Razne novlce. * Imenovan je Slovenec dr, Janko Babnik za ministerialnega svetnika v pravospdnem ministrstvu. * Bazpisano je mesto stalne učiteljice na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Lovrencu na Drav. pplju. Prošnje do 20. t. m. * Za dijaško kuhinio v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrolniki in dobrotnice: Na gostiji trgovca Fr. Krepek se nabralo 5 iv; ctr. Brumen, odvetnik, namesto yenca na grob f dr. Serneca 10 K; Ogrizek Fr., župnik, 3 K; Gnus Ant., nadučitelj, na bral v veseli družbi pri Rošu v Hrastniku 50 K; dr. Korošec, poslanec, 10 K; Tertinek Fr., žel. uradnik v Ljubljani, namesto venca na grob dr. Serneca, 5 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! * Izobraževalnim društvom: Te dni je razposlala S. K. S. Z. svojim članicam ppštne položnice, da poravnajo svoje letne prispevke. Prosimo, da se slavna vodstva blagovolijo v kratkem posluiiti teh položnic ter poravnati malenkostni znesek. Udnina znaša za društvo do 100 članov 2 K; nad 100 članov 3 K. Blagovolite, prpsimo, to v kratkem storiti. S tem prihranite sebi in nam velikp pisarij in dela. * Obmejnim bratom — v ppmpč. Se vednp se najdejo ljudje, ki jim ni znan kplek: rObmejnim bratom — v pomoč." Ker se že iz napisa razvidi dpber namen tega koleka, je pač dolžnost vsakega narodnega Slovenca in narpdne Slpvenke, da ne odpošlje pisma prej, dokler ga iie kolekuje z obmejnim kolekom. Na vsako pismo dajmo kolek: 5,Obmejnim bratom — v poraoč". * Dvekronski denar se namerava upeljati v Avstriji. Dosedanje goldinarje sp že precej ppspravili v kleti avstro-ogrskc banke in jib bpdo za 150 milijonov kron prekovaJ' v krpne in petkronače, ostalib 65 milijonov goldinarjev pa bodo prekovali pri kaki poznejši priliki in potrebi. Novi denar bo nekoliko lažji od sedanjih goldinarjev. * Pasji koutumac je proglašen čez cela sodna okraja Celje in Smarje izvzemši občine PetrovSe, Žalec, Sv. Pavel pri Preboldu, Gotovlje, Svetina, Kalobje in mesto Celje. V St. Juriju ob južni železnici sp se prikazali prvj znaki stekline, povzročeni pp iz Hrvatske priteklih psih. * Važna razsodba upravnega spdnega dvpra glede pasjega kpntumaca pri steklini. Najvišje upravno sodišče je z razsodbo z dne 14. oktobra 1908., št. 9688, razsodilo, (Ja se smejo psi, ki za časa kontumaca letajo prosto brez nagobčnika, ne samo v slučaju ulovitve, ampak tudi naknadno pokončati. S tem je izrečeno, da se smejo vsi psi, katere se zaloti na'prostem ali na javnih krajih brez nagobčnika, gpspodarju odvzeti tudi pozneje, da se jih pokpnča. lastnika dotičnega psa pa se kazhuje pp kazenskili določbah zakona zoper živalske kužne bolezni. * Podpore in pomoči pptrebnim rodbinam rezervistov in rezervnih namestnikov. Rodbine onih rezervistov in rezervnih namestnikov, ki so sedaj v Bosni in Hercegovini, imajp pravico do Snevnih podpor in to že od 28. novembra 1. 1. Pravico do teh podpor ima žena, otroci, sorodniki, bratje in sestre, 8e se dpkaže, da je dotični rezervist jih vzdrževal s svojo pla6o. ProŠnje je ppŠiljati pplitiCni pkrajni oblaati. * Vedno lepše. Zaradi konfiskacij v Plpjevem listu ,,Sloga" je interpeliral v državnem zbom tudi liberalni poslanec Roblek. Zveza med Plojem in liberalci je torej dovršena in pdkrita. Zkkaj pa Ploj sam ne interpelira? Ker bplje kaže, da se zataji na&proti vladi zveza s tem listpm, kakpr se nasproti kmetpm taji zveza z liberalci. * Branje radikalnih in socialističnib feasppisov in njih posledica — nevera. Meseoa marca je pisal nekdanji francoski ministrski predsednik Combes v dunajski židovski ,,Neue Freie Presse" p položaju katpliške cerkve na P'rancpskem. Odgovarja tudi na vprašanje: Na kakov način je prišlp francoskp ljudstvp y tako pgromnem številu ob verp? Zanimiva je njegpva sodba zato, ker je svarilna za druge narode. Combes pravi naravnpst in brez pvinkpv, da je sooialisti&no in radikalno časopisje namenoma, pa stanovitno in vztrajno izpodkppavalp vero najširših slojev. Takp-le piše: ,,Br8z ppmisleka lahko trdim, da so radikalni in socialisltfni Casopisi odtrgali katoliški cerkvn dve tretjini, morda celo tri četrtine vernikov . . ." Verskp razdejanje, verski propad na Francpskem je torej brez dvoma rielp slabega branja, slabih ftasopispt. Ločitev cerkve pd države, brezverska §ola, kroja cerkva in cerkvenega prempženja: vse to se je moglo izvrSiti vsled tega, ker je brezbožno Sasopisie spravilo večjidel liudstva v versko iiebrižnost in m&. lomaruost ter ga uavdalp z iiasprotstvom dx> c6tkx&* Katoličaiii t>o biii zamudili priiiko, da bi se bili ostavili navalu brezverskega in brezbarvnega tiska s krepkim negovanjem in razširjanjem katolifiikega Basppisja. Na tem žoipstnem zgledu imamo katoUBani drugiii dežel lep uauk. V svarilo naj nam bodo zgorajšnje Cpmbesove besede: j-Slabo čtlvo je odjjkgalo na Francoskem dve tretjini, morda celo tri i6©trtin6 vernikov katoliški cerkvil" * Pjredpust iu miadina. V pretlpustu ,vse aorirt pravijo. Ta čas si vsakdo misli, da mora ugaajati raznovrstne burke, se mora napiti, plesati iUt N© mpremo si namree skoraj misliti, kak bi naj bil predpust brez pijače. Ce kdaj, tokrat moram biii yiian, pravi ta ali oni. In ravno to največ škoduje našemu narodu, posebno naši mladini. Kolikp jih je Dft tem nepravilnem pustnem veselju dobilo kal t«lesne bolezni, in ne samo telesne, ampak tudi dušerae, Koliko fantov je izgubilo na teb norčijab pamet in koliko deklet dekliški čut. Zapravljena pamet in zapravljen denar, to je navadno dpbiček od teb neummb pustnili veselic. Tpda, naj ne meni kdo, da smp mi zoper vsako veselje. Kaj še! Kdp pa more braniti poštenirn ljudem, da se tu pa tam pošteno razvesele. i— Pošteno veselje, veder smeh in lepo petje je najv.eS vrednp. Clovek se oddahne po trudnem delu, se razvedri, si nabere npvih moei, pozabi malo težare tega življenja, da potem, ko pride tisti čas, gre resel na delo, četudi težko, uaporno delo. Nikdo tedaj ne brani se komu udeležiti ppštene veselice, toda teb predpustnih norij pae ne moremo smatrati za pošteao zabavo. Vemo, da jih jo več taloli, ki so jim naše besede glas vpijočega v puščavi, a bvala Bogu, 3a imamo tudi take, ki so spoznali, da ne sme biti takw. Naše Mladeniške in Dekliške zveze so nam že vzgojile ljudi, ki jim je ljubše društveno zbirališče kot plesna dvorana, ki mesio pustnih burk raje berejo kako podučno berilp, ali pa si kakp veselo zapojejo. NaSa mladinska organizacija zbira in mora zbirati mladino, up naroda. Ce bo mladina trezna, zmerna, dela-vna, varčna, tedaj bo tak tvrdi naš narod. Nafee zdravje, narodovo zdravje, naša mof", narodova mpfi. Ako bo mladina zdrava in krepka, bo tudi naš narod zdrav in krepak, ki se ne bo nikdar uklanjal t«jCevi peti. Zatp pa, draga mladina, na delofl na droiao delo. Prvo bo, da pustimo pustne nprftije noreeia. Noro pijančevanje in plesanje se ne spodobi za mlad&niča, inladenko, pod belim praporom krščanska n_ladinske prganizacije. Naša čast, naše poštenje zahteva, da tako nizkotno ppčenjanje preziramo. Mi moramo ohraniti naš prappr bel, čist, nepmaldeževan. Drugo delo pa naj bo tielo v društvih. Ravno tukaj moramo skrbeti, da nudimo ljudem pošteno zabavo. Deklamacije, tamburica, petje, govori, igre in vse, kar ie blažilnega in izobraževalnega, vse tp je bpljSe nego tisto nemnno pustno razveseljevanje. Naši naspisetniki se vedno gibljejo, greh in laž nikdar ne po8ivata, zatp pa tudi mi ne smemo spati, mpramo biti budai, mprata pa biti budni tudi resnica in krepost. * Za obmejne Slivence: Neiraenovan iz hvaležnosti do dr. Korošca 15 K, Janes Lopič, župn^k v Cmureku 10 K, prijatelji g, firobelšeka nav zadnjem spgtanku y hotelu BA8trijau 16 K, Pij Vsikrelj 2 K, Peter Zirnvaik 2 K. * Za Draštvesi Dom r St. Iljn: Janej Lopič, žnpnik t Cmreko 10 