Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 6. septembra 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar 1 pol ali 85 Din. Z M. Listom 1 Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%, Taksoplača uprava, Poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase: sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. tjednik. Priloga: mesečna M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava: Črensovci. Pošt. ček. pol. št. 11.806. Leto XVӀӀ. št. 36. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo: M. Sobota Telefon št. 28. Državna podpora za nabavo semena. Da bodo naši poledelci mogli pridelüvati bolšo kakovost polskih pridelkov, je minister za kmetijstvo v soglasji s predsednikom ministrskoga sveta izdao odlok, da se iz proračuna držávnoga kmetijskoga zaklada kmetijskoga ministerstva dovolijo podpore za nabavo semena bolših pridelkov. Th semena se bodo razdelila kmetom i to brezplačno i na posodo na edno leto prek pristojnih sreskih kmetijskih referentov. Sküpno je vsem banskim u pravam dovoljeno na račun podpore iz državnoga kmetijskoga zaklada kmetijskoga ministrstva 1,400.000 dinarov. Naša banovina dobi 140.000 Dinarov. Od te vsote bodo banske uprave: nücale 35% za nabavö krumpišov i rastlin, ka se bo kmetom brezplačno razdelilo i 65% za nabavo lenü, konopeo, bombaža, krumpišov, turščice, pivovarskoga ječmena i hmelja. Vse to se bode razdelilo med kmete prek sreskih kmetijskih referentov. V poštev pridejo prí podeljüvanji toga semena za setev prišestnoga leta samo skrbni i napredni kmetovalci, predvsem tisti, šterim je toča pobila ; obvezati pa se bodo morali, da povrnejo tisto količino semena po žetvi prišestnoga leta i iste vrste: Banske uprave bodo dobleno semen v prišestnom leti razdelite med kmetovalce, ki letos semena ne bi dobili. To semen pa bode moglo biti pred izročitvijov dobro očiščeno. Banske uprave bodo nabavo toga semena izvršile tak, da bodo kmetje lehko pravočasno posejali. Banske uprave bodo kmetijskomi ministerstvi poslale poročila od količine, vrste i kraja nabavljenega semena, po izvršenoj razdelitvi semena po poročili od izvršene razdelitve po srezih i občinaj. Dečinski den v Črensovcih na Malo meso. Namen dečinskogo dneva je, naj se počasti dete Marija i po njem dobi naša deca miloščo, ka de dobra, predvsem pa naj se navči naša deca na smilenost. Navuk ob Z. kak naj nasledüjejo naša deca Marijiko i kak naj so smilena? Po navuki procesija za deca. v procesiji ide samo deca, dühovščina, pevski zbor i ki do svetili z lampaši, vsi ovi pa naj nar strani stojijo i molijo pa spevlejo z decov. Procesija ide okoli cerkvi i se bo podoba deteta Marije nesla v njej. Po procesiji blagoslovitev dece, molitev za stariše i dobrotnike. Tantum ergo, Genitori i blagoslov z Najsvetejšim. Po blagoslovi poklonitev rož Marijiki. Po blagoslovi z. Najsvetejšim vrže vsako dete edno rožico pred podobo Marijikino z etimi rečmi: „Marijika pomagaj, mi, ka rožica ostanem.“ Po božoj službi delitev darov deci pri cerkvi. Več šatorov bode kre cerkvi gori postavlenih, pri šterih dobi deca razne dare za cedalo, štero izroči. Pred delitvov darov se pri prvom šatori razloži, ka pomeni ta podaritev. Na znanje darovnikom i širitelom ! Prosimo vse širitele, ki so dobili cedalca, naj nam do dnes predpoldnom najkesnej, to je v nedelo 6. sept. izročijo bloke i dobljene peneze, ka mo znali, keliko darov naj poskrbimo: Darovniki náj spravijo svoje dare do sobote poldneva to je 5. septembra v Soboti g. Horvat Jožefi mlekari, v Beltincih g. Osterc Petri trgovci, v Črensovcih pa na uredništvo Marijinoga Lista hš. 9. Na znanje starišom ! Starišje spitavajo, če smejo pripelati z sebov tüdi deco, štera ešče ne hodi v šolo. Smejo i naj je li pripelajo. Bo za nje eden poseben šator, kde mo tomi drobiži delili nekši slatki drobiž. Najvekša cerkev Slovenske Krajine naj se napuni na den Male meše, kda se je najsvetejše človeče dete rodilo, do zadnjega kota z decov, ka dobijo toga svetoga deteta pomoč i sveti boži blagoslovi ! Na cedala pazite ! Opominamo vse starejše, naj pazijo na cedala, ka je ne zgübi. Dari se bodo brezplačno delili samo na cedale Doma sv. Frančiška. Vsako cedalo košta eden dinar. Bodo se tüdi pri šatoraj dobivala. Podpirajo sa Siromaki I sirote. Vsi dari, ka se pobirajo i vso delo, ka se opravla pri dečinskom dnevi, vse je brezplačno. Dinar, ka se da za cedalo ostane za hišo siromakov i sirot, ka hitrej dobijo streho. Na obilen obisk vabi vso dečico i njihove domače na Malo mešo popoldnevi ob 2 Odbor za zidanje sirotišnice „Dam sv. Frenšiška v Črensovcih“. Če pomislimo, da živemo v časi, ki vse drügo bole štima pobožnost i smilenost, na prvi hip vidimo, kak velkoga pomena je dečinski den. On de za našo deco den prerojenja. Kelko i kelko je po naših vesnicaj dece, ki rastejo brez straha božega. Po cestaj i vulicaj se pretepajo, lüčajo, se včijo na vsefele božnije. Svojim starišom delajo sere vlase. Za vse takše de dečinski den spodbüda k bolšemi živlenji. Čüli bodo reči, štere jim bodo büdile lübezen do nebeske Matere Marije i smilenost do sirot. Stariši, ne kratite veselja svojoj deci. Püstite jih v Črensovce — i ite tüdi sami ž njimi. Razložite jim, ka pomeni dečinski den i jih opomenite, naj si zapomnijo, ka do tam čüli dobroga i se naj po tem ravnajo. 2 NOVINE 6. septembra 1931. Pooblastilo za obiralce hmelja. Za obiralce hmelja vala za čas od 1. VIII. do 15. X. 1931. 