Naročnina	^^.^tfBH^fe.	a. flHHBBB^	A mbmm^	ček račun: Ljub-
^^^m ^k	^Ak 0	m ijiM u io.«» n
«t*o 40 - ue-	^^	V	g	^^B	W
ce- vjg^n^ M^m ^^m	^^m m	m	Uma
"^HH^ Bm mmm	!■ ^ flV	m ^H^f
inozemstvo 120 L)in |K	^hK jHv	^^■F MV ^^ ^^M	K	Praga-DuuajM.7^
Uredništvo je v ^^^mm^^ JSBBLmO^ ^mr JHn^V	oHmH^ ^kfc«^^ Uprava: Kopitar
Kopitarjevi ul.6/UI ieva telefon Telefoni uredništva: dnevna alniba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050	----Izhaja vaak dan sjntraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku
V duhu maršalove politike
Pilsudski, kojega truplo počiva zdaj poleg poljskih kraljev v wawelski grobnici, je bil vrstnik tistih mogočnih mož, ki jih je večni Vodja človeštva izbral, da po minuli vojni prvi zagrabijo za kladivo in lopato, da razbijejo in pospravijo ostanke prošle dobe, ki so na poti zgradbi novega človeškega reda. Pilsudski jim jc bil kongenialen, toda posebne okoliščine, v katerih se je nahajala in so nahaja njegova domovina, mu niso pustile, da bi v zgodovini zapustil ime velikega reformatorja človeštva. Podobno njim je veliko dragocenega, kar ne pripada prošlosti, ampak ima bodočnost, ker je večen element prave kulture, s srdito roko razbil in s tem doprinesel svoje k dokazu, da čas pravih graditeljev novega svetovnega reda še ni prišel; v notranjepolitičnem oziru ostane Poljska tudi po delu Pilsudskega tak neurejen stvor, kakor so vse druge države. Pač pa je pokojni maršal vse svoje velike ustvarjajoče sposobnosti osredotočil okoli okrepitve mlade zedinjene in neodvisne poljske republike in njenega ugleda, ter vpliva v krogu velikih in malih držav Evrope; njegov poglavitni cilj je bil napraviti iz Poljske velesilo in za to je Pilsudski ustvaril vse politične predpogoje.
Poljska ima dva vekovna nasprotnika: Rusijo in Nemčijo. Oba je Pilsudski krotil s pomočjo zveze s Francijo, ki nikoli ni prenehala, čeprav se je zadnji dve leti zelo ohladila, in ki ne obstoja samo dalje, ampak se bo po maršalovi smrti le zopet okrepila. Zveza s Francijo je bila za Poljsko največje važnosti v času. ko sta Rusija in Nemčija, obe enako užaljeni po zapadnih velesilah, bili po rapallski pogodbi tesno zvezani. Seveda je Poljska nosila pri tej kombinaciji največji riziko, ker je bila najbolj izpostavljena ogromnemu pritisku Rusije na zapad, medtem ko bi bila imela Francija zadosti opravka z Nemčijo samo. Pilsudski je zato takoj zagrabil priliko, ko je Hitler sovjetom odpovedal nemško prijateljstvo, da je Poljsko osvobodil ruskega pritiska ter se proti Moskvi zavaroval s prijateljskim paktom z Nemčijo. Ker i • je Poljska v tem času že imela enak pakt z Rusijo, to je pakt, po katerem se oba pogodbenika zavežeta, da drug drugega ne bosta napadla, zato ni bil nobe: den izmed teh paktov naperjen drug proti drugemu in obe ti obveznosti Poljske tudi nista v nasprotju z njeno alijanco s Francijo. Pač pa po zaslugi te maršalove politike Poljska ni samo bila rešena nemškega in ruskega pritiska obenem, ampak se je znatno osvobodila svoje odvisnosti od Francije, na katero ni bila več vezana pod vsakim pogojem in za vsako ceno. Pilsudski je pri tem imel pred očmi ta poglavitni cilj: da bi se Poljski ne bilo treba odločiti ne za Nemčijo ne za Rusijo, oziroma, da bi se taka odločitev zavlekla in zadrževala čim delj ko mogoče, tn da bi bilo zaradi tega zavezništvo Poljske za vsakega čim bolj dragoceno in da bi ga bilo treba kupiti kolikor mogoče drago. To je za vsako državo naravnost idealna politika in Pilsudski se je pokazal za enega največjih državnikov republike, ki ima dva tako močna in nevarna nasprotnika. Ta zunanjepolitična smernica, ki jo je Poljski dal Pilsudski, bo ostala tudi po njegovi smrti in zelo se varajo tisti, ki mislijo, da se more meni nič tebi nic izbrisati in da more zdaj Poljska ubrati kar nasprotno smer. Zakaj ta smernica edino odgovarja položaju in življenjskim interesom Poljske in ni bila le kakšna osebna črta, ki bi jo bil pokojni maršal začrtal po kakšnih svojih simpatijah ali antipatijah.
Maršalova politika z novim francosko-Tuskim kurzom ni ničesar izgubila. Poljska je Franciji nujno potrebna, zakaj Francija Poljske ne more in ne sme žrtvovati svojim novim »prisrčnim« simpatijam do sovjetov. Francija potrebuje Poljsko ravno tako, ka: kor potrebuje Baltik in — če hočete — tudi Nemčijo in še koga drugega kot protiutež, ako bi sovjeti hoteli svojo alijanco s Francijo izrabiti preveč v svoj lastni prid. Poljska pa tudi ve ceniti svoje tradicionalno prijateljstvo s Francijo in zato prav nič ne dvomimo, da bodo pogajanja g. Lavala v Varšavi rodila za obe strani zadovoljiv kompromis. Poljska je pripravljena preokreniti krmilo, ki ga je bil Pilsudski v zadnjem času držal preveč na stran Nemčije, zopet nekoliko v smer Francije, toda nikakor ne tako, da bi svojo usodo na milost in nemilost prepuščala volji onih, ki vladajo v Kremi ju: polkovnik Beck in sploh noben Poljakv nikoli ne bo privolil v to, da bi v slučaju kakšnega konflikta na vzhodu smele ruske armade, pa naj bodo rdeče ali bele, korakati skozi poljsko ozemlje; poljska republika niti tega ne bi mogla mirno gledati, da bi ruske čete korakale čez ozemlje kakšne njene sosede! Moskva je Poljski enako opasna kakor Nemčija: to je aksiom realne politike, mimo katerega ne more in ne sme noben poljski državnik, ki noče svoje domovine prodati. Te politike Poljska ne sme žrtvovati tudi ne svojemu najboljšemu in najprisrčnejsemu prijatelju. Prijatelj mi mora biti mil in drag, toda najdražji je moj lastni interes: tega se drži in mora držati vsaka država, ki ji je lastna neodvisnost in sigurnost vrhovni princip.
Dragoceno francosko-poljsko prijateljstvo se bo po varšavskem obisku g. Lavala zopet utrdilo in prav je tako! To zahteva evropski mir in to slej ko prej zahtevajo tudi interesi Poljske. Toda kakšnega pakta medsebojne pomoči Poljska z Rusijo ne more skleniti, kakor ga ne more skleniti z Nemčijo proti Rusiji. Francoski državniki so to najbrž tudi sami uvideli in zato bodo njihova prizadevanja šla sedaj za tem. da bi Varšava in Moskva postali boljši prijateljici, ue-go sta bili dozdal
Senzacija češkoslovaških volitev
Henlein — najmočnejša stranka?
Češkoslovaški nemški ktjukarji 50 mandatov - Sicer ni velikih sprememb
Praga, 20. maja. b. Uradni materijal iz mnogih volivnih krajev, zlasti iz severne republike, še ni zbran. Zato končni rezultat danes še ni znan. V mnogih krogih je to izzvalo presenečenje, ker dosedaj se je pri volitvah v teku noči vedelo za rezultate, ki so se pozneje le neznatno spremenili.
To pot, izgleda, je prišlo do temeljnih sprememb v izidu volitev. Končni rezultati se pričakujejo za nocoj. Po uradnih poročilih 50 volitve za parlament in v senat jx>tekle v najlepšem miru in redu. Nikjer ni bilo nobenih incidentov. Volivci se v smislu navodil notranjega ministrstva niso nikjer zadrževali v bližini volišč, zato je slika na ulicah nudila prizore navadne nedelje.
Henlein - zmagovalec
Volivni izidi bodo prinesli spremembe posebno pri nemških strankah, kjer se rezultati pričakujejo z največjim zanimanjem. Nobenega dvoma ni, da je Henleinova stranka (nemška sudetska stranka ali fronta, kakor se je nazivala) zmešala račune nemških strank in da je privlekla na svojo stran veliko število volivcev, vendar pa ne toliko, kolikor se je pričakovalo. Henlein je silno razredčil vrste nemških agrarcev, socialnih demokratov in komunistov. Ta Henleinov uspeh je loiiko večji, ker je njegova stranka prvič nastopila na volitvah. Sedaj bo imel večje število narodnih zastopnikov, ki bodo predstavljali za vlado močno in odločno opozicijo, ki bo zmešala marsikak račun. Izjava, ki jo je dal dr. Beneš pred volitvami, da če pride do diktatorskega režima v Češkoslovaški, bo to samo diktatorski režim Čehov, ni imela vpliva na nemške meščane in delavce.
Po začasnih znanih volivnih rezultatih je padlo v oči, da je Henlein dobil v Lješinu veliko število glasov. Na drugi strani pa je v Njemeckem Brodu dobil le j>ar glasov. Takih kuriozitet je v Češkoslovaški mnogo. V mnogih krajih so nacisti dobili več kakor vse druge stranke skupaj.
Drugih velikih sprememb ni
V sestavi čeških strank, sc zdi, ne bo prav velikih sprememb. Stranka malih trgovcev, ki je prvič nastopila, je dosegla velik uspeh. Kramafeva stranka je tudi imela uspeh. Njegov nastop ni po volji vladni koaliciji, ker bo njegova skupina pokarala v parlamentu nadvse velike napake vladne koalicije, ki jih je ta zagrešila.
Iido pojde v opozicijo
Nemške vladne stranke po volitvah ne pridejo v poštev za sestavo vlade, fiosebno radi px>jx>lnega poraza nemške agrarne zveze. Nemški socialni demokrati so sklenili, da ne bodo sodelovali pri sestavi nove vlade.
Končni izidi volitev bodo znani zvečer. Predsednik vlade Malyj)etr bo nato podal ostavko. Gotovo bo njemu jooverjeno dalje vodstvo vlade in se-
Sprememba tangerskega statuta
Angleške skrbi
London, 20. maja. SE. Angleški zunanji minister se je v parlamentu izrazil, da angleška vlada o položaju v Tangerju »ne more trditi, da je ž njim zadovoljna.« »Times« so tej izjavi, ki je javnost osupnila, posvetile uvodnik, v katerem razpravljalo o tanjjerskcm statutu, ki poteče 1. 1936 in ki ga bo treba za nadaljnih 12 let podaljšati. Finančni položaj v Tangerju je težak in Francija in Španija grozita z uvedbo novih davkov, da po-krijeta potrato tangerske uprave. Angleška vlada je proti temu, da bi se ubogo ljudstvo v Tangerju še bolj obremenjevalo in je za to, da naj francoski upniki znižajo svoje obresti za posojila, ki so jih dali za gradbo železnice Tanger—Fcz in drugo. »Times« navajajo tudi željo španske vlade, ki bi najrajie tangersko ozemlje priključila k svojemu maroškemu ozemlju v Afriki, in pristavljajo, »da je za enkrat ni angleške vlade, ki bi hotela uvideti korist takšne operacije.« Tudi Italija želi, naj se na tangerskem statutu ne spremeni ničesar, ker si noče poleg napetosti v vzhodni Afriki ustvarjati še nove težave v Maroku. (Kakor znano so Anglija, Francija, Italija in Španija solidarne soupraviteljice mesta Tanger in okolice v Afriki, nasproti trdnjavi Gibraltar.)
stava nove vlade. Računa se, da se bo češka obrtna stranka vrnila v vlado. Pet češkoslovaških strank bo moglo sestaviti vlado, ki bo razjjolagala v parlamentu z absolutno večino. Računa se, da si bo Malvpetr prizadeval, da bodo tudi Nemci zastopani v vladi, čeprav po strokovnjakih. Misli se, da bo nemška sudetska stranka igrala v parlamentu stransko vlogo, enako tudi komunisti. Razen tega se na-glaša, da nemška sudetska stranka ni homogena, ker ima v sebi elemente najrazličnejših smeri.
Prvi vtisi
Praga, 20. maja. ČTK poroča: Ena izmed glavnih značilnosti dozdai znanih rezultatov je veliki usjieh, ki ga je dosegla »fronta sudetskih Nemcev«, stranka s skrajno nemško nacionalističnim programom, ki jo vodi Konrad Henlein.
Češkoslovaške stranke dosedanje vladne koalicije so se sijajno obdržale. Med dosedanjimi opo-zicionalnimi strankami so izšli iz volitev okreplje-
ni češkoslovaški poljedelci in češkoslovaški socialni demokrati.
Med češkoslovaškimi strankami izven vladne kolicije je dosegla znatne usf>ehe stranka malih gospodarstven ikov.
Nacionalistični blok, ki sta ga ustanovila voditelj narodne demokratske stranke dr. KramaF in Stribrny, in ki je računal na velike usfiehe v vsej državi, je precej uspel v prestolnici.
Avtonomistični blok, ki ga na Slovaškem vodi prelat Hlinka, se je f»nekod vrnil iz volitev okrepljen.
Nemška krščansko-socialna stranka in nemška poljedelska str; ■ (Bund der Landvvirtcl sta izgubili znatno več polovice dosedanjih glasov.
Novost bodočega fiarlamenta lx>do štirje poslanci čeških fašistov.
Komunisti so izgubili v celi vrsti volivnih okrožij, v primeri z rezultati prejšnjih volitev so se pa nekoliko okrepili v nekaterih velikih industrijskih središčih, na primer v Plznu.
V dano stna izjava Henleina
Praga, 20. maja. c. Do 20 še niso bili objavljeni uradni izidi nedeljskih volitev. Vse je predvsem presenetil velik uspieh Henleina, ki je pobral v sudetskih deželah skoraj vse glasove. Zdaj se bo namreč zgodilo, da bo v ČSR nemška stranka tista, ki bo v parlamentu najmočneje zastopana. Pričakuje se, da bo Henlein imel približno 50 mandatov in bo tako vodja največje stranke v parlamentu, Henlein sicer sam ni kandidiral, vendar pa je dejstvo, da ni slovanska stranka na čelu novega parlamenta, zelo presenetilo vse kroge.
Zato je razumljivo, da se vse zanima, kakšno stališče bo sedaj zavzel Henlein. Henlein se še ni izjavil. Vse te dvome pa ie presekal Henlein sam, ki je nocoj poslal Masaryku sledečo brzojavko:
»Gospodu Masaryku, predsedniku republike, sedaj v Lanih. Včerajšnje volitve so prinesle veliko zmago v sudetskih deželah sudetski stranki. Ta zmaga je edinstvena v zgodovini sudetskih Nemcev. Čc imam v tem trenotku priliko izreči željo svojega ponosa, potem Vam moram, gospod predsednik, izraziti vdano željo, da sem na razpolago odgovornosti, ki me čaka. Zato Vam kot predsedniku naše države pošiljam izjavo globokega spoštovanja in vdanosti. Bedite prepričani, da bom jaz sam i> vsi moji tovariši delal na podlagi naše skupne ustave za našo državo. Samo to vem, da prevzemam nas« veliko zgodovinsko dolžnost. Želim tudi, da bi t* izid tudi na drugi strani toliko pomenil, kakor po« meni zame.<
Avstrijsko - češkoslovaško otipavanje
Berger-Waldenegg pri Benešu
Praga, 20. maja. e. Avstrijski zunanji minister Berger-Wal(lenegg se je kmalu po poldnevu pripeljal v Tabor, kjer je gost zunanjega ministra dr. Beneša. Pred svojim odhodom na Češkoslovaško je imel na Dunaju še razgovore z romunskim zunanjim ministrom Titulescom in madjarskim zunanjim ministrom Kanyo.
Sestanek med Benešem in Berger-Walde-
neggom je trajal več ur. Po sestanku ni bil izdan noben komunike, pač pa se poudarja, da se je govorilo predvsem o paktu nevme-šavanja in medsebojne pomoči v Podonavju. Ugotovljeno je bilo tudi, da so priprave za podonavsko konferenco v Rimu že zelo na predovale. Razgovori med obema državnikoma so potekali v največji prisrčnosti in prijateljstvu.
Po letalski nesreči v Rusiji
48 žrtev „Maks!ma Gorke ga" so pokopali ob velikanski udeležbi
Moskva, 20. maja. c. Danes se je nad Moskvo > najlepšem redu ogromna mncžica ljudi, kj je štela
razgrnil prvi poletni dan. V daljni severni prestol niči je že danes zavladala silna vročina. V vseh tovarnah in v vseh obratih je delo počivalo. Danes jc bil namreč fiogreb 48 smrtnih žrtev sovjetskega ve-leletala »Maksiina Gorkega«.
Ostanke vseh 48 ponesrečencev so ponoči prepeljali iz Monina v Moskvo. Ostanke vseh ponesrečencev so zbrali v majhne svinčene posode. Te posede so ponoči postavili na ogromen katafalk v dvorani rdečih stebrov moskovskega doma vseru-skih sovjetov. Katafalk je bil postavljen v obliki ogromne piramide, <a vrhu piramide je bila posoda z ostanki glavnega pilota Surova. Pred pesedo je bila tablica z napisom in njegovo sliko. Po vseh štirih krilih piramide so nato razmestili ostalih 47 posod, vsako s svojo tablico in sliko.
Danes dopoldne so se po vsej Rusiji vršila velika žalna zborovanja. Ta zborovanja so se vršila povsod v obratih samih. Po zborovanju pa se je vsa množica v Moskvi zgrnila proti palači vseru-skih sovjetov. Inozemski časnikarji odkrito priznavajo, da se je pred vhodom v palačo razgrnila v
Komunisti med seboj
Blum proti Stalinu Izbr*th Iranc. marksistov
___S_____»nrli iibnrn nrl bnminforfto
Pariz, 20. maja. SE. Vizitka, ki jo je Laval prinesel s seboj od Stalina in s katero je hotel ukrotiti nasprotstvo komunistov in socialistov proti njegovi vladi, bo menda le malo izdala. Stalin je dal francoskim marksistom ukor, ker jx>dirajo vlado, ki sklepa prijateljstvo s sovjeti in ker agitirajo proti militarizmu, ki gre v korist sovjetski Rusiji. V francoskih političnih krogih so ukor, ki ga je rdeči svetovni |x>glavar poslal francoskim komunistom, sprva z zadovoljstvom sprejeli. Toda posledice so sedaj takšne, da se jih nikdo ne veseli. V prvi vrsti je Laval dovolil, da se je rdeča kominterna- vmešala v notranje zadeve Francije, kar zna biti prav tudi za jx>-zneje, ko francoski vladi to ne bo več všeč. Tudi
frestiž vlade same mora trpeti, če se gre skrivat za Jalinov hrbet, da bi se mogla z uspehom otepavati domače komunistične opozicije. Slednjič pa je Stalinov ukor povzročil val ogorčenja med marksisti pod zastavo Leona Bluma, ki je v svojem tisku kar
radi ukora od kominterne
vzkipel. Poslal je čez in mimo glav moskovsKe kominterne jx>ziv na francoski proletarijat. naj se združi in naj »navzlic Stalinom nadaljuje svojo dosedanjo politiko*. »Razumem nevarnost novega vpada v ozemlje države in uvidevatn (udi potrebo, da je treba pripravljati obrambo. Toda tako daleč pro-letarijat Francije še ni, da se bo sedaj kar naenkrat solidariziral r militarizmom kapitalistov in podpiral buržuje, ki jih hoče iztrebiti. Stali« ni dobro pomislil, kaj je storil. Socialisti se niti za milimeter ne bodo oddaljili od svoje dosedanje politične črte in bodo svojo dosedanjo borbo proti vladi in za združitev vseh proletarcev s podvojeno močjo nadaljevali. Stalin nas na tem polju ne briga prav nič. Če on baranta s kapitalisti, je to njegova atvar. Sledili mu ne bomo.«
Ostalo francosko časopisje s porogljivim na-srnes kom spretr ii j a t g revolucijo pov **ciji»! čim krovom mednarodnega marksizma.
gotovo nad pol milijona moskovskih meščanov. Vsi ti so mirno in |x>časi defilirali mimo katafalka in tako izkazali zadnjo čast tragediji ponosa sodobne ruske tehnike. Medtem ko so ljudje mirno korakali mimo piramide, je v vestihulu prvega nadstropja tik na vrhom piramide skrit orkester igral herojsko Beethovnovo simfonijo, ki je bila, kakor znano, zložena na čast Najiolcoiiu. Ves mimohod je trajal do 16, ko se je začel razvijati sfirevod.
Vsi diplomatski predstavniki v Moskvi so poslali svoje vence pred katafalk. Tik pred 16 je prinesel francoski veleposlanik Alphand krasen venet francoske vlade, spremstvo njegovega poslaništva pa je prineslo vence od predsednika vlade Flandina. Lavala in Herriota. Člani francoske kolonije so nato prinesli lep venec, kj ga je poslal pariški župan Contenot v imenu prebivalstva francoske prestolnice.