K, samski klub v Mariboru 2 Iv. Posnemajte! Marlborskl okraj. m Maribor. Na tukajšnji deželni saajarski in vinarski šoli se vrši od 1. dp 13. marca t. 1. vinifiarsH tefiaj. — Glej inserat! m Maribor. V KorpSki ulioi pri Temmerlu službujoči blapec Janez Belnar je dal vrtnarskenm pomočniku Janezu Lebenu v svpji spbi prenočiSfie. V, zahvalo za to mu je ta ukradel skprp nov klobnk ia zbežal. m Občinski svetnik Gassareck je, kakor poro^a ,,Marburger Zeitung", odtegnil svojo kandidaturo v deželni zbor in se podal na Dunaj, kjer je stopil v službp založne knjigarne Tempsky. Gagsare«k ja d©lal ob vsaki priliki, kjer je le mogel, proti Slorencenju Mi torej ne bomp žalovali za njim. m Sy. Peter niže Maribora. Umrl je 21. januarja v Trčovi 20 letni kmečki sin Jožef Ferline na pljučnem vnetju — in pošten in delaven viniSar 3ožef Kašman iz Metave. Imel je rakia v grlu. N. y m. p. • m Jarenina. V nedeljo, dne 7. februarja priredi kmefeko bralno društvo po vefiemioah pustno zabaTO, Kdor se hoče ppgtenp za pust razvedriti naj prVde po večernicah k Ornign. Vem, da ne bo smeha ne Vonoa ne kraja. Igrali se bote igri -Crevljar" in nKraet in lotograf". Stojišče stane samo 20 v, sedeži pa sopo 40 v. Tudi druge reči so na sporedu, kar pa za z3ai zamolčimo. Za domače se bote igri ponpyili r pondeljek zvečer ob 7. uri pri Ornign. m Partinie. Da so se občinske yolitve takp ugoanp za našo stranko izvršile, je vzrok neumoma, delavnost, vstrajna in poštena agitacija naših mož, pa tudi odurna nadutost in baharija, kakor tnfli politiftna neznačajnpst nasprotnikov. NaSe delo je bilo podrobnp razdeljeno. Vsak naš agitatpr je imol svoje števiike, svoje voliloe. Mi se nismo nifl groziTi, niQ pretili. ni5 bahali, niS hujskali ter se laži posluževall. Po§tenim naiinpm smo dpsegli krasen tispeli- Ppštenost je največ vredna, ne samp v osebnem, tudi v politicnein življenju. Tp si dpbrp zappmnite vi vsi, ki ne znate drugega, ko vpiti in se groziti, osebe napadati in uganjati politikp — norcevi. Tiakih nasprptnikov se mi nio ne bojimp. Taki ljudje storijp edinp prav, da ostanejp na dan vplitve dpma za pečjo. Naše geslo pa je bilo in bo ostalo: organiziraui mpramo biti. Kdor dela preko sklepov stranke na svojo rokp, ta ni naš, s tem vun iz naše sredine! m Zabavni večer S. K.; S. Z., ki se je vršil v. nedeljo, dne 31. jan. v prostorih kat. delavskega društva v Mariboru, se je zelo ppvoljno obnesel. Obširna dvorana se je napolnila do zadnjega kotieka. Igralci pa so tudi, kot bi se zavedali, da igrajo pred dvPrano, nabito občinstva, izvajali svoje uloge prav mojštersko. Že prva igra: ,,Raztresenca" je vzbudila mnogo smelia. Se več smeha je napravila druga igra: ..Zamujeni vlak". Vsi smo se ikar zaljubili v mojstra Petra, ki se je vozil z ,,ekstracugoin". Pa tudi Potokar ga je ,,pihnil". Da je bil smeh tudi takrat, ko je stopil iz vlaka mesto pričakovanega kralja mojster Peter iz Lešcevja, nam ni treba omenjati. Sploh se je slišal po končani predstavi samo en glas: Da bi S. K. S. Z. večkrat priredila take večere. S. K. S. Z. je lahko ponosna na svoj prvi nastop. m Maribor. Na Svečnico, dne 2.. t. m. so vprizorili na gledališkem odru y Narodnem domu maribprski srednješolci igro ,,Divji lpvec". Igra je prav dobro izpadla. Nekateri igralci so rešili svoje težke vloge naravnost mojstrsko. Udeležba je bila obilna. Silno proslavili pa so se ta večer učiteljišcniki. Ker so baje zraven igrali tudi ,,klerikalci", so sklenili, da se ne sme nihče ndeležiti igre. Skoro vsi so prišli pred Narodni dom in tamkaj imeli stražo. Pet gojencev, ki pa niso popolnoma svobodomiselni, se je udeležilo predstave, te so sprejeli pp konSani igri z žvižganjem. Res so potem zložili za Dijaško kuhinjo nefcoliko kronic, ali lepo pa vendar ni, da delajo neslogo med dijaki. ;Od srednješolskila dijakov bi paS take nestrpnosti ne bili pričakovali. Kako naj taki ljudje pptem vzgajajo našo deco, če so sami vzgoje najbolj potrebni! Karčevina-Leitersberg. V nedeljo 31. jan. je predaval v izobraževalnem društvu g. dr. Verstovček o naseljevanju kmečkega ljndstva v mariborski okolici; omenil je razvoj mesta samega in r značil gospodarski propad rkoliških posestniko , namesto katerih je nastopil viničarski stan. Opozarjal je viniferje na dalnji razvoj tega stunu v mariborsk em okraju. Iz varčn h viničarje? nastaj^jo želarji, H si *stanavljajo s prihranjenim denarjem lastne dorae. tako da je upati, da bode v nedoglednem času vsled varčiu-sti in pridnosti nastalo zopet vei kmetij v bližini mesta Poziral je viničarje k varčnosti in jih opominjul. da dajo svoje otroke učit kakega rokodelstva oziroma obrti. — Prihodnjo nedeljo predava v društ u kletarski nssdzornik g T5ele o dekt-viničarjev in vinngradnikov na spombd. m Selnlca ob Dravi. NaŠa Citalnica je imela na Svečnico dne 2. t. m. obSni zbor. Udeležba je biIa za naše razmere še prav dobra. Novi odbor se je sestavil tako-le: Predsednik Ivan Miklavc, podpredssednik Franjo Timer, tajnik kaplan Marko Sagaj, blagajnik učitelj Kovačič, knjižničar Jakob Caplo. S prejšnjim odborom smp imeli res nesrečo. Med ljudstvom ni bilo niti najmanjšega zanimanja za čitalnico, mnogi sploh niso vedeli, da jo imamo. Upamp, da bo novi odbor popravil, kar je stari zamudil. m Št. II| v Slov. goricah. Prav izredno sreSen je naš Št. Ilj od 28. januarja naprej. Pri ,,Niederwaldu" se je vršil vinski semenj, na katerega so prišli res mnogi — mnogi. Rujna kapljioa v buteljkah je najhuje trpela. Slišali smo imenitne ,,guče", heil-klice in obfiudovali tud' izbruhe vispke nemške kulture. Heil Wodan, heil Bismarck, heil Luter! Polne raztrgane žepe nemške korajže je prinesel seboj veliki Neroec iz dežele polentarjev — Giuseppe Pasoolo iz Sve6ine. Živio-klici, ki so preglašali heil-klice, so ga popolnoma zmešali. Sekundirali so temu ,,Velenemcu" sami pristni Germani, kakor: Sentjakobski Ferk in nek German iz Vukovskega, PoliSki Reininger in iTonfiek pa ves domači Sudmarkin aparat, ki skrbno požira judeževe groše Siidmarkine. Veste, g. urednik, tP Vam je sama pamet pri teh sreSnih Častileih Bismarkovih in Lutrpvih. Vemp tudi, da silno peče te naše prijatelj;6ke slovenska govoriea, živio-klici in narodni znak. Obfindovati mpramo le naše rodoliube gg. Thalerja, Baumana, Krena in Žebpta, da so priskrbeli tem omikancem takp korenito blamažo ter da se niso vstraSili vpitja in zasrampvanja StajerCijaiicev. Pri takih pril'kah je res ,,ži3gnana" vpda najboljše sredstvo za pomirjenje nemških živcev. m Sv. Lenart v Slov. gor. Svpjih podpispv se Bramujejo! Nekatere, ki se žive le od Slovencev, smo vpraSali, zakaj da so se podpisali za nemško SpIp! Toda začeli so se rotiti in priduševati, da se niso nikdar ppdpisali! GptPvo jih je sram! Kaj pa, ko bi naša oblast te podpise nekoliko bolj natanko pregledala in od vsacega natanko zvedela, kaj se je reklo takrat, ko se je vsakdo podpisal!! m Sv. Lenart v Slov. gor. Nekateri LenarCani so se od nekdaj odlikpvali v goljufiji in laži. Ti dve uši prikazali ste se najprej na gospoflarskem pplju in ste tukajSno prebivalstvp spravili v dolgove 6rez glavo. Zdaj, ko je gpsppdarskp pplje uniCeno, vrgli ste se ti dve uši na narodnp polje in nas hofieta uniBiti narodnp, tako, da bi iz dobrih Slovencev postali sovražniki Slovencev, da bi ppstali janičarji, ki so hujši od Turfcinpv. Da se tp tem prej dpseže, mpra se deželni šolski svet najprej nakrmiti z lažmi, da ustanovi nemško ljudsko špIo, katero dobimo gotovp, ako deželni šolski svet ne bp prišel na to, da cela prošnja za nemškp šolo ni nio drugega kot navadna uradna laž, ki trdi, da sp prošniki sinovi nemškega naroda, ko so vendar pd prvega dp zadnjega sami Slovenci, ki večinoma nemški niti sami ne znajo, še maaj pa njihovi otrcci. Kp bomo tudi v narpdnem