudi posebni odpadki iz gospodinjstev, ki se bodo sortirali in pripravili Za izvoz v tujino. Vsi objekti v centru 2a ravnanje z odpadki bodo pokriti. Opremljeni bodo tudi s potrebnimi filtri za čiščenje dimnih plinov ter s kanalizacijskimi kolektorji za zbiranje odpadnih in meteornih voda, ki se bodo nadalje čistile na posebni čistilni napravi. Vsi tehnološki procesi. Predvideni v regijskem centru, bodo Potekali v zaprtih oziroma pokritih Prostorih. Za vsak tehnološki proces posebej so določeni postopki zaščite okolja. Center bo zato opremljen s posebnimi čistilnimi napravami za čiščenje dimnih plinov, s filtri za smrad ter s filtri za prah. Sestavni del centra bo tudi čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda, ki bodo nastajale pri tehnoloških procesih. Ker bo center ža ravnanje z odpadki popolnoma 2aPrt in grajen na osnovi sodobnih tehnoloških in okoljevarstvenih spoznanj, je pričakovati, da bodo emisije hrupa in prahu precej pod predpisanimi vrednostmi. Dejstvo je, da je delovanje konzorcija zelo pozitivno vplivalo na delo javnih služb za ravnanje z odpadki na Gorenjskem, saj so praktično na celotnem območju pričeli izvajati ločeno zbiranje odpadkov, pokritost prostora z zbiranjem odpadkov je tako več kot 92-odstotna. Odnos javnih služb do problematike odpadkov postaja vse bolj profesionalen in to se odraža tudi v natančnosti podatkov o količinah in sestavi odpadkov. Skupna zbrana količina odpadkov na Gorenjskem za leto 2000 znaša 560.000 m3. Ker je znan faktor pretvorbe (lm3=320 kg), to pomeni okoli 180.000 t odpadkov letno. Od tega jih 100.000t pripada gospodinjstvom, okoli 80.000 t pa industriji in drugim dejavnostim. K tej številki niso prištete količine, ki jih podjetje Dinos in Surovina zbereta samostojno brez sodelovanja komunalnih javnih služb, poleg tega niso prištete količine gradbenih odpadkov, ki nastajajo izven komunalne oskrbe (glede na to, da je v anketi zajetih okoli 242.000 prebivalcev ali 98 odstotka pokritost z dovozom). Vsa komunalna podjetja razen Tržiča imajo uvedeno ločeno zbiranje odpadkov in so pri tem uvajanju dokaj uspešna. Tako ima komunalno podjetje Prodnik uvedeno ločeno zbiranje papirja, stekla, kovin, bio (delno) odpadkov, posebnih in nevarnih odpadkov ter plastike. Komunala Radovljica ločeno zbira papir, steklo, posebne in nevarne odpadke in kovine v sklopu kosovnih odpadkov. Loška komunala ločeno zbira papir, steklo, posebne in nevarne odpadke, poskusno pa pričenja z ločenim zbiranjem bio odpadkov in plastike. Jeseniška komunala je že uspešna pri ločenem zbiranju papirja in stekla, posebnih in nevarnih odpadkov in nekaterih drugih uporabnih sekundarnih surovin (les, zeleni odpad). Kranjska komunala začenja z ločenim zbiranjem papirja in stekla. Odstotek ločeno zbranih frakcij niha med 2 in 7 odstotki, kar je zelo spodbudno in kaže na to, da bo z boljšo organizacijo in logistično povezavo možno doseči bistveno večje odstotke ločeno zbranih frakcij. Zakaj Gorenjska potrebuje regionalni center za ravnanje z odpadki? V Zakonu o varstvu okolja je zapisano, da je obvezne javne službe potrebno organizirati racionalno in na smiselno zaokroženih regionalnih nivojih. Ravnanje z odpadki je gotovo ena izmed takšnih dejavnosti, da za racionalno organiziranje potrebuje določeno kritično maso, to je med 100.000 in 300.000 prebivalcev v zaokroženi regiji. Iz izkušenj, ki jih lahko povzamemo iz večine evropskih držav, ima regijsko povezovanje prednosti predvsem zaradi naslednjih vidikov: - zmanjšanje stroškov administracije na enoto prebivalca. - racionalno organiziranje odvoza ločeno zbranih frakcij, - lažje dogovarjanje glede odkupa sekundarnih surovin, - zmanjšanje stroškov reciklaže odpadkov, - boljši in cenejši nadzor nad objekti za predelavo in odstranjevanje odpadkov ter ustreznejša in bolj učinkovita kontrola nad postopki predelave odpadkov, - racionalnejša uporaba voznih parkov, - enostavnejše akcije ozaveščanja in informiranja prebivalcev v zvezi z ravnanjem z odpadki. Pri izvedbi takih projektov je potrebno le nekoliko več časa za usklajevanje pri sprejemanju skupnih dokumentov in operativnih programov dela. Kako uresničiti Izgradnjo regionalnega centra? Projekt regijskega reševanja odpadkov na Gorenjskem je izdelan do faze, ko je potrebno nedvomno začrtati program dela povezanega z opredelitvijo: - konkretne lokacije - in operativnih programov znotraj te lokacije. Na podlagi izhodišč, ki so bila podana na jesenski okrogli mizi v Kranju, in strateških usmeritev Ministrstva za okolje in prostor je realno pričakovati, da bo na Gorenjskem prednostno možno zgraditi ustrezen center za ravnanje z odpadki z vsemi možnimi reciklažnimi in drugimi postopki, ki bodo zmanjševali količino odpadkov za kasnejše odlaganje. Zaradi navedenega bo večina aktivnosti posvečena reciklaži, ponovni uporabi in predobdelavi odpadkov. Projekt izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki pa lahko uresničimo zgolj skozi doseganje širše podpore projektu tako s strani lokalnega prebivalstva kot tudi s strani županov in javnih komunalnih služb, ki delujejo v posameznih občinah. V operativnem smislu je za realizacijo projekta nujno potrebno pripraviti enotne odloke o ravnanju z odpadki za vse občine, ki so članice Konzorcija CERO oziroma na državni ravni sprejete standarde in normative za ravnanje z odpadki in odlaganje ostanka odpadkov. Pripraviti se mora operativni plan za ravnanje z odpadki 2001 - 2008 s ciljem doseči 50-odstotno recikliranje do leta 2008, za kar so zadolžena komunalna podjetja na območju Gorenjske, Ministrstvo za okolje in prostor in župani. Prav tako je potrebno vzpostaviti enoten način spremljanja količin in vrste odpadkov, ki nastajajo v regiji v gospodinjstvih, gospodarstvu in drugih dejavnostih. Pred komunalnimi službami je še ena pomembna naloga, saj bo v bližnji prihodnosti potrebno pripraviti skupen program sanacij in postopnega zaprtja tistih deponij, ki ne bodo delovale v skladu s sprejeto slovensko zakonodajo na področju ravnanja z odpadki. Mag. Bernarda Podlipnik Predsednica projektnega sveta Konzorcija CERO priloga Gorenjskega glasa o občini Trzin stran 15. maja 200' Župan občine Trzin Tone Peršak ob prazniku Začetni zago v občini še ni uplahnil Praznik Pred 728 leti se Trzin prvič pisno omenja v listini Nemškega viteškega reda. Trzin je bil v listini napisan Derezin. Temu razkritju in ugotovitvi v spomin je krajevna skupnost Trzin v nekdanji občini Domžale 15. maj opredelila za krajevni praznik. Prireditve v okviru praznovanja so se v občini začete že med prvomajskimi prazniki. Tako je smučarsko društvo pripravilo piknik s kresom, gasilci budnico, turistično društvo Florijanov sejem, gasilsko parado in medobčinsko reševalno vajo, šola pa dan odprtih vrat. Začele pa so se tudi prireditve pod imenom Trzinska pomlad, ki bodo v prihodnje vsak konec tedna. Osrednja občinska proslava ob trzinskem občinskem prazniku pa bo drevi (danes) ob 20. uri v dvorani kulturnega doma Franc Kotar v Trzinu. Podelili bodo občinska priznanja in nagrade posameznikom in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin. V kulturnem programu pa bodo nastopili orkester violončelistk pod vodstvom Zdenke Kristl Marinčič, Mešani pevski zbor domačega društva upokojencev Žerjavčki in člani domačega kulturnega društva. • A. Ž. Kateri je trzinski praznični dan? Kranj - Trzin, 15. maj - V petek, soboto in predvčerajšnjim smo v sklopu priprave naše praznične trzinske priloge izvedli kratko telefonsko anketo med naključno izbranimi telefonskimi naročniki v Trzinu, edinem naselju v občini. Vprašanje je bilo kratko in jedrnato: "Katerega dne v vaši občini Trzin praznujete občinski praznik?" Zavrteli smo 64 telefonskih številk; 14 naročnikov ni bilo dosegljivih ali pa so sodelovanje v anketi odklonili. Od natanko petdesetih občank in občanov trzinske občine, katerih odgovore iz ankete smo zapisali, dobra četrtina (26 odstotkov oziroma 13 anketirancev) pozna datum občinskega praznika, današnji 15. maj. Skoraj 40 odstotkov oziroma 19 odgovorov je v rubriki "ne vem, nimam pojma", 12 anketirancev pa je menilo: "Praznik je enkrat ta vikend" (opomba: anketirali smo od minulega petka do nedelje). Šesterica sodelujočih v anketi je navedla druge datume, nobenega od dni v mesecu maju, pač pa iz ostalih mesecev. PANCUR AVTOKLEPARSTVO Robert Pančur Jemceva 48 1236 Trzin 66 20 Tone Peršak, župan občine Trzin Trzin, 15. maja - V občini Trzin so se pred leti odločili, da bo občinski praznik 15. maj. Letos ga praznujejo tretjič zapored v svoji občini. Potem ko so pred tremi leti prvič praznovali še v krajevni skupnosti v takratni občini Domžale, pa so lani že praznovali prvič s svojim grbom in zastavo. Ker pa je praznik priložnost za oceno dogajanja, smo župana občine Trzin Toneta Peršaka zaprosili za pogovor in ga najprej vprašali, kako ocenjuje dogajanje v občini med dvema praznikoma. "Za Občino Trzin velja, da zagon, s katerim smo se lotili načrtovanja razvoja občine in urejanja zadev, ki pač še niso bile urejene, še ni uplahnil. Tudi od lanskega do letošnjega maja smo, zlasti kar zadeva področje občinskih predpisov, zelo veliko naredili. Bili smo med tistimi redkimi občinami, ki so pred novim letom sprejele proračun za leto 2001 in vse potrebne spremljajoče akte v skladu z zakonom o javnih financah. Nadaljevali smo postopek sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana, ki bi ga že sklenili, če bi državni organi spoštovali roke, ki so si jih sami določili za posredovanje svojih izhodišč. Za sprejem ureditvenega načrta za območje športno rekreacijske cone ob novem delu naselja Trzin smo sklenili javno razpravo. Sprejeli smo odlok o stavbnih zemljiščih, odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in odlok o izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom. Omenim naj še odlok o občinski inšpekciji, komunalnem nadzoru in občjnskem redarstvu, vrsto odlokov o ustanovitvi ali soustanovi-teljstvu javnih zavodov, nadalje odloka, ki urejata področje obratovalnih časov gostinskih obratov in trgovin, in še veliko drugih predpisov bi lahko navedel. Kar zadeva naložbe, bi poudaril povečanje zmogljivosti vodovoda na območju Obrtno industrijske cone (zamenjava dovodnih cevi), ureditev kar nekaj zelenic v tem delu občine, asfaltiranje dveh ulic, namestitev prvih šestih ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, izgradnjo dela javne razsvetljave, postavitev trim steze v neposredni bližini novega dela naselja, delno sanacijo športnega parka ob osnovni šoli, namestitev prvih treh novih avtobusnih Poslovalnica TRZIN, Kidričeva 11 Telefon: 01/722-03-40 Odprto vsak delavnik, razen ponedeljka, od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure VSE ZA ŽAR - telečje, svinjsko, junčje in ovčje meso ter ostali mesni izdelki ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM TRZINA ZA OBČINSKI PRAZNIK Bili smo med tistimi redkimi občinami, ki so že pred novim letom sprejele občinski proračun za leto 2001. Za marsikoga je morda dosežek v zadnjem letu preprosta kolesarnica, za drugega trim steza. Res pa je tudi, da včasih država marsikaj spregleda ali dodatno zaplete. oziroma železniških postajališč itd. Tik pred dokončanjem je ogrevanje Osnovne šole v Trzinu, ki je doslej uporabljala premog, zdaj pa zaključujemo plinovod do šole in prilagoditev kotlarne za prehod na plinsko ogrevanje. V pripravi je še vrsto novih naložb. Potekajo, postopki za pridobitev zemljišč za prenovo in posodobitev osrednje ulice v starem delu Trzina. Pridobivamo zemljišča za izgradnjo povezovalne ulice med novim naseljem in Obrtno industrijsko cono. Ko bomo pridobili zemljišče, bomo zgradili dokajšnji del ulice Gmajna in končali gradnjo ulice Dobrave. Poleg tega že skoraj leto dni z Ministrstvom za šolstvo in šport usklajujemo projekt prizidka k osnovni šoli Trzin zaradi devetletke in delno za otroški vrtec. Čakamo pa tudi na razplet glede gradbenega dovoljenja za prilagoditev prostorov v stari osnovni šoli Trzin. Tam bi radi za največ štiri leta odprli tri dodatne oddelke vrtca (do izgradnje prizidka pri sedanji osnovni šoli); zapletlo pa se je zaradi nasprotovanja in pritožbe enega od sosedov na že izdano gradbeno dovoljenje. Občina pa je pred kratkim prevzela približno 900 kvadratnih metrov velike prostore (v tretji gradbeni fazi in z izdelano fasado) v novem centru Trzina, kjer bomo zagotovili prostore za mladinski klub, ambulanto, izpostavo knjižnice, občinsko informacijsko središče in manjšo večnamensko dvorano." Katere dogodke oziroma dosežke bi še posebej izpostavili? "Za marsikoga iz občine je to morda preprosta kolesarnica, ki smo jo postavili v neposredni bližini osrednje avtobusne in železniške postaje ob novem delu naselja. Veliko ljudi se zdaj do te postaje pripelje s kolesom, pusti tu kolo pod streho in ob vrnitvi iz Ljubljane ali Domžal spet lahko sede nanj. Za koga drugega je morda to trim steza. Omeniti je potrebno tudi javni razpis za vzdrževanje občinskih cest in javnih poti, ki smo ga izvedli pred novim letom in si tako za naslednjih pet let zagotovili ustrezno in cenovno sprejemljivo izvajanje te javne službe. Zelo pomembno je, da se ravno v tem času približujemo zaključku postopkov za oddajo koncesije za uvedbo in distribucijo zemeljskega plina na območju občine. Po dolgem času in številnih zapletih smo tudi tik pred podpisom pogodbe z družbo Telemach, ki naj bi že letos uvedla kabelsko televizijo v večjem delu občine Trzin. Kot vedno ob podobnih priložnostih, pa bi tudi tokrat želel posebej poudariti nekatere nemara manj pomembne dosežke, ki pa veliko prispevajo k boljšemu vzdušju v občini. Trzin se je v zadnjih petindvajsetih letih po številu prebivalstva povečal za trikrat. V novem delu naselja živi več kot dva tisoč ljudi. Vsi, v občini, funkcionarji in aktivisti v raznih društvih, si prizadevamo, da bi s svojo dejavnostjo prispevali k povezovanju treh delov Trzina v celoto. Zato orga- niziramo številne zabavne, kulturne in športne prireditve." Najbrž v zadnjem letu med dvema praznikoma tudi težav ni manjkalo? "Seveda ne. Omenil bi vsaj dve, ki grenita življenje tudi drugim županom in članom občinskih svetov po Sloveniji. Prva je, da država (vlada in parlament) v naglici prilagajanja zakonov in drugih predpisov zakonodaji Evropske unije marsikdaj kaj spregleda ali dodatno zaplete. Država je na primer čez noč uveljavila predpis, po katerem je mogoče karkoli graditi le, če je občina lastnik zemljišča ali ima vsaj v zemljiško knjigo vpisano služnost na zemljiščih. Pri tem pa je država pozabila, da so številne ulice in vodovodi bili v preteklosti zgrajeni po zasebnih zemljiščih ob zgolj soglasju lastnikov, ki je bilo včasih celo izsiljeno. Danes občina ni lastnik teh zemljišč, zasebni lastniki pa jih ne želijo prodati ali vsaj pristati na služnostno pravico. Postopki se potem vlečejo kot jara kača in trajajo leta in leta, preden se je mogoče lotiti na primer modernizacije ulice, za katero vsi vemo, da je nujna. Na to bi morala država misliti, ko je spremenila pogoje, pod katerimi je mogoče graditi, še posebej, kadar gre za infrastrukturo, ki je skupnega pomena, Drugo težavo predstavlja včasih nekoliko pretirano preprosto in enostransko razumevanje raznih pravic in še posebej lastninske pravice. Mnogi ljudje se vse premalo zavedajo, da je tudi lastninska pravica lahko do neke mere omejena zaradi ekoloških ali kakšnih drugih razlogov. Temu smo bili priča v javni razpravi o predlogu ureditvenega načrta za območje nove športno rekreacijske cone. Posamezniki mu odločno nasprotujejo, češ da imajo pravico do miru in tišine, četudi nekateri stanujejo celo več sto metrov stran od bodočih igrišč." Kaj pa načrtujete v občini še letos? "Nadaljevali bomo z uresničevanjem Strategije razvoja, ki smo jo sprejeli konec leta 1999. To pomeni, da bomo skušali čimprej zagotoviti pogoje za dejansko izvedbo pomembnih naložb, kot so začetek gradnje prizidka k osnovni šoli, rekonstrukcija in modernizacija Jemčeve ulice v starem delu naselja, izgradnja infrastrukture (ulice, pločniki, komunalni vodi) v Obrtno industrijski coni, začetek gradnje povezovalne ulice med novim delom naselja in OIC, izdelava projekta in po možnosti začetek gradnje prostorov za potrebe občine v novem centru Trzina." In Vaše sporočilo občanom ob prazniku? "Vsem želim čimveč zadovoljstva z lastno občino. Če bodo zadovoljni oni, bomo zadovoljni tudi vsi, ki to občino vodimo oziroma delujemo v upravi ali v organih občine. Vsem občankam in občanom čestitam ob občinskem prazniku in še posebej seveda vsem letošnjim dobitnikom občinskih priznanj in nagrad." • A. Žalar r OBČINA TRZIN Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku želim zadovoljstvo, prijetno počutje, uspehe pri delu in jih vabim na prireditve Župan Tone Peršak z občinskim svetom občine Trzin priloga Gorenjskega glasa o občini Komenda 15. maja 2001 15. stran Zupan občine Komenda Tomaž Drolec ob prazniku Potrdili so svojo občino V letu dni smo poplačali glavnino dolga, ki je nastal ob gradnji telefonije in kabelske televizije. Veliko denarja smo namenili šolstvu. Med težavami pa so včasih tudi zahteve države. Praznik Tomaž Drolec, župan občine Komenda Komenda, 15. maja - Drugič 2aPored v samostojni občini Komenda letos s prireditvami obele-2uJejo občinski praznik. Praznovanje s prireditvami se je začelo 2e v začetku maja in bo trajalo ves ^esec. Osrednja svečanost pa bo danes pozno popoldne, ko bo v Komendi slavnostna seja občinske- ga sveta, na kateri bodo podelili prvič občinska in ponovno športna priznanja. Ob prazničnem razpoloženju pa smo se pogovarjali z županom občine Komenda Tomažem Drolcem. Takole ocenjuje dogajanje v občini med dvema praznikoma. "Uspeh je prav gotovo uspešen razpis za podelitev koncesije za izgradnjo tekalne kanalizacije. Nanj se je prijavilo pet podjetij. S podpisom pogodbe bomo dobili garancijo za izgradnjo kanalizacijskega sistema v celi občini v treh letih, investicijo pa bomo plačali v treh desetletjih. Sporedno pa bomo gradili tudi ostalo infrastrukturo. Pomembno je, da smo v tem letu plačali glavnino dolga, ki je nastal ob napeljavi telefonije in kabelske televizije. Letos nas čaka še plačilo KOrHERDM n mvQ n izdelujemo forfe vseh wsf po naročilu. Rudimo tudi pečenje mesa. Raša prodajalna je odprta vsak dan od 5. 17. ure, ob sobotah od 5. -13. ure. Komenda. Kranjska pot 3. Tel.: 01/83-43-270 zadnjega obroka. Veliko denarja je bilo namenjenega šolstvu. Ob plačilu gradnje prizidka k moščanski šoli je bila na vrsti večnamenska športna dvorana. Prepričan sem, da nam je vsem v ponos in obiski v dvorani že nekaj časa prijetno presenečajo. Potrdilo se je, da je bila gradnja tega objekta več kot pravilna. Postavljene so bile na primer tudi nove krajevne table, predvsem po vaseh, kjer jih do zdaj še ni bilo. Čaka še postavitev krajevnih smerokazov, postajališč, smetnjakov. Živahno pa je bilo tudi delo društev in humanitarnih organizacij. To je posledica denarja, ki ga iz občinskega proračuna namenjamo za delo." Katere dogodke pa bi še posebej izpostavili v obdobju med dvema praznovanjema? "Projekt, ki še ni končan, smo pa načrtovali hitrejše odvijanje, je priključitev vodovoda na kamniški vodovodni sistem. Lahko rečem, da smo zadovoljni z dokončanjem študije, ki smo jo financirali skupaj z ministrstvom za okolje in prostor ter z mengeško in vodiško občino. Ta študija je pokazala, da je najhitrejša in najučinkovitejša rešitev za nas priklop na že omenjeno kamniško omrežje. S kamniško občino pa smo že podpisali sporazum o priključitvi in o količini vode, do katere imamo pravico že iz delitvene bilance. OBČINA KOMENDA ©b pkdfiiniku občine r^Komencfa čestitamo t/sena občankam in občanom. Zelo pomembno je tudi, da pri delu v občini ni tako imenovanih pozicijskih in opozicijskih različnosti. Pri razvojnih projektih in delih smo v občinskem svetu predvsem vsi skupaj ustvarjalni. To je velika prednost in uspeh. Rad pa bi poudaril tudi, da smo v letošnjem občinskem proračunu od 520 milijonov namenili kar 45 odstotkov za investicije. To je veliko, če vemo, da povečini občine lahko namenjajo okrog 20 odstotkov." Najbrž pa tudi težav ni manjkalo? "Ni nam uspelo, tako kot bi si želeli, kar zadeva križišče pri Kralju v Mostah. Mislim, da tukaj ne bomo mogli več kaj bistveno spremeniti. Namesto krožišča bomo v najboljšem primeru dobili semaforsko križišče. Nekaj podobnega bi se nam lahko zgodilo z obnovitvijo ceste skozi Moste, saj ni dosti manjkalo, da bi ob nepodpisu pogodb z lastniki zemljišč ob teh regionalni cesti vse skupaj padlo v vodo, regionalna cesta pa bi šla potem drugje. Kakorkoli že, pri Kralju nismo uspeli, ponosni pa smo lahko na moš-čansko regionalko. Letos pa bomo na tem delu dokončali tudi javno razsvetljavo. Kakšni pa so prihodnji načrti? "Prednost bosta imela vodovod in kanalizacija. Prizadevali si bomo za ureditev pločnikov, kolesarskih stez in za urejanje javne razsvetljave. Do jeseni moramo povečati vrtec in končati projekte za dozidavo komendske šole zaradi devetletke. Dela pa bomo morali končati do leta 2004, sicer se nam ponovno obeta dvoizmenski pouk." In Vaše sporočilo občanom ob prazniku? "Vesel sem na primer prizadevanj, ki sem jim bil priča prav ta vikend v Suhadolah in množičnosti na prireditvah, ki se že nekaj časa vrstijo ob letošnjem praznovanju." • A. Žalar V novo ustanovljeni občini Komenda so na 13. seji sveta kra-jevne skupnosti 15. maja 1997 sklenili, da ustanovijo | samostojno občino. Za sklep pa so potem ob ustanovitvi j občine zapisali v statut tudi za občinski praznik občine \ Komenda. Tako letos v občini Komenda s številnimi prireditva-\ mi, že drugič zapored praznujejo. Praznovanje so začeli že v začetku maja z otvoritvenim pohodom l Komendske planinske poti in družabnim srečanjem na Podborštu. \ Kolesarski kronometer na progi Podboršt, Komendska Dobrava so j potem organizirali prejšnjo soboto, v nedeljo pa srečanje gasilcev s ! Florijanovo mašo v Mostah. j Po predstavitvi aktivnosti sveta za preventivo in vzgojo v cestnem j prometu pa je bil prav minuli konec tedna v znamenju številnih | prireditev. Tako so pripravili odprto prvenstvo v tenisu na Podborštu. j V šoli v Mostah je bil dopoldan bogat kulturni program različnih kul-j turnih in športnih dejavnosti šolarjev. V šoli v Komendi pa je bil j popoldan dan odprtih vrat osnovne šole Komenda in vrtca ! Mehurčki. Program z različnimi predstavitvami pa je bil popoldan v j športni dvorani. Predstavili so se najmlajši iz vrtca, pevski zbor i osnovne šole, dramski krožek, učenci Glasbene šole Kamnik, j karate in plesni klub. Župan občine Komenda Tomaž Drolec je i podelil priznanja najboljšim učencem osnovne šole Komenda, j Osrednji praznični dogodek pozno sobotnega popoldneva pa [ je bila blagoslovitev obnovljenega dela zunanjosti cerkve in | zvonika ter nove kapele Matere Božje v Komendi. Obred j blagoslovitve z mašo je opravil nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Zvečer pa je bilo potem v športni dvorani zabavno srečanje za občane. Prireditveno bogata je bila tudi, nedelja, 13. maja. Planinci so pripravili pohode z naslovom 12 ur Šenturške Gore v spomin na Milana Šinkovca. Na hipodromu je bil nogometni turnir za memorial Franca Zadrgala, v Suhadolah pred cerkvijo so startali v občinskem krosu, na Podborštu pa je bil teniški turnir. Osrednja prireditev ob letošnjem drugem praznovanju v občini Komenda pa bo danes (torek) ob 18. uri, ko bo v kulturnem domu slavnostna seja občinskega sveta. Na njej pa bodo podelili občinska in športna priznanja. Praznovanje pa bodo v občini Komenda sklenili konec meseca s šahovskim in košarkarskim turnirjem 26. in 27. maja. • A.Ž. Le petina pozna praznični datum Kranj - Komenda, 15. maj - V petek, soboto in predvčerajšnjim smo v sklopu priprave naše praznične komendske priloge izvedli kratko telefonsko anketo med naključno izbranimi telefonskimi naročniki v vseh štirinajstih naseljih občine Komenda. Vprašanje je bilo kratko in jedrnato: "Katerega dne v vaši občini Komenda praznujete občinski praznik?" Zavrteli smo 137 telefonskih številk; 37 naročnikov ni bilo dosegljivih ali pa so sodelovanje v anketi odklonili. Od natanko stotih občank in občanov komendske občine, katerih odgovore iz ankete smo zapisali, le ena petina (20 odstotkov) pozna datum občinskega praznika, današnji 15. maj. Kar 42 odgovorov je v rubriki "ne vem, nimam pojma", 34 anketirancev pa je menilo: "Praznik je enkrat ta vikend" (opomba: anketirali smo od minulega petka do nedelje). Štirje od sodelujočih v anketi so navedli druge datume, nobenega v mesecu maju. TINA. d.o.o., KOMENDA NASOVČE 18a 1218 KOMENDA Telefon: 01/8341-277, 01/8341-952 Fax: 01/8341-947 Tina obvešča poznavalce dobre hrane, ki zaman iščejo proizvode TINA v svojih trgovinah, da lahko majonezo* gorčico, hren, olive in drugo iz proizvodnega programa TINA, kupijo tudi v Našbvčah pri Komendi od ponedeljka do petka od 8.-16. ure. ON TA Z A IN SERVIS " procesne opreme - centralno ogrevanje Brane Jenko, s.p. - vodovodne instalacije *eje 4b '218 Komenda Tel.: 01/8342-023 GSM: 041-686-806 (Šeat) (^škodaJ ZIDARSTVO IN FASADERSTV LAP ANDREJ Žeje pri Komendi 16 1213 Komenda tel.: 01/834 15 33 IZDELAVA IN POPR GLAVARJEVA 36 1218 KOMENDA TeL 01 834 11 51 JEV IN NAPRAV Moste 93, 1218 KOMENDA Tel.: 01/8343 085, fax: 01/8343 080 tel./fax: 01 8341 082 Odprto: 7.00-17.00 sobota: 7.00-13.00 E-mail: cementni-izdelki.juhant@siol.net http:www.juhant-sp.si izdelava puhainikov in teleskopov za seno mešalo za gnojevko z dovajanjem zraka popravilo in izdelava sestavnih delov za gradbeno in kmetijsko mehanizacijo izdelava reduktorjev od 0,18 KW do 1,5 KW ""IL'" r...........................■' 1 r ■■■■■■.....■■■■.......■■. SPLOŠNO \ f t i it / y MIZARSTVO Ji /. I fv I ^ \f I I Gmajnica 84 .....................f 1218 KOMENDA \ Telefon: 01/8341-031 | OGLASI MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo TACETES v rumeni in oranžni barvi tč « M 90 SIT/kos V zalogi tudi ostale cvetoče enoletnice. Cene veljajo od 15. do 26. maja 2001 oz. do prodaje zalog. MERKUR, Cesta na Okroglo 8, Naklo, tel.: 04 258 83 03 DELOVNI ČAS: od 8. dd 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. OSNOVNA ŠOLA MATIJE VALJAVCA Šolska ulica 9,4205 PREDDVOR razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA (dobrodošla kombinacija z angleškim jezikom) - s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Začetek dela je 1. 9. 2001. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. DOBER IZLET /TALPETOUR ritt-i m ^mmm. potovalna agencija »Mgfgf* Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj vas v spomladanskih dneh vabi na naslednje izlete in letovanja: DOLOMITI 16. 6. 2001 6.400,00 SIT KATALONIJA SPOMLADI 1. - 10. 6. 2001 64.100,00 SIT GRADOVI ČEŠKE IN PRAGA 14. - 17. 6. 2001 33.200,00 SIT VODICE 9. - 16. 6. 2001 42.900,00 SIT MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! Naročnikom Gorenjskega giasa priznavamo 5% popusta. VABLJENI NA POTEPANJA ZALPETOUROM D.D. IN GORENJSKIM GLASOM! ALPETOUR .ijf;- potovalna agancuu af&tJ&tKf"' ^koristite dodatni do 20 % pop«"' ZREČE Termalno zdravilišče, 395 m n.v. MLAD POD POHORJEM 7 dnevni program od 07.04.17.06.2001 7x pol ali polni penzion • kopanje • posvet pri zdravniku • 5 x gimnastika ali hidrogimnastika • aquaaerobika • 2 x individualna terapija po nasvetu zdravnika • popoldanske pohodne ture za utrjevanje zdravja • malica na kmetiji • poldnevni izlet po tedenskem programu. 