Naročnina mesečno 25 Din, m inozemstvu 40 Din — nedeljska izdaja celoletno tO Din, zb inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III Telefoni arednlitva: dnevna služba SOM — aočaa 2996, 2994 in 2K9 Ček račun: Ljub-I iana it. 10 650 in 10 5*1 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Izhaja vsak dan zjntrsj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Konec prohibicije v USA Ko sem se leta 1902 prvič vozil čez Atlantski ocean — piše p. Just Schweizer, OSB — fe bilo na belgijskem parniku za denar vse dobiti, vendar v selo mešani družbi nisem opazil nikogar, ki bi bil pijan. Ko sem se osem let kasneje vračal v Evropo, fe bilo na krovu 2. razreda zelo živahno — bili so skoraj sami nemški Američani — so kaki ne-zmernosti ni bilo nobene sledi. Enak je bil položaj, ko sem se še isto leto zopet vozil v Ameriko. Ko aem pa meseca junija 1924 potoval iz Newyorks v Southampton, sem opazil pijane ljudi že p>ve u»e, čim je parnik pokazal hrbet kipu Svobode. Zadnji večer, ko se je parnik bližal svojemu cilju, se le niso bili iztreznili. Bili so tipični yanket-ji. Slučaj? Komajda. Dejstvo je, ds je vsa dvanajstletna zgodovina ameriške prohibicije prep. člena z dogodki, ki pri čajo, da je dosegla ravno nasprotno, kar je hoicia in da je imel prav kardinal Gibbons, ki je bil dejal: »Prohibicija ne preprečuje zlorabe alkohola« Danes, ko je prohibicija omajana in vsaj deloma odpravljena, se je vredno ozreti na njen potek in sadove, ki jih je rodila. V posameznih državah ZD so imeli alkoholno prepoved že pred splošno prohibicijo, ki so jo omogočile šele vojne in povojne razmere. Povsodi se je pijančevanje še povečalo in je bil to marsi-kod naravnost namen špekulantov, ki so se potegovali za alkoholno prepoved. Dne 16. januarja 1921 se je uveljavil prosluli člen 18 unijske ustave, Id prepoveduje izdelavo, kupovanje in prodaja- nje alkoholnih pijač na vsem ozemlju Združenih dr- ~ " do ----- nastale za katoliško bogoslužje zelo občutne ovire, iav. Poseben dostavek pač dovoljuje uporabo alkoholnih piiač v »zakramentalne svrhe«, vendar so ea k atoli ' Glasovi revfcionisličnega časopisja „Revizija je ključ k rešilvi vseh t* problemov po vojni Poljska naj da Pomorje - Mala intanta pa „madžarske kraje44 „Sunday Times" 26. III. 1933 ker so marsikje — in marsikdaj namenoma — skušali kolikor mogoče pristriči dobavo mašnega vina. Tako dovoljuje zakon v Južni Dakoti le 12 galon (dobrih 40 litrov) vina za vsako cerkev na leto. Že gori omenjeni benediktinec p. Just Schweizer pile v »Schonere Zukunlt« dne 26. marca: Leta 1922 sem se mudil nekaj tednov na okrevanju v sana-toriju benediktink v Hotspringsu — Black Hills, Južna Dakota. Skoraj vedno je tam po več duhovnikov, ki žele vsak dan darovati sv. mašo. Sestre so se bile v zmislu zakona že obrnile na sheriiia ali po naie državnega policijskega komisarja s pro-injo, da bi smele uvoziti nadaljnjih 12 galon mašnega vina. Prošnja je bila zavrnjena s utemeljitvijo, da naj se duhovniki, ki potrebujejo vino, osebno obrnejo na označeno oblast. Dobro, sem dejal, poizkusimo. Podpisati sem moral pet različnih iormular-jev: enega za ikofa, enega za državno policijo, enega za železniško družbo in enega za vrhovno prohibicijsko oblast v Washingtonu. Čez nekaj časa je potem res priilo na moje ime dovoljenje za uvoz 12 galon vina, a tedaj sem bil sanatorij že davno zapustil. Vsekakor je bilo sestram zaenkrat poma-gano. — Guverner države Kolorade, C. J. Morlejr, ki je bil izvoljen s pomočjo Ku-Klux-Klana, je v svojem nastopnem govoru izjavil, da bo z vsemi silami delal za odpravo dostavka, ki dovoljuje uvoz vina v »zakramentalne namene«. Tako je tedaj prohibicija prizadela katoličane še posebej. Med splošnimi posledicami prohibicije treba na prvem mestu imenovati stroške, ki jih je imela država z njenim uveljavljenjem. V prvih petih letih so znašali ti stroški okroglo sto milijonov dolarjev, kasneje pa so narasli na 30—50 milijonov letno. V tem pa niso všteti stroški posameznih držav v taisti namen. Vzdrževati je treba celo armado cari-narjev in ipicelnov in zraven veliko brodovje, ki straži na obeh oceanih in na velikih jezerih. Ogromno dela daje prohibicija sodiščem. Marsikak sodnik se je že odpovedal službi, ker se ni mogel držati svoje prisege, da bo zakon izvedel. Major A. V. Dalrymple, ki je dalj časa načeloval »suhi oblasti« v Chicagu, je javno izjavil o svojih izkušnjah; »Ko Je Volsteadov akt (tako se po svojem začetniku imenuje prohibicijski zakon) odpravil 3000 do 4000 žgalnic v USA, je ustvaril 30.000 do 40.000 krajev, kjer se izdeluje strupena »mesečina« (tajno žganje). Ko so zakonito dovoljene gostilne v Uniji, približno 300.000 po številu, na temelju prohibicije zaprli, je začelo poldrugi milijon njihovih pripadnikov z alkoholnimi pijačami krošnjariti... Ne morem ugotoviti, če je prohibicija nekaj dobrega, kajti doslej je še sploh nisem srečal. Po izkušnjah, ki sem si jih pridobil kot prohibicijski uradnik, sem gotov, da je nikdar ne bom srečal.« Ne da se tajiti, da ima prohibicija nekaj dobrega; toda škoda, ki jo povzroča, je po vsej priliki večja. Da marsikak delavec danes manj pije kakor prej, posebno vina in piva, ker pijače ne more dobiti ali pa ne zmore cene zanjo, je deloma resnica. Sam pa sem ugotovil, posebno na kmetih, da so leto za letom naraščala zastrupljenja z alkoholom, delirium tremens, srčna kap. Skoraj vsaka številka ameriških listov poroča o nenadnih smrtih, oslepljenju itd. zaradi uživanja strupenega whi-skyja. Posebno o božičnih praznikih se taki slučaji znatno pomnože. Newyorška »America« je ugotovila 7. februarja 1925, da je bilo število smrti zaradi uživanja alkohola leta 1924 večje nego kdaj prej. V isti številki navaja naslednje številke: V Cbicagu je bilo leta 1919 (torej pred prohibicijo) 38.901 prestopek proti treznosti in javnemu miruj 1924 pa že 91.362. -Po uvedbi prohibicije so na vseh koncih in krajih začeli izdelovati in vtihotapljati prepovedano »snov«. Fariarj n gospodarski ljudje, ki so pili prej k večemu vino in pivo, in to zmerno, se udeležujejo sedaj tajnega izdelovanja in tihotapstva z atkoholom. Ogromne cene, ki se plačujejo za slabo žganje, zavajajo stotisoče v nevarni »šport«. In vedno nove iznajdbe, da se prevarijo oblasti in iji-hovi stražni organi! Nagačene ribe in ptice, ki imajo v notranjosti skrito žganje, so le otroška igrača, dvojna dna za bencin na avtomobilih in letalih so že davno prekošena. Alkohol se vtihotap-Ija med pšenico, koruzo, bombažem itd., potem v posodah za kolomaz, ribje olje, mast, kislo zelje itd., ki imajo dvojr.o dno, dalje v policijskih pen-drekih, izprehodnih palicah, slaščicah, pod naplo-vom patentiranih zdravil itd. itd. Na kanadski in mehiški meji ni bilo malo »pogrebov«, pri katerih »o nosili v krsti namesto mrliča alkoholne duhove... Velik del Američanov tega zakona sploh nikoli nI smatral za obveznega, ker da je nezmiseln, ne-izpeljlv, splošni blaginji škodljiv in posega v osebno svobodo. Če sc vplivni državljani ujamejo v njegove zanjke, se vedo s pomočjo političnih prijateljev vedno izvili, samo nemanlči obvise v njih. Ti pa se tolažijo z dejstvom, da je »stric Sam* zelo London, 28. marca. Angleški listi le vedno ne kažejo enotne orientacije v presoji Mnssolini-MacD naldovega načrta Pač pa se da iz njih danes že popolnoma jasno posneti, da rimski pakt, kakor imenujejo ono soglasje, ki se jc pokazalo v Rimu med Mussolfrijem in MacDonaldom, prav izrecro govori o reviziji meja, ki da je potrebna v Evropi. Še več! Razbrati se da namreč iz angleikih listov tudi to, kako je ta revizija vsaj za enkrat zam lljena. In sicer naj dobi Nemčija, ki jo hoče MacDonald na vsak način zadovoljiti, da ne bi probujeni nemiki nacionalizem, oprt na Italijo, izzval vojne, tako zvanl »poljski koridor«, to je Pomorje, Jugoslavija, čehoslava-ika in Romunija pa .vaj odstopijo Madjarski province, v katerih prebivajo Madjari, pri čemer se seveda MacDonald ne spraiuje, koliko je teh Ma-djarov in da tvorijo samo naseljence v slovanskih deželah, katere si je madjarsko pleme z mečem in krivico prisvojilo. V angleikih Ustih se jc pojavil sedaj tudi predlog, da naj bi Itiri velesile, ki naj usodo Evrope vzamejo v svoje roke, v sm'slu Mussolinl-Mac-Donaldovega načrta izdelale natančen program, kako revidirati meje, da se Evropa pomiri, in da naj bi se ta program potem predložil Zvezi narodov v Ženevi, kjer bi lahko vsaka p_izadeta država izrekla o -rijem svoje mnenje, oziroma stavila proti-predloge. Tretji moment, ki ga je treba zabeležiti, je, da se francosko levičarsko časopisje izreka za to, da naj bi se Mussolini-MacDonaldov načrt nikakor a limine ne odbijal, kakor to zahteva desničarsko časopisje, ampak da naj se v interesu miru blagohotno prouči. Vmes sta eden, dva lista, ki menita, da bi Poljska mogla odstopiti koridor, da se utrdi mir. Najodločneje slej ko prej odklanja Mussolinijev načrt razen desn'čarskega nacionalističnega časopisja tndi ono časopisje, ki izraža stališče francoske diplomacije in odgovornih vladnih krogov, predvsem »Temps«, ki odraža mnenje in razpoložene francoskega zunanjega ministrstva. Italijansko, časopisje skuia ignorirati ali vsaj omalovaževati velik odpor, ki se je pojavil proti Mussolinijevemu načrtu bodisi v Parizu bodisi v slovanskih državtah, ter tudi popolnoma zamolčnje, da je italijansko-angleško iniciativo za revizijo mirovnih pogodb neprijazno sprejelo tudi javno mnenje v Sovjetski Rusiji. Pač pa poroča o možnosti potovanja ieia italijanske vlade Mussolinija v London in o nameri, da se sestaneta krati Jurij in Viktor Emanuel ID., ter seveda skuša dajati temu eventualnemu dogodku velik pcmen. Podrobnosti so še neznane . . . Med angleikimi listi se najbolj zavzema za Mussolini-MacDonaldov načrt kcv,servativni »Ob-server«, ki pravi, da bi bila Evropa zavlečena v največjo katastrofo, če bi napori Mussolix>':ja in MacDonalda za utrditev miru ostali brezuspešni Oba državnika sta spoznala, da je treba temeljito revidirati mirovne pogodbe iz leta 1919. Ta revizija naj bi se po mnenju »Observera« izvršila počasi in previdno. Zaenkrat se zdi konservativnemu listu najbolj potrebno in oportuno, da se Nemčiji prizna pravica direktne zveze med vzhodno Prosijo m ostalim rajhom. Ako se temu upirata Poljska in Mala antanta, pa ni razloga, da bi se upirala reviziji Francija, če bo Francija pripravljena za sporazumno revizijo meja, potem bo Germanija prisiljena, da se pomiri, ako noče izbrati popolne izolacije. Mussolini in MacDhnald sta se sicer pečala s problemom revizije mirovnih pogodb tudi v podrobnostih, nista pa smatrala za oportuno, da o tem obvestita široko javnost, ker je njiju načrt zamišljen tako, da se mora tudi modificirati ir. popraviti. Na vsak način, pravi »Observer«, je treba, ako naj imajo ta prizadevanja za mir v Evropi uspeh, da poprej stopijo med seboj v stik itiri evropske velesile. Ko bodo štiri velesile dosegle načelen sporazum, se bo ta predložil v Ženevi tudi ostalim evropskim državam. Podobno se izraža »Sunday Times«, ki tudi zagovarja revizijo in pravi, da je revizija »ključ k reiitvi vseh političnih proljlcmov po vojni« in da je brez nje razorožitev sploh nemogoča. »Francija in njeni zavezniki se bodo morali ukloniti pred realnostjo situacije.« Najodločneje pa se proti reviziji izraža »Snn-day Reieree«, ki pile, da bi revizija samo p.ovečala apetit Germanije. »Temps« piše v uvodniku o komunikeju Male antante, kateremu oiiclozni francoski list pripisuje izreden pomen v sedanji situaciji. Države Male antante so odločno povedale, da nima nihče pravice disponirati z njihovim imetjem in z njihovimi pravicami, da ne bodo dopulčale kakšnega direktorija velesil, ki naj bi drugim državam diktiral svojo voljo in rcieval evropske probleme v njihovo ikodo, iu da nikakor niso voljne, da bi se Zveza narodov, v kateri so vse države enakopravne, nadomestila z novim organom, ki bi odločeval o nas brez nas. Mala antanta, tako zaključuje »Temps« svoj uvodnik, nikakor ni proli razgovorom velikih sil, pač pa je kategorično povedala, da ne bo sprejela nobene reiitve, ki bi bila naperjena proti interesom malih držav. »Temps« to staliiče popolnoma odobrava, ker je edino mogoče in pravilno. Pravi, da je ar,-gleiki zunanji minister Simon po objavi tega komunikeja povabil k sebi zastopnike Male antante Titulesca, Beneia in Fofča in jib pomirjeval, da Anglija in Italija nikakor nimata namena, da bi postavljala države Male antante pred kaka izvriena dejstva; zdi se pa, pravi »Temps«, da Simonova izjava sm popolnoma zadovoljila zastopnikov Male antante in da Praga, Belgrad in Bukareita slej ko prej gledajo prizadevanja Anglije z nezaupanjem. Samo ZN ie poklicana Velika večina ostalega francoskega časopisja enako kakor »Temps« slej ko prej odklanja italijan-sko-angleiko iniciativo za revizijo mirovnih po- godb. Ton francoskega časopisja — omenjamo samo »Journal des Debats«, »Ordre«, »Figaro«, »Intran- . sigeant« — postaja v tem oziru čedalje bolj odločen in se postavlja popolnoma na stran driav Male antante. Časopisje tudi naglaia, da govor ministra zunanjih zadev Paula Boncourja, ki ga je imel 26. t. m. na banketu odbora prijateljev miru, ne vsebuje ničesar, kar bi moglo dajati poguma pristašem revizije. Paul Boncour je, pravijo, v tem govoru sicer izjavil svoje soglasje k bolj intimnemu sodelovanju Štirih zapadr.4h velesil, je pa obenem poudarjal, da mora tako sodelovanje ostati v okviru Zveze narodov in da je samo Zveza narodov poklicana, evropske probleme definitivno reševati. Osamljeni francoski glasovi Od levičarskega časopisja, ki sicer sploino iu načeloma poudarja potrebo, da se zagotovi mir po sjporazumu vseh prizadetih, je zaenkrat samo »La Republique«, ki določno pravi, da bi bilo treba mirovne pogodbe »nekoliko« revidirati. »Ako jc bilo pravično« — tako piie ta list — »da je Francija branila svobodo Alzacije in da je sodelovala pri osvoboditvi in zedinjenju Poljske, pa je r.a drugi strani krivično, da se je nemiki teritorij razdelil v dva dela in da so se drugim državam, naslednicam Avstrije, dodelili teritoriji, v katerih prebivajo Madjari.« Vehementno se zavzema za revizijo tudi znani Gustav Hervč v »Victoire«, ki napada države Male antante, čel da s svojim trdovratnim vztrajanjem na trianonski pogodbi, ki je razdelila Madjare med tri države, samo povečuje nevarnost nove vofc.J, vendar pa Hervč, hvala Bogu, nc predstavlja nikogar kakor samo svoj list, v katerem zagovarja svoje znano staliiče, ki je vedno nihalo med skrajnim nacionalizmom in skrajnim socializmom. »Utrjevanje" Hitlerjevega režima v Braunschtveigu 1500 aretiranih Manifestacija jeklenih čelad v Braunschtveigu Berlin, 28. marc-a. ž. V Braunschweigu, kjer je narodno-socialistični pokret najmočnejši, so se predsnočnjim in 6noči zgodile stvari, katerih obseg in posledicc se še nc morejo določiti in ki lahko |xistanjo usodne za nadaljni razvoj notranje-političnih razmer v Nemčiji. Policija je s pomočjo narodno-socialističnih napadalnih oddelkov snoči in predsnočnjim aretirala 1500 oseb, po večini članov konservativne in vojne organizacije Stahlhelma ter frontnih bojevnikov, ki od 5. marca naprej vršijo policijsko službo v Nemčiji, kakor narodno-socialistični napadalni oddelki. Voditelj Stahlhelmovccv Seldtc sedi, kakor znano, v sedanji vladi. Če se vpošteva izredno stroga cenzura, ki jo izvajajo danes v Nemčiji. je težko pregledati, kaj se je prav za prav zgodilo v Braunschvveigu. Znano je edino to, da je Hitler pričel obračunavati s svojimi sedanjimi zavezniki, katerih sc hoče iznebiti, dn na ta način dobi svobodne roke za neomajno vladanje v vsej državi. Iz teh razlogov sp lahko tudi sklepa, da bo Hitler s svojimi rivali obračunal enkrat v enem kraju in potem zopet v drugem, da se izogne nenadnemu odkritemu napadu na obeh frontah. Vprašati se moramo, če bosta von Papen in Iiu,genberg mirno gledala, kako ustvarja j Hitler prepad med njima in osvaja njihove po-I zicije drugo za drugo, če bosta še naprej čakala, da jih prekoši, ali pn se bosta odiočno uprln na vsej črti. Težko je pomisliti nn to, dn bi po omenjenih dogodkih v Brnunschvveigu bilo še možno nadaljnje sodelovanje v nacionalni vladi in pri- čakovati je, da pride v najkrajšem času do razkola in odkrite borbe na vsej fronti. Papen in Hugenberg se še danes lahko odločita na protiakrijo, ker imata v rokah Stahlhelin. če pa bodo narodni socialisti izvršili še več takih ukrepov, kakor v Braunschvveigu. potem bo protiakcija prepozna. Tako Hugenherg. kakor tudi von Papen se bosta znašla nekega dne na cesti ali pn celo v zaporu. Politično ozadie dogodkov Notranji minister v Braunschweigu je v zvezi s temi dogodki izdal davi oh treh naredbo, iz katere je razvidno, da Stahlhelin po v.sej omenjeni pokrajini sprejema v svoje vrste člane drugih organizacij in da imajo socialisti namen od znotraj razbiti nacionalne organizacije. Po pogajanjih, ki so se vršila, je bil dosežen sporazum, po katerem so celi oddelki Reichsbannerja in socialno-demokratskc stranke stopili v Stahlhelm, kjer so bili sprejeti kot redni člani. Obstoj te sedaj marksistične organizacije bo predstavljal hudo nevarnost zn uspeh nacionalnega pokreta. Radi tega je notranji minister v Bratinschvveigu razpustil in prepovedal nadaljnje delo Stahlhelmu ter zvezi frontnih bojevnikov / vsemi njihovimi organizacijami v svobodni državi Braunschvveig. Policija in napadalni oddelki so zasedli vse dohode v poslopje urada za zavarovanje delav-cev, v katerem je interniranih H00 bivših stahlhelmovccv in članov Reiohsbnnncrja. Davi so prispeli iz Berlina v Braitnsclnveig nekateri voditelji StohlhekiiB. da izvršijo preiskavo. Državni minister in voditelj Seldte je izjavil v razgovoru s časnikarji, da se zares opaža prehod članov razmuščenih orgnni/acii v Stahlhelm. dober krulni oče. Odtod prenapolnjene kaznilnice — in upori v njih. Vendar je kršenje prohibicije tudi zelo nevaren šport, ki je v prvih desetih letih zahteval življenje 300 oseb ler je padel na tem ho-jiiču tudi marsikak prohibicijski agent. O pravcatih pomorskih bitkah med vladnimi čolni in tihotapci naj niti ne govorimo. Posebno se je po prohibiciji razširilo pijanstvo med ameriško mladino, kar je umijivo. Namesto vina in piva pijejo žganje v vseh barvah in kakovostih, ker ga je lažje izdelovati in vtihotapljati. Bogataši pijejo seveda pristnega, importiranega, za katerega plačujejo vrtoglavo v:?okc cene. To podžiga tihotapstvo. Po uradnih podatkih kanadske vlade je šlo leta 192S čez meio v Unijo nad 4,700.000 litrov whiskyja proti 2,500X00 leta 1925. Boj za prohibicijo vodi poleg vlade posebno »Antisaloonska liga«, ki ji nnčelujc gospa Whee!er. Za svojo propagando je izdala liga v letih 1925 do 1928 nad 35000.000 dolarjev. V tem pa še niso viteti stroški za volivni boj proli predsedniškemu kandidatu Aliredu Smithu. — V reprezentančni zbornici je bila gospa Norton vložila predlog, naj se stvar podredi ljudskemu glasovanju, do česar pa ni prišlo .Strahoviti Ifooverjev poraz p.