жм ил
КагдшапкепБо^
Verla« UBd SchrlfUeitvmg: Klagenfurt, Bisinarckrmg 13, Poetfach U5 / Bezugspreie (Im voraus aahlbar) шопаШсћ RM 1— frel Haue (elaechJleBUch RS4 0.70 ZusteUgebUhr A-bbeetellungen đer Zeitung ftir den nachfolgenđea Sfonat werdm nur achriftllcl) imd mir ble 35. dee kmfemdem Hcnata angeBommen
Nr. вв.
KraJnbtu-ig, den 2». August 1944.
4. Jahrtranj;
SoTjetska sodobnost т zrcalu izporedb Tojjnih njetnikovs
»Stalinoma burka<c
Boljševiška zavezniška zvestoba - židovski lažnivi manever
NSK. V zgodovini razvoja sovjetske moči zavzemajo diplomatske maškarade na Daljnem vzhodu, na Zapadu, pa tudi v prekomor-sklh ozemljih, kakor ravno sedaj v Ameriki in Angliji, temeljno mesto za uresničenje boljševiškega svetovnega gospostva. Kakor pač zahteva politična ali gospodarska smotrnost, ima »sovjetski diplomat« pri takih »predstavah«, pri katerih mora zastopati »zunanjepolitično« linijo Kremlja, danes ta, jutri spet drugi kostum. Pod teiri krinkami, ki se često svetohliftsko imenujejo »pakt o prijateljstvu«, »gospodarski odnošaji« ali tudi »vojaška zveza«, se skriva pravi obraz boljševizma, židovsko-boljševiške svetovne nevarnosti.
Angleški časopis »The Kation« z dne 1. aprila 1944. 1. pride glede tega do vsekakor uvidevnega, četudi poznega spoznanja, kakšna je »taktika sovjetske zunanje politike«, in pravi: »Najbolj priljubljena tehnika Sovjetov je mistifikacija. Ta ima to prednost: poskrbi za to, da ima svet posebno rad besede in dejanja Kremlja. — Potem je taktika .fineke kopeli', nenadnega pretika z vročega na mrzlo in narobe. V prvem hipu razgreje Kremelj naše diplomate z najognjevitejšimi obljubami. V prihodnjem hipu pa jih že po-•tavi pod prho ledenomrzle vode. — Moti navada Sovjetske zveze, da občasno udari •voje prijatelje. Na kmečki in včasih otročji način jo Sovjeti radi zagodejo svojim dostojnim zaveznikom«.
Politiki v Londonu in Washingtor>u pa se bodo vsak dan vedno bol) čudili, kako 1 »Stalinova burka« korak za mogoča. Najnovejši dogodki v Italiii, ki so io zasedli Angloamerikanci in Angleži m ki o politiano vodijo boljševiki, so solski primer ekspanzije sovjetske oblasti ne oziraje le na »prijatelje« in »sopogodbenike«.
Pogodbe in .zveze imajo fa Soyjete лаото toliko časa »pomen« in »veljavo«, dokler služijo politiki Kremlja od danes do jutri Polma poštenje . iri zvestoba sta črtana v svetu »sovjetske diplomacije«. Nadomeščajo jih premeteni triki židovskih lopovov.
To dejstvo osvetljuje nedvoumno in potrjujejo v teh dneh izpovedbe sovjetskih v vojni ujetih častnikov. Celo sovjetskemu narodu torej ni ostalo prikrito »komedijaлstvo^ zunanje politike boljševikov alias Molotov« njegovih židovskih drugov Litvinova. Maj skega, Losovskega in tovarišev. — »Pogod ba o prijateljstvu z Nemčijo je bila kome dija«, pravi poročnik Konstantinov M. T., »in med pogodbeno dobo smo imeli občutek kakor da je vojni aparat še prizadevneje raz giban kot poprej. Mrzlične smo se oborože vali, in vsak je vedel samo proti Nemčiji.«
Moskovska aliansa z New Yorkom in Lon donom sovjetskemu državljanu in vojaku tu di ni verodostojna zveza. »Da nam Anglija in Amerika ne pomagata iz ljubezni, ve pri nas vsak«, izpoveduje armenski sovjetski poroč nik Ruhkjan A. O., »kajti ni misliti na zvezo komunizma s kapitalizmom, če bo enkrat konec te vojne.« — Nek drugi sovjetski častnik odkrito pove prave namene boljševiških mogotcev z besedami: »Anglija je gnezdo starih tradicij, ki lahko samo motijo tako revolucijo, kakršna je boljševiška. Na zanašamo se na to, da se bo Anglije odrekla svoji kapitalistični strukturi. Kapital je njena edina surovina. Zato jo bomo porušili!«
Vojaška ali gospodarska »prijateljska zveza« s Sovjetsko unijo se je že od nekdaj izkazala kot diplomatski sleparski manever največjega sloga. Moskovska »politična pisarna« je doslej vedno znala, napasti tega ali onega »sopogodbenika zveze« o pravem času od zadaj, da je potem na zunaj lahko prikazala, da Sovjetov ne zadene krivda, če so postale neizogibne in potrebne kakšne spremembe v diplomatskih odnošajih. »Zunanjepolitična linija« Sovjetov pa je in ostane židovsko-boljševiška svetovna revolucija. Uresničiti jo je cilj sovjetske »diplomacij««. tesj zločinskega orodja v rokih Židov. Nemčija je pravočasno nastopila zoper sovjetsko taktiko »finske kopeli«, da obvaruje Reich in s tem Evropo pred poginom po boljševiški svetovni revoluciji.
Richard Sfchierioth.





»Panther« proti »Shermanu«
Ob robu neke cettf« m se pripeljali »Pantherji«. Dobro prikriti začnejo obstreljevati \^dme znova brez uei>ehB prihajajofe ameriške oklopnjake tipa »Sherman«
(PK.-.'i^fnhhni?; Kriegsherichter Mielke, Sch., M.)
s*^=*=^==№^=:aaH=^=B*=s===s===s=^=seaeBBieeei
/\nyliia in socialna itraiitnosl
Nemška proUpremikanja pred mejo Osipreiiflita:
Sunek v soT|etsko zbiranile
Divizija oklopnjaških grenadirjev „GroMeutsdiiand" nastopi v boju
PoMbno poročilo PK.
rd Na Vzhodu, avgusta meseca 44 (FS)
Nm potu T naredni položaj «mo te ta popoldan v avguftu peljali skozi neko mejno m*#t*oe ▼ OstpreuDnu in potem skozi neko mesto v Litvi. Vroč |e bil ta dan žetve, sonce |e bleščeče migljalo nad zrelimi pženičnlml polji. Vzdolž Široke asfaltirane ceste, ki )o obdajajo lipe, #o nam mahali in nas pozdravljali vzhodnopruski kmetje. Kakor leteči ogenj se je.te dni po mestih, vaseh in zelo oddaljenih kmetijah razširila vest, da :e je Ž# zdaj izpolnila Pilhrerjeva pred kMtkim dana beseda. Novi odredi čet so se bili i« domovine prijeljall, da ojačijo vzhodnopru-iko mejo: druge, preskušene bojne enote so stavile to blagoslovljeno zemljo pod zaščito svojih zmage vajenih orožij. »GroBdeutsch-land«, najljubša divizija nemškega naroda, je bila med njimi. In zdelo se je, kakor da I* odljudenemu, ker velikokrat ogroženemu mejnemu narodu preko noči zraslo druge srce: viharno vesel je pozdravljal dolge ko Ione oklopnjakov in vozil tja preko meje.
Odhod 1* krmikeg* pregnanstva
Globoko ganjeni so doživeli velikonemšk! prostovoljci to njim namenjeno manifestaci 10 apoštovanjai ki )• prihajala iz čuta hva 'einosti njihovih lastnih bratov in sester Tam preko, na litvanskih tleh, pa jih je čakala druga slika, ki jih je presenetila. Kajf bilo je nekaj novega zanje; zraven v pesku *0 rila kolesa lestvenlc litvanskih kmetov nabito polnih imetka Iz njihovih kmetij. Pe Ijall so se v isti smeri, proti vzhodu, domov v svojo domovino. Da, da. tudi ti, inozemci so bili premagali itrah pred sovjetskim va Ijarlem. Govorili Ж0. o med seboj in nam to potrdili, ne da bi jih morali mi vprašat! o tem Tudi oni so videli na novo pripeljane divizije oklopnjakov, in njihovo zaupanje v le t# {• premagalo njihov strah pred vsemi boljševlškimi grozotami In nevarnostmi voj-Re, ki )• prišla neposredno na njihova polja, »redi našega zbiranja, ie preden so bili spre govorili oklopnjakl In naskočili grenadlrjl in •trelel, so odrinili Iz svojega kratkega pre-Snanstva In se vrnili v svojo domovino.
Eni izmed boljševiških udarnih armad м 1* Htle poerečdlo, labitl nevaren klin bu*u m*)#. Da ga odstrani. 1« bila
nastopila divizija »Grofideutschland«, dobro opremljena z vsemi orožji. Smer udarca je kakor razrezala južni kot velikega loka sovjetske glavne bojne linije. Cilj napada je bil na severu, važna prometna pot je pokazala smer.
Sovražna strelske gnezda premagana
Ko so oklopnjaki in jurišni topovi jurišne ga topništva ter roj strelskih oklopnih vozov naših oklopnjaških strelcev prihrumeli preko glavne bojne linije, še tam preko, na sovražnikovi strani, ni bilo niti enega strela. Potem pa, ko je žgoča sončna obla visela nad vzhodno daljino in so se dvigali nad z drev-(Nadalievante ne 2 strani 1
»Nekaj mora biti gnilega v tem siste mu«. Lloyd George »Better Times« 1910, str. 6.
Vremensko stanje britanskih vojn je že , dolgo brez velikega truda razvidno po taktičnih manevrih tistih domačih vodstvenih kategorij, ki so že iz časov Cromwella vedno zatrjevale, da določajo političen sistem ' fltoka. Vedno ko se na političnem obzorju 'ЛпдНјч prifine oblačiti, odkrijejp londonsk' plutokrati svoje socialno srce. Toda ko se jim je zdelo, da je kriza premagana, so zelo hitro pozabili, kar so pred kratkim z velikim propagandnim vpitjem obljubili. V nobenem času se ne pokaže britanskemu na rodu toliko Potemkinskih vasi s socialnimi fasadami kakor v vojni. Naenkrat rabijo plu-tokratski vojni hujskači pomoč in dobro voljo tistih, za katere se v mirnih časih niso brigali in ki so jih smatrali samo za nujno zlo. Končno so le široke množice, ki imajo »čast«, da krvave za pljitokrate in v tovarnah izdelujejo vojni material, da se povečajo *®čaH in da lahko oboroževalne tvrdke — pri katerih so angleški državniki tako vidno udeleženi s paketi delnic, — obdržijo svoje milijonske dobičke.
Metoda, da se s socialnimi obljubami pridobi pomoč in naklonjenost širokih mas, se 1® pri Angležih že skozi rodove načrtno vežbala. Socialno politične reforme so spadale tudi v prvi svetovni vojni k povojnim načrtom britanske vlade. Ko je leta 1917. da-vilen prijem nemških podmornic zadal Angležem mnogo opravka, je Lloyd George kroš-njaril pri prebivalstvu, da bi organiziral otok ^ patetičnim Izrekom: »A place fit for heroes« (<Ja bi otok postal bivališče junakov). Po dokončani vojni je ostala od teh ipoih be-
........../ ТГЖМ..«__


p o in o r J * " " "» e » t o BreKobi&irna In neNinlwhia razdejanja «everiM)fraucoftldh me#t po Anglo-Amerlkanclh po-vzrofajo med domačim prebivalstvom ne*tevlliie žrtve. Tu tava eden Izmed malega itevila preZh-ellh preblvalnev nekega normanrnkegm nii'wta zbegan med rušeHnaml. Ne more veft najti proetora, na katerem Je nekoč etala njegova hl4a. Anglo-amcri№i »oevobodlteljl« м njegovo domovin*« mesto »premenlH v kup raevaUn
(PK.'Auftiahm«; ^-Krleftb»ri<slit«r кШк«, већч IC.)
seđ za prevarano britansko delavstvo samo revščina in beda.
Ni prav nič slučajnega, da je britanski minister za obnovo lord Woolton komaj 14 dni pred začetkom invazijske pustolovščine objavil belo knjigo, ki ima značilen naslov »načrt za preprečenje množinske brezposelnosti po vojni.« V kolikor trša in neizprosnejša postaja vojna za londonske igralce na srečo, toliko bolj snubijo delavstvo. Tudi Churchill, Vi mu ;.e ž« pred krmtkim ušlo v londonskem govoru v Mansion,House tipično priznanje: »Jaz sem bil vedno hud nasprotnik socializma«, sedaj drzko zatrjuje, da predvideva njegov vladni načrt — seveda šele po vojni — velikopotezno obnovo od »zibelke do groba«, ki bi obsegala celokupno nacijo.
Ne glede na to, da predvideva ta nova izdaja plutokratskega stremljenja, poneumitl ljudstvo, cel6 v primeru, da bi se uresničila, samo neznaten odris v Nemčiji že davno pred vojno izdanih socialnih reform in da tudi Wooltonov načrt prerokuje neko brezposelnost v povojni Angliji, ki se pač ne more odvrniti, je pač pokazala žalostna usoda Uthnattovega odbora in predvsem skromnega Beaveridgejevega načrta svetu, da demokratična Anglija pač ni voljna, da bi samo malo premišljevala. Vsi ti z veliko propagando izložbenih oken v tu- in inozemskem časopisju pokazani socialni napadni načrti so bili napravljeni v času vojaških neprilik in bodo, kakor hitro bo to dovolil vojaški položaj, spet vrženi v birokratski koš za papir.
Strašno obubožanje mnogih milijonov industrijskih delavcev in rudarjev, nepopislji-vo siromaštvo otrok v rudarstvu, gnus vzbujajoča stanovanja v velemestih, r katerih živijo nadaljnji milijoni človeka nevredno življenje, zaostale naredbe za varstvo ljudskega zdravja, pomankljiva zaščita mladine in končno pc^olnoma nezadostno javno skrbstvo so bile že vedno temelji kapitalistično-olutokratskega principa vladanja v Angliji. Ćel6 britanska cerkev se ne boji. da se v tem Trimeru izjavi solidarno z liberalistično-ari-itokratsko hijeno profita. Že leta iztiskajo cerkveni poslovni pooblaščenci iz siromašnih stanovanj industrijskih mest velikanske najemnine, ne da bi pri tem pomislili na katastrofalne stanovanjske razmere. Končno *e slumi že več rodov za britansko visoko cerkev zelo dobičkanosen posel.
Čeprav je politično merodajni razred zastavil vse sile. da bi prikril lastno sramoto, pokažejo že ti mali namigi, da je »napredna dežela«, ki bi Mam rada postala učitelj in vzgojitelj na vseh področjih, v resnici najbolj zaostala dežela na svetu. Britanski po-litiki naj hvalijo svoje »socialne« ideje: Ml vemo — in angleški delavec tudi počasi razume. da hočejo t tem prikriti samo svoje astno blaginjo. Se danes je britansko časopisje prepolno poročil očividcev o socialni zmedi. »Več sto žen in otrojt angleških vojakov je izpostavljenih »mrti za lakoto, ker ne dobe nobene podpore«, stoji v nekem dopisu. ki ga j* liet »Daily Herald« šele pred kratkim objavil. Britanski vojak »I lahko i« danes naslika svojo usodo v povojni Angliji, če bere tekoča poročila o bridki usodi svojih odpuščenih tovarišev. To !• hvaležnost kapitalistline-plutokratfke domovinel
Od britanskega publielsU Philip« Cfeht
str— t. — »ter. ee.
K A R A W A N K E N B O T B
Nrpdm. 2.4. aveiwte 1*44.
