štev. 46 — Leto V. PTUJ, 14. novembra 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. 0. NADSTR - ItLthUN «1 1Д6 ČEKOVNI RAČUN PRJ NARODNI BANIU PTUJ SifeV Ш 90323-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ■> ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOŽE ROKOPISOV NE VRAČAMO ^ TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8.— ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE predstavlja tudi zadnje dni os, okrog katere se sučejo vsi ostali dogodki. In to vsekakor ni zgolj slučaj! Prav te dni obravnava najvaž- nejši odbor Skupščine — poli- tični odbor — korejsko vpra- šanje in z njim povezano za- menjavo vojnih ujetnikov na Koreji. Že več delegacij je predložilo svoje načrte za re- šitev tega, za svetovni mir tako važnega vprašanja. Toda niti eden od teh ne more re- šiti dveh temeljitih nasprotij, ki zavirata končni podpis pre- mirja na Koreji, t. j. način, kako repatriirati vojne ujetni- ke. Sovjeti vztrajajo na pri- silni zamenjavi ujetnikov, ve- lik del ostalih delegacij pa se zavzema za svobodo odločitev ujetnikov samih. Sovjetski gromovnik Višin- ski je sovjetsko stališče pouda- ril doslej kar trikrat. Tretji govor, ki ga je imel pred po- litičnim odborom, so predstav- niki mnogih držav pričakovali s posebno nestrpnostjo, ker so upali, da bo Višinski prišel na dan z novim mirovnim načr- tom za Korejo ter več ali manj omilil vztrajne zahteve po pri- silni repatriaciji. Zgodilo pa se je prav nasprotno! Sovjetski zunanji minister je v svojem zadnjem govoru še odločneje odbil vsakršno drugo rešitev, razen sovjetske. Pri tem se ni niti najmanj oziral na mnenje in želje večine v Generalni skupščini. Glasovi po sporazumu, ki so še na pričetku zasedanja obe- tali toliko zaželeno »presene- čenje«, so potihnili. Resnica je sicer, da se indijska vlada močno trudi približati se LR Kitajski ter najti po tej »liniji« sporazumno rešitev. Pred dnevi so se po New Yorku razširile tudi vesti, da se neuradno in seve tajno pogajata tudi ame- riška in sovjetska delegacija med seboj. Obe vladi sta te novice zanikali, toda mnenja, da se je vendarle nekaj podob- nega zgodilo, ni bilo mogoče uničiti. Resnične pa so vesti o sestanku indijskih predstavni- kov z Višinskim Dogodki bodo kmalu poka- zali, ali bodo prizadevanja po pomiritvi na Koreji dosegla svoj namen, ali ne. Žalostna resnica pa ostane: na Koreji divjajo manjše bitke na vseh bojiščih in vsak dan padajo nove, nedolžne žrtve severne agresije. OSTAVKA TRYGVE LIEJA kot glavnega tajnika OZN je nekatere kroge močno potrla. Sodijo namreč, da zlepa ne bodo našli vrednega nasledni- ka za to toliko važno funkcijo v OZN. Pojasnila, ki jih je Trygve Lie navedel kot razlog za svoj nenaden sklep, so sicer do neke mere upravičljiva. Res je namreč, da so SZ in njeni sateliti zadnji dve leti nastopali, kakor da Trygve Lie zanje sploh ni najvišji funkcionar Združenih narodov. Vrstili so se napadi proti nje- govi »pristranosti«. Resnica je nadalje, da mu je redni, man- dat za izvrševanje dolžnosti že zdavnaj potekel. Kaže pa, da z nekaterimi, morda še važnejšimi razlogi Trygve Lie ni hotel na dan. Tako n. pr. politični opazovalci sodijo, da je njegove odstavke kriva tudi zmaga republikan- cev. Trygve Lie je namreč v času predvolilne kampanje na- stopal jasno proti republikan- cem in bi mu bilo sedaj prav nerodno prebivati v deželi, kjer bi se čutilo njih upravlja- nje ter izvajanje obljubljenih »reform« v notranji in zunanji politiki. Morda gre tudi za no- vo 'ameriško politiko do korej- skega vprašanja, ki se z dose- danjo ne ujema! Po želji Trygve Lieja bo no- • vega glavnega tajnika volila Generalna skupščina OZN po sporazumu petih velesil in Var- nostnega sveta. Kot kandidate že omenjajo mehiškega pred- stavnika Padillo Nerva in hba- nonskegn predstavnika Char- lesa Malika. Glaimi tajnik mora izhajati iz male, samostojne države ter biti osebnost, proti kateri nimata niti Vzhod, niti Zahod nobenih pomislekov. Ta- kega človeka bo v sedanjem napetem mednarodnem ,ioloža- ju težko najti. In ostali dogodki okrog nas? V Italiji in Grčiji se bije prevolilna kampanja, v prvi za volitve v regionalne skup- ščine in občine, v drugi pa za Iz diskusije na VL kongresu KPJ Z novim gospodarskim sistemom pospesujemo dvig storilnosti Delegati VI. kongresa KPJ so se vrnili. Sest dni ni bila zaman vsa domača in svetovna javnost pozorna na Zagreb, kjer so bili zbrani in kjer so govorili naj- boljši komunisti Jugoslavije s tov. Titom na čelu. S tribune zagrebškega Kongresa je slišal ves svet govore tov. Tita, Ran- koviča, Kardelja, Djilasa in dru- gih udeležencev Kongresa, svo- bodnih, revolucionarnih in hrab- rih borcev, zvestih socializmu in znanosti Marxa, Engelsa in Le- nina v borbi za zrušitev stare krivične družbene ureditve in za zgraditev boljše in pravičnej- še socialistične družbe. Utrjeva- nje te nove družbe ruši z vsem starim in krivičnim tudi novo socialistično kontrarevolucijo bi- rokratov SZ s Stalinom na čelu. Uspehe te borbe je ravno prika- zal VI. kongres. V diskusiji na Kongresu je govoril tudi sekretar CK KP Slovenije tov. Miha Marinko, ki je med drugim dejal: V tem kratkem času se je po- kazalo, da so naši delovni ko- lektivi v osnovi razumeli svojo prvo sprejeto nalogo, to je čut odgovornosti, da se zagotovi uspešen razvoj proizvodnje v podjetju in da v podjetjih pre- vladuje zdrav kriterij za prak- tično uporabo socialističnega načela nagrajevanja vsakega posameznika po zaslugi. Tega ne moremo trditi v Sloveniji samo za tista majhna, prejšnja lokal- na, bolj ali manj obrtna podjet- ja, in sicer predvsem zato ne. ker so v njih našli zavetišče raz- ni ljudje iz vrst tistih, ki jih je zadela nacionalizacija proizva- jalnih sredstev. Tem podjetjem doslej nismo posvetili dovolj po- zornosti, pa tudi ljudski odbori teh podjetij niso prisilili na po- vsem jasen gospodarski račun Slabosti so tudi v raznih pod- jetjih komunalnih storitev, za katera še ni bil izdelan boljši, stimulativni sistem, kakor tudi v gostinskih podjetjih. S polnim zaupanjem lahko že zdaj gleda- mo na večje delovne kolektive, ki predstavljajo ta naš klasični delavski razred. V njih so začeli delavski sveti resno gospodariti. Niso redka podjetja, v katerih so delavski sveti razčistili vpra- šanje rentabilnosti, normirali delovna mesta in se že lotili tudi vt)rašanja komerciale ter odkrili razne birokratske privi- legije in kriminalne malverza- cije, ki imajo korenine daleč na- zaj v administrativnem socializ- mu. Ti delavski sveti so ali že rešili ali pa se resno lotili reše- vanja osnovnih vprašanj, ki jih je mogoče rešiti v okviru pod- jetja. Toda znovim gospodarskim si- stemom se hitreje grade socia- listični proizvodni odnosi, ki za- htevajo izpopolnitev družbenih pravnih predpisov in odstrani- tev starih, ki že postajajo resna ovira.pri reševanju tudi takšnih vprašanj, ki so nastala iz odno- sov na trgu. Zaradi mnogih negativnih po- javov, škodljivih popačenj, iz- igravanja, špekulantskega izko- riščanja, nepopolnih novih prav- nih form, je važno, kako bomo nanje reagirali, da ne bomo do- pustili, da bi se razmahnile lo- kalne, partikularistične, nUi centralistične državno-kapitali- stične tendence niti tendence zaletavanja naprej z idealistič- nim precenjevanjem zavesti množic in kadrov samih. parlamentarne volitve. Neurad- na predvolilna kampanja se je pričela tudi v Avstriji, kjer bodo 22. februarja izvolili no- ve poslance. V Veliki Bri- taniji se te dni razvija par- lamentarna razprava o gospo- darskem položaju v deželi, medtem ko se je zahodnonem- ška vlada pogajala z delega- cijo Arabske lige, ki tako od- ločno nastopa proti sporazumu Nemčije z Izraelom o povr- nitvi odškodnine za škodo, ki so jo Židom prizadejali nacisti. Arabski predstavniki -icer v svoji želji niso uspeli, zagro- zili pa so z bojkotiranjem nem- škega blaga. Iz Indokine poročajo o protinapadih fran- coskih in Bao Dajevih čet proti prodirajočim Ho Ši Minhovim četam. Egiptovska vlada izvaja čistke državnega apa- rata ter vse bolj utrjuje svoj položaj in nadzorstvo nad jav- nim življenjem v deželi. Najprej mora biti nam ko- munistom predvsem jasno, da te tendence ne vodijo k našemu socialističnemu napredku, mar- več predstavljajo nevarno oviro Tako so nekatera podjetja na eni strani zabredla v gospodar- ske težave, da vzlic storjenim ukrepom za pocenitev proizvod- nje ne pridejo na zeleno vejo s cenami,, formiranimi na trgu, in da ne govorimo o počasnosti procedure prodaje zalog blaga državnim rezervam, medtem ko na drugi strani lahko dosegajo presežek plačnega fonta in do- bička, ker so pri sprejemanju družbenih obveznosti skrila no- tranje rezerve. In zdaj se slišijo očitki proti upravičenosti, da ta podjetja dele presežek plačnega fonda. Slišati je tudi admini- strativne predloge,da bi bilo treba vsa podjetja, ki so dosegla dobiček ne s povečano storil- nostjo, marveč na osnovi skritih rezerv, to je prenizko odmerje- nih stopenj akumulacije ali z nepredvidenim izrednim cen svojih izdelkov na trgu, obdav- čiti v korist komunalne gra- ditve. In res, praksa kaže, da pod- jetja, ki so premalo obremenje- na s stopnjo akumulacije in družbenih fondov, v zniževanju proizvodnih stroškov in dviga- nju delovne storilnosti niso nič napredovala. Nasprotno, ima- mo več očitnih primerov, da so ta podjetja z močno konkuren- co na trgu pahnila v resne te- žave druga podjetja z visoko akumulacijo. Imamo celo pri- mere, kjer gre stvar v očitno škodo, naših splošnih gospodar- skih koristi. Podjetje z nizko stopnjo, ki že tako malo daje družbi, izpodkopava osnove in onemogoča drugim podjetjem, da bi dajala svoj visoki prispe- vek skupnosti. Tako nastaja trojna gospodarska škoda s podjetjem, ki je prenizko obre- menjeno z družbenim prispev- kom. Prvo apriori daje skup- nosti manj kakor bi lahko, dru- go pa se ne bori za povečanje delovne storilnosti in tretje pa izpodkopava ostala podjetja, da ne dosegajo višjega prispevka. Na splošno lahko trdim, da se samo podjetja z napeto stopnjo akumulacije resno bore za po- cenitev proizvodnje in za pove- čanje delovne storilnosti, ker se neposredno ne boje, da bi stop- njo zvišali, medtem ko je na drugi strani pri podjetjih s pre- nizko stopnjo narobe. Strah pred tem, da bi prišle na dan skrite rezerve in da bi se po- kazalo, da ima podjetje pre- majhno družbeno breme, ki bi ga bilo treba povečati, kar bi podjetje prisililo, da bi marsi- kaj spremenilo in se borilo za napredek proizvodnje in za ra- cionalno gospodarjenje, vpliva, da se v tej smeri nič ne ukrene Povrhu vsega tega pa to de- luje proti pravilni moralno "Po- litični vzgoji delovnih ljudi. Delovni kolektiv, ki ni poučen o bistvu obstoja teh rezerv, a to je najpogosteje, živi v pre- pričanju, da daje skupnosti svoj polni dolžni prispevek. Uprava pa, ki bolj ali manj ve za to, vpliva na kolektiv v tem smi- slu, da se »pirove zmage« praz- nujejo kot delovni uspehi, da se ti uspehi precenjujejo, skrat- ka, da se izgublja merilo za pravilno ocenitev uspehov last- nega ali drugih delovnih ko- lektivov. To vpliva na stagna- cijo razvoja proizvajalnih sil. Oziroma razvoj proizvajalnih