DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 135
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 8TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Ženska na smrtni po- Španski socialisti v $po- Haile Selassie se vedno °Vattegao\erLželi
slelji izjavila, da je umorila mola
Toronto, Kanada, 6. junija. Včeraj je odvetnik Paul Hinds tekom zaslišanja na probatni sodniji tega mesta čital navzočim pismo ranjke Mrs. Ambrose Small, žene znanega milijonarja in gledališkega magnata SmalLa, ki je na ta način zginil v letu 1919.
Vse iskanje je bilo zaman, žena pokojnega Smalla je podedovala $2,000,000 za svojim možem. Umrla je oktobra meseca lanskega leta. • Na svoji smrtni postelji je napisala pismo, ki je pa šele sedaj prišlo v javnost, in ki pojasnjuje, na kakšen način je njen mož umrl.
Odvetnik Hinds je čital sledeče pismo, naslovljeno na dve sestri pokojnega, Florence in Gertrude: "Slabo se počutim, dolgočasno je in popolnoma potrta sem. Ves svoj čas porabim v molitvi in pričakujem srečnega snidenja pri mojem Stvarniku v nebesih.
"Dobila sem odvezo od svetega očeta za greh, ki sem ga zagrešila 2. decembra, 1919. čutim pa, da ne morem zapustiti tega sveta in se srečati z mojim Stvarnikom, ne da bi prej povedala, kaj se je zgodilo z vajinim nesrečnim bratom.
"Ubogi Ambrose je bil umorjen 2. decembra, 1919, in znano mi je, da je bil del njegovega trupla pokopan v Rosedale soteski, ostali deli njegovega telesa so bili pa sežgani v furnezu v poslopju velike opere.
"čudili se boste, draga moja Florence in Gertrude, ko vama povem, da sem jaz bolj kot vsaka druga oseba odgovorna za smrt vašega nesrečnega brata. Bog mi odpusti! Ker ne bom nobeni živi duši več povzročila kakih bolečin, lahko razodenem imena onih, ki so krivi tega strašnega zločina.
"Povem vam toliko, da me je Veljalo cele koše denarja, da sem zamašila usta onim, katerim je bilo kaj znano o tem umoru. Večino premoženja vajinega brata zapuščam onim, ki vršijo krščansko delo na tem svetu. Molili bodo neprestano za mir naših duš, "Povedala sem mnogo laži o Ambrosu in o vas na sodniji. Upam, da mi boste oprostili, ker Vaše odpuščanje bo prijetno Bogu. Rotim vas, da ne prinesete tega pisma v javnost. Pustite vso stvar v miru!
"To priznanje, ki je silno olajšalo mojo dušo, je napisano Po neki moji dobri prijateljici, ki vam bo pismo izročila potem ko bom jaz umrla. Odpustita mi, draga Florence in Gertrude, in molita za mojo dušo, da se bom lahko mirno ločila od tega sveta. Vaša ljubeča sestra T. Small.
Ranjka je zapustila večino Premoženja dobrodelnim zavodom in sestri sta vložili tožbo, da dobiti zapuščino.
-o--
Policisti pri maši En tisoč mestnih policistov in ognjegascev je bilo včeraj pri slovesni sv. maši v St. John katedrali. Vsi so prejeli sv. obhajilo. Most Rev. Joseph Schrembs je imel pontifikalno sv. mašo.
Pozdrav iz Detroita
Mr. Frank in Mrs. Mary Inti-har iz Detroita pozdravljata vse znance in prijatelje v Clevelan-du.
ru< Novi štrajki na dnevnem redu
Madrid, 6. junija. Levičarji, ki so danes na vladi v Španiji, in ki obstoje iz socialistov in komunistov, so se resno sprli med seboj. Pričakovati je, da bo sedanja španska vlada propadla.
Kar je posebno značilno za sedanje stanje v Španiji je dejstvo, da se dnevno porajajo novi štrajki. Več in več delavcev dnevno zapušča dela. Računa se, da je v Španiji danes na štrajku okoli pol milijona delavcev.
Kabinetna kriza je na vidiku. Spor med sindikalisti in socialisti bo najbrž povzročil, da se bo moral ministerski predsednik Santiago Cesare odpovedati. Sindikalisti so dobili od vlade povelje, da prenehajo s štrajki. Toda namesto, da bi ubogali, si sindikalisti prizadevajo, da zanetijo nove štrajke.
Po mnogih krajih socialistične Španije je prišlo včeraj ponovno od večjih izgredov, tekom katerih so bile tri osebe ubite in mnogo ranjenih. Socialisti so zagrozili sindikalistom, da jih bodo pregnali od vlade, ako ne prenehajo s štrajki.
-o--
Najvišja sodnija
Clevelandska centralna delavska organizacija, pri kateri so vključene vse delavske unije, je sinoči izrekla ostro kritiko napram najvišji sodniji Zedinje-nih držav, ki je dosedaj zavrgla vse delavske postave, katere je naredil kong!res na zahtevo predsednika Roosevelta. Delavska federacija je obenem odredila potrebne korake, da se začne z agitacijo za sprejem ustavnega amendmenta za odpravo diktatorskih moči najvišje sodnije Zed. držav.
Združeni mladinski zbori
Nocoj večer se vrši štetje glasov za kraljico Združenih mladinskih pevskih zborov. Vsi tajniki in tajnice naj prinesejo vse prodane listke v Slov. Dom na Holmes Ave., kjer se vrši štetje. Navzoči naj bodo tudi nadzorniki. V torek 9. junija se pa vrši seja Združenih pevskih zborov v S. N. Domu na St. CLair. To je zadnja seja pred prireditvijo, torej naj bodo vsi navzoči. V sredo večer se pa prosi nadzornike Združenih zborov, da pridejo na dom Jos. želeta, kjer se bo štelo pivske listke. Zahteva se vsaj enega zastopnika od vsakega zbora. — Tajnica.
Mladi fantiči
Policija je včeraj aretirala devet mladih fantičev, starih od 11 do 16 let, ki pridejo jutri pred mladinskega sodnika. Obtoženi so, da so razbili 189 šip na poslopju tovarne United States Plating Co., 4902 St. Clair Ave. Aretiral jih je detektiv John Cimperman. Dečki so izjavili, da so razbili okna, ker je bilo prijetno poslušati, kako pada steklo natla.
John Kromar umrl
Včeraj popoldne je po kratki bolezni umrl dobro poznani rojak John Kromar, star 65 let. Stanoval je na 998 E. 63rd St. Pogreb bo pod vodstvom Fr. Za-krajška. Ostale podrobnosti sporočimo jutri.
Važna seja
Društvo Danica št. 11 SDZ ima v torek 9. junija važno mesečno sejo. Prosi se, da pridejo vse članice.
pričakuje, da bo Abe-sinija svobodna
London, 6. junija. Potem ko je bil bivši abesinski cesar v Londonu sprejet z največjim navdušenjem, je Haile Selassie izjavil, da ne bo prej miroval, dokler Abesinija zopet ne postave svobodna dežela.
Najmanj 100,000 ljudi je pozdravilo bivšega cesarja pri prihodu v London. Med navzočimi niso bili samo pravi Angleži, pač pa tudi tisoče Kitajcev, Indijcev in Zamorcev, ki so se klanjali cesarju. Bil je to nekak mednaroden poklon Haile Selassiju in moralna obsodba Italijanov, ki so Abesinijo zasužnjili.
Policija je komaj zadrževala navzočo množico, ki je klicala pozdrave cesarju in dobrodošlico. Haile Selassie je dvigal svoj črni klobuk in je bil videti skrajno presenečen, ker ga Angleži tako iskreno pozdravljajo. Neprestano se je zahvaljeval kričeči množici.
Toda prihod Haile Selassija je bil sicer priprost in popolnoma različen od njegovega prihoda pred šestimi leti, ko je dospel v London v spremstvu tridesetih princev, z levi in tigri. Tedaj je bil vladar prostranega cesarstva, danes je na — begu.
Noben vladni zastopnik ga ni pričakal, noben član kraljeve angleške družine ga ni pozdravil, toda angleški narod sam mu je izkazal dovolj časti. Tekom svojega bivanja v Londonu bo obravnaval Haile Selassie z zastopniki Lige narodov. Cesar je trdno prepričan, da bo Abesinija zopet svobodna.
-o-
Optometristi
Mnoge velike department trgovine so imele zaposlene tako-zvane optometriste, ki so predpisovali očala za ljudi. Najvišja sodnija države Ohio je pa sedaj razsodila, da department trgovine ne smejo zaposlovati opto-metristov, ker je to poseben poklic, s katerim nimajo department trgovine ničesar skupnega. Razsodba je bila oddana zlasti proti The May Co. v Cle-velandu, ki zanaprej ne bo smela več zaposlovati optometristov.
Spremembe pri duhovščini
Most Rev. Joseph Schrembs, clevelandski škof, je-odredil, da je bil začasno prestavljen od župnije sv. Kristine Rev. Čeles-nik, ki pride za duhovnega pomočnika k župniji Marjje Vne-bovzete* na Holmes Ave. Nadalje je dobila hrvatska župnija sv. Pavla na 40. cesti novega duhovnega pomočnika v osebi Rev. Michael Ragana.
Najdena glava Dva šolska dečka sta preteklo soboto našla človeško glavo v nekem grmovju v bližini Kinsbury Run. Kot pravi policija, ki je bila takoj obveščena, je moral biti mož umorjen pred nekako tremi dnevi. Glaya je bila najdena na skoro istem mestu, kjer sta bila lansko leto septembra meseca umorjena dva moška. Oba dečka, ki stk našla glavo, sta bila tako prestrašena, da sta skoro padla v omedlevico. Za Kulturni vrt Društvo Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. je prispevalo za Jugoslovanski kulturni vrt svoto $4.00. Dr. Frank J. Kern je daroval za Kulturni vrt $10.00. Odličnemu darovalcu in društvu iskrena zahvala!
dvajsetega otroka
New Bern, N. C., 6. junija. 96 let stari George Hughes, ki je te dni postal oče, je včeraj izjavil, da bi želel, da ko spolne 100 let imel 20 otrok. Mož je dobil leta 1934, ko je bil star 94 let, čvrstega sina, in te dni mu je njegova 27 let stara žena porodila hčerko, ki je njegov sedemnajsti otrok. Starec želi sedaj, da dobi še tri otroke, predno spolne 100 let, tako da jih bo dvajset. Da je mož še tako čvrst pripisuje dejstvu, da je vedno trdo delal, redno spal, nekoliko pil, toda nikdar kadil.
Pokojni Gorenčič
Pretekli petek večer je bil zadet od policijskega motornega kolesa na Superior in 49. cesti rojak John Gorenčič, ko je korakal preko ulice. V bolnici je kmalu potem umrl. Stanoval je na 1397 E. 51st St. Ranjkemu je umrla žena pred 5. leti. Zapušča sedem otrok, ki so razven enega še vsi mladoletni: Jennie, poročena Margo, Frances, Justin, Olga, Alice, Victoria in John. Zapušča tudi dve sestri Mary Skrajnar in Rose Pire ter več sorodnikov. Ranjki je bil rojen v vasi Suhor pri Toplicah pri Novem mestu, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 30 let. Pokojni je bil član društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ in društva Dvor Baraga št. 1317 C. O. F. Pogreb se bo vršil iž hiše žalosti v torek zjutraj ob 8:30, v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče ped vodstvom Jos. Zele in Sinovi. Preostali družini naše globoko soža-lje. Bodi ranjkemu rahla ameriška zemlja!