50% popüst voznih cen v III. razredi potniških i mešanih vlakov Dravske banovine. Pooblastilo vala z legitimacijov hmelarskoga društva v Žalci, kak lansko leto. Pri vstopi se küpi cela karta, ki vala za brezplačen povratek. Legitimacije se morajo žigosati (štemplati) pri blagajnicaj pri odhodi i povratki. Prekinjene vožnje ne dopüstno. Kalendar. septemb. (30 dni) 37. teden. Ka novoga v Belgradi ? Naše odposlanstvo za Zasedanje drüštva narodov v Ženevi je že odpotüvala. Vodja delegacije je dr. V. Marinkovič, zvünašnji minister. Od Slovencov je v odposlanstvi bivši minister dr. Andrej Gosar. Naša izvozna sezona. Nahajamo se v izvoznoj sezoni. Po podatkih naše železniške uprave je naš železniški park tak velki, da zadošča nemotenomi izvozniškomi prometi. Od 1. avgusta do dnes je nücala naša železniška uprava zaprtih i odprtih vozov 101.299 (lani v istem časi 95.528), teda letos 5771 več. Zvün toga razpolagajo naše železnice ešče s 13.649 vozovi (lani 8387) Ta zadovoljivi položaj naših železnic glede voznoga parka bo zadoščao letošnjoj izvoznoj sezoni i je posledica pravočasnih ukrepov naše žel. uprave. Spremembe banovinskih mej. Njeg. Vel. kralj je podpisao zakon, ki je prineseo spremembo pri mejaj banovin. V smisli toga zakona se priklüči Bela krajina Dravskoj banovini. Tak de v Dravskoj banovini zdrüžena cela Slovenija. Svetovna politika. Francosko — rusko — poljsko zbližanje. Celi svet je pozoren na to, ka se vrši te dni med Francijov, Rusijov i Poljskov. Med političnimi voditeli teh treh držav so se začnola pogajanja, ki majo namen, da bi vodila do zbližanja, i v gotovom pogledi do medsebojnega sodelüvanja. Če pride do sporazuma, bodo tvorile te države novo močno silo, zato ne čüdno, da se nemški politični krogi vznemirjajo. Še drüga trozveza ? Na spodbüdo grškoga ministerskoga predsednika je prišlo do razgovorov med grškimi, turškimi i bolgarskim političnimi voditeli. Vse tak zgleda, da se ustvarja med temi tremi državami trozveza. Kak je na Madžarskom. Nova Vlada se trüdi, da bi olejšala gospodarsko krizo, ki je že neznosna. Razmere so naravnoč grozne. Kmečki pridelki nimajo cene. Blagi so se cene zvišale za 15%. Plače i pokojnine pa je vlada znižala za 10—15%. Močno se kritizera dozdašnja Bethlenova politika. V časi te velke gospodarske krize je njegova vlada brez odobritve potrošila 30 miljon pengőjov za namene, od šterih narod sploh ne meo haska. Murske Sobota Zbor dijaštva Slovenske krajine. V petek se je vršilo zborovanje katoliških akademikov Slovenske krajine i je bilo tako veličastno, da je preseglo vse pričakovanje. V Martiniščiu se je zjutraj zbralo nad 50 akademikov in abiturijentov od vseh krajev Slovenske krajine. Kdor jih je videl pred seboj, je bil lahko vesel. Ob 10. se je zborovanje začelo. Otvoril ga je akademik Neržima, predsednik SKAD „Zavednost“. Otvoritvi je sledü referat: Naš dialekt in odnos do književnega jezika. Slavist Kranjc Miha je govoril o Važni vlogi našega jezika v preteklosti ter o smernosti, ki jih bomo morali zasledovati v bodočnosti. Po daljši debati je zbor prišel do zaključka, da svojega jezika ne bomo mogli obdržati, marveč bo treba sprejeti v naše liste književno slovenščino, pač pa se bomo trudili, da z našimi pristno-slovenskimi izrazi, katerih je zelo mnogo med narodom, obogatimo književno slovenščino. Drug referat je bil: Naši ljudje. Obdelovala sta ga bogoslovec Camplin in zgodovinar Maučec. Camplin je podal Zgodovinski profil tako lepo, da je zadivil vse navzoče. Maučec pa je podal našega človeka kakši je. Po referatu se je razvila živa debata o tem, kako nalogo ima dijaštvo v odnosu z narodom. Zborovanje se je nadaljevalo popoldne. Spet sta bila podana dva Važna in sicer: Sezonsko delavstvo in izseljeništvo ter Naš gospodarski in Socialni položaj. O pr- vem je govoril g. Kerec Franc, vodja tukajšnje borze dela. Podal je zgodovino in razvoj sezonskega delavstva do današnjega dne. O gospodarskem i socialnem položaju pa je predaval akademik Horvat. Pred dijaštvom je razgrnil sedanji kritični položaj, V razgovoru, ki je sledü referatu, so se iskala pota, kako bi se dalo stanje zboljšati. K zborovanju moramo dijaštvu čestitati. Iz podanih referatov je razvidno, da hoče prodreti v dušo naroda in se Zaveda naloge, ki jo bo imelo v življenju. Kritičen je naš položaj, teži nas mnogo bremen, a s tako mladino se nam utrjuje upanje na boljše čase. Ob tej priliki kličemo našemu dijaštvu: Le naprej po začrtani poti, da bodete odločni verski, narodni, kulturni in gospodarski voditelji svojega ljudstva. * Po zborovanju je bil občni zbor Zavednosti. Odborniki so podali poročila o svojem delu, potem pa so bile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili : Neržima Albin štud. tehn. (predsed.) Camplin Ivan, bogoslovec (podpreds.) Brünec Joško, abiturient (tajnik) Kranjc Miha, štud. filoz. (knjižničar). — Žrtev griže. V Soboto popoldnevi je bio pokopani 66 letni Opec Franc. Zbetežao je na griži. Ar se doma ne mogeo zvračiti, so ga spravili v bolnico. Tam njemi tüdi neso mogli pomagati. Po velkom mantranji je vmro. — Novi kmetijski referent. Na mesto kmetijskoga referenta, g. inž. Wenka, ki je prestavleni v Ljubljano, je prišeo g. inž. Skubic. Želemo njemi, da bi se med nami počüto popunoma zadovolnoga. \ Naglo je zbetežala Preminoči petek gdč. Wohlfarth Marija, ki je nastavlena v špitalskoj pisarni. Naednok so jo zgrabili krči, ki so jo tak zmantrali, da je duže časa ležala v mrtvo ime. Spravili so jo v špitao. Ma velke bolečine, a nevarnost je minola. Želemo njoj skorašnje ozdravlenje. — Strelska drüžina. V nedelo se je ustanovila strelska drüžina. Za načelnika je izvoljen g. vučiteo Benkovič. V odbor je med drügimi zvoljeni tüdi g. okrajni načelnik Lipovšek. — Ustanovitev sadjarske zadruge. V nedelo se je vršo pod Predsedstvom g. živ. zdravnika Samca ustanovni občni zbor Sadjarske zadruge. Navzočih je bilo okoli 30 lüdi, pristopilo pa je okoli 20 lüdi. Zvolilo se je načelstvo, ki predloži oblastvi pravila. Na občnom zbori se je govorilo od toga, da se priredi v 6 septembra 1931. NOVINE 3 Soboti sadjarska razstava i da se naši sadjari vdeležijo tüdi sadjarske razstave v Ptuji. — Gasilcom v opomin. Če kde začne goreti, si trobentač ne sme premišlavati, ali bi trobo ali ne, nego mora taki zatrobiti, kda zve za ogenj. Gasilci ne smejo potegnoti brizgalnice ven i jo potem potisnoti nazaj, nego