Salanska iqra Kremija pri lar^avsliem iiiioriiišheiii iiokrelu (^ислмо ćasa)
Moskva }e prekrižala račune - Anglija ne more pomagati Izdanim Poljakom
Bwlln, 72, avgmtm Poljski uporniški pokrtt, ki je začetkom avgusta nastal ▼ Varšavi za hrbtom namiko vzhodna fronta, ja varšavska garnizija krvavo pobila. Ка| sa ]a bilo zgodilo? Ko sa |a bila sovjetska fronta približala mestu te v prmtečo bližino, so Člane *^1** poljskih emigrantov, katerih poglavar je tik pred tem imel konferenco s Stalinom, očitno pustili v veri, da se mora v kratkem pričakoval zavzetje Varšave in da je s tem dan znak, da sa poljski podtalni pokret v Varšavi pozove, naj udari.
Ztlo dramatični dejanski stan je med tem ravno tako dramatično odjeknil po vsem »vetu in vsepovsod ugotavljajo, da so vodile upornik* očitno napačne predstave, pri čemer je Moskva obljubila podporo po prihajajočih sovjetskih armadah. Upor je bil že v polnem teku, ko je bil sovjetski sunek prectrežen v pozornost zbujajoči razdalji «d Varšave. S tem je pa postalo tudi iluio-rično blazno podvzetje proti nemški oboroženi sili.
Sedaj se poskuša Moskva po radiu in časopisnih agencijah oprati vse odgovornosti za upor in odvaliti edino krivdo za ponesrečeno in popadlo podvzetje na vlado londonskih emigrantov. Ce se spomnimo dejstva, da so pred kratkim prestregli javno radijsko poročilo poljskih uporniških odredov, T katerem pravijo: »Rusi so nas razorožili, to je konec poljske armade«, ne more biti nobenega dvoma o tem, da je bil krvavi poraz tega odpora po nemški za sedbeni oblasti, ki so si ga vstašl tako nakopali, le po Moskvi nameravan lov za elementi podtalnega gibanja v Varšavi, ki so bili Sovjetom neprilični in katerih stremlje-'nja so bila obrnjena v London, kakor tudi, da je imela vmes pri tem svoje prste tudi Anglija.
C#, je bilo treba še kakšnega dokaza, ga da|e sedaj poročilo stockholmskega časopis« lAftonbladeta«. Anglija ne more vita-šem v Varšavi dati nikakršne pomoči. Švedski časopis poroča, da je priletelo neko angleško letalo nad Varšavo in tam odvrglo venec z napisom: »Britanski vojaki svojim bojujočim se tovarišem v poljski armadi.«
Takšnale je pomoč Anglije. Pri tem je treba uvaževati, da je v Londonu nahajajoča se klika poljskih emigrantov spodbodla varšavski podtalni pokret, da poskusi vstajo, da so torej za poskusom vstaje stali mero-dajni krogi angleške vlade. Ko pa so, kakor v vseh sličnih primerih, tudi tokrat v Krem-lju z njegovim znanim satanskim trikom prekrižali angleški račun, pobešpjo zdaj v Londonu ušesa. Londonski dopisnik lista »Gdteborgs Posten« namreč piše, da je po londonskem mnenju največjega pomena, vedeti, da naleti vojaško sodelovanje Poljske z zapadniml silami že Iz čisto geogradčnih razlogov na velike težkoče. Vstaja v Varšavi je to s poudarkom podčrtala. Krvavi dogodki v Varšavi so baje vse dvomljivce v Londonu prepričali o potrebi bodočega sodelovanja Poljske s Sovjetsko zvezo ravno v tem vprašanju Z drugimi besedami: Anglija ne more Poljakom pomagati raden s tem, da odvrže kak venec.
Kako daleč je sicer segalo nepopustljivo stališče Moskve, izhaja Iz zmerjalne kano-
v »Pravdi« Ravno ta ql*s odkriv* lo-
Angllja in socialna pravičnost
v njegovi knjigi »England speahs« ironizi rani odgovor »vladi Njegovega Veličanstva« na obupni klic na pomoč obubožanih bivših »junakov svetovne vojne«, bi tudi v primeru zavezniške zmage tudi za to britansko vojno obdržala svojo aktualnosti »Tvoj kralj te več ne potrebuje. NI mesta za tebe. Zakal nisi nadel tudi tif«
Friedrich Schultze.
pet enkrat podla sredstva moskovskega Kremija. Potem ko so bill v Moskvi spod-bodli podtalni pokret v Varšavi, naj udari, so znenada postali oprezni in prepustili vstaše njihovi usodi, t. j. uničenju po nemški cjemlzljl v Varšavi. Kremelj je na lak način na en mah ubil dve muhi, odstranil je posredno »reakcionarno tolpo lopovov«, ki mu nI prijala, in hkrati je demantiral poročila iz Londona, ki so govorila o tem, da Moskva podpira kllko emigrantov.
Cel6 časopis, ki se sicer šele v drugI vrsti bavl s politiko, »Osservatore Romano«, ki ima ozke stike z Vatikanom, opozarja na to dvojezlčnost boljševiške politike. Vpraša: zakaj so zadnje dni sovjetske objave prešle
fazo boja v Varšavi, vttm ko govori o njem poročilo iz Londona? Zakaj Sovjeti ne omenjajo Varšave kot direkten clljt V sedanjem trenutku se mora staviti to vprašanje; nadalje je čudno, da se vrši bitka pri kakšnem mestu, ne da bi čete vkorakale v njegova predmestja. Vatikanski list označuje s temi besedami postopanje, ki ga nek drug nevtralni časopis, »Ostschweiz«, popolnoma jasno označuje kot peklensko dogajanje. In »Basler Nachrichten« zopet pravijo trezno, da se je Stalin poslužil poljskega osvobodilnega komiteja kot orodja in za pritisk na vlado poljskih emigrantov v Londonu.
Iz vsega tega se more samo sklepali, da so od Anglije odvisni poljski emigranti zapeljali varšavsko podtalno gibanje v njegovo vlogo in da ga je Moskva potem še sunila naprej. Ena stran se mu sedaj posmehuje s smešno nesramnostjo, kot je odvrženi venec, in druga stran ga popolnoma zapusti v prilog svojega lastnega tako zvanega osvobodilnega komiteja.
Hudi bofi na vseh frontah
Zaporni zapah pri Argentanu prebit - Pred Touionom zažgani dve vojni iadjl
Oberkommando der Wehrmacht |t dn* 21. avgutta objavllO'
V	Normandiji to naie divlzi|« v proitoru levtrno od Argentana po trditi borbi prebil* tovraini zaporni zapah proti levero-vzhodu in vzpottavile zvezo t tkupino oklopniakov, ki jim |e sunila nasproti. Razbili srno močne sovražne napade na našo obrambno fronto ob Divesu in v odseku reke Vire. V nekaterih odsekih so ie v teku lastni nasprotni napadi. Med rekama Eure in Seine pritiska sovražnik proti severu. Tam smo pri Pacy-Vernon razbili prve čete sovražnikovega napada. V prostoru vzhodno od Chartresa ie traja sovražnikov pritisk proti srednji Seini, ne da bi se mu posrečilo, i* nadalj* napredovati. V gorskem svetu severno od Toulona napada sovražnik z močnimi silami proti zapadu in severo-
"-du, Silni boji so Se v teku. Pomorske obalne baterije so pred Touionom z obstre-'■»m zažgale eno sovražno bo'no ladjo In eno kr!žarko. En sovražni ruiilec in dva torpedna čolna sta bila poškodovana.
Povračilno obstreljevanje Londona se je nadaljevalo podnevi in ponoči.
V	Italiji je sovražnik tudi včeraj v jadranskem obalnem odseku ves dan nadaljeval s svojimi napadi. Najprej izgubljeni višinski svet okrog Cerase smo z nasprotnim napadom zopet vzeli
Na Vzhodu so Sovjeti razširili svoje velike napad« sedal tudi na južni odsak. Z močno uporabo bojnih letalcev so prešli v napad južno od Tlraspola In severnozapadno od Jasija. V obeh odsekih se vrše srditi boji. V Karpatskem piedgorju jugozahodno od Mlelca, v mostiščih ob Visli, zapadno od Baranova, zapadno od Lubllna in jugovzhodno od Varke smo po trdem boju odvrnili ali prestregli boljševiške napade. Severnovzhodno od Varšave smo v globini svojih položajev prestregli prodorne napad* Sovjetov v smeri proti Bugu. Južno od Wilkowischken in pri Schaken še trajajo trdi obrambni boji. Na Letonskem so odredi nemških oklopnjakov sunili preko Tuckuma in zopet vzpostavili začasno zgubljeno zvezo z odredi vojske, ki s* bojujejo v
podpirajoč posegel v te boje na kopnem. Vsi poskusi Sovjetov, da bi razširili svoje vdorne prostor* zapadno od Modohna in zapadno od Pskovskega jezera so s* razbili ob žilavem odporu naših divizij, pri čemer smo odstrelili večje število sovražnih oklopnjakov. Zračno orožj* je v prostorih težišč učinkovito poseglo v boje na kopn«m in zadalo boljš*vikom visok* zgub* ljudi in materiala. V zračnih bojih in po protil*talsk*m topništvu j* sovražnik zgubil vč*raj na vzhodni fronti 41 letal.
Skupine sovražnih bombnikov so včeraj podnevi napadi* nekaj krajev v Jugovzhodni Nemčiji in na Ogrskem. Ponoči j* nekaj sovražnih l*tal odvrglo bomb* v oberdonau-skem prostoru. Sile zračne obrambe so pri tem napadu sestrelil 15 terorističnih bombnikov.	_____
Sunek v sovjetsko zbiranje
(Nadaljevanj* s I rtrani ) jem zarašeniml kmetijami prvi oblaki dima in položajev nasprotnikovega protloklopnja škega topništva, se j* zbudil bojni hrušč.
Boj je bil trd in izredno trditi Sovjeti so bili to — svojo dozdevno — odskočno desko v Reich natrpali z najboljšimi svojimi orožji. V naslednjih urah so poslali tudi maso bombnikov vse svoj* fronte v boj. Se pred pol-dnevom pa je vdrl prvi oddelek naših oklopnjakov v kraj 7. njim vred so strelci prema aali odpor sovražnih strelskih gnezd. Za nji-i to grenadlrll razvili polagoma nastajalo iceiM Vedrto znova so mormn odbiti bos ne sovražnikov* napade Iz oklepaja in li vzhodnega boka Ob 13 url te bilo mesto trdno v nemških rokah
Vtem ko se spušča noč prvega napadnega dne naše divizije na ogroženo vzhodno mejo Reicha, govore orožja svoj trdi jezik še naprej. Dotlej i* nl«o bili niti iumarlčno po pisani niti sovražnikovi ujetniki niti njegov' mrtvi, niti bogati plen vojnega materiala Pa najsi bodo t* številk* š* tako velik*, da nes imajo maniši pomen. Važnejši je dokaz ki ga je bila divizija »GroRdeutschland« tu kaj ob vratih Reicha jasno doprinesla vse mu svetu; moč vojske j* nezlomljena. vzhod popnioka zemlja mora ostali nedotaknjena.
H*ln*r Mmver
5
v »veikiichtr Btobachterju« % dn« 7. m v« gumi« b*r«moi N« proteit ivicartk« loeUlne demokratik« itrank« zoper arttact]« Titovih prlitaisv v Curihi), Lausanni in Ženevi, )• Hat «Bund< odgovoril tole: »Številni lugoslovkii-skl Internlrancl, zelo nestrpna druščin«, lo razcepljeni na dve stranki, ki se med sebo] koljeta do krvi. Zaradi tega je bilo potrebno ločiti jih vsaksebi. Ljudje, ki so navezali stik« s švicarskimi levičarji se niso znali obvladati ter so se z obsežno politično propagando pregrešili proti odločilom, ki veljajo r.a begunce, uživajoče ugodnost pribežalUč« v Švici.«
Skoraj vsi portugalski listi posvečajo daljše članke novemu španskemu zunanjemu ministru. V njih poudarjajo, da spada med može, ki v posebni meri uživajo zaupanj« general* Franca ter da j« «den izmed najstarejših pripadnikov falanglstlčnega pokreta ia osebni prijatelj njegovega ustanovitelja.
Kakor lavljajo iz Kima, j« Izdala uradna
vatikanska časopisna služba v petek naslednjo izjavo; »Tu nI ničesar znanega o poročilih, da je sovjetska vlada predlagala skupno akcijo med Moskvo in Vatikanom gled« povojnih problemov v moralnem in socialnem ozlru.«
Anglo«m«riiki l«talci lO pr«d dnevi m&» padli na postaji v Toursu z rdečim križem jasno označeni nemški bolnlčarskl vlak. Ko-' iikor je bilo doslej ugotovljeno, j« bilo pii tem napadu, ki j* bil izvršen o priliki prevoza ranjencev iz vlaka v bolnico 41 nemških vojakov ubitih.
•Nemčil« •« nc bo ntkd«r ud«l« in tudi obsodba In uničenje zarotnllk« klik« )e dokai, da svet nikdar več ne bo doživel drugega novembra 1918«, piše zunanjepolitični dopisnik lista »ABC«. Četudi je treba smatrati, da so nemške težkoče danes najmanj tako velik« kot v letu 1918, je treba vendar pomisliti, d« je strateglčni položaj mnogo ugodnejši za nemško vojno vodstvo, kakor pa je bil leta 1118.
Te dni so izgubili tolovaji samo na severno-
zahodnem Balkanu 400 mrtvih ter iteviln« ujetnike. V Cmi gori so se tolovaji nadalj« skušali Izogibati boja z nemškimi varnostnimi silami. Samo na cesti Danilovgrad-Nlkilč je prišlo do komunističnih sunkov, ki pa so hull krvavo odbiti. V Vzhodni Bosni so se nadaljevali boji s tolovajskimi skupinami, ki pritiskajo proti jugu. 2e precej marčno oslabljeni tolovajski oddelki so utrpeli pri tem ponovne občutne izgube. ■
N« poti v N«mčijo s* |« pripeljalo t« dni
v Solifo 125 nemških državljanov, mož, žena in otrok, ki sestavljajo prvi transport Nemcev li Turčije. Nemci se vračajo v domovino po prekinitvi diplomatskih odnošajev med obema državama. Na bolgarski mejni postaji v Svilengradu in v Sofiji so bill povratniki spreleti In pozdravljeni po predstavnikih
Strank* m	т bolffersVt
prestolnici
Po uspešni emisiji velikega posojila mesta
Milana v višini I milijarde lir, ki je bilo izvršeno v marcu letošnjega leta, je sedaj tudi mestna občina v Genovi razpisala posojilo v višini 400 milijonov lir Kakor pri milanskem posojilu znaša tudi pri genovskem obrestna mera 4'v-. PosoUlo bo teklo 35 let, amortizacija pa se bo pričela I januarja 1950 Emisijski tečaj znaša 489 lir za 500 lir nomi-nala. kmr nudi dejansko obrestovanje 5.34
V>rl«ii uin) IIrurk NS <fniivrrlait »ud Dniokerei KKnitfii UmhH. Kluifciifuit. Verlii/wleiter; f)r. Krnil H'-I inn Hii4pt«rhrlfM<4t»'r'
/
mit"
I
Koli L«nnari
NEZAZELENI GOST
MiimorUdfrn romnn	'•
»Očarlliva!«
Nato zapazi Kottankampa, ki s« z naporom skobaca z gug»lnika. V stričavlh potazah s« odraža zaskrbljenost. Oči upira v staromodno ležišč«, potem zopet v Kottenkampa, ugotovi pa, da napravi fant sljajan vtis.
»Ljubi dečko, s gugalnim stolom si pokvariš Izborni slog svojega stanovanja«, se smehlja in ga objam«. Kottankamp n« pride do besede Osupnjen pokaš« na Antona, ki ga predstavi kot svojega pri|at«l|a.