Policijska krojačnica
Policijski in ognjegasni oddelek v Clevelandu ima že dolgo vrsto let svojo lastno krojačnico v Clevelandu. Gotovi krojači so pa pred nekaj meseci vložili tožbo na Common Pleas sodniji, češ, da policijski oddelek nima pravice voditi svoje lastne krojač-nice, ker slednja tekmuje s privatnimi krojačnicami. Sodnik je pa zadnjo soboto odločil, da je krojačnica del policijskega oddelka in naj posluje še naprej.
Svoji k svojim!
Nobena ameriška tvrdka vam tako točno ne bo postregla z mehko pijačo in najfinejšim pivom kot naša lastna domača tvrdka The Double Eagle Bottling Co., katere lastnik je Mr. John Poto-kar. On prodaja in razvaža znamenito Buckeye pivo, Union in Gold Bond pivo, ki je poznano kot eno najboljših. In cene so iste, kot če kupite drugje. Postreže vam točno in pošteno. Mr. Potokarja, ki' toliko ob vsaki priliki daruje za narod, toplo priporočamo zlasti sedaj v sezoni piknikov. Cenjena društva naj nikar ne pozabijo naročiti pivo in najboljšo mehko pijačo pri našem lastnem domačem podjetju, vsi bomo imeli korist od tega!
Dragi krompir
Preteklo soboto je prišlo kakih 100 sodov krompirja v Cleveland iz Virginije. Sod krompirja se je prodajal za $7.50 na debelo. Lansko leto ob tem času je veljal sod krompirja $3.25.
Proč od relifa s
Okrajna relifna komisija v Clevelandu je tekom maja meseca izbrisala iz liste relifnih ljudi nič manj kot 1800 imen. Vsi ti so dobili delo v tovarnah.
Republikanci delajo platformo po vzorcu novega deala
Cleveland. — Hote ali nehote, republikanska stranka je bila prisiljena sprejeti v svojo predsedniško volivno platformo mnoge- načrte in točke, katere je Roosevelt tekom svoje administracije že vpeljal ali jih še namerava uresničiti.
Ničesar originalnega ne nudi republikanska platforma, pač pa je tako podobna platformi demokratske stranke, da bi sleherni lahko trdil, da so republikanci enostavno prepisali demokratsko platformo iz leta 1932.
Razlika je le v tem, da dočim skuša Roosevelt izvajati svojo platformo potom zvezne vlade, pa republikanci trdijo, da so posamezne države poklicane, da vršijo delo modernega političnega napredka.
Naj navedemo nekaj točk, ki so bile dosedaj začasno sprejete od vodilnih krogov republikanske stranke, da stopijo z njimi pred narod v bližajoči se predsedniški kampanji:
1. Dodatek k ameriški ustavi glasom katere imajo države pravico določati minimalne plače delavcem. 2. Urejene postave, ki naj regulirajo razmerje med delavci in industrijo. 3. Relif naj razdelujejo posamezne države in ne zvezna vlada. Države naj same, za sebe odločujejo, ali dajejo relif v podobi dela, denarja ali blaga.
4. V principu'je odobrena ideja, da je treba, narediti postave za socialno sigurnost, kot brezposelna zavarovalna in starostna pokojnina. 5. Izplačila farmarjem v gotovih ozirih za nadpro-dukcijo.
Vse to imajo demokrati v svo-
Bogate ženske so se Zanimive vesti iz živ-
združile, da porazijo preds. Roosevelta
Washington, 6. junija. Več najbolj bogatih ameriških žensk je ustvarilo tajno organizacijo, katere namen je delovati tekom letošnje predsedniške kampanje v namenu, da se porazi predsednika Roosevelta v prihodnji predsedniški kampanji.
Bogatinke bodo skušale "prepričati" Amerika nce, da je Roosevelt najslabši predsednik, kar smo jih še imeli, ženske bodo imele julija meseca konvencijo v Indianapolisu, kjer bodo naredile načrte, kako poraziti predsednika.
Stvar je prišla v javnost, ko je neka miljonarka iz zapada pokazala povabilo na konvencijo neki prijateljici, ki je demokra-tinja in ki je stvar takoj sporočila časopisju, ženske so misli-j pridni Anici Klančnikovi proti
Ijenja ameriških Slovencev
Iz Denver, Colo., se poroča: Da je grda nevoščljivost razpa-sena tudi med mladino, se je nedavno pokazalo v tem mestu, ko bi bila kmalu trinajstletna Slovenka Anica Klančnik radi ne-voščljivosti linčana.
Anica je bila najboljša učenka Gilpin javne šole v 5. razredu. Radi tega jo je vodstvo šo-' le pomaknilo za celo leto naprej, v sedmi razred, nekaj malomarnih učencev je bilo pa za en razred nazaj uvrščenih.
Naravno, da so sošolci Anico radi tega zavidali in se zadnje dni iz nje norčevali. Vse to je Anica doma povedala svoji materi. Preteklo sredo popoldne se je po zaključku šole zbralo kakih 100 šolskih otrok, ki so sledili
le, da pred konvencijo nihče ne bo vedel o njih načrtih.
Pismo je bilo podpisano po Mrs. Mabel Eicher, prominent-ni Newyorčanki. V pismu je tudi pisano, da je organizacijo ustvarila Mrs. Ethel Frick, soproga znanega jeklarskega kapitalista v Pittsburghu.
Med drugimi članicami te organizacije je tudi Mrs. Fleisch-man, soproga znanega izdelovalca droži John D.
domu.
Na neki samotni stranski ulici jo je mlada druhal ustavila in začela groziti. Eden izmed večjih dečkov je zlezel na streho bližnje garaže z vrvjo v roki, na katero so hoteli preplašeno Anico obesiti ali linčati. Eden izmed navzočih fantov ji je zadal hudo rano z žepnim nožičem v stegno.
princezinja Cantacuzene. ženske so mnenja, da Roosevelt preveč "zatira bogatine."
—-o-—
Vehovee in policija Councilman Anton Vehovee iz 32. varde je večkrat trdil, da po-j licijski kapitan Ilarwood v 14. precinktu ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Kapitan je dejal, da
, „ „	i Vehovee preveč govori in da si
ji platform, se iz leta 1932, in,Jzmisljuie gtvari. V soboto ve-repubhkanci, ki so neprestano čer je pa šel councilman VeKovec
Ves ta prizor je gledala mlaj-Mrs. Hocker, tašča I ša sestrica Anica, nakar je ste-Rockefellerja III in kla domov, da pove materi, kaj
ki so
napadali demokrate radi teh postav, so bili sedaj prisiljeni sami sprejeti enak načrt, s katerim bodo stopili pred ameriško javnost.
--o-
Rojak ubit
V soboto večer se je namenil rojak Andrej Slokar, da gre nekoliko povasovat v okolico 93. ceste, toda na cesti ga je dobil avtomobil, ki ga je na mestu ubil. To je že druga enaka nezgoda v par dneh v naselbini. Ranjki je bil star 43 let, doma iz Sokavca pri Ajdovščini na Primorskem. Tu je bival 25 let. Bil je član društva Naš Dom št.1 50 SDZ in dr. Napredni Sosedje št. 144 SNPJ. Poleg žalujoče soproge Rosie, rojena Ivančič, zapušča tri pastorke, Anthony, Joseph in Frank ter brata Franka. Pogreb ranjkega se vrši iz hiše žalosti na 8610 Vineyard Ave. in iz cerkve sv. Lovrenca ob 8:30 v sredo zjutraj pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj bo pokojnemu ohranjen blag spomin! Preostali družini naše globoko sožalje!
Graduiranci
Na Euclid Central High šoli je graduiralo večje število naših mladih Slovencev. Imena so: Mary Gombach, Christine Kra-soc, Eleanor Lebar, Frances Pire, Al Post, Anne Skul in Emil Supanc. Vsem naše iskrene pozdrave !
Računi za plin
Zadnji čas, da plačate račune za plin je do srede, 10. junija, do 1. ure popoldne v našem uradu.
v spremstvu direktorja javne varnosti in nekaj detektivov v neke prostore na Ivanhoe Rti., kjer so dobili gemblarje. Izkazalo se je tudi, da plačuje najemnino za te prostore — sin kapitana Harwooda. Sin je bil takoj pretiran, njegov oče pa, kapitan Harwood, suspendiran iz službe. Stvar je vzbudila precej prahu v mestu.
Štrajkarji na razstavi
Včeraj je bil poravnan štrajk jeklarskih delavcev na razstavnih prostorih Velike jeze/rske razstave. Unij ski delavci so prenehali z delom, ko so videli, da imajo zaposlene neunijske delavce, toda ko je podjetje jezerske razstave neunijske delavce poslalo na drugo delo, so se unijski delavci takoj vrnili na delo.
Jugoslav University Club
O r g a nizacija jugoslovanskih profesionistov in bivših učencev višjih šol, poznana pod imenom Jugoslav University Club, je izvolila pri svojem zadnjem zasedanju sledeče uradnike: Ralph Butala predsednik; George Voj-novič prvi podpredsednik; Matthew Braidech drugi podpredsednik; Mrs. August Uran-kar, tajnica; Frank A. Grdina blagajnik; John Terček urednik.
Gongwer doma
W. B. Gongvver, demokratski vodja v Clevelandu, je v soboto zapustil Lakeside bolnico, kjer se je nahajal ravno en mesec. Toda v nekaj tednih se bo moral zopet vrniti k zdravnikom za ponovno operacijo.
»e godi z Anico. Preplašena mati je pozvala policijo, ki je mlade zločince sicer razpodila, toda ni mogla dobiti glavnih krivcev. Šolska oblast je odredila s pomočjo policije strogo preiskavQ.
Sedemletni slovenski deklici Genevieve Pečnik je sodnija v Milwaukee priznala $2,000 odškodnine za telesne poškodbe, ki jih je dobila pred dvema letoma, ko jo je podrl neki avtomobilist v bližini njenega doma.
Naslov "kraljica Slovenske ženske Zveze" je dobila Mrs. Agnes Mahovlič iz So. Chicage, ki je pridobila Zvezi tekom enega leta 175 novih članic. Č»d zadnje konvencije, pred tremi leti, je Slovenska ženska Zveza narastla za nič manj kot 4,558 članic. Enakega napredka ne more zabiležiti nobenega druga naša organizacija. To je aktivnost, kakoršnji ni primere. -o-
50-letnica
John Carroll katoliška univerza v Clevelandu je praznovala v nedeljo 50-letnico svojega obstoja. Na slavnosti je bilo navzočih šest bivših predsednikov univerze in štirje škofi. Slovesnost se je zaključila zvečer s slavnostnim banketom. Mnogo naših Slovencev je izvršilo svoje študije na tej slavni univerzi.