oziru uničeni, takrat se bota pa goljufija in laž vrgli na versko polje, da vzameta še verp našemu ljudstvu. Od Nemca do luterana je kratka pot, kajti nemški narod je po veliki večini luteranski. Sliši se, da si ^oljufija in laž že iščeta prostor za luteranski tempel. ln Sv. Lenart v Slov. gor. Na dne 11. iebruarja ob 9. uri dopoldne je vseli onib 43 ,,pristnih Nemeev", ki so nevede, da mnogi celo proti svoji volji ia le vsied pritisk,a se podpisali za javnp ljudskp nemško šolo, poklicamii pred g. okrajnega glavarja, da izpovejo, ali so res nemške narodaiosti ali ne. No, to bo pae veselje posiušati te pristne Nemce, te Tevtone iz Lormanskih in Žcrjavskih lesov, kako bodo morali v nemščini, katere še niti ne znajp, odgovarjati! To bo kot nalašč za predpustni čas! >Za Šentlenarčane hočemo pripraviti za pustni torek poseben šaljivi list, pisanega v isti nemščini in s tistimi krasnimi govori, katere bodo ti ppsili-Nemci dne 11. febr. ¦govorili! — Brrrrrr! m Sv. Lenart v Slov. gor. Vsi občinski uradi, katerih občine so vžolane v iaro Sv. Lenarta, so dobili od okrajnega giavarstva ukaz, da naj imenujejo in odpošljejo dne 11. iebr. po enega ali več zastopnikov pred okrajnega glavarja ter da se tam naj izjavijo, ali je treba še druge javne nemške ljudske Šole pri Sy. Lenartu ali ne!' Župani! Skličite takpj seje ter odpošljite mnogo zastopnikov, najbolje kar vse odbornike in protestirajte proti drugi javni ljudski nemški goli! Le pomislite, saj še niti stare šole nismo plafiali in ker si je par nemških privandrancev in odpadnikov zmislilo, da hočejo imeti še enp javno nemško ljudskp šolo, je naša sveta dolžnost, da nas reMte pred novim plačevanjein! Ti privandranci si labkp šole stavijo na svoje stroške, nikakor pa ne na naše! Sedaj je še čas, se ubraniti! Župani, vi ste sedaj odgovorni za nas vse davkoplačevalce! Vi lahko, vi tudi morate zabraniti nepotrebno javno nemško šolo ! Mi smo vas izvolili, da branite naše pravice, storite sedaj svojo dolžnost! — Davkoplačevalec. m Sv. Ana na Krembergu. Umrl je dne 30. prosinca Janez Spindler, posestnik in dolgoletni občinski odbornik v Ledineku. Pokojni je bil veren katplik in zvest zagovornik slovenske kmeeke stvari. N. p. v m! Ženi in otrokom naše sožalje. m Spodnjia Polskava. Dne 28. januarja t. 1. sp se vršile tukaj volitve župana in ppdžupana^ Prodrli so, kakor pri znani narodni mlačnosti volilcev ni bilo skoro drugače pričakovati, posili-Nemci. Za župana je izvoljen trgovec Engelbert Sicherl, za podžupana Franc Troster. Za obginske svetnike so bili izvoIjeni Matija Kotnik, Karol Hrastnig, Jakob Potofinik, Stefan Rudolf in Anton Samastur. m Gorlca pri Ra6ah. V predzadnji "?tevilki Sl. "Gospodarja je nas, goriške fante, nekdo pohvalil. Da pridno čitamo je poročal, in je obenem vabil vse goriške fante in dekleta, da bi pristopili k slov. izobraževalnemu društvu. Mi, ki smo že pri društvu, obljubljamo, da bodemo tudi za naprej pridno Citali in agitirali za društvp. m SIov. Blstrica/ Opozarjamo na shod Kme5ke zveze, ki se vrši v nedeljo, dne 14. sveSana ob 3. uri popoldne v hotelu ,/Avstrija". Govori državni ppslanec Pišek. m SIov. Bistrlca. PoroSil se je r S7ov. Bistrici T. februarja kroja? F. KukoviS z gpspodi^no Pavlp Verdnikovo. Cestitamo! • m Slov. Blsirica. S smreke Je paHel 1. febru- arja delavec Ludovik Pristonik, ki je obiral smrekove štruce. Ponesrefiil se ni hu'dp. | m 14. febrnarja vse.v *t. Ilj! V nedeljo 14. febr. priredi ' ^Fmetj". brslno dništTn11 v St. Ilju v Sl gnr. pop V24 v gostilni g. CeVerja večjo prpdpustno v^BfliVo. Sodeloie sl. akad drnštvn ,,Z»ria" v Gradcu 8 pe»skimi in raznimi Saljivim' točkami. Na vsporpdn j'e petje, govor, Saliivi srečoloT. deklamscija, Salji^a pngfa in drnje bnrke Med odmori Bvira godba. Vse domačine, sosede in sploh vsp prijatelje ob- mejnih brato* iskreno Tab;mo! — 14. februarja vse v Št Ili! Kdor pa ne mfre v fit Ilj, pa so naj spomni naspga ,,DniBt»enega doma"! m Lmorle. Kat pIov. izobražpvslno druStvo prirpdi v nedeljo dne 14. svečana t. 1 predpustHO veselico ob •». uri pnpoldne Predstav- ptiijsld okraj.  _. ... u_v<-'uv->a m, wa a ni ar-uijiii ^ruuuj •¦ i ww jJll Ufl; Dl"UH?_ll r \1 \t OtOjlSCol 30 y. Kdor ge boče po~teno z»b»vati in iz srca oasmejati, naj pride 14. svečana t Lspfsrje K ohiln! udel°žbi vabi domačine in soifde odbor. m Slivnlca pri Moribnrn. Občn' zhoi tukajšnjega izobražeTalnega arnštva bode v nrdeljo dne 7. svečsna takoj po prvem onraviln ob 8 uri v bralni sobi. Dnevni red je: 1. Volitev odhora. 2. Poročilo predsednika. 8. Poročiln tajnika, kDJižoičnrja in blsgajnika. 4. Kazni predlogi. Popoldne po večprnirah pa prred« naši diletantje (fledaliSko igrn: Easen ne izostane. Med p sameznmi d<"janji aodelnje slnv. tamburaSki zbor. Vstopnine bo saino 2 vin. Zatorei vahimo vse prijntelje naSega drnStra od blizu n daleč. Daj si privniičiio z<,pet enkrat pjrar prisrčne zabave in rarvedrila. Na sviderjje v Dedeljo dne 7. t. m.l m Sv Lenart v Slov. flor. V nedpljo dne '4. febronrja se vrši tokaj velika ves lica, katero priredi ,Kat. bralno in gosp. drnSivo" pri St. Lenartn v Slov. gor. v veliki dvorani A. Arnng-oTe goHilne. Upri zorila se b"de veseloigra: Zakleta soba v goBtilni rpri zlati gnski". Petje, gndba, srečolov, kmifeti. Vsi domačini in sosedje se iskreno vabijo. Natančni vspored na plakatih. m St. Lenart v SIot. gor. Za tokajšnjo šolmko kuhinjo so dsrovali ti-le gospodje oz. grgpice: Neimenovana 50 K, Neimemvana 40 K, Wntt Josipina, u6ite'jica 2 K, Pajtler Janez, župnik 2 K, Diemat Franc, posestDik v Sp. Por"ičn 8 K. 8uman Matiia, TeleposeBtnik v Radahovi 10 K. Bog plotil Dalje prihodnj;6. m Braloo drnštvo Sv. M>rtin pri Varbergv ima svoj občni zbor dne 7. svečana t. 1, v svoji društveni sobi v takoivani — stari šoli- " Odbor.  p Ptui- Utonil bi bil skpro dne 27, januarja po- poldne učenec ljudske Šole Hvalec. Sel je na nek postranski rokav Drave na led, kjer se mu je vdrlo. Nek 17 leten defiek, ki je tp videl, je šel takoj pp 1&stvico, jo poljpžil aa led in se dal privezati na njp.. Med njegovim rešiinim delom pa se je tudi njemu udrl led in prišel je s Hvalcem vred, ki ga je že držal, v. vodo. KonSno se je vendar posrecilo, da sp spravili obadva nepoškodovana na suho. Voda je bila na mestu, kjer se je Hvalecu udrlo, 254 m glpbpka. p S ptujske OKOiice. Rojaki po Štajerskem mislijo, da tu v ptujski okolici kar tonemo v BŠtajercu". Nikakor! Posebno na levem bregu Drave so silno redko sejani njegovi častivci. Jako veselo znamenje je, da ga naša vrla mladina ne mara. Oujte, &aj se je zgodilo pri neki hiši! Oče je bil naročen na nŠtajerca". Imel je sinove in hčere. PoStni pot je dajal »Šiajerca" ali ofieta ali sinu ali hčeri, pač na kogar je prej naletel. Nekaj časa eo ga nosili domn, a kmalu se je sinn in vrlim hčeram tako ogabil, da ga niso več hcteli sprejemati in oče — je list odpovedal. Pač slava takema vrlemu sinu in slava vrlim hčerkam! Znan nam je drng slačaj, kjer je sia očetu ^Štajerca" ogabil, da ga je pustil! Le tako naprej, vrla slovenska mladina. Ti si np, ti si nada naše lepe domovine!  p Sv. Marjeta niže Ptvrja. Umrl je dne 27. t. m.i  v občini Formin na.imlajši sin vdove Julijane Trunk. Pokojni ni umrl na\ adne smrti, ampak pd hudih udarcev neSloveških mpškanjskih Štajercijanskih ppnpfi njaških fantalinpv. Pokojni je bil previden s sv. za kramenti. Bodi ma zemljica lahka!  V Halozah Se obilo dobre vinske kapljice v kleteh  čaka kupcev, ki naj v lastnem interesa stopijo naravnost s  pridelovalci v dotiko, ne pa z veletržci.  p Sv. Barbara v Halozah. Poročil se je dne  31. prosinca takajšnji nčitelj in posestnik pri Sv. Antonu  v Slov. gor. g Ivan Kocpek z g. Alojzijo Kolaričevo,  veleposestDiško hčerjo v Šalovcih pri Sredisču iz rodovine  naših slavnib Miklošičev. Čestitamo!  