-i zadnjih predsedniških volitvah pa more po prav;ci veljati kot ljudrko glasovanje v tem vprašanju. Vodilni katetiški listi so bili vedno preti prohibiciji. Gotovo pa je, da si pre;5"-j;h salooitov, kjer so delavci puščali svoj krvavi denar in se poživlnjali, nihče ne ieli nazaj. Stahlhelm nameraval upor? Mnoffo ran'enih Berlin, 28. marca. tg. Kakor se šele sedaj doznava, jc prišlo pri policijski akciji proti Stahlhelmu v Braunsclnveign tudi do resnih spopadov, v katerih je bilo ranjenih večje število oseb. Kešt valn; oddelek jc imel vso noč posla, samo v bolnico so prepeljali več kot 20 oseb. Neki delavec je smrtno nevarno ranjen v trebuh. Vhod v poslopje okrajne bolniške blagajne sta zasedli iiolicija in tvorno/na policija. Nn fioislopjii so danes pritrdili velik transparent z napisom: kasarna Adolfn Hitlerja. Kar se tiče političnih posledic bralinsclnvei-ške afere, se zdi. dn obstoja volja, da si se zadeva čimprej poravnala. Uradno se objavlja, da se sodelovanje med narodnimi socialisti in Stnhlheltnom nn vsem ozemlju države s tem lokalnim dogodkom ne bo oviralo na noben način. Nn obeh straneh se podčrtava soglasna volja, da sc šc nadalje utrdi tovariško sodelovanje Nevarna odhrifa Tekom večera je izšlo senzacionalna vest od naroillio-socialistične strani, da je dosedanje zasliševanje dognalo, da so lokalni vodi-' telji Stahihelma natančno vedeli z« namen Reichsbannerja in komunistov. Imeli so namen zasesti vladno poslopje in izvesti posamezne akcije proti voditeljem narodnih socialistov. Pri brauschvveiškcm deželnem voditelju Stahlhelma Sehrauder ju so našli oli težil ni materijah Državno vodstvo Stahlhelma pa izjavlja, da nikakor niso imeli namena sprejeti v Stahlhelm sklenjene formacije marksističnih strank. Te formacije .so sicer sklenjeno korakale pred poslopje Stahlhelma in predlagale sprejem, ven-riar je zveza Stahlhelma že pred več meseci prepovedala sprejem sklenjenih zvez in odredila za »prejem posameznih oseb skrajno previdnost iu daljši TMiskttsni čas. Nadaljnjo razjasnitev afere 1k> treba torej iskati v političnem ozodju. Preureievanie vojaških garnizij na francosko-nemški meii Pariz, 28. marca. ž. Ker je gradnja trdnjav nn francosko-nemški meji končan«, je vrhovni vojaški svet odredil popolno pregrupacijo gar-nizij na meji. Ker morajo biti te trdnjave, ki so zelo olusežne. zasedene, bo poslano v iste najmanj V) pehotnih bataljonov, poleg tega pa 5e U-iiniške in artilerijske čete. Olenziva zidov proti Hitlerju V Ameriki X«wyt>rk, 28. marca. AA. Tu se j« vršila velika manifestacija v prilog nemškim Židom, ki jih hitlerjevci preganjajo. Na Madison-Squaru se je -zbralo vež ko 35,000 ljudi in je morala policija na konjih z« več ko eno uro v leni okraju odrezati vsak promet. Občinstvo, ki je manifestiralo za nem-Bce Žide in protestiralo proti metodam hitlerjevcev v Nemčiji, je bilo sestavljeno iz vseh konfesij. Na zborovanju so govorili v imenu Zidov rabin Wise, v imenu katoličanov guverner Al Smith, v imenu protestantov pa rev. Manning, protestantski škof. V Angliji London, 28. marca. ž. ProtinemSki bojkot, ki so ga pričele vse tukajšnje židovske organizacije, je vedno hujši. V izložbah žido.vskih trgovin se vidijo napisi: :>Ne kupujte blaga pri brutalnih Hunih! SliČne napise nosi danes v Londonu nad 200 avtomobilov. Odbor za protinemškl bojkot je napovedal, da se bo število avtomobilov s takimi napisi zvišalo na 10.000. Židovska mladina hodi po ulicah v velikih skupinah ter nosi letake, ki pozivajo na bojkot Nemčije in nemškega blaga. Med angleškimi fašisti in Židi je prišlo na več krajih do hudih spopadov, v katerih je morala intervenirati policija. K* j je z obiskom g. Becka? Praga, 28. marca. tg. »Lidove Listy« se bavijo s pomenom obiska, ki ga bo napravil poljski zunanji minister dr. Beck v Pragi, in pravijo, da je politični pomen tega obiska v tem, da se je proti revizionistični misli, kakor se je prvič v aktih ugotovila v Mušsolinljevem načrtu, ustvarila energična protirevizijonistična fronta. Gotovo bi bilo bolje, če bi prišlo do zbližanja med Poljsko in Malo antanto brez tega pritiska velesil, če bi se izvršilo to zbližanje ne samo iz skupnosti interesov, temveč tudi iz duha in srca obeh narodov. Poljska in Mala antanta bi lahko, če se definitivno najdeta, zelo mnogo storili za trajnost mirovnih pogodb in proti reviziji. Lahko bi tudi spravili v pravo mero ocene tudi zadnji govor Paul-Boncourja, ki stalno govori samo o zapadnih velesilah, kakor da bi sploh ne bilo Male antante in Poljske. Po izstopu Japonske iz ZN Tokio. 28. marca. tg. Oficijozna poročevalska agentura pripominja o izstopu Japonske iz Zveze narodov, da bo Japonska v prihodnji dveletni dobi, ko preneha njeno članstvo, plačevala samo predpisane članske prispevke. Razen teh prispevkov pa japonska vlada ne mara z Zvezo narodov imeti nobenega opravka več. Navedena agentura dostavlja k temu, da Japonska ne bo pošiljala v Ženevo nobenih delegatov več, da se bo odrekla mestu predsednika, ki ji pripada na prihodnjem zasedanju in da se bo tudi s takojšnjo veljavo odrekla stalnemu mestu v Svetu Zveze narodov. Padec avstrijskega šilinga Dunaj, 28. marca. tg. Avstrijska javnost se je danes prvič prepričala o padcu vrednosti šilinga, odkar so bile izdane zadnje naredbe oblasti. — Borzni list jc namreč danes prvič notiral poleg paritetičnih kurzov narodne banke v zlatu tudi kurze v privatnem kliringu. Tako notira Berlin poleg 160 40 za šiling tudi 216.20, London pa poleg 24.275 tudi 31.015 za šiling. Zračna katastrofa Bruselj, 28. marca. tg. Veliko angleško letalo >Empirc Aiero Line«, ki je oskrbovalo promet med Londonom in Kiilnom, se jc nad belgijsko morsko obalo vnelo in padlo na tla 30 km od Dix-muidena. Mrtvih je 15 oseb. Dognalo se je, da je vodil letalo angleški pilot, ki je imel pri sebi tudi radiotelegrafista in mehanika. Ko je prebivalstvo opazilo, da je letalo goreče strmoglavilo na tla, so takoj prihiteli na pomoč, vendar pa radi hudega ognja niso mogli pomagati. V večji oddaljenosti od letala so našli štiri mrtva trupla. Med potniki so bili večinoma Angleži, poleg tega pa en Belgijec in trije Nemci. Nesreča se je zgodila najbrž radi eksplozije. Letalo je imelo 20 sedežev za potnike in tri sedeže za posadko. Našli so v letalu tudi 450 kg pošte. Eden izmed pasažirjev se je skušal rešiti s padalom, toda padalo se ni odprlo !«> potnik je obležal mrtev precej daleč od letala. Seja odbora Glavne ZZ Belgrad, 28. marca. 1. Dne 6. aprila bo v prosto-I rih Glavne zadružne zveze seja širšega upravnega ; odbora Glavne zadružne zveze. Med drugimi važ-I nimi vprašanji bodo pretresali tudi načrt o reor-! ganizaciji poslovanja Glavne zadružne zveze, kakor je bila že davno izvršena pri stičnih organizacijah v inozemstvu. Razen tega bodo razmotrivali tudi o vprašanju sodelovanja Glavne zadružne zveze na skupščinah in sejah mednarodne kmetijske komisije in specialne komisije za kmetijsko zadružništvo. Občni zbor in seje teh institucij se bodo vršile meseca maja v Berlinu. Razpravljali bodo tudi o načrtu za oije sodelovanje Glavne zadružne zveze kot vrhovne revizijske zadružne centrale. Začelo »e bo z intimnejšim izvrševanjem revizije pri posameznih zadružnih zvezah, ki so članicc Glavne zadruinc zveze. Nov katoliški dnevnik Sarajevo, 28. marca. 1. Kakor znano, bo pričel sarajevski nadškof dr. Šarič s 1. majem izdajati svoj novi dnevnik »Narod«. Za glavnega urednika je določen A. Šenda, znani voditelj križarskega pokreta iz Zagreba. Absolventi trgovskih akademij Zagreb, 28. marca. ž. Z odlokom pravosodnega ministrstva se absolventi trg&Vskih nkp-,» demij s končnim izpitom lahko vpišejo saiwio za redne slušatelje ekonomsko-komercialne vi^ soke šole v Zagrebu i* Se od njih ne Sme zahtevati polaganje diferencialne mature, Irstotako je pravosodni minister ukinil polagimje diferencialne mature, ki je bila določena s čl. 4 prehodnih določii št. 16.876 od 3t. decembra t?25. Obenem se ukinja tudi pravilo o polaganju diferencialne mature, ki je v nasprotju z za-kenom o sredn jih šolah od 1. 1929. Grozen zločin Belgrad, 28. marca. 1. V tukajšnji gostilni »Romunski kralj« je bil danes izvršen zločin, ki je navdal z grozo vse ljudi, ki so se tedaj nahajali v bližini te gostilne v Ulici kraljice Natalije. Med ženo najemnika te gostilne Vido Kesler in izdelovalcem čevapčičev Štefanovičem je prišlo do prepira, ki se je stopnjeval tako daleč, da je Vida Kesler izdelovalcu čevapčičev prisolila krepko zaušnico. To se je zgodilo v pralnici, kjer je Štefa-novič ravno razteleseval prašiča, ki ga je zaklal zjutraj za čevapčiče. Štefanovič se je bliskovito obrnil in z vso močjo potisnil svoji gospodinji nož v levo stran prsi. Morilec jc pustil nož v prsih žene ter se ves okrvavljen napotil v prvo policijsko stražnico, kjer so ga aretirali. Osebne vesti Belgrad, 28. marca. 1. Upokojena sta banskt svetnik donavske banovine dr. Josip Mlekus in okrajni glavar v Celju dr. Ivan Hubad. — Za banska svetnika sta napredovala Miroslav Senekovič v 4. pol. skup. I. stopnje in Anton Kosi, okrajni glavar v Laškem, v 5. pol. skup. — Na predlog prosvetnega minytra so premeščeni: Ludvik Pirkovič, šol. upravitelj ljudske šole, iz Zidanega mosta v Ljubljano s tenv da bo delal na kraljevi banaki upravi; Amalija Prevc, učiteljica osnovne šole, iz Artič v Predoslje; Viktorija Pirker-Medved, učiteljica v Strugah, v Pole; Alojzij Intihar, učitelj in šolski upravitelj, iz Izlak na Krko; Antonija Cohar, učiteljica, iz Črnuč v Gornje Pirniče; Josipina Na-gelšmid, učiteljica, iz Hajdine v Ptuj; Vekoslav Ke-gel, učitelj, iz Sv. Jakoba v Slov. goricah za šolskega upravitelja v Reko pri Mariboru; Antonija Kegel, učiteljica, iz Sv. Jakoba v Slov. goricah v Reko pri Mariboru; Ciril Vizjak, učitelj, iz Črnomlja v Prečno. Drobne vesti Belgrad, 28. marca. 1. Tu se mudi ban dravske banovine g. dr. Marušič. V Belgrad je prišel radi namere finančnega ministra, da zniža nekatere postavke v proračunu dravske banovine. V tej zadevi se mudita v Belgradu že par dni šefa finančnega oddelka banske uprave dr. Orel in dr. Božič. Belgrad, j. marca. 1. Pri predsedniku vlade je bil snoči sprejet dubrovniški škof dr. Carevič, ki se mudi v Belgradu v poslih svoje škofije že teden dni. Razgovor med njim in predsednikom vlade je trajal delj časa. Varšava. 28. marca. tg. V vsej dršavi je bila radi protivladnih zarot razpuščena največja desno-radikalna skupina opozicije, tako zvani veliko-poljski tabor. Dunajska vremenska napoved. Pričakovali je, da 6e bo dosedanje kontinentalno vreme zamenjalo z oceanskim z živahnimi severozapadnimi vetrovi. Postajalo bo bolj oblačno. Temperatura se še ne bo mnogo izpremenila, samo nekoliko toplejše bo. V južnih Alpah še večinoma jasno in nekoliko toj^p)«'. Proračunska debata v senata Govor g. dr. Ž. Mažuranica Belgrad, 26. marca. Danes popoldne je v proračunski debati govoril tudi član Narodnega kluba g. dr. Želimir Mažuranič, ki je med drugim izjavil: Končno se je vendarle začela v tej zbornici proračunska debata. Ze se je zdelo, da bo treba iskati drugega načina, kako spraviti proračun pod streho. Politična čaršija je vedela mnogo pripovedovati o zakulisnih dogodkih v vladni stranki. Ozračje je bita polno demisij. Iz vsega tega je človek moral dobiti vtis, da proračunske razprave sploh ne bo. Sedaj je ta politični film končan. Glasovi o demisijah so umolknili in danes razpravljamo o proračunu. Končno je prišel trenutek, ko moremo jasno in nedvoumno podati svoje načelno stališče, ki naj osvetli glavne točke naše deklaracije o federativni ■reditvi države. Morda pridemo do tega, da bo prenehalo tisto nemilo prerekanje, ki se mi zdi, da se vrši po oni narodni prislovici: »Deda dru-aioni. a baba šumom — dedec po cesti, baba po gozdu.'. Med tem ko smo mi na tej strani vedno ostali sa svoji cesti, so posamezni govorniki z druge strani zašli v gozd. Gozd pa je mračna in mučna stvar. V njej človek vidi prikazni, v katere bi pri belem dnevu ne mogel verovati. Tako je eden ir.ined zašlih govornikov zašel posebno globoko v gozd in je naenkrat videl, in to popolnoma jasno videl, da je beseda sinteza jugoslovanstva popolnoma enaka zanikanju srbstva, hrvatstva in slovenstva. Videl je čisto jasno tudi to, da srbski car Dušan v svojem naslovu samo zato ni imenoval Hrvatov, ker je bil integralni Jugoslovan. Mi pa pojdimo k stvari in govorimo določno, jasno in nedvoumno. Položimo vsaj temelj za logični razgovor. Ni me volja sodelovati pri prepirih, kakršnih je pri nas vse preveč ravno v temeljnih vprašanjih narodnih interesov. Ko človek čita take brezmiselnosti, si ne more kaj, da se ne bi spomnil one krasne slike, kako sta dva hotela priti do mleka, pa je eden neutrudno in r. vsem ognjem mesto koze molzel kozla, drugi pa je mesto žehtarja pristavil spodaj rešeto, da bi vanj ujel ndeko. Pri taki igri me ni volja sodelovali. Držim pa se točno šolske metode in hočem najprvo ugotoviti, kaj je to narod, ugotoviti, kaj je •dinstvo, ter šele potem priti do zaključka, kaj pomeni narodno edinstvo. Kaj je narod? Mislim, da si tega vprašanja mnogi poklicni politiki še niso zastavili. Pa so vendarle živahno razpravljali o tem, ali so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod ali so trije narodi. Moje prepričanje je, da je ta gospoda v svoji naivnosti mislila, da je tako vprašanje nepotrebno in da se tudi brez tega da govoriti o narodnem edinstvu. Pojem narod je zgodovinsko-sociološki pojem. To je zelo nedoločen izraz. Vse mogoče teorije so ta pojem že razlagale. Pa nobena še ni mogla uspeti. Ni mogla prenesti kritike teorija, češ, da je narod skupina ljudi, povezanih po rasi oziroma po antropološkem razredu; niti ni mogla uspeti teorija, da je temeljna označba naroda krvna vez med njegovimi člani; niti ne teorija, da je narod tisto, kar govori en jezik. Narod je kolektiven pojem na popolnoma subjektivni podlagi zgodovinske zavesti, narod tvori zavest pripadnosti. To je duhovna skupuost ljudi, ki jih vežejo isti gmotni in duhovni interesi, skupni spomini zgodovine in skupna zavest medsebojne pripadnosti. Beseda »narod v političnem smislu pomeni tudi skupino ljudi. ki je ustvarila skupno državo, pa četudi niso istega porekla in četudi govore različne jezike. Vzemimo za zgled Švico! Gotovo dejstvo je, da so krvna sorodnost in skupni jezik momenti velike vrednosti pri ustvarjanju in vzdrževanju skupine, ki ima zares vse pridevke naroda. Vendar pa sorodnost in skupni jezik nista edini in ne absolutno potrebni element za obeležje tistega, kar se imenuje narod. Pri pojmu »arod jo i rpsnici odločilnega pomena volja dotične skupine iu njenih članov, da hočejo pripadati tej skupnosti. Narod ni torej samo zgodovinski, ampak tudi psihološki pojav. V pojmu narod je nekaj mističnega. Ta mistika se posebno kaže v čuvstvenem. naravnost mističnem imenu, ki si ga narod na-devlje. S tega stališča gledano, ni nobenega dvoma, da je popolnoma pravilno naše stališče, izraženo v deklaraciji, da ima i srbslvo i hrvatstvo i slovenstvo vsako zase v sebi vse pridevke naroda. To nas uči ie zgodovinski razvoj južnih Slovanov. Na drugi strani pa jugoslovanstvo kol sinteza vseh teh treh narodnih enot nikakor ni doktrina kakega doktrinami niti ni to dekretirano ime od kake vlade ali oblasti. Jezik vseh južnih Slovanov jc razdeljen res v narečja, ki pa med seboj niso bolj ločena kakor narečja kakega velikega enotnega naroda. Sicer pa, ali nismo mi vsi veje istega ogromnega slovanskega debla? Vsi smo otroci istega rodu! Že tedaj, ko Se ni bilo skupne države in ko Se ni bilo doktrinarcev, ki so se pomenkovali med seboj o sintezi in integralnosti, je narod srbski. hrvatski in slovenski globoko čutil medsebojno »©rodnost. Kaj je pleme? Ne smemo pa pozabiti tudi na to-le: Psihološki aiislerij, ki leži posebno v imenu kot narodnem anaku, se spremeni v silno in nevarno silo, če ga kdo hoče zanikati. Zavest, da sem llrvat, postane v meni močnejša in odpornejša, kadarkoli mi kdo želi dokazati, češ, da niReni llrvat, ali pa, kadar me hoče • prisiliti, naj priznani, da hrvatstvo ni znak nobenega naroda, ampak da je to samo ime zn pleine. Knj pa je to pleme? Tudi to je zHo raztezljiv in nedoločen pojem. Bistvena značilnost lega naziv n je. da pomeni skupino ljudi, ki jih vete sorodnost po ra?-i iu etnična sorodnost, vsekakor pi skupino ljudi, ki jc nif.ja od naroda, ker ji manjka voljo za organizacija lastne državne skup »plemena« ali slovenskega »plemena«, ne bo važno niti pri podeljevanju služb. To naglašanje hrvatstva in slovenstva bo prenehalo tedaj, kadar Hrvati ne bodo več čutili, kakor so, nezaslišane vnemarnosti in nedelavnosti, ! ko je 1. 