Iz palače vseruskih sovjetov se je ogromni sprevod razvil skozi glavne moskovske ulice proti Rdečemu trgu. Ob Lje-inovem mavzoleju so stali vsi člani vlade s Stalinom, Kalininoni in Molotovom na čelu. Odtod je šel sprevod dalje skozi vso Moskvo v predmestje Novodevič, kjer bodo žrtve položene k počitku na posebnem letalskem pokopališču.
Izgleda, da ta strašna nesreča ni mnogo prizadela sovjetskih letalskih krogov. Povsod so poudarja. da nesreče nj zakrivila tehnična pomanjkljivost zgradbe letala. V tem oziru je znani pilot Ribu-škin izjavil, da ne zadene graditeljev letala nobena krivda. »Nesrečo ie zakrivila zločinska drznost pi lota Bladina, ki vkljub prepovedi ni nehal z akrobacijami okoli veleletala.« Moskovska vlada je že skle-ila in jc takoj po pogrebu ^Pravda« to obja-vila v posebni izdaji, da bo takoj začela graditi tri nova letala prav istega tipa, kakor jc bil »Maksim Gcrkij«. Prvo letalo se bo imenovalo »Vladimir Ljenin«, drugo »Jožef Stalin« in tretje »Maksim Gorkij«. Tega bodo zgradili zopet delavci tovarni Tiagor, in sicer s prostovoljnimi nadurami inže-njerjev in delavcev vse tovarne.
Krst „Princese Olge'
Zagreb, 20. maja. AA. Za krst parnika »Prin eesa Olga«-, ki se bo svečano vršil v Splitu 23. t. m., je prometni minister dovolil udeležencem, ki
brwln rvilnvaln ir Rplrfrada in	v
---i----- —1 --	o — — — ------- -------
nazaj 75% popusta.
5 dni v Romuniji
Bukarešt, maja.
Po tako kratkem bivanju med Romuni in na tako omejenem prostoru, kakor ti ga more odmeriti v dnevnem tisku še tako radodaren stanovski tovariš, je pač. težko natančno začrtati poteze značaja in temperamenta romunskega naroda. Nevarnost posplošeiija posameznih vtisov'na ves narod je velika. Prvi vtisi so pogosto varljivi, vendar so navadno bolj jasni, kolikor je odbojna ploskev tvoji notranjosti, v kateri še nosiš sliko svoje domovino nedotaknjeno, bolj gladka. Ob nasprotju s to sliko se žarki novih vtisov jasneje in določneje odbijajo.
Romuni so brihtni ljudje. Za formo jim ni mnogo in življenja ne marajo vklepati v njo. Življenje se razliva pri njih na široko, tolerantnost je tu v vsakem pogledu velika, kakor je veliko razumevanje za vso mizerije iti slabosti človeškega življenja. Verjetno je, da so tu na delu ruski vplivi. Romunskemu časnikarju je bilo prijetno, ko sein v avtomobilu občudoval izredno spretnost šoferja. Prometnih znamenj in stražnikov je po Bu-kareštu prav malo. Po velemestnih bulvarjih, kakor so Bratianov, Jonoscov in drugi, drvijo poleg tramvaja po tri in štiri vrste avtomobilov v isto smer in tvoj šofer prehiti z izrodilo brzino vse štiri vrsto in tramvaj, ne da bi dal znamenje; ko pridrvi na križišče in privozi od strani drug- avto in ti že zazveni \ ušesih neizogiben tre.sk, se v resnici eden izmed avLomboilov ustavi namah. Iščeš razloge, zakaj sc prav ta avto ustavi in ne drugi, stikaš za predpisi, po katerih se je vse to zgodilo, odgovora ne bo zlepa. Zdi se, da Romune vse to nc zanima, glavno je, da nj bilo nesreče. Romunski časnikar nam jc zatrjeval, da sc vkljub vsej tej vsaj navidezni nediscipliniranosti na ulici, zgodi komaj nekaj nad sto avtomobilskih nesreč v mestu, ki šteje nad 800.000 prebivalcev. Da, Bukarešt jc velemesto, ki mu pravijo tudi Pariz Vzhoda.
Romun dela spontano, hladnega razumskega preudarka ne bereš na njegovem obrazu. To so ljudje instinkta, pri katerih mora delovati razum z izredno naglico in sc ne loči od čuvstev. Vsaj videz jc takšen. V tem pogledu spominjajo na ostale Romune. Romuni -o kljub temu ali morda prav zato diplomati. Mar ni največji diplomat tisti, ki zna za spontanost in čuvstvenost skriti hladne račune? Spontanost, neprisiljenost pri ravnanju je tista čudovita lastnost, ki vzbuja v vsej okolici tako prijetno toplino iu daje vsemu življenju ono naravno socialnost, ki je ne morejo oživiti še tako popolni zakoni. Zato ima življenje med Romuni žar, ki bi ga n. pr. pri nas zaman iskali. Ta toplina topi rezervi ranost, približuje ljudi in pospešuje občevanje. Strežaj v dvigalu se skoro ne more premagati, da ne bi začel pogovora s teboj. Ko ti 15-lctni kolporter z vsem srcem in z vso dušo ponudi list, se ti zdi pač naravno, da ga kupiš.
Romun mora biti človek dobrega srca; morda je tako mehak, da si ti ne bo upal povedati resnice, ako se bo bal, da bi te zadela. Pravijo tudi, da so Romuni zelo gostoljubni in postrežljivi. Na Jonescovem hulvarju sem vprašal dva mladeniča, kateri tramvaj pelje do parlamenta. Neposredne zveze ni bilo. Ta-
Ilalijanski proračun v senci Afrike
ko j sta se mi ponudila, da me spremita, ako dovolim. Med potjo sc je med nami razvil v francoščini res prijateljski razgovor. To sta bila akademika, ki sta si izbrala francoščino za glavni predmet. Navduševala sta se zn prijateljstvo z Jugoslavijo, eden sc je tudi učil srbohrvaščino. Zagotavljala sta mi, da na romunskih šolah zelo poučujejo srbohrvaščino. Zanimala sta se posebno, kakšen vtis je napravil na nas Bukarešt iri Romunija sploh; kaj mislimo O romunski vojski. Že v razgovoru z drugimi Romuni se nisem moprel otresti vtisa, da Romano silno zanima kaj mislijo narodi o njfti in da z zadovoljstvom vzamejo na znanje vsako priznanje. Nc vem, ali je ta posebnost lastna samo manjšim narodom in se morda veliki narodi za mnenje drugih ne zmenijo. Vsekakor ne bi verjel na drugi strani tistim, ki trde, da iščejo Romuni i na ta način pohvale iz nekega »hohštapler-stva«. Vem samo to, da je bil Aleksandru Balaci, eden izmed mojih spremljevalcev silno zadovoljen, ko sem zavrnil mnenje nekega Francoza, češ, da je romunski jezik silno težak in poln tatarskih izrazov. Romuni očividno ljubijo svojo domovino. Govoril sem o gostoljubnosti Romunov. Akademika nista pod nikakim pogojem dovolila, da bi jaz plačal tramvaj; plačala sta celo tudi zame. Bilo mi je neprijetno vse dotlej, dokler nisem
Jozneje od prijatelja slišal, da je hotel neki lomun, s katerim sta so prvič v življenju srečala, ob neki priložnosti poravnati mesto njega račun v gostilni.
Romun se veseli življenja. V velikih mestih smrti nikjer ne uzreš. Vse^hiti, vse sc giblje, vse drvi v neznano smer. Ivani T Bogve. Gotovo je le, da od smrti bi hotelo! Na veli-komestni ulici nc vidiš ne bolezni, ne smrti, ne križa. Bukarešt poje pesem življenja in sc noče umiriti niti v jutranjih urah. S srcem in dušo jo poje ciganski orkester. V sentimentalnih akordih romunske »Zgubljene ljubezni«, ki je zdaj v modi, ali v nedojemljivi razprostrtosti^ ruske pesmi ali ob zvokih dunajskega valčka se topi srcc igralcev in po-slušavcev. Romun igra z dušo in posluša z dušo. In melodija, igrana z dušo zavije igravec in občinstvo v nepopisno opojnost, da tudi v srce otroku sonca zašije žarek brezskrbnega življenja.
Toda tudi znamenja tvorno tle romunskega naroda se kažejo. Sicer Bukarešta priča, tla so Romuni moderno arhitekturo pre-kvasili in jo prilagodili lastnim razmeram. | Tudi nove visoke stavbe — telefonska cen- j trala doseže 10 nadstropij — imajo nekaj do- j mačega na sebi. Romuni niso samo posneli ! moderne arhitekture, amapk so ustvarili tudi domač tip moderne stavbe. Bleščeče vojaške parade, kakršno smo videli na obletnico Karlovega povratka v domovino, imajo gotovo tudi namen privzgojiti romunskemu ljudstvu več vojaškega duha. Nova Velika Romunija z ogromnimi narodnimi manjšinami stavi državni obrambi gotovo nove zahteve. Med meliko dušo in temperamentom romunskega ljudstva in tem pruskim korakom pri vojaškem obhodu, je še vedno vidno hudo nn-sprotje. Vse kaže, da Romunija s svojimi 8p-nijalnimi politiki in s svojim naraVnim bogastvom voč velja, kakor jo splošno cenimo.
Lojze Berce.
Dve in pot milijarde za Abesinijo
Skupni primanjkljaj 12 miljard Din
Rim, 20. maja. SE. Finančni minister Tliaon di Revel je v italijanskem parlamentu' dal izčrpno poročilo.o denarnem položaju Italije. Izrazil se jc. da so izgledi za uravnovešenje izdatkov in dohodkov v bodočem proračunskem letu zadovoljivi. Na žalost pa se je v proračunskem letu, ki gre h koncu, izkazalo, da bo primanjkljaj znatno večji, kol je bilo lani predvideno. V prvih desetih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali dohodki 17 milijard 662 milijonov lir, medtem ko so izdatki dosegli že 20 milijard 036 milijonov lir. Primanjkljaj v državnem knjigovodstvu znaša torej od 1. julija 19"M dc 30. aprila 1035 skoraj tri milijarde (2.974,000.000) lir. Ta deficit bi nikakor ne dosegel te višine, je dejal Thaon di Revel, če bi vlada ne bila prisiljena k večjim izdatkom st ozirom na položaj v vzhodni Afriki (Abesiniji). Kajti izredni izdatki za italijanske kolonije v vzhodni Afriki so dozdaj dosegli vsoto 620 milijonov lir (skoraj dve in pol milijarde (1'aarjev, msdtem ko dosega ves primanjkljaj 12 milijard dinarjev. Op. uredništva).
London, 20. maja. AA. Abesinski Zunanji minister je dal lole izjavo dopisniku »Stniday Titnesa«: Italija jc zbrala 90.000 mož in tisoč letal ob naših mejah. Neprestano prihajajo novi transporti čet, tako, da se pomnoži vsak mesec za 10.000 mož. Gesla Italije niso gesla tistega, kj hoče mir. Edino Zveza narodov lahko intervenira, da se popravi položaj, kj drvi v vojno. Da olajšamo položaj Zvezi narodov, smo pristali na italijanski predlog o ustanovitvi posebni arbitražne komisije. Ne sme se izgubljati čas. Če Zveza narodov nc dobi pristanka Italije za arbitražo večjega obsega, bo bodočnost zelo mračia.
Kini, 20. maja. b. Abesinska vlada je imenovala v italijansko-abesinsko paritetno komisijo profesorja Lapradella in Potterja za svoja dele-gata. Italijanski tisk izraža začudenje, kako jo Lapradelle, profesor pariške Sorbonne, mogelspro-| jeti ta delikatni posel, ki mu gn jo Abosinijn po-' verila brez odobritve francoskega zunanjega nii-I nistra.
Srednješolska evharislična akademija
Zahvala sotrudnikom
Ob uspeli srednješolski evh. akademiji mi jc častna dolžnost, da se v imenu mladinskega odseka Gla\, pripravljalnega odbora za evh. kongres javno zahvalim vsem, ki eo počastili akademijo s svojim odličnim obiskom. Posebno mi je v čast, izrekati najtoplejšo zahvalo gosp. bana dr. Pucu, g. gen. vikarju proštu Nadrahu, zastopniku divizijonarja, načelniku divizijskega štaba g. polkovniku ivelerju. prosvetnemu načelniku in zastopniku podibana g. prof. Brezniku, inšpektorju srednjih šol g. prof. Vrliovni-ku, mestnemu županu dr. Ravnihar ju, g. dekanu dr. Ujčiču in gg. ravnateljem srednjih, učiteljskih, strokovnih in meščanskih šol. — Oblastvu so šla prireditvi zelo dobrohotno na roko. Gg. ravnatelji pa so vrhu tega stavili di-jaštvo svojih zavodov blagohotno na razpolago. Povrni vsota evharistični Kralj. — Dr. Mihael Opeka, predsednik Mladinskega odseka pripr. sabora za evharistični kongres.
Srednješolska evh. akademija je minula. Zanjo smo prejeli toliko velikodušne pomoči in vnetega sodelovanja, da jc dolžnost, da se javno zahvalimo vse,ni, ki so akademijo kakorkoli podprli in pri pripravi pomagali. Posebna hvala gre salezijunskeinu zavodu, ss. uršulinkam,
Liehtenthurnu, zavodu v št .Vidu in križankam. Prav tako graud hotelu Union za brezplačno dvorano, g. ravnatelju opere Poliču za dobrohotnost pri posojevanju iz operne garderobe, g. gledališkemu frizerju Navinškn za velikodušno posojilo lasulj in mestnemu načelstvu /a blagohotno posojilo reflektorjev. Omeniti je izredni trud gg. dirigentov štirih zborov: m. Elenonore Hodovernik, gdč. Laharnerjeve, g. prof. M. Tomca in zlasti še g. dr. Jerka Gr/,in-čiča, ki se je skupno s svojim redovnim tovarišem g. Andr. Farkašam Congr. Sal. za program in izvedbo akademije preidealno in požrtvovalno trudil, ter godbo vojaškega orkestra pod vodstvom g. kapetana Živanoviča. Ni mogoče podrobno navajati vsega ostalega aparata, ki je z veseljem pomagal. Za.hvaljeno tudi di-jaštvo za vso vnemo in navdušenje, trud in požrtvovalnost! Dijakom-rcditeljem vsa hvala, saj so vršili rediteljstvo s tako disciplino, da je bilo mogoče izvesti program v najlepšem redu, kljub temiu, da je aktivno sodelovalo skupno do 700 oseb! Vsem in vsakemu iskrena hvala! Evharistični Kralj povrni tisočkrat! — Dr. Alojizij Zupan, prof. verouku na klas. gimn.
„ Jugoslovanska akcija"
Belgrad, 20. maja. m. Snoči je imel sejo centralni odbor Jugoslovanske akcije, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Za predsednika Jugoslovanske akcije je bil izvoljen dr. Jurij Korenič iz Zagreba. Meri petimi podpredsedniki je v centralnem odboru tudi dr. Fran Kandare iz Ljubljane. Centralni odbor je zatem razpravljal o zadržanju nekaterih članov Jugoslovanske akcije za časa volivnega boja. Izključil je vse nnc člane, ki so kandidirali na katerikoli drugi listi razen na listi Dimitrije lijotiea. Izključeni so bili tudi oni, ki so delali proti tej listi. Med ostalimi sta bila izklju-i ena laika Kostreneič in Vladimir Velmar-Jauko-vie iz Belgrada.
Sina zaprl v betonirano klet
Kraljevo, 20. maja. m. Pred nekoliko dnevi je bil prijavljen oblastem bogat kmet Kadovič iz vasi Radina, da ima že dve leti zaprtega svojega sina •Ilirija v betonirani kleti. Ko so orožniki res uvedli preiskavo pri omenjenem kmetu, so našli v temni kleli Radovičevega sina Jurija. Njegov oče se je hotel izgovarjati, da je sina zaprl, ker ni duševno popolnoma zdrav, v varstvo pa ga ni hotela sprejeti nobena umobolnica. Navedbe nečloveškega očeta pa nc odgovarjajo resnici, ker so že pred leti zdravniki ugotovili, da je mladenič zdrav. Kadovič se je hotel sina znebiti na ta grozen način ter ga je sam zaprl v temno betonirano klet, kjer je nesrečnik prebil cele dve leti. Hrano mu je porival skozi malo odprtino. Ko so orožniki rešili nesrečnega mladeniča ter ga odvedli vsega telesno propadlega na svetlo, je radi spremembe nenadoma oslepel. Nečloveškega očeta so orožniki zaprli.
Dunajska vremenska <tapoved: Topleje in precej jasno. Vendar na leoo vreme še ni zagotovljeno.
Važno pojasnilo za krnela
Belgrad, 20. maja. AA. Na željo kmetijskega ministrstva je dal davčni o-ddelek finančnega ministrstva tole pojasnilo:
Davčni oddelek smatra, da se sir, sirovo maslo in drugi mlečni izdelki, ki jih pridelujejo poljedelci brez posebnih priprav, in da nima značaja industrijske in obrtne predelave, kvalificirajo kot osnovni proizvodi in da takšen promet kmetov ni podvržen davku na poslovni promet, po drugi strani pa, da glede na navedeno stilizacijo čl. 159 finančnega zakona za 1926-27 niso podvržene temu davku tudi ne poljedelske zadruge, ki poslujejo v mejah navedenega člena, čeprav predelujejo mleko v sir in sirovo maslo s posebnimi mehaničnimi napravami ali stroji. Če mlekarske zadruge niso zadovoljne z odmero davka na poslovni, promet, imajo pravico do pritožbe proti odmeri.
Obrtna razstava v Celju
Belgrad, 20. maja. AA. V času od 14. do 18, avgusta t. i. sc bo vršila v Celju velika rastava obrtnih ročnih del. Za razstavo je prometno ministrstvo dovolilo 50%no voznino za razstavljalce in razstavljeno blago.
Obisk francoskega brodovja
Hercegnovi, 20. maja. AA. Oh 10 dopoldne so se francoski mornarji začeli izkrcavati na raznih krajih vzdolž Kotorskega zaliva. Nekateri izmed njih, zlasi častniki, so napravili izlet do Cetinja, Hercegnovega, Dubrovnika itd. Častniki so bili po večini v civilu. Jutri bo admirala Mougela obiskal na ladji ban zetske banovine g. Mujo Sobica in I poveijnik zetske divizije g. reirovič.
Anglija o veščini
polh. Lawrencea
London, 20. maja. AA. Winston Churchill jc napisal zelo toplo posmrtnico umrlemu polkovniku Lavvrenceu. V nekrologu pravi ugledni britanski državnik med drugim:
Mogoče bomo šele pozneje razumeli, da smo s polkovnikom Lavvrenceom izgubili eno izmed najpomembnejših osebnosti naše dobe. Imel sem čast, da sem mu bil osebni prijatelj in da sem ga dobro spoznal. Mogoče britanski imperij že leta in leta ni doživel tolikšne izgube, ki,bi.ee po svojem pomenu mogla primerjati s prerano smrtjo polkovnika Lavvrenca.
Maršal lord Allenby, v svetovni vojni poveljnik v Egiptu, Siriji in Palestini, je imel govor v radiu, v katerem je dejal, da je zlasti v letih 1917 in 1918 4mel priložnost spoznati polkovnika La-wrencea pri delu in da je zmerom z največjo pohvalo govoril o neprecenljivih zaslugah, ki jih je storil ta znameniti mož Veliki Britaniji in zaveznikom.
Današnji »Times« posveča uvodnik smrti polkovnika Lavvrencea in pravi, da je ta slavni vojak iz lastnih moči popisal več strani najnovejše svetovne zgodovine. Člankar pravi med drugim, da je bil veliki pokojnik morda nenadomesljiv v četni-ških bojih in v 6Voji politični improvizaciji. List poudarja, da bi bil mogel pokojni Lawrence v britanski vojski -priti še do mnogo večjega čina, kakor ga je imel, morda celo do maršalske palice, vendar je sam rajši delal po lastnih zasnovali, daleč od bleska uradne slave.
Člankar tudi priznava, da je polkovnik La-wrence doživel velika razočaranja, ker britanska vlada ni izpolnila več obljub, ki jih je v njenem imenu dal tistim, ki jih je med svetovno vojno na vzhodu pridobil na svojo stran.
List zaključuje, da Si je polkovnik Lawrence zagotovil o-dlično mesto ile samo v britanski, temveč v svetovni zgodovini, s svojo znamenito knjigo »Sedem stebrov modrosti«, je pa pustil velik sleg tudi v angleški književnosti.
Zasedanje Sveta Zveze narodov
Ženeva, 20. maja. c. Danes se je začelo tukaj redno zasedanje Sveta Zveze narodov, ki mu predseduje to pot sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Prva seja je bila dopoldne in je bila najprej tajna. Obravnavali so na tajni seji predvsem program tega zasedanja. Takoj nato se jo začela prva javna seja, ki pa je obravnavala samo administrativne in gospodarske naloge Zveze narodov.
Popoldne je bila prva glavna javna seja in se je na njej obravnavalo o sporu med Bolivijo in Paragvajem, nato pa se je dvignil predsednik Litvinov in imel dolg spominski govor za pokojnim maršalom Pilsudskim.
V	svojem govoru je proslavljal pokojnika kot velikega poljskega nacionalnega heroja in utemeljitelja nove Poljske.
