J05. številka. Ljubljana, v soboto 5. septembra 1903. XXXVI. leto« izhaja vsak dat z večer, izimsi nedelje in praznike, ,ter velja po poitl prejeman isa avstro-, Brs*s đe&sla em vse leto Sfi K, ia pol leta 13 R, ea četrt leta 6 R 60 h, aa edei> mesec 8 K 30 h. Za Ljubljano u poti »lijeta na dom zs vse leto 34 K, za pojeta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja |aa celo leto 83 K, m pol leta 11 K; aa četrt leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h - Za tuje deisi« loiiko *©C, kolikor znafiz poštnina. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za •ananlla plačuje se od peterostopne petit-vrste po 13 h, ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po H h, Č€ te trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Bokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In varavnlstvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — OpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednlltvo 5» hi Valove ulice flt. 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posametne Številke po IO h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalci in porotniški imeniki. Na shodu v Mengšu so sklenili klerikalci resolucijo, v kateri se župani poživljajo, da naj imenike za porotnike sestavljajo tako, da pridejo vanje zanesljivi možje odločno katoliškega in domoljubnega prepričanja. Nam je že dobro znano, da klerikalci že dlje časa deloma tajno, deloma pa tudi javno agitujejo v tem smislu, nismo pa pričakovali, da bi to stvar, ki nima prav nič opraviti s politiko, spravili na razgovor na javnem političnem zborovanju. Kaj pa znači ta poziv, da se naj sestavljajo porotniški imeniki v smislu gori navedene resolucije? Ali ni to očiten navod, da se naj imeniki za porotnike falsi-fi kujejo? Zahteva se, da se v nje sprejmo samo pripadniki klerikalne stranke in županom se prikrito na-migava, da se naj iz imenikov izpuste možje, ki so drugega političnega prepričanja. Klerikalci torej očitno poživljajo na kršenje postave, ki določa, da se morajo vpisati v porotniški imenik vsi 30 let stari, čitanja in pisanja vešči avstrijski državljani, ki že vsaj eno leto bivajo v dotični občini in plačujejo določeno svoto neposrednega davka. Vsi taki državljani, ki niso vsled posebnih zakonskih določb od te časti izključeni, brez izjeme in ne glede na njihovo politično prepričanje se morajo sprejeti v prvotni imenik porotnikov. Klerikalna stranka pa v nasprotju s to zakonsko določbo stremi za tem, da bi se s strani občinskih uradov za porotniško čast nasvetovali sami klerikalni pripadniki, vsi drugi pa, ki niso privrženci te stranke, naj si bodo še tako časti vredni ljudje in še tako sposobni za ta posel, izključili. To bi seveda klerikalcem ugajalo, ako bi mogli na porotniško klop spraviti samo svoje pristaše; s tem bi si pridobili svoja strankarska sodišča, ki bi ne glede na pravico in resnico, ne oziraje se na glas vesti sodila, kakor bi jim gospodje iz farovža izvolili ukazati in zapovedati. To bi bila lepa porota! V zakonu glede porote je neopo-rekljivo izražena tendenca, da se imajo v porotnike nasvetovati inteligentni, razumni možje iz naroda, ki dajejo dovolj jamstva, da so toliko samostojni, da si ume v danem slučaju neodvisno od vsakogar ustvariti svoje prepričanje in prosto izraziti svojo sodbo, ne glede na desno, ali levo, ne oziraje se na svoje politično ali versko naziranje. Točka 9. zakona z dne 23 maja 1873 pravi naravnost, da se naj v porotnike pokličejo možje, ki se odlikujejo po svoji razumnosti, poštenosti, pra vicol j ubn os ti in značajnosti. Klerikalci pa tega ne tirjajo, njim je vseeno, ali pridejo na porotno klop duševno še tako omejeni, moralno propali in nezna-čajni ljudje, samo da so klerikalci. Klerikalna stranka si morda v svoji naivnosti domišljuje, da se bode voči-gled dejstva, da je mnogo občinskih odbornikov na deželi izključno v njenih rokah, posrečila ta nakana, spraviti v porotniške imenike same svoje ljudi. Enak manever se je sicer posrečil dr. Luegerju na Dunaju, našim klerikalcem pa se ne sme. Verojetno je popolnoma, da se bodo klerikalni župani povsodi na deželi strogo ravnali po nasvetih, ki so se jim dali na shodu v Mengšu; imenike bodo gotovo sestavljali popolnoma pristransko in načeloma iz-puščaii vse one, ki se nečejo slepo pokoriti klerikalni gospodi. Zato je treba, da naši somišljeniki po deželi strogo in vestno pazijo na to, da se bodo ti po županu sestavljeni porotniški imeniki razgrnili, kakor to zakon zahteva, na splošen vpogled — vsaj osem dni. In če bi se opazilo, da je imenik zares krivo sestavljen, da so se fruktificirala v Mengšu dana navodila in se iz imenikov izpustili neopravičeno možje, ki so po besedilu postave upravičeni, da se nas v; tujejo za porotnike, je naloga naših somišljenikov, da v postavnem roku podado ugovor proti sestavi imenika in se store vsi koraki, da se isti sestavi tako, kakor predpisuje zakon. Takisto pa je tudi dolžnost politične oblaati, da vse porotniške ime- nike, kakor ukazuje § 9. že gori navedenega zakona, temeljito pregleda in prouči, da li so pravilno sestavljeni in ali se ni morda prakticirala metoda, ki so jo nasvetovali naši klerikalci. V to pa je okrajno glavarstvo zavezano že v varstvo veljavnega zakona, da se ne krši od organov samih, ki so v prvi vrsti poklicani, da ga respektujejo. Opozorujemo pa tudi sodno komisijo, ki bo meseca listopada na podlagi prvotnih imenikov sestavljala letni seznamek porotnikov, da bode oprezna in da naj strogo pazi na to, da ne bodo prvotni porotniški ime-niki narejeni v kričečem nasprotju s postavnimi določbami. To storiti pa je sodniška komisija primorana, ker je kot čuvarica pravice, kot ekseku-tivni organ zakonodajstva poklicana, da strogo skrbi za to, da se izvršuje zakon in da se ga spoštuje. Če bi se klerikalcem njihova nakana posrečila, bi to neizmerno škodovalo ugledu justice porote in da bi porotne obravnave gotovo postale nič drugega, kakor gole farce. Saj je pač znano, da tvorijo duhovniki med klerikalci edino inteligenco; ako odštejemo te, ki za porotnike ne pridejo v poštev, potem ostane še velika masa, ki se sicer odlikuje po svojem številu, ne pa po duhu in naobrazbi. V tej masi prevladujejo analfabeti, drugi pa znajo jedva čitati in pisati, da bi pa znali tudi samostojno misliti in si ustvariti samostojno sodbo o kakršnemkoli slučaju ali dogodku, o tem ni niti govora. In taki omejeni ljudje, take duševne reve, ki umejo misliti samo z možgani gospoda župnika ali kapelana, bi naj sedeli v porotniški klopi, ki zahteva inteligentnih, značajnih in predvsem, kar je glavno, samostojno mislečih mož?! Da se to ne zgodi, bodo že v interesu stvari same poskrbeli poklicani faktorji, o tem naj bodo prepričani gospodje klerikalci. Še nekoliko besed v obrambo. Od nobenega stanu ne zahtevajo ljudje toliko kakor od učiteljskega. Šolske oblasti hočejo, da bodi vsak izmed nas učitelj v najplemenitejšem pomenu te besede, pedagog in metodik, kakršnega si ni misliti popolnejšega pod solncem. Popolnega človeka pa ni na vsem širokem svetu. Kvečjemu so popolni v lastni domišljiji tisti ljudje, ki sodijo kranjsko učiteljstvo. Glave nosijo pokonci, in obdaja jih blesk pe-tošolske zaljubljenosti v samega sebe. Takim glavam se seveda ne more klanjati nihče, kdor ne kramari s svojo pedagoško vedo in metodiško spretnostjo. Kdor kramari z njima in ju vlači na veliki trg kot trgovec svoje blago, ta prezira in ne umeva resne in plemenite strani vzgoje in pouka. Ta je takorekoc slab obrtnik, ki mu je treba glasne reklame, da pride njegovo blago vsaj do navideznega kredita. Ker imata vzgoja in pouk opraviti z nevidnim materijalom, z dušami otrok, da jih pol olikata, pol prepojita z znanostjo, zbudita speče sile, pomagata individualnosti do izrazovite samostojnosti ter tako ustvarita svojega Človeka, ki misli s svojo glavo in čuti s svojim srcem, je jasno, da je treba pri vzgoji in pouku največje pazljivosti, vestnega studiranja vsakega posameznega otroka dušnih in fizičnih zmožnosti ter učitelju tiste svobode, ki mu jo rodi izkušnja, velevajoč mu, kako ravnaj ob tem, kako ob onem slučaju. Končno ali pa morda celo v prvi vrsti je treba učitelju uva-ževati razmere, v katerih je bil otrok rojen, in razmere, v katerih mu je potekla prva, predšolska mladost. Kakor je sploh neoporečna resnica, da ustvarjajo razmere človeka, tako velja to še posebno za otroka, ki je takorekoc sad razmer, ki so ga spočele, rodile in poslale v šolo. In tu je treba učiteljevega bistrega očesa in njegovih izkušenih napotkov, da privede otroka do končnega, a splošnega smotra, ki ga zahtevata današnja vzgoja in današnji pouk:dati človeštvu človeka! Do tega smotra drži tisoč in več potov, to pa že samo zaraditega, ker imamo tisoč in več staršev z raznimi zmožnostmi, z raznimi vrlinami in napakami, torej tudi tisoč in več otrok, ki so jih rodili njihovi starši. Iz povedanega torej prihaja logiška trditev, da je šablona pri vzgoji in pouku nemogoča in nedopustna. Nadalje sklepamo lahko iz povedanega, da je treba dati učitelju svobodne roke, da mora ostati metoda prosta, zakaj metode nimamo zato, da bi z njo imponirali posamezniku, nego metodo imamo zato, da prihajamo do smotrov, ker ne sme biti tudi našim šolam glavno vprašanje, ki ga naj rešujejo, kako, temveč kaj! In glejte! S takozvano Hubadovo dobo — in člankar v „Narodu" jo imenuje tako! — se je začela šablona razkošno širiti po naših šolah! Šablona prihaja in uklepa učiteljevo svobodo v tesne spone. Na vrhuncu stoje danes, kot nov blesteč planet na šolskem obzorju, formalne stopnje, ki jih že secirajo dolgo Časa in ki že dolgo časa strašijo po naših šolah in begajo naše ljudi. Kako bi jih tudi ne begale? Saj vendar niso rokodelci, da bi z natančno prirezanimi, opiljenimi in primerje-nimi kosci zlagali svetlo celoto brez pozitivne vrednosti, v večnem strahu, da stopi zdajpazdaj v šolo kak formalni stopnjar ter povpraša: rBei vvelcher formalen Stufe sind sie jetzt?u In Če mu ne ve ubožec hipnega odgovora, je že podpisana smrtna obsodba: „Sie sind nicht vorbe-r eitet!" Tik ob formalnih stopnjah hodijo lepo z roko v roki takozvani formulirani stavki, zakladi nasib učnih slik. Formulirani stavki so brez dvoma višek moderne metodike. Ce stoji zapisano: ..Mucka ima glavo, trup in ude", a če reče učenec: „Mačka ima ude, trup in glavo", pride lahko kdo in ti reče z vso resnostjo in strogostjo : „Vaše učno postopanje je za nič — in zato je vse skupaj za nič!" Roma locuta — causa rinita! Toda vse skupaj nič ne pomaga: tako so zamislili nekaterniki, in tako mora biti, če je potem stvar dobra ali slaba. Pa če že mora biti na vsak način tako v nižjih razredih, so take zahteve v višjih razredih popolnoma na nepravem mestu. V višjih razredih ne Sporni ščurki. Iz rabokupnega postopanja v paBJih dneh. Dr. Janko je moj prijatelj , in spremil sem ga zadnjič na sodišče, da bi šla potem skupaj na pivo. Imel je civilno razpravo na št. 50, meni pa je velel, naj sedem na klop in markiram občinstvo, saj nič ne stane! Tako sem deležen postal sledeče pravde. Stvar je pravzaprav vsakdanja in malenkostna; ali [pravniki so res od hudiča, da znajo napraviti iz slehernega šmira velikansko afero, kakor da gre za blagor očetnjave. V [tem pogledu jim ni odrekati zaslug. V Vodmatu torej, — nevem več ali v Bohoričevih ali Japljevih ali Rav-nikarjevih ulicah, toliko vem, da SO imenovane po literatu bolj Vodmatske dobrote, — je najela stranka stanovanje in napravila pogodbo za dve leti • komaj pa pretečejo prve kvatre — ala! — pa odpove stanovanje, češ, nerabno je zaradi — preobilih ščurkov. To stranko s ščurki je zastopal Janko, ki je res na prav zaslužen način razložil ves položaj. Rekel je, da je teh ščurkov, ki so „pravnapodstavanavzočni odpovedi", milijon. Po stropih lazijo, po stenah in po tleh; po mizah, po stolih in po novi zofi; v shrambi skrunijo posodo in skrivajo se v čevlje, v klobuke in oblačila. Brezbožno in brez sramu nadlegujejo zbegane prebivalce celo v posteljah in si stranka in njeni ljudje vsak večer po molitvi nabašejo bombaža v ušesa, najmlajšega pa, ki spi še z odprtim gobčkom, pokrijejo kar čez glavo z organtinom, potem šele brez skrbi zatisnejo oči; in celo pod odejo najdejo beštije svojo pot! — Uporabljena sredstva prav nič ne zaležejo, ne boraks, ne sol, ne petrolej; ne ganejo se iz stanovanja, ampak od dne do dne jih je več in rase njih predrznost. — V umivalniku se jih vsako jutro napaja celo krdelo, in voda kar vidno pod njimi usiha, tako jo žehtajo. Takisto pri vodovodu! Tam se jih je konštui-ralo kar več stalnih omizij te žejne bande! — Stranka upoštevajoč te nizkotne instinkte se ni ustrašila nadaljnih žrtev in pričela jim je nastavljati čez noč piva na krožnikih. In glej ! Drugo jutro jih je bilo vsakikrat res vse Črno okoli nastavljene opojne vade: stari in mladi brez razlike stanu in spola so ležali kar vprek, vsi pijani kakor muhe, in so pometeni na dvorišče postali piČa gospodarjevim kokošem, a svarilni vzgled vsem pijancem! Ali vspeh je bil le navidezen! Čudom in strahom je zapažala stranka, da se število njenih črnih podnajemnikov polagoma a stanovitno le množi|, in da se v njih vrstah vršo osupujoČe premembe. — Vajena je bila dosedaj videti le rejene Ščurke v črnih blestečih monturah. Zadnji čas pa, kar jim je nastavljala pivo, so se jele pojavljati med njimi nove prikazni: Suhe pokveke izstradane, da bi jim lahko rebra štel; priselile so se bile nedvomno iz sosednjega stanovanja, kjer je bival in čakal na regulacijo plače droben učitelj z obilno družino. In z grozo je zapažala med pijanci smrČečimi okoli krožnikov zanemarjene vlaČugarje s prašnimi štebali, prihajajoče oČividno iz daljnih krajev onostran ceste! Nezaslišano ! Ta požrešna Črna garda je torej res v svojem omejenem samoljublju smatrala nastavljeno pivo zgolj za hvalevreden izraz jugoslovanske gostoljubnosti, se udala brezskrbno svojim razkošnim orgijam in vrhutega navdušeno raztrobivŠi slavo tega gostoljubnega stanovanja provzroČila vznemirljivo priseljevanje vunanjih elemen- tov !!! V takih okolnostih pač ni preo-stajalo obupani stranki nič drugega, nego da odpove! Seve gospodarju, ne ščurkom; kajti da bi se slednji v svoji slaboumni podivjanosti tudi le količkaj zmenili za katerikoli ukrep slavnega c. kr. okrajnega sodišča, po teh izkušnjah sploh ni bilo pričakovati ! . . . Tako je govoril Janko in končno še naštel celo rajdo prič, ki lahko pod prisego potrde vsako njegovo besed.o Odkritosrčno povem : Nisem mislil da zna Janko v treznem stanju tako lepo, premišljeno in prepričevalno govoriti. Vsaj name je napravil globok vtis in pričakoval sem po pravici, da bo sodnik kar vstal in razsodil v imenu postave, da morajo ščurki pri tej priči pobrati svoja kopita in izprazniti stanovanje, — midva z Jankotom pa bova šla lahko na pivo. Pa se je že vzdignil nasprotnikov zastopnik, mlad Človek brez trebuha, ki je šele pred 14 dnevi otvoril svojo pisarno, in pričel v tej pasji vročini na dolgo in široko klenkati, da tako nagajive odpovedi še ni videl, odkar je odvetnik, — da ne bo dosti govoril (naj ga hudič jaha !) in da podaje le sledeče ugovore: 1.) da jih sploh ni v stanovanju ščurkov, 2. ) da jih je zaredila stranka sama, 3. ) da ti ščurki ne skrive nikomur lasu, kamoli da bi bilo zaradi njih stanovanje nerabno, 4. ) da zanje hišni gospodar sploh ni odgovoren, ker jih ni niti najel niti pooblastil, a po §-u 1313 državljanskega zakonika ni nikdo odgovoren za dejanje tretjih: — kar se pa tiče tožitelje-vih prič, naj so vesele, da mu zgolj lojalni oziri na novi civilnopravdni red branijo, da jim naravnost v liee ne očita sumljivosti oziroma zavr/noBti MariČon«, »Aida« i. dr. Vsa ta dramska in operna dela so že prevedena in pripravljena ter med igralce in pevce razdeljena. »Dram. društvo« hoče vse te drsme in opere resnično vprizoriti ter jih je postavilo docela premišljeno na repertoir, ki je tuli v naših razmerah prav lahko izvedljiv. Tako smo torej z repertoirjem letošnje sezone posebno zadovoljni ter čakamo z veseljem začetka sezone, ki bo