1931. finančna katastrofa zadela ravno slovenski in hrvatski del našega naroda. Sam vem, koliko sem tedaj pravočasno, najmanj dva meseca, preden so katastrofe nastopile, hodil okrog ministrov in jih prosil, naj ne omalovažujejo te stvari. Priznam, da je bilo nemogoče tisti krizi, ki je bila svetovna, popolnoma se izogniti. Toda vedel sem tedaj in vem Se danes, da je bilo mogoče ostrino krize vsaj ublažiti, ko bi se bila država pravočasno vmešala, kakor so se vmešale vse druge države na svetu, izvzemši Jugoslavijo. Pa če že vlada ni mogla dati gmotne pomoči, kar bi se po mojem mnenju vendarle moglo zgoditi in tudi moralo, je še vedno odprto vprašanje, zakaj je mogla vlada dopustiti, da kljub vsem prošnjam in grožnjam niti eden pristojnih ministrov ni predložil vsaj nekaj borih paragrafov, ki bi države ne bili stali niti počene pare, katere je bilo treba pa pozneje vseeno predložiti, kajpada, ko je bilo že prepozno. Ali se morete čuditi, da se je s tem v narodu vzbudil vtis, da so tukaj ljudje, ki se naravnost vesele, če se v tako zvanih prečanskih krajih podira narodno imetje stotisočem varčevalcev, ki so privarčevali svoje imetje v velikem trudu in desetletnem požrtvovalnem gospodarskem delu? V skladu s 6. januarjem Vendar vemo, da ho prišel čas, ko bodo prenehali razlogi za take obtožbe. Ko pride tisti čas, tedaj bo prenehalo prazno govoričenje, ki je nedvomno znamenje abnormalnega stanja. Smisel mojega govora je tedaj podan v lej-lo misli: Če kdo pravi, da so Hrvati poseben narod, narod zase, govori brez dvoma resnico. Če kdo drugi pravi, da so Jugoslovani, to je vsi Hrvati, Srbi in Slovenci obenem, tudi en narod, govori ta tudi resnico, seveda v toliko, v kolikor ne zanikava narodnostnih pridevkov vsakemu posameznemu izmed teh sestavnih delov. Tu ni protislovja: eden govori o prostem, drugi o zloženem edinstvu. Bodimo edini vsaj v tem, da je razprava o narodnem edinstvu Jugoslovanov bila enkrat potrebna. Zedinimo pa sc tudi v lem, da je ta debata potrebna samo enkrat in ne stokrat in da slabo dela tisti, ki se spušča v prazno govoričenje o pojmih in v igračkanje z besedami. Pred nami je silno mnogo dnevnih in težkih vprašanj. Sedanjost od nas zahteva dela. ne pa dolgih razprav. Ostanimo dobri I Hrvati, Srbi in Slovenci, pa bodimo vsi dobri sinovi j skupne domovine Jugoslavije, dobri Jugoslovani, j To je moje mišljenje k vprašanju narodnega edin-■ stva. ki je popolnoma v skladu z oklicem od dne j K. januarja. Z zanimanjem sem zasledoval misli g. predsednika vlade v njegovem zadnjem govoru. Mislim, j da go besede g. predsednika bile dobro znamenje, j da se vlada vnovič približuje temelju svoje ideologije zgodovinskega manifesta od 6. januarja. Gosp. | predsednik je znatno popravil nesrečno zanikava-jočo ideologijo integralcev. Ideologija v govoru g. predsednika sc vsled lega zelo približuje ideologiji naše deklaracije. Vendar se obe ne skladata popolnoma. Še vedno se zdi, da se vlada hoji zapustiti stališče, češ, da je srbstvo, hrvatstvo in slovenstvo vsako zase izraz plemena, kar je resnica, in samo plemena, kar ni resnica. Tako obglavljanje naroda smatram za odveč in za škodljivo. Mislim tudi, da to ni v skladu z dalekovidnimi cilji jiuiuarskeifa rTMurit-T" Glaeoeal bom Q{Ot> proračun«, Belgrad, 28. marca. Fidejkomisarifina posestva kot ostanek starih patricijskih razmer [»zna še danes naše obče državljansko pravo. Ne samo v Slovenija in Dalmaciji, ampak tudi v ostalih pokrajinah. Fidejkomis predstavlja navadno večji kompleks imovine, ki je določena gotovi rodbini v naravni in stranski vrsti in katero je ustanovitelj s fidejkomisarično listino proglasil za neodsvojljivo. Namen te fidej-komisarične listine in instituta samega je bil ta, da ne bi prišlo posestvo iz rok gotove rodbine, ampak bi oslalo v patricijski rodbini. Merodajno je bilo v bistvu to, kar je ustanovitelj določil z listino, v kolikor pa v listini ni bilo teh določb, jih je dopolnil obči državljanski zakonik. V bislv.u fidejkoinisa, ki je neodsvojljiv, leži torej, da mora biti imovina ohranjena bodočim rodovom. Ti imajo pravico čakanja, kdaj pridejo na vrsto, tisti pa, ki ga .trenutno uživa, pa sme razpolagati samo s plodovi, ne sme pa zemljišča ne prodati in ne obremenjevati oziroma mora dobiti od čakalcev dovoljenje za event. obremenitev. V današnje razmere prostega trgovanja in svobodnega razpolaganja z zemljišči zlasti z možnostjo oporoke, fidejkomis, kakor je bil, ne spada več. Zato so ga države v povojni zakonodaji odpravile. Tudi vidovdanska ustava z dne 28. julija 1921 je imela kratko določbo v ( 38: Fidejkomisd se ukinjajo. Ni pa imela izvršilnega zakona k tej določbi in zaradi tega so za sodišča fidejkomisi dejansko v naprej obstojali. Praksa prečanskih sodišč je stala na tem stališču, dočim se je n. pr. belgrajsko vrhovno sodišče postavilo samo na določbo ustave in fidejkomisov ni več priznavalo. Da se uredi tudi ta materija in uvede enotnost postopanja, je minister za pravosodje predložil narodni skupščini zakon o likvidaciji fidejkomisov. V zakonskem predlogu je predvideno, da se fidejkomisi delijo v lastnino, do polovice tistemu, ki ga dejansko uživa, do polovice pa tistemu, ki ima čakalno pravico. Zakon ima povratno moč, t. j. da bo veljal od 23. junija 1921 naprej. Predlog podrobno našteva način postopanja pri ureditvi tega vprašanja, dalje ureditev spornih vprašanj med interesenti, dalje taksno vprašanje, t. j. kakšna taksa se vplača pri vknjižbi lastninske pravice, odredbe, kaj bo z arhivi, uinetniško-zgodovinsko važnimi stvarmi, ld jih imajo take družine v obilici in katere bo čuvalo ministrstvo za prosveto. Določila tega predloga pridejo v poštev tudi za Slovenijo, kjer obstojajo enako fidejkomisi, n. pr. rodbine Auersperg in tako dalje. V zvezi z ureditvijo tega vprašanja ostane v celoti v veljavi dosedanji agrarni zakon oziroma se ne bo tangi-ralo položaja, ki nastane z zakoni o agrarni reformi. S tem, da bo ukinjen fidejkomis, bodo vsakokratni lastniki z zemljišči svobodno razpolagali napravili oporoke oziroma bodo v slučaju, da oporok ni, prišli v veljavo obči državljanski zakoni. Seja senata Belgrad, 28. marca. 1. Na današnji seji senata je hilo pred prehodom na dnevni red sporočeno, da je senator Hribar predložil senatu v pretres zakonski osnutek proti trgovcem s hranilnimi in vložnimi knjižicami. Nato so takoj prišli na dnevni red ter je prvi govoril Svetozar Tomič o Mussolini-MacDonaldo-vem načrtu. Drugi je govoril Ferdo Banjanin, ki je imel tri ure dolg govor o punktacijah. Po govoru Banjanina je nastopil senator Dra-goviž, ki je predlagal, da so ta prelepi govor Banjanina natisne na državne stroške v brošuri, ki naj se razdeli med narod. Senat je sprejel predlog Dragoviča soglasno. Nato je še kratko govoril poročevalec odbora senator Ploj, nakar se je prešlo na glasovanje o proračunu. 62 senatorjev je glasovalo v načelu za, 6 pa proti. Pri pretresu državnega proračuna v podrobnostih je bil brez debate sprejet proračun vrhovne državne uprave, postavke za pokojnine in invalidne podpore ter postavke za državne dolgove. Popoldanska seja se je nadaljevala ob 4. Nn dnevnem redu je bil pretres proračuna za pravosodno ministrstvo. V debato je poseglo več senatorjev, med drugimi Iličinovič in dr. Sverljuga, ki je obširno govoril o proračunu za pravosodno ministrstvo in se dotaknil tudi vprašanja konkordata med našo državo in Vatikanom. Dr. šverljuga zamerja pravosodnemu ministru, da do sedaj v tem vprašanju še ni nobenih konkretnih rezultatov, dasiravno se že dela na tem več let. Nadalje mu zamerja tudi to, ker ni podal nobenega pojasnila o tem_ vprašanju, čeprav je bilo že večkrat načeto. Proračun pravosodnega ministrstva je bil nato sprejet. V proračunski debati je govoril dr. Hilovič o izseljenskem vprašanju, za njim senator Glušac, ki je izjavil, da so tri popolne univerzo odveč in da bi bilo potrebno v posameznih večjih mestih dovoliti le fakultete. Seja ob času poročila še traja. Nove na loge gasilstva Osnutek novega gasilskega zakona Belgrad, 26. marca. Hkrati z-osnutkom zakona o obvezni telesni vzgoji je minister za fizično vzgojo naroda dr. Han-žek predložil narodni skupščini tudi osnutek zakona o organizaciji gasilstva. Po osnutku zakona bodo sestav'jale organizacije gasilstva gasilske čete, župe »zajednice« in pa gasilska zveza kraljevine Jugoslavije. Gasilske čete so prostovoljne, industrijske in zavodne, poklicne (profesionalne) in obvezne. Prostovoljne, poklicne in obvezne čete bodo imele značaj javnih gasilskih čet, industrijske in zavodne pa značaj zasebnih. Na javne gasilske čete bodo občinske uprave prenesle del svoje oblasti, kar tiče varnosti pred požarom v smislu požarno-policij-skih odredb in naredb. Gasilske čete bodo dolžne sistematično in strokovno varovati ter braniti tudi imetje državljanov pred požarom, povodnijo, potresom in drugimi elementarnimi nezgodami. Obenem pa bodo morale organizirati v varstvo svojega področja za slučaj vojne pred zračnimi napadi, požari in strupenimi plini. Gasilske čete bodo morale delovati pri nacionalni, kulturni in prosvetni povzdigi svojega članstva in vsega prebivalstva svojega področja. Gasilske čete bodo to nalogo izpolnjevale s strokovno izobrazbo svojih članov, z vzdrževanjem tečajev, predavanj, vaj in izletov; s širjenjem zdravih pojmov o gasilstvu in njegovih ciljev in s poučevanjem ljudstva o uporabi vseh sredstev proti strupenim plinom in drugim vojnim zlom. PROSTOVOLJNE ČETE bodo imele telesno in moralno zdrave člane, stare nad 18 let. Minister za fizično vzgojo mora dovoliti vstop tudi nedržavljanom. Prostovoljne čete bodo mogle biti v vsakem kraju, kjer se najde 15 primernih gasilcev. Imele bodo izvršujoče člane, naraščaj, podporne in častne člane. Izvršujoči člani bodo mogli biti ali aktivni ali rezervni. Rezervni člani morejo postati aktivni člani po lastni želji, če dovršijo 25 let aktivne gasilske službe. Izvršujoči člani se bodo delili v napadalni in obrambni odsek, dalje v samaritanski (reševalni) oddelek in v kulturno-prosvetni odsek (glasbeni, diletantski, čitalniški, govorniški odsek). Člani napadalnega in obrambnega odseka morejo biti samo nad 18 let stari možje. Naraščaj pa tvori mladina od 12 do 18 let. Podporni član more biti vsaka fizična ali pravna oseba, ki se obveže dati primeren letni prispevek. Častni člani pa morejo biti tisti, ki so si pridobili zasluge za gasilstvo in ki jih določi glavno zborovanje na predlog upravnega odbora. Izvršujoči člani opravljajo svojo dolžnost brezplačno in morajo biti vsak čas pripravljeni za gasilsko službo po naredbah svojih gasilskih predstojnikov, dočim rezervni člani nimajo obvezne službe, razen če to zahteva skrajna sila. Izvršujoči člani imajo aktivno in pasivno, pomožni člani pa le posvetovalno pravico glasovanja. Med drugim preneha biti član gasilstva tudi tisti, kdor dela proti državnim interesom. V podrobnosti zakon dalje navaja dolžnosti gasilskih društev, zborovanj in glavnega zborovanja ter odbora. Poveljstvo prostovoljne gasilske čete sestavljajo,.poveljnik čete, namestnik, tajnik, vodje oddelkov, čuvaji opreme in skladišč, občinski inže-njer in občinski zdravnik. Zakon določa podrobnejši delokrog teh lunkcionarjev ter blagajnika, ki imajo nalogo skrbeti za finance društva. Četa se ukine, če to sklene njen občni zbor ali pa jo oblast razpusti. Minister odreja posameznim industrijam in zavodom, da imajo gasilsko četo in sicer v sporazumu s pristojnimi ministri. Število, opremo in priprave odreja banska uprava po presoji obsega in kakovosti industrij ter na predloge gasilskega združenja v banovini. O POKLICNIH GASILSKIH ČETAH določa zakon, da morajo imeti vsa mesta, ki štejejo nad 50.000 prebivalcev, poklicne gasilske čete, potrebne priprave in opremo za vršenje in to brez ozira, ali so v mestu kakšne druj>e gasilske čete. Na vsakih načetih 4000 prebivalcev mora priti po en poklicni gasilec, vendar ne sme imeti nobeno mesto manj ko 15 poklicnih gasilcev. (Novi osnutek bi bistveno torej stanja v Ljubljani ne spremenil.) V mestih od 10.000 do 50.000 prebivalcev, kjer imajo sicer prostovoljno gasilstvo, ne pa vsaj 15 poklicnih gasilcev, so občine dolžne, da vzdržujejo poleg prostovoljnih gasilcev tudi poklicne, ki bodo dodeljeni prostovoljni gasilski četi in njenemu poveljstvu. Število poklicnih gasilcev v teh krajih je odvisno od števila prebivalstva in sicer mora priti na vsakih 5000 prebivalcev po en poklicni gasilec. V vseh mestih in vaseh pod 50.000 prebivalcev, v letoviščih in vaseh, ki imajo z zaokroženo okolico vsaj 2000 prebivalcev, pa nimajo čete 15 poklicnih gasilcev, niti prostovoljnih gasilcev, so občine dolžne določiti iz vrst svojih občinskih uslužbencev poveljnika in potrebno število mož iz prebivalstva, ki morajo biti poučeni o gasilski službi in ravnanju z gasilskim orodjem. V mestih nad 10.000 prebivalcev morajo imeti take čete vsaj 15 gasilcev. Občine pa so dolžne skrbeti za gasilsko opremo. Industrijske, zavodne, poklicne in obvezne gasilske čete upravlja v tehničnem oziru poveljstvo, ki ga sestavljajo poveljnik, namestnik, vodje odsekov, inženjer podjetja ali zavoda, ali občinski inženjer in občinski zdravnik. Osnutek določa organizacijo gasilskih žup ter predpisuje njihov obstoj, pravice in dolžnosti. Enako določa zakon tudi organizacijo gasilskih »za-jcdnic«. Na vsako banovino pride po ena gasilska »zajednica«. Vsaka zajednica bo imela gasilskega inšpektorja in po potrebi njegovega pomočnika s stalno mesečno plačo. V odboru zajednice je tudi zastopnik banske uprave in zastopnik vojske in mornarice, ki ga imenuje armadno poveljstvo. SEDEŽ GASILSKE ZVEZE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE, ki je vrhovna predstavnica gasilstva v Jugoslaviji, je v Belgradu. Zakon določa velike patriotične in druge naloge tej zvezi. Upravo zveze sestavljajo sdn >.00i predstavnik. Gasilska župa Belgrad-Pančevo-Ze- predstavniki gasilskih zajednic po številu izvršujo-v. Na vsakih 10.000 članov pride po en -Ps čih članov. mun je tudi zastopana v upravi z enim predstavnikom. Enako je v upravi po en zastopnik notranjega ministrstva, ministrstva za fizično vzgojo, vojnega ministrstva, Zveze mest Jugoslavije, Zveze občin Jugoslavije in pa glavni urednik glavnega zveznega lista. Člane uprave volijo zajednice in pa bel-grajska župa. Volitev pa potrjuje minister za fizično vzgojo. Starešinstvo zveze sestavljajo: starešine zveze. dve podstarešini, glavni tajnik, blagajnik, glavni inšpektor gasilstva, glavni urednik uradnega ga- silskega lista, zastopnik ministrstva za fizično vzgojo ter zastopnika inšpekcije državne obrambe pri vojnem ministrstvu. Zakon podrobno določa pravice in dolžnosti uprave gasilske zveze. GMOTNA SREDSTVA za organizacijo gasilske službe bodo prispevale vse domače in tuje zavarovalne družbe in društva proti požaru, dalje zasebna industrijska podjetja in zavodi, ministrstvo za fizično vzgojo naroda, vsa ministrstva, v katerih pristojnost spadajo osnovane gasilske čete, občine, v katerih so gasilske čete, in pa gasilske čete s prispevkom svojih članov, darov, zapuščin in dohodkov svojih prireditev. Zavarovalne družbe (delniške ali vzajemne) proti požaru te sploh vsa prireditna podjetja, ki se pečajo z zavarovanjem proti požaru, bodo morale prispevati po 3% od plačanih premij. Za plačevanje teh prispevkov skrbe banske uprave. Iz dohodkov se osnuje v vsaki banovini »gasilski fond«. Iz tega gasilskega fonda se dodeljuje: 10% gasilski zvezi Jugoslavije, 20% banovinski za-jednici, 10% gasilskim župam v banovini in 60% gasilskim četc.m v banovini. Iz tega denarja krijejo gasilske organizacije in društva svoje izdatke. DOSEDANJE GASILSKE ORGANIZACIJE se morajo v treh mesecih potem, ko bo ta zakon sprejet in službeno objavljen, preosnovati v smislu zakona. Do tedaj jih upravljajo dosedanji odbori in uprave. V RAZLOGIH navaja osnutek veliko škodo, ki jo požarne nezgode povzročajo v državi. Škoda po požarih znaša v naši državi približno dve milijardi dinarjev letno, vse vloge pa 165 milijonov dinarjev. Povprečno znaša škoda na vsakega prebivalca v državi 400 Din letno. Iz pooebne tabele povzemamo, da je v vsej državi do sedaj 1565 gasilskih čet z 52.697 člani. Vsi gasilci imajo skupno 273.550 m lanenih cevi, 6446 m gumijastih cevi in 12.844 m sesalnih cevi. Dalje imajo 3199 lestev in 44.107 uniform, 401 motornih brizgaln in 1402 ročnih brizgaln ter 455 domov. Daleč pred drugimi pokrajinami je v tem oziru Slovenija. V Sloveniji je 760 čet s 24.253 člani, ki imajo še več uniform, namreč 25.244. Lanenih cevi je v Sloveniji {71.536 m, gumijastih cevi 1260 metrov, sesalnih cevi 6382 m, motornih brizgaln 280, ročnih brizgaln 737, 1301 lestev in 327 gasilskih domov. Tabela navaja tudi razne podpore in subvencije, ki so jih prejemala gasilska društva tako od Predno gre otrok v šolo, naj še enkrat temeljito izperejo - v usta in zobe 2 0DOL-om ODOL je res antiseptičen, učinkuje trajno in obvaruje otroka pred nalezljivimi boleznimi Ravno v dobi šolskega obiska je nega ust in Zob posebno važna. Doraščujoča mladina naj Zaradi tega neguje usta in zobe stalno z OD O Vom. občin, banovin, od države, od zasebnikov, od zavarovalnih družb itd. Skupna vsota subvencij, ki jih jc gasilstvo v državi do sedaj dobivalo, znaša 2,167.000 Din. Čeprav je slovensko gasilstvo najmočnejše, vendar odpade nanj samo 554.000 Din subvencije, medtem ko znaša v donavski banovini skupni znesek subvencij 1,102.000 Din, v savski banovini pa 300.000 Din. Zanimivo je tudi število gasilskih godb, ki jih je v vsej državi 183, od teh 76 v Sloveniji, 87 v donavski banovini, 10 v savski banovini, druge pa v ostalih banovinah. Mnogo več kot polovico vsega dosedanjega dela na gasilskem polju v državi predstavlja torej izključno delo slovenskih gasilcev, po veliki večini kmetskih mož in fantov. Zakon ima torej očitno tendcnco dvigniti gasilstvo tudi v drugih okrajih države na isto stopnjo kakor je v Sloveniji. Cankarjev spomenik v Chicagi Ljubljana, 28. marca. Občinska uprava drugega največjega mesta v Ameriki, namreč Chikaga, je že pred časom sklenila, da osnuje kot pripravo za letošnjo svetovno razstavo v Chikagi, poseben park, v katerem naj bodo zastopani vsi kulturni narodi sveta, posebno pa taki, katerih sinovi so delali na razvoju in razcvetu Združenih držav. Naši rojaki so razumeli to povabilo, saj so Slovenci v nemali meri mnogo prispevali in žrtvovali mnogo krvi in mnogo svojih žuljev za Združene države. Če kateremu narodu, potem je veljalo vabilo chikaške mestne občine posebno Slovencem, ki imajo v Chikagi svojo drugo najmočnejšo naselbino v Ameriki (prva je v Cle-velandu). Chikaški Slovenci so prišli na idejo, da postavijo v tem parku narodov spomenik tistemu Slovencu, ki je najbolj jasno in najbolj izrazito oznanjal trpljenje slovenskega kmetskega izseljenca in delavca, to je Ivanu Cankarju. Chikaška mestna občina je v tem parku narodov določila poseben oddelek za takozvani »Ju- goslovanski park«. Prej kot Hrvati in Srbi so bili Slovenci na delu, da izpopolnijo ta park. Obrnili so se na ljubljansko mestno občino m prosili za primeren kip Ivana Cankarja. Mestna občina je razumela to željo ameriških rojakov, pa tudi vso veliko važnost te prilike ter je pri akademskem kiparju Lobodi naročila primeren kip Ivana Cankarja. Kipar Loboda je izdelal v naravni velikosti klasičen portret Ivana Cankarja z delom oprsja. Loboda je izdelal Cankarjev kip v mavcu, mestna občina pa je dala v Zagrebu kip preliti v bron. Kip je bil te dni poslan v Chikago. Ameriški Slovenci bodo poskrbeli, da bo Cankarjev kip postavljen na lepem mestu v chikaškem parku narodovi:. Bodočim obiskovalcem tega parka se bo nedvomno ulisnil v dušo lik našega velikega umetnika in oznanjevalca trpljenja slovenskih ljudskih množic. Ne s sijajem, kakor n. pr. Nemci ali Italijani, temveč s preprosto bridkostjo, kakor jo je izrazil Loboda v svojem portretu Ivana Cankarja, s tem bomo mi Slovenci zastopani v chikaškem »parku narodov«. Dogodki v Kaplji vasi pred sodniki Ljubljana, 28. marca. Mali kazenski senat je danes že v drugič obravnaval dogodke, ki so se 16. maja razvijali v Kaplji vasi, okraj Kamnik, ob priliki proslave 60 letnice dr. Antona Korošca. Proslava je bila prepovedana in je prišlo omenjenega dne popoldne do demonstracij. Mali senat so tvorili: s. o. s. g. Ivan Kralj kot predsednik, a kot sosodnika sta fungirala s. o. s. dr. Ernest K o b e in s. o. s. g. Mirko K o r -š i č. Državno tožilstvo je zastopal šef državnega tožilstva dr. Robert Ogoreutz, dva obtoženca pa je branil odvetnik dr. Miha Krek. Državno tožilstvo je naperilo proti 24 letnemu posestnikovemu sinu Antonu Bergantu iz Su-nadol pri Kamniku in 31 letnemu oženjenemu delavcu Francetu Zormanu iz Zgor. Brnikov obtožbo zaradi zločina javnega nasilja odnosno poskusa zločinstva zoper državno oblast v smislu § 128 k. z., češ da sta po obtožnici metala kamenje na orožnike, ki so v Kaplji vasi razganjali demonstrante, in jih s tem skušala ovirati v izvrševanju njih službe. France Zorman je vrgel kamen v orožnika Josipa Adamiča in ga lahko poškodoval na desni roki. V razlogih pravi obtožnica; Kakor izhaja iz orožniške ovadbe, so orožniki kritičnega dne imeli nalog razgnati udeležence ob priliki 60 letnice dr. Antona Korošca, ker ni bila dovoljena. Pri tej priliki so domačini metali kamenje v orožnike. Med demonstranti sta bila tudi oba obdolženca, ki sta prav tako metala kamenje na orožnike in je France Zorma celo zadel s kamnom orožnika Josipa Adamiča, ki je dobil na desni roki lahko poškodbo. Na prvi razpravi sta oba obtoženca zanikala vsako krivdo. Prvi obtoženec Anton Bergant je navedel po pričah svoj alibi in zanikal, da bi sploh vrgel kak kamen v orožnike. Prav tako je drugi obtoženec odklanjal vsako krivdo, priznal pa je, da je res pobral kamen, a ga ni vrgel proti orožnikom. Na prvi razpravi so bile zaslišane nekatere priče. Tako je priča hlapec Jože Suhovršnik izpovedal, da je Anton Bergant vrgel kamen v orožnike. Zadel je orožnika v hrbet. Suhovršnik je poudarjal, da je bil takrat Bergant v rjavi obleki. Nasprotno pa je orožnik Josip Adamič izjavil: »Bil sem v službi v Kaplji vasi. Videl sem, da je France Zorman imel v rokah pol kg težak kamen. Tudi Bergant ie vrgel kamen. Bergant je bil oblečen v «plavo obleko«. Videl sem ga od zadaj, ko ie bežal.. Aretiral je Zormana. Obtoženi France Zorman: »Nobenega kamna nisem vrgel. Orožniki so me tepli.