Prodajalci kruha
Unija razvažalcev in prodajalcev kruha je zavrgla ponudbo pekaren, ki so ponudile razvažal-cem pol odstotka več provizije kot jo dobivajo sedaj. Razvažal-ci zahtevajo polne tri odstotke več.
Novo pročelje
Mr. Louis Princ, poznani slovenski trgovec na 1209 Norwood Rd., je pravkar dobil gradbeno dovoljenje za novo pročelje svoje trgovine. Pročelje in druge spremembe bodo veljale skoro $7,000.00.
Aretirani mlekarji
Policija je aretirala te dni sedem voznikov mlekarskih, vozov, ker niso imeli na vozovih mestne licence, kot predpisuje postava.
ft i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICA!* HOME — SLOVENIAN DAILT NEWSPAPER
>111 BI Olftlr Ar«.	Cleveland. Ohio ___Published dfcUy except BuntUyi and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pal leta (3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13 50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto, $5.50, pol leta. $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: 0. 8. and Canada, $8.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0. 8. and Canada $3.00 tor 6 month*; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carrier*, $5.50 per year, $3.00 for 6 montlu. Single copies 3 cent*. European aubscrlptlon, $8.00 per year.
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 135, Mon., June 8, 1936
K sedanjim nemirom v Palestini
Zelo preprosto so si zamislili vso stvar: "Pošljimo vse Žide v Palestino! Kaj bi delali v Evropi? Dajmo jim lastno narodno ognjišče. S tem bodo oni zadovoljni, Evropa pa bo rešena njih neprijetne navzočnosti."
Večkrat se je slišalo podobne predloge iz ust državnikov, posebno tistih, ki mislijo da je svet mogoče rešiti z antisemitizmom. V resnici pa je treba velike dušeVne preprostosti in naivnosti, da kdo misli, da je mogoče na tako enostaven način rešiti problem, ki že od razkropitve Izraela straši človeštvo. Pretepi, umori, požigi in plenitve zadnjih dni, ki se dogajajo v Jaffi in o katerih je že tudi naš list mnogo poročal, kažejo na žalosten, toda zgovoren način, kako komplicirano je židovsko-arabsko vprašanje v Palestini.
Na splošno se danes zahteva od Arabcev, da prenašajo v milijonskih množicah Žide, katerih nemški rajh niti v tisočih ni mogel več prenašati. Moramo pa vedeti, da se Arabci počutijo v Palestini kot na svoji zemlji. Tamkaj so namreč že od leta 637 po Kristusu. Malo je narodov na svetu, ki bi mogli na svoje ozemlje potrkati s tako staro lastninsko pravico. "Oni so osvajalci, mi pa smo bili pred njimi posestniki Palestine," pravijo židje.
Kaj očitajo židje Arabcem? Med drugimi to-le: "Palestino, sveto zemljo Mojzesovo in njeno blago podnebje, vse so uničili Arabci. Arabec,je velik uničevalec zemlje; on je apokaliptična zver. Poslušajte! Ko so bili pred 1900 leti židje razkropljeni po vsem svetu, so Arabci zavzeli njihovo zemljo. Toda ne da bi jo obdelovali, temveč so v njej naselili svoje divje vojaške horde ž njihovimi čredami. Njihova živina je vse požrla do gole zemlje, ki ni bila nikdar gnojena, nikdar obdelana, nikdar obsejana, tako dolgo, da ni ničesar več rodila. Posekali so palestinske gozdove in njihove črede so obžrle celo grmičje. Tako je sveta zemlja Mojzesova postala skala in pustinja, kakor jo vidite danes." — Torej boj kmetovalca proti pastirju.
In tako prihajajo vedno nove ladje naseljencev. "Počasi, previdno se spuščajo priseljenci na obalo. Starci nosijo trde polcilindre, več ali manj zelenkaste in ogorele, mladina nosi časopise. Žene so pokrite s skromnimi klobučki in oblečene v črne obleke. Njihovi obrazi razodevajo trdoto življenja in usodo preganjancev. Z muko nosijo težke kovče-ge in jih prenašajo, kakor morejo, na hrbtu, na ramah ali na glavi. Že davno je zadnji arabski nosač zapustil obrežje in pljunil za priseljenci. Da bi pomagal priseljenim Židom? Rajši bi vse utopil!" Tako opisuje neki židovski pisec izkr-cavanje Židov v Jaffi. In vendar pravi, je videl svoje rojake, kako so jim žarele oči ob misli, da so doma, da so v domovi-' ni, da so na zemlji svojih očetov, svojih prerokov, svojih obljub, da so na zemlji, ki je bila obljubljena njihovim prednikom.
Iz Palestine pa prihajajo med tem vedno in vedno spet poročila o novih izgredih in plenitvah. V Jaffi je bilo 10 Židov ubitih in 30 ranjenih. Tudi nekaj Arabcev je mrtvih in ranjenih. V Tel Avivu, v Jeruzalemu in v Jaffi so na dnevnem redu cestni poboji. Mohamedanski svet je nevarno razgiban. Odločno zahtevajo, da se Židom prepove kupovati palestinsko zemljo in da se ustavi vsako nadalnje židovsko priseljevanje.
Kako naj se ustavi priseljevanje Židov? Kam s tisoči, ki jih je Hitler pognal iz rajha? Naloga Anglije, ki ima mandat nad Palestino, ni hihka. Kajti 6. člen mandata določno pravi, da naj omogoče židovsko priseljevanje v Palestino, vendar tako, da pravice ostalega prebivalstva ne bodo prikrajšane in oškodovane. Vidi se, da ta naloga sama sebi nasprotuje. Kako priscljevati Žide, ne da bi bile pravice domačinov prizadete? Kar odredi Anglija, bo napak: ali bo razburila Arabce, ali pa Žide. Na vsak način pa danes visoko plapola tisočletno sovraštvo med dvema vejama Abrahamovega rodu, med potomci Izmaela in med potomci Izaka.
ko po denar, da bo plačal les. Ali se še spominjate, kako je tulilo, piskalo in zavijalo okoli vogalov tiste čase in kako se ti je milo storilo pri srcu, ko si moral opazovati kup premoga, kateri se je manjšal s hitrostjo kosa ledu v julijskem soncu?
"Oh pri vseh . . . kdo bo šel zdaj gradit, jaz že ne," mu odločno povem.
"če ti ne, bo pa drugi," je bil odgovor. "Prav za prav, saj si ti kriv, kaj pa trobiš brez pomisleka."
Pihalo in snežilo ter zmrzo-valo je kar naprej. Parkrat so se pripravili, da bodo pričeli. Zakurili so velik ogenj, ohajča-na so postavili naokrog, da bi jim ne zmrznil in da bi ga ne bilo treba jesti kot sladoled. Ker so se pa bali, da bi jim galonce ne počile od vročine od ene strani ali počile od mraza od druge strani, so ga spravili kmalu tje, kjer je bil najbolj na varnem tako da ga je lahko vsak posameznik ogreval od vseh strani v svoji lastni shrambi pod nosom.
Ko je enkrat minila nevarnost, da bi kaj zmrznilo ali počilo, se je navadno pričelo debatirati o zunanji lepoti koče. Od tega se je prišlo na lovske zgodbice, kako je bil ta ali oni na lovu, ko je bil desetkrat hujši mraz, da so petelini pri puški od mraza počili itd. Koča je bila pri takih važnih debatah pozabljena, treba je bilo iti domov.
Kmalu bi kdo rekel, kakor se glasi neki domači izrek, da smo šli že po gobe. No, pa ni tako, ampak ravno narobe. Skoro bi rekel, da srno napredovali in še smo trdni, čeprav ne v vseh ozirih, pač pa v dobri volji in trdnem prepričanju do dobrega uspeha in obstoja našega kluba.
Mogoče še ni vsem znano, da emo na našem strelišču pod košatimi krasti napravili prijazno lovsko kočo, v kateri imamo lovci svoje shajališče, zbirališče, svoj prostor, katerega lahko imenujemo svojega, našega. Mcgoče res, še ni kaj udobno opremljena, upamo pa,
da se isto zgodi do časa, ko bo pričela, kaj pravim pričela, še prej ko bo pričela briti ostra burja okrog vogalov.
No, pa bom opisal malo zgodovine o lovski koči, kako se je pričela. Na seji je bilo in o koči se je razpravljalo, kot se je že zadnjih 24 mesecev. Pred zaključkom .seje me predsednik vpraša, kdaj da bo prihodnja seja in kje. Jaz pa že tako nekam raztresen, takoj odgovorim, da se prihodnja seja vrši v lovski koči na strelišču. To je bilo povedano meseca januarja letos. No in čez teden ali dva po seji pride k meni blagajnik, češ, da mora na ban-
Prešel je teden za tednom in proti vsemu pričakovanju je pričela koča rasti iz snega, nekaj danes, nekaj jutri in čez teden zopet malo. Tako imamo zdaj navsezadnje lovsko kočo. Kus je bil pri gradnji "big shot." Tomažič "general foreman;" on je oskrboval vse dobrote sveta, da bi bil vsak delavec lahko ogret na zunaj od. ognja, znotraj pa od.ohajčana. Rus je bil civilni inženjer in stavbenik Rosa je napravil polkna, da nas ne bo nihče ponoči naskrivaj opazoval, ker z zastori ali firneki se mi moški ne ukvarjamo in bi tudi ne izgledalo preveč pomoško. Potem je nekdo zasadil tam pred kočo vinsko trto, ne vem iz kakšnega vzroka? Morda zato, da nam ne bo treba več grozdja kupovati, ker bomo svojega pridelali.
In ker je mesto Lorain tako in tako mesto španskega bezga, je morda ravno isti mislil, da mora tudi naše strelišče spadati pod ta naslov in je nasadil dva grma pred "trap." Samo pomoto je napravil, ali pa samo enega zaliva, ker eden je tako velik, da bi kmalu letečega goloba ne videl, drugi' pa komaj iz trave gleda.
Kamnikar je parkete izoblal, da se kdo ne izpodtakne. Andy je pa kočo prebarval, da bo lahko ponosen sam nase in na svoje delo.
Kaj je pa v koči, to pa pridite pogledat sami in se prepričat, ker vsega vam ne morem tu povedati. In to priliko vam da Lorain Rifle & Hunting klub na 14. junija popoldne, ko bo priredil svoj prvi letošnji piknik. Zabave bo dovolj za vse: streljanje v tarčo in na lončene golobe, ples in drugo.
Glavan ........................ 17
Pavlich ........................ 20
Torej vsi na piknik 14. junija na strelišče Lorain Rifle & Hunting kluba.
Max Kragely, tajnik. -o-
Moje potovanje v Ameriko
Piše Mary Turk, Girard, O.
Na 26. maja 1928 sem bila stara 11 let in takrat sem tudi zapustila svojo rojstno domovino. Na 7. junya, letos, je bilo osem let, kar sem stopila na ameriška tla. Naj zdaj, po osmih letih, obudim nekoliko spominov na moje prvo potovanje po. svetu.