20% popust na cene dodatnih zdravstvenih storitev Vile Term® Zrete*** HffoJ Oobrcv ?000 polpenzion 51.000 SIT 67.500 SIT 59.400 SIT 75.900 SIT Ugodnosti: Do 20% popust na cene penzionskih storitev (do 01.07.2001) ali GRATIS BIVANJE v Vilah Terme Zreče (v terminu 2.5.-3.6.2001) za 1. otroka do 12. leta v spremstvu starih staršev ali staršev _ Doplačila: namestitev v enoposteljni sobi, turistična taksa 0R d.d. program 00,0! 232 92 64 UIUIUI teden-mladih i fftm Organizator: Center mladih :) Soorganizator: Klub študentov Kranj :) liir '"'l??™! 5W*portna tgkm°va"ia r 0 BIG F00T MAMA * ' O TINKARA KOVAČ košarka - odbojka na mivki * k i u b tjTfl študentov KtUDk [f si itd ^ cnELVIS JACKS0N tek badminton - ten« i n,,.,,,,,.aoo>,„,i i hitrostno rolanje sah - go - tarok študentski servis center mladiti Več informacij: www.teden-mladih.com Študentski servis Center Mladih Prijave: Študentski servis Center Mladih ODPRLI TRGOVINO MUSTANG V KRANJU Mlada in uspešna podjetnika iz Kranja, Natalija Polenec in Marko Sabothy, sta v soboto, 12. maja 2001, v Prešernovi ulici odprla novo trgovino Mustang. Z idejo in ureditvijo poslovnega prostora trgovine Mustang poskušata podreti preživete klišeje obstoječe ponudbe in dogajanja. Že sama prireditev ob odprtju in tudi ureditev trgovine naj bi nakazovala možnost drugačnega pristopa h kupcu. V trgovini bodo zadovoljili prav vse okuse, tako mlajše kot tudi starejše generacije. Ob odprtju sta kranjska podjetnika zagotovila, da bosta skušala še privabiti pozornost Kranjčanov in obenem popestriti dogajanje v mestnem jedru. KOKRICA POSLOVNA COIUA DAN ODPRTIH VRAT petek dne 18. 5. 2001 od 900 do 1 300 ure KRAIUJ - na območju Kokrice oddajamo oziroma prodajamo zemljišča in objekte nekdanjih proizvodnih obratov SCP Gradbinec. Celoten kompleks meri nad SO OOO m2 na katerem stojijo objekti različnih površin in namembnosti. Vse informacije o prostorih in prodaji, so vam na voljo na naslovu in tudi ob dnevu odprtih vrat: SAVA IP d.o.o. SAVA IP, d.o.o.. Slovenska 56, * 1102 Ljubljana Tel.: 01/431 31 45, 431 40 86 IMgIcBDB fGDGCIcI dilG 29 ■ 29 se boste upokojili DEJSTVO Mlajši ste, bolj pomembno je, da se dodatno pokojninsko zavarujete. Premije si lahko vplačujete sami, še bolje pa je, če vam kot boniteto dodatno pokojninsko zavarovanje vplačuje delodajalec. Poskrbite zase. Odločite se za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pokličite: 080 2345, poglejte: www.kapitalska-druzba.si KAPITALSKA DRUŽBA Kapitalski vzajemni pokojninski sklad Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. Ljubljana, Dunajska 56, p.p. 2611, telefon 01 47 46 700; telefaks 01 47 46 754 OGLASI 300 su 55 NAGRAD Žrebanje vsak dan. Finalno žrebanje v soboto, 26. maja ob 24.00. Kaj je nagradna vstopnica? Nagradna vstopnica je neobvezna, njen nakup pa je prostovoljen. Vsi, ki nam boste z nakupom pomagali pri izpeljavi projekta TM 01, lahko računate na bogate nagrade. Kupiš lahko poljubno število NAGRADNIH VSTOPNIC in na ta način še bolj pomagaš TM 01, hkrati pa si povečuješ možnosti za nagrado. Prodajali jih bomo na vseh prireditvenih prostorih. 1. nagrada nurocoMM«!«,. ( ANM ] nVTOTRIGlflV... [ KSEBš* J !■ liiililirtiiii kiiiliiMfiliiiii »litri ri—r 2x Letovanje na Bolu 2x Adrenalinski vikend v Bovcu 50x Izlet v Gardaland Rezulati žrebanja bodo objavljeni na spletnih straneh www.teden-mladih.com ter www.center-mladih.com. Vse kupce Nagradne vstopnice bomo o izidu žrebanja obvestili po pošti. Želite predstaviti vašo dejavnost na Internetu, vas zanimajo tuja tržišča ali preprosto iščete informacije? Potem je ..■ N.slovem pravi naslov za vas! fretacazaGORENCA mHTO©BŠEGLAS Sgide vsak Mek in petek MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo BEGONIJA \ beli, rdeči, in roza barvi - o tč « 90 SIT/kos V zalogi tudi ostale cvetoče enoletnice. Cene veljajo od 15. do 26. maja 2001 oz. do prodaje zalog. MERKUR, Cesta na Okroglo 8, Naklo, tel.: 04 258 83 03 DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. kontaktni Injektitrd j u p(***il ** mrčes Imate težave s polži, muhami, komarji? Želite varovati vas nasad pred insekti? V prodajalni Semenarne LJubljana v Kranju na Sučevi 23 vam bodo naSi strokovnjaki od 18. do 19. maja predstavljali nove -okolju in ljudem prijazne izdelke za uporabo prod različnim škodljivcem v vrtu, na kmetij! in v gospodinjstvu. Vabljeni! naravo v srcu ~ SEMENARNA Ljubljana non ferrum Kranj, d.o.o. Struževo 66, 4000 Kranj, Slovenija Telefon: (0) 4 2571 323, (0) 4 2571 106 Fax: (0) 4 2571 212, (0) 4 2571 230 E-pošta: exoterm@exoterm.si Spletna str.: http://www.exoterm.si Objavljamo prosto delovno mesto STROJNEGA TEHNIKA z naslednjimi pogoji: - V. stopnja strojne ali druge strokovne izobrazbe - pasivno znanje nemškega jezika - državljanstvo RS - znanje računalništva s programi VVINDOVVS Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov: non ferrum Kranj, d.o.o., Struževo 66, 4000 Kranj v osmih dneh po objavi. ■<3 i CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, Škofja Loka V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto KUHARSKI POMOČNIK v Domu oskrbovancev - 1 Pogoji: delavec - končana osnovna ali poklicna šola oz. tečaj za kuharskega pomočnika - najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri delu v kuhinji in pripravi hrane - veselje do dela v kuhinji Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati obvladati aktivno znanje slovenskega jezika in imeti slovensko državljanstvo. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo na gornji naslov. Rok prijave: 8 dni. m 080 40 20 • www.simobii.si Ponudba velja do 31. maja 20 Noro*T V Oxfordu so začeli izdelovati Minija Vsako leto jih bo 100.000 Bavarski BMW je konec aprila v svoji tovarni v britanskem Oxfordu izdelal prvega serijskega minija. Na tamkajšnjem trgu bo novinec naprodaj od začetka poletja, na najpomembnejših evropskih trgijh jeseni, pri nas pa šele prihodnjo pomlad. Novi mini je prišel iz proizvodnjih dvoran skoraj natanko pol leta kasneje kot je bilo sprva napovedano, vzrok za zamudo pa je predvsem priprava proizvodnje v oxfordski tovarni, kjer so prej izdelovali rover 75. Pri proizvodnji minija je že zaposlenih 2000 delavcev, 1800 za drugo izmeno pa jih BMW še išče. Letos bodo naredili 30.000 minijev, več kot 5.000 naročil pa je BMW dobil še pred začetkom proizvodnje, od tega 2.000 z ameriške strani Atlantika. Ko bo tovarna v polnem zagonu, bodo vsako leto naredili 100.000 avtomobilov, petino jih bodo poslali v Združene države Amerike. V miniju se vrti 1,6-litrski bencinski motor z 90 konjskimi močmi, ki ga izdelujejo v brazilski tovarni Campo largo. Slednjo imata v skupni lasti BMW in DaimlerCh-rvsler. Najmočnejši mini bo imel motor s 115 konjskimi močmi, načrtujejo pa tudi dizelsko različico, pri čemer je najverjetnejša možnost motor, ki ga bo dobavljala Tovota. • M.G. ŠKODA FABIA COMBI 1.9 TDI ELEGANCE PRIVAJANJE NA NOVE ČASE IN ČUSTVA Vse več je tistih, ki pri izbiri družinskega prevoznega sredstva stavijo na prostornost. Naj ne bo prevelik, naj ima prostoren prtljažnik, naj bo dobro opremljen in moderno eleganten, a ne preveč neroden za parkiranje, pravijo. In takšnim pri Škodi ponujajo fabio combi, modno oblikovani avtomobil s kombijevskim zadkom in preverjeno tehniko. S fabio combi so se pri Škodi dokončno odvadili podaljševati zadke brez korenitejših oblikovnih sprememb. Zadnji del namreč ni odrezan naravnost in na njem ni nobenih oglatih potez, ampak so oblikovalci na rahlo ukrivljeno streho domiselno spustili k zaobljenim prtljažnim vratom, ki jih omejujejo na široko razmaknjene luči. Fabia combi je z dolžinskim prirastkom dobila tudi velik prtljažni prostor, ki je seveda radodarno naklonjem družinam, ki vozijo s seboj vso potrebno in tudi nepotrebno prtljago. Prtljažnik si pridobiva naklonjenost z osnovnimi 426 litri, ki so primerljivi tudi z avtomobili srednjega razreda, zraven pa še s temeljito obdelavo, z dodatnima stranskima predaloma in plastičnimi letvi- TEHNIĆNI PODATKI Vozilo: kombi, 5 vrat, 5 sedežev Mere: d. 4,226, š. 1,650 v. 1,450 m Medosna razdalja: 2A60 m Prostornina prtljažnika: 426/12251 Motor: štirivaljni, turbodizelski Gibna prostornina: 1896 ccm Moč: 74 m/100 KM pri 4000 v/min \ Navor: 240 Nm pri 1800 v/min j Najvišja hitrost: 187 km/h Pospešek od 0 do 100 km/h: 11,6 s i Poraba EU norm.: 6,5/4,1/5,0 1/100 km Maloprodajna cena: 3.212.291 SIT ■ Zastopnik: Avtoimpex, Ljubljana Fabia combi v svojem velikostnem razredu predstavlja prijetno osvežitev in poslanstvo družinskega avtomobila. Modema oblika, prostorna notranjost, prostoren in temeljito obdelan prtljažnik, vozne lastnosti premajhno desno bočno ogledalo, strešni nosilci za doplačilo, ročica za pomik sedežev Prtljažnik je velik, prilagodljiv in temeljito obdelan, majhna ovira je le visok nakladalni rob. cami na prtljažnem dnu. In s podiranjem zadnje klopi fabia combi znotraj postane skoraj večja kot zunaj. Edino oviro predstavlja visok nakladalni rob, ki lahko malce ponagaja pri natovarjanju težjih kosov prtljage, ampak tako menda mora biti zaradi karoserijske čvrstosti. V potniški kabini je fabia combi prostorsko enako radodarna kot kombilimuzinska različica in v njej se sedi skoraj tako dobor kot v večji octavii. Voznik ima pred seboj pregledno instrumentno ploščo z dosegljivimi stikali in ročicami, dobro oprijemljiv višinsko in globinsko nastavljiv volan in natančno prestavno ročico. Nekateri bodo opazili, da je plastika armaturne plošče hladno racionalna, a zelo kakovostna, da ročica za nastavitev sedeža grdo štrli izpod Pregledna armaturna plošča in solidna prostornost kabine sta enaki kot pri kombilimuzini. sedalnega dela in da predala pred so-voznikom ni mogoče zakleniti. Toda to bistveno ne more pokvari dobrega občutka glede kakovosti izdelave in prostornosti, ki je ne manjka niti višjim potnikom na zadnji klopi. Najbogatejši paket opreme elegance obsega skoraj popolno varnostno opremo in dodatke za udobje, tudi klimatsko napravo, ogrevana sedeža, hlajeni predal pred sovoznikom, vso potrebno elektriko, obe čelni varnostni vreči, aluminijasta platišča, elektrohidrav-lični volanski ojačevalnik in tako naprej. Temu primerno je malce zasoljena tudi cena, skoraj nerazumljivo pa je doplačilo za vzdolžna strešna nosilca prtljažnika, ki jima pri močnejših motorjih pritaknejo še zračni stabilizator. Najdražji, a hkrati zagotovo tudi najboljši motor v tem avto- Zaobljen zadek je v skladu z modernimi oblikovnimi smernicami, vzdolžni strešni nosilci so za doplačilo. mobilu je 1,9-litrski turbodizelski šti-rivaljnik z vbrigom goriva in 100 konjskimi močmi. Vbrizg goriva poteka neposredno po sistemu črpatka-šoba in zato je motorni zvok nekoliko bolj robat, a ljubiteljev dizelskih melodijh ne bo pretirano motil. Predvsem pa ta pogonski stroj osupne s svojimi zmogljivostmi, saj fabio combi požene do visoke končne hitrosti, pospeški pa so tolikšni, daje asistenca elektronike za preprečevanje zdrsa gnanih koles kar dobrodošla. Motor se dobro ujame z natančnim menjalnikom in s svojo prožnostjo dovoljuje lenarjenje pri pretikanju. In nenazadnje se izkaže tudi s pregovorno dizelsko varčnostjo, ki je seveda odvisna tudi od režima vožnje. Poraba se tako giblje od 5,3 do 7,8 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Karoserijski podaljšek ni porušil dobre nastavljenosti podvozja, še vedno velja za eno najboljših v razredu in tudi zavore (z dodanim protiblokir-nim sistemom) brez pripomb zanesljivo opravljajo svoje delo. S fabio combi so pri Škodi zadeli tarčo skoraj povsem v sredino, saj kombijev tega velikostnega razreda in s tako sodobno zasnovo ni prav veliko. ^e cena "na dolžinski centimeter" ni več tako popularno ljudska, kot je bila pri škodah nekoč in na to se bo potrebno še navaditi. • M. Gregorič Rabljena vozila Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM Citroen AX 1989 kovinsko siva 190.000 1.720 Fiat Tem pra 1400 Media 1992 modra 420.000 3.820 Lada Niva 1600 1994 rdeča 550.000 5.000 Renault 19 1.4 1992 modra 560.000 5.100 Renault Espace 2000 1988 rdeča 570.000 5.200 FiatTempra karavan 2.0 1993 kov. zelena 690.000 6.272 Audi 80 1.6 1991 bela 820.000 7.452 Škoda Felicia Combi 1997 kov. rdeča 1.080.000 9.800 VW Caddy 1,6 1996 rdeča 1.090.000 9.900 Renault Kangoo 1.4 1998 bela 1.130.000 10.270 Suzuki Vitara 1991 bela 1.130.000 10.270 Renault Megane 1.6 RN 1997 rdeča 1.290.000 11.727 Opel Astra 1,4 1996 modra 1.340.000 12.180 Kia Sportage 1996 kov. zeLena 1.630.000 14.818 RENAULT www.alp<;t()ur-raiTiont.si NUDIMO: ♦ PRENOS LASTNIŠTVA ♦ VOZILA Z GARANCIJO ♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA ♦ BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH ♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO 60 MESECEV Vse za vaš avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 200 ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vleka vozil ♦ Zavarovanje in registracija vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo 55 SALVIJA v rdeči barvi 90 SIT/kos V zalogi tudi ostale cvetoče enoletnice. Cene veljajo od 15. do 26. maja 2001 02. do prodaje zalog. MERKUR, Cesta na Okroglo 8, Naklo, tel.: 04 258 83 03 DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Gorenjski prijatelj Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 "J 'U I NISSAN ALMERA SEDAN Začetek prodale novega modela v Sloveniji je 18. maja. Obiščite najbližjega pooblaščenega trgovca z vozili Nissan. NISSAN AORIA d.o.o., pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, http:/www,nissan.si Pooblaščen! trgovci: KRANJ: Avto Močnik (04} 20 42 277; LJUBLJANA: Avtoniss (01) 58 18 650; Avto Trunk (01) 56 83 899; DOMŽALE: Avtoservis Pižem (01) 56 27 100; Nissan servis Krulc (01) 72 31 200. NAČRTUJEMO IN IZBOLJŠUJEMO. ŽE VEČ KOT 80 LET. 19. STRAN • GORENJSKI GLAS Franc Gregorc, skrben urejevalec vasi Ne za denar, iz veselja! Desetletje skrbi za krajevne javne površine in zanemarjene jarke spreminja v urejene parke - Uživa v lepi in urejeni okolici - Brezplačno in z veseljem - Konec aprila prejel priznanje oka pri Tržiču, 15. maja - Zadošča, če rečete Špornov ata, pa v*s domačini usmerijo k sokrajanu Francu Gregorcu. Vesel in ^in*Jan človek, ki bi zagotovo hudo zbolel, če bi moral sede-1 j 'žem rok. Njegov dan se, kljub temu da je že skoraj de-etletje in pol v pokoju, zgodaj začne in pozno konča. Pravi, da . an zanj največkrat prekratek. Stotine zamisli mu ne da m,ni in komaj čaka, da lahko dela. Dobesedno. Pred leti zapuščen in zanemarjen jarek je po Gregorčevi zaslugi danes zgledno urejen park z živo mejo. iMnCTimririBiiBinumii«ihii^^^w......------.............. Franc Gregorc, Špornov ata, Je ob mostičku postavil lesen kozolec, ki ga je sam izdelal, ter ob njem zasadil lipo. ,^ato ne preseneča, daje njegov bel. Zanemarjen in zarasel jarek oraj dva tisoč kvadratnih me- je zatravil ter zasadil z drevjem 0v velik vrt skrbno urejen in ob- in živo mejo. Ob mostičku je po-jHjHUl, lepo vzdrževani pa so tudi stavil leseni kozolec, ki gaje sam je?n'a cesta, križišče in jarek, ki izdelal, ter ob njem posadil lipo. v "'j nekoč poln nesnage, zaraš- Čisti tudi cesto in kosi zelenice n m kakršnih je po gorenjskih na križišču. "Ne prenesem pogle- dseh na stotine. Ker je slednji da na zanemarjenost in tako moji asProti njegove hiše in ker Gre- s^rc uživa v redu ter urejenosti 0,je že pred dobrim desetletjem po°čil, da bo uredil tudi javne *%e, za katere ni nihče skr- domači kot tudi marsikateri sosed mi pravijo, da sem malo čez les, ker pospravljam še za drugimi, vendar tak sem in bom ostal. Še na misel mi ni prišlo, da bi mi to delo kdo plačal in bi od tega imel koristi. Zadošča že pogled na urejeno okolico in ob podelitvi priznanja mije predsednik krajevne skupnosti malo v šali dejal, da se bo kakšna metla tudi še našla. Kljub" temu da sem v pokoju, je dan prekratek. Uživam v delu na vrtu in v miru počivam šele po opravljenem delu," je dobre volje dejal Gregorc, ki v prostem času, kar pomeni po opravljenem delu, rad kolesari, hodi v hribe, keglja in šahira, od leta 1947 pa je tudi aktiven član kovorskega gasilskega društva. Brezdelja ne prenese in slabe volje tudi ne. V šali pravi, da z delom skrbi za kondicije, da ne bi zastal. Pozimi dela zunanje okrasne lesene kozolce, ko se ogreje pa tudi lestve, saj rabi več prostora. K Špornu se je priženil z domačije Pri Jurčneku v Senič-nem in kot majhen fantič je že delal v domači opekarni. Delal je tudi v Smukovem mlinu in dolga leta v Peku. "Že pred službo sem kosil, potem šel v službo in poleg službe sem na eni od planin imel tudi ovce. Nič mi ni bilo težko, pa tudi spanja sem rabil le tri do štiri ure. Utrujenosti ni bilo, ker sem delal z užitkom in to me še danes rešuje. Vse mora biti narejeno ob pravem času. Ob večerih pa z največjim užitkom odigram partijo ali dve šaha," je še dejal Gregorc, ki je do našega obiska pokosil že pol vrta, skoraj travnika, in po našem odhodu takoj prijel za delo. Konec minulega meseca je za skrbno urejanje javnih površin in prispevek k urejenosti kraja prejel krajevno priznanje. Vsaj enega Špornovega ata bi pravzaprav potrebovali v vsakem kraju, vendar je v teh časih takih ljudi na žalost čedalje manj. • R. Škrjanc (Ne)varen lipov drevored na Hrušici? Polovico požagati in pomladiti Del lipovega drevoreda naj bi požagali - Mnenja krajanov so različna - Strokovna komisija predlaga pomladitev polovice drevoreda - Občinske odločbe še ni - Drevored urejen do konca meseca? dušica, 15. maja - Mogočnega lipovega drevoreda na Hrušici ne morete spregledati. Večstanovanjski bloki so skriti za ze-'enjem in drevesa nudijo prijetno senco. Janez Pšenica, priženi strokovnjak dendrolog in snovalec jeseniških parkov in drevoredov, je že pred desetletji očitno vedel, kako se stvari ftfeže. Pred dobrima dvema mesecema je eno od starih dreves "•"Ušiškega drevoreda zaradi bolezni in trhlosti padlo. Končalo Se je srečno, kajti v bližini ni bilo ljudi. Je pa dogodek razdelil sts»novalce. Eni zahtevajo žaganje lipovega drevoreda, drugi pa Vztrajajo pri njegovi ohranitvi. Strokovna komisija meni, naj ^°ina drevesa požagajo in na-Ornestijo z novimi, končno od- ločbo pa bo izdala jeseniška občina. Krajevna skupnost Hruši-ca se strinja s strokovno komisi- Mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi 48. Generalna skupščina CIC Portorož, 15. maj - V času od do 6. maja je v Portorožu potekala 48. Generalna skupšči-"a C. /. C, katerega članica je Uoveniju od leta 2000. S tem Je ta ugledna mednarodna ^ftanizacija p~rvič poverila iz-Y«dho svoje letošnje Generalne sk"pšiine Sloveniji, oz, Lovski Z^Zi Slovenije. Predsednik države Milan Ku-(Q»je oh tem povedal, da to za Lovsko zvezo Slovenije pred-stovtja velik strokovni, organi-Zatijski in delovni izziv, pa tudi "ovo pomembno mednarodno Priznanje in izrazil prepričanje, ^u bo LZS upravičila pričako-Vanla, potrdila in utrdila svoje "testo in ugled v veliki družini "Mednarodnega sveta za lovstvo 'n ohranitev divjadi. V okviru zasedanja Generalih skupščine, ki se je je udele-z,*o skoraj štiristo delegatov z PSe8a sveta, so potekale različ-ne razprave. Predstavljen je hil Projekt o medvedu, ki obravnavo njegovo ohranitev v svetu in ; je v Sloveniji še posebej izpostavljen. Potekal je posvet o pticah selivkah in o njihovi zaščiti ler o ptici droplji oz. njeni oživitvi. Razprave so bile namenjene tudi lovu s psi, saj so v Angliji že začeli ukinjati stoletno tradicijo lova na lisice s psi. Med še mnogimi drugimi posveti, pa je tekla beseda tudi o umetnosti v lovu, lovski fotografiji, gastronomiji in muzejstvu. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je na zasedanju j)o-vedal, da je Slovenija načrtovanje upravljanja s populacijami prosto živečih vrst podredila eko-sistemskemu načrtovanju in upravljanju, kar omogoča usklajevanje bioloških in drugih interesov na celotnem življenjskem prostoru. V imenu CIC-a pa je spregovori/ njegov predsednik Dieter Schramrn in predstavil doseganje ciljev v lovstva in način ohranjanja divjadi ter njihovo zagovarjanje. • N. F.kur Bolne Upe hrušiškega drevoreda naj bi požagali in pomladili z novimi še do konca tega meseca. jo, Sonja Gubane, tajnica omenjene KS, pa je povedala, da vprašanje drevoreda ni tako enostavno, kajti mnenja krajanov so zelo različna. Pojavil se je tudi predlog, naj manjkajoče lipe nadomestijo z javorji, vendar slednjega ne sprejemajo niti domačini, niti jeseniška občina. "Če strokovnjaki menijo, da so stare lipe bolne, naj jih odstranijo, da ne bo prepozno, saj drevo lahko pade na mimoidoče ali na vozila. Potem bo moral nekdo odgovarjati. Občinsko odločbo še čakamo in KS se strinja z odstranitvijo polovice dreves ter zasaditvijo novih," je še dodala Sonja Gubane. Jeseniška občina še ni rekla zadnje besede, zato tudi odločbe o poseku ni. Stanovalci, ki se strinjajo z odstranitvijo bolnih dreves pričakujejo, da bo občina za slednje čimprej poskrbela. Pravijo, da ni dovolj le njihovo obrezovanje, ampak naj zasadijo nove lipe. Tomaž Vidmar, direktor Komunalne direkcije občine Jesenice, je pojasnil, da javorjev vsekakor ne bodo sadili, bodo pa požagana drevesa nadomestili z mladimi lipami. "Komisija meni, naj bi požagali polovico od dvajsetih lip in nekatera drevesa so tudi označena za posek/čeprav je nevarnih dreves v resnici manj. Z odločitvijo in izdajo odločbe bomo pohiteli in upam, da bomo drevored uredili še do konca maja. Občina mora vsekakor skrbeti tudi za varnost občanov, ne smemo dovoliti, da bi se zgodila nesreča, poleg tega pa je treba skrbeti tudi za ohranitev drevoredov," je povedal Vidmar. Nobene škode ni, če bolna in trhla drevesa zamenjajo z novimi, saj tudi strokovnjaki opozarjajo na nujnost pomlajevanja. Hrušiški lipov drevored je prijetna zelena zavesa v naselju in škoda bi bila, če zanj ne bi strokovno poskrbeli in ga ohranili. Tudi pomlajevanje je ohranjanje. • R. Škrjanc PIVOVARNA UNION GLASOVI-IZLETI v najlepšem pomladnem mesecu Lastnoročno po Cerkniškem jezeru Krpanovo deželo oz. Cerknico z okolico marsikdo pozna le zaradi: Cerkniškega jezera, največjega naravnega slovenskega jezera, ki vsako leto presahne; in zaradi cerkniškega pustnega karnevala, v katerem obujajo tudi staro hajko o čarovnicah, ki naj bi domovale na Slivnici. V povezavi z jezerom in čarovnicami priprav/jamo GlA SOV IZLET v soboto, 2. junija, v katerem bo zajeto praktično vse, kar je na Cerkniškem zanimivega (samo letanja na metli ne bo). V Kebetovem hramu bodo pokazali imenitno živo maketo jezera, ki v tričetrt ure perfektno simulira svojevrstno vsakoletno igro narave: polnjenje in presihanje jezera, dolgega 10 km in širokega 5 km, s površino 26 km2, ponorji in požiralniki. Poleg tega ho organiziran ogled drugih zanimivosti v cerkniški okolici, marsikdo se bo odloči/ za veslanje s čolnom po jezeru. Posebej le\w in nepozabno ho v Križni jami, v kateri je kar 223 jezerc, po enem od njih obiskovalce popeljejo v čolnu. Na Slivnici v tamkajšnjem planinskem domu na 1114 metrih bo večerja s čarovniško zabavo. "Dan čarovnic" v soboto, 2. junija, stane le 5.200 SIT na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 3.900 SIT Za reportažo o tem, kako bo potekal ta dan oh jezeru in naježeni, v kraški jami in na Slivnici, bo pripravila Božena Avsee. Izletniška relacija: Jesenice - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj -Škofja Loka - Medvode. V Terme Rogaška 26. maja Vabljeni na prijetno rajžo po Štajerskem, do Rogaške Slatine naslednjo soboto, 26. maja. Po kopanju v bazenskem kompleksu Term Rogaška bo po večerji zabava s plesom,- poleg tega bo nekaj časa za ugoden nakup vrhunskega kristala, za kar bosta poskrbeli Steklarska šola Rogaška in Steklarna Rogaška, d.d. Tudi med potjo z Gorenjske do Rogaške Slatine se ho dogajalo marsikaj zanimivega, poučnega in koristnega. Izletniška relacija bo: JESENICE - Žirovnica - Lesce - Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Mengeš, cena izleta je 4.800 SIT na osebo. Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa je zagotovljena tretjino nižja cena, le 3.600 SIT. Dodatna ugodnost je za mlajše od 15 let, samo 2.500 SIT. Opomba: če bodo z relacije Jesenice - Žirovnica manj kot štiri prijave, bo 26, maja odhod iz Lesc in Radovljice! Opatijski raj tudi v juniju O tem, kako rajsko (epa in neponovljiva je Opatijska riviera v mesecu maju, ko ob morju še ni pretirane gneče, se bodo lahko prepričali na GLASOVEM IZLETU naslednjo soboto, 19. maja, z Brigito in Janezom Rozmanom - ROZMAN BUS Radovljica -le tisti, ki so se za izlet pravočasno prijavili. Ker je avtobus za ta dan že zaseden, ponujamo podobno možnost tudi naslednji mesec: v soboto, 9. junija. Spet bo pripravljen zanimiv program: kopanje v pokritem hotelskem bazenu z ogrevano morsko vodo, najbolj korajžni bodo že skočiti v morje, večerjo in ples v hotelski restavraciji. Avtobusna relacija: Bled - Lesce - Radovljica -Kranj - Škojja Loka - Medvode, cena izleta je 5.400 SIT na osebo. Tudi za junijski opatijski morski izlet je naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani!) omogočena krepko ugodnejša cena: samo 4.100 SIT. kljub kreih ki najnovejši podražitvi naftnih derivatov. Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam vselej na razpolago, neprekinjeno 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delavnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago Sandra, Jana in Irena v malooglasni službi, telefonske številke 04/201-42-47, 201-42-48, ali 201-42-49 in Gor-dana uli Marija na telefonski številki 04/201-42-44. Sprejemamo tudi prijave po elektronski pošti (e-mail je naveden na 2. strani časopisa spodaj). Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je ludi možno tudi izbrati sedež v avtobusu; vendar rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! Poudarjamo, da objavljenih programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s programi v rubriki DOBER IZLET! Erik obkroži - Gorenjski glas nagradi Če ste sami sebe v enem od nagradnih krogcev na fotografiji prepoznali, pokličite Gorenjski glas do vključno tega PETKA, 18. maja 2001, do 14. ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 04/201-42-00. Nagrade so res super: vsakemu, ki SE prepozna v krogcu, po en GLASOV IZLET PO IZBIRI (za eno osebo) KADARKOLI, vse tja do 31. januarja 2003. GORENJSKI GLAS • 20. STRAN Torek, 15. maja 2001 VASA POSTA Kaj mislite o slovenskih športnikih^ itadjačih, sodnikih... Lahko bi bili bolj uspešni. . Na olimpijskih igrah so osvojili dve kolajni. To je velik uspeh. Glede na to, kako majhna je Slovenija, so odlični. Na nekaterih področjih bi bili lahko boljši. Prehitro se odločajo za pot v tujino. Na tekmah je premalo navijačev. Prehitro končajo športno kariero. Športniki so veliko bolj uspešni od politikov. Navijači so zelo "nefer" do športnikov. Nimamo najboljših trenerjev. Bolj bi se morali truditi. Država bi morala dati več denarja. V Slovenijo prihaja preveč tujih trenerjev. Pot k uspehu so cenejše vstopnice. Boljše rezultate bi dosegli, če bi odstavili predsednika olimpijskega komiteja Slovenije. • Blaž Kunšič, Miha Trojar, Marko Kunstelj, Dejan Koren, 7. b r., OS Gorje Kokoš in petelin Kokoš in petelin sta v hiški živela, čila in zdrava se dobro imela. Prišel je Murček, maček prelepi in hotel kokoško za ženo imeti. Pa njen mož se - petelin košati -ni hotel nikdar od hiše odgnati. • Ana Praprotnik, 2. r., PŠ Ljubno Zbornik Nebeške kočije Tri mesece je nastajal v 5. b Groharjeve šole pri učiteljici Tatjani Košak. Učiteljica je za tretje domače branje izbrala pesniško zbirko Bine Štampe Žmavc Nebeške kočije. "Žal imamo v šolski knjižnici eno samo njeno knjigo, zato sem zbirko pretipkala in učencem dala nalogo, da na vsaki strani narišejo ilustracijo k pesmici, ki jim je bila najbolj všeč," je povedala. Tako so otroci prvič prebrali pesmi. Potem so naredili anketo in se seveda pogovorili, kako naj jo napravijo in opisno zapišejo. Nato so šli v računalniško učilnico, kjer so s pomočjo elektronskega slovarja SSKJ, na katerega jih učiteljica privaja od prvih šolskih ur, poiskali in zapisali pomene besed. Vmes so se pogovarjali, ali jih poznajo, uporabljajo v vsakda- njem pogovoru. Zatem so doma še poiskali, v katerih pesmih se pojavijo te besede in torej pesniško zbirko že drugič natančno prebrali. Sledili so učni listi, prirejeni po (Skrivnem) dnevniku ustvarjalnega branja 5. "Ko sem dobila vse učne liste, jih je bilo potrebno še pregledati in izbrati za zbornik. To smo naredili skupaj z učenci. Odločili smo se, da pobrskamo tudi za samo pesnico Bino Štampe Žmavc. Z njo v stik sem prišla po telefonu, vendar k nam ni mogla priti, ker je preveč zaposlena. Po zborniku smo pripravili predstavitev za starše, ki so delo toplo sprejeli. Nastopali so vsi učenci, ne glede na učni uspeh," je še povedala učiteljica Tatjana Košak. Državno tekmovanje v Veseli šoli Naklo, 12. maja - Letos potekajo tekmovanja v Veseli šoli nekoliko drugače. Tekmovanje na drugi stopnji in državno tekmovanje organizirajo na eni od šol v tekmovalni enoti. V 22. enoti je na tekmovanju druge stopnje marca sodelovalo 231 učencev iz 19 šol nekdanje kranjske občine. Državnega tekmovanja, ki je bilo drugo majsko soboto v OŠ Naklo, se je udeležilo 81 učencev iz 16 šol. Učence sta pozdravili mentorica Marjeta Sladic in pomočnica ravnatelja Ljuba Celar, čimveč uspeha pa jim je zaželel tudi Franci Kržan iz Zveze prijateljev mladine. Tremo so jim pomagale preg- Poslcusimo še mi nati učenke 4. razreda, ki so ob pomoči Mateje Blažič pripravile zabavno igrico. Najboljši tekmovalci se bodo zbrali 3. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer jim bodo podelili diplome in nagrade. • S. Saje DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid' (socialna pedagoginja) Nasilje med mladimi (3) "Mladoletnika je s palico pretepel neznanec in mu ukradel osebne predmete. Policisti so storilca prijeli. Bil je prav tako mladoletnik." Nasilje je bolje preprečevati kot pa se ukvarjati z njim, koje do njega že prišlo. Preprečujemo ga lahko s pravilno vzgojo (postavljanje meja in prevzemanje odgovornosti, načrtovanje prostega časa in dejavnosti, družina kot varno zatočišče in center učenja za življenje, ipd..), z učenjem socialnih veščin (empatija, navezovanje in ohranjanje prijateljstev, izražanje čustev na primeren način, samokontrola,...), s široko ponudbo različnih "uličnih" dejavnosti, ki vključujejo otroke, ki svoj prosti čas preživljajo na ulici, z možnostjo vključevanja mladostnikov v takšne učne programe, kjer bi dosegali uspehe, in še bi lahko naštevali. Ključnega pomena, kako se lotiti nasilja med mladimi, pa je naš odnos do nasilja. Če smo sami nasilni (verbalno, psihično, fizično), potem dajemo slab zgled. Če nas nasilje ne gane, dokler nismo vanj vpleteni, potem dajemo slab zgled. Če gledamo nasilne filme, potem smo slab zgled. Če preklinjamo v avtu in se sredi križišča pretepamo z voznikom, ki nas je izsilil, potem smo slab zgled. Če nas bolj skrbi za materialne dobrine kot za ljudi, potem smo slab zgled. Če ne odreagiramo, ko nam otrok pove, kako je pretepel "čefur-ja", potem smo slab zgled. Če smo nestrpni do drugače mislečih, drugače oblečenih, drugače spolno usmerjenih, potem smo slab zgled. Dogajanje v družbi ni nekaj, kar se nas ne tiče, marveč je odraz vseh nas-posameznikov. In če nas samo skrbi, nismo pa pripravljeni nič narediti, da bi bilo nasilja manj, potem se najbrž ne bo nič spremenilo. V realnem življenju ni palčkov, zlatih ribic in čarobnih vil, ki bi delali namesto nas. Nasilneži nam nekaj sporočajo. Dogaja se, da je na- silje med mladimi odsev nasilja odraslih. Vprašajmo se, koliko nasilja smo pripravljeni dopustiti v svoji družini, v svoji okolici? Kdo se ustavi in ukrepa, ko se na ulici pretepajo enajstletni otroci? Skomignemo z rameni in to pripišemo najstniškemu uveljavljanju? Nasilje je največkrat odziv na neko mla-dostnikovo frustracijo in zato je potrebno razmišljati o njegovih nezadovoljenih potrebah in ustvarjati takšne pogoje, da bodo mladostniki na primeren način zadovoljevali potrebe po moči, svobodi, zabavi, sprejeto-sti, varnosti. Uf, tole nasilje je očitno problem, za katerega veliko odgovornosti nosimo mi, odrasli. Bomo to priznali? Prvi korak k spreminjanju pojava nasilja med mladimi je zaznavanje in priznavanje problema. Ozrimo se okrog sebe. Pogovorimo se z otroki in mladostniki. So žrtve? So nasilneži? Vsi starši trdimo, da naš otrok ni nasilnež. Le čigavi so potem nasilneži?... Rižote, hitro pripravljene, poceni in dobre Ko zmanjkuje starega krompirja, nov je pa še predrag, se pogosto spomnimo riževih jedi, predvsem rižot, kamor lahko porabimo tudi vse vrste zelenjave. K mesni rižoti postrežemo še skledo solate berivke in obrok bo zdrav in izdaten. Pisan riž z mesom Potrebujemo: 1/2 kg svinine, 500 g paradižnikov, 2 veliki papriki (eno rdečo in eno zeleno), 250 g čebule, 20 g margarine, 60 g na kocke narezane mesnate slanine, sol, poper, 2 žlici paradižnikove mezge, nekaj kapljic tabasca, sladko rdečo papriko, sesekljane listke bazilike in luštreka, 1/4 1 juhe iz jušne kocke, 250 g dolgozrnate-ga riža, 1/2 1 vode Svinino oplaknemo pod tekočo hladno vodo, osušimo in narežemo na kocke. Paradižnike potopimo za kratek čas v krop (ne smejo zavreti), jih prelijemo s hladno vodo, olupimo, jim odstranimo peclje in jih narežemo na četrtine. Papriki razpolovimo, jima odstranimo peclja, semena in bele notranje kožice, ju operemo in narežemo. Čebulo olupimo in narežemo na četrtine. V kozici razpustimo margarino in na njej ocvremo kockice slanine, dodamo meso, ga prepražimo, primešamo narezano čebulo in papriko, duši-mo približno 10 minut, začinimo s soljo, poprom, paradižnikovo mezgo, tabascom, rdečo papriko in kajenskim poprom, pridamo sesekljane listke bazilike in luštreka in prilijemo juho iz kocke. Duši- Pisan riž z mesom mo še približno 15 minut, nato dodamo narezan paradižnik in riž ter zalijemo z vodo in skuhamo do mehkega. Tik preden jed ponudimo, jo po okusu dodatno začinimo. Rižota Potrebujemo: 1 čebula, 20 g margarine, 250 g riža z dolgimi^ ali okroglimi zrni, 1/2 l juhe iz jasne kocke, 1 žlica sesekljanih mešanih dišavnih zelišč. Čebulo olušimo in sesekljamo. V primerni posodi razpustimo margarino in na njej podušimo narezano čebulo, dodamo riž, ga prepražimo, da postekleni, prilijemo juho iz jušne kocke, zavremo in pustimo, da se riž napne (riža ne mešamo, ker sicer postane kašast). Kuhan riž pretresemo v ogreto skledo in potresemo z žlico sesekljanih mešanih dišavnic (peteršilj, /elena, luštrek, drobnjak itd.) Za takšno rižoto lahko porabimo vso zelenjavo, ki j° imamo pri roki, kot na primer korenček, gomolj no zeleno, cvetačo, por, blitvo in podob-no. Zelenjavo drobno zre* žemo, skupaj s čebulo pre' pražimo, dodamo riž in za' lijemo. Kuhan riž za priloge 1 srednje velika čebula, 2 ' slane vode, 250 g dolgozrnutegt riža (vrste parboiled), 30 l masla. Čebulo olupimo, narežemo na kocke in zavremo v sla111 vodi. Dodamo riž, premešam0' zavremo in skuhamo d° mehkega. Kuhan riž stresem0 na cedilo, ga oplaknemo s hladno vodo, dobro odcedim0 in segrejemo na 30 g masla. Za spremembo lahko v mas'11 segrejemo tudi malo currv/' Riž bo okusnejši in prijeto0 obarvan. TRANSDI OBLIŽI Transdermalni obliži so zdravilni sistemi, uporabljeni na nepoškodovani koži, ki omogočajo prehajanje zdravilnih učinkovin v sistemski obtok skozi kožno zapreko. Razvili so jih v začetku 80-ih let, njihova raba pa v zadnjem času precej narašča, predvsem zaradi prednosti, ki jih imajo pred drugimi bolj tradicionalnimi zdravilnimi sistemi. Dobre lastnosti obližev so: - krvne koncentracije učinkovine so manjše in brez večjih nihanj, zato je manj stranskih učinkov; - če je potrebno, omogočajo hitro prekinitev učinka, saj lahko bolnik obiti odstrani kadar koli; rni predpiši, saj ni potrebno > odmerjanje zdravila. Ijše sodelovanje bolnika pri - enostavni d večkrat dne> To omogoča zdravljenju. Njihova slabost je, da lahko povzročijo lokalno draženje kože in alergične kožne reakcije, roda ta pro!. ko zmanjšamo s premeščanjem obliža. Polog tega so tudi dra/ji od nekaterih drugih iih sistemov ali oblik, vendar pa visir stroške lahko upravičijo boljši rezultati takega nat ina zdravljenj,!. V/ te transdermalnih obližev Pri nas so na voljo transdermalni obliži z: - nitroglicerolom - za zdravljenje angine pek t o ris; - < < tradiolorn za zdravljenj« -makov pomanj-i anja ( shogena in preprečevanje osteo-poroze v pomenopavzi; - fentanilom - za lajšanje kronične bolečine pri rakavih obolenjih in neobvladljive Za strokovni Gorenjske lekarne svetujejo bolečine, ki zahteva zdravljenje z opioidnimi analgetiki. Poznani so tudi transdermalni obliži z nikotinom, ki služijo kot pomoč pri prenehanju kajenja, vendar jih v Sloveniji trenutno ni na razpolago. Navodila za uporabo transdermalnih obližev Po odstranitvi zaščitne folije transdermalni obliž takoj namestimo na: - čisto - mesto namestitve obliža lahko očistimo s suho krpo, nikakor pa ne z vodo ali čistili; - razmeroma neporaščeno - dlake je potrebno pred aplikacijo obliža odstraniti, in sicer raje odrezati kot obriti; - nepoškodovano kožo. Izbrati moramo mesto, kjer se koža pri gibanju čim manj guba in ki ni izpostavljeno sončnim žarkom (običajno pokrito z oblačili): - za obliž z nitroglicerolom je priporočljivo, da ga namestimo na prsnem košu, zgornjem delu roke, zadnjici, kolkih ali trebuhu; - obliž z estradiolom prilepimo na zadnjico, kolke ali trebuh. Posebej priporočljivo je nameščanje obliža na zadnjico, saj dosedanje izkušnje kažejo, da se koža tam manj vzdraži. Tega obliža ne smemo namestiti na dojke; - obliž s fentanilom prilepimo na ravno površino prsnega kosa ali ramenskeea obroča. Mesto namestitve ol meniti, ker lahko le draženje kože. S prilepljenim obli; prhamo, saj se obliž večkrat spre-čimo lokalno lahko kopamo ali ne odlepi. t je za vas pripravila: i Kunčič, mag. farm- MNENJA, USODE 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Majski hrošči Branko Grims, državni svetnik Angleškega pisatelja Williama Makepeacea Thackeravja je nekoč irska beračica prosila za miloščino. Koje videla, daje segel v žep suknjiča, je dejala: "Bogati gospod, naj vam sledi Božji blagoslov na vseh vaših poteh...". Nato pa je opazila, daje izvlekel samo tobačnico inje Jezna zavpila: "...in naj vas nikoli ne dohiti!" Letošnji prvomajski prazniki so bili obarvani s svojevrstnim humorjem, ki pa so ga opazili le redki. Dogajanje je bilo odraz shizofrene-8a položaja vladnih strank. Združeni Usti in SLS je LDS prekanjeno Popustila vsa najbolj sporna ministrstva, kjer bodo v prihodnjih letih Slede na koalicijsko pogodbo Drnovškove vlade izvedene najbolj boleče poteze. Tako ima Združena lista ministra, ki je prav v tem času Pripravljal predlog zakona, ki bo Pomenil veliko zmanjšanje pravic zaposlenih. Prav vlada je predlagalo najbolj sporne rešitve o tem, da 5e bi delovni teden dejansko podaljšal,- da bi bilo mogoče odpuščati zaposlene iz osebnih razlogov "kar tako", da bi se ukinile nekatere desetletja uveljavljene pravice zaposlenih... Zato niso bili ravno prepričljivi govori veljakov vladnih strank, ki so prisegali na pravice delavcev in obujali spomin na minule čase. Vse skupaj je izzvenelo kot predvolilni govori DeSUS-a, ko So se njihovi vodje zaklinjali v to, da nikomur ne bodo dopustili, da h spremenil zakon o pokojninah. *° so bili znova izvoljeni v parlament, pa so sami takoj spremenili zakon v škodo upokojencem. V takih razmerah je seveda jasno, da Je bodo vladajoči lahko le še zateči k "zaslugam" iz preteklosti in Sp°^ujali nostalgijo naivnih. Ta pr'ncip za domačo uporabo vedno znova užge zato, ker smo Slovenci °eitno nagnjeni k tem, da vse slabo kar izbrišemo iz spomina. Majske nostalgije pa je bilo letos preko vsake razumne mere. Celo na Veliko noč so na televiziji vrteli filme o časih rdeče revolucije, proslavo ob Petdesetletnici katoliških skavtov Po so sprevrgli v proslavljanje ta-borništva in razpravljali o tem, kako so kot podmladek avantgarde nabirali prve politične zasluge. Oh, ■la... že prav smešno enostranski pristop k "prenavljanju" polpretekle zgodovine za današnjo rabo pa so Predstavljale oddaje o Josipu Brozu ' Titu. Ob vseh vznesenih besedah o njegovih "zaslugah(?!) za slovenski narod" - nekomu se je zareklo celo ']ekqko zaslugah za slovensko državnost - ni zmogla novinarska srenja te moči, da bi preseka/a uredni- Od višine se zvrti Andrej Kokot, zunanji sodelavec ško blokado molka o resnični podobi diktatorja. Nobene resne razprave o tem, da je Tito omogočil, da so njegovi pomagači na slovenskih tleh svojo oblast utemeljili na truplih vsaj trideset tisoč Slovenk in Slovencev, celih družin z otroki vred; da je Titova oblast v celotni Jugoslaviji temeljila na več kot tristo tisoč po vojni pomorjenih ljudi (večina jih počiva na slovenskih tleh), na deset tisočih izgnancev in beguncev, na trpljenju razseljenih družin in da bomo navidezno podobo socialističnega "izgubljenega raja" odplačevali še nekaj rodov... Da o drugih "malenkostih", kot so bili Goli otok, poskusi srbizacije s j)omočjo "skupnihjedr";pomanjkanje zdravil, plenic, bencina in redukcijah električne energije, rajši ne govorimo. Danes je manipulacija toliko lažja, ker odraščajo že generacije, ki vsega tega niso izkusile na lastni koži, šolstvo pa je Gabro-va LDS ohranila kot ideološko monolitno ustanovo za pranje mož-gan. Pred dnevi sem imel priložnost videti nekaj "modernih" učbenikov. Pri najboljši volji kakšne bistvene razlike med njimi in učbeniki pred desetletji nisem mogel ugotoviti. Vsaj ne na bolje. Toda, če kdo ni opazil - v tem času je Slovenija po tisoč letih postala znova samostojna država in uveden je bil večstrankarski sistem. Demokracija v polnem pomenu besede pa očitno še ni bila uvedena. Inje brez streznitve o sedanjem trnutku še dolgo ne bo. Zapisano v jeziku minulih časov je umetno spodbujana nostalgija le opij za ljudstvo. Neprenehno pitanje s preteklostjo (kar izvaja v današnji Sloveniji kontinuiteta, hkrati pa ves čas po sistemu napad je najboljša obramba kaže s prstom na demokratične stranke) se očitno izplača. Toda vsak mesec posebej se tudi potrjuje Murphyjev zakon kontinuitete: "Ljudje, ki so sami odporni proti spremembam, se nikoli ne morejo upreti spremembam na slabše". Zato inflacija narašča, bencin se je noro podražil (se kdo sploh še spomni, da so inženir/i človeških duš pred samo pol leta očita/i vladi Koalicije Slovenija, da je poceni la(H) bencin?) in zato se bodo vznesenim prvomajskim pogovorom navkljub pravice zaposlenih zmanjševale. Drnovškova vlada je očitno garant za takšno politiko in vsako naivno navdušenje se bo končalo kot v zgornji anekdoti. Če govorimo o majskih hroščih, bo letos Kebrovo leto. Branko Grims je član SDS Zadnjič sem šel malo više. Povzpel sem se na J900 metrov nadmorske višine. Tam gor niso samo vsi "na TJ", ampak tudi pogled v dolino postane drugačen. Jasnejši. Ne le zaradi čistega zraka in jarkega sonca. Tudi zaradi pomanjkanja ljudi. Tam gor celo tisti, ki jim ni mar samo njihov naslednji korak v hrib, ne pripovedujejo o svojih biznisih in karierah zjurja in pol nižje. In tam sem ob drugi sveži majici in toplem čaju razmišljal. O tem, kako prijetno utrujen sem. O tem, da bom moral še v dolino. O tem, ali bom počakal še tisto uro in pojedel divjačinski golaž v koči. O tem, kako bi v gorenjskih dolinah skoraj v vsaki vasi lahko kraljevala ena turistična kmetija, na kateri bi se res počutil kakor pri svojem dedu na Koroškem. Ja, turistična kmetija. Premalo jih imamo in precej bomo morali pohiteti, da nas ne bo prehitel prihod Evrope. Prav v turističnih kmetijah in eko kmetijah je skorajda edina možna rešitev gorenjskega, če ne celo slovenskega kmetijstva. Prihoda matere Evrope se upravičeno lahko najbolj bojijo prav kmetje. Intenzivna proizvodnja ne v živinoreji ne v pridelavi hrane našim kmetom ni na kožo pisana. Razen par Prek-murcev v Sloveniji o intenziteti nihče še razmišljati nima kaj. Pa tudi Prekmurci ga že dolgo časa nimajo kaj biksati z gnojenjem. Jim takoj podtalnico zastrupi. Gorenjci imamo vodo še kar dobro, za širna polja nimamo prostora, kmetije propadajo, le tu in tam se še najde kakšno ži-vinče v hlevu, pa še tam lastnik ni pravi kmet, ampak je na podpori kot tehnološki presežek v "fabriki". Statusa kmeta noče, ker bi izgubil podporo. No ja, pa tudi zato ne, ker je star 52 let, otroci so že doštudirali in ostali v Ljubljani, on pa zdaj že ne bo začenjal znova. Za koga le? Kljub vsemu, si mislim, bi bilo dobro, če bi kdaj na en dober domač golaž ali klobaso z zas-'ko lahko šel na kakšen pošten kmečki turizem. Pa pol litra domačega refoška bi zraven lepo šlo. Zakaj moramo takšne stvari sanjati ali pa jih z lučjo iskati? Saj ni pomembno, če je re-fošk od primorskega kmeta. Slab že ne more biti. Na primorskih kmečkih turizmih tudi do- biš prazen krompir in dunajca, čeprav krompir kupijo v Šenčurju. Doma imajo samo trte in nekaj vrta. Svinjsko stegno kupijo pri vaškem mesarju, saj sami dajo pujsove nogice sušiti. Za pršute. Ja, si spet mislim, kako lepo bi bilo, če bi gorenjski kmetic prideloval hrano in pijačo, to vse lepo prodajal hotelom, ki bi za "doma pridelano hrano" res lahko nadevropsko zasolili cene. Nemci si kaj podobnega težko privoščijo. Ste se kdaj peljali od Muenchna do Nuernberga. Kako smrdi po umetnem gnojilu. Ste si na tamkajšnji avtocesti privoščili dunajca in krompir. Plastik fanta stik. Nemci bi našo domačo hrano dobro plačali. Samo nalepko je potrebno narediti: PRIDELANO DOMA. Še se spomnim časov, koje hotelski ekonom na Bledu peteline kupoval pri kmetu, solato za hotel pa je kar sam prideloval in jo prodajal. Za gotovino. In to je bilo takrat normalno. Danes tisti hotel na Bledu ne slovi več po tako dobri kuhinji, turisti pa dobijo streho nad glavo in papico in pupico po penzionskih cenah. Če gre za tujega tour operatorja, cene še malo spustijo. Bolje je govoriti o odstotkih zasedenosti, kakor o iztržku na gosta na dan. In kako bi lahko s primerno ponudbo hrane pridobili goste, ki so za domačo hrano pripravljeni potrošiti DENAR. Tako sem modroval tam gori. Ne, na divjačinski golaž nisem počakal. Pojedel sem še en sendvič in trapa! še nekaj časa o tem, kaj vse bi lahko naredili, da bi Evropo dočakali na nogah, ne na kolenih. Da bi trčenje z mamico Evropo tudi stoje prenesli. Ja, najbrž je bil redek zrak in se mije malo vrtelo. Zato sem se hitro pobral v dolino. Andrej Kokot je član LDS. V svojih prispevkih podaja svoja lastna stališča in mnenja. PREJELI SMO Veliki napenjajo mišice pred malimi V Gorenjskem glasu smo pod omenjenim naslovom lahko prebrali članek z vrsto neresničnih trditev in seveda z zelo zanimivimi razmišljanji, ki pa s problematiko, ki je nastala, nimajo ničesar skupnega. Cerkljanski župan g. Čebul/ je sklical novinarsko konferenco, na kateri je izjavil, da smo mu v Kranju neformalno in politično skuhali žgance, ki naj bi jih sedaj moral plačevati v obliki pavšalnih stroškov za kranjske profesionalne gasilce. Na kranjski novinarski konferenci je bila res podana informacija, da dve občini nista podpisali sporazuma in kaj to pomeni. Da nihče ni zapiral nadaljnje poti za dogovor. Do danes ni podpisan sporazum samo s strani g. Čebulja, župana Cerklje, kije v silnem napenjanju mišic očitno pomešal jabolka s solato. Poklicni gasilci so združeni v Gasilsko reševalni službi Kranj, ki jo je ustanovila bivša Občina Kranj in zanjo tudi plačevala prispevke. Z novonasta-limi občinami bivše Občine Kranj se področje delovanja poklicnih gasilcev v ničemer ni zmanjšalo, zato je edino prav, da vse nove občine plačujejo prispevek za Gasilsko reševalno službo. Stvar dogovora pa je seveda višina prispevka, za katerega pa g. Čebulj meni, da bi ga plačevali le po učinku - plačamo samo požar, če pa požara ni, ne plačamo nič. Mogoče bo g. Čebul/ inovativno predlagal, da se ukinejo tudi prispevki za zdravstvo in se plača zdravniku samo opravljena storitev, kajti zdrav človek sploh ne potrebuje zdravnika. Gospod Čebulj, na zanimiv način interpretira predhodno dogovorjena pravila, za katera sedaj trdi, da so "neformalna ". Kot župan Mestne občine Kranj sem menil, da so vsi naši sestanki županov bivše kranjske občine lahko samo formalni, saj smo vsi funkcionarji in formalno tudi funkcioniramo. Še bolj pa me čudi izjava g. Čebulja, da gre za politične igre. Glede politične igre in kuhanja žgancev pa le še to: morda bo g. Čebulj v primeru požara v Občini Cerklje poklicala na pomoč politične stranke, da mu pomagajo pogasiti požar, račun pa naj bi poravnala kar Mestna občina Kranj, o čemer bo kar zbarantal, kot bi kupoval solato na tržnici. Ker pa g. Čebulja dovolj dobro poznam, sem prepričan, da bo s svojimi somišljeniki gasil le "politične" požare, tiste prve pa prepustil v gašenje poklicnim gasilcem in da bo po tehtnem premisleku tudi on prej ali slej podpisal sporazum. V dodatno pojasnilo gospodu Čebulju pa mogoče samo še to: take službe, kot je Gasilsko reševalna služba, so najcenejše takrat, ko samo dežurajo, kijih ni potrebno poklicati na intervencijo. Da bi jih le čim manj potrebovali. Veliko bolj varni pa smo, če vemo, da jih v vsakem trenutku lahko pokličemo na pomoč. To pa seveda stane in tudi to mora nekdo, seveda v sorazmernem deležu, poravnati. Mohor Bogataj, univ. dipl. org. Župan Mestne občine Kranj Spoštovani poslanci Veliko se govori in piše o noveli zakona, ki bi omogočal umetno oploditev tudi samskim ženskam. Ali se zavedate, da bi s tem ženske ponižali na raven govedi? Vsa ostala živa bitja rabijo partnerje. Ste kdaj pomislili, kako bodo ti otroci trpeli? Če ne prej, ko bodo hodili v šolo. Sošolci jih bodo zasmehovali, češ ti si pa umetno narejen. Če bo potem vprašal mamo, kdo je njegov oče, kaj mu bo rekla? Kdo bo imel nadzor nad "semensko banko"? Kaj če recimo po dvaindvajsetih letih prideta skupaj brat in sestra in se poročita? Mislim, da to ni nič drugega kot "mastna kost", da bi odvrnili pozornost od resničnih problemov. Pomagajte raje ženskam, ki imajo otroke pa jih težko preživljajo. Sedaj pa druga tema. "Spomenik" pred stolnico. Kdo ima dokaze, da so Italijani na škofov ukaz demonstrantke razgnali? Dejstvo je namreč, če kriminalisti ujamejo kakšno "veliko ribo" se vedno pojavi pomanjkanje dokazov. Dokazi proti škofu Rozmanu so gotovo taki, kot so bili na zmontiranih procesih. Vida Rihtaršič, Lajše 29, 4227 Selca Ljubezen, saj nam ni v pogubo, mar ne?! dekletom, ki so razočarana v ljubezni svetuje, naj nikoli ne naredijo prenagljenega koraka. Za tako zmoto se potem plačuje celo življenje, svetuje Lidija, ki o sv°jih čustvih prvič spregovori odkrito in pošteno. v To, kar pripovedujem, je kot neke vrsta spoved, očiš-CenJe, nadaljuje. S to dvojnostjo nisem mogla več žive-ti. In s tem sprenevedanjem, da sem nekdo drug, kar nisem nikoli hotela biti. Toda, če sem hotela preživeti, sem "igrala". Drugače bi me okolje, v katerega sem se °možila, izvrglo. Lahko bi se razvezal a in odšla na svoje? Oh, kako enostavno zvenijo te besede danes! Toda takrat, v petdesetih, šestdesetih letih, so bile ločenke za večno zaznamovane. Nanje so gledali kot na kuž-ne- Bile so izločene iz družbe in ne morem si misliti, da hi me, ločenko, sprejeli nazaj v učiteljske vrste. Po- eS tega mi je bilo veliko do tega, da sem obdržala dobro mnenje o sebi. Ljudje so me spoštovali, bila sem nekdo"in ne morem si misliti, kako bi me opravljali, £e bi naredila kakršen koli napačen korak. Oh, v kakšni zmoti sem živela, ko mije bilo več do dobrega Mnenja o tem, kakšna sem, kot do lastnega počutja..!!! Tudi v intimnem življenju si nista bila z možem ne Vem kako blizu. V skupni spalnici sta "podedovala" 'e?o, kije bila sicer na pol gluha, toda vse noči ni spa-h je brkljala naokoli. Lidija pove, da sta zakonske aolžnosti opravljala tiho in hitro. Da je ne bi zbudila, ln s tem povzročila njeno zgražanje. Po vsakem takem USODE Piše Milena M i k 1 a v č i č odnosu, na katerega nisem bila pripravljena, me je vse bolelo. Trpela sem. In vsakič, ko se je mož obrnil na drugo stran, ne da bi me pomenljivo pogledal, se mije globoko oddahnilo. Ni mu bilo preveč do teh stvari. Nekoč mije celo dejal, da mu je vseeno, če bi se oženil ali ne. Pa da so ga starši k temu nagovorili, nadaljuje Lidija bolj zase kot zame. Kakšen pa je potem bil vaš vsakdan? Dela na kmetiji nisem bila vajena. Res, da sem nekaj znanja prinesla od doma, toda stric, duhovnik, je mojo mamo zmeraj pregovarjal, naj me špara, saj mi kot učiteljici ne bo treba delati. Zato sem na začetku poprijela za hišna dela. To sem zelo dobro obvladala. Toda naletela sem na silno ogorčenje hišnega gospodarja. Da on že ne bo dovolil kakšnega pretiranega ribanja in pospravljanja, da ne bo suženj zmeša nih bab. Ker sem bila vešča šivanja, sem naredila lične zavese. Vpričo mene jih je potrgal dol, poteptal in brez besed zapustil hišo. Takrat meje premagalo: usedla sem se za peč in se zjokala. Tako me najde mož in edino kar mi reče, je bilo, da bi ga lahko prej vprašala, kaj nameravam. To meje do konca potrlo. Bila sem psihično popolnoma na tleh. Šla sem ven, proti senožeti in to je bilo že drugič v mojem življenju, da sem resno razmišljala o samomoru. Prvič seje to zgodilo takrat, ko me je zapustil fant. Preklinjala sem usodo in sebe, da sem si dovolila narediti tako neumnost. Sedela sem v borovničevju in si želela, da bi prišla milostna smrt in me rešila psihičnega trpljenja. Ko sem se vrnila domov, mi ni nihče ničesar rekel. Ko bi vsaj... Da bi se lahko še sama izkašljala. Tako pa je vsak delal svo- je in se niso kaj prida menili zame. To je tako bolelo... Ta občutek, kot da sem le predmet, kos pohištva, in nič drugega... Prvič je zanosila šele po treh letih. "Mislila sem, da se moje telo upira novemu življenju tako kol sem se spolnemu združevanju upirala jaz," nadaljuje Lidija. "Otroka se nisem veselila, priznam, čeprav me ob mojih lastnih besedah še po toliko letih zaboli pri srcu. Otrok ni bil sad ljubezni... Toda, ko sem sina prvič držala v naročju, se je v meni nekaj zganilo. Prvič, kar sem bila pri hiši, sem se uprla, ko so mu hoteli dati ime po gospodarju. Tega nisem dovolila. On je sovražil mene, jaz ga nisem marala. In da bi z njegovim imenom zaznamovala svojega lastnega otroka?! Nikoli. Zmagala sem, ker se je moj stric, na katerega so veliko dali, potegnil zame in je rekel da ne bi bilo dobro, če bi bili kar trije Lojzeti pri hiši. Končno sem imela nekoga, kateremu sem lahko brala in pripovedovala zgodbe. Učila sem ga stvari, ki sem jih nosila v