sil se prikazuje samo kot vpraša- nje tehnike in moderne meha- nizacije proizvajalnih sredstev, ne pa tudi kot strokovno uspo- sabljanje ljudi in spretnost v delu. Ker smo v novem gospodar- skem sistemu prešli k razdelit- vi prispevka skupnosti na osno- vi podatkov iz prejšnjega administrativnega dirigiranega gospodarstva (a druge možnosti za začetek ni bilo), je neogibno, da je trg zdaj odkril mnoga ne- sorazmerja v obremenitvi posa- meznih delovnih kolektivov s prispevkom za skupnost. Često pa so na trgu nastali tudi mo- menti, ki enim omogočajo rea- lizirati velik presežek plačnega fonda, medtem ko drugim one- mogočajo realizirati planirani plačni fond. Iz tega odnosa pri tem že nastajajo ostre disku- sije in prepiri, pri katerih se enemu delu strokovnega usluž- benskega kadra zlasti iz komer- ciale posreči, da vnese v ta obravnavanja partikularistične nazore in celo nacionalistično- šovinistično noto. Temu nered- ko nasedajo tudi komunisti. Zato je nujno potrebno, da začno partijski komiteji anali- zirati te probleme, da si osvoje marksistične nazore ekonomike v socialističnem prehodnem ob- dobju, da popularizirajo te na- zore, da bi v delovnih kolekti- vih in socialističnih organih upravljanja gospodarstva dobili pravilnejšo osnovo za reševa- nje teh problemov. Vsem frontnim or ga n izacij a m okraja Ptuj Po končanih zborih volivcev je nujno, da se frontne organi- zacije posvetijo čim širši agita- ciji in propagandi za dober uspeh volitev 7. decembra 1952. Okrajni odbor OF Ptuj pripo- roča zato frontnim organizaci- jam: 1. V dneh od 14. do 16. no- vembra bodo seje občinskih odborov OF in AFŽ. Na teh se- jah naj se obravnavajo konkret- ni načrti za politično delo do volitev. Sejam bodo prisostvo- vali člani Izvršnega odbora OF. 2. Od 17. do 23. novembra naj bodo seje vaških odborov OF Na teh sejah bodo člani občin- skih odborov razpravljali o po- litični situaciji in aktivizaciji volivcev za volitve. 3. Od 17. do 28. novembra naj bodo množični sestanki po va- ških odborih OF. Obravnava naj se splošna politična situa- cija s poudarkom, da je treba v ljudske odbore voliti najbolj zavedne in predane člane Fron- te, ki so na kandidatnih listah Neprestano je treba odpravljati zaostale nazore o ženah in pri- kazati potrebo po njihovem ak- tivnem sodelovanju v organih ljudske oblasti. 4. Državni praznik — 29. no- vember — je treba čim sloves- neje praznovati. Kulturnoumet- niška društva in šole naj vri- pravijo programe. Proslave naj bodo 29. novembra predpoldne ali popoldne. Na proslavah naj govorijo najuglednejši aktivisti OF, po možnosti poslanci, člani OK Zveze komunistov Jugosla- vije in Izvršnega odbora OF. 5. Frontni aktivisti naj v času volitev individualno raz- pravljajo z volivci o pomenu volitev. 6. Vsebino političnega dela naj črpa frontni aktiv iz refera- tov in diskusije na VI. kongre- su KPJ, ki je v največji meri prikazal enotnost delovnih lju- di naše domovine za zgraditev socializma. Volitve v okrajne in občinske ljudske odbore bodo ponoven dokaz odločne volje naših de- lovnih ljudi, da si zgradijo bolj- še življenje in utrdijo demokra- tične odnose med delovnimi ljudmi naše države. Izid volitev bo v največji meri pokazal sposobnost in aktivnost naših frontnih organizacij, da bodo na čelu delovnega ljudstva usmerjala našo nadaljnjo gradi- tev. Ptuj, 11. novembra 1952. Okrajni odbor' OF Ptuj ТГ||е däfegati VI. Kongresa KPJ so po povratku 'Z Zagreba govorili v Ptuiu zborovatCEm Ptuj, 9. novembra (LP). Na današnjem zborovanju nad 2000 prebivalcev Ptuja in okolice, članov Zveze komunistov Juge» slavijo in Osvobodilne fronte na Titovem trgu v pozdrav delega- tom VI. kongresa ZKJ, ki so se vrnili iz Zagreba, so govorili delegati o velikem pomenu VI. kongresa ZKJ in sprejetih resr- lucij za naše narode in za raz- voj demokracije ter socializma sploh. Prvi je o Kongresu govo- ril delegat tov. Cerne Stane. Za njim delegat In član CK ZKJ tov. dr. Jože Potrč, končno še delegat tov. Belšak Franc. Zbo- rovanje je začel sekretar OK ZKJ tov. Tramšek Jože. Pozdra- vil ]e delegate in zborovalce in ko je »Svobodina« godba na pi- hala odigrala narodno himno, je dal besedo delegatu tov. Cernetu Stanetu. Govore vseh treh de- legatov so zborovale! prekinjali z vzkliki, skandiranjem in plo- skanjem. Po kratkem govoru delegata tov. Cemeta St. je imel daljši govor delegat tov. dr. Jože Po- trč o ogromnem političnem in zgodovinskem pomenu tega Kongresa za nase narode ter za razvoj demokracije in socializ ma v svetu. V zbranih besedah je zborovalcem razložil, zakaj je bilo toliko zanimanja za nas Kongres izven naših meja in v čem se odražajo doma in pred svetom veliki uspehi na?e dol- gotrajne, dosledne, težke in uspežne borbe. Pravilno rešeno nacionalno vprašanje dokazuje vsemu svetu, da želimo, da bi živeli vsi narodi svobodno na svetu. Sodelovanje naáe vlade v OZN je dokaz konstruktivne- ga dela za svobodo in mir vse- ga človeštva. Nasprotno našemu človekoljubnemu delu pa delajo sovjetski birokratje, ki ne pri- znavajo enakopravnosti vsem narodom, opirajoč se na interese 5 velesil, ki zasledujejo glavni cilj delitev sveta. Nasprotno na- šemu odpravljanju birokratizma ovekovečujejo v SZ birokratske privilegije. Nasprotno našemu delavskemu upravljanju podje- tij in odločanju zbora proizva- jalcev onemogočajo sovjetski bi- rokratje delovnemu ljudstvu SZ, da bi odločalo o svojih pravi- cah, o svoji družbeni ureditvi, o svojem gospodarstvu In kul- turi. Med tem ko izgublja sov- jetska birokratska praksa v sve- tu ugled, spremljajo delavci vse- ga sveta z največjimi simpatija- mi naáo odločno borbo za mir. Za svobodo, za neodvisnost, ki jo vodijo naši narodi s svojim partijskim in državnim vod- stvom na čelu že od leta 1941 dalje. Naša stmjenost okrog Ti- ta, složnost, enotnost in miro- ljubnost, ki se je močno odraža- la tudi na VI. kongresu, kaže, da smo na pravi poti socializma in socialisti'čne demokracije. Nadalje je govoril tov. dr. Jo- že Potrč tudi o politiki Zapada, ki je vezana na načela OZN, kjer morajo predstavniki države upoštevati mnenje svojega in svetovnega ljudstva in kjer ljud- Na zboru voüicev v Juršins.h so si<'ejeii pamitne in dalekosežne sklepe Volivci juršinske občine so v nedeljo na zboru volivcev iz- brali najboljše člane OF za kandidate za odbornike OLO v Ptuju. Tudi tokrat je na zbom vo- livcev ponovno prišlo v disku- sijo vprašanje ustanovitve nižje gimnazije, ki naj bi se po zahtevi volivcev ustanovila v Juršincih. Volivci predvidevajo, da bi to gimnazijo obiskovali tudi dijaki iz sosednjih občin ter, da so dani s te strani vsi pogoji, da se gimnazija prihod- nje leto ustanovi. Med širšo debato je bilo ugo- tovljeno, da z ozirom na učne uspehe v juršinski šoli OLO ni mogel pristati na ustanovitev nižje gimnazije že v letošnjem letu. Ugotovljeno je bilo, da 5. razred juršinske šole obiskuje 51 otrok, med temi jih je le 26, ki hodijo v šolo pet let, 11 jih v tem razredu hodi že šesto le- to, 14 pa celo sedmo leto. Ugo- tovljeno je bilo nadalje, da je povprečni učni uspeh v tem razredu slab, ter bi v primeru stvo zahteva, da se spoštujejo njegove dosedanje pridobitve in pravice, med tem ko tepta pa- pež birokratov — Stalin velike pridobitve Oktobrske revolucije in načela OZN, ne upoštevajoč nikakih načel socialističnih in mednarodnih odnosov. Delegat tov. dr. Potrč Jože je govoril zborovalcem tudi o važ- nosti preimenovanja .KPJ v Zve- zo komunistov Jugoslavije in Osvobodilne fronte v Socialistič- no zvezo delovnih ljudi Jugosla- vije ter poudaril važnost zgled- nega in nesebičnega dela komu- nistov za zgraditev socializma in popolno uveljavitev socialistične demokracije v vsem našem živ- ljenju. Več je govoril o volitvah in o preizkušenih kandidatih. Med govorom in ob zaključku govora delegata tov. dr. Jožeta Potrča so zborovalci vzklikali Titu in Zvezi komunistov Jugo slavij e. Delegat tov. Belšak Franc je govoril o pripravljenosti naših narodov na obrambo svoje ne- odvisnosti pred grožnjami in ro- varjenji SZ in njenih satelitov ter Vatikana, ki so se združili v sovraštvu Jugoslavije z name- nom, da bi ji onemogočili zgra- ditev socializma in miroljubno rešitev spornih vprašanj z Ita- lijo. Zborovanje je končal sekretar tov. Tramáek. »Svobodina« god- ba na pihala pa je zaigrala »In- temacionalo«. ustanovitve gimnazije prišlo za prvi razred v poštev le približno 23 dijakov. Torej ob takih po- gojih letos ni kazalo gimnazije ustanoviti, četudi je to vroča želja nekaterih juršinskih voliv- cev. Glede na tako stanje v jur- šinski šoli so volivci sklenili, da bodo posvetili vso skrb svo- jim otrokom, da bodo učni uspehi v prihodnjih letih bolj- ši, torej taki, da bodo dani po- goji za ustanovitev nižje gim- nazije. Pameten sklep, ki je bil spre- jet na zboru volivcev, je bil že prej sprejet tudi na razširjeni seji Ob. OOF v Juršincih, ob- enem pa so bili VOOF pozvani, naj vplivajo na člane, da se bo sklen tudi oživn+voril, F^orta v Juršincih je nadalje tudi spre- jela med program gospodar- skega razvoja juršinske občine ustanovitev nižje gimnazije in elektrifikacijo svoje občine, ki je v tem delu Slovenskih goric edina brez elektrike. Diskusija na zboru volivcev v Juršincih kaže na to, da so se volivci v tej občini tudi pričeli prebujati ter slediti poštenim ^'nV'vpom iz nkra'a, ki hočejo z vsemi silami pod- preti nanore državnega vodstva za zgraditev socializma in s tem za izboljšanje gmotnega stanja sebi in vsem delovnim ljudem naše domovine. Pnnravek v št. 32 letnik V. Ptujskega tednika z dne 8. VIII. 1952 na tem mestu objavljeni nenaslov- Ijeni dopis o poljskih tatvinah, namreč da je pisec dopisa dne 1. VIII. 1952 zalotil pri tatvini čebule na svoji njivi voznika zeleno pleskanega avtomobila na tri kolesa iz Ptuja, kar ne dovoljuje nobene pomote glede osebe storilca, se s tem poprav- lja v sledečem: dne 1 VIII. 1952 je resnično tovariš Korenjak Milko iz Sp. Brega pri Ptuju s svojim zeleno pleskanim avto- mobilom na tri kolesa, ki je edini te barve v Ptuju, obstal na cesti v bližini Muretinc za- radi majhne okvare na motorju. Lastnik avtomobila je takoj po odpravi okvare nadaljeval z vožnjo in ni niti on niti kdo njegovih spremljevalcev pipai ali vzel kake čebule Podpisani pisec obžaluje, da je obrekoval z objavo v časopisu tov Kore- njaka Milka, izrecno iziavlja da ni imel nikakega povoda za ob- javo gornjih neresničnih trdi- W in se mu zahvaliuip za od- ston od kazenгЧе tožbe Kostanjevec Simon, Muretincl Stran 2 »PTUJSKI TEDNIK« Ptuj, 14, novembra 1952 Beseda o „dobrih" gospodarjih, ki naj vodijo občinske ljudske odbore Med pripravami na volitve novih občinskih in okrajnih odbornikov in na raznih zborih volivcev, kjer so izbirali kandi- date, je tudi v ptujskem okraju prišla do izraza večkrat v bi- stvu zelo naivno prikrita, gra- ditvi socializma sovražna pa- rola o takozvanih »dobrih« go- spodarjih, ki da so danes po klicani, da s svojo gospod4rsko modrostjo vodijo delo naših ljudskih odborov. Poglejmo nekoliko bliže, kdo so sedaj ti toliko čaščeni dobri gospodarji. Največkrat gre tu za ljudi, ki so si v času stare Jugoslavije ustvarili na ta ali