Za kulisami pa se pripravlja debata o sporu med Abesinijo in Italijo. Borbo za raz-čiščenje tega vprašanja vodi angleški delegat lord Eden, ki se je včeraj dolgo razgovarjal s španskim delegatom Madariago In ga zaprosil, naj bi bil poročevalec Sveta v tem vprašanju.
Laval ne pojde k Hitlerju
Pariz, 20. maja. c. Zunanje ministrstvo ponovno demantira vesti, da bi imel Laval namen kmalu odpotovati v Berlin ali pa se sestati kako drugače s kanclerjem Hitlerjem. Francoska vlada izjavlja, da sicer zelo želi zbližanja z Nemčijo, pač pa izjavlja, da se z Nemčijo ne more ve? pogajati v dvoje. Nemčija naj izjavi, da hoče pristopiti k sistemu kolektivne varnosti ali pa k sistemu regionalnih varnostnih pogodb. To pa zahteva širša pogajanja in Francija misli, da še ni prišel čas za taka pogajanja.
„Najbolj kritičen teden po vojni"'
London, 20. maja. b. Današnji tisk opozarja, da teden, ki se je pričel z današnjim dnem, predstavlja najvažnejši in najkritičnejši teden po vojni.
V	ta teden pade zasedanje Sveta Društva narodov, zunanje-politični govor Hitlerjev in debata o zračni oborožitvi v gospodarski in poslanski zbornici. Ti veliki dogodki, ki se bodo odigrali v tem tednu, bodo usodni za daljnji položaj v Evropi. Stanje v Ženevi je kritično. Upanje pa ie, da bo Velika Britanija oziroma Eden uspel, da odstrani ostrino v italijansko-abesinskem sporu in da se bo posrečilo, da pride do imenovanja razsodišč-nega odbora.
Iz bolgarske diplomacije
Sofija, 20. maja. nt. V bolgarski diplomaciji so bile izvršene večje izipremembe. Tako je postavljen za generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu publicist Nikola Nikolajev. Za bol-sodanji stalni delegat' pri /.vezi narodov Antonov. Dosedanji poslanik v Moskvi Mihnlčev garskega poslanika v Moiskvi je imenovan do-je odpoklican, /a opolnoniočencgn ministra v Budimpešti je postavljen dosedanji šef protokola v zunanjem ministrstvu Stoji! Stojilov. Na n jegovo mesto pride 11 l isto Kncv. /a odpravnika poslov na bolgarskem poslaništvu v i vtirštMi ie imenovan .Sava Kiiov,
Predavanje proI. Horaha
Ljubljana, 20. maja.
Pod okriljem Ljudske univerze je danes predaval profesor praške univerze dr. Jiri M o r ;i k o »Vplivu srbske narodne pesmi na slovanske literature«. Pred odličnim občinstvom je prof. Ilorak v lepi srbohrvaščini temperamentno očrta] najprej stanje slovanskih književnosti pred roinantizmom ter nato navdušenje Slovanov v narodni pesmi, ki je dala tako pogrešano slavno tradicijo. Očrtal je srbskega Vitka Karadžiča ler vpliv njegovih narod, nih pesmi jn sploh narodnega duha na češko, poljsko in rusko književnost od početka do naših dni. Za predavanje je žel burno odobravanje. Podrob neje o predavanju bomo še spregovorili. — Jutri ob 18 bo g. profesor predava! na vseučilišču v veliki zbornici o Masaryku v slovanskih književnostih. Upamo, da bo občinstvo kakor danes napolnilo dvorano.
Občni zbor Združenja krojačev
V	nedeljo, dne 19. t. m. se je vršil v zeleni dvorani hotela Union občni zbor Združen ja krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani.^ Kot zastopnik Zbornice za TOI in Okrožnega odbora obrtniških združenj se je udeležil skupščine podpredsednik Okrožnega odbora g. Iglič. Predsedoval je občnemu zboru dolgoletni predsednik Združenja g. Ivau Kersnič. G. predsednik sc je v uvodu s toplimi besedami oddolžil spominu viteškega kralja Aleksandra I. Navzoče članstvo je stoje sledilo njegovim izvajanjem in se ob koncu soglasno odzvalo pozivu s trikratnim: Slava!
G. predsednik je nato podal izčrpno poročilo o poslovanju Združenja v preteklem letu. Splošna gospodarska kriza tudi kro jaškemu stanu ni prizanesla. V preteklem letu so_se razmere še poslabšale, Konsum je padel ua minimum, tako da so mnogi člani zaposleni koiiyi.j nekaj mesecev v lotu. Posledica tega je venomer naraščajoča brezposelnost m šušmarstvo. Na drugi strani pa se preplavlja trg s cenenimi izdelki oblačilno (stroke) industrije, ki resno ogroža nezaščiteni krojaški stan. Vsled splošnega pomanjkanja denarja namreč ljudje ne gledajo več na kvaliteto in preciznost izdelave, ampak le na ceno, v kateri pa članstvo, ki ima radi fi-nejse izdelave mnogro več stroškov, ne more konkurirati z oblačilno industrijo. . . V nič manjšem obsegu pa je trpelo krojaštvo vsled prevelikih davčnih bremen.
Združenje je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da se obupno stanje njegovega članstva vsaj malo zboljša. Ostro je nastopalo proti šugmarjem in opozarjalo ohlastva na pogubo, ki jo prinaša nezaščiteni krojaški stroki oblačilna industrija. Z vsemi močmi je stremelo za tem, da se članstvu prevelike davčne dajatve čimbolj znižajo. Pa tudi v vseh drugih vprašanjih je skušalo za svoje članstvo doseči čimveč ugodnosti, kar se mu je v mnogih slučajih tudi posrečilo.
Iz statistike je - razvidno, da ima Združenje 499 članov. Obrt je prijavilo v preteklem letu 20, odjavilo pa 37 članov.
V	nadaljnein poročilu jc g. predsednik podal računski zaključek za preteklo leto in proračun za 1. 1935, kar oboje je bilo soglasno odobreno. Končno je opozoril članstvo na razne obrtne predpise, na plačevanje v • posmrtni nski fond in stavil predlog glede do-klad za tekoče leto, ki je bil soglasno sprejel.
Sledila je mestoma precej živahna, a vseskozi stvarna debata. Med drugimi je bil lu sprejet predlog, da članstvo v bodoče ne ho kreditiralo niti pri blagu niti pri izdelovanju oblek, ker mora tudi ono svojo obveznosti poravnati proti takojšnjemu plačilu. Po končani debati jo pozval g. predsednik vse prisotne na skupno prizadevanje, da se položaj krojaške stroke čimprej zboljša, in zaključil uspeli ohčni zbor.
Osebne vesti
Belgrad, 20. maja. m. S kraljevini ukazom sta napredovala v V. pol. skup. Franja Logar, učiteljica v Laporju in Fran Podplatmk, učitelj pri Sv. Tomažu. V VI. pol. skup. je napredovala Anka šlibar, učiteljica v 'Belgradu, na delo v prosvetnem ministrstvu. — S kraljevini ukazom je razvel javl jen ukaz, s katerim je bila upokojena Olga Seči-Perentn, učiteljica v Loki pri Žusniu, v kolikor se iianasc ila upokojitev z dne 5. septembra 1934 ler se popravlja v toliko. da je upokojena z dnem 29. oktobra istega leta.
Belgrad, 20. ma ja. A A. Za načelnika oddelka državnega računovodstva jc imenovan gosp. Djordje Rasie, komisar finančnega ministrstva pri upravi državnih monopolov v pokoju.
Belgrajske vesti
Belgrad, 20. maja. m. Združenje mlinskih in-duslrijcev je za 0. junij sklicalo 11. izredni občni zbor, ua katerem bodo razpravljali o stališču, ki ga zavzema mlinska industrija glede letošnje žetve, ki radi slabega vremena in mraza ne bo dosegla lanske količine.
Belgriul, 20. maja. m. Pravosodni minister je odobril 7. državnega stališča naselitev čč. sester od Sv. Križa na Ponikvi pri Dobrepoliah v kočevskem okraju.
Mladina evharističnemu Kralja
Ljubljana, 20. maja. V soboto in v nedeljo je ljubljanska srednješolska in meščansko-šolska mladina priredila dvoje marijansko-evharističnih akademij z istim sporedom O prvi, ki je bila namenjena srednje-solski mladini sami, je že poročal redni »Slovenec«, o drugi, ki je bila namenjena širšemu občinstvu, pa današnji »Poned. Slovenec«. Nedeljske akademije so se udeležili odlični predstavniki cerkvenih, posvetnih in vojaških oblasti. Izpod peresa glasbenega strokovnjaka smo dobili o umetniškem delu akademije naslednjo označbo celotnega umetniškega večera, ki je bil izvajan na obeh prireditvah:
»K Bogu, ki razveseljuje mojo mladost« — s tem geslom so se naši neumorni kateheti m profesorji verouka ljubljanskih meščanskih, srednjih in strokovnih šol lotili ne malega dela in nam predstavili tako slavnostno in izborno uspelo evharistično
akademijo.	....	u«
Spored, ki se je nanašal kot priprava na evharistični kongres in je bila njega zamisel »Po Materi k Sinu« prav posrečena in še posebno z ozirom na tako veliko število sodelujoče mladine, je bil stilno in vsebinsko enoten.
Prvi Marijanski del je obsegal 9 točk. Pomnoženi vojaški orkester je uvodoma sočno in polno doneč zaigral pod vodstvom voj. kapelnika kapetana Zivanoviča za to priliko upoštevajoči odlomek iz P. H. Saitnerjevega »Vnebovzetja«. Po uvodni besedi maturanta klasične gimnazije, ki je podal vsebino in namen akademije, je nastopil krepak, dokaj številen mešani zbor šentviške gimnazije pod vodstvom profesorja glasbe Matije Tomca ter nam je zapel dr. Fr. Kimovčevo »Mladi mornarji« in M. Tomčev »Magnificat«. Zbor se posebno ponaša z dobrimi deškimi soprani, ki jim tudi višina ne tlela ic. Sme"
dosti preglavic. Splošno pa je zbor vpet in glasovno enoten. Svojo nalogo so prav pohvalno izvršili. Zavodu, ki v taki meri posveča skrb tudi glasbeni vzgoji gojencev ,je čestitati.
Dijaki In dijakinje klasične gimnazije so nam A. Farkašev »Majniški večer v slovenski vasi« pre-dočili dobro zamišljeno scenično in tudi vsebinsko tako, kot je v našem podeželju. Evharistično procesijo P K. Sekovaniča pa so prav izrazito podali gojenci šišenske meščanske šole. Združeni dekliški zbori meščanskih šol iz Lichtenthurna, od Sv. Jakoba in iz šiške so nam podali pod vodstvom glasbene učiteljice M. Lahajnarjeve preprosto, učinkovito F Zabretov »Večerni ave« in St. Premrlevo »Hvalnico nebeški gospč«. Posebno v Premrlevi pesmi je, četudi tako v malem delu, izražena njegova lastna, mogočna, stilno enotna in, kar je največ, naša narodna nota. Obe pesmi je zbor izvajal dovršeno. Vodila ga je pač učiteljica, ki je pevsko-solistično izobražena. Žal, da klavirsko spremlje-vanje ni moglo biti čistejše vsled slabega piamna, ki je za tovrstne večje zbore klavirski ton neobhodno potreben. Po izraziti deklamaciji deške meščanske šole iz Pral ( svojčas je imela ta šola izboren mladinski pevski zbor m orkester, kar je pač škoda, da je v zadnjih letih tako v zastoju, ker zavod gotovo razpolaga z dobrim materialom) in govorilnim nastopom dijakinj II. realne in mestne ženske real. gimn. je bil prvi Marijanski del sporeda zaključen. —	..,.,.
Drugi del sporeda je bil mogočnejši, popolnejši in v bistvu izrazitejši, proti koncu glasbeno na višku. Ze Mozartov »Zbor duhovnikov«, ki ga je pod prej omenjenim vodstvom zaigral pomn. voj. orkester, nam je pokazal resnejšo smer. Po recitaciji O Zupančiča »Nočni psalm«, ki gaje recitirala dijakinja Trgovske šole, in izraziti I. Cankarjevi »Ne-
delji«, je dekliški zbor gimnazijk in učiteljišnic pohvalno odpel M. Eleonore Hudovernik »Četrti in šesti blagor« ter Sprinzerjev »Slavljen Gospod!« Tovrstni zbor bi bil lahko za to priliko večji — pa nič zato. Izvajajoče so podale obe pesmi prav dobro in naj boido na tem mestu še posebno pohvaljene. Zbor je vodila neka uršulinka. Pri klavirju je bila M. Eleonora.
Najvažnejši del — del pričakovanja in izpolnitve sv. Evnaristije pa je bil po uspešni deklamaciji j Srednje tehnične šole in Trgovske akademije del, ki se je združil takorekoč v štirih med seboj združe- j nih točkah v dr. Gržinčičevem XXII. psalmu, J. Žab- | karjevim »Evharističnemu Kralju« ter Farkaševim »Živim oltarjem« z dr. J. Gržinčičevimi »Aklamacijami«. Predvsem se nam ie menda prvič predstavil g. dr. J. Gržinčič s svoiim mogočnim, izrazitim psalmom in aklamacijami. Pod njegovim vodstvom j so vsi združeni zbori, (»stavljeni še na obeh balkonih in galeriji, spremljani po orkestru, izvršili celolno delo v naše največje zadovoljstvo — presenečeno in nadvse pohvalno. Ni mogoče se spuščati na tem mestu v podrobno oceno, pribiti moramo samo dejstvo, da so zbori, orkester ter ostali v recitaciji in mimični sceni podali tako dovršeno, da nam dela, kot so bili Kristus prihaja. Blagoslovljen in Vera v življenje, ne bodo šla iz spomina. Ne bo pa tudi pozabljena končna mogočna in iz srca vroča prošnja, ki so jo zbori in orkester podali v sklepnem akordu k Najvišjemu za blagoslov našega kralja Petra II. in našo ljubo domovino.
K točki 6 evharističnega dela akademije, ko je fantovski zbor gimnazijcev zapel skladbo dr. Jerka Geržinčiča, tekst 23. psalma, pripominjamo še naslednje: Odpiranje sv vrat simbolizira obenem otvoritev evharističnega kongresa. Kakor se v Rimu ob začetku sv. leta odpro sv. vrata, tako je naša mladina odprla vrata v velike slovesnosti evharističnega kongresa.
Kakor čujemo, se bo ta krasna akademija v nedeljo najbrž še ponovila.
Škofov pozdrav diiašlvu
Prevzvišeni škoi dr. Gregorij Rožman, ki se, zadržan po svojih vizitacijskih potih, ni mogel udeležiti evharistične akademije dijaštva srednjih in meščanskih šol, je poslal toprilično zbrani mladini naslednji brzojavni pozdrav:	,
Dijaštvu ob evharistični akademiji pošiljam blagoslov. Prosim mu od evharističnega Odrešenika iskreno pobožnost in veliko ljubezen do najsvetejše Skrivnosti. — Škof Rcžman.
Ta pozdrav je pri akademiji v soboto zvečer prebral v unionski dvorani g. kanonik dr. Opeka kot škofijski nadzornik za verouk na srednjih šolah. Tisočglava mladina je sprejela škofove besede z viharnim aplavzom.
Prejeli smo še naslednjo ZAHVALO:
Prisrčno se zahvaljujem vsem gg. akademikom, ki so s svojimi glasovi podprli naš reprezentančni srednješolski zbor, ter onim, ki so sodelovali pri orkestru. Enako se zahvaljujem vsem svojim dragim prijateljem dijakom za njihovo požrtvovalnost in navdušenje. Prosim, ohranite še vsi legitimacije.
Dr. Jerko Gržinčič.
f Vetetrgovec Ivan Ravnihar
Kakor smo poročali že v »Poned. Slovencu«, je umrl v nedeljo zjutraj v Gradcu, kjer je iskal zdravja svoji dolgotrajni in mučni bolezni, ohče znani in spoštovani celjski veletrgovec gospod Ivan Ravnikar v 62. letu starosti. S pokojnim g. Ravnikarjem lega v grob eden izmed tistih redkih celjskih trgovcev, ki so bili že v predvojnem nemškem Celju vedno odločno slovenskega mišljenja. Bil je rodom Ljubljančan, kjer se je tudi izučil trgovine, 1. 1901. pa se je preselil v Celje, kjer si je kmalu ustanovil dobro idočo specerijsko veletrgovino. Mnogo se je udejstvoval tudi v raznih stanovskih, gospodarskih in drugih korporacijah. Bil je član upravnega odbora Hranilnice dravske banovine, mestnega avtobusnega podjetja, podpredsednik Združenja trgovcev za mesto Celje, družabnik d. z o. z. Sladkor, Celjske posojilnice, mnogo let je bil član občinskega sveta mestne občine celjske, od t8. februarja 1932 je bil tudi podžupan mesta Celja. Že nekaj let je bolehal na želodcu, iskal zdravja tu in tam, dokler ni bolezen strla tega včasih krepkega moža. Po naravi je bil prijazen in mirnega značaja, opravljal je tudi v redu svoje verske dolžnosti. Zaoušča žalujočo soprogo go. Amalijo, hčerko go. Pavlo, ki je poročena z ravnateljem cinkarne g. Lazarevičem, in sina g. Božidarja, ki vodi trgovino. Pokojnika so prepeljali iz Gradca v Celje, kjer bo pogreb danes ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališči. Naj sveti pokojniku večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Dela na Stadionu
Odot oživlja inoMežuje1
Lavantinci na evh. kongresu
Mnogoštevilni Lavantinci so želeli ob priliki evharističnega kongresa v Ljubljani opraviti tudi svoje zaobljubljeno romanje na Brezje k Mariji Pomagaj. Ker pa bi ne mogli predolgo ostati zdoma, bi radi romanja na Brezje morali izostati od dela kongresnih prireditev. Ker pa bo po odobrenju prevzv. g. ljubljanskega škofa čudodelna slika Marije Pomagaj za čas kongresa pre-nešena v Ljubljano in izpostavljena v javno če-ščenje na Stadionu, bodo Lavantinci romanje lahko opravili že s tem, da se udeležijo evharističnega kongresa.
Lavantinci bodo potovali na kongres s posebnimi in z ojačenimi rednimi vlaki. Posebne vlake organizira pripravljalni odbor v Mariboru, ki bo v nekaj dneh razposlal v poštev prihajajočim župnijam svoje vprašalne pole. Za enkrat so predvideni sledeči posebni vlaki:
1.	Maribor—Ljubljana, v katerega bodo vstopali udeleženci z vseh postaj med Mariborom in Poljčanami. Voznina za tja in nazaj bo znašala 39 Din.
2.	Ljutomer—Ljubljana. V ta vlak bodo vstopali udeleženci na postajah od Ljutomera do Mo-škanjcev. Voznina za tja in nazaj bo znašala 47 dinarjev.
3.	Grobelno—Ljubljana za udeležence, ki bodo vstopili na postajah Grobelno do vštetega Celja. Voznina tja in nazaj 29 Din.
4.	Velenje—Ljubljana za udeležence, ki bodo vstopali na postajah Velenje—Žalec. Voznina tja in nazaj 33 Din.
5.	Brežice—Ljubljana. Ta vlak bo sprejemal potnike na vseh postajah od Brežic do Zidanega mosta. Voznina tja in nazaj bo znašala 29 Din.
Za proge od Prevalj do Maribora, od Ptuja do Pragerskega, od Gornje Radgone do Ljutomera, od Konjic do Poljčan, od Rogatca do Grobelnega bo treba plačati posebno polovično voznino.
Ako se za konjiško progo priglasi najmanj 400 udeležencev, bo za nje vozil posebni vlak. Voznina v Ljubljano in nazaj bi znašala 33 Din.
Po potrebi bo organiziranih še več posebnih vlakov. Oni, ki bodo potovali s posebnimi vlaki, so vezani na vozni red dotičnega vlaka tako za prihod kot za odhod. Vsak potnik na posebnih vlakih bo za slučaj nezgode zavarovan.
Za Lavantince bodo za prenočevanje v Ljubljani rezervirani prostori velesejma (ženske) in Vajenškega doma (moški).
Vsak udeleženec (udeleženka) si mora nabaviti pri svojem župnem uradu kongresno knjižico (za 4 Din) in kongresni znak (za 1 Din odn. v boljši izdelavi 2 Din). Za skupno prenočišče bo treba plačati za ves čas kongresa 3 Din.
Gospode župnike prosimo, da svojim vernikom to organizacijo razjasnijo. Čeprav bodo dobili vprašalne pole iz Maribora, naj vendar v vsem nujno izpolnijo naravnost iz Ljubljane dostavljene jim vprašalne pole za april. Vprašalne pole iz Maribora bodo v prvi vrsti namenjene organizaciji posebnih vlakov. Glav. prip. odbor pa potrebuje še mnoge druge podatke, ki jih vsebuje navadena vprašalna pola za april.
Opozarjamo, da bodo posebni vlaki iz lavan-tinske škofije dohajali v Ljubljano najbrž še le 29. junija okoli poldneva. Zato se potniki posebnih vlakov ne bodo mogli udeležiti veličastnega mladinskega nastopa na Stadionu 29. junija zjutraj ter ne stanovskih zborovanj. Za one, ki se želijo udeležiti teh prireditev, bo prikladnejše, da potujejo z rednimi vlaki s polovično vožnjo.