jo kem hitreje spraviti ta, kde gori. Krampov tüdi ne smejo pozabiti doma i potom pri ognji gledati kak drügi gasijo. Tüdi cevi naj ne bodo prekratke. Sploh mora vsaki gasilec znati, da je iz lübezni dužen bližnjemi pomagati, če začne goreti. Če so gasilci ne pravi gasilci, lehko nastane iz maloga ognja velka nesreča. — Popravek. V Vašem listu Štev. 34. z dne 23. avgusta t. l. objavili ste med novicami pod naslovom „Sadjarska zadruga za Slov. Krajino“, da je bilo na Cankovi, v Bodoncih i Gornji Lendavi protiagitacijsko zborovanje proti sadjarski zadrugi za Slovensko Krajino. Na podlagi tega članka so se razširile vesti v Murski Soboti, da sem jaz kot načelnik gremija govoril o sadjarskih in sploh gospodarskih strokovnjakih žaljive besede ter iste zaničeval kot nespo sobneže in nepoznance sadu. Pripomniti moram k temu članku, da sem na zborovanju na Cankovi govoril le o trgovski stroki, pred tem zborovanjem je pa imelo načelstvo gremija sejo, v kateri je predlagalo kakor tudi na zborovanju samem na Cankovi, naj se imenujejo članom komisije za pregled svežega sadja namenjenega za izvoz ravno naši strokovnjaki iz murskosobočkega sreza iz česar je pač popolnoma jasno razvidno, da o ljudeh, ki je predlagam sam kot strokovnjake, ne morem govoriti slabih besed. Izjavljam, da hočem vložiti tožbo proti raznašalcem teh tendencijoznih vesti radi klevete, a Vam v pojasnilo pa naj bo, da se ni govorilo proti ustanovitvi sadjarske zadruge, niti na Cankovi ali Bodoncih in Gornji Lendavi besede, kar lahko potrde oni ki so bili na teh zborovanjih navzoči. Pripominjam, da se je na sadjarskih sestankih v Gor. Lendavi in Bodoncih od strani sadjarskega strokovnjaka celo priporočalo sadjarjem, da se organizirajo v sadjarski zadrugi.— Prosim radi tega, da omenjeni članek v toliko popravite. — FRANC ČEH, trgovec in načelnik gremija. Slovenska krajina. Vplelanje g. Hauko Jožefa. Dnes tjeden je vpelao dekan g. Jerič Ivan g. Hauko Jožefa, svojega dozdajšnjega kaplana v bogojansko faro za plebanoša. G. Hauko je pri- šeo že predvečer v Bogojino, kde so ga slovesno sprejeli i pozdravili pri slavoloki pred občinov občinski župan Horvat Števan, Marijina drüžba i gasilci ; pred farofom g. Benkovič Janoš vp. šolski upraviteo, pred Cerkvov g. Breznik Janko dozdajšnji provizor. Novi g. plebanoš je drügi den bio vpelani po lepih i genlivih obredaj v svojo novo faro med neizmerna veseljom večjezernoga naroda, šteri je privreo od vseh krajov. Med pokanjom možarov i zvonenjom so sprevajali v cerkev pod križom novoga g. plebanoša : dühovščina z bogoslovci njegova stara pitati, rodbina i dijaštvo. Več jezer naroda je pa že prle napunilo cerkev i okolico cerkve. Po cerkvenih obredaj je g. dekan meo krasen cerkveni govor, od toga, ka je düšni pastir svojoj fari. Jako genjivo i v srce segajoče so se glasile pred vsem njegove reči, kda je omenjao pokojnoga plebanoša g. Baša Ivana i kda je proso blagoslov na Vsakovrstno delüvanje novoga plebanoša, ki naj bi v dühi pokojnoga bio vsakomi vse. Pri obedi je z zahvalnostjov pozdravo novi g. plebanoš prezv. knezoškofa, Andreja Karlin, cerkvenoga Patrona, dekana g. Jerič Ivana, svoje bivše principale, pri šterih je bio kaplan, med njimi mil. g. Szlepecz Ivana, kanonika v Soboti, Vadovič Rudolfa pleb. v Beltincih, Čačič Jožefa pleb. v Črensovcih, potem svojega bivšega kateheta, ki ga je spravo do stopaja, ka je postao dühovnik g. Klekl Jožefa vp. plebanoša, svoje rojstne fare plebanoša g. Krantz Jožefa i vso ostalo dühovščino, i vse svoje drage goste. Večernice so se popevale ob 3. Po večernici se je pa godilo nekaj zvünredno genlivoga i lepoga. Cela cerkev, do 2000 lüdi je šlo v procesiji z dühovščinov i bogoslovci na pokopališče na grob pok. Baša Ivana, kde se je za njega, kak najvekšega dobrotnika fare molilo. G. dekan i domači g. provizor sta opravila za pokojnoga libero, novi g. plebanoš je pa molo s svojimi farniki glasno za njega. Keliko skuz se je pokazalo v očeh zahvalnoga lüdstva ! Znamenje, ka pravoga dühovnika düh vsikdar ostane pri dobrih ovčicah. Od novoga g. plebanoša se je vse poslovilno s temi lepimi želami, naj najde na novom mesti lübezen i naj ga vodi lübezen. * — Dolnja Lendava. V Dalmacijo sta premeščena sodnika gg. Kuntarič i dr. Cepuder. V Lendavo pa je prišeo iz Maribora g. Sodnik Levstek Ludvik. — Pomota. V zadnjoj štev. smo pod „Gospodarstvom“ v članki „Gospodarski sestanek“ poročali, da je bio zvoljeni za predsednika sadjarske zadruge g. Kokot Josip, šol upr. iz Kruplivnika. Ta gospod se ne piše Kokot, nego Koglot. — Mlajtinci. Predzadnjo nedelo je gosp. kaplan Tivadar iz Martjanec blagoslovo novo pokopališče. K blagoslovitvi se je zbralo vnogo naroda. G. kaplan je meo lepi nagovor, ki je navzoče do skuz geno. Dekline so novo pokopališče lepo okinčale s korinami. — Automobilska nesreča se je zgodila v Puconcih. Kre plota pred Kološovov krčmov je šo po poti Pavlič Ivan. Med tem je privozo do njega nekši automobil. Pavlič se je šteo ognoti i je skočo. To pa je napravo tak naopačno, da ga je auto pograbo i podro na tla. Pavlič si je potro edno čonto ino se je zvün toga tüdi močno pobio. — Beltinci. G. Škafar Jožefa trgovca z ledrom vsaki dobro pozna. Spada med tiste može, od šterih se lehko trdi, da so dobri, pošteni i delavni. S poštenim delom si je spravo hišo i trgovino. V sredo je minolo ravno deset let, kák je trgovino odpro. V teh dugih letaj si je pridobo dosta odjemalcov, šteri so z njim v vsakom tali zadovolni. K desetletnici trgovstva g. Škafari iskreno čestitamo i njemi tüdi nadale Želemo pri vsakom deli vnogo božega blagoslova ! — Dete na licitaciji. V Črensovcih se je zgodilo te dni, ka je dete prišlo na licitacijo. Zgodilo se je tak, kak se je že vnogim našim deklam zgodilo na Štajari, štere ne pazijo na sebe : povila je nekša nezakonsko dete. Ve doma se njim to — na žalost bodi povedano — včasi tüdi zgodi. To dete, ar nega, što bi se skrbo za nje, je prišlo na občino. Troje nezakonske dece od te matere je ostalo še na Štajari pri nekoj ženski, štera sirotike ešče zdaj nešče v kraj püstiti, to najmenše, pred kratkim rojeno, je pa prišlo na občino. V kišti je ležalo, kda se je vršila licitacija za to, što bi je vzeo i počem. Pa dobo je tisti dete, ki je najmenje obečao za 4 NOVINE 6. septembra 1931. nje ? Kak to ? Najmre šla se je licitacija za to, što i počem vzeme dete, ka de je hrano i oblačo. Pa zlicitalivali so je za 700 Din. letno. Gda je bila tak velika ruga za dete, ali bole povedano za ceno vzdrževanja deteta, je neki odbornik v šali omeno : ka se telko trgate za nje, ve je ešče troje za licitacijo ? — Prošnja odbora za Zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška.“ Odbor za zidanje sirotišnice „Dom sv. Frančiška v Črensovcih je poslao prošnjo na Kmečko posojilnico v M. Soboti, naj njemi za siromaško hišo odstopi tistih 12.000 D., štere je deloma nabrao i deloma od posojilnice izposlüvao na Kmečki dom bivši tajnik Kmečke zveze, Horvat Joško. Ar se Kmečki dom v doglednom časi nede zidao, je imenüvani mišlenja, da bi se tej penezi naj odstopili Frančiškovomi domi. Odbor se vüpa, ka Kmečka posojilnica, kak je dozdaj vsikdar bila plemenita do vsake dobre reči, bo tüdi zdaj. — Dari za dečinski den prihajajo. Na kratki poziv odbora za zidanje sirotišnice, naj se deci darüje kakši dar, za šteroga bi dobila sirotišnica eden dinar podpore, lepo tečejo vküp. Kda mine dečinski den, objavimo imena vseh naših plemenitih darovnikov i njihove dare. Odbor. — Kakši obed so dobile dekle v „Našem domi“ za 5 Din. na dekliškom tabori v Črensovcih ? Svinjski gulaš, teleči praženec (pörkölt) z makaronami i praženimi krumpli, pogače z grozdjom. Za piti pa malinovec z slatinov. Vsaka je dobila teliko, keliko je želela, pa je li ostalo teliko, ka so se ešče vse farne sirote nahranile i Dom sv. Frančiška je dobo še 33 Din. 40 par. — To je pa zato bilo tak mogoče, ka se je delalo vse brezplačno i dosta dobilo brezplačno. Vendar je pa jasno, ka se za malo šumo dosta da napraviti, če je vküpdržanje i lübezen. Slovenske Gorice. Ljutomer. Na naši Glasbeni šoli se vrši Vpisovanje 3. i 4. septembra dopoldne od 8—12. ure. Poučevalo se bode igranje na gosli, klavir, čelo, violon (bas) klarinet, flauto nadalje mladinsko petje i teorija. Ukovina i šolnina je, kakor lani. Šola misli prirediti jeseni Sattnerjevo proslavo povodom njegove 80 letnice. ZA NEDELO. Po risalaj petnajsta. Evang. sv. Lukača vu 7. tàli. Vu onom vremeni šo je Jezuš vu váraš, ki se zové Naim i šli so ž njim vučenicke njegovi i vnožina velika. Gda bi pa približavao k varaškim vratam: ovo mrtveca so vün nesli jedino ga sinà matere svoje i ona je bila dovica i ž njov varaška vnožina velika. Štero gda bi vido Gospod, smilüvao se je nad njov i pravo je njej: Ne joči se. I pristopo je i dotegno se je škrinje oni pa, ki so ga nesli, stanoli so) i pravi: mladenec, Velim tebi, stani gori. I gori se je opravo, ki je bio mrtev i začno je gučati. I dao ga je materi njegovoj. Obišao je pa vse strah i zvišavali so Bogá, govoreči: ka je veliki prorok gori stano med nami ;.i ka je Bog pohodo lüdstvo svoje. Razgled po domovini. Velesejem v Ljubljani. Preminočo soboto je bilo otvorjeno v Ljubljani jesensko velesenje. Pri otvoritvi je bila tüdi Nj. Vel. kraljica Marija. — Avtomobilska nesreča. Ordinarij ormoške bolnišnice križniškoga reda dr. A. Hrovat se je odpelao z drüžinov na oddih k morji v Split. Nadomestüje ga okrožni Zdravnik dr. Novoselsky, ki stanüje v redovnoj hiši v Muretincih, odkec se vsakši den z lastnim avtomobilom vozi v Ormož. Preminoči petek se njemi pripetila velika nesreča. Na državnoj cesti med Trgoviščem i železniškim prelazom pri Velkoj Nedeli se je šteo šofer ognoti ednoga deteta na cesti, pa je zavino preveč v stran, tak da je avto zleto globoko v jarek. Doktor je vün nad okno spadno i močno potukeo. Šofer pa je dobo na glavi 5 cm. globoko lüknjo. Iz sveta. — Brezposelnost. Položaj delavstva je od dneva do dneva neznosnejši. Na milijone delavcov je brez zaslüžka. V Ameriki znaša broj brezposelnih 10 miljon. Vnogi od glada vmirajo. V Nemčiji prek 4 miljone delavcov nima dela. V Italiji je brez dela prek pol miljona lüdi. Automobilska nesreča. V Drummondville sta vküpvdarila autobus i automobil. Pri tom je bilo 6 lüdi bujtih, 20 pa ranjenih. 18 operacij v dveh vüraj. V Sant-Andri na Španskom je zvršo zdravnik dr. R. Zorilla med sej ov zdravniškoga drüštva v dveh vüraj 18 opecacij v grli. Starček pri krsti. V nekšem rimskom zavetišči so te dni krstili 82 letnoga židova Jožefa Sonnino. Krstni obred je izvršo kardinal Lepicier ob navzočnosti vseh oskrbovancov i dosta odličnih oseb. Starček, ki je na zadnjem deli svoje poti najšo istino i de lehko merno čakao poziva v večnost, je dobo pri krsti ime jožef Aleksij. Pošta upravništva. S. M. C. Dokeč ne dobimo naslova, ne moremo javiti. Zato je tvoja predga ne namesti. Frumen Janoš, Otovci 21. Peneze sprejeli. Dobi vse do konca januara z kolendarom vred. Gurtman Ignac, Candhoue. Peneze sprejeli, hvala. Kalendar že dobite, kda de gotov. Küzma Franc, Villiert. Penez dozdaj ešče ne prišo. Žilavec-Fr. Gerlinci. Piši, ka želeš. Casar J. Ljubljana. Stavili za Našice. Duga , je 33·75 Din. Lašič Janoš, Trdkova 59. 63 Din ešče nesmo dobili. Knigi smo poslali. Oletič M. Sv.: Martin. Prošeno položnico za Perčiča poslali vam knižico pa naravnost njemi. Žižek Mihal Ižekovci. Včasi pošljite na ogled vaš rogoz na naslov: Pletarna, Ptuj. Več metercentov rogoza potrebüje. Štefan Rotdeutsch, Plahipied, 75Din sprejeli. Zato dobiš letos "Novine i M. List z kalendarom pa šče dr leti tri mesece Novine. Keliko što plača teliko se njemi vračuna. Hvala za pozdrave i mi vas damo vse vu Franciji pozdraviti. 