oni način z odkritim ali prikri- tim izkoriščanjem svoje okolice dokaj močne gospodarske te- melje, ki so jim omogočili tudi večje kulturno izživljanje in tako širšo razgledanost. Skoraj v vseh primerih drži, da so to res dobri gospodarji za sebe za svoj privatni interes, za svoje lastno blagostanje in le redko tudi za skupnost. Ti ljudje so bili dobri gospodarji v času, ko je pri nas še vladala oblq^t pri- vatnega kapitala, v času, ko je bilo izkoriščanje uzakonjeno kot večen in edino zveličaven način proizvodnje, v času, ko je buržoazija s pomočjo kato- liške cerkve razlagala nauk o večnosti privatne lastnine, nauk o tem, da je bog ustvaril revne in bogate in ko je du- hovščina tolažila revne in se- stradane s pravljico o lepem življenju po smrti, o tem, kako je laže priti kameli skozi uho šivanke kakor bogatinu v ne- besa itd. Ali moremo imenovati te ljudi tudi danes dobre gospo- darje? Nikakor ne! V naših ljudskih odborih potrebujemo danes takšne ljudi, ki so pre- dani socializmu, ki bodo imeli vedno pred očmi celotno so- cialistično gospodarstvo naše domovine in ki se bodo borili za njegovo neprestano rast in utrditev. V naših občinah, ki predstavljajo zarodek bodoče komune, hočemo imeti ljudi, ki sta jim blagostanje skupnosti in socialistična graditev naše države pri srcu, ne pa takšne, ki so se po svoji dosedanji mi- selnosti in tudi praktičnem od- nosu do naše stvarnosti poka- zali, če že ne naravnost so- vražni, pa vsaj hladni! Ali po- tem smemo od takšnih »dobrih« gospodarjev pričakovati nese- bičnega dela za občinsko skup- nost, za naše kmečko zadruž- ništvo, skratka za res pravo graditev socializma? Mislimo, da je vsakemu jasno, da lahko takšni ljudje sicer lojalno so- delujejo z našo oblastjo, ne morejo pa zaradi svoje raz- redne pripadnosti, idealistične klerikalne miselnosti itd. biti res dobri socialistični i^ospo- darj\ in voditelji gospodarske in kulturne politike naših mest in vasi. To bi morali razumeti naši pošteni delovni ljudje in ener- gično odkloniti kandidature ta- kih »dobrih« gospodarjev. O tem naj razmislijo člani Fronte tam, kjer so se jim »dobri« gospodarji vsled nebudnosti in naivnosti vrinili na kandid.'îtne liste. V teh primerih je njihova državljanska dolžnost, da po- skrbijo, da »dobri« gospodarji, o katerih je bila prej beseda, ne bodo izvoljeni. S tem pa seveda ni rečeno, da te ljudi odklanjamo in ne maramo nji- hovega sodelovanja. Ne! Tisti, ki jim je graditev so- cializma res pri srcu, imajo vse možnosti tudi če niso od- borniki, da aktivno sodelujejo in pomagajo z nasveti in pred- vsem s svojim političnim de- lom. V resnični borbi za socia- lizem naj pokažejo svojo od- krito pripadnost naši sociali- stični stvarnosti. Nočemo nego- tovosti, nočemo mačka v vreči, kot je dejal predsednik vlade Miha Marinko. Hočemo, da so naši odborniki in odbornice ljudje z jasno socialistično per- spektivo in predani socializmu Prejšnji četrtek je bil v Ormožu zbor volivcev, ki se ga je udeležilo nad 300 volivcev To kaže, da je Fronta vložila v priprave mnogo truda. Pri predlogih za kandidate pa so nekateri (prišli so organizirani), tudi tu začeli proglašati svojo teorijo o »dobrih« gospodarjih ter so v tej zvezi obsojali do- sedanji MLO z očitki slabega gospodarstva in nesposobnosti. Ne bi hoteli jemati nekaterih nepravilnosti in slabosti dose- danjega MLO v zaščito, vendar moramo ugotoviti, da kritika v tej zvezi ni imela konstruktiv-. nega namena pomagati izbolj- šati dela MLO Ormož, temveč naj bi predvsem podkrepila zahtevo, da pridejo v občinski ljudski odbor dobri gospodarji. Vprašali bi te vnete zagovor- nike, kaj so naredili doslej nji- hovi dobri gospodarji in oni sami za to, da bi bilo v Ormo- žu boljše. Bodimo odkriti! Kri- tizirati je lahko, ko se v ne- deljo podaš v svoje gorice in ko spiješ nekaj glažekov in začneš kritizirati druge, sam pa ne migneš s prstom, da bi bilo boljše. Ne bo napačno, če tu pove- mo nekaj besed tudi o Golobu, knjigovodji KZ, voditelju teh zagovornikov. Prvič ga opozar- jamo, da so zbori volivcev resna stvar in da naj ne prihaja nanje vinjen, da bi se pokazal bolj kora j žen. Povedati mu moramo tudi, da je s svojim nastopom pokazal svojo popolno politično nezrelost in zmedenost. Vpra- šujemo se, kakšno mora biti vodstvo KZ, ki trpi v svojem aparatu takšnega političnega zmedenca Kaže, da tudi v KZ nimajo jasnih pojmov o socia- listični demokraciji in o nalo- gah naših KZ. Naše zadruge so namreč socialistična in ne kapitalistična gospodarska pod- jetja, ki jim ne morejo gospo- dariti knjigovodje Golobove sorte. Pa tudi fotografa Hozja- na bi bilo treba spomniti, da si je v naši družbeni stvarnosti ustvaril sedanji položaj, za- hvaljujoč le ljudski oblasti in Fronti. V čast delovnim ljudem v Ormožu moramo tu povedati, da so pravilno razumeli naloge bodoče občine in da je zbor vo- livcev na to z ogromno večino, zelo jasno in revolucionarno sprejel predlog kandidacijske komisije, ki je izbrala za kan- didate delovne ljudi ter odklo- nila takozvane »dobre« gospo- darje. Fronta je ob tej priliki manifestirala svojo politično zrelost ter je z energičnim in manifestativnim nastopom po- polnoma zmedla tistih nekaj zagovornikov dobrih gospodar- jev, ki so se pri glasovanju zaman spodbujali: »Ti, ne boš glasoval proti, kaj si se ustra- šil?« in s podobnimi medklici. Kljub temu je utihnil njihov glas. Zmî^gala je socialistična zavest večine. Sestanki in fečail za /dravst^ eno prosveto deklet v ptujskem okraju Ptuj, 5. nov. (KL). Na celot- nem področju ptujskega okraja so začela po večini v nedeljo, 2. nov. t. 1. predavanja tečajev RK za zdravstveno vzgojo de- želske mladine po več ali manj uspelih predpripravah. Organi- zacije RK so v povezavi z ob- činskimi ljudskimi odbori veči- noma pravočasno pripravile se- zname tečajnic, našle prostore za predavanja, predavatelje in programe za predavanja, kar je omogočilo nemoten začetek te- čaja. S tem še sicer niso oprav- ljene vse naloge, ker bodo za tečaj potrebna tudi materialna sredstva, ki bodo omogočila tudi praktično delo tečajnic. Na sestanku s tečajnicami in starši je bil pojasnjen nepouče- nim pomen, trajanje, naloge in koristi 10-mesečnega tečaja v zimskem času, ki bo 5 mesecev to, 5 mesecev pa prihodnjo zi- mo. Mnogo diskusije v zvezi s tem tečajem je vzbudilo vpra- šanje, če se bodo dekleta na tem tečaju bolj seznanila z zdrav- stvenimi nalogami dekleta in žene na vasi, ali na bodo ti te- čaji nosili izključno obeležje predvojaške vzgoje, ki naj bi koristila dekletom le ob času vojne nevarnosti. Na sestankih je bilo dekletom pojasnjeno, da bodo imela koristi od tečaja v vsakdanjem življenju v miru, pa tudi v vojni, ko je zdravje in varnost državljanov neglede na spol in starost posebno ogro- ženo in potrebno strokovne ter tovarieke zaščite in pomoči. Neglede na škodljive komen- tarje posameznikov v zvezi z začetkom tečaja so se v večini krajev dekleta v velikem številu udeležila prvih predavanj in sestankov. Najmočnejši odpor proti škodljivi propagandi so pokazala dekleta iz šolskega centra Gorišnica, Cirkovci m Makole, saj so prišla polnošte- vilno na sestanke ob koncu pred- priprav za redna predavanja. Slabše udeležbe niso marsikje kriva dekleta sama, temveč množične organizaeije in občin- ski ljudski odbori, ki so bili škodljivo nedosledni pri iz- vršitvi svojih nalog, kot n. pr. v Vidmu, Ormožu in Domavi ter nekaterih drugih šolskih področjih. Predavanja po programu so povsod razen v Ptuju in Bregu začela že 2. novembra in bodo ob nedeljah, kar so predlagala dekleta sama, v mnogih prime- rih pa starši, ker imajo ta dan največ časa in prilike v na- sprotju z željo nekaterih, da bi bila ta predavanja v večernih urah. V zvezi s temi predavanji je veliko ležeče na predavateljih kako bodo znali tečajnicam po- dajati snov in navezati na njo zanimanje ter vzbuditi pri vseh dekletih zavest, da jim daje s tem naša družba priliko doseči višjo zdravstveno in kulturno stopnjo. Na francüski razs^av^ k nr^'felo v'fioifradnlško posesivo v Završu z^ato medaljo Ptuj, 12. novembra (LP). Vinogradniško posestvo v Za- vrču je dobilo na sejmu v Montpellieru v Franciji za raz- stavljeni muškatni silvanec zlato medaljo, podjetje »Slove- nija-vino« pa najvišje kako- vostno priznanje za laški rizling iz Haloz. To odlikovanje in pri- znanje mednarodne ustanove bo velika vzpodbuda za nadalj- nji napredek vinogradniškega gospodarstva v Halozah in Slo- venskih goricah. Koncem oktobra t. 1. je bil v Montpellieru v Južni Fran- ciji tradicionalni vinogradniški in vinski sejem, kjer so raz- stavljali vinogradniki iz Fran- cije, Nemčije in Luxemburga, Italije, Španije in Jugoslavije. Jugoslovanska izvozna pod- jetja so organizacijo razstave in priprav za ocenjevanje vina pred mednarodno komisijo prepustile podjetju »Slovenija- vino«. Na razstavo in ocenje- vanje je bilo poslanih nad SO vzorcev iz vseh vinogradniških področij Jugoslavije. V poštev za ocenjevanje je bilo vzetih le polovica vzorcev. Že pri po- izkušnji je bilo danih raš'm vinom nešteto prizn?)nj. Oi vseh vzorcev je bilo končno iz- branih 11 vzorcev vina iz Slo- venije, 2 iz Hrvatske in 3 iz Srbije. Prvi je bil ocenjen pekr- ški laški rizling in beli burgun- iec (pinot) Vinarske zadruge iz Maribora. Sledil je muškatni silvanec iz Zavrča, traminec iz Radgone, šipon iz Jeruzalema in rizlingi iz vseh glavnih oko- lišev. O suhih tipov so prešli na slajše, jagodne izbore iz Zavrča, Podlehnika in Vinarske šole. Ocena je bila: Vsi vzorci so izvrstni. Ob koncu ocenje- vanja je bil objavljen rezultat: Vzorci jugoslovanskega belega vina so odnesli največjo ?ma- go na letošnjem ocenjevanju. Podeljena so bila našim vino- gradnikom razna priznanja. Vinogradniško posestvo v Zavrču spada med 11 ^dliko- vancev z zlato medaljo. Po sejmu v Montpellieru Fe bo sloves naših vin še bolj raz- širil po svetu, kar je v čast in ponos naših vinogradnikov iz Haloz, ki se zavedajo, da ceni svet z njihovim pridelkom tudi njihovo delo in trud, opozarja pa jih s tem tudi na potrebo po obnovi vinosradov, da bo ves svet užival dragocen vinski oridelf^k. ki mu nriznavaio sve- tovni 4+rokovnjaki tako visoko vrednost. liDoralii ielov u отпа filli Ш irilfiov v času razprav za kandidate občinskih ljudskih odborov so volivci na svojih zborih obrav- navali tudi razna gospodarska vprašanja. Pri teh razpravah se je na nekaterih zborih volivcev pojavilo tudi vprašanje uvedbe in uporabe čekov v našem pla- čilnem sistemu. To vprašanje je med nekaterimi volivci v občini Desternik, pa tudi drugod po- vzročilo precej nejasnosti in ne- potrebne zaskrbljenosti. Da bi objasnili to vprašanje, se je uredništvo Ptujskega ted- nika obrnilo k načelniku oddel- ka za gospodarstvo pri OLO Ptuj, ki je dal v tej zvezi sle- deči odgovor: Ček je plačilno sredstvo, ki se je pojavilo že v 16. stol. v Bel- giji in Holandiji, zlasti pa se je njegova uporaba uveljavila v 18. stol. v Angliji. Uvedba čeka kot plačilnega instrumenta je zelo razgibala blagovni promet zlasti znotraj posameznih držav. Leta 1912 je 37 dröav na med- narodni konferencu v Haagu sklenila, da se izdajo posebni zakoni o čeku, kar se je tudi izvršilo. Tudi v bivši Jugosla- viji je bil izdan leta 1929 zakon o čeku. Vsi ti predpisi so pri- pomogli, da se je brezgotovinski plačilni sistem v vseh državah in tudi v mednarodnih odnosih zelo razvil in znatno pripomo- gel gospodarskemu napredku. Uvedba nekaterih čekov v naše gospodarstvo, ki jih pred- videva odredba zveznega fi- nančnega ministra (objavljena v Ur. 1. FLRJ štev. 49/52 z dne 2. 