SOBOTA, 24. DECEMBRA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 298 (20429) • CENA 1,30 EUR (12 HRK)

Mitja Valenčič, slalomist: "Stopničk se ne napoveduje, preprosto se jih osvoji." Stran 14

Jankovic spravljivo po
pogovorih z Virantom
in Pahorjem. Novi blok
političnih strank, Liste
Virant, SLS in Desusa,
ki imajo v parlamentu
20 glasov, čez praznike
o poenotenju programov

Predbožično vzdušje se na hod-
nike parlamenta včeraj ni priplazi-
lo. Še pred obravnavo interventnega
zakona, ki ga je državni zbor potrdil
soglasno z zgodovinskimi 84 glaso-
vi, so se sestali pogajalci Liste Virant
in Jankoviceve Pozitivne Slovenije.
"V primerjavi s prejšnjimi pogajanji
se mi zdi, da gospod Jankovic precej
bolje vodi pogajanja," so bile prve
besede Gregorja Viranta. "Na vseh
področjih, ki so bila vprašljiva, smo
našli pot za nadaljevanje pogovorov.
Strinjali smo se, da dokapitalizaci-
ja NLB s proračunskimi sredstvi ni
dobra rešitev, da ni treba dvigniti DDV
na začetku mandata, da pa je treba
javnofinančni primanjkljaj odprav-
iti do konca mandata," je pojasnil
Janez Šušteršič. In zaključil: "Vsebin-
sko precej bližje, o kadrih pa se bodo
pogovarjali, ko bodo vsebinske razlike
presežene. Pot je prava."

Decembrski nakupovalni val kot hipnoza
stopili skupaj. Virant je v imenu vseh
povedal, da so sklenili nadaljevati
sodelovanje, ki se je začelo z debloka-
do parlamenta ob izvolitvi predsed-
nika. Menijo, da so prav njihove tri
stranke največ k temu pripomogle.
Zato se bodo v prihodnjih dneh lotili
analize svojih programov, da
vidijo, ali lahko nastopajo skupaj.

Praznični december bo, kljub rece-
siji, vseeno pustil vidno sled v naših
denarnicah, kažejo vrste v trgovi-
nah. "Darila, ker jih je toliko in za
vsako stvar, izgubijo svojo vred-
nost, zato morajo biti vse dražja in
vse lepše zapakirana. Kot da bi s tem
skušali opravičiti to, da so res nekaj
pomembnega," pravi Primož Škoberne
iz Centra za duhovno kulturo. Z njim
smo se pogovarjali o vplivu recesije
na nakupovanje, obdarovanju, sta-
tusu daril in praznikih, mnogi so
pred njimi napovedovali, da bodo
za darila letos zapravili manj. V de-
cembru se je za šest odstotnih točk
v primerjavi z novembrom povečal
kazalnik zaupanja potrošnikov,
kažejo podatki statističnega urada.
Kazalnik zaupanja potrošnikov je
povprečje ravnotežij iz odgovo-
rov na vprašanja o pričakovanem
finančnem stanju v gospodinjstvu, o
pričakovanem gospodarskem stanju v
državi, o pričakovani brezposelnosti
in varčevanju gospodinjstev v prihod-
njih dvanajstih mesecih.

K dvigu kazalnika so prispevale
predvsem bolj optimistične napove-
di potrošnikov glede možnosti za
varčevanje, stanje pa se je glede na
prejšnji mesec najbolj poslabšalo pri
kazalniku primernosti trenutka za
večje nakupe, vrednost tega kazalni-
ka se je znižala za osem odstot-
nih točk.

Z nocojšnjimi polnočnicami bodo
decembrske mitologije, v katere je
slovenska politika pred dvajseti-
mi leti vtkala tudi zgodbo o
tisočletnem slovenskem snu,
dosegle svoj vrhunec. Tisti, ki
verujejo, se bodo ob tej priložnosti
poskušali na novo pregristi skozi
legendo o Jezusovem rojstvu med
betlehemskimi siromaki, ki so v
komaj rojenem otroku odkrili
tisto, kar poskušajo odkriti danes
največji naravoslovni umi v
Cernu: božjo iskro. Poučna je.
Razodeva nam skrivnost ne
morda božjega, ampak človeškega
življenja: če bomo drug drugemu
v pomoč, če bomo drug z drugim
solidarni in če bomo drugemu
storili samo to, kar želimo, da bi
drugi storil nam, ne bo njegova
iskra nikoli ugasnila.

Kar nam to sporočilo omogoča
misliti, je način, na katerega je
tudi v brezdušnih časih mogoče
biti človek. Hoja za svetlobo, ki je
ovekovečila betlehemske pastirje,
ki se niso menili za brezobzirne
navade in razvade vladajoče
gospode, je hoja človeka k
človeku. Zato je božično sporoči-
lo, ki sloni na starožitni ideji o
"miru ljudem na zemlji", blizu
tudi vsem tistim, ki ne verujejo in
nocojšnji večer, ki tudi s poka-
njem zaokroža konec najdaljše
noči v tem letu, praznujejo po
svoji meri in svoji veri.

Kdor se bo v tej noči ozrl na svet
okrog sebe, bo kljub praznični
intonaciji našel malo razlogov za
resnično veselje: povsod boste
naleteli samo na polna usta krize.
Ljudje s polnimi žepi in s polnimi
krožniki nam razlagajo, da se
družbena stavba, v kateri smo
dolga leta živeli drug ob drugem,
sesuva na prafaktorje, ker živimo
ne samo predobro, ampak tudi
predolgo. Še huje: ljudje, ki niso
sposobni nositi odgovornosti niti
za svoje zmage, kaj šele poraze, se
na veliko prepirajo o naravi krize,
ki je trojna: ekonomska, etična,
politična. Izhod, ki je po vladajoči
retoriki en sam, pa je kljub
nakladanju o morali in etiki
neetičen od začetka do konca:
začenja se z interventnimi zakoni,
ki jih drugače nadvse sprti politiki
sprejemajo v slogi, nadaljuje z
zategovanjem pasu, poniževanjem
človeka na strošek in končuje z
barbarizacijo vsakdanjega
življenja.

Kar je pri tem početju najbolj
brezupno, je to, da vsi po vrsti
vemo, da to ne vodi nikamor, še
najmanj pa k "miru ljudem na
zemlji". Ker to vemo, je morda
skrajni čas, da vsak od nas najde v
sebi prostor za ta mir. Ko bomo to
premogli, nam ne bosta mogli
priti do živega niti kriza niti
politika, ki se hrani z našimi
strahovi in sovraštvi. Tista iskra,
ki jo iščejo v Cernu, je namreč v
nas.

Belgija je čakala na novo
vlado polnih 541 dni. Zoki &
co. imata torej še dosti časa.

Jankovič spravljivo po
pogovorih z Virantom in
Pahorjem. Medtem se je
artikuliral nov blok politič-
nih strank - Liste Virant,
SLS in Desusa -, ki imajo
v parlamentu 20 glasov,
a ga je brž zaznamoval
manjši incident med
Virantom in Žerjavom

Predbožično vzdušje se na hodni-
ke parlamenta včeraj ni priplazi-
lo. Še pred obravnavo interventnega
zakona, ki ga je državni zbor potrdil
soglasno z zgodovinskimi 86 glaso-
vi, so se sestali pogajalci Liste Virant
in Jankoviceve Pozitivne Sloveni-
je. "V primerjavi s prejšnjimi poga-
janji se mi zdi, da gospod Jankovic
precej bolje vodi pogajanja," so bile
prve besede Gregorja Viranta. Tudi
njegov kolega Janez šušteršič ni sko-
paril s pohvalami na račun kandida-
ta za mandatarja Zorana Jankovica in
njegovih na novo odkritih pogajalskih
spretnosti. "Na vseh področjih, ki so
bila vprašljiva, smo našli pot za nada-
ljevanje pogovorov. Strinjali smo se,
da dokapitalizacija NLB s proračun-
skimi sredstvi ni dobra rešitev, da ni
treba dvigniti DDV na začetku man-
data, pač pa da je to kvečjemu skraj-
na možnost. Ključno je bilo poglavje
o korupciji, ki ga bo treba še dodela-
ti s konkretnimi ukrepi. Strinjali smo
se, da je treba javnofinančni primanj-
kljaj odpraviti do konca mandata,"
je hitel novinarjem pojasnjevati Šu-
šteršič in zaključil: "Vsebinsko precej
bližje, o kadrih pa se bodo pogovarja-
li, ko bodo vsebinske razlike preseže-
ne. Pot je prava."

Tudi Jankovic, ki ga po sredinem ob-
računu z SD zaznamuje nova retorika
in nov pogled na politiko - v četrtek
je na TV Slovenija že ugotavljal, da se
je v sredo naučil veliko novega o delo-
vanju parlamentarne demokracije -, je
o Šušteršiču govoril domala v superla-
tivih. "Ključno je, da sva na ekonom-
skem področju našla skupni jezik. To je
ob koncu leta brez primanjkljajev v bi-

Parlamentarne stranke so včeraj ven-
darle zmogle kompromis in enotno, s
86 glasovi za in nobenim proti, pod-
prle interventni zakon. Ta zamrzuje
vse transferje posameznikom in go-
spodinjstvom (otroške in varstvene
dodatke ...), vse pokojnine in druge
prejemke, plače javnih uslužbencev
in napredovanja v višji plačni razred,
a vse to samo za pol leta.

Pred včerajšnjo obravnavo na
izredni seji parlamenta je zakon
predvideval tudi samo polletno
štiriodstotno znižanje plač vseh funk-
cionarjev, a so poslanci včeraj izglaso-
vali, da to znižanje velja za celotno
leto 2012. Namen vseh teh ukrepov
je znižanje državnih izdatkov, ki bi
omejili proračunsko luknjo. Z njim bo
namreč država prihranila med 65 in
70 milijoni evrov.

Po prvotnem vladnem zakonu, ki
je vseboval zamrznitev za celo leto
lanci," je dejal. Pa tudi, da sta se s "ko-
legom Janezom začutila" že dan prej,
ko sta imela zelo sorodne poglede na
sestanku s sindikati, ko so usklajeva-
li besedilo interventnega zakona. Vidi
se, da obstaja močna želja po formira-
nju vlade, je menil Jankovic.

Tak občutek so predstavnikom
sedme sile včeraj vlivali tudi Pahor-
jevi Socialni demokrati. Vodja nji-
hove poslanske skupine Janko Veber
je zatrdil, da bodo predsedniku re-
publike predlagali, naj za mandatarja
predlaga Jankovica, in da je koalicijs-
ko povezovanje s Pozitivno Sloveni-
jo ta trenutek edina opcija, o kateri
v SD razmišljajo. "Zavedamo se, da
se špekulira tudi o drugih načinih
oblikovanja nove vlade. Tudi o tem
se pogovarjamo, a nič več kot to,"
je še dejal Veber. Predsednik SD in
poslavljajoči se premier Borut Pahor
se je sicer v četrtek na štiri oči sestal
z Jankovicem in po besedah sledn-
jega sta imela zelo korekten in kon-
struktiven pogovor: "Razčistili smo
posamezne točke programa. Ne gre
za razlike. Gre za pojasnjevanje posa-
meznih elementov, zato da se vsi ra-
zumemo. Dejansko obstaja želja, da se
vlada formira. Ali se bo ali ne, pa pre-
pustimo času."

Komaj so poslanke in poslanci potrdi-
li interventni zakon, je postalo jasno,
da se v zakulisju še nekaj kuha. In sicer

Predsednik Pozitivne Slovenije
Zoran Jankovic pa se je s sindikati do-
govoril samo za polletno zamrznitev,
saj so sicer nekateri sindikati na-
povedali možnost referenduma. Ker
pa mora zakon začeti veljati prvega
januarja, bi že napoved referendu-
ma povzročila padec zakona. Tako v
vladi kot v Pozitivni Sloveniji sedaj
pričakujejo, da bo v tega pol leta poli-
tiki uspelo sprejeti trajnejšo rešitev.

Ne glede na to, da so pred volitva-
mi vse stranke poudarjale, da bi inter-
ventni zakon podprle, če bi ga podprli
vsi sindikati, in ne glede na to, da se
je v četrtek to tudi zgodilo, so včeraj
v SDS in Desusu že opozarjali. "To je
izhod v sili," je dejal Andrej Vizjak
(SDS) in nadaljeval: "To je poziv vsem,
zlasti pa bodoči vladi, da naj se resno
loti varčevalnih ukrepov in ukrepov
za oživitev gospodarstva." Poslanci
trdnejša vez med Listo Virant, SLS in
Desusom. Gregor Virant je namreč
novinarjem povedal, da je svet nje-
gove stranke sklenil, da želi vstopiti v
koalicijo, v kateri bo tudi SLS Radova-
na Žerjava. "Od samega začetka se za-
vzemamo za uravnoteženo koalicijo,
v kateri Pozitivna Slovenija ne bi bila
hegemon in bi imela neko protiutež v
obliki povezave treh strank," je dejal.
Sklep sveta Liste Virant je sicer razburil
Žerjava, ki je odločno protestiral, da se
SLS uporablja "kot argument ali pogoj
neke stranke za vstop v koalicijo".

Kmalu po tem so Virant, Žerjav in
prvak Desusa Karl Erjavec odbrzeli
na sestanek, ki je najbrž zaradi Viran-
tovega vpletanja SLS v njihovo poga-
jalsko strategijo trajal nekoliko dlje.
Nazadnje so predsedniki vseh treh
strank - že sredi dneva se jih je na par-
lamentarnih hodnikih prijelo poi-
menovanje "sveti trije kralji", ki bodo
očitno ključni za oblikovanje vlade
okrog treh kraljev - stopili pred novi-
narje. Virant je v imenu vseh povedal,
da so sklenili nadaljevati sodelovan-
je, ki se je začelo z deblokado par-
lamenta ob izvolitvi predsednika

te stranke so zakon podprli, a dodali,
da v prvih šestih mesecih leta 2012
pričakujejo "pravičnejše rešitve zlasti
na področju pokojnin".

Ravno to področje skrbi tudi
Desus. Karl Erjavec je bil neposre-
den: "Interventni zakon je slab." V
državnega zbora. Menijo, da so prav
njihove tri stranke največ pripomo-
gle k temu. Zato se bodo v prihodnjih
dneh lotili analize svojih programov,
da vidijo, ali lahko nastopajo skupaj.
Kakšen je načrt nove parlamentarne
trojice, seveda ni znano. Celo poslanci
vseh treh poslanskih skupin le skomi-
gnejo z rameni in si dovoljujejo zgolj
špekulacije na podlagi osebnih pref-
erenc, ali se bodo "sveti trije kralji"
nagnili bolj k Jankovicu ali morda
drugouvrščenemu na predčasnih
volitvah Janezu Janši. A Virant je
včeraj jasno zatrdil, da njegova lista
Janše ne bo predlagala za mandatarja.

Jankovic je dopoldan, ko je že bilo
očitno, da nova trojica tke trdnejšo
vez, zatrdil, da se bo z vsemi naprej
pogovarjal. Tudi z SLS, ki javno zatrju-
je, da ne želi v koalicijo s Pozitivno Slo-
venijo. "Gospod Žerjav je omenil, da je
pripravljen na neko obliko partnerst-
va za razvoj, in v njem vidim dobre-
ga kandidata za določeno področje,"
je dejal Jankovic. In tudi: "Želim stro-
kovno vlado in strankarska izkazni-
ca ni zagotovilo stroke. Zelo boste
presenečeni!"

stranki se jim nikakor ne zdi prav, da
interventni ukrepi zajemajo tudi up-
okojence. "Te krize ne moremo rešiti
na hrbtih tistih, ki so v tej državi
najrevnejši in najbolj ogroženi." Kljub
temu pa so zakon, kot je dejal, podprli
zaradi državotvornih razlogov.

Na najnovejši lestvici
svobode tiska, ki jo
sestavljajo Novinarji brez
meja, je Slovenija zdrsnila
še za dve mesti navzdol,
a še zmeraj sodi med
države, v katerih so
razmere dobre

Na to, da evropska politika izgublja
smisel za obrambo demokratičnih in-
stitucij, je na začetku tega tedna opo-
zoril že Economist Intelligence Unit v
poročilu o stanju demokracije v svetu.
Novinarji brez meja, ki so včeraj obja-
vili svoje letno poročilo o stanju svo-
bode tiska v svetu, so to opozorilo
samo še zaostrili: po njihovih ocenah
je Evropa, ki simbolizira demokratič-
ne pridobitve človeštva, padla iz svo-
jega piedestala. Če ne bo nič storila, bo
postalo njeno vodstvo pri obrambi člo-
vekovih pravic čisto zares ogroženo.

Tudi zaradi neodzivnosti evrop-
skih političnih elit generalni sekretar
Novinarjev brez meja Jean Franco-
is Julliard zaskrbljeno ugotavlja, da
se boj za medijsko svobodo nadalju-
je ne samo v diktatorskih režimih, ki
z veseljem preganjajo svoboden tisk,
ampak tudi v starih evropskih demo-
kracijah, kjer je treba pozorno spre-
mljati vse demokratične padce.

Dejstvo, da se razmere na področju
svobode tiska slabšajo tudi v Evropski
uniji, so Novinarji brez meja izposta-
vili že večkrat, zdaj pa ugotavljajo, da
se ta trend samo še nadaljuje. Najbolj
jih skrbijo podatki o tem, da se indeks
svobode tiska znižuje tudi v nekate-
rih tako "starih demokracijah", kot sta
Italija in Francija, kjer so se razmere
za svobodno opravljanje novinarske-
ga dela v preteklem letu samo še po-
slabšale.

Zato ne preseneča posebna pohva-
la tistim, ki kljub nasprotnim trendom
in slabim vzorom v svoji soseščini že
leta vztrajajo na samem vrhu lestvi-
ce najbolj svobodnih držav: Finski,
Islandiji, Norveški, Nizozemski, Šved-
ski in Švici. Kar raziskovalce novinar-
ske svobode v EU posebno vznemirja,
je 14 članic EU, ki so na lestvici svo-
bode tiska iz leta v leto nižje: Italija je
denimo na 49. mestu, Romunija na 52.,
Grčija in Bolgarija pa šele na 70. mestu.

Slovenija se na tej lestvici uvršča
v tisti krog držav, v katerih so raz-
mere dobre. Med 178 državami, ki so

jih Novinarji brez meja zajeli v svojo
raziskavo, je pristala na 46. mestu.
Pred njo sta Francija in Ciper, za njo
pa Bosna in Hercegovina ter Tajvan.
Tudi Slovenija sodi med tiste evrop-
ske države, ki na lestvici svobode tiska
počasi, a vztrajno drsijo navzdol. Leta
2004 je bila še na 15. mestu, leta 2008,
ob zaključku Janševe vladne štiriletke,
pa je zdrsnila na 30. mesto. Med zna-
menitimi tožbami, ki so poleg spor-
nih zakonskih rešitev pospešile to
drsenje navzdol, Novinarji brez meja
na svoji spletni strani hranijo tudi
tožbo Janeza Janše proti finskemu
novinarju Magnusu Berglundu. De-
cembra letos so se na spletu pojavile
tudi grožnje s smrtjo Mateju Šurcu in
Blažu Zgagi, novinarjema, ki sta po
izidu knjige, v kateri sta raziskovala
vpletenost politike v trgovino z orož-
jem, postala skupaj s svojima družina-
ma "tarča agresivne kampanje". Ker
je Zgaga podobne grožnje že doživel
pred leti, ko je pomagal pri raziskova-
nju podkupovanja pri finskih tankih
finskemu novinarju Berglundu, No-
vinarji brez meja pozivajo slovenske
oblasti, da te grožnje nemudoma raz-
iščejo in odgovorne kaznujejo. Vse
politične stranke, še posebno Janševo
SDS, pa pozivajo, da podprejo svobodo
tiska, tako da se zavzamejo za svobo-
dno raziskovanje trgovine z orožjem,
"ki ne sme biti tabu tema".

Drugače pa leto 2011, ki je bilo v
znamenju arabskih vstaj in jeznih
množic povsod po svetu, ni bilo lahko
leto za svobodo tiska, kaj šele za no-
vinarje: letos so jih ubili 66, kar je 16
odstotkov več kot prejšnje leto. Okoli
20 so jih ubili na Bližnjem vzhodu,
približno toliko tudi v Latinski Ame-
riki, kjer so se nad novinarji znašale
zlasti kriminalne združbe, že drugo
leto zapored pa se med najbolj smr-
tonosne države uvršča Pakistan. Na
Kitajskem, v Iranu in Eritreji ostajajo
še naprej največji novinarski zapori.
Poleg Sudana in Azerbajdžana se med
najnevarnejše novinarske države v
letu 2011 uvrščajo še Grčija, Belorusi-
ja, Uganda in Čile, kjer se je v primer-
javi z lanskim letom vidno povečalo
število aretiranih in napadenih novi-
narjev.

Nastradali so tudi blogerji in
mnogi posamezniki, ki so svobodno
izražali svoje mnenje preko spletnih
omrežij, netizeni. Tudi zato, ker po-
staja svoboda govora čedalje bolj ko-
čljiva zadeva, izreka Julian Francois
Julliard v svojem poročilu spoštovanje
novinarjem, blogerjem, vsem borcem
za človekove pravice po vsem svetu,
"ki pogumno branijo pravico do svo-
bodnega izražanja mnenj". Da pri tej
obrambi niso povsem sami, dokazu-
je Madžarska, kjer je zaradi pritiska
mednarodne javnosti ustavno sodišče
prav v teh decembrskih dneh razgla-
silo za neustavne vse najbolj sporne
dele Orbanovega medijskega zakona,
zavrglo pa je tudi določbo, po kateri
morajo spletni in tiskani mediji zago-
toviti "uravnoteženo poročanje".

	2010	2011	Razlika v %
Ubiti novinarji	57	66	+16 %
Aretirani novinarji	535	1044	+95 %
Novinarji, žrtve napadov ali groženj	1374	1959	+43 %
Cenzurirani mediji	504	499	-1 %
Ugrabljeni novinarji	51	71	+39 %
Ubiti uporabniki spleta (netizeni)	1	5
Aretirani blogerji in netizeni	152	199	+31 %
Fizično napadeni blogerji	52	62	+19 %
Države z razširjeno cenzuro	62	68	+10 %

VEČER

Vir: Novinarji brez meja; foto: Reuters

Je imenovanje Samuela
Žbogarja na mesto
posebnega predstavnika
Evropske unije (EU)
na Kosovu in za vodjo
pisarne EU v Prištini
uspeh slovenske
diplomacije ali predvsem
njegov osebni uspeh?

Jelko Kacin, nekdanji zunanji mini-
ster in poročevalec evropskega par-
lamenta za Srbijo: "Imenovanje je
nedvomno uspeh Samuela Žbogar-
ja. Koliko je to uspeh slovenske di-
plomacije, ne vem, je pa brez dvoma
prvi uspeh slovenske države, saj gre
za prvo imenovanje iz njene kvote.
Ali si je imenovani posebno prizade-
val prav za Kosovo, ne vem, vem pa,
da je Slovenija doslej poskušala dobiti
dvoje, troje drugih imenovanj oziro-
ma vodenje treh drugih misij EU na
Balkanu in dveh v Aziji. Lepo bi bilo,
če bi čim prej sledilo še kako imeno-
vanje, saj bi bilo nujno, koristno in
logično v diplomatsko službo EU ime-
novati več diplomatov iz novih članic
EU. Je pa res, da je treba imenovanje
oceniti tudi glede na prve predčasne
volitve pri nas in pričakovanja, da bi
opozicija po vsej verjetnosti dobila
mandatarja, posledično pa večnega
zunanjega ministra, ki je ob vsakem
ponovnem prihodu na MZZ neusmi-
ljeno kaznoval diplomate, če so ali
niso bili naklonjeni njegovemu za-
časnemu predhodniku. Tovrstne
zamere do imenovanega vodje dele-
gacije EU so še posebno gorke, zato
je Priština za Žbogarja postala tudi
nekakšno zavetje v EU, če že ne kar
politični azil. Tudi ob trenutnem po-
litičnem razpletu v Sloveniji bi Žbogar
težko ostal naš zunanji minister."

Zijad Becirovic, direktor Mednaro-
dnega inštituta za bližnjevzhodne in
balkanske študije IFIMES: "Ne spodo-
bi se, da se zunanji minister države
članice EU, zveze Nato in OECD-ja
poteguje za mesto vodje misije EU na
Kosovem. Noben nekdanji zunanji
minister članice EU še nikoli ni kan-
didiral za katerokoli pozicijo vodje
misije. Pod nivojem nekdanjega zu-
nanjega ministra je, da je imenovan
za vodjo misije EU. Gre predvsem za
osebni uspeh Samuela Žbogarja, ker
vsa dosedanja prizadevanja, da bi bil
kdo od slovenskih diplomatov imeno-
van za to pozicijo, zavira MZZ. Za in-
terese Slovenije je zelo dvomljivo, ali

Dr. Bogomir Kovač, ekonomist, v
Mladini o sagi, imenovani proda-
ja Mercatorja: "Vsi čakajo na odlo-
čitve drugega, povsod verjamejo
v čudežne rešitve na sosednjem
dvorišču. Zgodba pa je sila pre-
prosta. Slovenija in vsi prodajalci
Mercatorja potrebujejo kapital. Če
se kdo ne strinja z obstoječo pro-
dajo, naj ponudi alternativo v vre-
dnosti okoli 500 milijonov evrov
in ne prgišča obljub, strahov in
nestrinjanj. Naj ministri ponudi-
jo državna finančna sredstva, sin-
dikati potrebni socialni kapital,
stroka odrešujoče alternative. De-
jansko pa je najdražje financira-
nje status quo, podobno slabo je
sporočilo drugim investitorjem,
da smo država, ki ni sposobna
normalno izpeljati velikih kapi-
talskih naložb in poslovnih spre-
memb." (va)

Mednarodna nevladna okoljska orga-
nizacija Alpe Adria Green je evrop-
skega komisarja za okolje Janeza
Potočnika postavila na črno listo za
njegovo vlogo pri upravljanju okolj-
skega konflikta ob projektih plin-
skih terminalov v Tržaškem zalivu.
Obenem so evropski komisiji za pe-
ticije poslali novo peticijo v zvezi s
terminali. Potočnika AAG obenem
predlaga v izbor za najbolj neekolo-
ško ozaveščeno osebnost leta 2011.
Kot je poudaril predsednik AAG
Vojko Bernard, je Potočnik zave-
stno ravnal proti svoji državi in kršil
njeno ustavo. "Potočnik je predlagan
za najbolj črno osebo glede varovanja
okolja pri nas, ker je lagal o pomemb-
nem okoljskem problemu, umeščanju
plinskih terminalov v Tržaški zaliv,"
pa je na tiskovni konferenci v Ljublja-
ni včeraj poudaril član AAG in oko-
ljevarstvenik Franc Malečkar. V AAG
so pojasnili, da je glavni direktorat
evropske komisije za okolje štiri dni
pred obravnavo peticije AAG v evrop-
skem parlamentu peticijo zavrnil,
evropski komisar za okolje Potočnik
pa o tem evropskih parlamentarcev
ni obvestil. (sta)

Pred 21 leti smo Slovenci
z visokim soglasjem
podprli samostojno
državo, leto pozneje je bila
sprejeta demokratična
slovenska ustava

Nova vlada in celotna politična elita,
tudi opozicija, bosta pred izjemno
težko nalogo. Sodelovati bo treba
in se odpovedovati na vseh ravneh.
Prvi pogoj za sodelovanje pa je od-
prtost zmagovalca. Manj izkazova-
nja zmagoslavja in več empatije pa
zavedanja, da smo vsi skupaj v eni
domovini, to je na sinočnji držav-
ni počastitvi dneva samostojnosti in
enotnosti povolilnim arhitektom za-
želel predsednik ustavnega sodišča
ustavni sodnik Ernest Petrič. V Can-
karjev dom je prišel s slavnostne seje
ustavnega sodišča na dan ustavno-
sti. Na ustavnem sodišču je za to pri-
ložnost govoril prvi predsednik tega
sodnega naslova v samostojni Slove-
niji Peter Jambrek.

Pred 21 leti, na plebiscitu, je slo-
venski narod svojo usodo vzel v svoje
roke, je Ernest Petrič spomnil na dr-
žavni proslavi, "od 1991. smo sami
svoje usode kovači", naši so števil-
ni dosežki, neuspehi pa tudi, za eno
in drugo smo Slovenci sami odgo-
vorni. Tudi za to, da ljudje ne ver-
jamejo v pravno državo oziroma
mislijo, da sta pravni državi dve. Tudi
za propadle gospodarske zgodbe. Pa za
(ne)učinkovitost organov pregona,
nihče ne bo namesto nas pregnal ko-
rupcije, ni se več mogoče zgovarjati
na Beograd ali Dunaj niti na Bruselj.
Velika utvara bi bila, če bi verjeli, da
naše težave izvirajo od drugod. Naše
so, mi se moramo spopasti z njimi.
Predsednik ustavnega sodišča verja-
me, da se je naposled udomačilo spo-
znanje, da brez delujoče pravne države
ni napredka. Verjame, da stranke ne
bodo pozabile na predvolilno skliceva-
nje na pravno državo. V pravni državi
pa je pavšalna politična kritika sod-
stva nesprejemljiva, je opozoril. Neod-
visno sodstvo je osnova pravne države.
In po dvajsetih letih od rojstva ustave
za demokratično slovensko republiko
je po Petriču pravi čas tudi za razmi-
slek o ustavnih dopolnitvah. Člove-
kove pravice in temeljne svoboščine
morajo ostati nedotaknjene, politič-
ni sistem pa da bi kazalo skozi ustavo
narediti učinkovitejši, preurediti refe-
rendum pa položaj ustavnega sodišča.

Sinoči je imel praznično sejo tudi
sveže konstituirani državni zbor. Dan
samostojnosti in enotnosti je poklon

54 milijonov evrov izgube
v zdravstveni blagajni je
tehten razlog za nujno
spremembo sedmih zako-
nov. ZZZS bi omogočil
uveljavitev ukrepov,
težkih 136 milijonov evrov

"Zdravstvena blagajna krvavi, prišli
smo do roba in z nogo čez," generalni
direktor Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin
opisuje resno finančno stanje; končne
izgube letos bo skoraj za 54 milijonov
evrov.

Na skupščini sprejeti ukrepi bi po-
menili stabilizacijo financiranja v pri-
hodnjem letu. A otipljivih je le dobrih
14 milijonov evrov na leto, ki jih bo
blagajna prihranila tako, da bo nenuj-
ne zdravstvene prevoze, zdraviliško
zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolni-
samostojni Sloveniji in složnosti, ki
smo jo izkazali pred 21 leti, je v par-
lamentu rekel novi šef zakonodaj-
ne oblasti Gregor Virant. Slovenija
da je v dobrih dvajsetih letih preho-
dila izjemno pot, v zadnjih letih pa
začela nabirati razvojni zaostanek.
Zato državni praznik za marsikoga
ne bo tako prazničen, kot bi moral
biti. Toda metanje puške v koruzo ne
pride v poštev. Start novega državnega
zbora je po Virantu priložnost za novo
razvojno etapo, "s sprejetjem široko
usklajenega interventnega zakona pa
smo pokazali, da znamo biti složni.
Mednarodnim finančnim trgom smo
z zakonom dali pozitiven signal, sebi
pa prižgali žarek upanja na boljše čase.
Ob tem si ne smemo delati iluzij, da
lahko o vseh vprašanjih vsi mislimo
enako. Za prijetno sožitje v družbi je
bistveno, da se zavedamo različnosti
med ljudmi in jo spoštujemo; svobo-
da, o kateri je razmišljal in pisal pre-
minuli pisatelj in državnik Vaclav
Havel, je svoboda, da poveš svoje
mnenje, svojo resnico, je neprecen-
ljiva pridobitev družbenega razvoja".

Novi predsednik državnega zbora
politiko poziva k moči argumentov,
slogi in enotnosti ter k sodelovanju v
dobro državljank in državljanov. "Za
slogo je treba včasih postaviti v ozadje
lastni interes, pozabiti na kakšno
zamero, biti strpen in velikodušen."
Čim večkrat da se je treba vprašati,
kot je dejal J. F. Kennedy, ne kaj lahko
domovina stori za nas, temveč tudi,
kaj lahko mi storimo zanjo. Pri nas je
danes veliko apatije in pesimizma, po
drugi strani pa še vedno veliko zado-
voljnih in optimističnih ljudi. Opti-
mizem in zadovoljstvo naj prevladata.
Praznik samostojnosti in enotnosti je
po Virantovih besedah priložnost, "da
se spomnimo, kakšno moč imamo v
slogi in kaj vse smo bili sposobni
doseči z enotnostjo".

šničnega, zdravila z vmesne liste in
zobno protetiko za odrasle pokrila
samo še s petimi odstotki vrednosti
in ne več z desetimi. Razlika bo breme
dopolnilnega zdravstvenega zavarova-
nja, a Fakin se s komercialnimi zavaro-
valnicami ni dogovoril, da zaradi tega
ne bodo povišale premij.

Še drugi ukrepi bi v blagajno pri-
nesli 136 milijonov evrov, a so od-
visni od sistemskih sprememb. Če
spremenimo zakone, bi iz zdravstve-
ne blagajne lahko izločili financiranje
pripravništev in specializacij zdravni-
kov, terciarja oziroma znanstvenorazi-
skovalnega in izobraževalnega dela ter
nadomestila za začasno nezmožnost
za delo brezposelnim in za odsotnost
z dela zaradi darovanja krvi; te stro-
ške naj bi prevzel državni proračun.
O tem predstavniki vlade v skupščini
ZZZS dvomijo, stanje javnih financ tega
namreč ne zmore. Povečali bi lahko
celo nekatere prihodke, tudi zamisel o
interventnem zakonu, ki ga je predla-
gala Zveza društev upokojencev Slove-
nije, o čemer smo v Večeru podrobneje

pisali, je sprejemljiva. Zdaj je že jasno,
da bo ZZZS del minusa prenesel v pri-
hodnje leto. Decembrske akontacije
bolnišnicam in obveznosti za zdravila,
medicinskotehnične pripomočke, pre-
skrbo s krvjo in cepiva, katerih plačila
zapadejo v teh dneh, bodo poravnane
v začetku januarja. Po Fakinovih bese-
dah takrat zagotovo, morda celo prej,
če se bo s prispevki iz božičnic nabralo
kaj več sredstev. Bolnišnice naj zaradi
tega ne bi imele večjih težav, ocenjuje
Fakin, tudi tiste ne, ki so v hudih likvi-
dnostnih težavah, kot denimo izolska.
V bolnišnicah je zalog zdravil in ma-
teriala za 40 dni, če kje imajo težave,
jih imajo zaradi drugih vzrokov in ne
zaradi ZZZS, je prepričan Fakin.

Če zakonodajnih sprememb ne bo,
kar je odvisno od nove vlade, in ukrepi
ne bodo izvedljivi, bo izguba prihodnje
leto okoli sto milijonov evrov, napove-
duje Fakin. Ponavlja, da bo zavaroval-
nica lahko porabila toliko denarja, kot
ga ima. "To pa je scenarij B. Če v nekem
trenutku prenehamo plačevati vse, kar
moramo plačevati, bi to resno zamaja-
stolnici sinoči vodil nadškof in me-
tropolit Anton Stres.

lo zdravstveni sistem." Predstavnik
sindikatov Ladislav Rožič celo meni,
da bo primanjkljaj v letu 2012 še višji,
morda 250 ali 300 milijonov evrov.
Fakin pravi: "V primeru tako velikega
odliva in nepriliva bo nedvomno po-
trebna izredna seja državnega zbora,
resno bo treba zarezati v kolektivno
pogodbo, ki pomeni 60-odstotni odliv
denarja, uresničiti bo treba tudi marsi-
kaj bolečega, kot je združevanje javnih
zdravstvenih zavodov, in krčiti števi-
lo zaposlenih v zdravstvu. Nazadnje
pride še krčenje zdravstvenih pravic
državljanov."

Da bo treba "porezati kakšno
izmed pravic zavarovancev", je že sli-
šati. "Nič pa ni govor o enormnih do-
pustih (zdravnikov, op. p.), rentgenskih
dodatkih, o racionalni organiziranosti
zdravstva. To bi bilo treba urediti prej
kot krčiti pravice prebivalstva," opo-
zarja Fakin. "Briga me, katera bo vlada,
ukrepa naj takoj. Titanik bo šel dol, or-
kester bo igral, ponosno se bomo pota-
pljali," svari Igor Antauer, predstavnik
delodajalcev.

Praznični december bo kljub recesiji
pustil vidno sled v naših denarnicah,
kažejo vrste v trgovinah. Pa po dari-
lih ne posegamo nekoliko brezglavo
in zanje zapravimo več, kot smo na-
črtovali? O vplivu recesije na naku-
povanje, o obdarovanju, statusu daril
in praznikih smo se pogovarjali z ma-
tematikom Primožem Škobernetom,
soustanoviteljem in predavateljem
Centra za duhovno kulturo.

Skoraj polovica ljudi darila nakupuje
zadnje dni pred prazniki. Lahko tudi
letos pričakujemo, da bodo trgovine
polne vse do božičnega večera?
"Prav gotovo. Ko se nakupovalni val
začne, ne glede na recesijo, ljudi kar
'potegne noter'. To deluje kot neka-
kšna hipnoza."

Kljub vsemu raziskave kažejo, da naj
bi letos za darila zapravili manj. V
ameriški raziskavi o vedenju potro-
šnikov je tretjina anketirancev od-
govorila, da bodo za darila namenili
manj kot lani, dobra polovica pa, da
želi zapraviti čim manj. Tudi v enem
izmed Večerovih vprašanj je kar 80
odstotkov sodelujočih odgovorilo,
da bodo letos varčevali.
"Včasih se obnašamo racionalno ali
smo bolj pragmatični, zato bodo ljudje
pri nakupih vsekakor upoštevali svoje
finančno stanje. Vendar problem pri
potrošniški mrzlici in prazničnem
nakupovanju vidim drugje. Z darili
prikrivamo nekaj, kar si pravzaprav
bolj želimo in bi potrebovali - večino-
ma topel stik, druženje, zaupanje, bli-
žino, razumevanje, prijetne besede.
Nakupovanje doživljam kot simptom
pomanjkanja stikov in odnosov. Je
prej kompenzacija, ko v koncentrira-
ni obliki damo nekaj, kar pa ni tisto,
kar bi od drugega želeli. Bolj kot darila
si namreč želimo pozornosti. Skozi
darilo to doživljamo, a pozornost se
lahko da tudi na dosti drugih načinov."

Je mogoče reči, da je ekonomska in
socialna kriza vendarle nekoliko iz-
čistila potrošniški balast?

"To je šele začetek izčiščevanja, saj
menim, da kriza še ni prišla tako
daleč, da bi se začelo temeljitejše či-
ščenje. Se pa kaže tudi z gibanjem, kot
je Mi smo 99 odstotkov. Ko bo tako gi-
banje prišlo na področje potrošniške
mrzlice, ko bodo ljudje tako kot pred
bankami in pred borzami začeli de-
monstrirati pred trgovskimi centri,
ko se bodo začeli zavedati, da nas na-
kupovalna mrzlica nečemu odteguje,
najprej samemu sebi, takrat ... Nimam
občutka, da bi se to zgodilo že letos,
se pa bodo začele pojavljati nekatere
razpoke, ki se bodo prihodnje leto ob
tem času že bolj poznale. Počasi se bo
vse bolj začel kazati trend spreminja-
nja navad, ozaveščenost o tem, kako
živimo, in zavedanje, da je nakupova-
nje neke vrste odtujenost."

"Darila, ker jih je toliko in za vsako
stvar, izgubijo svojo vrednost, zato
morajo biti vse dražja in vse lepše za-
pakirana. Kot da bi s tem skušali opra-
vičiti to, da so res nekaj pomembnega.
Status darila se bo moral spremeniti,
da bo darilo dano redkeje in ob po-
sebni priložnosti. Tudi za novo leto so
lahko darila skromnejša. Roža, zapi-
sana lepa misel ali čokoladni bonbon
kot simbol nečesa sladkega je lahko
povsem dovolj, če ga pozorno zavi-
jemo in podarimo. Ljudje bodo tako
darilo z veseljem sprejeli. Hkrati bo
za tistega, ki je tako obdarovan, to
manj obremenjujoče. Če damo darilo,
ki ima večjo finančno vrednost, se bo
čutil dolžan, da nam vrne. Ključna je
pozornost. Zdaj je obdarovanja odloč-
no preveč. To v bistvu ni več obdaro-
vanje, ampak bolj zasipavanje z darili."

moramo narediti. Občutek, da se
bomo, če darila ne bomo prinesli,
slabo počutili."

Vendarle velja, da prodaja spodbuja
gospodarsko rast, potrošništvo druž-
beni razvoj. Je to lahko argument za
nakupovanje?

"Spodbuja, drži, a moramo se vpraša-
ti, kakšna darila, kakšno potrošništvo,
v kateri smeri. So to cenene plastične
stvari, ki jih potem zavržemo, ali so to
izdelki s trajnejšo, uporabno vredno-
stjo? V smeri kulture, izobraževanja,
izbire knjig? Vedno več izdelkov je na-
menjenih samo zabavi ali pa temu, da
nekaj časa mine in obležijo na polici.
Včasih so otroci dobivali funkcional-
na darila, ki bi jim jih sicer tako morali
kupiti, pa so jih podarili ob praznikih."

Ali v decembru malo pozabimo na
težke čase, praznik "jemljemo kot
drogo", po kateri nas glava boli ka-
sneje?

"December prinaša veselje, malo
vznesenosti, hkrati je zelo prijeten
čas, ko se v družbi prebudi upanje, več
optimizma, potem pa januarja pride-
ta depresija in izpraznitev. Zanos, ki
ga prinašajo prazniki, je pomem-
ben in potreben, a samo, če ne bi bilo
toliko zasičenosti s hrupnostjo, preti-
ravanjem in z velikimi pričakovanji.
Božič naj bi prinašal nekaj duhovne-
ga, ko se človek obrne vase, občuti
mir in tišino, nekaj lepega v sebi in se
tako napolni z novo, pozitivno energi-
jo, čeprav je ta besedna zveza že malo
izrabljena. To je smisel, potem lažje
vstopiš v novo leto, in če bi se tega
držali, ne bi bilo depresije na začetku
novega leta."

Dosedanji slovenski zunanji minister, sicer karierni diplomat s 24-letnimi
izkušnjami v diplomaciji od Beograda do ZDA, OZN in tja do Kitajske,
maratonec, ki je s teki v ZDA za Mednarodni sklad za razminiranje in
pomoč žrtvam min zbral 70 tisoč dolarjev, Samuel Žbogar bo poklicno
kariero s 1. februarjem slabo leto in pol nadaljeval na Kosovu. Tam bo
vodja urada in posebni predstavnik Evropske unije (EU).

Nanj je vrgla oko visoka zunanjepolitična predstavnica EU lady Catherine
Ashton in to bo, ko ga potrdijo še na Svetu EU, prva najvišja funkcija v
evropski diplomatski službi za kakega Slovenca. Prav Žbogar je bil doslej
med najbolj razočaranimi nad omenjeno angleško lady, ker Slovencem v
letu dni od ustanovitve te službe še ni namenila tudi evropske veleposla-
niške funkcije, čeprav smo menda imeli izvrstne kandidate. Potem ko ga je
v sredo izbrala, pa je slovenska diplomacija, kot meni Žbogar, končno
dobila "najlepše priznanje za svoje dejavnosti in politiko", še posebno na
Balkanu. Prav. Čeprav zveni malo kalimerovsko. Podobno kot letošnje
jesensko razočaranje Žbogarja nad tem, da Slovenija ni bila vnovič izbrana
za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, ker naj bi jo bil Azerbajdžan
premagal s, hm, spornimi sredstvi.

Dobra tri leta je Žbogar vodil Mladiko. Za razliko od nekaterih predhodni-
kov, ki so bili predvsem polni lastnega ega, jo je vodil umirjeno in brez
škandalov, čeprav je bil pred tem tudi sam vpleten v enega. V znamenito
washingtonsko depešo, ki ji je menda kot slovenski veleposlanik v ZDA
pripel oznako zaupno. Toda Žbogar je gotovo dokazal, da je več kot
aparatčik, in to prav v samostojni, od ZDA neodvisni poti Slovenije glede
priznanja države Palestincev. Ne le Pahorjev, tudi Žbogarjev uspeh je
arbitražni sporazum za mejo s Hrvaško, pogumno pa se je Žbogar lotil še
tako imenovanega preboja v miselnosti, to je prilagoditve diplomatsko-
konzularne mreže potrebam slovenskega gospodarstva. Pomembnejše
rezultate sicer še čakamo.

Kosovo je seveda izziv. Žbogar naj bi tam pomagal graditi pravno državo in
demokracijo. Po politični strani bo gotovo najnapornejši dialog med
Prištino in Beogradom. Dodatno pa zadevo otežuje dejstvo, da Kosova kot
države ni priznalo kar pet članic EU (Ciper, Grčija, Romunija, Slovaška in
Španija). To lahko Žbogarjevo nadaljevanje poklicne kariere na Kosovu
zaplete, lahko pa mu ob srbski in kosovski trmi priskrbi tudi alibi, da se
pač ni dalo storiti nič.

Marsikdo je dvomil, da bodo protestniki pred Ljubljansko borzo vrednostnih
papirjev vztrajali več kot nekaj dni. Boj za pa traja že več kot dva meseca. Iz po-
rodnih krčev se je organiziralo gibanje, ki je v tem času organiziralo pohode,
proteste, "vdore". Ena najbolj odmevnih akcij, katere del so bili tudi protestniki
15o, je zasedba filozofske fakultete, ki je še zmeraj v teku.

Gibanje 15o se je podalo tudi v Prekmurje, v Mursko Soboto, na shod proti
deložacijam in tam se je zavzemalo za odpis dolgov. Protestni shodi so bili še
pred Banko Slovenije, Novo Ljubljansko banko, parlamentom ... Včeraj so se
podali na glasen shod proti vladavini dolga po Ljubljani. Protestnica Maja je
kot učinkovitega, predvsem za uporabnike, ocenila shod pred psihiatrično
bolnišnico Polje. Gibanju se je pridružila že oktobra in kot študentki se ji zdi
super, da se lahko na delavnicah sooča s sistemom direktnega socialnega dela, ki
ga je na fakulteti premalo. Na vprašanje, ali je vztrajanje pred borzo še smiselno,
pa odgovarja: "Smiselno je, ker se oblikuje platforma, ker obstaja javni prostor,
kjer se o tem govori in se izoblikujejo ideje."

Med vdorom na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je skupini
uspelo zahteve predati zaposlenim na ministrstvu, ki jim obljubljajo tudi ses-
tanek. Sicer pa na ploščadi pred borzo jedro ljudi ostaja enako, z akcijami na
fakultetah pa se po Majinih besedah gibanje tudi širi. V dveh mesecih so bili
pred borzo tudi glasbeni koncerti, predstavili so se mladi slovenski pesniki,
gledali so filme ... Četudi vreme ni več najbolj prijetno, protestniki ostajajo na
zasedeni ploščadi. Napovedujejo dolg boj in svojo mrežo počasi razvijajo. Proces
od protestiranja preko gradnje do dejanskih sprememb je namreč dolgotrajen.
Če se bodo uresničile napovedi Andreja Kurnika, kot je pred časom dejal za
Večer, se bodo januarja začele stvari hitreje odvijati in takrat bi lahko imeli
protestniki pomembno vlogo proti politiki zategovanja pasov. (kat)

Na razpis za vodjo novega specializiranega državnega tožilstva sta se prijavila
direktor nacionalnega preiskovalnega urada Harij Furlan in Blanka Žgajnar,
začasna vodja tega tožilstva, so potrdili na ministrstvu za pravosodje. Razpis
je bil v uradnem listu objavljen 11. novembra, rok za prijavo pa se je iztekel 12.
decembra. Vodjo imenuje državnotožilski svet za šest let z možnostjo ponov-
nega imenovanja na predlog ministra za pravosodje, in sicer po predhodnem
mnenju generalnega državnega tožilca.

Dosedanja skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala
je postala novo - specializirano dvanajsto državno tožilstvo na podlagi zakona
o državnem tožilstvu, ki se je začel uporabljati v začetku novembra. Pristojno
je za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj, katerih pregon terja posebno or-
ganiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovi-
tosti. (sta)

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija STEPIŠNIK: notranja politika
Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija
Vojislav BERCKO: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska Sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 37.900 izvodov. Cena izvoda od ponedejka do petka
je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za december
2011 znaša 30,12 EUR, za upokojence in študente 26,95 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Madžarska policija je včeraj aretirala nekdanjega premiera Ferenca Gyurcsanya,
ki se je pred poslopjem parlamenta v Budimpešti udeležil protesta proti po-
litiki sedanjega predsednika vlade Viktorja Orbana. Policija je aretirala tudi
več članov levousmerjene zelene stranke LMP. Gyurcsanya so policisti odvedli,
potem ko se je pridružil poslancem LMP, ki so se priklenili na vrata parlamenta
in tako zablokirali vstop v poslopje, kjer je na dnevnem redu danes sprejema-
nje sporne zakonodaje. Parlament, v katerem ima absolutno večino Orbanova
desnosredinska stranka Fidesz, je namreč včeraj sprejemal niz zakonov, ki jih
zahteva nova madžarska ustava. Ta bo začela veljati 1. januarja. Med sporni-
mi zakoni je tudi volilni zakon, ki gre po mnenju LMP v korist Fidesza. Neki
drug zakon uvaja v ustavo, ki jo je mogoče spremeniti le z dvotretjinsko večino,
davčno zakonodajo. LMP, ki ima v 386-članskem parlamentu 16 poslancev, na-
sprotuje tudi dopolnjevanju zakona o madžarski centralni banki, o čemer bo
parlament predvidoma odločal prihodnji teden. Tudi Evropska centralna banka,
EU in Mednarodni denarni sklad so že večkrat izrazili zaskrbljenost glede ne-
odvisnosti banke. (zur)

Za Vladimirja Putina trdijo, da je najbogatejši človek v Evropi, saj naj bi bilo nje-
govo premoženje vredno več kot 40 milijard dolarjev. Toda ruska osrednja vo-
lilna komisija je zdaj sporočila, da ima na bančnem računu le 179.612 dolarjev.
V zadnjih štirih letih je premier po poročanju osrednje volilne komisije zaslu-
žil 557.744 dolarjev. Putin je hkrati lastnik dveh skromnih stanovanj v Moskvi
in Sankt Peterburgu ter majhnega kosa zemljišča. Naokrog se običajno vozi v
blindiranem mercedesu, ki je v lasti države, sicer pa ima tudi nekaj lastnih av-
tomobilov, med njimi tudi dve starinski volgi in eno lado, letnik 2009. V lasti
ima tudi avtomobilsko prikolico, proizvedeno leta 1987. Te podatke so objavili
pred ruskimi predsedniškimi volitvami, ki bodo marca prihodnje leto. Putin se
bo na teh volitvah potegoval za drugi mandat predsednika države.

Rusi bodo te podatke verjetno sprejeli z nezaupanjem, saj so dobro seznanje-
ni s korupcijo v birokratičnem aparatu. Vodilni ruski funkcionarji bi morali od
leta 2008 naprej po zakonu objavljati podatke o svojih prihodkih, vendar tega
skorajda ne počnejo. Putinov glasnik je zanikal "neumna" ugibanja ameriških
diplomatov o njegovem osebnem premoženju ter njegovih domnevnih zvezah
z donosno trgovino z nafto, še posebno pa s švicarskim trgovskim podjetjem
Gunvor. Podjetje Gunvor je sporočilo, da gre pri vsebini ameriških diplomatskih
dokumentov, objavljenih na spletni strani Wikileaks, za stare govorice in da je
lastništvo podjetja splošno znano, je poročal britanski časnik Guardian. (zur)

res je, da imam veliko prijateljev in da ves čas visim na telefonu,
toda kljub temu ne porabim vseh minut, sms-ov, mms-ov in
prenosa podatkov, ki jih plačam ob koncu meseca zakaj ne bi
plačevala le toliko, kolikor govorim?

prav najboljša prijateljica mi je povedala, da je to mogoče in to
povsem preprosto, skočiš na www.bob.si in za 14,90 € kupiš paket
bob, slišala pa sem, da se dobi tudi na bencinski, pošti In Še kje.
je brez naročnine in vezave, ima pa zato najugodnejšo tarifo v
Sloveniji, poleg tega dobiš še 100 brezplačnih minut oz, sms-ov,
stroške pa lahko poravnaš kar s položnico ob koncu meseca,
vidite, splača se imeti informirane prijatelje.

Od umrlega češkega pred-
sednika so se z najvišjimi
državnimi častmi poslovili
tudi predstavniki držav in
vlad okoli 50 tujih držav

V češki prestolnici Pragi so se včeraj
natanko opoldne ob zvonjenju
zvonov vseh cerkev po Češki repu-
bliki poslovili od prvega njenega
predsednika, oporečnika in znane-
ga dramatika Vaclava Havla, umr-
lega prejšnjo nedeljo. V katedrali sv.
Vita na praških Hradčanih so se od
pokojnika ob navzočnosti delegacij
okoli 50 držav iz vsega sveta poslo-
vili s svečano mašo, pospremljeno z
Dvoržakovim Rekviemom. Pogreb
sam je potekal v najožjem družin-
skem krogu na mestnem pokopali-
šču praške občine Vinogrady.

Zadnjega slovesa od te ugledne
osebnosti so se udeležili tako sedanji
kot bivši predsedniki vlad in držav,
mednarodni funkcionarji in ministri,
med drugim Nicolas Sarkozy, Chri-
stian Wulff, David Cameron, Hillary
in Bill Clinton, Madeleine Albright,
Danilo Turk in Milan Kučan, Manuel
Barroso, Toomas Hendrik Ilves, Jerzy
Buzek, Lech Walensa, Ivan Gašparo-
vič, Iveta Radicova, Carld Bildt in še
mnoge druge najvidnejše osebnosti iz
vrste držav. Češki mediji so poročali,
da je Rusijo na tej slovesnosti zastopal
le njen ombudsman Vladimir Lukin,
izraze sožalja v imenu ruskega držav-
nega vodstva pa so v Prago poslali
prek diplomatskih poti.

Pri slovesni maši so prebrali pismo
sedanjega papeža Benedikta XVI., o
življenju in delu pokojnika pa so go-
vorili sedanji češki predsednik Vaclav
Klaus, zunanji minister Karel Sch-
warzenberg in bivša ameriška zuna-
nja ministrica Madeleine Albright,
ki je češkega izvora. Klaus je pouda-
ril, da je Havlova politična in člove-
ška veličina toliko pomembnejša, ker
izvira iz razmeroma majhne države.

Predsednik hrvaške stranke SDP
Zoran Milanovič je na včerajšnjem
glasovanju v hrvaškem saboru prejel
89 glasov od skupaj 151 poslancev in
bil s tem izvoljen za novega hrvaške-
ga premiera. Izglasovali so tudi njego-
vo vlado, ki bo imela 20 ministrstev,
medtem ko jih je dosedanja hade-
zejevska imela 16. Prvo premierovo
sporočilo je napovedalo varčevanje,
češ da "ni mogoče še naprej porablja-
ti tega, česar ni". S tem je napovedal
akcijo zmanjševanja stroškov in pa
spodbujanje gospodarske dejavnosti.
Novi premier se je dotaknil tudi zuna-
nje politike in dejal, da je za Hrvaško
pomembno, kako jo vidijo v regiji in
zlasti kako pomaga podjetjem, da se
regiji odpro, zaposlujejo, služijo denar
in plačujejo davke.

Politika njegove vlade v regiji bo
prijateljska in odprta, je napovedal,
narekoval pa jo bo predvsem inte-
res hrvaške države. Izogibali se bodo
sporom, hkrati pa branili hrvaške in-
terese do vseh sosed. Milanovič se
zaveda, da ima hrvaško gospodarstvo
brez soseščine dokaj manj možno-
sti oziroma da imajo njegova podje-
tja tam največ možnosti ne le zaradi

Schwarzenberg, ki je bil tesni sode-
lavec in prijatelj umrlega Havla, pa
je njegovo filozofijo označil z dvema
najpomembnejšima besedama, ki sta
zaznamovali pokojnikovo celotno ži-
vljenje: z ljubeznijo in pravičnostjo.
Albrightova je navzoče nagovorila po
češko in ocenila, da je bil Vaclav Havel
v zadnjih 20 letih ena najpomembnej-
ših osebnosti našega planeta in da je
vedel, da mora nekoč zmagati pra-
vičnost. Slovenski predsednik Danilo
Turk je v intervjuju, ki ga je včeraj ob-
javil praški dnevnik Lidove Noviny,
pokojnika označil za človeka velike
moralne moči, ki je bil tudi za sloven-
ske državljane simbol upanja in spre-
memb: "Z njegovo smrtjo smo izgubili
velikega misleca in osebnost, ki je
ustvarila in vzpostavila obdobje člo-
vekovih pravic."

O Havlovi izjemni priljubljenosti
pričajo med drugim rezultati zadnjih
javnomnenjskih raziskav. Kar devet od
desetih vprašanih čeških državljanov
ima pokojnika za enako pomembno
zgodovinsko osebnost, kot je bil prvi
predsednik bivše države Češkoslova-
ške Tomaš Garrigue Masaryk (1850-
1937). Tudi Havlovo truplo so v sredo
pripeljali na praške Hradčane, kjer
je sedež češke državne oblasti, z isto
kočijo kot v okviru pogreba umrlega

znanja, bližine tržišča in podobnega
jezika, marveč tudi zaradi vsega, kar
se je dogajalo v minulih 50 let in česar
nihče, ki je pameten, v prid poslovnih
interesov noče zbrisati. Novi hrvaški
premier je tudi dejal, da njegov pro-
gram "ni le spisek želja, marveč tudi
življenje za Hrvaško". Ve, je dodal, da
je pot do pekla tlakovana z dobrimi
nameni, sam ima dobre namene, le v
pekel ne verjame. Napovedal je takšno
pot za Hrvaško, na kateri bo demokra-
cija prinašala korist, kjer bo delo pla-
čano in bogastvo obdavčeno, na kateri
bo obstajala solidarnost med javnim
in zasebnim sektorjem, pri čemer sle-
dnji zaposluje največ ljudi.

Milanoviča so takoj podprli poslan-
ci narodnostnih manjšin in Samostoj-
na demokratska srbska stranka (SDSS),
medtem ko so Hrvaški laburisti (HL)
in regionalna Hrvaška demokratska
stranka Slavonije in Baranje (HDSSB)
napovedali, da ne bodo ne glasova-
li proti ne vnaprej izrekali podpore.
Predsednik HL Dragutin Lesar je v
zvezi z vladnim programom opozo-
ril na življenjske oziroma nepolitične
teme, ki jih pogreša. Na Hrvaškem živi
več deset tisoč državljanov z neznan-
skim problemom, ki pa ga doslej nihče
ni hotel rešiti - namreč problem njiho-
vih deviznih vlog pri bivši Ljubljanski

Masaryka. Havel, vodja češke žame-
tne revolucije, ki je pred 20 let zrušila
komunistično ureditev in prinesla de-
mokracijo, je bil v letih 1989 do 1992
predsednik Češkoslovaške, po raz-
padu te federativne države je bil leta
1993 izvoljen za češkega predsednika,
na tem položaju pa je bil dva petletna
mandata. V času burnih sprememb v
srednjeevropskih državah je bil kot
dolgoletni oporečnik večkrat zaprt,
zaradi česar je kot žrtev komunistič-
nega režima zrasel v moralno ikono.
Njegov boj in sporočila so odmevali po
vsej državi in drugod po svetu. Njegov
bivši svetovalec in zdaj politični ana-
litik in direktor newyorške univerze v
Pragi Jirži Pehe ima Havla za eno naj-
pomembnejših političnih osebnosti
sveta oziroma za eno najpomembnej-
ših osebnosti češke in svetovne zgodo-
vine 20. stoletja.

Ko so se v Pragi (in pred zasloni
po vsej Češki) poslavljali od Vaclava
Havla, je več kot 12.000 čeških drža-
vljanov podpisalo peticijo, da praško
letališče poimenujejo po tem velikem
politiku, državniku, umetniku in in-
telektualcu, znanem po skromnosti.
Razkrili so tudi njegovo željo, da na
njegov nagrobnik ne bi vklesali nobe-
nih nazivov, le njegovo ime, priimek
in datuma njegovega rojstva in smrti.

banki. Milanoviča je vprašal, ali lahko
njegova vlada prevzame obveznost, da
bo ta primer rešila, ali pa reče, da hr-
vaška oblast vprašanja dolgov LB do
hrvaških državljanov ne more rešiti.

Zdaj opozicijska stranka HDZ ni
glasovala za zaupnico novi vladi, njen
bivši finančni minister Ivan Šuker pa
je soglašal z oceno, da so gospodarske
razmere po svetu izredno resne, in
dodal, da to nemara potrjuje že vče-
rajšnja vest o znižanju ocene kreditne
sposobnosti Slovenije, ki je po njego-
vem mnenju doslej imela to oceno
veliko višjo kot Hrvaška zgolj zaradi
članstva v Evropski unije, ne zato, ker
bi bila boljša. Zniževanje teh ocen več
državam in bankam naj bi novo vlado
v Zagrebu opozarjalo, da ne sme izre-
kati strogih ocen ali pričakovati, da se
bodo razmere hitro izboljšale.

Ob koncu leta Pentagon
na sodiščih rešuje težave
in nepravilnosti
v vojaških vrstah

Ameriška vojska ima te dni nekakšno
letno inventuro nakopičenih težav. Ob-
javili so poročilo o tragičnem spopadu
na meji med Pakistanom in Afgani-
stanom, v katerem je umrlo 24 paki-
stanskih vojakov, v Islamabadu pa so
ga takoj zavrnili. Nadaljuje se sojenje
vojaku Bradleyju Manningu, ki naj bi
bil spletnemu portalu Wikileaks raz-
kril več kot 700.000 tajnih ameriških
dokumentov in povzročil vrsto škan-
dalov in zadreg. Sredi tedna pa so osem
vojakov spoznali krive za nasilje, ki je
povzročilo samomor njihovega kolega
v Afganistanu.

Poročilo o "pakistanskem inciden-
tu" trdi, da so ameriški poveljniki v
Afganistanu premalo zaupali paki-
stanski vojski, zato je niso pravočasno
in dovolj natančno obveščali o pre-
mikih ameriških enot v bližini meje.
Obrambno ministrstvo je sicer izra-
zilo obžalovanje zaradi dogodka in
smrti 24 vojakov, toda ni se opraviči-
lo. Še več, poročilo je zbudilo novo jezo
v Islamabadu, saj trdi, da so pakistan-
ski vojaki prvi začeli streljati na ameri-
ško patruljo in ognja niso prekinili niti
potem, ko naj bi jih bila ameriška stran
s preleti letal skušala opozoriti, da na-
padajo zaveznike. Preiskava, v kateri
pakistanska vojska ni želela sodelo-
vati, je razkrila vrsto pomanjkljivosti
v postopkih o medsebojnem obvešča-
nju, predvsem pa globoko zakoreninje-
no nezaupanje med obema stranema.
Ironija je, da je dan pred tem potekal
sestanek obeh vojaških vrhov, na ka-
terem sta poveljnik zavezniških sil v
Afganistanu, general John Allen, in
poveljnik pakistanske vojske, gene-

Na oblasti v Severni Koreji
od vplivne tete in skrivno-
stnega strica do politične
in vojaške gerontokracije,
ki je prisegla zvestobo
novemu voditelju

Ko je Kim Džong Il leta 1994 po smrti
očeta Kim Il Sunga nasledil severno-
korejski dinastični "prestol", je dal
Centralnemu komiteju jasno vedeti,
da je Kim Kj'ong Hu enako kot on,
da so besede Kim Kjong Hu njegove
besede in da so navodila, ki jih daje
Kim Kjong Hu, njegova navodila.
Ta ženska, ki je danes stara 65 let, je
mlajša sestra 17. decembra preminule-
ga Kim Džong Ila. Je edina članica nje-
gove družine, ki ji je Kim brezmejno
zaupal. Zasedala je vodilne položaje v
Delavski stranki, tudi položaj direkto-
rice mednarodnega oddelka za lahko
industrijo. Še danes je polnopravna
članica Centralnega komiteja. Vpliv-
na Kim Kjong Hu je torej teta Kimo-
vega naslednika Kim Džong Una, njen
soprog Jang Song Thaek pa njegov
stric. Oba veljata za njegova najbolj
zanesljiva zaščitnika in politična men-
torja. Skupaj s še nekaj visokimi poli-
tičnimi in vojaškimi funkcionarji naj
bi bila v okviru neuradnega kolektiv-
nega vodstva države v oporo novemu
27-letnemu severnokorejskemu vodi-
telju, ki je prejel štiri generalske zvez-
dice, čeprav nikoli ni služil v vojski, in
ki pri svoji starosti zagotovo še nima
dovolj političnih izkušenj.

Jang se je poskušal večkrat pov-
zpeti na sam vrh piramide oblasti,
ral Ašfak Parvez Kaj'ani, razpravljala,
kako izboljšati medsebojno obvešča-
nje.

Težav z obveščanjem pa po trdi-
tvah tožilcev ni imel vojak Bradley
Manning, ki naj bi bil "sovražnikom
omogočil prost dostop do vladnih
skrivnosti". V oporišču Fort Maed se
je v četrtek končalo predstavljanje do-
kazov na zaslišanju, s katerim skušajo
ugotoviti, ali je Manningov primer zrel
za sodno razpravo. Njegov odvetnik
David Coombs trdi, da tožilstvo preti-
rava, saj so zbrali kar 22 obtožb, in da
razkritje ni povzročilo nobene škode
državni varnosti. "Nebo se ni zruši-
lo, se ne ruši in se ne bo zrušilo zaradi
razkritja," meni Coombs. Tožilstvo je
kot dokaz navedlo videoposnetek Al
Kaide za rekrutiranje novih članov,
ki se sklicuje tudi na objave Wikilea-
ksa, za Manninga pa bodo zahtevali
dosmrtno ječo. Po njihovih trditvah
je šlo za načrtovano kriminalno deja-
nje, medtem ko obramba skuša ustva-
riti podobo psihično nestabilne osebe,
ki je imela hude težave s svojo spolno
identiteto. Vojska naj bi se vsega tega
zavedala, a so ga vseeno poslali na od-
govoren položaj v Irak, kjer je imel

vendar mu ni nikoli uspelo. V ne-
milosti Kim Il Sunga se je znašel, ko
se je hotel poročiti z njegovo hčerko
Kim Kjong Hu. Kljub temu je leta
1992 postal član Centralnega komi-
teja in vodja varnostnih sil. Toda že
leta 2004 so ga izključili iz Central-
nega komiteja, hkrati pa je moral 18
mesecev preživeti v hišnem pripo-
ru. Po mnenju mnogih naj bi to do-
segla Ko Young Hee, tedanja druga
žena Kim Džong Ila, ki se je bala, da
bo postal glavni tekmec njenemu
možu. Decembra 2007 pa je držav-
na tiskovna agencija KCNA poročala,
da Kim Džong Il in Jang Song Thaek
skupaj obiskujeta tovarne in kmeti-
je. Potem ko je preživel možgansko
kap, je Kim Džong Il sprejel odloči-
tev, da ga bo nasledil Kim Džong Un
in za občutljivi prenos oblasti na sina
pooblastil Janga. Jang je vodja var-
nostno-obveščevalnih sil in ekono-
mist, ki se je izpopolnjeval v Moskvi.
Zaslužen je za ureditev prvih kitaj-
sko-severnokorejskih gospodarskih
con. Stric velikega naslednika Kim
dostop do tajnih dokumentov. Odlo-
čitev, ali bo vojaško sodišče začelo so-
jenje, naj bi bila znana sredi januarja.

Začelo pa se je sojenje v primeru
vojaka Danny Chena, ki je v začetku
oktobra naredil samomor na stražar-
skem mestu v Afganistanu. 19-letnik
kitajskega rodu naj bi bil žrtev sovo-
jakov, ki so se znašali nad njim, tudi
zaradi njegovega azijskega porekla,
dokler ni klonil pod pritiski. Zato so
pet vojakov iz njegovega bataljona ob-
tožili nenaklepnega uboja in uboja iz
malomarnosti, dva napada in trpin-
čenja, njihov predpostavljeni pa se bo
moral zagovarjati zaradi zanemarja-
nja dolžnosti. Ameriška vojska se je
doslej zelo redko s sodnim postopkom
lotevala primerov, ko so bili ameriški
vojaki v Afganistanu ali Iraku vpleteni
v smrt drugega pripadnika ameriških
enot. Predtem je oktobra začela sojenje
v primeru vojaka Harryja Lewa, prav
tako azijskega rodu, ki je aprila storil
samomor zaradi trpinčenja sovojakov.
Predstavniki Pentagona so priznali, da
kljub prepovedi včasih prihaja do šika-
niranja znotraj enot, vendar trdijo, da
naj bi predpostavljeni imeli ukaz, naj
ga zatrejo v kali.

Džong Una je postal namestnik šefa
Nacionalnega obrambnega kabineta,
drugi najvplivnejši človek v hierarhi-
ji severnokorejske oblasti. V bistvu je
postal pristojen za to, da severnoko-
rejska vladajoča dinastija po 63 letih
ne bi doživela zloma.

Pri prenosu oblasti na Kim Džong
Una pa so poleg članov njegove dru-
žine zelo pomembni tudi generali in
najvišji strankarski funkcionarji. Na-
cionalni obrambni komite (NDC) ima
deset članov. Jo Myong Rok je name-
stnik šefa NDC in drugi poveljnik
vojske, vendar je star že 84 let in zelo
slabega zdravja. Kim Jong Il je zelo
cenil tudi generala Hyona Chol Haeja,
pomočnika direktorja generalnega po-
litičnega oddelka v vojski. Ni pozabil,
da je bil Hae med korejsko vojno te-
lesni stražar njegovega očeta Kim Il
Sunga. Zelo blizu Kim Džong Ilu pa
je bil tudi Ri Myong Sun, direktor ad-
ministrativnega oddelka v NDC. Kim
Jong Il je menil, da bi lahko bili vsi ti
ljudje v oporo tudi njegovem sinu in
nasledniku Kim Džong Unu.

Sprti palestinski frakciji Fatah in
Hamas sta na pogovorih v Kairu sto-
rili pomemben korak na poti k spravi
z napovedjo o oblikovanju skupne za-
časne vlade in razpisu volitev. Pogo-
vori v Kairu so del dolgih prizadevanj
za zgladitev frakcijskih sporov, ki so
leta 2007 privedli do razcepitve med
Gazo in Zahodnim bregom ter one-
mogočili delovanje palestinskega
parlamenta.

V Gazi je po volilni zmagi prevzel
oblast radikalni islamistični Hamas,
ki ne priznava pravice Izraela do ob-
stoja in zavrača mirovna pogajanja.
Nekdaj vodilna palestinska organi-
zacija Fatah, ki se zavzema za mir z
judovsko državo in za oblikovanje pa-
lestinske države, pa je obdržala zgolj
nadzor nad Zahodnim bregom.

Eno ključnih vprašanj je, ali se bo
Hamas, ki je na zahodnem seznamu
terorističnih organizacij, po norma-
lizaciji odnosov s Fatahom vrnil v
okrilje Palestinske osvobodilne or-
ganizacije (PLO), ki je mednarodno
priznana predstavnica vseh Palestin-
cev. Podpisati bi namreč moral ustav-
no listino PLO in se odreči pravici do
uporabe orožja. Čeprav dogovor pred-
videva vzpostavitev skupne začasne
vlade tehnokratov do konca januarja
prihodnje leto, organiziranje ločenih
lokalnih volitev v Gazi in na Zaho-
dnem bregu ter priprave na volitve
novega palestinskega parlamenta v
izgnanstvu, ga spremlja veliko neja-
snosti. Fatah in Hamas sta politično
in ideološko povsem na nasprotnih
bregovih, kar bi utegnilo še nadalje
zaplesti težavni bližnjevzhodni mi-
rovni proces.

Kljub temu so v Izraelu nad po-
tencialno palestinsko spravo več kot
vznemirjeni. Izraelski premier Benja-
min Netanj'ahu je že pred meseci pa-
lestinskega voditelja Mahmuda Abasa
ultimativno posvaril, naj izbira med
spravo s Hamasom ali mirom z Izrae-
lom. To stališče je znova potrdil pred-
stavnik izraelske vlade Mark Regev,
češ da je Hamas teroristična organi-
zacija in da se Abas s približevanjem
Hamasu oddaljuje od miru. Washing-
ton pa je že tako dal vedeti, da bo od-
tegnil Palestincem milijone dolarjev
pomoči, če se bo njihovo sedanje vod-
stvo združilo s Hamasom.

Nadzorni svet družbe SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z ele-
ktrično energijo, je včeraj popoldne sklenil razpisni postopek, s katerim so z
javnim razpisom iskali novega direktorja družbe. Za naslednja štiri leta so ime-
novali zdajšnjega direktorja mag. Matjaža Voduška, ki vodi družbo od 22. marca
2008, novo mandatno obdobje pa mu začne teči 23. marca prihodnje leto. Ko je
bila družba SODO ustanovljena, jo je od 1. julija 2007 do druge polovice marca
2008 vodil kot vršilec dolžnosti Milan Vižintin.

Na razpis za direktorja družbe, ki je bil objavljen 8. decembra v enem od sloven-
skih dnevnikov, je prispela samo ena vloga z osemdnevnim rokom za prijavo.
Razpis je bilo treba objaviti 90 dni pred iztekom mandatnega obdobja obstoječe-
ga direktorja, razpisno mesto pa so objavili po volitvah v državni zbor. Družba
SODO, ki ima sedež v Mariboru, zaposluje 26 ljudi in ima veliko nalog. Nadzorni
svet družbe vodijo mag. Marjan Podgoršek, direktor DSU (družba za svetova-
nje in upravljanje), dr. Dušan Caf, predavatelj informatike, in Izidor Polanec,
predstavnik zaposlenih. (bd)

"Objava družbe Mercator, da prevzame Pivovarno Laško, je ena najbolj absur-
dnih zadev, kar se jih je zgodilo v Sloveniji. Zdaj manjka le še to, da Mercator
poda ponudbo za nakup NLB, pa bo uspešno potopljena vsa naša Slovenija.
Vodstvu Mercatorja predlagam, da naredi prevzem Laškega in NLB kar z Mer-
catorjevimi boni, prodajalcem pa za nagrado da še dvojne pike. Mislim, da je
skrajni čas, da zamenjajo vodstvo Mercatorja, ker dela eno škodljivo potezo za
drugo. Nekdo, ki brani lastne pozicije in verjetno pozicije še koga drugega v svoji
navezi, ima zdaj za talca ne samo Mercator, ne samo Pivovarno Laško, ampak
tudi banke in vso slovensko gospodarstvo. Vprašamo se lahko, zakaj se nekdo
za vsako ceno oklepa svoje pozicije in ne dovoli skrbnega pregleda Mercatorja;
morda se boji, da bi prišli v javnost kakšni neprijetni podatki oziroma bi se raz-
krilo dejansko finančno stanje družbe. Iz zasebnega ameriškega investicijskega
sklada, s katerim nadaljujemo pogovore z bankami za odkup Pivovarne Laško,
so me poklicali in tudi oni izrazili veliko presenečenje nad potezo Mercatorja,"
je v včerajšnji izjavi za javnost zapisal Igor Lah, prevladujoči lastnik družbe KS
Naložbe, ki ji pred nekaj meseci ni uspelo v zameno za svoje obveznice prevzeti
Pivovarne Laško, saj sta njihovo ponudbo sprejela le dva delničarja s 44 delni-
cami ali 0,0005 odstotka vseh. (dt)

V finančnem ministrstvu
so OZS spomnili na dro-
bljenje večjih računov
na več zneskov po 420
evrov gotovine, s čimer so
podjetja izigravala pravila
in davkariji oteževala delo.
Bo zaradi provizij droblje-
nje na 50 evrov predrago?

O pričakovanju Obrtno-podjetniške
zbornice (OZS), da bo finančni minister
Franc Križanič takoj preučil možnost,
kako bi zadržal izvajanje pravilnika, ki
takoj po praznikih omejuje gotovinsko
poslovanje med podjetji na 50 evrov,
izplačevanje plač in drugih dohodkov
v gotovini pa ukinja, smo že poročali.
A zdi se, da Križanič v to zgodbo ne bo
posegel z odlogi.

V finančnem ministrstvu so OZS odgo-
vorili, da so spremenili pravilnik zato,
da bodo podjetja, samostojni podje-
tniki, svobodnjaki in državni ter javni
subjekti čim več uporabljali poslovne
račune, ki jih tako imajo. In nato kar
naravnost povedali: "Da torej ne bodo
več drobili na 420 evrov določenega
večjega naročila za višji znesek zato,
da bi zatajevali poprej na roke prejete
gotovine."

Drugih novosti namreč spremem-
ba pravilnika ne prinaša. Pravila za
plačila po povzetju na pošti in plačeva-
nje s kreditnimi kartici ostajajo enaka,
le višino zneska za gotovinsko poslo-
vanje znižujejo. Zakaj? Takole so po-
jasnili: "Doslej so subjekti anonimno
gotovino prejemali, ne da bi jo polaga-
li na poslovni račun in so tako preje-
to gotovino nato uporabljali najprej za
nabave blaga oziroma anonimno pov-
zetje blaga po pošti ali za plačevanje
plač na roke za delo na črno. Tovrstne
transakcije so bile zato nepregledne.
Če bo zavezanec uporabljal poslovni
račun ali sproti dvigoval gotovino s
poslovnega računa, bodo takšne tran-
sakcije sledljive. In to je bil eden izmed
namenov spremembe." Davčna uprava
je določila, da bi lahko poslej goto-
vinsko poslovali največ do zneska 50
evrov, saj meni, da zaradi bančnih pro-
vizij, ki jih bo treba plačati za posame-
zno plačilo, ne bo interesa za drobljenje
večjih računov na množico takih pod
50 evrov.

Razen tega bo sledljivost denarne-
ga toka omogočila tudi učinkovitejšo
davčno izvršbo. Zavezanci so namreč
po ugotovitvah finančnega ministr-
stva tako drobljenje zneskov izkorišča-
li, tudi ko je imel njihov upnik blokiran
račun. Seveda pa so OZS spomnili še na
boj proti sivi ekonomiji in na prepreče-
vanje dela na črno, za kar se odločno
zavzema tudi sama.