Še danes mi je v spominu, kako lepa je moja rojstna vas Vrhnika. Takrat je bila ravno pomlad in vse je bilo v cvetju. Naša jablana pri kozolcu je bila vsa razcvetena. Mama me prime za roko in pravi: "Pojdimo na Drčo, da še enkrat in mogoče zadnjikrat pogledamo doli na našo lepo Vrhniko." Ravno sedem je zvonilo pri sv. Trojici: bim, bom, bim, bom. Jaz to lepo zvone-nje poslušam in si mislim: le zvoni zvon, a jaz pa danes zapuščam dom!
Mama si briše solze, meni pa pride na misel, da jo vprašam: "Mama, zakaj pa gremo v Ameriko?"
Takrat mi pride v spomin:
Za kruhom moram iti tja v daljni tuji svet; ne vem, če kdaj se vrnem, če dom kdaj vidim spet.
Oj zbogom kraj domači, pozabila te ne bom; četudi morda najdem v tujini drugi dom.
Tvoj glas pa, zvonček mili bo v srcu vsak mi čas odmeval in budil mi spomin na rodno vas.
In zdaj mi splava pogled z Drče v dolino. Pridemo nazaj v hišo. Moja stara mati so bili vse drugačni kot navadno. Niso se smejali, ampak otož-nost jim je sijala z obiaza. Prihajali so sosedje, pa ne tako veseli kot navadno, kadar so prihajali v vas. Vsem je bilo težko pri srcu, ker smo odhajali v svet. Prišla je tudi moja učiteljica Mici Petkovškova, ki mi je zapisala v spominjsko knjigo sledeče besede: Slovenka rojena, Slovenka ostani, preljubo slovenščino nikdar ne zabi!
Do odhoda je bilo še eno uro. Sami si lahko mislite, kako je hitro minil ta čas. Kako težko mi je bilo slovo od rojstne hiše, od prijateljic, a najbolj pa od stare matere, ki danes že v grobu počiva.
Stric Tone je že čakal s kočijo na nas, da nas zapelje na postajo. Oba konja je imel uprežena, da smo se bolj postavili. Solznih očj sem zapustila domačo hišo. Na križpotju pri Mantovi smo srečali Jožeta Zelenca, ki mi je rekel: "Kaj boš jokala punca, saj greš v Ameriko!
Na vrhniškem kolodvoru sem se poslovila še od nekaterih mojih sošolcev, ki so imeli prav
nam, naj pridemo nazaj ob treh popoldne, da nam izselniški komisar podpiše listine. Tako se je tudi zgodilo in imeli smo vse v redu. Večerjali smo pa pri "šestici" in sicer rižot pa solato.
Po večerji gremo na kolodvor. Dež je lil kot iz škafa. Ob devetih smo sedli na vlak. Tukaj zdaj ni bilo nobenega poslavljanja, samo agent nam je pomigal v slovo, vlak je za-piskal in odpeljali smo se v temno noč. Imeli smo dva voza in dovolj prostora. Ob enajstih se pripeljemo na avstrijsko mejo. V vlak pride uradnik, da pregleda naše listine. Z nami je bil sopotnik, ki se ga je bil tako navlekel, da je kar na tleh ležal. Uradnik ga kliče in trese, da bi ga zbudil, ter nam zasmehljivo reče: "Vi ste pa gotovo Kranjci!" Teh besed nisem še pozabila in še danes ne maram, da bi mi kdo rekel, da sem Kranjica. Jaz sem in hočem biti Slovenka.
Ko se zjutraj zbudimo, že vidimo visoke tirolske gore. V dolinah je bilo vse v zelenju, v gorah pa led in sneg. Res, krasen pogled!
V Bazlu so naša vozova pri-pregli k drugemu vlaku, pa se odpeljemo naprej skozi Švico. Sonce je lepo sijalo in sončni žarki so se odbijali na snegu v gorah, kot bi bile posejane z milijoni demanti.
Dospemo v Pariz. Tam smo morali čakati šest ur. In tukaj sem imela priliko opazovati veselo dogodbico. Z nami sta bila kot sopotnika tudi mož in žena, ki sta bila že prej v Ameriki, tako da je mož že vedel, da mora tako plesati kot mu bo žena godla. Žena je bila nekaj bolehna, pa je hotela na vsak način imeti kamelčni čaj. Kakopak! Seboj sta imela pripravo za kuhanje in možiček je bil kemandiran za kuharja, oziroma za prVfiga'kuharskega pomočnika. Kuhala sta pa takole. Žena je prinesla štiri velike sveče, mož pa majhen lonček, ki je držal kakega pol litra. Mož drži lonček z vodo, žena pa sveče pod lončkom. Jako pripravno in priporočljivo, torej pečlarji pozor!
(Dalje prihodnjič) -o-
Piknik-festival skupnih mladinskih pevskih zborov
Euclid, O.—željno pričakovana pomlad je tukaj, ž njo se je obudila k življenju narava. Vse je zeleno, vse diši in duhti naokrog. Ptički v zraku žgoli-jo in se veselijo tople pomladi. Vse, prav vse, kar je živega, se veseli krasne narave.
Naša mladina se tudi veseli tople pomladi, ko raja in se igra zunaj na prostem, posebno še se veseli piknika-festiva-la, ko nam bodo polni veselja in radosti zapeli iz dna duše in srca nekaj krasnih slovenskih narodnih pesmi na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Ni dvoma, da bo ugajalo vsakemu, kdor jih bo slišal, ko se bo razlegela slovenska pesem iz več sto nedolžnih mladih otroških grl.
Zatorej odločite se 14. junija za našo mladino, da bomo vsi skupaj uživali dan veselja ž njimi in imeli nekaj veselih ur v krogu svojih starih in novih znancev ter prijateljev od blizu in daleč, ki jih niste morda vedeli že več let. Saj sami dobro veste, kako veselo je srečanje s prijateljem po več letih.
Rojaki iz drugih naselbin, tudi vas vabijo, da nas obiščete ob tej priliki, da boste tudi vi slišali krasne melodije na|šdh
Servirali bomo dober prigrizek j isti dan izlet na šmarno goro. in tudi žejo bomo pridno gasi-! Vsi so mi bili nekako nevošlji-li. In ker je ravno "očetov[vi, češ, "Srečna si, da greš v dan," stavim, da mu ne ustreže-j Ameriko, ti saj ne bo treba več te bolj kot če ga tisti dan v nje-j v šolo hoditi." No, te besede govo proslavo pripeljete na na-j so. me nekoliko potolažile, šo prireditev.	: Stric Tone je še enkrat po-
Ono nedeljo, čeprav je bilo | mahal s klobukom: zbogom in vetrovno, smo streljali takole: i vlak se je premaknil. Ozrem se
! skozi okno in pogled mi obvisi ; zadnjikrat na hribčku sv. Trojice, ki je bil ves v cvetju in ze-
I	•
j lenju.
Kmalu smo bili v Ljubljani. ! Napotimo se h Krakarju, ki je bil takrat zastopnik Francoske linije. Zbralo se nas je vseh
16
17
18 15
Matičič ...................
Skapin.....................
O ckley ...................
Kos .........................
Kobal .......................... 16
Durjava ...................... 17
K r a gel........................ 16
Kamnikar.................... 15
Stepec .......................... 10
potnikov 28. Bili smo iz vseh krajev Slovenije. Povedali so
Iz Girarda
Veselica, ki jo je priredil Gospodinjski klub Slovenskega doma 23. maja je sijajno izpadla. Zato nas pa veže dolžnost, da se prav lepo zahva-'irao vsem, ki so nas posetili tisti večer, še posebna hvala gre pevskemu društvu "Slavec" iz Farrell, Pa., ki so nam priredili +ako lep koncert. Res, prav lepo ste nam zapeli, vsa čast vam gre za vašo naklonjenost in požrtvovalnost. Prav lepa hvala vsem iz Clevelanda, Warrena, Loraina, Nilesa in Farrella. Prav vsem, ki ste bili med nami. Posebna zahvala pa gre Mr. Debevcu, uredniku Ameriške Domovine in Mr. Trčku, uredniku Glasa Naroda za poset. V upanju, da ste vsi prav dobro imeli med nami in da se še katerikrat vidimo v naših klubovih prostorih, vas prav lepo pozdravlja: Gospodinjski klub in delničarji Slov. doma.
Če verjamete al' pa ne
"Po moji sodbi so vsi oženje-ni deci prave živine!" vpije Špela po kuhinji.
"Res, imaš prav," pripomni skromno možiček, "samo to še dodaj, da so vsi oženjeni dedci tovorne živine."
A
"Stari, najin sin ti je pa vsak dan bolj podoben," ugotavlja žena pri večerji svojemu možu.
"Kaj pa je spet napravil, paglavec?" ves prestrašen vpraša mož.
narodnih pesmi iz grl naše tu rojene mladine.
To bo dan naše mladine in vsa slovenska metropola v Cle-velandu, ki je največja v Ameriki, bo prišla ta dan na plan, ker nastopilo bo pet mladinskih zborov iz Clevelanda in okolice. To ne bo navaden piknik, to bo vse kaj drugega, kar še ni bilo med nami v Ameriki. Torej pomagajmo mladini finančno in moralno in pokažimo s tem, da hočemo obdržati še naprej našo kulturno v novi domovini Ameriki, ker ravno pri teh zborih, ako jih bomo obdržali skupaj, kar je prav lahko z vsestranskim sodelovanjem vse metropole, se bo vzgajalo nove kulturne delavce in narodne voditelje za v bodoče, ko bodo drugi opešali.
Poleg petja in drugih zabav se vam bo tudi nudila prilika odpeljati se s krasnim novim avtom domov, ako imate že listke zanj. Ako jih pa nimate, požurite se v Euclid, kjer jih imamo še nekaj za vas.
Torej vsi na piknik-festival skupnih mladinskih pevskih zborov dne 14. junija na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., Euclid, O.
» F. Požar.
Prigode s potovanja
Piše J. Potokar, Cleveland, O.
Po obisku na tem kraju smo si ogledali frančiškansko cerkev, ki je takoj zraven votline, kjer kažejo ljubeznivo dete v jaslicah,, nato pa smo šli v Kasa, kjer je bilo preskrbljeno za večerjo in prenočišče. Nakupili smo razne odpustke in se podali k počitku. Ob polnoči so se začele maše in ob 2 je bila maša v votlini, katero je opravil g. Zor. To mesto šteje 12,000 prebivalcev. Večinoma so to kristjani, malo Mohamedancev in nič Judov. Leži pa 776 m nad morjem. To je torej mesto Davidovo. Obi-fkali smo lepo votlino nad votlino, kjer pravijo, da je Marija pred begom v Egipt dojila Jezusa in zato se imenuje ta votlina mlečna votlina, kamor prihajajo matere prosit zase in za svoje otroke.
Lep je razgled na pastirske poljane, kjer so culi pastirji pri svojih čredah in na Rutino polje, kjer je pobirala klasje Rut, katero je poročil Broz.