vsekakor izredno zani miva. Ali nekaj nas pri vsem tem vendarle boli! Pogrešamo namreč izvirnih dram in izvirnih oper oziroma operet. Suša na tem polju naa noče ostaviti, dasi imamo toliko komponistov in toliko pisateljev! »Dramatično društvo« stori vse, da vzpodbudi domače glasbenike in li terate ter jih vname za slovensko gledališče. Zato obžalujemo, da mo remo Čitati na vsem dolgem plakatu naslov ene same samcate izvirne drame: »Legionarji« F r. G o -v e k a r j a. Godbo in glasbene točke je spisal naš V. Parma. Nadejamo se pa, da se oglasi med sezono še kdo drug izmed naših domačih dramatikov in to tem zanesljivejše, ker nam je znano, da se dela in pripravlja--. Vivos voco! O osobju slovenske drame in opere pa spregovorimo prihodnjič. * * nar;a kreditiral, zna kmalu zagledati novi, proti »Slov. Narodu« naperjeni list luč sveta. Mogoče je pač, da poskusita Šuklje in Šusteršič na ta način zanesti razpor v stranko, ali da bi se jim ta originalni naklep posrečil, o tem prav resno dvomimo. Navidezno liberalen list, ki bi ga izdajali klerikalci, ne more imeti srede, kajti tako daleč smo že na Slovenskem, da se ljudje v take zanjke ne dajo več vjeti. Pri nas je vsak izgubljen, kdor očitno ali tajno stopi v službo dr. Šusteršiča in Šukljeta. Sicer pa je ravno sedaj . n a j s 1 a b Š i čas za vse poskuie, delati v stranki razdor, ker vendar vsakdo čut«, da Ži vimo v jako kritični dobi in da m ira kmalu priti do velike bitke s klerikalci zastran deželnega zbora. V slučaju raipora v stranki bi bila Ljubljana prva v nevarnosti, da pade v klerikalne roke, to pa bi bil najusodnejši udarec, ki zamore zadeti narodno napredno stranko. — Kaj pa je to? Opetovano se čujejo pritožbe, da tudi pri sodiščih na Kranjskem nekateri po samiČniki skušajo utihotapiti »štajerske« razmere. To nam kaže slučaj, ki se je prigod J pri porotni obravnavi v Ljubljani dne 4 t. m zoper Janeza Mikca in J. Trinkerja, slučaj, ki sam na sebi ni toliko va žen, a je zelo značilen. Dasi sta bila obtoženoa Slovenca, ki niti nemščine ne razumeta, dasi je bila obtožnica slovenska in se je tudi slovensko obravnavalo, vendar ee je prečital zdravniški parere samo v nemškem jeziku. Na porotni klopi so sedeli sami Slovenci, a navzlic temu se zdravniško mnenje ni prevedlo na slovenski jezik, da, niti kratka vsebina istega se ni povedala v slovenskem jeziku, kar bi bilo ne le umestno, ampak naravnost potrebno in je gotovo tudi v zakonu utemeljeno. Z ozirom na to je neki porotnik, kateremu gre za njegov možati nastop vsa čast, zahteval, da se mu zdravniško mnenje raztolmači v slovenskem jeziku. Ta zahteva je bila povsem utemeljena, a vendar jo je izvolil predsednik sodnega dvora g. Pajk zavrniti rekoč: »Če nemški ne znate, se morate zglasiti pri magistratu; vsak porot nik mora biti vešč nemškega in slovenskega je z i k a u Kje pa je to zapisano, gospod viceprezident? Ali je to Vaše resno mnenje? Ako trdite kaj takega, moramo Vas že poučiti, da zakon o porotnikih nikjer ne zahteva, da bi moral biti porotnik vseh v deželi običajnih jezikov zmožen. Za kon sicer pravi, da se je pri sestavi porotniških imenikov v deželah, kjer se govori po več jeiikov, po m o ž n o s t i ozirati na osebe, ki so radi znanja jezikov posebno pripravne za porot nike, toda to ni nobena norma, ampak je samo nekak nasvet, ki se eventuelno lahko uvažuje. Na Kranjskem zahtevati, da mora vsak porotnik znati nemški in sicer to liko nemški, da razume nemški zdravniški parere, je naravnost b r e z m i s e 1 n o. In če se bo morda hotelo v bodoče tako prakticirati, bodemo proti takšnim poskusom nastopili z vso energijo in brezobzirnostjo! Spominjamo se š^ živo, ko so nemiki porotniki v »Tonhalle« nekoč izjavili, da na razumejo slovensko, kako mirno in nad vse prijazno je tdm možem takratni predsednik sodnega dvora ugodil in to v deželi, ki je skoro izključno slovenska, d. si vendar ne gre, da bi porotniki ne razumeli jezika pretežna večine prebivalstva. Nemcem se je takrat ugodilo, na upravičeno za htevo slovenskega porotnika ta se je odgovorilo z Žalitvijo narodnostnega čustva in rabili so se argumenti, ki so naravnost v navskrižju z zakonskimi določbami. Kaže se torej, da se tudi pri naa na Kranjskem poskuša od gotove stran:, uvesti pri sodiščih razmere po štajerskem vzorcu. Toda de gotovi krogi mislijo, da bodemo take predrzne poskuse mirno trpeli, se korenito motijo. Posvetili jim bodemo tako, da jim bo za vedno prešel pogum nas predrzno izzivati! — Državne podpore za pogorelce. Osrednja vlada je dovolila za pogorelce v Predgrađu 18 000 K, za pogorelce v Vačah 21.000 K in za pogorelce v P odlogu 1000 K podpore. — Ruvanje hrenoviekega kaplana. Iz Hrenovic se nam piše: V nekem škofijskem listu (gg. duhovniki bodo že vedeli v katerem), opominja Škof svoje duhovnike, naj bodo z ljudstvom prijazni in mirni, naj ne delajo prepirov itd. ter da lece in spovednice ne smejo uporabljati v politične namene. To pa menda ne velja za našega kaplana Hartmana. V nedeljo med deseto mašo po običajni propovedi izvlekel je iz oznanilne knjige skrbno skupaj zloženi „Slov. Narod" prebral ljudstvu zadnji dopis „Iz Hrenovic", v katerem je njega in njegovega ljubeznivega kolego iz Ubelskega nekdo nekoliko pošegetal, in potem — spreminjajoč barve od svete jeze kakor kameleon — začel udrihati po „Slov. Narodu" in istega bralcih, da so nekatere pobožne ženice kar oči zaprle, boječ se, zdaj pa zdaj se priž-nica z gospodom Jožetom podere. Da bi vse kaplanovo klobasanje tukaj navedli, se nam ne zdi umestno. Navesti pa hočemo vsaj nekaj besed tega pobožnega maziljenca. Začel je, da on ne jemlje Časti g. Debevcu, da pa hoče, da se izvoli izključno kmet in krščanski mož. Da on Že pet let pošteno živi s svojo sestro, in ni tak, kakor so drugi. Nadalje da je že veliko nemških, laških in drugih časopisov prebral, toda nobeden ni tak kakor „SIov. Narod" (ojej!) in da v tisto hišo, v kateri se „S1. Naru bere, on ne bo nikdar stopil. Potem da ne bo preje miroval, da odpravi vse veselice in plese, ter da bo vsacega naznanil, kjer se bode plesalo. Končno je še pobožno zasukajoČ oči vzdihnil „kaj mi koristi, če danes govorim, jutri bodem že v „Narodu". Gospod „prjatu" Hart-man! Letos Vas torej ne bo po biro h g. Debevcu, ker po Vašem mnenju on ni kmet in ne krščanski mož, vrhu tega se pa še „Naroda bere v njegovi hiši. Potemtakem nimate nič iskati pod njegovo streho. Ostanite pri svoji besedi, pa izpustite vse tiste hiše, kjer se „Narod" bere, pa bodete imeli slabo letino. E, ljubo kapIauČe, le z barvo na dtin, saj se poznamo po knotih. Mar je Vam, bodo li v prihonjem občinskem odboru kmetje ali ne, samo da Vi spravite notri take ljudi, da hi potem pravzaprav Vi županovali. Toda ne bo kruha iz te moke. Ker imate sedaj revež toliko letanja in hoje, Vam pri tej priliki povemo, da je v Postojni naprodaj dobro ohranjen motor z dvema sedežema na treh kolesih po jako nizki ceni. Kakor nalašč za Vas in Vašega kolego z Ubeljskega. Kdo Vam je pa o Vašem življenju in o sestri kaj očital? Sicer pa sejanje prepira, sovraštva in jeze nikakor ne spada k poštenemu življenju. Da Vam je „Slov. Nar." v želodcu , to sc nam zdi povsem umevno. Pa gospod „prjatu", če je smrtni greh „Narod" brati v navadni hiši, zakaj ga pa Vi še v cerkvi berete in kako je to, da ga je ravno isti dan v zakristiji bral landolski mežnar med povzdigovanjem in zavživanjem, ne meneč se za službo božjo? In kaj so Vam nedolžne veselice in ples na potu ? Rečemo Vam, ako se se tako na glavo postavljate ter saltomortale premetavate iz Hrenovic na Ubeljsko in od tam čez Landol v Šmihel in Predjamo, ter deset prižnic razbijete in petdeset spoved-nic preobrnete, „S1. Narod" bomo radi tega vseeno brali, in kadar bodemo pri zdravju, denarju in dobri volji, so hočemo vseeno zasukati in zapeti. Plesalo se je, ko ni bil še noben Hart-man za kaplana in se bode, če tudi tisoč Hartmanov še jutri novo mašo bere. Nikar ne mislite, da se bode pustila cela fara vladati od tacega prepirljivca, kakor ste Vi. Poglejte sad svojega delovanja. Na vasi, na cesti, v gostilni, povsod kjer je več možakov skupaj, se sliši: prokleti f . . . ., hudiči Črni itd. Tega sc prej ni slišalo v naši fari, to ste povzročili vse Vi. Dobro tudi vemo, kaj ste delali v Ko-šani z ondotnim g. županom L. De- klevo. Sicer pa Vaš strupeni jezik še Vašemu lastnemu župniku ni pri zanesel. Še enkrat Vam svetujemo (prihod njič bomo zahtevali), bodite mirni, kei sicer bomo primorani druge korake storiti. V naši fari je* sicer mirno in pobožno ljudstvo, toda do gotove meje. Torej ljubi g. kaplanček — „čevlje šparaj in pamet nucaj !" Nejaz. — Kako Nemci delajo. Spodnještajerski nemškutarji na čelu jim celjski župan Rakusuh so sklenili, napraviti nemški paromlin. Kar se bo zmlelo, bodo seveda hoteli pro dajati Slovencem. Stavbo tega paromlina so oddali nekemu podjetniku, ki pa se je meral zavezati, da ne izroči nikakega dela slovenskim obrtnikom. Tako delajo Nernci in tako dela tisti celjski župan lUkuseh, ki bi moral svojo trgovino zapreti, ako bi ne zahajali k njemu Slovenci. — Volitve v gornjerad-gonski okrajni zastop se bodo vršile 10. septembra ob dveh popoldne za veleposestvo, 11. septembra ob osmih zjutraj pa za kmetske ob čine. Doslej so imeli ta okrajni za Btop v rokah najstrupenejši nemsku tarji na čelu jim zloglasni »gospodar Vračko«, ki je pa jako slabo gespo daril in zasluži, da ga kmetje že za-pode. Ako pridejo vsi Slovenci na volišče in volijo složno, potem lahko odklenka »gospodarju VraČkotu«. Čts bi bil že, da se tsko zgodi. — Operni pevec Naval-Pogačnik. Nemški cesar je našemu rojaku g. Navalu Pogačniku, ki je sodeloval pri cesarskih predstavah v Wiesbadenu in na dvorni operi v Berolinu, daroval dragoceno briljantno iglo z rubini. — Pevsko društvo ,,Slavec" v Ljubljani udeleži se v torek, dne 8 septembra (praznik) kor-porativno z zastavo slavnosti 25'et-nice bralnega in pevskega društva »Ratitovec« v Selcah nad ŠiofjO Liko. Odhod z opoludanskim gorenjskim vlakom. Zb i r a 1 i š č e točno ob pol 12. uri dopoludne na južnem kolodvoru. — Začetek šolskega leta na ljubljanskih šolah. Na ljubljanskih ljudskih šolah bo vpisovanje dne 14. in 15. t. m., pouk pa se začne dne 16. Na vadnici bo vpisovanje dne 15., na ženskem učiteljišču dne 14., na moškem učiteljišču dne 21, na višji dekliški soli in na mestnoobrtni šoli dne IG. in 17., na I. državni gimnaziji in na II. drž. gimnaziji dne 15. in 16. — Viktor Parma je zložil za narodno igro s petjem »Rokov-njači« krasno overturo ter jo iz rocil »Dramat. društvu«. Takisto je komponiral godbeni in pevski del h Govekarjevi drami »Legionar j i« ter izidejo te dni pri O. Fi ficherju Parmove »Zdravice«. Naš vrli skladatelj nas je torej obdaril nakr&t bar s tremi glasbenimi deli! — C. kr. davčna administracija v Ljubljani nam piše: Z ozirom na notico, ki se nahaja v štev. 200 vašega cenjenega lista od dne 31. avgusta 1903 pod napisom »Kak red je to?« prosi c. kr. davčna administracija, da se sprejme v Brni-slu § 19 . tiskovnega zakona sledeči popravek: »Ni res, da je kaki sluga c. kr. davčne administracije v Ljubljani poskusil dostaviti opomin za vplačanje zaostale dohodarine ne kemu gOBpodu, ko je isti ravno sedel pri poludanskem kosilu na vrtu hotela »Lloyd« marveč je res, da je slugam davčne administracije prepovedano dostavljati strankam uradne spise v javnih lokalih, katerega navodila se sluge strego drže. Sicer pa spada izdaja opominov zaradi zaostalega davka v takozvano izročeno področje tukajšnega mest nega magistrata in je torej popolnoma izključeno, da bi zakrivil popisani slučaj kak tuuradni usiuž benec. — Poziv mladeničem rojenim leta 1885. Mladeniči, ki so rojeni leta 1885., stopijo s 1. januva-rijem 1904. v črno vojno. Ker se le ta mesec sestavljajo Črnovojniški imeniki, se poživljajo vsi imenovanega leta v Ljubljani rojeni mladeniči, da se v teku meseca septembra zglase pri mestnem magistratu — v pisarni voja-škegareferenta Zglasujočim mladeničem je seboj prinesti rojstne in domovinske izkaze. Odsotne ali za držane mladeniče smejo zglasiti sta-riši ali sorodniki. — Napake in površnosti pri zidanju šolskih poslopij. V zadnjih letih se je dozidalo na Kranjskem mnogo novih šolskih poslopij, pričeuši od navadne enorazreduice do najlepše gimnazijske stavbe, fitejemo to lahko v čast, ker to je vidni S 1 znak napredka v deželi. Kakor je pa z veseljem pozdravljati ta napredek, tako je tudi treba, da se izpregovori o nekaterih napakah, katere so se in se bodo morda še dogajale pri zidanju šolskih poslopij. Kakor znano, so to javna poslopja, katera zidajo občine iz dobre volje, pa tudi ponekod z veliko nevoljo V vsakem slučaju, zidano z dobro voljo ali nevoljo, plačati mora občina. Na ta način ima vsa širja javnost pravico izrekati svojo kritiko nad takimi zidanji. Navadno se zgodi, da višja Šolska oblast ukaže občini poskrbeti za novo šolsko poslopje, Če občina tega ne stori iz lastnega nagiba. Vladni inženir dobi nalog izdelati načrt in sestaviti proračun. Kaj rado pa se zgodi, da se naredi tukaj prva napaka. Prav rado se napravi v načrtu premajhno poslopje, premah ne sobe ali pa je uredba poslopja in sob nerodna. V Ljubljani, in Kranju so zidali poslopji premajhni, da se bodo mogli (^oziroma so že v Kranju prizidati in „Učiteljski Tovariš" je pred kratkim opozarjal, kako nepraktično so napravljene sobe v načrtu za novo tri-razredno šolo v Sostrem. Našteli bi lahko še nadaljne, ne redke slučaje, toda naj bode za primer dovolj zgo-rajsuje. Kdo nosi krivdo pri takih napakah ? Za nerotluo sestavljeu načrt veduo inžeuer, za premajhno poslopje tudi ta v sokrivdi z občino, katera hoče štediti pri zidanju. Pri takih stvareh, kjer se zida enkrat za vselej, je štediti največja nepremišljenost. Navadna eno-razrednica stane od 14.000 kron do h >.000 kron, večrazrednice ali celo realka ali gimnazija pa stane še veliko več. Pri takih visokih zneskih je naravnost gospodarska neprevidnost gledati na nekaj stotakov, ali pri večjih zgradbah za par tisočakov, ker so troški potem večji, če se mora vršiti rekonstrukcija ali prizidava poslopja. Kjer so v občinskih zastopih razumni ljudje ne gledajo na zgoraj omenjeni prihranek, paČ pa se zgodi le v takih občinskih zastopih, kjer so možje, kateri nimajo nobenega pojma o zidanju javnih poslopij. Takim gospodarsko nevednim in in nepremišljenim občinskim zastopom bi mogla dati šolska oblast primerno lekcijo, da naj se javna poslopja, posebno šole, ne zidajo tako skopo, nepremišljeno in površno, kakor zasebni živinski hlevi. Sole so poslopja, v katera zahaja nežna mladina in je primorana se muditi dalj časa v njih. Tisti faktorji kateri sestavljajo načrte za šolska poslopja, naj se informirajo, kakšni pro stori so potrebni in koliko naj se jih napravi. Poleg moderne zidave naj se ne pozabi praktične strani, katera je tudi zelo važna. Ker spada pravilna zidava šolskih poslopij tudi v delokrog šolskih oblasti, naj bi ta že konečno posegla v tozadevno stvar, da se naredi konec ponesrečenim zidavam šolskih poslopij. Občine kot plačnice jim bodo gotovo hvaležne za mnogokje prihranjene troške prezgodnje poprave. Pa tudi učiteljstvo, katero je primorano posluževati se šolskih poslopij bode vedelo ceniti to veliko dobroto. Navesti pa hočemo še nekatere napake. Podjetniki, ki grade in zidajo poslopja, mnogokrat tudi izvršujejo prevzeto delo s tako površnostjo in s takim materijalom, da se mora pokaziti še tako dobro sestavljen načrt zgradbe. Pri zidanju se rabi včasih tak materijal, da zid nikdar ni suh in ostanejo sobe vlažne za večne čase. Reveži so tisti, ki morajo stanovati v takih poslopjih in škoda za opravo, katera se kvari (dobro pla i nerau 1) učitelju. Les pri stavbi se rabi nepresušen, da potem po vsakem vlažnem vremenu i/pariva neprijeten vzduh po plesnobi. V oknih in vratih se navadno najdejo običajne Špranje, da po zimi lažje dohaja mraz v sobe in se zato potrati več dragocene kurjave. Ti nedostatki se včasih ne pokažejo takoj, pač pa kmalu potem, ko se prevzame poslopje v porabo. Zato naj bi se nova