Slavistično društvo v Ljubljani
je imelo svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, 19. t. m. Predsednik g. univ. prof. dr. Nahtigal je podal izčrpno poročilo o nalogah slavističnega društva za bodoče, ki se tičejo_ predvsem pouka slovenskega jezika na naših šolah, tako osnovnih, meščanskih kot tudi srednjih. Treba je okrepiti jezikovni študij domačega jezika na naših srednjih šolah, ki sedaj ne zadošča. Govoril je o načrtih, predavanjih in zamenjavi publikacij, ter zlasti opozarjal na potrebo takega slovenističnega časopisa, kot ga imajo n. pr. Srbi (Naš jezik), ali Poljaki (Nasz j<?zyk) itd., ki bi bil tudi praktično-pedagoški. Podpredsednik prof. dr. Kolarič jc opisal dosedanje delo.
celo deputacijo v ministrstvo. Podvrgel je kritiki dosedanje učne načrte, pokazal na njihove slabosti ter podčrtal dolžnost prav slavističnega kluba, kot društva, ki naj skrbi za pravilen in zadosten pouk slovenščine po naših šolah. Po referatu vseh drugih odbornikov, med katerimi je bilo posebej zanimivo razglabljanje abs. phil. Petreta o načinu, kako priti do denarja za znanstveno pedagoško publikacijo oz. nadaljevanje Časopisa za slovenski jezik, književnost
in zgodovino, ki je svoj čas po osmih letih izhajanja moral prenehati. S primerjavo izdatkov za kulturne potrebe iz javnih ustanov se vidi, da bi se moglo pri njih dobiti primerno dotacijo, ki bi po zakonu pripadala. Končno je občni zbor sklenil, da bo osnoval odbor za šoT-ske knjige, ki bo budno stražil in delal v vseh vprašanjih, ki se tičejo učnih knjig slovenskega jezika, kar smatra društvo za svojo glavno dolžnost in nalogo. V ostalem pa bo pripravljal gradivo za nadaljevanje jezikoslovnega časopisa (ČJKZ), ki naj bo praktičnega pomena. Obenem bo društvo organiziralo predavanja za člane in javnost ter iskalo zveze z drugimi znanstvenimi društvi. — Mlademu znanstvenemu društvu « tako lepimi in potrebnimi nameni želimo veliko uspeha.
Spomeniki
lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki
FRANJO KUNOVAR
i	Sv. Križ — Ljubljana
Zahtevajte album. Telef. 27-87
Oradba stalne tribune.
Celjsko mestno avtobusno podjetje za tajski promet
Mestno avtobusno podjetje v Celju je v svrho pospeševanja tujskega prometa in da glede na težke razmere omogoči prebivalstvu čim večjo uporabo avtobusov, sklenilo znatno znižati vozne cene na nekaterih progah in uvesti na vseh progah olajšave za tour in retour karte. Na progi Celje—Logarjeva dolina je splošno znižanje voznih cen, tako da stane vožnja na progi Celje—Logarjeva dolina 50 Din. Tour in retour karte z veljavnostjo dveh dni stanejo na tej progi: Celje—Logarjeva dolina 80 Din, Celje—Solčava 72 Din, Celje—Rogovilc 68, Luče 62, Ljubno 50. Rečica 38, Mozirje 30, Letuš 26 in Braslovče 20 Din. Ra-, zen tega uživajo člani podružnice SPD v Celju pri tour in retour kartah v Logarjevo dolino še poseben popust, da plačajo na podlagi veljavne članske izkaznice v pisarni m. avt. podjetja 70 Din. Te karte niso terminirane. Ta popust velja za vse dni razen za sobote in nedelje. — Celje—Dobrna, tour in retour se zniža na 24 Din, in se njihova veljavnost zviša na 2 dni. Razen tega so za_ to progo uvedene posebne družinske karte. Družine z najmanj dvema članoma dobijo v pisarni povratne karte po 20 Din za osebo. — Celje—Rog. Slatina 27, za povratek 40 Din. Celje—Podsreda na eno stran 38 Din, za povratek 70 Din. Celje— Sv. Peter pod Sv. gorami 40, za povratek 64 Din. Podjetje se bo tudi sicer v vsakem oziru potrudilo, da bo ustreglo občinstvu. Na razpolago so avtobusi za posebne vožnje in izlete po nizkih cenah. Vse zadevne informacije se dobe v pisarni mest. avt. podjetja v Celju, Trg Kralja Aleksandra 5, telef. 236.
Izpred kazenskega sodišča
Ljubljana, 20. maja.
V javorniskih gozdovih na Notranjskem ne cvete samo tihotapstvo konj, marveč tam imajo svoja tajna lovišča tudi divji lovci, mladi fantje, ki si privoščijo kako srno ali pa tudi jelena, ki živi na Javorniku in pod Snežnikom in ki jih je v te gozdove pripeljala snežiska graščina. Graničarji so 13. februarja letos opazili štiri mlade fante v Ba: lantovi dolini na Javorniku, ko so s puškami čakali na divjačino. Ko so bili fantje zapazili graničarje, so se spustili v divji beg. Imeli pa so smolo, da je eden izgubil klobuk. Od sebe so pometali tudi puške. Pred kazenskim sodnikoin-poedincem okrožnega sodišča v Ljubljani sta bila zaradi prestopka tatvine divjačine obsojena mlada divja lovca France in Lojze iz Dolenje vasi pri Cerknici in sicer prvi na 14 dni, drugi pa na 20 dni zapora. Sodniku sta zatrjevala: »Gospod! Šla sva samo v gozd sekat leekovke!« Sodnik ju je po očetovsko poučii. da se s puškami ne hodi sekat leskovk. Obsojenca nista hotela izdati se dveh svojih tovarišev in sta raje prevzela kazen na svoja pleča.
Ljubljančan Ciril je bil obsojen na 2 meseca zapora, ker je nekemu imovitemn go-siiodu ukradel 2000 Din gotovine. Par ur je veselo živel, sedaj bo jedel nezabeljen ričet.
Velik nočni požar
Ptuj, 20. maja.
V nedeljo, 19. t. ni. ob pol 3 zjutraj, ko je bilo prebivalstvo v glohokem spanju, se je nenadoma zasvitalo nebo nad prijazno vasico Štur-movci, ki leži na desnem bregu Drave med Ptujem in Sv. Vidom. Požar je izbruhnil pri posestniku Jakobu Bezjaku. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, ki je zgorelo do tal; ogenj se je razširil kljub obrambnemu zidu na stanovanjske poslopje, na katerem je zgorelo ostrešje. Gasilci iz Ptuja in Sv. Vida so prihiteli z neverjetno naglico na kraj požara in z velikim naporom preprečili, da stanovanjska hiša ni zgorela do tal ir tudi, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Zgoreli so vsi poljski pridelki, posebno pa velika množina sena, ter vse gospodarsko orodje. Živino so le z muko rešili, pač pa je zgorelo 60 kokoši 5 svinj, 6 svinj pa je bilo lako hudo opečenih, da so jih morali zaklati. škoda je precej velika iri znaša okrog 60.000 Din
Občni zbor Muzejskega društva v Ptuju
Pretekli teden je imelo Muzejsko društvo svo] redni občni zbor v refektoriju mestnega Ferkove-ga muzeja v Ptuju. Zbor je vodil društveni predsednik g. Dr. Komljanec, ki se je uvodoma spominjal v preteklem letu umrlih članov. — Iz poročila je posneti, da je bilo društvo v preteklem letu zelo delavno in je razširilo tudi prostore za izkopine in namestitev obsežne muzejske knjižnice. Vse te nove prostore je dala na razpolago mestna občina. Nadalje je posneti iz poročila, da se je društvo obogatilo z raznimi izkopinami iz rimske dobe in sicer z dobro ohranjenim rimskim sarkofagom in denarjem, z različnimi dobro ohra njenimi posodami in okraski iz iste dobe. Letošnje poletje nameravajo s kopanjem v bližnji Haj-dini nadaljevati. Društvo je izdalo arheološki zemljevid in postavilo en izvod na kolodvoru, potujočemu občinstvu na vpogled.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal prof. Alič, je razmeroma ugodno. Obisk muzeja od strani tujcev, ki prihajajo v Ptuj, je bil obilen in sicer znaša nabrana vstopnina 3.452 Din. — Na članarini in z nekaterimi drugimi dohodki se je nabrale 16.757 Din, banska uprava je nakazala 15.000 Din, tako da znašajo dohodki skupno 35.200 Din. — Izdatki, ki jih je imelo društvo v preteklem letu znašajo 17.351 Din, v blagajni pa se nahaja 17.858 dinarjev.
Pri volitvah v odbor so bili izvoljeni dosedanj, člani in sicer: predsednik Dr. Komljanec, odborniki: notar Škrabar, dr. Remec. prof. Alič, šol nadzornik Gorup, šol. upravitelj Peček in učitelj i Smodič, ki vodi tajniške posle. Dva člana kot za-1 stopnika občine določi mestni svet v prihodnji seji. Po občnem zboru je imel društveni predsednik dr. Komljanec zanimivo predavanje o potovanju s par nikom /Kraljica Marija« v Grčiji in v Orientu.
Jubilej trgov, nadaljevalne šole v Ljubljani
Trgovski dom že dolgo ni sprejel v svoje obširne prostore toliko gostov kakor v soboto na dan proslave 2,r>-letnice trgovske nadaljevalne šole združenja trgovcev, ki je bila povezana s prav lepo uspelo akademijo. Ugotoviti moramo, da je akademija dosegla svoj popolni moralni uspeh. Priznanje gre vsem, ki so sodelovali, tako učiteljskemu zboru z vodjo in ravnateljem g. Gruinom, kakoi tudi učencem in učenkam. Posamezne točke so gledalce navduševale, zlasti »Oj Dober dob« in pa ruski ples
Slavnostno proslavo je otvoril predsednik šolskega odbora združenja trgovcev vele-tržec g. Albin Smrkolj, ki je po državni himni pozdravil vse navzoče goste.
25 let ni dolga doba, zato nas pa tombol; živo spominja na tiste čase, ko nam je uka; zovat. tujec, na čase ko smo bili hlapci, tujci pa naši gospodarji. Z veliko požrtvovalnostjo, železno energijo, prežeto z ognjem domovin ske ljubezni, se je naše trgovstvo s podporo idealnih kulturnih delavcev na gospodarskem polju sprostilo robstva in naš trgovec je postal na svoji zemlji svoj gospod. Slovenski trgovec je v času splošnega narodnega gibanja spoznal, da je treba za obstanek in procvit naroda delati predvsem na gospodarskem polju, ker le v zdravem gospodarstvu, katero se nahaja v domačih rokah, je obstoj naroda zajamčen. S tega vidika je treba gledati na trgovski stan in naj bi bil tudi resen opomin onim, ki gledajo na naše trgovstvo samo s pridobitnega vidika. Zgodovina nas uči, da je pri vseh velikih narodih trgovstvo vršilo pionirsko delo, da je trgovstvo utiralo pot k narodnemu blagostanju in razvoju kulture.
Naš trgovski podmladek, ki se praktično uvaja v razne panoge trgovine, dobiva na trgovski nadaljevalni šoli vse ono znanje in vede, ki so potrebne, da napravijo iz mlndil, ljudi dobro podkovane trgovce, ki bodo tako pripravljeni lahko vzdržali v boju zn ob stanek. Razen tega pa se trgovsko mladino v šoli navaja k temu, da bodo kot sotrudniki in samostojni trgovci posvečali svoje proste ure gospodarskim in prosvetnim organizacijam in postali tako pravi borci v službi svojega stanu in naroda. Vse to vzgojno delo vrši učiteljski zbor z veliko ljubeznijo in polnim razumevanjem naših teženj, zakar mu bodi izrečena s tega mesta nnša iskrena zahvala. Vodja te šoie g. Grum, ki vzorno vodi ta učni zavod, praznuje na šoli dvojni jubilej in sicer 15-letnico, odkar poučuje, iu 10 letnico voditeljstva naše šole. Za njccrovc uspešno, požrtvovalno delovanje niu izrekam v imenu združenja in v imenu šolskega od bora naše iskrene čestitke.
Nato je govoril ravnatelj g. Grum in v imenu učencev in učenk je k 25-lctnici v tn namen posvečeno besedilo učiteljice mestnega liceja ge. Marije Grosljeve recitiral vajenec Avgust Repotičnik,
Bolgarskim pevcem v pozdrav!
Maribor in gradbeni zakon iz L1931
V članek, ki ga je pod tem naslovom prinesla nedeljska številka -.Slovenca«, se je vrinilo več neljubih pomot in krajšav, ki bistveno kvarijo nekatere pojme gradbenega zakona. Odstavek o gradbenih okoliših in zaščitnem pasu bi se moral glasiti tako:
>Kaj je gradbeni okoliš? Območje, ona površina naselbine, ki jo predvideva regulacijski načrt zazidavi — gradbena tla torej. Gradbeni okoliš je sestavljen iz ožjega okoliša, ki obsega praviloma že naseljeni del (v ned. štev. sše nezazidani in nenaseljeni«) mesta ali trga in iz širšega okoliša, ki obsega praviloma še nezazidani in nenaseljeni dol. Ožji gradbeni okoliš obsega zgolj gradbeno zrela tla, na katerih se lahko parceli-rano zemljišče takoj zazida. V širšem gradbenem okolišu gradnje niso dovoljene: ta predstavlja rezervo, ki se bo postopoma vključevala v ožji gradbeni okoliš po potrebah razvijajočega se mesta. Je to nujen regulativ za sistematičnejšo in racionalnejšo izgradnjo mesta, ki ga imajo v mnogo izdatnejši meri vse države v urbanističnem pogledu.
Važno določilo regulacijskega programa je zaščitni pas. Naš gradbeni zakon se zavzema po vzorcu drugih modernih zakonov s posebno vnemo 7.a zaščito umetnostno- zgodovinskih spomenikov in zaščito pokrajinskih lepot, odnosno tipične slike pokrajine. Poleg važne higienske opravlja to funkcijo zaščitni pas, v katerem so morajo vzdrževati obstoječi in nasajevati novi gozdovi, zelenice in vrtovi ter rezervirati potrebne površine za nove bodoče parke, za kmetijstvo itd. Napačno pa je naziranje, da izključuje zeleni pas gradnjo. Gradbeni zakon ne dovoljuje na območju zaščitnih pasov naseljevanja, zabranjuje torej parcelacijo v zvezi z gostimi prometnimi ploskvami, ki jih zahteva tako naseljevanje. Posamezne gradnje bodisi gospodarskega, bodisi stanovanjskega značaja na zemljiščih večjih izmer so seveda dovoljene, če se s svojimi oblikami prilagodijo pokrajinski sliki.«
Pripominjamo tudi, da predstavlja v nedeljski številki objavljena slika »Novo razdelitev površin mesta Maribora«.
Ko prihajate, dragi bratje Bolgari, vrli pevci 17, obmejnega obdonavskega mesta, bolgarskega Kuse, vedite, da prihajate med Slovence, kakor prihaja svoj na svoje. Vas in nas vežejo dolga leta medsebojnih prisrčnih simpatij in skoraj slična usoda, veže nas podoben jezik, tako da med vami in med nami ni potreben tolmač v kakšnem drugem jeziku, veže nas zavest, da ste vi najbolj južna veja, mi Slovenci pa najbolj severna veja istega južnoslovanskega debla. Veže pa nas medsebojno tudi vaša in naša pesem. Saj pesem je tisto, kar gre človeku in narodu najgloblje do srca. Ko ste stoletja ječali pod krutim nasiljem nekrščanstva, ste vedeli, da boste sicer vzdržali in da boste dočakali dan osvobojenja, toda samo pod enim pogojem, ako ostanete zvesti Kristusu in svoji materni besedi. Najboljše sredstvo pa, da vam ostanejo rodovi zvesti dragi materinščini, je pesem. lil vi Bolgari se ponašate z mogočno epopejo, ki ne zaostaja 7.a sorodno in pravtako bratsko srbsko narodno epiko, v zapadni Evropi sicer bolj 7.nano. Stoletja že vemo Slovenci, da biva tik pred vrati Carigrada krepek in žilav južno-dovanski narod, sposoben doseči najvišje cilje kulture in civilizacije. Naša poezija ima polno motivov iz vaše junaške osvobodilne borbe proti mohamedanstvu in narodnemu neprijatelju. Kakor ste vi Bolgari hvaležni svoji narodni pesmi, da vas e ohranila zveste svoji narodni besedi, tako smo Hvaležni tudi mi Slovenci svojim neznanim na-
Zborovanje tegijonarjev
Ljubljana, 18. maja.
Okrutna gennanizacija, ki se izvaja nad našim slovenskim koroškim življenjem, vznemirja vse bivše koroške borce. Omalovaževanje mednarodnih dogovorov in prevelika ši-rokogrudnost naše oblasti in vsi drugi momenti, so prisilili bivše borce s Koroške, da osnujejo Legijo koroških borcev. Ta nad-strankarska, strogo patrijotična narodna obrambna organizacija ima svoj sedež v Trbovljah. V Ljubljani pa so je. osnovalo 16. t. m. poverjeništvo za metropolo slovensko. Skupščina je bila obiskana po preizkušenih borcih in simpatizerjih v zelo velikem številu, tako iz mesta kot z dežele. Po kratkem nagovoru tov. dr. Milivojeviča, ki je pojasnil namen in pomen to lige, je skupščina prešla na čitanje pravil, ki so bila soglasno odobrena. Tudi finančna plat organi-zaci ie se reši po vzorcu in tabelah gl. odbora. Hkrati je zbor sklenil ustanoviti po vseli večjih krajih države pover.ieništva in pripraviti teren za delovanje krajevnih odborov. Nato je predaval tov. Primožič o sedanjem položaju koroških Slovencev. Predavanje je potrdilo, kako nujno potrebna .te bila'ustanovitev te nadvse patrioticne organizacije. Vse diskusije pa so izzvenele v želji. da nas v odločilnem trenutku ne najde nepripravljenih, kakor pred 15 leti. Legija bo budno na straži in bo zasledovala v okvirju potrjenih pravil vse, kar se tiče našega bednega ljudstva onkraj Karavank. — Ar glavnega poverjenika je izbrala skupscina soglasno in z navdušenjem preizkušenega borca za pravice slovenskega naroda v zibelki slovenstva na Koroškem: Dr. Milivojevi-čn, pod pol. v pok., Ljubljana, Aleksandrova cesta 1fi-I., kamor blagovolite na-sloviti vso toz. korespondenco. — Skupščina je trajala •ind 4 ure in je bilo popolno soglasje v vseli
vprašanjih med članstvom.
*
f." Bolgarski pevci (40 dam in 40 gospodov) se pripeljejo danes ob 13.45 v Ljubljano. Člane narodnih društev, predvsem pevskih zborov, pa tudi vse ostalo občinstvo prosimo, da se udeleže sprejema na glavnem kolodvoru. Gostje bodo deloma nastanjeni v hotelu Slon, deloma pa v areni Narodnega doma. Ob '20 bo v Unionu koncert.
O Apel ljubljanskemu občinstvu. Drevi ob 8 bo v unionski dvorani koncert bolgarskega pevskega zbora iz Ruse. Ljubljana naj pokaže, da zna vračati gostoljubnost, ki so jo v teh dneh izkazali našim gostom v bratski Bolgariji, našim pevcem. Ljubljančani, pozivam vas, da 7, agitacijo od osebo do osebe poskrbimo, da bo polna dvorana. Kranja Tavčarjeva.
O K dijaški akademiji v Unionu. Med odličnimi osebnostmi, ki so se udeležile evharistične akademije v nedeljo zvečer v unionski dvorani, je bil v »Ponedeljskem Slovencu« po pomoti izpuščen inšpektor salezijanske družbe g. dr. Franc Walland, kar s tem popravljamo. Slovesnost je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja.
0 Gospodarska, kulturna in prosvetna društva trnovskega ekraja v Ljubljani prirede dne 1. junija romanje na Oplenac, da se poklonijo smrtnim ostankom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Odhod iz Ljubljane bo z večernim brzo-vlakom v soboto 1. junija ob 20. Povratek 4. junija ob po! 11.
rodnim umetnikom, ki so z domačo epično in lirično pesmijo vzdrževali v srcih naših prednikov ljubezen do mile slovenske besede. Še danes se Slovenci na nekaterih naših obmejnih točkah borimo, in še dosti uspešno, samo s svojo pesmijo pred propastjo, žal pa nam je sovražnik zopet na drugih točkah zatrl še to orožje. Vam Bolgarom in nam Slovencem je torej pesem posebno ljuba, ker nam je še več kakor umetnina, ker nam je svetinja.
Radujemo se, da prihajate k nam tako pogosto z najlepšim, kar nam morete dati, to je s pesmijo. Radujemo se vaših trgovcev, vaših gospodarstvenikov, vaših politikov, vaših znanstvenikov, vaših umetnikov, najbolj pa se radujemo vas pevcev. Mnogo potov vodi od vas do nas in obratno, toda najbližja je pot skozi bratska srca, je pot, spremljana s pesmijo. S pesmijo se bomo najbolj zbližali in se v ljubezni najprej vklenili.
Vaša bolgarska zemlja je vrt Balkana, vrt Ev-rope. Z začudenjem gleda potnik, kako se vaš kmet, vaš vrtnar, vaš delavec in vaš izobraženec oklepajo svoje zemlje. Zato vemo, da ste v svoji zemlji trdno zasidrani in da je zato vaša zemlja tudi zmožna proizvajati najvišje etične dobrine in umetnine. Srčno se veselimo pesmi, ki jo bomo slišali iz vaših grl, ker vemo, da je ta pesem plod vaše zemlje in vašega naroda. Bodite nam srčno, iskreno, gorko pozdravljeni!