»Ah«, r«č« ministrski svetnik In si natakne monokel, »Anton Haabrichf V«st« li, da st« ž« zas1ov«Iif V krovni knjižnici s« na-hala vaša knjigai .Ljubezensko življenj« slad kovodnih rib' Prelistal sem jo Originalna je«
Anton bi rad vprašal, v kateri krovni knjit nlcl, toda ministrski svetnik s« Ž« iep«t ebr n« do Christ« in |e prosi, na| odredi, da s« mu pripravi kopel, da s« lahko otr«s« potnega prahu.
»Kako si sploh prišel*« vpraša Kotten-kamp
»Zelo dobro «
»Ne jaz mislim — bil sem na kolodvoru Pri vlaku Rim — Milan — MOinehan — B«r-iln?«
Itvar s« pojaenL Ministrski svatnik l#tL Z«l«znlco uporablja 1« xa kratk«, tisoč ir>"«-nv n« nrm«"n*toč« prog«
Ko s* DO krepMni, t livlečkl smrekovega If:	m nt vl'^nl kOD^II ZO. 00'«v- '>
sllajno razpoložen in mikavno vesel Samo zdravje ga je. Kottenkamp si ne mor« kaj, da me bi vprašal, kake je to prav sa prav, da ml bolan.
»Bolan*«
»Saj si vendar tu pa tam pisal iz zdravi lišč. Iz sanatorijev?
Je že res.
Edino zlo je, da človek ne postane mlajši Mladost lahko reče, da jo še čaka starost Ampak starost naj bi nikoli ne lekla, da lo je že minila mladost.
Sanatorljl?
Človek se pelje kam na oddih. Komaj je začel s svojim zdravljenjem, že mu prekriža pot na promenadi očarljiva žena. Seznani se ž njo. Zapusti čez nekaj tednov kopališče da bi st poiskal v drugem odpočltka, ki ga v prejšnjem nI naš«l. Končno pa tudi tam zop«t ugotovi, da so vendar povsod očar Ittve žene
Pri tem gleda na Chrlsto.
Takoj se zlaže Koltenkamp, da mora Chrl sta k sv. Antonu k prvenstveni tekmi, češ da je priljubljerm smučarka. V slalomu je naravnost nedosegljiva. S k«kSnlm tempom prt de do vrati 01«
Pri tem poklma potrdllno z glavo
»Ah?« reče ministrski svetnik In je pre senečen. Z vsem občudovanjem st ogleduje malo Chrlsto. Na oči sicer nI čisto nič jeklena športnica. Staro dejstvo Izkustva. Pra
vim umetnftom se ne pozna, kaj znajo.
*
Ko zvečer odkrile staromodni gramofon reče:
»Gramofon?«
In ko vidi staro ploščč, reče začudeni
»Pa tako staro ploščo?«
Kottenkamp takoj pozvoni Susannl.
»Zakaj stoji ta starinski gramofon še tu kaj?« se nevoljno larežl nanjo.
Susanne je sprva rbeqana »Saj ste vendai rekli —
•C'Kto nif nhpm r«kel' И ve-^Hsr n.« nosluJale dolrmmfl m mojih iikazovn«
»Res je hoteli smo ga spraviti na dražbo se Susanne naenkrat znajde In si pri tem skrivšl, polna sočutja ogleduje ministrske ta svetnika. Da #« da tako la noret imeli.
In odnese qramolon
*
Zgoraj ▼ otroški lobl laži med tem mala Lizika. Mala Lizika je itara pol lota tn dva dni
Mala Lizika le je zbudila. Mala Lizika je lačna. Dane: ne pride prav nihče k mali Liziki Zoper to je samo eno iredttvo: rjovenje.
Mala Lizika rjove.
Minlttraki svetnik prisluikuje In gleda proti stropu.
»Je 11 to Robert?« vpraša.
Na to Kottenkamp nI mlalll, da mora imeti Roberta. Na srečo ima Anton rodbinski prirastek. Malo Llalko je treba zdaj Izdati kot Roberta.
■Da, to je Robert.*
Ministrski svetnik sl ga hoče aeveda takoj ogledati
Gredo po stopnicah navzgor V otroško sobo Zlonosna situacija Cel6 Susanne lazi za njimi, hoče vendar videti, kako aa to na pravi, da ■# mala Lixlka !ida za Roberta
Ko mala Lizika zagleda toliko ljudi, med katerimi pa nihče nima fteklenlce za mleko podvoji jakoet zvoka svojega kričanja In ko tudi to nič ne pomaga, jo podesetori Ml nlstrskl svetnik bi bil najraje prlsolll zauš nlco okrutnemu kričaču, dn bi se končne umiril Vidi pa. d« pomirilo mulo deco po Dolnoma drugače To opravi Kottenkamp Chrlsta |e hotela takoj materinsko prlsto piti k mali Liziki, toda Kottenkamp jo od vrne rekoči »Le pust, Chrlsta.« Nato preble bota malo Liziko kakor kak krotilec kač »Tak mali Robert se vendar ne bo tako #o bili. to pogovarja »Lej, lej, tu je nekdol« Ir ook»te na RaHa Roh»rta Ift sl 'e nrtmkn' ' In «klinl* пкН dhmltro
To le za malo Liziko nekal novega Tako se*e po bleščečem monoklu In ga hoče imeti Zavrne svojo punčko • pol roke in i odtrganimi nogami Zavrne svojo ragljo z njenimi kamenčki, ki jih Itak ne more deblM
Zavrne cucelj. kt bi |1 naj natvazel steklenico z mlekom. Zavrne prej kvakajočo gumasto žival, katere mehanizem je ie davne ugonobila Zavrne možica, ki |е te P®P®, noma ohromel Noče ga imeti Hoče mono
Ministrski svetnik ee »m*'*
Robert čisto taksen, kot.!« b''
ko se te svole dni naredil In ko mu je on
bil boter
Antona to boli. To vendar vidi vsak, ki se spozna pri otroklh. da mala Lizika nI podob-na Koltonkampu, ampak docela njemu I Jezi to kot pravega očeta!
Tu oretl katastroiai
Mala Lizika se znenada domisli nujnih poslov Napravi »eh, eh«.
•Kaj pa hoče?« vpraša ministrski svetnik radovedno
»Izstopiti«, reče Kottenkamp In že prime otroka za povitek in ga spretno drži nad lončkom da Ralf Robert na more dobiti vpogleda, aH le otrok deček alt deklica.
Nato ooložt malo Liziko zopet v košek nazaj, tn Susanne prinese steklenico z mlekom. Napačni Robert sesa rdaj pohlepno in no reče ničesar več
Nevarnoat je minila.
Hvala bogut
*
Zvečer le bil ministrski ivetnlk dosegel, i« se Chrlsta ne oelle k tektnnm za prvan <tvo Drl sv Anionu ampak da ostane kot co«podln|a doma dokler bo on v gosteh.
Kmalu gredo k počitku.
Korektno se je poslovil Anton, podnajemnik, In stopal po stopnicah navzgor, ne de bi se ozrl. Ravnokar hoče ministrski ivetnik zakleniti svoja vrata, tu vidi, da te tudi "CoM'nk^mp Doslovi od Chrlste Seveda se • 1'»,, «*to čviHi ТлН* "oii^nkamp Izjsvl da n«v4dno -jlovstveno dela, tega pa ne more v skupni spalnici, ker Chrlsta amrčt.
Chrlsta smrči?
Smrčeča žena Ц eeveda pravo zlo.
Srittwech, ?8. Anrnet 1#*4.
K A R A W A W K e IT BOTK
Mt* t. <- 77r. M.
Agitation ohne Edio in den USA
ws. I.issnhon, 22. August. (Kipenbcridit.) Das Oliei inaH dcr \\ ashingrtoiicr Liigcn-ngitation, mit dom man scit Jahicn aiif die aniprikaiiisdic Bevolkortiiig ciiihiimmcrt, um sif! %iim Hafl gt'SPii DriitsHiland uud ziim Linsatz fiir die Kricgszicle Roosevpits auf-z\istatholn, hat, wie jetzt solbst in Washington und Npw York ziigogebcn werden muR, pine durdiHUS gpgontcilige Wirkiing prziolt. In der „.\'pw York llprald Tribunp" bcklagt sich der USA-Journaii4t William Shirer. der mohrere Jahre hindurc4i als IISA-Korrcspon-dent in Berlin tiilig war, iiber die Gleich-giiltigkeit seiner l.andslcute gcgeniiher der eigencn amerikanisdien Agitation. Er wirft den Amerikanorn dabei erbittert vor, dafi sie nirht eiumal die Biidier der friiher in Dcutsililaiid liitig gewescncn amerikanisdien Korrespondcnten tesen oder wenn sie sie eiumal in die Hand nehmen, ihnen keinerlei Glaubcn sdienken. Uberall in den USA bemerke man in der Bevolkerung eine sehr starke Abneigung und Nichtachtung fiir die amerikanisdie Propaganda.
Prof. Towsend von der Unirersitat New York, der von Shirer iiber die Reaktion der USA-Propaganda auf die amerikanisdipn Studenfen befragt wiirde, erkliirte, daB alia seine Studenten dicsen propagandisiisthen Anstrengungen der USA-Kegiernng gegen-iiber mir Apathie und anfiersten Zyuismii* zeigen. Das AnsmaH an Liigen, die in den letzten Jahren in den Zeitungen, im Ri^d-funk und nicht zuletzt in amerikanisdien Anzeigen in Ersdieinung getreten »varen, hatten die amerikanisdie Jugend dahin ge-bradit, daR sie praktisdi heute gar nidit* mehr glaube.
Gordeier verhaffet
Berlin, 22. August. Bei der Fahndung nadi dem fliichtigcn Oberbiirgermeister a. D. Dr. Karl Giirdcler wnrde feslgestellf, da S er sidi Ц. a. bci dem Rittergutsbesitzer Kraft Freiherr von Pulombini auf dcssen Be-sitziing in Rahnsdort, Kreis Torgau, Regie. runKsi>ezirk Merseburg, einige Zeit verbor-gen gehalten hat. Die Eheleute Palombini, die Gordeier in besonders raffinierter Form \or den Polizeibeamten verstedtten, obwohl ihnen bekannt war, daB Giirdcler zn dem Kreis der Attentiiter d eg 20. Juli geiiorte, sind sofort verhnTtet worden. Die Besitzun-gcn des Palombini werden zugiinitea <ie< Keidies eingezogen. AuBerdem Itabea b<>i<Ie hohe Strafen zu erwarten.
Deserteur Lindemann gesudit
100.000 Reidismerk Belohnnng ausgesetzt
Berlin, 22. August. Gesudit wird der DcBcrteur Fritz Lindemann, geboren am It. April 1894, zuletzt wolinhaft gcwe)>en in Hamburg. Lindemaiiu hat «ich an den Vor-boreitunKcn zum Attentat auf den Fiihrer am 20, juli beteiilgt.
Porsousbesdireibung: Ktwa 1.80 Meter groH, sdilank, straffe Haltuiig, ovale: Ge-sidit, scitlidi gesdieileltcs dunkles Hear, liohe Stirn. Triigt verrautlidi gutsitzendcn zweircihigcn gruuen Anzug. Angaben jed-weder Art, die zur Ergreifung des I titer* dicnlidi sind, nimint jede Polizeibehorde rntgpgcn. \Vor (leu Miiditigpn irgendwie iintcrstiitzt oder von seineui jetzigcn Auf-enthalt Kenutnis hat und ihu nuniuehr nidit iinvctziiglidi bei der Polizci moUlet, hat sdiwcrsic Strufe zu erwarten. Die Bild-nachriditeubiiros geben ein Bild del Lindemann aus.
Provokationen Roosevelts bereiis 1938
Kriegsschuld des USA-Prasidenten von aiuerikaiiisclier Seite eiiigestanden
ws. Llssabon 22. Aupust. (Jjiieiihoridit.) In der New-Yorker Zcitsdirift „Colliers" ver-offeutlidit der bekaiimo USA-Journalist Hugh Gibson, der als einer der besiunlerrichtesien Kommentatoren der Vereinigten Staaten bekannt ist, hodisl aiifsf^jluHreidie fciinpestand-uisse, in denen von amorikanisclicr Seite mit aller Eindeutipkeit bcstiitigt wird, dall Roosevelt bereits im jahre 1438 bewuKt auf einen Krieg mit Deutsdilaiid binarbeitete und dar-iiin nicht* unversudit licH, urn die deutsdie Regierung und das deutsdie Volk zu belei-di^en und zu provozieren.
Gibson erkiart, dali im November 1938 von gewisseii Kreisen iu den LISA die t'or-derung erhoben wurde, auf Deutsdiland in der Judenfrape einen Druck auszuiibeii. Roosevelt babe daraats unter dem Vorwand dieser Forderung den USA-Botsdiafter in Berlin. Wilson, „angebiidi zur Konsnltation nadi Washington zurtidtberufen". Diese MaHnahme muHte sich, so weist der USA-Journalist nadi, verhangnisvoll auswirken, denn gerade in dieser Zeit ware der amerikanisdie Botsdiafter auf seinem Posten drin-gend notwendig gewesen. Nidit genug damit, habe die Rooseveltregierung jedodi der USA-Presse Mitteilangen zugehen lessen, in denen ausdrtidvlidi beton t wurde, dafl die Zuriidvberufung Wilsons ein Ausdrudc offi-
zielter Verstiminiing pegen Deutschland war. Das Resultat dieses Vorgc.liens, so bemerkt der nmerikanist^he Journalist, miiHte es sein, dafj Deutsdiland ebenfalls scinen Botsiliafter zuriidiberief, denn die deutsdie Regierung konnte nidit einen ilir ori'entiidi vor der ganzcn Welt verabfolgten Sdilag stillsdiwei'-gend hiiinehmen.
Durdi diese ZuniAbernfnng Wilsons seien prakiisdi die Kontakte zur deutsdicn Regie-rung von amerikanisdier Seife abgebrodien worden, und die USA seien, als 1439 der Krieg ausbradi. bereits praktisdi zehn Mo-nate lang ohne diplomatisdie Vertretung in Berlin gewesen Ks ware mm, so unterriditet Gibson, fiir die I'SA notwendiger denn je gewesen. wieder einen Botsdiafter in Berlin zu unterhaiten, aber die IJSA-Regierung sei „hinsiditlidi der Beendigung der Konsulta-tionsperiode Wilsons und seiner Riidcentsen-dung nadi Berlin in ein iger Verlegenheit gewesen, und weiler seiner widitigen Arbeit nachzugehen, habe Wilson in Washington Dan men drehen miissen.
Diese Eingesliindnisse bestiiligen klipp und klar, dafi es bereits vor sedis Jahren ein feststehender Plan Roosevelts war, die Be-ziehungen zu Deutsdiland zu unterminieren und systematisdi das amerikanisdie Volk zum Krieg gegen Deutsdiland aufzuhetzea.
Konzentration auf dem Gebiet der Presse
Bedeutsame Einschrankungen ab 1. September fiir Front und Bustung
Berlin, 22. August Au(^ auf dem Gebiet der Presse werden ab 1- September bedeutsame Misfinahmen durdigefiibrt, um K.rafte fiir die Wehrmadbt bzw. Riistung freizuma-dien, nodi mehr Papier eiii^usparen und eine weifere Entlastong der I ransportwege zu gewahrlei.steu. In Verfolgung dieser Akt ion Nvird wieder eine Reihe angesehener Blatter iiir Ersdieiijen eiistellen miissen. Uber die MaRuahnien informiert ein Artikel, den Reidisleiter Ашапп veroffentiidit;
Er stellt bei »einen Ausfiihrungen den Grundgedanken in den Vordergrund, daH die Presse, die tagtaglich die Erfordernisse des totalen Krieges in inren Spalten interpre-tiert, теа nur tun konne, wenn sie selbst auf i h rem Gebiet TorbildliA vorangehe. Der Rohstoffeinsparung dient eine Umfangsbe-s(hrankung, die bereiis seit Mitte August in Kraft getreten ist, und die fiir alle deiit-sAen Zeitungen bis auf ganz wenige reidis-widitige Blatter einen taglidien Umfang von vier Seiten wodientags und sedis Seiten sonn-taps ohne Riicksidit auf das Format fest-setzt Audi die Ersdieinungshaufigkeit wird einer Besdirankung nntsrworfen. Alle bisher siebenmal ersdieinenden Zeitungen bis auf sedis reidiswiditige Blatter werden auf sedismaliges Ersdieirien in der Wodie iiber-grhen. In den Stadten, in denen nodi zwei oder mehr Zeitungen ersdieinen, werden diese, soweit es die Verhiiltnisse zulasseg , und eine ins Gewidit fallende Krafteerspar-nis erzielt wird, zusammengelegt.