poslopja dovršila vsaj nekaj mesecev prej, predno se vrši pregled (kolavda-cija). V praksi je sedaj, da se še po barvi in beležu smrdeče poslopje potrdi za bivanje mladine in poučevanje v teh prostorih. Kje so zaščitniki toliko povdarjene šolske higijene!? V nekem okraju so se sezidale tri nove šole, toda pri nobeni ni bilo drvarnice, ki je neobhodno potrebna pri vsakem poslopju. Neki inžener je odgovoril na vprašanje predsedniku krajnega šolskega sveta, kje bode drvarnica, da bodo drva lahko v kleti ali podstreho (!). Šole tudi niso skoro nikjer preskrbljene s pitno vodo. To bi moralo In ti že z ozirom na otroke (če že ravno učitelj ne pride v poštev), ker so otroci pogostokrat žejni. Vsi tukaj navedeni nedostatki bi se morali v prihodnje odpraviti. To tudi ni nemogoča stvar. Treba je le, da imajo poklicani krogi pred očmi dejstva, da so šolska poslopja ravno tako važna, kakor tiste palače, kjer se zapirajo prestopniki kazenskega zakona. Kavno pri teh zadnjeimenovanih vidimo, kako so v novejšem času preskrbljeni s prav razkošno zidanimi palačami. »Šole pa, v katere zahaja nedolžna in nežna mladina, grade se s tako nemarnostjo in nihče se ne zgane. Ljubezni do mladine ni! Sočutja do učiteljstva ni ! Ponavljam opomin tistim faktorjem, katerim je to mar, naj v prihodnje posvete več interesa zidanju šolskih poslopij, da se ne bode zidalo vse v „kalop" in brez glave. — V Ribnici je praznoval mi nuli tedeu trgovec in posestuik Ivan Lovšin tridesetletnico obe. odbornika. Uil je ves čas odličen član odbora, navadno občinski svetovalec in večkrat tudi županov namestnik. Vedno se je živo zanimal za občinske zadeve in pri svojih obilnih poslih je radovoljuo žrtvoval marsikatero uro interesu občine. Za tako mnogoletno požrtvovalno delo vanje zasluži mož gotovo splošno pri znanje in hvaležnost vseh občanov in to tembolj, ker imamo le malo takih sposobnih in izkušenih mož, kateri ho čejo svoj dragi čas in svoje moči po svetiti občnemu blagru. Da je g. Lovšin zaradi svojega miroljubnega in ljudo milega značaja in požrtvovalnega in vstrajnega delovanja v občini splošno spoštovan in priljubljen, je pokazala tudi njegova tridesetletnica. Njegovemu vabilu po občinski seji, pri kateri se mu je g. župan primerno zahvalil, na kozarec piva, so se odzvali do malega vsi obč. zastopniki obeh strank ter so skazali slavljeneu zasluženo priznanje iu čast. Rog ga živi še mnoga leta Ta sestanek pa ni bil po volji „Slo-venčeveinu" dopisniku, katerega oči vidno bode, da so se razmere v občin skeni odboru pomirile in da imajo tudi odborniki nasprotne stranke priliko se prepričevati, da naprednjaki nikakor ne zatirajo kmeta, ampak da so vedno pripravljeni delati za resnični blagor občine. Izkazalo se je, da so imeli pravo, ako so se ob svojem času od ločno upirali predlogu, da se podeli častno občanstvo g. Brešarju, kateri je iz zgolj sovraštva do trgoveev v Ribnici ustanovil konsum in navezal ljud stvu težko breme na vrat, ki ga sedaj bridko čuti. „Slovenčev" dopisnik je porabil odborov zabavni večer, katerega se je udeležil tudi sodni svetnik Viš-nikar, da je mahnil po njem ter mu je očital, da je izrekel svoje „zaničevanje" proti svojemu mojstru Šukljetu. Ker je dne po shodu dobrepoljski učitelj Jaklič vohal po Ribnici, sodimo, da je on raz-lil podčepino po „Slovencu". Col je nekoliko zvoniti, da se je pri zabavnem večeru obč. odbornikov tudi politikovalo, ter je boječ se, da njegovi pristaši resnico izvedo, vso stvar po svoje zasukal. Navzoči niso čuli zaničevaluih in žaljivih besed, kakor so jih vajeni iz ust dr. Susteršiča. nihče ni zanikal Suklje-tovih poslanskih zaslug, osobito za Dolenjsko, pač pa so tudi strogo konservativni možje izražali svoje začudenje nad „spreobrnjenjem" g. dvornega svetnika in nad tem, da klerikalno vodstvo predlaga za ribniški okraj kandidatom ravno njega, katerega je dr. Susteršič pred tremi leti tako neusmiljeno mrc-varil na shodu v Ribnici. Možje, ki so se udeležili tega shoda, se še dobro spominjajo, kako brezobzirno je Susteršič napadal Šnkljcta očitajoč mu, da se mu hlačice tresejo, ako le vidi kakega ministra, da nima kot poslanec nikakega vpliva, da je n aj nesreč d ejši slovenski politik i. t. d. In kaj je Suklje vse rekel o šušteršieu v svojih v „81. Narodu" v istem Času priobČcuih Člankih „Recontra!" Imenoval ga je duševnega voditelja malega kalibra, navadnega govornika navadne darovitosti in navadne izomikc, kler. rabulista plenipon tiariusa iz Ovijačeve hiše, patologično prikazen, političnega mlekozobueža, „praktischer Geschiiftskatolik", blaženega najemnika prvega nadstropja Ovijačeve hiše i. t. d. Očital mu je neprecenljivo žlobudravost, arogantnost in več drugih takih čednosti. In pri vseh teh hudih osebnih napadih baje ni trpela osebna čast obeh gospodov! l>v. svetnik Šuklje je šel pred Canosso ter se poklonil „ blaženemu najemniku prvega nadstropja Ovijačeve hiše v Ljubljani. — Divji lovec" v Žirovnici. V torek 8 septembra ob pol 8 uri zvečer vprizore brezn šfci abi turijentje v zvezi z domačimi fanti in dekleti narodni igrokaz »Divji lovec« od F. S. Finžgarj*. M^d po sameznimi dejanji svira godba na lok. Ijfri, katera se vrši v Žirovnici na vrtu gostilne gosp. M. čop, sledi šaljiva pošta, petje in prosta zabava. Cisti dohodek je namenjen lani zgra jenemu mostu čez Savo pod vasjo Breg in novi cesti iz Žirovnice na Bled. Ob skrajno neugodnem vre menu se preloži vtsalica na dan 13. septembra. — Godbeno društvo v Idriji je imelo ustanovni občni zbor v ne deljo, dne 23. avgusta t I. Društvo ima hvalevredni namen, nadomestiti in vzdrževati prejšno jako slovečo, pretočeno leto razpuščeno c. kr. rudniško godbo. Po društvenih pravilih postane lahko delavni član, kdor ima zmožnost in resno voljo do godbe, podporni član pa z letnim zneskom 5 (peterih) kron. Zglasiti se je pismeno ali ustmeno odboru. Kot novo ustanovljeno društvo potrebuje tudi različnih novih godal, muzikalij in drugih raznovrstnosti, viled tega se odbor vsem prijateljem godbe toplo priporoča in hvaležno sprejme vsa katero podporo. — Prvo siovensko pevsko društvo „Lira" v Kan niku priredi v nedeljo dne 6. kimavca t. 1. na vrtu restavracije gosp. Jos. Kende koncert, povodom obletnice lanskega slavlja 201etnega društvenega obstoja s sodelovanjem slav. ork estra kamniške mestne godbe. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina za osebo 50 vin. — Iz Slovenske vasi pri Stari Cerkvi v kočevskem okraju se nam poroča: Dne 2. t. m šli ste se dve deklici kopat v Hinžo pri Slovenski vasi, ena stara 14 let, druga 16 let Prva je edina hči po sestnika Vidmarja, druga posestnika Stalcerja iz Slovenske vasi. RinŽa je pri izvirku pri kraju plitva in nakrat globoka ter nevarna. Prva deklica stopi v vodo in nakrat zdrkne v glo bočino. Drugi skoči zanjo, da bi pri jela že potapljajočo se deklico za roko in jo rešila, a zdrkne za njo in tako ni bilo nikake pomoči. Utonili ste ob-idve. Tretja ženska, ki je to vi dela, pričela je upiti in jokati in je tekla v Slovensko vas, na kar so od vseh strani prihiteli ljudje, ali — bilo je že prepotno. Ali ne bi bilo dobro, ako bi slavno glavarstvo v Kočevju prepovedalo se kopati pri izvirku Rtnže, ker se je že več kot deset ta kih slučajev pripetilo na istem mestu — Iz tržiške okolice se nam piše: Kako so tržiški tovarnarji začeli postopati pri novih napravah, to presega že vse meje. Ž^ več kot 14 dni votijo dan na dan prst v Bistrico, tako da teče grda kakor v največji povodnji in valed tega nimamo spod nji posestniki niti za največjo potrebo pitne vode. Tukaj namreč d&l-sč na okrog ni studencev in več kot pol ure moramo hoditi, ako hočemo uži vati Čisto vodo ali jo imeti za pranje. Prizadt-ti posestniki prosim o okrajno glavarstvo v Kranju, naj naredi konec temu početju. — Smrt pijanca. V kleti po sestnika Ferdinanda Medveda v Ore-hovcih pri Bizeljskem, je nedavno popivala večja družba. Ko so drugi gostje odšli, pili so Medved, KlakoČer in Šmajgel še vino, ki je napravljeno iz Tiapol plesnivega in gnilega grozdja. Šmajgel se je tako opijanil, da je padel na tla. Tovariša sta ga zanesla na travo pred klet, a drugi dan so ga našli mrtvega. Zadela ga je kap. — V Jesenicah na Gorenjskem so ustanovili nemški Tarn verein. Rodoljubi slovenski, pošljite zanesljivega in za slovensko stvar vnetega mladeniča v Kranj ali Ljub Ijano v Sokola, da se izvežba v te lovadnem pouku. V najkrajšem Času dvoje novih nemških telovadnih društev, v Tržiču in v Jesenicah! Slo venci na mejah na stražo — Če ne bo prepozno. — Bralno in pevsko društvo „Ratitovec11 v Selcih nad Skofjo Loko priredi na Mali Smareti, 8. septembra 1903 25 letnico društva. Sodelujejo slavna društva: Telovadno društvo »G>renjski Sokol« iz Kranja, slovensko delavsko pev sko društvo »S avec« iz Ljubljane in meščanska godba iz Kranja. Spo red: Sprejem gostov od 12. ure naprej. Zbiranje vseh društev ob 2 uri na vrtu gospoda Franca Š libe rja. Odhod vseh društev k javni telovadbi, katero izvaja telovadno društvo »Gorenjski Sokol«. Po izvršeni telovadbi v istem redu odhod k vrtni veselici na vrt gospoda Franca Sli borja Pozdrav vseh gostov po predsedniku gospodu Francu Tavčarju. Prosta zabava: Šaljiva pošta, srtčnanje itd. O mraku se už^e ben galičen egenj. V slučaju neugodnega vremena se slavnost ne vrši. — Občinske volitve v Žminju v Istri s3 se končale s sijajnim porazom lahonske stranke. V III razredu so dobili hrvats'd kan didatje 2G0 glasov, lahonski pa 73, v II. so dobili hrvatski kandidatje 120, lahonski pa 25 glasov. Lahi so upali, da zmagajo vsaj v I razredu, a tudi tu so dobili le 49 glasov, hrvatski kandidatje pa 65. — Izpred porotnega sodišča v Ljubljani« Delavca Janez Mikec in Pavel Trinker v Toplicah pri Zagorju sta se duc 2. vel. srpana t. 1. popoldne vsled nekega starega sovraštva sprla z bratoma Jakobom in in Jožefom Zabavnikom, ki sta stala z več drugimi fanti pred rudniško restavracijo v Toplicah. Po Trinkcrjevem nasvetu sta se že popreje pripravila za boj in Mikec je takoj o prihodu jel Jakoba Zabavnika z zbadljivimi besedami izzivati z vprašanjem, Če je res okoli govoril, da poseduje na obe strani oster nož; Pavel Trinker ga je pa vprašal, če se je res okoli bahal, da ho dal njemu in Mikecu eno preko ušes. Zdajci ga je pa brat Jožef zavrnil, da naj miruje in ne išče prepira ter da naj se spravi domu; imenoval ga je tudi smrkavca. Nato se je pa Mikec oglasil rekoč, da ne ho Trinker nikomur tiho in da ne bo hodil domov, v tem trenotku gaje zabodel z nožem, katerega je že prej v Žepu pripravljenega imel, v desno lice, tako da je Jožef Zabavnik vsled te zadobljene rane umrl. Porotniki so oba zatoženca hudodelstva uboja, oziroma sokrivde krivim spoznali in sodišče je Mikeca iu Triukerja obsodilo vsacega na 4 leta težke ječe. — Slovensko gledališče v Ljubljani. Gledališka sezona 1903 1904 se otvori v četrtek, dne 1. oktobra t. 1. ter traja do 28. marca 1904. 1. I. Drama. Dramske predstave bodo vodili gg.: Fran Lier, Anton Verovšek in Lev DragutinoviČ. Angaževano je sledeče osobje: Dame igralke: Gdč. Krista Riickova, gdč. Josipina Kreisova, gdč. Madja Zihovska, gospa Štefanija Dragutinovičeva, gdč. Marija Lierova, gdč. Vida Kočevarjeva, gdč Marija Ber-gantova, gdč. Marija Travnova, za manjše uloge. Gospodje igralci: Fran Lier, Anton Verovšek, Lev DragutinoviČ, Oton Boleška, Julij Čonskv, Ljuboinir Iličir, llinko Nučič, Albin Zavadil, Fr. Perdan, Josip Molek, Ivan Bukšek, Ivan Krzen, za manjše vloge. Dramski repertoir: Slovenski: „Legionarji", igra v štirih dejanjih iz Napoleonovih časov. Spisal Fran Govekar; godbo in pevske točke uglasbi) Viktor Parma. Hrvatski: Zimsko 8olnce", igrokaz iz istrskega življenja. Spisal Viktor Car Emiu. „Mučenika", drama v 3 dejanjih. Spisal Josip Selak. Srbski: „Balkanska carica4-, Drama. Spisal črnogorski knez Nikola. Oeški: „Fva", drama iz slovaškega življenja v 3 dejanjih. Spisala Gabrijela Preisova. „Napoleon v škripcih", veseloigra v 3 dejanjih. Sp sal K. Boz dech. „Drug zrak", drama iz praškega življenja v 3 dejanjih. Spisal šimaček. „Podskalak", slika iz življenja v 3 de janjih s predigro. Spisal F. F. Šamberk. „Pampeliška dramatična pravljica v 4 dejanjih. Spisal Jar. Kvapil. „Ben Ilur", igrokaz iz Kristovih časov v 4 dejanjih s petjem. Po Wallacovem romanu spisal Oton Faster. „Krasna Lida", burka v 5 dejanjih s petjem in plesom. Spisal Oton Faster. „Vila in medved", dramatična pravljica v 3 de janjih. Spisala Kliška Krasnohorsku. Poljski: „Karikature", dramatična študija v 4 dejanjih. Spisal I. A. Kiesie levski. Ruski: „Vstajenje", po romanu grofa L. Tolstega v 4 dejanjih. Spisal Bataille. „Na dnu" (nočni azil). Prizori. V 4 dejanjih. Spisal M. Gorkij. „Tiho tapci". Drama iz židovskega življenja. Spisal Krvlov. Francoski: „Monna Vanna", drama v 3 dejanjih. Spisal Man rice Maeterlinck. „Dobri sodnik", veseloigra v 3 dejanjih. Spisal A. Bisson. „Dobri prijatelji", veseloigra v 4 dejan jih. Spisala Bielhaud in Hennequin. Angleški: „Kralj Lear", žaloigra v dejanjih. Spisal W. Shakespeare. „Julij Caesar", žaloigra v 5 dejanjih. Spisal W. Shahespeare". „Novi klovn", burka v treh dejanjih. Spisal H. M. Paull. Nemški: „Kralj Harlekin", komedija v 3 dej. Spisal dr. R. Lothar. „Podkri-ževalci", narodna igra s petjem v 4 dejanjih. Spisal L. Anzengruber. „Ne menjaj žene!", burka v 3 dejanjih. Spisala V. Wolters in Kbnigsbrun Schaup. „Ne v loterijo !", barka s petjem v 4 dejanjih. Spisal K. Morrć. „Katrica* drama v 3 dej. Spisal dr. M. Burckhard. Kmalu spočetka sezone se uprizori igra s sijajno opremo Jules Verna: Poto vanje okoli zemlje" s petjem, godbo, plesi i. dr. Za uprizoritev te igre so se nabavile krasne, povse nove deko racije, novi kostumi in rekviziti. Razen teh iger se ponove še nekatere slovan ske in druge igre starejšega repertoirja. II. Opera in o p e ret a. Angaževano je sledeče osobje: dame pevke: Gospa Marija Skalova, primadona, za prve dramske uloge. Gdč. Marija KalivoiLi za mladostne dramske uloge. Gdč. Madja Žichovska, za operno subretne uloge. Gdč. Marija Glivarec, za prve altovske uloge. Gdč. Vida Kočevarjeva in gdč. Ida Ćema za manjše uloge. Gospodje pevci: Stanislav Orželski, za junaške tenorske uloge. Fran Lang, za lirske in buffo-teuorske uloge. Oskar Angeli, za prve baritonske uloge. Jan Patočka, za prve basovske uloge. Fran Lier, Ivau Bukšek, Julij Conskv, za manjše uloge. Kapelnik g. Hil. Benišek. Ke žiser g. Fran Lier. Operni zbor šteje 28 članov: 14 dam in 14 gospodov Orkester: godba c. kr. pešpolka št. L'7 kralj Belgijcev. A. Operni repertoir Hrvatski: „Peter Svačić~, opera v dveh dejanjih. Uglasbil Jos. Mandie. „Maričon", (novo študirana), opera v 3 dej. Uglasbil Srečko Albini. Oeški. .Prodana nevesta" (novo študirana opera v 3 dej. Uglasbil B. Smetana. Ruski: „Evgenij Onjegin". Velika opera 4 dej. Uglasbil P. Čajkovskij. „OthelIou. Velika opera v 4 dejanjih. Uglasbil G. Verdi. „Boheme". Opera v 4 dej. Uglasbil G. Puccini. Francoski: »Nema iz Portičev", opera v 5 dej Uglasbil D. F. C. Auber. Nemški: „Čarobna piščalka". Opera v 5 dej. Uglasbil W. A. Mozart. „AfriČanka", (novoštudirana). Opera v f> dejanjih. Uglasbil G. Meverbeer. B. Operetni repertoir. Francoski: „Mascotte" (Angel sreče). Opereta v 3 dej. Uglasbil F. Ardran. Nemški: „Cigau baron". Ope paj- Dalja v prilogi. 2. Priloga .,Siovens*emu Naroau" št 205. dne 5. septembra 1903. reta v 3 dej. Uglasbil J. Strauss. Razen teb se bodo ponovile nekatere opere in operete starega repertoirja, na prim. „Hofrniannove pripovedke" (Offenbach), „Amaconke" (Parma), „Kse-nija" (Parma), „Zrinjski" (Zaje), „Aidau (Verdi), „Tannhauser" (Wagner) in dr. Gostovalo bo tudi več pevk in pevcev ter igralk in igralcev. Dalje je anga-Ževano sledeče osobje: Gospodje Aloj. VTaldstein, gledališki mojster in deko-racijski slikar, Fran Habič, inspicijent, Vaclav fcvarc, garderobar in oskrbnik gledališke garderobe, gospa Terezija Kozjakova, suflerka in gospod Josip Bednarik, gledališki rekviziter. — Abonnement. Ker je intendanei na tem, da si zagotovi za predstave stalno občinstvo, razpisuje abonnement na sedeže za TO predstav v sezoni (kakor lani) in sicer so cene aboniranih sedežev v parterju za TO predstav v sledečem določene: končni foteljski sedeži prvih treh vrst 120 K, ostali foteljski sedeži po 105 K, končni sedeži od IV. do VJJJL. vrste po 93 K, ostali sedeži od IV. do VIII. vrste po T 9 K, končni sedeži od IX. do XI. vrste po 70 K, ostali sedeži od IX. do XI. vrste po 63 K. Na balkonu stanejo za TO predstav abonirani sedeži 1. vrste 5G K, sedeži II. in III. vrste pa po 49 K. Na galeriji stanejo za TO predstav abonirani sedeži I. vrste po 28 K, in sedeži II., III. do IV. vrste po 21 K. Abonnement za celo sezono je plačati v treh obrokih naprej in sicer: 1. oktobra in 1. decembra 1903 in 1. febru-varja 1904. 