Vožja tja in nazaj vštevši avtobus stane 225 Din. Ob poklonitvi se bo položil na grob kralja junaka krasno izdelani slovenski svečnik »Slober« s spominsko knjigo. Prijave za romanje se sprejemajo v gostilni Soklič, Pred Konjušnico, do vključno 26. maja 1935. Vse članstvo trnovskih društev in njih prijatelji se vabijo, da se prijavijo v čim večjem številu za romanje. Pripravljalni odbor.
© Akcija za dom visokošolk se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je akademija dne 13. maja tako lepo uspela.
—	Odbor.
0 Ponesrečenci. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela naslednje ponesrečence: 41 letni brezposelni delavec Janez Langerwaiter iz Mirk pri Vrhniki ie padel s hleva ter se poškodoval na glavi.
—	V bolnišnico so prepeljali čevljarjevo ženo Štefanijo Bregarjevo iz Čopove ulice 14. Imela je znake zastrupljenja. — V Velikih Laščah je konj brcnil 70 letnega jDosestnika Janeza Purkata ter mu zlomil levo roko. — V Svetjah pri Medvodah je z moto-ciklom trčil v avto 24 letni čevljarski pomočnik Ivan Mclcer ter si zlomil pri padcu desno nogo.
© Zopet dva vlomilca. Nadloga vlomilcev je v Ljubljani zadnji čas stalna. Policija je pravkar zaključila preiskavo proti dvema nevarnima vlomilcema, ki ju je oddala sodišču. V petek popoldne je namreč hišnik gostilne pri »Štefanu« na Miklošičevi cesti, katere najemnik je Nikola Ni-količ, opazil, da je nekdo vlomil v gostilničarjevo stanovanje. Hišnik je stekel za vlomilcem v Frančiškansko ulico, ga tam dohitel ter mu odvzel plen, nato pa vlomilca izročil policiji. Plen, ki ga je vlomilec dobil v gostilničarjevem stanovanju, je bilo nekaj srebrnikov in pa samokres. Vlomilec je bil 32 letni brezposelni ključavničar Alfonz K. Dan poprej pa je bilo tudi vlomljeno v isto stanovanje ter je vlomilec odnesel zlato uro z verižico ter par čevljev. Skupna vrednost je bila 2700 Din. Alfonz je priznal, da je izvršil oba vloma, ter je povedal, da je prodal čevlje in verižico nekemu kmetu, ki je pripeljal drva v mesto, za uro pa je povedal, kam jo je skril, in jo je policija tudi res tam našla. — Množe se tudi tatvine in vlomi po gostilnah. Te dni je nekdo vlomil v Kajfeževo gostilno v Florijanski ulici ter je odnesei 3000 Din in nekaj zlatnine. Še istega dne je policija prijela vlomilca v osebi brezposelnega zidarskega pomočnika Jožeta S. iz gornjegrajskega okraja, lože je tatvino priznal, povedal pa je, da je večino denarja zapil in zapravil z družbo, ki jo je z avtomobilom odpeljal popivat v Tacen. Policija je ugotovila, da je prejšnji dan prodal žensko uro na usnjatem pasu, znamke »Metina«. To uro je policija zaplenila. Sedaj išče lastnico ure, ker jo je Jože nedvomno kje ukradel.
Cerkveni vestnih
Konnrerjaeija akademikov pri oo. jezuitih ima rodni spHtn.iick dre.vi ob 19 in ne, kakor ponavadi, v sredo. Na to opozarjam tovariše. — 1'rufekl.
KRAPINSKE TOPLICE
Izvanredni uspehi pri zdravljenju revme, pro-tina, išiasa ženskih bolezni itd — Radioaktivne terme in blato 43 C. sezona od srede aprila do srede oktobra. — Nizke cene. /.natni popusti za časa nred- in posezoni, pavšalne kure. - Železniška postaja Zabok Kr;ip. Toplice, odtod autobusna zveza brezplačen železniški povratek. — Z.ilitevajte prospekte.
□	Razgledni stolp pri Sv. Pankraciju. Da sc
dvigne zanimanje za to prelepo izletno točko naše severne meje tako, kakor zasluži, se je osnoval odbor za zidanje razglednega stolpa pri Sv. Pankraciju s sedežem na Remšniku. Tc dni se razpošiljajo prošnje za prispevek za zidanje. Ako bo naše navdušeno planinstvo iz vseh vnst in stanov prav razumelo položaj, bo pripomoglo po svojih najboljših močeh, da bo severna meja z razglednim stolpom pridobila na ugledu ter s svojimi krajevnimi lepotami privabila še one, ki jo doslej niso obiskovali.
□	Predprodaja vstopnic za gostovanje ljubljanske drame je podaljšana do jutri. Do gostovanja ne pride, če nc bo zaključek predprodaje ugoden. Pričakovati je, da bo mariborsko občinstvo uvidelo pomen tega gostovanja ter bo napolnilo gledališče s svojim obiskom.
□	Poročila sta se v frančiškanski baziliki gosp. Ivan Mavrič, magistralni uradnik in gdč. Režabek Klara, hči gozdarja in posestnika iz Konjic. Naše iskrene čestitke.
G Smrtonosna srčna kap je zadela včeraj zjutraj upokojenega nadučitelja gosp. Marija Zver-Zalai. S pokojnikom lega v grob značajen in veren slovenski mož, ki je bil do svoje upokojitve med prvimi borci za pravice našega naroda v ogroženem Prekmurju. Rodil se je leta 1886 iz stare slovenske rodbine in njegov oče je bil župan v Nedelici v Prekmurju. Učiteljišče je končal v Ča-kovcu, služil najprej v Kančovcih, nato pa 27 let kot šolski voditelj v Kuzmi. Leta 1925 je stopil v zaslužen pokoj ter se preselil v Maribor. Zapušča žalujočo vdovo s tremi otroki. Blagega pokojnika bodo pokopali jutri v sredo ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Zanimiva najdba v podrtem spomeniku. Pri
podiranju podstavka Tegetthofovega spomenika so našli delavci na vzhodni strani vzidano bakreno pušico, ki vsebuje zanimiv dokument, vzidan ob času postavitve spomenika. V puščici je bilo per-gamentno ustanovno pismo s podpisi takratnega župana Duhača in odbora za spomenik, v katerem je bil tudi Slovenec dr. Janko Sernec. Poleg per-gamenta sta bila v puščici še dva srebrnika, 4 ni-kljasti novčiči in dva bakrena novca. Puščico so vzidali ob postavitvi spomenika leta 1883.
□	Ekskurzija kovinarskih vajencev in pomočnikov mariborske strokovno-nadaljevalne šole v Ruše bo jutri v sredo. Četrtinska vožnja. Zbor ob 13 na koroškem kolodvoru. Gosp. mojstri se naprošajo, da dajo v to svrho vajencem prost popoldan,
□	Davkarija opominja. Davčni urad razglaša, da je zapadel s 15. majem II. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet, rentnine, družbenega davka in vojnicc ter obrok uslužbenskega davka za april.
□	Smrt kosi. V bolnišnici je umrla v najlepši dobi 27 let gospa Gabrijela Žener, soproga inže-njerja. Pokojnico bodo prepeljali v Rajhenburg. — Na Meljskem hribu je umrla gospa Rader Roža, vdova po želez, poduradniku. Naj počivata v miru!
□	Stopnišče v gradu so neznani ljudje zopet poškodovali. Lepim figuram so odbili razne dele ali iz lahkomiselnosti ali iz zlobe. Društva, ki uživajo v gradu gostoljubje mestne občine, naj bi svoje člane primerno poučila, naj pazijo na stopnišče.
□	»Maraton« nc »Maribor«. Včerajšnjo propagandno tekmo na Mariborskem otoku je priredil SK Maraton, in ne SK Maribor, kakor je >Pond. Slovenec« pomotoma poročal.
□	Posestno gibanje. Gosp. dr. Mikuž nas obvešča, da ni on kupec parcele na Grajskem maro-fu, temveč je predmetno parcelo kupila Ela Mory.
□	Zakaj so ribe v Mariboru dražje kakor v Ljubljani? Restavrater gosp. Povodnik nam sporoča na tozadevno notico, da podražuje morske ribe v Mariboru drag prevoz po železnici, dočim jih
apostolu!. Pri tem ga pa ne navdaja, kakor bi morda kdo mislil, skepticizem, ampak nasprotno, navdaja ga gotovost, tako da more udarjati brez obzirnosti, z mečem angela, s strelo preroka, s tetivo, ki služi v to, da odpodi iz tcmpla mešetarje. Zanj je kritika delo vere. in v svesti si svojih dolžnosti kot učitelja ter vodnika vesti izobči s strašnimi prokletstvi svoje nevernikc.
S kakšno žilavo vztrajnostjo, s kakšno razigrano krutostjo! Razkavost Pnpinijevega genija se brez usmiljenja in brezobzirno razvija v njegovih razdirajočih kritikah, katerim se še nikoli ni odpovedal in katere so določile smer njegovemu pisateljevanju. Te kritike s svojo bojevito opojnostjo premotijo vojnika, da ne meri niti več ne računa, kam bo zagnal puščice. V tem občudovanja vrednem jeziku, polnem sanjavih drobcev, ki ima zdaj strogo jasnost Machiavela zdaj slikovitost biblijskih vrst v sebi, meče Papini svoje strele, in to burno, iskro in ognjevito. Kar doseže, požge, poruši ter pri korenini i/.rujc napačne ideje, pogubo-nosne sisteme. Ali se bo mogoče kdaj povzpel predaleč? Ali bo naletel, ali bo dosegel onstran rane zdravo tkanino? To so gotovo neizogibni ekscesi, ki so obseženi v polemiki. V tem področju, ki je stvar vere in prepričanja, t. j. osebnosti in individualnosti, nc moro nihče reči, bo li zgrešil cilj ali morda šel preko njega. Polemika odgovarja v resnici, notranji nujnosti, zahtevam duha in srca. katerih sodnik je polemičar sam in katerih totalno potrebo more on sam preceniti.	h
Slovenci, najkultiirnejši slovanski narod«.
Predavanje pod gornjim na.- ivom jo ime, t. m. v bratislavskem radiu Jan lrinler. V
dobiva Ljubljana naravnost iz Sušaka z avtobusom. Poleg tega konsumira Maribor rib le okrog 350 kg na teden, Ljubljana pa do 1000 kg in je zaradi večjega konzuma tudi cena nižja.
O Zapuščena ulica je Aljaževa, dasi so njeni stanovalci že neštetokrat prosili, da se jih občina usmili, V Mariboru se popravljajo z valjarjem ulice, kjer ni niti hiše ali pa le par poslopij, skozi Aljaževo pa hodi dnevno na tisoče ljudi in stoj) hiša ob hiši.
Celie
& Zidarski mojster Franjo Nerad ra zadnjt poti. V nedeljo popoldne je bil izpred hiše žalosti v Aškerčevi ulici |x>greb zidarskega mojstra g. Franja Nerada. Žalni sprevod je otvorila godba, nato je stopala deputacija gasilcev iz Gaberja, duhovščina, voz s krsto, nato sorodniki, za njimi pa dolga vrsta pokojnikovih stanovskih tovarišev obrtnikov, dalje trgovcev, zastopniki celjske okoliške občin: ter mnogo prijateljev in znancev. Pogrebne obrede je opravil ob asistenci g. opat Jurak.
Dar Državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju. Stavbna zadruga državnih nameščencev v Celju je naklonila državni krajevni zaščiti dece in mladine v Celju 250 Din. Iskrena hvala! — Odbor.
Sr Zahvala. Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju se lepo zahvaljuje gospe Logarjevi, gdčnama ZujDančičevi in Kalanovi, ki so vodile vso akcijo cvetličnega dne. Nadalje prav prisrčna zahvala gospodičnam: Jeričevi," Krušičevi, Grilan-čevj, Gorišekovi, Mihelčičevi in Radejevi, ki so prodajale cvetje po mestu in s tem pokazale veliko ljubezni do uboge dece. Hvala tudi gg. vrtnarjem: Jelovšku, Gradišerju in Zelenku za cvetje. Zahvaljujemo se vsemu cenjenemu občinstvu, ki je z na. kupom cvetja podprlo našo akcijo.
er Hišni posestniki so zborovali. Društvo hišnih posestnikov v Celju je imelo svoj redni občni zbor v soboto zvečer v hotelu Pošta ob precej majhni udeležbi članstva. Podana so bila običajna izročila društvenih odbornikov. Društvo ima 247 članov, njegovo finančno stanje je povoljno. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom trgovcem g. A. Fazarincem na čelu.
.0- Kategorizacija občinskih cest in ulic mesta Celja. Mestni svet je na eni predzadnji seji kategoriziral mestne ulice in ceste v občinske ulice in ceste prve in druge vrste. Seznami navedenih cest in ulic z načrti so sedaj občinstvu na vpogled v sobi št. 2 na mestnem poglavarstvu do 31. maja.
Najdeno otroško trupelce
Celje, 20. maja.
Danes ob pol 4 popoldne je našel slikar Anton Majcen pod mostičkom v Zrinjskega ulici blizu mestne osnovne šole zelo razpadlo otroško trupelce, ki je bilo pokrito s slamo. Majcen je o tem obvestil policijo, ki se je po ugotovitvah dejanskega stana podala na omenjeno mesto, kamor je prišel kmalu tudi uradni zdravnik g. dr. Reber-nik. Po strokovni zdravniški preiskavi gre za de-tomor, ali mrtvo rojeno dete, vendar ni mogoče ugotoviti, ali je otrok moški ali ženski spol, ker je trupelce že zelo razpadlo.
Ptui
Predavanje o avtogenem varenju. Odbor za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja v Ptuju priredi od 23. do 25. maja predavanja o avtogenem varenju. Predavanja bodo v mestnem gledališču. Začetek vsakokrat ob 18. Predava inž. Knez iz Ruš.
Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl Janez Črnko, posestnik v Vurbergu. Dosegel je starost 60 let. — V Ptuju pa je umrla Apolonija Pignar v visoki starosti 85 let. Blag jima sjKimin!
Pasji zapor v Ptuju je ukinjen.
uvodu je kratko omenil težavni geopolitični položaj in bogastva slovenske zemlje, nato pa takoj prešel na kulturna vprašanja in poudaril, da so »Slovenci v neobičajno kratkem času dvignili svojo kulturo neobičajno visoko«. Mnogo jc k temu pripomoglo preko 3300 kulturnih in gospodarskih društev, s katerimi je bila prepletena vsa Slovenija. G. predavatelj je navajal za primer statistike iger, prireditev, knjižnic i. p. »Prosv zveze«, organizacije, ki je za kulturno povzdigo slov. naroda največ storila.
Pri poglavju o knjižni produkciji je zlasti omenjal Družbo .sv. Mohorja, kis pestrim koledarjem, beletrističnimi in poljudnoznanstvenimi knjigami v izdatni meri izobrazuje preprosto ljudstvo, dočim jc Slovenska Matica »s prekrasnimi izdajami znanstvenih in leposlovnih knjig«, namenjena predvsem izobraženstvu. Sledili so podatki o ostali slovenski knjižni produkciji, zlasti o številnih prevodih iz vseh svetovnih jezikov. Med periodičnimi publikacijami sta najstarejša in vodilna časopisa Ljubljanski Zvon in Dom in svet, ki jih lahko primerjamo z vodilnimi tujimi revijami, in kakor so Slovenci majhen narod, vendar lahko tekmujejo z mnogimi večjimi in srečnejšimi narodi.«
Med slovenskimi velikimi književniki je omenjal g. predavatelj Prešerna, Župančiča, Finžgarja, »mojstra besede« Cankarja, Preglja, Miklošiča in Kopitarja, ki so pomagali zenotiti in dvigniti slovensko kulturo, da je danes na zavidanja vredni višini. In »kakor so Slovenci odločno za jugoslovansko državo, tako se zopet zavedajo,^ da morajo graditi svojo samostojno ivulturo, Kajti majhen liurou sc uveljalja 11 s 1 samobitno. enotno kulturo.«	ako.
Kulturni obzornik
S. IVI. Felicita Kalinšek: Slovenska kuharica
Osma, izpopolnjena in jx>množena izdaja. Str. 728. 34 barvanih tabel, mnogo ilustracij v tekstu. Vezava v celo platno. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. Cena 160 Din.
Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušanjih je S. M. Felicita Kalinšek svojo veliko »Kuharico« vnovič sf»polnila in jiredelala. Ta izdaja jc sedaj osma, kar jxmieni za slovenske razmere več, kakor še tako gostobesedna reklama. Na več kakor 700 straneh je strnila odlična in priznana avtorica vsa stara iu najnovejša dognanja kuharske umetnosti. Snov je obdelana nadvse pregledno, izbira receptov je naravnost neizčrpna. Knjiga pa nima samo neznanskega praktičnega pomena, ona uvaja go-s|:odinjo tudi v osnove njenega poklica. Brez pretiravanja zato lahko rečemo, da je to najpopolnejše delo te vrste, kar jih Slovenci imamo. To dokazuje tudi silni uspeh, ki ga je dosegla ta knjiga. Sedma izdaja se je razposlala v 12.000 izvodih, v vseli izdajah pa je šla ta knjiga v nad 100.000 izvodih med slovenske žene. To je rekordno število, kakršnega ni dosegla dozdaj nobena druga slovenska knjiga. Knjiga pa je tega uspeha ludi vredna, ker se v resnici lahko brez skrbi kosa s podobnimi deli velikih narodov. Lahko rečemo: v vsaki slovenski družini
naj bi bila tudi ta »Slovenska kuharica«!
*
Giovanni Papini — bojevnik. Nn Papiniju
moramo ločiti dva čiov«ks m sicor hac-iograf^ in oolemičaria.
Ta veliki italijanski pisatelj je gotovo I eden tistih, ki se ne morejo zadovoljiti s sve- j tostjo, to pa zato ne, ker je svetost na tem ! svetu tako nekaj redkega. Toda, čc je Papin-nijeva plemenitost v tem, da ceni ljudi više, kot se cenijo sami, je gotovo velika prevara v nasprotnem, ko se neprestano prepričuje o njih povprečnosti. Kot izrazit absolutist si ne more dovoliti, da bi odpustil ljudem njih povprečnost. Tako jc njegovo delo kot bojevnika večje kot hagiografa.
Od Papinija imamo znano Storia di Cristo in Sant'Agostino. V teh knjigah dodaja avtor pohvalnemu govoru na svetost tudi strašne satire proti ne-svetnikom. Gorečnost, s katero Papini izraža svoje občudovanje, se da primerjati le zmagoslavni jezi, s katero vihti cepec in bič.
Pri Papiniju kakor tudi pri vseli drugih velikih satirikih vlada globoka melanholija, ki se nagibl je k obupu. V tem pogledu je Gog prav tako obupan kot Gulliverjev Travels in po mojem mnenju bi inogc.1 samo Swift r. njemu lastno jedko zgovornostjo označiti njegovo pravično jezo. Ta llorentinec nc odpušča filozofom, kateri niso zadostili njegovi žeji po idealih in njegove kritike so neke vrste kruta razigranost na način, kot da bi hotel obvladati svojo žalost nad razočaranjem. To je resničen smisel velikih del Giovannija Papinija, pričen-ši od njegove Stromaturc preko Crepuscolo dei filosofi tja do 1'ietra infernale, ki je pred nedavnim i/.šlo v Bresci v izdaji La Morcel-liana v zbirki, ki jo urejuje g. Piet.ro Barge-lini.
Polemike Papinija loči od polemike Swifta . znak poslanstva ter jo druži z delom Leona i Bloy-a. Papini izvršuje kritiko kot neke vrste
Strašna smrt 9 letnega dečka
Maribor, 20. maja.
Včeraj proti večeru je v Gašteraju v občini Jurevski dol izbruhnil požar pri posestniku Petku, Goreti je začelo v hlevu ter je ogenj v nekaj minutah zajel vse poslopje. (XI domačih ni bilo nikogar doma. Preden so prihiteli sosedje na poinoč, jo bil hlev z gospodarskim poslopjem vred v plamenih. Omejiti eo se morali le na odvračanje ognja od hiš, medtem ko
jc \ hlevu zgorela živina, v svinjaku pa svinje. Poginilo je dvoje krav in pet svinj. Ko so končno ogenj pogasili, so pogrešali 9 letnega po-sostnikovega sina. Danes pa so našli pod ruševinami njegovo zogljenelo truplo. Fantek sc jc najbrž v nedeljo igral v hlevu tor zanetil požar in našel strašno smrt. Njegovo truplo je popolnoma zoglenelo in je bilo komaj spoznati, da so to ostanki človeka.
Koledar
Torek, 21. maja: Feliks Kantal., spoznavalec; Andrej Bobola.