So werden i. B. in Berlin die „Berliner Borsenzeitung" mit der „Deutsdien Allge-meinen Zeitung" und der „Berliner Lokal-anzeiger" mit der „Berliner Morgenpost" vereinigt. Die „Berliner Volkszeitung" wird eingestellt. Weitere Zusammenlegungen er-folgen in VVien. Hamburg, Hannover, Braun-sthweip, Bremen, Magdeburg, Essen, Diissel-dorf, Koln, Karlsruhe, Stettin, Danzig, K.o-nigsberg, Miinster, Bielefeld, Chemnitz, Augsburg und an anderen Platzen des Rei-dies. Unter den Blaltern, die bestehen blei-
Ur. F. J. Lukas
Denlsch liirFortgeschriitena
2& SUmde fUr Fortife^hritteee Uer (Mifpt Xalinarr.t^
Ein Hainmerechmled' hatte schon eine ganze Woche einen hohlen-« Zahn», der Ihm htSlllsch* weh tat. Die gauze Nacht hatte er an dem ver-maledelten' Zahn herumgedrtlckt", helBen* SchnapH darauf geschUttet und andere Mlttel>* problert'i — aber allee war uraeonet'*, der SchmerzU hlelt an. Seltdem der alte Zahnarzt ЛШИег vor 1 '4 Jahren die Augen zugetan hatte, gab es welt rundum niemanden, der ZKhne auszlehpn konnte. Endllch lleB alch ein neuer Zahnarzt 1ш Stfi.dtchen''* nieder, und glelch am andern Morgen — war kaum ordent-llch" Tag, rannte'« иплег Hammetichmled bu Ihm und wles Ihm aelnen hohlen Zahn. Der r>oktor melnte"; >Mlt dem Burachen weiden Wir nicht lange Kederlesen'« machen«, griff* narh einer %ange'^', f«ate»« damlt drn Zahn, und — rupi# war er drauBen. Der Hammer, echmied war' hell-tfoh'-' , daft er den B4se-Wlrht" loe war und fragte" den Doktor, waa »Г achuldlg""* ware. >Drel Mark!« antwortete dieser. >Waa?« »«4fte der H«mmerechmled, »Orel Mark fUr den klelnen Ruck? Da» let recht teuer*«! Der sellge"' Doktor MUIler hat Bur fUnfrIg Pfennlge genommen=* und hat einon (1,1 fUr eine Stunde lang in der 8tuh«J» herumgerogen*". Dae war doch wa* fUra Gelđ!«
1 teuar — draf
S Zahnarst, der — aoMl idr«*nlk
3	Hammerachmlad, der — kov>^
4	hohl — votel
ft Zahn, der — *ob
e httlllj I'h pcklfDHko
7	vermaiedalt — preimentto
8	hcrunidriicken — atlakatl
» liaia — vro4
10 Mltt#L 4m — шпшџл PMWwmm —
12	umaonat — saatonj
13	Schmerz, der — bolečina
14	St&dtchen, da* — maatao#
15	ordentllch — f redu
16	rennen — te<H
17	melnen — menitt
18	nicht lange Federleaea machen — n# dolfo obotavljati ae
1# grtifen — prijeti
ao Zang:«, dl# — kle46e
21	faaaen — prijeti
22	hell-froh — veael
23	Besewlcht, der — zlobnež
34 fragen — rpraJati
26 mchuldig — dollAB
26	teuer — drag
27	aellg — rajnki
28	nehmen — vzetl
29	Stube, die — aoba
30	herunizlehen — vlačiti aem ter tja
BchnellapreelMprtkohl Volkagut
KoaataAtinopolltanlacher Dudelaackpfelfer.
Zwlachen %wei Zwelgerln awitachern mwd Zelaerl.
Zwiarhen z we I Zwetachkenbftumen ewltacJiern awel Spilzen.
Z" Schelbba achnelbt'a, ж' Ybba blltxfe.
In Ulm, urn Ulm und um Ulm herum.
»uf elnem Baum, dl# mnd brauB. Der eine helBt Zlrach und der andere Blrach. >EI. mein Ueber Blrach,« aagte der Zlrach zum Blrach. >waa macht denn unaer Ueber Zumzldlzlrach und die ganze Zlr.schlscht!, Birschlsche, ZumzldlKlr-achlHche Kreundschuft ?«
Dral Brfickeln Speck und dial Speckbifickl •and aecha SpeckbrBolcl.
Kr kat af an Mte' ШрлекшГ ШвШк a'aptt
MtaUt
ben, befinden sidi die „Leipziper Neuesten Nacfariditeu" und die „Sdilesisdie Zeitung".
Auf dem Gebiet der lllustrierteu werden, uni ein Maximum an Wirkung fiir den totalen Krieg zu erreidien, alle lllustrierteu eingestellt, bis aut den „Jllustrierten Beobacli-ter" iind die „Berliner Ilhistrierte Zeitung" mit Kopfuusgaben in Ihiniburg, Koln, Miiii-dien, Stuttgart und Wien, die unter dem altpn Tite! weiter ersdieinen.
Unter den Wodienzeitungen, die ihr Ersdieinen eiiistellen, befinden sidi die „Griine Post" und die „Post". Weitere Einsdirankun-gen sind auf dem Gebiet der Zeitsdiriften diirdi Einstellungen, Zusammenlegungen, Oberpriifung der Umfange und Verminde-rung der Ersdieinungshaufigkeit vorgesehen.
Zu sa m men mit finer Reilie weiterer Ein-zelmalinnhinen auf dem Gebiet des Vertrie-bes, des Anzeigenwesens zeigen die sdinellen und tiefgreifenden Entsdieidungen, in wel-diem Umfang audi die Presse den Notwen-digkeiten des totalen Krieges Redinung tragt.
Die Brillonlen Ifir Model
rd. Berlin, 22. August. (Eigenberidit.) Wie die Deutsdie Soldatenzeitung „Front und Heimat" aus dem Fiihrerhauptquarlier er-fahrt, hat der Fiihrer dem Oberbefehlshaber der Heeresgruppe Mitte, Generalfeldmar-sdiail Model, als 17. Soldalen der deutsdien Wehrmadif das Eidienlaub mit Sdiwertern und Brjllanten zum Ritterkreuz des Eiser-"en Kreuzes am 16. August verliehen. Die hohe Auszeidinung wurde dem Generalfeld-niarschnll voni Fiihrer personlidi iiberreidit. Damit hat Generalfeldinarsdiall Model als ^^eiter Generalfeldmarsdiall der deutsdien "ehrmadit nadi Generalfeldmarsdiall Roiu-•"cl die hodiste deutsche Tapferkeitsaus-zpidniung erhalton.
Wann s' an Schaupftabak hattatn, achnupfatn
e'a—.
10 Worter, die Sie lernen soUen:
reinhhaltlg —obilen, bogat, izdaten, zrnat (21to)
reichlich — obilen, bogat S- Reichsbank, die — državna banka 4- Reiclitum, der — bogastvo obilnoet 5. reif — zrel, goden, dorasel •• Relf, der — slana, Ivje, srež; obroč, kolobar obod
reifen; obroče nabiti; kolo poditi reifUch — zrel, natančen Reigen, der — kolo, rajalni pie#
Relhe, die — vrsta, red, niz
und nun die S&tze dazu;
Das Essen war heute sehr reichhaltig. — Obed je bil danes zelo obilen.
Ich habe Ihn fUr scinen Dienst reichlich entschadigt. — Za njegovo službo sem ga bogato poplačal.
•• Devisen kčnnen Sie in der Reichebank kaufen. — Devize lahko kupite v državni banki.
Relchtum alleln macht nicht glUcklich. — Bogastvo samo ne napravi človeka srečnega.
5. Die.se Birne ist noch nicht relf. — Ta
hruška Ae ni zrela.
e. Heute nacht ist Reif gefallen. — Ponoči
je padla slana.
T. Bel echdnem Wetter relf t das Obet schnel. ler. — Ob lepem vremenu sadje hitreje zori.
8.	Das mtiseen Sie slch relflich Uberlegen. — To si morate natančno premisliti.
9.	Die Kinder lanzen im Garteu einen Rei-gen. — Otroci plešejo v vrtu kolo (rajalni ples — rajajo).
M. Wlr statidMi in d«r antea lUlb*. — flUU ■■И T JUT«! mtl.
Der finnische Ricgcl
Welche Ziele %ill Moskau erreichen?
Von Harald Nietz — Helsinki
Die riesigen l.andniassen des zaristischen Rt'idics stielien scit Juhrhunderten nadi dcui Wcsleu. Siiden uud Usten zu den Welt-nieeren hin. ohne zu einem Erfolg zu kom-men. Die Biunenseen des Sdiwarzen Meeres uud der Oslsee vvurdcn erreidit, aber dcr Besi Iz Konsiantiuopcls und damit der A«.«-gang zum Miltelnicer blicb dem russisdicn Impcrialismus ebenso versagt wie der Durdibrudi zum Atlantik. Im Fernen Osten , beendetc der russisdi-japaaisdie Krieg eine vielveisprediende Entwi&lung. nodi ene sie sidi eutfalten konute,
Der Bolsdiewismus hat die expansionisti-sdie Politik des Zarenreidies aufgenommen, sobald er sidi stark genug fiihitc. Zu den traditionellen Maditmitteln der Politik fiigte er die Waffe weltrevolutionarer Agitation und bolsdiewistisdier Zersctzuug. Es ist ihm vielfadi gelungen, Europa und die asiatisdie Welt in Giirung uud Liiruhe zu versetzen: seine imperialistisdieu Expansicnsziele hat' er nidit erreidit. Der Ausgang zum Stillea Ozean ist verhiiltnisinaltig bedeutungslos geblieben, die Zuiiahme des politisdiea GleiAgewii'htes im Miltelmeerrauni hat nodi keine reditnialtige Feslsetzung an den Dar-danellen eriaubt und den erstrebten Durdibrudi zum Nordatlantik steht immer nod* der finnisdie Sperriegel entgegen.
Hier im iiuiterstcu Norden Europas isf der Kampf auf finnisdiem Boden seit fast Juhrtausenden hin und her gegangen. Im 16. Jahrhundert gelang es Moskau endgiiltig, am Weiflen Meer FuR zu fassen. Zu Anfang des 19. Jahrhunderts erreichten die Russen nadi der Beselzuiig Finulands die Tornio-Grenze. Der finnisdie Freiheitskampf des Jahres 1W8 warf sie wieder bis in den kareli-sdien Raum zuriidc. Der jetzige Krieg soli den Bolsdiewismus nadi dem Willen der Kremls in dieseni Absdinitt endlich in den . Besilz der iiordutlantisdien Kiiste bringen. Miliiarisdi sind die Sowjeis nidit in dcr Lage gewesen, ihre Anspriidie durdizusetzen. Deut.sche und finnisdie Truppen sperren den Bolsdiewisten nadi wie vor den Weg nadi Skandinavieu.. Die politisdien Voraussetzun-gen fiir die Erreidiung des Atlantikzieles dagegen sdieinen heute giinstiger als je zu-vor. Es ergibt sidi die groteske Situation, daB die skaiidinavisdien Miidite unter anglo-anierikanisdiem Diutk. das Gebaude unter-holilen, das sie davor sdiiitzt, eine Beute Moskiius zu werden. Insbesondere in Sdiwe-den sdieint man der Meinung zu sein, daS eiue Auslieferung Finnlands an die Sow jet-union die Bolsdiewisten bewegen wiirde, ihren Divisionen an der sdiwedisdien Ost-grenze Halt zu gebieten.
Einer der Tasdienspielerkniffe, deren sich die Bolsdiewisten dabei bedienen, ist die Sdiaffiingsweise einer Sowjetrepublik Lappland. Die Lappen sind ein Splitter vol k mongolisdier, aber im iibrigen ungeklarter ^ * llerkunft. die um die Zeitwende in Siidfinn- ' land safien, von den einwandernden Fin-nen immer weiter nadi Norden gedrangt wurden und heute jenseits der Baumwudis-grenze mit knapp 30.01)0 Kopfen die nordli-dien Teile Finnlands, Schwedens, Norwegens ■sowie die Kolahalbinsel bevolkern. Auch auf sowjetisdiem Gebiet siedein viele Lappen-stamme an der Murmgnkiiste. Das Selbst-bestimniungsredit dieser teils selihaften, teils nomadisierenden Volkssplitter mufi herhalten, den bolsohewistisfhen Drang naA Stiitz-punkten im Nordatlantik nahe der Nickel-gruben Petsamos und nahe dem Erzgebiet von Kinina zum Vorwand zu dienen. Es ver-steht sidi von selbst. dafi die Raterepublik Lappland nur ein vuriibergehendes Gebilde sein wiirde. Zum Sdiutz dieses interimisti-sd en Staatsgebietes wiirden sowjetisdie Divisionen in Harvik, Tromsft und am Nord-kap erscheinen, Petsanio besetzen und bei passender Gelegenheit die nordschwedischen Erzgebiete okkupieren, ohne dafi die Anglo-Amerikaner in der Lage waren. ihren bol-schewistisdien Verbundeten an der Durdi-fiihrung dieser Aktion zu hindern, die sicfa letzten Endes nicht so sehr gegen den ge-meinsamen deutsdien Feind als vielmehr unmittelbar gegen England riditet nnd audi Moskau fiir den von unseren Смпегп bereits viel besprodienen „dritten Weltkrieg" cine Ausgangsst.ellnng schafft, die der bri-tisdien Insel bald teuer zu stehen kommen wii rde.
Die sowjetischen Plane gehen aber nodi weiter. Die gleidie Politik, die der KremI durdi die Unterstiitzung,Titos und durdi die Sdiaffung des polnischen „Befreiungskomi-tees in Moskau veffolfft, macht sich neuer-lorwegischen Exilkreiscn gel-tend. Die norwpgisdic kommunistisdie Partei "'id den (ISA eifrig am Werk, die ohnehin sdiwadie Position der Scbatten-^giernng Konig Haatous vollig an die nand zu driidcen. Ihre Maflnahmen werden als kompromifilerisdi in Grund und Bodea kntisiert.
Die AusschaUung der Emipranfenregierun-gen gehiirt zu einem Teil des bolsdiewisti-sdien Programnis,. das bereits jetzt dnrdi-grfiihrt werden kann. Der Ausnutzung ihrcs iirspriinglidien lloheitsgebietes fiir den bol-schewistisdien Aufmarsdi zur Auseinander-^tzung mit England steht heute die deutsdie Wehrmadit im Wege. GelSnge aber da# bolsdiewistische Spiel, so wiirde ganz Europa zu einem groflen Glacis fiir die bolsdte-wistisdie Welt revolution. Lappland und Nor-wegen spielen dabei nidit <lie k lei n ste Rolle. Wollen die europHisdien V«lker, will ins-besondere Skandinavien davor bewahrt blei-ben, ein Helotendasein unter der Fuchtel Moskau# ™ fiihren, so шпв der finnisdie Riegel weiter erhmltem wid weiter reretiirkl wewlem,
H'apoleon in Eiropa /
Komaj kakino drugo veliko zgodovinsko o**bnoit 10 presojali tako različno, da, tako naiprotujoče kakor tistega Napoleona di Buenoparte iz Ajaccija na Korziki, ki je izoblikoval vso zgodovinsko dobo in ki je kot vojni upravljač in vojskovodja, kot državnik, organizator in zakonodajalec do danes zapustil jasne sledove svojega življenjskega dela. Leto za letom so vestna raziskovanja dodala sliki Napoleona nove poteze ki odstranila stare predsodke.