1. Lože v dež. gledališču oddaja v najem za slovenske predstave bodoče sezone odbor dramatičnega društva. Čestitim gospodom najemnikom lož lanske sezone so iste lože do dne 20. t. m. reservirane: odbor prosi, da se do 20. t. m. pri podpisanem odboru ali pa v Češarkovi trafiki blagovolijo izjaviti, ali lože tudi za bodočo sezono obdrže ali ne. Priglasi najemnikov lož in abonentov na sedeže vzprejemajo se v Češarkovi trafiki v šelenburgovih ulicah. Odbor -Dram. društva-. — Mednarodna panorama. Prijatelje in obiskovalce »Medna rodne panorame« opozarjamo, da se ista zopet otvori. Več v današnjom tozadevnem inseratu. — Kap je zadela včerai po-poludne ob pol 6. uri Marijo Šibe Ijevo. T9 let staro zasebnico v njenem stanovanju na Karlovski cesti št. 18. Šibeljeva je bila takoj mrtva. — Taivina. Leopoldu Strausu, mesarskemu vajencu, je sinoči neki njegov prijatelj, ko je pri njem prenočeval na Poljanski cesti št. 46 iz hleva ukradel drzalec z jermenom, vreden 4 K 60 vin. — Hrvatske novice. Hrvatski sabor se baje skliče v teku meseca oktobra. — K dogodkom v Zaprešiću. Rsdi nemirov v Za-prešiću uvedla se bo stroga preiskava preti kmetu Gjuru Tandariću radi zločinstva fealenja nočnega miru. — Nikolaj Drempetić, katerega je zadela krcgla iz orožniške puške, bo zapustil šele čez kake tri tedne bolnico. — Požar. Iz Travnika poročajo, da je iskra iz lokomotive provzročiia velik požar. Zgorelo je baje 400 hiš in več oseb. — Deputacija pri banu. Ban je sporočil zborničnemu predsedstvu, da bo sprejel deputacijo trgovinske in obrtne zbornice dne 8. septembra v Zagrebu. — Pregledovanje trgovin. Vsled velikega požara v Budimpešti je odredil župan zagrebški, da se morajo vse trgovine in skladišč* v Zagrebu pregledati. — Ameriške novice, V Bredokku je nagloma umrl Slovenec F. U r b a s. — Eioktrika je ubila štiri osebe v Pittsburgu. Od električne žice ulične železnice je visela v neko mlako vrv ter odvajala v njo elektriko. Skozi mlako ee je pripeljal voz s štirimi osebami. Konj in \sq str; osebe so bili takoj mrtvi. — Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Telefon štev. 99. Od 28. avgusta do 3. septembra je dela iskalo 16 moških in 53 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno 19 moškim in 57 ženskim delavkam, v 34 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 3. septembra je došlo 1941 prošenj za delo in 1891 deloponudeb. V 1146 slučajih se je delo sprejelo. Delo dobe takoj moški: 1 sodar, 2 mizarja, l graščinski sluga, 2 pc-stiijona, 5 kočije žev, 12 konjskih hlapcev, 2 delavca, 1 pekovski vajenec; ženske: 4 natakarice. 2 gostilniški kuharioi, 10 gostilniških deklic, 2 gospodinji, 2 sobarici, 4 kuharice, 16 deklic za vsako delo, 9 deklic k otrokom, 7 dekel za knae£ Bko delo. Službe iščejo moški: 1 majar, 4 trgovski pomočniki, več trgovskih slug; ženske: več trgovskih prodajali izurjenih in začetnic. Oddati so stanovanja z 4, 2 in 1 sobo, več mesečnih sob in dijaških stanovanj. V najem se iščejo stanovanja z 1, 2 in 3 sobama. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. * Najnovejiia novica. Nesreča na morju Blizu Aten se je potopil neki egiptski parnik. Rešilo se je samo 8 mornarjev. — Velik gozdni požar razsaja v Dalmaoiji blizo Labina. Dosedaj je že zgorelo gozda v obsegu 6 kilo metrov. V veliki nevarnosti bo tudi vinogradi. — Ob gl a vili bo včeraj v Mainzu roparja Dretroiaa. Prvi spuščaj mu ni glave odsekal, kar je provzroČilo med gledalci grozo. — Nadškofov nečak tat. Lansko leto je bila nekemu ruskemu kapitanu v Berolinu ukradena biserna ovratnica, vredna 40000 K Sedaj so dobili tatu. Isti je pustolovež Jarun tovski, ki Bedi v petletni ječi ter je nečak nadškofa Stablevskega. — Umrl je v Monakovem kapelnik dvornega gledališča, Herman Zumpe. — Emaiina tovarna je zgorel a v \Veipertu. Škode je 300.000 K. 400 delavcev je ob kruh, Pri gašenju je ponesrečilo 8 oseb. — Svojega sina je ustrelil v Szilagv-Ker na Ogrskem kmet Stitle, mislec, da je na vrtu pes — Zdravniki, ki ropajo mrliče. Ogrski minister notranjih zadev je odstavil zdravnike v bolnišnici v Soboti, ker so ropali mrliče. — Rodbinska drama. V Kemendu pri Ostrogonu je lovec Szalav povabil dva sorodnika na lov. V gozdu je oba zavratno ustrelil, doma pa si je še sam pognal kroglo v glavo. — Irski podkralj K. of Dudlev se je prišel zdravit v Marijine vare. — Tekmovanje za žensko lepoto so priredili v Opatiji. Prvo darilo se je priznalo s 582 glasovi gospici Aranki Hudomel. Lepo darilo se je dalo tudi 21600 gostu, največjemu številu, ki se je dosedaj v enem letu doseglo. Potovanje okoli sveta. Mr. J. Donertv, član nekega kluba v Londonu, je napravil stavo, da prepotuje svet v 50 dneh. Proračunil je celo, da pride v posebno ugodnih okoliščinah že v 48 dneh okoli sveta. Potovati bo začel v Londonu, od koder se odpelje s trans sibirsko želez nico na izhod. Ko dospe do Tihega morja, se odpelje s parnikom v New York in od tam v London. Kmalu bo potovanje okoli sveta v zabavo za počitnice in praznike. * Osem let vjetnik. Za časa francoske ekspedicije v Madagaskar leta 1895 je bil poročnik R. v bitki s Hovasi tako hudo ranjen, da je pričakoval neizogibno smrt. Svojemu ordonanci je izročil svoje imetje in zadnji pozdrav ženi in otrokom. Po bitki jo ordonanca sicer iskal poročnika, pa ga ni več našel. Napravili so mrtvaški list. Vdova se je pred dvema letoma poročila z nekim po jočnikom. Nedavno pa je dobil oče prvega moža pismo, v katerem mu sin naznanja, da je na potu domov, potem ko je bil osem let pri divjakih vjet. V enakih slučajih se je dosedaj drugi zakon navidezne vdove razveljavil. * Nenavadno tekmovanje je uprizoril neki ameriški list. Razpisal je namreč tekmovanje za grdobo. Ker pa ni hotel biti nega ianten, povabil je na tekmovanje le moške. Listu je došlo mnogo fotografij. Prvo nagrado 600 dolarjev je dobil neki kmet, ki ima prav lepo ženo. Med tekmovalci je bilo le malo samcev. Še bolj čudno pa je, da je već zastopnic »lepega spola« poslalo listu reklamacije, zakaj se tekmovanie ni priredilo tudi za ženske. Ena teh je vprašala: »Zakaj smo me izključene iz tekmovanja ? Grdoba vendar ni privilegij le vas moških, in me bi bile zmagovalcem odvzele prav lahko dobitke.« * Umorila sina. V Šakijo ob ruski meji se je vrnil po daljšem bivanju v Ameriki sin nekega kmeta. Pri sebi je imel veliko svoto denarja. Preden je šel k staršem, oglasil se je v gostilni. Zvečer je prišel k staršem ter se jim ni hotel izdati, te-muč je rekel, da je tujec ter je prosil za prenočišče. Povedal je tudi, da ima pri sebi precej denarja. Ko je zaspal, začela je mati nagovarjati svojega moža, naj gosta ubije ter mu vzame denar. Mož tega ni hotel storiti. Starka ga je poslala po žganje v gostilno. Tam je starec zvedel, da ima sina za gosta v hiši ter se je naglo vrnil domov. Toda prišel je že prepozno. Ženo je preslepil denar ter je že bila gostu, lastnemu sinu, prerezala z britvijo vrat. * Romantična dedščina. V tovarni v Harkovu je do zadnjega časa delal mladi strugar Dorošenko, zasiužii mesečno do 40 rubljev ter bil popolnoma zadovoljen. Kako se je pač začudil, ko sta prišla nadavno k njemu dva odvetnika ter mu naznanila, da je podedoval par milijonov rubljev« Delavec je namreč potomec slovečega hetmana Dorošenka, ki je živel v 18. stoletju ter pred svojo smrtjo naložil v angleški banki več milijonov b pogojem, da se glavnic* z obrestmi vred šele po preteku 150 let razdeli med njegove sorodnike. Sedaj je minulo 150 let in glavnica je nt rasla na 62 milijone v lubijcv, ki te rardele nred šest Živečih het n erjr-vib pctcrrcev med njimi je tudi imenovan; trv*rr>i£ki delavec. * Boris Sarafov. Tega voditelja in organizatorja maeedonske vst aje imenujejo splošno „kralja Borisa". Balkanski Slovani ga naravnost obožujejo, Turki pa so razpisali na njegovo glavo 30.000 K nagrade. Vkljub temu pa Sarafov neprestano potuje, vse atentate skoraj vodi osebno. Vedno je drugače oblečen. Nedavno je bil Sarafov z 20 oboroženimi možmi v sredi vasi blizu Ohridskega jezera ter je nabiral prostovoljce. Nenadoma je neki zaupnik pritekel s klicem „Turki gredo!" Za odpor je imel Sarafov premalo mož. Brez dolgega obotavljanja je zapo-vedal:„ Vrzite vse puške v hlev, pokrijte jih s slamo ter se preoblecite v kmečke obleke!" To se je v naglici zgodilo in vstaši so polegli po travi, Sarafov pa si je še zapali! pipo. Ko je prišla turška četa, zaklical jim je turški častnik:,, Hola, možje, kaj delate?" — wKaj delamo, počivamo po delu". — Ali so tu vstaši?" — Ni jih", odgovori Sarafov. — Ali ste videli tistega prokletega psa, Sarafova? Pravijo, daje tu." — Sarafov?" Zavpije Sarafov ter stisne pesti. No ta bi si zapomnil, ako bi prišel v naše roke. Ta malopridnež, koliko nesreče je zaradi njega prišlo nad nas. O, če bi ga le dobili pred se!" Tudi Sarafovi tovariši so vse križem psovali na Sarafova. Častnik jih je pohvalil.:„ Pametno mislite, možaki" ter je odkorakal s svojimi 200 vojaki, da poišče drugje Sarafova. * Prebrisan slepar. Slepar, kakršnega že nekaj let ni imela Avstro-Ogrska, sedi ravnokar že več dni pred sodniki v Ipolvsagu na Ogrskem. Nastopal je po Evropi in Ameriki pod imenom dr. Fischer kot duhovnik, učitelj, odvetnik, zdravnik, imprezario, agent za vse, zaupnik političnih dostojanstvenikov, poslovodja svetovnoznanih milijonarjev, potem pa tudi kot dedič mnogih milijonov. In vedno je našel dovolj lahkovernih ljudi. Slepar se imenuje s pravim imenom Spitzer ter je bil prvotno krojaški pomočnik, pozneje pa se je posvetil „raznim poklicem". Glavna njegova stroka pa je bila kot ženina. Tudi preden so ga prijeli, je imel kot zdravnik dr. Fischer iz San Francisca neko bogato vdovo popolnoma v svojih mrežah. Spitzer je bil petkrat oženjen. Od prvih dveh svojih žen je sodnijsko ločen. Njegova tretja žena, ki jo je poročil v Ameriki, je nagloma umrla takoj po tem, ko jo je dal za visoko svoto zavarovati. Par mesecv na to se je znova poročil, toda po-bravši svoji novi ženi vso gotovino, je zbežal iz Amerike ter se poročil na Dunaju z neko vzgojiteljico. Vse štiri njegove žene so bile pozvane za priče k sodišču. * Za časopis za nervozne. Dandares je toliko ljudi nervoznih, da ni lahko Časopisu poročati tako, da bi se take občutljive duše ne vznemirile. Zato nasvetu je „Narodna Obrana", naj bi se za te ljudi pisal časopis v sledečem slogu: Iz Belegagrada. Prestolo-nasledstvo je srečno rešeno. Dne 10. junija je prišla deputacija srbskih Častnikov v kraljev grad, se predstavila kralju in kraljici ter uredila vprašanje o prestolonasledstvu povoljno za Kara-gjorgjevićevo rodbino. Vsled tega, ker so kralj in kraljica, njena brata in še nekoliko odličnih ljudi v Belgradu umrli, obhajale so se maše zadušnice. Novi kralj Peter je zdrav. Upanje je, da se nengodni prizori z dne 10. junija ne bodo tako kmalu obnovili. II. Vreme. Vročina je povsod po Evropi velika. V Hercegovini je bilo nedavno do 50 stopinj gorkote v senci. Vsled velike vročine na maršu v Bilek se je zgodilo, da je bilo 15 vojakov takoj stalno umirovljenih ter jim je vsa nadaljua služba v rezervi in deželni hrambi oproščena. Par tednov pozneje je nastala nadaljna posledica strašne vročine, tudi trije višji častniki so šli v pokoj. III. Javna prometna sredstva. Vsled prometnega zadržka je bilo nedavno na podzemeljski železnici v Parizu 85 potnikov zadržanih na nadaljni vožnji. Vlak, s katerim so se vozili, se je užgal in dim je potnike tako zmedel, da je bilo mnogim zelo slabo ter so jih nezavestne iznesli iz tunela. Vkljub vsi zdatni zdravniški pomoči se jih 55 ni več zavedlo ter so jih zanesli na hladni prostor, kjer je vse polno košatih dreves in nenavadno Čist zrak s prekrasnim razgledom. Kakor slišimo, je vsem 85 potnikom dobro, nobeden se niti z besedico ne pritožuje v svojem položaju. Vlada jim bo napravila krasen spomenik. — Škandal v Fiorenci. Policija je prijela več babic in neko medieinko, ki so odpravljale otročke kali ter tudi morile novorojenca. Mlade deklice so zapeljavale sistematično. Dosedaj so zaprli 40 deklic in žen iz najuglednejših meščanskih rodbin. Med zaprtimi je tudi neki lekarnar, ki je dajal zločinkam potrebni strup. * Deželna meja skozi svinjak. Vas Kiirnbach v Hessenu je bila dozidaj večkrtt poved prepirom. Sedaj sta ee> vendar HeBsen in Ba den sporazumeli, da odstopi Heesen imenovano vas Badenu, zato pa dobi Micbelbaob. Povod menjavi je bil sledeči. Neki badenski policist je hotel prijeti tik Kurnbaoha postopača, ki ni imel izkaznice. Potepuh pa je zbežal v vas ter se skril v hlev, skozi katerega gre deželna meja. Ker je bil begun na hessenski meji, poklical je policaj hesaenskega kolego, ki je šel skozi zadnja vrata na hessensko polovico svinjaka po potepuha. Badenski policaj pa je čakal v badenski »kraljevini«. Vsak je hotel imeti potepuha. Taje poznal zadrego policajev ter oba pošteno nakleatil. Ko so ga zaradi tega hoteli izročiti sodišču, ni nihče vedel, v kateri deželi so leteli udarci in kateri cblasti je hudobneža izročiti, ker se niti policaja nista mogla spomniti, na kateri strani je bil potepuh prijet. I sft-* Rigo Jancsi II. Cigan Jos. Lakatos je prišel nedavno kot ud ciganske godbe v Monakovo. Tam se je zaljubila v njega hči bogatega tovarnarja Sutterja ter ga je hotela imeti za moža. Oče je bil ves obupan, toda hči je grozila, da bo s ciganom ušla ter napravila očetu velik škandal. Končno je obveljala volja ekscentrične deklice in cigan je pri svoji pristojni občini že zaprosil za dokumente, ker se bo vršila kmalu poroka. * Zoper zakonsko nezvestobo. Kdo bi si bil mislil, da se bo iz srednjega veka oživela zanimiva iznajdba. List. „Deutscher Reichsanzei-ger" je prinesel nedavno sledeči inse-rat: „Uzorec: 30. d. 204.538. Zaklepajoča se varstvena mreža za žene zoper zakonsko nezvestobo. Gospa Emilija Schaefer, Berolin, Ringstrasse 26. 