Novi grobovi
•f- V Špitaliču, na enem skrajnih koncev ljubljanske škofije, polagajo danes v grob župnika Antona Mczega. V svojo oporoko, je sicer dal napisati, naj se, če umrje v Leonišču, pokoplje preprosto v Ljubljani. Toda njegovi župljani so ga hoteli imeti med seboj, kar jim je v čast. Včeraj ob 9 dopoldne je bilo truplo rajnkega blagoslovljeno v Leonišču in prepeljano v Špitalič. Po blagoslovu so se poslovili od ljubega tovariša njegovi sošolci: gen. vikar prošt Nadrah, stolna kanonika dr. Opeka in Vole ter poštni inšpektor Dietz, ki so ga tudi v njegovi bolezni pogosto obiskovali, tolažili in z njim do zadnjega upali, da se še živ vrne med svoje župljane. Preteklo soboto ob pol-devetih pa mu je kar nenadno zastalo srce in dobri g. Anton, ki je 33 let samotaril v Tuhinjski dolini, je odšel po plačilo k Bogu, kateremu je kot zgleden duhovnik 40 let zvesto služil. Večni pokoj I
-f- V Ljubljani je ugrabila neizprosna smrt družini g. Lojzeta Hartmana najmlajšega sinčka Francka. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Družini naše iskreno aožalje.
Osebne vesli
—	Spremembe v vodstvu Misijonišča v Grob-Ijah. V nedeljo, dne 19. maja, je prevzel predstoj-niško službo v Misijonišču v Grobljah misijonar g. Martin Ocepek. Dosedanji predstojnik g. Alojz P o h a r je imenovan za predstojnika Misijonske hiše v Belgradu (na Cukarici), za župnika na Cukarici je ponovno imenovan misijonar g. Andrej T u m p e j.
= Promocija. Na graškem vseučilišču je pro-moviral v soboto za doktorja vsega zdravilstva g. Franc Kokol iz Laškega. Čestitamo!
—	Odvetnik dr. Marjan Stupica se je preselil z odvetniško pisarno iz Dolnje Lendave v St. Lenard v Slov. goricah, kjer bo 1. junija otvoril pisarno.
Ostale vesti
V Gornjo Radgono na slovesni pokop naših vojakov-upornikov, ki so bili ustreljeni od avstrijskih oblasti leta 1918, in naših vojakov, ki so padli v borbi za osvobojenje Koroške, bo vozil iz Ljubljane avtobus 30. maja (Vnebohod) ob 4 zjutraj. Povratek zvečer istega dne. Voznina za tja in na-; zaj Din 110. Kdor se želi udeležiti te pietetne svečanosti, naj javi Organizalorno-propagandtiemu od-''veze jugoslovanskih emigrantskih združenj ani, Šelenburgova ulica 7, II, telefon 20-01. elik hlad v maju. Še slari ljudje ne pomni-
v Ljublja
- vi
seku Zveze jugoslovanskih emigrantskih združenj
......, Šel '	----- ----
~ id v maju. Še slari ljudje ne por jo tako hladnega majnika, kakor je letošnji. Majiik : je v vremenskem pogledu postal prav muhast in nagajiv. V nedeljo so se vrstili skoraj vsi vremenski pojavi. Po solncu je deževalo, nato je bilo zelo hladno, a noč je bila prav mrzla in jasna, saj je polna luna. V nedeljo je bilo opaziti tudi prav zanimiv pojav. Na zapadni strani, n. pr. proti Vrhniki je pri Sv. Treh kraljih lilo, da je bilo divno opazovati, ko je v Ljubljani solnce sijalo. Čez pol ure pa so se deževni oblaki privlekli nad Ljubljano in opoldne je bil hud, le par minut trajajoč naliv, dočim je bila zapadna stran proti Vrhniki vsa solnčna. Včeraj zjutraj je bilo prav mrzlo ter je znašala najnižja temperatura +4 C. Mnogi so se bali, da ne bi nastopila slana. K sreči je ni bilo, kajti drugače bi mogoče napravila veliko škodo. Podnevi je bilo hladno, vendar se je dnevna temperatura dvignila na prostem do +20 C.
— Obisk orkestralnega društva na Golniku. Orkestralno društvo Glasbene Matice iz Ljubljane je napravilo v nedeljo izlet na Golnik, in sicer pod vodstvom predsednika dr. Karlina, načelnika banske uprave, ter dirigenta M. L. Škerjanca. Skupno se je tega izleta udeležilo okoli 30 društvenih članov. V imenu zavoda je na Golniku rlošle goste toplo pozdravil dr. Tavčar. Orkestralno društvo je ob tej priliki napravilo v zdraviliški dvorani ob 4 popoldne zdravnikom, upravnemu osebju in bolnikom prisrčen koncert, pri katerem sta se še posebno odlikovala oba solista, namreč violinist prof. Rupel in saksofonist g. Ziherl. V zahvalo za umetniški užitek je zavod člane društva prisrčno pogostil. Bolniki pa so bili posebno hvaležni za nepričakovan umetniški užitek, t — Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri I Novem inestu se prične novo šolsko leto celoletne
Vaše roKe
prave vilinje roke, ki opravljajo toliko lepih poslov, so res vredne, da jih negujete. Naj ne bodo oguljene, rdečkaste in hrapave! Ako jih nadrgnete često z Niveo, boste preprečili vse, kar jim škoduje, ker Nivea pomnožuje pigment, ki napravi kožo odporno in prožno ter ji da svežo barvo in mehkobo,
trebe slično organizacijo. V Hrvatskem Radiši« je včlanjenih 12.093 članov. Osrednja uprava jc v Zagrebu, druga pa za inozemstvo v Ameriki. Glavna podružnica je v Sarajevu, poleg tega obstoji 12 podružnic, 265 delovnih odborov, od tega 41 v Severni Ameriki, in 510 poverjeništev. Govorniki so po večini naglašali potrebo, naj organizacija posveti večjo skrb podmladku.
—	Grozna nesreča triletne deklice. V zagrebško Znklndno bolnišnico so predvčerajšnjim pripeljali triletno Ljubico Pacina iz vasi Tušobrega pri Mariji Bistrici. Njena mati je prala perilo v kuhinji. V tronutku, ko je prinesla poln lonec vreleirn luga, se je v njo zaletela mala Ljubica. Materi je padel lonec iz roke in vreli lug se je razlil po nesrečni deklici. Ljubica ju dobila izredno hude opekline. Kljub temu, da je bila takoj prepeljana v bolnišnico in da so se zdravniki zelo trudili 7 nio, je otrok kmalu umrl,
—	Zadnji čas je. da se prijavite za ceneno in udobno potovanje v Brusse'. Deset dni boste potovali in si ogledali najlepše kraje Srednje in Zapad-ne Evrope: alpske predele, zanimivo Švico, plodne ravani in predele severne Francije, slikoviti Ren, Švabsko visoko planoto, bavarske gore ter zanimivo mesto Innsbruck. Po 25 maju ne bo sprejemal »Putnik" nobenih priiav več.
—	Razpis natečaja za spreiem gojenk v drž. šolo za zaščitne sestre v LjubFani je ob'avl'en v Službenem listu dravske banovine št 40. Rok za vlaganje prošenj poteče s 5. julijem 1935.
Naznanila
Uubliana
1 Koncert bolgarskih pevcev v Ljubljani, llrevi o-li 20 bo v veliki unionski dvorani koncert mešanega zbora iz Ruse. Zbor, kii slovi kot najboljši bolgarski mešani »bor, izvaja na koncertu pod vodstvom dirigenta Soroki.na 12 skladb, in sicer: 1. Ilr tatov: Litina moma bubava; 2. Manojlovič: Sever ] vi h a; 3. Bordži-jev: Gajdar; Sorokim: Kj, uhliem; o. Sorokin: Dvanajst razbojnikov; 6. Albijev: Solovej; 7. Bukorešlijev: Zavalili; 8. Milojevič: Metulj in roža; 9. Varlumov: Krasili! sarafan; 10. Morfov: Daman lunee vodi: 11. Stajnov: De brc Di.mo; 12. Davidovski: Kobza (ukrajinske pesmi). Občinstvo vabimo tla v velikem Številu poseli koncert bratskih bolgarskih pevcev. Opozarjamo, da je sedežev vseh vrst in cen šo veliko na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene od 8 do 4(1 Din. Vsakdo naj smatra za narodno dolžnost, da poseli nocojšnji koncert bratskih bolgarskih pevcev v Unionut Vstopnice v Matični knjigarni.
1 Jeglllevcl-pevcl! Drevi ob 20 bo pevska vaja v Akademskem domu, Miklošičeva cesta. Prosimo, da se je zanesljivo udeležite vsi!
1 Osrednji odbor društva. Bran-i-bor r Ljubljani bo imel svoj redni občni z.bor lfi. junija oh 10 v dvorani Kmotijske družbe v Ljtibljani, Novi trg 3-1. V slučaju nesklepčnosti .se vrši nov občni zbor pol ure kasneje, ki bo razipravljal in sklepal nc glede na število navzočih. Vso podružnice prosimo, dn nam pravočasno sporočijo imena svojih delegatov za občni zbor. Morebitne samostojno predloge za občni z.bor pa naj pošljejo podružnice najmanj deset dni pred zborovanjem. Vse podružnice prosimo tudii, da nam sporočijo število članov, kakor t itd.i podružnične gmotne razmere. — Osrednji odbor društva «Rrn-i-bor-, Ljubljana.
1 Redni letni občni zbor Stavbne zadruge Trnovski prosvetni dom v Ljubljani bo v torek, 28. mala ob 20 v zadružnem domu, Karunova 14. Dnevni red: j. Poročilo nnčelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1934. 3. Slučajnosti. V primeru, da občni zbor no bi bil sklepčen, bo pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsaki udeležbi članov.
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Snšnik, Marijin trg 5: mr. Kuralt, Gosposvetsku cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Do 20% več svetlobe
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih
D
Radio
Programi Radio Ljubljana*
Torek. 11. maja: 11.IKI Šolska ura: Naše Barje — pokrajinska oddaja, izvaja narodna šola nn Barju, vodi g. Tit Grčar 12.00 Bolgarska pesem in bolgarski ple* (plošje) 12.4."i Poročila 13.00 ('as, vreme, obvestila lJ.lfi Gosli, celo in klavir (plošče) 14.00 Vreme, spored, liorz« 18.00 Punčko žive (pravljična igra o deri iu lutkah s petjem in godbo — društvo Tabor ) 18.40 Cas, poročila, spored, obvestila 19.00 Radijski jaz/. 19.30 Nacionalna ura: dr. Smilja Kostič-Yovčič: Zaščitno cepljenje otrok proti TBC (iz Belgrada) 20.00 Rezervirano za prenos i/. LTnit>na, v odmoru okrog 21.30 Cas, poročila, spored 22.30 Angleške plošče.
Poizvedovanja
SestUo v škatljici je izgubila včeraj neka dijakinja od Tyrše>ve 17 po Tavčarjevi, Kolodvorski, Prečni, Sv. Petra cesti čez Zmajski most do Zrinjskega cesta. Najditelja prosi, da bi šestilo oddal v upravi Slovenca. ,	Listnica z legitimacijo in raznimi dokumenti jo
i bila izgubljena na poti od Čateža do postaje Velika Loka. Najditelj se naproša, da jo pošlje ali od.ln nn-slovniku legitimacije v knjigoveznici »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani. Dobi primerno nagrado.
Naval ciganov
Te dni se je vsula v Slovenske gorice velikanska množina ciganov. Seveda povzročajo kmetom veliko nadlego in še več skrbi. Povsod nadlegujejo kmete s prošnjami za seno in oves za svoje konjičke. Ker prihajajo cigani kar trumoma h kmetom s takimi prošnjami, jim seveda kmetje ne morejo ugoditi. Posledica tega pa je, da si poizkušajo cigani sami dobili to, česar niso dosegli s prošnjami: zato kradejo, kar jim pride pod roke. Svojo vprežno živino spustijo cigani kar brez vsega na polja, travnike in deteljišea ter tu pasejo. Nekateri kmetje morajo vso noč stražiti svoje imetje in polje, da jim cigani ne delajo preveč škode. Upravne oblasti bi morale na vsak način nastopiti proti tej ciganski nadlogi.
Višnja gora
Učiteljsko zborovanje na Polževem. V soboto je imelo učiteljstvo litijskega okraja svoje zborovanje na Polževem. Komaj pol leta je, odkar je bil postavljen dom na Polževem, pa že postaja Polževo kulturno in družabno središče Dolenjske. Ko bo zgrajena avtomobilska cesta Peščenik— Krka, se bo ta privlačnost še povečala, saj leži Polževo na najlepšem in najbolj zanimivem kraju Dolenjske.
Razširitev vodovoda. Kakih pet let bo že, kar je dobilo mesto vodovod, toda ta vodovod ni bil popoln, ampak je segel samo v nekatere predele. Letos bodo vodovod napeljali še v ostale predele, da bo vse mesto dobro preskrbljeno s pitno vodo.
SSHAUODhO .. i * lif
^vgledalisceS
«*	V LJ U B t J ANI • M '
drama
Začetek ob 20
Torok, 21. maja: Zaprto. Kreda, 22. maja: Bunbury. Red A. Četrtek, 23. maja: Zaprto. Petek, 24. maja: Zaprto.
Sobota, 25. maja: V času oblskanja. Izven. Znižano
eene.	.
Nedelja, 26. maja ob 15: V času obiskoma. Izven. Znižane cone. — Ob 20: Zlato tele. Izven. Premijern.
OPERA — Začetek ob 20
Torek 21. maja: Zemruda. Red B.
Sreda, 22. moja: Kratko življenje in balet Pelruika
Premiera. Red Sreda. Četrtek, 23. maju: Boccaccio. Red Četrtek. Petok, 24. maja: Zaprto.
MARIBORSKO GI.FDAT TščF
Torok, 21. maja: Idealen soprog. Zndnjič. Najnižje ceno
od 15 Din navzdol. Sreda, 22. maja: Prebrisani .tinor. Znižane eene. Red D. Zadnjič.
CELJSKO Gl.FDAl.lš^E
Torek, 21. maju ob 20- Nušič. Žalujoči ostali komedija. Gostovanje ljubljanske drame.
šole 15. septembra 1935. Sprejme se 30 učencev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo ostali po končanem šolanju na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane s 5 Din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 1. avgusta 1935. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava starišev ali varuha (kolek 2 dinarja), ki refleklirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z odobrim uspehom dovršena osnovna šola. Oskrbnina znaša od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Taki prosilci naj zaprosijo za podporo še pristojni sreski kmetijski odbor ter naj predložijo prošnji za sprejem v kmetijsko šolo izkazilo o višini prispevka kmetijskega odbora. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni učenci absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku.
—	Burna skupščina zasebnih nameščencev je bila v Zagrebu. Opozicija je kritizirala delovanje odbora Zveze zasebnih nameščencev. Zborovala ie samo sekcija Zagreb. Opozicija je tudi postavila lastno listo, toda predsednik je odredil glasovanje z dviganjem rok, da bi se na ta način rešil iz zadrege, ker bi bilo težje prešteti resnično število glasov. Opozicija je zagnala takšen hrup, da je policijski komisar občni zbor razpustil. Skupščina se bo sestala vnovič v nedeljo.
—	Na občnem zboru »Hrvatskega Radiše« je tajnik v svojem poročilu tudi omenil, da je odbor v preteklem letu pomagal z nasveti Slovencem, ki se tudi bavijo z mislijo, da ustanove za svoje po-
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Doktorja Franceta Prešerna Zbrano delo je najlepši dar Slovencem. Knjiga nudi popolnega Prešerna, ki bo pa sedaj prodrl v vsako slovensko hišo. Cena je namreč skrajno nizka in sicer stane broš. izvod 40 Din, v celo platno vezan 55 Din, najelegantnejša vezava pa je v celem usnju z zlato obrezo primerna za najizbranejše darilo, ki velja 90 Din. — Za tako ceno ne bo mogoče te knjige v nobeni drugi izdaji spravit, na trg. Dobi sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Drugi programi t
TOREK, 21. maja. Belgrad: 20.00 Plošče 20.4(1 Simfonični koncert. 22.30 Plesna glasba — Zagreb: 211.30 Klavirski koncert 21.00 Igra 21.30 Vokalni koncert 22.1.") Sekstet banjolin — Dunaj: 17.10 Koncert del Ferdinanda Nebaya. 19.10 Potovanje po Avstriji 20.011 Dunajski pot pourri 22.10 Orkestralna glasba 23.2.1 Jazz — Budimpeita: 19.55 Vojaška godba 22.00 Jazz 23,15 Ciganska glasba — Milan-Trst: 17.05 Rim 21.00 Reiiuiem, Mozart — Itim-Bari: 17.115 Zabavna glasba 20.50 Org. koncert 22.00 Mandolinističnd koncert — Praga: 19.10 Domovinska ura 20.00 Missa solemuis v tl-iluru, Beethoven 22.311 Sodobna glasba — Varšava: 20.00 Revija i-z Newyorka 21.00 Verbum nobilo, opera, Moniuszko 22.15 Plošče Vsa Nemčija: 20.15 Slike iz. Poruhrja (iiz Kolna) — Berlin: 19.00 Stiriročno klavir 21.00 Verbum nobile, opera, Moniuszko, prenos iz Varšave — Kijnigsberg: 19.10 Zbori 21.00 Radijski orkester -- Hamburg: 19 30 Pesmi dela in boja 21.00 Ljudska glasba — Vratislava: lfl.DO ljudski plesi 21.00 Ljudsko potjo — Lipsko: 18.50 Pe stra glasba 21.10 Dela Kostjo Konstantinom — Koln: 19 00 Pesmi nove generacije 21.00 Orkestralni koncert — Frankfurt: 19.00 Palatinska kmečka in ljudska glasba 21.00 Glasba in svetovna zgodovina — Stuttgart: 19.00 Majska bowla 21.00 Vesela ura — M on akoko: 19.20 Oi trafiki koncert 21.00 Radijski orkestor — Ziirich: 19.50 Godalni kvartet 20.45 Ženski z.bor poje narodne pesnil 21.25 lian« Adam, igra — Strassburg: 1!< 30 Radijski orkester 20.30 Genovefa Brabautska, opereta, Offenbach.
Sneti
Iz naših gora
Slovensko planinsko društvo nas je zopet presenetilo. Topot ne s predavanjem, ampak s krasnim albumom z naših gora, katerega se bo razveselil vsak prijatelj narave. V tem albumu je zbralo SPD slike najlepših pokrajin naše ožje iu širši domovine; naši najlepši vrhovi in jezera, katere nam servira na najfinejšem, v krasnem albumu povezanem papirju, nam pokažejo vso krasoto naših krajev v vseli letnih časih. Tako dobi smučar bajne snežene poljane, ki jih je jjozimi v resnici videl, zbrane v tem albumu, istotako turist, ki hodi uživat svež gorski zrak in tudi ljubitelji gorske flore in lepih naših jezer se bodo razveselili ob pogledu v to delo.
Album obsega 52 najkrasnejših slik, delo naših foto-aniaterjev, znanih mojstrov, kakor so prof. Ravnik, Janko Skerlep, dr. J. Pretnar, dr. Br. Gušič, Fran Krašoveo, Cveto švigelj. Vlado Cizelj, dr. Mirko Kajzelj, dr. Brilej, St. Hudnik, Jože Kovačič, Mirko Pečar, Egon Planinšek in Franjo Villiar. Delo venčajo barvaste slike: »Julovec« od V. Hodnika, »V Martuljku« od F. Klemenčiča ter »Kočna in Grintavec z Grebenac od M. Koželja. V albumu je največ posnetkov od naših mojstrov foto-amater-jev prof. Janka Ravnika ter od Janka Skerlepa. ki sta prispevala za to knjigo, ki jo v resnici lahko imenujemo umetnino, po 13 prvovrstnih fotografskih posnetkov.
Ob pogledu na slike v albumu se človek ne more odločiti, kateri ho dal prvenstvo. Ena je lepša od druge, vsaka pa umetnost zase, od katere se oko ne more ločiti. Smučar se bo ustavil pri zasneženih vrhovih, turist ob lepili pokrajinah poleti in jeseni, ljubitelj cvetic pa na pobočjih Golice, ki je vsa posejana z dišečimi narcisami. Prijatelj vodnega športu se pa nikakor ne more ločiti od krasnih jezer, ki dopuščujo gojitev vseh vrst vodnih športov. Pa ne samo športniki, temveč vsi, ki ljubijo naravo, lepe pokrajne v naši domovini, lepa jezera in gorske velikane, sc bodo navdušili ob pogledu nad delom, ki ga je izdalo in založilo slovensko planinsko društvo, ki zasluži za to vse i»riznanje. Album bo v okras vsem čitalnicam, vsem društvom, sploh vsakomur, da o sprejemnicah, katerih si brez tega odličnega dela nc moremo predstavi jati, sploh no govorimo.
Smučarji, organizirajte plavalne sekcije!
Tudi severni smučarji gojijo p'avanje
Medtem ko se vršijo v Avstrijskih Alpah še poslednji smuški tečan. je pri nas smučanje ze zaključeno. Do prihodnie sezone, ki se bo začela de-
cembra meseca, je več ko pol leta, in to je za odmor preveč.
Kaj naj dela smučar poleti? O švicarskih ii avstrijskih tekmovalcih je znano, da so poleti na vdušeni alpinisti, medtem ko so nordijski tekmovalci navdušeni lahkoatleti. Olimpijski prvak \ vztrajnostnem smuškem teku na 50 km Finec Saari-nen je celo izjavil, da se bo udeležil na olimpijadi v Berlinu — maratonskega teka!
V poletnem treningu pa se vadijo severnjaki tudi v plavanju. Olimpijski zdravnik dr. Heiss jc celo mnenja, da imajo severnjaki baš radi sistematičnega plavalnega treninga tako mehko in za delo sposobno mišičevje.