« Obtoženec Anton Bergant: »Imel sem rjavo obleko, ne plavol« Ostale, na zadnji razpravi zaslišane priče Peter Zule, vpokojeni orožnik, kaplan Ivan Plati š a , posestnik France M a 1 e š , France Če r -n i v e c in Jernej P i b e r n i k so potrdili mnoge razbremenilne okolnosti za Berganta, prav tako tudi za Zormana. Anton Bergant je danes še izjavil: »Okoli 3 popoldne sem bil pri Janežiču v Polju s kolesom. Nato sem šel v Vodice.« Danes zaslišane priče Sodišče je danes nadaljevalo z zaslišanjem prič. Ponovno je bil zaslišan orožniški kaplar Josip Adamič. Predsednik: »Ali veste, da bi bil Zorman kamen zagnal?« Priča: »Sedaj sem prišel na jasno, da sem enega aretiral, ki ie metal kamenje. Prav ak je bil kot je ta.« (Pokaže na drugega obtoženca.) Predsednik: »Rekli ste, da je Zorman vrgel kamen v puško?« Priča: »Videl sem ga in je zbežal. Potem so mi drugi povedali, da je bil ta.« Predsednik: »Ali ste ga videli, da je vrgel kamen?« Priča: »Videl sem ga. Bil je Zorman. Orožnik Sečnik jc prišel na pomoč.« Predsednik: »Kako je : Bergantom?« Priča: »Vodctov hlapec mi ga je pokazal.« Predsednik: »Kdaj je bilo?« Priča: »Popoldne. Pol ure prej kot je bil Bergant aretiran.« Obtoženi Bergant: »V kakšni obleki sem bil?« Priča: »Tisto sedaj ne vem. Vem le, da jc imel dotičnik velike, blond lase, ki so v zraku vihrali.« Priča je na prvi razpravi omenil, da je bil obtoženi Bergant v plavi obleki. Priča Andrej M c j a č : »Berganta sem videl blizu Vodetove gostilne. Nc vem točno, kdo ga je aretiral. Bilo je takrat, ko sem šel v družbi kaplana g. Platišč in Štrcina proti Vodetovi gostilni, sem videl Berganta zadaj za nami. Bilo je okoli 5 popoldne. Berganta sem videl na cesti blizu Vodetove gostilne.« Predsednik: »Ali je imel seboj kolo?« Priča: »Vem, da jc hodil s kolesom.« Predsednik: »AL veste, kje je bil med demonstracijami?« Obtoženec Bergant: »Jaz se.n bil v Mejačcvi gostilni. Potem sem prišel za Vami proti Vodetovi gostilni.« Priča: »Da. Bili ste v moji gostilni.« _ Obtoženec Bergant: »Šel sem poprej s kolesom mimo Vodetove gostilne v Mcjačevo. Tam sem bil četrt ure.« Predsednik: »Zakaj niste tako ločno tega prvotno povedali?« Obtoženec: »Ko sem bil prvič zaslišan v Ljubljani, sem vse točno povedal.« Nato bi bil moral bili zaslišan bivši župan v Suhadolah Janez S e 1 a n. Predsednik je odredil dn pokličejo Sclana iz zaporov. Prišlo pa je obvestilo, da se Selan nahaja začasno na svobodi, dokler ne bo stol sedmorice končnoveljavno rešil njegove zadeve o ponarejanju stotakov in tisočakov. Obtoženi Bergant: »Odstopam od priče Janeza Selana, ker mi je sam povedal, da me sploh ni videl v Kaplji vasi.« Priča Janez Bergant: »Tone je imel na sebi rjavo obleko. To sc dobro spominjam. Nisem ga videl, da bi bil metal kamenje. Zormana sploh ne poznam. Tisti, ki je metal kamenje, je bil neznan mladenič.« Pri ča Josip Sečnik, orožnik: »Videl sem Zormana, da je pobiral kamen. Bil je precej vinjen. Kdo je Zormana aretiral, ne vem.« Branilec: »Proti komu je hotel Zorman vreči kamen?« Priča: »Mislil ga je zagnati od zadaj na nas. Jaz pa sem se okrenil.« Orožnik Silvester Mlakar ni povedal ničesar bistvenega in obremenilnega. Predsednik priči: »Kakšno obleko je imel obtoženec?« Priča Mlakar: »Mislim, da je bil v sivi. Sicer pa na to nisem pazil.« Priča Janez Aleš je izpovedal važno razbremenilno okolnost. Z Bergantom sta bila kritičnega dne dopoldne na Šmarni gori. Potem v Ga-meljnah, nato pri Janežiču v Polju. Šla sta v Vodice, kjer sta se okoli 4 ločila. Priča Jakob Jenko, posestnik, Zgor. Brni-ki: »Zormana poznam. Ob demonstracijah sem bil pri Vodetovi gostilni. Od Mejača proti Vodetu jc prišlo več ljudi. Zorman je stal pri kovačiji. Orožniki so skočili nanj in ga tolkli s kopiti.« Predsednik: »Kdaj je bilo?« Priča: »Po demonstracijah. •• Bil je precej vinjen. Gotovo bi ga videl, čc bi metal kamenje. Bilo je okoli 15 demonstrantov.« Priča Janko Zorman: »Bil sem na Vndclo-vem vrtu. Zunaj je bil hud vrišč. Zorman jc bil vinjen. Orožniki so ga tolkli. Videl sem ga na tleh.« Slično je izpovedal tudi priča Janez Bolha. Obtoženec Zorman: »Jaz nisem imel nobenega kamna v rokah.« Priča Bolha: »Nisem videl, da bi Zorman metal kamenje za orožniki.« Orožnik Josip Adamič je pri konfrontaciji vztrajal pri svoji izpovedbi. Državni tožilec je nato utemeljeval obtožbo in predlagal obsodbo obeh obtožencev. Branilec dr. Miha Krek je v podrobnostih analiziral rezultate današnje razprave ter predlagal oprostilno sodbo za Antona Berganta, prosil pa jc za Zormana milostno sodbo. Po daljšem posvetovanju jc predsednik objavil sodbo: France Zorman je kriv poskusa zločina zoper državno oblast v smislu § 128 k. z. ter se obsoja na tri mesece zapora in v povračilo stroškov kazenskega postopanja. Nasprotno se obtoženec Anton Bergant opro-šča od obtožbe. V razlogih jc predsednik poudarjal, da ni bilo inkriminirano dejanje obtoženega Zormana izvršeno radi nečastne pobude, toda treba je gledati na to, da orožništvo ohrani svojo avtoriteto, zato je kazen treh mesecev zapora primerna. Branilec si ie pridržal pravico izjave. Razprava je trajala od 8.30 do 9.30. Pollshi gen. konzul zapušča Zagreb Ta teden zapusti Zagreb dosedanji vodja poljskega konzulata gen. konzul g. dr. Roman Lazarski ter odide, na važno mesto v zunanjem v Zagrebu polna štiri ministrstvu v Varšavi. G. dr. Lazarski ie bil leta ter si je pridobil velike simpatije v vseh krogih zagrebške družbe. Kdor je imel priliko, priti v stik z gospodom gen. konzulom, je dobil utis, da icna opraviti z visoko izobraženim, resnim in izredno verziranim diplomatom. Vsakega pa je naruvnost očarala njegova izredna prirojena ljubeznivost. V Zagrebu so tudi vsi hvalili njegovo lepo znanje hrvaščine. V področju zagrebškega gen. konzulati spada tudi Dravska banovina. G. dr. Lazarski je imel tudi z našimi kraji uradne in prijateljske stike in je zelo ljubil Ljubljano in našo lepo Gorenjsko, kamor jc večkrat zahajal. Po njegovi iniciativi se ie usmerila marsikatera |ioljska ekskurzija tudi skozi naše kraje in je odnesla vedno najlepše spomine od Slovence* Zelo se je zanimal tudi za Društvo prijatelje* poljskega naroda in mnogokrat prosil za infor macijc o naših prilikah. Zlasti ljubeznivo je ši Slovencem na roko pred dvema letoma ob pri liki sijajno uspelega izleta no Poljsko. Prepričani smo, da g. dr. Lazarski ne b. pozabil naše lepe doroovine na svojem novcu službenem mestu in da bo v centrali vzdrževa vse one bratske vezi med nami in Poljaki posebej še tudi med številnimi prijatelji in < nitelji med Slovenci. Zelo obžalujemo njegov odhod in mu želimo na novem meetu obilo uepehoT. Ljubljanske vesti: Letališče na ljubljanskem polju Ljubljana, 128. marca. Odločujoči činitelji »o dosedaj le malokdaj pokazali tak i vliko odločnost iu ekspedivnost, kakor sedaj, ko gre za osnovanje letališča v Ljubljani. Vse priprave u n do čudovito lutro naprej in opazovalci- more le obžalovati, da pri marsikateri, prav tako vi;:"'!ii zadevi, ni šlo % isto naglico. Letališče v najbližji okolici Ljuhljnne je sedaj končno zagotovljeno Kdint pri murni teren pa pride v poštev le zemljišče dosedanjega vdmškega vežbališča pri 1). M. \ 1'oljn- (,1'adhu novega letališča se prične — po vseli zagotovilih že sredi meseca aprila. Lastniki lepih parcel nn vežbališču — ki so sami kmetje — se seveda ne upirajo odkupu, pač pa se upirajo, ker jim ljubljanska mestna občina ponuja premajhno odkupnino za svot. Zaradi odpora lastnikov je uvedeno razlastitveno postopanje. Razprava o razlastitvi bo, kakor smo že poročali, dne 5. aprila na licu mosta. Ttazprava bo ob i), dopoldne in bodo pri njej navzoči zastopniki banske uprave, ljubljun-ske mestne občine, občine in pa zastopniki lastnikov zemljišč. Umovno je bilo stališče lastnikov zemljišč, ki so branili pač svojo zemljo. Kakor fujemo, je tudi ljubljanska mestna občina že spoznala, da je bila prenizka njena ponudba po 2 do 3 Din za kvadratni meler — in to v neposredni bližini niesla — zaradi CERKVEN KONCERT PRIREDI V ČETRTEK ~0. MARCA OB 8 Zl EčER V FRANČIŠKANSKI CERKVI SLOV E V S K O G I. A S Ii E NO DRIJ S T V O LJUBLJANA" ★ V/l SPOREDU SO ORGELSKE TOČKE, ki jih iznajti ravnatelj stol-n c/in kom msgr. STANKO PREMRL, V i i R S T E R J E V A »M IS S A S O LE M NI S-n a-moln za zbor, orale in orkester. S n d c l u j e godba 40. pešpolka. DIRIGENT PROF. DR. A N TON DOLI N A R ★ VSTOP PROST Mariborske vesti s Zamenjava mestnih vojašnic 99 Kaj bo danes? Drama: Zaprta. Opera: »Pri treh mladenkah«. Red sreda. KinoKodeljevo: Ob 17 in 20, »Zadnji dnevi Pompejev«. (Znižane cene.) Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska ce6ta 10. 0 Butarice na trgu. Ne cvetlice, temveč butarice za cvetno nedeljo otvorijo prav za prav na ljubljanskem trgu in v Ljubljaini pomladno sezono. Na ljubljanskem tTgu je sedaj že več prodajalk, ki ponujajo mimoidočim lepo vezane in zelo pestre butarice. Že pred dnevi je prišla na trg mlada deklica, ki pa je imela butarice komaj tako velike kakor šc»pki. Sedaj pa so na trgu to se pravi ob frančiškanskem trimostju, že razstavljene butarice, ki so tako velike, kakor se za butarice res spodobi. Pravih velikih kmetskih butar na trg sicer še ni. Te šele pridejo. Ljudje na trgu si radi ogledujejo le butarice, vendar pa je kupčija zaenkrat bolj slaba. Glavni kupci, namreč ljudje s Posavja, sedaj še ne kupujejo butaric, ker ie do cvetne nedelje še vedno skoraj dva tedna. Prodajalke pripovedujejo o velikih naporih, ki so jih zahtevale te butarice. Prinesle so jih po večini vse iz revnih vasi okoli Sostrega, kjer so moški zadnje čase cele noči vezali butarice in oblali in barvali lesovino za pisane trakove, da so mogle sedaj ženske odnesli lepe butarice na trg. Prodajalke butaric so vsak večer pred izbiro: njihov zaslužek jim ne dovoljuje poiskati si plačano prenočišče, domov je po tega so biln zadnje čase uvedena neobvezna pogajanja med lastniki in mestno, občino. V neknterih {trimorih se je celo dosegel sporazum zaradi od-tupa in so se posamezni lastniki izrazili, da bi bili pripravljeni odstopiti svoj svet po 7 do 8 Din za kvadratni meter. Od svojega nepopustljivega stališča bo morala Odstopiti najbrže tudi mestna občina in dati lastnikom bolj ugodno ceno, kakor jo je ponudila pri prvem ogledu zemljišča. Vse zemljišče bodočega letališča bo merilo okoli 457.000 kvadratnih metrov. Davi ob t) se je sestala na vežbališču posebna vojaška komisija zrakoplovnega poveljstva iz Novega Sada. V komisiji so bili polkovni inženjer g. Ljuba Hadžipopovič, ki se zlasti prizadeva za osnovanje letališča v Ljubljani, dalje podpolkovnik M. Schwarz, major Novak in major 1'erdo Gradišnik (znani Izvrstni letalec). Komisija je ugotovila, da je zemljišče naravnost idealno za letališče ter da nima nobenih napak. Upamo, da se bo zadeva zaradi letališča rešila ugodno za obe strani, namreč tako, da dosedanji lastniki ne bodo imeli zavesti, da so oni prav za prav največ žrtvovali za letališče, na drugi strani pa tudi tako, da dobi Ljubljana čimprej lep aerodrom, ki ga mora imeti že zaradi svoje zemljepisne lege. Svetujemo pa: ne greniti kmeta s pretiranimi zahtevami! več ur hoda, v Ljubljani prenočevati pa je še vedno premrzlo. Najraje se stisnejo po dve, tri v kakšno vežo ali na prostoren prag in tam pol predremajo, pol pa prebede noč do 5 zjutraj, ko se zopet vrnejo z butaricami na trg. Bridek, zelo bridek trud nudijo te butarice izdelovalcem in prodajalkam. © Stojnica na Sv. Jakoba trgu. Med prodajalci drobne manufukture, konfekcije in galanterije, ki imajo svoje stojnice na Vodnikovem trgu, vlada že dobri dve leti neka vznemirjenost. Pred dvema letoma se je namreč prvič pojavil predlog, da bi se te stojnice ločile od živilskega trga ter prenesle na Sv. Jakoba trg. Namera je bila pred dvema letoma sicer opuščena, letos na pomlad pa jo je nekdo izkopal iz zaprašenih aktov. Čeprav je namreč živilski trg mnogo premajhen, vendar bi pomenila ta preselitev za te branjevce popolno uničenje. Sv. Jakoba trg, ki ga je mojster Plečnik pred ' leti tako krasno preuredil, bi bil narflah ob vso : svojo arhitektonsko lepoto, ker bi jo zakrile razne stojnice. Sploh je misel o iočitvi posameznih trgov nerazumljiva. Najboljša rešitev bi bila, da bi mestna občina počakala še leto ali dve, dokler se ne uredi nabrežje ob Ljubljanici in bi potem mogla lažje porazdeliti trg, ker bi bilo z regulacijo Ljubljanice pridobljenega na obrežju mnogo novega sveta. 0 Zaračunavanje prevozov z mestnim rešilnim avtomobilom. Z ozirom na sklep mag. gremija z dne ' 14. oktobra 1932 veljajo za prevoze z rešilnimi avtomobili sledeče cene: 1. za vožnje v mestu se računa a 50 Din; 2. pri vožnjah izven mesta se pa računa za vsak izvršen kilometer 6 Din, temu znesku pa je prišteti še osnovno takso v znesku 50 Din. Danes je Slamič slaSčico pripravil, da bo z njo slednji Želodec pozdravil, vredna ie, da fo zapišemo v zvezek, to je - jei - „z rezanci paprični zrezek"t 0 Mestna plinarna ljubljanska priredi v sredo 29. marca ob 8 zvečer predavanje o plinski kuhi. Naše gospodinje se bodo ponovno lahko prepričale, kako lahko in snažno je delo ob plinskem štedilniku. Na to brezplačno predavanje in poskušajo jedil, ki se vrši v prostorih Kraljice Marije kuhinje v Prečni ulici št. 2, vabimo vse one gospodinje, ki se zanimajo za moderno in sodobno gospodinjstvo. — Mestna plinarna. 0 Ureditev šentpeterskega parka. Pretekli teden so vrtnarska dela v tem parku zopet znatno napredovala. Kjer je teren visel, so ga nasuli in obdali s škarpo. Nasadili so tudi že več mladega drevja. Park bo imel sedaj nekako obliko elipse, ker so vogale kasirali, S tem bo na razpolago prostor za postavitev javnega stranišča. Tudi na znotraj je ves prostor, zlasti v središču, preurejen. ; Če bo ugodno vreme, bodo vsa dela v tem parku i v teku aprila meseca končana in park za občin- ' stvo ter otroke odprt, O Modne hlače — pumparcc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesto 14. © Bluze, damsko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavice, Vam nudi v najboljši izbiri tvrdka Miloš KarniČnik, Stari trg 8. Maribor, 28. marca. Zamenjava vojašnic je ena najvažnejših točk seje mariborskega občinskega sveta, ki se vrši jutri. ?,e od prevrata dalje je bilo to vprašanje predmet neprestanih pogajanj in posvetovanj, do končne rešitve pa radi raznih razlogov ni prišlo. Izgleda, do je sedaj žc toliko dozorelo, da se je odločil občinski svet izreči končno besedo. Vojašnice so svoječasno gradili poleg mestne občine tudi zasebniki. Predstavljale so sigurno in dobro naložbo denarja, ker jc erar plačeval lepo najemnino. Sčasoma jih je pa kupila iz zasebne roke mestna občina, ki je imela 'mnogo interesov na povečanju mestne garnizije: pridobilo se je na ta način veliko število konsuincntov, ki so znatno okrepili gospodarstvo nu področju mesta. Po vojni pn so sc razmere znatno izprcinenile. Občina mora objekte vzdrževati, popravljati, potrebne so v tc svrhe velike investicije, donosa pa nima od vojašnic faktično nobenega. Poslopja propadajo, ker popravlja občina samo najnujnejše, vojaška oblast pa se je postavila na stališče, da mora popravila izvrševati juridični lastnik, dasi smatra sebe za praktičnega lastnika. Nastalo je na ta način nekako dvolastništvo, ki je na škodo obema strankama in obe sta zelo zainteresirani, da se vprašanje končno veljavno reši. Za mestno občino jc odstop vojašnic zelo važno vprašanje. V bilanci občinske imovine predstavljajo vojašnice aktivno postavko 33 milijonov; med občinskimi realitetami je to največja postavka. V tem tiči tudi težava rešitve tega problema. Izločiti tako močno aktivno Ipostavko iz občinske imovine je odgovorna □ V mariborski stolnici priredi Slovensko nevsko društvo »Maribor« dne 7. aprila velik koncert »Sedem zadinjih besed Jezusovih na križu«. Hvalevredno je, da je vstopnina za ta konccrt izredno nizka. Vstopnice so že v predprodaji. Cirilova knjigarna na Aleksandrovi 6 in Hofer. □ Za starši šc sinova. Čez Avstrijo sta prispela včeraj v Maribor iz Diisseldorfa 24 letni rudar Ivan Korošec in njegov 21 letni brat Štefan. ki je mornar. Nedavno so nemške oblasti prijele in izgnale njuna starša Ivana in Marijo Korošca. Oče je bil v Nemčiji 24 let zaposlen kot rudar. Sedaj, ko je izgubil delo, so se gn enostavno z izgonom iznebilMer ga poslali v njegovo rojstno vas Dolinci v Slov. Krajini. Ko so očeta in mater v DUsseklorfu prijeli ter ju izgnali, ni bilo obeh sinov doma. Nekaj dni po žalostnem odhodu staršev sta se vrnila ter našla stanovanje zaklemjeno. Vprašala sta po vzroku policijo, ki pa je oba kar pridržala. V spremstvu policije sta smela domov, kjer so jima dovolili vzeti samo eno obleko, nakar so ju takoj poslali po izgonu v pristojno domovino, ki je še nista nikoli videla, ker sta se rodila v Nemčiji. Povedali so jima, da pošljejo pohištvo in ostalo imetje naknadno za njimi. Mariborska policija je obojico odpravilo za njunimi starši v Dolince. □ Krojači in krojačice so te dni na občnem zboru svojega Združenja polagali račune o delovanju v minulem letu. Občni zbor, ki se je vršil v Gacnbrinovi dvorani ob izredno številni udeležbi članstva, je vodil predsednik Združenja Anton Košar. V obširnem govoru je navajal težave krojaških obrtnikov ter ostro nastopil zlasti proti šušmarstvu in pa proti konkurenci kaznilniškc delavnice. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Košar Anton, Besak Anton. Vidovič Stanislav, Cotar Rajko, Lorber Franc. Kamer Anton, Lešnik Mihael 'mitu,,j 3j«pt7 'nfpepj jojz)i\( 'apjoj oi^Sof eher Franc. Kunčič Karel in Cverlin Franc. Namestniki: Pistotnik Franc, Granduč Alojzij, Kranner Marija, Kodrič Henrik. Predsednik vajeniške in pomočniške izipitnc komisije je Šti-bee Rudolf, namestnik Besak Anton. Razsodišče tvorijo: Besak. Kunčič in Cotar. □ Prihodnja premijera v gledališču bo duhovita komedija zagrebškega pisatelja Petra Preradoviča »Se li razumemo«. Delo, ki se izvaja prvič v slovenskem jeziku režira Skrbin-šek. nastopijo pa Dragutinovičeva, Kraljeva, Starčeva. Gorinškova, Skrbin.