14. aprila—Ain Ivarim.—Pot iz Betlehema nas je vodila v Ain Karim, kjer sta živela sv. Elizabeta in Zaharija in kjer je bil rojen Janez Krstnik. Mimo vinogradov in oljčnih gajev smo prišli v prijazo vasico, sredi katere se že oddaleč vidi cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku. Tu se je zapel prvič: Benediktus. In kraj, kjer je bil Janez rojen, je zaznamovan z napisom: Hie precursor Domini natus est. sv. Luka I. 57—79.
Žene tu veliko drže na materinstvo; še sedaj je največja sramota za ženo, če nima otrok. Ako Arabec čuti v žepu le par piastrov, se ne boji otrok. Zato je pa narod zdrav, močan. Druga cerkev, ki smo jo obiskali, je posvečena Marijinemu obiskovanju. Je to mala kapela, kjer je bila pristava Zaharijeva, kamer je prišla na obisk Mati božja. In ko sta se srečali Marija in Elizabeta, je zapela tu Marija prvič himno: Magnificat anima mea Domi-num. Moja duša poveličuje Gospoda . . . Tudi naši gospodje so jo zapeli, da smo se še bolj vživeli v oni trenutek. Malo je deževalo, kar je nekaj izrednega, ko smo zapuščali to cerkvico. Mimo vodnjaka, kamor je gotovo hodila Marija po vodo, saj je bila tu 6 mesecev, smo se vračali proti Jeruzale-
salomov grob in studenec Silne. V tej dolini so lepi vrtovi, kot pri nas v Krakovem, saj jih namakajo kloake iz celega mesta, zato. se širijo tod neprijetne vonjave, ki so ves čas dražile naše nosove. V Cedronsko dolino sega tudi Hinomska dolina. Nad obronki obeh dolin se je nekoč drvigalo staro zi-dovje in bilo tod središče Jeruzalema. Studenec Silne je ležal takrat že znotraj zidu, dočim je danes izven obzidja. Videli smo, kako še sedaj hodijo semkaj po vodo, tu se umivajo, kopljejo ljudje in živali ter perejo perilo. Tu sem je Gospod ukazal iti gobavcu. Na nasprotnem bregu leži "Hakel-dama" kraj, kjer je Judež storil žalostno smrt. Solnce je pripekalo z vso silo, ko smo prišli do Salomonovih ribnikov in od tam k čehoslovaškemu konzulu, kjer smo bili lepo sprejeti in pogoščeni. Zvedeli smo, da ČSR veliko uvaža v Palestino pivo, blago, steklo, ima pač konziila na mestu. Naša država ima v Jaffinskega honorarnega konzula Juda, ki pa se ne briga za naš izvoz, kateri bi se brez dvoma dobro obnesel. Naš les, poljski pridelki, cement in živina bi tu našli dobre odjemalce.
Obiskali smo še pravoslavnega škofa, ki biva v Beogradu, pa se mudi sedaj tukaj. Pod njegovo oblast spada ves Orient. Zelo prijazno nas je sprejel, pogostil z ruskim čajem. Dal Bog, da bi se uresničila čimpreje njegova želja, da bi se združile vse krščanske cerkve, proti največjemu sovražniku današnjega reda in kulture proti komunizmu, ki ga tako vneto propagirajo brezbožni Judje.
Kaj hitro so minili dnevi našega bivanja v Jeruzalemu in Palestini. Ex oriente lux: iz Vzhoda prihaja luč, zato naj bi katoličani čimpreje praznovali slavnostni vhod skozi zlata vrata, katera so sedaj zazidana, v svoboden krščanski Jeruzalem, ki je predpodoba nebeškega Jeruzalema. Naj bi naša romanska pot pripomogla, da ta cilj tembolj gotovo dosežemo.
Težko smo pozabili na prijetne ure, na dogodke, doživljaje, ki smo jih preživeli skupaj. V naši romarski karavani so bili sledeči gospodje : Father Zor, F. Gabrovšek, dr. Dolinar, I. Pivk vsi iz Ljubljane, dalje F. Prestnik, F. Hiti, A. Bergant in F. Hafner, in moja malen-
mu.
Popoldan smo prehodili vso kost, John Potokar. Cedronsko dolino, ogledali Ab-	(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 8TH, 1936
KRIŽEM PO J8TROVEM
Po acmUktn Itrlrnlki E. Mkn
"Pomisli, da si dal tudi ti me- je minila in še vedno sem bil
ne tako zvezati! In dalj časa sem bil zvezan in še k stremenu so me privezali tvoji ljudje! In po kakih napornih potih so me gonili in vlačili! Tvoj položaj je mnogo milejši! Vkljub temu bi ti odvzel vezi, nisem maščevalen. Pa ne verjamem ti! Ušel bi nam rad! Nočeš k Duhu!"
Molčal je. Moj sum je bil upravičen.
Melek in bej sta ga vzela na sredo.
"Ostaneš tu pri votlini, gospod, ali se boš rajši vrnil h konjem?" me je vprašal bej.
"Kakor hočete."
"Ostani! Tale človek se mi ne zdi čisto varen. Utegnili bi te potrebovati."
"čakal bom na vas! Sedaj pa
pojdite!"
Odšli so v votlino. Pustil sem Dojana, da je spremljal raisa do vhoda, pa ga poklical nazaj. Sedel sem na kamen, hrt mi je položil glavo na kolena, božal sem fcra in čakal.
Dolgo dolgo sem sedel v samotni temi ob votlini. Misli pa so mi hitele črez gore in doline, či'ez morja in dežele v domovino.
Kaj bi bil dal evropski naro-dopisec, da bi smel sedeti na mojem mestu! Meni siromaku in Nepoznanemu človeku pa se je Posrečilo, kar so drugi zaman Poskušali. Zakaj neki?
Gotovo da me je Bog vodil in čuval tam, kjer so bogate in dobro založene ekspedicije propadle. Kolikim nevarnostim sem s božjo pomočjo srečno ušel!
Pa še nekaj drugega mi je pomagalo k mojim uspehom.
Tudi jaz sem se pripravljal na svoja potovanja. Mnogo knjig sem prebral o tujih deželah in Narodih in mnogo predsodkov Sem vzel s seboj na potovanja. Da so ljudje, h katerim bom potoval, divjaki, roparji, tatovi, da So zahrbtni, nepošteni, da so morilci —. Vkljub temu sem se držal načela, da božja iskra v človeku nikdar ne ugasne in da tudi divjak spoštuje tujca, ako vidi, da tujec njega in njegove obilje spoštuje. Kdor seje ljubezen, bo ljubezen žel, pri Eskimih prav tako kakor pri Papu-;mcih, pri Samojedih kakor pri ttotentotih. S tem načelom sem Prihajal med "divjake," po njem sem uravnal svoje obnašanje — bi povsod so me prijazno sprejeli in našel sem "divjake" in "roparje" mnogo boljše, nego so mi Jih slikale knjige.
Izjeme seve se dobijo povsod m popolnoma cele kože tudi nisem vedno odnesel, dokaj lukenj, Vbodljajev in udarcev je dobila, 0 tem pričajo številne brazgotine. pa, Saj sem tudi potoval kot 'ubog popotni človek" in saj vemo, da mora tudi najvljudnejši Rokodelski pomočnik na potovanju požreti včasih grenko besedo in morebiti celo kak neprijazen sunek mirno v žep vtakniti.
O, da bi bil vreden biti pijonir kulture in krščanstva! Ne hodil '!i med svoje daljne divje brate 2 nasiljem, s sebičnostjo ali celo z mečem. Tudi divjaki so otro-ei božji, prav kakor mi, ošabni; Sebični kulturni ljudje. Vse njihove običaje, vse njihove kulturne pridobitve, iii če bi bile še tako neznatne, bi spoštoval. Saj ne morejo biti vsi otroci nebeškega Očeta popolnoma enaki. Ne Prihajal bi s sebičnostjo in nadutostjo, le nesebičnost in ljubezen more z uspehom učiti besedo kožje, ki prinaša odrešenje. Saj te besede ni prinesel človeku ^serks ali Aleksander, ne Cezar *li Napoleon, ampak On, ki je bil v hlevu rojen, ki je iz ljubezni do uboštva klasje obiral in ni xv'edel, kam bi glavo položil k počitku. On, ki je dejal: "Blagor krotkim, ker zemljo bodo posedli!"
Tako sem mislil in čakal. Ura
sam. že sem se bal, da se je tovarišem utegnilo kaj pripetiti, in premišljeval, ali bi ne bilo umestno, da pogledam za njimi, ko so končno zadoneli koraki na trdih skalnatih tleh.
Vstal sem. Melek, bej in rais, vsi trije so prišli. Raisu so odvzeli vezi.
"Dolgo si moral čakati!" me je pomiloval melek.
"Bal sem se že za vas, že sem mislil priti za vami."
"Ni bilo treba! Gospod, videli smo Duha votline —! In govorili z njim!"
"Ste ga spoznali?"
"Da. Ime mu je —. Pa rajši ti povej njegovo ime!"
"Mara Durime."
"Da, emir! Kdo bi si bil to mislil —!"
"Slutil sem že dolgo sem. Kaj ste govorili?"
"To je skrivnost in bo skrivnost ostala, dokler mi trije živimo. Le to ti smemo povedati, da je Mara Durime slavna kraljica. Njene besede so ublažile in
JUNIJ 1936
™' 1(5 [6 1112 13
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
14.—Skupni mladinski pevski zbori priredijo ogromni koncert na vrtu Slov. društvenega doma na Recher Ave.
14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuško-vi farmi v Wickliffe, Ohio.
14.—Pevsko društvo Zvon priredi piknik v Maple Gardens.
21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
21.—Piknik društva sv. Reš-njega Telesa fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.	1
28.—Piknik društva Cleve-
pomirile naša srca. Berwari bo- landski Slovenci št. 14, S. D. Z.,
do naši gostje in kot prijatelji se bomo ločili."
"Res? sem ves vesel vprašal. "Tako je!" je potrdil gumrij-ski bej. "In veš, komu gre zahvala za to?" "Duhu votline seve!"
'Da. Pa tudi tebi, emir! Kra- farmi.
na Stuškovi farmi.
28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
4.—Dramsko društvo Verov-šek priredi piknik na Stuškovi
Ijica nam je zapovedala, naj bomo tvoji prijatelji. Pa saj smo že tvoji prijatelji! Ostani pri nas kot moj prijatelj, kot prijatelj nas vseh!"
"Zelo sem ti hvaležen za vabilo! Toda tudi jaz ljubim domovino svojih opetov in v domači zemlji bi rad ob koncu svojega življenja položil svojo trudno glavo k počitku. Pa ostal bom pri vas s svojimi tovariši, dokler bom le mogel.
Ali bo Mara Durime še v bodoče obdržala vlogo Ruh-i-kulia-na?"
"Da. Pa nihče ne sme zvedeti, kdo je Ruh-i-kulian. Prisegli smo, da bomo molčali do njene smrti. Tudi ti ne boš o tem govoril, emir?"
