Posamezna šievilka 40 vlnariev. ST. 51. V CELJU, CETRTEK 22. MAJA I9I9 LETO I. tehaja tiak toretx, oetrtak la ••bftto. - Can« i Z* celo leto 36 K, u pol lets 18 krön, zit četri Ida 9 K, za 1 mesec 3 krone. Poianeiu «tevüfca stsni 89 vinarjev« Na pismene n«ročb« brtz pošiijatvt denarja •• «• «aroma oziratf. Narorni'ä naj »ošitjajo naročnin» po pe=tm mtksznici. Rcklatnacije cledf list« s« poštiiin* proste. Nt- frauhirani dopisl se ne sprejfrmaj». Na dppise brcz podpiea sc si« ozira. '¦¦ ; Hi ' BB B8||filf awH» BB ^H ^H ^H ^a^^Sk. bVIh : ''- fls Kbbb Ih Ma H| MB ^9 ^B m 91 aV._lH Uredalfttvo ia upravnlAt** sc nahaJH v Zveznl tlskarnl v CeJta, Schillerjawa oesta stev. 1. Oglasi se računajo po porabljenc« prostoru in sicer: za navadne'oglase po SO v od 1 mm, z* poslana, ni« Manila občnih zborov, naznanila e smrti, zahvale ltd. 50 v od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Prl vcčkratnih objavah popuii Rokopisi se ne rračajo. Telefon it. 65. ezoAJA m tissia swesbsa tbskarbia v celju. 0DGCW0RNI UREONIK VEKOSLAV SPINDLER. •r. V. Kukovec: Pismo iz Beograda- Beograd, 16. maja. Narodno predstavništvo se je za- vzelo za več resnih predmetov. Zakon • državljanstvu, delo našega ministra ilr. Kramerja, pride najprej v pretres. •d istega pripravljeni poslovnik, ki hoče spraviti vse delo v hitrejSi tok, je istotako dalekosežne važnosti za nadaljno bodočnost. V zadevi trgovskih odnošajev je Demokratski klub dogovoril z mini- strom Veljkovičem, da pri tekočih ukrc- pih sodelujejo zaupniki, tudi naš iz Slovenije, ker smo prednašali nezado- voljstvo 2 dosedajnim položajern. Glede agrarne reforme so nastale težkoče s strani srbskih radikalcev. •emokratski klub je odločen, spustiti se tozadevno v odločen bo} za pravično razdeliiev zemlje, naj stane, kar stane, letudi ¦>i atranka trpela začasr.o Skodo. V zadevi fozdov sem dobil pojasnila, «la z začasno odredbo naži gozdni po- sestniki nimajo bati se kake škpde. Fudi pri konečni ureditvi ne, ker se ne bode delalo po enem kopitu in se bodo uvaževale krajevne g;ospodarske raz- niere. Gozdovi čez gotov obseg se bodo pač podržavili, ni pa misüti na obseg l»od 1000 oralov. V zadevi odobritve poslancev iz Vojvodine, kjer so srbski radikalci «lemokrate oškodovsdi, je došlo vsled predlo^a, cU se dotični mandati razve- Ijavijo, do obžalovanja vrednih ostrili liojev v predstavništvu, kjer je pa zma- jala demokratska stranka. Zmagale so kidi kandidature naše stranke v račun- sko kontrolo g!ede predsednika in liana, ki sta se volila. Mojo interpelacijo o zadolžitvi ob- čin in okrajnih zastopov pri graškem konumalnem kreditnem zavoduzavojna posojila so v našem (Demokratskem) kiubu odobrili in sem jo vložil. Mirovni pogoji za Nemčijo. \t. mirovne pogodbe, izročene Nem- Üji v Parizu, hočemo podati našim bral- tem bistvene stvari. V uvodu je takoj priznanje naše nove države, ki se uvršča med zavez- niške sile. Velevlasti so označile našo *nlado državo kot » Srbijo - Mrvatsko - Slovenijo«. Pogoje same ozna^ujejo Nemci kot P°Utično in gospodarsko uničenje Nem- *'ie. Ententa pa jih je smatrala za po- *rebne, da se prepreči nemški »Drang flach Osten« in da se zavaruje Fran- c°ska pred novimi napadi. V teritorijalnem oziru mora Nem- ^ija vrniti vse, kar je v zadnjih stolet- 3'h vzela sosedom; priznati mora po- vmitev (desaneksijo) Alzacije in Lorene; ^elgiji, ki postane popolnoma suverena, Se vrnejo okraji Moresnet, Eupen in Malrnedy, odvzeti ji 1. 1815; od smrti vstala Poljska dobl nazaj, kar ji je bilo odvzeto o priliki treh delitev v »8. stoletju, torej ozemlje, omejeno od oaltiškega morja, zapadne poljske meje, starih mej avstrijsko-nemških do Nje- mena, to je Gornja Šlezka, Poznanj, del zapadne Pruske. V iztočni Pruski je izločen na jugu dežele znaten pas, katerega prebivalci bodo z Ijudskim glasovanjem odločili o svoji pripadnosti bodisi k Nemčiji, bodisi k Poljski. Gdan- sko z okrajem je progiašeno za svo- bodno mesto podzaščito Zveze narodov, t. j. kot nesuverena država pod med- narodnim protektoratom, pa z vrhov- nimi pravicami Poljske glede carine, porabe vodnih potov in uredb v ltiki,' železnic, po^te, brzojava, zastopanja in za5čite državljanov v inozemstvu. Šlez- vig se ima vrniti Danski, če zato gla- sujejo njega prebivalci. V Rusiji se od- reče Nemčija vsem osvojitvam in pri- zna ničnost brest-litovskega mim. Luk- semburg se izpusti iz nemške carinske zajednice, Nemški Avstriji se prizna po- polna neodvisnost, koja se ne sme opu- stiti brez privoljenja Zveze narodov. Utrdbe na lielgolandu se morajo po- rušiti in ne več zgraditi. Nernčija ne obdrži in ne zgradi na novo nikakih utrdb na levem bregu Rena, niti pet- deset kilometrov na vzhodni obali Rena in ne bo v tern področju zdrževala ni- kake armade. Glede tolikrat omenjene Saarske kotline (ozemlje na severu Alzacije in Lorene) določa pogodba, da mora pre- dati Nemčija v tern ozemlju Francoski v privatno last saarske rudnike kot odškodnino za uničene rudnike v Se- verni Franciji. Vlada in uprava tega področja se za 15 let poveri Zvezi na- rodov, ki bo ustanovila komisijo petih članov, v kateri bodo en