10. 1952) ne pomeni neke ab- solutne novosti, temveč samo iz- popolnitev našega plačilnega si- stema. To izpopolnitev pa za- hteva naš gospodarski razvoj. Po omenjeni odredbi, ki je iz- dana na temelju zakona o čeku z dne 27. decembra 1946, in na podlagi Uredbe o finančnem po- slovanju po banki in o plačeva- nju z gotovino (Ur. 1. FLRJ št 30/52) lahko Narodna banka uvede potniške čeke, bančne če- ke in čeke za kmetijske pri- delke. Nova odredba prinaša v naše gospodarstvo in uvaja v naš plačilni sistem v glavnem te-le novosti: 1. Omogoča fizičnim in prav- nim osebam, če so ali niso imet- niki tekočih računov, varen prenos gotovine s pomočjo banč- nega in potniškega čeka. Teh čekov se bodo posluževali in jih nabavljali tisti, ki potujejo po naši državi in jih uporabljali za plačilo železniške voznine ter gostinskih storitev. 2. Omogoča podjetjem, ki od- kupujejo kmetijske pridelke, da se pri svojem poslovanju izog- nejo težavnemu manipuliranju z gotovino s tem, da izdajajo na nabavljene kmetijske pridelke deloma čeke in deloma gotovi- no. S tem bodo nakupovalci za- varovani zoper krajo ali izgubo denarja, ker so čeki nevnovčlji- vi, dokler niso izdani. Nakupo- valec izpiše ob nabavi blaga kraj in datum izdaje čeka in ime koristnika. Na ta način sta i kupec i prodajalec blaga za- varovana pred krajo in pred iz- gubo denarja, če ček izgubiš, ali če ti ga kdo ukrade, ne po- meni take nesreče kot če ti je ukraden denar, kajti izgubo če- ka lahko takoj prijaviš in v banki prekličeš. Vnovčiti ne more čekov nihče drug kgkor lastnik, čigar ime je navedeno na vsakem čeku in ki se mora izkazati z osebno izkaznico. S temi čeki bodo prodajalci kme- tijskih pridelkov lahko plačevali razno industrijsko blago, kakor tudi davčne obveznosti in po- dobno. Vsi ti čeki veljajo tri mesec.e od dneva izdaje, a podjetja in ustanove, ki jih sprejemajo za plačilo raznih uslug in obvezno- sti,- jih lahko vnovčijo samo pri podružnicah Narodne banke. Pripomniti je treba, da bo uvedba vseh predvidenih čekov vsekakor v znatni meri utrdila sistem medsebojnega plačevanja in prikrajšala marsikatero izgu- bo ali zlorabo gotovine. Izdaja čekov je po odredbi prepuščena Narodni banki, ki bo o prometu s čeki izdala še podrobnejša na- vodila. Bil sem na VI. kongresu KPJ Turn išče, 12. nov. (BF). V imenu Zveze komunistov za okraj Ptuj sem se kot delegat udeležil VI. kongresa Zveze ko- munistov Jugoslavije ter prina- šam s kongresa v Zagrebu iskrene borbene pozdrave vsem članom ZK in članom OF ter vsemu delovnemu ljudstvu na- šega okraja. Ne mislim ponavljati misli, govorov in sklepov, ki eo bili preneseni iz VI. kongresa že v dnevnih časopisih. Povedati vam hočem samo nekaj vtisov, ki sem jih dobil kot delegat in so- udeleženec na tem zgodovin- skem Kongresu naše Partije. Neizmerno smo ponosni, da je naša Partija izbrala za dele- gate večino članov komtmistov iz predaprilske Jugoslavije, pre- kaljene v borbi, kateri so vedno šli z jasnimi cilji v borbo, ka- tere jim je kazalq pot naša Par- tija. Vzdušje VI. kongresa in enotnosti in bratstvo naših na- rodov, ki se je pokazala še po- sebno po referatu maršala Tita, ki je obrazložil politiko, ki jo danes vodimo. Pojasnil je naše sodelovanje za utrditev miru v svetu, ter stališ'če proti sovjet- ski privilegirani kasti, katera hoî'e napraviti iz Jugoslavije, kar je napravila iz svojih sa- telitov. Poudaril ie tudi našo borbo proti Irršitvi naše suve- renosti, pojasnil vprašanje Trsta in stalnih obmejnih izgredov. Obsojanja vredna ic politika Ita- lije, kjer se obnavlja fašistična misel in hlepi skupno z Vati- kanom preko Trsta na našo do- movino. Nepopisni borbeni duh ie vladal na kongresu, ko so delegati strnjeno stoie pritrje- tali tov. Titu in na.?emu vod- stvu, naši Partili. Kongres je dal jasen poudarek enotnosti, monolitnosti Partili in sodelo- vanja v«pga delovnega ljudstva z našo Partijo in njenim vod- stvom. O razvoju na'^ega kmetijstva je maršal tov. Tito posebej go- voril in nakazal, kaka pomoč se bo nudila našemu delavnemu kmetu Za zvišanje socialistične proizvodnje. V svojih govorih sta tov. Bakarič in Todorovič nakazala in poudarila nalogo Partije za pritegnitev vseh raz- položliivih eil v kmetijstvu v oblikah kmetijskih zadrug, ki bodo stale na čelu socialistične proizvodnie v borbi za čim več- jo produktivnost, za demokraci- jo, za enotnost delavnih kmetov. Močno se zavedamo dolžnosti, katere nam nalaga naša Partija. Ponosni smo, da smo člani te močne in enotne organizacije. Vsak komunist, ki je sodelo- val na VI. kongresu, je pre- vzet od borbenega vzdušja, saj je pred seboj gledal prekaljeno vodstvo velikega učitelja heroja tov. Tita, Kardelja, Djilasa, v borbi za pravilno stvar nfiše Partije, katerim je dal VI, kon- gr^ popolno zaupanje in pri- znanje za njihovo pravilno vod- stvo. To so moji globoki vtisi pre- prostega človeka, ki vseh svojih doživetij ne more napisati, bo- disi o kongresu samem bodisi nad veličastnim sprejemom in prazničnem razpoloženjem mesta Zagreba, ki se je dostojno pri- pravilo na te zgodovinske dneve, bodisi nad gostoljubjem vsega delovnega ljudstva mesta Za- greba, ki je tako gostoljubno sprejelo vse delegate, posebno maršala Tita in naše voditelje. Belšak Franc. Mladina ptuhkega okraja bo nadaljevala tekmovanje na čast V. kongresa LMJ Tekmovanje na čast VI. kon- gresa ZKJ je za nami. Pri tem tekmovanju je več aktivov ptuj- skega okraja za svoje delo pre- jelo priznanja od Centralnega komiteja LMS in OK LMS Ptuj, Pred našo mladinsko organiza- cijo stoji sedaj naloga, da bo z materialom in sklepi Kongresa seznanila vso mladino, sprejela sklepe za svoje delo in jih za- čela uvajati v življenje, V tem času se pa tudi vsa mladina Jugoslavije pripravlja na svoj V. kongres, ki bo v me- secu decembru v Beogradu. To bo velik praznik za vso našo mladino. Prav v času, ko bo trajal Kongres, bo mladina tudi praznovala deseto obletnico svo- je borbene in čvrste organizaci- je, Vsa mladina s ponosom gle- da na svoje delo in zmage v NOB in izgradnji domovine, ter je tudi v bodoče pripravljena storiti vse za procvit svoje so- cialistične domovine. Zato se bo tudi ptujska mla- dina na ta svoj veliki praznik pripravljala s tekmovanjem za čim uspešnejše vzgojno politično delo in krepitev moralnega lika člana LMS. Tekmovanje na čast V. kongresa LMJ se bo v našem okraju odvijalo predvsem po sledečem: Kateri aktiv LMS bo uspel čimbolj seznaniti svoje člane z materialom in sklepi VI. kongre- sa ZKJ in zgodovino ter vlogo mladinske organizacije ter to tudi praktično začel uvajati v življenje. Aktivi bodo tekmovali tudi v tem, kateri mladinski aktiv bo največ pomagal pri volitvah v občinske in okrajne ljudske od- bore, imel 1009^- udeležbo mla- dine na volitvah in čim lepše okrasil volišče. Kateri aktiv se bo najboljše pripravil z raznimi kulturnimi prireditvami, akademijami na proslavo V. kongresa LMJ. Kateri aktiv bo imel 100% zastopane delegate na okrajni mladinski konferenci. Kateri aktiv bo pridobil več naročnikov za svoj mladinski časopis »Mladino«. Re7ultate tekmovanja bo obja- vil OK LMS po Kongresu. V vsaki številki Ptujskega tednika pa bomo poročali o tekmovanju in delu posameznih mladinskih organizacij v okraju. vsem pa članom njene organi- zacije, da se pod vodstvom Par- tije in z Osvobodilno fronto bo- ri zato, da bodo izvoljeni v or- gane ljudske oblasti ljudje, ki so dosedaj največ storili za so- cializem, taki, ki bodo imeli vselej pred očmi interese delov- nega ljudstva in bodo njegovi resnični predstavniki ljudje, ka- terim bodo koristi socialistične graditve celote prav tako pri srcu kot koristi lokalnih skup- nosti in ki se bodo znali po?;ta- viti po robu vsem sovražnikom in nezdravim pojavom in slabo- stim v naši družbeni skupnosti. Zato je treba, da bo vsa mla- dina aktivno sodelovala na /bo- rih volivcev in ostalih sestan- kih, kjer bo pomagala Osvobo- dilni fronti, da bodo sprejeti dobri programi politično gospo- darskega dela in da se bo tudi borila za uresničenje teh pro- gramov. Mladinci in mladinke! Agiti- rajte in volite kandidate — naj- boljše borce za socializem, za lepšo prihodnjost. Oni, ki bodo letos prvič oddali svoj glas, naj se zavedajo, da dobijo s tem veliko pravico, zavedajo pa naj se tudi svoje dolžnosti. Treba je imeti vedno pred očmi, da so bližnje volitve velik dogodek za vse delovne ljudi, posebno pa za mladino, ki bo uživala sadove današnjih naporov. Zalo moramo tudi v tej akciji pri- spevati svoj delež za čim h-^'^so izvedbo volitev. P. M. Tudi Ljudska mladina nai bo politični činitelj v predpripravah na volitve Ptuj, 12. novembra (PM). Okrajni komite ljudske mladi- ne Ptuj je na zadnji seji raz- pravljal o političnem delu v mladinskih organizacijah in o nalogah ljudske mladine kot politične organizacije v îvezi s predpripravami za volitve v občinske ljudske odbore. Dosedanja analiza predpri- prav na volitve v občinske ljudske odbore, o predvolilnih sestankih in zborih volivcev v okraju kaže, da mladinska or- ganizacija ni našla svojega me- sta v predvolilni kampanji Vzrok slabe udeležbe mladine na predvolilnih zborovanjih in zborih volivcev nikakor ni v ^om Нч fls-n- L'udske medine in ostala mladina niso "irinrav- lienl aktivno sodelovati v pred- volilni karnpqnil in izv'^^i «T- mih volitev, temveč v tem, da se čutijo mladinska vodstva predvsem na terenu premalo odgovorna, da bi mladini pra- vilno tolmačila politični pomen volitev. Naše delo je treba usmeriti tako, da bo mladinska organizacija odigrala politično vlogo v tej volilni kampanji. OK LMS v Ptuju je sklenil, da naj mladina v mesecu novemfiru 1952 posveti vso skrb predvo- lilni kampanji v predpripravah na volitve v občinske ljudske odbore in v volitve po mladin- skih aktivih ter v tem smislu nadaljuje s tekmovanjem na čast V. kongresa ljudske nla- dine Jugoslavije, ki bo meseca decembra v Beogradu. Čeprav so volitve v občinske ljudske odbore redne, imajo zavoHo družbenih sprememb In doe^iî'ni v mši social'stični iz- gradnji poseben pomen. Prvič v zgodovini bodo voljeni zbori proizvajalcev. Z njimi se bo po- večala vodilna vloga delavske- ga razreda v organih ljudske oblasti In samoupravljanju. To bo bistveno vplivalo na nadalj- nji razvoj socialističnih odno- sov In še bolj okrepilo našo odpornost proti vsem zunanjim sovražnikom. Pomen bližnjih volitev je torej velik, ker ne gre le za formalno Izvolitev novih občinskih in okrajnih ljudskih odborov, temveč za nadaljnjo demokratizacijo na- šega družbenega življenja. Na- ša mladina je prav v tej borbi delavskega razreda in lastne udeležbe v tem boju postala enakopravni član družbe. Zato ima pravico soodločati pn v^eh eosnodarskopolitičnih nalogah in tudi pri volitvah Ta pravi- ca