"Tudi jaz bom molčal. Tudi jaz sem moral obljubiti Duhu, da ?a ne bom izdal."
"Povedala nam je, da te bo jutri opoldne na mojem domu obiskala. Ljubi te, kot da si njen sin ali vnuk.
Sedaj pa pojdimo!"
"In Kaldejci, ki jih je Nedžir bej zbral za napad na Kurde?" sem vprašal. Še vedno nisem zaupal raisu.
Tedaj je rais stopil k meni in] mi ponudil roko.
5.—Društvo Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
5.—Možje dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredijo piknik na Stuškovi farmi.
12.—Društvo Složne Sestre ,Domu v Lorainu
16.—Klub slovenskih mesarjev in groceristov priredi velik izlet na Pintarjeve farme.
16.—šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
16.—Buckeye Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd.
23.—Piknik društva Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 SDZ na Pintarjevi farmi.
30.—Podružnica št. 32 S. Ž. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. .
SEPTEMBER
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
13.—Pevski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
27.—Društvo St. Clair Grove WC, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
3.—Podružnica	št. 50 SŽZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
4.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
10.—Klub	O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Dramsko	društvo Abra-ševič priredi predstavo v avditoriju S. N. Doma.
11.—Skupna društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lorainu priredijo koncert v S. N.
Lincolnovega morilca je nasitila
V Butler, Pa., je umrla pred par dnevi Mrs. Lettie Dade, stara 86 let. Ponašala se je s tem, da je njega dni dala večerjo Johnu Wilkes Boothu, morilcu, predsednika Lincolna.
Takrat je bila za deklo v hiši dr. Samuela Mudda, ko je nekega večera potrkal na vrata tujec, ki je imel zlomljeno nogo in je hotel, da bi mu dr. Mudd zavezal nogo. Dr. Mudd mu je res obvezal nogo in je naročil Lettei, naj mu da večerjo. Ta je hitro zaklala kokoš in mu pripravila fino večerjo. Po večerji je tujec odšel, kljub protestu dr. Mudda, da s tako nogo ne sme iz hiše. Pozneje so dr. Mudda zaprli, ker je morilcu pomagal. Nič ni pomagal izgovor, da zdravnik ni vedel, da je Booth prav tisto noč ustrelil predsednika Lincolna. Bil je poslan v ječo na otok Tortugo, ki leži južno od Floride, kjer je prebil več let. Izpuščen je bil šele, ko se je izkazal pravega junaka ko je izbruhnila na otoku rumena mrzlica med jetniki.
IZ PRIMORSKEGA
"Gospod, bodi tudi moj prijatelj in brat! In odpusti mi! Po krivih potih sem hodil, pa popravil bom, kar sem zagrešil. Vse dobiš nazaj, kar sem ti vzel, in koj sedajle pojdem na kraj, kjer se zbirajo moji ljudje, pa I vi farmi.
št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe.
12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na Hartma-novi farmi, North Royalton, O.
12.—Društvo Naš Dom št. 50 SDZ priredi piknik v Maple Gardens, Maple Heights, O.
12.—Društvo American Slovenians, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi, v bližini Loraina.
18.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJJ priredi sobotni piknik na Pintarjevi farmi.
19.—Društvo	Woodmen Circle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi.
19.—Društvo Danica št. 34 S. D. Z. priredi piknik na Zor-novih prostorih na Bradley Rd.
19.—Samostojna Zarja ima j piknik na Močilnikarjevi farmi.
19-—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik in javna telovadba kadetov na Pintarje-vih farmah.
26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuško-
jim sporočim, da je mir med na-
mi in med Kurcli."
Vesel sem mu segel v roko.
"Nedžir bej, tule je moja roka! Rad ti odpustim! Pa veš, kdo me je osvobodil?"
"Vem. Mara Durime mi je povedala. Madana in Ingdža sta te osvobodili in Ingdža ti je pokazala pot k votlini." -
"Si jezen na Ingdžo in na Ma-dano?"
"Jezen bi bil in hudo bi ju bil kaznoval. Pa besede naše stare kraljice so me prepričale, da sta prav storili. Dovoli, da te tudi jaz cbiščem!"
"Prosim te, obišči me! Naj vidijo vsi, Nestorijanci in Kurdi, da je mir v deželi in da je minilo sovraštvo!
Sedaj pa pojdimo, bratje! Tovariša si bodeta že v skrbeh."
Zapustili smo dolino in zlezli po strmini na greben. Anglež in Halef sta si bila res že v skrbeh za mene.
26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi.
AVGUST 2.—'United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi.
2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi.
2.—Soc. klub št. 27 ima piknik na Močilnikarjevi farm}.
9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintarjeve farme.
9.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevj farmi.	^
16.— Društvo Brooklynslfi Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd.
16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
17.—Slovenske	Sokolice št. 442 SNPJ, plesna prireditev v avditoriju S. N. Doma.
18.—Skupna	društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D.
24.—Društvo	Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski	zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
28.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.'
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan pi*iredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Wa terloo Rd.
JANUAR
\—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge	League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
—Težko se je ponesrečil B. Gorkič, star 24 let, doma iz Vertojbe. Ko je popravljal telefon na cesti, ki pelje iz mesta na strelišče, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z droga. Dobil je notranje poškodbe.
—Gorica, maja 1936. — V mesecu januarju letošnjega leta je bil na svojem domu na Vitovljah nad Osekom aretiran od šempaskih karabinjer-jev 26 letni Leopold Hrovatin, posestnikov sin iz Vitovij, in odpeljan v goriške zapore. Glede nekega dogodka, o katerem so se bile razširile govorice po vasi in okolici; so prišli kara-binjerji v vas in ugotovili, da je bil dogodku prisoten tudi Irovatin. Ker je bil pa v teku preteklega leta postavljen pod policijsko nadzorstvo za dobo dveh let, se ne bi smel zvečer ganiti iz hiše, ampak biti doma. Vsled tega so mu napovedali aretacijo in ga odvedli v goriške zapore, kjer je bil pred kratkim tudi proces. Obtoženi Hrovatin je bil obsojen na leto dni ječe.
—Gorica, maja 1936.—še v decembru lanskega leta je bil po nalogu goriške policije aretiran v šempasu Franc Batič, star 27 let. Bil je odpeljan v goriške zapore, kjer je bil zadržan več mesecev v preiskovalnem zaporu. Kolikor smo mogli doznati ga je policija dolžila za celo vrsto političnih zločinov in takih zločinov, da če bi jih uspelo dokazati, bi bil sigurno obsojen na večletno ječo. Vendar je pa Batič, ki, kolikor je domačinom in okoličanom znano, se ni nikdar ukvarjal s politiko niti s kako drugo prepovedano stvarjo,
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma. FEBRUAR 6.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
kajti dobro je vedel, da posebno na njega pazi budno oko policijskega in fašističnega zaupnika v šempasu, dokazal, da je popolnoma nedolžen. Kljub temu pa Batiča niso poslali domov, ampak izročili so ga goriški konfinacijski komisiji, ki ga je v začetku letošnjega leta obsodila na tri leta konfinaci-je.
Batič je svoj čas študiral v Tolminu in je med tolminskimi študenti tudi splošno znan. Sklepa se, da je vse to delo podle ovadbe izvršene zaradi sovraštva z namenom maščevanja.
—št. Peter na Krasu, aprila 1936.—Koncem marca so nekega dne miličniki iz Knežaka zasedili v nekem bregu 5 konj, ki so jih smatrali za vtihotap-ljene, in nekaj oseb poleg konj. Že oddaleč so začeli streljati in metati bombe tako, da so se razbežali vsi, ki so bili tam. Le neki domačin, ki je tudi ravno tako slučajno kot miličnik prišel do vtihotapljenih konj in ki ima eno nogo malo pokvarjeno, ni mogel tako hitro zbeža-ti in miličniki so ga ujeli. Takoj po tem je bil izdan alarm na vse strani in vse, kar je v okolici uniformiranega se je trudilo, da bi prišli na sled predrznim tihotapcem, toda zaman. Na nekem travniku so zasačili fanta iz Narina, po domače Pilerovega, ki je snažil travnik ali senožet. Oddali so tudi na njega nekaj strelov in ga ranili. Fant je, ko je bil že ranjen, pričel bežati ter se zatekel v neko bližnjjo hišo po prvo pomoč, a so ga pozneje izsledili. Aretirali so ga in odpeljali v Knežak, kjer so ga neusmiljeno pretepli, kljub temu, da vedo, da je popolnoma nedolžen. Ko so mu miličniki pokazali vse svojo junaško moč so ga z avtobusom prepeljali v postonjsko bolnico, kjer je stalno zastražen.
—Kranjska gora, maja 1936. Kot poročajo iz Trbiža so z vojaškimi utrdbami takoj ob meji pri postaji Fužine na levi strani že končali. Podrli so tudi žično vzpenjačo, ki so jo bili postavili takoj ob začetku del na tem obmejnem predelu. Obratno pa na desni strani železniške proge, kjer utrdbe še niso dokončane. Tu gradijo že dve leti nepretrgoma, razen v zimskih mesecih, ko zapade tod visok sneg. Tudi letos se pričakuje, da bodo prijeli za delo v najkrajšem času. čez zimo se je tod vrtela samo straža, ki strogo nadzira ves teren in pazi, da se ne bi kdo približal.
—Godovjč, aprila 1936.—V obmejnem pasu pri Godoviču, kjer so zadnja leta gradili obsežne utrdbe, so ob dokončanem delu vse pokrili s travo in zasadili z drevjem. Zadnje čase pa nanovo sadijo na tem utrjenem terenu drevesca in polagajo sveže ruše trave, ker se je večina tega, kar so obložili in zasadili, ko so delo končali, vse posušilo.
—Godovič, aprila, 1936. Cesta med Godočivem in črnim vrhom se od Godoviča do Pred-griž vije v srpentinah po hribu. Vojaške oblasti so dale po svojih delavcih te srpentine presekati s potmi oziroma širokimi stezami, katerih se pa civilisti ne smejo posluževati. Cesta je polna raznih obmejnih patrulj, ki strogo pazijo, da se ne bi kdo pregrešil zoper te fašistične zapovedi.
—Sv. Lucija, maja 1936.— Kljub temu, da je precej fantov odšlo v Abesinijo, je brezposelnost vedno občutnejša in s temi v zvezi tudi revščina rase. Sila kola lomi, in ni čudno, če se prijavljajo brezposelni za službo v Afriki, ker se na ta način vsaj gladu rešijo in upajo na boljše vsaj toliko časa, dokler ne pridejo na mesto.