šek, Daneš, Fu-rija, Blaž, Nakrst in Crnobori. □ Smrtna žetev. V visoki starosti 79 let je umrl v Kosa rje vi ulici 38 iermenarski mojster Franc Zechner. Blagega pokojnika bodo pokopali jutri, v četrtek ob treh popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje! stvar. Vse vojašnice imajo skupaj 69 objektov. Artilerijska jih šteje 37, vojašnica Vojvode Mi-siča 17, Kralja Aleksandra v Melju t2 in vojno okrožje 2. Poslopja so šc vsa novejšega datuma ter predstavljajo nedvomno vrednost najmanj 30 milijonov. Kakor doznavamo, nudi vojaška uprava v zameno poslopje Kemindu-strijc v Melju, poslopje in skladišče sedanje carinarnice in na Dravsko vojašnico. Povrhu je občina dosegla še izplačilo denarne odškodnine v iznosu poldrugega milijona dinarjev. Omeniti pa jc troba, aa so vsi objekti, ki iih nudi vojaška uprava v zameno, stare zgradbe, deloma, kot na primer Dravska vojašnica za vsako praktično uporabo brez pomena. Razvidno je, da bi napravila občina pod temi pogoji kaj slabo kupčijo. Morda bi se dalo doseči z vojaško upravo kak ugodnejši sporazum. Mariborska garnizija ne potrebuje vseli vojaških objektov ter bi se brez vsega dala namestiti v dveh vojašnicah. Občini bi ostala na ta način še ena vojašnica, s katero bi se dulo na enostaven in praktičen način rešiti še vedno pereče vprašanje cenih stanovanj. Polog tega bi občina dobila v zameno še zgoraj navedena stara poslopja. Vojaška uprava bi tudi pod temi pogoji napravila z mestom dobro kupčijo ter ne bi bila pri zamenjavi nič prikrajšana. Mestna občina bi pa od zamenjave vsaj nekaj imela, ker bi lahko rešila stanovanjsko vprašanje na primeren in cenen način. Vsekako po bodo morali v smislu statutov o takem prehodu občinske imovine v tuje roke odločevati občinarji. Želeti je, da bi se našel sporazum na osnovi, ki bi zadovoljila obe stranki. □ Smrt zaradi opeklin. Včeraj smo poročali o strahoviti nesreči, ki se je pripetilo v Koro-šeevi ulici perici Antoni ji 1' ran k. Posledice opeklin so bile tako strahovite, da je ponesre-čenka v noči na torek izdihnila. Itadi nezavesti in izčrpanosti ni mogla pojasniti vzroka nesreče. Strahovite opekline, ki jih jc zadobila po celem telesu, niso povzročili samo plameni, umpak tudi vrela v orla. Ko je začela goreti obleka, je perica v silni razburjenosti planila v kotel vode, da bi pogasila plamene. Voda v kotlu pn je skoraj vrela, kar je bilo usodno. Kar niso napravili plameni, je dopolnila vročo voda. Opekline so bile tako hude, da jim je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegla. □ Poročil« sta se v ponedeljek ugledni mariborski fotograf g. Mirko Japelj in gdčna F.nia Čcrny. Kot priči sta bila znani naš slikarski umetnik Janez Mež&n in zasebna uradnik Bine Kerševan. — Novoporočencenin iskrene čestitke in obilo blagoslova! □ Boben poje... Dne 28. aprila bo na mariborskem okrajnem sodišču dražba nepremičnin zem. knjiga k. o. Rače, vi. št. 163. Cenil na vrednost je 33.668.60 Din. Istega dne bo dražba nepremičnin zem. knjiga k. o. Štrihovec. vi. št. 11 in 12. Cenflna vrednost je 74.010.90 Din. □ Turizem v francoskih Alpah. Gospod J. Lacroix, profesor za francoski jezik na ljubljanski univerzi bo imel jutri, v četrtek. 30. t. m. v dvorani Ljudske univerze svoje [irva predavanje v mariborskem francoskem krožku. Govoril bo o turizmu in zimskem športu v francoskih Alpah. Lepe slike in film bodo Spremljali predavanje. Člani francoskega krožka in vsi prijatelji francoskega jezika sdr vl judno vabijo. Začetek ob 20. □ Magdalene! igrajo. Dramatoki odsek magdalenske kongregacije vprizori dne 29. IV. na odru Zadružne gospodarske banke Mendel-sonovo spevoigro »Povratek iz tujine«. □ Največja lahkonfletska prireditev v državi. Crosscountry prvenstvo Jugoslavije na tO km za moštva in poedince se vrši letos v Mariboru dne 2. aprila. Ker pošljejo na prvenstvo vsi klubi iz države svoje najboljše tekače, pomeni ta prireditev vrhunec športne sezone v Mariboru. Vstopnina je izredno nizka: po 2 in 5 dinarjev. □ V nedeljo igra Ilirija! Pomladansko prvenstvo nogometne podzveze pričenja v nedeljo v Mariboru' z tekmo med rivaloma ISSK Mariborom in ljubljansko Ilirijo. Tekma sc vrši ob 15.30 na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu in sicer ob vsakem vremenu. □ V tuji obleki. Delavec Anton Popovič je srečal včeraj na Glavnem trgu nepričakovano svojega znanca, ki se je ponosno sprehajal v njegovi pražnji obleki, katero mu je nekdo nedavno ukradel iz stanovanja. Popovič. je opozoril stražnika n« izprehajalca. Na policiji je Popovičcv znanec priznal, da si je obleko »izposodil«. Kulturni obzornik LlubVartsho gledališče Ivan Cankar: Za narodov blagor Prireditev dijaškega društva »Žar«. Dosedanje gledališke prireditve dijakov klasične gimnazije so bile na precejšnji višini in so pokazale, da živi tudi v sedanjem dijaškem rodu innoao idealizma in volje po splošni izobrazbi, rop"«v j- samo ta ugotovitev kriterij, po katerem mogoče soditi take in podobne prireditve, vendarle tudi po izbiri in po načinu igre sodimo zrelost dijaških diletantov. Gotovo je, da sta doslej i.njboli" iispili prvi 'Ive igri iz klasičnega sporeda: Kralj Oldip in Julij Cezar«; morda sta imeli tndi bolite iuravce. Lanski Hlapci« so bili v mi-.-elneni pojmovanju zreli, tudi nekateri igravci so siv.p- dobro prijeli, križ pa je z mladimi ljudmi i-jiriftorili večje realistične skupine in jih sploh iiriiii-ili vnetne zunanje igre. Se. težje je bilo letos Narodovim Idagrom« in tako moramo odkrito It.vedeli, da večer ni bil prav srečen. Vse hvale i" vredno, da si ta res zdrava mladina izbirn uprizoritve vredna dela iu da ji Ivan Cankar v današnji niotnjavi času pomeni pozitivno smer, zlasti v odkritr ■ Ii in ravni poti In mimo lokave meščanske [ililvoMti in nepoštenosti; vendarle je Za narodov blago-' pretežka stvar, da bi res mogla zadovoljiti ž. ■ ' z;..-a>li samega idealizma. To delo terja od j^ravcev toliko zrelega karakternega igranja, toliko živili situacij in simultane igre (posebno prvo dejuiijo), da je nemogoče, da bi to zmogli mladostni diletanti in tako postane stvar onemogla In večkrat žni neprostovoljno smešna tam. kjer je v resnici smešna Večinoma se je igra zaradi premajhne ekonomičnosti v tekstu razvlf-kln in je v samem tekstu utrujala. Zdi se, da dijakom primanjkuje tudi igravcev, ki bi imeli dovolj posluha, da vzdrže svojo "znmisel in pravi ton. Vsekakor je svoje tovariše nadkriljeval dr. Grozd; med ženskimi vlogami se je posrečila tudi Grudnovka in tudi sicer je bilo nekaj pogojenih tipov, vendarle taka mladinska igra kljub vsi resnosti prerada spominja na marioneto. Igro je pripravil g. režiser M. Skrbin-šek, ki je nedvomno položil v delo veliko truda in so se mu dijaki skazali hvaležne z lepim vencem. Gledališče pa je bilo lepo obiskano, bilo je zlasti mnogo dijaštva, staršev in profesorjev, kar je lepa pozornost za dijaško izvenšolsko delo. F. K. Dame z zelenimi klobuki Premijera te francoske komedije je bila že 9. marca. Čeprav prinašamo poročilo precej kasno, si vendar smemo odpustiti, da nismo ničesar zamudili; tudi gledališče z igro ni kaj pridobilo. Komedija o štirih postaranih samskih sestrah ima zgolj zabavno nalogo in ne kaže najmanjšega prizadevanja, da bi zadela kje ob življenje. Tudi gradnja igre je docela nedramatična, noveiiatičma zgodba, kako se najmlajša sestra po dvanajstih letih skoraj ugasle ljubezni vendarle reši v zakon. Seveda je njen ženin čudaški bojazljivi profesor. Z dovtipi in vsem drugim zabavnim inventarjem vred je delo fabrikat teatrske industrije (zopet dvojno avtorstvo!), ki je namenjeno širokim slojem veliko-mest-nih periferijskih gledališč, ali pa zgolj provin-cionalnim odrom. Gledališču z umetniškim progra-gramom tako delo ne zadostuje. Režija (g. O. Šest) je poudarila dvoje: samsko okolje in precejšnjo komičnost značajev, ki jc v štirih sestrah precej poudarjena, pri gospodu prof. Hyacintu pa naravnost kipi v omejeno burko. Štiri sestre igrajo ga. Nablocka, ga. Juvanova, ga. Medvedova in ga. Mira Danilova, vsaka e svojstveno črto le brez življenja, pisatelia sta se v glav nem pomudila pri mlajši sestri in živi sestrični. Po- redno veselo Arletto, ki prinese v hišo novo življenje, igra ga. Vida Juvanova živahno in prikupno. Profesorja, ki ga igra g. Železnik, smo že označili. Prijetni in izraziti vlogi sta podala g. Lipah kot gospod dekan in g. Jerman kot hišni gospodar. Posebno veselje kaže tudi gdč. Slavčeva s porednim dijakom Veronom. Ljubimec, ki ga igra g. Jan, ne terja od igravca posebnih nalog. F. K. Premijera opere „Samson in Daiila" Saint-Saensova opera »Samson in Daiila« spa. da v vrsto onih francoskih opernih del, ki so si predvsem radi svoje čuvstvene pestrosti in glasbene barvite sočnosti utrla koncem preteklega stoletja pot v večino evropskih opernih gledališč, i Omenjena opera je nastala v letu 1878 in spada i v tipično vrsto tedanje francoske »opera lyrique«, I ki je namenoma mešala lirične in dramatične momente s poudarkom na prvih. IPodajanje duševnih vzgibanj v zvezi z zunanjimi doživetji je vezano na menjanje razpoloženj, kot si slede v zvezi, to je programatična tendenca, ki naj bo skladna z za-; htevami po instrumentalnem opisovanju ali sprem-Ijevanju takih dogajanj. Omejena pa je po izražanju liričnih razpoloženj, ki se podajajo v ari-joziii obliki. Na eni strani je to stremljenje po zaključenih vstavkih, ki se vporabljajo za izraz liričnih momentov, za umiritev sredi dramatičnega poteka. Na drugi strani pa je arija vrhunec stra-stvenega razpoloženja. — Vendar opera »Samson in Daiila« nima popolne enotnosti in zaokroženosti. To bo najbrž izviralo iz dejstva, ker je bila po prvotni zamisli obdelana ta snov v oratorijalni obliki in šele pozneje predelana v opero. Tako so baš zborovska mesta v svojem izrazu in polifoni obdelavi sicer zelo močna, toda padajo jako iz stilne enotnosti ostale izrazilo prosrrnmatskp glasbe iu čuvstveno Ilustrativnih, sladkobnih arij in celo i baletnih vložkov V naslovnih vlogah sta nastopila g. Marčec ir. ga. Thierry-Kavčnikova. Oba igralca sta bila v igri skladna. V petju je tenorist siguren, a (tudi v lastno škodo) vseskozi prenapet, čemur sledi na eni strani pomanjkanje izraznih pevskih fines, na drugi pa rada nastopi radi takega petja vsled pretiranega mešanja prsne funkcijo v višini funkcijska krčevitost in divergenca. Sopranistinja podaja pevsko snov občuteno, vokalizacija pa ni jasna. — V ostalih vlogah so nastopili g. Primožič kot svečenik Dagonov, g. Marjan Rus kot satrap Abime-leh, g. Betetto dovršeno kot hebrejski očak; vojnega sla in dva Filistrejca pa so podali gg. I. Rus, Drmota in Driga. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah g dr. švare. Vodil je sigurno — tudi zbor je bil to pot čist in točen — dinamika pa je bila zlasti v pričetku na f-mestih pretirana. — Režiral je delo prof. Šest. Ta opera ima mnogo svoje učinkovitosti na zunanjih oderskih efektih, ki zahtevajo razsežnih sredstev in velikega aparata. Pri nas vsega tegi; •nimamo v skladni množini, vendar je režiser kljub skromnosti dosegel uspeli. Stilu skladbe je dosti sledil, posamezni prizori so bili izdelani uspešno, predvsem začetni v 1. dej., dočim so prizori koncem 1. dej., v začetku 3. dej. in oni vojakov šibkejši. Dekorativna okolica je bila skladna. Ni pa bilo tu in tam dovolj notranje zveze med glasbo in igro, kar se tiče ekvivalentno napetosti in kontinuitete. Tu ni umestno včasih preostro posnemanje glasbe z gibi, kar lahko komično uČ;nkuje. Lučni efekti so bili smiselni, skoraj premalo občuteni. — Baletni vložki, ki imajo veliko vlogo v tej operi, so pač pri nas skromni, stilno ne prav enotni in deloma precej naivni, a so bili vendar nekam skrbno izvedeni. Kljub posameznim kvalltetem opere pa ne vem. po kakšnem pravcu bi utemeljil nujnost vprl-zoritve baš teca dela pri nas, v našem času. - V. U. Dnevna kronika Koledar Sreda, 29. marca: Ciril, mučenec; Bertold, spoznavalec. Roparji na Trski gori En ropar obsfreten Novo meeto, 27. marca. Tik pred prazniki v noži od četrtka na petek je bil na Trški gori izvršen nevaren rop v hiši po-sestnlce Femčeve, kateri je pred kratkim umrl mož. Ropar je ponoči udri v hišo ter zapretil z revolverjem vsem, ki so že ležali v posteljah, da se ne smejo nikamor ganiti, temveč da morajo potegniti rjuho čez glavo. Vsled groženj je prestrašena Femčeva ubogala. Ropar je zahteval od Femčeve denar. Povedala mu je, kje ima spravljenih 5 kovačev, nato je vse preobrnil in skozi okno dajal razno odejo in obleke. Prevrnil je vse po hiši in po dolgem času izginil. V isti noči so roparji izvršili vlom v zidanico posestnika Jakliča iz Vel. Bučne vasi. Nato so se pojavili pri Papeževi hiši v Trški gori. Eden izmed roparjev je udaril s klukcem po šipi ter jo ubil. Zena je zaslišala žvenketanje šipe ter klicala svojega, okrog 70 letnega moža. Ropar je svetil z električno baterijo in kazal revolver, grozeč, da bo ustrelil proti oknu, da bi preplašil roparja. Ko je mož, se naglo dvignil in snel puško s stene ter ustrelil proti konu, da bi preplašil roparja. Ko je oddal drugi strel, se je eden od roparjev zgrudil. Pobrala sta ga dva tovariša in odnesla. Med potjo so izsledili krvavo ruto, ki je bila ukradena Fem-čevi. Pod oknom Papeževe hiše pa so zapazili drugo jutro veliko krvavo mlako. { ^ " SAMTE MARELIClT^žE "jj"čASl | Poškodbe in nezgode Novo mesto, 27. marca. Danes zjutraj so napadli fantje F. A., J. in Š. K. z noži in revolverji ter planko Jordana Franca, 23 letnega pos. sina iz Volčkove vasi pri Št. Jerneju, ter ga občutno ranili po hrbtu, glavi in nogah. Pevec Alojzij, pos. iz Kamnega vrha pri Če-težu, je šel 25. t. m. proti domu. Naenkrat sta ga napadla K. J. iz Kržišč in Z. J. iz Zagorice s plan-kami ter udrihala po njem, da je bil' hudo poškodovan na glavi. Kopina .lože, 26 letni pos. sin iz Družinske vasi, je šel zvečer iz vinograda v Vinjeni vrhu domov. roki je nosil kljukec. Hipoma mu je spodrsnilo, da je padel na tla ter se pri tem obrezal s kljukcem desno dlan. Dolec Anton, 14 letni pastir pri Bulcu Francu ua Mirni, je v družbi več drugili rezal krmo na ■skednju svojega gospodarja. Iz stroja je pulil slamo, pri čemer je levo roko pahnil v vrteče kolo ter si pri tem odrezal polovico palca in sredinca leve roke ter cel kazalec. Tobak tihotapijo iz Madjarske -nci -m Murska Sobota, 27. marca. 1,7,' Zadnji čas se pojavlja zelo veliko tihotapcev ob naši in madžarski meji. Tobak Se dobi na Ma-djarskeih zelo poceni in to marsikoga zapelje, da krene na nevarno pol. Sicer imajo mejaši budna očesa, pa vendar se veliko tihotapi. Tihotapci so pa postali tudi predrzni. Enega graničarja so baje ubili. Pred dnevi so tihotapci streljali na grani-čarje. Oraničarji so seveda tudi rabili orožje in so tri tihotapce vjeli. Čudno je to, da večinoma taki tihotapijo, ki imajo doma vsega dovolj. Oslale vesti — Začasno upravitcljstvo Prosvetno zveze r Ljubljani poživlja vsa začasna upraviteljstva društev, včlanjenih v ljubljanski in mariborski Prosvetni zvezi, da nemudoma poravnajo svoje račune za izposojevanje diapozitivov, filmov, aparatov in gramofonskih plošč, slike pokojnega dr. J. E. Kreka, brošur »Zaščita zaledja proti vojnim plinom« in »Katoliška socialna prosveta«, Vestnik 1. 1932., ljudske igre: Slehernik, Trije kralji in Beneški trojčki, Koledarček za 1. 1933., znake Prosvetne zveze in razne druge račune. — Začasna uprava, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. — K Materi božji na Trsat bomo romali tudi leto« o binkoštih, če bo do 10. aprila prijavljenih vsaj 500 udeležencev, da si bomo zagotovili polovično voznino z vlakom in brezplačno voznino z ladjo po morju na otok Krk, do katere bo imel vsakdo pravico z našimi izkaznicami, ki bodo po 40 Din. Prosimo vse, ki se nameravajo romanja udeležiti, da se čimprej prijavijo. Prijatelje prosimo. da med znanci poagitirajo za čim večjo udeležbo. Spored romanja je z malimi spremembami isti kot druga letu, podrobna pojasnlia in položnice pa bomo vsakemu prijavljencu poslali pravočasno, 'liti nas mora vsaj 500. Prijavite se še danes na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Tyršcva cesta 17. — Znižane vozne cene. Generalna direkcija jugoslov. drž. žel. je za relaciji Medno—Ljubljana glavni in gorenjski kolodvor in obratno ter Ozalj— Karlovec in obratno izjemoma odobrila računanje voznih cen za vse tri razrede na osnovi tarifskih razdalj, ki so veljale pred L avgustom 1932, t. j. na osnovi 10 km za relacijo Medno—Ljubljana, na osnovi 15 km pa za relacijo Ozalj—Karlovec. Računanje dodatka na vozne karte, ki je bilo uvedeno h 15. februarjem 1933 se ne spremeni. Počenši s I. aprilom 1933 bo znašala, zatorej ,n. pr. normalna vozna cena potniškega vlada za relacijo Medno— Ljubljana v 111. razredu 3.50 Din, z dodatkom 1 Din 4.50 Din: za relacijo Ozalj—Karlovec pa v II. razredu 5.50 Din, z dodatkom t Din: 6.50 Din. Znižajo ae tudi cene mesečnih kart za javne nameščence in za dijake, cene tedenskih delavskih kart in pred-plačnih kart — na cene, ki so veljale pred 1. avgustom 1932. Cene za prevoz psov, prtljage in eks-prestie robe se ne znižajo. — Razpis cestarsko službe. Na osnovi § 81. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja na banovlnski cesti št. 139 Ptuj— Dornava—Ljutomer za progo od km 4.00 do km 9.00. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih, državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužen,ju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznjivlh dejanj iz koristoljub|a, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 30. aprila 1933 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. — S kropom se je polil. Te dni je v Bistri pri Zagrebu v strašnih bolečinah umrl dveletni otrok Nikola Parcela. Igral se je v kuhinji in prišel do štedilnika, na katerem je bil lonec vrele vode. Otrok je prijel za lonec, ki se je prevrnil in krop se je razhl po njem. Na otrokovo vpitje so prihiteli njegovi starši, ki so ga hitro nesli k zdravniku, pa je bila vsaka pomoč zaman. Eno vijolico v čist sv. Joiefu, en mVodar sn mnogobrojne revne osirotele otroke prosi v veliki potrebi DOM SV. 7EREZI/E D. /EZUSA za zapuitene otn ke Zagreb, Vrhovec 35. — Mesar streljal na Boterja, ki ga je votli. V Kustošiji pri Zagrebu se je pripetil krvav dogodek, ki ga je povzročil pijani mesar Anton Ogrizek. Ogrizek si je vzel avto in je šoferju naročil, naj ga pelje domov. Šofer je to tudi storil. Ko se je ustavil pred mesarjevo hišo, je zahteval za vožnjo 76 dinarjev. Mesarju se je to zdelo preveč in ker je bil pijan je izjavil, da sploh ne bo ničesar plačal. Odšel je v hišo in zaprl vrata. Šofer je začel zbijati po vratih, da bi tako prisilil mesarja, da mu plača, kar mu je dolžan. Mesar pa je zagrabil samokres in ustrelil skoz zaprta vrata. Krogla jo prebila vrata, ni pa zadela šoferja, marveč nekega Crniča, ki je prišel slučajno mimo. Crnič je bil lažje ranjen. Orožniki so nato mesarja aretirali. — Iz strahu pred roparji skočila skoz okno. V stanovanje trgovca z jajci Brauna v Rumi, ki je bil izven doma po trgovskih opravkih, sta o polnoči vlomila dva inaskirana roparja. Ko sta se nepričakovano pojavila v spalni sobi Braunove žene, je ta začela kričati, nakar jo je eden od roparjev zagrabil za vrat in jo pričel daviti in zahtevati od nje, naj pokaže, kje je denar. Med tem je prišla v sobo služkinja, ki se je zbudila vsled vpitja. To je napadel drugi ropar in jo je pričel s tako silo daviti, da je padla na tla. Trgovčevi ženi se je posrečilo izviti se iz roparjevih rok. Stekla je k oknu in skočila na ulico. Kmalu so prišli orožniki, ali o roparjih ni bilo nobenega sledu več. — Pri revmi v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Josef« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« voda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čre-va. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Stekla lisica. Pred par dnevi se je v Samo-boru pripetil redek dogodek. Stanovalci neke hiš so zjutraj okrog 5 začuli, da hišni pes, ki je bil priklenjen na dvorišču, nenavadno laja in da se bori z nekim drugim psom. Ko so prišli na dvorišče, so stanovalci zagledali res redek prizor. Velika lisica je besno napadala priklenjenega psa. Lisica in pes sta se valjala po tleh, okrvavljenih od ugrizov. Stanovalci so začeli tolči s palicami po lisici, ki je ušla. Čez nekaj ur so našli isto lisico na sosednjem dvorišču, kjer je za hlevom besno grizla kamenje in les. Tu so jo s kolmi potolkli. Glavo lisice so poslali v Zagreb, kjer so ugotovili, da je bila stekla. Seveda so tudi psa, ki ga je lisica napadla, ubili. — Šoier in samovozač. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju in stregi in vodstvu modernega avtomobila, ki jo je spisal ing. Josip Štolfa. S to knjigo je naša itak zelo skromna tehnična literatura zelo pbogatela, zakaj take publikacije so pri naa redke. In pri tem moramo poudarjati, da je delo kvalitativno in kvantitativno prvovrstno in zasluži vso pozornost. Avtor je zbral v knjigi ogromen materijal, ki priča, da se ni strašil ne truda, ne časa, ne stroškov. Avtor je porabil deloma že znane tehnične izraze, ki so mu bili ma razpolago, deloma je pa izoblikoval nove ter tako zelo izpopolnil našo pomanjkljivo tehnično terminologijo. Knjižica vsebuje vse, kar rabi vozač, je zelo prikladna, priročna in pregledna, povrhu je pa v svrho lažjega razumevanja opremljena z lepimi ilustracijami. Izpopolnjuje jo razmeroma obširen slovarček tehničnih izrazov in sicer v nemško-slovenekem ter v slo-veinsko-nemškem jeziku. Nedvomno je, da bo knjiga ing. Štolfe zelo pripomogla k nadaljnjemu razvoju avtomobilizma, zlasti pa bo koristila naraščaju in eploh vsem vozačem, ki so bili do sedaj navezani zgolj na tujo tehnično literaturo. Knjižica je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in stane vezana 140 Dtin. Mlada begunca Rakek, 27. marca, Lepo pomladansko vreme vzbudi v srcu marsikoga, zlasti pa v srcih onih mladih, ki so sicer prisiljeni sedeti v zaprtih sobah in s.i beliti glave z učenjem, željo po svobodi in po prosti naravi. To sta občutila tudi dva mala navihanca, dva uboga učenca, ki sta se hotela otresti vsakdanjih skrbi daleč proč od zavetišča. Zavetišče je resna hiša, tam ne trpe neubogljivostii in nagajivosti, niti ne hudomušnosti; še manj pa zlobnosti. Vzgojiteljice so stroge čuvarice reda in miru. Pri tem je udeležen vsak pač toliko, kolikor zasluži, eden večkrat in v obilnejši meri, drugi zopet redkeje in v manjših porcijah. Mnogo sta pripovedovala Bruno •in Milan. Prvi 11 letni sinček brezposelnega očeta, ki v težkih skrbeh premišljuje, kako preživljati še dva nedorasla otroka. Mati mu je pred dobrim letom umrla; bolehala je, mlado življenje Ji je razjedala jetika, dokler je ni končno ugonobila komaj v 31. letu starosti. Deček ima velike sive oči, živahno se ozira na okrog, je slabe konstltucije — bolehen In svojo zgodbo pripoveduje s solzami v očeh. Zdi se, da se boji. Med govorjentem na debelo požira sline. V sredo 22. t. pi. je nastopil dolgo pot brez sredstev in hrane ter brez popotne palioe. Druščino mu je delal njegov tovariš M;lan, ki Je v beganju iz zavetišča že izkušen moister. Tudi on Je otrok brezposelnih staršev. Milan govori malo in redkeje. Brunu šola ne dela nikakih preglavic. Oba sta se pa naveličala zavetišča in sole. — Iz zavetišča ni daleč v prosto naravo, tak skok mladim navihancem ne more delati težkoč. Kmalu sta bila dogovorjena. Hitrih drobnih korakov sta ubirala pot mlada begunca po cesti, ki pelje z Viča proti Brezovici. Vrhniki in naprej.. Povabilu voznika, naj vstopita v avto, sta se odzvala; peljala sta ee do Vrhnike, kjer sta si ogledala kraj in znamenitosti. Saj to je poučno potovanje! Potovala sta dalje in prišla do državne meje, toda skrivneea prehoda čez mejo se nista ustrašila. Nista pomislila na težkoče, ki ko s tem združene. Naenkrat se znajdeta onstran med črnosrajčniki in med gospodi v »frakih z velikimi napoleonskimi klobuki«. Kako sta občudovala mala begunca vse te posebnosti, ki so se nudile radovednim očeml Toda tuji gospodje so se čudno spogledali, ko so opazili dva mala gosta. Sprejeli so oba v svojo sredo in jima na kratko izprašali vest. Pa ne da bi dečka imela namen ogledati si znamenito Postojnsko jamo?! Morda tudi! Toda prekrižali so jima račune tuji gospodje, ki so poskrbeli odpravo Bruna in Milana nazaj na Rakek. Na Rakeku je pri želez, in obmei. polic, komi-sarijatu skesana begunca pristav g. Wohlnz prijazno zaslišal, pokazal njuno nepravilno početje in ju posvaril ter odredil, da se v spremstvu organa vrneta tja, odkoder sta pobegnila. Izročena sta bila policijski upravi v Ljubljani in bosta tako morala zopet nazaj. Kako bosta sedaj sprefeta — je pa drugo vprašanje. Celje — Mnogi vzroki — zdravilo pa lc eno! V vsaki dobi je mnogo ljudi, ki jih več ali manj muči migrena ali glavobol. Že na obrazu se pozna ljudem ta bolečina, ki jim ubija veselje do dela in do razvedrila v rodbini ali družbi. Vzroki so različni, fizični ali duševni, posledice so pa v večji ali manjši meri vselej škodljive za dotično osebo. — Pyrami-don tablete tu izborno pomagajo. Njih učinek je odličen tudi pri mrzličnih obolenjih in mnogih drugih boleznih. — U. F. nogavice stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. — Člani Hranilnega in posojilnega konzorcija v Ljubljani se opozarjajo na občni zbor, ki bo v četrtek 30. t. m. ob 19.30 v Oajevi ulici 9. „~ Lesna industrija. Žage za gatre. vodne, krožne v vseh dimenzijah izberete najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu oteklih . mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Joseiove« grenčice. Poizvedovania Mala denarnica s par ključki je bi'a najina na Kongresnem trgu pred hišo št. 5. Dobi se v podružnici »Slovenca« na Miklošičevi cesti. 1 ... .J3r Koncert slovenskih narodnih, umetnih in šaljivih pesmi. Pevsko društvo »Oljka« priredi v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. ob pol 4 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma koncert slovenskih narodnih, umetnih in šaljivih pesmi. & Društvo absolventov drž. trgovskih šol v Celju sporoča članstvu, da je najelo v hiši št. 20 v Prešernovi ulici levo dvoriščno dvorano, ki jo bo s pomočjo članstva preuredilo deloma v društveno pisarno in knjižnico, deloma pa v posvetovalnico čitalnico in igralnico. V ta društveni lokal imajo prost dostop ob vsakem času vsi redni in izredni člani društva, zato bo ključ shranjen v gostilni pri »Angelju«, kjer ga lahko vsakdo zahteva. Odbor prosi članstvo, naj naslavlja odslej vse dopise na: Društvo absolventov drž. trg. šol v Celju, Prešernova ulica 20. & Predavanje na Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek, dne 3. aprila t. 1. bo predaval na Ljudskem vseučilišču v Celju predstojnik naravoslovnega muzeja na Dunaju g. dr. Viktor Lebzelter o temi: Dve leti med Bušmani v puščavi Kalahari in pri črnih kmetih dežele Ovambo. Predavatelj je sam živel pri teh plemenih, zato bo predavanje, ki ga bodo spremljale številne skioptične slike, zelo zanimivo. ■& Umrla je na Sp. Hudinji Tekauc Amalija, u4 letna žena delavca. & Izgubljeno. Dne 27. t. m. okrog 10 dopoldne je bila nekje v mestu Celju izgubljena rjava usnjata denarnico z manjšo vsoto Jfenarja. Istega dne okoli 2 popoldne je bil izgubljen na Mariborski cesti v bližini vojašnice zlat prstan, vreden 250 Din. 0 Zalivala. Vojna invalida Matevž Cafuza in Franc Vodižek iz Zavodne pri Celju se najlepše zahvaljujeta tvrdki Rakusch v Celju, ker jima je podelila na svojem zemljišču pri Skalni kleti prostor za postavitev primernega stanovanja proti najnižji letni najemnini 60 Din. er Sestanek nogometnih sodnikov. V petek, dne 31. t. m. se bo vršil ob 8 zvečer v klubovi sobi hotela Evrope obvezni sestanek vseh zveznih in podzveznih nogometnih sodnikov. Ptuv Na cerkvenem pragu. V nedeljo se je pri Sv. Andražu v Slov. goricah odigral žalosten dogodek, ki je silno razburil ondotno prebivalstvo, in to tem bolj, ker je bilo krvoprelitje izvršeno na pragu cerkve, kjer je bilo zbranega mnogo vernega ljudstva. Okoli pol 10 dopoldne se je zbralo pred cerkvijo večje število pijanih fantov, oboroženih z revolverji, pištolami in noži. Kol kolovodja je bil med njimi še komaj 20 letni posestnikov sin F. K., znan pretepač, ki je bil kljub mladosti že šestkrat predkaznovan zaradi tepeža. Ze prejo je prišlo do prepira in izzivanjn in tedaj je K. nenadoma oddal strel iz pištole. V hipu sta se valjala na tleh v krvi 13 letni Janez Andrašič iz Erjavcev in 16 letni Franc Lovrec iz Sijiolincev, zadela od strela iz dvocevne pištole. Ko je K. opazil, da strel ni zadel Franca Zmavca, kateremu je bil namenjen in da je Zmavc zbežal proti cerkvi, se je v divjem begu pognal za njim in ga dohitel ravno na cerkvenem pragu. Hipoma mu je zasadil dolg nož v hrbet s tako silo, da je orožje obtičalo v hrbtu, Žniavc pa je obležal v mlaki krvi. To pa še K. ni bilo dovolj, segel je po revolverju in začel streljati kakor besen, nakar so začeli streljati 5e nekateri drugi fantje, ki so bili v njegovi družbi. Nastala je velika panika med ljudmi, ki so prihajala k službi božji in ki so bili Že v cerkvi. Zmešnjava je bila tako velika, da se sv. maša ob določeni uri ni mogla vršiti, ker so se ljudje iz strahu razbežali. Med tem so spravili ranjence v neko hišo in poklicali zdravnika iz Sv. Trojice v Slov. goricah, ki jim je nudil prvo polnoč. Andrašič in Lovrec. sta sicer hudo ranjena, vendar njune rane niso smrtnonevarne, medtem ko je poškodba Zmavca snirtnonevarna, ker so pljuča razmesarjena. Storilca K. so orožniki aretirali in ga oddali v sodne zapore v Ptuju. Ostale njegove strelce pa še zasledujejo. K. dejanje priznava, izgovarja pa se s šmarnico. togal sedaj mnogo cenejši; NOVE ZNATNO ZNIŽANE CENE Prej mala škatlica Din 2t>.~ velikd škatlica Din 58.— SEDAJ SAMO mala škatlica Din 21,— velika škatlica Din 45.— TO ZNIŽANJE CEN VAM JE DOBRODOŠLO! ' Sedaj lahko vsak kupi Togal tablete, ki blagodejno delujejo proti: revmatizinu I protinu hr'P', , I živčnim boleznim prehladu g lumbago išiasu in glavobolu. Togal tablete ne ublažuiejo samo bolečine, ampak pripomorejo tudi k izločenju mokračne kisline. Vsled tega so bili doseženi odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Ce več kot 6000 zdravnikov, med katerimi je mnogo profesorjev, predpisuje Togal tablete, potem lahko tudi Vi z zaupanjem kupujete to zdravilo. Togal Vam bo pomagal, ka-.0rJ" že ,is0(;erir" drugim. Togal tablete so neškodljive za želodec, srcc in ostale organe, ako sc jemljejo v predpisanih količinah. Vprašijte svojega zdravnika! Dobe se v vseh apotekah. — Odo-_breno od M. S. P. N. Z. br. 20S2. Piše ce S kolom po glavi. Iz Pišec nam poročajo: Po-mlad je tu. In z njo se je približalo delo na polju in zlasti v vinogradu. Seveda v vinskem kraju ne dobiš delavca, čc mu ne daš pijače. In tako se zgodi, da ga marsikdo dobi preveč pod kapo. Pa to se ne bi bilo tako hudo. ko ne hi alkohol ludi svojega storil in podivjal človeka. Takrat *e pa navadno plačujejo stari računi. Toda tudi nedolžni zna skupiti svoje. Tako se je zgodilo tudi llrastov-šku pri nas. Prišel je iz Artič s Kosom na Mali vrh. Ze dolgo pa sta imela G. in P. v Želodcu Kosa baje zaradi neke ženske. Ker stn pa videla iz vinograda, kjer sla delala že vinjena, Kosa iu HrastovSka prihajati na Mali vrli, sta sklenila v zasedi počakati Kosa in mu plačati stare račune. Toda preden se jc Kos vračal, je nastal večer. Ali napadalcu sta šo čakala svojo žrtev. Prvi pa se je vračal mimo zasedo Hrastovšek sam. Ker sta P. in G. mislila, da je Kos, sta udarila s koli po njem. In padla je nedolžna žrtev. Ni bil Hrastovšek na mestu mrtev, a nesreča je hotela, da ga ni nikdo našel ranjenega do drugega dne popoldne. Ko so ua potem odpeljali v bolnišnico, je ob prevozu izdihnil, a zavedel se je se toliko, da je povedal, kdo ga je pobil. Napadalca sla že v rokah pravice. Zanimivo je še to, da je bil Hrastovšek ravno vpoklican na odslužitev svojega vojaškega roka. Pa ga je Šel služit v večno domovino. Kam bomo prišli, če se bomo tako vdajali sovraštvu in alkoholu! šolske vesti. Kakor izvemo, nas v kratkem zapusti na Soli v Globokem g. Rado Drnač in nastopi svoje mesto v Artičah, kamor je premeščen. Kaj pa šola v Globokem? Odkar ie odšla gdč. .tulku Hladnik, še ni na njeno mesto nihče nastavljen In zopet nova vrzel z odhodom g. Drnača. Novinci pn čakajo na nastavitev. Novo mesto Proslava Materinskega dne. ki ga je priredila '"k- Marijina družba v Prosvetnem domu, je zelo dobro izpadla. Vse točk programa so bile zelo ljubke in so občinstvo, zlasti naše matere, v polni meri zadovoljile. Občinstvo se je proslave udeležilo v obilnem štovilu. Javornik Jože. mesar v Novem mentu, nima nobenega družabnika in je samo on upravičen sprejemati denar. Javornik Ivan, dosedanji družabnik, ni do tega več upravičen. Prevalje Slehernik, Tukajšna strokovna zveza je priredila 25. marca na Fari skrivnostno igro »Slehernik«. Žal nismo mogli ustreči vsem, ki so igro hoteli videt.. Ko je bila dvorana natrpano polna, je zmanjkalo tudi vstopnic in mnogi so žalostni odhajali. Zato bomo igro ponovili v nedeljo, 2. aprila ob 4 popoldne. Priditel Sv. misijon. V nedeljo, 2. aprila sc prične na rrevaljah sv. inisijon in se konča na cvetno nedeljo popoldne. Vodijo ga oo. jezuitje iz Ljubljane, Šoštanj Proslava materinskega dne je obakrat lepft uspela. Kljub raznim krizam jc bila dvorana polna. Program prireditve, obsegajoč li točk, je izpolnila največ glasba; nastopili so trije zbori, Gob-ševo »Bogato mamico« pa jc s krasnim altom izvajala gdč. Šardoncrjeva. Slavnostno besedo o materi je govoril meščanskošolski učitelj g. Teucr-schuh. Med odmori so igrali 9—14 letni lamburaši iz Skornega pod vodstvom šolskega upravitelja g. Zavratnika. Bili so deležni obče pozornosti, prireditev pa so zelo dvignili. Naznanita »Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vin-cencija Pavi.« ima svoj letošnji občni zbor v ponedeljek, dne 3. aprila 1933 ob štirih popoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti št. 16, z običajnim dnevnim redom, K obilni udeležbi vabi — odbor. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v petek, dne 31. marca ob 18 znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka obče drž, bolnišnice. Spored: Dr. Ljudevit Merčun: Demonstracije slučajev iz interne medicinc. Vsi gg. zdravnik) vabljeni. Sncberje-Zadobrova. Pevsko društvo priredi v nedeljo, dne 2. aprila v Pevskem domu dramo i 9 slikah »Ben Hur«. Vstopnice so v predprodap pri g. Fr. Lovšctu. Naše diiaitvn I Duhovne vaje za nkademičarke se prično v četrtek, dne 6. aprila ob |h>I 6 zvečer iu ,-e /a-! ključi jo \ ponedeljek \ velikem tednu. K), upr. I zjutraj v uršulinskeni samostanu v Ljubljani, i — Če bi bila takrat na univerzi $e prcdavnnja, se duhovne vaje prično cn dan pozneje, 7 apr. oh if,ti uri, in končajo II. aprila. Za oskrbo za j ves čas duhovnih vaj se plača j>o možnosti SO 1 Din. — Gospodične akademičarke. nc zamudite . lepe prilike, ki sc Vam nudi uprav ob začetku , svetega leta, jubilejnega leta našega odrešenja j da obnovite in poglobite v «ebi duha Kristusovega! Prijavite se do nedelje 2. aprila vodstvi, nršulinskcga samostana v Ljubljani. Kongregacija Kraljice apostolov Ima noco točno ob 8 sestanek v dvorani nad kongregac-jskc kapelo. Vhod skozi cerkav sv. Jožefa. - Voditelj. Redni občni zbor J. k. a. d. 'Danica st vrši v petek, 31. t. ni. v društvenem lokalu. Udeležba za člane obvezna Izrael je premagal Hitlerja Sklad nemirne vesti Takoj po nastopu Hitlerjeve vlade se je pričelo po vsej Nemčiji hudo preganjanje Židov. Židom so razbijali trgovine in jih tudi osebno napadali. Hitler je imel v svojem programu točko, ki je Židom napovedovala prave pogrome. Toda Hitler je moral kmalu ugotoviti, da so židje močnejši kakor on sam. Po vsem svetu so vstali in protestirali proti početju Hitlerjevih napadalnih čet. Minister Goring je moral sklicati predstavnike tujih listov in jiin izjaviti, da ne bo vlada preganjala Židov; če se je kateremu kaj hudega zgodilo, je bila tega kriva njegova strankarska pripadnost. Po njegovem mnenju ni bila gonja proti Nemčiji radi preganjanja Židov na mestu. Nemčija je vedno ščitila Žide, je izjavil Goring, cla bi zavrl židovski val, ki se jc dvignil po vsem svetu proti Nemčiji. Nemško-anieri.ška trgovinska zbornica v Newyorku je vprašala nemško vlado za pojasnila, ali misli res preganjati Žide. Podkancler von Popen je moral skesano odgovoriti, da se zidom se bo storilo nikako zlo. Svobodno bodo lahko trgovali naprej. Svetovna zveza za pobijanje antisemitizma v Londonu je napovedala bojkot nemškemu I blagu. Poleg tega ne smejo židje obiskovati kinematografov, v katerih kažejo nemške filme. Tudi obiskovanje nemških restavracij je Židom prepovedano. Za prejšnji ponedeljek so bile napovedane židovske službe božje v Newyorku, prav tako je organizacija poljskih Židov organizirala v ponedeljek protestne obhode po Varšavi. Kongres ameriških Židov je poslal na vse židovske organizacije proglas, naj priredijo proti Nemčiji protestne shode in manifestacije. Razširil se je tudi glas, da je sveti oče posredoval po svojem nunciju v Berlinu za Žide. V Vatikanu so io vest zanikali. Berlin je prišel radi preganjanja Židov pred vsem svetom v tako nevaren položaj, cla je vlada pritisnila na neko nemško židovsko organizacijo, da je ameriškemu poslaništvu v Berlinu poslala pismo, v katerem izjavlja, da so oblastva skušala zatreti vsak protižidoAki nastop. Nikakega dvoma ni, da bo bavarski pravosodni komisar prisiljen preklicati ukaz, ki prepoveduje Židom izvrševanje sodnijske in advokatske prakse. Solidarnost, ki so jo židje po vsem svetu l>okazali za svoje rojake v Nemčiji, je bila prav čudovita in jc zato tudi rodila zaželjen u«neh. Neznanec je v spremnem pismu razložil, da jc med vojno pri vojni dobavi oškodoval vojno ministrstvo s tem, da je dobavil slabo blago. \ resnici je bilo iz vojaških zapiskov razvidno, da je v I. 1917 neki tovarnar dobavil vojaškim oblastvom silno slabe čevlje, ki niso imeli podplatov iz pravega usnja. Tudi angleška vlada je pred leti prejela večje zneske s podobno razlago. Še bolj zanimiva je denarna pošiljatev, ki jo prejema stalno angleški prestolnj naslednik. Od I. 1919 dalje prispe na tajništvo prestolonaslednikove pisarne vsak mesec po en funt, ki ga pošlje neznanec iz Hamburga. To spremno pismo je pisano vedno v francoskem jeziku. Pišimo pravi, da bi odpošiljatelj na ta način rad popravil škodo, ki jo je med vojno povzročil nekemu Angležu. Prestolonaslednik izroči denar dobrodelnim organizacijam. Ameriškim poštam se večkrat pripeti, da prejmejo manjše zneske s pismoen, ki pravi, da je pošiljatelj oškodoval državo, ker je večkrat premalo frankiral pisma. Tankovestnost nekega Angleža izpričuje pismo, ki ga je nedavno objavil neki veliki angleški list. Neki Anglež piše, do je v tramvaju bral čez ramena svojega soseda list, ne da bi ga sani kupil. Zato pošilja upravništvu tega lista denar, y.a katerega lahko kupiš en izvod. Nujno potrebno bi bilo. da se čimprej ustanovi »sklud nerairne vesti*. /.a vse korupcijo-niste 6ploh. Če bi 6e vanj stekel ves denar, za katerega so bile države ogoljufane od začetka vojne do danes, bi nekaj let ne bilo trebu plačevati davkov. Plinska eksplozija v Wandsbeku je zahtevala Nova svetnica 7. maja bodo v vatikanski bazilika proglasili za blaženo sestro Vincenco Gerosa iz Lovere pri Bergamu v Italiji. Te dni so v smislu predpisov o preiskavi glede kandidatov za svetniško čast odprli grob rajnke, in sicer v navzočnosti cerkvenega sodišča in zdravnika. Truplo sestre Vincence je zelo dobro ohranjeno. Po obrazu jo je še mogoče spoznati. Od trupla so vzeli dvoje reber kot relikvijo, eno so odnesli v Rim, drugo pa so izročili škofu v Bresciji. dve smrtni žrtvi; tri osebe so bile hudo ranjene. lo- Igrata ie na 49 zvonov Ženska enakopravnost lahko slavi novo zmago. Mlada Angležinja miss Jonston je z odliko položila na Belgijskem izpit in prejela diplomo pritrkovalca prvega razreda. 