nalaga zlasti mladini, pred- IZ MLADINSKEGA AKTIVA ZAVRC Dne 10. t. m, je tudi mladina v Zavrču volila svoje vodstvo in delegate za okrajno konferenco. Za sekretarja so si zbrali tov. Maj ceno viča Franca, ki je bU. mladinski sekretar do leta 1948, ko je bila mladina na Zavrču še zelo aktivna. Uporno, da bo v naprej delo mladine na Zavrču boljše, kot je pa bilo v zadnjem času. Ptuí, 14. aovembra 1952 ►PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 70-letni jubilej Premrou Elizabete V Vičavi pri Ptuju praznuj« v najožjem krogu dne 19. no- vembra svoj 70-ti rojstni dan tovariiica Elizabeta Premrou, bivša voditeljica gospodinjskih tečajev, prikovana zaradi bo- lezni že vrsto let na bolniško posteljo. Neizprosna bolezen, ki ji je zrušila telo, ji ni mogla upogniti volje, zamegliti jasno- sti duha, zanimanja za tekoče dogodke in probleme. Kljub vi- soki starosti bi želela še delati, graditi, pomagati, vzgajati, biti med mladino, če ji telo in fizič- ne sile ne bi bile odpovedale pokorščine. Čaša njenega življenja Je pre- polna, bogata in iz nje Je obilo dajala. V samotnih urah pre- dolgih dni neštetokrat potu- jejo njene misli po vseh tistih krajih in vaseh sirom Slo- venije, kjer je toliko let delala med preprostimi ženami in de- kleti, jim nudila svoje znanje in izkušnje za dobrobit kmeč- kih, bajtarskih in viničarskih hiš ter družin, dajala za naše kmete, delavce, težake in dni- narje. Dolgo, dolgo vrsto let Je ne- utrudno in neprestano hodila s svojimi gospodinjskimi tečaji iz kraja v kraj, nikdar počitka, nikjer obstanka; komaj Je kon- čala tečaj v enem kraju, že se je vrsta drugih krajev potego- vala, da bi prišla k njim. Tako nemirno, popotniško Je bilo njeno življenje; od Savinjske doline in Pohorja, preko oko- lice Maribora in Ptujskega po- lja, preko Prlekije, Haloz, Slo- venskih goric tja do Prekmur- ja je bila kakor zorana njiva, ki nestrpno čaka, da ji sejalec vrže seme v prepolne grudi. Malo je pri nas žena, ki bi se mogle primerjati z njo, malo je takih, ki bi toliko živele in de- lale med našimi preprostimi ženami in ki bi mogle s takim zadovoljstvom in zadoščenjem pogledati na prehojeno pot, na neštete težave, ki jih je pre- magovala s tako vztrajno voljo in energijo, in na sadove, ki jih je obilo obrodilo njeno požrtvo- valno in nesebično delo. In da- nes v teh urah ji je najlepše plačilo zavest, da njeno delo in trud nista bila zaman, da ni zaman žrtvovala tudi svojega zdravja, da so njene besede in njen uk padale kakor blago- dejne kaplje na rodovitna tla, vztrajno dan za dnevom, leto za letom in da sta iz tega ne- prestano klila in rasla pre- obrazba in napredek ne samo posameznih ognjišč in domov, temveč celih vasi k boljšemu in vrednejšemu življenju. — Vzljubila je gričke in gorice, širna polja z runienim žitnim klasjem in tihe lesove naše ožje domovine, vzljubila je ljudstvo, dobro in pošteno in delovno, z vsem srcem in vsem ognjem. Nešteto žena, ki so pred leti s sladkimi, tihimi skrivnostmi v srcih še kot mlada in brez- skrbna dekleta obiskovale nje- ne tečaje, se pri njej izučile tistega najnujnejšega, kar je potrebno za dekle, ženo, druži- no in hišo, se je s hvaležnostjo spominja. Ni jim bila učiteljica, ki izpolnjuje zgolj dolžnost svo- jega poklica, bila Jim je več — kakor mati skrbna in dobra. Za vse se je zanimala, za vsako Je znala najti toplo besedo, vsaki Je znala pomagati, svetovati in zato Jo Je spremljal ugled, ka- mor je prišla; za njo je šlo spo- štovanje in hvaležnost in za njo Je ostal prisrčen in topel spo- min. Njene roke so se utrudile, omagale so, toda njeno prepol- no življenjsko delo Je kakor čudovito seme, ki Še nenehno kali in rodi stoteri sad v tiso- čerih srcih. Od vse njene de- javnosti, ki Je kakor živ stude- nec vrela iz nje pa danes po- sebej tega ne bi hotela pozabiti: bila Je vselej in povsod Slo- venka slovenskega imena in slovenskega srca; tako je delala in tako je učila. Znala je mla- dim srcem povedati, da je do- mača zemlja več vredna kakor tuje zlato in bogastvo, da je tudi skopa zemlja zaklad, ki redi tistega, ki jo obdeluje, in da ni sramota biti slovenskega rodu. Ponos, ki ga je vcepljala v mlade glave, ponos, biti Slo- venec, Slovenka, četudi vini čar in dninar, bajtarska hči in dekla, je ob najtežji uri pre- izkušnje našel našo domovino pripravljeno, da naše slovensko ljudstvo ni upognilo tilnika in hlapec je postal gospodar, svo- boden v svobodni domovini. Gornje vrstice so zapisane iz hvaležnosti v priznanje in za- doščenje njej, Elizabeti Pre- mrou, ob njenem izrednem živ- ljenjskem jubileju — kot spo- min in kot misli in želje vseh tistih žena in deklet, ki iim je bila nekdaj učiteljica in vzgo- jiteljica. Tudi v Stojncih je mladinska organizacija zopet na delu Mladinski sestanek je bil 11 t. m. tudi v Stojncih, na katere- ga je zaenkrat prišlo le 9 mladin cev in mladink. Kljub temu, da je bilo malo mladine prisotne na sestanku, je bil sestanek zelo živahen. I>risotni mladinci in mladinke eo sklenili, da bodo mladinsko organizacijo razširili z najboljšimi mladinci in mla- dinkami iz svoje vasi ter takoj pristopili k delu Povezali se bodo z VO OF, pomagali pri vo- litvah, okrasili volišče itd. Sku- šali sa bodo najti primeren pro- stor Za mladinsko sobo, kjer se bo mladina lahko zbirala na svojih sestankih, študijih, čita- nju knjig, pa tudi pri šahu in podobno. Vsi navzoči so z ve- seljem sprejeli sklep, da se vključijo v tekmovanje na čast V. kongresa LMJ. Pri tem bodo posvetili največ skrbi študiju kongresnega materiala ZKJ, vo- litvam in kulturno-prosvetnemu delu. Iz svoje srede si je mladina izvolila za sekretarja tov. Petro Vič Martina, kateri je letošnjo jesen prišel iz JLA in ima od tam bogate izkušnje iz dela mladinske organizacije. Dan mrtvih v Cirkulanah Cirkulane, prve dni no- vembra 1952. Kljub predhodno slabemu vremenu in slani, ki je pomorila rože, so ljudje tudi le- tos lepo okrasili vse grobove z venci in cvetjem. Tudi grob tal- cev je bil predmet velike po- zornosti, bil je obložen z venci, kakor se spodobi za grob ljudi, ki eo dali svoja življenja za svoj narod. Slabo vreme je onemo- gočilo dovoz materiala, sicer bi bdi letos postavljen že tudi spo- menik. Zato je to preloženo na naslednje leto. Na pokopališču smo slišali na Dan mrtvih od ljudi, ki v tako velikem številu ob tem dnevu obiskujejo grobove, mnogo pri- pomb na račun občinskega ljud- skega odbora, nekaj pohvalnih, nekaj pa grajajočih. Ljudstvo odobrava, da je občina dala po- praviti mrtvašnico, opustila pa je popravilo ceste, da bi ne bilo toliko blata, kot ga je na tej poti vedno. Mnogo kritike je šlo tudi na račun tistih, ki niso še dali zbrisati s spomenikov pokopanih Slovencec nemških napisov. Zdi se, da je tudi za to potreb- no posebno naročilo občine, da se končno enkrat z nagrobnih (Spomenikov odstranijo napi-si, ki označujejo slovensike družine za pripadnike tistega naroda, ki je napadel nase mime kraje in ljudi, jih izropal ter premnoge spravil v prerani grob. T. PLZ v Domavi se ne more ponašati s svojim delom z delom PLZ v Domavi letos ne moremo biti zadovoljni. V letošnjem letu je bilo zamujenih mnogo priložnosti, da bi se pri- padniki PLZ teoretično in praktično usposobili v svojem delu. Vaja v mesecu aprilu je pokazala, da sposobnost posa- meznih ekip še ni zadovoljiva. Da je tako stanje, je pred- vsem krivda odbora PLZ. Po polletnem odmoru sta se skli- cane seje dne 4. nov. udeležila od osmih članov odbora samo dva, kar je vsekakor obsojanja vredno. Razumeti je treba, da je dolžnost vsakega pripadnika PLZ, da se nenehno izpopol- njuje, za primer kakršnegakoli napada. Clane, ki tega ne bi hoteli razumeti, pa morajo kli- cati merodajni faktorji na od- govor. Predsednik odbora PLZ je trdno odločen poživeti delo. Pri- čakuje, da se bodo seje, sklicane za 16. nov., udeležili vsi člani odbora. Je pa to tudi nujno, kajti 30. nov. je predvidena vaja večjega obsega s sodelova- njem pripadnikov PLZ iz Mez- gove, Pacinja, Zamene, Goriš- nice in Ptuja. KF Naročnikom! Zaostankarj®!" naročnine in doplačila, ki ne bodo tekom 8 dni poravnali zaostankov, bomo poslali pismene opomine s po. ložnicaml, kar bo vezano na opominske stroške na njihovo škodo. Gospodarski račun nas sili, da bomo morali izterjati vse za- ostanke in poravnati vse obvez- nosti napram Mariborski tiskar, ni kakor tudi napram dopisni* kom. Ne želimo si nevšečnosti z iz- terjevanjem, zato pričakujemo od naših rednih naročnikov, da bodo na ta brezplačen opomin reagirali in poravnali zaostanke pri naši blaga.mi ali pa potom čekovne položnice na naš če- kovni račun. Uprava Podlistek »Vinogradniški kon- gres v Freiburgu* bomo nada- ljevali v prihodnji številki. Lludska univerza v Ptu u ž^ dela Odbor Ljudske univerze v Ptuju Je imel že dve seji, na katerih Je obravnaval in rešil mnogo vprašanj, ki so v zvezi z uspešnim delom te važne kul- turne in prosvetne ustanove. Pri sestavi obsežnega programa predavanj za leto 1952-53 Je odbor prav dobro vedel, da bo svojo nalogo, s katero prispeva v smeri izpopolnitve nujno po- trebne splošne izobrazbe naših delovnih ljudi, lahko izvršil le tedaj, ako bo znal s pravilno izbiro in razporeditvijo kvali- tetnih predavanj iz vseh mogo- čih področij znanosti in umet- nosti zbuditi zanimanje širšega kroga poslušalcev. Zato i'avno temu vprašanju posveča mnogo pazljivosti Razen tega bo krog domačih predavateljev še bolj razširil in pridobil predavatelje tudi iz krajev kakor Maribora, Celja in Ljubljane. Odbor tudi ve, da uspeh Ljudske unive»-ze ni odvisen samo od njega sa- mega, niti od predavateljev, ampak predvsem od širokega kroga poslušalstva. Zato priča- kuje ravno od obiskovalcev predavanj samih, da bodo od- boru s konstruktivno kritiko in z nasveti pomagali ter tako dali njegovemu delu pravilni zagon ter pravilno smer in vse- bino. Ljudska univerza mora postati življenjska potreba de- lovnega človeka našega mesta. Ni nam treba posebej poudariti, da je izobrazba vsakomur po- trebna. Vemo, da bomo uspeli le tedaj, ako nas bo vodilo prepri- čanje, da lastno učenje in pri- dobivanje znanja in lastno iz- popolnjevanje pridobljenih iz- kušenj najhitreje vodi k uspe- hu, ki se izraža v lastnem in skupnem izboljšanju dela, ki da za posledico boljše lastno in skupno življenje. Ob takem spoznanju ne bo treba delati propagande za obisk predavanj Ljudske univerze, ampak bo vsakdo našel tedensko (vsak ponedeljek ob pol 8. uri v dvo- rani Mestnega komiteja) po eno uro časa zase in obiskal naša brezplačna predavanja. Rodife'îskt ses^^anek na nižji gimnazij v Haîdînt 2e drugič v tem šolskem letu so se starši hajdinskih gimna- zijcev domala polnoštevilno zbrali — tokrat k II. roditelj- skemu sestanku. Bil je prvotno sklican že pred dobrim tednom, a smo ga morali zaradi živega predvolilnega dela vaških odbo- rov OF za bližajoče se volitve — prelagati do včeraj, 6. no- vembra. Skoda je. da se roditeljskega sestanka zaradi terenskega dela niso mogli udeležiti šoli naklo- njeni funkcionarji tuk. občin- skega ljudskega odbora niti predstavniki množičnih organi- zacij. Zastopnik učiteljstva je v uvodu razčlenil ovire, ki jih le- tos naši hajdinski gimnazijci le s težavo in ne preuspešno pre- magujejo. četudi se ves učitelj- ski zbor trudi, da bi premostil težkoće med dosedanjim osnov- nošolskim učenjem in za dija- ka bolj zavestnim študijskim delom v srednji šoli. Enega glavnih vzrokov letoš- njih težav vidi učiteljstvo tudi v tem da se učenci že lansko šolsko leto niso — vsaj rahlo pripravili na sposobnost samo- stojnega domačega učenja ozir. vsakodnevno lastno kontrolo ter urejanje rastočega znanja, ki je nujno pri srednješolskem študiju Tem subjektivnim težavam se v premnogih slučajih priklju- čijo še objektivne, ki leže v ne- posrednem okolju našega dijaka in ki otežujejo njegovo uspešno učno delo: domače prilike, bolje nepri- like: fizično sodelovanje pri kmetski proizvodnji, ki ga mno- gi starši terjajo od študenta; včasih enosobna stanovanja, v katerih se gnete. joka. igra in smeje 3, 4, 5 mlajših bratcev, sestric; v izjemnih primerih splošno nerazumevanje poedinih staršev do telesnih in duhovnih potreb sina-dijaka; v ugotovljenih 6 primerih te- lesna ali vsaj duhovna nerazvi- tost letošnjega »po sili dijaka« ta«, ki je vstopil v osnovno šolo za eno šolsko leto prerano. Versič Franc slabo pcstcpa z nemim hlapcem Veršič Franc iz Nove vasi pri Markovcih, kmet z okrog 10 ha zemlje je pred 12 leti sprejel v hišo mladega, dobro razvitega nemega fanta, kateremu ni ve- del imena niti odkod je Samo- lastno mu je dal ime »Postaj- ček Draša«, kakor ga ljudje še sedaj imenujejo. Fant je ostal pri hiši ter delal za skromno obleko in hrano, Veršič pa je imel poceni delovno silo. »Po- staj ček« ni bil socialno zavaro- van. Fant pa le ni bil tako ne- umen, da ne bi vedel, da ga go- spodar le slabo plačuje. Sčaso ma je uvidel, da je le preveč izkoriščan ter je med njim in gospodarjem prišlo v zadnjem času že večkrat do sporov. To je prišlo posebno do izraza nekega dne pred koncem letošnjega ok- tobra, ko je fant, pričel s štraj kom ter z nerodnimi kretnjam: zahteval od gospodarja, da mu da srajco in čevlje, kakor tudi druge potrebne stvari. Gospodai pa je fipor hitro likvidiral. S ko. lom je nemega fanta tako pre- tepel, da mu je bila potrebna zdravniška pomoč, ki pa mu je seveda ni nudil. Za tem ga je poslal k sorodnikom v Bukov- ce, da bi se izognil sitnostim. Ljudje v Markovcih in okoli- ci obsojajo Veršičev postopek ter so mnenja, da ga je treba za nečloveško ravnanje z nemim ilapcem izdatno kaznovati. Vsej tej problematiki, o ka- teri se je razpravljalo, so starši sledili z vidnim zanimanjem in jo pojasnjevali z ugotovitvami na lastnih otrocih. Učiteljski zbor, ki so ga okre- pili 3 profesorji s ptujske gim- nazije, tudi v bodoče ne bo šte- dil s trudom, da olajša hajdin- ski mladini težave pri srednje- šolskem učenju in je v to svrho že v prvi polovici septembra organiziral popoldanske učne krožke. Profesor Maučec Matija je navzočim dodatno še prikazal vrednost nele osnovnošolske, ampak tudi potrebo po vsaj nižje-srednješolski izobrazbi za čim širše plasti našega kmet- skega podeželja. Ker so tudi starši s polnim razumevanjem svoje roditeljske odgovornosti izrazili željo po čim tesnejšem sodelovanju s šolo. smemo upati, da bo uskla- đeno hotenje doma in šole pri- pomoglo k temu, da bo tukajš- nja mladina z veselim optimiz- mom prebrodila začetne težave. Upravitell šole se je v imenu šole zahvalil staršem za obisk in sodelovanje pri reševanju aktualnih učno-vzgojnih pro- blemov ter izrekel priznanje tovarišem profesor-em iz Ptuja (Maučec Jožetu. Maučec Matiji in Arhar Majdi) ker so radevo- Ije žrtvovali svoje večerne pro- ste ure hajdinskim gimnazijcem! (RI) Svetovni esperantski k^nnres v Junoslaviji Kakor znano, bo prihodnje leto svetovni esperantski kon- gres v naši državi v Zagrebu od 25. VII. do 1. VIII. 1953. Za ta kongres se že pripravljajo in razpošiljajo pristopne pri- jave z esperantskim prospektom o Jugoslaviji s slikami Zagreba. Esperanto, ki si vedno bolj utira pot v najširše plasti na- rodov skoraj vseh dežel in se poučuje že po šolah v raznih državah, se poučuje tudi na Ljudskih univerzah v Ameriki, Holandski, Danski, Švici, Ita- liji, Franciji in Nemčiji. Tudi pri nas v Sloveniji bodo tečaji esperantskega jezika pod okri- ljem Ljudske univerze v Ljub- ljani, Mariboru, Celju in upa- mo tudi v Ptuju. Na novembrskem zasedanju Unesca v Parizu se bo razprav- ljalo o problemu mednarodnega jiezika Nekateri državniki in politiki so naklonjeni esperan- tu. Celo generalni sekretar Združenih narodov g. Trygve- Lie je prijatelj esperanta. To vzbuja esperantistom celega sveta upanje, da se približuje razširitev kroga ljudi, ki govo- rijo esperanto in zasledujelo njegove cilje. J. D. MESTNI KOMITE LMS PTUJ skKcuje za ne- deljo, dne 16. novembra 1952, ob 9. uri dopoldne v prostorih OK ZKJ MESTNO MLADINSKO KON- FERENCO s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delu mladinske organizacije v Ptuju. 2. Izvolitev novega mestnega komiteja LMS. Sklepi. Naprošamo vse delegate, da se konference točno in sigurno udeležijo in da se pripravijo na diskusijo o delu organizacij LMS, Na konferenco vabimo tudi predstavnike mno- žičnih organizacij in društev ter ptujsko mladino. Mestni komite LMS, Ptuj Ob slovesu treh V soboto, 8. nov. Je bilo v osnovni šoli v Ptuju izredno slavje. Šolska mladina, pionirji in pionirke so se poslovili od treh svojih učiteljev, ki odhaja- jo e šole v zaslužen pokoj: tov. Majcen Mirko kot šol. upravitelj ter učiteljici tov. Seguía Janja in Peček Marta. Pionirka 2. razT, Je v tvojem govoru naglasila, da ee zahva- ljuje v imenu vseh učencev, ki so hodili kdaj k slavljencem v šolo. Na to so elavljenci prejeli darila: vsak po eno ciklamo v loncu in vsak po eno knjigo s spominskim vpisom. Šolska mla- dina je zapela več prav lepih pesmic; vmes so bile razne de- klamacije. Tov. Majcen se je v imenu slavijencev zahvalil uči- teljstvu in šol. mladini za darila in prireditev ter priporočal otro- kom troje: 1, ljubezen do uče- nja, 2. ljubezen do staršev in učiteljev, kakor tudi medseboj- no ljubezen, in 3. ljubezen do naše lepe domovine, njenega vo- ditelja in našega najboljšega učitelja maršala Tita. Zvečer ob 19. uri pa je še bil družabni večer učit. kolektiva in slavljencev v prav prijetni, pri- jateljski prisrčnosti z raznimi poslovilnimi govori, petjem in godbo. Bežen pogled v preteklost nam je povedal med drugim, da so bile v mestu Ptuju do konca prve svetovne vojne in še po- tem do 1. maja 1919 le nemške šole. Nemčurski kapitalisti eo prisilili svoje uslužbence in de- lavce, da so pošiljali svoje otro- ke v nemške šole. Ko so 1. ma- ja 1919 prevzeli pouk na osnov- ni šoli v Ptuju Mvedni slovenski učitelji, so bili med njimi vsi trije današnji slavljenci. Delo je bilo zelo težko zlasti za to, ker je ostal premnogi nemčurski ka- pitalist na svojem mestu, se sprva sicer potuhnil, a kmalu pokazal svojo pravo barvo. Osta- lo je tudi nekaj nemških učite- ljev. Starši in šol. mladina so bili nahujskani proti slov. uči- teljstvu. Vrhutega je v začetku stare Jugoslavije poleg sloven- ske osnovne šole obstajala še nemška šola v Ptuju in neza- vedni Slovenci, zlasti uslužbenci in delavci nemških kapitalistov so vztrajali na zahtevi, da nji- hovi otroci obiskujejo nemško šolo. Težka in huda je bila ta borba. Slovensko učiteljstvo se je ni ustrašilo, ter odneslo tudi tu zmago. In delo v šoli? Deca ni znala govoriti ne nemško, še manj pa slovensko. Požrtvoval- no učiteljstvo je začelo popolno- ma znova, čisto od začetka in uspelo je. Slov. učiteljstvo je prijelo Za kulturno delo vse- povsod. A nemčurstvo in petoko- lonaštvo nas je privedlo v dru- go svetovno vojno. Slovensko učiteljstvo, med njimi vsi ti slavljenci so morali v izgnan- stvo, kjer so se borili naprej vsak po svojih močeh do zmage nad fašizmom. Na to so takoj pohiteli nazaj v učiteljsko služ- bo, na delo med šol. mladino. Pridružili so se naši novi stvar- nosti, prevzgajali odrasle in mla- dino v šoli in na raznih sestan- kih. Svet za prosveto pri OLO Ptuj je slavljencem izrekel najtoplej- šo zahvalo Za požrtvovalno delo, ki so ga opravljali v šoli in iz- ven nje tudi po svoji upokojitvi v času, ko si jugoslovanski naro- di s herojskimi napori grade boljšo bodočnost Tov. Seguía Janja, ki ima nad 70 let, tov. Majcen Mirko pa nad 60 let, sta poučevala že v Av- stro-Ogrski in stari Jugoslaviji. Tov. Peček Marta, ki ima nad 50 let, pa se jima je pridružila FK> razsulu Avstro-Ogrske. Sku- paj so službovali od 1. maja 1919. leta. Našim slavljencem želimo še mnogo, mnogo let življenja v zdravju in zadovoljstvu! Uspela prireditev igre „Miklova Zala" v Cirkulanah Cirkulane, 10. nov. 1952. Že po tradiciji proslavljamo vsakolet- no tako zvano Martinovo ne- deljo s kakšno družbeno pri- reditvijo ali vsaj s kulturnim programom in zabavo. Čeprav je bil naš kraj letos prizadet po treh težkih ujmah, naše IZUD ni opustilo stare navade ter nu- dilo 9. novembra občinstvu z vprizoritvijo »Miklove Zale« lep kulturni spored. Igralci so res doživeto podajali svoje vloge ter v njih povedali to, kar je hotel povedati pisatelj, ko je igro pisal. Občinstvo Je z burnim proskanjem nagrajevalo igralce in preko njih režiserja tov. Rajherja, ki je posvetil igri in sodelujočim mnogo truda in požrtvovalnosti. Gledalcem so posebno uga- jale koroške narodne ter tur- ške vojaške noše iz takratnega časa. Kljub peti vprlzoritvi je bila dvorana tudi tokrat pre- majhna, kar je bila tudi sko- raj edina napaka lepega večera. T. * V Bukovcih se je obnovila mladinska organizacija v torek, dne 11. t. m. so se v prosvetni dvorani v Bukovcih po precej dolgem času spet zbra- li najboljši mladinci in mladin- ke, člani LMS iz Bukove. Na svojem sestanku so razpravljali o nalogah LMS in sklenili, da mora organizacija LMS v Bu- kovcih spet začeti .z delom. Sprejeli so sklep, da se bodo tudi oni vključili v tekmovanje na čast V kongresa LMJ. Studi- rali bodo material VI. kongresa ZKJ, pomagali pri volitvah v občinski in okrajni ljudski od- bor, za V. kongres LMJ se pa bodo naučili igro in priredili proslavo. Na tem sestanku so si izvolili tudi svoje mladinsko vodstvo. Upamo, da bomo o delu bu- kovške mladine lahko več sliša- li v bodoče. Zahvala Ob smrti mojega moža Antona Drevensek se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so pokojnega sprem- ljali na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem daroval- cem vencev, kakor gostinskim podjetjem, kolektivu Pletarne, upravi kina, skladišču piva ter godbi SKUD »Jože Lacko« in tov Zorčiču za poslovilne bese- de. Žalujoča žena, Anica in Ivan ter ostalo sorodstvo. Avtobusna poslovalnica Ptuj obvešča, da vozi avtobus v Slovenske gorice tudi ob so- botah. Stran 4 ^PTUJSKI TEDNIK« Ptui, 14, novembra 1952 Domova je počastila svoje rajnke Domova, 2. novemb. (KM). Polnoštevilno in dostojno so se Dornovčani oddolžili spominu svojih mrtvih. Svojci, a tudi predstavniki množičnih organi- zacij so obiskali lepo okrašene grobove, kjer spe med pokoj- nimi domačini tudi mnogi iz Doma onemoglih in katerih grobovi so bili prav tako skrb- no negovani kot vsi ostali. Množične organizacije so po- ložile venec pred spomenikom padlih v prvi svetovni vojni. Prav posebno častno pa so Dornovčani počastili one, ki so žrtvovali svoja življenja v NOV. Zbrali so se ob spomin- ski plošči pri zadružnem domu. Predsednik OF je položil v imenu množičnih organizacij venec, svojci pa so prižigali sveče, ko je sekretar krajev- nega odbora ZB spregovoril o pomenu dneva vseh mrtvih, ki nosi od osvoboditve vse dru- gačen značaj kot dotlej. Strt je fašizem in svobodno diha slovensko ljudstvo, pod rušo pa snivajo premnogi, ki so žr- tvovali za našo svobodo svoje življenje, svojo kri. Zavedali so se, da se je vredno boriti, trpeti in umreti, da ustvarijo novo življenje, življenje brez izkoriščanja, brez zatiranja in poniževanja. Gasilci so postavili častno stražo štirih mož ob spomin- skem mestu sinov naše domo- vine, katerih kri je napojila slovensko zemljo. Nam je po- stal spominski dan vseh mrtvih — dan zmage in dan svobode. Žalni koračnici je zaigrala gasilska godba iz Domove, medtem ko je gasilska četa s pozdravom počastila drage bor- ce. Pionirji odreda Kramberger- ja Franca so počastili spomin na padle z dvema recitacijama, domači pevci pa so zapeli > Žrtvam« in »Vigred«. Tako so se Dornovčani od- dolžili spominu svojih dragih. * ^ V Rogoznici je aktiven odbor RK R u g o z n i C a, 4. novembra (AF) Po združitvi krajevnih odborcv RK v občinski odbor PK v septembru se je novi ob- či.ìski odbor resno lotil zdrav- stvenih in socialnih nalog na svojem področju. Na tem pod- ročju zbirajo prijave za Itrvo- dajalce ter podatke o zdrav- stvenih in socialnih razmerah prebivalcev svojega področja v svrho izdelave predlogov za pravilno rešitev teh problemov. ■Preverili bodo tudi okoliščine, ki opravičujejo posameznike, da prejemajo podporo RK. Od- bor bo tudi vodil evidenco nad udeležbo 17 in 18-letnih deklet pri zdravstveno-vzgojnih pre- davanjih. Pri vseh dosedanjih nalogah so pokazali vsi člani odbora, pa tudi članstvo samo, vse razumevanje in pričakujejo glede na tako ugodne delovne pogoje velik uspeh RK. * V Strnišču je potrebna nova šolska zgradba Na predvolilnem frontnem sestanku, ki je bil v Strnišču pred nekaj dnevi, so irontovci razpravljali o vrsti problemov, predvsem domačih. Najvažnejše mesto v diskusiji pa je zavzelo vprašanje novega poslopja za osnovno šoio. Staro poslopje svojemu namenu ne odgovrjrja, ker je premajhno.' Tudi o gim- naziji so razpravljali, vendar je važnejše vprašanje poslopja za osnovno šolo. Na sestanku je bilo tudi go- vora o otroškem dodatku, ki ga nekateri starši zapravijo, mesto da bi z njim omogočili svojim otrokom boljšo oskrbo in iz- obrazbo. Nujno je, da se proti takšnim staršem nekaj ukrene, ker je pijančevanje na račun otroških dodatkov zločin in krimmalno izkoriščanje sred- stev, ki jih je skupnost name- nila otrokom. Zemmivostl po svetu NAJVIŠJI OBJEKTI NA SVETU. Med najvišje objekte na svetu štejemo Empire State Building v New Yorku, ki je visok 'áhl nnetrov, Crysler Buil- ding v New Yorku, 319 metrov in Eiffelov stolp v Parizu, 300 metrov. NAJDALJŠI MOSTOVI: Gol- den Gate v San Franciscu, ki je dolg 6800 metrov, most na Donavi v Črni vodi, 3850 m ter most nad laguno v Benetkah, ki je dolg 3601 m. NAJDALJŠI PREDORI: Sim- plón (Švica) 19.730 m, Bologna- Firenze (Italija) 18.507 metrov, Lötschberg (Švica) 14.666 m. Razdelitev okraja na voliine enote Okrajni ljudski odbor Ptuj Je na svoji seji dne 21. oktobra 1952 sprejel na podlagi 27. čl. zakona o volitvah in odpoklicu odbor- nikov ljudskih odborov ter 8. čl. zakona o reorganizaciji ljudskih odborov tale sklep o razdelitvi okraja na volilne enote: I. Za volitve odbornikov okraj- nega zbora, ki bodo dne 7. de- cembra 1952, se razdeli okraj Ptuj na 34 (štirintrideset) volil- nih enot in sicer: 1. volilna enota št. 1 obsega celotno področje občine Cirkovci in voli enega (1) odbornika; 2. volilna enota št. 2 obsega celotno področje občine Cirku- lane in voli dva (2) odbornika; 3. volilna enota št. 3 obsega celotno področje občine Dester- nik in voli dva (2) odbornika; 4. volilna enota št. 4 obsega celotno področje občine Goriš- nica in voli tri (3) odbornike; 5. volilna enota št. 5 obsega celotno področje občine Grajena In voli dva (2) odbornika; 6. volilna enota št. 8 obsega celotno področje občine Hajdina in voli tri (3) odbornike; 7. volilna enota št. 7 obsega celotno področje občine Juršinci in voli dva (2) odbornika; 8. volilna enota št. 8 obsega celotno področje občine Lesko- vec in voli dva (2) odbornika; 9. volilna enota št. 9 obsega del področja občine Lešje in sicer naselja: Bolečka vas, Do- lena, Dokleče, Slape, Janški vrh. Podlože, Ptujska gora in Sto- govce ter voli enega (1) odbor- nika; 10. Volilna enota št. 10 obsega del področja občine Lešje in obsega naselja: Lešje, Majšperk, Breg, Koritna, Preša, Stanečka vas. Skrbi je, Medvedce In Se- sterže ter voli dva (2) odbornika; 11. volilna enota št. 11 obsega del področja občine Lešje in si- cer nassija: Narcplje, Plajnsko, Sitež, Sv. Boîfenk v Halozah, Oermožiše (del), Nadóle (del), Grdina, Stoperce In Sveča ter voli enega h) odbornika; 12. volilna enota št. 12 obsega celotno področje občine Lovrenc in voli enega ÍH odbornika; 13. volilna enota št. 13 obsega celotno področje občine Makole in voli dva (2) odbornika; 14. volilna enota št. 14 obsega celotno področje občine Mar- ko vci in voli tri (3) odbornike; 15. volilna enota št. 15 obsega del področja mestne občine Or- mož in sicer naselja: Hum, Lo- peršice. Frankovci, Pavlove! ter voli enega (1) odbornika; 16. volilna enota št. 16 obsega del področja mestne občine Or- mož in sicer naselja: Hardek, Lesnički vrh, Litmerk, Ormož, Pušenci, Lešnica In Ključarovci (del) ter voli dva (2) odbornika; 17. volilna enota št. 17 obsega del področja mestne občine Or- mož in sicer naselja: Lunovec, Strmec, Sardinje, Trgovišče, Drakšl, Hajndl, Mihovci in Ve- lika Nedelja ter voli enega (1) odbornika; 18. volilna enota št. 18 obsega celotno področje občine Podgorci in voli dva (2) odbornika; 19. volilna enota št. 19 obsega del področja občine Podlehnlk in sicer naselja: Dežno, Gorca. Podlehnlk in Rodni vrh ter voli enega (1) odbornika; 20. volilna enota št 20 obsega del področja občine Podlehnik in sicer naselja: Gruškovje (del,) Ložina in Sedlašek ter voli ene- ga (1) odbornika; 21. volilna enota ét. 21 obsega del področja občine Podlehnlk in sicer naselja: Jablovec, Koz- mlncl, Stanošlna, Strajna In Zakl ter voli enega (1) odbornika; 22. volilna enota št. 22 obsega del področja občine Polenšak in voli enega (1) odbornika; 23. volilna enota št. 23 obsega del mestne občine Ptuj in sicer naselja: Kvedrov trg, Krekova, Miklošičeva, Zelenlkova, Slo- venski trg, Slomškova, Pleter- ska. Srbski trg, TrstenJakova, Rajičeva, Na mestni vrh. Med vrti. Tiha pot, Lackova, Slekov- čeva, Prešernova, Grajska, Do- minikanski trg. Na hribu, Can- karjeva, Muršlčeva, Hrvatski trg, Jadranska, Vošnjakova, Vrazov trg, Cvetkov trg, Kremp- Ijeva, Aškerčeva, Trg svobode. Vodnikova ul. ter voli dva (2) 24. volilna enota št. 24 obsega del mestne občine Ptuj In sicer: Ljutomerska c.. Kapucinska, Volkmajerjev^a, Gregorčičev dre- vored, Trubarjeva, Cojzova pot, Levstikova pot, naselje Nova vas, Masarykova, Rogozniška c., naselje Rogoznlca (del). Ormoška C., Zrlnjsko-Frankopanska, Na pristanu. Na Tratah, Rajšpova, Nova cesta, naselje Budina In del Brstje ter voli dva (2) od- bornika; 25. volilna enota št. 25 obsega del področja mestne občine Ptuj in sicer: naselje Sp. in Zg. Breg ter voli dva (2) odbornika; 26. volilna enota št. 26 obsega del področja mestne občine Ptuj in sicer naselja: Vičava, Oreš je, Krčevina. Stuki, Rabelič:a vas ter voli dva (2) odbornika; 27. volilna enota št. 27 obsega del področja občine Rogoznica in sicer naselja: Domava, Paci- nje in Sp. Velovlak ter voli ene- ga (1) odbornika; 28. volilna enota št. 28 obsega del področja občine Rogoznica in sicer naselja: Brstie. Kicar, Nova vas pri Ptuju (del), Pod- vlncl, Rogoznica (del), Zabjek in Spuhlja ter voli dva (2) odbor- nika; 29. volilna enota št. 29 obsega celotno področje občine Središče in voli dva (2) odbornika; 30. volilna enota šte. 30 obeega celotno področje občine Starše in voli dva (2) odbornika; 31..,volHna enota št. 31 obsega celotno področje občine Trnov- ska vas in voli dva (2) odbor- nika; 32. volilna enota št. 32 obsega celotno področje občine Videm in voli 3 (tri) odbornike; 33. volilna enota št. 33 obsega celotno področje občine Zavrč in voli dva (2) odbornika; 34. volilna enota št. 34 obsega celotno področje občine 2etale in voli dva (2) odbornika. II. Ta sklep se razglasi na raz- glasnl deski Okrajnega ljudske- ga odbora In na razglasnih de- skah občinskih ljudskih odborov v okraju ter po vseh občinah v okraju na krajevno običajni na- čin In velja od dneva razglasit- ve na razglasni deski okrajnega ljudskega odbora. Stev. 10/1-52. Ptuj, dne 21. oktobra 1952. Predsednik: PETROVIČ JANEZ V Zavrču so zaCeli z delom pionirji, IZUD in šola Zavrč, 22. oktobra (VK). — Delo IZUD Zavrč je zopet oži- velo. Po dvakratnem sestanku se Je tukajšnja igralska druži- na odločila, da bo predvajala igro »Raztrganci«. To delo bo privabilo predvsem mladino iz Zavrča, ki si močno želi kul- turnega razvedrila. Pomagal bo celotni učiteljski kolektiv. Tudi pionirji tukajšnje éole so resno na delu. Tedensko prihajajo na pionirske krožke in se pripravljajo na proslavo 29. novembra. Pionirke iz dra- matskega krožka se pripravlja- jo za novoletno Jelko z Igro »Rdeča kapica«. Z dohodki, ki jih bodo dale otroške priredit- ve, bodo pionirjem omogočili letni izlet po na.ši republiki, do katerega v letošnjem šolskem letu ni prišlo, ker so bili otroci brez denarnih sredstev. ★ Nekaterim mladincem je potrebna skrbnejsa vzgoja ZamuSani, koncem okto- bra (UL). Večkratni prostaški nastopi skupine zlikovcev iz Zamušan in Gorišnice, ki dru- žinam Brumen, Lah, Erženjak, Geč, Majcenovič in drugim ne morejo biti v east, zaslužijo po- poln prezir in obsodbo. Nočna razgrajanja, razbijanja, auf- blksanja, lomljenja šip, izziva- nja prepira in pretepa, pred- stavljajo vrsto »podvigov« sla- bo vzgojenih mladincev. Krivda za to ni v ureditvi družbe, temveč le slaba družinska vzgoja. Čudno je, da dopuščajo starši, da se ti zlikovci pote- pajo cele noči okrog ter kratijo delovnim ljudem nočni počitek ter povzročajo materialno ško- do. Ljudstvo se zgraža nad nji- hovim početjem ter ga strogo obsoja. Ni odveč vprašati ob tej pri- liki starše Erženjaka, zakaj da- jejo potuho svojemu sinu, da grdo in nekulturno ravna z žensko, ki ga je le opozorila, naj ji ne dela škode na njenem zemljišču. To je le en primer, ki pa kliče za kaznovanjem tudi staršev, če kažejo njih si- novi takšno podivjanost in ne- kulturnost. ¥ SE K ČLANKF: »KAKO .TE Z DEN .TEM 7Л ZVONOVE V MARKOVCIH?« Glede na članek: »Kako le z denarjem za zvonove v Mar- kovcih?« nam je rvoslal tovariš Veršič Martin iz Markove sle- deče pojasnilo: »Vsem Markov- čanom ter verjetno tudi dopis- niku omenjenega člnnka ie zna- no, da le za zvonove zbrani denar takoj po opravljeni zbirki zanlenila notranja uprava, ker zbiranje ni bilo oblastveno do- voljeno. Zato mislim, da niso glede tega denarja potrebna nikaka pojasnila. Versi f Anton Novn 77. Markovci.