16." K temu inseratu piše neki list, da je vseuČilišČni profesor Riehl v Monakovem pri zgodovinskem predavanju tudi omenil to srednjeveško iznajdbo: Svetega bojaželja prešinjeni križarji so imeli glede ženske zvestobe precej skeptične nazore. Ako bodete imeli kdaj priliko v Korimberku ali kje drugje si ogledati starine iz one dobe, začudili se bodete gotovo železnim mrežam čistosti, ki so jih pobožni Križarji svojim ljubljenim soprogam priklenili, preden so šli v boj za sv. križ. Verno so hranili na potu v sveto deželo in med boji s Turki ključck od teh mrež na prsih. Lahko si mislite, da so taki železni oklepi provzročali velike sitnosti in mnoge žalosti nosi-teljicam. Toda svojim napornim preiskavam v stroki srednjeveške ključar-ske umetnosti imam se zahvaliti za prepričanje, da so že takrat poznali — ponarejene ključe." A gospa Schaefel je tako naivna, da hoče dokazati praktično stran svoje poiznajdbe v našem veku, ko niti „Wertheimerce" niso že varne pred — ponarejenimi ključi. Telefonska in brzojavna poročila. Praga 5. septembra. Včeraj zvečer je bilo tu posvetovanje vseh mladočeških državnih in deželnih poslancev. Pri ti priliki je imel dr. P a ca k, načelnik mladočeškega kluba, velik političen govor o položaju, zlasti z ozirom na dogodke v Ogrski Temelji centralizma in dualizma, je rekel govornik, pokajo v svojem ogrodju Prišel je odločilen čas, da se spremeni po federalističnem in avtonomističnem načelu državna oblika, katera je zagotavljala prevlado Nemcev v tej, Madjarom v oni državni polovici. Nastopila je za državo usode polna kriza, povzročile pa so jo one stranke same, ki so preje ustvarile dualistično državno obliko. Država se bode morala preustrojiti po principu popolne narodne enakopravnosti. Ogrska stremi po popolni samostojnosti in so njene nacionalne zahteve v vojski samo pretveza v to. Navzlic temu se morajo te težnje spremljati s simpatijami, ker se stremi za tem, da se izvojujejo upravičene jezikovne pravice. Tudi na Avstrijskem se mora izvesti zakonito zajamčena enakopravnost v civilnem, kakor vojaškem življenju. Zato bi bilo neumestno, da bi podpirali Nemce v boju proti madjar-skim zahtevam; nastopiti pa je treba takisto proti enostranskim ogrskim postulatom. Prešedši na avstrijske politične odnošaje, je nadaljeval dr. Pacak: Ne dolgo tega se je še obče smatralo, da je češko nemška spra v a mogoča. Razmere so se sedaj pokazale baš nasprotno. Dokler se bo ravnalo po principu, da se nobena čeških kulturnih zahtev ne izpolni brez dovoljenja s strani Nemcev, je vsaka sprava nemogoča To pa je zakrivil v prvi vrsti dr. Kor-ber, ki se ravna po tem principu, ćehi so cd vlade zahtevali izpolnitev najminimalnejših postulatov: notranji uradni jezik, vseučilišče v Brnu in odpravo Kindingerjevih n ar edb Vlada je raje onemogočila parlament, nego da bi jih izpolnila V zadnjem času je prevladala v vladnih krogih Čehom toli sovražna tendenca, da je bil dr Rezek primoran iz narodnih motivov odstopiti. Sovražno nastopanje vlade izziva k ostri, brezobzirni taktiki. Z vlado, ki se je izkazala nezmožno vladati v naši mno-go}ezični državi, se mora korenito obračunati. Ta obračun o ministrstvu Korber pa je že gotov. Z vso vztrajnostjo je treba delovati na to, da se združijo v močno falango vse fede-ralistične in avtonomistične stranke, da v sedanjem ugodnem momentu izvojujejo p reustro j i te v države v federalističnem smislu. V to svrho pa je treba, da se zjedinijo tudi vse češke stranke. Dr. H ero ld je govoril tudi o položaju in sicer prilično v istem smislu, kakor dr. Pacak. Avstrijski centralizem, ki se je z uvedbo dualizma hotel vzdržati na površju, je ob robu propada. Svetovno stališče avstro - ogrska države je omajano ne vsled zvunanjih dogodkov, ampak radi kaosa notranjih razmer. Radi nemške obstrukcije je zavladala v Cislitvaniji popolna desorganizacija v državnem in javnem življenju. Pa tudi za ogrske razmere je nastopil kritičen moment. Težišče vsega pa se ne nahaja v obsegu narodnostnih zahtev, ampak v tem, da se čuti ogrska opozicija močno dovolj, da itak slabo zvezo s Cislitvansko popolnoma pretrga. Dogodki na Hrvatskem so znak, da so v ogrski državni polovici skrajno nezdrave razmere in da so Slovani z obstoječim vladnim sistemom silno nezadovoljni. V očigled teh kriz je država do cela nesposobna, da bi igrala v iztočnem vprašanju ono ulogo, ki bi jo sicer lahko. Protislovanska politika ne more pridobiti državi simpatij balkanskih slovanskih narodov, od katerih je odvisna cela bodočnost avstrijske gospodarske politike v ori-jentu. Dunajska vlada pa tega ne uvidi in tira naprej svojo proti-državno, nemško politiko. V ozirom na to ne pojdejo češki poslanci v boj proti Ogrom za vlado in za Nemce. Nasprotno, baš sedaj se mora konstatirati, da so Cehi že tir-jali izvršitev takih postulatov za katere se sedaj bojujo Ogri. Tudi Čehi morajo zahtevati, da ne bode armada sistematično uničevala narodne individualnosti posameznikov, tirjati se mora če-ščinakot polkovnijezikpri čeških polkih, da se uvede v vojaška vzgo j e vališča češki jezik in da se gojenci vojaških zavodov poučujejo v svojem maternem jeziku. Takisto se mora delovati na to, da se češki častniki premeste k češkim polkom in da se bo tudi pri vojaških kazenskih razpravah obravnavalo v jeziku obtoženče-vem; končno pa se mora tudi zahtevati, da se ohrani značaj prvotno po kraljestvih in deželah organizirane deželne brambe in črne vojske, ter da se v tem smislu uredi tudi vprašanje glede vojaških praporov in emblemov. Odločitev vlade, da se radi nenormalnih razmer na Ogrskem pridrže vojaki-trčtjeletniki preko 1. vinotoka pod praporom, je imenoval dr. Herold predrzno kršitev zakonov, skrajno nepravičnost in brutalno oškodovanje gospodarskih interesov, kar mora izzvati najskrajnejši odpor. Kakor Pacak poživljal je tudi Herold vse češke stranke, da se združijo v enotno bojno falango, dane bo odločilen moment zalotil češkega naroda nepripravljenega spretno izrabili dani položaj. Praga 5. septembra. Listi poročajo, da se je pri vaji bram-bovskega polka št. 19 pri Vrh-labi 43 vojakov vsled prevelikega trpljenja onesvestilo, 13 teh vojakov je težko obolelo, eden pa je umrl. Dunaj 5. septembra. Angleški kralj je podelil ministru zunanjih del grofu Goluchovvskemu velik križec Royal • Victoria - reda, obema sekcijskima šefoma v ministrstvu zunanjih del pa oficirski križec istega reda. Budimpešta 5. septembra. Danes je cesar zopet sprejel grofa Tiszo v posebni avdijenci. Čuje se, da v slučaju, ako postane kombinacija s sedanjim finančnim ministrom Lukacsem nemogoča, sestavi novo ministrstvo grof Julij Szaparv. Budimpešta 5. septembra, Minister Lukacs je bil do 2 ure popoldne v avdijenci pri cesarju; ponujeno mu predsedstvo v ministrstvu je odklonil Cesar je vpo-števal njegove vzroke za odklonitev ter je pozval grofa Khuena v avdijenco. Budimpešta 5. septembra. Dva tukajšnja lista poročata, da je včeraj pri vajah pešpolkov št. 44 in 52 v okolici Bu iimpešte nekdo ustrelil na nekega majorja Koj na to so vojski dotič-nega oddelka pešpclka št. 44 vrgli orožje od sebe in začeli kričati: Mi ne služimo dalje! Zaprite nas, če hočete, dalje pa ne služimo. Prišlo je do punta, vsled česar je bil poklican eden bataljon bosansko-hercegovskega polka. Ta bataljon je neki ustrelil na puntajoče se vojake in sta bila dva ustreljena, mnogo pa je bilo ranjenih. Uradni korespondenc ni biro pravi, da je te poročilo izmišljeno. Kje je zdaj resnica? Kolonija 5. septembra. „K6l-nische Zeitung" poroča o razgovoru njenega zaupnika z voditelji macedonske vstaje. Ti so povedali, da imajo v izobilju orožja in dinamita ter 20 steklenic bacilov črne kuge. Će Evropa ne intervenira, bodo vse požgali, razstrelili mesta z dinamitom in zastrupili studence. Beligrad 5. septembra. Avstrijski poslanik je protestiral pri vladi, da so na velikem shodu „za Macedonijo in Srbijo" različni govorniki ostro napadali Avstrijo, da na Balkanu nima ničesar iskati. Tudi se je poslanik pritožil, da piše srbsko časopisje sovražno proti Avstriji. Belgrad 5. septembra. Cela garnizija je že dva dni konsigni-rana v vojašnicah Z zaprtimi častniki-zarotniki bo postopal kralj zelo blagohotno ter iim naloži le male disciplinarne kazni, ker se je scer bati splošnega punta med častniki. Sofija 5. septembra Merodajni bolgarski . listi, kakor „Mir", „Praporec" in „Narodno pravo" pozdravljajo z navdušenjem predlog, da bi se balkanske države združile v svrho osvobcjenja Macedonije Te države naj pred vsem pozovejo velesile, da narede red, in če bi to ne imelo vspeha, naj primejo za orožje. Sofija 5 septembra. Bolgarski finančni minister je pri kopanju v morju pri Evskinogradu utonil Sofija 5. septembra, Vstaja v Turčiji se čedalje bolj razširja. Število vstašev se vedno množi. Zdaj se je revolucija že raztegnila do San Ste -fana, takorekoč pred vrata Carigrada. izjava.*) slav. u e i t e 1 j s t v o! Skrajno neljubo mi je, kot narodnemu trgovcu, nastopati proti slovenskemu izdelovatelju šolskih zvezkov, vendar sein prisiljen označiti značaj g. Petriča, to je gospoda ki je lansko leto prilikom neke Čudne afere trdil „Kđor me pozna, ve kaj sem", ter pojasniti svoje stališče. Lansko leto kupil sem bil od g. Petriča trgovino s papirjem in drugimi potrebščinami, ter mu plačal za prepustitev visoko odškodnino, objednem sem prevzel tovarniško zalogo njegovih zvezkov, menil sem, da bo mogoče iz rok v roke delati in slovensko podjetje po mogočnosti razširiti. Po nekaj mesecih prideva v nasprotje, ter sem bil prisiljen njegove izdelke potom posredovanja druzih tukaj Snih trgovcev kupovati — to je trajalo do sedaj! — Sedaj pa zahteva g. Petrič od tukajšnjih trgovcev obvezo, da mi nikdo izmed njih ne bode njegovih izdelkov preskrboval, ter bi jaz bil prisiljen razpečavanje teh zvezkov opustiti, ter eveDt. konkurenčne zvezke vpeljati. Gospodje odločno zahtevajo Petričeve izdelke, on pa brez pravega povoda svojih zvezkov niti za gotov denar ne proda, ter me hoče tem potom uničiti. Vprašam toraj slav. uciteljstvo, li naj se tak podjetnik še nadalje podpira, ter naj bo društvo „ Narodna šola" zato tu, da se z njenimi doneski narodni trgovci vničujejo!'? (2306) Sedaj pa naj gospodje sami sodijo ! Z odličnim spoštovanjem Jernej Baliovec, trgovina papirja v Ljubljani. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Razširjeno domača zdravilo. Vedno večja povpraševanja po ,,Moll-ovem francoskem žganju in soli4' dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano anttrevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1 90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9 V zalogah po deželi je izrecno zahtevati >IOLL-<>v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (10—12) Pri x«li-avlJeRijti razliriiili ran se mora paziti, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano »praSko domače mazilo" iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a >!■ Zahtevajte bogato ilustr. cenik pariškega blaga iz gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko. Zavod za izdelovanje blaga iz gumija 26 H. Schwarzmantel (734) IMiiirJ I., KothciitliuriiiMtraMMr 14». Kdor mnogo sedi in nima prilož nosti z zdatnimi _______ sprehodi m nego- vanjem športa dovoljno vzdrževati delavnost < rganov spod njega telesa, temu priporočamo staroslav-nega „Rogačanal\ ki je zato neobhodno potrebno nadomestilo. „Tem pel -vrelec" zvinom in „Styri a-vrelec" sam. Pospešuje apetit, prebavo in pretvarjanje snovi. Po ceni in izredno dober je Haarmann & Reimer-jev va-nilin sladkor ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svoj m učinku dražljiv in zato škodljiv. Cisti vanilin, združen s sladkorjem, pa daje %&howvn <»k**s v*j*nit%j*p„ §»*•*'- : it jhm jo t; fin ost i t »»mi t" J nasti in cenenifsfi. Za peko in močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev vanitni *#rtdfr«r v malih izvirnih zavitkih po 24 vin., kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in &ares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju. (933—14; „Le Delice"! cigaretni papir, cigaretne stročnice. Dobiva se povsod. (706-26) Glavna zaloga* Dunaj, I., Predigergasse 5. Kaj naj pijemo? Tako se vprašujemo večkrat v času, ko prevelika solnčna vročina utrudbivo vpliva na nas in nam cestni prah suši grla Znano je. da pivo in vino nista v stanu utrujenost pregnati in nas okrepčati, glede brizganicev je pa stvar taka. Vsaka mineralna voda ima to svojstvo, da telo zelo okrepča in Doživi, ne da bi sicer slabo vplivala na posamezne organe. Prav je, da je razvada, piti samo sola-vodo, že precej ponehala; prav je rečemo, kajti z ozirom na to, da so dobre mineralne vode dandanes zelo po ceni, pač ni pametno plačevati ravno po isti ceni studenčn'co, ki je umetno napojena z ogljikovo kislino in k večjemu za trenutek žrijo pogasi, v dietetičnem oziru pa nikakega učinka nima. Kdor si pusti svetovati, temu priporočamo „rogaško slatino" kot najboljšo in najbolj zdravo pijačo Novo, rezno vino s ,.temp-ljevim vrelcem'4 je pravi vžitek, in nič manj prijetno se ne pije ta slatina s sadnimi sokjvi ali mlekom V vsakem slu Saj i pa provzroča prijeten, rezek okus, oživi in okrepča celo telo in vzbuja slast. ,.Templjev vrelec 1 se dobi v vseh trgovinah in restavracijah. 2211-2 a dvajsetkronski zlati 5C nc 5i>etijo tako kakor luč ideal-žarnic. Ilustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto podjetje za izdelovanje ideal-žarnic HU60 POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34. prepisne knjige 2DS8 (Ui.r<»l.*rl.reitibiiel.er) 4 e& pisma, račune, spomenice, dopisnice, naročilne liste itd. se naruči iiijboljo prt specijalistu Josipu Stern, Dunaj IV;. Margarethenstrasse 44. Kazno vrsto v zalogi. Izdeluje se tudi posebej . | Novost: pid;»i z ori ii -čm i lom, i ri <1 i ^o-kopij * r leizbrislji val | l'roč a knji-' tf;imi za kopir »n j.- f IPrepisnopero! Proč s knjigami za kop'rauje 1 Senzacijo vzbujajoča novost! Zelo dragocena izuajdba! t'e znesek, nuprej pošlje v iniuukah s 1 cbirkjt: Poskusni zvezki K 2'— za notranje vodstvo trgovine K. 1 S'j |>ist'iiiskili z* potovanje franko. bo zat.imalo zvedeti, da je naša zbirka uzorcev za jesensko in zimsko sezono že sestavljena. 2usw-4 Obsega najnovejše volneno in svileno blago, baršune, barhante, flanele itd. Ravnokar so izšli tudi naši krasno ilustrira al modni listi. Na zahtevo se pošljejo ZRMtOIlJ 111 |»OMtllilie |)l'0«4fO. Grand Uagasin „A.i p*;xfix3" Kammcr «tr Se!ilesin;rer Dunaj L, Graben N r. 15. Proti zo&oiioiu in gnilobi zod izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera ufr«ll iflettno in odMtranJuJ« neprijetno m»|io Iz u m t. a" steklenica z narodom I 14. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. IKcIlna znloga. Zaloga vseh preizkušenih zdravil , medic, mil, medicina! uih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurg ionih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteia v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožetovega m on. mostu. (2J5 — 33/ Zahvala. V srcu čutim dolžnost, da izrečem, srečno prestavši v ljubljanski bolnišnici operacijo in vrnivsi se v domačo postrežbo, najglobokejo zahvalo preblag, g. primanju dr. Ed. Šlaimenju, ki je operacijo izborno izvršil s slavno-znano svojo spretnostjo in je potem čuval nad menoj z največjo natančnostjo in neumorno skrbnostjo, nadalje p. n. gospodom zdravnikom, ki so delovali poleg njega in po njegovem vzoru, potem častitim požrtvovalnim sestram usmiljenkam za noč in dan enako trudo-ljubivo postrežbo, izvirajočo iz prave človekoljubnosti, slavnemu nadoskrb-ništvu bolnice za mnogo uslug, in naposled vsem, ki so mi osebno ali kakorkoli s tolažbo olajševali težke dneve moje bolezni. Kranj, dne 3. sept. 1003. Jožef Hubad, ,2303) c. kr. gimn. ravnatelj t I Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv Cirila ir Metoda I Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. Ivo Benedičtč, nad učitelj v Škocjanu 4 K, nabrane v veseli dražbi pri gosp. Rabcelu istotam. — Gosp. Anton Tomšič v Ilirski Bistrici 8 K mesto venca na krsto ranjcega Ivana Tomšiča, posestnika in veletrgovca v Ilirski Bistrici. — Gosp. Josip Jebačin v Ljubljani 16 K, nabral v veseli družbi povodom svatbe g J. Kebra, trgovca, tu, z gospico Jelico Jesenko, trgovCevo hčerjo — Neimenovana dobrotmcaiz Solnograda 10 K. — Skupaj 3y K. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Neimenovan v veseli družbi nabral 2 K. — Živel! Za pagorelce na Vačah. Gosp. France Hrašovec, c. kr sodnik v p , oče in starosta, Gradec, 10 K. — Srčna hvala! — Svoto smo poslali c. kr. okr. glavarstvu v Lit iji Umrli so v Ljubljani: Dne 3. septembra: Martin Felicijan, trgovski sotrudnik, 24 let, Florjanske ulice št. 9, jetika. — Zofija Janusch, zlatarjeva hči, 16 mes., R jžne ulice 5t. 21, Bronchitis. V deželni bolnici: Dne 29. avgusta: Martin Stražišar, go-stač, 69 let, kap. Dne 30. avgusta: Ivan Prebil, posestnik, 61 let, Embolio pulm. — Marija Pe-rovne delavčeva žena 33 let, jetika. Dne 31. avgusta: Apolonija Erbežnik, dninarica, 68 let, Paralvsis cordis. — Gašper Slabič, delavec, 79 let, ostarelost — Marija Marinč, po^estnikova žena, 42 let, Pneumonia. Dne 1. septembra: Ivan Čarman. ubožec, 70 let, Marasmus semilis. — Matija Rejc. cerkvenik, 68 let, Ileits paralvsis. Dne 2. septembra: Anton Vrečar, gostač, 70 let, ostarelost. — Marjana Vampel, delavka, 65 let, pljučnica. Borzna poročila Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Jrađm karzi danaj. borze 5. septembra 1903. Haloibenl'paplrjl. Denar 99 95 Blago 12V», majeva renta . . . 100 15 i'2Vo srebrna renta . . . 