sebi. Dobra mati sem mu bila. Čeprav je danes eden vodilnih delavcev, ni pozabil na dediščino, ki sem mu jo dala: še zmeraj rad bere in se zanima za umetnost. Drugi sin je odšel po stričevih stopinjah. Postal je duhovnik. Nisem povsem sigurna, če je srečen. Toda podedoval je možev značaj in o sebi ne govori dosti. Mislim, da se težko izraža, zato tudi ni imel sreče pri dekletih. Tudi farani niso ne vem kako zadovoljni z njim, če sem že ravno odkrita: preveč se zapira vase, to pa ni dobro. Hči, ki seje rodila zadnja, še študira. Mogoče bo kdaj učiteljica, če bo prišla k pameti. Veliko po- tuje, trenutno živi na Novi Zelandiji in služi denar za Južno Ameriko. Hvala bogu je zelo trmasta in vztrajna in ve kaj hoče..." Z redkimi presledki je Lidija vsa minula leta pisala dnevnik. Več debelih zvezkov ima shranjenih pri stricu, ki kljub visoki starosti še zmeraj vodi manjšo župnijo. Če ne bi na papir izlivala svojo dušo, bi me pobralo, trdi. Nikogar nisem imela, ki bi me razumel. Vsaj mije očital nehvaležnost, če sem samo omenila, da se z možem nimava kaj pogovarjati. Poglej, kako lepo novo hišo sta zgradila, in hlev, dokupila sta veliko novih njiv, pa še nisi hvaležna. Nikoli nisem zanikala, da to ni res. Čeprav, po drugi strani, tudi nisem razlagala, koliko živcev meje stalo, da sem ga prepričala, da po očetovi smrti gospodari drugače, kot je on. Kolikokrat so se tihi dnevi prevesili v tihe tedne, ker je v njem gorel bes in jeza. Na srečo je stric znal posredovati in mu je, vsaj kar se gospodarjenja tiče, zmeraj prav svetoval. Ostale pa so moje srčne rane. Koje po hudi bolezni umrl moj prvi fant, me je zelo1, bolelo. Kot da bi umrlo neko upanje, ali nekaj podobnega. Toda zgleda, da sem bila borka, da se nisem uklonila bremenu, ki sem si ga sama naložila na ramena. Če bo mojo zgodbo prebiralo kakšno mlado dekle, si naj zapomni, da so v zakonu zelo važni tudi čustvena inteligenca, približno enaka izobrazba, podobni značaji. Drugače je notranjost enega izmed zakoncev obsojena na počasno umiranje. "Nikomur pa ne privoščim, da bi živel tako, kot sem živela jaz: z enim obrazom za družino in druge ljudi, in z drugim obrazom zase. To je pekel, v kateremu trpiš ne samo sleherni dan, temveč vsako minuto že tako kratkega življenja, "je zaključila Lidija in njene oči so se, prvič med najinim srečanjem, napolnile s solzami. PREJELI SMO 0 zdravljenju neplodnosti Mar je razpravljanje o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo res samo cenena demagogija, primitivno zmerjanje in brezobzirno opletanje z intimo in stisko ljudi? Nisem vedel, da o tako življenjskih zadevah ne smemo govoriti. Mislil sem, da je v ozadju zakona skrb za otroke, za povečanje rodnosti,.za slovenski narod, da ne bi izumrl, sedaj pa nisem več prepričan v to. Namreč, najprej so se na vse kriplje trudili, da so na hitro, kar mimo stroke, sprejeli zakon. Obnašali so se, kot da jim je pri tem edino vodilo nesebična želja pomagati nesrečnim ženskam, ki zaradi nesrečnih doživetij v otroštvu niso sposobne normalnih spolnih odnosov ali pa imajo travme iz mladosti in si ne morejo pridobiti moškega; pomagati torej plodnim samskim ženskam, da svoje frustracije zdravijo z nosečnostmi in otroki. Zanimivo, otroci, zreducirani na raven persena ali kakšnih drugih tablet za pomirjanje. Zakaj so se tako zapodili in sprejeli zakon, ki sedaj zaradi očitne amaterske spacanosti roma na referendum? Je bilo to namerno? So hoteli preusmeriti pozornost javnosti? So hoteli, da bi se ljudje ubadali samo z enim problemom, da bi hkrati prezrli bistvo? Tvegali so burne in žolč-ne razprave ter 500 milijonov za referendum - prav gotovo ne brez razloga! Je šlo za demonstracijo moči, ki jo ima oblastna garnitura? Preizkušanje potrpežljivosti enih in ugotavljanje poneum-Ijenosti drugih? Ali pa je šlo preprosto za testiranje množic v smislu pripravljanja terena na nekaj, kar še sledi? Težko je verjeti, da v ozadju vseh teh kolobocij ne stoji denar. Zakon, tak kot je, namreč daje neslutene možnosti ne samo zlorabam, o katerih se večini niti sanja ne, temveč odpira vrata tudi bajnim zaslužkom. Ne mislite, da tega ne bo! Če si lahko omisliš tujo gensko zasnovo, zakaj ne bi izbral tudi barve oči in las? Če odmislimo finančno stran vladnega "projekta "; kaj bi se še lahko skrivalo v ozadju? Kateri edino logični korak sledi zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo? Brez dvoma zakon o evtanaziji (saj gremo v Evropo in tam so nekaj takega že sprejeli, in da mi ne bi zaostajali...)! Če bomo enkrat sprejeli svobodno laboratorijsko kreiranje ljudi, zakaj ne bi uzakonili tudi prostega "odhoda" za vse bolne, stare, trpeče, invalidne, brezposelne in nekoristne?! Ko bodo enkrat sprejeli zakon o evtanaziji, jih nič več ne ustavi! Takrat bova na vrsti ti in jaz! Zato bom šel na referendum. Kajti za našo usodo gre! Franci Šinkar, Strahinj 52, 4202 Naklo Nekaj dopolnil in popravkov Jeseniški zbornik 2000: Stanko Klinar: Gorenjska, kaj je to? V zadnjem jeseniškem zborniku je med številnimi prispevki tudi prispevek prof. Stanka Kli-narja, h kateremu pa ob predstavitvi ni bilo moč kaj pripomniti, ker ga še nismo prebrali. A kljub bogastvu besedišča ter alpinističnih vzponov, Klinarjevo pisanje na mnogih mestih ni točno, poleg tega pa luknjičasto in tendenciozno. Da ne bi bil predolg, bom navedel le dva primera. Najprej o opisu talcev pri železniškem mostu v Mostah pri Žirovnici, kjer med drugim piše: "Naj ponovim še eno krvavo bajko... 27. junija 1942 so partizani požgali cestni in železniški most... že I. julija (so Nemci tam) ustrelili 29 talcev... v resnici 28 (kajti) dva obsojenca, Karel Perdih (Žar) in še nekdo (sta) Nemcem zmešala nitke... Karel je (med streljanjem nazadnje) srečno pobegnil itd. Oni drugi - kdo je bil, ni bilo mogoče ugotoviti - so nemški policaji med strahovitim pretepanjem zvlekli nazaj na cesto in ustrelili..." (Str. 20-21) To in še veliko drugega, kar je natanko raziskal in opisal Jože Vidic, pa tudi Janez Meterc, a tudi sam sem to raziskal, je res, vendar je tudi res, da je ta "nekdo " že dolgo znan. To je bil odlični telovadec Franc Rakar iz StražišČa, rojen 16. 8. 1905. Omenjen je tudi na nacističnem plakatu, ki ga omenja tudi Klinar (J. Vidic: BEG Z MORIŠ-ČA, str. 8-29). Težko je razumeti, zakaj je isti avtor o slovenskih - gorenjskih škofih zapisal tudi tole: "... na ljubljanskem škofijskem sedežu se je zvrstilo lepo število Gorenjcev, od prvega Žiga Lam- berga (škof od 1461 do 1488) do najnovejšega, Franceta Rodeta. V zadnjem stoletju izstopa "slovenski nacionalist"A. B. Jeglič, ki se odlikuje vsaj po tem, če že ne po drugem, da je ustanovil prvo slovensko gimnazijo (1905) (kaj pa v Idriji?) in rešil Slovence ene slabe pesniške zbirke (Erotike) (podčrtal I.J.). Odkup in sežig Cankarjeve EROTIKE, naj bi bilo dejanje rešitve?! Duhovičenje o "ključavnicah in narcisah " tega ne prekrije. Zapis o lovcu in alpinistu Janezu Koširju iz Mojstrane pa je primer nekorektnega opisovanja, primer namigovanja in nepoznavanja. Sem sodi tudi epitaf o dr. Henriku Turni. Klinar o njem (str. 31) tendenciozno in žaljivo zapiše: "Stara vera pravi in brezverski pozitivist Turna jo je v (podčrtal I.J.) Planinskem vestniku 1914 zapisal kot suho zlato..." Po tej logiki bi ob drugih, religioznih plezalcih in jiodobno, morali zapisati, da "jo je prvi preplezal verni ta in ta... "Mar je pri izvršenih podvigih v steni ali kjerkoli pomembna vernost ali nevernost - ali dejanje. Daje bil Janez Košir pogumen in velik plezalec, je Klinar zapisal, kot je bilo res, hujše pa greši v drugem delu, ko pravi: "Med drugo vojno se je namreč Košir znašel na seznamu osumljenih. Partizanski likvidatorji so ga ustrelili v njegovi hiši v Mojstrani 28. oktobra 1943, tako rekoč kot darilo za njegov rojstni dan..." Pisec se ni (hotel ali kaj drugega ) poglobil v resnico, v objektivnost in ni pomislil na njegove potomce. Prav o tem sem pisal tudi jaz (Jeklo in ljudje III - 1975) o srečanju z njim (bil sem na terenu v Zgornji savski dolini), o njegovem velikem grehu in kazni. Zaradi hčerke, ki še živi inje odličen človek, nisem uporabil priimka, kar je Klinar storil grobo. V Mlinci (Karavanke) sva ga presenetila z Ivanom Dofžanom - Aleksandrom in zapisal: "... Proti potoku je od spodaj prihajal tudi (ob naju) neki lovec iz Mojstrane, ki ga je Aleksander (prej Jovan) dobro poznal... Kakor strela ga je (ob vodi) zadel Aleksandrov glas: "Ne gani se!" Lovec je v hipu prebledel... Spomladi je nekdo izdal terence (nekaj jih je padlo) in nekateri znaki so govorili, da je vmes imel svoje prste prav ta lovec. Ko mu je Aleksander (ob meni, ki spomladi še nisem bil tam) našteval grehe, je seveda vse tajil in na koncu celo obljubil, da bo z nami sodeloval. Zaradi te obljube sva ga spustila. Toda pozneje smo dobili zanesljive podatke (celo od okupatorjevih orožnikov), da je bil res kriv smrti terencev on, kar je spričo dokazov tudi priznal. Takrat je prejel zasluženo kazen. ... Dobili smo stik tudi z živahnim Gregorjem Klančnikom... organizacija na terenu se je na-gleje razraščala (neugodna dolina itd.). Med naj agilnejšimi mladinkami pa je bila prav hčerka lovca, ki je bil kriv spomladanskega izdajstva. Kljub (znani) ljubezni do očeta je obsojala njegova dejanja in požrtvovalno sodelovala z OF." To je prava resnica, ne pa Klinarjevo namigovanje in nepoznavanje, vendar je lovca imenoval s pravim in polnim priimkom, čemur sem se jaz iz pletete in obzirnosti do hčerke, kije še vedno pokončnega značaja, ker je in je bilo nekaj izjemnega, vendar človeškega. Poleg navedenega je v Klinar-jevem zapisu še marsikaj spo-takljivega, a to že sodi v demokratičnost! Ivan Jan, Kranj Odgovor na članek občinskega odbora LDS Tržič V četrtek, dne 26. 4. 2001, je bil v časopisu Gorenjski glas objavljen članek na temo rebalans proračuna, za leto 2001, ki ga je objavi/ Občinski odbor LDS Tržič. V članku so navedene neresnične navedbe, kijih v celoti zanikamo. V članku odbor navaja, da naj bi znašal primanjkljaj v občinskem proračunu na koncu leta 187,4 mio SIT, kar pa sploh ni res in tudi ni v ničemer sjiorno. Denarna sredstva, ki so ostala neporabljena na računih na koncu leta 2000, se v skladu z Zakonom o javnih financah lahko uporabljajo za financiranje izdatkov proračuna v letu 2001. Preostali del izdatkov proračuna se pokriva s prilivi, izkazanimi v računu financiranja, tako da nam ostane še za približno 1,7 mio SIT neporabljenih sredstev. Občinski svet je na svoji redni seji dne 25. 4. 2001 potrdil predlog rebalansa proračuna za leto 2001, ki vključuje predvideno zadolžitev v višini 125 mio SIT. Občine se lahko v skladu z Zakonom o financiranju občin dolgoročno zadolžujejo za investicije, kijih potrdi občinski svet. Zadolžitev ne sme presegati 10 odstotkov realiziranih prihodkov občine v letu pred letom zadolževanja. Predvidena zadolžitev torej sploh ni sporna, saj je v okviru zakonsko dovoljenje. Za tak način financiranja investicije smo se odločili, ker imamo z gradbenim podjetjem, to je SCT Ljubljana, podpisano, pogodbo o gradnji šole in večnamenske dvorane, s katero so garantirane fiksne cene za dela, izvedena do konca septembra leta 2001. Za dela izvršena po tem datumu, se cene gradbenih del uskladijo z indeksom [podražitev Gospodarske zbornice Slovenije, združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala, kar bi pomenilo 30 - 40-odslotno povišanje cen. Za občino je torej bistveno cenejše najetje dolgoročnega kredita, saj obresti ne bodo tako visoke, kot bi bilo povišanje cen na račun uskladitve cen z in-deskom podražitev. Občinski odbor LDS Tržič prosimo, da v prihodnje preveri informacije, preden jih objavi v medijih. Zapisala Vodja Urada za finance Marjeta Maček Zgradimo avtocesto skozi Vrbo čez Prešernovo domačijo! Spoštujemo odločitev uredništva Gorenjskega glasa, da nameni dovolj prostora javni obravnavi problematike "doinstalaci-je HE Moste", kakor pozdravljamo tudi vse udeležence te diskusije. Nikakor pa ne moremo mimo pisma g. Pavla Beštra ti Žirovnice zaradi navajanja nekaj misli, ki so lahko samo posledica neznanja. Kakor nam p poznano, g. Pavel Bešter, UL Moste obratuje že skoraj 50 let na sedanji lokaciji brez čistilne naprave za vodo, ki se dnevno pretaka čez njene turbine. In na Soči bosta prihodnje leto dograjeni dve novi hidroelektrarni brez čistilnih naprav za čiščenje vode. In sedaj ste se našli vi, spoštovani g. Pavle Bešter in nam govorite (ko bi vsaj za šankom v svojem kotu, da vas ne bi nihče slišal) in celo napišete, da bodo Savske elektrarne zgradile čistilno napravo za čiščenje vode zaradi čiščenja vode, da se ne bi umazale turbine. In to čistilno napravo bi spotoma uporabljal še za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz občine Žirovnica-Res enkratna kombinacija M čiščenje reke Save in za ohrani tev svetlih turbin. V nadaljevanju pa ste pokazali še drugo plai svojega spoštovanja do naše naravne in kulturne dediščine. Po vašem napisanem prepričanju je popolnoma vseeno, če se kot p°-sledica nameravane gradnje spremeni ekosistem, ostane Sava brez rib, mokrišče pa brez svojega avtohtonega rastja, in naravnega življa vključno s kobilicami. Na drugi strani pa bi P° prenovitvi HE Moste nastalo novo mokrišče in to v stanovanjskem naselju na SI. Javorniku-Mogoče vam bi bili stanovalci hvaležni, saj bi lahko v kletnih prostorih gojili ribe in uživali v pikih komarjev. In zato vas na koncu sprašujemo g. Pavle Bešter, zakaj ne predlagate, da se poruši Prešernova domačija v Vrbi in tam skozi ne zgradi avtocesta? In ko se boste prvič prihodnjič peljali proti Bledu, P0' glejte pred mostom čez Sctvf usmerjevalne table, na kateri je smerokaz za že zgrajeno igt^' če za golf. Jesenice Gorenjsko ekološko združenje Vojko Bernard, tajnik ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, d.o.o. Šutna 93 4209 Žabnica OOfVt • Stl Gašpcrlin Drago GSM: 041/323-823 rihi • polaganje keramike • polaganje parketa , 285 . Prešernova filozofija "Tukaj počiva Franc Prešeren, / nejeveren in vendar veren. " Tako je pesnik v duhoviti domislici za svoj lastni nagrobni napis povzel svojo vero. V štirivrstičnici Kar je, beži, pa je po svoje povzel svojo življenjsko filozofijo: "Kar je, beži; / al beg ni Bog? / ki vodi vekomaj v ne-bo, / kar je, kar b'lo je in kar bo." V tej heraklitsko-heglovski misli v verzih je ubesedil večnost spreminjanja in minljivost vsega, kar je. Prešeren seveda ni bil filozof, najdemo pa v njegovih pesmih izjemno globokoumna mesta, kjer se na pesniški ravni sooča z izrazito modroslovnimi vprašanji. Najbolj imeniten primer modro-slovne pesmi pa je gotovo v nemščini napisana elegija Matiji Čopu v spomin (Dem Andenken des Malthias Čop, 1835). Navajamo jo v prevodu Otona Župančiča iz leta 1950. V tej silni pesmi, ki jo sicer komaj kdo pozna, je Čopova smrt prikazana tako rekoč kot poetično-filozofski fenomen in ne kot kaka banalna in grozno zadušljiva utopitev. Pesnik najprej v treh tercinah zariše naravni oder, na katerem se to dramatično dejanje odigra. "Večernih žarkov mila rumenina / zlatila je dobrav zelenje zorno, / v ozadju za planino je planina //gorenjska dvigala greben uporno, krog sebe slišal si šumljati Piše: Miha Naglic Po ljudje h gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Savo, / zaupaj mi! je vabil val zgovorno; // vrh tebe jadrali so čez višavo / oblakov beli kosmi; razigrana / vzkipevala so prsa v slast ti zdravo." In zdaj, ko bi moral slediti kak medicinski oziroma mrliškoogledniški opis utopitve, beremo nekaj povsem drugega. "Nič nisi slutil, da je pot končana,- / svetovni duh iz luči je srebrne / odposlal genija, naj med svetle zbrane / te pelje brate, kadar iskro utrne / v vodovju najčistejšega kristala, / da vsa se čista spet k praluči vrne. " Kot da bi smrti sploh ne bilo! V trenutku, ko bi morala nastopiti in opraviti svoje delo, je v dogajanje posegel Heglov svetovni duh, podobno kol NATO na Kosovu. Nad Savo je poslal Genija z naročilom, naj prestreže Čopovo dušo in jo kakor nikdar ugaslo iskro ponese nazaj v večno krajino Praluči. Dokler je bila ta življenjska iskra v Čopovem telesu, je to živelo; ko gaje zapustila, je telo sicer potonilo, a iskra ni ugasnila. Šinila je tja, od koder je prišla. Smrti v duhovnem smislu sploh ni bilo. Prešeren se je tu poistovetil s tisto staro filozofsko držo, kije bila pri srcu tudi mnogim drugim romantikom in se ji reče panteizem. To je naziranje, ki uči, da sta Bog in narava eno, da stroge ločitve med enim in drugim sploh ni, da du- ^£u,4<- «6 Zrw>£ ,J/?0j*.) f^ZZidt.J JL ■/fUL/L*y*J faly, o<^w fj&t*. J v y£čf i'či.t' /t da*. tyt*fv*) i#£tS »0*. Tjj*r*^ ffUvU yi s„ n*ćy£ jtf«. yy*~ £ry*- 4*** &m ~ . ^ti/uji- , JSje «-tM^«/' V« v/Q& "ZišieU ĆxAj^ JJe/t -A'-^i. č "De pravi Bog se kliče Bog ljubezni... ", stran iz Prešernovega rokopisa Krsta pri Savici. hovno preveva snovno. Filozof Spinoza je tak pogled na svet povzel v znameniti miselni formuli Deus sive natura, Bog ali narava. V Literarnih šalah po zgledu Augusta helma p/. Schlegla iz leta 1833, ki so bile prav tako spesnjene v nemščini (očitno je bil ta jezik Prešernu za izražanje filozofskih pogledov primernejši od slovenskega?), sta dva kvarteta, ki izražata podobno misel. "V morja globini, na zemlje širjavi, / v ozračju stvar s stvarjo se samo spaja /sorodno - nas pač misel ta obhaja - / in če privlačita se po naravi. // Ne družijo se z gnojnico bleščavi / kristali, rja zlatu ne ugaja; / na čistih se umazanost razkraja, / sledi se brž zgube, lesk se popravi. " Tu gre, kakor je bistro razbral dr. Jože Kastelic (v knjigi Umreti nt mogla star Sibila, 2000), za novoplatonsko idejo enotnosti in sorodnosti, po kateri so človeško, božansko in vesoljno eno. Človekova duša se po smrti, ki je v bistvu sploh ni, združi z duhom, ki preveva ves svet. Alf rečeno bolj preprosto, po krščanski ljudski veri: telo se vrne v zemljo, duša gre pa v nebesa (ali pekel). Pri Prešernu najdemo tudi drugo možnost, v sonetu Matiju Čopu, ki uvaja Krst pri Savici (1836). Tu pravi, daje pokopal "ko Črtomir ves up na zemlji sreče... srce veselo, in bolno, trpeče / vpokofle bodo groba bolečine." Pesnik je torej sam v sebi nihal med obema možnostima; po eni ni po smrti nič, po drugi se duša z ladjo Genija zapelje v vesoljno krajino Praluči. Če bi nam bila dana izbira med obema, bi gotovo ne bila prav težka. BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 04/5146-381 Del. čas: pon.,sred., pet. od 15.-21. ure tor, čet., od 15.-22. ure in ob sob. terned.od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART Rafting Canyoning Jamarstvo Izposoja čolnov in opreme B 533 05 22, 533 05 08 MBT.: 050/637-162, 050/641-169 Vaterpolisti Triglava Živil so brez poraza osvojili nov naslov državnih prvakov DOMA BREZ KONKURENCE Že po treh tekmah končnice državnega prvenstva so Kranjčani v nedeljo popoldne dosegli tretjo zmago in zasluženo slavili že osmi naslov državnih prvakov. Ljubljana, Kranj, 15. maja - S slovesno podelitvijo pokala in jj Medalj se je končal letošnji obračun za naslov slovenskih državnih prvakov v vaterpolu. Predsednik Vaterpolo zveze Slovenije Jože Jenšterle, predsednik Akademskega vaterpolskega kluba Triglav Živila Kranj Jelko Kacin in predsednik Vaterpolskega kluba Olimpija Aleksander Bassin so najprej segli v roke igralcem in trenerjema Olimpije za drugo mesto v Prvenstvu, nato pa so bili čestitk deležni še igralci Triglava Živil, ki so znova postali državni prvaki. Potem ko so kranjski vaterpo- vali in ob koncu slavili 3:10 listi v finale letošnjega državne §a prvenstva startali brez izgubljene točke, saj doma vso sezono niso izgubili ali igrali izenačeno niti ene tekme, so to tradi-eijo obdržali do konca prvenstva. Na prvi finalni tekmi proti ekipi Olimpije v Kranju so namreč prejšnjo soboto zmagali z °;2, nato pa so bili v kranjskem bazenu še enkrat boljši od ljubljanskega moštva in sicer z 10:5. Tudi v tretji tekmi minulo nedeljo v Tivoliju so Kranjčani že takoj pokazali, da so pač najboljši v Sloveniji in povedli z U;4. V nadaljevanju je ekipa Ti-Volija zbrala vse moči in v drugi tretjini znižala na 2:6, nato pa so Kranjčani razliko še poveče- (0:4, 2:2, 0:2, 1:2). Tako je bil končni rezultat v zmagah s 3:0 in ekipa Živil Triglava je v Kranj prinesla nov zmagovalen pokal. "Seveda sem danes zadovoljen, saj smo osvojili tretjo lovoriko v letošnji sezoni. Oktobra smo postali zmagovalci sredozemskega pokal v Splitu, brez izgubljene točke smo osvojili slovenski pokal in naslov državnih prvakov. Žal nam je le malo zmanjkalo, da se z ekipo uvrstimo v Evropo, prav tako je bila zelo blizu uvrstitev reprezentance na evropsko prvenstvo. Tako je kljub današnjem slavju jasno, daje delo treba še izboljšati in s tem bo prihodnost kranjskega vaterpola taka, kot jo želimo," Tudi na tretji odločilni tekmi so kranjski vaterpolisti (na sliki v akciji Erik Bukovac) dokazati, da so najboljši v Sloveniji. je po nedeljskem slavju povedal Matjaž Homovec, Franko Antu- trener Živil Triglava Ozren Bo-načič, ki bo v Kranju po pogodbi ostal najmanj do sredine septembra, do takrat pa naj bi se skupaj z vodstvom kluba odločili kako vnaprej. Za AVK Triglav Živila so igrali: Igor Belofastov, novic, Aleksander Mertelj, Matej Nastran, Boban Antonijevič, Tadej Peranovič, Teo Galič, Erik Bukovac, Jure Nastran, Primož Troppan, Krištof Štro-majer in Žiga Baldernian. • V. Stanovnik Foto: T.Doki PLAVANJE AVTO - MOTOSPORT ^BERŠEK ZMAGAL V ATENAH JEMC PRESENETIL FAVORITE . ^tene, 15. maja - Na plavalnem mitingu Akropolis v Atenah, kjer Je tekmovalo 250 tekmovalcev iz 18 držav, so se izkazali tudi slovenski plavalci. Med ostalimi sta zmagi v svojih disciplinah dosegla tudi Gorenjca, Radovljičanka Urška Slapšak, ki je na 50 petrov delfin za las zgrešila državni rekord in rekord mitinga, ter Aleš Aberšek, Kranjčan na študiju v Ameriki, ki je bil prvi na 100 Metrov delfin. GORENJCI USPEŠNI V SISKU s«sak, 15. maja - Na mednarodnem plavalnem tekmovanju v S'sku na Hrvaškem so sodelovali tudi gorenjski plavalci in dosegli yrsto lepih uspehov. Po seštevku točk je bila najboljša Urška Stare « PK Merit Triglav Kranj, ki je tudi zmagovalka v kategoriji žensk B> v kategoriji moški C pa je zmagovalec Nejc Pogačnik, med loškimi D pa Robi Žbogar, oba plavalca PK Radovljica Park hotel Bled. Urška Stare je zmagala na 100, 200 in 400 m prosto, Nejc Pogačnik na 100 in 200 m hrbtno ter 100 in 200 m prsno. Robi ^bogar na 100 in 200 m prosto ter 100 m hrbtno in 200 m k^sano. Uspešni pa so bili tudi ostali plavalci. Aleš Kolenko iz 40nnjSlCe8a kluba je bil drugi na 200 m prsno in tretji na 200 in lOn 01 prosto' Andreja Markuta prva na 200 m mešano, druga na 20n m de'f'n in tretja na R*0 m hrbtno. Žana Leskovar druga na m ,im hrbtno in 100 m prsno, Anja Krašovec druga na 100 m eif m, Maša Piršič prva na 100 in 200 m prsno, Simon Bizjan dru-I* na 100 m prsno in Miha Kern tretji na 200 m prsno, vsi PK /lerit Triglav Kranj. Ostali Radovljičani pa so se takole odrezali: »na Cesar prva na 200 m hrbtno in 200 m prsno in tretja na 100 P hrbtno, Monika Močnik druga na 100 m delfin, 100 in 200 m ^osto ter tretja na 100 m prsno, Maja Cesar pa druga na 100 m Prsno in tretja na 100 m delfin in 200 m mešano. • D.Ž. GORSKI TEK ŠALAMUN BREZ REKORDA l^odešič, 15. maja - Po začetku slovenskega pokala v gorskih te-'n na Koroškem, se je hitroplaninska srenja preselila na Gorenj-j?« "a že tradicionalni deseti tek (in pohod) na Osolnik. Va pola teka, prvi povsem ravninski in drugi strm, je kot veči-a slovenskih hribovskih tekov v domeni Mariborčana Igorja Šalamuna. Tudi letos je motiviran poskušal izboljšati svoj rekord >*7: jI), a je bil za 27 sekund prepočasen. Za petami pa mu je v |Hinj strmini že dihal Boštjan Novak (Šmarnogorska), ki je zastal vsega 3 sekunde. Tretje mesto je osvojil član KGT Papež iz £arnnika Matej Krebs (25:34), četrto Jernej Rebolj (Dolsko),j>eti Na 24. rallvju Saturnus, ki je letos potekal v okolici Ajdovščine in na Obali, je zmago nekoliko presenetljivo slavila gorenjsko-štajerska posadka Tomaž Jemc - Matjaž Korošak, ki je s for-dom eseortom WRC deklasirala favorite. Za glavna kandidata za zmago sta namreč veljala lansko leto poraženi Darko Peljhan in državni prvak Andrej Jereb. Že v začetku jima je bil hitri Blejec, ki je očitno še v dobri formi, precej za petami, ko pa je Peljhanu na 5. hitrostni preizkušnji odpovedal oljni hladilnik. Jereb pa je imel takoj nato težave z elektroniko, se je prepričljivo pripeljal do svoje prve zmage na rallvju Saturnus. Ta je še toliko slajša zato, ker sta Jemc in Korošak pred sezono načetovala samo dva rallvja, upata pa, da bo zmaga pritegnila še nekaj dodatnih sponzorjev in morda vmešavanje za prvenstveno lovoriko. Solidno je krstno vožnjo opravila tudi druga gorenjska posadka Boštjan Logar - Miha Zupan, ki je s povsem novo pokalno škodo fabio 1.4 zasedal 21. mesto. • M.G. KEGLJANJE Gostitelj premagal goste - Na sobotnem kegljaškem spektaklu svetovnih prvakinj in prvakov v Kopru, kjer so sočasno odpirali evropsko mladinsko prvenstvo v kegljanju, je zmagal gostitelj in pobudnik srečanja, najboljši slovenski kegljač zadnjih 50 let Boris Urbane. S tem je proslavil tudi 25. obletnico tekmovanja v kegljanju, ko je osvojil pet naslovov svetovnih prvakov med posamezniki in ekipno. 