Podrobno so pojasnili tudi, zakaj
menijo, da je dobro, da bo odklenka-
lo izplačilu plač na roke. Prvi in naj-
pomembnejši razlog je spet davčni.
Poslovanje z gotovino so pri plačah
in drugih dohodkih iz delovnega raz-
merja že s prihajajočim torkom, 27. de-
cembra, ukinili, ker je gotovini težje
slediti, nakazovanje plač na bančne
transakcijske račune pa je zabeleženo
in zlahka preverljivo.

Tako naj bi si zagotovili nadzor nad
izplačevanjem osebnih prejemkov in
z njimi povezanih davčnih obvezno-
sti ter nad plačevanjem prispevkov za
socialno varnost. Davkarija je namreč
v zadnjem času ugotavljala, da so bile
plače izplačane, delodajalec pa obraz-
cev o izplačilu plač ni poslal, s čimer je
bilo davkariji onemogočano ugotavlja-
nje, ali so bile poravnane tudi obvezno-
sti iz plač ali ne. Ukinitev izplačevanja
plač in drugih prejemkov iz dela v go-
tovini in njihovo obvezno nakazovanje
na bančni račun bo seveda omogočilo
tudi boljšo davčno izvršbo. Izvršba na
tekoči račun je namreč najučinkovitej-
ša, meni finančno ministrstvo, ter ce-
nejša za davkarijo in zavezanca, ki ga
doleti.

"Siva ekonomija je tesno povezana
z neevidentiranim gotovinskim po-
slovanjem, saj to omogoča številnim
davčnim zavezancem, da prikazuje-
jo manjši obseg poslovanja od dejan-
skega. Za razliko od elektronskega
plačevanja, plačilnih kartic ali čekov
je gotovina popolnoma anonimna.
Medtem ko lahko davčni organ pri ne-
gotovinskem poslovanju z vpogledom
v transakcijski račun davčnega zave-
zanca preveri prihodke na podlagi de-
narnih prilivov, je to pri gotovinskem
poslovanju težje, saj pri gotovinskih
plačilih ne obstajajo verodostojni kon-
trolni bančni podatki. Nikjer zabele-
ženo gotovinsko poslovanje se širi po
celotni dobavni in produkcijski verigi,
saj se takšnemu načinu poslovanja
prilagodijo dobavitelji blaga, najemo-
dajalci in zaposleni, ki dobivajo del ali
celotno plačo v gotovini. Zagotavljanje
preglednosti in sledljivosti finančnih
transakcij pa sta ključna ukrepa proti
davčnim utajam in sivi ekonomiji,"
sporočajo OZS in drugim iz finančne-
ga ministrstva.

<0 ^^ • obrestne mere za obdobje 5 let znaša
Cv 4,SO % letno, nad 5 let pa 6 mesečni

Info: 60.000,00 €, anuiteta: 371,64 €, doba: 240 mes., 6M euribor + 2,50 %,
skupni znesek: 89.693,60 €, EOM na dan 07. 12. 2011 znaša 4,45 %

Po anketi, ki so jo naredili za Sloven-
sko turistično organizacijo, naj bi si
letos dobra četrtina naših državlja-
nov privoščila zimske počitnice. To je
sicer nekoliko več kot lani, a hkrati naj
bi dolžino počitnic malenkost skrajšali
in porabili zanje manj denarja.

Tako je tudi ta anketa pokazala, da
se pri nas ljudje odločajo podobno kot
v drugih evropskih državah. Če se le
da, se namreč ne odpovedo dopustu.
Raje ga malo skrajšajo, poiščejo cenej-
šo namestitev in za razne druge reči
manj zapravijo. Že poleti je bilo tako,
saj je kar tretjina vprašanih dopust
skrajšala, kot poglavitni razlog pa so
navedli, da niso imeli dovolj denarja.

Denar je tudi najpomembnejši
razlog, da si kar 72 odstotkov vpraša-
nih ne bo privoščilo zimskih počitnic,
tisti, ki bodo šli, pa bodo varčevali
predvsem pri izbiri cenejših namesti-
tev in skrajšanju dopusta. Ocenjujejo,
da bodo za zimske počitnice porabili
okoli 490 evrov, lani pa so dobrih 90
evrov več. Skupina, stara od 25 do 34
let, bo še bolj varčna, saj naj bi porabila
samo okoli 400 evrov. Da je denar tudi
počitnic vladar, nakazujejo tudi podat-
ki o počitniških namerah po regijah.
Največ jih bo šlo iz osrednje slovenske
regije, z občutnim zaostankom pa sle-
dijo druge. Vrstni red je skoraj enak,

Ministrstvo za finance
v odzivu na znižanje
bonitetne ocene Slovenije
in slovenskih bank
pojasnjuje, da bonitetna
agencija Moody's ni
povsem upoštevala vseh
ravnanj in podatkov

Bonitetna agencija Moody's je v četr-
tek znižala kreditno oceno Slovenije za
eno stopnjo in pojasnila, da bo morala
država dodatno dokapitalizirati najve-
čje slovenske banke in s tem obreme-
niti proračun, povečujejo pa se tudi
tveganja za Slovenijo zaradi krize na
območju evra. To je po 23. septembru
drugo znižanje bonitetne ocene Slove-
nije pri omenjeni agenciji.

Za znižanje so se odločili zaradi
nadaljnjih tveganj in negotovosti za
slovenski proračun, ki jih predstavlja
bančni sektor. Skupna sredstva sloven-
skih bank znašajo po oceni približno
138 odstotkov slovenskega BDP-ja, "kar
je razmeroma veliko glede na druge
sisteme v Vzhodni Evropi". Banke bodo
ob nadaljevanju krize, slabitvi kapita-
la in donosov potrebovale več pomoči
države, delež slabih kreditov naj bi
se do konca prihodnjega leta povečal
na 20 odstotkov, država bo morala za
bančni sektor nameniti 2 do 8 odstot-
kov BDP-ja. Pri tem analitiki agencije
opozarjajo na šibko gospodarsko rast,
vse večje finančne restrikcije na obmo-
čju evra pa naj bi vplivale na dohodke
izvoznikov in tudi bank. Opozarjajo na
nestabilno politično situacijo, "nejasno
politično večino" za sestavljanje vladne
koalicije, kar naj bi odložilo sprejema-
nje gospodarskih in fiskalnih ukrepov.

Iz podobnih razlogov je agencija
včeraj znižala bonitetno oceno NLB,
NKBM, Abanki in SID banki. Negativ-
ni so tudi obeti za naprej.

Vprašanje dokapitalizacije je tre-
nutno aktualno le pri največji sloven-
ski banki, NLB, druga državna banka,
NKBM, je nedavni obremenilni test
evropske agencije za bančni nadzor
uspešno prestala, je v odzivu na sporo-
čilo bonitetne agencije zapisalo mini-
strstvo za finance. Pri dokapitalizaciji
NLB, ki je predvidena v višini 320 mili-
jonov evrov, kar je 0,9 odstotka BDP-ja,
država teži k dokapitalizaciji po prin-
cipu zasebnih vlagateljev oziroma k
takšnemu načinu sodelovanja države,
ki ne bi imel vpliva na povečanje dr-
žavnega dolga, zagotavljajo na mini-
strstvu.

V zvezi z očitkom glede velikosti ban-
čnega sistema v Sloveniji je ministr-
stvo spomnilo, da je Banka Slovenije v
zadnjem poročilu o finančni stabilno-
sti maja letos navedla, da je povprečen
delež bilančne vsote bank v BDP-ju v
območju evra leta 2009 znašal 333 od-
stotkov, v državah EU pa 357 odstot-
kov, kar je občutno več od slovenskih
136 odstotkov. Prihodnjo vlado bodo
opozorili na pomen čim hitrejše izpe-
ljave določenih zakonodajnih projek-
tov, ki bi pozitivno vplivali na stanje
v bančnem sistemu. Ob tem omenjajo,
da je že pripravljena novela zakona o
hipotekarni in komunalni obveznici,

Za znižanje so se
odločili zaradi
nadaljnjih tveganj
in negotovosti za
slovenski proračun,
ki jih predstavlja
bančni sektor

ki bi bankam v prihodnjem letu omo-
gočila lažje financiranje prek izdaje
hipotekarne in komunalne obvezni-
ce. Treba bo sprejeti tudi določene za-
konodajne spremembe, ki bi povečale
vpliv bank, ko nastopajo kot upnice v
postopku prisilne poravnave, meni mi-
nistrstvo za finance. Tudi v ta namen
je že pripravljena novelacija ustreznih
zakonov. Proučujejo tudi idejo o držav-
ni dokapitalizaciji že ustanovljenega
medbančnega sklada za prestrukturi-
ranje podjetij.

Moody's kot razlog za znižanje bonite-
tne ocene navaja tudi porast srednje-
ročnih tveganj za gospodarsko rast
malega in zelo odprtega slovenske-
ga gospodarstva, ki bodo rezultat vse
večjih fiskalnih omejitev na območju
evra. Ministrstvo za finance je ob tem
spomnilo na včerajšnji sprejem inter-
ventnega zakona v državnem zboru,
vlada, ki opravlja tekoče posle, pa po-
udarja potrebo po čimprejšnji pripra-
vi rebalansa državnega proračuna za

prihodnje leto, kar bo podlaga za vse
nadaljnje ukrepe za doseganje javno-
finančne konsolidacije, kot je pred-
videna v programu stabilnosti. Na
ministrstvu za finance zagotavljajo,
da poteka konsolidacija javnih financ
v Sloveniji skladno z načrti v progra-
mu stabilnosti. V njem je vlada za širši
sektor države za to leto napovedala
primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP-
ja. V tem trenutku ocene primanjkljaja
države za to leto ostajajo nespremenje-
ne.

Država se je letos zadolžila v višini 3,89
milijarde evrov, s čimer je zagotovlje-
nih 1,02 milijarde odplačil glavnic za
leti 2012 in 2013. Izvedeno predfinan-
ciranje pomeni, da se mora država v
prihodnjem letu dodatno zadolžiti za
odplačilo dolga, ki zapade v tem letu,
samo v višini 204,15 milijona evrov,
pojasnjuje v odzivu ministrstvo za fi-
nance.

Kljub znižanju bonitetne ocene se je
donos do dostopnosti slovenske de-
setletne obveznice včeraj nekoliko
znižal, donos na italijanske in španske
obveznice pa zvišal.

Ekonomist Sašo Polanec meni, da
gre pri neuspešni prodaji Mercatorja
za veliko kapitalsko izgubo, za signal,
da država ni pripravljena za umik iz
gospodarstva in ne namerava prido-
biti sredstev iz privatizacije, Bogomir
Kovač pa, da so banke v težavah zaradi
slabih poslov in propada številnih pod-
jetij. Znižanje bonitetne ocene je po
njegovem mnenju tudi rezultat tega,
da je država že tri mesece v politični
krizi in ni jasnega načrta, kako v na-
slednjem letu fiskalno sanirati nevzdr-
žne razmere.

Država/Ocenjevalna

Moody's S&P

Fitch

3 ^ ¹ ' - 'J ~	Aaa	AA+	AAA
Jponska	Aa3	AA-	AA
EVRSKO OBMOČJE
Avstrija	Aaa	AAA	AAA
Belgija \|	Aa3	AA	AA+
Ciper ^	Baa3	BBB	BBB
Estonija	A1	AA-	A+
Finska ^^H	Aaa	AAA	AAA
Francija \| \|	Aaa	AAA	AAA
Nemčija	Aaa	AAA	AAA
Grčija ■■=	Ca	cc	CCC
Irska \|\|	Bal 1	BBB+	BBB+
Italija \|	A2	A	A+
Luksemburg	Aaa	AAA	AAA
Malta \|	A2	A	A+
Nizozemska ^^^	Aaa	AAA	AAA
Portugalska O	Ba2	BBB-	BB+
Slovaškla	A1	A+	A+
Slovenija	Al	AA-	AA-
Španija ?	Al	AA-	AA-

Aa/AA

Zelo majhno
tveganje

A/A

Majhno
tveganje

Baa/BBB

Zmerno
tveganje

Ba/BB

Precejšnje
tveganje

B/B

Veliko
tveganje

Caa/CCC

Zelo veliko
tveganje

IH REUTERS

Viri: Moody's, Standard & Poors, Fitch

Vlagatelji na Ljubljanski borzi imajo za sabo zelo slab borzni teden. V tem
tednu je osrednji borzni indeks SBI TOP izgubil še štiri odstotke in z
včerajšnjo vrednostjo 569 indeksnih točk dosegel novo najnižjo vrednost,
odkar je bil uveden 3. aprila 2006. Največ zaslug za takšen negativen
razplet ima delnica ljubljanskega Mercatorja, saj se očitno prodaja največje-
ga slovenskega trgovskega podjetja hrvaškemu Agrokorju vse bolj
oddaljuje, prav tako investitorji za zdaj niso preveč pozitivno ocenili
namere Mercatorja, da prevzame Pivovarno Laško. Delnica Mercatorja je ta
teden s 161 zgrmela na vsega 136 evrov, Pivovarne Laško z 12 na 11,1 evra.

V območju okrog 62 evrov je v tem tednu obstala delnica Telekoma
Slovenije, kjer so objavili, da za naslednje leto na ravni skupine načrtujejo
solidnih 55 milijonov evrov čistega dobička ali približno 8,5 evra na
delnico. Smeli so tudi načrti Zavarovalnice Triglav, kjer naj bi skupina
ocenjeni letošnji čisti dobiček v letu 2012 povečala za 11 odstotkov na 60,6
milijona evrov. To bi pomenilo okrog 2,7 evra čistega dobička na delnico,
katere tečaj ostaja (glede na napovedane rezultate) pri skromnih 10,36 evra.
Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je sicer ta teden
dokupil 380 delnic in je zdaj imetnik 4740 delnic Triglava v skupni vredno-
sti približno 50 tisoč evrov. Delnica novomeške Krke se je v iztekajočem
tednu z 49 pomaknila proti 51 evrom, družba pa je objavila, da je trenutno
že lastnica 5,69 odstotka lastnih delnic. Pri zgodovinsko najnižjih vredno-
stih (3,13 evra) ostaja tudi delnica druge največje slovenske banke, Nove
KBM. Nekoliko stabilnejši teden imata za sabo vsaj delnici Petrola (159
evrov) in Iskre Avtoelektrike (15,1 evra), kjer za prihodnje leto načrtujejo
252,8 milijona evrov prodajnih prihodkov (letos 245,6 milijona evrov) in
6,82 milijona evrov čistega dobička (letos 5,31 milijona evrov). Delnica Luke
Koper (7,1 evra) je v tem tednu izgubila nekaj vrednosti, čeprav naj bi se
prihodnje leto poslovni prihodki skupine Luke Koper s 141,6 dvignili na
150,4 milijona evrov, dobiček iz poslovanja pa z 21,2 na 23,4 milijona evrov,
za letos predvideni minimalni čisti dobiček 0,3 milijona evrov pa naj bi
poskočil na 13,6 milijona evrov. Letošnjih 16,8 milijona ton pretovora naj bi
v letu 2012 v Kopru porasel za okroglih milijon ton.

Štiri od pet steklenic dragega ekstra deviškega "italijanskega" olivnega olja je v
resnici mešanica italijanskega olja s poceni tujimi olji iz Grčije, Španije, Maroka
in Tunizije, je poročal italijanski časnik La Repubblica. S tem italijanski proi-
zvajalci olivnega olja zaslužijo pet milijard evrov na leto, dodaja časnik. (sta)

BOŽIČNI ČAS je naslov pesmi, ki jo izvaja Božični zborček, ki ga sestavljajo:
LOTI - Vesele Štajerke, MAŠA - Navihanke, JELKA - Igor & Zlati zvoki, SANDRA - Ans. Saše
Avsenika, TEDEJA - Slovenski zvoki , MAJA Oderlap - TV Golica, LJUBICA - Za'ka pa ne,
KLAVDIJA - Katrca, BARBARA Ž. - Donačka, NATAŠA - Ans. Štrk, ANITA - Alpski kvintet in
BARBARA iz ansambla Roka Žlindre.

NaroCnlkl VeCera lahko koledar naroČite po telefonu
02 23 53 326 ali po e-poštl narocnlna@vecer.com. Koledar vam
bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer.

PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL. N 0,6180 0,4900 0,6180 0,6180 0,6180 0,6502 1580 4
Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr =
odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. =
najboljša ponudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov;
PK = preknjižbe; oP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč eUr; PL =
promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

v %
-17,23

-16,03

-23,45

-16,38

-33,16

-19,90

-11,38

-9,16

1,54

-12,49

0,69

-7,42

-21,44

-30,62

-0,09

-25,78

-13,87

-12,05

-11,03

-18,56

-35,42

-20,11

-24,68

-12,37

-19,75

-14,49

-33,16

-7,97

-11,55

-3,75

-7,69

-2,60

-8,10

-22,06

-9,78

-31,38

-3,91

-16,20

-17,63

-23,36

-2,85

-29,50

-0,92

-22,71

-17,14

-19,07

-9,18

-17,89

-17,61

-14,92

1,39

-7,84

-25,24

-12,50

-18,16

-16,54

0,42

-16,33

-25,60

-0,85

-14,48

-22,48

-19,50

-27,69

-14,42

2,17

-39,06

-21,65

-15,98

-23,76

-7,36

-11,95

1,75

-9,34

-25,11

-17,94

-14,37

-7,03

-30,74

-4,56

-20,18

-11,48

-0,11

-19,62

-11,49

-13,31

-1,12

-12,39

-27,62

-4,48

-14,29

-14,52

2,65

-34,30

-9,66

-8,33

-20,25

-23,30

-31,53

-26,81

-24,20

-19,31

-19,37

-11,50

-22,04

-14,71

-11,51

-5,55

-18,21

-18,97

-3,97

-6,29

-6,04

0,22

-14,21

-16,52

-3,61

-39,33

-17,76

-31,13

-11,17

-5,79

-0,06

-16,87

-10,37

-20,97

-8,72

-6,32

v %
-4,35

20,06

6.53

-2,70

55,82

11,03

21,26

4,23

6,79

7,50

6,17

37,25

-36,50

11,11

18,55

71,40

17.88

40,12

67.82

31.64

50.47

18,85

47.48

-9,58

64,29

25.76

19,00

14,93

64,84

55.80

19.83

13.77

-8,34

105,90

24.49

-2,48

10,67

0,83

56.65

7,86

-4,70

31,32

7,93

-10,45

6,99

34,29

40.76

20.42

61,09

21,63

8,38

1,55

-22,10

9,13

54.07

15,72

2.54

52,11

99,52

6,33

-36,12

72,49

37.89

-9,61

52,99

51,98

69,23

66,23

73,92

34,09

27,96

46.66

0,43

59.08

58.81

-0,35

15,75

58,39

24,51

32,58

40,23

13,71

21,32

47,14

13.20

16,57

-43,74

34.84

36.77

52.21

-18,36

-22,14

30,61

8,23

22.85

25,39

8,19

21,65

9,58

30,54

1,07

52,48

47,70

17,37

37,69

30,63

-1,45

0,71

40,44

-12,13

35,11

28.43

-16,68

16,31

37.78

6,47

54,91

6,73

-3,13

28.90

26,60

VEP ^Pv^O%^D12,21 0,00

72,23 0,06

106,76 0,00

122,53 -0,02

88,80 0,85

55,45 0,34

5,69 0,00

99,33 0,18

79,55 -0,70

93,75 0,11

15,06 0,13

101,39 -0,11

14,11 0,21

125,21 -0,17

140,08 -0,06

21,39 -0,33
81,39 2,60

25,84 0,70

86,59 -0,15
77,32 0,06

429,19 1,92

9,10 1,03

5,29 1,24

92,06 0,44

113,32 0,20

100,43 0,01

100,13 0,00

78,29 -0,41

102,29 -0,62

66,50 -0,63

v %
0,49

-25,75

1,19

-6,84

-12,30

-18,00

-8,37

-6,95

-9,57

-5,93

0,13

2,01

-7,05

-3,16

-2,30

-8,71
-18,06

-24,88

-20,39

-23,85

-21,84

-18,33

-21,71

-19,12

-21,06
-16,69

-20,24

-15,15

-18,45

-21,56

0,35

-10,37

-6,78

-5,45

-19,21

-1,18

-12,70

0,89

0,22

-22,68

-3,53

-26,61

v %
15,73

74,60

4,83

89.21

78,03

2,31

33,88

4,26

39,10

5,94

26,24

7,01

79,75

4,77

19,86

16,95
49,53

86,03

66,65

38,83

13,70

15.81

2,36

23,02

66,42
49,38

50.82

-7,26

-4,12

99.88

64.22

72,47

48.89

48.12

9,97

31,99

2,40

0,37

83.13

9,80

26,28

Ljubljanska borza je trgovalni teden sklenila s padcem. Indeks
najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje končal rekor-
dno nizko, pri vrednosti 569,12 točke, kar je 5,48 točke oziroma
0,95 odstotka manj kot v četrtek. K padcu indeksa so največ pri-
spevale delnice Telekoma Slovenije, Mercatorja in Krke.

Borzni posredniki so sklenili za 2,67 milijona evrov poslov.
Najbolj prometne so bile Krkine delnice, ki so se sicer ob 1,22
milijona evrov pocenile za 1,08 odstotka na 50,50 evra. Po pro-
metu so sledile Mercatorjeve delnice, s katerimi so borzni po-
sredniki ustvarili za 957.270 evrov poslov, zaključni tečaj pa
se je ob 2,86-odstotnem padcu oblikoval pri 136 evrih. Naj-
večji slovenski trgovec je skladno z napovedmi včeraj objavil
namero za prevzem Pivovarne Laško - odkupiti je pripravljen
vse delnice laške družbe, prevzemno ponudbo pa bo objavil
najpozneje v 30 dneh, a ne pred koncem novoletnih praznikov.

Največji padec med blue chipi so sicer utrpele delnice Te-
lekoma Slovenije, ki so se ob skromnem prometu pocenile
za 2,97 odstotka na 62,10 evra. Delnice Nove Kreditne banke
Maribor (NKBM) pa so se ob 23.780 evrov pocenile za 0,89 od-
stotka na 3,132 evra. Rast so dosegle le delnice Gorenja, ki so
se ob skromnem prometu podražile za 5,88 odstotka na 4,50
evra, in Petrola (233.620 evrov; +1,27 odstotka) na 159 evrov.
Preostale delnice v prvi kotaciji so sklenile neenotno: delnice
Zavarovalnice Triglav so se ob skromnem prometu podražile
za 1,57 odstotka na 10,36 evra, medtem ko sta nespremenje-
na ostala tečaja delnic Intereurope (0,41 evra) in Luke Koper
(12.920 evrov prometa; 7,10 evra).

V standardni kotaciji so ob skromnem prometu padec utr-
pele delnice Istrabenza (-29,68 odstotka na 2,18 evra), Aerodro-
ma Ljubljana (-1,96 odstotka na 10 evrov), Salusa (-0,83 odstotka
na 240 evrov) in Save (-0,16 odstotka na 12,50 evra).

Nespremenjeni so ostali tečaji delnic Etola (72 evrov), Pivo-
varne Laško (11,10 evra) in Pozavarovalnice Sava (šest evrov).
(sta)

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

4,0 1,0

3,3 1,0

3,5 0,0

5,0 0,0

3,5 0,0

5,0 0,0

5,0 0,0

2,0 0,0

5,0 0,0

0,5 0,0

5,0 0,0

Še vedno nejasna likvidnostna situa-
cija zavoda Maribor 2012 - Evropska
prestolnica kulture je očitno prive-
dla do drastičnega koraka v vodstvu
te ustanove. Dr. Oto Luthar, ki ga je
Vlada Republike Slovenije 3. marca
letos imenovala v Svet javnega zavoda
Maribor 2012 Evropska prestolni-
ca kulture, člani pa so ga postavili za
predsednika, je včeraj nepreklicno od-
stopil. Generalni sekretarki vlade mag.
Heleni Kamnar je v odstopni izjavi za-
pisal: "Razlogov za moj odstop je več,
vendar sem se omejil samo na dva:
neizpolnjevanje obveznosti do jav-
nega zavoda Maribor 2012 Evropska
prestolnica kulture s strani Mestne
občine Maribor (MOM); kljub opo-
zorilom Mestni občini Maribor, da z
ustvarjanjem dolga do lastne ustano-
ve resno ogroža izvedbo projektov v
sklopu progama EPK 2012, tri tedne
pred otvoritveno slovesnostjo ni po-
ravnala večine svojih finančnih obve-
znosti; nepripravljenost predsednika
Vlade Republike Slovenije gospoda
Boruta Pahorja za sprotno reševanje
zapletov, ki so neizogibno spremlja-
li priprave na ta enkraten in obenem
največji kulturni projekt v času samo-
stojne Slovenije."

Obenem dr. Luthar navaja kot do-
datni razlog "za prenehanje sodelo-
vanja s kolegicami in kolegi v Svetu
zavoda Maribor 2012 EPK še spozna-
nje, da se vodstvo občine (tukaj mislim
predvsem na podžupana Janeza Ujčiča
in župana Franca Kanglerja) že nekaj
časa ne identificira s projektom. Glede
na to, da sta kot predstavnika prijavi-
teljice projekta prav župan in podžu-
pan odgovorna za njegovo korektno
izvedbo in bi prav onadva morala mo-
rebitne zaplete reševati sproti, njunega
ravnanja v zadnjih mesecih ne morem
razumeti. Če bo moj odstop katerega
od njiju spomnil, da sta pred dvema
letoma s tem projektom napovedova-
la revitalizacijo mesta, potem bom do-
segel enega od obeh namenov. Drugi
namen je opozoriti na to, da spreje-
ti program prireditev v sklopu EPK
2012 ob minimalnih sredstvih potre-
buje tudi logistično podporo, njegovi
izvajalke in izvajalci pa vsakodnev-
no spodbudo. Skratka, skrajni čas je,
da občinska vodstva vseh sodelujočih
mest posvojijo ta projekt. Program si
to vsekakor zasluži. Ne gre samo za ko-
rektno, temveč tudi za izvirno ponud-
bo dogodkov.

Slednjega bi se morali še posebej
zavedati omahljivi sponzorji in si s
svojimi prispevki čim prej zagotovi-
ti vidnost, ki jo v prihodnjem letu ne
more zagotoviti noben drug projekt v
Sloveniji. Predstave, razstave, branja,
koncerte in vrsto drugih dogodkov
namreč pripravlja veliko izjemnih
umetnic in umetnikov, tu in tam pa
tudi kak znanstvenik. Neodgovoren
odnos do teh je tudi moj glavni razlog
za odstop z mesta predsednika sveta
Zavoda in pred njimi, kakor tudi pred
zaposlenimi na Zavodu mi je najbolj
nerodno, da skupaj z ostalimi člani-
cami in člani Sveta nisem uspel najti
boljše rešitve".

Programski direktor zavoda Maribor
2012 EPK Mitja Čander je včeraj takoj
po odstopu dr. Lutharja dejal, da ob-
žaluje odhod predsednika, ki je doslej
po njegovem vložil veliko energije v
reševanje različnih problematik, po-
vezanih z zavodom. V zvezi s finanč-
no situacijo pa je sam v teh dneh
večji optimist, kot je bil pred časom,
ko je tudi sam razmišljal o odstopu.
"Želim si, da bi Mestna občina Ma-
ribor v prihodnjem tednu poravna-
la obveznosti, ki nam jih dolguje za
letos in da bi država v sodelovanju z
njo našla način, da nam omogoči v
prvih mesecih EPK normalno likvi-
dnostno stanje in s tem uspešno iz-
vedbo projekta," je dejal Čander, ki je
še vedno optimist, upa pa, da se vsi
zavedajo svoje odgovornosti. O more-
bitnih imenih, ki naj bi bila morda že
v igri za mesto dr. Lutharja, je dejal,
da o tem ne ve ničesar. Za delovanje
zavoda pa to pomeni, da v tem vme-
snem obdobju vodi svet podpredse-
dnik mag. Franci Pivec. Kot je še dejal
Čander, je odstop opozorilo vsem, da
se zadeve razvijajo v smeri, ki si je
nihče ne želi. "V tem tednu je bilo
precej aktivnosti in indicev, ki nas
navdajajo z optimizmom. Sam sem
bolj optimističen, kot sem bil pred
nekaj tedni. Dejstvo pa je, da do neke
točke seže naša moč, nekatere zadeve

Razloga za odstop:
neizpolnjevanje
obveznosti Mestne
občine Maribor
in nepripravljenost
predsednika vlade
za sprotno
reševanje zapletov

Tudi generalna direktorica zavoda
Maribor 2012 EPK dr. Suzana Žilič
Fišer obžaluje odstop dr. Lutharja.
Meni, da je bilo njegovo delovanje iz-
jemno pomembno. Razume pa, da se
potrpljenje na določeni točki izgubi
in da je neodzivnost mnogih vplete-
nih in odgovornih pripeljala do precej
drastične potez, četudi je dr. Luthar
vseskozi želel pomagati. "Pričaku-
jem, da bo MOM svoje obveznosti do
konca leta poravnala, saj so ključne
za likvidnost zavoda, obenem pa pri-
čakujem, da bo ministrstvo skupaj z
državo našlo načine, da bo financira-
nje urejeno v začetku prihodnjega leta.
To je pogoj, da lahko prevzamemo od-
govornost za uspešno izvajanje projek-
ta. Vsi se borimo do zadnjega atoma.
Danes še verjamem, da lahko situacijo
rešimo," je bila včeraj kljub vsemu op-
timistična dr. Žilič Fišerjeva.

Na razpotju, sonor(ič)no-
svetlobna igrano-gibalna
predstava v režiji domače
sonorične "pionirke"
Hanne Preuss

Od podstrehe ljubljanske Vodnikove
domačije fenomenalne zvočnosti - v
novi izjemni predstavi Na razpotju, v
izvedbi mednarodno dejavnega
domačega sonoričnega gledališča
Hanna's Atelje - skoraj ne bi pričako-
vali. In to navkljub izjemnim
zvočnim izkušnjam dosedanjega
ustvarjanja Hanna's Ateljeja pod
vodstvom režiserke sonoričnih
podob, Hanne Preuss, sicer priznane
zvokovne mojstrice domačih filmov
in zatem nedvomno gledališko-sono-
rične pionirke.

Nefilmsko zvočno ustvarjanje
Preussove lahko označimo edino za
umetnost zvoka ali za tako fenome-
nalno kot, recimo, ustvarjanje
svojstvenega gledališčnika Dragana
Živadinova na področju breztežno-
stne umetnosti perspektivno v
vesolju. Na Vodnikovi domačiji pa naj
bi Hanna's Atelje našel menda po
možnosti trajnejše odrsko "zatoči-
šče", potem ko je lani oktobra v
specifičnih, sicer raznovrstno
kulturno preizkušenih kazematah
Ljubljanskega gradu uprizoril
predstavo SCI FI ... ter letos januarja
na le navidez manj specifičnem
velikem odru ljubljanskega Centra
kulture Španski borci sonorično-ple-
sno predstavo Pobeg Vitruviana v
koreografiji katalonskega solistične-
ga plesalca Jordija Casanovasa in
letos aprila še v ljubljanski Viteški
dvorani Plečnikovih Križankv
neposrednem japonskem soavtor-
stvu predstavo NohSono kot
zgodovinski stik tradicionalnega
japonskega gledališča noh s sodob-
nim sonoričnim.

kot omenjena prizorišča, čeprav smo
tokrat sedeli čisto na robu avditorija,
kjer pa se nam je zagotovo tudi po
zaslugi zvočne tehnične opreme
večkrat zazdelo, kot da nam prav iz
njegove sredine nekdo "prišepetava"
najbolj prefinjene zvoke in
ambient(al)no glasbo tudi glasbene
ustvarjalke Preussove. Njeno novo
predstavo, ustvarjeno v sodelovanju s
preizkušeno soustvarjalno ekipo
med drugim avtorja gibljivih video
podob in prostorskega oblikovalca
Luka Umka, igralcev Nataše Burger
in Borisa Ostana, plesalca Jordija
Casanovasa ter zdaleč ne nazadnje
novega (so)avtorja in na kontrabasu
neposrednega izvajalca glasbe, sicer
vsestranskega Nina de Glerie, v
fantazijski kostumografiji Tjaše
Celestine, zaznamuje pravzaprav vse
nepogrešljivo, kar je zaznamovalo že
predhodne predstave, s tem da je
tokrat nadgrajeno z občutno
duhovitostjo oziroma komičnostjo. A
seveda ta še zmerom ni nikakor
klasično pripovedna.

Ravno za to sestavino pa se zdi, da k
predstavi prispeva zelo dobrodošlo
občutnejšo dinamičnost, ki je v
predhodnih predstavah ni bilo toliko
občutiti. Že na začetku je tako,
recimo, namesto skrajno izrazito
ambient(al)nega uvoda vse uprizori-
tveno ozračje, sicer v celoti spodbuja-
joče domišljijo, precej prej in bolj
neposredno. V nadaljnjih "razpo-
tnih" srečevanjih in razhajanjih ter
spet srečevanjih treh oziroma štirih
nastopajočih (tudi de Glerie) pa so
bodisi na uvodni prosojni tančici,
prepoznavni že iz predhodnega
ustvarjanja Preussove, vendar tokrat
uporabljeni manj številno kot doslej,
bodisi nadalje nadvse učinkovito na
telesih nastopajočih ali zelo domisel-
no celo na de Glerievem glasbilu, v
določenih trenutkih že skoraj kot
igralnem odrčku (torej eni od
scensko-projekcijskih površin za
nastopajoče), projicirane video
podobe, ki skladno z igro nastopajo-
čih spreminjajo njih v vidne
fragmente ali ornamente ter so
pravzaprav tako kot zvok fenome-
nalne.

V Gradcu še živi
ideja o ženskem
protestu. Na večeru
Grrrrls Night Out,
ki spodbuja žensko
ustvarjalnost, žensko
razmišljanje in tudi
zakriči, ko je treba, so
nastopili tudi Slovenci

Grobe in divje, a zato nič manj
ženstvene. Tako bi lahko v eno
misel ujeli sporočilo, ki so ga
tisti večer z glasom, kitarami in
bobni na oder graškega Foruma
Stadtpark prinesle članice glas-
benih skupin. Pri tem pa ni šlo
za tipično igro globokih de-
koltejev, tesno prilegajočih se
odrskih kostumov ali zaigra-
no zapeljivih pogledov. Tradi-
cionalna prireditev z imenom
Grrrls Night Out v središče po-
stavlja žensko ustvarjalnost.
Gre za neke vrste dediščino gi-
banja Riot Grrrls iz zgodnjih de-
vetdesetih let prejšnjega stoletja
v ZDA, s katerim so se dekleta
odzvala na prevladujoč položaj
moških glasbenikov na glas-
beni sceni in na tipične mačo
moške performanse na odrih.
"Grrrls Night Out je opozori-
lo, da je žensko dobro in da ne
sme biti zapostavljeno," je bilo
sporočilo vsake in vsakega na
prireditvi ter vsega, kar se je
dogajalo na graškem snidenju.
Je tudi odgovor na prireditve
Girls night Out, kjer glasbena
industrija lansira lepotice, ki
pojejo za velik denar. Beseda
girls se je ob ogorčenju spreme-
nila v grrrls. "In to je treba čim
glasneje povedati," so ponavlja-
le organizatorke. Tako počnejo
na različnih koncih po Evropi.
Zlasti v Nemčiji so tovrstna
opozorila precej pogosta. In
tudi v Gradcu se je prireditev
odvila že sedmič zapovrstjo.

"V našem društvu nam ne
gre za dobiček. Bistveno je, da
damo krila ženski ustvarjalno-
sti, da se sliši ženski glas, da se
sliši žensko sporočilo," je glavni
pomen večera ubesedila Karo-
line Droschl - Pieringer, orga-
nizatorka graške prireditve. Ker
je ženski pogled na svet dober
in ker se dobrega, ustvarjalne-
ga in koristnega ne kaže otepa-
ti, je po njenih besedah samo še
toliko pomembnejše, da imajo
ženske sploh priložnost poka-
zati svoj potencial. "Naš cilj je,
da še več žensk navdušimo za
igranje instrumentov. Imamo
namreč ogromno pevk, a le
malo basistk in kitarist. Ko or-
ganiziramo ženske večere,
tudi sami vidimo, kako težko
je pravzaprav zbrati zadostno
število ženskih bendov. Precej
več jih sicer pride z Dunaja in
Berlina, zato upam, da se bo
ta trend kmalu prenesel tudi v
kraje zunaj glavnih prestolnic,"
pove Pieringova, ki je v črnih
usnjenih hlačah in majici, pre-
lepljeni s fluorescenčno zeleni-
mi podolgovatimi trakovi, tisti
večer tudi poprijela za kitaro.
Ne sicer v družbi svojih kole-
gic iz skupine Killa Marilla, a
vseeno vznemirljivo. Glasbe-
ne performanse pa spremljajo
seveda druge oblike ustvarjal-
nosti. Kjer so ženske tudi sicer
zelo močne, a gre pri njih za
čisto kapitalske odnose. "Pri
Grrrls pa za pravično trgovino
in ekološke materiale," pouda-
ri oblikovalka Doris Psenicnik.

Duh ustvarjalnega feminizma
je že nekaj ur pred koncertom
napolnil zakulisje in kletne
prostore kulturnega središča na
robu graškega parka. Butcher
Babes, ki so ob našem prihodu
v dvorano ravno začele tonsko
vajo, so s svojo glasbo in pojav-
nostjo spomnile na to, da se je
underground gibanje upornih
deklet napajalo pri punku s
konca sedemdesetih let. Hanah
Rose, Sogna in Lisl, ki so klasič-
ne rockovske trio kitaristke, ba-
sistke in bobnarke, so s hitro in
energično glasbo ter aktivistič-
nimi besedili brez odvečnih
besed napovedale glasen do-
godek. "Ja, čim bolj se nas mora
slišati. Znati moramo zaropota-
ti," je pristavila Doris Psenicnik,
ki je s Katarino Zalar prevzela
skrb za zunanji videz nastopa-
jočih. "Hm ..." se zamisli, ko ji
ena izmed nastopajočih v roke
pomoli navadno črno majico in
kratke hlače. "Iz tega se da na-
rediti marsikaj!" S poznaval-
skim pogledom nakaže, da se ji
je v mislih že odvrtela podoba
odrskega kostuma. V roke
vzame lepilni trak in škarje ter
z drobnimi rezi v tkanino in
ovijanjem fluorescenčnega le-
pilnega traku v dobrih desetih
minutah iz ponošenih oblačil
ustvari popolnoma novo kre-
acijo. "Gre za trashy, zabaven,
punk-rockovski stil. Nekaj zelo
sproščenega. Najbolj pomemb-
no je, da bendi in gledalci pod
odrom zabavajo, zunanji videz
skupine pa pri vsem tem igra
precej pomembno vlogo," je
prepričana Zalarjeva.

Tudi dvorana, ki se je od
devete ure zvečer postopoma
polnila, je imela svojo dizaj-
nerko. Majda Krivograd se je
odločila, da stene odra prelepi
z živo rožnatimi in živo zeleni-
mi napisi imen skupin. Trako-
vi so bili tudi na stenah in na
tleh. Ko so zasvetili žarometi,
so zažareli. Prostor in skupine
na odru so bili podobno dizaj-
nirani. "S tem celoten dogodek
dobi rdečo nit," je pripomnila
dizajnerka.

Fantje z glasbeno kilometrino
iz mariborske ekspedicije, ki je
sodelovala na Grrrls Night Out
v Gradcu, so v zakulisju ugota-
vljali, kar je opaziti na vsakem
koraku: da so avstrijski koncer-
ti vselej dobro organizirani, če
jih organizirajo ženske, pa so
perfektni, vredni samo hvale.
In naša Rukola s tremi moški-
mi, ki so bili klena ritmična in
melodična podpora pevkama,
ki sta se povsem zlili z odrom
in ozračjem v dvorani, je bila
po energičnem nastopu prav
tako deležna pohval. "Zelo po-
dobno razmišljamo, zelo po-
dobno čutimo, zato je bilo vse
lahko," je zadovoljna Lea Dvor-
šak, pevka skupine, ki ima z na-
stopi v tujini že nekaj izkušenj.
"Bile smo na krajši turneji po
Nemčiji. Kjer je tudi bilo odlič-
no. Ljudje so, se zdi, v tujini bolj
sproščeni kot pri nas. Hodijo na
koncerte in nimajo predsodkov.
In jim ni pomembno, kako raz-
vpita skupina nastopa, ampak
to, kako igra in kaj sporoča,"
doda Eva Tomažič. Čeprav ima
Rukola na odru moške instru-
mentaliste, se šteje za skupino
z žensko filozofijo in ženskim
pristopom: z naivnostjo, pozi-
tivizmom in vztrajnostjo tudi
v primerih, ko ni videti izhoda,
s toleranco, s širšim pogledom.
"Žensko razmišljanje več kot
očitno potrebujemo. Krize so
namreč zakrivili moški in vse
tiste ženske, ki po moško raz-
mišljajo," je rekla Lea. Napove-
dala je še tesnejše sodelovanje
z graškimi prijateljicami in pri-
jatelji: "V marcu bomo s Killo
Marillo na turneji po Sloveniji."

Odločna in glasna glasba
Rukole je bila sprejeta z burnim
aplavzom in z vzkliki. Zdelo se
je, da je občinstvo prav dobro
razbralo pomen njihovih be-
sedil, čeprav so v slovenščini.
Vrhunec pa je koncert Rukole
dosegel, ko je ob pesmi o priho-
dnosti in o slepi prepričanosti
nekaterih o svoji nenadome-
stljivosti z njimi zaplesala ple-
salka Andrea Birmanac.

Dogajanje na odru so umiri-
li aleatorični, monotoni, repeti-
tivni Extofita. "Končamo tam,
kjer smo začeli," so svojo glas-
beno sporočilo poimenovali
Renate Oblak, Nicole Prucjer-
mayr, Edda Strobl in Johannes
Zmolnig. Naposled je z baski-
taro v roki na oder stopila še
Karo, kot prijatelji rečejo Karo-
lini Droschl - Pieringer, nato še
glasbenice iz različnih skupin.

Ime Eva izvira prek latin-
skega Eva in grškega Eua iz
hebrejskega imena Havva.
To razlagajo kot "mati žive-
čih" in povezujejo z bese-
dami hayoh "živeti", havva
"življenje, telo" in hiia "živa,
živahna".
REKLO ZA DANES:
Dež in veter pred božičem
koplje jamo rad mrličem.
ZGODILO SE JE NA DANAŠNJI
DAN:

1524 - Umrl je portugalski
pomorščak Vasco da Gama,
eden največjih raziskoval-
cev vseh časov. Prvi je ob-
jadral Rt dobrega upanja
in odkril pomorsko pot v
Indijo.

1798 - Rodil se je poljski
pesnik in borec za svobo-
dno Poljsko Adam Micki-
ewicz.

1837 - Rodila se je avstrijska
cesarica in madžarska kra-
ljica Elizabeta, žena Franca
Jožefa. Umrla je leta 1898.
1863 - Umrl je angleški pi-
satelj William Makepeace
Thackeray, eden najvidnej-
ših satirikov 19. stoletja.
Njegovo najbolj znano delo
je Semenj ničevosti.

1885 - t Rodila se je slo-
venska pesnica Lili Novy
(umrla leta 1958).
1922 - Rodila se je ameriška
filmska igralka Ava Gar-
dner (umrla leta 1990).
1924 - Albanija je postala re-
publika.

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Al Razi, Rjazan, IU,
krnjenje, Paloma, ajet, Ikeda, osina, Sternen, gon, Marijan, Asa,

Načrti bodo morali še po-
čakati. Čim manj mislite na
osebne težave, rajši se odlo-
čite za kaj prijetnega.
BIK

Ne jezite se zaradi drobnih
neumnosti, ker tega niso
vredne. Vzemite si čas zase,
za naravo.
RAK

Uresničite tisto, kar ste si
vedno želeli. Naredite si
načrt že danes, nikar ne
prelagajte dela na jutri.
DVOJČKA

Ne izneverite se staremu
prijateljstvu, nekoč ga boste
namreč pogrešali. Še enkrat
razmislite o odločitvi.
LEV

Prav imajo tisti, ki trdijo,
da preveč dobrega na kupu
nikoli ni dobro. Zagotovo to
velja tudi za vas.
DEVICA

Približujete se cilju, ki ste
si ga vedno tako zelo želeli.
Pozorni bodite, saj ga boste
sicer spregledali.

Naložili ste si veliko obve-
znosti, vendar ne skrbite,
saj pod bremenom ne boste
klonili. Uspeh vas čaka.
ŠKORPIJON

Ob sebi potrebujete nekoga,
ki bi prevzel del vaše odgo-
vornosti. Razmislite torej,
kako naprej.

Čaka vas še eno veseljače-
nje, ki se mu ne boste od-
rekli. Življenje vas bo spet
potegnilo v vrtinec.
KOZOROG

Odločiti se morate za veliko
investicijo, a raje dvakrat
premislite, da se ne prena-
glite. Denarja je dovolj.

Odločitev bo prišla zelo na
hitro, po svoje bo sicer upra-
vičena, a zelo tvegana. Jeza
bi vam samo škodila.
RIBI

Ni v redu, da vlačite za seboj
predsodke, saj nadvse po-
trebujete mir in sprošče-
nost. Prazniki bodo za to
primerni.

Mariborski kriminalisti
so prejšnji teden v pripor
pospremili Aleša Svenška,
goljufa, ki je bil za tovrstna
kazniva dejanja do sedaj
kaznovan zgolj pogojno

Pravnomočni obsodbi za kaznivo deja-
nje goljufije, ena za povzročitev lahke
telesne poškodbe in hkrati kar štiri
odprta sojenja zaradi domnevne go-
ljufije v primeru 23-letnika iz Miklav-
ža na Dravskem polju, neuradno se
govori o Alešu Svenšku, niso zadosto-
vali za niti en dan sedenja za zapahi.
Od prejšnjega tedna, ko je mariborska
policija proti njemu podala novo ka-
zensko ovadbo, pa mladi podjetnik
nima več razlogov za dobro voljo. Pre-
iskovalni sodnik se je namreč 12. de-
cembra strinjal s predlogom tožilstva,
da je mladenič zaradi suma povzroči-
tve novih kaznivih dejanj tokrat res
zrel le še za pripor.

"Zoper osumljenega smo prejeli večje
število prijav oškodovancev v zvezi s
kaznivimi dejanji goljufije in zataji-
tve. Z zbiranjem obvestil je bilo ugoto-
vljeno, da je omenjeni v obdobju med
letoma 2009 in 2011 oškodoval več
oseb, ki jim je zagotavljal prodajo avto-
mobila oziroma da bo organiziral pro-
dajo njihovega vozila novemu kupcu,
vendar po prejemu kupnine vozil ni
dobavil," je kriminalistične ugotovi-
tve povzel Bartolo Lampret iz mari-
borske policije. Po njegovih besedah
je 23-letnik s ponarejeno dokumen-
tacijo od odškodovancev denar izva-
bljal z zatrjevanjem, da je zastopnik
družbe, ki se ukvarja s financiranjem
nakupa vozil, v enem primeru pa se je
do precejšnje protipravno pridoblje-
ne premoženjske koristi dokopal celo
z obljubo o prodaji nepremičnine, ki
sploh ni bila njegova.

Sodeč po kazenski ovadbi, naj
bi bil Svenšek tokrat opetnajstil pet
ljudi. V stik z njimi je prišel na različ-
ne načine, največkrat preko znancev
ali spletnih oglasov za prodajo vozil.
Prvi naivnež, ki se je znašel na sezna-
mu oškodovancev v konkretni ka-
zenski ovadbi, je goljufu junija 2009
zaupal prodajo avtomobila. Za ku-
pnino je določil 6000 evrov, a je po
dveh letih čakanja dojel, da od Sven-
ška ne bo videl ne denarja ne avta. Ni
mu preostalo drugega, kot da goljufa
zatoži policiji. Med žrtvami Svenško-

Nekdanjemu
nogometašu Olimpije ne
bo treba pričati v primeru
sojenja poslovnežu Juriju
Schollmayerju zaradi
davčne zatajitve

Poslovnež Jurij Schollmayer se na lju-
bljanskem okrožnem sodišču brani
očitkov, da je kot direktor podjetja
BeBe (že nekaj časa je v stečaju) leta
2002 zagrešil kaznivo dejanje davčne
zatajitve. Obdolženi trdi, da ni bilo
nobenega oškodovanja in da je BeBe
deloval v skladu z zakonom, medtem
ko je tožilec Jože Valetič prepričan,
da se je mož, ki je v Olimpijo pripe-
ljal velikega Roberta Prosinečkega,
na nezakonit način izognil prispev-
ku v državno malho. Schollmayer naj
bi pri obračunu davka na dodano vre-
ve goljufije se je znašel tudi urejeva-
lec okolja. Nepridipravu je lani poleti
nasedel, da mu bo ta prodal traktor,
za kar mu je podjetnik v več obrokih
v gotovini naštel 5500 evrov predpla-
čila. Ko traktorja ne papirjev zanj ni
bilo od nikoder, je plačano, se razume,
zahteval nazaj, a je pri vračilu iztržil
le 2000 evrov. Letos spomladi je proti
Svenšku padla nova ovadba. Pred
kratkim so mariborski kriminalisti
prisluhnili zgodbi oškodovanca, od
katerega je Svenšek s pretvezo, da mu
lahko uredi nakup prestižnega avto-
mobila znamke BMW X6, izvabil več
kot 50.000 evrov. Ne samo, da mu ga
ni nikoli dostavil, ljubitelja dragih av-
tomobilov je s ponarejenim potrdilom
o dveh blagajniških prejemkih, kakor
da bi bil njegov denar položil na Hypo
Alpe Adria banki, vlekel za nos več
kot leto. Vmes ga je uspel celo nalaga-
ti za doplačilo, češ da bo na avto, ki
ga je naročil, moral čakati eno leto in
da mu, če plača še okoli 3000 evrov,
lahko namesto črnega dostavi belega
BMW-ja. Ko tudi tega avta ni bilo, mu
je ponudil še tretjega, a tudi iz te moke
ni bilo kruha. Še več, goljuf si je žrtev
drznil prositi še za nekaj sto evrov po-
sojila in pri tem celo uspel.

Najhujša od Svenškovih goljufij na se-
znamu v konkretni kazenski ovadbi
pa se je zgodila na hrvaškem otoku
Vir. Letos poleti naj bi bil golobradi
podjetnik tam naplahtal danes že po-
kojnega domačina in njegovega sina.

dnost upošteval račun za storitev, ki
sploh ni bila opravljena, ter tako neu-
pravičeno uveljavil odbitek vstopnega
DDV v višini 57.724 evrov, poleg tega
pa naj bi se družba BeBe izognila pla-
čilu davka od dohodka pravnih oseb v
višini 263.244 evrov.

Ker je v obtožbi zapisano tudi, da
je Schollmayer v obrazcu za obra-
čun davka na dodano vrednost za de-
cember 2002 med obdavčene nabave
vnesel račun, ki ga je izdala povezana
družba Olimpija športni marketing,
čeprav storitev sploh ni bila opra-
vljena, se je obdolženčev zagovornik
Franc Rojko odločil, da kot pričo na
sodišče povabi Mladena Rudonja, ki
je takrat igral za Olimpijo. Rojko je po-
jasnil, da je družba BeBe v kritičnem
času skrbela za promocijo nogome-
tnega kluba Olimpija, pri čemer je kot
vidni član zlate generacije naših re-
prezentantov levji delež nosil "Turbo
Rudi", še večjega pa seveda "Veliki
Žuti". Sodni senat je na koncu včeraj-
šnje obravnave odločil, da Rudonje ne

Zlagal se jima je menda, da njegov
sosed (ki v resnici ne obstaja) v Mari-
boru prodaja zemljišče ob avtocesti,
za nakup katerega da se zaradi intere-
sa gradnje bencinske črpalke zanima
tudi podjetje Shell. Z otočanoma naj
bi se bil dogovoril, da bo starejši kupil
zemljišče za 100.000 evrov in ga nato
z njegovo pomočjo prodal Shellu za
najmanj 2,2 milijona evrov. Hrvat mu
je bojda nasedel in s Svenškom pod-
pisal medsebojni dogovor, na podlagi
katerega mu je 100.000 evrov naštel
za zemljišče, okrog 380.000 evrov pa
za provizijo ter različne davke, no-
tarske stroške in druge obveznosti,
od česar ni bilo nič izvedeno, torej je
mladenič skoraj pol milijona evrov
pospravil direktno v svoj žep.

Miklavžana, ki naj bi se z golju-
fivim ravnanjem tokrat okoristil za
okoli 550.000 evrov, kriminalisti
utemeljeno sumijo nadaljevanega
kaznivega dejanja goljufije (štirikrat
zapored) ter hkrati kaznivega dejanja
zatajitve, za kar mu v primeru prav-
nomočne obsodbe grozi do deset let
zapora. Mariborsko tožilstvo je po be-
sedah vodje Draga Škete okrožnemu
sodišču predlagalo začasno zavarova-
nje zahtevka za odvzem premoženja
osumljenemu, tri avtomobile znamke
BMW, ki jih podjetnik očitno posedu-
je. Pristojna tožilka je za osumljene-
ga predlagala tudi izrek prepovedi
razpolaganja s sredstvi na transacij-
skih računih, a kot je Šketa sporočil
za Večer, odgovora s sodišča v zvezi
s tem na tožilstvo do včeraj še niso
prejeli.

bo zaslišal, saj ne bi znal povedati nič
novega. Rojko je kljub temu v sodni
spis vložil precej gradiva, s katerim
dokazuje, kakšne promocijske aktiv-
nosti je družba BeBe v letu 2002 izva-
jala za Olimpijo. Sodni senat pa bo na
prihodnji glavni obravnavi, ki bo proti
koncu januarja, v tem kontekstu zasli-
šal še eno pričo.

Senatu se zdi nepotrebno tudi za-
slišanje nekdanjega generalnega di-
rektorja republiške davčne uprave
Ivana Simiča, ki naj bi po Rojkovem
mnenju razložil podrobnosti v zvezi z
davčnimi pregledi. O tem je že podala
mnenje izvedenka Jelena Marinka, ki
je ocenila, da v Schollmayerjevem pri-
meru ni šlo za utajo davčnih obvezno-
sti, ampak za "nestrokovno vodenje
poslovnih knjig, katerih posledica so
napačno izkazani računovodski izkazi
in davčni obračun za davek od dobič-
ka davčnega zavezanca". Tožilstvo se s
tem ne strinja, saj meni, da je šlo za na-
klepno ravnanje obtoženca, da bi se iz-
ognil plačilu davka.

Franc Zorc, direktor Policijske uprave (PU) Novo mesto, in Vlasta Nussdorfer,
predsednica Belega obroča Slovenije, sta včeraj v prostorih Policijske uprave
Novo mesto odprla vrata prijazne sobe za razgovore z otroki, žrtvami kazni-
vih dejanj. Na Policijski upravi Novo mesto so se letos odločili, da v predpra-
zničnem času otrokom in mladostnikom, žrtvam kaznivih dejanj, vsaj nekoliko
olajšajo trenutke, ko spregovorijo o zlorabah in doživetjih, ki jih ne bi smel po-
znati noben otrok. Direktor Policijske uprave Novo mesto je v nagovoru pove-
dal, da se odprtja prijazne sobe ne bi mogli veseliti, če gospa Vlasta Nussdorfer
ne bi prepoznala njihovih iskrenih namenov in s svojimi društvom priskoči-
la na pomoč pri skupnem projektu. V avli PU Novo mesto pa so hkrati odprli
razstavo ilustracij dveh deklic - Špele in Urške Kajtna, ki sta pod mentorstvom
Darje Kovačič iz Osnovne šole Šentjernej ilustrirali knjigo Mateje Petric, vodje
posvetovalnice za učence in starše Novo mesto, z naslovom Starševstvo je lep,
a odgovoren poklic. Njuna mama, akademska slikarka Mojca Lampe Kajtna, je
s stenskimi poslikavami poskrbela, da je prijazna soba še prijaznejša. Zaposle-
ni na PU Novo mesto so v ta namen zbirali igrače. Del igrač so danes podarili
Območnemu združenju Rdečega križa Novo mesto z željo, da z njimi obdarijo
manj privilegirane otroke. (čk)

Minuli četrtek so bili okoli 20.30 policisti obveščeni o prometni nesreči na Seno-
vem. Novomeški prometniki so opravili ogled kraja prometne nesreče in ugo-
tovili, da je 23-letna voznica osebnega avtomobila Audi A3 vozila iz Brestanice
proti Senovemu. Na mokrem in spolzkem vozišču je zaradi neprilagojene hitro-
sti zapeljala na hodnik za pešce ter trčila v 50-letno peško in 48-letnega pešca.
Ob trčenju je pešca odbilo na pokrov motorja, vozilo pa je po nekaj metrih trčilo
v drog javne razsvetljave. Hudo poškodovana pešca in voznico so reševalci od-
peljali v bolnišnico, kjer pa je 50-letna peška kasneje umrla. Policisti so ugoto-
vili, da voznica med vožnjo ni uporabljala varnostnega pasu, na vozilu pa je bila
nameščena neustrezna zimska oprema. (čk)

Na avtocesti, pri izvozu za Dobruško vas, se je v četrtek okoli 15.30 zgodila huda
nesreča. Novomeški prometniki so opravili ogled in ugotovili, da je 24-letna vo-
znica osebnega avtomobila Renault megane vozila proti Obrežju in zaradi ne-
prilagojene hitrosti trčila v varnostno ograjo. Vozilo je odbilo na vozišče, kjer
se je večkrat zavrtelo in ponovno trčilo v varnostno ograjo. Hudo poškodova-
no državljanko Bosne in Hercegovine so reševalci odpeljali v bolnišnico. (čk)

Novogoriški kriminalisti po večmesečnem preiskovanju kriminalne združbe, ki
se je na območju Nove Gorice ukvarjala z unovčevanjem ponarejenih bankov-
cev in velikimi tatvinami, zaključili delo. V sredo so prijeli in odvzeli prostost
dvema osebama, med kriminalistično preiskavo pa so zasegli več ponarejenih
bankovcev. Kriminalisti so po obvestilu pristojnih služb družbe Hit, d.d., že v
poletnih mesecih letošnjega leta postali pozorni na 55-letnega italijanskega dr-
žavljana, ki je v igralnici unovčil večje število ponarejenih bankovcev za 100
evrov. Ugotovili so, da je omenjeni moški sodeloval s 66-letnim italijanskim dr-
žavljanom, ki je v jesenskih mesecih prav tako unovčil večje število ponarejenih
bankovcev. Pri izvajanju ukrepov so novogoriški kriminalisti v sodelovanju s
pristojnimi službami novogoriške družbe Hit, d.d., prišli do zaključka, da je pri
unovčitvi sodelovala tamkajšnja 25-letna uslužbenka, ki je med unovčevanjem
ponarejenih bankovcev delala v igralnici. Ta je ponaredke sprejela, čeprav je
vedela, da so ponarejeni. Ta delavka naj bi bila skupaj s 55-letnim Italijanom
izvršila kaznivo dejanje velike tatvine, saj naj bi bila Italijanu neupravičeno
izplačala dobitek, čeprav do tega ni bil upravičen. Tako naj bi bila oškodovala
novogoriško podjetje Hit, d.d., za večjo vsoto denarja.

Kriminalisti so zoper tri osebe podali kazensko ovadbo zaradi ponarejanja
denarja in dveh kaznivih dejanj velike tatvine, storjene na predrzen način. Pet-
inpetdesetletni italijanski državljan in 25-letna uslužbenka novogoriške družbe
Hit, d.d., sta bila včeraj s kazensko ovadbo privedena k dežurnemu preiskoval-
nemu sodniku Okrožnega sodišča v Novi Gorici. (čk)

Policisti postaje za izravnalne ukrepe Maribor v so četrtek okoli 17.20 v Šenti-
lju v Slovenskih Goricah ustavili voznika osebnega avtomobila in 16-letnemu
sopotniku zasegli 2755 petard. Le slabo uro kasneje so isti policisti na skoraj
istem kraju ustavili še voznika osebnega avtomobila in 19-letnemu sopotniku
zasegli 3500 petard. Zoper oba mladeniča sledi postopek zaradi prekrška. (čk)

Mitja Valenčič, trenutno
najboljši slovenski
slalomist: "Stopničk
se ne napoveduje,
preprosto se jih osvoji"

Uvrstitve na vseh treh slalomih
sezone v svetovnem pokalu, 75 točk,
peto mesto na slalomu v Beaver
Creeku kot najboljši rezultat sezone
in trenutno deveti slalomist na svetu.
To so trenutni dosežki 33-letnega slo-
venskega alpskega smučarja Mitje
Valenčiča. V 13 letih, kolikor je v sve-
tovnem pokalu, je to eden njegovih vr-
huncev kariere. "Dobro mi gre, čutim,
da na tekmah dobro peljem. A v sla-
lomu je na vsaki tekmi na startu vsaj
60 tekmovalcev, sposobnih uvrstitve
v finale. Razlike med nami so zelo
majhne. Zmeraj je trd boj za visoka
mesta," ugotavlja Valenčič. Profesor,
kot ga kličejo prijatelji.

Kakšne načrte s smučarijo ima ta
Gorenjec, ki v teh prazničnih dneh v
domačih Cerkljah dela družbo hčerki-
cama Niki in Živi? Stopničk, ki gredo
prvim trem tekmovalcem, še nikoli ni
osvojil. Letos bi lahko bil zanj to realen
cilj. Najbližje jim je bil pred dvema
letoma na Sljemenu pri Zagrebu, ko je
bil četrti. Naslednja tekma za svetov-
ni pokal bo prav tam. "Stopničke težko
napovemo, preprosto jih je treba osvo-
jiti. Bom raje tiho in bom poskusil na-
rediti vse, da bom tudi ta cilj nekoč
uresničil."

Ko pridejo uspehi, jih tekmoval-
ci običajno poskušajo deliti z ekipo, s
trenerji, serviserji ... To je tudi njihova
zasluga. 33-letni Mitja Valenčič verje-
tno še sam ne ve, koliko trenerjev je v
karieri že zamenjal. Letos se je to spet
zgodilo. Zdaj ga vodi Marko Jurjec, ki
ima pomočnika Romana Rozmana in

Pričakujejo dobiček

Olimpijski komite Slovenije je na
zadnji letošnji seji izvršnega odbora
predstavil okvirni finančni načrt in
načrt dela za leto 2012. Pri OKS pred-
videvajo, da bodo prihodnje leto, v
katerem bodo največ odhodkov po-
brale olimpijske igre v Londonu, kon-
čali s 17.940 evrov plusa. Predvideni
odhodki OKS bodo znašali 4,498.060
evrov, pri čemer bo 1,060.000 evrov
namenjenih za olimpijske igre v Lon-
donu. Slovenska delegacija na OI
2012 naj bi štela do 150 ljudi, od tega
90 športnikov članske kategorije
(končno število bo sicer znano konec
pomladi 2012, saj v določenih eki-
pnih športih še potekajo kvalifikaci-
je). V primerjavi z letom 2011 bo med
drugim več sredstev namenjenih boju
proti dopingu (212.000 evrov, letos
198.500), za mladinske olimpijske igre
v Innsbrucku, na katerih bo slovenska
odprava predvidoma skupaj štela 39
ljudi, bo iz proračuna OKS šlo 100.000
evrov. (sta)

BBC izbral
Cavendisha

Britanski kolesar Mark Cavendish je
bil izbran za športno osebnost leta
2011 po izboru britanske televizijske
in radijske mreže BBC. Cavendish je
na dirki po Franciji osvojil pet etapnih
zmag, postal pa je tudi svetovni prvak.

Po letu 1965 in Tommyju Simpso-
nu prvi Britanec z naslovom svetov-
nega prvaka v kolesarstvu Cavendish,
doma je z otoka Mana, je letos osvojil
tudi zeleno majico najboljšega sprin-
terja na Touru, kjer ima že 20 etapnih
zmag. Cavendish je ugnal golfista Dar-
rena Clarka, na tretje mesto pa se je
prebil Somalijec z britanskim potnim
listom, atlet Mo Farah. Številka 1 sve-
tovnega tenisa Srb Novak Dokovič,
ki je v iztekajočem se letu osvojil tri
turnirje za veliki slam od štirih, je bil
izbran za tujo športno osebnost leta,
najboljša ekipa pa je postala angleška
reprezentanca v kriketu. (sta)

Hokejisti v ligi EBEL ne bodo počivali.
V razširjenem prvenstvu Avstrije bo že
četrti letošnji slovenski obračun med
Acroni Jesenicami in Tilia Olimpijo. V
dvorani Podmežakla se bo na praznič-
ni ponedeljek začel ob 17.30. Na prvih
treh večnih derbijih je vedno zmagala
domača ekipa.

Železarji so skoraj vsak derbi odi-
grali v drugačni postavi, nič drugače
ne bo tudi tokrat. Ameriški napadalec
Johnathan Juliano in Slovak Brani-
slav Bendik sta pri moštvu šele dober
teden in bosta prvič okusila utrip
večnega derbija. Pomlajeni sloven-
ski prvaki so pred tekmo optimistič-
ni. ''Na vsaki tekmi gremo na zmago.
Tudi v tej zasedbi igramo dobro, kar
smo že dokazali na domačem ledu z
zmagama proti KAC-u in Dunaju, s
Sapo pa smo iztržili točko. Ni razloga,
da tudi v derbiju ne bi upali na novi

V ponedeljek bo na Pokljuki
državno prvenstvo v
biatlonu. Glede na strelsko
formo slovenskih lovcev na
smučeh v tej sezoni živalim
priporočamo, da se raje
evakuirajo iz Triglavskega
narodnega parka.

točki,'' je pred tekmo z večnimi tekme-
ci povedal Jure Dolinšek. 21-letni na-
padalec je najbolje izkoristil kadrovske
spremembe v železarskem moštvu. Z
dobrimi predstavami je pritegnil po-
zornost selektorja Matjaža Kopitarja
in nastopil na ljubljanskem reprezen-
tančnem turnirju. V zadnjih tednih je
postal pomemben člen igre jeseniške-
ga moštva. ''Naša vratarja sta odlična,
o tem ni dvoma. Skrivnosti ni, odlo-
čala bo igra z igralcem več in igral-
cem manj. Ta dva elementa moramo
do ponedeljka izboljšati, če nam to
uspe in odigramo pametno v obram-
bi, se lahko nadejamo uspeha,'' je še
povedal Dolinšek. Fant, ki je doma v
zibelki jeseniškega hokeja, Kurji vasi,
je opozoril na največjo nevarnost tek-
mecev: ''John Hughes je najboljši igra-
lec Olimpije, če ga odrežemo od igre,
bo njihov napad težko stekel."

Železarji imajo težave s poškod-
bami. Na zadnjih tekmah so manjka-
li Andrej Židan, Jaka Ankerst, Anže
Kuralt, Klemen Pretnar in Nejc Ber-
lisk. V Znojmu se je poškodoval še Jan
Berčič. Vprašanje je, če bo kdo od na-
štetih pripravljen za ponedeljkov ob-
račun. Jeseničani so po 33. krogih na
enajstem mestu, štiri točke za Grad-
cem. Na zadnjih dveh tekmah so bili
poraženi po podaljšku in izvajanju ka-
zenskih strelov.

V torek so "zmaji" izgubili na gosto-
vanju v Gradcu. Imeli so skoraj teden
dni časa za pripravo na derbi. ''Stori-
li bomo vse, da bi v Ljubljano odnesli
dve točki. Vemo, da imajo Jeseničani
precej težav v letošnji sezoni, a zato
jih še zdaleč ne podcenjujemo. Imajo
zelo pomlajeno, a dobro in borbeno
ekipo,'' je pred gostovanjem na Gorenj-
skem povedal Aleš Mušič. Z 31 točka-
mi je najučinkovitejši slovenski igralec
v ligi EBEL. Olimpija pred zadnjim
obratom zaseda šesto mesto, tri točke
pred najbližjim zasledovalcem VSV
iz Beljaka. ''Radi bi si čim prej zago-
tovili mesto med najboljšimi šestimi
moštvi, ki bodo po prvem delu prven-
stva neposredno uvrščene v končni-
co. Za nas je vsaka točka pomembna.
Na teh tekmah obstaja večno rival-
stvo in obe moštvi se bosta borili za
zmago. Treba bo igrati disciplinirano
v obrambi in izkoristiti priložnosti v
napadu,'' je načrte svojega moštva raz-
kril slovenski reprezentant. Prvič bo
na večnem derbiju zaigral Brock Mc-
Bride. 25-letni kanadski srednji napa-
dalec je pred časom v ekipi zamenjal
Finca Tomija Mustonena.

Svoj delež k večnemu hokejske-
mu obračunu vedno dodajo navijači.
Tokrat bo njihov prispevek poseben.
Jeseniški navijači so po odhodu tujcev
pripravili akcijo, s katero so zbira-
li sredstva za svoje ljubljence. Svojo
podporo so prostovoljno ponudi-
li tudi navijači Olimpije in nekaterih
drugih ekip v ligi EBEL. Navijači bodo
zbrana sredstva izročili igralcem na
tokratnem derbiju. Zbrali so prek
10.000 evrov. Poleg igralcev prvega
moštva bodo na svoj račun prišli tudi
najmlajši igralci moštva HD mladi
Jesenice, ki bodo prejeli novo hokej-
sko opremo. Sredstva zanjo je zbrala
družina legendarnega člana Avseni-
kov Franca Koširja, ki je v ponedeljek,
19. decembra, organizirala koncert v
spomin na točno pred dvajsetimi leti
umrlega trobentača, humorista in ve-
likega navijača jeseniškega hokeja. Ves
izkupiček od prodanih kart so dali v
ta namen.

ni, je danes zgolj še spomin. Hitropo-
tezni šah je resda spektakel, z resnim
šahiranjem pa nima preveč poveza-
ve. In vendar je formula ustrezna in
primerna današnjemu času, ko se vse
dogaja bliskovito in precej hitreje kot
pred leti.

Tudi letos bo najbolj zanimivo na
članskem finalu, turnirju, ki pravza-
prav šteje za Pirčev memorial. Brani-
lec naslova Robert Markuš iz Srbije je
tudi letos med favoriti. Srbski velemoj-
ster je tudi edini šahist, ki je turnir,
odkar se ta igra po pospešenem ali hi-
tropoteznem tempu, osvojil dvakrat.
Med favoriti bodo tudi Hrvat Zdenko
Kožul, ki je po dolgotrajni krizi znova v
odlični formi, šahist z najvišjim ratin-
gom Markus Raegger iz Avstrije, ki pa
je v hitropoteznem šahu nekaj slabši od
klasičnega, od naših pa predvsem Luka
Lenič in Jure Borišek, velemojstra, ki
sta že vpisana med zmagovalce tur-
nirja. Nastopilo bo 30 šahistov, med
njimi dvanajst velemojstrov, za zmago
bo potrebnih okrog 75 odstotkov osvo-
jenih točk, kar je na tako izenačenem
turnirju vselej podvig. Vzporedno
bodo na manjših turnirjih šahirala
tudi dekleta, veterani in mladinci ter
mladinke - vsi ti turnirji bodo šteli tudi
kot državno prvenstvo. Atraktivno
prireditev si bo mogoče ogledati tudi
neposredno - vstop je prost. Pirčev me-
morial se bo začel v ponedeljek ob 10.
uri, spektakel z bliskovitim premika-
njem figur pa bo trajal vse do večera.

Iz lanskega finala: Talci na tleh, moštvo Ales, d.o.o., do zmage (Boris Vugrinec)

magnet, ki jih bo v Lukno pritegnil
tudi v prihodnjih prazničnih dnevih.
Letošnji, že 37. turnir po vrsti, se bo
s predtekmovanjem po skupinah v
članski in veteranski konkurenci
začel na božično nedeljo ob 11. uri
in bo uvodnega dne trajal do 20.30.
V ponedeljek se bodo boji v skupi-
nah nadaljevali od 11. ure do 14.45,
nato bo sledil sklepni del tekmova-
nja na izločanje. Finalni obračun bo
ob 19. uri.

Naslov bo branil ljubljanski Remo-
plast (lani se je imenoval Ales), glavni
nosilci turnirja so še lanski finalist
Radio City Ancora Branik Talci, Stand
Up Caffe in Bar Gams. V širši krog fa-
voritov, na katere bo iz zasede prežala
kopica konkurentov, sodijo tudi Extre-
me bar, ptujski ekipi Goja in Bar Saš ter
Velding Mont. Dnevna vstopnina bo
pet evrov.

I. Mag. Drago Balent ► Direktor Fundacije za šport
Zalivamo cvetove, do korenin športa pa denar sploh ne pride.

Všec mi je * Komentiraj ■ Deli z ostalimi - preti 25 min
_t , 2. Peter Boštjančič Dramski igralec

I • ■ J Blaginja ni to, da imam jahto pa mercedesa pa račun na Cipru. Blaginja je,
J da ima človek delo, svoj ponos, svojo držo.

Evropska unija je zbolela za boleznijo, ki ji pravim jugoslovanska. Toda nihče
je ni diagnostiriral,

Ce so surovi politiki, naj bodo tudi novinarji, Ce ne bi bilo medijev, ne bi vedeli,
kako so nam ukradli državo.

Brez pravih Štajercev ni pravih Ljubljančanov. Ko se srečamo, nam rivalstvo
prav paše.

V kateri božji postavi pa piše, da se nekoga, ki je delal trideset, petintrideset
let, sme zdaj degradirati na raven prosjaka?

Politični mladci hočejo vse spremeniti, zreli možje vse reformirati, starčki pa
vse obdržati, vse kontrolirati, nič spremeniti.

Gospodarska kriza v tridesetih je z današnjim trenutkom neprimerljiva tudi
zato, ker nas danes večina še ni izkusila revščine,

Ce si moral v življenju delati nekaj, česar si nisi želei, je to nekaj najhujšega,
kar se ti lahko zgodi.

Glasujte za najbolj viečno izjavo in se potegujte za tabliEnl računalnik Apple i Pad 21

Svoj glas lahko oddate na www.Facebook.CQm/CasopisVecer, na www.vecer.com/bob ali z izpolnjeno glasovnico, ki jo do 15. januarja 2012
pošljite na naslov: ČZP Večer, d.d., 2504 Maribor. ^

Dovoljujem, da ČZP Veter d.d,, uporablja moje osebne podatke za izvedbo akcije Gob leta 2011 in v namen nagradne igre ter za obvestilo po zaključku akcije.
Seznanjen sem, da lahko ČZP Večer. d.d.. kadarkoli prepovern uporabo svojih osebnih podatkov za obveščanje. Pravila akcije na www.vecer.com/bob.

Pet ameriških dvoran bo na božič-
ni dan odprlo vrata nove sezone naj-
močnejše košarkarske lige na svetu.
New York - Boston, Dallas - Miami, LA
Lakers - Chicago, Oklahoma - Orlan-
do in Golden State - LA Clippers bodo
uvodni dvoboji, ki bodo ob igrišča
zvabili na tisoče gledalcev, pred tele-
vizijske sprejemnike pa milijone.

Lastniki in igralci so po kar 161
dneh "lockouta" le prišli do dogovora.
Trening kampi so se odprli 9. decem-
bra, takrat se je začel tudi prestopni
rok, z vseh celin pa so pridrveli igralci
(bilo jih je kar 90), ki so imeli pogod-
be z drugimi klubi le do konca stavke
v NBA. Ta je bila četrta najdaljša špor-
tna stavka v zgodovini ZDA. Hokejska
je prva, ko je zaradi spora med lastni-
ki in igralci v ligi NHL celotna sezona
2004/2005 odpadla.

In zakaj je bilo tako vroče glede
začetka lige in zakaj so vsi, ki so stali
na dveh bregovih, vendarle popusti-
li? Zaradi prihodkov. Glas razuma je
prevladal, predvsem je preprost račun
- šov mora obstati. Prihodki bodo ob-
čutljivo nižji, saj bo vsako moštvo od-
igralo le 66 tekem rednega dela, kar
pomeni, da je odpadla četrtina tekem,
po približnih izračunih je izpad pri-
hodka znašal kar 350 milijonov do-
larjev na mesec. Vsak igralec je že 15.
novembra, ko je izplačilni dan, v pov-
prečju izgubil 220.000 dolarjev. Brez
službe je ostalo kar 400 ljudi, ki so ne-
posredno povezani z ligo - delavci v
dvoranah, klubih in v vodstvu lige.

In v tej luči je treba tudi razu-
meti besede komisarja lige Davida
Sterna, ki je po nekem sestanku, ko
so pogovori zašli v slepo ulico in je

celotna sezona visela v zraku, v jezi
dejal: "Agenti uničujejo sezono, njiho-
vi igralci izgubljajo denar, uničujejo
štiri milijarde dolarjev vredne pogod-
be." Torej je bilo štiri milijarde razlo-
gov, da so vendarle prišli do končnega
dogovora.

Izgubljene milijone je treba na-
doknaditi na različne načine. Vendar
je NBA utečen stroj, ki kljub poziba-
vanju in težavam deluje. Posamična
vstopnica za ogled tekme Bostona
stane 10 do 329 dolarjev, v loži do 599
ameriških zelencev. Prišteti je treba
še prodajo športne opreme, hrane,
pijače in različnih izdelkov, ki so pri-
merni kot darila za svojce, prijatelje
in otroke.

Ritem bo hud, saj morajo redni
del opraviti do 26. aprila. Za končni-
co pričakujejo, da se bo končala naj-
kasneje do 26. junija, kar je prav tako
pozneje kot v letih, ko je liga normal-
no delovala. Moštva čakajo tudi do
štiri tekme v petih dneh. Liga se bo
začela brez enega izmed velikanov
svetovne košarke. 39-letni center
Shaquille O'Neal se je odločil za upo-
kojitev. Prav tako ne bo kitajskega

Saša Pavlovic (Boston)
Nikola Pekovic (Minnesota)
Nikola Vučevic (Philadelphia)

orjaka Yaa Minga, kariero je zaklju-
čil tudi 34-letni Srb Predrag Stojako-
vic. V igralski družini bo Evropa tudi
tokrat močno zastopana, saj v ligi igra
kar 50 Evropejcev, največ je Franco-
zov, kar devet. Španija jih ima šest, od
Slovencev sta ostala le še Beno Udrih,
ki je prestopil v Millwaukee, in Goran
Dragic (Houston).