Sv. Trojica V Halozah. Naše kmetsko bralno drnštvo  je imelo v nedeljo veselico, katere se je ndeležiio nad  250 oseb. Slov. krš". soc. sveza v Mariboru je posla'a go vornika, ki je predaval o dobrem in slabem tisku. Po go voru ie bil srečolov — dobitkov je bilo nad 200 — nato  se je pa razvila prosta zabava, med katero so nas kratko časili tudi vrli pevci z lepimi popevkami. Naši fantje so  že vse pripravili, da bi vprizoriii glediško predstavo, pa jo je ptujsko glavarstvo prepovedalo in zagrozilo s kaznijo, če bi vkliub i repovedi igrali.  p Z Vnrberga. Naša mladeniška Marijina družba šteje  78 članov, izmed katerih jih je ved pri vojakih in se jako dobro drže. Zdaj pa se je kot del ^gospodarsko izobraževalnega društva" ustanovila še mladenii*ka zveza." Dne 31. januarja se je izyolil odbor tako-le: Frane Poštrak, predsednik; Jožef Preiožoik, blagajnik; Anton Turnšek, tajnik; Bezjak Konrad, Krojzl Leopold, Šprah Franc, Matjašič Jožef, odborniki. Namen nZveze" je zlasti varovati fantovsko 6ast in poštenje, vzbujati narodno zavest, pospeševati varčevanje ia sploh delati za izobrazbo in omiko. Zdaj pa krepko na  delo, vrli fantje, da boste pozneje kot značajni slcenski možje in gospodarji rabili to, česar se boste zdaj naučili! Koliko se zdaj pri nas čita, je razvidno iz tega, da se je samo mesca januarja izposodilo iz knjižnice ^gospodarskoizobraževalnega društva" 301 knjiga. Glejte, nasprotniki, tako se na Vurbergu ljudstvo Bponeumlja."  p Sv. Lenart pri Vel. Nedelji. Slov. kat. izobraže valno drnštvo -Bratimir" priredi dne 7. febr. v narodni  šoli zborovanje s podnčnim predavanjem potovalnega učitelja g Pirstingerja. Začetek koj po večeraicah ob '/,3 nri.  Ob enero se nstanovi odbor, pobira udnina, in sprejemajo  še novi udje. K obilni udeležbi vabi Odbor.  Ormož. C. jkr. sodnik dr. Fraa Pupaeher je imenovan za c. kr. tajnika pri finančni prokuraturi v Trstu. Na Dje govo mesto pride iz Celja začasno c. kr. avskultant dr.  Rud. Altziebler.  Središče. Pri nas se snuje zadružni parni  mlin. V pripravljalnem pdbpru sp gg. Lpvro Petpvar,  Ivan Kočevar, Maks Robič; ppdpiral bo podjetje tudi  g. Anton Kosi. Cel mlin bpde stal 300.000 K in iščejo  300 zadružniJkpv pp 1000 K. **  p V Šikoljah pri Pragerskem. Na dopis, katerega je prinesel Slov. Gosp. dne 21. januarja 1909, opozarjamo vse prebivalce iz ftikolj in Strgonee. Pri naši slovenski požarni brambi naj bi bil načelnik Stampfl (!) blagajnik (!)  Waldbauser (?) in nadzornik Korošec (!) Ali so to naši pri jatelji? naši rojaki? Stam^fl in Korošec sta zagrizeva Šta jercijanca in koliko sta se lansko leto trndila za nemško  šolo v Cirkoveih. V občino sta skoraj naga in bosa privan drala in sedaj naj bota nam kmetom ua čelu in naj nas  nadzornjeta in gospodarita z našim denarjem? Nikdar in nikoli. Kdo je pa Waldhaaser, nam ni znano, da ni naš, to je gotova resnica ia ta bi naj imel našo blagajno ? Torej možje pozor, da ne zabredete globlje kakor cirkovška požarna bramba po kranjskem llberalčku. G. urednik!  dragokrat nekaj o naši šikoljski posojilnioi in občinskih  dokladah. Ljufom^rskJ okra). 1 Ljutomer. NaŠe bralno društvp je imelp B4. jan. svoj redni občni zbpr, ki nam je zppet pokazal velik napredek društva v preteklem letu. Tplikp članov nimajo skoro vsa liberalna društva v Ljutpmeru, kpt naše društvo. Kdpr se še sppminja, kakp je bilo društvo pred 5 leti, kakih 30 članov, razmetano, neurejeno knjižnicp, in danes? Nad 800 raznih knjig imamp v knjižnici, članpv pa šteje 210. Menim, da je malo društev, ki bi y takp kratkem času takp napredpvala. Zato pa tisti, ki še niste pri društvu, pristopite, da bo imelp v kratkem fcasu 300 članpv. Tako bomo pokazali, da smp še bplj dpvzetni za izobrazbp, kp tista naša inteligenca, ki rešuje dpmovino v gpstilni pri polnib kozarcih. 1 LJutomer. Kje bo gnezdil čuk? To je sediaj predmet govorpv našib liberalnih velikašev s priveski raznih Matijev. Eni ga silijo gpri v višave, da bi si pri žarkih gorkega solnca pžgal svoje peruti, drugi pa mu želijo prostor daleč kje v deveti deželi, da bi ne delal škode ,,Spkolu", ki je, kakpr slišimP, v zadnjem času izgubil zopet mnpgp perja. To se nam zdi nekam sumljivo, ker sedaj vendar ni tisti 6as, kp izgubljajo ptiči perje. Ker je pa nevarnost za mpžgane teh liberalnib velikašev, ki pa zelp radi zahajajp tudi na nemške šullerajnske slavnosti, jim v ppmirjenje povemo, da bpmp to že sami poskrbeli ter jih ne bomo yprašali za njih nasvete. 1 Ljutomer. Ob državni cesti, ki pelje iz Ljutpmera prpti Središču, se nahaja neka trgpvina in gostilna, v kateri se nabaja ptujski ,,Stajerc". Naših domačih listov ni dobiti- 1 Cezanjevci. Naš g. nadučitelj se zelo trudi razšinti razne liberalne liste. Vsiljuje jih ljudem na vse pretege, toda enkrat pa jo je skupil. Napisal je na list: Naj roma od hige do hiše. Neka druga roka pa rauje tisto popravila v: naj roma od stranišča do strani4ča. Ta jo je pogodil. Za drngo liberalni listi tako niBO. 1 Kapelsko bralno društvo imelo je dne 24. jan. t Soli ob6ni zbor. Draštvo je štelo v preteklem letn 63 udov. Gmotno stanje drnštva je povoljno in izkaznje 109 K prebitka. Poleg raznih časopisov se je prebralo tndi okoli 1000 knjig razne osebine. Za tekoče leto se je odbor takole sestavil: g. Jak. Zemljič predsednik; g. J. Cirič podpredsednik; 6. g. D. Meško blagajnik; g. Qui. Pertlj tajnik; 6. g. VI. Cepuder in g. J. Golob odbomika; g. Jan. Štuhec in g. J. Mihalič knjižničarja. Imena novega j odbora so nam porok da bode društvo tudi v tekočem letu ' ¦voj namen v polnej meri izvrševalo. 1 Gomja Radgona. Podporo od okrajnega zastopa gornjeradgonskega, ki se je bila razpisala lansko leto poTodom iubileia cesarja Franca Jožefa L, so dobili: Anton bra 1867 imajp jezikovno vsi narpdi v Avistriji jednake pravice v uradin, v šoli in javjiem življenju ter bi bil člen te ppstave za nas brez ppmena, ker bi ne čuval našib, tam zajaračenih pravic! 2, Naša občina je popolnoma slpver.ska. 3. V ljutpmerskem okraju je do 95 odstotkpv Slovencev, torej tudi ve&ina slovenska in ni težko c. kr. uradom ljudstvu ugoditi. 4, Plačujemo tudi mi materijelne in krvne davke, kakpr nemšM narod, zato zahtevamo,, da se nam od c. kr. uradov, koje ppmagamo v našo injdržave korist vzdržati, ne kratijo naše pravice. 5. Državno sodišče je že v razsodbi z dne 3. julija 1906 brpj 264 razsodilo, da se vse v členu 19. |drž. zak. z dne 21. decembra 1867 za državljane določene pravice nanašajo tudi jia občine. Iz tegja sledi, da morajo c. kr. državni in deželni uradi občinam dopošiljati ravno tako v njihovem jeziku uradne reči, kako državljanpm v njihovem. C. kr. ministrstvp za notranje zadeve blagpvoli blagohotno ukreniti, da se naše v postavi utemeljene in potom jasnega razuma dokazane pravice ne kratijo ter zapovedati, da c. kr. uradi, koji imajo z nami opraviti, nam pošiljajo vse uradne zadeve v slov. jeziku. — Občinski odbor Okoslavci, dne 5. julija 1908. JMemec, župan. — C. kr. namestništvo je torej vsaj deloma spoznalo, da je naš priziv, koje-' mu ni ugodilo, praviSen in da ne zahtevamo nič drugega kakor svoje pravo. Uparao, da pridejp c. kr. uradi do prepričanja, da z nemščino kot uradnim jezikom Slovenci ne bodp nikdar zadovoljni! 1 Slov. pevsko drnštvo v Ljatomeru priredi t nedeljo U. t. m. v goatilaiških prostor b g. Sršena zabaven večer. Na vBporedri je: igranje na klavir, šaljivi moški in meš. zbori, solcspevi, dvospevi, šaljivi kupleti, šaljiv srečolov, itd. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Prijatelje glasbe nljudno vtbi odbor. SlovenJjralkJ okraj. s Slovenjgradec. V Podgorju je j.imrl v pondeljek, dne 25. januarja t. 1. v silno hudih bolečinah posestnik Franc Skodnik. Umrl je najbrž vsled zastrupljenja. Imel je večkrat prepire v domači hiši in je živel v prepričanju, da ga lastna rodbina zasleduje. Skiršal si je že veekrat vzeti življenje. Enkrat se Bfrašovecln Jakob Ferenc, kmetska sina iz Grabonoša žup- : je obstrelil in enkrat posknsil obesiti, pa so ga še nije Št. Jur ob Ščavnici, in Alojz Sturm, sin c. kr. uradnika | pravofiasno rešili. Tpkrat se je najbrž sam zastrupil. v Mariboru. Na prihodnjem občnem zboru dobijo podporo |nčenci viničarskih Sol. 1 ,Trg Gornja Radgpna dpbi lastnp ppBtP. 51 Iz Rožičkega yrlia. Minoli petek, dii& 22. jan.: jje bil Franc Vogrinec, tukajšnji naroden trgpvec, na evojem posredovalnem potpvanju v Rožičkem vrhu. pri tem pride do neke biše, o katere prebivalcih je znal, da se ne sramujejo svojega materinega jezika, in je začel zunaj vpiti: ,,Heul und Sieg". — Vi, gosp. Vpgrinec, zakaj niste pstali n Mariboru? Saj bi lahko tam z mariborskimi renegati vpili Heul und Sieg. Ce Vam smrdijo slovenski grpši, le povejte!. Zakaj se sramujete, da Vas je rpdila slovenska mati in Vam je oče Slpvenec? — Rožnpvski. 1 Okoslavci. Naši ob6ini je c. kr, namestništvp y Graticu priznalo pravico, da sme pd o. kr. okrainega glavarstva v Ljutomeru zabtevati yso kprespodenco, to je vsa pisma, kakor tudi naslove v slovenskem jeziku. C. kr, namestništvp v Gradcu je namreg dalo naše županstyo pp c. kr. glavarstvu vprašati, ali smo zadovoljni, da nam c. kjv pkr. gjavarstvo piše vsa pisma in tudi naslove v slovenskem jeziku in v slučaju, da smo, ali potegnemo naš ugpvpr, vlo- žen pri c. kr. namestništvu na notranje ministrstvo nazaj? — Tukajšnji župan je dejal, da slpbpdno, ako se našemu ugovoru stvarno ugpdi. C. kr. zastopnik glavarstva je vzel stvar na zapisnik in župan je to novo pogodbo podpisal. Ker pa v, rpkah za pbt-. odbpr županstvo še nič ni imelo, zahtevalo je od glavarstva povrat ugovpra v izvirniku, koji naj jamči črno na belem naše pravice! Župan je bil pozvan racli tega k uradnemu dneva v Gprnjo Radgono — (ne ve se, radi česa tako dalefe) in tam je dobil vlpženi ugovor na notranje ministrstvo nazaj z zopetnim zatrdilom g. uradnega komisarja, da se naši želji ugodi! Vse bi torej bilo, le ugovor je ostal brez odgovora. Da pa slov. javnost izve, kako se jnoramo na lastnih tleb za svoje pravice boriti oziroma kako dolgo se mora- mp truditi za bore malo svpjih pravic predno le mr- vico istib dosežemo, javimo v naslednjem delovanje tukajšnjega občinskega odbora. ObCinski odbor ob6i- j ne Okoslavci je v svoji seji z dne 31. avgusta 1906 sklenil samo slovenski irradpvati ter od c. kr. uraJdov ! sprejemati samo slpv. dopise in tiskpvine, katere pa | morajo biti tudi slovensko naslovljene ter je to nazna- i niti vsem c. kr. uradom. C. kr. okr. glavarstvo pa je pbčini z odlokom z dne 10. septembra 1906 na podlagi § 90 obč. reda ta sklep prepovedalo, na kar se je nbčinski odbor vsled svpje seje z dne 30. septembra 1906 pritožil na c. kr. namestništvp v Gradcu. Se le z odlokom od 21. junija 1908 nam je c. kr. pkr. glavarstvo v Ljutomeru naznanilo, da c. kr. natnestništvo našemu prizivu v štev. 9 651-2 ni ugodilo. Tukajgnji obfiinski odbor je vzel to prepoved z nevoljo na znanje ter sklenil v smislu člena 19 postave z dne 21. decembra 1S67 državnega zakona. v javni odboroyi seji z dne 5. julija 1908 vlpžiti priziv na notranje ministrstvo in sicer: C. kr. nptranje ministrstvo za notranje zadeve blagovoli ukreniti, da c. kr. irradi ne kratijo občini v pmenjenem zakonu zajamCenih pravic: 1. p0 Clenu 19 postave z dne 21. decem- s V Vuhredu je dne 31. januarja nmrl in bil na Svečnico pokopan nekdajni vojak v armadi slavnega vojskovodja Radetzky-ja, Soinig; dosegel je visoko starcst 85 let. Pred nekteremi leti je zgubil popolnoma pogled in posluh ter vžival podporo župnijskega ubožnega zavoda in prisperek iz srenjske blagajne. N v m. počiva! s Velenje. Npv ppsilinemlki obrtnik se je naselil z novim letom v Velenju v Lempelnovi hiši. NaŠim posili-Nemcem ni bilo dovolj, da imajo že enega svojega peka Sakuschegga, dobili so iz Špštanja še drugega Kurnigg-a, ki tudi cuker in kafe prodaja, ker nemška trgovca ne mpreta ,,folgat". Ali so dobili ppsili-Nemci Kurnigga zato, ker Sjajkuachegg sam ni mogel dovolj kruha spefii velenjskim posili-Nemcem, ali morda zato, da dobi šulferajnska šola nov prirastek, (ker Kurnigg je seveda kot šoštanjski Nemec dal svpje otroke v nemško šolo), tega ne vemo ppvedati še danes. Nekateri so pravili, da sp Kurnigg-a dobili tudi iz blagega namena, da bi oškodovali slovensko pekjarijo v Lagerjevi. hiši. Takih pobožnih želj bi naši posili-Nemci že bili spospbni. s Velenje. Že davno nas je v prste skelelo . . . ,,Ni čuda pri takem mrazu", pravite gospod urednik, pa niste prava zadeli. Zakaj segate v besedo? Kaj mraz! Saj ga vsak čuti, vendar ne bpmo p njem v Gospodarja pisali? Kaj delajo naši nemški trgovci, veste, to nas je v prste bodlo. Nekaj časa Smo mirno gledali, zdaj je pač preveC, mi kmetje noCemo, da nas na cesti lovijo in napadajo naši nemški trgpvci, kajkor to delajo sedaj, samo, da ja ne bi kdo Šel k Valenčaku kupovat. Ce gre kmet ali lonetica po trgvr, že prileti kdo iz nemške trgovine, če ne kar dva ali trije in začnejo prigovarjati in kar siliti in vlefii v štacuno: Vi bote ja pri nas kupili. Ce Vam na pol zastonj damo, samo da bodete pri nas kupili. Zopet drugim: Vi se pa boste nas starih držali. Vi morate pri nas kuppvati. Pa jim je odločno odgovoril kmet: dozdaj sem moral pri Vas kupovati, ker nisem mogel drugje. Za naprej se bom pa moral našega narodnega trgovca držati. Zopet 'druge kar vlaftijo v štacnno, ker ob vsakcm voglu čaka eden. Nekim ženinom so kar torbe in koše pobrali, hotec jili prisiliti, da kupijp pri njih. Pa vseeno niso kupili. In zpodi se, da tistim, ki sp kupili pri narodnem trgovcu, s prstom pogrozijo, ali pa vpijejo za njim: Cujte, zakai pa k nam ne pridete? Kaj je pa iskala vaša. žena včeraj pri Valenčaku? so vpili za kmetom. .,Za svoj denar lahko kupimo, kjer hofiemp", se je moško pdrezal kmet. Vendar je pa mnogim to lovljenje. to siljenje sitno, kakor pravijo in se skuSajo izogniti, da jim ni treba mimo nemške štacnne. Kateri pa tu ni<"; dolžni niso in vedo, da za svoj denar lahko kupijo. kjer hočejo, se pa tudi tega .,lpva" ne bo.iijo. Clovek ne bi verjel, kaj si vse npmškutarski trpovoi vzupajo, da bi Ijudi odvrnili od narpdne trgpvine. Za danes smo bolj milo pisali, ker je v prviC. s jKmetje v okolici velenjski, kupujt«) pri narodnem trgovcu Valenčaku. Zavedajte se evoje narodne dolžnpsti! Konjiški okraj. k Konjice. No, asfn! že dplgp in željnp smo. pričakovali takega dppisa iz Konjic, kakpr je v MGrazer Tagblattu" z dne 26. prosinca t. 1. Duhpvsko in državno oblast se tam kliče na pomoč zpper ,,Kmečko hranilnico in posojilnico" in zpper g. kaplana, ki je tako dober, da v svojib prostib urab brezplačnp pomaga pri poslovanju Kmečke branilnice in pospjilnice ter je celo za6a&no prepustil eno svojo sobo v kaplaniji za urad. To je namreč veliko hudodelstvo v. :očeh naših prevzetKib, od slovenskega denarja spitanih, pa še bolj ,,kunštnib" nemškutarjev, če kdo kaj zastonj stori za slovenskega, dobro kršfianskega kmeta. Sicer pa hvala ti lepa, o preljubeznjjvi dopisnik, in še prosimo te celp, pznači Še večkrat kaj o naši hranilnici in ppspjilnici, mprebiti Se tudi v ,,Stajercu", ker s tem nam delaš najboljšp reklamo. Napis smp si tudi že naročili; hvala, da si nas opomnil; bodo vsaj !naši slovenski kmetje tem bolje vedeli, kam naj nosijo svoj denar varnp nalagat, in kje si posojil jemat! ; Seveda, vi vstajate, nas pa je strah! ? k Konjice. Podpisani odločno zavrafiamp napad v ,,Grazer Tagblattu" od dne 26. prosinca; t. 1. na našo ,,Kmečko hranilnico in pospjilnicp" in na naSe- ga g. kaplana. Pa6 pa se zahvaljuiemo g. kaplanu, da žrtvuje svoj prosti fias ter nam brezplačno poma- ga pri poslpvanju, kakpr tudi, dia nam je brezplačno prepustil v kaplaniji svojo lastno sobo začasno za urad naše ,,Kmečke hranilnice in posojilnice". — Konjice, dne 31. prosinca 1909. — Anton Toman, na- čelnik. Ignac Potnik, Anton Stebernak, Jan. Bezget, Jurij Klančnik, J. Rudolf, odborniki.  