NAŠA SKUPNA SKRB
Vsakdo izmed nas je tako ali drugače povezan z zdravstve-nim varstvom — kot pacient oziroma uporabnik ali kot delavec v zdravstvu. To nujno povezanost moramo imeti za našo skupno skrb, kajti skupaj moramo reševati probleme, ki nasto-pajo v zdravstvu. Teh ni malo in Judi edini ni.smo, ki ne bi imeli problematike tako živo prisotne, da je ne bi bilo treba reševati skupaj.
Sedaj je v osnovnem zdrav-stvu glavna teža dejavnosti na relaciji  zdravstveni   dom   in občina oziroma občinske SIS za zdravstvo.  Koliko bomo naredili, koliko bomo nudili in koliko bodo pacienti dobili medicinskih uslug, je odvisno le od tega, kako se bodo razvi-jali dogovori znotraj občin-skih meja. Nobena družba ni tako močna, da bi lahko nu-dila vse, kar se na področju medicine da narediti, in to v neomejenih količinah. Ko po-slušamo paciente, da je npr. čakalna   doba   za   zobnega zdravnika na Švedskem leto dni in da so te storitve večkrat zelo nekvalitetne, potem se nam nehote porodi misel, da mi v okvirih naših zmožnosti veliko nudimo; in želimo nu-diti še več, saj je to naš glavni
smoter. Vendar se ustavi pri računski obdelavi in preraču-navanju v denar.
Da zdravstveni delavci do te problematike nismo nepri-zadeti, pove že podatek, da so naše storitve 4 do 5-krat ce-nejše kot v Evropi (ob dej-stvih, da pa je npr. kv. tn sta-novanjske površine ali prevoz tovora s tovornjaki najdražji v Evropi itd.). Vendar to ne sme biti edini način za pove-čanje programa oziroma šte-vilo storitev. Najti moramo take oblike, ki bodo omogo-čale še povečevati dejavnosti oziroma omogočiti vsakomur dostop do naših storitev.
Ko se o vsem tem pogovar-jamo na prej omenjenih rela-cijah, oziroma ko se bomo o tem pogovarjali celo po kra-jevnih skupnostih, bo vedno
man j godrn jan ja, sa j so včasih situacije, ko godrnjamo vsi, odločitve pa so lahko imagi-narne, neodvisne od n;is vseh.
Prav sedaj se pogovarjamo o sporazumu za svobodno menjavo dela za leto 1979. To je prvič, da to delamo na za-četku leta. To so torej z.ačetki in morda ne bo kar takoj vse steklo po najboljših tirih, vendar — možnost je dana, da to delo opravimo tako dobro, da bo v prid zdravju in ne samo pravnim predpisom.
Ne smemo pozabiti tudi na ne-posredno menjavo dela, kajti tu so dane možnosti, da skupaj po-večamo naše delo in da zagoto-vimo varstvo še v dodatnih pro-gramih.
Prijetno je delati, ko vidiš uspeh, da npr. zaradi zohobola ni potrebna bolniška. Tak način dela je že dodobra utečen v mla-dinskem zdravstvu. pri odraslih pa je včasih čutiti neko stihijo: pacienl pride v zdravstveni dom takrat, ko je bolan, oziroma po-treben neke storitve. Ali ni manj boleče priti k zobnemu zdravniku šele z načetim zobom ali celo brez zobobola, kot ves zatekel in po-treben samo klešč?
IGNAC GROZNIK