C« je bilo šele v naših časih ugotovljeno, da je Napoleon imel nedvoumno т sebi lom bardsko kri, da je kakor tudi Cavour ki Garibaldi (CerebaldI) v sebi zedinil roman-stvo In germanstvo, je to samo dozdevno ne-važno. Za tolmačenje osebnosti nam da marveč nekak važen namig. Številne drame o Napoleonu, romani o Bonapartu, življenje-pisci najnovejšega časa v vseh možnih jezikih Evrope nam razodenejo x enako jasnostjo, da čuti na* kontinent т sebi dolžnost, da ravno v sedanjem času zavzame svoje stališče tako ali drugače do genija iz Korzike in do njegovega dramatičnega življenja. N« želimo, da bi pri tem slišali o njem de-magogičen pamflet, hočemo vedeti, kje je pred vsem Napoleonu spodletelo in zakaj mu j« moralo spodleteli. Hočemo se tudi naučiti Iz njegovega življenja, ki mu tudi v najtemnejših trenutkih nikoli ni manjkalo zgodovinske veličine.
Eno se je pred vsem vedno bolj jasno izkazalo: Napoleon kot mož je bil pr^Hč daleč spredaj pred svojim časom in bil je na svoji resnični življenjski poti popolnoma osamljen NI ga dvignilo zaupanje močnega, pravega narodnega pokreta ali vsega naroda In res je pretresljivo, če se vidi nedo-statnost in nespodobnost eeld njegovih naj-ožjA sotrudnikov. Kako prežalostno so se obnašali njegovi bratje in njegove sestre, ko jih je obdaroval s kronami In pooblastili! Kako revni so bili njegovi ministri in večino njegovih maršalov № visokih dostojanstvenikov! Generali kakor Mi<^el Ney, osoml Kellermann, vročekrvni Murat in zviti Massena so bili res hrabri In drzni ali nobeden med njimi nI imel daru xa vojskovodjo. Bojevali so se pred otmi ogromnega genija. Izvrševali so naloge, ali so bili ko mat sposobni, da bi sami vodili kakšno večjo operacijo in so klecnill, če ni neposredno za njimi stal Napoleon, jih zadrževal ali spod bujal. Hiteli so za >gloire<, zbirali so zaklade, ali niso imeli niti najmanjšega pojma o tem, za kakšnim ciljem je vedoma ali ne-vedoma strmel njihov cesar. Talleyrand in Fauche, oba njegova najvažnejša ministra, sta se brez sramu dogovarjala s sovražnikom. Napoleonova tragika je, da so ga že v mladih letih nešteti primeri pokvarjenosti in Intrig dovedli do zaničevanja ljudi. Sele na Sv. Heleni je odstavljeni cesar popolnoma jasno pregledal, da so bile edinole čete same pravi »Napoleonlstl« In da mu je vedno manjkala zaslomba narbdnege zaupanja.
Napoleon Bonaparte je več kakor v enem smislu postal »izvršitelj francoske revolucije«. Namesto terorja in mnoštvenih umorov, verižništva in politične zmešnjave je postavil red In blagostanje, mogočno zakonodajstvo in splošni napredek skoraj že izkrvavelega gospodarstva On je napravil konec brato moru in notranjemu razpadu. In samo premetena Igra britanske agitacije je lahko prika zala stvar tako, kakor da je Napoleon taval od vojne do vojne. On je hotel daleč ven čez nekdanje ozke mejnike, resnično sodelovanje po Angliji vedno zopet tiraniziranih narodov Evrope. Zanašal se je pač lahko na sebe, da bo tudi v časih miru Izvršil neumrjoča dela. Stresel je stare dinastije, ki so v^no špe-
ZgodoTlnsk« ргешШЈетап!«
kulirale in hitrigirale, spregledal je pa samo eno: da se morajo narodi sami pozvati k sodelovanju in da je pred v»em potrebno, da se jasno loči prijatelj od sovražnika.
Ko si je posadil cesarsko krono na glavo, je zagrešil on. ki je kakor Caezar sam predstavljal velikansko moč Iz sebe samega, veliko zmoto. Cesto tako grde dinastij« so se mu zdaj dobrikale, zdaj ga zaničevale. Postal je »legitimen« na škodo svojega velikanskega naloga usode. Kontinentalna zapora, ki jo je bil odredil, je bila v bistvu zadeva vse Evrope. Bilo je povsem razumlljvo, da bodo narodi Evrope pritrjevalno odgovorili na jasen in pošten poziv Napoleona. Ker pa je diktiral, ker je s svojim očitno nepravičnim in napačnim ravnanjem, na primer s Prusijo in Španijo, sam pomagal Angležem, ker niti njegovi bratje in njegovi svetovalci niso poznali in razlagali pozitivne stremi teh ukrepov, je bila zapora kmalu preluknjana.
Ce še tako pravično presojamo Napoleona, moramo vendar vedno ugotoviti, da me v njegovem življenjskem delu pojavlja globok prelom morda od leta 1806. naprej. Ampak tudi tisti, ki so mu bili naklonejni, so videli sedaj »maškarado kraljestev*, ki so jim vladali manj vredni stričniki in bratje. Videli so, kako se popolnoma brez nagona ravna s prusko državo. In so pač čutili, da ta genij nima najbistvenejšega, brezpogojno pokornosti velikega naroda. Se je bil sioer Napoleon suvereni voditelj bitk, še je ustvaril velika civilizatorna dejanja. Toda Anglija je imela sedaj napadalno točko za svojo strupeno agitacijo, ki je nI bilo pri mladem junaku revolucije, zmagalcu pri Marengu in pri Rivollju.
Zakaj je Napoleon tako stremel, da si pridobi izredno dvomljivo »prijateljstvo« kro-nanih glavT Ni 11 bilo zanj bolj važno in bolje, da so ga odrasli narodi priznali za svojega »predstavnika«. Napoleonov cesarski hermelin se mu je morda prav dobro prilegal, za treznega opazolavlca je pa bil
viftkakor obr»memba t silami, ki |lh ]• bil ravno on premagal In hotel xa vedno premagati. Nafboljii izmed njegovih grenadir-lev 80 mu pać klicali svoj »Vive Г Empe-reur«, toda v mislih so imeli s tem malega desetnika in vojskovodjo, ne pa »zastopnika« Habsburžanov in britanskih Jurijev.
Tako kot Napoleon še ni nikoli poprej nihče spremenil zemljevida Evrope, nihče ni tako temeljito odpravil zaspanega sijaja malih in najmanjših »kneževin«. Tukaj, kakor povsod v svojih velikih ukrepih reda in uprave, je bil Napoleon v resnici genialen. Kakor je neomajno in neupogljivo spoznal nasprotnike Evrope in se proti njim bojeval, tako je tudi šele postavil in narodom vtepel marsikatere zakone evropskega sodelovanja. Bil je prvi vojskovodja najnovejše dobe, in značilno je, da sta velika nemška bojna misleca Gneisenau in Clause-v/itz vedno znova s priznanjem govorila o njegovem gigantskem znanju. »Napoleonov pogled« v bistvene stvari, uporaba ill na mestu velike vojne odločitve, ki ga je bil sam odločil, elan drznega in hkrati vendar dobro preudarjenega premikanja vojske, vse to je zvezano x imenom Napoleona. On je prvikrat dokazal, da veljajo tudi za stalno naraščajoče skupine vojske v novi dobi, kakor tudi za raznoterosti orožij tista jeklena temeljna pravila, ki so jlti postavili kralj Friedrich Praski, Caezar in že maratonski zmagalci. Bilo je več kot sama gesta, da se je francoski cesar bitk in genialni državnik z nemim pokretom priklonil pred krsto Friedricha Velikega.
Se pri Waterloo in Belle Alliance se krešejo imenitni domisleki tega suverenega duha. Vojskovodjo Napoleona, ki je vedno spoznal odločilno vrednost posameznega bojevnika, so evropejski vojaki mnogih držav občudovali še dolgo po njegovi smrti. In tudi kot organizatorja so ga priznavali tako, kakor je to v resnici zaslužil. Gotovo je globoka simbolika v tem, da je ravno država Preussen, s katero je tako slabo ravnal, v okviru kontinentalne zapore s proizvodnjo pesnega sladkorja zadala anglosaksonskemu monopolu prvi odločilni
udarec. Po vtej pravici so označevali preteklo stoletje kot »stoletje jaza«, ki mu naše stoletje lahko vzporejamo kot »stoletje nas«. Ključ za to, da je Napoleon propal, se najde že v tej prispodobi sami. Napoleon je bil sicer »izvršitelj revolucije«, bil je pa največji predstavnik tiste dobe, toda ravno zaradi tega je bil prevzet po marsikaterih verigah svoje dobe. To, da je Izravnal svoje delo po lastnem »jazu«, sicer gotovo v najboljšem namenu, mu je pa naravno moralo vzeti neobhodno potrebno varstvo od zadaj. Prav pogosto so tudi to, kar se je zgodilo samo in izključno za narod, sprejeli z naj« večjim nezaupanjem, ali pa odklanjali. Narodi niso hoteli miloščin, ampak izpolnitve svojih prastarih pravičnih zahtev. Siromaškl genialni poročnik is Korsike je bil sicer lahko zastopnik teh zahtev, cesar z lastno neomejeno oblastjo pa se je narodu in vea| Evropi vedno bolj in bolj odtujil.
Usoda je Izrekla »še net«, in zopet so morali narodi čakati 150 let, preden so dozoreli in mogli z izkustvom grenkih reakcij In žrtev zopet priglasiti svoje zahteve. Kdo bi hotel govoriti o Napoleonovi krivdi in gm obsoditi tam. kjer se v resnici očituje samo prirodni zakon velikega nastajanja?
Eitel Kaper.
Bolna sredstva trčilo na sovražnika
Berlin, 22. avg. »Morske pse Rokavskegt preliva« imenujejo angleški pomorščaki nemška bojna sredstva. Le ta so, kakor v prejšnjih nočeh napada, tudi v noči od 15. na 16. avgust povzročila detonacije, ki so se pred izlivom reke Orne v kratkih presledkih odražale z ognjenim svitom na nebu. Po i%« kustvih prejšnjih bojev se tudi tokrat lahko računa s tem, da so se potopile vse zadete sovražne ladje s skupno 73.000 brt.
Za učinek uspehov posameznih bojevnikov nemške vojne mornarice govori zlasti ie okolnost, da angleško in severnoameriško časopisje do danes ni smelo objaviti niti ene besede o uporabi nemške vojne mornarice. Vsak izmed njih si poišče samotno svojo pot in po lastnem preudarku najde svoj cilj. Sicer se nahajajo med vozači bojnih sredstev, o katerih usp^lh smo ie poročali preje, tudi bivši pripadniki 44. ki jih je prevzela vojna mornarica. Prišli so izmed obrežnega prebivalstva, ali pa imeli sicer nomorsko Izobrazbo, tako da je bilo mogoče uporabiti te prostovoljce pri bojnih sredr 5tvih vojne mornarice.
Poročila In preklici se vrete
Stockholm, 22. avgusta. »Daily Mirror« hudo kritizira angleško časopisno cenzuro. Kakšen dan, tako izjavlja list, oflclalini optimizem samo prekipeva in drugi dan spet to oobrišejo z mokro gobo. To se nam zdi nedvomno zelo amatersko. Vzrok tej pritožbi je pač moralo biti pred kratkim objavljeno poročilo o »degradaciji« Montgomery j a. Reutierjeva pisarna je javila v torek zvečer, da |e Eisenhower prevzel na bojišču n«l^yo|«*lclml ek»p»dlcll«kiml
vornlml silam!. "^етП^^је podrtJlfTgenertT' ^iontgomery. Vest je bila ponovljena na prvih straneh londonskih časopisov in tudi v britanski poročevalski službi. Sla je skozi cenzuro. Nekaj ur pozneje je Reuter vest .irekllcal in je dodal, da je vest prišla od lekega častnika novinarja v zavezniškem glavnem stanu, ki je pozneje vest sam preklical. Ne še dovolj tega, je Washington nekoliko pozneje spet objavil to vest.
y 1#жгт* v goščmvl Vntnin od pote, pod мМФо g>(wUh Matnlkov, WCe Aeato enote novUi poMIjk tn oKkrbux-ttlne enote M МтмЛјико fronto. T MlenjH м W tukmj рг4р»уШ ptoamo, Id dehtje • polno paro.
OPK-Aufnahme: Krleysberichter Vennemmnn, Srh., M.)
Na povabilo generalnega polkovnika L&hra
|e dopotovala na Dunaj ikupina zaslužnih grških častnikov, ki so si ogledali raMtavo o bojišču v jugovzhodnih deželah, nato pa ml oqlednll še druge mestne znflmenltosti.
fl8briele DflnibrOne / h predsutl zmamemlle#« lllma w Kralikirfi

#ГГ*к«
vloga ftlnu »GmbMelp Danibrone«, Id )o Igm Guotl Hiihfr.
V modernem salonu Jvonne |t vie razburjeno. Neka šivilja, Gabi
Berghoier, o kateri govore, da ne bo prlneila ■ teboj v zakon nič drugega kakor tvoje občudovanje gledališča, ■ katerim kot bodoča gospa
gostilničarja Laucha res ne more kaj početi, sedi zne n«da spet na starem delovnem mestu. Frani Lau(* »je spoznal neko drugo«, Va njegova mati se je pojavila v mali Gabinl podstrešni sobici, da bi ji to povedala No, in sedaj pride nad njo vsa zloba tovarlšle. Prvi delovni dan te za njo pravi pekel Ali prinese ji tudi nepričakovani obrat. Barona Štefana Hamso, ki pride š svojo zaročenko Klementino v modni salon, da bi naročil poročno obleko, tako preseneti pojav Gabi, da bi rad naslikal to sozvočje dekliške nedolžnosti, globoke melanhonije In domo toija po nekem nadzemskem svetu. Njegova zaročenka mu smehljaje to dovoli, ona po zna svojega bodočega tn njegovo veselje do slikarstva, ker ona to ne vzame zares — ali to je bila njegova zadnja slika — in sedaj je Gabi v ateilleju Hanne kot model za Ilige nljo. Tukaj jo vidi slikar Paul Medina, in on veliki brezskrbni otrok, takoj podari Gabi e«o|« aro* Spet jo sreča v Burgtheatru, med predstave Egmoata, ia on tudi govori # sto-
iim pri|at*l|em Hollbergom, predstartm«' čim Egmonta, da bi м prepričal, da И ni morda Gabino nardulanj* %a gl#dallš6# ka| vtč kakor samo san)aren|«. Preden napravi dekle prve korake na poti, ki bi |o morda pripeljala v gledališko iirljenje, ti Jo oevoji Paul Madlna — viharna, vee zahtevajoča in dopuščajoča l)ubeten )th zgrabi v vrtincu treče in etarofti. V gorski vaai, obdani od zemike planinske kraiote, pozabita ljubeča se svet In iivita kakor otroka, brez misli na bodočnost. Tu potrka usoda na vrata. Ne da bi Gabi imela o tem pojma, obišče Paula pravni zastopnik njegova lene, on se pelje domov, hoče predlagati ločitev, aH goepa Medina se pokaže kot pametnejša in močnejša kot on: oba njena otroka )i pomagata, da zadrži moža. Ko stoji gospa Madlna na-
sproti Gabi, Igra dekle komedijo in se predstavi kot eno tistih, ki hoč^o pač biti tudi enkrat deležne prijetne zabave z moškim, in ko je le-ta pri kraju skomizgajo. V resnici je pa Gabi v svoji najgloblji notranjosti pretresena. Ona beži v zimski svet, obupana In odločena I« vse. Pri znamenju ob poti, ki spominja na nesrečo Gabriele Dambrone, ki bi bila postala velika umetnica, če ji zavrnjena ljubezen ne bi prinesla smrt, dobi Gabriele usodni migljaj la bodočnost. Pod Imenom Gabriele Dambrone stopi v Grazu pod vodstvom pametnega, njej naklonjenega inten-danta na oder, eprva v malih vlogah, potem pa, ko se njen dozorevajoči talent vedno boli razvija, v vedrih in končno v glavnih vlogah. Hollberg jo vidi in si jo pripelje v Burgthe-eter. Svidenje s Paulom Madlna in njegovo leno, jo lahko samo spomni, da sta bili potrebni česmemo srede hi trpllenje, da se je znašla.
Trije lojni poSkodoiancI \i obrata /	w
Trl|« 10 kot vojni poškodovanci prišli v obrat, in ti trij« *0 primer -za mnog« Utoft« drugih, ki to v vteh dolih držav* apat zamenjali puško t svinčnikom ali stružnico, oklopnjak z stavnim strojem ali sedežem vodje cestne železnic*. Trudimo se, da spel popravimo neizbežne škode vojne in vse, ki to zgubili nogo ali roko ali tudi vet udov, ipet vključimo v normalni delovni proces.
Ti trije, ki tmo jih našli v nekem obratu, *0 napravili ta korak, čeprav j* bil v začetku mogoče zelo težaven. Bili to dolgi meteoi v lazaretu, ki to te jim zdeli kakor mala večnost. Mtseci se nito mogli skrajšati, ali lah ko so odstranili dolgočasje, ta strup, lu napravi li vsake bolezni pravo trpljenje In ki jo v zelo mnogih primerih lahko odstranimo z energično voljo.
Pa je prišel »Deutschet Votktbildungswerk d*r deutschen Arbeitsiront« (nemška ljudska prosveta nemške delovne fronte) la |e udila vojne potkodeveao« raxlltea br)d«rlle. Kras-
ne stvari so M ljudje izrezljali v lazaretu, za ženo la otroke, ki še dandanes smatrajo te komade kot največje dragocenosti med svojimi igračami. Kdo izmed njih je preje sploh pomislil, da bi bili za tako delo, skoraj umetniško delovanje, tako sposobni? Človek navadno ne zaupa samemu sebi in zato zaostajajo uspehi sa resničnimi sposobnostmi. Kipar, čegar ime je na dobrem glasu med sedanjimi umetniki, je prišel pred božičem leta 1943. na razstavo, ki so jo pripravili vojni poškodovanci lazareta in na kateri so se lahko videle vse stvari. Pohvalno se je izrazil o tem in onem komadu pa tudi pravične kritike ni opustil. In eden je bil med raz stavljači, ki je danes med najboljšimi dijaki lega mojstra.
To je bil še šport, po katerem se našli spet resnično pot nazaj v življenje. Za kaj vse ni sposoben mož samo z eno nogo ali brez roko? Potrebno m« j# samo pravUao vodstvo.
All |e potem čudno, da so tl trije vojni poškodovanci, Jcl so skusili vs* trdote vojna, spet našli nazaj v oibčestvo tvornih Hermann, Raimund in Alois so postali •t*''" obrata. Raimund je cel6 prišel iz neltee« P®* polnoma drugega poklica. Sprva se je moral priučiti, kar njemu, ki j* bil svoje dni sapo-slen pri težkem, skoraj okornem delu, ni bi-lo preveč lahko. Ometača je bila nekaj dru-gaga nego ta točno delujoči in še bol) na vsaki napačni prijem reagirajoči stroj. Pa tudi to gre, če se le hoče. In vojak Ima voljo.
Danes so najboljši delavci in najbolj >т*-sti tovarlSi. To potrdi vsak mož in vaaka žena v obratu. Oni pomagajo, kjer je potrebno, in vedno najdejo izhod, če kdo Izpade in če je nevarnost, da bi se zaustavilo kolo ▼ velikem obratu.
Trije vojni poškodovanci za obrat* Hvala bogu, pravi obratovodje, ki ima ekrbi z velikim številom inozemskih delavcev in večkrat ne ve, od kod bi vzel nemške vodilne moči. Gre in šlo bo tudi še naprej, tukaj v tem obratu kakor povsod. Naj si tudi total
na vojna še pobere nekatere mo I* volja, te najde tudi pot.
Ker kjer ha
4li že veste .. .T
... da to ottala v atari Kitajtkl dekleta navadno brez pouka, medtem ko to sa d#6ke od 5. ali 6. leta dalje imeli učitelje!
...da te uporaba pijavke v Nemčiji #pe$ zelo širil V prvi vrttl ee naatavljajo pirt vnetju žil privodnio.
... da je v Prenzlauu tieklenl piedal s dve> ma koščenima rokama* To tta rokf bivših županov, ki tta prelomila tvojim deželnim vladarjem pritego svettobe In ki jima j# sa kazen rabelj odeekal roki, t katerima eU pH* tegla.
...da to imenovali nekdaj zastavljalnic« • gore pobožnosti«, ker to imele prvotno nalogo. da kot tkupna all državna uttanova, ki to te odpovedal« vaak«mu dobidk«, рг«рг» МмПМмј« таИк КмМ po пЛтЈмЛ
ЖмЛк M. tgiwU IMA.
KABAWAMKBN SOTB
StTM Ж. — iter. ##.
štetje svinj 4. septembra
Navedbe pri štetju svini bodo tudi tokrat zopet prekontrolirali
lUicliemlnister fUr Krnlhrun^ und Landwirt-•ch4ft (drtev-m mijiiittr la prehrano ia km«-tlj*tv«) j« brec dvoma vodil raičuna o saradi voja« povia&nl uporabi nitjih upravnih oblaatl, kakor tudi fl««tnlh, prostovoljnih Števcev, ki jih morajo t« poataviti, In to v toliko, da j# rtalićno od itatj« tivina ob litem Času lam-•kega leta a«dAj odredil lamo ugotovitev %ta Bja ivlnj.
Zato me mora pri tem postopati ■ največjo •krbnoatjo tat veatnoitjo.
Vsakemu rejcu svinj mora biti jasno, da bi vlada Releha т tačasnem vojno-fospodarekem položaju gotovo opustila polsvedbo, ki neizogibno sahteva Čas in delovne mo6t, če ne bi ravno ugotovitev ttevlla svinj bila največjega pomena aa vojno gospodarstvo a pr^rano in krm«.
Rajoi svinj se morajo te pred itetjem natančno poučiti o stanju svinj in sicer tako glede števila, ušitne vrednosti, spola In starosti šivali. Priporočljivo je, če se pismeno ustanovi predhodni pregled, da se števcem lahko dado točna in hitra pojasnila.
Posebno se mora paaiti na to, da se ločijo plemenski merjasci Im svinje plemenjače In rasvrstljo po dveh stopnjah starosti, in da M glede Mdnjlh rasen tega ie navede aH so br^ ali m.
tutj* oba«(a vsako ■vinjo v4Ak« ctArMti, v*Mno, kj# #e nafaaja im čAfavA j«. Mr i« j* zdravi all bolna.
Za pravilna podatka jc т veaktm primeru odgovoren rtjec Ivisji AiSto vateiio, ali jt dal t* podatka ott mam, ali pa njagov poobl^ml itameatnik in ali ao т okrajnem itevdem i*-kaau (2*hlbe»lrkeli»t«) ti podatki potrjeni s podpIsotA.
One be, ki «o aamarao opuatiU podatke, ali jih aaveatno podale neresniine, bodo itrogo kazaovafi«; ra»ii taga ae lahko odredi, da a« jim rajs6že ilvlna.
Krlvdorek ae lahko iavrll aaradi preatopka proti eakonu o etetju »ivine, zaradi pregreSka proti uredbi o ureditvi potrošnje, aaradi xlo-ćinatva proti uredW e vojnem goipodanstvu; lahko ae pa v poeamesnem primeru Izreče obsodba ne aamo zaradi prestopki, ampak tudi zaradi pregre#ka, da teW zaradi ztočlnatva. Zadnje a« bo vaekikor takrat zgodilo, it j« obdolženi odtegnil »ivljenjikovatne proizvode urejeni razdelitvi In a tem zlobno ogrožal kritje potrebe.
Lahko ae pa Izreče utemeljena domneva da noben načelnik goepodarstva, kmetovalec ali kmet ne bo amatral za edrulljlve i aveje veitjo, da bi dal napačne podatke.
Л1бв1кт-1Л ^
u-
y^AVIBNOM _ 0^^ iormM
Mmto

tmwmt-Htt.J SttUrtm-
)
Pjt n
M

oano-
t-heniv^ c
gn-o
CL\S г
"g-
f-of*.
'П>>о
9Шога~
im
/—•'"^vHranulnna« jWA»
larseiUe
jli^ —
^^Саво)'.




HytTMchtliT-

Žp
Klometei^
Холо iHjJi <> v
fiirijl
\e|irelrqan velelok letalskih robotov
Neznosna nevarnost za vsakega - Izredni učinek eksplozij
>Za ženo ne plačam«
Tudi >Kar*wauk«a BoUc J« *# prejel »lične inicrat«, kakor jih omenja čl&nek Ijubljanike »Domovin««, U ft r&di uvfcicvanjA т celoti priobčujemo:
Večkrat 61 tame v ćaaopialh Uuerat:
>OpoBarjam, da la ivojo leno Mario N., eta« Dujočo v Lj..«. (točen naalov), ne plačam nobenih dolgov. — Johann H., aoprog.«
Inierat, ki naj bi reAll loproga viake obves. noatl ki avaril javnoet, j« prav la prav drag sport bojaaljlvega mota. Tiskan j« debelo, na zelo vidnem meatu, tako da nI ušel poBomostl bralcev. Tor«] tudi n« poaomoatl go«p« Marl« X., sa katerim pMvdonlmom м ikriva aavtda druga oseba.
lena je najprej toftUa laradt netaktnoati svojega mota, a katerim je bila v atadiju ločitve. SodiMe Jt je dovolilo ma dobo еруа aH-mente v precejšnjem mea«čn«m mneaku, ker je mods dobro aaalutil, Im ker je Mla krivda le pri njem, je sodišče ttkH teni dovolilo, da ame drugje stanovati.
Ker vztrajni moC ш prenehal tiskati omenjenega inserata In ga je skoraj vsa okolica gos p« N. čitala In o nj«m govorila, se j« *ena odločila za skrajnost. Vlotlla j« proti svojemu možu tožbo aaradi prestopka жорег varnost časti ter priložila besedilo inserata. V tožbi je navedla vse okoiaosU, ki dokasujejo, da je res v očeh javnosti ponižana In da je besedilo inserata res prestopek жорег varnost časti.
O tožbi je razpravljalo okrajno sodišče, la slišalo je tudi nekoliko prič ter izdalo razsodbo, v kateri je obsodilo mota aaradi prestopka zoper varnost časti aa 4Š ur zapora In na povrnitev stroškov pravdnega postopanja. To obsodbo j« utemeljilo takole: >Mot j« po občem državljanskem pravu doltan preživljati svojo i«no. V soglasju a to dolžnostjo jamči tudi aa nakup« za skupno gospodinjstvo, U jih j* opravila njegova žena zas« in zanj. Njegovo jamstvo je	do mn—ka. ki uetraaa njego^m DridoUtnlm la premoeenjaklm razmeram. Več za ženo ne jam«. Ker pa aakonoa živita loeeno In dobiva žena provizorično vzdrževalnino W mož, tudi če bi napravila kak dolg, za plačanje dolga po veljavnih predpisih ne jamčil. Besedilo inserata temelji мАо na resničnem prestopku zopet varnost časti; in to tem bolj, ker je hotel obtoženi soprog svojo ženo ponižati pred javnim mnenjem.«
Toda ko bi tudi aakoooa N. sploh ne prišla pred ločitveno eodliče. bi ne mogel avarilnl inserat oprostiti moža dolžnosti, da plača dolgove, ki bi jih gospa M*ila res napravila za •kupno gospodinjstvo. Ta razglas bi bil čisto brea pravnih učinkov In bi nikogar n« opravičeval, ker ne more na glavo postaviti natančnih določb državljanskega zakona o vzdrževalni dolžnosti soproga in očeta rodbine.
Salo se nikar ne menite za razglase v dnevnikih TI «0 pravno neučinkoviti la M lahko trlneeli avtorju za nagrado kaaensko postopanje, stroške In zapor.
Zgled gospodinjskih pomočnic
Delavska protikomunlstična akcija j« k svojim Mnlmlvlm vzgojnim pr«davanj«m pritegnila tudi ljubljanak« gospodinjske pomočnice. Oeprav so služkinj« tako zaposlene kakor menda noben dnig poklic in imajo nekaj pro-•tih ur navadno samo ob nedeljah popoldne, je Ajihov odziv na povabilo k udeležbi pri preda-^žhjih vsakokrat izredno velik. Tako j« bilo W v nedeljo, 30. julija, ko so gospodinjske pomočnic« ob IT. Uri docela napolnil« dvorano * P41ačl PokKjlBBlM d«l»v#k« mveme na Mlklo-Wavi cesti.
Pozornim poslušalkam je govoril g Maks Rršte. Naslikal jim je pogubnost komuniama njegovega tolovajrtva posebno ea ilovan-*'tega malega človeka. Za njim j« govoril g. ^ак« Jan, tajnik glavnega odbora Delav-protikomunistične аксЦ«. 8 krepkimi in )4wml besedami je podčrtal lavajanja prvega (Ovomika. Navzoča dekleta ao i napetim aa-W»anjem aledlla njunima govoroma ter ju asr %*%dlle z živahnim odobravanjem. Tudi med (""tavanjem samim so večkrat glasno a In ploskanjem izražale svoje pritrjeva-tako da se je piedavanje razvilo v prav ®*to protikomunistične zborovanje.
^^^vedne služkinje saalužijo vrne priznanje ' ?^av imajo tako malo proete#* časa, ga rade ^*4e)e aa udilstbi aa predavaajMi Im «
i«pri6ujt]o «voj» protlkomual»tieno prtpriCut)« IB tvojo viioko narodno %*v##t. Od njih bi ac l&hko markikiij ntudil« tliU učiteljic*, urtđaic* In drug# B*m«ieenK». W kolikor mogoč# o<lt#fujftjo predavanjem I® ** tako rad# «kii-cujejo na evojo >vi#oko inttlijtnco«, ki it vae V# in sna. Polne $o l»#»#đ ® >ljubeial do naroda«, r r«ittici pa naroda niti n# posnajo. Naj t« gredo uilt k ikromnim, * poštenim in narodno zavednim gospodinjskim pomočnicam!
UMdnl lezik
T# dal j# i«ain v >V61k. Beobachterju« poročile e najnevejit odredM minietra notranjih sadtv, tičoči M uradnega jezika. Vsak uradni odlok ali razglas bodi preprost, veleva odredba, pa jaaen in sam po sebi razumljiv. Razlaga In jezik morata biti taka, da v»ak Nemec takoj rasum#; sklicevanje na razne zakone in odredb# ne zadošča.
8 to odredbo DO verjetno zadet v tivo tuti poMbnl uradni jemik In aiog, katerega ao ilaati upravne in sodne oblaatl podedovale od nekdanjih sistemov in ki se po svoji samotanoati ▼ maraičem naslanja Je na latinske vzore. Odredba ni potrebna samo v Nemčiji. Zaželena: bi bila povsod, kjer ae izdajajo uradni odloki In razglas, tal, dazlMtl pravno isobraženi upravni uradniki In todnlkl ne parni jO vedno dovolj na jaanoat la lahko raaumjjlvost odlokov in rešitev. Is lastne skušnje ae »pomlnjammo, da amo ae morali pošteno potruditi, preden amo razumeli nekatere lamotane atavke, M vendar niso WU namenjeni Juristom, marveč prizadeti ■trankl; nji pa ni n« pomagano a težko umlji-Tim akolaetiemm alofom, marveč hoče, da jI odlok por4 Jaano № razumljivo, %a ItaJ gre.
Ilothliolai, 32r avgusta. Angleško časopisi# *e nadalje ob|avl)a izredno živahno tarnanje glede učinkov letečih bomb proti Južni Angliji in posebno proti Londonu. V sledečem samo mali izbor najnovejilh britanskih izjav:
•Reynold Nevrt« plie, da se ne more zanikati. da povzročajo nemške robotne bomb# angleškim zračnim prometnim oblastim znatne skrbi In da to napravile precejšnjo škodo. Danes v Londonu nI več človeka, ki bi podcenjeval orožje »V 1«.
V »Cavalcade* j* napiaano, da se obrača ljudsko mnenj* vedno bolj proti vladi in da se komaj najde časopis, ki si ne bi bil svett svoje dolžnosti, da pouči javnost o opustošenjih robotnih bomb. Britanski radio je postal orodja la Churchlllovo vlado In če ona skuša, da resno nevarnost po novem nemškem orošju lamolCI, te ▼ tem ne izraža splošno mnenje angleškega naroda.
»Yorkshire Post« isjavlja, da je angleški narod le utrujen od pozivov vlade, da pretrpi. Namesto pozivov bi radi dobili pojas-
Sal d* J« ttko preprosto In Jseno izražanje uradnih iklepov mnogim uradnikom težje, kakor na videz učeno besedje )n Izrazje uradnega jezika. Zato pa je potrebno, da izidejo taki odloki, kakor Je zgornji in opojsor«, da mta jav-no«t in aplošna raiumljivost največji in nujni odliki vaakega jezika, ki je v alužbi praktične, ga iivljenja. Pri naa gre pri vaem tem le za jezikovno čistost, posebej le za uporabo domač« fraseoloflj« in м terminološko enotnoat.
Geranjakk zatemnjuje v бш&а od 21. av-gmt« do *. »eptembr* od tt. do 5. ure (let-Mga čuut). če zadoni akiMtični eignal »Javna opozoritev na srečno nevamoet li zraka« ali »lietalald alarm« ob čaau, ko •« zmrači, M mera takoj zatemnitt tndl izv«n odrej^n^ga čaaa aateamjevanja.
lx vmeh krajev sveta
Кд j* D* ttktm реешта prt Wiuueeiwd«
▼ Siegkreitu п*к& tank a •vojlm ov6«rsklm psom priila mimo, J« рм nap&d«! neko kravo, ki j# potem mdivj&lK t«no, ki )* prihitela, џ napadla be«na krava In jo j# rrgl* na Mmljo. Oatala goveda mo potem raaburjano topotala 6m padlo ežno. Prepeljali ao jo v bolnico, kj»r ja kmalu potem umrla.
V	nekeni malem kraju v Nordaokleawig je umrl samski ribič O dogodku ao »vedeli sosedje šele po nekaj dneWh, ali nihče se nI upal do mrliča, ker sta oba ovčaraka paa umrlega onemogočila vsako približanje. Ni preostalo drugaga, kakor da so oba paa ustre-liU, ki sta plačala avojo avastobo do goapodarja tUdI še po smrti a iivljenjem.
N««! kmet КгШл Laah (Wartbelaod) je odaekal mački rep, ker mu Je kradla kokoii in kunce. Uradno aodlM« v Pablanitmi ga Je aa to obsodilo na tri meaca aapora-
V	Elaenbrodn, meatu ateklarake industrije v Sudetenlandu, je neki ateklaraM induatrljak lec daroval eerkvl v tvoji tvorni«! la ttek^ uliti sv on, ki to ga olMlli v avoniku. Zvon, ki J* praoaj velik. Je napravljen 1« protomei^ stekla In Ima čudovito Jaien ivok. To Je prvi atekleni tvon, ki doni na Češkem la Moravtkem ii stolpa.
Bergijuko 0BM»IJ* kakor tudi Hoennettl v Sauerlandu sta M po prlrodi saAčItanl domovini eokolov. V hribih pri Wuppar aa Je U dni pojavil beli sokol, aeke vrttt lalandtkl — ali tnašml aokol, ki Ja pa mogoča tudi la neka vrata »bela vrana« v domači d rutini aokWov — redkost v oamlklh hribih.
O ročna пеегеДа te je dogodila v Srpen pri Helneberg v Zapadni Nemčiji. Tam je neki kmet kosil rl, ko mu je hipoma prllUa pred koso triletna hčerka. Otroku a ta bili t zamahom kose odraaani obe nogi. V bolnlol to ji morali amputirati eeio nogo.
V	okviru toWWk vojoih awodb Ja Mla mlada skupina komornih plesalk mesta Hannover, ki Je pred kratkim priredila prvi večer komornih pleaov. Še celokupno dodeljena nekemu obratu >a oboroževanje.
tz Bukarešte poruf^Jo. da je rumunska kmetica Klena Jurgu v občini Jurgara v Be-sarabljl rodila adrftve čatvorčke, tri dačko Im ema dakliaa. MmUr, ki > ta рмј podarUa Mv
1 janje tram otrokom,' je počastila in podprla rumunska socialna pomožna organizacija.
AutropoMIka raaiakovanja ao ngoto\il» na podlagi merjenj rok velikega Števila ljudi, posebno študentov, da ata leva in desna roka enako dolgi samo pri 18 od 1700 ljudi. Vel ostali imajo desne roke daljše od levih In dee-nice ao mimo tega tudi še krepktjSe In dlani širše. SIcer Je pa itak znano, da človeško telo nI somerno In da se tudi obe polovici obraza navadno razločujeta druga od druge.
fetovUo levov, ki napadajo ljudi, se je v portugalski vzhodni Afriki Izredno zvišalo, poroča londonski dnevnik »Dally M^il«. Tamkaj bivajočlm Svropcem primanjkuje potrebno strelivo, da M te Jih ubranili. Lejk strahujejo daljna področja in so pred kratkim raztrgali v blliini Lomba 16 domačinov ki jih je pre-vtel tak strah, da ne šive več ponoči v tvojih kočah, temveč te zatekajo na vieOka drevesa.
V«rj»tQo da je Mla najtežja že^a v zgodovinski dobi aapiorkaCiucy Morrit,, ki je nastopala leta 1897. v Baltimore kot komična ple. talka in ja baje tehtala аТв. kg. )2l letno dekletce, ki ao ga leta 1*37. kazali v Wlener-i№em pratru, nI bilo daleč za njo: tehtalo je Me kg.
1« knjigovodatvenega dnevnika neke tkupl-
ne artlatov: »trobentač v orkettru jt dobil nove rdeče hlače, ker v ttarih hlačah ne more več delati glaaba.
UM. v LUttichu rojana Helena Ал-Ja postala tlavoa, ker jI J# ratla ogromna polna brada, ki ji je končno aegala do bokov. #a bolj čudno kaikor ta nenavadna rast Je bilo pač te, da je bila bradata Helena všeč modern. Kakor poroča neki sodobni kronist, število njenih ljubavnih pustolovščin nI bilo baš malo. Primeri bradatih zastopnic slabega apola ao bolj redki, ali znani so tudi v naših časih. iMe. leta Je umrla v Spinal na Francoskem Clementine Platteau, ki je kot »najbolj bradata tana na tvetu« potovala dve desetletji t potujočim cirkusom po tvetu. Ko ja bila stara 70 let se Je, alta zijal, vrnila v privatno življenje, da bi se za naprej posvetila igranju Bkata,
Približno tt let Htar deček, ki ae je opiral na spuščeno železniško zaporo pri nekem prehodu čac železnico v Schwerinu in gledal premi, kajdči ae vlak. je bU hipoma ж Avigajočo ta aa-
nllo o škodah, ki so jih napravila robotova letala, pred vsem pa, v kolikor se morajo ona uničiti po lovskih letalcih, protiletalskemu topništvu in drugih bojnih sredstvih. Ca aa bodo Churdiill in njegova vlada la nadalje skrivali v molku, bi se javnost obrnila lahko proti njemu. Sedaj so si v splošnem ia na jasnem, da angleški narod ne izve vsa resnice, ko prileta robotna letala neprestano v rednem toku. Nobeno mesto ni bilo Izpostavljeno taki preskušnjl živcev, kakor jo sedaj mora pretrpeti prebivalstvo Londona. Bilo bi blazno, če bi se zatrjevalo, da bombardiranje Londona in Južne Anglije po robotih, ni prizadjalo resnih škod, izjavlja ogorčeno Ust. Stalna nevarnost za vsakega posameznega postaja neznosna. Nihče se ne čuti varnega, da lahko vtak hip prileti v njegovo hišo robotna bomba, t katero pai ni, da bi se šalil. Ekt|riozIvna meč je neznanska. Radi novih nemških razstrelil, ki jih Nemci uporabljajo, lahko napravi robot-no letalo znatno večjo škodo, kakor najtežja zavezniška bomba ali zračna mina.
poro vzdignjen v zrak, tako da Je na navpično stoječi zapori visoko v zraku vleel nad ceeto. K »reči se je držal tako trdno, da so ga e pazljivim spuščanjem zapora spet nepoSkodo-vaneg-a postavili na zemljo.
Redko prlprwljenoat ta pomoč je pokazala pred pribliino enim letom iz Zapada preseljena 81 letna babica v šlcski vaai Relchenbad, Kreis GOrlitz. Ker ni bila sposobna za druga dela, se j» ponudila NSV za službo v lazaretih in je tam' T entm l*tu zakrpala nič manj kot 1000 nogavic za ranjence in bolnike. Ko jo je hotel Orts-gruppenleiter posebno pohvaliti, je ž* »pet imela 200 parov nogavic zakrpanih.
V	Viereelen (Rhelnland) si je triletno dekletce dalo opravka pri kadi za kopanje, lel je bila že deloma napolnjena z vročo vodo, ko j# mati ravno pripravljala vse potrebno za kopanje. V hipu, ko mati ni na njo pazila, je omahnila v kad in zadoblla tako težke opekline, da je v velikih mukah umrla.
Na dvanajstem tiru pariškega »evernega kolodvora stoji vedno vlak, v katerem lahko vsako noč najde na stotine ljudi udobno prenočišče. Ta vlak se nikoli ne odpelje iz severnega pariškega kolodvora. Ljudje, ki prenoče v njem, se šele zjutraj razidejo po pariških ulicah. Gre za ustanovo, ki jo je rodila potreba zaradi stroge policijske ure. Na pariiko postajo prihajajo namreč vlaki stalno tudi ponoči, torej v času, ko Je prepovedano, da bi ljudje hodili okrog. Potniki morajo torej nujno Mtall do Jutra na kolodvoru. Po prihodu nočnega vlaka na pariško severno postajo odpravijo vse te nočne potnike v omenjeni »hotel na kolesih«, kjer je poskrbljeno za primemo udobje, tako da se potniki tu lahko tudi naspale Koldlnga pišejo o nenavadnem primeru moike ljuboaumnosti. Nek tamkajšnji domačin se je zaradi suma, da ima njegova žena nekoga drugega rada, tako silovito razjezil, da ji je enostavno odgriznil nos. To bo — si Je mislil — ie najučinkovitejše sredstvo p»otl ženski nezvestobi. Seveda njegova žena tega nI kar tako mirno potrpela, pač pa je moža tožila. Sodnik ga je obsodil na tri mesece zapora. '
V	DenebUrenu v Švici »o ee mlil tako raz. množile, da so postale ljudem prava nadloga. Cel6 občinskemu svetu so povzročile precej skrbi. Občinski možje so na eni svojih sej sklenili izdati učinkovite ukrepe za zatiranje miši. Ukazali so uprizoriti pravcati splošni lov na miši v svoji obClni. Izid tega lova pa je bil tudi res presenetljiv in zadovoljiv. Ljudje ao polovili nad 38.000 miši. Po podatkih, ki Jih je dal densblirenSkl občinekl svet, je ta lov na miši stal 71.600 fr, zakaj za vsako ujeto miš je občina izplačala po 20 stotlnk franka.
PrPd Pamnm jo bila neki go*pp iz Grobnika ukradena torbica z dokumenti in živilskimi nakaznicami. Zdaj pa ji je — prav njej — ponudil neki mladenič v nakup njene lastne živi lake nakaznice In je tako gospa na prav tared en način dobila svoje kart« naaaj la aama prijela tatu.
Ko ae Je vrnila a potovanja, je neka gospa oddala svoje kovčege v garderobo. Ko je čez nekaj ur prišla ponje, Je na svoje začudenje ugotovila, da je v dveh steklenicah, ki sta bill prej nspolnjeni t oljem, zdaj voda. Kovčeg s steklenicami je oddala zaklenjen in ga je tudi maklenjenega dobila паиј
efTM в. — štev. вв.
KARAVf'ANHEN ВОТС
Sreda, M. #rg«#ta. 1944.
AMTLICHb ВБк4Л^Т^4С
Bekanntmadlung
B»trifft; Neareeelnns flir den Rleinverkanf von Tabakwaren.
Dae LandeswirtschHfUaJiit fUr 4«n V\'i>hr\virtechafti>-bezirk XVTI1 ordnpt fiir dpii Bpreich lifr Reiohs»aup Salzbure. Steiermark. Karnten unrl Tirol-Yorarlberi iind mit Ziiatimmune der Bustandinpn Chefe det Zirilvcrwiiltiini aucb fUr die Unter-»tpiermark und dip besptzten Gebiete Kiirnten« und Krain« fol-ffciidee an:
1.	Aiif Ciruiid reichepinhfitlicher Neureseluiie fiir den Kloin-Tcrkauf von Tabakwaron гсНрп ah der RM. Vpi-soririiiursoerind« (d. i. ah ■SI. Aueiwt 1944) fiir d if Obrabe von Tnbnkwarpn fol-pende EinheitsfFceDmeneen:
Ziearetten: 4 Stiick fiir einen DoDDelalwchnitt.
Ziearren:
a)	Sorten гчш Kli>iii»prkauf«Drt>i* (ohup Kriprsiiischlae) bi« Z1J T Rof. ein5chlieBliph; 8 Stiick fiir 3 DnDPpiabsohnitte;
b)	Sorten гпт KleinvprkaiifsDrpi« (ohiip Kripcezii>c;hlasr) ron 8 bie 15 Rof pinsclilipUUcb 4 Stiick fiir 3 DooDPlabechnitte;
e) Sorten ziim Klpinvprkaufsorpi« (olinp KrieiteBHsclilas) iiber 15 Rof.: 2 Stiick fiir 3 Dopoelaliechnitte.
Ranchtabak;
a) Ziearettpintabak tin-d feinai-echnitteiier Pfeifpntabak (die Sorten Mildpr Scbatr tind Jubilauinemieehune): oO Gramm fiir 10 DoDOelaibscbnitte:
W erobeeechnittener Pfpifentat)ak 'die Sorten DrpjkSnie. Landtabak und Rio): 50 Gramm fiir 7 Dopoelabschnitle.
КмМ>ак: 2 Stansen (ie 22 Gramm) fiir 3 Doouelabechnitt«. Srhnopftabak: oO Gramm flir 3 Dopnelabecbnilte.
2.	Fiir den Bezur von Ranchtabak nnd Zijrarren behalten die Rauciierbarten der 65. nnd t>6. Zuteilunesneriode bip ziim Ablauf der 67 Zute^ilunesDcriode (13 Oktober 1il44) ihre Giiltiekeit. Ein Toreriff anf bereite auoeeeebene iedoch noch nicht falliee Rancherkarten ist verboten.