24 kcglja-ških asov, ki so se jim pridružili še nekateri drugi znani slovenski športniki (Katanec, Daneu, Peterka, Petek itd.), je.skupno osvojilo 68 zlatih, 47 srebrnih in 44 bronastih kolajn. Na sliki so najboljši na turnirju šampionov. Od leve aktualni svetovni prvak Boris Benedik, jubilant in zmagovalec v Kopru Boris Urbane, sloviti Romun Stelian Boariu in Jugoslovan Dušan Ilič. • J.K., slika G. Kavčič ravko Volkar (Papež Kamnik), šesto Marko Šubic (Tabor Ziri) VABITjA PRTRFT)TTVF Sedmn lf.aAr.H-j hrih^ Rranp TVra* \y Mnistrane Nai- m.m^m.m^j. »5 * * * T *f ,! sedmo legenda teka v hribe Franc Teraž iz Mojstrane. Naj 'trejši domačin je bil Uroš Bertoncelj (Kondor) na desetem mes-t " Najhitrejša med dekleti je bila ponovno ena od sester Hižar, ^ krat Tina (31:16), sledila je njena reprezentančna smučarska p0|egica Teja Gregorin. V mladinski konkurenci sta zmagi pobrala .rimorca, Zirovcem Ireni Eniko in Neli Mlinarje ostalo tretje in Če.rt° mesto' kot mdi Petru Lamovcu in Maticu Mlinarju drugo in p trto. Domačini bodo morda upe na domačo zmago polagali na setr° Draksler, najhitrejšo starejšo deklico, ali na njeno mlajšo strico Aleksandro, tretjo med mlajšimi. Že po tradiciji je zelo £Pa tudi veteranska udeležba. Med mlajšimi seniorji je zmagal °Jan Cvajnar, med starejšimi pa Lojze Oblak s Hotavelj, tudi dru-6 zmagovalec teka. M.M. Ulična košarka v Kranju - Od te sobote, 19. maja, bodo po Sloveniji potekali kvalifikacijski turnirji v ulični košarki. Za gorenjsko območje bo turnir v Kranju in sicer 16. junija. Finalna srečanja bodo 14. julija v Podčetrtku. Skupščina Športne zveze Škojja Loka - V predavalnici OŠ Ivana Dolenca bo danes, 15. maja, 4. redna skupščina ŠZ Škofja Loka. Začela se bo ob 19. uri. Dan športa v Radovljici - Športna zveza Radovljica bo to soboto, 19. maja, organizator dneva športa v Radovljici. Na športnem parku, na kopališču in v okolici kopališča bo moč tekmovati v košarki, rokometu, tenisu, odbojki na mivki, krosu in balinanju, organiziran pa bo tudi pohod na Roblek. • V.S. ATLETIKA Z NOVIMI REKORDI Kranj, 15. maja - Atleta kranjskega Triglava, Tina Čar man (v skoku v daljino) in Miloš Šakič (v teku na 100 metrov), sta minuli konec tedna izboljšala osebna rekorda, kar je dober obet pred najpomembnejšimi tekmovanji v poletni sezoni. V soboto je bil v Novi Gorici mednarodni atletski miting, na katerem je Tina Čarman v sicer nekoliko premočnem vetru skočila v daljino 6,26 metra in izboljšala osebni rekord za devet centimetrov. Zmagoviti skok je po točkovanju po madžarskih tablicah pomenil tudi tretji najboljši rezultat mitinga v ženski konkurenci. Miloš Šakič je bil v teku na 100 metrov drugi (10,91) - za Osovnikarjem in pred Šuštaršičem, Eva Prezelj četrta v skoku v daljino (5,09), Neža Hafner sedma v teku na 300 metrov (41,77) in Alex Rwankuba četrti pri pionirjih v teku na 60 metrov (8,49). V nedeljo je bil še atletski miting v Slovenski Bistrici. Šakič je bil tokrat v teku na 100 metrov tretji (10,84), že v kvalifikacijah pa je v malenkost premočnem vetru dosegel nov osebni rekord (10,66). Pionirka Spela Kovač je bila šesta v skoku v daljino (4,97), Kristina Gornik v isti disciplini osma (4,94), David Celar pa sedmi z novim osebnim rekordom (6,49). Bojan Klančnik se je v metu kopja uvrstil na četrto mesto, z rezultatom 56,32 metra pa je postavil nov državni rekord za veterane, stare od 45 do 50 let. Že v četrtek je Anja Ažman nastopila za slovensko mladinsko reprezentanco na troboju Madžarske, Hrvaške in Slovenije za pokal Savaria. V teku na 100 metrov je bila druga (12,57), kar je po skoraj poldrugem mesecu odmora zaradi bolečine v stopalu dober dosežek. • CZ. SMUČARSKI SKOKI GRADNJA SE JE ZAČELA! Gorenja Sava, 15. maja - "Z današnjo skupščino zaključujemo novo uspešno sezono, saj smo znova, že devetindvajsetič, postali najboljši slovenski klub v skokih in nordijski kombinaciji. Žal so bile razmere za treninge slabe, saj so skakalci in trenerji višjih kategorij morali večino treningov opraviti v tujini. Zato pa novo olimpijsko sezono, kljub manjšem proračunu, pričakujemo z več optimizma. Te dni smo namreč že kupili nov klubski kombi, najpomembnejša vest pa je, da so se začela dela pri izgradnji skakalnice na Bauhenku," je na petkovem sklepnem srečenju letošnje sezone poudaril predsednik SK Triglava Jože Javornik. Na skupščini so podelili tudi priznanja svojim članom in sponzorjem. Med dobitniki pa je bil tudi nekdanji zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka (priznanje mu je izročil trener nordijskih kombinatorcev pri SK Triglav Gorazd Bertoncelj), ki trenutno (civilno) služi vojaški rok, kot pravi trener Bogdan Norčič, pa se tudi pridno pripravlja na novo sezono. Sicer pa v kranjskem skakalnem klubu v novi sezoni načrtujejo osvojiti že trideseti naslov najboljšega kluba v državi, prav tako pa naj bi vsaj pet članov kluba nastopilo na zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Citvju v ZDA. • V. Stanovnik ODBOJKA ZA ZAČETEK ZMAGA Jesenice, 15. maja - Minulo nedeljo se je na Jesenicah začel pomladanski pokal za odbojkarje. Naša reprezentanca je v prvi tekmi z ekipo Bosne in Hercegovine zmagala s 3:1 (20, 19, -18, 22), včeraj pa je igrala z ekipo Turčije, a se tekma do zaključka naše redakcije še ni končala. Danes se bodo naši ob 18. uri pomerili z Anglijo. Jutri je prost dan, v četrtek, petek in soboto pa bodo na sporedu tekme za uvrstitev do osmega in dvanajstega mesta. • V.S. NINA DRŽAVNA PRVAKINJA Žalec, 15. maja - Nina Šuvak (Kranjska Gora) je pretekli teden v Žalcu postala državna prvakinja v konkurenci mladink do 18 let. V polfinalu je ugnala Brumnovo (Ptuj), v zaključku pa Nino Žlender (Branik Maribor) z rezultatom 6:3; 2:6; 6:2. Pri fantih je zmago slavil Mariborčan Kapun. KUKEC DRUGI V LJUBLJANI Kranj, 15. maja - Na odprtem prvenstvu pionirjev do 14 let je Iztok Kukec osvojil drugo mesto. V polfinalu je bil boljši od klubskega kolega Brzina, v naslednjem krogu pa je moral priznati premoč Ljubljančana Ocvirka. • B. M. ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET Slovenske nogometne lige FEIGEL ODLOČIL TEKMO Kranj, 15. maja - Živila Triglav je po nedeljski zmagi že prvoligaš, Domžalčani pa kljub porazu z Muro še upajo na obstanek v ligi. V prvi nogometni ligi dva kroga pred koncem še ni odločitve glede prvaka in drugega moštva, ki bo izpadlo iz prve lige. Med Mariborom in Olimpijo je še naprej dve točki razlike in utegne o prvaku odločati zadnji krog s tekmo med Olimpijo in Mariborom v Ljubljani. Za izpad so trije kandidati: Domžale 34, Dravograd 32 in Tabor 28 točk. Na najslabšem je Tabor, na najboljšem pa Domžale, ki igrajo v nedeljo doma z Taborjem. V drugi ligi je Živila Triglav doma v derbiju z 1 : 0 premagal četr-touvrščeno moštvo lige Esotech Šmartno. Gostje so zapravili več priložnosti, domači pa so dosegli zmagoviti gol v 70. minuti iz prostega streJa, ki ga je izvajal Gregor Feigel. Kranjčani so praktično že prvoligaši, saj imajo devet točk prednosti pred Aluminijem na drugem mestu. Razen Aluminijasta kandidata za prvo ligo je Elan Granit Commerce iz Novega mesta in Esotech Šmartno. Kranjčani odhajajo v nedeljo na težko gostovanje v Novo mesto. V tretji ligi center so dosegla gorenjska moštva polovičen uspeh. Slaščičarna Šmon je bila s 4 : 1 poražena s Statusom Kolpa, Ločan je doma z 2 : 0 zgubil z Vrhniko, Zarica in vodilna Bela krajina sta igrali 0 : 0, Britof pa je s 5 : 2 v gosteh premagal Svobodo in dosegel edino gorenjsko prvoligaško zmago. Vodita Bela krajina in Factor z 51 točkami, Grosuplje pa jih imajo 48. Britof je najbolje uvrščeno gorenjsko moštvo. V mladinski in kadetski ligi sta kranjski moštvi Megamilk in Simšport dosegli polovičen uspeh. Mladinci Triglava Megamilka so doma z 2 : 1 zgubili z Muro, kadeti Simšporta pa so kar s 7 : 0 premagali Muro. Pri mladincih je vrstni red Maribor Branik 59, SCT Olimpija in HIT Gorica 54 in Triglav Megamilk 46, pri kadetih pa Rudar Velenje 49, Factor Ljubljana 47 in Triglav Simšport 46. • J. Košnjek KR. GORA PREMAGALA ŠENČUR V I. gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Alpina : Polet 5 : 0, Sava : Naklo 4:1, Velesovo : Železniki 1:1, Kranjska Gora : Šenčur 1 : 0 in Bohinj : Visoko 2 : 7. Vrstni red: Šenčur 59, Železniki 51 in Alpina 45. V II. ligi so igrali Hrastje : Trboje 2 : 0, Bitnje : Preddvor 1 : 0, Podgorje : Kondor 1 : 1 in Lesce : Pod-brezje 3 : 0. Vrstni red: Podgorje in Lesce po 39, Hrastje 38. Jutri, 16. maja, bosta polfinalni tekmi pokala. Ob 17.30 bodo igrali na Bledu Slaščičarna Šmon : Živila Triglav in v Britofu Britof : Šenčur Protect GL. • Dj.S. R OIC O N\ ET ZGODOVINSKI KONEC TEDNA Kranj, 15. maja - Rokometna se/ona si* izteka, slovenski rokomet pa je minulo soboto doživel zve/dne trenutke. Ktikoiio'tasii-iiiit Krim Rta Neuho Kolx-ris j*« uspel kot prvi slovenski ekipi V igrah z žogo Osvojili evropski vrh. Državne in pokalne prvakinje so zdaj osvojile še naslov najboljših v Evropi. Sicer se je minuli konec tedna konca prvoligaški cirkus. Novi, stan, prvaki so Celjani, že desetič zapored, iz lige sta izpadla Dobova in Pivka Perutninarstvo, s prvo ligo so se uvrstili Sevničani in Izolani, Termo je osvojil osmo mesto. Drugoligaši še niso končali prvenstva. Do konca sta ostala še dva kroga. Največ možnosti za napredovanje imata Mokerc in Novo mesto. Oba gorenjska ligaša sta tokrat izgubila. Rezultati: 1. hga moški - zadnji krog: V. Nedelja - Termo 27- P.L. - Preverit 29-26; Avc mel Prule 67 • Slovan 3 Perutninarstvo Irimol isuplje 23- 32; Ajdovščiri 14-27; Krim - Arcont Rat Rudar Gorenje 36 ova Inles Kiko 24 v -II' 2 liga enolna M •? V, Novo rnesio 30. » IVI. Dolanc PLANINSTVO V GORE VODIJO VELIKO LJUDI Kranj, 15. maja - Lani se je število članstva zmanjšalo, vseeno pa so v odsekih in sekcijah opravili veliko dela, so ocenili na občnem zboru PD Kranj. Izleti in pohodi so dobro obiskani, poti in koče pa skrbno vzdržujejo. Predsednik bo še naprej Franc Ekar, ki kandidira tudi za vodstvo Planinske zveze Slovenije. Med 23 gorenjskimi planinskimi društvi je PD Kranj še vedno drugo po velikosti kljub zmanjšanju števila članov. Medtem ko so jih leta 1999 našteli še več kot 1500, jih je bilo konec lanskega leta le 1363. Prizadevanja v vodstvu društva so pripomogla, da letošnja plačila članarine obetajo bolj spodbudne rezultate, je seznanil udeležence občnega zbora predsednik Franc Ekar. Pomembno pa je, da so ohranili gospodarsko moč društva. Lani so imeli 55 milijonov SIT prihodkov in za 60 tisočakov večje stroške, kar so pokrili iz letošnjih sredstev. V dejavnosti se vključuje veliko članov. Največ zanimanja je za izlete. Načelnik vodniškega odseka Jože Bizjak je poročal, da so lani izvedli 20 od 34 načrtovanih tur. Udeležilo se jih je 450 planincev, vodili pa so tudi 369 učencev. Mladinski odsek ni dejaven, vendar 12 mentorjev skrbi za delo z mladino v šolah. Lani so organizirali osem izletov s povprečno 40 udeleženci, je povedal Franc Benedik. Planinska sekcija Alpetour je imela na 10 izletih 234 planincev, planinska sekcija DU Kranj pa 568 planincev na 22 izletih in 1178 udeležencev na 31 pohodih, je naštel Jože Skore. Enajst izletov je izvedla tudi planinska sekcija Merkur. Živko Drekonja iz planinske sekcije Preddvor je pohvalil, da so organizirali razen 14 izletov tudi več delovnih akcij na Kališču in Zaplati. Ob svojih rednih dejavnostih so se v društvene delovne akcije vključevali tudi alpinisti, gorski reševalci in markacisti. Kot je ugotovil Franc Gselman iz gospodarskega odseka, je bila lanska največja naložba ureditev ogrevanja s plinom v domu na Krvavcu, za katero so namenili 5,5 milijona tolarjev. Na zboru so razrešili dosedanje vodstvo in imenovali nove organe društva. V njih še naprej deluje večina dosedanjih sodelavcev. Predsednik je ostal Franc Ekar, ki kandidira tudi za vodstvo PZS. Kranjski planinci so potrdili njegov program letošnjega dela, v katerem bodo posebno pozornost namenili pripravi projektov za mednarodno leto gora, delu z mladino in dokončanju društvene kronike. • S. Saje Do začetka 84. Gira d'Italia v soboto v Pescari je le še štiri dni ZADNJE PRIPRAVE NA START V soboto, 19. maja, bodo kolesarji s prologom začeli letošnjo dirko Giro d'Italia. Kranj, 15. maja - Tako organizatorji kot kolesarji že preštevajo dneve do začetka letošnje druge največje kolesarske prireditve na svetu, Gira d'Italia. Tako kot v sosednji Italiji, kjer seveda poteka večji del dirke, pa nestrpnost letos narašča tudi v Sloveniji, saj k nam - prvič v zgodovini - Giro prihaja kar v dveh svojih etapah. Tako se je včeraj na zadnji seji zbral slovenski etapni odbor, tik pred prihodom dirke k nam, pa se bo še zadnjič sestal častni odbor. Letošnji Giro'd Italia se bo v "Za nas, za slovenski etapni soboto začel s prologom, oziro- odbor, se bo Giro začel že to so- ma 8-kilometrskim posamičnim kronometrom v Pescari, nato pa se bo v nedeljo nadaljeval s prvo etapo od Guilinove do Franca-villa al Mare. Sledila bo etapa od Fossacesia do Lucere in nato od Lucere do Potenze. Četrta etapa bo potekala od Potenze do Mon-tevergine di Marcogliana, peta pa nato od Avellina do Nettuna. Šesta etapa bo potekala med boto v Pescari, kjer bomo imeli slovensko stojnico. To bomo izkoristili predvsem za turistično promocijo Slovenije na italijanskem trgu. V vmesnem času bomo uskladili še zadnje podrobnosti z med našimi in italijanskimi mejnimi organi, saj vendarle gre za komplicirano logistično operacijo, ko je potrebno zagotoviti kar ^sem preho- tfr CASINOS Nova Gorica, Slovenija iS ttr M GENERALI Sil s^oTCCoL11 KIDRIČEVO SLOVENIJA Nettunom in Rietijem, tej pa bo sledila najdaljša, kar 238 km dolga etapa od Rietija do Monte-varchija, kamor bodo kolesarji prispeli naslednjo soboto, 26. maja. Nedeljska osma etapa bo potekala med Montecantini Termami in Reggiom Emillio, deveta pa med Reggio Emillio in Rovigom. Start 10. etape bo v torek, 29. maja v Lido di Jelsu, prav ta etapa pa se bo po 212 kilometrih (okoli 17. ure) končala na Celovški cesti v Ljubljani. Enajsto etapo bodo nato kolesarji v sredo, 30. maja, začeli na Bledu (ob 12.10 uri) in jo okoli 17. ure končali v Gorici. dov prek državne meje. Treba je pripraviti tudi zadnje podrobnosti, ki so vezane na aktivno vključevanje občin po katerih poteka trasa Gira. Ob vsem tem organizacijskem delu pa moram poudariti, da je za nas pomembno, da se bodo na naših dveh etapah lahko izkazali slovenski tekmovalci. Zdaj, ko je ravno končana Dirka po Sloveniji, seveda v ospredje prihajajo športna pričakovanja," je ob včerajšnji zadnji seji Etapnega odbora poudaril predsednik Jelko Kacin. Seveda pa se Giro d'Italia ne bo končal v Gorici, ampak bo kolesarje nato čakalo še kar deset etap. Druga največja dirka za profesionalne kolesarje na svetu se bo namreč nadaljevala z etapo od Gradišča do Montebellu-na, od Montebelluna do Passa Pordoi, v petnajsti etapi pa bo na vrsti posamični kronometer od Sirmione Term do Sala. Sledila bo etapa od Erbusca do Parme, po dnevu počitka pa bo na sporedu takoimenovana etapa rož v Sanremu. Sledile bodo etapa od Imeprie do St.Annre di Vi- nadio, od Albe do Bustro Arsi-zia, od Bustro Arsizia do Arone in zadnja etapa od Arone do Milana, kjer bodo kolesarji na cilju v nedeljo, 10. junija. Upamo, da bodo med njimi tudi vsi slovenski udeleženci letošnjega Gira d'Italia: Tadej Valjavec, Martin Hvastja, Gorazd Stangelj, Uroš Murn, Zoran Klemenčič in Andrej Hauptman. • V. Stanovnik S KOMPAS MLADI V KRIZAH SAVCANI ZADOVOLJNI Kranj, 15. maja - V nedeljo se je v Novem mestu z zadnjo etapo končala letošnja dirka Po Sloveniji. Zmagovalec-je postal Rus Faat Zakirov, član italijanskega moštva Amore & Vita. Tudi ekipa kranjske Save je bila na cilju zadovoljna. "Naš izreden uspeh je zmaga Dejana Podgornika v četrti etapi s ciljem v glavnem mestu. Žal nam ni uspelo osvojiti majice do 23 let, saj je bil Hrvo-je Miholjevič drugi, Marko Žepič pa četrti. Tudi v skupni uvrstitvi nam ni uspelo priti med deseterico, kar pa v hudi konkurenci profesionalcev ni razočaranje. Sedaj je naš naslednji veliki cilj domača dirka junija v Kranju," je po dirki povedal trener Savčanov Marko Polanc. • V.S. Kranj, 15. maja - Prizadevni tržiški organizatorji so s pomočjo kolesarskega kluba Sava Kranj v soboto organizirali že 10. tradicionalno kolesarsko dirko "Križe 2001", ki jo vsako leto organizirajo za najmlajše kolesarje, letos pa so dečkom dodali še kategorijo mladincev. Tako se je v soboto na tradicionalni kolesarski dirki v okolici Križ pri Tržiču merilo okrog 180 kolesarjev iz vseh Slovenskih klubov. V najmlajši kategoriji dečkov C, ki so prevozili 12 km je zmagal Urban Jerkič iz Kolesarskega kluba Yoviland, najboljša Gorenjca p* sta bila Nejc Rakuš iz KK Bled - Perftech na 4. mestu in Domen Rozman iz KK Sava na 7. mestu. Dečki Aso prevozili 32 km, zmagal je Jan Dubokovič iz KD Radenska Rog Slovenica, Sašo Duh in Save se je uvrstil na 6. mesto. Med mlajšimi mladinci se je na 55 km dolgi progi bil boj med Gregorjem Boletom z Bleda in Simonom Špilakom iz Tropovcev, na koncu je bil močnejši slednji in po dolgem času Boletu odvzel zmago na slovenskih dirkah. Na koncu so se pomerili še starejši mladinci, kjer so kolesarji Save dokazali, da so trenutno v tej kategoriji najmočnejši v Sloveniji. Varovanci trenerja Mirana Kavaša so vseskozi popolnoma nadzirali potek dirke. Tako je bil po 71 km dirke prepričljivo najboljši JaneZ Rozman Sava, njegov uspeh pa sta z 4. in 5. mestom dopolnila še Gašper Pilar in Vlado Kerkez. Mladinci Save so v nedeljo nastopali še na dirki Italiji. V kraju Corno pri Pordenonu se je v konkurenci 120 kolesarjev najbolj izkazal David Rozman s 5. mestom. • T.P. Na Traških Dobravah je bilo letošnje državno prvenstvo v orientacijskem teku LOČANI SE DOBRO ZNAJDEJO Traške Dobrave, 15. maja - Lepo vreme je bilo minuli konec tedna še kako naklonjeno organizatorjem in tekmovalcem na letošnjem državnem prvenstvu v orientacijskem teku v klasični distanci in štafetah. V soboto so se namreč v bližini Meje, na tako imenovanih Traških Dobravah, pomerili vsi najboljši slovenski tekmovalci, bilo pa je tudi precej gostov iz sosednje Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske in celo tekmovalci iz Velike Britanije. "Letos smo, po letu 1998 koje najboljši Jaka Piltaver (OK Bre- bilo prvenstvo v Crngrobu, že drugič organizatorji tega tekmovanja. Udeležilo se ga je prek dvesto tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in tujine, zato smo imeli v našem klubu, Škofjeloškem orientacijskem klubu (ŠOK), s pripravo prireditve precej dela. K sreči smo imeli razumevanje sponzorjev, "je ob izteku prireditve povedal vodja tekmovanja Stanislav Strnad, ki je s sodelavci dobro pripravil prvenstvo, kljub temu, da je v sobotnem tekmovanju posameznikov na najdaljši progi prišlo do nekaj organizacijskih težav. Na koncu so bili vsi zadovoljni. Najbolj seveda zmagovalci, ki so domov odšli z medaljami in nagradami. Med posamezniki je v najmlajši kategoriji M/H 14 zmagal Rok Moćnik (OK Azimut), v kategoriji M/H 16 je bil žice), v kategoriji M/H 20 je slavil Andraž Hribar (OK Brežice), v kategoriji M/H 21 B je bil najboljši Željko Koščak (OK Puma), v kategoriji M/H 36 pa je bil zmagovalec domačin iz Škofje Loke Srečo Pirman (Škofjeloški OC). Med dekleti je bila v kategoriji 7/W 16 najboljša domača tekmovalka Petra Draksler (Škofjeloški OC), v kategoriji Z/W 20 je zmagala Petra Strnad (Škofjeloški OC), v kategoriji Z/W 21A je bila zmagovalka Judit Allwin-ger (OK Brežice), v kategoriji Z/W 21 B pa Breda Bibič (OK Brežice). V posebni kategoriji učencev (DP je štelo tudi za prvenstvo Osnovnih šol) je zmagal Janez Šink iz OŠ Poljane, med dekleti pa je bila najboljša Anja Vodopi-vec iz OŠ Cvetka Golarja. V konkurenci štafet do 16 let so movalci. Zlato Matjaž Draksler Kalan in Tomaž Draksler, bron pa Za sobotnim posamičnim tekmovanjem je bilo v nedeljo tudi tekmovanje v štafetah. V konkurenci do 16 let sta zmagala domačina Matjaž Draksler in Janez Bernik (Škofjeloški OC), v konkurenci do 20 let pa sta bila najboljša Leon Pisk in Drago Peternelj (Azimut). V konkurenci 21 let in starejši sta naslov državnih prvakov osvojila Andraž Hribar in Bojan Janševar (Brežice), najhitrejša na cilju pa sta vse koljane pobrali domači tek in Janez Bernik, srebro Greg0f Jan Mrak in Jan Pajek. bila Hrvata Edi Ocvirk in TihO" mir Salopek. V mlajši ženski kategoriji do 20 let sta zmagali Pe ra Kalan in Ana Bergant (Škofje; loški OC). V najmočnejši žens-jj kategoriji sta prvakinji posta* Ana Borštnik in Andreja Anžnf (OK Tivoli), zmagali pa sta Hr' vatici Nada Gobec in Ivana Sto; šič. Med učenci je bil najhitrejsj Dejan Peterenelj, med učenkam1 pa Jerica Bernik (oba OŠ Cvetko Golar). • V. Stanovnik KRONIKA ureja: Helena Jelovčan Kratek stik med regijskim centrom in poklicnimi gasilci Gasilci en dan odklopljeni od 112 V soboto so gasilci iz dispečerskega centra, razen dogovorjenega ojačevalca, nepričakovano dobili celoten paket zvez in nadzora. Nesporazum naslednji dan zgladil direktor republiške uprave za zaščito in reševanje. Kranj, 15. maja - Od 1996. leta, kar regijski center za obveščanje domuje pod streho novega gasilskega doma na Zlatem polju skupaj "Poklicnimi gasilci in reševalci, njegovi dispečerji opravljajo logistiko tudi zanje. To pomeni, da gasilci svojih dežurnih pri številki 93 ze peto leto nimajo več, prav tako ne številke, pač pa klice o požarih •n drugih nesrečah, ki zahtevajo njihovo pomoč, sprejemajo dispečerji regijskega centra za obveščanje na številki 112, ki po potrebi alarmirajo tudi dežurno medicinsko ekipo, gorske reševalce, Potapljače... Iz dispečerskega centra alarm bliskovito potuje nadstropje niže h gasilcem, ki so, razbre-menjeni dežurstva pri telefonu. tarnajo, da so prostorsko utesnjeni. Pred približno dvema mesecema so se v gasilsko reševalni službi in republiški upravi lahko okrepili svoje operativno za zaščito in reševanje sporazu moštvo. Zvočni alarm nekatere zaloti v dežurni sobi, druge v Servisni službi, tretje pri urejanju okolice doma. Radi se pošalijo, da izvozijo v rekordnih tridesetih sekundah. Zaposleni v regijskem centru že dlje časa meli, da ojačevalec za ozvočenje prestavijo h gasilcem. Dogovor so udejanili v soboto. Vendar pa iz regijskega centra za obveščanje niso preselili zgolj ojačevalca. V pisarni vodje izmene poklicnih gasilcev in V soboto preseljene zveze so v nedeljo spet "odšle " iz pisarne vodje izmene. Bližajo se dopusti Ali potni list še velja? Stari potni listi nepreklicno nehajo veljati 5. avgusta prihodnje leto. Kranj, 15. maja - V upravnih enotah po Sloveniji so 1. marca Začeli izdajati nove potne liste, ki jih poleg tehnične izpopolnjenosti, usklajenosti s pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi standardi odlikuje tudi njihova oblikovna podoba. 2e v prvih dveh mesecih seje za izdajo novega potnega lista počilo več kot 18.000 slovenskih državljanov, ki z njim lahko brez vizuma potujejo v 78 držav, uporaben pa je tudi doma, kot °sebni identifikacijski dokument. s,ari modri slovenski potni listi nepreklicno nehajo veljati 5. av8usta prihodnje leto. če jim seveda veljavnost ne preteče ze Prej. Ker se bliža čas letnih dopustov, v ministrstvu za notranje zadeve opozarjajo državljane, naj pravočasno preverijo veljavnost svojega potnega lista, saj je za izdajo novega zaradi sPrenienjenega načina izdelave treba zaprositi vsaj dva tedna Pred načrtovanim potovanjem v tujino. S tem se bodo po eni strani izognili gneči v upravnih enotah, po drugi pa preprečili "eljuba presenečenja ob ugotovitvi, da potni list ne velja več. Z °sebno izkaznico je namreč mogoče potovati le v sosednje države. v-ogo za nov potni list je treba oddati v upravni enoti stalne-8a Prebivališča, izbirati pa je mogoče med 32 in 48 stranmi. V1°gi se priloži fotografija (3,54trat 4.5 cm) v barvni ali črno-bel> tehniki in stari potni list, kdor ga nima, pa lahko osebno Paznico, vozniško dovoljenje ali maloobmejno prepustnico. • H. J. Miran Štular ob ojačevalcu za ozvočenje je zdaj shranjen pri gasilcih. reševalcev so se nepričakovano znašle tudi druge aparature, od video nadzora celotnega objekta, računalnikov, zvez. "Vodja centra Janko Platiša je selitev napovedal že v četrtek, seveda se s tem nismo strinjali, opozorili smo, da dogovor velja le za ojačevalec. V soboto, ko ni bilo ne našega direktorja ne mene, pa je napoved uresničil," je v nedeljo zjutraj povedal strokovni vodja kranjskih poklicnih gasilcev Janko Klemenčič. Še hujše kot sama logistična krama v pisarni vodje izmene pa je bilo to, da so bili poklicni gasilci en dan odrezani od informacij. S centrom 112 oziroma dežurnim dispečerjem jih je namreč povezoval zgolj navaden telefonski aparat. V primeru nujne intervencije, ko štejejo minute in celo sekunde, bi tehnična vr- nitev v kameno dobo lahko povzročila tragično zamudo. Kratek stik med gasilci in regijskim centrom je v nedeljo dopoldne prišel reševat direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc, ki je poskrbel, da je celotna tehnika, razen ojačevalca, še isti dan potovala od gasilcev nazaj v center. "Da bi gasilci morali na vsaki izmeni spet imeti po enega moža samo pri telefonu, si ne moremo privoščiti. V izmeni nas je po deset, minimum je sedem operativcev. Rado se zgodi, da moramo hkrati posredovati na dveh različnih krajih. Podvojitev dežurstva s centrom bi bila tudi neracionalna. Z dispečerji v regijskem centru se sicer dobro razumemo. Njihovo delo je zahtevno, saj ni omejeno le na sprejemanje klicev z najrazličnejšo vsebino, ampak mora dispečer na klice znati tudi pravilno reagirati, aktivirati ustrezno pomoč," nam je v nedeljo povedal namestnik vodje izmene kranjskjh gasilcev in reševalcev Miran Štular. Organizacija dela v regijskem centru seveda ni stvar gasilcev. Tako Štular kot Klemenčič pa sklepata, da samo po en dispečer v izmeni (dopoldne je prisoten tudi vodja) gotovo ni dovolj. Že iz varnostnih razlogov ne. Kaj bi se zgodilo, če dispečerja za mizo - bog ne daj - zadene kap? Našel bi ga šele kolega iz naslednje izmene, nujni klici pa bi zveneli v prazno... • H. Jelovčan ki KRIMINAL Iskali droge, našli marihuano Kranj - V petek in soboto zvečer so kranjski policisti in kriminalisti na območju kranjske policijske postaje preverjali morebitne zlorabe prepovedanih drog. Zaradi posesti mamil bodo enajst mladih predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Na letnem kopališču so pri 24-letnem M. R. iz Kranja dobili zavitek z domnevno marihuano, na Slovenskem trgu so pri 27-let-nem Tržičanu B. T. našli ročno zvito cigareto, prav tako pri 23-let-nem Kranjčanu J. C. v gostinskem lokalu na Koroški cesti in pri 36-letnem J. G. na Glavnem trgu. Sum, daje bila v zaseženih ci-garetih marihuana, bo potrdila ali ovrgla laboratorijska analiza. Policisti so zašli tudi na "kriminalno žarišče" za gostinskim lokalom na Koroški cesti. Domnevno marihuano so dobili pri 23-letnem S. R.. 19-letnem A. Č. in 22-letnem Z. B. Kranjski policisti pa bodo kazensko ovadili mladoletnega A. S. iz Kranja, ki naj bi 14. marca dopoldne v bližini osnovne šole v Stražišču prodal S. R. marihuano za 300 tolarjev. ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete JULIJANE SAJ.OVIC p.d. Graščove Julke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi gospe Francki, gospodu župniku, pevcem Zupan in Pogrebniku Dvorje. VSI NJENI Velesovo, 29. aprila 2001 Vlomilca v hišah Britof - V četrtek, pozno zvečer, je nekdo skozi odprto okno stanovanjske hiše neovirano vstopil v spalnico ter pregledal omare. Naselje za okrog 70.000 tolarjev denarja in zlatnine. Naslednji večer pa je neznani tat obiskal hišo na C. Staneta Žagarja v Kranju. Vanjo je prišel skozi odklenjena balkonska vrata. Ukradel je etui, v katerem je bilo za približno 460.000 tolarjev denarja v različnih valutah. NESREČE Se je Kranjčanu O. A. odlomil skalni okrušek? Usoden vzpon po Kramarici Storžič, 15. maja - Dežurni v regijskem centru za obveščanje je v nedeljo dopoldne sprejel klic, da seje v predelu Kramarice na Storžiču zgodila gorska nesreća. V reševalni akciji je razen posadke helikopterja Slovenske vojske sodelovalo tudi deset tržiških gorskih reševalcev. V lepem nedeljskem jutru sta se 59-lctni Kranjčan O. A. in njegov šenčurski prijatelj odločila za vzpon od planinskega doma pod Storžičem v smeri Kramarice, ki je ocenjena s tretjo težavnostno stopnjo. Približno ob desetih dopoldne sta priplezala do bivaka na višini okrog 1750 metrov. Po krajšem počitku sta nadaljevala pot po snežišču proti vrhu. O. A. je plezal drugi. Prijatelj je z drugega snežišča opazil, da se mu je verjetno odlomil skalni okrušek. zaradi cesarje padel kakšnih pet do šest metrov nazaj in začel drseti po strmem snežišču. Po padcu čez skalni skok je obležal na polici na t.i. Gamsovem skretu, nekje na višini 1650 metrov. Prijatelj je po mobilnem telefonu poklical pomoč. Zdravnik je na kraju ugotovil smrt. O. A. je bil za zimski vzpon po Kramarici popolno opremljen. Zdrs turne smučarke Kranjska Gora - V soboto okrog treh popoldne se je med turnim smučanjem z 2419 metrov visokega Pihavca v Julijskih Alpah huje ranila 33-letna M. T. iz Žirov. M. T. je tega dne z možem prišla v dolino Vrat. Pot sta nadaljevala v smeri sedla Luknja ter naprej po jugovzhodnem pobočju Malega in Velikega Pihavca. Po vzponu sta se začela spuščati s turnimi smučmi proti sedlu Luknja. Ko sta pris-mučala na višino 1900 metrov, je M. T. na južnem snegu padla ter nato zdrsnila po strmem pobočju kakšnih sto metrov v dolino. Med drsenjem se je huje ranila. Na pomoč so prihiteli gorski reševalci iz Mojstrane in policijski helikopter, ki so Žirovko spravili v jeseniško bolnišnico. Pešec na cesti Jesenice - 60-letni J. G. z Jesenic je v petek, 11. maja, okrog enajstih dopoldne z osebnim avtom peljal po regionalni cesti od Jesenic proti Hrušici. Pri hiši C. maršala Tita 105 je z njegove leve strani cesto nepravilno prečkal 80-letni pešec J. G., ki se kljub voznikovemu zaviranju ni ustavil. Avto ga je z levim prednjim odbijačem zadel v bok. Pešca je vrglo na pokrov motorja, z glavo je udaril v vetrobransko steklo, huje ranjen je nato obležal na cesti. Reševalci so ga odpeljali v bližnjo bolnišnico. Padel z gradbenega odra Breznica - V petek je 30-letni K. A. z gradbenega odra zabijal opaž na svoji novi stanovanjski hiši. Okrog 19.15 je sedel na desko in se naslonil na leseno ograjo odra, da bi pritrdil opaž. Ograja seje zlomila. K. A. je padel šest metrov globoko na betonski zid, od tam pa na travnik. Huje ranjenega zdravijo v jeseniški bolnišnici. • H. J. KRIMINAL Denar v potovalni torbi Brnik - L. N. je v petek okrog štirih popoldne na letališču v Skopju pred vstopom na letalo oddal svojo ročno torbo. Po pristanku na brniškem letališču je na vozičku ob letalu zaman iskal svojo torbo. Napotil se je do zadnjega dela letala in tam prevzel torbo od prtljažnega delavca. Po pregledu torbe je prijavil, da mu je nekdo na letališču v Skopju ali na Brniku iz torbe vzel okrog 400.000 tolarjev v različnih valutah. Pred Namo ukraden avtomatik Škofja Loka - V petek med 9.30 in 13.30 je nekčlo izpred veleblagovnice Nama odpeljal parkiran moped Tomos avtomatic 35, št. motorja in okvirja 962676, kovinske temno zelene barve. Na prtljažniku je bil montiran kovček znamke kappa črne barve, v katerem je imela lastnica čelado nolan črno-rumene barve in modro vetrovko elan. Moped je vreden okrog 120.000 tolarjev. Gradbenega materiala ni plačal Lesce - Samostojni podjetnik M. V. je sredi lanskega junija sklenil pogodbo o poslovnem sodelovanju z lesko poslovno enoto trgovskega podjetja Dom Trade Žabnica. Naslednji mesec je na podlagi dobavnic začel kupovati različen gradbeni material. Po preteku 30-dnevnega plačilnega roka gaje vodja enote opozoril na zamudo. M. V. naj bi mu zagotovil, da bo blago brez težav plačal, brž ko mu bodo dolžniki vrnili dolg. Vodja mu je zato dovolil še naprej kupovati gradbeni material. Do decembra lani je M. V. v poslovni enoti v Lescah opravil 32 nakupov gradbenega materiala v skupni vrednosti dobrih 3,3 milijona tolarjev. Do letošnjega 10. maja je ostal dolžan še nekaj več kot 2.1 milijona tolarjev. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije ga čaka kazenska ovadba. Zastonj spala v hotelu Kranj - Policisti bodo kaznivega dejanja goljufije ovadili tudi V. B. iz Radovljice in M. H. iz Hrvaške, ki sta od 10. do 13. decembra lani bivala v hotelu Creina, čeprav naj bi vedela, da računa ne bosta mogla plačati, ker nista imela denarja. Dolgu-jeta slabih 50 tisočakov. • H. J. Tradicionalna prireditev v Vodicah Družina ognjišče ljubezni Vodice, 15. maja - V občini Vodice bodo ta teden pripravili prireditve ob mednarodnem dnevu družine. Tako bo danes (v torek) okrogla miza Vrtec in devetletka v Vodicah. V petek, 18. maja, pa bo dobrodelni koncert z naslovom Družina - ognjišče ljubezni. Med pokrovitelji koncerta, ki ga organizirata Karitas in MePZ Biser, je tudi Gorenjski glas. Okroglo mizo bosta vodila župan Anton Kokatj in ravnateljica šole Vodice Mojca Ločniškar. Na dobrodelnem koncertu pa bodo nastopili Vodiška godba, vokalna skupina Krila, družinski ansambel Nepridipravi, Mešani pevski zbor Biser, Glasbena šola in Osnovna šola s slikarsko razstavo Družina - ognjišče Ljubezni. Pripravljajo pa tudi razstavo gorskega cvetja in sončnih vzhodov in zahodov avtorja Velkavrha. Prireditelji pa so poskrbeli tudi za nagrade, ki so jih prispevali pokrovitelji in občina. • A.Ž. 5. srečanje SeLo - Sela - Sele Poznani športniki na Ermanovcu To nedeljo, 20. maja, bomo spet skupaj s športniki in ljubitelji Ermanovca na prireditvi Planinskega društva Sovo-denj z Gorenjskim glasom. - V nedeljo, 3. junija, pa se bomo srečali s citrarji in gorenjkami in gorenjci meseca. Ermanovec, 15. maja - Planinsko društvo Sovodenj bo to nedeljo, 20. junija, ob 14. uri skupaj z Gorenjskim glasom pripravilo tradicionalno prireditev pod naslovom Sport, glasba, ples. Tudi letos se bomo pri koči na Ermanovcu srečali s poznanimi športniki. Po pogovoru in zanimivem srečanju z njimi pa bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Stock. Ne pozabite torej: V nedeljo se dobimo na Ermanovcu. Planinsko društvo Sovodenj pa skupaj z nami že pripravlja tradicionalno srečanje citrarjev, ki bo 3. junija, ko bomo skupaj tudi z gorenjkami in gorenjci meseca. Citrarji se lahko prijavijo na Planinsko društvo Sovodenj, 4225 Sovodenj. • A.Ž. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC 15a, 1382 Begunje, tel.: Elektro Kvaternik, d.n.o., Begunje (01) 705 63 45 & (041) 733 330 Vprašanje: Kaj je to "faznpriler"? Nagrada : kapa z logotipom • H2 Sport - BOVEC RAFTTNG TEAM, Mala vas 106, 5230 BOVEC, tel. (05) 388 61 28 Vprašanje: rCako rečemo po slovensko "Raft"? Magrada: 3 dni bivanja v Bovcu za 2 osebi Odgovore pošljite do sobote, 19. maja 2001 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." ", p.p. 99, 1370 Logatec. Nagrajenca z dne 29. aprila 2001: • Terme Topolšica, d.d., Topolšica: Evgen Simonišek, Vrzdenec 77, 1354 Horjul • Zdravstveni dom Cerknica - Loška dolina: Vsem, ki bi želeli darovat nekaj tolarjev za nakup novega reševalnega vozila, je na voljo ŽR: 50160-603-59171 Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel.: 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio Logatec 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 in 22. uro ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif - Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja Konec junija na Selu pri Zireh Prireditveni odbor jubilejnega srečanja na Selu pri Žireh hiti s pripravami za srečanje, ki bo 30. junija na Selu pri Žireh. Selo pri Žireh, 15. maja - Na Selu pri Žireh bo konec junija peto jubilejno srečanje Selanov. V Sloveniji je namreč več kot sedemdeset naselij, krajev, zaselkov z imenomn Selo, Sela, Sele. Doslej so bila pod geslom Da se bolje spoznamo že štiri srečanja, vsako leto pa je na njih več Selanov. Na zadnjem srečanju na Selu pri Vodicah se jih je zbralo že več kot 1200, letos pa jih pričakujejo še več. __ Peto srečanje bodo na Selu pri Žireh izkoristili, da se predstavijo in da se predstavi tudi občina. Zato so se že začela različna dela za urejenost kraja in čim lepši sprejem gostov iz vse Slovenije. Urejajo pročelja, poti, obeležja. Tako so že uredili pročelje stavbe, v kateri je trgovina. Postavljajo obeležja na začetku in koncu vasi. V akciji za dostop na prireditveni prostor so naredili cesto od prireditvenega prostora do cerkve in s prostovoljnim delom uredili kilometer dolgo pot. Tomaž Kržišnik pa je izdelal znak s celostno podobo srečanja. Posebej skrbno so prireditelji proučili ureditev prometa in prireditvenega prostora. Poskrbeli bodo za šotor, če bi bilo slabo vreme, pripravili bodo tri zanimive izletniške pohode, različne igre in družabno srečanje. Vsi obiskovalci bodo za okrepčilo dobili golaž s polento. Pripravili pa bodo tudi posebno Selansko tržnico. Za popestritev dogajanj v občini Žiri pa bo žirovska Alpina ta dan ponudila tudi čevlje po znižanih cenah. Podobno kot na lanskem pa bo tudi na letošnjem Na Selu so uredili tudi pročelje trgovine. srečanju na dan srečanja pošta imela poseben žig v spomin na srečanje. Podobno kot lani na Selu pri Vodicah bo tudi letošnje srečanje na Selu pri Žireh ena največjih letošnjih vsesloven- skih turističnih prireditev. Glavni medijski sponzor 5. srečanja Selo - SeLa - Sele pa bo Gorenjski glas. Prireditelji pa so na srečanje povabili tudi predsednika države. • A. Žalar Turistično društvo Besnica Festival narodnozabavne glasbe 10. jubilejno gorenjsko prvenstvo harmonikarjev bo 10. junija ob 14. uri, prireditve pa bodo od 8. do 10. junija. Kranj, 15. junija - V organizacijskem odboru Turističnega društva Besnica potekajo priprave na 10. jubilejno gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko. 9. junija zvečer pa bo na programu že drugi festival narodnozabavne glasbe in ansamblov. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo, 10. junija, ob 14. uri. Harmonikarji se morajo prijaviti v Turističnem društvu Besnica. Svoj nastop pa mora vsak prijavljeni potrditi na dan prireditve od 13. do 13.30 komisiji na prireditvenem prostoru. Harmonikarji bodo razvrščeni v starostne skupine do 12 let, od 12 do Dvakratni gorenjski in svetovni prvak Matjaž Kokalj ima letos tudi svoj ansambel in bo nastopil že v soboto, 9. junija. 16 let, od 16 do 45 let, od 45 do 65 let, v skupino nad 65 let in v skupino gostje. V soboto, 9. ju' nija, od 19. ure naprej pa bo v Besnici že drugi festival narodnozabavne glasbe in ansamblov za zlato voščenko. Vabimo ansamble, da se prijavijo na naslov Turistično društvo Besnica, Zgornja Besnica 104, 4201 Zgornja Besnica ali v Gorenjski glas na številko 031/638-699. Prireditev bo tudi letos pod šotorom. Sicer pa bodo poleg tekmovanja harmonikarjev in fesitvala na-rodnozabavnih ansamblov pri' reditve v Besnici letos že od petka, 8. junija, naprej. V petek bodo prišli na svoj račun ljubitelji narodnih Čukov. • A. Žalar AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA maja 2001 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Že tri kasete in CD Vita -i VlfiTV VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in lako. da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 8. 5. 2001 Popevke: I Živeti sedaj - Sašo Mugerli in Robert Rolih 2. Ko nocoj bom spet sama - Irena Vrčkovnik Ti si vse - DMP-Društvo mrtvih pes-3' nikov Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1- Med iskrenimi ljudmi - Tulio Furlanič 2* Mamino slovo - ans. Rogla Nz - viže 1. Naj ustavi se korak - Pelovio 2. Ko šmarnice spet zadehtijo - Boris Kopitar 3 Še zadnjič mi poglej v oči - ans. Štrk VAŠA PESEM A_ GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Ansambel Vita je doslej posnel že tri kasete in sicer Kanček ljubezni, Ko citre zazvene in Bom, ja nocoj pa bom. Izšla pa je tudi že ena zgoščenka z lastnimi narodnozabavnimi in zabavnimi skladbami. Ansambel pa se ponaša tudi z različnimi festivalskimi uspehi. Srečno mesto zanje je bilo do zdaj še posebej Ptuj. Na Ptuju so namreč osvojili tudi kar precej nagrad. Pred šestimi leti so bili na primer najboljši debitanti. Leto kasneje so se predstavili kot najboljša mala zasedba in odnesli domov dva srebrna in kar štiri zlate Orfeje. S Koroškega festivala so prinesli srebrni in zlati nasmeh. Trikrat so že bili finalisti Števerjanskega festivala, trikrat pa so nastopili tudi na Alpskem večeru. Predstavili so se tudi večkrat na lokalnih televizijah in na časopisnih straneh. S polko Minka so že pred petimi leti nastopili na festivalu Polka valček. Letos pa so na tem festivalu v Bohinju dosegli svoj največji uspeh. Ko smo se z njimi pogovarjali po zmagi v Bohinjski Bistrici, so bili seveda navdušeni. "Občutkov se ne da Ansambel Vita v (novi) instrumentalni zasedbi. popisati, tako veseli smo," so poudarjali. Burnikova skLadba pa nas je tudi sicer vse prevzela in smo jo predstavili v tistem pravem glasbenem zanosu, za katerega pravimo, da si vanj vložil vso dušo. "Zmaga nam bo dala zagon za nadaljnje in za še boljše delo. Seveda pa so z njo vezane tudi obveznosti in odgoovrnosti. Še naprej bi radi sodelovali z vsemi, s katerimi smo že do zdaj in so nam pomagali. Ob tej priložnosti bi se zahvalili mentorjem, producntom, avtorjem glasbe in aranžmajev z Jožetom Burni- kom, piscem besedil Francem Ankerstom." Svežeidejein novi ljudje, ki za ansambel že ustvarjajo, bodo pripomogli k še večji pestrosti glasbe in besedil. Vita pa že pet let v organizaciji Radia Tri g lav spremlja mlade glasbene talente na zelo odmevnih glasbeno tekmovalnih prireditvah PrVl glas Gorenjske. V svojem devet; letnem delovanju so nastop]'-1 na skoraj 700 nastopih doma t|j v tujini. Upajo in želijo pa s1 tudi, da bo njihov nekoliko drU' gačen zven glasbe in petja p0' stal prepoznaven širom Slove' nije. Najbolj pomembno pa jf> da jim ne manjka želje, da jih se naprej druži ljubezen do gla5' be. GLASBENIKI MESECA - KUPON Napišite naslov polke z letošnjega festivala v Bohinjski Bistrici, na katerem so zmagali. Ime in priimek:___- Nastov; __,___________ PoŠta;.......................■..............................................._............................... Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS. p. p. 124, 4001 Kranj- HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti * do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur. 251-18-87 METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 A VTOli 11S NI PR E VOZI DRI NOVEC PAVEL a i ara SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE TA KAKOVOST ŽIVLJENJA BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih I Ponudbah so vam na voljo: I - na telefonski številki 01/42-66-197 KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - aH pa nam pošljejo e-mail na naslov:ljubljana@borzaznunja.ms s.edus.si BOLOGNA PO BOLOGNI V. PRODAJNA RAZSTAVA TUJIH KNJIG J ZA OTROKE IN MLADINO Trst 29.5., Madžarske toplice od 24.5. do 27. 5. in od 7.6. do 13.6, Lenti 2. 6., Gardaland 25. 6. Lenti 19. 5. in 2. 6. Tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob.; Trst vsako sredo; 26. 5. Palmanova, 2. 6. Velika Kladuša. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 Trst 17.5. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, enota Kranj, Kidričeva 6, tel.: 04 / 23 62 610. UČNE PONUDBE LJUBLJANSKE BORZE ZNANJA znanje arabskega, kitajskega in grškega jezika, veščine izdelovanja letalskih maket, informacije o postopkih obdelave jekla, popotniške informacije o Argentini, Grčiji in Indiji, informacije o učiteljih reikija, in bioenergetikih, poglobljena strokovna znanja iz zgodovine in umetnostne zgodovine ter pomoč ljubiteljem kvizologije in heraldike V prostorih Knjigarne Konzorcij na Slovenski 29 v Ljubljani bo od 22. do vključno 26. maja 2001 na "ogled prodajna razstava tuje otroške in mladinske literature. Predstavljen bo izbor najboljših in najlepših knjig, ki so izšle v zadnjem letu, od slikanic, priročnikov, mladinske literature do knjig v elektronski obliki. Zanimive in lepe knjige bodo lahko naši otroci vseh starostnih skupin od najmlajših do mladostnikov. Največ pozornosti bodo gotovo vzbudile knjige, ki so na letošnjem 38. mednarodnem sejmu knjig za otroke v Bologni dobile glavne nagrade (Bologna Ragazzi Avvard), ogledali pa si boste lahko tudi slovenske knjige, ki jih je tam predstavila Založba Mladinska knjiga. Ob razstavi smo pripravili tudi spremljevalne prireditve: Torek, 22. maja, ob 11. uri - svečana otvoritev Razstavo bo odprl pisatelj Tone Partljič, predsednik Bralne značke. Bibliotekarka Tilka Jamnik iz Knjižnice Otona Župančiča bo na kratko vsebinsko predstavila razstavo. Sfiide vsak to/tek m petek GLASOV KAŽIPOT Rokovnjaški tek v Dupljah °uplie - tvd Partizan Duplje organizira v nedeljo, 20. maja, ob 14.30 uri 2. rokovnjaški tek na 3 in 8 kilometrov dol-9' Progi. Start teka bo na rokometnem 'gnsču v Dupljah ob 14.30 uri. Prijavite Se eno uro pred startom. Vsi tekači teče-L° L3 sv°i° odgovornost, prvi trije v vsa-Kl kategoriji pa bodo dobili medalje. j^uzejski večer |ržiškega muzeja Tržič - Tržiški muzej ob mednarodnem ^evu muzejev, ki bo 18. maja, vabi na muzejski večer, ki se bo v četrtek, ^.-.rnaja, ob 19. uri začel v Kurnikovi ^'si v Tržiču. Tema večera je pred-stavitev dela kustodiata za etnologijo in ^umentamega gradiva, za katerega reškem muzeju skrbi kustodinjaTita 0renta. Ob zaključku pogovora se bo Podstavila še "kmetija odprtih vrat" Pr1 Mekarj' iz Grahovš. spominski večer jamnik - V župnijski cerkvi na Selah pri ^rnniku se bo v soboto, 19. maja, ob 9 uri začel spominski večer ob 100- letnici rojstva Gregorja Malija (1901 -1983), duhovnika, vzgojitelja, pesnika in domoljuba. Mladinska delavnica Koroška Bela - V Kulturnem hramu se bo v petek, 18. maja, ob 17, uri začela mladinska delavnica Barvanje na svilo ter šiviljsko-modni kotiček izdelava topov. S seboj prinesite čopilče različnih debelin, tanke rokavice, paleto, nekaj jogurtovih kozarčkov, po-livinilasto vrečko za smeti ter pribor za šivanje. Bohinjske pravljice v Khislsteinu Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na predstavitev knjige prof. Marije Cvetek z naslovom Bohinjske pravljice, ki bo v četrtek, 17. maja, ob 19. uri v Modri dvorani gradu Khislstein v Kranju. Knjigo je izdala Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, izšla pa je v bohinjskem narečju, knjižnem jeziku, angleščini in nemščini. V kulturnem programu bo nastopil citrar Tomaž Plahutnik. Domijada 2001 Škofja Loka - V Dijaškem domu v Škofji Loki bo v petek in soboto, 18. in 19. maja, potekala 39. Domijada. Vključevala bo kulturne programe oziroma nastope, likovne razstave, športna tek- movanja, družabne in športne igre, piknik, okrogle mize... 6. športno-rekreativno srečanje diabetikov Slovenije Kranj - Letos se boste srečali diabetiki iz vse Slovenije na 6 športno rekreativnem srečanju v soboto, 26. maja, v Novi Gorici. Društvo diabetikov Kranj bo ta dan organiziralo izlet za svoje člane v Novo Gorico. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz avtobusne postaje Kranj (ob ograji Policijske uprave). Ob 9.30 uri bo otvoritev v Športnem parku, ob 10. uri pa se bodo pričele športno -rekreativne aktivnosti. Ob 14. uri bo zaključek z družabnim srečanjem. Dodatne informacije in prijave, do zasedbe avtobusa, sprejemata Irma Zupan, (tel.: dopoldan 233-06-85, po 16. uri na GSM 031/343-171) in Ivan Benegalija (po 16. uri na tel.: 257-14-51). Poleg osebnih podatkov naj vsak udeleženec tudi sporoči, v kateri aktivnosti bo sodeloval. V spomin prof. Nika Koširja Ljubljana - Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na večer v spomin prof. Nika Koširja, slovenskega prevajalca, esejista in pisatelja, danes, v torek, 15. maja, ob 19. uri na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Ure pravljic Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice se bo ura pravljic Ve- I I Prešernovo Glavni trg 6, 4000 Kranj blagajna gledališča je odprta °t> delavnikih od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure in uro pred začetkom predstav TELEFON:04/2022681 SPLETNA STRAN: wvvw.pgk-gledalisce.si J. Borgeson, A. Long, D. Singer: ZBRANA DELA VVILLIAMA SHAKESPEARA (okrajšano), komedija, gostuje SNG Drama iz Ljubljane v sredo, 16. 5., ob 20.00 uri za IZVEN in KONTO T. Partljič: NEKOČ IN DANES v petek, 18. 5., ob 20.00 uri za IZVEN in KONTO A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA v soboto, 19. 5., ob 20.00 uri za ABONMA SOBOTA 2, IZVEN in KONTO liko tekmovanje v vlečenju vrvi začela v četrtek ob 17. uri. Bohinjska Bistrica - Tokratni pravljici, ki se bo na otroškem oddelku knjižnice v Bohinjski Bistrici začela jutri, v sredo, ob 17. uri, je naslov Zaljubljeni krokodilček. Namenjena je otrokom, ki so stari vsaj 4 leta, pripravila pa jo je Danijela Leskošek. Radovljica - Pravljica z naslovom Zaljubljeni krokodilček se bo v radovljiški knjižnici začela v četrtek, 17. maja, ob 17. uri. Bled - Otroci lahko v blejski knjižnici pravljici Zaljubljeni krokodilček, ki jo bo pripravila Danijela Leskošek, prisluhnijo v petek, 18. maja, ob 17. uri. Pravljica je namenjena otrokom, ki so stari vsaj 4 leta. Spoštovani! Kranj-Vabimo vas v sredo, 16. maja, ob 11. uri v prostore gimnazijske knjižnice na predstavitev knjige mag. Valentina Pivka Gimnazija Kranj in stoletje njenih matur. Vašega obiska bomo zelo veseli, saj že pol leta zvesto poročate o nas in našem praznovanju 100-letnice prve mature, zato vam bomo podarili izvod te zanimive publikacije. Prijazen pozdrav in nasvidenje v sredo. Ravnatelj: mag. Franci Rozman Babji zob in jama Jesenice - Planinsko društvo Javornik koroška Bela vabi v nedeljo, 20. maja, na ogled jame pod Babnim zobom (vodeni ogled jame približno 1 uro) in vzpon na Babji zob. Pripravili so dve možni smeri vzpona, tako da bo pot primerna za vse planince. Odhod bo ob 8. uri ipred pisarne PD na Javorniku. Prijave in informacije do petka po tel.: 531 02 68. Po narcisnih poljanah Kranj - V soboto, 19. maja, vabi Društvo diabetikov Jesenice na sprehod po narcisnih poljanah v Javorniški Rovt ter na družabno srečanje, igre in srečelov na Kres v Trebežu na Koroški Beli. Pripravljajo ogled botaničnega parka na Pristavi in akumulacijskega jezera. Zbirno mesto za člane Društva diabetikov Kranj je ob 8. uri na parkirišču gimnazije v Kranju. Odpeljali se boste na Koroško Belo in se ob 8.30 na parkirišču Acronija srečali z ostalimi udeleženci, Pijave v večernih urah sprejema do 16. maja Ivan Benegalija po tel.: 257- 14-51. Na Košutico Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 19. maja, na planinski pohod na Košutico (1968 m) ali tako imenovano ljubeljsko Babo, ki je lep razgledni vrh v Karavankah. Pol je krožna, lahka, markirana, primerna za vse planince. Informacije in prijave: 04/531 55 44 v sredo in četrtek med 18. in 19.30 uro. Izlet Du Žirovnica Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica organizira v četrtek, 17. maja, turistični izlet v Slovenj Gradec, Dravograd - splavarjenje po Dravi, v Maribor -na Lent. Odhod avtobusa bo z začetne avtobusne postaje na Bregu ob 6.30 uri, nato bo avtobus ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave sprejemajo še danes, v torek, po tel.: 5803-151 in 5801-516. Na Obir Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na pohod na Obir (2142 m), ki bo v soboto, 19. maja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.30 z avtobusne postaje Moste (Elektro Žirovnica) in vseh avtobusnih postaj do Rodin. Skupne hoje bo okoli 4 ure, potrebna je planinska oprema in palice, veljavni potni list ali osebna izkaznica in nekaj šilingov. Prijavite se vsak dan od 18. do 20. ure po tel.: 580 30 10. Na Slavnik in v Simonov zaliv Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na poslednji tisočak SPP -Slavnik (1028 m) ter na kopanje v Simonov zaliv. Odhod posebnega avtobusa izpred kranjske gimnazije bo v soboto, 26. maja, ob 6.30 uri. Prijave sprejema pisarna PD Kranj do 23. maja, tel.: 23 67 850. Na Košenjak Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj v četrtek, 17. maja, organizira pohod na Košenjak (1522 m) - vrh na meji med Slovenijo in Avstrijo, nad Dravogradom. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Tuta je srednje težka, 200 metrov višinske razlike je pri vzponu, 600 pa pri spustu. Za vzpon je predvidene hoje uro in pol, za sestop eno uro in nato še 3 km hoje po cesti. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. V Terme Rogaška Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Terme Rogaška in sicer 30. maja z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, Na Matajur Kranj - Planinska sekcija Sava vabi, da se pridružite njenim članom na planinskem izletu, ki bo v soboto, 19. maja, in sicer se bodo odpravili na Matajur nad Kobaridom. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred glavne vratarnice tovarne Sava. Prijavite se lahko po tel.: 206 57 85, 205 54 22, 232 64 01, 202 42 75 in GSM 041/807 599. Na Lošinj Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi člane na 2 x 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju, in sicer od srede, 29. avgusta, do sobote, 8. septembra, ter od sobote, 8. septembra, do torka, 18. septembra. Cene boste izvedeli v pisarni društva, kjer se lahko tudi prijavite in dobite dodatne informacije. TAXI KRALJ D.O.O. telefon: 041/ 524 040 Na Kurji vrh Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v soboto, 19. maja, na planinski izlet na Kurji vrh nad Ma-truljkom (1762 m). Tura je nezahtevna, s čudovitim razgledom na vrhu. Izhodišče in povratek je v Gozd Martuljku. Hoje pri vzponu je do tri ure, povratek okoli 2 uri. Odhod ob 6. uri izpred trgovine Dvor v Preddvoru. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 17. maja. Izlet na Slovensko obalo Kranj - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi svoje članice in člane v četrtek, 24. maja, ob 7. uri na izlet na Slovensko obalo. Prijavite se lahko v pisarni društva še danes, v torek, 15. maja, od 9. do 10. ure z vplačilom akontacije, oziroma na vseh aktivnostih društva. V Ribnico na Pohorju Škofja Loka - DU Škofja Loka vas vabi, da se udeležite izleta v Ribnico na Pohorju, in sicer jutri, v sredo, 16. maja. Odhod izpred avtobusne postaje Škofja Loka bo ob 7. uri. Vpisovanje z vplačili sprejemajo do zasedbe avtobusa. 51? Učenje dalmatinskih plesov Kranj - Folklorna skupina Ozara iz Kranja vabi v četrtek, 17. maja, ob 18. uri na glasbeno delavnico učenja dalmatinskih plesov, igranja tambure in mandoline, ki ga prireja skupaj s Folklorno skupino KUD Ante Zaninovič iz Kaštel - Kambelovca pri Splitu. Glasbena delavnica bo v dvorani Doma krajanov na Primskovem. Prijavite se po tel.: 041/582-161. Krvodajalska akcija Domžale, Trzin, Mengeš - V Domžalah bo krvodajalska akcija potekala 28., v Mengšu 29., v Trzinu pa 30. maja. Predavanja Magnetna terapija pri osteoporozi Kranj - Brdo - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi na predavanje Preprečevanje, odpravljanje in lajšanje težav pri osteoporozi z magnetno terapijo, ki bo v petek, 18. maja, ob 18. uri v Hotelu Kokra na Brdu. Dotik tišine Radovljica - Danes, v torek, bo ob 19.30 uri v radovljiški knjižnici o osrednji lanskoletni alpinistični odpravi PZS v gorovje Janak v Vzhodni Himalaji ob diapozitivih predaval alpinist Urban Ažman. Premalo zelenjave in sadja Kranj - Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja vabi na predavanje Maruše Pavčič, univ. dipl. ing. s Kliničnega centra Ljubljana. Naslov predavanja, ki bo jutri, v sredo, 16. maja, ob 18. uri v Gostišču Arvaj, bo Zelenjave in sadja je v naši prehrani premalo. Fotografski večer Bled - Foto klub Triglavski narodni park in Hotel Astoria Bled vabita na fotografski večer. Ljubo Soklič je avtor razstave barvnih fotografij od Bohinja do Trente, Tanja Soklič pa bo predvajala diapozitive s potovanja po Kubi. Nastopil bo tudi Blejski plesni studio. Prireditev bo jutri, v sredo, 16. maja, ob 19. uri v Hotelu Astoria na Bledu. Razstava bo na ogled do 27. junija. O poti z Everesta Škofja Loka - Jutri, v sredo, 16. maja, (in ne danes, v torek, 15. maja, kot je bilo prvotno objavljeno) vabita Rdeči križ Škofja Loka in Davo Karničar na predavanje o poti z Everesta, ki se bo ob 18. uri začelo v Hotelu Transturist. Davo Karničar bo postovoljne prispevke namenil socialno in zdravstveno ogroženim otrokom na škofjeloškem območju. Jesenice - Davo Karničar bo ob barvnih diapozitivih predaval v Gledališču Toneta Cufarja jutri, v sredo, 16. maja, ob 19.30 uri ter predstavil svoj neverjetni podvig, smučanje z Mount Everesta. POPUSTA S KUPONOM O Josipu Vandotu Kranjska Gora - V prostorih Liznjekove domačije na Borovški cesti 63 v Kranjski Gori bodo v petek, 18. maja, na mednarodni dan muzejev, ob 18. uri odprli prenovljeno razstavo o življenju in delu Josipa Van-dota. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor osnovne šole Kranjska Gora. Podvodne fotografije Ljubljana - V veliki sejni dvorani Lekove poslovne stavbe bo v četrtek, 17. maja, ob 19. uri v enourni multimedijski predstavitvi svoja podvodna doživetja, ujeta v fotografske trenutke, predstavil Borut Furlan. Naslov razstave je Mlkrokozmos Indopacifika. Slike Antona in Janeza Repnika Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik bodo v petek, 18. maja, ob 18. uri odprli razstavo slik slovenskih naivcev Antona in Janeza Repnika. Razstavo bodo odprli s krajšim koncertom pevskega zbora osnovne šole Prežihovega Voranca Jesenice pod vodstvom zborovodkinje Stanke Mencinger. Na ogled bo do 6. junija. Numizmatika Ljubljana - Muzej novejše zgodovine in Numizmatično društvo Slovenije ob 10-letnici osamosvojitve Slovenije in ob 60-letnici Numizmatičnega društva Slovenije vabita na ogled razstave, katere odprtje bo v Muzeju novejše zgodovine na Celovški 23 (Cekinov grad) v Ljubljani danes, v torek, 15. maja, ob 19. uri, Naslov razstave je Desteletje sprememb v luči numizmatike. Zeleno in modro Kamnik - V Galeriji Veronika bodo v petek, 18. maja, ob 20. uri odprli skavtsko razstavo z naslovom Zeleno in modro. V glasbenem delu bo nastopil dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne ter skavtinje in skavti Gamsovega stega Kamnik. Spregovorili bodo Danijel Bezek - Preroški gams, povojni ustanovitelj stega v Kamniku, ter Igor Blažič - Srčni pajek in Milena Pačnik -Leteča levinja, načelnik in načelnica ZSKSS. Program bo povezovala Katja Vrhovnik - Sladkosnedi polh, ki bo skozi zanimivosti in utrinke obudila spomin na delo v stegu zadnjega desetletja. Kipi Mihe Knifica Kranj - V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju bodo v četrtek, 17. maja, ob 20. uri odprli kiparsko razstavo Mihe Knifica. Več o avtorju si lahko ogledate na spletni strani: www.home.amis.-net/knific. Koncert ob peti obletnici Brezje pri Tržiču - Kulturno društvo Sv. Janeza Krstnika iz Kovorja prireja ob peti obletnici društva v soboto, 19. maja, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma na Brezjah pri Tržiču koncert, na katerem bodo poleg pevcev iz Kovorja nastopili še solisti in gostje iz Loma. Vstop je prost. Enzo Fabiani kvartet Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu se bo v sredo, 16. maja, ob 20.30 uri začel koncert Enzo Fabiani kvarteta. Vstopnine ni! Koncert D.J. Kvarteta Žirovnica - V Čopovi hiši v Radovljici se bo jutri, v sredo, ob 18. uri začel koncert D.J. Kvarteta, ki ga sestavljajo Alenka Jeraša (alt sax in flavta), Frenk Rožič (alt, sopran sax, klarinet), Mitja Jeraša (tenor sax) in Domen Jeraša (pozavna, skladatelj, vodja kvarteta, aranžer). Koncert je posvečen svetovnemu dnevu muzejev, ki je 18. maja. Policija na pomoč Škofja Loka - Kulturno društvo Ivan Cankar Sveti Duh pri Škofji Loki vabi na ogled predstave Policija na pomoč z Go-jmirjem Lešnjakom - Gojcem v glavni vlogi. Predstave bodo uprizorjene danes, v torek, 15. maja, ob 20. uri, in jutri, v sredo, 16. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu Ivana Cankarja pri Svetem Duhu. Rezervacija vstopnic, tel.: 04/5137-562 in v Potovalni agenciji Alpetour - na avtobusni postaji v Škofji Loki. MALI OGLASI g 201-42 - 47" S 201- 42 - 48 S 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE HRVAŠKA - OTOK PAG: METAJNA; odda-jamo APARTMAJE v sezoni 4+1 in 2+1 ter APARTMA oz. STUDIO, primeren za mlad par, 50 m od plaže. Ugodne cene v pred in posezoni! POKLIČITE g 00-385-51-267-713, 00-385-53-667-157_6328_ ODDAM APARTMAJE v bližini Zadra. S 255-17-60, po 20. uri 7899 Na otoku Pašman ugodno oddajamo APARTMAJE, 200 m od morja. g 00-385-44/683-540 /924 VRSAR dva apartmaja za 4 osebe oddam od maja do septembra. g 040/299- 97 7 7929 Izredno lepe poceni počitnice 10 m od obale, lastna plaža - Pag. g 00-385- y Prodam betonsko STREŠNO OPEKO in druge stari. "B 36-14-735 8017 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA - kakovostne instrukcije, priprava na maturo, tečaji, poslovna konverzacija itd. Švicarska šola, Anna Hladnik,s.p., "B 23-12-520 7857 Prodam smrekove FIZOLOVKE. "B 5338- 106 7859 Ugodno prodam malo rabljeno ZRAČNO BLAZINO za invalidski voziček. "B 533-65- 21 7867 KOLESA Prodam žensko KOLO Rog Dakota na 18 prestav malo rabljeno. "B 5725-459 7853 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO. Les prevzamemo tudi na panju. "B 04/5306-555,041/680-925 6133 Kupim 3 SOBNO STANOVANJE ali večsobno ali vrstno hišico na Drulovki. "B 031/844-905,031/752-909 «43 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK - marelo, kupim. "B 518-51-89 /937 Kupim starejši rabljen PAJEK na 2 ali 4 vretena. "B 040/350-283 7938 V Škofji Loki ali okolici kupim ZAZIDLJIVO PARCELO do 600 m2. "B 513-76-60 ?954 Kupim AVTOKLIMO za Renault Scenic z vgradnjo GSM. "B 031/771-232 8009 Kupim VARNOSTNA PASOVA za opel cor-so, 1.93. "B 041/923-994 8021 LOKALI LOKALI: KRANJ center oddamo trgovski lokal, 53 m2, CK, WC, garderoba, 146.000 SIT/mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 202- 33-00,2369-333,041/333-222 7481 V centru Škofje Loke oddam v najem LOKAL 22 m2, primeren za poslovno ali trgovsko dejavnost, cena po dogovoru. g 041/987-820 ali 041/923-916 7629 Prodam PEČ za pizze, ŠTEDILNIK, razni PULTI, TOPLOTNA ČRPALKA. "B 596-20- 46 7659 ODDAMO POSLOVNE PROSTORE 60 m2. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Turistično društvo Preddvor, Goričica 8, 4205 Preddvor 7885 KRANJ CENTER - POSLOVNI PROSTORI 196 M2, 1.NAD IN 55 M2 2. NAD, ODD--AMO ZA 1.778 SIT/M2 (16 DEM/M2). POSING 04/ 202 20 76 OREHEK: prodamo poslovni prostor v pritličju, 110 m2, zelo primeren za cvetličarno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - obnovljena poslovno-stanovanjska hiša v centru, dostop z avtom, v pritličju lokal 60 m2, 1.nadstropje pisarne 54 m2, 2.nadstropje in mansarda pa stanovanje 148 m2, cena = 43,0 mio SIT, možnost prodaje tudi po delih,, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, center - poslovno stanovanjska hiša z gostinskim lokalom v pritličju, v 1. nadstropju, 2.nadstropju in mansardi so stanovanja, hiša obnovljena leta 1991, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, center - 80 m2 v pritličju objekta, ulični lokal z izložbo, cena ■ 288.000,00 SIT/m2, Planina III - 35,5 m2 lokal v pritličju objekta, cena - 12,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66, OBLAČILA Maturantsko dolgo vijolično OBLEKO iz satena in čipke št. 38-40, prodam. g 51-23-175 7921 OTR. OPREMA Kombiniran otroški VOZIČEK in Avent ČRPALKO za prsi, prodam. g 232-44-38 ali 041/278-113_ 7712 Prodam otroški VOZIČEK Peg Perego, velika kolesa. "B 5725-386 7874 OSTALO PRIDELKI Po zelo ugodni ceni prodam JEDILNI KROMPIR. 531-54-53_tstt Prodam KOZJE MLEKO. "B 576-76-31 Prodam BELO VINO po 100 SIT, zaradi smrti v družini. g 05/76-95-373 /019 Ugodno prodam JABOLKA aidared, jon-agold. Hraše 34, Lesce g 5333-275 7932 Prodam HRUŠEVO ŽGANJE. Bašelj 5 g 255-15-22_7946_ Prodam DOMAČE ŽGANJE. "B 204-65- 29_7961_ Prodam krmilni KROMPIR. -B 25-22-660 Prodam Promorsko črno in mešano belo vino (malvazija Sovinjon). g 53-14-27 aoio Jedilni in krmilni KROMPIR prodam. "B 041/378-913 8027 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepo zazidljivo PARCELO 700 m2, elektrika, voda na parceli, greznica. KRANJ okolica (8 km) prodamo večjo zaz.parcelo 1600 m2 za gradnjo stan. ali poslovno stan. hiše (mizarstvo, kleparstvo), BEGUNJE okolica pod Dobrčo prodamo dve sončni, zazidljivi parceli z lepim razgledom (cca 2x900 m2), voda, elektrika v bližini, 8.250 SIT/m2, Orehovlje prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo, 1023 m2.DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041 /333 222 i7eo Visoko, prodamo 3 ss v hiši, prenovljeno, zelo lepo, zraven 300 m2 vrta in 3 parkirišča TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 PIA nepremičnine podružnica Sk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.aa-tteprettiitHtte.si/ Kranj bližina, prodam lepo hišo na čudoviti lokaciji, dobro vzdrževana, lahko 2 stanova., TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 Kranj, Naklo, prodam lepo enodružinsko hišo na parceli cca. 700 m2, TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 Jezersko, prodam zidan vikend na manjši parceli, TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 JESENICE C. REVOLUCIJE ENODRUŽINSKA HIŠA, 150 M2 STAN. POVRŠINE, PARCELE 570 M2, TAKOJ VSEUIVA, PRODAMO ZA 18,7 MIO SIT. POSING 04/586 31 50 (www.posing.si) JESENICE BOKALOVA ETAŽA HIŠA 103 M2 STAN. POVRŠINE, KLET, VRT, GARAŽA, PRODAMO ZA 15 MIO SIT (135.000 DEM). POSING 04/ 586 39 77 (www.posing.si) SEBENJE - TRŽIČ, prodamo 28 zazidljivih parcel, različnih velikosti za gradnjo stan.hiš, trenutno sprejemamo samo rezervacije, ker čakamo na zazidalni načrt, več informacij na sedežu agencije. IDA nepremičnine, 2361880, 041 331 886._ NAKLO, na zemljišču 730 m2, prodamo starejšo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in manjšo hišo v III.gradbeni fazi, v račun vzamemo stanovanje. IDA nepremič-nine, 2361 880, 041 331 886,_ LESCE - HRAŠE, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo, 681 m2, gradbena dokumentacija že pridobljena (lokacijsko dovoljenje). IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886,_ POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886,_ KRANJ - STRAHINJ, prodamo lepo zazidljivo parcelo, 524 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886, GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886, ŠKOFJA LOKA - okolica, kupimo večjo stan. hišo za dve stranki ah samo pol hiše. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN do-bite. Zbilje 22, 01/3611-078_4044_ Prodam NOVE SATNICE in ROMIČE. "B 2521-087 /847 Prodam KVALITETNA OMELA za čiščenje dimnikov in peči. g 01/8323-107 7850 „. BITNJE, prodamo novejšo dvostanovan-jsko hišo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886, KRANJ - DRULOVKA, prodamo lepo, vrstno hišo na manjši parceli. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886, SELŠKA DOLNA - DAVČA, prodamo zanimiv vikend na manjši parceli ob potoku. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. STRAŽIŠČE - BITNJE, kupimo stan. hišo do 29 mio. SIT (270.000 DEM). IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. PREDDVOR - MACE, prodamo vikend na parceli 1000 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. ŠENČUR, prodamo enostanovanjsko hišo (lahko tudi dvostanovanjska), na zemljišču 600 m2, zelo lepo, vredno ogleda. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. TRŽIČ - LOKA, prodamo zelo lepo zazidljivo parcelo 775 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - ČIRČE, prodamo hišo dvojček, na parceli 540 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. '_ BEGUNJE - SLATNA, prodamo enostanovanjsko hišo, na zemljišču 230 m2, cena 16,6 mio. SIT, v račun vzamemo stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - bližnja okolica, takoj kupimo stan.hišo, plačilo takoj. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. BREZNICA, prodamo popolnoma obnovljeno hišo, 180 m bivalne površine, zemljišče 1000 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. BLED - prodamo dvojček, z več apartmaji, zemljišče 500 m2. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. LESCE, prodamo starejšo hišo, zemljišče 1300 m2, ob cesti Radovljica-Lesce, zanimivo za poslovne prostore. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. Kranj z okolico: kupimo hišo do 25 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 LESCE: Novejša samostojna enodružinska hiša, 10x9m, parcela 420m2, zelo lepa še neizdelana mansarda. Cena ugodna. LESCE - HLEBCE: Zelo lepa enonadstropna hiša lahko dvodružinsak,12,5x10,5m, parcela 750m2, vredna ogleda. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66- 670, 041/755-296, 040/204-661 Prodamo: KRANJ, Drulovka - atrijska hiša v IV.gr. fazi površine 157 m2 v pritličju in 150 m2 v mansardi, parcela 357 m2, primerna za dvodružinsko ali poslovno-stanovanjsko hišo, cena = 35,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, Naklo - samostojna pritlična enonadstropna stan.hiša 90 m2 v eni etaži, podkletena, vsi priključki, parcela 721 m2, cena = 37,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: PODREČA - zazidljiva parcela 1.200 m2 za stan.hišo, cena = 12.160,00 SIT/m2, MEDVODE - 750 m2 zazidljive parcele za stan. hišo, cena = 16.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ - 1 km iz centra novogradnja 60 m2 v vsaki etaži, na parceli 440 m2, cena = 46,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,_ Prodamo: LESCE - bližina vrstna montažna hiša vel. 7,5 x 6,5 m, stara 3 let, dvorišče 43 m2, cena = 14,9 mio SIT mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ - 3 km izven stan.atrijsko hišo 140 m2 stan. površine v eni etaži, mirna lokacija, cca. 7 let stara, cena = 42,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, Primskovo - odlična lokacija, enonadstropna stan. hiša 9 x 10 m, parcela 780 m2, vsaka etaža ima svoje stanovanje, dvojna garaža, cena = 37,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, Kokrica - starejša pritlična hiša z mansardo na parceli vel. 780 m2, ločena drvarnica in garaža, cena = 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem na zemljišču 2.100 m2, cena = 19,8 mio SIT, možnost dokupa tega še 8.900 m2 travnikov, 25.000 m2 gozdov, vse v neposredni bližini vasi, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO, kupim. "B 04/236-80-01 2634 VIKEND PRODAMO SVARJE na parceli 849 m2 prodamo vzdrževan, bivalni vikend, 60 m2 bivalne površine+garaža+tesrasa, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_3457 PARCELE ŠKOFJA LOKA Stari vrh Podvrh manjšo, sončno, zazidljivo vikend parcelo, 176 m2, 7.260 SIT/m2, HIŠE PRODAMO KRANJ Primskovo vis.pritlično hišo v mirnem okolju, 9x9,22 m, (30 I.)7 manjšo delavnico 32m2 na parceli 850m2, Čirče prodamo del dvojčka, vis.pritl.hiša, 13,5x6,6m (23 I), 89 m2 v etaži x3, parcela 540 m2, PREDDVOR center prodamo etažo hiše s podstreho (potrebno obnove),2x90 m2 z dvoriščem in lastnim vhodom. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 3799 HIŠE PRODAMO KRIŽE ugodnoprodamo starejšo, delno obnovljeno hišo z manjšim gosp. poslopjem, uporabne površine 180m2+90 m2, na parceli 260 m2, 15,4 mio SIT, KRANJ PRIMSKOVO zelo ugodno prodamo samostojno obnovljeno HIŠO 37 I. na parceli 1100 m2, 128 m2 uporabne površine, CK olje, 27,5 mio SIT, primerna za poslovno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333 222 6929 PODUUBEU prodamo stanovanjsko hišo podkleteno 180 m2 bivalne površine+klet, vsi priključki. ŠKOFJA LOKA prodamo starejšo stanovanjsko hišo, delno obnovljeno, z lepo parcelo 560 m2, mirna lokacija. PIA nepremičnine, 50-60-300 7263 V bližini Škofje Loke na lepi lokaciji prodam starejšo hišo 100 m2 bivalne površine, na parceli 800 m2 Možna takojšnja vselitev. "B 041 /987-820 ali 041 /923-916 7828 Prodam PARCELO v Hrašah pri Lescah 580 m2 z veljav nim gradbenim dovoljenjem, prispevki plačani, gradnja možna takoj. g 23-24-270 od 20 do 22 ure ?Bia KONČNI TROJČEK, odlična lega, star 4 leta, prodam. P 01/83-24-157, 031/571-610 KRANJ - OKOLICA, 1 /2 hiše (3 ss), garaža in vrt, ugodno prodamo, g 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE -STRAŽIŠČE 7950 MEDVODE - hiša s parcelo 1000 m2, obnovljena, vsi priključki, ugodno prodamo. B 23-15-600, 23-15-601, PIANOVA NEPREMIČNINE SEBENJE TRŽIČ prodamo lepe ravne zazidljive parcele različnih velikosti. BON nepremičnine g 23-62-990, 041/759-003 KRANJ DRULOVKA damo v najem zgornjo polovico hiše. Zaželjeni so poslovneži ali zakonca brez otrok. BON nepremičnine g 23-62-990,041/759-003 7973 TRŽIČ LOM prodamo bivalni vikend (komplet opremljen CK, tel, SAT, TV, garaža) 1700 m2, par.čudovita lokacija, asfalt. BON nepremičnine g 23-26-990, 041/749-5001 7974 V okolici Kranja kupimo ali najamemo manjšo NJIGO za vrt. g 2332-506 ?97? Bohinj - ugodno prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, z vso dokumentacijo, sončna lega. 3041/583-483 sooo HIŠE PRODAMO Stražišče prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom v PR, na parceli cca 580 m2, tO,5x9,5 m, možna prodaja po delih, 39,9 mio SIT, CERKLJE ugodno prodamo novejšo vis.priti, hišo (121) na parceli 500 m2, 9x11 m, vsa podkletena, lahko dvostanovanjska, 35,6 mio SIT, NAKLO prodamo posl. stanovanjsko hišo z delavnico in poslovno stanovanjsko zgradbo z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 uporabnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22231 KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček primerno tudi za poslovno dejavnost, 17,5 x6 m, K+P+M, mansarda delno izdelana, BRITOF prodamo enonadstrop-no hišo s poslovnim prostorom, vrtom in 2 garažama na parceli 1000 m2, 450 m2 uporabnih površin, možen nakup polovice hiše in vrta, BREG ob Savi, prodamo starejšo hišo potrebno obnove in novejšo garažo na parceli 550 m2 13,8 mio SIT. KRANJ Kokrica ugodno prodamo manjšo hišo potrebno obnove na sončni parceli 763 m2, cca 120 m2 uporabne površine, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 22232 PODKOREN prodamo hišo z apartmaji, gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, primerno za turistično dejavnost, KRANJ Center prodamo novejšo kvalitetno grajeno posl.stan. hišo z vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšim poslov, prostorom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 koristne površine, 17,5 mio SIT. RADOVLJICA Nova vas prodamo sončno, zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1046 m2 .BAŠELJ, prodamo zazidljivo PARCELO, 647 m2, elek. voda, tel., CTV na parceli. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 KRANJ Center prodamo posl.stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem za 10 vozil in garažo, SENIČNO v mirnem zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2+100 m2 gospodarskih-površin, 33 mio SIT, SEBENJE prodamo obnovljeno vis. priti, hišo, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 let) in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, cena 33 mio SIT za obe hiši. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22234 KRANJ CENTER ugodno prodamo večjo poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1800 m2, ŠENČUR CENTER ugodno prodamo posl.stanovanjsko hišo, 286 m2 uporabne površine, parcela 210 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22235 .VET NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj. Nazorjeva ul. 12. 4000 Kranj, tel.: 04/2811 - 000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP://www.svet-fe,si EmalJ: info@svet-re,si STANOVANJA SP. BESNICA; 75 m2, novo, trisobno, mansarda večstanovanjske hiše, CK na olje, vrt, parkirno mesto, možna menjava. Cena: 14,2 mio SIT (128.000 DEM). PS00450MA-KR KRANJ - Planina I; 45 m2, večje enosobno, pre-grajeno, obnovljeno, 9. nadstropje, vsi priključki Cena: 10,9 mio SIT (98.000 DEM). PS00513MA-KR KRANJ - Planina I; 72 m2, delno adaptirano, 2,5-sobno, pritličje z urejenim atrijem, nizek blok. Cena: 17,3 mio SIT (156.000 DEM). PS00489JN-KR KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, neopremljeno, delno adaptirano. Cena: 14,4 mio SIT (130.000 DEM) PS00519JN-KR KRANJ - Planina I, 93 m2, 2+2 - sobno, 3. nadstropje, nizek blok, adaptirano, kvalitetno oprerrtf-jeno, odlična lokacija z razgledom. Cena; 21,6 mio SIT (195.000 DEM). PS00527MA-KR KRANJ - Planina II; 64 m2, urejeno, dvosobno, 2. nadstropje, nizek blok, sončna lega, vsi priključki, vseljivo 8/ 01. Cena: 14.9 mio SIT (134.000 DEM). PS00506MA-KR nd o m plan j družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, /ax: 04/20-68-701 HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjs, parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo-DOM NEPREMIČNINE 202 3 3 00 , 2369 333, 041/333 222_ PARCELE PRODAMO BOHINJ ST.FUŽINA prodamo lepo, sončno zazidljivo parcelo s pogledom na Vogel, 647 m2, MOŠNJE PODVIN prodamo lepo zaz. parcelo ob asfaltu, elek. , voda ob parceli, ZALOG pr°_' damo dve sončni parceli cca 500 in 600 m2 ter del poti, ŠENTURŠKA GORA prodamo lepo zazidljivo parcelo (nadomestno gradnjo) cca 600 m2. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22^ KRANJ prodamo cca 2000 m2 za posl.stan. gradnjo (nadomestna gradnja)' PODUUBELJ ugodno prodamo zaz. parcf lo z grad. dokumentacijo, 696 m2 ali vec voda na parceli, elektrika v bližini, plačana sprememeba namembnosti, SEBENJe ugodno prodamo več zazidljivih parcel P° cca 600 m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz. parcelo ob robu naselja, 2000 m2_ DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_2^ PARCELE KUPIMO GORENJSKA z&. parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 202 3 3 00, 2369 333, 041/333 222 22240 PRIREDITVE BON-BON s pevko Martino nudi GLASBO za vse priložnosti, g 5961-566 , 041/582-367, 041/596-277, Santana, Čelevec 17 POZNANSTVA \ Moški, dobro situiran, simpatičen že'1 SPREMLJEVALKO za zdravilišče, 45-60 letno, samsko ali vdovo, močne postave s podeželja, okolica Kranja, po možnosti i sliko, ki jo na željo vrnem. Šifra: LEPI MAJ 7893 40-LETNI FANT ŽELI SPOZNATI DEKLE ALI MAMICO ZA RESNO ZVEZO. * 041/246-548 ™i0 RAZNO PRODAM Prodam SKUTER in gumijast čoln z mot°r" jem, g 512-32-56__^ Drobni KROMPIR po 5 SIT, KOMBAJN. TRANSPORTNI TRAK prodam, g 533-11' 64 7927 KRANJ - Planina II; 67 m2, 2,5-sobno, zadnje nadstropje visokega bloka, balkon, čudovit razgled, sončna lega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena ugodna: 12,9 mio SIT (116.000 DEM). PS00500MA-KR KRANJ - Planina II; 100 m2, večje trisobno, 3 nadstropje, dva balkona, nizek blok, odlična lokacija, vseljivo 7/01. Cena: 22,2 mio SIT (200.000 DEM). PS00533MA-KR KRANJ - Planina III; 83 m2, lepo urejeno, deloma adaptirano, trisobno pritličje dvonadstropnega bloka, dva atrija, lega S-J, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 19,4 mio SIT (175.000 DEM). PS00498MA-KR KRANJ - Zlato polje: 23 m2, garsonjera, 4. nadstropje, delno adaptirana, balkon, klasično ogrevanje, J lega. Cena: 5,6 mio SIT (50.000 DEM). PS00534JN-KR KRANJ - Zlato polje; 45 m2, dvosobno, 1. nadstropje, CK na plin, v celoti adaptirano, Cena: 11,5 mio SIT (104.000 DEM). PS0O521JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 5. nadstropje, V lega, lepa, mirna lokacija, takoj vseljivo. Cena: 17,8 mio SIT (160.000 DEM). PS00532MA4 ba namembnosti, mirna lega, zeleni pas, vsi priključki. Cena; 9,2 mio SIT (83.000 DEM)-PZ00351MA-KR POSLOVNI PROSTORI KRANJ - Center; 200 m2, trgovska hiša, stropje, oddamo Najemnina: 1.770 SIT/ DEM). OT00529MA-KR KUPIMO KRANJ - Center, 25 * 23 m2 + notranja terasa, primem0 za dve trgovini brez izložbe aS gostinski loka;. Najemnic-2.775 SiT/m2 (25 DEM). OP00153MA-KR KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TR&& kupimo garsonjero ali enosobno stanovanj novejše ali starejše, potrebno adaptacile> lahko kasneje vseljivo, za našo stranko. MALE OGLASE za Gorenjski glas lahko naročite po telefonu št: 201-42-47, 201-42-48, 201-42-49 vsak dan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00 ure; lahko pa nam svoja naročila pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: infoOa-alas.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure Prodam OPREMO ZA LOVSKO SOBO ali )^end. g 531-45-19_7928 Prodam zložljivo vrtno MIZO, deske od j^ka. nakladalni drog, g 51-41-297 7936 Prodam 100 litersko ŠKROPILNICO in 'ELICO simentalko 120-130 kg težko, g ^«-69_7976 Ugodno prodam bršljanke , pokončne pelargonije ter sadike zelenjave. Bašelj g ^2^32 ali 041/967-960_7986 . Prodam GOBELIN Poljsko cvetje 52x65 in ^delujem prte in gobeline po naročilu, g 22V262-114_sope Jl^dam hrastova DRVA, g 51-22-639 ^Prodam suhe BUTARE, g 041 /272-775 Prodamo ŽGANJE od hrušk, jabolk, ter ^Idrva. g 041/562-229_8022_ Prooam 5m BUKOVIH DRV. g 25-61-002 ^STAN. OPREMA Ugodno prodam NOVE KUHINJSKE "MARICE, g 031/751-474_4700 Prodam KAVČ in dva FOTELJA, rabljeno. iL^32j>46J_rs« Prodam OMARE primerne za spalnico ali anevno sobo. g 5123-265 8023 ___ ŠPORT Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO ADRIA °5 SLG s predprostorom in hladilnikom, g ^.40-11, popoldan_ttto Prod; m šotor za 2 do 3 osebe, g 204-65-00 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g ^55-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, RO-SP. LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, TEM ARN,KI' R0L0JI' PVC KARN|SE, NDE! Sestavni in nadomestni deli za ro-Kj6lnžaluzije. Izdelovanje, svetovanje, mon-., a in servis. Dobava in montaža v najkraću času. 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravi-. Pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedil- 2^ov, bojlerjev. g 2042-037, 041/69 Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul Kranj 13, ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMU-^'KACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, g "41/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje J^JSIaklo 250 '»rajamo vsa gradbena dela s svojim ali asim materialom, vse vrste fasad, notranje rriete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, jjjfpava škarp. g 041/622-946, Babic ^s.p._ Begunjska 9, Lesce 5777 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD,d.o.o., Jesenice, 04/580-60-26 DIMNIKI iz nerjaveče pločevine nemškega podjetja RAAB za sanacijo in novogradnjo. Dimnike pocvrtamo, pozidamo, obnovimo, po izračunu določimo premer potrebne tuljave. Pridobimo dimnikarsko soglasje. Pokličite! Ogled in svetovanje je brezplačno! g 515-44-90, 041/634-656, FLAMME d.o.o., Potočnikova 11, Šk. Loka ei4i IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA, NOTRANJI ZUNANJI OMETI, FASADE, ŠKARPE, STREHE, PLESKARSKA DELA. g 041/961-004, Baša&Co., Struževo 3 a, Kranj 6456 DIMNIKI za plin, olje, trda goriva - OPRAVIMO VAM RUŠENJE STAREGA IN ZIDAVO NOVEGA PO POTREBI DIMNIK POVRTA-MO DO PREMERA 22 cm. g 041/807-273, Baša&Co,.Struževo 3a, Kranj 6457 Oljne gorilnike, avtomatiko, sončne bojler-je dobavljamo in montiramo z garancijo, se-visiramo ter izmerimo izkoristek peči. Beta-s.d.o.o., Kočna 10 b, BI. Dobrava, 587-40-59,041/704-851 6597 NAČRTOVANJE in ZASADITEV VRTOV, GROBOV in ostalih zelenih površin, svetovanje, g 231-2722, Larix, Lazič Anjuta.s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 7019 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov-hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stanovica 7103 Nudimo vsa zidarska in gradbena dela z vašim ali našim materialom, g 031/751-402 ali 041/246-865, Kolgeci Nuha s.p., Galetova 3, Kranj 7219 Izkopi za elektriko, vodovod, telefon, kanalizacija, škarpe ipd. opravljamo z mini b ager-jem. Mertana.d.o.o., Mače 14, Preddvor, 2551-349,041/543-993 7398 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoz poti in parkirišč, polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp ter odvozi na deponijo, g 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovič&Comp., Jelovš-ka 10, Kamnik 7402 VODOVODNE INSTALACIJE in centralne kurjave z bakreno napeljavo izdelamo na novo in obnavljamo stare. Kompletno obnovimo kopalnice, g 583-11-24, 041/58-22-44, TGS-Kalan,d.o.o., C. 1. maja 71, Jesenice 7516 KROVSKO KLEPARSKA DELA z elektr. dvigalom, montaža žlebov, obrob, zidava dimnikov, barvanje napuščev, prekrivanje z različnimi kritinami, g 01/434-48-85, 031/286-924, Sipn Gostič, k.d., Dolenjska c. 103, Ljubljana 7610 ---- vtitumarorcr II I|l i|i M ipi« tu ••■!