Dallas brani naslov, a v tej obrambi
postavnemu Nemcu Dirku Nowitke-
mu in druščini ne bo lahko. Čeprav sta
v moštvo prišla Lamar Odom in Vince
Carter, so se tudi druga moštva okre-
pila. Najdražje moštvo ima Boston
(91,1 milijona dolarjev), sledijo tradi-
cionalni tekmeci Los Angeles Lakers
(84,9), Dallas je šele na petem mestu
(72,1). Stavnice, predvsem največja
Williama Hilla, so v ospredje postavi-
le Miami, ki ima razmerje 1:2. Če boste
stavili na Los Angeles Lakers ali Chi-
cago, potem boste v primeru njiho-
vega naslova za eno enoto dobili šest.
Visoko je postavljena Oklahoma (1:7),
Dallas ima razmerje 1:10, najnižje je
Toronto (1:250).

Slovenski hokejist Anže Kopitar je s
svojim severnoameriškim moštvom
Los Angeles Kings v domači dvorani
Staples Center v noči na petek po sre-
dnjeevropskem času gostil Anaheim
Ducks. Tekmo so v prid kraljev s 3:2
odločili šele kazenski streli, Hrušičan
pa je k zmagi prispeval podajo. Posku-
šal je tudi pri kazenskih strelih, a ni
bil uspešen.

Junak kraljev je bil tokrat Dustin
Brown, ki je bil enkrat strelec v
rednem delu; zadel je v drugi tretjini
po podaji Kopitarja in Drewa Dough-
tyja, dosegel pa je tudi odločilni gol
za zmago po kazenski strelih. Tako
je bil v kalifornijskem derbiju naj-
bolj zaslužen, da je novi trener kra-
ljev Darryl Sutter v sezono lige NHL
na klopi moštva iz Los Angelesa vsto-
pil z zmago.

V rednem delu je za gostitelje
zadel še Mike Richards, ki se je po
premoru zaradi pretresa možganov
spet vrnil na led, Doughty je zbral
dve podaji, vratar Jonathan Quick pa
je zaustavil 20 strelov.

Kljub temu da so kralji še drugič
zapored vpisali zmago po kazenskih
strelih, pa je bila to še 13. zaporedna
tekma, v kateri so dosegli manj kot tri
zadetke v rednem delu - najdaljši niz
v klubski zgodovini.

Za goste iz Anaheima sta zadela
Niklas Hagman in Lubomir Višno-
vsky, ki sta vsak dosegla tudi po eno
podajo, vratar Jonas Hiller pa je zbral
32 obramb.

Ottawa Senators so po podaljšku
s 4:3 premagali Florida Panthers. Za
domače je odločilni gol dve minuti
po začetku podaljšane igre dosegel
Bobby Butler. To je bila še tretja za-
poredna zmaga senatorjev, po kateri
so se povzpeli na drugo mesto se-
verovzhodne skupine. Daniel Al-
fredsson je vpisal svoj 399. zadetek
za Ottawo, temu pa proti panterjem
dodal še dve podaji. Gol in podajo sta
k zmagi prispevala Chris Neil in Erik
Karlsson. Pri gostih so se med strelce
vpisali Tomaš Kopecky, Michal Repik
in Shawn Matthias.

Toronto Maple Leafs so bili s 3:2
boljši od Buffalo Sabres, N.Y. Rangers
pa so mestne tekmece N.Y. Islanders
porazili s 4:2. Nashville Predators
so tesno (6:6) ugnali Columbus Blue
Jackets, Winnipeg Jets pa niso imeli
težkega dela (4:0) z Montreal Cana-
diens. Domači zmagi sta vknjižili
tudi ekipi Calgary Flames in Edmon-
ton Oilers. Hokejisti iz olimpijskega
mesta so s 3:2 premagali Detroit Red
Wings, naftarji pa so bili s 4:1 boljši
od Minnesota Wild. (sta)

Saša Vujačic je bil na tekmi z Realom atraktiven in učinkovit (10 točk), a so ga sodniki
v 17. minuti zaradi nešportne poteze izključili. (Reuters)

Po predsinočnjih tekmah košarkarske evrolige so znani vsi udeleženci druge-
ga dela. Največji šok so doživeli v Beogradu, kjer sta se v neposrednem dvoboju
za četrto mesto v skupini C pomerila Partizan in Milano. Milančani so potre-
bovali zmago s štirimi točkami, na koncu pa so slavili uspeh s šestimi točkami
naskoka. Partizan je tako po petih sezonah ostal brez drugega dela, Milano pa
je po letu 2008 spet med najboljših 16. V baskovskem obračunu je Bilbao izločil
Cajo laboral. Žreb skupin drugega dela bo 28. decembra.
Rezultati, skupina A: Bennet Cantu - Fenerbahče 76:83, Bilbao - Caja laboral 77:72,
Nancy - Olympiakos 74:79; končni vrstni red: Fenerbahče in Olympiakos po 16
točk, Cantu, Bilbao in Caja laboral po 15, Nancy 13; B: Panathinaikos - Bamberg
71:66, Žalgiris - Zagreb 87:76, Unicaja - CSKA Moskva 83:91; končni vrstni red:
CSKA 20 točk, Panathinaikos 17, Unicaja in Žalgiris po 14, Bamberg 13, Zagreb
12; C: Partizan - Milano 66:72, Charleroi - Maccabi 69:86, Anadolu Efes - Real
Madrid 66:75; končni vrstni red: Real 18 točk, Maccabi 17, Anadolou Efes 15,
Milano in Partizan po 14, Charleroi 12; D: Union Olimpija - Unics Kazan 63:76,
Prokom - Siena 53:79, Barcelona - Galatasaray 79:50; končni vrstni red: Barce-
lona 19 točk, Siena 18, Uniks 17, Galatasaray 14, Prokom in Union Olimpija po
11. (mla)

13.45 Nogomet - Paisley, škotsko pr-
venstvo, St. Mirren - Glasgow Ran-
gers (Sportklub)

16.00 Nogomet - Liverpool, an-
gleško prvenstvo, Liverpool -
Blackburn
(Sportklub +)

18.30 Rokomet - Gummersbach,
nemško prvenstvo, Gummersba-
ch - Kiel (Sport 1)
20.10 Rokomet - Berlin, nemško pr-
venstvo, Berlin - Melcungen
(Sport 1)

Vinarji Štajerske
so razpravljali o izzivih
za prihodnost, rezerve so
še predvsem na področju
trženja

Pridelovalci vin iz Štajerske so že na
prvi okrogli mizi Vinarji Štajerske,
ki je potekala v juniju, ugotovili, da
stanje vinogradništva v regiji ni tako
pesimistično, da pa je pred njimi še
veliko izzivov, od izboljšanja izobraže-
valnega sistema, medsebojnega sode-
lovanja, prenosa izkušenj in znanj do
razvoja vin. Tako so se v minulih dneh
ponovno zbrali v prostorih Vinaga in
največ pozornosti namenili promoci-
ji štajerskih vin in morebitnemu sku-
pnemu sodelovanju pri promociji vin
doma in v tujini.

"Ugotovili smo, da znamo nare-
diti dobra vina, odlična vina, zdaj pa
moramo še razmisliti, kako bomo ta
vina kar najbolje prodajali, da bodo
štajerska vina doma in po svetu bolj
prepoznavna," razmišlja kulinarični
kritik Uroš Mencinger. Tudi direk-
torica Vinaga Klementina Ihanec se
strinja, da štajerska vina zaznamu-
je odličnost, da pa so večinoma, tako
tudi pri Vinagu, na področju trženja
še na začetkih: "Verjamemo v kako-
vost naših vin, v odličnost Maribora
in Štajerske kot vinarske destinacije,
nismo pa še tako uspešni pri ustvar-
janju neke blagovne znamke. Pono-
sni pa smo, da nam je uspelo narediti
prvi korak k boljšemu trženju in so-
delovanju štajerskih vinarjev, in sicer
smo vzpostavili spletno stran www.
stajerska-vina.si in upamo, da se bo
čim več vinarjev v tej regiji, kot pro-
motorjev štajerskih vin, priključilo in
sodelovalo."

Če je večina vinarjev še vedno ne-
koliko neuspešna pri promociji, pa
sta dobro strategijo trženja na posve-
tu predstavila Ptujska klet in Vina
Steyer. Vinko Mandl, vodja trženja v
Ptujski kleti, meni, da štajerska vina
zaznamujejo svežina, aromatika, pol-
nost okusov in predvsem raznolikost,
naravno danost pa morajo vinarji le še
uspešno prenesti od trsa do kozarca.
V Ptujski kleti jim je ta korak naprej
uspel z blagovno znamko Pullus. Pri
strategiji trženja so izhajali iz dejstva,
da razliko med kvalitetnimi vini na
koncu naredi moč blagovne znamke.
Kot pravi Mandl, je treba sicer začeti
pri vinogradu, investirati v razvoj,
urediti tehnologijo, nato pa se je
treba posvetiti ustvarjanju blagovne
znamke, celostni podobi. Pri tem pa
se morajo vinarji prilagajati trgu. "Ne
smemo biti več samo proizvodno na-
ravnani, ampak se moramo prilagaja-
ti potrošnikom. V tujini se je izrazilo
neko zanimanje za raznolikost, ki ga
mnogi vinarji nimajo, imamo pa v
Sloveniji to multikulturnost sort, ki
jih dajejo klima, zemlja in ideja vinar-
jev. Moramo jo izkoristiti." Kot ključ-
ni izziv v prihodnje je Mandl poudaril,
da naj se Slovenija kot dežela vina
zapiše na globalni zemljevid. "Brez
tega nihče od nas ne bo imel tako ve-
likega uspeha in dosegal tako dobrih
cen in prodaje, kot bi jih lahko. Zato je
pomembno izmenjevanje strokovnih
mnenj, še bolj pa povezovanje znotraj
branže. Stopiti moramo skupaj," pou-
darja predstavnik Ptujske kleti.

V sodelovanju vidi priložnost tudi
Danilo Steyer, predsednik Združenja
družinskih vinogradnikov vinarjev
Slovenije, v katerega je trenutno vklju-
čeno 80 vinarjev, od tega le tretjina šta-
jerskih. "Pogrešam večjo pripadnost,
več povezovanja in manj izključevanja.

Štajerska ima velik potencial s suhimi,
svežimi, sadnimi vini, bistveno pa je,
da verjamemo v ta vina in tudi v vina
svojih kolegov. Če ne bomo zaupali
drug drugemu in se odkrito pogovar-
jali, ne bo napredka z našim vinoro-
dnim okolišem. Ne smemo posnemati
drugih, ampak moramo razviti svojo
zgodbo," pravi Steyer.

Preden bi se štajerska vina lahko
bolje promovirala v tujini, pa Simona
Hauptman s Kmetijsko-gospodarske-
ga zavoda Maribor predlaga, da se kul-
tura najprej dvigne doma: "Bila sem v
restavraciji v Mariboru in natakar mi
je ponudil primorsko vino. Ali gostin-
ci ne zaupajo v kakovost štajerskih vin
ali gre za nepoznavanje, izključevanje?
Mislim, da moramo najprej poskrbe-
ti, da smo navzoči doma, šele nato pa
začeti razmišljati o trženju v tujini.
Imamo pestro vinsko listo, verjeti
moramo v kakovost svojih vin."

Turistično društvo Samostan Studeni-
ce vabi k ogledu živih jaslic. Ta tradici-
onalna studeniška božična prireditev
se bo začela nocoj ob 22. uri, ponovitev
jaslic, v katerih nastopajo ljudje in žive
živali, bo v nedeljo, ob 17. uri, in v po-
nedeljek popoldne ob 14. in 17. uri. (zk)

O tem, kako vzpodbuditi zaposlovanje
v deficitarnih poklicih, so se pogovar-
jali na okrogli mizi s temo Dolgoročno
zagotavljanje kadrov s pomočjo šti-
pendiranja, ki je bila v začetku tedna.
Mladi se namreč v zadnjem času vse
manj odločajo za obrtniške in tehnič-
ne poklice, prav tem profilom pa je v
zadnjih letih bilo namenjenih največ
razpisov za kadrovske štipendije, s ka-
terimi jih želijo vzpodbuditi k šolanju
v tej smeri. Organizator Ekonomski in-
stitut Maribor je predstavil tudi sistem
sofinanciranja kadrovskih štipendij, v
katerem poleg tega, da - jasno - izbolj-
šajo socialni status štipendistom in jim
zagotovijo kasnejšo zaposlitev, olajša-
jo tudi financiranje za delodajalce, saj
50 odstotkov štipendije predstavljajo
sredstva Evropskega socialnega sklada.
V okviru letošnjega razpisa so sicer po-
delili le 13 novih štipendij, kar je malo
v primerjavi s številko izpred treh let,
ko je ta bila kar štirikrat višja. Razlog
za upad zanimanja in interesa delo-
dajalcev je v času gospodarske krize
negotovost, saj je zaposlitev štipendi-
stu težko zagotoviti, neizpolnitev ob-
veznosti pa pomeni, da bi delodajalec
moral vračati sofinancirana sredstva.
Vzpodbujanje delodajalcev h kadro-
vskim štipendijam pa naj ne bi bilo
zadostna rešitev. Da bi se osnovno- in
srednješolci v večji meri odločali za
deficitarne poklice, bi bilo treba spre-
meniti sistem in družbene vrednote,
začeti bi bilo treba že pri vzgoji otrok.
Zaradi negativne stigmatizacije teh po-
klicev namreč marsikomu predstavlja-
jo "manjvredno delo". (dej)

Policija je spet dokazala, da se v vlogi Božička nikakor ne
obnese. Mariborskega župana je že neštetokrat zares
ovadila, še nikoli pa ga ni odvadila "domnevno" početi stvari,
ki in kakršne so predmet ovadb.

Za glasbo bo poskrbel Avenue band.
informacije: 02 614 09 50 ali www.pohorje.org '

V občini Dornava so v tem
letu uredili več kot sedem
kilometrov cest, za kar so
porabili več kot pol mili-
jona evrov. Večino denarja
so dobili od države

Občina Domava je na razpisu za ure-
ditev južne meje v letošnjem letu pri-
dobila dobrih 425 tisoč evrov, dodala
še nekaj več kot 91 tisoč proračun-
skih sredstev in z vsem tem denarjem
zgradila cestni odsek med Mezgov-
ci in Strejaci ter cesto med Dornavo
in Mezgovci vse od gasilskega doma
do meje s sosednjo občino Gorišni-
ca. "Poskrbeli smo še za ureditev
ceste od Dornave do Žamencev in že
lansko leto uredili tudi del ceste, ki
vodi mimo Zavoda dr. Marijana Bor-
štnarja in vaške cerkve v Dornavi.
Nekaj denarja pa smo namenili še za
utrditev nasipa v Mezgovcih. Skupaj
smo s pomočjo sredstev na južni meji
uredili 6200 metrov naših cest," pravi
Rajko Janžekovič, župan občine Dor-
nava, in dodaja, da so več cestnih pro-
jektov financirali tudi po 23. členu
zakona o financiranju občin. "Iz tega
naslova je šel denar za modernizacijo
ceste v Strmcu pri Polenšaku, poskr-
beli smo za cesto v Preradu in pre-
plastili cesto v Mezgovcih, del, ki ga

Tokrat predstavljamo
juršinski društvi, prvo se
ukvarja s kulturno dedi-
ščino kraja, drugo pa z
duhovno in materialno
vlogo gospodinje v prete-
klosti in sedanjosti

Društvi smo obiskali hkrati, saj obema
že skoraj dve desetletji predseduje
Marta Toplak. Prvo društvo se ime-
nuje Društvo za ohranjanje in razvoj
kulturne dediščine, drugo pa Društvo
gospodinj sv. Marte. Če bi kot predho-
dnika slednjega vzeli aktiv kmečkih
žena, ki ga je prav tako vodila Topla-
kova, bi mu lahko pripisali že 33 let
obstoja, pod tem imenom pa deluje
zadnjih 17 let.

"Društvo gospodinj Marta ima
posebno noto, ki se skriva v imenu
Marta. Sv. Marta, ki goduje v avgu-
stu, je namreč zavetnica gostoljub-
nosti, gospodinj, kuharic, šivilj in na
dan, ko goduje, v Juršincih pripravi-
mo dan gospodinj ali dan gostoljub-
nosti. Članice tega društva nosimo
posebno slovesno nošo, ki je narejena
po tradiciji in je v značilnih barvah.
V rdeči, ki je značilna za zavetnico,
in v barvah zelene in bele, ki opre-
deljujeta kraj Juršinci. Gospodinje
smo ji dodale še posebne vezenine.
Imamo tudi svoj prapor, na katerem
je geslo Ljubezniva gospodinja, lep
dom, srce družine, v grbu društva pa
so tudi atributi sv. Marte, kot so ku-
halnica, knjiga in cvet ter šop ključev
poznamo kot Hrgov klanec. Iz države
smo za vse te modernizacije pridobi-
li 93 tisoč evrov, sami pa iz proraču-
na dodali še nekaj manj kot 44 tisoč
evrov. Dolžina vseh teh cestnih odse-
kov je nekaj manj kot 1200 metrov," je
z narejenim zadovoljen župan občine
Dornava, kjer se zdaj pripravljajo na
začetek gradnje vaško-kulturne dvo-
rane v Dornavi, v neposredni sosešči-
ni nove občinske hiše.

"S projektom se bomo prijavili na
poziv službe vlade za regionalni razvoj,
ki naj bi marca objavila razpis za do-
delitev sredstev. Mi imamo za prijavo
pripravljeno vso dokumentacijo in zato
pričakujem, da bomo na razpisu tudi
uspeli, naša prednost pa je, da bomo za

v velikem žepu krila gospodinje. Dru-
štvo ima ob naši kmetiji tudi posebno
hiško, gospodinjski dom, v katerem je
stalna kulinarična razstava, v njej pa
hranimo tudi društveno spominsko
knjigo kot nekakšno kroniko, v kateri
je zapisano za vsako leto posebej, kar
smo na področju kulinarike ali sicer
v društvu naredili in kaj se je dogaja-
lo," o prvem društvu, ki ga vodi, pove
Marta Toplak.

Toplakova je predsednica tudi
drugega prepoznavnega juršinske-
ga društva, ki se imenuje Društvo za
ohranjanje in razvoj kulturne dedišči-
ne. To društvo že skoraj dve desetletji
pripravlja prireditev Zahvala jeseni,
s katero se v oktobru domačini za-
hvalijo za letino, takrat tudi izberejo
zaselek ali vas v občini, ki se bo pred-
stavila, in izberejo kraljico tega kraja
oziroma dejavnosti ali društva, ki so
v tistem kraju še posebno znana, in
pripravijo povorko s prikazom izbra-
ne dejavnosti.

to investicijo lahko izkoristili sredstva
za leti 2012 in 2013, kar pomeni, da iz
države pričakujemo kar poldrugi mi-
lijon evrov za naložbo, ki je vredna 2,2
milijona evrov," pojasnjuje Rajko Jan-
žekovič, ki je prepričan, da bo ob letu
gradnja vaško-kulturnega doma že v
polnem razmahu, 2013. pa bo ta tudi
odprl svoja vrata prvim obiskovalcem.
"V pritličju doma bomo uredili tudi le-
karno, saj jo naši ljudje zelo pogrešajo,
del pritličja bomo namenili gostinski
dejavnosti, največ prostora pa bomo
seveda namenili večji kulturni dvo-
rani, s kar 380 sedeži, in ob tej uredili
še eno manjšo dvorano ter nekaj pro-
storov, ki jih v občini še potrebujemo,"
pravi župan Dornave.

"Prihodnje leto bo ta projekt že
dvajseti in pripravljamo knjigo o vseh
naših prireditvah, ki so se doslej odvi-
jale, in s prikazom, kaj se je dogajalo v
Juršincih, ter o tukajšnjih šegah in na-
vadah. V to društvo so bolj vključeni
moški in izbrane kraljice," pojasnjuje
Toplakova. Letošnja zahvala jeseni je
bila denimo namenjena predstavitvi
Gradiščaka, kraljico so zato poimeno-
vali kraljica gradu, kot dejavnost pa so
predstavili vinogradništvo. Društvo za
ohranjanje dediščine ima svoje pro-
store v manjšem muzeju dediščine, ki
stoji v središču občine, v katerih hrani
tudi zanimive eksponate in zbirko o
izbranih kraljicah in krajih. "Obe dru-
štvi, vsako ima po 20 zelo aktivnih
članic ali članov, smo ustanovili z na-
menom, da bi ohranili tako duhovno
kot materialno plat dediščine in hkrati
ozaveščali ljudi o pomenu ženske kot
gospodinje, ki je vse, od čistilke do
vzgojiteljice in bolniške sestre," še
pove Toplakova.

Člani Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon ob dnevu slovenske sa-
mostojnosti in prazniku sv. Štefana vabijo na tradicionalni božični koncert,
ki bo letos že sedemnajstič v cerkvi sv. Marka v Markovcih. Na koncertu, ki
bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri, se bodo predstavili Mešani cerkve-
ni pevski zbor sv.

Marko z zborovodkinjo Polonco Strelec Čuš, Otroški cerkveni pevski zbor
Zvonček z vodjema Alenko Rožanc in Gregorjem Zmazkom in pevci Jutra-
nje zarje pod vodstvom Janeza Zmazka. V božično vzdušje bodo večer ovili
še solisti in godalni kvartet. (ps)

Za glasbo bo poskrbel Avenue band.
informacije: 02 614 09 50 ali www.pohorje.org '

Ker si je Izletnik zaradi
lastnika Viator &
Vektorja pridelal dolg,
se je "usedel" na edino
družbo v skupini, ki je bila
prosta bremen; direktor
Izletnika trdi, da je to bila
celjska "soloakcija"

Izletnik Celje je v tem tednu prejel ob-
vestilo, da je sklep, s katerim so postali
lastniki Viator & Vektorjeve hčerinske
družbe v Romuniji, pravnomočen. Izle-
tnik je namreč v preteklih letih moral
nase prevzeti kar nekaj bremen svojih
lastnikov, priznava direktor Darko
Šafarič. "Obveznosti na račun skupi-
ne je bilo kar veliko. Nekaj je na žalost
izgubljenega, nekaj, približno tretji-
no obveznosti, pa bomo na račun ro-
munskega podjetja dobili vrnjeno."
Izletnik Celje se je namreč še pravoča-
sno na osnovi izvršbe (za mater Logi-
stiko je zastavil delnice Koraturja ter
dal še nekaj drugih posojil) "usedel"
na romunsko "hčerko", ki je še edina
bila bremen prosta, pojasnjuje Šafa-
rič. "S tem Zdenko Pavček ni imel nič.
Sami, s pomočjo odvetnikov, smo se
mučili in vse do tega tedna, ko je sklep
postal pravnomočen, nismo vedeli,
ali nam bo prevzem dejansko uspel. O
tem, kako naprej, je v tem trenutku še

Splošna bolnišnica v Celju se srečuje
s prostorsko stisko, deli stare bolni-
šnice pa tudi ne ustrezajo več sodob-
nim strokovnim standardom na tem
področju. Zato so že pred leti začeli
pripravljati projekt nadomestne no-
vogradnje. Investicija, vredna okoli
47 milijonov evrov, je uvrščena tudi
v d r ž av n i prorač u n . Nadomest no
bolnišnico v Celju naj bi zgradili do
leta 2017, a so projekt ta čas prizade-
li vladni varčevalni ukrepi in država
za nadomestno novogradnjo ni načr-
tovala sredstev za naslednji dve leti.

Nova bolnišnica naj bi imela okoli
24 tisoč kvadratnih metrov novih
površin, tu bi bil tudi sodoben ur-
gentni blok, ki bi končno povezal ur-
genco zdravstvenega doma in celjske
bolnišnice, kar bi bistveno olajšalo
dostop bolnikov do nujne medicinske
pomoči. Bolnišnico bi gradili fazno,
prva faza je ocenjena na okoli 15 mi-
lijonov evrov.

Direktor bolnišnice Marjan Fer-
janc pa vendarle upa, da bo nova
vlada v svoj novi proračun uvrstila
tudi novo nadomestno gradnjo celj-
ske bolnišnice. "Menimo, da bi morala
vlada investicijo uvrstiti vsaj v prora-
čun za leto 2013. Urgentni center, ki
bi ga najprej postavili, namreč sodi v
program razvoja urgentnih centrov
po Sloveniji, sredstva v ta namen pri-
hajajo iz evropskih kohezijskih skla-
dov in jih je treba porabiti do leta
2014," pravi direktor in dodaja, da
sicer projekt nadomestne novogra-
dnje letos poteka po načrtih. Ne glede
na vse v celjski bolnišnici pravijo, da
se bodo prihodnje leto začela pripra-
vljalna dela, za katera so že objavljeni
javni razpisi, njihova vrednost pa je
okoli 3,7 milijona evrov. (vve)
preuranjeno govoriti. Družba je nekaj
vredna, saj ima več kot 100 tovornih
vozil in zagotovljeno pogodbo z Dacio.
Ali jo bomo prodali strateškemu kupcu
ali ne, moramo še razmisliti."

S tem dejanjem se v Izletnik Celje
vrača optimizem. Pa čeprav so formal-
no še vedno v lastni skupine Viator &
Vektor, nad katero visi grožnja stečaja.

"Z našimi delnicami razpolaga Go-
renjska banka, ki ima zastavo na 91,5
odstotka Izletnikovih delnic. V prime-
ru stečaja bi Gorenjska banka uvelja-
vljala ločitveno pravico. Tako bojazni,
da bi se ob stečaju Izletnik razpršil med
več lastnikov in zaradi tega celo razpa-
del, ni. Verjamem, da so bančniki od-
govorni in tega ne bi dovolili."

Ne samo "odgovornost", tudi šte-
vilke pričajo v prid Izletnika. "Mirno
lahko rečem, da je naše podjetje med
boljšimi v branži. Tekoče poslovanje
je nemoteno, v prvih desetih mesecih
smo pridelali nekaj čez 16,5 milijona
prihodkov, konec leta pa bomo zaklju-
čili z 200 do 300 tisoč evri dobička.
Naši zaposleni redno prejemajo plače,
tudi z dajatvami ne zamujamo. Skrat-
ka smo med vodilnimi v branži in kaj
takega bi bilo škoda razdreti. Zato sem
kljub težkim časom in čudni zgodbi
optimist," je zaključil Šafarič.

Bojan Kontič, velenjski župan, v spremstvu dedka Mraza ni "dobrega dela" opra-
vil le s tem, ko je podelil ključe 30 novih stanovanj na Selu, dobrodelni pohod
sta imela že v sredo. Skupaj s sodelavci občinske uprave sta obiskala brezdomce
in druge, obiskala sta tudi varovance VDC Saša. Kontič je tej enoti izročil ček v
vrednosti 1000 evrov, kar je bil njegov osebni prispevek. Župan večino zneska,
ki ga prejema kot nagrado za nepoklicno opravljanje županske funkcije, daje v
dobrodelne namene. Sredin dobrodelni pohod je Kontič končal z obiskom Doma
za varstvo odraslih. (fk)

Maribor se je zavezal
k zmanjšanju emisij CO2
za najmanj 20 odstotkov
do leta 2020

Maribor se je pridružil več kot tri tisoč
evropskim mestom, ki so pristopila h
Konvenciji županov evropskih mest.
To je dogovor sodelujočih mest, s ka-
terim se mesta zavezujejo, da bodo z
izboljšanjem energetske učinkovito-
sti ter s proizvodnjo in rabo čistejše
energije presegla cilje energetske po-
litike Evropske unije pri zmanjševanju
emisij CO2, pa tudi k temu, da bodo za
izvajanje teh nalog namenila zadostne
človeške vire, da bodo civilno družbo
spodbujala k sodelovanju pri izvajanju
akcijskega načrta, vključno z organizi-
ranjem lokalnih energetskih dni, in da
se bodo medsebojno povezovala z dru-
gimi mesti.

"Gre za program Evropske komi-
sije, ki je ugotavljala, da ko pripravlja
neko zakonodajo, je ta običajno naslo-
vljena na države članice in je od teh
odvisno, kako to prenašajo naprej na
lokalne skupnosti. Včasih pri tem pri-
haja do kratkega stika in zato so želeli
do več informacij o tem, kaj se dogaja
na lokalnem nivoju. Tako je nastala
iniciativa za dogovor, ki je sicer prav-
no-formalno nezavezujoče oblike, ki
združuje mesta, ki sama kažejo pro-
aktivno vlogo in sledijo smernicam
Evropske komisije," razlaga dr. Vlasta
Krmelj, direktorica Energetske agen-
cije za Podravje, ki za mestno občino
Maribor vodi projekt pristopa h kon-
venciji. Za tega so določene zahteve. "V
mestu mora obstajati politična volja za
to, da se pristopi h konvenciji - v Ma-
riboru je mestni svet aprila soglasno
odločil, da mesto pristopi k podpisu te
listine." Pristopno izjavo je takrat pod-
pisal župan Franc Kangler, svečanega
podpisa Konvencije županov evrop-
skih mest, ki ga izvedejo enkrat letno

Žalostna vest o smrti Zlatana Malen-
ška nas je, njegove soborce, sošolce
in druge Mariborčane ter Slovence,
izredno prizadela. Zadnje leto pred
vojno je obiskoval peti razred gim-
nazije, nato je okupator trdno slo-
vensko družino Malenšek, družino
slovenskega učitelja in Maistrove-
ga borca, izgnal v Srbijo. Delili so
usodo velikega števila Mariborča-
nov in Zlatan se je leta 1944 skupaj z
mnogimi mladimi izgnanci pridru-
žil aktivnemu boju za osvoboditev
domovine. Pridružil se je slovenske-
mu bataljonu in po težkih bojih na
sremski fronti na dan zmage vko-
rakal v osvobojeni Maribor. Njego-
vo veselje je bilo nepopisno, žalostil
pa ga je spomin na padle tovariše.
Po vojni je končal gimnazijo in se
vpisal na metalurški oddelek teh-
niške fakultete v Ljubljani. Za leto
dni je bil poslan na študij v Moskvo,
nato je diplomiral v Ljubljani. Naj-
dlje in tudi najraje je delal v Tovarni
dušika Ruše, kjer je zagnal program
predlegur, kar je bila takrat novost v
državi in se uporablja še zdaj. Za to
uspešno delo je bil leta 1986 nagra-
jen z zlatim grbom občine Maribor.
Zaradi svojega visokega strokovnega
znanja je bil za krajši čas poslan tudi
na delo v Južno Afriko. Po odhodu

Neuradno nova
ovadba zoper
Kanglerja oz.
Sporni posli med
občinskimi podjetji
in MClinom (2)

v pokoj je bil aktiven v družbeno-
političnem delu. Svoje izjemno po-
znavanje polpretekle zgodovine in
sposobnost analizirati dogodke tega
časa je usmeril v ohranjanje spomi-
na in dokumentov o težki usodi Ma-
ribora v vojnem času. Ljubeznivo je
bil sprejet v mariborskih instituci-
jah, kjer je dosegljiva dokumentacija
o tem času. Predvsem je raziskoval in
ohranjal podatke, ki jih je dobival v
muzeju narodne osvoboditve, a tudi
drugod, in zapustil izjemno, skrbno
urejeno dokumentacijo o tem, za nje-
govo mesto tako težkem času. Ogla-
šal se je tudi v Večeru in s pogumno
besedo zavračal očitke in neresnice o
boju mladih slovenskih izgnancev na
sremski fronti. Svoje delo je usmeril
tudi v vodenje in pomoč mariborski
srednješolski mladini, ki je v razi-
skovalnih nalogah zbirala spomine
še živečih izgnancev in po mnenju
strokovnjakov zgodovinarjev opra-
vila izjemno delo.

ovadba zoper Kanglerja, celo na na-
slovnici časopisa Večer, bi želeli podati
pojasnilo. Avtor članka v naslovu in
nadaljevanju piše, da je bila podana
nova ovadba zoper župana Kanglerja,
kar ne drži. Ne gre za novo kazensko
ovadbo, temveč za dopolnitev kazen-
ske ovadbe, ki je bila zoper župana in
druge podana v zvezi s "ptičjo hišico" v
letošnjem letu. Kljub temu da je vodja
okrožnega državnega tožilstva, gospod
Drago Šketa, pojasnil, da gre za dopol-
nitev ovadbe, je novinar z netočnimi
zapisi o novi ovadbi zavajal javnost.

Neprevidni ali objestni vozniki si
lahko za nepravilno parkiranje na
Ptuju prislužijo tudi do 200 evrov
kazni. Največja kazen je zagrožena za
parkiranje na območju, ki ga prepove-
duje prometni znak prepovedano za-
ustavljanje in parkiranje. Če ste svoje
vozilo pustili na pločniku, na prehodu
za pešce, križišču in parkirnem mestu
za invalide, vas lahko pričaka listek s
kaznijo za 120 evrov. Če parkirate v
modri coni in vozila ne opremite s par-
kirnim listkom, ki bi dokazoval, da ste
plačali parkirnino, je kazen 40 evrov. V
primeru plačila v osmih dneh po prav-
nomočnosti kazni se vsi ti zneski raz-
polovijo.

Seveda je bilo po besedah Roberta
Brkiča, vodje ptujskih medobčinskih
redarjev, zaradi tega že veliko vroče
krvi. Zato smo se z njim sprehodili po
mestu in si ogledali točke, kjer redar-
ji napišejo največ kazni zaradi nepra-
vilnega parkiranja, in poiskali bližnja
parkirišča, kje je mogoče vozilo pustiti
za nekaj deset centov ali celo zastonj.

Poiščimo najprej točke, kjer je zagro-
žena kazen za nepravilno parkiranje
120 evrov. Vozniki zelo pogosto par-
kirajo na pločniku ob lekarni v Trste-
njakovi ulici, kjer je sicer za invalide
na razpolago eno parkirno mesto, da
na hitro skočijo po zdravila v lekarno.
Zelo pogosto si kazen prislužijo tudi s
parkiranjem streljaj proč, ko parkirajo
na parkiriščih, rezerviranih za davčno
upravo. Če je to polno, pogosto pustijo
avtomobil na pločniku tik ob preho-
du za pešce. To pa je zelo nevarno, saj
je pešca, ki se podaja na prehod med
avtomobili, zelo težko opaziti.

Še nekaj metrov naprej posamezni-
ki parkirajo ob prehodu za pešce na Po-
trčevi cesti v bližini slaščičarne Jagoda.
Ta točka je posebno nevarna, saj tukaj
teče šolska pot otrok, ki obiskujejo OŠ
Mladika. Varna šolska pot za učence OŠ
Ljudski vrt poteka tudi v Kraigherjevi
ulici. Uporabniki Delavske hranilnice
v Čučkovi ulici v bližini OŠ Mladika in
prehoda čez železniško progo pogosto
vozila pustijo na pločniku, čeprav sta v
neposredni bližini šolska pot in prehod
za pešce. Parkirišča v modri coni so le
nekaj metrov proč.

Vozila je mogoče pogosto videti na
pločnikih v Prešernovi ulici. Vozniki,
ki jih iz takšnih ali drugačnih upra-
vičenih razlogov spustijo na območje
Splošne bolnišnice Ptuj, morajo biti
pazljivi, da ne zaparkirajo interven-
cijskih poti reševalnim vozilom, kar
lahko celo ogrozi življenja v primeru
nujnega reševanja.

Pa si poglejmo mesta, kjer redarji na-
pišejo največ pregrešno dragih kazni
za 200 evrov. Najpogosteje ljudje ne
upoštevajo znaka pri ptujskem mino-
ritskem samostanu, ko parkirajo na
pločnikih v Vodnikovi ulici, da bi upo-
rabili storitve osrednje ptujske pošte.
Zelo pogosto blokirajo dostavne poti
vozilom pošte ali Ptujske kleti, pa tudi
vhod ptujskim minoritom na njihovo
parkirišče. Urejeno parkirišče, kjer je
mogoče 15 minut parkirati brezplač-
no, je nekaj metrov proč, vhod pa je iz
Lackove ulice pri prodajalni Borovo.

V ulici 25. maja iz strani Volkmer-
jeve ulice proti Dijaškemu domu Ptuj
znak prepovedano zaustavljanje in
parkiranje spregledajo dijaki četrtih
letnikov iz bližnjega Šolskega centra
Ptuj - in v primeru kaznovanja star-
šem stanjšajo denarnice za 200 evrov.
Prav tako, če parkirajo na pločniku in
kolesarski stezi v Volkmerjevi ulici ob
šolskem centru.

Pogosto vozniki nepravilno parki-
rajo tik ob velikem gramoznem par-
kirišču v Volkmerjevi ulici, in sicer na
gramozu ob betonskem ograjnem zidu.
Ali pa preko ceste ob Domu upokojen-
cev Ptuj prekoračijo eno uro časov-
no omejeno parkiranje. Taka točka je
še na križišču v smeri Vičave naspro-
ti nekdanje ptujske vojašnice, ko voz-
niki parkirajo ob gramozni cesti proti
Panorami. Največ prekrškov iz naslova
vožnje v nasprotju s prometno signali-
zacijo pa naredijo vozniki, ki zapelje-
jo v Vošnjakovo in Jadransko ulico ter
Vrazov trg in na tem območju pustijo
svoje vozilo. Tukaj so namreč Narodni
dom Ptuj, kavarna MuziKafe in piceri-
ja Marakuja. Tudi tukaj so na voljo par-
kirišča modre cone na Cvetkovem in
Slovenskem trgu ter v Prešernovi ulici,
torej le nekaj deset metrov proč.

Da bi izboljšali varnost in pridobili
dodatna parkirišča za območje kratko-
trajnega parkiranja, so iz Rimske plo-
ščadi v smeri Kraigherjeve ulice uredili
enosmerni promet. Vendar morajo na
območju kratkotrajnega parkiranja vo-
zniki na listku, ki ga odložijo na vidno
mesto pod vetrobransko steklo, ozna-
čiti čas, ko so vozilo parkirali. Če tega
ne storite ali prekoračite čas, vas to
stane 40 evrov.

Robert Brkič še dodaja, da redarja
sicer lahko prepričate, da ste avto na
nedovoljenem mestu parkirali zaradi
nekih izrednih okoliščin, ampak samo
na licu mesta. Redar ima namreč dis-
krecijsko pravico in lahko presodi, ali
so vaše pritožbe upravičene, ter izreče
samo opozorilo. Ko se kazen enkrat
znajde v računalniku redarske službe,
pa je to kazen zelo težko odpisati, saj
te pravice nima nobena druga oseba.

Hvala, ker uživate hrano, pridelano in predelano v vaši bližini.
S tem kažete spoštovanje do naših kmetovalcev in domače
živilskopredelovalne industrije, ki nam zagotavljajo kakovostno, varno,
svežo in na naraven ter okolju prijazen način pridelano hrano.
Hvala, ker s svojimi nakupi pomagate pri ohranjanju našega
podeželja, poleg tega pa omogočate delo marsikateremu prebivalcu
in tako prispevate k socialni varnosti. Hvala, ker razumete, daje
hrana dobrina, ki zagotavlja mir, in daje prehranska varnost nujna
za stabilno družbo. Z vsakim nakupom tako podpirate prizadevanja
za krepitev domače proizvodnje hrane in pripomorete k ohranitvi
našega okolja za naše zanamce.

Bo Celje letos zadnjič "praznična dežela"? V teh dneh, ko naj se bi Celjani
predajali pravljičnemu videzu, celo sam celjski župan Bojan Šrot opozarja
na hude čase, ki prihajajo. Celo na prazničnem nagovoru "cvetu" celjske
občine se temu ni mogel izogniti. Pa ima zato njegova čestitka za zdravo
in srečno novo leto še večji pomen.

Celjanom je s pesmijo na tej proslavi čestital tudi Jan Plestenjak, nekateri
pravijo, da je bil njegov nastop darilo županove desne roke Katarine
Karlovšek, ki v Celju pripravlja precej (kulturnih) prireditev. Sam (?) Jan
je bil pri izboru pesmi previden, pa za vsak primer ni zapel svojega hita
Ona sanja o Ljubljani.

O Ljubljani pa ne sanja Roman Kramer, vodja občinskega oddelka za
okolje in prostor, ki zapušča to mesto. Menda se vrača k "svojemu otroku",
v centralno čistilno napravo.

Kljub svarilom se je na tem tradicionalnim srečanju županov pooblašče-
nec Stane Rozman verjetno bolje počutil v celjskem Narodnem domu, kot
bi se v slovenskem parlamentu, ki se mu je za las izmuznil. Je pa bil v tem
parlamentarnem osirju znani celjski gospodarstvenik Stanko Stepišnik,
ki verjame v pozitivno Slovenijo. Ne vem, ali si je po vsem, kar se je tam
dogajalo, sam v sebi o parlamentu mislil: "Kaj pa je meni tebe treba bilo!"
Morda je bila zaradi razpleta bolj zadovoljna Sonja Ramšak, saj se lahko
znajde celo v vladni stranki.

In ko je župan opozarjal na zaostrovanje krize, njegov pooblaščenec
Marko Zidanšek krize sploh ne čuti. Ne sicer kot "podžupan", ampak kot
direktor družbe Simbio, kjer se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki. Teh je
namreč še vedno veliko, vse več tudi takih, ki kažejo na standard ljudi.
Vse več je odpadkov posebne vrste, kar kaže, da ljudje menjujejo televi-
zorje, računalnike in podobne tehnične predmete. Nekaterim, ki pazijo
na vsak grižljaj, se zdi čudno, da je še vedno tudi veliko bioloških
odpadkov.

V času, ko se še ugiba, ali bo Pozitivna Slovenija res lahko popeljala
Slovenijo v pozitivno smer, Marjan Ferjanc, direktor celjske bolnišnice,
pravi, da bo leto v pozitivnem znaku sklenila ta celjska zdravstvena
ustanova. Ja pa, vsaj kar zadeva združevanje, na podobnem kot naša
država. Ne ve še, kdaj se bodo lahko lotili naložbe, ki bo pomenila
združitev urgence bolnišnice in zdravstvenega doma. In to zaradi države,
ki je sicer že obljubila, da bo dala svoj del k tej "evropski" naložbi.

V Celju pa bodo kar dijaki gradbene šole gradili hišo svoji ravnateljici
Ireni Posavec! Stavek ima veliko napak. Dijaki šole, ki jo vodi Posavčeva,
bodo ob pomoči družbe Lumar res gradili nizkoenergijsko hišo. In to
učno hišo za šolo.

Pa še to: v teh prazničnih dneh nekatera podjetja namesto voščilnic
namenjajo denar ljudem v stiski. Tudi taka podjetja, ki ljudi v stisko
spravljajo.

"Ljudi je tako strah,
da se podpišejo pod vse,"
opozarja sekretar
SKEI Mirko Hirci

Po podatkih območne organizacije
Zveze svobodnih sindikatov Savinj-
ska-Celje bi podjetja s Celjskega, ki so
v minulih dneh svojim zaposlenim
izplačala božičnice, lahko prešteli na
prste ene roke. "Dobili so jo delavci
Cinkarne, SwatyCometa, svetla izjema
je tudi podjetje Schiedel, potem pa se
spisek že skorajda konča," je povedal
sekretar Vojko Korošec. Območni se-
kretar Sindikata kovinske in elektro-
industrije Mirko Hirci je našel še nekaj
podjetij, ki sicer niso izplačala pravih
božičnic, marveč so nagrado ob koncu
leta izplačala kot poračun prehrane,
potnih stroškov ali pa so višino zneska
vezale na njihovo prisotnost na delu.
"Niso problem božičnice. Velika sla-
bost so regresi. Kup podjetij je, ki regre-
sa svojim zaposlenim še niso izplačala
ali pa so ga izplačala le delno. To so
skoraj vsa podjetja v gradbeni, lesni in
tekstilni industriji. Rekorder je Sadeko
iz Rimskih Toplic, ki zaposlenim dol-
guje še del lanskega regresa," je dodal
Korošec.

Zaradi stečajev je po oceni območne
organizacije letos delo izgubilo okoli
350 ljudi. Podatek je sicer pretresljiv,
a če pa ga primerjamo z napovedmi
za prihodnje leto, dobi bolj nevtra-
len predznak. Po podatkih sindikata
naj bi kmalu v stečaju pristalo najve-
čje Alposovo hčerinsko podjetje, ce-
varna, v kateri je zaposlenih 150 ljudi.
Uradno bo z januarjem na zavod prišlo
90 delavcev Ingrad Gramata. Na stečaj
še vedno čaka skupinica devetih ljudi,
ki so v svojem imenu podali predlog za
stečaj celjskega podjetja Fotolik, ki jim
že od avgusta ne izplačuje plač. "Ljudje
so dejansko pet mesecev brez vsega.
Vodstvo podjetja, ki samo ni imelo
toliko denarja, da bi podalo predlog
za stečaj, pa se sedaj še izmika steča-
ju," je opozorila Mojca Stropnik. Ker
se prav tako z januarjem konča preho-
dno obdobje, ko so delodajalci na pod-
lagi soglasja s sindikatom zaposlenim
mesečno lahko izplačevali manj kot
748 evrov, kolikor znaša minimalna
plača, nekateri delodajalci že opozar-
jajo, da bodo primorani odpuščati. "Mi
bomo delavcem dosledno pomagali pri
uveljavitvi njihovih pravic. Res je, da
delodajalci grozijo, češ da bodo s tem
ljudje pristali na cesti. Res je pa tudi, da
so sedaj poudarjali, zakaj bi delavcem
dali več, če jim pa ni treba. Skratka to
so res le grožnje," je poudaril Korošec.

Groženj delodajalcev je po besedah
sogovornikov še več. "Skupna točka
delodajalcev je, da vsi poskušajo li-
kvidnostno situacijo reševati preko
delavčevih ramen. Namesto da bi
zaposlovali, obstoječim delavcem
povečujejo obseg dela, jim ne plaču-
jejo prispevkov, regresov, jubilejnih
nagrad," pravi Hirci. "Opažamo, da je
ljudi strah zahtevati osnovne pravice.
Naj omenim le primer celjskega podje-
tja Emo posoda. Ker so jim regres želeli
izplačati v bonih, smo zahtevali zbor
delavcev. Zaradi pritiskov je na koncu
le še 20 ljudi vztrajalo, da želijo izplači-
lo regresa v denarju, drugi pa so se že
bali, da jim bomo na ta način 'odžrli'
regres. Direktor je 20 delavcem sicer iz-
plačal regres v denarju, a obenem pro-
vokativno dejal, da bo zaradi zahtev
te 20-erice zamuda pri izplačilu plač."
Hirci je omenil še, da delavci v strahu
pred izgubo službe za enako plačilo
delajo tudi po dvanajst ur dnevno ali
več. "To je postal nacionalni šport. In
ker je stanje duha takšno, se tiho do-
gajajo tudi anomalije. Ugledno celjsko
podjetje, ki je imelo dovolj dela, je de-
lavcem v podpis dalo obvestila o čaka-
nju na delo. Dejansko so delavci vse te
mesece delali po dvanajst ur ali več.
Vendar je ljudi tako strah, da se pod-
pišejo pod vse, menda bi se celo pod
smrtno obsodbo. Zadnji primer - ker
ga še preučujemo, imena podjetja še ne
morem razkriti - je na dan prišel, šele
ko se je direktor začel vidno prikazo-
vati v politiki."

Hirciju so letos zaradi razkrivanja
prakse zaposlovanja v preboldskem
Bisolu že grozili s tožbo. Z njo je Koro-
šcu grozila tudi nekdanja direktorica
Garanta. "A če takrat s pomočjo medi-
jev ne bi dvignili prahu, Garanta danes
ne bi bilo več," je komentiral Korošec.
"Določeni direktorji so prav alergič-
ni na nas, zunanje sindikaliste. Veliko
navzven dobrih podjetij (na primer
Bisol) niti ne dopušča sindikalne or-
ganiziranosti. Takšni pravijo, da je za
njihove delavce dobro poskrbljeno. A
prav te po navadi najbolj izkoriščajo,"
so strnili sogovorniki.

V Dobju, najmanjši občini v regiji, ki je
letos "zaslovela" po tem, da so se sve-
tniki tik pred zdajci odrekli prenovi
stare šole, za katero so že imeli izdan
sklep o sofinanciranju, pridno delajo
naprej. Evropska sredstva (obljublje-
nih je bilo skupaj 520 tisoč evrov)
poskušajo preusmeriti v izgradnjo po-
vezovalne ceste Jezerce-Repuš. Na ta
projekt občani čakajo že 30 let. "Pro-
jektna dokumentacija bo v naslednjih
dneh končana, nato bomo prestopili k
odkupu zemljišč. Obstaja pa bojazen,
da v okviru tako imenovanega 6. jav-
nega razpisa ne bomo mogli kandidi-
rati s cesto," pojasnjuje župan Franc
Leskovšek. Danes bo tako svetnikom
ponudil dve izbiri - da sredstva name-
nijo za sanacijo oskrbe z vodo ali pa
vendarle dajo zeleno luč preobrazbi

Maribor ponuja kar nekaj
možnosti, kje preživeti
najdaljšo noč v letu;
cene aranžmajev se
gibljejo od dvanajst
do 150 evrov

Marsikdo si do tik pred zdajci razbi-
ja glavo s tem, kje in kako pričaka-
ti novo leto. Da bodo letos odločitve
lažje, smo za vas pripravili nekaj na-
migov za tiste, ki želite silvestrovati
na prostem, in tiste, ki se od starega
leta raje poslovite na toplem. Maribor
in bližnja okolica ponujata kar nekaj
možnosti za vse okuse.

V primerjavi s prejšnjimi leti bo sil-
vestrovanje na prostem v Mariboru
tokrat na Trgu Leona Štuklja, ki bo s
tem doživel nekakšno otvoritev. Ve-
černa silvestrska zabava se bo priče-
la ob 22. uri, trajala pa bo vse do 4.
ure zjutraj. V novo leto bo obiskoval-
ce pospremil pester zabavni program
s Tanjo Žagar, Heleno Blagne Zaman,
Show bandom Klobuk in z gostom
večera, opernim pevcem Timom Ribi-
čem. Silvestrski program bo vključeval
tradicionalno županovo zdravico in
velik ognjemet. Novost letošnjega sil-
vestrovanja je dopoldanski program,
ko bodo med 11. in 13. uro nastopili
veterani mariborske glasbene scene
Čudežna polja in Pidži Country band.
Novost bo tudi ognjemet, ki bo letos
zasijal nad nekdanjim hotelom Slavija.
"Pogled na ognjemet bo s Trga Leona
Štuklja tako še posebej veličasten. Na
silvestrovo pričakujemo preko 20 tisoč
ljudi, tako domačinov kot turistov iz
Slovenije in tujine. Vsako leto prihaja
veliko tujih turistov, ki bivajo v mari-
borskih in okoliških hotelih," so spo-
ročili z Zavoda za turizem Maribor, ki
je organizator silvestrovanja.

Praznovanje na novem trgu pa ne
bo edino. Praznični duh bo namreč
preplavil tudi Slomškov trg. Univerza
v Mariboru, Slovensko narodno gleda-
lišče (SNG) Maribor in Pošta Slovenije
bodo ob podpori mariborske nadško-
fije in občine tam pripravili silvestro-
vanje ob zvokih klasične glasbe. Na
velikem platnu pred gledališčem se
bo ob 17. uri začel neposredni prenos
iz mariborskega gledališča ene izmed
najlepših Verdijevih oper La Travia-
ta, po koncu prenosa bodo sledili po-
snetki božično-novoletnih koncertov
Simfoničnega orkestra SNG Maribor
vse do 1. ure zjutraj, poskrbljeno pa
bo tudi za jedačo in pijačo. Pred rek-
toratom bo od 15. ure dalje mogoče
poskusiti gostinsko ponudbo Fakulte-
te za kmetijstvo in biosistemske vede
UM. Lahko pa si znamenito Verdije-
vo opero ogledate v živo v Veliki dvo-
rani SNG. Vstopnina za La Traviato s
Petyo Ivanovo v glavni vlogi znaša 35
evrov, ob 17.30 pa bo v Stari dvorani
na sporedu Shakespearova komedi-
ja Kar hočete, za katero je treba od-
šteti od 21 do 29 evrov. "Predstavi se
končata med 20. in 21. uro, ko bomo
zbrane povabili še na kozarček penine.
Silvestrske predstave v mariborskem
gledališču so vedno zelo dobro obiska-
ne," je povedal predstavnik SNG Mari-
bor Alan Kavčič.

Že tradicionalno bodo obiskovalci
novo leto lahko dočakali tudi na Po-
horju in ob njegovem vznožju. Športni
center Pohorje (ŠCP) namreč pripravlja
bogato silvestrsko dogajanje. V hotelu
Arena bosta poleg svečane večerje, sil-
vestrskega pozdrava s penino in pol-
nočnega presenečenja še zabava ob
zvokih ansambla Avenue in animaci-
ja za otroke. "Pripravili smo tudi dru-
gačno silvestrovanje v energijskem
wellness centru Arena s savnanjem
v atraktivni zunanji vinski savni, ob

Na silvestrovo
letos v Mariboru
pričakujejo več kot
20 tisoč tujih
in domačih
obiskovalcev

uporabi whirlpoolov, s solnim pilin-
gom ter 15-minutno masažo obraza
in glave. Seveda bosta gostom na voljo
tudi silvestrski prigrizek ter polnočna
penina," posebnost letošnjega prazno-
vanje opisuje Aleš Topolšek iz ŠCP. Za
sproščajoče silvestrovanje z darilcem
bodo gostje odšteli 59,90 evra. V prire-
ditveni dvorani pri hotelu Arena bodo
lahko obiskovalci naslednji dan, torej
1. januarja 2012, z ansamblom Avenue
zaplesali na že tradicionalnem Belem
plesu. Zabava se prične ob 19. uri, vsto-
pnina znaša 30 evrov, na voljo pa bo
hladno-topli bife.

Od starega leta se lahko poslovi-
te tudi na Pohorju. Gondola bo vozila
vse do 3. ure zjutraj, za ceno 13 evrov
pa bodo obiskovalci prejeli povratno
vožnjo in okrepčilo. Zabave in plesa
željni lahko najdaljšo noč v letu nato
preživijo v Gondola klubu. Zabava bo
potekala ob ritmih glasbe didžeja, v
ceno vstopnice (14 evrov brez prevo-
za z gondolo ali 20 evrov z gondolo) pa
sta všteti tudi pijači in prigrizek.

Kulinariko v družbi z vinom, ujeto
v praznični trenutek, gostom na silve-
strovo obljubljajo v Termah Maribor.
V hotelu Habakuk so v drugi polovici
decembra začeli spoznavanje in preiz-
kušanje penečih vin, ki so pisala zgo-
dovino francoske pokrajine Šampanje,
leto 2011 pa bodo zaključili glamuro-
zno. "Pripravljamo gala silvestrsko ve-
čerjo ob zvokih evergreenov, popa,
rocka ... Brbončice naših gostov bomo
razvajali s številnimi kulinaričnimi
posebnostmi hišnih mojstrov, ki bodo
poskrbeli, da bomo leto zapustili polni
vtisov in nepozabnih okusov. Vstop v
novo leto pa bodo gostje pričakali ob
ognjemetu," razlagajo v Termah Mari-
bor in dodajajo, da je trenutno še pro-
stih nekaj miz. Za večerjo bodo gostje
morali odšteti 150 evrov na osebo.

Tudi v hotelu Bellevue želijo obi-
skovalcem pričarati pravo pohorsko
pravljico, polno doživetij. Prav tako
kot v hotelu Habakuk že zdaj pripra-
vljajo številne kulinarične delavnice,
od starega leta pa se bodo gostje lahko
poslovili z gala silvestrsko večerjo in
živo glasbo za 70 evrov na osebo v re-
stavraciji Kamin. Vsi tisti, ki bi radi
leto zaključili na prostem, v objemu
zvezd in soju žarometov, se lahko od-
ločijo za silvestrsko večerjo v resta-
vraciji Rosika. Za 50 evrov jih bosta
pričakala hladno-topli bife in zabava
na hotelski terasi z nepozabnim pogle-
dom na Maribor.

V hotelu Piramida pripravljajo sil-
vestrsko večerjo z živo glasbo za 45
evrov na osebo, rezervacije še spre-
jemajo, čarobno silvestrsko nočno
kopanje z večerjo pa bo na voljo v Me-
dicinsko-termalnem centru Fontana.
"Ljubitelji termalne vode bodo zaklju-
ček letošnjega leta preživeli v savnah
in bazenih, ob dobri glasbi in kulina-
ričnih užitkih, ki jih bodo zanje pri-
pravili kuharski mojstri iz gostilne
Pri treh ribnikih. V ceno 50 evrov je
všteta tudi penina, s katero bomo ob
polnoči nazdravili ob ognjemetu," so
sporočili iz Term Maribor. Za celotno
njihovo ponudbo veljajo tudi poseb-
ne ugodnosti: otroci do četrtega leta
imajo silvestrovanje brezplačno, za
otroke od četrtega do dvanajstega leta
v hotelu Habakuk in Bellevue ponuja-
jo 50-odstotni popust, otroci, stari od
štiri do 15 let, pa imajo v Medicinsko-
termalnem centru Fontana 20-odsto-
tni popust.

Zabavno bo tudi v hotelu Draš, kjer
pravijo, da bo silvestrski večer svečan,
glasen, nasmejan, strasten, predvsem
pa vesel in plesno razgiban. Dogajanje
se bo pričelo ob 20. uri, za pijačo do-
brodošlice, večerjo in penino ob pol-
noči pa bodo gostje odšteli 28 evrov
na osebo. Število sedežev za zdaj še ni
omejeno, so pa obvezne predhodne
rezervacije. Kot je tradicija že iz prej-
šnjih let, se bo zabava, ki jo bo s plesno
glasbo vodil didžej, po polnoči odprla
tudi za zunanje obiskovalce, kar bo
mamljivo predvsem za vse tiste, ki se
bodo vračali s Pohorja.

Obvezne rezervacije so potrebne
tudi na Ribičiji, kjer bo zbrane v sil-
vestrsko noč popeljal ansambel Da

Vinci z Denisom. Za hladno-topli bife,
polnočno penino in kislo juho ob 1.
uri zjutraj je treba odšteti 25 evrov
na osebo. Silvestrovanje bo zaprte-
ga tipa, pričelo pa se bo ob 20. uri. Br-
bončice bodo na svoj račun prišle tudi
v središču mesta, kjer bosta z bogato
kulinarično ponudbo razvajali resta-
vraciji Rožmarin in Astoria. V prvi bo
od 20. ure naprej prisotne zabaval glas-
beni izbor DJ Mladena, pričakala jih bo
dobrodošlica z mehurčki. Na voljo bo
tudi zlata radgonska penina, po pol-
noči pa še prigrizki in zgodaj zjutraj
jutranja juhica za najbolj vztrajne. Za
celotno ponudbo je treba odšteti 59
evrov na osebo, brez rezervacij pa
seveda ne bo šlo. Slednje so priporo-
čljive tudi v Astorii, kjer bo za glasbo
prav tako skrbel didžej. Za 35 evrov na
osebo vam bodo postregli s posebnim
silvestrskim menijem, pijačo dobrodo-
šlice in kozarcem penine ob polnoči.
Pričetek ob 20. uri.

Tik pred novim letom ne bodo mi-
rovali niti mariborski klubi. V Jazz
Klubu Satchmo se bo tako zabava,
kot v večini lokalov po mestu, pričela
že ob 20. uri. Prostora imajo za okoli
250 ljudi, ki se bodo za sedem evrov
na osebo zabavali ob zvokih glasbe
izpod rok DJ Jaya in DJ ZaŽige, po pol-
noči pa sledi še presenečenje, ki "nas
bo pošteno ogrelo in spravilo na noge
tudi tiste, ki nikoli ne plešejo", zatrjuje-
jo. Poslušali bodo najboljše indie, rock,
soul, funk, reggae, dancehall in seveda
glasbo 60-ih, 70-ih in 80-ih. Rezerva-
cije niso obvezne, jih pa v klubu pri-
poročajo.

Fuego in Club Studio 55 na Lentu
bosta letos sicer ponovno zaprta, bo
pa zato odprt lokal z mehiško hrano
Tacos. Tam boste za meni s štirimi
hodi, ki vključuje tudi pijačo dobro-
došlice, odšteli 11,90 evra na osebo,
za rezervacijo mize brez menija, a s
prigrizki in pijačo dobrodošlice pa
bo treba odšteti pet evrov. Zabava z
didžejem in glasbenim preseneče-
njem se prične ob 20. uri. Do nekaj
čez polnoč bo lokal, v katerem je 45
sedišč oziroma prostora za okoli 150
oseb, ko se mize odstranijo, zaprt za
zunanje obiskovalce, potem pa se
bo najverjetneje odprl tudi za tiste,
ki boste prišli s silvestrovanj na pro-
stem. Tudi Cantante bo za silvestro-
vo ponudil mehiške prigrizke in ruski
bife. Cena je 20 evrov na osebo, prosto-
ra je še za okoli 50 oseb, rezervacija pa
je obvezna. Na zabavi, ki se prične ob
20. uri, boste deležni tudi animacije.
Od 20. ure bo odprt tudi KGB, kjer bo
za dobro vzdušje skrbela kar domača
ekipa. V zameno za deset evrov vsto-
pnine vam bodo ponudili aperitiv in
kozarček penine ob polnoči, prigriz-
ke prinesejo gostje sami, priporočena
je tudi rezervacija.

"Mariborčani bodo lahko silvestrovali
tudi v Udarniku, kjer bomo poleg dru-
gega proslavljali tudi vstop Maribora v
projekt Evropske prestolnice kulture,"
razlaga Mitja Špes, predsednik Kluba
mariborskih študentov (KMŠ), ki
skupaj z organizacijami ESN, EPEKA,
AEGEE in IAESTE pripravlja prav po-
sebno silvestrovanje. "Vstopu v leto
2012, ko bo Maribor evropska prestol-
nica kulture, bomo nazdravili večkrat,
saj bomo nazdravljali z vsemi država-
mi udeleženkami po njihovem lokal-
nem času," nadaljuje Špes. Predvideno
je, da se bo kulturne prireditve udele-
žilo približno 400 mladih iz različnih
evropskih držav, iz Rusije, Ukrajine,
Turčije, Romunije, Litve, Bolgarije,
Portugalske, Grčije, Cipra in Finske.
Tem se bodo seveda lahko pridružili
tudi Mariborčani in Mariborčanke, ki
bodo za ceno 30 evrov (za plačila do
30. decembra) oziroma 35 evrov na
dan dogodka poleg dobre družbe dele-
žni še pozdravnega aperitiva in penine
ob polnoči, lakoto pa bo mogoče po-
tolažiti s hladno-toplim bifejem. Za
spomin vam bodo organizatorji izde-
lali tudi spominsko fotografijo. Vsto-
pnice za novoletno praznovanje lahko
kupite v pisarni društva ESN na Slom-
škovem trgu 15 ali v galeriji Vetrinjski
dvor na razstavi Kostje Gatnika. Tako
kot lansko leto pa v KMŠ pripravljajo
še zabavo na Pohorju v baru Car Club.
"Da bo vstop v novo leto 2012 za naše
člane zaradi ugodne cene še posebno
prijeten, smo posebej za njih pripra-
vili 'party paket' za ceno le 20 evrov,
sicer pa redna cena za vse preosta-
le znaša 25 evrov. Za to bodo gostje
dobili prevoz z gondolo, lahko se bodo
okrepčali z nekaj jedmi na žlico ter na-
rezki in pijačo, ki bo zanje do polnoči
prav tako brezplačna," še dodaja Špes.
Število prostih mest je omejeno, vsto-
pnice pa je v KMŠ treba rezervirati do
27. decembra. Na predvečer novega
leta bo odprt tudi Klub KMŠ, kjer do
polnoči vstopnine ne bo, obiskovalci
pa bodo prejeli tudi pijačo dobrodo-
šlice. Po polnoči bo cena vstopnice pet
evrov na osebo. Tudi cene pijač bodo
do polnoči polovične, zbrani pa bodo
novemu letu nazdravili tudi z brez-
plačno penino ob polnoči. Planet Tuš
in Narodni dom Maribor pa novole-
tnega programa ne pripravljata.

Prvi dan leta 2012 bo formalno zaži-
vela splošna kmetijska zadruga (SKZ)
Ljutomer - Križevci, ki je nastala po
združitvi SKZ Kmetovalec Ljuto-
mer in SKZ Klas Križevci. V preteklo-
sti so že večkrat potekale aktivnosti
zadrug, vsaj o poslovnem sodelova-
nju, konkretnih zaključkov razen v
primeru lastniškega povečanja v Po-
murskih mlekarnah pa ni bilo. Konec
prejšnjega leta sta predsednika uprav-
nih odborov omenjenih zadrug Franc
Stajnko in Franc Štuhec pričela snova-
ti združitev, letos pa idejo prenesla na
preostale člane upravnih in nadzornih
odborov. "Ko smo ugotovili, da sogla-
šamo z združitvijo vsi, smo pričeli po-
stopke, junija pa že na obeh občnih
zborih zadrug sprejeli sklep, da se
obe zadrugi enakopravno povežeta v
skupno kmetijsko zadrugo," je na novi-
narski konferenci dejal Franc Štuhec,
ki je bil imenovan za predsednika
upravnega odbora novoustanovljene
zadruge. Za direktorja SKZ Ljutomer -
Križevci, ki ima skupaj 230 članov, so
imenovali dosedanjega direktorja SKZ
Kmetovalec Jerneja Slaviča, dosedanji
direktor SKZ Klas Jože Štuhec pa bo
vodja oljarne, ki jo bo nova kmetijska
zadruga pričela prihodnje leto graditi
v Ključarovcih.

"Globalizacija in kruta tržna eko-
nomija nam ne prinašata nič dobrega,
prav tako številne strukturne spre-
membe, ki silijo nas, kmete, da tudi
sami nekaj naredimo. Moje osebno
vodilo je, da moramo kmetje in člani
zadruge najprej sami narediti tisto, kar
je v naši moči, šele nato lahko od pre-
ostalih na drugih področjih verodo-
stojno zahtevamo, da naredijo tisto,
za kar so pristojni," je obrazložil idejo
o združitvi Franc Štuhec ter dodal, da
gre za prvi primer v Sloveniji, da se za-
drugi združujeta na enakih pravnih
osnovah, poleg združitve premože-
nja ter boljših odkupnih in prodajnih
pogojev na tržišču pa bodo zaradi ene
uprave znižali tudi stroške poslova-
nja. V skupni zadrugi bo delo obdržalo
vseh 27 zaposlenih iz dosedanjih obeh
zadrug, odpuščanj ne bo, ker se bodo
nekateri v prihodnje upokojili. Franc
Stajnko je ob tem dodal, da upadanje
kmetovalcev obenem pomeni tudi
upadanje članov zadrug "kar pripelje
do tega, da zadruga več ne more poslo-
vati". Dodal je, da bi takrat, ko bi ena
ali druga zadruga zašla v rdeče števil-
ke, verjetno bila združitev prepozna.
"Z združitvijo smo postali močna za-
druga. Nismo več eden drugemu kon-
kurenca, skupno imamo sedaj veliko
članstva, od same združitve pa bo
imel veliko tudi kmet," je še povedal
Stajnko.

Združitev je kot dobro potezo
označil tudi Slavič ter postregel z za-
nimivimi številkami. "Ocenjujemo,
da se bo promet sedaj podvojil in bo
v naslednjem letu znašal okoli enajst
milijonov evrov, odkupili bomo
enajst milijonov litrov mleka, okrog
deset tisoč prašičev, slabih 2000 glav
goveda, planiramo odkup okoli 5000
ton pšenice in do 10.000 ton koruze,"
je smele načrte za prihodnje predsta-
vil direktor nove zadruge ter dodal, da
bodo odslej ugodneje nabavljali repro-
material, ki ga njihovi člani potrebu-
jejo za kmetovanje. "Na trgu se bomo
lažje pogajali s kupci in s tem dosegali
ugodnejšo ceno, na prodajnem in na-
bavnem trgu pa vidimo prednosti v
združenih količinah," je dodal Slavič.

Skupna zadruga razpolaga s tremi ma-
loprodajnimi poslovalnicami v Ljuto-
meru, Ključarovcih in Radoslavcih,
kjer so v letošnjem letu zgradili večje
skladiščno-prodajne prostore. Razpo-
lagajo tudi s sušilnicama, ki sta spo-
sobni sušiti do 13 tisoč ton koruze,
njihove skladiščne kapacitete pa so
sposobne prevzeti prav tako do 13
tisoč ton pšenice.

Dosedanji direktor SKZ Klas Jože
Štuhec bo odslej vodil novi projekt, saj
se bodo v Ključarovcih lotili izgradnje
oljarne. Investicija je ocenjena na nekaj
več kot milijon evrov, v večjem delu pa
jo bodo pokrili z lastnimi sredstvi. Po-
vedal je, da v Pomurju pridelajo okoli
dve tretjini vseh buč v Sloveniji ter da
bučno seme sedaj odhaja iz regije, tudi
v sosednjo Avstrijo. Zadali so si cilj
proizvesti okoli 100 tisoč litrov bučne-
ga olja letno, za kar je treba odkupiti
buče s 400 hektarjev njivskih površin.
"Poleg bučnega olja predvidevamo
proizvodnjo še solatnega olja, hladno
stiskanega olja, tudi olja iz ekološke
pridelave buč oljnic ter semen za pre-
hrambene potrebe, ne gre pa zanema-
riti tudi oljnih pogač za krmo živine,"
je o proizvodih nove oljarne sprego-
voril Štuhec. Oljarno, v kateri bodo na
začetku delo dobili trije ljudje, bodo
zgradili do sredine prihodnjega leta,
zato že izvajajo določene aktivnosti na
trgu, da bodo lahko pričeli odkupovati
pridelek prihodnje jeseni.

Predlog proračuna Mestne
občine Murska Sobota je
v prvi obravnavi sprejet,
vanj vključili še projekt
Fazanerija - energetika

Murskosoboški mestni svetniki so v
prvi obravnavi sprejeli osnutek ob-
činskega proračuna za prihodnje leto,
pri čemer se je razvila živahna razpra-
va glede predloga, ki so ga svetniki
dobili na mizo šele tik pred obravnavo
in po katerem mora občina zagotoviti
še skoraj milijon evrov za projekt Fa-
zanerija - energetika, ki se nanaša na
rabo geotermalne energije. V osnovi
je bil sicer predlagan proračun v višini
19,3 milijona evrov, najetje novih kre-
ditov pa ni bilo predvideno. Skrajno
previdnost pri sprejemanju odločitev
o nadaljnjem zadolževanju je občini
naložil tudi nadzorni odbor.

Mestna občina Murska Sobota
(MOMS) je bila uspešna na razpisu in
ima za navedeni projekt, vreden 3,15
milijona evrov, zagotovljenih okrog
2,2 milijona evrov nepovratnih sred-
stev. Javno naročilo je že bilo izvedeno,
je pojasnil direktor občinske uprave
Bojan Petrijan, po pravnomočnosti
sklepa o izbiri pa bi lahko podpisali
pogodbo za dela, ki bodo med drugim
obsegala gradnjo nove vrtine, nove re-
injekcijske vrtine, sanacijo obstoječe
vrtine iz leta 1987 ter menjavo dotra-
janega toplovoda iz vrtine do potoka
Ledava. Zaradi dotrajanega toplovoda
je občina že imela stroške z vzdrževa-
njem. Iz omenjene vrtine je dogreva-
nih okrog 16 tisoč kvadratnih metrov
stanovanjskih površin ter gledališka
dvorana in bazenski kompleks sobo-
škega kopališča, odpadna voda tem-
perature okrog 30 stopinj Celzija pa se
izteka v Ledavo. "Dejstvo je, da nas bo
zakonodaja s področja varstva okolja
silila k izgraditvi reinjekcijske vrtine,
če bomo želeli črpati toplo vodo iz
vrtine še naprej," je Petrijan opisal ra-
zloge za investicijo. MOMS bi lastni
delež zagotovila z najemom dolgoroč-
nega kredita v višini 500 tisoč evrov
(pri 15-letnem zadolževanju bi letna
obveza znašala nekaj čez 49 tisoč
evrov) in prodajo prostih zemljišč
pri Tehnološkem parku v preostalem
znesku (451.145 evrov). Petrijan je po-
vedal, da dodatno zadolževanje po
oceni občinske uprave "ne bi ogrožalo
varnega poslovanja MOMS".

Projekt je že bil uvrščen v letošnji
občinski proračun in so ga svetniki
torej že potrdili, kljub temu so ob uvr-
stitvi projekta v proračun za prihodnje
leto, ker ni bil uresničen v tem letu, iz-
razili vrsto pomislekov, zlasti zaradi
zadolževanja, ki bo zanj potrebno, pa
tudi ob ekonomski upravičenosti pro-
jekta - nekateri svetniki so menili, da
imajo o tem premalo podatkov. Lahko
se zgodi, da bo občina za nujne sana-
cije vrtine in toplovoda že zelo kmalu
potrebovala podoben znesek, kot
znaša najetje kredita za omenjeno in-
vesticijo, je še pojasnil Petrijan in sve-
tniki so na koncu vendarle podprli
uvrstitev projekta v proračun.

Svetnik Marko Martinuzzi (SDS) je
v razpravi o osnutku proračuna pre-
dlagal, naj svetniki glasujejo o sklepu,
ki jim ga je sam posredoval in ki se
nanaša na kritje izgube iz poslovanja
javnemu podjetju Komunala, d.o.o.,
in Vodovod Murska Sobota, d.o.o. V
sklepu, ki vsebuje šest členov, je Mar-
tinuzzi predlagal, naj se v občinskem
proračunu zagotovijo sredstva za
kritje izgube iz poslovanja v višini
skoraj 285 tisoč evrov, ki so jo ustva-
rili na področju odvajanja komunalne
odpadne in padavinske vode, skoraj
158 tisoč evrov za izgubo pri oskrbi
s toplotno energijo ter nekaj čez 432
tisoč evrov, kolikor je po njegovih na-
vedbah izgube iz poslovanja v javnem
podjetju Vodovod. V osnutek proraču-
na je za to že uvrščen znesek, in sicer
724 tisoč evrov, je pojasnil župan
Anton Štihec, ki predloga sklepa ni
dal na glasovanje, saj lahko razliko do
vsote navedenih zneskov uvrstijo, je
dejal, v proračun do druge obravnave.
Svetniki so nato predlog proračuna s
25 glasovi za in nobenim proti podprli.

V investicijskem delu proračuna
je sicer predvidenih za novogradnje
in adaptacije 3,43 milijona evrov, od
tega 452 tisoč za naložbe v cestno-
prometno infrastrukturo, 255 tisoč
za urejanje kanalizacijskih omrežij
ter 315 tisoč evrov za obnovo vodo-
vodnih omrežij. V ta del proračuna so
med drugim uvrščeni še dokončanje
projekta 3 parki, športni center Ba-
kovci, postavitev reflektorjev na sta-
dionu Fazanerija, prenova kotlovnice
na OŠ I in posodobitev objektov Vrtca
Murska Sobota.

"Imeti kopalnico, to je najina največja želja. Pa da nama bo toplo," sta nam pred
dobrim letom, ko so člani sekcije kleparjev in krovcev pri območnih obrtnih
zbornicah Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona že osmič za-
gotavljali pomoč socialno šibki družini, dejali hčerka in mati Melani Barbarič
in Brigita Krančič v Zenkovcih 22 na Goričkem. Včeraj, ko je Zveza kulturnih
in turističnih društev (ZKTD) občine Puconci v sodelovanju z Razvojnim za-
vodom Puconci dobrodelno akcijo sklenila s predajo preurejenega domovanja
namenu, sta dodali: "To je res veliko darilo za naju, toliko bolj, ker je pred vrati
božič. Prostori so bolj svetli, prijazni in predvsem bolj topli. Da se bova lahko v
celoti preselili, potrebujeva še kakšno omaro in komodo." Pri preurejanju stare,
za dostojno življenje povsem neprimerne "cimprane" hiše ter nekdanjega hleva
v stanovanjski objekt so sodelovali še člani sekcij gradbincev in elektro dejav-
nosti, posamezni pleskarji in slikopleskarji, podjetja Kema, Knauf, Komunala
Murska Sobota, Pungrad, LIP Bled, Elektro Maribor, SGP Pomgrad in številni
posamezniki, ki so opravili obrtniška in podobna dela brezplačno ali z mini-
malnim obračunom. Predsednik ZKTD Jožef Rituper je pojasnil, da je vrednost
opravljenih del ocenjena na okrog 15.000 do 20.000 evrov, poleg tega so številni
donatorji za ta namen zbrali 15.600 evrov prispevkov. V okviru akcije je ZKTD
novembra lani v jedilnici OŠ Puconci organizirala dobrodelni koncert Pesem
za svetli trenutek. "Cilj zagotoviti topel dom za Melani in Brigito je dosežen," je
med včerajšnjo priložnostno slovesnostjo poudaril Rituper. (bž)

Že 19. decembra je tedanji župan Slo-
venj Gradca, občine nosilke projekta
gradnje centra za ravnanje z odpadki
dvanajstih koroških občin Kocerod,
Matjaž Zanoškar, unovčil bančne ga-
rancije za Kocerod pri banki NLB.
Znesek dva milijona evrov bodo po-
rabili za dokončanje projekta, s tem
so dodatno ogrozili obstoj gradbe-
ne družbe Primorje, ki se z banka-
mi pogaja o sanacijskem programu.

V Slovenj Gradcu so z dejanjem dolgo
odlašali, a so se bili prisiljeni odločiti
za zavarovanje projekta, saj Kocerod
zamuja že leto dni. (krp)

Nogometni klub Peca prireja sedmi
božično-novoletni turnir v malem
nogometu, ki bo v ponedeljek, 26. de-
cembra, od 9. ure dalje v telovadnici
Osnovne šole Črna. Ekipe, ki lahko
štejejo največ osem igralcev, morajo
poimenski seznam igralcev oddati ob
prijavi, za katero je treba odšteti 70
evrov. A prijavnina se lahko dobrim
moštvom, ki bodo na turnirju igrala
po sistemu štiri plus en igralec, povrne
z obrestmi vred, saj bodo najboljšo
ekipo nagradili s 450 evri in pokalom,
drugouvrščeno ekipo s 300 evri in po-
kalom, tretjeuvrščeno pa s 150 evri in
pokalom.

Prijave so možne do nedelje, 25.
decembra, do 19. ure, ko bo tudi žreb
skupin na stadionu NK Peca. Prijave
zbirajo po telefonu 040 473 562 in ele-
ktronski pošti kluba, več informacij o
turnirju pa je na voljo na spletni strani
www.nkpeca.com. (plt)

Kegljaški klub Ceršak je izpeljal med-
narodni božično-novoletni kegljaški
turnir v disciplini 120 lučajev mešano.

V predtekmovanju je nastopilo 121 ke-
gljačev in 57 kegljačic. V finalu dvanaj-
sterice najboljših sta zmagala Milan
Kovačič, član Kegljaškega kluba Ra-
denska in kegljačica Lanteksa Celja Pa-
tricija Bizjak. Nastopili so tudi štirje
tekmovalci koroških klubov. Med
njimi je bil najboljši Slavko Hanžeko-
vič iz Interokna Dravograd, ki je osvo-
jil tretje mesto. V ženski konkurenci je
bila sedma Majda Verbole, med mo-
škimi pa je bil osmi Zvone Franc in
enajsti Vinko Sonjak. Vsi trije so člani
Kegljaškega kluba Gašper Korotan s
Prevalj. (iml)

Na kegljišču Športnega centra v Dra-
vogradu je bilo tradicionalno memo-
rialno kegljaško tekmovanje v spomin
na dolgoletnega športnega delavca Av-
gusta Črešnika. V disciplini borbene
igre je nastopilo 15 šestčlanskih ekip.
Najboljši so bili kegljači Društva upo-
kojencev Dravograd, ki so podrli 545
kegljev. Z enakim številom kegljev so
drugo mesto osvojili kegljači Društva
upokojencev Ravne. Tretje mesto je s
541 keglji zasedla prva ekipa Društva
upokojencev Črne. (iml)

Razpis za prodajo
Rimskega vrelca se
z novim letom izteka,
za zdaj vplačana varščina
enega ponudnika,
pričakujejo najmanj
dve ponudbi

PETRA LESJAK TUŠEK

S koncem leta se izteka tudi rok za
oddajo ponudb za nakup Rimskega
vrelca z izvirom mineralne pitne vode,
ki ga lastnica, občina Ravne, prodaja z
javnim zbiranjem ponudb. Ali bodo
tokrat vendarle lahko izbirali med po-
nudniki, bo znano tik ob prehodu v
novo leto oziroma 4. januarja ob od-
piranju ponudb, ki bo sicer zaprto za
javnost. Doslej je bila na račun občine
vplačana ena varščina, ponudbo po
vplačilu te varščine pa še pričakujejo, je
povedal župan Raven Tomaž Rožen. O
potencialnih kupcih do izteka razpisa,
po katerem ponudbe sprejemajo do 3.
januarja, na občini ne dajejo informacij.

Kot je pojasnil Rožen, na podlagi
razgovorov v času aktualnega razpi-
sa ocenjuje, da lahko pričakujejo vsaj
dva ponudnika, s katerima so se sicer
tudi sestali in ki bi želela na Rimskem
vrelcu vzpostaviti zdravstveno-turi-
stični kompleks. Da mora biti Rimski
vrelec namenjen turizmu in rekreaciji
vsaj deset let od začetka obratovanja,
pa je tudi eno od določil že tretje-
ga javnega razpisa, s katerim skuša
občina hotel in zemljišča prodati vla-
gatelju, ki bi v Kotljah končno pre-
poznal potencial za turistični razvoj.
Občina pa je v primerjavi s preteklimi
neuspešnimi prodajami nepremičnin
tokrat spremenila kar nekaj določil v
razpisu, da bi povečala prodajne mo-
žnosti. Ključna sprememba je znižanje
kupnine s 590 tisoč na 480 tisoč evrov,
pred njenim plačilom pa mora ponu-
dnik vplačati varščino v višini deset
odstotkov ponujene cene. Spremenjeni
so tudi nekateri drugi pogoji, ki naj bi
bili sprejemljivejši za kupca, ki ga ne-
uspešno iščejo že četrto leto, čeprav so
bili ob nakupu nepremičnin na dražbi

Božični koncert Pihalnega orkestra
Rudnika Mežica bo jutri, v nedeljo,
z začetkom ob 18. uri v Narodnem
domu v Mežici. (ačk)

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC
Maribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice
(kirurgija). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v
soboto od 7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob
praznikih je delovni čas enak kot v nedeljo.

• Dežurni zdravnik obiskuje na domu od ponedeljka do sobote med
16. in 23. uro, v nedeljo in med prazniki pa med 10. in 23. uro. Naročila
za obisk sprejemajo na telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do
22. ure. Druge informacije o organizaciji in delovanju službe lahko upo-
rabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.
si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobozdravstvenih ambulantah
v Ulici kneza Koclja 10 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7.
do 12. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovne-
ga časa so ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Ulici kneza
Koclja 10 zaprte. Telefonska številka je 02 23 56 633. Nočna dežurna zo-
bozdravstvena služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju
Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopol-
njenega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne
morejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od
15. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka je
02 22 86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19
let deluje vsak dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo sve-
tovalnico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske
karitas Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure,
zdravnik je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in
četrtkih od 10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah
pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije dobite na telefonski številki 0590
80 359.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je Lekarna Tabor v Ljubljan-
ski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izda-
jajo zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Tea Voršič deklico (3190 g,

49 cm), Barbara Pišek dečka (3510 g, 50,5 cm), Anita Metličar dečka (3590 g,

Na Škofijski gimnaziji
Antona Martina
Slomška so ta teden
posvetili športu, dijaki
pa so pripravili še božično
predstavo

Na Škofijski gimnaziji Antona Martina
Slomška Maribor so včeraj z zaključno
prireditvijo sklenili praznični projek-
tni teden, ki je bil letos na željo dija-
kov povezan s športom. V okviru tega
so organizirali mnogo športnih aktiv-
nosti, od plezanja, pohodov, smučanja
in rokometa do plesa, spregovorili o
zgodovini olimpijskih iger, priredili
predbožični ples in gledališko-glasbe-
no predstavo, imenovano božičnica, ki
je postala že tradicionalna šolska pri-
reditev. V sklopu projektnega tedna

Fundacija Leona
Štuklja bo letos s 150 evri
mesečno podpirala devet
uspešnih dijakov in
študentov

Tudi letošnje leto je upravni odbor
Fundacije Leona Štuklja Rotary kluba
Maribor izbral najuspešnejše mlade, ki
bodo deset mesecev prejemali po 150
evrov štipendije. Predsednik fundacije
Erik Vrabič je tako včeraj z že enajsto
generacijo podpisal pogodbe, ki bodo
finančno podpirale dijake in študente
iz socialno šibkejših okolij in z nadpov-
prečnimi učnimi rezultati, hkrati pa z
vidnimi uspehi na področju športa,
kulture in humanitarne dejavnosti.

Fundacija je bila ustanovljena leta
1999 na pobudo mariborskih rota-
rijcev, zlasti olimpionika Leona Štu-
klja in profesorja Stanka Ojnika.
"Štukelj ni bil le velik športnik, pač
pa tudi velik človek, humanist," je
Vrabič pojasnil vzgibe, ki stojijo za
ustanovitvijo fundacije, nastale v
sklopu aktivnosti ob proslavitvi sto-
tega rojstnega dne sedaj že pokojnega
telovadca. Število prijavljenih inte-

so na Škofijski gimnaziji organizira-
li tudi okrogle mize in delavnice o
evropskih študijah, v okviru katerih
so med drugimi gostili evropskega
poslanca Alojza Peterleta, se posve-
tili vprašanjem Evropske unije, dijaki
pa so obenem spoznavali tudi druž-
beno vlogo slovenskega jezika. Na za-

resentov za štipendijo je vsako leto
med 30 in 40, letos pa je prispelo ne-
koliko manj prošenj, le 22. Vsako leto
sicer podelijo deset štipendij, tokrat
pa eno manj, saj se je ena od izbranih
kandidatk denarju naknadno odpove-
dala, ker je vmes prejela državno šti-
pendijo. "To kaže, da pridemo res do
ljudi, ki so pošteni," je gesto pohvalil
Borut Holcman, tajnik fundacije, ki
sredstva pridobiva od domačih pod-
jetij in posameznikov. Ti že vrsto let
zvesto prispevajo v vrečo te ustano-
ve, čeprav je s pridobivanjem spon-
zorjev vedno težje, je še dejal Vrabič.
Povedal je tudi, da se v zadnjih letih
trudijo, da bi fundacija postala vse-
slovenska. Letošnji prejemniki tako
prihajajo z zelo različnih področij in
smeri. Med njimi sta denimo sloven-
ska študentka, ki v Kanadi pripravlja
doktorat, in dijakinja drugega letnika
Škofijske gimnazije Antona Martina
Slomška Katja Radmilovič, ki trenira
atletiko ter je aktivna v gledališču in
pri Rdečem križu. "Ta denar bo prišel
prav pri pokrivanju potnih stroškov,
z njim bom lahko tudi več vlagala v
treninge, morda ga bom porabila za
priprave v toplejših krajih," je svoje
načrte razkrila sogovornica. (jmc)

ključni prireditvi so včeraj nastopili
dijaki in dijakinje gimnazije, ki so na
zanimiv način predstavili življenje na
vasi, anekdote in peripetije, v katerih
sta se prepletala vaški in nekoliko bolj
sodoben način življenja, pri čemer so
bili božični prazniki skupna točka ce-
lotne prireditve.

Svetniki občine Starše so na zadnji le-
tošnji seji potrdili rebalans proračuna
za tekoče leto. Prihodki zdaj znaša-
jo okoli 5,5 milijonov evrov, kar je za
1,15 odstotkov manj od predvidenega,
zmanjšanje pa so dosegli predvsem na
račun kapitalskih prihodkov. Tudi od-
hodki, ki znašajo dobra 8,2 milijona
evrov, se napram prvotnem proračunu
zmanjšujejo, in sicer za 1,1 odstotek.
"Zmanjušujemo področje prometne
infrastrukture ter področje varovanja
okolja in naravne dediščine, kamor je
vključeno skupno vlaganje v investi-
cijah za ravnanje z odpadki - zbirni
center CEGOR in regijsko odlagališče
odpadkov. Povečujemo pa prostorsko
planiranje z nakupom zemljišč za Obr-
tno-poslovno cono in področje izobra-
ževanja, natančneje zaradi povečanja
števila otrok v vrtcih," so sporočili z
občine. Z upoštevanjem prodaje kapi-
talskega deleža ter povečanja kapital-
skih deležev in finančnih naložb ter
odplačila anuitete dolgoročnega kre-
dita EKO sklada, tako občina Starše
proračunsko leto zaključuje s primanj-
kljajem v višini 2,7 milijonov evra. Vir
za pokrivanje tega zneska bo presežek
sredstev iz preteklik let, ne načrtujejo
pa zadolževanja. Svetniki so prav tako
sprejeli dopolnilo Strategije razvoja
turizma na področju 22 občin Zgor-
njega Podravja (Osrednje Štajerske)
Maribor-Pohorje-Slovenske gorice in
Dravsko polje 2010-2020. Tako imajo
že pripravljeno dokumentacijo za ure-
ditev vaških jeder v naseljih Marjeta
na Dravskem polju in Prepolje, uredi-
tev igrišč z umetno travo v Brunšviku
in Staršah, projekte za kolesarske poti,
začeli so tudi že s pridobivanjem pro-
jektov za večnamenski center za kul-
turo, mlade in starejše s kegljiščem v
Trničah. Kot pravijo na občini, bodo
prioriteta projekti, za katere bodo raz-
pisi in za katere bodo lahko pridobili
evropska sredstva, si pa s strategijo ra-
zvoja turizma želijo urediti občino, da
bo prijetna za bivanje občanov in tudi
za turiste. "Obisk turistov pomeni tudi
prodajo domačih izdelkov in nova de-
lovna mesta. Sama izgradnja objektov
pa bo izboljšala možnosti preživljanja
prostega časa občanov," meni Stanka
Vobič z občine Starše. (jaz)

Občinsko upravo v Slovenski Bistrici
po odhodu Romane Kac vodi direk-
tor Branko Žnidar. Pred tem je vodil
oddelek za gospodarstvo, je član SLS,
večkrat je vodil volilni štab Ivana Ža-
garja. Funkcijo predsednice okrajnega
sodišča od začetka decembra opra-
vlja Irena Hernja Mohorko, pred tem
okrožna sodnica na ptuju. Novo vod-
stvo ima tudi bistriški klub študentov.
Za predsednika so študentje izvolili
Klemna Hrena, študenta ljubljanske
filozofske fakultete. (zk)

Beltinski svetniki
so imeli največ
pomislekov zaradi
predvidenega financiranja
krajevnih skupnosti

Svetniki občine Beltinci so v četrtek
zvečer, nekaj minut pred polnočjo, z
desetimi glasovi proti (osem jih je bilo
za) zavrnili osnutek proračuna za leto
2012, ki sta ga pripravila župan in ob-
činska uprava. V treh urah na trenut-
ke zelo burne razprave je bilo največ
pomislekov zaradi predvidenega
drugačnega financiranja krajevnih
skupnosti. V skladu s poslovnikom
bodo morali pripravljavci spremenje-
ni odlok o proračunu svetnikom pred-
staviti v sedmih dneh.

Župan dr. Matej Gomboši je poja-
snil, da ima predlog proračuna, v ka-
terem je predvidenih za 15,2 milijona
evrov prihodkov in za 16,4 milijona
evrov odhodkov, dva glavna poudar-
ka. "Finančno najpomembnejši in naj-
težji del, česar se vsi dobro zavedamo,
je izgradnja kanalizacijskega omrež-
ja," je poudaril Gomboši in spomnil,
da naj bi poglavitni del "projekta sto-
letja" izpeljali prav v letu 2012, ko bo
zgrajena tudi čistilna naprava. "Druga
stvar, ki je dvignila že nekaj prahu, je
to, da želimo predlagati bolj optima-
len in korekten način financiranja ter
posledično tudi delovanja krajevnih
skupnosti," je dejal župan in razložil,
da so se na podlagi strokovnih podlag
in veljavne zakonodaje ter odlokov, ki
so jih že ali pa še nameravajo v občini
v kratkem sprejeti, odločili, da bolj na-
tančno razmejijo pristojnosti med kra-
jevnimi skupnostmi (KS) in občino. V
osnutku proračuna so tako predvideli,
da naj bi se KS poslej bolj ukvarjale z
vsebino, s prireditvami in dejavnostjo
v svojih objektih, manj pa z naložbe-
nimi dejavnostmi. "To svojo namero
smo že predstavili predsednikom
svetov KS," je povedal župan in pri-
znal, da je bilo na omenjenem sreča-
nju slišati kar nekaj negodovanja, toda
po njegovem mnenju bi imeli dovolj
časa, da po sprejetju osnutka proraču-
na stvari v enomesečni javni razpravi
še dorečejo in uskladijo stališča.

Alojz Sraka je opozoril, da je odbor
za proračun in finance sicer podprl
osnutek proračuna za leto 2012, toda
zanj sta od petih glasovala le dva
člana, eden je bil proti, dva pa sta se
vzdržala. "Po mojem mnenju je pro-
račun prenapet po finančni plati.
Kar se tiče krajevnih skupnosti, ki so
eden boljših in bolj ustvarjalnih delov
te občine, ocenjujem, da ni bilo pra-
vega dialoga z njimi. Če bomo začeli
delovati na ta način, se nam ne piše
dobro," je poudaril Sraka in opozoril,
da so predlagatelji v osnutku zaobšli
nekatere stvari, ki so si jih v letošnjem
proračunu svetniki že izborili, kot je
na primer stoodstotno financiranje
prevoza otrok v šolo. Jožef Ferčak,
svetnik, ki je tudi predsednik sveta
KS Lipa, je povedal, da jih na sestan-
ku župan ni prepričal, da novost pri-
naša napredek, saj so ugotavljali, da bi
tako v prihodnje določene KS dobile
manj denarja kot doslej. "Čeprav nas
imajo nekateri za šerife, mislim, da
to nismo, ampak smo ljudje, ki se tru-
dimo za lepšo vas oziroma krajev-
no skupnost," je izpostavil Ferčak in
dodal, da bi bilo treba stvari uskladiti
še pred pripravo odloka o proračunu.
Jožef Ružič je dejal, da je po njegovem
mnenju občinski svet postal talec ob-
činske uprave, Štefan Žižek pa izrazil
bojazen, da so začeli hoditi po stari
poti, ko so bile razprtije med svetni-
ki in vodstvom občine na tekočem
traku.

Matej Zavec je ocenil, da pomeni
omenjena problematika le majhen
del proračuna, zato bi te stvari lahko
dorekli v javni razpravi pred drugim
branjem proračuna, podobnega
mnenja pa so bili še nekateri drugi
njegovi kolegi. Kljub predlogu, da se
javna razprava podaljša do konca ja-
nuarja, večina svetnikov odloka o
proračunu v prvem branju ni podpr-
la, zato bo morala občinska uprava v
skladu s poslovnikom v sedmih dneh

Svetniki so zavrnili osnutek proračuna, ki
ga je skupaj z občinsko upravo pripravil
župan dr. Matej Gomboši. (Silva Eory)

pripraviti nov osnutek, v katerem bo
financiranje KS urejeno tako, kot je
bilo doslej, upoštevani pa naj bi bili
še nekateri drugi predlogi. Na pobudo
Igorja Adžiča so tako izglasovali, da
ne bodo podprli dodatnih zaposlitev
v občinski upravi in da se postavka za
sofinanciranje glasbenih šol v prora-
čunu zniža z 38 na 30 tisoč evrov ter
da bodo 15 tisoč evrov namenili za
prevoze šolskih otrok in 5 tisoč evrov
za igrala v beltinskem parku.

Pomurski muzej Murska Sobota bo v nedeljo, 25. decembra, v soboto, 31. decem-
bra, in v nedeljo, 1. januarja, zaprt. Vse do 24. januarja bo nato veljal zimski od-
piralni čas. To pomeni, da bo muzej odprt od torka do petka od 9. do 15. ure, ob
sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah pa bo odprt le za najavljene skupine. (ng)

Krajevna skupnost Lipovci, tamkajšnja društva in krajevna organizacija Rde-
čega križa so se skupaj z občino Beltinci in Karitasom odločili, da pripravijo
dve prireditvi, katerih izkupiček od vstopnic bodo namenili družini Rajner iz
Lipovcev, ki je pred kratkim v požaru izgubila svoj dom. V torek, 27. decembra,
ob 18. uri bo v kulturnem domu v Beltincih potekal koncert, na katerem se
bodo predstavili: ansambel Prekmurski dečki, Moira in Saša, Art Music Orche-
stra, Vlado Poredoš, Marko banda, otroška folklorna skupina KUD Beltinci in
moški pevski zbor iz Lipovcev. Naslednji dan, v sredo, 28. decembra, ob 17. uri
bo na istem prizorišču še gledališka predstava gledališča Ku-kuc z naslovom
Najlepše darilo. Pri NLB v Murski Soboti je odprt tekoči račun (SI56 0234 0025
9711 190), na katerem se zbirajo solidarnostni prispevki za družino Rajner. (se)

V prostorih ljutomerske knjižnice so na ogled dela učencev osnovnih šol Ivan
Cankar Ljutomer in Stročja vas, ki so preko Lions kluba Ljutomer sodelovali na
mednarodnem likovnem natečaju Plakat miru. Namen natečaja je bil spodbuditi
otroke, stare med enajst in trinajst let, k razmišljanju o miru. Tema letošnjega,
že 24. natečaja je bila Otroci poznajo mir. Do zdaj je na svetovni ravni v nateča-
ju sodelovalo že več kot štiri milijone otrok iz približno 100 držav, Lions klub
Ljutomer pa je v projektu letos sodeloval prvič.

Iz omenjenih šol so privabili 16 otrok, ki so ustvarjali na letošnjo temo, ko-
misija, ki jo je vodil priznani prleški akademski slikar Vladimir Potočnik, pa
je izmed vseh del izbrala dve, ki sta se uvrstili na državno tekmovanje. Pod
mentorstvom Vitomirja Kaučiča sta najboljši likovni deli po mnenju komisije
ustvarila Jaka Kozar iz Osnovne šole Stročja vas in Medina Rubin Aziri iz lju-
tomerske osnovne šole. (mš)

Krajanom sta bili od štirih
predstavljenih lokacij
za gradnjo osnovne šole
v Cezanjevcih všeč dve

Že vrsto let obstaja želja, da bi v Ce-
zanjevcih dobili novo šolsko zgrad-
bo. Sedanja v središču vasi je namreč
dotrajana in prostorsko neprimerna,
zato že kar nekaj časa tečejo prizade-
vanja ljutomerske občinske uprave, da
bi se najprej našla lokacija, nato pa še
sredstva za izgradnjo šole. Glede na to,
da se sedaj vodijo vsi postopki za spre-
jem novega občinskega prostorskega
načrta, je ljutomerska županja Olga
Karba v Cezanjevcih sklicala zbor ob-
čanov krajevnih skupnosti Cezanjevci
in Stara Cesta, od koder otroci obisku-
jejo sedanjo osnovno šolo Janka Ribiča
Cezanjevci, na katerem so bile predsta-
vljene štiri možne lokacije za postavi-
tev nove osnovne šole. V razpravi so
dve lokaciji izločili, za preostali pa bo
občinska uprava pridobila dodatne in-
formacije in se s krajani dobila v prvi
četrtini prihodnjega leta.

"Ni vseeno, kje šola stoji. Nova šola
bo tukaj stala sto let ali več, zato je po-
membno, da šola diha z vasjo. Šola v
Cezanjevcih mora ostati in kraju dajati
življenje," je zbor občanov pričela Kar-
bova. Pred razpravo je Jerneja Rajner
iz ljutomerske občinske uprave, ki
vodi vse aktivnosti, povezane s pri-
pravo občinskega prostorskega načrta,
povedala, da je bila v osnutku načrta
predlagana za izgradnjo šole lokacija
v zahodnem delu vasi, kjer je leta 2008
tedanje vodstvo občine Ljutomer za
60 tisoč evrov kupilo parcelo, katere
del je najboljše kmetijsko zemljišče,
zato je kmetijsko ministrstvo izdalo
občini Ljutomer negativno mnenje in
naročilo, naj poiščejo primernejšo lo-
kacijo. "Poskušali smo na številnih se-
stankih na kmetijskem ministrstvu
dopovedati in dokazati, da je lokacija
v zahodnem delu vasi najprimernejša,
vendar se s to varianto niso strinjali,"
je dejala Rajnerjeva.

Na tokratnem zboru krajanov je
direktor občinske uprave Tomislav
Zrinski povedal, da so pri pripravi ob-
činskega prostorskega načrta vnesli tri
lokacije. Prva lokacija je južno od seda-
nje šolske zgradbe na območju kmetije
Murkovič v smeri pokopališča, druga
na zahodnem robu naselja, kjer je bilo
v letu 2008 kupljeno zemljišče, tretja
lokacija pa ob sedanjem športnem
igrišču v severnem delu naselja. Po
opravljeni primerjavi vseh treh loka-
cij je zemljišče južno od sedanje šolske
zgradbe na območju kmetije Murko-
vič, čeprav je zaradi rušitve kmetije
finančno najdražje, dobilo prednost
pred preostalima. Druga lokacija je
nesprejemljiva za kmetijsko ministr-
stvo, tretja pa je bila označena s strani
ministrstva kot neprimerna zaradi
močvirnatega terena ter potencialno
poplavnega vodotoka Ščavnica. Zrin-
ski je povedal, da Murkovičevi kmeti-
je nočejo prodati, zato je izmed treh,
ki so se omenjala pri pripravi občin-
skega prostorskega načrta, ostala v igri
le lokacija, kjer se sedaj nahaja šolsko
igrišče, čeprav gre za zemljišče ob
reki Ščavnici. Zrinski je zbranim po-
vedal, da je del te parcele že stavbno
zemljišče, za preostali del parcele, ki
je kmetijsko zemljišče, pa še nimajo
pridobljenih smernic. "Če bi v obra-
zložitev navedli, da dve varianti nista
sprejemljivi, bi lahko tudi ta del ze-
mljišča postal zazidalni," je obrazložil
Zrinski ter dodal, da se je med javno
obravnavo pojavila če četrta lokacija,
ki je locirana nad cerkvijo, med Mur-
kovičevo domačijo in pokopališčem,
ter je že v območju stavnih zemljišč,
zato občini ne bi bilo treba pridobivati
dodatnih smernic. Prisotni krajani so
v razpravi izpostavili, da si želijo tisto
lokacijo, na kateri bo možno najhitre-
je zgraditi novo šolo, na koncu pa so s
sprejetim sklepom obvezali ljutomer-
sko občinsko upravo, da pridobiva do-
datne informacije za lokaciji. Tako si
mora občina Ljutomer pridobiti smer-
nice za uporabo kmetijskega zemljišča
za gradnjo šole ob sedanjem šolskem
igrišču, obenem pa poskuša dokumen-
tacijsko locirati novo šolsko zgradbo
nad cerkvijo, kjer je v odkup primerno
parcelo ponudil domačin Jože Gorjak.

Dušan Krebel, župan Mežice in predse-
dnik sveta koroške regije: "Državni zbor
bi moral imeti dobre poslance, ki bi
morali sprejemati dobre zakone ne
glede na to, od kod prihajajo, in potem
bi posledično tudi v lokalnih skupno-
stih imeli manj težav. Preveč je mrež
in lobiranja, glavni tokovi odločanja se
žal odvijajo po teh kanalih. Zakoni so
večkrat gnili kompromisi zaradi lokal-
nih in ozkih interesov, izgubljamo pa
na lokalni ravni na obrobju, ker večji
centri to bolje obvladujejo." (plt)

Kulturno društvo Leše vabi na pohod
z baklami k polnočnicam k leškim cer-
kvam, ki bo jutri, v soboto. Pohodniki
se bodo zbrali pred tako imenovano
pozivnico na Lešah ob 20. uri. (ačk)

Bolje bi bilo, da bi mi
Božičku kaj podarili. Recimo
Rimski vrelec. Potem bi
turizem na Koroškem res
postal čaroben. (Ožema
Aleksandra Kocmut)

Proračun občine Dravograd, ki so ga
občinski svetniki sprejeli v četrtek
na zadnji letošnji seji, ne da bi vlaga-
li amandmaje, bo znašal 11,8 mili-
jona evrov. Kot je pojasnila županja
Marijana Cigala, so prihodki nekoli-
ko višji od prvotno načrtovanih. Med
razlogi so večji znesek od sprva načr-
tovanega, 332 tisoč evrov, ki ga bodo
Koroške lekarne iz naslova delitve do-
bička na občinski račun nakazale do
konca letošnjega leta. Več denarja jim
bo primaknila še Evropska unija za iz-
gradnjo podjetniškega inkubatorja in
za projekt Natura 2000. Posledično so
višji tudi odhodki, ki bodo znašali 12,3
milijona evrov, prej okoli 400 tisoč
evrov manj. Razliko namenjajo neka-
terim društvom, uredili bodo športna
igrišča, dokončali naložbo v uredi-
tev širšega trškega jedra, kotlovnico v
vrtcu na Robindvoru, kupili bodo sta-
rine za dvorec Bukovje ...

Če bo to potrebno, se bo občina konec
prihodnjega leta zadolžila za 600 tisoč
evrov, vsekakor pa bodo morali od-
plačati 259 tisoč evrov dolga. Delež
proračunskih sredstev, ki jih name-
njajo naložbam, ostaja enak in znaša
53 odstotkov proračuna, kar v znesku
pomeni 6,3 milijona evrov. Precej de-
narja bodo porabili za projekta Od-
vajanje in čiščenje odpadne vode v
porečju reke Drave (vključuje komu-
nalno ureditev novega naselja Vič in
tudi kanalizacijo ter ureditev mete-
orne kanalizacije v Trgu) in Oskrba s
pitno vodo v porečju reke Drave. Kot
že minula leta sta pomembna tudi
investicijsko vzdrževanje in gradnja
občinskih cest. Skupaj tej postavki
namenjajo dober milijon evrov, med
drugim bodo uredili protiprašne zašči-
te cest po krajevnih skupnostih, cesto
in razsvetljavo v Trbonjskem jarku,
zgradili nekatere pešpoti in prenovili
javno razsvetljavo.

Svetniki so sprejeli tudi povišanje cene
vrtca Dravograd, ki se je nazadnje po-
dražil predlani. Po novem bodo starši
za najmlajše otroke odšteli 373,70
evrov (zdaj plačujejo 348,3 evra), za
starejše otroke pa 273,3 evra, aktual-
na cena znaša 306,4 evra. Precej dražji
bo poldnevni program, ki ga izvajajo
samo na Ojstrici, in sicer s 194,8 evra
na 356,7 evra. Zapisane cene so seveda
ekonomske, ki jih v resnici ne plača
nihče, saj so starši glede na mesečni
dohodek družinskega člana in upošte-
vaje premoženje družine razvrščeni v
osem plačilnih razredov; v najvišjem
plačajo 77 odstotkov cene, razliko
plača občina. V Dravogradu je v vrtec
sicer vključenih 336 otrok. Pomemb-
na novost, ki so jo potrdili svetniki, je
uvedba rezervacij. Slednje so aktual-
ne zlasti poleti, ko so nekateri otroci
doma. Starši, ki bodo želeli imeti za
svojega otroka ob eno- ali dvomesečno
odsotnosti v času poletnih počitnic re-
zervirano mesto v izbrani enoti, bodo

Potem ko sta občina Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec že pridobili listino
Občina po meri invalidov, se bo za ta naziv poleg Raven potegoval še Dravo-
grad. Kot so pojasnili v referatu za družbene dejavnosti, so nekateri društva,
organizacije in javni zavodi že veliko naredili v smislu izboljšanja položaja
invalidov, prav tako je pri novogradnjah upoštevano odstranjevanje arhi-
tektonskih ovir, bodo pa v prihodnje zagotovo potrebne še nekatere aktiv-
nosti na različnih področjih, da se položaj invalidov še izboljša. V okviru
prizadevanj za pridobitev listine bodo v prihodnjem letu oblikovali delov-
no skupino, sprejeli akcijski načrt za neodvisno življenje invalidov in pri-
pravili okroglo mizo.

morali plačati stroške rezervacije v
višini 30 odstotkov njihovega plačil-
nega razreda. Uvajajo jih zato, ker se
je v šolskem letu 2011/12 število vpi-

Simoni Vončina (levo) je za cvetlično instalacijo in fotografije čestitala tudi Mojca
Kovač, znana ljubiteljska slikarka, ki najraje slika motive iz narave v pastelnih barvah.

"December je po navadi zelo mrzel, po času dnevne luči pa vsekakor najtemnej-
ši mesec v letu. Za starodavna ljudstva je bil čas zimskega solsticija ali sončnega
obrata vedno zelo poseben in magičen čas. Življenje naših prednikov so nare-
kovali ritmi narave, svetloba in tema. Sončno božanstvo je pri starih Slovanih
našlo personifikacijo v Svarogu in verjeli so, da vsako leto v času zimskega kresa
staro sonce umre, rodi pa se mlado sonce - Svarožič, mladi bogec ali mladi božič,
ki odreši zemljo med zimsko temo in mrazom. Dan se prične ponovno daljša-
ti," je v uvodu v prireditev z naslovom Naproti soncu pojasnila bibliotekarka
Simona Vončina. V razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika
Ravne na Koroškem je na ogled postavila cvetlično instalacijo z živobarvnimi
cvetovi: " Za nas je to vedno čas novih začetkov, ko odpuščamo staro in dajemo
prostor novemu. V tem temnem mesecu se še posebej zavemo pomena svetlobe,
toplote in pozitivnih misli. Zato nocoj tudi mi, na malo drugačen način, s temo
in svetlobo, žarečimi barvami in toploto pozdravljamo mlado sonce." Njeno delo
so tudi fotografije, ki zaokrožajo koncept postavitve: "Nastale so nekega čarob-
nega, predvsem pa zelo meglenega novembrskega jutra na poti čez Kozarnico
proti Uršlji gori, na poti proti svetlobi."

Za prijetno razpoloženje obiskovalcev razstave je poskrbel klavirski trio
Amarilis, pianistka Katja činč, violinistka Lucija Mlakar in violončelistka
Urška Horvat. Tako kot fotografije in cvetlična instalacija je do konca leta na
ogled tudi razstava drobnih izdelkov, predvsem različnih koles iz kovine in lutk
avtorja Benjamina Pirnata, akademskega glasbenika, sicer bolj znanega kot ba-
sista v raznih glasbenih zasedbah. (ačk)

Vinarji Štajerske
so razpravljali o izzivih
za prihodnost, rezerve so
še predvsem na področju
trženja

"Ugotovili smo, da znamo nare-
diti dobra vina, odlična vina, zdaj pa
moramo še razmisliti, kako bomo ta
vina kar najbolje prodajali, da bodo
štajerska vina doma in po svetu bolj
prepoznavna," razmišlja kulinarični
kritik Uroš Mencinger. Tudi direk-
torica Vinaga Klementina Ihanec se
strinja, da štajerska vina zaznamu-
je odličnost, da pa so večinoma, tako
tudi pri Vinagu, na področju trženja še
na začetkih: "Verjamemo v kakovost
naših vin, v odličnost Maribora in Šta-
jerske kot vinarske destinacije, nismo
pa še tako uspešni pri ustvarjanju neke
blagovne znamke. Ponosni pa smo, da
nam je uspelo narediti prvi korak k
boljšemu trženju in sodelovanju šta-
jerskih vinarjev, in sicer smo vzposta-
vili spletno stran www.stajerska-vina.
si in upamo, da se bo čim več vinarjev
v tej regiji, kot promotorjev štajerskih
vin, priključilo in sodelovalo."

Slovenije, v katerega je trenutno vklju-
čeno 80 vinarjev, od tega le tretjina šta-
jerskih. "Pogrešam večjo pripadnost,
več povezovanja in manj izključevanja.
Štajerska ima velik potencial s suhimi,
svežimi, sadnimi vini, bistveno pa je,
da verjamemo v ta vina in tudi v vina
svojih kolegov. Če ne bomo zaupali
drug drugemu in se odkrito pogovar-
jali, ne bo napredka z našim vinoro-
dnim okolišem. Ne smemo posnemati
drugih, ampak moramo razviti svojo
zgodbo," pravi Steyer.

V okviru letošnjega razpisa so sicer po-
delili le 13 novih štipendij, kar je malo
v primerjavi s številko izpred treh let,
ko je ta bila kar štirikrat višja. Razlog
za upad zanimanja in interesa delo-
dajalcev je v času gospodarske krize
negotovost, saj je zaposlitev štipendi-
stu težko zagotoviti, neizpolnitev ob-
veznosti pa pomeni, da bi delodajalec
moral vračati sofinancirana sredstva.
Vzpodbujanje delodajalcev h kadro-
vskim štipendijam pa naj ne bi bilo
zadostna rešitev. Da bi se osnovno- in
srednješolci v večji meri odločali za
deficitarne poklice, bi bilo treba spre-
meniti sistem in družbene vrednote,
začeti bi bilo treba že pri vzgoji otrok.
Zaradi negativne stigmatizacije teh po-
klicev namreč marsikomu predstavlja-
jo "manjvredno delo". (dej)

V mariborskem Mestnem parku so
odstranili štiri slabo vitalna drevesa
vrste omorika. Mestna občina Mari-
bor (MOM) se je za ta poseg odločila na
podlagi arborističnega mnenja, za od-
stranitev pa je pridobila tudi soglasje
Zavoda Republike Slovenije za varstvo
narave in Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. (aka)

Za glasbo bo poskrbel Avenue band.
informacije: 02 614 09 50 ali www.pohorje.org '

Predlog proračuna Mestne
občine Murska Sobota je
v prvi obravnavi sprejet,
vanj vključili še projekt
Fazanerija - energetika

Maribor se je zavezal
k zmanjšanju emisij CO2
za najmanj 20 odstotkov
do leta 2020

Neuradno nova
ovadba zoper
Kanglerja oz.
Sporni posli med
občinskimi podjetji
in MClinom (2)

Razpis za prodajo
Rimskega vrelca se
z novim letom izteka,
za zdaj vplačana varščina
enega ponudnika,
pričakujejo najmanj
dve ponudbi

S koncem leta se izteka tudi rok za
oddajo ponudb za nakup Rimskega
vrelca z izvirom mineralne pitne vode,
ki ga lastnica, občina Ravne, prodaja z
javnim zbiranjem ponudb. Ali bodo
tokrat vendarle lahko izbirali med po-
nudniki, bo znano tik ob prehodu v
novo leto oziroma 4. januarja ob od-
piranju ponudb, ki bo sicer zaprto za
javnost. Doslej je bila na račun občine
vplačana ena varščina, ponudbo po
vplačilu te varščine pa še pričakujejo,
je povedal župan Raven Tomaž Rožen.
O potencialnih kupcih do izteka raz-
pisa, po katerem ponudbe sprejemajo
do 3. januarja, na občini ne dajejo in-
formacij.

Kot je pojasnil Rožen, na podlagi
razgovorov v času aktualnega razpi-
sa ocenjuje, da lahko pričakujejo vsaj
dva ponudnika, s katerima so se sicer
tudi sestali in ki bi želela na Rimskem
vrelcu vzpostaviti zdravstveno-turi-
stični kompleks. Da mora biti Rimski
vrelec namenjen turizmu in rekrea-
ciji vsaj deset let od začetka obratova-
nja, pa je tudi eno od določil že tretjega
javnega razpisa, s katerim skuša občina
hotel in zemljišča prodati vlagatelju,
ki bi v Kotljah končno prepoznal po-
tencial za turistični razvoj. Občina pa
je v primerjavi s preteklimi neuspe-
šnimi prodajami nepremičnin tokrat
spremenila kar nekaj določil v razpi-
su, da bi povečala prodajne možnosti.
Ključna sprememba je znižanje kupni-
ne s 590 tisoč na 480 tisoč evrov, pred
njenim plačilom pa mora ponudnik
vplačati varščino v višini deset od-
stotkov ponujene cene. Spremenjeni
so tudi nekateri drugi pogoji, ki naj bi
bili sprejemljivejši za kupca, ki ga neu-
spešno iščejo že četrto leto, čeprav so
bili ob nakupu nepremičnin na dražbi
v okviru stečajnega postopka prepri-
čani, da bodo nepremičnine prodali

Za najpoznejši rok za začetek iz-
gradnje so v tokratnem razpisu dolo-
čili dve leti od podpisa pogodbe, za
začetek obratovanja pa pet let po pod-
pisu. Najnižji pričakovani investicij-
ski vložek je sicer tokrat sicer še višji
kot v preteklosti, in sicer znaša milijon
evrov. To je povezano tudi s pričako-
vanji, da kupec obstoječega propada-
jočega hotela ne bo le obnovil, ampak
se bo lotil tudi novogradnje. Kupec se
bo moral zavezati tudi, da bo omogočil
minimalni dostop do izvira mineral-
ne vode, v ponudbi pa mora tudi opre-
deliti način koriščenja in vzdrževanja
vodnega vira. Prav tako pa se mora za-
vezati, da nepremičnine ne bo odtujil
do izpolnitve investicijskega načrta.
Če bo ponudnikov več, bo imelo naj-
večjo težo pri izboru merilo, opre-
deljeno kot pozitivni vpliv na razvoj
turizma. Iz poslovnega načrta ponu-
dnika bo občina največji pomen pri-
pisala opredeljenemu številu dnevnih
obiskovalcev, novoustvarjenim de-
lovnim mestom, dvigu kakovosti in
raznovrstnosti turistične ponudbe in
skladnosti z razvojnimi usmeritva-
mi občine ter vključenostjo v lokalno
okolje. Višina vloženega kapitala bo pri
točkovanju od sto možnih točk pred-
stavljala 30 točk, kupnina petino vseh
možnih točk, število nočitvenih zmo-
gljivosti v prihodnjih petih letih pa
največ desetino točk. Med ponudniki je

S tem dejanjem se v Izletnik Celje
vrača optimizem. Pa čeprav so formal-
no še vedno v lastni skupine Viator &
Vektor, nad katero visi grožnja stečaja.
"Z našimi delnicami razpolaga Gorenj-
ska banka, ki ima zastavo na 91,5 od-
stotka Izletnikovih delnic. V primeru
stečaja bi Gorenjska banka uveljavljala
ločitveno pravico. Tako bojazni, da bi
se ob stečaju Izletnik razpršil med več
lastnikov in zaradi tega celo razpadel,
ni. Verjamem, da so bančniki odgovor-
ni in tega ne bi dovolili."

Ne samo "odgovornost", tudi šte-
vilke pričajo v prid Izletnika. "Mirno
lahko rečem, da je naše podjetje med
boljšimi v branži. Tekoče poslovanje
je nemoteno, v prvih desetih mese-
cih smo pridelali nekaj čez 16,5 mili-
jona prihodkov, konec leta pa bomo
zaključili z 200 do 300 tisoč evri do-
bička. Naši zaposleni redno prejemajo
plače, tudi z dajatvami ne zamujamo.
Skratka smo med vodilnimi v branži
in kaj takega bi bilo škoda razdreti.
Zato sem kljub težkim časom in čudni
zgodbi optimist," je zaključil Šafarič.

Tomaž Rožen: "Doslej je varščino na
račun občine vplačal en ponudnik,
ponudbo po vplačilu te varščine pa še
pričakujemo." (Petra Lesjak Tušek)

zagotovo pričakovati tudi dosedanje-
ga ruskega ponudnika Abidopharmo,
ki kljub dosedanjemu zavlačevanju
podpisa pogodbe ni opustil načrtov za
naložbo, poleg tega pa naj bi bila zain-
teresirana tudi nova skupina domačih
kupcev.

Proračun občine Dravograd, ki so ga
občinski svetniki sprejeli v četrtek
na zadnji letošnji seji, ne da bi vlagali
amandmaje, bo znašal 11,8 milijona
evrov. Kot je pojasnila županja Ma-
rijana Cigala, so prihodki nekoliko
višji od prvotno načrtovanih. Med
razlogi so večji znesek od sprva načr-
tovanega, 332 tisoč evrov, ki ga bodo
Koroške lekarne iz naslova delitve do-
bička na občinski račun nakazale do
konca letošnjega leta. Več denarja jim
bo primaknila še Evropska unija za
izgradnjo podjetniškega inkubatorja
in za projekt Natura 2000. Posledično
so višji tudi odhodki, ki bodo znaša-
li 12,3 milijona evrov, prej okoli 400
tisoč evrov manj. Razliko namenja-
jo nekaterim društvom, uredili bodo
športna igrišča, dokončali naložbo v
ureditev širšega trškega jedra, kotlov-
nico v vrtcu na Robindvoru, kupili
bodo starine za dvorec Bukovje ...

Če bo to potrebno, se bo občina
konec prihodnjega leta zadolžila za
600 tisoč evrov, vsekakor pa bodo
morali odplačati 259 tisoč evrov
dolga. Delež proračunskih sredstev,
ki jih namenjajo naložbam, ostaja
enak in znaša 53 odstotkov prora-
čuna, kar v znesku pomeni 6,3 mi-
lijona evrov. Precej denarja bodo
porabili za projekta Odvajanje in či-
ščenje odpadne vode v porečju reke
Drave (vključuje komunalno ureditev
novega naselja Vič in tudi kanalizaci-
jo ter ureditev meteorne kanalizacije
v Trgu) in Oskrba s pitno vodo v pore-
čju reke Drave. Kot že minula leta sta
pomembna tudi investicijsko vzdr-
ževanje in gradnja občinskih cest.
Skupaj tej postavki namenjajo dober
milijon evrov, med drugim bodo ure-
dili protiprašne zaščite cest po krajev-

Predlog proračuna Mestne
občine Murska Sobota je
v prvi obravnavi sprejet,
vanj vključili še projekt
Fazanerija - energetika

in 40 razbojnikov, 2. del (vps 7.50)
8.05 Studio Kriškraš: Božična
(vps 8.05)

božičem, risanka (vps 9.15)
9.40 Male sive celice, kviz (vps 9.40)
10.25 V dotiku z vodo: Neustavljiva
privlačnost, avstralsko-nemška
igrana nanizanka, 15/26 (vps 10.25)
10.55 Snežna jelenka, ameriško-kanadski
družinski film, 2008 (Paul Bates)
(vps 10.50)

12.30 Zrcali življenja, portret zakoncev
Srnel, dokumentarna oddaja
(vps 12.30)
13.00 Prvi dnevnik, vreme, šport
13.25 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem (vps 13.25)

t Pravi Božiček, francoski družinski
film, 2008 (Alexandra Vandenoot)
(vps 14.25)

O živalih in ljudeh, pon. (vps 16.05)
Na vrtu (vps 16.25)
Poročila ob petih, vreme, šport
Sobotno popoldne (vps 17.15)
Ozare (vps 18.30)

Sanja, ameriška drama, 2005
(Kurt Russell) (vps 20.00)
Modra, je nebo, dokumentarna
oddaja (vps 21.40)
Božični kncert Simfonikov RTV
z Eroiko (2009) (vps 22.30)
Polnočnica, prenos iz ljubljanske
stolnice (vps 23.50)
Ozare, pon. (vps 1.05)
Pisma za očeta Jakoba, finska
drama, 2009 (Kaarina Hazard), pon.
(vps 1.10)

oddaja (vps 10.05)
10.50 Polnočni klub (vps 10.45)
12.05 Tednik (vps 12.00)
13.00 Kraji in običaji: Praznične slaščice,

dokumentarna oddaja (vps 12.55)
13.30 Slovenci v Italiji (vps 13.25)
14.00 Circom regional (vps 13.55)
14.30 Knjiga mene briga: I. Lunaček:
Ciklična vera popularne kulture
(vps 14.20)

19.05 Starši v manjšini praznujejo
božič, angleška humoristična
nadaljevanka, 2009, pon. (vps 19.0

20.00 t g. Puccini: La Boheme, operni
film z Anno Netrebko in Rolandom
Villazonom (vps 20.00)
21.50 Kulturni vrhovi: Žeželj nad Vinico,

dokumentarna serija, 4/4
(vps 21.50)
22.15 Na lepše, pon. (vps 22.15)
22.40 Gospodična Potter, ameriški film,

Ben Crane in njegova najstniška hči
Cale živita na skromni farmi. Ben je
trener konjev in dela za premožne-
ga špekulanta Palmerja. Skrbi tudi
za kobilo Sanjo, ki jo lastnik kljub
Benovim opozorilom o slabi formi
uvrsti na veliko tekmovanje. Kobila
si med tekmo zlomi nogo, Palmer pa
jo hoče usmrtiti. Ben se temu upre,
da odpoved in Sanjo odpelje na svojo
farmo, kjer s hčerjo začneta skrbeti
zanjo ...

6.30 TV-prodaja
7.00 Moj moj, otroški program
9.20 Profesor Baltazar, risana serija
9.30 Beyblade: Nova generacija
9.55 Bakugan: Osvajalci Gundalije
10.15 Živalski fenomeni
10.35 Beverly Hills 90210, 20. del

(Arnold Schwarzenegger)
18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55 24UR vreme
19.00 24UR

(Will Ferrell)
21.50 Oceanovih 12, ameriška krimi
komedija, 2004 (George Clooney)
0.10 Zgodba o Kristusovem rojstvu,
ameriška drama, 2006
(Keisha Castle-Hughes)
2.00 24UR, pon
3.00 Nočna ptica

Vsakdo, še posebno pa otroci, ve,
da so prazniki čas za čudeže. Zdaj se
bliža božič, a šestletna Susan Walker
ne verjame v čudeže in ne v Božička.
Njena mama ji je skrivnost o njem
razkrila že dolgo tega in vse kaže, da
se dekličine praznične želje tokrat
ne bodo uresničile. Toda na letošnji
praznični dan bo Susan dobila naj-
dragocenejše darilo na svetu. Nekaj,
v kar bo verjela.

Tunes, risani film
10.00 Tom in Jerry: Hrestač, risani film
10.50 Mlada Pazi, kamera!
11.20 Mojstri iluzije, ameriška serija
12.05 Družina za umret, 21. del ameriške

humoristične nanizanke
12.30 Zoey 101, 9. del ameriške nanizanke
12.55 Ameriška pita 7, komedija, 2009
14.35 Merlinove pustolovščine, 4. del

1994 (Richard Attenborough)
22.00 Božič na Ulici kostanjev, ameriška
komedija, 2006 (Kristen Dalton)

23.30 t Doc Hollywood, ameriška
komedija, 1991 (Michael J. Fox)
1.25 Navihanci iz Benidorma, pon.
1.50 Nočna ptica

7.50 Fliper, mladinska serija, 19. del
8.40 Smallville, nadaljevanka, 18. del
9.40 Ameriški top model, resničnostni

šov, pon., 1. del
11.30 Felicity, pon., 2. del
12.25 Pisma Božičku, dokumentarna

drama, 2005
14.55 Havaji 5.0., pon., 16. del
15.55 Modna revija, resničnostni šov, 5. del
17.00 Najslastnejši božič Gordona

Ramsayja, resničnostni šov, 1. del
18.00 Wipeout, zabavna oddaja, 20. del
19.00 MTG Združeni za mir - v jeziku
nogometa, dokum. oddaja, 2011
20.00 Vremenar, ameriško-nemška
komedija, 2005

22.00 t Beli ovratnik, serija, 16. del
23.00 Zadoščenje, akcijska nanizanka,
10. del

23.55 Božična voščilnica, ameriška
romantična drama, 2006
1.30 Božiček išče ženo, ameriška

TV Maribor ■ 8.45 Jakob in mesto,
lutkovna predstava; 9.15 Potujoči škrat,
pon; 9.45 Adrenalin kick, pon; 9.50 Skozi
čas; 10.00 Hrana in vino, pon; 11.00 Novi-
ce TV Maribor; 11.10 Odmevi TVS; 11.50
Miti, pon; 12.00 Novice TV Maribor, pon;
12.10 Kronike regij VTV; 12.40 Ptujska
kronika; 13.00 Poročila TVS; 13.30 Ljudje
in zemlja, pon; 14.20 Božična kuharska
oddaja z Nigello Lawson; 14.50 Prekmurski
oktet; 15.20 Miš maš, oddaja VTV; 16.00
Londonski vrtiljak, pon; 16.30 Cinemateka,
pon; 16.55 O živalih in ljudeh; 17.10 Na
vrtu; 17.35 Bisergora, pon; 18.00 Dnevnik
TV Maribor; 18.20 Gremo na smuči, pon.
4/6; 18.50 Skozi čas; 19.00 Informativ-
ni program TVS; 19.50 Božična poslanica
dr. Marjana Turnška in mag. Geze Erniša;
20.00 Hotel poldruga zvezdica, nanizanka,
1/15; 20.35 Božični koktajl; 21.30 Dnevnik
TV Maribor, pon; 21.55 Agguire srd božji,
film; 23.25 Božični glasbeni spomini; 23.50
Polnočnica, prenos; 1.05 Mladinska oddaja
VTV; 1.45 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 ZA zdrav-
je; 8.30 TV prodajno okno; 9.00 Nos za
donos; 9.15 Od besede do besede; 9.30
TV prodajno okno; 10.00 Utrip tedna: Kro-
nika; 10.30 Kuharski studio: Vegetarijanska
poezija; 11.00 TV prodajno okno; 11.30
Kaj povzroča bolezen: Škandal s pokvarje-
nim mesom; 12.00 Modro; 12.30 Monitor;
13.00 Živa plus; 14.00 Belin - oddaja o lju-
biteljski umetnosti, gledališka predstava;
16.00 TV prodajno okno; 16.30 Veliko plat-
no; 17.30 TV prodajno okno; 18.00 Kuharski
studio: Sveža zelenjava; 18.30 Utrip tedna:
Kronika; 19.00 Preparty, oddaja o elektron-
ski glasbi; 19.30 Videomix; 20.00 Z Moj-
co po domače, narodno zabavna oddaja;
21.00 Bizarno aktualno, satirična oddaja;
21.15 Stand up: Brez dlake na jeziku - O
hišnih ljubljenčkih, humoristična oddaja;
22.15 Zlati večer: Tanja Žagar z gosti,
posnetek koncerta; 0.00 Utrip tedna: Kro-
nika; 0.30 RTS Portal.;

NET TV ■ 7.30 TV prodaja; 8.00 Netko
TiVi z Natašo; 11.00 Hrana in vino; 12.00
Govorica jezikov, 4. del; 13.00 TV Mar-
ket; 15.00 Svetovna TV enciklopedija, pon;
16.00 Okusi sveta - Koreja, pon; 16.30
Mednarodno oko; 17.00 Doku Tv: Clint
Eastwood; 18.00 Pogovor tedna: Nega, liče-
nje, frizura; 19.00 Božični večer z risanko:
Slonček Benjamin in srečanje z Božičkom;

20.00 Božič v figurah, dokumentarna odda-
ja o izdelovanju jasli; 20.45 Cerkveni moza-
ik, dokumentarna oddaja; 21.15 Božična
pesem, božični koncert; 22.45 Božični film;
0.15 I tre tenori Del Mondo, koncert; 1.55
Cerkveni mozaik.;

BK TV ■ 7.00 Glasbene minute; 8.00
Oblikuj z nami; 8.30 Kaktus top 8; 9.30 ŠKL
10.30Mladinski štrudeljček; 11.00 Svetovni
popotnik 11.30 Koncert pevskega zbora
in ansambla OŠ Selnica ob Dravi; 12.30 V
svetu odraslih; 13.00 Bodi Fit; 13.30 Polka
in majolka; 14.30 Izpod klobuka; 15.30
Zakladnica kulture; 16.00 Narodnih 10;
17.00 Lokalno: Koncert ansambla Veritas
z gosti; 18.30 Občinski informator 87;
19.00 Top 10; 20.00 Dravska dolina poje,
0x017D>PZ Društva upokojencev Vuzenica;
21.00 Brglezov Koledar 2012 - zabavno
glasbeni koncert; 23.00 Glasbene minute;
0.00 Nočni program.;

VTV ■ 9.00 Miš maš: Okrasimo svoj dom;
9.45 Zlatolaska in trije medvedi, risani film;
10.35 Pozdrav pomladi 2011 3. del; 11.25
Ujemi sanje, razvedrilna oddaja; 12.25
Videospot dneva; 12.30 Videostrani, obve-
stila; 18.00 Tiha noč, sinhronizirani risani
film; 18.50 Hrana in vino; 19.15 Videospot
dneva; 19.20 Videostrani, obvestila; 20.00
Novice tega tedna; 20.20 Božična poslani-
ca: Jože Pribožič, dekan Šaleške dekanije;
20.35 Koncert ansambla Spev, posnetek
koncerta (1. in 2. del); 22.30 Nocoj je ena
lepa noč, koncert vokalne skupine Vodom-
ke; 23.10 Jutranji pogovori; 0.45 Videospot
dneva; 0.50 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informativni
kažipot; 13.00 Spletna TV Zveze društev
gluhih in naglušnih Slovenije; 14.00 Poz-
drav Prekmurcem in Prlekom; 18.45 Pomur-
ski tednik; 19.25 Aktualno, ponovitev
tedenskih oddaj; 20.15 Spoznavajmo Korzi-
ko - 4. del, popotniški film; 20.50 Polka in
majolka, oddaja z narodno-zabavno glasbo;
21.50 Pomurski informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 18.30 Bepil-
lantvpogled, magazin Porabja, produkcija
Gotthard TV; 19.00 Asov magazin; 20.00
Gnes, informativna oddaja; 20.30 Bepil-
lantvpogled, magazin Porabja, produk-
cija Gotthard TV; 21.00 Ujemi sanje,
glasbena oddaja; 22.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 6.35 Glasbeni mozaik; 9.50
Brez sledu, nanizanka; 10.35 Zakon in red:
Zločinski naklep, nanizanka; 11.20 Pregon,
nanizanka; 12.05 Srčni kirurgi, nanizanka;
12.50 Odvetnik z ulice, nanizanka; 13.40
Urgenca, nanizanka; 14.25 Rosamunde Pilc-
her - Kresna noč (2), drama, 2005 (Franco
Nero); 15.55 Odvetnik z ulice, nanizanka;
16.45 O.C., nanizanka; 17.30 Kevin Hill,
nanizanka; 18.15 Srčni kirurgi, nanizan-
ka; 19.00 Glasbeni mozaik; 20.00 Zakon
in red: Zločinski naklep, nanizanka; 20.45
Pregon, nanizanka; 21.30 Brez sledu, nani-
zanka; 22.15 Pokvarjeni Božiček, komedija,

2003 (Billy Bob Thornton); 23.45 Kevin Hill,
nanizanka; 0.30 O.C., nanizanka; 1.15 Pod
nožem lepote, nanizanka.

HTV 1 ■ 8.00 Poročila; 8.10 Moja dra-
ga Klementina, vestern, 1946 (Henry Fon-
da); 10.00 Poročila; 10.10 Hišni ljubljenčki;
10.45 To je Evropa (8); 11.15 Življenje za
druge, dok; 12.00 Poročila; 12.15 TV kole-
dar; 12.30 Brat Ivan Bonifacij Pavletič, dok;
13.25 Duhovni izzivi; 14.00 Naravni svet,
dok; 14.55 Jedilniki izgubljenega časa;
15.15 Romar v Rimu, dok; 16.10 Božični
koncert v Bjelovarju; 17.15 Poročila; 17.30
Skrinja; 18.30 Po lepi naši: Otočac (2); 19.20
Loto; 19.30 Dnevnik; 20.05 Božična čestit-
ka; 20.15 Nanny McPhee - čudežna varuška,
komedija, 2005 (Emma Thompson); 21.55
Poročila; 22.10 Jezusovo rojstvo, mini
serija; 23.50 Polnočnica, prenos iz Siska;
1.30 Karollova božična zgodba, komedija,

HTV 2 ■ 8.00 Program za otroke; 8.30
Mala TV; 9.00 Deček, ki je rešil Božič,
družinski film, 1998 (Andre Bourque); 10.35
Božično mesto, družinski film, 2008 (Nicole
de Boer); 12.00 Izbor športnika leta, pre-
nos; 13.15 KS avtomagazin; 13.45 Obrtnik
partner; 14.20 4 stene; 14.55 Baza Dedka
Mraza; 15.35 Roboti, risani film, 2005;
17.05 Očka v krilu, komedija, 1993 (Robin
Williams); 19.05 Risani film; 19.30 Božična
glasba; 20.00 Tiha noč v Vukovarju, posne-
tek koncerta; 21.15 Skrivnosti umetnin,
dok; 22.10 Uročena Ella, fantazijski film,
2004 (Anne Hathaway); 23.45 Božič na
Dunaju, posnetek koncerta; 1.00 Glasbeni
program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.15 Otroški program;
9.40 Božičkov jelen, komedija, 2005 (Ma-
rio Adorf); 11.00 Pujsek Babe, komedija,
1995 (James Cromwell); 12.25 102 dalma-
tinca, komedija, 2000 (Glenn Close); 14.00
Odplaknjeni gizdalin, animirani film, 2006;
15.15 Uročena Ella, komedija, 2004 (Anne
Hathaway); 16.40 Kako se znebiti fanta v 10
dneh, komedija, 2003 (Kate Hudson); 18.30
7 palčkov: Moški sami v gozdu, komedi-
ja, 2003 (Otto Waalkes); 20.00 Čas v sliki;
20.15 Alvin in veverički, komedija, 2007
(Jason Lee); 21.40 6 dni, 7 noči, komedija,
1998 (Harrison Ford); 23.15 Dobrodošli v
džungli, akcijski film, 2003 (Seann William
Scott); 0.50 Morilske igre, triler, 2003 (John
Travolta).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05 Luč
v temi, šov; 11.00 Luč v temi, dok; 12.00
Luč v temi, šov; 14.00 Luč v temi, šov;
15.00 Luč v temi, šov; 16.00 Luč v temi,
šov; 18.00 Luč v temi, šov; 19.00 Evange-
ličanska večernica; 19.30 Čas v sliki; 19.45
Odmor, dok. 19.55 Božič na posestvu Aider-
bichl, šov; 22.00 Luč v temi, šov; 23.30
Podolgem in požez, dok. 0.00 Polnočnica,
prenos iz Rima; 1.55 Beau Brummel, pusto-
lovski film, 1954 (Stewart Granger).

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Božično drevo,
anim. film; 10.05 Janos Vitez, anim. film;
11.30 In sedaj Buday; 12.01 Poročila; 12.01
Poročila. Vreme; 12.05 Božič v Parlamentu;
13.00 Koncert skupine Kormor; 14.25 Nori
božič, am. druž. film; 16.00 Beethoven,
druž. film; 17.25 Gastroangel; 18.20 Matu-
la kalandpark, madž. film; 19.30 Dnevnik.
Šport. Vreme; 20.00 Sissi I, kopr. film;
21.40 Čarobna piščal, operni film; 0.00 Pre-
nos polnočnice.;

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Za otroke in
mlade 09.50 Kako je bilo?; 12.01 Mejniki
v svetu - Sandor Marai; 12.55 Jaz ne bi
imel domovine?; 13.10 Božični Dnevnik;
13.35 Po Lisztovih stopinjah, am. film;
14.30 Anno; 15.00 Adventni koncert Adrien
Szekeres; 15.45 Slepar, kopr. kom; 17.30
Risanka; 17.55 Kaj je kaj?; 18.20 Risanke;
19.10 Grad Hohenstein, nem. nad; 20.00
Poročila. Vreme. Šport; 20.30 Koncert sku-
pine Il Divo; 21.30 Nori božič, am. druž.
film; 23.55 Koncert Kristofa Baratija.;

SPORTKLUB ■ 8.55 Košarka, Evroliga:
Vrhunci kroga, ponovitev; 9.45 Smueanje,
World Alpine Rockfest: Trentino - Italija;
11.20 Nogomet, Španski pokal - 1/16 fina-
la: Barcelona - Hospitalet, ponovitev; 13.45
Nogomet, Škotska liga: St: Mirren - Ran-
gers, v živo; 15.45 Nogomet, Španski pokal
- 1/16 finala: Real Madrid - Ponferradina;
17.35 Košarka, Evroliga Partizan - EA Milano;
19.15 Nogomet, Škotska liga: Dundee UTD -
Hibernians, prvič; 21.05 Nogomet, Premier
liga: Pregled kroga, prvie; 22.00 Nogomet,
Svetovno klubsko prvenstvo: Al Sadd - Bar-
celona, prvič; 23.45 Nogomet, Magazinska
oddaja: Premier League World, prvie; 0.15
Košarka, Evroliga: Union Olimpija - Unics
Kazan; 1.55 Nogomet, Španski pokal - 1/16
finala: Sevilla - San Roque.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Košarka, Evro-
liga: Cantu Fenerbahce; 10.00 Telemarke-
ting; 11.00 Košarka, Evroliga: Bilbao Caja
Laboral; 12.45 Nogomet, Premier liga: Tot-
tenham Chelsea; 14.30 Nogomet, škotska
liga: Dundee Hibernian; 16.30 Košarka,
Evroliga: Nancy Olympiacos; 18.15 Nogo-
met, škotska liga: St Mirren Rangers; 20.00
Košarka, ruska liga: Nizhniy Novograd Spar-
tak SPB; 21.30 Nogomet, Premier liga:
Wigan Liverpool; 23.15 Hokej, KHL: AK
Bars Amur.

ŠPORT TV 1 ■ 8.30 Nogomet. Serie
A: Vrhunci 1. kroga, pon; 10.00 Nogomet.
Primera Division: Sevilla - Real Madrid, pon;
12.30 Nogomet. Ligue 1: Nancy - Olympi-
que Marseille, pon; 15.00 Ameriški nogo-
met. NFL Game Day: Vrhunci 15. dneva,
pon; 15.30 Magazin. Odštevanje do Londo-
na: 100. oddaja; 16.00 Nogomet. Nemški
pokal: Bochum - Bayern, pon; 18.00 Košar-
ka. NBA: Pregled sezone 2010-11; 19.00
Ameriški nogomet. NFL, prenos; 22.15
Borilni športi. XFC: 15. del, pon; 23.00
Poker. Poker Stars, MDC1: Tretji del.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Serie
A: Udinese - Juventus, pon; 10.30 Avto-
moto šport. Motor World: 238. oddaja,
pon; 11.00 Magazin. Parašport: 17. odda-
ja, pon; 11.30 Ekstremni športi. Ticket to
ride: 2. oddaja: Burton New Zealand Open,
pon; 12.00 Nogomet. Global Football: 281.
oddaja, pon; 13.00 Rokomet. IHF SP za
ženske 2011: Polfinale: Francija - Danska,
pon; 15.30 Hokej na ledu. Euro challen-
ge: Slovenija - Rusija, pon; 18.00 Magazin.
Življenja nogometašev: 15. oddaja; 18.30
Košarka. ABA liga: Krka - Laško, pon; 20.30
Magazin. Parašport: 17. oddaja, pon; 21.00
Nogomet. Serie A: Inter - Lecce, pon; 23.00
Nogomet. Nemški pokal: Hertha - Kaiser-
slautern, pon.

(vps 8.30)
9.20 Tinček, risanka
9.30 Šport špas, 7/7 (vps 9.25)
10.00 Evangeličansko božično
bogoslužje, prenos iz Ljubljane
(vps 10.00)

11.55 Urbi et orbi: Papeževa božična
poslanica mestu in svetu, prenos
iz Rima (vps 11.55)
12.35 Zvočnost slovenske duše: Pozimi

(vps 12.35)
13.00 Prvi dnevnik, vreme, šport
13.25 Boš videl, kaj dela Dolen'c,

film (vps 15.10)
16.35 Prvi in drugi (vps 16.35)
17.00 Poročila ob petih, vreme, šport
17.15 Najdenček, mladinski igrani film
(vps 17.15)

angleška humoristična nadaljevanka,
2009 (vps 21.40)
22.45 Poročila, šport, vreme
23.10 Ars 360 (vps 23.10)
23.25 Krivica, angleška mini-serija, 2010,
2/2 (vps 23.25)
1.00 Dnevnik, pon. (vps 1.05)
1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji

8.10 Skozi čas
8.20 Globus (vps 8.15)
8.50 Univerza (vps 8.45)
9.10 Turbulenca: Cilji (vps 9.10)
9.40 Ave Maria, Panis Angelicus (vps 9.45)
9.55 Hrestač - Božična zgodba, veliki
pas de deux, plešeta Ana Klašnja in
Anton Bogov (vps 9.55)
10.10 Prisluhnimo tišini (vps 10.10)
10.35 Prijateljica, norveški film za otroke,

2009 (vps 10.40)
11.55 Ljudje in zemlja (vps 12.00)
13.00 Gospa pisateljica, portret Mimi
Malenšek, dokumentarna oddaja
(vps 13.05)

Rozinteatra in KUD-a F. Prešeren (vps 15.45)
17.00 Andrea Bocelli in David Foster:

angleška nadaljevanka, 2010, 3/3
(vps 18.30)
19.20 Pri Pearsonovih (II.), ameriška
humoristična nanizanka, 2008, 12/12
(vps 19.20)
19.50 Žrebanje Lota (vps 19.50)

Steve Finch obožuje božične^prazni-
ke. Z njimi je prav obseden. Čeprav
gre njegovi ženi Kelly, hčeri Madison
in sinu Carterju vse skupaj pošteno
na živce, so vseeno pripravljeni trpe-
ti očetovo nenavadno obsedenost.
Toda letošnji božič bo kljub vsemu
drugačen. V sosesko se namreč pre-
seli prodajalec avtomobilov Buddy
Hall, ki je tako kot Steve odločen, da
bo postal lokalni kralj božiča ...

Moj moj, otroški program
Diego in prijatelji: Božična piščal
Profesor Baltazar, risana serija
Čarobni vrtiljak
Beyblade: Nova generacija
TV Čira čara
Živalski fenomeni
Beverly Hills 90210, 21. del
ameriške nanizanke
Razočarane gospodinje, 2. del
ameriške nanizanke
Dobra mačka, 4. del nanizanke
Dobra mačka, 5. del nanizanke
Božično darilo, ameriška drama,
2009 (Dean Cain)

Kuharski mojster, resničnostna serija
Kamera teče, ameriška
dokumentarna serija
Božiček 3, ameriška komedija, 2006
(Tim Allen)

Bitka za božič, ameriška komedija,
2006 (Danny DeVito)
Beseda za besedo, ameriška drama,
2005 (Richard Gere)

23.35 t Srečnež, ameriška komedija, 2007
(Eric Bana)
1.55 24UR, pon
2.55 Nočna ptica

Will Chaney dela kot napovedovalec
vremena na eni izmed newyorških
televizij. Odkar se je ločil od žene, ga
sin obiskuje le ob praznikih, Will pa
ponj prihaja na letališče. Podobno se
dogaja tudi Jane West. Tudi ona je lo-
čena in svojo hčer pogosto spremlja
na letališče. Will in Jane se spoznata
in ugotovita, da imata marsikaj sku-
pnega. A sprva sta oba zelo negotova
in se ne upata zbližati.

angleške nanizanke
8.50 Zoey 101, 10. del ameriške nanizanke
9.15 Zgodba o Kristusovem rojstvu,

ameriška drama, 2006
11.00 ŠKL, mladinska oddaja
11.55 Družina za umret, 22. del ameriške

humoristične nanizanke
12.25 Zoey 101, 10. del ameriške nanizanke
12.50 Nori božič, ameriška komedija, 1996
14.25 Merlinove pustolovščine, 5. del

komedija, 1998 (Ben Stiller)
0.05 Državna varnost, ameriška
komedija, 2003 (Steve Zahn)
1.35 Nočna ptica

Fliper, mladinska serija, 20. del
Smallville, nadaljevanka, 19. del
Britanski top model, resničnostni
šov, pon., 2. del

Britanski top model, pon., 3. del
Britanski top model, pon., 4. del
Umazani ples, resničnostni šov,
4. del

Božiček išče ženo, ameriška
družinska komedija, 2004
Gordon Ramsay: Kuhamo skupaj,

Najslastnejši božič Gordona
Ramsayja, resničnostni šov, 2. del
VIP-magazin, razvedrilna oddaja,
16. del

Wipeout, pon., 20. del
Pisarna, pon., 5. del
Sprejem in oddaja, kanadska
romantična komedija, 2003

21.45 t Odvetniki, serija, 13. del
22.50 Zadoščenje, akcijska nanizanka,
11. del

23.45 Kevin s severa, kanadsko-britanska
komedija, 2001
1.35 VIP magazin, pon., 16. del
2.15 VIP Nočna izmena, 315. del.

TV Maribor ■ 7.00 Video strani; 7.45
Miš maš, oddaja VTV; 8.25 Sneguljčica,
lutkovna predstava; 9.05 Slovenski utrin-
ki; 9.35 Na vrtu; 10.00 Evangeličansko
božično bogoslužje, prenos; 11.00 Novi-
ce TV Maribor; 11.10 Božična kuharska
oddaja z Nigello Lawson; 11.40 O živalih
in ljudeh; 11.55 Urbi et orbi, Papeževa
božična poslanica mestu in svetu, prenos
iz Rima; 12.35 Sledi žive jaslice, pon; 13.00
Poročila TVS; 13.30 Muraraba, oddaja TV
AS; 14.00 Utrip Ormoža; 14.50 Sledi Karel
Pečko; 15.20 Spoznajmose.com, svetovalna
oddaja; 16.10 Ljudje in zemlja, oddaja TV
Maribor; 17.00 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem; 18.00 Preglednik TV Maribor;
18.30 Posebna ponudba, potrošniška odda-
ja; 18.50 Skozi čas; 19.00 Informativni pro-
gram TVS; 20.00 Ruth 246, , dokumentarni
film; 21.15 TV Miniature; 21.30 Preglednik
TV Maribor, pon; 21.55 Michael Vaillant,
film; 23.35 Božični koncert Mariborske fil-
harmonije, pon; 1.25 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Duhovna
misel; 8.15 Lisjak Zvitorepec - Zgodbe za
velike in male otroke; 8.30 TV prodajno
okno; 9.00 Utrip tedna: Kronika; 9.30 TV
prodajno okno; 10.00 Veliko platno; 11.00
TV prodajno okno; 11.30 Modro; 12.00 Z
Mojco po domače; 13.00 Preparty; 13.30
Kuharski studio: Kuhamo s stročnicami;
14.00 Kuhinjica; 15.00 Stand up: Brez dlake
na jeziku - O hišnih ljubljenčkih; 16.00 TV
prodajno okno; 16.30 Monitor; 17.00 Živa
plus; 18.00 Utrip tedna: Kronika; 18.30
Štiri tačke; 19.00 Videomix; 20.00 Stand
up: Brez dlake na jeziku - O praznikih,
humoristična oddaja; 21.00 Nešteto ralo-
gov za življenje, dobrodelni koncert; 23.30
Duhovna misel; 23.45 Živa plus; 0.45 Veliko
platno; 1.45 Bizarno aktualno; 2.00 Utrip
tedna: Kronika; 2.30 RTS Portal.;

NET TV ■ 7.30 TV prodaja; 8.00 Božično
jutro z risankami; 11.00 Hrana in vino,
pon; 12.00 Kolorado, ameriški vestern,
1940 (Roy Rogers); 13.00 TV Market; 15.00
Narava zdravi, pon; 16.30 Božična pesem,
pon; 18.00 Studio 5, pon; 19.00 Nedeljski
večer z risankami; 20.00 Govorica jezi-
kov, 5. del; 20.55 Emmetova sled, krimi-
nalna drama, 2002 (Scott Wolf); 22.40
Bau-Bau, oddaja o največjih filmskih
napakah; 23.25 Vožnja, akcijska komedi-
ja, 1997 (Mark Dacascos); 1.25 Svetov-
na TV enciklopedija, pon; 2.25 Govorica
jezikov, pon; 3.20 Lovci na glave, pon.

BK TV ■ 7.00 Glasbene minute; 8.00
Kaktus top 8; 9.00 Oblikuj z nami; 9.30
Smeško; 10.00 ŠKL; 11.00 Mladinski Štru-
deljček; 11.30 Modro; 12.00 Hrana in vino;
13.00 Občinski informator 86/87; 14.00
Dravska dolina poje, ŽPZ Društva upokojen-
cev Vuzenica; 15.00 Brglezov Koledar 2012
- zabavno glasbeni koncert; 17.00 Report;
18.00 Polka in majolka; 19.00 Hrana in
vino; 20.00 Izpod klobuka; 21.00 Lokalno:
Koncert ansambla Veritas z gosti; 22.30
Občinski informator 87; 23.00 Glasbene
minute; 0.00 Nočni program.;

VTV ■ 9.00 Miš maš: Okrasimo svoj dom;
9.40 Božičkov Božič, sinhronizirani risani
film; 10.30 1984. VTV magazin; 10.45 Kul-
tura; 10.50 Športni torek; 10.55 Vabimo
k ogledu; 11.00 Župan z vami, pogovor;
12.00 Naj viža, pon; 13.15 Praznična video-
voščila; 13.45 Hrana in vino; 14.35 Koncert
ansambla Spev, posnetek koncerta (1. in
2. del); 16.30 Videostrani, obvestila; 18.05
Mojca in medvedek Jaka: Kdo dela bee ee
ee?; 18.45 Zvezdica zaspanka, lutkovna
predstava; 19.15 Janezek in srebrne drsal-
ke, risani film; 20.05 Pop corn, glasbena
oddaja: David Grom; 21.05 Nocoj je ena
lepa noč, koncert vokalne skupine Vodom-
ke; 21.50 Praznični pogovor: s patri mino-
riti v Olimju; 22.50 Popotniške razglednice:
Nova Zelandija in Fiji; 23.45 Koncert dal-
matinske klape Pivači KUDa Cambi; 1.10
Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informa-
tivni kažipot; 9.00 Otroški direndaj; 9.30
ŠKL, mladinska oddaja; 10.30 Hrana in
vino; 11.30 PNVO: Art music; 11.45 Iz
našega studia: Radgonski ekran; 12.30
Mozaik; 12.45 Mozaik; 13.00 Sreda v sredo;
13.40 Stube: domače; 14.40 Stube: tuje;
15.40 Pomurski tednik; 16.20 Aktualno,
pon; 17.10 Tedenski pregled Ptujske kro-
nike; 17.40 Spoznavajmo Korziko - 4. del,
popotniški film; 18.15 Dobrodelni koncert
MO Murska Sobota; 19.45 11. Miklavžev
koncert Anite Kralj; 22.45 Polka in majolka;
23.45 Pomurski informativni kažipot.;

Teden ob Muri, informativna oddaja; 9.35
Pregled dogodkov - ponedeljek; 10.15 Pre-
gled dogodkov torek; 11.00 Pregled dogod-
kov - sreda; 11.40 Pregled dogodkov - četr-
tek; 12.25 Pregled dogodkov petek; 13.00
Ujemi sanje; 14.00 Pom-info.;

POP BRIO ■ 6.35 Glasbeni mozaik; 9.50
Brez sledu, nanizanka; 10.35 Zakon in red:

Zločinski naklep, nanizanka; 11.20 Pregon,
nanizanka; 12.05 Srčni kirurgi, nanizan-
ka; 12.50 Odvetnik z ulice, nanizanka;
13.40 Urgenca, nanizanka; 14.25 Pokvarje-
ni Božiček, komedija, 2003; 15.55 Odvetnik
z ulice, nanizanka; 16.45 O.C., nanizanka;
17.30 Kevin Hill, nanizanka; 18.15 Srčni
kirurgi, nanizanka; 19.00 Glasbeni mozaik;
20.00 Zakon in red: Zločinski naklep, nani-
zanka; 20.45 Pregon, nanizanka; 21.30 Brez
sledu, nanizanka; 22.15 Pod nožem lepote,
nanizanka; 23.05 O.C., nanizanka; 23.50
Kevin Hill, nanizanka; 0.35 Urgenca, nani-
zanka; 1.20 Urgenca, nanizanka.

HTV 1 ■ 7.30 Mala TV; 8.00 Poročila;
8.15 Program za otroke; 10.00 Božična
maša, prenos iz Zagreba; 11.35 Poročila;
11.55 Urbi et orbi, prenos iz Vatikana;
12.30 Božični koncert; 13.45 Sadovi zemlje;
14.30 Split - morje; 15.00 Mir in dobrota;
15.35 Zgodba o Salomonu (1), serija; 17.00
Poročila; 17.15 Vrtnarica; 17.50 Poj mojo
pesem, glasbeni show; 19.15 Loto; 19.30
Dnevnik; 20.05 Počitnice, romantična
komedija, 2006 (Cameron Diaz); 22.25 Trta,
serija; 23.20 Poročila; 23.40 Hollandov
opus, drama, 1995 (Richard Dreyfuss); 1.55
Ponovitve.;

HTV 2 ■ 8.10 Božič v Lepoglavi; 9.15
Čudovito življenje, drama, 1945 (James
Stewart); 11.25 Igor, risani film, 2008;
12.50 Asterix na olimpijskih igrah, kome-
dija, 2008 (Gerard Depardieu); 14.45 Nori
božič, komedija, 1997 (Arnold Schwarze-
negger); 16.20 Nanny McPhee - čudežna
varuška, komedija, 2005; 18.00 Čudovita
trgovina gospoda Magoriuma, družinski
film, 2007 (Natalie Portman); 19.30 Božična
glasba; 20.00 Vip-net božični koncert,
posnetek; 21.05 Andrea Bocelli in David
Foster, posnetek koncerta; 22.05 Jezus
Kristus - superzvezda, glasbeni film, 1973
(Ted Neely); 23.55 Marko Tolja, posnetek
koncerta; 0.45 Brat Ivan Bonifacij Pavletič,
dok; 1.40 Pokliči 112, dok.

AVSTRIJA 1 ■ 7.55 Labodja princesa
in skrivnostni grad, animirani film, 1997;
9.00 Špicparkeljc, pravljica; 10.20 Mary
Poppins, komedija, 1964 (Julie Andrews);
12.35 Športni pregled; 13.10 Simpsonovi,
serija; 13.35 Tarzan, risani film, 1999; 14.55
Alvin in veverički, komedija, 2007; 16.20
Garfield, serija; 16.45 Garfield, komedi-
ja, 2004 (Breckin Meyer); 18.00 Športni
pregled; 19.00 Dva moža in pol, serija;
19.25 Dva moža in pol, serija; 20.00 Čas v
sliki; 20.15 Vse moje bivše, komedija, 2009
(Matthew McConaughey); 21.45 Čas v sliki;
21.55 Ugrabljena, akcijski film, 2008 (Liam
Neeson); 23.20 Agent na begu, triler, 2006
(Michael Douglas); 1.00 Vse moje bivše,
komedija, 2009.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Podaj mi roko, moje življenje, drama,
1955 (Oskar Werner); 10.45 Katoličanska
božična maša, prenos; 12.00 Božični blago-
slov papeža Benedikta XVI., prenos; 12.35
Pogledi s strani; 13.00 Čas v sliki; 13.10
Dvanajst deklet in en moški, domovin-
ski film, 1959 (Toni Sailer); 14.40 Sissi:
usodna leta cesarice, drama, 1957 (Romy
Schneider); 17.05 Policisti iz Rosenheima,
serija; 17.50 Poštna loterija; 18.25 Podobe
Avstrije; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30
Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15
Štiri ženske, drama, 2011 (Eleonore Weis-
gerber); 23.20 Čas v sliki; 23.30 Komisar
LaBrea, kriminalka, 2010 (Francis Fulton-
Smith); 1.00 Morilska igra, kriminalka, 2006
(Ruth Drexel).

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Za otroke
in mlade; 10.30 Verski program; 12.01
Papeževa božična poslanica in blagoslov -
Urbi et Orbi; 12.35 Poročila. Vreme. Šport;
12.40 Risanka; 12.55 Koncert skupine Kor-
mor; 14.30 Szegeny gazdagok, madž. film;
16.00 Baby Rex - mali komisar, nem. krimi.
film; 17.35 Bistvo; 18.35 Praznični Luxor
show, Loto in Joker; 19.30 Dnevnik. Šport.
Vreme; 20.00 Sissi II, kopr. film; 21.45 Egi
madar, madž. film; 23.00 Jezus, 1. del am.
drame.

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Verski pro-
gram; 12.01 Papeževa božična poslanica
in blagoslov - Urbi et Orbi; 12.35 Čarobna
piščal, operni film; 14.50 Beethoven, druž.
film; 16.10 Sissi I, kopr. film; 17.50 Narava;
18.20 Kaj je kaj; 18.45 Risanke; 19.05 Grad
Hohenstein, nem. nad; 20.00 Poročila. Vre-
me. Šport; 20.25 Giuseppe Moscati, it. film;
22.10 Prekletstvo 2., madž. nad; 22.35 Sze-
geny gazdagok, madž. film; 0.10 Koncert
skupine Kormoran.;

SPORTKLUB ■ 9.35 Nogomet, Svetov-
no klubsko prvenstvo: Al Sadd - Barcelona,
ponovitev; 11.25 Košarka, Evroliga: Anado-
lu Efes - Real Madrid; 13.10 Nogomet, Škot-
ska liga: Dundee UTD - Hibernians, ponovi-
tev; 15.30 Nogomet, Škotska liga: St: Mir-
ren - Rangers, ponovitev; 17.20 Nogomet,
Premier liga: Pregled kroga, ponovitev;

18.15 Nogomet, Svetovno klubsko prven-
stvo: Finale, prvie; 20.00 Magazinska odda-
ja: Mobil 1 The Grid Božiena oddaja - 1: del,
Svetovno klubsko prvenstvo: Finale, prvie;
20.30 Magazinska oddaja: Trans World
Sport, prvie; 21.25 Magazinska oddaja:
Futbol Mundial, prvie; 21.55 Magazinska
oddaja: Mobil 1 The Grid Božiena odda-
ja - 2: del, prvie; 22.25 Nogomet, Premier
liga: Tottenham - Chelsea; 0.15 Košar-
ka, Evroliga: Vrhunci kroga; 1.05 Košarka,
Ruska liga: Nizhniy Novgorod - Spartak St:
Petersburg.

SPORTKLUB+ ■ 7.30 Nogomet, škot-
ska liga: Dundee Hibernian; 9.15 Nogomet,
Premier liga: Manchester City Stoke; 11.00
Telemarketing; 11.30 Košarka, Evroliga:
Magazin; 12.00 Košarka, Evroliga: Partizan
Armani; 13.45 Košarka, Evroliga: Pregled
kroga; 14.30 Nogomet, Copa del Rey: Atle-
tico Madrid Albacete; 16.15 Nogomet, Pre-
mier liga: Aston Villa Arsenal; 18.00 Nogo-
met, Copa del Rey: Rayo Vallecano Racing
Santander; 19.45 Hokej, KHL: AK Bars Amur;
21.30 Nogomet, Copa del Rey: Villarreal
Mirandes; 23.15 Nogomet, škotska liga: St
Mirren Rangers.

ŠPORT TV 1 ■ 8.30 Ameriški nogomet.
NFL Game Day: Vrhunci 15. dneva, pon;
9.00 Nogomet. Rad igram nogomet: 6.
oddaja, pon; 10.00 Nogomet. Primera Divi-
sion: Valencia - Malaga, pon; 12.30 Nogo-
met. Ligue 1: St. Etienne - PSG, pon; 15.00
Nogomet. Nemški pokal: Hertha - Kaiser-
slautern, pon; 17.00 Košarka. NBA: Pregled
sezone 2010-11, pon; 18.00 Košarka. NBA:
New York - Boston, prenos; 20.30 Košarka.
NBA: Dallas - Miami, prenos; 23.00 Borilni
športi. XFC: 15. del, pon; 23.30 Borilni špor-
ti. XFC: 16. del, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Ligue
1: Nancy - Olympique Marseille, pon; 10.30
Nogomet. Serie A: Cagliari - Milan, pon;
13.00 Rokomet. IHF SP za ženske 2011: Pol-
finale: Norveška - Španija, pon; 15.30 Nogo-
met. Ligue 1: St. Etienne - PSG, pon; 17.30
Ekstremni športi. Ticket to ride: 2. oddaja:
Burton New Zealand Open, pon; 17.55
Košarka. ABA liga: Budučnost - Olimpija,
prenos; 19.55 Košarka. ABA liga: Partizan
- Crvena Zvezda, prenos; 22.00 Ekstremni
športi. World of Free Sports: 201. oddaja:
adidas Sickline Kayak Extreme WC 2011,
pon; 22.30 Avtomoto šport. Motor World:
238. oddaja, pon; 23.00 Nogomet. Nemški
pokal: Bochum - Bayern, pon.

Okupatorjeva zverinstva pa so
v demografsko že tako zdeset-
kani Srbiji, ki je v prvi svetovni
vojni izgubila več kot četrti-
no celotnega prebivalstva, za-
netila državljansko vojno med
republikancem Titom in mo-
narhistom Dragoljubom Mi-
hailovičem. Vzdušje na njunih
dveh srečanjih septembra in
oktobra 1941 ni kazalo na ka-
snejše medsebojne sovražno-
sti, ki so kmalu postale hujše
kot sovražnosti proti nacistom
in njihovim tujim in domačim
zaveznikom.

Tito in njegov režim sta vse o
razpada Jugoslavije v domači in
tuji javnosti ustvarjala in vzdr-
ževala predstavo o tem, da je za
državljansko vojno odgovorna
izključno četniška stran, jugo-
slovanski komunisti pa naj bi
bili storili vse, da ne bi prišlo do
razdora. Kako daleč od resnice
je to bilo, je v nekem internem
pogovoru spomladi 1966 poja-
snil Tito sam: K Draži Mihailo-
viču smo morali na pogovore
zato, ker takrat situacija z Rusi
ni bila jasna. Zahtevali so, da se
mi z njimi nekako združimo.

Medsebojne sovražnosti v
boju za oblast so komandanti
nasprotnih strani prenašali na
navadne borce v svojih enotah.
Tako je Tito 7. januarja 1943,
na srbski pravoslavni božič, v
zahodni Bosni, kjer je govoril
trem svojim udarnim briga-
dam, javno pohvalil vse tiste
svoje pristaše, katerim "roka ni
zadrhtela, niti ko je bilo treba
obračunati z lastnim očetom,
če je ta vstopil v izdajalske če-
tniške vrste".

Ko je v državi in svetu širil
vesti o tem, da se Mihailovič
bori na strani Nemcev, je Tito
svojim podrejenim pošiljal
ukaze: Pošljite vesti o sodelova-
nju četnikov in okupatorjev in
vse druge propagandne stvari.

Knjiga Beograjčana Pera
Simica Tito - skrivnost stoletja
je izšla pri založbi Orbis.
Priložen ji je dodatek
z najnovejšimi odkritji,
do katerih je avtor prišel pri
pripravi nemške izdaje knjige.
080 20 14, www.orbis.si

O tej vojni, v kateri se je Tito
"vsak dan obril", je bilo napi-
sanih na tisoče knjig, toda neki
pomemben dokument, ki so ga
našli v arhivih Titove tajne po-
licije, oddelka za zaščito naroda
(Ozna), so leta in leta skrivali
pod preprogo. Bil je na slabem
glasu, češ da je zlonamerno in-
toniran, zato so se ga kronisti
vojnih dogodkov otepali kot
kuge, čeprav gre za enega naj-
bolj avtentičnih, nepristranskih
pričevanj o vojnih dogajanjih v
Jugoslaviji.

V tem dokumentu, ki nosi
naslov Dejstva, ki niso bila za
širšo javnost, govorijo pa o delu
KP, je natančno pojasnjeno,
kako je vodstvo KPJ med vojno
spretno prikrivalo svoj glavni
vojni cilj s tem, da je govorilo
samo o "nujnosti boja za osvo-
boditev izpod okupatorja". Med
drugim piše: Predvsem na za-
četku se je pravi iniciator in or-
ganizator borbe (KPJ) skrival,
ker je bilo vsem dobro znano,
kakšna je mentaliteta naših
ljudi, ki nadvse ljubijo svojo do-
movino, ki so globoko poveza-
ni s kraljevsko dinastijo in ki so
se komunistov bali kot kuge, v
prepričanju, da jim bodo vzeli
vse razen golega življenja.

Prav tako se ni smelo dreza-
ti v jugoslovansko vlado v Lon-
donu. Podobno je glede cerkve
in Boga. Leta 1941 ni smel nihče
izustiti niti besede proti religiji.
Pri kosilu v kmečkih hišah so se
morali pokrižati in moliti tudi
člani KP. Seveda je to bilo samo
zato, da ne bi odbili in prestra-
šili ljudskih množic. Ko pa se
bo nanje že močno vplivalo, bo
lažje.

V začetku leta 1943, ko so
ugibanja o izkrcanju zahodnih
zaveznikov ob jugoslovanski
obali Jadranskega morja dose-
gla vrhunec, je voditelj jugoslo-
vanskih komunistov izpisal eno
najbolj kontroverznih strani
druge svetovne vojne na bal-
kanskem bojišču.

V strahu, da bo prihod zaho-
dnih zaveznikov v Jugoslavi-
jo pred Sovjeti okrepil gibanje
Dragoljuba Mihailovica in s

tem ogrozil uresničitev osnov-
nega vojnega cilja KPJ, komu-
nističnega prevzema oblasti, je
Tito nenadoma pričel pogajanja
s Hitlerjevimi vojaškimi odpo-
slanci v okupirani Jugoslaviji.

Kako zelo je bila ta operaci-
ja občutljiva, kaže tudi to, da je
Tito v delegacijo za pogajanja z
nacisti določil najbolj zaneslji-
ve ljudi. Nalogo je zaupal članu
partijskega politbiroja Milovanu
Dilasu, komandantu Prve prole-
tarske divizije Konstantinu Koči
Popovicu in svojemu najzane-
sljivejšemu obveščevalcu Vla-
dimirju Velebitu.

Po uspešnih dogovorih o
izmenjavi ujetnikov, kar je
njegovo poveljstvo z Nemci ure-
sničilo na ozemlju Neodvisne
države hrvatske (NDH) že v za-
četku septembra 1942, je šel Tito
tokrat še korak dlje. Poleg nada-
ljevanja izmenjave ujetnikov
je nemškim pooblaščencem v
NDH ponudil zavezništvo pred-
vsem pri uničenju skupnega so-
vražnika, četniškega gibanja, ki
ga je vodil Dragoljub Mihailovic.

Na pogajanjih, ki so pote-
kali 11. marca 1943 v Gornjem
Vakufu, je Tito Hitlerjevemu
generalu Benignusu Dippoldu,
komandntu 717. nemške divi-
zije, predočil pisni dokument:
Poveljstvo NOVJ (Narodnoo-
svobodilne vojske Jugoslavi-
je) smatra: da glede na situacijo
ni nobenega razloga za to, da bi
nemški Wehrmacht vodil voja-
ške akcije proti NOVJ, glede na
nasprotnika in interese obeh
strani. V obojestranskem inte-
resu bi bilo, če bi bile sovražno-
sti prekinjene. V zvezi s tem bi
morali nemško poveljstvo in
ta delegacija precizirati svoje
predloge o morebitni zoni ter
smeri gospodarskih ali drugih
interesov. NOVJ smatra četni-
ke za glavne sovražnike. V času
trajanja pogajanj predlagamo
prenehanje vojaških aktivnosti
med nemškimi četami in NOVJ.

(Dokument je napisan v
nemščini in natipkan na pisal-
nem stroju. V zgornjem desnem
kotu piše, da je nastal v Gornjem
Vakufu 11. marca 1943, v spo-
dnjem desnem kotu pa so ga
lastnoročno podpisali vsi trije
Titovi pogajalci.)

Po nerodnosti je padel, seveda, kaj pa drugega. V svojem domu še
nikdar ni padel, zdaj pa se mu je to zgodilo. Izpod prhe je nepre-
vidno stopil na spolzka tla kopalnice. Tisoč in tisočkrat poprej je
napravil enake gibe pa nič, zdaj pa je levo stopalo izgubilo oporo,
poskušal se je ujeti z rokami, a je le zagrabil praznino. Treščil je
z zadnjim delom telesa po tleh, slišal škrk, ki so ga napravile zlo-
mljene kosti, potem pa od bolečine skoraj izgubil zavest. Pa je
kljub vsemu imel srečo: z glavo je za dlako zgrešil radiator ob steni
in levo rame, ki je tudi nastradalo, je ostalo celo. Druga sreča pa
je bila, da je njegovo stokanje in klicanje na pomoč ni se mogel
premakniti, tako ga je bolelo slišala soseda, ko je šla po hodniku
mimo vrat njegovega stanovanja. Ker je imela ključ od vrat, tako
kot je on imel od njihovih, je lahko vstopila in mu pomagala.

V življenju je že padal in bil tudi polomljen, pa so se mu kosti za-
celile in je bilo vse isto kot prej. Seveda, tisto so bila druga leta, zdaj
v teh pa zlom kolka ni noben hec. Dva meseca je preležal v bolnišni-
ci in še vedno je opazno šepal, pa je bilo že več kot pol leta mimo.

Desna noga je za malenkost krajša, a se bo sčasoma vse izrav-
nalo, mu je rekel zdravnik, ko so ga odpustili domov. Enkrat boste
še plesali, Ivo!

Seveda, enkrat in sčasoma, če bo šlo vse po sreči. Če bo šlo na
bolje. Ne, ni bil več isti, ko je prišel iz bolnišnice, to je čutil v vsem
telesu, ne samo v nogah. Šibkost v rokah in plečih ga ni zapustila,
in bolečine, ki jih zdravniki niso znali pojasniti, so se mu usedle v
vse kosti. In ne samo to: dva prsta, ki mu jih je nekoč, še kot dvajse-
tletniku na gradbišču ceste oddrobila skala, sta ga včasih presneto
bolela, da se je ponoči zbujal zaradi bolečin.

Kako lahko nekaj boli, česar nimaš, ha? se je spraševal. Si
morda to le izmišlja? Starec je, stari ljudje si pa marsikaj domišlja-
jo, to je vedel. In še, da mu ljudje, ko jim vse to pripoveduje, ne ver-
jamejo. Zato je o tem raje molčal. Ampak glavo je imel še jasno in
celo, in nič pameti ga še ni zapustilo, zato se ni vznemirjal. Ni bil
šolan človek, v njegovi mladosti za to ni bilo priložnosti, a ni bil
neumen. Marsikaj mu je bilo jasno, tudi to, da je zdaj star in sam.

Zdaj si starec, si je rekel, in starcem je mesto med starci. Bodi
pameten in poslušaj druge!

Iz bolnišnice se je vrnil v stanovanje v bloku. Hoja v četrto
nadstropje, brez dvigala, ga je utrujala. Od ženine smrti je bil na-
vajen skrbeti sam zase, samota ga ni skrbela. V bolnišnici se mu je
kost zarasla, a na nek način je postajal bolan. Vsaki dan je bil bolj
nemiren in čutil je, da se ne bo mogel pobrati, če ne odide stran,
izven bolnišničnih zidov. Saj, skrbeli so zanj, osebje je bilo do njega
prijazno, trikrat na dan je jedel kuhano in lahko bi si privoščil še
več, težav s tekom ni imel, a je le silil domov. Tam ga je sicer čakalo
prazno stanovanje, vendar je bilo vse drugače; bil je njegov dom.

Zakaj hočeš ven? se mu je čudil sin. Zakaj? Ostani v bolnici še
nekaj časa, vsaj do pomladi! Doma zate ne bo skrbel noben ...

Mirko, ti ne razumeš, če bom še nekaj časa moral preležati med
temi stenami, bom umrl, je odgovarjal sinu. Moram ven, zbolel
bom še za kaj hujšega ...

Le domišljaš si, oče! Tu zate skrbijo, nič se ti ne more zgoditi,
kot v hotelu si, je sin vztrajal pri svojem.

Mirko, njegov sin, je živel z družino v glavnem mestu, preda-
leč, da bi mu lahko bil pri roki, če bi oče potreboval hitro pomoč.
Pa še zaposlen je bil, pogosto zdoma, na službenih poteh, zaradi
tega ni mogel vedno kar takoj skočiti v avto in priteči k njemu tja
dol na Primorsko.

Mirko ga takrat ni prepričal, a v nekaj zimskih mesecih, je
starec ugotovil, da ima prav. So stvari, ki jih človek v življenju več
ne more spremeniti, niti upati, da bodo težave s časom izginile.
Bil je pač starec, in še sam, žena mu je umrla pred petnajstimi leti.
Zdaj mu je še nekako šlo, še vedno je lahko skrbel zase, a vedel je,
da mu bolje ne bo več nikoli. Stvari se v teh letih vedno spremi-
njajo na slabše.

polnim programom. Opraviti morajo
storitve za 322 programov, ki jih plača
ZZZS, kar pomeni 130-150 % obreme-
nitev vsakega zaposlenega zdravnika
v primarni pediatriji za polni delovni
čas. Trenutno v Sloveniji na primar-
nem nivoju manjka vsaj 100 pediatrov.
Zelo skrb vzbujajoča je tudi starostna
struktura, saj je samo 59 (28 %) pedia-
trov mlajših od 50 let.

V bolnišnicah je zaposlenih 236 pe-
diatrov (vir ZZS). Če je na Pediatrični
kliniki v Ljubljani, vključno z otroško
kirurgijo, zaposlenih 125 pediatrov, na
mariborski Kliniki za pediatrijo pa 20
pediatrov, potem jih za ostale ustano-
ve (10 pediatričnih oddelkov, 14 poro-
dnišnic, Infekcijska klinika ... ) ostane
samo 91!

Podatki nazorno kažejo, da je bila
politika Pediatrične klinike v zadnjih
dvajsetih letih, navajamo prof. Kendo:
"Marija k sebi" oziroma kader k sebi.
Takšno ravnanje je povzročilo stagni-
ranje, ponekod pa tudi popoln propad
stroke na primarni ravni in tudi se-
kundarni.

Celotna Koroška, od Črne, Raven
na Koroškem, Slovenj Gradca, Misli-
nje do Radelj ob Dravi, premore le
enega pediatra in dva šolska zdravni-
ka. Nekatera odročnejša področja, kot
na primer Bizeljsko in Zgornja Savinj-
ska dolina, so brez pediatrov. V Splošni
bolnišnici Murska Sobota in v Splošni
bolnišnici Ptuj so zaposleni le po trije
specialisti pediatrije.

Proces izumiranja pediatrov na
primarnem nivoju v zadnjih letih
poteka hitreje, kot to predvidevajo
matematični izračuni. Številni kolegi,
ki so bili leta izpostavljeni hudim
obremenitvam, pač ne zmorejo več in
klonejo, preden je to njihovi starosti
primerno.

Zdravniki, ki smo vsak dan v stiku
s preštevilnimi pacienti, smo zelo za-
skrbljeni. Menimo, da se bo zaradi na-
stale situacije v naslednjih letih zelo
poslabšalo zdravstveno stanje slo-
venskih otrok. Že danes nam nekateri
kazalci zdravstvenega stanja dokazu-
jejo, da pediatri že dolgo samo gasimo
požar. Po stopnji hospitalizacij smo
med državami EU povsem na vrhu. Na
slabšem od Slovenije je samo še Litva.
Dvajset odstotkov slovenskih otrok je
pretežkih. Tudi ta podatek nas posta-
vlja na rep Evrope. Našega osnovnega
poslanstva, to je kvalitetne preven-
tivne in kurativne oskrbe, pediatri že
dolgo ne moremo izvajati tako, kot bi
morali in želeli.

Pediatri se bojimo, da bo v nasle-
dnjih letih ostalo veliko slovenskih
otrok brez osebnega zdravnika!

Ideja, da naj bi naše delo prevze-
li družinski zdravniki, se je izjalovi-
la. Tudi družinske zdravnike pestita
hudo pomanjkanje kadra in neugodna
starostna struktura. Trenutno družin-
ska medicina ni sposobna prevzeti še
pediatrije. Sodeč po slabem zanimanju
za specializacijo iz družinske medici-
ne sklepamo, da bo tako stanje trajalo
še več let.

Preobremenjeni zdravniki, tako
na primarnem kot na drugih nivojih,
se zavedamo, da se nam lahko ob vse-
splošnem hitenju pri delu vsak dan do-
gajajo napake in tudi afere, podobne
tistim, ki zadnja leta polnijo časopi-
se in sodišča. Pričakujemo, da bodo v
prihodnosti ob razčiščevanju strokov-
nih napak del odgovornosti nosili tudi
tisti, ki so krivi za današnji razpad slo-
venske pediatrije.

Slovenski primarni pediatri v skrbi
za naše male paciente pozivamo vse
državne in strokovne organe, ki imajo
v rokah škarje in platno, da aktivno
pristopijo k reševanju problema pedi-
atrije v osnovnem zdravstvu.

Pozivamo ministrstvo za zdravje,
Zdravniško zbornico Slovenije, Raz-
širjen strokovni kolegij za pediatrijo,
Združenje za pediatrijo ter Sekcijo za
šolsko in visokošolsko medicino, da
nemudoma preučijo kadrovsko za-
sedbo po posameznih zdravstvenih
ustanovah primarnega, sekundarne-
ga in terciarnega nivoja ter predla-
gajo ustrezne rešitve. Pričakujemo
pravično in logično razporeditev raz-
položljivega kadra po vseh slovenskih
regijah!

Predvsem pričakujemo, da se bo
spremenila številčnost specializan-
tov po nivojih in v regijah. V Sloveniji
je trenutno 127 specializantov pedia-
trije. Samo 27 specializantov je name-
njenih za primarno raven. Ponovno
največje potrebe izkazuje Ljubljana,
ki ima 51 specializantov, od tega jih je
31 namenjenih za UKC Ljubljana (vir
ZZS).

Primarni pediatri pozivamo tudi
direktorje zdravstvenih zavodov in
župane, da preverijo stanje zdravstve-
nega varstva otrok in mladine v svojih
občinah in sprejmejo ukrepe, ki bodo
otrokom zagotovili pediatra za oseb-
nega zdravnika.

Pediatri v skrbi za zdravje sloven-
skih otrok. V imenu 116 podpisanih
zdravnikov (seznam je v uredništvu)
z željo po izboljšanju kadrovske za-
sedbe pediatrične mreže po vsej Slo-
veniji:

Igor Dovnik, Mojca Ivankovič Kacjan,
Anita Jagrič Friškovec, Snežana Ladika
Žvar, Mira Misleta Ternar, Martina
Mlaker, Domagoj Puževski,
Tatjana Šketa, Suzana Škorjanc
Antolič, Martina Trobec Kralj,
Bernarda Vogrin, Marjana Volarič

Tone Pavček
JUHI MURI V AFHIKI
Branka Nikl Klampfer
•26.12. ob 10.00 in 11.30
boiiCna matineja, za izven

Peter lljič Čajkovski HRESTAČ
Dirigent Simon Robinson
•26.12. ob ll.OObožiCna
matineja, za izven

Giuseppe Verdi IA THAVIAIA dirigent Simon Robinson
silvestrskapredstava 31.12. ob 17.00, za izven

Tradicionalni božično-novoletni koncert v podzemlju Pece: Ana Pupedan.
Podzemlje Pece, ponedeljek, 26. 12., ob 17.00.

Pravljične ure za otroke, vsak torek ob 17.00.
Igralnica za male in velike, vsak petek ob 10.00.
Pionirska knjižnica Nova vas

Pravljica: Gozdni možic Fric išče snežno lilijo in prihod Božička.
Dom kulture Griže, nedelja, 25. 12., ob 16.00.

Poučna komedija za otroke vseh starosti: Čisto prava predstava. Izvedba:
Gledališče KU-KUC. Dom kulture, ponedeljek, 26. 12., ob 15.00.

- otroški pisani december v Vilinski vasi, montažna
dvorana na Trgu Leona Štuklja, do petka, 30. 12.;

- božično-novoletni sejem, Trg Leona Štuklja,
Glavni trg, do četrtka, 29. 12.;

- koncert: Emkej, 6pack Čukur z Big Bandom Vox.
Trg Leona Štuklja, četrtek, 29. 12., ob 19.00;

- Tanja Žagar, Helena Blagne Zaman, Show band Klobuk, gost večera: Tim Ribič.
Od 22.00 do 4.00._

"Polnočnica" v klubu KGB: Saša Olenjuk (violina),
-C Marko Zaletelj (kitara). Danes, 24. 12., ob 24.00.

Rezervacije vstopnic na (02) 252 30 77 med 19.00 in 20.00 ter na www.klub-kgb.si.

Božična skrivnost v jami Pekel. Zadnji vstop v jamo ob 17.30.
Jama Pekel, ponedeljek, 26. 12., od 15.00 do 17.30.
Komedija: Balkanska špijonka. Izvedba: Špas teater.
Dom II. slovenskega tabora, ponedeljek, 26. 12., ob 18.00.

Razstava: Tu mo - slovanska poselitev
Prekmurja. Razstavišče Pokrajinskega
muzeja v soboškem gradu.
Na ogled do 31. 5.
Razstava: Sandi Červek,
Onkraj spomina. Galerija Murska
Sobota, na ogled do 6. 1.

Razstava: Laura Kračun Pižmoht,
Monochrome Skies. Celjski mladinski
center, na ogled do 26. 1.

Razstava Pogled 6 - Slovenija:
Jaz, tukaj zdaj. Koroška galerija likovnih
umetnosti, na ogled do 31. 12.
Razstava: Cveto Maršič, Gnezdenje v
slanem blatu. Koroška galerija likovnih
umetnosti, na ogled do 18. 1.

Vinko Moderndorfer: Nežka se moži.
Za izven in konto. Torek, 27. 12., ob 20.00.
Jean Anouilh: Orkester.
Za izven in konto. Sreda, 28. 12., ob 20.00.
Oscar Wilde: Slika Doriana Graya.
Za izven in konto. Četrtek, 29. 12., ob 20.00.

Otfried Preussler, Andrej Rozman Roza: Mala čarovnica.
Za izven in konto. Četrtek, 29. 12., ob 17.00.
Otfried Preussler, Andrej Rozman Roza: Mala čarovnica.
Za izven in konto. Petek, 30. 12., ob 11.00.

Vinko Moderndorfer: Nežka se moži. Za izven in konto. Sobota, 31. 12., ob 20.00.

Dvorana Gustaf, Pekarna, danes, 24.12., ob 23.00.
26. tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra KUD Pošta Maribor.
Dvorana Union, ponedeljek, 26. 12., ob 19.30.

Božični koncerti: - kulturna dvorana v Juriju ob Pesnici, ponedeljek, 26. 12., ob 19.00.

Tradicionalni božični koncert: MePZ sv. Marjeta. Gostje: Dekliški zbor iz Radelj ob
Dravi. Farna cerkev sv. Marjeta, ponedeljek, 26. 12., ob 17.00.

Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra občine Šentilj Paloma.
Prosvetni dom, nedelja, 25. 12., ob 18.00.

Koncert: Pridigarji, Živi zid, Vibesonic Jam. Unterhund, danes, 24. 12., ob 21.30.
Novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož.

Veliki božični koncert: Lollobrigida. MIKK Murska Sobota, nedelja, 25. 12., ob 21.30.

Božično-novoletni koncert: Jelša Orchestra. Gost večera: Edvin Fliser.
Kulturni center, sreda, 28. 12., ob 18.00.

Koncert Godbe na pihala KUD Janka Živka. OŠ Poljčane, ponedeljek, 26. 12., ob 19.00.

Glasba z Rogle: Majda & Marjan Petan. Cerkev na Rogli, danes, 24. 12., ob 21.00.

Božično-novoletni koncert: Vokalna skupina Cantilena, Pihalni orkester KD
Podlehnik. Krajevna dvorana, ponedeljek, 26. 12., ob 15.00.

Tradicionalni božični koncert. Stolna cerkev sv. Danijela, ponedeljek, 27. 12., ob 19.00.

Božično-novoletni koncert Godbe Liboje z gosti.
Dom Svobode Liboje, nedelja, 25. 12., ob 18.00.

Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe z mažoretami.
Dvorana Tri lilije, torek, 27. 12., ob 18.00.

Tradicionalni Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Slovenj Gradec.
Športna dvorana, nedelja, 25. 12., ob 17.00.
4. tradicionalni zakuhan koncert: zbor Carinthia Cantat.
Trg svobode, ponedeljek, 26. 12., ob 17.00.

Prireditev Mariborski teden v Mariboru, 1932-1961; razstava v razstavišču Per gradus.
Varašanci - prekmurski meščani; razstava v razstavišču Archivum.

- razstava ob 240. obletnici izdaje Novega zakona
Štefana Kuzmiča. Na ogled do 9. 1.

Igor Banfi: SLIKE - Anno Domini 2011. Razstava del prekmurskega slikarja.
Na ogled do 9. 1.

Razstava fotografskega natečaja društva Totifoto. Na ogled do 9. 1.
Razstave so na ogled vsak dan med 8.00 in 21.00 ter ob sobotah med 9.00 in
13.00. Vstopnine ni.

SPOMENIK MARIBORSKI INDUSTRIJI - industrijski
Maribor v 20. stoletju, stalna razstava.
PST! MARIBOR 1941-1945 - stalna razstava.
Muzej spominov - občasna razstava.
Dišijo praznične dobrote - občasna razstava.
Odprto: od ponedeljka do petka med 8.00 in 17.00, v soboto med 9.00 in 12.00.

Razstava originalnih stripovskih tabel: Kostja Gatnik, Superjunaki, ljubezen,
pregovori in absurd. Vetrinjski dvorec, na ogled do 7. 1.

Galerija je odprta vsak delovni dan razen v ponedeljek od 10. do 18. ure.
V soboto je galerija odprta od 10. do 13. ure.

Občasna razstava: Upodobitev dvorca Betnava skozi čas.
Galerija je odprta od 10.00 do 16.00 vsak delovni dan.

Razstava slikarskega opusa akademskega slikarja Gregorja Pratnekerja:
Esenca gozdne pokrajine. Miheličeva galerija, na ogled do 15. 1.

Pevci/igralci: D. Malalan, M. Bunič,
R. Krajnčan, S. Vodopivec Franko
Glasbeniki: R. Lopatič/M.
Juvan (klavir),
B. Trček/P. Fleischman
(saksofon, flavta, klarinet)
Režija in priredba: Gašper Tič

L. Cimprič, M. Kink, A. Zalesjak
Režiserka: K. Pegan
Po predstavi: Kekčeve ustvarjalnice

vsak delavnik od 10.00 do 17.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro
pred vsako prireditvijo. Dvorana Union: uro pred vsako prireditvijo.
tel. (02) 229 40 11, 229 40 50, 031 479 000, 040 744 122
vstopnice@nd-mb.si; spletni nakup vstopnic: http://nd-mb.kupikarto.si/

DANES, 24. 12., V VSEH KOLOSEJEVIH DVORANAH PO SLOVENIJI ODPADEJO
VSE PREDSTAVE PO 21. URI._

MISIJA: NEMOGOČE - PROTOKOL DUH 12.50, 15.40, 18.20, 21.00, v ned. tudi 23.40
SILVESTROVO V NEW YORKU 13.55, 16.20, 18.50, 21.20, v ned. tudi 23.50
SMRKCI 14.00

ZMAGOVALEC sob. in pon.: 11.30, 15.10; pon. in ned.: 18.20, 21.10; ned.: 23.55
SILVESTROVO V NEW YORKU sob. in pon.: 12.10, 15.35;

vsak dan: 16.50; pon. in sob.: 12.20
sob. in pon.: 10.30, 13.10, 15.40;
pon. in ned.: 18.15, 20.40; ned.: 23.10

ALVIN IN VEVERIČKI vsak dan: 16.00; sob. in pon.: 12.00, 14.00; ned. in pon.: 18.00
SHERLOCK HOLMES: IGRA SENC vsak dan: 16.05; sob. in pon.: 10.45, 13.25;
_ned. in pon.: 18.45, 21.25; ned.: 23.59

sob. in pon.: 14.30;
ned. in pon.: 19.05, 21.20; ned.: 23.40
sob. in pon.: 15.10; ned. in pon.: 18.20

vsak dan: 16.50; sob. in pon.: 12.20
sob. in pon.: 12.10, 15.35
ned. in pon.: 18.05, 20.30; ned.: 23.00

sob. in pon.: 10.30, 13.10, 15.40
ned. in pon.: 18.15, 20.40; ned.: 23.10; pon.: 10.30, 13.10

sob. in pon.: 11.30; ned. in pon.: 21.10
vsak dan: 16.05; sob. in pon.: 10.45, 13.25;
ned. in pon.: 18.45, 21.25; ned.: 23.59

KOMFORTNO 3,5-SOBNO stanovanje,
117 m2, v centru prodam. Tel. 031/533-
758. (OJ54920/02/1)

OPREMLJENO ENOSOBNO
STANOVANJE na Ruški oddam. Tel.
041/886-545. (OJ54865/02/3)
1-SOBNO OPREMLJENO STANOVANJE
pri mestnem parku oddam. Tel.
041/699-606. (OJ54868/02/3)
STANOVANJE, 50 M2, DAM v najem.
Tel. 041/349-586. (OJ54894/02/3)
2,5-SOBNO STANOVANJE na Taboru
(nad knjižnico) oddamo. Tel.
031/857-847. (OJ54900/02/3)

MB-PEKRE: PRODAM novo še ne
vseljeno hišo, v račun vzamem
stanovanje, veliki božični popust. Tel.
041/735-520. (OJ54825/03/1)

zemljišče 1877 m2, od tega 432 m2
gradbenega, 16.500 EUR. Tel. 041/828-
940. (OJ54891/04/1)

V ZATONU PRI ZADRU, atraktivna par-
cela 670 m2/2,50 m od morja, idealna
za otroke, in dvojni objekt, 450 EUR/
m2. Tel. 00385/98277579. (OJ53881/05/1)

V SLOV. BISTRICI komunalno urejeno
parcelo, 740 m2, za 69.000 EUR. Tel
040/532-115, Kajuhova ulica.
(OJ54675/05/1)

MARIBOR CENTER, gradbena parcela,
506 m2, Ul. Leona Zalaznika, ograjena,
cena 65.000 EUR. Tel. 041/273-983.

V BISTRICI OB DRAVI, dve gradbeni
parceli, 579 in 509 m2, oz. eno skupne
površine 1089 m2. Tel. 031/395-409.

NOVI FORD
FIESTA že od 9.910 €
FUSION 9.660 €
FOCUS 12.250 €
CMAX 15.620 €

KARAMBOLIRANO ALI RABLJENO
VOZILO, plačam takoj, uredim prepis,
odvoz. GSM 041/726-236. (OJ35104/12/2)
POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TO-
TALKA, pokvarjeno, slabo ohranjeno,
kupim. Prepis, prevoz. GSM 041/679-
029. (OJ35106/12/2)
POŠKODOVANO ALI RABLJENO
VOZILO od l. 2000 naprej kupim! Go-
tovina takoj. Tel. 041/761-971.
(OJ35663/12/2)

RABLJEN ALI KARAMBOLIRAN AVTO-
MOBIL kupim. Gotovina, prepis. Tel.
031/632-240, 040/466-025.

MALO RABLJENE PNEVMATIKE,
165/70 R13-79T, Semperit M+S, na
platiščih 500 Bx13-4FH 36 za R19. Tel.
041/746-662. (OJ54911/15/1)

KUPIM TRAKTOR, 20-200 KM, od l.
1978 do 2010, in vso gradbeno meha-
nizacijo. Plačam takoj.Tel. 041/639-
450. (OJ49174/16/2)

TRAKTOR, PRIKOLICO, MOTOKULTI-
VATOR in drugi kmetijski stroj, tudi v
okvari, kupim. Tel. 041/407-130.

rušt, late, deske, letve (štafli), mostnice
(fostni). Možna dostava. Žaga Babič.
Tel. 041/348641. (OJ54870/17/1)

NOVE TEKAŠKE SMUČI Madshus s
kombinezonom in z ostalo opremo
prodam. 150 EUR. Tel. 040/259-220.

NOVE MESARSKE MIZE, čok za koline,
pletene košare, več vrst, rdeče, črno vi-
no, slivovko, kis. Tel. 051/211-675.

PRODAM SUHA CEPANA BUKOVA
DRVA po 60 EUR/m3 in mešana drva
po 50 EUR/m3. Tel. 041/900-050.

KVALITETNO BELO VINO zvrst (tram-
inec, rizling, šipon) in žganje ugodno
prodam. Tel. 02/4730-327.

PRODAM ODLIČNO SADNO žganje,
slivovko, borovničevec, orehovec.
Možna dostava.Tel. 041/764-117.

PRODAMO ODOJKE, EKOLOŠKA RE-
JA, po želji jih očistimo. Tel. 041/265-
377. (OJ54794/21/1)

ODOJKE, 20-30 KG, bekone, 50-300
kg, rotobrano kombinirano s sejalnico,
2,50-3 m, obračalne pluge Lemken,
3-brazdne. Tel. 031/550-988.

BELE PISOMONOŠE, CELOTNO jato,
nagrajenih staršev, poceni. Tel.
041/380-188. (OJ54921/21/1)

JAZBEČARJI, DOLGODLAKI, MA-
HAGONIJEVO rdeči, pritlikave pasme,
cepljen, čipirani, potni list. Tel.
040/285-905. (OJ54922/21/1)

ZAPOSLIMO DELAVKO/-CA ZA PRIP-
RAVO hitre hrane. Tel. 040/609-678.
Sandi Širec, s.p., Sestrže 1, Majšperk.

išče za leto 2012 delavce za gradbena
dela v Avstriji. Dobro plačano. Info od
27. 12. 2011 po tel. 02/33 19 097.

ICO in pomožnega kuharja/-ico. Tel.
041/667-112. Novi svet, d.o.o.,
Slomškov trg 5, MB. (OJ54913/23/1)
IŠČEMO MLAJŠO UPOKOJENKO za
strežbo zakonskemu paru v Nemčiji.
Žena je Slovenka. Tel. 02/613-2702.
(OJ54778/23/1)

BRUNA, LADIJSKI POD, OPAŽ, rezan
les, drva za kamin, z dostavo prodam.
Tel. 041/331-831. (OJ37364/30/)
IŠČEM MLAJŠO DOBROSRČNO karak-
terno upokojenko, ki bi živela z menoj
v moji hiši. Tel. 041/887-426.
(OJ54829/30/)

Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji podarite svečko ali cvetje.
Njeni najdražji

Od pokojne se bomo poslovili
v torek, 27. decembra 2011, ob 15. uri na pokopališču v Radljah ob Dravi.
Sveta maša bo uro pred pogrebom.
Žara bo pripeljana v vežico Radlje ob Dravi na dan pogreba ob 12. uri.

Od dragega pokojnika smo se poslovili v ožjem družinskem krogu
v petek, 23. decembra 2011, na pokopališču v Slivnici.

Mnogo si ustvaril,
zdaj vsak korak
spomin je nate in
hvaležna misel luč
je, ki ne ugasne.

Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu
s prižgano svečko in cvetjem.

Pokopali smo ga v družinskem krogu
včeraj, 23. decembra 2011, na pobreškem pokopališču
v Mariboru.

Spominjamo se te. Živiš z nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem
grobu, mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.

Obiščite nas v poslovalnici, ;
ki je v neposredni bližini i
mariborske bolnišnice, :
Masarykova 16, <
ali ob vsakem času :
pokličite po telefonu i

Zadnje slovo od pokojnika bo v torek, 27. decembra 2011, ob 14. uri
na starem rogozniškem pokopališču.
Žara bo v vežici na dan pogreba ob 11. uri.

Ne vem, kdo sem
in kam naj grem.
Ne vem, kam vodijo poti.
Ne vem, kaj me radosti.

Nasmeh in tvoja dobra volja
vsakega osrečiti sta znala.
Nič več besed, ne objema,
ostal je le spomin
in bolečina nema.

Od njega se bomo poslovili v torek, 27. decembra 2011, ob 12.15
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

1 pomoč s prijazno
besedo tolažbe in celotnimi
storitvami opravljenimi
z največjo pieteto.
Vse o naši ponudbi na:
www.help.si

Na predbožični loteriji v
Španiji so zmagovalcem
razdelili skoraj dve milijardi
evrov, od tega 700 mili-
jonov evrov prebivalcem
nekega mesteca v krizi

Španci, žrtve gospodarske krize, so
si ta teden poskusili svoj ekonomski
položaj zboljšati z obsežnim sode-
lovanjem na predbožični loteriji El
Gordo (Največji), največji na svetu,
in ta je v četrtek med dobitnike po
Španiji razdelila skoraj dve milijardi
evrov. Potem ko so ljudje za loterijske
listke vplačali 2,7 milijarde evrov, so
glavni dobitnik postali prebivalci me-
steca Granen na severu države, kjer
so jim izročili 700 milijonov evrov.
To mestece z okoliškimi vasmi vred
šteje manj kot 2000 ljudi, tako da je
vsak od njih prejel 400.000 evrov, in
to v skladu z nakupom deležev pri
kolektivno kupljenem loterijskem
listku. Ker so ti listki dragi, se ljudje
za nakup povežejo.

Tolikšen loterijski dobitek napo-
veduje preoblikovanje te kmetijske
skupnosti v severni španski provinci
Huesca na robu ene španskih pokra-
jin z najbolj krutimi razmerami, tako
rekoč puščavske regije Los Mongros.
Večina dobitnikov je, enako kot 23
odstotkov drugih Špancev, brezpo-
selna. Maria Pilar Azagra, edina pro-
dajalka loterijskih listkov v Granenu,
pravi, da ljudje težko najdejo delo,
saj je v zadnjem času veliko podjetij
zaprlo vrata. Zidar Oscar je po prevze-
mu 400.000 evrov dejal, da mu zdaj

Ustanovitelj francoskega podjetja PIP,
proizvajalca spornih prsnih vsadkov,
je nekdanji mesar, ki si je prizadeval z
agresivno cenovno politiko obvlado-
vati donosni trg kozmetične kirurgije,
je povedal njegov znanec, pariški pla-
stični kirurg Patrick Baraf. Jean-Clau-
de Mas je leta 1991 v sredozemskem
mestu La Seyne-Sur-Mer ustanovil
podjetje Poly Implant Prothese (PIP),
ki danes ne posluje več. Mas se je uma-
knil iz javnosti, potem ko je v svetu
zavladal preplah zaradi morebitnih
negativnih učinkov njegovih prsnih
vsadkov na zdravje. Kar 90 odstotkov
zaradi odpusta iz službe ne bo treba
več biti tako v skrbeh.

Državna loterija je letos zvišala do-
bitke El Gorda, saj so Španci za listke
vplačali povprečno 57 evrov. Tisti, ki
so stavili na izžrebane številke, so pre-
jeli 20.000-krat višji znesek, kot so sta-
vili. Manjši dobitki, nekateri le nekaj
evrov, so šli v roke 27 milijonov vplač-
nikov. El Gordovih 100.000 števil je
razdeljenih na delčke in ljudje vpla-
čujejo za svojo izbrano številko naj-
različnejše zneske od nekaj centov do
200 evrov. Med največjimi dobitniki so
bile tudi članice Združenja gospodinj
Sodeta, vasi blizu Granena - razdeli-
le so si milijone evrov. Največji dobi-
tnik te loterije pa je španska država:
ta zadrži 30 odstotkov vplačanega
denarja za El Gordo. Milijarda evrov,
ki jih prejme, pomeni desetinko od-
stotka španskega BDP oziroma skoraj
odstotek letošnjega proračunskega pri-
manjkljaja.

prsnih vsadkov je podjetje PIP prodalo
v tujino, večinoma v Latinsko Ameri-
ko in države zahodne Evrope. "Nihče
ne ve, kje je. Na neki način je izgi-
nil," je dejal Baraf in dodal, da je Masa
prvič srečal leta 1981, vendar sam ni
nikoli vstavljal njegovih prsnih vsad-
kov, saj je bila njihova cena sumljivo
nizka. "Ni imel medicinskega znanja,
ni bil medicinski inženir. Bil je mesar,
ki je prodajal šunko in salamo, preden
se je začel ukvarjati s tem poslom. To
pomeni, da ni bil kvalificiran za pro-
izvodnjo prsnih vsadkov," je še menil
Baraf. Mas je lani podjetje zaprl,

Maria P. Azagra je priznala, da se
ji ni posrečilo prodati vseh listkov z
zmagovito številko, tako da jih je v
sredo zvečer vrnila in državi omogo-
čila obdržati denar. Na mestnih trgih
in v bližnji vaseh pa so vseeno pokali
zamaški šampanjca, ko so kmetje,
upokojenci in brezposelni slavili svojo
srečo. Susana Perez, šefica majhne ra-
čunovodske firme, pravi, da so dobit-
ki zanje nadomestilo za izredno slabo
leto, ko so trdo delali za zelo nizko pla-
čilo. Kmetje so dejali, da bodo s tem
denarjem poravnali bančna posojila,
dobljena za nakup namakalnih naprav.

Eden najbolj srečnih dobitnikov je
v sredo tik pred zaprtjem loterijske po-
slovalnice kupil za 80 evrov listkov s
srečno številko in spravil v žep 1,6 mi-
lijona evrov. Neki španski priseljenec
je prav tako poskusil srečo in za vpla-
čanih 20 evrov dobil 400.000 evrov. V
Španiji ni treba plačati davka na dobit-
ke iz iger na srečo. (čk)

potem ko so objavili poročila, da ogro-
mno njegovih prsnih vsadkov pušča.
Preiskava je pokazala, da je podjetje
za polnjenje vsadkov uporabljalo ne-
ustrezen silikon. Panika je zavlada-
la, potem ko je v Franciji umrlo osem
žensk, ki so imele prsne vsadke pod-
jetja PIP. Baraf je dejal, da si je hotel
Mas zagotoviti velik delež na evrop-
skem trgu, zato je vsadke prodajal zelo
poceni. "Najdražji prsni vsadki stanejo
okoli 1200 evrov, on pa je svoje proda-
jal za 250 evrov. Nizka cena pa običaj-
no pomeni slabo kakovost," je še dejal
Baraf. (Reuters)

Ko je božič, naj bo božič za vse. Tako tudi čistilec oken, zaposlen pri nekem
nakupovalnem središču v japonski prestolnici Tokiu, v predprazničnih dneh
prihaja na delo oblečen v Božička. Pa saj tudi pri nas pogosto vidimo Božič-
ke, kako plezajo po lestvah. Če ne drugače, pa vsaj v obliki svetlobnih okra-
skov na balkonih. (dr)

sni sunek z magnitudo 5,3, kako uro
kasneje pa je mesto stresel še potres z
magnitudo 5,8. Novozelandske oblasti
so sicer poročale, da je imel slednji ma-
gnitudo 6,0. Nastala gmotna škoda po
prvih podatkih ni velika, so pa potre-
sni sunki povzročili precejšnjo paniko
in strah med prebivalci drugega naj-
večjega novozelandskega mesta, ki se
še dobro spominjajo potresa z magni-
tudo 6,3 februarja lani, v katerem je
umrlo 181 ljudi in ki je povzročil veliko
škodo. Mestno letališče so zaprli, 40
notranjih in mednarodnih letov pa so
preusmerili. Brez elektrike in telefon-
skih povezav je ostalo najmanj 26.000
gospodinjstev. (dr)

Napoved za Slovenijo: Danes zjutraj in dopoldne
se bo od severozahoda povsod pooblačilo. V Prek-
murju in delu Štajerske bo večinoma suho, drugod
bo sredi dneva in popoldne po nižinah občasno
predvsem rahlo deževalo ali snežilo. Sredi popol-
dneva bo na Gorenjskem zapihal severni veter, na
Primorskem zmerna do močna burja. Padavine se
bodo postopno umikale proti jugu in zvečer pov-
sod ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo
od -7 do -2, ob morju okoli 1, najvišje dnevne od 1
do 4, na Primorskem do okoli 8 stopinj Celzija.

V prihodnjih dneh: Jutri bo pretežno jasno, le
ponekod po nižinah bo zjutraj in dopoldne megle-
no. Burja na Primorskem bo dopoldne ponehala.

V ponedeljek bo na zahodu delno jasno, drugod
pretežno oblačno z občasnim, rahlim sneženjem.
Na Primorskem bo spet zapihala burja.
Temperatura zraka včeraj ob 13. uri: Maribor 2,
Ptuj 2, Radenci 3, Murska Sobota 3, Celje -1, Slo-
venj Gradec -4, Velenje 5, Novo mesto 1, Ljubljana
-2, Letališče Jožeta Pučnika -3, Koper 11, Nova
Gorica 8, Triglav Kredarica -4 stopinje Celzija.

Ja, bilo je leto za poroke in pogre-
be, to 2011. Verjetno ga ni novinar-
ja zunanje politike, ki si ga ne bo
zapomnil kot enega najbolj norih
po padcu železne zavese. In kot je
to na tem svetu že v navadi, več je
bilo grdega kot lepega. Pa saj se zdi,
de je vsaj zadnjih deset let tako.

Ko gledam Severnokorejce, ki objo-
kujejo smrt ljubljenega vodje Kim
Džong Ila, in poslušam mlade, ki se
temu posmehujejo, češ, glej to pa-
tetiko, mi misli odtavajo dobra tri
desetletja nazaj, v čas, ko je umrl
Josip Broz Tito. Njegova Jugosla-
vija ni bila niti približno tako za-
plankana in medijsko izolirana,
kot je danes Severna Koreja, pa so
ljudje jokali. Kdo od starejših se
ne spomni tiste prekinjene nogo-
metne tekme med Hajdukom in
Crveno zvezdo v Splitu, ko so gle-
dalci in igralci družno hlipali, ko je
4. maja 1980 napovedovalec spo-
ročil - pričakovano - vest o Titovi
smrti? In zdaj si mi, ljudje infor-
macijske družbe, o kateri lahko

Severnokorejci le sanjajo, jemlje-
mo pravico, da se kar nekako na-
slajamo nad njihovo usodo! Nihče
ne pomisli, da ti ljudje v resnici ne
vedo, kakšen je svet zunaj njiho-
vih meja, da morda res živijo v pre-
pričanju, kako krasno je pri njih in
kako slabo drugod. Pustimo jim, da
živijo v svojem svetu, a ne dopusti-
mo, da v imenu ideologij, ne samo
njihove, pač pa tudi naših, umirajo
od lakote.

So pa dobro vedeli, da obstaja
lepši in svobodnejši svet, števil-
ni Arabci, ki so se letos postavi-
li za svoje pravice. Od Tunizije
preko Libije in Egipta do Bahraina,
Jemna in Sirije je zavela ta arab-
ska pomlad, na neki način tako
naivna, da je bila prelepa. Ko sem
februarja poslušal ljudi na kair-
skem trgu Tahrir, ki takrat še niso
vedeli, ali bo osovraženi predse-
dnik Hosni Mubarak odstopil ali
pa jih vse pobil, sem čutil tisto re-
volucionarno energijo, na katero
smo mi 20 let po osamosvojitvi Slo-
venije že pozabili. Morda se še ne
zavedajo, da so jim generali ukradli
revolucijo; pa saj so nam našo osa-
mosvojitev prav tako vzeli za svojo
politiki in politikanti, tajkuni in
drugi. Le da se ljudje še ne sežigajo
zaradi brezupa, kot je pred dobrim
letom storil tisti mladi Tunizijec,
ki je s svojim samozažigom zakuril
ogenj revolucije.

Nobena revolucija ne mine brez
žrtev, tudi letošnje niso. Libijska
vstaja je odnesla življenje samodrž-
ca Moamerja Gadafija, čeprav bi
bilo bolj pošteno, če bi mu sodili.
Kot tudi voditelju neke skrajne
islamske revolucije, nesporne-
mu kandidatu za vsa sodišča tega
sveta, Osami bin Ladnu, a so mu
tam v daljnem Pakistanu, daleč od
oči javnosti, sodili kar ameriški
vojaški specialci in ga po hitrem
postopku poslali tja, kamor je on
poslal na tisoče nedolžnih žrtev.
Preveč po ameriško, preveč ar-
bitrarno. A se lahko zato vsaj to-
lažimo, da v Evropi nismo taki,
da bodo nekoč v Haagu le sodili
Ratku Mladiču in Goranu Hadžiču,
aretiranima po desetletju in več
skrivanja zaradi zločinov v BiH
in na Hrvaškem. Kot bodo morda
sodili Norvežanu Andersu Breivi-
ku, ki je iz podobnega sovraštva
kot prej našteti poslal v smrt 77
ljudi v najbolj krvavem povojnem
poboju na Norveškem. In, kot bi
si želel, da bi sodili tudi sirskemu
samodržcu Bašarju Al Asadu, ki se
oklepa oblasti in v posmeh celemu
svetu pobija protestnike kot muhe.
Še dosti takih bi se dalo našteti.

Da pa vse le ni bilo tako grdo, kot se
zdi na prvi pogled, so poskrbele vsaj
poroke. Britanski princ William in
njegova Catherine, ob prenosu ka-
terih svatbe so jokali prav tisti, ki se
danes posmehujejo joku Severnih
Korejcev. Pa monaški princ Albert,
nam malo znani butanski kralj in še
kdo so (po)skrbeli, da so ljudje vsaj
za hip pozabili na kruto resničnost.
Si upa zdaj še kdo reči, da je za nami
dolgočasno leto? ■

"Ne glede na to, kaj pišejo in go-
vorijo, bo evro ostal edina, torej
'single' ali 'unique' in ne morda
skupna ali 'common', valuta večje
skupine držav EU. "

"Evro je nastal predvsem zaradi
tega, ker sta Francija in Nemči-
ja to želeli, v sedemdesetih letih
Helmut Schmidt in Valery Giscard
d'Estaing. Morda je bližje resnici,
če rečemo, da si je zaradi
Francije morala evro
pred precej leti želeti
tudi Nemčija, zdaj pa
bo evro ostal, ker ti
državi to še vedno
želita. Razlika je
morda samo v
tem, ker si zdaj
to želi Nemči-
ja sama od sebe in ne morda zaradi
Francije."

"Omenjeni petek je eden od več
odločilnih ali zgodovinskih dni
za evro v, na primer, zadnjem letu,
seveda po napovedih časopisov in
tudi politikov. V svoji kratki zgodo-
vini pa ima evro, če upoštevamo,
kaj se piše, skoraj toliko zgodovin-
skih dogodkov in ljudi kot Slove-
nija."

Je bil to petek evropske priho-
dnosti ali črni petek, ko je EU
ostala brez Velike Britanije?

"Da Velike Britanije ni zraven pri
sporazumu o proračunskih omeji-
tvah, je povsem logično in je bilo
tudi pričakovano. To pravzaprav
sploh ne bi smela biti novica."

Sta tistega petka Nemčija in Fran-
cija skoraj celi EU ukazali, kakšna
mora postati, da bosta ostali v
njej?

"Ali gre za to, da sta Francija in
Nemčija ukazali, kakšno mora biti
evrsko območje, ni mogoče odgo-
voriti s preprostim da ali ne."

"Če pogledamo evrsko območje
kot celoto, to je vseh 17 držav, kot
prvo ne moremo reči, da živi nad
svojimi možnostmi. Tekoči del pla-
čilne bilance je izravnan ali skoraj
izravnan. Kot drugo ni nič narobe
z velikostjo državnega dolga vseh
držav skupaj, če je to pomemb-
no. Proračunski primanjkljaji
so v vseh državah večji, kot
so bili, vendar tudi po
tem evrsko območje ni
slabše od drugih veli-
kih držav ali območij.
Vsi pomembni eko-
nomski kazalci so

boljši za evrsko območje, kot so ka-
zalci ZDA ali Velike Britanije. Sicer
pa sta bila 'fiskalna kazalca' v vseh
državah evrskega območja razen
Grčije prav vzorna do takrat, ko so
se te države odločile, da bodo reše-
vale banke in še kakšne druge fi-
nančne institucije, in to predvsem
tiste v zasebnem lastništvu. V
stanje, v katerem so zdaj te države,
kar zadeva javni dolg in proračun-
ski primanjkljaj, so jih potegnile
banke. Vendar pa moramo zdaj iti
naprej ali nazaj."

"Banke in druge finančne institu-
cije so lezle v stanje, ki je naen-
krat postalo nevzdržno, pred očmi
države. V finančnih institucijah,
nefinančnih podjetjih, gospo-
dinjstvih so se nabirali dolgovi in
seveda tudi terjatve. Dolgovi so do-
segli takšen obseg, da se ni moglo
več naprej. Dolgo časa so se navdu-
ševali nad finančno razvitostjo in/
ali finančnim poglabljanjem, češ,
kako perfektno delujejo finanč-
ni trgi, zato bi kakršenkoli poseg
države pomenil samo problem. To
je trajalo toliko časa, da je posta-
lo očitno, da je rešitev lahko samo
država. In s tem smo pri proračun-
skih primanjkljajih in dolgovih
držav."

"To je samo sporazum ali pakt za
omejitev relativno majhnega dela
ene od oblik trošenja v posame-
znih državah evrskega območja.
In sicer trošenja države nad tistim,
kar pobere z davki in še na kakšen
način, to je trošenja na osnovi za-
dolževanja. Vsaka država lahko še
vedno pobere toliko davkov, ko-
likor želi ali more, pri čemer je za
nekatere davčne stopnje določeno,
koliko najmanj morajo biti visoke,
in prav tako vse to zapravi za kar-
koli že."

"O fiskalni uniji, ali morda bolje o
fiskalni ureditvi, ki bi deloma
pripomogla k temu, da bi
evrsko območje bilo bliže op-
timalnemu denarnemu ob-
močju, bi lahko govorili, če
bi se davki plačevali v skupni
proračun 17 držav, od koder bi
potem denar šel h končnim po-
rabnikom. Ko smo pri fiskal-
ni uniji, ki je ni in je za zdaj
ne bo, še morda beseda o
'transferni uniji'.

"Ta pojem se je pojavil v Nemčiji.
Transferne unije, ki bi pomenila,
da bi na primer denar, ki ga vpla-
čuje Ciper, šel v Nemčijo, menda po
nemški ustavi ne sme biti. Če bi to
bilo res, potem Nemčija ne bi smela
biti v EU. Na ravni EU se namreč
letno zbere za okrog en odstotek
denarja BDP iz vseh 27 držav EU.
In vsem je poznano, da nobena
država ne dobi nazaj od EU ravno
toliko denarja, kolikor ga vanjo
plača. To velja tudi v primeru, da
upoštevamo ali prištejemo tisto,
kar države sorazmerno svoji veli-
kosti plačujejo za vzdrževanje vseh
institucij in služb EU. "

"Rešili so ga, če je ustreženo željam
Angele Merkel in se bo zdaj lahko
uveljavilo tisto, kar je večkrat z ve-
seljem rekla, da ostaja Evropska
centralna banka (ECB) neodvisna.
Neodvisnost namreč pomeni ne-
odvisnost od politike nasploh, torej
tudi od želja Angele Merkel. Neod-
visnost seveda ne pomeni neodgo-
vornosti, ampak odgovornost. In
odgovornost od politike neodvi-
sne ECB je, da rešuje gospodarstvo
evrskega območja. Konec koncev
je, kot smo videli, politika pripelja-
la do tega, da so se lahko reševale
finančne institucije samo z denar-
jem države, in zdaj mora politi-
ka pustiti, da centralne banke, na
primer ECB, rešujejo gospodarstvo
tudi tako, da rešujejo države."

"V zvezi z ECB in dolgovi držav se
pogosto govori o centralni banki
kot posojilodajalcu v skrajni sili,
čeprav se pri funkciji centralne
banke kot posojilodajalca v skrajni
sili misli samo na reševanje bank,
ki zaidejo v likvidnostne težave.
Gre torej za podobno zmedo kot
pri fiskalni ali transferni uniji.
Navadno smo zmedo gojili doma,
zdaj prihaja k nam tudi iz Evrope.
Splošno je znano, da je ta funkcija
centralne banke nadvse pomemb-
na. Tako mnogi na primer ne šteje-
jo leta 1844, ko je Bank of England
sicer dobila monopol za izdajanje
bankovcev v Angliji in Walesu -
to velja še danes in tako Bank of
England še vedno nima monopo-
la za izdajanje bankovcev na Škot-
skem in Severnem Irskem, vendar
je kljub temu tudi njuna central-
na banka - kot leta, ko je nastala
centralna banka. To naj bi se zgo-
dilo šele enkrat po letu 1870, ko je
začela opravljati funkcijo posojilo-
dajalca v skrajni sili."

"Glede dolgov države velja nekaj
drugega. Država lahko vselej po-
ravna svoje dolgove v domačem
denarju, ker ima v svojih rokah
davčni vijak in tiskarno denarja.
To je znana trditev ali fraza. A ti-
skarno denarja ima država seveda
preko centralne banke. In 17 držav
evrskega območja, kot vemo, nima
vsaka svoje tiskarne denarja." >>

Ima pa jo njihova skupna ECB.

"In ECB deloma že dela tisto, kar
mora. To pa pomeni, da je vsaj
delno od politike neodvisna in od-
govorna."

Kaj dela?

"Na sekundarnem trgu kupuje dr-
žavne obveznice, ki jih ima sedaj
za okrog 200 milijard evrov. Da bi
bila res neodvisna in odgovorna,
ne sme govoriti, kako tega ne bo
več počela. In tudi ne sme sporoča-
ti javnosti, koliko teh papirjev bo
še kupila. Ti nakupi vendar sodijo
v izredne ukrepe ECB. Enako po-
membno je, da bankam daje poso-
jila na osnovi državnih papirjev,
kar tudi že dela. Čeprav bi bilo naj-
boljše, da bi ECB kupovala od insti-
tucije, ki se ustanavlja, in sicer ESM
(European Stability Mechanism),
njene obveznice, ta institucija pa
bi potem s tem denarjem kupovala
obveznice držav evrskega območja,
je tudi to, kar je zdaj, ustrezno."

Pravite, zdaj ali za zdaj ustrezno?

"Ustrezno, če bodo seveda finanč-
ni trgi, to je nekaj velikih igralcev,
ugotovili, da bodo posegi ECB toli-
kšni, kolikor bo potrebno. Tega pa
seveda ne bodo ugotovili, dokler
bodo politiki in včasih tudi ECB
ostali pri sedanjih nastopih v jav-
nosti. Obstajajo pa še javnosti manj
znani ukrepi, ki so v rokah posa-
meznih nacionalnih centralnih
bank, in sicer likvidnostna posojila
v sili (ELA - Emergency Liquidity
Assisatnce), ki so tudi količinsko
precej pomembna."

Ali ni tiskanje denarja za krediti-
ranje držav inflacijsko?

"To mislijo v Nemčiji. Vendar ko
gre za izdajanje denarja, ni po-
membno, na kakšen način se
izdaja, ampak koliko se ga izdaja.
Če se ga izdaja preveč, nič ne
pomaga, če je način posvečen.
Velja namreč rek, 'money needs
takers not backers' ali malo bolj
na dolgo, 'za denar ni pomembno
njegovo kritje, to je, kako se izdaja,
ampak to, da ga ljudje sprejemajo'.
Ne samo da ni pomembno, kako se
izdaja, ampak je za denar central-
ne banke verjetno najboljše, če se
izdaja z nakupi kratkoročnih dr-
žavnih papirjev, tako imenovanih
zakladnih menic. To je popolnoma
nediskriminatoren način, pri vseh
drugih načinih se lahko namreč
pojavi problem, češ, zakaj pa cen-
tralna banka kupuje papirje A in ne
papirjev B, ali mnogo manj papir-
jev B in podobno. Kot vemo, imajo
takšen mehanizem izdajanja de-
narja v ZDA. O tem se lahko vsakdo
prepriča, če pogleda levo stran
premoženjske bilance ameriške
centralne banke. Pri nobeni drugi
državi ni pri izdajanju denarja cen-
tralne banke tako pomembno ku-
povanje zakladnih menic, kar si
lahko skoraj v celoti razložimo s
tem, da ni nobeno drugo denar-
no območje tako veliko, kot je ob-
močje ameriškega dolarja. Ravno
zaradi te velikosti ameriškega go-
spodarstva in denarnega območja
dolarja ameriški centralni banki ni
treba izdajati denarja z nakupova-
njem deviz ali ga ne more. Ker pa
mora na neki način izdajati denar,
se same od sebe ponujajo ameriške
zakladne menice."

Menite, da bi bil tak način prime-
ren tudi za ECB?

"Denarno območje evra je postalo
po velikosti primerljivo z obmo-

čjem ameriškega dolarja. In tudi
ECB na primer ne izdaja denarja z
nakupom deviz, zato bi bilo ver-
jetno najboljše, da bi ECB izdajala
denar podobno kot ameriška cen-
tralna banka. Tega seveda ne more
kar tako, ker 17 držav, ki imajo
evro, ni federacija. A omenil sem
že ESM in to, da pri denarju ni po-
membno, kako se izdaja, ampak to,
koliko se ga izdaja."

Ima Nemčija prav, ko opozarja na
inflacijo, ali ne?

"Povezovati način izdajanja denar-
ja z inflacijo je neumnost, ne glede
na to, kdo to govori. Zato mora
ECB, če se bo res ločila od politike
in bo odgovorna, imeti pred očmi
predvsem dvoje: kako preprečiti
tisto, kar se dogaja in kar se še pri-
čakuje na trgih državnih obveznic,
in za tem, kako prispevati k temu,
da gospodarstvo oživi in se zmanj-
ša brezposelnost. Vse to mora
poskušati doseči, ne da bi se odpo-
vedala relativni stabilnosti cen na
srednji rok."

Koliko pa drži trditev, tudi Veli-
mirja Boleta, da bi brez vpletanja
Nemčije in Francije ECB dolžniško
krizo rešila v enem tednu?

"Ne vem, v kakšnem kontekstu je
bilo to rečeno, a najpomembnej-
ši sta seveda Francija in Nemčija.
Če se je na primer Grčija zadolži-
la čez vse razumne meje, tega ni
mogla napraviti sama. Nobenemu
ni denarja ukradla, ampak ga je
dobila s posojilom ali z izdajo ob-
veznic. In denar so ji dale v veliki
meri nemške, francoske, angleške
banke. Ko Francija in Nemčija re-
šujeta Grčijo, v reševanje pa prite-
gneta na primer tudi nas, rešujeta
svoje banke in druge finančne in-
stitucije. Napaka je bila, ker so se
odločile za postopnost."

Bi bilo boljše, če bi Grčijo rešili
na mah?

"V tem primeru je bil gradualizem
gotovo napačen, zdaj pa že leto in
več v veselje nekaj velikih igral-
cev na finančnih trgih javno raz-
kazujejo svoje mišice. Ne vem, ali
bo glavnima igralcema to poma-
galo na bližnjih volitvah, da bosta
oba na njih ponovno zmagoval-
ca, gotovo pa je cena te igre zelo
visoka."

Bi lahko bila nižja?

"Ob začetku finančne krize konec
leta 2007 so države s hitrim ukre-
pom, ko so zagotovile ali razglasi-
le neomejeno jamstvo za bančne
vloge, preprečile naval na banke in
s tem njihov propad. To ni nič stalo.
Podobno bi lahko na samem začet-
ku z malo denarja zatrle tisto, kar
se je počasi razširjalo in bo morda
šlo še naprej, če se na primer ECB
ne bo obnašala odgovorno. To
seveda ne pomeni, da v odnosih
med državami evrskega obmo-
čja ni problemov, vendar če so se
pokazali kot problemi zadolžitve
držav in njihovih proračunskih
primanjkljajev, to še ne pomeni, da
so to res njihovi pravi problemi."

Čigavi pa so in kateri so potem
pravi problemi držav?

"Da bi tvorile optimalno denarno
območje, je v veliki državi z regija-
mi, na primer v Nemčiji z deželami
ali v ZDA z državami, pomemb-
no, da obstajajo fiskalni transferji
prek proračuna na najvišji ravni in
da obstaja dejanska in ne samo for-
malna mobilnost ljudi in kapitala
med regijami. Tega pa med 17 dr-

žavami evrskega območja ni ali pa
vsaj ne zadosti, vendar to ni prav
velik problem, ker doslej prav veli-
kih tako imenovanih asimetričnih
šokov ni bilo. Bolj ali manj je šlo
enkrat vsem ekonomsko dobro in
drugič vsem slabo. Drugače je s tro-
šenjem ali z omejitvami trošenja. V
posamezni državi je trošenje ome-
jeno in vsak živi v okviru svojih
možnosti. V okviru možnosti
seveda ne pomeni, da je tekoči del
plačilne bilance izravnan, ampak
da je takšen, da je na daljši rok
vzdržljiv. Če ima država svoj denar,
se to, da je trošenje preveliko, re-
lativno hitro pokaže v mednaro-
dnih denarnih rezervah centralne
banke in/ali na deviznem trgu in
centralna banka lahko ukrepa s
spremembo denarne politike in/
ali politike deviznega tečaja. Za
državo, ki je v denarni uniji, teh si-
gnalov ni in tudi centralna banka
ne more spremeniti denarne politi-
ke in deviznega tečaja."

Ali zato, ker teh signalov ni, pra-
vite, da Grčiji ni mogoče krivde
očitati tako zelo, kot ji jo?

"Da ni teh signalov in da se lahko
dolgo časa brez pretresov živi prek
zmožnosti, ni krivda Grčije, ampak
deloma tudi ureditve, kakršno so
postavili v Maastrichtu. Tako pla-
čilna bilanca, na primer stanje te-
kočega dela plačilne bilance, ni
eden od kriterijev za prevzem evra.
Ne moremo reči, da se isto doseže
s kriterijem stabilnosti deviznega
tečaja. Če upoštevamo, kaj se je do-
gajalo po začetku tranzicije v tran-
zicijskih državah, je verjetno šlo za
to, da te države ali države nasploh
ne bi bile zaskrbljene zaradi more-
biti velikega primanjkljaje tekoče-
ga dela plačilne bilance. Samo tako
se namreč lahko kapital uvaža in bi
se lepo povsem odprle."

"V tem so uspeli, vendar so se te
države navadile živeti prek svojih
zmožnosti. Tega se je težko odva-
diti, ker je medtem postajalo tudi
gospodarstvo vedno manj konku-
renčno. Da je nekaj narobe z od-
nosom do plačilne bilance, se kaže
na primer tudi v tem, da je mogoče
zelo poceni, sedaj je to enoodsto-
tna letna obrestna mera, prek naci-
onalne centralne banke financirati
plačilne primanjkljaje nasproti
drugim evrskim državam. Proble-
mi so torej v plačilnih bilancah in
ne v trošenju držav ter v struktur-
nem neravnovesju znotraj evrske-
ga območja, če uporabim učeno
besedo strukturno. Nemčija je na
primer, kot pravi nekdanji itali-
janski predsednik vlade Romano
Prodi, Kitajska evrskega območja."

"Države so bile porinjene v to, da
rešujejo finančne institucije. Zato
so šle v velike proračunske pri-
manjkljaje in tudi njihovi dolgo-
vi so se povečali. Že zaradi tega se
je zmanjšalo zaupanje v držav-
ne papirje, in če k temu dodamo
negotovost in špekulacije, da bo
kakšna od držav evrskega obmo-
čja bankrotirala, k čemur precej
prispevajo politiki z zgodovinski-
mi sestanki, imamo to, kar imamo.
Poleg tega pa je verjetno politiki
dobrodošla kolateralna korist - za
velik del prebivalstva je to seveda
kolateralna škoda - od tega, da je
država s svojim trošenjem na pran-
gerju. Kakor vemo, gredo povsod v
zmanjševanje trošenja države. Po-
segom v davke, njihovemu višanju,
se v glavnem izogibajo."

S tem pa je vse večja tudi negoto-
vost, koliko socialne note bodo
evropske države še ohranile?

"Na žalost se socialnost države
povsod v Evropi zmanjšuje. Zdaj
naj bi bile razmere takšne, da se
mora zmanjšati trošenje države,
in videti je, da se lahko najlaž-
je poseže v to področje. Verjetno
pa ne bo mogoče ostati pri tem na
dolgi rok."

Kaj pa bo s suverenostjo držav, če
bodo vse več pristojnosti odsto-
pale denimo Evropski komisiji? S
fiskalno suverenostjo, na primer?

"Dandanes je to bolj srednjeveško
pojmovanje. Ali je katera država
suverena pri najpomembnejšem,
na primer zraku, ki ga vdihavajo
njeni državljani, vodi, ki jo pijejo,
in podobnem?"

"Dandanes je v ospredju sodelova-
nje. Pri fiskalnih zadevah je država,
vsaj za zdaj, omejena samo pri
tistem delu trošenja, ki bi si ga rada
privoščila z zadolžitvijo. Zaradi
te omejitve ji ni treba zmanjšati
trošenja. To sicer govorijo politi-
ki. Lahko ga celo poveča, vendar
z dodatnimi davki. Drugo vpra-
šanje seveda je, kaj to ekonomsko
pomeni. V ekonomiji ali pri podje-
tjih seveda ni suverenosti. Podje-
tja ne morejo prodajati doma ali v
tujini po cenah, ki sem jim zdijo ne
samo ta prave, ampak tudi pravič-
ne. Če se pošalim, določili so jih na
primer z referendumom, za katere-
ga so celo ustavni sodniki rekli, da
je v skladu z ustavo."

"Slovenija je med štirimi država-
mi evrskega območja z najmanjšim
javnim dolgom. Manj dolga imajo
samo Luksemburg, kar je povsem
razumljivo, in dve državi nekdanje-
ga vzhodnega bloka, ki ob nastan-
ku nista imeli nobenega javnega
dolga. Proračunski primanjkljaj je
razumljivo precej nad normo. Za
prežetost z dolgovi tega ne moremo
reči. Ne najdemo je ne pri gospo-
dinjstvih ne pri državi. Drugače je
z nefinančnimi podjetji in finanč-
nimi institucijami. Kako je do tega
prišlo, je znana zgodba, ki se je pri-
čela z načinom odprave družbe-
ne lastnine v začetku devetdesetih
let, ko so ljudje skoraj plebiscitarno
želeli, da se to premoženje razdeli
med njih. Politiki so jih uslišali. Ni
bilo treba referenduma in ustav-
nega sodišča. Govorjenje, da bi se
kljub temu lahko drugače obrnilo,
je samo govorjenje. Takrat je bila
začrtana pot, ki smo jo prehodili,
vendar nima smisla govoriti o tem.
Še vedno smo daleč od najslabših."

"Tisto, kar je najbolj narobe, ni
morda fiskus, čeprav se govori
o potrebnih reformah, konsoli-
dacijah in podobnem, kakor da
bo država vsak čas bankrotira-
la, ampak vse tisto, kar zagota-
vlja neki skupnosti, da lahko na
dolgi rok živi v okviru možnosti.
To so dovolj konkurenčna podje-
u

Vsi pomembni
ekonomski kazalci
so boljši za evrsko
območje, kot so
kazalci ZDA ali
Velike Britanije

"Podobno kot za državo z njenim
dolgom in proračunskim primanj-
kljajem velja tudi za slovenske
banke, da so po značilnostih, ki so
pomembne za tiste, ki imajo pri
njih denar, nad povprečjem evrske-
ga območja."

"Stanje vlog prebivalstva pri
bankah narašča. Vendar bančne
vloge niso edini vir, ki omogoča
bankam dajanje posojil. Prihranki
prebivalstva pa gredo tudi drugam,
in sicer v različne investicijske
sklade in prek njih v tujino in so
za banke pomembna sredstva, ki
jih dobijo z zadolževanjem v tujini.
Tega je bilo še posebno veliko do
leta 2007 ali 2008. Po izbruhu fi-
nančne krize se je pokazalo, da je
takšno poslovanje bank tvegano.
Dospelih posojil banke niso mogle
obnavljati ali pa so jih obnavljale
po mnogo višjih cenah. Takrat se
je pričelo krčenje poslovanja bank,
vendar je zmanjševalo težave bank
dejstvo, da so se ljudje po razočara-
nju z investicijskimi skladi skoraj v
celoti spet vrnili s svojimi prihran-
ki v banke. Vendar se bo to spre-
menilo."

"Seveda se bo, ko bo spet privlač-
no imeti prihranke v investicijskih
skladih. Na dolgi rok ne morejo
banke v gospodarstvu, ki je tako
imenovano bančno gospodarstvo,
v celoti zadostiti potrebam po ban-
čnih posojilih in se hkrati ne izpo-
staviti tveganjem, ki so povezana
z relativno velikim zadolževanjem
pri bankah ali na finančnih trgih
v tujini."

Ko je bilo na vrhuncu ugibanje,
kako bodo evropski politiki rešili
evro, niso bila redka razmišljanja,
da bi se lahko Nemci vrnili k svoji
marki, mi pa k tolarju.
"Omenil sem že, da sta Franci-
ja in Nemčija, vsaka zaradi svojih
razlogov, trdno odločeni ohrani-
ti evro. Verjetno ne zaradi altruiz-
ma. Hkrati je videti, da manjše ali
majhne države niso prepričane, ali
ne bi bilo morda bolje, da se vrnejo
k svojemu denarju, mi na primer
k tolarju. To je sicer v nasprotju s
spoznanji, da ima država tem več
koristi od vključitve v denarno
unijo, čim manjša ekonomsko je.
V tem primeru je namreč mnogo

pomembnejša zunanja trgovina,
kjer se ne uporablja domači denar,
če omenim samo en razlog. Toda
izstop iz evrskega območja, kar se
mi zdi nekaj skoraj neverjetnega, bi
bila zelo draga avantura."

"Škoda bi bila verjetno večja, kot
jo je utrpela Argentina, ko je pred
leti zapustila 'denarni urad' ('cur-
rency board'), to je denarno uredi-
tev, ki jo imajo na primer v Bosni
in Hercegovini. Ker je bilo in je
predvidljivo, kaj prinaša denarna
unija, je za avanturiste boljše, da
sploh ne vstopijo v denarno unijo.
Nove članice EU sicer nimajo pra-
vice ne prevzeti evra, ko izpolnijo
vse pogoje, vendar ne bo težko teh
precej strogih pogojev, posebno če
bo med njimi tudi stanje plačilne
bilance, nikdar ne doseči. Sicer pa
nima smisla razmišljati, kako bi
bilo, če bi se to zgodilo."

"V nasprotju s Sarkozyjem in Mer-
klovo bi mnogi politiki in tudi
'strokovnjaki' radi kaznovali Grčijo
in jo nagnali iz evrskega obmo-
čja. Vendar tisti, ki želijo tako na
zunaj kazati svojo neomajnost, za-
priseženost redu, da imajo vselej
v mislih nacionalni interes, ver-
jetno ne vedo, da s tem škodujejo
predvsem sebi, ali pa jim to ni mar.
Izgon Grčije iz evrskega območja -
podobno bi bilo, če bi se sama od-
ločila, da zapusti evrsko območje
- bi bil na primer v državi, kakršna
je naša, nedvoumno dokazano spo-
ročilo ljudem, da se lahko zgodi, da
država zapusti evrsko območje na
tak ali drugačen način. Zaradi tega
seveda ljudje ne bi bili 'bolj pridni'
ali 'ubogljivi', ampak bi prej ali slej
poskrbeli za to, da bi spravili svoje
prihranke tja, kjer se verjetno to ne
bo zgodilo. To seveda ni daleč od
nas, kar za mejo. "

"Grčije ne bi smeli sprejeti v evrsko
območje, in to ne samo zaradi tega,
ker je dala lažne podatke o svojem
gospodarstvu. In to je splošno
mnenje, začenši z Jacquesom De-
lorsom. Kako je z Grčijo, so morali
vedeti tisti, ki so jo sprejeli v evrsko
območje. Ni se sama vrinila vanj,
kakor tudi ni sama jemala tako ve-
likih posojil. Ekskulpirajo se lahko,
če je to pomembno, kvečjemu tiste
države, ki so uvedle evro za Grčijo,
ker z njenim sprejetjem v evrsko
območje res niso nič imele." ■

Floskule, ki jih ne uporabljam

"Pojmi medgeneracijski dogovor ali medgeneracijska pogodba, temu bi
dodal še pojme dodana vrednost in predvsem velika dodana vrednost
ter davkoplačevalci, na primer v zvezi 'v breme davkoplačevalcev', so
podobne floskule, ki jih ne uporabljam. Zakaj? Generacija, ki odhaja v
pokoj, je kot vsaka druga generacija vsa leta manj trošila, kot je proi-
zvajala. Generacijam za seboj zapušča mnogo več premoženja, tudi če
ne bo takoj izumrla.

Vendar je potreben 'majhen' dodatek. Ne glede na to, koliko več pre-
moženja bo zapustila odhajajoča generacija, tisto, kar je zanjo najpo-
membnejše, na primer hrana in storitve, ne more biti v zalogi. Odvisni
so od mlajših in/ali takrat zaposlenih. To velja tako za evropski kot za
anglosaški pokojninski sistem. Razlika je samo v tem, da jim v prvem
primeru lahko zagreni življenje politika in v drugem finančni trgi. Ne
vem, kaj je manjše zlo. Ne glede na to ne gre za nikakršno pogodbo,
tudi v prenesenem pomenu besede ne, ampak za moralo, če seveda ne
gredo ljudje v pokoj precej prezgodaj, kakor je na primer sedaj pri nas.
Dodana vrednost je statistični ali ekonomski pojem in ni dobro kar
tako opletati z njim.

Kar zadeva visoko dodano vrednost, je pa tako, da so imeli v ZDA ves
čas do pred nekaj časa nazaj mnogo manjšo brezposelnost, kot je bila
v Evropi, ker so bili mnogi zaposleni v dejavnostih, na primer pri raz-
ličnih storitvah, z zelo majhno dodano vrednostjo. Na dejavnosti z
majhno dodano vrednostjo ne gledajo zviška, čeprav imajo tudi dejav-
nosti z zelo veliko dodano vrednostjo. Če nekaj plača država, to stvar-
no plačajo državljani in ne samo davkoplačevalci. V vsaki državi je kar
precej revnih ljudi, ki ne plačujejo davkov, ampak neto dobivajo od
države, vendar so tudi oni stvarno ali na koncu tisti, ki nosijo breme,
če država nekaj plača. Dobijo na primer manj, kot bi dobili sicer." ■

Niti Zoran Jankovic, "Srb na čelu
slovenske vlade", kot so ga v dneh
po volilni zmagi, čeprav o njegovi
koaliciji še ni bilo ne duha ne sluha,
predstavljali srbski mediji in njego-
ve rodne Saraorce spremenili v ne-
kakšen Titov Kumrovec, kamor so
romale gledat rojstno hišo "našega
Zorana" delegacije novinarjev, se v
teh dneh medijsko ni mogel kosati
s princeso Jelisaveto Karadordevič,
hčerko kneza Pavla Karadordeviča,
nekdanjega regenta kraljevine Ju-
goslavije. Princesa, elegantna in
odločna dama z življenjepisom, ki
se bere kot roman, je redna gostja
diplomatskih, kulturnih in drugih
dogodkov, na katerih se zbira be-
ograjska smetana, in s tem tudi
družabnih kronik, zato njeno me-
dijsko pojavljanje tudi tokrat ne bi
bilo nič nenavadnega, če ne bi bilo
povezano s Slovenijo. Višje sodišče
v Beogradu je namreč pred dnevi
rehabilitiralo njenega očeta, kneza
Pavla Karadordeviča, strica mlado-
letnega prestolonaslednika Petra
II. S tem ko je razveljavilo odlok
državne komisije FLRJ (Federativ-
ne ljudske republike Jugoslavije) iz
septembra 1945, ki je kneza Pavla
razglasil za sodelavca okupatorja
in zločinca, sta njegova hčerka Je-
lisaveta, ki živi v Beogradu, in sin
Aleksandar, ki živi v Parizu, dobila
nov veter v jadra zahtev po vrnit-
vi očetovega premoženja vključno
z grajskim kompleksom Brdo pri
Kranju.

Za srbsko zgodovinsko stroko je
odločitev sodišča samo potrdi-
tev teze, ki je v srbskih učbenikih
že pred časom dobila domovin-
sko pravico: knez Pavel ni bil
fašist, temveč zgolj anglofil, ki je
trojni pakt s Hitlerjem podpisal,
da bi kraljevini prihranil vojno.
Za podpis trojnega pakta nosi po-
litično odgovornost, ceno je tudi
plačal, saj je moral s položaja oditi,
nalepke o vojnem zločincu in iz-
dajalcu pa so bile zgolj orožje v
političnem in ideološkem boju na-
sprotnikov v tedanji Jugoslaviji,
pravijo mnogi srbski zgodovinar-
ji. Državna komisija FLRJ je kneza
Pavla obtožila za narodno izdajo,
teptanje ustave, sabotažo oborože-
vanja in priprav na vojno, pa tudi
za razbijanje narodne enotnosti.
Višje sodišče v Beogradu je zdaj
vse obtožbe ovrglo in na 15 stra-
neh med drugim zapisalo, da knez
Pavel ni mogel zagrešiti vojnega
zločina, saj je državo zapustil pred
okupacijo, bil je namreč aretiran in
izgnan iz države.

Njegova rehabilitacija je le posle-
dnja v nizu rehabilitacij pomemb-
nih osebnosti iz jugoslovanske
kraljevine, ki so jih srbska sodišča
opravila od leta 2006, potem ko
je bil sprejet ustrezni zakon. Leta
2006 so rehabilitirali bivšega mi-
nistra za zunanje zadeve begunske
vlade v Londonu Momčila Ninčiča
(obsojenega v odsotnosti leta 1946
na osem let zapora in zaplembo
premoženja zaradi financiranja
četniškega gibanja iz državne bla-
gajne), leta 2007 bivšega predse-
dnika begunske vlade Slobodana
Jovanoviča (obsojenega leta 1946
na 20 let zapora), leta 2009 pa biv-
šega predsednika kraljevske vlade

Dragišo Cvetkoviča, enega od pod-
pisnikov trojnega pakta. Leta 2007
je bil rehabilitiran tudi književnik
Borislav Pekič, obsojen leta 1949
na 15 let zapora (umrl 1992. v Lon-
donu), leta 2009 pa ena največjih
srbskih igralk Žanka Stokič, ki so jo
1945. obsodili, ker naj bi bila med
okupacijo kot članica Narodnega
gledališča kulturno-umetniško so-
delovala z okupatorjem.

Regentova hči princesa Jelisaveta,
mati treh otrok in ponosna babica
sedmih vnukinj, ima za seboj ži-
vljenje, vredno filmske upodobi-
tve. Po očetu segajo njene korenine
do srbskega vožda Karadorda, ki
je vodil prvo srbsko vstajo proti
Turkom 1804., po materi, potom-
ki ruske carice Katarine Velike, v
znamenito dinastijo Romanov, v
njenih žilah pa teče tudi danska
in grška kraljevska kri. V drugem
kolenu se ponaša s sorodstvom s
špansko kraljico Sofijo in vali-
žanskim princem Charlesom. A
kljub modri krvi stoji princesa, ki
ni samo borka za vrnitev dobre-
ga imena kraljevi družini, marveč
tudi za enakopravnost žensk, trdno
na tleh. Ko so jo, petletno deklico,
z njeno družino pregnali z Belega
dvora, jih je najprej sprejela grška
babica vojvodinja Jelena, od tam
so jih Angleži spremljali do Kaira,
nato do Nairobija v Keniji. Tam so
njenega očeta imenovali nacist,
ona pa se je tepla z otroki v šoli. Ka-
sneje so se preselili v Južno Afriko,
nato spet v Grčijo k babici, sledili
sta Švica in Anglija, nato inter-
nat v Parizu. Princesa to imenuje
mračno obdobje svojega življenja,
saj je stroga internatska pravila
težko prenašala.

Diplomirala je iz zgodovine ume-
tnosti. Govori angleško, francosko,
špansko, italijansko in srbsko, je
državljanka Združenega kraljestva,
ZDA in Srbije. Prvič se je poročila
januarja 1961 s 14 let starejšim to-
varnarjem Howardom Oxenber-
gom, da bi ubežala poroki zaradi
naziva, in rodila dve hčerki, Cathe-
rine in Christino. Catherine Oxen-
berg je igralka, igrala je, recimo, v
priljubljeni nanizanki Dinastija,
Christina pa oblikovalka. Leta 1969
se je Jelisaveta ločila in se poroči-
la z osem let mlajšim bankirjem
Neilom Balfourjem v Londonu, z
njim ima sina Nicholasa. Pred krat-
kim ga je obiskala v Londonu, da
bi z njim proslavila dovoljenje za
odprtje sanatorija, kamor se bodo
lahko zatekle po porodu novope-
čene matere, da bi ubežale stre-
som. Tretjič se je princesa poročila
leta 1987 v New Yorku, njen mož je
postal dr. Manuel Ulloa Elias, bivši
premier Peruja in minister za go-
spodarstvo, finance in trgovino.
Tudi od njega se je ločila. Pred to
poroko pa je bila zaročena z igral-
cem Richardom Burtonom, potem
ko se je ta ločil od Elizabeth Taylor.
A ni šlo, pravi, ker je Burton preveč
pil.

Vsi njeni možje so jo hoteli pribli-
žati Srbiji, rada pove princesa, ki
se je za stalno vrnila v Srbijo leta
2002, prvič pa jo je obiskala šele
sedem let po Titovi smrti, 1987.,
saj ji prej niso dovolili vstopa.
Prvi mož, Oxsenberg, je pripravil
hčerko Catherine, da posname film
o svojem dedku Pavlu, drugi, Bal-
four, je napisal knjigo Knez Pavle,
zakasnela biografija, tretji mož,
visoki politik države, ki je imela
dobre odnose z Jugoslavijo, pa jo je
leta 1987 vzel s seboj na državniški
obisk v Beograd. Seveda ga jugoslo-
vanska politična vrhuška ni mogla
zavrniti.

Ko sva se pred nekaj meseci s prin-
ceso prvič srečali, bilo je na premi-
eri opere Zaljubljen v tri oranže,
ki jo je prišel v beograjsko Naro-
dno gledališče režirat znameniti
češki filmar Jiri Menzel, je naj-
prej omenila "čudovito Slovenijo"
in svoje otroške spomine na Brdo,
kjer je preživljala počitnice. "Oče
v letih med 1935 in 1941 ni kupil
samo tega prelepega gradu, ampak
tudi nekaj manjših posesti na ob-
močju Bleda in Bohinja. Dvorec
Brdo je bil res čudovit, kasnejši la-
stnik 'v imenu ljudstva', Tito, pa je
veliko uničil in spremenil zunanji
videz gradu. Zamenjal je polknice,
streho, postavil v vse vogale naga-
čene medvede, stropove pa okinčal
z grozljivimi lestenci iz Savd-
ske Arabije. Uničil je tudi grajsko
dvorišče, s tem ko ga je betoniral.
Kakšen neokus."

Kljub kritiki princese Jelisavete, ki
ji okusa ne gre odrekati, je Brdo pri
Kranju najbolj vzdrževani dvorec
v Sloveniji. V začetki 16. stoletja
ga je dal postaviti goriški dežel-
ni glavar in kranjski vicedom Jurij
Egkh. Člani rodbine Egkh (Ecker)
so bili sprva mali fevdniki Celjskih
grofov, štejemo jih lahko med naj-
vidnejše protestantske plemiče na
Slovenskem, del njih pa je kasne-

je prestopil v katoliško vero. Tudi
grad Brdo, renesančni nadstro-
pni dvorec s štirimi izstopajoči-
mi vogalnimi stolpi in vmesnimi
trakti, se je spreminjal, lastniki,
ki so se pogosto menjavali, so ga
večkrat prezidavali. Med drugim
je bil, sredi 18. stoletja, last baro-
nov Zois, tudi mentorja in mecena
slovenskih literatov v razsvetljen-
stvu, Žige Zoisa. Po drugi svetov-
ni vojni je postal Titova slovenska
rezidenca. Po osamosvojitvi Slove-
nije se dvorec, opremljen s stilnim
pohištvom, preprogami, knjiga-
mi, slikami in kipi znanih slo-
venskih umetnikov, od Franca
Miheliča in Maksima Sedeja do
Borisa in Zdenka Kalina, uporablja
za protokolarne potrebe sloven-
ske vlade. Tako je leta 2001 gostil
vrhunsko srečanje med ameriškim
predsednikom Bushem in ruskim
Putinom. Konec leta 2007, pred
začetkom predsedovanja Sloveni-
je EU, je bila na mestu nekdanjih
kasarn dograjena nova palača kon-
gresnega centra. Dvorcu pripada
skoraj 500 hektarjev zelenih povr-
šin z gozdovi in ribniki, na pose-
stvu je tudi hipodrom z vzrejnim
središčem za ameriške kasače.

Julija 2006 se je pred vrati dvorca
pojavil član dinastije Karadoržde-
vic, princ Aleksander II., vnuk Ale-
ksandra I., kralja, ki je Kraljevino
SHS, Srbov, Hrvatov in Slovencev
spremenil v Kraljevino Jugosla-
vijo. Njegove zadnje besede, ko je
postal žrtev atentata v Marseille-
su, so menda bile: "Čuvajte mi Ju-
goslavijo." Njegov najstarejši sin,
zadnji jugoslovanski kralj Peter
II., je bil tedaj še mladoleten, zato
ga je nadomestil do polnoletnosti
stric Pavel, Jelisavetin oče. Pučisti,
ki so zrušili kneza Pavla, so Petra
27. marca 1941 oklicali za polno-
letnega, ob napadu sil osi na Jugo-
slavijo pa se je umaknil v Grčijo
in nato prek Jeruzalema in Kaira
prispel v London. Tam se mu je
17. julija 1945 rodil sin, ki je dobil
dedkovo ime, Aleksander. Ko je
kralj Peter II. po skoraj treh dese-
tletjih izgnanstva umrl v ameri-
škem Denverju, je kraljevski naslov
s tem samodejno prešel na njego-
vega najstarejšega sina. Ta se je po
šolanju na najboljših akademijah
in vojaški karieri posvetil biznisu
in se dvakrat poročil, prvič z eno
od naslednic brazilskega cesarja,
Mario da Gloria, drugič z Grkinjo
Katarino. Enajst let po Titovi smrti,
1991., je prvič obiskal Beograd, kjer
ga je pričakala navdušena množi-
ca ljudi, po Miloševicevem padcu
in njegovi poti v Haag pa se je, prav
na svoj 56. rojstni dan, 17. julija
2001, z družino naselil v Kraljevem
oziroma Belem dvoru na Dedinju,
znanem po Titovih državniških
sprejemih.

Natanko pet let kasneje je presto-
lonaslednik prišel, na povabilo
tedanjega slovenskega predsedni-
ka Janeza Drnovška, na Brdo. To
je sprožilo špekulacije o namenu
obiska, čeprav so v Drnovškovem
kabinetu poudarili, da gre zgolj za
vljudnostni obisk na podlagi mo-
ralne obveznosti. Pravno naj bi bile
stvari namreč že rešene, saj so po
osamosvojitvi Slovenije najvišja so-
dišča razsodila, da Karadordevici
ne morejo biti denacionalizacijski
upravičenci. Vendar špekulacije o
morebitnem vračanju Brda niso
potihnile, pojavila so se tudi vpra-
šanja o stroških prestolonasledni-
kovega obiska, to pa je prispevalo
k zaostritvi odnosov med dvema
najvidnejšima in dotlej še najbolj
medsebojno spoštljivima politiko-
ma različnih političnih opcij, Dr-
novška in Janše. Slednji je v funkciji
premierja očital predsedniku Dr-
novšku in njegovemu kabinetu
soliranje oziroma neusklajenost v
zunanjepolitičnih potezah in nji-
hovem financiranju. Drnovšek
je odgovoril presenetljivo ostro:
"Vlada si ne bo podredila instituci-
je predsednika. Skuša si podrejati
nekatere druge institucije, gospo-
darstvo, medije. Toda institucije
predsednika si ne bo podredila -
dokler sem jaz predsednik." Poslej
sprave med njim in Janšem ni več
bilo.

Slovenski mediji so seveda začeli
glodati sočno kost spopada Drnov-
šek-Janša, za prestolonaslednika
iz Beograda pa jim je bilo bolj mar.
Tako je večina spregledala poda-
tek, da Karadordevici pri potego-
vanju za slovensko premoženje
dotlej niso uspeli niti pred sodi-
ščem za človekove pravice v Stras-
bourgu, pa tudi to, da Aleksander
II. ni niti lastnik Kraljevega dvora
na Dedinju, kjer živi. Srbska vlada
mu ga je namreč zaupala samo v
uživanje, za obnovitev lastništva
pa bi bilo treba sprejeti še zakon o
restitucji, ki so mu tedaj, pravilno,
kot se je pokazalo, napovedova-
li še dolgo pot. No, pred nedavnim
je bil zakon sprejet, vendar vrača-
nje premoženja Karadordevicem v
njem ni izrecno omenjeno, temveč
naj bi Srbi to vprašanje uredili s po-
sebnim zakonom. Kdaj, se seveda
ne ve.

Kasneje je večina spregledala tudi
izjavo princese Jelisavete, ki je v in-
tervjuju za Delo, potem ko je njen
sorodnik Aleksander II. obiskal
Slovenijo, pribila: "Prav je, da je
obiskal kraje, kjer so stanovali nje-
govi stari starši. Nisem prepričana,
da ima dedno pravico do kakšne-
ga od teh objektov. Kolikor vem, je
vse pripadlo stricema Tomislavu in
Andreju. Ne poznam pa podrobno-
sti oporoke njegovega očeta."

Prav Tomislav Karadordevic,
sin kralja Aleksandra in kraljice
Marije, brat kralja Petra II., je leta
1996 vložil pobudo za presojo slo-
venskega zakona o denacionaliza-
ciji in spodbijal člen, ki določa, da
niso upravičenci tisti, ki jim je bilo
premoženje podržavljeno na pod-
lagi ukaza predsedstva prezidija
Ljudske skupščine FLRJ. Slovensko
ustavno sodišče je leta 1997 odlo-
čilo, da nekdanja kraljevska dru-
žina nima pravice do premoženja
v Sloveniji. Zaplemba ne pomeni
zgodovinskih krivic, odpravljanju
katerih je namenjen zakon o de-
nacionalizaciji, je zapisalo sodišče,
marveč je bila povezana z odpravo
monarhije, s katero je tudi kraljeva
družina izgubila svoj status, in v
takih primerih je tudi v nekaterih
drugih državah bilo odvzeto pre-
moženje članom bivših vladarskih
rodbin.

Princesa Jelisa-
veta Karadorde-
vic: "Važno je, da
se ve, da nismo
pobegnili, ampak
da so nas nagnali,
in da nismo nič
ukradli"

Premoženje je jabolko spora tudi
v sami rodbini Karadordevic, med
nasledniki kneza Pavla in kralja
Petra II. Javna skrivnost je, da je
Jelisaveta v zelo slabih odnosih
s prestolonaslednikom Aleksan-
drom in njegovo soprogo Katari-
no. Z bratom se čutita opeharjena
v kraljevski družini in nasprotuje-
ta vrnitvi premoženja na Dedinju
prestolonasledniku Aleksandru.
Princesa je nad njim razočara-
na tudi zato, ker ji ni omogočil ži-
vljenja v rojstni hiši, v kompleksu
Belega dvora, tako da živi v Beo-
gradu v podnajemniškem stano-
vanju. Zanj tudi misli, da ne bi bil
dober kralj. Sama je leta 2004 kan-
didirala za predsednico Srbije, ker
je, tako vsaj pravi, želela zbuditi
srbske ženske iz apatije, politične
in splošne, saj so "tukaj ženske še
vedno sužnje možem". Dosegla je
šesto mesto.

Seveda tudi ona in brat, potomca
kneza Pavla, za zdaj nista dobila
od srbske države vrnjeno ničesar,
čeprav jima je oče, kot pravi prin-
cesa, med drugim zapustil lepo ko-
lekcijo umetnin, njuna mati, grška
in danska kneginja Olga, pa vilo na
Dedinju, v kateri je zdaj rezidenca
črnogorskega veleposlanika. Nekoč
je v njej, pripoveduje princesa Jeli-
saveta, živel teoretik socialistične-
ga samoupravljanja Edvard Kardelj,
ki je podrl staro hišo in zgradil
"grozljivo novo zgradbo". Ko je
princesa pred časom z dovoljenjem
tedanjega črnogorskega premier-
ja Dukanovica obiskala to hišo, je
ugotovila, da je "v groznem stanju,
slog postkomunističnega motela,
skratka, odurno je".

In Brdo? Po brezuspešnih priza-
devanih sta brat in sestra, Ale-
ksandar in Jelisaveta, vložila na
Evropskem sodišču v Strasbourgu
tožbo proti Sloveniji, vendar nista
uspela. Maja letos pa je tožbene
zahtevke Jelisavetinega brata Ale-
ksandra zavrnilo okrožno sodišče
v Kranju. Aleksandar je namreč
vložil tožbo zaradi ugotovitve la-
stninske pravice na približno po-
lovici parcel na posestvu Brdo,
podrejeno pa je zahteval plači-
lo odškodnine (druga polovica
parcel naj bi pripadla Jelisave-
ti, ki se za sodni postopek v tem
primeru še ni odločila). Vrednost
spornega predmeta je bila ocenje-
na na 260 tisoč evrov. Pri tem ni
šlo za postopek denacionalizaci-
je, ta je bil že končan, Karadorde-
vici pa, kot rečeno, iz njega izvzeti,
kljub temu so njihovi odvetniki
zahtevali obnovo postopka vrača-
nja. Zdaj Jelisaveta in njen brat v
očetovi rehabilitaciji vidita "nov
moment" spričo tega, da je bilo
očetu premoženje odvzeto kot
zločincu. Srbski mediji so zgodbo
znova z veseljem pograbili. Neka-
teri že ves čas pišejo, da slovenski
zakon o denacionalizaciji omogoča
vrnitev premoženja "vsem razen
Karadordevicem", predstavnik
Kronskega sveta, ki v Srbiji skrbi
za negovanje tradicije Karadorde-
vicev, pa je za povrh izjavil, da je
"takšno rasistično določilo celo za-
pisano v slovenski ustavi".

Bolj trezna je bila te dni odvetni-
ca princese Jelisavete Dušanka Su-
botic Homen, ki je v priljubljeni
jutranji oddaji beograjske TV Pink
povedala, da so doslej izgubili vse
postopke zoper slovensko državo,
tudi v Strasbourgu, vendar se bodo
na osnovi "novih okoliščin" odlo-
čili o nadaljnjih pravnih korakih.
Prav zaradi neuspešnosti doseda-
njih postopkov je, sodeč po prvih
odzivih, previdna tudi princesa
Jelisaveta, ki poudarja predvsem
zadovoljstvo, da je ubranila ugled
svojega očeta, za katerega trdi,
da je bil velik demokrat in ljubi-
telj umetnosti. Na osnovi formal-
ne rehabilitacije, za katero je sama
vložila zahtevek leta 2008, pa pri-
čakuje, da ji bo dovoljeno prene-
sti očetove posmrtne ostanke iz
švicarske Laussane, kjer so ga - po
smrti leta 1976 v Parizu - pokopali,
v grobnico Karadordevicev v srb-
skem Oplencu. To je njen naslednji
veliki cilj, prvega, da opere očetov
ugled, je že dosegla. "Važno je, da
se ve, da nismo pobegnili, ampak
da so nas nagnali, in da nismo nič
ukradli," pravi. ■

Skoraj 400 strani je debela knjiga
"Jeder Fluchtling ist eine Schwac-
hung der Volksdemokratie" oziro-
ma Vsak begunec pomeni slabitev
ljudske demokracije. Stavek je v
petdesetih letih prejšnjega stole-
tja izrekel visoki uslužbenec av-
strijskega notranjega ministrstva
Oswald Peterlunger in ga je treba
brati v stalinističnem smislu: čim

slabše za ljudske demokracije, tem
boljše za nas. Knjiga, ki razgrinja
pri nas tabuizirano temo prebegov
iz tedanje socialistične oziroma
Federativne ljudske republike Ju-
goslavije med letoma 1951 in 1958
na zahod čez mejo na Štajerskem
graške zgodovinarke Edde Engel-
ke, je izšla decembra pri berlinsko-
dunajski založbi Lit Verlag. Izid je
finančno podprla štajerska dežel-
na vlada, pomagali sta tudi graška

Martin Polaschek je v predorih
pod Schlossbergom, kamor jih je
shranjevala policija, našel veliko
količino dokumentov, ko je iskal
sodne akte o ljudskih obsodbah
nacistov po letu 1945 v Gradcu. Pri
tem je naletel na številne doku-
mente v zvezi z Madžarsko. Zato
me je prosil, ali bi si te sama ogle-
dala. Od 2003 do 2006 sem pre-
učevala prebege iz Madžarske v
Avstrijo med letoma 1956 in 1957

ILEGALNI BEGUNCI IZ JUGOSLAVIJE ČEZ
ŠTAJERSKO MEJO (leta 1954),
struktura po narodnosti

po neuspešni vstaji zoper tamkaj-
šnjo sovjetsko oblast. Vedno znova
pa sem med temi madžarskimi
primeri odkrivala dokumente o
jugoslovanskih beguncih, ki so se
mi zdeli še posebno zanimivi in
napeti. Izkazalo je, da so v gradivu
protokoli za okoli deset tisoč ile-
galnih prebežnikov iz tedanje Ju-
goslavije v letih od 1951 do 1958."

Kakšni ljudje so bili ti begunci?
Kdo je bežal iz tedanje Ljudske re-
publike Jugoslavije in zakaj?

"Mnoge je na predstavitvi knjige
pred dnevi v Gradcu presenetilo,
da je med begunci bilo zelo malo
Nemcev, le kakšni trije odstotki
vseh. Folksdojčerji so seveda pobe-
gnili že prej, takoj ob koncu druge
svetovne vojne. V veliki večini
so bili begunci preprosti ljudje, z
nizko, le osnovnošolsko izobraz-
bo, komaj so bili med njimi kakšni
bolj izobraženi in samo posame-
zniki so imeli visokošolsko izo-
brazbo. V večini so bili to tudi zelo
mladi moški, med njimi ključav-
ničarji, mehaniki, in velika večina
je želela pot nadaljevati čez veliko
lužo, v Ameriko. V Jugoslaviji so
najbolj trpeli zavoljo revščine in
brezperspektivnosti. Mnogi mladi
ljudje se niso mogli poročiti, ker
niso imeli niti za skupno sobo in
pohištvo."

"To je bilo sicer zelo povezano. Za
svojo bedo in revščino so namreč
obtoževali komunistični režim.
Zato tega dvojega ne moremo kar
tako ločiti. Razlog svoje revščine
so videli tudi v tem, da niso bili
člani partije in so bili spričo tega
zapostavljeni. Mnogi so pripove-
dovali o tihi, nemi brezposelnosti
leta 1952, ko je res moralo biti zelo
hudo. Ljudje so izgubljali službe
in delo, in če niso vstopili v par-
tijo, niso dobili nobenih denar-
nih podpor. Kar me je še posebno
presenetilo, so pričevanja, da so
morali za šolanje otrok plačati tudi
visoko šolnino, prav tako za vaje-
ništvo."

Pričali pa so vendar tudi o vse-
prisotnosti Udbe, jugoslovanske
tajne policije, ki sicer v nemškem
govornem področju ni tako zelo
poznana, kot denimo Stasi iz
Vzhodne Nemčije?
"Res je. Podobno zastrašujoč je bil
tudi Avo na Madžarskem. Citiram
enega od beguncev, ki je dejal, da
tega preprosto ne more več prene-
sti. Stalno, pravi, smo bili opazo-
vani, preizpraševani, zalezovani.
Družino so ves čas nadzirali, in to
ni bilo več človeka dostojno življe-
nje, saj nismo več vedeli, ali ni med
člani družine kakšnega Udbinega
špiclja, saj so nekateri člani morali v
zapor. Po gostilnah ob meji so tudi
vedno znova prisluškovali. Mnogi
so tako pričali, da so sedeli v gostil-
ni, pili in se menili, drugi dan pa
kakšnega člana družbe v gostilno
naenkrat ni bilo več. Udba je bila
po njihovem mnenju vseprisotna."

Kako pa je Jugoslavija to 145 ki-
lometrov dolgo mejo z avstrijsko
Štajersko fizično varovala v pet-
desetih letih prejšnjega stoletja?

"Zelo, zelo strogo. Min sicer ni bilo,
bila pa je bodeča žica. Predvsem pa
so bile zelo goste vojaške patrulje,
ki jih je vodil Knoj. Ta je tesno so-

Avstrijska zgodovinarka EDDA ENGELKE iz Gradca je preučila
desetletje ilegalnih prebegov čez mejo na Štajerskem iz nekdanje
socialistične Jugoslavije na zahod in študijo zdaj objavila v knjigi
Vsak begunec pomeni slabitev ljudske demokracije

deloval z Udbo. Včasih so namreč
na meji vojaki pustili odprte kori-
dorje, da so v tistem času, v kakšni
uri, mejo lahko ilegalno presto-
pili Udbini agenti. Bilo je tudi
zelo veliko stražarskih stolpov in
seveda stražnice, karavle, ki so po-
stale simbol vojske na meji."

Do kdaj pa so na prebežnike
vojaki še streljali?

"Zadnji takšni primeri so iz leta
1958. Težko povem, koliko ljudi so
pri tem ubili. Je pa res, da je bilo
tega občutno manj po letu 1954.
Naletela sem na en primer strelja-
nja na meji pri Eibiswaldu/Ivniku,
ki je iz leta 1958. Begunci pa so iz-
povedali, da je bilo najbolj nevar-
no leto za ilegalne prestope meje
1953. Lahko jim verjamemo, ker so
njihova pričevanja enaka, čeprav
se med seboj niso poznali. Tako
pričevanje imamo iz leta 1958, ko
naj bi bili preveč budni vojaki na
meji pri Kuzmi ustrelili štiri ma-
džarske oficirje, ki so dezertirali in
želeli prebegniti na zahod. Torej o
brutalnosti ni dvoma."

Do leta 1955 so begunce spreje-
male britanske zasedbene obla-
sti. S tem letom pa je postala za
azilantsko politiko pristojna Av-
strija. Kaj se je spremenilo?
"Spremenilo se je pravzaprav
vse. Britanci so postavili osnov-
na pravila, ki pa so jih operativno
izvajali Avstrijci. Med britanski-
mi pravili je bila tudi zapoved, da
ne sme biti domov vrnjen nihče,
ki je pribežal iz ljudske demokra-
cije. Razen če mu dokažejo špi-
jonažo ali kriminal. Zanimivo
je, da begunci niso imeli nobe-
nega pravnega statusa. Prista-
li so v Avstriji in večina si jih je
želela naprej, najbolj v čezmorske
dežele. V prednosti so bili tisti, ki
so v želenih deželah že imeli soro-
dnike, saj so od njih lahko dobili
garantna pisma in tudi denar za
pot. Begunce so podpirale številne
mednarodne humanitarne orga-
nizacije, tudi iz Združenih naro-
dov pa Karitasa. Te organizacije
so jim pripravile tudi tečaje tujih
jezikov, v času čakanja na izseli-
tev so jih medicinsko oskrbeli, jih
cepili."

Prav postaja beguncev je bila
tedaj zbirni center, pravzaprav ta-
borišče v Wagni?
"Da. V Wagni je bilo veliko tabo-
rišče za begunce, postavljeno že v
prvem letu prve svetovne vojne. To
je bila prva postaja za te begunce,
ko so ilegalno prestopili mejo. To
je bilo taborišče odprtega tipa. Be-
gunci tam niso bili zaprti, bili so
nastanjeni in so lahko svobodno
hodili ven in nazaj. Ampak vsi so
želeli čim prej od tam, tudi tisti, ki
so želeli ostati v Avstriji, saj so si
hoteli čim prej najti delo in zapo-
slitev, največkrat v industriji, da bi
končno kaj zaslužili in imeli kaj od
življenja."

Z vrnitvijo državnosti Avstriji leta
1955 z avstrijsko državno pogod-
bo pa Avstrija postane sama od-
govorna za te begunce?
"Drži, leta 1955 so Avstrijci sami
postali odgovorni za azilantsko
politiko. Sprva so menili, da je
treba ekonomske begunce blo-
kirati. Da jim torej ne bodo več
podeljevali azilov, ker so misli-
li, da bodo tako zajezili begun-

ske valove v Avstrijo. Ampak to
seveda ni funkcioniralo. V jeseni
1956 so svojo politiko do begun-
cev v Avstriji tudi zategadelj zelo
zaostrili in tedaj je bil velik porast
vrnitev beguncev nazaj v Jugosla-
vijo. Množično so oblasti odločale,
da prebegli niso imeli nikakršnih
razlogov za pobeg, pri tem pa so se
sklicevali na ženevsko konvencijo.
Za nameček so jih vračali tudi iz-
jemno hitro, še zlasti z območja av-
strijske Radgone že v dveh dneh ali
treh po ilegalnem prestopu meje.
Seveda so bili potem skoraj vsi ti
vrnjeni ljudje v Jugoslaviji zavoljo
ilegalnega prestopa meje obsojeni
na zaporne kazni. Toda ne glede na
vse te ukrepe je begunski val po-
stajal še močnejši. Avstrija je nato
ugotovila, da zavoljo cvetočega
gospodarstva potrebuje uvoženo
delovno silo. Ukrepe zoper begun-
ce so sčasoma vendarle omilili,
dokler Avstrija leta 1960 končno ni
sprejela zakona o kontingentih za
gostujoče delavce. Vmes pa je tudi
Jugoslavija že začela odpirati svoje
meje in tudi omilila kazni za ile-
galne prestopnike meje."

Je današnja azilantska politika
Avstrije bistveno drugačna od ta-
kratnih časov?

"Menim, da naša, to je avstrijska
azilantska politika ta hip ni zelo
humana. Je izjemno stroga in je
takšna tudi do beguncev, ki so že
dlje časa pri nas in so se v avstrij-
sko družbo tudi dobro integrirali.
Sploh za te ljudi bi Avstrija nujno
morala najti boljše rešitve. Tako
kakor v drugih članicah Evrop-
ske unije ne kriminalizirajo ljudi,
ki obvladajo jezik, ki so si v teh dr-
žavah našli delo in stanovanje, ki
so v družbo dobro integrirani in
nimajo težav. Da mi o tem sploh še
zmeraj nekaj diskutiramo in da Av-
strija takšne ljudi še zmeraj izganja
iz države, imam za nepotrebno su-
rovost."

V zadnjem času je najbolj od-
meval izgon kosovske družine
Zogaj?

"Da, to je strašno! Nevredno je
države, da se spravi na mladole-
tnike, ki tukaj redno hodijo v šolo,
se izobražujejo, pa jim z izgonom
surovo odvzame pravico do dru-
gačne možnosti."

Ste pri knjigi sodelovali tudi s
slovenskimi oblastmi? Vemo, da
ste sodelovali z zgodovinarko iz
Študijskega centra za narodno
spravo iz Ljubljane, z Maribor-
čanko dr. Matejo Čoh, ki je knjigi
dodala svoj prispevek o križarih.

"Preko graške Univerze Karla-
Franca sem iskala partnerje na slo-
venski strani in so mi priporočili
dr. Matejo Čoh, ki se ukvarja s po-
dobnimi zgodovinskimi temami
kot jaz. Pri iskanju dokumentov
tistih, ki so bili obsojeni zavo-
ljo poskusa ilegalnega prestopa
meje, mi je pomagal še dr. Dami-
jan Hančič iz Ljubljane. Upam, da
bom še sodelovala z njima. Z doku-
menti iz slovenskih arhivov sem
si lahko pomagala, da se niso do-
gajali pomote in nesporazumi, da
smo lažje odklonili kakšne mite o
tej temi. In seveda: del slikovnega,
fotografskega materiala za knjigo
sem dobila tudi v Večerovem
arhivu. Neposredno pa s sloven-
skimi oblastmi sama nisem imela
stikov." ■

Mihail Sergejevič Gorbačov
(1931); generalni sekretar sov-
jetske komunistične partije in
zadnji predsednik Zveze sov-
jetskih socialističnih republik
(ZSSR) med letoma 1988 in 1991;
dobitnik Nobelove nagrade za
mir leta 1990; vodja obsežnih
reform Perestrojka in Glasnost;
sogovornik Helmuta Kohla,
Ronalda Reagana in Margaret
Thatcher, zagovornik nuklear-
nega razoroževanja, začetnik
umika sovjetskih čet iz Afgani-
stana, eden najzaslužnejših za
miren padec Berlinskega zidu
(9. november 1989) in združitev
Vzhodne in Zahodne Nemčije.

Boris Nikolajevič Jelcin (1931-
2007); prvi predsednik Ruske
federacije (dva mandata) od
1991 do 1999 (v kratkem času t.
i. ustavne krize v začetku leta
1993 je Jelcina na predsedni-
škem mestu za pol leta zamenjal
Aleksander V. Rutskoj); močan
zagovornik hitre in čim širše
privatizacije, decembra 1994
ukazal vojaški napad na Čečeni-
jo, leta 1999 nasprotoval posre-
dovanju Nata proti Jugoslaviji
zaradi Kosova.

"V danem primeru sem z Jezusom
Kristusom. On je bil naš prvi so-
cialist, temu že ne more nihče na-
sprotovati," je nekoč izjavil Mihail
Gorbačov. Prvi in zadnji predse-
dnik Sovjetske zveze (SZ) je iskal
pot iz krčev komunističnega sis-
tema in se ni želel oddaljevati od
socialistične steze. Kot je znano,
mu ni uspelo. Še preden se je Rusija
v 90-ih letih podala na tvegano
pot iskanja kapitalističnega raja, je
Gorbačov že postal del zgodovine.
"Oblasti se je treba držati na pame-
ten način," je nekoč izjavil.

Razum gor ali dol, težko je biti
predsednik države, ki ne obsta-
ja več, in Mihail Gorbačov je 25.
decembra 1991 odstopil s položa-
ja predsednika SZ in vrhovnega
poveljnika sovjetskih oboroženih
sil, nadzor nad jedrskim orožjem
pa je predal ruskemu predsedni-
ku Borisu Jelcinu. Naslednji dan je
konec obstoja SZ razglasil še zgor-
nji dom Vrhovnega sovjeta SZ in
26. december 1991 se je v zgodo-
vino zapisal kot datum razpada
velesile, za katero se je zdelo, da
je večna. Razpada največje države
na svetu, ki je najprej skušala biti
model diktature proletariata, spro-
žilec komunističnega internacio-
nalizma, po drugi svetovni vojni
pa je igrala vlogo močne protiuteži
Zahodu v polarni ureditvi sveta.

"Vsi smo živeli enako, skromno:
sistem stopnišča, 38 sobic in enega
stranišča," je o življenju v sovjet-
ski komunalki, stanovanju, v ka-
terem je živelo po več družin, pel
bard Vladimir Visocki. Ne glede na
ogromno povpraševanje po mate-
rialnih dobrinah z Zahoda, ki so ga
na svoji koži občutili tudi turisti iz
"najbolj kapitalistične socialistične
dežele Jugoslavije", če so potovali v
SZ, so prizori pomanjkanja in pra-
znih polic v sovjetskih prodajal-
nah stvar 80-ih let 20. stoletja. Do
takrat je oskrba prebivalstva delo-
vala, po špartansko, a vendarle. Le
uvoza predmetov, ki so v SZ veljali
za razkošje, ni bilo.

Od sovjetskega človeka se je priča-
kovala predanost, odpovedovanje
osebnim koristim za blagor domo-
vine in sovjetske družbe; živel je
preprosto; če se s sistemom ni stri-
njal, se je zatekal v notranji svet
"osebne svobode" ali pa emigriral,
pogosto sedel v zaporih in gula-
gih; veliko je ovajal, tudi najbližje
ljudi, in gojil globoko nezaupanje
do okolice, svojcev in predvsem do
tujcev. Varlam Šalamov je v spo-
minih Kaj sem videl in razumel v
taborišču ugotavljal, da so ženske
dostojnejše in bolj požrtvovalne
od moških. "Na Kolimi (tabori-
šče na skrajnem severovzhodnem
delu SZ, op. a.) ni primera, da bi
mož prišel v taborišče za ženo.
Žene pa so prihajale, številne ...
Spoznal sem, da moramo ljudi
deliti ne na dobre in slabe, ampak
na strahopetce in tiste, ki to niso.
95 odstotkov strahopetcev je že pri
prvi grožnji sposobnih vsakršnih
podlosti, tudi smrtonosnih ... Videl
sem, da so bili skoraj vsi verski
sektaši in večina popov edina
skupina ljudi, ki se je v razme-
rah lakote in izživljanja nad njimi
vedla vsaj malce po človeško ... "

Le če dojamemo, da je sovjetski
človek sprejemal vse to v zameno
na ponos, ki mu ga je dajala velika
država s svojim vojaškim poten-
cialom, vesoljskim programom in
vplivom v svetu, v zameno za pre-
vzem celotne odgovornosti za bi-
vanje, zdravljenje, izobraževanje,
zaposlovanje, bomo razumeli no-
stalgijo po sovjetskih časih. Kaj da-
našnjo nostalgijo, razumeli bomo
tudi odločanje ljudi, ki so marca
1991 s 76 odstotki podprli "ohra-
nitev SZ kot obnovljene federacije
suverenih republik". Leta 1991 so
že želeli obnovljeno federacijo, ne
več stare SZ. Gospodarsko nazado-
vanje in kriza sta naredila svoje.

"Datum rušenja SZ je dobro znan.
To seveda ni beloveški sporazum
niti avgustovsko dogajanje, to je
13. september 1985. Tega dne je
savdskoarabski minister za nafto
Jamani napovedal, da bo Savdska
Arabija prenehala izvajati politiko
regulacije količin načrpane nafte
in začela večati delež na medna-
rodnem naftnem tržišču. V šestih
mesecih po tem se je obseg načr-
pane savdskoarabske nafte pove-
čal za triinpolkrat. Cene nafte pa
so strmoglavile," je izjavil eden
izmed očetov ruskih liberalnih go-
spodarskih reform v 90-ih, Jegor
Gajdar.

Da, nafta je bila za SZ to, kar je tudi
za današnjo Rusijo - ključni gospo-
darski dejavnik. Druga polovica
80-ih so (tudi) zato leta globoke
krize. Kot pravi aforizem: "Sovjet-
ski ljudje so bili optimisti, dokler
so svet opazovali skozi ključavni-
co. Nato so odprli vrata."

ljudem dal perestrojko in glasnost,
svobodo govora. Prizadeval si je za
vrnitev človeškega dostojanstva. V
hoji za socialističnim Kristusom je
želel komunizmu narisati človeški
obraz. Cenzura je padla. Reforme,
pogosto protislovne, so se začele.
Zato Gorbačova ljubi Zahod. V
svojem, po lastnih ocenah pame-
tnem objemu oblasti pa Gorbačov
očitno ni razumel nauka enega
svojih temnejših predhodnikov,
Jurija Andropova (1914-1984), v
letih od 1982 do 1984 generalne-
ga sekretarja CK KPSZ: "Mogoče
je odvzeti demokracijo, vendar je
najprej treba dati klobaso."

Parafraza "demokracija brez klo-
base" pa se je za Rusijo sprevrgla v
eno najtežjih preizkušenj v njeni
zgodovini. Zato v Rusiji Gorbačova
večina sovraži.

Proces slabljenja vloge Komunistič-
ne partije (KP) je na politično povr-
šino prinašal nove ljudi. V iskanju
vzorcev razvoja tudi nacionalno
zavednih, pogosto odkrito nacio-
nalističnih osebnosti. Stopnjeva-
le so se napetosti v Kazahstanu, v
Gorskem Karabahu, v Ferganski
dolini v Uzbekistanu, na Krimu
in v Kavkazu. Vse aktualnejše so
bile opredelitve ustavne pravice
do izstopa iz SZ in zvezne repu-
blike so od leta 1988 ena za drugo
sprejemale deklaracije o suvereno-
sti. Estonija leta 1988 prva, nasle-
dnje leto so sledili Litva, Latvija in
Azerbajdžan, nato pa leta 1990 še
vse preostale, 12. junija 1990 Ruska
sovjetska federativna socialistič-
na republika (RSFSR), konec leta pa
kot zadnja še Kirgizija.

Že 11. marca 1990 je neodvisnost
in odhod iz SZ prva razglasila
Litva, ki pa sta jo, mednarodno
nepriznano, čakala težka preizku-
šnja gospodarske blokade in tudi
posredovanje vojske z vrhuncem
13. januarja 1991 z vojaškim zavze-
tjem televizijskega stolpa v Vilni
in streljanjem 31. julija istega leta
na mejnem prehodu Medninkai.
Gruzija je neodvisnost in odhod iz
SZ razglasila aprila 1991, vse ostale
republike pa so počakale do jeseni
oziroma zime.

Zadnji poskus preprečiti razpad
SZ je bil državni prevrat 19. avgu-
sta 1991. Skupina predstavnikov
t. i. konservativnega dela KP SZ,
ki so obvladovali vojsko, KGB in
vlado, predvsem represivna mi-
nistrstva, so, združeni v Državni
odbor za izredne razmere (GKČP),
od predsednika Gorbačova zahte-
vali razglasitev izrednih razmer
in začasno predajo pooblastil pod-
predsedniku Genadiju Janajevu.
Mihaila Gorbačova so zadržali
na Krimu, pobudo nasprotovanja
GKČP pa je prevzel ruski predse-
dnik Boris Jelcin, poleg Gorbačova
najvidnejši politik SZ. Od 29. maja
1990 je bil predsednik Vrhovne-
ga sovjeta SZ, 12. junija 1991 pa je
zmagal na neposrednih volitvah
za predsednika RSFSR. Gorbačov
se je kasneje grenko pošalil na
račun dveh napak, ki jih je storil -
da ni Jelcina pravočasno poslal za
veleposlanika v Gabon in da je šel
v tem času na dopust na Krim.

Kakorkoli, svet so obšli posnetki
sive tiskovne konference GKPČ in
tresočih se rok Janajeva kot tudi
Jelcina z rusko trobojnico v Domu
sovjetov, danes Belem domu,
palači ruske vlade. Prevrat, ki je
skušal preprečiti razpad SZ in usta-
novitev Zveze suverenih držav,
ki naj bi nadomestila SZ, v kar je
privolil Gorbačov, je bil končan že
22. avgusta. Gorbačov se je vrnil v
Moskvo.

Avgustovski puč je dosegel prav
nasprotni učinek od tega, kar so
želeli prevratniki. Razpada SZ ni
bilo mogoče več preprečiti. Pri-
baltske republike Litva, Latvija in
Estonija so 6. septembra 1991 po-
stale formalno, priznano neodvi-
sne, vse druge pa so postopoma
sprejemale izjave o odhodu iz SZ,
zdaj zveze 12 republik. Finale pa je
izzvenel decembra 1991.

Kdaj je dejansko razpadla SZ? Po
Gajdarjevem mnenju že leta 1985.
Je mogoče razglasitev suvereno-
sti ene izmed republik, Estonije
leta 1988, že razumeti kot razpad
države? Kaj pa razglasitev suvere-
nosti vseh drugih? Podobno kot v
jugoslovanskem primeru se svet za
priznanje nove stvarnosti ni odlo-
čal impulzivno in jeseni neodvi-
snosti sovjetskih republik, razen
pribaltskih, še ni priznal. Zgodovi-
narji in politologi pa tudi številni
akterji tedanje dogajanje in vzroke
zanj interpretirajo na različne
načine, nedvomno pa dejanski
konec SZ sega v december 1991.

8. decembra so se v Beloveški
pušči v Belorusiji sestali predse-
dniki Rusije, Belorusije in Ukraji-
ne: Boris Jelcin, Stanislav Šuškevič
in Leonid Kravčuk. Ugotovili so,
da je SZ dejansko prenehala obsta-
jati, da pa tudi ustanovitev Zveze

suverenih držav, kot se je načrto-
valo še poleti, ni mogoča. Name-
sto tega so podpisali Sporazum o
ustanovitvi Skupnosti neodvisnih
držav (SND), ohlapnejše povezave,
ki obstaja še danes. Boris Jelcin je
opozoril, da sporazum ne ukinja
SZ, ampak samo ugotavlja, da te
države ni več. Mihail Gorbačov pa
je beloveški sporazum sicer obso-
dil, ampak institut predsednika
SZ je bil v tem času že popolnoma
oslabljen. Sporazum je štiri dni ka-
sneje ratificirala ruska republiška
skupščina Vrhovni sovjet RSFSR in
Rusija je odpoklicala svoje poslan-
ce iz zvezne skupščine Vrhovnega
sovjeta SZ.

21. decembra 1911 so v Almatyju,
takrat še Alma-Ati, v Kazahsta-
nu predstavniki še osmih repu-
blik Azerbajdžana, Armenije,
Kazahstana, Kirgizije, Moldavije,
Tadžikistana, Turkmenije in Uz-
bekistana s sporazumom iz Alma-
Ate vstopili v SND.

Zveznim oblastem SZ se je tako
zaprl vsakršen manevrski prostor.
Velesila je izginila s političnega ze-
mljevida sveta.

Aforizem Viktorja Černomirdi-
na (1938-2010), med letoma 1992
in 1998 predsednika ruske vlade,
je sicer bolj ilustriral gospodarska
prizadevanja Rusije, ampak dobro
ponazarja celotno postsovjetsko
obdobje. Rusija je želela vse, za kar
je bila prej prikrajšana, takoj in
zdaj. Široko je odprla vrata zaho-
dnim zgledom in predvsem eko-
nomskim svetovalcem in padla na
kolena.

Globoka recesija, pravni in nra-
vstveni razpad, razmah krimina-
la ter vojne na obrobju so večino
njenih državljanov utrdile v pre-
pričanju, da Rusija potrebuje
močno voditeljsko roko. Čeprav
tega na začetku, v drugi polovi-
ci leta 1999, nihče ni pričakoval,
so jo dobili v podobi Vladimirja
Putina. Nekdanji podpolkovnik
KGB, sprva premier in nato pred-
sednik države, se je oprl na ljudi,
ki jih je dobro poznal. Na kolege
iz tajnih služb, policijo in vojsko.
Obračunal je s samopašnimi oli-
garhi in državi vrnil avtoriteto.
Vse to na račun vse bolj intenziv-
nega izkoriščanja naravnih virov,
poleg intelektualnega potencia-
la tako rekoč edinega bogastva,
ki ga ima Rusija. Odgovoril je na
zahteve ljudi, ki so si želeli nazaj

pod okrilje države. Ker pa Rusija
ni več avtarkično okolje, ampak
odvisna od tujine, s katero se je
treba pogovarjati tudi drugače, ne
samo na osnovi jedrskih raket, ki
so medtem večinoma že propadle v
skladiščih, se je rodila t. i. suvere-
na demokracija. Demokracija, do
katere ljudje nimajo nikakršnega
odnosa, zaradi katere ne razumejo
njenega bistva in zaradi katere se
zdi cena, plačana za tragedijo 90-ih
let, previsoka. Odločno previsoka.

Homo sovieticus vs. Homo
rossianicus

Sovjetska nostalgija, o kateri se v
politično turbulentnih časih, ki so-
vpadajo z 20. obletnico razpada SZ,
veliko govori, ni nostalgija po ide-
ološkem naboju. Komunizem sicer
ni mrtev za vse, za veliko večino pa
gotovo. Pri mnogih gre za spomin
na mladost, ko je bilo vse lepo. Kot
pravi anekdota: "Danes obrekuje-
jo SZ, češ da takrat ničesar ni bilo,
zdaj pa naj bi bilo vse. Neumnost!
Leta 1937, na primer, sem imel vse:
babe, zobe, železno zdravje ... Kaj
pa danes?!"

Večino v simpatijo do sovjetske
preteklosti silita socialna stiska se-
danjosti ali vsaj ogorčenje zaradi
premoženjske in družbene neena-
kosti, ki je nekoč ni bilo. Spet tre-
tjim je Rusija premajhna, želijo si
nekdanjih imperialnih razsežnosti.
Sovjetska retorika, s katero se v za-
dnjem času na državljane obračajo
politiki, predvsem Vladimir Putin
in Dmitrij Medvedjev, je zato razu-
mljiva, saj naleti na odprta ušesa
velikega dela, če ne že večine pre-
bivalstva. Želja po sovjetski pre-
teklosti je tudi želja po izogibanju
odgovornosti, ki je v težavnih raz-
merah sodobnosti postala veliko
breme. Bolje je, če je za vse odgo-
vorna država. Da pa je lahko odgo-
vorna, mora biti močna in vplivna.

Simptomatično je, da politika s sov-
jetizmi ne nagovarja množic, ki
so z revolucijo belih trakov prišle
na ulice Moskve in drugih veli-
kih mest. Te množice ne sestavljajo
sovjetski ljudje ali njihovi recidi-
vi, ampak gre za ljudi novega časa.
Ljudi, ki obsojajo temne plati sov-
jetske zgodovine, čeprav do tega
obdobja na splošno morda niti
nimajo negativnega odnosa. Doje-
majo ga kot preteklost, sedanjost in
predvsem prihodnost pa sta dru-
gačni. Zahtevajo državo kot servis
državljanov, ki se ne vmešava v za-
sebnost, ampak ustvarja razmere za
normalno življenje. Ki se povezuje s
svetom in ne gradi barikad. Povsem

simbolno pa beli trakovi namiguje-
jo na drugo "belo" revolucijo proti
sovjetom, ne monarhistično, pa
čeprav so med protestniki tudi pri-
padniki teh gibanj, ampak revoluci-
jo "drugače mislečih".

In paradoksalno, tudi zdaj se poja-
vlja Kristus kot zaveznik dnevne
politike, ki skuša pametno ohrani-
ti oblast. Patriarh Kiril je namreč
pozval k zavezanosti eni sami Božji
resnici in pri tem ocenil, da mani-
pulativne informacijske tehnolo-
gije uničujejo človeka, ki ne sliši
več Božje resnice. Prav splet pa je
forum, s katerim se organizirajo
protesti proti goljufijam na voli-
tvah in ki mobilizira množice na
ulicah. Kristus tako ni več socialist
kot pri Gorbačovu, ampak porok
pravilnega razumevanja uradne
politike, politike Države, politike
Domovine. Porok ene Resnice.

Oblasti na drugi strani prote-
ste drugače mislečih dovoljuje-
jo in tako uravnavajo parni tlak,
da kotel ne eksplodira. Razu-
mno, kajti, kot poudarja zgodovi-
nar akademik Jurij Pivovarov, ki
vleče vzporednice z dogajanjem
leta 1917, se revolucije ne dogaja-
jo, ko gre ljudem zelo slabo, ampak
nasprotno, ko jim gre relativno
dobro in lahko razmišljajo tudi o
čem drugem, ne zgolj o golem pre-
živetju.

Po eni strani tako dobivamo še en
zgodovinski lok povezave z belim
gibanjem po oktobrski revoluciji,
po drugi pa gre za poziv na novo
premisliti predrevolucionarno ob-
dobje v Rusiji in ga tesneje povezati
s sodobnostjo. Tudi znani novinar
Leonid Parfjonov poudarja, da so
protesti množic proti izidom voli-
tev "protesti sitih, ki so naveliča-
ni, da politika z njimi manipulira".
Pogled na obraze v množici prote-
stnikov to mnenje potrjuje.

Rusija tako šele dvajset let po raz-
padu SZ stoji na pragu pravega
evolucijskega preskoka. Ne mno-
žične avanture vsega naveličanih
obupancev, izmozganih od pre-
izkušenj in za vsako ceno željnih
sprememb, kot se je to dogajalo na
prelomu 80-ih in 90-ih let. Ampak
akcije ljudi, ki razumejo svojo dr-
žavljansko vlogo. Pripravljeni so
jo aktivno odigrati, pri tem pa je
cilj nedvomno manj dramatičen
in usoden, zato pa bolj oprijemlji-
vo zastavljen kot pred dvajsetimi
leti. Sanje prvih so bile poteptane v
blato; da bi izvedeli, kaj bo s sanja-
mi drugih, pa morda ne bo treba
čakati novih dvajset let. ■

Pred krizo je v
nekaterih krogih
ljubljanska
konzervativnost
žela posmeh.
Danes pa smo
vsi srečni, da so
bili v Ljubljani
konzervativni

Ob finančnem brodolomu mari-
borske nadškofije se je tu in tam
znalo ujeti, da v cerkveni Ljublja-
ni vse morda tudi ni izključno
zdravo in konzervativno, kot ste
se pohvalili, da je, ko se je v Mari-
boru zgodil sveti bankrot.
"Je."

Ko sta v začetku letošnjega leta z
novim mariborskim nadškofom
komentirala finančni, gospodar-
ski brodolom v Mariboru, se je
še upalo, da bo sanacija uspe-
šna. Potem smo čakali obeta-
nega dokapitalizatorja, a ga ni
bilo. Danes so nasedle gospo-
darske družbe okrog maribor-
ske nadškofije v stečaju ali tik
pred tem.

"Takrat se je računalo, da se fi-
nančna in gospodarska kriza ne
bo vlekla. Poživitev gospodarstva
bi dvignila vrednosti delnic. Dvig
vrednosti delnic pa bi dvignil vre-
dnost premoženja gospodarskih
družb in slika bi se lahko spreme-
nila."

Zdaj pa banke rešujejo v prvi vrsti
svojo kožo? Banke, ki so v dobrih,
nekriznih letih rade financirale
cerkvene projekte. Politične volje
ni, da vse ne potone?
"V vrhovih bank se marsikaj
dogaja, prepleteni so najrazličnej-
ši interesi. Verjetno so gospodar-
ske družbe, povezane z mariborsko
nadškofijo, tudi žrtve stanja, v ka-
terem smo."

Vse je treba razčistiti in kaznova-
ti, sta rekla z nadškofom Turn-
škom. Pa se je komu kaj zgodilo,
je koga v Cerkvi doletela resna
kazen, sankcija?

"Ni treba prehitevati, za kaznova-
nje je še dovolj časa. Najprej naj se
vse razčisti, da ne bomo delali kri-
vice. Nesreča, do katere je prišlo,
je posledica več dejavnikov. Ni bil
samo eden. Težko rečem, kaj je bilo
najbolj odločilno. Gotovo so bile
gospodarske družbe okrog mari-
borske nadškofije prezadolžene.
Ampak niso bile edine. To je bila
skorajda normalna situacija. Banke
so postavile konzorcij za T-2 in
obljubile krepko več denarja, kot so
ga dejansko dale. Odgovornosti so
torej precej porazdeljene. Gotovo
gospodarska politika ni bila dovolj
konzervativna, dovolj previdna.
Celo veliki stari bančni mački v
svetovnem bančništvu so se ušteli.
Če bi bilo gospodarjenje bolj kon-
zervativno, če bi se bili v Mariboru
manj zadolževali in delali po stari
kmečki pameti: nobenih dolgov, bi
v dobrih letih mogoče želi posmeh.
Pred krizo je v nekaterih krogih, pa
ne mariborskih, ljubljanska kon-
zervativnost žela posmeh! Na svoja
ušesa sem slišal. Danes pa smo vsi
srečni, da so bili v Ljubljani kon-
zervativni. Nesreča seveda ostane,
ljudje bodo prizadeti in mariborska
nadškofija najbolj. Gotovo se bodo
hude posledice še dolgo kazale.
Zgodilo se je, krivda je subjektivna,
objektivna pa tudi."

Leta se je vedelo, da se gre v mari-
borski Cerkvi iz kredita v kredit.
Po drugi strani pa večne ne-
dorečenosti v relaciji z državo
Katoliško cerkev silijo, da se pre-
živetveno znajde?
"Finančna situacija Katoliške cerkve
v Sloveniji je povsem neurejena.

Cerkev se mora znajti, kot ve in
zna. V glavnem svoje dejavnosti
financira iz treh virov. Prvi vir
so darovi vernikov, drugi
vir je finančna pomoč
države. Tretji vir je
cerkveno premo-
ženje. Tu pa je ve-
likanska razlika
med ljubljan-
sko in maribor-
sko nadškofijo.
Ljubljanski nad-
škofiji je bilo
premoženje z
denacionali-
zacijo delno

vrnjeno. Mariborska nadškofija pa
ni imela nič! Nobenih gozdov, samo
ubogo Betnavo in nekaj hektar-
jev zemlje ter vinogradov pa nekaj
stavb v Mariboru. Denar je morala
poiskati, če je hotela razvijati ka-
kršnokoli dejavnost. Mariborska
škofija na primer ni imela kam dati
svoje škofijske gimnazije. Leta in
leta je šola gostovala v tujih prosto-
rih, z vsemi posledicami, ki so s tem
povezane. In tako naprej, dolgo bi
lahko našteval."

Velik kos let med 2000 in 2010,
predkrizni in že tudi krizni čas,
ste preživeli v Mariboru. Nazadnje
kot nadškof pomočnik, poslan,
da reši, kar je cerkvenogospodar-
sko rešiti mogoče. Ste v Cerkvi
preveč zaupali svojim ekono-
mom? Kontrole so odpovedale?
"Kmalu po tistem, ko sem prišel v
Maribor, smo postavili nov gospo-
darski svet po zahtevah cerkvene-
ga prava. Šli smo že v neke vrste
sanacijo. Presvetlili smo stanje in
se je izkazalo nujno zmanjšati za-
dolženost. Že takrat, v času debelih
krav."

"Okrog leta 2004, 2005. Potem sem
pa odšel v Celje. Smrtni udarec se
je zgodil s T-2. Brez T-2 ne bi bilo
velikanske zadolžitve nadškofi-
je. Za ta projekt je bil holding Zvon
Ena prešibek. Zato se je iskalo
pomoč bank in banke so bile nav-
dušene nad projektom, ki je bil na
konici tehnološkega razvoja. In še
danes se pulijo za to! Polastiti se
hočejo te naložbe, ki še vedno velja
za uspešno, kljub težkim časom. In
še bolj uspešna bi lahko bila, če bi
banke izpolnile svoje obveznosti.
T-2 je edini vir, ki bi mogoče lahko
pomagal tej nasedli ladji. Ko sem
se ponovno za nekaj mesecev vrnil
v Maribor, je že izbruhnila svetov-
na finančna kriza. Eno leto smo
se trudili s strokovnjaki po vsem
svetu, tudi iz Vatikana je na koncu
prišla pomoč, da bi dobili kupce
za naše premoženje in poravnali
dolgove, a ni šlo. Prepozno je bilo.
Vrednost cerkvenega premože-
nja je toliko padla, da ni bilo več
mogoče prodajati tako, da bi po-
plačali kredite."

"Župnije so lastne pravne osebe,
zato to sploh ni mogoče. Sicer bi
pa tudi kupca težko našli. Ne vem,
ali bi banke hotele. Veliko dobič-
ka od tega tudi ne bi bilo. Cerkve-
ne stavbe so v glavnem kulturni
spomeniki, to ni premoženje, ki
bi prinašalo denar." >>

Morebitne politične niti v ozadju
(ne)reševanja nasedlih maribor-
skih cerkvenih financ so nama
ostale. Po vašem obstajajo, in to
živahne?

"Tega ne morem niti trditi niti za-
nikati, nobenih dokazov nimam.
Okoliščine napeljujejo na to, do-
kazov pa nimam. Dejstvo je, da so
bila velika razhajanja v tem, kaj bi
bilo najboljše, tudi za banke. Re-
šitev, v katero je bila mariborska
nadškofija zdaj pahnjena, so izbrale
banke, in to ne vse, temveč najve-
čje. Nekatere banke so bile pripra-
vljene reševati, druge pa ne, in to
po mnenju nekaterih celo v lastno
škodo."

Ni nepomembno, da je nekaj glav-
nih bančnih igralcev v tej zgodbi,
nekaj največjih upnikov, v večin-
ski državni lasti?

Gozdovi ljubljanski nadškofiji pri-
našajo dobiček? V kakšni finančni
formi ste v Ljubljani?

"Ljubljanska nadškofija pokriva
svoje potrebe. Ni zadolžena. In in-
vestira. Začeli smo graditi osnovno
šolo. Ne bo šlo čez noč, temveč po-
stopno, vendar gradimo, ne da bi se
zadolževali."

Pet let je od razparceliranja slo-
venskega zemljevida na več kato-
liških škofij v dveh metropolijah,
ljubljanski in mariborski. To je
bila pametna poteza?
"Škofije, ki so nastale iz nekdanje
mariborske ... "

"Imajo podobne težave. Pastoralno
pa verjamem, da se je z novimi ško-
fijami zmanjšala oddaljenost med
periferijo in središčem Cerkve."

Vera mora gor, ste rekli, ko ste
začeli nadškofovati v Ljublja-
ni. Potem je pa finančni polom v
Mariboru čez tukajšnjo Cerkev v
celoti poveznil vtis, da je vse, kar

dela, to, da šteje denar, prestavlja
delnice sem in tja. Pastoralno se
je vse malo ustavilo?

"Po vsem skupaj vsaj tega ne bo
mogel nihče več trditi, da je Cerkev
bogata. Mi smo se že prej zaveda-
li, da vtis bogate Cerkve ni dober.
Načrt je bil, v Mariboru smo ga
sprejeli, popolnoma prestruktu-
rirati gospodarstvo škofije, da se
v Cerkvi ne bi več ukvarjali s fi-
nancami. Tudi če bi bili zelo uspe-
šni, bi se prostovoljno odpovedali
neposrednemu gospodarjenju z
velikimi investicijami, ohranili
bi kvečjemu manjšinski lastniški
vložek. Zadovoljili bi se s participa-
cijo, da bi lahko pokrivali cerkve-
ne potrebe in odplačevali kredite.
Kajti, kot je rekel neki naš sve-
tovalec, se v življenju vse plača,
vprašanje je samo, kdo plača. Če
Cerkev ne bo imela premoženja,
če ji država ne bo finančno nič po-
magala, bodo njene dejavnosti, če
jih želijo, morali plačati verniki.
Druge možnosti ni, čarati ne bo
mogoče. Ljudje ne pomislijo zmeraj
dovolj, ko rečejo, češ, Cerkev naj
bo revna. Naj bo revna, smo za!
Ampak potem ne pričakujte, da
bodo katoliški starši lahko otroke
pošiljali v katoliške vrtce in šole.
Ali da se bodo cerkve obnavljale.
Ne smemo pozabiti, da Cerkev ob-
navlja in skrbi za velik del kultur-
ne dediščine Slovenije. Ob skromni
pomoči države obnavlja, česar ne-
posredno niti ne potrebuje. Župnija
potrebuje eno cerkev, ne pa pet ali
deset. Ena župnija v naši nadškofi-
ji jih ima 24 in zgledno skrbi zanje.
Bomo kulturne spomenike zdaj pu-
stili propasti in bodo vsi kazali na
Cerkev, da je kriva, da uničuje na-
cionalno bogastvo? Zgražanje nad
cerkvenim premoženjem je do-
stikrat krivično, nepremišljeno in
enostransko neutemeljeno. Bistve-
no je, čemu premoženje služi. Tu pa
lahko rečem, da tudi v Mariboru
niti v najboljših letih ni nihče lago-
dno živel na ta račun. Sam od tega
nisem imel ničesar. Drugi tudi ne.
Iskreno se je, prepričan sem, prek
gospodarske dejavnosti skušalo
dobiti sredstva za pastoralo."

A je zmanjkalo daljnovidnosti,
predaleč je šlo vse, požar se je že
zelo razširil, pa še kar ni bilo ga-
silcev?

"Če bi bili začeli ukrepati dve leti
prej, bi se lahko temu izognili. Pač,
cerkvenega premoženja ne proda-
jaš kot krompir na tržnici."

Ampak finančno se je v Mariboru
zavozilo in to zdaj visi nad Katoli-
ško cerkvijo v Sloveniji.

"Takšen neuspeh je gotovo blama-
ža, nobena blamaža pa ni koristna.
Nekateri Cerkvi zdaj mogoče manj
zaupajo. Ljudje dajo manj v pušči-
co kot včasih. Težko rečem, kaj je
vzrok, ali gre za šibkejše gmotno
stanje ali še za kaj drugega. Ljudje,
ki hodijo v cerkev, v glavnem niso
med najbolj premožnimi. Tisti, ki
so že prej živeli skromno, pa zdaj,
v krizi, ne morejo biti razsipni, to
je jasno."

"Kljub vsemu ta finančna bole-
čina in sramota nista naš glavni
problem. Naš glavni problem je se-
kularizacija, ki se tudi pri nas od
začetka tega tisočletja vedno bolj
jasno kaže. Javni prostor je vedno
bolj razkristjanjen in temeljne kr-
ščanske vrednote, vključno z vero
v Boga, so v določenih družbe-
nih okoljih vedno manj navzoče.
Vernost ni samoumevna, ampak
stvar osebne odločitve. Bom upo-
rabil primerjavo. Biti Slovenec,
to je zame samoumevno. Polože-
no mi je bilo v zibelko, v tem sem
odraščal, vzgajan sem bil v ljube-
zni in ponosu na svojo domovino,
ponosen sem, da sem Slovenec in
da imamo samostojno državo. To
je pri nas na vseh ravneh samou-
mevno. Drugače pa je z vernostjo.
Vernost seveda ni nikoli priroje-
na kakor narodnost, to se razume.

Toda v prejšnjih stoletjih so bila
naša okolja pretežno verna, kr-
ščanska vera in njene vrednote
so bile splošno priznane in v tem
smislu je bila tudi pripadnost kr-
ščanski veri in njenim vrednotam
nekaj samoumevnega, kar je šlo
samo od sebe, z močno družbeno
podporo. Danes pa je povsem dru-
gače in to je bistvo sekularizacije.
Če je danes verni Slovenec rojen
v verni družini, je doma vzgajan
v veri. Ko stopi iz domače hiše in
gre v šolo, je ozračje drugačno. Ko
stopi na ulico, je ozračje drugač-
no. Ko posluša radio ali televizijo,
je ozračje drugačno. Ko se pogo-
varja s sošolci, je v mestnih oko-
ljih največkrat njihovo prepričanje
drugačno. Ne doživlja podpore za
svojo vernost. Biti veren danes v
nekaterih okoljih ni dobrodošlo,
marsikje so verniki bele vrane.
Torej mora vernik zbrati pogum,
da je vernik. To je ta novi položaj, v
katerem se znajde vernik v sekula-
rizirani družbi in na katerega ga je
treba pripraviti. Kakor je potreb-
no, da v manjšinskem okolju zave-
dni Slovenec z močnim notranjim
prepričanjem in s podporo svoje-
ga ožjega občestva zdrži in ostane
to, kar je, tako je tudi za vernika
v sekularizirani slovenski družbi.
Z dodatkom, da je pri nas odpora
do Cerkve več kakor v drugih dr-
žavah. Ves moj napor in napor slo-
venske Cerkve v prihodnjih letih
bo izgraditi notranje močnega ver-
nika. To ne pomeni, da bomo zelo
množični. Tisti, ki bomo, pa bomo
vedeli, da smo kristjani in zakaj
smo."

"Kakor je poudaril že nadškof
Turnšek, to ni splošen pojav v slo-
venski Cerkvi. Bilo bi narobe, če bi
sedaj to posploševali na vso Cerkev.
Cerkvi se je skozi stoletja zgodilo še
marsikaj hujšega. Sanacija še pride,
ko bo čas za to, bo treba potegnili
črto. Ne bomo pa zaradi tega nehali

"Nimam tega občutka. Predvsem
pa se nismo pastoralno umakni-
li. Pač pa preusmerjamo našo po-
zornost, vendar ne zaradi finančne
zgodbe. Povod je sekularizacija.
Obrnili smo se navznoter, v krepi-
tev osebne vernosti članov našega
občestva. K temu je z novo evan-
gelizacijo pozval že papež Janez
Pavel II., Benedikt XVI. pa nada-
ljuje. V prihodnjih letih bomo po-
skušali sistematično preoblikovati
naše delovanje v smislu okrepitve
osebne vere. Vemo, da naš najhuj-
ši sovražnik ni zunaj nas, ampak v
nas. Tudi v družbeno zelo neugo-
dnih okoliščinah lahko Cerkev pre-
živi, celo dobro živi, če je notranje
trdna. Če ni, ji pa še tako ugodne
okoliščine ne koristijo veliko. Kr-
ščanska vera ni posvetna ideolo-
gija, ki bi cvetela, če ima uspešna
podjetja in naklonjeno državo, v
nasprotnem primeru pa propadla."

In vendar je finančni polom v Ma-
riboru najedel Cerkev?
"To je primerljivo z vsemi drugi-
mi škandali v Cerkvi. Verniki smo
v Cerkvi vedno znova soočeni z
nepopolnostmi med nami. Toda
vernik ni vernik zaradi tega in tega
škofa, duhovnika, ekonoma. Re-
ferenca ni ne papež ne škof ne du-
hovnik, ampak Jezus Kristus. Vsi
smo samo Jezusovi učenci. Moja
naloga ni, da povem ljudem nekaj
svojega, ampak da jih privedem
do Jezusa, in tedaj bodo kristja-
ni. Za to gre, ali jim lahko prepri-
čljivo pokažem, da je Jezus Kristus
naša pot, naš učitelj in vodnik. To
je vloga duhovnikov, škofov: biti
kakor Janez Krstnik, ki je kazal na
Jezusa."

Po sveži ameriški raziskavi kr-
ščanstvo ostaja globalna religija.
V Sloveniji so našteli 1,6 milijona

kristjanov, od tega 1,5 milijona
katolikov. Ampak realne številke
so manjše? Popis prebivalstva, ki
je spraševal po veroizpovedi ...

"Zadnji popis moramo odmisliti,
ker je bil skvarjen. Neverodostojen
je zaradi vseh nepotrebnih in ne-
umnih polemik, ki so se v javnem
mnenju pojavile pred popisom in
vplivale, da so podatki v tej točki
neverodostojni."

"Številni se niso hoteli izjasni-
ti. Številke so sploh nezanesljive.
Vernost je zelo dinamičen pojav.
Župnija je kakor krog s središčem.
V središču so valovi najvišji. To je
kakor da v vodo vržeš kamen. Kjer
pade, so valovi najvišji. Tako je tudi
z vernostjo. V župniji je središčni
krog posebno vernih, globoko pre-
pričanih. Vsako nedeljo pridejo k
maši, so dejavni in zavzeti. Drugi
pridejo redkeje, nekateri samo za
velike praznike, tretji na pomemb-
ne dogodke od porok do pogre-
bov. Tudi takšni so, ki nikoli ne
pridejo in bi človek rekel, da niso
verni. Potem pa popravljaš župnij-
sko cerkev in pridejo ter prispeva-
jo, rekoč, da niso proti. Torej ... Ali
je zares veren ali ni, človek včasih
še sam ne ve. Toda v sekularizirani
družbi bodo ostali samo tisti verni-
ki, ki so se za to zavestno odločili.
Gre za to, da pretežno tradicional-
no vernost preoblikujemo v bolj
osebno in trdno versko prepričano
odločitev za pripadnost Jezusu Kri-
stusu v Cerkvi. Kolikor pa v tem ne
bomo uspeli, se bo število zmanj-
ševalo. Menim, da je kljub omenje-
nim pomanjkljivostim zadnji popis
že opozoril, da se posledice sekula-
rizacije kažejo tudi pri nas."

Vodite Slovensko škofovsko kon-
ferenco. Nova evangelizacija po
slovensko. Kako boste vero obr-
nili gor?

"Jeseni smo oblikovali strateški
svet, da izdela globalne smernice.
Potem bo pa vsaka škofija sestavi-
la prioritete, da bi se izluščili po-
stopki in metode, ki krepijo osebno
vero. Skupni imenovalec je dejstvo,
da se osebna vera krepi v medo-
sebnem odnosu. Zato moramo v
Cerkvi krepiti občestvene, skupin-
ske oblike delovanja, ko se ljudje
srečujejo, družijo in potrjujejo v
pripadnosti katoliški veri. Težišče
oznanjevanja moramo z otrok pre-
makniti na odraščajoče in odrasle,
zrele. Bogoslužje mora ohranjati
zavest o svetosti tega, kar se v njem
obhaja, dobrodelnost, ki pri nas
cveti, mora cveteti še naprej. Vse
to je mogoče. Velikokrat je ena žu-
pnija cvetoča, živa, dinamična in
občestvo občestev, župnik pa vo-
ditelj voditeljev. Druga, sosednja,
pa vsega tega nima. Kaj sledi iz
tega? Če je na enem koncu mogoče,
je tudi na drugem! Odvisno je le,
ali so pravi ljudje skupaj, ali so
se lotili na pravi način. Gotovo v
Cerkvi nismo izkoristili še ogro-
mno notranjih rezerv. To me na-
polnjuje z velikim optimizmom
in zaupanjem. Ne dvomim, da bo
nova evangelizacija rodila bogate
sadove."

Novi preporod vere zadnja leta
zaznavajo na svetovnih meridia-
nih. Slovenska zgodba pa to ni?

"Mislim, da gremo zdaj v pravo
smer. Kot se posledice sekularizaci-
je pri nas pojavljajo z zamikom, se
tudi preporod pojavlja z zamikom,
ker mogoče še nismo prišli do dna
in smo se do sedaj malo varali, češ,
saj imamo polne cerkve. Dobro,
imamo jih nekajkrat na leto.
Cerkev je pa redko zelo zelo polna.
To ne pomeni, da gremo zdaj v
novo množičnost, temveč da se
vračamo v situacijo prvih kristja-
nov v rimskem sovražnem okolju.
Tiste krščanske skupnosti niso bile
množične. Bile pa so zelo zelo žive
in krščansko dosledne."

Odpor do Cerkve, proticerkveni
sovražni govor, pravite, je pri nas?
"Slovenija tu ni izjema, je pa sovra-
žnega govora pri nas po mojem več
kot drugod. Proticerkveni glasovi
so veliko bolj močni in številčnej-
ši kot tisti, ki bi izražali do vere in
Cerkve pozitiven odnos, ker naši
verniki molčijo, ne oglašajo se."

"Brezjanska Marija s podgano. Ni
toliko sramotno to, da se je ta pro-
vokacija zgodila, škandalozno je,
kako je slovenska javnost na to
reagirala. Namesto da bi bila to
nesramnost obsodila, so obsojali
nadškofa Rodeta, ki je javno izrazil
svoje ogorčenje in protest. Še nekaj
je bilo takšnih pojavov. Pri nas ob-
stajajo celo organizacije, ki širijo
lažne informacije o Cerkvi in ji na-
črtno škodujejo. Tiskajo publikacije
proti Katoliški cerkvi in jih raz-
stavijo na pult glavne pošte. Eni bi
prepovedali krst otrok, drugi kakr-
šnokoli finančno pomoč Cerkvi."

Dvajset let poskusov normalizi-
ranja relacije država:Cerkev je za
Slovenijo. Kje smo?
"Smo na zelo negotovem terenu.
Gotovo se je v teh dvajsetih letih
zgodilo tudi marsikaj pozitivnega
za Cerkev. Toda pozitivni razvoj so
spremljala stopnjujoča se naspro-
tovanja. Mnogi so s stisnjenimi
zobmi privolili v delno normaliza-
cijo, ker Slovenija pač mora biti vsaj
približno primerljiva z ostalimi
državami. Notranjega prepričanja,
da je tako prav, v skladu z božji-
mi in človeškimi postavami, pa ni.
Minula vlada je načrtovala redefi-
nicijo odnosov s Cerkvijo. Poskuša-
la jih je redefinirati, a je na koncu
zmanjkalo časa."

"Ustavno sodišče je ugotovilo, da
je ta zakon z dvema manjšima iz-
jemama popolnoma v skladu s slo-
vensko ustavo, nekaterim to ni bilo
dovolj. Cerkev je del civilne družbe
in mora biti sprejeta kot vse druge
civilnodružbene organizacije, od
kulturnih do športnih. Nobena
od teh dejavnosti ni državna, z
nobeno se država ne enači, prizna-
va pa jim koristnost. Tu gre tudi
za legitimen interes državljanov
in država ga omogoči. To naj velja
tudi za Cerkve. Ustavno sodišče
je tudi jasno zapisalo, da finančna
pomoč Cerkvam ni v nasprotju z
ustavo, a nasprotniki še kar naprej
trdijo drugače, zbirajo podpise in
celo kakšen časopis se enači s tem."

Pod Pahorjevo vlado je šlo bolj za
relacijo Katoliške cerkve in LDS,
ne države in Cerkve?
"Kako je bilo v koaliciji, ne vem.
Verjamem pa, da si je premier pri-
zadeval ohraniti doseženo stanje.
Da ga ne bi poslabšal v našo škodo.
Vladni urad za verske skupnosti pa
je bil v rokah LDS, zahteva po re-
definiciji je v koalicijsko pogodbo
prišla po zaslugi te stranke. Kljub
temu nam je uspelo ohraniti status
quo. Ne sicer v celoti, ker nam urad
za verske skupnosti protizakonito
od maja naprej noče več plačevati
prispevka za socialno zavarovanje
na novo prijavljenih verskih usluž-
bencev. Z izgovorom, da podat-
ki iz zadnjega popisa prebivalstva
ne držijo več in da zato ne vedo,
koliko denarja nam pripada."

"Ne plačuje se. Pritožili smo se
na vlado in vlada je odlok uradu
vrnila v ponovno obravnavo, a
urad za verske skupnosti ni spre-
menil svojega ravnanja. Izvr-
ševalec zakona, urad za verske
skupnosti, se je postavil v vlogo za-
u

Na srečo so še
dokaj močne
politične sile, ki jim
lahko rečem dobre
in niso obupale
nad etičnostjo

Ustavno sodišče je reklo ne dr-
žavnim uslužbencem za versko
oskrbo v bolnišnicah in zaporih.
Ni pa prepovedalo finančne ude-
ležbe države v duhovni oskrbi.
Paragrafi Guličevega urada so šli
dlje in precej bolj radikalno?

"Tudi do zdaj nihče ni bil javni
uslužbenec, zaradi odločbe ustav-
nega sodišča nihče ni izgubil
službe. Sicer pa zakonsko določilo
o zaposlitvi verskih uslužbencev
dobesedno povzema priporoči-
lo Združenih narodov. Duhovna
oskrba v tako imenovanih ustano-
vah zaprtega tipa teče, a je ogrože-
na, ker nasprotne sile ne mirujejo
in tudi hujskajo javno mnenje."

Ker so v uradu za verske skupno-
sti zakon o verski svobodi hoteli
spremeniti precej bolj, kot je ter-
jala odločba ustavnega sodišča,
je Katoliška cerkev sodelovanje z
uradom prekinila.

"Ko smo načrtovane spremem-
be odločno zavrnili, sorodno kot
druge verske skupnosti, je urad s
pomočjo svojih poslancev prejšnje-
ga parlamenta šel svojo pot, mimo
nas, povsem nedemokratično, ne
da bi bil z nami, ki nas ta zakon bi-
stveno prizadeva, poskušal doseči
soglasje. Vsiliti nam je poskušal
svoje rešitve po zaslugi nekate-
rih ideologov. Tudi proti pravilom
pravne varnosti je, če se zakonoda-
ja nenehno spreminja."

Če bi bil urad spremenil način
navzočnosti državnega proraču-
na pri cerkvenih financah, bi se te
vsote za Katoliško cerkev znižale?
"Ta pobuda je bila tako ideološka
in pravno neutemeljena, da smo
bili prepričani, da ne more uspeti.
Preprosto zaupali smo v moč
pravne države."

"Zjutraj sem bil na volišču. Potem
pa sem šel v domačo župnijo, na
100-letnico rojstva moje pokojne
mame. Imeli smo mašo v domači
cerkvi. Popoldne sem bil skupaj s
sorodniki in zvečer izvedel za re-
zultat."

Slomška ste škofje spet citirali v
pozivu na volitve: volite modro,
izberite dobro. Se je obneslo?

"Glede na napovedi je bil rezultat
volitev presenečenje. Saj tega nihče
ni skrival, niti tisti, ki jim je prese-
nečenje godilo."

Se strinjate, da so ljudje iskali kri-
znega menedžerja za 20-letno Slo-
venijo?

"Ob teh volitvah je najbolj zaskr-
bljujoče zanemarjanje vrednot.
Ljudje so volili golo uspešnost, ne
glede na to, ali je v skladu z vre-
dnotami pravičnosti, poštenja in
humanosti ali ni. Če je uspešno, če
imajo še sami kaj od tega, je že v
redu. To pa nas mora skrbeti. Povrh
so se socialne razlike v dvajse-
tih letih povečale. Nekateri težko
živijo. Prihodnja vlada bo morala
pri varčevalnih ukrepih zelo paziti,
da socialne podpore ne bo zmanj-
ševala linearno, vsem enako. Da se
šibkim stanje ne bi še poslabšalo."

Kaj vidite? Bomo priplezali iz
krize ali bo plenilstvo zagospoda-
rilo do konca in naprej?

"Upam, da se bomo izkopali iz
krize. Na srečo so še dokaj močne
politične sile, ki jim lahko rečem
dobre in niso obupale nad etično-
stjo."

"Različno. Eni zavzemanje za mo-
ralne vrednote. Vesel sem, da je
NSi spet v parlamentu, četudi ni
edina krščanska stranka, tudi SLS
je. Pa tudi nekaterim drugim stran-
kam ne bi odrekal krščanskosti.
Vsaka stranka, ki spoštuje člove-
kove pravice, vključno s svobodo
vesti in veroizpovedi, in jih želi is-
kreno pospeševati, je združljiva s
krščanskimi vrednotami. Nismo
ekskluzivistični. V Cerkvi ima vsak
vernik svoje mesto, ne glede na to,
kateri stranki pripada. Nikogar ne
želimo izključevati iz verskega ob-
čestva. Preveč pa je bilo volivcev, ki
so šli podpret navidezno uspešnost
ne glede na to, ali je pravična in po-
štena ali ni."

Zoran Jankovič je bil kdaj v stolni-
ci kot ljubljanski župan?
"Bil je na moji umestitvi za lju-
bljanskega nadškofa."

"Upam, da se bo vsaka vlada za-
vedala, da za slovensko družbo in
slovensko državo Katoliška cerkev
ni problem. Kdorkoli iz tega dela
problem, škoduje ne samo Cerkvi,
ampak tudi državi in slovenskemu
narodu. Ločitev države od Cerkve
je pri nas postala poljubno razte-
gljiv in nejasen ideološki slogan. V
resnici pa to načelo, ki ga tudi mi
sprejemamo, ne pomeni nič dru-
gega kot to, da dejanja Cerkve ne
štejejo za državna in da državna
dejanja ne morejo šteti za cerkvena.
Obe ustanovi sta, vsaka v svojem
redu, samostojni, neodvisni, avto-
nomni. Ravnata po svojih pravilih.
Med seboj pa lahko sodelujeta, to je
zapisano tudi v vatikanskem spo-
razumu, ki je del slovenskega prav-
nega reda, si pomagata v skupnih
kulturnovarstvenih, izobraževal-
nih ali socialnih projektih. Tega pa
nekateri pri nas ne prenesejo."

"To je naša naloga. A samo zaradi
pridig se ljudje ne bodo spreme-
nili. Solidarnostna načela morajo
biti prevedena v zakonodajo. To pa
je naloga poslancev v državnem
zboru."

Na Hrvaškem so volitve 2011 pri-
peljale v parlament upokojene-
ga duhovnika. Pri nas se to ne bi
moglo zgoditi?

"Lahko bi se zgodilo. A proti volji
škofov, tako kot se je na Hrvaškem.
Seveda je politično udejstvovanje
človekova pravica in s tem tudi du-
hovnikova. Toda Katoliška cerkev
naroča duhovnikom, da se ji odpo-
vedo, ker je naše stališče, da noben
član Cerkve ne sme čutiti, da je
zaradi svojega političnega stališča
v Cerkvi kakorkoli drugorazreden
ali pa ... "

"Mislim, da ne. Čeprav je v izje-
mnem primeru možno. Škof lahko
da dovoljenje, cerkveni zakonik
tega absolutno ne prepovedu-
je. Predstavljajte si kakšno afriško
državo brez inteligence, a z du-
hovnikom, izobraženim v Evropi,
razgledanim, ki bi lahko prevzel
kakšno politično vlogo. To se je že
zgodilo. Pred nedavnim je bil nad-
škof iz Kisanganija v Kongu pred-
sednik neke vrste vzporednega
parlamenta."

"Božič je praznik božje ljubezni.
Tam, kjer je ljubezen, pa je svetloba.
Naj nam sveti tudi v težkih dneh."

Kdo ljubljanskemu nadškofu peče
potico za božič?
"Naši dve pridni in ljubeznivi go-
spodinji." ■

Reuters: Trg svetega Venčeslava (Vaclavske namesti), Praga, 22. decembra, na predvečer Havlovega pog

Češka je in bo še žalovala ob izgubi enega svojih največjih ljudi, dra-
matika, disidenta in bivšega predsednika Vaclava Havla. V sredo je
zastave spustila na polovico droga, gledališča in kinodvorane so spre-
menili svoje programe. Tridnevno žalovanje za v nedeljo umrlim nek-
danjim predsednikom, pisateljem in oporečnikom Vaclavom Havlom
se je včeraj končalo z državniškim pogrebom z vojaškimi častmi.

V več kot sto esejih in člankih je Havel pisal o življenju v resnici,
katere dosleden zagovornik je bil. Zaradi nje je bil štirikrat zaprt. V
čeških komunističnih zaporih je presedel več kot pet let in tam na-
pisal znamenita Pisma Olgi. Bil je soustanovitelj Listine 77, ki je za-
znamovala začetke opozicijskega gibanja, bila predhodnica žametne
revolucije in pomagala sesuti sovjetski imperij. Po padcu komunizma
je bil konec decembra 1989 soglasno izvoljen za predsednika Češko-
slovaške, februarja 1993 pa še za predsednika Češke.

Ironija usode je hotela, da se te dni na drugem koncu sveta poslavlja-
jo od severnokorejskega diktatorja Kim Džong Ila, predstavnika sveta
lažnih idolov in (samo)zavajanja, v katerem tisti, ki imajo pogum
izreči resnico, končajo v zaporu. Tam je resnica, ki ji je Havel posvetil
svoje življenje in delo, še vedno rezervirana le za nekatere. (dzp)

Do tega praznika imam proti-
sloven odnos: po eni strani se ne
morem upreti pisanim lučkam, po
drugi strani pa zgodba o brezdo-
mnem otroku, ki nikomur ne pri-
pada, ki se je rodil na odpadu in
med živalmi v nevzdržnih higien-
skih razmerah ter imel nefunkci-
onalno družino brez očeta, mamo
samohranilko in nekaj čudnih pri-
jateljev, bil izgnan iz mesta in se
znašel v nevarnosti pred oblastmi
in avtoriteto, v tej surovi, nikoli
spremenjeni stvarnosti vendarle
zveni smiselno. Končno se ne bom
skupaj s cerkvami in hinavci zgra-
žala nad potrošniško plehkostjo,
vsaj teh nekaj dni na leto ne.

Če povem z drugimi besedami,
imam vse težave nepoboljšljivih
cinikov. Toda tukaj so še majhne
radosti: medtem ko sem neki pred-
praznični dan s klinčki prebadala
nič krivo pomarančo, so začeli na
televiziji predvajati enega izmed
mnogih božičnih filmov. Mlada
zaposlena ženska iz nižjega dela-
vskega razreda nekje v ZDA, kjer
je pozimi mrzlo, ne verjame v Bo-
žička. Na poti v službo na bencin-
ski črpalki opazuje nesrečneža, ki
prodaja svoj razpadajoči avtomobil
oziroma njegove dele, da bi lahko
otroku kupil nekaj za božič. Njen
mož, ki v nasprotju z njo verja-
me v Božička, se medtem z otroki
odpravi spraznit bančni račun, da
bi imeli denar za jelko in druge
stvari. Ko sliši, da je mož v banki,
ženska zapusti svojo blagajno v sa-
mopostrežnici, da bi ga ustavila,
zaradi česar jo šef odpusti: vstopi
v banko in vidi tistega nesrečneža
z bencinske črpalke, kako s pišto-
lo v roki od blagajničarke zahte-
va denar in v paniki nato ustreli
njenega moža, za beg pa upora-
bi njegov avto, v katerem sedijo
njuni otroci. Zbegana pusti mrtve-
ga moža in oddirja za otroki, nato
pa vidi, kako v avtu z mostu padejo
in izginejo v ledeni vodi. "So far
so good." Nato pa gredo stvari k ...
hudiču? Najprej nekakšen angel
reši otroke, nato Božiček nesrečni-
ci preko hčerke pošlje sporočilo, da
ji lahko vrne moža, če le verjame

vanj, in končno se vsi dogodki spet
odvrtijo kot v flashbacku, ona pa v
prizoru na bencinski črpalki tiste-
mu nesrečniku podari 50 dolarjev
za grelnik, s čimer se izogne prej
opisani nočni mori, vendar ne tudi
kraguljčkom, letečim severnim je-
lenom in zvezdnim utrinkom.

Gre za resnično situacijo iz sveta, v
katerem živimo, prepredeno z niz-
kotnimi lažmi, ki hkrati od trpečih
še zahteva, naj se pošteno poneu-
mijo: bodi dober do drugih le ob
božiču, vendar za čim manj denar-
ja. Vprašanje je le, kako naj se temu
upremo. Morda tako, da se zavemo
bede? Premalo. Da kritiziramo ka-
pitalizem? Preizkušeno, vendar
brez učinka. Razmišljamo o revolu-
ciji? Kar izvolite.

Težava ni v tem, kako ali kdaj,
marveč je vpisana v evolucijske
rešitve našega planeta za člove-
ško vrsto. Pri krizah, ki so doslej
pretresle človeški rod, sta zmaga
oziroma preživetje pripadla mali
skupini: ne govorim o zadnji se-
kundi našega življenja, temveč o
daljni preteklosti v skladu z dogo-
vorom začeti rojstvo izmišljenega
otroka.

Ocenjujejo, da je bilo za prežive-
tje modernega človeka, uspešnej-
šega, predvsem pa mobilnejšega
in iznajdljivejšega od neander-
talca, nujnih le nekaj deset tisoč
primerkov, morda celo manj. Ne
glede na to, kaj bo v prihodnosti
ključno ogrozilo človeška življe-
nja, denimo bolezni, naravne kata-
strofe, vojne ali kombinacija vsega
tega, bo imela največ možnosti
za preživetje skupina, ki bo imela
najboljša zaklonišča, zaloge hrane
in zdravil, pripomočke za gibanje
in skrivanje. Z drugimi besedami:
to bodo najbogatejši. Kakšnih sto
tisoč Zemljanov ima že zagotovlje-
ne pogoje za preživetje v prime-
ru najhujšega možnega scenarija.
Zbogom, Darwin, idealist: preživeli
bodo najmanj produktivni, najbolj
privilegirani, ljudje, ki bogatijo na
plečih neprivilegiranih, ki nedvo-
mno niso najbolj pametni, iznaj-
dljivi in vse drugo. Človeški rod
bodo nadaljevali neumni in lenuhi.
Toliko o naravni selekciji.

Pred krščanskim
obzorjem in izmi-
šljotinami o raj-
skem drevesu z
jabolki, ki so jih
naknadno poškro-
pili proti modro-
sti in znanju, je bil
pravi model jelke
oltar boga Dio-
niza, ki je bil ubit
in je nato ponovno
oživel

In kaj preostane tistim, ki se bodo
ob bližnjih praznikih (v najboljšem
primeru) gostili s kruhom, jogur-
tom in zmesjo repov, ušes in kopit,
poimenovano "posebna" klobasa?
Ponujajo se jim vera, alkohol in te-
levizija, ki so kot kombinirana ta-
bleta ekstazija zamenjali nekdanji
edinstveni opij za ljudstvo. Pomi-
lovanje in prezir sta v tem primeru
enako nesmiselna. Vlivanje upanja
ima vedno skritega uporabnika,
vendar ta gotovo niso oni. Samo-
voljno deljenje milosti ali igranje
boga med prazniki sta zanemarlji-
va. Preostane morda razmišljanje v
okviru minimalizma, zahtev, pod
katere se ni mogoče spustiti. Na eni
strani je to pritisk na države, naj
delodajalcem ne pomagajo več pri
odpuščanju delavcev, ampak omo-
gočijo preživetje čim več neprivile-
giranim. Na ulici in na internetu je
ta pritisk mogoč - le poglejte prete-
klo leto globalnih protestov. Pritisk
pa lahko izzove tudi najhujše, saj
nič ni bolj nevarno od sestradane-
ga domoljuba.

V svoji dosledni dekonstrukciji
praznikov se preprosto moram do-
takniti tudi jelke: pred krščanskim
obzorjem in izmišljotinami o raj-
skem drevesu z jabolki, ki so jih na-
knadno poškropili proti modrosti
in znanju, je bil pravi model jelke
oltar boga Dioniza, ki je bil ubit in
je nato ponovno oživel. Ta oltar
je pravzaprav drevo, na katero so
obesili Dionizovo masko in nekaj
oblačil, nato pa so njegove veje
okrasili z venci, trakovi, suhim
sadjem in kolački. Okoli oltar-
ja so stale velike posode z vinom,
iz katerih so pile menade, ženske
v dionizični ekstazi. Proslavlja-
nje Dionizove smrti in postavitev
improviziranega nagrobnika po-
menita pripravo na novo življenje,
drevo, ki bo zacvetelo, bo obrodilo
tudi prave plodove: gre za zimski
praznik, v pričakovanju sončeve
mene in obrata, ki bosta povrnila
plodnost.

Vse v zvezi z zimskim praznikom,
ko narava spi "kot mrtva", mora
biti umetno oziroma simbolično:
namesto krvi vino, namesto svežih
plodov kolački in suho sadje, na-
mesto telesa drevo in namesto
boga maska - to je šele obljuba po-
mladi. Zato je vsa stvar v zvezi s
koledarsko spremembo še danes
tako otežena s pisanim papirjem,
steklom, plastiko, živimi barvami
in elektriko in zato nenehni posku-
si vzbujanja ekološke zavesti glede
nesrečnih jelk, ki jih je tako ali
tako preveč. To je šlo že tako daleč,
da že pričakujem solzavi prikaz
grozljivih pogojev, v katerih jelke
gojijo na velikih farmah in jih nato
surovo posekajo samo zato, da kon-
čajo kot božični okras: prav to se
dogaja v Kanadi in ZDA, kjer jelke
gensko spremenijo, da imajo ideal-
no obliko.

Na srečo je mogoče vse, kar je treba
obesiti na jelko, ohraniti vrsto
let, ekonomsko razumnost pa je
mogoče prekriti z lepimi, na novo
izmišljenimi tradicijami. Zase vem,
da se lahko uprem vsemu razen ra-
znobarvnim lučkam, zlasti tistim,
ki utripajo v različnih ritmih: eko-
loško-ekonomski razum me je
prepričal, da sem lani nevarne in
vnetljive kitajske lučke zamenja-
la z LED-lučkami, medtem ko letos
nimam prav nobenega izgovora.
Morda mi bo vendarle uspelo sve-
tlobno obnoviti jaslice, pravzaprav
kup igračk, spominkov in okra-
skov, ki nikamor ne sodijo in so
nekako zašli v moj dom, mačke
pa jih še niso odkrile. Ker dnevno
svetlobo in svetlobo raznobarvnih
lučk ugledajo le enkrat na leto, le tu
in tam katera postane žrtev mačje
radovednosti. Druge praznične
dni preživijo v svoji multikulturni
celici, kjer vzbujajo domišljijo, ko v
kuhinji ni več nikogar in se mesec
dvigne visoko na nebo.

Enemu ekološkemu klicu pa se
vendarle ne morem upreti, in ta
je, da za praznike darila izdelam
sama. Po letih marmelad in mil
sem letos ponovno v roke vzela
šivanko in pletilke. Seveda ne
morem izdati niti narave niti pre-
jemnikov teh daril. Povem lahko
le, da bom letos svoj praznični cini-
zem verjetno plačala s prebodeni-
mi in ožuljenimi prsti. ■

Kot da bi sovražil
Mehičane,
ker so leta 1867
likvidirali cesarja
Maksimilijana,
mlajšega brata
Franca Jožefa

Ko je Nikola Tesla študiral na Po-
litehničnem inštitutu v Gradcu, je
menda pogosto prišel v Maribor
in si v nekaj urah kot kvartopirec
v gostilni Srečni kmet na kolod-
voru zaslužil mesečno štipendijo.
Študiral je od treh zjutraj do enaj-
stih zvečer in se popolnoma izčr-
pal. Po prekinitvi študija je v letih
1878/79 delal v Mariboru kot teh-
nični risar in seveda ob dobrem
vinu hazardiral na kolodvoru. Si
predstavljam, da v podobni atmos-
feri, kot jo izvrstno opiše Drago
Jančar v romanu Severni sij. Potem
mu je mama prinesla sveženj ban-
kovcev, rekoč, da je najbolje, da
čim prej zapravi vse, kar imajo.
Naknadno je doživel živčni zlom
in se vrnil domov, potem pa je na-
daljeval študij v Pragi. V njegovem
muzeju v Beogradu so na ogled v
vitrini njegova oblačila, palica in
klobuk, ker se trenirke takrat še
niso nosile.

Pred nekaj dnevi je bralka Večera
v pismih bralcev zaradi trenutnih
afer zelo čustveno opisala svojo
bolečino ob opisu sprejema njenih
sorodnikov, ki so jih kot izgnance
velikodušno sprejeli Srbi. Ob areta-
cijah so imeli bodoči izseljenci pol
ure časa, da so pobrali nekaj dra-
gocenosti, hrane in oblačil. Tudi
takrat se trenirke še niso nosile.

Dne 5. novembra 1918 je v Ljublja-
ni podpolkovnik Stevan Švabič
zbral 470 srbskih oficirjev in 300
vojakov, ki so bili predhodno v av-
stro-ogrskem ujetništvu. V noči
s 13. na 14. november je z ultima-
tom preprečil prodor italijanski
vojski, ki je imela namen zasedbe
Ljubljane in trboveljskih rudnikov.

Kot predstavnik srbske vojske, ki
je bila v Antanti, je lahko legiti-
mno izročil opozorilno noto ita-
lijanskemu poveljniku, ki je nato
ukazal umik. Ob histeričnem me-
njavanju imen ulic v Ljubljani se je
Švabičeva ulica vendarle ohranila.
Kot vojni ujetniki najbrž niso imeli
ravno brezhibnih uniform, trenir-
ke pa se takrat še niso nosile.

Poleti sva s prijateljem Nebojšo
iz Beograda klepetala z njegovim
ostarelim in komaj pokretnim stri-
cem Danilom, ki sam živi v mali
starodavni hišici v vasi Slatina v
osrčju Durmitorja, kjer v teh mese-
cih divjajo snežni viharji. V bližini
vasi so leta 1840 Črnogorci ubili
Smail-ago Čengiča. Ganjen je s spo-
štovanjem spraševal o življenju v
Sloveniji. Trenirke nima.

Imel pa je trenirko bosanski grad-
beni delavec, ki je bil junija leta
1991 v protiletalski enoti TO. Bili
smo na položaju na Ljubljanskem
gradu, pa je neki genialen novinar
objavil zgodbo o enoti v časopisu,
podkrepljeno s fotografijami. Na
vrat na nos smo se prestavili na ke-
gljišče gostilne Livada na Trnovo.
Vprašali smo možaka, kako to, da
je v slovenski vojski. Rekel je: "Gde
živim, tamo ja branim."

Rade Šerbedžija v svoji avtobiogra-
fiji opisuje svoje najtežje trenut-
ke v obdobju, preden se je preselil
v Slovenijo. V Beogradu so mu
srbski nacionalisti grozili s smrtjo
in Radko Polič mu je uredil vse
potrebno, da se je z ženo in mla-
doletnima hčerkama preselil v Lju-
bljano. Ni povedal, ali mu je kupil
trenirko. Pa jo je verjetno imel,
glede na to, da šteje med vrhunce

svoje kariere nekaj golov, ki jih je
dal na tekmi v malem nogometu
takratnim jugoslovanskim nogo-
metnim zvezdnikom.

Tudi Rambo Amadeus ni nosil tre-
nirke, ko smo v zgodnjih devetde-
setih ob čudnih urah pekli zrezke
v Palmotičevi ulici v Beogradu. Ko
se je začela vojna, je šel v labora-
torij v Hercegnovem in prosil, če
mu lahko s krvnimi preiskavami
določijo, katera nacionalnost je
v njem biološko najbolj zastopa-
na, črnogorska, srbska ali hrva-
ška. Tako bi se lažje odločil, kateri
vojski naj se pridruži pri razbijanju
svoje države.

Ena izmed ključnih kvalitet Slove-
nije so relativno solidni medetnič-
ni odnosi in upam, da se raznim
paranoikom ne bo poslabšalo do
takšne stopnje, da bi jim kdo nase-
del in bi šle zadeve bolj daleč kot
zgolj do slabega okusa. Iz nekate-
rih anonimk pa se sluti protisrb-
ski sentiment, ki očitno izvira še iz
avstrijsko-nemškega prostora, ki je
med drugim sprožil prvo svetovno
vojno. Hlapčevsko privzet in pre-
oblečen v kvazi slovenski nacio-
nalizem ima popolnoma razvidno
ozadje. Pisce na primer moti, da se
je Ljubljana pobratila z Beogradom
in da imajo na osnovni šoli Majde
Vrhovnik v Ljubljani dopolnilni
pouk srbskega jezika.

V čem, za božjo voljo, pa se to
razlikuje od učenja nemščine in
dejstva, da je Ljubljana pobrate-
na z Levercusnom, Chemnitzom,
Gradcem in Dunajem? Zaradi ge-
ografsko zgodovinskih okoliščin
je privzem tega sentimenta razlo-
žljiv, sicer pa bi bilo v formalnem

smislu enako, če bi sovražili Me-
hičane, ker so leta 1867 likvidira-
li cesarja Maksimilijana, mlajšega
brata Franca Jožefa.

Samozavesten in odprt narod
nima razlogov za tovrstno parano-
jo. Napačno dojemanje nacionalne-
ga ponosa, ki se ga večina akterjev
niti ne zaveda, rojeva nepotrebne
konflikte. Ironično je, da nam to
na koncu razlagajo sami Nemci in
Avstrijci. Seveda tisti, ki so prerasli
nivo "blut und boden" dojemanja
sveta in jih v germanskem pro-
storu na srečo ni malo. Na primer
poleti preminuli Kurt Kopruner v
delu Reisen in das Land der Kriege.
Protisrbski sentiment german-
skega prostora je polivalenten,
deloma ga lahko pripišemo tako
imenovanemu prastrahu pred Slo-
vani, po drugi strani pa je lahko
kontaminiran tudi s strahom pred
Turki, če pomislimo na dvakrat
oblegani Dunaj. Predvsem v času
drugega obleganja je moral biti ob-
čutek groze enormen, ker je bilo
mesto zelo blizu padca, potem pa
ga je rešil Jan Sobieski.

Takšna izkušnja pa se lahko
generalizira na marsikoga iz
jugovzhoda. Tovrstne principe di-
fuzionizma kulturnih elementov
je raziskoval Franz Boas, imeno-
van tudi oče moderne antropo-
logije, že v začetku prejšnjega
stoletja. Podobne kontaminacije
so tudi v ozadju iracionalnih morij
na Balkanu, zato bo za vse bolje, da
ohranimo mir in sožitje, kot smo
ga imeli doslej.

Da bomo v tem najboljši, če nismo
največji, kot bi dejala gospoda
Blair in Janša. ■

Prihodnost, pra-
vijo sociologi, se
bo oblikovala na
presečišču omre-
žij velikih mest, ne
več držav ali med-
narodnih institucij
vojne in miru

Pa je bilo vendarle izjemno. Leto
2011. Ne zato, ker smo dožive-
li predčasne volitve. Na tej fronti
nič novega. Mentalna slika Slo-
venije, kar se tiče politike in
splošnega stanja duha, ostaja ne-
spremenjena. Klinično bipolarna.
Le da psihološki diagnozi motnje
dodaja svoj, slovenski pridih. Kon-
tinuirano depresivna, le da depre-
sija oscilira med levim in desnim.
Enkrat so depresivni tisti na levi,
drugič oni na desni. In glede na
mesto, kjer se ustavi puščica, je
apokaliptično evforičen en del
Slovenije, potem spet drugi. Re-
porter bo še naprej na naslovni-
cah slikal Jankoviča v Božičkovi
opravi, Mladina pa razmnoževala
podobo Janše. Ostajamo neinven-
tivni, nekreativni, brez pravih
idej, ki bi nas osvobodile dedišči-
ne prislovično zamorjenega naci-
onalnega duha.

Tudi ni bilo nič izjemnega, kar se
tiče podob sveta. Razstava World
Press Photo 2011, ta globalno pri-
čevalni fotografski dokument
tega, kako svet vidijo mediji in
korporacije in tiskovne agenci-
je, ni odkrila nič revolucionarne-
ga. Sprehod med panoji letošnje
razstave v Cankarjevem domu,
ki slovenski javnosti kaže, kako
gledati svet, ostaja podoben lan-
skemu: še več prizorov trpljenja
drugega, še bolj na gosto posli-
kane predstave množične smrti,
produktov mafijskih obračuna-
vanj, naravnih ujm in plemen-
skih vojn. Vse na drugem koncu
sveta, daleč stran od našega, v
geografskih prostorih in kultur-
nih miljejih, kjer ni individual-
nih zgodb, kjer je človek množica
brez imen, zločinec viden le v
rezultatu svojih dejanj, žrtev raz-
krita v voajerski leči fotografa z
imenom in nagrado ali vsaj po-
sebno omembo žirije. Na Zahodu,
če se ta vendarle pridruži veliki
globalni pripovedi o žalovanju,
trpljenju, umiranju, smo še vedno
zgolj individuumi: nastopamo kot
tenkočutni posamezniki, ki žr-
tvujemo svoje ekonomsko lagodje
in sebičnost, da bi pomagali vode-
noglavi deklici tam drugje; ali pa
da razgaljamo bolezen in družin-
ske zgodbe razkroja nižjih slojev,
obubožanih. Da kot dostojan-
stven gledalec trpimo s tistimi, ki
jim je kamera odvzela dostojan-
stvo. Od časov, ko sta nesramna
paparaca brez soglasja fotografi-
rala in na ogled javnosti pokaza-
la pokojnega Bismarcka v postelji,
s podvezano spodnjo čeljustjo in
zaraščenimi nohti, je minilo več
kot stoletje. Danes so elite, ko gre
za dokaze smrtnosti in ranljivosti,
varno skrite pred očmi javnosti.
Vemo vse o njihovih aferah, inti-
mnih praksah in spolnih devia-
cijah, a pri početju samem jih ne
vidimo. Da jih bomo lahko videli
v plenicah, tik preden ugasne nji-
hovo življenje, kot na razstavi
lahko gledamo za aidsom obolelo
žensko, bo najbrž moralo miniti
še kakšno stoletje. Ali pa se bo
svet vmes spametoval in voajeri-
stične gone preusmeril drugam.

Leto je bilo izjemno drugje. Ven-
darle v smrti. Ne v prikazovanju
smrti navadnih ljudi, temveč v
podobah treh preminulih vodij:
Osame bin Ladna, Moamerja el
Gadafija, Kim Džong Ila. Življenje
Osame bin Ladna je prekinila ope-
racija Cie, ameriške varnostnoob-
veščevalne službe, ki mu je (javno,
politično) življenje tudi podeli-
la; življenje Gadafija so končali
uporniki, a brez Evrope in njene
pomoči diktatorju morda sploh
nikoli ne bi bilo treba bežati. Če
ne bi njegovega terorja nad la-
stnim prebivalstvom izdatno ča-
stili evropski politiki in vojaška
industrija, bi lahko odšel po mirni
poti kot družinski človek ali pa
že zdavnaj prej kot impotenten
vladar. Ljubljeni vodja - njega je
vzel partijski bog. Morda tudi,
sedaj ko se vrstijo dokazi o naravi,
ki izraža svoje severnokorejsko tr-
pljenje v obliki viharja in pokajo-
čega ledu na zamrznjenem jezeru,
naravni bog. Njemu edinemu je
bilo prihranjeno vsaj ponižanje,
da bi se mu v potek življenja in
smrti vmešal Zahod.

Pa vendar so vse tri smrti priče-
vanje o koncu Zahoda. O zatonu
imperija, kot se je razbohotil po
koncu hladne vojne in ki je smrt,
trpljenje in bolečino sejal global-
no glede na lastne potrebe upra-
vljanja zgodovine. Vsi trije mrtvi
možje so produkt geopolitike, ki
jo je vodil Zahod: prva dva je smrt
doletela, potem ko ju ta ni več ob-
vladoval, tretjega, po naravni poti,

pa je v obliki posmrtnega kulta že
oživil taisti Zahod. Še vedno ne ra-
zumemo, da so patologije komu-
nističnega preostanka sveta prav
toliko rezultat domače agresivne
ideologije kot tujega terorja nad
zgodovino in želje podrediti si
vsakogar in vse, kar ima opraviti z
industrijo vladanja in smrti.

Severnokorejski duh bo potoval po
svojih poteh: naprej v komunizem
in nazaj v totalni nadzor nad člo-
veškim življenjem ali pa tudi kam
drugam. Zgodovina je naključna
in ni mogoče napovedovati njene-
ga toka. Toda nekaj postaja vse bolj
gotovo. Potoval bo v spremenjenih
globalnih kontekstih. Te bo zazna-
moval konec zahodnega imperija.
Prihodnost, pravijo sociologi, se bo
oblikovala na presečišču omrežij
velikih mest, ne več držav ali med-
narodnih institucij vojne in miru.
Omrežja bodo imela centre moči
prestavljene bolj na vzhod kot na
zahod. Upravljanje bo izvedeno z
geografskih lokacij, ki jim danes
komaj znamo izgovoriti ime ali jih
najti na zemljevidu.

Od imperija se vračamo v metro-
polis, mesta države, ki bodo do-
ločale stopnjo svetovnega zla in
dobrega. Dokumenti smrti, ki jih
bodo razstavljali dobitniki nagra-
de World Press Photo, bodo po-
kazali, ali je bila druga predelava
antične zgodovine kaj bolj uspe-
šna od prve.

Sedim ob vznožju domačega pogorja
in ga opisujem. Zleknjen sem na po-
stelji, med prsti držim svinčnik, roka
mi pozabljena počiva na beležki. Za-
maknjen sem v hribovje, ki ga idilično
uokvirja okno moje garsonjere. Kako
čudovit je pogled na sončni zahod
vzdolž gozdnatih pobočij! Ves sem
raznežen, kar naenkrat pa ... sončni
zahod izgine! Hm, nenavadno, da
se je to zgodilo tako znenada, tako
rekoč v hipu.

Toda ne dovoli, si rečem, da te dogo-
dek zmoti, raje prestavi pogled na
prelestna hribovska drevesa, ki jih
zehanje narave spreminja v paleto
mogočnega slikarja. A še isti hip
drevesne barve spršijo v nič! Debla
in veje obnemijo v mlečni prozorni-
ni. Kaj je zdaj to, zaboga?! Da takole
tebi nič, meni nič v trenutku izgineta
sonce in kolorit?!

Pomanem si oči, postanem zbrano
pozoren... in uprem oči v jase med
drevesi. A glej, tudi jase trenutek
zatem, ko se zazrem vanje, izginejo!

Primem se za glavo: kaj, če vse to
počnem s svojimi pogledi prav jaz?
Skrb se me poloti, huda skrb.

A še kar naprej sem, nesrečnik,
željan večernega razgledovanja in
s kotičkom literarnega očesa opla-
zim vzpetine, tiste, kjer se trudni
vid lahko vselej blago odpočine. Na,
tudi vzpetine z gozdovi vred še isti
hip zgrmijo v ravnico! Pohorska
vzpenjača obmoli v nebo kot nalo-
mljena nit.

A vsemu navkljub se že ujamem pri
novi nevarni zamisli: ali naj ubese-
dim lepoto lučk, ki v mraku sijejo iz
pohorskih koč? Pri priči si zgroženo
zakrijem usta: ne, pri vseh svetih, ne,
takoj bi popokale in kot zvezde re-
patice z upravniki vred popadale na
Dravsko polje!

Naglo odvržem svinčnik, zamižim,
stisnem misli v vozel in se osredoto-
čim na nič. Morda bom pred propa-
dom rešil vsaj dolino pod nekdanjim
Pohorjem, mi šine skozi podzavest.

Čedalje trdneje in tesneje se prevezu-
jem, si mozeg vkopavam, ustavljam
svoje naprave.

Za škodo, ki je nastala maloprej, se
Pohorcem, prebivalcem Dravske
doline in bralstvu iskreno opraviču-
jem! Karkoli drugega resnično ni bilo
v moji moči.

Zvečer se odeneš v svojo pesem in
ležeš v posteljo. Kmalu zatem se v
temi izgubijo obrisi televizorja in rož
ob oknu, ne vidiš več knjižnih polic
ne nočne omarice, ne slišiš bitja sten-

"Če ne boš zapel, ne boš nikoli iz-
vedel, kako visoko lahko sežeš z
glasom. Ko pa boš to storil in ugo-
tovil, da so zgornji toni izven tvo-
jega dosega, ti ne bo všeč, da ne
moreš tja, kamor bi hotel ... " zelo
stvarno ugotavlja mariborski pi-
satelj Jože Kos Sine v eni izmed
zgodb prozne zbirke Svetiš. Kos
se mej, ki določajo njegovo mate-
rialno, duhovno obzorje in svet
nasploh, nadvse zaveda. In prav v
globoki in čisti zavesti o nepre-
bojnosti in determiniranosti je
poguba in rešitev hkrati. Zgoraj
citirano zgodbo zaključi: "Z zapr-
timi očmi se boš zamajal v doma-
čem tonu svojega okornega basa
in se začel prepričevati, da si na
svojem terenu resnično virtuoz."

Okorni bas njegovega vsakdana
in virtuoznost detekcije le-tega.
Gre za pretanjene dialoge s samim
sabo, za neizprosno samoizpra-
ševanje. Kajti le dosledna zvesto-
ba samemu sebi je tista stabilna
bela stena, na katero z besedami
lahko narišeš vrata in stopiš čez
prag prostora in časa. Prostora, v
katerem si utesnjen in okoren ve-
likan, hkrati pa le drobna pika,
ki z vidika neskončnega neba
nad tabo morda sploh ni vredna
omembe. In časa, ki se vleče iz
prazgodovine daleč v neznano
prihodnost in te krhkega v svoji
minljivosti spreminja v milni me-
hurček trajanja. Ta časovni para-
doks v vseh svojih razsežnostih
učinkovito in nevsiljivo predstavi
zgodba Tročasje, veččasje, ki pre-
prosto, a subtilno opisuje naključ-
no ljubljansko srečanje mladega
Kosa z ostarelim in legendarnim
Franom Milčinskim - Ježkom ob
večnem rimskem zidu.

Prav tam, kjer se Kos spusti na
tla in so njegova filozofsko-čut-
na samoizpraševanja ozemljena s
povsem običajnimi podobami, z
značilnimi fragmenti vsakdanjo-
sti (vožnja v prometni konici, br-
skanje po zbledelih fotografijah,
pomivanje posode itd.), je najpre-
pričljivejši. Skratka, moč Kosove
literature ni le v osvetljevanju vse
bolj potopljenega dna naše zave-
sti, ampak predvsem v svetenju
tanke gladine, v kateri odseva-
mo in po kateri hodimo z bosimi
nogami. ■

ske ure v sosednjem stanovanju in
ne veš več za geste ljudi, ki si jih ta
dan srečal. Zdaj se posvetiš samo
svoji pesmi. Ves se pogrezneš vanjo,
temeljito sežeš v njene labirinte in
začneš samodejno gnesti njeno snov,
jo prebirati in pregledovati, mečkati
in gladiti, jo obdelovati od prvega do
zadnjega vlakna. Pri tem se trudiš in
sopihaš, premetavaš z enega na drugi
konec postelje, momljaš, vzklikaš in si
prigovarjaš, da moraš ta posel dobro
opraviti. Vztrajno in zamaknjeno
pretanjaš svojo pesem, jo obrobljaš,
barvo loščiš, vezeš čipke vanjo, od-
večne delce odstranjuješ, jo dišaviš,
proti koncu noči hiteč preverjaš, ali
si morebiti na kaj pozabil, še pred
zoro vse poravnaš in pazljivo zložiš
nazaj vase. Ko se prebudiš in skupaj s
soncem vstaneš, je že vse nared, zato
si pomaneš oči, opotekajoče stopiš do
ogledala v kopalnici in si v njem ogle-
daš svoj osebni izdelek.

Ljudje nekega dne prenehajo rasti.
Dospejo do točke x in tu se pot zne-
nada prelomi navzdol. Razloga za
to ni videti, toda oni resnično začno
stopati bolj plašno, oči jim nehajo
sijati, povlečejo se vase in obrazi se-
stopijo v sence. Razloga za to ni videti
in prav zares bi lahko bilo drugače.
Samo majhno stikalo nekje znotraj bi
bilo treba obrniti, pa bi šla pot naprej,
roka ne bi zastala že pred vzgibom,
lepota bi odraščala in veke ne bi
nikoli spoznale zaprašenosti.

Rodil si se s tem in to boš moral
nositi vse življenje. Kaj praviš na
to? Na svojo oblikovanost, na svoj
višek ali pomanjkljivost. Zmeraj ko
te bo motila, se spomni, da si v njej
ti, da med vama ni razlike. Po tem ti
poznaš sebe in drugi poznajo tebe.
Izven tega tvoje življenje ne obstaja,
drugačen preprosto nisi možen.

Odklenem poštni nabiralnik in vidim,
da je prazen. A v hodniku stano-
vanjskega bloka je temno in nisem
povsem prepričan. Zato pogledam
bolje, vendar še zmeraj ne opazim nič.
Potem sežem vanj z roko in poskušam
kaj otipati: razglednico, paketič, pismo,
ovojni papirček bonbona, palčko od
sladoleda, kak predmet ... karkoli pač.
Prsti zadevajo ob kovinsko ohišje na-
biralnika. A nekaj mi še zmeraj ne da
miru in z baterijo, ki jo potegnem iz
žepa, posvetim v temno škatlo. Natan-
ko pregledam vse vogale, preverim, ali
se morebiti ni kaj zataknilo za vratca,
si ogledam pajčevino ob zgornjem
levem robu... Ugotovim le to, da je tudi
pajek nekam odšel. Potem se zamislim,
zaklenem nabiralnik in si polglasno
rečem:"Hm, pa je res prazen."

Bitka je končana. Vsi smo preživeli.
Hodimo po ulicah domačega mesta,
se srečujemo, pozdravljamo in na-
smihamo drug drugemu. Kažemo si
prijazne obraze, čeprav so se nekdaj
med nami zgodile resne stvari.
Čeprav nas je takrat bolelo in smo bili
temačni in strti. Zato danes nočemo
zastajati drug ob drugem, nočemo se
več pomenkovati kot nekoč. Le nare-
jene nasmeške si pošiljamo ob slučaj-
nih srečanjih, pošiljamo čez kopnečo
peno skupne preteklosti, nasmeške,
polne zamolčanega spomina, zdaj, ko
je že vse odločeno, zdaj, ko se nič več
ne more spremeniti in bo vsak od nas
ostal tam, kjer je, takšen, kakršen je,
in s tistimi, s katerimi je.

Če ne boš zapel, ne boš nikoli izvedel,
kako visoko lahko sežeš z glasom.
Ko pa boš to storil in ugotovil, da so
zgornji toni izven tvojega dosega, ti
ne bo všeč, da ne moreš tja, kamor bi
hotel. Tudi če napneš glasilke, ne bo
nič pomagalo. Le v grlu te bo zaske-
lelo in začutil boš, kako neprijetno je
v bližini prostora, ki ti je nedostopen.
Spoznal boš podobo svoje zamejeno-
sti, pač vnovič. Potem se boš hočeš
nočeš spustil v nižave, ki jih obvladaš,
kjer se poznaš in kamor navsezadnje
sodiš. Z zaprtimi očmi se boš zamajal
v domačem tonu okornega basa in
se začel prepričevati, da si na svojem
terenu resnično virtuoz.

Imaš samo en komplet zob, pa še tega
ti najeda karies. Lepa reč! Zobozdrav-
nica pa s svojim svedrom tudi ne vrta
navzgor, temveč navzdol. Logična po-
sledica obojega je, da so zobje tekom
tvojega perspektivnega življenja če-
dalje krajši. Z vsakim tednom in me-
secem imaš manj možnosti, da se boš
nekega lepega dne z bisernim nasme-
hom, razpotegnjenim od enega do
drugega ušesa, pojavil na reklamnem
plakatu za novo zobno kremo.

Spočetka si zaradi vsega tega nejevo-
ljen. Namrgodeno se skušaš izogni-
ti prvim znakom panike, razmišljaš
o mostičkih, kronah, zlatu in prote-
zi, vadiš nov, šarmanten, bolj skrit
nasmeh. In vse to ti celo pomaga, ti
dviguje moralo, da si rečeš ah, bo že!
Potem si predstavljaš, kako te bodo
čez trideset ali štirideset let peljali na
generalni remont. Boš precej razma-
jan, par kosti bo treba zamenjati, jih
nekaj zategniti, očistiti vodni kamen iz
slinavke, se s stepalnikom spraviti nad
pljuča, kožo tu in tam malce pokrpati,
spiliti očesa, mišice napolniti z zračno
tlačilko, prebeliti plešo ... Ampak ko
boš prišel ven, boš izgledal kot nov. In
s petletno garancijo v žepu! A ne samo
to! Nad vse in čez vso ulico bodo izpod
sončnih očal a la Michael Jackson sijali
žarki tvojega zobovja, tega neoporeč-
nega dentističnega čudeža, krasotije
porcelana in žlahtnih kovin. Res, vsem
tvojim vnukinjam bodo popadale dude
iz ust, ko te bodo zagledale, verjemi!

Leta gospodovega boš najstarejši pre-
bivalec na Zemlji in tedaj boš glavna
pojava na planetu. Ljudje bodo zrli
vate s strahospoštovanjem, vedeli
bodo, da si zadnji in edini, ki nosi
izvirno sporočilo iz preteklosti. Vsi
drugi bodo minule dogodke poznali s
slik, ekranov in iz knjig, ti pa boš zanje
vedel iz lastnih čutov, neposredno, iz
pristnega doživetja. Zato bodo pred
tabo snemali klobuke in se ti prijazno
smehljali, častili te bodo kot svojo na-
jžlahtnejšo korenino in pazili nate kot
na nekoga, ki ga morda že naslednji
dan ne bo več, nekoga, čigar odhod
jim bo z železno nujnostjo izpodma-
knil tla pod nogami, da bodo potem
zaplavali s svojim planetom v vesolje
bolj sami, kot so kdajkoli bili.

Ali ti bo uspelo, da v tem življenju
ne boš udaril prav nobenega člove-
ka? Ali ga poškodoval, nemara celo
ubil?! Toliko jeze je na voljo, toliko
ostrih nožev. Vendar ni nujno, da te
bo nekega večera temna postava po-
čakala za vogalom in te napadla, kar
tako, iz nerazložljivega sovraštva ali
preprosto zato, ker obstajaš. Morda
se ti res nikoli ne bo dogodilo, da bi
se moral braniti, namreč prvinsko,
kot krt pred kačo v gozdu. Vendar te
lahko doleti drugače, v množici, ki
stavka, med občinstvom na stadionu
ali kot vojaka pri obrambi mesta. Ali
nemara celo nehote, zaradi napake,
recimo v avtu, s katerim zbiješ kole-
sarja, ob stroju, ki si ga pomotoma
predčasno vključil, morda s kladivom,
ki ti je ušlo iz roke, pa zaradi puške, ki
se ti je po nerodnosti sprožila ... Prilo-
žnosti na pretek! Toda najnevarnejši
je srd. In to, iz česar vstaja, črpa moč,
iz česar sika in se skozi čas ohranja:
prikrajšanost, odvzem, uničenje, pri-
sila, vsakršne bolečine, bolečine tvoje,
tvojih prednikov, vsaktere ... Da, naj-
nevarnejši je bes, ta cesta dušnih stru-
pov, ki jih vsi ti pred tabo niso znali
speljati drugam kot v telo navidezne-
ga krivca. Jim boš sledil?

Prebudim se, vstanem, ves sem še
omotičen in v polsnu, obujem copate
in z nogo zadenem ob osebno izka-
znico. Malce se začudim, da je na tleh,
ko pa bi vendar morala biti v denar-
nici. Vzamem jo v roke in vidim, da
fotografija na njej ne ustreza mojemu
obrazu. Neznani lik gleda z nje. Ne-
navadno! Pogledam podrobneje in
opazim, da na izkaznici ne piše Jože
Kos Grabar, temveč Dante Alighieri. Ta
je pa močna, se nasmehnem. Datum
in kraj rojstva: 26. maj 1265, Firence.
Dokument izdala Občina Maribor.

Uščipnem se v roko, stresem z glavo
in pomislim: verjetno gre za propa-
gandni material iz mestnega teatra,
čez noč mi ga je prinesla dobra vila.
Odložim izkaznico, zamišljeno stopim
v kopalnico, pogledam v ogledalo in
... v njem ne zagledam sebe! Vame
zaprepadeno strmi obraz z izkazni-
ce! Kriknem, obraz v ogledalu v kriku
odpira usta! 'V kaj sem se spremenil?'
šine vprašanje skozi mene in mi pre-
makne jezik. V istem hipu zaslišim tuj
glas v italijanščini!

V trenutku me sezuje! Sveta poma-
galka, predragi Kafka preobraženi,
kaj se vendar dogaja z mano?! Pogle-
dam svoje roke, noge, trup in zadek
in ugotovim: to vendar nisem jaz, to
telo je drugo! A vendar sem jaz ostal,
kdo drug bi sicer vse to od znotraj go-
voril meni?! Ostal kot lučka, ki sveti
zaprta v oživelem pesniku iz davnine.
Ilegalec v biološkem čudežu, relikvija
za znanost in genetiko, evforija lite-
rarnih zgodovinarjev!

Kljub grozi in osuplosti se takoj odlo-
čim: ne, ne danes ne jutri in niti po-
jutrišnjem ne pojdem ven, med ljudi,
zagotovo bi me v hipu razgrabili in
snedli! V to sem več kot prepričan!

Restavracija, čas malice. Ob mizi
nedaleč od mene sedi moj znanec.
Trideseti december, razvodenelo
predpraznično mesto, jaz v njem, v
devetem nadstropju ene od zgradb,
z mešano solato na krožniku, sam
za mizo. Z znancem si izmenjava
pogled, se pozdraviva z očmi. Nesli-
šno zdrsijo skupni spomini. Toda ali
naj stopim do njega in mu voščim

srečno novo leto? Sedi v družbi meni
neznanih ljudi. Ali bi moral potlej vo-
ščiti tudi njim? In kako se bo znanec
odzval? Bo obsedel ob mizi in se
le bežno obrnil proti meni? Nisem
spočit, nisem dovolj spal, tudi na-
sploh se bolj krmežljavo počutim. Še
zmeraj traja tečnoben delovni dopol-
dan, zadnji v tem letu, čudno prazen
in pričakujoč bogsigavedi kaj. Res,
prav nič mi ni do pogovora. Iz sebe bi
tako in tako spravil le nekaj obrablje-
nih stavkov. In kaj bi z njimi? Ampak
brez pozdrava, vljudnostnega stavka
ali dveh ne bom mogel mimo! To bi
vendar zarenčalo v mojo medčlove-
škost! Ali mi vsaj za kanček okrni-
lo kakovost bivanja. Vsekakor bi me
potlej bilo nekaj manj. Hm, saj res,
kolik del mene pa je skrit v novoletni
čestitki znancu? In koliko samoza-
nikanja bi bilo v mojem molčečem
odhodu iz restavracije? Puhle fraze,
hitra malica, bežnost, povprečen dan,
človeškost na nihalu ...

Ne vem, kje sem in kje bi rad bil, ne
poznam pravih gest in besed, nimam
moči in domišljije zanje, zato obse-
dim in strmim v izpraznjeni krožnik
na mizi.

V globini vesolja je prijazno bitje, ki
živi svoje majhno in neopazno življe-
nje. Sleherno jutro si pripravi zajtrk
in se sprehodi po planjavi, kjer stoji
njegovo domovanje. Do popoldne-
va si daje opravka s posli zase in za
svoje bližnje: oskrbi in uredi si obleko,
hrano in krov nad glavo. Zvečer se
poveseli, zapoje in zapleše, se razgle-
da gor in dol po svetu ter pred spa-
njem pomodruje, da pospravi vse
stvari na svoje mesto in si ozaljša
spanec.

Dan za dnem živi prijazno bitje ute-
čeno in v spokoju. Začuda pa mu
nikoli ne pade na pamet, da bi ute-
gnila na površini vesolja, daleč daleč
proč od njega, a obenem tako ne-
navadno blizu, na planetu, pose-
ljenem z vsakovrstnimi oblikami
življenja, dvonoga bitja z veliko glavo
prav vsak dan posvečati svoje misli,
upanje in čustva nikomur drugemu
kot, pomislite prav njemu! Ne, nikoli
se mu ne utrne, da ga ta bitja zaman
poskušajo doseči in da ga prav zato
že stoletja uporabljajo v najrazličnej-
še namene, mu dajejo vsakovrstna
imena, v njegovo čast postavljajo
mogočne hrame in se zaradi njega
celo prerekajo. Ne, prijazno neo-
pazno bitje za vse to sploh ne ve in,
kakor kaže, tudi nikoli ne bo izve-
delo.

Neznosno je tu, nevzdržno povsod
naokoli. Zavrto in prepovedano. Vsi
smo zunaj, onkraj človeškosti, v brez-
mejni ječi; pod vseobsežnim priti-
skom, zaritim v vse besede, v sleherne
sanje. Zrak je prežet z odločilnostjo in
hladom. Prepasanost života sili mišice
v obrambo, kri buta ob zaporo na kro-
gotoku. Stisk in protistisk. Cev in nož
uperjena vate, samodejno sežeš po
nabojih.

Zagrne te prepovedanost, v celoti
stopiš ven, ni več prehodov, naselju-
ješ ostri drugi pol. Stik z zaukazanim
svetom je streljanje in boj ni tehtanja
ali kompromisa, le življenje ali smrt!
Čas več ne teče, traja le en sam velik
zdaj, napolnjen z gonom po prežive-
tju. Odposlanec svobode si, do vratu

Knjiga kratkih zgod(b)
Mariborska literarna družba
v sodelovanju s Subkulturnim
azilom Maribor.
Cena: 10 evrov

potopljen v nešteto njenih sovražnic.
Brodeč skozi uničenje, krvav od želje
po brezmadežni prostosti. In brez
izbire, brez izbire.

Včeraj sem se razglasil za svojo pri-
vatno lastnino. Danes se počutim že
veliko bolje, ko pa vem, da lahko s
sabo svobodno razpolagam. Lahko
se, recimo, vložim v banko ali raz-
delim na delnice in razprodam - od
glav'ce bi padle večje dividende, od
rok'ce nekolikanj manjše. Lahko se
pošljem na sprehod ali po cigarete.
Lahko diham ali pa tudi ne. Če mi je,
se na poljubnem mestu zaustavim.
O tem, ali me bo povozil avtobus ali
ne, odločam samo jaz. Iz sebe lahko
naredim Kip svobode, lahko se an-
gažiram ali pa parkiram, zminiram
ali zabarikadiram. Iz sebe lahko po-
tegnem kakršenkoli profit. Naložen
v obveznice lahko gradim nacional-
no avtocestno omrežje. Prodam se
za staro železo in z izkupičkom odja-
dram na morje.

Včeraj zgodaj zjutraj, na mestnem
avtobusu, na poti v službo, ponovno
motnja, ponovno nepravilnost. Kot po
navadi sem stal zadaj, na repu gneče,
in zaspano gledal skozi okno. Avto-
bus se je ustavil pred semaforjem v
Ulici kneza Koclja in slišal sem, da so
se sprednja vrata odprla in takoj nato
zaprla. To je bilo neobičajno, namreč
tu, sredi križišča. Kmalu zatem je po-
stalo jasno, za kaj gre. Dekle je iz-
stopilo, se opoteklo čez cestišče do
najbližje zgradbe in naslonilo glavo na
prašno steno. Njeno telo je obmirova-
lo v čudno poševni legi. Zjutraj, tu, kjer
vozila švigajo gor in dol, kjer smo vsi
pokonci, kjer nas vse držijo noge gor,
nared za novi dan. Ona pa pokrčena v
kolenih, z glavo ob počrnelem ometu,
z roko na trebuhu, kakor da bo zdaj
zdaj zlezla vase. Neka ženska je pristo-
pila, jo prijela za rame, nekaj vpraša-
la, ji z licem prišla tik do ušes. Potem
se je na semaforju prižgala zelena luč,
avtobus je krenil dalje, zavil v Sveto-
zarevsko in dekle mi je izginilo izpred
oči. ■

z njo slabosti družbe celo dodatno
spodbujamo, potem verjetno ne
moremo več govoriti o satiri kot o
kreativni provokaciji."

Kakšni so spomini na čase, ko sta
izhajala Pavliha in vaša Osa, ko so
v Beogradu brali Ježa, ko ste delali
na radiu Maribor in snovali obfelj-
tonsko oddajo Telefon Ekspres?
"Spomini na tiste čase so prijetni.
Pavliha mi je, če smem uporabi-
ti to prispodobo, na žlahten način
vzel nedolžnost. Pri dvaindvajsetih
letih sem tam namreč objavil svoje
prve satirične prispevke. Mislim,
da je bilo leta 1975. Kakšnih pet let
je trajala ta moja ljubezen. Čeprav
je bilo še kar nekaj svinca v zraku,
se tega obdobja nadvse rad spomi-
njam. Pavliha je takrat kot tednik
izhajal v nakladi skoraj 40.000 iz-
vodov. Nedvomno fenomenalna
naklada. Na neki način nepojmljiva
za humoristični list. Ali pa tudi ne.
Vsaj v kontekstu časa, v katerem je
nastajal in izhajal. Zgolj tam je bilo
namreč mogoče kaj objaviti zoper
takratno komunistično oblast in
režim. Z veseljem in ponosom se
spominjam takratnih načelnih
in pokončnih urednikov Bogda-
na Novaka, Boga Sajovica, Jožeta J.
Petelina in drugih. Dolgo časa so
jih lomili. V spominu mi je najbolj
ostal takratni 'trojni funkcionar'
Jak Koprivc. Leta 1984 so režimski
apartčiki uspeli časopis dokončno
ugonobiti. Če me spomin ne vara, je
ostalo pri treh neuspešnih posku-
sih. Kasneje je propadel tudi Aritas,
Sršen in Osa, ki smo jo kot meseč-
nik polni dve leti izdajali v Sloven-
ski Bistrici. Se še spomnim, ko sem
v Ljubljani urejal registracijo Ose,
kako čudno in posmehljivo so me
gledali ljubljanski uradniški škrici.
Češ, tam nekje pod Pohorjem ... "

"Ja. Bogu za hrbtom se boste šli ča-
sopisno satiro na nacionalni ravni.
Pa smo se šli. Bralce smo imeli po
vsej državi, distribucija je tekla
preko Dela Revij. Žal smo zaradi
določenih programsko trženjskih
in kadrovskih spodrsljajev po dveh
letih prenehali izhajati. Je pa najbrž
res, da je humoristični časopis
praktično nemogoče obdržati nad
vodo brez pomoči države oziroma
njenih kulturnih institucij. Na be-
ograjski satirični list Jež, ki so ga v
Beogradu prebirali tudi med bomb-
nimi napadi letal Nato pakta, sem
bil naročen nekaj let. Naročnikov
nas je bilo v Sloveniji verjetno zgolj
za vzorec. Izjemen časopis. O srbski
satiri verjetno ni treba izgublja-
ti besed. V vseh izraznih oblikah:
od filmske produkcije, ekraniza-
cije humorja in satire do tiskanih
verzij. Ježa Srbom ni mogel vzeti
niti režim Slobodana Miloševiča.
Jež je bil nedotakljiva svetinja. Na
koncu ga je žal pogoltnila finanč-
na kriza. Za razvedrilni program
Radia Maribor sem ustvaril oziro-
ma napisal več kot 750 petnajst- do
dvajsetminutnih tedenskih humo-
ristično-satiričnih Telefon Ekspre-
sov, ki smo jih snemali in izvajali z
istoimensko ekipo. Približno 15 let
smo jih špičili na valovih Radia Ma-
ribor. Praktično ga ni bilo znanega
Slovenca, ki ni vsaj enkrat gostoval
v oddaji. S te ali one strani Trojan."

Kritični ste bili do vseh, zelo pa
do Antona Rousa, tedaj predse-
dnika izvršnega sveta mariborske

občine, in nekdanjega rektorja
Ludvika Toplaka. Kako se je kon-
čala zgodba z nekdanjim rektor-
jem Univerze v Mariboru?

"Zanimiv humoristični pripetljaj.
Gospod Toplak je bil dokaj reden
gost satirično-humorističnega Tele-
fon Ekspresa. Eden od članov radij-
ske ekipe je celo naštudiral njegov
govor in ga uspešno imitiral. Sicer
pa je gospod Toplak kot takratni
rektor mariborske univerze veljal
za dokaj samosvojega. Znano je nje-
govo precej togo in centralistično
vodenje univerze. Ni ravno veljal
za človeka dialoga. Znane so nje-
gove konfrontacije s posameznimi
fakultetami, dekani, profesorji. Če
se ne motim, je eno od peticij oziro-
ma pisem podpisalo 84 profesorjev.
Tisti bolj pogumni so omenjali celo
nekakšen kult osebnosti. Po drugi
strani pa je kritike na svoj račun in
na račun svojega dela in načina ko-
municiranja stežka sprejemal. Po-
gosto jih je dojemal bolj kot napad
na univerzo, ki jo je kot rektor po-
osebljal, pardon, predstavljal. Ob
neki priložnosti se mu je menda v
mestu pokvaril avto. Ko smo izve-
deli za ta vsakdanji, minorni do-
godek, smo ga kajpak z veseljem
kapitalizirali. V Telefon Eekspre-
su smo objavili udarno vest, da se
je zgodil še en nezaslišan napad na
avtonomijo mariborske univerze.
Rektorju se je namreč pokvarilo
osebno vozilo. Kako se je končalo?
Bilo je sicer nekaj telefonskih in-
tervencij in uredniških pogledov
izpod čela. Oddaja je na koncu kon-
čala tam, kjer ji je bilo tudi mesto:
v Telefon Ekspresovem zvočnem
arhivu, Toplak pa v Vatikanu."

Nekaj sem opazil: v zadnjem času
si nekatere sintagme - ena takih
je sedanja o motečih trenirkah
- ne izmišljujejo več klasični hu-
moristi oziroma satiriki, marveč
politiki in njihovi ortodoksni pri-
vrženci. Se je s satiro in humorjem
kaj zgodilo?

"Bi rekel, da se nič kaj posebno
dramatičnega ne dogaja s satiro in
humorjem. Ali pa se dogaja brez
naše vednosti. Mislim, brez vedno-
sti humoristov in satirikov. Kar bi
utegnilo pomeniti, da se gre nekdo
nelojalno konkurenco. Smo pa v
stremljenju in prizadevanju za
boljši in perspektivnejši jutri tudi
mi pripravljeni sprejeti kako nujno
reformo. Kar se tiče sintagme ozi-
roma pomenske zveze o domnevno
motečih trenirkah pa še o čem, kar
je menda v kontekstu minulih par-
lamentarnih volitev na ugotovljiv
način konfrontiralo pražnjo ne-
deljsko podalpsko opravo, pa še kaj,
naj vse to tudi v prihodnje ostane
izvorno v domeni politikov in nji-
hovih ortodoksnih privržencev.
Osebno se v trenirki odlično poču-
tim. Je pa res, da jo najraje nosim
doma. Recimo za odhod na voli-
šče je v prihodnje nikakor ne bom
oblekel. Konec koncev bi me lahko
kdo iz volilnega odbora napotil na
bližnje nogometno igrišče. Ali pa še
kam dlje."

V Slovenski Bistrici - v tedniku
Panorama - imate svojo stran z
naslovom Uščip. Iz tedna v teden
Uščipu raste priljubljenost. Zakaj?

"Vesel sem, da je to tako. Če je sati-
rični Uščip dobro sprejet pri bralcih
lokalnega časopisa, potem najbrž
to pomeni tudi kakšen izvod več
prodanega časopisa. V teh vse prej

Diktature da ni
več? Ja, kdo jo je
pa ukinil? In kdaj?
V časopisu ni
nič pisalo o tem.
Recimo v rubriki
o izgubljenih
predmetih

kot prijaznih časih je uspeh že to,
da se ustavi oziroma zadrži padanje
naklade. Če se ta celo rahlo dviga,
toliko bolje. Humorja in satire pri
nas seveda niti na nacionalni ravni
nimamo v izobilju. Če jo teden-
sko na celi strani prinaša lokalni
časopis, je to najbrž kar neke vrste
unikum. Kot kaže, smo pri snova-
nju in ustvarjanju Uščipa našli neki
zadovoljiv kompromis med humor-
no-satiričnimi zvrstmi, aktualno-
stjo in ciljno populacijo. Skušamo
stati in obstati v neodvisnem polju
kreativne provokacije. Posebno
pozornost namenjamo portretni
karikaturi, fotokarikaturi in sati-
rični poeziji. V veliko pomoč mi je
sin Uroš, ki je zadolžen za karika-
turo in likovno animacijo. Tretji
član ekipe je Jure Moličnik, ki skrbi
za oblikovanje. Na Uščipovem je-
dilniku so redno tudi satirične ko-
lumne. Smo praktično pred izdajo
petdesete številke, kar pomeni, da
ščipamo že skoraj leto dni. Letos je
Uščip izhajal tudi s finančno pod-
poro ministrstva za kulturo. S tem
projektom smo namreč uspeli tudi
na letošnjem rednem projektnem
razpisu za sofinanciranje program-
skih vsebin medijev."

Na svoji satirični strani ste se
lotili tudi volilnega zmagoslavja
poslanca Jožefa Jerovška in med
drugim o njem napisali Od nede-
lje do nedelje / opel rdeči je brnel
/ in po zvočniku poslanec / o po-
štenju je grmel /... Sledi še sedem
kitic. Ali je izvoljeni poslanec
grmel proti vam?
"Povsem razumljivo je, da so lokal-
ne teme in znane lokalne osebnosti
v lokalnem časopisu na prednostni
listi. Lahko si mislimo ali govori-
mo karkoli hočemo, Jožef Jerovšek
je na listi Slovenske demokrat-
ske stranke osvojil peti zaporedni
mandat. Takšne in drugačne špe-
kulacije o okraju, politični oprede-
ljenosti volivcev v tem volilnem
okraju, o tem, da se je volilo stran-
ko in ne posameznika, in tako
naprej in tako dalje, predstavlja
zgolj slabo uteho. Smo že ugotavlja-
li, da vsak glas popolnoma enako
šteje. Pa če smo prišli na volišče v
trenirki ali v pražnji opravi. Ka-
kšnega posebnega gromovništva
proti meni od gospoda Jožefa Je-
rovška nisem zaznal. Tudi ne vem,
zakaj bi grmel. Sicer je res, da drug
o drugem nimava prav posebno
briljantnega mnenja. Ampak s tem
ni nič narobe. Svetovni nazor, pri-
jatelje in politične somišljenike si,
hvala bogu, lahko izbiramo sami.
Isto velja za vrednostne sodbe. Pra-
vijo, da je gozd najlepši takrat, ko
ima vsak list svojo barvo."

"Ja. Vsi na svoj način polnimo to
skledo življenja. Da je le ne prevr-
nemo. V satirični pesmi, ki jo ome-
njate, sem nekoliko hudomušno
opisal predvolilno obnašanje in po-
četje takrat kandidata, zdaj že po-
slanca Jerovška. Bi si upal trditi, da
si je glasove, ki so na koncu odloči-
li med njim in Gregorjem Pivcem,
resnično prigaral na terenu. Kar
nekaj njegovih protikandidatov
sem slišal govoriti, da oni pa tega
že ne bi počeli. V parlament pa bi se
seveda z veseljem pustili izvoliti."

Kakšen je status satirika? Velja
zanj stereotipni pristop, da je
malo satirikov po milosti božji,

"Zastavljam si vprašanje: ali se tudi
pomote dogajajo izključno po mi-
losti božji? Pa si nanj ne znam prav
dobro odgovoriti. Ne glede na tradi-
cionalni antagonizem med dogmo
oziroma zapovedano resnico na eni
strani in ironično skepso, sarkaz-
mom in neprizanesljivo satiro na
drugi bi lahko bili tu tudi po milo-
sti božji. Saj je milost božja menda
prav zaradi tega, ker je milost. Ali
nasprotno. Po sili, bodisi razmer
bodisi česa drugega, nas, vsaj tako
se mi zdi, ni prav veliko. Mimo
naše izrecne volje nas že ne bodo
spočenjali. Na koncu ostane torej le
še zmota oziroma pomota. In če bi
slučajno obveljalo, da nas je daleč
največ tu prav po pomoti, potem
iskreno upam, da je to pomota. Še
o statusu satirika. In to zgolj v kon-
tekstu izjave, ki jo je pred časom
izrekel eden znanih slovenskih
humoristov. Češ, časi humorju in
satiri niso najbolj naklonjeni. Časi
humorju in satiri nikoli ne smejo
in ne morejo biti naklonjeni. Če se
bo to zgodilo, bo v trenutku ostala
brez statusa. Satira, kakopak. Se pa
s satiro seveda da preživeti. Mnogi
so namreč nanjo povsem imuni."

"Tudi to, da v elitno restavracijo, ki
slovi po astronomskih cenah, pova-
bite na porcijo prvovrstnih ostrig
izbrano družbo. In potem upate, da
boste med ostrigami našli biser, s
katerim boste poravnali račun. Sve-
tovno znana slepa pisateljica Helen
Keller je nekoč dejala, da je treba
obračati svoj obraz proti soncu in
zagotovo ne bomo nikoli videli
sence. Tako to počno sončnice. V
raznih buklah o čustveni inteligen-
ci in duhovni rasti pa vseživljenj-
skem razvoju je mogoče veliko
prebrati o optimizmu. V prvi vrsti
pa ga je treba udejanjati in živeti.
V nasprotju z marsikatero bolezni-
jo na žalost pogosto ni nalezljiv.
Kazalo bi ga tudi subvencionirati.
Gre namreč za trajnostni in obno-
vljivi vir energije. Ki poganja motor
vseh motorjev. Človeka, kakopak.
In vse njegove talente."

Omenjate talent. Kaj pa, če ga
ni, če je zakopan v zemljo in ga
nekdo hrani za prihodnost? Kaj
bo o tem rekel tisti, ki talente,
take in drugačne, podeljuje?

"Če povem po resnici, sem kar
slutil, da me bo slej ko prej dolete-
lo tudi kako alegorično vprašanje.
Človek ga preprosto mora priča-
kovati, če privoli v žurnalistični
poker intervju s človekom avant-
gardnega pisateljskega pedigre-
ja. Na dolgo in široko o talentih ne
kanim razpredati in nepovabljen
segati v njih nedrja. Domnevamo,
da gre za specifične sposobnosti
posameznikov, ki udarijo na plano,
ne da bi si slednji za to posebej pri-
zadevali. Najsi bodo zakopani glo-
boko v zemlji, bodisi tik pod vrhnjo
plastjo, ali pa nekje v bližnji oziro-
ma daljni prihodnosti, bodo zane-
sljivo pokukali na površje, ko bo za
to napočil čas. Velja tudi za skrite
talente. Prepričan sem, da jih tisti,
ki talente, take in drugačne, pode-
ljuje, tudi aktivira. Nemara mi kaka
noč naphe sanj, v katerih ugledam
množico talentov, ki se otovorje-
na namenja k nam in med nas. Na
obisk, na priložnostno delo. Izme-
njaje prihajajo in odhajajo." ■

co. Ni in ni in ni mu šlo. Nikakor.
Bolj jo je objemal, bolj se je ona
upirala. Pa je Alicu Cooperju, pri
triinšestdesetih, še kar gorelo iz
rok, splezal je na prižnico, plesal z
lutko, obglavili so ga in na koncu je
mahal z avstrijsko zastavo. Gregor
Samsa rock'n'rolla se je vse to šel
pred nekaj tisoč zagrizenimi roc-
kerji. Še mu kača pleza po vratu.
Ko je končno udaril s Poison, se je
naposled tista Avstrijka le vdala.
Ni druge. Mi pa tudi. Alice Cooper
je, tudi v miniaturnih, ne najbolj
uglednih dvoranah, sploh s tako
postavo, kjer kitaristka Orianthi
žonglira s trzalicami, še vedno naj-
bolj udarna šok rock terapija.

"V bistvu je bilo to, v kar smo bu-
ljili v Gradcu, že videno. Repro-
dukcija. Ali, bolj zeleno, reciklaža.
Zakaj se potem Alice Cooper sploh
še to gre? Zakaj tišči glavo v tisto
giljotino in rjove, da je star 18 let,
pol fant, pol mož, če jih ima pa 63?
Zakaj? Glupo vprašanje, pravza-
prav. Zato, ker je to original. Dobro
kot čevapi na Baščaršiji. Bolje od
tega pač ne gre, ker nihče drug
nima takega pojedel-vas-bom-za-
zajtrk-kot-puranje-prašnike stila.
Kaj šele tako klasičnega kitarske-
ga zvoka. Nihče, pa če se celo Lady
Gaga na glavo postavi."

8. RED HOT CHILI PEPPERS

KJE: Dunaj, Stadthalle
KDAJ: 7. december, sreda
ŠTEVILO KOMADOV: 20 (1 bis)

Da si sprejet v hišo slavnih, izveš
samo enkrat. Če to izveš sredi tur-
neje, se zgodi to, kar se je tisto
deževno decembrsko sredo na
Dunaju. Flea, že sam po sebi dovolj
mahnjen basist, je hodil - dobese-
dno - po rokah. Od samega veselja.
Po basu je tako grabil, da smo se
zavedali lastne anatomije. Red Hot
Chili Peppers so resda ostali brez
kitarista Johna Fruscianteja, nje-
gova zamenjava, Josh Klinghoffer,
ni najbolj adekvatna, toda toliko
bolj se kaže, da sta Flea in pevec
Anthony Kiedis pravzaprav tista
res prava, ojštra feferona. Kiedis
je večino koncerta pel tako, da je
vsem, ki so po koncertu v Vidmu
obupali nad njim, pošteno zaprl
usta. Red Hot Chili Peppers morda
nimajo najboljšega albuma - I'm
With You je soliden, a nič več kot
to -, imajo pa največje veselje. Da,
lepo je biti nor.

"Še so tu. Nimajo kam drugam.
Pristop se ni spremenil. Energije
ni prav nič manj. Komadi so zdaj,
četudi rahlo oskubljeni, še bližje
publiki. Še bolj vidimo, kaj je bistvo
takšne skupine. Igrati. Improvizira-
ti. Biti nor. Ko dobivajo vprašanja,
kako kaj twitter, Flea odgovori, da
bi se najrajši sam oralno zadovoljil.
/.../ Red Hot Chili Peppers gredo
več kot zasluženo v hišo slavnih.
Zakaj? Ker se bodo tja sprehodi-
li oblečeni le v nogavice ali pa
bodo hodili po rokah, kot je to v
Stadthalle storil Flea. Pa zato ker so
še tu, še živi in še vedno zmešani.
Kar je glede na njihove biografije
velik čudež."

7. ELTON JOHN

KJE: Ljubljana, Stožice
KDAJ: 11. november, petek
ŠTEVILO KOMADOV: 27 (1 bis)

Bali smo se, kaj bo. Upravičeno,
sploh po tisti poletni katastrofi na
koncertu Stinga, ko si je še Zoran

JASA LORENCIC

Ni dvoma, kaj je zaznamovalo
koncertno leto 2011. Res je, ni bilo
tako pisano, raznovrstno, preme-
šano kot prejšnji koncertni sezoni,
a je zato prineslo konkurenta za
koncert desetletja (Roger Waters v
Zagrebu) in triurni orgazem (Paul
McCartney v Bologni). Recesija se
počasi po eni strani že pozna, saj
številni koncerti niso bili niti pri-
bližno razprodani (Bon Jovi, Jean
Michel Jarre, Tom Jones, Lenny
Kravitz, Jamiroquai, Slash ...), a zato
tiste res največje zvezde napove-
dujejo nove turneje (Black Sabbath,
Bruce Springsteen, Coldplay, Roger
Waters). Da, tako kot EU so se tudi
zvezdniki začeli deliti na prvo in
drugo ligo.

Kje je tukaj Ljubljana, je znano.
Koncert Stinga s simfoniki je skoraj
odnesel vsa še zadnja zveneča
imena, tako obupno je donelo, da
se je sporna stoženska akustika
slišala še čez mejo. Elton John je z
energijo povrnil upanje, da bodo
Stožice morebiti vsaj dostojna re-
zerva za zagrebško Areno, ki si je
letos dokončno ustvarila regional-
no prednost, medtem ko je stadi-
onski koncert Siddharte pokazal,
da so tudi na stadionu bolj ali manj
mislili le na športne vsebine, ne pa
tudi na druge.

(Opomba: Izbor predstavlja subjek-
tivni izbor avtorja in ne uredni-
štva. Sestavljen je iz samostojnih
koncertov in ne festivalskih nasto-
pov, omeniti pa je gotovo treba še
koncerte Take That, Foo Fighters,
Cata Stevensa in B. B. Kinga, ki bi
se ob udeležbi, in sodeč po opisih,
skoraj zagotovo znašli na lestvici).

10. SLASH

KJE: Beograd, Arena
KDAJ: 31. julij, nedelja

število komadov: 23 (1 bis)

Težko na enem mestu najdete več
rekreativnih kitaristov. Morda
tudi zato beograjska Arena na tisto
zadnjo junijsko nedeljo ni bila
nabita. Pa saj nima veze. Vsi smo
stegovali vratove, pri vsaki solaži.
Kako, za vraga, mu pri 46 letih še
vedno vse to uspeva. S cilindrom
na glavi, jasno. Seveda je manjkal
Axl Rose in preostali trije člani
Guns N' Roses, s katerimi bo pri-
hodnje leto sprejet v hišo slavnih
rock'n'rolla. A ni šlo za to, za staro
zgodbo. Ne. Šlo je za rock'n'roll. Še
živi, še brca. Nihče ni zmogel ostati
pri miru. Če pa je dedek Mraz
rock'n'rolla prišel sredi poletja in
prinesel darila: temo iz Botra in
celo Civil War ...

"Narodu se še vedno trga, ko popri-
me za kitaro in naniza tiste uvodne
tone v Paradise City. Rock'n'roll
je še vedno živ, takšen kot je bil
nekoč. Seveda so tam zunaj MTV,
Justin Bieber in podobni. Naj bodo.
Tam noter, v Areni, je bilo dve uri
in še malo čez rock'n'rolla. Kitare
so bile na glas. Tipi so postali pol-
bogovi. Nekdo je pel, nekdo je igral
bas. Bil je šus, bil je sluz. V mesto je
prišel rock'n'roll."

9. ALICE COOPER

KJE: Gradec, Steiermark Halle
KDAJ: 17. oktober, ponedeljek
ŠTEVILO KOMADOV: 21 (1 bis)

Anatomija v živo. Nikoli ne bom
pozabil tistega mladega Avstrij-
ca, kako se je mučil s svojo kolegi-

Jankovic vzel čas (za te strani), da
bi ubranil "svoje" Stožice. Še zdaj ne
vemo točno, kdo je vsaj malo ubra-
nil čast Stožic, dušilci ali violončel-
ski tandem 2Celloss, vemo pa, da
je Elton John spravil skupaj noro
dober večer in s svojo prostodušno
voljo mimogrede še rešil, kar se je
rešiti dalo. Dal nam je vedeti, ko je
razigrano in navihano sedel za kla-
virjem, da je Luka Šulic nenormal-
no uspešen talent in da moramo
biti nanj ponosni. S Stjepanom
Hauserjem sta praktično cel kon-
cert prebila na odru, da je bil Elton
še boljše volje in ponudil, česar
drugje navadno ni. Stožice zaradi
tega koncerta niso prav nič kaj
bolj konkurenčne zagrebški Areni
(pravzaprav so še naprej logistič-
na polomija), je pa Elton John zato
toliko večja (upravičena) legenda.

"Vsak komad je bil zgodba zase.
Kot dobra knjiga iz 26 poglavij.
Vesela, žalostna, črna, bela. Pred-
vsem pa je bil Elton John fenome-
nalno razpoložen, dovolj, da je
pred bisom kar nekaj časa podpi-
soval vstopnice ljudem v prvi vrsti.
In potem ponudil skladbo Your
Song, ko je dvorana tako obneme-
la, da se je zdelo, kot da igra v vaši
dnevni sobi. Bila je Pesem za vsa-
kogar, ki je prišel. Za konec pa nam
je dal še tisto, kar smo kot deca peli
ob filmu Levji kralj: Circle of Life
in Can You Feel the Love Tonight.
Česar v svoji vzhodnoevropski tur-
neji doslej praktično ni ponudil."

Kot kipi so stali, tam gor. Razmik
med njimi je bil točno odmerjen.
Skorajda pogodbeno. Toda najbolj
skregana rock skupina vseh časov
(konkurenca je huda, a Eagles, kjer
so drug drugemu razbijali kitare
in si na odru grozili s pretepom,
najbrž res zmagajo) se še vedno gre
vse to. Pridejo na oder in popol-
no zapojejo Seven Bridges Road,
tudi na akustično in tudi sicer
skromnem provizoričnem odru
tik ob avtocesti in gramozni jami.
Njihove harmonije so perfektne,
izvedbe originalne in pristop kla-
sičen. Tako uspešni, kot so nekoč
bili The Eagles, tako legendarni so
(še) danes. Kamorkoli že pridejo.
Glenn Frey in Don Henley še vedno
vlečeta vsak v svojo smer, gospod-
je se baje od koncerta do koncerta
vozijo vsak v svojem vozilu. A ko
stopijo na oder, ni heca. Prav zato
komadi tipa Hotel California in
zlasti sklepni Desperado zvenijo
tako pristno. In edinstveno.

"Ker prav to so Eagles. Svobo-
da. Zato imajo tako preklemano
popolno ime. Ni klišejsko, če jim
rečemo, da so kot orli. So. Itak. Pa
ne toliko zaradi svobodnega lete-
nja, temveč zaradi premišljene-
ga lovljenja plena. In to današnja
verzija najbolj prodajanega ame-
riškega banda (vsaj v ZDA) nadvse
izkorišča. Melodramatično ponuja
točno tisto, kar naj bi nam sicer po-
nujali Lonely Planet, YouTube in/
ali Wikipedia. Ponuja iskreno a la
Motoristov dnevnik popotovanje."

Ne, nikoli si ne bi mislil, da bo Tom
Jones, pri 71. (!) letih, spravil Areno
na noge. Še manj, da bo tudi sam
na odru stal in ne sedel. Pa ne samo
to, še migal je, koketiral, šarmiral.
Pokal vice, pravil anekdote. Arena
je bila daleč od tega, da bi bila
nabita, a sta vse nadoknadila ne-
verjetna dobra volja in spektaku-
larno vzdušje. Pa Tom Jones sploh
nima kdo ve kakega spektakla.
Oder je čisto minimalističen, spre-
mljevalni glasbeniki zliti v celoto.
Koga briga, ob takih uvodih in iz-
vedbah. It's Not Unusual, Green,
Green Grass of Home in Delilah
ljudi nasmejijo. A tiste, ki s(m)o bili
v dvorani, iz povsem drugačnih ra-
zlogov. Pogosto zasmehovani Tom
Jones se je tokrat nasmehnil, kot ve
in zna. In pripravil tak večer, da ga
stežka pozabiš. Ni kaj, stari maček
še ve, kako se to dela.

"Slabi dve uri je spravil skupaj.
Vrnil se je za bis, takoj, v manj
kot minuti je uletel nazaj na oder,
spet zakričal 'oh, yeaaaah?' in
zapel Hey, Rocky Way. Seveda smo
morali peti tudi mi, ko pa nam je
tako kričeče ukazal. 'Ampak ne
me spraševati, kaj pomeni rocky
way. Zakaj? Ker ne vem.' In sklenil
s Kiss, komadom Princea. /.../ Ko je
končal, se je na debelo zarežal, na-
smešek se mu je pošteno raztegnil
čez žareč obraz, pokazal je na svojo
vitalno spremljevalno skupino, ki
izstopa, ko mora izstopati, in tudi
vljudno, neopazno stopil v ozadje
in rekel: 'Obožujem tole zasedbo!
Imeli smo se super. Res, krasno. In
... Dokler se ne vidimo. Lahko noč,
bog vas blagoslovi'."

Največji šok leta, brez dvoma. Malo
je manjkalo, pa bi zamudil vsaj pol
koncerta. Kdo pa bi verjel, da bo
Ozzy Osbourne ob dobri predsku-
pini na oder skočil že ob osmih
zvečer, sredi junija, ko je ob osmih
zunaj še svetlo? No, Ozzy očitno le
ni vampir. Ni imel prav zavidljive-
ga občinstva, kvečjemu kakšnih
pet tisoč navdušencev je prišlo
preverit, ali še živi, ali še ima srčni
utrip. Ima. Čez sto gre. Ozzy pač ne
bo šel nikamor, še lep čas ne. Pri 63.
letih je bolj nor, kot bi sploh pomi-
slili. Vzel je cev, takoj na začetku
koncerta, in zalival publiko. Prosili
so ga, naj jih še bolj zalije. Zmeša-
lo se jim je. Ozzy je pokazal, kako
so bili videti koncerti v sedemde-
setih. Nobenih zaslonov, nobenih
zdaj-se-pa-lahko-slikate trenutkov.
So sedemdeseta, so osemdeseta, so
devetdeseta in so ozzydeseta. Kot
zapisano že junija, Ozzy ne gre ni-
kamor. Še več, drugo leto se še bolj
noro vrača z originalnimi soborci
iz Black Sabbath (Dunaj, Beograd),
da bo vse s Paranoid vred zazvene-
lo tako, kot mora. Takrat se mu bo,
najbrž, dokončno zmešalo.

"Ravno sem stal pred pisoarjem, ko
se je zaslišalo. Skozi kdo ve koliko
sten in skozi vsaj eno nadstropje
masivnega dvoranskega betona.
'How are you all fuckin doin', oi?'
Pogledal sem tipa desno od sebe,
ki na težko zgrešljivi krik niti
trznil ni, temveč je mencal levo-
desno, in ga vprašal, koliko je ura.
'Hm, nekaj čez osem?' Okej, sem si
mislil, verjetno je prišel samo poz-
dravit občinstvo. Ampak potem je

Roger Waters
bo zid sestavil in
podrl na aktualni
turneji kar 190-
krat, v Buenos
Airesu si je ogro-
mni državni sta-
dion Monumental
marca rezerviral
za rekordnih devet
koncertov
še bolj zadonelo. 'People look to me
and say / Is the end near, when is
the final day?' Jebemti, pa se ja ni
spravil na oder ob osmih?!"

KJE: Zagreb, Tvornica
KDAJ: 14. november, ponedeljek
ŠTEVILO KOMADOV: 17 (1 bis)

Bumerang naše mlade generacije.
Kako smo poslušali na tisti novem-
brski ponedeljek v nabito polni
Tvornici. Tiho kot bubice. Eno
so industrijsko naštancani indie
bandi, drugo pa tole. Američani
Fleet Foxes so med tistimi redki-
mi zasedbami, ki ne onanirajo na
Joy Division, temveč so pobrska-
li malo dlje v zgodovino, k Simonu
in Garfunklu pa Crosby, Stills,
Nash & Young, Bobu Dylanu ... Svet
akustičnih kitar, zlasti dvanaj-
strunskih, in skoraj meditativnih
večglasnih harmonij. Fleet Foxes so
ornk upanje, da stari, inteligentni
rock, ki se mu predvsem pozorno
prisluhne, še ni gagnil. Hvala bogu!

"Še pivo se je bolj potihoma na-
ročalo. Prisluhnilo je občinstvo,
klepetanje prepovedano, mrmra-
nje zapovedano. Pravi greh bi bil
z neumestnimi sodobnimi face-
book-v-živo komentarji cefrati
to božansko večglasje. Bil je rock
koncert, že, ampak bolj podoben
maši ali res privlačni šolski uri.
Kdor ne zmore pozorno prisluh-
niti, je najbrž zazehal. Drugi s(m)o
se čudili, kaj vse je sekstet spravil
skupaj v raztegnjeni verziji komada
The Shrine/An Argument iz druge-
ga, letošnjega albuma Helplesness
Blues. /... / Najbrž jih, če bo njihove-
mu kritičnemu vzponu sledila tudi
glasbenih enjambementov nevaje-
na širša publika, sem ne bo več kaj
prida pogosto. Ker so - razcapani,
bradati, popolnoma predani svoji
večglasni glasbi in ne intervjujem
ali naslovnicam - preprosto pre-
dobri. Da, vsaj s tem koncertom
in to skupino se bo naša generaci-
ja lahko šla senilno nostalgijo čez
nekaj desetletij. Upravičeno."

KJE: Bologna, Unipol Arena
KDAJ: 26. november, sobota
ŠTEVILO KOMADOV: 35 (2 bisa)

Tri ure. Petintrideset komadov.
Že v tistem članku sem v 15.000
znakih komaj spravil skupaj vse,
kar se je zgodilo na nepozabno
soboto v Bologni, spraviti to v en
odstavek ... Paul McCartney, ki bo
drugo leto star 70 let, je tako igral,
da se je lep del koncerta zdelo, da
saj to sploh ni res, da so to (mokre)
sanje. Da to ni A Day in the Life, ki
se je pravkar zlila v Give Piece A
Chance. Da McCartney ni na uku-
lele zaigral Something v spomin
Georgeu Harrisonu. Da Live and
Let Die ne more biti tako ognjena,
da se v Helter Skelter in I've Got A
Feeling ne da več tako kričati in da
Yesterday ne more biti nezlajna-
na. Edino, kar se je zdelo realno, so
bile po treh urah otečene noge. Še
mesec dni kasneje se zdi, da se vse
to ni zgodilo. Pa se je.

"In ko je praskal po kitari, zimze-
len, nasmejan, predan, čustven,
se je zdelo, kot da se je šele danes
zbudil in komadu dal prvo prilo-
žnost. Pa ni bilo časa za spomine,
za esemese in podobno. Ne, ne. Že
je sledila Helter Skelter, ta hard
rock vrtiljak, ki so ga za vzor jemali
kasnejši pionirji heavy metala kot
(žal) tudi okrutni Charles Manson.
McCartney je kričal, njegov glas je
bil tik pred tem, da poči. Tako ne-
varno, kot je na zaslonu metalo vr-
tiljak, se je zdelo, da Macca tega ne
bo zdržal več. Da bo eksplodiral. Pa
ni. Ponudil je še ultimativni kolaž
z Abbey Road, štikle Golden Slum-
bers/Carry That Weight/The End.
Za konec. Pogledal sem na uro. Bila
je minuta do polnoči. McCartney
se je globoko priklonil. Še vedno
poln energije, niti najmanj zdelan
po treh urah popolne zabave, je
za konec, tako, povsem fit, rekel:
'Hvala, lahko noč. Se vidimo nasle-
dnjič.' In odšel v Milano."

Ko mi je le dobrih nekaj metrov
nad glavo priletela kopija nemške-
ga letala Štuka in je kao eksplodi-
rala zadaj za nastavki gigantskega
belega opečnatega zidu, sem vedel,
da to ne bo le koncert leta. Da bo
šel najbrž v kategorijo koncert de-
setletja. Oziroma ne. Pravzaprav
to, kar neutrudno počne Roger
Waters, ni koncert. To je Dogo-
dek. Je najglasnejši umetniški krik.
Oglušujoč, brutalno hrupen. Dva-
intrideset let je že, odkar so Pink
Floyd postavili ta zid, The Wall. Pa
je tako presneto aktualen, vsakič
znova, ko ga sestavi njegov kre-
ator. Pink Floyd so resda razpa-
dli, a njihov zid je ostal. Kako se
je treslo vse aprila v Zagrebu. Vse.
Tudi mi. Waters vsakič sestavi
in vsakič podre zid, da bi videli
onkraj rock'n'rolla, onkraj sveta.
Vidimo absurd, slišimo protest.
Vladam ne gre verjeti, nema jebene
šanse, je sporočil 68-letni sivo-
lasi gospod. Bori se z ustaljenim
redom, bori se za sošolce v Another
Brick in the Wall. Pravi, naj vojaki
pridejo domov, svetovne antijuna-
ke riše z iPodom v ušesih. Stalin,
Hitler, Mao, vsi z belimi slušalka-
mi. Iz letal padajo bombe v logoti-
pih dolarja, evra, Shella, Mercedesa
... Ne, The Wall ne bi mogel biti bolj
realen. Zakaj? Ker je zid, s katerim
bi se lahko ogradili od porazne ne-
umnosti, obsojen na s sodiščem za-
ukazano macolo. Nemara se glavni
junak celo obesi. Ne izvemo. Vemo
pa, da je zgodba tako kruto aktu-
alna in boleče realna, da se človek
ob padcu zidu še danes pošteno za-
misli. Ne verjamete? Roger Waters
bo zid sestavil in podrl na aktual-
ni turneji kar 190-krat, v Buenos
Airesu si je ogromni državni stadi-
on Monumental marca rezerviral
za rekordnih devet (!) koncertov.
Tudi tam se bo razbilo zvočni zid.

"To, kar počne Roger Waters dvain-
trideset let po izidu več kot kultne-
ga albuma The Wall zasedbe Pink
Floyd, ni koncert. Ni film. Ni mu-
zikal. Ni cirkus. Ni opera. Ni ples.
Eliminacijsko metodo bi lahko raz-
tegoval tja do neskončnosti. Pa ne
bi imelo smisla. Da, lahko bi rekel,
da so vam na voljo YouTube, deve-
deji, reportaže, film in ne nazadnje
album sam, vendar ... Tudi to ne bi
imelo nobenega smisla. Enega za-
dnjih krikov rocka, tistega pravega,
umetniškega, inteligentnega rocka,
je treba doživeti, začutiti v živo.
Tukaj in zdaj. /.../ The Wall ni pred
časom. The Wall je čas. Nerazumlji-
va dimenzija." ■

Ob vsakem vprašanju v spodnji
mreži prečrtajte črko v ustreznem
polju - na primer črko R v kvadrat-
ku 1C, če menite, da je odgovor na
prvo vprašanje C. Na koncu vse ne-
prečrtane črke preberite po nav-
pičnih stolpcih, da dobite končno
rešitev kviza.

1. Kako s slovenskim izrazom imenu-
jemo priljubljeni šport alpinizem, ki
se odvija skozi vse leto?

2. Kako se imenuje železna priprava z
ostrimi konicami za na čevlje za hojo
po ledu in srenu?

3. Katerega leta so prvopristopniki,
domačini iz Bohinja, Kos, Korošec,
Rožič in Willonitzer, prvič stopili na
vrh našega očaka Triglava ?

4. Kako se imenuje krampu podobno al-
pinistično orodje za rabo v snegu in ledu
pri vzpenjanju in sestopanju z gore?

5. Katerega leta je francoska alpini-
stična odprava kot prvega osvojila
himalajski osemtisočak Anapurna v
osrednjem delu Nepala?

6. Katerega leta pa so svoj prvi osem-
tisočak Makalu dosegli slovenski al-
pinisti?

7. Zadnje čase je med ljudmi posta-
lo popularno tudi prosto plezanje.
Kateri kraj ima vseslovensko znano
steno za tovrstno plezanje?

8. Katerega leta je naš alpinist in pu-
blicist Tomo Česen opravil samostojni
vzpon v južni steni Lotseja?

Rešitev kviza: 1B, 2C, 3A, 4B, 5C, 6A, 7B, 8C, 9B, 10A, 11 C, 12B; Previdnost je mati modrosti; rešitev uganke: 1. rabin, Brina, 2. viola, Oliva, 3. Rožle, žrelo, 4. čigra, griča, 5. Pečar, preča, 6. denar, Andre; božični večer.

9. Kdo je eden najbolj znanih alpini-
stov naše dobe, ki se je povzpel na
vse osemtisočake in z Arvedom Fu-
chsom leta 1990 peš prehodil Antark-
tiko?

10. Kako se imenuje Centralni steber
v severni steni Triglava, ki je bil prvič
preplezan leta 1945?

11. Osemtisočak Daulagiri je prvič
osvojila švicarska odprava leta 1960.
Kateri naš pokojni alpinist je leta
1999 preplezal prvenstveno smer v
njegovi južni steni?

12. Kateri naš ekstremni smučar z Je-
zerskega je leta 2000 kot prvi človek
smučal z Mount Everesta v nepreki-
njenem spustu?

ANAGRAMNA IZPOLNJEVANKA: Pri tej uganki vpisujete prvo iskano
besedo v levi del in drugo besedo v desni del lika. Besedi sta med seboj
anagrama, tj. sestavljeni iz istih, a drugače razvrščenih črk. Primer:
ROGLA - OGLAR. Opisi iskanih besed so podani v pravem vrstnem redu,
najprej za levo in nato za desno besedo. Ob pravilni rešitvi boste na obar-
vanih poljih, brano navpično, dobili drugo ime za nocojšnji sveti večer, ko
se postavljajo praznično drevesca in jaslice (dve besedi).

Opisi: 1. judovski duhovnik, ki pridiga in vodi božjo službo v sinagogi -
ime slovenske pisateljice Švigelj-Merat s psevdonimom Svit, 2. violini po-
dobno godalo s šestimi strunami - Popajeva ljubka partnerica iz risanke,
3. Kekčev filmski prijatelj, pastir s svetlimi skuštranimi lasmi - del pre-
bavil od nosne votline do grla in požiralnika, 4. galebu podobna vodna
ptica s škarjastim repom in koničastim kljunom, odličen letalec - bodiča-
sta lupina okrog ploda, ježica,
5. pokojni slovenski ilustrator
in karikaturist (Borut) - ozek
pas kože med lasmi, počesa-
nimi na dve strani, 6. plačilno
sredstvo, ki je za mnoge sveta
vladar - ime nekdanjega ame-
riškega tenisača Agassija.

i
2
3
4
5
6

Na mednarodni umetniški razstavi
Lords of Dirt, ki je na ogled v Ume-
tnostni galeriji Maribor, se med de-
vetimi umetniki predstavlja tudi
ameriški kipar Kyle Milne (1981),
ki živi in dela v Pittsburghu v Pen-
silvaniji. Milne je slovenski publiki
že znano ime, saj je v zadnjih štirih
letih večkrat razstavljal v Celju (v
galeriji Plevnik-Kronkowska in v
Špitalski kapeli) in na mednaro-
dnem trienalu keramike UNICUM
v Ljubljani, eno izmed njegovih del
najdemo v zbirki Koroške galerije li-
kovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.

Za mariborsko razstavo je ume-
tnik pripravil intervencijo v notra-
nji galerijski prostor, za katero si je
izbral stopnišče s pripadajočo spo-
dnjo in zgornjo avlo. Vanj je umestil
pet prostorskih konstrukcij večjih
dimenzij, od katerih so tri preho-
dne in so prva v spodnji avli, druga
sredi stopnišča in tretja na prehodu
v vrhnji razstavni prostor. V zgor-
njo avlo je umestil dva zaprta pro-
storska volumna, v katera se lahko
vstopi. Instalacija je izdelana iz kar-
tona, pripetega na leseno konstruk-
cijo, stene se odpirajo z manjšimi
pravokotnimi odprtinami. Kar-
tonaste prostornine so med seboj
povezane z raztegnjenimi metri,
na posameznih delih sten opazi-
mo kose orodja, v konstrukcijo na
stopnišču je avtor umestil diapro-
jektor, ki meče svetlobo navzdol. V
notranjosti posameznih kartona-
stih volumnov najdemo napise z
umetnikovimi mislimi o lastnem
delu. Instalacijo z galerijskim pro-
storom povezuje lepilni trak, ki
teče po tleh in stenah ter izrisuje
grafični element v celotni zasnovi.

Milne s konstrukcijami iz karto-
na preoblikuje galerijski prostor,
pri čemer uporabi dve izhodišči:
kontrast in dinamiko. Prvo pre-
senečenje doživimo ob samem
vstopu v prostorsko postavitev, ko
se podamo skozi ozek prehod in se
nenadoma znajdemo sredi odprte-
ga vertikalnega koridorja stopni-
šča, kjer kipar izkoristi dinamiko
gibanja navzgor. Na zavoj stopni-
šča umesti prehodno konstrukcijo,
ki gledalca usmerja v višjo etažo.
Vzgon v višino se nekoliko umiri
s kubusom, ki sega čez rob vrhnje
ploščadi in hkrati ustvarja napetost
s konstrukcijo na zavoju stopni-
šča. Naslednji kontrast predsta-
vlja vrhnja etaža, kjer se za razliko
od spodnjega dela, kjer srečamo
odprte konstrukcije, pojavita zaprta
volumna. V prvem je notranji pro-
stor razgiban z več prostorskimi
enotami različnih velikosti, posa-
mezne stene so narejene iz kartona
v obliki satovja, ki ga kipar uporabi
tudi za zastiranje okna, kar v pro-
storu manjših dimenzij prikliče več
ambivalentnih asociacij, na primer
na ujetost, izoliranost, zavetje.
Druga konstrukcija raste poševno
od tal do stropa in učinkuje mo-
numentalno, kar v gledalcu zbuja
spoštljiv odnos oziroma občutek
majhnosti. Notranji prostor zapol-
njuje slovesna tišina, ki jo nadgra-
juje senzibilno usmerjena svetloba
skozi izrezane line, kar celoti pri-
daja dimenzijo sakralnega, duhov-
nega. Prostor, ki se razširi navzgor,
vzpostavlja formo odpiranja nadze-
meljski sferi, s čimer se okrepi vtis
presežnostne dimenzije.

Milne ustvarja nekakšne prostor-
ske celice, kjer obiskovalec doživi
lastno izkušnjo ambienta. To so in-
timno naglašeni prostori, ki vabijo
k razmisleku in soočenju s samim
seboj. Umetnika zanima interakci-
ja posameznika z okoljem in vpliv
različnih kultur na posamezniko-
vo identiteto. Sodobni globaliza-
cijski svet briše razlike in vrednost
individuuma v njegovi samoni-
klosti in neponovljivosti. Milne s
prostorskimi celicami kot prosto-
ri, kjer posameznik znova pride v
stik z lastno resničnostjo, ustvarja
alternativo globalizacijskim tren-
dom izenačevanja oziroma izni-
čevanja identitet. Kipar z uporabo
kartona kot surovega materia-
la, katerega lastnosti ne zakriva,
temveč pušča njegovo "identiteto"
vidno, simbolno nakaže na pove-
zavo s pristnim, neizumetniče-
nim svetom. Obenem izpostavlja
likovno pestrost kartona, njego-
ve površine in barvnih odtenkov.
Umetnik z uporabo kartonaste
embalaže, ki v hierarhiji kiparskih
materialov zaseda nižje mesto,
pretvarja odpadni material v ume-
tniško delo in mu s tem izrisuje
novo raven njegove identitete.

Orodje, vključeno v instalacijo, in
metri, razpeti med posamezni-
mi kartonastimi volumni, vzbu-
jajo vtis, da je delo še v procesu

Kyle Milne: Izgubljena identiteta: zdelani svet (Lost identity:
manufactured world), 2011, karton, les, projektor, orodje (detajl)
(foto: Mirjana Rukavina)

ene točke do druge. Kyle Milne
nas tako preko različnih nivojev
branja svojega umetniškega dela
popelje na popotovanje do samega
sebe.

mag. Andreja Rakovec, kustodinja
UGM Umetnostna galerija Maribor,
Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor,
+386 2 2 229 58 60, info@ugm.si,
www.ugm.si, tor.-ned. 10.00-18.00

V naših vrtnih centrih zagotavljamo najširšo ponudbo okrasnih rastlin v Sloveniji!
Več kot 2000 različnih rastlin primernih za vaše vrtove, pisarne, terase, balkone,
atrije, dnevne sobe, okenske police,... Seveda s pripadajočimi okrasnimi lonci!:)

Med nagrajenci sobotne nagradne
križanke 1733 je žreb izbral nasle-
dnje nagrajence:

Vse nagrajence prosimo, da sporo-
čijo svojo davčno številko na tel.
02/23-53-100.

Vodoravno: MILAR, ASALA, LORIS, OKI, KROMOSFERA, FRANCI MATOZ,
AVTODREZINA, STOA, GNEV, ARAK, PODNANOS, STON, IV, ELIADES,
SPIKERKA, RANIA, TRAA, AREST, SK, MŽ, ZDA, EKRAZIT, AELITA, IBRA,
NAM, KG, JAL, DOPIS, JAK, KIRIN, DARITEV, MA, PLEZALKA, CORAZON,
MINA MARKOVIČ, NANA, NS, IVO, KITAJSKA, GONDOLA, IK, TA, ION,
ATOMIZER, SGOUROS, ON, IR, DARK HORSE, EANES, OPTIKA, RMAN,
LASNIK.

Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno rešitev križanke (izrezan lik
iz časopisa), bomo z žrebom razdelili tri vrednostne bone Vrtnega centra
Florina.

1. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 40 evrov,

2. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 30 evrov,

3. nagrada: je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 20 evrov.

Rešitev pošljite do četrtka, 29. decembra zjutraj na naslov:
Uredništvo Večera, Trg slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor.

Na kuverto napišite Nagradna križanka 1734 Izid žrebanja bomo objavili
prihodnjo soboto.

Božiček je ustva-
ril t. i. relativno-
stni oblak: gre za
posebno območje
prostora in časa,
v katerem veljajo
druge zakonitosti,
predvsem pa čas
teče veliko
počasneje kot
zunaj oblaka

Ko je govor o mističnih in pravljič-
nih stvareh, se tehnologija pogosto
pojavlja v negativni vlogi, saj ko
znanost poskuša pojasniti vse tisto
neverjetno in fascinantno, prostora
za pravljice ni več. Primer Božič-
ka je nasproten. Dobremu možu v
rdeče-beli opravi je v veselje vseh
otrok že nekaj let mogoče slediti
prek posebne internetne strani, o
čemer smo poročali že lani, letos
pa so strokovnjaki natančneje po-
jasnili, kateri tehnološki dosežki so
trebušastemu možu z belo brado
pomagali pri zbiranju želja pridnih
otrok in izdelavi igrač zanje.

Ameriški znanstvenik Larry Silver-
berg, vodja oddelka za strojništvo
in letalski inženiring na Državni
univerzi v Severni Karolini, je raz-
lagi tehnološke opremljenosti Bo-
žička posvetil veliko svojega časa.
Prva na spisku omenjene opreme
je ogromna prisluškovalna antena
na severnem tečaju, ki se skriva
pod snegom in zbira elektroma-
gnetne valove. Premer antene je
po mnenju Silverberga ena milja

(1,6 kilometra), za elektromagne-
tne valove pa pravi, da so v bistvu
enaki možganskim valovom, ki jih
Božiček dešifrira in tako ugoto-
vi, kakšnega darila si posamezni
otrok želi.

S signali ugotovi, ali je bil otrok
priden ali ne, in s tem seveda, ali si
je darilo sploh zaslužil. V podpo-
ro svojih trditev pojasni, da imamo
danes takšne naprave, imenujejo se
elektrosafilogrami, ki s senzorji na
glavi zaznavajo možganske valove,
z zbranimi podatki pa je mogoče
ugotoviti, ali je denimo človek raz-
burjen ali ne in nekaj dodatnih ču-
stvenih stanj. Božiček pa naj bi bil
še veliko bolj razvit, saj zmore z ve-
likih razdalj brati misli otrok.

Ko so podatki zbrani in vnese-
ni v bazo podatkov, lahko stečejo
priprave za dostavo daril. Pri tem
največji izziv predstavlja, kako
tako veliko količino daril dostaviti
otrokom po svetu v samo eni noči.
Toda tudi za ta izziv ima Silverberg
znanstveno razlago. Božiček upo-
rablja zakonitosti relativnosti, ki
jih znanost sicer razume, vendar
z njimi nima praktičnih izkušenj,
saj se trenutno bolj posveča razvo-
ju na področjih mehanike in ele-
ktrodinamike. Božiček je ustvaril
t. i. relativnostni oblak: gre za po-
sebno območje prostora in časa, v

8. december 1963, Maribor: Republiško sabljaško prvenstvo (Dragiša Modrinjak)

"Lepi so zame tisti, ki imajo
kakšno napako. Lahko so
suhi, obilnejši, imajo velike
oči, redke zobe, velik nos...
Energija je tista, ki pritegne,
da pogledam za njimi. Obi-
čajno so to starejše osebe,
ki se mi zazdijo podobne
škratkom. Nekaj je v njihovi
pojavnosti in energiji, ko se
moram nadzorovati, da ne
grem do njih in jih obja-
mem."

"Danes gre za drugačen tip
nasilja in sladkobe. Spet se
vračamo v tradicionalno
politikanstvo, k prevaram,
ponaredbam, goljufijam in
korupciji. Vse to se počne
v imenu revolucije, ki je ni
več."

"Zdravniki prihajamo
v domove za starejše iz
zdravstvenih domov, kar se
mi ne zdi najbolj posrečena
rešitev. Vedeti morate, da
sta med zdravniki najbolj
stigmatizirani delovni me-
sti na primarni ravni prav
delo v domovih za starejše
občane in v zaporih. Vod-
stva zdravstvenih domov
pogosto pošljejo v ti dve
ambulanti mlade zdravni-
ke ... "

Iz dneva v dan je daljši tudi seznam tistih, ki ostro nasprotujejo pre-
drzni odločitvi radia Absolut. "Cliff je bil prva britanska rock'n'roll
zvezda. Glasbeniki, kot je on, so utirali pot nam, ki smo prišli za
njimi. Umakniti njegovo glasbo je poteza, ki bi jo lahko označili za
stalinistično," pravi Roger Daltrey iz skupine The Who. Osupel je tudi
Gary Barlow, eden od članov skupine Take That, ki pomaga pri or-
ganizaciji velikega koncerta ob kraljičinem diamantnem
jubileju. Izdal je, da si je njeno visočanstvo izrecno za-
želelo, da se na odru pojavi tudi Richard, ki je pred
časom od nje prejel tudi častni naziv sir. "Iz Buckin-
ghamske palače sem prejel tri želje, vezane na kon-
cert. Princa William in Harry si želita Jay-Z-ja in
Coldplay, kraljica pa Cliffa Richarda. Konec debate,"
pravi Barlow.

Samozavesti in visoke samopodobe legendar-
nemu glasbeniku visokoletečih mislih ni
nikoli manjkalo. "Moje najljubše sanje so
tiste, v katerih se spremenim v galeba,
ki leti visoko, visoko na nebu. Z viška
gledam na svet, in ko dosežem pravo
višino, preneham mahati s krili in se
prepustim toku," se je v pogovoru za
Sunday Times razgovoril Richard, ki
se požvižga na pikre očitke, da je le še
nagubani starček, ki se ne more sprija-
zniti s tem, da so njegovi zlati glasbeni časi minili. Ob strani
mu stoji zvesta baza oboževalcev, ki so povzročili, da se je
v zadnjih šestih desetletjih njegovega ustvarjanja vselej
kakšna njegova skladba znašla na lestvicah najbolj pri-
ljubljenih britanskih skladb. "Sem najbolj radikalna
rock zvezda, kar jih je kdaj obstajalo. V časih, ko se je
vse vrtelo okoli razuzdanosti, sem se zavestno odpo-
vedal popivanju, drogiranju in promiskuitetnosti.
Glasbeni kolegi tega niso nikoli razumeli. Posku-
šam živeti življenje, ki je čisto in dostojanstveno.
Verjamem v Jezusa, s papežem pa se nekako ne
morem poistovetiti. Čez to oviro ne morem," pri-
poveduje o svojem življenju in pogledih na svet.
Do tega trenutka je prodal več kot 150 milijonov
singlov širom sveta, s čimer se uvršča na sam vrh
najuspešnejših britanskih glasbenikov.

Harry Rodger, kot mu je v resnici ime, se je
rodil 14. oktobra 1940 v Indiji. Oče je delal v
kantini tamkajšnje podružnice britanskih že-
leznic, mama, ki je prihaja iz družine, kjer je
oče bil pomemben vojaški časnik, je večino
časa gospodinjila. Po indijski neodvisno-
sti je družina prodala vse svoje indij-
sko imetje in se preselila v London.
Svojo prvo kitaro je dobil pri šest-
najstih, leta 1957 pa je ustanovil
vokalno skupino Quintones.
Kasneje je postal pevec sku-
pine The Drifters, ki se je ka-
sneje preimenovala v The
Shadows. Takrat je tudi
spremenil ime, da bi delo-
val bolj rockersko. Pravo
slavo je dosegel kot sa-
mostojni izvajalec.
Stran B njegove prve
samostojne plošče je
v trenutku zadela v
polno, saj je sklad-
ba Move it skoraj
čez noč pristala
na drugem mestu
uradne britanske
lestvice. Celo John
Lennon je izjavil,
da se vse do Richarda
britanske glasbe sploh ni
splačalo poslušati. Prekašaj
to, Bieber ... ■

PRIPRAVIL DENIS ZIVCEC

Cliffa Richarda danes prej kot z erotiko poveže-
mo z osteoporozo, a po duši večno mladi britanski
glasbenik, katerega božična popevčica Bela omela
in vino (Mistletoe and wine) prav te dni spet preko
radijskih valov praznično ogreva srca ljubiteljev zi
mzelenčkov, kljub 71. letom še vedno stavi na
svoj videz. Roko na srce, ta mu je nekoč
res zelo pomagal do mednarodne-
ga preboja. Res pa je, da je takrat
bilo še moderno nositi suknji-
če iz modrega žameta. Ledeno
hladen tuš pa je zvezdnik do-
živel sredi novembra, ko se je
ena od priljubljenih otoških
radijskih postaj odločila iz
svojih predvajalnih sezna-
mov umakniti vse njegove
pesmi, saj naj glasbenikov
slog ne bi bil več času pri-
meren, gospod pa pre-
prosto naj ne bi bil več
dovolj "kul" za njihovo
ciljno publiko.

Richard, ki se je večji
del svojega življenja
kopal v komplimentih
in ženitvenih ponudbah
oboževalk, ki so med nje-
govim evrovizijskim nastopom
leta 1968 nasladno hlastale za
zrakom in vreščale iz domačih
foteljev, je odločitev radijske
hiše sprejel z velikim neodo-
bravanjem. Da bi dokazal,
da se, četudi so se leta že po-
šteno stkala v njegov nekdaj
tako prepoznavno navihano
fantovski obraz, glede sek-
sapila še vedno lahko kosa z
večino aktualnih estradnikov,
se je Cliff, tik pred iztekom leta,
odločil posneti koledar. Tako ga
lahko po novem občudujete na dva-
najstih fotografijah, na katerih pozira v različ-
nih opravah, s konji, z motorjem. Na nekaterih
je na ogorčenje vnukinj tudi zgoraj brez. Kot bi
vse skupaj ne bilo že dovolj ironično, so britanski
mediji nedavno objavili neverjeten podatek, da je
pevčev koledar postal prava prodajna uspešnica,
ki se prodaja bistveno bolje kot koledar kanadske-
ga najstniškega popzvezdnika Justina Bieberja,
ki velja za enega najbolj prodajanih in povpra-
ševanih izvajalcev zadnjih nekaj let. V senci
starega lisjaka stojijo tudi, roko na srce,
bistveno bolj seksi koledarji pevcev,
kot so Cheryl Cole, Kylie Minogue pa
tudi Michaela Bubleja. Tudi na sple-
tni prodajni strani Amazon je na
tretjem mestu med najbolj pro-
dajanimi zvezdniškimi kole-
darji prav Cliffov, več ljudi
je kupilo le še koledarja
JLS, ki jo je med zvezde
izstrelil televizijski
šov X-Factor. Svoj
koledar je Cliff
na prodajne
police poslal
tudi lani,
a je takrat
uspel zlesti
le do četrte-
ga mesta.

Sredi devetdesetih ga je bilo
povsod polno. Ko boš dal euro gol,
lahko greš v Medotov "avtosalon"
in si enega izbereš, smo se znali po-
šaliti s kakšnim mladim, nadobu-
dnim žogobrcarjem, v povezavi z
avtoodpadom, ki ga je imel takrat
sredi Rogoze. Na prelomu stoletja,
ki so ga mnogi na našem planetu
pričakali polni upov na boljše, se
mu je podrl svet.

Francu Krajncu se je življenje leta
2000 dobesedno sesulo. Veseljak
dobrega srca, ki je rad dal, čeprav
je imel malo, pa posedal in razdi-
ral žaltave po gostilnah in ušpičil
marsikaj z motorjem ali avtom, je
postal človeška razvalina. To leto
mu je najprej naredil samomor sin
Gregor. Kasneje ga je postavila na
cesto dolgoletna družica Cvetka.

Se vse vrača, se vse plača? "Ja, 18
let mi je bilo lepo, s Cvetko sva se
razumela in lepo živela v Limbu-
šu. Potem pa je roko dvignil nase
Gregor. Tistega groznega aprila
smo ga iskali pet dni, potem
pa našli mrtvega v limbuškem
gozdu. Konec si je naredil v priž-
ganem avtu. Ampak ni me sram
priznati, lažje mi je bilo prebole-
ti sinovo smrt kot to, da se mi je
ženska skurvala in me postavila
na cesto. Na zdravljenju na Pivoli
se je zacopala v ozdravljenega
alkoholika. Na vhodnih vratih
stanovanja je zamenjala ključav-
nico. Pustila mi je listek, da sva
končala, moje obleke pa odne-
sla k očetu. Trikrat sem delal sa-
momor, nisem bil dovolj močan
za to. Potem sem se zavlekel v te
razbitine na svoji zemlji. V mrzlo,
brez kurjave, elektrike, vode. Prvo
zimo bi bil zmrznil, če mi Ema
s sinom Tomijem ne bi prinesla
odej in oblačil."

To mi je razodel v začetku decem-
bra, ko sem šel iskat k njemu - na
njegovih 700 kvadratnih metrih
blizu rogoškega gozda še umira na
obroke nekaj štirikolesne pločevine
- neki drobiž za starodobnika. "Joj,
Vlado, ti bi mi mogoče lahko poma-
gal. Saj nočem nič nemogočega, le
kakšen bivalni kontejner, v katere-
ga bi lahko napeljali elektriko. Da bi
lahko ob samotnih večerih gledal
televizijo. Prijatelj mi jo je podaril,
pa je nimam kam priključiti. Hoški
župan Merkuš mi je že pred dvema
letoma obljubil, da bo poskrbel za
to. Ampak problem je, ker živim v
Rogozi, kjer sem bil tudi rojen, pre-
bivališče pa imam prijavljeno še
vedno v Mariboru, Daj, prosim te,
poglej, če se da kaj narediti!"

Rečeno, storjeno. Jožef Merkuš
pozna Kranjčevo zgodbo. "Ja,
drži, da sem mu obljubil pomoč.
Toda takrat nisem vedel, da ni naš
občan. Zato mu ne morem poma-
gati. Nekateri v občini Hoče-Slivni-
ca gledajo na vsak moj korak. Hitro
bi dobil polena pod noge. Nisem
ne paragrafolog ne birokrat, toda
imam zvezane roke. Če hočeš na-
rediti kaj dobrega, hitro nastane
afera. Kranjc si mora narediti spre-
membo prebivališče, se s pomo-
čjo nekoga iz lokalne skupnosti
prijaviti v naši občini in takoj bom
začel reševati njegove težave."

Posebej sem hva-
ležen patrona-
žni sestri, ki mi je
rešila noge. Štiri-
krat sta mi zmr-
znili, pa mi jih
je hodila dan za
dnem previjat
in mazat s
kamilicami in z
ognjičevo mastjo.
Še so dobri ljudje

Tako pač je, ko nekje "de facto" si,
"de jure" pa ne. Pa bi bilo lahko
v njegovem primeru oboje, če bi
imel, kot pravi, pravo sorodstvo.
Kajti izmed dveh bratov je eden
njegov sosed, le nekaj sto metrov
stran.

"Ampak po tem, kar mi je naredil,
ko je umrla mama, ga ne bi prosil
niti za skorjo kruha, naj bi še tako
stradal. Mamo so prepričali, da je
njegova hčerka pobrala vse, meni
niso pustili niti njene stare, stesane
koče, v kateri bi lahko lepo živel.
Zapuščinsko razpravo so naredi-
li brez mene. Ponaredili so moj
podpis. Samo to zaplato zemlje so
mi pustili. Z nje pa ne grem. Saj so
mi v mariborskem centru za soci-
alno delo ponujali stanovanje. Toda
v mesto več nočem. Rad bi živel
zase, na svojem. Naj dajo socialno
Romom," pravi 59-letni možakar.

Pa pohvali vse dobre ljudi, ki niso
dali rok stran od njega. Prijatelje, ki
ga še obiskujejo, patronažno sestro
pa lokalne aktiviste Rdečega križa,
ki so mu priskrbeli en topel obrok
dnevno. "Ja, sicer z okoli 230 evrov
socialne pomoči ne bi preživel.
Luči doma nisem videl že enajst let,
takole si malo posvetim z brljivko
na akumulator. Posebej sem hvale-
žen patronažni sestri, ki mi je rešila
noge. Štirikrat sta mi zmrznili, pa
mi jih je hodila dan za dnem previ-
jat in mazat s kamilicami in z ognji-
čevo mastjo. Še so dobri ljudje."
Pa tudi slabi, kar je občutil letos
aprila. "Ne vem, kateri barabini so
bili. Sredi noči so prišli in me pre-
tepli s koli. Zlomili so mi roko in
rebra in hudo poškodovali glavo.
Z žepa pa odnesli 40 evrov. Še zdaj
me vse boli."

Zime je Franca Krajnca - Medota naj-
bolj strah. V kočerino, zbito iz od-
padnega materiala, v kateri je poleg
mize in peči prostora le za še stari
divan, piha z vseh strani. Še bolj je
na prepihu, ko mora na potrebo v
poljski WC. Umiti se nima kje. "S
tremi odejami se pokrijem, zavle-
čem v termo delovno obleko, pa
vseeno čutim prepih," pove, kakšne
so njegove nočne more pozimi.

Ko sva ga šla z Igorjem pred dnevi
slikat, je bil dobre volje. "Veš,
moram ti nekaj povedati. Ko so Ro-
gožani slišali, da bom v Večeru, se
mi obrača na bolje. Jus, sin od se-
strične, mi je obljubil, da mi bo pri-
javil stalno prebivališče pri sebi."
Končno - konec strahu, da bi ga
imel zaradi tega kdo na grbi. Ko
bo prijavljen - upam, da čim prej -,
bo tudi hoški župan lahko izpolnil
obljubo. ■

Moji dekleti Natalija in Stela sta
že vstali. Stelino jutro se pričenja
zgodaj, ker je rada v šoli že pred za-
četkom pouka. Obiskuje 7. razred
osnovne šole in kot vsi dvanajstle-
tniki se rada druži s sošolci. Moj
dan se prične malo kasneje, in ko
obvezno prelistam Večer, v mislih
že preletim svoj današnji urnik.
Ob petkih imam navadno obilico
dela v pisarni, nato odbrzim v Lju-
tomer, kjer vodim plesne vaje za
tamkajšnjo gimnazijo. Kar nekaj
posebnega so mladi iz Ljutome-
ra, motivirani in izredno dojemlji-
vi za ples. Imam se super, upam,
da tudi oni. Na poti v Slovenske
Konjice se ustavim še na Ptuju na
maturantskih vajah ptujske gim-
nazije in elektro šole, ki jih uspe-
šno vodi naš Jernej. Odkar imajo
Slovenske Konjice gimnazijske ma-
turante, sem njihov "hišni" plesni
učitelj, in to z velikim veseljem.
Po vajah se okrog 21. ure vrnem
v plesno šolo. Večerne plesne vaje
so v polnem teku. Tudi naš Ups
bar je med odmori poln plesalcev,
kjer se družimo, in poleg plesnih
dvoran je to najbolj priljubljen kraj
za klepet. Veseli me, da naši plesal-
ci radi pridejo na plesne vaje, ker se
tukaj dobro počutijo. Večer se pre-
vesi v noč in lučke na Trgu Leona
Štuklja čarobno osvetljujejo okoli-
co. Odpravim se v Narodni dom na
bančno novoletno zabavo. Ob 3.30
sem že doma.

Jutro je hladno in megleno. V
plesni šoli je ob 10. uri plesna de-
lavnica za odrasle plesalce dru-
žabnega plesa. V eni od dvoran se
trening prične tudi za tekmoval-
ce hiphopa in show dancea. Kdo
pravi, da je vikend samo za poči-
tek. Maturanti ljutomerske gimna-
zije imajo vaje tudi v soboto, zato
sem ob 9.30 že na poti v Ljuto-
mer. Delo plesnega učitelja, četudi
včasih stresno, je povezano z veli-
kim veseljem do plesne dejavnosti.
Naši pedagogi radi hodijo v službo.
Marsikdo danes nima te sreče. Pra-
vimo, da je kriza. Menim, da je to
kriza vrednot, kajti tisti, ki imajo
denar, ga potrošijo. Marsikdo pa bi
del zaslužka raje namenil športni
dejavnosti svojih otrok, pa ne more
... Ker naju obeh z ženo ni do kosila,
danes kuha tašča. Jedilnik določi
hčerka Stela, in to navadno vklju-
čuje krompirjeve svaljke. Ko oba
prideva domov, se pripravimo na
hčerino teniško tekmovanje. Žena
ostane z njo v dvorani, sam pa od-
hitim na svoje teniško rekreativ-
no srečanje, ki me (kljub porazu)
napolni z energijo. Zvečer si vza-
memo čas za pogovor in družabno
igro. Sicer pa je minula sobota ena
redkih, ko smo vsi trije doma do
21. ure. Nato sem ponovno v Naro-
dnem domu, tokrat z večerovci.

Jutro se zame začne malo kasne-
je in danes smo naredili poseben
družinski načrt. Po enoletnem
premisleku smo se odločili (so
me prepričali), da Steli ustreže-
mo: dobila bo hišnega ljubljenčka.

Želela je sicer morskega prašička, a
smo se po obisku pri Marku, našem
plesnem učitelju, ki ima činčilo,
odločili, da dobi samičko činči-
le. Ne vem, če ne bom obžaloval
te odločitve. Upam, da je hčerka
dovolj odgovorna, da bo skrbela
zanjo. Po kosilu še na hiter spre-
hod po mestu, Trgu Leona Štuklja.
Le nekaj stojnic je odprtih, ljudi pa
malo. Mraz nas hitro prežene na
toplo, spotoma pa si privoščimo
še pečeni kostanj. Tako lepo diši,
da ga pojemo že na poti domov.
Mudi se nam, ker se žena odpravlja
v službo, sam pa odidem malo ka-
sneje. Ti naši "nedeljci" so res nekaj
posebnega. Kakšna sproščenost in
veselje ob srečanju in med plesom
... Nadvse prav je imel tisti, ki je
rekel, da kdor pleše, zlo ne misli. In
tako je naše poslanstvo izpolnjeno.
Malo poklepetam z njimi med od-
morom, ko pa odidejo domov, sem
spet zadnji, ki zapusti plesno šolo.
Moji dekleti že spita. Jaz pa z Veče-
rom v rokah zadremam na počival-
niku. Dobro jutro, ponedeljek.

Prvi sneg. Se mi zdi, da bi bilo
treba pripraviti smuči in čim prej
izkoristiti bele strmine na Pohor-
ju. Oba s hčerko rada smučava in
šport navadno izkoristiva za ak-
tivno druženje v dvoje. Danes žena
nima plesnih obveznosti, sam pa si
bom vzel popoldan dve uri časa, da
gremo po našega novega družin-
skega člana - činčilo Žužo. Nakup
kletke je pravi podvig, ker nimamo
navade in tudi ne energije hoditi
po nakupovalnih središčih. Hčerka
že od nekdaj ne mara nakupovanja,
žena še manj, jaz pa tega tako in
tako ne počnem. Tudi iz tega zor-
nega kota nismo tipična slovenska
družina. Prinesemo torej to kletko
do avta in znova mi roji po glavi
misel, da mi bo še žal. Vendar je
činčila Žuža ljubka in otroško ve-
selje tako veliko, da kar "padem
noter". Navdušenje traja ves po-
poldan, ker je žival tako igriva in
živahna, da jo je veselje opazovati.
Ko uredimo kletko, se mi že mudi
v službo. Danes sicer nimam ple-
snih vaj, vendar so aktivnosti v šoli
v polnem teku, spet me čaka obi-
lica papirnega dela, ki ga je treba
nujno opraviti še danes. Ob 20. uri
skočim še na rekreacijo (tenis) in
se vrnem v službo ob 22.30. Čas do
polnoči mine kot trenutek.

Hitim od doma na sestanke, ki se
kar vrstijo. Navadno ne zajtrku-
jem drugega kot jogurt in kosmi-
če, nato pa šele v službi popijem
svojo prvo belo kavo in tokrat od-
hitim v Radence. Do poldneva, ko
sem nazaj, mi že pošteno kruli v
želodcu, a tudi danes ne bom ute-
gnil domov na kosilo. Napoveda-
ni obisk iz Zagreba me razveseli
in plesne vaje za maturante so v
polnem teku. Vedno znova me
pogled na plešočo mladino spravi
v še boljšo voljo. Ples bi moral biti
in tudi je povezan s prijetnimi ob-
čutki, družabnostjo in novimi gi-
balnimi izzivi. Marsikdo se kasneje
spominja plesnih vaj in jih povezu-
je s prijetnimi dogodki iz srednje-
šolskega življenja, kajti poslanstvo
plesnega učitelja je hkrati s posre-
dovanjem znanja tudi približa-
nje plesne umetnosti in kulture
tistim, ki o tem ne vedo še ničesar.
Na hitro skočim domov šele okrog
sedme ure zvečer, s hčerko nare-
diva nekaj matematičnih nalog in
spet nazaj v plesno šolo. Lotim se
okrasitve male novoletne jelke, ki
bo v lokalu, med odmorom pa po-
klepetam z odraslimi plesalci, ki
ob torkih zvečer obiskujejo plesne
vaje že več kot deset let, nekate-
ri tudi petnajst. To so prijetni in
zanimivi ljudje, s katerimi smo si
blizu in cenijo naše delo, njihova
zvestoba pa je naše največje plači-
lo. Dan zaključim ob pogovoru s
svojim pomočnikom Igorjem, brez
katerega naša šola ne bi bila to, kar
je. Odkar smo v novih prostorih,
imamo veliko več dela, kot smo ga
bili vajeni pred selitvijo iz Naro-
dnega doma. Ko pridem domov,
me pričaka Žuža, ki je edina budna.

Sem na poti v Celje na plesne vaje
maturantov srednje zdravstve-
ne šole. Prvič poučujem v Celju in
imamo se odlično. Med potjo nazaj
imam v mislih plan dela za konec
tedna. V petek nas čaka plesni dan
na treh osnovnih šolah hkrati. Uči-
teljica Alenka skrbno prevzame
koordinacijo z 22 pedagogi, ki jih
potrebujemo ta dan. V nedeljo pa
še tradicionalni božični ples za ple-
salce družabnega plesa, v ponede-
ljek novoletna zabava našega tima
... in tako kot vsako leto bo vzduš-
je praznično in prijetno. Ob 21.
uri sem spet na svojem delovnem
mestu. V pisarni slišim božično
plesno glasbo, ki prihaja iz dvora-
ne, in misli mi uidejo. Bo že držalo,
da je december nekaj posebnega s
svojimi zvoki, svetlobo luči, okras-
jem ... in januar, ki name vedno
deluje precej realistično, kajti pri-
prave za maturantske plese bodo
v polnem teku. Tako tudi letos ne
bomo imeli novoletnih počitnic v
pravem pomenu besede, a si bom
lahko vzel nekaj časa za družino.
Bomo kar doma.

Stela me zbudi ob 6.30. Po 15 mi-
nutah zaspim in žena, tako kot
vedno (skoraj vedno), poskrbi za
njen odhod v šolo. V službo se od-
pravim šele ob 10. uri. In kot je
videti, ničesar nisem zamudil,
saj vse najnujnejše opravijo moji
zvesti sodelavci. V plesni šoli je
že kar silvestrsko vzdušje. Energi-
ja na vajah mladih je na vrhuncu.
Seveda k temu pripomorejo naši
pedagogi. Praznični utrip se pozna
tudi pri odraslih (starejših) plesal-
cih, ki so razigrani, sproščeni in
si med odmori vzamejo še kako
minuto več za pogovor. Na mizah
so domači piškoti, ki so jih prine-
sli, in okrog iste mize posedejo vsi
iz skupine. Pogled na zadovoljne in
nasmejane obraze mi vlije dodatno
energijo, zato se vrnem v pisarno
in opravim najnujnejše delo. Naš
tim učiteljev še dolgo ostane v Ups
baru in vesel sem, da je tako. ■

Paket Večer plus lahko naročite obstoječi in novi naročniki tiskanega Večera na spletni strani vecer.com/plus s svojo
naročniško kodo. Doplačilo za paket je le 5 € mesečno. Darilo dobrodošlice, bon za iPad, boste prejeli ob vezavi
naročnine za 24 mesecev. Unovčite ga lahko za nakup iPada v trgovinah Big Bang do vključno 31. januaija 2012.

DOPISNIŠTVA:	TRŽENJE:
Ljubljana, Cankarjeva 1,	Oglasno trženje
telefon 01/24 15 600	telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370
Celje, Razlagova 13 a,	oglasi@vecer.com Mali oglasi
03/425 36 48 (46)	telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357
Ptuj, Osojnikova 9,	Naročniški oddelek
02/749 21 71 (74)	telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365
Murska Sobota, Slovenska 25,	naroc nina@vece r. co m
02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20)	PREDSTAVNIŠTVA
	Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/24 15 600
Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,	Celje, Razlagova 13 a,
dopisništvo 02/84310 03	naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,3057
Japonska	JPY	392	101,93
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	25,839
Danska	DKK	208	7,4339
Velika Britanija	GBP	826	0,83310
Madžarska	HUF	348	306,89
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,6965
Poljska	PLN	985	4,4397
Romunija	RON	946	4,2960
Švedska	SEK	752	8,9648
Švica	CHF	756	1,2221
Norveška	NOK	578	7,7820
Hrvaška	HRK	191	7,5190
Rusija	RUB	643	40,7700
Turčija	TRY	949	2,4765
Avstralija	AUD	036	1,2852
Brazilija	BRL	986	2,4234
Kanada	CAD	124	1,3309
Kitajska	CNY	156	8,2742
Hongkong	HKD	344	10,1544

1 Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v % 1
SBITOP	569,12	-0,95

VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
GRVG GORENJE	N	4,5000	5,8800	4,1000	4,5000	4,0500	755	11
IEKG INTEREUROPA	N	0,4100	0,0000	0,4100	0,4200	0,4000	6503	10
KBMR NOVA KBM	N	3,1320	-0,8900	3,0970	3,2990	3,0600	7586	27
KRKG KRKA	N	50,5000	-1,0800	50,5000	51,5000	50,1600 24111		96
LKPG LUKA KOPER	N	7,1000	0,0000	7,0900	7,2000	7,0000	1827	15
MELR MERCATOR	N	136,0000	-2,8600	149,9000	149,9000	135,0000	7026	52
PETG PETROL	N	159,0000	1,2700	158,8000	159,0000	156,0000	1462	19
TLSG TELEKOM SLO.	N	62,1000	-2,9700	64,0000	64,0000	62,0100	70	4
ZVTG ZAVAROV. TRIGLAV	N	10,3600	1,5700	10,2000	10,3600	10,2000	697	5
Trg delnic - Standardna kotacija
VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
ABKN ABANKA	N	15,5000	0,0000
AELG AERO. LJUBLJANA	N	10,0000	-1,9600	10,1800	10,1800	10,0000	57	9
DPRG DELO PRODAJA	A	21,0000	0,0000
ETOG ETOL	A	72,0000	0,0000	72,0000	72,0000	72,0000	14	1
IALG ISKRA AVTOE.	N	15,1000	0,0000
ITBG ISTRABENZ	A	2,1800	-29,6800	2,1800	2,1800	2,1800	12	3
MAJG MLINOTEST	A	2,5000	0,0000
MTSG KOMPAS MTS	A	6,0000	0,0000
NIKN NIKA	A	18,0000	0,0000
PILR PIVOVARNA LAŠKO	N	11,1000	0,0000	11,1000	11,8000	11,1000	677	10
POSR POZAVAROV. SAVA	N	6,0000	0,0000	6,0000	6,0000	6,0000	100	1
PRBP PROBANKA	A	9,8990	0,0000
SALR SALUS	N	240,0000	-0,8300	240,0000	240,0000	240,0000	4	3
SAVA SAVA	N	12,5000	-0,1600	12,5000	12,5000	12,5000	12	1
TCRG TERME ČATEŽ	A	178,0000	0,0000
UKIG UNIOR	N	9,0000	0,0000
ZTOG ŽITO	A	91,0000	0,0000
Trg delnic - Vstopna kotacija
VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
AGOG AGROGORICA	A	5,9500	0,0000
APAG ALPE. POTOV. AGEN.	A	12,0000	0,0000
CETG CETIS	A	21,5000	0,0000	21,5000	21,5000	21,5000	5	1
CICG CINKARNA CEL.	A	84,9500	0,0000	84,9500	84,9500	84,9500	4	1
DATR DATALAB TEHNOLOGIJE	A	1,8900	0,0000
GHUG GRAND HOTEL UNION	A	8,2000	0,0000
GSBG GEA	A	6,3500	0,0000
HDOG HELIOS	N	380,0000	0,0000
IELG ELMO	A	3,6000	0,0000
IHPG INLES	A	2,9000	0,0000
INRG INTERTRADE ITA	A	40,0000	0,0000
JPIG JAVOR PIVKA	A	0,8000	0,0000
JTKG JUTEKS	A	14,5000	0,0000
KDHP KD GROUP	A	7,2200	-1,9000	7,2200	7,2200	7,2200	26	2
KDHR KD GROUP	N	37,9500	0,0300	37,9600	37,9700	37,9000	300	7
KSFR KS NALOŽBE	A	0,3960	1,0200	0,3960	0,3960	0,3960	173	5
MAHR MAKSIMA HOLDING	A	0,0180	0,0000
MKIR MAKSIMA INVEST	A	0,0180	20,0000	0,0180	0,0180	0,0180	49	1
MKOG MELAMIN	A	14,9600	0,0000
MLHR MODRA LINIJA HOLDING	A	7,5000	0,0000	7,5000	7,5000	7,5000	348	6
MPLR MP NALOŽBE	A	12,0000	0,0000
MR0R MERCATA	A	1,2000	-0,0800	1,2000	1,2000	1,2000	3	1
MR1R M1	A	1,3000	0,0000
NALN NAMA	A	25,3100	0,0000
NF2R NFD HOLDING	A	0,1000	0,0000	0,1000	0,1000	0,1000	884	4
POPG PLAMA PUR	A	16,0000	0,0000
PPDP PRVA GROUP	A	30,0000	0,0000
SING SIVENT	A	0,3010	0,3300	0,3010	0,3010	0,3010	19	1
SKDR KD	A	450,0000	0,0000
SLLG SLOVENIJALES	A	32,0000	0,0000	32,0000	32,0000	32,0000	54	4
ST1R HRAM HOLDING	A	0,6600	0,0000
TEAG TEKSTINA	A	0,4500	0,0000
TR1R TRDNJAVA I HOLDING	A	0,1010	0,0000
TRSG TRIGLAV NALOŽBE	A	1,5800	0,0000
VHDR VIPA HOLDING	A	0,2500	25,0000	0,2500	0,2500	0,2500	67	1
VLJG VELANA	A	2,0000	0,0000
ZDDG TERME DOBRNA	A	4,0000	0,0000
ZV2R ZVON DVA HOLDING	A	0,0090	0,0000
ZVHR ZVON ENA HOLDING	A	0,0100	0,0000	0,0100	0,0100	0,0100	239	1
Trg obveznic - Obveznice
VP Izdajatelj	NT	ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
AGO1 AGROGORICA 1. IZD.	N	105,0000	4,5800	105,0000	105,0000	105,0000	4	1
BCE10 BANKA CEL. 10. IZD.	N	83,0000	0,0000
BCE11 BANKA CEL. 11. IZD.	N	57,0000	0,0000
BCE12 BANKA CEL. 12. IZD.	N	101,0000	0,0000
BCE13 BANKA CEL. 13. IZD.	N	96,9000	0,0000
BCE15 BANKA CEL. 15. IZD.	N	93,0000	0,0000
BDM1 BANKA DOMŽALE 1. IZD.	N	100,0000	0,0000
DEO1 DEOS 1. IZD.	N	100,0200	0,0000
DPR1 DELO PRODAJA 1. IZD.	N	35,0000	0,0000
DRS1 DARS 1. IZD.	N	103,0000	0,0000
DRS3 DARS 3. IZD.	N	102,0000	0,0000
FB09 FACTOR BANKA 9. IZD.	N	92,9500	0,0000
FB11 FACTOR BANKA 11. IZD.	N	103,7000	0,0000
FB14 FACTOR BANKA 14. IZD.	N	98,0000	0,0000
FB15 FACTOR BANKA 15. IZD.	N	96,5000	0,0000
FB16 FACTOR BANKA 16. IZD.	N	102,0000	0,0000
FB20 FACTOR BANKA 20. IZD.	N	96,0000	0,0000
FB21 FACTOR BANKA 21. IZD.	N	95,5000	0,0000
KBM9 NOVA KBM 9. IZD.	N	103,0000	0,0000
KDH1 KD HOLDING 1. IZD.	N	97,0000	0,0000
KDH2 KD HOLDING 2. IZD.	N	79,8000	0,0000
NLB13 NLB 13. IZD.	N	103,9000	0,0000
NLB15 NLB 15. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB18 NLB 18. IZD.	N	100,0000	0,0000
NLB19 NLB 19. IZD.	N	91,7000	0,0000
NLB26 NLB 26. IZD.	N	94,0000	0,0000
PBS7 POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N	100,0000	0,0000
PET1 PETROL 1. IZD.	N	103,5000	0,0000
PRB10 PROBANKA 10. IZD.	N	100,0000	0,0000
PRB11 PROBANKA 11. IZD.	N	97,0000	0,0000
PRB8 PROBANKA 8. IZD.	N	100,0000	0,0000
PRB9 PROBANKA 9. ZDAJA	N	60,0000	0,0000
RS21 R. SLOVENIJA 21. IZD.	N	94,0000	0,0000
RS29 R. SLOVENIJA 29. IZD.	N	100,0000	0,0000
RS32 R. SLOVENIJA 32. IZD.	N	100,0000	0,0000
RS33 R. SLOVENIJA 33. IZD.	N	108,5000	0,0000
RS38 R. SLOVENIJA 38. IZD.	N	99,0000	0,0000
RS44 R. SLOVENIJA 44. IZD.	N	105,0000	0,0000
RS48 R. SLOVENIJA 48. IZD.	N	99,0000	0,0000
RS49 R. SLOVENIJA 49. IZD.	N	98,0000	0,0000	98,0000	98,0000	98,0000	32	2
RS50 R. SLOVENIJA 50. IZD.	N	98,0000	0,0000
RS53 R. SLOVENIJA 53. IZD.	N	100,3000	0,0000
RS54 R. SLOVENIJA 54. IZD.	N	101,0000	0,0000
RS57 R. SLOVENIJA 57. IZD.	N	98,9000	0,0000
RS59 R. SLOVENIJA 59. IZD.	N	97,6500	3,8800	94,0000	97,6500	94,0000	2891	6
RS62 R. SLOVENIJA 62. IZD.	N	92,0000	0,0000
RS63 R. SLOVENIJA 63. IZD.	N	104,2100	0,0000
RS65 R. SLOVENIJA 65. IZD.	N	102,3700	0,0000
RS66 R. SLOVENIJA 66. IZD.	N	112,7200	0,0000
RS67 R. SLOVENIJA 67. IZD.	N	85,6000	0,0000
SA02 SAVA 2. IZD.	N	97,9900	0,0000
SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.	N	102,0000	0,9900	101,0000	102,0000	101,0000	1338	4
ZT01 ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.	N	102,0000	0,0000
ZT02 ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.	N	101,0000	0,0000

Najbolje plačani v NBA (v mio. $)	1
1. Kobe Bryant (LA Lakers)	25,2
2. Rashard Lewis (Washington)	22,2
3. Tim Duncan (San Antonio)	21,3
4. Kevin Garnett (Boston)	21,2
5. Gilbert Arenas (Orlando)	19,3
6. Dirk Nowitzki (Dallas)	19,1
7. Pau Gasol (LA Lakers)	18,7
8. Carmelo Antony (New York)	18,5
VEČER

PODRAVJE	POMURJE	POMURJE
	Ljutomer	Beltinci
Vroča kri zaradi parkiranja	Dejavnost bodo dopolnili z oljarno	Tik pred polnočjo zavrnili
		osnutek proračuna

SHERLOCK HOLMES: IGRA SENC	12.20, 15.00, 17.40, 19.20, 20.30, 22.10, v ned. tudi 23.20
ALVIN IN VEVERIČKI 10.30, 11.20, 12.30, 13.20, 14.30, 15.20, 16.30, 17.20, 18.30, 20.40, v ned. tudi 22.40
ARTHUR BOŽIČEK, 3D	12.10, 14.15, 16.20
PISMA SV. NIKOLAJU 11.00, 13.30, 16.00, 18.30, 21.10, v ned. tudi 23.50
MISIJA: NEMOGOČE - PROTOKOL DUH	12.40, 15.30, 18.20, 19.20, 21.10, 22.10, v ned. tudi 0.00
SILVESTROVO V NEW YORKU 11.25, 13.55, 16.30, 19.00, 21.30, v ned. tudi 0.05
TRAKTOR, LJUBEZEN IN ROCK'N'ROLL	18.40, 21.00, v ned. tudi 23.25
WINX CLUB: ČAROBNA PUSTOLOVŠČINA 13.35
SOMRAK SAGA: JUTRANJA ZARJA	11.10, 15.20, 17.45, 20.10
KOŽA V KATERI ŽIVIM	v ned. ob 22.35
JOHNNY ENGLISH 2	11.30, 13.40, 15.50
NESMRTNI	18.00
POLNOČ V PARIZU	20.20, v ned. tudi 22.30
VESELE NOGICE 2	12.00, 14.00, 16.00
SLUŽKINJE	18.00
TRGOVCI S ČASOM	20.50,vned. tudi 23.00
SMRKCI:	12.35,14.50
OROPAJ BOGATAŠA	17.00,19.15
ZMAGOVALEC	21.30, v ned. tudi 0.10
DVORANA XPAND VESELE NOGICE 2, 3D	14.20
ARTHUR BOŽIČEK, 3D	12.20,16.30,18.30
MISIJA: NEMOGOČE - PROTOKOL DUH	20.30,vned.tudi 23.10
KINO KOMUNA TRAKTOR, LJUBEZEN IN ROCK'N'ROLL	15.00
SLUŽKINJE	17.15
POLNOČ V PARIZU	20.15
KRANJ
^KOLOSEJ
ARTHUR BOŽIČEK	14.20, 16.20
SHERLOCK HOLMES: IGRA SENC	18.20, 21.00, v ned. tudi 23.40
PISMA SV. NIKOLAJU 14.10, 16.40, 19.00, 21.20, v ned. tudi 23.50
ALVIN IN VEVERIČKI	13.40, 15.30, 17.20
MISIJA: NEMOGOČE - PROTOKOL DUH	19.10, 21.50
NOVO MESTO
^P^ £( : /\ ,-■/- K' -1: .:•>,
LE KAKO JI TO USPE?!	16.50
TRAKTOR, LJUBEZEN IN ROCK'N'ROLL	ned.: 23.50; ned. in pon.: 19.10, 21.30
ARTHUR BOŽIČEK, 3D vask dan: 17.00; sob. in pon.: 12.10, 15.00
SILVESTROVO V NEW YORKU	ned. in pon.: 20.30; ned.: 23.00
MISIJA: NEMOGOČE - PROTOKOL DUH	sob. in pon.: 12.30, 15.20; ned. in pon.: 18.10, 21.00; ned.: 23.45
PISMA SV. NIKOLAJU sob. in pon.: 11.40, 14.10; ned. in pon.: 18.50, 21.20; ned.: 23.55
ZMAGOVALEC	sob. in pon.: 15.55
ALVIN IN VEVERIČKI vsak dan: 16.00; sob. in pon.: 12.00, 14.00; ned. in pon.: 18.00
SHERLOCK HOLMES: IGRA SENC	sob. in pon.: 10.35, 13.15; ned. in pon.: 18.45, 21.25; ned.: 23.59

Sprejem osmrtnic v prizidku Večerove stavbe v Ul. slovenske osamosvojitve 2 v Mariboru
ob delavnikih za objavo naslednji dan	od 8. do 15. ure
ob nedeljah za objavo v ponedeljek	med 15. in 16. uro
zadnji dan praznikov za objavo naslednji delovni dan www.vecer.com

Intervju	Aktualno		Tema	Intervju	Dnevnik
Dr. Ivan Ribnikar	Princesa hoče Brdo		Dvajset let od razpada SZ	Dr. Anton Stres	Rudi Kocbek
>> 2-5		>> 6-7	>> 10-11	>> 12-15	>> 31


Glasuj ▼	1

vrem^^	PADAVINE
	Zjutraj: -2° Čez dan: 6°
	/ ■	MARIB