13elgija od nekdaj slovi po svojem zvonenju, in je med drugim značilno, da obstoji v ruščini kot najvišja hvala označba »malinovi zvonovi«, ki nima ničesar skupnega z malinami, temveč izvira od imena mesta Malines z znanimi livarnami. Izpit 6e je vršil v zvoniku bruseljske stolnice Saint Rambolde. Za obvladanje 49 težkih zvonov je potrebna poleg posluha tudi jako močna roka. Miss Jonston je predvajala dve skladbi belgijskega avtorja. Eno od nju, popolnoma novo, je morala izvajati z notami pred očmi, ker jo sploh ni videla poprej. Naposled je izvajala še božično liinino, svoje lastno delo. Sodniki in mnogoštevilni poslušalci so pozdravljali prvo pritrkovalko z dolgim ploskanjem. Miss Jonston je izjavila, da ne bo nikoli ponavljala izpita niti za 1000 funtov odškodnine. Utrudila se je kakor nikoli v življenju in se celo bala. da bo onemogla. Dobra vinska tet na šele 1.1940 Solnčni madeži nedvomno vplivajo na rastlinstvo in živalstvo. Herschel je dokazal že pred 150 leti, da je vedno odgovarjala v lotili 1650—1713 slaba letina, oziroma draginja minimumu solnčnih madežev. Francoski zvezdozna-nec Henry Mesaierv v Bordeauxu je po 25 letnem opazovanju solnčnih madežev objavil podatke o njihovem vplivu na kakovost francoskega vina. Vsi pridelovalci vina vedo za razliko med »dobrimi« in »slabimi« leti. Ena in ista trta lahko obrodi grozdje dokaj različne kakovosti. Vremenske razmere niso odločujoče, ker je dobro leto lahko suho in pa nasprotno dc-ževuo. Raziskovalec dokazuje, da točno odgovarjajo vsi dobri vinski letniki maksimu mi solnčnih madežev. Tako je bilo leta 1847, 1859, 1869, 1881, 1893, 1904, 1916 in 1928. Ker traja povprečni krožni razvoj z naraščanjem in propadanjem solnčnih madežev do novega maksimuma l> let, bodo morali pričakovati vinogradniki prihodnjo »prav dobro« letino šele I. 1940. Gospa postrcšČku: »No silit" vendar Hm n«. prej, saj so strme stopnice za ubogo ščene huda Dreizkušuja.< Minister Goring se opravičuje pred inozemskimi novinarji, češ, da so vesti o političnem preganjanju v Nemčiji izmišljene; tudi Židom se ne bo skrivil več en las. Kdor je goljufal, si lahko razbremeni vest Avtomobil, ki se je pojavil v londonskem predmestju, kjer prebiva največ judov. Na njem je pritrjena velika raklamna deska z napisom: Izrael je napovedal vojno Nemčiji, bojkotirajte nemško blago! „V znamenlu križa" služijo dolarje Finančno ministrstvo v Washingtonu je ustanovilo takozvani »sklad nemirne vesti«. V ta sklad prispe vsako leto na stotisoče dolarjev, ki jih pošljejo tisti, ki jih peče vest, ker so na katerikoli način ogoljufali državo. Največ je v ta sklad poslala lansko leto Kalifornija. Neka oseba je poslala 80.000 dolarjev s spremnim pismom, ki se je glasilo; »V zadnjih 10 letih sem netočno napovedal svoje dohodke in s tem oškodoval davčno upravo za 80.000 dolarjev. Bodi mi Bog milostljiv ob zadnji uri!« Leta 1927 je neki drugi Američan poslal skladu 50.000 dolarjev s podobno motivacijo. Državi je vrnil tudi obresti, ki bi jih vrgel kapital, za katerega je državo oškodoval. V ostalem prihajajo v sklad manjši prispevki, ki pogosto kljub temu presežejo 1000 dolarjev. Lansko leto je davčna oblast preiskala knjige nekega tovarnarja v Chicagu in ugotovila, da je tovarnar plačal premalo davka in da je država radi tega imela škodo 1800 dolarjev. Tovarnar jc potegnil iz miznice potrdilo, iz katerega je bilo razvidno, da je že plačal omenjeni znesek v sklad nemirne vesti. Zadeva je prišla pred sodišče, ki jc ugotovilo, da je država dejansko prišla do svojega denarja in da torej nima nikake terjatve več napram tovarnarju. Tovarnarja je obsodilo na denarno kazen s 1000 dolarji, ker je varal oblastva. V letu 1929 je francosko vojno ministrstvo prejelo od neznanca ogromno vsoto denarja. Tvrdka Paramount je izdelala nov film pod geslom: »V znamenju križa.« Delo je vodil svetovno znani režiser Cecil B. d. Millet. Film prikazuje tudi požig Rima, ki je bil izvršen na Ncronov ukaz. Prav ta prizor je stal silno mnogo denarja in neki časnikar popisuje snimanje tega prizora takole: »Signalne luči zagorijo. Ravnatelj daje s povečal-nimi aparati svoje ukaze. Mehanik odpre plinsko zaklopko. Plameni švignejo navzgor in objamejo palače, vodovode, obeliske, ki prikazujejo na ravnini Hollywooda sedem rimskih gričev. Dim in ogenj se valita čez mesto, ki ga je dal zažgati Neron. Režiser Cecil B. de Mille vodi s 17 metrov visokega stolpa bežeče prebivalstvo (igralce). 4GOO oseb plane med tulenjem in kričanjem iz gorečih hiš. V filmskem mestu jc postavljenih neštevila mikrofonov, ki to tulenje besnih mas snimajo. Zdaj se sliši rjovenje vse mase, potem zopet samo posamezni glasovi, in končno samo en glas, dokler Se nazadnje prizor ne ponovi. Prizor, ki kaže, kako plane na prosto 30 levov iz podzemeljskih kletk, so posneli z avtomatičnimi aparati, da ne bi spravili v nevarnost ljudi. Za ta film so postavili na noge več vrst industrije, tako kovinsko delavnico in trgovino z okraski; nabaviti so morali okoli 2000 vqjaških oblek, orožja in neštevilo okraskov. Pri tem je hKa zaposlena prava armada šivilj in krojačev, ki so noč in dan pripravljali obleke. 400 zidarjev in gradbenih mojstrov je postavilo mesto. Čudovita jc Ne-ronova palača, v kateri prireja Popeja razkošne pojedine in v kateri se koplje v mleku, ki ga je dalo 500 divjih oslic. Od gledališča Circus Ma*i-mus, v katerem je bilo prostora za 150.000 oseb, prikazuje film samo en del, v katerega gre lahko 7500 oseb.« Film je stal okoli dva milijona dolarjev. Pri njem je našlo zaslužek v Hollywoodu okoli 10.000 oseb vsaj za nekaj časa. Za Hol!ywood, kjer je brezposelnost med igralci silno velika, je bil ta film izrednega pomena. Francoski letalec Lemoine se je s svojim letalom dvigni! 12.800 m visoko in s tem postavil nov svetovni rekord. (Dosedanji je znašaj 11.797 m.) Denar sveta vladar Iloosevelt je imenoval za poslanika v Londonu nekdanjega urednika Roberta Binglnuna in s tem začudil vse Zedinjcne države. Binghom nikoli ni bil znan široki javnosti. Vse življenje je bival v rojstnem Louisvilleu, kjer je vodil dnevnik »Louisvilski kurir«, šteje že 61 let, trikrat je bil oženjen, ima dva sina in hčer. a to jc tudi vse. Toda razen tega je Binghaime milijonar, ki je zelo spretno vodil svoj list iu nn ta način postal bogat. Dolarji so tudi povzročili njegovo imenovanje v Londonu. Kosoveli ji- iiotreboval zadosti bogatega moža, da bi častno zastopal Zedinieue države v Londonu. Japonske se vadijo v streljanju na letala. Zveza ženskih društev v Osaki jc vsem svojim članicam zaukazala, da se morajo naučiti streljati. Zakonski predlog o obvezni telesni vzgoji Minister za fizično vzgojo naroda, dr. Han-žek je predložil narodni .skupščini osnutek predlog« zakonu o obvezni telesni vzgoji. Zakonski predlog določa, da se v namenih telesne, moralne in narodne povzrlige mladine uvaja obvezni pouk telesne vzgoje za vso moško in žensko mladino v šolah in zn vso moško mladino izven šol do 20. leta starosti. Obvezni pouk telesne vzgoje sc bo izvajal za šolsko mladino v vseli državnih, samoupravnih, konfesionalnih in zasebnih šolali, razen univerz in njim enakih visokih šol in sicer iki načrtu, ki ga predpišejo ministri, pod katerih pristojnost te šole spadajo ter v soglasju z ministrom za fizično vzgojo. Izvzeti od te vzgoje so oni obvezniki, ki so bolni za nalezljivimi boleznimi, dalje za takimi boleznimi, pri katerih je telesna vz, ' goča banke delajo Optimizem se vrača \ Ameriko. Energična akcija predsedniku Roosevelta je spravila zopet v nor male® tir ameriško denarstvo in vsuk cenost optimizma Izvršujejo se žc suuacijc iu tako je bila Detroitn otvorjenu novoustanovljena bankii. | :nimi, pri katerih je telesna vzgoja nemo-ali za okrevanje škodljiva, dokler ta bo- lezen traja; trajno pa so oproščeni oni, ki so bolni za trajnimi kužnimi boleznimi, kakor tudi oni, ki imajo trajne umske pomanjkljivosti ali telesne napake, zaradi katerih je telesna vzgoja nemogoča. Vsi, ki jih ta zakon veže na telesno vzgojo, kakor tudi njihovi starši, skrbniki in delodajalci, ko oproščeni vseli taks za vse listine iu potrdila, ki se nanašajo nn obvezno telesno vzgojo. Vsuk obveznik mora obiskovati pouk telesne vzgoje v kraju, kjer stalno prebiva, oziroma v kraju, poti katerega področje za telesni pouk »pudn. Čc obveznik menja kraj svojega prebivanja, mora v roku 15 dni nadaljevati obvezni pouk telesne vzgoje v onem kraju, kamor se je preselil. Mladeniči, ki pred svojim 20. letom prostovoljno vstopijo v stalni yojaški kader, so oproščeni obvezne telesne vzgoje. Obvezni telesni pouk za mladino izven šol se bo_ izva jal v tečajih ob praznikih, v združenjih in ustanovah, ki imajo za namen telesno vzgojo in v zasebnih šolah za telesno vzgojo. Za vsako pod meje osnovne šole, na katerem je najmanj 30 obveznikov, se osnuje na kraju, kjer je osnovna šola, tečaj ob praznikih, v katerem bo skupni pouk telesne vzgoje. Minister za fizično vzgojo razpiše način ustanovitve, organiziranja in dela v teh tečajih. Društvom in ustanovam, ki imajo zn namen telesno vzgojo, more izdati minister za fizično vzgojo dovoljenje, za izvajanje obveznega pouka telesne vzgoje po tem zakonu, v kolikor društva odgovarjajo pogojem ministrstva. Minister more to dovoljenje ukiniti, kadar to zahtevajo koristi obveznega pouka telesne vzgoje. Osebe, ki spadajo pod obvezni pouk telesne vzgoje, so oproščene tečajev ob praznikih, če pripadajo omenjenim društvom in če gojc telesno vzgojo. Minister za telesno vzgojo mora dovoliti snovanje zasebnih šol za telesno vzgojo pod pogoji, ki jih bo rnzpisal. Minister more ta dovoljenja tudi ukinili. Tudi učenci teh šol so oproščeni prazniških tečajev. Pouik v prazničnih tečajih je brezplačen in ne plačujejo obvezniki ne vpisnine, ne šolnine, ne kakšne druge davščine za pouk. Obvezni pouk telesne vzgoje v prazničnih tečajih, ..združenjih, ustanovah in v zasebnih šolali za telesno vzgojo se bo vršil po učnem načrtu, ki^ po bo predpisal minister za fizičuo vzgojo. - Minister bo tudi določil, ob katerih prazničnih dnevih se. bo vršil pouk v prazniških tečajih. Obvezniki telesne vzgoje se bodo morali dati vsako leto vsaj enkrat pregledati zdravniku. Zdravniški pregled v prazničnih tečajih hod o opravljale brezplačno šolske poliklinike, okrajni zdravstveni referenti in občinski zdruv-niki. Zdravniški pregled članov društev in ustanov za telesno vzgojo ter učencev zasebnih šol bodo opravljali zdravniki teli ustanov. Pouk v prazniških tečajih bo v prostorih vseh šol po krajevnih potrebah. Obvezni pouk bodo izvajali: v prazničnih tečajih učitelji, telovadni učitelji in osebe, ki jih določi minister; v društvih in ustanovah za telesno vzgojo ljudje, ki jih ta društva in ustanove .same določijo in ki jih odobri ministrstvo; v zasebnih šolah za telesno vzgojo pa osebe, ki jih odobri ministrstvo /.u fizično vzgojo. Obebe, ki bodo učile v prazniških tečajih, bodo morale opraviti učno izkušnjo pred komisijo. Ministrstvo bo v ta namen osnovalo po potrebi posebne tečaje za učitelje telesne vzgoje. Ministrstvo l>o po proračunskih možnostih določilo tudi nagrade osebam, ki bodo učile v prazniških tečajih. Nudzoistvo nufl učitelji telesne vzgoje vrši ministrstvo po nadzornikih in njihovih pomočnikih. Nadzorniki dajejo posebna navodila in skibe za pravilno izvajanje obvezne telesne vzgoje. Njihova področja določa minister. Prepisi prazniških tečajev in njihovih nadzornikov imajo uradni znača j ter se oprošeajo vseli taks in poštnin. Čc učitelji ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, bodo kaznovani po uradniškem zakonu. Občinske uprave bodo morale vsako leto do. I. junija na podlagi matičnih knjig izdelati spise po rojstnih letih za vso mladino izven šol, ki jc dolžna prisostvovati telesni vzgoji in te spise poslati nadzorniku obvezne telesne vzgoje. Občine bodo dolžne določiti potrebne prostore za prazniške tečaje. Dalje bodo morale določiti primerno zemljišče za telesno vzgojo, trpeli vse stroške za vzdrževanje prazniških tečajev, kar sc tiče pisarniških potrebščin, kurjave. razsvetljave, postrežbe, čiščenja prostorov in podobno. Dnljc bodo morale občine skrbeti v sporazumu z učitelji in nadzorniki telesne vzgoje za pravilno in in redilo vzdrževanje prazniških tečajev, zdravniških pregledov, v primeru potrebe skrbeti ludi za vzdrževanje reda in discipline v teh tečajih. Dalje bodo morale občine skrbeti s svojim stalnim sodelovanjem in pomočjo za čim boljšo izvedbo telesne vzgoje v smislu tega zakona in skrbeti /,a snovanje fonda zu prazniške tečaje. Pri vsaki o-beini se osnuje fond za prazniške tečaje, v katerega se stekajo vse kazni, ki bodo izrečene, če kdo ne bo sledil te mi zakonu, kakor tudi darovi in drugi dohodki. Tc fonde upravlja občinska uprava v sporazumu s pristojnim nadzornikom telesne vzgoje. Denar i/ tegii fonda se bo porabil zgolj za prazniške tečaje. Osebe izven šol. ki bodo |ki tem zakonu obvezni' telesni vzgoji, se bodo za primer neizpolnjevanja zakona kaznovale z zaporom do pet dni .ili z denarno kaznijo do 500 dinarjev. / enako kaznijo bodo kaznovani ludi njihovi starši, skrbniki ali delodajalci, v kolikor bodo zakrivili, da se zakonu ni zadostilo. Kazni bodo izrekale policijske oblasti, kjer teh ni. pa upravne oblasti prve stopnje. Osebe, ki bodo 1. 1933 dovršile 20 let, so oproščene ob- dan prihajajo nove vesti, ki potrjujejo upra-vcznosti tega zakona. Vsaka občina mora v teku vičenost Obtimis dveh mesecev po objavi tega zakona izdelati nu podlngi matičnih knjig spise vse mladine izven šol, ki je v občini obvezna izpolnjevati ta zakon. Minister za promet bo pooblaščen, du izdela pravilnik o voznih popustih za obveznike, učitelje in nadzornike, ki jih določa ta zakon. Prav tako bo pooblaščen minister za vojsko in mornarico, du izdela uredbo za olajšavo vojaške službe osebam, ki so i uspehom dovršile pouk o telesni vzgoji. Za izvršitev tega zakona se odobri kredit dva milijona dinarjev za proračunsko leto 1933-34 v namene za kritje vseh osebnih in materjalnih izdatkov. Podrobnejše odredbe o izvajanju tega zakonu bo predpisal s posebno narodbo in s pravilniki minister za fizično vzgojo naroda. t. III. 8,111. 15. III. 22. m. 3.579,5 4.215.0 4.292." 3.916.3 2.137,2 1.951.2 2.123.7 2.154.8 53.5 43.6 49. t 35.5 I i izkazi niun kažejo, da je v kritičnem (asu otitok Kiiiknvec. izredno narastel, ker so .......... «».«■» j v II" » nvi , i II.I 11,1 n |\ u. J ... , . , . . ' ...........-........ ki je prvi dan prbjebi 6.57 milj, dolarjev vlog. : »niiKe priskočile na pomoč denarnim Sicer so odprte skoro vse banke, k'i so člu- i "»v^dom. Obtok bankoveev je od I. februarja niče' rezervnega sistema, vendar njih velik del "ode marcu narastel /a umi poldiuau mi- ne poslujejo popolnoma normalno, pač jta so i 1 J««'o dolarjev, točno zu 1.562.7 milj., od tedaj v veljavi še gotove omejitve. Relativno največ |'nJe zp ,m1' l1:1'^'1 "'76.4 milj. dolarjev, se takih bank se nahaja v sredhjc.il zupadn Unije. ! »olj .P® J® vidna in/bremenitev re/.-rv liili V ostalem pa -uradniki Rcjfico Reeoiistruetion i (emisijskih bank) iz postavk menična posojila Kin/tnee Corporation pregledujejo banke, ki so ln •kupljene menice. Svota obeli postavk je potrebno sanacije. I znašala t. februarja 300 milij. dolarjev in je v teku februarja do t. marca 1933 narasla' na 1.096.0 milj. dolarjev in do S. mnrea na I s3|._' Dn jc kriza že popustila, se, vidi. tudi iz poročila, (la so ustavili tiskanje novih bankov- | mi|- (|0jafjev ,„,: cev. saj je bilo doslej teh bankovcev posebne cj v dobrem mesecu dnj za izgojo narodu. TURNI SMUČARSKI TEČAJ V TRIGLAVSKEM POGORJU. Skupni odhod udeležencev iz Mojstrane je v nedeljo 2. aprila zjutraj. Zberemo se v soboto zvečer po prihodu večernega vlaka ob 22 v hotelu Triglav. Člani SPD in JZSS naj si oskrbijo uvere- nja za polovično vožnjo. Snežne razmere v Triglavskem pogorju so idealne, snega do 3 metre. Smer izleta je iz Staničeve koče čez Aleksandrov dom na Kanjavec (2550 m), Velopolje—Prevala—planina v Lazu—Triglavska jezera—Hribarica—Vratica— planina Ovčarija—planina na Kraju—Bogatin—Sija —planina Vogel—Orožnova koča. Tečaj vodi učitelj JZSS J. Kveder. Skupni stroški za tečaj 550 dinarjev. y tečaju se poučuje v glavnem smuk in obrati na strminah, oa splošno o vsem, kar je potrebno smučarju na turah po zimi. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani in gosp. Bitenc Smučarski dom Rateč^ - Planica. Da bodo koče dovoljno opremljene za bivanje in hrano, je treba, da se udeleženci pravočasno prijavijo. Naknadnih prijav se ne bo upoštevalo. Cerkveni vestnih IZREDNA SVETA URA Z veseljem in hvaležnostjo je ves katoliški svet sprejel napoved izrednega sv. leta, ki ga je sv. oče Pij XI. letos proglasil v spomin 1000-letnice Kristusovega trpljenja in našega odrešenja. Ugledni raziskovalci mislijo, da je bilo dne 6. aprila, (13. nizana po judovskem štetju), ko je i poldrugo miljardo dolnrjev. ločno zu i.531..J zlato men kupi j. drž. pos. men. papir 1. II. 3.255.2 268.7 31.3 1.763.6 8. II. 3.247.2 252.7 31.4 t.783.9 15. 11. 3.200.2 286.4 30.8 1.809.3 22. II. 3.118.4 327.1 174.1 t.834. J 1. III. 2.892.1 712.3 383.7 I.S36.0 8. III. 2.683.5 t. 413.9 417.3 1.880.8 15.111. 3.010.8 1.232.2 403.2 1.899.0 22. III. 3.192.3 670.9 352.3 1.864.4 1. II. bankovci vloge kritje % 2.730.0 2.539.7 65.6 8. IT. 2.773.1 2.499.7 65.3 15. n. 2.891.1 2.375.8 64.3 22.11. 3.000.2 2.399.4 61.2 vrste izdanih komaj zn 9 milj, dolarjev. j :„m ,\r, . ,.,".• ......J': ■••"«•- v ii- i • !n lJcl 'daj napiei pa ie zabeležen nadre \ naslednjem podajamo pregled stanja te- ki je znašal 80S.6 mil . n sta obe post »ki i deralmh rezervnih bank od prifetka februarju znižani na 1.022.6 mil dola, «.' hl" dalje v milj. dolarjev: Podobno se je gibal zlati zaklad. \ sredi februarja so imele rezervne banke zlatn /u i.2 nnljardi dolnrjev in so ga zgubile do s. marca za ->16.7 milj. dolarjev. Zaradi ostrih ukre-lK>v proti skiivalce..ii /lola pa ,t j,- -koro vse zlato vrnilo nazaj v blagu j ne rezervnih bank m je sedaj zbili zaklad skoro isti kol pred poldrugim mesecem. Omenili smo že. da je znašala izguba 5(6.7 milj. dolarjev, v kasnejših izkazih od s. marca pa do 22. marcu |ki j« /lati zaklad ze zopet narastel z.i 308.8 milj. dolarjev. ★ Zlati zaklad Bnnque de France se je znižal od 10. marca do 17. marcu za 33 na HO."88 milj., istočasno p« tu.li drugi: inozemska dobroimetja ?a > mjU - Dotok zlata v Anglijo traja dalje in Bank ot hngland je kupila zlatu /a 3.2 milj. funtov, s tem je zlati zaklad dosegel 23. I. m. svoro rek. rdno višino 160 n iti ii j. fun'ov. Zadružna gospodarska banka ludi v ostalih papirjih ni bilo znatnejših izpre-memb. Na zagrebški borzi jo bilo zaključenih kom. vojne škode in 1000 dol. 7% Blera. Nadalje je bilo zaključenih 20 delnic Priv. agr. bauke. 