■■[■ »MLfl> telefon: 04/2365 360,2365 361, GSM: 040/643 493 Na °brob/u Kranja (Mlaka pri Kranju) gradimo nov večstanovanjski objekt, vseljiv septembra letos. Na voljo je še nekaj stanovanj od 45 do 100 m2, zato ^ zamudite enkratne priložnosti in si zagotovite novo stanovanje po ceni 252.000 SIT/m2 (2.300 DEM/m2). V ceno je zajet 8 % DDl^ p" nas pa najdete še veliko 'drugih ponudb na področju nepremičnin. STANOVANJA (TER v Uaromesčanski hiši prodamo gar-vspijf0'21 "12, kopalnica v kompletu adaptirana, ?3*l ,8 tako^'za 4-840.000 SIT. Agent. Kranj, tel. 04-^^-360^04-2365-361 novi!0" PLAN1NA1 v ™kem ^ku, Padamo ob-bj|Leno^rsonjero, 22,38 m2, vi. nadstropju, brez Kun-"8' vse'Jiva tak°i. za 7.215.000 SIL Agent % te{- 04- 2365-360,04-2365-361 sta!f* L0KA' pAWZAN$KA prodamo enosobno "?v->nje, 37,30 m2, tU. nadstropje, vsi priključki, »J'vo v enem mesecu. Cena 10.100.000 SIT. Agent ^'^■04-2365-360,04-2365-361 j**^ * PLANINA I v nizkem bloku, prodamo takoj vseljivo, SIT k dvoso')no stanovanje, 65,90 m2. Cena 14,430.000 ' ft9ent Kranj, tet. 04-2365-360,04-2365- 361 starf^" H. prodamo ohranjeno, dvosobno h h=i'ar,je Z kabi,1t!tom, cca 83 m2, v I. nadstropju, 16 KriT'vsi Prif<«učki, vseljivo po do. 2365 je^0 SIT- Agent ^ 04-236 KRANJ - PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje, v II. nadstropju nizkega bloka, 50,50 m2, z balkonom, brez f.K, vseljivo Oktobra letos, Cena po dogovoru. Agent Kranj, tet. 04-2365-360,04-2366-361 TRŽIČ - RAVNE prodamo dvosobno stanovanje, v I. nadstropju, 61,90 m2, z vsemi priključki, vseljivo takoj, za 9.770.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365-360.04-2365-361 lovoru, za >-360, 04- KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,70 m2, pregrajeno v 2+2, zaprti balkon, v tretjem nadstropju od sedmih, vsi priključki vseljivo po dogovoru cena 16.5 mio SIT. Agent^ Kranj, tet. 04-2365-360,04-2365-361 ŽELEZNIKI - prodamo novo mansardno, trisobno stanovanje, 70 m2, v II. nadstropju hiše, vseljivo v dveh mesecih, za 9.440.000 SIT. Agent Kranj, tel. 04-2365- 360,04-2365-361_ KRANJ • PLANINA II. prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, cca 80 m2, v 1. nadstropju, vsi priključki, cena in vseljivost po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365 - 360, 04-2365-361 KRANJ - Planina l prodamo lepo štirisobno stanovanje (2+2), v prvem nadstropju, 89 m2,2 x zastekljen balkon, vsi priključki, vseljiv takoj, cena 17.600.000 SIT. Agent Kranj, tet. 04-2365-360. 04-2365-361 ______________ HIŠE ttSNJEVEK prodamo nezazidano stavbno zemljišče, v izmeri 2014 m2. Cena po dogovoru. Agent Kranj, tet. 04-2365-360,04-2365-361 V 0K0UO KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TUPAL- \t,.„ kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. Agent Kranj, tel 04-2365- 360, 04-2365-361 KRANJ - ZG. BESNICA ugodno prodamo 20 let staro polovico hise cca. 80 m2 stanovanjske površine, ločen vhod, CK - skupna, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-2365-360,04-2365-361 IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temelja do strehe, vse vrste fasade, notranje omete, kamnite škarpe, adaptacije. SGP BYTYQI SKALA, Struževo 3 A, Kranj, g 041/473-892 7713 Popravila vseh vrst TV VIDEO aparatov - TV GORENJE TUDI NA DOMU. g 2331-199, Sinko, s.p., C. na Klanec 53, Kranj 7736 KOMBI PREVOZI TOVORA g 041/631-776, Avtoprevoznik Bojan Jankovič.s.p., Kranj, Begunjska 6 7897 Izvajamo vsa GRADBENA DELA, vse vrste fasad, notranje omete, z našim ali vašim materialom, g 041/246-567, Zidarstvo-Fasaderstvo, Paradiž 7, Tržič /898 ELEKTROINSTALACIJE, ADAPTACIJE, popravila strojev in naprav, hitro in ugodno. Danijel Pangeršič s.p. Rudija Papeža 32, Kranj g 041/714-732 7973 Izdelujem FASADE in STROJNE OMETE, g 041/584-227, Vajdec Damjan s.p., Ul.Prvoborca 6, Jesenice 7981 Polaganje keramike, oblaganje stopnic, cokla, marmorja, tlakovanje dvorišč, postavitrev peči. 3041/648-920, 59-23-750, Git d.o.o., Lom 5, Tržič 8029 ODKUP RABLJENIH VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VOZIL. AVTO LESCE g 531-91-18 8041 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 3 ss, 84 m2/X, vsi priključki, 2 balkona, WC ločen od kopalnice, KFIANJ Planina I ohranjeno 1 ss, 44 m2/X, vsi priključki, balkon, TRŽIČ center 3 ss, 81 m2/l., obnovljeno, etažna CK-olje, nizek blok. KRANJ Valjavče-va ul. 2 ss popolnoma obnovljeno, 54,7 m2/V, pr., 14,3 mio SIT (kuhinja v ceni), TRŽIČ 3 ss v hiši, 74 m2/l+neizdelana mansarda, popolnoma obnovljeno, CK olje, 9,5 mio SIT, selitev novembra, CERKLJE 2 ss mansardno 62,5 m2, 7,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 OO, 2369 333, 041/333 222 269 Šk. Loka - Podlubnik: Oddamo 1 SS, delno opremljeno. Cena 45.000 SIT + stroški, 1 leto predplačila. Šk. Loka- Frankovo nas.: Oddamo 1SS, delno opremljeno. Cena 45.000 SIT+stroški, 1 leto predplačila. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204- 661_ Prodamo: KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., vsi priključki, cena = 15.1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: KRANJ, Planina I - 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena =17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 39,30 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, cena =11,0 mio SIT, 2 SS 68 m2v1.nad., predelano v 2 SS + K, cena = 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 1 SS 41 m2 v pritličju v nizkem bloku, delno obnovljeno, cena - 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS 63 m2 v 11.nad., vsi priključki, ohranjeno, cena = 11,5 mio SIT, Planina II - 2 SS 68 m2 v 2. nad., obnovljeno, cena = 14,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina 1 - 3 SS 84 m2 v 10.nad. in Planina 1 - 1 SS 44 m2 v 10.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, Planina III - atrijsko stanovanje 100 m2, Planina I - 2 SS + 2 K 89 m2 v 10.nad., obnovljeno, cena = 18,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS + K 69 m2 v 2.nad. za 14,8 mio SIT, 3 SS 72 m2 v 3. nadstropju nizkega bloka, balkon, cena = 15,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - 3 SS 86 m2 v 2.nad, dvonadstropen blok, cena = 20,3 mio SIT, Planina III - 2. SS + K 78 m2 v 3.nad., krajna lega, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: RADOVLJICA - 1 SS 40 m2 v pritličju bloka, priključek centralne kurjave do vrat, cena = 7,9 mio SIT, ŠKOFJA LOKA - 3 SS 62 m2 v pritličju, blok star 12 let, prodamo za 14,9 mio, TRŽIČ, Ravne - 2 SS 62 m2 v 1. nad., CK, cab., blok star 15 let, cena = 9,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Oddamo: Planina II 1 SS 50 m2 v 5.nad. z vso opremo, prosto s 1.7.2001, za dalj časa, Orehek - vrstno hišo z vso opremo, Stražišče - poslovno-stanovanjsko hišo z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina III, 2 ss+k, 76m2/lll, vsi priključki, JV, 18,3 mio SIT. TRŽIČ Cankarjeva ul. nova garsonjera, 17m2/IV, 5 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss, 59,20 m2/VII., vsi priključki, balkon, 13,7 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss z atrijem, 65,90 m2, nizek blok, 14,3 mio SIT, TRŽIČ RAVNE 2 ss, 62 m2/l., vsi priklj. balkon, 9,4 mio SIT, KRANJ Zl. polje 2 33, 48 m2/lll, etažna CK el, balkon, 11,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333-222_ 2B42 JESENICE ZA GIMNAZIJO PRODAMO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE 65 M2, Z VSEMI PRIKLJUČKI ZA 8,3 MIO SIT (75.000 DEM). POSING 04/ 586 39 77 (www.posing.si) JESENICE OKOLICA KUPIMO KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE Z BALKONOM. TAKOJŠNA REALIZACIJA PLAČILA! POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) KROPA NOVEJŠE ENOSOBNO STANOVANJE, 36 M2, NIZEK BLOK, VSI PRIKLJUČKI, NADSTREŠEK ZA AVTO, PRODAMO ZA 5,5 MIO SIT (49.500 DEM). POSING 04 / 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE PLAVŽ ENOSOBNO STANOVANJE 37 M2, DELNO OPREMLJENO, ODDAMO ZA 36.500 SIT/MES. POSING 04/ 586 39 77 (www.posing.si) I/ LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Cesta Staneta Žagarja 1 Informacije: 280 48 00 tT 280 48 19 e-mait: sreco.bodljajtaUu-kranj.si naložba v znanje - naložba za življenje EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA in LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vabita k vpisu v izredni študij - študij na daljavo VISOKE POSLOVNE ŠOLE za poklic DIPLOMIRANI EKONOMIST Smeri: • management • mednarodno poslovanje • podjetniške finance • turizem • podjetništvo Vpisujemo v 1. in v 3. letnik ŠKOFJA LOKA ENOSOBNO STANOVANJE 41,2 M2 in DVOSOBNO 58 M2, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO. POSING 04/202 42 10 (www.posing.si) KRANJ ENOINPOLSOBNO STANOVANJE 55,6 M2, in DVOSOBNO 63 M2, VSI PRIKLJUČKI, BALKON, PRODAMO. POSING 04/202 42 10 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I TAKOJ VSEUIVA GARSONJERA 25,6 M2, CK, TEL, ODDAMO. POSING 04/202 42 10 (www.posing.si) ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo, 2ss, 54 m2, 3.nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ, najamemo garsonjero, 1ss, 2ss ali 3ss. IDA nepremičnine, 236 880, 041 331 886 KRANJ - PLANINA II., ali III., takoj kupimo 1ss ali 1,5ss, obvezno nizek blok. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. RADOVLJICA, na Gradnikovi ali Cankarjevi ul., takoj kupimo 1ss, 2ss ali 3ss, takojšnje plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ-PLANINA I., II., III. ali Drulovka, takoj kupimo 1ss, 1,5ss, 2ss ali 3ss z atrijem. IDA nepremičnine, 2361880, 041 331 886. RADOVLJICA - GRADNIKOVA, prodamo 2,5 ss, 60 m2, vsi priključki, 2.nad. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. JESENICE, oddamo 1/2 hiše, 100 m2 (svoj vhod). IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - okolica najamemo stanovanja za znane stranke. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - okolica kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. PREDDVOR - kupimo 3ss, v Alpskih blokih. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - PLANINA II. prodamo 2ss, 68 m2, II.nadstropje, vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo 3ss, 11, nadstropje, 81,30 m2, vsi priključki, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. RADOVLJICA - BLED - ŠKOFJA LOKA -TRŽIČ, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. RADOVLJICA - kupimo garsonjero z gotovino. IDA nepremičnine2361 880, 041 331 886. KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, 64 m2, pritličje z atrijem. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Valjavčeva, prodamo 3ss, I.nadstropje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno 2ss, 56 m2, v 3.nadstr., z vsemi priključki, cena stanovanja 11,6 mio.SIT + oprema 3,8 mio.SIT, skupaj 15,4 mio SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. PLANINA 3 - prodamo 1ss+kabinet, 52 m2, vzdrževano. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ZLATO POUE: prodamo 2ss, vsi priključki, CK, pritličje in 2.nad. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA: prodamo 2ss+kabinet, 67m2, l.nad, 13,3 mio. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ GOLNIK - prodamo 2ss, 2.nad, 57m2, 12 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 68 m2, balkon, ugodno FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490 041/ 734 198 Planina, prodamo 2,5 ss, III. nadst.,77,00 m2, mirna lokacija, TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 Šk. Loka, prodamo 1ss, 47 m.2, III. nadstr., ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 Planina, prodam 2 ss, 58,00 m2, prijetno, mirna lokacija, TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 Medvode okolica, prodamo 6 novih stan., od 30 m2 do 80 m2, zelo lepa stan. na lepi lokaciji, vseljiva jeseni, TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 Planina III, oddamo lepo 4 ss, TRIDA NEPREMIČNINE 04 513 75 90, 041 860 938 ŠKOFJA LOKA - CENTER: prodamo 2ss, mansarda, 49 m2. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 1: prodamo enkratno razporejeno štirisobno stanovanje, 94 m2, možen dokup garaže. FRAST nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - PARTIZANSKA: prodamo 3ss, takoj vseljivo, 16 mio. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3: prodamo atrijsko stanovanje s hoby sobo v kleti, nizek blok. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 RADOVLJICA - ENOSOBNO STANOVAN-JE, 37 m2, lep balkon. FFlAST-nepremičnin-ska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA: prodamo 3ss, 72 m2, kvalitetno, l.nad, nizek blok. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ BLED - v alpskih blokih prodamo 2ss,53 m2 pritlično in v 4.nad. FRAST-nepremičnin-ska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 2 ALI 3: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, želen balkon, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490 041/ 734 198 KRANJ - KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490 041/ 734 198 DRULOVKA: kupimo garsonjero, 1ss in 2ss. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ: oddamo 4ss-ugodno, etažo v vili s čudovotim vrtom- ugodno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA PRALEC IN ČISTILEC VOZIL; d.č. 1 mes.; nem. j. - govorno; B kat.; do 18.05.01; AVTOMEHANIKA D.D. ŠK. LOKA, KIDRIČEVA C. 50, ŠKOFJA LOKA ODPREMNI DELAVEC; d.č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; slo. j. -govorno in pisno; ostala znanja: Tečaj za voznike viličarjev; do 21.05.01; LE TEHNIKA D.O.O. KRANJ, ŠUCEVA 27. KRANJ POMOŽNI DELAVEC POMOŽNA DELA PRI MONTAŽI STAVBNEGA POHIŠTVA; d.č. 12 mes.; do 26.05.01; LUSTIK D.O.O., JOBSTOVA C. 6, ŽIRI PERICA PERICA - LIKARICA; d.č. 4 mes.; 11, del. izk.; do 15.05.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBĆEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO; št. del. mest: 2 SNAŽILKA SNAŽILKA; d.č. 4 mes.; 1 I, del. izk.; do 15.05.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBĆEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO; št del. mest: 2 KUHARSKI POMOČNIK KUH. POMOČNICA; ndč.; 2 I. del. izk.; do 18.05.01; DAR TAR ALP D.O.O., PODBREG 15A, KRANJSKA GORA NATAKARSKI POMOČNIK DELO V STREŽBI; d.č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; do 15.05.01; HAVIČ SAFETS.P, C. M. TITA 41, JESENICE STREŽBA GOSTOV; d.č. 1 mes.; do 17.05.0t; ZAJŠEK D.O.O. MOJSTRANA, TRIGLAVSKA C. 25, MOJSTRANA SOBARICA SOBARICA; d.č. 3 mes.; 11, del. izk.; ang. j. - govorno, nem. j. - govorno; do 15.05.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBĆEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO; št. de), mest: 3 OBLIKOVALEC KOVIN VSA LIVARSKA IN DRUGA POMOŽNA DELA; d.č. 6 mes.; 21, del. izk.; slo. j. - govorno in pisno; ostala znanja: Tečaj iz varstva pri delu, Tečaj za voznike viličarjev; do 24.05.01; BERČIČ LEON S.P., TLAČNO LIVAR., ORODJARSTVO. KOV. GALAN., KOPALIŠKA UL. I5A, ŠKOFJA LOKA STRUGAR; ndč.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 29.05.01; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. I, ŠENČUR KLEPAR KLEPAR - KLJUČAVNIČAR (LAHKO TUDI PRIUČENI; d.č. 2 mes.; 1 I. del. izk.; do 18.05.01; UNIP D.O.O, GOZDNA POT I, JESENICE AVTOMOBILSKI KLEPAR AVTOKLEPAR; d.č. 6 mes.; do 21.05.01; KERŽAN FRANC • AVTOKLEP IN AVTOVLEKA PREDDVOR, GORČICA 3, PREDDVOR AVTOLIČAR LIČAR II.; d.č. 5 mes.; 51, del. izk.; slo. j. -govorno in pisno; B kat.; do 16.05.01; CREINA KRANJ, UL MIRKA VADNOVA 8 KRANJ AVTOLIČAR; d.č. 6 mes.; do 21.05.01; KERŽAN FRANC - AVTOKLEP. IN AVTOVLEKA PREDDVOR. GORČICA 3 PREDDVOR KUHAR KUHAR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; ang. j. - govorno; ostala znanja: Tečaj higienskega minimuma; do 15.05.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO; št. del. mest: 5 KUHAR; ndč.; 2 I, del. izk.; do 18.05.01; DAR TAR ALP D.O.O., PODBREG 15A, KRANJSKA GORA NATAKAR NATAKAR; d.č. 4 mes.; 11. del. izk.; ang. j. - govorno in pisno, nem. j. - govorno in pisno; ostala znanja: Tečaj higienskega minimuma; do 15.05.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO STREŽBA JEDI IN PIJAČ; d.č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slo. j. -govorno in pisno; do 15.05.01; KREON GOSTINSTVO D.O.O, INDUSTRIJSKA 2, JESENICE NATAKAR; d.č. 6 mes.; ang. j. - govorno; do 15.05.01; FINŽGAR FRANC S.P, ROŽNA DOLINA 30, LESCE STREŽBA V GOSTINSKEM LOKALU; d.č. 1 mes.; ostali pogoji: LAHKO TUDI DRUGA SMER, PRIPRAVLJENOST ZA IZOBRAŽEVANJE ZA GOSTINSTVO: do 18.05.01; GTG D.O.O., GOST., TURIZEM IN GRAF. DEJ., C. M. TITA 49. JESENICE NATAKAR; d.č. 6 mes.; ang. j. - govorno, slo. j. - govorno in pisno; do 21.05.01; A&S&CO D.O.O. BRNIK, ZG. BRNIK 130, BRNIK-AERODROM; št. del. mest: 2 STROJNI TEHNIK STROJNI TEHNIK; ndč.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 29.05.01; LOGAR TRADE D.O.O., ZUPANOVA UL. 1, ŠENČUR KONSTRUKTER; d.č. 12 mes.; 21, del. izk.; ang. j. - govorno in pisno, nem. j. - govorno in pisno; B kat; do 12 06.01; BASING D.O.O, ŽELEŠKAC. 11A, BLED; št del. mest 2 RAČUNALNIŠKI TEHNIK TEHNIČNA POMOČ IN SERVIS RAČUNAL. OPREME; d.č. 12 mes.; 21, del. izk.; B kat.; ostali pogoji: POZNAVANJE AVTODESKA IN MIKROSOFTA; do 19.05.01; BASING D.O.O, ŽELEŠKAC. 11A, BLED GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK RECEPTOR; d.č. 4 mes.; 1 I. del. izk.; ang. j. - govorno in pisno. nem. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Delo s preglednicami - osnovno, Uporaba internela - osnovno; do 15.05.01; TURISTIČNO PODJETJE ALPINUM, RIBČEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO; št. del. mest. 6 EKONOMSKI TEHNIK KORESPONDENT ZA ZUNANJI TRG; d.č. 6 mes.; 31, del. izk.; slo. j. - govorno in pisno, ang. j, - govorno; znanje Progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno do 17.05.01; KLADIVAR ŽIRI D.D, INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRI REFERENT ZA PREMOŽENJSKE ZADEVE IN ZAVAROVANJE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK - ZAPOSL. ZA 6 MESECEV); ndč.; 21. del. izk.; do 21.05.01; OBČINA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ ZDRAVSTVENI TEHNIK SESTRA V DEŽURNI AMBULANTI; d.č. 6 mes.; slo. j. -govorno in pisno; znanje progr. orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; B kat.; do 18.05.01; OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE KRANJ ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA STARA C. 10, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest: 2 INŽENIR RAČUNALNIŠTVA PROGRAMER; d.č. 12 mes.; 21. del. izk,; ang. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Programiranje - zahtevno; B kal., osla« pogoji: POZNAVANJE PROGR.JEZIKOV: C+* VB PERL PHP; do 19.05.01; BASING D.O.O, ŽELEŠKAC. 11A, BLED EKONOMIST SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA; ndč.; 2 I, del. izk.; ang. j -govorno in pisno; znanje progr. orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami osnovno; B kat, do 15.05.01 RATIO D.O.O, RAČUN. STORITVE. STRUŽEVO 3, KRANJ VIŠJI KNJIŽNIČAR KNJIŽNIČAR; d.č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; slo. j. - govorno in pisno; znanje progr. orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; do 17.05.01; OSNOVNA ŠOLA JAKOBA ALJAŽA, UL. TONČKA DEŽMANA1, KRANJ UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA SAMOSTOJNI PROJEKTANT; d.č. 12 mes, 21. del. izk.; ang. j. - govorno in pisno, nem. j. - govorno in pisno; B kat.; do 12.06.01; BASING D.O.O., ŽELEŠKAC. 11A, BLED; št. del. mest: 2 MALI OGLASI Človekovi dnevi so kakor trava, tako vzcveti kakor cvetica na polju, komaj veter vanjo za veje, je že ni več in njen kraj je več ne pozna. Psalm 103 V SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar naju je zapustil dragi mož in oči FRANCI LOGONDER Ohranimo ga v lepem spominu. Žena Jana s hčerko Tino OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je v gorah zapustil naš dragi TONI OCEPEK Pogreb bo jutri v sredo, 16. maja 2001, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. VSI, KI GA IMAMO RADI ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ALBINE PEKOLJ se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Zahvala dr. Damjani Pogačnik Peternel, patronažni sestri Moniki, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik ter župniku Ivancu za poslovilne besede in opravljen pogreb. Najlepša hvala za vsa ustna sožalja ter podarjene sveče in cvetje. VSI NJENI Drulovka V SPOMIN Te dni minevajo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi MEDIJ BEŠLAGIČ Srečala sva se v maju - mesecu cvetoče pomladi, ki nama je prinesel veliko radosti in veselja... Minilo je skoraj pet desetletij od najinega srečanja. 14. maj 1998 je prinesel čas slovesa, z njim pa tudi žalost in samoto v naš dom. Cvetoči maj se vrača vsako leto in v nas utrjuje spoznanje, da ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine... Zelo te pogrešamo! Žena Majda in vsi tvoji V SPOMIN Glej sonce, glej zemlja - vzela si tisto kar je tvoje. A kar ni tvoje, nam ne moreš vzeti. In kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. Danes, 15. maja 2001, mineva težko leto solza, obupa, brezvolje, ko je kruta usoda iztrgala iz našega objema DAVIDA ŠUŠMELJA Spet bodo šmarnice zacvetele, na vseh poteh te iščemo, povsod si v mislih z nami, nisi umrl, si samo oddaljen od nas. Odšel si tiho, brez slovesa. Vsem, ki se ga spominjate, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, položite cvetje - prisrčna hvala. Bolečina je tako močna, daje tudi solza ne more ublažiti. Počivaj v miru. Žena Ivica in vsi tvoji sončki ZAHVALA "Jaz sem vstajenje in življenje: kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje." Jn 11,25 Ob odhodu v večno življenje našega dragega IVANA NOVAKA se iskreno zahvaljujemo g. župniku za njegove molitve ter vsem sorodnikom in prijateljem za tolaži Ine besede in vso podporo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. DOMAČI Mlaka, 10. maja 2001 V SPOMIN Že leto dni na tvojem grobu luč gori, a v naših srcih, dušah, še močno boli. Tako prezgodaj, tiho in za vedno si zaspala, a spomin na tebe, mami večno bo ostal. 16. maja 2001 bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama, žena in stara mama ANA UŠLAKAR Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče, HVALA! VSI NJENI Usoda je nerazumljiva, ker je tako nevljudna; vstopa, ne da bi potrkala. (Hans Habe) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage hčerke, žene, mamice, sestre in tete GINE KALAN roj. Škopelja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali v času njene bolezni, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče za izrečena ustna in pisna sožalja. Lepa hvala tudi gospodu župniku in ostalim sodelujočim za lep pogrebni obred. VSI NJENI Škofja Loka, maj 2001 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica FRANCKA OMAN z Orehka pri Kranju Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali,ob strani in nas bodrili, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeno zadnjo pot, ji podarili cvetje in sveče. Vsem Še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš dragi ŠTEFAN HOZJAN z Grenca pri Škofji Loki upokojenec Jelovice Pogreb bo danes, 15. maja 2001, ob 14.30 uri v njegovem rojstnem kraju Trnje pri Črenšovcih. Žalujoči: žena Kristina, hčerki Mirjana in Liljana z družinama in ostalo sorodstvo barcaffe VOZILA TRŽIČ - KOVORSKA: Prodamo zelo lepo 2ss, iii nad. 57m2, vsi priključki. TRŽIČ -KOVORSKA: Prodamo zelo lepo in renovirano 2ss + kabinet, ii.nad, 54m2, vsi priključki, nova kuhinja.TRžIČ-RAVNE: V starejši hiši Prodamo renovirano 2ss 45m2, velika 'erasa, lastna CK, vsi priključki. TRŽIČ -RAVNE: Prodamo lepo 1ss,l.nad, 36m2,vsi Priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: C4/23-66-670, 041/755-296,040/204-661 ŠK.LOKA - mestno jedro: V meščanski hiši Prodamo zelo lepo 4ss stanovanje, popolnoma obnovljeno,zelo razgibano, delno v mansardi, vsi priključki. Š K. LO KA-Frankovo nas.: V novejšem bloku prodamo zelo lepo 3ss, V.nad, 77,70m2, vsi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, £41/755-296,040/204-661_ BLED - za gradom: Prodamo v nizkem bloku 2SS i.nad.58m2, lastna CK na trda 9oriva. BLED- Rečica: Prodamo dva 2SS,50m2, i. nad. mirna okolica, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ KRANJ - PLANINA i- PLANINA II - PLANINA W - Prodamo več 1SS, 2ss, 3ss in večje. Stanovanja so zelo lepa, večinoma takoj gljiva z vsemi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 JESENICE-TAVČARJEVA: Prodamo zelo lePo. popolnoma obnovljeno 3ss, 87m2 vsi Priključki takoj vseljivo. Cena zelo ugodna ITD t nepremičnine 04/23-66-670, £40/204-661_ BEGUNJE: V novejši več stanovanjski hiši Prodamo zelo lepo 2SS+kabinet, pritličje, '6m2, vsi priključki. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-^6^040/204-661_ STANOVANJA ODDAMO NAKLO oddamo 3 ss v hiši s posebnim vhodom, cca 70 m2, 44000 sit/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, P^V333 222_3«4 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Center ' ss v večstanovanjski hiši, 34 m2/ll, brez CK, 6,6 mio sit, KRANJ Zlato polje popolna obnovljeno 2 ss 45 m2/l., CK plin, 12 m,° sit, ŠKOFJA LOKA Frank.nas. novejše 2 ss 66 m2/ll, vsi priključki, 14,3 mio SIT, KRANJ Planina iii, 2 ss+k (preurejeno v 2ss+2k), 76 m2/lll, zast. balkon, 16,5 mio S|T- DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2^69 333, 041/333 222_3798 STANOVANJA ODDAMO KRANJ lepo 2,5 s v hiši z lastnim vhodom in možnostjo ^Porabe vrta, 84 m2, opremljeno, CK olje, D60OO SIT/mos DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 site STANOVANJA ODDAMO KRANJ oddamo cca 150 m2 v meščanski hiši s posebnim vhodom in vrtom, lahko opremljeno, lastna CK, 110.000 SIT/mes. NAKLO 2 ss v hiši, 40 m2/PR, CK olje, 38,500 SIT/mes., Predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33j30, 2369-333, 041/333-222 5524 STANOVANJA PRODAMO RADOVLJICA 1 ss 37 m2/PR, ogrevanje klasično, plin do ^at, 7,3 mio SIT, ŠKOFJA LOKA novejše 2 ss mansardno, 49 m2/ll, etažna CK na drva, 9.9 mio SIT, TRŽIČ center 2 ss+k, 56,85 m2/l CK etažna balkon, 8,3 mio SIT, 1RZIČ Ravne 2 ss, 46 m2/l, plin do vrat, 7,7 £'0 SIT.TRŽIČ Ravne 1 ss, 35,60 m2/ll, 8,8 mio SIT. ŠKOFJA LOKA Partizanska c. Iss, 37 m2/ll|, balkon, zast., vsi priklj, 9,3 niio SIT, KRANJ Planina I 2 ss, 59,20 m2/VII, vsi priklj, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato PP'ie 2 ss 48,2/H, CK etažna, el., plin do 205,. 11,5 mio SIT.DOM NEPREMIČNINE, -—1^00, 2369-333, 041/333 222 6052 LnkUPim GARSONJERO Kranj ali Škofja -^^gotovina g 041/632-577 7566 ODDAM 2 ss, 50 m2, delno opremljeno. ■!!°gje5l, g 2591-388_ 7721 ST ^RANJ- oddamo v najem večje IANOVANJE 150 m2 v starejši meščanski !J!^PIA NEPREMIČNINE g 50-60-321 J/ODOVODNI STOLP - prodamo 3 ss 71 £f. PO ceni 225.500 SIT/m2. g 204-53-041 /895-450 zvečer 7888 Mladi novorojenčkom najame g STANOVANJE, 1 sobno ali garsonjero Z^-653, 031/222-230 7914 VALJAVČEVA, 2 ss (50 m2), 2. nad./4, godno prodamo, g 23-15-600, 23-15-601 -^NQ\/a NEPREMIČNINE - STRAŽIŠČE ŠORLIJEVO NASELJE - garsonjera 24 m2, Rnn.a