Francos, en prebivalec saarskega okoliša in trije člani, ki niso ne francoski ne nernški državljani. Predsednik komisije je ob- enem njen izvrSIni organ. Prebivalci obdrže svoje državljanstvo, pridobiti pa si morejo tudi drugo. V ozemlju ne bo ne vojske ne utrdb, samo krajevno orožništvo. Teritorij spada pod francoski carinski sistem. Po petnajstih letih bo prebivalstvo glasovalo po občinah ali okrajih o končni ureditvi: ali hoče vzdržanje dosedanjega stanja, all pa hoče priklopljenje k Franciji ali povr- nitev k Nemčiji. NemČija se odreče končno vsem svojim pravom na izvenevropska ozem- lja ter vsem javnim pravicam, ki jih je morebiii imela napram zavezniškim (ententnim) državam. Tako se Nemčija v korist glavnih zavezniških držav odreče pravicam do prekmorskih kolonij, svojim privilegi- jem na Kitajskem, svojim pogodbam s Siamom in z Liberijo; prizna fran- coski protektorat nad Marokom, angle- ski nad Egiptom, pripozna vnaprej vse pogodbe zavezniških sil s Turčijo in Bolgarsko; končno se odreče svojim pravicam v Šantungu na korist Japonske. (Konec prihodnjič.) POLITICNE VESTI. K plebiscitu na Rekl pišejo „Pri- morske Novine": „Pokopana je jedna svetovna laž. Številke so spregovorile, ali ne spregovorile, kriknile so v ves kulturni svet, da je toliko razglašeno „italijanstvo" Reke prevara in mistifi- kacija. Ne moremo opisati preganjanja in nasilja s strani reških ltalijanašev proti onim, ki so nabirali podpise. Čujemo, da je mestna kvestura razpi- sala nagrado 1000 (tisoč) kron onemu, ki prime kakega nabiralca. Izdali so zakon o veleizdaji, po katerem je vsak, ki hoče Reko odvzeti Italiji, veleizda- jalec. AH kje je „čista duša italijanske Reke?1' 20.000 podpisov je bilo nr.bra- riih v treh dneh pod najcrnejšim in naj- težjim terorjem! Ako bi ne bilo terorja, strahu pred preganjanjem, pred mate- rijalno Skodo, bi ne bi!o 20.000, marveč 25.000 in 2e vcč podpisov za zjedinjenje z Jugoslavijo in to znači, da imajo Ju- goslovani ne relativno, ampak absolut- no večino v „italijanski Reki". Ako Se vzamemo, da je večina Rečanov itali- janskega občevalnega jezika in soci- jalisti, okoli 15.000, proti združenju z Italijo, kaj ostane torej za „majko Ita- iijo"? Od 46.000 prebivalstva komaj 6000. Vsled nečuvenega terorja je bilo podpisövanje ustavljeno, pa so prihajali iz vseh slojev: „Zakaj tudi meni niste dali, da bi podpisal?" Laž je udu5ena in ne more veČ vstati. Reka je bila, je in bo jugoslovanska. Druge rešitve ni, ne mope in ne sme biti". Italijanske harlekinadt». V Vipavi so Lahi razglasili, da dobi prva Vipav- ka, ki se poroči z Lahom iz kraljestva, od vlade 12.000 lir. Plesi so i»a dnev- nem redu. Lahiuporabljajovsasredstva, da pridobijo ljudstvo zase. Vsako jutro in -.?ak večer se vrši pri obešanju in snemanju italijanske zastave na giav- nem trgu velika komedija. Če moški in otroci ne snamejo klobukov z glave, jih vojaštvo oklofuta in aretira. — Na otoku Cresu so nedavno zbobnali vse prebivalstvo na glavni trg, češ, da bodo dobili obutev. Ljudstvo, obutve potrebno, je prišlo v velikem številu. ^la trgu zbrano množico so Lahi fotografirali in nato razpršili. Slike so posfali v Italijo, in italijanski listi so jih prinesli z na- pisom: „Prebivalstvo otoka Cresa ma- "nifestira za Italijo". — O priliki raz- deljevanja živeža so laški častniki po razdelitvi zaukazali zbrani množici, naj dvigne roke in jo v tern hipu fotogra- firali. Z&pet so laSki listi prinesli slike z napisom: „Narod glasuje za Italijo''. Vellk protestni shod beguncev iz Primorske in Koroške se je vršil 18. tm. v Ljubljani v svrho protesta proti laSkim nasiljem v Primorju in proti nemškim na KoroŠkem. Zahtevali so kazen za zločinstva Nemcev na Koroškem, popolno povrnitev vse po- vzročene škode, takojšnje ljudsko gla- suvanje v Goriški, Trstu in Istri pod nepristransko kontrolo ter pravično re- šitev mejnih vprašanj napram Nemški Avstriji. Naše ob^ine za brezpogojno združenje vsega slovenskega ozemlja kraljevine SHS. Vse občine okrajnih glavarstev Maribor, Slovenjgradec, Lju- tomer, Ptuj, Brežice, Konjice in Celje so po svojih zastopnikih sporočile okr. glavarstvom, da odločno zahtevajo združenje vse slovenske Štajerske z Mariborom in Radgono, vsega sloven- skega Prekmurja, vse slovenske Ko- roške s Celovcem In Beljakom z dr- žavo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Enake sklepe javljajo avtonomna mesta Maribor, Ptuj in Celje. Nova politična grupacija proti Demokratskemu bloku. Beogradski, sarajevski in zagreb§ki listi poročaj», da se snuje v Beogradu nova politiČna skupina proti Demokratskemu blokti, ki bi sestajala iz staroradikalcev (Pa- šičeva stranka), Narodnega kluba (hr- vatski Starčevičanci) in Jugoslovanske- ga kluba (stranka dr. KoroSca). Idejn« imajo te stranke pač zelo malo sku»- nega, kvečjemu željo po vladi in sov- raštvoi proti Demokratski stranki. 5Ü-letnico smrti bana JelaČlča s« obhajali na Mrvatskem 20. tm. Italijani hočejo kravjo kupčij». Iz Pariza poiočajo, da je Italija priprav- Ijena privoliti v internaci)onalizacij# Reke, če dobi Idrijo in odškodnine v Mali Aziji. Jugoslovanska-laška pogajanjsi v Parizu. Orlando in Trumbič sta s p^sredovanjem Amerike obdelovala ja- dransko vprašanje, pa brezuspešnt. Trumbič se ni hotel pogajati na temi- lju londonske pogodbe, marveč je za- hteval ljudsko glasovanje od otoka d# otoka in od občine do občine v ceiern spornem ozemlju. italijani so to odkla- njali in tudi predlog, naj do ljudskegt glasovanja upravlja sporno ozemlje Zveza narodov. Francozi Se vkljuli temu upajo na ugodno rešitev, Ame- rikanci pa izjavljajo, da so It izrek! zadnjo besedo. Jadransko vprašanje in žeieznicsi Ljubljana-Reka. Iz Pariza poročafa, da so pogajanja o jadranskem vpra- šanju tako daleč, da se smatra želez- niSka zveza Ljubljana—St. Peter-Reka za sigurno last Jugoslavije, ne da bi jo prekinil laški teritorij. Nekaterj strategično važni otoki pa bi bili nev- tralizirani. Zoper italijanskl pohlep po lepi Gorenjski. Minolo nedeljo se je p« Gorenjskem raznesla vest, da hočejt Lahi imeti tudi Jesenice z velikim de- lom dežele. Takoj popoldne se je zbral* na Jesenicah ogromna množica ljudstva, ki je odločno protestirala proti italijanski pohlepnosti. Za prvega kontreadmirala jugo- slovanske mornarice je imenova« Dragotin Prica. N Poseben oddelek za Bosno se osnuje v ministerstvu za notranja dela v Beogradu. Proračun češko-siovaške države^ ki ga je te dni predložil čehoslovašld narodni skupščini finančni minister dr. Rašin, izkazuje v rednem proračuna. 181 milijonov K prebitka, v izredneni pa 3,300.000 K deficita, ki se bo kril z davkom od premoženja, z davkont na vojne dobičke, z davkom od konto- korentnih o6resti, z davkom na pre- mog itd. Kako se bodo razdelili vojni in predvojtii dolgovi bivše Avstrije? 1e Pariza poročajo, da je odločeno, da plačajo predvojne do'igove bivše Av- m strije nove države po določenem ključu, vse vojne dolgove pa bota plačali Nem- Ska Avstrija in Ogrska. Velika zmaga admlrala Kolčaka. Amurske čete admirala Kolčaka so ujele 10.000 mož boljševiških čet, za- plenile 20.000 granat, 5 mil. nabojev, 2 oklopna žel. vlaka, 50 lokomotiv in 600 topov. Mir — potrebna žrtev za Nemčiio. „Matin" poroča iz Berlina, da je v tajni Stra? 1 »N OVA D C 9 A< Stev. 51 seji sklenjeno, da Nemčija podpiše mir. Scheidemann (min. predsednik Nemčije) je prepričan, da je podpis mim potreb- na žrtev; odreči podpis bi pomenilo vreči deželo v razsulo in politični kaos. VIado admirala Kolčaka za Rusijo je priznala Japonska v soglasju z za- vezniki. Nizozemska izroči Vilj-ma. lz Haga poročajo, da se je nizozemska vlada odločila, izročiti Viljema ententi. Albanija je zaprosila Zedinjene države, da prevzamejo mandat nad Al- banijo. Albanci se upirajo londonski pogodbi, ki pomeni delitev dežele in rzroča Adrijo Lahom. Albanija bi izgi- nila, če dobe Valono Lahi. Čuje se, da je Amerika dala prijazen odgovor. Zasedba BucHmpešte se glasom izjave franc, generala in poveljnika vzhodne armade Francheta d' Esperay'a izvrši najkajsneje v 3 tednih. Nemškl delegatje v Parizu pred« lože danes 22. tm. zaveznikom svoje protipredloge. Proučevanje teh proti- predlogov bo trajalo teden dni, potem pa bodo stavili Nemcem ultimatum in jim dovolili 8 do 10 dni, da ga sprej- mejo ali odklonijo. Sluti se, da bo 10. junij odločilni dan za podpis ali od- Jd.onitev. IZ KOROTANA. Nemška surovost se jasno zrcali iz sledečega dejstva: našim ljudem so iztaknili oči. V GuŠtanju so imeli pred gostilno Lečnik na žici napeljanih 20 Sioveških očes. Vojak-stražnik pa je vsakemu povedal, da so io oči Nem- cev, ki so jih iztaknili Slovenci. Ta surovost se bo še kruto maščevala. Pobalinstva koroških Nemcev. Izmed stotin slučajev evo zopet nekaj: Meseca januarja je nemški vojak König iz Beljaka na vse zgodaj vzdignil slo- venskega kmeta na Djekšah iz postelje in ga bosega, v spodnjih hlačah in sami srajci gnal v Št. Vid. Na vrat mu je obesil vrv in ko kmet ni mogel več hoditi, je zadrgntl vrv in ga tako pri- silil, da je moral naprej iti. Tega vo- jaka so se bali vsi kmetje občin Vovbre in Djekše, ker, kjerkoli je priäel v kako slovensko hišo, je povsod na barbarski način pretepaval slovensko prebivalstvo. Ta divjak se je tudi hvalil, da je pre- klal slovenskemu kmetu glavo. — Na Djekšah je veliko slovenskih kmetov popolnoma oropanih. Navedeni König je v spremstvu nekega Zirnika in Wratschniga ubil slovenskega častnika na Mentelnu pod Lipo. Umorjenega slovenskega častnika so imenovani slekli ter si denar in obleko razdelili. Pripoveduje se, da so nemške barabe na Dobravi pri Velikovcu ujele dva slovenska vojaka ali častnika, jih gnale v cerkev v Vovbre, kjer so živima trebuh razparali. MARIBORSKE NOVICE Čiščenje v marlborskem okraju. Pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je oblast zaprla gostilne Al. Baumgart- nerja, Jakoba Novaka in Jožefa Maleka. Bile so gnezda hujskarije. — Na Kri- ževem bregu pri Poljčanah so zaprli gostilno Wutte-ju, ki je odvračal k orožnim vaiam vpoklicane od njih dolž- nosti. Wutte se bo moral zagovarjati tudi pred sodnijo'. — V Nemško Av- strijo sta izgnana znana hujskača bivši nadučitelj v Pekrah Klöckl in bivši postajenačelnik v Bistrici nad Maribo- roni Moderegger. — Zaprte so gostilne: Smonigova v Svečini, Südmarkina v Št. Ilju, Falešova v Ceršaku in Mur- schetzeva v Cirknici, ker se je v njih rovarilo proti državi. — Pod državno nadzorstvo je postavljena tovarna za dušik v Rušah. Nadzornik je tovarnar Hinko Pogačnik. lstotako se je posta- vilo pod jdržavno nadzorstvo premo- ženje Pacher pi. Theinburg, posestnice grada Hausampacher, znane nemSke zagrizenke. Nadzornik je dr. Rosina. — Pri Sv. Lenartu v S!ov. Gor. so zaprli znanega hujskača Karla Schifkota, krč- marjevega sina, dalje dacerja Gollescha. Zasluženo plačllo ovaduhu. Bivši nadučitelj razpuščene šulferajnske Sole v Št. Ilju Gordon je opravljal mod Špiljem in Lipnico nemško ovaduško službo. Mož je večkrat izginjal neznano kam. Pretekli petek opoldne je naša straža na PlaČu pred Ernovžem zasle- dila tega moža, ko je bežal preko de- markacijske črte. Ustrelila je nanj. Dasi je bil težko ranjen, je vendarle zbežal preko črte in se rešil. Zdaj leži v gra- ški bolnišnici. Francoski major Reverdy je od- potoval 20. tm. iz Maribora v Pariz da poroča mirovnemu posvetu o polo- žaju med Slovenci na severni meji V Parizu ostane 10 dni in se vrne potem v jugoslqyanski Maribor. Pod tfržavno nadzorstvo je po- stavljen trgovec Rudolf Kokoschinegg na Tegetthofovi cesti. Nadzornik je trgovec Karl Jančič. Slovensko trgovsko Solo otvorijo v Mariboru mesca septembra. Sola bo dveletna in se namerava preustrojiti sčasoma v trgovsko akademijo. Zaradi suma nepoštenih dejanj pri mestnem uradu so zaprli dr. Va- lentina Ralfa in dva mestna sluge. CEUSKE NOVICE. Jezik za zobel Zaprli so v Celju Pacchiafovega svaka Wallanda, ker se je na kolodvoru napram nekemn na- šemu vojaku, ki je odhajal na Koroško, izrazi]» da so tega »višji krivi«. Dogo- dek kaže, kako treba v časih prekega soda brzdati svoj jezik! Naj bo v sva-" rilo drugim. Generala SmüjaniC in Maister sta bila v torek popoldne v Celju in in sta zvečer odpotovala s posebnim vlakom v Ljubljano. Čudesa se godijo v Celju. „Cillier Zeitung", ki je minolo soboto prvič izšla, ima na naslovni strani zaznamo- van „44. letnik" in „20. štev." da naše oblasti tako sleparijo pripuste. Sicer se pa tudi Celje imenuje v naši državi oficijelno samo Celje in ne Cilli. Iz Celja nam pišejo: Ob času, ko so nemške tolpe prodirale proti Slov. Gradcu ter ropale in plenile, je bilo odvedenih iz Slov. Gradca, Šoštanja in drugod več Nemcev kot talcev. Med njimi jih je več, ki svojo usodo v polni meri zaslužijo, Ne kaže jih seve- da izpustiti, dokler ni mim na fronti. Zato se tem bolj čudimo, da se n. pr. za šoštanjskega Woschnagga žavzema ugleden advokat celo v Ljubljani in Beogradu. To je naravnost Skandal. Naši rojaki ječe na Koroškem v kon- centracijskih taboriških, za njih usodo ne vemo. Zato je pravilno kvečemu, če se za vsakih 10 naših interniranih KoroScev izpusti 1 nemški talec. Koncert Celjskega pevskega dru- štva s sodelovanjem violinista Beno Serajnika in gospoda Mirka Grudna se vrši v soboto 24. tm. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega Doma v prid koroškim beguncem. Spored: D. Jenko: Što čutiš, Srbinetužni? Zorko Prelovc: Jaz bi rad rudečih ro2. V. Vodopivec: Sijaj, sijaj, lunica. L. .Zepič: En vetrič je pihal. O. Dev: Glej- čez jezero. Ant. Drofak: Sonatina za gosli in klavir. O. Dev. Čej so tiste stazice; Dečle, to mi povej. L. Zepič: Oj, ta mlinar!; Kaj ti je deklica? Čajkovskij: Andante Can- tabile. Wieniawski: Kuwiawiak. Jos. Pavčič: Njega ni. Stj. Mokranjac: II. ru- kovet srbskih nar. pjesama. čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo 25. t. m. ob 15. uri poučni sestanek pri čebel- njaku gospoda Ravnikarja na Čretu blizu Celja. Vsi čebelarji in prijatelji čebel so prijazno vabljeni. Pri okrajni bolniškl blagajni v Celju sta odpuščena znana nemška za- grizenca vodja ßiha in uradnik Zellin- schegg. Moke je sedaj v naši državi do- volj. Amerikanska pomoč je izdatno pripomogla. V Celju se dobi po trgo- vinah moka brez izkaznic. Zopet sprejet je v službovanje deželne vlade višjiživinozdravnik Janez Fischer. Doslednost naše deželne vlade je res vzorna! Na občni zbor VerschÖnerungs- vereina Slovenci vsled sklepa v zad- njem trenutku nismo šli, ker se bodo razmere glede tega društva uredile na drug način. Razpisane službe. Pri okrožnem rudarskem uradu v Celju je razpisana služba kanclista in služba začasnega sluge. Prošnje do 15. junija. (Glej U'radni List St. 93 z dne 16. maja). Za dovršitev pjpravil novega gimnazijskega poslopja v Celju, ki je zaradi stanovanjske bede nujno po- trebna, je dovolila deželna vlada kredit. Glede polkovnika Kocha se nam poroča z merodajne strani, da v zad- nji številki objavljena vest ne odgo- varja dejstvom. Beležimo z zadoščen- jeni, ker nirnamo povoda, dvomiti o resničnosti te informacije. Bataljon srbskih čet je prišel včeraj 21. tm. v Celie z godbo in za- stavo. Nastanil se je v novi gimnaziji. DNEVNE NOVICE. Petletnico smrti dr. Jovana Šker- Hča, prvega bojevnika za naše ujedi- njehjer znanega srbskega publicista- učenjaka, so slavili slovesno dne 17. tm. v Beogradu. Za Slovence sta govorila na slavnosti dr. V. Kukovec in dr. Lovrenčič. Tehnični visokošolski tečaj se ie 19. tm. otvoril v Ljubljani v dozdajni obrtni šoli na slovesen način. Je to prvi korak k slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. V tečaj je vpisanih izredno veliko število slu^ateljev. Prošnja. Prosim onega g. foto- grafa, ki je bii dne 30. apr. t. 1. v Li- beličah na Koroškem ter slikal podpi- sanega z družino, da pošlje izgotovljene slike nanaslov: Macarol Alojzij, Sevnica ob Savi. 40-letnico umetniškegi delovanja kot slovenski gledališki igralec slavi jutri 23. tm. tudi nam pokrajinskim Slovencem dobro znani Cerar-Danilo. Bil je najzvestejši sin slovenske Talije, ki tudi v najhujših dneh ni zapustii domačih gledaliških desk. Če je bilo zaprto deželno gledališče v Ljubljani, je igral na diletantskih odrih, zbiral krog sebe igralce in prirejal gostovanja po vsi Sloveniji, budeč smisel za dramo med najširšimi sloji naroda. Slava vrlemu umetniku-bojevniku! IZ JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. Organizacija Jugoslov. demo- kratske stranke napreduje tudi po Hrvatskem, osobito v Slavoniji, narav- nost z velikanskimi. koraki. Vršile so se že ogromno obiskane skupščine (po 3000—6000 ljudi) v Osjeku, Našicah itd. Dne 18. tm. se je vršila velika skup- ščina (nad 2000 ljudi) v Belovaru. DOPISI. LaŠkl trg. Tukajšnja tovarna za umetni škriljevec in elektrarna (neka solnograška družba) je postavljena pod državno nadzorstvo, ki je poverjen» dr. Fr. Ro5u. Št. Pavel pri Preboldu. Ljudsk« veselico piiredi Šentpavelsko pevskt društvo v četrtek 29. maja točno oi 3. uri pop. v gradu Prebold tik pri St. Pavlu. Na vsporedu so -moški in meSani zbori, povečinoma narodne pesmi, ki jih bode pelo 120 na nov« organiziranih domačih pevcev pod vod- stvom g. učitelja Belan Schmidta. Mei pevskimi točkami. svira godba na pi- hala. Po oficijelnem delu: srečolov, šaljiva pošta, prostn zabava in za raja- nja željne tudi ples. Za lačne in žejne želodce bo preskrbljeno. Vstopnina 2K. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Koncert v prid koroškim begun- cem. Opozarjamo še enkrat na dobro- delni koncert „Vranske Vile" na Polzeli v nedeljo, 25. tm. ob 3. uri pop. pri Cimpermanu. Med koncertnim odmo- rom govori koroški begunec, Č. g. dr. Cukala, župnik iz Podkloštra o kor»- ških Slovencih in njihovih razmerah. »Deutschenthal pr\ Celju«. Last- nik posestva g. Filip Sonnenberg nam je vposlal listine, iz katerih je razvidno, da se je posestvo že 1. 1816 tako ime- novalo in da ga je l. 1870 oče sedaj- nega lastnika pod tem imenom kupil. — Iz tega seveda Še ne sledi opravi- čenost, da se napram zunanjemu svetu kak košček zemlje v popolnoma slov. kraju tako imenuje in pri nepoučencih vzbuja domnevanje, da se gre za kak« nemško naselbino. Privatno lahko g. Sonnenberg imenuje svoje posestv* kakor mu drago, v javnih listinah pa prevzem takega imena ni pripusten. Gornjigrad. Našemu okrajnemu zastopu je dovolila deželna vlada po- biranje 125n/o-ne okrajne doklade. Pevsko društvo v Gornjemgradu priredi v nedeljo 25. maja 1919 ob 3. uri popoldne v čitalnici v Gornjemgradu slavnost v spomin stoletnice Vodnikove smrti. Na vzpcredu so: slavnostni go- vor, pevske točke, med njimi A. Foerster- jev „Venec Voduikovih in na njega zlo- ženih pesmi" in „Ljubica", dr. Anton Schwab-ova „Zlata kanglica" in koroš- ke narodne in veseloigra „Županova Micka". Sedeži po 3 in 2 K, stojišča po 1 K. Polovica čistega dohodka je namenjena koroškim beguncem. Poseb- na vabila sc ne razpošiljajo. Grobelno. Za tukajšnjega postaje- načelnika je imenovan g. J. Blazon. Grobelno. Na progi Grobelno— Štore se še vedno Sopiri nemško-naci- jonalni petelin, prožni mojster Južne železnice, ki sliši na ime Hermann. Ta naduti nemSki denuneijant je bil samo raditega poslan sem k nam, da je po- magal staviti most do Adrije. Leta 1914 ob izbruhu vojne je denunciral železniške in poštne uradnike, katere je »slavno« ravnateljstvo premestilo med kulturne gornještajerske krofače. Pristav Juž. žel. g. Graner se ima nje- mu zahvaliti, da je sedel več mescev v preiskovalnem zaporu. Asistent g. Lukan je bil poklican k vojakom, mo- ral iti na fronto, odkoder se žal ni več vrnil. Pristav g. Badiura je moral de- ¦ lati pokoro za storjene »grehe« kot »veleizdajavc« v zaporih graškega sodi- šča. — Tudi nadpoštar g. Šegula in uradnik g. Vavpotič sta bila deležna, vživati gostoljubnost v zaporih graške garnizije. Ako bi Slovenec kje na Gor- njem Štajerskem kaj takega učinil, bi » ga že davno obesili. Ta hujskač, de- I nuneijant, eksponent »Südmarke« in »Schulvereina« pa vživa vse udobnosti . v naši svobodni Jugoslaviji, se hvali ! okrog, da je neobhodno potreben, češ da bi se brez njega ne mogel vršiti promet. Leta 1914 je visela po njegovi zaslugi na postajnem poslopju frankfurterska cunja, sedaj pa zasluži, da bi se njega na isto mesto obesilo — po nemško-koroškem vzorcu. Stcv. 51 *tf O V Ä DOBÄ« Stran 3. SlivnicA prl Šentjurju ob Juž. 2cl. V naši sari imamo trgovko in gostil- ničarko Eichberger na Glinci. Nemčurka je od nog do glave, pa desetaki slov. kmetov ji ne smrde. V zahvalo, da ji Slovenci tako pridno clenar skupaj no- sijo, se pa njen sin, ki je častnik, bo- juje proti nam Slovencem na koroški fronti. Mi slovenski vojaki, ki smo se feorili ter se Se hočemo bojevati za •svobojenjc tužnega Korotana, zahte- vamo, da se takim ljudem zaplcni pre- moženje, odvzame obrt ter podeii SIo- vencu. Dolžnost nase vlade je, da oči- sti našo zemljo nemške golazni. Ako fcademo tako radikalno postopali, vzgo- ji!i bodemo dobre državljane, Švabi se bodo pa terneljito premislili, nas v Ifcodoče napadati, ropati in moriti. — Slovenski vojak. Krško. TukajSnjo Iekarno je pre- vzel mag. pharm. g. Ivan JoStiz Vojnika. Brežice. Deželna vlada je^dovolila našemu okrajnemu zastopu pobirati 125%"ne okrajne doklade. Konjice. Okrajne doklade se bodo ptbirale v naSem okraju vzneskuHI %. Poljčane. Pri nas so ljudje nine- nja, da lahko vsakdo počenja, kar hoče in da ga zato ne upa nikdo po- kiicati na odgovor. Te nazove vcep- Ijtjo ljudem naSi nemSkutarji, käierim sedaj pri nas gre boljSe, kakor poprej, k» jih je Südmarka dolgov reSevala. Že od prevrata sem je vojaška oblast ne klicala, ampak vabila (ante pod orožje. Tudi ob času koroške katastrofe so prišla taka vabila in celo g. župnik je dobil naročilo, da povabi h lece fante k orožni vaji. Posledica tega vabila je bila, da mu je naSe dobro, verno Ijud- stvo naredilo kar v cerkvi demonstra- ciio, in zabavljalo na njega in na Jugo- sJaviio. Seveda so zabavljanje pričeli nemškutarji, ki mislijo, da imajo v Jugoslaviji podpihovanje in rovanje Uroti državi v koncesiji. Posebno se •dlikujejo v tern: Bregar, Psida Schweiz in drugi v pekelski občini. Povdarjamo, d* orožništvo ni tokrat pri vpoklicih storilo svoje dolžnosti. Neumevno je, da si vojaška oblast ne zna pridobiti wfleda, da bi si ne upala nastopiti ]iroti ljudem, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti do države. Špitalič. N?. Gornjih Siemenah je nmrl 16. tm. Jurij Petelinšek. Kdo ni poznal značajnega možaka? Bil je 4ober kmetovalec, vzoren oče, odkrito- srčen prijatelj. Četudi je imel gimna- »jsko maturo, se je posvetil le kme- tijstvu in doživel zunaj v naravi visoko starost. — Ostalim naše sožalje, raj- nemu blag spominl Sljvenska Bistrica. Novi sloven- ski odvetnik dr. Josip Pučnik je otvo- ril svojo pisarno v hiši prejšnjega nemškega odvetnika dr. Janeschitza poleg sodnije. — Občina je že otvo- rila slovenski oiroški vrtec, ki ga vodi kegunka gdč. Lemut iz Pragerskega. Upamo, da bodo poslali vsi stariši svoje otroke v ta naš vrtec. Slovenska Bistrica. Čitalnica je *vedla kurz slovenske stenografije, ki JO poučuje odvetnik dr. Pučnik. Pri- t'ase sprejema gdč. Žurej v Narodnem *omii. — Igralci pripravljajo Finžger- jevo igro „Našo kri". — „Sokol" je tudi začel pridno delovati, samo da še niarsikoga pogrešamo. — Kje so n. pr. uslužbenci trgovcev in obrtnikov in «arašČaj? — Zdravnik dr. Murmajer ic bil končno vpoklican ,v vojaSko službovanje v Ljubljano. Zahtevamo Pa odločno, da vlada tudi druge zakrk- »jene nemškutarje vsaj premesti iz njihovega toplega gnezda v slovenje- ^istriških uradih, če jih ne misli še odsloviti. V začetku prevrata so se ti Germani še vsaj malo na zunaj kazali »prerojene in skesane", sedaj, ko se Cutijo 2e varne, so se pa zopet potu- hnili. Takšnih ljudi ne moremo rabiti v nemäkutarskem mestu. Zapeljane radi sprejmemo medse, če hočejo biti res poSteni Jugoslovani, inteligentnih neznačajnežev, ki iščejo pri nas samo udobnosti, a imajo v srcu le sovraštvo in preziranje za Jugoslavijo, pa ne bomo redili, naj se še toliko hlinijo! Gornja Poljskava prl Slovenjl Bistrkl. Pretekli torek je bil tu are- tiran znani nemško-nacijonalni hujskač trgovec Zisel. V okolici je še več takih petelinov, katerim bode treba grebene pristriči na ta način, da se jim odvza- me obrt ter podeii našim ljudem Slo- vencem oz. Jugoslovanom. To bode najradikalnejše zdravilozatakein enake podpihovalce in hujskače proti naSi mladi državi. Sv. Lenart v Slov. Gar. Za Ie- karno pri nas se poteguje znani nemškutar iz Ptuja Hans Pokorny. Ljub- Ijanska vlada tudi v tern slučaju (ka- kor glede dr. Murmajerja v Slov. Bi- strici 1) „poizveduje", če bi vendarle ne kazalo mu dati koncesijo. Za vragal Kaj pa delajo naši farmacevti ?! Mi se hočemo rešiti nemčurjev, kar jih po nepotrebnem imamo, na§a „narodna" vlada pa nam vsiljuje nove. Uboge Slovenske gorice. Malo- kateri kraji naše domovine so tako lepi in tako bogati vseh naravnih kra- sot in darov, kot ravno Slovenske gorice. Imajo takorekoč vsega v izobi- lju, samo najpotrebnejšega ne, to je cest. Kdor je videl letoSnjo zimo aii pomlad katero-koli cesto v Slovenskih goricah, je pač moral zavzdihniti: Uboge Slovenske gorice. Povsod je šlo celo kolo v blatu, ponekod so tekli celi po- toki po cestah, tako da je iivina kar plavala v lužah, in bilo je izključeno sploh kam izpeljati 'prazne vozove, kamo-li natovorjene. Na te ceste je bil že od nekdaj žalosten pogled ob de- ževnem vremenu, v vojnem času pa so prišle naravnost v brezupno stanje in to predvsem radi tega, ker so jih ob- Čine popolnoma zajnemarile, mnogo bolj kot je bilo treba. Ko'bi vsaj ob strani jarke napravili in tu in tarn prekopali odtoke vode, bi bilo dobro, Naj poklicani faktorji kot okrajno gla- varstvo in okrajni zastopi v naprej na občine v tern ozim bolje uplivajo in tudi sami skrbe za okrajne ceste, ki so popolnoma ruinirane, drugače bo gospodarstvo v S'ovenskih goricah po- polnoma ubito, predvsem pa vprežna živina. Ormöz. Na Libanji pri Ormožu imamo nemSkoavstrijskegä ujetnika. Za takega se imenuje sin gostilničarja Novaka, znan.ega narodnega nasprotni- ka in fanatičnega hujskača. Mož je zabavljal napram gostom proti vsemu, kar je jugoslovanskega, Srbi so v o^.eh te dične rodbine, katere dva člana se bojujeta v drnžbi z nemško soldatesko proti nam, roparji in ušivci. V njegovi gosiilni se sploh ni drugo slišalo, ka- kor zabavljanje, da so se konečno celo naše več ko prizanesljive oblasti videle primorane mu odvzeti koncesijo in zapreti trgovino. Tudi sodišču se je predložil obsežen materijal, ki leži bogye v kakem temnem predalu držav- nega pravdništva. Mož je lazil od okraj- nega glavarstva do Narodne vlade in pripovedoval, kako navdušen Slovenec je in kaka gorostasna krivica se mu godi. Res je, da se mu godi krivica, toda ta obstoja v tem, da še mož do daues ni dobil za svoje hujskarije za- služenega plačila. Ubogemu „ujetniku" pa povemu, da še lahko danes odide uži- vat svobode v Lačenbergarijo. Levstran iz sovražnega ozemlja! Mož dosedaj s ponosom povdarja, da je nemškoavstrij- ski državljan, in mu ni treba k voja- kom, dasi je letnik 1897, bo pa goto- vo, ko bo minila nevarnost, da bi moral k vojakom, prosil za domovinsko pravico in državljanstvo v Jugoslaviji. Prepričani smo, da mu občina ne bo mogla, niti smela priznati pristojnosti. V Jugoslaviji rabimo Iojalnih državlja- nov, hujskači pa adijo! Iz gornjeradgonskega okraja po- ročajo, da je vlada postavila vsa nem- ška veleposestva pod državno nad- zorstvo. Iz Radgone se poroča, da služi tarn v naši armadi kot častnik znani zagrizenec grof Barbo mlajSi. Res ne- verjetno! Mož spada v Macedonijo — nc pa v Radgono! Vuzenlca. Na tukajšnji postaji so nemäko-nacijonalni ^likovci pomazali vse slovenske napise in tudi poškodo- vali razne naprave in električno nape- Ijavo v načelnikovem stanovanju. Go- lazen treba izročiti sodišču. Iz Slovenjgradca. Glede osvobo- ditve Slovenjgradca ste prinesli dopis, da sta to delo opravila dva kaplana z malim številom kmetov. Nočemo kratiti njim zaslug, povdariti pa mo- ramo, da so Nemce pregnali odtod, kamor so priSli z oklopnim vlakom, naši vrli planinci in sicer podčastniška sola in tehnična stotnija pod vodstvom svojih poveljnikov. Oba gg. kaplana sta veiiko pripomcgla k uspehu kot poznavalca kraja in kot neustraSena vodnika. Ker va§ dopisnik gotovo ni imel namena, podcenjcvati in omalo- važevati naše vojaštvo, ki je v tem slučaju pošteno in vestno izpolnilo svojo dolžnost, prosim, da to priobčite. (Op. uredn.: Drage volje, 'ker je naše naČelo vedno, u!?otoviti resnico, in pa dati zaslugi cast!) Dravograd. Vse oropale in razdjale so nemške tolpe posestniku Verdniku p. d. Podržanu v Otiškem vrhu. Enako tudi znanemu narodnjaku Andr. Osetu v Tolstem vrhu. Gradec, Tu nas je kakih 15 do 20 tisoč Slovencev, ki smo izročeni Nemcem na milost in nemilost. Stra- dati nas puste, da je groza. Mnogo naših penzijonistov se je že priznalo k Nemški Avstriji in k nemški narod- nosti, da ne izgube penzije. Naže za- stopništvo je brez rnoči, ker ni niti iz Ljubljane niti iz Beograda oficijelno pripoznano. Zadnja poB«oLila S severne fronte. LDU. Ljubljana, 21. maja. (Uradno.) Nemške patrole se vsak dan približu- jejo našim postojankam in obstreljujejo s puškami in strojnicami. Naše čete jih preženejo vsakokrat z ognjem. 20. tm. zvečer in ponoči smo 'odbili sovražne patrole južno Dravograda pri točki 513 in pri Sv. Roku. Sovražna artiljerija je delovala proti Soboti in Sv. Danijelu v dravski dolini. V odseku Slovenjgradec je obstreljevala Št. Janž, Št. Peter in Sv. Rok. Tudi so Nemci streljali na našo posadko na Ljubelju. Naša artilje- rija je z uspehom odgovarjala. Važne seje ministersxega sveta. LDU. Beograd, 20. maja. Včeraj se je vršil min. svet pod predsedstvom regenta Aleksandra. Danes je imel min. svet zopet 2 važni seji. Razpravljal je o zunanjem položaju, nastalem vsled Wilsonovih kompenzacijskih predlogov v jugoslovansko-laškem sporu, katere so Lahi odklonili. Zbiranje podatkov o setvi v kraljestvu SHS. LDU. Beograd, 21. maja. Ministr- stvo za poljedelstvo zbira podatke o stanju setve v celem kraljestvu. Ko bodo dognani, se objavijo. Amerikancl za srbske kmete. LDU. Beograd, 21. maja. Ameri- kanska družba Rdečega križa zbira v Ameriki prispevke za nabavo poljedel- skega orodja in strojev za srbske kmete. Prepovedana prodaja Inozemsklh srečk v kraljestvu SMS. LDU Beograd, 21. maja. FinanCni minister je prepovedal prodajo inozetn- skih srečk v celem kraljestvu. OjaČenje Demokratskega bloka. LDU Beograd, 20. maja. Skupina nacijonalne stranke pod vodstvom min. Veljkoviča je priglasila pristop k De- mokratskemu blökn. Jutri ob pol 15. uri bo v klubu slovesno sprejeta. Skupina šteje 5 članov. Ustanovltev češko-slovaških konzulatov. LDl1 Praga, 21. maja. „Pravo lidu" poroča, da se po proračunu ministr- stva za zunajne zadeve ustanove češko-slovaški konzulati v Sarajevu, Trstu, Reki in Zagrebu. Kdaj bodo poklicani bolgarski delegati v Pariz? LDU Berlin, 21. maja. (ČTU) Iz Versaillesa poročajo, da bodo približno v 14 dneh poklicani bolgarski delegati v Pariz, da sprejmo mirovno pogodbo. Orlando se dobrlka Nemcem. LDU. Ženeva, 20. maja. (ČTU). Po listih nevtralnih držav razglaša Orlando, da njegovo zadrzanje posebno v go- spodarskem oziru ne däje Nemčiji po- voda za nevoljo. Tudi »Journal de Ge- neve« se izraža v istem smislu. Pravi," da bo Nem. Avstrija kmalu spoznala, da upožteva Italija pri upravi Trsta nemško-avstrijske interese. Drobne novice. LDU. Ljubljana, 21. maja, *>Vos- sische Zeitung"- poroča iz Roterdama, da so naSli na Kavkazu na gori Ma- ciuk trupla 15 od boljševikov pobitih Rusov, med njimi trupla generalov Ruskega in Radka Dimitrijeva. — »Agence Havas« poroča iz* Pariza: Kakor se sodi, bo nemškoavstrijskim delegatom vročena mirovna pogodba 25. tm. — Londonski list »Daily Mail« poroča iz Pariza, da je komisija na predlog Venizelosa sklenila kazensko zasledovanje bivšega grškega kralja Konstantina po sodišču entente. RAZNE VESTI. Eksplozija mtinlcljskega skla- dišča. Due 15. tm. je v Moreuilu na Francoskem zletelo v zrak municijsko skladišče s 150 tonami razstreljivih snovi. To je tekom enega tedna že tretja eksplozija v tej pokrajini. Mesto Č.kago zgradi mestoReims na Hovo. Kakor znano, so Nemci mesto Reims na Francoskem s topovskim ognjem popolnoma razdjali. Nad 10.000 hiš je razrušenih. Ameriško mesto Čikago je zaprosilo francosko'mini- sterstvo za osvobojene kraje za dovo- ljenje, da sme na svoje stroške Reims zopet sezidati. Židl v Ljubljani si nameravajo zgraditi svojo sinagogo. L.I 91 Oje bilo na Kranjskem 146, od ten v Ljubljani 116 Židov. Bivša cesarica Zita je zarjrosila za dovoljenje, da bi se njenim otrokom dovolilo bivanje v vili Piandre v ltaliji. Po sklepu miru misli tudi zase prositi za dovoljenje, da se preseli v Italijo Vila Piandre je zasebna last Zite in je tarn preživela vse svoje življenje do sarajevskega atentata. Književnost. Jugoslavia in njene meje. 1. Ko- roSka. Spisal Carantanus. Izdala in založila pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani. »Jugoslovanska njlva« broj 19. upravo je izšla. Izlazi svaki tjedan, a stoji na godinu 60 K, pojedini broj K 1 50, a novae i narudžbe Salju se na upravu Nikoličeva ul. 8. Straa 4. »NOVA DOB A« Šttv. 51 Karol Vaitlči 3Roiovška ulica št. 15 Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga.212 Js fW tfSI9pBm^TT W^^^l^Ü" reglsfrovana fere- ^KT* Ol?f IIT spreHmsa ftranJlme vloge 1» ¦ ^.I/m J*% B HM ¦ ¦ ¦¦ ¦ fW« dtlna In stavbena V WKLJ ÄJ lib obreatuje g^» Scurki tev V'L-;j snrces morn poginiti, če se voorabljcjo moja preiz- kuSeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, käkor: Za poljske rniši 5 K, za podgane in m\M 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenlce 5 K, uničevaiec rnoljev 2 K, prašek protl mrče- sotii2 in 4 K, Unktura proti ušem pri IJndeh 3 K, niazilo za us! pri živini 2 K, prašek za ušl v oblehi in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K 1*50, tinktura proti tnrčesu na sadju in zclenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod ža e Kb port M. Junker, 85 —40 Sagrefi 37, Pctr^jtiSska ullca 3. Hq]cbrb]b fcypite drily hrastova in mehka v ill wH 20 cm dolgih polencih takoj uporabljiva za pet, pri tvrdki Vinko Vabičj Ž, Inc. Razpošilja le cele vagLnel 681 Zahtevajte penudbo I 6—4 kakor tudi žgarsa apno in d?*va v vsaki množini in po najnižjih dnevnih cenah dobi se vsikdar pri trciBtrgouini s premogom Osiliisch L KarlGVšok Celje- 687 3-3 Kupujem s smrehoyo lubje (Mo) leszüiüißB 682124 pro si m ponudfaejs skrajno oenol Vinko Vabič, Žal^c, pH Celju priporoča üpecerijskoblagolsr vsohovrstne barve za oblehe, s liote- rimisüülihovsfliido borva vsahovrstno blflgo sam. 242 104-39 Glavno zastopstvo „Sa^injske toiarn barv in lesnih izdelko?" jVaa Fcrlcž Celje (Nan dom) V zalogi pristen lanen firnež. Kupnje laneno seme po naj- višjih dnevnih cenah. 5-f a» Žesiiltm ponudba. Obrtnlk, 38 let star, z 8000 K gotovine, se želi poročiti z gospodično, staro 24 do 38 let ali vdovo brez otrok, ki bi iinela majhno posestvo ali vsaj svoje hišo. Cenj. dopisi ako mogoče ssliko, ki se na zahtevo vine. Tajnost strogo zajamčena. Naslov: Franc Krai, poStno ležeče, Bufe. 695 2-2 Sesli@§*©ks3 In lape- CA 0 245 104-35 All A Samostanska %vjw^ uiica stevJß. ČEVLJARSKA DELctVNICA BolnlSka (Spitalska)uHcÄ štev. 2 (blizu kolodvorš^ izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidra izgotovitvi. 46 104—3f VsuSfovrstno mioerolno ^odo raspeSa^a fvrslka trgovena s špecerijskim biagom, barvami in de- žefinimi pridelki« iCorl P ^^!ps Gosposka liiica r " sprejema vsa v to stroku spauitjoOA dela. 31 52-H Mafts ZobuhašBh modni atelije Tplig Krožna cesta zagospode Ubl\ti šleu. 1 uojaške in urad- niške uniforme po meriu najkrajšem času. 265 52-20