Naši smučarji so imeli doslej navado, da so pričeli s predtreningom šest do osem tednov pred pričetkom sezone. Gojili so hitro hojo, teke, razne igre in smučarsko gimnastiko. Uspeh takega dela se je vsekakor pokazal v pozitivni luči, vendar smo prepričani, da bi bili naši smučarji še sposobnejši, ako bi se v mesecih vročine posvetili plavalnemu športu. Poudarjamo, da ne mislimo tu le na kopanje, temveč na sistematičen trening cravvla, prsnega ali hrbtnega plavanja, na trening vvaterpola, za smuške skakače pa na trening skokov v vodo.
To bi bilo zelo v interesu smuškega — tis drugi strani pa tudi plavalnega s]x>rta. Organizacija plavalne sekcije, zlasti pa smotrn treniiig pla valnega športa sta dandanes bolj omogočena kakor sploh kdaj. V »Knjigi o športu« (napisal g. Drago Ulaga, izdala Družba sv. Mohorja v Celju) so iz črpno in razumlj ivo podana vsa navodila za naj modernejšo metodo plavalnega treninga. Na razpolago imamo strokovno literaturo, voda tudi nf manjka, treba je torej samo pričeti z delom.
Zdi se nam zelo važno, da ostanejo smuškf sekcije tudi v poletnerfi času agilne. Ako so postavljene pred dejstvo, da goje ali veslanje ali nogomet, kolesarstvo ali katerikoli drugi šport, tedj store najbolje, da se odločijo vsaj za dva meseca za plavanje. Mnogi slovenski smučarji so iz šli iz vrst plavalcev — mnogi plavalci iz vrst smučarjev in to je dokaz, da se oba športa koristno dopolnjujeta.
Službene objave Ljubljanske /tožena pod z veze. 1» seje u. o. 14 maja. Klubi se opozarjajo, da bo letošnji olimpijski dan na teritoriju bivše ljubljanske ob lasti 1«. juniju, na teritoriju bivše mariborske oblasti pa že 2. junija. V okviru u. o. se je osnoval odlior za delegiranje bazenskih sodnikov, V la odbor so določe ni: Kušar. Ruplova in Lnsclian. Podzvezma uprava bo Uvedla v kratkem času izpito za bazenske sodnike Ako se prijavi dovolj kandidatov, bo organiziran teoretski iu prakti6ni letaj. Prijave za izpite, kakor tudi zn te čaj, se pošiljajo ua naslov pixl»vezo, kavarna Evropa. V svrho propagande bazenskega s>|K>rta se sklene or ganlzirati pokalne tekme. Propozlclje za te tekme bodo v kratkem izdane in poslane vsem zainteresiranim klubom. Prihodnja prvenstvena tekma se določi /a 26 maja. In sicer Korotan—Gorenjec. Vodstvo laliko-ali„iskib treuiuguv uii-% žaritH loHnaoni refernni g. Ivo lvoruiavuor.
Neustrašeni ameriški junak ^cf fftf fClf Byfd
se je vrnil z Južnega tečaja
923 metrov pod morjem
Ameriški znanstvenik Beebe je sestavil posebno potapljaško kroglo, v kateri je dosegel 923 m glol>očine. Ostal je v tej globini cele 3 ure. V tej globočini jo dognal za znanost več dragocenih ugotovitev. Seboj jc vzel za spremljevalce: Johna Tee-Ba-na ter 2 ženski: Glori-jo Hollister, ki mu je pomagala pri razi.sko-vanju, ter Jocelino Cra-ne. ki je bila tehniško pomočnica. — Ko so jih potegnili na vrh in odprli kletko, je Beebe dejal: »Po teh urah v trni temi solnce strašno slepi. Zrak tu zunaj je sicer hladan, vendar pu ne dosti bolj svež. kakor pa v naši krogli, katero je napajal kisik. Obzorje se mi zdi, odkar sem zapustil 1.37 m "iroko celico naše krogle, sedaj silno daleč.« Dognal je, da solncn* luč prodira 570 metrov globoko v morje. — V' kotu zgoraj: Ameriški znanstvenik profesor William Beebe.
preden je Bvrd od teh naporov toliko okreval, da sc je mogel vrniti v domovino.
Dne 5. fobruarja tega leta je ekspedicija, ki tudi sedaj ni izgubila nobenega moža, zapustila Rossovo morje in odplula proti domovini.
Gotovo bo še nekaj časa trajalo, preden bo ekspedicija kaj natančnejšega sporočila o svojih znanstvenih uspehih. Kolikor pa je že doslej znano, so ti izsledki precejšnji, posebno za geologijo. Kakor so poročala radio-poročila, je ekspedicija na saneh odkrila ugasle vulkane, več velikanskih ledenikov, premogovna ležišča itd. Bvrd sam je pri svojih podjetjih ugotovil, da se dežela, katero je svoji ženi na čast imenoval Mary Byrdland, katero je odkril ob prvi ek špedicij i, razteza od morske otbali do Južnega tečaja. V svojem brezžičnem poročilu predsedniku Rooseveltu je Bvrd lanskega novembra sporočil, da je odkril 500.000 kv. m zemlje, ki leži v ameriškem sektorju južnotečujskega ozemlja. Ta nova zemlja naj postane last Združenih držav.
»Pa ne pozabi svojih naočnikov spraviti v škat-ljico. Saj veš, da bi se lahko razbili, ko bi letale treščilo na tla, kar se tako rado dogaja...«
Abesinija se eboroziijc. Abesinija dobiva sedaj od evropskih držu\ \se polno orožja in streliva. Naša slik« kaže, kako prenašajo zaboje sstrelivom v glavno abesinsko mesto. Ni čudu.
da je Italija ogorčena radi tega.
čelo zinrzovati morje. Ta ekspedicija je spočetka imela veliko smolo. Posebno pri razkladanja živeža z ladij so imeli velike težave, ker je razsajal velik vihar. Bvrd jo s seboj pripeljal več traktorjev, da bi jih uporabljal v ledeni puščavi Južnega tečaja. Toda takoj spočetka sta mu dva zgorela, dva .sta sc pa pokvarila. Vendar je Byrd z letali in sankami oibre-del velike kose južno-tečajskega ozemlja.
Končno pa se je Byrd drznil na posebno drzen poskus, kar bi ga bilo skoraj stalo življenje. Majnika meseca lanskega leta je Byrd zapustil taborišče svoje ekspedicije ter sani odšel 190 km proti Južnemu tečaju, da bi tam v zimski samoti v kaki ledeni votlini študiral metereologične pojave. Junaški Bvrd pa je isvo-jt: moči precenjeval. Hudo je obolel. Ker v taborišču niso več dobili od njega poročil po radiu in so se začeli bati zu njegovo življenje, so sredi polarne zime šli ponj in ga med neizrečenimi težavami res našli ter ga hudo bolnega pripeljali nazaj v taborišče. Toda -'olgo je trajalo.
Preteklo soboto se je admiral Byrd s člani svoje oksipedicije po več ko poldrugletnem prebivanju v ozemlju Južnega tečaja vrnil v Ameriko. V "VVashingtonu so ga slavnostno sprejeli predsednik Roosevelt ter zastopstva mornarice, parlamenta in znanstvenih društev. S tem je druga ameriška ekspedicija na Južni tečaj uradno končana. Obe zbornici ameriškega kongresa sta sprejeli resolucijo, v kateri Amerika admiralu Byrdu izraža zahvalo za njegovo junaško raziskavanje.
Admiral Riliard Evelin Bvrd je danes, odkar sta mrtva Nansen in Amundsen, najslovi tejši in najpriljubljenejši polarni raziskovalec, čeprav še ni -17 let star. Sprva je bil mornariški letalec ter sc je udeležil svetovne vojske. Leta 1925 se je z Ainundsenoni hotel udeležiti letalske ekspedicije na Severni tečaj. Ker pa je imel ženo in otroika. ga Amundsen ni hotel s seboj. Pač pa se je Bvrd pozneje udeležil ekspedicije v Grenlandijo ter se je s svojim letalom poleg Nobilove ekspedicije podal na Spitzberge. S svojim rojakom Benettom je 9. maja po 16-ur-nem poletu prvi dosegel severni tečaj v letalu. Amundsen je bil prvi, ki mu je po povratku čestital.
Nekako leto dni pozneje je drzni ameriški pilot skupaj s Švedom Balche-mom preletel Atlantski ocean od zahoda proti vzhodu. Čez 4.S ur je priletel nad Pariz, kjer pa se ni mogel spustiti zaradi goste megle. Zato se je kratko-inulo'obrnil proti obali ter se brez kapljice bencina spustil na morje, kjer so ga rešili ribiči. O tem poletu jc napisal knjigo, kjer svoje dogodivščine tako sveže, živahno in šaljivo popisuje, da se mladina kar trga za to knjigo.
Ker je Bvrd premožen mož, se je 1. 1928 lotil Južnega tečaja. S 60 možmi in z najboljšimi znanstvenimi pripomočki ter več letali je meseca septembra odplul v Južno morje ter se konec decembra izkrcal v Rossovem zalivu, kjer je 80 stopinj južne širine ustanovil svoj glavni stan. Od tu je na saneh 6 pasjo vprego in z letali prirejal ekspedicije proti jugu ter odkril nekaj novih dežel. Dne 29. novembra 1929 se je spustil na polet proti Južnemu tečaju ter ga preletel oli jasnem vremenu v 19 urah. Svoj uspeli je sporočil svetu po radiu. Bvrd in Amundsen sta doslej edina raziskovalca, ki sta prestopila, oziroma preletela Severni in Južni tečaj. Zaradi tega je Byrdovo dejanje vse Američane silno navdušilo. Byrda, ki je bil doslej letalski stotnik, je predsednik Hoover takoj imenoval za vice-admirala. Kot tak se je proti koncu 1. 1930 vrnil v domovino, zapustivši v svojem taborišču večino svojih potrebščin. FiLm, ki ga je prinesel s seboj, je po vsem svetu vzbujal veliko senzacijo, še bolj pa njegova poročila o ekspcdiciji.
Dne 25. septembra 1933 je admiral Byrd nastopil drugo popotovanje proti Južnemu tečaju. S seboj je vzel 70 mož. katere je popeljal prav tja, kjer je prvič taboril. Njegovi dve ladji •ta do6egli taborišče malo prej, preden je za-
Belgijski svobodomiselci imajo smolo
List »Ecclcsiastica« poroča: Glasilo belgijskih svobodomislecev »La Pensče« v družbi s socialističnim listom »Peuple« razširja hujskajočo gonjo proti katoliški dobrodelnosti, proti Caritas. Zlasti pa sta ta dva lista napadala delovanje »karitativnih bratov« v oskrbovalnici Reckenheim. Kmalu pa se je ugotovilo, da je ta oskrbovalnica za bolehne posveten zavod, v katerem še nikdar ni deloval kak karitativni brat. Pač pa se je ugotovilo na drugi strani, da je bil deležen oskrbe v tej oskrbovalnici voditelj belgijskih svobodomislecev, in sicer že dvakrat. Ko so svobodomisleci to zvedeli, so prenehali napadati oskrbovalnico, pač pa so še vedno napadali kongregacijo karitativnih bratov. Končno so ti sedaj proti tem časopisom vložili tožbo in zahtevajo 100.000 frankov odškodnine. Sedaj je svobodomiselno glasilo »La Pensee« prišlo v škripce. Zato je v javnem oklicu svoje somišljenike in bralce naprosilo, naj prispevajo za stroške pravde. Toda odgovor na ta oklic je bil piškav, ker so zbrali doslej le 25 frankov.
Eno leto star
vojni invalid
Izza žalostnih vojnih časov priobčujejo madžarski listi zanimivo zgodbo eno leto starega vojnega invalida.
Bilo je leta 1914, ko so ruske čete stale na ogrski meji ter so posamezni oddelki že vdirali v ogrsko nižino. Tedaj so Ogri naglo izpraznili več obmejnih vasi in vaščani so morali naglo bežati. Beg pa je bil hudo težaven, ker je rusko topništvo že obstreljevalo ogrske ceste. Kmetica Robata iz kraja Hodmezovasarhely je ludi morala sredi noči bežati. V naročju je nosila eno leto starega sinčka. Zgodilo pa se je, da je ravno pred njo udarila ruska granata, ki je mater ubila, otro-čičku pa odtrgala obe nožici. Ker je slučajno tam blizu bil tudi zdravnik, so fantičku življenje rešili, a ostal je seveda brez nog. Njegov oče je potem od države prejemal za ubogega otroka vzgojni prispevek; saj je bil otrok žrtev vojne
Pred kratkim pa je Laszlo Robata dopolnil 21. leto in postal polnoleten. Ker pa za polnoletnega mladeniča ni več mogoče plačevati vzgojnega piispevka, so izplačevanje seveda ustavili. Lasilo Robata se je pač izučil za krojača; ker pa mu manjka obeh nog, se le težko premika ter giblje, vsled česar tudi težje zasluži svoj vsakdanji kruh.
Zato je mladi Laszlo Robata napravil prošnjo, naj se mu zanaprej izplačuje invalidnina, kakršno 'obivajo vojni invalidi. Državni upravitelj je prošnjo milostno rešil in določil, da naj Laszlo Robata zanaprej prejema invalidnino, da bo mogel živeti. Poslej bc Laszlo Robata prejemal invalidnino kot pravi vojni invalid, čeprav tedaj, ko je izgubil nogi, ni bil še vojak, ampak le eno leto star.
MinDaaiaiuMiBiiiiiMniiiiiflLLiiiMLiiM« i—mm ■animumui^J
kg rude, potrebujejo za to še 500.000 kg raznih kemikalij, 1 (>00 ton premoga in 10.000 ton destilirane vode. Vso to ogromno množino pa predelava 150 mož cel mesec. Končno dobe iz te ogromne množine sirove snovi košček radija, ki pa še ni čist, ampak ga morajo potem kemiki z najfinejšimi aparati še 5 mesecev čistiti, da končno dobe en gram čistega radi ja. Zato ni čudno, da en gram čistega radija stane 4—5 milijonov dinarjev.
Zadnja vojaška parada Pilsudskega. Velika ža Ina vojaška parada na Mokotovskem polju pri Varšavi pred krsto rajnega maršala Pilsudskega.
Sz 20 stoto v paprike
je pridobil 500 gramov vitamina C
Pred kratkim je sloveči madžarski kemik in biolog Szent-Gyorgv predaval o svojih težavnih poskusili, ki so ga končno privedli do tega, da je začel pridobivati čisti vitamin »C«. Pri tej priliki je to-le povedal:
Vitamin »C« je snov, katera mora vsaj v tisočinki biti zastopana v vsakdanji hrani. Če v hrani ni tega vitamina, človeka popadejo najrazličnejše bolezni, začne hirati in končno umre. Vitamin »C« je v različnem sadju in rastlinah. /.lasti pa v pomarančah in čebuli. Toda, kadar je to sadje ali rastlinje kuhano, je uničen tudi vitamin. Zaradi tega je svoj čas za skorbutom obolelo toliko pomorščakov, ker so se hranili s kuhanimi konzervami, kjer ni bilo več tega vitamina.
Po dolgih poskusili je madžarski profesor Szent-Gyorgv začel pridelovati čisti vitamin »C« iz govejih soobisti. le soobisti so precej majhni delci, ki so nad pravimi obistmi. Nn ta način je naredil že 20 gramov vitamina »C«, ki je ležal pred njim v majhnih kristalčkih. Pa bodisi po nerodnosti ali pa je potegnil prepih — vsekakor jo sapa te kristalčke odnesla in uče-t ni kemik je bil tam, kjer je bil poprej. Najmanjšega dokaza ni več imel. da je njegova poskušnja prava in da se vitamin »C« da delati iz živalskih sooibišti ali malih ledvic in da bo ž njim zdravil skorbut.
Ker je te poskuse delal na Angleškem, je
stopil v stik z vsemi velikimi angleškiim klavnicami. Tako je zbral na tisoče svinjskih soobisti in posrečilo se mu je, da je naredil 20 g r vitamina. Toda, to je bilo vse premalo za veliko nalogo.
Po dolgem skrbnem iskanju se mu je končno posrečilo ugotoviti, da ima ogrska paprika posebno polno vitamina »C«. Toda, kaka nerodnost! Ker je bila zima pred vrati, so vso ogrsko papriko že davno pobrali in je ni mogel več dobiti — za navadno ceno. V tej stiski se je madžarski učenjak obrnil za pomoč na ameriške bogataše. Ti so mu res dali na razpolago dovolj denarja, da si je, čeprav že pod zimo, naročil z Ogrskega 20 stotov paprike, katero pa je moral seveda silno drago plačati. Teh 20 stotov paprike je ogrski učenjak potem v angleškem laboratoriju predelaval več tednov ter je po večtedenskein delu dobil en funt čistega vitamina »C«. Ta količina je bila dovolj velika, da je z njo dokazal svoje odkritje, da se s tem vitaminom »C« da zdraviti skorbut.
Nekaj podobnega, kakor pri tem vitaminu »C«, je tudi pri radiju. Radij je najdragocenejše zdravilo za razne bolezni. Je pravzaprav nekaka kovina, katero pa morajo šele umetno pridobivati. Da pridobe en sam gram radija, porabijo 500.000 kg sirove rude, katero predelujejo na razne načine. Da predelajo teli 500.000
Naši državni papirji
Na naših borzah notira 5.355 milijonov domačih papirjev 700 milijonov mednarodnih papirjev
Iz poročila belgrajske borze zn preteklo poslovno leto posnemamo o stanju državnih dolgov v notranjosti za f. april te-le podatke: 7% invest. posojilo v obtoku 481.804.00« Din (1. julija 1932 489,360.000 Din):
agrarji 117.167.000 (119.780.000) Din: vojna škoda 4.239.267.000 (4.514.975.000) Din; begluške obveznice 478.048.000 (496.200.000) dinarjev;
dalmatinski agrarji 43.400.000 (--) Din.
Skupno je teh papirjev nominalno v obtoku za 5.335.283.000 Din in jc znašala zanje kuponska služba 173.4l3.303 Din letno. Renta vojne škode je emitirana v celoti, emisija be-gtu.ških obveznic pa še ni zaključena, vendar je doslej emitiranih že 98%. Tudi emisija dalmatinskih obveznic ni zaključena, saj jc emi-
tiranih komaj 10% celotne .svote. Starih obveznic vojne škode je bilo vzetih i/, prometu zu 4.321.505.000 Din, odkupljenih pa je bilo letos /a nominalo 82.238.000 Din.
Nadalje .se nahaja \ rokah naših državljanov žc veliko naših inozemskih papirjev, ki so večinoma pripuščeni k trgovanju na naših borzah. To so 5.4% obveznice iz leta 1895 v znesku 25.5 milj. Din, 4.5% obveznice iz leta
1909 za 2.3 in ostalih predvojnih srbskih posojil za okoli 2 milj. Din nominalno. 8% Blc-rovih obvoznic se naluija v posesti naših držav-
lllc-
ljanov za 3.313.400 dolarjev, 7% pa 8.601.700 dolarjev, skupno torej za 530 milj. Din nominalno. Nominalni znesek obresti je znašal Din 49.632.000. kar pomeni povprečno obrestovanje po 7.1%.
Indeks cen v maju
Po podatkih oddelka za gospodarske študije pri Narodni banki je splošno indeks cen v aprilu bil za 0.1 točke manjši kot v marcu letos.
Po posameznih skupinah se indeks raz- I deli sledeče: rastlinski proizvodi aprila 58.9 (marca 61.1), živina in proizvodi 56.3 (55.2), mineralni proizvodi 78.8 (78.8), industrijski proizvodi 65.3 (64.8), skupni indeks 62.9 (63.0), izvozni proizvodi 60.8 (60.2), uvozni proizvodi 68.7 (67.2).
Stanje naših ktiringov
Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 15. maja naslednje:
Nemčija. Saldo sc je zopet povečal od 297 na 298.1 milj. Din in je bila izplačana zadnja aviza št. 4.393 z dne 15. decembra 1934 (4.374 z dne 15. decembra lani). Odkup se iz-vržuje le v neznatnih svotah, nekoliko libe-ralne.jša pa je praksa pri dajanju predujmov. Prošnje za odkup se sprejemajo do številke 8.158, odbitek pa, ki je znašal prej 3—9.5, pa jc sedaj nekoliko povečan za kasneje avize (do št. 7473).
Italija. Saldo so je povečal otl 34.84 na 38.0 milijonov Din in .ie bilo zadnje izplačilo izršeno pod številko 68.193, z dne 23. aprila. Čakalna doba znaša 21 dni.
Švica. Saldo je ostal neizpremenjen 11.4 milijonov Din in ,ie bilo zadnje izplačilo izvršeno za. številko 9.356 z dne 18. aprila in se
je tako čakalna doba nekoliko zmanjšala. ★
Dom belgrajske borze. V nedeljo se je vršila svečana otvoritev doma belgrajske borze. Zemljišče za palačo je stalo 5 milj. Din, stroški pa so znašali 12.0 milj. Din. Za dovršitev zgradbe je lani borza pri Državni hipotekami banki zaključila posojilo za 3 milj. Din. Čisti dobiček borze za 1934 je znašal 0.5 milj. Din. — Razsodišče belgrajske borze je lani obravnavalo 280 sporov za 2.6 milj. Din.