6. septembra 1931. N O V I N E 5 AGRARNE ZADEVE Rezlaga agrarnoga zakona. § 13. Te paragraf guči od vozkejšega maksimuma (ožji maksimum). Po tam paragrafi ma veleposestnik pravico pri nas i v Medjimurji do 130 kat. oralov zemle, ki se more obdelati. Polovico od toga si sme sam odebrati, polovico njemi pa določi oblast. Ne more si pa tisto odebrati, ka je že razdeljeno med agrarne interesente. V drügo polovico toga maksimuma spadajo pred vsem gorice i sadovnjaki, te določi oblast veleposestniki. Če je veleposestnik kaj odao brez ministrovoga dovolenja, se to odano računa v vozkejši maksimum. § 14. guči od širšoga maksimuma. Kak širši maksimunv se püsti veleposestniki dvor, rožni ograd, zemla, štera ne je za pov, šume teliko, ka ma drva. Ne more pa presegati širši maksimum več kak 217 kat oralov. Oba maksimuma, vozkejši i širši tak dovolita veleposestniki sküpno 347 kat.oraIov zemle v dravskoj banovini i v Medjimurji. Podpora. Agrarna zadruga je poklonila Zver Jürji, Odranci hš. 255., ka njemi je poginola krava sto dinarov podpore. Ponüdba. Novak Števan, Bratonci hš. 38. ma k odaji 50.000 ciglov, falat za 30 par. Če se ga več vzeme, de ešče falejši. Naj se küpci glasijo pri njem, ali pri zadrugi. Odam krasno posestvo v Babincih 2 poleg kolodvora v Ljutomeri hš. 4. Posestvo. meri okoli 24 kat. oralov. Stoji iz. 12. oralov njiv, 3 orale šum, ostalo pa so travniki, okoli njiv jauše. Vse je zidano. Veliko gospodarsko poslopje, hlevovje, veliki škedenj za 700 križov snopja. Vse to se oda po ugodnoj ceni z velikim inventarom vred. Cena se zve na upravi Novin v Črensovcih. Na znanje cenjenim odjemalcem! Vsled velike zaloge blaga prodajam vsakovrstno manufakturno blago v času od 5. - 20. septembra 1931 za 20 % znižano ceno ! JONAŠ JANEZ, MURSRA SOBOTA. AMATERJE POZOR! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a v M. Soboti. Učenca v trgovino z mešanim blagom s primernov šolskov izobrazbov ino iz poštene hiše sprejmem. Ponüdbe s prepisom spričeval na upravo lista pod „POŠTEN. Sühe i friške gobe kak tüdi namizna jabuka küpüje. PRODA d. z. O. z. Prečna ul. 6. Ljubljana. 2 RENAULT avtomobil 3—4 sedežen, v garantirano dobrom stanji, z ledrom preoblečeni sedeži, lansko leto farbani, s prvovrstnov pneumatikov (gumiji) i rezervov, plačanov državnov taksov odam proti takojšnjemi plačili za 20.000 Din. Lekarnar HOĆEVAR, Vrhnik Kramarsko i živinsko senje na Tišini se vrši. 7. septembra, t.l. Pa vse zavolo čindarajsasa . . . Trüdne, lačne pa žedne so nas g. plivanoš pri Gradi prisrčno sprijali pod svojo streho. Da bi se njim, posebno pa küharcam, malo priküpili smo šteli par lepi pesmi zaspevati. Pa nam je že pri prvoj nekaj ne prav što, ve se šče včiti s praznim želodcom ne dá (kak pravi dijaški pa tüdi dijački —pregovor : Vanus venter non studet libenter !), ne pa spevati. To so venda tüdi g. plivanoš sprevidili, zato so nas rešili nevole s tem, da so nas k večerji pozvali. Siromak g. plivánoš Meti telko ndacov na gümni, to bi šče nekaj bilo, liki pri stoli, to se pa telko právi, kak da bi bila glád i lákotá v „orsági“ (štere nas odslobodi Gospodne ! so znabiti mislili po tihoma g. plavao noš), Rankovski Vanči je v svojoj, prevelkoj parovnostii— Bog njemi greh odpüsti! — ka je pa ednok po dugom čási puno skledo pred sebov zagledno (doma njemi znam tak nikdar jesti ne dajo, či bi njemi ravno radi, da vsigdar okoli pete), oberoč popadno puno skledo s takšim svetim navdüšenjom, ka njemi je samo, krumplov »cušpajs« v rokaj ostao, skleda se je pa na ficleke razdrobila. Na dobro srečo so šče küharce edno višešnjo skledo mele, ka so nam ovim v njoj drügoč krumple na sto prinesle, njemi pa v ednoj staroj rjavoj železnoj labuški G plivanoš so si pa na tihoma zdihavali: »Jaj, jaj ! Či mi toga za kaplana denejo— ve sam Bog zna, či se kda sveta kaj ven navčio da je tak neopačen — me znam na boben spravi. Ve šče to dobro, kaj sam ga že zdaj meo priliko spoznati, ka bom se ga te lehko z vsemi štirami brano.« Sirote küharce so si ga tüdi v čarno knigo zapisale. Dbro smo se naspali v plivanošovoj parmi. Zbüdite nas jé nekše pokanje. Eden je hitro dveri odpro, ovači bi se zadüšili. Spitavali smo se, ka se je zgodilo. Ve nam je pa znam ne što kakšega peklenskoga stroja nalekao ! Pa se je nasmejao satahovski Janči i nam razložo, ka ma kakti navdüšeni športnik že kakši deset minut i tekmo z Ilirijov, kakšo — ne bodi ven povedano. Dosta golov je prej že vsekeo Rezultat je bio 25:0 (20.0). Pri zajtrki smo si s plivanošovov slívovcov komaj nekaj naše nevolne gute znamazali. Te smo šče pa para lepi »djati« pa par genlivi zaspevali, pa smo se napotili proti tromejniki. Vroči den je bio. Sunce je nesmileno pripekalo. V Küzdoblanji (ali; v Kuzmi, kak se uradno, z vogrskoga, vzeto, nepravilno pravi) so nam i edna stara mamica slive ponüdili, kasino si malo žejo pogasili. (Kak čüdno so spáčili nešterna naša lepa domača krajevna imena. Tak so namesto enostavni domači imen Grad, Lendava i Sobota, rajši prestavili vogrskoga Gornja Lendava Felsölendva), Dolnja Lendava: (z Alsólendva) i Murska Sobota (z Muraszombat), kak da bi bilo 10 Sobot: Murska, Dravska, Savska pa ne vem, kakša šče. Odločno zahtevlemo, da naj se te napake pri priliki, kda de se delao kakši novi zemlevid Slovenske krajine popravijo !) Naš namen je bio, meti obed na tromejniki. (Tromejnik se zove tis- ali pa či ščete, tisti breg, ki je tam, gde segajo vküper tri države: avstrijska, vogrska pa naša). Pot je bila duga i žmetna, sploj gor pa dol. Poleg toga nam je v hrbet sunce pripekalo, v obraz nam je pa pihao mrzeo veter, pa oblačilo) se je i grmelo. Na bregi pred tromejnikom se nam je polanski Pišta) spuntao, pa se napoto po drügoj poti, kak mi drügi, ka je prej tista bližanja. Pa smo ne več vküper prišli pred večerom. Dugo smo ga šče čüli, kak si je brenkao pa spevao doli v grabi, se razmi že na Vogrskom, kak smo sledkar spoznali. Ravno poldne je zvonilo v Trdkovi, kda smo ovarali pred sebov na bregi tromejnik. Čiravno trüdili i vse skoz mokri, tak