k Oplotnica. Pri občinskih volitvali so zmagali  pri nas posili-Nemci y I. in III. razredu ter s iem  dobili veSino v občini. k Kebelj na Pohorju. Znano Vam je, gpspod urednik, da je bila lanska letina na vinu zelo bogata. Tudi pri nas niti slari ljudje ne pomnijo takšne leti ne. Mnogi so dobili te ,,rajske" kapljice precej črez  domačo potrebo in tega nameravajo prodati-. Toda  kupcev ni in ako pride kateri, pa skuša dobiti vinp popolnoma po nizki ali bolje rečeno po slepi ceni. Pa naši ljudje si vedo tudi drugače pomagati. Držijo se gesla: svoji k svojim. Namestp da bi tujcu za slepo ceno prodali vino, pa se rajši vaški fantje in tudi možje, kateri nimajo vina doma, dogovorijo in namestp da bi šli v oštarijo ali pa v žganjarno in si tam kvarili clušo in telo med spridenimi tovariši in pa z žganjem, zložijo raje primerno svoto denarja skupaj in tako potem oni kupijo nekaj vina, pri katerem se potem zberejo ,v kakšni kmecki biši. Tukaj se potem ¦ kratkočasijo in prepevajo lepe slovenske pesmi, in če se tudi vSasi malo zasučejo, kdo bi jim zameril? Z mladeniči se veselijo tudi stariši in tako je cela vas v prav poštenem veselju. Tako je bilo pred kratkim v.  neki mirni vasici na Kebljli, kjer prebivajp pošteni  in miroljlubni ljudje. ka^teri nofeejo svpjega denarja  zapravljati po oštarijah in žganjarnah. To je pa ne kega ničvredneža strašnp jezilo. Od žganja pijan si  je domislil nekoliko laži in te ppslal listu ,,Slpga" V.  tem dopisu zavija resnico, pripbčeno v dopisu iz Keb lja na Pohorju v 27. št. ,,Našega Dbma", namreč, da  je tukaj zelo razširjeno žganjepitje. Dobro znani dp pisnik .,Sloge" pa pravi, da v primeri z drugimi ni  tako, da bi se jim lo moglo v časnikih očitati." Sedaj  pa poglejmo, ali ui to dpvplj, ako se v nedeljo ali  praznik cerkev z žganjajrno zameni in se tam tako rekoč pridiga in sv. maša zapije? Zganje ozirpma  žganjepitje je krivo, da so nas prejšnji g. župnik A. Kolar zapustili. Žganjepitje je krivp, da se tudi pri nas posestva ppgrezajo v dolgove. Žganjepitje je krivo, da se nahajamo pri nas v narodnem pziru takprekoč v egiptovski temi. Nekateri gredp k večernicam pijani, v cerkvi uganjajp razne burke, potem pa še obkladajo zunaj mirne ljudi z raznimi priimki, kakor je to tudi znani dopisnik /,,Slpge" pred kratkim storil. Potem pa še piše in druge podučuje, kako je treba delovati za *narod. )To delo se nain zdi ravno i takšno, kakoršno je bilo onega tatu, ki je sam vkrai del blago, potem pa je klical množici: ,,primite tatu!" l in na ta nacin potem praivici ušel. Toda mi dobro vemo, na kateri strani je pošienost in pravo delo za ljudistvp, na kateri pa nesramno obrekpvanje. Dopisnika ,,Našega Doma:' pa prpsimo, naj si tega ne jem! lje v zlo, ampak jiaj deluje po začrtani poti naprej. Več faranov. k Prlhova. Po^or gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta! V četrtek, dne 11. februarja pride na Prihovo vsem dobro znani (zdaj že odlikovani) g. potpvalni učitelj Jelovšek. Predaval bode v novi špli, in sicer vsem gospodarjem in mladeničem dppoldne ob 9. uri. Popoldne pb %2. uri pa bode gpvoril gospodinjam o svinjereji in o perutninstvn. Pridite vsi ! k Prihova. Lažnjivcmu in hudobDemu dopicnikn i ^iStajerca" za odgovor se darnje ^Kmečki zvezia 2 K in ! obmejnim Slovencem 2 K. ] k Loče. Gospod Friderik Rosina eonolog v Ločah pri j Konjicah, je imenovan za učitelja kmetijske šole v Pisencu i na Moravskem. Čestitamo! Ctljsld okraj. c Kmetijska podrnžnica na Dobrni ima svoj občni | abor v nedoljo, dne 7. febr. po večernicah v hotelu Orozl. Na občnem zboru govori potovalni učitelj g. Goričan o gospodaiskih ia kmeCkib zadevah. c Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo 7. febr. ima mladeniška zveza važea shod, h kateremu so porabljeni vsi petetški mladeniči, zlasti še tisti, ki so že bili na tnjem. — Kmetijska podružnica Mestinje-Sy. Peter priredi 9., 10. in 11. febr. pri Sv. Petru poučen tečaj. V torek bo govoril ob 9. uri predpoldne in ob 2. popoldne potujoči uditelj Jelovšek o živinoreji, v sredo ob 9. uri predpoldne bo pondeval vinarski instruktor ritamberger o vinogradništvu in opozarjal na glavne pogreške. V četrtek ob 9. predp. bo razpravljal kletarski nadzornik Bele o gnojenju in o napravi pravilnih gnojišd, popoldne ob 2. pa o gojitvi in o sajenju sadnega drevja. Udje podružnice, posebno pri Sv. Petrn, udeležujte se polnoštevilno poučnega tečaja! c Vransko. Novi prerpk je v dpseidaj tako mirnem in prijaznem trgu Vranskem ystal, in je svojo luc <v 16. št. ,,,Narpdnega Dnevnika" razkril, s katerp je hotel meni mpje stališče razsvetliti. Pa poglejmp, kako. Začne svoj liopis: >,Bodo6e deželnpzborske vplitve mečejo svojo sonco tudi že v naš kraj", pa kam \e padla ali pada ta senca, da je nikjer ni videti, mprda je pa vsa padla na pamet dppisnika in mu jo iako zasenMa, da je mogel tplikb neresnice skupaj skvasiti. — Piše dalje: ,,ve6inpma se je v veliko priznanje in veselje vseh faranov le božja beseda pznanjevala;" 6udna velikodušnpst, da priznava še ,,le večinoma" — ko ga pa nikdar v cerkvi ni — če p;a le večinoma, kaj se pa drugikrati razlaga, morda kakp se spoznavajo taki plitveei? Saj je tudi to pptrebno in hvaležno delo. — Gorostasno nadutost in domišljavost pa kaže dopisnik, ker piše v imenu vseb taranov ,,priznanje in veselje"; kdor je tako osamljen, mu bplj pristoja ponižnpst, drugaBe bi ga labkp vsled nadutpsti zadela usoda žabe v basni, ki je svpjiin tovarišicam vsiljevaia, da je velika kakpr vpl, ki se je ob mlaki pasel — in se je napihpvala takp dplgp, da je počila. — Očita dalje, da se je mpj pridigarski plašč pp nekem vetru zasukal za pplitikp, vplitve, in ne vem kaj vse je ,,nenavzpč", le v svpjem preroškem dubu iz mpjih pridig slišal. Vprašam pa dopisnika, 6e je vsled teže sence deželnozborskib. volitev zmpžen človeško misliti in govoriti: povej s katero besedo, da ,,besedico" sem kedaj le koliSkaj ciknil na politiko, s katero namigaval na volitve? Dokažite ti in tvoji poročevalci iz mojili besed resnico tvpje (trditve, drugače ostanete, kar ste, milo rečenp klevetniki. , — Da sem omenil o priložnosti liberalen laški list „11 telefono", ki je prinesel psovalno pesmico na Zveličarja in klical ,,vdari «ias s pptresom", je to že politika, namigavanje na volitve v celjskem okraju? S katero besedo sem pa rekel, da je Jbila ta pesmica vzrok katastrofe v Siciliji? Kaj ne, tvpji ,,liberalski" du&i bi dobro djalo, ako bi liberalni list in njega zašftitnike i. c. liberalce hvalil. In ker dalje pišeš, zakaj je Bpg tudi porušil tolikp fcerkva itd., je dpkaz tolike nevednosti, da ti svetujem — saj pri omikanih ljudeh ,,,starejši mlajšim" svetujejo — pojdi in ,,prosi" šolarčke, saj imaš prilpžnpsu dovolj, da ti razlpžijo sedmo prošnjo pčenaša, da se s svpjo nevednpstjo zppet ne osmešiš pred svetom, naroči pa tudi svpjemu cerkvenemu porocevalcu, naj drirgokrat ne sedi na ušesib in naj pazljivo posluša, da bo slisal mpje besede in njih stik razumel, da te s krivira poročevanjem ne bo zopet zvodi! iskati si lovorike tam, kjer si dosegel le pomilovanje, celo ogprčenje nad neosnovanim napadom in grdim zavijanjem. Kaj ne, hbtel si zdelati mene, a zdelal si samega sebe. Najbolj, recimo iiaiven, pa je y dopisu zadnji stavek: ,,Ce pa hpče delati politiko, potem jo naj dela zimaj cerkve in naj pride na politične shode, ki so vsakemu pristopni". Ljuba dušca, jaz pa tebi rečem, hočeš resnicp slišati in resnico o mojih pridigah pisati, pridi v cerkev, je bolj pristopna, ker ima šest vrat, labko bi 3e že bil preštel — y eerkvi se ti ne bo tako godilo, kakor bi se meni na vaSih političnib sbodih, kjer opljujvate in še pelp z gnjilimi jajci omečete tiste, ki se popolnpma z vami ne vjemajo. — ,,Si tacuisses", ti je znan ta pregpvpr, ravnaj se po njem! Za moj ugled in sppštpvanje bpm že jaz skrbel, ti skrbi za se, da ga boš imel. — U6itelji — na katere je sum letel — so s častno besedo potrdili, da niso v nobeni zvezi z dopisom iz Vranskega v št. 16. ,,Narodnega Dnevnika", zaidevajočim mojo psebo. — Frančišek Irgl, župnik. c Gotovlje. TukajŠna prpstovpljna ppžarna bramba je imela v soboto večer, dne 30. januarja svoj letni občni zbor. Sedaj šteje nad 30 izvršujočih 61anpv. Izvolil se je tndi zopet stari društveni odbor in vpdstvo. Le tajnika so odstavili, ker ni hotel sodelpvati, odkar je požarna bramba pokazala svoje politigno, strankarsko lice in se korporativno udeležila slavlja zmage ,,Narpdne stranke" v Žalcu. Požarna bramba je vsakemu kraju najpotrebnejše in vsega priporočan.ia najvrednejSe dru^tvo, ker je namenjeno bližnjemu p.ri elementarnih nezgodaji v pomoS; brez razlike stanu in narpdnosti. Zato se pa tudi mora ogibati strankarstva, da si ohrani obče zaupanje. Upamo,jda se v tem oziru ppsihmal tudi pri nas zboljša. o Sv. Ema. Sestanek Mladenigke zveke pri Sv. Emi dne 31. .januarja je bil lepo obiskan. Otvoril ga je inredsednik Mlad. zveze, Frano Ogrizek, ki je po impnitnem nagovoni do navzofiib oddal besedo doma5emu organi^iranemu fantu Ignac Simoncu. Nato ppvzame besedo res nadarjen in prepričevalen govornik in razlaga v dpigem gpvpru, kakto naj sppznavajp mladenifii svpjp vrednpst in dolžnost. Razlaga tudi pomen naSih drugtev in velikp kprist, akp se bode- jo fantje izobraževali vednp bolj in bplj, bpdp gotpvp tudi enkrat veljavni mpžje, kateri bpdp branili verp in mili naš slpvenski narpd. Naklalje deklamira dijak Jps. Savinp pri Pristpvi Gregprčiževp ,,Oj z Bpgpm ti planinski svet", Potem so se še ponavljale razne deklamacije, kot: ,,Enp devp le bpm ljubil" itd. Nazadnje še sporpSi tajnik Mlad. zveze ppzdrave dpppslane od več ppdpisanih vispkoŠPlcev iz Gradca, ppsebno Pd domadega vispkošolca g. Antpna Ogrizeka, kateri nam želijo mcpgo vspeha in nas oppminjajp k izobrazbi, ter pmenja zbranttn zbprpvalcem še razne koristne stvari. K sklepu še razni potrebni pppmini predsednika Mlad. zveze, in natp pa zakljugek tega  velevažnega mladeniškega sestanka. c Dramlje. LuSnp je v Dramljah. Kri teče burno pp žilah za pravico in verp. S pritožbami zoper trikratne imenike smo za novp občinskp vplitev dne 11. februarja trumain JzpuŠSeridJi priborili ^olilnp pravicp, več neppravičenp vpisanih je mpralo iz imenikpv ven. Delo ni bilo zastonj. c Sv. Štefan pri Žusmu. NaS gpsppd župan, se silnp jezijo na vse tiste, kateri sp se pritožili na okrajno glavarstvo zaradi napačne delitve krme in slame, katero je država odiočila po suŠi ppškodovanim živinorejcem. Tudi za nas SentštefanSane je pdlofiila 70 stotov krme jn 40 slame. Razdelila se je pa krma le tistim bogatejšim kmetom, ki imajo že denar v ppspjilnicab, revnejšim posestnikom pa nič, če tudi sp prosili pp štirikrat. To je Ijubezen dp bližnjegaN  o Laško. Konkurz je nappvedal trgpvec Alojzij  Pajer y Ložah pri Rimskih tpplicab.  c Harija Gradec pri Laškem. Dne 27. januarja so  bile razpisane pri nas občin3ke volitve, za vse tri razrede, a radi obilae udeležbe v tretjem razredu nista mogla ostala dva razreda voliti isti dan, ampak v soboto 30. jan. V tretjem razredii so bili 8 pomočjo tržkih Nemcev izvoljeni trije pristaši Narodne stranke. Druge posebnosti siccr ni bilo kakor to, kar pa je že tako stara navada, da so se združili liberalci in Nemci. Gospod nadučitelj Slo;šek, trkajte se na sroja narodna prsa!  Št. JuriJ pb juž. žel. Obeni zbpr kat. bralne ga društva se je dne 17. jan. t. 1. ob mnogpbrpjni udeležbi res krasno izvršil. Iz raznih ppročil tajnika, ^»lagajnika in knjižniearja se je videlo, kakšnega velikega pomena je takšno društvo. Po ppročilu blagajnika poroftam, da je imelo društvo v letu 1908 prometa nad 1000 krpn, preostanka v blagajni pa 118 K. Knjižničar je porofal, da se je prebralp društvenih knjig okoli 3000 in 12.000 št. raznib časopisov. V pdbor so izvoljeni sledeči gospodje: Klanjšek Ivan, predsednikom; Ferdmand Žgank, podpredsednikom; Ivan Bogovič, tajnik: RaztoSnik Valentin, blagajnik; Krajšek Ivan, knjižničar; Grzina Franc, MikuS Valentin, Aužner P., Trebovo Fr. odborniki. Po obftnem zboru je bil tamburaški in pevski koncert. Pristopilo je ta dan veliko novih udov k društvu. Vsi, kateri še niste v bralnem društvu pristopite vanj, ker vam nudi toliko lepega berila. c Kmetijska podražnica v Šmarjn pri Jelšah priredi dne 7. svečana 1909 ob 3. nri popoldoe v gostilni gosp. Habjan-a občni zbor. Dnevni red: 1. Poročilo blagajnika in tajnika. 2. Sprejem novih udov. 3. Siučajnosti. Prosi se, da ee to v pr?i novi številki Vsšega cenjenega  lista uaznani.  c Novaštifta pri Gornjemgradu, Ne bi se pečal z dppisnikom ,,Narpd. Lista", če ne bi v št. z dne 14, jan. t. 1. izrekal neke feudne grožnje. ZatP, da gpspod nadučitelj Ivan Kelc ne bo mislil, da se je sploh kdo in posebej še podpisani ustrašil njegovih bese'd, da si bo vedel iskati miru, le zato se Jiočein nekoliko pečati z njegovimi dopisi. Gosppd nadučitelj Ivan Kelc! V ,,Nar. Listu" z dne 31. dec. 1. 1. pravite: ,,Niti mislil nisem, (da bi mogel g. župnik kaj pbjavljati p bližnjem, dpkler se ni zadpstno osvedočil o resničnpsti kakšne zadeve." Ko ste te besede zapisali, ste pa celp pozabili, da ste pustili one številke ,,Nar. Lista", v katerih se je odgovarjalo na dopise ,,Slov. Gpsp.", doposlati župniku v Novištifti, ki Vam je eno tako številko vrnil po pošti, ker ni bila na pravi naslov poslana. Kako se strinja Vaša ,,misel" in Vaše ravnanje? Tudi ste že od 31. dec. 1908 do 24. jan. 1909 pozabili, kaj ste zapisali in v tej zadnji številki pišete:  ,,Dovolj mi je, da sem dosegel to, da vsaj vem, kdo je  ta ljubi moj ,,prijatelj", ki mi želi ,,prav mnogo let miru!" S temi besedami zopet kažete svoje preprifianje, da sem jaz pisec vseh dopisov v ,,Slov. Gospodarju", ki so se tikali Vas in Vašega delovanja. Gospod nadučitelj! Kje je logika? V štev. ,,Nar. Lista" z dne 31. dec. 1908 pišete: ,,Od takrat ne pošiljam nobenih novin na dom k oddaljenim strankam — naj v nedeljo po sv. maši pride vsak pp svoj list k meni. . . . , . Kdor pa pd oddaljenih strank ne bode prišel v teku osmih dni po svoje novine, bodem jih vrnil upravništvom z opombo, Ša se ne sprejme"o." Po teh besedah pa si upate nekaj vrst nižje zapisati besede: ,,Svojevoljno še nisem niftesar — ukrenil". Logika! logika! Kar se pa tiče grožnje, da bpdete tpžili, se pa še menda spominjate dne 29. jan. 1908, kp sem Vas prosil, da bi me tožili. če Vam je sedaj prišlo veselje za tp, sem vsak dan pripravljen Se bolj razloftno povedati pred pričami, kar sem tedaj povedal, da ne bo stvar zastarana. Tako so rauzumemo. Sicer pa: Labko no<5! — Gothard Ferme, župnik. c K. s. iznbraževalno društvo v Loki prl Zidanem mostu ima dne 7. sve(<aaa, taknj po večernicah, svoj redni letni občni zbor po običajnem vsporedu v prostorj'h g. Josipa Jenčič. Pred3tavljala se bode tudi igra dr. Vseznal iu njegov sluga Štipko Tiček, — K obilni udeležbi vabi Odbor. c Bralno draitvo na Ljabnem ima svoj občni zbor v nedeljo 7. febr. po večernicah v goatilni g. Petka. Br«tliU okraj. b K soclalnemu teCaju v Brežice! Fantje in mOžie, zlasti mlajši, ne zamudite lepe prilpžnpsti, H vam jo nudi omenjeni poučni teSaj prihodnji pondeljek, in