3.	Die erilnen Kontrollaiisweiw. die irriinen Kontrollmarken end die weiBen Zusatz-Kontroiikarten veriieren mil dem Ablauf der 65 ZuteilunireDeriode (20 AuKHKt 1944) ihre Giiltiekeit.
4.	Die derzeit in Umlaiif befindlichpn braunen Ranchermarken Terlieren am 16. Oktober 1944 ilirp Giiltiffkeit. Fiir die^e Ranchermarken gilt der ah 21. Auiruet 1944 verrinsrerte Beziiff'wert der Dot>t>elal5echmtte der Raucherkarte (siehe voretehende Ziffer 1).
S a) I b u r K. den 15. Auruct 1944.
Der Reichwiitatthalter in Salzburg. LaBdMwirtacbaftsamt f. i Wehrwirtschaftebeiirk XTIII.
Deutfwhe Arbrttefronit
AAlong! Sprciblaye d«r Kedilsberaler der Oeutsdien ArbeihfronI!
In den Monaten September, Oktober 1944 wertlen in Ober-кгаји an den aJigegebenen Tagen vind zu den angefUhrten Zeiten Sprechtage durchgeftihrt:
Kralnfeurg:
I(/Zaier: St. Velt/Sawe:
12. Sept.	>
10.	Oktober	> Iladmann*dorf: 13. Sept.	>
11.	Oktober	>
ABItac:
j eden Montag imd Freitad in der DienststeUe der Kreialeitung; d*r NSDAP, Krainburg, Goetheplatz 3,
Partere, Ttir Nr. 3,
in der Zeit von 8.00—12.00 Цћг 19. Sept. > > > > 10.30—12.30 >
Meonmrkti
tlttei: Dotmr.hale:
11.00—12.30	>
11.00—12.30	«
10.30—12.30	>
10.30—12.30	>
11.00—12.30	>
11.00—12.30	>
11.00—12.30	>
10.30—12.30	>
10.00—12.00	>
10.00—12.00	>
5. Sept. >	»	>
3. Oktober »	>	>
31. Oktober >	>	>
17. Oktober >	» »
28. Sept. >	>	>
26. Oktober >	» >	-----
nach »rtllcher Verlautbarvmgr (Јотсћ den Orte-
obmann.
. 24. Oktober » > > > 10.00—12.00 > Die Sprechtage flnden In Krainburg in der Dienstetelle der Kreifleltung der NSDAP, Goetheplatz 3, in dee Kreleen Jewells In der Dien.4tstelle der DAF-Krei»waltung, bew. DAF-Ortewaltung statt.
Di# DAF-MitgUeder, Gefolgechaftsmltglleder und Be-triebefUhrer whalten bel alien Sprechtagen AuekUnfU und allenlallB Vertretung vot Gerlcht und BehSrden In alien arbeitm- wnd iOBialvereicherungerechtllchen Angelegenheiten.
Dec Letter der Gaerechteberetungeetelle: Dr. Bag g »m.
Bekanntmađinni
Neehmal#: Ketme Privatgeeprache mm* Luf ten griff««!
Ke wlrd Iminer noch nicht gonilgend beaohtet, daS narfi Luftangriffen keJne Ortegeepr&che privaten Inheltee gefUhrt werden dUrfen. In den krltlechen Stunden werden, woran emeut erinnert wird, alle Tellnehmer der Ortametze Klagen-furt, Vlllac* und Krainburg, eowelt Ihre AnechlUeae nicht ohnehlB geeperrt werden, dutch eln beeonderee akueWeohf* Zelchen vor der Auallihrung privatec Ortegeeprilche gewamt. DM Zelchen beeteht darln, dafl betm Aboehmee dee Hdrer# an Btelle dea eonat asum Wilhleo auffordemden aogenannten Amtazelchene wlederholt xwel kurze Suminertttne eu bttren mind. Wenn dieeee Wamzelchen vor dem Wfthlen ertftnt, alnd private Unterhaltungen am Femjprecher verbotee. AnachlUaee, von denen aua trotxdem prlvat geeprochen wlrd, werden geaperrt oder dem Inhaber ganz entzogen.
In Vertretimg: Dr. Н(**ет.
Nameeto vw*l«*a ividmj« ano prejeli ta-loetno ve#t da nu )e м v#dno upuatll ia brat
Dolenz Anton,
Getrelter,
v cv*U>61 mladosti, atar 30 lat. Padel j« due as. junija 1944 na Vzhodu. Sedaj fa krije tuja aemlja daleč od domačih gora. katere Je taJco zelo ljubil.
Dragi Tone, aftavaj atadko, dokler #e ne anldemo!
Spomin na Tebe, bo nata molitev.
Tacbetenarewan, т avguata 1*44. talujoči:
dtaHkl, bPHtJp.	In n»tiilo 4orod«t%'o.
tHtMo^Uai
Službo dobi
Služkinjo, samostojno gospodinjo. iščem. — Zgiasiti se v Assling, Dr. Goebbelsgasse 5.
_3859-1.
Pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna J. Cop, Assling, Dr. Goebbelsgasae 5. 3868-1. Hišna {>oniočnioa, nilujfia, čedna, poltena dobi mest« v pen-ziji v Veldpsu. Javiti »Pension Sewonard«, A'eldes. 3881-1 ISčemo dve doi>ri in zaneeljlvi l%uliarici. Slov. Domobranstvo, IMmadka Siiiiidoi pri I^iterhna, Poet Oiierdorf, Ol№rl«rain.
387»-l
Službe išče_
Dekle, sreilnjiii let, pridna in poAtena, brez starftev, išče mesta In ima гежЧје do gostilne. Ponudbe na K. B., Krainbufg pod značko »Pridna in poštena* 3908-2.
Išče v najem
Gospodična iSče postelj ali malo sobico, ev. bre% mobilje. Ponudl)e na K. B., Krainburg l)i>d »Takoj« 3905-4.
Iščem- sobico s štedilnikom, v prostem času bi bila pripravljena pomagati pri vsakem delu. Naslov pri K. B., Krainburg 3880-4
_Prodam_
Prodam žrebcta. Winidern 31, P. St. Georjfen, Kr«inb\irg.
3892-e
Prodam otroški športni voziček. Naslov v K. B. Krainburg.
3387-6
Lovci pozor! Istriaiieki brak, enoleten, prav dober, naprodaj. Naslov pri K. B., Krainburg.
388.'i-m
Prodam elektromotor 3 KS za RM- 500. Zgiasiti Oechabnik. Xeumarktl. KrainburgerstraBe 21.	3878-6
_Kupim_
Kupim dobro ohranjen otroSki voziček. Ponudbe na K. Bote, Krainburg.	3865-7.
Kupim kobilo od 5 mescev do 7 let staro. Ponudbe na Kvns Johann, Salog 16, P. Komendi'
______385R-«.
Kupim kuhinjsko krem »,», lahko tudi *e rabljeno. Ponudite na K. Bote, Krainburg.
3fK)2-7
1 otoaparat 10X15 z optiko n«j-;ir>nj 1:4,5 po možnosti z <!«-stavnimi legami, ter osi a lin; priborom, kupim. Naslov pri K. B., Krainburg.	3896-7
Kupim dobro ohranjen ftportnl voziček. Ponudbe na K. Botf, Krainburg.	3888-7
Kupim do 2O0O kg eena, dobri -Bartholomaus RutAchigei, Fcisendorf 48 (Žirdife), Krainburg.	3894-7 Dobro ohranjen krojaški stroj, znamke >Singrer< ali >Pfaff«, kupim. Takojšnje ponudbe na Stanial. Burjek, Brebowtza -Lutschna, Laak Zaler. 3894-7 Kupim kozo. belo brez rog. dobit) mlekarico po prvem ali drugem kozličku ali brejo. Josef Neumann, Birnbaum 51, ABMng. 3882-7
_Menjam_
Alrnjam še fino. dobro ohranjeno moško obleko, za isto dobro kolo. Naslov v K. Bote, Xrainburg.	3906-15
.. leti starega plemenskega bl-ka zamenjam za kravo mleka rlco. Naslov T K. Bote, Krainburg.	3909-15 АГ«'пјаЈп nov elektromotor 7.5 PS, Drehstrom 320 380 V za 5.5 PS, do 7.5 PS Drehstrom 380 660 V. Ponudbe na K. B., Krainburg. 3903-15
Menjam о(тоШ \ч>Ибек ва mo-4ко kolo. XanlOT т K. Bote, Kralnhurg.	3897-15
Menjam fotoaparat Agfa v ze-lo dobrem stanju za gramofon. Razlika ле Izravna po dogovoru. Poizve se KoschatstraBe 18, Domschale.	3899-1.5
Globok otroški vožiček, fino, moderno Izdelan, dobro ohranjen, menjam za moško obleko v dobrem stanju. Poizve se KoschatstraBe 18, Domschale;
3900-1.5
Menjam io 1 bakren kotel za vzidati, za kolo, event, tudi prodam. Naslov T K. B. Krain-
bnrp.___' 3901-1,5
Menjam novo klavirsko harmo-niko z 80 basi in registrom za DKW motor 250 do 350 cm». Ofertp po.slati na K. B., Krain. biirjr pod 3877-15.
Menjani kuhinjsko kredenco, mizo In stole za dobro moško obleko. — Naslov v K. Bote, Krainburij.	3886-15
Menjiiin (laiiiKko iiU moško dobro ohranjeno kolo za klavirsko harmoniko. Razlika se izravna po dogovoru. Ponudbe na K. B., Krainburg pod štev 3SS4-15.
_Izgubljeno
v ponedeljek 14. 8. sem izgubil Kennkarto, glasečo se na ime Stuller Ftanz, Kaufmann, M cistern št. 102, mesno In krušno karto ter %kg masla. Odda naj se proti nagradi na K. Bote, Krainburg.	3890-22
Nalivno pero ».Amy jR-n« izgubljeno v sredo popoldne na potil preko les. iiioHtii mimo
Neue Helmat — Am Hang — Falkendorf, naj se proti Izredni nagradi odda Anni Werbitsch, Landratsamt, Krainburg
3895-22
One 17. 8. pred glavno pnStO vzeto kolo naj se odda proti nagradi, ker sem uboga delavka in ga nujno rabim za vožnjo v tovj.rno, v tovarno Gummi-werke, Krainburg. 3907.22
Dne 16. vin. sem izgubila v Krainburgu denarnico i vsoto čez 100 RM, Kennkarto, glase-Co se na ime Alesch Marianne, ter 6 Kleiderkart, 4 Bczug-schein« za coklje In krstni list. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi na ime Kennkar-te ali pa na K. B., Krainburg.
3S93-22
Razno
Globok otrc)6ki vozWck zamenjam za dobro kuhinjsko kredenco, event, ga tudi prodam. Ponudbe na K. Bote, Krainburg.	3896-28.
v ponedeljek popoldne v Lnter Feiohtinjf št. 18 iz voza zapvav-Ijivčka xzeUi listnica s cca 100 Reichsmark gotovine in raznimi listinami po mladeniču, ki je ;>obiral na vrtu jabolka, se ima takoj vrniti na vzeto mesto ali na upravo K. Bote Krainburg, ker bo sicer znana oseba kazensko zasledovana.	3889-23.
Prosim, da dvignete pismo V upravi K. Bote, Krainburg. pod »Sinoči je pela«.	3883-23.
%obn» ordinacija Dr. F. Bitene, Krainburg, od 21. avgust*
do 12. septembra 10-14 zaprta.
tint iollt Duwfit Oit korW dtn Kbiptr ok und ichuM oor MOfichtr
Kfonkhtiitn MiuMtA keult vtt-Mitdtn wtrdtn, vtil »nittt Arbtiltlifail ftbfm^
BREITKREUTZ KG . F.knW
Vtrtritb »on AtlliM - fra^atala*, j
Bwliw-Ttlliptllnl I
POZOR!
УЖ POAIUIAJTE V ПвМПВ DENARJA!
Pošiljatelji pismenih naroMI za o^laee prilagajo pismom večkrat denarne zneske. Opozarjamo na to, da je to prepovedano k da razen tega povzroča znatno več dela pri obračunan ju. Ker se s odrom na razpolotljM prostor oglasi Itak me morejo takoj objavHl, se s tem me prihrani ml6 časa. PoAljlte torej zaželeno besedilo oglasa In ie Isti dan dobite #d mas nal naprejinji račun. Sloer pa priporočamo, da predaste oglase aaMiA poslovalnleaas.
»KA&AWANKEN BOTK«
IfseU 6iudi M нмеииџшШ!
OOiftS I« HWrt. miiH Amf« ие.м w»
za Vaše ponudbe ali prošnje. Ogiašajle v karawanken Bole! %plača se!
OglsM tprsjsmaia de ponedeljka in K#de i NS."Geuvarlag Kimlari, KI#g#w4uH, Biimardtring 13 in NS.-Gauvarlag KSitiien, Zw#igv#rlag Krsinburg, V#ld###f#k. 6
Leset den Karawanken Bote
KoehdfcMt hi der Oemeinschafts-KOdie
ved doheim necK HowhcN wmd i| W6*«h# bssofgea? Wi« gwt.doR НепкеГ« erpfoble Reiaigungs-helfe* bersit ttshen, »m ihr zw bsWss und Afb««t, WoMhpulve« wad KoMe aw iporeal
llrako.Sil,iMUTA
mws 6m PwsM-WeHM*.
• z nedopevMIjlvo kUoetfo, vditnt * bod^ voljo, aporočMne vnem prljateljwn In znaztomu, dft i* паД oad vm ljubljeni aln, brat
Friedridi Pelsdinig,
lioldat,
padel dne 4. avgust* t. 1. n*	^
•voje rodne grude, ▼ evet* mJe^oeU. ftar »#
n» 22 let.
Priporočamo *• ^ moUter. It Frledrlch, pa počivaj v mir"'
Proelmo Uhegft »ožalja.
Globoko potrti:
Mama, stara mama, brat, eeatra In oetalo aorodet^o.
AnaetKeoMbteUimg.
.'olrtega mre* naznanjamo Уввгп eorod-ЧР nikom, prijateljem In mnancem, pretre*-lijvo veet, da amo nameeto veeelega »videnja :сје11 žaloatno novico, da naa je aa vedno /epuetll neA nad vse ljubljeni eln. brat io »trle
PROGER 4LOIS,
•oldat v npkcm polku greiuidlrjev, V cvetoči mladoatl, itar 21 let. Padel je na Vzhodu, dne 10. Julija 1M4. Kdor je роета! našega Lojzeta, ve, kaj amo z njim Izgubili. Dragi Lojze, počivaj v miru, daleč proč od Tvojih domačih, pri nae p* oetanci tiv In ne-pozHbljen. Bodi TI lahka tuja zemlja.
Priporočamo ga v poboino molitev la blag spomin.
Domaehale, dne 10. avguata 1944.
Žalujoči:
Frani in Anfrta. atar*!; Angela por
N'arobe, seitra; Kranrt, Soldat. brat;
Kari Narnbe, evak; Jnhann, nečak )n oetalo «orod*tA-o.
Kako krut* je ueod*-. N*meito veaelega »videnj* »mo prejeli žmiomtno ve«t, d* je dobri lin In brat
Johann Smoleje
Soklat,
шш 5 ftVRuet« 1944 padci na Vzhodu v evetu mladoitl. #e ne 18 let eUr, je od*el od Mi In п«л zapunlll v nelsmei-nl žaloati. Naj TI bo l*hk* tuja »emljft, dragi Johann!
V globoki potrtoetl mlelljo n* Te: 4l*tln*.Vlg*up, T *vgu»tu 1944.
Johann, o«#; Uraut*, m*tl; Lojekm i n Ank«, aeetrl; .lakec, br*tee ter i»ftnln 4nri>(Nlvo.