99 90 10010 i*'a avstr. kronska renta . 10045 10065 IV, „ zlata „ 12" 35 12055 l°'0 ogrska kronska „ 97 8i 98 r 5 1 >/a „ zlata 11875 118-95 l°/o posojilo dežele Kranjske «a/i*/i posojilo mesta Splieta i 99 75 100 75 100 — —•— iV,#/t „ „ Zadra 100 - —•— il'«°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 100 30 10130 %°!0 Češka dež. banka k. o. 99 60 9^90 !•/, „ „ ž. o. 99 60 99 90 7t*/i zaat. pis. gal. d. hip. b. ; 1 0 0 pešt. kom. rt. o. z j 101 — 10170 10»/. pr. . . . . j 1C5 10 10610 iVa°/0 zast. pis. lEnerst. hr. i 101 — 102-— 5 s°/o » „ ogr. centr. deželne hranilnice 100 25 101 25 1 ,° 0 zast. pie. ogr. hip. b. | 100- 100 70 . % c bi. ogr. lokalne žo- j ieznice d. dr. ... 100— 101*— * »co .» češke ind. banke 100 25 101 25 V7d pricr. Trst-Pcrečlok.3e». j 98 50 „ dolenjskih železnic i o jnž. >.el. kup. V* Vi SO^O 99 75 302 75 304 75 ' ,•/■ av. pos. za žel. p. o. 100 — 101 — šr-jćke ođ ieta 1S54 . . . 170 — 179 — * „ 1860% . . 183 — 184 50 ,t t» 1864 . • 247 — 251 — tizske...... 1FU75 —■— 7€m]j. kred. I. emisije 287 — 292 — , n. „ c grške hip. bank'j 279 — 286 — 260 50 266 50 srb ke a frs. IGO'— 86 50 88 50 turške 11175 112 .5 oasilika srečke . . 18 75 19 75 Kreditne * . 435 — 441 — nomoške » . . 83 — 87 — krakovske n ... 79 - 81 — /;ubljanske „ 71 — 75 — Vvstr. rud. križa a ... 53 25 5425 Jgr. h ». .... 26 — 27 — ittidoifovo „ . . 68 - 72-. >aicburške » • • • 77 — 81 — ):majske kom. ■ • • • 474 — 473 — Oelulce« mžne železnice . . . 80 25 81 25 Državne železnice .... 650 50 651-50 ^vstro-ogrske bančne del. 1579 — 15^7 — ^V8tr. kreditne banke . . 642 50 643 fO Jgrske . „ ^ivnosten8ke m . . 718 50 714.50 250 50 251 50 ?remogokop v Mostu (Br€b() 650 - 660 — 363-50 -Taške želez. ind. dr. . . lfc'60 166 V— 451 — 452 — Trboveljsko prem. družbe . 376 — 380'— \vstr. orožne tovr. družbo < 352 — 353 — ^aSke sladkorne družbe, . 148 — 150-— Valut«. | 1136 11-41 19 06 1908 2349 2355 )0vereign8...... 23 93 2401 Vlarke........ 11732 117 52 Laški bankovci, • • • .| 95'15 9530 «Tb!ji........ 253 12 254 12 484 —'— Meteorologično poročilo. nad morjem S06-9. 8rednjl ..račnJ tlak 7S6-0 ram- Žitne cene v Budimpešti. dne 5. septembra 1903. Varaste. Pšenica za oktober „ april 1904. za 50 kg K 5-37 Rž _» Koruza Oves oktober april 903. sept 1904 oktober 50 50 50 50 50 766 621 648 6 20 540 E i>l& aH v. 5 vinarjev ceneje. 1 Čas g« iopazo-tft 1 vanja Stanje barometra v mm. Ve*ro vi Nebo 4 5. 9. zv. 7. zj. 1 2. pop. I 7410 7413 739 7 17(5 10 3 253 hI. s vzhod jasne si. avahod: megla si. svzhod jasno 1 Srednja včerajšnja temperatura: 180\ DOrmale: 16 4°. Mokri na v 24 urah: 0 0 mm. Zahvata. Za cd vseh strani nam izkazano sočutje ob smrti nase iskreno ljubljene soproge, oziroma matere in in stare matere, gospe Antonije Pose hi kakor tudi za mnoge lepe vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo svojo najglobo-kej§o zahvalo. (2304 Posebna hvala cenj. gg. uslužbencem južne in državna železnice za mnogobrojno spremstvo Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse dokaze prisrčnega sožalja ki so nam došli za časa bolezni in smrti dragega soproga in očeta, gospoda (2305) Gregorja Žerjava c. kr. sodnika v p. za krasne vence in za Častno ude-ležitev na zadnjem potu zahvaljuje Be iskreno vsem ljubim prijateljem in cenjenim znancem z dežele in od tukaj, kakor tudi slav. slovenskemu bralnemu društvu v Tržiču. Ljubljana. 3. kimovca 19f3. Žalujoča rodbina Žerjav. Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo V3em za mn' gobrojno udeležbo pri pogrebu ranjce goepe (2o02) Ane Rekar v rojene Koilmann slasti pa se zahvaljujemo pogrebcem iz zunanjih krajev Radovljice, Ljubljane, Sela i. t d. Zahvaljujemo se srčno za darovano krasno cvetje in za lepo petje. Končno se zahvaljujemo blagorodnemu gospodu c. kr. višjemu okrajnemu zdravn ku dr. Jelovsku za požrtvovalno lečenje predrage ranjce in vsem, kateri so ji na katerikoli način izkazali ob bolezni sočutje, zlasti cenjenim ro h binam Bock, Avsenek in dr. Catti Begunje, 4. septembra 1903. Žalujoči ostali. ^79-7) Priporoča se, paziti na to znamenje, nž«jano v probek, in na etiketo z rndečim orlom, ker se jako pogosto ni a prodajajo p o naredbe M ttoni-jeve Giessi i Vj. s Itine. V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Sprejme se vec moeitlli učencev v kovačnico za verige pod ugodnimi pogoji. (2311—1) Akcijska družba Belapee, liorenjsko. Kupujte svilo direktno i Se splača! Čudovite novosti v svilenem in foulard-blagu vsake vrste v nepre. kosljivi izberi že od K 1 20 naprej Pošilja se vsakemu poštnine in carine prosto. Uzorci pri navedbi zaželjenega poštnine prosto. Poštnina za pisma v Švico 25 vin. I i nUka ITCMI za M%lleno blnjco Adolf Grieder & Comp, Ziirich N. 10. kraljevski dvorni zalagatelji. (Švica.) 4 (14—6) i i > mba Je edina In •tareslavna, ki podeli hipno slabim juham omakam, juhinim primeskom, prikuham itd, nepričakovano okrepčevalen in dober okus. — lHalo kapljic zadan tuj t». Dobi se po vseh trgovinah s kolonijalnim in delikatesnim blagom in drogerijah. V stekleničicah od 5'j vin. vi&je. Originalne stekleničice se napolnijo po ceni. (2279; Odda se 2314—1) T najem, z vso pekovsko in prodajalno opravo. Termin 1. november t. 1. Kje pove upravnistvo nSlov. Nar.4- Trgovskega pcmcč&ika 2 dijaka v Slomškovih ulicali št. tli V l^jlibljaili z vrtom in dvori ščmm poslopjem se proda iz proste roke. 12277—2) Več se izve pri lastnici tam, v poslopji na dvorišču. Vinske sode (belega vina) skoro nove, dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni Fran Cascio i^eo-i ^«€1 ove ultee oi o grafični aparat za trgovino z mešanim bla gom sprejme 22861 Oton Homan v Radovljici. Boljše stanovanje za dve deklici se išče pri boljši I rodbini. R*bi se tudi glas »vir. Več se izve pri upravmštvu »Slov. Naroda«. (2248-5) jtfe pojdi nikdar počivat predno si se na O IYaJB»lazJl poeutek v zelodru • O _\ajboljiga prebavo ln • • • \aJkr«'|»UeJ spanje s požirkom J. Klauer-jeveg a „Triglav*" zavaroval „Triglava" naj se po malem sr kajoče vziva. Izdeluje edino: (11—2< 2; Kranjska rastlinska destilacija „Florian" Edmund Kavčič v Ljubljani. (Stativ-Camera, format 12 X 16) proda se po selo nizki cmi. Samo pol leta t rabi se popolnoma nepokvarjen. (2312) Vpraša naj se pri uprav. ..SI. N.u. Reform-klozete popolne s prevlako in trdnim sedežem, brez duha, z vodno napravo ali brez nje, nikake poprave, nikaki stroški za postavljanje, izdeluje 9 Karol Maintinger, Dunaj I. Liebeulier^H.sst1 «.f. 1 tovarna za popolne vodovodne naprave 6 sesalkami ali motorno močjo. Cenik z obrraki zastonj. Podpisani obžalujem, da sem Ivanu Hronek-u, knjig-o-v Ljubljauf, žaljivo dooi-nico in prosim istega odpuščanja. Iv. Šabec pisar, uradnik pri dež. vladi. gesp. vodji pisal, [2299 ) Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 L, let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežn.ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. (852—47 To arna za stedilna ognjišča „Triumph" £*. Gold§chmidt Se. »in V7'els le, G-oxen"e ^.-rrsrxi."slEO. Otvoritev sesije! Međnaridoa panorama. Ljutljana, Fogačarjev trg. S pmsem novo sijajno razsvetljavo. Razstavljeno ta teden od 6- do 12. septembra ob slikovitem Gardskem jezeru. Odlikovane so bile razstavljene slike na velikih in svetovnih razstavah v Londonu, Cikagu, Parizu, Dunaju, Budimpešti, Berolinu, Havru, Hamburgu, Bordeauxu in Petrogradu. (2297) Najbrže ni drugega umetniškega zavoda, ki bi imel toliko eastilnih, pri-znalnih pisem. Vsi časopisi so se izjavili o teh razstavah zelo priznalno. Odprto vsak dan od 9. ure do 12. ure predpoldne in od 2. ure do 9. ure zvečer. Z velespoštovanjem Ravnateljstvo. I G.Tonnies Ljubljana a*»-7) tovarna za stroje priporoča kot posebnost: Žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Tu r b i n e Benc»n-locomobile posebno pripravne za goniti po-Ijedeljske stroje. Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Wiihelmov zeliščni sok mnogo let 2e priljubljeni 1 steklenica K 2*50 poštni eolli = 6 steklenic K IO*— IV« n It o a (2721—11 na vsako poštno postajo pošilja Franc VVilhelm, lekarnar c. kr dvorni zalagatelj v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko. Kot znamenje pristnosti je na zavoju vtisnjen grb trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobi, se pošlje direktno. iz boljše rodbine se sprejmeta v boljšo obitelj. Kje? pove upravnistvo »Slov. Naroda«. (2270-2) 2 ali 3 gospodične sprejmejo se k rodbini brez otrok v stanovanje in hrano. Lepo in zdravo stanovanje, dobra hrana in ljubeznjivo občevanje. «2242—1) Natančneje se izve v upravniŠtvu „Slovenskega Naroda". 0 najem se odda takoj hiša št. 40 v Vižmarjih v kateri je že ved let dobro obiskana gostilna, prodaja šprecerijskega blaga in tobaka. (2257—2) SVec se izve št. 20 v Vižmarjih. V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja čez Francosko H a vre — New - York ali Antwerpen — KTew-Yorkf Havre — Philadelpliia ali Antw D T/^< Zagreb . Ilica *t. 41 priporoča *-»^ «*_|«-* polletne in. m«** i.k.«1.4 \aroeila izvršujejo »se lonio in n»Jsoll«liieJe. 40 * Nov živinski semenj v Ilirski Bistrici vršil se bo dne 14. septembra 1.1. Dovoljena sta dira nova semnja, ki se bodeta vršila vsako leto, in sicer I prv! ponedeljek meseca junija. II. prvi ponedeljek po Malem Šmarnu. (2202— 3) Županstvo Ilirska Bistrica na Notranjskem. ! Pohištvo! Kdor želi po nizki ceni in dobro blago kupiti, naj kupi pri mizarju v Spodnji Šiški ki ima še v zalogi čez sto raznovrstnih postelj, cele oprave za spalne sobe in še mnogovrstnih drugih reči. (2308—i) Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo \ pisama: |j na Kongresnem trgu štev. 14, Seuvanova hiša v Ljubljani sprejema In Izplačuje Hranilne vloge obrestuje po k\\ od dne vložitve do dne rzdioe brez odbitka in brez odpovedi* Uradne ure od i*.—f*. dopoldne in od 3.—G. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovale pretrgalo. (1863- Q 13 J*m J3S» Hudnik, predsednik. Med. univ. dr. Ivan Jenko stanuje in ordinuje od pol 2. do pol 4. pop. sedaj Josip Reich —hi parna n- barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4. se priporoCa za vsa v to stroko spadajoča dela. 37 Cene nizke. JNlHl m jgj <% w^W33St Optični zavod J. P. GOLDSTEffl Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča avojo veliko zaJogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. Zaloga in edina prodaja monegramov za zaznamovanje parila. S£ grammophonov ki igrajo izrecno močno in natančno m r m m ***3 5vS Glavna trgovina: Stari trg štev. 21. Pekarija in slaščičarna m J. ZALAZNIK Jllijalke: i trg 6 in Sv. Petra cesta 26 m I« *95* , * . , A ■ • *» Tl> «* ■ r4 - J. S. Benedikt v Ljubljani, Stari trg (tik glavne prodajalne na voglu). Največja zaloga klobukov najnovejše fapone. Prodaja na drobno in debelo. !^5= Ceniki brezplačno. ^35! I . A? g. Apola I' Ljubljana 1 Dunajska cesta št. 13 (2301—1) Cf tinore (hiša Kmetske posojilnice) Ij Velika zaloga I! steklenine, porce-| lana, svetilk, zrcal, šip itd. itd. ^ Steklenice, kozarci, jS vrčki itd. |j po najnižjih cenah, j Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se začne šolsko leto 1903/4 (£283 — 1) dne 18. septembra s slovesno službo božjo. Vzprejemne skušnje v I. razred se bodo vršile dne 16. septembra od pol 9. ure dalje. Učenci, kateri žele biti vzprejeti v I. razred, so morajo v spremstvu svojih starišev ali njih zastopnikov 15. septembra dopoldne od 9—12. ure oglasiti pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list in šolsko naznanilo. V II.—VIII. razredu se bodo učenci vzprejemali dne 16. septembra. Vsak na novo vstopi vsi učenec plača 4 K 20 h vzprejemnine in 2 K GO h prispevka za učila in igralna sredstva; zadnji znesek morajo plačati tudi učenci, ki so bili že doslej na zavodu. Ravnateljstvo c. kr, cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju dne 2. septembra 190:). C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani. St. 5152. Dne 2. septembra 1003. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potrebnih desek, plohov, obroČev, sodčkov, dog in premoga za leto 1904. oziroma 1905. konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe vsaka pola kolekovana z 1 K in opremljene s pobotnico o 10% varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1904. in vloženi pri kaki c. kr. blagajni, dopošljejo naj se najkasneje do dne 1. oktobra 1903 ob 11. uri dopoludue na podpisano c. kr. tobačno glavno tovarno. Napis naj se glasi: Ponudba za dobavo desek, plohov, obročev i. t.^d. k st. 5152/1903. Zia leto 1904. potrebovale se bodo naslednje množine: 4 metre dolge, 14 mm debele deske iz rr lehkega lesa in sicerj: 4.000 kosov desek 19 cm širokih 5.000 kosov desek 31 on širokih 7.000 rt n 21 „ » 5.000 rt rt 33 n n 7.000 n n 23 „ n 1.500 rt rt 35 n n 7.000 n n 25 „ rt 1.300 n rt 37 rt n 7.000 n n 27 „ n 1.200 n rt 39 n n 6.000 n n 29 „ r> :>2.000 kosov. 4 metre dolge, 20 nun debele deske iz mehkega lesa in sicer: 500 kosov desek 19 cm širokih 1.200 1.500 2.000 1.800 1.800 21 23 25 27 29 1.200 1.200 800 500 500 31 33 35 37 39 13.000 kosov. 1000 kosov 4 m dolgih, 26 mm debelih in 316 mai širokih desek (mehki les) 200 „ 4 „ 33 „ „ „ 316 40 300 500 300 53 53 „ 316 n 316 plohov 130.000 500 1.200 1.400 1.000 n rt rt rt n n 316 „ „ „ mecesnovma. 8 m'' 260 mm širokih h3mm debelih in 2 m dolgih plohov iz trdega lesa (hruška, javor), 12 m3 obsekanih hlodov različnih širin, 100 kosov hrastovih pragov, dolgost: 1*5m, širokost: 0-19 m, visokost: 0*15 /n 1.000 „ leskovih velikih obročev dolgost 3*5 m v zvezkih po 50 kosov malih „ 2*5 „ „ „ 9 100 velikih bukovih sodov po 2 Id bukovih dog 80 cm dolgih hrastovih n 116 „ „ 70 rt rt ■ ** n - rt 21.000 meterskih centov premoga. Potrebne množine za leto 1905. v približnem številu kakor v letu 1904. naznanile se bodo zalagateljem pred potekom leta 1904. Zahtevana kakovost potrebnega blaga in oddajalni Čas razvideti je iz posebnih dobavnih pogojev, kateri so vsakemu v pisarni c. kr. tobačne glavne tovarne na vpogled in mora ponudnik sporazumljenje ž njimi v ponudbi izrecno potrditi. Ponudbe glase se lahko za jedno ali pa 2 leti. Cene postaviti je posamezno za jedno ali dveletno oddajo v Črkah in številkah loco c. kr. tobačna glavna tovarna. Ponudbe, katere so v zvezi s ponudbami drugih oddajalcev, kakor tudi konkretualne ponudbe so nedopustne. Sicer pa veljajo splošni pogoji za dobavo gospodarstvenega blaga št. 6363 1899, kateri so v c. kr. tobačni glavni tovarni med navadnimi uradnimi urami vsakemu na vpogled. Ponudniki morajo sporazumljenje ž njimi v ponudbah natančno izreči. Razsodbo o vposlanih ponudbah pridrži si c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaji in ima tudi pravico oddati oddajo posameznega blaga ločeno za jedno, ali dve leti. Vsak ponudnik se zaveže s svojo ponudbo do konečne razsodbe c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave in se tako odreče določbam £ 8d2 a. drž. zak. potem členov 318 in 319 trg. zak. glede na rok obvestila v konečui razsodbi njegove ponudbe. Zakasnelo došle in take ponudbe, katere ne odgovarjajo v polnem obsegu navedenim pogojem, se ne bodo vpoštevale. (2293-1) C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani. Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane NOtftllC oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Veli kit zaloga raznovrstne izdelane opra* e k a malone, spalne In jeriilne »obe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno naročitev se priporoča Jos. ^trhar načelnik. (81—35) i*6~ Ugodna prodaja gostilne. Gostilna „pri solncu" v trgu Rogatec na Štajerskem najugodnejša lega, na glavni cesti nasproti novemu kolodvoru, ki se otvori v jeseni, se takoj prodaj ker iste posestnik ni krčmar. Cena zmerna. l*la-čilui pogoji jako ugodni. Vpraša se pri lastniku Hugo Schlehan-u, sedaj v Rogatcu ali pa pri Josip Perhauz, Dunajska cesta št. G, J. nadstr. 2212 — 3) Ti m m Naročajte izborno (1384—38) lil ljubljansko delniško pivo lz pivovaren v Žalcu in Laškem trgu. ———■—I Naročila sprejema | — Centralna pisarna y Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. 1 I 33 Trorazredna cesarja Franca Jcžefa I. mestna višja dekliška šola v Ljubljani. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 12. julija 1900, št. 18.588.) Gosposke ulice šf. O. Za šolsko leto 1903 1904 bode vpisovanje dno 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. Dne 18. septembra od 8 ure nadalje bode sprejemni Izpit za tiste na novo vstopivše gojenke, ki še ni30 dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda m*ščan3ke šole. Dne 19. septembra se prične osmo šolsko leto s slovesno sknpno službo božjo. Deklice, katera žele vstopiti v mestno viSjo dekliško šolo, naj se v spremstvu rediteljev ali njih namestnikov osebno oglase ter izkažejo z izpričevali o Bvojem dosedanjem šo'anju, za sprejem v I letnik pa posebej še z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega polletja šolskega leta. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, gojenke I. letnika pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizik*, priredopis, risanje, ročna dela, od^ojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepo-pisje, telovadba, petje, stenografija. Zivod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma pr< fesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo je združen poseben trgovski tečaj, namenjen v prvi vrsti absolventinjam lega zavod?, potem pa tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za Irgovske nauke. Vpisovanje za trgovski tečaj bode dne 22. in 23. septembra od 11. do 12. ure. Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. (2246—2) V Ljubljani, dne 1. septembra 1903 Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole. Med, dr. Josipa Trauba želodčni prašek O- astricin zdravniško preizkušen in potrjen. Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-, črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v mnko. Po uporabi dr. J Traubovega želodčnega praška Orastricin je taka dieta že po kratkem Sa i popolnoma nepotrebna. Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moći, bodo to z Gastricinom popolnoma dosegli. Gastricin deluje pri začasnih nc-rednostih, kakor pri zgagi (gorečici), pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, bljuvanja, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljen ja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — G-astricin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (1116-20) V Izubijani se dobiva pri M. Mardetschlagerju, v lekarni pri orlu, kakor tudi v večini lekarn. Glavna zaloga Salvator lekarna v Požunn (Pressburgr) Na debelo v medicinalnih drogerijah Velika »kalija 3 14, mala čkatlja S K, frank i rti no ««, rrkomain- cl I m ii o e.» li ver. Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran JS4vfg:^lj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, preča»t. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno izdelane stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo njače itd itd. (19;3—4) Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine. Na željo po§lje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg štev. 28 nrar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar tira od gld. l-OO. Srebrna cilinder rem. ura od gld —• Ceniki zastonj in franko. MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl E bo ca ca S- °- O _ c O 9 — o i" s? o o E -a> nO CD (O •O £ •en "o aT ca h- O JE S ca O c ±-ca "O 1.E -So ca n jO TJ =J ca -Q c O ve CD cl l»rl|Mirora HENRIK KENDA v Ljubljani, Glavni trg 17. M Važno! ^ Važno! gospodinje, trgovce in živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Knelppu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-diine in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete. foto^rufioiie a p u rat<* in polreliNetne, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih ■Mineralnih vod in solij za kopel. Oblastv. konces. oddaja strupov. Z a. x: I ^- i n ® x* posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. —*-3 1 Drogerija Anton Kane Ljubljana. Selenburgove ulice 3. najnovejše fazone priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko Itfubijana, Stari trg 11. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta IG priporoča, svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre- 37 močijivih havelokov i. t. d. Obleke po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvr&ujejo. Id Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. G. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. laTod is i veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod lz LJubljane jaž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussee. Solnograd, Cez Klein-llcirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob B. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 1B. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Klein-Reitting v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L'psko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri B6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bro* genc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri b m popoludne isto tako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJ ubijan: juž. \6L Proga li Trbiža. Ob 3. uri 2B m zjutraj osobni vlak z Dunaja Cez Amstetten, M..)-nakovo. Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno! Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vl?.k z Dunaja Cez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BI m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Bedaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-ReifliDg iz Stevr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 1B. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga is Novega zneita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotakc. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri B m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 4B m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri B5 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719) Stev. 527. (2243-3) Žaga v zakup! Enostavna žaga v Stari Fužini (vfBohinju), last verskega zaklada kranjskega, daje se vnovič za čas od I. novembra 1903 do konca oktobra 1906 v zakup. Pismene ponudbe vročiti je najdalje do sobote, dne 19. septembra t. 1. opolndne pri podpisanem oskrbništ vu, pri katerem se izvedo zakupni pogoji. Ponudbe opremljati je s kolekom za eno krono. Znesek ponuđene lttno zakupnine pisan mora biti s številkami in z besedami. Ponudbe podpisane morajo biti po ponudniku, kateri ima navesti svoj stan in svoje bivališče s hišno številko vred. C. kr. oskrbništvo gozdov in domen v Radovljici dne 30. avgusta 1903. C. kr. gozdni in domenski oskrbnik: Na c. kr. iimetno-obrtnl strokovni šoli v LJubljani (šola za obdelovanje lesa, šola za umetno vezenje in čipkarstvo, javna risarska šola za mojstre in pomočnike, javna risarska šola za dame) se prične šolsko leto dne 19. septembra Na novo uttopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov zglasiti pri ravnateljstvu v Zatiškem dvorcu, Stari trg št. 34, . n dne 16. ah 17. septembra dopoludne od 9.—12. ure ali popoludne od 3—5. ure. Na soli za obdelovanje lesa se nahaja posebni dveletni pripravljalni tečaj in triletni strokovni oddelki za mizarstvo, strngarstvo, rezbarstvo, podobarstvo in pletarstvo. Pripravljalnemu tečaju je naloga, pripravljati za vstop v navedene oddelke ali pa sploh za vstop v katerikoli obrt. Sprejemni pogoji: A) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa: a) v prvi letnik pripravljalnega tečaja se sprejemajo učenci, ki se izkažejo z znanjem ljudske šole, in ki bodo dovršili dvanajsto leto svoje sla rosti do 1. januvarja 1904; b) v drugi letnik pripravljalnega tečaja vstopajo dečki, ki se izkažejo z znanjem I. letnika, in ki bodo do 1. januvarja 1904 dosegli starost 13. let; c) v prvi letnik kacega strokovnega oddelka se sprejemajo učenci, ki so dovršili pripravljalni tečaj, ali meščansko šolo ali pa 3 razrede srednje šole (pri takih se neugodni redi iz latinskega in grškega jezika ne vpošte-vajo) in ki dosežejo v tekočem letu starost 14. let; t) v pletarski oddelek se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in imajo starost, 14 let. 1 ■ Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo : Na novo vstopajoče učenke se morajo izkazati z dovršeno ljudsko šolo in s starostjo 14 let; izjemoma zadošča tudi starost 12 let. C) V javni risarski šoli se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori. V Ljubljani dne 5. septembra 1903. (2281-1) O- fer, ra^r^atolj 31 \7-c. Največje naj ^»ta rej e parobrod no društvo na sv e t u. Njega parobrodje obsega ; 280 — velikanskih parni Kov. zanesljivo v f\ drvevih direktna.najhitrejša prekomorska vožnja z brzoparniki iz tfamburoa vNoviVork ali pa vlkilifcix. *^ «- -»■■-. ;-i Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik; Hambiirg-Aiiicrikči Linic Fr. Seuma v L j ubijani P u noj^ka-cesta Stv51 pole o*-velike* mitnice ališrjn g e. j Proda se pod roko novo zidana hiša (t podobi vile), z lepim sadnim vr tom, ležeča ob glavni cesti v Št. Juriju pri Kranju, pri kateri se nahaja tudi javna vaga, in je jako pripravna za vsako kupčijo. (2263—2) Prodajalne pogoje daje g. Marija Marenčič v Kranju. namizno grozdje prve vrste 22512 prodajamo v vsaki množini od 5 kg višje. Za 3 K pošljemo poštni zaboj po 5 kg na vsako pcštno postajo poštnine pro3to. Vinogradna zadruga Samobor (Hrvatsko). 2^ ^fcr ^fet i^^^^^^^^^^p \% Franc Zupane ne bo ordiniral do 20. septembra. s, , , ..... kvc wi *j* »jm «*» «*» da «*» «*» T T T T T T T Varujte noge noga, če se nosijo navadni notranji podplati noga, če se nosijo as-bestovi podplati pred kurjimi očesi, turi, mokroto in mrazom. Vse te neprilike, posebno nadležen pot in spečenfne izginejo, če se nosijo dr. H5gyes-ovl patentirani asbestovl podplati. Par stane 80 h, K 1*20 in K 240. Po-Silja se po povzetju. Prcspekti in priznalna pisma od vojaških oblasti in najvišjih krogov brezplačno. Bogata izbera vseh asbe-8tovih izdelkov. Centr.: lin nuj I., Do-minlkanerbastei 19. (1563—13 Hotel li hee DUNAJ m Laxenburgerstrasse 19 tik juiiic^H in držnTne^n kolodvora. Postajališče električne cestne železnice n» vse sirilu Fina meščanska, novo opremljena hiša. Elektr. razsvetljava, kopalnice, cene 2mernA. Pn<:trft£h» in razsvetljava se ne računa posebej. 1674-11 Fran Kolbeck, hotelir. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brc^c v CJcrici priporoča gg. krČmarjem in zasebnikom pravo pristno Briško vino z najboljšo postrežbo po prav zmernih cenah. Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litrov naprej ter na željo tudi uzorce. (2193—3) Obenem priporoča najboljše sadje. čna posii-ežba. Sedež društva je: Gorica, ulica Barcellini 20 Najboljše črnilu sveta Kdor hoče obatalo ohraniti lepo ble^če-če in trpežno, naj kapaje samo Fernohndt čeveljsko črnilo za svetla obatala Fernolendt crSins za naravno usnje. Dobiva se povsodl. C. kr. dvorni založnik. O. kr- fttg P"* tovarna ust. 1.1832 (1340-17; na Dunajl. Tovarniška žalovat Dunaj, L, Schulerstraase 21. Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, Ostende: veliko darilo (Grand prix) Zahtevajte pri nakupu chicht-ovo sledilno milo ^: VARSTVENA ZNAMKA. z znamko „jelen Kdor hoče dobiti zares |au»ceuo vsak komad ime "aWI in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno m» aperilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel CHICHT" in varstveno znamko „JELEN' (931—13; Singer-jevi šivalni stroji za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. Brezplačni jpccils: v vseh tehnikah modernega vezenja. Singer Co. šivalni stroji del. dr. £jubljana> Sv. Petra cesta št. 6. (1380 -9) Izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema (1463 15) zavarovanja proti požaru, stekla, prati škodi pri prevažanju . proti tatvini po uiomu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste rest. Izobražena oseba bi sprejela takoj kako d t-le, da bi kaj prepisovala, računila, note pisala itd. in sicer če je mogoče, na svojem domu. (2239-3) Ponudbe naj s© blagovolijo pošiljati pod ,U. J. 100', Sv. Lovrenc na Drav. polju, Ptuj, poštno ležeče. Ljudevit Borovnik puikar v Borovljah (iVrlncli) na koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-(22 vani ceniki zastonj. (36) Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Tečaj v lij ubijani, Trnovo, Opekarska cesta« Veliki Stradon 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvani li prstenih pečij in najtrpežnejših ' iteM ognjišč ' lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., po naj-* nlijlti crnali. Ceniki brezplačno In poštnine prosto. (16—36) s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr, prešičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz Šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske salame za mesec junij 1 gld. 80 kr., vsak mesec kilo 15 kr. dražji. Velike klobase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kilo naprej proti povzetju. (1598 —7) Janko Ev. Sire v Kranju. ff^T Od leta, 1868. se -g^tt Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in o* mnogih praktičnih rir.tv-nikoT, ne le ▼ Avatro-Ogeraki, nego tudi t Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti j>ottnlm> boleznim, slasti proti vsake vrste izpuščajem uporablja s najboljšim aspohom. Učinek Rergerjevega ko-tranovegs mila kot bigijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic r.% glavi in v bradi, ta čiščenje iu (ieain fokcijo polti je splošno priznan. Il»-r> kotranovo milo ima v sebi -tO oilittot/cov leaaeua k*itrtirm in se razlikuje bistveno od vaeh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Pri ttt^j-tfi-ii\-{jifih j*oltni/t> boleznih se na mesto ko-trnnovegs mila s uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje nesnage s polti, proti spuačajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kol nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kojtnnje za vttnkalanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano Znamenito je nadalje Bergerjevo Panama-kotranovo milo za popolno odstranitev poltnib nečistosti. Cena kemadn vsake vrste z navodilom o nporati 35 kr. Od drugih Ilrrgerjevih mrdicituiko-ko.smrtič-nih mil cnaluzijo, da na nje poacbno opozarjamo: Jtrn-zoe-tnilo za fino polt; boraknovo milo za pnsče ; kar-MMN milo z& uglsjenje polti pri pikali vsled koz in kot razkužujoče milo; Ilrrrfcrjt-ro »mrekoro-iufttitto milo za umivan/e in toiteto, llrrfier/evo milo za nežno otrtte/o dobo (25 kr.) Bergerjevo Petrosulfol-milo proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprisču in klenju kuže; milo z*'ff ■ ttttrazi* jako učinkujoče ; žvejrle-nomleeno milo proti zakožusm črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge in proti izpadanja las. Bergerjeva zobna pasta v tubah najboljše sredstvo za čiščenje zmir*jtitff/tt mila, ima v.niktt etiketa Hergerjeret/tt mita kot na-tanren znate ]*ti.\t no.sti zraren s tujec t- ime v rtuleri barei. Obleke, koce, stare vojaške P P U11P z dobrimi podplati na debelo UuVlju tudi proti šestmesečnemu plačilnemu odlogu pri Mj. Prfuuliurjrer «*? »in, Dunaj XX/1, tovarna Pressburg. 5 Prostor za gostilno v mestu — brez koncesije —Sali pa gostilno v najem bodisi v mestu ali zunaj mesta, želi se prevzeti za 1. november t. I. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. (2208 —3) lunu.mtra, lavn trgovec v Krškem. Dijaki ali gospodične se sprejmejo v boljši rodbini pod zmernimi pogoji v stanovanje in na hrano v Ljubljani, Glavni trg št. 25, I nadstropje. (2187—3) Absolventinja trgovskega tečaja z dobrimi spričevali ifiče službe kot kom« ptoaristinja. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. (2249 — 3) Služba iščem za srojega pomočnika Špecerijske Stroke r*di opustitve trgovine, najrajie na deželi. Isti je 24 let slar, vojaščine |,rwst ter ga za-mrrem vsakomur najtopleje priporočiti kot delarnega in jako poštenega človeka. — Naslov moj peve uprav-ri?tvo »Slov. Naroda«. (2191—2) 5 parov čevljev za K 5-BO (2280 -r Ee odda le zaradi velike preobilice aa tako nizko ceno. 1 par čevljev za zavezovati za gospode, 2 para za dan e in 1 par za deklice, z močno zbitimi podplati, lepe farone. Dalje 1 par elegantnih komodnih čevljev, zelo prijetni in lahki za nositi. Vseh teh 5 parov za 5 K 80 h Pri naročitvi zadostuje Številka za čevlje. Razpošilja se proti povzetju. Zamecjava dovoljena. RazpoSiljalnica čevljev Ia: i* i:: h s o > Dunaj VII 3. poštni predal. Setove storže kupuje proti takojšnjemu plačilu Bela Faragd c. in kr. dvorni založnik luščilnica za jelovo seme Zala Egerszeg »109 4 (OgTSliO). i 4 I i 4 i ] J a i i l j I I 4 Zdravilišče Kraji-Tii ca Hrvatskem eno uro oddaljeno od zagorske železniške postaje Zabok-Kr.ipina-Toplice. 22n-2 Omnibus pri vsakem vlaku. Odprto do konca oktobra. 4Vnn M|ir«.|iiIJiit% zdra-»HlHriiirn, — knuiiu huiIJp, — mlin |m>tirirIfJ•• Itd. i i i l l i l Pozor! Pozor! V restavraciji „pri novem svetu vrsi se v torek, dne 8. septembra 1.1. (na praznik) zaključni vrtni koncert pri katerem sodeluje vojaška godba pešpolka kralj Belgijcev štev. 27. Začetek točno ob pol h. uri popoldne. Ustop prost. Zahvaljujoč se tem potom vsem svojim dosedanjim častitim obiskovalcem v Ljubljani in na deželi, ki so posecali moj vrt in kegljišče, vabim iste, kakor tudi občinstvo sploh na ta zadnji letošnji koncert v .moji restavraciji ter jih ob jeduem prosim, da mi jednako zaupanje ohranijo tudi v zimski dobi, ker sem poskrbel za snažne in zračne prostore, ter pazno točno in pošteno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem (2*273—2) Fran Remic, restavrater „pri novem svetu". U £jubljani9 JVtarije Terezije cesta St. 14. lil Da se ustreže želji Častitega občinstva deželnega stolnega mesta Ljubljane kakor tudi okolici, daje se na znanje, da se je otvorila z dne 31. januarjem I903 \7 Podpisana tvrdka se bode vedno trudila, vsa v krovno obrt spadajoča opravila, kakor: pokrivanje z tu- in inozemsko skalco, z raznovrstno opeko, s cementom in strešnim klejom itd., nadalje vsakovrstna dela na stolpih in nastavljanje strelovodov, prekrivanje po najnižjih cenah in z večletno garancijo v popolno zadovoljnost p. n. občinstva izvršiti. Vsled večletne izurjenosti, ki so si jo podpisani kot sotrudniki rvrdke rKornu zadobili, se obračajo z zaupanjem do p. n. občinstva mesta Ljubljane in njene okolice ter se priporočajo istemu za vsa preje navedena opravila, kakor tudi za popravila izven mesta. Z velespoštovanjem krovstvo in poprava stolpov. la Milki, štev. 12, Ljubljana. Pri Opekarski cesti v Trnovem. (2161—2) ena Ivan Križnar in drug, S Kew-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvr5iti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih iiczst s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ » jedilnih žlic; 12 komadov „ „ kavnih zlic; 1 komad amerikanska patentirana sretrna zajemalnica za Jano; /1 komad amerikanska patent.razi sresrna^ zajemalnica za mleko; & 6 komadov angleških Viktcria čašic za podkiado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165—34) 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnica za sladkor. 42 komadov skupaj ss*n*«» «j I «1- «-€iO. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakšni slepar»i|I zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to garnituro, ki je posebno prikladna kot prekraino svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za, vt-ako boljše gospodarstvo. — Dobiva se edino 1« v A. n i it s t n it £ it c - u eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega blaga na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo stane lO kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Oton Eartnsch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še iedno. — Št. Pavel pri Preboldu. . _ Dt. Eamno Ečhm, okrožni m tovarniški zdravnik. □oooooooooooooooooooooooooooo ° Restavracija „Zelen hrib" o Q Postaja etektr. želez. O Dolenjska cesta štv. 23. postaj« Dne 8. septembra 1903 torek, pravnik rojstva etektr. želez. O Q ljubljanske društvene godbe pod osebnim vodstvom g. kapelnika Novaček-a. q Začetek ob 3. uri popoldne in sicer bode svirala godba do 8. ure zvečer ^£ na pihala in od 8. ure naprej na lok. J£ V stop n i ii m SO vinarjev. — O Točilo se bode fino marčno pivo iz domače pivovarne Jurij Auer- O jevih dedičev, istotako pristno naravno vino, kakor Dolenjski rizling iz 8vinogradov gospoda viteza Langer-ja v Beršlinu, dalje štajerska, istri-janska, hrvatska in druga pristna vina. q Posebno opozarjam si. občinstvo na slastne in fino doma pripravljene f£ mesene krvave in jetrne klobasice. g K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje O Francelj in Kovač, (2298-1) restavrater. O O O o o o 8 8 O O 8 O Prav dobro ldoča trgovina mešanega , večinoma špecerijskega blaga na jako ugodnem prostoru v Ljubljani se odda radi drugih poslov z vsemi aktivi in pasivi. Letni promet prilično 50.000 kron. Potrebni kapital pri. 6000 kron. Na dotična Vprašanja, katera naj se naslovlja do 30. sept. t. I. pod šifro „P- 451 72 poste restante Ljubjana" se istim potom od 30. sept. naprej naznanijo podrobnosti. (2190—2) Jernej Bahovec trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v Cjubljani Sv. Petna cesta štev. 2 Kilijalka: Resljeva cesta itev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz-II f |»m|ilrJi«, trffOV- sl^lli in pošlo« ulii Uujljf:, solsWlli zteikov, l»llje^-■■lf, crnila Itd. Halehlzme in šolske lin JI-ire «m IJ u tiske sole. molitvenike v raznih vezeh. TiHMoiint- za gospode odvetnike in .c. kr. notarje. FotoKrttlieue aparate ter k temu potrebne predmete. Hipe slovenskih llteratov. Hhziio KHlunler. lilHtfo itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba. Lepoto polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza ,Aida' +8» a 60 vin. Dobiva se samo: vlekami „pri orlu1' mag. pfiarm. Mardetschlager nasled. Svobode v Ljubljani. Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti. = x co oo 2 r s <* ; s ■ rsE =" — •—.t c_ b mm. cto •ž P H — ■t trn CD » * 5 j-» x s a* * r s 2 o TJ ~i < CD ja oq a 0 w 1 ■ 7? S_ o ctd d" s ■ u m š 1 B p s" 4 ~ -a ■ -» —1 p f \%¥ l < 0 «=•=-■ o «2: ?2 n z: p« p •T se: a —. o s S* 0 c e» Q, P m • fTI 9 ° % r. *S. o« = cd Z S cx 'j 5 £ o w - 0 5- 3v.Seunig | trgovec z usnjem na drobno in debelo 87 v Ljubljani, Stari trg št. 7 ■ ■ priporoča ■ olje zoper pran dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po na|nlž|ili cenah: 1 k*, sil h, .»O k«-, a 90 k, pri nakupu večje množine še ceneje. Jfovo! Patentirano JVovo! nepremocljivo mazilo za poftrnenje rujavih čewljew9 usnja itd. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. priporoča svoj pripoznano izvrsten ML^m»m.mfiUUMl — «5«aaa»«atb v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadkrllji^joel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila In spričevala raznih uradov in najsiovitejfiih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaja I., Masimilianstr (1182—19 9. Razglas. Podpisano županstvo proda iz svoje hoste v Cegonci pri Rudolfo« vem, kaka dva kilometra od novomeškega kolodvora oddaljeno, okoli in sicer po kosih, katera drevesa so za prodajo že zaznamovana. V to svrho bode dne IO. septembra 1903 ob 11. uri dopoldne v mestni hiši v Rudolfovem javna dražba. Pismene ponudbe naj se do istega dne vlože pri podpisanem županstvu in je vsaki ponudbi priložiti 10°/0 varščine v gotovini, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih. Mera dreves je 39 do 53 cenlimetrov in vsakdo, ki hoče vložiti ponudbo ali se sploh dražbe vdeleŽiti, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnim gozdnim čuvajem Pavlicem, ki stannje v Cegonci. Oziralo se bode v prvi vrsti na tiste ponudnike, ki hočejo kupiti vseh okoli 500 dreves. Mestna občina ni vezana sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponuduik na svojo ponudbo do 1. oktobra 1903, kar se ima v ponudbi omeniti. Pogoji glede plačevanja kupovine, sekanja dreves in kedaj je spraviti les iz hoste, kakor tudi vsi drugi pogoji izvejo se v občinski pisarni v Rudolfovem in ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da se istim podvrže. Rudolfovo, dne 30. avgusta 1903. f2232—3) Mestno županstvo. 0OOOOOOO Ustanovljeno leta 1832. 00004000 n o QJ *o C od "o? -O O o o Priznano najboljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti. ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, tirneža, laka in steklarskega kleja. R : E 1«. it »-i <*- «m E o«»K-a«* (413—31) e * ■-i o o« «£. p" CL •t O cr o llustrovani ceniki so dobe brezplačno. 00000000 C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. St. 392. Razglas 2252—2) o pričetku šolskega leta 19 03/4 na obeli e. kr. učiteljiščih v Ljubljani. A) Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec, kakor tudi v c. kr. deško in dekliško vadnico bo v torek, dne 15. septembra 1903, od 8. do 10. ure dopoldne. Redni pouk v c. kr. otroškem vrtcu in na obeh c. kr. vadnicah se prične v sredo, dne 16. kimavca 1903, ob 8. uri zjutraj. B) Gojenke, ki žele vstopiti v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnarice naj se zglase v ponedeljek, dne 14. kimavca 1903, med 8. in 11. uro dopoldne. . Sprejemne preizkušnje se prično v torek, dne 15. kimavca I903, ob 8. uri zjutraj. C) Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v ponedeljek, dne 21. kimavca 1903, od 8. do 11. ure dopoldne. Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, pismena sprejemna preizkušnja pa se prične v torek, dne 22. kimavca 1903, ob S. uri zjutraj. D) Dozdanji gojenci II., HI. in IV. letnika na c. kr. moškem učiteljišču naj se zglase v četrtek, dne 24. kimavca 1903, ob 9. uri dopoldne, dozdanje p>jenke II., III. in IV. letnika c. kr. ženskega učiteljišča pa ravno isti dan ob 10. uri dopoldne. V 2., 3. in 4-. razred c. kr. deske in dekliške vadnice ■n v II., III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče ne more nanovo sprejeti. Vse natančnejše stvari se lahko poizvedo iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh c. kr. učiteljišč. Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani dne 1. kimavca 1903. 5 ai26 - 20) i Jako važno za vsacega kolesarja! | ..........iiillllllillli illlliiiiiiin:;,,,, Predno se kateri odloči, kupiti 1 si kolo, naj ne pozabi ogledati si i ali vsaj naročiti cenik pravih J. puch-koles itopni6tiro i Franc Čuden v Iijubljani. Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom in z zavoro v zadnjem kolesu (Freilauf mit Hinterradbremse). JW 5K» *s»H© 1-iMli-ltolo j u ni «i u>e leti. V zalogi nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto. i i Hcd Star £ine Iz Antwerpena v Ameriko, Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladij i. — Nizke vozne cene. (1626—12) - Pojasnila dajejo: = Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel. na Dunaj i, ali ;P konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32. Naznanilo. Na mestni nižji realki v Idriji se prične šolsko leto 1903 4, v katerem se otvorita III. in pripravljavni razred, dne 18. septembra s slavnostno otvoritvijo novega realčnega poslopja. Sprejemni izpiti za vstop v I. razred se prično dne 16. septembra ob 8. uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase v spremstvu svojih stariSev ali njih namestnikov dne 13. septembra med 9. in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prineso krstni list in obiskovalno izpričevalo. Vnanji učenci se lahko oglase k sprejemnim izpitom tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini. Učenci, ki želijo vstopiti v pripravljalni razred, iz katerega se lahko vstopi po ugodni razredbi brez sprejemnega izpita v I. razred zavoda, naj se oglase, spremljani od svojih starisev ali njih namestnikov, dne 15. septembra Od 9.—12. ure pri ravnateljstvu ter dokažejo s krstnim (rojstnim) listom, da so že izpolnili deveto leto svoje starosti, ali ga izpolnijo Še v letu 1903, nadalje da so dovršili z dobrim uspehom III. razred ljudskih šol. Citati in pisati morajo znati slovenski in nemški. Sprejem bo za vse začasen, pri komur se bo razvidelo v prvih šestih tednih, da ne more uspevati, bo moral zapustiti pripravljavni razred ter se vrniti na ljudsko šolo. V H. in III. razred se bodo sprejemali učenci dne 16. in 17. septembra dopoldne. (2259—2) Pristojbine ni plačati nobene in tudi šolnine ni na zavodu. V Idriji, dne 1. septembra 1903. R a v n at e I j st v o. Priznanje ilirskim testeninam iz krogov veleposestva! 1 Gospodoma Žnideršič & Valenčič — II. Bistrica. I Z Vašimi testeninami sem popolnoma 'zado-I voljna, ker soj res najizvrstnejše od vseh, kar sem 1 jih poskusila.] h. Tolsti vrh (Št. Jernej), Doienjsko, 12. januvarja 1902. _ M šw^\J ,.™ nl IVIat-iia Rude?. K\fmm Za jc$cn$l^o sezono bogato odbrana zaloga mičnih novosti v konfekciji za gospode, dame in otroke, največja izbera najpripravnejšega za šolsko mladino kakor tudi najfinejše športne suknje in površniki za velečastite gospode duhovnike po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvrše na Dunaju hitro in najfineje. Angleško in francosko blago za naročila po meri je vedno v zelo veliki izberi v zalogi. Angleško skladišče oblek 3(apamacsija & gondv Ljubljana, Mestni trg štev. 5. (2227_3) O. Bernatović, poslovodja. - * • m • «*i. ii • li • i*i • i'i • i'i • d • i*i • it • i'i • i*i * iS . i*i . Ti » i*| • i*i • i*i • i*i • i*i • «*| • iS • l*|Vi*i • i*i • i'i • i*i * **mf * 9 W * —ma* 9 +mmm* 9 --mm** * *mmM*> * **mm+ 9 ***** * ***** 9 ***** * *%*+* * ***** < -mm** * ~l m~ 9 - $ - - , - - 4 - r * -mJ- | $ dMmt> 4 **mm> 9 +mmn> 9 MtMm** t - ,r I ***** * r Naznanilo Iz bivše konkurzne mase (2156-6) 5 pri ^Amerikancu' zaostala moda, zaloga manufakturnega blaga, se I je prepeljalala dne 20. avgusta t. I. iz Starega trga na Dunajsko cesto št. 20 —vis-a-%*as kavarne „Evropa" • #■ in se bode tam prodajala po ceni nepreklicno do najdalje I. novembra 1903. # Dijaki se sprejmejo na lepo stanovanje in dobro hrano. (2288—3) Povpraša se na Radeckega cesti itev. 2, I. nadstropje. Za penzijoniste s soprogo brez otrok. V neki vasi na Dolenjskem se odda lepo stanovanje, obstoječe iz 2 sob in kuhinje in sicer proti nadzorovanju hiše, kadar je gospoda odsotna (2268—2) Vpraša se v upravništvu ,SI. NarA [yj Lekarna pri „Angelu varim" J. R. Hočevarja ^ li "V t" It tt i h i. Zaloga vedno svežih in pristnih zdravil. Razne domače in tuje specijalitete. Raznovrstna zdravila za živino. Pošiljatev tudi po poŠti Pariški svetovna razstava 1900. ^^init^jim_.....___............... ^IfVENTIFBlCE DUDOCTEUR FIERRE Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (2105—6) V založbi Z. Schwentnerja v V JLjubljani je pravkar 13ŠI0 J$ naših /(rajev spisala 2oft\a Jfvedrova Cena broš. 2 50 h, po pošti 2 }{ 60 h. Znana pisateljica je s to Zbirko črtic in povesti dodajala, kako bistro je opazovala in preštudirala našega kmeta, čegar enostranski verski drugi nabori tako često pridejo v trpko uasprotje 3 nabori moderno izobraženega Človeka, ki Js tudi isšei 13 njegove srede. Jlftsd vrsticami je precej satire in sarkajma. Zanimivo be-rivo! Elegantna oprema l vati pred VNHko ih-hihc« ker se po tej lahko vBaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako imenovano praško »lominc mazilo kot zanesljivo sredstvo za ohvezo. To vzdržuje rane čiBte, obvaruje tste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaeeljenje. It KaB|»oHllja se vsak dan. Proti predplačilu'JK 3 16 Be pošljejo 4/1 pušioe ali 336 6/2 pušice ali 460 6/1 ali 460 9/2 pušici poštnine prosto na vsako postajo avatro-ogrske monarhije. Vsi embalaže imaio zakonito lo ll€-€- Št« 111 U >»i-i*l preselim v Kolodvorsko ulico štev. 15 v Spodnji Šiški (poleg Bolaffio). Zahvaljujem se vsem svojim dosedanjim častitim gostom za naklonjeno zaupar je ter se jim, kakor tudi slav. občinstvu sploh uljudno priporočam za nadaljno naklonjenost. Zagotavljajoč vedno pazljivo in poSteno postrežbo, se priporočam z odličnim spoštovanjem (2209—3) Anton Celarc, gostilničar Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica št. 15. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne-.