vroče je bilo, smo ga pozdravili z veselimi srci, kak najdelešnji kraj, šteroga smo šteti obiskati na našem izleti. (Dale.) 6 NOVINE 6. septembra 1931. Za naše male. Ka naznanja dečici stric nd „Doma sv. Frančiška“ v Črensovcih? Dečica ? Vaš den se je približao. Se njemi veselite ? Veselite se njemi i mi vsi z vami. Ali najbole se njemi pa veseli znate što ? Jezuš! Zakaj ? On nikoga ne meo tak rad, kak svojo drago mamiko; Marijo. Mala meša je njeni rojstni den, šteroga ví dečica njegovoj dragoj materi lepo posvetite. O kak se veseli Jezušek tomi dnevi i kak želno vas čaka tam v oltari, ka vas blagoslovi ! Pa veseli za Jezušekom najbole dobra mati Marija. O keliko milosti vam bo sprosila najbolša mamika nebeska ! Veselte se zato li dečica z Jezušekom i Marijikov ! Mi starejši vsi se veselimo z vašim dragim ajtekom i mamikov i z vsemi Vašimi koga li mate, ka ste se včakali toga dneva. Vsi se veselimo i vsi z veselim srcom pričaküjmo Malo mešo, ka mo deležni lepoga navuka, procesije i blagoslova. V cerkev pridite že ob pol dveh. Pokleknite pred oltar i dragoga Jezušeka, ki vas iz oltara gleda, lepo molite. Zatem pa Vzemite naprej čislo, ali knigo i lepo molite dokeč nede navuka. Navuk pazlivo poslüšajte, ka te ga znali doma povedati ešče bole pa zdržati. Po navuki idete v procesiji okoli cerkve i te nesli Marijiko. Samo ví dečica. v procesiji vas more iti osem v ednom redi. Naprej do šli dečkeci, pred njimi de se neseo križ. Za dečkeci idejo deklice. Za deklicami pride podoba Marijikina, štero do nesle v belo oclečene deklice, pa goreči lampaši. Za Marijinov podobov do šli duhovniki, za temi pa pevski zbor. Poleg vas, draga dečica do šle bogaboječe düše, ki do vas opominale i včile, naj molite i spevlete med procesijov. Procesija de Šla okoli cerkve i kda v cerkev pridete nazaj, te se Jezuš zdigne iz oltara i se pred njim, ki je v beloj hoštiji navzoči, blagoslovite. Potem de blagoslov z Najsvetejšim. Kda se pa Jezuš nazaj položi v oltar, te draga dečica vsi pokleknete šče ednok pred Jezušom i ga molite kak svojega Boga. On je Bog, ki jedini se sme molite. Kda se koleno že pripognilo pred Jezušom te vzemete v roke vsaki svojo rožico, štero ste z sebov prinesli od dragoga doma i to rožico darüjete Marijiki, jo položite pred noge Marijine podobe, pa vsi spregovorimo te lepe reči : „Marijika pomagaj mi, ha rožica ostanem“ Ve to tak znate ka to pomeni, ka rožice naj ostanete ? Teliko pomeni, ka te vrli vsikdar, te tüdi kda že odrastete, ka de vas Marija mela za rože, štere so vredne njene lepe nebeske domovine, njene lübezni. Po tom lepom darüvanji pa idete vsi z cerkve k šatorom, ki do poleg cerkve gorpostavleni. Tü pa si te zvolite, ka vam je drago. Vse dobite brezplačno, samo mejte cedalo. Če več cedal mate več dobite brezplačno. Negda je sv. Peter, kak znate iz sv. Pisma na gori Tabor vido Jezuša v velikoj lepoti z Mojzešom i Eliašom. Pa od velikoga veselja je želo vsem trem šatore gorpostaviti, samo iz sebe se je spozabo. Mi pa nesmo se spozabili z nikoga. Bodejo vu šatoraj sladke reči za tiste, ki je radi mate. Bodo zvezki, pera, peresniki, svinčniki, kremenčki, lepe knige, podobice, svetinjice. Mamo že fino čokolado, nož, ka si jo lehko režete, pecivo, lepe pernice i tak dale. Dali smo celo skopati za te den stüdenec pri cerkvi, ka od žeje ne onemorete pri vživanji dobri reči. Žižkovska godba nam je tüdi obečala, ka de vam brezplačno igrala, ka vam čas ne bi dugi bio. Ve do znam držali svojo reč. Ravnajo se najmre nekam v Ljubljano na izlet. Pa gotovo pridejo nazaj, da dane reči goslarje nikdar ne prelomijo. Pač bo vse, draga dečica, edno je zato samo potrebno, da vsi pridete i napunite veliko cerkev v Črensovcih popoldnevi na Malo mešo. Ve mamo že na vnoge stotine pri- javljenih, celo sobočki oratorijanci so se nam tüdi javili i nam naložili, „naj se vöpostavimo.“ Ve mo je bogali, pa mo vsi „vöni“ pri šatoraj. Zato pa li pridite ž njim z Jezušekom i Marijikov vse, ka vas lübi. Pridite. To vam naznanja stric od „Doma sv. Frančiška“ v Črensovcih. Eden mlinarski detič ino vučenec se taki sprejme pri JOŽEF ŠÁDL mlinari Ivanci p. Bogojina. 1 Pismo strici pri domi Sv. Frančiška. Vaše pismo ljubi stric, v njem radost in ljubezen, štera sija na nas male smo z veseljem prečteli trikrat, štirikrat. Pa bi mi radi bili, či bi Vi ljubi stric prišli k nam tak kak pridejo dobro poznani stric od Sv. Trojice, šteri majo dugo sero brado, malo čepico na glavi, velki dugi rjavi kaput od staroga štofa i so privezani okrog pojasa z debelim motvozom, na šterom visi dugo čislo z velikim križecom na konci. Od njih dobimo včasi kakše kepčeke. Vi dragi stric nam pa telko vsakovrstnih lepih darov ponüjate, da ne vemo, šteri bi bio največ vreden. Mi bi jako radi prišli k vam, pa je pot tak duga, da se bojimo, ka bi opešali. Radi bi se pa pelali na takših kolaj, štera sama idejo. Takšim kolam pravijo automobil. Da te Vi ljubi stric meli takša kola, smo gvüšni, ka pridete po nas pa nas odpelate na lepi dečinski den v Črensovce. Stojezero pozdravov Vam i vsoj dečici ! SEREC ANTON. Dijaka ali dijakinjo sprejme iz bolše drüžine na stanovanje i hrano. Več se Poizve v trgovini CÖR ANA M. Sobota, Aleksandrova cesta 2. SÜHE GOBE küpüje po najbolšoj cenj. Pošlite vzorce i ponüdbe na: SEVER & KOMP., 5 LJUBLJANA. Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš ? ? ? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRANILNICO i POSOJILNICO V BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 - 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedotite ! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. 6 septembra 1931. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : S STRELOV i PLINOM. — Dnes se odloči . . .! Stisno je blede vüstnice i zadüšo vzdih, šteri njemi je privreo iz prs. Znova je pozvao v spomin razgovor, kda je pred Blinkleyjom zakrio düšo, vido je pred sebov tihi profesorov obraz, zmedenost, skrb, v vühah njemi je šče cinkao njegov resen glas, s šterim je orisao naravo svoje hčerke. Teda — mogoče iz vlüdnosti — je pravo, da nema nikaj proti njegovoj osebi . . . a kak da bi ga nekaj zdaj sprevajalo ? Ali je gučao s hčerjov ? Mutsuhito je mantrala miseo, potom pa se je polastila možgan otopelost. Videlo se njemi je, da blodi v ogračeki sanj. Ali že Prihaja profesor Brinkley ! Prikaže se med drevjom i se pomali Približava. Na plešastoj glavi njemi zablišči sunčni žarek i se razlije na senci, kak tekoči med; ja, profesor Blinkley je tüdi samo podoba iz sanj, ve je njegovo gibanje i smeh, kda kima, tak malomarna i mehanična . . . Me veseli — njemi je podao roko — čakao sem vas. Toplo, prijazno njemi je stisno roko. Mutsuhito Dsain se je prebüdo i pitajoč gledao profesora. Brinkley je razmo njegov pogled. — S hčerjov šče ne sam gučao v toj zadevi. Videlo se mi je, da je bolše, če ne gučim, da bi mogoče ne vplivao na njeno prosto odločitev. Če se na mene obrne i me bode pitala za tanač, ste lehko osvedočeni, da bodeva s hčerkinov teticov Bettsy, ki vas tüdi jako poštüje, na vašoj strani. Brez šümlenja sta Šla proti brajdam vrtnic Stari znanstvenik je dobrohotno opominao svojega vučenca : — Dobro bi bilo, če parkrat pridete i iščete priliko za zbližanje. Alicka dobro zna, što ste, v keliko popunoma sprejme moje mnenje od vas, so pa tüdi drüge okolščine, Štere ženska nikdar ne püsti iz viva, kda se trbe odločiti v takšoj zadevi. Jaz znam, da ste ví mož plemenitoga i dobroga srca, ali ona toga šče ne vidi. Svetüvao bi vam, da se ne prenaglimo ; v mojoj hiši ste dobrodošli, posvečajte pozornost mojoj hčerki, mogoče . . . Obrno se je proti Mutsuhito Dsaini i na obrazi se njemi je vidla skrb. — Povedati vam morem, da nas je Overton večkrat obiskao i se je pod nadzorstvom tetke Bettsy toplo razgovarjao z Alickov. Videlo se njemi je, da je napravila Overtonova oseba dober vtis. Overton je tüdi imeniten znanstvenik, on je tüdi dragi vučenec i ravno to je eden zrok, da püstim hčerki v izbiri popunoma slobodno roko. Japonec je obtihno. — Overton . . , — je momlao polglasno. — Overton ma to prednost, da je belokožec. Ali verte mi, da so ženski vtisi v lübezni nepreračunlivi. Zvün toga pa sem tak vzgajao hčerko, da telovne i düševne vrednote postavla nad vse drügo. Overton je tüdi zdaj tü . . . Japonec je strepetao, potom pa je gledao na tla, kak da bi okameno. Kda je zdigno bledo glavo, njemi je obraz izražao istinsko odločnost. — Gospod, je pravo i vüstnice so njemi strepetale, — negotovosti ne morem prenesti. Jako vas prosim, dovolite, da lehko gučim z vašov hčerjov. Konči bom znao, ali smem meti vüpanje nasproti Overtoni. — Kak mislite — je prikimao znanstvenik. — Skrbo bom, da bodete lehko nemoteno gučali z njov. Sredi parka so cvele na brajdi vrtnice. Brinkley je ta pelao Mutsuhito Dsaina. — Tam sta — je kazao na hüto, ki je bila obraščena s korinami. — Alicka ! V hüti je sedela z Overtonom, v bližini pa je tetka Bettsy štela roman. Overton je na kopli jezdo. Brinkleyjov glas jiva je prestrašo. — Gosta mamo . . . Tetka Bettsy je prijatelsko kimala, Alicka je veselo razpoložena stopila iz hüte, Overton pa se je počasi, nevolno zdigno. Mutsuhito Dsoin se je damam priklono, pozdravo je tüdi Overtona. Overton ga je želo v pekeo i je odgovoro z izmerjenim, hladnim poklonom. — Gospod asistent ti želi nekaj povedati — se je obrno k hčerki Brinkley. — No, hodite, Overton, jaz mam tüdi z vami pogovor. —Izvolite — je pokazala deklina prostor Mutsuhito Dsaini. Punim pričaküvanjom je poglednola na njega z globokimi, ognjenimi očmi. Japonec se je nekaj časa mantrao z njenim pogledom, potom pa se je bojazlivo zdigno. — Prosim potrpežlivost — je prvle jeclao kak gučao. — Ne bom vas dugo nadlegüvao, če bodete tak prijazni, da me bodete poslüšali . . . Prosim — se je nasmehnola deklina. Pomali se je zasmejala, ali Mutsuhito Dsain je vse edno opazo. — Gospodičina Alicka . . . Na sprotoletje drevje brsti i v tom časi se tüdi človeško srce . . . Obstao je. — Mutsuhito Dsain? — je skričala deklica. — Mogoče vendar neščete odkrivati srca? . . . — Pač — jo je gledao Japonec s smrtnov resnostjov. Alicka se je začüdila. — Za Boga . . . — se je zasmejao z lübkim obrazom. — Ka vam je? Mutsuhito Dsain je skomigno. — Lübim vas — je odgovoro kmično. — Dekla je ostrmela. — Mene: I to mi samo tak povete ? — Kak znam. Takša mi je narava. Jaz ne vem sladko gučati. Jaz ne vem se prilizüvati. Samo čütim... — Vi se šalite ! — se je zresnila dekla. — Ne — je gorelo oko mladoga znanstvenika. — Vido sem vas na zabavnom večeri i sem vas vzlübo . . . — Nemogoče . . . Mutsuhito Dsain je debelo gledao. — Zakaj bi bilo nemogoče ? — je mirno pitao. — Vi ste krasna dekla i . . . Mislo je. — Ali pa je od mene guč ? Gučao je kak kakši mašin. Dekla se njemi je nehoteč odtegnola. — Ali se me bojite? — so se zasvetile oči. — Zakaj bi se bojala ? — se je mrzlično smejala. V hüti so se prikradnoli sunčni žarki i so obsi- jali Mutsuhito Dsaini pol obraza ; drüga polovica je ostala v mraki. Bakreni mož . . . Dekla je obrnola vkraj od njega pogled. (Dale.) 8 NOVINE 6 septembra 1931. Za smeh. * Bregar je stopo za Kregarom : „Ti, posodi mi hitro pet kovačov, sem naimre denarnrco doma pozabo.“ „Tü maš“, je pravo Kregar. „Nego jako neprevidno od tebe, da püstiš denarnico doma. Ka pa če ženi pride v roko?“ Bregar je stopo peneze i pravo bole tiho : „Potom bo jako gor plačala ar — v denarnici sta samo dva dinara.“ Edina skrb. Kmet v kupeji: „Oh, samo da bi dnes ne vdaro vküp vlak“! Sprevodnik : „Zakaj se pa ravno dnes tak jako bojite ?“ Kmet: „Znate gospod zato, ar mam s sebov puno košaro belic!