Izdelki naše živilske industrije po svoji kakovosti, če ne presegajo, pa gotovo dose-
gajo inozemske proizvode, so pa od njih cenejši. Naše gospodinje to ilobro vedo in zato kupujejo samo domače blago. Na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija bo tudi živilska industrija bogato zastopana, saj ne bo menda izdelka živilsko stroke, katerega letošnja razstava živilske industrije na velesejmu ne bi mogla nuditi.
Naši gospodarji bodo imeli na letošnjem XV. Ljubljanskem velesejmu od 1. do 11. junija najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamorezniee, pluge za okopavanje in osipa-vanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Vse to bo razstavljeno v posebni skupini pregledno razvrščeno. Delali se bodo tudi praktični poizkusi.
Borm
Dne 20 <najn 1935.
Dt* H čl I
Neizpremenjeni so ostali •'•-••ro vsi tečaji. Izjemo tvorita le Amsterdam ,. je popustil, in London, ki je narastel. V nwbnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 9.10—9.20, v Zagrebu pa je narastel na 9.10—9.20 iil \ Belgradu nu 9.03 — 9.13. Grški boni so notirali v Zagrebu 32.23— 32.93, v Belgradu pa 31.40—32.10. Angleški funt je na naših borzah ponovno narastel ter je notira I v Zagrebu 235.89—237.49. v Belgradu pa 235.60—237.20. Španska pezeta jc v Zagrebu noti rala 6.20 blago, v Belgradu 5.95 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2977.12—2991.72 Berlin 1756.08—1769.95,' Bruselj 742.85—747.92. Curih 1421.01—1428.08, London 215.85—217.91. New-\ork 4362.54—4398.86, Pariz 289.60 —291.03, Praga 183.06—184.16, Trst 361.71—364.79.
Promet na zagrebški borzi 1,066.585 Din.
Curih: Belgrad 7.02, Pari/. 20.38, London 15.21. Newyork >09.3, Bruselj 52.325. Milan 25.475, Madrid 42.225. Amsterdam 209.50, Berlin 124.40, Dunaj 5S. Stoc-kliolm 78.45. Oslo 76.45, Kopenhagen 67.90. Praga 12.89, Varšava 58.50, Atene 2.94, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.03, Ilel-singfors 6.715. Bucnos-Aircs 0.8025.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je ostala v glavnem neizpremenjena, vendar je bila za nekatere papirje čvrstejšn. Tako je posebno naraslo 7 odst. invest. posojilo na belgrajski borzi, ker se najbrže vrše nakupi države. Na drugi straui pa je tendenca na zagrebški borzi slabša kot na belgrajski in se je tu n. pr. tečajni okvir za vojno razširil, pa brez zaključkov. Promet jo bil slab..
Ljubljana, 7% investicijsko posojilo 76—78, agrarji 46—47, vojna škoda promptna 370—375, begluške obveznice 65—66, 8% Blerovo posojilo 77—79, 7% Blerovo posojilo 67—68, 7% posojilo Drž. hip. banke 72—74, 7% slab. posojilo 72 —75.	,
Zagreb, 20. maja. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 79 denar, agrarji 46.50—47.25, vojna škoda promptna 370—374 5. 6. 7. 8. 370 den., begluš-ke obveznice 64.50—65 (64.50), 8% Blerovo posojilo 79 bl„ 7% Blerovo posoj. 67.23 —67.50, 7% posojilo Drž. hip. banko 72—75, 7% stab. posojilo 75—76. — Delnice: Narodna banka 6100 denar, Priv. agrarna banka 227—229. šečerana 140 den., Trbovlje 125 den. — Promet državnih papirjev slab.
Belgrad, 20. maja. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80.50—82 (80.25). agrarji 47 do 48, vojna škoda promptna 372.25—373, beg-luške obveznice 66—66.25 ( 66). 8% Blerovo posojilo 77—78.50. 7% Blerovo posojilo 67.—67.50 (67.50). 7% stali, posojilo 70.75 den. (77). — Delnice: Narodna banka t>CHK)—6I(K). Priv. agrarna banka 229— 230.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 127 — 130, Slav. 128—130, bč. 125—128, Srem. 123—127, Ban. 122—128; Oves: bč. in srem. 93—95, Slav. 94—96: Rž ue notira; Ječmen neizprem.; Koruza: bč. iu srem. 69—70, Ban. 67—68. — Vse ostalo neizprem. Tendcneu neizprem. Promet srednji.
+
Potrtih src naznanjamo, da nas je naš preljubi soprog, oče, brat, stric in svak. gospod
Matija Zver Zatai
šolski upravitelj v pok.
v starosti 68 let za vedno zapustil. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 22. maja 1.1. ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor. 20. maja 1035.
Globoko žalujoči ostali: Marija Zalai, soproga; Jenii, Dezii, sinova; Margit. hčerka; Jožko Zalai, brat, in ostalo sorodstvo.
.. .	Ni važno,
napravite ta i«r stoji v vasem
nnnftaiini	rojstnem listu, temveč Vaša
EII Jlflllll podoba v zrcalu pove leta. ki
DOlZkllS	'indije prisojajo. Leta pa
*	nič ne pomenijo, če svetlo in bar-
žunasto kožo ter sveža in krasna polt varujejo mladost Vašeg- lica Vsaka žena lahko danes vi ne svoji koži mladost, če je koža tudi že oveneta ui ohlapna, izorana z gubami in postarana zaradi oslabelih mišic lica Po navodilih prot dr. Stejskala z dunajske univerze se je posrečilo iz mladih živali pridobili element, imenovan biocel, ki pomlajuje. Biocel je danes sestavni del kreme Tokalon, rožnate barve, ki — če se uporablja za nočni čas — redi in pomlajuje kožo v času ko Vi spite. Ohlapnemu tkivu se vrne njegova mladostna čvrstost.
Zjutraj uporabljajte kremo Tokalon, bele barve (ni mastna). Ona odstranjuje razširjene znojnice, zaiedalce in druge napake polti tel beli, osvežuje in napenja kožo. Napravite ta enostavni poizkus pomlajevanja in zrcalo Vam bo Dokazalo, za koliko let ste se pomladili.
Pošljite naročnino!
Dolores Vieser
32
PEVCEK
Ljubezenska, zgodba mlade duše
Tako govori frančiškan Ivanu in poleni dvigne roko v odvezo: »Ego te absolvo —
Ivan se svečano pokriža. Zdaj so mu odpuščeni in Izbrisani vsi grehi — zdaj je popolnoma čist. Zdaj se začne novo življenje. Kakor da mu jih je začrtal z žarečint črtaloin, tako so se mu vdolble besede duhovnikove v dušo. Čuti povsem jasno, da je tako, kakor pravi pater. Mora Boga ljubili ned vse; ne sme drugače.
Ko stopi iz spovednice, ga prevzame veliko blažen sivo. Zagleda tabernakelj v svitu večne luči in si misli: Iu notri je Jezus, ki me ljubi in ki ga ljubim jaz. In kar je bilo doslej v njegovem srcu kakor nekakšno svečano območje, se raztopi v veseli zaupljivosti.
Tisti večer je gospa Lilja prižgala ob ognju na ognjišču svečko in stopila z njo iz kuhinje v zadnjo izbo.
V globoki dolbini v zidu, kjer je okno, se skriva mala, prastara, rezljana skrinja. Gospa Lilja si odpne sveženj ključev in odklene umetno kovano ključavnico. Prijeten, blag vonj ji dahne naproti. Poklekne na tla in začne stikati po skrinji. Najprej razgrne na tla ruto in zloži nanjo svoje zaklade, kos za kosom: rožni venec in mrtvaško svečo rajne matere, nekaj umetnih cvetlic, ki si jili je bila vzela za slovo od Marijiue cerkve žilipoljske, potem pisano poročno obleko in poročni vcnec — nekaj knjižic in podobic in slednjič to, kar išče: lepo, rumeno
voščeno svečo, ki se okrog nje ovija rdeč trak. In ko drži v rokah svečo, zdrsne popolnoma na tla in zasanja.
Kmalu že ni več v tesni, temni fzbici, kjer se šopiri pisalna miza moževa in ta in oni starinski in bavav kos hišne oprave — zunaj je v širnem, sončnem Rožu, kjer stoje po mehkih, zelenih travnikih okrog Marije žilipoljske jablane, poine cvetja.
Pod svetlimi drevesi se igrajo in smejejo .otroci. Sama je tudi med njimi — majčkena, cepetljiva deklič-ka z ognjeno rdečimi kitami. Rojenice!« zakriče fantički, kadar ji kdaj veter razplete lase. Tedaj prestrašena zbeži doli k teti, z obilnimi otroki obdarovani, tja v brodarsko bajtico, kjer je našla drugo domačijo, in je ni ves teden na spregled. Tam sedi z velikansko stričevo nogavico na brodu in se sme vsakikrat prepeljati 7. njim, kadarkoli bi rad kdo čez Dravo. Vsakikrat je zanjo nov čudež! Voda, tako tiha in močna, tako čista in neprozorna hkrati, jo vabi kakor skrivnost. Ah, kako blaženo je, kadar plava ladjica sredi reke in se blešči svetlo sonce na vodi, da se vsa dolina iskri gori in doli kakor raztopljeno srebro! In kako strahovito, kadar na spomlad in jesen ne more človek spati, ko valovi tako neugnano in silovito grme mimo kočice!
Najlepše pa Drava ni! Najlepše je cerkev! Cerkev Matere božje! Ah, kolikokrat se je Lilja splazila po prstih v širni, mračni prostor in šla skriv čisto blizu do milostnega oltarja! Tam je bila docela srečna! Tam je bila zares doma — pri materi Mariji! — Tiste čase je često mislila, da sliši njen ljubeznivi materinski glas — govoril ji je: Lilja, ali hočeš biti predraga ljubljenka mojega Sinka? In mala Lilja je bila vesela in je odgovarjala hočem« in ni mogla posihmal misliti ničesar drugega, kakor da sc mora posvetiti kot nevesta Sinu božjemu in Mariji. Ko je šla k prvemu svetemu obhajilu,
se je zaobljubila malemu Jezusu. Živ človek na zemlji ni vedel za to. Le čim bolj tiha in pobožna je postajala. In skrivši je večkrat jemala obhajilno svečo v roko in sanjala o nebeškem zaročnem dnevu in črnem pajčolanu. To je upala, po tem hrepenela svoj živ dan. In zdaj — od vseli njenih svetlih detinskih sanj ji ni ostalo nič, razen te ožoltele sveče iu ljubezni do matere Marije, ki ji je pač že odpustila vso nezvestobo. Saj Marija ve vse, vse — ah, kako dobro je, da sveta Mati božja vse ve! In kakor že- stokrat v tihih urah, ji razklene tudi to pot sladka gotovost, da je Marija usmiljena in jo razume kakor mati, tesni obroč, ki sicer noč in dan bridko in lesno stiska šibko srce mladi gospe. S ponižno iskrenostjo povzdigne otroške oči in vidi v duhu obraz svoje to-lažnice. Tedaj vzame hudino svojega zakona iznova nase in si misli, da mora biti vesela te obilne hudine. Saj tako vendar še laže izravnava svojo nezvestobo do deteta Jezusa. Ko pa položi poročno obleko in bleščeči venec spet v skrinjo, ji kanete dve veliki solzi nanji.
Potem zaklopi pokrov in obrne ključ. Vzame svečo in postavi luč na mizo. Tedaj nekdo potrka.
>Noter!«
Ivan odpre duri. Gospa sem mu nasmehne in po-kima ter si brž obriše lice.
>0, si že prišel. Si bil že pri spovedi? »Bil.«-
*Pri prečastitem patru Bernardini!, jeli?
Da.«
Premišljevaje gleda gospa Lilja v tihi platnen. Bernardin je svetnik — velik svetnik.
xJe bilo jako lepo?«
Ivan jo pogleda malce negotovo; sIepo' se mu spo-
vedovanje ne more zdeti. Maglstorica se od strani neko-likanj hudomušno uamuza in mu nato poda svečo.
> .rt rt 'nj
"» S
4) in ■ •— ,—i
W S
rt
U*
1/5
>fl (S
'a § £ .*2f
SI
rt m r- rt
C -M
- U)
G c rt ^ 4) o
!1 •oc
B 3
.5 -3 c
> -a o
8
O
• w
Im
O
s
o •a
Cft
e
u
3i
O rt
C N
3 .S
•oa r\
4)
S o -£ -o
s E 0) c
OJ >N O
a B o a
° « "S c
5 o
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »salta beseda Din 1*—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjil znesek io mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega znaCaja »e računa enokolonsko 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZltl znamko.
Prodajalka
za trgovino z mešanim blagom, voljna pomagati tudi v gospodinjstvu, išče službo, najrajši na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« Celje pod »Poštena« št. 5808.	(a)
Kuharica
vsestransko zmožna voditi samostojno gospodinjstvo, želi stalno službo v večjo kuhinjo. Ponudbe upravi »SI.« pod šifro »Vestna« št. 5797.	(a)
\luibodobe
Prvovrsten restavracijski
kuhar
ali
kuharica
Izurjen (a) tudi v mrzli kuhinji, dobi takoj stalno službo v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 5728.
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10
I!
Stanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
• kuhinjo, pritiklinami in vrtom, moderno, na Ko-deljevem, oddam s 1. jun Vprašati v gostilni »Pri Jerneja«, Sv. Petra c. 85 (č
Sobo in kuhinjo
oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5821. (č)
Posestva
Restavraterji!
Kompletno restavracijo, vpeljano z najboljšimi gosti, poceni prodam radi nenadnega odhoda. Nikola Sašič, Split, Zagrebač-ka.	(P)
Posestva, hiše, vile,
gostilne, mline, pekarne, parcele (Kranjsko, Štajersko) — prodaja in kupuje Posredovalnica, Ljubljana Wolfova 1.	(p)
Mlin
za kavo in ječmen kupim. Josip Hojnik, Celje. (k)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Naprodaj. posestvo
vsemi gospodarskimi poslopji in orodjem. Posestvo je v Velikem Gabru, ter srednje veliko in na prometnem kraju. Več se poizve pri Čebular Fr., pos. v Vel. Gabru, p. št. Vid pri Stični.	(p)
II
Pohištvo
i
Češnjeva spalnica
elegantna, naprodaj pri mizarju Merharju v Sta-nežičah pri Št. Vidu nad Ljubljano.	(š)
Širile »Slovenca«!
I
Glasba
ii
Partija instrumentov
na pihala, za 12 ljudi, dunajska uglasitev, naprodaj. J. Bolčič, Branimiro-va 23, Zagreb.	(g)
Muzika
prodaja prvovrstne inoz. klavirje. — Popravlja in vglašuje strokovnjaSko in najceneje. — Izposojuje in prodaja tudi preigrane instrumente.
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta št. 4
preje Knafljeva ulica št. 4
Sveža jajca
zajamčena, 720 komadov 300 Din. - Namizni med, trčen, 30 kg 340 Din — franko vsaka postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Otroški voziček
globok, na peresih, dobro ohranjen, naprcdaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod št 5711.	(1)
Izredno dobra
in cenena oblačila, moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14.
I
Vnajem
ODDAJO:
Prazno sobo
oddam. Moste, Društvena ulica 13.	(o)
II
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3.
Tricikli, kolesa,
ženska in moška, nova in rabljena, ceno naprodaj. P. Škafar, Brštnikov trg, Rimska cesta.	(1)
Obrt
Parhete
prvovrstne hrastove in bukove dobavlja in polaga
FERDO PRIMOŽIČ Ljubljana, Cesta 29. okto bra (Rimska cesta) št. 16,
Popravila in struženje sta rih parket. - Delo solidno cene zmerne. - Telefon Škafar 23-38.
tn
Stavbna mizarska deta
i
pohištvo
dobavim po naročilu in načrtih za hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani. Ponudbe poslati pod šifro »Mizarska tvornica« upravi »Sloven ca
ZAHVALA. Ob težki izgubi našega dragega
SVETOZARJA
se prisrčno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in sočutja, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo veleč, bolniškemu duhovniku za podelitev sv. zakramentov za umirajoče, gg. zdravnikom za pomoč na kraju .nesreče in v bolnišnici, čč. sestram za skrbno nego, tovarišem, ki so mu priskočili na pomoč in ga spremili v bolnišnico, posebno pa še njegovim tovarišem akademikom in sošolcem za častno spremstvo na zadnji poti in ganljive besede tovariške ljubezni ob grobu.
Celje - Ljubljana, dne 20. maja 1935.
Žalujoče rodbine LIKAR in VRANCIC
Kurja očesa
Mag. štev. 30.987/85.
RAZPIS
5819
Mestno poglavarstvo v Ljubljani ponovno razpisuje dobavo hrastovih pragov za dovlačilnico v mestni klavnici. — Licitacija se bo vršila v
ponedeljek, dne 3. junija 1935 ob 11 dopoldne
v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje XX. septembra. — Pripomočki se dobijo proti povrnitvi stroškov v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 18. maja 1935.
Predsednik: Dr. Vladimir Ravnihar, s. r.
Zdravnik nam razkriva, kako se lahko obvarujemo kurjih očes.
»Ne režite nikdar kurjih očes«, svetuje dr. Catrin. »To ie nevarno, ker lahko povzroči zastrupljenje krvi. Najvarnejši in najlažji način, da se za vedno rešimo kurjih očes je ta, da dodamo vroči vodi saltrat Rodell in to v toliki količini, da bo voda po sproščenem kisiku izgledala kakor neposneto mleko in da postane mehka kakor deževnica. Ko pomočite noge v to mlečno kopel, prodre kisik v lojnice in ravno tako kakor je ublažil vodo omehča tudi kurja očesa. Kurja očesa potem lahko cela izvlečete brez bolečin s koreninami vred«.
Saltrat Rodell ublaži in umiri bolečine ter nudi veliko olajšavo pri občutljivih in vnetih nogah, zdravi pa tudi ozebline in otekline na kosteh. Po eni sami taki kopeli, podobni mleku, ki ste si jo priredili sr%cčer, lahko zjutraj že tečete, skačete. [itešete in delate vse, kar se Vam ljubi,
Kurjih oče? ni več, pa tudi noge niso več boleče in zatečene.
Saltrat Rodel! se dobiva za nekoliko dinarjev z jamstvom uspeha v lekarnah, dio-gerijah in parfumerijah.
Za jugoslovanski patent št.7267 od 1. marca 1930 na:
izboljšanja pri strolih in titoJa se strojev za izdelovanje cigaret''
(»Verbesserungen bei oder betreffend Zigaretten" masehinen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc-
Ceni. ponudbe na: ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ul. 2
^ KUBANV-JEV MATE ČAJ
Hrani ler KrepCa 2i»ce in miSlcc. rospe-šuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca In ledvic. Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Oin 15—, ali pri zastopstvu: Lekarn« Mr. Mlllvoj Leustek, Ljubljana. Resljeva c. 1, ako pošljete v napre) Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno I
Tinčkove in Tončkove prigode
35.
Svečan sprejem krokodilov
»Hitro nazaj v kolibo!« je zakričal Tonček. Stekla sta, kolikor so jima dale noge, v notranjščino. »Ali sanjava ali bediva?« je zastokal Tonček, tresoč se od strahu »Le kako sva zašla semkaj?«
»Kako naj jaz to vem?« je odgovoril Tinček. »Ne besedičiva po nepotrebnem. Raje se hitro obleciva.«
V tem hipu je za njim nekaj glasno zaropotalo. Dečka sta se prestrašeno ozrla in zagledala ogromnega krokodila, ki je skozi vrata lomastil v kolibo ...
JAVLJAMO TUZNO VEST, DA JE NAŠ MILI SOPROG, OČE, TAST IN STARI OČE, GOSPOD
IVAN RAVNIKAR
VELETRGOVEC V CELJU
PO TEŽKI OPERACIJI UMRL V GRAZU DNE 19. MAJA OB 7 V SVOJEM 62. LETU POGREB BO DNE 21. MAJA OB 5 POPOLDNE IZ MRTVAŠNICE TUKAJŠNJEGA MESTNEGA POKOPALIŠČA
SVETA MASA ZADUŠNICA SE BO DAROVALA V ŽUPNI CERKVI SV, DANIJELA V SREDO, DNE 22. MAJA 1935 OB 8 ZJUTRAJ
CELJE, DNE 20. MAJA 1935
VEČNO ZA NJIM ŽALUJOČI: AMALIJA, SOPROGA; PAVLA IN BOŽIDAR, OTROCI; VERA, SNAHA; TODOR, ZET; INES IN IVAN, VNUKI IN OSTALO SORODSTVO
hranilnica dravske banovine, podružnica v celju naznanja tuzno vest, da je v nedeljo umrl njen zaslužni član upravnega odbora, gospod
IVAN RAVNIKAR
zaslužnemu in delavnemu možu ohranimo časten spomin
celje, dne 20. maja 1935
■H
TVRDKA »SLADKOR« D. Z O. Z. V LJUBLJANI, SKLADIŠČE V CELJU JAVLJA TUŽNO VEST, DA JE DNE 19. MAJA 1935 V GRAZU IZDIHNIL NJEN DRUŽABNIK, GOSPOD
IVAN RAVNIKAR
VELETRGOVEC V CELJU
ZASLUŽNEMU POKOJNIKU BOMO OHRANILI TRAJEN SPOMIN CELJE, DNE 20. MAJA 1935
Za »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubljani: Karel Oefc.	izdajatelj: Ivan Rakovec.	Urednik: Viktor Cenčič.