« PriCetek tečaja Rdečega križa za žensko mladino v Domavi Domova, 2. novemb. (RM). Kakor drugje v naši domovini, se je pričel tudi v Domovi da- nes, v nedeljo 2. nov. ob 8. uri tečaj za dekleta, letnika 1934 in 1935. Le dve mladinki teh letnikov sta izostali, kar kaže, da se vse ostale zavedajo važ- nosti tega tečaja, ki bo Izpo- polnjeval znanje tečajnic. S pridobljenim znanjem bodo ko- ristila sebi in procvitu ter po- moči skupnosti. O pomenu in delu tečaja Je tečajnicam govorila na pred- hodnem sestanku tov. Kancler Julka, a žal, niso bile vse te- čajnice prisotne, zato jim je o tem ponovno spregovorila ob otvoritvi tečaja tov. Kune Me- ta, ki je vodja tega tečaja. Ne- kaj kratkih, vzpodbudnih be- sed je spregovoril ob otvoritvi tudi sekretar krajevne partij- ske organizacije. Prvim preda- vanjem, ki jim je prisostvovala tudi zastopnica AFŽ organiza- cije, so sledile tečajnice z za- nimanjem, kar zagotavlja res uspešne rezultate tečaja. Ormožani so svečano počastili spomin padlih v NOV Ormož, 1. novembra (F. Ž.). Danes so se Ormožani polno- številno zbrali pred spomeni- kom padlih borcev v NOV, da bi se oddolžili njihovemu spo- minu. Prišli so svojci padlih iz najoddaljenejših krajev oko- lice Ormoža. Svečanost so začeli s himno, ki jo je zaigrala mestna godba. Predsednik krajevnega odbora ZB se je prisrčno zahvalil za številni obisk in med ostalim dejal, naj se večno spominja- mo padlih, ki so žrtvovali svoje življenje za novo Jugoslavijo. Dodal je še, da moramo biti vedno pripravljeni čuvati to, kar smo si priborili v narodni revoluciji. Položil Je venec pred spomenik padlih. Njemu so še sledili ostali. Dijaki ormoške gimnazije so zapeli dve žalostinkl In vod garnizije JLA Ormož je poča- stil spomin padlim s salvo. Na- to je krenila dolga povorka na pokopališče, kjer so položili vence na grob padlih. Otroci osnovnih šol so zasuli grobove s cvetjem. Rojstva, poroke in smrti v oktobru 1952 JURSINCI Rojenih je bilo 6 dečkov in 5 deklic. Poročili so se: Vldovlč Blaž, tesar, Strnlšče, in Križan Ma- rija, delavka, Strnlšče; Kokol Anton, kmet, Bodkovci, in Slod- njak Frančiška, kmečka hči, Bodkovci. Umrli so: Visenjak Jožef, mali kmet. Strmec, star 61 let, Klaj- žer Ana, delavka. Juršinci, stara 46 let, in Matjašič Slavlca, otrok iz Bodkovc, star 8 mesecev. DESTERNIK Rojstva: Murko Genovefa iz Vintarovc je rod'la hčerko; Si- monlč Ana iz Doliča 40, sina; Malek Marija iz Janeiovskega vrha 30, hčerko; Ivančič Tere- zija iz Trnovske vasi 5, hčerko; Čuček Marija iz Vitomarc 15, sinčka; Bauer Genovefa iz Bi- .ia 53, dvojčka — sinčka in hčer- kico. Umrii: Rus Marija iz Vito- marc 58, stara 73 let; Cafuta Jožef iz Dratela 12. star 43 let; Fras Ivana iz Vintarovc 19, sta- ra 72 let. Poroke: Letonia Jože iz Do- liča in Satler Jederta iz Dolene, Cuček Konrad in Klavs Tere- zija, oba iz Vitomarc, Rajšp Martin in Јапич Marüa iz Jir- šovc, Leopold Janez iz Drstele In Novak Angela iz Doliča. Ní^sreía nikoli ne počiva v zadnjih dneh je nudila ptujska bolnišnica pomoč sle- dečim ponesrečencem: Julljani Grmič Iz Ilovca (stria si je no- go), Antonu Žganj ar Iz Jastre- bec (usekal se je v roko), Tere- ziji Štabuc iz Bratonečic (po- škodba noge), Mirku Ljubeč iz Grajenščaka (zlom noge), Aloj- ziji Vrablč Iz Sveče (usekala se Je v koleno). Julijam Bezjak Iz Krčevine (zlom noge), Francu Pernat iz Lovrenca (poškodba noge), Mariji Čeh iz Levanjc (poškodba roke), Anici Kolarlč iz Spuhlje (splošne poškodbe). Petru Mešku iz Hajndla (po- škodba noge), Antonu Kučera iz Stmišča (poškodbe roke In no- ge), Feliksu Sever iz Strnišča (splošne poškodbe), Martinu Re- žek iz čermožič (poškodbe no- ge), Andreju Kokot iz Placa- rovc (poškodbe po pretepu), Francu Pišek Iz Lovrenca (zlom reber), Katarini Bedrač iz Ptu- ja (poškodbe reber). SPORT KLADIVAR—DRAVA 10:0 (6:0) Ptuj, 9. novembra. — Tu- di današnjo zadnjo prvenstvo' no nogmetno tekmo na do- mačem igrišču je ptujska Dra- va izgubila s katastrofalnim porazom 10:0. 2e sam priče tek je pokazal, da bo danes Kladi- var beležil lepo zmago in se s tem še bolj utrdil na drugem mestu prvenstvene tabele. Staro moštvo Drave so v glavnem na- domestili mladinci, ki so igrali požrtvovalno predvsem v prvem polčasu, toda fizično močnejži in tehnično mnogo boljši Celjani so jih zdaleč prekašali. Vsi goli so i>adali iz neposredne bližine, tako da je bil vratar Gorjup brez moči. Gole so dosegli za Kladivarja Dobrec in Marinček po štiri, Posinek in Makovec po enega. Sodnik Kukanja iz Sobo- te je opravil svojo nalogo dobro, čeprav je napravil nekaj napak v škodo gostov. Tako se je ptuj- ska Drava plasirala na šesto me- sto med osmimi udeležnci, kar ni uspeh zanjo, temveč poraz, saj je veljala za favorita za eno najboljših mest. -k. SK NAFTA : ŠK ALUMINIJ 2:1 Lendava, 9. novembra 1952 (2-na). Zadnjo prvenstveno no- gometno tekmo slovenske lige sta odigrali moštvi Aluminija iz Strnišča ter Nafte iz Lendave v Lendavi dne 9. novembra t 1. Domači Igralci so v začetku močno napadali, vendar so pa gostje pritisk vzdržali. Igra je postala enakovredna, prilike za dosego gola pa so se menjale, Sodnik je medtem izgubil kon- trolo nad Igriščem ter s tem Aluminiju precej škodoval, pa tudi domačemu moštvu. Tudi stranski sodniki so odpovedali, kar je povzročilo smeh med ob- činstvom. Prvi del Igre se Je končal z rezultatom 0:0. V drugem delu igre Je pre- vzel iniciativo Aluminij, ki je močno napadal ter v 16. minuti tudi dosegel uspeh. Hitro na to Je bil rezultat izenačen, igra pa je postajala vse bolj ostra in napeta. V 35. minuti so doma- čini ponovno dosegli gol. Glede te tekme je treba po- vedati, da sodnik ni bil kos svoji nalogi in da rezultat ne izraža pravega razmerja moči obeh moštev. Okrajno gledališče v Ptuju Sobota, 15 nov. ob 20. (8.) uri: Cvetko Golar: »Vdova Rošlin- ka«, komedija v treh dejanjih. Druga repriza. Režija Peter Malee, Nedelja, 16. nov. ob 15. (3.) uri: Friederik Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«, žaloigra v petih dejanjih (osmih sUkah). Zad- njič. Režija Peter Malee, ki tudi igra vlogo Ferdinanda. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni dan pred predstavo in na dan predstave cd 15. do 17. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. mre ter eno uro ргаЗ predstavo. MESTNI KINO PTUJ Od 14, do 17 11. ameriški film: SNEGUL.IĆICA Od 18 do 20 11. francoski film: ODŠEL JE BREZ NASLOVA Ameriški risani film »SNEGULJČICA« »Sneguljčica in sedem škra- tov«, slavni Disneyev celovečer- ni prvenec, je spet na naših platnih, da razveseli vse, ki so ohranili v sebi še kaj čiste, ple- menite otroškosti. Zgodba je posneta po Grim- movlh pravljicah, ki jih pač vsi poznamo. Iz te osnove ljud- skega izročila, pravljic, splete- na zgodba ima nepremagljivo privlačnost za stare in mlade. Med bregovi v pravljično ko- preno ovitih zgodb iz pravljične dežele in hladnim, stvarnim življenjem naše dobe je globok prepad, toda film ga je premo- stil z lahkotnim lokom Iz celu- loida. Čudne postave, ki zagomaze na platnu, niso mehanične, brez- dušne lutke. V njih utripa živ- ljenje, vsaka Izžareva zelo do- ločeno, privlačno osebnost. »Sne- guljčlco« bi morda še najbolje opisali kot realistično fantazijo. Nehote začnemo verjeti, da ti pravljični škratje zares živijo, ko se ob njih dogodivščinah ve- selo smejemo, ko smo ganjeni, ko se zdrznemo ob ostro poudar- jenih prizorih. Skozi vse to pa se prepleta lepota okolja, ki s svojim nežno barvitim ozračjem pomeni vrhunec Dlsneyeve ustvarjalne umetnosti. Barve filma ne žalijo očesa, so prijetne in ob njih se oko odpočije. Prizori sami nam pa vzbujajo čudovit vtis prostor- ske globine. Skratka — »Sne- guljčlca« nas bo spet očarala. DRAMATSKI ODSEK PRO- SVETNEGA DRUŠTVA VELI- KA NEDELJA sporoča vsem, ki žele videti opereto >PLA- NINSKA ROŽA«, da Jo bomo uprizorili v prihodnjih treh ne- deljah, to je 16., 23. in 30. no- vembra t L Vabljeni! LJUDSKA UNIVERZA V PTUJU Drugo predavanje Ljudske univerze bo v ponedeljek, 17. novembra 1952 ob 19.30 (pol 8. uri) v dvorani Mestnega ko- miteja. Prof. Rudolf Čeh bo predaval o svojih vtisih z le- tošnjega bivanja v Franciji. ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo ža- lostno vest, da nas je v 48. letu starosti zaputila draga žena in dobra mama . Terezija Murko iz Rabelčje vasi pri Ptuju. Obenem se prisrčno zahvalju- jemo za vence in cvetje ter za poslednje spremstvo na mestno pokopališče. Rabelčja vas, 10. XI. 1952. Žalujoči mož Franc, sin Franjo, hčerka Milena in ostalo sorodstvo ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tako obilnem število spremljali našega očeta, moža FRANCA ŠUPER na nje- govi zadnji poti. Posebno za- hvalo Izrekam godbi Iz Maj- šperka, govorniku Iz Ptuja za iskrene poslovilne besede ter zdravnikom, strežniškemu oseb- ju ptujske bolnice ter vsem da- rovalcem vencev in , cvetja, predvsem pa ZB Ptuj, ki je organizirala pogreb dragega po- kojnika. Stogovce-Ptujska gora, 6. no- vembra 1952. ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI PREKLIC Prekllcujem vse izjave, kate- re sem dal oblastnim organom glede poslovanja Državnega po- sestva Zavrč in tov. direktorja Netka Babič, ker so bile neres- nične. — Stanko Hojnlk, fi- nančni referent Občinskega ljudskega odbora Zavrč pri Ptuju. Kolesarji, shranjujte svoja kolesa v Vod- njakov! ulici 10. Skromen pri- spevek je namenjen slepim xr oicraju. MALI OGLASI NAJDEN JE ZAVITEK VOLNE. Vprašajte v upravi, BENCINSKI MOTOR 3 ks. ku- pim. Vprašajte v upravi. UPOKOJENEC išče stanovanje s hrano. Vprašajte v upravi. TRAVNIK kupim v okolici Ptu- ja. Naslov v upravi lista. ZIMSKA SUKNJA Je najdena dne 9. novembra t. 1. v Spuh- Iji na gas. veselici. Dobi se pri Emeršiču v Podvincih 75, p. Ptuj. Cene na ptujskem trgu za kilogram, liter ali komad v sredo, 12. novembra 1952 PRIVATNIKI: motovileč 80, rdeča redkvica 30, solata be- rivka 50, špinača 60, peteršilj 60, solata glavnata 50, korenje 40, rdeča pesa 30, čebula 45 do 50, česen 160, solata endivlja 50, karfljola 45, krompir 18—20, zelje v glavah 20—25, fižol 50, jedilne buče 20, črna re Ikev 20, bela moka 65, prosena kaša 70, proso 40, koruza 40, pšenica 45, gobe sivke 40, kis domači 20, mleko 20, smetana 100, sir 70, surovo maslo 400, jajca 13 do 14, kostanj 25, kislo zelje^ 35, kisla repa 20, hren 70, hruške 30, jabolka 25, nešpljl 20, pu- rani 400, gosi 300, race 200, kure 300, piščanci 100—200. KMETIJSKO GOSPODAR- STVO DORNOVA: zelje v gla- vah 20, ohrovt 30, karfljola 30, rdeča pesa 18, črna redkev 15, zelena 30, solata endivlja 30, špinača 20, motovileč 80, čebula 40, krompir 20, paprika 20, pro- so 40, pšenica 45, maslo 400. TRG. PODJETJE ROŽNIK: jabolka 20—25, krompir 18, ko- renje 20—25, zelje v glavah 20, rdeča čebula 45, bela čebula 30, orehi 95, kostanj 16. KMETIJSKO GOSPODx\R- STVO MLO PTUJ: mleko 18, domači kis 20, bela moka 60, krompir 18, zelje v glavah 20, solata endivlja 30, ohrovt SO, karfljola 30, špinača 30, zelena 40, čebula 45, redkev 15, ječme- na kaša 40. 18. in 23. novembra žrebanje državne loterije. — Kupite še danes srečko 1