Blum obljubuje francoskim delavcem NRA
Paris, 6. junija. Ministerski predsednik Leon Blum je danes obljubil, da bo nemudoma izpo-sloval od parlamenta, da dobijo francoski delavci NRA postavo, kakor jo je svoječasno vpeljal predsednik Roosevelt v Ameriki, a jo je pozneje najvišja sodnija zavrgla. Blum je dal svojo obljubo, da potolaži 600,000 francoskih štrajkarjev, ki grozijo deželi z gospodarsko paralizo in pomanjkanjem živeža. Medtem se pa štrajki širijo in širijo in dobivajo vedno večjo obsežnost. Včeraj se je štraj-karjem pridružilo najmanj 100,-000 nadaljnih delavcev. Med temi so zlasti premogarji iz Lille okraja, kjer so se dolgo pogajali z lastniki premogovnikov, toda brez uspeha. Socialistični ministerski predsednik Leon Blum je pripravil načrt, da pomiri delavce, in sicer namerava od parlamenta zahtevati sledeče: splošni 40-urni delovnik, počitnice s plačo in pravico do kolektivnega pogajanja.
Žid je so začeli bežati pred pogoni na Poljskem
Varšava, 6. junija. Iz mesta Minsk je pobegnilo včeraj 6000 Židov, ki so se ustrašili množice, ki je začela napadati in po-žigati njih stanovanja. V spopadih so bili trije Židi ubiti, 40 ranjenih in 52 židovskih hiš zažganih. židovsko prebivalstvo v Minsku šteje 7,000 duš. židje so pobegnili v Varšavo, v glavno mesto, kjer imajo oblasti z njimi mnogo sitnosti. Do napadov na Žide je prišlo, ko so bili pretekli četrtek ubiti trije policisti. Kmetje v okolici Minska so obdolžili Žide, da so ubili policiste. 35,030 kmetov se je udeležilo pogreba za ubitimi policisti.
Policija preprečila linča-nje dveh dečkov
Detroit, 6. junija. Policija je vdrla v neki hlev ravno ob času, da je preprečila, da nista bila linčana dva dečka. Oba otroka sta bila v šoli pohvaljena radi dobrega učenja in to je izzvalo nevoljo pri treh drugih dečkih, ki so sklenili oba pohvaljena lin-čati. Med "linčarji" je bil tudi neki komaj 9 let star fantek, ki je napram policiji izjavil, da so hoteli posnemati člane črne legije.
MALI OGLASI
Delo dobi
dober mesarski pomočnik. Stalno delo. Za naslov naj vpraša v uradu tega lista.	(136)
NAPRODAJ JE
pohištvo za obednico, miza, buffet in 6 stolov. Jako poceni. Vprašajte na 1250 E. 144th St., East Cleveland. (136)
STANOVANJE SE ODDA
mirni družini z odraslimi otroci ali novoporočencem. Stanovanje ima štiri sobe, kopališče, gorkota, klet sama za sebe in za pranje. Garaža, porč, podstrešje. Vse skupaj za $31.00 na mesec. Vprašajte na 1087 E. 64th St., spodaj. (135)
DELO DOBI
slovensko dekle za hišna opravila. Skrbeti mora tudi za poldrugo leto starega otroka. Pokličite po telefonu ME lrose 9884	(135)
Delo dobi
solicitor za mlekarno. Mora biti prvovrsten. Pokličite Diamond 2140.	(135)
Vložne knjižice
Ali imate vložno knjižico na banki ali posojilnici, ki je zaprta? Rabite denar? Ali želite prodati knjižico? Mi plačamo najvišje cene za vložne knjižice ali pa damo investicijo, ki pomaga izbrisati dolgove. Pridite v naš urad, govorite z Nick Herakom ali s komurkoli pri Standard Investment Co., Licensed Security Dealer, 759 Leader Bldg. Tel. C Her r y 4310.
(135)
Ameriška domovina, jvne sth, i9s6

MORSKI RAZBOJNIK
A. S.

Bil je skrajno sardonski. "Torej to je, kakor pravite, Novi svet, z novimi šegami in navadami, menda. No, sčasoma utegnem prilagoditi svoje ideje temu Novemu svetu, ali pa — Novi svet svojim idejam." Bil je grozeč. "Za trenotek pa moram stvari sprejeti take, kakršne najdem. Torej zdaj vam ne preostane nič drugega, ko da mi vi, gospod, ki so vam znani ti divjaški običaji, svetujete, kaj mi je storiti.'
"Gospod baron, nespametno je bilo aretirati in zapreti piratskega kapetana. Naravnost blaznost pa bi bila, vztrajati na tem. Mi nimamo sil, s katerimi bi se mogli zoperstaviti sili."
"V tem slučaju, gospod, mi boste morda svetovali, da moramo narediti vse, kar bo v prid naši bodočnosti. Ali se bom moral torej pokoriti vsaki muhi tega Blooda? Mar bom jaz, reprezentant kralja v Ameriki, izročen na milost in nemilost temu malopridnežem?"
"Oh, nikakor! Jaz novačim prostovoljce tu v Hispanioli in spravil bom skupaj tudi zbor zamorcev. In ko bo to izvršeno, bomo imeli silo, ki bo štela tisoč mož brez bukanirjev."
"Hm, ampak v tem slučaju, čemu jih ne odsloviti?"
"Zato ne, ker bodo oni vselej tvorili ostrino vsakega meča, ki ga bomo mi skovali. V teh vrstah bitk, ki so pred nami, so ti ljudje neprekosljivi, zato kapetan Blood ni pretiraval, ko je rekel, da šteje eden njegovih bukanirjev najmanj za tri vojake. Sicer pa bomo imeli ob tem času tudi zbrano že dovolj močno četo, s katero jih bomo mogli obdržati pod kontrolo. Dalje naj še pripomnim, gospod baron, da imajo ti ljudje neke vrste čut časti. Oni bodo obstali pri svoji pogodbi, in če bomo mi pravično postopali ž njimi, bodo oni pravično postopali z nami. Imam tozadevne izkušnje ter vas prosim, da uvažujete moje besede."
"Prav," je reken končno baron. "Bodite tako dobri ter pokličete tega kapetana Blooda."
Vstopil je spet kapetan Peter Blood, resen in dostojanstven. Baronu Rivarolu se je zdel neznosen, vendar tega ni pokazal.
"Gospod kapetan, posvetoval sem se z gospodom gover-nerjem. Sodeč po tem, kar mi je on povedal, je mogoče, da je bila storjena pogreška. Zato bodite uverjeni, da se bo zgodila pravica. Da izvajam to pravico, bom sklical posvet, kateremu bom sam predsedoval in katerega se bosta udeležila dva moja starejša častnika, kakor tudi vi in en vaš častnik. Ta posvet bo nepristransko pre-iskal zadevo in oni, ki po spoznan, za krivega, bo tudi temu primerno kaznovan."
Kapetan Blood se je priklonil. Njegova želja ni bila, da bi bil ekstremen.
"Prav, gospod baron. Zdaj pa,' gospod, vas moram * še opomniti, da ste imeli vso noč časa ,da premislite zadevo glede pogodbe. Ali jo sprejmete ali zavržete?"
Oči barona de Rivarola so se zožile. Njegove misli eo: se bavile s tem, kar mu je povedal gospod de Cussy, namreč da bodo ti bukanirji tvorili ostrino meča, katerega bo skoval. Videl je, da si ne more dovoliti, da bi jih odslovil. Prav
tako je tudi spoznal svojo napako, ko je hotel reducirati njihov delež plena. Poleg tega pa so bili prostovoljci, katere je najemal gospod de Cussy, ki bodo okrepili roko kraljevega generala. Zato zdaj ni smel več načenjati tega vprašanja, pač pa je moral retirirati kakor je pač vedel in znal.
Da, tudi o tem sem premišljal," je končno rekel. "In clas ostane moje naziranje neizpre-menjeno, moram vendar priznati, da ker je že gospod de Cussy stvar uredil, nam ne preostaja pač ničesar drugega, kakor da ostanemo pri stvari. Pogodba je torej sprejeta, gospod."
Kapetan Blood se je spet priklonil. Zaman je baron de Ri-varol oprezal po najmanjšem sledu kakega triumfalnega smehljaja, ki bi se pojavil na ustnicah kapetana Blooda. Bukanirjev obraz je ostal dostojanstven in resen.
še tistega popoldne je bil Wolverstone izpuščen iz ječe, njegov nasprotnik pa obsojen v dvomesečni zapor. Tako je bila torej spet vzpostavljena harmonija. Toda bil je to ne-kompromisen začetek, kateremu so kmalu sledile še druge sitnosti in nesporazumi.
Teden dni za tem so bili poklicani Blood in njegovi kape-tani k posvetu ki naj razvije načrte vojnih operacij napram Špancem. Gospod Rivarol jim je predložil načrt za napad na bogato špansko mesto Karta-geno. Kapetan Blood se je pokazal osuplega. Svojo osuplost in naziranje je tudi jasno pokazal:
"če bi bil jaz general kraljevih armad v Ameriki," je rekel, "bi brez dvoma vedel, kako bi mogel najbolje služiti svojemu kralju in francoskemu narodu. Gospodu de Cussyju bo gotovo prav tako razumljivo kakor je meni, da bi morali mi nemudoma vdreti v Špansko Hispaniolo ter podvreči ta bogat in rodoviten otok francoskemu kralju."
"To utegne še slediti," je rekel general Rivarol. "Zdaj pa je moja želja, da pričnemo s Kartageno."
"Vi torej menite, gospod, da bomo odjadrali preko Kari-beanskega morja na avanturistično ekspedicijo, mesto da bi se ozrli po tem, kar leži pred našimi vrati? In v naši odsotnosti je možna invazija Špancev v Francosko Hispaniolo. Toda če pričnemo z reduciranjem Špancev tukaj, je taka možnost izključena. Na ta način bi lahko priključili francoski kroni najboljše španske posesti v Zapadni Indiji. In to podvzetje ne bi bilo posebno težavno, bilo bi kmalu izvršeno, in enkrat izvršeno, bi bilo dovolj časa, da se ogledamo za drugimi podvzetji. Na ta način bi se naša kampanja pričela in vršila po logičnem redu."
Blood je umolknil in nastal je molk. M. de Rivarol je sedel nazaj naslonjen na svojem sedežu in molčal. Nenadoma pa se je odhrkal in vprašal:
"Ali je še kdo, ki je mnenja kapetana Blooda?"
Nihče se ni oglasil. Njegovi lastni častniki, naravno, niso hoteli biti drugačnih misli, nego je bil sam, general; Bloodo-vi častniki pa so dajali prednost napadu na Kartageno iz vzroka, ker se je tam obetalo več plena.
"Videti je, da ste osamljeni
s svojim naziranjem," je rekel baron s kislim smehljajem.
Kapetan Blood se je široko zasmejal. Nenadoma je namreč čital njegove misli. Zdaj ga je šele končno pregledal do dna. Zato se je zasmejal, ker mu pač ni res preostajalo nič drugega. Vendar pa je bilo v njegovem smehu dokaj jeze. Jeza pa zato, ker je samega sebe varal, da je končal s piratstvom. Prepričanje, da v tej francoski službi ne bo niti sledu po piratstvu, je storilo, da je to službo sprejel. In zdaj je stal tu pred njim ta ošaben, dostojanstven gentleman, ki se je naziv-al generala francoskih armad na kopnem in na morju, ki je predlagal navadno ple-nitev, rop in tatvino. Maska ž njegova obraza je padla in Peter Blood je videl pred seboj resničnega pirata.
M. de Rivarol, ki ga je dražil ta njegov smeh, je očitaje vprašal:
"čemu se smejete, gospod?"
"Zato, ker sem pravkar odkril ironijo, ki je čudovito smešna. Vi, gospod baron, ki ste general francoske armade na kopnem in na morju v Ameriki, predlagate podvzetje, ki ima najčistejši piratski značaj, do-čim priporočam jaz, pirat, podvzetje, ki bi bolj služilo za vzdržanje časti Francije. Ali ne vidite, kako smešno je to?"
Toda gospod baron ni videl v tem ničesar smešnega. Planil je pokonci in ž njim vred ; vstali vsi možje v sobi, razen gospoda de Cussyja, ki je obsedel na svojem sedežu, s škodoželjnim smehljajem na ustnih. Prav tako kakor kapetan Blood, je tudi on zdaj čital barona ko odprto knjigo, in ga zaradi tega zaničeval.
"Gospod filibuster," je vzkliknil general ostro, "zdi se mi, da vas moram spet opomniti, da sem jaz vaš predpostavljeni častnik!"
Medtem pa, gospod, se umaknem od tega posveta. Pri vašem nadaljnem posvetovanju n e maram imeti nobenega nadalj-nega opravka več. Ko sem sprejel službo Francije, sem jo sprejel z namenom, da bom to službo častno vršil. Temu pa ne more biti tako, če1 se udeležujem s svojimi ljudmi napadov na naselbine, katerih edi-ni cilj je plenjenje in rop. Odgovornost za tak odlok mora počivati na vas, samo na vas! Vi pa, gospod de Cussy, me prijavite francoskemu ministrstvu. Za vse ostalo pa je ležeče zdaj na vas, gospod baron, da daste svoje ukaze, čakal jih bom na krovu svoje ladje. Zdaj pa mi je čast, da vam rečem zbogom."
Ob teh besedah se je obrnil in odšel, za njim pa njegovi trije kapetani, ki so sicer menili, da je zblaznel, vendar so mu lojalno sledili.
M. de Rivarol pa je hlastel po zraku kakor riba na kopnem. Grenka in razgaljena ga je oropala govora. V svoji notranjosti je general gorel od jeze in sramote.
Toda kljub temu je bila Kar-tagena njihov cilj, proti kateremu so. odjadrali tam sredi marca. S prostovoljci in zamorci je imel zdaj Rivarol pod svojim neposrednim poveljstvom četo, ki je štela svojih dvanajst sto mož. S temi, je menil, mu bo mogoče držati bukanirje v šahu in pod kontrolo svoje zastavne ladje "Vic-torieuse," mogočne galeone z osemdesetimi topovi. Vsaka izmed ostalih francoskih ladij pa je bila vsaj tako močna kot Bloodova Arabela, ki je imela štirideset topov.
Malo je manjkalo, da ni njihova mornarica zadela na ja-majško mornarico governerja
Bishopa, ki je dva dni pozneje aprila v vidik Kartagene, in
odplula proti Tortugi.
KARTAGENA Ko je prejadrala Karibean-sko morje proti neugodnim vetrovom, je priplula francoska mornarica šele v prvih dneh
baron de Rivarol je sklical vojni posvet na krovu svoje ladje, da se določijo metode napada.
"Velike važnosti je, gospodje," je pričel general, "da vzamemo mesto nenadoma, in to ne samo zato, da se ne pripra-
vijo prej na obrambo, marveč tudi zato, da jim ne damo prilike, da bi spravili zaklade v notranščino dežele. Zato predlagam, da izkrcamo v ta namen dovolj močno četo na severni strani, čim se zvečeri." Nato je v podrobnostih razvil svoj načrt.
"Moj predpostavljeni častnik! Vi! O, Bog nebeški! I, saj vi niste ničesar drugega ko povsem navaden pirat! Toda zdaj boste enkrat v svojem življenju slišali resnico, in to pred vsemi temi zbranimi gentle-mani, ki imajo čast, da služijo francoskemu kralju. Moral sem priti šele jaz, bukanir in morski ropar, da vam povem, kaj je v interesu francoske časti in francoske krone. Dočim hočete vi, francoski general, prelivati francosko kri v napadu na daleč ležečo špansko kolonijo, katere ni mogoče držati, in to samo zato, ker ste culi, da je tam mnogo plena, s katerim bi radi obogateli. To vaše naziranje in lavnanje vas zdaj tudi upra-vičuje v mojih očeh in zdaj mi je razumljivo, zakaj ste tako barantali glede deleža pri pogodbi, ki je bila že sklenjena in podpisana. Če nimam prav, naj gospod de Cussy pove, in prosil vas bom oproščenja.
AUGUST HOLLANDER
6419 St.
Slovenskem
Clair Ave.
Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
£111IIIII Mil 11II11 III 11 III II MIHI IIIIIIIIIIII 11'J: 1 ZDRAVO, IZVRSTNO |
I DOMAČE VINO j
I po zmernih cenah dobite E vsak čas pri
I JERNEJ KNAUS |
1052 E. 62nd ST. i......imimiiimiiiiiiiimiiiim'iiimms
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. IIEnderson 2978
KADAR SI HOČETE POSTREČ1 Z
mehkimi pijačami
ne pozabite na
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
Prepričani ste lahko, da boste dobili najboljše, kar vaš rojak izdeluje že 27. leto.
Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom, kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4629
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostni in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je Vsemogočni Bog poklical k Sebi priljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo in skrbno mater
MARY ŽN1DARŠ1Č
rojena tomšič
po
I QOf
sedem mesečni bolezni za vedno v starosti 51 let. Doma je bila je bila položena k večnemu
1936
ki je previdena s svetimi zakramenti zatisnila svoje mile oči dne 15. maja iz vasi Žleb pri Ribnici. Dne 19. ma-ja počitku na Calvary pokopališče.
V dolžnost si štejemo se lepo zahvaliti Rev. Matiji Jagru za obisk v bolezni in vsem drugim, ki so jo obiskovali v bolezni ter Mrs. Theresa Be-seničar, Mrs. Mary Skulj, Mrs. Krnc, E. 72nd St., Mr. Plut, E. 72nd St., ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v času prevelike žalosti. Prav tako lepa hvala društvenim članicam in vsem, ki so ranjki izkazali zadnjo čast ter jo prišli pokropit, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili pogreba. Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto drage ranjke in sicer: Družina Frank Sku-ly Si\, in Mr. in Mrs. Frank Skilly Jr., družina Anton Korošec, družina Joe in Theresa Beseničar, družina. Anton Adler Sr., in Mr. in Mrs. Frank Hunter in družina Joe Kastellic, Mr. in Mrs. Louis Gregorič, družina Joe Znidaršič, E. 62nd St., Mr. in Mrs. Frank Miklavčič in družina od 71st St. družina John Žnidaršič iz Hecker Ave., Mr. in Mrs. John Žnidaršič iz 7001 Pek Ave., družina Victoi* Opaskar, Mr. in Mrs. Obolner, E. 144. St. Mr. Peter Kodrič in družina, Mr. in Mrs. John Jaras, družina Frank Vidmar iz 74th St., družina Nick Spelich, Mr. in Mrs. Anton Adler Jr., Mr. in Mrs. George. Powers in družina, Mr. in Mrs. Mack Dietrich in družina, Boys and Girls of Broach-Cleveland Graphite Bronze Co., Grabler Manufacturing Co., Tapping Dept., društvo sv. Ane št. 4 SDZ, društvo sv. Neže št. 189 C. K. of O., društvo Srca Marije (staro), Carniola Hive No. 493 T. M., Slovenska Ženska Zveza št. 25. Obenem iskrena zahvala sledečim sosedom in prijateljem za skupni krasni venec: Mrs. Pluth, Mrs. Josephine Mišmaš, Mary Zehner, Mary Sadar, J. B. Babnik, Mrs. Kremžar, Mrs. Skuly, Mrs. Medves, Mrs. Kerch, Mrs. Krnc, Mrs. Meserko, Mrs. Ge-droic, Mrs. Homovec, Mrs. Sire, Mrs. Gregorich, Mrs. Candon, Mrs. Ska-bar, Mrs. Hlabse, Mrs. Debevec, Mrs. Gregorich, Mrs. Koss.
Prisrčna hvala sledečim za obilne darove za svete maše, ki se bodo brale za dušo pokojne: Mr. in Mrs. Joe Beseničar, Mr. in Mrs. John Bu-her Sr., Lorain, 0., Mr. in Mrs. Frank Krek, Lorain, Ohio, Mr. in Mrs. Nick Habian, družina Anton Adler Sr., Mrs. Louise Koren, Mr. John Koren, družina John Pluth, družina Jos. Krnc, Mr. in Mrs. John Petrich, Mr. in Mrs. J. J. Prince, Mr. in Mrs. Obolnar, E. 144th St., družina Louis Srpan, Mr. in Mrs. Anton Bavec, družina Frank Miklavčič, družina Frank Kotnik iz 76th St., družina Frank Vidmar, Mr. in Mrs. Suhadolnik, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, E. 74th St. Mr. in Mrs- A. Kocjančič, Mr. in Mrs. Frank Tifolt, Mrs. Anna Koss in družina, Mr. in Mrs. Grajzar, E. 170th St., družina Žužek, Mrs. Margaret Jakopič, Mr. in Mrs. Baraga, Mr. in Mrs. Joe Perpar, Mr. in Mrs. Martin Golob, Mr. in Mrs. Louis Elesh, Mr. in Mrs. Anthony Kushlan Sr. in družina, Alhambra Rd., Mr. Joseph Snyder, Mr. in Mrs. Charles Russ, Mr. Joe Sterle, Russell Rd., družina Vin-tar, E. 72nd St., Mrs. Frances Drobnič, Mary Zehner, Mrs. Frances Lev-stek, Mrs. Mary Gregoric, Mrs. Godec, Mrs. Pluth E. 70th St., Richman • Bros. Girls.
Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Ravno tako lepa hvala nosilcem krste Mr. Joe Krnc, Mr. Joe Beseničar, Mr. John Žnidaršič, Mr. Blaž Hace, Mr. Medves, Mr. Frank Urbiha, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku.
Prisrčno se zahvaljujem Rev. Max Sod j i za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost ter za lepo urejenQ in simpatično vodstvo pogreba.
Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste se na en ali drug način izkazali kot iskreni prijatelji, ne bomo vas pozabili in naj vam ljubi Bog stotero povrne.
Ti, predraga in nikdar pozabi j ena soproga in ljubljena ter skrbna mati, ki si nas za vedno zapustila in mirno v Gospodu zaspala, počivaj mirno. Svoje trpljenje na tem svetu si dokončala ter se preselila v boljše, večno življenje. V bridki ža-losti Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška aemlja!
Žalujoči ostali:	/
JOHN ŽNIDARŠIČ, soprog FRANK, EDWARD STUPICA, sina, MARY ADLER, MILDRED POWERS, ANNA DIETRICH, VICTORIA
STUPICA, hčere. vV stari domovini zapušča žalujočega brata.
Cleveland, Ohio, 8. junija, 1936.