“ Gospodarstvo. Franjo Horvat, stud. tehn. Zadrüžništvo i naš človek. Svet premetavle vsefelé neprilike. Brezposelnost rasté od dnéva do dnéva. Gospodarstvo čüti močen vdarec po celom sveti. Žüli ga takzvana gospodarska kriza. Z njov v zvezi se razširjavle nezadovolnost po sveti. Dobiček onih, ki majo v rokaj milijone ali takzvani kapitalisti ščejo vsiliti svojo voló na ves gospodarski trg. Odpüščajo delavce z racijonalizacijov ali s popunjenjom novih tehničnih iznajdb po svojih obrataj ali fabrikaj ne potrebüjejo več telko živih delavnih sil. Mašini ali stroji stoplejo na mesto delavca. S tem se povekša pridobitev ali produkcija i se blago pocenjüje pri izdelavanji. S tem pa raste nezaposlenost delavstva i tüdi se povekša küp blaga na svetovnom gospodarskom trgi. Razmi se, da je potomtoga konkurenca ali tekma na svetovnom gopodarskom trgi jako velka. To se čüti v industriji, trgovini, posebno pa pri kmečkom gospodarstvi. Če poglednemo gospodarstvo po državaj, kde je kmečko gospodarstvo močno razvito, vidimo da skoro vse te države ali imenüvane tüdi: žitarice čütijo zastajenje v svojem gospodarstvi. Svetovni trg je prepun kmečkih pridelkov. Razmi se samo po sebi, da prevelka množina pridelkov spravla v neprilika tisti del prebivalstva, ki obdelüje njive. Kmečki človek je zadovolen in srečen, če spravi svoje pridelke v peneze f si itak lehko naküpi vse potrebno za živlenje pri hiši. S tov zadovolnostjov dela ponjivaj i v njegovo hišo sveti tüdi potemtoga zani- manje za drüge živlenjske prilike kak čtenje knig, spopunjenje v naobrazbi pri zbolšanji zemlé, lüdska prosveta i drüga kmečka pitanja. Naš mali ali srednji kmet dnesden čüti najbole gospodarski zastoj Ka pridela, nemre odati ali če oda, za takšo ceno odá, da njemi je skoro nikaj ne pomagano. Küpüvati pa more, ár oblečen mora biti i tüdi živlenje prosi svoje. Za nas je važno pitanje, kak odpomoči našemi malomi človeki i kak njemi dati veselje do njegovoga i kak zbüditi v njem lübav do vsega, ka je lépo i dobro i kak ga pozdignoti do bolšega stanja. Vidi, se mi, da premalo pozna naš človek zadrüžništvo. On zna, da so zadruge i zna, da ma po zadrügi hasek vsakši, šteri je kotriga zadrüge. Gleda pa nekam z nezavüpanjom do zadrüge, čeravno spozna v njoj tüdi svoj dober hasek. Zato je potrebno, da se naš človek približa zadrüžništvi. Pod zadrüžništvom razmimo drüžbo lüdi,, šteri s svojimi penezi napravijo drüžbo i si tak olejšajo gospodarsko delo ; ar več lüdi več zna i moro, je hasek vseh kotrig gvüšen i pri küpüvanji i pri odávanji haski so znova gvüšni. Tak se zadrüga razširjavle, raste njeno imanje i se lehko toj ali onoj kotrigi zadruge V nesreči nalehci pomore. Pri nas poznamo že zadrüge. V glavnom so bile do zdaj naše penezne zadrüge, štere! so posojüvale lüstvi peneze za takši intereš, ali so pa peneze shranjüvale i davale takši i takši intereš od njij. To so hranilnice t posojilnice po naših faraj. Poznamo tüdi že pri nas Agrarno zadrügo. Velki hasek majo i bodo mele kotrige te zadrüge. Nadale so važne za naše živinorejsko pilanje rodovniške ali živinorejske družbe ali društva, štere ustanavla po naših občinaj Kmetijska zveza v Soboti. Začnoli so se gibati tüdi naši sadjarji i vršijo predavanja od sadjarstva. V Krogi, Satahovcih in v Rakičani mamo že celo nabavne zadrüge. Vsa to, ka sem zdaj povedao, nam da té navuk: Naše občine, da si kar nikelko odpomorejo iz težkih gospodarskih neprilik, moralo sfundamentirati svoje gospodarstvo na zadrüžništvi. Zato je potrebno, da spozna naš človek miseo zadrüšništva od prave strani i se zednim pokaže hasek zadrüžništva. To miseo zadružništva naj se postavi po naših občinaj na prvo mesto, ár le zadrüžnišvo za naše lüdsko gospodarstvo ali vértüuanje tak važno, da si brez njega naš človek jako žmetno odpomore. Odpadnejo tak, če stopijo na čelo našega gospodarskoga živlenja zadrüge, premnogi preküpčevalci. Poljedelec i živinorejec po zadrugi spravita tak svoj pridelek v bošo ceno i njiva gospodárstvo se tak zboša. Nam potrebne zadrüge. Da se denarne ali penezne zadrüge potrebne, od toga ne bom gučao, ar so te fundament vsemi gospodarstvi med narodom sploh. Drüge nam potrebne zadrüge so : nabavne, prodajne, vrtnarska, mlekarske, sadjarske, čebelarske, poljedelske, živinorejske, obrtne i tak dale. Z ustanavlanjom tej zadrüg po naših občinaj se gospodarsko živlenje s haskom lehko pomladi i samo tak mamo lehko vüpanje na boše stanje našega kmečkoga človeka. Kak naj razširimo misel zadrüšništva? Glavni cil, da se miseo zadrüžništvo razširi, je, da jo narod spozna. Potrebno je zato, da se jo razloži lüstvi. Pozvani so zato vsi oni, šteri živijo stalno med lüdstvom i šterim je na srci zbošanje lüdskoga gospodarstva, da postanejo razširjevalci te misli ; to so naši vučitelje i duhovniki i tüdi oni, šteri s svojimi penezi napravijo fundament zadrügi. Če poglednemo v naše lüdsko gospodarstvo, vidimo, da se vse premalo gible okrog zadrüg. Jedro zadrüžništva je: Vsi za ednoga, eden za vse: I mali delničar (to je kotriga, šteri ma le malo penez danih v zadrügo) kak veliki delničar naj nato vednako razdeljen hasek po procentaj, ar je mali delnitar vsikdar gvüšno potreben bole od velkoga delničarja pomoči zadrüge. Zato morajo meti vsi delničarji, mali f velki, vednake pravice, ar se tak zadruga najbole razcveti. Čakati dale ne smemo. Našem gospodarstvi moramo odpomoči. Probajo s sküpnimi močmi pomoči eden drügomi, najdimo mesta po občinaj za zadrüge, ar z njimi se najležej zboša ne samo lüdsko gospodarstvo, nego tüdi lüdska prosveta, lübav do vsega, ka je slovenskoga i lübav do države, v Šteroj živimo. Tržne cene. Penezi: USA dolar Din. 56,. Canadski dolar Din. 55, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Italijanska lira Din 2·92, Péngő Din 9.70/Márka 13, Uruguajski peso Din 18; Argentinski peso Din. 14. Živina: biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din: 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 160, krumpli Din. 150, ajdina Din. 180, proso Din. 180 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150, Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC