Obrtno cono na Malnišču bodo širili po razlastitvah Rudi Pavšič: SKGZ, ki razmišlja o spremembi imena, nič več »skrbstvena« organizacija v manjšini /i 3 Naš pogovor: Jolka Milič o Srečku Kosovelu in svojem prevajanju / 12 Števerjanska občinska uprava vlaga v fotovoltaiko Primorski »Italiani brava gente«-tokrat brez retorike Ivan Zerjal Besedna zveza o Italijanih kot dobrih ljudeh - »Italiani brava gente« - je ničkolikokrat izzvenela kot prazna retorika, s katero se je Italija pred svetom predstavila kot država, v kateri živijo sami dobri ljudje, umetniki, znanstveniki in svetniki ter s tem elegantno pometla pod preprogo tisto temnejšo plat lastne zgodovine, ki je zgodba o nasilju, imperializmu in raznarodovanju, ki smo jo Slovenci občutili na lastni koži. Če pa bi jo bil kdo izgovoril včeraj dopoldne v gledališču Ba-saglia v Trstu, bi bila izzvenela popolnoma drugače, v res pozitivnem pomenu besede: menda se je prvič zgodilo, da je kdo preko gledališke predstave prosil odpuščanja Slovence za vse hudo, ki nam ga je prizadela fašistična Italija. To so storili dijaki liceja Torquato Ta-ramelli iz Pavie s predstavo Z istimi očmi, v drugem jeziku (Con gli stessi occhi, in un'altra lingua), ki je nastala na podlagi knjige Borisa Pahorja Trg Oberdan. Kot je sam Pahor dejal po predstavi, so mladi iz Pavie s tem ponudili izsek iz naše »ne-zgodovine« dvajsetega stoletja s prikazom požiga Narodnega doma, mučeniške smrti Lojzeta Bratuža, ustrahovanja slovenskih učencev v šoli in še bi lahko naštevali. Kar doslej ni zmogla nobena italijanska uradna politika - ne leva ne desna - je to storila skupina najstnikov liceja Taramelli s svojimi profesorji in mentorji, začenši z režiserjem Francescom Di Maggiom. V tem primeru je popolnoma na mestu reči »Italiani brava gente«: prazne retorike namreč tu ni. kakšna usoda nas čaka dnevnik ČETRTEK, 17. MAJA 2012_ Št. 115(20.438) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € italija - Sodna preiskava okrog javnega financiranja Severne lige Umberto Bossi obtožen goljufije na škodo države Na zatožni klopi tudi njegova sinova Renzo in Riccardo trst - Predstava dijakov iz Pavie na podlagi dela Borisa Pahorja ■ I « «V| V • I vv • Umetniška prošnja za odpuščanje za trpljenje Slovencev pod fašizmom TRST - V gledališču Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu je včeraj dopoldne prišlo do dvojne uprizoritve predstave Z istimi očmi, v drugem jeziku (Con gli stes-si occhi, in unaltra lingua), ki so jo na podlagi knjige Borisa Pahorja Trg Oberdan podali dijaki liceja Torquato Taramelli iz Pavie ob navzočnosti samega tržaškega pisatelja. Delo je po besedah režiserja Francesca Di Mag-gia dejanje prijateljstva do slovenske kulture in ljubezni do Trsta ter prošnja za odpuščanje, ki jo pripadniki italijanskega naroda naslavljajo na Slovence za gorje, ki ga je slovenski narod pretrpel pod fašistično Italijo. Na 5. strani MILAN - Tožilstvo je uvedlo preiskavo proti Umbertu Bossiju, ustanovitelju in do pred kratkim voditelju Severne lige. Bossi je obtožen goljufije v škodo države zaradi poneverb v zvezi z 18 milijoni evrov, ki jih je stranka dobila kot povračilo volilnih stroškov. Računi, ki jih je stranka predložila, naj bi bili umetno napihnjeni, Bossi pa je kot legalni predstavnik stranke in podpisnik zahtevka za povračilo stroškov odgovoren za te nepravilnosti. Tožilstvo je preiskavo uvedlo tudi proti Bossijevima sinovoma Renzu in Ric-cardu. Osumljena sta, da sta sredstva Severne lige izrabljala za osebne potrebe. Na 4. strani Sovodnja: župan prisegel tudi v slovenskem jeziku Na 2. strani Videm: Honsell ne bo kandidat za Deželo FJK Na 3. strani Nabrežina: Kukanja išče nove obraze Na 6. strani Nevarni ali nenevarni kampanijski odpadki Na 7. strani Policija, tožilstvo in smrt Ukrajinke Na 7. strani V Šempetru obstoj onkologije ogrožen Na 18. strani grčija - Kriza Grki bodo znova volili 17. junija ATENE - Potem ko so v torek propadla pogajanja o oblikovanju nove vlade v Grčiji, so včeraj v Atenah sprejeli odločitev, da Grki 17. junija, že drugič v dobrem mesecu dni, znova odidejo na volišča. Ob vedno glasnejših ugibanjih o izstopu Grčije iz območja evra so medtem v EU in ECB izražali željo, da država v tem območju ostane, a je to odvisno od nje. Do volitev bo Grčijo vodila prehodna vlada pod vodstvom začasnega premiera, vrhovnega sodnika grškega upravnega sodišča Panajo-tisa Pikramenosa. Na 13. strani vilenica Letošnji nagrajenec David Albahari LJUBLJANA - Mednarodni literarni festival Vilenica, ki bo potekal od 4. do 9. septembra, letos začenja tematski sklop, naslovljen Križišča evropske literature. Znotraj tega širšega tematskega okvira pa postavljajo avtorje nomade. Nagrajenec letošnje Vileni-ce je v Kanadi živeči pisatelj judovskega rodu in srbskega jezika David Albahari, ki velja za enega najbolj cenjenih in vplivnih prozaistov nekdanje Jugoslavije, kar potrjuje tudi vrsta literarnih priznanj. Na 2. strani MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti v I + Ul. Flavia diStramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040 231118 Dogodki ob razstavi RAZPRTA I OBZORJA Danes, 17.5.2012 ■ 18.30 Dialog umetnosti in umetnost dialoga... med Trstom in Ljubljano Sodelujejo Maria Masau Dan Peter Krečič Vid Lenard Poskrbljeno bo za prevajanje. Trst, Salone degli incanti SLDV I K 2 Četrtek, 17. maja 2012 ALPE-JADRAN literatura - Predstavili letošnji festival Vilenica Dobitnik velike nagrade srbski pisatelj David Albahari Je judovskega porekla, živi pa v Kanadi - V središču dogajanja letos avtorji nomadi LJUBLJANA - Mednarodni literarni festival Vilenica, ki bo potekal od 4. do 9. septembra, letos začenja tematski sklop, naslovljen Križišča evropske literature. Znotraj tega širšega tematskega okvira pa, kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal vodja festivala Gašper Troha, postavljajo avtorje nomade. Nagrajenec letošnje Vilenice, ki je že 27. po vrsti, je v Kanadi živeči pisatelj judovskega rodu in srbskega jezika David Albahari. Predsednik žirije Andrej Blatnik je njegovo pisanje označil kot "prozo sprememb in praznine". Albahari velja za enega najbolj cenjenih in vplivnih pro-zaistov nekdanje Jugoslavije, kar potrjuje tudi vrsta literarnih priznanj. V slovenščino je preveden njegov izbor zgodb Besede so nekaj drugega in roman Vaba. Nagrado bodo Albahariju že tradicionalno izročili v vileniški jami. Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Veno Taufer je poudaril, da se Vilenica s svojo več kot četrtstoletno zgodovino nepreklicno uvršča med ducat najstarejših in najpomembnejših evropskih literarnih festivalov, izjemnega pomena pa je tudi za slovensko literaturo. Na svetovni zemljevid literarnega dogajanja se je vpisala kot festival srednjeevropske literature, z njo pa se je nanj vpisala tudi slovenska literatura. Na letošnjem festivalu bodo v središču avtorji nomadi, pesniki in pisatelji, ki iz različnih vzrokov ustvarjajo v tujini in včasih tudi v nematernih jezikih. Takšni so denimo bosanski pisatelj Be-kim Sejranovic, ki živi v Oslu, bolgarski pisatelj Dimitre Dinev, ki živi na Dunaju, in Maročanka Zineb El Rhazoui, ki trenutno živi v Ljubljani. Na literarnih branjih se bo predstavilo več kot 30 avtorjev z vsega sveta, med njimi letošnji nagrajenec in slovenski avtor v fokusu Boris A. Novak. Festival dopolnjujeta minulo marčevsko gostovanje izraelskega pisatelja Amosa Oza in predstavitev dveh prevodov lanskoletnega nagrajenca Mircea Cartarescuja. Njegov roman Zakaj ljubimo ženske je že izšel pri Študentski založbi, izbor poezije pa bo v kratkem izšel pri Cankarjevi založbi. Kot novost letošnjega festivala je Troha izpostavil tri pisateljske in prevajalske rezidence v avgustu, na katere bodo povabljeni irski ter italijanski avtorji in prevajalci. Z njimi želijo okrepiti vlogo festivala pri izmenjavi izkušenj, gostje pa bodo bivali v Ljubljani, Kranju in na Bledu. V programskem sklopu Tržnica slovenske literature, kamor so vabljeni tuji založniki, agenti in prevajalci, bodo gostili okrog deset udeležencev z različnih koncev Evrope, poudarek pa bo na Italiji in Španiji. Zbirko Antologije Vilenice nadaljujejo z Antologijo sodobne hebrejske književnosti. Pod naslovom "En zo agada" (To ni pravljica) je urednik in prevajalec Klemen Jelinčič Boeta zbral dela 25 avtorjev. Strokovni program festivala vključuje okroglo mizo na temo Avtorji nomadi, na kateri se bo novinarka in literarna pu-blicistka Iva Kosmos pogovarjala s koroško Slovenko Majo Haderlap, Maročanko Zineb El Rhazoui, bolgarskim pisateljem Dimitrejem Dinevom in letošnjim nagrajencem Davidom Albaharijem. Na sporedu bo tudi 10. mednarodni komparativi-stični kolokvij pod naslovom Prostorski obrat v literarni vedi, ki ga bosta vodila Marijan Dovic in Jernej Habjan. Ob veliki nagradi bodo v okviru festivala podelili še vileniški kristal za najboljši prispevek v zborniku Vilenica 2012, Srednjeevropska pobuda pa bo v sodelovanju z DSP podelila pisateljsko štipendijo. Nagrado mlade vilenice bo Kulturno društvo Vilenica podelilo 26. maja. (STA) Letošnji nagrajenec David Albahari je eden najbolj cenjenih in vplivnih prozaistov nekdanje Jugoslavije, kar potrjuje vrsta prejetih literarnih priznanj portret nagrajenca Albahari eden redkih mojstrov neme pesmi Ljubljana, 16. maja (STA) - Nagrajenec letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica David Albahari je eden najbolj cenjenih in vplivnih pro-zaistov nekdanje Jugoslavije, kar potrjuje vrsta prejetih literarnih priznanj. Rodil se je leta 1948 v Peci. Njegova prva knjiga, zbirka zgodb Družinski čas (Poro-dično vreme), je izšla leta 1973. Doslej je objavil 13 knjig zgodb, 14 romanov, pet zbirk esejev in dve knjigi za otroke. Poleg tega je prevedel številna dela ameriških, britanskih, avstralskih in kanadskih avtorjev, med njimi Saula Bellowa, Vla-dimirja Nabokova in Margaret Atwood, ter urejal vrsto revij in knjižnih zbirk. Od leta 1994 živi v Calgaryju v Kanadi. Njegove knjige so prevedene v več kot 15 jezikov. V slovenščino je preveden njegov izbor zgodb Besede so nekaj drugega (Aleph, 2007) in roman Vaba (Cankarjeva založba, 2008). Med literarnimi priznanji velja omeniti An-dricevo nagrado, nagradi Stanislava Vi-naverja in Branka Čopica, nagrado NIN za najboljši roman leta in mednarodni nagradi Balkanika in Most-Berlin. Predsednik žirije Vilenice Andrej Blatnik je v utemeljitvi nagrade Alba-harijevo pisanje označil kot "prozo sprememb in praznine". V njej je, kot je zapisal, veliko nedorečenega, prepuščenega bralcu. Temu namreč Albahari na pripovednem krožniku ne postreže z vsem, ampak ga stalno postavlja pred prekoračevanje mej in zapolnjevanje vrzeli, česar pa ne počne le z znotrajbe-sedilnimi izraznimi sredstvi, ampak tudi z izbiro kontekstov. "Lepota je pelerina na hrbtu sveta," so besede pripovedovalčeve žene v zgodbi Pelerina. Če veliko sodobne proze skuša s takšno ali drugačno pelerino pregrniti svet, ki ga zares živimo, Al-baharijevo pisanje s svojimi zamolki in tišinami tako prevleko odgrinja - življenje olupi do čebulnega jedra, kjer se pričenja nema pesem. David Albahari je eden njenih redkih mojstrov, je še zapisal Blatnik. sovodnja - Prvo zasedanje novega občinskega sveta Germano Cendou svečano prisego izrekel tudi v slovenščini SOVODNJA - V Sovodnji je bila sinoči umestitvena seja novoizvoljenega občinskega sveta, ki ga ob slovenskemu županu Germanu Cendouu sestavljajo še večinski svetniki Občanske liste Fabio Trinco, Paolo Cernotta, Michele Vogrig, Božica Črnec, Pasquale Pe-tricig, Patrizia Cernoia, Paolo Dus in Laura Martinig ter predstavniki opozicije Marisa Loszach, Andrea Tavaglio-ne (oba z liste Savogna la gente - La valle), Paolo Cariola in Ezio Mazzarella (z liste Insieme per lavorare). Germano Cendou, ki je prejšnji teden tudi uradno prevzel funkcijo župana in zamenjal izrednega komisarja Da-nieleja Dameleja, ki je Občino Sovodnja vodil v zadnjem letu, je sinoči ob zaprisegi zvestobo italijanski ustavi izrekel tudi v slovenščini. Predstavil je tudi svojo upravo. Podžupan bo Fabio Trinco, ki je na njegovi listi prejel največ preferenc, odbornik pa bo tudi Paolo Cernotta (drugi po številu preferenc). Za načelnika svetniške skupine Občanske liste pa so izbrali nekdanjega župana Pasquale- Germano Cendou (desno) je prejšnji teden tudi uradno prevzel funkcijo župana in zamenjal izrednega komisarja Danieleja Dameleja (levo) nm ja Petriciga. Slednji je novoizvoljeno občinsko upravo že zastopal v soboto na srečanju alpincev v Bocnu. Cendou in njegovi sodelavci so takoj začeli z delom, poraženi županski kandidat Paolo Cariola, ki je volitve izgubil za en sam glas, pa je medtem že najavil, da se bo pritožil na deželno upravno sodišče, češ da je volilna komisija razveljavila nekatere glasove, ki so bili namenjeni njemu (na začetku se je govorilo o dveh, kasneje o treh, zdaj pa se govori celo o štirih glasovih) in so bili po njegovem veljavni. Cendou je vsekakor glede tega brez skrbi, njegova glavna želja pa je trenutno v tem, da bi čim boljše delal v korist celotne sovodenjske skupnosti. (NM) obisk v fjk Napolitano menda ne gre v Porčinj VIDEM - Predsednik republike Giorgio Napolitano med svojim bližnjim obiskom v Furlaniji menda ne bo obiskal Porčinja oziroma Toplega vrha, kjer so februarja 1945 komunistično usmerjeni partizani pobili skupino partizanov brigade Osoppo. Novico, ki še ni uradna, je Kvirinal posredoval predsedniku Furlanije-Julijske krajine Renzu Tondu. Napolitano naj bi se ustavil v občini Foj da, v kateri je Topli vrh. Na Kokrici prijeli še naročnika orožja KRANJ - Gorenjski kriminalisti so v torek dopoldne na Kokrici prijeli še enega ključnih osumljencev poslov z orožjem in eksplozivom. Gre za naročnika oziroma prejemnika vojaškega orožja in eksploziva Veliborja Popoviča. Ta naj bi orožje s pomočjo Daniela Stojanoviča želel spraviti v Francijo. Na poti so ga 17. novembra lani prestregli Italijani in v kombiju odkrili 17 avtomatskih pušk, ostro-strelko z daljnogledom in dušilcem, 19 pištol, več kot 700 nabojev in 4,3 kg plastičnega eksploziva. Razbojniška dvojčka TRBIŽ - Ljubitelji stripa Lucky Luke dobro poznajo brate Dalton, razbojnike z ameriškega Divjega zahoda, med katerimi sta bila tudi dvojčka. Trbiški karabinjerji so v teh dneh aretirali neke vrste »kanalska Daltona«, 38-letna dvojčka Jurija in Gregorja Er-laha, ki sta osumljena raznih ropov v Sloveniji, nazadnje pa sta se »izkazala« z izredno nasilnim obnašanjem na Trbiškem. Erlahova imata stalno bivališče v Beli peči, trenutno pa stanujeta na slovenski strani meje. V prejšnjih tednih naj bi v Sloveniji izvedla več ropov, nazadnje pa sta razsajala na Trbižu, kjer sta grozila gostom nekega lokala, nato z lesenimi palicami in drugimi predmeti obmetavala avtomobile in mimoidoče, na koncu pa skušala vdreti v hišo, v kateri živi njuna teta. Tam sta razbila steklo in poškodovala vhodna vrata, ustavili pa so ju karabinjerji. Na karabi-njerski postaji sta z nasilnim obnašanjem vztrajala, končno pa so ju odvedli v zapor v Tolmeč. EVRO 1.2738 $ -0/8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. maja 2012 evro (povprečni tečaj) valute 16.5. 15.5. ameriški dolar 1,2738 1,2843 japonski jen 102,53 102,65 kitajski juan 8,0527 8,1156 ruski rubel 39,3562 39,0452 indijska rupija 69,4160 69,0500 danska krona 7,4331 7,4335 britanski funt 0,79925 0,80010 švedska krona 9,0970 9,0437 norveška krona 7,6210 7,6185 češka krona 25,460 25,515 švicarski frank 1,2011 1,2010 madžarski forint 294,32 292,25 poljski zlot 4,3500 4,3225 kanadski dolar 1,2832 1,2855 avstralski dolar 1,2836 1,2881 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4425 4,4406 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6976 0,6971 braziljski real 2,5539 2,5417 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3180 2,3210 hrvaška kuna 7,5440 7,5350 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. maja 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23875 0,46585 0,73090 0,07500 0,11167 0,18667 0,397 0,689 0,978 ZLATO (999,99 %%) za kg 38.757,71 € -252/61 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. maja 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,00 IMTTTDCI IDADA H/IC: -2,89 KRKA 1 1 IKA KOPER 48,00 1001 +1,27 -1 33 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 126,10 185 00 -1,48 TELEKOM SLOVENIJE 72,00 -0,54 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 8,50 AERODROM LJUBLJANA 12,50 DELO PRODAJA 24,00 CTni -3,99 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,80 - ICTÜADCM7 1 -)n NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,09 -0,32 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 20,00 8,20 -- POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 5,40 7,50 -- SALUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATFŽ 235,00 7,04 178 00 -4,86 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 70,00 12,80 -3,58 -1,54 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. maja 2012 -0/20 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,49 76,00 106 -4,46 -0,33 -2 12 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,90 021 -0,17 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,33 -3,91 +4,37 EDISON ENEL ENI 0,88 2,35 1611 -0,25 FIAT FINMECCANICA 3,41 -0,43 +1,12 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,66 9,26 -4,03 -2,59 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,97 1451 -5,47 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,97 1 43 +0,07 -0,26 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,04 1 66 +0,42 +0,26 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,89 1108 -1,13 -0,89 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 32,89 -0,54 -1,35 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,35 3,92 -1,70 +1,08 TENARIS TERNA 0,77 13,43 -0,26 +0,45 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,74 0,03 -1,37 -1,18 -1 56 UNICREDIT 2,26 2,54 +0,55 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 93,16 $ -0/87 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. maja 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 578,80 -0,52 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.736,30 -1,14 -1 73 FIRS, Banjaluka 808,25 1.784,15 ylQl 11 -0,10 LISICA i j, uojyi ciu iu i ,->-> \j, i yj SRX, Beograd - - BICY C-ai-ai^M/rt 1 /I7QVC .nn« un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.914,34 -0,68 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.623,18 2.561,39 -0,07 -0,75 S&P 500, New York 1.327,08 -0,27 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.213,99 6.384,67 5.405,25 -0,84 +0,31 -0,60 CAC 40, Pariz 3.048,67 +0,31 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.900,00 875,6 2.175,34 -0,52 -0,05 -0,15 Nikkei, Tokio 8.801,17 -1,12 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.831,15 19.259,83 2.346,19 -1,58 -3,19 -1,21 Sensex, Mubaj 16.030,09 -1,83 ^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 17. maja 2012 3 slovenska manšina - Rudi Pavšič pred jutrišnjim kongresom krovne organizacije SKGZ ni več »skrbstvena« organizacija in zato razmišlja tudi o spremembi imena Letos začetek obnove stavbe v Ul. Sv. Frančiška - Kakšna naj bosta Primorski dnevnik in SSG? Rudi Pavšič se bo najbrž spet potegoval za deželnega predsednika Slovenske kulturno- gospodarske zveze kroma TRST - Gospod Pavšič, v času krize je predvsem pod udarom politika, ki ji očitajo, da ne zna reševati problemov. V malem velja to tudi za našo manjšinsko politiko in pri tem ne mislim le na stranke. Malo novih idej in malo novih ljudi na vodilnih mestih. Kako si to razlagate? Vašo trditev o pomanjkanju novih idej in novih ljudi na vodilnih mestih bi bilo potrebno boljše razčleniti. Beležimo številne primere, kjer ideje so in se rezultati vidijo, kot so tudi organizacije in skupine, kjer imajo glavno besedo novi ljudje. Katere ustanove imate v mislih? Slovik, skrb dijaških domov v korist otrok iz mešanih zakonov in skrb za najmlajše, Ad formandum, založbo ZTT, Tržaško knjigarno in njeno podružnico na Opčinah, evropski projekt Jezik-Lin-gua in nastanek večnamenskega središča v Špetru. Kaj pa mladi na vodilnih mestih? Pokrajinski predsedniki SKGZ Luigia Negro, Marino Marsič in Livio Semolič niso starci. Mladi prednjačijo na vodilnih mestih v društvih in drugih odborih. Včasih, ko obravnavamo to tematiko, smo nekoliko pre-splošni in površni. Kdaj bodo v slovenski manjšini prišli na »oblast« 30 in 40-letniki? Najprej glede oblasti. Kot predsednik SKGZ nisem na nobeni oblasti, ampak v vodstvu organizacije, ki ima svojo posebno vlogo v naši skupnosti. Kaj pa mladi? Ponavljam, marsikje so 30 in 40-let-niki že na vodilnih mestih v naši organizirani skupnosti. To velja tudi za SKGZ. Če vzamemo za primer pokrajinska vodstva, lahko ugotovimo, da so večinsko sestavljena iz ljudi, ki sodijo v omenjeno starostno kategorijo. Celo na boljšem smo, saj so v vodstvo naše organizacije vstopili tudi 20-letniki. Podatek o starosti sicer ni zadostno jamstvo za uspeh. Kaj je še treba? Treba je iskati tudi kakovost in ta do-muje tudi pri tistih, ki imajo kakšno leto več. Pomislimo samo na pomembno vlogo, ki jo odigrava predsednik Giorgio Napolitano, ki je krepko prestopil osemdeseta. Preidimo h kongresu SKGZ. Nanj ste se pripravljali več mesecev. Kakšno je »zdravstveno stanje« vaše organizacije? Kongres bo pomenil nov izziv za našo organizacijo in zato je prav, da smo se nanj pripravili s številnimi tematskimi posveti in seminarji. Na kongresu bomo strnili ta razmišljanja in predlagali nekaj pomembnih sprememb. Danes SKGZ ni ista kot v preteklosti. Kakšna je bila nekoč? Nekoč so jo društva, organizacije, ustanove in posamezniki upravičeno doživljali kot »skrbstveno« organizacijo. Danes je stvarnost precej drugačna. In kakšna je ta stvarnost? Sama društva in organizacije postajajo čedalje bolj samozadostne in gmotno vse manj odvisne od SKGZ. Zato ni več nobenega avtomatizma v smislu, da se člani določenega društva ali organizacije (v prvi vrsti tiste z dvojnim članstvom) čutijo celovito vezani na SKGZ. In kakšna naj bo torej organizacija? Lahko smo mreža posameznikov in skupin, ki jih družijo skupne vrednote, misli in cilji, ter vidijo v organizaciji možnost za skupno in učinkovito manjšinsko politiko. V to smer bodo šle naše spremembe, ki zadevajo tudi ime organizacije. V zadnjem času se je razvnela polemika glede stališč SKGZ o identiteti. Slišati je bilo očitek, da se odpovedujete narodni pripadnosti, v nekaterih spletnih ko- mentarjih smo celo brali obtožbe o izdajstvu. Kaj je v tem posebnega, da je sprožilo takšne odmeve? Polemika je bila umetno ustvarjena brez vsakršne resne podlage. Izpostavili smo tematike, ki zadevajo vprašanje narodne pripadnosti in skrbi za državljanski odnos do naših pravic. Kakšne so te tematike? Vprašati se moramo, kaj pomeni biti Slovenec danes v Italiji? Kakšna je naša vloga v prostoru, kjer se ljudje različno opredeljujejo: narodno, kulturno, jezikovno in politično? Kakšen je naš odnos do slovenskega jezika in kaj nam pomeni identiteta in kako jo bomo udejanjili v vse bolj večjezični in etnično prepleteni stvarnosti? Ali je naša pozornost namenjena le 15-20 tisočim Slovencem, ali iščemo stike in dialog z velikim večjim številom pripadnikov naše skupnosti. Notranje ministrstvo ocenjuje, da nas je 80 tisoč, zadnja raziskava Dežele FJK govori o številki 120 tisoč. O odnosih med SKGZ in SSO se v zadnjem času piše malo ali nič. Kakšno je stanje odnosov med SKGZ in Svetom slovenskih organizacij? S SSO skušamo ohranjati dobre odnose in sodelovanje, saj nam je tuja kaka ideološka zagrizenost. Ob tem bi nekaj rad dodal. Prosim! Bolj pomemben je dogovor znotraj naše skupnosti za novo manjšinsko predstavništvo. Skupni imenovalec takšnega sodelovanja je lahko izvajanje zaščitnih norm. Okoli tega lahko nastopamo skupaj, na ostalih področjih pa naj se uveljavljajo zakonitosti pluralne družbe. Če se vrnemo k finančnim krizam, izstopa situacija Primorskega dnevnika. Vsi soglašajo, naj časnik tudi uradno postane manjšinski dnevnik, mnenja pa se delijo, če je res ali ne odraz pisane manj- šinske stvarnosti. Kaj pravite o tem? Sicer ne razumem, kaj pomeni trditev, »naj časnik tudi uradno postane manjšinski dnevnik«. PD je že danes dnevnik Slovencev v Italiji in ne potrebuje nekega dodatnega im-primaturja (kdo naj ga da?). Kako ocenjujete današnji Primorski dnevnik? Mi trdimo, da časopis ne more biti le »fotografija« nekega stanja. Kakšen bi moral torej biti? Časnik mora dajati impulze posameznikom in skupnosti, da raste. Novinarji soustvarjate našo družbeno stvarnost, niste le njeno ogledalo in to še posebej velja za PD. Glede različnih mnenj, so normalna in lahko najdejo sintezo v Zadrugi, ki je odprta vsem, v zadnjem času tudi italijanskim sodržavljanom. Dnevnik predstavlja neprecenljivo bogastvo za celotno skupnost. Tega ne smemo nikoli pozabiti. SKGZ si je vedno prizadevala, da je dnevniku zagotovila nemoteno delovanje. To je delala s konkretnimi dejanji in ne samo z načelnimi solidarnostnimi izjavami ali s pogojevanji. Spet se govori o proračunski »luknji« Slovenskega stalnega gledališča. Veste mogoče kaj več o tem? Kot predsednik SKGZ sem sodeloval na srečanjih na prefekturi, ko se je zdelo, da bodo SSG zaprli. Po skupni domeni je prišlo do tehnične ekspertize dr. Marčeve in dr. Manzonija. Na tej osnovi naj bi komisarja izvedla reformo v gledališču in privedla do novega statuta. Danes so tako v upravnem svetu SSG kot v skupščini neposredno prisotni predstavniki Občine Trst, Pokrajine Trst in Dežele. SKGZ je v ustanovi eden izmed šestih partnerjev. In kje je gledališče danes? Upravitelji nam morajo povedati, če in kako lahko SSG živi v okvirih dokumenta dr. Marčeve in dr. Manzonija. Kaj pa če tega ni mogoče doseči? Če je suknja pretesna, je pač treba ponovno premisliti gledališče. Sicer se mora tudi SSG soočati s splošno finančno krizo in se torej organizirati na tak način, da bodo računi kljub krizi uravnovešeni. Verjamem v poslanstvo naše najpomembnejše kulturne ustanove, ki mora vse bolj delovati kot protagonist ne samo tržaškega, ampak deželnega in čezmejnega prostora. Kako je z načrtom za obnovo stavbe v Ul. sv. Frančiška v Trstu? Od začetnega načrta je lastništvo vneslo določene korekture zaradi spremenjenih izbir nekaterih uporabnikov. To je pomenilo, da so morali spremeniti tudi začetni načrt in strategijo uporabnosti prostorov. Po mojih informacijah bodo obnovitvena dela stekla že letos. Kaj Pavšič očita Pavšiču, da ni naredil v predsedniškem mandatu, čeprav bi lahko? Mislim, da sem se premalo posvetil našim ljudem in našim članicam, saj mi je »zunanja politika« vzela preveliko časa. Imel sem srečo, da sem ob sebi imel res dobro ekipo, ki je kompenzirala moje pomanjkljivosti. Kaj pa zadoščenja? V zadnjem času se v SKGZ vključuje vse več članov-posameznikov. To nam je v izredno spodbudno in podporo. Sandor Tence Kongres jutri ob 18.uri v tržaškem Narodnem domu Pod geslom SKGZ 2020 - vizija prisotnosti se bo jutri v Narodnem domu v Trstu in v soboto v večnamenskem središču v Špetru odvijal 25. deželni kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Na njem bodo razpravljali o številnih temah, ki neposredno zanimajo slovensko narodno skupnost v Italiji in njeno organiziranost. Na jutrišnjem delu kongresa (začetek ob 18.uri) so napovedani vladni in krajevni predstavniki tako iz Italije, kot tudi Slovenije, med njimi tudi ministrica za Slovence po svetu in v zamejstvu Ljudmila Novak. Po slovesnosti, na kateri bodo izročili priznanja SKGZ številnim posameznikom in skupinam, ki so prispevali k razvoju slovenske narodne skupnosti, bo poročilo podal deželni predsednik Rudi Pavšič. politika - Volitve 2013 Furio Honsell kandidat za župana in ne za FJK VIDEM - Zupan Furio Honsell se bo do konca mandata v celoti posvetil videmski občini in bo najbrž prihodnjo pomlad znova kandidiral za župana. To je včeraj pojasnil sam Honsell, potem ko so ga levičarske stranke ob podpori nekaterih komponent civilne družbe predlagale za kandidata za predsednika Furlanije-Julijske krajine. »Hvaležen sem vsem prijateljem, ki me cenijo in mi zaupajo, do konca mandata pa bom župan Vidma,« je dodal Honsell, ki ima dobre možnosti za ponovno zmago na videmskih upravnih volitvah. Honsellovo stališče poenostavlja in obenem zapleta sicer zelo nejasno situacijo v deželni levi sredini. Poenostavlja, ker bo sedaj manj kandidatov za predsedniško kandidaturo, zapleta pa, ker je bil Honsell Furio Honsell politični referent številnih komponent levosredinskega zavezništva, ki ostajajo sedaj brez kandidata. Demokratska stranka bo svojega kandidata ali kandidatko za predsedstvo Furlanije-Julijske krajine izbrala na notranjih strankarskih volitvah, odločitev leve sredine pa bo nato padla na primarnih volitvah. c GraisPremioNoe Deželna vinoteka "La Serenissima" Petek in sobota: od 11. do 14. in od 18. do 21. ure > Degustacija vin Petek, 18. maja Ob 18. uri > Predstavitev knjige "Vipavska - barve, vonji, okusi" Sobota, 19. maja Novo Občinsko GLedaLišče Ob 11. uri > Podelitev nagrad "Gran Premio Noe" 2012 Ob 18. uri > Predstavitev knjige "La laguna di Marano - El paluo del bisato" Nedelja, 20. maja Boljši sejem starin, s posebnim predelom za vinofgradništvo Deželna vinoteka "La Serenissima" Od 11. do 20. ure > Degustacija vin Ob 18. uri > Predstavitev knjige "Ribolla gialla Oslavia - The book" Ob 20.45 > Dvorana Bergamas "FAR EST live", nastopajo "I Papu" - Vstop prost 18. - 20. MAJA 2012 Deželna vinoteka "La Serenissima" Gradišče ob Soči GRAN PREMIO NOE GRADIŠČE OB SOČI provincia di gorizia fe™^^ 4 Četrtek, 17. maja 2012 ITALIJA / severna liga - Donedavni prvak stranke uradno na seznamu preiskovanih oseb Bossi obtožen goljufije, • • v v • njegova sinova prilaščanja Renzo in Riccardo naj bi prejemala mesečno »žepnino«- Sodno obvestilo tudi senatorju Stiffoniju MILAN - Milansko tožilstvo je včeraj uvedlo preiskavo proti Umbertu Bos-siju, ustanovitelju Severne lige in dolgoletnemu zavezniku prejšnjega premiera Silvia Berlusconija. Bossi je obtožen goljufije v škodo države zaradi poneverb v zvezi z 18 milijoni evrov, ki jih je stranka dobila kot povračilo volilnih stroškov. Računi, ki jih je stranka predložila, naj bi bili umetno napihnjeni, Bossi pa je kot legalni predstavnik stranke in podpisnik zahtevka za povračilo stroškov odgovoren za te nepravilnosti, je sporočil vodja skupine tožilcev v Milanu Alfredo Robledo. Tožilstvo je preiskavo uvedlo tudi proti Bossijevima sinovoma Renzu in Riccardu. Osumljena sta, da sta sredstva stranke izrabljala za osebne potrebe. Glede na prisluhe, ki so se pojavili tudi v italijanskih medijih, naj bi Bossi in njegov sin Renzo iz strankine blagajne pridobila najmanj 300 tisoč evrov. Renzo in Ric-cardo naj bi iz strankinih sredstev med drugim dobivala »žepnino« 5 tisoč evrov mesečno. Nekateri predstavniki Severne lige so že ocenili, da gre za političen napad tožilstva na njihovo stranko, ker naj bi si drznila nasprotovati sedanji tehnični vladi Maria Montija. »Kdor pozna Bos-sija, ve, da je storil veliko stvari, ni se pa osebno okoriščal,« je dejal evropski poslanec iz Severne lige Matteo Salvini. Triumvir in verjetni bodoči prvak stranke Roberto Maroni pa je tik pred objavo novice o Bossiju prek Facebooka sporočil, da v Severni ligi »ni prostora za tatove in gobezdala«. Stranka je sicer pod izjemnim pritiskom in odkrivanja novih in novih ko-rupcijskih afer. Po uvedbi preiskave proti blagajniku stranke Francescu Belsitu zaradi poneverb je Bossi, ki je bil v Ber-lusconijevi vladi minister za reforme, prejšnji mesec zapustil položaj tajnika stranke. Njegov sin Renzo pa je odstopil kot član deželnega sveta v Lombardiji. Kaže, da so milanski tožilci zapisali Bossija na seznam preiskovanih oseb tudi na osnovi pričevanj Belsita in tajnice Nadie Dagrada, ki naj bi povedala, da je bil Bossi točno seznanjen z uporabo strankinega denarja. To naj bi potrjevali razni dokumenti, med temi nekatera pisma Renza in Riccarda Bossija. Na seznamu preiskovanih oseb se je poleg tega znašel senator Severne lige Piergiorgio Stiffoni. Osumljen je, da je denar, ki ga je prejemala strankina skupina v senatu, izrabljal za osebne potrebe. Šlo naj bi za 500 tisoč evrov. Renzo in Umberto Bossi ansa terorizem - Pristnost sporočil policija ni potrdila Anarhisti naj bi grozili predsedniku vlade Montiju RIM - Anarhistična skupina je zagrozila premieru Mariu Montiju. Da je Monti tarča, je sporočila Neformalna anarhistična federacija (Fai), ki je že prevzela odgovornost za niz bombnih napadov in streljanje, v katerem je bil ranjen šef jedrske družbe Ansaldo Roberto Adinolfi. Fai je posvaril, da je bil atentat na Adinolfija v začetku maja prvi od osmih napadov, pri katerih gre za maščevanje za aretacije anarhistov v Grčiji. »Montiju sporočamo, da je eden izmed sedmerice preostalih,« piše v sporočilu Fai, ki sta ga objavila dva lokalna časnika v Kalabriji, in sicer Calabria Ora ter Gazzetta del Sud. »Ljudje nimajo nobenega interesa, da ostanejo v Evropi, da rešujejo banke, uravnavajo proračun države, ki je zapravila denar,« še piše v tri strani dolgem sporočilu, katerega pristnosti policija sicer še ni potrdila. Fai je prevzela odgovornost za niz napadov od leta 2003, vključno z napa- Mario Monti ansa di s pisemskimi bombami, katerih tarča sta bila tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Deutsche Bank Josef Ackermann. Glede na sporočilo je glavna tarča Fai direktor podjetja za pobiranje davkov Equitalia na jugu Italije. To podjetje je postalo simbol gospodarske krize in obupanih dejanj ljudi, ki jih duši davčno breme, kot so ugrabitve ali samomori. Oblasti so v zadnjih dneh zaradi grožnje levičarskega terorizma, ki državo spominja na napade v 70. in 80. letih minulega stoletja, okrepile varovanje sodnikov in poslovnežev ter napotile vojsko na strateško pomembna mesto. Premier Monti se je včeraj med nastopom na posvetu o javni upravi v Rimu med drugim zahvalil javnim upraviteljem, ki zaradi svojega dela tvegajo zdravje, če ne celo življenje. Zagotovil je dejavno solidarnost vlade z vsemi, ki opravljajo »nepopularne naloge«, s čimer je očitno mislil na davčne izterjevalce. Sicer pa je premier včeraj poudaril, da se njegova vlada ni nikoli zavzemala zgolj za varčevanje, ampak za razvoj. To tudi na evropski in še širši mednarodni ravni. O problemih razvoja območja evra bo govor tudi na vrhu G8, ki bo prihodnji petek in soboto v Chi-cagu. O tem se je Monti v torek po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, gostiteljem vrha. Zasegli nepremičnine Gadafijeve družine RIM - Italijanska finančna policija je včeraj zasegla hotel in zemljišča na otoku Pantelleria, ki naj bi bili v lasti družine lani ubitega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Vrednost nepremičnin, zaseženih v skladu z odločitvijo sodišča v Rimu, znaša 20 milijonov evrov. Oblasti so v minulih mesecih zasegle že za okoli 1,1 milijarde evrov premoženja v domnevni lasti Gadafije-ve družine. Večinoma gre za delnice največjih italijanskih podjetij, kot so banka Unicredit, energetski koncern Eni in proizvajalec avtomobilov Fiat. Zasegli so tudi lastniške deleže Ga-dafijevih v nogometnem klubu Juventus, bančne depozite, nepremičnine in motor Harley Davidson, ki naj bi bil v lasti Gadafijevega sina Sa-dija. Mednarodno kazensko sodišče v Haagu sicer od Libije zahteva izročitev Gadafijevega sina Seifa al Islama, ki ga obtožujejo zločinov proti človečnosti. Italija je med vojno v Libiji zamrznila za več milijard evrov premoženja bivšega Gadafijevega režima v nekaterih največjih italijanskih bankah in podjetjih, ki pa ga je po oblikovanju nove vlade v državi že od-mrznila. Povprečna hitrost vozil v mestih 15 km na uro RIM - Italija ima trenutno 41,4 milijona vozil, ki se redno premikajo po cestah in avtocestah. To je v povprečju največje število vozil v Evropi v razmerju s cestno in avtocestno mrežo v državi. Italija je na osnovi raziskave združenja Confcommercio tudi država v Evropski uniji, ki ima največ nedokončanih javnih del, posebno na področju prometnic. Gre za neuresničene projekte v vrednosti kar 31 milijard evrov. Z druge strani je Italija zelo »počasna«, saj znaša povprečna hitrost vozil v mestnih jedrih le 15 kilometrov na uro, kar je enako kot v 18. stoletju, ko so se ljudje vozili z vozovi in kočijami. Neverjetno, a resnično. V Neaplju odkrili kar 56 lažnih invalidov NEAPELJ - Karabinjerji so v Neaplju odkrili in aretirali 56 lažnih invalidov, ki so prejemali državne pokojnine na osnovi lažnih ali ponarejenih zdravniških potrdil. Obtoženi so goljufije na škodo države ter ponarejanja uradnih listin in dokumentov. Karabinjerji so po nalogu tožilstva lažnim invalidom zaplenili tri stanovanja, 170 bančnih in poštnih depozitov ter okoli sto avtomobilov. Med lažnimi invalidi so odkrili tudi nekaj sorodnikov vplivnih voditeljev organiziranega kriminala. spletna anketa pd Proti odprtju trgovin 25. aprila in 1. maja Ne odprtju trgovin 25. aprila in 1. maja. To je nedvoumni rezultat ankete, ki jo je spletni Primorski dnevnik namenil prazničnemu odprtju trgovin, o katerem se govori in debatira v Italiji in tudi v Sloveniji. 78 odstotkov sodelujočih v anketi odklanja odprte trgovine na praznik osvoboditve in na mednarodni praznik dela, le 11 odst. jih meni, da morajo biti na praznika trgovine odprte, in enak odstotek je tistih, ki podpira odprte trgovine le na italijanski državni praznik 25. aprila. Vprašanje prazničnega (tudi nedeljskega) odprtja trgovin in veleblagovnic razdvaja sindikate, lastnike trgovin in potrošnike. Sindikati brez izjem trdijo, da bi morale biti trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte, če tega ni mogoče doseči bi morala obstajati pravila, ki uslužbencem jamčijo zadostne praznične počitke. Tudi potrošniki v glavnem načelno nasprotujejo prazničnim odprtjem, množični nedeljski obiski velikih trgovskih centrov pa nudijo drugačno sliko dogajanj. www.primorski.eu občinske volitve - Drugi krog Ljudstvo svobode v občini Garbagnate Milanese podpira Grillovega pristaša MILAN - V občini Garbagnate Milanese bo Ljudstvo svobode prihodnjo nedeljo in ponedeljek v drugem krogu občinskih volitev podprlo županskega kandidata gibanja Petih zvezdic Mattea Af-kerja. To dokaj nenavadno novico je včeraj potrdil pogoreli županski kandidat Ber-lusconijeve stranke Vincenzo Soleo. V izjavi za tisk je sicer priznal, da so programska stališča Grillovega gibanja dokaj daleč od stališč Ljudstva svobode, a pristavil je, da je zdaj prioriteta narediti vse, kar je mogoče, da ne bi v drugem krogu zmagal županski kandidat leve sredine Pier Mario Pioli. »Podpreti Afker-ja je za nas edina možnost, da ne bi imeli v prihodnjih petih letih na grbi despotskega Piolija,« je pojasnil Soleo, ki očitno sledi logiki, po kateri je sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj. V nedeljo in ponedeljek, 20. in 21. t. m., bo drugi krog v 118 občinah. Med temi so naslednja pokrajinska glavna mesta: Agrigento, Alessandria, Asti, Cuneo, Como, Monza, Belluno, Genova, Palermo, Parma, Piacenza, Lucca, Frosinone, Rieti, LAquila, Isernia, Taranto, Trani in Trapani. MATTEO AFKER vatikan - Papeževa podoba Benetton poravnal spor z Vatikanom okrog fotomontaže RIM - Spor med Vatikanom in modnim velikanom, podjetjem Benetton, zaradi fotomontaže, ki je prikazovala papeža Benedikta XVI. v objemu in poljubu s kairskim ima-mom, je zaključen. Italijanski koncern je izrazil javno obžalovanje, da je s svojo oglaševalsko kampanjo ranil čustva vernikov, kot je v izjavi za javnost pojasnil vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi. Poleg tega je podjetje Vatikanu priznalo pravice do sporne papeževe fotografije in zagotovilo, da v prihodnje podobnih fotografij ne bo uporabilo brez vnaprejšnje privolitve iz Vatikana. Po Lombardijevih besedah pa je bila Benettonova izjava, predstavljena minuli petek, več ali manj neopažena. Benetton je lanskega novembra v okviru oglaševalske kampanje z naslovom »Unhate« uporabil fotomonta-žo, ki je prikazovala Benedikta XVI., kako na usta poljublja kairskega imama Mohameda el-Tayeba. Vatikan je podobo označil kot »nesprejemljivo« in je proti Benettonu sprožil pravni postopek. Druge fotomontaže v kampanji so v enakem položaju prikazovale ameriškega predsednika Baracka Obamo s kitajskim predsednikom Hu Jintaom, nemško kanclerko Angelo Merkel s tedanjim francoskim predsednikom Nicolasjem Sarkozyjem ter izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Po številnih protestih je podjetje oglaševalsko kampanjo umaknilo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it 5 Četrtek, 17. maja 2012 APrimorski ~ dnevnik TRST / šolstvo - Dijaki liceja Taramelli iz Pavie s predstavo na podlagi dela Borisa Pahorja Trg Oberdan Slovence prosili za odpuščanje z dejanjem prijateljstva in ljubezni Predstavo je režiral Francesco Di Maggio - Boris Pahor: Na tragedije 20. stoletja se pozablja in se govori le o denarju in bankah Boris Pahor v objemu mladih igralcev liceja Taramelli Dejanje prijateljstva do slovenske kulture in ljubezni do Trsta, predvsem pa - kar je menda prvič - prošnja za odpuščanje, ki jo pripadniki italijanskega naroda naslavljajo na Slovence za gorje, ki jim ga je prizadejala fašistična Italija. Vse to je po besedah režiserja Fran-cesca Di Maggia gledališka predstava Z istimi očmi, v drugem jeziku (Con gli stessi occhi, in un'altra lingua), ki so jo dijaki liceja Torquato Taramelli iz Pavie včeraj dopoldne dvakrat uprizorili v gledališču Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Predstava, ki ji je pozorno sledila nabito polna dvorana dijakov Liceja Franceta Prešerna in njihovih vrstnikov liceja Taramelli, je nastala na podlagi knjige Borisa Pahorja Trg Oberdan. Boris Pahor je bil tudi častni gost na včerajšnjih predstavah (naj omenimo tudi prisotnost deželnega svetnika Igorja Gabrovca), za kateri je vsekakor vladalo veliko zanimanje. Ob dijakih liceja Prešeren si ju je namreč ogledalo tudi kakih devetdeset dijakov in profesorjev liceja Taramelli, ki so za to priložnost prišli v Trst. Predstavniki šole iz Pavie so bili gostje liceja Prešeren, s katerim so prišli v stik januarja letos prav iz želje, da bi svojo predstavo uprizorili v Trstu, kar so na liceju Prešeren, nam je povedala prof. Lidija Rupel, ocenili kot edinstveno priložnost. Udeležence obeh predstav je včeraj pozdravila ravnateljica liceja Prešeren Loredana Guštin, medtem ko je v imenu liceja Ta-ramelli spregovoril prof. Virginio Mazzocchi, za katerega so Pahorjeva dela ponudila več iztočnic za razmišljanje. kroma Člani gledališke skupine liceja Taramelli so v približno enournem programu zelo prepričano prikazali tragedijo primorskih Slovencev pod fašističnim jarmom. To so storili s podajanjem razmišljanj, ki jih je Boris Pahor zapisal v knjigi Trg Oberdan, pa tudi s prikazom prizorov iz nekaterih znamenitih Pahorjevih črtic, kot sta npr. Metulj na obešalniku in Rože za gobavca, ki so vključene v dopolnjeno italijansko izdajo Pahorjeve knjige. Tako so se pred očmi mladega občinstva zvrstili dogodki, kot so požig Narodnega doma, mučeniška smrt Lojzeta Bratuža, ustrahovanje slovenskih učencev, mučenje v bunkerjih Gestapa ravno na Oberdankovem trgu med drugo svetovno vojno ... Za vse to se je nastopajočim zahvalil Boris Pahor sam, ki je predstavo označil za izsek »ne-zgodovine«, ki bi pa morala biti resnična pripoved zgodovine dvajsetega stoletja. O tem, da je bila četrtina slovenskega prebivalstva v preteklosti podložna fašistični diktaturi, se ne govori, gre za »proti-zgodovino«, ki se jo skuša zanikati, medtem ko se govori samo o ezulih in fojbah. O tem je treba govoriti tudi zaradi negotove prihodnosti, saj tudi v drugih krajih sveta prihaja do podobnih okužb, ki jih je treba očistiti. Skratka, dvajseto stoletje je bila popolna tragedija, je dejal Pahor in pri tem omenil fašistično, nacistično in komunistično diktaturo, vendar se o vsem tem pozablja in se govori le o denarju, bankah in gospodarstvu, medtem ko bi se morali pripravljati in učiti tudi tisto, česar v šolah ne poučujejo. Ivan Žerjal pogovor - Režiser Francesco Di Maggio »Nemci so se opravičili Judom, Turki se niso opravičili Armencem, Italijani se morajo opravičiti Slovencem« Predstavo Z istimi očmi, v drugem jeziku je režiral Francesco Di Maggio, ki vodi gledališki krožek na liceju Taramelli. Sam je v svojem nastopu dejal, da gre za dejanje prijateljstva, ki se obnavlja: oče je namreč študiral na Reki in med tistimi, ki so ga spodbudili k poučevanju, je bil tudi slovenski pesnik Edvard Kocbek. Sam je prebral Kocbekove pesmi v italijanskem prevodu in se zaljubil v slovensko kulturo. Prav tako je predstava dejanje ljubezni do Trsta in njegovih strpnih prebivalcev, nenazadnje pa je to prošnja za odpuščanje: »To delamo zato, ker smo Italijani in se nam ne zdi prav to, kar se je zgodilo od leta 1920 naprej, ni prav, da se je Slovencu hotelo zapreti usta,« je dejal Di Maggio, s katerim smo po predstavi imeli kratek pogovor. Gospod Francesco Di Maggio, kako to, da ste prišli do zamisli o predstavi na podlagi knjige Borisa Pahorja? Skupaj z raznimi šolami in liceji iz Lom-bardije smo začeli sodelovati v mreži z imenom Prihodnost in spomin. Ukvarjamo se s pozabljenimi spomini, se pravi s tistimi spomini, ki jih je zgodovina osramotila in na katere se pogosto in rado pozablja prav zato, ker za tiste, ki so to povzročili, predstavljajo nekaj negativnega in umazanega. Nemci so se opravičili Judom, Turki se niso opravičili Armencem, Italijani se morajo opravičiti Slovencem. Mi smo to storili in mislim, da je bilo majhno dejanje poguma: pravim majhno zato, ker smo šola in posledično skupina nepoklicnih igralcev, ki pa že deset let sodeluje pri ustvarjanju podobnih situacij. Projekt je nastal na željo prof. Pahorja, saj nas je prav on v prvi vrsti spodbudil, naj delamo naprej in zamisel, naj se dela prav na podlagi te knjige, je bila prav njegova. Mi smo prišli v Trst 4. septembra lani, srečali smo se s prof. Pahorjem in on nam je rekel: »Delajte na podlagi te moje knjige.« Nekako na polovici opravljenega dela smo mu poslali dramski tekst: on je odobril naše delo in smo nadaljevali do današnje uprizoritve. Kdaj ste začeli z delom? Oktobra leta 2011. Gre za rezultat približno petih, šestih mesecev dela. Francesco Di Maggio kroma Kako so se odzvali mladi? So vložili vso svojo voljo? Da, bili so zelo odločni. Recimo, da smo do uprizoritve prišli po poti, ki je bila tudi didaktičnega značaja. Povedali smo jim, kaj se je v tistem obdobju dogajalo v Trstu in na tem zemljepisnem območju, kako je slovenska manjšina doživljala to skrajno težavno situacijo, predvsem pa, kakor nam je svetoval prof. Pahor, smo govorili o začetku fašizma, ki ima svoje prvo-rojenstvo žal prav v Trstu. Na to smo osredotočili svoj pogled, ker je po mojem mnenju res, da je v Evropi treba začeti delati z malim, zato da potem gledamo na veliko. Zato, da se uspemo odpreti drugim kulturam, je potrebno predelati tudi bolečine, kot v tem primeru: uspeti predelati bolečino, da se jo uspe tudi preseči. Prva predstava je bila seveda v Pavii ... V Pavii sta bili dve predstavi: predhodno v malem gledališču, nato v gledališču Fraschi-ni, kjer je bilo približno osemsto dijakov. Kakšen je bil sprejem? Sprejem je presegel vsako naše najbolj rožnato pričakovanje, v smislu, da je res, da je bilo to delo opravljeno s srcem in izredno veliko prizadevnostjo, vendar si nismo čakali takega uspeha. Tudi tu v Trstu, kjer je bilo zares čudovito občinstvo, saj je sodelovalo z veliko tišino in pozornostjo, to pa nam je v veliko zadoščenje. Ivan Žerjal prefektura - Danes podelitev Novinar Dušan Kalc bo vitez republike Prefekt Alessandro Giacchet-ti bo danes v imenu predsednika republike Giorgia Napolitana podelil naziv viteza italijanske republike dolgoletnemu novinarju Primorskega dnevnika Dušanu Kalcu, ki je v zadnjih letih zelo aktiven v partizanskem združenju VZPI-AN-PI. Ugledni republiški naslov bo prejel tudi Boljunčan Justi Vodo-pivec. Naziv viteza italijanske republike bodo prejeli še Donatella An-tenori,Mauro Barcaricchio, Massimo Bassanese, Pierluigi Bissaldi, Maria Grazia Bressanin, Giorgio Brezich, Roberto Brusaferro, Roberto Buligatto, Carlo Cafagna Giorgio Canazza, Giampaolo Centrone, Giuseppe Conte, Elda Ierse, Giorgio Lillini, Giovanni Minerva, Flavio Palusa, Luciano Piuca, Claudio Schiavon, Giorgio Venier, Gino Vigini, Roberto Zanzottera, Adriano Zorzenon in Livio Zorzut. Novinar Dušan Kalc arhiv Naziv častnika italijanske republike bodo iz rok prefekta Giacc-hettija prejeli Luciano Bussani, Alfredo Cannataro in Giovanni Ruz-zier. Naziva komendnika italijanske republike se bodo veselili Fabio Millotti, Fulvio Moroni, Loris Pre-muda in Claudio Sterpin. Naziv viteza konjeniškega reda svetega groba bo prejel Mario Piccozzi. promet - Anas, prefektura in prometna policija Proti prometnemu kaosu Napredno programsko opremo zasnovali na tržaški fakulteti za gradbeno inženirstvo S programsko opremo, ki so jo pod vodstvom prof. Roberta Camusa pripravili na tržaški fakulteti za gradbeno inženirstvo, se bodo podjetje Anas, prometna policija in tržaška prefektura hitreje in učinkoviteje odzivali na prometne nesreče, zastoje in podobne težave v prometu. Novo opremo bodo operativni centri začeli poskusno uporabljati čez približno mesec dni, ključni test pa bo začetek turistične sezone. Z računalniško pridobitvijo bodo učinkoviteje nadzorovali avtocestni priključek od Moščenic do Rabujeza (ter do območja tržaškega pristanišča), ki ga upravlja Anas. V prihodnje naj bi se priključile še občinske policije in družba Autovie Venete. Novost so včeraj slovesno predstavili na tržaški prefekturi, kjer so bili ob prefektu Ales-sandru Giacchettiju predstavniki Anasa Giuseppe Scanni, Michele Adiletta in Giuseppe Ferrara, prof. Roberto Camus in vodja tržaške prometne policijo Emilio Di Vitto. Prefekt je pozdravil načrt, ki postavlja tržaško območje na sam vrh na področju prometne varnosti. Predstavniki podjetja Anas so podčrtali, da upravljajo na državni ravni 25.000 kilometrov cest, ki jih nadzirajo z videokamerami, vre- V začetku maja je zaradi prometne nesreče prišlo do zastoja pri Opčinah kroma menskimi postajami, prometnimi senzorji in drugimi pripomočki. Načrt za povečanje varnosti na avtocestnem priključku v tržaški pokrajini pa je bil v pripravi dve leti. Novi sistem predvideva enostavno in hitro klasifikacijo dogodka - naj bo to prometna nesreča, izguba tovora, izliv go- riva, navaden zastoj ali posledica slabega vremena. V operativnem centru Anasa bodo dogodku glede na razne značilnosti dodelili primerno oznako, na podlagi katere bo stekel postopek. V vseh operativnih centrih pa bo zemljevid na ekranu takoj jasno pokazal, kje je do nesreče prišlo. (af) 6 Četrtek, 17. maja 2012 TRST / devin-nabrežina - Sklep župana Vladimirja Kukanje Prva občinska seja 28. maja V odboru »novi« obrazi? V ponedeljek novo srečanje župana s koalicijskimi partnerji leve sredine Prva seja novoizvoljenega devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta bo v ponedeljek, 28. maja. Tako je odločil župan Vladimir Kukanja. Sejo bo uradno sklical jutri, zadnji možni dan za sklic prve seje; skupščina se bo sestala deseti dan po sklicanju, kar je tudi zadnji zakonsko možni termin. Sklic občinske seje je doslej edina »konkretna« novica iz devinsko-nabre-žinskih upravnih logov. Vse ostalo še lebdi v zraku. V prvi vrsti sestava novega občinskega odbora. Sestanki koalicijskih partnerjev si sicer sledijo, pogovori in srečanja tudi, dokončne izbire pa še ni. Župan Kukanja se je v torek zvečer sestal s predstavniki koalicijskih strank in list. Demokratsko stranko je zastopal občinski tajnik Francesco Foti, Slovensko skupnost občinski tajnik Edvin Forčič, Levico, ekologijo in svobodo drugouvrščeni na volitvah David Peric, Zvezo levice občinska tajnica Elena Legiša, Listo Kukanja pa Vladimir Mervic. Predstavniki strank so predložili županu niz imen možnih bodočih odbornikov. Kukanja je potrdil, da bo enega od odbornikov izbral sam. To naj bi bil Lorenzo Corigliano, nekdanji socialist in občinski svetnik v prejšnjem mandatu, ki pa ni kandidiral na letošnjih volitvah in »ne pripada nobeni stranki«, kot je izrecno poudaril župan. Corigliano ima za sabo vsekakor dolgo politično pot. Za časa De-pangherjeve uprave (1993-1997) je bil odbornik, leta 1997 je bil na listi Hrasta izvoljen v občinski svet (Voccijeva uprava), bil pa je tudi občinski svetnik v prejšnjem mandatu (druga Retova uprava). Kukanja ni hotel »razkriti« imen drugih možnih kandidatov za občinski odbor. Povedal pa je nekaj pomenljivega. Spomnil je, da bodo novo opozicijo dejansko sestavljali člani prejšnje občinske uprave: nekdanji župan Giorgio Ret, podžupan (in poraženi županski kandidat) Massimo Romita, odbornici Tjaša Svara in Daniela Pallotta ter odbornik Andrea Humar. Edina novinka v opoziciji je svetnica Občanskega projekta za Devin-Nabrežino Silvia Iurman Bencich. »Ne bi hotel, da bi na podoben način nekdanja opozicija prešla v vrste nove občinske uprave.« Zakaj? »Ker bi to bilo zelo čudno, ljudje kaj takega verjetno ne bi razumeli.« Kukanja se dobro zaveda nevarnosti. Moto njegove zmagovite volilne kampanje je bil jasen: »Začnimo na novo.« Začeti na novo z vsemi že znanimi obrazi v upravi bi bil ... avtogol. Zato njegova naloga ni lahka. Kajti izidi volitev mu pri tem ne mo- Vladimir Kukanja kroma rejo biti v veliko pomoč. Prej nasprotno. Saj so največ preferenc na posameznih listah prejeli prav ... znani obrazi. Absolutno največ preferenc (163) je prejela druga na primarnih volitvah leve sredine, predstavnica Demokratske stranke Marisa Skerk. Pred petnajstimi leti je bila podžupanja v Voccijevi upravi, potem svetnica v prvem Retovem mandatu in obenem pokrajinska svetnica. Pred petimi leti poraženi županski kandidat leve sredine Massimo Veronese je prejel skoraj polovico manj preferenc (87). Njegov politični staž je še daljši od Marisinega. Pri- hodnje leto bo praznoval 20-letnico vstopa v devinsko-nabrežinski občinski svet, saj je vanj vstopil že za časa Depangherjeve uprave (1993). Z Voccijem je bil potrjen, nadalje je bil pokrajinski svetnik in spet (prejšnjih pet let) občinski svetnik. Tudi četrtouvrščeni na listi Demokratske stranke Michele Moro je »znan obraz«. Pred desetimi leti je izgubil na volitvah z Retom, pet let je bil vodja levo-sredinske skupine v občinskem svetu, bil pa je tudi pokrajinski svetnik (v prvi upravi Basse Poropat). Od štirih izvoljenih svetnikov Demokratske stranke je tako edini »novi« obraz tretjeuvrščeni na primarnih volitvah leve sredine in tretji po preferencah (44) Roberto Gotter. Na listi Slovenske skupnosti je zbral največ preferenc Edvin Forčič (60). Leta 1997 je bil kandidat za Voccijevo upravo, a je izvisel, ker je bil v odbor na predlog stranke imenovan Nevo Radovič. Leta 2002 je bil izvoljen v občinski svet, pet let kasneje mu na volitvah ni uspelo (prehitel ga je Igor Gabrovec), a se je vrnil vanj po Gabrovčevi izvolitvi v deželni svet (2008). Drugoizvoljeni na listi Lipove vejice Mitja Terčon (33 preferenc) je že ob kandidaturi dal razumeti, da mu službene obveznosti ne bi dovoljevale angažiranja v odboru. Bil pa je že občinski upravitelj v De- pangherjevi upravi (1993-1997). Prvi neiz-voljeni Aleš Brecelj (29 preferenc) nima ne svetniških ne upraviteljskih izkušenj. Na listi Zveze levice je Eleni Legiši uspelo zbrati 47 preferenc. V občinski svet je bila izvoljena že leta 1993 (Depangher-jeva uprava), dva mandata je bila pokrajinska svetnica, letos se vrača v občinski svet. Druga izvoljena Tatjana Kobau (43 preferenc) nima upraviteljskih izkušenj. Tudi na listi Levice, ekologije in svobode je bil izvoljen »star« obraz. Maurizio Rozza (72 preferenc) je sedel v občinskem svetu že za časa Voccijeve uprave (19972002), nato pa spet v drugem Retovem mandatu (2007-2012). Prvi neizvoljeni Davide Peric (67 preferenc) ni še imel svetniških zadolžitev. Občinski odbor sestavlja pet odbornikov. Če si Kukanja »izbori« odbornika Corigliana, ostajajo na razpolago štiri mesta za prav toliko strank (DS, SSk, Zveza levice in SEL). V tem primeru bi se zgodilo, da bi imela Demokratska stranka z 661 prejetimi glasovi enako število odbornikov (enega) kot SEL (225 glasov), kar bi verjetno Demokratski stranki ne šlo v račun, čeprav bi imela podžupana. Kako iz te politično-upravne godlje? Kaj več bo znano po ponedeljkovem sestanku Kukanjeve večine. M.K. okrogla miza - Jutri v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopcevich Večkulturnost: starši • I V •• I I • v o izkušnji v slovenski šoli V dvorani Bobi Bazlen palače Gopcevich v Trstu bo jutri ob 17. uri okrogla miza z naslovom Večkulturnost: starši govorijo o svoji izkušnji v slovenski šoli. Srečanje, ki bo tokrat potekalo v italijanščini in ga organizirata Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu ter Sklad Libero in Zora Polojaz, bo priložnost, da se tudi italijanski publiki ponudi dvojezično publikacijo Za dobro počutje naših malčkov, ki sta jo uredila Marijan Kravos in Vlasta Polojaz. V knjigi, ki je bila slovenski javnosti že predstavljena v Narodnem domu, je poleg prispevkov raznih strokovnjakov na področju sociologije, pedagogike, psihoanalize, opisan projekt, ki sta ga psihologinji Veronika Lokar in Suzana Pertot izvedli s starši otrok, ki obiskujejo otroške vrtce šentjakobskega ravnateljstva. V pogovorih s starši, ki jih v knjigi zasledimo, je večkrat obravnavana tema večkulturnosti, in sicer pojav prisotnosti otrok drugih oziroma neslovenskih narodnosti na slovenski šoli, medsebojna integracija otrok in njihovo prilagajanje šolskemu okolju, kjer je uradni pogovorni jezik različen od večinskega. Taka zanimiva pričevanja staršev o sobivanju otrok različnih narodnosti v slovenskih mestnih šolah, so spodbudila zamisel, da bi razširili razmislek o tem vprašanju tudi v italijansko javnost. Italijanske šole se sicer dandanes ravno tako ukvarjajo s pojavom večkulturnosti, le da je nji- hovo izhodišče drugačno, saj predstavlja učni jezik kontinuiteto z okoljem, v katerem otroci živijo. Starši, ki bodo sodelovali pri okrogli mizi, se bodo torej pogovarjali o svoji izkušnji na slovenski šoli, v prostoru, kjer se njihov otrok vsakodnevno srečuje in sooča z vrstniki različnih kultur in kjer je pogovorni jezik lahko različen od tistega, ki ga uporablja v družini. Skratka v ustanovi, ki je več ne obiskujejo samo otroci slovenskih staršev, ampak vedno bolj tudi otroci italijanskih in narodnostno mešanih družin. Srečanje bo jutri, 18. maja, ob 17. uri. Namenjeno je staršem, šolnikom in vzgojiteljem, a tudi vsem, ki se zanimajo za kulturne in socialne premike v našem mestu. Tudi zelena številka za informacije o davku IMU Občinski odbornik za finance Maurizio Consoli je s sodelavci včeraj imel še eno informativno srečanje glede novega davka na nepremičnine IMU. Tokrat je bilo srečanje namenjeno predstavnikom sindikatov in združenj potrošnikov. Občina, je povedal Consoli, želi na vse načine olajšati postopke za plačilo davka. Informativni vodnik je dosegljiv na spletni strani www.retecivica.trieste.it, kjer bodo v kratkem aktivirali tudi poseben obrazec z izračunavanje davka. Polovica lastnikov (tisti z le prvim stanovanjem in največ eno pritiklino) bodo sicer prejeli na dom že izpolnjene obrazce. Ostalim bo poleg spletne strani in pisarne Esatto na Trgu Sansovino, ki jo dnevno obišče okrog 300 oseb (urnik: pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 9.0013.00), za informacije na voljo tudi brezplačna tel. št. 800 800 880. Je politik lahko svetnik? Kako gresta skupaj politika in svetost, je vprašanje, ki posebno dandanes zveni nekam čudno, če ne celo provokativno. Pa vendar je naslov zadnjega večera iz niza Življenje, ki preseneča naslednji: Ali je uspešen politik lahko svetnik? Vse je seveda odvisno od tega, kaj razumemo kot »politiko« in kaj kot »svetost«. Politika kot iskanje interesa ali kot iskanje skupnega dobrega. Če je to poslednje, potem ni čudno, da se je za nekatere politike (na primer za Roberta Schuman-na, idejnega očeta združene Evrope), začel postopek za priglasitev k blaženim. O vsem tem bo z mladimi, katerim je večer namenjen, jutri ob 18.uri v prostorih Slovenske prosvete na ul. Donizetti 3 v Trstu razmišljal Silvester Gaberšček, slovenski etnolog, sociolog in politik. Trg Straulino le za avtobuse Tržaška občina je sklenila, da bo v dneh večjega turističnega obiska Trg Strauli-no rezerviran za parkiranje turističnih avtobusov. Zato so uvedli prepoved parkiranja drugih vozil v dneh 18., 19., 20. maja, od 25. do 28. maja, 1., 2., in od 8. do 11. junija. Vozila kršilcev prepovedi bodo odstranili. Aulli podarili tisoč knjig Predstavniki občine Trst in občinske civilne zaščite so te dni izročili tisoč knjig za knjižnico občine Aulla v Toskani, ki jo je 25. oktobra lani razdejala vodna ujma. Knjige so iz mestnih knjižnic Hor-tis in Mattioni. Županu podarili športni dres Predstavniki plavalne federacije FIN so včeraj županu Trsta Robertu Co-soliniju podarili dres italijanske reprezentance v vaterpolu. Županu so se zahvalili za odlično izvedbo ženskega turnirja za olimpijske kvalifikacije, ki je bil v aprilu. vzhodni kras - Srečanje rajonskega sveta z domačini V Gropadi o prostorskem načrtu Potreba po parkiriščih - Omejitev novih gradenj, da ne bi iznakazili tradicionalnega kraškega videza vasi - V šolskem poslopju jasli ali dnevni center za ostarele? Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič je zadel v črno. Potem ko so bili domačini za časa Dipiazzove uprave povsem izvzeti iz razprave o novem občinskem prostorskem načrtu in jim je bil (propadli) urbanistični plan tako rekoč vsiljen z viška, se je rajonski predsednik odločil, da je treba zadeve, ki se neposredno tičejo krajanov, le-tem primerno predstaviti in slišati za njihova mnenja. Tako se je rajonski svet pred pripravo novega občinskega prostorskega načrta odločil, da priredi po posameznih vaseh srečanja, na katerih naj bi vaščani iznesli svoje predloge. Slednje naj bi nato posredovali občinskim upraviteljem, da bi jih po možnosti upoštevali pri pripravi dokončnega načrta. Prvo tako srečanje je bilo v torek v Gropadi. Številna udeležba je pričala, da ljudi zanima, kakšna prihodnost čaka njihov kraj. Mnogi udeleženci so tudi prispevali vrsto predlogov in zamisli. Na dnevnem redu so vprašanja, s katerimi se v Gropadi spoprijemajo že dalj časa. Na primer: do tistega dela vasi, ki se nahaja na območju štirne Ciganke, pelje le ena cesta. Če je cesta zaradi katerega koli vzroka zaprta, je tisti del »odrezan« od ostale vasi. Kaj storiti?Vprašanje ni od muh, saj je občinska uprava napovedala zamenjavo električnih kablov: sneli jih bodo ter jih namestili pod zemljo. Po- Gropada: veliko zanimanje za prostorski načrt seg naj bi izvedli ali jeseni ali prihodnjo pomlad. Dela naj bi izvedli v desetih dneh, dveh tednih. Tamkajšnji stanovalci niso nad tem prav nič zadovoljni: kabli naj raje ostanejo tam, kjer so, je bilo slišati na sestanku. Padel pa je tudi predlog: razširiti klanec in kroma dejansko zgraditi novo cesto, ki naj bi iz Trebč pripeljala v Gropado. Delo pa bi bilo vprašljivo, ker bi predpostavljalo grob poseg v naravo. Govor je bil tudi o parkiriščih. V zadnjih letih se je število družin v vasi povečalo, s tem tudi število avtomobilov in drugih vozil. Parkirnih prostorov je vse manj. Na srečanju so iznesli predlog: ureditev parkirišča na zemljišču ob cesti, ki pelje iz vasi proti Bazovici. Na srečanju so razpravljali tudi o novih gradnjah. Slednje je treba omejiti. Predvsem prepovedati velike stanovanjske bloke, da ne bi iznakazili tradicionalne podobe kraške vasi. Zato naj bi bila dovoljena le gradnja enostanovanjskih ali največ dvostanovanjskih hiš. Domačini so bili nadalje mnenja, da bi bilo treba opuščeni vojašnici v bližini nekdanjega mejnega prehoda za dvolastnike porušiti, saj sta v tako slabem stanju, da nista več uporabni. Šolsko poslopje osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha pa naj bi popravili in v njem uredili ali jasli, saj na Vzhodnem Krasu ni take strukture, ali pa dnevni center za ostarele. Obenem je bilo poudarjeno, da bi morali posvetiti večjo pozornost ozemlju, to je zemljiščem, ki se nahajajo na evropsko zaščitenem območju. Upravljanje teh zemljišč je dejansko nemogoče, zato obstaja nevarnost, da bo postalo širše ozemlje okrog Gro-pade v kratkem povsem zaraščeno, kar bi predstavljalo pravo naravno škodo. Naslednje srečanje z vaščani bo v ponedeljek, in sicer v Trebčah. M.K. / TRST Četrtek, 17. maja 2012 7 sežigalna naprava - Spet polemike zaradi odpadkov iz Kampanije Smeti z juga niso nujno slabše od naših Greenaction opozarja na vlak, ki naj bi prispel danes - Omero: Solidarnost med deželami je nekaj dobrega Naravovarstveniki že dalj časa opozarjajo na odpadke iz Kampanije, ki jih sežigajo v tržaški sežigalni napravi v Ulici Errera. To so baje odpadki, ki jih v okviru solidarnostnih ukrepov za odpravo težav v Kampaniji pošiljajo v razne italijanske dežele, med drugim tudi v Trst. Organizacija Greenaction Transnational in slovenski Alpe Adria Green (AAG) vztrajno trdita, da so to »nekontrolirani« škodljivi odpadki, ki naj bi bili zelo radioaktivni, saj se v napravi pogosto vključi alarm za zaznavanje radioaktivnih snovi, prste vmes pa naj bi v Kampaniji nedvomno imela kamora. »Javne uprave so gotovo seznanjene s tem, kar se dogaja, saj mora prevzem kampanijskih odpadkov dovoliti deželna uprava. To se torej dogaja v popolni tišini, občane pa nenehno zastrupljajo,« piše na spletni strani organizacije Greenaction, ki navaja, da bo danes dopoldne prispelo v Trst prvih osem vagonov smeti. Vlak iz okolice Caser-te naj bi se ustavil v Žavljah, od koder naj bi jih s tovornjaki pretovorili v sežigalnico. Predstavnik AAG Franc Malečkar je včeraj naglo pozval slovenskega predsednika vlade, ministre in evropskega komisarja Janeza Potočnika, naj »odreagirajo, zahtevajo pojasnila in ustavijo kriminal«. Podjetje AcegasAps, ki upravlja sežigalnico, nam včeraj ni dalo zahtevanih pojasnil, postopke pa je opisalo že nekajkrat. V nedavnem sporočilu za javnost je opozorilo, da odpadki iz Kampanije sploh niso »nekontrolirani«. Ne prihajajo iz divjih odlagališč, temveč iz avtoriziranih centrov za ločevanje in mletje odpadkov. Vse smeti - ne glede na izvor - pa so v tržaški sežigalnici predmet notranjega kontrolnega sistema. Nadzorni načrt in postopek za pridobitev okolj-skega dovoljenja predvidevata mesečno preverjanje izpustov, ki ga opravlja neodvisen laboratorij. Da ne bi zažigali kakršnihkoli radioaktivnih snovi, morajo vse odpadke (po dogovoru s prefekturo, okoljsko agencijo Arpa in gasilci) obvezno pregledati s primerno napravo. Postopek spremlja izvedenec, ki je v skladu z zakonskimi predpisi vpisan v poseben poklicni seznam. Omenjena naprava včasih resda zazna povečano radioaktivnost, to pa velja po podatkih podjetja AcegasAps v enaki meri za kampanijske in vsakdanje tržaške odpadke. Najpogosteje gre za zdravstvene odpadke, povezane z radioterapijo, scintigrafijo ipd. V primeru višje stopnje radioaktivnosti steče postopek, ki je dogovorjen s prefekturo: odgovornost nad tovorom prevzame drug specialist, ki pregleda odpadke in ugotovi vrsto izotopa, na podlagi tega pa določi, v kolikšnem času se bo radioaktivnost polegla. Snov uskladiščijo v nepropustnem kontejnerju, na koncu testaro mesto Priprli brata, ki prodajata pametne droge V začetku tega leta so tržaški občinski policisti prejeli obvestilo, da so mladega Tržačana, ki je zaužil t. i. pametno drogo (»smart drug«) sprejeli v bolnišnico. Snov - po embalaži sodeč naj bi šlo za nekakšen parfum - je kupil v trgovini v Ul. Lazzaretto vecc-hio. Stekla je preiskava in redarji so potrdili, da so parfumi, dišave in drugi proizvodi v trgovini opojne substance z laboratorijsko pripravljenimi aktivnimi principi, ki imajo na pretežno mladih porabnikih pogosto zelo močne učinke, a še niso na seznamu prepovedanih drog. Prav zaradi tega pa sodniki prodajalce le redkokdaj obsodijo. Občinski policisti so vsekakor aretirali dva brata, 30-letnega M. A. in 34-letnega S. A., ki sta v svoji prodajalni ponujala tovrstne droge po približno deset evrov za gram. Zasegli so tudi osem sadik konoplje in opremo za njihovo gojenje. Gibanje UnAltra Gioventù poziva k takojšnjemu zaprtju tovrstnih trgovin. ga obdobja in po večkratnih kontrolah pa jo končno sežgejo. Konec februarja je v deželnem svetu zahteval pojasnila tudi svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Podpredsednik Dežele Luca Ciriani je v svojem odgovoru pojasnil, da je v letu 2011 prispelo iz Kampanije 11.830 ton odpadkov, in sicer iz naprav v krajih Giugliano in Tufino, ki premoreta okoljsko dovoljenje predsedstva ministrskega sveta. Odpadki sodijo v razred nenevarnih posebnih odpadkov s šifro CER 191212. Ciriani pa je v zvezi z navadnimi odpadki trdil, da še ne prihajajo v Trst. Včeraj smo se obrnili še na tržaškega občinskega odbornika Fabia Omera, ki je pristojen za podjetja, pri katerih je soudeležena Občina. Dejal je, da sežigalna naprava sprejema med drugim tudi odpadke iz Gorice in Lignana, uvažanje odpadkov pa je donosno. V zvezi s Kampanijo včeraj ni razpolagal s podrobnimi podatki, ob ekonomski plati pa je izpostavil pomembno plat solidarnosti med deželami. »Ves postopek je vsekakor nadzorovan in močno dvomim, da kamoristi vtikajo v kupe smeti svoje umorjence,« je ironično zaključil Omero. (af) Odpadki v sežigalnici v Ulici Errera kroma miramarski rezervat - Predstavili poletno sezono Pogled pod gladino morja Vse poletne mesece bogat program dejavnosti za najmlajše pa tudi za turiste in ljubitelje narave Miramarski naravni rezervat bo tudi letos poleti pripravil pester koledar dogodkov, ki bodo namenjeni tako najmlajšim kot staršem, pa tudi turistom, ki bodo lahko spoznavali bioraznolikost tržaškega zaliva. Zanimiva in poučna prireditev bo tudi letos dozorela ob podpori Pokrajine Trst. Več o letošnji izvedbi znanstvene in biološke prireditve so včeraj na novinarski konferenci povedali pokrajinski odbornik za okoljevar-stveno vzgojo Vittorio Zollia, direktor Mi-ramarskega morskega parka Maurizio Spo-to in Sara Famiani, odgovorna za promocijo dejavnosti te inštitucije. Zollia je uvodoma povedal, da Pokrajina podpira projekte, ki imajo vzgoj-noizobraževalno poslanstvo, v sklopu katerega posamezniki skrbijo tudi za okolje-varstveno vzgojo, izvedeli pa smo tudi, da je Pokrajina Trst za realizacijo tega projekta namenila 70 tisoč evrov. Maurizio Spo-to je nato analiziral dejavnost njihovega centra, ki je aktiven čez celo leto, vendar pa njihove dejavnosti višek dosežejo v poletnem času, ko imajo šolarji počitnice. Več o programu letošnjih pobud pa je povedala Fa- Junija spet prirejajo »seawatching«, ki je lani požel velik uspeh arhiv mianijeva, ki je razložila, da bodo postregli tako s praktičnim kot teoretičnim delom, prizorišče dogajanja pa bo ob obali med Grljanom in Miramarskim parkom. Dogajati se bo začelo s koncem pouka v letošnjem šolskem letu; 11. junija bomo začeli s prireditvijo Sea watching (gledanje preiskava - Tožilstvo preiskuje policiste Kdo je odgovoren za Alinino smrt? »Če je bil postopek napačen, so odgovorni vsi, ker so vsi vedeli.« Tako je državni tajnik združenja policijskih funkcionarjev (ANFP) Enzo Letizia za tiskovno agencijo Adnkronos komentiral preiskavo o smrti 32-letne Ukrajinke Aline Bonar Diačuk, ki si je 16. aprila vzela življenje na openskem policijskem komisariatu. V preiskavi, ki jo vodi državno tožilstvo v Trstu, je vodja urada za imigracijo Carlo Baffi osumljen ugrabitve in nenamernega uboja, ker za pridržanje Ukra-jinke naj ne bi bilo razlogov. Med hišno preiskavo pa so v Baffijevem uradu in na domu zasegli več knjig, lepakov in drugih predmetov s fašističnimi simboli, vključno z napisom »ufficio epurazione«. Letizia v bistvu trdi, da je državno tožilstvo, ki preiskuje okoliščine samomora, soodgovorno, saj mu je urad za imigracijo tržaške kvesture takrat poslal več sporočil o postopku v zvezi z izgonom iz države. »Tožilstvu je policija večkrat poročala o tujih državljanih, ki so jih v pričakovanju uradnega izgona odvedli na komisariat na Opčine. Policija ni ničesar skrivala. V tržaško tožilstvo vsekakor zaupamo,« je dejal policijski sindikalist. Glavni tožilec Michele Dalla Costa pa je pred dnevi naznanil, da poleg Baffija preiskujejo še nekaj oseb, ki bi lahko bile odgovorne za tragično odločitev Ukrajin-ke. Alino Bonar Diačuk so sredi aprila izpustili iz tržaškega zapora, v pričakovanju odloka za njeno vrnitev v domovino pa jo je policija pridržala na Opčinah, kar se očitno dogaja tudi v drugih podobnih primerih. Odbor svobodnih in enakih državljanov medtem poziva ministre, tržaškega poslanca Demokratske stranke Ettoreja Rosata, župana Roberta Cosolinija in krajevne uprave, naj obravnavajo primer. (af) Carlo Baffi kroma morja), ki je lani in predlani požela velikanski uspeh, je pojasnila koordinatorka projekta. V tednu med 11. in 18. junijem bodo tako otroci lahko izvedeli veliko koristnih informacij o tržaškem zalivu, predvideni pa so tudi sprehodi po Krasu. Zelo zanimiv bo tudi teden med 18. in 24. junijem, ko bo na sporedu Turtle week oz. teden posvečen želvam. Poleg tematskih delavnic in predavanj si bo občinstvo lahko ogledalo tudi zelo zanimivo tridimenzionalno razstavo o želvah, ki naj bi bila na ogled v mestu. Junij se bo končal s tečajem potapljanja za otroke. Program dogodkov bo pester in bogat tudi julija. Julijski ponedeljki bodo tako rezervirani za najmlajše, ki bodo v plitvi vodi s posebnimi napravami lahko občudovali podmorsko življenje, 13. julij bo posvečen delfinom, 15. julija pa bodo zainteresirani lahko spoznavali svet koristnih in škodljivih insektov. V znamenju spoznavanja morja, njegove raznolikosti in ekologije bo minil tudi mesec avgust, ki bo postregel tudi s kreativnimi delavnicami ob morju. Naj povemo še to, da bodo okoljevarstveniki iz organizacije WWF poskrbeli tudi za tri javna srečanja, v sklopu katerih bodo na plažah v Nabrežini in Križu osveščali kopalce o nevarnosti plastičnih odpadkov. Naša prireditev se širi, vse več je sodelujočih posameznikov, ki predstavljajo svoja znanja in spretnosti, povezana s poznavanjem našega morja in organizmov, ki živijo v njem, je včeraj razlagal Maurzio Spo-to, ki je večkrat tudi dejal, da si Miramar-ski rezervat prizadeva promovirati tako posebnosti Krasa kot tudi obalnega pasu. Več o celotni prireditvi pa je mogoče dobiti na spletni strani www.riservamarinamirama-re.it, za vsako dejavnost pa je priporočljiva vnaprejšnja rezervacija na telefonski številki 040224147, so nam še povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. (sč) ettore rosato proga od Trsta do Kopra Ker je nova dvotirna železnica od Divače do Kopra zaradi finančnih težav pod velikim vprašajem, postaja znova spet zelo aktualna železniška povezava med Trstom in Koprom. Tako razmišlja poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato, ki poziva Montijevo vlado, naj vzpostavi s Slovenijo politična in diplomatska pogajanja za gradnjo le nekaj kilometrske železniške povezave. Proga bi po Ro-satovem mnenju zelo koristila obema pristaniščema in obema državama. Poslanec leve sredine je s tem v zvezi včeraj pisal zunanjemu ministru Riccardu Terzi-ju ter ministroma Carradu Pas-seri (infrastrukture) in Enzu Moaveru Milaneseju (evropske zadeve). Rosato je prepričan, da z zeležniško povezavo med Koprom in Trstom nikakor ne gre odlašati, kar bi se morali zavedati zlasti v Sloveniji, ki so temu načrtu vedno nasprotovali. Železniško povezavo med pristaniščema podpira tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina. Pred poštnimi uradi kradel pokojnine Policisti mobilnega oddelka so aretirali 37-letnega Tržačana Robyja Indelicata, ki je v raznih mestnih četrtih okradel najmanj pet priletnih žensk. Indelicato je tatvine izvajal z ukradenimi motornimi kolesi, ki jih je namenoma parkiral v bližini natančno izbranih žrtev. Le-te so stare od 60 do 80 let, tat pa jim je ukradel večje denarne zneske, navadno celo mesečno pokojnino. Čakal jih je namreč pred poštnimi uradi. V Podlonjerju film slavnega Kurosawe V domu Jure Canciani v Podlonjerju bodo drevi ob 20.30 predvajali film Rashomon slavnega japonskega režiserja Akire Kurosawa. Predvajanje, ki se bo začelo ob 20.30, je sad sodelovanja filmskega krožka Chaplin in krožka ARCI Stella. Vstopnica je možna z letno izkaznico italianskega filmskega združenja, ki stane 10 evrov. Knjiga o varnosti V tehnično-znanstveni knjižnici Univerze (Trg Europa 1) bodo danes ob 16.uri predstavili knjigo o dostopni varnosti med prakso in teorijo, ki jo je uredil Giorgio Sclip. V Rossettiju spet glasbeni popoldnevi Tudi letos bo gledališče Rossetti gostilo priljubljeno pobudo glasbenih popoldnevov, ki so jo včeraj predstavili na pobudo združenja prijateljev operete. Na sporedu bodo trije koncerti. Prvi bo na programu prihodnjo sredo, 23. maja, ko bodo ljubitelji glasbe prisluhnili recitalu Goodbye Berlin po sledovih Kurta Veila. Drugi koncert bo v sredo, 30.5. (On Air-glasba v živo), tretji pa v ponedeljek, 4. junija (glasba znanih avtorjev, kot sta Ennio Morricone in Astor Piazzolla). V spomin Franca Serpe V parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu (rožni vrt) bodo danes ob 18.uri predstavili knjigo, ki je posvečena spominu preminulega profesorja klasične filologije Franca Serpe, ki je bil tudi priznani raziskovalec glasbe. 8 Četrtek, 17. maja 2012 TRST / tržaška knjigarna - Na kavi s knjigo Kakšen naj bo dober kriminalni roman O tem je govoril Tone Frelih, avtor treh romanov iz zbirke Umori Pisatelj Tone Frelih na včerajšnjem srečanju v Tržaški knjigarni kroma Gost včerajšnjega srečanja na Kavi s knjigo, ki je na sporedu vsako sredo dopoldne v Tržaški knjigarni, je bil slovenski filmski režiser, scenarist in pisatelj Tone Frelih, ki se nam je zagotovo že vtisnil v spomin. Pisatelj z zelo prijetnim glasom je našo knjigarno obiskal že lani, ko je predstavil svoj drugi roman iz zbirke Umori, tokrat pa je zvesto občinstvo lahko prisluhnilo predstavitvi Zamolčane resnice, tretjega romana iz omenjene zbirke. Pisatelj je včeraj razmišljal o primernih fabulativnih motivih kriminalnega romana, vprašanjih, na katera mora kriminalna zgodba ponuditi celovite odgovore ter o "verjetnosti', ki omogoča ali zavira bralčevo sprejemanje kriminalnega romana. Pisec kriminalk je uvodoma predstavil vsebino tretjega romana, v katerem avtor v ospredje postavlja kriminalno dejanje v majhnem družinskem podjetju. Tudi ta zgodba se, tako kot prejšnji dve, začne z že opravljenim kriminalnim dejanjem, ki ga mora razvozlati inšpektor Cene Dornik. »V tej tretji knjigi je moj inšpektor že zelo zoprn, tečen in naveličan svoje službe,« je včeraj pripovedoval Frelih, ki je obiskovalcem tudi razložil, zakaj so njegove knjige kratke in jedrnate. Po njegovem mnenju je v trenutku, ko je zločinec znan, čisto nepotrebno zavlačevati z zgodbo. Izvedeli pa smo tudi, da bralci avtorju med drugim tudi za- merijo, da v njegovih knjigah ni ljubezenskih motivov. S tem očitkom se avtor treh knjig iz serije Umori ne strinja povsem, saj njegove zgodbe imajo ljubezenski nastavek, nimajo pa erotičnega. Gost včerajšnje matineje je spregovoril na splošno tudi o žanru krimi- nalnega romana, v katerem je veliko kli-šejev, ob tem pa je avtor poudaril, da mora biti zgodba v kriminalki verjetna. Po njegovi oceni je verjetnost žanrske literature nujna, izjemno zanimiv avtor in govorec pa nam je tudi zaupal, na katera vprašanja mora odgovoriti vsaka kriminalka. Poleg osnovnih vprašanj kdo, kaj, kako, kdaj in zakaj, mene najbolj zanima vprašanje zakaj, je razlagal Frelih, ki je tudi dejal, da mu nekateri bralci zamerijo tudi dejstvo, da se njegovi romani končajo prehitro. Ta očitek je avtor zavrnil z argumentom, da se fabula mora razplesti, ena od temeljnih funkcij kriminalnega romana je namreč katarzičen konec, je menil Frelih. Prijeten pogovor s Tonetom Fre-lihom bi se lahko nadaljeval v nedogled, saj ga tržaška publika zelo rada posluša. A zaradi drugih obveznosti je moral avtor romanov Usodna laž, Truplo ob progi in Zamolčana resnica zapustiti Trst, vendar z obljubo, da bo na knjižne police kmalu prišla še četrta zgodba iz zbirke Umori. V tej knjigi pa se kot osrednji junak ne bo več pojavljal inšpektor Cene Dornik, ki se je v mojih knjigah postaral in ob koncu delovne kariere tudi upokojil, je pojasnjeval včerajšnji gost, ki je še obljubil, da pa ta priljubljeni lik ne bo povsem izginil s scene ... (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. maja 2012 JOŠT, VNEBOHOD Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 3.57 in zatone ob 18.21 Jutri, PETEK, 18. maja 2012 ERIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1007,7 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, veter 18 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 14,4 stopinj C. [12 Lekarne Do sobote, 19. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 (040 660438), Ul. Al-pi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dark shadows«. ARISTON - Film festival: »Nododocfets 6« - za informacije: www.nododoc-fest.org CINECITY - 16.30, 19.30, 20.00 »American pie, ancora insieme«; 18.50, 21.45 »Hunger Games«; 16.10, 19.05, 22.00 »The Avengers«; 18.35 »The Avengers 3D«; 16.40 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 16.15 »To Rome with love«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Chronicle«; 16.45, 19.40, 22.10 »The dark shadow«; 16.40, 19.45, 22.10 »Special forces - Liberate l'ostaggio«. FELLINI - 16.15 »Seafood, un pesce fuor d'acqua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.20 »100 metri dal paradiso«; 22.15 »Gli infedeli«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.30, 20.30 »Il primo uomo«; 18.20, 22.10 »Hysteria«. KOPER - KOLOSEJ - 21.30 »Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun«; 20.30 »Parada«; 19.10, 21.10 »Projekt X«; 20.40 »V deželi krvi in medu«; 21.40 »Varna hiša«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »Ameriška pita: Obletnica«; 15.50, 20.50 »Talisman«; 19.20, 21.20 »Projekt X«; 18.10 »Bojna ladja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Ulični ples 2 3D«; 15.20, 17.20 »Delfin (sinhro.)«; 16.00, 18.15 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 15.30, 21.10 »Maščevalci 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Temne sence«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »American pie, ancora insieme«; Dvorana 2: 18.45 »The Avengers 3D«; 16.15, 21.15 »The Aven-gers«; Dvorana 3: 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »Chronicle«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games«; 19.00 »Il richiamo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Dark shadows (dig.)«; Dvorana 2: 20.30 »The Avengers 3D«; 17.30 »100 metri dal paradiso«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Chronic-le (dig.)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »American pie, ancora insieme (dig.)«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Il primo uomo (dig.)«. H Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OV Palči-ca v Ricmanjih vas prisrčno vabimo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih našega vrtca v nedeljo, 20. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA vabimo na otvoritev razstave »Pridi k nam na šolo v Križ« v ponedeljek, 21. maja, ob 19. uri v šolskih prostorih. Odprta bo v torek, 22. in četrtek, 24. maja, od 8.00 do 15.30 ter v sredo, 23. in petek, 25. maja, od 8.00 do 13.15. M Izleti ENODNEVNI PUSTOLOVSKI IZLET V MOVIELAND (prvi park v Italiji posvečen filmskim uspešnicam) v organizaciji SKD Primorec bo v soboto, 16. junija (odhod s trga v Trebčah ob 6.30, prihod v večernih urah). Prijave in kotizacije zbiramo danes, 17. maja, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Info: 339-6980193. OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec v nede- -/ ljo, 20. maja. Prijave in informacije na +39339-6980193 ali skdprimo-rec@yahoo.it. SPDT obvešča, da je avtobusni izlet v Senovo na Bohorju napovedan za nedeljo, 20. maja, prenešen na drug datum. DRUŠTVENA PRODAJALNA na Op- činah obvešča, da je zbirališče za društveni izlet v soboto, 26. maja, ob 6.15 pred picerijo, Dunajska cesta 11/A. Odhod avtobusa ob 6.30. Zamudnikov ne čakamo. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 10. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je še možno do 30. maja. Pohitite! Informacije na tel. št. 335-5476663 (Vanja). SKD BARKOVLJE prireja izlet 10. junija. Na sporedu grad Snežnik, muzej polhov, maketa Cerkniškega jezera, muzej Cerkniškega jezera, multivizi-ja o jezeru v vseh letnih časih, kompletno kosilo. Za informacije 040415336 ali 333-2677384. Vpisovanja sprejemamo do 3. junija. SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja izlet v Tersko dolino v nedeljo, 3. junija, z osebnimi avtomobili. Zbiranje na križišču pred Opčinami, odhod ob 9. uri, ogled Barda (Lusevera) in tamkajšnjega muzeja v spremstvu Viljema Černa, maša ob 11.30, kosilo v restavraciji v Zavarhu in obisk kraške jame. Informacije in prijave: 3334546847 (Eva Fičur). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet po Romuniji in Srbiji od 5. do 10. junija. Ogledali si bomo: Oradea, Cluj Napoca, Targu Mures, pravljična Transilvanija s trdnjavskimi cerkvami in gradovi, rudnik soli Turda, bivališča grofa Drakule mesto Sighisoara in grad Bran, Brasov, narodni park v Karpatih, grad Peleš, Bukarešto, romunski parlament, največjo elektrarno v Južni Evropi Djerdap I, narodni park Djerdap, Beograd in še mnogo zanimivosti. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali du-san.pavlica@siol.net. SPDT vabi člane, ki se želijo udeležiti izleta na Dinaro od 23. do 25. junija, da se čim prej prijavijo. Vpise sprejema Livio: tel. št. 040-220155. r~- Škrjančekpoje na ves glas, ker danes svojo okroglo letnico praznuje Bobo Bass Nazdravili skupaj ti bomo vsi, zdravja in sreče zaželeli še mnogo, mnogo dni. Tvoji najdražji vsi H Čestitke Na fejst-bku je novica bila, da 1. aprila BOBO rojstni dan ima. To pa je bila velika šala, saj praznovanje je 17. maja! Danes 40 jih praznuje in z Alijano veselo poskakuje. Mnogo sreče mu želimo in na ves glas mu zav-pijmo: »Anuu Bjruu«. Pustna klapa Praprot. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi- lič. Tel. 040-229164. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PRI PIŠČANCIH je Silvano Ferluga odprl osmico. Vabljeni. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št. 329-1540629. Toplo vabljeni! V RICMANJIH št. 84 sta Zoran in Evina odprla osmico. V SAMATORCI so od 18. do 20. maja odprte sledeče osmice: pri Sonji in Ivanu, pri Cvetku in Zmagi, pri Ervi-nu, pri Davidu, pri Borisu, pri Sereni in Walterju ter pri Stanku in Almi. V ZABREŽCU je Mitja Zobec odprl osmico. Vabljeni. šolstvo - Licej A. M. Slomška Šport in kultura Srečali so se z vrhunskimi športniki, trenerji, novinarji Dijaki so se pobliže srečali z izjemnimi športniki ... V tednu od 16. do 21. aprila smo se dijaki 3. razreda družboslovnega li-ceja A. M. Slomška udeležili projekta »Sport e cultura«, ki je potekal v glavnem na šoli Volta, organiziral pa ga je licej Petrarca. Zelo dobro obiskana predavanja so se odvijala v obliki intervjujev, ki jih je vodil prof. Massimo Stera, s pomembnimi osebnostmi s področja športa oz. športnega novinarstva. Poleg srečanja z Giannijem Muro, o katerem je Primorski dnevnik že poročal, so nam predavali tudi Roberto Bruzzone, Ezio Ferin, Andrea Zorzi in italijanska ženska reprezentanca vaterpola. V ponedeljek nas je obiskal Roberto Bruzzone, ki nam je opisal, kako je doživel prometno nesrečo, v kateri je izgubil nogo. Kljub težavam je dobil moč, da je nadaljeval normalno življenje. Zdaj se profesionalno ukvarja s tre-kingom oz. daljšimi pohodi. Sodeloval je pri ustanovitvi društva, ki pomaga osebam s posebnimi potrebami. V torek nam je predaval Ezio Fe-rin, trener smučanja in windsurfa. V tem dnevu bi moral biti prisoten tudi njegov sin Andrea, toda je bil zaseden s športnimi tekmovanji. Ezio Ferin nam je po- vedal, kaj pomeni biti oče in trener lastnemu sinu. Predaval nam je tudi Andrea Zor-zi, bivši član odbojkarske italijanske reprezentance, ki je zmagala leta 1990 in 1994 svetovno prvenstvo. Razložil nam je, kako poteka življenje po zaključku izredne športne kariere in kako si je domislil nov poklic dokaj posebnega športnega novinarja. Predavanja trenerja in prvakinj evropskega prvenstva v vaterpolu pa se žal nismo udeležili. Letos smo se prvič udeležili projekta »Sport e cultura«, čeprav poteka že 13 let. Pobuda nam je bila zelo všeč, saj smo izvedeli veliko zanimivega. Projekt se nadaljuje v maju z moškim košarkarskim turnirjem igralcev, ki niso vpisani v FIP in ženskim odbojkarskim turnirjem igralk neregistriranih v FIPAV. 5. junija pa bomo sodelovali na sklepni trofeji SPORT&FUN, ki jo poklanja pokrovitelj pobude, tržaška pokrajina. To je zabavno tekmovanje-srečanje tržaških višjih srednjih šol, ki se ga bo udeležila tudi bosanska gimnazija iz Banja Luke. Dijaki 3. razreda družboslovnega liceja A. M. Slomška. / TRST Četrtek, 17. maja 2012 9 □ Obvestila OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi v Grudnovi hiši v Nabrežini od danes, 17. maja, zaprt do nadaljnjega. Informacije na tel. št. 040-2017372, urp@comu-ne.duino-aurisina.ts.it, faks 040201307. ODBOR PASTORALNEGA SVETA OPENSKE DEKANIJE vabi na srečanje g. Škofa G. Crepaldija s predstavniki vseh slovenskih župnij in slovenskih župnijskih skupnosti v okviru priprav na Sinodo tržaške Cerkve danes, 17. maja, ob 20. uri v Marijanišču na Op-činah. POLETNE DELAVNICE »Poletje s piko nogavičko«, namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolcem, v organizaciji SKD Primorec in v sodelovanju z JUS-om Trebče in AŠD Primorec bodo v Ljudskem domu v Trebčah od 2. julija do 3. avgusta. Predstavitev delavnic bo potekala danes, 17. maja, ob 16.30 v Ljudskem domu v Trebčah (ob zaključku gledališke predstave »Heidi«). Info na tel. št.: 339-6980193, pikanogavicka.treb-ce@gmail.com. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA - V okviru istoimenskega niza srečanj bo v petek, 18. maja, v prostorih Slovenske pro-svete v Ul. Donizetti 3 v Trstu srečanje, namenjeno mladim, z naslovom: Ali je uspešen politik lahko svetnik? Večer bo uvedel etnolog in sociolog Silvester Ga-beršček. Začetek ob 18.00. RAZPIS ZA DODELITEV PRISPEVKOV -Občina Zgonik sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine v Občini Zgonik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek. V ta namen je treba predstaviti prošnjo, ki je na razpolago na www.comune.sgo-nico.ts.it - albo pretorio in v Uradu za socialno službo občine, Zgonik, 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. RAZPIS ZA IZPLAČILO PRISPEVKOV ZA ZNIŽANJE NAJEMNIN - Občina Zgo-nik sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je na razpolago na www.comune.sgoni-co.ts.it - albo pretorio ter v Uradu za socialno službo, Zgonik 45. Rok za vložitev prošenj zapade 18. maja, ob 13. uri. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA sklicuje 25. deželni kongres v petek, 18. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. F. Filzi 14) ter v soboto, 19. maja, ob 9.30 v Večnamenskem središču v Špetru (Ul. Alpe Adria 67). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA vabi delegate članic in članov na redni Občni zbor, ki bo v petek, 18. maja, ob 16.00 v prvem in ob 16.30 v drugem sklicu na sedežu SKGZ v Trst (Ul. S.Francesco 20). ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da do petka, 18. maja, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki so organizirani s prispevkom tržaške pokrajine, na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. Brezplačno se lahko udeležijo otroci od 1 do 3 let, ki že obiskujejo jasli in od 3 do 12 let, ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Informacije in obrazci na www.provincia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN organizira v petek, 18. maja, ob 20.30 v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah javno srečanje za prebivalce na Krasu: »Energetski prihranek ob načrtovanju in obnavljanju stavb na Krasu«. Predavali bodo izvedenci, udeleženci pa lahko prosto posegajo. Vabljeni vsi. KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. maja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja ob 50. Prazniku češenj glasbeni festival »Prazničnih 50« v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«. V soboto, 19. maja, ob 21.00 Vlado Kreslin z Malimi bogovi, predskupina Kraški ovčarji; v nedeljo, 20. maja, od 18.00 dalje koncert narodno-zabavne glasbe s skupinami Erazem, Veseli Begunjčani in Alpski kvintet. Hrana in pijača vsak dan od 17. ure dalje. Na razpolago bodo tudi dodatne nočne vožnje avtobusa na progi 40 tržaškega javnega prevoza. Pokrovitelji prireditve so Občina Dolina, Pokrajina Trst, Slovenska prosveta in Zkb. 150 LET CERKVE IN 120 LET ŽUPNIJE SV. M. MAGDALENE V BAZOVICI Slovesna sv. maša bo v nedeljo, 20. maja, ob 10. uri. Vodil jo bo nadškof G. Cre-paldi. Pri maši pojejo MePZ I. Gruden iz Nabrežine, MePZ F. Gačnik iz Stranj in domači MePZ Lipa. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Gabrovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 333-8442509. OBČINA DOLINA v sodelovanju z župnijskima skupnostima iz Doline in So-cerba ter Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst, prireja v nedeljo, 20. maja, tradicionalno »Srečanje na Socer-bu«. Ob 16. uri bo sveta maša v cerkvi na Socerbu s sodelovanjem združenega zbora zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Edija Race-ta. OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavriloskim). Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL: posebna služba, kjer upokojenci dobijo informacije o njihovih pravicah in potrebnih postopkih, da lahko tudi na starost ostanejo doma (storitve za dostojno bivanje na domu; svetovanje za prejem prispevkov in predvidenih odtegljajev; pri pripravi pogodbe o zaposlitvi za osebo, ki upokojenca oskrbuje). Urniki: vsak torek 10.00-12.00 na sedežih: Barriera - Stara Mitnica 15, 040767548; Sv. Ivan - Ul. S. Cilino 44/A, 040-577062; Sv. Jakob - Ul. Frausin 17, 040-3474609; Sv. Ana - Ul. Zandonai 12, 040-823388; Rojan - Ul. Stok 9/A, 040-420622; Devin Nabrežina - Trg Sv. Roka 103, 040-2024053. KD IVAN GRBEC obvešča, da bo letni občni zbor potekal v društveni dvorani v ponedeljek, 21. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, razprava, odobritev obračuna za leto 2011 in proračuna za leto 2012, volitve. Sledil bo članski večer z družabnostjo. Vljudno vabljeni! SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih srenjske hiše v Gročani. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 23. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. PRIPRAVLJALNI ODBOR DNEVOV KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA iz Trsta in Združenje strokovnih pokuševalcev OLEA, s pokroviteljstvom Pokrajine in občin tržaške pokrajine, organizirata tečaj za pokuše-valce oljčnega olja. Tečaj se bo odvijal v KC Anton Ukmar pri Domju od 23. do 26. maja, trajal bo predvidoma 35 ur. Informacije na www.olea.info, segre-teria@olea.info ali direktno pri g. Ma-risi Cepach na tel. 328-7682365, mari-sa.cepach@regione.fvg.it. SLAŠČICE, SLADKE DOBROTE: kremne sladice, torte in piškoti. 15-urni tečaj bo potekal ob sredah (23. in 30. maja) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Gin- nastica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA - Trst vabi na srečanje na temo: »Skrb in pomoč bližnjemu ter delovanje in pobude istrske Karitas«, z g. Francetom Prelcem, predsednikom in duhovnim vodjo Istrske območne Karitas, v sredo, 23. maja, ob 19. uri v dvorani župnije Sv. Vincencija, Ul. Ananian 5/A. SKD LIPA BAZOVICA IN SKD GRAD BANI prirejata v nedeljo, 27. maja, pohod »Pastirske kamnite hišice v Bazovici -Naravna kulturna dediščina«. Pohod vodi Vojko Ražem. Zbirališče pri »ka-lu« v Bazovici ob 15.00. Pohod po ba-zovskih ledinah in dolinah bo trajal prib. 3 ure. Priporočamo primerno obutev in zaščito pred klopi. Toplo vabljeni. JEDILNIK LOW COST ZA USPEŠNE VEČERJE: od predjedi do sladice in večerja z velikim učinkom in nizkim budgetom je takoj nared! 15-urni tečaj bo potekal ob torkih (29. maja, 5. in 12. junija) v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Info: Ul. Gin-nastica 72, tel. 040-566360, ts@adfor-mandum.org. PRAZNIKV GABROVCU ODPADE zaradi napovedanega vala slabega vremena, odložen bo za dva tedna. Slavje ob 110-letnici društvene gostilne bo torej zadnji konec tedna v maju, kot napovedano pa bo program zaobjemal poleg enogastronomske ponudbe tudi kulturne točke ter udeležbo domačih kmetov, obrtnikov in umetnikov, ki se bodo predstavili na stojnicah. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob četrtkih: 31. maja, 7. in 14. junija od 16.30 do 18.30. Zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Informacije in prijave na tel. 040220155 (Livio). ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sev-nem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.-31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. DEKLICE POZOR! Vas mogoče zanima košarka? Bi se rade preizkusile v novi športni panogi? Pri AŠD Polet-košar-karski sekciji bi radi obnovili žensko ekipo. Vabimo deklice letnikov 2000/01/02 na srečanje, ki bo v petek, 1. junija, ob 18.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Čakamo vas! Informacije na tel. 335-7047612 (Mira). UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽINA prireja julija in avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 8. junija. Informacije na tel. 0402017370 (Urad za šolstvo). PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein obvešča, da bo poletni center potekal od 2. julija do 24. avgusta v otroškem vrtcu v Bazovici. Namenjen je otrokom od 3 do 10 let. Vpisovanje je možno na www.melanieklein.org ali na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in petkih od 9. do 13. ure in ob sredah od 16. do 18. ure. Info na tel. 345-7733569, info@melanieklein.org. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra za različne starostne skupine: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Vpisi: Pro-seška ul. 131 - Opčine, tel. 040212289, poletje@skladmc.org. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in začetniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramar-ski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.0011.00, tel. 040-422696, fax 0404529907, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. H Prireditve GLEDALIŠKA PREDSTAVA »HEIDI« (avtorica Johanna Spyri, dramatizacija in režija Lučka Susič), v izvedbi dramske skupine Radijski oder bo danes, 17. maja, ob 16.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Ob zaključku bodo vzgojitelji predstavili letošnje poletne delavnice »Poletje s Piko Nogavičko« v organizaciji SKD Primorec. OBČINA REPENTABOR vabi na predavanje dr. med. Dorjana Marušiča z naslovom »Srce in ožilje - kako jih varovati« danes, 17. maja, ob 18. uri v kulturnem domu na Colu. SPDT vabi člane in prijatelje na predavanje Nataše in Gordana Gladovič: Velika Dinara - najvišji vrh Hrvaške, ki bo danes, 17. maja, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. ODPRTE OSMICE V SAMATORCI V petek, 18. maja, ob 19.30 koncert Slavka Ivančiča in Klape Solinar; v soboto, 19. maja, od 9. do 19. ure na balinišču turnir v balinanju; ob 14. uri turnir v bri-školi; v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri start pohoda Pliskovica - Samatorca (2 uri); ob 14. uri v osmici pri Borisu turnir v šahu; ob 18. uri v cerkvici sv. Ur-ha koncert MePZ Rdeča zvezda. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, nastopi potujočih glasbenikov, vožnja s kočijami, stojnice, razstave. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva. SKD I. GRBEC, SKD S. ŠKAMPERLE IN SKD BARKOVLJE v sodelovanju z ZSKD vabijo v petek, 18., ob 19.00 v prostore Skd I. Grbec v Škednju in v soboto, 19. maja, ob 19.00 v prostore Skd S. Škamperle (Stadion 1. maja) na ponovitev gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Boža Hrvatič, Patrizia Jurin-čič in Elena Husu. SKLAD L. IN Z. POLOJAZ IN VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU organizirata okroglo mizo z naslovom »Večkulturnost: starši govorijo o svoji izkušnji v slovenski šoli«. Srečanje bo v petek, 18. maja, ob 17. uri v dvorani Bazlen, Palače Gopcevich. Pogovor bo uvedla Vlasta Polojaz, povezoval pa bo Marijan Kravos. SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRA-SJE prireja v petek, 18. maja, v Treb-čah kulturni večer. Ob 19. uri bo v Ljudskem domu nastopil Čezmejni dekliški zbor Krasje pod vodstvom Urške Fabijan, zatem bo v Hiški od Ljenčki-ce odprtje razstave fotografij Mitje Cernicha z naslovom Narava v barvah. Toplo vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Festival mladinskih orkestrov »Slavko Luxa« v soboto, 19. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopali bodo Mladinski orkester Godbe-nega društva Nabrežina, Šolski pihalni orkester glasbene šole Sežana in Mladinski orkester Godbenega društva Prosek. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonfata 6 s pokroviteljstvom ZKSD in Slovenske prosvete »... in navdušenje (še) traja«. Jubilejna veselica ob 30-letnici poimenovanja barkovljanske osnovne šole po F. S. Finžgarju in obnovitve domačega kulturnega društva. V nedeljo, 20. maja, začetek ob 16. uri z nastopom osnovnošolcev pred šolsko stavbo v Ul. Cerreto 19. Ob spremljavi Godbe na pihala s Proseka bo sledila povorka do sedeža društva, kjer se bo program nadaljeval. Vabljeni! SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA, Osnovnošolska skupina, vabi na premiero igre Kam so izginili kipci? (avtorica Kim Furlan, režija Tina Renar in Kim Furlan), ki bo v nedeljo, 20. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja ogled razstave Klimt: v znaku Hofmana in Secesionizma - Benetke, v nedeljo, 20. maja. Informacije na tel. 338-3476253 ali 040-774586. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 21. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na razgovor z zgodovinarko in časnikar-ko dr. Rosvito Pesek o obsežni monografiji »Osamosvojitvena vlada. Kako so gradili državo«, ki jo je ravno izdala pri Mohorjevi založbi iz Celovca. Začetek ob 20.30. FOTOVIDEO TRST 80 vabi v sredo, 23. maja, ob 18.30 v gostilno-picerijo na Opčinah, Proseška ul. 35, na otvoritev razstave fotografa Gina Dal Cola na temo Cvetje v Dolomitih. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira in vabi na ogled fotografske razstave Mareta Lakoviča »V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo«. Razstava bo na ogled v prostorih Bar Nanos na Razdrtem do nedelje, 3. junija. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. S Poslovni oglasi PODJETJE ZENITH C vabi k sodelovanju SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA za prodajo po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini Potrebne so: 1.izkušnje v direktni prodaji in pogajanjih; 2.odgovornost, samoiniciativnost, sposobnost reševanja problemov, delo v tea-mu, zavzetost pri doseganju ciljev dela; 3.znanje hrvaškega jezika; 4.znanje angleškega, madžarskega, nemškega in ruskega jezika so prednost; 5.poznavanje Office paketa; 6.zaželena je univerzitetna izobrazba, sprejemljiva je tudi izobrazba višje srednje šole, če so prisotne ostale zahtevane kvalitete. Takojšen sprejem na delo s stalno zaposlitvijo po 6-mesečni preizkusni dobi. Prošnjo s CV in dokazili poslati na e-mail: d.pizzul@pizzul.it Prošnje sprejemamo do 18.05.2012 0 Mali oglasi 50-LETNA IZKUŠENA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb, tudi 24 ur na dan. Tel. št.: 347-6082315. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 320-6303821 (v večernih urah). IŠČEM V NAJEM manjše stanovanje oziroma hišo na Krasu/v Bregu/v predmestju Trsta. Poklicati tel. št. 3455087930. ODDAM V NAJEM na Proseku prostor, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PODARIM dve simpatični, mesec stari mucki. Zainteresirani pokličite tel. št.: 338-1492876. PRODAJAM stanovanje v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice, 47 kv.m., prenovljeno v celoti leta 2003. Tel. 348-3667766. PRODAM stanovanje v 4-družinski hiši v Boljuncu, 100 kv.m., dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, taverna, vrt in prostor za avto. Cena: 185.000 evrov. Tel. 040-228186. PRODAM kompletni otroški voziček, sive in zelene barve. Tel. 338-6334861. PRODAM leseno pleskarjevo lestev, visoko 3,4m. Tel. št.: 040-412871. SCOOTER malaguti firefox F15 lc, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 348-1334399. Prispevki V spomin na drago Marto Husu vd. Štoka daruje Margherita Čukova 30,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Proseku. V spomin na dragega moža Alberta Derganca daruje žena Jožica 100,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje-Log. V spomin na dragega Mariota Furlana in Lučkota Puntarja darujeta Grazia in Frančko Stefančič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. 10 Četrtek, 17. maja 2012 AVTOMOBILI / kia - Kakovost korejskih avtomobilov se vidno izboljšuje Novi cee'd je večji, zmogljivejši, skratka zrelejši od predhodnika Nov samodejni menjalnik z dvojno sklopko - Štirje paketi opreme - Zanimiva cena Kiin model cee'd je bil star že 5 let, se pravi, da je bila obnova nujna. Ko so predstavili prvo generacijo cee'da so napovedali novo dobo za korejsko tovarno ter začetek proizvodnje v slovaški Želini. Novi kia cee'd je sedaj, večji, prostornejši in odločno bolje opremljen od predhodnega. Najbolj pa je opazen skok v kakovosti izdelave in uporabljenih materialov, ki so na visoki ravni. Novi cee'd je takoj prepoznaven najprej zaradi značilne maske hladilnika (tigrov smrček, pravijo Korejci, z njim lastno fantazijo), a tudi zaradi lepo vidne klinaste bočne linije avtomobila. Za sedaj je tu limuzinska različica cee'da, kaj kmalu pa bo prišel tudi kombi. Novi cee'd je oblikovno kombinacija že znanega ria in večje optime (ki je na italijanskem tržišču za sedaj še ne bomo videli), z dinamično, skoraj bi rekli športno podobo. Slednje je zanimivo zato, ker je novi cee'd postavljen na enako platformo kot predhodnik, a je zaradi malce daljše karoserije (431 cm), širših kolotekov in manjše višine (147 cm) ob enaki medosni razdalji videti precej bolj dinamično, športno in všečno. Vtis, ki ga ima voznik, ko sede v novinca je izredno pozitiven: zgornji del armaturne plošče je odet v mehko plastiko, gumbi so iz prvovrstne plastike, volanski obroč lepo sede v roko in ni tanek, namesto klasičnega analognega prikazovalnika hitrosti pa se nahaja digitalni zaslon (pri višji stopnji opremljenosti), ki poleg hitrosti (v analogni grafiki) prikazuje še Dida Novi cee'd ima dokaj dinamično linijo (zgoraj, panoramsko streho dobite za doplačilo (spodaj) celo vrsto pomembnih podatkov avtomobilskega računalnika. Ergono-mija in preglednost sta odlični, stikala lepo oblikovana, podrobnosti navdušijo - na primer ogrevan volanski obroč, zmogljivi »infotainment« sistem in še bi lahko naštevali. Predstavitev nove Kie je bila tudi priložnost, da se seznanimo z novim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko DCT, ki je namenjen 1600-kubičnim bencinskim različicam. Menjalnik je res odličen, primeren bo tudi za bolj zmogljive agregate. Cee'd bo kupcem na voljo z dvema bencinskima in dvema dizelskima motorjema. 1,4-litrski bencinski motor zmore 100 KM, 1,6-litr-ski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva pa 135 KM - oba motorja že poznamo od prej. Tudi dizelsko motorno paleto sestavljata dva poznana motorja, 1,4-litrski CRDi zmore 90 KM, 1,6-litrski pa 110 in 128 KM. Noben od motorjev torej ni ne vem kako športno naravnan, tudi v vožnji pustijo dokaj umirjen vtis. Naj omenimo tudi dejstvo, da kupci lahko za večino motorjev izberejo tudi ekološki paket eco-dynamics, ki obsega sistem start & stop, daljša prestavna razmerja v menjalniku in pnevmatike z manjšim kotalnim uporom: tako opremljena močnejša dizelska različica porabi v povprečju le 3,7 l/100 km in izpusti v zrak 97 g CO2 na kilometer vožnje. Cee'd bo na voljo v štirih paketih opreme (active, cool, class in platinum). Vstopna različica active je na voljo za najšibkejšo bencinsko in dizelsko različico, platinum pa za obe najmočnejši. Cena vstopnega bencinskega modela je 16.400 evrov, najdražjega turbodizla pa 23.850 evrov. Stran pripravil Ivan Fischer novost - Koncept predstavili v Pekingu Prihodnja škoda bo rapid Avto bo namenjen tako evropskemu kot kitajskemu trgu Nova kompaktna Škodina limuzina se bo imenovala rapid. Češki avtomobilski proizvajalec je to informacijo objavil pred kratkim v sklopu avtomobilskega salona AUTO CHINA 2012 v Pekingu. Novi mo- del bo v Evropi premierno predstavljen še letos. Od leta 2013 pa bodo rapid izdelovali in prodajali tudi na kitajskem tržišču. Kakšen naj bi bil videti ta kitajski model, razkriva predserijska študija missionL Chi- na, ki jo Škoda razstavlja v Pekingu. »Škoda je v okviru svoje strategije rasti začela z največjo modelsko ofenzivo v zgodovini družbe in bo v naslednjih letih v povprečju vsakih šest mesecev na trg pripeljala nov model,« je povedal predsednik uprave družbe Škoda Winfried Vahland na Ško-dini tiskovni konferenci v Pekingu. »Škoda rapid je naš naslednji novi model, ki je osrednjega pomena za našo rast in ki nam bo zagotovil močan zagon na mednarodnih trgih,« je še dejal. Škoda rapid je model, ki se bo v modelski paleti umestil med fabio in octavio. To bo privlačen družinski avto za segment, ki povsod po svetu beleži močno rast. Kakšna naj bi bila njegov dizajn in koncept, razkriva študija missionL. V okviru snovanja notranjosti za vozilo je avtomobilski proizvajalec med kitajskimi kupci opravil široko zastavljeno anketo, ker jim želi ponuditi avto, ki si ga dejansko želijo. »MissionL China« in prihodnji kompaktni model, ki bo sledil tej študiji, torej predstavljata idealno kombinacijo tradicionalnih vrednot Škode in specifičnih zahtev kitajskega trga. opel - Začetek električne mobilnosti Ampera za 100 km porabi le 2 evra Prejšnji teden se je začela prodaja nove Opel ampere, katere bistvo je v pogonu na električni pogon, ki za razliko od ostalih novodobnih hibridov dejansko pelje na elektriko, dokler ima za to početje dovolj energije. Za pogon v prvi vrsti skrbi elektromotor s 110 kW in 370 Nm navora, za podaljšan doseg pa je tu še bencinski 1,4-litrski Ecotec motor s 86 KM. Skupni doseg tako lahko znaša preko 500 kilometrov, medtem ko litij-ion-ski akumulatorji zagotavljajo energijo za 40 do 80 kilometrov vožnje. Izračuni so pokazali, da za 100 prevoženih kilometrov ampera v povprečju potroši za dobra dva evra električne energije. Neodvisne raziskave so pokazale, da je ampe- rin doseg vožnje izključno na energijo iz akumulatorjev, torej vožnje brez emisij, skladen s potrebami 80 odstotkov voznikov v Evropi, saj naj bi ti ne prevozili več kot 50 kilometrov dnevno. Novo ampero so prejšnji teden predstavili ministru za okolje Cliniju, ki je poudaril , da je danes električna mobilnost realnost. V Evropi so za letošnje leto predvideli prodajo približno 10 tisoč amper, od katerih so jih 7 tisoč že prodali. Naj omenimo še zanimiv podatek iz nemške raziskave, ki navaja, da bi se poraba električne energije v Evropi povečala za tri odstotke šele takrat, ko bi na cesti bilo milijon električnih vozil. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 17. maja 2012 1 1 GLOSA Zgodovina Furlanije med drugo svetovno vojno JoZe Pirjevec_ Naneslo je, da sem se zadnje čase večkrat dotaknil zgodovine Furlanije med drugo svetovno vojno. Ker z mlajšimi kolegi delam na projektu o prispevku slovenskih diplomatov pri oblikovanju zunanje politike Titove Jugoslavije, sem zastavil z nekaterimi med njimi vrsto intervjujev, ki so se izkazali nadvse zanimivi. Ko steče pogovor, se seveda ne omejimo samo na diplomacijo, ampak se dotaknemo celotne biografije sogovornika. Tako je na primer Gorazdu Bajcu in meni Anton Vratuša včeraj pripovedoval, kako so ga leta 1942 Italijani aretirali in ga poslali najprej v Gonars, pozneje pa na Rab. Od številnih bridkih izkušenj, ki jih je doživel v obeh taboriščih, pravi, ga je najbolj presunil prihod z živilskim vlakom iz Ljubljane na železniško postajo v bližini Gonarsa. Vklenjene ujetnike, ki jih je bilo približno štirideset, so karabinjerji peš odpeljali v taborišče, tako da bi ljudje videli, kakšne uspehe žanje italijanska vojska. Ob cesti je bil špalir otrok, ki so jih za to priliko načrtno pripeljali iz šol. Vpili so »banditi, banditi« ter na nesrečneže pljuvali. Fašistična vzgoja. »Vranova« omemba te epizode, me je spodbudila, da v današnji glosi spregovorim o polemiki, ki se je pred kratkim vnela med zgodovinarko Eleno Aga-Rossi in mano. V zborniku, posvečenem pokolu pri Porči-nju/Porzusu, ki je pravkar izšel pri založbi Il Mulino, se je omenjena gospa obregnila ob mojo interpretacijo dogodka, kakor jo na kratko podajam v študiji o »fojbah«. V moskovskih arhivih Kominterne sem našel namreč pismo Vincenza (Vittoria) Bianca, naslovljeno na Togliattija, v katerem mu je januarja 1945 prikazoval razmere v Furlaniji in govoril o napetosti, ki da obstoja med Oso- povci (belimi partizani) in (rdečimi) Gari-baldinci. Med drugim mu je tudi povedal, da so Osopovci pred kratkim pobili pet Gari-baldincev, kar je med slednjimi vzbudilo dosti hude krvi. Ta podatek sem navedel v svojem besedilu, da pojasnim atmosfero, v kateri je prišlo do pokola Osopovcev februarja 1945. Ker omenjena interpretacija kolegici ni bila všeč, saj ni v sozvočju z njeno, me je obtožila, da navajam dokument, ki ga v moskovskih arhivih ni najti. Reagiral sem tako, da sem ji na spletni strani italijanskega zgodovinskega društva posredoval vse potrebne podatke, na kar mi je odgovorila, da vir, na katerega se opiram, ni verodostojen. Očitno je bolj tehtna njena pripoved, ki ne sloni na nobenem viru. In kakšna je? Po njenem je ob koncu vojne prišlo do dogovora med italijanskimi komunisti in slovensko OF, da nova meja med Italijo in Jugoslavijo zaobjame del, če ne celotno Furlanijo - v prid Jugoslavije seveda. Ker so Osopovci temu nasprotovali in se postavili v bran domovine, so jih Garibaldinci pobili (verjetno po nalogu IX. Korpusa, ki je poveljeval eni od njihovih enot). Skratka, šlo je -tako sugerira Elena Aga-Rossi - za boj med izdajalskimi komunisti, hlapci slovenskih nacionalistov, in nedolžnimi patrioti (nič zato če so paktirali z X. MAS in verjetno tudi z Nemci). Takemu črno-belemu poenostavljanju zgodovine, ki očitno služi še vedno aktualnemu političnemu diskurzu o »agresivnih« Slovanih, sem se z argumenti postavil po robu. V upanju, da tudi na Kvirinalu berejo spletno stran italijanskega zgodovinskega društva. Kajti, kot znano bo predsednik Giorgio Napolitano konec meseca uradno obiskal Furlanijo. VREME OB KONCU TEDNA S šibkim anticiklonom prihaja izboljšanje Darko Bradassi Tudi včerajšnja druga in zadnja vremenska fronta ob tokratnem izrazitem preobratu »ledenih možev«, je bila po pričakovanjih nadvse solidna. Prinesla je precejšnje količine padavin, predvsem pa občutno ohladitev. Marsikje v gorah je snežilo, temperatura pa se je tudi ob morju spustila pod 10 stopinj Celzija. Ponovno je zapihala burja. Zgovorni so višinski podatki, ki jih je zabeležila radiosonda iz Campoformida pri Vidmu. Včeraj opolnoči je na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila +5,8 stopinje Celzija, včeraj opoldne pa na isti višini -0,9 stopinje Celzija. Ozračje se je torej v nekaj urah v povprečju od že itak razmeroma nizkega izhodišča še dodatno ohladilo za skoraj 7 stopinj Celzija. V popoldanskih urah je bilo ozračje nekaj več kot 8 stopinj Celzija hladnejše od dolgoletnega povprečja. Ničla se je spustila do nadmorske višine 1300 metrov, meja sneženja pa je bila na višini 700 do 800 metrov. Povsem zimska slika, torej. Ne smemo tudi pozabiti, da se je vse to dogajalo le nekaj dni po izraziti sobotni subtropski otoplitvi. Tedaj je radiosonda na isti višini namerila za ta čas verjetno rekordno temperaturo 18,4 stopinje Celzija. V štirih dneh so se torej višji sloji ozračja v povprečju ohladili za 19,3 stopinje Celzija! Gre prav gotovo za izjemno spremembo. Razlike v prizemnih temperaturah pa so mestoma celo presegale 20 stopinj Celzija. Preteklo soboto smo marsikje namerili 30 stopinj Celzija, včeraj pa manj kot 10 stopinj Celzija. Ničta izoterma je bila preteklo soboto na povsem poletni višini skoraj 4.000 metrov. V te ekstreme nedvomno sodi tudi sobotni vrtoglav padec temperature morja, ki ga je nameril ARSO. Med 23. uro in 8. uro v nedeljo zjutraj, torej le v devetih urah, se je morje ohladilo za neverjetnih 9 stopinj Celzija, kar se navadno zgodi v več mesecih. Ta nenavaden pojav sta povzročila izjemna ohladitev ozračja in močna burja, ki je dodobra premešala morje, slednje pa je bilo v globinah zaradi ostrih zimskih temperatur še zelo mrzlo. Po sinočnjem odhodu fronte se ozračje umirja. Na vrsti je sedaj anticiklon, ki nam bo prinesel več dni s precej stanovitnim in povečini sončnim vremenom, vendar nima nič skupnega z izredno vročim subtropskim anticiklonom, ki nas je zapustil v soboto. Ob prevladujočem sončnem vremenu bodo ponekod, predvsem v popoldanskih urah v goratem svetu, možne posamezne krajevne plohe, ki pa bodo iz dneva v dan manj verjetne. Postopno bo tudi topleje. Najnižjo temperaturo bomo namerili ravno danes zjutraj, medtem ko se bo živo srebro čez dan marsikje že dotaknilo 20 stopinj Celzija. Danes in jutri bo povečini sončno z občasno zmerno oblačnostjo, v popoldanskih urah pa bo lahko ponekod spremenljivo oblačno. V soboto in nedeljo bo povečini sončno in topleje. Najvišje dnevne temperature bodo do okrog 25 stopinj Celzija, ob morju pa bomo namerili kakšno stopinjo manj. V nedeljo popoldne se bo predvidoma že začela večati oblačnost pred novim poslabšanjem. Na sliki: vremenskafronta je sinoči zapuščala naše kraje, prihaja razmeroma šibak anticiklon cannes - Začel se je 65. filmski festival Na sinočnjem odprtju mladinski film z zvezdniško zasedbo Petinšestdeseti canneski festival se je sinoči odprl s celovečercem Wesa An-dersona Moonrise Kingdom. Pustolovsko pravljico, ki je slavni »croisette« na otvoritveni večer zagotovila prisotnost Brucea Willisa, Billa Murraya, Edwarda Norto-na in Tilde Swinton, zvezdniške ekipe, ki je še enkrat potrdila sijaj francoskega filmskega dogodka. Andersenov film, ki ga je režiser postavil na otok New Englanda leta 1965, pripoveduje o dvanajstletnih prijateljčkih Samu in Suzy, ki zbežita od doma prav na dan uničujoče ujme. Ob spominu na naravno katastrofo, ki se je seveda zapisala v zgodovino majhnega otoka, je delo tudi simpatična zgodba o prijateljstvu in glasbi, ki jo je mojstrska, skoraj slikarska roka kanadskega režiserja še kako prepričljivo oblikovala. Letošnjo obletnico bo Cannes v prihodnjih dveh tednih obeležil z za festival tipično mešanico avtorskega filma (Michel Haneke, David Cronenberg, Carlos Reygadas) in prisotnostjo nekaterih zvezd in zveznikov (v naslednjih dneh se bodo med drugimi po slavni rdeči preprogi sprehodili Brad Pitt, Nicole Kidman, Robert Pattison, Marion Cotillard, Sean Penn). Prihodnji teden bo na Azurno obalo prišla tudi pevka Kylie Minogue. Še posebej slavnostna je tudi podoba, ki so si jo prireditelji izbrali kot simbol petinšestdesetega festivalskega rojstnega dne: Marylin v črnobelem, ki ugaša svečko na torti. O zlati palmi letošnje izvedbe bo odločala žirija, ki ji bo predsedoval Nan-ni Moretti, ob njem pa bodo sedeli še režiserji Alexander Payne, Andrea Arnold, Režiser Wes Anderson in igralci Jason Schwartzman, Bruce Willis, Edward Norton, Tilda Swinton in Bill Murray (od leve), protagonisti filma Moonrise Kingdom ansa Raoul Peck in Hiam Habbas, modni krea-tor Jean Paul Gaultier ter igralec Ewan McGregor in igralki Diane Kruger ter Emmanuelle Devos. Med današnjimi filmi gre prav gotovo omeniti dokumentarec Roman Po-lanski: a film memoir, ki bo na sporedu v italijanskih kinodvoranah že jutri. Poldrugo uro trajajoči intervjuju obnavlja življenjsko zgodbo skoraj osemdesetletne-ga poljskega režiserja. Kot je o tem povedal tudi sam Polanski, je pristal na povabilo režiserja Laurenta Bouzereauja in prijatelja Andrewa Braunsberga, ki ga tudi intervjuja, da bi enkrat za vselej osebno spregovoril o dogodkih, ki so tako tragično zaznamovali njegovo življenje. Po-lanski se bo tako po desetih letih odsotnosti, odkar si je njegov Pianist zagotovil zlato palmo, spet vrnil v Cannes.(Iga) PISMA UREDNIŠTVU Na Razprtih obzorjih ni klopic Vsem bralcem toplo priporočam, da si ogledajo razstavo slikarskih del slovenskih zamejskih umetnikov Razprta obzorja, ki je postavljena v bivši tržaški ribarnici. Razstavo bodo zaprli čez mesec dni, 17. junija, zato je vendarle še nekaj časa za njen obisk, saj gre za enkratno priložnost, ki je ne gre zamuditi. In sedaj dobrohotna kritika: Razstava je vendarle velika in stati toliko časa pokonci, da si jo vso ogledamo, je kar utrudljivo. Ker bo razstava odprta še mesec dni, je še čas, da organizatorji poskrbijo za klopce, kjer naj bi se obiskovalci lahko usedli in odpočili. Marsikatera slika je vredna, da bi se sede bolje zagledali vanjo. Mislim, da bi bil strošek za najetje takih klopc minimalen. Le škoda, da niso organizatorji pomislili tudi na to, saj so domala vse galerije opremljene tako, da se obiskovalci lahko tudi usedejo. Filip Fischer Šentjakobski cerkveni pevski zbor V nedeljskem Primorskem dnevniku sem na 6. strani prebrala članek o Zori Perello. Lepo je, da spoznavamo svojo preteklost, da se zavedamo, kje so naše korenine, da (z)vemo kaj so naši predniki pretrpeli, da bi mi imeli lepšo bodočnost. Vendar moramo v primerjavi med preteklostjo in sedanjostjo iskati pozitivne strani; črnogledost nam ne pomaga - kvečjemu nas odvrne od tega, kar bi mi lahko pozitivnega storili. Na to sem pomislila, ko sem v članku prebrala besede »Tudi šentjakobskih pevcev ni, čeprav se sicer maloštevilen cerkveni zbor še oglaša med nedeljsko mašo«. Vsaka beseda ima svoj pomen, in besede ki imajo približno isti pomen lahko zadobijo bistveno različne odtenke. V šentjakobskem cerkvenem pevskem zboru poje petnajst pevcev. Če upoštevamo, da med italijansko mašo mladi (in manj mladi) brenkajo svoje popevke, ker italijanski verniki nimajo svojega pevskega zbora; in če upoštevamo, da ima ljubljanska stolnica približno isto število pevcev kot mi, se mi zdi beseda »maloštevilen« nekoliko neumestna. Slovenski pravopis razlaga besedo oglašati se: dajati zvoke, glasove (bolnik... se ne oglaša, muren se oglaša v travi, itd.). Beseda se mi zdi nekoliko omalo-važevalna za pevski zbor. Šentjakobskega cerkvenega pevskega zbora ne mislim kovati v zvezde: pojemo pri mašah in nimamo ambicij pevskega zbora. Trudimo pa se, da smo vsako nedeljo in vsak praznik prisotni, ker se zavedamo, kako važno je ohraniti slovensko besedo tudi v samem mestu. »Kako bi Zora danes doživljala svoje mesto?« berem v Primorskem dnevniku. Mislim in upam, da bi bila tudi na nas »maloštevilne pevce« ponosna - in vesela, da šentjakobski zbor še vedno poje in s tem nadaljuje več kot 150-letno tradicijo. Irena Pahor 12 Četrtek, 17. maja 2012 KULTURA / naš intervju - Pogovor s prevajalko Jolko MIlič ob izidu njene antologije Kosovelovih pesmi »Nebo je modro« ni treba v italijanščini napisati »modro je nebo« Antologijo Ostri ritmi-Aspri ritmi bodo danes ob 18. uri predstavili na Kosovelovi domačiji v Tomaju Jolka Milič pravi, da sicer nima kulta Srečka Kosovela, a da ji je pri njem všeč vse. Zato ni čudno, da je v antologijo Ostri ritmi - Aspri ritmi, ki je spomladi izšla pri Založništvu tržaškega tiska, skušala vključiti čim več Kosovelovih pesmi. »V tej knjigi so zbrani prevodi, ki sem jih bila že objavila v prejšnjih knjigah, in 150 novih,« pravi na svojem sežanskem domu, potopljena med knjige in časopisne izrezke. Kazalo Ostrih ritmov vsekakor šteje sedem strani. Dvojezična antologija, ki jo bodo danes ob 18. uri predstavili na Kosovelovi domačiji v Tomaju, je zadnji in največji izbor Kosovelovih prevodov, ki jih je podpisala Jolka MIlič. V njej je tudi bogat uvodni esej Mirana Košute, ki italijanskim bralcem predstavlja življenje in ustvarjanje kraškega pesnika, rojenega v Sežani leta 1904; ko je dvaindvajset let kasneje (l.1926) meningitis pretrgal njegovo življenje, je bil Srečko Kosovel neznano ime v slovenski poeziji, v resnici pa je bil s svojimi verzi povedal že vse, piše Košuta. Njegova poezija je popolna, dodaja Jolka Milič. Dvourni pogovor s sežansko prevajalko in publicistko je bil zanimiv in zabaven, spraviti na papir živahnost njenega razmišljanja pa dokaj težko. Kajti Jolka Milič je kot vulkan, iz katerega skoraj istočasno »bruhajo« anekdote, spomini, smeh, prevajalske izkušnje, bolj ali manj pikre pripombe, skoraj intimne izpovedi, ponoven smeh. Tako te na primer med ugotovitvijo, da je »najlepše lekcije dobila od Italijanov«, mimogrede opozori: »Vi v Trstu pozabljate, da nimate več mej in se sami getizirate; morali bi se dosti bolj vključevati tudi na slovensko stran, tudi sami več zahtevati. Piccolo ima na primer vsak dan stran o Istri, naravnost škandalozno se mi zdi, da Delo nima podobne strani o Slovencih v sosednjih državah.« Ampak povod za pogovor je bil izid antologije, za katero je Jolka Milič pripravila tako izbor kot prevode, zato smo se skušali omejiti na njeno prevajalsko delo in doživljanje Srečka Kosovela. Tistega Kosovela, ki ga vsi opisujejo kot majhnega, šibkega in bolehne-ga, umrlega za jetiko, »a je v resnici umrl za meningitisom in je bil za tisto dobo visok in postaven fant,« ki je bil, mimogrede, tudi »izrazito ljubezenski pesnik, izrazito strasten, izrazito mlad«. Spet »totalna mitologija je, da so Kosovelovi živeli v revščini: v tisti dobi je bil učitelj v vasi osebnost, zlasti pa na-dučitelj kot njegov oče: meščanska hiša, ki so si jo zgradili v Tomaju, je še danes vila, poleg tega je ena hčerka študirala v Nemčiji, dva v Ljubljani ...« Sežanska prevajalka svojega so-vaščana najraje imenuje Nesrečko. »Ne vem, ali jaz vplivam nanj napačno, ali on name ... Ampak vsi čutijo potrebo, da ga kaj popravijo.« Ko pa jih ti opozoriš na napako, se hudujejo. »To je pomanjkanje samozavesti in ne-pomanjkanje sa-moljubnosti. Tisti, ki so samoljubni, so zelo agresivni do svojih lastnih ljudi in zelo servilni do vsakega drugega. Jaz mislim, da imamo pravico, da se motimo, ampak tudi pravico, da rečemo: oprostite, sem se motil. Sem pa malo naveličana slišat, Jolka je hudobna, ona se vtika povsod, ona vse ve. Če hočeš samo, da bi bilo lepo napisano, če si vesten, si dlakocepec.« Jolka Milič pravi, da je na prevajalsko pot stopila domišljavo. »Kot vsi domišljavci, ki ustvarjalno prevajajo in pod to ustvarjalnost večkrat skrijejo neznanje jezika, enega ali drugega. Na začetku sem prevajala Kosovela, Šalamuna, Zlobca in druge avtorje. Prve Kosovelove prevode sem dala brat sestri. Rekla mi je: če nočeš prevajati Kosovela, piši v svojem imenu. Meni se je to mišljenje zdelo izredno pametno. Prevajalec zame ne ek-sistira. Kaj vi veste kdo je prevedel Tolstoja ali Baudelaira? Prevajalci ne eksi-stiramo, to je najbolj žrtvovana stroka. Vi imate na sebi šal, na njem je prav go- tovo kdo podpisan; prevajalci so tudi podpisani, jaz imam ogromno prijateljev prevajalcev, če pa me vprašate, naj naštejem deset njihovih knjig, jih ne znam našteti.« Jolki Milič nekateri očitajo, da prevaja preveč dobesedno. »To je večni refren: preveč dobesedno, semantično. Tega, da je bil Borges pristaš semanti-čnosti, niso brali. Če so prepričani, da so moji prevodi slabi, bi morali to dokazati in poiskati adekvatnega prevajalca, da jih popravi. Slabi prevodi škodijo Kosovelu.« Jolka Milič v tržaškem Ljudskem vrtu med prvo predstavitvijo zbirke Ostri ritmi ■ Aspri ritmi kroma Jolka Milič je prepričana, da prevajalci večkrat stojijo pred veliko skušnjavo, v katero jih sili hudič za njihovim hrbtom: dokazati, da so bolj pametni od avtorja izvirnika. »Tisti hudič, ki pravi: zasenči ga, naj rečejo, da so tvoji prevodi boljši! Jaz sem zbrala linijo poštenosti, če se da. Nebo je modro ni treba v italijanščini napisati modro je nebo. Sem tega mišljenja: za vsako besedo me lahko vprašate, zakaj sem jo izbrala. Zelo premišljeno izbiram besede, ker je ogromno sinonimov, nobeden ni prav enak. To pa me je spet naučila ita- nova gorica - Konec abonmajske sezone Zliv dveh skladateljskih govoric s koncertom Komornega zbora Ipavska Koncert zbora Ipavska je bil vrhunec letošnje sezone Koncert Komornega zbora Ipavska je bil nedvomno vrhunec letošnje abonmajske sezone Kulturnega doma v Novi Gorici, ki ga je publika s te in one strani meje nagradila s polno dvorano in toplimi aplavzi. Zahteven izbor skladb v duhu kulturnega prostora kjer se edinstveno stikajo slovenski, furlanski in italijanski svet ob zahodnem robu države, je v enem večeru povezal dva sodobna skladatelja, ki ustvarjata ob Tržaškem zalivu: primorskega ustvarjalca Ambroža Čopi-ja, enega izmed najbolj izvajanih zborovskih skladateljev pri nas, ter Marca Sofianopula, tržaškega skladatelja in glasbenega pedagoga, direktorja osrednje tržaške kulturne organizacije Cappella Civica del Comune di Trieste. Njuni izrazi so se na svojevrsten način prepletli v celoto. Prvi sakralni del večera, ki ga je na orglah sprem- ljal Gregor Klančič, je navdušil z zbranostjo, predanostjo in izjemno tenkočutnostjo pevcev ter njihovega zborovodje Matjaža Ščeka. Njegovo odločno vodenje ter posluh za mistične razsežnosti zahtevnih skladb je bil za poslušalce svojevrstno notranje doživetje, še posebej ko je zazvenel glas solistke Ane Kodelja. Drugi del je bil lahkotnejši - navdihovalo ga je ljudsko glasbeno izročilo, prepleteno z melodično domačo govorico različnih so-bivajočih jezikovnih skupin tega prostora. Matjaž Šček, izkušeni zborovodja, ki že leta daje močan pečat slovenskem zborovskemu petju, je s tem večerom svojim uspehom dodal še en biser. Program, ki bo s ponovitvami zagotovo le še bolj zorel, bodo ponovili tudi v drugih krajih, prvič že 24. maja ob 20.30 v cerkvi sv. Marka na Markovcu. lijanska literatka Valeria Sisto Comar, ki sicer ni naredila kariere, ampak je bila izredno izredno občutljiva. Ona je bila moja prva poslušalka. Spraševala sem jo, kaj mi svetuješ, meni je bolj všeč ta beseda ... Ona mi je rekla: ti imaš določeno besedno bogastvo in ni nujno, da imajo vsi enakega. Ti imaš besedne simpatije in boš zato ugajala tistim, ki imajo podoben besedni zaklad kot ti. Prevodi so namenjeni tujcem, ki jezika ne poznajo in bodo vzeli vse kot čisto zlato. Skušaj jemati vse besede nevtralno in jih postaviti na pesniški način.« Res pa je, da so nekatere pesmi težko prevedljive. Na primer Kosovelovi Bori. »Bori, bori, bori: ta o ti že pričara vzdušje tragedije. Pini, pini, pini pa seveda ne. Jaz recimo francoske poezije v slovenskem prevodu ne prenašam. Za- to tudi razumem Slovence, ki ne prenašajo mojih italijanskih prevodov. Tisti, ki imajo radi Darjo Betocchi, kujejo njo v nebo, tisti, ki imajo radi mene, pa mene. Zdaj je zelo modna Martina Clerici, pridna punca, simpatična tudi.« Jolka Milič spada v generacijo, ki je zrasla v Italiji, ni pa videla goreti Narodnega doma. Italijanskega jezika ni nikoli doživljala negativno. Zrasla je z italijanskimi prevodi. »Moja najtežja knjiga je bila Pod svobodnim soncem, čim sem prišla do Iztoka, nisem znala izgovoriti njegovega imena. Kadar mi kdo reče, da ne more prebrati Kocbek, ga razumem. Besed sulica ali kopje nisem nikoli slišala v svojem kraškem dialektu: šla sem k mami v pekarno in vprašala, kaj pomeni. K sreči smo imeli tako mamo, ki ni nič rekla, če nas je videla s knjigo. Če smo brali, smo zanje delali.« Knjig je na njenem sežanskem domu še vedno ogromno. Na mizi je v ponedeljek ležala debela zbirka Tomaža Šalamuna. »To sem dobila v dar, ker sem prevajala Aleša Štegerja. Rekla sem mu, ti mi šenkaš Tomaža Šalamuna, jaz ti pripravim La poesia di Aleš Šteger. Meni je krasno sedeti in prevajati: kadar prevajaš, ni treba misliti na svoje probleme, zlasti na tiste nerešljive (smeh). Zato si rajši delam jezikovne probleme, ali rešujem križanke in rečem: gospod bog, če si, jih reši ti, jaz jih ne znam.« Poljanka Dolhar foto atelje pavsic zavadlav mladinske revije - Aprilski Pastirček Razvijanje duhovne in bralne kulture v zgodnjem obdobju Revija Pastirček tudi v aprilski številki zgledno izpolnjuje svoje poslanstvo razvijanja duhovne in bralne kulture v zgodnjem bralnem obdobju, saj se je urednik s sodelavci za male radovedne bralce odpravil po aprilski duhovni poti. Aprila smo praznovali veliko noč, o kateri je v uvodnem pozdravu spregovoril tudi urednik Marjan Markežič, ki je vsem zaželel vesele praznike. Urednikovim besedam sledi pesmica Ivanke Zavadlav z naslovom Prišla je Velika noč, ki pripoveduje o tem največjem krščanskem prazniku. Simpatično pesmico je prispeval Vojan Ti-homir Arhar, ki v pesmici Oh, ta kuža! pripoveduje o kužku Pikiju, ki se obnaša prav nenavadno. Za glasbeno nadarjene bralce bo ravno prava uglasbena ob-hajilna pesem Ti vabiš me, ki jo je uglas-bil Patrick Quaggiato. Med leposlovnimi besedili naj omenimo zgodbico Ma-rize Perat z naslovom Gozdar Matija in sinice, v kateri je avtorica lepo opisala prijateljstvo med gozdarjem in sinicami. Barbara Rustja je za to številko pripravila nadaljevanje zgodbice o dojenčici in metuljčku. Zelo poučna in zanima pa je rubrika Berte Golob, ki nam vsak mesec posreduje jezikovne nasvete. V tokratni številki lahko beremo o poštarju in pismonoši, ki sta zaradi elektronske pošte zelo ogrožena. Duhovita pa je v obliki stripa pripovedovana pomladna zgodba, v kateri je mogoče izvedeti vse značilnosti spomladanskega obdobja. Za ljubitelje živali pa naj omenimo pripoved o koklji in piščetu, ki jo je pred davnimi časi napisal Anton Martina Slomšek. Ana Rupil pa je na enem mestu zbrala koristne informacije o koprivi. Del revije - tako kot veleva tradicija - osvetljuje tudi duhovne teme, ki so zelo poučne. To nedvomno velja za prispevek Walterja Grudine, ki je v sodelovanju z ilustratorko Paolo Bertolini Grudina pripravil zgodbo iz svetega pisma; tokrat lahko pobliže spoznamo, kaj se je zgodilo neke noči na vrtu Getse-mani. Božo Rustja nam v svojem prispevku razlaga, zakaj vrbi žalujki veje vise k tlom. Pastirčkove strani bogatijo še likovna delavnica, v kateri je tokrat mogoče dobiti nasvete za izdelavo kokošje družine, tu so tudi enigmatične igre in dopolnjevanke. Pastirček pa ne bi bil Pastirček, če ne bi imel rubrike Pastirčko-va pošta, v kateri so zbrana pisma in risbe naših šolarjev. Izletnikom pa bo prav prišla tudi potopisna rubrika Trije na potepu, ki jo vsak mesec pripravlja Marijan Markežič. Tokrat se je stric Maks s sopotniki odpravil v vas Vrhpolje, na dvorec Zemono, nato pa še v Vipavo. Prijeten nedeljski izlet so popotniki zaključili v gostilni z domačimi dobrotami sredi parka ... (sč) / SVET Četrtek, 17. maja 2012 13 grčija - Po torkovem propadu poslednjega poskusa oblikovanja vlade Grki bodo šli znova na volišča 17. junija V EU in Evropski centralni banki izrazili željo, da bi Grčija ostala v območju evra ATENE - Potem ko so v torek propadla pogajanja o oblikovanju nove vlade v Grčiji, so včeraj v Atenah sprejeli odločitev, da Grki 17. junija, že drugič v dobrem mesecu dni, znova odidejo na volišča. Ob vedno glasnejših ugibanjih o izstopu Grčije iz območja evra so medtem v EU in ECB izražali željo, da država v tem območju ostane, a je to odvisno od nje. Dogovor o tem, da bodo Grki po 6. maju že drugič odšli na predčasne volitve, so dosegli na srečanju grškega predsednika Karolosa Papuljasa z voditelji največjih grških strank. Do volitev bo Grčijo vodila prehodna vlada pod vodstvom začasnega premiera, vrhovnega sodnika grškega upravnega sodišča Panajotisa Pikramenosa. Pikramenos je povedal, da namerava oblikovati 12- ali 13-člansko vlado, v njej pa namerava ohraniti tudi nekaj sedanjih ministrov. Kot je dodal, bo edina naloga prehodne vlade pripraviti državo na nove volitve. Po besedah vodje grških komunistov Aleke Paparige so se na srečanju med drugim dogovorili, da začasna vlada ne bo smela sprejemati nobenih mednarodno zavezujočih odločitev. Prav tako ne bo sprejemala novih zakonov. Papariga je po srečanju za medije še povedala, da vodje strank niso dosegli konsenza glede nove vlade, zato je moral Papuljas v skladu z ustavo izbrati prehodno vlado za opravljanje tekočih poslov. V skladu z grško zakonodajo mora v primeru, da ni dogovora o premieru, predsednik države novega premiera izbrati med predsedniki vrhovnega, računskega ali upravnega sodišča. Leta 1945 rojeni Pikramenos, ki velja za strokovnjaka za pomorsko pravo, se je medtem pred mediji že pošalil, da je zaradi svojega priimka, ki v prevodu pomeni zagrenjen, naravnost idealen za položaj premiera v tem trenutku. Po njegovih besedah se sicer vsi strinjajo, da država preživlja težke čase in da je njen ugled treba ubraniti. Nove volitve so v skladu z grško zakonodajo nujne, ker so po volitvah 6. maja propadli vsi poskusi oblikovanja vlade. Zadnji neuspešen poskus je bilo torkovo srečanje predstavnikov strank pri predsedniku države. Danes se bo sešel parlament, ki so ga Grki izvolili 6. maja, vendar ga bodo najverjetneje že v petek ali soboto razpustili. Druge predčasne parlamentarne volitve v Grčiji v manj kot dveh mesecih bi lahko tudi odločile, ali bo ta država ostala v območju evra. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo Grki junija najverjetneje največ glasov namenili levičarski stranki Siriza. Ta nasprotuje varčevalnim ukrepom, ki jih je Grčija sprejela v zameno za mednarodno finančno pomoč. Dogajanje v domovini očitno zeli skrbi Grke, ki so po besedah predsednika Papuljasa v ponedeljek iz grških bank dvignili okoli 700 milijonov evrov. Papuljas je ob tem v torek izrazil pričakovanje, da se bodo dvigi še nadaljevali, kar pomeni, da je grški bančni sistem trenutno zelo šibak, v državi pa bi tudi lahko izbruhnila panika. V EU pa so v zadnjih dneh vedno glasnejši glasovi analitikov in politikov, da očitno ne bo druge možnosti, kot da Grčija zapusti območje evra. Možnost "mirnega izstopa" Grčije iz območja evra je po neuspešnih pogovorih predstavnikov grških strank v torek omenila tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi pa je včeraj izjavil, da si osrednja denarna ustanova območja evra "močno želi, da Grčija ostane v evrskem območju". Draghi je v govoru v Frankfurtu še ponovil, da pogodba EU ne predvideva izstopa iz območja skupne valute, prav tako pa ta odločitev ni v rokah ECB. A tudi več članov sveta ECB je v zadnjih dneh dopustilo možnost izstopa Grčije iz območja skupne valute, pri čemer naj to ne bi bilo usodno, če bi bilo izpeljano na mehak način. Take izjave sta med drugim podala guvernerja irske in belgijske centralne banke, Patrick Hono-han in Luc Coene. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je poudaril, da po- Prehodni premier Panajotis Pikramenos in predsednik Karolos Papuljas ansa gojev, pod katerimi so Atene dobile drugi paket pomoči v višini 130 milijard evrov, ni mogoče spreminjati. Izrazil je tudi željo, da Grčija ostane v območju evra. Kot je poudaril Barroso, je za verodostojnost Grčije in celotnega območja evra pomembno, da se dogovori spoštujejo. Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ponovil, da nova pogajanja o finančni pomoči Atenam ne pridejo v poštev. Španski premier Mariano Rajoy pa je opozoril, da bi bil izstop Grčije iz območja evra velika napaka. Ob tem je poudaril, da bo Španija vztrajala pri svojih zavezah za znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Zaradi težav Grčije se je v minulih tednih na mednarodnih finančnih trgih okrepil tudi pritisk na Španijo. Zaradi špekulacij o izstopu Grčije iz območja evra se v Španiji bojijo, da bi imel učinek padca domin zanje katastrofalne posledice. Sicer pa so se zaradi dogajanja v Grčiji tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi včeraj dodatno znižali, razmere pa skrbijo tudi naftne trge. Grčija bo sicer v okviru drugega paketa pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada, ki so ga dokončno potrdili marca, prejela 130 milijard evrov javne pomoči, poleg tega pa je Grčiji uspelo zagotoviti še odpis dolga v višini okoli 105 milijard evrov. (STA) nemčija Merklova odstavila Rottgena BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj odstavila ministra za okolje Norberta Rott-gena, kar naj bi bila neposredna posledica ponižujočega volilnega poraza njenih krščanskih demokratov na nedeljskih deželnih volitvah v najštevilčnejši nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija. Kanclerka je presenetljivo odločitev včeraj v Berlinu sporočila kar sama, brez Rottgena. Prav tako mu ni dala možnosti, da bi odstopil sam in si tako ohranil ugled. Za novega okoljskega ministra je že predlagala Petra Altmeierja, dosedanjega vodjo poslanske skupine Krščansko-demokratske unije (CDU) v bundestagu. Kot je dejala, je ministrstvo za okolje ključno za izvajanje njene politike zmanjševanja rabe jedrske energije in gradnje novih vetrnih in sončnih elektrarn. Projekt povečevanja rabe obnovljivih virov energije, težak več milijard evrov, je "osrednja politika" njene vlade, je poudarila. Na novinarski konferenci Merklova ni dovolila nobenih vprašanj novinarjev, pa tudi sicer je delovala precej napeto. (STA) finančni trgi - Napetost Pribitek španskih na nemške obveznice dosegel nov rekord FRANKFURT - Razlika med zahtevano donosnostjo za španske in nemške desetletne državne obveznice je včeraj presegla pet odstotnih točk in dosegla nov rekord. Med dopoldanskim trgovanjem je tako zahtevana donosnost za špansko desetletno obveznico dosegla 6,495 odstotka, medtem ko je donos do dospetja za nemško obveznico padel na novo zgodovinsko nizko raven 1,443 odstotka. Razlika je tako malenkost presegla pet odstotnih točk. V luči zaskrbljenosti trgov nad usodo Španije, predvsem njenega močno načetega bančnega sistema, in negotovosti glede prihodnjega razvoja grške dolžniške in politične drame, se krepi tudi pritisk na Italijo. Zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice se je tako včeraj zvišala za 0,1 odstotne točke na 5,9 odstotka in je blizu šestodstotne meje. Od začetka marca, ko je začelo popuščati nekajmesečno zatišje v dolžniški krizi območja evra, se je zahtevana donosnost na španske obveznice zvišala za dobrih 1,6 odstotne točke, na italijanske pa za dober odstotek. Že tako nizki donos do dospetja na nemške obveznice, ki veljajo za najbolj varne v Evropi, se je medtem znižal še za dodatnih 0,4 odstotne točke, zahtevana donosnost na francoske obveznice pa se je zvišala za vsega 0,2 odstotne točke. Donos do dospetja na slovensko desetletno obveznico je trenutno pri 5,47 odstotka, kar je 0,07 odstotne točke več kot ob začetku tedna. (STA) francija - Včeraj, dan po prisegi kot predsednik Hollande predstavil novo vlado s premierjem Ayraultom PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande je včeraj predstavil novo vlado, ki jo bo vodil Jean-Marc Ayrault (na sliki). Zunanje ministrstvo bo prevzel nekdanji premier Laurent Fabius, finance bo vodil Pierre Moscovici, ministrstvo za delo Michael Sapin, Arnaud Montebour-ga pa bo prevzel resor za reindustrializacijo. Dan po prevzemu položaja in imenovanju novega predsednika francoske vlade je bil včeraj tako postavljen tudi ministrski kabinet. Prvič pa naj bi nova vlada zasedala že danes, ko se bo sestala ob 15. uri. Fabius, ki bo zamenjal sedanjega zunanjega ministra Alaina Juppeja, velja za izkušenega politika, saj je bil že premier. Moscovici je bil vodja Hollandeove volilne kampanje, za tesnega zaupnika novoizvoljenega predsednika pa velja tudi Sapin. Notranji minister bo postal Manuel Valls, Jean-Yves Le Drian bo obrambni minister. Dosedanja voditeljica Zelenih Cecile Duf-lont pa bo postala ministrica za stanovanjsko problematiko. Vlada bo imela skupno 34 ministrskih položajev. Od tega jih bodo 17 prevzele ženske, s čimer bo imela nova francoska vlada kot edina vlada v Evropi enakopravno zastopanost obeh spolov. Medtem je Francija na včerajšnji dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala devet milijard evrov. Povpraševanje po francoskih obveznicah je bilo veliko, pri čemer so se obrestne mere na petletne papirje znižale, na papirje z daljšo ročnostjo pa zvišale. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, se je povprečna zahtevana donosnost na francoske obveznice z daljšo ročnostjo glede na minule dražbe nekoliko zvišala. Francija se je v preteklem obdobju nekajkrat že soočila s podražitvijo zadolževanja, kar je povzročilo dvome, ali ji bo uspelo povrniti državni dolg in omejiti javno porabo. Včerajšnja izdaja francoskih obveznic je bila prva po nastopu novega predsednika Holandea. Kot piše AP, so nekateri vlagatelji zaskrbljeni, da bo socialist s svojimi načrti za spodbuditev gospodarske rasti tudi skozi novo zadolževanje prestrašil vlagatelje. Spet drugi verjamejo v Hollandea in so prepričani, da Francije ne bo zadolževal prekomerno. (STA) mednarodno sodišče - Obtožen je vojnih zločinov in genocida med vojno v BiH V Haagu se je začelo sojenje nekdanjemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiču HAAG - Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je včeraj z uvodnim nagovorom tožilstva začelo sojenje nekdanjemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiču (na sliki), obtoženemu vojnih zločinov in genocida med vojno v BiH. Pred sodiščem v Haagu so medtem protestirali svojci žrtev iz Srebrenice. Tožilec David Groome je napovedal, da bo tožilstvo na sojenju nedvoumno dokazalo, da je bila "Mladičeva roka" v vseh zločinih, ki so jih njegove sile storile nad tisoči državljanov BiH "samo zato, ker niso bili srbske narodnosti" - od oblaganja Sarajeva do genocida v Srebrenici leta 1995. Skupni imenovalec teh zločinov je bila namera, da se trajno odstranijo Bošnjaki in Hrvati z območij, ki so si jih prisvajali Srbi. Poudaril je, da so zločini Mladičevih sil ponekod dosegli raven genocida. Kot primere je ob poboju 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 navedel pregon in uboje Bošnjakov po vsej BiH leta 1992 ter obstreljevanje sarajevske tržnice Markale 5. februarja 1994, ko je topovska granata zahtevala 68 življenj. "Do trenutka, ko so Mladič in njegove enote ubi- le tisoče v Srebrenici, so bili dobro izurjeni v veščini ubijanja in učinkovitem etničnem čiščenju," je dejal tožilec, medtem ko ga je Mladič brezizrazno poslušal. Mladič je točno pred 20 leti postal poveljnik Vojske Republike srbske in "zločinskega načrta" etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva, ki jo je uresničil z vojaško silo, je poudaril tožilec. Po obtožnici je Mladič "dobil mandat vodstva bosanskih Srbov, da izkleše meje nove srbske države", ki sta jo osmislila predsednik Republike srbske Radovan Ka-radžič in predsednik skupščine Republike srbske Momčilo Krajišnik. Kot je poudaril tožilec, so to potrdili v šestih strateških ciljih, ki jih je skupščina Republike srbske na pobudo Karadžiča sprejela maja 1992 - na isti seji, na kateri je bil Mladič imenovan za poveljnika. Prvi in najbolj pomemben cilj je bila ločitev Srbov od Hrvatov in Bošnjakov v BiH, kar pomeni, da "se radikalno spremeni etnična razporeditev v BiH". Med cilji je bila tudi delitev Sarajeva, vzpostavljanje koridorjev med srbskimi deli. Mladiča je tožilec obtožil, da je imel Sarajevo med obleganjem "v svoji dlani" in da ni niti najmanjše dileme, da je po pooblastilu Ka-radžiča "nadziral obstreljevanje Sarajeva". Navedel je grožnjo, ki jo je Mladič izrekel častniku Unproforja: "Prepričani bodite, da se bo Sarajevo treslo ... Padlo bo več granat kot v vsej vojni". Dnevno so na mesto sile bosanskih Srbov v povprečju izstrelile 329 granat, umrlo je najmanj 11.541 ljudi. Kot dokaz je navedel Mladičev ukaz, ko je prepovedal napade na civilne cilje brez njegovega izrecnega dovoljenja. Navedel je tudi takratnega predstavnika ZN Davida Harlanda, ki je bil skoraj vso vojno v Sarajevu, da sta Karadžič in Mladič obstreljevanje Sarajeva imela za "pipo nasilja, ki sta jo odpirala ali zapirala glede na to, pod kakšnim pritiskom mednarodne skupnosti sta bila ali kaj sta hotela izsiliti od bošnjaške strani". Predstavnik tožilstva je pokazal Mladičeve ukaze, da držijo Sarajevo "pod tesno blokado" in posnetke smrti civilistov med 44-me-sečnim obleganjem. Navedel je tudi izjavo Mladiča, da je "Sarajevo blokiral z vseh štirih strani, da ni izhoda" in da so "kot v mišelovki". Množičen pregon Bošnjakov in Hrvatov iz Bosanske krajine, ki jo je sprva izvedla JLA, nato pa Mladičeva vojska leta 1992, pa je bil del kampanje za uresničitev drugega strateškega cilja - vzpostavitve posavskega koridorja med zahodnimi in vzhodnimi ozemlji, ki ga je vodstvo na Palah označilo kot del bodoče srbske države, je dejal Groome. Kot dokaz je navedel Mladičeve vojne zapiske. Mladiča sodišče v enajstih točkah obtožuje za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid med voj no v BiH, ki je med letoma 1992 in 1995 zahtevala najmanj 100.000 življenj. Mladič je zavrnil nagovor sodnikov. 70-letnik se sicer v dosedanjih nastopih ni želel izreči o krivdi in je sodnik zato zabeležil, da se je izrekel za nedolžnega. Vztraja pa, da je le vodil bosanske Srbe pri uresničevanju njihove legitimne pravice. (STA) 1 4 Četrtek, 17. maja 2012 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it sovodnje - Drugi sklop del naj bi bil zaključen pred koncem prihodnjega leta Pred širitvijo obrtne cone gorica - Volitve »Za SSk 47 odstotkov še razlastitveni postopek slovenskih Za priključitev na plinsko omrežje se zanima 130 občanov iz Rupe in s Peči Prvi sklop del za širitev sovodenjske obrtne cone, v okviru katerega bodo speljali plinsko napeljavo od Malnišča do tovarne Kemika, je trenutno zamrznjen. Dela, ki so se začela decembra, je sicer podjetje Edilgas v dobri meri že izvedlo, urejanja dveh končnih delov trase - pri omenjeni Kemiki in Malnišču - pa se delavci še ne morejo lotiti. »Prvi problem se je pojavil pri polaganju cevi na območju železniškega podvoza, saj je družba italijanskih železnic zamujala z izdajo dovoljenj, na Malnišču pa se je zataknilo pri razlastitvenem postopku,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin. Odgovorni za občinski tehnični urad Paolo Nonino je pojasnil, da se problem z železnicami rešuje, dela pa kljub temu - vsaj zaenkrat - ne morejo steči. »Delavci se bodo vrnili, ko bomo zaključili po- stopek razlastitev oz. vzpostavitve služnosti na vseh zemljiščih, tudi tistih, ki so vključena v območje izvajanja drugega sklopa del, torej prave širitve obrtne cone,« je povedal Nonino, po katerem je občina že sprožila razlastitveni postopek, ki zadeva nekaj manj kot 60 lastnikov zemljišč: »Pred časom smo pripravili tudi prvi predlog odškodnin, s katerim pa se skupina občanov na Malnišču ni strinjala. Zato se je postopek nekoliko zavlekel in ne moremo točno predvidevati, kdaj se bo zaključil. V kratkem bomo vsekakor objavili preliminarni odlok s ponudbami odškodnin.« Ko bo vprašanje razlastitev rešeno, bo občinska uprava, ki je med tem od podjetja Est Reti Elettriche prevzela vodenje postopka, lahko objavila razpis za izbiro izvajalca, ki bo poskrbel za drugi sklop del. »Upamo, da bo do tega lahko prišlo že jeseni,« je Delavci podjetja Edilgas med polaganjem cevi za plinsko omrežje bumbaca povedal Nonino. V okviru drugega sklopa del, ki naj bi se zaključil pred koncem prihodnjega leta, bodo poskrbeli za napeljavo vode in elektrike, ki bosta služili podjetjem, ki se bodo v obrtno cono vselila, za ureditev notranjih cestnih povezav in parkirišč ter za gradnjo nove ceste, ki bo obrtno cono povezovala s Štradalto. »Še vedno odprt bo ostal problem Štradalte od podvoza do križišča za Peč, saj obnova te ceste ni vključena v projekt širitve obrtne cone. Zaenkrat smo naročili izdelavo študije, da bi ugotovili, koliko denarja bi bilo potrebno vložiti v ta poseg,« je podčrtala Floreninova. S širitvijo obrtne cone, za katero je goriška Trgovinska zbornica pred leti dodelila sovodenjski občini okrog dva milijona evrov, je posredno povezano tudi drugo vprašanje. Odločitev prejšnje občinske uprave, da se v sklopu teh del razširi plinsko SINDIKAT CGIL Susanna Camusso bo jutri z delavci v Tržiču Generalna tajnica sindikata CGIL Susanna Camusso bo jutri, 18. maja, v Tržiču. Ob 9. uri se bo udeležila zborovanja delavcev ladjedelnice Fin-cantieri, ki bo potekala v menzi obrata. Spregovorila bo o aktualnih problematikah, predvsem o mobilizaciji CGIL proti reformi italijanskega trga dela, za katero se zavzema Montije-va vlada. Govor bo seveda o krizi in njenih učinkih na ladjedelništvo. omrežje do tovarne Kemika, je namreč za prebivalce Rupe in Peči odprlo možnost, da bi svoja stanovanja priključili na plinovod. Pred časom je zato občina priredila srečanje z občani, na katerem je predstavnik pristojne družbe spregovoril o tej možnosti, zanimanje za priključitev pa je doslej izrazilo 130 družin. »Izjave o interesu smo oddali inženirju Rosariu Lo Casciu, ki jih bo do sredine junija preučil in preveril, koliko bi znašala investicija, kolikšen del bi lahko krila družba za upravljanje plinskega omrežja in koliko bi morali prispevati občani. Nato bomo priredili še eno javno srečanje. Lo Ca-scio je vsekakor ocenil, da je prejšnja uprava pametno odločala o trasi plinske napeljave, saj je v današnjih okoliščinah za območja, ki še niso metanizirana, priključitev na omrežje skoraj nemogoča,« je zaključila Floreninova. (Ale) gorica-tržič Romoli nad Razzinija, ker zahteva le obstoj tržiške porodnišnice Deželni svetnik Severne lige Federico Razzini je včeraj izjavil, da je treba čim prej izbrati le eno porodnišnico za goriško pokrajino, »drugače tvegamo, da bomo zapravili porodnišnici tako v Gorici kot v Tržiču, otroci iz Goriške pa se bodo rojevali le v tržaškem Burlu«. K temu je dodal: »Številke in podatki o porodih, ki jih je posredovalo vodstvo zdravstvenega podjetja, govorijo jasno in pravijo, da z ozirom na stroške, na kakovost in na letno število porodov lahko preživi le porodnišnica v Tržiču. Če bo primerno ojačena, bo lahko zajezila pobege staršev v tržaško bolnišnico ali v Palmanovo.« Razzini, ki je hkrati občinski svetnik v Tržiču in član deželne svetniške komisije za zdravstvo, se je v svojih besedah obregnil tudi ob »tiste politike, ki na temo zdravstva izvajajo demagogijo ter se spuščajo v lažne in sterilne lokalpatriotske bitke«. Včerajšnje Razzinijeve izjave so takoj izzvale polemičen odziv goriškega župana Ettoreja Romolija: »Če Raz-zini trdi, da mora porodnišnica ostati le v Tržiču, bom jaz trdil, da mora porodnišnica absolutno ostati v Gorici.« Dejstvo, da je ligaški politik kot strela z jasnega prišel na dan s takšno zahtevo, ne da bi na to temo potekala temeljita in strokovna razprava, je za Romolija nerazumljivo: »Problema ne bomo reševali z gromkimi izjavami. Takoj bom stopil v stik z vsemi dejavniki, zato da razčistimo vprašanje o usodi porodnišnic.« gorica - Občinski odbor nastaja Stranka UDC je ošibljena, bo Sartori res podžupan? Potrjeni župan Ettore Romoli zagotavlja, da bo sestavo novega občinskega odbora sporočil v ponedeljek ali najkasneje v torek, saj spričo dogajanja zadnjih dni še ni dorečena. Pogovori s koalicijskimi partnerji še vedno potekajo, vse bolj pa kaže, da se že »trese« podžupanov stolček, še preden bi ga Roberto Sartori sploh zasedel. Ravno včeraj pa je župan podpisal sklic prvega zasedanja občinskega sveta: na umestitveni seji se bo sestal 28. maja. V javnosti se pojavljajo imena novih odbornikov, a je uporaba pogojnika obvezna. Iz Romoli-jeve liste naj bi v odboru ponovno sedeli Silvana Romano, Guido G. Pettarin in Francesco Del Sordi. Pridružil naj bi se jim Rodolfo Ziberna, ki naj bi od Antonia Devetaga »podedoval« kulturni resor. Alternativa Ziberni naj bi sprva bil Dario Obizzi, ki pa se vse maj omenja na odborniškem mestu; če bo Ziberna vstopil v odbor, naj bi Obizzi pristal na stolčku predsednika goriškega univerzitetnega konzorcija, ki ga trenutno še vedno zaseda Ziberna. Iz vrst Severne lige bo v odboru spet Stefano Ceretta, medtem ko naj bi listo Per Gorizia zastopala Arianna Bellan, ki je že bila predsednica mladih podjetnikov v deželni zvezi Confindustria. O vstopu druge ženske je Romoli včeraj izjavil: »Za sabo ima že le- po poklicno kariero, v volilni kampanji je bila bojevita. Čakam le, da mi občanska lista uradno sporoči, ali je ona odborniški kandidat.« Odbornika zahtevajo Upokojenci: to naj bi bil Alessandro Vascotto, ki je po odstopu nosilca liste Luigija Feronija že vstopil v občinski svet. Okoliščina, da imajo Upokojenci v občinskem svetu tri svoje predstavnike, pa je ošibilo zahtevo stranke UDC po podžupanskem stolčku. To mesto je tajnik stranke Leonardo Zappala »rezerviral« za Roberta Sarto-rija; kdor spremlja politično kroniko v Gorici, ve, da je bil Sartori pred petimi leti v občinski svet izvoljen z glasovi Ljudstva svobode, a je sredi mandata polemično odšel iz stranke in prestopil v svetniško skupino UDC. Očitno se mu je prestop obrestoval, če tajnik Zappala zahteva zanj podžupansko mesto. Stranko UDC pa je pravkar jezno zapustil Emilio Baiocchi, ki je med strankarskimi kolegi na volitvah prejel največ glasov, a ga Zappala ni predlagal ne za podžupana ne za odbornika. Z Baiocc-hijevim odhodom - napovedal je, da bo v občinskem svetu zastopal svoje novo gibanje »Fuori l'Italia dall'Unione europea e dall'euro« - ima UDC le še dva svetnika. Če velja logika številk, imajo večjo pravico do podžupana Upokojenci s tremi svetniki. preferenc« Goriško pokrajinsko vodstvo stranke Slovenska skupnost (SSk) je ocenilo volilni izid v Gorici in posebej izpostavlja dejstvo, da je stranka prejela 46,88 odstotka slovenskih preferenčnih glasov v goriški občini. V imenu stranke pokrajinski tajnik Julijan Čavdek pravi: »SSk se zahvaljuje vsem volivkam in volivcem, ki so svoj glas oddali strankinim kandidatom na listi Demokratske stranke. Zaupanje v slovensko stranko, v njen program ter kandidate Wal-terja Bandlja, Alenko Drobež, Marilko Kor-šič in Božidarja Tabaja je navrglo lep uspeh, ki se kaže v skupnih 443 preferenčnih glasovih in treh izvoljenih. V občinskem svetu bodo sedeli Marilka Koršič (150 preferenc), Walter Bandelj (145 preferenc) in Božidar Tabaj (120 preferenc). Alenka Drobež, ki je prejela 28 preferenčnih glasov, ni bila izvoljena v občinski svet.« V SSk izpostavljajo, da so njeni štirje kandidati prejeli 4,62 odstotka skupnega števila oddanih preferenc (9.586). »Ta rezultat predstavlja pomemben napredek, saj so pred petimi leti štirje kandidati SSk prejeli 381 preferenčnih glasov, oziroma 3,7 odstotka vseh preferenc (10.296). Dober rezultat potrjuje tudi dejstvo, da je SSk povišala glasove, kljub temu, da se je število volivcev precej znižalo. Leta 2007 je bila volilna udeležba 69,92-odstotna, letos pa le 61,10-odstotna,« pravijo in dodajajo: »SSk obenem ugotavlja, da je poraz, ki sta ga doživela levosredinska koalicija in županski kandidat Giuseppe Cingolani, jasna. Kljub temeljitemu pripravljalnemu delu in požrtvovalnemu prizadevanju vseh je ocena goriškega volilnega telesa nasprotna s pričakovanji. V tem smislu bo znotraj levosredinske koalicije potreben resen razmislek, saj je jasno, da v tem trenutku ni pogojev za zmago nad des-nosredinskim taborom. To je še toliko bolj problematično za Slovence, ki strnjeno nastopamo v levosredinski koaliciji in bomo torej še nadaljnjih pet let v opoziciji.« SSk zaskrbljeno gleda na novo petletno desno-sredinsko upravo goriške občine tako iz vidika splošnega razvoja kot tudi iz vidika izvajanja določil zaščitne zakonodaje. »SSk bo v naslednjih dneh sklicala pristojne strankine organe, ki bodo volilni nastop analizirali na podlagi rezultatov, še posebno z vidika nastopanja Slovencev. Največ preferenc je prejel David Peterin (219), ki je bil edini predstavnik slovenske komponente v Demokratski stranki. Sledijo mu trije kandidati SSk. Vsi štirje bodo sedeli v občinskem svetu v svetniški skupini Demokratske stranke, ki bo imela skupno sedem svetnikov. Kako bo ta skupina oblikovana, kdo bo njen načelnik, kakšen bo njen naziv ipd., pa je stvar njene avtonomije in mora biti izraz njene sestave. Zato ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi prišlo do imenovanja slovenskega načelnika skupine.« Julijan Čavdek dalje ugotavlja, da so vsi slovenski kandidati skupno prejeli 945 preferenc, kar predstavlja 9,86% od vseh preferenčnih glasov. Od tega ima SSk 46,88 odstotka (443) vseh slovenskih preferen-čnih glasov, Slovenci (brez SSk) v Demokratski stranki 31,75 odstotka (300), slovenska komponenta v Demokratski stranki 23,17 odstotka (219), sledijo SEL z 11,64 odstotka (110), Forum s 4,23 odstotka (40) in Zveza levice s 2,65 odstotka (25). »SSk ima torej skoraj polovico vseh slovenskih preferenčnih glasov. Pri tem je potrebno upoštevati, da bi s samostojnim nastopom prejela več glasov - na deželni volitvah leta 2008 je lista SSk v občini Gorica dobila 835 glasov -, a bi pri tem verjetno izvolila manjše število svetnikov,« zaključuje strankin pokrajinski tajnik. Julijan Čavdek / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17 . maja 2012 1 9 števerjan - Občina izbrala izvajalca nova gorica Kljub negotovosti poleti JgjJ naložba v fotovoltaiko udarilo po S paneli bodo opremili šolo, vrtec in županstvo, priključili pa bodo tudi del javne razsvetljave podjetnikih Kljub negotovosti, ki so jo na področju fotovoltaike ustvarile napovedi Montijeve vlade o predčasni uvedbi petega projekta »Conto energia«, bo štever-janska uprava do konca izpeljala projekt, za katerega se zavzema že dve leti. V prihodnjih mesecih bo s sončnimi elektrarnami opremila tri javna poslopja, kar bo omogočilo znižanje stroškov za energijo in večjo zaščito okolja. Fotovoltaične naprave bodo dobili županstvo, otroški vrtec in stavba osnovne šole Alojz Gradnik, ki bodo postali energetsko samozadostni. »Dela se bodo predvidoma začela junija. Pred nekaj tedni smo objavili razpis za izvajalca, ki smo ga na podlagi najboljše ponudbe že izbrali. Na izklicni ceni 250.000 evrov je podjetje zagotovilo 6,6-odstotni popust,« je povedal pristojni občinski odbornik Milko Di Battista, po katerem bo v kratkem prišlo še do dokončnega imenovanja, objave na razglasni deski in podpisa pogodbe: »Če ne bo težav, se bodo sredi junija lahko že začela dela, ki naj bi trajala približno dva meseca.« Odbornik je podčrtal, da bodo v okviru namestitve fotovoltaičnih sistemov opravljena tudi nekatera gradbena dela - na strehi županstva bo treba npr. premakniti dimnik -, tudi ta pa so bila vključena v razpis. »Kje se bodo dela začela, je še težko napovedati. Odvisno bo od opreme, saj zgleda, da podjetja s težavo dobivajo material. Prednost naj bi vsekakor imela šola,« je pojasnil Di Battista. Osnovno šolo bodo opremili z dvema ločenima sistemoma z močjo 19,9 kW. Ena naprava bo služila za potrebe šole, druga pa za javno razsvetljavo. Okrog 12,5 kW bo moč fo-tovoltaične naprave, s katero bodo opremili vrtec in ki bo služila tudi za bližnji socialni center, moč naprave na strehi županstva pa bo okrog 8 kW. Di Battista je povedal, da se je ideja za namestitev fotovoltaičnih naprav porodila upravi že pred dvema letoma, zaradi potrebe po spremembi regulacijskega načrta, pridobitvi dovoljenj, dokončni dodelitvi denarja od prodaje energetskega sektorja družbe Iris, s katerim bodo krili levji delež naložbe, ter zaradi počasnosti birokracije pa se je postopek zavlekel. »Ker smo v ta projekt vložili veliko truda, sem v zadnjih mesecih s težkim srcem spremljal novosti na področju sistema spodbujanja in financiranja fotovoltaičnih sistemov. Montijeva vlada je napovedala predčasno uvedbo petega projekta "Conto energia", ki prinaša precejšnje spremembe, zaradi katerih bi bile ugodnosti bistveno manjše. Izbirati bi bilo npr. med prispevki na proizvedeno količino elek- trične energije "Conto energia" in mehanizmom "Scambio sul posto", ki sta zdaj združljiva. Dokončna odločitev vlade je še vedno ovita negotovost, saj nihče ne ve, ali bo nov sistem startal že julija ali šele oktobra, mi pa smo vseeno sklenili, da projekt izpeljemo do konca. V primeru, da bodo pravila igre spremenili julija, bomo naložbo amortizirali v daljšem ob- dobju, na energiji pa bomo vsekakor prihranili,« je pojasnil Di Battista. V seznamu javnih del občine Šte-verjan sta predvidena tudi dodatna naložba v stavbo osnovne šole, za katero je dežela FJK dodelila dvajsetletni prispevek v višini 20.000 evrov letno, in širitev štever-janskega pokopališča, v katero bo uprava vložila 306.000 evrov. (Ale) Šolska stavba in županstvo v Števerjanu BUMBACA gorica - Drevi se začenja zgodovinski festival eStoria V mestu Preroki Po uvodu Quirina Principeja v Verdijevem gledališču koncert»The armed man - A mass for Peace« Karla Jenkinsa pokrajina •• v* v* Divji prašiči tudi v Medei in Romansu Divji prašič Divji prašiči so po Brdih, Pev-mi in Podgori »zasedli« tudi nižinski del pokrajine. Da se ščetinarji zaskrbljujoče širijo v Romansu in Me-deji, je na zadnjem zasedanju vzel na znanje goriški pokrajinski svet, ki je na predlog načelnika Demokratske stranke Alessandra Zanelle odobril dnevni red o problemu merjascev. »Dokument temelji na potrebi po zaščiti obdelanih površin in na pozornosti do vprašanja biodiverzitete. Iskanje ravnovesja med nima je cilj,« pravi Zanella in nadaljuje: »Pokrajinski svet spodbuja pokrajinski odbor, naj se zavzame za pripravo študije, ki bi popolno prikazovala podatke o prisotnosti divjih prašičev na Goriškem in o škodi, ki jo povzročajo na kmetijskih površinah. Cilj je razpolaganje z objektivnimi podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče v prihodnosti zaprositi za povišanje odstrela.« V dokumentu je tudi izpostavljeno, da ima največ pristojnosti na tem področju dežela FJK, ki jo pokrajinski svet vabi k organizaciji omizja, na katerem bi obravnavali problem divjih prašičev na Goriškem. »Cilji so povečanje občutljivosti dežele, okrepitev sklada za prevencijo in odškodnine in morebitna prilagoditev lovske sezone.« Dokument tudi spodbuja odbor, naj še sodeluje s kmeti in lovci, kar je že obrodilo pozitivne rezultate v Brdih. Na novogoriškem zavodu za zaposlovanje se zaradi negotovih razmer v ajdovskem gradbenem podjetju Primorje že več mesecev pripravljajo na morebitni stečaj tega zadnjega velikega slovenskega gradbenega podjetja. »Dejstvo je, da se dogajanje v zvezi s Primorjem že kaže na trgu dela. Poleg potencialnih 700 brezposelnih zaposlenih v Primorju smo v evidenci brezposelnih letos že zabeležili 70 samostojnih podjetnikov, ki so bili poslovno vezani na Primorje,« pojasnjuje Lučila Hvala, direktorica omenjenega zavoda. »Ko je v zadnjih mesecih situacija v zvezi s Primorjem postala resna, smo se povezali z obrtnima zbornicama iz Nove Gorice in Ajdovščine in poiskali priložnosti za zaposlitev morebitnih stečajnih delavcev. Dobili smo seznam podjetij na področju gradbeništva in kovinarstva. Sedaj še ne moremo manipulirati s temi zadevami, dokler stečaja ni, jih ne moremo ponujati drugim delodajalcem. Če pa bo do tega prišlo, smo se z Obrtnima zbornicama dogovorili, da v svojih glasilih objavijo, kateri profili so na razpolago. Zelo je pomembno, da na vse to hitro odreagiramo,« poudarja direktorica. Med potencialno brezposelnimi delavci Primorja je veliko visoko izobraženih ljudi s specifičnimi in odličnimi znanji. Veliko pa jih je tudi starejših in invalidov z omejitvami. »Te bomo težko plasirali na trg dela,« opozarja sogovornica in dodaja, da bodo na zavodu za zaposlovanje vse te delavce vključili v njihova karierna središča in jih opremili z veščinami za iskanje zaposlitev. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram nekatera podjetja vseeno napovedujejo novo zaposlovanje. »V Martexu, ki je lani zaprl dejavnost, so dobili novega strateškega partnerja iz Italije, ki bo obnovil proizvodno linijo. Tam bo priložnost za zaposlitev dobilo 40 ljudi, 74 pa v novem trgovskem centru Supernova, ki se v Novi Gorici odpira v maju,« našteva direktorica dobre novice na trgu dela. Sicer pa se je število brezposelnih na območju novogoriške območne službe Zavoda za zaposlovanje, ki vključuje upravne enote Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin, v aprilu že drugi mesec zapored znižalo. V štirih letošnjih mesecih se je v evidenco brezposelnih prijavilo 1398 oseb, kar je 8 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, skupno število brezposelnih oseb pa je 5.085, kar pomeni 10,3-odstot-no stopnjo brezposelnosti. Prevladujejo prijave zaradi izteka zaposlitev za določen čas in zaradi stečajev. Primorje je v omenjenem obdobju prijavilo 67 presežnih delavcev, Metalflex Tolmin 18, zaradi stečaja Mebla A+A pa se je na novo prijavilo 51 brezposelnih oseb. (km) Lučila Hvala k.m. Drevi se bo v Gorici začel osmi mednarodni zgodovinski festival eStoria, ki bo posvečen temi prerokov. Uvod v kulturno prireditev bo drevišnji glasbeni večer v gledališču Verdi, kjer bo ob 20.30 spregovoril goriški mu-zikolog Quirino Principe, ob 21. uri pa bo koncert »The armed man - A mass for Peace« Karla Jenkinsa v izvedbi zbora Renato Portelli iz Mariana in orkestra Orchestra for Peace. Vodil ju bo Fabio Pettarin, solisti pa bodo Elisa Ulian, Alessia Nadin, Badi Scarpa, Michele Rot, Delia Stabile in Nuruzi Esmatollah. Med koncertom se bodo vrteli posnetki Jenkinsovega videa, ki uprizarja vojno in mir. Večer bo vodila igralka Anita Kravos, vstop bo prost do zasedbe vseh mest. Vstopnice bodo na voljo od 19.30 dalje pri blagajni gledališča. V živo bo festival stopil jutri v ljudskem vrtu, kjer se bo do nedelje zvrstilo 70 srečanj in 150 zgodovinarjev, novinarjev, filozofov in drugih gostov, med katerimi so Furio Colombo, Vittorio Sgarbi, Pietro Mennea, Paolo Cirino Pomicino, Fol-co Quilici, Georg Meyr, Ely Karmon, Corra-do Augias, Margherita Hack, Vincenzo Paglia in Moni Ovadia. Program je na voljo na spletni strani www.estoria.it. gorica - Danes v Pokrajinskih muzejih Na razstavi in na posvetu o ženskah med prvo vojno Vloga žensk v prvi svetovni vojni bo v središču razstave in posveta, ki ju goriški Pokrajinski muzeji in združenje eStoria prirejata v okviru letošnjega festivala zgodovine. Razstavo, ki bo do novembra bogatila muzej prve svetovne vojne, bodo v grajskem naselju odprli danes ob 17.30, celodnevni posvet pa bo potekal jutri v ljudskem vrtu, ki bo do nedelje glavno prizorišče mednarodnega praznika zgodovine. Razstava »Donne nella Grande guerra« bo razdeljena na več sekcij, ki obravnavajo odnos med ženskami in vojno iz različnih vidikov, razčlenjen pa bo tudi posvet, ki se bo začel ob 9.30.0 ženskah vzhodne meje bo ob 14.30 spregovorila tudi Petra Svolj-šak, predstojnica inštituta Milka Kosa. Muzikolog Quirino Principe II ti-ijf llü-i fr* CjI.i Pi':birr:iJ i: lin jii r 'injiJillü CjIIj RrfiMf filuli '.'crtcji* -Diu ■ J. «J 1rr-ii drill Irfll CSSJW, T^rtl » drll* I f. luar. -WA II pbjjtf -il 4 irlli..il if f/Svirt: t dr Gull:* r 1-"J-Ju- dt fitj.ijfi F'il. V^ftr-.ir ]iil*r H briu zrt uns, ata t a i F rerar. f/eif-Li JhJ-. j fvibij|irj Gwyj, tii»Klrj fi fi DeitUFifUfliii I l< . t ^ ■ J