torek! Pridite zlasti iz bližnje pkolice v Pbilnem številu1 poslušat izkušenih učiteljev p zadevah, ki vaa vse morajo živo zanimati. Pa tudi ppsamezne pbSine' celega okraja naj bpdo vsaj po enem udeležencu zastopane! Stariši, svpje odrasle sinove ppšljite v tp za življenje in javnp delovanje mpških važno šplo! Dekleta, navdušujte svpje brate, da ne ostanejo dpmaJj — Zunanji udeleženci se naj fcim prej prijavijp, ako žele prenpčišče imeti priskrbljenp. b Brežice. K. s. izpbraževalnp društvp v Bre-* žicah se je y nedeljo ustanpvilo pb mnogpbrpjni u'deležbi. Gpvpril je o njega namenu g. dr. Ivan Benkpvi8. Za predsednika je izvoljen ppsestnik Janez NO' vak; za odbprnike pa»: Jan. BrataniS, Jpž. Gpli6t Jpž. Kežman, Fr. Lapuh, Jpž. PeCniK in Fr. Spind-ler; za pregledpvalca rafiunpv Mart. Setinc ter Jafl. FerenČak. Želimo mlademu drurštvu krepko rast, saj ga čaka pbilp dela. ZatP pa pristppajte v obilnem gtevilu, zlasti še vi, lantje in dekleta, takp da si bpste v druStvu kmalu lahkp osnpvali svpjp mladenižko in dekliško zvezp, ki bpsta v vnetem in navdugenem delu med sebpj tefcmpvali! b Bizeljsko. Vse tri tnkajšnje šole so zaprte zaradi otroških bolezni. Šola v Stari vasi je zatvurjena že en mesec. Otroci bolehajo na škrlatinki, difteriji, zdaj so se pa pojavile že ošpice. b Sromlje. Sprejmite, gpsppjd urednik, tudi od nas nekaj novic. Lansko letp smp pridelali pbilp yina in smo ga letošnjim cenam primerno še precej dPbro prpdali. Pppravili smo tudi cerkev, ki je že bila res popravila potrebna. Letos pa bpmp imeli na spo* mlad občinske volitve, Mislim, da nas pa6 ne bp mnogo strank si nasproti stalo, akp nas nekatere psebne razmere ne bodo razdvojile. — Stajerčijancev, ni pri nas, razun dveh, katera pa Se nikdar nista vinarja za list plačala, pa pustimo ju, ker sta zadpvpljna, da ju v miru pustimo. Pač pa smp bili preplavljeni od Božiča sem z »Narodnim Listpm". Kdp nam ga je priskrbel, to yemo; zavednejši smp list takpj vrnili;: nekateri ga še sprejemajp. Ko sem nekoc vprašal enega teh, ki ga še dobivajo, ali si je list narpftil, mi odgovori, da ne, in ko sem ga nadalje vprašal, zakaj ga potem še sploh sprejema, ker ga bp mpral plačati, mi pravi: ,,Kdor mi ga je narpSil, ga naj tudi plača, jaz si ga nisem narpBil, pa ga tudi plažal ne bom." Cestitamo ,,Narpdnemu Listu" in njegpvemu ppsredovalcu v Srpmljab. b V Rajhenburgu je umrl učitelj Viktpr Jamšek. b Zdole. Zdolski posili-Nemci že pišejo nekaj o tukajšnjih občinsklh volitvah, ko Še vendar nobena duša ne ve, kedaj bodo volitve. Slovenci zganite se!i Plšece. Dne 27. t. m. ~se je ustanovila KmeGka hranilnica in posojilnica, v katere načelstvu so naiodličnejši možje cele župnije. Za nafielnika je bil z navdušenjem izvpljen g. Franc Gerec, trgpveo v Pišecah; felani načelstva sp: gg. Antpn Srabočan, župnik v Pišecah, Frane Ppdvinski, posestnik v Blatnem, Karl Retzer, poštar v PiŠeeah, Franc Gregorevčič, posestnik v Malem vrhu in Franc iAgrež, posestnik vPišecab. Ustanovitelji sp zložili 45 K za šentiljski dom ter s tem ppkazali, Sa ee živo zanimajo za obmejne Slovence. Prvemu novemu denarnemu zavodu v novem letu želimo najlepSi uspeh. b Za S. K. Z. se je nabralo med člani načelništva posojilnice t Kopiivnici in od drugih KoprivDičanov in Rajhenburžanov ob priliki letnega zaključka račanov posojilnice 10 K. b Videm ob Savi. Slov. kat. izobr. društvo na Vidmu priredi t nedeljo 7. svečana igro nT)<re materi". Iz drujlh •lovansklh dettL f Eakšni so liberalci. V Istri se je začel boj med starimi in mladimi liberalci, prilično tako, kakor da bi se pri nas bil boj med Plojem in Knkovcem. Medsebojno si očitajo jako čudne zadeve. Tako se očita, kakor poroča nZarja", po kateri povzaroemo poročilo, liberalnemu advokatu dr. Zncconu, da je sprejel za artve na Velikem Vrhn 3326 K, žrtvam pa razdehl samo 988 K, o. ostalih pa ne položil računov. Isto tako da ni položil računov od 3800 K, ki jih je prejel za lanske volitve. f Proti Ljubljani. Na občnem zborn liberalnega dijaštva v Gorici so se napredni dijaki izjavili proti vsenčiliščn v Ljubljani. Sklepali so tako le: nNa kranjskem vlada klerikalizem, ki kaže svoj mogočen vpliv že na srednje šole. S tem večjo silo se vrže na vseučilišče. Za to ne dobimo 8 slovensko nniverzo v Ljabljani ničesar drugega nego slovensko filialko katoliške univerze v Solnogradu". Niti vseučilišča nočejo liberalci, ako bi bilo katoliško. Za narodnoBt jim ni nič, le liberalizem je trnmpf. Vsak pošten Sloveneo mora obrniti hrbet takim Ijndem! KnJHevnost. § Sv. pže Pii Xi.- Ob radpstnem jubileju papeževe zlate sv. maše 1858—1908 slovenski mladini po- dal Salezij. To je ponatis lepega Slanka, ki ga je lani prinesel h,Naš Dom". Lično knjižicp krasi jakp lepa slika sv. pčeta Pija X. Ker je tp edinp delce, ki ie o Piju X. spisano v slovenskem jeziku, zato bi naj ysakdo segel pp njem. Ppsebnp primerno je darilp za mladino. Čena je jako nizka, namreč 20 v za izvod. SGospodje katebeti, ki jih narpčijo pp 100 iztisov, dobijo primeren popust. Naročila se naj ppšiljajp na uredništvo ,,Naš Dom" y Maribpru. § wDom in svet". Urejujeta; dr. Mihael Opeka in dr. Evgen Lampe. Vsebina: Svetovečerni biseri. Crtica. Spisal Venceslav Bele. — Pesem žerjavov. IZložil dr. L. Lenard. — V vibarni noSi. Zl. Vekoslav Bemec. — Beuronska umetnost na Monte Cassino. Spisal prpi. Ajndrej Plečnik, h- Naša pisarija. Zl. [Anton Medved. — Za Adrijp . . . Povest iz uskpškobenečanskih bojev. Spisala Lea Fatur. — Jaz ljubim boj . . . Zl. G. Koritnik. — Orla. Zl. Vekoslav Remec, — Ipavci. Prilog k zgpdovini slovenske pesmi. Spisal Janko Barle. — Božične melodije. Zl. Silvin Sardenko, — Križna jama. Spisal Rudolf Badiura. — Poslednji sen. ZI. Vekoslav Remec. — Sveti veCer na Ukraiini. Spisal dr. Leopold Lenard. — Književnost. ,To in ono. Sah. Razlaga slik. — Cena listu Pstane kakor prej, namreč: za celo leto 10 kron, za dijake U. kron. ¦ Najnovejše novlct» Iastalacija častnih kanonikov veleč. g. dekana Gaberca in dr. Suhača bode 11. febr. ob 8. uri v stolni cerkvi v Mariborn. Eat. slov. izobraževalno društvo v Stndencih pri Mariboru priredi v nedeljo dne 7. t. m. v gostilni g. Leskošeka zabavni večer. Začetek ob 6. nri zvečer. Vstopnina 20 v. Stadenci pri Mariboru. Naše kat. slov. izpbraževalnp društvp je imelo minolp nedeljo svpj občni zbpr. Odbor se je volil večinoma stari. Društvp deluje tihp m vztrajno ter se je vpliv njegovega delovanja ppkazal že v mDPgih slufcajih. Odposlanec S. K. S. Z. g. dr. Verstovšek je z lepimi in vzpodbudnimi .besedami ppzival navzpče na delo za narpd in vero. CrPvorila sta tudi v istem smislu delavoa Karba in Slomšek. V novem letu pa zopet krepkp naprej! Razpisana nčiteljska mesta. Na trirazredni ljudski šoli pri Sv. Andražn v Slov. gor. je rapisano mesto stalne nfiiteljice; prošnje do 25. t. m. Na trirazredni ljndski šoli pri Sv. Marku pri Ptuju mesto stalnega nčitelja; prošnje do 21. t. m. Na trirazredni Ijudski šoli v Zibiki mesto nčiteljiee. Na 4 razredni ljudski šoli v Rečici mesto učitelja. Na 5 razredni dekliški ljudski šoli v Hrastniku mesto nčiteljice. ProSnje do 28. t. m. Nova katoliška žnpnija. V Planini se je 1. t. m. nstanovila župnija. Kot prvi žnpnik je bil umeščen tamošnji provizor Franc Gartner. Državni zbor. V sredo dne 3. t. m. je vložil ministrski predsedaik Bienerth jezikovni načrt za češko. Nemci in Čehi so z nekaterimi določitvami nezadovoljni. Češki radikalci so začeli obstrnkcijo in so celo sejo v sredo obstrnirali. Danes dne 4. t. m. se seja nadaljnje. Češki radikalci bodo baje ustavili obstrnkcijo, le Bienertba ne bodo pnstili govoriti, ako bi ta to želel. Sv. Jani na Dravskem pol|n. Izobraž. društvo priredi v nedeljo popoldne veselico. Prijatelji smeha, pridite v obilnem številn.