1Q1 '■'l^r-J"" inv- P<»- 14, vojna Škoda 181-183, Bler. pos. 37—39, 1% Bler. pos. 33.50 —34.50, Trboveljska 150 bl. ______________Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 43.50 bl., pokojninski sklad 1.384, vloge 282.991, upniki "grarji 22.50—24, vojna škoda 180—182 (181) 6% 87.475, prenosne postavke 2.003, reeskont t0.399. | beg'- °bv. 30.25—31.50 8% Bler. pos. 37—38 7% P« „J_i..:l........1.. :_1.........• -■ i- i i.:- I. rtloi- nr,c o« qr. sn ras, mn, ........ .'. " Bilanca Zadružne gospodarske banke za leto 1932, ki je bila včeraj odobrena na seji upravnega sveta, izkazuje sledeče postavke (v tisočih): Aktiva: blagajna 5.676, menice 50.492, efekti 14.749, račun tečajnih razlik 2.751, dolž-niki_ 324.294, nepremičnine in inventar 4.364. Pasiva: delniška glavnica in rezerve 17.216, Po izdatnih odpisih znaša izkazani čisti dobiček 1,056.000 Din, kar bi sicer omogočalo izplačilo petkom, torej dan, ko se skoraj po vsem svetu zbirajo katoličani vseh stanov, da opravijo nočno češčenje S. R. T. in sveto uro. S posebnm veseljem se bomo letos udeležili te svete ure, v zavesti, da smemo ob 19. stoletnici Zveličarjeve smrti z njim čuti in moliti ter ga tolažiti za grehe sveta in vseh časov. Letošnji prvi petek v aprilu obhajamo praznik Žalostne Matere božje, ki je na Golgoti postala naša Soodrešenica in je zato tudi 1900-letnica, odkar nam jo je umirajoči Zveličar izročil Za Mater. Tedaj je postala srednica milosti in nam bo posredovala tudi izrednih milosti jubile.jnega leta. Zn sveto uro 6. aprila bo izšla posebna knjižica Mati s prebodenim srcom, ki je za ta dan posebno primerna. Dobi se pri upravi Glasnika, v Karmelu na Selu in pri Ničmanu v Ljubljani. Priporočamo jo župnim uradom, Marijinim družbam in članom svete ure. Razen tega gre po vsem katoliškem svetu še drugo gibanje, naj bi vsi dobri verniki po želji svetega očeta opravili teden pozneje, t. j. veliki četrtek zvečer, izredno sveto uro, ker je to prav tisti čas, ko vesoljna Cerkev obhaja 1900. spomin Jezusovega trpljenja in svetovnega odrešenja. Tudi mi se bomo navdušeno odzvali škofijskemu pozivu jn se veliki četrtek zvečer udelf žili izredne svete ure, da naša domovina pokloni Zve-ličarju k 1900-letnici vsaj skromen znak hvaležnosti in zvestobe. Najprimernejša je za ta dan sv. ura Jctništvo na veliki četrtek, ki se dobi na zgoraj'navedenih mestih. Toplo priporočamo: župnim uradom. Katoliški akciji, organizacijam, družinam in vsem, ki bodo pripomogli k temu, da bo ta dan ves naš narod zbran pred božjim prestolom. Delajmo z vsemi močmi, da pridobimo čim več duš za to izredno sveto uro! Radio Programi RadHo-Llabfiana b Sreda. 29. marca: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, poročila in borza. 17.30 Otroški kotiček (gdč. Vencajzova). 18.00 Angleške plošče. 19.00 Ruščina, poučuje dr. N. Preobražensky. 19.30 narnem trgu se zrcali tudi v tem, da jc Zadruž-i na gospodarska banka tekom lanskega leta ' znova izplačala svojim vlagateljem velike vso-| te denarja in sicer iz lastnih sredstev, ker je : znesek izkoriščanega reeskonta le malenkostno ! povišan. Stanje vlog in naložb je — kakor se vidi — v preteklem letu padlo od 422 milijonov na 370 milijonov. Občni zbor Zadružne gospodarske banke bo dne 19. aprila 1933 ob 11 dopoldne v prostorih banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta 10. j Padan e števila trgovin v Slorenifi Zbornica za TOI v Ljubljani je sestavila statistiko o izpremembah v stanju trgovskih, pomožnih trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij za zadnje četrtletje 1932. h. statistike je razvidno izredno veliko število odjav v trgo-j vini in obrti, ki daleč presega število prijav in je zato številčno stanje naše trgovine in obrti : znatno manjše. V trgovini je bilo 199 (v 3. četrtletju 1932 286) prijav in 728 (146) odjav. Najznntnejše je bilo gibanje v teh-lc strokah: živina 1 prijava I (14 odjav), les 4 (53), manufaktura 6 (22), dež. pridelki 8 (29), živila 9 (77), mleko in mlečni izdelki 2 (17). delikatese 2 (t t), perutnina 9 (17), branjarija tO (32), meš. bl. 72 (96), galanterija 4 (19), vino 1 (11), sejmaretvo — (44), agenture in komis. trgovine 1 (45), avto-taksi 8 (25), prevozniki 3 (10) itd. Obrtov je bilo na novo prijavljenih 317 (284), odjavljenih pa 734 (189). Največ prijav in odjav beležijo: kovači 3 prijave (17 odjav), jiodkovni kovači 2 (16), kolarji t (21), žage 3 (24), sodarji — (12). mizarji 8 (47), izdelovanje pletenin 3 (26), krojači 11 (66), šivilje 2 (73), brivci 24 (90) mlini 10 (34), peki 18 (18). mesarji 18 (16), izposojc-vanje mlatilnic 20 (24), godbeniki — (11). gostilne 112 (85) itd. Skupaj je bilo I. 1932 prijavljenih novih 1.000 (1931 t.090), odjavljenih pn 1.476 (1.078) trg. obratov, kar pomeni, da se je v 2 letih število trgovin v Sloveniji zmanjšalo pa 488 na 12.459. Obratov je bilo prijavljenih 2076 (2276), Literarna ura: Francoska lirika I. del (ga. Avgusta odjavljenih je bilo 2053 (1775) in je tako do Danilova). 20.00 VIII. glasbeni večer: Franc Sal. : konen število obrtnih rwvrt;<»t;i 11/,»»»;;: ........ Vilhar: Uvodno predavanje (g. Vilko Ulcmar). Samospevi g. M. Rusa. Klavir-solo, g. V. Vodušek. Samospevi, g. A. Dermota. Dvospev s klavirjem (Rus-Dermota). 21.15 Prenos iz kavarne »Zvezda«. 22.15 Čas, poročila. Četrtek, 30. marca: 12.15 Radio kvartet — 12;45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, radio kvartet, borza _ 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Italijan, ščina (dr. St. Leben) — 19.00 Korist rastlinstva: Naše žitarice: Zakaj so žita naša hrana (trgovska stran), prof. Pengov — 19.30 Orgelske točke, svira mons. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora v Ljubljani — 20.30 A. Foerster: Missa solemnis, za mešani zbor, orgle in orkester, izvaja Slovensko glasbeno društvo? Ljubljana:, dirigent prof. dr. A. Dolinar — 21.30 Koncert salonskega kvinteta — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi i četrtek, 30. marca. Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Milano: 21.00 Operni prenos — Brno: 19.30 Prenos iz gledališča — Barcelona: 21.05 Operni prenos — Stuttgart: 20.30 R. Wagnerjev koncert — Toulouse: 20.30 Simfonična glasba — 21.00 Operna glasba —iz opere Lohengrin — Leipzig: 10.30 IX. simfonija (Beethoven) — Buearcst 19.30 Operni prenos — Suisse Romande: 20 30 Simfonični koneert Belerad: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Rim: 20 45 Simfonični koncert — Beromfinster: 20.00 IX. sim. fonični koncert koncertnega društva v St. Gallu — Dunaj: 19.30 Vojaška godba — 20 45 Opera na ploščah: Tannhiiuser — Miinrhee: 19.35 Bngdadski Brivec . kom!5ha opera — 21 50 šrnmel tereet _ Bu^anest 19.00 Ogrske pesm? in ariie "0 CO Koneert opernega orkestra — Varšava: '21.30 Vokalni koncert konca število obrtnih podjetij v Sloveniji naraslo na 32. 935. * Objava. Dne 20. aprila 1933 bo pri ruvn. drž. žel. v Ljubljani prva ofertal. licitacija za zgradbo dvonadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani. Načrti, proračuni 111 drugi podatki se dobe od 10. aprila naprej pri ravn. drž. žel. v Ljubljani v Ljubljanskem dvoru, II. nadstropje, soba št. 116. Borza 28. marca. | Dennr , V današnjem deviznem prometu so ostali ne. i izpremenjeni tečaji Berlina, Curilia, Ne\vyorka in Prage. Popustili so Bruselj, London, Pariz in Trst, dočim je naraslel le Amsterdam. Avstrijski šiling ! je na ljubljanski borzi notiral 8.00. v Zagrebu 8.5.") : —8.65 in v Belgradu 8.60—8.625. Nadalje so noti. rali v Zagrebu" grški boni 36 den., » Belgradu i 38 bl. "I Ljubljana. Amsterdam 2314.85- 2826.21, Bor- i lin 1368.47—1879.27. Bruselj 800 21 -804.18, Curih ! 1108.35—1113.85, London 195.97—197.57. Nevvyork 5722.14—5750.40. Pariz 225.71 -220.88, Praga 170.67 —171.53, Trst 204.35—206 75. Curih. Pariz 20.0875, London 17.70. Nevvvork 518.12, Bruselj 72.225, Milan 20.60, Madrid 18.80, Amsterdam '.'08.875. Berlin 123.60. Dunaj 72 07 (56.R7), Stockholm 9120. Oslo 00.65, Kopeiihngen 78.90. Sofija 3.70, Praga 15.40, Varšava 58.10, Atene 2.92. Carigrad 2.-18. Bukarešta 3.08, Helsing-fors 7.»». Vrednostni papirji Danes je na naših borzah lendirala vojna škoda slabeje, vendar se tečaji niso dosti izpremenili. Bler. pos. 35—35.50 (35), 7% (»s. DHB 42 bl — Delnice: Priv. agr. banka 191—193 (191). — Promet nn zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.744 Din. Zagreb. Industr. delnice: Šečerana Osjek 110 —120, Impex 55 d.. Trboveljska 135-150. Belgrad. Narodna banka 3375—34ftf) (3100) !';inka ,!>l~m (103 7% Inv. pos. 42.50—43 M3). agrarji 20.25—26.50 (26 75 ^0 50) M t79-180 d80- 179). 7% Bler. pos! 35 bl.. 7% pos DHP. 42 bi. Dunaj. Don. sav. jadr. 57.10, Alpine 11.98. Trboveljska 15.35. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč. okol. Novi Sad, bč okol. Sombor, sr. bč. 208—212, gbč. srem.. bč .potiska 210—212.50, gbn. 206-212; ječnun bč., srem, (U-r 65 kg 100—105, bč., srem. poml 66—67 kg 10§S 110; koruza bč. gar. kval. (il—63. bč.. srem t.. 4 6. 67—69, ban. 59—61; moka bč.. ban. št. 5 .WU 320. — Ostalo nespremenjeno. Tendenca -inbn. Promet 36 vagonov. Sombor. Pšenica: bč. ok. Sombor, gbč., srem slavon. 207.50—210. ban. 20(1 210. ban |wlisje 207 50-210, bč. potiska 210—212; ječmen: b?. srem. 03- 04 kg 100—105, bč. poml. 67-68 kg 107.50—112.50; moka bč., ban. ,0g., 0gC. 3-K)— 360, >2« 820—340, >5 305-320, (i- 280 -290 ,.7.. 185-195 >8< 70-72.50. - Ostalo neizpremenjeno. 1 endenca neizpremenjena. Promet 37 vagonov Budimpešta. Tendenca stalna. Promet siah Pšenica: maj 13.70—13.82. zaklj. 78-80. okt 12.10 -12.18, zaklj. 15-18; rž: maq. 7.82-7.86, zaklj. 82—84; koruza: maj 7.26—7.81, zaklj. 20—27 julii 7.70-7.75, zaklj. 70-71. _0 . čhieago. Pšenica: maj 51.875. julij 52.25, sept. ■>2.64; koruza: maj 29, julij 30.875. sept. 32 025-oves: maj 18.625: rž: maj 38.50, Winnipcg. Pšenica: maj 19.25. julii r,0 375 okt. 52. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke ™,,ard vSab°rsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 1096 pršutarjev in 3807 špeharjev. iz Jugoslavije 2104. Cene: špeharji 1.45-1.50, pršutarji 1.35-1.55 po kvaliteti. Tendenca: promet je bil živahen 111 so se cene špeharjev podražile z.a 5—7 grošev. pršutarji pa so obdržali cene prejšnjega tedna Na' kontumačnem trgu je bilo 576 špeharjev. Slovenska Krajina Beltinci. V soboto zjutraj je umrl pri nas splošno priljubljeni banovinski zdravnik dr. Kolarš. Pred kratkim mu je umrla žena, zdaj je pa legel tudi on v grob. Pogreb se jc vršil v ponedeljek. I očivnj v miru! Preostalim naše sožalje. Pasji zapor. Po prevratu so se začeli pri nas pasji zapori. Lahko bi rekli, da imamo večen pasji zapor. Ni čuda, čc so sc ljudje — šc bolj pa psi — vsega tega že naveličali. Za lendavski okraj menda ni več vzroka za pasji zapor, pa se zapor lc ne prekliče. Mencla čakamo, da bi steke! zopet kje kak pes, da zapore nc bo treba vnovič razgla-šcvati. Tu se pripoveduje o psu, ki jc hotel dezer-tirali na Madjarsko. Ko so ga pa ob meji ustavili in vprašali, zakaj želi čez mej,., jc baje rekel, cla mu drugega nc preostaja, ker je pri nas večni pasji zapor. Gustanj j Olepševalno društvo bo šc to leto uredilo kj. park na redanjc-m sejmišču. Z delom se v kratkem prične. V -redini parka bodo postavili s-> imenik I padlim v vcini. Predavanje o plinski vojni in nje grozotah ter o obrambi ie predaval pretekli teden tultaišnji zdravnik dr. Erath. Udeležba jc bil:: precci trobe kapit« aatrcaelc prt tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Rnltrva cel* M. i.KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13 Telefon 2059 Iščemo perfektnega prikrojevalca (Zuschneider) Ponudbe naj dopošljejo samo oni z mnogoletno prakso v konfekcijski tovarni, na naslov TIVAR ODIJELA tekstilna industrija d.d., Varaždin Minula ie kriza Za slikarle, mizarje, pleskarje in hišne posestnike, ker dobijo pri nakupu barv, fimeža ler hišnih po-trebščin najbolj ugodno pri Dracio Franz Liubliana, Stari trs 11 Na zahtevo se pošilja ludi na dom. Telefon 2045 Premog suha drva Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Semenski oves debelozrnati ječmenovec, zajamčeno kaljiv — nudi najceneje, dokler kaj zaloge, tvrdka A. Volk, Ljubljana, Rcsljeva cesta št. 24. Pogačnik, Bohoričeva ollea 5 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno tveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ltubliana Stari tre št 32 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim m slabotnim osebam Cita.j te in širite »Slovenca«! Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk naihilrei&a postrežba — nailinejie doto pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal, entlanje. izdelovanje gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen. ročnih del Vsled najmodernejše ureditve podjetja — nainižje cene. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock. Voietlandet. Welta. Certo itd ima vedno v zalogi foloodd. Jugoslovanske knjigarne v L.ubi.ani »O <0 J5 M o a o o > ~ 00 " je o - ii v - * 31 es .c/> ■ot o b S a 5. . 0 V > > jSb« _Q u 3U U u o j J £ D □ a . »«E=8 i UJ U2 v »•-Li pa. o a S! « ® f1 i »s J oB.fl a. „5 | 11 •X Q O . o s O.s n qQ g O •Pssss s^ S » » « -5Q £ >3 * -5 ca .. c Si « — qQ a >n i- m "> > O -O « " ' » u ; _o -o a J2 > -r^ — o - —O »a i s e, ll-si8 t® J s J S ° o° J a! Is 'S -J i*3 > « t d. C tn -D P. C. Wren: Lepi Mitia&el 73 »Pomagali bi Lejauneu.« je odvrnil Mihael. »Francija pričakuje, da vsak legijonar stori svojo dolžnost. Ko sva se v temi sprehajala sein ter tja in kramljala, je nekdo stopil v svetlobo svetilnice in čakal, da sva prišla tja. Bil je Schvvartz. »Kaj boste naredili, ako kdo untori Lejaunea, ne da bi vas preje vprašal za dovoljenje?« »Nič,« je odgovoril Mihael, ko smo se oddaljevali od luči. »Mi bomo še naprej vršili svojo dolžnost kot vojaki. Mi se bomo pokorili ukazom najstarejšega po činu, ki bo ostal praporu zvest.« »Vrag zažgi vaš gnusni prapor!« je siknil Schvvartz. »Jaz pljunem nanj. Kar bi še hotel vedeti, je to, če se boste bojevali proti nam?« »Gotovo, ako nam bo ukazano,« je odvrnil Mihael. »In če ne bo nikogar, ki bi vam ukazal?« se je rogal Schvvartz. »Potem nam, razumljivo, ne bo nihče ukazoval in mi vam ne bomo branili vašega odhoda v puščavo, nasprotno.,. menim celo, da bi mogla biti legija zadovoljna, če se vas znebi.« Schvvartz se je obrnil, da bi odšel. »Le pazite se!« je godrnjal. »Le pazite se! Svarim vas!« »Bodite brez vse skrbi, mi bomo na preži,« je odgovoril Mihael. »Nocoj ponoči bodo ti to storili,« je dodal, ko je Schvvartz izginil. »Spraviti moramo naše puške na varno in ostati budni.« Po približno pol uri sva se vrnila v zatohlo sobo. Večina mož je ležala tia svojih posteljah. Bolidar je sedel na svoji klopi in snažil svoj bajonet. »Ali hočete očediti tudi mojega,« sem vprašal glasno in šel k njemu. »Sledite nril« sem mu zašepetal, ko sem mu izročil bajonet. Šel sem k svoji postelji, se začel slačiti, nato vzel svojo vojaško steklenico in šel iz sobe, kakor da bi si šel po vode. Deset minut kasneje je prišel Bolidar za menoj. »Torej?« sem vprašal. »Lejaune noče verjeti, da ui dijamanta tukaj,« je dejal, »in vstaši hočejo njega kakor tudi vse druge podčastnike ustreliti jutri zjutraj ob nastopu in ne nocoj ponoči, kakor mu je moral nekdo sporočiti... Na to pa ni pripravljen... Ž njim vred bodo pobili tudi Dupreja in Boidinija... Ako je vaša stranka dovolj močna, jo bodo pustili pri miru. če se ne bo mešala vmes. Uporniki se bodo založili z vodo, vinom, hrano in strelivom ter ob solnčnem zahodu odšli. Blanc, tisti mornar, iih bo vodil z Lejaimeovim kompasom skozi puščavo ... Schvvartz bo stotnik, Brandt in Haff poročnika, Delarey in Vogue ser-žanta, Glock in H a rt z korporala in razen tega bo še dvajset mož brez čina... Guantaia bodo sodili; če ga bodo spoznali za krivega, ga bodo obesili... Ja/. vem dovolj o njem, da bi ga spravil na vešala, tega zavratnega izdajalca...« »In vi?« sem vprašal, »Jaz moram Lejaunea ustreliti,« je odvrnil, »da pokažem svojo odkritosrčnost in svojo dobro voljo. Ako tega ne bi sloril, me bodo ustrelili... Guantaio me je očrnil pri Schvvartzu.« »Ste že vse to povedali Lejauneu?« sem vprašal to čudno bitje. »Sedajle sem na poti k njemu,« je menil, in mislil sem, da se mi ustavi pamet. »Torej jih bo nocoj dal prijeti?« sem vprašal. »Bržkone — ako mi bo verjel,« se je glasil čedni odgovor. »In kaj bo, ako vam ne bo verjel?« sem pozvedoval, in ta možnost je zopet vzbudila strah in grozo v tem nepridipravu. »Kaj naj storim? Kaj naj storim?« je ječal. »Kaj bo z menoj? Bog me varuj! Pomagajte mi! Pomagajte mik »Cujle!« sem rekel. »Vi boste takoj javili meni in mojemu bratu vse — popolno resnico, me razumete?! — in rešila vas bova, kajpada pod pogojem, da ne boste ničesar storili proti nam. Vaša puška se ne sme slučajno sprožiti ali kaj podobnega ...« Oklenil se je moje roke z vročimi, trepetajočimi! pestmi. »Le pošteno stojte na naši strani, pa se vam ne bo nič zgodilo,« sem nadaljeval. »Zadušili bomo vstajo, in nihče ne bo ob življenje. Ne vi ne kdo drug.« Bolidar je šel dalje, jaz pa nazaj v vojašnico v sobo, Vzel sem svoj arabski izvod korana s police na steui, pomignil Mihaelu, odprl knjigo, sedel poleg njega in pričel, kakor sva to delala često, na glas čita.i arabski. Prečital sem eno kitico in izgovoril potem v istem enakozvočnem načinu po arabsko: »Jutri zjutraj. Morili bodo Eden mu pove- zdaj vse.« In potem sem nadaljeval s črtanjem druge kitice. Nato sem dal knjigo Mihaelu, ki je posnemal moj zgled. Kmalu je dejal med kiticami: »Svarila sva jih. Ne reci ničesar. Danes ponoči bo udaril. Ne spi! Obvestil bom najine prijatelje.« In nato je povedal še eno kitico o modrosti prerokovi, preden je zaprl knjigo. Malo potem je prišel v sobo Bolidar in se slačil. »Kaj je z mojim bajonetom?« sem mu zaklical. »Samo trenutek, Smitli,« je odgovoril in ga jel snažitt. Potem mi ga je prinesel, in ko se je sklonil čez mojo posteljo, da bi ga obesil, mi je zašepetal: »Ničesar mu nisem povedal. — Jutri!« potem je šel zopet na svoje mesto. Ko je zadonelo znamenje, da je treba iti spat, sem to sporočilo povedal Mihaelu. »To je dobro,« je rekel. »Bomo vsaj imeli mirno noč..< Zavidal sem Mihaela za njegovo hladnos:, kajti jaz nisem mogel zaspati. Ali ni bilo mogoče, da je bil Schvvartz sam Lejauneov izzivač? Ne, to je bila gola budalost, to grozno vzdušje izdajstva in sumničenja me je zastrupljalo. Schvvartz je bil po svojem bistvu pošten in dostojen, četudi sirov človek, napol blazen od maščevalnosti, človek, ki ga je prignala do obupa krivičnost in živalska okrutnost brezumnega krotilca zveri. In razen Bolidarja in Guantaia so bili njegovi pripadniki, kakor on sam, dobri, povprečni ljudje — podivjani od nečloveškega reda, ki ga je uporabljal ta nečloveški nestvor. Za »Juiroslovansko tiskarno« v Ljubliani: Karel Čefc. izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik: Franc Kremžar.